risba v papirju - uni-lj.si

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

KATHARINA VIKTORIA SLUGA

RISBA V PAPIRJU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LIKOVNA PEDAGOGIKA

KATHARINA VIKTORIA SLUGA

MENTOR: prof. mag. Črtomir Frelih, spec.

RISBA V PAPIRJU

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2020

ZAHVALA

Zahvaljujem se prof. mag. Črtomir Frelih, spec., ki me je že v prvem letniku študija navdušil

za risbo in risanje. Še posebej se mu zahvaljujem za njegovo strpnost, podporo in strokovne

nasvete ob zaključku študija. Še danes se spomnim, kako sva na prvem izpitu iz risanja skupaj

sedela za mizo in vrednotila moje risbe.

Zahvaljujem se vsem prijateljem, ki so me poslušali in svetovali tekom študija in zaključka.

Zahvaljujem se celotnemu kolektivu Radeče papir nova, ker so verjeli vame in nudili

možnost, da sem postala oblikovalka vodnih znakov.

Še posebej se zahvaljujem sodelavki in prijateljici, ki mi je vedno stala ob strani.

Predvsem pa se zahvaljujem svoji družini in fantu. Nikoli niste obupali nad mano, brezmejno

ste me podpirali in motivirali od začetka do zaključka študija. Iskrena hvala.

POVZETEK

Vodni znak je umetniška stvaritev, ki se skriva v papirju. Postane nam viden, ko list papirja

obrnemo proti svetlobi.

V teoretičnem delu diplomskega dela sem raziskovala vlogo risbe v zgodovinskem, kulturnem

in likovnem razvoju. Risba ima osrednjo vlogo in je glavno izhodišče pri nastajanju vodnih

znakov. Predstavila sem tudi zgodovinski razvoj papirja. Življenje brez papirja si v današnjem

svetu težko predstavljamo, saj je še vedno najpomembnejši vir informacij v našem kulturnem

življenju in tudi univerzalni material, ki je zaradi široke palete uporabe sestavni del našega

vsakdana. Glavna tema v osrednjem delu so vodni znaki. Raziskovala sem njihovo zgodovino,

in sicer od srednjega veka do danes. Predstavila sem njihov pomen in tehnološki razvoj skozi

zgodovino človeštva.

V avtorskem delu sem kot oblikovalka vodnih znakov želela predstaviti svoje delo, kako risbe

nastajajo danes in kakšno vlogo ima pri tem sodobna tehnologija.

V pedagoškem delu sem raziskovala, kako in na kakšen način lahko vključimo vodne znake v

likovno ustvarjalni proces od oblikovanja vodnih znakov do izdelave ročnega papirja.

Ključne besede: vodni znak, risba, papir, senčni relief, sito, žica

ABSTRACT

A watermark is an artistic creation hidden in paper. It becomes visible to us when we turn a

sheet of paper towards the light.

In the theoretical part of my diploma thesis, I researched the role of drawing in historical,

cultural and artistic development. Drawing plays a central role and is a major starting point in

the creation of watermarks. I also presented the historical development of paper. Paperless life

is hard to imagine in today's world, as it is still the most important source of information in

our cultural life and also a universal material, which is an integral part of our everyday life

due to its wide range of uses. The main theme in the central part are watermarks. I researched

their history from the Middle Ages to the present day. I presented their significance then and

now, and how it was influenced by technological development.

In the author's work, I wanted to present my work as a watermark designer. How watermarks

are created today and how modern technology plays a role in this.

In my pedagogical work, I researched how and in which way we can include watermarks in

the artistic and creative process in schools, from designing watermarks, to making handmade

paper.

Key words: watermark, drawing, paper, shadow relief, mould, wire

Vsebina 1 UVOD ............................................................................................................................................... 1

2 TEORETIČEN DEL .............................................................................................................................. 2

2.1 RISBA ............................................................................................................................................. 2

2.1.1 ZGODOVINA RISBE ................................................................................................................. 2

2.1.2 VLOGA RISBE V KULTURI ........................................................................................................ 2

2.1.3 VLOGA RISBE V LIKOVNI UMETNOSTI .................................................................................... 3

2.1.4 KAJ JE RISBA IN RISANJE ......................................................................................................... 3

2.1.5 RISBA IN LIKOVNI ELEMENTI .................................................................................................. 4

2.1.6 VRSTE RISB .............................................................................................................................. 5

2.1.7 RISBA IN MATERIAL ................................................................................................................ 5

2.2 PAPIR ............................................................................................................................................. 6

2.2.1 ZGODOVINA PAPIRJA .............................................................................................................. 6

2.3 VODNI ZNAK .................................................................................................................................. 8

2.3.1 KAJ JE VODNI ZNAK ................................................................................................................. 8

2.3.2 ZAČETKI VODNIH ZNAKOV ...................................................................................................... 8

2.3.3 KAKO SO IZGLEDALI PRVI VODNI ZNAKI ................................................................................. 9

2.3.4. NOVE MREŽE, NOVE PODOBE PAPIRJA ............................................................................... 11

2.3.5 POLNI VODNI ZNAKI ............................................................................................................. 12

2.3.6 SVETLO–TEMNI VODNI ZNAK ............................................................................................... 13

2.3.7 SENČNI ALI RELIEFNI VODNI ZNAK ....................................................................................... 14

2.3.8 RAZVOJ PAPIRNEGA STROJA IN VODNI ZNAKI ..................................................................... 17

2.4 POMEN VODNIH ZNAKOV V SODOBNEM PAPIRJU IN DANES .................................................... 20

2.5 PAPIRNICA V RADEČAH IN VODNI ZNAKI .................................................................................... 21

3 AVTORSKO DELO ........................................................................................................................... 23

3.1 PRIPRAVA RISBE ........................................................................................................................... 23

3.2 ROČNA IZDELAVA PAPIRJA .......................................................................................................... 29

3.3 VELIKOST – POMEMBNA SPREMENLJIVKA .................................................................................. 30

3.4 MOJA DELA: ................................................................................................................................. 31

4 PEDAGOŠKI DEL ............................................................................................................................. 33

4.1 IZBIRA MOTIVA ............................................................................................................................ 33

4.2 POSTOPEK IZDELAVE ROČNEGA PAPIRJA V RAZREDU ................................................................. 34

4.3 PRIMERNE LIKOVNE TEHNIKE IN MATERIALI ............................................................................... 34

4.4 UČNA URA ZA LIKOVNO DELAVNICO NA TEMO VODNI ZNAK ..................................................... 38

4.5 ANALIZA LIKOVNIH IZDELKOV ..................................................................................................... 44

4.6 ANALIZA PEDAGOŠKEGA PROCESA ....................................................................................... 46

5 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 48

6 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 49

6.1 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA ......................................................................................................... 50

Kazalo slik Slika 1: Rafael Santi, Sv. Jurij in zmaj, 1506, Galerija Uffizi, Firence ........................................................ 5

Slika 2: Vodni znak Visoka krona ............................................................................................................. 9

Slika 3: Vodni znak iz žice pripet na situ ................................................................................................ 11

Slika 4: Primer sita s polnim vodnim znakom ........................................................................................ 12

Slika 5: Svetlo- temni vodni znak ........................................................................................................... 14

Slika 6: Senčni vodni znak, Prvi poljub, Fabriano .................................................................................. 15

Slika 7: Relief v vosku ............................................................................................................................ 17

Slika 8: Matrica izdelana z galvanizacijo ................................................................................................ 17

Slika 9: Eguter v procesu ....................................................................................................................... 18

Slika 10: Egutersko sito .......................................................................................................................... 18

Slika 11: Okroglo sito z odtisi vodnih znakov ........................................................................................ 19

Slika 12: Vodni znak v bankovcu za 20 evrov ........................................................................................ 21

Slika 13: Vodni znak iz Radeč okoli 1820 ............................................................................................... 22

Slika 14: Primeri vodnih znakov iz Radeške papirnice ........................................................................... 22

Slika 15: Grafična tablica ....................................................................................................................... 24

Slika 16: Motiv vpeljan v program ......................................................................................................... 24

Slika 17: Motiv na sivem ozadju ............................................................................................................ 24

Slika 18: Sestava reliefa ......................................................................................................................... 25

Slika 19: Povečava risbe s svinčnikom ................................................................................................... 25

Slika 20: Primerjava računalniške in ročne risbe ................................................................................... 26

Slika 21: Računalniško obdelana risba ................................................................................................... 26

Slika 22: Računalniško obdelana risba z auro ........................................................................................ 27

Slika 23: Matrica in kontramatrica vodnega znaka ............................................................................... 28

Slika 24: Ročno sito z reliefnim odtisom ............................................................................................... 28

Slika 25 in Slika 26: Ročna izdelava papirja ........................................................................................... 29

Slika 27: Primer še mokrega papirja z vidnim reliefom ......................................................................... 29

Slika 28: Popačen cvet ........................................................................................................................... 30

Slika 29: Katharina Sluga, Cvet (ročni vzorec) ....................................................................................... 31

Slika 30: Katharina Sluga, Cvet (strojni vzorec) .................................................................................... 31

Slika 31: Katharina Sluga, vodni znak Kofetarica, izdelan po sliki Ivane Kobilice (ročni vzorec) ........... 32

Slika 32: Katharina Sluga, vodni znak Kofetarica, izdelan po sliki Ivane Kobilice (strojni vzorec) ......... 32

Slika 33: Katharina Sluga, vodni znak Mount Kilimanjaro, izdelan po fotografiji .................................. 33

Slika 34: Motiv izdelan iz žice ter vpet v sito ......................................................................................... 35

Slika 35: Odtis motiva v papirju ............................................................................................................. 35

Slika 36: Izdelava matrice z lepilom ....................................................................................................... 36

Slika 37: Odstranjevanje posušenega motiva iz stekla .......................................................................... 36

Slika 38: Motiv vpet v sito ..................................................................................................................... 36

Slika 39: Odtis motiva v papirju ............................................................................................................. 36

Slika 40 in Slika 41: Odtisi pečatov iz krompirja .................................................................................... 37

Slika 42: Jež ............................................................................................................................................ 44

Slika 43: Abstraktna ribica ..................................................................................................................... 45

Slika 44: Mačka ...................................................................................................................................... 45

Slika 45: Riba ......................................................................................................................................... 46

1

1 UVOD

Mati risbe je črta in rojstvo prve črte je bil pomemben trenutek v življenju človeštva.

Tako kot si je človek z glasom in kretnjo ustvaril stik s soljudmi, si je z risbo v likovni

umetnosti ustvaril pomembno sredstvo za izmenjavo doživetega. Risba je za človeka

postala sredstvo za beleženje spoznanj o sebi in o svetu, postala je važen pripomoček

kulturnega napredka. (Mihelič, 1963; str. 5)

V diplomskem delu vam želim razkriti umetnost vodnih znakov. Umetnost, ki je med

nami že več kot 700 let in nas spremlja povsod, a se tega niti ne zavedamo. Znanstveniki

so zanimanje zanj pokazali šele v 19. stoletju in iz skritih simbolov v papirju je nastala

veda, ki se imenuje Filigranologija. Kljub temu menim, da je še vedno o njih premalo

povedanega in zapisanega. Ravno to je bil tudi povod za moje zaključno delo.

Razkrila vam bom njihov zgodovinski razvoj in pomen ter njihovo vloga danes in na

kakšen način so in še nastajajo. Svoje znanje sem delila tudi s skupino učencev, ki so za

kratek čas postali oblikovalci vodnih znakov.

2

2 TEORETIČEN DEL

2.1 RISBA

2.1.1 ZGODOVINA RISBE

Prva ideja risbe je bila oris, in sicer z linijo in črto orisane oblike in predmeti. Risanje

brez orisnih linij se je razvilo kasneje. V primitivnih delih v zgodovini je bil oris zelo

izrazit in močan, notranji elementi risbe pa zelo nedodelani, le nakazani. Dokončen oris

so umetniki v zgodovini zapolnili z enakomerno barvno ploskvijo, saj takrat še niso

razumeli pomena svetlobe, sence, gradacije in teksture.

Zgodovinski razvoj risbe še danes prepoznamo v otroški risbi, saj otroci začnejo z

orisovanjem predmetov. Rišejo živali, rastline in osebe največkrat iz profila, nato prazne

prostore zapolnijo z barvami. Ta pristna primitivna umetnost se lahko razvije do višje

stopnje popolnosti. Sicer na prvi pogled deluje napredno, ampak so narisani iz profila,

niso modelirani, ne poznajo perspektive. (Hamerton, 1892; str. 8–9)

2.1.2 VLOGA RISBE V KULTURI

»Kot samostojno umetniško izrazilo je risba toliko stara kakor likovna umetnost sploh.«

(Mihelič, 1963; str. 8)

Risba sodi med najstarejše načine likovnega izražanja in ima zelo pomembno vlogo tako

v zgodovini človeštva kot pri intelektualnem razvoju posameznika. Pomemben je razvoj

opazovanja in posnemanja narave ter posploševanja-abstrahiranja in s tem pojmovnega

mišljenja. Risanje odraža in vzpodbuja človeško miselni razvoj. Je eden od dejavnikov, ki

že zelo dolgo pomaga pri sporazumevanju in je omogočil razvoj pisave. (Šušteršič, Butina

itd., 2004; str. 47)

Zgodovinarji so celo mnenja, da je črta – risba v kulturnem razvoju zgodnejša kakor

beseda. H. Read (Icon and Idea) smatra abstraktno likovnost, risbo celo za važnejšo v

kulturnem napredku človeštva kakor upodabljanje v sliki, ker je pomembno sodelovanje v

duhovnem razvoju človeka. (Mihelič, 1963; str. 5)

3

2.1.3 VLOGA RISBE V LIKOVNI UMETNOSTI

Risba ima pomembno vlogo v likovni umetnosti. Čeprav je včasih zelo neopazna je

prisotna pri vseh vrstah likovnega ustvarjanja. V slikarstvu prevladuje risba združena s

ploskvijo in barvo. Risba je postala pomembna osnova za slikarstvo, na primer pri

prenosu iz tridimenzionalnega v dvodimenzionalni svet. Njena vloga v slikarstvu je zelo

konstruktivna, čeprav je bila velikokrat na oko nevidna, je veljala za garancijo slikarskega

uspeha, česar so se zavedali tudi umetniki, kot npr. Cézane. Tudi naš umetnik Ažbè se je

tega zavedal. Čeprav je slikarstvo smatral kot umetnost barve, so morali njegovi učenci

najprej risarsko obvladati človeško telo po principu krogle. V kiparstvu je vloga risbe ne

več tako neposredna, močno prisotna je v kakem kiparskem reliefu. V arhitekturi ima

risba dvojno vlogo. Tehnična-pomožna, ki je bila za realizacijo arhitektove zamisli zelo

pomembna ter kreativna, ko arhitektu pomaga, da si lažje likovno predstavi končni

rezultat svoje ideje. V krasilni umetnosti je lahko vloga risbe celo vodilna. Vloga risbe v

grafiki je tako močna, da grafika velikokrat postane mehanizem, ki omogoča prenos risbe

v grafično tehniko. (Mihelič, 1963; str. 6–7)

2.1.4 KAJ JE RISBA IN RISANJE

»Risba je proizvod risanja. V risbi dobi likovna misel prvo vidno obliko, v njej misel iz

abstraktne in subjektivne dimenzije postane čutno dostopen predmet in na ta način risarju

omogoči, da jo kritično oceni. Risba tako omogoči dialog umetnika s svojo mislijo.«

(Butina, 1995; str. 338)

»Risanje, je način likovnega izražanja, ki se poslužuje različnih risarskih materialov in pri

tem uporablja pretežno možnost linije; oblika likovne tehnike; izrazne možnosti risanja se

razlikujejo glede na možnosti orodja (svinčnika, peresa, tuša, oglja, čopiča itd.) in način

poteznosti roke, ki mu lahko rečemo likovni rokopis. Risanje je – bolj kot slikanje –

izbiranje, izpuščanje, odločanje in duhovno zajemanje, zato je zelo neposredno in intimno

izražanje individualnosti avtorja, je najbolj spontani zapis njegove misli in doživljanja

sebe in sveta.« (Butina, 1995; str. 338)

4

2.1.5 RISBA IN LIKOVNI ELEMENTI

Pri risanju uporabljamo elementarne likovne elemente, kot so linije in točke. Linije in

točke so lahko zelo različne in se lahko razlikujejo po obliki in smeri. Tudi risarski

materiali in pripomočki vplivajo na njihovo značaj ter značilnosti risbe. S pomočjo linij in

točk lahko orisujemo oblike, ploskve in opisujemo površine. (Tomšič Čerkez, 2010; str.

10)

Linija oz. črta in točka sodita med najstarejše likovne pojme. Obe sta orisni likovni

prvini. Točko tudi zaradi njene izhodiščne vloge imenujejo praprvino. Točka nastane kot

posledica prvega dotika sredstva s površino: svinčnika s papirjem, čopiča s platnom, igle

s ploščo … Točka pritegne pogled in ga zadrži na sebi, je statična, njeno gibanje je

usmerjeno v njeno notranjost, njena napetost pa koncentrična.

Linija nam omogoča izražanje pri vseh oblikah likovnega ustvarjanja, predvsem pa je

značilna za risbo. Črto lahko uporabimo na različne načine. Kot konstruktivno prvino,

kadar povezuje likovne enote v neko celoto, kot prostorsko/plastično prvino, ki je tvorila

ploskev in telesa v prostoru ter kot strukturalno prvino, ki ponazarja

površinske/materialne lastnosti objektov.

Linija nastane z gibanjem točke, npr. konica svinčnika na papirju, iz gibanja palice po

prahu. Takšno linijo, ki je nastala iz gibanja in se giblje svobodno, je slikar Paul Klee

poimenoval aktivna linija.

Kadar črta zaključi svojo pot tam, kjer jo je začela, torej omeji oz. obriše neko površino

govorimo o medialni liniji. (Šušteršič, Butina itd., 2004; str. 132–136)

Linija, ki nastane iz robnega kontrasta svetlobe, Klee imenuje pasivno linijo. V njej se

razmejita dve področji z različno svetlostno ali barvno energetsko vrednostjo. Linija

nastane kot posledica meje med dvema različnima področjema, brez svoje lastne

aktivnosti.

Točka in linija spadata med najbolj abstraktne likovne prvine. Sta enako izrazno

svobodni, saj njihovo uporabo omejujejo samo minimalni pogoji: za linijo njena gibalna

energija, za točko njena statičnost. (Butina, 1995; str. 109–111)

5

2.1.6 VRSTE RISB

Risbe lahko razlikujemo po njihovem značaju in namenu. Kadar risar uporablja različne

svetlostne stopnje linij in ploskev v svoji kompoziciji, pravimo da je risba bolj slikarska.

Risbi, pri kateri so poudarjeni volumni pravimo, da je bolj kiparskega značaja. Risbe

lahko razlikujemo tudi po temperamentu, po različni uporabi likovnih izrazil, kompozicij,

tehniki upodabljana itd. Lahko je virtuozna, mehka, trda, impulzivna itd. (Šušteršič,

Butina, itd., 2004; str. 48–49)

Enako kot slika, kip ali grafika je lahko tudi risba samostojno umetniško delo. V tem

primeru je pomembna tudi kompozicija in likovni prostor . (Butina, 2003; str. 49)

Slika 1: Rafael Santi, Sv. Jurij in zmaj, 1506, Galerija Uffizi, Firence

2.1.7 RISBA IN MATERIAL

V splošnem je risba na ploskvi črtno izvršena upodobitev umetniškega motiva. Ta

»ploskev« oz. risarska podlaga se je skozi zgodovino zelo spreminjala. V pradobi so bile

to jamske stene, v kulturnih dobah stena kulturne, stanovanjske ali spomeniške

arhitekture, površina antičnih vaz, kasneje pergamentnih in papirnatih listov, v grafiki

6

ploskev bakrorezne ali za jedkanje pripravljene kovinske plošče, litografski kamen itd.

Danes se za umetniško risbo najbolj uporablja papirni list ter razne vrste grafičnih plošč.

Za risanje se umetniki poslužujejo različnih vrst risal, kot so svinčnik, oglje, tuš, kreda,

pero, srebrno risalo, rdečilo itd. Za grafično risbo se uporabljajo tudi kovinska črtala.

(Mihelič,1963; str. 9–10)

2.2 PAPIR

2.2.1 ZGODOVINA PAPIRJA

Medtem ko zgodovino papirja lahko ocenimo na nekaj tisoč let, zgodovina človeštva sega

veliko nazaj. Vemo, da so vedno obstajale potrebe po različnih oblikah komunikacije,

vsekakor tudi v pisni obliki, kar nam dokazujejo jamske poslikave iz prazgodovine.

Prvi predhodnik papirja je bil papirus, ki je bil narejen iz istoimenske trsne rastline, ki se

je nahajala v dolini Nila. Sredico stebla so narezali na tanke podolgovate trakove, ki so

bili položeni na zahtevano širino drug ob drugem in so se rahlo prekrivali. Na ta sloj so

pravokotno položili še drugega. Oblikovano polo so potem potolkli, da so se sloji med

seboj sprejeli, jo posušili na soncu ter jo zgladili s kamnom ali školjko. Zglajene liste so

potem zvili v zvitke. Izvor izdelave papirusa ni točno znan, izvira pa najstarejši zvitek, ki

so ga našli v Egiptu, iz 3100–2900 let pred našim štetjem. Papirus so predvsem

uporabljali Grki in kasneje tudi v Rimskem imperiju, kjer so ga zaradi popularnosti pri

papežu uporabljali do 11. stoletja.

V zahodnem svetu je kasneje vlogo papirusa prevzel pergament, ki je bil izdelan iz

živalske kože; kože ovc, koz in telet. Kožo so nekaj dni namakali v apneni vodi, ji

odstranili dlako, zgladili ter napeli na lesen okvir, da se je posušila. Izum pergamenta

tradicionalno pripisujejo Eumenu II. iz Pergama v Mali Aziji v drugem stoletju pred

našim štetjem. Pergament je nudil možnost, da se je lahko pisalo po obeh straneh.

Izboljšani način izdelave ter cena pergamenta sta posledično pripeljala k temu, da je

nadomestil papirus. V zahodnem svetu je v tretjem stoletju našega štetja postal najbolj

pomemben material za pisanje. To vlogo je pergament imel do konca srednjega veka,

dokler ga ni izpodrinil papir. (Paulapuro, 2000; str. 57–58)

Papir je nesporno izum iz Kitajske. Čeprav nimamo točnega podatka o tem, kdaj je bil

izumljen, je znano, da je izum pripisan visokemu kitajskemu uradniku Cai Lun leta 105

7

našega štetja. Znano je, da so na kitajskem papir uporabljali že približno tristo let prej, a

vendar kot embalažni material. Cai Lun opisuje recept, kako iz rastlinskih vlaken

(bambus, lubje dreves, konoplja) in ostankov ribiških mrež, tekstilnih odpadkov (krpe)

naredimo papir. Snovi so tako dolgo obdelovali, dokler se niso čisto razvlaknile. Dodali

so še vodo, da so dobili vlakninsko kašo. S pomočjo okvirjev, narejenih iz bambusovih

palic in vpete tkanine so zajemali kašo in s tresenjem formirali papir in odvajali vodo. Te

liste so dali v stiskalnico, da so odstranili še ostalo vodo ter le to posušili. Zasluga Cai

Luna je bila, da je izboljšal proces proizvodnje papirja ter napravil primeren material za

pisanje, ki je našel svojo pot tudi v cesarskih pisarnah. Na lestvici Michael H. Harta »100

najvplivnejših osebnosti v človeški zgodovini« se je Cai Lun znašel na 7. mestu. Za

človeštvo je izum papirja zelo pomemben, saj je povsod, kjer je bil papir uveden, bilo

možno izobraževanje ter kulturni in intelektualni razcvet.

Preko budističnih menihov se je znanje o izdelavi papirja hitro širilo v Korejo in na

Japonsko. Na Japonskem je izdelava papirja padla na zelo rodovitna tla, kjer je bila tudi

povzdignjena v umetniško obliko. Tako imenovani japonski papir (Washi) je še danes

zelo cenjen in ga uporabljajo po vsem svetu na številnih umetniških področjih in pri

obnavljanju starih knjig. V arabski regiji je bila proizvodnja papirja prevzeta v 8. stoletju.

Zgodnje tovarne papirja so dokumentirane iz Samarkanda (751), Bagdada (793) in Kaira

(850). Okoli leta 1000 je papir uporabljal ves islamski svet. Arabci so veliko prispevali k

nadaljnjem razvoju papirne proizvodnje, na primer začeli so uporabljati krpe in jih

razpuščali namesto rastlinskih vlaken. Arabci so papir prinesli v Evropo. Leta 950 je

veščina dosegla Špansko mesto Xativa, mesto blizu Valencije, ki je veljalo za španski

center za izdelavo papirja. Od leta 1150 naprej je bila tam večja proizvodnja papirja. Tudi

na Siciliji so od 12. stoletja naprej Arabci proizvajali papir. Prav nič ni presenetljivo, da je

najstarejša papirnica prav v Španiji, ki je bila v tistem času pod velikim vplivom

muslimanske civilizacije in tudi špansko papirništvo je bilo omejeno na muslimane v

južnem delu države, kar razloži dejstvo, zakaj se veda ni prešla severno preko Pirenejev.

V prvi polovici 13. stoletja so nastale prve papirnice v krščanski Italiji, v okolici Genove,

Fabriano in Amalfi. Z začetkom papirne proizvodnje v Italiji se je pojavilo tudi nekaj

tehničnih izboljšav. Papir iz Fabriana je bil kmalu zelo cenjen zaradi svoje kvalitete, ki so

jo dosegli s tremi pomembnimi novostmi. Prva je bila, da so za razpuščanje vlaken začeli

uporabljati stroje na vodni pogon, kar je bilo veliko hitreje in bolj učinkovito za pripravo

papirne kaše, ki je bila tudi bolj fina. Druga novost je bil premaz iz živalske želatine. S

8

tem klejivom je papir postal obstojnejši in odporen ter popisljiv s črnilom. Tretja

izboljšava je bila uvedba vodnih žigov/znakov, ki na prvi pogled pravzaprav ni bila

izboljšava, vendar je njihova uporaba bila iz gospodarskega vidika zelo pomembna.

(Wenger, 2016; str. 7–9)

2.3 VODNI ZNAK

2.3.1 KAJ JE VODNI ZNAK

S pojmom vodni znak opisujemo vizualno stvaritev (simbol, tipografija, risba, slika,

podoba), ki v papirju postane vidna s pomočjo presvetlitve oz. da list papirja držimo proti

svetlobi. (Weiß, 1962; str. 1)

2.3.2 ZAČETKI VODNIH ZNAKOV

Vodni znak je izum Evropejcev in se prvič pojavi v Italiji. Prvi vodni znak naj bi izviral iz

leta 1271. Predstavlja črko »F« in pripada papirnici Fabriano. (Paulapuro, 2000; str. 63)

Kot datum prvega vodnega znaka se pogosto pojavi tudi letnica 1282, ki ji pripisujejo

papir z vodnim znakom v obliki grškega križa, ki izvira iz Bologne. (Weiß, 1962; str. 1)

Uporaba vodnih znakov se je kmalu razširila po Evropi, tako v 15. stoletju skoraj ni bilo

papirnice, ki jih ne bi uporabljala. (Paulapuro, 2000; str. 63)

O tem, za kaj so bili najzgodnejši vodni znaki, obstajajo različne teorije. Emanuel Wenger

pravi, da sta bila dva razloga za uvedbo vodnih znakov. S prvim so označevali različne

kvalitete papirja. Drugi razlog pa je identifikacija ter izvor papirja. Vodni znak je služil

kot neke vrste blagovna znamka papirnice, torej so vodni znaki znaki izvora ter

kakovosti. (Wenger, 2016; str. 10)

D. Hunter verjame, da so bili vodni znaki uporabljeni kot neka vrsta skrita sporočila

oziroma simboli za prenos informacij med delavci, ki so jih ustvarili ali med tistimi, ki so

ta papir uporabljali. Ne smemo pozabit, da je bilo v 13. stoletju čas religioznega romanja,

romarske cerkve so bile polne izklesanih simbolov, veliko vernikov pa je bilo

nepismenih. V tem kontekstu bi bili simboli in ne pisno sporočilo veliko bolj uporabno za

običajnega človeka.

9

Vodni znaki so se množično množili skozi stoletja, dokler ni bilo na tisoč različnih oblik

in modelov, ki so prikazovali vsako fazo narave ter človeškega prizadevanja. (Hunter,

1978; str. 260–261)

2.3.3 KAKO SO IZGLEDALI PRVI VODNI ZNAKI

Prvi vodni znaki so bili iz žice oblikovani enostavni simboli, podobe, oblike, črke, ki so

jih s tanko žico pritrdili na mrežo sita za izdelavo papirja. Te žice so bile iz bakra,

medenine ali jekla. Na mestu, kjer je bila pripeta oblika iz žice se nabere manj papirne

kaše, kar pomeni, da je na teh mestih papir tanjši. Tako ob tem, ko papir obrnemo proti

svetlobi vidimo svetel obris ali risbo v papirju. Ker je bila podoba ustvarjena iz žice, so te

vodne znake poimenovali »Linien-Wasserzeichen«, kar pomeni linijski vodni znak.

(Weiß, 1962; str. 75)

Slika 2: Vodni znak Visoka krona

Vodni znaki iz 13. stoletja so imeli preprost vizualni izgled, saj so bili narejeni iz zelo

močne žice, ki ni dopuščala izdelavo zapletenih oblik. Med 14. in 15. stoletjem so žice

postajale bolj fine, oblike vodnih znakov pa bolj zapletene in z večjimi detajli. (Hunter,

1978; str. 264)

10

Medtem ko so vodni znaki v 15. stoletju postali nekaj splošnega, skoraj ni bilo papirja

izdelanega brez. Emblemi oz. podobe so se ponavadi nahajali na sredini lista ali na mestu,

kjer je bil papir prepognjen v knjigi, še bolj običajni so bili dvojčki, ki so se pojavljali na

sredini vsake strani. Vodne znake vse od njihovega izvora do druge polovice 18. stoletja,

ko so začeli izgubljati svojo preprostost, lahko dosledno porazdelimo v štiri skupine:

V prvi skupini so zajeti najstarejši vodni znaki, ki so bili bolj preprostih oblik in so se

pojavili v obliki križev, krogov, oval, trikotnikov, simboli treh krakov ali simbol grškega

križa v kombinaciji s krogi ali krog, ki ga presega papeški križ.

Druga skupina vključuje človeka kot delavca. V tej skupini najdemo na tisoče različnih

primerov, ki vsebujejo različne predmete. Roke, glave in noge so upodabljali tudi ločeno

od človeške figure. Znak roke je bil uporabljen več sto let kot simbol zvestobe in dela.

Človekova dela naj bi zajemala tudi razne pripomočke, škarje, lopate, kladiva, sekire, tudi

predmete, kot so ključi, rogovi, tehtnice, sidra, ladje itd. Prvi vodni znak človeške glave je

bil portret Jezusa iz leta 1339.

V tretjo skupino uvrščamo vodne znake, ki predstavljajo rože, drevesa, listje, žita,

različne vrste rastlin in sadja. V številnih starih emblemih obstajajo tudi kombinacije

rastlinja in človekovega dela, na primer grozdje z zvoncem ali krono, vrč z rožami itd.

V četrto in verjetno najzanimivejšo skupino vodnih znakov spadajo divje, udomačene in

legendarne živali, pa tudi kače, ribe, polži, želve, raki, škorpijoni in vse vrste žuželk.

Oblike živali so pri upogibanju žice in oblikovanju zahtevale veliko spretnosti. Bikova

glava je eden najzgodnejših živalskih motivov, ki se prvič pojavi okoli leta 1310 in je bil

več kot dvesto let zelo priljubljen pri papirničarjih. Tudi simbol samoroga je bil popularen

več kot dvesto let. Med 15. in 17. stoletjem je bilo s tem vodnim znakom ustvarjenega

veliko papirja. Obstaja več kot 1100 različnih okvirjev z njegovo podobo. Samorog je

veljal za simbol čistosti in nedolžnosti in verjeli so, da je bil rog te mistične živali

zdravilo in protistrup za vse bolezni in strupene snovi. Upodabljali so ga v celoti ali samo

njegovo glavo, zelo redko se najdejo podobe, kjer bi bili prisotni tudi drugi predmeti.

Zelo priljubljen vodnik znak je bil tudi pes. Ogromno primerov s tem vodnim znakom

obstaja že več kot dvesto let, so pa zgodnji znaki psa ponavadi predstavljali hrta, veliko

od njih je bilo narisanih s precejšnjim gibanjem in močjo, zasluga, ki jo pogosto ne

najdemo v tako starih znakih. Med priljubljenimi živalskimi motivi so bile tudi kamele,

največ jih je bilo ustvarjenih v 15. stoletju. V sredini 14. stoletja so bili priljubljeni znaki

11

slonov, leopardov, koze, zmajev, mačk ter konjev. V sredini 18. stoletja se je zanimanje

za simbolizem in vraževerje zmanjšalo tako v Evropi kot v njenih kolonijah. (Hunter,

1978; str. 268–271)

Slika 3: Vodni znak iz žice pripet na situ

2.3.4. NOVE MREŽE, NOVE PODOBE PAPIRJA

V večini ročno izdelanih papirjev do 18. stoletja se močno vidijo sledi mreže v papirju,

zaradi česar so bili tudi vodni znaki oblikovani iz debelejše žice, da so sploh prišli do

izraza. Horizontalne in vertikalne linije, prikazujejo, na kakšen način in kako na gosto so

bile pletene mreže iz žic, ki so jih papirničarji namestili na okvirje za izdelovanje papirja.

V sredini 18. stoletja se je prvič pojavil papir, v katerem sledi mreže niso bile več vidne.

Tako imenovan »Velin papir«. Narejen je bil na okvirju z dvojno mrežo. Spodnja mreža

je bila klasična, takšna, kot so jo uporabljali že v preteklosti. Razmaki med žicami so bili

malo večji, saj je ta mreža služila za podporo in omogočala lažje odtekanje vode. Zgornja

mreža je bila narejena iz zelo finih žic, ki so bile na gosto pletene, tako da v papirju niso

puščale sledi. Sita za izdelovanje papirja so po večini papirnice izdelovale same. Po letu

1790 so se začele pojavljati tudi prve posamezne obrti, ki so izdelovale sita za papirnice

po naročilu. Kjer so se nahajali papirni mlini, je bilo mogoče najti tudi delavnico, ki je

izdelovala sita. Umetnost izdelovanja sit je bila skrivnost, zato na nobenem okvirju ne

najdemo podpisa ali kako sled izvora. (Weiß, 1962; str. 29–36)

12

Velin papir je bil prvotno namenjen za uporabo v grafiki/ tiskarstvu, predvsem za

bakrorez. Z uporabo sita z dvojno mrežo jim je bilo mogoče izdelati zelo enakomeren

papir, ki so ga tiskarji nujno potrebovali za dober odtis. Vodni znaki so v tem papirju

veliko bolj izstopali, prišli so do veliko večjega izraza, bili so bolj jasni kot v papirju, kjer

so se poznala rebra in sledi mreže. Ker je bil ta papir namenjen za tisk, so vodne znake

nameščali na robove ali vogale papirja, da niso motili grafike. Kljub temu se še vedno

najdejo primeri iz 19. stoletja, kjer je vodni znak postavljen na sredini formata. (Weiß,

1962; str. 135–136)

2.3.5 POLNI VODNI ZNAKI

Približno pol tisočletja so se vodni znaki pojavljali izključno v orisni obliki. Risba,

narejena iz žice in pritrjena na sito je imela zaradi uporabe preprostih linij abstraktni

značaj. Okoli leta 1800 se občasno pojavijo upodobitve črk, ki niso bile več narejene v

orisni obliki iz žice, ampak so bile v celoti izrezanje iz pločevine in spajkane na mrežo. S

tem načinom so dosegli, da so te črke izgledale kot velike bele ploskve v papirju, ki so

bile veliko bolj izrazite kot tiste, ki so bile narejene iz žice. Linijo, je zamenjala ploskev.

(Weiß, 1962; str. 137–138)

Slika 4: Primer sita s polnim vodnim znakom

13

2.3.6 SVETLO–TEMNI VODNI ZNAK

Gosto pletene mreže iz finih žic, ki so jih uporabljali za Velin papir, so imenovali Velin

sita (Velinsieb). Sam razvoj teh sit je vplival tudi na razvoj vodnih znakov. Na taki mreži

se je lahko ustvaril svetel vodni znak tako, da se je nanj položila žica ali kos pločevine.

Enak učinek se je dosegel tako, da se je s pomočjo pločevinaste šablone, ki se je podložila

pod mrežo, napravil odtis, na dvignjenih mestih mreže pa se je ustvarila svetla risba. Ker

se na dvignjenih predelih sita nabere manj papirne kaše, je papir bolj prosojen in nastane

svetla risba.

Po enakem principu so nastajali temni vodni znaki, le da je bila mreža tukaj odtisnjena iz

zgornje strani, da se je ustvarila vdolbina, v katero se je nabralo več papirne snovi. Zaradi

večje gostote na teh mestih so ta ob presvetlitvi videti temna.

Temni in svetli vodni znaki so se enako kot polni vodni znaki pojavljali v ploskovitem

slogu. To so bile površine, ploskve, ki so jih odtisnili v sito. Le redko so izdelali

samostojne temne vodne znake. Pojavljali so se v kombinaciji s svetlimi znaki iz žice ali

pločevine.

Zelo pogosto so temne vodne znake uporabljali kot ozadja za portrete ali grbe, ki so bili

narejeni iz žice. S tem so dosegli odličen kontrast in znaki so bili veliko bolj slikoviti.

(Weiß, 1962; str. 139–140)

Omenjena novost v umetnosti vodnih znakov je zasluga papirnice Johannot v Franciji.

Postalo jim je jasno, da umetnost vodnih znakov ne sme biti omejena le na črke in

embleme narejenih iz žice. Od leta 1812 naprej so v tej papirnici izdelovali take znake.

To znanje se je razširilo tudi po drugih papirnicah v Evropi in Ameriki, ampak se nikoli

niso morali primerjati z vodnimi znaki papirnice Johannot. To so bili prvi začetki »svetlo-

senčnih« vodnih znakov. (Hunter, 1978; str. 295–296)

14

Slika 5: Svetlo- temni vodni znak

2.3.7 SENČNI ALI RELIEFNI VODNI ZNAK

Odločilna sprememba v načinu označevanja papirja se je pojavila v sredini 19. stoletja, ko

je William Henry Smith iz Anglije zasnoval načrt za zapletene senčne vodne znake.

Njegova zamisel je bila, da če z odtisom matrice v mrežo lahko ustvarimo svetlo-temni

vodni znak, zakaj ne bi ustvarili z različnimi globinami reliefa vse možne stopnje sivin.

Ta odmik od starega načina izdelovanja vodnih znakov je bil sprejet z velikim

navdušenjem, kot pravi umetniški razvoj. Z njegovo metodo se je v papir lahko vnesla

katerakoli stopnja gostote in prosojnosti. Risba se je ustvarila v papirju s pomočjo

različnih stopenj gostote snovi oz. debeline. Zaradi tega so bili nekateri deli vodnega

znaka manj ali bolj presojni in na tak način je nastala risba, ki je postala vidna ob

presvetlitvi papirja. S tem načinom so lahko ustvarjali vodne znake na slikovit način, ni

bilo predmeta ali oblike, ki je ne bi mogli prenesti v papir. Reprodukcije slik starih

mojstrov in portreti slavnih so bili narejeni s presenetljivo natančnim in zelo umetniškim

rezultatom.

15

Slika 6: Senčni vodni znak, Prvi poljub, Fabriano

Za nastanek senčnega vodnega znaka so morali umetniki podobo oz. motiv najprej

oblikovati s pomočjo različnih rezkarjev in orodij v voščeni plošči. Izdelali so relief v

voščeno ploščo, v kateri se je ob pogledu proti svetlobi prikazala zaželena slika. Tako, kot

je bila risba vidna v vosku, je bila vidna tudi v papirju.

Najprej so potrebovali stekleno ploščo, ki je bila malo večja od vodnega znaka. Okoli

vseh robov stekla so napravili okvir iz gline. Nato so vanj vlili mešanico čebeljega voska

in parafina. Voščena plošča je bila visoka približno šest milimetrov. Ko se je vosek strdil,

so odstranili glinen okvir. Steklo, ki je bilo premazano z voskom so vpeli v leseno stojalo

ali okvir in ploščo od spodaj presvetlili s svetlobo, bodisi naravno ali umetno. Prostor, v

katerem so ustvarjali je bil zatemnjen, svetloba je bila usmerjena le na voščeno ploščo. Z

majhnimi orodji za rezkanje, ki so jih naredili sami, so nato vrezali in oblikovali motiv v

voščeno ploščo. Globlji, kot so bili vrezi v vosku, več svetlobe je prodrlo skozi njih, manj

je bilo vrezano, manj svetlobe je prodrlo skozi. Na tak način se je potem zaradi različnih

stopenj debeline v voščenem reliefu ustvarila risba. Risba v vosku je bila nato identična

risbi v papirju. Na mestih v situ, kjer je bil relief poglobljen se je nabralo več papirnih

vlaken kot v dvignjenih delih reliefa. Z različnimi globinami v reliefu so lahko ustvarili

različne stopnje gostote snovi in tako je nastala slika.

16

Na površino izdelanega reliefa v vosku se nato nanese grafit v prahu, ki na vosku ustvari

kovinsko površino. Grafit je bilo potrebno dobro vtreti v relief, tako da se je ustvarila

popolna enakomerna površina, pripravljena za elektrotipizacijo. S postopkom

elektrotipizacije ali tako imenovano galvanizacijo, ki je bila izumljena v začetku 19.

stoletja, se je dalo natančno reproducirati relief ali katerikoli model. Gre za kemični

postopek, pri katerem s pomočjo elektrolize lahko nanesemo kovinsko plast na predmete,

pri čemer se lahko porabijo druge kovine ali prešani grafit. S tem postopkom so lahko

naredili identično kopijo reliefa, ki je bil ustvarjen iz bakra. Bakreni odlitek je bil nato še

dodatno podpret s šest milimetrskim slojem svinca.

V naslednjem postopku so prenesli konture reliefa v mrežo, ki je morala biti zelo fina. Ta

mreža, ki je bila v situ nameščena na vrhu in na kateri se je oblikoval papir, je bila zelo

visoke kvalitete, zelo na gosto pletena in je imela kar od 48 do 60 žic na razporejenih na

2,5 cm. Mesto, kjer je bil odtisnjen relief, so z žarjenjem zmehčali, da so se žice lažje

prilagodile matrici. Za kvaliteten odtis so morali iz obstoječe matrice izdelati

kontramatrico. Tako da so dobili dva orodja, imenovana female – male oziroma ženska –

moški. Med te dve matrici so potem namestili mrežo in s pritiskom odtisnili relief v sito.

S takim načinom izdelovanja vodnih znakov so lahko izdelali večje število sit z enakim

vodnim znakom ali pa repliko starega sita.

Oblikovanje vodnega znaka s izrezovanjem portreta ali kateregakoli drugega motiva v

voščeno ploščo je trajalo dlje kakor prej. Zahtevalo je veliko enakih spretnosti ter znanja,

kot jih je potreboval kipar za modeliranje skulpture ali reliefa. Umetniki vodnih znakov

so morali pri izdelavi reliefa biti izredno pazljivi, da ni bilo ostrih in nenadnih robov, ki bi

pri odtiskovanju lahko poškodovali mrežo. V Evropi do vojne ni bilo več kot pet ali šest

delavcev, ki so bili izpopolnjeni v tehniki modeliranja vodnih znakov. (Hunter, 1978; str.

297–301)

17

Slika 7: Relief v vosku

Slika 8: Matrica izdelana z galvanizacijo

2.3.8 RAZVOJ PAPIRNEGA STROJA IN VODNI ZNAKI

Bistvena sprememba v papirništvu se je zgodila konec 18. stoletja, ko je Francoz Louis

Robert leta 1799 izumil prvi papirni stroj. Strojna izdelava papirja se je počasi in

postopoma uveljavila v Evropi. Do začetka 19. stoletja so na papirnih strojih,

imenovanih tudi »Fourdriniermaschiene«, z vzdolžnim sitom izdelovali papir brez vodnih

znakov. Med letoma 1826–1827 je angleški izdelovalec sit John Marshall izumil pomožni

valj, s pomočjo katerega so lahko tudi ustvarjali vodne žige. (Wenger, 2016; str. 11)

Strokovno se je temu valju reklo v francoščini »Egoutteur« v angleškem jeziku pa

»Dandy Roll«. Prvotni namen tega valja, ki ga v papirništvu poimenujemo Eguter je bil,

da je s pritiskom na vzdolžno sito enakomerno porazdelil papirno snov. Papirna zmes se

je nabirala na situ, ki se je vzdolžno premikalo. Iz vrha so pritiskali z valjem na še mokro

snov in sito, da jo je enakomerno porazdelil po njem. Eguter je bil prevlečen s tkano

mrežo iz jekla ali brona, podobno kot pri ročnih okvirjih za ročno izdelovanje papirja.

Na svoj lasten izum je Marshall dodal še enega. Eguterski valj so na papirnem stroju z

vzdolžnim sitom uporabili za izdelavo vodnih znakov. Na mrežo valja je spajkal oblike iz

18

žic, ki so se potem odtiskovale v mokro papirno snov. Na tak način so se ustvarili svetli

vodni znaki. Izdelal je tudi temne vodne znake z vtiskovanjem vdolbin v mrežo valja. Na

papirnih strojih z vzdolžnim sitom so lahko izdelovali svetle in temne vodne znake, ne pa

reliefne. (Weiß, 1962; str. 297)

Slika 9: Eguter v procesu

Slika 10: Egutersko sito

19

Leta 1805 je angleški mehanik Josef Bramah v Londonu razvil papirni stroj, ki je temeljil

na drugačnem principu izdelavi papirja na okroglem situ. V papirnici Johna Dickensa je

leta 1809 tak papirni stroj prvič izdelal papir. Sito je bilo napeto na cilindrični valj, ki je

bil potopljen v koritu s papirno kašo. Ta se je v koritu počasi vrtel, nanj so se nabirala

papirna vlakna, medtem pa se je oblikoval papir. Z vrtenjem se je hkrati odstranjevala

tudi odvečna voda. Papir se je nato iz cilindra odvzel s pomočjo mokre klobučevine, ki je

šla skozi mokro stiskalnico in naprej na sušenje. Papirna stroja sta se razlikovala le v

postopku formiranja/oblikovanja papirja, ostali procesi so si bili skoraj enaki.

Papirni stroj z okroglim sitom je omogočil izdelavo reliefnih – senčnih vodnih znakov.

Vodne znake so s pomočjo matrice odtisnili v mrežo, ki so jo potem napeli na cilinder.

Vlakna papirne kaše so se počasi nabirala v različne globine reliefa in na tak način se je

ustvarila sivinska risba. Postopek je bil popolnoma enak kot pri ročni izdelavi senčnega

vodnega znaka, le da je tu bila mreža napeta na okrogel cilinder.

Razvoj papirnih strojev je bil ogromen napredek v svetu papirništva. Še danes se namreč

po enakem načinu izdelujejo vse možne vrste papirja po vsem svetu. Kljub modernizaciji

so še vedno ohranili kanček tradicije iz zgodovine papirništva, predvsem vodne znake.

(Weiß, 1962; str. 291–297)

Slika 11: Okroglo sito z odtisi vodnih znakov

20

2.4 POMEN VODNIH ZNAKOV V SODOBNEM PAPIRJU IN DANES

V novodobnem papirju se nadaljuje tradicija vodnih znakov, ki so pogosto prilagojeni

sodobnim potrebam. Strojno izdelani vodni znaki se ne morejo ne po izgledu in ne po

namenu primerjati z ročnimi iz preteklosti. Pa vendar imajo tudi oni svojo vrednost in

svoj pomen v sodobnem gospodarstvu in so s časom postali vedno bolj cenjeni. V začetku

so vodne znake, podobno kot v preteklosti, uporabljali kot blagovne znamke ali neke

vrste logotipa. Kot nekoč so tudi v strojnem papirju vodni znaki izražali razmerja v

družbi. Vodni znaki so bili prisotni v papirjih z visoko in srednjo kakovostjo.

Kasneje so vodne zanke začeli uporabljati kot zaščito pred ponarejanjem vseh vrst

vrednostnih papirjev. Bankovce z vodnimi znaki smo pri redkih zasledili že v preteklost,

ko so papir izdelovali še na roke. Od leta 1898 dalje pa je vodni znak postal en izmed

glavnih elementov v svetu bankovcev in ostalih zaščitnih papirjih. (Weiß, 1962; str. 303–

305)

V današnjem času se vodni znaki uporabljajo predvsem v izdelavi zaščitnih papirjev za

preprečevanj ponarejanja. Najdemo jih v potnih listih, licencah, certifikatih, diplomah,

viznih nalepkah, bankovcih, čekih, delnicah, kuponih , dovolilnicah, rojstnih listih,

volilnih lističih itd. Njegova oblika in zahtevnost sta prilagojeni končnemu

proizvodu ter zahtevam kupca.

Sama priprava in izdelava vodnega znaka se je zelo spremenila. Včasih so motiv

ročno izdelali kot relief v voščeno ploščo. Iz nje so s postopkom galvanizacije

izdelali orodje oz. matrico in kontramatrico, s katerim se je odtiskovalo na sito.

Danes lahko s pomočjo različnih grafičnih programov ter CNC tehnologije hitreje in

enostavneje izdelamo vodni znak.

Vodni znak še danes velja za najstarejši in najzanesljivejši element za zaščito papirja.

(Sluga,Sušin, 2019)

21

Slika 12: Vodni znak v bankovcu za 20 evrov

2.5 PAPIRNICA V RADEČAH IN VODNI ZNAKI

V ozki in slikoviti soteski, ob reki Sopoti je nastala radeška papirnica. Iz skromnega

papirnega mlina se je razvila v sodobno papirnico. O njenem nastanku in razvoju je sicer

več različnih mnenj, ustanovljena pa naj bi bila že pred letom 1670, kar pričajo stari spisi,

ki so bili napisani na radeški papir in se hranijo v deželnem arhivu v Gradcu. Nedvomno

lahko to tovarno štejemo med najstarejše v Sloveniji.

V arhivu v Laškem je v knjigi iz leta 1736 ohranjen v papirju vodni znak radeške

papirnice. Papirnica v Radečah je edina papirnica v Sloveniji, ki je v preteklosti

izdelovala in še danes izdeluje papir z vodnim znakom. (Jesenšek, 1976)

Razvoj vodnih znakov v radeški papirnici je potekal po enakem principu kot v

drugih papirnicah po Evropi. Enostavne orisne podobe iz žice so zamenjali senčni

vodni znaki.

Danes v radeški papirnici oba papirna stroja omogočata izdelavo vseh vrst vodnih

znakov. Na prvem papirnem stroju z vzdolžnim sitom se izdelujejo enostavnejši

vodni znaki s pomočjo eguterja (dandy roll). Ta drugi papirni stroj, cilindrični, pa z

okroglim sitom nudi vse možnosti za izdelavo večstopenjski, senčnih vodnih

znakov, in je namenjen predvsem za proizvodnjo vrednostnih papirjev. Na njem se

22

izdelujejo vse možne vrste vrednostnih papirjev, od potnih listov do bankovcev in še

mnogo več.

Slika 13: Vodni znak iz Radeč okoli 1820

Slika 14: Primeri vodnih znakov iz Radeške papirnice

23

3 AVTORSKO DELO

V tem delu diplomskega dela želim predstavit, na kakšen način se danes izdelujejo

senčni/reliefni vodni znaki. Kot oblikovalka vodnih znakov se z različnimi težavami na

tem področju srečujem že kar nekaj let. Razvoj tehnologije v zadnjih petnajstih letih je

nam oblikovalcem omogočil ustvariti ogromen napredek v tej panogi in nam hkrati tudi

olajšal delo.

Danes so voščene plošče zamenjale grafične tablice. Ne potrebujemo več orodij za

modeliranje reliefa, ampak le grafični svinčnik, s katerim rišemo po tabli. Risba vodnega

znaka se izdela v računalniških grafičnih programih, ki so lahko rastrski ali vektorski.

Orodja se ne izdelujejo več s postopkom galvanoplastike, ampak na CNC računalniško

vodenih strojih. Pripravljeno sliko vodnega znaka vnesemo v računalniški program, ki je

pripravljen za izdelavo reliefa. Določimo le nekaj tehničnih podrobnosti in postopek je

končan v nekaj urah.

Velika prednost nove tehnologije je, da nam prihrani čas. Še nedavno nazaj so za pripravo

vodnega znaka potrebovali več tednov. Danes od oblikovanja risbe do končane matrice

potrebujemo le nekaj dni. Sama likovna podoba vodnega znaka se ni spremenila, le s

pomočjo tehnologije izboljšala. Še danes se ustvarjajo podobe iz kovinskih plošč, temno-

svetli in reliefni vodni znaki. Pogosto so ti med seboj kombinirani.

Na lastnih delih vam bom predstavila postopek, kako se pripravi senčna risba, na kaj

moramo biti pozorni in katere so tiste spremenljivke, ki vplivajo na oblikovanje vodnega

znaka.

3.1 PRIPRAVA RISBE

Na svoji risbi cveta, ki sem jo narisala s svinčnikom, bom predstavila postopek

oblikovanja vodnega znaka. Za to potrebujemo primeren računalniški program, grafično

tablico in svinčnik, s katerim lahko rišemo in ustvarjamo po njej.

24

Slika 15: Grafična tablica

Risbo, sliko ali fotografijo vpeljemo v grafični program. Motivu odstranimo ozadje in ga

postavimo na srednje sivo ozadje.

Slika 16: Motiv vpeljan v program

Slika 17: Motiv na sivem ozadju

Zakaj srednje sivo ozadje? Zato, ker nam to pri izdelani matrici predstavlja sredino

reliefa. Na spodnji sliki je prikazano, kako potem računalniški program za pripravo

matrice, sivinsko sliko pretvori v relief. Vsi svetlejši toni od srednje sive so v reliefu

povzdignjeni, vsi temnejši poglobljeni.

25

Slika 18: Sestava reliefa

Slika 19: Povečava risbe s svinčnikom

Na zgornji sliki je prikazana povečava dela risbe, kjer vidimo poteze svinčnika. Če bi se

iz take risbe izdelal relief, bi ta bil poln ostrih robov, ki bi potem pri odtisu poškodovali

mrežo.

Iz pripravljene risbe s svinčnikom je potrebno izdelati primerno senčno risbo za vodni

znak. Za to si pomagamo z različnimi orodji, ki nam jih ponujajo grafični programi za

oblikovanje. Potrebno je zabrisati sledi svinčnika in risbo zmodelirati v mehki senčni

relief, z nežnimi prehodi med svetlo-temnimi kontrasti. Pri tem si lahko pomagamo tudi z

uporabo različnih filtrov.

26

Slika 20: Primerjava računalniške in ročne risbe

Slika 21: Računalniško obdelana risba

S pravilno uporabo grafičnega svinčnika in orodij risbi ustvarimo plastični videz. Kljub

vsem pripomočkom je veliko odvisno od naše poteze roke in pravilnega senčenja.

»Sence in svetlobe so najbolj gotova pot, da se prepoznajo oblike vsakega telesa.«

Leonardo da Vinci (Butina, 1995; str. 95)

27

Slika 22: Računalniško obdelana risba z auro

Vsaki pripravljeni risbi vodnega znaka se na koncu doda beli sijaj v ozadju, ki ga

imenujemo tudi aura. Ta sijaj pripomore k temu, da povzdigne videz vodnega znaka v

papirju. Tukaj sem še dodala rahlo senčno obrobo okoli cveta, da ga še bolj poudarim in

da se cvet ne izgubi v auri.

Zaključeno senčno risbo se nato vpelje v posebno pripravljen računalniški progam za

pripravo reliefa na CNC stroju. Določijo se še tehnične podrobnosti, kot na primer

globina reliefa. Globina ali višina reliefa je v razponu 0,8–2 mm ali več, odvisno od risbe

in debeline papirja. Ne sme biti previsok, da ne poškoduje sita pri odtiskovanju. Gravirni

stroj potem izdela matrico in kontra matrico (female/male), s katerimi se relief odtisne v

fino pleteno mrežo iz brona.

Pripravljeno mrežo se napne na lesen okvir, ki je pripravljen za izdelavo ročnega papirja.

Pod fino mrežo se nahajata dve manj gosti mreži, ki nudita podporo kot v preteklosti pri

velin situ.

28

Slika 23: Matrica in kontramatrica vodnega znaka

Slika 24: Ročno sito z reliefnim odtisom

29

3.2 ROČNA IZDELAVA PAPIRJA

Ker sem zaposlena v radeški papirnici, mi je bila ročna izdelava papirja malo lažja.

Najprej sem v našem laboratorijskem mlinu pripravila papirno snov iz celuloze in klejiva.

Papirna kaša za izdelavo ročnih vzorcev mora biti zelo fino zmleta, da se vlakna lepše

prilagodijo reliefu na situ.

Slika 25 in Slika 26: Ročna izdelava papirja

Sledi postopek izdelave papirja. Za ročno sito je potrebno imeti okvir, ki ga damo na

papir. Znotraj okvirja se tako oblikuje pola papirja. Zajamem papirno kašo in se z

enakomernimi tresljaji znebim odvečne vode. Snamem okvir in še moker papir prenesem

na navlaženo krpo.

Slika 27: Primer še mokrega papirja z vidnim reliefom

30

Nanj položim debelejši papir ter vstavim med dve leseni plošči. Ti plošči nato vstavim v

stiskalnico, kjer se iztisne odvečna voda. Moker papir položim na suh papir, ga pokrijem

z drugim ter vstavim v sušilni boben. Po nekaj minutah sušenja imamo ročno narejen

papir s senčnim vodnim znakom.

3.3 VELIKOST – POMEMBNA SPREMENLJIVKA

Velikost vodnega znaka igra veliko vlogo pri pripravi risbe. Danes vodni znaki krasijo

razne zaščitene papirje. Njihova velikost je prilagojena vrsti papirja, na primer bankovcu

ali potnem listu, zato se pogosto srečam z izzivi, kako risbo prilagodit velikosti. Vse je

odvisno od samega motiva. Če je slika polno detajlov, jo moramo zaradi male velikosti

primerno prilagoditi.

Slika 28: Popačen cvet

Če bi bila risba mojega cveta na primer omejena na velikost 35 mm x 35 mm, detajli

prašnikov in zvezde ne bi bili tako izraziti. V zgornji sliki vidimo, na kakšen način sem

prilagodila detajle risbe. Zvezdo sem poenostavila, prašnike pa optično povečala, da se bo

njihov relief sploh poznal pri odtisu v sito. V ozke in zelo majhne vdolbine se težje

nabere papirna kaša, zato jih je potrebno prilagoditi. V samem vodnem znaku tega potem

niti ne opazimo. Ne samo da določene detajle povečamo, včasih moramo nekatere

nepomembne tudi izpustiti. Danes so vsi vodni znaki prilagojeni končnemu izdelku, zato

je omejitev na velikost njihov vsakdanji spremljevalec.

31

3.4 MOJA DELA:

Slika 29: Katharina Sluga, Cvet (ročni vzorec)

Slika 30: Katharina Sluga, Cvet (strojni vzorec)

32

Slika 31: Katharina Sluga, vodni znak Kofetarica, izdelan po sliki Ivane Kobilice (ročni vzorec)

Slika 32: Katharina Sluga, vodni znak Kofetarica, izdelan po sliki Ivane Kobilice (strojni vzorec)

33

Slika 33: Katharina Sluga, vodni znak Mount Kilimanjaro, izdelan po fotografiji

4 PEDAGOŠKI DEL

Skozi pedagoški proces sem raziskovala možnosti, kako vključiti temo vodnega znaka v

likovni pouk. Zanimalo me je, kako in na kakšen način lahko postopek izvedemo z otroki

v razredu, od priprave vodnega znaka do izdelave ročnega papirja, kateri so tisti motivi in

tehnike, ki nam nudijo možnosti, da vodne znake vključimo v ustvarjalni proces.

4.1 IZBIRA MOTIVA

Likovnih motivov ne zapisujemo in v učnem načrtu niso predpisani. Biti morajo čim bolj

raznoliki, da spodbudijo učenčevo ustvarjalnost. Prilagojeni morajo biti likovni tehniki in

likovni nalogi. (Tacol, 1999; str. 74)

V procesu raziskovanja zgodovine vodnih znakov sem odkrila nekaj primernih motivov,

ki jih lahko vključimo v likovni pouk, kot so:

- človeške figure

- rastlinski motivi

- simbolični motivi

- zgodovinski motivi

34

- verski motivi

Lahko tudi:

- dekorativni motivi

- domišljijski motivi

- abstraktni motivi

- in drugi

4.2 POSTOPEK IZDELAVE ROČNEGA PAPIRJA V RAZREDU

Za ročno izdelavo papirja v razredu si lahko sito naredimo sami. Na lesen okvir napnemo

najlon ali katerikoli drugi mrežasti material (komarniki). Papirno kašo pripravimo na zelo

enostaven način iz natrganega papirja, ki ga pustimo nekaj časa v mlačni vodi. Namočen

papir damo v kuhinjski mešalnik, prilijemo vodo in vse skupaj zmeljemo. Za nadomestek

klejiva dodamo še moko ali jedilni škrob. Papirna kaša je pripravljena.

Moker papir iz sita prenesemo na mokro vpojno kuhinjsko krpo ali filc. Nanj položimo

debelejši papir, vstavimo med dve leseni plošči in obtežimo, da odteče še nekaj odvečne

vode. Potem mokre pole papirja položimo na suh papir in pustimo, da se na zraku posuši.

4.3 PRIMERNE LIKOVNE TEHNIKE IN MATERIALI

V principu sta vsaka tehnika in vsak material primerna za likovno delo, vendar jih je

potrebno prilagodit po izrazni in oblikovalski možnosti, in sicer katere najbolj ustrezajo

likovni nalogi. Tako se nam material razkrije kot aktivni sestavni del oblikovanja, uvrščen

kot primarno izrazno sredstvo. (Butina, 1997; str. 225–227)

Skozi pedagoški proces sem raziskovala tehnike in materiale, ki so primerni za

oblikovanje vodnih znakov v razredu.

Žica:

Če se vrnemo v zgodovino vodnih znakov, najdemo način, ki je primeren za otroke, in

sicer oblikovanje vodnih znakov iz žice. Z mehko žico se lahko izdela oris predmeta, ki

se ga namesti na sito. To je najbolj enostaven način za izdelavo enostopenjskega vodnega

znaka.

35

Slika 34: Motiv izdelan iz žice ter vpet v sito

Slika 35: Odtis motiva v papirju

Lepilni trak:

Prav tako kot iz žice lahko ustvarimo motiv iz lepilnega traku ali samolepilnega papirja,

ki ga prilepimo na sito. Prelepljena mesta ne prepuščajo vode, nabere se manj papirne

snovi in se ustvari bela risba.

Kolagrafija (lepilo):

Kolagrafija je grafična tehnika v visokem tisku. Matrico izdelamo hitro in preprosto s

pisanjem ali risanjem lepila na karton. Risbe pri nanašanju lepila ne moremo natančno

nadzorovati, zato je potrebno prilagoditi likovno nalogo in motiv tehniki. (Jesih, 2000; str.

64)

S tem načinom lahko narišemo željen motiv na steklo. Ko se lepilo posuši, ga odstranimo

iz površine in potem položimo na sito.

36

Slika 36: Izdelava matrice z lepilom

Slika 37: Odstranjevanje posušenega motiva iz stekla

Slika 38: Motiv vpet v sito

Slika 39: Odtis motiva v papirju

Kolažni tisk (materiali s teksturami):

Kolažni tisk je tudi tehnika visokega tiska. Osnovna značilnost je, da za izdelavo matrice

uporabimo materiale z raznovrstnimi površinskimi strukturami. (Jesih, 2000; str. 65)

Na sito lahko položimo različne materiale, med katerimi so najbolj primerni prosojni

materiali (zevese, čipke itd.).

Lesena palčka:

V še mokro polo papirja lahko s pomočjo palčke prostoročno narišemo motiv. Risba bo

nato vidna v posušenem papirju.

37

Tisk s pečatniki (krompir):

Odtiskovanje s pečati je zelo stara tehnika, zgodovinsko najstarejša oblika odtiskovanja.

(Jesih, 2000; str.73) S pomočjo te tehnike sem želela ustvariti svetlo-temni vodni znak,

podobno kot danes na papirnem stroju izdelujejo odtise s pomočjo eguterja. Z otroki smo

z visokimi in globokimi deli izdelali še nekaj pečatov iz krompirja. Žal se ta tehnika ni

najbolj izkazala. Pri odtiskovanju se je mokra papirna kaša prijela na krompir in če nisi

bil previden, se je naredila luknja.

Slika 40 in Slika 41: Odtisi pečatov iz krompirja

Vse opisane likovne tehnike me spominjajo na grafično tehniko visokega tiska – beli rez.

S temi postopki lahko ustvarimo svetlo risbo v papirju. Skozi raziskovanje sem opazila

kar nekaj vzporednic z umetniško grafiko. Na žalost mi ni uspelo odkriti tehnike, s katero

bi lahko odtisnili relief v mrežo brez pomoči strojev in tehnologije. Morda bom med

svojim ustvarjanjem našla način in postopek za vključitev senčnega reliefa v pedagoški

proces.

38

4.4 UČNA URA ZA LIKOVNO DELAVNICO NA TEMO VODNI ZNAK

Glava priprave

Datum: 29. 8. 2020 Šolsko leto: 2019/20

Prosta delavnica

Učitelj likovne

vzgoje:

Katharina Viktoria Sluga

Predmet: likovna vzgoja

Okvir čas

obravnavanega

področja:

4–6

Starostna

skupina:

7–13 let

Likovno

področje:

risanje/oblikovanje + izdelava ročnega papirja

Likovni

problem:

oblikovanje risbe iz žice s sklenjeno linijo (medialno linijo)

Likovna naloga: oblikovanje vodnega znaka iz žice s sklenjeno linijo (medialno

linijo), kot v srednjem veku

Likovna

tehnika:

risanje, oblikovanje z žico

Likovni

materiali in

pripomočki:

svinčnik, žica, klešče, sito za ročno izdelovanje papirja, papirna kaša,

kuhinjske krpe, lesene plošče, papir

Likovni motiv: živali (resnične, fantazijske)

Učne metode: razlaga, pogovor, praktično delo

Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska

Učni mediji in

pripomočki:

Power point predstavitev, fotografije, vzorci

Medpredmetne

povezave:

zgodovina, tehnika

Učni

pripomočki:

računalnik, programska prezentacija fotografij, vzorec papirja

Vrsta učne ure: uvodna, nadaljevalna, kombinirana

Literatura in - Tacol, T.(2003) Likovne igrarije. Učbenik za likovno vzgojo v

3. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Debora

39

drugi viri:

- Weiss, K. T. (1962). Handbuch der Wasserzeichenkunde, hg.

von Wisso Weiss, Leipzig

- Tomšič-Čerkez, B.(2010) Likovni pogledi. Učbenik za likovno

snovanje v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga

- Butina, M., de Gleria. B., Skubin. I., Zornik, K. itd. (2000).

Likovna teorija.Ljubljana: Debora

- Kocjančič, N., Karim, S., Kosec, M., …, Tomšič-Čerkez, B.,

itd. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna

vzgoja. [ Elektronski vir] Dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osno

vna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf

Cilji / učenci: - ponovijo znanje o točki, liniji, prostoročni črti

- ponovijo znanje o risbi

- razvijajo sposobnosti opazovanja, ustvarjalnosti, domišljije,

iznajdljivosti

- razvijajo občutek za oblike v risbi

- razvijajo občutek za gradnjo risbe iz linij

- izdelujejo obliko vodnega znaka iz žice po opazovanju

- razvijajo ustvarjalne risarske zmožnosti in negujejo

individualni risarski izraz

- spoznajo pojme: vodni znak, sklenjena linija, nesklenjena

linija, sito, papirna kaša

- razvijajo občutek za uporabo linij

- rišejo prostoročno

- razvijajo smisel za vključevanje likovnega motiva

- razvijajo motorično spretnost in občutek za ravnanje z

različnimi materiali

- izdelajo risbo

- spoznajo ročno izdelovanje papirja

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf


40

DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOST

UČENCA

UČNA

METODA

IN OBLIKA

UČILA IN UČNI

PRIPOMOČKI

UV

OD

NI

DE

L

V uvodnem delu najprej pozdravim

učence.

Nato jim napovem, da bomo danes

spoznavali risbo v papirju.

Vprašam jih, če mogoče še vedo

kaj je risba in kako nastane.

Risba je način likovnega izražanja.

Risba je proizvod risanja. V risbi

dobi likovna misel prvo vidno

obliko.

Vprašam jih kaj lahko vse

upodobimo s pomočjo risbe?

Vse, kar vidimo okoli nas in vse,

kar si zamislimo. Risba je lahko

realna, domišljijska, abstraktna …

Skupaj si ogledamo različne

primere risb.

Učenci poslušajo

sodelujejo in

odgovarjajo na

vprašanja.

- frontalna

in

individualna

oblika

- pogovor

- razlaga

Power point

41

OS

RE

DN

JI

DE

L

Posredovanje likovnih pojmov:

Pokažem jim primer vodnega

znaka in jih vprašam, če morda

vedo, kaj je to?

Obrazložim jim, da je to vodni

znak. Risbe, ki so skrite v papirju

in jih vidimo le s pomočjo

presvetlitve.


znaka na bankovcu. Obrazložim

jim, da so vodni znaki že več kot

700 let prisotni v našem življenju

in da veliko ljudi tega ne ve.

Povem jim, da danes služijo kot

zaščitni element v papirju (potni

listi, bankovci).


znaka iz srednjega veka. Vprašam

jih, če morda vidijo iz česa je

ustvarjen.

Obrazložim jim, da so jih nekoč

delali iz žice.

Vprašam jih, kako risbo lahko

naredimo iz žice?

Skupaj ugotovimo da je to linijska

risba (orisna).

Še enkrat skupaj obnovimo

lastnosti točke in linije. Da sta

glavna likovna elementa risbe.

Skupaj si ogledamo sklenjeno in

nesklenjeno linijo ter ugotovimo,

kako se razlikujeta.

Vprašam jih, če morda vidijo iz

koliko žic so narejeni vodni znaki?

Na slikovnem primeru ugotovimo,

da so lahko iz ene žice ali več.

Učenci

poslušajo

sodelujejo in

odgovarjajo na

vprašanja.

Učenci

poslušajo,

opazujejo,

sodelujejo in

odgovarjajo na

vprašanja.

- frontalna in

individualna

oblika

- pogovor

- razlaga -demonstracija

Power point

ročni vzorci

42

O

SR

ED

NJI

DE

L

Posredovanje likovne naloge:

Učencem pojasnim, da se bodo

danes znašli v vlogi oblikovalcev

vodnih znakov in izdelovalcev

ročnega papirja kot v srednjem

veku.

Pokažem jim primere svojih

ročnih vzorcev.

Razložim jim, da bo njihova

naloga, da napravijo vodni znak iz

sklenjen linije, in sicer s pomočjo

žice, tako kot so to delali v

preteklosti.

Motiv je: živali (resnične,

fantazijske).

Za oblikovanje vodnega znaka si

lahko pomagate z risbo ali skico

živali, po kateri potem oblikujete

žico.

Rišete s svinčnikom, oblikujete z

žico.

Razdelim jim papir in svinčnike.

Pripravim žico, različne debelosti.

Likovno izražanje:

Učence opazujem pri delu, jih

spodbujam, svetujem ter

pomagam.

Ko so vse živali ustvarjene, gremo

skupaj v izdelavo papirne kaše.

Razložim jim postopek priprave

papirne kaše.

Učenci

poslušajo

sodelujejo

Učenci rišejo

živalske motive

na papir.

Motiv

oblikujejo iz

žice

- frontalna in

individualna

oblika

- pogovor

- razlaga -

demonstracija

- frontalna in

individualna

oblika

- pogovor

- razlaga

- frontalna

- skupinska

oblika -

demonstracija

Power point

ročni vzorci

svinčnik, papir, žica

43

O

SR

ED

NJI

DE

L

Prinesem papir in ga skupaj

raztrgamo.

V večjo posodo natočim mlačno

vodo in vanj dam kose papirja. Ko

se papir dovolj napije, ga v

kuhinjskem mešalniku zmeljemo,

dodamo še moko in še dodatno

meljemo.

Učencem razložim, da moko

uporabljamo kot klejivo.

Pripravljeno kašo zlijem v večjo

kad in dodam še vodo.

Pokažem jim sito in način, kako

bomo nanj pritrdili vodne znake.

Učencem pomagam pri

privezovanju znakov na okvir.

Pripravim navlažene kuhinjske

krpe, papir, lesene plošče.

Pokažem jim postopek ročne

izdelave papirja, in sicer od

začetka do konca.

Učence opazujem in pomagam pri

izdelavi ročnega papirja.

Po končani izdelavi moker papir

položimo na debelejši papir in

pustimo, da se suši vsaj en dan na

zraku.

Učenci trgajo

papir na manjše

kose

Pomagajo pri

pripravi

papirne snovi

Učenci

poslušajo

Učenci

poslušajo in

opazujejo

Učenci vežejo z

žico

Učenci

poslušajo in

opazujejo

Učenci

izdelujejo papir

Učenci

pripravljajo

papir za sušenje

- frontalna

- skupinska

oblika -demonstracija

- frontalna

- skupinska

oblika -demonstracija

papir, posoda,

voda, kuhinjski

mešalnik, kad

sito, žica

sito, kuhinjske krpe,

papir, lesene plošče,

debeli papir, papirna

kaša

debeli papir

44

ZA

KL

JU

ČN

I D

EL

Posušene ročne vzorce papirja razstavimo tako, da jih prilepimo na okno. Skupaj si

ogledamo nastale vodne znake. Še enkrat ponovimo, kaj so bili cilji likovne

delavnice. Ob tem skupaj oblikujemo naslednje kriterije za vrednotenje:

- izvirna upodobitev likovnega motiva

- upodobitev motiva s sklenjeno linijo

- tehnična izvedba

- upoštevanje materiala

4.5 ANALIZA LIKOVNIH IZDELKOV

Slika 42: Jež

Ježa je naredil učenec, star 7 let. Imel je težavo pri iskanju motiva, zato sem mu

priskočila na pomoč. Na primerih skic sem mu še dodatno demonstrirala, na kak način si

lahko pomaga z risbo in kako ustvarimo risbo s sklenjeno linijo. Ker je imel učenec

manjše ročne spretnosti, sem mu pripravila debelejšo bakreno žico, da se mu pri

oblikovanju ni zlomila. Kljub vsem oviram je na koncu izdelal motiv ježa, ki ga je še

enkrat prerisal iz moje predloge. Bil je zelo aktiven in pozoren skozi celo delavnico.

45

Slika 43: Abstraktna ribica

Domišljijsko ribico je ustvarila učenka, stara 11 let. Zelo hitro je razumela, kaj likovna

naloga zahteva od nje. Prepustila sem ji, da si sama izbere debelino žice, s katero bo

ustvarjala. Odločila se je za tanjšo. Zelo dobro je v oris vključila oko in usta. Pri glavi je

zaradi zaključevanja orisa linija bolj odebeljena. Ni želela žico odrezati, ampak jo je

navijala okoli osnovne linije in s tem tudi videz linije odebelila. Njeno delo sem zaradi

njenega posebnega izgleda poimenovala Abstraktna ribica.

Slika 44: Mačka

46

Oris mačke je oblikovala učenka, stara 10 let. Izdelala jo je iz tanke žice. Učenka ni bila

najbolj pozorna pri poslušanju navodil za likovno nalogo. Namen je bil iz sklenjene žice

napravit oris živali. Ona se je motiva lotila s pomočjo dveh žic. Obliko nosu je naredila z

dodatno žico. Mačka je narisana v gibanju iz profila. Pri zgornjem ušesu vidimo, kje se

glavna črta združi v celoto. Pri izdelavi ročnega papirja je učenka bila zelo spretna.

Slika 45: Riba

Motivi iz vodnega sveta so očitno zelo priljubljeni. Ribo je ustvaril učenec, star 13 let.

Učenec je ustvaril več različnih risb rib. Na koncu se je odločil za zadnjo risbo. Bil je zelo

pozoren in je veliko spraševal. Morda je to bil tudi razlog, da je likovno nalogo odlično

rešil. Pri postopku oblikovanja iz žice sem opazila, kako je poskušal na različne načine

ribi ustvarit usta in oko. Naredil je več različic, dokler ni bil zadovoljen s svojim

izdelkom. Ribi je iz ene linije izdelal oko in usta. Pri pritrjevanju na sito se je ribica

prelomila na polovici, zato smo jo še dodatno povezali z žico.

4.6 ANALIZA PEDAGOŠKEGA PROCESA

Likovna delavnica je bila zelo pozitiva izkušnja zame. Učenci so bili ves čas motivirani,

angažirani ter so lepo sodelovali. Morda zato, ker sem delavnico izvedla v zelo majhni

skupini in sem se lahko vsem enakomerno posvetila. Pri uvodu in osrednjem delu sem

opazila veliko zanimanja. Skupaj smo ponovili še enkrat vse likovne pojme, povezane s

risbo. Najmlajši učenec je imel sicer manj predznanja kot vsi ostali, tako da sem se mu

47

prilagodila in mu namenila več časa. Ostale učence to ni motilo, lepo so ga sprejeli in mu

kasneje tudi pomagali pri likovnem izražanju. Po posredovanju likovne naloge so mi

zastavljali veliko vprašanj. S tem so pokazali svoj interes in željo po dobrem likovnem

izdelku. Ustvarjanje vodnih znakov je potekalo v skupinski obliki za veliko mizo v krogu.

Učenci so pokazali veliko medsebojnega sodelovanja. Po tem je sledila priprava papirne

kaše. Učenci so natrgali papir in pomagali pri pripravi papirne mase. Nato sem jim

demonstrirala, kako se izdeluje ročni papir in na kaj morajo biti pozorni, pri čemer so me

zelo dobro poslušali. Med samim procesom smo pomagali drug drugemu. Pomembno mi

je bilo, da razvijejo občutek empatije. Izdelan ročni papir smo položili po tleh ter

počakali, da se na soncu posuši. Imeli smo lepo vreme, tako da smo lahko delavnico

izvajali na prostem. Med sušenjem izdelkov smo pospravili in očistili vse pripomočke.

Naslednji dan smo suhe izdelke nalepili na okno in občudovali skrite risbe. Sledilo je

vrednotenje.

Med pedagoškim procesom sem opazila, da so učenci veliko bolj motivirani, če je

vključeno veliko praktičnega dela. Menim, da je zelo pomembno, da se jim pri likovnem

pouku nudi veliko raznolikosti, da lažje razvijajo svoja kognitivna, afektivna in

psihomotorična področja.

48

5 ZAKLJUČEK

V teoretičnem delu svojega diplomskega dela sem predstavila risbo, papir in vodne znake.

Risba služi kot glavno izhodišče za nastanek vodnega znaka. Povzela sem njeno

zgodovino in pomen v kulturnem in likovnem svetu. Točka in linija sta njena glavna

likovna elementa. Najbolj uporabna risarska podloga je papir. Življenja brez tega

materiala je nepredstavljivo, njegova zgodovina pa velikim neznana. Zato sem v

osrednjem delu predstavila njegov razvoj od papirusa pa vse do papirja, kot ga poznamo

danes.

Glavna tema mojega diplomskega dela so vodni znaki ali (kot jih jaz poimenujem) risbe v

papirju. Vsak izmed nas je že imel stik z njimi, ampak se tega niti ne zaveda. Moj cilj je

bil predstaviti njihovo zgodovino in razvoj od srednega veka do danes. Raziskovala sem

njihov pomen, čemu so služili in kaj so predstavljali nekoč in danes. Veliko vlogo skozi

zgodovino je imel njihov likovni – vizualni razvoj. Tesno s tem je povezan proces

nastajanja in izdelovanja vodnih znakov. Umetniki srednjega veka se niso zadovoljili z

belimi risbami v papirju, želeli so nekaj več. Ta želja jih je gnala, da so vodne znake

razvili do podobe ki jo poznamo danes. Žico in voščeno ploščo je zamenjala sodobna

računalniška tehnologija – reliefi matrice nastajajo s pomočjo gravirnih strojev.

V avtorskem delu sem se želela predstaviti kot oblikovalka vodnih znakov. Spoznali ste,

kako je razvoj tehnologije vplival ne samo na moje delo, ampak na delo oblikovalcev po

vsem svetu. Predstavila sem, kako iz risbe s svinčnikom izdelamo senčno risbo, ki potem

služi kot priprava za relief in izdelavo matrice.

Skozi raziskovanje v pedagoškem delu sem spoznala, katere teme in tehnike vodnih

znakov so primerne za likovni pouk. Ta spoznanja sem uporabila za izvedbo likovne

delavnice in skupaj z učenci smo izdelali nekaj lepih primerov risbe v papirju.

Vodni znak še danes velja za najstarejši in najzanesljivejši element za zaščito papirja in

upam, da to dolgoletno tradicijo v papirništvu ne bo nikoli izpodrinila sodobna

tehnologija.

49

6 VIRI IN LITERATURA

Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje. Ljubljana: Cankarjeva založba

Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora

Butina, M., de Gleria. B., Skubin. I., Zornik, K. itd. (2000). Likovna teorija. Ljubljana:

Debora

Hamerton, P. G. (1892). Drawing and Engraving. London and Edingburg: Adam and

Charles Black

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf

Hunter, D.(1978). Papermaking: the history and technique of an ancient craft. New york:

Dover Publications

Jesenšek, M. (1976). Od papirnega mlina do moderne papirnice v Radečah. Izdala

Tovarna dokumentnega in kartnega papirja, Radeče pri Zidanem mostu

Jesih, B. (2000). Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Kocjančič, N., Karim, S., Kosec, M., …, Tomšič-Čerkez, B., itd. (2011). Učni načrt.

Program osnovna šola. Likovna vzgoja. [Elektronski vir] Dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf

Mihelič, F. (1963). Risbe. Ljubljana: Mladinska knjiga

Paulapuro, H. (2000). Papermaking Part 1, Stock Preperation and Wet End. Finland

Sluga, K., Sušin, B. (2019). Vodni znak v zaščitenem papirju. Papir, (str. 27)

Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Ljubljana: Debora

Tacol, T.(2003). Likovne igrarije. Učbenik za likovno vzgojo v 3. razredu devetletne

osnovne šole. Ljubljana: Debora

Tomšič-Čerkez, B. (2010). Likovni pogledi. Učbenik za likovno snovanje v 1. letniku

gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga

Weiss, K. T. (1962). Handbuch der Wasserzeichenkunde, hg. von Wisso Weiss. Leipzig

Wenger E. (2016). Filigranologie – die Wissenschaft der Wasserzeichen. Mitteilungen

der Gesellschaft für Buchforschung in Östereich 2016-1, (7–19). Wien [Elektronski vir]

Dostopno na: http://www.buchforschung.at/pdf/BUCHFORSCHUNG-2016-1.pdf





http://www.buchforschung.at/pdf/BUCHFORSCHUNG-2016-1.pdf

50

6.1 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1: Rafael Santi, Sv. Jurij in zmaj, 1506, Galerija Uffizi, Firence, dostopno na:

https://patrons.org.es/raphael-and-his-circle/

Slika 2: Vodni znak Visoka krona,Weiss, K. T. (1962). Handbuch der Wasserzeichenkunde,

hg. von Wisso Weiss. Leipzig (str. 96)

Slika 3: Vodni znak iz žice pripet na situ, Weiss, K. T. (1962). Handbuch der

Wasserzeichenkunde, hg. von Wisso Weiss. Leipzig (str. 74)

Slika 4: Primer sita s polnim vodnim znakom, dostopno na:

https://papermoulds.typepad.com/simon-barcham-greens-pap/page/2/

Slika 5: Svetlo–temni vodni znak, Weiss, K. T. (1962). Handbuch der Wasserzeichenkunde,

hg. von Wisso Weiss. Leipzig (str. 183)

Slika 6: Senčni vodni znak, Prvi poljub, Fabriano, dostopno na:

https://trudymasondotcom.files.wordpress.com/2017/11/dsc04722.jpeg

Slika 7: Relief v vosku, arhiv Radeče papir nova d.o.o.

Slika 8: Matrica izdelana z galvanizacijo, arhiv Radeče papir nova d.o.o.

Slika 9: Eguter v procesu, dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Watermark#/media/File:Dandy_Roll.png

Slika 10: Egutersko sito, Hunter, D. (1978). Papermaking: the history and technique of

an ancient craft. New york: Dover Publications, (str. 403)

Slika 11: Okroglo sito z odtisi vodnih znakov, katalog Portals: Cylinder mould

watermarks

Slika 12: Vodni znak v bankovcu za 20 evrov, dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Watermark

Slika 13: Vodni znak iz Radeč okoli 1820, Jesenšek, M. (1976). Od papirnega mlina do

moderne papirnice v Radečah. Izdala Tovarna dokumentnega in kartnega papirja, Radeče

pri Zidanem mostu (str. 6)

Slika 14: Primeri vodnih znakov iz Radeške papirnice, dostopno na:

https://www.radecepapir.si/the-watermark-the-oldest-and-most-reliable-paper-protection-

element/

https://patrons.org.es/raphael-and-his-circle/

https://papermoulds.typepad.com/simon-barcham-greens-pap/page/2/

https://trudymasondotcom.files.wordpress.com/2017/11/dsc04722.jpeg

https://en.wikipedia.org/wiki/Watermark#/media/File:Dandy_Roll.png

https://en.wikipedia.org/wiki/Watermark

https://www.radecepapir.si/the-watermark-the-oldest-and-most-reliable-paper-protection-element/

https://www.radecepapir.si/the-watermark-the-oldest-and-most-reliable-paper-protection-element/

51

Slike 15 – 35: Osebni arhiv

Slika 36: Izdelava matrice z lepilom, dostopno na:

https://www.youtube.com/watch?v=orSFE-bJniw

Slika 37: Odstranjevanje posušenega motiva iz stekla, dostopno na:


Slika 38: Motiv vpet v sito, dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=orSFE-

bJniw

Slika 39: Odtis motiva v papirju, dostopno na:


Slike 40 – 45: Osebni arhiv






risba v papirju - uni-lj.si

Documents