SEMINARSKA NALOGA

CDI Univerzum Grošljeva .4 Ljubljana

GORIŠKA BRDA

2012/2013 Janićijević Alen

NAMEN:Goriška Brda sem si izbral čisto po naključju. Sprva nisem pričakoval, da bo delo zelo zanimivo, a se je izkazalo točnotako. Ob delu sem izvedel veliko novega,stvari, ki jih drugače ne bi nikoli. Opisal sem lego,površje,podnebje,vodne razmere,rastlinstvo, živalstvo,prsti,rabo tal in gospodarstvo.Upam, da Vam bom moja seminarska naloga všeč.

UVOD:

LEGA POKRAJINE:Na skrajnem zahodu Slovenije se na 72 km2 razprostira čudovita, zanimiva in opojna deželica Brda. Razteza pa se tudi preko državne meje od smaragdne reke Soče na jugovzhodu do reke Idrije na severozahodu. Goriška Brda so obmejna gričevnata, prometno odmaknjena in še vedno predvsem kmetijska pokrajina na skrajnem zahodu Slovenije. So najbolj sredozemski del našega Posočja in že od nekdaj veljajo za tipično gričevnato pokrajino s tržno usmerjenima vinogradništvom in sadjarstvom

Slika 1: Pokrajina Goriških Brd1

Površje:

● Oblika:Je hribovita in strma ter izpopolnjena z terasami (terase so reliefne stopničaste oblike v nagnjenem reliefu, ki jih je človek izoblikoval z namenom, da bi pridobil ravno kmetijsko površino, preprečil erozijo prsti in ohranil talno vlažnost na terasah).

● Nastanek:Fliš je pred 55 milioni let nastajal v takratnem morju z več globinskimi stopinjami.Po njihovih pobočjih je drsel in težnostno odlagal na njihovem vznožju.

1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Goriska_Brda_PA64.jpg

1● Kamninska zgradba:V Goriških brdih je prevlada mehkega fliša (Fliš je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajočih se plasti peska,peščenjaka,laporovca,redkeje slojev apnenca in ilovice).V smeri sever-jug so ga v gričevje z slemeni razrezali številni mali vodotoki.Odpornejše i trše karbonatne kamnine se pojavljajo na skrajnem severu in jugovzhodu.Mehkih karbonatnih kamnin je 81 %, trdih pa 11 % preostalih 8% odpade na nevezane peščene in prodne kvartarne nanose v razširjenih spodnjih delih dolin vodotokov.

● Nadmorska višina:Goriška brda se postopoma vzpenjajo od juga proti severu,šele v srednjem delu višina slamen preseže nadmorsko višino 300m (Mejnik 321m). Povprečna nadmorska višina Goriških brd je 232,9 m.

● Mineralni vrelci:Mineralni verlci v Sloveniji so tisti vrelci,katerih je temperatura nižja od 20°C,oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopine trdne snovi ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode.Poleg termalnih izvirata v Sloveniji tudi dva mineralna vrelca: Donat Mg v Zdravilišču Rogaška Slatina in Radenska v Zdravilišču Radenci.

Slika 2: Donat Mg2 Slika 3: Radenska3

● Toplice:

2 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/9/90/Donat_Mg_(logo).jpg3https://encryptedtbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcShJpHuGhPXUYlJe28I9x1MD-Skz8FwIs5Kv7PZCKUOERr_20fQvA

2

● Plazovitost

Terme 3000 / Moravske Toplice Moravske Toplice PrekmurjeTerme Čatež Čatež ob Savi DolenjskaTerme Dolenjske Toplice Dolenjske Toplice DolenjskaTerme Olimpija Podčetrtek ŠtajerskaTerme Radenci Radenci ŠtajerskaTerme Šmarješke Toplice Šmarješke Toplice DolenjskaTerme & Wellness LifeClass Portorož PrimorskaThermana Laško Laško Štajerska

Največji vzrok za plazazenje so obilne padavine oziroma intenzivne padavine.Prav tako pomemben vzrok za plazenje je razgiban relief s strmimi pobočji.

Podnebje:

● Razporeditev in količine padavin:Z naraščajem nadmorske višine količina padavin narašča od morja proti notranjosti. Po podatkih Vedrijan letno dobiva 1695mm moče, Nova Gorica pa le 1538mm. Višekpadavin je v novembru.Količina padavin spomladi narašča iz meseca v mesec in je najvišja v juliju,kar je zelo pomembna za kmetovanje.

Število dni s padavinami: 13 / 12 / 20* / 12Število dni s padavinami nad 2 mm: 10 / 9 / 11 / 11Skupna količina padavin: 88,4 mm / 86,5 mm / 106,8 mm / 132,8 mm

● Temperaturne razlike:Srednja letna temperatura je okorg 13 ͦC. Januarska povprečna temperatura v Veridijanu je 3,9 ͦC in je celo višja od tiste v Novi Gorici ki je 3.6 ͦC. Najtoplejši mesec je julij z 21,1 ͦC,več kot 20 ͦC je tudi augustovska temperatura. Tudi povprečna julijska temperatura je v Vedrijanu višje kod v Novi Gorici.

Podatki (dolgoletno povprečje 1971 – 2000 / Bilje – maj 2012 ):

Povprečna temperatura na 2m: 15,9°C / 16,9°C Povprečna maksimalna temp. na 2m: 22,1°C / 23,2°C Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 32,3°C / 29,3°C Povprečna minimalna temp. na 2m: 10,0°C / 10,5°C Absolutna minimalna temp. na 2m: -0,6°C / 2,6°C

● Dolžina vegetacijske dobe:Dolžina letne rastne dobe predstavlja obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost. Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin in obdobje, ko je povprečna temperatura zraka višja od temperaturnega praga predstavlja dolžino letnega vegetacijskega obdobja. Tako določen temperaturni prag služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con.

● Poplave: V dokaj kratkem času lahko prizadene neko območje nenavadno veliko število deževnih neviht. V tem primeru so struge rek in potokov, ki vodo vodijo do oceanov, preplavljene. V zimskem času, na primer, je lahko ozračje nad oceanom toplejše od zraka nad kopnim, kar povzroči, da se zračni tok premika iz kopnega na morje. Toda poleti se zrak nad kopnim segreje in postane toplejši od ozračja nad oceanom. To povzroči, da se zračni tok obrne, tako da se iz morja dvigne več vode, ki se prenese na kopno. Ta sistem monsunskega vetra lahko povzroči obdobje intenzivnega dežja.

3

Slika 4: Poplave4

Na nekaterih področjih, se lahko ta poplavljanja poslabšajo z preobilnim taljenjem snega

● Toče Pridelek sadja v Brdih ne ogroža le huda suša,ampak tudi toča je tista ki najraje klesti po osrednjih Brdih izpostavljena pa su tudi spodnja Brda.Spomnimo se da so Goriška Brda 1.maja 2011 doživela točonosno nevihto,ki je nastala nad Trnovsko i Banjško planoto od koder so prišla poročila o 2cm debele toče.V Goriških Brdih je takrat padlo 20 mm dežja.

Slika 5: Toča5

4 http://www.delo.si/assets/media/picture/20121108/480x290_PB060309.JPG?rev=25 http://images.24ur.com/media/images/600xX/Jul2011/60715856.jpg?d41d

4● Onesneževanje zraka:

Onesnaženje zraka, sprostitev kemičnih substanc ali delcev v ozračje. Primeri, kot so ogljikov monoksid, žveplov dioksid, klorofluoroogljikovodiki in dušikov oksid, kreirani s strani industrij,tovarni ter predvsem motornih vozil..

●Vodne razmere:Vodovje na področju Goriških Brd je kar obilno. Temu dejstvu največ pripomoreta ravno fliš in pa obilno padavin, ki padejo na Brdih. Tri glavne reke so reka Reka , reka Koren in reka Idrija, ki delita Slovenijo od Italije. Poleg teh treh rek pa teče še manjša reka, Imenjaščica in nekaj potokov, to so: Vedrijanšček, Šebeč, Kozbanjšček, Belski potok.

Rastlinstvo,živalstvo in prsti:

●Rrastlinstvo:Prvotna rastlinska odeja je bil po vsej verjetnosti kraški gozd. V vzhodnih, pred vetrom bolje zaščitenih predelih, se v večjem obsegu pojavlja cipresa, značilna sredozemska prvina. Poleg graščine v Vipol`ah raseta najmogošnejši cipresi pri nas.

●Živalstvo:Ker v Goriških Brdih 40% površja obsega gozd, to pomeni, da imamo tam gozdne živali, npr. srne, zajci itd. Potem pa so tu tudi vinogradi in sadovnjaki, ki jih je veliko v Goriških Brdih.V vinogradih in sadovnjakih je veliko škodljivcev, ki uničujejo debla.V sadovnjakih so to zajci in srnjad, kjer debla zavarujejo z mrežo, da jih ne obgrizejo.V vinogradih pa so to škorci, ki jih odganjajo s šklopotci in mrežami. V sadovnjakih so seveda tudi čebele, ki oprašujejo cvetje, drugače ne bi bilo pridelka.ker kmetij ni ravno veliko, ni tudi veliko goveda, ovc in prašičev. So le na kakšnih posameznih kmetijah.

●Prsti:Lastnosti prsti so odvisne od kamninske podlage in podnebnih razmer. Prevladuje flišno površje. Fliš hitro prepereva in se spreminja v rodovitno prst, ki je zaradi peščene primesi, zelo primerna za rast vinske trte.V Goriški Brdi ločimo pet zvrsti prsti:

Rjave prsti na flišu ( primerne za vinograde, sadovnjake & travnike)Rjave prsti na nekarbonatnem flišu & apnencu ( sadovnjaki, njive, vinogradi,travniki)Parapodzoli na položnejših pobočjih in na vznožju gričev ( travniki, njive, sadovnjaki)

Aluvialne prsti ( njive)Rendzine na skeletni apneniški podlagi ( slabši travniki, pašniki, gozdovi).

Raba tal in gospodarstvo:

●Kmetijstvo:Glavna panoga v kmetijstvu je vinogradništvo, pokriva 70% vseh kmetijskih površin. Dopolnilna panoga je sadjarstvo.

5 Med sadnimi vrstami je najbolj zastopana breskev in nektarina, ki rasteta na več kot

polovici sadjarskih površin. Češnja zavzema tretjino površin, ostalo so marelica, kakiji, hruške, aktinidije. Struktura sadjarstva se glede na trženje spreminja. Zmanjšujejo se nasadi breskev. V zadnjem času s ponovim sajenjem oljk na primerne lege se bogati pestrost pokrajine in širitev ponudbe Brd, ter možnost dodatnega dohodka na kmetiji.Živinoreja (govedoreja) se je ohranila v severnem delu Goriških Brd, v zadnjem času se razvija kozjereja in ovčjereja, ki bo z mlečnimi izdelki popestrila ponudbo Brd.

●Gozdrastvo:Gozdarstvo na tem področju ni razvito, saj predstavljajo razna sadja največji delež rastja na Brdih. Vzgornjih Brdih je bil gozd neizkoriščcen povsod,ker je bilo zemljišče premalo kakovostno za obdelavo.Glavnina naravnega gozda pripada združbam Ostryo-Quercetum pubescentis in Seslerio autumanalis – Fagetum.

Ostryo-Quercetum pubescentis: Primorski gozd grmišče hrasta puhovca in črnega gabra.Seslerio autumanalis – Fagetum: Na severu primorski gozd bukve in jesenske vilovine s primesmi hrasta gradana.Pomembni sestavni del gozda so še hrast,gaber in zlasti leska.Bukev se pojavi na skrajnem severu na prehodu v južna pobočja.Borovih gozdov je malo in so umetno zasajena.Ob potokih v dolini prevladuje črna jelša in črni topol.Poglavitvena prvina Ilirskega gozda je kostanj,ki v spodnjih Brdih slabše uspeva zaradi megle in vlage,prizadela ga je pa tudi rja.Površina gozda v Brdih je 3% (70ha)

Slika 6: Gozd6

●IndustijaNa Goriških Brdih industrija ni razvita razlog temu je slaba prometna povezava med Brdi in ostalo Slovenijo. V času po drugi svetovni vojni, ko je bila določena meja med Slovenijo in Italijo..

6http://cdn1.siol.net/sn/img/09/341/633957879807062821_gozd.jpg 6

●Turizem

Kmečki turizem je pomembno gospodarsko področje domačinov v Goriških Brdih.. Poleg naravnih danosti, lepot, ki jih je na tem območju obilo, so se mnoge kmetije odločile tudi za to dodatno dejavnost.Kmečki turizem je tu dejaven skozi vse leto. Pozimi okušamo izbrano briško kulinariko in odlična briška vina, pomlad ovije Goriška Brda v v barvi roza in belo, ker cveti sadno drevje, poleti občudujemo zelene vinograde, okušamo sočno sadje, jesen pa nam prinese trgatev in kmalu sledi Martinovo s pokušino novega vina.

Prometna povezanost:Prometna povezava po Goriških Brdih je urejena, vendar ni bilo zmeraj tako.Zdaj pa so ceste urejene in narejena je bila tudi nova cesta, ki delno poteka po italijanskem ozemlju. Pa vendar Goriška Brda še vseeno veljajo kot prometno odmaknjena pokrajina.

Prebivalstvo in naselja:Občina Brda je del goriške statistične regije. Meri 72 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 98 mesto.Sredi leta 2010 je imela občina približno 5.750 prebivalcev (približno 2.850 moških in 2.900 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 89 mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 80 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (101 prebivalec na km2).Tukaj živi približno 6000 prebivalcev. Skupno sestavlja 45 naselij, ki so praviloma majhna.

Slika 7: Naselje v Goriških Brdih7

Podatki za leto 2010 Občina SlovenijaPovršina km2 72 20.273Število prebivalcev 5.757 2.049.261Število moških 2.854 1.014.716Število žensk 2.903 1.034.545

7https://encryptedtbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRKEcuIVfUB0bCi73pdO05eKAmxvLQox5HSWgRSICjBJpNWgxXrTA

Naravne in kulturne znamenitossti v pokrajini:V Gorjačah stoji 23 metrov visok razgledni stolp, ki je osrednja točka Goriških Brd.

7 Pod stolpom je postavljen spomenik v spomin na žrtve iz druge svetovne vojne. Na Dobrovem pa si lahko ogledamo renesančni grad iz 17. stoletja. Ena najlepših vasi je Šmartno, ki je zgrajena na ostankih starega rimskega oporišča.

Slika 8: Razgledni stolp8

Slika 9: Renesančni grad iz 17.stoletja Dobovo9

8https://encryptedtbn3.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRmNpaW91UV7u8ruwKlmYF6uDlMslE_mt0fKtkx05O_Y599_U8c

9http://kraji.eu/PICTURES/jugovzhodna/brezice_z_okolico/brezice/staro_mestno_jedro/grad_brezice/zunanji_del/IMG_8210_grad_brezice_zahodna_stran_big.jpg

8

VIRI:

1.http://www.alpinespace.org/uploads/media/ALPTER_Terasirana_pokrajina_Brd_SLO.pdf

2. www.sl.wikipedia.org