rim obligacije

Download Rim Obligacije

Post on 24-Oct-2014

45 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

Rimsko pravo 123456789101112131415161712345

Obligacijsko pravoPoglej Justinjanovo in Pavlovo definicijo obligacijskega prava v knjigi primerov! Terjatev je monost zahtevati. Upnik lahko zahteva od dolnika. Dolg je obveznost izpolniti. Upnik lahko dolnika v to prisili. Obligacijsko razmerje je razmerje med upnikom in dolnikom. Je relativno razmerje. Terjati smem le od dolnika in sicer le enkrat v isti zadevi - ne bis in idem - zahtevam lahko le enkrat. Ko to porabim, nimam nobenega zahtevka ve. Dolnik je veljavno zavezan, etudi nima sredstev, da bi vrnil Prezadolenec je nekdo, igar obveznosti so veje kakor pa premoenje. Na samem zaetku rimskega prava je razlikovanje med stvarnimi pravicami in obligacijo minimalno. Upnik je pridobil pravico na dolniku (e ni plaal, ga je lahko ubil). e v zakoniku XII. plo se pojavi alternativna monost, da sme upnik dolnika prodati na tuje. V ospredju ni ve dolnikovo ivljenje,ampak stopi v ospredje premoenjsko razmerje. Sprva je to dolnikovo telo, kasneje pa njegovo premoenje. Dolnik praviloma jami za svoje obveznosti z vsem premoenjem. Nekatera obligacijska razmerja, ki so bolj zaupne narave, pa ne zajemajo vsega premoenja, ampak lahko dolnik obdri toliko, kolikor nujno potrebuje za ivljenje - pravna dobrota ivljenjskega minimuma = beneficium competentiae. Naturalna - naravna obveznost obveznost, ki jo je mogoe normalno izpolniti, ni pa je mogoe iztoiti. e pa jo izpolnim, ne morem terjati nazaj (stareji nedorasli, suenj, oseba pod oblastjo zoper osebo pod katero je). Ni nujno, da obveznost nastane z dogovorom. Obveznosti v prid ali breme 3. osebe so nine (primer 302).

1.1.1

Vrste obveznostiGlede na nain ustanovitve

1. kontrakti - samostojne, iztoljive pogodbe 2. delikti - protipravna dejanja (vrem kamen v ipo) (primer 298) 3. kvazikontrakti - navzven daje vtis, da gre za pogodbo, manjka pa temeljni del soglasje, zato se od kontrakta razlikuje po nastanku (ni soglasja) 4. kvazidelikt - od delikta se razlikuje po tem, tam obveznost temelji na protipravnem dejanju in krivdi, tu pa izhodie ni krivda, ampak objektivna odgovornost. Objektivna odgovornost - ne glede na krivdo, si odgovoren. e je nekdo vrgel nekaj iz stanovanja in s tem drugega pokodoval, je odgovarjal lastnik stanovanja.

.1.2

Glede na vsebino

1. obligacija dandi - obveznost je prenesti neko stvar v last (izroiti kupnino v last) 2. obligacija faciendi - obveznost nekaj storiti, zagotoviti nek uinek. Obligacija mora biti mona. e se zaveem nekaj, kar je nemogoe, ne nastane obligacija. Tu je miljena objektivna monost (Npr. slikar se obvee naslikati portret A-ja. Vendar pa se naslednji dan ponesrei in postane invalid na desno roko, s katero slika. V tem primeru ne more ve naslikati portreta.) Nemonost je lahko zaetna ali naknadna. e je nezmonost zaetna, obligacija sploh ni nastala. e pa je naknadna, torej, ko je e nastala veljavna obveznost, gre koda na raun upnika, e ni tega zagreil dolnik 3. contractus unilateralis - enostranska pogodba 4. contractus bilateralis - dvostranska pogodba, kjer sta obe strani upnika in dolnika (kupna pogodba: prodajalec je dolan stvar dati in upravien do plaila, kupec pa je dolan plaati in upravien do stvari.) 5. genus - species: Species perit et cui debetur, genus perire non conseture - e gre za species, je koda upnikova, e gre pa za genus, je koda dolnikova.

32

Rimsko pravo 6. Alternativna obveznost - predmeta sta dva. Dolnik dolguje upniku dvoje, upnik pa dobi le eno (Ali mi obljubi dati Stiha ali Pamfila?) Upnik ne sme terjati enega, ker bi s tem izbiral, do esar pa nima pravice. Zato terja enega ali drugega. e eden umre, umre dolniku in upnik lahko terja drugi predmet. 7. Facultas alternativa - nasprotje od alternativne obveznosti. Dolnik dolguje eno, vendar lahko upniku izpolni nekaj drugega. (Suenj povzroi kodo. Dolnik lahko namesto povraila kode izroi tistega, ki je kodo povzroil. Laesio enormis - e je prodajalec prodal stvar pod njeno polovino vrednostjo, je lahko zahteval razdor pogodbe. Kupec je lahko to stvar vrnil, ali pa doplaal do polne vrednosti. Dajatev namesto plaila - Nimam denarja, ponudim it nekaj drugega. Upnik tega ni dolan sprejeti 8. Deljive - nedeljive dajatve Deljive so obveznosti, ki jih je mono razdeliti v delitveni fazi 9. Prvotna - drugotna obveznost - prvotna obveznost je izpolnitev, drugotna pa je odkodninska 10. Glavna - postranska - glavna obveznost je plailo glavnice, postranska pa je plailo obresti

2.2.1

Subjekti obveznostiDeljene obveznosti

Razdelijo se med posamezne subjekte, tako da med njimi ni nobenih stinih tok (dedovanje). Nomina ipso iura divisa - ko dedujejo, bo veljalo, da je vsak sorazmerno s svojim deleem dolan povrniti dolgove in terjati dajatve.

.2.2

Kumulativna konkurenca

Kopiijo se zahtevki zoper ve subjektov. (Zaloten tat je moral plaati 4x vrednost stvari, e pa mu je bila krivda le dokazana, je moral plaati 2x vrednost. e pa je bilo storilcev ve, je bilo mono terjati od vsakega posebej.) e je pri penalni tobi (kjer se kaznuje) ve subjektov, je mogoe od vsakega zahtevati vekratno vrednost. Tudi e eden plaa, so ostali e vedno dolni.

.2.3

Solidarna obveznost

To je nerazdelna obveznost. Pri veih subjektih bo vsak od njih dolan izpolnit obveznost, kar pa bo uinkovalo nasproti vsem. Vsi dolniki ali upniki se obravnavajo kot eden. U - upnik, D - dolnik U1 U2 D U3 D1 U D2 D3

Slika 18 Upnik lahko terja od solidarnega dolnika celoto in s tem postanejo prosti vsi ostali dolniki. Temu pa sledi faza regresnega postopka, kjer se bo ugotavljalo koliko je dolnik povrnil za ostale, oziroma upnik izterjal za ostale. Upnik ne more dobiti od enega ve, kot bi dobil od vseh skupaj. => Tisti solidarni dolnik, ki je terjan, lahko uveljavlja tudi zahtevke ostalih solidarnih dolnikov proti upniku. Npr.: e so vsi skupaj dolni upniku 100 in ima eden od njih zahtevek proti upniku 50, bo lahko katerikoli od ostalih solidarnih dolnikov uveljavljal ta zahtevek in povrnil samo 50. Seveda pa se bo izenailo kasneje v regresnem postopku. Najprej je bila tipina solidarna obveznost pri porotvu. Upnik je lahko terjal dolnika ali poroka. Preproste solidarne obveznosti - izvirajo iz odkodninskih tob. Upnik sme terjati dokler ne pride do plaila. Prave solidarne obveznosti - izvirajo iz pogodbe ali iz oporoke. Terjati je mono le enkrat (e se zmotimo, ne smemo ve terjati)

33

Rimsko pravo Beneficium divisionis - pravna dobrota, kadar je dolnik terjan na celoto, lahko terja razdelitev. Solidarna obveznost v rimskem pravu nastane pri porotvu. Regres - zahtevek po poplailu tistega, kar sem plaal za drugega dolnika. Beneficium calendarum actionum - pravna dobrota odstopitve akcij. Tisti, ki je plaal za druge, lahko od upnika zahteva, da mu odstopi akcije, ki jih ima nasproti drugim dolnikom. Regres bo odvisen od kavze, zakaj je prilo do porotva (e je bilo darovano, ne bo regresa).

3

Obresti

Obresti - so civilni plodovi, glavnica pa se obravnava kot plodonosna stvar. Obresti so povrnitev interesa, ki ga ima upnik do tega, da bi imel glavnico. Glavnica predstavlja premoenje, ki prinaa koristi. Rimsko pravo je vedno obravnavalo obresti loeno od glavnice. Veljalo je naelo: Ne ultra alterum tantum - Ne ve kot je mogoe. ko so obresti presegle glavnico, se je obrestovanje prenehalo. Rimsko pravo e v Zakoniku XII. plo doloa 12% obrestno mero (ne ve pa se ali je bila to letna ali mesena). Skozi zgodovino je bilo ve poskusov, kako omejiti ali zmanjati obresti, vendar so se izjalovili. Justinjanovo pravo je maksimiralo obrestno mero: 6% - redne obresti 8% - trgovski posel 12% pomorske obresti, ker so prisotni e zavarovalni elementi 4% - e daje posojilo ugledna oseba nihe ni hotel biti ugledna oseba

4

Pogodbena kazen (globa)

Gre za interes, ki ga ima stranka na tem, da bi bila obveznost izpolnjena oz. da je izpolnjena pravoasno. Prava pogodbena kazen - dogovorjena v zvezi z neka samostojno iztoljivo obveznostjo (A: Ali mi obljubi dati Stiha? B: Obljubim A: Ali mi bo dal drugae 1000? B: Bom.) Pri pravi pogodbeni kazni imamo 2 monosti - kaj terjati (Stiha, 1000, ali pa oboje?). To je odvisno od namena - ali je lo zato kot alternativa (eno ali drugo), ali pa je to zamudnina (terjamo oboje). e iz pogodbe ni razvidno, se teje, da gre za zamudo. Neprava pogodbena kazen - kjer je nekaj le pogojno obljubljeno (e mi do 1. marca ne da sunja Stiha, mi da 1000.)

5

Izpolnitveni kraj

e ni izrecnega dogovora in tudi iz same obveznosti ni jasno, je vpraanje kje je dolnik dolan izpolnit obveznost. e dolnik ne izpolni obveznosti na pravem kraju, lahko nastane koda (namesto da bi dostavil premog od hie, ga pusti v Luki Koper in upnik ima stroke). e ni drugae dogovorjeno, se teje, da je dolnik izpolnil na pravem kraju, e je izpolnil tam, kjer je njegov domicil (stalno prebivalie). Denarna obveznost pa je prinosnina upniku ga je treba prinesti.

6

Izpolnitveni as

Gre za pravoasnost izpolnitve. Povezan je z zamudo Pravoasno je takrat, kadar je bilo dogovorjeno. Dies interpellat pro homine - as opozarja namesto loveka. as je lahko opredeljen datumsko ali vsebinsko (semensko ito je treba dobaviti do konca setve). e as ni doloen, je treba obveznost poravnati takoj. Dolnik pride v zamudo, e ni drugae doloeno, ko ga upnik opomni. Posledica dolnikove zamude je postroitev njegove obveznosti: individualno doloena stvar - nevarnost nakljunega unienja preide na dolnika. Izjemo doloa rimsko pravo takrat, kadar dolnik dokae, da bi bila stvar po nakljuju uniena tudi e bi bila izroena. denar - zamudne obresti nadomestna stvar - odkodnina

34

Rimsko pravo stvar, kjer je pravoasnost bistveni element izpolnitve - zamuda se obravnava kot neizpolnitev. Mono je zahtevati povrailo interesa. Do kod see odkodninski zahtevek? (primer 514,515) Dolnikova za