rinkova uČna pot - pedagoška fakulteta: pedagoška fakulteta · 2018-01-05 · kamnine, tla,...
TRANSCRIPT
»Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete » Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve 1.3: »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije » Po kreativni poti do praktičnega znanja«.
Avtorice:
Ema Erzar, Maja Lah, Irma Mavrič, Ines Medved, Saša Mezek, Neža Sedej, Ana Simončič,
Mojca Škofic, Urša Založnik
Delovni mentor pri podjetju Logarska dolina, d. o. o.: Dušan Prašnikar
Pedagoški mentor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani: Gregor Torkar
Slikovno gradivo so prispevale avtorice in mentorja.
Rinkova učna pot je nastala v okviru projekta »Naravi naproti: razvoj interaktivnih didaktičnih
gradiv za spodbujanje trajnosti« v sodelovanju Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in
Logarske doline, d. o. o..
Ljubljana, 2014
Kazalo
I. NAMEN UČNE POTI ......................................................................................................................... 4
II. NAČRT POTI ..................................................................................................................................... 6
III. VPETOST RINKOVE UČNE POTI V OSNOVNOŠOLSKE UČNE NAČRTE ........................................... 7
IV. UČNA PRIPRAVA ZA RINKOVO UČNO POT ................................................................................ 27
1. VHOD ............................................................................................................................................. 27
2. IZVIR ČRNE ..................................................................................................................................... 30
3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID OKOLIŠKIH VRHOV .......................................... 33
4. OLCARSKA BAJTA ........................................................................................................................... 37
5. PTICE .............................................................................................................................................. 43
6. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 45
V. PRILOGE ......................................................................................................................................... 46
PRILOGA 1: Najdi kaj je živo, neživo in kaj je bilo nekoč živo. ............................................................... 46
PRILOGA 2: Fotografirajmo naravo ....................................................................................................... 47
PRILOGA: Določevalni ključ za določanje lesnih vrst po lubju ............................................................... 48
PRILOGA 4: Drevo, koliko si bilo staro ................................................................................................... 49
PRILOGA 5: Vrane in sove ...................................................................................................................... 51
PRILOGA 6: Kartončki ............................................................................................................................ 52
VI. UPORABLJENA LITERATURA ...................................................................................................... 53
4
I. NAMEN UČNE POTI
V Krajinskem parku Logarska dolina poteka naravoslovno-etnografska tematska pot. Pot
povezuje najzanimivejše točke krajinskega parka Logarska dolina. Glavni poudarek poti je na
spoznavanju naravnih in kulturnih značilnosti Logarske doline, življenja domačinov v tesni
povezanosti z naravnimi danostmi doline in splošnemu doživetju ohranjene gorske narave.
Pot poteka od začetnega dela doline do slapa Rinka v skupni dolžini 6 km. Na poti je
postavljenih 9 tabel, ki s kratkim besedilom v slovenskem in angleškem jeziku podajo
informacijo o določenih značilnostih. Pot je zelo pomembna tudi z vidika upravljanja z
obiskom. Park obiskovalce nagovarja, da doživijo Logarsko dolino peš in s kolesi. Pot
obiskujejo tako individualni obiskovalci kot skupine, ki so večinoma vodene s strani lokalnih
turističnih vodičev. V okviru projekta smo spodnji del naravoslovno-etnografske poti
nadgradi s pedagoško-didaktičnimi vsebinami, ki bodo predvsem v pomoč lokalnim vodičem
pri vodenju šolskih skupin. Pot smo poimenovali Rinkova učna pot.
Predstavljena pot vas najprej popelje skozi nežive dejavnike, ki so oblikovali Logarsko dolino
in s tem vplivali na razvoj favne in flore območja. Poleg pridobivanja novih znanj se na poti
lahko naužijemo lepot neokrnjene narave, ki jo domačini s svojim trajnostnim načinom
gospodarjenja še vedno ohranjajo. Zaradi tega je območje še bolj privlačno za turiste. Tako
se na poti seznanimo tudi z olcarsko zgodovino, ki nam približa življenje in delo domačinov.
Pot je zasnovana na dinamičen, interaktiven način, saj udeleženci nova znanja pridobivajo
tudi preko številnih zanimivih aktivnosti. Namenjena je predvsem učencem, dijakom in
študentom, zanimiva pa je lahko tudi za družine in starejše obiskovalce.
Pot ni zgolj izobraževalne narave, ampak spodbuja razvoj estetskih, moralnih, ekoloških in
hedonističnih vrednot.
5
Navodila za učitelje so razdeljena na več poglavij:
Na začetku je priložena karta poti z vsemi potrebnimi označbami za lažjo orientacijo in
občutek o umeščenosti poti v prostor.
V drugem poglavju so iz šolskih učnih načrtov izbrani cilji, ki jih vodiči lahko dosežejo na
poti. Priporočamo, da se pot prilagaja za vsako skupino posebej. V nižjih razredih se
učencem pokaže in razloži mnogo manj kot učencem v višjih razredih. Priporočamo tudi,
da glede na učne cilje vodič sam preceni, katere podatke in katere znamenitosti parka bo
na poti izpostavil.
Rinkova učno-sprehajalna pot je sestavljena iz šestih točk, ki so z vidika didaktične
strukture in kratkih teoretičnih osnov opisane v tretjem poglavju. Te točke so
poimenovane:
1. VHOD
2. IZVIR ČRNE
3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID GORA
4. OLCARSKA HIŠA
5. PTICE
6. ZAKLJUČEK
Na koncu so dodane priloge, ki obsegajo natančnejše opise aktivnosti za učence ter nabor
uporabljene literature za teoretična izhodišča o krajinskem parku Logarska dolina.
7
III. VPETOST RINKOVE UČNE POTI V OSNOVNOŠOLSKE UČNE NAČRTE
1. VHOD
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 1. in 2. razred
Tematski sklop: OKOLJSKA VZGOJA
Učenci:
znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo,
znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega
okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo.
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 3. razred
Tematski sklop: PROSTOR
Učenci:
širijo spoznanja o drugačnih pokrajinah,
znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov.
Tematski sklop: OKOLJSKA VZGOJA
Učenci:
znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo,
znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja,
spoznajo, kako potrošništvo vpliva na okolje,
poznajo glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka in tal.
Predmet: Družba; Razred: 4. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
DOMAČI KRAJ
Učenci:
poznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega kraja za življenje ljudi,
spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice,
vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja
ter naravne in kulturne dediščine.
DOMAČA POKRAJINA
Učenci:
spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje,
kamnine, tla, rudnine),
spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini,
vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave.
8
SLEDOVI PRETEKLOSTI
Učenci:
spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo
primerjajo z današnjim življenjem,
spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in
razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo,
presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja.
Predmet: Družba; Razred: 5. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
SLOVENIJA – LEGA IN ZNAČILNOSTI
Učenci:
spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja,
spoznajo nekatere pokrajinske značilnosti naravnih enot Slovenije na terenu.
ZGODOVINSKI RAZVOJ
Učenci:
pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost.
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 5. razred
Področje/tema: ŽIVA BITJA
PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI
Učenci znajo:
napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in
vrednotiti učinke.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 6. razred
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
NEŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA
Učenci:
spoznajo, kako se je zaradi vpliva neživih dejavnikov spreminjala narava skozi dolga
časovna obdobja (na primer oblikovanje zemeljskega površja).
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
POMEN UČINKOVITEGA IZKORIŠČANJA NARAVNIH VIROV SUROVIN IN ENERGIJE
Učenci:
spoznajo, kako lahko sami z ustreznim ravnanjem prispevajo k varovanju okolja, in se
ob tem zavedo pomembnega vpliva vsakega posameznika na okolje.
9
Predmet: Naravoslovje; Razred: 7. razred
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
ČLOVEK SPREMINJA EKOSISTEME
Učenci:
razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in
biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej
zavarovanih območij.
Predmet: Geografija; Razred: 6. razred
Vsebina: Uporabimo znanje: šolska ekskurzija
Učenci:
obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija),
spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega
dela,
pridobivajo prostorske predstave o domačem kraju, pokrajini in državi,
spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in
spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski
državi.
Predmet: Geografija; Razred: 7. razred
Vsebina: Turizem – pomembna gospodarska panoga, ki prinaša tudi težave
Učenci:
ob izbranih primerih opišejo značilnosti gospodarstva s poudarkom na turizmu.
Predmet: Geografija; Razred: 9. razred
Vsebina: Naravnogeografske enote Slovenije (najprej obravnava tisto, v kateri je šola)
Učenci:
razložijo glavne faze nastanka današnjega reliefa Slovenije in dejavnike, ki so ga
oblikovali.
Vsebina: Alpske pokrajine; Visokogorja in alpske kraške planote; Alpske doline in kotline
Učenci:
ob izbranem primeru razložijo medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in
vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin.
Predmet: Biologija; Razred: 9. Razred
Vsebina: Vpliv človeka na naravo in okolje
Učenci:
razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in
biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še
posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne)
področne zakonodaje.
10
2. IZVIR ČRNE, RASTJE OB POTI
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 4. razred
Tematski sklop: SNOVI
Učenci:
vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine.
Predmet: Družba; Razred: 4. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
DOMAČA POKRAJINA
Učenci:
spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje,
kamnine, tla, rudnine).
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 4. razred
Področje/tema: SNOVI
RAZVRŠČANJE SNOVI IN LASTNOSTI SNOVI
Učenci znajo:
razvrstiti, uvrstiti in urediti snovi po njihovih lastnostih (gnetljivost, stisljivost, trdota,
gostota),
pojasniti povezanost lastnosti snovi z njihovo uporabo,
ugotoviti bistvene značilnosti prepustnih in neprepustnih snovi za vodo in zrak.
Področje/tema: ŽIVA BITJA
RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ
Učenci znajo:
prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po
listih, cvetovih in plodovih).
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 5. razred
Področje/tema: SNOVI
SNOVI V NARAVI
a) Voda
Učenci znajo:
opisati agregatna stanja vode in pojasniti njihove lastnosti,
razložiti procese, ki potekajo pri kroženju vode v naravi,
pojasniti razliko med površinskimi vodami in podtalnico,
utemeljiti pomen varovanja vode.
b) Prst
Učenci znajo:
11
opredeliti prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih
rastlinskih in živalskih ostankov,
pojasniti in prikazati različne lastnosti prsti (barva, zrnatost, zračnost, prepustnost),
ugotoviti različne vrste prsti glede na okolje.
Področje/tema: POJAVI
TEKOČINE TEČEJO
VPLIVI SONCA NA VREME
razložiti, da tok ene snovi, lahko prenaša s seboj tok druge snovi (v kalnem potoku
vodni tok nosi s seboj tok prsti).
Področje/tema: ŽIVA BITJA
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
Učenci znajo:
utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.
PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI
Učenci znajo:
razložiti, zakaj je manjša pestrost življenja na obdelovalnih površinah kot v prosti
naravi.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 6. razred
Vsebinski sklop: SNOVI
LASTNOSTI SNOVI IN NJIHOVA UPORABA
Učenci:
spoznajo lastnosti snovi (npr.: električna prevodnost; toplotna prevodnost; magnetne
lastnosti; gostota; kaj se dogaja s snovmi, ko jih damo v vodo).
KAMNINE IN PRST
Učenci:
spoznajo lastnosti prsti in sestavine v prsti, ki so ključne za rast in razvoj rastlin.
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
NEŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA
Učenci:
spoznajo, kako se je zaradi vpliva neživih dejavnikov spreminjala narava skozi dolga
časovna obdobja (na primer oblikovanje zemeljskega površja).
POMEN RASTLIN V EKOSISTEMU IN POMEN ZA ČLOVEKA
Učenci:
znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave.
12
Predmet: Naravoslovje; Razred: 7. razred
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
PRIMERJAVA ZGRADBE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSISTEMOV
Učenci:
primerjajo zgradbo in delovanje nekaterih naravnih ekosistemov (na primer gozd,
naravni travnik, morje, celinske vode, mokrišče, jamski ekosistemi).
Predmet: Geografija; Razred: 7. razred
Vsebina: Alpe
Učenec:
opiše preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na
preoblikovanje rečnih dolin.
Predmet: Geografija; Razred: 9. razred
Vsebina: Naravnogeografske enote Slovenije (najprej obravnava tisto, v kateri je šola)
Učenec:
razloži glavne faze nastanka današnjega reliefa Slovenije in dejavnike, ki so ga
oblikovali.
MED TOČKO 2 IN 3
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 3. razred
Tematski sklop: SNOVI
Učenci:
spoznajo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi (zrak, sončna svetloba, voda).
Predmet: Družba; Razred: 4. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
DOMAČA POKRAJINA
Učenci:
spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje,
kamnine, tla, rudnine),
vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave.
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 4. razred
Področje/tema: ŽIVA BITJA
RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ
Učenci znajo:
prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
razložiti zunanjo zgradbo rastlin,
13
prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po
listih, cvetovih in plodovih).
RAST IN RAZVOJ
Učenci znajo:
razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,
utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja.
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 5. razred
Področje/tema: SNOVI
SNOVI V NARAVI
b) Prst
Učenci znajo:
opredeliti prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih
rastlinskih in živalskih ostankov,
dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.
Področje/tema: ŽIVA BITJA
PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI
Učenci znajo:
napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in vrednotiti
učinke.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 6. razred
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
RAZVRŠČANJE RASTLIN
Učenci:
spoznajo podobnosti in razlike med algami, mahovi, praprotnicami in semenkami
(golosemenke, kritosemenke, enokaličnice, dvokaličnice).
NEŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA
Učenci:
spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura,
zračni tlak, veter, vlažnost, zraka, padavine, gostota snovi,
spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo
na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot
v suhih).
PRILAGODITVE RASTLIN NA OKOLJE
Učenci:
razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr.: primerjava
rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju).
14
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
POMEN UČINKOVITEGA IZKORIŠČANJA NARAVNIH VIROV SUROVIN IN ENERGIJE
Učenci:
spoznajo problematiko omejenosti in prekomernega izkoriščanja naravnih virov vode,
surovin in goriv ter se zavedajo nujnosti gospodarnega ravnanja z njimi.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 7. razred
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
ZGRADBA IN DELOVANJE EKOSISTEMOV
Učenci:
spoznajo prilagoditve značilnih predstavnikov živali in rastlin v gozdu na žive in nežive
dejavnike okolja (na primer plen – plenilec, obramba rastlin pred rastlinojedci,
sezonsko spreminjanje osvetljenosti – spomladanska podrast v listnatem gozdu,
prilagoditve na življenje v tleh) in nekatere medvrstne odnose
PRIMERJAVA ZGRADBE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSISTEMOV
Učenci:
primerjajo zgradbo in delovanje nekaterih naravnih ekosistemov (na primer gozd,
naravni travnik, morje, celinske vode, mokrišče, jamski ekosistemi),
spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih
dejavnikov okolja, kot so količina svetlobe in vode, temperaturno območje in sestava
prsti.
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
ČLOVEK SPREMINJA EKOSISTEME
Učenci:
spoznajo možne posledice odstranjevanja dreves iz gozda (npr. primerjava selektivne
sečnje in goloseka).
Predmet: Biologija; Razred: 9. razred
Vsebina: Biologija in družba
Učenci:
spoznajo, da je biološko znanje temelj za medicino, veterino, farmacijo,
biotehnologijo, kmetijstvo, gozdarstvo, živinorejo, živilsko industrijo itd.
Vsebina: Vpliv človeka na naravo in okolje
Učenci:
razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te
vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov,
degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).
15
3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID GORA
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 1. razred
Tematski sklop: ŽIVA BITJA
Učenci:
prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja,
vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave.
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 2. razred
Tematski sklop: ŽIVA BITJA
Učenci:
vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 3. razred
Tematski sklop: PROSTOR
Učenci:
širijo spoznanja o drugačnih pokrajinah,
znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov.
Tematski sklop: OKOLJSKA VZGOJA
Učenci:
znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo.
Predmet: Družba; Razred: 4. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFIJA
Učenci:
se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih (domači kraj/domača pokrajina);
znajo brati podatke (besedni, količinski, simbolični podatki).
DOMAČA POKRAJINA
Učenci:
spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje,
kamnine, tla, rudnine).
Predmet: Družba; Razred: 5. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFIJA
Učenci:
poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega dela (kartiranje, orientacija,
opazovanje, merjenje, anketiranje).
16
SLOVENIJA – LEGA IN ZNAČILNOSTI
Učenci:
spoznajo nekatere pokrajinske značilnosti naravnih enot Slovenije na terenu.
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 4. razred
Področje/tema: ŽIVA BITJA
RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ
Učenci znajo:
prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po
listih, cvetovih in plodovih).
RAST IN RAZVOJ
Učenci znajo:
razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,
utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,
ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene
mere lahko prilagajo spremembam v okolju.
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 5. razred
Področje/tema: POJAVI
TEKOČINE TEČEJO
VETER
Učenci znajo:
razložiti pomen vetra pri opraševanju rastlin in razširjanju semen (plodov).
VPLIVI SONCA NA VREME
Učenci znajo:
razložiti, da tok ene snovi, lahko prenaša s seboj tok druge snovi (v kalnem potoku
vodni tok nosi s seboj tok prsti).
Področje/tema: ŽIVA BITJA
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
Učenci znajo:
razložiti in dokazati, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,
utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.
PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI
Učenci znajo:
napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in vrednotiti
učinke.
17
Predmet: Naravoslovje; Razred: 6. razred
Vsebinski sklop: SNOVI
KAMNINE IN PRST
Učenci:
spoznajo lastnosti prsti in sestavine v prsti, ki so ključne za rast in razvoj rastlin.
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
RAZMNOŽEVANJE, RAST IN RAZVOJ RASTLIN
Učenci:
spoznajo, da se rastlina razvije iz semena,
ugotavljajo kaljivost različnih semen v različnih razmerah,
spoznajo, da rastline vse življenje spreminjajo svojo obliko (na primer dodajanje
novih poganjkov, korenin),
razumejo pomen razmnoževanja za nadaljevanje vrste,
razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja,
povežejo problem prenosa peloda in razširjanja semen s pritrjenim načinom življenja
rastlin.
RAZVRŠČANJE RASTLIN
Učenci:
spoznajo podobnosti in razlike med algami, mahovi, praprotnicami in semenkami
(golosemenke, kritosemenke, enokaličnice, dvokaličnice).
NEŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA
Učenci:
spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura,
zračni tlak, veter, vlažnost, zraka, padavine, gostota snovi,
spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo
na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot
v suhih),
spoznajo, kako se je zaradi vpliva neživih dejavnikov spreminjala narava skozi dolga
časovna obdobja (na primer oblikovanje zemeljskega površja).
PRILAGODITVE RASTLIN NA OKOLJE
Učenci:
razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr.: primerjava
rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju),
razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo
živali in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali,
spoznajo, da nekatere rastline živijo v sožitju z glivami ali bakterijami.
POMEN RASTLIN V EKOSISTEMU IN POMEN ZA ČLOVEKA
Učenci:
spoznajo, da vse populacije, ki živijo skupaj in neživi dejavniki okolja, v katerem živijo,
sestavljajo ekosistem,
18
razložijo na primeru gozda vlogo rastlin v ekosistemu in nekatere medvrstne odnose
(sožitje, zajedavstvo),
razumejo pomen rastlin za nastajanje prsti in preprečevanje erozije.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 7. razred
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
ZGRADBA IN DELOVANJE BAKTERIJ IN GLIV
Učenci:
spoznajo pomen sožitja med nekaterimi rastlinami in glivami.
ZGRADBA IN DELOVANJE EKOSISTEMOV
Učenci:
spoznajo prilagoditve značilnih predstavnikov živali in rastlin v gozdu na žive in nežive
dejavnike okolja (na primer plen – plenilec, obramba rastlin pred rastlinojedci,
sezonsko spreminjanje osvetljenosti – spomladanska podrast v listnatem gozdu,
prilagoditve na življenje v tleh) in nekatere medvrstne odnose.
PRIMERJAVA ZGRADBE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSISTEMOV
Učenci:
spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih
dejavnikov okolja, kot so količina svetlobe in vode, temperaturno območje in sestava
prsti,
razumejo, da biotska raznovrstnost rastlin kot proizvajalcev vpliva na biotsko
raznovrstnost in število organizmov, ki lahko živijo v ekosistemu; število
rastlinojedcev v ekosistemu je neposredno odvisno od količine užitnih rastlin, število
plenilcev je odvisno od števila organizmov, ki so hrana plenilcev.
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
ČLOVEK SPREMINJA EKOSISTEME
Učenci:
spoznajo pomen biotske pestrosti za stabilnost ekosistema.
Predmet: Geografija; Razred: 7. razred
Vsebina: Alpe
Učenec:
sklepa o možnostih za življenje in gospodarjenje s poudarkom na turizmu, pašništvo,
utemelji, zakaj se podnebje in rastlinstvo spreminjata z nadmorsko višino.
Predmet: Biologija; Razred: 9. razred
Vsebina: Biotska pestrost
Učenci:
razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotraj vrstna genetska
pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov).
19
Vsebina: Biomi in biosfera
Učenci:
spoznajo, da se ekosistemi spreminjajo in razvijajo (npr. primer sukcesije).
4. OLCARSKA HIŠA
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 1. razred
Tematski sklop: ČAS
Učenci:
znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je bilo življenje
ljudi v preteklosti drugačno,
spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo,
prevoz).
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 2. razred
Tematski sklop: ČAS
Učenci:
znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je bilo življenje
ljudi v preteklosti drugačno,
spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo,
prevoz).
Predmet: Družba; Razred: 4. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
DOMAČI KRAJ
Učenci:
poznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega kraja za življenje ljudi,
spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice,
vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja
ter naravne in kulturne dediščine.
DOMAČA POKRAJINA
Učenci:
spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini,
vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave.
SLEDOVI PRETEKLOSTI
Učenci:
spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo
primerjajo z današnjim življenjem,
20
pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost na
enem od primerov (na primer promet, gospodarstvo, načini življenja, prenos
informacij idr.).
Predmet: Družba; Razred: 5. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFIJA
Učenci:
poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega dela (kartiranje, orientacija,
opazovanje, merjenje, anketiranje).
ZGODOVINSKI RAZVOJ
Učenci:
pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost.
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 4. razred
Področje/tema: ŽIVA BITJA
RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ
Učenci znajo:
prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po
listih, cvetovih in plodovih),
prepoznati les najpogostejših drevesnih vrst v ožjem okolju.
RAST IN RAZVOJ
Učenci znajo:
razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,
utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja.
Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 5. razred
Področje/tema: ŽIVA BITJA
PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI
Učenci znajo:
napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in vrednotiti
učinke.
Predmet: Tehnika in tehnologija; Razred: 6. razred
Vsebina: NAČRTOVANJE IZDELKA IZ LESA
Učenci:
ugotovijo, predstavijo in utemeljijo razširjenost ter rabo lesa v vsakdanjem življenju
(Slovenija kot gozdnata dežela).
21
Vsebina: DOPOLNITEV ZNANJA O LESU, VPLIV GRADIVA NA KONSTRUKCIJO IZDELKA
Učenci:
prepoznajo najpogostejše (domače) vrste lesa, in jih ločijo po njihovih osnovnih
značilnostih in uporabi, opišejo proces pridobivanja in predelavo lesa v polizdelke,
z ekološkega in gospodarskega vidika razložijo pomen gozda za okolje in ljudi,
ugotovijo pomembnost izdelkov iz lesa,
poznajo pomen gozda.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 6. razred
Vsebinski sklop: SNOVI
LASTNOSTI SNOVI IN NJIHOVA UPORABA
Učenci:
razumejo povezanost lastnosti snovi z njihovo uporabo.
spoznajo naravne vire surovin in goriv (voda, zrak, fosilna goriva, kamnine, prst,
biomasa) in možnost njihove uporabe.
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
CELICA
Učenci:
spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki so s prosim očesom
nevidne.
RAZMNOŽEVANJE, RAST IN RAZVOJ RASTLIN
Učenci:
spoznajo, da rastline vse življenje spreminjajo svojo obliko (na primer dodajanje
novih poganjkov, korenin).
RAZVRŠČANJE RASTLIN
Učenci:
spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje rastlin,
spoznajo, da vrste združujemo v širše skupine,
razvrstijo rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo
določevalnih ključev,
spoznajo podobnosti in razlike med algami, mahovi, praprotnicami in semenkami
(golosemenke, kritosemenke, enokaličnice, dvokaličnice).
NEŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA
Učenci:
spoznajo, kako neživi dejavniki vplivajo na način življenja človeka (na primer bivališča,
pridelava hrane).
PRILAGODITVE RASTLIN NA OKOLJE
Učenci:
spoznajo, da rastline ogrožajo bolezni (virusne, bakterijske in glivne),
spoznajo, da nekatere rastline živijo v sožitju z glivami ali bakterijami.
22
POMEN RASTLIN V EKOSISTEMU IN POMEN ZA ČLOVEKA
Učenci:
razložijo na primeru gozda vlogo rastlin v ekosistemu in nekatere medvrstne odnose
(sožitje, zajedavstvo),
spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in
tehnološke energije (goriva).
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
POMEN UČINKOVITEGA IZKORIŠČANJA NARAVNIH VIROV SUROVIN IN ENERGIJE
Učenci:
spoznajo problematiko omejenosti in prekomernega izkoriščanja naravnih virov vode,
surovin in goriv ter se zavedajo nujnosti gospodarnega ravnanja z njimi.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 7. razred
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
ZGRADBA IN DELOVANJE BAKTERIJ IN GLIV
Učenci:
spoznajo pomen sožitja med nekaterimi rastlinami in glivami.
PRIMERJAVA ZGRADBE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSISTEMOV
Učenci:
razumejo, da biotska raznovrstnost rastlin kot proizvajalcev vpliva na biotsko
raznovrstnost in število organizmov, ki lahko živijo v ekosistemu; število
rastlinojedcev v ekosistemu je neposredno odvisno od količine užitnih rastlin, število
plenilcev je odvisno od števila organizmov, ki so hrana plenilcev.
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
ČLOVEK SPREMINJA EKOSISTEME
Učenci:
spoznajo možne posledice odstranjevanja dreves iz gozda (npr. primerjava selektivne
sečnje in goloseka).
Predmet: Geografija; Razred: 9. razred
Vsebina: Gospodarstvo
Učenci:
naštejejo gospodarske dejavnosti in razložijo povezanost naravnih in družbenih
razmer za razvoj gospodarstva.
Predmet: Zgodovina; Razred: 6. razred
Izbirna tema: ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI
Učenci:
primerjajo in pojasnijo podobnosti in razlike v bivališčih in naseljih nekoč in danes,
navedejo vrste gradbenega materiala ter sklepajo o namembnosti bivališč.
23
Izbirna tema: KULTURNA DEDIŠČINA
Učenci:
pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina,
opišejo primere naravne in kulturne dediščine,
navedejo primere domačih obrti in opišejo njihove izdelke.
Predmet: Biologija; Razred: 8. razred
Vsebina: Biologija kot veda
Učenci:
spoznajo metode raziskovanja v biologiji.
Vsebina: Raziskovanje in poskusi
Učenci:
znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto raziskavo
(znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov,
zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtnico,
mikroskop, daljnogled),
znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti,
izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov,
znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.
Predmet: Biologija; Razred: 9. razred
Vsebina: Biologija in družba
Učenci:
spoznajo, da je biološko znanje temelj za medicino, veterino,
farmacijo,biotehnologijo, kmetijstvo, gozdarstvo, živinorejo, živilsko industrijo itd.
Vsebina: Vpliv človeka na naravo in okolje
Učenci:
razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te
vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih
virov,degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.)
5. PTICE
Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 3. razred
Tematski sklop: ČAS
Učenci:
poznajo pomen dediščine.
24
Predmet: Družba; Razred: 4. razred
Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU
SLEDOVI PRETEKLOSTI
Učenci:
spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in
razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 6. razred
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
Pomen rastlin v ekosistemu in pomen za človeka
Učenci:
spoznajo, da vse populacije, ki živijo skupaj in neživi dejavniki okolja, v katerem živijo,
sestavljajo ekosistem,
spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in
tehnološke energije (goriva).
Predmet: Tehnika in tehnologija; Razred: 6. razred
Vsebina: DOPOLNITEV ZNANJA O LESU, VPLIV GRADIVA NA KONSTRUKCIJO IZDELKA
Učenci:
prepoznajo najpogostejše (domače) vrste lesa, in jih ločijo po njihovih osnovnih
značilnostih in uporabi, opišejo proces pridobivanja in predelavo lesa v polizdelke,
z ekološkega in gospodarskega vidika razložijo pomen gozda za okolje in ljudi,
ugotovijo pomembnost izdelkov iz lesa,
poznajo pomen gozda.
Predmet: Naravoslovje; Razred: 7. razred
Vsebinski sklop: ENERGIJA
Zvok
Učenci:
spoznajo, da ljudje in živali uporabljamo zvok za izmenjavo podatkov
(sporazumevanje).
Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA
Zgradba in delovanje ekosistemov
Učenci:
nadgradijo spoznanja o zgradbi in delovanju gozda kot ekosistema (na primer mešani,
listnati, iglasti gozd).
Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE
Človek spreminja ekosisteme
Učenci:
25
spoznajo pomen biotske pestrosti za stabilnost ekosistema,
razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in
biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej
zavarovanih območij.
Predmet: Geografija; Razred: 9. razred
Vsebina: Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja
Slovenije
Učenci:
razumejo najpomembnejše naravno- in družbenogeografske pojave in procese ter
njihovo sovplivanje na prebivalstvo in gospodarstvo.
Vsebina: Gospodarstvo
Učenci:
vrednotijo naravno in kulturno dediščino Slovenije kot temelj za razvoj turizma.
Predmet: Zgodovina; Razred: 6. razred
Izbirna tema: KULTURNA DEDIŠČINA
Učenci:
pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina,
opišejo primere naravne in kulturne dediščine,
navedejo primere domačih obrti in opišejo njihove izdelke.
Predmet: Biologija; Razred: 8. razred
Vsebina: Raziskovanje in poskusi
Učenci:
znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto raziskavo
(znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov,
zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtnico,
mikroskop, daljnogled),
znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti,
izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov,
znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.
Predmet: Biologija; Razred: 9. razred
Vsebina: Raziskovanje in poskusi
Učenci:
samostojno postavljajo raziskovalna vprašanja in načrtujejo raziskav.
Vsebina: Biotska pestrost
Učenci:
razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje
biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate.
26
Vsebina: Vpliv človeka na naravo in okolje
Učenci:
razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in
biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še
posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne)
področne zakonodaje,
razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k
trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vključujejo v ozaveščanje o tej
problematiki,
spoznajo, da trajnostni razvoj zahteva vzpostavitev standardov za spremljanje
sprememb v tleh, vodah in ozračju ter ukrepov za preprečevanje škodljivih
sprememb.
27
IV. UČNA PRIPRAVA ZA RINKOVO UČNO POT
1. VHOD
Namen in cilji
Namen vstopne točke je predvsem pozdrav, prvi stik vodiča z udeleženci vodenja in
kratka opredelitev namena učne poti.
Vodič pozdravi udeležence vodenja, jim na kratko predstavi kje se nahajajo in na kratko
opiše Logarsko dolino ter širše območje.
Udeležencem vzbudi zanimanje za pot z vrečo skrivnosti, v kateri ima pet skrivnostnih
predmetov. Predmete predstavi in udeležencem naroči, naj bodo pozorni ali bodo med
potjo opazili te predmete oz. dobili asociacijo, ki predmet povezuje z videnim v naravi.
(Vreča skrivnosti lahko vsebuje: macesnovo skodlo, bukovo kuhalnico, oglje, »trto«, pero
detla, glineno kroglico …)
Vodič opozori na pravila vzornega vedenja v gozdu (bonton v naravi). Pri tem si lahko
pomaga s stripom »Bonton v parku«, ki smo ga oblikovali v okviru projekta.
Udeležencem naroči, naj na poti do naslednjega postanka opazujejo naravo in
razmišljajo, kaj je živo in kaj neživo v okolici ter jih opozori na varno hojo med koreninami
dreves.
Predviden čas postanka
10 minut
Opis lokacije
Vhod se nahaja tik ob cesti, na manjši jasi, zavarovani z leseno ograjo ter s pogledom na
gozd. Ob vhodu je tabla, na kateri vidimo shemo celotne doline in piktograme, ki opozarjajo
na bonton v parku.
Slika 2: Vstopna točka
28
Potrebščine
Vreča skrivnosti
Didaktična struktura
Vodič Udeleženci vodenja
Udeležence razporedi v skupino, jih
pozdravi in se predstavi.
Pove, kje se nahajajo ter predstavi glavne
značilnosti Logarske doline.
Predstavi okviren potek in čas trajanja poti.
Predstavi bonton v gozdu Udeleženci skušajo iz piktogramov razbrati,
kakšno je primerno vedenje v parku.
Predstavi skrivnostne predmete iz vreče
skrivnosti ter udeležence vodenja opozori,
naj bodo na poti pozorni ali bodo zaznali te
predmete oz. našli ustrezne povezave z
naravo.
Sodelujejo pri razpravi o predmetih iz vreče
skrivnosti.
Pove, da bodo pot nadaljevali do naslednje
točke in udeležencem naroči, naj med potjo
opazujejo naravo ter razmišljajo kaj je živo
in kaj je neživo.
Opozori, na varno hojo med koreninami.
Pot nadaljuje k naslednji točki postanka. Opazujejo naravo in razmišljajo kaj je živo in
kaj je neživo.
Teoretične osnove
Logarska dolina je ena najlepših alpskih dolin v Evropi, ki jo je ustvaril ledenik v zadnji ledeni
dobi. Narava je Logarsko dolino oblikovala v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp in jo obdala s
preko 2000 m visokimi vrhovi (Ojstrica, Planjava, Brana, Turška gora …). Dolina je dolga
približno 7 km in široka v povprečju 250 m. Delimo jo na tri dele, in sicer Log, Plest in Kot. Za
Log in Plest so značilne travnate zelenice, Kot pa je pretežno poraščen z gozdovi. Za zeleno
kuliso gozda se razlega veličasten slap Rinka. Svoj pečat so v tem prostoru pustile tudi
kmetije, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino ter stkale posebno vez med človekom
in naravo. Zaradi teh vrednot je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park.
Logarska dolina zaradi svoje lege predstavlja odlično izhodišče za številne atraktivne izlete na
vrhove Kamniško-Savinjskih Alp.
29
Slika 3: Krajinski park Logarska dolina (Vir: logarska-dolina.si)
Pot po Logarski dolini je naravoslovno-etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke
ohranjene narave krajinskega parka. Pozornost sprehajalcev pritegnejo številne naravne in
etnografske znamenitosti, kot so drugi izvir Savinje, mogočni skalnati balvani, velika bukev,
olcarska bajta … Za pot se potrebuje okvirno 2 uri časa.
Medpredmetne povezave
biologija, geografija, naravoslovje, telesna vzgoja
Priporočena literatura
Krajinski park Logarska dolina. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.logarska-
dolina.si/
Strahovnik, V. (1995). Izobraževalni program za vodnike po Logarski dolini. Nazarje: Epsi
d.o.o., 8-9 str.
30
2. IZVIR ČRNE
Namen in cilji
Namen postanka je, da se z udeleženci vodenja pogovori o tem, kaj je živa in kaj neživa
narava. Udeleženci to spoznavajo tekom diskusije ter raznih aktivnosti (najdi kaj je živo,
kaj je neživo in kaj je bilo nekoč živo; fotografiraj naravo).
Ob tem se predstavi tudi ledeniški nastanek doline.
Opis lokacije
Točka je od glavne poti malce odmaknjena. Iz poti preko Črne vodi mostiček, za tem pa
pridemo na manjšo jaso, kjer je dovolj prostora, da na njem lahko celotna skupina nemoteno
izvaja aktivnosti. Prostor je z zunanje strani obdan z leseno ogrado, ki ločuje opisano mesto
od pašnika.
Slika 4: Izvir Črne
Potrebščine
/
Didaktična struktura
Vodič Udeleženci vodenja
Ustavi se pred zeleno tablico, ki naznanja
novo točko – Izvir Črne.
Z udeleženci se pogovori o živih in neživih
stvareh, ki so jih opazili med potjo do te
točke.
Predstavijo svoja opažanja živega/neživega
iz poti.
Predstavi izvir Črne, glineno podlago ter
ledeniški nastanek doline.
Predstavi navodila za Aktivnost 1: Kaj je
živo, kaj je neživo in kaj je bilo nekoč živo
(Priloga 1).
Izvajajo aktivnost
31
Ob koncu aktivnosti spodbudi razpravo, kjer
udeleženci analizirajo spoznanja pridobljena
med aktivnostjo.
Predstavijo svoja spoznanja, primere za
živo/neživo/nekoč živo.
Pot nadaljuje k naslednji točki. Med točko 2
in 3 opazujemo rastline na mokrotnem
travniku in ob gozdni poti: reglja, lapuh,
meta, loček, vrba, preslica, baldrijan,
kresničevje, borovnice, sršaj, srobot,
praproti, preslice, češmin, repuh,
kukavičnike, alpska mastnica, petelinček,
smreka, navadni brin … so le nekatere med
njimi.
Opazimo lahko tudi velika mravljišča
gozdnih mravelj. Če na mravljišče na rahlo
položimo roko in jo po nekaj sekundah
umaknemo, bo roka dobila značilen vonj po
kislem. To je vonj mravljične kisline, s
katero se mravlje branijo pred vsiljivci.
Med 2 in 3 točko naj vodič udeležence
opozori na stare smreke in mlade bukve.
Zaradi pospeševanja smreke so v preteklosti
v večini izsekali bukev iz gozdov, ta pa se
zaradi svojega naravnega okolja zopet
pomlajuje na tem območju doline.
Teoretične osnove
Izvir Črne
Kmalu pod slapom Rinka voda ponikne in zopet pride na površje v spodnjem delu Logarske
doline. Voda privre na dan v obliki močnih izvirov izpod skal temno sivega apnenca, zaradi
neprepustnih werfenskih plasti in nato teče po temnih sedimentnih glinah, kar ji daje črno
barvo. Od tu naprej teče po regulirani strugi vse do konca doline, kjer se izlije v Jezero, ki
priteče iz Matkovega kota ter predstavlja začetek toka Savinje. Izvir Črne je ime dobil po
temni nepropustni sedimentni glini, ki jo lahko opazimo v vodi ali na bregovih. Lastnost gline
je nepropustnost za vodo in čvrsta oblika, če jo zgnetemo v kroglico. Območje izvira Črne
predstavlja enega bolj umirjenih in mističnih delov krajinskega parka in je razglašen za
naravni spomenik. Izvir Črne imenujejo tudi Drugi izvir Savinje.
32
Alpska ledeniška dolina
Dolina je tektonskega nastanka, matična podlaga pa so različni apnenci. Glavni oblikovalec
današnje podobe doline je bil ledenik. Iz obdobja poledenitve imamo največ sledi iz
najmlajše geološke dobe, pleistocena. Led, ki je začel polzeti po pobočju vršacev navzdol do
dna zgornjega dela doline, se je zatem premikal po dolini navzdol in jo počasi zapolnjeval. Pri
tem je brusil podlago ter s sabo odnašal kamenje z okoliških pobočij, kar je povzročilo
predvsem širjenje doline. Kot rezultat, je ledenik po vsaki otoplitvi za sabo pustil nanesen
material. Značilne velike skale - balvani, so se z njim pripeljale daleč po dolini navzdol.
Morena je naneseno kamenje različnih velikosti, ki se od ostalih nanosov loči po nevezanosti
in nesortiranosti. Nanjo naletimo celo 200 m nad dolinskim dnom, kar nam kaže na najvišje
stanje ledu, ko sta se združila ledenika iz Matkovega kota in Logarske doline in ju je
zaustavila Socka, ozka dolina proti Solčavi. Ledenik se je zajezoval in s tem debelil. Za
moreno, ki jo je umikajoči se ledenik pustil v spodnjem delu doline, je nastalo jezero. Tu se je
odlagala plastovita jezerska glina, ki danes sestavlja večji del Loga. Pokrajina, oblikovana v
milijonih let, se dopolnjuje z delom človeških rok, ki so za sabo pustile bogato dediščino.
V preteklosti se je v kup rahlo naloženih skalnih blokov in kamenja, ki ga je po otoplitvi
odložil ledenik, v te skrajno neprijazne razmere počasi začelo naseljevati rastlinstvo. V
tisočletjih so nastala le plitva tla; še danes skoraj golo kamenje in skalovje pokriva le mah.
Vmes so šopi belega šaša (Carex alba), podobnega travi, ki ima kot las tanke lističe. Drevesne
vrste z globokimi koreninami tu ne morejo rasti. Lahko pa uspeva smreka s svojimi plitvimi
koreninami, ki se dobesedno prisesajo na razmetano skalovje in zasidrajo drevo. Zgodaj
zacveti črni teloh, za njim jetnik. Škrlatni cvetovi navadne ciklame avgusta oznanjajo, da je
poletja konec. Srečamo lahko še nekaj večjih balvanov, vrh katerih je nevidna roka ustvarila
prave miniaturne vrtičke. Junija nas bodo pozdravili živo roza cvetovi kimastoplodnega šipka
(Rosa pendulina) in kot njihovo nasprotje modre glavice planinskega srobota (Clematis
alpina). Potem se začne drevje redčiti.
Naravni smrekov gozd.
Pobočje nad izvirom je značilna ledeniška morena. Smreka (Picea abies) je edina drevesna
vrsta, ki je na tem mestu sposobna zrasti v gozd.
Medpredmetne povezave
biologija, geografija, naravoslovje, telesna vzgoja
Priporočena literatura
Krajinski park Logarska dolina. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.logarska-
dolina.si/
Strahovnik, V. (1995). Izobraževalni program za vodnike po Logarski dolini. Nazarje: Epsi
d.o.o., 48-50 str.
33
3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID OKOLIŠKIH VRHOV
Namen in cilji
Logarska dolina je stvaritev naravnih in družbenih pojavov, ki se izmenjujejo in
dopolnjujejo. Ledene dobe in močni nalivi so oblikovali dolino in jo ustvarili tako
posebno. Na obravnavani točki, je možno spoznavati tesen preplet naravnih in družbenih
dejavnikov. Vršaj prikazuje geomorfološko obliko, ki predstavlja značilen pojav v Alpskem
svetu.
Stara bukev ob učni poti nagovarja obiskovalce z več zgodbami. Zaradi svoje starosti ima
poudarjeno habitatno funkcijo. Udeleženci spoznavajo, zakaj je potrebno v naravi
spodbujati obstanek starih votlih dreves, ki so domovanje velikemu številu živih bitij.
Bukev je drevesna vrsta, ki je bila zaradi človekove rabe v Logarski dolini skoraj povsem
izsekana in to lahko povežemo z vplivom človeka na spreminjanje pokrajine in posledice
za okolje.
Točka, kjer se odpre pogled na okoliške vrhove, je mesto, kjer je dobro vidna ledeniška
podoba Logarske doline (v obliki črke U). Razgledna točka udeležencem ponudi tudi
pester izbor okoliških vrhov.
Predviden čas postanka
10 min za vsako točko
Opis lokacije
Hudourniški vršaj je točka na tipični stožčasti obliki reliefa, ki ga oblikuje hudourniški vršaj in
kjer je opazno delovanje sukcesije gozdnega ekosistema. Le nekaj korakov naprej najdemo
staro mogočno bukev, ki je panjevskega nastanka in je z veliko odmrlega lesa dom različnim
skupinam organizmom. Je opomnik preteklega gospodarjenja z gozdom in dokaz, da je to
območje naravno rastišče bukve. Nedaleč stran je zemljevid območja, na katerem so
prikazani okoliški vrhovi in kjer se odpira pogled na tipično ledeniško podobo doline.
Slika 5: Hudourniški vršaj, stara bukev in zemljevid okoliških vrhov
34
Potrebščine
dva okvirja za fotografije, prosojnica na kateri je napisana črka U, prosojnica, na kateri je
napisana črka V, povečevalno steklo, pero detla iz vreče skrivnosti
Didaktična struktura
Vodič Udeleženci vodenja
Hudourniški vršaj: vodič se ustavi pred
zeleno tablico z napisom »Na hudourniškem
vršaju«.
Udeležencem predstavi nastanek vršaja,
njegove posledice in razloži postopek
sukcesije gozdnega ekosistema.
Vodič povabi udeležence, da pozorno
pregledajo sestavo dreves na območju
vršaja. Nato se v skupini pogovorijo o
pionirskih vrstah, ki se pojavijo na
degradiranih tleh.
Udeleženci pregledajo sestavo dreves na
vršaju in se o tem pogovorijo z vodičem.
Stara bukev: Zgodbo stare bukve vodič
predstavi tako, da v začetku povabi
udeležence, da opazujejo drevo in si s
pomočjo povečevalnega stekla pobližje
ogledajo drevo.
S pomočjo povečevalnega stekla udeleženci
poiščejo nekaj prebivalcev stare bukve in se
pogovorijo o njihovih habitatih.
Sledi razgovor.
Vprašanja:
Kateri prebivalci domujejo v bukvi?
Kaj bukev nudi -zavetje, vlago, vodo, bivalni
prostor?
Za kaj človek uporablja bukov les?
Vreča skrivnosti: pero detla
Zemljevid gora Udeleženci s pomočjo pripravljenih okvirjev
s črkama U in V preverijo in določijo
podobnost ali razliko s posamezno sliko.
Določijo kakšnega nastanka je Logarska
dolina (ledeniškega ali rečnega nastanka).
Sledi vodičeva razlaga o ledeniškem
nastanku Logarske doline, ob tem pa lahko
udeleženci s pomočjo okvirjev in vrisanih
črk primerjajo prerez doline.
35
Teoretične osnove
Hudourniški vršaj
Vršaj je pogosta geomorfološka oblika v podgorju, kjer hudournik z vzpetega površja priteče
na ravnino. Hudournik iz gora ob intenzivnih padavinah (včasih so jim rekli tudi hude ure, iz
katere se je oblikovala skovanka hudourniški) prinaša v dolino pesek in grušč. Zaradi izgube
transportne moči hudournika ob prehodu na ravnino, pesek in grušč ustvarjata nagnjen
nanos v obliki trikotnika ali stožca.
Ob vsakem ponovnem delovanju hudournika pride do novega nanosa peska in grušča na
vršaj. Vsakokratno delovanje hudournika ponovno ogoli površino oz. prizadene obstoječ
ekosistem, ki se je predhodno razvil na vršaju. Ciklična pojavljanja delovanja hudournika
onemogočajo, da bi se na vršaju oblikoval odrasel gozd z razvitimi tlemi.
Na območju opazovanega hudourniškega vršaja lahko vidimo lesnate vrste, ki so značilne za
poraščanje ogolelih in siromašnih tal, tako imenovane pionirske drevesne vrste. Tipične
rastlinske vrste, ki jih lahko tudi opazimo so bor, brin, smreka, vrba, resa.
Stara bukev
V Sloveniji najdemo bukev od nižin pa vse do zgornje gozdne meje. Strokovnjaki ocenjujejo,
da naj bi bilo v Sloveniji 70 % bukovih rastišč, vendar se je zaradi družbenih vplivov v zadnjih
stoletjih njihov delež zmanjšal. Stara bukev v Logarski dolini je dokaz, da je tudi to območje v
preteklosti poseljevala bukev, vendar se je zaradi močnega izsekavanja njen delež občutno
zmanjšal. V Logarski dolini se je bukov les izsekoval zaradi oglarjenja (poogljevanje lesa je
tlenje ob majhnem nadzorovanem dotoku zraka, ki poteka v posebnih kopah). Oglarjenje je
bilo v tem prostoru prisotno še v obdobju po drugi svetovni vojni. Zaradi nepravilne
strategije gospodarjenja je bukev zamenjala smreka oz. druge drevesne vrste, ki se pojavijo
pri zaraščanju ogolelih gozdnih površin. Redka bukova drevesa v Logarski dolini, kot je primer
stare bukve na učni poti, so viri semenskega materiala, ki omogočajo ponovno razširitev
bukve v tem predelu.
Stara drevesa, kot je omenjena bukev, zaradi svoje oblike in zgradbe nudijo življenjski
prostor različnim živalskim vrstam, od sesalcev kot so polhi in veverice, pticam duplarjem
(belohrbti detel itd.) do raznovrstnih hroščev, strig in ostalih malih prebivalcev.
Skorja opazovanega drevesa je pokrita z mahom, ki služi zadrževanju vode in oblikuje
posebno mikroklimo v gozdu. S tem zvišuje zračno vlago v gozdu in znižuje temperaturo
zraka v gozdu.
36
Zemljevid okoliških vrhov
Logarska dolina je obdana z dvatisočaki, ki spadajo v pogorje Kamniško-Savinjskih Alp.
Pričetek nastajanja Alp sega 110 milijonov let nazaj. Strma pobočja in ostri vrhovi so kazalci
mladonagubanega gorstva, ki je nastalo zaradi tektonskih premikov celin.
Stalna mehanska in kemična erozija, daje goram značilno obliko. Kemična erozija s pomočjo
dežja in kislin v zraku topi apnenec in dolomit ter ga spira v nižje ležeče predele in v reko
Savinjo. Mehanska erozija pa oblikuje značilna melišča in vršaje. Reke v gorah oblikujejo
doline, ki v prečnem prerezu spominjajo na črko V. V času ledenih dob pa gorske doline
zapolnijo ledeniki, ki stalno drsijo in zaradi svoje teže in vsebine ledeniške gmote (led, sneg,
material s pobočij in dna dolin) brusijo pobočja dolin ter oblikujejo zaobljena pobočja ter
ustvarjajo tipično U obliko doline.
Iz točke lahko opazimo Krofičko, Ojstrico, Škarje, Planjavo, Kamniško sedlo, Klemenčo jamo
in Okrešelj, ki so del Kamniško-Savinjskih Alp in so pomembni zaradi pohodništva, estetskega
in kulturnega vidika ter kot habitat rastlinstvu in živalstvu, ki so vezana na ekstremna gorska
rastišča.
Medpredmetne povezave
biologija, geografija, naravoslovje in tehnika, spoznavanje okolja, telesna vzgoja
Priporočena literatura
Bončina, A. (2012). Bukovi gozdovi v Sloveniji. Ekologija in gospodarjenje. Ljubljana:
Biotehniška fakulteta.
Brus, R. (2008). Dendrologija za gozdarje. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, oddelek za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Arnejšek, M. in Poljanec, A. (2012). Slovenska planinska pot. Ljubljana: Planinska zveza
Slovenije.
Stritar, A. (2003). Kamniško-Savinjske Alpe. Ljubljana: Planinski vodnik.
37
4. OLCARSKA BAJTA
Namen in cilji
Na prejšnjih točkah je skupina spoznavala predvsem abiotske (nežive) in biotske (žive)
značilnosti pokrajine, na tem mestu pa začnemo sistematično vpletati antropogene
dejavnike, ki so vplivali na razvoj doline.
Ob omembi antropogenih dejavnikov je treba predstaviti tudi prizadevanja domačinov za
trajnostno gospodarjenje z razpoložljivimi viri, kar območje Logarske doline dela tako
posebno.
Točka ponuja možnost daljšega postanka, zato je vodeni skupini smiselno ponuditi
dejavnosti v obliki samostojnega/skupinskega dela v kombinaciji z vodenjem.
Predviden čas postanka
1 ura
Opis lokacije
Olcarska bajta je osrednja točka na Rinkovi učni poti. Takoj ko vstopimo na jaso, zagledamo
zeleno tablo z napisom Olcarska bajta. Točka se nahaja na gozdni jasi, ki se na zahodni strani
odpira na pašnik. Lesena hiša stoji pod gozdnim bregom, ki se zlagoma dviguje na vzhodni
strani. Ob hiši so leseni tiri, ki so nekoč služili za spravilo lesa. Pred hišo so lesene klopi, kjer
udeleženci vodenja rešujejo naloge. Prostor je odprt in obkrožen z drevesi. Na sredini
prostora lahko opazimo balvan z razpoko. Skozi razpoko se lahko sprehodimo in opazujemo
raznovrstnost lišajev, praprotnic in mahov, ki poraščajo balvan. V prostoru raste tudi
znameniti jesen z bulo, ki ga najlepše vidimo prav iz razpoke balvana, če pogled usmerimo
proti hiši. Pot po kateri se pride do lesene hiše, se ob pašniku nadaljuje naprej v gozd do
naslednje točke.
Slika 6: Informacijska tabla in Olcarska bajta
38
Potrebščine
dihotomni ključ, Rinkov zabojček potrebščin (lupa, ravnilo, brusni papir, plastificiran učni list,
odrezek debla, plastificirani drevesni listi, plod drevesa v škatlici, večji kos lubja, izdelek iz
lesa, flomaster, krpica za čiščenje)
Didaktična struktura
Vodič Udeleženci vodenja
Ustavi se pred zeleno tablico, ki naznanja
novo točko - Olcarsko bajto.
Predstavi navodila za Aktivnost 2:
Didaktična igra fotoaparat (Priloga 2).
Izvajajo aktivnost
Udeležence vodenja povabi k sebi, da mu
predstavijo »posnete fotografije«.
»Fotografije« komentira in naveže na
prostor, v katerem se nahajajo. Pri tem naj
išče predvsem povezave na človekovo
trajnostno izkoriščanje in sobivanje z
naravo.
Udeleženci predstavljajo opažanja
Razkaže tudi Olcarsko bajto, kjer predstavi
prostor z ognjiščem in orodje za spravilo
lesa. Predstavi tudi lesene tire ob hiši.
Vreča skrivnosti: smrekova trta, macesnova
skodla, oglje, bukova kuhalnica.
Udeleženci skušajo ugotoviti človekovo
rabo predmetov iz vreče ter najti povezavo
z naravo, ki jih obdaja.
Udeležence vodenja razdeli v 5 ali 6 skupin
in jim poda navodila za izvajanje Aktivnosti
3: Dihotomni ključ (Priloga 3).
Skupinam razdeli dihotomne ključe z
navodili za iskanje drevesa.
V skupini poiščejo drevo in ga s pomočjo
določevalnega ključa določijo.
Preveri pravilnost določanja.
Skupinam razdeli Rinkove zabojčke
potrebščin in jim poda kratka navodila za
reševanje nalog.
Posedejo se po klopeh in odprejo Rinkov
zabojček potrebščin ter začnejo z
Aktivnostjo 4: Drevo, koliko si bilo staro?
(Priloga 4).
Ko aktivnost rešijo, skupine predstavijo
svojo vrsto drevesa (z vsemi materiali v
zabojčku).
39
Pomaga pri predstavitvah drevesnih vrst.
Vedno tudi poudari, kako je posamezna
drevesna vrsta vplivala na življenje v
Logarski dolini.
Materiale očistijo in pospravijo nazaj v
Rinkov zabojček potrebščin in jih prinesejo v
Olcarsko bajto.
Materiale pregleda in jih shrani v Olcarski
hiši.
Pot nadaljuje k naslednji postojanki.
Teoretične osnove
Gozd kot vir dobrin in gozdarstvo kot vir dohodka
Temelja gospodarske dejavnosti velikih Solčavskih kmetij sta bila do konca 19. stoletja
živinoreja in poljedelstvo. Izkoriščanje gozda in trgovanje z lesom sta takrat predstavljala
sekundarni vir dohodka. Gozd je v tistem času pomenil dragocenost, ki je zagotavljala obstoj
kmetije. Nekaj dreves so posekali za domače potrebe ali prodajo, več pa ne, saj jim je gozd
zagotavljal jamstvo, da bodo preživeli tudi v najhujših časih pomanjkanja. Leta po zemljiški
odvezi sredi 19. stoletja so predstavljala vrhunec takšnih kriz. Kmetje so morali zaradi
pomanjkanja načeti svoje gozdove, zato se je v Logarski dolini prav v tistem času povečala
sečnja.
Iz bukovega lesa so kuhali oglje, ki je bilo namenjeno za razvijajočo se industrijo in fužine na
Koroškem. Iz kvalitetnega macesnovega lesa pa so izdelovali jambore. Smreka je služila za
pohištvo, iz upogljivih smrekovih vej so izdelovali »trto«, s katero so vezali različne lesene
tramove. Nekaj delovne sile so v Logarsko dolino pripeljali tudi iz drugih krajev, največ pa je
bilo domačinov. Tako so se kmetje iz živinorejcev in poljedelcev prekvalificirali v gozdarje,
tudi hlapci, pastirji in kočarji so morali pomagati pri oglarjenju. Na tem območju so
gozdarjem rekli olcarji. Gozdarjenje je v marsikateri hiši pregnalo krizo, spomine na tiste čase
je zabeležil Jože Vršnik v hudomušni pesmici:
Ko sem olcarja imela,
sem tolarje štela,
zdaj ko mlinarja imam
pa še moko petlam.
Čeprav je bilo gozdarjenje takrat pomemben in zanesljiv vir zaslužka, je bilo življenje
gozdarjev težaško in skromno. Spali so na preprostih lesenih posteljah, postlanih s suho
orlovo praprotjo. Da jih ni zeblo, so si na ognjišču, v sredini prostora kjer so spali, zakurili z
drvi. Nad ognjem so si v veliki posodi skuhali topel obrok ali popekli meso živali, ki so jih ujeli.
Naporen delavnik gozdarjev se je v oddaljenih gozdovih začenjal z zoro. Vso delo od sečnje
40
do spravila lesa so opravili ročno s sekiro in žago. Posekan les so pozimi iz gozdov spravljali v
dolino po lesenih drčah (rižah). Spomladi, ko je kopneči sneg dolgo vzdrževal visoko vodo, pa
so jih po Savinji plavili do žag. Rezan les so povezali v splave (flose) in jih odpeljali po reki
navzdol.
Drevesne vrste
Logarska dolina je poraščena z gozdom, v nižjih nadmorskih višinah prevladuje alpski bukov
gozd s smreko, nad 1200 m pa bukov gozd z macesnom. Gozdarji so za izdelovanje oglja
izsekavali bukev, pogozdovali pa so s smreko, ki jo najdemo tudi v okolici Olcarske bajte.
Poleg bukve so sekali še macesen, rdeči bor, gorski javor in veliki jesen. Les teh dreves se je
uporabljal za masivno stavbno pohištvo, pri gradbeništvu, notranje pohištvo, cokle in druge
manjše dodatke.
Omenjena drevesa lahko enostavno ločimo med seboj po obliki listov ali po plodovih. Mnogo
težje je drevesa ločevati po lubju, saj se deblo in lubje s starostjo in različnimi rastnimi pogoji
spreminjata. Kljub temu lahko različna lubja med seboj ločimo po barvi, strukturi ter
oblikovanosti in velikosti lusk. V Prilogi 3 je prilagojen priročnik za določevanje in
razločevanje med sedmimi drevesnimi vrstami, ki jih najdemo v okolici Olcarske bajte.
Priročnik v obliki dihotomnega (dvovejnatega) določevalnega ključa je primeren za odrasle in
učence od tretjega razreda naprej. Dihotomni ključ je pripomoček za določanje organizmov.
Sestavljen je iz zaporedja kratkih opisov določevalnih znakov, pri katerem sta na vsaki stopnji
opisani dve možnosti. Izberemo tisto, katere opis najbolj ustreza določevalnemu organizmu,
v našem primeru lubju drevesa. V tabeli so podani osnovni opisi drevesnih vrst obravnavanih
v dihotomnem ključu:
Tabela 1: Splošen opis najpogostejših drevesnih vrst.
Drevesna vrsta Listi Plodovi Lubje Uporaba
NAVADNA BUKEV enostavni
celorobi ali rahlo
nazobčani, dolgi
od 5-15 cm in
široki od 4-10 cm
majhni, ostro
trirobi oreški
(žir), ki v parih
zrastejo v skledici
z mehkimi
bodicami,
imenovani
bukvica;
raznašajo živali
gladko
srebrno-sive
barve
furnir vseh vrst,
vezan les,
pohištvo,
iverne plošče,
talne obloge,
krivljen les,
igrače,
gospodinjski
pripomočki,
oglje
GORSKI JAVOR enostavni
petkrpi
dva plodiča s
krilcema, ki sta
združena pod
kotom 90 stopinj;
pri starejših
drevesih razpoka
na široke ovalne
luskaste plošče,
ki na spodnji
pohištvo,
rezbarstvo drobni
lesni izdelki,
talne obloge,
furnir,
41
na daljših pecljih
združeni v
socvetje;
rdečkaste barve;
raznaša veter
strani štrlijo stran
od lubja;
sivo-rjave barve
kuhinjski
pripomočki,
struženje,
cokle
VELIKI JESEN sestavljeni iz 9-15
ovalnih, suličastih
lističev z rahlo
nazobčanim
listnim robom
krilati oreški,
združeni v klase;
na koncu ploda
se razvije
posebno krilo;
raznaša veter
pri starejših
drevesih
podolžno
globoko in
prečno plitvo
brazdasta;
rjave barve
pohištvo,
športno orodje,
izjemno cenjen je
tudi parket iz lesa
belega jesena
NAVADNI
MACESEN
Iglice;
rastejo v šopih;
tanke;
pozimi odpadejo
majhni pokončni
storžki z
izvihanimi
luskami
plastovita;
pri starejših
drevesih razpoka
na manj očitne
ploskve
izdelava čolnov,
električnih
drogov in
železniških
pragov
NAVADNA
SMREKA
Iglice;
ravne, na koncu
koničaste;
spiralasto
nameščene
podolgovati
storži;
najprej so
pokončni, nato
viseči
hrapavo;
majhne okrogle
luske;
vonj po smoli
pohištvo,
glasbila,
gradbeništvo in
papirna industriji.
RDEČI BOR zelo dolge iglice
(do 7 cm);
polkrožne z ostro
konico;
na poganjku
rasteta po dve
skupaj
čokati storži
rdečkaste barve;
globoko
razpokano;
plastovito
gradbeništvo,
mizarstvo,
ladijski pod,
kot rudniški les
pri vodogradnjah
za tramove,
jambore
NAVADNA BREZA enostaven;
nazobčan;
v obliki srčka
krilati orešek;
raznaša veter
izrazito bele
barve;
s prečnimi manj
opaznimi črtami;
možne hrapave
črne razpoke
kolarstvo,
rezbarstvo,
brezove metle (iz
vej)
Fiziologija debla
Deblo lesenih rastlin je olesenelo in predstavlja učinkovito oporo drevesom, njegova naloga
je, da nosi liste, cvetove in plodove. Po njem potekajo cevi, po katerih se od korenin
pretakajo rastlinski sokovi. Drevesna skorja ali lubje ima nalogo, da varuje drevo pred hitrimi
temperaturnimi spremembami ter pred mehanskimi poškodbami. Poleg tega varuje
notranjost pred atmosfersko vlago. Skorja je eden ključnih elementov pri prepoznavanju
različnih drevesnih vrst. Lahko je gladka, razpokana ali luskasta. Barvni odtenki drevesnih
skorij so zelo različni, pogosto pa se s starostjo drevesa spreminjajo.
42
Pod lubjem se nahaja tanek obroč žilnega kambija, to je mesto, kjer nastajajo nove celice.
Pod žilnim kambijem je tkivo, ki mu pravimo les ali ksilem. V njem so jasno vidni koncentrični
krogi, imenovani letnice. Ti izkazujejo starost drevesa, saj se vsako rastno obdobje pojavi nov
krog. Prostoru med letnicami pravimo branika in predstavlja letni prirast lesa. Na prečnem
prerezu debla se pri nekaterih drevesnih vrstah jasno loči bel les ali beljava od temnejše
obarvane črnjave. Les je sestavljen iz vlaken in žil, po katerih se pretaka voda z raztopljenimi
rudninskimi snovmi, ki jih je načrpal koreninski sistem.
V samem centru drevesnega debla se nahaja stržen, ki ima pri različnih vrstah zelo različen
premer. Stržen najdemo tudi v enoletnih rastlinah, pri nekaterih vrstah pa celo popolnoma
izgine in pusti v sredini debla votel prostor. Iz stržena se navzven širijo strženovi trakovi, ki so
mehki trakovi, ki potekajo radialno iz stržena proti skorji. Po teh trakovih se pretakajo
hranilne snovi v vse dele drevesa.
Trajnostno gospodarjenje z gozdom
Gozd je pomembna naravna dobrina Logarske doline, ki si jo trudijo ohraniti še danes. Ker so
ljudje včasih uporabljali le ročno orodje, so površine za krčitev gozda izbirali preudarno.
Danes je proces na mnogo območjih po celotni Sloveniji obrnjen. Opuščene kmetije, strmi
pašniki in travniki se hitro zaraščajo in izgubljajo svojo prvotno funkcijo. V Logarski dolini se
trudijo primerno gospodariti z naravnimi danostmi, zato je od leta 1987 Logarska dolina
zavarovana kot krajinski park s površino 2475 ha. Domačini so leta 1992 pridobili koncesijo
za upravljanje s krajinskim parkom, uredili komunalo in turistično infrastrukturo. V zadnjem
času tako poteka trajnostni razvoj naravnega parka, ki ga usmerjajo domačini, v sodelovanju
z vsemi pristojnimi organizacijami za zavarovana območja. S trajnostnim razvojem se trudijo
zadovoljiti potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov,
da zadovoljijo svoje potrebe.
Medpredmetne povezave
biologija, geografija, naravoslovje, slovenščina, telesna vzgoja
Priporočena literatura
Godet, J.-D. (1998). Domača drevesa in grmi. Radovljica: Didakta.
Allen, G. in Denslow, J. (1970). Trees. Oxford: Oxford University Press.
Gozd. Pridobljeno s: http://www.ledinek.com/slo/album.html (29.5.2014).
Gozdna drevesa. Pridobljeno s: http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa
(29.5.2014).
Mencinger, B. (2004). Logarska dolina. Naravni parki Slovenije. Ljubljana.
Meze, D. (1976). Logarska Dolina. Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana.
Meze, D. in Ramovš, A. (1978). Logarska dolina. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 82.
Maribor.
Deblo. Pridobljeno s. http://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo (5.9.2014)
43
5. PTICE
Namen in cilji
Namen tega postanka je ponovitev in sinteza pojmov ter aktivnosti, ki jih udeleženci vodenja
spoznajo tekom učne poti po Logarski dolini. Na tem mestu vodič s pomočjo udeležencev
sintetizira pridobljene izkušnje. Cilj je poudariti:
nežive dejavnike, ki so oblikovali Logarsko dolino in s tem vplivali na razvoj favne in
flore območja;
neokrnjeno naravo, ki jo domačini s svojim trajnostnim načinom gospodarjenja še
vedno ohranjajo (olcarska zgodovina).
Predviden čas postanka
15-20 minut
Opis lokacije
Točka je locirana na večjem položnem območju sredi gozda, ki omogoča varen prostor za
izvedbo aktivnosti.
Slika 7: Točka Ptice z odprtim prostorom za izvajanje didaktičnih aktivnosti
Potrebščine
pisala, kartončki iz lepenke (velikosti približno 15x15 cm), vrvice ali sponke za papir (za
pritrjanje kartončkov)
Didaktična struktura
Vodič Udeleženci vodenja
Pove, da bodo na tem mestu na zabaven
način (s pomočjo dveh aktivnosti – vodič
lahko izbira med eno ali drugo aktivnostjo,
44
ali izvede obe) ponovili in med seboj
povezali novo usvojene pojme, ki so jih
spoznali na poti po Logarski dolini.
Predstavi navodila za Aktivnost 5:
Didaktična igra Vrane in sove (Priloga 5).
ali
Predstavi navodila za Aktivnost 6:
Didaktična igra Kartončki (Priloga 6).
Izvajajo aktivnost.
Zaključek dejavnosti »Vreča skrivnosti« Sodelujejo pri aktivnosti
Z vprašanji spodbudi udeležence, da
ubesedijo, kaj so glavna sporočila Rinkove
učne poti.
Ubesedijo svoja nova spoznanja in
doživetja.
Pot nadaljujejo do zaključne točke.
Poglobljena znanja
Predmeti iz »Vreče skrivnosti« so izdelki in pripomočki, ki so tipični za Krajinski park
Logarska dolina.
Smrekova trta oz. vezava za ograjo je izdelek iz smrekovih vej. Celotno smreko so gozdarji
lahko uporabili za izdelavo različnih predmetov, kot so skodle, drče, ipd., iz vej, ki so pri
tem ostale, pa so izdelovali »trte«, ki služijo za povezovanje sosednjih kolov lesenih ograj.
Macesnove skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino. Praviloma mora biti
les klan in ne žagan. Tak postopek izdelave skodel omogoča večjo vzdržljivost in daljši rok
trajanja strehe (deske, ki so žagane, voda hitreje razmoči).
Pero detla je izrastek kože ptičev (detla), ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.
Izrašča po vsem telesu ptičev in tvori zaščitno plast, ki ji skupno pravimo perje. Perje
ptičem služi kot toplotna izolacija, je kritično za sposobnost letenja, njegova barva in
oblika pa imata vlogo pri spolnem vedenju ali skrivanju pred plenilci. Detel je ptica
stalnica, ki se hrani z žuželkami in tudi s semeni. Pleza po drevju in gnezdi v duplih
različnih dreves. Je stalen obiskovalec Stare bukve.
Bukova kuhalnica je lesena kuhalnica, poznana tudi pod imenom lesena lopatica ali
lesena žlica, in je nepogrešljiva pri vsaki pripravi hrane v gospodinjstvu. Izdelana je iz
bukovega lesa.
Oglje je na tem območju pomembno predvsem za kurjavo. Včasih so oglje pridobivali v
posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Les je potrebno najprej posušiti,
nato material prečno razžagajo. Za tem te kose razcepijo na primerno debelino in jih
zložijo v pokončni stožec, ki ga nato obdajo z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo
naredijo dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope nato prižgejo ogenj,
ki ustvarja potrebno toploto, da les zogleni. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz
odpadnega lesa in žagovine. Oglje je bilo v zgodovini najpomembnejše zaradi uporabe pri
izdelavi smodnika, danes pa se poleg tega uporablja še v jeklarski industriji in za
gospodinjske namene (pečenje na žaru, kurjava, uporaba v vodnih filtrih ...).
45
6. ZAKLJUČEK
Namen in cilji
Zadnji stik vodiča z udeleženci vodenja. Vodič se udeležencem zahvali za sodelovanje,
lahko jih pohvali za zgledno vedenje ter jih povabi k ponovnemu obisku in ogledu drugih
zanimivosti Solčavskega.
Pospremi jih do njihovega prevoza in jim zaželi srečno vožnjo.
Predviden čas postanka
5 minut
Opis lokacije
Zadnja poslovilna točka se nahaja na parkirišču pred hotelom Plesnik, na izhodu iz gozda.
46
V. PRILOGE
PRILOGA 1: Najdi kaj je živo, neživo in kaj je bilo nekoč živo.
Predstavitev dejavnosti
To dejavnost je prvi predstavil Josef Bharat Cornell, ameriški pedagog in avtor knjige »Delimo
naravo z otroki« (1970). Z njo spodbujamo pri učencih sposobnost opazovanja in
koncentracije ter razvijamo njihovo čustveno inteligenco.
Potrebščine
primerna obleka in obutev
Potek dejavnosti
1. Dejavnost naj se izvaja v naravi. Izjemoma, v primeru vremenskih ali drugih zadržkov,
lahko tudi v učilnici s pogledom na naravo.
2. Učenci se razporedijo po parih ali v manjše skupine po tri. Vsak učenec ima 15 minut
časa, da v naravi odkrije nekaj:
živega,
neživega,
nekoč živega,
novega,
starega,
mokrega,
neznanega,
nevidnega,
letečega,
zelenega,
neprijetnega.
3. Učenci razpravljajo o svojih opažanjih in ugotovitvah. Zelo pomembno je, da njihovim
opažanjem prisluhne tudi vodič, ki se sprehodi od skupine do skupine. Vodič naj ob
koncu dejavnosti spregovori o svojih ugotovitvah ter za vsako skupino izpostavi
najmanj eno odkritje. V našem primeru se lahko še posebej osredotoči na neživo
naravo.
47
PRILOGA 2: Fotografirajmo naravo
Predstavitev dejavnosti
Dejavnost je primerna za delo v parih. Vsak učenec izbere nekaj detajlov v naravi, ki jih želi
pokazati svojemu partnerju. Namen dejavnosti je opazovati naravo iz različnih zornih kotov
in razdalj. S pomočjo dejavnosti lahko spoznavamo značilnosti različnih ekosistemov in
njihovih predstavnikov.
Potrebščine
primerna obleka in obutev, preprosti okvir iz kartona A4 format ali tulec toaletnega papirja
Potek dejavnosti
1. Učenci se razdelijo v pare.
2. Vsak učenec izdela okvir iz papirja ali kartona v velikosti A4 formata. Lahko pa »okvir«
oblikuje tudi z rokama tako, da iz obeh palcev in kazalcev oblikuje trikotnik.
3. Nato si izberejo del narave, ki ga želijo predstaviti partnerju; na primer del korenine,
rožo, list, gobo, mravljišče, drevo, travnik itd. Vsak učenec predstavi svojemu
partnerju najmanj 5 slik. Učenci skozi okvir opazujejo naravno sliko. Tako se jim
odpirajo različni pogledi na obliko pokrajine in njene detajle. Učenca v paru nato
razpravljata o svojih opažanjih in ugotovitvah. Učenca naj si izbereta eno opazovano
sliko, ki se jima zdi poučna.
4. Odgovorijo naj si na naslednja vprašanja:
o Kaj je na tej sliki poučnega?
o Ali so na sliki vidni živi organizmi? Kateri?
o Ali je na fotografiji opaziti delo človeških rok (npr. oranje, sekanje grmovja,
košnja trave, odpadki ...)?
o Sledi naj splošna razprava, kjer vsak par učencev predstavi izbrano »sliko«
svojim kolegom in vodiču. Razmisli naj o vlogi in funkciji, ki jo ima v
opazovanem okolju.
48
PRILOGA: Določevalni ključ za določanje lesnih vrst po lubju
Povezava do ključa:
https://www.pef.uni-
lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/PKP_naravi_naproti/Dihotomni_kljuc_papirnata_oblika_KONCNA.pdf
49
PRILOGA 4: Drevo, koliko si bilo staro
Predstavitev dejavnosti
Dejavnost je primerna za delo v parih ali manjših skupinah. Namen dejavnosti je opazovanje
osnovnih vidnih struktur na prečnih prerezih debel in na podlagi tega določevanje starosti
drevesa. S pomočjo dejavnosti lahko spoznavamo značilnosti lesnih rastlin in ugotavljamo
pomen dreves za naše življenje.
Potrebščine
Rinkov zabojček pripomočkov:
ročna lupa (za lažje opazovanje),
brusni papir,
ravnilo,
učni list s slikovnim gradivom,
prečni prerezi debel različnih drevesnih vrst,
listi in plodovi drevesne vrste ter tipičen predmet izdelan iz te drevesne vrste.
Potek dejavnosti
1. Učenci se razdelijo v skupine.
2. Vsaka skupina dobi Rinkov zabojček pripomočkov.
3. Vodič učencem poda navodila za reševanje nalog.
4. Učenci s pomočjo učnega lista s slikovnim gradivom določijo starost dodeljenega
prečnega prereza debla. Premislijo in odgovorijo še na druga vprašanja z učnega lista,
pomagajo si s pripomočki iz zabojčka.
5. Vsi učenci se zberejo v krogu in predstavijo svoje ugotovitve. Diskusijo lahko
podkrepimo z naslednjimi vprašanji:
o Katere druge strukture, poleg letnic, ste opazili?
o Kakšne barve je vzorec, se barve v vzorcu razlikujejo?
o Ali imata lahko dve enako stari drevesi različen obseg debla?
o Kako so drevesa povezana z našim življenjem?
Rešitve DELOVNEGA LISTA
1. 6 5 2 1 3 4 7
3. Drevo lahko v različnih obdobjih različno hitro raste in se debeli. Rast in debelitev
debla se lahko povečata tudi zaradi vremenskih in svetlobnih sprememb, sprememb v tleh,
zajedavcev, simbiontov …).
4. V Rinkovem zabojčku se nahajajo še listi in plodovi drevesne vrste ter tipičen
predmet, ki je izdelan iz določene vrste).
50
Drevo, koliko si bilo staro?
1. Pred vami je odrezek debla drevesne vrste, ki ste jo določili s pomočjo dihotomnega
ključa. Preberite spodnje opise delov debla in ugotovite, kje na sliki se nahajajo. Opise
ustrezno označite s številkami. V pomoč je ena struktura že označena.
2. Na svojem primeru si oglejte strukture prečno prerezanega debla. Ali so letnice jasno
vidne? Z brusnim papirjem pobrusite celotno površino prereza, da se bodo letnice lepše
videle. Preštejte letnice in določite starost drevesa. Šteti morate letnice in ne branik.
Pomagajte si z ročno lupo.
Naše drevo je bilo staro _______ let, ko so ga posekali.
3. Z ravnilom izmerite razdaljo med prvimi petimi letnicami. Razdalja je _______ cm.
Izmerite še razdaljo med petimi najbolj krajnimi letnicami. Razdalja je _______ cm.
Kaj opazite? Ali je drevo v različnih obdobjih različno hitro rastlo?
4. Kaj se še nahaja v Rinkovem zabojčku pripomočkov? Oglejte si še ostale predmete in
premislite, kaj predstavljajo in kako so povezani z vašim drevesom.
BRANIKA je količina lesa, ki zraste v enem letu, običajno je svetlejše barve. LETNICA je meja med dvema branikama, običajno je temnejše barve. Lubje je zunanja plast olesenelega stebla lesnih rastlin. Sestavljeno je iz NOTRANJE SKORJE, ki je iz živih celic in ZUNANJE SKORJE, ki je iz mrtvih celic in ščiti notranjost debla. Les je notranja plast olesenelega stebla. Les tvorita zunanja BELJAVA (običajno svetlejše barve) in notranja ČRNJAVA (običajno temnejše barve). Nekatere vrste nimajo črnjave. Po lesu se prevaja voda s hranili do listov in drugih rastlinskih delov. ŽILNI KAMBIJ je mesto, kjer nastajajo nove celice.
5
51
PRILOGA 5: Vrane in sove
Predstavitev dejavnosti
Z dejavnostjo lahko učinkovito ponovimo nove pojme.
Potrebščine
Primerna obleka in obutev, novo spoznani pojmi (npr. drevesni listi, lubje, trajnost, olcar …).
Potek dejavnosti
1. Učence razporedimo v dve enakoštevilčni moštvi, na sove in vrane.
2. Moštvi postavimo v vrsti, ki si stojita nasproti na razdalji enega metra. Približno pet
metrov za vsakim moštvom narišemo še eno črto, ki predstavlja varno zatočišče.
3. Učitelj pove določeno trditev o novem pojmu, in če je trditev resnična, sove
poskušajo ujeti vrane preden se te uspejo rešiti v varno zatočišče. Če je trditev
napačna, vrane lovijo sove. Kogar ujamejo se jim pridruži.
Prikaz igralnega polja
Primeri trditev:
Logarsko dolino je izoblikovala reka. (N)
Glina zadržuje vodo. (P)
Hudournik pripomore k vrstni pestrosti območja. (P)
Mahovi v gozdovih zagotavljajo prijetno, hladno klimo. (P)
Bukov les se je uporabljal za pripravo skodel. (N)
52
PRILOGA 6: Kartončki
Predstavitev dejavnosti
Z dejavnostjo spodbujamo pri učencih, da sami oblikujejo vprašanja o videnem, slišanem,
naučenem … V dejavnosti učenci delijo svoja spoznanja in poglede z drugimi udeleženci .
Potrebščine
pisala, kartončki iz lepenke (velikosti približno 15x15 cm), vrvice ali sponke za papir (za
pritrjanje kartončkov)
Potek dejavnosti
1. Za vsakega učenca ali skupino učencev pripravimo kartonček, na katerega zapišejo
vprašanje, ki je povezano z obravnavano tematiko (npr. življenje v gozdu). Vprašanja
na kartončkih naj bodo povezana s konkretnim mestom, kamor kartonček nato
pritrdijo. V spodnji tabeli predstavljamo nekaj primerov vprašanj, ki so nastali na
delavnici s študenti biologije.
2. Nato učence prosimo, da se sprehodijo od kartončka do kartončka in zapišejo
odgovore na zastavljena vprašanja.
3. Ko vsi učenci obiščejo vse kartončke sledi skupinska razprava. Skupaj se sprehodite
od kartončka do kartončka in analizirajte odgovore. V razpravi so vam lahko v pomoč
naslednja vprašanja:
Koliko različnih odgovorov opazimo?
Zakaj so odgovori različni?
Ali so vsi odgovori ustrezni oziroma pravilni?
Kakšen odgovor je imel v mislih učenec, ki je vprašanje zastavil?
Ali vas je kateri od odgovorov presenetil?
Vprašanja so lahko vodiču tudi iztočnica za pogovor o različnih vidikih gozda.
Npr. vlogah in funkcijah gozda, vrstni pestrosti, odnosih med organizmi,
vplivih človeka itd.
Primeri vprašanj Postavitev kartončka
Kdo živi na meni? drevo
Kaj slišiš? veja
Kaj sem? gliva, leska, štor
Kaj naredijo iz mene? skladovnica drv, drevo
53
VI. UPORABLJENA LITERATURA
Arnejšek, M. in Poljanec, A. (2012). Slovenska planinska pot. Ljubljana: Planinska zveza
Slovenije.
Brus, R. (2008). Dendrologija za gozdarje. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, oddelek za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Bončina, A. (2012). Bukovi gozdovi v Sloveniji. Ekologija in gospodarjenje. Ljubljana:
Biotehniška fakulteta.
Deblo. Pridobljeno s: http://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo (5.9.2014).
Allen, G. in Denslow, J. (1970). Trees. Oxford: Oxford University Press.
Gozd. Pridobljeno s: http://www.ledinek.com/slo/album.html (29.5.2014).
Gozdna drevesa. Pridobljeno s: http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa
(29.5.2014).
Godet, J.-D. (1998). Domača drevesa in grmi. Radovljica: Didakta
Krajinski park Logarska dolina. Pridobljeno s: http://www.logarska-dolina.si/
Stritar, A. (2003). Kamniško-Savinjske Alpe. Planinski vodnik. Ljubljana.
Mencinger, B. (2004) Logarska dolina. Naravni parki Slovenije. Ljubljana.
Meze, D. (1976). Logarska Dolina. Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana.
Meze, D. in Ramovš, A. (1978). Logarska dolina. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 82.
Maribor.
Strahovnik, V. (1995). Izobraževalni program za vodnike po Logarski dolini. Nazarje: Epsi
d.o.o.