razvojno načrtovanje v sloveniji

REPUBLIKA SLOVENIJASLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKE ZADEVE

Predstavitev spremljanja programskega proračuna po

ciljih in kazalnikih

Jana Poljak, Klavdija Mihelj-Korenika


Razvojno načrtovanje v Sloveniji

Trenutno v Sloveniji veljavnih približno 80 strategij, resolucij programov in akcijskih načrtov, vsaj 18 jih je v pripravi za obdobje do leta 2020.

Leta 2009 je bila pripravljena analiza povezanosti vsebin in ciljev posameznih strategij z javnofinančnimi izdatki; v več primerih so postavljeni cilji neusklajeni s finančnimi vlaganji postavitev klasifikacije politik s programi, podprogrami in ukrepi ter projekti

Med posameznimi sektorskimi dokumenti so tudi neusklajeni in nasprotujoči si cilji.

CILJ:Krovni strateški dokument – Strategija razvoja Slovenije

Izvedbeni dokument: Državni program razvojnih politik

Drugi razvojni in izvedbeni dokumenti

ZAVEZE:Nacionalni cilji EU2020

PODLAGA:Zakon o razvojnem načrtovanju, Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja


Vodenje in koordiniranje nacionalnih politik

• Finančna kriza – potrebe po spremembah v koordinaciji in vodenju nacionalnih politik in spremljanju izvajanja in doseganja zastavljenih ciljev (spopadamo se z relativno visokim javnim dolgom in višanjem proračunskega primanjkljaja)

• Razvojne politike se izvajajo z razvojnimi dokumenti, ki pa so lahko učinkovito izvedene le, če so v njih navedeni ukrepi povezani s sredstvi in ustreznimi učinki

• Zato smo pristopili k bolj celovitem razvojnem načrtovanju - t.j. k ciljem usmerjen proračun (programski proračun) TO JE ODGOVOR na vprašanje kako učinkoviteje porabiti omejena proračunska sredstva za doseganje ciljev in uresničevanje prednostnih nalog.

• Pri pripravi proračuna smo sledili ciljem po različnih ravneh (glej slika sistem ciljev in kazalnikov) – pri pripravi vseh nadaljnjih razvojnih dokumentov bo potrebno vztrajati, da pripravljavci uporabijo enako strukturo


Namen programskega proračuna

• V Sloveniji še vedno premalo spremljamo koliko finančnih sredstev je bilo porabljenih za posamezen program, premalo je govora o racionalizaciji, ocenjevanju učinkovitosti in uspešnosti

• Pri programskem proračunu načrtovanje izdatkov neposredno povežemo s cilji in dejavnostmi za dosego teh ciljev

• Fokus proračuna se premika od vložkov (koliko denarja lahko dobim za program) k merjenju rezultatov (kaj lahko dosežem z denarjem). Namen je torej: IZBOLJŠATI UČINKOVITOST.

• K rezultatom usmerjen proračun prinese jasnejšo sliko kje smo, kaj smo si začrtali in kam želimo


Slika: Prikaz programske klasifikacije

Vir: Navodila za pripravo proračuna 2010


Programska klasifikacija Je osnova za uvedbo k rezultatom usmerjenega proračna, ker pove na katerih

politikah, programih in podprogramih država izvaja svoje naloge in pojasnjuje ZAKAJ se porabljajo finančna sredstva, kateri cilji iz strateških in drugih operativnih dokumentov se zasledujejo (definira kazalnike spremljanja)

Nova programska klasifikacija opredeljuje 16 politik, 80 splošnih ciljev, 330 specifičnih ciljev, 597 rezultatov in 1905 neposrednih učinkov (v povprečju imamo 1-10 splošnih ciljev na politiko, 1-30 specifičnih ciljev na program, 1.25 rezultatov na podprogram)

Večina kazalnikov splošnih, specifičnih ciljev in rezultatov je za obdobje do leta 2014 (za 4 leta). Neposredni učinki pa predvidevajo obvezno vrednotenje za prihodnji dve leti

60% ciljev ima opredeljen 1 kazalnik, 20% ciljev ima po 2 kazalnika, preostalih 20% pa 3 kazalnike in več

Sistem kazalnikov je umeščen v informacijski sistem za pripravo proračuna (Sappra)


Slika: Hierarhija ciljev, nova struktura

Vir: Ministrstvo za finance in Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve


Slika: Prikaz hierarhije ciljev in kazalnikov

Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve


Slika 5: VKLJUČUJOČA RAST

NEPOSREDNI UČINKI REZULTATI/SPECIFIČNI CILJI SLOŠNI CILJI

Trg dela obseg enota

Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve 22.000,00 število Vključenost brezposelnih v programe izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela

26.113,00 število

Reforma institucij na trgu dela 8,00 število Usposobiti zaposlene in brezposelne za večjo konkurenčnost na trgu dela in povečati konkurenčnost podjetij

5.000,00 število

Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost in zaposljivost 7.000,00 število Štipendijske sheme 800,00 število Pridobitev specifičnih znanj na posameznih področjih kulture 30,00 Število projektov Spodbujanje zaposljivosti brezposelnih oseb 6000 število Razvoj zaposlitvenih možnosti 2000 število Subvencija za samozaposlitev 2010 2222 število Institucionalno usposabljanje brezposelnih 10000 število Zaposli me 1800 Število Povečanje zaposljivosti najtežje zaposljivih skupin brezposelnih oseb 5600 Število Programi za preprečevanje socialne izključenosti 2600 Število Projekti za enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti 2000 Število Ustvarjanje delovnih mest in ohranjanje zaposlitev za invalide 35 Število Sklad RS za izpodbujanje zaposlovanja invalidov 6820 Število Izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije in ostalih nalog povezanih z zaposlitveno rehabilitacijo

1700 Število

Razvoj nacionalne kvalifikacijske strukture 800 Število katalogov in standardov

Izplačevanje upravičencem v primeru insolventnosti podjetij 2800 Število Izplačevanje denarnih nadomestil 26.100 Število Socialna varnost Izplačilo DSP in PZZ trajnim prejemnikom DSP 83488 število prejemnikov Spodbujanje zaposlovanja upravičencev do DSP 150 število prejemnikov Izplačilo nadomestila za invalidn st, DNP ter PZZ 6178 število prejemnikov Izvajanje soc. varstv. storitev in javnih pooblastil 54748 število prejemnikov Izvajanje in sofinanciranje programov SV 315 število prejemnikov Starševski dodatek 3216 število prejemnikov Otro ki dodatek 395000 število prejemnikov Nadomestila preživnin 3750 število prejemnikov Izplačevanje pravic pokojninskega varstva 5578 število prejemnikov Spodbujanje izvajanja storitve pomoč na domu 2 število projektov Zdravstvena varnost

Evropski socialni sklad - E zdravje 130 število prejemnikov Varovanje in krepitev zdravja 2 število projektov

2014 enota

Delež uspešno zaključenih usposabljanj v delavnicah 80,00 v % (danes 75) Delež mladih brezposelnih, ki so se v prvih 4 mesecih brezp. vključili v APZ

60,00 v % (danes 51)

Izboljšanje storitev na trgu dela 4,50 Ocena storitev (danes 3,6) Delež odlivov v zaposlenost zaradi znanja in kompetenc pridobljenih v programih APZ

40,00 v % (danes 36)

Spodbujanje povezovanja študija in zaposlovanja 4.600,00 Število Število odlivov iz brezposelnosti zaradi vključitve v veliki projekt in skupino projektov na letni ravni

10.000,00 Število (danes 8000)

Spodbujanje zaposlovanja in ohranjanje delovnih mest, predvsem starejših brezposelnih oseb

30,00 Delež vključenih starejših v programe (danes 20)

Delež dolgotrajno brezposelnih vključenih v veliki projekt na letni ravni 15

Delež vključenih programe (danes 12)

Delež brezposelnih invalidov glede na ostale brezposelne 13 v % (danes 13,5) Izdelava slovenskega ogrodja kvalifikacij in vključitev v evropsko ogrodje kvalifikacij 1 število

2014 enota Zmanjševanje števila dolgotrajnih prejemnikov DSP 24723 Število (danes 25488) Povečanje aktivnosti posameznikov za zagotavljanje lastne socialne varnosti

20000 Število premikov dodatka za aktivnost

Koriščenje pravic do družinskih prejemkov 407389 Število (danes 404000) Zagotavljanje ustreznih oblik dolgotrajne oskrbe na domu

4 Delež uporabnikov (danes 1,3)

Modernizacija pokojninskega sistema 11 Delež BDP za pokojnine

2014 enota Informatizacija zdravstvenega sistema 100000 Število državljanov vključenih

v sistem e-zdravja

2014 enota Delež brezposelnih oseb, ki so se v prvih 4 mesecih brezposelnosti vključili v ukrep APZ

45,00 v % (danes43,5)

Delež brezposelnih oseb vključenih v usposabljanje in izobraževanje

20,00 v % (danes 10)

Delež ohranjenih zaposlitev pri subvencioniranih zaposlitvah 12 mesecev po zaključku projekta

60 v % (danes 50)

Delež ohranjenih samozaposlitev 12 mesecev po zaključku projekta 70

v % (danes 60)

Znižanje relativnega deleža dolgotrajno brezposelnih 40

v % (danes 45)

Delež zaposlenih invalidov med vsemi zaposlenimi 4

v % (danes 4)

Delež oseb vključenih v vseživljenjsko učenje 15 v % (danes 13,9)

Delež brezposelnih oseb, ki so se v prvih 4 mesecih brezposelnosti vključili v ukrep APZ 45

v % (danes 43,5)

2014 enota

Zmanjševanje števila materialno ogroženega prebivalstva in povečanje socialne vključenosti

12,3 Stopnja tveganja revščine

2014 enota

Zagotovitev učinkovite, kakovostne in dostopne zdravstvene obravnave državljanom

79 Pričakovana življenjska doba ob rojstvu (danes 78,5)

Poskus strukture ciljev in kazalnikov z agregacijo učinkov


Tematska koordinacija• PAMETNA RAST (Podjetništvo in spodbujanje konkurenčnosti, Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in

informacijska družba, izobraževanje, kultura) 650 podprtih projektov s področja subvencij za nakup tehnološke opreme in garancij980 podprtih regionalnih projektov250 podprtih mladih raziskovalcev Spodbude za večjo mobilnost študentov (850) in profesorjev (15)

• VKLJUČUJOČA RAST (Trg dela, Socialno varstvo, Zdravstveno varstvo)(strukturni ukrepi: zdravstvena reforma, zakon o delovnih razmerjih)

26.000 upravičencev za nadomestilo za brezposelnost 20.00 oseb vključenih v aktivno politiko zaposlovanja 50.000 vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja 83.000 prejemnikov denarne socialne pomoči 40.000 prejemnikov otroških dodatkov

• TRAJNOSTNA RAST(Promet, Energetika, Okoljska in prostorska politika)

30km nove železniške infrastrukture 70km razvojnih osi projekti za trajnostno rabo voda povečano pridobivanje in izkoriščanje obnovljivih virov


a

SC: Zagotavljanje stabilnega financiranja VŠ ob hkratnem povečanju učinkovitosti in kakovosti Kazalniki:

- št štud./vis. učitelja - št. Štud./vis. sodelavca

SC: Izboljšanje izobrazbene strukture prebivalstva in razmer za uspešen študij Kazalniki:

- čas študija

SC: Povečanje vpisa na področju naravoslovja, tehnike in ved o živi naravi Kazalniki: - delež štud. vpisanih na področju

nar; mat. in rač. - delež štud. vpisanih na področju

ved o živ. naravi - delež štud. vpisanih na področju

tehn. in gradb. Rezultat: Stabilen sistem financiranja, ki bo zagotovil kakovost in učinkovit študija Kazalnik:

- Št. diplomantov I. stopnje

- Št. diplomantov II. stopnje

- Št. diplomantov III. stopnje

Rezultat: Ohranjanje uravnoteženega vpisa mladih v terciarno izobraževanje

Kazalnik: - Delež mladih

vključenih v terc. izobraževanje med 20 in 22 letom

Rezultat: Povečanje št. diplomantov s področja naravoslovja, tehnike in ved o živi naravi Kazalniki:

- Delež diplomantov 1. in 2. stop s področja naravoslovja in tehnike

Ukrep:

Dejavnost visoko šolstvo

C1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje študijske dejavnosti

Kazalnik: - Število študentov 1 stopnje - Število študentov 2. stopnje

C2: Financiranje razvojnih nalog VŠ

Kazalnik: - % študentov, ki ne

diplomira

C3: Ohranitev vpisa na področju naravoslovja in tehnike

Kazalnik: - Delež diplomantov na področju

narav. in tehnike

Splošni cilj: Pospešen prenos znanja v trikotniku visoko šolstvo, znanost in gospodarstvo Kazalniki: delež preb v star 30-34 s terc izobrazbo, izdatki za visoko šolstvo


Nadaljnje delo…• Potrebno je vsebinsko in kakovostno dograditi sistem kazalnikov

• Ciljev je včasih preveč, niso jasno definirani, vprašanje ali so pravi (povezanost s strategijami in razvojnimi dokumenti, ki so že sprejeti oz. še bodo sprejeti)

• Vloga SVREZ: priprava poročila o učinkovitosti (v skladu z zgornjim nivojem ciljev in kazalnikov)

• Enotna evidenca kot analitično orodje za pripravo poročil o učinkovitosti

• Programski proračun lahko deluje le, če ga sprejmejo najvišji politični vrhovi, kot tudi zadnji birokrat v verigi priprave in izvrševanja proračuna

razvojno načrtovanje v sloveniji

Documents