seminarska naloga-sabina berus - turisticna-zveza.si · pdf fileseminarska naloga: turistični...

Seminarska naloga: Turistični vodnik

Avtor: Sabina Berus

Datum in kraj: Trebnje, 12.5.2014

Trebnje

Sabina Berus, Turistični vodnik

2

Kazalo vsebine: 1. Uvod (15min):...................................................................................................................................... 3

2. Park (5min) .......................................................................................................................................... 4

3. Knjižnica Pavla Golie (10 min)............................................................................................................. 5

3. Galerija likovnih samorastnikov: (5 min- možen 15 min individualni ogled) ...................................... 6

4. Župnijska cerkev (15 min)................................................................................................................... 6

5. Grad (10 min)...................................................................................................................................... 7

6. Baragova galerija: (20 min)................................................................Napaka! Zaznamek ni definiran.

7. Obeležje 15. Poldnevnika (5 min) opomba: Predaleč za ogled, omemba v Baragovi galeriji) ........... 7

8. Priloge:................................................................................................................................................. 8

9. Viri: .................................................................................................................................................... 12


3

1. Uvod (15min):

Cena ogleda:

Moj ogled : 12€

Ogled Baragovo g.

3€ po osebi

+Kosilo Opara 8€

(Moja urna predpostavka za skupino 8€)

Pozdravljeni. Sem Sabina Berus, dijakinja 3. Letnika gimnazije Želimlje in članica turističnega društva Trebnje. Kratek pregled današnjega izleta. Za začetek smo se zbrali tu pred Baragovo galerijo. Našo pot bomo nadaljevali do mestnega parka, nato bomo odšli, do knjižnice, se spustili po dolini navzdol do Galerije Likovnih Samorastnikov, nadaljevali pot do cerkve, mimo milnega kamna, si od daleč ogledali grad, ki je sedaj v privatni lasti in naš ogled pa bomo zaključili v Baragovi Galeriji, kjer si bomo ogledali, kratko reportažo o turističnih dejavnostih v Trebnjem.

Trebnje mestece, ki leži v JV delu Slovenije ob pomembni prometnici Ljubljana-Novo mesto-Zagreb, se nahaja v središču občine Trebnje. Od kje izvira ime? Samo ime naj bi domnevno izviralo iz naseljevanja novih priseljencev v 12. stoletju, saj naj bi si takratni ljudje svojo priselitev omogočili s trebljenjem gozda. Samo mesto ima po statističnih podatkih iz leta 2013, okoli 3.600 prebivalcev. Gre za razgibano pokrajino na stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta. Urbanizirano naselje se vzpenja po terasah in gričkih na levem bregu reke Temnice. Na južni strani nad trebanjskim gradom, imamo pogled na najvišji vrh, ki se imenuje Trebnji vrh in meri 581m. Le ta je priljubljena izletniška točka mnogih. Na vrhu imamo prečudovit razgled na okoliško pokrajino, ob lepem vremenu pa nam pogled seže celo do Triglava.

Omenjena reka je ena izmed najbolj tipična ponikalnic, ki je ustvarila najdaljšo slepo dolino v Sloveniji. Izvir reke je v Posavskem hribovju, pri naselju Javorje v občini Šmartno pri Litiji. Prvič ponikne pri Dolenjih Ponikvah pri Trebnjem, v več požiralnikih. Na dan pride v Mirnopeški dolini v Zijalu. Teče do ponorov pri Goriški vasi, kjer drugič ponikne. Zadnji izvir pa je v Luknji pri Prečni, nato teče čez Zaloško polje in se kot levi pritok izlije v Krko. V dolžino meri skoraj 28 km njeno dno je travnato. Ima kraške značilnosti. Največ vode ima marca (pretok 6,27 m3/s), najmanj avgusta (3,11 m3/s). Kakovost vode je med 2-3. kakovostnim razredom. Njena smer je sever-jug. Na delih kjer reka ni prepustna je dno iz mezozojskih kamnin. Značilno podnebje je celinsko vlažno. V nižinskem delu je veliko kmetijskih površin, ki imajo vpliv na njen ekosistem. Okoliški travniki so intenzivno obdelani, na njih so koruza, pšenica in ječmen. Vzdolž vodotokov se vijejo močna drevesna in grmovna zarast. Za to območje so značilni bukovi gozdovi, na pobočju ob reki so tudi smreke in jelke. Vzdolž reke je le ena čistilna naprava, ki se nahaja v Trebnjem. Ta sprejeme odplake iz širšega območja, njena velikost je 8000 populacijskih enot. Ena enota pomeni količino odpadne vode na osebo.

Območje kjer danes leži Trebnje je bilo že zgodaj naseljeno. Sledovi mostiščarskih naselbin in neolitske kamnite sekire, najdene pod Čatežem in na Mali loki, potrjujejo, da je bil prostor naseljen že v kameni dobi. Bližnjo vas Račje selo naj bi še dosegali zalivi Panonskega morja. Skladi gline pričajo

Znamenitosti: čas vod. (min)

individualen čas ogleda (min)

Uvod 15

Park 5

Knjižnica 10

Galerija 5 15

Cerkev 15

Grad 5

Obeležje 5

Baragova galerija 20

80 15


4

da je tu bilo jezero, iz tega tudi poimenovanje Blato in Račje selo. Pri Brezovici pa je bil najden drevak. Največ najdb pa pripada halštatski in latenski dobi, saj naj bi v teh krajih prebivali tako Iliri kot Kelti. Materialni ostanki so gomile in gradišča. Ker je bil Trebnje dobro situiran je središče, kjer so se križale pomembne poti. Ravno po tej dolini je takrat tu vodila glavna rimska cesta, ki je bila povezava med severno Italijo in provinco Panonijo. Rimske ceste se ujemajo z današnjimi. Kasnejši razvoj je vplival na izgradnjo železnice Ljubljana- Novo mesto leta 1894. Leta 1914 pa so dogradili progo še do Karlovca. Trebnje se je v rimskem času imenovalo Praetorium Latobicorum. Mesto je bilo glavna postojanka in območje kjer so bili nastanjeni konzularni beneficiji in vojački policisti, ki so nadzorovali promet. Na Rimsko obdobje spominjajo: milni kamen z Rimske ceste, kamniti relief s tremi poprsji v veži Trebanjske cerkve , v kraju naj bi bil tudi Jupitrov tempelj, to dokazuje napis vzidan v župnišče ter kamniti lev pri gradu.

Rim je obvladoval naše kraje do 5. Stoletja po našem štetju. Zaradi tega je sledilo množično preseljevanje ljudstev. Zaradi pokristjanjevanja so tu nastajale prafare. Ko Karantanija propade, na območju se objavi najprej frankovska in pozneje še nemška oblast. Poleg krščanske vere se uveljavi tudi fevdalni red. Ortenburžani so v Temeniško dolino naselili nemške koloniste, na kar še danes kažejo nekatera krajevna imena, npr. Nemška vas. V srednjem veku so tu nastale nove cerkve, tako je naša centralna cerkev v Trebnjem zgrajena v novo gotskem stilu. Valvazor poimenuje Trebnje, kot dolgo blatno vas. Začelo se je razvijati z izgradnjo železnice, kmalu za tem dobilo tudi okrajno sodišče in po drugi svetovni vojni tudi sedež okraja. S tem se začne začetek industrije in izgradnja prvih večjih stavba. Množična izgradnja okoli 1970 in številčna preselitev okoliških prebivalcev v Trebnje. Takrat so v našem kraju zrasla številna podjetja kot so Treles, Donit, Akropol, ki so danes že propadla in pa nekatera, ki za enkrat še obratujejo. Danes največja industrija v Trebnjem, pa je Trimo. Hudomušneži pravijo da so v Trebnjem „težka industrija“ še vedno le gostilne, „ lahka industrija“ pa frizerji. Veliko ljudi se vozi v službo, v Novo mesto in Ljubljano. V zadnjem času se je močno razvila tudi trgovina, raste tudi upravno središče.

Trebnje je zelo znano po Trebanjski rokometaših, Trebanjski godbi in mažoretkah. Imamo tudi nekaj odličnih društev kot so: Turistično društvo Trebnje, Leo Klub, DTP Trebnje, Rdeči križ in druga.

Prav tako, vsako leto Turistično društvo organizira prireditev iz Trebanjskega koša, na katere je povorka, kjer se predstavijo vsa društva. Prireditev poteka tri dni. Poleg zabavnega programa, pa je sedaj še Trebanjski tek in kolesarski maraton.

Znane osebe rojene v Trebnjem: mati generala in pesnika Rudolfa Maistra Franja Tomšič, pesnik, akademik, dramatik, dramaturg, prevajalec in ravnatelj Drame Pavel Golia, zdravnik in začetnik sodobnega zdravstva v Temeniški in Mirnski dolini Jože Pavlin, vrhunska sopranistka Vilma Bukovec,prvi nadškof in metropolit v samostojni Sloveniji Alojzij Šuštar, predmetni učitelj zgodovine in v svojem času osrednja kulturna osebnost v občini Trebnje France Režun, sodnik in ustanovitelj Galerije likovnih samorastnikov Janez Gartnar, gledališki in filmski igralec Dare Ulaga, dramska igralka in nosilka Borštnikovega prstana Iva Zupančič, učitelj, likovni samorastnik, ilustrator in oblikovalec Lucijan Reščič, duhovnik in pisatelj Jožef Rozman Trebanjski

2. Park (5min)

V parku je viden spomenik padlim Partizanom. Park je center Trebnjega, kjer se organizirajo prireditve, najbolj znana iz Trebanjskega koša, praznovanje novega leta, vsako soboto eko tržnica domačih izdelkov, ob poletnih večerih pa je park zbirališče Trebanjcev v prijetnem hladu. Iz tu je viden zdravstveni dom, Policija, Pehanjeva hiša, Golieva rojstna hiša, kjer je danes pošta in center za socialno delo, Špringerjeva gostilna in odcep za železniško postajo.


5

3. Knjižnica Pavla Golie (10 min)

V okviru Centra za izobraževanja in kulturo v Trebnjem, je bila leta 1963 ustanovljena knjižnica Pavla Golie. Na začetku je knjižnica imela samo 1200 izvodov. Stanje knjig se je skozi leta povečevalo do konca 1990 se je stanje povečalo do 32.720, sedaj pa se številka še povečuje. Knjižnica ima še podružnična izposojevalnice na Mirni, v Šentrupertu, Mokronogu in Dobrniču. Obiskovalci so pretežno osnovnošolci, srednješolci ter študentje. Leta 1975 je v Trebnjem začela izhajati SAMORASTNIŠKA BESEDA, sprva so s prispevki sodelovali samo avtorji iz treh krajev, pozneje pa so se jim pridružili še ustvarjalci iz drugod. Med njimi, Avgust Gregorčič, Ivan Gregorčič, Lidija Gačnik in drugi. Glavni urednik revije je bil Jože Zupan, likovni urednik pa Lucijan Reščič. Revija je izhajala od leta 1957 pa do 1985. Eden iz med Trebanjcev, ki so tudi prisostvovali k bogatejši izdaji je bil tudi France Režun.

France Režun se je rodil 1926. Svoj čas je bil kulturna osebnost v Trebnjem, učitelj zgodovine in kasneje pomočnik ravnatelja, rad se je poglobil v pedagoško delo, temu je priča tudi učbenik NAŠI KRAJI, ki ga je sestavil. Poudarjal je potrebo po sožitju z naravo in razvijal taborništvo. Na literarnem področju je bil zelo ustvarjal napisal je veliko novel, črtic, esejev, potopisov, najraje pa se je zatekal k poeziji. Izdal je pesniške zbirke Drobci sonca, Občutje in videnje ter Med lučjo in temo. Umrl je leta 2002.

Za likovno plat revije pa je poskrbel Lucijan Reščič, rojen leta 1964, umrl pa je leta 2003. Bil je učitelj, slikar in ilustrator. Zaradi neprijaznih gmotnih razmer želje po likovnem študiju ni mogel uresničiti. Njegova učiteljska kariera, ga je pripeljala v Trebnje. Ustvarjalna žilica je v njem bila še kako prisotna, saj je prav Trebnje središče slovenske naivne umetnosti, ki se je oblikovala in rasla z vsakoletnim taborom likovnih samorastnikov, ki ga je organizirala Galerija likovnih samorastnikov. Na taborih so nastajale njegove naivne slike na steklo. Njegov slog so zaznamovali skrivnostni prostori, prepreženih sanjskih cvetlic in plodov, največkrat v črno-beli perorisbi s tušem ter s skoraj vse pristransko simbolno ptico. Ilustrator preko 30 del med drugim Režunove pesniške zbirke :Drobci sonca, Svetlane Makarovič: S pravljico na izlet in drugih.

Sama mestna knjižnica pa je ime dobila po Pavlu Goli, ki ga poznamo pod psevdonimom Pavel Ludovikov, slovenski častnik, pesnik in dramatik rojen leta 1887 v Trebnjem. Spada med najpomembnejše pisce mladinskih iger. Njegovo življenje je bilo zaznamovano leta 1914, ko je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je prestopil na rusko stran in bil vključen v rusko armado. Po vrnitvi leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in bil dramaturg ter intendant v gledališču. Leta 1945 je nastopil kot upravnik Slovenskega narodnega gledališča, od leta 1953 pa je redni član SAZU. Golieva prva pesem Žalostni večeri, je bila objavljena v Slovanu, leta 1912. V Moskvi je bil priznan svobodni časnikar, eno leto pred odhodom nazaj je izšla njegova Pesem poljan. Pesmi so bile večinoma napisane pod vplivom moderne in ekspresionizma. Njegovo delo v gledališču je bilo prvič seznanjeno v Moskvi, po vrnitvi domov je bil najprej dramaturg in direktor Drame, kasneje pa še upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Njegov dramski prvenec je bila »božična igra«. Kljub očitkom je direktor in poet uspešno vodil Dramo še nadaljnjih dvajset let, njegove igre pa so bile zaslužne za polno blagajno. Umrl pa je leta 1959.

Pomembni ljudje iz trebanjskega okoliša, pa so pečat pustili tudi v Rastoči knjigi Temeniške in Mirnske doline, ki je prva stalna razstava te vrste v Sloveniji in je postavljena v avli Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem.


6

4. Galerija likovnih samorastnikov: (5 min- možen 15 min individualni ogled)

Po letu 1967 postane Trebnje z mednarodnim likovnim taborom in Galerijo likovnih samorastnikov osrednje zbirališče naivnih in drugih laičnih umetnikov. Naivna umetnost je slikarstvo in kiparstvo smooukov- samorastnikov, na katere zgodovinski in umetnostni slogi nimajo vpliva. Značilnosti take umetnosti so figurativno, predmetno ustvarjanje, lokalne barve, ploskovit način in poenostavljene risbe. Na slovenskem je to umetnost v tridesetih letih 20. stoletja omogočila baročna tradicija. Posebej značilno je bilo slikanje kmečkega slikarstva na panjskih končnicah in steklu ter poslikava pohištva, različni slogi in smeri. Vse to pa je vplivalo na nešolane slikarje, ki ustvarjajo na meji naivne umetnosti, te ne dojemajo in ne predstavljajo kot izraz svojih eksistencialnih oziroma nazorskih pogledov. Tabor je bil prvič organiziran 1968. Sama galerija pa deluje od leta 1971, zbirka je nastala iz del, ki so jih ustvarjalci na Taborih poklanjali Trebnjemu. Danes je v zbirki že 950 umetniških del, slik, reliefov, skulptur, ki jih je ustvarilo 270 umetnikov iz kar 40 držav. Cilj teh, sedaj že tradicionalnih, srečanj umetnikov, je izmenjava izkušenj, spoznavanje drugih umetnikov ter ustvarjanje. Zbirka se je predstavljala na različnih razstavah doma in v tujini. Tako lahko omenimo razstavo svetovne naivne umetnosti INSITA v Bratislavi, kjer je zbirka Galerije likovnih samorastnikov Trebnje leta 1994 dobila priznanje za nacionalno zbirko in potovanje najboljših del iz zbirke v francoski Muzej naivne umetnosti v Vicu. Vsako leto pripravi več samostojnih in skupinskih razstav, delavnic, predavanj in drugih dogodkov.

Spomenik, le nekaj metrov stran od knjižnice je delo Toneta Svetine. Znanega pisca romana Ukana. Narejen je iz starega orožja, kot simbol upora.

5. Župnijska cerkev (15 min)

Posebna stavba v središču, mesta je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki daje s svojim bakrenim zelenim zvonikom prepoznaven pečat mestu. Zgrajena je bila na mestu starejše cerkve leta 1443. Sedanja triladijska stavba je v stilu pozne gotike. Pod župnijo spada 7000 ljudi, župnija ima 12 podružnic in je sedež dekanije. Dekan pa je trenutno v Mokronogu. V našo podružnico spadajo Mirna, Šentrupert, Mokronog, Tržišče, Šentjanž, Gabrovka, Boštanj. Ko v stopimo v cerkev zagledamo mogočen glavni oltar delo rezbarja Janežiča s sliko Marijinega vnebovzetja, ki jo je naslikal Matevž Langus. Delo Langusa pa je tudi križev pot. Koželjeve freske pa krasijo prezbiterij. Najbolj dragocena vrednost v cerkvi je pod prižnico, znana slika g. Mencingerja.

Zanimivo je, da so leta 1964 med cerkvijo in župniščem raziskali praslovansko pokopališče in odkril ostanke kanalizacije večje rimske zgradbe. V cerkvi je iz te dobe vzidan relief treh poprsij, v župnišču pa je vzidan del napisanega kamna iz Jupitrovega svetišča. Cerkev je bila v času Turkov obdana z obzidjem, ki sedaj ni več vidno.

Pred cerkvijo je postavljen kip Friderika Barage. Bil je slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika rodil se je leta 1797 v Mali vasi. V številčni družini. Njegova mama je po smrti podedovala posestvo Mala vas, poleg drugega obsežnega imetja, je Baraga odraščal kot pobožen otrok.

Leta 1799 so se preselili na Grad Trebnje. Baraga je nato šel po svetu. Najprej je študirat pravo na Dunaj, kasneje pa še teologijo v Ljubljani. Leta 1823 je postal duhovnik. Zanj je bilo pomembno leto 1830, ko je odšel misijonarit v ZDA med Indijance. V Cincinnatiju je bil posvečen za škofa. Napisal je več nabožnih knjig in v nemščini Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, Evropejcem prvič znana zgodba o indijanski princesi Pocahontas. Kraj, ki so zaznamovali njegovo življenje so danes povezani v Baragovo pot. Grad Mala vas pa je urejen v muzej.


7

Pred 7 leti ob 5. obletnici smrti častnega občana občine Trebnje, dr. Alojzija Šuštarja je bil postavljen spomenik Mirsada Begiča, ki stoji pred župnijsko cerkvijo . Slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof in metropolit, se je rodil 14. Novembra 1920 na Grmadi nad Trebnje. Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem. Leta 1940 pa je z odliko končal današnjo škofijsko gimnazijo v Šentvidu. Vpis na Teološko fakulteto, mu je omogočil, da ga je ljubljanski škof poslal v Rim, kjer je na papeški univerzi Gregorini pridobil licencirat iz filozofije in doktorat iz teologije. 27. Oktobra 1956 je bil v Rimu posvečen za duhovnika. Predaval je na različnih tečajih po Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Franciji. Nekaj let je bil tudi stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. 23. Februarja ga je Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. 13. Aprila 1980 pa je v ljubljanski stolnici prejel posvečenje. Ob 10. Obletnici osamosvojitve je Šuštar prejel najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju, kot utemeljitev Zlatega častnega znaka svobode RS: „ Kot metropolit s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice o slovenski stvari je v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju naše države“. Njegov naslednik je 1997 postal Franc Rode. Šuštar pa je umrl je 29. junija 2007 v Ljubljani.

6. Grad (5 min)

Trebanjski grad (Treffen) stoji na gričku pod Bukovjem na desnem bregu reke Temenice. Grad je bil pozidan okoli leta 1000, pozidali so ga oglejski patriarhi, upravljali pa so ga vezalni vitezi trebanjski. Prvič je grad omenjen v listinah 1386 kot Turn ze Treuen. Grad je zamenjal številne lastnike, Ortenburžane, Celjske grofe, Habsburžane, nato se je na njem zvrstilo več lastnikov. Tako ga je leta 1699 kupil Stiški samostan, ki ga je sto let kasneje prodal Frideriku Ireneju Baragi. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik Čeh Evgen Souvaly, kasneje pa so bila v gradu socialna stanovanja, danes pa je lastnik g. Cvetan. V srednje veku je grad imel obliko zidanega, neutrjenega stolpa, vendar natančne podrobnosti niso znane. Kot obrambo pred turško nevarnostjo so leta 1530 utrdili prvotni stolp in predelali v masivno renesančno štirikratno enonadstropno poslopje, pravokotnega tlorisa s tremi četverokotnimi in enim okroglim stolpom. Četverokotni stolp z rimskimi temelji, okrogli stolpi s skrivnim izhodi in levo ter desno krilo stavbe iz začetka 16. Stoletja, so ohranjeni še danes. Kamnite stopnice, ki se vzpenjajo do grada pa so na vrhu okronane z levom, ki ga najdemo tudi v Trebanjskem grbu.

7. Obeležje 15. Poldnevnika (5 min) opomba: Predaleč za ogled, omemba v Baragovi galeriji)

Geografska lega, daje samem mestu posebno obeležje, saj skozenj poteka 15. Poldnevnik, na zemljepisni dolžini v vrednosti 15°00'00''. To pomeni, da je obeležje od ničelnega greenwiškega oddaljena natanko 15°. Do tega poldnevnika poteka zahodnoevropski , v naslednjem prvem vzhodno ležečem časovnem pasu št. 1, pa velja srednjeevropski čas. 15. Poldnevnik je v Trebnjem obeležen z veliko tablo, ki stoji ob regionalni cesti na vhodu v Trebnjem iz ljubljanske smeri. Na tabli je digitalna in radijska ura, ki kaže točno določen srednjeevropski čas. Obeležje je postavljeno na razgledni točki na Vrh Trebnjem. Kamnita miza na kateri je bronast relief Slovenije, označen pa je tudi potek 15. Poldnevnika. Zraven je tudi sončna ura v okviru obeležja je izdelana tudi informativna tabla, o informacijah poldnevnika.

8. Baragova galerija: (20 min)

Zaključek ogleda, v Baragovi galeriji, kjer si bomo ogledali kratko reportažo. To so prostori, kjer so bili včasih župnijski hlevi, sedaj pa so občasna predavanja, razstave, plesni tečaji, itd.


8

9. Priloge:

1. Uvod in 2. Park:

Slika 1: Rojstna hiša Pavla Golie Slika 2: Trebanjski park

Slika 3: Sobotna tržnica

3. Knjižnica Pavla Golie:

Slika 6: Spomenik iz orožja

Slika 5: Knjižnica Pavla Golie

Slika 4: Pavel Golia


9

4. Galerija likovnih samorastnikov:

Slika 8: Knjige Franceta Režuna

5. Župnijska cerkev:

Slika 11: Spomenik Friderika Barage

Slika 7: Župnijska cerkev Slika 12: Friderik Baraga

Slika 13: Spomenik dr. Alojzija Šuštarja Slika 14: Friderik Baraga

6. Grad :

Slika 6: Galerija likovnih samorastnikov

Slika 7: Lucijan Reščič


10

Slika 16: Trebanjski grb, nekoč

Slika 8: Grad Trebnje

Slika 18: Trebanjski grb

Slika 9: Trebanjski lev

7. Baragova galerija:

Slika 19: Baragova galerija

8. Obeležje 15. Poldnevnika:

Slika 21: Tabla ob vhodu v mesto

Slika 20: Tabla ob vhodu v mesto

Dodatna ponudba:


11

Turistične kmetije:

Turistična kmetija Obolnar

Izletniške točke: Toplar Florjan

Ribnik Blato

Gostinske ponudbe:

Galaksija Trebnje (bowling, karavana, velika restavracija, prenočišča)

gostilna Meglič (domača hrana)

gostilna Pavlin (gostilna z najdaljšo tradicijo)

Vila Rakar (sodobna kulinarika in prenočišča)

Drugo:

Jurjeva domačija, Baragova pot, Baragova rojstna hiša, Odcep Evropske pešpoti E7: Pot Mare Rupar

V sklopu projekta Turistični vodnik sem posnela tudi kratko reportažo o Turističnih dejavnostih v Trebnjem in njegovi okolici. Nekaj iz med priljubljenih turističnih točk je zavzetih v reportaži. Reportažo si lahko ogledate tukaj:

https://www.dropbox.com/s/2buhe01gwqlmdnq/Reportaza%20o%20Trebnjem.mov

V reportaži o Turističnih dejavnostih v Trebnjem in njegovi okolici:

-Grad Trebnje

-Hotel Opara: Franci Opara s.p. Golijev trg 13, 8210 Trebnje, 07 304 40 06

-Industrija Trimo

-Galerija Likovnih Samorastnikov

-Kmetija Marn: Družina Marn, Jezero 4, 8210 Trebnje 041 523 408 – Nada

-Ranč Aladin: Damjan Zupan Gomila 25 8233 Mirna 031-232-913

-Marijina cerkev na Zaplazu


12

9. Viri: Ustni vir:

-predsednica turističnega društva ga. Biserka Sitar

-g. mag. Jože Kukman

Pisni viri:

Režun F., 1992. Naši kraji: Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje. Ljubljana, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje.

Stopar I., 2002. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Ljubljana, Viharnik.

Perko D., 1998. Slovenija pokrajina in ljudje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Krušič M, 2009. Slovenija turistični vodnik. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Internet:

25.4.2014: http://www.trebnje.si/

25.4.2014: http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebnje

25.4.2014: http://www.slovenia.info/si/turisticni-ponudniki/TIC-Trebnje-Turisti%C4%8Dno-infom.htm?turisticni_ponudniki=6138&lng=1

seminarska naloga-sabina berus - turisticna-zveza.si · pdf fileseminarska naloga: turistični...

Documents