rglm-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmmmmmm mmmmmmmmmmmm...

8/20/2019 RGLM-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmmmmmm mmmmm…

http:///reader/full/rglm-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm-mmmm… 1/282

Војко РАФАЈЛОВСКИ

МАСОНСТВОТОМИНАТОТО, СЕГАШНОСТА И

ИДНИНАТА НА ЧОВЕШТВОТО

Скопје, 2013 година



ИЗДАВАЧ:

Рафајловски консалтинг - Скопје

ул. Орце Николов бр. 190, СкопјеТелефон: (02) 3088-900: Факс: (02) 3088-912

АВТОР:

Војко РАФАЈЛОВСКИ

РЕЦЕНЗЕНТИ:

Д- р Горан РАФАЈЛОВСКИ

Д- р Милан НЕДКОВ

КОМПЈУТЕРСКА ПОДГОТОВКА:

Леополдина ГАЌЕВА

ПЕЧАТИ:

Печатница Напредок АД - Тетово

Носител на материјалните права на книгата е издавачот. Забрането е препечатување, копирање и умножување на книгата или нејзин дел

без претходно обезбедена согласност од издавачот. Авторските права се заштитени.

CIP - Каталогизација во публикацијаНародна и универзитетска библиотекс"Св. Климент Охридски", Скопје

061.251

РАФАЈЛОВСКИ, Војко

Масонството : минатото, сегашноста и иднината на човештвото /Војко Рафајловски. - Скопје : Рафајловски консалтинг, 2013. - 282стр. ; 23 см

Фусноти кон текстот. - Библиографија: стр. 282

ISBN 978–9989–930–23–2

a) Масони COBISS.MK-ID 93244938



Regularna Golema Loà na Makedonija 3

Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...

Kako {to veli avtorot na knigata:

"Oble~ete se sebesi vo ova znaewe i vlezete vo Loàta - nesamo Loàta - Odaja na na{iot simboli~en zanaet, tuku i vopogolemata, Loàta na ̀ ivotot vo koja tivko i bez zvukot na met-alnata alatka postojano te~e rabotata i izgradbata na na{iotnevidliv Hram."

Golema obvrska e da se napi{e za onie za koi so godini sepokrivaat so velot na tajnite, pa ottamu se prepletuvaat raznora-zni prikazni. Ova delo pretstavuva patokaz, a voedno i dar nasite onie {to sakaat ili posakuvaat da ~inat dobro vo ìvotot.Da se bide Mason e obvrska, ne e privilegija, zo{to da se pronajdecentarot, zna~i da se pronikne vo sopstvenoto bitie, da se stanesvesen za svoeto postoewe.

Gradeweto e odlika na masonite, nedovr{eniot hram e niven

tovar. Se dodeka e potrebno da se izgradi hramot, se dotoga{ }epostoi i masonstvoto, zo{to toj hram e na{ata du{a - svest koja{to go naseluva ova na{e telo i prodolùva da ìvee po nego-voto napu{tawe.

Nie, ìtelite na Zemjata, naslednici na onie koi porano senarekuvaa Atlanti|ani go ~ekorime svojot pat kon neizvesnosta,no sekoga{ vo pravecot na svetlinata.

Mu blagodaram na avtorot za ova izvonredno delo protkaenoso bezbroj materijalni fakti isprepleteni so nevidliva ni{ka

na filozofija potprena vrz filozofijata na Platon za razvojna site nas, za razvoj na ~ove{tvoto i negovata potajna sila kojane zgasnuva niz vekovi natovarena na grbot vrz obi~nite lu|e koise narekuvaat masoni.

Recenzent:

D-r Goran Rafajlovski



4 Regularna Golema Loà na Makedonija


So zadovolstvo prifativ da ja recenziram knigata napi{anaod Vojko Rafajlovski, bidej}i knigata e seriozen obid za dlabin-

sko orawe na temata {to e masonerijata i koj e nejziniot kod.Prvin da zabeleàm eden fakt koj mi se ~ini mnogu zna~aen.

Vo mo`ne kuso vreme se javuvaat tri knigi posveteni na mason-erijata. Sekako toa e mnogu zna~aen indikator za instalirawetona masonerijata vo makedonskoto op{testvo. Makedonskotoop{testvo zree na patot kon negovata transformacija vo libe-ralno op{testvo.

Ovaa kniga e napi{ana ne da go objasni, odnosno da go "zaotkrie"masonskiot kod vo negovata tradicionalna verzija: "bratska qubov,zaemna pomo{ i vistina". Tradicionalniot kod ne dava, nadvor odsekakvo somnevawe, zadovolitelen i op{toprifatliv odgovor nakrucijalnoto pra{awe "koi se masonite i zo{to opstojuvaat tolkudolgo" so perspektiva dvièweto da se {iri i vo idnina. Avtorottrgnuva od toa deka edinstveno od "filozofijata" na masonerijata moè da se dobie odgovor za dolgoto opstojuvawe na masoniteniz istorijata. Toa go opravduva, moè slobodno da re~e, preoku-piraweto na avtorot so filozofskite osnovi na masonerijata.Nesomneno, takviot priod frla nova svetlina vrz mnogu zagatkiza masonerijata. Isto taka, tajnite na masonerijata ne se vo ritu-alite koi se baga` od minatoto i denes deluvaat malku ili pove}e

anahrono. Filozofskiot i nau~en pristap na masonerijataovozmoùva da se razgrani~at i najgolemite tajni na masonerijata.Kone~no, samo vo ramkite na toj pristap moè da se objasni kon-trastot me|u deklariranata misija na masonerijata i nejzinatauloga vo sozdavaweto na istorijata. Tuka se situirani tangentitena akciite na masonerijata i politikata, koi moàt da bidat mnoguspektakularni, kakov {to e slu~ajot vo sosodavaweto na Soedine-tite Amerikanski Dràvi.

Ne treba da se izgubi od vidno pole deka masonerijata imalasupstancionalno vlijanie vrz sozdavaweto na novi vrednosti,osobeno liberalni vrednosti, koi tivko bez nasilstvo zra~ea konceloto op{testvo. Ovie vrednosti i denes imaat mnogu zna~ajnauloga vo transformacijata, osobeno na totalitarnite op{testvavo op{testva na liberalna demokratija i pazarna ekonomija.

Pogore napi{anoto mi dava za pravo da ja prepora~am ovaazna~ajna kniga za objavuvawe.

Recenzent:

D-r Milan Nedkov





Vo knigava {to e pred vas, po~ituvani ~itate li, }e se obi dam,

se razbi ra vrz osnova na site dosega poznati pi{uvani i usni pre- dani ja, da ja do lovam vistinata za ovaa organi zaci ja, ko ja nekoga{se smeta{e za tajna, a sega im e dostapna na site zainte resi rani.

Pritoa, osobeno se potpi rav vrz pi{anite dokumenti na takanare~enite tvorci na na ukata, fi lo zofi jata i site soznani ja od sta-

ra Grci ja, a osobeno na pi{uvaweto na Platon. Sepak gi ko ristev inovite mis lite li, so posebna po~it Stiven Hoking, potoa Albert Ajn{tajn, kako i mnoguminata na u~nici koi se zanimava le ili sé u{te se zanimavaat so takana re~enata na u~na fantastika.

Ova od pri~ina {to prob lematikata {to ja obrabotuvam imamnogu dopirni to~ki so pretpostavenata idnina, {to najmnogu ja dostasuvaat slobodnite umovi. Toa se, za mene, pi{uva~ite na na- u~nata fantastika, {to se ba zi ra vrz na ukata, no soz dava pretpo-

stavki za eden drug mnogu po human svet, ka de {to mis lata e os lo-bo dena i mo è sekoga{ da se branuva onamu ka de {to }e posaka.

Tokmu zatoa vo ovaa kniga, isto ri jata na masonstvoto i poznatitei nepoznatite masone rii ne se detalno obraboteni, bi dej}i, za àl,ne posto jat pi{ani dokumenti za masonstvoto, osven ka ùvawata,kako {to rekov na po~etokot na Platon, Euk lid, Pitago ra, Aristoteli drugi poznati ili pomalku poznati tvorci vo toa vreme.

Soznani jata {to tie gi vpi le i gi ostavi le kako nas ledstvo go-vo ri za edna ni{ka, {to zna~i koga, kako i kolku se razviva la

~ove~kata svest i da li taa e ograni~ena so vremeto ili i natamu}e ne iznena duva so site novi soznani ja, {to re~isi sekojdnevno nebombar di raat vo svetov vo koj ìveeme.

Na po~etokot, isto taka, sakam da spomnam deka vo na{ava zem japosto jat tri lo ì i toa: ang liska, francuska i na{ata lo à. Istotaka, tuka sakam da podv le~am deka nema potreba za me|usebno ob-vinuvawe i oma lova ùvawe, bi dej}i, spo red masonskata fi lo zo-fi ja site sme bra}a, i kako bra}a treba da se po~ituvame i da si

pomagame. Za ova samo tolku.





Da bi dam ob jektiven. Dosega nikoj ne uspeal da ja sostavi ce li-nata na ovaa organi zaci ja, nitu pak da doj de do nej zinite ko reni. Jas se obi duvav, no ne uspeav, bi dej}i soznani jata se raz li~ni isite kako da poa|aat od sopstveniot svet i od sopstvenoto znaewebez da gi zemat predvid znaewata {to posto jat i pred niv. Ova oso-beno se odnesuva za postanokot na masonstvoto, koj za nekoi e voprapo~etocite na ~ove~koto svesno razmis luvawe, a za nekoi du rivo 18-iot vek.

I vo ova ne sakam da nav leguvam, nitu pak pi{uvam vo ovaa kni-ga. Osnovnata cel mi be{e da ja prib li `am fi lo zofi jata na ma-sonstvoto kako alternativa na ~ove~koto razmis luvawe i kakomo`nost za natamo{en posto jan razvoj na ~ove~kata svest.

Od avto rot





SODR@INA

VOVED .............................................................................................................. 9

ISTORIJATA NA MASONSTVOTO ............................................................17

MASONERIJATA KAKO FILOZOFIJA ..................................................33

FORMA NA LO@ATA ...................................................................................48POZICIITE NA OFICERITE NA LO@ATA ............................................55

POGOLEMITE I POMALITE SVETLINI ................................................59

OTVORAWETO I ZATVORAWETO NA LO@ATA ......................................63

Prviot stepen, ili Stepen na U~enik...................................................63

Vtoriot stepen, ili Stepen na Pomo{nik............................................67

Tretiot, ili Stepenot na Majstor - mason............................................70

Masonskata Prestilka ...........................................................................77

Molitva pri zatvoraweto na lo`ata ..................................................78

SVETIOT CARSKI SVOD NA ERUSALIM ...............................................79

CEREMONIJA NA POSLEDNOTOMASONSKO VOZDIGNUVAWE ........87

PESNA NAD PESNITE ................................................................................. 97

Solomonovata Pesna nad pesnite .........................................................97

MASONSTVOTO VO SAD ........................................................................... 107

MASONSTVOTO VO ANGLIJA .................................................................116

Neka mi bide prese~eno grloto ...........................................................116

"Moite gradi raskinati, moeto srce iskornato" ...............................123

MAJSTOROT MASON ................................................................................127

MISTERIJATA NA ALEGORIJATA ISIMBOLITE VO ANGLISKATA LO@A .................................................134

[KOTSKA LO@A .......................................................................................144

[kotskoto razmisluvawe za masonstvoto .........................................144

Vili jam [o, kral ski Majstor na yidarskite redo vi ........................ 144

Prv i vtor statut na Vili jam [o .........................................................144

HIERARHIJA NA LO@ATA .......................................................................146





NASLEDNIK NA VILIJAM [O ...............................................................149

POSLEDEN DOKAZ ZA VILIJAM [O ....................................................151

OSNOVA^ NA SLOBODNOTO YIDARSTVO ...........................................152

SEMEJSTVOTO SINKLER I MASONITE ...............................................153ISTORIJAT ZA POSTANOKOTNA MASONSKATA

LO@A VO SRBIJA I VO KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA ....................159

MISTERIJATA NA JAZIKOT ...................................................................163

MISTERIJATA NA KRVAVITE ZAKLETVI ...........................................170

MISTERIJATA NA RELIGIOZNITE UBEDUVAWA ..............................177

MONASI VO MASONITE .........................................................................189

PROTESTANTSKOTO NI[ALO ...............................................................200

MASONSKI MISTERII ............................................................................209

Tajni pretstavi ......................................................................................210

Elementi na hermetika .........................................................................210

Neoplatonizam .......................................................................................211

Hermetika ...............................................................................................212

Alhemi ja - dejstvoto na sonceto ...........................................................213

Astrologi ja - dejstvoto na mese~inata................................................214

Teurgi ja - dejs tvoto na yvezdi te ..........................................................215

TRI VIDOVI MUDROSTI I MASONERIJATA ......................................216

Hermeti~ki ma|epsnik ..........................................................................216

Hermeti~ko nasledstvo ........................................................................217

Umetnost na pamtewe ............................................................................217

Tehnika ...................................................................................................218

Hermeti~ki presvrt ..............................................................................218

Slobodnoto yidarstvo i ve{tinata na pamtewe ...............................219

Za~uvuvawe na hermetika ta .................................................................220

SLOBODNOTO YIDARSTVOI DREVNITE MISTERII ........................221

DOKAZITE VO LEGENDATA ZA HIRAM ABIF ....................................244

KONSTRUIRANI MISTERII (IZMISLENI LAGI) .............................250

SVETSKATA ULOGA NA MASONITE .......................................................266

ZAKLU^OK ..................................................................................................273

BIBLIOGRAFIJA .....................................................................................282





VOVED

Koga se pi {uva za masonite, masonskite loì, niv niot postanok, odr-ùvaweto na sé u{te tajnite rituali, sekoga{ se trgnuva od pra{awetokoi se tie, {to zna ~at, ko ga nastana le i kakvo e nivnoto vli janie vrz se-vkupnoto ìveewe ne samo vo ram kite na dràvata kade {to posto jatloìte, tuku i vo ramkite na svetskiot poredok. Enigmata koi se i kakonastanale e mo{ne golema i mnogumina istra ̀ uva~i kako i pove}eto isto-ri~ari i na u~ni ci, imaat dvojno mislewe. Ednite tvrdat deka ma sonitei masonskite loì nastanale vo 18 vek od na{ava era dodeka drugitepostanokot go vrzuvaat so starite Atlanti|ani. Naj~esto istraùva~itemasonite koi vo prevod zna~at slobodni yidari, gi vrzuvaat so izgradba-ta na hra mot na Solomon vo Erusalim, ~ij eden yid u{te postoi i tamusite ver nici gi pi{uvaat i ostavaat svoite èlbi so nade` deka }e imse ispolnat. Sepak slobodnoto yidars tvo, so tekot na vremeto i naukata

{to go zafa}a sovremenoto op{testvo, se stavaat nastrana i masonite imasoneriite se vrzuvaat za op{toto ìveewe i rabotewe na odre deniop{testva so cel da se dokaè deka tie go op struiraat ìveewe to ilipak pridonesuvaat za podobar sevkupen na predok.

Ako trgneme od faktot deka najpoznatite masonski loì vo ovoj momentse nao|aat vo SAD i de ka eden od prvite pretsedateli na ovaa dr ̀ avaXorx Va{ington ne kriel deka e mason i na dolarot (banknota od edendolar) go sta vil ma sonskiot znak i vrz nego svevide~koto oko samo posebe govori deka ova dvièwe go naredil vo ramkite na onie {to moàt

da mu donesat mnogu na svetot i na svetskiot poredok.Bez og led na toa {to ne posto jat pi{ani tra gi dali masonite svo jot

vek go zapo~nuvaat daleku pred So lomon pa preku Egipet doa|aat vo Izra-el i Grci ja tie i den de nes opsto juvaat i rabotat vo ramkite na dr ̀ avitekade {to po sto jat masonski lo ̀ i. Nivnata cel, mnogu ~esto se iskrivuvapa nivnoto dejstvuva we se povrzuva so cr nata magi ja ili pak so osvo juva-we na vlasta vo edna dràva, vo ramkite na elitizmot, {to go sozdavaatbez svo ja vol ja, bidej}i ~lenstvoto sepak podrazbira prethodno preispi-tuvawe na ~lenot i negova proverka za da mo ̀ e da odgovori na celite

{to gi postavuva pred sebe seko ja loà.





Sepak za vol ja na vistinata ved na{ treba da se kaè deka vo ramkitena ritualot na seko ja masonska lo ̀ a zadol ̀ itel no e od davaweto po~itna znameto i intoniraweto na himnata na dràvata vo ko ja loàta postoii dejstvuva.

Celite na masonite i masonskite loì, spored ova moe kaùvawe, bitrebalo da bidat blagorodni, bidej}i se stremat za podobar ̀ ivot ne samoza sebe i za bra}ata vo lo ̀ ata ili pak za drugite masoni vo ramkite nanivnoto dejstvuvawe, tuku op{to za podobruvawe na sevkupnoto opkruù-vawe ili podobar ì vot vo ramkite na dràvata kade {to dejstvuvaat.

Vo ovoj milenium {to e pred nas, ili mileniu mot na vo doli jata sitepretpostavuvaat deka e doj deno vremeto kade {to mozokot i znaeweto{to toj go ima vo sebe }e go nadmine op{to poz nato to tehni~ko-tehnolo-

{ko ìveewe kade {to alatkite se os novite vrz koi ~ovekot ìvee,bidej}i so niv proizveduva, raboti i sekojdnevno se slu ̀ i. Mnoguminanau~ni ci, a osobeno onie {to se zanimavaat so lamizmot tvrdat deka vo~ove~kiot mozok posto jat zapretani nevideni sili {to mo ̀ at ce lotoìvee we da go napravat mnogu poinaku. Imeno sé u{te se osporuva tele-kinezata, levitaci jata ili teleportaci jata. Me|u toa, ve}e e poznato deka odredeni Lami na visokiot Tibet uspevaat da nav lezat dlaboko vosopstveniot mozok i da ja pobedat zem jinata gravitaci ja za da moàt dalebdat. Tokmu zatoa, ovoj milenium pred nas gi no si site isku{eni ja naotvoreniot mozok, bidej}i so nego mnogu raboti }e mora da se po dobrat,da stanat poednostavni, no i mnogu posloèni za{to samo, na pri mer, te-lepati jata moè da donese golem broj problemi, bi dej}i sekoj }e znae {tomisli drugiot i kakvi mu se na merite. Sepak, otvoraweto na mozokot,osnovnata cel na masonite, ja nosi i mo`nosta na ona {to se koga{ e za-gatka osobeno za svesniot entitet, dali postoeweto e samo eden mig,mnogu podolgo ili po stoime zaedno so vselenata vo ko ja se rodeni na{i-te bogovi - Neimarot, Tvorecot, bogovite vo razno razni religii ili pakona {to nie od po~etokot, zapo~nuvaj}i od starite atlanti|ani, pa do dendenes na odre den na~in go slavime Bogot na ra|aweto - Sonceto. Vo pos-

ledno vreme osobeno vo SAD mnogu silno i efikasno se razviva ednanauka takanare~ena NEOTIKA. Taa nema vrska so parapsihologi ja ta, sosite slu~uvawa {to se neob jasneti i treba da se ob jasnat, potoa dali smesami ili pak ̀ i veeme zaedno so site, no sé u{te nespoznato, pa sé do toadali ìveeme malku, mnogu ili ve~ no. Neotikata gi postavuva sive oviedilemi pred sebe i saka, kako i seko ja nauka, vrz osnova na dokaz da po-kaè deka ~ove~kiot mozok e osnovnata oska od kade {to proizleguvasvesta, od kade {to moàt da proizlezat i site drugi mnogu posakuvani,no zasega zatvoreni ~ove~ki potrebi, pred sé svr tuvawe na ~ove~kiot

razvoj kon mo`nostite na mozokot. Eden kratok primer:





Pred pove}e od pet godini, se razbira vo soglasnost so ~ovekot, mason,koj bil na umi rawe e napraven sled niov eksperiment. Toj bil staven vohermeti~ki zatvoren, osvet len sarkofag, sé so cel da se pokaè i doka-è dali svesta postoi i ima teìna. Sarkofa got zaedno so masonot po-sto jano e meren. Vedna{ po smrtta e kon statirano deka iako sarkofagotne e otvoran, vrz osnova na il jadnici video zapisi i sve do~ewa na pri-sutnite vo momentot na napu{tawe to na svesta ~ovekot vnatre teèlnekolku grama pomalku. Sekoj skepti~en na u~nik ova }e go ospori iakoseto toa se potpira vrz fakti. Znaeme tie se osnovata na seko ja nauka.Pra{aweto kade odi svesta dali ostanuva entitet ili pak se pretopuvavo, kako {to tvrdat Indijcite vo niv nite epovi napi{ani na sanskritpred il jadnici godini, vo planetarna svest, a potoa vo vse lenska ne mo-è da se pretposta vi, bidej}i ne e dokaàno. Sigurno e toa de ka sekoj

entitet na koe mu e sega zasega stra no spo juvawe to na svesta i takvotoìveewe, a kamoli na mili jardi svesti vo ed na, posakuva da bide entiteti taka da go iskusi natamo{noto opsto juvawe. Za da potvrdi me nekoi ka-ùva wa jas vo pro dolènie bi go citiral Stiven Hoking eden od najgole-mite ìvi nau~nici vo sve tot koj vo svo jata kniga za Te ori jata na Sé,veli: "Bi bilo mnogu te{ko vo eden obid da se dojde do celosna teori jaza obedinuvawe na site dosega{ni teorii. Mesto toa, ~o ve{tvoto napre-duva{e vo otkri vawe na par ci jalni teorii. Tie opi{uvaat ograni~ennastan i ne gi za beleù vaat drugite ili na izves ni brojki im da vaat

pribli`na vrednost. Na primer vo hemi jata moè me da presmetame kakvae interakci jata na atomite i ne znaej}i ja vnatre{nata struktura na niv-noto jadro me|utoa, se nadevame deka so vreme }e dojde do celosna, kon-zistentna obedinuva~ka teori ja {to }e gi pri fati site tie parci jalniteorii kako pribli`ni vred nosti. Potragata po taa teori ja e poznata ikako unifikaci ja na fizi~koto postoewe".

Ajn{tajn pogolem del od svoite postari godini gi posvetil tragaj}i zaobedineta teori ja, no toa toga{ ne be{e vistinski moment za takvo ne{to.Vo toa vreme mnogu malku se znae{e za nuklearnite si li. Imeno Ajn{tajn

odbi da veruva vo vistinata za kvantnata mehanika iako toj li~no ima{ebitna uloga vo nejziniot razvoj. Zatoa se upotrebuvaat niza teorii, a vo1984 godina, nenadejno zaìvea zanimaweto za ni {ki te {to gi po vrzuva-at dvete osnovni teorii: - gravitaci jata i teori jata na Ajn{tajn za kone~-nosta na brzinata na svetlinata. Pri~inite poradi {to dojde do nekojnapredok so cel do kaùvawe deka su pergravitaci jata e kone~na i e vosostojba da gi ob jasni vidovite na ~esti~ki {to gi zabeleùvame. Vtora-ta pri~ina be{e ob javuvaweto na rabotata ~ii avtori bea Xon [varc iMajkl Grin {to pokaà deka teori jata na ni{kite moè da go ob jasni po-

stoeweto ~esti~ki na koi im e svojstvena levata orientaci ja kako nekoi





{to gi za beleùvame. Sepak, treba da se re~e deka natamo{nite ispitu-vawa pokaàa deka ovaa te ori ja vodi kon beskone~nosta, no ima{e edenproblem. Izgleda deka tie se konzistentni samo ako prostor - vremetoima{e ili 10 ili 26 dimenzii mesto 4 kako {to e poznato i kako {to evoobi~aeno. Se razbira dopol nitelnite dimenzii na prostor - vremetose op{to prisutna po java vo nau~nata fantastika. Da ne e taka faktot nateori jata na relativitetot naloùva deka ne moè da se patuva pobrguod brzinata na svetlinata, {to zna~i deka e potrebno mnogu vre me da semine od ed na strana na na{ata galaksi ja-mle~niot pat do dru ga. Me|utoa,sigurno e de ka posto jat i drugi dimenzii no nie ne moème da gi voo~ime.Zatoa se postavuva pra{aweto zo{to gledame tri prostorni i edna vre-menska di menzi ja. Predloèniot od govor na toa pra{awe e deka drugitedimenzii se sobra ni na mnogu mal prostor. Toa e tolku malo {to nie ne

moème da go vidime. Na primer izgleda kako povr{inata na pomaranxa-ta. Ako poblisku ja pogleda te taa e zbr~kana i ispaknata na mnogu mestano ako ja pogleda te od dale~ina taa e celosno mazna. Ta ka e i so prostor- vremeto. Na mnogu mala od dale~enost toa e vo 10 dimenzii i mnogu ezakrivena. No na po krupen plan toa ne se za beleùva. Masoneri jata imasonite seto svoe znaewe vo ramkite na institutite kade {to tie dejst-vuvaat kako Cern ili pak drugi ras poslani vo svetot se obiduvaat damoàt da ja otkri jat kone~nata teori ja za uni verzumot. Toa moè da do-vede do otkrivawe na site zagatki i na toj na~in bi go razbrale mozokot

kako i sevkupnata vselena. No, toa isto taka od koren bi go promenil na-~inot na koj obi~niot ~ovek gi sfa}a zakonite koi vla deat vo vselenata.Vo vremeto na Isak Wutn za edna obra zovana persona vo na~elo bilomo`no da go sfati se vkupnoto znaewe. No so brzinata na razvo jot na na-ukata toa stanuva nevozmo`no. Teoriite imeno posto jano se menuvaat.

Pred 70 godini, treba da im se veruva na na u~nicite, samo dvajca jarazbirale op{tata teori ja na relativitetot {to ja postavil Ajn{tajn.Sega ja razbiraat desetici il jadi diplomci, a pove}e milioni se za poz-nati so nea. Ako dojde do otkrivawe na za okruèna obedinuva~ka teori-

ja samo pra{awe na vreme e dali i taa moèla taka da se sfa ti.Ajn{tajn ed na{ go postavi pra{aweto: "Kolku slo boda ima{e Gospod

(Neimarot) koga ja soz dava{e vselenata"? Ako zamislata za nepostoewena granici e to~na, toj toga{ voop{to nema{e sloboda da gi od bere po-~etnite uslovi. Se razbira moèl da gi odbere zakoni te spored koi vse-lenata }e se vladee. Me|utoa toa ne e nekakva sloboda. Zatoa e mo` nodeka po stoi samo edna, obedineta teori ja {to }e dokaè postoewe nasu{testva {to ima at razum.

Duri i ako po stoi samo edna mo`na obedineta teori ja {to moè da

bide samo zbir na pravila i ravenki, i natamu moème da go postavime





pra{aweto vo vr ska so pri rodata na Gospod. [to e toa {to na ra venkiteim dava mo`nost da ja opi{at i sozdadat vselenata. Voobi~aeniot nau~enpristap na sozdavawe na ma temati~ki metodi ne mo ̀ e da dade odgovorna pra{aweto zo{to voop{to i postoi vse lenata. Da li obedineta ta teo-ri ja e tolku ubedliva {to dovela do sopstven po stanok. Da li e po trebentvorec. Ako e taka dali toj ima nekakvo vli janie vrz vselenata osven {toe odgovoren za nejzinoto sozdavawe i koj go sozdade Gospod?

Sé dosega golem broj nau~nici bea za fateni so sozdavaweto novi te-orii {to opi {uvaat {to zna~i vselenata pa ne go postavuvaa pra{awetozo{to. Me|utoa filozofite se zanimavaa so pra{aweto od tipot dalivselenata ima{e po~etok.

Sepak, ako ni pojde od raka da dojdeme do edna op{ta teori ja taa so

vreme vo naj{iroki crti }e im stane razbirliva na site. Toga{ site }emoè me da zememe u~estvo vo raspravata zo{to vselenata postoi. Ako natoa najdeme odgovor, }e dojdeme do najgolemiot triumf na ~ove~kiot raz-um. Bidej}i toga{ }e go za poznaeme umot na samiot Bog.

Eve so ova se obidov nakra tko da gi postavam celite {to ma soni te giimaat pred sebe, ne samo kako izbra ni lu|e {to treba da se zanimavaatso toa, tuku ka ko pottiknuva~i na mo`nostite da ja doznaeme vistinataza sebe i na mo`nosta da doznaeme dali svesta {to ja imame i na tamupostoi, kako {to tvrdi poznatiot pisatel Artur Klark, ka ko energi ja ko-

ja bitisuva niz vselenata i ìvee zaseben ìvot.Vra}aj}i se povtorno kon istori jata na slobodnite yidari treba da se

podvle~e deka tie, odnosno nie, najmnogu pogre{no sme sfateni. So ve-kovi bevme `rtveni jarci za sekoj vid bezbo`ni~ki i lo{i dela poded-nakvo né negira{e crkvata, osobeno, rimokatoli~kata kako i nacistite,a javnosta i den denes né gleda so isto koli~es tvo na nedorazbirawe,strav, gnev i histeri~na parano ja, gledaj}i vo nas samo elitisti~ ki i pa-tri jarhalen klub {to gi negira zakonite i se od nesuva tainstveno. U{tevo 1797 godina knigata na Robinson "Dokazite na zagovorot", gnevno gi

obvinuva masonite, tvrdej}i deka nivnata simbolika krie opasen zagovorprotiv vlasta i religi jata. Me|utoa e bez som nenie deka masonite zboga-ti ja golem broj tajni dru{ tva i preodni i dolgotrajni, so site vidovirituali, obredi i ce remonii. Povtorno treba da se kaè deka mnoguminane veruva at oti masonite datiraat od da le~no minato u{te pred hramotna Solomon. Pogolemiot broj stru~waci prifa}aat deka tie poteknuvaatod sredniot vek, koga yidarite bea mno gu barani zaradi iz gradba na ve-li~estveni katedrali od toj period. Vo knigata "Klu~ot na Hiram", Kri-stofer Najt i Robert Lomas ova go osporuvaat, tvrdej}i de ka masonite

poteknuvaat od faraonite na drev niot Egipet. Dru gite pisateli smetaat





deka ma soneri jata ne e postara od 18-ot vek koga aristokratite koi ne-male popametna rabota, sozdale eden red sli ~en na dobropoznatiot klubna pekolniot ogin, zaradi privatni lumperai. Isto taka posto jat tvrdewadeka ova dvièwe poteknuva od vitezite Templari i od rimskoto cars-tvo. Vo su{tina nikoj, duri nitu pogolemiot broj masoni ne se sigurnikol ku e staro ova bratstvo. Spored moe mislewe imaj}i predvid ni zafakti u{te od postoeweto na At lanti|anite pa sé do egi petskite fara-oni masonite posto jat niz ve kovite vo go lem broj mileniumi i davaatsoodveten pridones za razvo jot na si te op{testva kade {to ra botele ilisé u{te ra botat.

Izrazot slobodni yidari izvorno e koristen vo sredniot vek kakoskratenica za slobodnite yidari za naet ~ii. Tie ne se po vrzani so nika-kov esnaf. Masonskite bratstva, od druga strana, vo sredniot vek prem-nogu ne se razlikuvaa od esnafot {to postoel vo toa vreme. Imale svoipravila i pro pisi i zemale u~enici {to }e pokaàt deka vredat. Poradisvo jata ve{tina so obrabotkata na kamenot, masonite bile ce neti od si-te drugi zanaet~ii. Nivnoto zanimawe baralo ~e sti patuvawa pa zatoatie ìveele skitni~ki ìvot. Poradi toa bilo poèlno da se iz mislatmetodi na prepoznavawe vnatre vo bratstvoto za da moè masonot ka dei da odi da dokaè koj e i kolku e spo soben. Nabrgu se javi ide jata dekamasonite kri jat golemi tajni i oti tie tajni im ovozmoùvaat da gra datvelelepni katedrali. Odredeni negatori od druga strana tvrdat dekavistinata e pomalku vozbudliva. Tie velat deka edinstvenata tajna soko ja raspolagale masonite bila kako na to~en na~in da go postavat kame-not, a arhitektite zadolèni za osmisluvawe na likot na tie crti nebile ~lenovi na masonskoto bratstvo.

Sepak, toa ne zna ~i i tvrdam deka masonite ne bile fizi~ki rabotni-ci. Tie bile mno gu ve{ti lu|e koi ne samo {to bi le vo sostojba da ja vtis-nat svo jata individualnost vo raboteweto tuku ja poz navale rabotata nasvoite prethodnici, go ko ristele nivnoto iskustvo i u~ele na niv nite

gre{ki. Taka vo 14-ot vek vo Ger mani ja masonite navistina ja prezeleulogata na arhitekti ia ko i toga{ se tvrdelo deka na nivnite proekti imnedostasuvaat vozvi{eni elementi na nekoj ne-masonski arhitekt.

Sovremenata masoneri ja na ko ja jas pripa|am, kako oficer - govornik,e vistina ko ja vo ovoj moment ne e povrzana ni tu so yi darstvoto nitu soarhitekturata. Po poteklo, toa go tvrdat odre deni poznava~i so koi nese soglasuvam, taa poteknuva od Angli ja od 18-ot vek. Spored ovie tvrde-wa taa e osnovana za da soz dava moralni i op{testveni doblesti, a gimotivira{e izrazenoto ~uvstvo (ova e to~ no) za milosrdnost i bratska

pomo{.





Vo sovremenata masoneri ja posto jat tri glavni stepeni:

(a) u~enik

(b) pomo{nik

(v) majstor yidarNekoi tvrdat de ka posto jat u{te trieset drugi skalila nad ovie. Koga

bratot }e go do stigne ste penot na majstor yidar gi do biva site prava iprivilegii na ne govata loà. Toa zna~i deka site bra}a - majstori, ~le-novi na golemata regularna loà na Makedoni ja - Sveti Kliment Ohrid-ski, gi do bivaat site prava i privilegii na ovaa loà. Masonite veruva-at vo golemiot arhitekt na uni verzumot - Tvorecot, dovolno elasti~enlik koj moè da go pretstavuva sekoe su{testvo vo koe se veruva pa moèda go obo ̀ uva sekoj ~len na brat stvoto. Imeno, kaj hri sti janite toa su-{testvo e Gospod, kaj mus limanite Alah, kaj evre ite spored Talmudot toae Mojsej, pratenikot na Boga {to gi do nel 10-te Bo ̀ji zapovedi, kaj Indij-cite toa e Buda i da ne nabro juvam.

[kotskite loì, od druga strana, tvr dat deka poteknuvaat od stran-skite masoni {to se naselile na ostrovot od 12-ot vek, {to gi izgradileopatiite Melrouz, Kil vining i Ho lirud. Ang liskite masoni tvrdat dekapoteknuvaat od grupa na masoni {to ra botela za kra lot Atelstan vo 926-ta godina od na{ava era. Obe te granki tvrdat de ka se povrzani so Temp-

larite, {to se sme stile vo Britani ja po niv noto uni{tuvawe na Evrop-skiot Kontinent. Vo London vo 1717 godina e formirana Golema loà {tomoèla da izdava povelbi za drugite lo ̀ i. Vo ovoj moment povelbitezna~at davawe svetlina na druga loà za da moè da raboti samostojno.Poradi ova taa ja zagubila do verbata od postarata loà vo Jork, zatoa{to sakala da voveduva novini vo brat stvoto i da im iz dava povelbi nanovite loì {to se nao|ale vo ob lasti za koi Jork tvrdel deka mu pri-pa|aat nemu. Vo 1813 godina dvete loì gi spo ile nivnite golemi majsto-ri vojvodite od Kent i Saseks, pa ottoga{ so masonite upravuva obe dine-

tata angliska Golema loà na stari slobodni i primeni masoni. Osven{to izdava povelbi, taa Golema loà e avtoritet i vo pog led na inter-nite pra vila i pro pisi i se javuva kako arbitra`no te lo koga }e se javatvnatre{ ni nesoglasuvawa.

Sovremeno to masonstvo se pro{irilo od Britani ja vo cel svet, du rii vo takvi razli~ ni krai{ta kako {to se SAD i Indi ja. Toa e vovedenovo Franci ja vo 1720 go dina, a vo SAD vo 1730 godina. Mnogu pro~ueni ma-soni se vme{ani vo podocne`nata vojna i vo sozdavaweto na deklaraci- jata na nezavisno sta vo SAD. Vo Rusi ja masonskata loà e formirana vo

1940 godina, a vo Ger mani ja isto taka vo istata godina. Soedinetite Ame-





rikanski Dràvi imeno zapo~nale kako idealna Masonska Republika,bidej }i mnogubrojni masoni u~estvuvale vo sozdavaweto na taa zem ja.

Rimokatoli~kata crkva so vekovi be {e izvor na mnogubrojni zlona-

merni obvinuvawa protiv masonite. Me|u drugoto gi obvini za panteizamoboùvawe na |avolot, kako i za ateizam vo loìte. Crkvata duri tvrde-{e deka masonite gi pottiknuvale site revolucii {to se slu~ile voEvropa. Niv so svoi buli i encikli ki gi obvini ja du ri sedum pa ti vklu-~uvaj}i gi i Leo 13 i Pij 10.

Seko ja podlaboka sim bolika skriena vo masonskiot àrgon e apokrif-na i se veruva deka taa e opasna i soz dava streme` za potkopuvawe navlasta i na zakonite. Zatoa jas mislam, a toa go spodeluvam so pogolem brojmasonski bra}a ne samo vo zem java deka vli janieto na masonite e pretera-

no zgolemeno duri i do granicata na grotesknost. Imeno, niza lozinki {totie gi upotrebuvaat, taj nite stisoci na racete ne go pravat noviot svetskiporedok. Ako masonite ne {to napravi ja vo posled nite 200 godini toa se-kako be{e nasto juvaweto da ja razvi jat toleranci jata i da go pot tiknatnaprednoto mis lewe vo mnogu ob lasti. Pa sepak, i den de nes kade {to }ese po javi neko ja teori ja na zagovor vo centarot se masonite. Spored toa tiemorale da bi dat najaktiv ni zagovornici na site vremiwa. Zatoa mislamdeka ma sonite se najmnogu okleveteni od site tajni dru{tva.

Sakam da podvle~am deka ilu minatite kako osobeno tajno dru{tvo za

koe site tvrdat deka rakovodi so svetskiot poredok im se pri pi{uvaatna masonite odnosno kako del {to se odmetnal od niv, zgra bil mo} i sakada vladee vo svetot. Za ova }e govorime malku podocna. Po sebno sakamda se osvrnam na zna~ewe to na masonite vo sozdavaweto na gnosticite -odreden broj na se kti {to bea poznati kako nau~nici zatoa {to za nivveruvaweto i verata ne be{e najvaèn kvalitet.

Vo ramkite na ovaa kniga }e pi{uvam i za Bilderber{kata grupa zako ja Gordon Teter, novinar na Faj nen{l Tajms vo 1975 godina veli dekaako ovaa grupa ne e za govor toga{ toj za govor taa naj dobro go imitira. Taa

e vklu~ena ovde zatoa {to navodno pret stavuva ve riga me|u iluminatite,masonite i boemskiot gaj.





ISTORIJATA NA MASONSTVOTO

Korenite na ma soneri jata datiraat od vremenski nedovolno poz natperi od, kako {to naglasiv prethodno, bi dej}i pripa|a at na vreme kogaistori jata ne be{e akademska disciplina. Od taa pri~ina so tekot navremeto, nastanaa raznovidni teorii za nastanokot na slobodnoto yi-dars tvo i ne govata istori ja. Prvite zapisi za sobiri na lu|e {to ima at jasno voo~liva vrska so masoneri jata poteknuvaat od [kot ska od kra jotna 16-ot i po~etokot na 17-ot vek. Oddelni lu|e od tie sobiri i samitezapo~nale da se interesiraat za potekloto na loìte ~ii ~lenovi bile.Na toj na~in ovie masoni zapo~nale da {pekuliraat za minatoto i zaìvotot vo op{to. Ne obi~nata metoda {to ja koristele denes e osnova namodernata masoneri ja.

Bez somnevawe najdominantnata teori ja za postanokot na masoneri ja-ta e teori jata deka modernata masoneri ja poteknuva di rekt no od sredno-vekovniot red na siroma{nite vitezi na Hrista i na hramot na Solomon{to nastanal vo 1118 godina i koj e po poznat kako red na Vitezite Temp-lari. Me stoto na ìveewe ili na po stoeweto na redot e Franci ja kade{to imale najmnogu imot i kade {to Templarite bi le najbrojni. Templa-rite bile monasi {to ìveele vo za tvoreni zaedni ci. Koga e osnovanredot na Templarite, negovite ~lenovi dobi ja prostorii vo Erusalim namestoto (odnosno vo neposred na blizina) na hramot na Solomon. Na mi-steriozen na~in, nekolku godini potoa Templarite isklu~itelno se zbo-gatile i zatoa posto jat prikazni deka go iskopale hramot na Solomon dotemel i pritoa na{le ne{to {to gi na pravilo ne sa mo bogati tuku i mno-gu mo}ni. Stanale tolku mo}ni {to od toj mo ment mu odgovarale edins-tveno na Papata. Pove}e ne morale da pla}aat danok i ne zavisele odcrkvata - so drugi zborovi moèle da ra botat {to sakaat.

[to otkrile Templarite vo temelite na hramot? [to dovelo do toa{to edinstveno Pa pata moèl da im zapoveda? [to privleklo tolku go-lem broj lu|e da im se pri druàt?

Posto jat razno-raz ni mislewa. Se govorelo i sé u{te se govori deka

Templarite go na{le Svetiot Gral, za vetniot kov ~eg, tajnite spisi {to





go sodràt u~eweto na Isus Hristos ili ne{to sosema po drugo - ne{to{to se narekuva klu~ot na Solomon.

Kako {to zabeleùvate imeto na Carot Solomon, sin na David koj go

pobedil Goli jat, se provlekuva niz celovo dosega{no ka ̀ uva we. Sporedodre deni soznani ja klu~ot na Solomon i den denes moè da se pro najde akose odgatne {ifrata vo negovata najgolema po ema: "Pesna nad pesnite". Mo-ète da zamisli te deka Stariot Zavet na Bibli jata edinstveno kako ne-zavisen tekst {to ne govori za po stoeweto za Gospod ili pak za dvièwe-to na Evreite sé do Golanskata visoramnina ja ima nedopre no, na sta rohebrejski jazik zapi{ano "Pesnata nad Pesnite". Na prv pogled site poz-nava~i taka tvrdat, stanuva zbor za najubavata qubovna poezi ja {to janapi{al eden ~o vek i se vrzuva so negovata qubov so caricata od Saba.Me|utoa, podobrite poz nava~i tvrdat deka vo ovaa po ema e sodràn klu~otna postoeweto na ona {to bilo, na ona {to se ga e ~ove{tvoto i na negova-ta idnina. Najnapred treba da se zeme predvid deka prevodite od staro-hebrejskiot na noviot evrejski jazik ili pak direktno od toj dreven jazikna mo dernite ja zici ne se koga{ moàt da bidat to~ni i da ja otslikuvaatcelinata na ona {to e ka ̀ ano, a u{te pomalku da se otkri jat tajnite ni{kisodràni vo tek stot. Sepak, poznava~i te vo celiot svet ne za stanale sorazotkrivaweto na klu ~ot na poemata sakaj}i edna{ zaseko ga{ da stavatkraj na pra{aweto: Dali navisti na stanuva zbor za kod ili pak ovaa "Pes-na nad Pesni te", {to ja napi{al Solomon e samo taka stavena vo Bibli jata.

Malkumina vo toa veruvaat, a me|u niv sum i jas kako skeptik, bidej}i vo-op{to ne e povrzana so istori jatot na Evreite, na Mojsej, na ne govoto do-bivawe na desette zapovedi na Sinajska ta Gora i sli~no. Ovde sakam dapodvle~am deka ne bi le deset plo~i so deset zapovedi tuku 12. Od nebre`-nost ili pak taka saka da se tvrdi dve se skr{ile i dve te Bo ̀ji zapovedikoi moèbi i }e go otklu~ele taj niot kod gi nema.

Mnogumina vo ovoj moment tvrdat deka vo najgolemata biblioteka {tose nao|a na nekolku stotici kilome tri pod ku polata na AmerikanskiotSenat gi ima tie so drìni, no tuka masonite od 33-ot Red, koi se mnogu

malku, se pretpostavuva samo devetmi na, vnimatel no gi ~uvaat ovie taj nipotsetuvaj}i se na denot {to treba da dojde i {to treba da zna~i mo`nostza natamo{en razvoj na ~o ve~kata svest.

Da pro dolìme so Templarite. Redot na Templarite prodolìl daraste i da se bogati bidej}i pove}e ~lenovi sopstvenata zem ja i sopstve-nite pari gi daruvaa na Redot. Tie imaa ogromni imoti vo cela Evropa.^lenuvale lu|e od site krugovi, iako samo vitezite sta nale vistinski~le novi. Tie se kolnele na ~ednost, poslu{nost i siroma{ nost. Vo taasmisla bile kako i site monasi. Edinstvena razlika me|u vitezite Temp-

lari i drugite monasi bila vo toa {to Templarite bi le ovlasteni da gi





ubivaat ne-hristi janite, osobeno onie {to ja oku pirale Svetata zem ja(dene{na Palestina), kolevkata na hristi janstvoto. Tie veruvale deka}e ja oslobo dat Svetata zem ja od ne vernicite i deka taa povtorno }e bi-de pro~istena. Zatoa Temp larite bile monasi, vojnici - Isusovi vitezi.Nivniot trening i fanatizam bil takov {to stanale le gendarni po svo-ite bitki i sta nale vode~ki element vo Krstonosnite voj ni. Nivnotorivalstvo so pripadnicite na mal te{kiot red bilo ̀ estoko i pri doneseza zagubata na bogatstvoto na Templarite kako i nivnoto ukinuvawe.

Vitezite Templari go izmisli ja me|unarodnoto bankarstvo. Bidej}iimotot im bil rasposlan po cela Evropa i to ga{ bilo mo` no ako nekojplati pari vo eden grad i me sto toj dobival priznanica, so ko ja moèl dagi podigne parite vo drug kraj na Evro pa. Toa se pravelo, bidej }i biloopasno patuvaweto so pari niz toga{na Evropa. Se razbira kako i sega{-nite bankari ovaa usluga Templarite ja napla}ale.

Po bitkata kaj Akra vo 1291 godina i po pa|aweto na hristi janskatapretstraà vo Svetata zem ja, vitezite Templari se pov lekle na Kiparkade {to osnovale nov {tab. So zagubata na Svetata zem ja Templarite jazagubile pri ~inata za svoeto po stoewe, no toa ne gi spre ~ilo i natamuda bidat arogantni i da se rasfrlaat so bogatstvoto.

Teori jata deka modernata masoneri ja direktno vodi poteklo od sred-novekovniot red na Templarite se zasnovuva vrz Maki javelisti~ki tespletki na krunata i crkvata. Kako {to vidovme dosega, Templarite ima-le silni vrski so Fran ci ja, zem jata kade {to nemilosrdno se veruvalodeka niv nata monarhi ja e sozdadena od Gos pod. Filip IV Ubaviot (1268-1314) stanal Kral na Franci ja so 17 godini i vladeel so ~eli~na raka.Do{ol na vlast so dolgovi {to bi la posledica od pret hodnite vojni i imdolèl pari na site {to imale dovolno da mu pozajmat. Evreite i Temp-larite bile ne govi najgolemi doveriteli. Filip Ubaviot vodel borba sodolgovite i se koga{ gubel. Mno gu tro{el i zatoa ne moèl da sobere tol-ku pari. Vovel prisilni pozajmici i poseben danok na odredeni rabotikako i na doz volite za izvoz. Isto taka vovel danok za Evreite, Lango-

bardite i crkvata {to go dovelo di rekt no vo konflikt so Papata Bene-ficie VIII. Ovoj konflikt zavr{il so smrtta na Papata otka ko FilipUbaviot go kid napiral. Benedikt XI koj go nasledil Beneficie VIII, istotaka umrel pod ~udni okolnosti po seri jata nedorazbirawa so Filip sa-mo devet meseci otkako e proglasen za Pa pa. Na negovo mesto vo 1305godina Filip uspeal da go postavi za Papa francuzinot Klement V kojvladeel od 1264-1314 go dina. Ovie dvajca odigrale glavna uloga vo na-red nite nastani vo vr ska so Templari te. Vo 10-te godini na 13-ot vekFilip Ubaviot gi de valviral kovanite pari do taa merka {to za de set

godini vredele samo edna tretina od prvobitnata vred nost. Ovoj poteg





privremeno go zgolemil kralskiot imot, no isto taka go na malil iznosotdobien od danocite. Vo juni, 1306 godina, Filip ob javil deka vrednostana pa rite se vra }a na nivoto {to ja imala pred devalvirawata {to zna~itripati zgolemuvawe na cenite i danokot preku no}. Pariànite se po-bunile i Filip bil prinuden da pobara za{tita od Templarite. Poznatoe deka Filip Uba viot nekol ku godini pred toa sakal da se za~leni voredot, no Templarite go odbile. Eden vakov kral vero jatno se na {ol po-nièn od faktot deka pobaral pomo{ od or ganizaci jata {to ne sakala dago primi za ~len. Vo nekolkute meseci prestoj kaj Templarite, go prou~u-val Redot, na~inot na koj funkcionira, kako se brani i so {to e obezbeden.Po buntot bil neophoden nov na~in na upravuvawe i, po zagubata na za-{titata od strana na Templarite moral po sto jano da se dviì. Izdaltajni naredbi i na 21 Juni, 1306 godina sekoj Evrein vo Franci ja bil uap-

sen a si ot imot zap lenet. Na toj na~in toj eliminiral eden od naj golemi-te kralski doveriteli.

Vo 1306 godina, Papata Kliment V svikal sostanok za da se razgledamo`nosta za integraci ja na vitezite Templari i na malte{kiot red. Go-lemiot majstor na Templarite @ak de Mole dopatuval vo Franci ja odKipar vo pridru`ba na 60 vitezi. Nosele sandaci polni so zlato i drugidragocenosti ~i ja vrednost ne e to~no poznata. Od druga stra na Golemiotmajstor na hospitalcite (malte{ki red) Gi jom de Vi laret odgovoril de kane moè da prisustvuva na sostanokot, bidej}i moral da go nadgleduva

preseluvaweto na redot na Ro dos.Kako soznanie treba da se podvle~e deka ovoj red vo toa vreme stanal

mo}na pomorska sila ko ja posto jano se borela da gi za ~uva mediteranski-te pomorski pati{ta od piratite, taka {to na nekoj na~in i natamu ja vr-{ele svo jata dol`nost. Od druga strana Templarite ne se promenile ninajmalku za 16-te godini otkoga hristi janite se proterani od Svetata zem- ja i ne moèle da se pri lagodat kon novonastanatata situaci ja. Veruvaledeka }e dojde do novi Krstonosni vojni. Ne se zanimavale so pra{awetodali voj ni }e ima tuku ko ga i tokmu toa pra{awe nivniot Golem majstor

Mole imal namera da go po krene koga stig nal vo Franci ja vo 1300-ta godi-na. Ne oti{ol direktno vo Poat je kade {to presto juval Pa pata tu ku oti{olvo bazata na Vitezite Templari da go osta vi bo gatstvoto {to go do nel sosebe. Filip potoa go primil vo svo jot dvorec i bidej}i izgledalo dekaodnosite me|u Monarhot i Redot se vo najdobar red @ak de Mole oti{olkaj Papata ne pret~uvstvuvaj}i de ka Filip na ovoj pret hodno mu rekoldeka Templarite vo tajnost se zanimavaat so ereti~ki raboti.

Bidej }i Redot bil del na cr kvata i odgovaral direktno na Pa pata nemoèlo ni{to da se napravi vo vrska so ovie ob vineni ja bez dozvola na

Papata. Crkvata kako {to e poznato ne mala svo ja vojska a ja nema ni de-





nes, zatoa Klement V bi moral da po bara od Filip da gi uapsi dokolkutaa sa kala da vo di istraga. Papata Klement V se na{ol vo mno gu te{kapozici ja. Bil svesen za faktot deka stanal Papa bla godarej}i na Filip,a dobro znael ka ko zavr{ile dvajcata prethodni Papi. Filip moèl dago smeni na isti ot na~in na koj i go postavil. Se ~ini deka taktikata naKlement bila da gi odlaga rabotite, no Fi lip se nalutil i gi prezel ra-botite vo svoi race.

Sé do posledniot moment de Mole veruval vo la`noto ~uvstvo na si-gurnost. Imal ~est da go no si kov~egot na sve~eniot pogreb na ed na bliskarodnina na Filip. Za toa vre me Filip izdal tajna naredba da se uapsatsite Templari vo Franci ja. Ve}e idniot den, vo petok na 13-ti 1307, re-~isi site Templari, okolu 5.000, vedna{ se uapseni - istovremeno.

Sé do ovoj incident, teori jata za Temp larite kako predci na masonitegi sle di istoriski prifatenite fakti. Me|utoa, vo posled no vre me sepo javi ja tvrdewa deka ne koi Templari bile iz vesteni za opasnosta i de-ka uspeale da pobegnat vo Laro{el, pristani {te na Atlanskiot Okean vokoj brodovite na Templarite bile za kotve ni. Tie na kraj us peale da po-begnat od zlatoqubecot Filip, navodno otplovuvaj}i vo [kotska, po to~-no na nejziniot zapaden breg kade {to se skri le zaedno so bogatstvoto{to go ponele od Pariz.

Sepak i pokraj ovie istoriski fakti po stoi i drugo kaùvawe za vi-

tezite Templari. ]e se obi deme nakratko da go preneseme i toa.Vo po~etokot na 12-ot vek, devetmina francuski vitezi se zdruìle

za da gi za{titat vernicite na nivniot pat vo Svetata zem ja. Tie se na-rekuvale Templari bidej}i svoeto oru ̀je go dr ̀ ele vo zgrada {to im japodaril eden Opat na ma nastirot {to se nao|al na mestoto na hramot naSolomon vo Erusalim. Nosele mno gu bel mantil na koj podocna e dodadencrven krst na levoto ramo. Za pomalku od 200 godini stanale edna odnajmo}ni te organizacii vo Evropa ko ja imala imot vo mnogu evropski zem- ji. Najnapred se falele kako voj nici monasi, no podocna stanale meta na

zavist i al~niot. Vo vreme na nivniot pad, ofici jalnata crkva - katoli~-kata i lu |eto {to bile qubomorni na niv nata mo} i bo gatstvo podignaleniza moèbi pravedni, a mo ̀ ebi i nepravedni obvineni ja.

Vedna{ po formiraweto na ovoj Red kralot na Eru salim Baldvin, vostrav od napad od strana na Sa racenite uvidel deka Templarite bi bileidealni so juznici, pa napravil da gi priz nae Svetata stolica. Go lemiotmajstor Ig de Pa jen na 31 Ja nuari 1129 godina se po javil na Sobirot voTro ja i Templarite bile priznati. Idnata godina 300 niv ni vitezi zdru-èni so asasinite (toga{no dru{tvo na voini) se obidele da go za zemat

Damask. Mno gu se rasprava za od nosite me|u tie dve organizacii, no fak-





tot deka bile so juznici uka`uva deka imale pove}e zaedni~ko otkolku{to toa se priz nava. Sekako toa so juzni{ tvo podoc na zapo~nalo da giprogonuva Templarite koga te{ko se obvineti za eres.

Duri i vo tekot na Krstonosni te vojni nepri jatelstvoto sprema niv bi-lo o~igledno i se tvrdelo deka tie se borat edinstveno za sopstveniteinteresi. [to e pova`no se govorelo deka tie gle daat da gi napolnat svo-ite }esiwa i oti za{titata na hristi janite bi la na vtoro mesto na prio-ritetite. Mnogumina, od druga strana, gi obvinuvale deka pretstavuvaatzakon sam za sebe. Nov povod na svoite kriti~ari Temp larite im dalekoga mu postavile za seda na Sultanot Abas, koj begal od Egipet otkako goubil tamo{niot Kalif. Muslimanite se predale, a Templarite go proda-le Sultanot za 60.000 du kati. Sudbinata na samiot Sultan e tajna.

Vo periodot koga Templarite mnogu brgu gi razvivale svoite voenibazi na Sredniot Istok bez som nevawe do{le vo dopir so odre deni {ko-li na misteri jata, vklu~uvaj}i gi i gnosticite i oti od niv prezele mnogune{ta {to potoa stanalo del na nivnoto tajno nasledstvo. I toa }e odigrauloga vo nivniot pad, bi dej}i progonitelite toa tajno znaewe go progla-sile za |avolsko.

Vo 1162 godina Templari te ja do bile papskata bula Omne Datum Opti-mum, ko ja ja zacvrstila nivnata mo} i gi za{titila nivnite tajni. Me|utoa

toa samo ja zgolemila zavista na nivnite nepri jateli. Vo 1184 go dinaRober de Sent Alban gi na pu{til Templarite i povel edna od armiitena Saladin na Eru salim, so {to ja zgolemil nedoverbata od toj Red. Temp-larite bile obvineti deka zastana le na stra na na nepri jatelot iako ovaobvinenie ne se potpiralo vrz nikakov fakt. Od druga strana samiot Sa-la din po docna iz javil deka sekoj zaroben Temp lar vedna{ }e bide osudenna smrt. Po bitkata kaj Hatin na 1 Juli 1187 go dina Saladin za robil30.000 krstonosci, vklu~uvaj}i i nekolkumina Templari. Site tie se ubi-eni osven Golemiot majstor @erar de Ritfor. Taa bi tka ja ozna~ila pro-

pasta na mo}ta na zapadot vo toj kraj, pa iako Templarite ostanale tamu,nivnata mo} sega bila mnogu ograni~ena. Koga Erusalim padnal go pre me-stile svo jot {tab vo Pariz.

Dodeka bile vo glavniot grad na Fran ci ja mu dale pribe`i{te na Fi-lip Ubaviot, no toj go videl ogrom noto bogatstvo {to go imal ovoj red ire{il da go zeme. Za vol ja na vi stinata i porano ima lo obidi da se na-padnat Templarite.

Papata Inokentie vo 1208 go dina javno go kritikuval toj Red, a im se

zakanil i angliskiot kral Henri III.





Ve}e po~ nale da se {irat glasovi za ereti~koto odnesuvawe na Temp-larite. Za toa Filip Ubaviot gi uapsil i gi ubil site na 13-ti vo pe tok1307 godina.

Nekoi od tie obvineni ja {to se podignati protiv Templarite se odne-suvale na niv nite ceremonii na Inici jaci ja, vo tekot na koi se tvrdelodeka Isus Hri stos ne e spasitel, tuku laèn prorok. Se govorelo deka seotkaàle od Gospod. Re~eno e deka go oboùvale idolot nare~en Bafometvo forma na ma~ ka, a isto ta ka e re~eno de ka se zanimavale so sodomi ja.Templarite gi otfrlile site ovie obvineni ja, no bi le ubieni.

êtiri godini potoa vo 1313 godina Papata Klement izdal bula so koja se iz javuva deka ovoj red ofici jalno ve}e ne postoi. @ak de Mo le pos-ledniot golem majstor na ovoj Red bil osu den na do ̀ ivotno ropstvo.

Spored ova iako posto jat odreden broj sovremeni redovi {to go nosatistoto ime i koi tvr dat de ka se povrzani so niv Templarite odamna pre-stanale da posto jat. Treba da se kaè deka bez somneva we deka tie bi lenajmo}ni srednovekovni voini kako i ver ski red, pa prodolùvaat i dendenes da predizvikuvaat golemo interesirawe najmnogu poradi toa {totvrdele deka go imaat bogatstvoto na hramot na Solomon.

Se ~ini deka na odreden na ~in so prethodno kaànoto utvrdivme dekaTemplarite ne se i ne moàt da bi dat, kako {to nekoi tvrdat, prethod-nici na ma sonite, a u{te pomalku niv ni osnova~i. Masonite imale sose-

ma drug vid na po stoewe, dejstvuvawe i izra zuvawe na svo ite vrednostivo tekot na vremeto, a sega u{te po ve}e so po~etokot na noviot mileniumi so mo` nostite {to toj gi dava. Sepak tre ba da se osvrneme u{te na dve,bi rekol dru{tva (tajni) {to moèbi pridonele vrz sebe da pre zemat delod ulogata {to ja imaat masonite.

Vo te kot na prvite {est veka na hristi janstvoto cveta{e odreden brojna sekti {to stanaa poznati pod zaedni~koto ime gnostici - u~eni lu|e.Gnosticite bi le opozici ja na vernicite, na onie za koi veruvaweto i ve-rata bi le najva`ni kvaliteti. Za gnostici te veruvaweto ne bi lo dovol-

no pa iako toa bilo glavna pod dr{ka na hri sti janstvoto i na drugitereligii, tie ne bile zadovolni so slepata verba. Vo svo jata verzi ja nahristi janstvoto tie gi vnele razmisluvawata na Pitagora i Platon, kakoi na drugi gr~ki i isto~ni filozofi. Nivnite pro u~uvawa ne bile tesnoograni~eni i tie go zemale ona {to e najdobro od si te religii, ideite iu~ewata {to im bile dostapni. Po kraj vo obi~aenoto nepri jatelstvo {tolu|eto go pokaùvale sprema tajnite dru{tva, nivniot eklekticizam do-polnitelno privlekol nesakano vnimanie. Se obvineti deka se hristi- janski eretici, Evrei {to sa kaat da go potkopaat hristi janstvoto ili

ostatoci na persiskite oboùvate li na Sonceto. Me|utoa, tie mnogu vli-





jaele osobeno vo Evropa i sozdale os nova vrz ko ja se formirale nata-mo{nite tajni dru{tva.

Gnosti~kite u~iteli ja propagirale teori jata deka ~ove{tvoto }e go

ostvari svo jot celosen po tenci jal so razvivawe na umot. Nakratko, morada postoi streme` za znaewe. Pa sepak znaeweto kon koe tie se stre melepred sé bilo od misti~na priroda. Ne se in sistiralo na sobirawe faktituku na li~noto razbira we na svetot. Fa ktite pretstavuvale samo delod zemskiot materi jalen svet, za koj gnosti~kite u~i teli tvrdele deka erasipan i zol.

Gnosticite veruvale deka tie se intelektualna elita, i oti zna eweto{to go baraat moè da im bide dostapno samo na mal broj lu|e, odnosnona onie {to se podgotveni da go primat. Poradi toa imale mnogu odliki

na tajni dru{tva vklu~uvaj}i gi lo zinkite i po sebniot na~in na rakuvaweza vreme na dopirot na racete. Zabeleùvate ova potsetuva na sega{niotdopir {to go imaat masonite i koj se prenesuva so ve kovi so cel tie me-|usebe da se raspoznaat.

Nivnoto glavno u~ewe bilo naso~eno kon edna vrvna mo}, ko ja voop{tonema zabeleìtelna for ma i na sekoj na~in e nevidliva. So pomo{ nagolem napor so taa mo} mo ̀ e da se vospostavi kontakt i taka ~ovekotmoè da zav ladee so sebe i da ja otkrie svo jata sudbina. Mnogubrojni re-ligiozni u~iteli na ovoj pravec tvrdele deka se vo kontakt so taa pogo-

lema mo} i site nivni raz novidni {koli koristele neko ja for ma zaInici jaci ja na u~enicite. Ov de posebno bi sakal da gi spomnam La mite inivnoto ve ruva we deka uspevaat da se povrzat so pogolemata si la, da seotkri jat sebesi i da ra kovodat so sebe. Denes e dokaàno deka odredeniFaki ri vo Indi ja moàt da go za prat ~ukaweto na srceto ili da pre ̀ i-veat pove}e od dve ne deli vo san dak staven v zem ja bez hrana i voda. Tietvrdat de ka ja otkrile silata {to gi vrzuva so vselenskata energi ja ideka hranata i vodata voop{to ne im se po trebni.

Vo posledno vreme, kako del od ovie ve ruvawa kruì i pri kazna za

gledaweto vo sonceto. So drugi zborovi po vrzuvawe so negovata energi ja,vpivawe na taa energi ja vo sebe i na toj na~in stanuvaj}i poz drav, poslo-boden i posu{testven. Ovaa tehnika predviduva sekoj den ko ga sonceto emlado najmnogu eden ~as po izgrevot da se gleda vo nego po~nuvaj}i od ednasekun da pa za devet meseci stasuvaj}i do 25 minuti. Toa ako nekoj go napra-vil, a ima mnogumina {to toa go tvr dat zna~i celosno osloboduvawe odpotrebata za hrana i {iroko ne samo telesno tuku i umstveno povrzuvaweso vselenskata sila {to ja dava sonceto za sevkupniot ìvot na zem jata.

Vo prodolènie povtorno za gnosticite. Tie moàt da ja soop{tat

svo jata taj na vo {kolite za Inici jaci ja na u~enicite samo toga{ koga u~e-





nikot ostvaril celosno pro~istuvawe, izve`banost na umot i na telotoza da moè zemskiot ~ovek - ~ovekot od materi ja - da ja os tvari misti~-nata prefineta priroda i taka stane spo soben da bide nositel na taapovisoka mo}. U~enikot na kra jot bi se poistovetil vo vrhovnata mo} ibi se izdignal nad grubata ma teri ja i nad dru giot del od ~o ve{tvoto kojuporno go odbiva prosvetluvaweto. Taa po visoka inteligenci ja simbo-li~ki e pretstavena so li kot na Abraksas, a negovata {i fra pretstavuvabro jot 365 - bro jot na denovite vo godinata. Abraksas nosel oklop na rim-ski vojnik i tunika i imal sekira vo desnata raka, dodeka vo le vata nosel{tit na koj ~esto bile ispi{ani zborovite IAO i SABAOTH. Gla vata naAbraksas imala forma na gla va na ptica so otvo ren klun, do deka nozetemu bile dve zmii. Pod seto toa bila prikaàna molwa. Site tie sli kiimale prikrieno zna~ewe. Teloto na Abraksas go oz na~uva lo ~o vekot,

pticata ja ozna~uvala in teligenci jata i do a|aweto na svetlosta, tunika-ta go pretstavuvala ne ophodniot trud, sekirata ja simbolizirala mo}ta,{titot mudrosta, a zmiite vovedot vo se vo ova.

Simbolika ta {to se koristela vo toa u~ewe va rirala od edna do dru-ga gnostisti~ka sekta, no vo seko ja od niv postoel eden posto jan element- nesvesnoto dostignuvawe {to go sakaat site. Gnosticite tvrdele de kavo sekoe sves no ~ove~ko su{testvo postoi neispolnet nagon za povisoka-ta smisla, no deka toj ne moè to~no da se izrazi, bi dej}i ne posto jatop{testveni na~ini na koi toj nagon moè da se ispolni. Gnosticite ve-

ruva le de ka ovoj nagon e vro den, no deka toj edinstveno moè da go poka-è patot, kako toj pat da se postigne i celite na patot. Po tragata za ce-losnost so pomo{ na ne{to dru go kako {to se: qubovta, rabotata, tehno-logi jata, teologi jata i site drugi raboti vkoreneti vo materi jalniot svet,e osudena na neuspeh.

Za gnostici te od golema va`nost bila niv nata praktika, {to ja kori-stele da dojdat do pro svetluvaweto. Na toa deka ve`bite varirale odsekta do se kta ne pridavale go lemo zna~ewe. Za niv mnogu va`no bilou~eni{tvoto - zapo~nuvaweto na Inici jaci jata. Imeno, inici jantot moral

da se bori i da se posveti na vrhovnata cel. Natamu, tie veruvale dekaposto jat dva vi da lu |e vo sve tot - tie {to zasekoga{ se vr zani so mate-ri jalniot svet i tie {to moàt da se oblagorodat vo duhovna smisla.Gnosticite ne gi prifa}ale onie sledbenici od prvata grupa. Metodite{to gi koristele za da navodno go postignat edinstvenoto so boèstve-nata mo} bile raznovidni i bila rabota na re{enie na u~itelot po kojpat inici jantot da trg ne. Na pri mer, nekoi gnosti~ki u~iteli u~ele dekavozbudata moè da go donese sakaniot rezultat dodeka drugi veruvaleoti meditaci jata i posteweto se edinstvenite metodi da se dostigne po-

visokata sostojba na umot. Bi dej}i veruvawata gi crpele od mnogubrojni





izvori, gnosticite ~esto se narekuvale panteisti, me|utoa toa ne bile.Od druga strana gnosticizmot vo striktna smisla ne moè da se smetanitu za re ligi ja. Gnosticite ja naglasuvale va`nosta na po edinecot voodnos na grupata, dodeka religi jata bara poedinecot da stane del od gru-pata, bezli~en entitet vo ram kite na dogmata. Za gnosticite bilo pova`-no da se bi de prosvetlen. Tie {to ja dostignale taa sostojba bile povred-ni, poprefineti i poblagorodni. Toa ne zna ~i deka individualizmot bilohrabruvan vo celost. Odreden naglasok se staval kako na in dividual-niot pridones taka i na stabilnosta na gnosti~kata gru pa, ka ko i na po-{irokata zaedni ca. Toa bilo edinstveniot na~in na koj moèle da pre-ìveat i da op stanat. Osvo juvaj}i gi u~ewata na ko ja i da e religi ja isoglasuvaj}i se na koj i da e politi~ko - religiozen sistem {to pre ovla-duval vo toj period tie moèle da se razvivaat ne pre~eno.

Crkvata gi obvinuvala gnosticite, kako i mnogu drugi tajni dru{tva,za somnitelni zlostorstva i an ti - religiozno odnesuvawe. I ka ko {to~esto bilo slu~aj, za àl va kviot odnos osta nal i do den denes, tie ob-vineni ja bile zasnovani vrz fan tazi ja i voobrazeni zakani. Crkvata,ko ja mal ku znaela za toa vo {to gnosticite navistina veruvale, moralada izmisli golema lepeza na zlo ~ini za da im ja na ru{i reputaci jata.Me|utoa, nekoi od tie obvinuvawa bile zasnovani vrz poznati i vistinskiereti~ki elementi {to gi razvivale gnosticite. Vo ras pravata za vo-skresnuvaweto, gnosticite u~ele deka ~ove~koto postoewe e nekoj vid

duhovna smrt i oti do vistinsko voskresnuvawe doa|a samo ako vo ̀ ivototse postigne prosvetluvawe - {to ja otkri va vistinskata stvarnost. Kogapoedinci toa }e go spoznaat stanuvaat duhovno ̀ ivi i moàt da se dig natod mrtvite. Vo Evan gelieto po Filip hristi janite koi voskresnuvawetogo sfa}aat bukval no se narekuvaat neznalici odnosno deka nivnata verae ve ra na budalite.

Vo eden stih se veli: "Onie {to ve lat deka najnapred }e umrat, a potoa}e stanat - gre{at. Tie mo ra da voskresnat do deka se ìvi..."

Gnosticite, isto ta ka, se povrza ni so rolnite od eden vid ko ̀ a od Nag

Hamadi - 52 pergamenti pronajdeni vo goren Egipet vo 1947 godina, a koidatiraat 350 do 400 godini od na{ata era. Me|u niv se i evan geli jata nagnosticite - dela koi pravovernite hristi jani gi po tiskuvale i gi ignori-rale. Najt i Lomas vo klu~ot na Hi ram tvrdat: "Da ne bi lo taka hristi jans-tvoto bi se razvilo vo so sema drug pravec, pa ortodoksnata forma na re-ligi jata {to ja poz navame denes ne bi postoela". Tie veruvawa bile mo}nii go zagrozuvale avtoritetot na rimokatoli~kata crkva, {to se zasnovuvavrz veruvaweto vo vistinata na voskresnuvaweto na Isus Hristos.

Gnosti~koto veruva we e zasnovano vrz principite na do broto i zloto

kako sprotivstaveni sili me|u koi tre ba vnimatelno da se vospostavi





ramnoteà. Nea moè da ja vospostavi samo gnostikot, bidej}i toj edins-tveno e vo sostojba da go predvidi ishodot na neko ja postapka i da li taana kra jot }e mu donese dobro na op{testvoto i na poedinecot ili ne. Voova nao|ame delovi na budisti~kata i hinduisti~kata pretstava za kar-mata - a toa e ne{to {to ne im bilo tu|o na gnosticite koi toga{ barale,pa duri i sega po sto jat i baraat prosvetluva we, potpiraj}i se vrz mnogu-brojni i razli~ni izvori.

Se razbira postoele mnogubrojni vari jacii na osnovnite gnostisti~kiveruvawa. Raznite strui naglasuvale razli~ni strani na u~eweto. Ednina pri mer, ja glorifikuvale zmi jata ko ja ja navela na isku{uvawe Eva voEdenskiot raj, bidej}i taa e majka na sevkupnoto znaewe. Dru gi smetaledeka nivnite sledbenici treba da uni{tat sé {to pretstavuva tvorba namateri jalniot svet, bidej}i materi jata se sme tala za in feriorna.

Vo razni oblasti na Sredniot Istok, a u{te pove}e vo Evro pa gnosti-cizmot sé u{te postoi. Na primer, Mandi jani te se mala grupa vo Irak {to ja poddrùva starata for ma na gnosticizmot, i gi ko risti ritualite nainici jaci ja {to mnogu potsetuva at na masonskite. Najgolem broj sovreme-ni gnostici bi se sog lasile deka ovoj svet e pove}e zol otkolku dobar ioti ~ovekot mora da se pro ~isti so celosna mentalna koncentraci ja. Posmrtta toj }e se vrati na formata od ko ja bil otse~en, na vrvnata mo}, i}e se soedi ni so svoite sakani. Na kra jot, tie se nadevaat deka celiot

materi jalen svet }e go uni{ti ogan.Kako {to zabeleàvte iako srame`livo i tuka se spo menati masonitekako ini ci jan ti i na ova veruvawe {to moèbi se razlikuva od drugite,no osnovnata cel e masonska. Toa zna~i istraùvawe na umot, mo`nost nanegovo spoznavawe i negova upotreba vo ovoj mal svesen ìvot podarenna ovoj svet.

[to se odnesuva do ognot toa e stara prikazna {to potoa ja pri fatilei Maite, drevna ci vilizaci ja na Ame rikanskiot Kon tinent (Ju`na Ame-rika) koi predvidele deka tokmu vo 2012 godina svetot }e bide uni{ten

vo plamen. Sepak, masonite se uvereni deka svetot }e opstoi i oti vo go-dinite pred nas ili mileniumot pred nas }e uspeat da gi otstranat tes-nite ramki na svoeto telo za da moàt i natamu da istraùvaat i mno gupolesno da ja osoz navaat okolinata ne samo tuka tuku daleku podlabokovo vselenata.

Spomenav na po~etokot deka ne{to }e kaème i za najizvikano to tajnodru{ tvo-iluminatite. Izgleda deka tie se tajno dru{tvo {to postoi samokako fantazi ja vo vè{tenite glavi na tvorcite na zagovori {to ufrla-at vo igra sekakvi likovi za da ja odràt vo ìvot zastra{uva~kata

ide ja deka site nie sme pod kontrola na neko ja tajna elita. I ne sa mo toa,





tuku i neko ja u{te po tajna eli ta gi kontrolira onie {to né kontroliraat.Vo fantazi jata na tie teoreti~ari se razbira se javuvaat i dru gi voobi-~aeni somnevawa. Ako im se veruva Henri Kisinxer na primer moral dago koristi seto svoe slo bodno vreme posetuvaj}i gi sostanoci te na mno-gubrojni razni tajni dru{tva {to po sto jat, duri i na onie ~ii celi seme|usebno sprotivstaveni. Mo`no e de ka negovo to vklu~uvawe vo ovaaprikazna e pove}e odraz na an ti-semitizmot na nekoi te oreti~ari na za-govorot, otkol ku sfa}aweto deka toj e opsednat so poinakvo pretstavu-vawe i u~es tvuvawe na bizarni inici jacii. Istite tie teoreti~ari nazagovorot ja izmisli ja piramidata na mo}ta vo ko ja iluminatite se prvina skaliloto. Navodno, nad niv posto jat tajni kontrolori vo forma nakomitetot na tri sta, a na vrvot na piramidata ima sa mo znak pra{alnik.Postoi li nekade neko ja li~nost ko ja sekoj den se trudi da gi mrdnuva

nastanite i dali i toa e znak na pra {alnik?Pisatelite na na u~na fantastika osobeno tvo recot na sagata za Dina

i Arakis, Frenk Her bert, gi zavr{uva svoite romani isklu~i vo so dvajcakoi nekade vo nekoj nadsvet gi propi{uvaat najva`nite ulogi na site onie{to rakovodat so svetot. Tuka stanuva zbor za po ve}esloj ni svetovi ientiteti, me|usebno po vrza ni, koi site zaedno pravat celina {to moèda opstoi, no si te se zakrvaveni eden spre ma drug, pa zatoa mo ra kako{to veli i ovoj pi satel da postoi nekoj {to }e rakovodi so smislata naìveewe.

Navod no iluminatite se infiltrirani vo site tajni dru{tvazapo~nuvaj}i od ma soni te pa do ske letot i koskite vo Jejl i boemskatagradina. Tie, isto taka, navodno bile zad seko ja vojna od 1800-ta godinapa navamu kontroliraj}i go i manipuliraj}i go svetot zaradi ostvaruvawena svoite lo{i celi. Vo site tie teorii, me|utoa nema logika. Kenedi, napri mer, bil opkruèn so lu|eto od boemskata gradina, pa se postavuvapra{aweto zo{to iluminatite imale namera da go ubi jat kako {to velatnekoi. Dali Hiro{ima e bombardirana zatoa {to e grad na hristi janiteili zatoa {to tamu postoele fabriki za oru ̀je? Voenite istori~ari gi

znaat faktite, no teoreti~arite na zagovorot tvrdat deka iluminatitebile vo anti-hristi janska misi ja. Gle daj}i niz prizmata na tie isti hri-sti janski ekstremisti, |avolot dejstvuva preku iluminatite i site nie}e bideme obeleàni so 666, kako bibliskiot yver - ili ka ko {to tvr datistite histeri~ni kriti~ari }e bideme ozna~eni so mikro ~ipovi. Taaide ja oddava samo o~igledna parano ja vo eden del na prostiot narod ini{to drugo. Me|utoa, spored moe mislewe, taa posto jano se pothranuvaso izmislicite na novite tehnologii preku koi, za na{a àl, seko ja in-dividua na ovaa planeta moè da bi de sle dena i pro najdena. Za toa po-

sto jat satelitite i se ga zasega ona {to go velime mobilen telefon {to





e po vrzan so satelitite preku koi vo globalnata mreà moème to~no dabideme obeleàni i utvrdeno kade sme. Vo mno gu aspekti iluminatitepretstavuvaat samo edna korisna izmislica kako {to tvrdat odredeniavtori, sozdadena da po mogne za propaganda na hristi janskiot fundamen-tali zam. Vo prodolènie da vame nekolku fakti {to moèbi }e fr latpoto~na slika za ova taj no dru{ tvo i za mo}ta {to na vodno ja ima.

Adam Vajs haupt, so finansiska pomo{ od ku}ata Rod{ild, vo 1776 go-dina ja osnova zapadnata verzi ja na muslimanskiot kult od 16-ot vek,Ro{ani ja - ili pro svetleni (iluminati). Vnatre{niot krug na taa organi-zaci ja gi vklu~uvale i Markiz de Sad i Ser Frensis De{vud od pro~ue-niot klub na pekolniot ogan. Vajshaupt izmislil 13 stepeni na Inici ja-ci ja, a osnovata na mo}ta ja pravat gor nite devet. Navodno ottoga{ ilu-

minatite zapo~nale da se infiltriraat me|u masonite i vo site drugiorganizacii so koi bile vo dopir. Cel ta na sevo ova bi la da se vosposta-vi kontrola nad svetskite nastani i da se os tvari nov svetski poredok.Interesno e da se zabeleì deka od samiot po~etok ilu minatite pret-sta vu vaat otelotvoruvawe na tri klu~ ni stravovi na hristi janstvoto.Muslimanskiot klub, evrejskite pari i |avolot vo for ma na De{vud inegoviot na vodno satanski kult - klubot na pekolniot ogan se zdruìleza da sozdadat mo}na i zakanuva~ka sila.

Vajshaupt u~el deka sé e zasnovano vrz bro jot 5, vklu~uvaj}i ja i ~o ve~-

kata istori ja. Imalo 5 fazi vo isto ri jata: haosot, neslogata, zbrkata,birokrati jata i posledicite poradi koi op {testvoto pak se vra }a vo so-stojba na haos. Navodno, so ma sonite pod svo ja kontrola, Vajshaupt sepotrudil da gi uni {ti site op{testveni institucii vo Evropa. Kriti~a-rite na iluminati te tvr dat deka Francuskata Revoluci ja bila eks peri-ment na ilu minizmot i oti cela Evropa }e oti{la po toj pat da ne sevme{al samiot Gospod Bog.

Planot na Vajshaupt re~isi uspeal, me|utoa kurirot {to go nosel sud-bonosniot dokument za planovite da se pot~inat masonite i site na vlast

vo Evropa napi{an so {i friraniot jazik na iluminati te go udril i ubilgrom. Iluminatite se veli vo legendata bile prisileni da minat vo ile-gala no nikoga{ ne prestanale da posto jat i uspeale da prodolàt da go{irat svoeto vli janie preku masonite koi de neska se de lat na dve gru-pi-obi~ni masoni i prosvetleni masoni, poznati i kako golema isto~naloà. So svoeto posto jano vli janie se tvrdi deka tie ra kovodat so raznifrakcii vo op{testvata. Se borat edni protiv drugi za da gi os tvaratsakanite promeni. Toa zna~i ukinuvawe na monarhii te vo oddelni dr ̀ a-vi, uni{tuvawe na verata vo Gospod, uni{tuvawe na nacionalnite drà-

vi i patriotizmot i uni{tuvawe na op{testveniot poredok. Iako sevo





ova zvu~i mnogu naivno i nesoodvetno bi rekle bez znaewe za tolkuvawena istori jata, izgleda toa na teoreti~arite na zagovorot ne im pre~i.

U{te ed na rabota {to se tvrdi e toa deka iluminatite se tuka pred

site iako se kri jat. Se tvrdi na primer deka izrazot Novus Ordo Seclorum na amerikanskiot do lar zna~i nov svetski poredok i deka toj izraz gootkriva vli janieto na iluminatite. Samo kratko razmisluvawe pokaùvadeka ova mo ̀ e da bide besmislica. Novus, isto ta ka, moè da zna ~i sveìli mlad. Ordo, isto taka, zna~i ureduvawe. Pa zatoa ova moto moè dase parafrazira kako sosema nov po~etok vo koj Amerika gi otfrli kolo-ni jalnite ramki na Velika Britani ja i dojde do svoe no vo ureduvawe bezvla deewe od daleku. Bez somneva we e de ka mno gumina koi gi formiraaSAD vo godinite na nejzinoto sozdavawe bea masoni. Sepak dali toa na-

vistina zna~i deka nekoi tainstveni figuri koi sebesi se narekuvaailuminati taj no ja vodele taa programa?

Isto ta ka, se tvrdi deka edinstven na~in iluminatite da se kri jat ekonstruiraweto na zgradi vo for ma na So va ili Moleh (po nekoga{ Mo-loh). Toa e sim bolot {to navodno go oboùvaat iluminatite, Moloh slu-~ajno bil dreven Bog na ognot {to go obo ̀ uvale starite Fenikijci. I toatvrdewe mnogu brgu moè da se nadmine, bidej}i tie arhitektonski Sovi(no}na ptica - ut) moàt da se vidat edinstveno ako se pog leda od odre-den agol i pritoa se upotrebi golema fan tazi ja. Isto taka se tvrdi de ka

eden komp leks na ulici vo Va {ington po svo jata forma potsetuva na So-va. Takvata slika ja izmislile onie {to sa kaat da ja vidat. Prepoznava-weto likovi e ne{to {to re~isi e vreàno vo mozokot - nie od detstvotore~i si sme programirani da gledame likovi i zatoa gi gledame vo penu-{ki, vo ob laci ili vo for macii na karti. ôve~kiot mozok e izgraden zada prepoznava odredeni obrasci. Najdobar pri mer za toa e likot na pla-netata Mars. Tamu ne postoi nikakov lik i sé {to se gleda samo e igra nason~evata svetlina na karpite ili na{ite umovi }e is polnat ne koe svoeviduvawe i praz nina. Amerikanskiot pisatel na nau~na-fantastika Karl

Sagan vo svo jata kniga "Svetot opsednat so demoni" seto ova go definirakako lo{o izveden mentalen proces prisuten kaj onie {to ba raat smislatamu kade {to ne postoi.

Isto taka se tvrdi deka site mediumi i vladini organizacii koi vosvoite amblemi koristat na primer piramidalna struktura, se robovi nailuminatite i deka programite za de ca namerno se ispolneti so po rakiili sli ki, zapo~nuvaj}i od krstot na vitezite Temp la ri pa do So vata {tose po javuva vo fantasti~nite romani i filmovi. Prikaznite za Hari Po-ter se najdobar sovremen primer. Dali vrz sevo ova toga{ pisatelkata

Rouling treba da se smeta za instrument na ilu minatite?





Se tvrdi deka navodnite iluminati kako {to se Rokfeler, Rod{ild,Ruzvelt i drugi, bi le zad site svetski nastani zapo~nuvaj}i od dveteSvetski vojni i Ruskata Revoluci ja pa sé do site pogolemi potresi vo

20-ot i 21-ot vek. Se pretpostavuva de ka tie toa go pravat za da go odràt~ove{tvoto vo sostojba na podelenost i strav, {to e del na strategi jataza globalna manipulaci ja.

Istite argumenti {to se koristat protiv iluminatite i nivnite navod-ni aktivnosti moàt da se upotrebat i koga stanuva zbor za re ligi jata, zako ja se veli de ka e edinstven lek protiv |avolskite figuri na ilumina-tite. Treba da se kon statira deka pove}e lu|e umre le od nez naewe, pro-gonuvawe i strav povrzano so religi jata otkolku svet ski ot zagovor nanekoe tajno dru{tvo. Verskiot ekstremizam pot~inuva pove}e lu|e otkol-

ku mahinacii te na takanare~enite tajni dru{tva, pretvoreni vo eliti.Teoreti~arite na zagovorot sekoga{ baraat nov vinovnik za sopstveni testravovi i predrasudi. Hristi janskite teoreti~a ri zagovorot }e go vidatvo |a volot, a iluminatite se tokmu toj |a vol sa mo so dru go ime.

Nekolkupati ja spomnavme i boemskata gradina kako tesno povrzana soraboteweto na Templarite i drugite taj ni dru{tva, a ko ja navodno pro-izlegla od masonite.

Aktivnosti te na bo emskata gra dina dejstvuvaat kako kontrast na o~ig-lednata serioznost, no se sme ta za zainteresirana za dominaci ja so sve-tot i noviot svet ski poredok. Eden od te oreti~arite na zagovorot pisa-telot Dejvid Ajk e ube den deka boemskata gradina pretstavuva fasada zaaktivnosti na xinovski antropomorfni gu {teri koi gi ubi vaat decata vono}nite rituali i go obo ̀ uvaat Bo got Moloh (isti ot onoj pred koj se pok-lonuvaat iluminatite). Toa ba{ ne izg leda vero jatno i pretstavuva u{teeden dokaz deka navod nite tajni dru{tva kako magneti gi privlekuvaatseko ja luda i nevero jatna misla {to po stoi.

Boemskata gradina e pokrenata so San Francisko vo 1872 godina i ja

osnovale novinari i pisateli kako izgovor za no}no dru ̀ ewe i pi jan~e-we. Vo ranite godini nejzini ~lenovi bile i Xek London i Mark Tven. Nopodocna ~lenstvoto po~nalo da se menuva. Eden nivni ~len, Ed Boskere{il da go ohra bri priemot na no vi ~lenovi, no da go dovede tokmu onojsloj sprema koj boemite ~uvstvuvaat najgolema odbojnost - bogatite biz-nismeni. Bidej }i se pridruùvale sé pove}e lu|e boemite se na{le vomalcinstvo pa so tekot na go dinite bogatite gi zamenile siroma{nite.Po edna poseta na boemite, poznatiot pisatel Oskar Vajld za beleàldeka nikoga{ vo ì votot ne videl tolku ubavo oble~eni i dobro nahra-

neti boemi {to izgledaat kako biznismeni.





Zamoreni od svoite gradski sostanoci, bogatite bo emi re{ile na svoi-te sostanoci da do dadat i duhovna dimenzi ja. Re{ile da komuniciraat soprirodata. Kupile re~isi 42.000 m2 {uma na xinovski sekvoi vo blizina nakaliforniski ot grad Monte Rio. Vo vre me koga bogatite ~lenovi zapo~na-le da doa|aat vo {u mata prvite boemi ve}e go zagubile vli janieto.

Ritualite na boemskata gradina, spored svoite belezi glavno se pse-udodruidski {to inaku gi kreiral trgovecot so nedvi`nini po ime XorxSterling i zapo~nuvaat na 14-ti juli, so ceremoni ja ko ja ima cel da ja iz-bri{e gri`ata. Edna figura ja pretstavuva gri ̀ ata. Potoa se nosat ma-skirani figuri i kowanici i taa se pali. Potoa se pali ognot na ve~ notopri jatelstvo.

^le novite na ova dru{ tvo se Amerikanci i potrebni se godini da bide

primen nov kandidat. Ponekoga{ se povikuvaat i posetiteli od stranstvo.Boemite, isto taka, mo`at da slu{aat pre davawa za svetskata ekonomi jai nauka i sli~no. Se govori deka tamu se odigruvaat i drugi slobodniaktiv nosti {to bi gi na rekle kako obsceni.





MASONERIJATA KAKO FILOZOFIJA

POSTOJAT mnogu znaci koi pokaùvaat deka se budi povisoka ma son-ska svest vo Za naetot. ^lenovite na Zanaetot po stepeno, ovde-onde sta-nuvaat priem~ivi za faktot deka pod povr{inata na masonskata doktri-

na i simboli leì ne{to pove}e od ona {to go gleda okoto i {to go slu{auvoto. Tie zapo~nuvaat samostojno da mislat me sto da go zemaat povr{-niot izgled na ne{tata zdra vo za gotovo, i, kako {to nivnata misla serazviva, faktite {to najnapred bile ne zabeleàni, stanuvaat va`ni izna~ajni. Tie smetaat deka masonskiot sistem e ne{to podlaboko od si-stem na os novnata moralnost koj o~ekuva si te lu|e da go po~ituvaat, bezrazli ka dali se ofi ci jalno primeni vo Redot ili ne. Tie go odra zuvaatfaktot deka nevero jatniot porast na Zanaetot ed vaj da moè da se ob jas-ni so pretpostavkata deka modernata spekulativna masoneri ja ne odr ̀ u-va kontinuitet na ni{to pove}e od privatnite zdruèni ja kakvi {toimalo porano, a bi le povrzani so operativniot esnaf na grade`nicite.Tie sfa}aat deka ne postoi neko ja osobena dob lest ili interes vo imi-tiraweto na obi~aite na porane{nite esnafi samo za da se pra vi toa;ili, da se odrùva skapa organizaci ja samo za da se podu~uvaat lu|eto naosnovniot simbolizam na nekolku grade`ni alatki, {to e prosledeno sogolema op{testvena druèqubivost. Otkako malku }e se raz misli, sta-nuva o~ig ledno deka na{iot Tret stepen i go lemata osnovna legendako ja go pretstavuva sistemot na na {iot Zanaet, nikoga{ nemal kakva bi-lo vrska so esnafot na yidarite. Moè da se naglasi deka nie imame

odli~en sistem za dobrotvorna rabota, i op{testvena ta strana na na{i-te napori e korisna i humana. No, drugite lu|e i ostanatite zdruèni jase podednakvo filantropski i soci jalno nastroeni kako {to sme nie; aedno tajno zdruènie nema potreba da promovira takvi nameri, {to sesamo dodavka kon osnovnata cel na redot. Ovie fa kti ni sugeriraat dekaZanaetot sé u{te ne nav legol vo celoto svoe nas ledstvo i razbirawe nasvo jot sistem i deka strani~ni te ne{ta povrzani so masoneri jata {todolgo vreme mnogu gi naglasuvavme, se vredni na svoj sopstven na~in, nosepak ne se osnovnata i vistinskata rabota na Redot. Rabotata na Redot

e da voveduva vo izvesni tajni i misterii, i, o~ig ledno, dokolku Redot





ne gi rastolkuva ovie tajni i misterii za taka da gi razliku va vistinski-te voveduvawa od onie pri koi kandidatite sa mo minale niz odredeniformalni ceremonii, toj ne ja is polnuva svo jata osnovna cel, bez razli-ka na dobroto {to mo`ebi go pravi.

Ka`ano na naj ednostaven mo ̀ en na~in, te ori jata na na predokot na edenmason e

rglm-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmmmmmm mmmmmmmmmmmm...

Documents