SirOBQIIHa SL09EHI]flVICTOR MARTl>iEZ r,0

Buenos Aivos

Uegislro Macional de la PropiedadIntelectual N9 260254

Año (Leto) VI.

¿De goiétt tenéis miedo?En la Argentina hay dos grupos

de eslovenos, el de los refugiados,feliz de haber podido sustraerse alterror comnista en la patria y llegar a este país, y el grupo deaquellos eslovenos que llegaron hace veinte años huyendo de sus hogares en el Litoral esloveno para librarse del terror fascista. Los primeros logramos libramos de la presión y control policial comunista, lossegundos, una parte de ellos va sucumbiendo incautamente ba)o elcontrol Y terror de los asalariados yespías comunistas.

Esos agentes de Kominform enArgentina ejercen sobre su gentegran presión y hacen todo posiblepara mantener sus riendas cuanto

más apretadas. Claro está que lagran mayoría de los eslovenos go-rizianos y triestinos no son comunistas pero sin embargo se hayanbastante cómodos en las socieda

des que dicen ser eslovenas peroque, desgraciadamente, se hayan

bajo liscalización completa de losagentes comunistas. Esos exponentes comunistas infundieron a sus

victimas un miedo pánico delantelas supuestas consecuencias quepodrían suceder a aquellos quetratarían oponerse al control deellos. Hasta se han atrevido repartir circulares amenazando a aquellos que tendrían la ocurrencia desocorrer a los refugiados que .vanllegando, aun que sean sus parientes. Sabemos también que la audacia de estos quintacolumnistas comunistas en Argentina se atrevióponer en práctica en ciertos barriostal control y espionaje sobre loseslovenos que hasta ven coartadasu libertad de charlar y visitarsecon los eslovenos que no son comunistas.

A todos los eslovenos honrados

dirigimos nuestro apelo que no hagan caso de los ladridos de perrosatados. Que tengan bien en cuenta de que esos elementos oscurosestán en servicio de las fuerzas co

munistas o hasta son miembros de

Ja organización del terror comunista internacional procediendo segúnlas directivas que reciben de sucentral donde se prepara la revolución internacional comunista contra la vida tranquila de los pueblos pacíficos. En todo el mundo civilizado ya quedó bien claramentede manifiesto cuales son los móviles de estos estorbadores de la vi-do tranquila dirigidos por el Kominform. Todos Jos gobiernos del mun

do democrático actúan decididamente en eliminar y estirpar ese peligro.

Por lo tonto debéis tener bien encuenta de que esos terroristas sonabsolutamente impotentes de llevara cabo sus amenazas y que es bientonto sugetarse a la presión de lostipos que deben esconderse delan- ^fe las autoridades y delante de la ccrítica pública de todo el mundo ya li

"ESLOVENIA LIBRE"

Gl&SIlO SIOVEHCEV V JU2NI AMERIKI

Buenos Aires, 1. aprila (abril) 1948

Stoietnica Zdruiene SlovenijeV toh mesecili praznujemo Slovenci

eno svojih najvaznejSih stoletnic: sto-

letnico "pomJadi jiarodov 1848", ki Jetiidi siovenski narod prebudila iz Ijud-slvo V narod. 13. marca 1848 se je «afie

la tri dni trajajoca majhna revolucijana Dunaju, ki pa je vendar povzrocila,da so tudi do tedaj samo iz kmefikegasloja obstojeCi Slovenci, prav tedaj osvo-bojeni tlake, dvignili svoj navodnostni

scit tako visoko in tako jasno, da namje postal se danés nedosegljiv ideal, o-glasujoc v marcnih dneh zamisei ZDRU-

2ENE SLOVENIJE. Danés, ko smo Slovenci zopet podeijeni v peí drzav, prebi-vajoc V Jugoslaviji, na Madzarskem

(Rabski Slovenci), Koroskem (Celovec),

Italiji (Gorica in Beneski Slovenci) ter— na ozemlju Saniostojnega trzaskegamesta — je ta zamisei, kakor jo je vduhu svójega casa — pod vplivom nek-danjega Ilirskega kraljevstva — forinu-

Jiral 20. apriJa akadeniski klub "Siovo-

nija" na Dunaju, glasee se dobescdno"da politisko razkrojeni narod Sloven-

cev na Kranjskim. Stajerakim, Prímor-

skiin in Koroskim kakor en narod se tu

di V eno kralje.stvo pod inienom Slove-

nija sklene ir de ima za .se — svoj zbor"— se posebej aktualna in vreilna po-zornosti.

Po narodnostnih revolucijah v Ameri-ki — avgentinska leta 1814 — se je vne-la tudi Evropa. Vreti je zacelo v Fran-ciji. Italiji, pa tudi na Dunaju. Tu jepod vplivom treh krvavih dni novonasto-

pivsi cesar uvedel parlamentamo usta-vo. Avtrijski Nemci so zaceli z giba-njem za Veliko Nemcijo s parlamentomV Frankfui-tu ter so hoteli v svoj skloppi'itegniti tudi Slovenee, kar pa so ti nasvojih prvíh volitvali odklonili. Tako sinoSlovenci ze pred sto leti na svobodnlh

volitvah z abstinenco odkionili zvezo z

Nemci. Nasprotno; iz istega narodno-.stnega Tiavdusenja, ki je vodil Nemce,

so tudi Slovenci postavili ideal zdruzi-tve vseh zgodovinskih slovenskih pokra-jan V eno upravno telo po geslu, ki je sedanés geslo vseh pravih demokratov,

"da naj v.sak narnd zivi v svoj! dezeli,kakor mu Ijubo in drago, kajti roben narod naj ne gospoduje drugemu". To mise! je kot prvi glas napisal prav predsto leti — 29. marea 1848 — korolkí

Slovenoc Matija Majar Ziljskí. 5. aprilapa je bila nato ze formulirana in 1. ma

ja objavijena politicna formulacija tega

nacela, znhtevajoca "uprovno politicno

celoto".

In potem je slo dalje: v mesecu apri-

Iii so bile postavljene barve kranjske-ga grba — bela, medra, rdefia — za bar-ve slovenske nitrodne zastave: ustatiovili

sta se akademski drustvi na Dunaju in

Gradcu pod imenom "Siovenija", usta—

novü casopis "Siovenija"... volili so po

slance za prvi drzavni zbor, ki je zbo-

roval v Kroinerizu... pobrali 11.000 po-

pisov za Slovonijo, ále so zanjo deputa-

cije na Dunaj itd.... dofcler ni obletiii-

ca — marc 1849 — to idejo z novo no-

demokratsko ustavo — pokopala, pre-

den se je uresnicüa...

OdsleJ je zivela ta ideja v nasih srcih

in nasem spominu. Postavljala se je ved-

no na novo v bivái Avstriji, postavila sev letu-1918, pa ni bila uresnifiena; po

stavila se nied drugo svetovno vojno —s proglasom demokratsfcih strank 29.

oktobra 1944, in ponovila v Ljubljani 3.maja 1945: postavila se po vojni leta1945, pa ni bila nikdar uresnifiena. Ko-

munisti so postavili Ljudsko RepublikoSlovenijo samo v formi, docim jo za kii-lisami vedi najhujsi komunisticni cen-traJizem iz Moskve, ne samo iz Belgra-da. Ce smo bilí pred vojno podeijeni nastiri drzave, smo zdaj ined petl Zdruze-na Siovenija je na viharju nasih dni raz-bita barka, ki ni prisla v pristan...

Sto let stara slovenska zamisei: kdajbo iz naáih srj: stopila v zivo stvarnozivljenje?

Danés, na koncu meseca marca in

pred vstopom v april, ki je pred sto letibil tako odlofiilon pri prebujanju nasegaIjudstva V narod — (in ki je danés vLjudski Republiki zopet spremenjen iznaroda v Ijudstvo!) — se spominjamotega vaznega politicnega jubileja samonakratko,. kajti namen imamo eno bliz-njih steviik posvetiti razglabljanju tegaidéala z oziroin na danasnjo pomemb-nost in vaznost.

Tudi fie smo dalec od Domovine, fie nescgamo dejansko v razvoj njcnih dogod-fcov, sm'o tako tesno zvezani z njeno pró-teklostjo kot s svojim zivljenjem. In kdose ne spominja z veseljem "slavnih fii-nov" svojih dedov? Dejanj, ki so bila —kot njim — prevaran sen tudi nasi so-dobnosti in nasi niladosti... Daj Bog, dabí vsaj nasi otroci — pa cetudi s te dru-ge polute — videli uresniceni sen svojih slovenskih dedov izpred Btoletja!

STALISCE ARGENTINE V BOGOTIKoncem marca .se zacne v Rogo-

ti, glavnem mestu Kolumbije, nova konferenca vseh drzav obeh

Amerik, Zadnja konferenca je bila lani V Rio de Janeiru. Zastop-stvo Argentine vodi zunanji minis-ter Attillio Bramuglia, ki se je napoti V Bogoto ustavil v glavnem -mestu Chileja, Santiago de Chilein V Limi, glavnem mestu Peru-.ja-Kakor se more razbrati iz lís-

tov, bo argentinsko zastopstvo v

que en el campo abierto quedanabsolutamente aplastados y ridiculizados.

Bogotí vztrajalo pri tem, da semora na konferenci obravnativprasanje kolonij na podrocjii a-merisldh kontinentov. ZastopstvoZdruzenih drzav in Brazilije misli,da se na tej konferenci to vprasanje se ne bi pbravnavalo.Toda argentinska viada meni,

da je nujno, da se na tej konferenci razpravija v Maivinskih otokihin y tem oziru racuna Argentina nasoglasnost Chileja in se nekaterihdrugih juznoanieriskih drzav. Kakor je to hilo ze na konferenci v Riode Janeiru, bo argentinko zastopstvo prediagalo, da se naj vpra-.sanje Malvin.skih otokov in An-

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA

Cunce.sióii N'-' 3821

No. (átev.) 7.

KOGA SE BOJITE?V Argentini zivita sedaj dve

skupini Siovencev: skupinn begun-cev, kl je srecna, da se je pred ko-munisticnim terorjem v domovinilahko umakniln v to dezelo in skupi-na tístih, ki so pred vec desetlefjizbezali s svojih domov, vecinoma naPrimorskem. da se otrcsejo lerorjafasizma. Docim se je skupinaprvih otresla more komuni''ticne-ga naslfja in policijskega nadzi-ranja, pa zahaja druga skupinavedno bolj pod teror in nadzorstvoplacanih kcmunistionih agentov invohunov,

Ti agenti kominfornia v Argentini pa imajo zelo .ninciie pestinad svojimi Ijidmi, ali pa se vsajtrudijo, da bi nadzoistvo nad svojimi éimdalj casa obdrzali. Gotovodrzi, da velika vecina primoi-skihSiovencev ni kuninnisticna, ali pavsaj misil, da lahko scdi in vedri vdruátvih, ki da so slovenska, dejansko pa so popolnoma v rokahagentov komiinisticne paiTije. Inti agentje .so znali tem Ijiideiuvlíti V knsti izredno mocen strah

pred tem, kaj bi se zgcdilo tislim,k¡ 1)1 .se skiisali iipreti njih nasilju.Po teh drustvih so ti agentje celorazposlali clanom okroznice, v ka-terlh jih svare, da ne smejo nudi-ti nohcae ponioci (stanovanja aiisluzbe) novodoslim beguncetn, pace tudi bi liili med Itogunci celonjihovi sorodniki. — Znano namje íu^. da su 11 organizalorji ko-munisticne pele kolone v .Argentini tako (ibjestni, da so v nekaterihokrajih uvedli nad Slovenci takokontrolo in vohunjenje, da si neka-teri Slovenci ne upajo svobodno go-voriti ali se «estajati s Slovenci. kiníso komunisti.Mi samo pozlvamo vse poslene

Slovenee, día naj se leh Ijiidi nikarnt' boje, Zavedajo se naj, da se boje Ijudí, ki so kot komiinlsli v slnz-bi íujih sil ín clani mcdnarodnezarotniske organizacije, ki delajoPo nalogih skrivnih central proíimimemu razvoju dezel, v kaferih zi-ve (Slucaj Jakase ín drugih to do-kczuje). To delovanje komunistic-iiih agentov jo ze dovolj razkrinka-

in prepricaní .smo. da v vsem(lemokratskem svetu ni vec drzavneoblastí. ki ne bi te igre agentovkcminforma spoznala in bi ne hilazato odlocena ,da to rovar.jenjespodnesti in zatre,Zato spoznajte, da se bojite tís

tih, ki So obsojeni na to, da bodozatrfi, da se podrejate terorju tis-líh, ki imajo sami slabo vest inse morajo stalno skrlvati pred od-kritjem svojega zicpocetja po ti-stih. ki so 7, vsn silo na delu, dalo zlcpocetjc V kali zatro.

tarktide obranava na konferenciobeh Amerik. Posest teh podrocijnacenja vprasanje vamosti nekaterih drzav V Juiíni Ameriki in zato se mora to vpraSanje zakljueiti

(Dalje na 2. strnni)

Stran 2.SVO.^OilNA SLOV.JNIJA Síev. 7.

Razmere v JugoslavijiARETÁCIJE KOMUNISTOV V SIOVEHIJI

Tezko je ciobiti kako porocilo iz Lju-

bijunoi.kev je Oznu vsem tako za peta-

mi, da ai Ijudje komaj upajo kaj stovi-

ti, kav ne bi bilo v obicajnem okvíru

tistega poteka dogodkov, kakor to usme-

i'ja koniunisticna (liktatura. Vendar jepred kratkim ncki visok kulturni fun

cionar V Ljubijani takole popisal polo-

ziij:V Slovuniji manjka vsega, od oblek do

sivankül Vsa gradbena podjetnost je ob-tiéala V suiovih stavbah ali pa v teme-]jih zaradi pomanjkanja instalacijskihnaprav iii cementa. Letosnja slaba leti-na re.sno ogroza petletko, ker pada de-

lazmoznost zaradi preslabe prehrane.Vsc je nezadovoljno, vendar zaradi stra-hu pred Ozno samo apaticno in ta apa-tija icáuje rezini. Meicanstvo se drzi

negativno, odino mladina se navdusuje,ker se lahko izzivlja in cezmerno pijan-

cuje. Miadina zo opusca sport in se spu-sta zgolj na lov za politicno karijero inpaitija jih rada pvi teñí podpira. Parti-Jh rubi clanov za poznojsc cistke. Danés je jiartija zbiralisce oportunistov in

spekulantov in tudi levicaisko usmerje-ni Ijudje sniatrajo partijo lo za dobic-kanosno podjetje.Propaganda si izmislja vsak dan kaj

driigega in trobi po dezcli svoje pvipo-vedkc, toda Ijudje so ze tako otopcli, dase zii v.se'to vec ne zmenijo. Mnofei, zla-

sti inteligenti, s poniüovanjem poslusa-jo in gledajo vse to. V uspeb petletkemnogo Ijudi dvomi in od petletko je od-visen V veliki meri tudi obstoj rezima,Sicor ni nujno, da bi po neuspehu petletke reízm padel, toda mnogi priíaku-jejo oiniljetije diktature. "Toda jaz te-ga ne %'ei-jamem", je dodal ta funkcio-nar. "Menim, da bo reziin vedno ostrej-5i in hujsi in vsaka kal se tako nedol-

xne opozicije bo takoj zatrta",Edini teren, na katerem bi se lahko

pojavil rpsen odpor, je kmetski stan inzato je rezim sklenil, da stori vse, dakmcta cimprej unici. Rezim pa unicu-Je kmeta na dva nacina: 1. s silnim ob-davcenjem ir 2. vganja rezim tako in-

dustríjsko politiko, da z navidez visoki-

mi mezdami v industriji vabi kmetsko

(lelavstvo v tovarne in rudnike in s tem

jemlje kmetijam delovno moc. Toda re

zim drzi kmeta tudi pri "dobri volji", ko

mu pusti del prideikov prodajati na pro-stem trgu. Vcasih je kmet prosti trglahko izrabil, dokler je bilo kaj robe natrgu, sedaj pa robe nikjer ni in takokmet ne more vec kupovati drugod ko

V drzavnih trgovinah in tako prinestidenar spet rezimu. Ker kmet nima de-loviiih sil in ker mora z denarjem, kiga ima od proste prodaje, vse predragoplacati, bo prej ali slej moral v zadrugo

all kolektive in tako postane pocas! sa

mo se hlapec drzave na .svoji lastni

zenilji, ki jo je pa "odstopil" drzavi.

Kmetjc pa so polni zdrave pameti inso to igro rezima zo davno spoznali. Zato si ijudje se pomagajo na vse kriplje

in rezimski Ijudje sami priznavajo, da

imajo s kmeti najvec tozav. Stalin je to

vprasanje uredil tako, da je dal na mi-

Ijone kmetov pobiti ali pa jih prepelja-ti na prisilna déla v sibirskih tundrab,

kjor so od izCrpanosti pomrli. Toda po-kolj ruskih kmetov racunajo na 6 miljo-

nov in to ni bilo toHko v primeri s 150

miljoni prebivaistva. V Jugoslaviji in vbalkanskih drzavah pa je vec ko polo-vica Ijudi kmetskega stanu; v letih ko-

munisticke revolucije 1942-1945 so ko-

munisti pobili poldrug miljon Ijudi in seje to poznoje v vsem gospodarstvu sil-no poznalo. Tudi ni j-avno priporoáljivo,v tako zamotanem mednarodnem polo-zaju pobiti polovico prebivaistva.• Tako ta kulturni funkionar v Ljubijani. Objavljamo bréz komentarja.

VPRASANJE TRSTA NA KOCKIV mirovni pogodbi. ki je bila

sklenjeiia leta 1946 med Italijo inzavezniki, je bilo doloceno, da postane Ti-st z deloin zaledja "Svo-bodno ozemlje". Del tega ozemljaestañe do organizacijo tega samo-stojnega ozemija zaseden yo An-glezih Jn Amerikancih, del pa poTitovih cetah. Obe posadki bi semoralí umakniti, ko bi bil imeno-vai) guverner. Toda Rusi so v Var-

nostnem svetu UNO preprecevalíimenovanje guvernsrja. titovci paSo V svojem delu ozemija uvajalikomunisticni rezim kar na debelo.

A'prila pa bodo v Italiji volitvein Rusi zele, da bi zmagali ko-munisti, zavezníki pa, da bi zma-gale demokratske stranke, Rusi sozaceli namigovati, da bodo Italiji

(Naduljcvanje s 1. strani)

tako, di! 30 pri tem ne bo slabi!varnostni se.stav obeh Amerik,

Argentinsko zastopstvo se bo tudi tiudilo, da prevzame vodstvotistih ameriskih drzav, ki se hocejo otresti kolonijalnih vezi in ki. setrudijo uatalití svojo gospodarskoin industrijsko neodvisnost.

Prav tako bo argentinsko zastopstvo predlozilo na konferencicelo vrsto politicnih in vojaskihvprasanj; vsem tem vprasanjempripisujejo zelo velik pomeu.•Na polju .vojaske organizacije

obeh Abneriíc bo argentinsko zastopstvo predlagalo, da se ustano-vi Staliii vojaski obrambni svet, ci-gar organizacija bo popolnoma ne-odvisnn in ne bo podrejena nadzor-fitvu panameriske zveze.

odstopili 43 ladij, ki bi jih po mirovni pogodbi morali od Italije do-biti in tudi kolonije bodo poma-gali yrnitl Italiji. Komunisti so vseto seveda v volilni borbi tudi izrab-ijali, Toda dne 20. marca je bilfrancoski zunanji ministsr BidaultV Tiirinu, kjer je z italijanskimzunanjim ministrom grofom Sfor-zem podpisal pogodbo o carinskizvezi med Italijo in Francijo. Istivecer je podal senzacionaliio izjavo.da ,v imenu Anglije, Amerike inFrancije izraza pripravljenost, dase Trst prikljuci Italiji; ta izjavaje bila tako nenadna, da se je ko-munisticna volilna propaganda karzamajala in vec dni so Italijani karzareli v patrioticnem navdiisenju,da bo Trst zopet njíhov. Togliatisa.m je prizna!, da je trzasko volil-110 potezo izgiibil.

In ízgubil jo je le za neioij "dol-zin" kakor fee izrazajo sportniki.Svicarski list "Luzerner NeuesteNachrichten" objavija namrec. dasta ss odposiancii kominfonna. slo-venska komunista ZiherI in Novak

med svojim bivanjem v Rimú vec-krat sesla s Togliatijem, da bi se vimenu komuiiísticne partije dogo-vorila za razdelitev Trsta. Obasta ponudila Togliatiju, da najmssto Trst pripade Italiji, zaledjepa naj pripade Jugoslaviji. IJst pi-.se, da je bila Moskva tista, ki jeTitu naroéila, da naj se Jugo-.slavija kar odreCe Trstu. Ko bi hilo vse dogovorjeno. pa bi v Mns-kv) objavili. da so zato, da dobiItalija Trst in italijanska komuni-stii'na stranka bi imela za volitve eno karto vec v svojih

2e v zadtiji stevilki nasega lista .sinocbjavili kratko novico o aretacijaii ko-munistov in gospodarskih strokovnjakovV Sloveníji. Imen se vedno niso objavili, dasi je bilo objavljeno, da so jih vse¿e sodili po nagiem postopku.Sedaj se pa slisijo naslednje podrob-

nosti: govore , da je med aretiranei neknamestnik ministra v Ljubijani, dalje

neki visok uradnik uradne kontrolne ko-

misije, potem sekretar komunisticnepartije v nekem industrijskem srediscu.Tudi V drugih delih Jugoslavije so bileizvedene aretacije, toda porocila menijo,

da so vsi sami Slovenci. Doize jih, da so

bili^v partiji zato, da so vohunili in iz-vajali gospodarsko sabotazo. Vsi so bi-

li znani kot vodilni komunisti, zato je

noviea vplivala povsod kot senzacija.

Vsi pa so znani kot clani takozvane

"Dachauske skupine". Zaradi zvez mod

Geatapom in komunisticne partijo so bi

lí izpusceni iz Dachaua se med vojsko

in so odsli delat na tereh za Tita in na

ciste. Toda dasi so delaii i za komuniste

i za naciste, so delali povrh tega se za

anglesko obvescevalno vejo. Sedaj so jih

pa zaprii zaradi tega, ker so v svojisluzbi delali ¡ic napvej za "zaveznike"',

•.'ohunili in sabotirali, kakor pravijo do-sedanjenja porocila.

Predsednik ijubijanske vlade MihaMarinko je imel te dni y Sloveniji go-voí, V katerem je silovito napade! urad-nike in davkarje. SploK se govorí, davodi sedaj Marinko hudo gonjo proti in-teJektiialceiH v kortunisticni partip injih hoce odriniti z vodiinih mest (1coli-kor so jih imeli) in na ta mesta posta-vlti delavce — clatie parti.ie. — Tako jeMarinko obdolzil uradnike in namescen-

ce, da sikanirajo Ijudstvo. Níhce ne niara biti prístojen za resevanje prosenj inpritozb. Uradniki po&iljajo stranke od

Poncija do Pilata. Prav tako izrabijajouradniki svoj polozaj za osebna obracu-

navanja. —Tudi pri odmeri davkov sedavkarji prav nic ne oztrajo na rodóvit-nost tal, ampak predpisujejo davke eno-stavno po katastrskih pbvrsínah. Povsem tem je jasno, tako' ugotovlja Marinko, da se je v drzavni upravni aparatIjudske republike Slovenije vrinil nega-üvni, koraande zeljni element delo-mrznezev in celo "lumpenproletariat".

Kaj pa misli Marinko pod to besedo

"lumpenproletariat", ki se mu najbrz

zelo dopade, tega pa ni povedai.

IZ VSEGA SVETAKo je pred desetimi letí Hitler zacel

strahovati Evropo, so se glavni dogod-

ki razvijali v mesecih marcu in apriíu.Leta 1948 pa je bil ob velikonociiih praz-

nikih polozaj zaradi StaJinovih potez ne-

kako naslednji:

Finska je morala kloniti Stalinovemu

ultimatu in finska delegacija mora v

Moskvi sprejeti taksno zavezníSko in vo-

ja.sko pogodbo, ki spravlja Finsko v po-polno odvisnost od Moskve. — Stalin je

zacel svoj pritisk siriti na ííorveako in

sovjetsko casopisje soglasno ñapada

Norvesko, ees da je odstopila oporiscaAmeriki in Angliji. Norveska viada je

zato za velikonocne praznike pceklicala

vse dopuste vojakom in castnikom; vsavojska je morala biti vse dni v pripra-

vljenosti v vojasnicah, Na üanskem jeviada objavila poziv prebivalstvu. da

naj bo pripravljeno.^ker se je bati ne-nadnih izkrcanj na danski obali. Na

predvecer glavnega velikonocnega praz-nika so nad Kodanjem krozila neznana

letala in vso noc so danski zarometi

nadzirali nebo. Viada je opozorila pre-bivalstvo, da bi kaka tuja sila mogla iz-rabiti praznike in Dansko presenetiti.

Italija se hitro bliza volitvam in policí-ja in oroznistvo mrzlicno isceta skla-

disca orozij, ki so jih komunisti zlastiprejeli iz Titove Jugoslavije. V vseh

italijanskih mestih je ob praznikih pri-•slo do spopadov med policijo in komunisti. — V Avstriji sta .socialdemokrat-.ska in krscanska Ijudska stranka skIeniJi

sporazum, kako preprecíti drzavni udaz,ki bi gft komunistidna manjsina ekusa-

la izvesti s pomocjo sovjetske vojske.

Obe atranki sta sklenili tocen dogovor,kako naj se postopa v sledecih primerih:1. kaj naj se stori, ce bi predsednik vla

de, podpredsednik vlade ali pa predsednik republike bili oropani svobode in nebi mogli izvajati oblasti, "ali pa ce bikateri od teh skocil skozi okno"; 2. kajje treba storíti, da bi avstrijska polici-Ja prejeia primerno opremo; S. volitve

rokah. Zavezniki so Moskvo to-krat za nekaj dni prehiteli in

tudi Tito ze prodajal. Samo da jerito vcasih s svojim Kardeljemblovencem, na vso moc pripovedo-val, da mora Trst pripasti Jugosla-

"kaz Moskve pa je svoiestahsce kar zaobrnil.

V Avstriji bodo 19. novembra 1949, Kan-

cler FigI je tujim casnikarjem izjavil,da je avstrijska policija silno slabo obo-rozena in da ima tako malo streliva, da

je morala uprava policije ukinití vs®strelske vaje redarjev. — V Grciji senapoveduje nov pomladanski val gueriJ-

skega vojskovanja in iz Jugosíav'je PO'

rocajo, da éaka ob grski meji 30.000 >ia-

novo izvezbanih komunistov na vdor v

V Grcijo. Sovjetska viada je poslala v

Turcijo novega veleposlanika, ki naj

tursko vlado privede do tega, da bo s

sovjetsko vlado podpisala novo prija-

teljsko pogodbo, ki bi bila podobona dru-

gim sovjeskim pogodbam s sosedami in

bi pomenila konec turske mednavodne

neodvisnosti. Turski zunanji minister je

odpotoval na posvete v London, iz Ame-

j'ike pa je odsla v Turcijo nova vojaska

misija, ki bo zlasti nadzirala gradnjo

novih letalísc. Tudi na Perzijo izvajajo

sovjeti vedno vecjí pritisk in, zahtevajo

od persijske vlade, da mora amerisko

vojno odposlanstvo zapustiti Perzijo.

V Angliji je viada sklenila odstraniti

iz vaznih sluzbenih mest vse komuniste

in fasiste. Posebni preiskovalni odbori

" bodo proucevali vse prijave o suraljivihuradnikih. — Francija. Belgija. Nizo-

zemska, Luksemburg in Anglija so pod-

pisale zaveznisko in vojasko pogodbo za

petdeset let. Mnogi vidijo v tej zvezi za-

raetek bodoce evropske unije. Skandi-

navske drzave so pobiteJe z izjavami, da

.se zeJe pi'ikJjuciti tej zvezi in iiite, dajih Moskva ne bt popi-ej postavila prod

izbero.

Ker fai pa bila ta zveza v vojaskem

pogledu trenotno se vedno presibka vslucaju sovjetskega ñapada, je viadaZdruáenih drzav sklenila vpoljati delnomobilizacijo, oziroma ustaviti demobili-zacijo. Sicer Zdruzene drzave áe nisopristopile k zahodni evropski zvezi, vendar so ukrenile to, da bi dejansko takojmogle pomogati v slucaju potrebe.V Rumuniji so bile v nedeljo dne 28.

marca volitve v ustavodajno skupscino.Kakor pri hitlerjevskih in faiistiánih vo-litvah so komunisti seveda prejeli 95%

glasov, Nekaj dni pred volitvami pa jebilo objavljeno, da so v Zdruzenihdrzavah, kjer sedaj zivi vomunski kvaljMihaei, odkrili zaroto komunistov, ki sohotel! kralja ubiti. — Ceskoslovaska sahitro spreminja v komunisticno policij-sko dvzavo, vendar se je mnogim p»''-tikom beg v tujino posvecil. Tako je í*

L*B»]

Deiela brez krsíanskega nauka. — Na

ozemlju, ki je prisio pod Tita, potem koje bila uveJjavljena mivovna pogodba zItalijo, smeta samo dva duhovnika po-iicevati krséanski nauk v solí. Vsi osta-li (íuhovniki na slovenskem Primorskemdovolilnice lúso pvejeli in zato ne sme-io poucevati krlcanskega nauka ne V Solí, ne V zupniscu in ne v cerkvi.

Stveli ob ineji. — Med Topolcami inCevovini so titovci ustrelili neko zen-sko, ki je bótela pobegniti v Italijo.

- Truplo so skrili in Jjudje sedaj ugibajo,kdo bi bila ta zenska. V Britofu podMarijinim Celjeni so vojaki iigrabilimozafca, ki je hotel v Italijo. Pretepali.so ga tako neusmiljeno, da je ganilo vse,ki so slisali njegovo vpitje. Nato so gaiisti'elili. Prav tako so vojaki ob mejiustrelili devetletno dekiíco v Pomisceku

na meji Benecije. Reva je tekia za ma-tevjo, ki je nesla hrano delavcem v goz-du ob meji.

Na osem mesccev zapera so v Tolminu

obsodili Ano Gnjntar, ker ni sla voiit.

Njenega svaka Franca Gruntarja so ob-.sodilí na pet mesecev zapera, ker jeprekoracíl mojo.

Fantje beze iz Istre. — Iz Lanisca iniz Mun V Istri je pobegnilo na trzaskoozemlje 61 vnladenicev, Stirje so izBrgunca.

Malim kmetom iz Orechovlja in Vis-njeva napovedujejo komunisti, da jihbocio preselili v diugí del Jugoslavije.ees cía imajo knietje v Brdih premalozemlje. Vsak izgovor je dober za od-vzem zemlje.

Pismo iz domovine. — Tako pise nia-ti svoji hcerkí: Tudi rae zenske mora-

mo delati v tovarnah. Delamo tudi po-

noci in ne samo podnevi. Délo ñas pa ze-lo uíruja. ker ímamo podnevi dosti de-Ja z gospocUnjstvom. Hrana je pa takosílno draga. Moka stane 145 din kg.,slanina 250 din kg.

Kako je v Pulju. — Delavci ki so iz

Pulja pobegnili v Tvst, pripovedujejo;"Y Pulju clelajo po udarnisko. Delavec

ima po 4000 din place mesecno, toda od

tega mu odbíjejo za bolnisko blagajno300 din, 250 din za davek na délo, 100

din za pomoc grskim partizanom, petera pa pride se sindikalni prispevek za

casopis in se cela vrsta drugíh dajatev,

Zivljenje v Pulju je dolgocasno, vecino-

ina so íani le vojaki. NaseliJí so mnogo

Srbov in Cmogorcev in sícer tistih, ki

so Títu zlasti vdani,

Titoví poslaniki. — Tito je iinenoval

za svoje poslanike: na Finskem Nikola

Grulovica, na Danskem Dusana Brati-

ca, V Sofiji Obrada Cicmüa, v Braziliji

Rajka Djermanovica in v Mehiki drja

-Srecka Silovica.

Obsodili so V, Mariboru zopet vecjo

skupino saboterjev in spekulantov. Tri

so obsodili na smrt, vec pa na vecletno

jeco.

Délo Ozne v Italiji. — Tito je na ukaz

koininfonna posial v Italijo vecjo skupi

no Oznovcev in drugíh svojih agentov.

Ti sedaj vezbajo italijanske komuníste

za revolucíjo. V Italijo prihajajo cez

Trst, njihovo giavno deiovno podrocje paje V Milanu. Vecje skupine oznovcev so

:

No vice iz Slovenijetudi V Genevi, Bariju, Brinclisiju, Lecce-

ju. Iz Jugoslavije prihaja tudi orozje za

italijanske komuníste. Del agentov Oznepa se peca tudi s crno berzo in kupujejo

zlasti elektricni materijal, telefonske na-

prave, tkanine za letala; vsa ta roba grc

nato cez Trst z motornirni colni skriviij

V Jugoslavije.

Odbor AF2. — Kongres AF2 (komu-

nisticna zenska ovganizncija) je izvolil

nov odbor in sicer je v odboru 25 Srb-kínj, 5 Macedonk, 4 Hi-vatice in 3 Slo-

venke.

Titovi vohuiti V Avstriji. — Tito ima

y Avstriji zelo mnogo svojih vohunov.

Ti morajo nadzirati emigrante in vohu-

niti zaveznike. Mesecno prejemajo po2000 silingov in zive zelo razkosno. Ima

jo stalne stike z avstvijskimi komunisti.Smola kominforma. — Na Ceákem je

se pred komunisticnim pucem v Pragi iz-ginil kurii- kominforma, ki je nosil izBeograda vazne listine v Moskvo. Bajeje pobegnil v amerisko podrocje v Nem-ciji, Zaradi tega je zavladala v beograj-skih uradih kominforma silna zmeda

med vrbovni kominforma, ker so tako

Amerikanci dobiii v roke silno vazne li

stine. Svicarski list "Die Tat" je nato

kmalu porocal, da so Amerikanci preje-

ii V roke listine, ki zelo obremenjujejo

kominform. Kmalu nato je prisio do ve-likih aretacij v uradih kominforma v

Beogradu.

Smrtna kosa. — V Knninu pri Goricije urarl íTenrik Perin, ugleden slovenski

narodnjak in gospoclar iz Medane v

Brdih. Kot antikomunist se je laní sep-

tembra umaknil z doma in sedaj umrl,

•star 77 let. PogruI) je bil silno velik.

Trzaski akademiki so prlredili pro-tcstiio zborovanje proti nasiljem éeákekomunisticne vlade nací coskimi akade

miki.

Beg iz Jugoslavije. — Listi v Trstu

80 objavili novico, da je poveljnik jugo-slüvanskcga obmejnega oddelka med

Mernikom in Kobaridom zapustil svoje

mosto in pobegnil iz Jugoslavije.

Skof dr. Rozman v svici. — Iz Rima

nam porocajo, da se nnidi Ijubljanski

knezoskof dr. Gregorij Rozman sedaj v

Svíci,

Umrl je v Litiji Kunstler Franc st.,

lesni ir industrijski podjetnik. V Jurje-vici pri Ribnici pa je umrla Roza Silc,

po domacc ytefanjekova Roza.

Kakor govorc Ijudje po Jugoslaviji,raislijo sovjeti na jesen, ko bodo pred-sedniske volitve v Zdruzenih drzavah,izrabiti volilno zmedo in tedaj vdreti vPerzijo in prodreti écz Perzijo na Per-zijski zuliv.

Prvi begunci iz Koroske odhajajo v

Kanado. — Iz porocil, ki jih prejemamoiz begunskih taborisc na Koroskem,povzemamo, da je posebna kanadska ko-

misija odbrala 150 moskih, samih mla-clih in krtpkih. za preselitev v Kanado.Vsi ti bodo kmalu odsli. Toda na Ko

roskem zapuícajo starise in sorodnike,ki §0 oslabeli in jih komisija ni spreje-la. Sedaj ne vedo, kaj bo s temí revezí.Nov zadruzni dom bodo komunisti

praclili med Jurjevíco in Kotom in sicerza vasi Kot, Jurjevica in Breze. Toda

Ijubijansko komunisticne casopisje pise,da med prefaivalstvom ni preveo navdu-

V tujiní dr. Dohauéek, eden voditeljevkatcliske Ijudake stranke in uspelo jepobeci tudi dr. Rlpki, enemu glavnih vo-íljteljev Beneseve stranke. Voditeijemaíjudske stranke msgr. Srameku in msgr.

Hall pa .se je poskus bega ponesieÉi!,Na velíkoñocno íiedeJjo je po slovesni

sluzbi boz,)! V bazilíkí sv. Petra sv. oce zbalkona bazíiíke ogvomni mnoziei vemi-"kov (bilo jih je 300.000) podelií svoj bla-goslov. Pred podelítvijo bJagosJova pa jetmei 10 minutni govor, v kafei'ein ,íepovdarii, da lezi nad Rimom senes JZ-3 6 ne nevamosti, ki jo morajo vsi vei--niki nosití v svojem srcu. Ta úra zahiera neomajno zvestobo Cerkvi in veri,nezrusljivo zvezo med idejo in'akcijo.

POIDUV SLOVENCEM, KI 50 PRISPELI I BRODOM"SANTA CRUZ" V ARGENTINO NA VELIKO NOC

Pozdravlieni.•C •ki sto prebrodili Ocean, da se zdruiite z nami, ki z vami delimo eiiako usodo,

ki zivimo iz enakega sna, in ki snio se eiiake preteklosti postavili iz oci v oiii po-dobni bodocnosti —

pozdravljeni! *

K petim stotinam Slovencem, ki smo slí isto pot, ste vi pridruzili svojih potstotin: tako je nase stevilo stopilo na lep tisoc. 6edna legija Ijudi, ki vedo, zakaj sozapustili Domovino: ne da bi jo kdaj koli izdali in ne da bi jo mogli kdaj koli za-fajiti, temvec zaradi Ijubezni do nje, ki je ne morejo gledati oskrunjeno in prodano.In potopijeno v kri in nasilje! Kako pomembno je, da ate se pripeljali cez globo-ke vode pod iinenom "Sveti Kriz", ki vas je postavil pred naso obal prav na Ve-likonocni dan. Ali ni s tem poudaijeno odresenjc in povelicanje velikega trpljenja,

^ ki ga zivi domovina in mi sami? Po velikem petku tavanja in taboriscnih muk:^ ali ni tu nova sprostitev in vstajenje clovcka, kot ga pojmuje krscanstvo?

Pred vami stoji nov svet kot hekoc pred Kolumbom, ki je v Ameriko zavozil z

' ladjo "Sveta Marija". üspel je samo s svojo vero. In uspeli bomo mi in vi, ce bo-' mo Sli V meglenost dni z vero v Boga in zaupanju v svoje .i'oke... Te, zdrave in

silne, bodo nam gnetle surovo snov v blagoslov. Znoj z nasih lie nam bo rodil hleb-

' ce «kruha kot najlep.so rozo.

' Ob vasem prihodu vas pozdravlja avoboda, varnost zivljenja, sladkost mirnega' spanca, pocitek pred strahom in nbzaupanjem.

Pozdravlja vas délo, ki je kot zlata zila v osrcju zemlje: z znojem se pride do• n.je ín potem vam lije v narocje ziat prah.

Pozdravjja vas tu z nami stara domovina, ki vam ho pomagala prenasati za-lost doniotozja, pa tudi bajaJa vam bo o spoininih, ki so kot zlate zvezde na drugipoluti.

Pozdravlja pa vas tudi nova domovina. ki vam odpii-a svoje bogato narocjeupajmo, da ne kot maceha, temvec zena, ki ñas je z Ijubeznijo posinovila... tava-jccega bi czdomca...

Rojakí. pozdravljeni.'

Tisoc ñas je, da pripravimo pot drugim tisoéem, da skupno pi-ezivimo svojo do-bo V Ijubezni in slogi, in v veri in upanju, da bo "sveti kriz". ki sto ga nosili naboku barke in se vam je prizgal kot prva zvezda na lioveni nobu, slej ko pi'ej pre-

' blisnil tcmno petei'okrako ideco zvezdo nose domace* poloble. Ta vera pa naj bo vo-lika in silna, da ne bo premakmila samo gova, tenivcc tudi ocean.,.

Bog je vstal!

Pozdravljeni!

Buenos Aires, Velikonocni pondeijek re in dr. Janez Jancz ter gdc. Petoüti29. marca: Danés zjutraj ob sedmih je Marija. Izkrcavanje se jo vráilo potem

privozila v pristanisfie ladja "Santa vecera. Med imigranli je ta-Cruz", kí je zopet pripeljala uad 600 ''' slovenskih bogoslov-

cev, ki potu;ejo pod vocistvom prof. Len-slovenskih raugrantov. Na ladjo jih je ^ Ti.kajsnja slovenska ko-priseí pozdravit v imenu tu bivajoéih lónijn jih je z veseljem sprejela. VseSJovencev g. Janez HIadnik, castni pred- Slovcnce v Bs. A.s. pa prosimo, da numsedník Drustva SJovencev, Na peronu pomagajo pri iskanju starovanj in pi'i-

pa so cakali clani odbora gg. Skuiíic To- mernih zaposlitev.

senja za novi dora. Listi zlasti napada-jo élane Ijiidskih odborov in mlndince, kido so premalo navduSeni.

Marijino romaiije. — V "dneh od 7. do10. marca so Fatimsko Marijo castili v

Steverjenu, Podgovi in v Standrezu na

Primorskem. Udclezbu vernikov je bila

povsod zelo velika, bise vazsvetljeno in

prav tako cci-kveni stolpi. Slovensko

Ijudstvo izza zelezne ograje se je tudi

udelezevalo tega slavja in na hi-ibili oii-stran meje so goveli kresovi; ob meji

30 Ijudje poslusali govore, ki so jih pve-nasali zvocniki s stolpov tostran meje

in jokali.

Radi saboze ín tatvin v mariborski

bombnzni tkalnici je bilo obsojenih v

pi'vem pi'ocesu 18 oseb: Korosec Maks,

Mikolic Valentín in Smiljanié Nikola no

smi-t, ostalih 15 obtozoncev pa na 2 do

20 let prisilnega déla z odvzemom svo-

bode.

V drugem procesu zaradi tatvin v is-ti tovami pa so bilí sredi februarja oii-

Rojeni: Sluga Stefan ín Posti'zin Aloj-zij na smrt, IG obtozencev pa na 2 do

20 let.

Proti "Krizarjem" se je vi'sil precesV Mariboru koiicem februarja. Obtozni-

cn je ocitala teroristicne napade nafunkcionarje ijudskih odborov in na or-

gane javne vurnosti, nocne preiskave,

povezane s komitetom v Salzburgu, so-delovanje z izdajalcem bivsim ministroiuSnojem v Ljubljani ter z vohunskiin

centrom "101". Obsojen! so bilí jurisfc'■Ajlec Rado in 18 tovarisev na 18 do 2leti. Obsojeni naj bi zakrivili navedenadejanja v okoliei Radgone.

Skerl Püvle, cand.iur. in borec Jugo-slovanske arraade, je nenadoma umrlsi'edi februarja.

Nekaj spekulantov. ki so bilí obsojeni V februai-ju: Stanko Knavs, trgoveev litiji, Jurcek Jakob, kmct iz Borovni-co, Sustarsic Franci.ska, lastnica mlinaV Iski vasi.

§ef jugoslovanske misijc v NemcijiV. Holjeva je vlozil protest pri angle-skem guvernerju, ker so v taboriscu zabegunce v Nemciji in sicer v Mannes-mannu napadli in spodili iz taboriséajugosl, zveznega oficirja Branka Pavlo-vica,

Smrlnu nesrcca. — V Gorici se jesmrtno ponesrecil 28 lotni Bruno Per-ko.

Zopet .smrt na meji. — Sredi marcasta dva moska hotclu blizu áenpetra priGoi-ici pobegniti iz Jugoslavije. Titovciso streljali, enega ubili, drugemu se jopa posrecilo pobegniti.

KAKO SE PLACANAROCNINA

VIjudno prosimo svoje narocnike. kiáf niso poravnali narocnine. da to storecimprej In .sicer naj nakazcju narocni-no po postncm ceku. Poslní cek lahkoprejmejo v vsakem postncm uradu, do-locijo na lestvici ob robu visino zneskain napisejo nal naslov "Svobodna Slo-venija". Víctor Martínez .50, Bs. Aire.s.

Narocnina za celo leto pesov 10.—za pol jeta „ 5.—

Ktr izhaja nal list samo s podporoin razumcvanjem nasih iiarocnikov inprijateljev, lepo prosimo. da narocninocimprej poravnate!

"Svobodna Slovenija"

POIZVEDBE. — -Pavía Percic, begun-ka na Koroskem, je nase urednistvo za-prcsila, da objavitno naslednje: V Ar-gentini zivi moj .sti'ic Antón Pagler izMlina pri Bledu na Gorenjskem. Kdorkaj ve zanj, naj to sporoci na naslov:Pavía Percic, D.P. Camp, Spital/Drnub. 14, Austria - Europa.

PODPIRAJTEÑAS L I W !

Stran 4.SVOBODNA SLOVENIJA

KAJ JE NOVECA V ARflENTINIl'rezídenl Perón je v vlacini palaci

spvcjel zastopstvo mchiske voj'aákezdvavniskc komisije, ki je pvisla v Ar-jrentino proucevat organizacijo argen-liiiske vojaske zdravstveiie sluzbe. Vodjazastopstva, general Gómez Santos, jeizrocil- generalu Peronu niehisko zasta-vo.

üivíi argeiitinski ambasador v USA,dr. O. IvaniseviS se je vrnil iz Washiiig-

y tona, kjer je pvcdal svoje odpoklicne li-stine in so poslovil od predsednika USATrumana. Povdarjajo, da je dr. Ivani-sevic ze prinesel s -seboj odobrenje USAvlade za to, da bo za novoga argentin-skcga veieposlanika v Washingtonuimenovan Jerónimo Bemorino.

Francoska Solska krizarka "Jeanned'Are" je v dvugi polovici marca obiska-lu argentinsko pvestolnico. Oblasti soposadle! priredili pri.srcen sprejoni, po-vuljnik ladjc pa je na krizarki priredilslovescn. .sprejem prezidonlu generaluPeronu.

UivSc angleSke zele/.nice. ki jih je ar-gentinska viada odkiipila in vkljuciia vargentinska narodno gospodarstvo cine3. marca ictos, so bile podrejene poseb-nemu oclboiu, ki jih bo iipravljal. Odbó-ni bo predsedoval predsednik narodne-

ga gospodai'skega sveta, -Miguel Miranda. V odboi'U bocio se zustopniki mini-

Peronu

nih pesov 1100.—, nato znasa povisek po20 pesov in to do najvisje place pesov1000.— mesecno. ■

Predsednik gospodarskega sveta Miguel Miranda Je na vabilo angleskegakluba V Olivosu predaval ungleSkí kolo-niji V Buenos Airesu. kaj naj .4.nglezistore, da se vzivc v argentinsko zivljen-je. Miranda je poslusalcem, ki jih je fallo toliko, da so morali stati se v stran-skih prostorih, rekel, da naj Anglezicimprej nehajo gledati v staro domovi-no kot svojo edino vez in da naj se za-vedajo, da so v Avgentini zato, da slu-

zíjo argentlnskemu napredku. Svojeotroke naj vzgojo, da bodo cim boljsiargentinski drzavljanl. To Anglezem in'njihovim otrokoin gotovo ne bo zal, ker

jim bo Argentina vse délo za njen iia-predek lisockratno povrnila.

SLOVENSKE AKADEMieARKEV áPANIJI

Diie 15. marca ob osmíh zjutrfijse je z i-imskega letali.sca odpeijaJo osem slovenskih akademicarkz jetalom v gpanijo, da bodo tamnadaljevale svoje studije. Ob 1.30.so ze prístale v Bai-celoni na span-skih tieh. Vozile so se iiajprei pro-ti Milanu, nato pa cez Alpe_3500rri visolco. Na rimsko letalisce stajih spremila p. Landi in p. Prese-ren. — ápaiiske tovarisice v Bar-celoní so jih navduseno sprejeie.Dve ostaneta v Barceloni, ostaiihsest pa jih gre v Zaragozo. —spansko obc'instvo .slovenske aka-demicarke povsod prisrcno poz-dravljíi. Listi so objavili slike inprinesÜ tudi interviewe. — VSpanijo prldejo ka.sneje se stiriakademicarke.

KRIViCA NAD TRzAsKlMl SLOVENCI

dnevi jo bilo tukaj objav-BivSc angleSke zele/.nice. ki "jih je ai- 'jeno poroíilo generala Aireya, vrhov-

gentinska viada odkuplln in vkljuciia v "ejí" poveljnika ¡n cuvarja blagmje inargentinska narodno gospodarstvo cine varnosti prebivalstva v svoboclni trzaski3. marca ictos, so bile podrejene poseb- drzavici. To porocilo je zelo obsezno innemu oclboiu, ki jih bo iipravljal. Odhó- obsega 22 poglavij. Poroéilo je generalni bo predsedoval predsednik narodne- objavil zlasti zato, da bi poclal pravoga gospodarskega sveta, -Miguel Miran- o poloziijo in o prebivalcih.ciu. V odboru bodo se zustopniki mini- Toda to porocilo je jasen clokaz, dastrstva za javno cielo in financnega mi- , ta ni pisal niti Anglez, se manj pa

Anistrstva tev clani Ccntralne banke. Ta

odbor imn za nalogo. da nakupi nove ice-iuzniske stroje in vse, kar je potrebno zaobnovo teh prog. Odbor bo tudi sesta-

vi) nacrt pravilnika za skupno vodstvo

iti upravo vse!) drzavnih zelecnic.

Zenske iisluzbenke v barih in slicnih

iibratili bodo moralo zapustiti svoja

shizbena mesta, kiikor je to odredil ko-

niisar obcine v Buenos Airesu. Zenske

ne bodo smele biti usluzbenc v gostiii-

skih prostorih, kjer se toéijo alkoholiie

pijacc.

Nova letalska zveza mecí Rimom in

Buenos Airesom bo zacela obiato^iati v

niesucu maju. Novo progo bo vodila íta-

lljanska druzba Aiitalia in na progi bodo iiporabljali stinmotorna letala "Lan-

caster", ki bodo lahko vozila po 18 pot-iiikov.

Bancni uradniki v Buenos Airesu so

nrganizirali cnodnevno stavko (pasivno)in zuhtevnlí, da se uvede njihove place.Pügajanja so bila takoj uspesno zaklju-cena in rcdno délo y bankah se je takojobiiovilo. Bancni namescenci so zahte-

vali, da mora biti najmanjsa mesecnaplaca pesov 400.—, ki se vsako leto zvj-

sa za 25 pesov, dokler ne dosozo inesec-

VELIKANOe V DRUSTVU

' ' SLOVENCEV

Novi slovenski vseljenci v Buenos A :-

i'esu so letos pi-vic praznovali Veliko noc-

V novi domovini. Ze veliki cetrtek in ve-

liki peíek so se pripravljali na prazniks poboznostmi in govovi v kapeli mai-ia-iiistov, ki sta jih vodila g. Janoz Hlad-

nik in misijonar g. LadcisLencek. V ne-

cieljo je bila v tej kapeli peta slovenskemasa, med. katero je moikí zbor peí do-mace slovenske pesmi, da smb bili. reskakor doma. Prava domacnost pa .so je

razvilu po ninsi v drustvenih prostorihna Martínez 50, kjer so vsi pvejeii maj-hen slovenski "zegen" s pirhom, siinko,potíco in celo hvenom. Ob tej uriliki jepredsednik g. Stare Milos spregovorillepe pozdravne ir zahvalne besede terse spominjal naSlh clruzin v domoviniin nasih tovarlsev - emigrantov, ki sto-jc pvav clanes pred vrati nasega mestaz ladjo "Santa Ci-uz", pa jim ni bilo da-no, udele^iti se naso velike noéi, kakor' smo mialili. Popoldan se je nadaljevala

poboznost V kapeli. pa tudi prijateljskisostanek v druátvenih prostorih.

Imprenta "Dorrego" - Dovrego 1102.

meríkanec, preclvsem pa ne vojak, pacpa so ga sestavili in napisali podrcjeniuradniki, kí .so v vsoh odsokih zavez-

iiiSke uprave Italijani, le v odseku za

solstvo je nekaj Slovencev.

Tako je med prebivalstvom zbudilo

posebno pozorno.st opredeljevanje pre

bivalstva v Trstu. Po tem porocílu sta

v Trstu V glavnein dve narocinostni sku-

pini: italijanska in slovenske korauni-

sticna. To pa ni rea in je le plod itali-janskih áovinostov v Trstu, ki ze dve

leti in vec istovetijo vse Slovence s ko-

munisti.munisti.

Italijanski uradniki dobro vedo, da je

koniunisticna partija samo ena in da v

tej partiji ni razlike med Titom in To-

gliatijem. In ker je tako, tedaj tudi vtrzaiki komunisticni stranki ni razlike

in je vodstvo komunisticnc stvanke v

Trstu sestavljeno tako, da so ItalijaniV vecini in slovenski komunisti v manj-

sini. Tudi v raznih mestnih komunistic-

nih odborih je vse povsod vec Italija-

nov ko pa Slovencev. To je tedaj jasen

clokaz, da je v Trstu vec komunistov

Italijanov ko pa Slovencev. Zato je trdi-

tev, da so vsi Slovenci samo komunisti

in da Italijani niso ali pa ne bi bili

zgresena.

Pac pa je resnica ta, da velika vecina

Slovencev na ozemíju trzaákega svo-

bocinega ozcralja odiocno odklanja ko-

munizem. Slovenci ne priznavaju rezima,

ki je sedaj v Jugoslavijl na oblasti in

ga obsojajo.'Pa se nekaj: trzaski Slovenci so ze

precl to vojno in pod raznimi rezimi po-precl to vojno in pod raznimi rezimi po-

Stev,"7.

kazali, da so ponosni na svojo narod-nost in da si jo znajo ociivaíi; zanjo sotudi ártvovali veé junakov pod fasiz-mom in kakor" so odklanjali popi'sj íasí-sticno diktaturo, tako odklanjaj'o tudiIcomunisticno diktaturo, ker .sloven.skojjucistvo ne prcnese rezima, kí jeinbíjccloveku njegovo dostojanstvo.

Kdo pa je vsili! Jugoslaviji komuní-sticno diktaturo, vedo pa povsod pravdobro in zato bodo morali pri bodoéihporcicllih praviineje presojati nazore incuvstvovanja trzaskih Slovencev.

TOMAZEV DAN V MADRíDL

Dne 7. marca so slovenski kato-Jiski akademiki vedno slavili godveJfkega katoJiskega filozofa, sv.Tómala Akvinskega, Lansko letoje bíla prosJav;i dneva se v Rimúietos pa je bi/a ze v Madridu. Naj-prej so imejí sJovenski akademikiproslavo zase s svcjima preda-vanjema in sicer je biio prvo pre-<iavanje "Cas in Cerkev". drugopredavanje pa j.e obsegalfi snor"Tomazeva- politicna filozofíja".

Po tej slovenski prireditvi pa jebila skupna mednarodna proslavaza vse akademike, ki se zbirajo vkolegiju "Santiago Aposto!". Natej roednarodni proslavvi so slovenski akademiki nastopili in za-peli nekaj nasih slovenskih pesnl("Na hribih se déla dan" in "¿abjasvatba") Nastopil je tudi slovenski teno3-ist-akademík in morakza-

peti vec nasih pesni. ki jih je tudi moral ponoviti. Za Slovenci sonastopili tudi Ukrajinci in Geor-gijci.

Poravnajte

inaro45nino

eimprej!

i DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA ;^ Z A V I T K 1 Z A S L O V E N I «1 O ^^ Dostava C-ez Svico s soclelovanjem tamkajsnjih oi-ganizacij za pomoc {

I Arturo Bruller 25 d« Mayo 305, Of. 655 - T. A. ;t3-07S7 íUradne ure; od 10 do 13 in od 15 do 19; ob .soobtah od 10 do 13. ✓

ZAVITEK KAVE4'.2 kg najboljse surove "Santos"kavc

cena raSn. 27.—ZAVITEK SVINJSKE MASTI

cloza zajamceno ciste svinjske ma-sti, notto 2100 gr.

cena mSn. 19.80ZAVITEK SLADKORJA5 kg sladkorja

cena mSn. 15.50ZAVITEK MOKE5 kg pseniáne moke

cena mSit. 14.50ZAVITEK RIÍA4V' kg riza

cena mSn. 15.50ZAVITEK MOKE IN RI:;iA

po! moke, pol riza,5 kg bruto cena mSn. 15.50

ZAVITEK TESTENINi-eznnci, oz. spageti,4V2 kg netto cena mSn. 15.50

ZAVITEK OVSENIH KOSMICEV4'/> kg ovsenih kosmicev, cena mSn. 13.30

l'OSILJKE IZ U. S AZAVITEK NYLON0 parov Nylon nognvic, velikost

"O 10 cena mSn. 37.—ZAVITEK SARDIN

14 doz I.a portugalskih sarclii)

ZAVITEK MILA

DAN^KÍ ZAVITEK1 kg surovega masía1 kg mesa1 kg prekajene trobusne sinm'ne 1/* kg sira cena niSn. 40.

KOLONIJALNI ZAVITEK1 kg kave (doza)2 ibs cacaoa227 gr. Ceylon éaja5 Ibs kristalnega sladkorja

cena m$n. 25.30MLECNI ZAVITEK2 doz! polnomastnega mleka "v prahu

2 dozi sladkancga kondenz. mleka4 cloze nesladkanega kondenz.

mleka ,1 doza smetane

cena m$n 23.20

ZAVITEK eOKOLADEnajboljsa nizozemska cokalada"Kwatta" V skatijah po 300 ploscic,2 kg netto. cena mSn. 22.—

ZAVITEK MASeOB1 kg (doza) surovega masía

netto 900 gr,2 kg I.a margarine

cena m$n. 26.50ZAVITEK TOALETNEGA MILA

8 komaclov a 106 gr.cena mSn. 14.30

ZAVITEK "LILLI"900 gr. volne modre ali crne

X cena mSn. 28.—

ZAVITEK KAVE3 kg surove kave1 kg sladkorjaM kg cacaoa cena mSn. '24.30

CAMBRIDGE ZAVITEK1 kg prekajene hrbtne slanine zmesom,

1 kg prekajene suhe slanine,1 kg (doza) svinjskega mesa v

oraaki,1 kg (cloza) surovega masía.

cena mfn. 43.—OXFORD ZAVITEK1 kg (doza) gnjati,1 kg prekajene hrbtne slanine zmesom,

1 kg (doza) svinjskega mesa vomakí

1 kg Idoza) surovega masíaenea mSn. 43.—

LJUDSKI ZAVITEK4 zav. grahove moke,2 zav. moke za juho,3 zav. testenih za vkuVio,3 zav. kostanjevih kosmicev,skupno 12 zav. v celoti 5 kg.

cena mSn. 19.80Posiljamo tudi bógate izbiro raznih

zavojev volne, obleke, ceíjev inhrane.

Hitra dosíav» iz tovarne SV Zlínu eSR. 50 raznih 1vrst. Velikosti cevljev ni Jnujno navajati. V svrho

W M m • vejiivw3<.i ...* ■*-« w !.< «I I í H nuj-jio navajati. V svrho^ ^ ̂ ̂ 7 j ^ hitre pomoíi Vam daje

tovariia 15% popusta.

po in^n.^aS" zl''zSHek"'pr?pis„S cloclati za postnino v Slovenijiprilozitc obenem postni .cok. ' "