seminarska krajnc ivič

Click here to load reader

Post on 31-Oct-2014

108 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

KAZALO VSEBINE1 . UVOD ........................................................................................................................................................ 3 2. ANALIZA .................................................................................................................................................... 4 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 UVOD............................................................................................................................................. 4 SPOROANJE V UNIH NARTIH................................................................................................... 5 MED IZROILOM IN NOVOSTMI V SPOROANJU ......................................................................... 6 SPODBUDE ZA PISNO SPOROANJE .............................................................................................. 8 VZORCI BESEDILNIH VRST ZA NIJE RAZREDE OSNOVNE OLE................................................... 11

3. ZAKLJUEK............................................................................................................................................... 24 4. LITERATURA ............................................................................................................................................ 25

2

1 . UVODV seminarski nalogi je predstavljena knjiga Franceta agarja olske besedilne vrste, ki je izla leta 1992. Kljub tej danes e zelo oddaljeni letnici najdemo v knjigi ogromno e vedno aktualnih nasvetov in idej, ki so namenjene predvsem uiteljem slovenine v osnovni oli, tako na predmetni kot na razredni stopnji.

3

2. ANALIZA2.1 UVOD V uvodu avtor izpostavi, da ljudje ne radi piejo, vzroke ie v t.i. olskem nainu pisanja. V oli, posebno osnovni, se sicer lovek naui sestavljati proste spise, vendar se pozneje v ivljenju velikokrat izkae, da olski nain pisanja ni primeren ne za izraanje lastni potreb ne za pisanje zasebnih pisem, za sestavljanje strokovnih besedil in uradnih dopisov pa e celo ne. (agar 1992: 15). Razloen je tudi naslov, izraz besedilne vrste pomeni skupine besedil z doloenimi skupnimi lastnostmi (agar 1992: 15). Namen te knjige je uence seznanjati s im ve besedilnimi vrstami. Poudarek je predvsem na uencih in njihovi motivaciji. Razume pa se, da nameravamo poglabljati pouk sporoanja samo do te mere, kot ustreza zanimanju uencev in ima vrednost za njihovo nadaljnje izobraevanje in ivljenje. (prav tam) Uvod avtor zakljui s povedjo, napisano v izrazito pokroviteljskem ali pa kar e aljivem tonu. eprav je tudija zasnovana znanstveno, je napisana tako, da bi bila razumljiva vsem razrednim uiteljem in uiteljem slovenskega jezika. (agar 1992: 16)

4

2.2 SPOROANJE V UNIH NARTIH V tem poglavju je podana primerjava unega narta za govorno in pisno sporoanje v Republiki Sloveniji (posebej za vije in nije razrede osnovne ole) s trakim in korokim unim nartom. Po eni strani je v teh nartih veliko ujemajoega se, po drugi pa tudi veliko razlik. (agar 1992: 17) Uni narti poveini govorno sporoanje delijo na pogovarjanje, opisovanje in pripovedovanje. Teme so zelo razline, veinoma vezane na vsakdan in leposlovje. Pisno sporoanje sega od narekov in prepisov do razlinih samostojnih spisov (doivljajski, domiljijski; opisi, oznake, ocene knjige ali filma itd.). Avtor pri primerjavi ugotavlja, da je uni nart Republike Slovenije predvsem zelo natanen in konkreten, da je traki preve naslonjen na uni nart za italijanski jezik in da je koroki zelo sistematien, ker dobro zdruuje teorijo s prakso. Zanimiva je ugotovitev, da uitelji z unimi narti za sporoanje veinoma niso zadovoljni (agar 1992: 34). e najbolj so zadovoljni na Korokem, kjer uitelji sami sodelujejo pri nartovanju, v Republiki Sloveniji se pritoujejo nad prezahtevnostjo in premajhno povezanostjo z vsakdanjim ivljenjem, na Trakem pa nad preohlapnostjo. V to poglavje so vkljuena tudi mnenja uiteljev, uencev in starev, ki so e posebej zanimiva. Avtor sicer poudarja, da gre za nakljuno pridobljene izjave, ki jih lahko vsakdo ovre, e, da so to osamljeni primeri, ne pa splone razmere (agar 1992: 35). Tako uitelji izpostavijo na primer, da stari ne nauijo uencev spotovati knjig, da knjige spodriva televizija, da je v razredih preve uencev, da uenci dobijo preve natanna navodila in so posledino izdelki ablonski, da se preve opozarja na napake, kar povzroi strah in odpor, da se preve dela na reprodukciji snovi ipd. Uence motijo predvsem ponavljajoi se in nezanimivi naslovi spisov. Omenjajo tudi, da se nekateri uitelji bolj kot z izvirnostjo ubadajo s pravopisom ter da ne marajo pisanja spisov, ker se tega ne da nauiti, ker neradi izraajo svoja ustva, ker se jim zdi to prezahtevno ipd. Tudi stari izpostavijo, da otroci gledajo preve televizije, da je v olah prevelik poudarek na slovnici in da so teme pogosto preve neivljenjske.

5

2.3 MED IZROILOM IN NOVOSTMI V SPOROANJU Na zaetku poglavja je predstavljeno in s konkretnimi primeri ponazorjeno t.i. prosto in vezano spisje, oziroma prednosti in slabosti obeh pristopov. V 19. stoletju so poznali samo vsebinsko in jezikovno do potankosti pripravljene naloge (agar 1992: 36). To je pomenilo, da so se uenci na pamet nauili dane vzorce in jih potem zapisovali (prav tam). Uitelj je na primer zapisal zaetne ali druge znailne besede poedinih stavkov na olsko tablo (prav tam), uenci pa so nato napisali te memorizirane, e razvrene stavke kot 'spis' v svoje zvezke (prav tam). V 20. stoletju se je nato pojavilo prosto spisje, tj. dopuanje, da uenci neprisiljeno piejo o svojih zapaanjih in izkunjah ter pri tem uporabljajo jezikovna sredstva po svojih zamislih (prav tam). Prosto spisje je prevladalo nad vezanim, saj so uenci namesto ablonskih zaeli pisati bolj kvalitetne, zanimive in domiselne spise. Toda e danes se uporabljajo doloeni kalupi, ki uencem ne pustijo popolne svobode, saj lahko to privede do blokad. Prepuanje izbire naslova nakljuju ali odloitvam samih uencev pa po izkunjah privrencev prostega spisja povzroa mune blokade. (agar 1992: 40) V drugem podpoglavju so opisane knjievne delavnice in ustvarjalno pisanje. Avtor namigne, da ustvarjalnost ni zgolj posledica t.i. talenta, ampak se jo da tudi priuiti. Opisani so delavnice kreativnega pisanja Lojzeta Kovaia, Branka Gradinika in Milene Blai. Njihovi pristopi se med seboj zelo razlikujejo, medtem ko se Kovai ne obremenjuje z nikakrno teorijo, se Gradinik opira na psiholoka in psihoanalitina dognanja, Balaieva pa na literarno teorijo. Kovai in Blaieva se pri izdelkih svojih uencev osredotoata predvsem na pozitivne strani, Gradinik pa neusmiljeno graja in spodbuja tekmovalnost. Zanimiv je Kovaiev pogled na jezikovno in pravopisno pravilnost, meni, da mora mentor paziti, da s preveliko puristino vnemo ne prizadene osnovne otrokove predstave (agar 1992: 42). O ustvarjalnosti je razmiljal predvsem Gradinik, ki izvirno ustvarjanje vidi predvsem v tem koliko se literarno delo izmika priakovanjem, hkrati pa ni bolno ali nedoumljivo (agar 1992: 43). Na koncu tega podpoglavja so podane tudi nekatere zanimive vaje, kot na primer: Sestavi zgodbo, v kateri imajo svojo vlogo izgubljena denarnica, ponarejen dokument ali

6

odlikovanje. (agar 1992: 46); Sestavi dvogovor, v katerem kdo na vse pretege dokazuje, da v danih okoliinah ni mogel ravnati drugae. (prav tam). V tretjem podpoglavju z naslovom Pragmatika in njeno pouevanje (agar 1992: 48) je govora predvsem o zgodovini pragmatike in definiciji tega pojma. Podano pa je tudi nekaj gradiva (Pohvale in graje (agar 1992: 52)). V nasprotju z naslovom se to podpoglavje ne povee s pouevanjem in ga tako v tej seminarski nalogi ne bomo podrobneje predstavljali. V etrtem podpoglavju je pojasnjena pomembnost olskih glasil. Dopisovanje v olski list uence pripravlja do tega, da zaenjajo loevati ablonska in zares izvirna besedila. // Privajajo se na zbiranje podatkov, bodisi od ljudi ali iz strokovne literature. Pri pisanju v olski list uenec zauti, da spretnost pisanja ni samo naravna danost, ampak se jo dosega s teoretinim spoznavanjem besedilnih vrst in vajami. Mladi novinar se odloa, ali naj isti dogodek napie kot novico, poroilo, reportao, komentar ali gloso. (agar 1992: 56) V petem podpoglavju je povzeta teorija sporoanja v srednji oli, poznavanje katere je nujno za dobro delo v osnovni oli. V srednjih olah se pri pouku sporoanja od knjievnih vrst vedno bolj odmikamo k neknjievnim (vsakdanja, publicistina, znanstvena in poslovna besedila). Tako se pouk sporoanja v srednji oli postopoma pribliuje vsakdanjim potrebam sodobnega ivljenja. (agar 1992: 61). Podani so tudi naslovi za pisne naloge, npr.: Takrat me je bilo sram, Katera knjiga mi je bila najbolj ve, port v naem razredu, Poloaj enske v nai drubi ipd. Predvsem imajo v srednji oli pri sporoanju teave tisti dijaki, ki so vei zgolj v pisanju doivljajskih spisov, ne znajo pa pisati sestavkov na podlagi branja, tudije, razglabljanja in opazovanja. Prav tako se v srednji oli zaostrijo kriteriji, povezani s pravopisno pravilnostjo besedil.

7

2.4 SPODBUDE ZA PISNO SPOROANJE V prvem podpoglavju je predstavljena motivacija, gre torej za pobude, nagibe, zaradi katerih uenec sestavlja spise (agar 1992: 65). Motivacija se deli na zunanjo in notranjo, prva je povezana predvsem z nagrado (pohvala, ugled, ocena), druga pa z iskreno eljo, ki izvira iz notranjosti posameznika, tako kot je nekdo motiviran za prouevanje uelk in igranje tenisa (prav tam). Ena najmonejih spodbud je, da uenec ve, da je besedilo nekomu namenjeno, e posebej, e je tisti nekdo uencu pomemben. Tako je nujno, da uitelj spise razstavi na oglasni deski, jih vkljui v olsko glasilo, obinsko literarno revijo, otroke asopise ipd. Prav tako uence prijavi na nateaje in razpise. Drugi pomembni pogoji za motivacijo so splona pozitivna razredna klima, dober odnos med uiteljem in uenci, ki temelji na medsebojnem zaupanju, in una izkuenost uencev, tj. njihova uvedenost v ustvarj