G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N L E T O X I I I . , S T . 62 — C E N A 1 0 D I N

E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O S R E D A , 25. M A J A 1960

S seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj

CIM BLIZE PREBIVALCEM 0 organizaciji in delu upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora bodo ponovno razpravljali jeseni

Kranj , 24. maja — N a s k u p n i * e i i obeh zborov O L O K r a n j , k i J * b i la danes, so odborn ik i po-

ušali več z a n i m i v i h poročil. Ko t r * v ° je bi lo poročilo o pos lova-n j u K o m u n a l n e banke, za tem p o č i l o o občinskih i n družbe-

h načrtih in proračunih, poro­čilo nih

o organizaciji i n de lu up rav -©rganov O L O , poročilo

b a j n e g a javnega p r a v o b r a n i l ­c a ter poročilo okrajnega sena-t a za prekrške, o njegovem de lu v tetu 1959.

Obsežno poročilo o de lu up rav ­ah organov je na sej i obeh zbo­rov podal ta jn ik O L O tovariš Pavle Zupančič. O n je po jasn i l W o Okra jnega l judskega odbo-r a in d rug ih ko l eg i j sk ih organov,

O r ganiz , ic i jo uprave , s i s temat i za-C lJo de lovn ih mest, up ravno i n administrat ivno pos lovanje ter j a koncu t u d i nekate ra usluž-" ^ s k a vprašanja. V n jegovem r e * e ra tu je poudar i l , d a je b i l o

v ^ d n j i h l e t ih precej nare jenega v smislu decentra l i zac i j e okra jne u Prave i n prenosov r a z n i h funk-2)J na občinske l judske odbore. *ođa pr i t em se še zmeraj k a ­p j o razne težave, k i j i h n i moč r k o h i t ro reševati. Prece j težav J£ zaradi tega. ker občinski l j u d ­m i odbori k a k o r t u d i O k r a j n i sudsk i odbor še n ima j o zasede-

de lovn ih mest z ustrezno * V a l i f i k a c i j o uslužbencev. P r a v t a ^o nekater i ' službe ov i ra j o za-^otani i n obsežni p redp is i , k i

občinski l j u d s k i odbor i poča-8 1 k u j e j o .

0 ° k o n c u njegovega re ferata

količini

t an j ; i . s u r o v i n i n d r u g i h

1. c

se je v razprav i j a v i l o več od ­born ikov med k a t e r i m i tud i M i ­lan Ogr is , L o v r o Ce ra r i n V i n k o Hafner . S ledn j i je z last i pouda­r i l , d a je treba i ska t i rešitve v nada l jn j i decentra l i zac i j i razn ih služb kot je na p r i m e r šolstvo, ka tas t r ska služba i td . , da b i t a ­ko organe ob last i čimbolj p r i ­

bližali po t rebam preb i va l s t va . H k r a t i j e poudar je l . da b i b i l o primernejše odgodi t i splošno razpravo o pos lovan ju O L O na jesen, k o b i zb ra l i še druge ust­rezne podatke o de lu Okra jnega zavoda za soc ia lno zavarovanje , Vodne skupnos t i , K m e t i j s k e zve­ze r a t n i h zborn ic i td . , k a r vse

dopolnjuje poslovanje Okra jnega l judskega odbora v ce lot i .

- L c. V

S L O V E N S K I M L A D I N C I ČESTITAL I

TITU ZA ROJSTNI DAN V nedeljo, 22. maja ob 17. u r i je predsednik r epub l ike

Jos ip B ro z T i to spre je l v B e l e m dvo rcu v Beogradu 19-člansko s lovensko mlad insko delegaci jo, k i m u je čestitala k n jegovemu 68. ro js tnemu dnevu. V de legac i j i sta b i l a tudi dva gorenjska mlad inca — Janez Čuden z Jesen ic i n Zdrarvko K r v i n a , predsedn ik Okra jnega komi te ja L M S K r a n j , k i je b i l obenem tud i vodja s lovenske delegacije. O svo jem srečanju s T i t o m n a m je takole p r ipovedova l :

~ V nedeljo, 22. maja nekaj pred peto uro popoldne smo se p r ipe l j a l i v B e l i dvor . Razen s lovenske delegaci je je b i la t u še delegaci ja gradi te l jev av tomobi l ske ceste, dele­gaci ja študentov i n delegaci ja makedonske mlad ine .

V i m e n u s lovenske m lad ine sem predsedn iku T i t u če­st i ta l z nas l edn j im i besedami :

V i m e n u s lovenske mlad ine Tam iskreno čestitamo k rašemu ro js tnemu dnevu i n v a m želimo, da b i nas še dolgo tako uspešno vod i l kot doslej . Obenem pa v a m ob l jub l jamo i n zagotavl jamo, da bomo z de lom i n učenjem dokaza l i , da smo v r edn i nas l edn ik i S K O J i n da bomo nada l j eva l i n j ihove svetle i n borbene tradic i je , kakršne so generaci je pred n a m i zapisa le v zgodovino de lavskega razreda pod ide jn im vods tvom Komunistične part i je . Se enkrat v a m iskreno čestitamo i n vas pozdrav l j am v i m e n u vse slo­venske mlad ine .

P redsedn ik Ti to se je nato z nami zadržal v razgovoru približno 20 minut . G o v o r i l i smo o l o k a l n i h de l o vn ih a k c i ­jah , o gradn j i av tomob i l ske ceste »-Bratstvo-enotnost-n, o lovu i n r ibo lovu , p r ipovedova l n a m je o i l ega lnem delu pred vojno itd.«

r

Prva živilska industrija

Kranj , 24. ma ja — P o s ta t i s t i -^ n i n podatk ih O L O je i n d u s t r i ­j i ' našega ok -a j a v p r v i h štirih ^ e c i h letos i zpo ln i l a s k u p n i

ačrt pro i zvodnje po

frta. ^ajvečji uspeh v t em času je

T*°eležila živilska indus t r i j a , k i g dosegla 41,5% letnega p lana .

tedi e l ek t ro indust r i j a , k i j e do -JOa 38.00% le lnoga p l ana , in-2 ? r t l a c e l u l o z e ( ^penka Tržič) , . ;o, e lektrogospodarstvo 35,8%

indust r i j a (Ze lezerna J e -^'j1"") 35,2 . k o v i n s k a 34,4%, j 6 k s t i l n a 34.4 %, indus t r i j a usnju ~\ obutve 34,1%, lesna i n d u -j * * J a 32,8%, kemična i n d u s t r i -

30,7 % in i ndus t r i j a gume in £ m 6 ( S a v a ) 30,00%. Gredbeoa u> s t r i J ; i J v zaradi njene spec i -^°<*td oziroma sezonske de-{JJ^OSti do konca ap r i l a i zpo l -

U a Se .samo 13,3% letnega p l u -M• količini.

splošnem ocenjujejo ta us-J * H kot doka j ugoden zalet le-ty.n]v gospodarske dejavnosti. S ( i

n , l ,« ;< oodj tja niso v prvih me-2 C l h dosegla večjega uspeha

r ;»di trenutne rekonstrukcije, ***»anjka

O b D n e v u m l a d o s t i -

č e s t i t k e p r e d s e d n i k u T i t u

ZA Tvoj 68. rojstni dxn, Ti pri-Dragi Tito, tudi letos, nasamo prisrčne pozdrave.

Prinašajo Ti jih delovni ljudje naše dežele. Pozdrave, ki Ti jih prinašamo, so odkritosrčna zaob­

ljuba nas mladih in vseh delovnih ljudi Jugoslavije, da bomo čuvali vse pridobitve boja Komunistične partije, da bomo nasledniki vseh junaških in graditeljskih rodov, nosilci na-daljnih nalog socialistične izgradnje in prihodnosti Jugosla­vije.

Prinašamo Ti pozdrave iz Zagreba, kjer se ;e rodil junaški SKOJ, iz Reke, Kraljevice, Drvara, Banje Luke, gi­gantske Zenice, ponosnega mesta Ruda, kjer je dobila zastavo prva proleterska brigada, iz. Jesenic, Kranja, Ljubljane, iz avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, ki je še eno veliko delo mladega rodu, vredno revolucionarne dediščine in na-wkov Komunistične partije in SKOJ. Prinašamo Ti pozdrave iz ,vseh naših krajev, iz vseh delovnih kolektivov. Pota, ki jih je prehodila Štafeta mladosti, so pota boja in svobode, pota, s katerimi je bila naša dežela že od nekdaj bogata.

Dvignimo zdravice. Tebi, borcu za mir in resnično človeške odnose med

ljudmi. Pustimo za trenutek tišino knjižnic in laboratorijev,

stroji po tovarnah naj utihnejo, plugi naj se ohlade od tople zemlje. Okrasimo se s cvetjem, veselje naj zaplapola po naših ulicah, v naših srcih . . . Pesem o svobodi ntj zadoni iz mladih grl. . .

Mnogo sreče k rojstnemu dnevu, dragi tovariš Tito!

S prireditev ob Dnevu mladosti

Množičnost in veliko zanimanje V R A D O V L J I C I

Radov l j i ca , 24, maja . K o t po vseh k r a j i h so tud i v

Radov l j i c i p r i p r a v i l i vrsto pro­s lav v počastitev Dneva mlado­st i . T a k o so vse te dni tekmo­va l i m lad inc i i n m lad inke v raz­ličnih športnih panogah in to v šahu, odbo jk i , mnogobo ju , stre­l jan ju in nogometu. Danes, ob 12. u r i j e ime la m l a d i n a pros la ­vo po Šolah, zvečer pa je b i la v Radov l j i c i osrednja akademi ja v počastitev rojstnega dne mar­šala T i ta . Zaključna pr i red i t ev praznovanj ob D n e v u mladost i pa bo v nedel jo , 29. ma ja ob Sob-c e v e m jezeru, k jer bo tud i raz­glasitev rezul tatov športnih tek­movanj . N a vseh p r i r ed i t vah v Radov l j i c i 'bo sodelovalo oko l i 1000 mlad incev in m lad ink .

V T R Z l C U T R Z I C , 24. maja. V e s Tržič K

že danes p r i p rav l j a na s lovesno

praznovanje Dneva mlados t i , k i bo j u t r i zvečer. S k o z i mesto p r i ­p rav l j a jo m imohod , v ka t e r em bodo sodelovale vse množične organizac i je . G l a v n a svečanost bo na G l a v n e m t rgu , k j e r bo go­vo r i l predsednik Občinskega k o ­mite ja L M S V i k i Do rn ik in pred -st"dnik Občinskega l judskega od ­bora Ix)vro Cerar .

M l a d i n s k e organizac i je po vseh tr/.i.skih tovarnah so začele d vo ­mesečno medsebojno t ekmovan je v čast Dneva mladost i . Jutrišnji dan bo šolska m l a d i n a i z ved la vrs to športnih srečanj.

V ŽELEZNIK IH

Železniki, 24. maja. Sinoči je b i l a v D o m u P a r t i z a ­

na v Železnikih osredn ja akade­mi ja v počastitev D n e v a mlado­sti. Nastop i l i so pevsk i zbor i že­lezn i ške občine, nadal je rec i ta -tor j i , člani T V D Par t i zana pa so i zved l i parterne in proste vaje.

° n °del jek je b i l na Jesen icah pričclck športnih tekmovan j v o k v i r u I X . mlad inskega fest i­vala, k i se bodo nadal jevale še ves teden

V nedel jo bo m lad ina železniške občine p r i r ed i l a na Rat i t ovcu m lad insko rajanje i n z a k u r i l a kresove.

V Z I R E I I Z i r i , 24. maja. J u t r i bodo v počastitev Dneva

mladost i v Z i r e h spre je l i mlade člane v zvezo komunis tov . O r ­gan i z i ra l i bodo vrsto športnih tekmovan j med šolami i n med m l a d i n s k i m i a k t i v i . V nedel jo, 29. maja, pa bo svečana parada skoz i Z i r i , k i se je bodo udele­žile vse množične organizac i je žirovske občine. N a g lavnem trgu v Z i r e h pa bo množično zborovanje mlad ine , na katerem bo govor i l predsednik Okra jne ­ga komi te ja L M S K r a n j , tovariš Z d r a v k o K r v i n a . M . Z .

MNOŽIČEN P O H O D V J A M O P O D B A B J I M Z O B O M

V nedeljo, 22. maja je nad sto preb iva lcev Boh in j ske Be l e s k u ­paj z mlad ino i n p ion i r j i ter vo­j a k i b le jske garn iz i j e ob iska lo znano kras>ko jamo pod B a b j i m zobom. Množičen ogled jame je o rgan i z i r a l šolski odbor v o k v i ­r u praznovan ja Dneva mladost i , v j amo pa je v od i l nekdan j i vo ­dič i n dober poznavalec terena. M i h a Ropret . K e r je ogled ja ­me za tolikšno število ob i skova l ­cev naenkrat težaven in neko­l i ko nevaren, so organizator j i p r i p r a v i l i nad 40 luči, bake l , že-lezničarskih sve t i lk i n žepnih l u ­či. — Prav i j o , da je b i l to do­slej najbol j množičen obisk do­mačinov v j am i . M l a d i n o i n vo­jake so zan ima le stare l judske zgodbe o tej j a m i in tud i resnič­ni dogodki iz N O B , saj so se t ja­kaj večkrat za tek l i par t i zan i . Starejši i n nekdan j i borc i so o tem vede l i mars ika j povedat i . K o l o n a ob iskova lcev si je nazaj grede lahko prav od b l i zu ogle­dala BabjO škrbino, na katero so par t i zan i 1. maja 1944 obes i l i

zastavo z rdečo pe terokrako zvezdo. Takra t so Nemc i od vseh strani obstre l jeva l i pečino ok rog Zoba. Večkrat pa so iz ble jske vojašnice meta l i granate prav na Je lov ico na part izane. Se da ­nes je pod pečinami naj t i različ­no zar javelo železje granat i n oddrobl jeno kamenje .

J . B .

I N N A J E S E N I C A H Jesenice , 24. maja. Nede l j skemu množičnemu i z l e ­

tu šolske, de lavske i n kmečke mlad ine jeseniške občine na Pr is tavo , k jer so b i l a razna tek­movanja , k i j i m je s ledi lo m l a ­d insko veselje v narav i , je sle­d i la v ponedel jek popoldne v spodnj i dvo ran i O O S Z D L na J e ­senicah o tvor i tev razstave m l a ­d ih fotoamaterjev z Jesen ic , J a -v o r n i k a , Hrušice i n B l e j ske Dobrave . O t vo r i t v i razstave, na kater i razstav l ja oko l i 10 p i on i r ­j ev 100 zelo dob r ih fotoposnet-kov, so pr i sos tvova l i ne le p red ­s t a v n i k i mlad ine , marveč tud i vseh organizac i j i n ustanov B področja Jesenic . Razen otvor i t ­ve razstave m l a d i h fotoamater­jev so bi le v ponedel jek popold­ne tud i m lad inske športne igre v športnem p a r k u pod Mežakljo. Učenci in d i j a k i jeseniških šol ter de lavska m l a d i n a so se po­mer i l i v košarki, odbo jk i i n no­gometu. Športnim i g ram je sle­d i l v Cu fa r j e vem gledališču na­stop vseh p lesn ih ansamblov s področja jeseniške občine. D a nes zvečer pa je b i l a v Delav­skem domu pr i red i tev osnovne šole Tone C u f a r z Jesen ic pod nas lovom »Pokaži, ka j zna.š«. N a ­stop i l i so m l a d i pevc i , recitator-j i , i n s t rumenta l i s t i pa tud i m a n j ­ši otroški ansamb l i , k i j i h je ocenjevala posebna komis i j a . Podobne pr i red i tve se bodo v o k v i r u letošnjega jeseniškega mlad inskega fest iva la v r s t i l e skoz i ves teden.

- U .

K R A N J U B O D O

F I L M S N E M A L I

„Kako upravlja državljan FLRJ"

F i l m s k i snema l c i beograjske Rad io - t e l ev i z i j e so se p red ne ­d a v n i m dogovor i l i z Občinskim l j u d s k i m odbo rom v K r a n j u , d a bodo v p r i h o d n j i h dneh posne l i f i l m o k r a n j s k i k o m u n i z nas lo­v o m : » K A K O U P R A V L J A D R ­Ž A V L J A N FLRJ« .

F i l m bodo i zde l a l i tako, da ga bodo l a h k o p r edva j a l i v r e d ­n e m domačem te l ev i z i j skem p rog ramu , razen tega pa ga bo­do s i n h r o n i z i r a l i t u d i n a druge j ez ike tako, da ga bo brez te­žav p r edva j a l a tud i E v r o v i z i j a . Z a domače potrebe bodo i zde­l a l i dve kop i j i , i n s icer v s lo ­v e n s k e m i n s rbohrva t skem je­z i k u . Z a i zde lavo f i l m a so se predvsem odločili zato, d a b i l j u d e m še bol j nazorno p r i k a ­z a l i družbeno uprav l j an j e p r i nas, k e r sedanje raz lage i n predva jan ja o družbenem samo­u p r a v l j a n j u mnogokra t n iso b i ­l a dovo l j r a z u m l j i v a . E n o k o ­pi jo bodo za k ran j sko k o m u n o s i n h r o n i z i r a l i t u d i v f ranco ­s k e m j e z i ku , k i jo bodo kasneje p r i k a z o v a l i p r edvsem t u j i m de­legac i jam, k i bodo ob iska le K r a n j . T e l e v i z i j s k i i n f i l m s k i de l avc i so i z b r a l i k r an j sko k o ­m u n o zato, k e r meni jo , d a je tu družbeno uprav l j an j e p r i nas na jbo l j razv i to . N a f i l m s k i t r ak bodo posne l i na jpre j neka j p r i ­zorov i z K r a n j a , potem zbore vo l i v cev , zasedanja d e l a v s k i h svetov i n u p r a v n i h odborov po k r a n j s k i h d e l o vn ih k o l e k t i v i h , nadal je zasedanje Občinskega l judskega odbora i n vseh u p r a v ­n i h organov v občini.

H k r a t i opozar jamo p r e b i v a l ­ce K r a n j a , naj ne bodo prese­nečeni i n začudeni, ko se bodo te d n i po k r a n j s k i h u l i c a h po­j a v i l e ek ipe snemalcev , p o m a ­gajte j i m , da bo snemanje nemoteno potekalo . F i l m bodo p redva ja l i tud i po vseh k i n e ­matog ra f ih p r i nas. M . Ž.

O B N A G R A J E V A N J U P O E K O N O M S K I H E N O T A H V ŽELEZARNI J E S E N I C E

Za 5,1 odstotka nad planom

T u d i v a p r i l u je de lovn i ko l ek ­t i v jeseniške Železarne pr idno i zpo ln j eva l pro izvodne naloge. Ope ra t i vn i p l a n je v a p r i l u i z ­po ln i l s 112.3 °/0, družbeni p l an pa s 104.3 %. Tako so družbeni p l an za p r v e štiri mesece letos i z po ln i l i z 105.1 % i n računajo, da bodo ta naskok obdržali do k o n ­ca leta. Uspeh pr ip i su je jo z last i i zpopo ln jenemu s istemu nagra­jevanja . Znano je namreč, da so reorgan i z i ra l i podjetje na eko­nomske enote i n uved l i nagra­jevanje po enoti pro i zvoda.

Izreden uspeh v tem obdobju je dosegel ko l ek t i v mar t inarne , k i je pro i zvede l 6828 ton več jek­la , kot je b i lo predv ideno s p l a ­nom. T u d i ko l ek t i v elbktropeči je presegel p l a n za skoraj 13 %, lahke proge za 32.3 %, va l j a rna 2400 za 5 .4% i td .

T u d i za ta mesec pričakujejo podoben uspeh. Poda tk i i z prve dekade v ma ju kažejo, da so Iz­p o l n i l i p l a n s 104,2 %. V i s o k o so jo presegle l ahke proge, e l ek t ro -

, peč i td . - k .

•IL /m t; o K L i i j h K L m m m a m t

IZ N A Š I H K R A J E V S R E D A . 25. M A J A 19M

IZ N A Š I H K R A J E V

K U L T U R N I R A Z G L E D I N A Š R A Z G O V O R

r N A Š R A Z G O V O R

V K O P E R D V E I G R A L S K I S K U P I N I Z G O R E N J S K E V teh dneh se je sestala žirija

in določila katere dramske d r u ­žine, k i so s i že p r ibo r i l e vstop iz občinskih rev i j na okra jne , bodo sodelovale na republiški re­v i j i d r a m s k i h družin v K o p r u , k i bo od 30. maja do 5. j u n i j a . Z a rev i jo so določene dramske s k u ­pine iz nas l edn j ih k ra j e v : Z a ­gorje ( Ivan C a n k a r »POHUJŠA­N J E V D O L I N I ŠENTFLORJAN-S K I ) , Ve len je (J . B . Pr i es t l ey - I N S P E K T O R N A OBISKU« ) , Izo la (Duško Roksandič » B A B I ­L O N S K I STOLP « ) , Jesenice (Sch i l l e r » M A R I A STUART « ) , S l o v enska B i s t r i c a (Matej B o r »ZVEZDE S O VEČNE« ) K r a n j (Otto L . F i s che r » PROST I D A N « ) , T o l m i n (Rose B u d j u h e n » D V A N A J S T P O R O T N I K O V « ) , Mežica ( »SEVILJSKI BRIVEC« ) , P t u j ( » M R T V I K U R E N T « ) , Cel je ( » J A N K O I N M E T K A « ) . N a re­publiško revi jo sta torej p r epu ­ščeni dve i g ra l sk i družini iz G o ­renjske, ne le ena, kot l a n i .

P R I P R A V E N A S E D M O P R E M I E R O V K R A N J U

Va j e za upr i zo r i t e v Kre f t ove »Vel ike puntarije« v režiji ing . arch. V i k t o r j a M o l k a v Prešer­novem gledališču v K r a n j u so že v po lnem t eku . V omenjen i predstav i bo nastop i l ves ansam­be l i n še nekaj članov D P D Svo ­boda Stražišče i n P r i m s k o v o . Predstavo bodo u p r i z o r i l i v po­častitev občinskega p ra zn ika K r a n j a — 29. j u l i j a . P r e m i e r a pa je p redv idena za 30. jun i j a .

V Srednji vasi so proslavljali

V nedel jo, 22. ma ja , j e b i l a v Sredn j i v as i p r i Šenčurju po­m e m b n a slovesnost. Domače ga­s i l s k o društvo j e namreč pro ­s l a v l j a l o 10-letnico obstoja. Sve ­čanosti, k i je b i l a povezana s praznovan j em 15-letnice osvobo­d i tve , j e pr i sos tvova lo v e l i k o do­mačinov i n okoličanov, zas topni ­kov družbenega i n političnega življenja, zas topn ikov občinske gas i l ske zveze i n d rug ih .

Po svečanih govor ih i n po pro­g ramu, k i so ga i z v ed l i domači gas i l c i , so najzaslužnejšim pode­l i l i tud i p i smena pr i znan ja .

Omen jeno društvo je v 10 le ­t ih n a p r a v i l o ze lo v e l i k o : zg rad i ­l i so v o d n i bazen, nov gas i l sk i dom, k u p i l i novo motorno b r i -zgalno, r a z v i l i prapor , izšolali več gas i lcev n a r a z n i h tečajih i n s e m i n a r j i h i td . Razen m i n i ­m a l n e podpore o k o l i 130.000 d i ­narjev, so vse z g rad i l i o z i roma k u p i l i a p ros tovo l jn im de l om oz i ­r oma samopr i spevk i .

V načrtu ima jo gradnjo še ene­ga vodnega bazena, k e r so v s l u ­čaju požara vezan i l e n a e n v o d ­n i bazen, to pa je tud i ed ina vo ­da vbližini.

N A C R T N E J S A P R O G R A M S K A P O L I T I K A

V K r a n j u se je v letošnji g le­dališki sezoni zvrs t i l o t r inajst dopo ldansk ih nede l j sk ih p r i r e d i ­tev pod nas lovom »Ura pravlj ic«. Igra lc i d ramske družine D P D Svoboda p r i Prešernovem g leda­lišču so o t rokom od 10. do 15. l e ­ta p r ipovedova l i prav l j i ce i n uganke ter j i m i zva ja l i od lomke iz različnih pravljičnih iger. P r e d dnev i so us tanov i l i p r i p r a v l j a l n i odbor, k i bo v p r ihodn j i sezoni načrtneje v o d i l programsko po­l i t i ko teh pr i red i tev . "Na vseh predstavah ( tr ikrat so tud i gosto­val i ) , je b i l povprečen ob i sk 312 l j ud i .

M E D NAJBOLJŠIMI N a f es t i va lu m l a d i n s k i h pev­

s k i h zborov l jub l janskega ok ra j a je zbor kamniške južne osnovne šole pod vods tvom pevo vodje V i k t o r j a Mihelčiča med mlajši­m i m l a d i n s k i m i zbor i osvo j i l prvo mesto i n se u v r s t i l za na ­stop na r e v i j i p e v s k i h zborov v Ce l ju .

Otvoritev doma na Brdu

Pr i zadevno turistično društvo na Posavcu je odpr lo na B r d u p r i L j u b n e m svoj dom, v kate ­r em se je od prvega maja do danes zvrs t i lo že nad 1000 o b i ­skovalcev .

D o m na B r d u je zgrajen v zna ­čilnem goren jskem kmečkem slogu. P r e d n j i m je lepo ure j en l e tn i v r t i n plesišče — okrog pa

V p o n e d e l j e k o p o l d n e K r a j : k ran jske -ces te . Cas : ponedel jek, 23. maja

od 11.30 do 12.30. Osebe: l judje , k i sva j i h

srečala i n j i h povpraševala o tem i n onem i n m i d v a .

K a z a l c i na u r i kažejo 11.30. Miličnik na v r h u Je l enovega k lanca , k i je b i l p r va » ž r t ev « naj inega »pohoda«, nama n i hotel odgovar jat i na vpraša­nja, češ da je šele mesec dn i v K r a n j u i n da zavol jo tega še ne more dajat i noben ih i z ­jav o l judeh i n o prometu . »Pridita ob en ih , ko me bo zamenja l ko lega ! O n je že dolgo v K r a n j u i n bolje pozna l j u d i i n promet, pa tud i l j u d ­je ga bolje poznajo, k e r je — m e d n a m i rečeno — precej strog!«

Ob l jub i l a s va m u , da bova prišla pozneje.

P r e d pos lova ln ico »Tekst i l « T rgovskega podjet ja E l i t a K r a n j na Prešernovi cesti je I rena P a p l e r sk lada la i z ve ­

l ikega zaboja, k i je pr i spe l i z Zagreba, najrazličnejše blago. U r a je 11.40.

»Kol iko časa že delate v tem podjetju?«

»Kmalu bo leto dni.« »Tore j ste vajenka?« » D a ! « »Vam je pok l i c všeč?« »Da. «

Ze lo skop i odgovor i . Seve­da, neko l iko j i je b i lo nerod­no! •

11.50. P r e d k i o s k o m na T i ­tovem trgu je gneča l j ud i , k i kupuje jo današnje časopise. P r oda j a l ka F r a n c k a Matkovič nama je povedala , da je v tem p o k l i c u že 6 let i n da je zadovo l jna z n j i m .

»Kakšno mnen je pa imate o G l a s u Gorenjske?«

» V zadn jem času je v e l i ko boljši, kot je b i l pre j . L jud j e so se zdaj tud i že navad i l i na t r i k ra t tedensko izhajanje.«

Lo j ze C e h , miličnik k r a n j ­ske postaje L j u d s k e mi l i c e ,

je b i l tokrat v c i v i l u . »Do­pust imam!« nama je takoj zaupal . Po tem pa si je z roko obr i sa l potno čelo: vroče m u je bi lo ura je b i l a točno dva ­najst, sence pa je neusmi l j e ­no p r ipeka lo . . .

»Kdaj je največ dela v va ­šem poklicu?«

» N e bi hote l b i t i z loben, toda če hočem na to vpraša­nje odgovor i t i po p rav i c i , mo ­ram reči. da takrat , ko do­bijo plačo de lavc i g radben ih podjet i j . To je navadno pet­najstega v mesecu, tra ja pa dva do t r i dni.«

» In ka te r i čas v dnevu i m a ­te največ dela?«

»Zvečer, od 7. do 12. ure.«

»Kdaj pa je najbol j dolg­čas?«

»Po dvanajs t i u r i ponoči pa do jutra.«

U r a je 12.15. Sonce še.ved­no neusmi l j eno p r i p eka po razgret ih k r a n j s k i h u l i cah .

»Matematično nalogo sem pisa la č ik!« nama je najprej povedala M a r i j a K o b a l , štu­dentka 3. l e tn ika Ekonomske srednje šole. »Toda vseeno upam, da bom razred v redu končala. Samo ta šmentana gospodarska matemat ika . . •«

»Kam pa greš na prakso med počitnicami?«

»Na Gozdno gospodarstvo.* »Pa še eno indiskretno

vprašanje: si zaljubljena?« » N e ! Zdaj i m a m dosti opra­

v i t i s šolo!« N a avtobusni postaji ob

12.20 u r i .

»V i niste iz Kranja?« sva vprašala p r i k u p n o dekle , k i je čakalo na avtobus. Pozneje nama je povedala tud i ime in p r i i m e k : M a r i j a S i f r e r .

»Zmotil i ste se. Doma sem v Stražišču, vendar stanujem /:daj v C e r k l j a h , k jer delam v T r govskem podjet ju »Krva­vec«. Večkrat p r i d em v K r a n j . . . Oprost i te , prišel je moj avtobus, ne smem ga za­m u d i t i . . . «

»Srečno!« T. - Ž.

Kranjska mladina za Dan mladosti

Občinski k o m i t e L M S K r a n j je za letošnje praznovan je Dneva mlados t i o r gan i z i r a l v e l i k o šport­no tekmovanje de lavske , kmeč­ke i n šolske m lad ine v najrazlič­nejših športnih panogah, ko t so at l e t ika , odbo jka , strel janje, no ­gomet, rokomet , šah i t d .

Med t em,ko jej b i l o t ekmova -jnc kmečke m l a d i n e i zvedeno pred 14 d n e v i n a B e l i p r i P r e d ­dvo ru , k a r smo že poročali, pa v teh d n e h potekajo t ekmovan ja med de lavsko m lad ino . T e k m o ­van j e šolske mlad ine , i zvedeno v sode lovan ju s p r i p a d n i k i J L A

Dom na B r d u

se razprost i ra jo sadovn jak i . U r e ­j en je tud i p a r k i r n i prostor. V e ­l ikega pomena je izredno lepa p r i r odna lega z razg ledom prot i radovljiški i n b l e j sk i k o t l i n i , ter J u l i j s k i m i n Kamniškim A l p a m . Z D o m o m na B r d u smo tako do­b i l i eno najlepših turističnih po­

stojank n a Gor en j skem.

N I S O P O Z A B I L I N A N J E T r e n u t n o je n a z d r a v l j e n j u

v bolnišnici za T B C n a G o l n i k u 34 b o l n i k o v iz k r an j ske občine. L e - t i p a so b i l i v m i n u l i h dneh dokaj presenečeni, k o so zve­de l i , d a so j i h za zaključek tedna R K prišli ob iskat zastop­n i k i občinskega odbo ra R K K r a n j . Vest se je h i t r o razneskt po vsej bolnišnici i n k m a l u so b i l i v s i b o l n i k i k r a n j s k e občine z b r a n i oko l i gostov. Se bol j presenečeni i n vese l i pa so b i l i naši b o l n i k i , ko so j i m po k r a j ­šem nagovoru A n i c e C a r m a n , članice občinskega odbera R K K r a n j , r a z d e l i l i s k r o m n a d a r i ­l a . V prisrčnem razgovo ru so se pogovor i l i o bo l e zensk ih težkočah i n o r a zn ih živl jenj­s k i h zadevah. - an

c a T A K O S E N E R E Š U J E Č A S T

Z a r a d i neke nepomembne k r i ­t i k e (za katero so pozneje ugo­t o v i l i , da n i b i l a upravičena), k i jo je na občnem zboru K Z v Dov j em i z r eke l Janša F ranc , se je Ance l j F r a n c , k i je b i l s k r i ­t iko pr izadet , čutil tako užalje­nega, da je m e n i l , da si bo p r i ­zadet i čast op ra l edino s fizič­n i m obračunom. Ze naslednjega dne je pričakal k r i t i k a v mle ­k a r n i v Mo j s t r an i , k a m o r je prišel po mleko . K o je p r i spe l v m l eka rno , je z a v p i l : »Ka j pa imaš t i z menoj ! « , nato pa ga je z os t r im de lom pokrova od kang le za mleko u d a r i l po obra­z u i n m u pr i zade ja l na čelu vrezno rano, za rad i katere je b i l nekaj dn i celo na bolniškem dopustu . Z a r a d i l ahke telesne poškodbe se je mora l zagovar­j a t i p red sodiščem v Radov l j i c i , k i ga je obsodi lo na 5000 d ina r ­j e v denarne k a z n i , plačilo od­škodnine za bolečine v znesku 5000 d inar jev i n povprečnine 1000 d inar jev . O k r a j n e m u zavo­du za socialno zavarovan je bo poleg tega mora l .še pov rn i t i vse stroške, nastale v zvez i z zdrav ­l j en jem oškodovanca. M o r d a bo ta kazen dovol j poučen opomin , da bo takšno zadevo reševal pr ihodn je na pametnejši način.

C E N I R E D A

I N K O N T R O L E

Bivši pos lovodja mesarskega podjet ja na Bre z j ah F r e l i h A n ­dre j je precej po domače po jmo­v a l dolžnosti u p r a v n i k a podjet­ja . Tržna inšpekcija, k i je letos a p r i l a preg leda la pos lovanje podjet ja, je spričo nereda, k i ga je ugotov i la v podjet ju, prišla do zaključka, da F. A . n i do ra ­

sel nalog i , zato je b i l po sk l epu L O Radov l j i ca — čeprav n e k o l i ­ko prepozno — razrešen dolžno­st i u p r a v n i k a . Ze ob p r v em pre­g ledu meseca novembra l an i je tržna inšpekcija ugotov i la p r i ­man jk l j a j v znesku 162.133 d i ­narjev . Čeprav b i mora la že ta ­krat po ugotov l jenem stanju i n k e r v z r okov nastalega p r i m a n j k ­l ja ja n i zna l po jasn i t i , podvzet i ustrezne ukrepe , a l i pa vsaj v izogib nada l jn ih posledic poskr ­beti za njegovo odstav i tev iz od ­govornega mes'ra, pa tega n i sto­r i l a zgolj zato, k e r je ob l jub i l , da bo škodo p o v r n i l . T ako po­puščanje je rodi lo še hujše po­sledice, k e r F. A . za nered i n mater ia lno škodo, k i jo je po­vzročil družbenemu premoženju, n i čutil noben ih posledic. Ob po­novnem preg ledu v mesecu a p r i l u , so ugotov i l i , da F. A . pos lovan ja ni v ničemer i zbo l j ­šal, višina p r iman jk l j a j a pa se ]e celo povečala. T u d i tokrat so ugotov i l i , da je še naprej sk ra j ­no ma lomarno op rav l j a l svojo službo, k e r j eopust i l skora j v sa ­ko ev idenco, k i b i n u d i l a vsaj približno s l i ko mater ia lnega in finančnega pos lovanja podjet ja. Z a takšno ma lomarno pos lova­nje se je mora l zagovar jat i pred sodiščem v Radov l j i c i , k i ga je obsodi lo na 20.000 d inar jev denarne ka zn i i n povračilo povprečnine 2000 d inar jev . P od ­j e t ju pa bo mora l pov rn i t i še vso povzročeno škodo.

\ I P O B O L J S L J I V T P R I J A T E L J

T U J I : I M O V I N I :

Horva t M i r k o , ključavničar iz Radov l j i ce , je b i l za rad i t a t v i n , k i j i h je izvršil v sakokra t v p i ­janost i , že dvakra t pred sodn i ­

k i . T ok ra t se je že tretjič zago­va r j a l zarad i ta tv ine denarnice z v semi dokumen t i i n 5200 d i ­nar jev gotovine, k i jo je i zmak­n i l svo jemu gost i te l ju L u k a n c u F i l i p u .

H . M . je močno vdan pijanče­van ju . Z a pijančevanje i n pre­življanje njegove družine obe­nem pa njegov i mesečni p re j em­k i v sakokra t ne zadoščajo. Več­krat se je že tud i poskušal zd ra ­v i t i p ro t i a lkoho lu , pa je zdrav ­l jenje v sakokra t samovol jno opus t i l , k e r je namesto zdrave­ga r a zuma vsakokra t zmagala sla po dobr i kap l j i c i . T u d i 15. februar ja 1960 sta z oškodovan­cem zopet pop iva la po radov l j i ­ških gost i lnah. K e r je oškodo­vanec v g l avnem plačeval za-pi tke , je opaz i l , k o l i k o i m a de­nar ja v denarn i c i . K o je v i d e l , da Je oškodovanec že močno pod paro, m u je, preden sta se pos lov i l a , i z m a k n i l iz zadnjega hlačnega žepa denarnico. Denar je sp rav i l v žep, denarnico pa iz prev idnos t i odvrge l v grmovje b l i zu železniške postaje v R a ­dov l j i c i . Nas lednjega dne ga je L . F. vprašal, če je morda ka j v ide l njegovo denarn ico , k i m u je zman jka l a . H . M . seveda o t em n i vede l ničesar. Se le ko je b i l prot i n j emu uveden kazen­sk i postopek, je dejanje skesa­no p r i zna l in celo pokaza l me­sto, k a m o r je odvrge l denarnico . K e r ga vse dosedanje razmero­m a m i l e kazn i niso poboljšale, m u je sodišče v Radov l j i c i i z ­rek lo neko l iko strožjo kazen pe­t i h mesecev zapora. K e r je vsa de janja s tor i l v v i n j e n e m sta­n j u , se bo mora l med presta ja­n j em ka zn i tud i obvezno a m b u ­lantno zd rav i t i prot i kroničnemu a l k o h o l i z m u .

k ran j skega garnizona, so b i l a do po l f ina la i zvedena konec m i n u ­lega tedna n a igriščih i n prosto­rih garn i zona J L A . F i n a l n o tek­movan je b o m o l a h k o v i d e l i n a p ra zn ik 25. maja . Z a prehodn i p o k a l občinskega komi t e j a L M S K r a n j bodo i z ved l i še zaključno tekmovan je najboljših ak t i v o v vaške, de lavske i n šolske m l a d i -nene ter p r i p a d n i k o v J L A . P o zaključku športnega t ekmovan ja i n og leda garn izona bo s k u p n o zborovanje, k j e r bodo n a svečan način dode l i l i zmagova l cem d va prehodna poka la in d ip lome. S l e ­d i l bo še k u l t u r n i p r og ram v i z ­va jan ju m lad ine i n p r i p a d n i k o v J L A .

Razstava ljudske tehnike

po šolah K o m i s i j a za tehnično vzgojo

m lad ine p r i O O L T K r a n j je i m e l a v m i n u l e m t ednu svojo redno sejo, na k a t e r i so ob rav ­n a v a l i tehnično vzgojo m lad ine ob zaključku šolskega leta. — S k l e n i l i so, da bodo letos vse šole na G o r e n j s k e m povsod tam, k j e r so poučevali tehnični pouk, izvedle za zak l ju .ek šol­skega leta samostojne razstave o op rav l j enem de lu na tehnič-novzgo jnem področju v m i n u ­l e m le tu . Posebna k o m i s i j a bo preg l eda la vse razstave i n ugo­tov i l a , k a t e r a med n j i m i je najboljša. Najboljša šola bo l ahko svojo razstavo p r i k a z a l a na letošnjem G o r e n j s k e m se j ­m u , k i bo avgusta v K r a n j u . — Neka j najboljših šol bodo n a ­g r a d i l i , - an

N o v i de lavsk i dom je med Kranjčani v z b u d i l ve l iko zado vol jstvo. K l j u b t emu pa je med neka t e r im i še nekaj pripomb« so bol j a l i man j tudi upravičene. N o v a fasada z g lavne ceste res nared i na mimoidoče v t is modernega poslopja, v endar pa v e C ! no mot i s tara streha, k i se precej v i soko dv iga nad nov im P1/ z i dkom. Mnen j e večine je v sekakor treba upoštevati i n zato bi lo pametno, če b i nov pr i z i dek povišali še za eno nadstropje* S tem bi De l a v sk i dom pr idob i l na zunanjem izg ledu, kar P a J

vsekakor še pomembneje , v D e l a v s k e m domu bi tako dobili nekaj nov ih prostorov, k i j i h Kranjčani bol j kot mars ika j d r U " gega močno pogrešajo.

Miki H ie ireba razširiti V petek, 20. ma ja , j e b i l a v

Radov l j i c i r edna seja Občinske­ga odbora L judske t ehn ike R a ­dov l j i ca , na ka te r i so govor i l i o p r i p ravah za r e d n i l e tn i občni zbor, k i bo predv idoma 4. jun i j a . M e d d r u g i m so govor i l i tud i o splošni p r ob l ema t i k i L T na pod­ročju radovljiške občine. Ugo­tov i l i s o namreč, da delo tega organa v m i n u l e m letu n i b i l o na jbo l j pohvalno. Z dotac i jo po l mi l i j ona , k i j o j e odbor pre je l l an i od O b L O Radov l j i ca , b i se nemara l ahko precej več naredi­lo, k a k o r se je. V občini de lu je 1L» A M D Radov l j i ca , k i j e go­n i l n a s i l a te de javnost i v občini,

nadal je A M D Podnart , F o t

k l u b Radov l j i c a in Brodars« društvo. Ta odbor bi moral j i m organ izac i jam nud i t i V < J C

moči, skrbe t i pa bi mora l tu za ustanav l jan je nov ih orgaj• zaci j L T v občini in gledat' " to, d a b i b i l o de lo čimbolj » ord in i rano . O ob j ek t i vn ih t° ' vah , k i so preprečevale n e l T K ^ . r

n o de lo L judske tehnike v dov l j i c i , se bodo pogovor i 1 ' p r ihodn jem občnem z l * > r U ' , J j a -eebne komis i j e , k i bodo P j * " ^ gale odboru , pa bodo ^ k l " b : i n

de lo na posamezn ih podr de la L T .

u

L . M . S T R A Z I S C E VPRAŠANJE : Stanujete pr i s i ­

nu i n spre jemate nadomest i lo za povečano stanar ino v bon ih 1050 d inar jev . Z a n i m a vas a l i ste upravičeni do nadomest i la v bon ih a l i v gotov in i .

O D G O V O R : V sk ladu z 2. čle­nom Uredbe o i/plačevanju na ­domest i ! za povečano stanar ino (Ur. l ist F L R J št. 48/59) p r i p a ­da nadomest i lo v bon ih ga pove­čano stanar ino , ožjim sorodn i ­k o m l as tn ika , med te spadajo tud i starši.

V P R A Š A N J E : K e r sprejemat« nadomest i lo za povečano stana­r ino v bonih ste hotel i z n j i m i plačati na jemnino , vendar v a m je s in i n njegova žena to zavr ­n i l a i n zahtevata plačevanje na ­j emn ine v gotov in i .

O D G O V O R : K e r prejemate nadomest i lo za povečano s l a nar ino v bonih boste z. n j im i p l a ­čevali na jemnino in j i h je do l ­žan s in kot lastn ik spre jet i .

Z. I. G O R J U S E - B O H I N J VPRAŠANJE: Imate n.-/. i ! . . - i

sko hčerko, za katero pa dosedaj n i sk rbe l njen zakonsk i oče, k l j u b t emu, da je p r i zna l oče­tovstvo. Sedaj bi rad i , da bi p l a ­

čeval preživnino in vas zan ima kako bi to u v e l j a v i l i .

ODGOVOR: V sk ladu a zako­nom o razmer ju med starši in otroci (Ur. list F L R J št. 101/17) so st'rši dolžni skrbet i Btl svoje nepreskrb l jene otroke, v k o l i ­kor je hčerka nepreskrb l jena boste zahteva l i od njenega očeta pri / ivnino in boste isto uve l ja­v i l i preko BOdlica.

D. V. L U C I N E VPRAŠANJE: Poko jn i starši

so določili, da ostane v a m i n v a ­ši sestr i de l posestva (7 ha zem­lje i n nova hiša). L a s t n i n s k a prav ica je pričela ve l ja t i 1. j a ­nuar ja 1960 in vas sedaj z an i ­ma , kdo je dolžan plačevati da­vek.

O D G O V O R : Davek od zeml j i ­šča plačuje lastnik In «a boste dolžni plačevati od 1. j anuar ja l!)(i(l. leta dalje.

VPRAŠANJE: Skupaj /. s e ­stro živita p r i bra tu , k i je g lnv-ni dedič na posestvu, kateremu brezplačno obdelujeta z e m l j o in tudi on dejansko uživa va j ino zemljišče.

ODGOVOR) Za delo p r i bratu lahko zahtevale plačilo, ravno-tako pa najemnino ga zemljišče katerega on uživa.

A . S. B O H I N J S K A BISTRIŠ V P R A S A N J K Komunalni

bank i n a B l e d u dolgujete # J " goročno stanovanjsko posoj ' 1 0 ' K o t l as tn ik hiše dobite nadome­st i lo v bon ih i n b i radi iste v n ° V ' čili vendar vam j i h K B Bled n spre jme, k e r so b i l i i zdani P* 1

bank i v K r a n j u .

ODGOVOR - V skladu * * členom Uredbe 0 izplačeval"1* nadomestil za povečano s t a n a r 1 ' no (Uradn i list I I K I 18/WJ [J ustrezn ih navod i l plačujete A°T v K i s lahke v bonlfa i " J | h J

K I J Bled dolina sprejeti.

J . A . JEZERSKO VPRAŠANJE - Stanujete v

hiši katere lastn ik je v Zagreb«; Dogedaj ste plačevali od nis^ davek, zavarovanje i n ste l S

obnov i l i ter \ ložili 150.000 dinfT jev . L a s t n i k v a m je ponudil n šo v n a k u p , vendar se vam ** vsota 600.000 dinar jev previso* •

ODGOVOR - LMtnik K * J J odproda svoje nepremičnin* boljšemu ponudn iku , vendar mora l upoštevati sredstva, k i Mli \, U o / i l , m s leni ' v l H * vrednoti hiše.

S R E D A , 25. M A J A 1960 N O T R A N J A P O L I T I K A IN G O S P O D A R S T V O

-VI VTRAŠUJETc - Ml ODGOVARJAMO-

Maloobmejni promet z Avstrijo N a uredništvo našega časopisa se je v zadn jem času

obrn i lo več naših naročnikov z vprašanji glede maloob­mejnega prometa z Av s t r i j o . Posebno z a n i m i v je p r imer P a v l a Legata iz Lesc p r i B l e d u , k i med d rug im sprašuje, kdaj bo sporazum stop i l v ve l javo, k o l i k o k r a t na mesec bo lahko naš državljan šel v Avs t r i j o , dal je če bo res lahko obiska] kra je , k i so odda l j en i 30 k m zračne l in i j e od meje itd. Naročniku Lega tu i n os ta l im, k i se za to zanimajo , danes odgovar jamo:

Za uvedbo maloobmejnega pro- Čeprav za zdaj n i pričakovati meta se Jugos lav i j a i n A v s t r i j a kakšnih večjih gospodarsk ih re-sanimata in dogovarjata že dlje zul tatov , je pa zato to l iko po-c «a . Ob ob i sku zunanjega m i n i - mcmbnejša politična stran tega s ' r a republ ike Avs t r i j e , dr . B r u n a sporazuma. M n o g i m avs t r i j sk im Kreiskega v Beogradu letos spo­mladi, je vsa stvar dob i la določ­nejše obl ike , o z i r oma je b i l med * r u g i m i podpisan tud i sporazum 0 nialoohiuejnei i i p rometu , k i bazira na Gleichenberškem spo­razumu iz leta 1953. T a sporazum nwra sedaj ra t i f i c i ra t i avs t r i j ska zgradi lo t rdne vez i med vlada. Po mednarodn ih običajih Avs t r i j e i n Jugos lav i j e , ^op i tak sporazum v ve l javo en »esec po ra t i f i kac i j i . V tem ča-S u se bo sestala še jugos l ovan-^o -avs t r i j ska mešana komis i j a , *• bo ured i la zadnje podrobnost i

izvajanje sporazuma. Določbe omenjenega sporazu-

m a glede števila prehodov so po-o°bne t i s t im v sporazumu o m a -°°bmejnem prometu z I ta l i jo .

državljan, k i se bo te p r a -W*e poslužil, bo lahko štirikrat Mesečno potoval v Avs t r i j o , i n * ' e r preko prehodov Jezersko , L i u b e l j , Jesenice in K o r e n s k o fedlo. S seboj bo l ahko v z e l v sa ­kokrat 300 dinar jev . Vod i j o pa

Pogovori za povečanje te vso-'* V A v s t r i j i bo lahko osta l 60 Ur> za raz l iko od V i d e m s k e g a sDorazuma, k i določa 72 u r .

Kdo vse bo upravičen do i z ­kaznice? v spo ra zumu so taksa -

l v n o naštete vas i v obme jnem Pasu od Jezerskega v r h a do K r a n j S k e gore. Za nekatere od

e b (v bližini B leda) se še vod i j o ^ g o v o r i . V g l avnem K r a n j in

, e d ne pr ideta v obme jn i pas.

K A R S A M I . . . »Nikogar odras l ih n i bilo.« »Kar sami smo se sestal i i n

sklenili.« Tako so ondan pr ipovedova l i

p i on i r j i , člani upravnega odbora šolske zadruge v N a k l e m ob svo­j e m zadnjem sestanku. D v a ­najst letni I van K u n e , predsednik

i n tako znova odpr la pot razgo­vo ru .

Za tem so' v e l i k o pr ipovedova l i i n govor i l i še drug i člani uprav­nega odbora : Stana, Jožica, M a ­r i ja , Zd ravko i n M a r j a n . Ne jka , k i je b laga jn ik , je ka r na pamet

državljanom bo omogočeno, da se sami prepričajo o našem živ­l j en ju i n de lu , o napo r ih i n uspe­h i h , k i so zadnja leta tako očitni, da ne more m i m o n j i h noben na ­sprotn ik Jugos lav i j e . Tako bo lahko medsebojno spoznavanje

narod i :?. ka r

se Jugos lav i j a pr i zadeva že od vsega svojega obstoja.

»Ne . P rav zap rav smo hote l i , potem pa je prišlo tako, da smo b i l i sami.«

Za t em je nasta la k r a t k a , toda mučna tišina. P i o n i r j i so se spo­g ledova l i . B i l je to neizgovor jen, v endar zelo r a zuml j i v očitek,

i w j 9 u c u u i v a i . n u i . češ: mar n imamo m i prav ice i z -te zadruge, je b i l sp rva bol j red- ključevati? Zaka j b i nam m o r a l povedala , da so l a n i decembra kobeseden. Toda potem je s po l ­no samozavest jo pr ipovedova l , kako dela n j ihova zadruga, ka ­ko oni kaznuje jo i n izključujejo i z zadruge t iste posameznike , k i se raje potepajo kot b i p r iha j a l i na delo, take, k i se na delu igra-o i n take odborn ike , k i ne hod i ­jo na sestanke. P r a v prejšnji te­den je b i lo , k o so izključili ka r sedem članov zadruge.

»Vam je kdo svetoval , da j i h izključite? Ste se morda prej posvetova l i z učitelji, s p i on i r sko organizac i jo , s kmet i j sko zadru­go . . .?«

d i ena od zelo de l avn ih članov • nar j ev i n da so za semena i n

Ta še

Pa ni določen po zračni l i n i j i , manj pa 30 k m v notranjost ,

Delo socialno - varstvene službe

1087 mladoletnikov pod varstvom

Do konca 1961. leta i t 16 stalnih socialnih delavoev V sve t ih za soc ia lno varstvo i n vars tvo družine v k r a n j ­

skem okra ju dela oko l i 200 l j u d i , k i se dnevno srečujejo z r a z n i m i težavami, j i h rešujejo, svetujejo i t d . Svet za socialno vars tvo p r i O L O si je za letos p r i p r a v i l pester p rog ram dela . N a o sm ih dosedanj ih sejah je ob ra vnava l o soc ia ln i službi, o s tanovan jsk ih skupnos t ih , o negi bo l ­n i kov na domu, o usposabl jan ju kadrov za vodenje socia lne službe i td . P r a v tako so ra zp rav l j a l i • vzgo j i i n va rs t vu mlado l e tn ih i n zapuščenih oseb i t d .

Prece j začetnih težav je z u v a - l iko otrok, k i živijo v težkih j an j em kadrovsko-soc ia lne služ- družinskih razmerah (pijančeva-be, k i i m a nalogo sk rbe t i za nje, družinske razprt i j e , ločeni človeka v pro i zvodn j i . K r a n j s k a starši itd.), potem je jasno, da

P r i študiju . . .

zmeraj nekdo reči, kaj naj de- i m e l i več kot 22.000 d inar jev na lamo? h r a n i l n i knjižici, da so letos s

»Ka r izključili smo j ih,« je sajenjem čebuljčka tud i i zven spet spregovor i la O lga , k i je t u - zadruge zaslužili nov ih 5000 d i -

Mladi zadružniki v blejski ohrani

so dobro zastavili V b le j sk i občini so letos us ta - parke okrog šol ter j i h zasad i l i

nov i l i t r i p i on i r ske pro i zvodne z razhčnimi rožami i n o k r a s n i m to~nekI t^°^ i « iHk i Določen občina j e v t em .pogledu dosegla je naloga svetov za soc ia lno v a r - z a d r u g e i n s i c e r n a B l e d u , n a cvet jem

n i K a t i r i m i S U J O . U O l O t C U _ X J ~ „ U _ _ 4 ~ + . , _ c+-rrr* J t r ^ n n r y i o ™ n P r i ! > i n _ . . . . „ , . . __ « . . . T A „ K : j * bolj po posebnost ih zemljišča. T a k o n. pr. na Koroškem teče obmejni pas ob r ek i D r a v i i n je ^ P r a v l j e n a iz jema le p r i B e l j a ­ku <n še nek ih drug ih vaseh.

Postopek za pr idob i tev i zkaz -n»«e bo enak postopku po V i d e m -? K (*m sporazumu. Državljan, k i , n i a stalno bivališče v eni od v a -

ki bodo zajete v spo razumu. 0 vložil p ismeno vlogo na O d -r*1** za notranje zadeve O L O T * a n J - T a bo v u p r a v n e m po-!*°Pku odločal o i zda j i i zkazn ice . V e r J c t n o bodo vloge za izdajo 0Proš;"ene plačila takse, kot je

0 n - pr. p r i V i d črnskem spora-^ m u . T a k s p a n e b ( K l o oprošče-

e morebitne pritožbe, k i b i j i h p * * v U a n i s tem v zvez i v laga l i . ° o kraja izmišljena in neodgo-

o rn a j e v c s t k i j 0 j e ob jav i l * L Job l j ansk i Dnevnik« pod na -' * v o m »Mali obme jn i promet z

S ? * * * 0 p r e d startom«, da »Ta j -J r ? t v ' a za notranje zadeve žc zb i -

J 0 Podatke, da bodo pravočas-* izdala prehodne dvojezične

L^'Wmacije s s l i k a m i , s k a t e r i m i naši državljani l ahko ho-

ivc ' . P r , ' k o meje.« Iz našega po vs u ' ' * Je razv idno , da bo mora l n . a k državljan sam iska t i i zkaz -Z.M° i n * , h Oddelek za notranje k, v ° n o bo i zda ja l državljanom

•* njihove zahteve.

največ. Interes za s tud i ran je t a ­k i h kad rov je v e l i k . L e p r i i z ­b i r i dosedanj ih udeležencev za te šole se n i so povsod dovol j po t rud i l i . D o konca leta 1961 bomo i m e l i v o k r a j u 16 s ta ln ih soc ia ln ih de lavcev . Razvo ju te zapostavl janje otrok, službe bo p rav gotovo p r i pomo- va rs t ven ih

stvo i z redno odgovorna i n v e l i ka . T i bodo m o r a l i sistomatič-neje proučevati ta vprašanja, i z ­delat i s ta t i s t iko vseh neure j en ih družin i n potem z n j i m i sodelo­va t i , da se prepreči nadal jn je

B o h i n j s k i B e l i Povsod ima jo zemljišča, k i so družni de l a vc i že posad i l i z r i ­bezom a l i čebulo i n d r u g i m i r a s t l i nami . P r i d e lu j i m z n a ­svet i pomagajo kme t i j ske za -

vprašanj druge i n b le jska ekonomi ja . M l a -gla tud i podružnica Društva so- n i m o č r e š e v a t i brez celotne d i zadružniki ima jo v e l i k o ve-c i a ln ih de lavcev S loveni je , k i jo p r o b l e m a t i k e i položaja družbe i n sel je z de l om na svo j ih z em l j i -ustanov l jena v K r a n j u . T o d r u štvo vključuje vse, k i se pečajo s soc ia lno p rob l emat iko i n m a širok program de la na področju izobraževanja teh l j ud i .

I z redno odgovorna naloga so­c ia lno-zdravstvene službe j e t u ­di sk rb za doraščajočo mlad ino , k i iz kakršnihkoli raz logov n i m a najboljše vzgoje, s labe življenj­ske ra zmere i t d . V ok ra ju se namreč opaža, da število vzgo j ­no zanemar jen ih otrok narašča

vseh os ta l ih vp l i vov . Z a to pa je potreben dober s t r okovn i k a ­der. P r a v b i b i lo , da b i po ob­činah p r i p r a v i l i programe de la . V te programe b i l a h k o v k l j u ­čili prob leme v gospodarstvu, šolstvu i t d . d o pos lednje orga­nizaci je . T ak program so že p r i ­p r a v i l i v k r a n j s k i občini, k i bo služil ko t osnova soc ia lno-var ­stvene službe p r i sprejomamju naslednjega .petletnega p lana . — De lo soc ia lno va r s t v en ih orga-

ščih. Te so zelo s k r b n o obde la l i . L e p o so u r e d i l i tud i prostore i n

i n v R i b n e m . Da b i se naučili čimveč ko r i s t -zadruge svo ja nega i n si p r i dob i l i izkušnje i n j i h m l a d i z a - potrebno znanje, pr i re ja jo tud i

poučne oglede k m e t i j s k i h pose­stev i n ekonomi j . M l a d i zadruž­n i k i z Boh in j ske Be l e so s i v četrtek, 18. maja , og leda l i kme­t i j sko posestvo v Poljčah i n eko­nomi je n a B l e d u . Ob tej prilož­nost i so ob i ska l i tud i Drago i n begunjsk i muze j .

- jb .

r

T o je po en i s t ran i odraz vedno n o v s e j e namreč b is tveno spre­meni lo . Včasih j e b i l o osredo­točeno v g l avnem oko l i de l i t v e soc ia ln ih podpor, okrog s k r b i za otroke pad l ih borcev i n d r u g i h sirot. Danes j e vprašanje soc i a l ­n i h podpor več a l i manj ure j e ­no. Občinski l j udsk i odbor i so

večjega števila zapos len ih m a ­ter i n še s labo r a z v i t i h va rs t ve ­n i h ustanov. Z a n i m i v o pa je z l a ­s t i to, k a r j e o d k r i l a posebna ana l i za , da je največ o t rok iz dobro stoječih družin.

V k r a n j s k e m ok ra ju je 10fl7 otrok, o z i r oma mlado l e tn ih oseb spreje l i določene p r a v i l n i k e . L a -pod va rs t vom. M e d temi je na j - nj je b i lo v k r a n j s k e m o k r a j u več otrok pad l ih borcev, žrtev izplačanih s ta ln ih i n enkra tn ih fašističnega teror ja i td . Ce upo- podpor za o k o l i 40 m i l i j onov d i -števamo, da je dandanes še ve- narjev.

Gospodarske vesti % 200.000 P A R O V ČEV­

L J E V Z A Z S S R . Dve v e l i k i t ovarn i obutve na H r v a t s k e m — »Josip Kraš« v K a r l o v c u i n »Franjo Gorjup« v Zagrebu — bosta i z v o z i l i letos nad 200 tisoč parov obutve v Z S S R .

# K O M B I N A T Z A P R E ­D E L A V O M E S A . V K o p r i v ­n i c i so začeli g rad i t i sodoben kombina t za predelavo mesa. K o t p redv ideva gradbeni na ­črt, bo nov objekt p r eh ram­bene industr i j e zgra jen do le­ta 1963. V n jem bo delalo oko l i 500 de lavcev , k i bodo

pro i z va ja l i okrog deset tisoč ton mesn ih i zde lkov na leto.

# P L A N T A Ž N I S A D O V ­N J A K I V V O J V O D I N I . V na ­s ledn j ih pet ih l e t ih bodo v V o j v o d i n i posad i l i nad 20.000 hektarov plantažnih sadov­njakov. K m e t i j s k a banka je že odobr i l a kred i t e za 2.500 ha sadovnjakov i n 1.500 ha v ino ­gradov. Ze letos bodo k m e t i j ­ske organizac i je potrebovale nad m i l i j on sadik, v nas led­n j ih le t ih pa se bo to število povečalo na več mi l i j onov . Te potrebe postavl ja jo p r ed 14 drevesnic r V o j v o d i n i obsež­ne naloge.

-k

drugo plačali približno 7000 d in . »Za kaj pa boste porab i l i de­

nar?« E d e n nekaj , drug i neka j , so

k a r po v r s t i po jasnjeva l i . V e l i k o potreb je v zadrug i . Nočejo za­nemar i t i ne tega ne onega. R a ­zen tega pa bodo tud i letos orga­n i z i r a l i k a k lep izlet. L a n i so zadružniki, seveda samo t i s t i , k i so pr idno h o d i l i na delo, šli v Opat i jo i n v Koper . V i d e l i so morje, ladje i n še mars ika j le­pega.

Razgovor je b i l vedno živah­nejši.

»Lani nas je jez i lo , k e r so nam tako poceni plačevali čebulo,« je de ja l nekdo med n j i m i .

»Res je, veste. To n i b i lo prav! « je h i t ro povedal še d r u ­g i . »Samo po tr ideset d inar jev so jo j ema l i , potem p a so jo pro­da ja l i po šestdeset. Zato smo jo k a r sami prodajali!«

B i l o je to l a m polet i , kot so poveda l i . E n k r a t so se sestal i ka r na n j i v i , po de lu, i n razprav l j a ­l i o t em.

Nas ledn je dn i so gospodinje — pr i je tno iznenađene — lahko k u ­povale čebulo na p i o n i r s k i stoj­n i c i p red šolo k a r po 15 d inar ­jev ceneje kot v t rgov in i . V s a k dan sta se tam v rs t i l a dva p io ­n i r j a , k i sta prodaja la . Dežur­stvo ob p u l t u so razpored i l i ta ­ko , da je b i l vsaj eden i zmed dveh prodaja lcev starejši p ion i r , k i je zna l tehtat i , računati i n paz i t i na denar. V s e je lepo šlo. N a tej s to jn ic i so p roda ja l i , dok l e r so i m e l i čebulo.

Nehote je razgovor znova za­j e l druge s tvar i .

»Ka j so r e k l i t i s t i , k i ste j i h izključili?«

»Nič. Saj smo v s a k e m u pove­da l i zakaj.«

»Kakšni so b i l i vzroki?« »Zelo različni. Eden se je na

p r i m e r i g ra l z žogo doma, na ­mesto da b i šel na delo, ko smo ga vab i l i . In večkrat je b i lo to. D r u g i , namesto da b i de la l na n j i v i , je skaka l po sosedovi t ra ­v i , da se je ta k rega l i n i m e l je prav. Poveda l i smo j i m a to. T a ­ko tud i v s em drugim.«

»Kako pa je b i lo z odborn i ­k i?«

»Tistih n i s m o izključili iz za­druge. Samo i z upravnega odbo­ra . N i s ta hod i l a na seje. Nič nam nis ta pomagala gospodar i ­t i .«

Se i n že so p r i pov edova l i i n p r a v i l i , da imajo p rav sedaj ve­l i ko dela na n j i v i , da bodo letos lažje prodaja l i p r ide lke , ke r imajo že odjemalce. To je D o m s lep ih na O k r o g l e m i n d rug i .

Ob t em razgovoru i n pr ipo ­vedovan ju p i on i r j e v se je v s i ­l j eva la mise l , kako se med n j i m i že utr juje samozavest, odnos do s k u p n i h dolžnosti, p rav i c i n od­govornost i . Ob tej m i s l i se je že vs i l j e va la celo s l i k a , k a k o bodo t i m l ad i samouprav l j avc i j u t r i sodeloval i v de lavskem sve tu , v s tanovan jsk i skupnos t i , kako bo­do govor i l i na zbor ih vo l i vcev . Povsod s t isto odločnostjo i n sa­mozavest jo — »kar sami«.

S t emi m i s l i m i smo j i m vo-Sčili še več uspehov v p r ihod ­nje.

K . Maku«

Zakonom o zdravstvenem za-tff,0VLniM kmetijskih proizvajal*

> *' je stopil v veljavo s 1. ja-J~**1*m /960, se na področja na-

*eP'tblike uvaja splošno in ob-n° zdravstveno zavarovanje

ce ^H J'stc kmetijske proizvajal-titn* u n e n^kovih družin, ki j . f* kmetijska proizvodnja glav-§ *«• dohodkov za preživljanje. j . * » > zakonom se znatno razšir-

tisk!)raV'CC> k i *° 1 , h m c l i k m C ~ ob '• Pr°i*vajalci doslej, seveda •JiA tStPSasm spremembi vsebine lih ^"..dosedanjih pravic, ki so l u L l * , e * * v zvezi z zdravljenjem k r e/ [ P " ^ ' , ( ^ c z r j ' P° predpisih iz / 0 brezplačnem zdravljenju W i t a m ' V > ki ;<• prenehala ve-

z **roti° e ' ^' s" zdravstveno za-zdra

l'1'"' P° ! c m zakonu, /c j ^ . ' Vljen 'c brezplačno in se stro-sklaj Ci'j"ti plačujejo v breme hmQt

a Nravstvenega zavarovanja *dr,'J proizvajalcev za tele

"v*tvene storitve:

*dfLf dravljen'te v kateremkoli *a terrnenlm ? a v o < i u > če zbolijo H a 0|' 0 boleznimi: akutna otro-bolcz,!*0?11'!'"'. Hangova bolezen, na y ,''/"'•</.'>, četrta venerič-trjfg °}c'/cn, davica, gobavost, '!"> In tpavic<*, kolera, koze, kn-*ltk*r ' m.e^ka vročica, mehki

l a / C z r ' ,r><koz.a, mrtvični krč, V a zlatenica, nalezljivo

Prav i ce kme t i j sk ih pro i zva ja l cev po zakonu o idravslv*nem zorvarovanju

vnetje možganske mrene, oslovski kašelj, ošpice, paratijus, pegavi-ca, spalna bolezen, steklina, šen, škrlatmka, trahom, trebušni tu-(us, tularemija, Vailova bolezen, vranični prisad;

— zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je bolnik nevaren za življenje dru­gih;

— zdravljenje V vseh zdrav­stvenih zavodih, če zbolijo za ak­tivno tuberkulozo katerekoli ob-like;

— zdravljenje v vseh zdrav­stvenih zavodih, če zbolijo za revmatizmom osebe v starosti do IH let;

— bolnično zdravljenje oseb, ki so v socialnih ali prosvetnih zavodih, če zbolijo za katerokoli boleznijo;

— bolnično zdravljenje učen­cev in študentov v<eb šol, ki ima­jo brezplačno oskrbo v internatih ih u> stipendisti, če zbolijo /.a katerokoli boleznijo;

— zdravljenje v vseh zdrav­stvenih zavodih, če se poškodu­jejo ali če zbolijo za katerokoli

boleznijo na jizkulturmh tekmah ali vajah;

— ambulantno zdravljenje ra­ka;

— ambulantno zdravljenje otrok v >starosti do 3 let;

— Vtt vrste zdravniške in ba-biške pomoči na domu v zvezi z nosečnostjo, če je obisk na domu zdravstveno potreben, razen ob porodu;

— bolnično zdravljenje ozdrav­ljivih oziroma popravljivih teles­nih nakaz, za katere to določi Svet za zdravstvo LRS;

— cepljenje, kadar je obvezno po posebnih predpisih;

— dezinfekcija ali deratizacija v stanovanju, če je to zaradi na­lezljivih bolezni zdravstveno po­trebno.

Kot rečeno, je zdravljenje v vseh spredaj navedenih primerih brezplačno in se stroški plačujejo v breme sklada zdravstvenega za­varovanja kmetijskih proizvajal­cev.

V osnovno zdravstveno zava­rovanje spadajo tudi naslednje zdravstvene storitve, za katere pa plača kmetijski proizvajalec sam del stroškov:

— za vse zdravljenje v ambu­lantah, splošnih m specialnih, mo­rajo koristniki zdravstvenega za­varovanja sami plačati 25 °'o teh stroškov; za zdravljenje na domu (vključno potne stroške zdravni­ka) morajo plačati 50 °,o stroš­kov, za zdravljenje v vseh bolniš­nicah, splošnih in specialnih, za prvih 14 dni zdravljenja plačajo sami 50 9 ; » , za nadaljnji čas pa samo J O ' o stroškov; porodniško pomoč doma in v bolnici in zdravljenja v bolnici v zvezi z nosečnostjo plačajo 10 "o stroškov, bolnično zdravljenje predšolskih otrok ter učencev in študentov vseh šol plačajo kmetijski proiz­vajalci 15 % stroškov; za bolnič­no zdravljenje raka, levkemije in drugih podobnih obolenj plačajo sami 20 °.0 itd.

Zelo pomembna postavka so tudi stroški za zdravila, katere bo koristnih plačal samo v višini 50 °o stroškov, ostalo pa sklad. V osnovno zdravstveno zavarovanje gre tudi izdiranje zob, za kar bo koristnik plačal 50 "'o stroškov.

Iz tega je razvidno, da so se pravice kmetijskih proizvajalcev iz zdravstvenega zavarovanca

znatno razširile in bodo pripo­mogle k boljšemu zdravstvenemu stanju kmetijskih proizvajalcev.

Po zakonu o zdravstvenem za­varovanju kmetijskih proizvajal­cev se lahko uvede na področju posameznega okraja tudi razšir­jeno zdravstveno zavarovanje. Naš Okrajni Ifudski odbor je na svoji seji dne 23. februarja 1960 sprejel odlok o razširjenem zdrav­stvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev za območje okraja Kranj. S tem odlokom se pravice kmet. proizvajalcev do zdrav stvenega zavarovanja razširijo ta­ko, da imajo razen osnovnega zdravstvenega zavarovanja, o ka­terem smo že govorili, zagotov­ljene zlasti tele vrste zdravstvene­ga zavarovanja:

— prevoz z reševalnimi vozili v vseh primerih, kadar to določi lečeči zdravnik;

— zdravljenje vseh zobmo in ustnih bolezni ter zobotehnična in zobna protetična dela;

— ortopedski pripomočki in proteze;

— zdravljenje v naravnih zdra­viliščih in krevališčih.

Za vse te zdravstvene storitve plačajo kmetijski proizvajalci ne­posredno 50 % stroškov, ostalih 50 % pa gre v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kme­tijskih proizvajalcev.

Vsi kmetijski proizvajalci so v

teku aprila prejeli zdravstvene iz­kaznice (razen nekaterih zamud­nikov), s katerimi bodo v vseh zdravstvenih ustanovah lahko uveljavljali svoje pravice iz tega zakona. Pravico do koriščenja osnovnega zdravstvenega varstva imajo vsi koristniki od 1. aprila 1960, to je 3 mesece po sprejetju odloka o razširjenem zdravstve­nem zavarovanju kmetijskih pro­izvajalcev s strani Okrajnega ljudskega odbora Kranj.

Na koncu bi rad še opozoril, da je cela vrsta kmetijskih pro­izvajalcev ostala brez zdravstve­nih izkaznic, ker se na poziv Zavoda za socialno zavarovanje niso javili na svojem krajevnem odboru zaradi prijave v zdrav­stveno zavarovanje. Zavod za socialno zavarovanje bo te za­mudnike ponovno klical in opo­zoriti moram, da bodo kmetijski proizvajalci morali plačevati 2 % prispevek od katastrskega do­hodka in glavarino v višini 1200 dinarjev, čeprav se ne bodo pri­javili v zdravstveno zavarovanje. Brez. zdravstvene izkaznice pa ne bodo mogli koristiti pravic, ki jim jih daje zakon o zdravstve­nem zavarovanju kmetijskih pro­izvajalcev.

Ivo Majdič, direktor Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje K ran j

% I " " MU;-

S R E D A , 25. M A J A 1960

O S Y £ S C E Y A L £ C

m a l i o g l a s i

P R O D A M K r a v o m l eka r i c o , 4 mesece

brejo, ugodno p rodam. C ize l j A l o j z i j , P o d k o r e n 92, K r a n j s k a gora 1935

P r o d a m pol globo k otroški v o ­ziček, m a l o rab l j en , i no zemsk i . Je ze r ska c. 66, K r a n j 1968

P r o d a m k u h a l n i k , zaprt , — na t r i plošče, domači i zde lek. N a ­slov v og lasnem odde lku 1975

P r o d a m motorno ko l o D K W — 125 ccm, dobro ohran jen . Zgorn je B i t n j e 149. — Ogled ob nede l jah, pod »Dobro ohranjen-«. 1976

P r o d a m I nos i lke (traverze) i n železniško tračnico (aizenponar-co) 10 k ra t 8 i n 13 k r a t 8 c m po 6 do 7 met rov dolžine, za ve lba -nje stropa. Nas l o v v og lasnem odde lku 1977

P r o d a m Vespo . C e n a 100.000 d in . Praše 20, K r a n j 1978

P r o d a m skoraj novo L a m b r e t -to. B r i t o f 42 1979

P r o d a m Vespo 125 c c m zarad i odhoda k v o j a k o m i n dobro ohran jeno pom i va lno mizo . Že­je 6, Dup l j e 1980

P r o d a m ema j l i r an štedilnik. — Nas l o v v og lasnem o d d e l k u 1981

P r o d a m N S U P r i m o s p r e vo ­ženimi 6000 k m v ze lo d o b r e m s tan ju . Drempetič Janez , B r i ­tof 12. 1989

P r o d a m moped C o l i b r i s p r e ­voženimi 3000 k m v d o b r e m s ta ­n ju . — Sp. B r n i k i 2, C e r k l j e .

1990 P r o d a m k r a v o , dobro m l e k a ­

r ico , 5 mesecev brejo. — Založ­n ik , Struževo 61, K r a n j . 1991

K U P I M K u p i m okopa ln ik . Nas l o v v

og lasnem o d d e l k u 1982 K u p i m o rab l j en , dob ro o h r a ­

n jen p i s a l n i s t ro j . — P o n u d b e z navedbo cene je sporočiti na

O k r a j n i l j u d s k i odbor L j u d s k e t ehn ike K r a n j , Koroška cesta 6.

1992 R A Z N O

Obveščam cenjene stranke, da bo de lavn ica zapr ta od 1. do 15. j u n i j a 1960 zarad i zdrav l j en ja . — Rangus Blaž, z latar , K r a n j 1983

Iščem žensko za pomoč v go­spod in j s t vu . Nas l ov v og lasnem odde lku 1984

Spre jmem več nekva l i f i c i r a ­n i h delavcev. B idovec M i r a n — z ida r sk i mojster , Hras t j e 2 — K r a n j 1985

P r e k l i c u j e m b l oka št. 41895 i n 41896, i zdana v K o m i s i j s k i trgo­v i n i K r a n j , dne 2. septembra 1959. Petrič M a r i j a 1986

P o službi b i pomaga la v go­spod in js tvu . Nas l o v v og lasnem odde lku 1987

Broško i z rdečih k a m n o v s em i z g u b i l a dne 23. ma ja od Ceste Kokrškega od r eda do T i tovega trga. Poštenega na jd i t e l j a p r o ­s i m , naj jo odda p ro t i nag rad i v og l asn i oddelek. 1988

Učiteljski zbor v P r edos l j ah p ros i vse prosve tne de lavce , k i so kda j k o l i službovali n a t u ­kajšnji šoli, d a n a m pošljejo svoje fotograf i je v najkrajšem času.

R a b i m o j i h , k e r p r i p r a v l j a m o razs tavo v zvez i s 100 le tn ico obsto ja naše šole. O s n o v n a šola Predos l j e . 1994

k i n o

Jesen ice »Radio« : 26. i n 27. ma ja ameriški b a r v n i f i l m P O ­V A B I L O N A P L E S .

Jesen ice »P lavž « : 26. dn 27. ma ja angleški b a r v n i f i l m N E ­P R I Č A K O V A N A L J U B E Z E N .

B l e d : 26. ma ja f ranc. b a r v n i f i l m P U S T O L O V Š Č I N A A R S E ­N A L U P I N A ; 27. maja i t a l i j a n -sko - f r ancosk i b a r v n i f i l m P O ­

S L E D N J I R A J , predstave ob 18. i n 20.30 u r i .

R a d o v l j i c a : 27. maja angleški zabavn i b a r v n i v i s t a v i s i o n f i l m D R . B R E Z D E L A , preds tava ob 20. u r i .

L j u b n o : 26. maja M O J V O -H U N C E K , preds tava ob 20. u r i .

K r o p a : 26. ma ja S E S T . P R O ­G R A M — št. V I I ob 16. u r i i n r u s k i b a r v n i f i l m P R E D M E T , ob 20. u r i .

Tržič: 26. i n 27. maja a m e r i ­ški b a r v n i f i l m R I S A R K A M O ­D E L O V .

K r a n j »Storžič«: 26. i n 27. m a ­j a ameriški b a r v n i C S f i l m H R A B R I I N D R Z N I , predstave ob 16., 18. i n 20. u r i . Ma t ine j e 2 6 w i n 27. ma ja ob 10. u r i amer . b a v n i C S f i l m R E K A S M R T I .

L e t n i k i n o »Part izan« : 26. i n 27. ma ja ameriški b a r v n i C S f i l m R E K A S M R T I . P r eds tava ob 20. urti.

Stražišče »Svoboda« : 26. m a ­ja ' ameriški b a r v n i C S f i lm" H R A B R I I N D R Z N I , p r eds tava ob 19. u r i .

N a k l o : 26. ma ja jugos l . češki f i l m Z V E Z D A P O T U J E N A J U G , p reds tava ob 20. u r i .

Sko f j a L o k a : 27. ma ja a m e r i ­ški o in. f i l m J E Z N A P A C I ­F I K U .

Železniki: 27. m a j a ameriški c inem. f i l m V E R A C R U Z , p r e d ­s tava ob 20.30 u r i .

D u p l i c a : 26. m a j a mehiški f i l m T R I J E P U S T O L O V C I . — P r e d s t a v a ob 20. u r i .

K a m n i k : dne 26. m a j a amer . b a r v n i f i l m V S E N C I V E S A L . p r eds tava ob 17.15 u r i .

Ob b r i d k i i zgub i naj inega dragega moža i n očeta

L O J Z E T A Z A L O Ž N I K

se najtopleje zahva l ju j eva v sem, k i so ga s p r e m i l i na njegovi zadn j i po t i , da rova l i številne vence i n cvet­je. Posebna zahva la tud i dr. F r e s l u i n dr. Uršiču, obema govo rn ikoma ob odpr t em grobu, D P D Svo­bodi K r a n j , godbi i n Prešernovemu p e v s k e m u zboru ter s i n d i k a l n i podružnici i n k o m i t e j u Z K tovarne I skra .

K r a n j , 24. maja 1960. Žalujoča žena Terez i j a i n aln Lo jze

Z A H V A L A

Ob b r i d k i i zgub i našega dragega očeta

C I R I L A M A J E R

iz M e s l i n j se toplo zahva l ju j e va članom ko l ek t i v a »Gorenjski t isk« v K r a n j u za i zkazano pomoč, da­rovan i venec i n izraze sožalja.

Žalujoči hčerki Z i n k a i n I v anka

I S K R A

tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov

K R A N J

p o z i v a

bivše člane kolektiva, k i j i m je de lovno razmer je preneha lo v l e tu 1959, naj prijavijo na jkasne je v t r e h mesec ih po o b j a v i tega og lasa morebitne za­htevke do osebnega dohodka nad tarifno postavko, če i zpo lnu je jo pogoje po čl. 33 Ta r i f n ega p r a v i l n i ­

k a podjet ja .

Podjet je bo upoštevalo samo p ismene pr i j ave , k i bodo pr i spe le v navedenem r o k u .

Izšla je 4. in 5. kn j i ga iz Večerne z b i r k e z a n i m i v i h memoarov »Za zap r t im i vrat i «

» Z A U P N I D N E V N I K G R O F A C I A N A « v dveh de l ih .

S številnimi d o k u m e n t a r n i m i fotograf i jami opreml j eno ceneno kn j i go dob i te v vseh kn j i g a rnah , podružnicah ča­sopisov, t r a f i kah , k i o s k i h ter p r i ko lpor t e r j ih .

Naročite pa j o l a h k o tud i neposivnlno p r i u p r a v i V e ­čera M a r i b o r , Gosposve tska 23. — Cena k n j i g je 400 d i n .

M L A D A R A S T

NEVIHTA V GOZDU V s a k s i m i s l i ob besedi n e ­

v ih t a nekaj ze lo hudega i n groznega. Ce pa nev ihto doži-viš kje v gozdu, k j e r je vse tako t iho i n strahotno, je p a to še huje.

Nekega lepega poletnega p o ­po ldneva sva se jaz i n mo ja p r i j a t e l j i c a B a r b k a , o d p r a v i l i v u r o odda l j en i gozd, sred i ka t e ­rega teče po široki d o l i n i p r i ­j a zen potok R a k . T u je t u d i naše po le tno kopališče i n v po ­čitnicah se tu res ne m a n j k a l j u d i .

K o s v a šla od doma, je b i lo nebo čudovito modro , brez v s a ­kega oblačka i n tako sp loh n isva p o m i s l i l i na nev ihto . Sp rehod skoz i gozd je b i l čud v i t i n sp l oh n i s v a v i d e l i , kaj se doga ja o k o l i na ju . Prišli sva skora j do poto­ka , k o s v a zag l eda l i nebo p o ­po lnoma prepreženo s t e m n i m i deževnimi ob l ak i . Venda r , b i l o

je p repozno ! Nenadoma se je s t rahov i to z ab l i ska l o i n v s u l a se je strašna p loha . T a nama je us tav i l a pot i n spo lh n i s v a i m e l i časa, da b i s i p o i s k a l i v a r n o zavetje. S t e k l i s va k ne­k i m go l im s k a l a m , k i pa nama niso n i k a k o r mogle pomagat i , b i l i s v a premočeni do kože. — Deževalo pa je vse bolj i n bo l j , p o v r h u tega p a je začelo p rav b l i zu g ro z l j i v o g rme t i i n sem pa t ja so se u t r ga l i krvavordeči b l i s k i . B i l o me je tako s t rah , da sp l oh n i s em slišala b i t i srca , ampak sem s i samo tiščala uše­sa i n oči. Neka j časa n isve ve­de l i d ruga za drugo , ka j t i tako

n e s r e č e

t r ž n i p r e g l e d

V K R A N J U Fižol 60 do 80 d i n , m l eko 30

dinar jev , smetana 250 d in , m o k a ajdova 65 do 70 d i n , ježprenj 60 do 70 d i n , kaša 70 do 80 d i n , k r ­ma za kokoši 35 do 40 d i n , k o r u ­za 40 d in , proso 40 d in , oves 25 dinar jev , k r h l j i 40 do 50 d i n , čebulček 100 do 150 d in , šalotka 40 do 50 d i n za l i t e r , korenček 50 do 60 d in , s i r skuta 100 do 120 dinar jev , puter 560 d i n , čebula 50 dinar jev , k r o m p i r 15 do 18 d i n , špinača 100 d in , zel je k i s l o 60 do 80 d in , repa k i s l a 30 d i n , solata 120 do 140 d in , o rehova j edrca 900 d i n za kg , ja jca 18 do 19 d i n , kokoš 500 d i n , zajc i 500 d in , r a ­ca 500 d in , česen 5 do 10 d i n , klobase 80 do 100 d i n , por 5 do 10 d i n za kos , radič 20 d i n , so­lata b e r i v k a 20 d in za mer ico , j ed i lna r edkv i ca 10 do 12 d in , peteršilj 10 d i n z a šopek, češ­nje 50 d i n za kg .

g i b a n j e p r e b i v a l s t v a

v TRŽIČU R o j e n i : B r a n k o L i v k i n M a r -

je tka Kopač. Poročili so se: P a v e l Tade l ,

čevljar i n Leposava Gončin, pre-d i l k a ; S tan is lav Pangeršič, čev­l ja r i n M a r g a r e t a - V i d a Lorenčič, prešivalka; Jožef Ahačič, m e h a -n i k a r i n Frančiška D o l i n a r , n a -meščenka; Jožo Cabra ja , lelezo-kr i v e c i n L j u d m i l a D o b r i n , me­d i c inska sestra; Andr e j Tomee, upokojenec i n K a r o l i n a Petrič, tovarniška de l a vka ; Me tod Sne -dic, b r i v s k i pomočnik i n Z o r i c a P o k o r n i , t k a l k a ; C i r i l Pogačar, m i za r i n M a r i j a K o m a c , p r e d i l -k a ; Jože Ahačič, tovarniški de­lavec in A n t o n i j a Fe r j an , gospo­d in j ska pomočnica.

U m r l i so : B r u n o K u r n i k , obra-tovodja.

N A J E S E N I C A H Rod i l e so: G i z e l a Malavašič —

dekl ico , M a r i j a K o s - dek l ico , K r i s t i n a Sedušak — dečka, M a ­ri ja Piškur — dek l i co , B o g o m i l a Vodop i vec — dek l i co , J u l i j a n a DavidoviČ — dečka, M a r i j a P o -ljanšek — dečka, Z e k i j a Catak — dečka, A n i c a R u t a r — dečka. C v e t k a Sodja — dek l i co , I v anka Janša - dek l ico , M i r n i K o k a l j dečka, Fan i M a r k u n — dečka, I v anka Smo le j — dečka, A n i c a G r u b a r — dečka, Ange l a Top l i tek — dečka.

Poročili so se: Franci i-k J u ­st in , tovarniški delavec i n M a ­r ica Zan , uslužbenka.

U m r l i so: V a l e n t i n B a l o h — 29 leti A l o j z Lunič — 46 let, Va l en ­t i n K a l a n — 56 let, I van K m e n — 85 let, K a t a r i n a Mežnar, roj . Cebašek — 55 let, Ignac Morič — 15 let, J a k o b Soklič - 66 let, F r a n c K o b e - 31 let.

N E P R E V I D N A V O Ž N J A

21. ma ja ob 16. u r i je v o z n i k av tobusa, last T r a n s t u r i s t a i z Škofje Loke , Sočak K o l m a n v o z i l n a prog i Sko f j a L o k a — K r a n j i n se v Stražišču p r i K r a n j u srečal z moto r i s t om J a ­nezom Ošabnom iz L jub l j ane . Z a r a d i nep r e v i dne vožnje obeh, se je motor i s t zade l v av tobus i n s i s t r i l e vo nogo v gležnju. N a mo to r ju je b i l o z a 50.000 d inar j ev , n a av tobusu p a za 5000 d inar j e v škode.

T R Č E N J E

Istega dne je b i l a promeitna nesreča v Sko f j i L o k i n a S u -škem mostu. Prišlo je do trče­nja m e d tovo rn im av tomob i ­l o m S-1237, k i ga je u p r a v l j a l C i r i l Kogo j i z D o l . Loga t ca i n vprežnim vozom M a r i j e S p e n -k o i z Škofje Loke . Škode je b i l o za ok rog 10.000 d ina r j e v .

P R O M E T N A N E S R E Č A —

P O S L E D I C A : S M R T

N a cest i II. r eda je 21. ma ja vozn ik motornega ko lesa 2492. inž. Miloš P r i s t a v iz L jub l j ane , p r a v i l n o p r i p e l j a l iz Lesc p ro t i B l e d u . P r i gos t i ln i »Union« n a B l e d u je p r e h i t e v a l stoječi a v ­tobus ob r o b u ceste. P r e d p r e d ­n j i d e l avtobusa je nena ­doma prišla I v a n k a KnafMč iz B l e d a , p roda j a lka v M e s t n i pe-k a r i j i i n slaščičarni B l e d . M o ­tor is t jo je seveda p o d r l , tako da so m o r a l i nezavestno pre ­pe l jat i na jpre j v jeseniško, n a ­to pa v l jub l j ansko bolnišnico, k j e r je podleg la poškodbam.

Č E B E L N J A K J E Z G O R E L

V petek, 20. maja ob 15. u r i , je pogore l čebelnjak, last P a v l a K o b l e r iz S p o d n j i h Luž. V z r o k požara je b i l a ma lomarnos t l a s tn ika , k e r je pus t i l gorečo k rpo , k i jo je zažgal z a rad i h u ­d i h čebel, v čebelnjaku. Močan veter j e zane t i l požar. P o ne ­s t r o k o v n i oceni je b i l o okrog 200.000 d inar j e v škode.

M O P E D I S T J E P O B E G N I L

22. ma ja se je p r i p e t i l a p ro ­metna nezgoda p r i P e t r o v e m m e d moped is tom i n motor i s tom. N e z n a n i mopedis t je prečkal cesto ne da b i z roko nakaza l smer . Mo to r i s t , A n t o n O m a n iz Suhe št. 61, k i je tedaj p r i -vo z i l , je zadel v zadn j i de l m o ­peda i n pade l . O m a n o v a žena, k i se j e z n j i m pe l ja la , je z l o ­m i l a ključnico. Škode je za o k r o g 5000 d inar j ev .

N E P R A V I L N O P R E H I T E ­

V A N J E

P r o m e t n a nesreča se je zgo­d i l a tud i p r i gos t i ln i M u l e j v Mos tah p r i Žirovnici. Do ne­sreče je prisilo med motor i s tom A l o j z o m Z u p a n o m iz T rbove l j in av tomob i l is tom M e d j a A l o j ­zom z Jesen ic . Motor i s t , k i je vo z i l r, Jesen ic , je p r eh i t e va l t ovo rn jak s p r i k o l i c o In zavze l sk ra jno levo s t ran ceste. T o vo r ­njak pa je t ik pred o v i n k o m trčil z m o t o r n i m ko l e som v s r e ­d ino nasprot i vozečega osebne­ga av tomob i la . Na o b e h v o z i l i h je za 20.000 d in škode.

B R E Z V O Z N I Š K E G A

D O V O L J E N J A

Pod vas jo Dovje, p r i žHezni-ški čuvajnici št. 4, je vozn ik osebnega av tomob i la Z i v o r a I Popovič i/. T r s t e n i k a za voz i l pod cesto. Popovič je voz i l b re z vozniškega dovo l jen ja . Omen j e ­na nesreča se je p r ipe t i l a z a ­rad i nevešče vožnje. N a vo/.ilu je b i l o za okrog 10.000 d inar j ev škode.

sva se s t i s k a l i k s k a l a m in m i ­sli!-; samo na to grozno nevihto.

Dež je po lagoma ponehaval i n tud i p r v i sončni pramen i so p r e d r l i težke oblake. M i d v e sva vsaka na enem k o n c u skale p r i ­l e z l i čisto premočeni in na pol m r t v i v saka i zpod svoje skale. T a p r i z o r je b i l tako smešen, da sva se n a vso nesrečo na­sme ja l i do solz,

Tako s v a odšli domov in t u

n i b i l o p r ipovedovan ja o tem strašnem dogodku ne konca ne kra j a . P r i vsem tem pa sva .se počutili kot v e l i k i j unak in j i , ko sva m o r a l i t o l i ko pretrpet i .

M i l ena

Ogenjček Bilo je po peti ofenzivi. Četr­

ta črnogorska brigada se je umi­kala čez Miljevmo: Sovražnikova letala so venomer zasledovala ko­lono. Obstreljevala so jo, da se je morala vsak hip kriti. To je oteževalo premik'

Vrhovni "štab je razglasil, da je prepovedano kuriti ognje. To ie bilo razumljivo. Podnevi bi jih sovražnikom u da jal dim, a po­noči svetloba. A kako naj bi se brez ognja ogreli in si pripravili hrano?

To "se ni bilo vse. V brigadi je bilo tudi precej bolnih za tifusom. Le z največjo težavo so se vlekli dalje. V zraku sovražnik, na zem­lji pa lakota in tifus. Bolni in lačni, izmučeni in bosi — bilo je v resnici težko.

A morali so biti močni in vztrajati. Vetika večina borcev je spoštovala prepoved. Zavedala se je, da bi si sicer le poslabšala položaj. Saj to ni moglo večno trajati.

A med njimi so bili tudi taki, ki niso mogli vzdržati. Na skri­vaj so zakurili ogenjčke m si ku­hali večerjo.

Tito je vedel, da je borcem

hudo. Toda prepovedi ni mogd preklicati. Sovražnik je na vsak korak spremljal brigado, da bi 1° uničil. A vedel je tudi, da se ta ali oni borec bržkone ne bo p0' koril ukazu.

Zato je neko noč vstal in ob­

šel taborišče. Našel je partizana, ki je prav­

kar zanetil kupček dračja in ve­jevja. Iz klopčičev dima so se & porajali svetli plamcnčki in sipali medlo svetlobo.

Tito se ie ustavil pred njim-»Ali veš,* ga je mirno yPra'

šal, »da ne smeš kuriti ognja?* »Vem,* je odgovoril borec, ki

ni dvignil pogleda. »A kuril bom, pa če pride sam tovariš Tito.«

Tito je za trenutek pomolčal-»In — če je ta že tu?* je nato

vprašal. Tedaj je partizan odtrgal oct

od ognja, pred katerim je Čepet-Pogled se mu je uprl v vrhovne­ga komandanta. Planil je na no­ge, poteptal ogenj in obstal v f0' zoru.

Tito ni rekel nobene. Odzdra­

vil je in šel dalje. (Odlomek iz knjige Fran­ceta Bevka »Knjiga oTit*')

: 4

BINCEK IN N J E G O V ČASOPIS

K O L O Podo lgovat kos pap i r j a p r e -

gani t o l i kokra t , k o l i k o r hočeš imet i otročičkov v k o l u . Nato i z r e z i s škarjami obr ise f an tka a l i punčke (glej s l iko ) , pa paz i , da pustiš r o k i do roba. Ce p a ­p i r razgrneš, se bo pokaza l a do lga v rs ta f i gur i c , k i se bodo držale za roko. Ce s k r a j n i d ve r o k i zlepiš, nastane k6Io.

U R A Tik, tak, tik, tak, se ponaša ura naša, brez počitka in brez hrane, neprenehoma tiktaka ttk, tak, tik, tak.

To sta pridna nam kazale* eden velik, drugi manjši, pa oba sta točna, '»k, tak: tik, tak W ponaša ura naša.

Mivka Orotf

H i š a v g o z d u š t . 1 7 Ne v e m ko l i kok ra t sem do ta ­

krat že šel s a m a l i pa z brat­rancem Jožetom Robičem (sled-n J i j e posta l med vo jno žrtev nemškega taborišča s m r t i v D a -chavu) ta jno čez me jo v A v s t r i ­jo po komunistično l i t e ra turo i n 0J*ug propagandni mate r i a l . J u l i ­ja 1931 b i m e k m a l u zasačili ob povratku čez mejo, p a sem k sreči zag leda l f inancar je Prej, k o so on i zapaz i l i mene. kakor so zapaz i l i mene on i . Imel sem r a v n o še t o l i k o časa,

da sem s k r i l n a h r b t n i k s prepo­v edan im mate r i a l om, s am pa se n i sem več moge l u m a k n i t i i n so m e p r i j e l i . P r i m e n i so našli l e nekaj kamenčkov za vžigalnike, k i so m i j i h zap len i l i , a tud i teh n i b i l o to l iko , da b i m e mog l i za rad i »ver iženja« v t a k n i t i za dal j časa pod ključ. Odsede l s e m samo teden dn i i n b i l vese l , da m i j i h n i so naložili več, saj bi m i l a h k o po zakonu , k i ga je za i l e ga ln i prestop me je določa­l o pravosodje pod Zivkovičevo

V l a d i m i r Lakovič: I lus t rac i j a iz K r s t a p r i S a v i c i

iifllil

d ik ta turo , p r i sod i l i najmanj t r i mesece zapora. Se bolj vese l pa sem b i l , k e r m i je uspe lo s k r i t i h tera turo , za rad i ka te re b i me, če b i jo našli p r i men i , l a h k o sod i l i po z log lasnem zakonu o zaščiti države, po zakonu , k i n i pozna l m i l o s t i . Za to m i teh se­dem d n i , k i sem j i h m o r a l p re ­sedet i v zapor ih v K r a n j s k i gor i . n i l eg lo na dušo. K o so me i z ­pus t i l i , n i s e m mnogo razmišljal i n s e m šel tako j po s k r i t i n a ­hrb tn ik , l e da s e m n a pot i do vo t l ine pod Srednjo pečjo, k j e r sem s i u r ed i l svoje p r v o s k l a d i ­šče za i l ega ln i ma te r i a l , b i l do skra jnos t i oprezen.

T is te dn i , ko s e m b i l zaprt , j e močno deževalo. T a k i h nev ih t z močnimi n a l i v i , k i so t ra ja l i ves teden, še n i s em p o m n i l . V za ­poru s i za rad i tega s i ce r n i s em d e l a l preg lav ic . Se vese l s em b i l , d a n i b i l o l e p i h d n i i n se m i zato vsaj n i tožilo po polet­j u . Mo jega vese l ja pa je b i lo konec, k o so m e i zpus t i l i i n k o sem prišel do skrivališča. Ne ­n e h n i n a l i v i t i s t i h d n i so op ra ­v i l i svoje uničevabio delo. Z a ­v o j i z l i t e ra turo so b i l i p r emo­čeni, neka te r i pa popo lnoma uničeni. B i l o m i je, k a k o r d a b i z uničenimi zavo j i i z gub i l neka j , k a r m i j e b i l o močno p r i r a s l o k s r cu . Sele ob bolečini, k i sem jo občutil ob pogledu na uniče­n i m a t e r i a l s em spozna l , k a k o ze lo s em navezan na revo luc io ­narno g ibanje i n delo, za kate ­rega m e j e p r i dob i l t ak ra tn i g l avn i k u r i r Jože Rep inc .

T u d i l i t e ra tura v m o j e m n a ­h r b t n i k u , k i jo je neusmi l j eno n a ­m a k a l dež, j e b i l a uničena. V z l i c t emu p a sem ga z l i t e ra tu ro v r ed adnesel domov, m e d pot jo pa razmišljal, ka j b i u k r e n i l i n k je b i našel novo skrivališče, k i b i b i l o v a r n o ne samo pred povsod vohljajočo žandarmerijo i n nje­n i m i plačanci, marveč t u d i p red v r e m e n s k i m i nevarnos tmi .

Na jbo l j e b i bi lo , da b i s i s k r i ­vališče u r e d i l doma, sem p o m i ­s l i l . V e n d a r se za to m i s e l n i ­sem mogel takoj odločiti. V e d e l sem, d a b i s t e m l a h k o p r i k l i c a l nevarnost n a d vso družino, če b i m i oblast prišla n a s led. K o pa m i je naslednjega dne poveda l bratranec Jože Robič, da sta Lo j ze Tišov i n F rance Guze l j (kasnejši prvoborec , k i je med vo jno padel za svobodo) našla skoro popo lnoma uničeno l i t e -

11

Janez Robič, de lavec v m o d e l n i m i z a m i Železarne Jesenice, je b i l l e ta 1931 i n 1932 po leg Lo j ze ta Tišova, F r a n c a G u z e l j a i n d r u g i h m l a d i h komun i s t o v , i l e ga ln i k u ­r i r . L e ta 1926 je začel okušati brezpose lnost . M a r c a 1931 ga je za i lega lno delo pr i » d o b i l Jože Rep inc , t a k r a t n i g l a v n i k u r i r i n kasnejši španski borec. K o t k u r i r je de lo ­v a l vse do p o m l a d i 1932, ko je z a rad i n ep r e v i dnos t i nekega sko jevca po l i c i j i uspelo a r e t i r a t i nekaj jeseniških k o m u n i s t o v i n m e d n j i m i t u d i Janeza Robiča, d o m a iz G o ­zda št. 17 p r i K r a n j s k i gor i . Danes o b j a v l j a m o od lomek iz n j egov ih spominov , k i j i h je po n jegovem p r i po v edovan ju nap i sa l M i h a K l i n a r .

r a tu ro v n e k i h pozabl jen ih s v i -s l i h b l i z u Gozda i n d a je po­dobno usodo doživel i l ega ln i m a ­te r i a l t u d i v skrivališču pod Smole j evo pečjo, s em se v z l i c p o m i s l e k o m i n nevarnost i , k i b i p re t i l a m e n i i n m o j i m domačim, odločil, da si u r e d i m skrivališče doma, v naši hiši v G o z d u št. 17. V a n j b i po tem l a h k o znos i l šs ohran j en i ma t e r i a l i z omen jen ih skrivališč, ga doma posušil i n shran i l . N i m e skrbe lo , d a b i u tegn i l i n a kur i r j e , k i b i hod i l i k n a m po m a t e r i a l i n ga po d r u g i h zvezah sp rav l j a l i naprej po državi, postat i pozorna žan­darmer i j a . V našo hišo so n a m ­reč čestokrat p r iha j a l i i z l e t n i k i i n tu r i s t i , k i so odha ja l i v gore i n p r i nas shran j eva l i vse, če­sar v h r i b i h n i so potrebova l i . Za to b i tud i k u r i r j i , k i b i p r i ­ha ja l i d i r ek tno k n a m , ne mog l i postat i s u m l j i v i .

K o s em se odločil, sem se + a -ko j l o t i l de la . Og l eda l s e m si domačo hišo, k a k o r da b i j e ne pozna l i n b i l šele prvič v nje j . Og leda l s em s i v sak s k r i t i k o ­tiček, k i b i se ga da lo p r eured i ­t i v skrivališče. Z e s e m namera ­v a l a b i s i ga u r e d i l pod streho, a sem se takoj p r e m i s l i l . Od tovarišev n a Jesen icah i n n a J a -v o r n i k u , k i so j i m žandarji že večkrat p r eb r ska l i s tanovanja i n hiše, sem vede l , da p re i skova l c i najraje s t ika jo po podstrešju i n po k le teh . T u d i k u h i n j a i n sobe n iso za take s t var i .

Pos t a l s e m nestrpen, k e r i d -sem našel nič pr imernega .

T a hiša je za nič, sem se je­z i l . V njej ne moreš ničesar s k r i t i .

Nezadovo l j en s hišo i n s sa ­m i m seboj sem napos led zavr ­gel m ise l , da b i s i skrivališče za i l ega ln i ma t e r i a l u r e d i l v hiši. S t o p i l s em na prag i n 6 e zastr-m e l v M a r t u l j k o v o skup ino , k i se je s s v o j i m i o s t r im i v r h o v i i n grebeni reza la v nebo, dok l e r m e n i so zaske le le oči i n sem h r i ­bom o b r n i l hrbet . Z a s u k a l sem se n a pragu , k o r a k a pa n i s e m n a p r a v i l , čeprav sem m i s l i l i t i v k u h i n j o i n se z l e k n i t i na k lop . Eo l e l a m e je g lava od brezupne

illll!!llll!l!ll!llliyilIil!IHIllIII|||]|;)ll!!H!!l

praznine, k i se je nase l i l a vame, ko sem zavrge l m i s e l n a s k r i ­vališče v hiši. S o m r a k veže s svo jo m i r n o p razn ino m i je do­bro de l , dok l e r m i pogled n i zd r sn i l n a t l a . Široke deske po­da v pros to rn i veži so m e ne­nadoma p r ik l en i l e . B i l s em m i ­zar, čeprav že nekaj let brez dela i n sta lne zaposl i tve , i n les sem s i vselej r a d og ledoval . T u ­d i sedaj s em se zag leda l v širo­ke podnice i n j i h strokovnjaško m o t r i l .kakor d a b i i s k a l , če je morda pod kje pot reben popra ­v i l a , čeprav sem vede l , d a ga n i i n so se deske l epo tesno do t i ­ka le druga druge. Ob t e m mo­tren ju m e je nenadoma nekaj obšlo.

»Našel sem,« s e m nehote r e ­k e l n a glas, k o m i j e pogled ob-s la l ob dveh širokih deskah. P od n j i m i b i s i l a h k o u r e d i l odlično skrivališče, dovo l j v a r n o i n ob ­enem zavarovano pred vlago.

L o t i l s e m se tako j de la . K sreči očeta n i b i lo doma, saj b i ga moje početje s popo lnoma d o b r i m podom v veži prej ko ne ujez i lo i n b i m i ne d o v o l i l i z r u -va t i i z popo lnoma nepoškodova­nega poda t i s t ih desk, k i sta me razvne l i ob m i s l i n a skrivališče i n k i s em j u p r a v k a r brez po­m i s l e k a i z ruva l . V e d e l sem, da bi se usu la name p l oha jeze, če b i se oče ta h i p v r n i l . Za t o s em si želel, da b i oče, ka se j e m u ­d i l v K r a n j s k i gora, našel k je svojo družbo i n da b i se ne v r ­n i l pre j , preden b i jaz ne opra ­v i l vsega i n s i pod podn i cami zg rad i l skrivališče za i l ega lno l i ­teraturo i n d r u g mate r i a l , k i je t ako ze lo bodel v oči oblast, če j i j e prišel v r oke bodis i v ob ­l i k i raztrošenih le takov, bodis i v o b l i k i brošur, če je na le te la nanje ob hišnih p r e i skavah .

De l a l sem nag lo i n se pošte­no ozno j i 1, preden sem pod po­dom skopa l b u n k e r i n ga z de­s k a m i zavarova l pred vlago, n a ­to pa -poprav i l - " pod i n z a b r i ­sa l s l ed i svojega de la . Z zado­vo l j s t vom, k a k o r da bi o p r a v i l najbol j zahtevno m i z a r s k o de­lo, sem s i po tem og ledova l pod. Desk, k i so p r i k r i v a l e mo je s k r i ­

vališče, n i b i l o mogoče razločiti od d r u g i h desk v podu. Skušal sem se vživeti v v logo žandarja, k i b i moreb i t i kdaj de l a l p r e i ­skavo v naši hiši. Vživet v to v logo s em odšel n a dvorišče, n a ­to pa se v r n i l , obs ta l n a pragu i n si s -strogim« pog ledom og leda l vežo. N a s m e h n i l s em se. Desk, k i so sk r i va l e mo j bunker , s praga n i t i opaz i l n i s em.

Zdaj l ahko pr idejo, s k r i v a l i ­šča ne bodo o d k r i l i , s em s i m i ­s l i l . M o r a l i bi ime t i presneto srečo, d a b i ga našli. I z l e tn ik i b i ga l e tedaj, sem b i l p r e p r i ­čan, če b i prišli v t r enu tku , k o b i vskladiščeval mate r i a l , a l i pa , kadar b i ga p ra zn i l .

B i l sem zadovol jen. V nekaj dneh sem skrivališče že napo l ­n i l , a se j e po zas lug i kur i r j e v z Jesen ic k m a l u i zprazn i l o . S s v o j i m po tmi čez mejo s em se po t rud i l , da se je zopet napo l ­n i l o . N i s e m štel, ko l i k ok ra t se je t o zgodi lo. P o zavo j ih , l i t e ra tur i i n propagandnem mate r i a lu sem vedel , da s t va r i , k i s em j i h pre ­našal i z A v s t r i j e čez mejo v J u ­goslavi jo, n i s o služile samo j u ­gos lovansk im komun i s t om , mar ­več t u d i k o m u n i s t o m v B o l g a ­riji, k a r se m i j e zde lo popo l ­noma r a z u m l j i v o i n n a k a r sem še danes ponosen, saj s e m b i l tako tud i jaz vsaj de lno ude le­žen p r i i zpo ln j evan ju naših skup ­n i h interracionalističndh dolž­nost i .

Mo j e de lo je nemoteno pote­ka l o vse do tistega usodnega dne, pomlad i 1932, k o j e žan­da rmer i j a zvedela, da je nek m l a d i n neizkušen k u r i r v go­s t i m i spraševal po naši hiši i n po men i . K o ga je n a v l a k u are­t i ra la i n našla p r i n j e m i l e ga ln i ma te r i a l , so še istega dne are­t i r a l i t ud i mene. Začeli so se do lg i mesec i zaporov, od žan-darmer i j skega v K r a n j s k i gori i n mučilnice n a jeseniškem oo-me jnem komi sa r i a tu do pol i čil­s k i h i n sodnih zaporov v L j u b ­l j an i . V z l i c t emu pa p r i p r e i ska ­v i ob m o j i are tac i j i i n p r e i ska ­v a h , k i so s led i le , skrivališča pod podn i cam i v veži naše hiše niso n i k o l i o d k r i l i . . . M i h a K l i n a r

Z a b a v a j e b i l a že dokaj živa. G o d c i o rkes t ra so razg iba l i ude­ležence, razgovor i o Go ren j sk i , k o l neločljivi, zgodov insk i deže­l i ve l ikega Ra jha so se p r a v k a r r a z v i l i .

I n prav (akrat j e zagrmelo . D a m e v večernih ob l ekah , v i so­k i častniki i n komisa r j i ob belo pregrn jen i m i z i , vse je zletelo v zrak. Celo t l a so se zrušila. Z i d o v i , ruševine tal in pohištva so b i l i na mah oškropljeni z l i ­ke r j em, k rv j o in šampanjcem, razuzdani smeh pok l i cn ih m o r i l ­cev je nadomest i lo stokanje in ječanje.

Po Savskem bregu navzdo l pro t i železniški postaj i pa so t r i ­je m lad inc i pospešili s k o r a k i , se usedl i na v l ak i n odpel ja l i prot i N a k l e m u .

Zgod i l o se je to mrz l ega veče­ra 10. januar ja 1945. leta v k a ­v a r n i Ev r opa v K r a n j u . A kako se je začelo?

Pa r t i z an i so potrebova l i obve­s t i l , povezave z do l ino . M o r a l i so vedet i čimveč, k a k o živijo naši l judje v mest ih , k j e r so b i l i Okupatorji, mora l i so visl iMi z a sovražnikovo moč, za n jegovo g'! ••nj«-, za njegove nakano in podobno. In k d o naj b i b i l t emu bolj kos kot m lad inc i . Seveda m l a d i n c i , k i se ni .so ustrašili po t i , i l e ga ln ih proh<xlov m i m o straž, k i se n i s o ba l i groženj, k i so tvegal i življenje, — skratka T i t o v i mladinci, akojevd,

Jesen i 1944 je Kokr.ški odred us tanov i l v Nak l em posebno ob­veščevalno službo, k i so jo ime­nova l i »Storžič«. Ta naj b i or­ganizirala povvzavo z do l ino oz i roma zagotovi la poročanje, k a j se v do l i n i dogaja, k a k o se Nemc i p r ip rav l j a j o na to, ono, kaj delajo po tovarnah, kaj pr • Vaj i h llezniCa /a Nemce prot i Tržiču itd. V bO la jno obvešče­va lno skup ino ,s<> b i l i sprejet i m l a d i n c i : Jože S t r u p i , M i l a n Križaj m Dušan F e l d i n iz Na -klega, Franc K o p a « - iz Pivki m A l o j z S k u l j i z Tržiča.

M l a d i n c e m so zabičali tajnost. Nihče n i sme l vedet i tega. S I ­c e r bi j i h N e m c i bi/, pr i j e l i i n P o s t r e l i H .

M l a d i n c i so držali besedo. V s a k v l ak , k i je sop iha l prot i Tržiču, vsak izde lek v tovarnah, v sak prevoz Nemcev sem i n tja so opazova l i , beležili i n poročali napre j . Seveda so dob i l i svoje zaupn ike med zanes l j i v im i , s ta­r i m i r evol u c ion ar j i žel ezn ičar j i , med bivšimi organizator j i stavk po tovarnah, med s tanova l c i b l i ­zu posto jank i t d .

Toda sčasoma j e m lad incem to, das i ze lo tvegano, važno de­lo, postalo nekako vsakdanje . Zahote lo se j i m je več. Čutili so so prave part izane. Take pa r t i ­zane, k i se bojujejo i n uničuje­jo sovražnika.

P r v i poskus te n j ihove borbe­nost i se je pokaza l lepega dne, menda je to b i lo 12. decembra 1944. na železniški postaj i v K r a n j u . V prostor ih železniške policije je eksp l od i ra l a bomba. E n nemški pol ic is t je b i l n a me­stu mrtev . D r u g i tr i je pa so b i l i ranjeni.

T o je m l a d i n c e še bolj ohrab ­rilo. P r v i ognjeni krs t je b i l /.e za n j i m i . T a k o so se odločili, da »podkurijo« Nemcem tud i v ho­te lu Ev ropa . Seveda so ta načrt n a p r a v i l i s k u p n o s par t i zan i , s K o k r s k i m odredom. Ho t e l E v r o ­po so s i zb ra l i zato, k e r se je tam zb i ra la e l i ta nemških funk­cionarjev. T jakaj so p r iha ja l i politični i n vojaški vod i t e l j i — najodgovornejši posamezniki za to l ike zločine in represal i jo mod našim l juds tvom.

Določili so dan — 9. j anuar l«'-ir>.

Toda pred akcijo samo je b i lo treba s tvar dobro p r i p r a v i t i , s i Ogledati prostor, »otipati • vse okoliščine i n šele potem . . .

T a k o sta tistega dne prišla v kava rno E v r o p a d v a m l a d i n c a : Jože S i r u p i in Franc K o p a č . V aktOVkO ;;ia Si n . iUar i ln star ih

cun j , i n nihče j u slučajno n i n i t i vprašal, od kod i n kam. T a m sta mlad inca v ide l a mnogo nemških častnikov. Po leg tega je b i l v Isti s tavbi tudi štab nekega nemškega bata l jona i n stražar pred v r a t i n i b i l nič kaj s i m p a ­tičen. Toda — ničesar n i v p r a ­šal. M l a d i n c a sta prišla v k a ­varno. In prav , ko sta de la la n a ­črte, k a k o bi še t is t i večer i z ­po ln i l i v e l i k o akc i jo , se j i m a j e porod i la nova , še lepša mise l . S t rup i se je nenadoma zag ledal v n e k i p lakat . T a m je b i l o v a ­b i lo za zabavno pr i red i tev , k i je b i la napovedana za p r ihodn j i ve­čer, 10. januar ja . Brž sta nare ­d i l a načrt: ne t is t i večer, m a r ­več nas ledn j i dan b i se tud i m l a d i n c i »-udeležili« zabave. Se ­veda b i namesto cunj p r ines l i v a k t o v k i 10 k i l o g ramov razs t r e l i ­va p las t ike , k i so ga b i l i na d r ­zen način p r ipe l j a l i po v l a k u i z Tržiča.

N j ihov načrt je b i l sprejet i n nas ledn j i dan , 10. j anuar ja po­poldne so se na železniški po ­stoj i v K r a n j u zb ra l i S t r u p i , F e l d i n i n Kopač. P r v a d v a sta b i l a oblečena v nemško železniške un i f o rme . D a bi j i h pač tako h i t ro ne o sumi l i . D o šeste zvečer so hod i l i po mestu i n og ledova l i izložbe. T u ­d i pred E v r o p o SO šli pogledat. Pred vrStl Je b i l stražar, k i je m r k o mo t r i l vsakega pr iha ja jo­čega gosta. M lad ince je ka r za­skrbelo. Toda nemške uni forme, das i železniške, so j i h o h r a b r i ­l o P r i p r a v i l i so .se. Najprej so sl i pod s to lp rožen venske cerkve i n tam ured i l i , k a r je b i l o po­tr« ono. V razst re l i vo , k i je b i lo skrbno sprav l j eno v ak t o vk i , so vs tav i l i d va tempirana vžigal­n i k a s po lurno reakci jo . H i l o je točno šest n a z v o n i k u , ko so mimo ' l i a / a r j a , kot da se

j i h to sploh ne tiče, med sme­h o m i n brezbrižnim obnašanjem pres top i l i prag. Brezbrižnost so seveda skušali pokazat i , toda p r i p r a v l j en i so b i l i na vse. K o ­pač i n F e l d i n sta se vsed la za mizo, S t r u p i pa je z ma l omarno kre tn jo s tav i l pod k l a v i r smrto­nosno aktovko . P r eko ak tovke je v r g e l dežni plašč i n nato p r i -sedel k m i z i , k i je b i l a p r i vho­du . T a m so se bolje počutili.

V po loml jen i nemščini so n a ­ročili na taka r ju t r i kava . B i l je to p r i j a zen človek, namazan s k r e m o in počasen ko t l u t k a v izložbi. Postrege l j i m je hi tro . M l a d i n c i so srebal i vročo črnino in paz l j i vo opreza l i po k a v a r n i . Orkes te r je b i l p r a v k a r za i g ra l prvo melod i jo in na plesišču so se zav r t e l i p r v i p lesa lc i — sama i zbrana nemška družba'. Brž k o so pop i l i , so pok l i c a l i na takar ja in plačali. Kopač je p r i m a k n i l celo bogato nap i tn ino . N a t a k a r je postal p r i j a zen i n zagotavl ja l , da bo n j ihov povratek samo do­brodošel.

H i t r o so odšli po stopnicah navzdo l . Na jbo l j j i h je skrbe lo , da ne b i p r i j a zn i i n tako pozor­ni na t aka r pr i t eke l za n j i m i s -pozabljenim« plaščem i n ak ­tovko. V s e to n i t i n j emu n i b i lo namenjeno.

Zadn ja sk rb je b i l a pred stra­žarjem na vra t ih . S lo je lepo.

» Z e odhajate?« je vprašal s t ra­žar ce lo s pr i j a zn im nag lasom misleč, da i m a pred seboj t r i zveste hi t ler jeve železničarje.

-Služba, služba,- je s i k n i l F e l ­d i n s p r e v i d n i m nag lasom.

-Služba pa je služba, kaj se hoče!« j c za m l a d i n c i p r i k i m a l stražar.

M l a d i n c i so h i te l i v temni , m r z l i večer, na zrak. Oddahn i l i s o se. Sele tedaj je napetost de­l o m a popustila in p r i znava l i so

d r u g za d r u g i m , da h l a d n o k r v ­nost v k a v a r n i le n i b i l a tako l a h k a kot so prej skušali p r i k a ­zovat i . Začeli so pogovor o d r u ­gem. Da b i pač čimprej pozab i l i na pre tek le minute . Kopač je začel pr ipovedovat i , k a k o s i je opar i l j e z ik z vročo kavo . P o ­g leda l i so na kazalce. Dvajset čez šest j e že bi lo . Napo t i l i so se prot i postaj i . Toda, p rav k o so b i l i p r i Og r i zkov ! hiši na S a v s k e m bregu se je nebo ne ­nadoma zasvet i lo . Z a t e m pa j e prot i Šmarjetni i n K r v a v c u od ­j e k n i l a močna eksploz i ja . M l a ­d i n c i so pohi te l i . Samo n a po­staj i , preden so s top i l i na v lak . so b i l i še m a l o nes t rpn i .

V t e m času, k o so m l a d i n c i h i t e l i n a v lak , preden so v N a ­k l e m i zs top i l i , so v E v r o p i i z ­pod ruševin začeli reševati r a ­njence. Eksp l o z i j a je b i l a t ako močna, da so se ce lo t la pod kava rno zrušila i n je vse zgr-melo navzdo l . K a r 38 je b i l o ran j en ih , 7 pa j i h je našlo smrt ob tej eksp loz i j i .

Toda to še n i b i l o vse. P r a v eksploz i ja je b i l a h k r a t i t ud i znak Prešernovi br i gad i , k i je b i l a b l i zu Stražišča, d a je t am nemoteno izvršila vojaško a k c i ­jo. N e m c i pa so po K r a n j u d i v ­j a l i kot brez uma , o rgan i z i r a l i pomoč svo j im ran jencem, i n se na v s a k e m voga lu ba l i nove­ga srečanja z n e v i d n i m sovraž­n i k o m . Povsod so s l u t i l i i n se ba l i par t i zanov i n ponovnega napada. N i t i v K r a n j u , v s r ed i ­šču Goren jske , k i je b i l a v k l j u ­čena v nesporno ozeml je v e l i k e ­ga Ra jha , n i so b i l i več v a r n i . M o r a l n i udarec, k i so ga j i m povzročili t r i je m l a d i n c i , je b i l ze lo hud .

O d teh m lad ince v je danes živ le še F e l d i n , k i j e tud i ta do­godek pr ipovedova l . Kopač je pade l pod nemškimi s t re l i . S t r u -p i ja pa so po grozov i tem m u ­čenju i n trpinčenju obes i l i n a hiši poleg kavarne . Plošča nje­m u v spomin , k i je sedaj na z i ­d u kavarne , pa samo spomin ja na m lad ino i z t i s t ih d n i r e vo lu ­ci je.

K . M . - - an

4 .% utaj S R E D A . 25. M A J A 1960

„ Z a č l o v e k a

g r e ,

t o v a r i š i . . . i i

Zadn j i napor i u t ru j en ih pa r t i ­z a n s k i h ko l on v V . o f enz i v i . V smer i pro t i K l a d n j u n i bi lo no­ben ih pot i , po ka t e r i h ne b i člo­veška noga hod i la brez nevol je . V r h o v n i štab se je us t a v i l poz­no zvečer pred bajto nekega kmeta .

Da l j e prot i K l a d n j u je v od i l a pot skoz i goščavo. Nebo so za ­k r i l i t emni ob l ak i . Vsak t r enu ­tek smo pričakovali neur ja , k i

T i t o na sprehodu

b i s svojo temo zavr lo pohod. Toda čakati n i smo več mog l i . . .

O k m e t u , pred čigar ko l ibo je postala ko lona , so vede l i , da je t ihotapec i n da pozna vse gozdne steze i n pot i . V štabu zaščitnega bata l jona so s k l e n i l i , naj b i kmet povede l ko lono skoz i noč-, dok l e r ne bi nastalo ju t ro , ko so mož­nost i za or i en t i ran je boljše.

K m e t je p r i s ta l . K o l o n a je k r e n i l a dal je od koče i n po ne­k o l i k o t r e n u t k i h so se že zadnj i n jen i de l i , z a k r i t i s temno z a ­veso gostega drev ja , i z gub i l i v gozdu.

Pohod je b i l pospešen. K o l o n a se je poveza la v ver igo, borc i so p r i j e l i d rug drugega za paso­ve, k e r bi s icer zadn j i i z gub i l i v sako zvezo s smerjo pot i . K o ­nj i so b i l i o tovor jen i , kop i ta pušk so udar ja la ob bedra . . .

Utru jenost , povzročena s h u d i ­m i napor i v p r e t ek l ih dneh, ko so p reb i j a l i p r va d v a obroča, je z rah l j a l a živce. Da b i l e že prišlo j u t r o !

Z o r a se je končno preb i l a sko­z i vejevje i n začrtala s i lhuete pešcev na svet lem ozad ju neba. G o z d je i z g in i l , ko lona je prišla na jaso.

A l i so oči oslepele v tej težki t emni noči? P r ed n j i m se je k a ­kor p r i v i d po jav i l a koča kme ta , k i je vso noč vod i l ko lono v k r o ­gu.

- N i s e m , tovariši, veru j te m i , noč je b i l a pre temna, n i k d a r še n isem doživel take noči!«

K d o b i mogel verovat i v t em t r enu tku tej p r i povedk i o t emn i noči, kakršne še n i doživel!?

Odgovornost , k i jo je i m e l sp reml j e va ln i bata l jon, ko je v a ­rova l v r h o v n i štab in svojega prvega pove l j n i ka p r i prebo ju obroča V . ofenzive , je za t r l a v štabu vsako popust l j i vost .

Ves t je p rodr l a tud i do T i t a , k i je odhi te l v štab sp r em l j e va l ­nega bata l jona, da bi vprašal vodiča, kako se je vse od igra lo .

Nato je tovariš T i to pozva l vodstvo bata l jona in de ja l :

»Tovariši, ako je ta človek za ­res sovražnik — izdajalec, k e r nas je vso noč vod i l po gozdu, zasluži strogo kazen . Časi so

težki i n n i mi l os t i za izdajalce. Toda kako moremo t rd i t i , da je ta kmet to zares nap rav i l namer­no? Noč je t emna , gozd je gozd, povsod oko l i nas pa n i pot i . V s i i m a m o busole i n zeml jev ide , pa se n ismo mog l i zna j t i , čeprav smo vo j ak i , komandan t i . M o g l i bi us t re l i t i nedolžnega človeka. Z a človeka gre, t ova r i š i . . . «

S ta lna sk rb za človeka v na j ­težjih t r e n u t k i h , v najbol j črnih dneh . Vedno je b i l človek v p r ­v i v rs t i bodis i v pa r t i z ansk i k o ­l o n i bodis i med l juds tvom.

— N i k d a r ne bom pozab i l te­ga dneva, je začel p r ipovedova t i i g ra lec i n f i l m s k i režiser V j eko -s lav Afrič, — ko smo se prvič srečali s T i t o m . H o d i l i smo peš od Hrva t ske , k j e r smo b i l i že mesece med par t i z an i , do M l i -ništa, k ra j a ob me j i med Bosno i n Da lmac i j o , k j e r je b i l v rhov ­n i štab.

In tu so se i g ra l c i , k i so sep­t embra 1942 prišli, da ustanove gledališče narodne osvoboditve, znašli n a r a v n i n i pred štabom, v ka t e r em je p r eb i va l i n de la l tovariš T i to .

Dot le j n i s em b i l še n i k d a r v vo j sk i , pr ipoveduje Afrič. Zame je b i l že kape tan v e l i k a stopnja, kaj pa šele v r h o v n i komandant ! Ob v e l i k i radovednost i sem čutil tud i tremo, k i je b i l a podobna t is t i pred najtežjo premiero . . .

Če je v družbi s pr i j a t e l j i , j i m predsednik T i to sam skuha črno kavo

Stop i l sem v šotor i n p o n u d i l roko človeku os t r ih potez, oble­čenemu v vojaško obleko. Začeli smo se pogovar jat i . S p o m i n j a m se, da me je vprašal, kdaj smo zapust i l i Zagreb in kako je t a m ­ka j . Vpraševal je tud i p o imen ­sko po mnog ih zagrebških umet ­

n i k i h . Vse je pozna l z odra. Odgovar ja l sem zelo k ra tko , o d ­govar ja l sem direktno na v p r a ­šanja i n d r h t e l . . .

— »A l i t i j e h ladno, tovariš Afr ič?« , me je vprašal T i to . K o sem m u zan ika l , je nada l j eva l začeti pogovor o vo jn i , o nalo­

gah, k i j i h moramo i zpo ln i t i . . . Jaz pa n isem preneha l drhte­

t i , čeprav je b i lo šele v septem­b r u .

»A l i t i je hladno?«, je ponovno vprašal tovariš S t a r i . V s t a l je in me og rn i l s svojo k r a t k o , debelo modro suknjo , nekakšnim suk­

njičem brez vojaških znakov. B i l je prepričan, da me zebe. ••

K o pa sem se tega dne P°" s l a v l j a l od njega, n i hotel nič slišati, da b i m u v r n i l suknjo. V njej sem preb i l vsa vojna l * " ta, p r ehod i l vse ko t l i ne , vse v i ­šave i n vse ofenz ive . . .

SAMO TRENUTEK PRETEKLOSTI V l a n s k e m j u l i j u je C K L M J p r i p r a v i l marš

po poteh pete sovražnikove ofenzive, k i se ga je udeležilo b l i z u 300 m lad incev in m l a d i n k — m l a d i h fantov i n dek le t iz vse Jugos lav i j e . Osnovr fa mise l , k i j e v o d i l a organizator je , je b i l a , naj se naši m l a d i l jud je — sicer v povsem d r u g i h okoliščinah — spo­znajo vsaj z delčki naporov , k i so j i h pred šest­n a j s t i m i l e t i m o r a l i p r e b r o d i t i med 5. sovražnikovo o fenz ivo naši borc i . V s i t i m l a d i l judje , k i so v o s m i h dneh marša u r a d n o p r e m e r i l i 200 k i l ome t rov , neuradno pa še mnogo več, so v dneh skupnega b i ­van j a pos ta l i ena sama v e l i k a družina; združila j i h je veličastnost spominov , združilo hero js tvo i n t rp ­l jenje n j i h o v i h bratov , sester, mater , očetov . . . P r e ­den so se v Sa ra j e vu razšli, j i h je sp r em l j a l a ena sama mogočna mise l , m i s e l , da se bodo vse življe­nje vračali v te kraje , vračali v kan j on P i v k e , na t ravna to Vučovo, vračali na Sut j esko i n Zo lengoro .

8. j u l i j K o l o n a je z a v i l a v ov inek . —

D a n je s iv i n o b l a k i se vlačijo nad do l ino . Marširam nekje na začelju i n u r e j am spomine i n vt i se zadn j ih d n i . P o d s i v o ne ­bo ozke do l ine je zao r i l a pesem m o j i h tovarišev — K r a j Sut j e -ske h ladne vode bar jak časti i n svobode. Počasi s topam v h r i b , komaj nekaj sto met rov i n je za meno j , p a m e že ostre n a ­ramn i c e t o rn i s t r a režejo v r a ­me . . . pred mano je dvesto k i ­l omet rov . K o človek premišlja o n j i h , ga postane nekje s t r a h : dvesto k i l o m e t r o v po koz j ih stezah, k j e r m o r d a že deset let ­j a n i s top i la človeška noga, po ­t em pa se zopet spomin ustav i p r i besedah p redsedn ika občine v Foči, k i n a m je pred nekaj m i n u t a m i de ja l , da te pot i ne bomo n i k o l i pozab i l i . T ok ra t sem prvič v B o s n i ; človek se nehote spomni Sara j eva - Bos ­na , B o s n a . . . to je svet, k i te m o r a prevze t i , p r e v z e t i s svojo romantičnostjo, s svojo sme­lost jo i n preprostost jo — T u raste jo najmodernejši nebotič­n i k i i n s tanovan j ska nase l ja ob s t a r i h vegas t ih mošejah in mo ­d e r n i ho te l i i n ob ra t i družbene p rehrane ob m a l i h ka fanah , k j e r prodaja jo odlični b u r e k i n bak lave . Nehote se m i p r i k r a ­de v spom in podoba dvana js t ­letnega fantiča, s k a t e r i m s va se skupa j v o z i l a o d Zen ice , s p o m n i m se n jegov ih sanj o v o z n i k u t ramva ja , k a r bo bo j ­da posta l , i n njegovega ponosa n a Zen ico , S a r a j e v o . . . To je podoba današnje Bosne . ..

P o t gre vedno navzgor , n a ­vzgor — pozno popo ldne smo v naši p r v i pos to jank i - T r o v r h u .

P r e d nami zaživi čudovit svet, vsa p o k r a j i n a je k a k o r na d l a ­n i p red n a m i . To je svet, k j e r se je p r e d šestnajstimi le t i p r i ­čela 5. sovražnikova o fenz iva . P o l i t k o m i s a r našega odreda , n e k d a n j i borec na Su t j e sk i — p o l k o v n i k Kučan n a m raz laga. V d a l j a v i v i d i m o D u r m i t o r , z a ­hodno od njega sta Bioč in M a -glič. 5. sovražnikova o f enz i va a l i B i t k a na Sut j e sk i , k a k o r jo najčešče imenujemo, je največji he ro j sk i dogodek naše osvobo­d i l n e vojne. T o je nečloveška b o r b a 18.000 našiih l j u d i , r a ­njencev, l j u d i , lačnih in brez zadostnega streLiva, opreme, zo ­per 115.000 sovražnikov — to je t r i dese tdnevn i boj na širnih p ros t r ans t v ih C r n e gore, v z h o d ­ne Hercegov ine i n jugovzhodne Bosne , ko so N e m c i hote l i p r e ­prečiti našim s i l a m vdor v S r ­bi jo i n s k l e n i t i obroč ter d o ­končno uničiti g l a vn ino naših s i l v k o t u med P i v o in Taro .

Večer je, naš p r v i večer pod šotori, na m e h k i h s m r e k o v i h v e j ah ; zunaj gore ogn j i i n r i ­šejo dolge sence po p l a t n e n i h s t rehah.

10. j u l i j Danes smo ne i zmerno u t r u j e ­

n i . K m a l u bo večer i n dolge sence smrek padajo na ma jhno jaso, k j e r sto j i naše p latneno nasel je. Včerajšnji in današnji d a n sta b i l a čudovita. Z M i l o ­v a n o m sed iva p r e d šotorom in pečeva na ognju ovčje k lobase — zelo okusne so. M i l o v a n p r i ­vleče od nekod še čutarico z mekano rak i j o , k i jo je k u p i l včeraj v Sčepan po l ju . K o z a ­g ledava F r a n c k a , našega k o ­m a n d i r j a , se oba naenkra t z a -

reživa. Danes ga je namreč Sa l ko , naš bosansk i ko lega, k r e p k o pov l eke l . K o so h o d i l i že po ldrugo u r o iz Sčepan po ­l j a i n n a m je b i lo že vroče, ga je namreč S a l k o doh i t e l i n m u de ja l : K r o z po la sata dobičeš po la l i t r a p i v e . . . Frančjcu se je ra z j asn i l o b r a z . . . K a j t ake ­ga je j a nemogoče . . . T u , n e ­kaj deset in k i l o m e t r o v od vsake t rgov ine , od železnic, o d cest, pa p ivo . . . Nehote je p o m i s l i l na kakšno s k r i v n o zalogo, kot n a m je potem v smehu p r i po ­vedova l . No . k m a l u zatem smo prekoračili P i v o i n miš F r a n -ček jo je l a h k o pop i l še več kot samo po l l i t r a . . .

Z ju t ra j smo za dve u r i ob­sta l i ob C o k o v i L u k i ; to je eno najpretresljivejših k ra j e v naše osvobod i lne vojne. Iz Pivške p lan ine ons t ran P i v e so se namreč naši bo rc i p r e b i j a l i v Vučavo. S vabske S tuke i n so­vražnikova a r t i l e r i j a je nepre­nehoma t o l k l a . P a d l o je b l i z u 5000 naših. Z a pot, k i jo danes p r e m e r i z d rav človek v d v a ­na js t ih u r a h , so po t rebova l i naši borc i , lačni, ran j en i in brez k r i t j a — t r i d n i . T r eba se je b i lo povzipeti več kot tisoč me ­trov v isoko. T o pot je p r e m e i j l v teh d n e h med d r u g i m i t u d i tovariš V l a d i m i r Nazor .

Danes sem v ide l k a n j o n P i ve . K o smo s topa l i od Cokove L u ­ke k M r a t i n j u , je blesteča se P i v a posta ja la vse bo l j utes­n jena v ska lna ta pobočja. P o ­tem - naenkra t i>otsto metrov stene nad n a m i in pa tud i več pod n a m i . Pot n i pot, ampak hodn ik , vk l e san v živo ska lo : mete r širok i n b l i z u d v a me t ra v isok . P o t je pred l e t i n a p r a ­v i l a naša a r m i j a — drugače je kan j on popo lnoma neprehoden.

Vsak č;us boni zaspal . Z a n a ­šo jaso šumi potok in z rak je po ln von ja po senu , na ka te ­r e m sp imo. N a d r u g i s t r an i j a ­se i g ra v nem po le tn i večer nekdo iz S lavon i j e na f ru lo . — Monotona me lod i j a v i s i nek je v z r a k u in končno ugaša v s k a ­l ah nad nami .

U . j u l i j J u t r o je čudovito. Današnjih

tr ideset k i l ome t r o v bomo h o d i l i samo navk r ebe r . Sonce žge in že po dveh u r a h so noge kot iz sv inca , ed ino navzgor i n na -VtfOT, k m a l u zman jka vode, v g r l i h nas žge žeja, k i je ne­p r e n o s l j i v a . . . V u č e v o . . . B l i z u po ldneva dospemo do ma le v a ­s i c e . . . Toda vode n ik j e r . L j u d ­

je tu h ran i j o v v e l i k i h j amah

sneg čez polet je i n ga potem po pot reb i tope, drugače je voda nekaj u r daleč. Ob l e žimo v ska l o v ju , d o k l e r nas ne v z d r a -m i glas dežurnega, da je po­čitek končan. Cez po ld rugo u r o Vučevo sp r emen i svojo po­dobo. N e i z m e r n a ze lena ba rva nas objame — povsod sami t r a v n i k i i n to d v a tisoč met rov v i soko . M o j i , na smr t u t ru j en i beogra jsk i ko leg i igrajo nogo­met i n m i d v a z M i l o v a n o m k r ­m i v a s s l a d k o r j e m Zekana i n Miškota — to sta namreč dva bosanska kon ja , k i nas že vse od Foče spreml ja ta i n nosita z d r a v n i k o v o op r emo in z d r a ­v i l a . V p r ime r i z našimi kon j i sta skoraj neznatna, toda z l a h ­k a neseta sto a l i več k i l o g r a ­mov po še tako s t r m i h poteh — to so kon j i brez s t rahu . Po tem se naša ko lona zopet raztegne po pok ra j i n i i n k o j o človek ta ­ko le g leda, se m u zd i neskonč­n a . . . Noge postajajo zopet tež­ke i n sonce žge. N a d r u g e m h r i b u se pasejo kon j i , črni i n r j a v i i n d l a k a se j i m i s k r i v s o n c u . . . pot je n e i z m e r n a . . .

14, j u l i j Z e l en i l o bukev nas je obje lo .

Danes gremo na Zolengo­ro. Po t je s t r m a : samo navzgor, navzgor . K o l o n a se tisočkrat razb i j e — danes som pos lednj i v ko l on i , danes je moj sad rug bOSSnSkl konjiček Zekane . N e ­i zmerno težke so noge, kadar je treba s top i t i čez h lod , teh p a je tukaj to l iko . D r e v e sa leže vse­vp r ek — t u je namreč še p r a v i pragozd . . . Steze so slabše kot kozje in mnogokra t si moramo pomagat i le s spec i a lko in b u -solo. G r e m o po pot i , k i j o je pred šestnajstimi let i p r e m e r i l g l a vn i Štab, za h i p se u s u i v i m o ob g robu Save Kovačeviča in p r i b u k v i , k j e r je b i l T i to r a ­njen. Po dveh dneh počitka na Tjentištu so se naše mišice r av * no razbole le . T eh dn i , k i smo j i h preživeli na Tjentištu, se vs i spomin jamo z nasmeh i — t o l i k o vedroga raz|M »loženja je ma lokje.

Včeraj je naš tovariš i z B a ­nje L u k e skupaj z d r u g i m i v po l e tno noč zapel t isto pesem: S tade se cv'.ječe rosom ros i t i . . . P a je prišla od nekod F a t i m a -tud i on je b i l iz Bosne - b i l a je ogorčena. S ta la je pred s v o j i m i ko leg i i n j i h o s o r n o z a v rn i l a , d a ce take pesm i ne pojejo več, da danes starši ne dajejo svo­j i h hčera v možitev zavo l jo de­nar ja , da danes t a k i m m o r a l n i m po jmovan jem n i mesta . . .

Ze l en i l o b u k e v je neizmerno; ne i zmerno smo ut ru j en i . P ° nekaj u r a h neprestanega marša p r i demo i z gozda i n kot ubit i popadamo po t r a v i — toda mo­r a m o napre j , p r e d n a m i je še nekaj u r hoda. Vs tanemo i n

ko lona k r e n e počasi i n omahu­joče . . . pot je odslej zložnejša, k m a l u se srečamo s kon j i , k i pasejo v p l a n i n i i n s pas t i r j i P i j emo mleko , k i pa se nam n e

zd i tako o k u s n o kot. domače. •• Cez po ld rugo u r o se ma io P r e d

našim noeiščem srečamo s P ' " tomci , k i so dan pred nami od­šli iz Tjentišta i n bodo posled" n j ih s to k i l o m e t r o v prokorakah z n a m i .

K o dospemo do današnjega taborišča, n i v nas več moči ko t da ležemo v t ravo i n z a " sp imo. Zvečer n a m ob tabor­n e m ognju naš politični v o d J a

pr ipovedu je o bo j ih tod okol i — toda ut ru jenos t je neizmer­na in nam lega n a veke. To

noč sp imo na l i s t ju , k i smo si ga nanos i l i v šotore . . •

15. j u l i j m

Danes je p r e d nami najdau pot — skoraj štirideset kilom' trov. P r i p r v e m POCiVS*JWJ! smo se ra zde l i l i . 1/. n a J bolj

os labe l ih se j e f o r m i r a l a P ° : sebna b r i gad i ca , k i hod i nekaj u r za n a m i . M i smo j i m nade l ' ime t i f u s a r j i . . . Po t je zložna, toda neskončna. Štirje kolegi so « e za rad i predolgo hranjene s 3 ' l ame z a s t r u p i l i i n zato j i b n ° ' s imo na n o s i l i h . P o t . . . pot • • • Pot • • . Popo ldne pridemo n a zadn j i de l marša današnjeg 8

dne — to je nekaj k i lometrov hoje p> železniških pragov ih. ' Sonce neusmi l j eno žge in v o J e

n i . . Pozno popo ldne pridem« v M i l j e v i n o . Po nekaj dneh W pet topla h rana .

K o postavljamo šotore. *• M i l o v a n spomn i , d a jih tokrat pos tav l j amo poslednjič . . .

17. j u l i j P o Štirinajstih dneh l** j {J

danes zopet v poste l j i . M e u ' y

j u t r a n j a sve t l oba p r o d i r a skozi okno. G o r s k i hrbet , k i ga dam skozi okno, je ves s i ^ neizraz i t . Nebo postaja iz y n u l k a v t renutek bolj t t t £ da l j a v i b r za jo kon j i . Vsak nutek lx»mo vs ta l i , odšli ^ -stajo in se o ipe l ja l i . ' | V Ž , k ° i . l . n 1

Je, d a odha jam in trdno " s k l e n i l , da se bom še in »e čal v te kraje . . . : n a

Sed imo na v l a k u , k i s ° " l t r i od p.»staje do postaje •• • ^ bom doma . . .

in

G O R E N J S K E S R E D A , 25. M A J A 1960

r L Z A N I M I V O S T I OD V S E P O V S O D "A J

Z O B N E P R O T E Z E Z A — K R A V E

Pred nedavn im so i zde l a l i v Švici p rve zobne proteze za krave. Tako bo moč podaljšati koristnost k r a v vsaj za leto d n i . Doslej se je končal k o r i s t n i de l krav jega življenja tedaj, ko so b i l i n j en i zobje tako i z g l odan i , da se n i mog l a več h r a n i t i . — Proteza je n a p r a v l j e n a iz ne­rjavečega j e k l a i n je je moč pričvrstiti na prednje zobe.

A V T O M O B I L S K A S T A N O ­V A N J A

V Ch icagu bodo začeli k m a ­lu kopat i temelje za neko l i ko nebotičnikov, za katere je n a ­prav i l načrte a rh i t ek t B . G o l d -berg. Nebotičniki bodo i m e l i 58 nadstropi j . V 18 nads t r op j ih bo­do garaže, v os ta l ih 40 pa s ta ­novanja.

D V A N O V A E L E M E N T A

V A m e r i k i so o d k r i l i d va no­va e lementa p rav zap rav izoto-Pa. to sta skand i j — 46 i n cezij ~~ 134. E l e m e n t a so o d k r i l i v Nevadi , v neposredn i bližani, kjer je e k s p l o d i r a l a a tomska bomba.

KANADSKI SATELIT

Po sporočilih iz Ottazve bodo Kanadčani izstrelili svoj prvi u>netni satelit v drugi polovici naslednjega leta. Tehtal bo 90 kg. Na krožno pot okoli zemlje prek tečajev ga bodo izstrelili z rake­to Thor-Delta. Vgradili pa mu bodo instrumente za proučevanje

ionosfere in za proučevanje šu­mov, ki prihajajo iz naše galaksi­je.

Satelit bo okrogel, opremljen bo z dvema 9 m dolgima antena­ma in s sončnimi baterijami. Predvidevajo, da bo njegova ra­dio postaja delovala eno leto.

Kanadčani bodo zgradili štiri satelite; od teh bodo enega upo­rabili za preizkušnje, enega bodo poskusno izstrelili, dva pa bodo skušali pognati na pot okrog Zemlje.

ANGLEŠKO M O D E L A R S K O P R V E N S T V O 1959 V Š T E V I L K A H

N a l anskem angleškem držav­nem prvens tvu , k i je tra ja lo d v a d n i , je sode lova lo o k o l i 1200 le ­ta l sk ih modelar jev , k i so se bo­r i l i za 15 pokalov .

Z j a d r a l n i m i mode l i A/2 je t ekmova lo 355 modelar jev , s p ro -stoletečimi m o t o r n i m i mode l i 292 s t e l ed i r i g i r an im i mode l i (več a l i enokanaln imi ) 91. z v e zan im i ak­roba t sk im i mode l i 41, s team r a -cer j i J55, s psrostoletečimi r a ­k e t a m i 21, v zračni borb i j i h je t ekmova l o 128, z gumen jak i pa 196. Na jman j je b i l o h i t r os tn ih modelov, k i pa so dosegl i slede­če najboljše rezu l ta te : z motor j i do 2.5 ccm 187 km/h, d o 5 c c m 213 km/h i n z motor j i do 10 c cm 244 km/h. Go tovo s i vsakdo, k i j e že kda j m e r i l čas n a mode la r ­s k i h t ekmah, le težko predstav­l ja organizac i jo sodn ikov i n ča-scmer i l c e v v k i (SO m o r a l i vo ­d i t i to obširno tekmovanje .

T O N E S V 1 LOVCEVA HCI Riše Milan Batisia

181.

P o m l a d i je Boštjan na ska lnem robu Ro­bid j a z razg ledom po vsej do l i n i , začel grad i t i kočo. G a r a l je , k a r je le mogel . Suhado lc m u je da l les, drug i kmet je pa so pomaga l i . Koča je rast la . Neko popol­dne je prišel Joze l j . O m e n i l je Boštjanu, da je naznanjen , češ da stre l ja srnjad, k i pomlad*, ka j rada izstopa na pašo. »Vem, da t i ne streljaš spomlad i s rn jakov , toda v k r a t k e m boš i m e l žandarje n a hrbtu , jaz bom pa ob službo. P rav i j o , da se te bo j im i n da imaš p r i men i zaščito.* Boštjana je to močno pr izadelo .

182.

Cez nekaj dn i je Boštjan na Rov tu , sredi gozda b l i z u Nekove bajte, zaslišal s t re l . Sel je za g lasom. N a ob ronku je zag ledal d iv­jega lovca z masko i n dolgo laneno brado, ko je čepel p r i s rn i i n jo i z t reb l ja l . »Ta bo t i s t i , k i stre l ja na Boštjanov račun kar na debelo,« je pom i s l i l . Spus t i l se je na stezo, k i vod i v do l ino i n ga v zasedi p r i ­čakal. V p r v e m m r a k u je d i v j i lovec p r i -drsal s srno na hrb tu . Vse bliže je b i l Boštjanu, k i se je že p r i p r a v i l , da se po­žene nan j . Skočil je i n ga podr l na t la . Ta pa je b i l s i lno močan i n se je k m a l u sp rav i l pokoncu.

183. Zg rab i l a sta se i n Boštjan je i m e l dosti

oprav i t i , da m u je strga l masko z obraza i n ga obv lada l . Spozna l je M l ina r j e v ega iz Grape . »Zakaj streljaš lačno srn jad n a pomlad« je znore l nad n j i m . »Tebi ne odgovar jam, ker n i s i žandar ne sodnik,« se je postav i l M l i na r j e v , k i je b i l v e l i k pretepač i n u d a r i l Boštjana v obraz. T a pa ga je nekajkrat k r e s n i l po sencih i n mu i z t rga l puško. I zp ra zn i l jo je i n z njo s i lov i to z a m a h n i l ob bukev , da se je ko ­pito razletelo v treske. M l i n a r j e v je zbe­žal i n srno pus t i l . D r u g i d an jo je dob i l Joze l j , o k o l i rob id ja pa niso več pada l i s tre l i .

Ili* aloiv v telil Spričo nag lega n a p r e d k a teh­

n i k e i n uporabe atomske ener ­gije v m i r o l j ubne namene d a ­nes rad i oak t i vne izotope upo ­rab l ja jo t u d i v kme t i j s t vu . P r i t em ne predstav l ja jo d i r ek tno pomoč, temveč i n d i r e k t n o pre ­ko r a z n i h ra z i skovan j . Z n j i m i je zagotov l jen popo ln uspeh i n ekonomičnost v p ro i z vodn j i i n v izkoriščanju hrane i n d r u g i h k m e t i j s k i h p r i d e l kov .

R a z i s k o v a l c i se danes zave­dajo t l r d n i h i n dinamičnih od­nosov med zemljo, r a s t l i n a m i , živalmi i n človekom. Ugo tav ­l janje teh odnosov p a bo po­po lnoma odv isne od raz i sko ­van j neka t e r ih s p r e m e n l j i v i h e lementov v i s t em času i n od ra z i skovan j medsebo jn ih od­nosov.

A t ° m s k a naprava , k i jo v id i t e n a s l i k i , t r enutno ugo tav l j a količino s l adko r j a v z m l e t e m s l a d k o r n e m t rsu

S V E T B O P O L N S T O L E T -N I K O V

Sov je tsk i znanstven ik profe­sor V . N . N i k i t i n je n a z n a n i l , da n i daleč dan , ko bo svet po ln s to le tn ikov .

Pro fesor N i k i t i n men i , da se bo n o r m a l n a življenjska doba l j u d i podaljšala na 100 do 120 let s pomočjo ho rmonov in d r u ­g ih t v a r i n , k i bodo pospešila preporod a l i rast n o v i h cel ic .

Sov je tsk i znans tven ik je dal priporočilo za daljše življenje. M e d d r u g i m je de ja l , d a b i m o ­r a l i o n i , k i žele dočakati v i soko starost, enk ra t na mesec jest i le j abo lka in p i t i le čaj i n kavo . To namreč pomaga, da se telo zneb i n a b r a n i h s t rupov .

D r u g a važna s tvar je g ibanje . Pro f . N i k i t i n priporoča spreho­de kot ze lo učinkovit način za razg iban ju človeka.

P r i teh proučevanjih so z n a n ­s t v e n i k i ugo tov i l i : k o l i k o r je s is tem bol j k o m p l i c i r a n e ugo­tov l j en , to l iko večji uspeh i se dajo p r i t em doseči z r ad i o -i zo top i .

Z rad io i zo top i se da doseči t u ­d i precejšen napredek v b io l o ­ških r a z i skovan j i h , k i se p rav l ahko pr imer ja jo z nap r edkom, doseženim z m i k r o s k o p o m . T e nove raz i skova lne metode s po ­močjo atomske energi je n a m danes posreduje jo tud i take i n ­formac i j e n a področju k m e t i j ­s tva, k i j i h drugače n i k a k o r ne b i m e g l i dob i t i a l i p a b i m o r a l i p o rab i t i prece j več časa i n denar ja .

S pomočjo izotopov so danes z n a n s t v e n i k i že proučevali p lodnost zemlje, p r ehrano rast­l i n , nadal je boljše metode upo­rabe u m e t n i h gno j i l i t d .

Cene uranu padajo

Statistike kažejo, da je sve­

tovna letna proizvodnja ura­

na ze dosegla 30.000 ton. Po

današnjih cenitvah znašajo

svetovne zaloge urana 90 mi­

lijonov ton, letno pa ga po-'

rabijo 16.000 ton. Medtem ko

je bil uran v prvih letih raz­

voja atomske industrije in teh­

nike sila dragocen, pa sedaj

cena uranu pada. Strokovnja­

ki menijo, da bo uran ze v

bližnji bodočnosti »samo* de­

setkrat dražji od bakra ah

niklja.

M O D E R N I Z A C I J A B R I T A N S K I H ŽELEZNIC

Montaža Diese l l okomot i ve vrs te B r u s h - 2 , k i j i h upo rab ­l jajo b r i t anske železnice za v l eko h i t r i h potniških i n tovor ­n i h v l akov . Pogonsk i stro j l o ­komot i ve razv i je 1360 K M in omogoča največjo h i t rost 135 k i l ome t r o v n a uro .

»Kam pa izginil?«

je nenadoma Janezek

Kaj so jedli v starih časih

B i l i so časi, k o l jud je n i so zna l i obde lovat i po l ja i n so se h r a n i l i s ko ro s sam im mesom. J e d l i so ne samo z ve r i i n pt ice, k i so j i h u b i l i n a l o vu , temveč tud i u je tn ike , k i so j i h dob i l i v vo jn i .

P r e d n i k našega k r u h a je b i l kaj ma lo podoben k r u h u . B i l a je to navadna kaša i z zdrob l j e ­n i h i n v vod i razžvrkljanih z rn . Dogaja lo se je, d a se j e ta kaša osušila. K o s i take kaše so n a -domestova l i t edan j im l j udem k r u h . Včasih se je pr ipe t i l o , da se je kaša i z z rn ja sk i sa l a i n d a je postala zato bolj r a h l a i n mehka . L jud je , k i so si i z m i s l i l i , da so zames i l i k i s l o kašo s sve­že z m l e t i m z rn jem, so iznašli k r u h .

Mnogo let j e prešlo, preden so se l judje naučili dobro obde­l ova t i zeml jo i n dobro pe­či k r u h . Se pred dvesto l e t i so srednje premožni l jud je j ed l i k r u h , d a danes ne b i nihče m a ­r a l takega jest i .

K r o m p i r j a , k i je t ako v navad i , pa n i s o j ed l i n i t i bogat i l jud je . N i še dolgo, k a r se je p o j a v i l v E v r o p i k romp i r . Prišel je i z dal jne dežele — Južne A m e r i k e . P r i n e s l i so ga od t am v šestnaj­s tem stolet ju z d r u g i m i čudovi­t i m i pretkomorskimi r edkos tm i v red . V začetku k r o m p i r n i r a -stel n a gredah, temveč v l onc ih za cvet l ice p r i l j ub i t e l j i h r e d ­k i h ras t l in .

12 M I L I J O N O V G O B A V C E V

Poročilo Svetovne zdravstvene organizaci je omenja, da je na svetu še vedno 12 mi l i j onov go­bavcev. Od tega se j i h samo oko l i 100.000 zd rav i v bolnišni­cah.

it 7 ^

11 j 1^'ibar s e je počasi d v i gn i l . S težavo! Zdelo se m u je, da se j . " " t e j u r i /bralo vse gorje, kar ga je mora l prestat i v življc-

U ' 1 , 1 niti kakor težko breme padlo na t rudna pleča. p r- * * a ' K O naj s e zagovar jam zoper urbar , kaj naj porečem k lov i n a , i n a J K r o , i ( ' 1 1 0 Frajo postav im na laž?« je spre­jo r l 1 svobodnjak. B r idkos t in ponos, oboje h k r a t i sta zvene la r j U l " i , ' " ( , v i h besed. ..Rečem pa,« je nada l j eva l , »da m i k l j u b te-v S ( > j l , ' > a i " me dolžite, vest prav ničesar ne očita. In to je zame

li eni

*•• « . . . ? «< je zategni l grof. Je odsekal H r i b a r in r eke l : • Ce ste me pa že p r ip rav ­

ke , . . p , l s l l , ; a t i , naj vam povem tole: K a k o in kdaj so pr ipad le » r ^ 1 M i l v am bo znano. Da je ra jn i Gaberčnik da l A l e n k i ! l a * W«f)re za doto, ga je k temu nagni lo dejstvo, da so bi le jih • D r e ^ st<> l«'ti last Hr ibar j eve hiše. V času ve l i ke lakote

8 moj praded odstopi l Gaberčnikovi his i za peko k r u h a . Hij„i n„ " *Wnu, da sle z mo j im i M e g i a m i plačali lajnioštrti eerkve-tetp«**f*'n<>' k i J " sedaj moram odra j lova t i gradu, sem posprav i l Jal ' r n : ' ' l ) r i d e l ek predvsem zato, ker tega, kar sem požel, ni vse . r*tatQ

» h i ,

**o zemljo za svojo.« ' ' o lovo čelo se ie zguhančilo, prst i so se

s ' c r , ampak j a z ! I z jav l jam, da tudi za bodoče čase sma-

. m u skrčili, v očeh *• BBforel p lamen jcz<

•Hn.,.,,' l l r P a »* nada l j eva l : » In , ka r zadeva kra jo d i v j ad i , sem lov.sk J a ' 1 , 1 1 S <" 1 1 ' »občnega dokaza, da bi se b i l pregrešil zoper •noji,,,. " < : s l ' i v o , ce sta I ric in T a l c r nasla nekaj mrhov ine pod '^ 's , . ' s v i s l ' n i i . Ce sta io. p r a v i m ! Ve r i e in i t e m i . da m i n i za Ukr a , i 1 , 1 , 1 ' m , , i ( ' shrambe se niso prazne ! Ce bi b i l p». res N v i s i j s r n . i ; »ka. no, potem l»i ne b i l nesel njegove kože pod svoje

*«le\ n i ' ' ^ n ' l ' ' , n o , pod Taler jeve . °e me jn ikov : še nihče m i n iko l i n i očital, da sem slab

mejač. Naspro tno : jaz sem zasačil Ta l e r ja , k i je p r e m a k n i l dva me jn ika v moje. Za mejo bom pač bolje vedel jaz , k a k o r p a T a ­lc r , k i se m u pred dvema le toma še sanjalo n i , kje so Ravne . K e r pa je Ta l e r ju p r i tem delu pomaga l Repar , ga za to ne bona h v a l i l .

Da bi b i l hu j ska l zoper grad, m i mo j živ dan ne b i prišlo na mise l . Čemu? Saj v saka reč sama dozori ob svo j em času! D a sem pa svojčas S m r e k a r j u pomagal iz st iske, v tem pač ne v i d i m nobenega greha. M a r je b i l sam k r i v , da mu je tisto leto zver jad poklala t ret j ino ovac in če zaradi slabe let ine n i moge l obro­d i t i živine? In S m r e k a r j i so ime l i za Vaš dom, grof, mars ika te ro zaslugo! P raded sedanjega gospodarja je preprečil, da v a m nekoč ni zgorela pr i s tava , njegov ded pa v a m je nekoč rešil t ovo rn ike s po ln im i mehov i v i na , ko je i z voha l roparje v zasedi pod B a -škim sedlom. In njegovega v n u k a je vaš osk rbn ik hotel z d r u ­žino pregnat i z grunta, češ: »Premršavega vo la s i m i prignal!«

Da sem pokopa l pr i j a te l j a T r p i n a , je res. Zaka j? Fajmošter mu je odreke l c e rkven i pogreb. Saj Cerkev sama uči, da je po­kopava l i mrliče dobro de lo ! I n pokopa l sem ga na svo jem svetu . In l ipieo sem m u zasadi l na gomilo . Dober čebelar je b i l . Tako bo še po svoj i smr t i čebelaril.

Da l j e : jame, k i jo ie polet i o d k r i l Repar na moj i p l a n i n i , n isem b i l i zkopa l jaz , n i t i moj ovčar. Po k r i v i c i sta ga F r i c i n Repar pr i veza la k macesnu. Ce pa bodo še vnapre j zver i tako gospodari le , kako r so letos, se bodo pa t is t i j a m i ver jetno p r i ­družile še druge.«

»Pazi, ka j govoričiš, kmet!« se ie sedaj zadrla F r a i a . »Pusti ga! D a l sem m u besedo!« je r eke l grof, dat i je sam

trepetal od zadrževane jeze. »Nadal juj ! « se je o b r n i l k H r i b a r j u . »Kar se pa izg inulega ogl ja tiče, pa sami veste, da n i moglo

i zg in i t i po moj i zas lug i , sa i že štiri tetine uživam vaše gosto­l jubje. P a tudi priči z eno samo besedo n is ta mogl i u teme l j i t i obtožbe, da sem b i l p r i iz ir inot ju o<r!ja udeležen jaz, o z i r oma k a k o r k o l i moja hiša. In končno saj sem z M e g r a m i v red priženil tudi t ist i drvošec na Mežaklii! To sem povedal temle o s k r b n i k u takrat , ko smo pod i ra l i macesna. P a če bi b i l i v i sami takra t stopi l i predme, bi se ne b i l u m a k n i l . " je končal in prođimo po­

gledal ob las tn ika .

»Kdo pa naj hj se bil?« je s i k n i l grof i n s t i sn i l pest i . H r i b a r je pomolčal. T u d i n j emu so se krčile mišice. »Hlapec pred gospodom!« je poudar i l sodn ik . »Ce ste v i gospod, n i sem jaz Vaš hlapec!« je trdo r eke l H r i ­

bar i n d v i g n i l g lavo. G ro f je zagrab i l svečnik p r i križu »Kdo pa je tvo j gospod,

t i bedak?!« je zar j u l . S r eb rn i ptič je skočil F r a j i na ramo i n zavreščal. »Deželni gospod naj me sodi , če je potrebno! Svoboden mož

sem!« je odločno r eke l H r i b a r , si s tresočo roko obr isa l rosno čelo i n p r i s t a v i l : »Nobeden moj ih p redn ikov si n i šel kupovat svobode na Križarsko vo jsko . Starejša je naša hiša i n z njo ime kako r tale prostor, k j e r nocoj sodite potomca d a v n i h starešin.«

-Deželni gospod, haha!« se je zakrohota l H a r o l d , da m u je zarde la brazgot ina na l i c u , »Da bra l sem tvojo pritožbo zoper mene ! H a h a ! K a j , če b i se po t rud i l do samega cesarja?« se je ponorčeval.

O, grof je vede l , ka j govor i ! K o g a naj b i se ba l on, k i je p ra znemu Habsburžanu posojal denar, on , k i je deželnemu kne ­zu pomaga l uk ro t i t i oglejskega pat r iarha? M a r je k r a n j s k e m u vo jvod i , če je na svetu en svobodnjak več a l i m a n j ! Zato ne bo v svo j ih m e h k i h pern i cah deželni gospod prav nič slabše spa l , če nek i H r i b a r , katerega grunt z vsemi po l j i i n pašniki, z r/v t i i n gozdovi v red n i v reden n i t i to l iko , k o l i k o r ve l ja en sam i s l and ­sk i sokol , še to uro postane zadn j i tlačan Haro ldove graščine! Habsburžain je zaverovan v en sam c i l j , v svobodno pot do A d r i -je, v to okno k i vodi v svet. N jegov i grofje i n baron i pa naj počenjajo, ka r se j i m z l jub i , da ga le podpira jo z denar j em i n v o j a k i !

In cesar? V cesarstvu s amem so b i l i medsebojn i bo j i : mesta so b i la zoper kneze, v i t e z i so vs ta l i zoper mesta i n kneze i n knez i so nastopal i zoper viteze i n mesta. P r a v a zmeda ! Cesar brez moči in vel jave. L u t k a ! N a presto lu svetega r imskega ce­sarstva nemške narodnost i je takrat sedel zaprav l j i vec i n p i j a ­nce. L o v i n zabava, to je b i la vseb ina življenja Vac l a va L u k s e n -burškega.

8 S K E S R E D A , 25. M A J A 1960

VI. mladinski festival

Manifestacija bratsva in enotnosti

Nad 2.000 mladincev in mladink Je zbranih na Rijeki

R i j e k a , 23 maja (poseben dopis). — Z a spremembo od l a ­n i , se je m lad ina iz vseh b ra t sk ih r epub l i k letos zbra la v R i j e k i na V I . m l a d i n s k e m fes t i va ln i »Brastvo - enotnost«. Tako kot v K r a n j u , se od danes z jutra j na rijeških od r ih i n igriščih srečujejo m l a d i n c i i n m l a d i n k e i z B i t o l e , P r i ­štine, Niša, Nikšiča, Subot ice , Bosanskega Samca , S l a von ­skega B r o d a , K r a n j a , G o r n e Radgone i n Pu l e . Razen v R i ­j e k i pa se številne pr i r ed i t ve v o k v i r u fest iva la odvi ja jo tud i v Opa t i j i , na M a l o m Lošinju, R a b u , v C r i k v e n i c i , Škr-Ijevu i n De ln i cah .

T E L E S N A K U L T U R A

N a d 150 m l a d i n c e v z G o r e n j ­ske je odpotova lo iz K r a n j a že v nedel jo z ju t ra j . S k o z i o k n a železniških vozov so vso vožnjo do R i j eke o d m e v a l i z v o k i pes­m i i n smeh, d r u g i pa so spet

Nasme jan i obraz i pred spo­m e n i k o m osvoboditve na R i j e k i

obu ja l i spomine iz prejšnjih fe­s t i va l ov v Nišu, Subo t i c i , S lav B r o d u , Prištini i n K r a n j u .

Brž k o se je v top lem sonč­nem v r e m e n u pokaza lo modro J a d r a n s k o morje , so m l a d i l j u d ­je d o b i l i spet nove izraze n a l i c i h . I n bolj k o se je bližala R i j e k a , k i je ob vsej o b a l i ob ­dana z večjimi i n manjšimi d i m n i k i l ad i j , so vs i nestrpno pričakovali srečanja s tovariši d r u g i h mest , s k a t e r i m i se bo­do v i d e l i spet po enem letu.

Domačini so n a postaj i vse goste spre j e l i k a r najlepše. K o pa je v l a k obsta l , se je peron sp r emen i l v nepopisen vrvež m l a d i h l j u d i : S rbov , S ip tar j ev , H r v a t o v , Madžarov, S lovencev , M a k e d o n c e v , Črnogorcev in Bosancev . T o p l i s t i sk i rok . ve­se l i ob j emi i n z v o k i godbe na p iha la , pa so d a l i že s tem tre ­n u t k o m R i j e k i novo l i ce , kakrš­nega s i s l ehe rn i m lad inec i n m l a d i n k a želita p rav gotovo dl je kot t r i a l i štiri d n i .

Sinoči j e b i l a n a T r gu r epub­

l i k e s l avnos tna otvor i tev , na ka t e r i se je zb ra l o nad dvajset tisoč domačinov i n tur is tov , k i so R i j eko že močno pre ­p l a v i l i , čeprav se je sezona šele zi.čela. Pozno v noč, potem ko so b i l i m i m o že v s i s l a vnos tn i g o vo r i i n pozd rav i , p a je n a is tem mestu še odmeva la pe­sem, f o lk l o rne skup ine , k i se udeležujejo f es t i va la , pa so o d ­plesale v rs to n a r o d n i h plesov.

Danes z jutra j so riješke u l i ­ce sp remen i l e svojo v sakdan j o podobo. N a n j i h so se d r u g za d r u g i m srečavali m l a d i šport­n i k i i n športnice v t r e n i r k a h a l i d res ih . H i t e l i so na igrišča, a l i pa z n j ih . R a z l i k e med po ­raženimi a l i zmagova l c i z o b r a ­zov n i b i l o moč prepoznat i . To ­k r a t se ne odv i ja jo neusmi l j ene borbe za točke. Srečanja na igriščih so pr i j a t e l j ska , zmago­v a l c a pa odloča res t i s t i , k i je boljši. Kranjčani i n Jeseničani, k i zastopajo Go r en j sko m l a d i ­no, so že v p r v i h srečanjih do­seg l i v r s t o zmag, s t r e l c i pa so v t e k m o v a n j u z zračno puško že osvo j i l i najvišja mesta. K a ­k o se bodo u v e l j a v i l i osta l i , še ne moremo poročati, k e r je b i l danes šele začetek p r ed t ekmo -van j . Nocoj p a se bodo v P a ­lači Na rodnega muze ja p r e d ­s t a v i l i o rkes ter i n so l i s t i k r a n j ­ske G lasbene šole, v D o m u J N A pa f o l k l o r n a s k u p i n a iz Dijaškega doma.

Letošnji m l a d i n s k i f es t iva l bo zaključen v sredo, 25. ma ja z ve ­čer z m i t i n gom, s poskočnicami m l a d i h , ko bodo ob svo j em dnevu . D n e v u mlados t i , še en ­k r a t pos la l i i sk rene čestitke to­varišu T i t u za njegov r o j s tn i dan . B . Fa jon

Z A K A J N I P R O S T O R A Z A KOŠARKARJE

V R A D O V L J I C I ? Košarka je v Radovljici naj­

mlajša športna panoga. Kljub temu radovljiški košarkarji dose­gajo že lepe rezultate. Lani so se vključili v tekmovanje gorenjske lige, kjer so se uvrstili v sredino lestvice. Na zimskem prvenstvu Gorenjske pa so napravili prese­nečenje, saj so zasedli drugo me­sto v drugi ligi. V tem tekmova­nju so tudi pokazali, da skrbijo za naraščaj. Nastopili so v tekmo­vanju tudi z mladinci. Z redno vadbo v telovadnici in organiza­cijo košarkaške šole so pokazali, da je navdušenja in zanimanja za to igro med radovljiško mla­dino dovolj. Letos Radovljičam nastopajo v gorenjski ligi. Vse svoje uspehe pa dosegajo brez svojega lastnega igrišča, tako da ne morejo poleti trenirati, kaj še­le doma igrati.

Košarkarji so hoteli napraviti sami s prostovoljnim delom igri­šče, toda niso dobili za to pri­mernega prostora. Povsod so jih odklanjali in tolažili, da bodo do­bili igrišče na novem stadionu. Tako so že drugo leto brez prepo-trebnega objekta. Čeprav jim je bilo na sestanku s predstavniki SZDL in Gorenjske košarkaške podzveze obljubljen prostor, pa tega še do danes niso dobili. Zato ni čudno, da se jih je lotilo malo-dušje, saj vedo, da s stalnimi go­stovanji po drugih krajih ne bodo mogli doseči tistih uspehov, kot bi jih sicer.

Res nerazumljivo nam je, da v Radovljici ne najdejo prostora za košarkarje. Saj je to končno edi­ni šport, razen plavanja, ki zad­nje čase resneje napreduje v Ra­dovljici. Radovljičani se ne mo­rejo pohvaliti z uspehi svojih športnikov, razen plavačev, šport v Radovljici životari. Po vsem tem, kar doživljajo košarkarji, nam je razumljivo, kje so za to vzroki. Mladine je povsod dovolj in vsaka mladina, kjerkoli že, je navdušena za šport. Zato ne mo­re biti izgovora, da ni zanimanja. Razen zanimanja pa mora biti še nekaj, če hoče šport v nekem kraju zaživeti. Odgovorni ljudje v Radovljici in povsod kjer je podobno stanje, naj o tem raz­mislilo.

Ze dal j časa so b i l i goren jsk i a t l e tsk i de lavc i mnenja , da bi začeli i zdajat i lastno g la­s i lo . Zato je lan i odbor G o ­renjske at le tske podzveze s k l e n i l , da bo začel izdajat i lasten b i l t en - G O R E N J S K A A T L E T I K A « .

T a časopis bo obravnava l at le tsko prob lemat iko v na ­šem okra ju i n bo posta l g la­s i lo vseh društev, k lubov , šolskih in s i n d i k a l n i h ak t i vov i n vseh t i s t ih , k i j im je at le ­t i ka p r i s rcu . P r eko lega b i l ­tena bodo ob jav l j a l i službene vest i podzveze, Okra jne zveze

Pa r t i z an in društev, razpise večjih t ekmovan j , reportaže iz življenja k lubov i l d . P o mnen ju odborn ikov at letske podzveze bo l ist i zhaja l tudi po združitvi vseh športnih i n te lesnih organizac i j .

P r v a številka je že nat is ­njena i n bo izšla v teh dneh. O b r a v n a v a preg led doseda­njega de la na Goren j skem, pregled sedanj ih podzveznih pr i red i tev , nadal je dvajseto-r ico najboljših goren jsk ih at letov v l e t ih 1957,1958 in 1959 i td .

L J U D J E IN D O G O D K I

Kriza na Japonskem Številni politični opazova lc i v

T o k i u so mnen ja , da v lada pred­sedn ika Kišija, k i je pred t remi leti prišla na oblast, doživlja težko k r i zo . V T o k i u i n po vsej J a p o n s k i se nenehno vrste de­monstrac i je prot i v l adn i zuna ­n j i p o l i t i k i — zlast i prot i nači­nu s kakršnim je b i l a izvršena potrdi tev ameriško-japonskega vojnega sporazuma. Socialistič­na s t ranka je med d r u g i m izdala tud i službeno poročilo, v kate­rem prav i tako le : »Avtoriteta par lamenta je na t leh. Zavrača­mo \ se odločitve l ibera lne s t r an ­ke. Želimo zrušiti Kišijev k a b i ­ne! i n zahtevamo takojšen raz­pust skupščine.«

Porlobne zahteve i m - j o tudi druge opozic i jske s tranke, med ­tem ko se je v sami v l adn i l i ­beralno demokra t sk i s t rank i z nekdan j im predsedn ikom Išiha-šijem zbra la močna 1'ri'keija, k i

vod i akc i jo za odstav i tev KISlja s predsedniškega položaja. »K i -odo«, službeni časopis japonske agenci je, pa komen t i r a , da so tud i u r a dn i k rog i zarad i Kišijc-ve po l i t ike n e m i r n i i n men i , da trenutno stanje l ahko pr ivede do uk in i t v e t r gov insk ih sporazumov s K i t a j sko i n S S S R . Položaj je že tako daleč zapleten, da ob­staja vse večja bojazen po pr i ­znan ju vo jnega spo ra zuma i n da tudi ne bo prišlo do ob iska F.i-senhovvcrja v Tok i o , k i je b i l predv iden Cd pr ihodn j i mesec.

Osnovn i mot iv za tako zaple­teno politično si tuaci jo Bfl J a ­ponskem je vo jn i sporazum z Združenimi državami A m e r i k e . Ze lo vp l i vne politične moči J a ­ponske so zato začele z ostro borbo prot i temu spora/umu ,v \ začetku leta, ko je b i l v W a -shingtonu podpisan sporazum. V demonstrac i jah , k i so j i h orga-

Isdaja C P - G o r e n j s k i ttnk- -Ure ju je uredniški odbor.

G L A V N I U R E D N I K : S l a v k o B e z n i k T " l . : uredništva 475. uprave 397 — Tekoči račun pr i K o m u ­na ln i bank i v K r a n j u GO7-70-1-135 - Izhaja ob ponede l jk ih t r edah i n sobotah - L e t n a naroč. 900 d in , mesečna 75 d in .

n iz i ra le socialistična s t ranka , K P in s i nd ika t i , je doslej sodelovalo nad m i l i j on Japoncev . Nadal je pa trenutno stanje ka rak t e r i z i r a ­l a še dva momenta . P r v i je dej­stvo, da je Ki.šijeva s t ranka pod­p isa la sporazum z nevarno k r ­šitvijo pa r l amen ta rn ih p r i n c i ­pov, brez pr isotnost i opozic i je in večine pos lan ikov .

A f e r a s polet i špionskih letal — »U-2« — k i tO v ameriških bazah na Jap onsk em, pa je d ru ­gi moment , k i je potenc i ra l po-\ n a n j e odpora prot i nada l jeva­n ju sedanjega vo jnega sporazu­m a v Z D A .

Kiši je doslej z a v r n i l vse zah­teve zaradi tega vprašanja. Brez oz ira na to, kako se bo to sta­nje razv i ja lo in če bo imelo kakšne posebno ncza/e l i cnc od­meve med političnimi v rhov i , t renutno stanje /govorno i l u s t r i ­ra širok krog nezadovo l jn ih J a ­poncev. Jasno je, da vsa ener­gi ja, s katero Ogledna politične moči vodi jo borbo prot i vo jne­mu sporazumu z Z D A i/v i ra ll nepozabnih dogodkov predzadnje VOJOV, k i so jo zlast i na J a p o n ­skem močno občutili. P r a v z a ­radi tega je na J a p o n s k e m p r i ­šlo že do resne kr i ze in Kišl bo verjetno mora l popust i t i , če hn-<Se, d.i se stanje ne bo še bolj r i o i r i lo .

P r e d n e d a v n i m je bi lo na nogometnem igrišču T r i g l a v a v K r a n j u tekmovanje v a t l e t i k i med osemletko »Staneta Žagarja« i n osem­letko »Franceta Prešerna«. Organ i zac i j a t ekmovan ja je b i l a od ­lična i n so b i l i doseženi dokaj dobr i r e zu l ta t i : D a l j i n a — 1. Ga l jo t 5,51 m ; 60 m - 1. Ga l j o t 7,7; k rog l a (5 kg) - 1. Mežek 11,13 m ; končni rezultat pa je b i l nas l edn j i : »Stane Žagar« 12133 točk,

••France Prešeren« 10673 točk.

P r e t ek l o nedel jo, 15. maja , b i m o r a l a b i t i ob 11. u r i dopoldne od igrana prvens tvena t ekma go­renjske rokometne l ige m e d e k i ­pama M lados t i I I I i n Dupe l j . K e r ob t em času n i b i lo rokometno igrišče na Mlados t i prosto, so pr i r ed i t e l j i t ekmo preložili na 9. uro . Ze ob 8. u r i pa so b i l i i g ra l c i Dupe l j zb ran i na igrišču. Na jpre j so se m o r a l i sleči ka r ob be tonsk i ogra j i . Tega niso n i ­t i z amer i l i , saj je b i l o ta dan na tem igrišču res več ek ip , toda ob 9. ur i sta b i l a od M lados t i III navzoča vsega le 2 igra lca . D a tekme ne more jo od igra t i , so naved l i v z rok — ni prostega igrišča, čeprav je n j ihov tret j i igra lec , k i je prišel na igrišče ob 9.45 u r i . i z j a v i l , da sploh ne ve, da bi mora l a b i t i t ekma . Sodn ik je po določenem času i n p r a v i ­l i h zabeležil t ekmo 5:0 v kor is t D u p e l j .

Nas l edn j i petek, 19. maja , dan pred tekmo, pa je nenadoma p r i ­šel na društvo Dupe l j dopis, da morajo t ekmo od igra t i , i n sicer v soboto, 20. maja ob 17.30 u r i . To je O k r a j n i r okometn i oabor K r a n j p r i p r a v i l samovol jno brez p r i s t anka a l i vednost i R K D u ­pel j . Čeprav zelo os lab l j en i , so se i g ra l c i Dupe l j ob napoveda,-nem času spet po j a v i l i na i g r i -

Š P O R T N O T E K M O V A N J E

Š O L S K E M L A D I N E

V počastitev Dneva mlado ­sti je b i l o v m i n u l e m tednu i z ­vedeno prvens tveno po l f i na lno t ekmovan je šolske m lad ine ob ­čine K r a n j v s t r e l j an ju , šahu, nogometu i n odbo jk i . Doseženi so b i l e t i l e r e z u l t a t i :

s t re l jan je : g imnaz i j a K r a n j , 401 k r o g ; — šah: garnizon

J L A , 9,5 točke; — nogomet: l . i n 2. mesto sta dosegl i enajsto-r i c i ga rn i zona J L A in G u m a r ­ske šole; — odbo jka : g imnaz i j a in E S S po 4 točke.

F i n a l n o t ekmovan je bodo i z ­ved l i na D a n mlados t i (25. V.) na igriščih ga rn i zona J L A .

Ž E N S K I R O K O M E T

V ženski o k r a j n i r okometn i l i g i t ekmuje letos pet ek i p i n s i ­cer t r i iz K r a n j a i n dve i z G o l ­n ika . Skoda , da v Tržiču n i na j ­ti rokometnega de lavca, k i b i p r i p r a v i l žensko vrsto za tekmo­vanje, saj je ime l Tržič že pred let i eno najboljših ženskih e k i p na Go r en j skem. Letošnje prven­stvo je dokaj zan im ivo , k e r sc prve t r i vrste precej izenačene:

Mladost II 3 2 0 1 42:11! -1 Storžič I 3 2 0 1 22:14 4 S T T S 2 1 1 0 9: 8 3 E S S 2 0 1 1 9:11 1 Storžič II 2 0 0 2 10:43 0

- S .

SVl I C A R J I B i N I S O K O N Č A L I

K l j u b temu, da se pomlad v nižini že nag iba k polet ju , v isoko v gorah še vedno le­ži sneg, k i ga smučarji p r i d ­no izkoriščajo, saj imajo vsako nedel jo kakšno tek­movanje .

V nedeljo so se na V c l e m pol ju p o m e r i l i tekači, p r i ­hodnjo nedel jo pa so na v r ­st i a l p s k i vozači. P rav tako bo v nedel jo t ekmovan je n a Jeze r skem, k j e r se bodo med seboj p o m e r i l i p i on i r j i T r i ­g lava . H k r a t i bo smučar si, i k l u b T r i g l a v o r gan i z i r a l i z ­let za smučarje-veterane.

šču M lados t i , toda razen razbur­jajoče hišnice, češ da ne smejo na igrišče, se je po jav i l ob i g r i ­šču od gledalcev i n igra lcev le ta jn ik R K Mlados t i , k i si je pač hotel og ledat i tekmo.

ej Upravičeno se vprašamo, a l i ej je res tako pomanjkan je aj igrišč? V tem p r i m e r u ne ! K a -0J ko pa O k r a j n i rokometn i o d ­aj bor K r a n j ? S a m , brez. soglaš­aj) nosti k lubov , pres tav l ja tek­aj me po m i l i v o l j i , celo že i z -% gubl jene. M e n i m o , da je v $ t a k i h p r i m e r i h treba postopati aj po p r a v i l i h i n take neresnost i 3 z d i s c i p l i n s k i m i • k a z n i m i od­aj p rav i t i , saj j e vendar to šport-fj no tekmovanje , ne pa mi lostno aj razdel jevanje točk.

Tone Marčun

Zadnje vesti

D O M A . . .

B E O G R A D , 24. maja -Predsedn ik repub l ike Josip Broz T i to je danes dopoldne spre je l številne delegacije zastopnikov de lovn ih ko l ek t i ­vov i n organizac i j z vse dr­žave, k i so m u prišli čestitat k 68. ro j s tnemu dnevu.

L J U B L J A N A , 21. maja — Predsedn ik L judske skupšči­ne L j u d s k e r epub l ike S love­ni je M i h a M a r i n k o je poslal danes p redsedn iku T i t u če­stitko k njegovemu ro jstnemu dnevu.

S K O F J A L O K A , 24. maja -Danes popoldne je b i l v Šk.

L o k i p l e n u m Občinskega s in ­d ika lnega sveta. N a dnevnem redu je bi lo poročilo i n raz­prava o de lavskem samo­uprav l j an ju v gospodarsk ih organizac i jah . Pod laga k po­ročilu i n ra zp rav i so b i l i po­datk i iz ankete o mnen ju de­lavcev o o rgan ih de lavskega uprav l j an ja , k i jo je pred ča­som i zvede l Občinski s ind i ­ka ln i svet po neka te r ih več­j ih k o l e k t i v i h škofjeloške ob­čine.

TRŽIČ, 24. maja — V T r ­žiču je b i l danes popoldne p l enum Občinskega komite ja Z K , na ka te rem so razprav­l j a l i o nagra jevanju v gospo­darsk ih organ izac i jah tržiške občine.

. . . I N P O S V E T U

T O K I O , 24. ma ja - Japon­ska opoz ic i j ska socialistična s t ranka zahteva naj odložijo obisk ameriškega predsednika Eisenhovverja n a Japonskem, k i j e b i l p r edv iden za 15. j u ­ni ja letos.

K A R A C H I , 24. maja. - Pa ­k is tanska v l ada je danes iz­ročila odgovor na protestno noto sovjetske v lade , k i se nanaša na izstre l jeno amer i ­ško izvidniško letalo U-2-Vseb ina odgovora n i znana-

Mladim Kranjski! p obakrat m V o r gan i zac i j i domačega k e g -

ljaškega k l u b a je b i l o v nede­l jo, 22. maja , v K r a n j s k i gor i t r ad i c i ona lno t ekmovan je go­ren j sk ih m lad incev , k i ga v s a ­ko leto p r i r e d i O k r a j n a keg l j a -ška zveza K r a n j v počastitev D n e v a mlados t i . T o k r a t se je bo r i l o za e k i p n i p o k a l 7 v rs t , v t e k m o v a n j u za p o k a l za n a j ­boljšega posamezn ika pa je n a ­stopi lo 21 mlad incev . Domače kegljišče je b i l o odločilno za v r s t n i r ed , saj sta oba poka la ostala v K r a n j s k i gor i .

V r s t n i red - ek ipe : K r a n j s k a gora 1158 keg l jev , Gradiš (Jes.) 1085, Jesen ice 1083, L jube l j (Tr ­žič) 1076, T r i g l a v (Kran j ) 1069, i n tako da l j e ; p o samezn ik i : L i -

movšek (Kr . gora) 425, Stružnik (T) 397, Pavšek (L) 385, Kovač (G) 381, Medvešček (J) 379 keg­l jev, i n tako dal je.

S. T O P S — I S K R A 1 : B

V sredo so se v L jub l j an i P°" m e r i l i med seboj športniki tam­kajšnje tovarne T O P S (Tovarna p i sa ln ih strojev) i n kranjs« e

Iskre. Razen odbojke so vse dvo­boje dob i l i Kranjčani. Rezu l ta t so nas l edn j i : šah 3 : 2 . nogomet 2 : 1 , n a m . tenis 5 : 1 . V ©tar«3JJJ nju so b i l i I sk ran i boljši za 1

krogov, v keg l jan ju pa W kegl jev. — Na podobnem tokm<>-van ju l ansko leto sx> v vseh P a ^ nogah zmaga l i športniki i z Iskre­

n i

B ( L D L C E A J e jha ta , j e jhata , kako se M a r j a n a zmera j k r ega nad me­no j ! d a jo n i k a m o r ne pe l j em, da danes žene niso več tako kot včasih, da . . . Ne v e m kaj vse m i očita.

P a sem m i s l i l in m i s l i l i n o n -dan sem se odločil, da j o pe­l j e m v k ino . B o vsaj gmah, sem s i m i s l i l . V Stražišče s v a jo m a h n i l a . K o p a sva prišla t ja, sem se hudo prestrašil. — V s i so h o d i l i l a m o k r o g z ne­k i m i m a s k a m i na ust ih . M a r j a ­na je brž de ja la , da so to go­tovo l jud je z M a r s a . T u d i j az sem v t is tem t r e n u t k u ver je l . P a n i b i l o r e s ! S a m o stranišče p r i k i n u tako hudo »diši« že k a k mesec, d a brez maske n i moč vzdržati. Stražiščani se hudo kregajo , v iha jo nosove i n udr iha j o čez prvega i n drugega. J a z pa sem de ja l , da je to pač p r i r o d n a s tvar . K l j u b t emu pa sva jo z M a r j a n o pobr i sa la , k e r n i s v a ime la mask. A P r i M a y p r j u v K r a n j u je prav dobra gost i lna . Mo j r a j n ­k i oča so jo vedno h v a l i l i i n pr ipovedova l i , kako je b i l o vča­s ih tam luštno. Pa sem jo o n -dan še jaz m a h n i l t ja.

Naročil sem eoekto nn d v a dec i črnega. T a k o zmera j me ­šam, k e r M a r j a n a p r a v i , da ne smem samega v i n a . N a t a k a r i c a pa m: je namesto coekte p r i n e ­s la oranžado. P o k l i c a l sem j o . »Oranžada j e prav tako dobra • mi je zab rus i l a , d a so se m i vs. sme ja l i . M i s l i l s em naročiti še klobaso, pa sem se ba l . K a j če bi m i namesto klobase p r i n e s l a morskega raka? M o r d a b i do­kazova la , da je še dost i boljši kot k lobasa , toda meni ne gre in ne gre, pa amen.

A Plačal sem in jo jezen mah­n i l k Petrčku. T a m so iTn£'&

včasih zelo dober golaž. Pa ^ je k a r nazaj vrg lo . Ze leta

Tako le ta t a m n i več gosti lne, so m i poveda l i i n ka r sram je b i lo . J e j , j e j , kako <-'loVL, nič ne ve, če ne hod i <^sTe-

M a r j a n a me ne pus t i , saj ve• Toda nekaj s em pa le s t a v £ u . v n e k d a n j i gos t i ln i p r i p e

V veži tamkajšnjega hiše še <^ nes gor i močna električna s ^ t i l k a noč m dan. Stanovah" 1 ^ .< s ih spot ika jo ob to in J j i t i

vi jo , da b i mog l i bolj J a z pa m i s l i m , da je t a * r

m i n na ne kdan jo gost i lno p r a v - Kralce A Zdaj pa bi še vas bW pros i l za pomoč. K a d i m ^ cigarete. Moda je pač t a

t a m sem ondan šel v t r a f i k " z r a v en vodni je v K r a n j u , n

t a . p r a v i l drobiž za dva P a j^gp T o l i k o j i h s p r a v i m v e

d n e v u v pepel . . j g « »Ne ! Samo enega,« so rro .

j a l i , čeprav so j i h ime l i na F t

tu. Čeprav sem b i l k o # m * jffft" krtača, sem i z v l e k e l mojo ^ t imac i j o i n dokazova l , ( l a ' d e n polno le ten kad i l ec . W j k a r t državljan, d a potrošhuskm ^ n i m a m o več p r i nas in ™ t e P o -no. Vse je b ih- bob ob • ? 0

Samo v sakemu po en P a ' j r v z t r a j a l l . P o t e m pa rr»c p šolal moj znanec. P r i j m ^ J

žlahto naj zapros im, m i - L e ­t ova l . K e r se pa zara-ti ' s i m ne ne štimamo v žlahti. P f i

k a r vas, b r a l c i , k l | P i t c ' e*0

mene c igarete ! Vsak P* škatlo! Saj bom plačal. j j U je

V n a p r e j se v a m * a n

i n vas pozdrav l j a „ , « A u V A S B O P l C A n