razvoj spletnega mesta za komunikacijo med Študenti · razvoj spletnega mesta za komunikacijo med...
TRANSCRIPT
Tomi Šmanjak
RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED ŠTUDENTI
Diplomsko delo
Maribor, september 2010
I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED ŠTUDENTI
Študent: Tomi Šmanjak
Študijski program: Medijske komunikacije
Smer: Vizualna komunikacija
Mentor: Izr. prof. dr. Vili Podgorelec, univ.dipl.inţ. rač. in inf.
Maribor, september 2010
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Viliju
Podgorelcu za nasvete in usmerjanje pri pisanju
diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
IV
RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED
ŠTUDENTI
Ključne besede: komunikacija, študenti, internet, svetovni splet, spletna stran
UDK: 004.738.5:004.777(043.2)
Povzetek
Osrednja tema diplomske naloge je spletna komunikacija med študenti. Diplomska naloga
obsega tako teoretični kot tudi empirični del. Teoretični del opisuje različne vidike
komunikacije na spletu ter spletne tehnologije in orodja, ki jih uporabljamo za razvoj
spletnih mest. Empirični del diplomske naloge pa se ukvarja z raziskavo o študentskih
pogledih na spletno komunikacijo ter razvojem samega spletnega mesta.
V
THE DEVELOPMENT OF WEB SITE FOR COMMUNICATION
BETWEEN STUDENTS
Key words: communication, student, internet, world wide web, website
UDK: 004.738.5:004.777(043.2)
Abstract
The main subject of this thesis is web-based communication between students. The thesis
consists of both theoretical and empirical part. Theoretical part of the thesis describes
different points of view on web-based communication as well as web technologies and
tools, used for website development. On the other side, the empirical part consists of
student research analysis and development of website for student communication.
VI
VSEBINA
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
1.1 NAMEN IN CILJ ........................................................................................................ 1
1.2 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................... 1
2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE KOMUNIKACIJE .................... 2
2.1 INFORMACIJSKA REVOLUCIJA ................................................................................. 2
2.2 INTERNET ............................................................................................................... 2
2.3 SVETOVNI SPLET ..................................................................................................... 2
3 ZNAČILNOSTI RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE KOMUNIKACIJE ........ 4
3.1 VIRTUALNE SKUPNOSTI IN IDENTITETE ................................................................... 4
4 RAČUNALNIŠKO POSREDOVANA KOMUNIKACIJA MED ŠTUDENTI ..... 5
4.1 UČENJE S SODELOVANJEM V SKUPINI ...................................................................... 5
4.2 HIPOTEZE ............................................................................................................... 5
4.3 ANALIZA REZULTATOV RAZISKAVE MED ŠTUDENTI ................................................ 6
4.4 INTERPRETACIJA REZULTATOV ............................................................................. 11
5 OBSTOJEČI SISTEMI ZA KOMUNIKACIJO .................................................... 12
5.1 FORUMI ................................................................................................................ 12
5.2 KLEPETALNICE ..................................................................................................... 13
5.3 UPORABA OBSTOJEČIH SISTEMOV ZA RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ......................... 13
6 TEHNOLOGIJE IN STANDARDI POMEMBNI ZA RAZVOJ SPLETNEGA
MESTA ............................................................................................................................... 15
6.1 WEB 2.0 ................................................................................................................ 15
6.2 OZNAČEVALNI JEZIKI, STILSKE PREDLOGE IN PROGRAMSKI JEZIKI ........................ 17
6.2.1 HTML in XHTML ............................................................................................ 17
6.2.2 CSS .................................................................................................................. 18
6.2.3 PHP ................................................................................................................. 18
6.2.4 JavaScript ........................................................................................................ 19
VII
6.3 PODATKOVNE BAZE .............................................................................................. 19
6.3.1 MySQL ............................................................................................................. 20
6.4 SPLETNE SESTAVLJANKE ...................................................................................... 20
7 RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ............................................................................ 21
7.1 UPORABLJENA ORODJA IN TEHNOLOGIJE .............................................................. 21
7.2 AVTORIZACIJA ...................................................................................................... 21
7.3 DOMAČA STRAN ................................................................................................... 23
7.4 FORUM ................................................................................................................. 24
7.5 IZMENJAVA GRADIV .............................................................................................. 26
7.6 UPORABNIŠKI PROFIL ............................................................................................ 27
7.7 KRITIČNA OCENA DELA ........................................................................................ 28
7.8 DOPOLNITEV REŠITVE ........................................................................................... 30
7.8.1 Koledar ............................................................................................................ 30
7.8.2 Uporabne povezave ......................................................................................... 30
8 SKLEP ........................................................................................................................ 32
9 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 33
10 PRILOGE ................................................................................................................... 34
10.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 34
10.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 34
10.3 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 35
10.4 KRATEK ŢIVLJENJEPIS........................................................................................... 35
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 1
1 UVOD
Predmet diplomskega dela je spletna komunikacija med študenti ter razvoj spletnega mesta
za tako komunikacijo. Diplomsko delo vsebuje teoretične in praktične vidike spletne
komunikacije, ki jih moramo upoštevati pri razvoju takšnega spletnega mesta.
1.1 Namen in cilj
Cilj diplomske naloge je raziskati v čem se kaţejo posebnosti spletne komunikacije in le-te
aplicirati na področje komunikacije med študenti. V nadaljevanju nameravam pridobljena
znanja podkrepiti z raziskavo med študenti ter jih uporabiti za namene razvoja prototipa
spletnega mesta. Spletno mesto, ki je plod takšne raziskave, bi lahko naredilo
komunikacijo med študenti bolj učinkovito, kar bi vplivalo tudi na učinkovitost samega
študija. Namen diplomske naloge je torej ustvariti spletno mesto, ki bi čim bolj ustrezalo
potrebam in ţeljam študentov.
1.2 Struktura diplomskega dela
Začetna poglavja diplomskega dela so namenjena raziskavi razvoja računalniško
posredovane komunikacije in tehnologij, ki so le-tega omogočile.
V nadaljevanju so opisane lastnosti računalniško posredovane komunikacije, po katerih se
razlikuje od običajne (verbalne ali pisne).
V četrtem poglavju je opisano, kako lahko spletna komunikacija koristi študentom, prav
tako pa so analizirani rezultati anketnega vprašalnika, ki se problema lotijo s študentskega
vidika. Diplomsko delo se nato nadaljuje z opisom tehnologij in orodij ter standardov, ki
omogočajo razvoj spletnega mesta na podlagi znanj pridobljenih v prejšnjih poglavjih.
Konec diplomskega dela je rezerviran za opis razvoja spletnega mesta in prikaz njegovih
funkcionalnosti ter se zaključi s kritično oceno dela in dopolnitvijo spletne rešitve, glede na
to oceno.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 2
2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE KOMUNIKACIJE
2.1 Informacijska revolucija
Hiter razvoj elektronskih medijev in dinamična širitev informacij in komunikacijskih
tehnologij so revolucionalizirali skoraj vsa področja našega ţivljenja. Danes se zaradi
njihovega razvoja učimo, delamo in preţivljamo prosti čas povsem drugače, kot smo to
počeli nekoč. Razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij je začel proces,
ki mu pogosto rečemo kar informacijska ali elektronska revolucija. Iz industrijske druţbe
smo tako prešli v nov način organizacije ţivljenja – v informacijsko druţbo. [1]
2.2 Internet
Najpomembnejši korak v zgodovini informacijskih in komunikacijskih tehnologij je bil
razvoj Interneta. Internet je v šestdesetih letih razvila ameriška vojska oz. agencija DARPA
(Defence Advanced Research Projects Agency) ter ga poimenovala Arpanet. Sprva je
sistem sluţil le v vojaške namene, kasneje pa so ga razdelili v dve sekciji; vojaško in javno.
Slednja je povezovala predvsem univerze in znanstvene centre ter je kasneje dobila ime
Internet. [1]
2.3 Svetovni splet
Leta 1989 je Tim Berners-Lee v sodelovanju z manjšo skupino znanstvenikov predlagal
nov protokol za Internet. Poimenovali so ga svetovni splet (World Wide Web), namen le-
tega pa je bil omogočiti znanstvenikom po celem svetu objavljanje dokumentov, ki
opisujejo njihovo delo. [3]
Na svetovnem spletu dokumente tvori hipertekst, kar pomeni da so dokumenti med sabo
povezani z nadpovezavami, kar omogoča kontinuirano brskanje po spletnih straneh. Ti
dokumenti se na internetu prenašajo preko HTTP protokola (HyperText Transfer Protocol).
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 3
Pomembno je, da ločimo med Internetom in svetovnim spletom. Internet je mnoţica med
seboj povezanih računalnikov, medtem ko je svetovni splet skupek protokolov in
programske opreme, ki je naloţena na večini računalnikov na Internetu. Ljudje ta dva
pojma pogosto zdruţujejo, ker se danes preko Interneta komunicira predvsem s pomočjo
svetovnega spleta. [3]
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 4
3 ZNAČILNOSTI RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE
KOMUNIKACIJE
Internet je danes zelo razširjen medij in se uporablja za komunikacijo na različnih
področjih v našem vsakdanjiku. Vendar pa se računalniško posredovana oz. virtualna
komunikacija močno razlikuje od govorne ali pisne interakcije v vsakdanjem ţivljenju. Ko
govorimo o virtualni komunikaciji, moramo opredeliti tudi pojme virtualnih skupnosti in
identitet. [2]
3.1 Virtualne skupnosti in identitete
Virtualna skupnost je opredeljena kot interakcija med dvema ali več osebami, ki za
komunikacijo uporabljajo internet. Splošneje rečemo komunikaciji preko interneta kar
računalniško posredovana komunikacija in jo definiramo kot proces pošiljanja sporočil z
neposredno uporabo računalnikov in računalniških omreţij. [2]
Ko govorimo o računalniško posredovani komunikaciji, se ne moremo izogniti uporabi
pojma »virtualno«. Virtualne skupnosti komunicirajo v virtualnih realnostih, posamezniki
pa v procesu komunikacije uporabljajo virtualne identitete. [2]
Pojem virtualna identiteta se nanaša na identiteto uporabnikov in uporabnic interneta.
Računalnik jim omogoči, da opustijo svojo vsakdanjo identiteto, jo pustijo v prostoru, kjer
so se povezali na internet in vstopijo v virtualno realnost. Le-to Praprotnik v svoji knjigi
označi kot osnovno naravo interneta in navaja oba pomena besede »virtualno«. [2]
To je »virtualni prostor«, ki udeleţencem in udeleţenkam omogoča, da so med procesom
komunikacije na geografsko ločenih lokacijah; virtualna realnost pa tudi pomeni, da ni
nujno, da je namen sodelovanja v komunikaciji določen vnaprej, ampak je lahko ta namen
povsem nov in se pojavi šele v virtualni realnosti. [2]
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 5
4 RAČUNALNIŠKO POSREDOVANA KOMUNIKACIJA MED
ŠTUDENTI
4.1 Učenje s sodelovanjem v skupini
Skupinsko delo postaja vedno bolj ustaljena praksa v poslovnem okolju. Kot rezultat bi ţe
fakultete morale vzpodbujati tak način dela v procesu študija. Tehnološke rešitve kot so
forumi ali klepetalnice, lahko igrajo ključno vlogo v procesu pridobivanja omenjenih
veščin. Ta komunikacijska orodja lahko tako okrepijo proces učenja in sodelovanja med
študenti, kot tudi izboljšajo njihovo medsebojno komunikacijo in veščine skupnega
reševanja problemov, ki v procesu komunikacije nastanejo. [5]
Komunikacijska orodja lahko okrepijo tudi proces komunikacije med študenti in fakulteto.
Študentje lahko v medsebojni razpravi rešujejo vprašanja, katera bi v nasprotnem primeru
morali naslavljati na profesorje ali asistente. Tako se določeni problemi rešijo med študenti
samimi, vprašanja, ki pa v skupnosti ostanejo nerešena pa so lahko izvajalcem predmetov
podana od celotne skupnosti. Na ta način postane komunikacija med izvajalci predmetov in
študenti, ki te predmete opravljajo dosti bolj učinkovita, saj se razbremeni komunikacija
posamezni študent – profesor, v kateri se določeni problemi lahko ponavljajo ter jih morajo
profesorji in asistenti reševati vsakega posamezno. [5]
4.2 Hipoteze
Hipoteza 1: Spletna komunikacija med študenti lahko razbremeni komunikacijo
študent – profesor, ko ta ni nujna.
Hipoteza 2: Proces komunikacije, v katerem so prisotni študenti manjše
skupnosti (npr. študenti istega letnika in programa), je učinkovitejši kot proces
komunikacije, v katerem so prisotni študenti večje skupnosti (npr. študenti
celotne fakultete).
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 6
Hipoteza 3: Komunikacija med študenti na forumih, ki jih ponujajo fakultete na
svojih spletnih straneh, je lahko omejena zaradi zadrţanosti študentov, ki se
zavedajo, da njihove pogovore lahko prebirajo tudi profesorji in asistenti.
Hipoteza 4: Večina študentov si ustvari ali si ţeli imeti mesto za komunikacijo
znotraj zaprte skupine (npr. zgolj med sošolci oz. študenti istega letnika in
programa).
4.3 Analiza rezultatov raziskave med študenti
Raziskavo med študenti sem opravil s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketa temelji na
vzorcu 200 študentov in je bila v celoti izvedena preko spleta. S vprašanji sem ţelel tako
potrditi ali ovreči hipoteze, ki sem jih postavil zgoraj, kot tudi izvesti neke vrste zajem
zahtev, ki bi pokazal katerih funkcionalnosti si študentje najbolj ţelijo na spletnem mestu.
Anketno vprašanje 1 (Tabela 4.1, Slika 4.1): »Ali vam vaša fakulteta ponuja spletno mesto
za komunikacijo med študenti (npr. forum, klepetalnica, ipd.)?
Tabela 4.1 Rezultati za anketno vprašanje 1
DA NE NE VEM
81% 12% 7%
162
ANKETIRANCEV
24
ANKETIRANCEV
14
ANKETIRANCEV
Slika 4.1 Graf rezultatov za anketno vprašanje 1
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 7
Anketno vprašanje 2 (Tabela 4.2, Slika 4.2): »Kako pogosto komunicirate preko tega
spletnega mesta? (Na to vprašanje odgovorite le, če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z
DA!)«
Tabela 4.2 Rezultati za anketno vprašanje 2
ZELO POGOSTO POGOSTO OBČASNO NIKOLI
8,6% 16,7% 50,6% 24,1%
14
ANKETIRANCEV
27
ANKETIRANCEV
82
ANKETIRANCEV
39
ANKETIRANCEV
Slika 4.2 Graf rezultatov za anketno vprašanje 2
Anketno vprašanje 3 (Tabela 4.3, Slika 4.3): »Ali imate spletno mesto (npr. forum,
klepetalnica, ipd.), kjer lahko komunicirate le s sošolci (študenti iz istega letnika in
programa)?«
Tabela 4.3 Rezultati za anketno vprašanje 3
DA NE NE VEM
76% 17,5% 6,5%
152
ANKETIRANCEV
35
ANKETIRANCEV
13
ANKETIRANCEV
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 8
Slika 4.3 Graf rezultatov za anketno vprašanje 3
Anketno vprašanje 4 (Tabela 4.4, Slika 4.4): »Kako pogosto komunicirate preko tega
spletnega mesta? (Na to vprašanje odgovorite le, če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z
DA!)«
Tabela 4.4 Rezultati za anketno vprašanje 4
ZELO POGOSTO POGOSTO OBČASNO NIKOLI
27,6% 35,5% 34,2% 2,6%
42
ANKETIRANCEV
54
ANKETIRANCEV
52
ANKETIRANCEV
4
ANKETIRANCI
Slika 4.4 Graf rezultatov za anketno vprašanje 4
Anketno vprašanje 5 (Tabela 4.5, Slika 4.5): »Ali menite, da lahko komunikacija o študiju,
med študenti na forumih, razbremeni komunikacijo študent – profesor/asistent (Lahko na
forumih dobite informacije, za katere bi v nasprotnem primeru kontaktirali
profesorje/asistente)?«
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 9
Tabela 4.5 Rezultati za anketno vprašanje 5
DA NE NE VEM
83% 11% 6%
166
ANKETIRANCEV
22
ANKETIRANCEV
12
ANKETIRANCEV
Slika 4.5 Graf rezultatov za anketno vprašanje 5
Anketno vprašanje 6 (Tabela 4.6, Slika 4.6): »Ali menite, da je spletna komunikacija v
študijske namene v manjši skupnosti (med študenti istega letnika in programa)
učinkovitejša kot v večji skupnosti (med študenti iste fakultete)?«
Tabela 4.6 Rezultati za anketno vprašanje 6
DA NE NE VEM
75% 15,5% 9,5%
150
ANKETIRANCEV
31
ANKETIRANCEV
19
ANKETIRANCEV
Slika 4.6 Graf rezultatov za anketno vprašanje 6
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 10
Anketno vprašanje 7 (Tabela 4.7, Slika 4.7): »Ali menite, da je komunikacija med študenti
na forumih, ki jih ponujajo fakultete, omejena, ker lahko pogovore prebirajo tudi
profesorji in asistenti?«
Tabela 4.7 Rezultati za anketno vprašanje 7
DA NE NE VEM
63,5% 31% 5,5%
127
ANKETIRANCEV
62
ANKETIRANCEV
11
ANKETIRANCEV
Slika 4.7 Graf rezultatov za anketno vprašanje 7
Anketno vprašanje 8 (Tabela 4.8, Slika 4.8): »Ali bi želeli, da bi vam bilo ponujeno spletno
mesto za komunikacijo o študiju v zaprti skupini (npr. zgolj med sošolci ali študenti iste
smeri)?«
Tabela 4.8 Rezultati za anketno vprašanje 8
DA NE MI JE VSEENO
71% 6,5% 22,5%
142
ANKETIRANCEV
13
ANKETIRANCEV
45
ANKETIRANCEV
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 11
Slika 4.8 Graf rezultatov za anketno vprašanje 8
4.4 Interpretacija rezultatov
Rezultati so v veliki meri potrdili vse moje teze. Kot prvo so z zelo velikim odstotkom
potrdili tezo, da komunikacija med študenti precej razbremeni komunikacijo med študenti
in profesorji, ko ta ni nujna. Očitno je, da študenti preko spleta med seboj rešujejo
probleme, glede katerih bi se v nasprotnem primeru posvetovali z izvajalci.
Prav tako so enoglasno (s kar 75%) potrdili, da so mnenja, da je komunikacija v manjši
skupnosti učinkovitejša od tiste v večji, kjer je manjša verjetnost, da se udeleţenci med
seboj poznajo. To tezo potrjuje tudi dejstvo, da študenti, ki imajo sistem za komunikacijo
zgolj med sošolci, le-tega uporabljajo pogosteje, kot tistega, ki jim ga nudi fakulteta.
Nekoliko manj zedinjeni so bili glede omejenosti komunikacije na fakultetnih forumih
zaradi prisotnosti profesorjev. Čeprav se je večina (63,5%) strinjala, da je komunikacija
zaradi tega omejena, jih je 31% mnenja, da jih ta prisotnost ne moti.
Vsi omenjeni faktorji zagotovo vplivajo na učinkovitost komunikacije med študenti in le-ti
so v raziskavi potrdili, da si ţelijo, da bi jim bil ponujen sistem za komunikacijo znotraj
zaprte skupine, čeprav si ga večina na takšen ali drugačen način ustvari sama. Menim, da
so rezultati potrdili, da je razvoj takega sistema smotrn, saj lahko s tehnologijami, ki so
nam ponujene, ustvarimo spletno okolje, ki bo koristilo tako fakulteti, kot tudi študentom.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 12
5 OBSTOJEČI SISTEMI ZA KOMUNIKACIJO
Na spletu obstaja nekaj sistemov za komunikacijo, za katere lahko rečemo, da so
konvencionalni. Najpogostejša sistema za komunikacijo med virtualnimi skupnostmi sta
forum in klepetalnica. Oba temeljita na tekstovnem pošiljanju sporočil med uporabniki,
vendar pa se razlikujeta v kar nekaj značilnostih.
5.1 Forumi
Ena izmed najpomembnejših lastnosti forumov, ki jih loči od klepetalnic je ta, da
komunikacija ne poteka v realnem času. Za razliko od klepetalnic, moramo pri uporabi
foruma spletno stran ponovno naloţiti, če ţelimo videti nova sporočila.
Forumi imajo praviloma hierarhično strukturo. Vsebujejo lahko različne podforume, ti
lahko vsebujejo različne teme, v temah pa se praviloma vrstijo objave in odgovori
uporabnikov.
Uporabniki, ki pošiljajo objave so lahko anonimni, v večini primerov pa je za objavljanje
potrebna registracija. Na ta način se lahko uporabniki razdelijo v uporabniške skupine.
Tudi v uporabniških skupinah obstaja hierarhija. Administratorji imajo vsa pooblastila,
določajo in dajejo pooblastila (urejanje in brisanje sporočil, tem, … ) moderatorjem, ki s
svojimi pooblastili praviloma skrbijo za red med običajnimi uporabniki v virtualni
skupnosti.
Sporočila, ki jih pošiljajo uporabniki na forum, se trajno zapisujejo v podatkovne baze,
tako da so vidna dalj časa (dokler jih administratorji ali moderatorji ne izbrišejo). To daje
komunikaciji na forumu kontinuiteto, saj se lahko določene razprave odvijajo dlje časa kot
na primer v klepetalnicah.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 13
5.2 Klepetalnice
Izraz klepetalnica se najpogosteje nanaša na virtualni prostor, kjer praviloma poteka
tekstovna oblika komunikacije med uporabniki, ki so istočasno prisotni v tem prostoru. V
klepetalnicah torej komunikacija poteka v realnem času, kar pomeni, da uporabnik vidi
sporočilo sogovornika takoj, ko ga le-ta odpošlje.
Tudi v klepetalnicah obstaja neka vrsta tematske hierarhije, čeprav le-ta po navadi ni tako
dosledna, kot je to primer pri forumih. Klepetalnice so lahko razdeljene v različne sobe, ki
prav tako predstavljajo virtualne prostore, v katerih morajo uporabniki biti prisotni, da bi
lahko komunicirali z ostalimi v teh sobah. Razlika med realno in virtualno prisotnostjo se
kaţe v tem, da so lahko v klepetalnicah uporabniki hkrati prisotni v več virtualnih
prostorih.
Pogovori, ki se odvijajo med uporabniki klepetalnic so uporabnikom dosegljivi le začasno
(po navadi tako dolgo, dokler je uporabnik prisoten v virtualnem prostoru). To pomeni, da
imamo v klepetalnicah opravka s komunikacijo o bolj naključnih temah, saj se ne ohranja
kontinuiteta med določenimi objavami.
5.3 Uporaba obstoječih sistemov za razvoj spletnega mesta
Če ţelimo, da bi komunikacija med študenti kar najučinkoviteje stekla ţe na začetku
uporabe spletnega mesta, moramo le-tega razviti tako, da bodo študenti ţe ob vstopu
seznanjeni s principi uporabe. Prav zaradi tega je smotrno implementirati enega od
navedenih sistemov. Zaradi konvencionalnosti in dolgotrajne uporabe takih sistemov lahko
predvidevamo, da se bodo študenti, ki so ţe uporabljali splet za komunikacijo, bolje znašli
in s tem tudi učinkoviteje komunicirali.
Če izhajamo iz predpostavke, da bo na spletnem mestu potekala komunikacija predvsem o
študijskih zadevah, potem lahko trdimo, da bi bila implementacija foruma učinkovitejša
kot implementacija klepetalnice.
Forum zagotavlja potrebno tematsko hierarhijo. Na ta način se lahko komunikacija
porazdeli po različnih temah (npr. po predmetih s predmetnika). Prav tako je koristno, da
so objave shranjene v bazi in dosegljive kadarkoli, saj ne gre pričakovati, da bo celotna
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 14
skupnost na spletnem mestu prisotna ob istem času. Z uporabo foruma torej zagotovimo,
da so informacije posameznikom na voljo, ko jih potrebujejo, čeprav so bile objavljene, ko
niso bili prisotni v virtualnem prostoru, ali pa jih preprosto potrebujejo še enkrat.
Klepetalnice bi potemtakem na spletnem mestu bile uporabne samo takrat, ko bi šlo za
komunikacijo, katere glavni cilj je zabava. Tukaj objavljene informacije niso tako
pomembne, da bi se morale shranjevati v podatkovno bazo. S primerno ureditvijo foruma
(razdelitev na del za komunikacijo v namene študija in v namene zabave) pa lahko le-ta
tudi zelo dobro nadomesti klepetalnico.
Tezo, da bi bil forum primernejša rešitev potrjuje tudi raziskava med študenti, kjer je ţeljo
po forumu na spletnem mestu izrazilo kar dvakrat toliko študentov, kot ţeljo po
klepetalnici (več v 7. poglavju).
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 15
6 TEHNOLOGIJE IN STANDARDI POMEMBNI ZA RAZVOJ
SPLETNEGA MESTA
Ko začnemo z razvojem spletnega mesta moramo izbrati tehnologije, ki jih bomo pri
razvoju uporabljali, ter poznati standarde, s katerimi se bomo srečevali. Izbira tehnologij
temelji tako na zahtevnosti zadanega projekta, kot tudi na njihovem poznavanju. Z
razvojem tehnologij pa se spreminjajo tudi standardi.
6.1 Web 2.0
Zadnje čase se v spletni terminologiji večkrat uporablja pojem »Web 2.0« ali po slovensko
»Splet 2.0«, ki se pomensko nanaša na drugo generacijo spleta. [8] Medtem ko pojem ni
natančno definiran, se v splošni uporabi nanaša na nov način uporabe spleta, kjer
uporabniki sodelujejo v tvorjenju spletnih vsebin, namesto statičnega prebiranja le-teh.
Web 2.0 je potemtakem korak proti socialnemu, interaktivnemu in odzivnemu spletu.
Označuje spremembo v filozofiji spletnih podjetij in razvijalcev, še bolj kot to, pa nova
generacija označuje spremembo v filozofiji druţbe, kot uporabnice spleta. [6]
Da se je ta sprememba lahko sploh zgodila, so bile potrebne tudi nove tehnologije, ki
podpirajo nove načine uporabe spletnih mest. Tehnologije, kot so npr. AJAX in RSS so
omogočile spletnim mestom komunikacijo s streţniki in brskalniki brez uporabnikove
interakcije, kar je posledično pomenilo veliko večjo odzivnost spletnih strani, ki so
nenadoma postale uporabniku prijaznejše. [6]
Posledično je Web 2.0 povzročil tudi korenite spremembe na videzu spletnih strani.
Sprememba se je najbolj vidno odrazila v zmanjševanju števila elementov na spletnih
straneh, kar je posledica filozofije enostavnosti. S previdno uporabljenimi elementi
razvijalci ohranjajo in usmerjajo pozornost uporabnikov, ki danes velja za dragoceno in kar
je še pomembneje omejeno dobrino. Tako spletna mesta laţje dosegajo svoj namen,
uporabnikom pa omogočajo enostavno in intuitivno uporabo. [8] Da bi uporaba spletnih
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 16
mest bila res karseda optimalna in učinkovita, se omenjajo tudi konkretna načela
oblikovanja posameznih elementov, kot so [9]:
Enostavnost: Uporabiti ravno toliko elementov, kot jih potrebujemo, da doseţemo
kar ţelimo doseči, in nič več.
Centralna postavitev spletne strani: Strani, ki so postavljene centralno, delujejo
močneje in enostavneje.
Reduciranje števila stolpcev: Manj stolpcev na spletni strani deluje enostavneje.
Avtor ne priporoča uporabe več kot treh stolpcev na strani, če to ni nujno.
Ločena glava spletne strani: Glavno navigacijo in logotip je potrebno vizualno
ločiti od ostalega dela spletne strani. Na ta način je navigacijo in logotip laţje
zanemariti, ko ju ne potrebujemo in se osredotočiti na samo vsebino.
Očitna razdelitev formata glede na namen: Podobno kot glavo strani, je treba
ločiti tudi ostale sekcije na celotnem formatu spletne strani. Tako obiskovalec ve
kje iskati določene informacije, ki jih v določenem trenutku potrebuje. Najlaţe je
format razdeliti z uporabo barv, zelo učinkovita pa je tudi raba belega oz. praznega
prostora.
Preprosta navigacija: Globalna navigacija mora vedno biti lahka za prepoznati ter
preprosta in logična za uporabo. Web 2.0 navigacije so v večini primerov velike,
krepke in očitne.
Krepki logotipi: Takšni logotipi pripomorejo k prepoznavnosti in prepričljivosti
podjetja/spletnega mesta. Krepak logotip sporoča »To smo mi.« veliko učinkoviteje
kot majhen in neopazen logotip.
Večje pisave: Ko zreduciramo nepomembne elemente spletne strani, nam ostane
več prostora za pomembne elemente. Tako lahko z velikimi pisavami poudarimo
pomembne stvari ter jih naredimo bolj opazne.
Krepki naslovi: Če obstaja preprosto sporočilo, ki mora biti opaţeno takoj, ko
obiskovalec vstopi na stran, je pomembno da ga predstavimo s krepkim in velikim
naslovom.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 17
Močne barve: Močne barve so uporabne za delitev strani na sekcije. Z močnejšimi
barvami izpostavimo pomembne stvari na spletni strani, medtem ko pri manj
pomembnih uporabimo bolj blede barve.
Obogatene površine: 3D površine, sence, odsevi, itd. naredijo stran privlačnejšo,
saj spominjajo na lastnosti iz realnega sveta. Takšne površine izgledajo dovršeno in
pri uporabniku vzbudijo občutek otipljivosti. Kljub vsemu je treba take efekte
uporabljati premišljeno in v pravi meri.
Barvni prelivi: Prelivi lahko omehčajo barvne prehode na strani, ustvarijo
določeno razpoloţenje, pri ozadjih pa lahko ustvarijo iluzijo oddaljenosti.
Privlačne ikone: Ikone lahko nosijo zelo jedrnata sporočila, vendar pa jih je treba
na spletnih straneh uporabljati zelo premišljeno in ne količinsko pretiravati.
Izstopajoče zvezdaste oblike: Takšne oblike lahko uporabnika opozorijo na zelo
pomembno informacijo. Ravno zato jih je treba uporabljati samo v primerih, ko jih
resnično potrebujemo.
6.2 Označevalni jeziki, stilske predloge in programski jeziki
Da bi se lahko odločili katera orodja uporabiti pri razvoju spletnega mesta, moramo
poznati kako le-ta delujejo. Ločimo označevalne jezike, kot sta HTML in XHTML, in
programske jezike, kot so PHP, JavaScript, Java, Perl, ipd. Za vizualno urejanje spletnih
strani pa se praviloma uporabljajo stilske predloge imenovane CSS.
6.2.1 HTML in XHTML
HTML je označevalni skriptni jezik, v katerem so napisane preproste spletne strani, pa tudi
dinamičnih brez njega ne bi bilo moţno izdelati. Kodo HTML, ki je lahko tudi
kombinirana z drugimi skriptnimi jeziki, znajo brskalniki pretvoriti v berljive spletne
strani. HTML je nekakšen temeljni kamen spleta in je dolgoleten standard za izdelavo
spletnih strani. Za razvoj HTML-ja skrbi konzorcij W3C, ki tudi določa pravila glede
pisanja kode. [4] Naloga HTML-ja ni izvajanje določenih izračunov, temveč določanje
splošne oblike spletne strani, ki bo prikazana v brskalniku. Je mešanica vsebine in kontrol,
ki so določene z značkami. [3]
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 18
Leta 2000 je konzorcij W3C objavil označevalni skriptni jezik XHTML, ki velja za
alternativo HTML-ju. V bistvu XHTML ni nič drugega kot HTML z bolj striktnimi
sintaktičnimi pravili. [3]
6.2.2 CSS
Čeprav bi se HTML naj ukvarjal bolj s samo vsebino, kot z načinom, kako je ta vsebina
predstavljena v brskalnikih, lahko v njegovi sintaksi najdemo kar nekaj značk, ki
dokumentu določajo stile. Čeprav je stile moţno določati kar s HTML značkami, pa je
priporočljivo uporabljati stilske predloge. Pravzaprav se je s pojavom stilskih predlog,
imenovanih CSS, odsvetovala velika količina značk, ki jih je HTML uporabljal za
določanje izgleda dokumentov. [3]
Prve stilske predloge (CSS1) za uporabo v HTML dokumentih so bile razvite leta 1996 s
strani konzorcija W3C. Leta 1998 je bila izdana nova verzija predlog – CSS2, ki je prvi
verziji dodala kar nekaj novih lastnosti. [3] Trenutno najnovejša verzija stilskih predlog je
CSS3. Danes je uporaba stilskih predlog zelo razširjena in vse moderne spletne strani
obravnavajo vsebino (HTML) ločeno od predstavitve (CSS).
6.2.3 PHP
PHP je streţniški skriptni jezik, ki ga lahko po ţelji pišemo med vrstice s kodo HTML.
Večina skladnje (oblika programske kode) je vzeta iz C-ja, Jave in Perla, dodanih pa je tudi
nekaj unikatnih funkcij. PHP je iz Perla leta 1995 razvil Danec Rasmus Lerdorf. Javnosti
ga je ponudil kot odprto kodo. [4]
PHP je splošno namemben, deloma predmeten skriptni programski jezik. Glavni cilj piscev
PHP-ja je bil, da omogočijo izdelovalcem hitro gradnjo dinamičnih spletnih strani.
Njegova prednost pred tekmeci pride do izraza pri pisanju krajših in srednje dolgih spletnih
strani, saj je kakovostno stran z njim moţno napisati zelo hitro. Poleg tega je PHP zelo
prilagodljiv in ga je preprosto kombinirati s številnimi jeziki in aplikacijami v različnih
operacijskih sistemih. Posebno močan je v sodelovanju z raznimi zbirkami podatkov (npr.
Oracle, MySQL, …). [4]
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 19
6.2.4 JavaScript
JavaScript je skriptni jezik, ki se na spletu uporablja predvsem za ustvarjanje dinamičnih
HTML dokumentov in preverjanje pravilnosti izpolnjevanja obrazcev. JavaScript programi
so lahko vključeni neposredno v HTML dokumente, koda pa se praviloma ne izvede na
streţniku temveč kar na uporabnikovem brskalniku. [3]
Ena najpomembnejših zmoţnosti JavaScript-a je dinamično ustvarjanje in spreminjanje
HTML dokumentov. HTML elementi so v statičnih dokumentih postavljeni na svoje
mesto, z določenimi lastnostmi. JavaScript definira objektno hierarhijo, ki ustreza
hierarhiji HTML dokumenta. Na ta način lahko dostopa do različnih elementov ter jim
spreminja lastnosti. S tem lahko povzroči, da elementi spremenijo svojo pozicijo, se
pojavijo oz. izginejo, ali pa spremenijo kakšne druge lastnosti (npr. barva, obroba, … ). [3]
6.3 Podatkovne baze
Zbirke podatkov so v informatiki zgodba zase. To so strogo namenske aplikacije, ki skrbijo
za hranjenje in obdelavo podatkov ter zahtevajo kar nekaj razumevanja, če jih hočemo
narediti uporabne. [4]
Zbirke podatkov lahko ločimo po namembnosti, vendar je večina splošno namembnih.
Lahko jih ločimo tudi po arhitekturi, saj so lahko načrtovane in zgrajene zelo različno.
Prednosti in pomanjkljivosti se velikokrat opazijo šele pozneje, zato je izbira programa
zbirke podatkov ključnega pomena pri načrtovanju le-teh. Glavni arhitekturi sta
hierarhična, ki je zdaj ţe bolj ali manj stvar preteklosti, in relacijska, ki ţe dolgo
prevladuje. Nekatere zbirke podatkov so del celostnih informacijskih rešitev (npr. IBM,
Oracle, Microsoft), druge so na voljo povsem modularno (MySQL) in jih v različne
informacijske sisteme vključimo po potrebi. [4]
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je SQL postal standardni jezik za zbirke podatkov
in ga za svoje rešitve uporabljajo v vseh treh največjih svetovnih podjetjih, ki razvijajo in
prodajajo tovrstno programsko opremo (IBM, Oracle, Microsoft). [4]
Kratica SQL pomeni Structured Query Language oziroma sestavljeni poizvedbeni jezik. Je
zelo specifičen jezik, s katerim se lahko »pogovarjamo« z zbirkami podatkov, kličemo
podatke, jih spreminjamo, shranjujemo ipd. [4]
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 20
6.3.1 MySQL
MySQL je klasična zbirka podatkov, ki lahko deluje sama zase, kot samostojen podatkovni
streţnik ali pa v kombinaciji z drugimi tehnologijami. Razvila jo je švedska firma in jo
ponudila trgu pod pogoji uporabe javne licence GNU. [4]
6.4 Spletne sestavljanke
Spletne sestavljanke (ang. mashup) so spletne aplikacije, ki zberejo informacije iz enega ali
več virov in jih predstavijo na nov način. [7]
Ker splet postaja vedno bolj odprt sistem, je mnogo spletnih mest ustvarilo programske
vmesnike imenovane API (Application Programming Interface), ki razvijalcem omogočajo
dostop do njihovih sestavnih informacij. Dober primer predstavlja Google, ki razvijalcem
nudi svoje zemljevide na uporabo. Le-ti jih lahko s poznavanjem programskega vmesnika
obogatijo s svojimi informacijami, ali pa z informacijami ponujenimi s strani kakšnega
drugega spletnega mesta. [7]
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 21
7 RAZVOJ SPLETNEGA MESTA
Spletno mesto sem gradil na naslednjih predpostavkah:
Študentje ţelijo mesto za diskretno komunikacijo v manjši skupnosti, kjer se med
seboj poznajo.
Najbolj učinkovita tehnologija za tekstovno komuniciranje med študenti na spletu
je forum.
Študentje v okviru takega spletnega mesta ţelijo tudi moţnost izmenjave gradiv,
oglasno desko ter kontaktne informacije sošolcev.
7.1 Uporabljena orodja in tehnologije
Za izdelavo spletnega mesta sem uporabil označevalni jezik HTML v kombinaciji s
skriptnim programskim jezikom PHP. Za shranjevanje in manipulacijo podatkov sem
uporabil podatkovno zbirko MySQL, ki pri takih projektih pride zelo prav, saj jo lahko
dobimo brezplačno. Izgled spletnih strani sem definiral s stilskimi predlogami CSS, kjer
sem uporabljal tudi nekaj novih lastnosti, ki so bile dodane v zadnji različici – CSS3. Za
manipulacijo in dinamičnost HTML elementov sem uporabil JavaScript in knjiţnico
JQuery, ki s svojimi funkcijami olajša in pohitri delo z JavaScript-om.
7.2 Avtorizacija
Ker sem izviral iz predpostavke, da študenti ţelijo zaprt sistem, je bilo pomembno ustvariti
rešitev, ki bo omogočala registracijo in prijavo le izbranim uporabnikom. To sem storil na
način, ki ob registraciji zahteva poseben ključ, ki se dodeli administratorju sistema.
Administrator lahko nato ključ razdeli med izbrane uporabnike.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 22
Slika 7.1 prikazuje obrazec za prijavo v spletno mesto, ki je prva stvar, ki jo uporabnik
vidi, ko vstopi na stran. Brez prijave ni mogoče napredovati v spletno mesto. Če uporabnik
še ni registriran, lahko to stori s klikom na gumb registracija.
Slika 7.1 Prijava v spletno mesto
Ko uporabnik klikne na gumb »Registracija«, se mu animirano na isti strani dinamično
odpre še obrazec za registracijo (Slika 7.2). Če ima uporabnik pravi ključ, se lahko
registrira in za tem tudi prijavi.
Slika 7.2 Obrazec za registracijo
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 23
Dinamičnost je doseţena prav s pomočjo JQuery-a (Slika 7.3). S klikom na gumb
»Prekliči« ali »Pošlji« se obrazec na enak način tudi skrije.
Slika 7.3 Prikaz in skrivanje obrazca za registracijo s pomočjo JQuery-a
7.3 Domača stran
Ko uporabnik uspešno opravi prijavo v spletno mesto, se znajde na domači strani, kjer so
zdruţeni pomembni podatki (Slika 7.4). V glavi spletne strani se nahaja globalna
navigacija in uporabniški meni (zgoraj desno). Vsebina strani vključuje tri stolpce:
Oglasna deska: Tukaj so zbrana pomembna sporočila, ki jih lahko objavi vsak
uporabnik. Uporabnik mora sporočilu določiti »rok trajanja«, po katerem le-to
poteče. Obrazec deluje na podoben način, kot tisti za registracijo, saj se ob kliku na
gumb pokaţe ali skrije. Tako se prihrani prostor za obvestila, obrazec pa se pojavi
le, ko jo uporabnik potrebuje.
Novo na forumu: V tem stolpcu so prikazana zadnja sporočila na forumu. Prav tako
je dodana povezava, ki uporabnika popelje na forum, neposredno do sporočila, na
katerega je kliknil.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 24
Zasebna sporočila: Tukaj lahko uporabnik vidi in dostopa do zasebnih sporočil, s
katerimi lahko prav tako komunicira z ostalimi uporabniki.
Slika 7.4 Domača stran spletnega mesta
7.4 Forum
Spletno mesto uporablja PhpBB3 forum. Prav tako uporablja seje sistema PhpBB3, kar
pomeni, da se ob prijavi v spletno mesto prijavimo tudi v forum. Ta sistem sem uporabil
zato, ker smatram, da je med najbolj dodelanimi forumi na trgu, odlikuje ga pa tudi
odprtokodna licenca, kar pomeni, da ga lahko tudi prilagajamo po lastnih potrebah.
Prav tako se lahko z implementacijo takega sistema prihrani veliko časa, saj bi bilo
programiranje foruma dolgotrajen proces. Z implementacijo dobimo celotno
administratorsko ploščo, s katero lahko urejamo forum. Prav tako vsebuje moţnost
pošiljanja zasebnih sporočil, urejanja profila in ostale koristne funkcionalnosti. Ker sem
spletno mesto razvijal v skriptnem jeziku PHP, je bila implementacija takega sistema še
toliko laţja in bolj učinkovita.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 25
Sam sistem vsebuje tudi funkcije, ki so mi zelo pomagale pri razvoju spletnega mesta. S
funkcijami, ki so definirane v sistemu lahko dodajamo uporabnike preko svojega obrazca
oz. iz popolnoma ločene spletne strani. Prav tako se lahko v forum preko ločenega obrazca
prijavimo.
Slika 7.5 prikazuje, kako preprosto je preko lastnega obrazca dodati novega uporabnika v
bazo, ki jo uporablja PhpBB3 forum. Funkcija phpbb_hash zakodira geslo, ki ga vnesemo
preko forme, medtem ko funkcija user_add poskrbi, da se uporabnik registrira v forum oz.
zapiše v podatkovno bazo. Slika 7.6 prikazuje vizualno implementacijo foruma.
Slika 7.5 Dodajanje uporabnika v podatkovno bazo s pomočjo PhpBB3 funkcij
Slika 7.6 Implementiran PhpBB3 forum
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 26
7.5 Izmenjava gradiv
Študentom je na forumu omogočeno tudi dodajanje gradiv. Skripto za dodajanje gradiv
sem v celoti napisal v PHP-ju. Omogočeno je dodajanje različnih datotečnih formatov.
Slika 7.7 prikazuje kako določimo in preverimo ali je format dovoljen za nalaganje.
Najprej v polje $allowed_filetypes vstavimo končnice formatov, ki jih ţelimo dovoliti.
Nato s funkcijo substr() izvlečemo končnico datoteke, ki jo nalagamo na streţnik. V
pogojnem stavku nato preverimo, če se končnica datoteke, ki jo nalagamo, ujema s
končnicami, ki smo jih vnesli v polje.
Seveda je v nadaljnjem postopku treba preveriti še, če datoteka na streţniku ţe obstaja ipd.
Če se vse ujema lahko datoteko naloţimo na streţnik. Slika 7.8 prikazuje seznam gradiv, ki
so bila naloţena na streţnik.
Slika 7.7 Določanje dovoljenih formatov za nalaganje v PHP-ju
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 27
Slika 7.8 Seznam naloţenih gradiv
7.6 Uporabniški profil
Uporabniki imajo moţnost, da si ogledajo uporabniške profile drugih uporabnikov in
urejajo svoje. V uporabniškem profilu se nahajajo njihove osebne in kontaktne informacije,
ki jih lahko urejajo v sekciji »Nastavitve«. Prav tako so vsebovane nekatere informacije z
drugih spletnih strani, kot sta Twitter in Flickr. Če imajo uporabniki na omenjenih spletnih
mestih račune odprte za javnost, se lahko njihove informacije s teh spletnih mest
prikazujejo tudi tukaj, kar je značilnost spletnih sestavljank.
Twitter in Flickr imata API, ki je zelo enostaven za uporabo. Preko URL naslova lahko
zahtevamo, katere podatke ţelimo dobiti, vmesnik pa nam te informacije vrne v XML
formatu, ki ga nato razpoznamo s PHP-jem ali s kakšnim drugim programskim jezikom.
Uporabniki so prav tako predstavljeni s svojo osebno sliko oz. avatarjem. Za prikazovanje
osebnih slik sem uporabil spletni sistem Gravatar, kamor uporabniki naloţijo svojo sliko,
ter jo poveţejo s svojim elektronskim poštnim naslovom. Ko v svoj profil dodajo ta naslov,
se jim na spletnem mestu pripiše tudi slika. Kot kaţe Slika 7.9, je vstavljanje osebne slike
preprosto. V povezavo do slike vstavimo zakodiran elektronski naslov uporabnika, ter
določimo velikost slike.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 28
Slika 7.9 Vstavljanje slike s strani Gravatar
Slika 7.10 prikazuje stran s prikazom uporabniškega profila.
Slika 7.10 Prikaz uporabniškega profila
7.7 Kritična ocena dela
Celotno spletno mesto, ki je nastalo skozi potek dela, predstavlja le prototip potencialnega
končnega izdelka, ki bi bil pripravljen za vsakodnevno uporabo. Skozi raziskavo sem
potrdil kar nekaj svojih predvidevanj, nekatere stvari pa sem uvidel šele po raziskavi.
Rezultati vprašalnika so v prvi vrsti pokazali, da si študenti res ţelijo zaprtega sistema za
komunikacijo. Zraven dela raziskave, ki je analiziran v teoretičnem delu diplomske naloge
sem na vprašalniku študentom zastavil tudi konkretno vprašanje glede ţelja po
funkcionalnostih spletnega mesta.
Odgovori na to vprašanje so pokazali, da študenti dajejo prednost forumu in moţnosti
izmenjave gradiv, ki sta ţe implementirana na podlagi predpostavk. Po mnenju večine
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 29
študentov, bi v bilo treba v sistem dodati še koledar za vnašanje izpitov in dogodkov ter
uporabne povezave za študij (Tabela 7.1, Slika 7.11).
Tabela 7.1 Rezultati zajema zahtev
Forum 93%
Klepetalnica 47%
Kontaktne informacije študentov 45%
Moţnost izmenjave gradiv 94%
Oglasna deska 74%
Koledar 78%
Galerija slik 20%
Uporabne povezave za študij 71%
Drugo 4%
Slika 7.11 Graf rezultatov zajema zahtev
Po implementaciji vseh funkcij, bi bilo potrebno opraviti še nekaj raziskav in testiranj, ki bi
nakazale na morebitne pomanjkljivosti spletnega mesta. Ko bi le-tega dodelali, bi ga lahko
ponudili študentom takoj na začetku študija, podobno kot imajo na voljo forume na
spletnih straneh fakultet.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 30
7.8 Dopolnitev rešitve
7.8.1 Koledar
Za implementacijo koledarja sem uporabil obstoječo rešitev Google Calendar, ki
razvijalcem ponuja dovršen API oz. programski vmesnik, s pomočjo katerega lahko
beremo vnose iz koledarja, jih vanj vnašamo, urejamo ali brišemo. Rešitev vsebuje tako
izpis prihajajočih dogodkov, kot tudi Googlovo vizualno rešitev, s pomočjo katere lahko
uporabnik neomejeno brska po celotnem koledarju. S klikom na gumb »Dodaj nov
dogodek«, lahko dogodek doda vsak uporabnik spletnega mesta (Slika 7.12).
Slika 7.12 Koledar dogodkov
7.8.2 Uporabne povezave
Za izpis uporabnih povezav nisem dodal nove podstrani, temveč sem ga vključil kar v
domačo stran, ki se uporabniku prikaţe ob prijavi v sistem (Slika 7.13). Tako jih
uporabniki lahko najhitreje opazijo in po potrebi tudi dodajo.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 31
Slika 7.13 Domača stran z uporabnimi povezavami
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 32
8 SKLEP
V diplomskem delu sem postavil nekaj tez, ki se lotevajo problema spletne komunikacije
med študenti. Menim, da mi je te teze uspelo potrditi tako s teorijo, ki jo skozi diplomsko
delo proučujem, kot tudi s samo empirično raziskavo med študenti. Rezultati so pokazali,
da je spletna komunikacija danes, v času informacijske druţbe, zelo pomembna zaradi
svoje vseprisotnosti in dostopnosti. Prav tako rezultati nakazujejo na zelo visoko stopnjo
uporabe spleta za komunikacijo med študenti, kar je zelo vzpodbujajoče dejstvo, glede na
to, da dokazujejo tudi, da so lahko zaradi tega v veliki meri razbremenjeni tudi izvajalci
predmetov na fakultetah.
Da vse ne bi ostalo le pri teoriji, sem na prej določenih predpostavkah razvil tudi prototip
spletnega mesta. Sam proces razvoja tega spletnega mesta je pokazal, da na spletu ţe
obstajajo mnoge rešitve, ki jih z nekoliko znanja o tehnologijah in orodjih lahko
implementiramo v celovito spletno rešitev. Z nekaj truda lahko na ta način ustvarimo
spletno mesto, ki bistveno pripomore k izboljšanju komunikacije – v našem primeru med
študenti.
Funkcionalnosti rešitve, ki jih nisem zajel v predpostavkah in so se skozi raziskavo
izkazale za potrebne, sem dodal na koncu ter tako dopolnil spletno rešitev glede na ţelje
študentov.
Sam menim, da bi bilo nadaljevanje dela na prototipu spletnega mesta smotrno, saj bi
lahko z dodatnimi testiranji in raziskavami ustvarili še učinkovitejšo rešitev, ki bi se
najverjetneje med študenti uveljavila prav zaradi dejstva, da je zasnovana v skladu z
njihovimi potrebami in ţeljami.
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 33
9 VIRI IN LITERATURA
[1] A. Kozłowska, Computer mediated communication in academic education,
Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Ljubljana,
2005.
[2] T. Praprotnik, Skupnost, identiteta in komunikacija v virtualnih skupnostih, ISH
Ljubljana – Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, 2003.
[3] R. W. Sebesta, Programing the World wide web, Pearson Addison Wesley,
Boston, 2006.
[4] M. Štrancar, S. Klemen, PHP in MySQL na spletnem strežniku Apache, Pasadena,
Ljubljana, 2002.
[5] J. K. Eastman, C. Owens Swift, Enhancing Collaborative Learning: Discussion
Boards and Chat Rooms as Project Communication Tools, Business
Communication Quarterly, 65, (2002), 3, str. 29-41.
[6] http://webtrends.about.com/od/web20/a/what-is-web20.htm/
[7] http://webtrends.about.com/od/webmashups/a/what-is-mashup.htm/
[8] http://www.webdesignfromscratch.com/web-design/real-web-20-design/
[9] http://www.webdesignfromscratch.com/web-design/web-2-0-design-style-guide/
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 34
10 PRILOGE
10.1 Seznam slik
SLIKA 4.1 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 1 ................................................................................. 6
SLIKA 4.2 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 2 ................................................................................. 7
SLIKA 4.3 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 3 ................................................................................. 8
SLIKA 4.4 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 4 ................................................................................. 8
SLIKA 4.5 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 5 ................................................................................. 9
SLIKA 4.6 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 6 ................................................................................. 9
SLIKA 4.7 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 7 ............................................................................... 10
SLIKA 4.8 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 8 ............................................................................... 11
SLIKA 7.1 PRIJAVA V SPLETNO MESTO .............................................................................................................. 22
SLIKA 7.2 OBRAZEC ZA REGISTRACIJO ............................................................................................................. 22
SLIKA 7.3 PRIKAZ IN SKRIVANJE OBRAZCA ZA REGISTRACIJO S POMOČJO JQUERY-A ....................................... 23
SLIKA 7.4 DOMAČA STRAN SPLETNEGA MESTA ................................................................................................ 24
SLIKA 7.5 DODAJANJE UPORABNIKA V PODATKOVNO BAZO S POMOČJO PHPBB3 FUNKCIJ .............................. 25
SLIKA 7.6 IMPLEMENTIRAN PHPBB3 FORUM ................................................................................................... 25
SLIKA 7.7 DOLOČANJE DOVOLJENIH FORMATOV ZA NALAGANJE V PHP-JU ..................................................... 26
SLIKA 7.8 SEZNAM NALOŢENIH GRADIV ........................................................................................................... 27
SLIKA 7.9 VSTAVLJANJE SLIKE S STRANI GRAVATAR ....................................................................................... 28
SLIKA 7.10 PRIKAZ UPORABNIŠKEGA PROFILA ................................................................................................. 28
SLIKA 7.11 GRAF REZULTATOV ZAJEMA ZAHTEV ............................................................................................. 29
SLIKA 7.12 KOLEDAR DOGODKOV .................................................................................................................... 30
SLIKA 7.13 DOMAČA STRAN Z UPORABNIMI POVEZAVAMI .............................................................................. 31
10.2 Seznam preglednic
TABELA 4.1 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 1 .......................................................................................... 6
TABELA 4.2 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 2 .......................................................................................... 7
TABELA 4.3 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 3 .......................................................................................... 7
TABELA 4.4 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 4 .......................................................................................... 8
TABELA 4.5 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 5 .......................................................................................... 9
TABELA 4.6 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 6 .......................................................................................... 9
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 35
TABELA 4.7 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 7 ........................................................................................ 10
TABELA 4.8 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 8 ........................................................................................ 10
TABELA 7.1 REZULTATI ZAJEMA ZAHTEV ........................................................................................................ 29
10.3 Naslov študenta
Ime in priimek: Tomi Šmanjak
Naslov: Kopališka ulica 10
Pošta: 2310 Slovenska Bistrica
Telefon: 040 459 711
E-mail: [email protected]
10.4 Kratek življenjepis
Rojen:
– Dubrovnik, Hrvaška, 5. maj 1988
Šolanje:
Osnovna šola:
– Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, 1995-2003
Srednja šola :
– II. gimnazija Maribor, 2003-2007
Študij:
– Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru,
program Medijske komunikacije, 2007-
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 36
Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 37