skladnja v treh predelavah bohoriČeve slovnice (1715 ...€¦ · v poglavju o skladnji se še...

KozmaAhačičZRC SAZUInštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

SKLADNJAVTREHPREDELAVAHBOHORIČEVESLOVNICE(1715,1755,1758)

Prispevek obravnava poglavje o skladnji v treh predelavah Bohoričeve slovnice: Hipolitovi iz leta1715,rokopisniizleta1755incelovškiizleta1758.Analizakaže,daprivsehtrehpredelavahnegrezamalenkostne popravke, ampakda prinašajo izpuščeni in dodani deli v teh slovnicah zanimiv vpogled vtedanjoslovničarskomisel.Vpoglavjuoskladnjisešeposebejlepopokažeodvisnostslovnicizleta1755in1758odHipolitove(inneneposrednoodBohoričeve)predloge,lahkopatudispremljamo,kakšneposledicezavsebinoslovnicejeimelonekritičnoprevajanjebesedilaslovnicevnemščinovizdajiizleta1758.

Ključne besede: zgodovina jezikoslovja, skladnja, Hipolit Novomeški, Adam Bohorič, celovškijezuiti,18.stoletje

0 Vobdobjuprotestantizmav16.stoletjustanaSlovenskemnastalikardveslovničnideli(Bohoričevaslovnicaizleta1584inmalaslovnicaštirihjezikovvMegiserjevemštirijezičnem slovarju iz leta 1592; prim. Ahačič 2007: 69–223), na začetkuprotireformacijskedobepaleta1607šemalaslovnicavitalijansko-slovenskemslovarju,kigajenapisalGregorioAlasiadaSommaripa.Doleta1715natonaSlovenskemninastalanobenaslovnica–nevrokopisninevtiskaniobliki,slabopajebilapoznanatudiBohoričevaslovnica,kisejenaSlovenskemohranilalevnekajizvodih.1 Slovnico 1BohoričevoslovnicostapredHipolitomdokazljivopoznalaleSchönlebeninValvasor(Slodnjak1971:123–124).SchönlebenomenjaBohoričevodelovsvojizgodoviniCarniola antiqua et nova izleta1581,Valvasorpajev6.knjigisvojeSlave vojvodine Kranjske ponatisnildelepoglavjaopravopisu.

UDK811.163.6’367-112”18”

Jezikinslovstvo,let.54(2009),št.2

52 KozmaAhačič

sotedanjipiscimočnopogrešali.Normapisaneslovenščine,kakorsojovzpostavilislovenskiprotestantskipisci,namrečbrezslovniceniimelanobeneteoretičneopore,vzdrževalapasejepredvsemsponatisimestomaprirejenegabesedilaodlomkovizDalmatinoveBiblijeizleta1584,kisobilinavoljovlekcionarjih(HreninČandek1613;Schönleben1672), izdanihvkar precejšnjem številu izvodov.Zadrego, kijo je za pisce predstavljala odsotnost slovnice, so reševali z različnimi uvodi vtiskana in rokopisnadela,kakor jihberemonaprimerpriSchönlebnu,Kastelcu,Svetokriškem,Vorencu,Hipolitu,Basarju,Paglovcuitd.2Težavagledenormiranjaslovenskegajezikajebilašeposebejvelikazaradirazlikemednormo,kakorsojovzpostavili slovenskiprotestantskipisci, inmedspremembami,ki sosedogajalev govorjenem jeziku (Ahačič 2008).Kastelec je tako leta 1678 zapisal: »Če bomarljivi bralec v temmalem delu našel napako, naj odpusti alimoji nevednostiali tiskarju ali kranjskemu jeziku, ki nima slovnice«3 (navedeno po 2. izdaji, kiprinašaistobesedilo,Kastelec1678:177).Edinaslovnica,kijebilav17.stoletjunaSlovenskemopaznoprisotna,jeslovnicajezuitaEmmanuelaAlvara(Ahačič2007:93),kisojorabilinajezuitskemkolegijuvLjubljanizapouklatinščinevprvihtrehrazredih.ZarazumevanjejezikoslovnegaznanjanaSlovenskemjeneprecenljivegapomena, da je bila ena od številnih evropskih variant te slovnice (doslej jih jebilo za 17. stoletje evidentiranih 131; Springhetti 1961–62: 304) natisnjena tudiLjubljanipritiskarjuMayrjuvletih1686in1696,4kardoslejnibiloširšeznano.5 V 18.stoletjusejezačelotostanjepostopomaizboljševati.Leta1715jevlatinščiniizdalslovnicoHipolitNovomeški,leta1755jenastal(pravtakolatinski)rokopisslovenskeslovnice, leta1758paso jezuitivCelovcu izdalislovnicovnemškemjeziku.VsetrislovnicesopriredbeBohoričeveslovniceizleta1584,vendarsoznjovrazličnemrazmerju,razlikujejopasetudivkvaliteti:takoglederazumljivostizatedanjegabralcakakortudigledenaustreznostpodajanjaohranjeneBohoričevevsebine,izvirnostdodanihdelovterutemeljenostizpuščenihdelov.

Vobsežnejšiprimerjavi6 teh trehslovniczBohoričevoslovnicososepokazala

2 Prim.Kopitar(1808:57–125).Avtorpričujočegaprispevkapripravljaponovenpregledtehzapisovskupajsprevodivslovenščino.3»SidiligensLector inhocopusculoerrorem invenerit,parcat,velmeae ignorantiae,vel typo,velidiomatisCarniolico,carentiGrammatica.«4Grezadelovtrehsamostojnonaslovljenihknjigah:Emmanuelis Alvari e Societate Jesu De institutione grammatica libri III. quorum secundus nuper est ad veterem fere grammaticorum rationem revocatus,Labaci:typisThaddaeiMayr,impensisAdamiScube,1686–1694.Drugaintretjaknjigastaizšlileta1686,prvaknjiga(mordažeponatis?)pa1694.VsetriknjigehraniNUK,tretjoknjigotudiSlovenskišolskimuzej.5VsvojibibliografijilatinskihdeljonaštevaSimoniti(1972:11–12).VNUK-usojonanašopobudodigitalizirali.6Oskladnjivomenjenihtrehslovnicahjedoslejanalitično,akratkopisalJožeToporišič(1984:161–162;1988:231–232,tunastr.235–236navajatudidotedanjekrajšezapiseocelovškislovnici;delomaponatisnjenovToporišič2003:331–334),orokopisnislovnicijepisalJosefHahn(1971:140–143),kipapodajapredvsemformalenopisrokopisa,preglednojeodvehtiskanihslovnicahnajizčrpnejepisalSlodnjak(1971:126–128),celovškeslovnicepasedotika tudiMartinaOrožen(2003[1971]:389–390).GlederazmerijmedomenjenimislovnicamijeToporišičdobropredvideval,dajerokopisnaslovnicaokrajšanoHipolitovobesedilo,kajvečpanimogelreči,kerrokopisaniimelprisebi.Zatotudinedržinjegovougibanje,dabibilirokopisnaslovnicaincelovškaslovnicavkakršnikolizvezi.Oobravnavanihtrehslovnicahnajdemokakzapistudivdrugihdelih,vendarvmenidostopniliteraturikakaprimerjalnaanalizanibilaopravljena.

SkladnjavtrehpredelavahBohoričeveslovnice... 53

naslednja razmerja: Hipolitova priredba iz leta 1715 (HG 1715) se naslanjaneposrednonaBohoričevoslovnico.Prinašakarnekajavtorskihdodatkov,mnogamestapasoizpuščenazmislijonanoveuporabnikeslovnice.Rokopisnaslovnicaizleta1755(G1755)jemočnoskrajšanprepisHipolitoveslovnice,kijepravtakonarejennaprecejvisokiravni.Celovškaslovnicaizleta1758(G1758)paprinašaprecejnekritičennemškiprevodHipolitovepriredbe–kvalitetnostanarejenasamouvod in knjiga(=poglavje)opravopisu,kijetudinajboljavtorska,nekajambicijpakažesemintjatudiknjigaoetimologiji(pregibanjubesed).Zavsetrislovnicelahkorečemo,da–vnasprotjuzoznakami,kijihobčasnodoživljajo–prinašajomnogenoveinformacijetersizatozaslužijonekolikonatančnejšoobravnavo.Tonikakorniso samonekritičniprepisiBohoričeveslovnice,ampakpriredbe,ki ssebojnosijotudiduhsvojegačasa.

Našprispevekbogovorilopoglavjuoskladnjivtehtrehslovnicah.TopoglavjejepravzapravgledenaBohoričanajmanjizvirno,obravnavamopagakotprvega,kersevnjemnajboljnazornokažejorazmerjamedtemitremislovnicamiterrazlikevnjihovikvaliteti.

1 Skladnja v Hipolitovi izdaji slovnice iz leta 1715 (HG 1715)

Hipolitje–površnogledano–resdavečinomazgoljprepisovalbesediloBH1584.VendarpateganipočelbrezpremislekainbrezdoločenihspremembBohoričevegabesedila.Kot jeopazilžeToporišič (1984:161), jepriprimerihdoslednejekotBohoričzaznamovalnaglas.PriprimerihjenaredilHipolitvečpopravkovbesedinnjihovihglasoslovnihznačilnostioz.njihovegazapisa.7TepopravkestanatovcelotisprejelatakoG1755kotG1758–kolikortehmestnistaizpuščala.PreostalespremembeBohoričevegabesedilalahkoopazujemonadvehravneh.Najprejnasbozanimalo,kajjeHipolitBohoričevemubesediludodal,natopa,kajjeizpustil.7Grezanaslednjepopravke (primeri sovcelotnemčlankuprepisanibreznaglasnihznamenj):perredu>perzajtu(178),lubesan>lubesen(179),narnekasaniſhi>narhudobniſhi(180),isdveju>isdvejh(181),minuzhiga>mineozhiga(181),nedolshan>nedolshen(182),doſtojn>vmetalen,vumen(182),mur>samurz(182),ſurota>ſirota(183),ſeſpravio>ſesglihajo(184),oli>ali(184,211,213,215,218,221),folkregiraſh>ludſtvugovernaſh(185),shihar>shiher(185),verujo>vjerujejo(185),tamazh>tamuzh(185),neſim>nejſim(188),svesde<svejsde(188),vojſkujo>vojſkujejo(188),sholdnerji>ſholnerji(188–189,212),koteru>kateru(189),pejſnam>pejſmam(189),veſſela>vſezh(lat.laeta)(190),dejla>della(190),ſeshive>ſeshivi(192),perjasen>prijasnoſt(194),gfarlikoſt>nevarnoſt(194),vranum>orlam(lat.corvis)(195),bruma>brumnoſt(196),denarjem>denarjam(196),navadel>navadil(197),oblezhem>oblejzhem(197),s’pregledajnjem>s’pregledajnjom(197),s’ſpanjem>s’ſpanjom(198),s/.../bilpretom>s/.../divnino(198),zhmerle>zhmerli(198),leno>lejno(198),kotere>katere(202),vojljo>voljo(202),petja>pejtja(202),k’gledajnju>h’ogledajnju(202),s/.../delajnjem>s/.../delajnjom(203),ſrezhomolim>ſrezhovoſzhim(204),domov>damu(204),p[r]iſhel>priſhal (204),h’bijejnju>h tepejnju (204),veruje>vjeruje (204), sashleht>saporednu(206),vajlja>velja(206),trifirtelnov>trijhfirtelzov(208),neſo>nejſo(208),korazheu>korazheju(208),v’Italio>v’laſhkodeshelo(208),v’lezhem>v’lejzhem(210),regulus>krajlizh(lat.regulus)(210),gaj>pule(211),ohrane>ohranjo(214),ſedeje<ſeſturi(215),principu>firſhtu(217),furſht>fürſht(217),revati>grevati(217),ludi>ludij(218),grehov<grejhov(218),bodozhi>bodeozhi(219),perredi>perzajti(219),pruti>napruti(220),v’juda>vivuda(220),v’zhiſli>v’ſhtivili(221),retki>redki(221),k’perlam>k’mojſhkram(221),ſhafajnje>vſhafajnje(222),vajlam>velam(224).

54 KozmaAhačič

1.1 Dodatki k besedilu BH 1584

Na začetku skladnje je HG 1715 dodal kratek uvod: »Slovenska skladnja alikonstrukcija delov govora se v velikimeri uravnava po latinski, še bolj pa jepodobnanemški in italijanski,zaradičesarnambovpomoč,čebomo latinskopreobrnilivnemškoiniztegaizoblikovalislovensko.«8

Hipolittorejprispremljanjusvojelatinsko-slovenskeskladnjebralcusvetuje,dasipomagazvmesnimsodobnimjezikom–nemščinoaliitalijanščino.

latinskiprimer prevod

vnemščino

slovenskiprimer

Vendar pa (drugače kot v drugih knjigah slovnice) ta miselni proces v celotiprepusti bralcu svoje skladnje, ne ohrani niti vseh (redkih) nemških primerov,kijihlahkonajdemopriBohoriču(Ahačič2007:196–197).Ohranizgoljprimer»dasunſerefreundſchafft«priinfinitivih(HG1715:201)ter»jedeminſonderheit«oz.»jeeinem«priskladnjištevnikov(HG1715:212).Bralecnajtorejskladnjosprejemanapodlagi latinskegamodela, razumevapanaj jo spomočjo svojegaznanjanemščine(aliitalijanščine).

NadvehmestihdodajaHipolitprimer,kisemuzdijezikovnosodobnejši.Pritemprevidnododaja,dagrezaprimeriz»ljudskegajezika«.Bohoričevopisjezikamutorejpredstavljamodelstandardnegaknjižnegajezika,sodobnarabapaodklonodnjegavljudskemgovoru.TakovpoglavjuopartitivneminkolektivnemrodilnikuBohoričevimaprimeroma za latinski inter concionatores: »MejPridigarjih« ali»Pridigarmi«dodaše(HG1715:181):»Vljudskemjeziku:mej pridigarji«.9

Vopombahpri primerihglagolov z rodilnikomspomina,10 kjerBohoričglagolmisereor (kot glagol, ki se v latinščini veže z rodilnikom) prevaja z vezavos predložnim tožilnikom: »ſe ſmilim zhes leto sheno« (BH 1584: 23), doda šeprimer,kipovezaviustrezalatinskemu(HG1715:194):»Vljudskemjeziku[selahkoglagolſmiliti ſe]11vežetudizrodilnikom:Sem ſe vſmilil tiga zhloveka ali te shene«.12

8»SyntaxisSlavicaſeupartiumorationisConſtructiomultumſeLatinisaccomodat,plustamencumGermanisetItalisconvenit,quarejuvabitLatinumadGermaniſmumrevocare,etexhocSlavonicumefformare.«9»Vulgo:mejpridigarji.«10Vsi slovenski prevodi, ki se nanašajo na slovnično vsebinoBohoričeve predloge, so povzeti poAhačič(2007:117–213),zatojihvtemprispevkunerazlagamonadrobneje.Tamsopojasnjenituditerminikotmetaplazem,antiptoza,enalaga,sinteza,silepsa,prolepsa,sinekdoha,evokacijaitd.11Vsebinavoglatihoklepajihjevselejkomentaravtorjaprispevka.12»Vulgoetiamcumgenit.Semſevſmililtigazhloveka,aliteshene.«


Prikonstrukcijahzločilnikomtakoprimeromagenere Andria in natione Syrus,kijupoBohoričuprevajaspredložnimrodilnikom(od Andriſke shlahte,od Syriſke shlahte),dodanovprimerzbrezpredložnimrodilnikom(HG1715:183):»NationeTurca:turſhkiga ſaroda.Vrodilnikubrezpredloga.«13

V poglavju o primerih glagolov z rodilnikom spominaBohoričevemu prevodute konstrukcije s predložnim tožilnikom doda še prevod z brezpredložnimrodilnikom:»Rabise[glagolsmiſliti/domiſliti ſe–lat.memini]tudizrodilnikom:ſem ſe te rizhi domiſlil«.14

Zadnjim trem primerom je skupno to, da se želijo čimbolj približati situaciji,kakršnozasledimovlatinščini.TotežnjoHipolittudiubesedinamestu,kjergovoriorabiglagolaessenamestoglagolahabere.Bohoričevimaprevodomalatinskegastavka»Est mihi lucro«: »Gre, ali pride meni h'dobizhku ali je muj dobizhek«,dodašeprevod,kiustrezalatinščini(HG1715:197):»Ustreznolatinščini:je meni h'dobizhku«.15

Vprvem poglavju o imenovalniku pred osebnim glagolom (HG1715: 177) jeHipolit Bohoričevemu besedilu: »Konstrukcija pridevnika in samostalnika jeenakakotpriLatincih,«dodalšedodatnopojasnilo:»Ujematasenamrečvspolu,številuinsklonu.«16

Zaradikrajšanjapajepriopombahhglagoluzdajalnikomprimeroma,kijusicernajdemotudipriBohoriču,dodalsvojkomentar(HG1715:196):»Nekateriizmedteh glagolov imajo dajalnik osebe in tožilnik stvari /.../ Nekateri imajo samotožilnik/.../.«17VendarpajevsebinskovtemkomentarjugledenaBH1584novosamoopažanjeglededajalnikaosebe–ostalojepovzetopoBohoriču.

Karsetičevsebinskihpopravkov,lahkoomenimoše,dajeHipolitdodalvpoglavjuogerundijihna-dumpozicijskovariantopredlogak(HG1715:202):»k'ali h'«(Bohoričimasamok').TovariantosicernajdemopriBohoričuvetimologiji(BH1584:S154).

VpoglavjuozvalniškikonstrukcijiglagolajepopravilBohoričevprevodlatinskegaprimera (BH1584: S11).18Bohorič je namreč pozabil prevesti latinsko besedo

13»NationeTurca,turſhkigaſaroda,ingenit.ſinepraepoſ.«14»Dicituretiamcumgenit.ſemſeterizhidomiſlil.«15»Conformiteradlatinum:jemenih’dobizhku.«16»AdjectivietSubstantiviconſtructioeadem,quaeapudLatinos.Concordantiumſcilicet:ingenere,numero,etcaſu.«17»AliquatamenexhishabentDativumperſonaeetAccuſativumrei/.../.Aliquatantumaccuſativum/.../.«18»/I/s'hajaj, eden is naſhih koſti:zaimekedansedodajanamestozvalnika,zglagolomdrugeosebe:ishajaj.« – »/I/s'hajaj, eden is naſhih koſti, pronomen:Edan nominativi caſus pro vocativo additur,verboſecundaeperſonae,ishajaj.«

56 KozmaAhačič

ultor,HipolitpajoprevajainustreznopopravitudiBohoričevorazlago,pričemerpastorinapako,sajbesedamaſzhuvaviznizaimek(HG1715:185):»Is'hajaj en maſzhuvaviz is naſhih koſti:zaimek[sic!]maſzhuvavizsedodajanamestozvalnika,zglagolomdrugeosebe:is'hajaj.«19Popraviljetudiprimer»Endejl,jejdinamisopoſtavljajo« (BH 1584: S12–13) > »En dejl, jejdi ſe namijſo poſtavlajo« (HG1715:186).20

Hipolitjevpoglavjeoskladnjivključiltudipoglavjionekajvrstahmetaplazmaterprozodiji innaglaševanju(HG1715:223–224),kijuBohoričpodajaločeno(BH1584:(6)–(7)).Takšnavključitevjezatovrstneslovnicenekolikoneobičajna,jepaomogočilaenakomernejšerazmerjevdolžiniposameznihknjig.

1.2 Izpuščena mesta glede na besedilo BH 1584

OHipolitukotprirejevalcuBohoričeveskladnjenamševečkotdodatkipovedomesta,kijihjeizpuščal.Razvrstimojihlahkonapetskupin,kakorjerazvidnoizspodnjetabele.

Poglavja, pravila ter latinski primeri v BH 158421

BH 1584, str. v skladnji

manjka na str. v HG 1715

komentirano pod točko

DE NOMINE

5. pravilo: De superlativis

Plato,doctißimusGraecorum 4 180 5

7. pravilo: De adiectivis copiae

genitivus copiaeZaprimerom»ditißimusagri«manjka:EstGermaniſmus. 5 181 5

notitiae

fidensanimi 6 181 510. pravilo: De ablativi conſtructione in nomineMateriaeablatiui:coronamduplicemgemmisauroque 7 183 5

Formaeablativi:formoſusere 7 183 5

19 »/I/s’hajajen [sic!] maſzhuvaviz is naſhih koſti: pronomen: maſzhuvaviz, nominativi caſus provocativoadditur,verboſecundaeperſonae,is’hajaj.«20»Pars epulis onerant menſas.«21Zaradi večje preglednosti praviloma navajamo samo izpuščeni izhodiščni latinski primer, z njimsevedazajemamotudislovenskiprevodin/alikomentar.


11. pravilo: Formulae laudandi et vituperandi

puella,modeſtavultum 8 183 1a

12. pravilo: De voce opus

hicartisopuserit 8 184 4

Appoſitio

opesirritamenta 9 184 5

Chriſtusſervator 9 184 5

DESYNTAXIVERBORUM1. pravilo: Nominativus ante perſonale verbum

Obſervationes

2.Tudasepulisaccumberedivum 9 184 5

4.Didiciſſefideliterartes,emollitmores 10 184 35.DoletTurcis,quodabobſidioneViennenſirepulſiſunt 10 184 5

4. pravilo: [Quarta regula]

Obſervationes

2.Famaestmalum 12 186 3

3.pauciquippeboni 12 186 1a

DEFIGURIS

6. Antiptosis

4.Projicetelamanu,ſangvismeus 16 190 1b

5.Arcebisgravidopecori 17 190 1b

6.Exguinumero,ſedbelloviuidavirtus 17 190 5

7. Enallage2.Facileomnesperferreacpati,cumquibuserat 18 190 1bDE SYNTAXI VERBORUM CUM OBLIQVIS

1. pravilo: Verbum cum Accuſativo

Obſervationes

4.fecidamnum,dedidamnum 20 192 2

faceremodum,haberemodum 20 192 2

58 KozmaAhačič

dare/facereverba 20 192 2

2. pravilo: Verbi cum genitivo conſtructio

2. Memoriae exempla

Obſervationes

1.Putavieadereteeſſeadmonendum 22 194 5

3. pravilo: Dativus cum verbo

Obſervationes3.Subveniſtihomini,iamcolumlaqueoinſerenti 25 196 5

defuitnobis 25 196 5

Fratrituorepugnavi 25 196 5

praeſtoillieruditione 25 196 4Iboanimiscontra,velmagnumpraeſtetAchilem 25 196 4

5. pravilo: De duobus Accuſativis

Obſervationes

3.Inutileferrumcingitur 27 197 4

DE GERUNDIIS

na -doExdefendendoquamaccuſando,vberirorgloriacomparatur 34 203 1bGeneralis Regula de conſtructione gerundiorum

Obſervatio

Gratiaſalutandorumamicorumdomumredij 35 204 2

NUMERISYNTAXIS

3.ſinguliscentenamilia 45 212 5

4.binaeliterae 45 212 2

DE IMPERSONALIBVS

De impersonalibus activis1. pravilo: De ijs, quae perſonam genitiuo deſignant 46 213 5Bonipaſtorisesttonderepecusnondeglubere 47 213 5


Principisinterest,autoritatemPublicarumlegumſaluametincolumemconſeruare 47 214 5

Obſervatio

2.permagninoſtraintereſt,teeſſeRomae 48 214 5

4.Refertmemihi,atquevobistimere 48 215 5

6.Meumeſtiniuriamnonadferre 49 215 5

3. pravilo: [Accuſativi adduntur his verbis]

Obſervatio

1.ſecundasresdecentſuperbiae 51 217 5

DE ADVERBIIS3.Obſervatio

Quoadeiusfieripotest 54 220 2

DECONJUNCTIONE

Sigificationes particulae »vt«

1.vidi,vtperii 56 221 42.Trojanasvtopesetlamentabileregnumeruerint Danaj 56 221 4

3.vtferusest 56 221 4

4.vtmoresſunt,itafortunareſpondet 56–57 221 4

5.Vtillumdijdeaequeperdant 57 221 46.Vtdeſintvires,tameneſtlaudandavoluntas 57 221 4

Diſcrimen inter »vt« et »quod«

quodconvaluiſti,gaudeo 57 221 4

hortarisme,vtdiligenterdiſcam 57 221 4

Nota

quodnosinuiſis,rectefacis 57 221 4

Herusiußit,vtfaceres 58 221 4

1.2.1 V slovenščini se takšna skladenjska konstrukcija ne rabi, na kar je v BH 1584 tudi opozorjeno

Hipolit je izpuščal primere, za katere Bohorič opozarja, da jih za razliko odlatinskegaizhodiščaslovenščinanerabi.

60 KozmaAhačič

a)SlovenskegaprevodalatinskegaprimerapriBohoričuni Poglejmosinajprejprimere,kjertudipriBohoričunislovenskegaprevodalatinskegaprimera.VpoglavjuoobrazcihzaizražanjehvaleingrajeHipolit(HG 1715: 183) izpusti primer vezave z imenovalnikom in tožilnikom(Puella, modeſta vultum;BH1584:S8),kigaBohoričkomentirakot:»TaobrazecpriSlovencihniv rabi.«22Pri četrtempravilu skladnjeglagolovzimenovalnikiHipolit(HG1715:186)izpustiprimerelipseglagolaesse,kijevslovenščinini(Pauci quippe boni[ſunt];BH1584:S12).Bohoričtaprimerkomentirakot:»TeelipseSlovencineuporabljajo.«23

b)Slovenskiprimernivskladuzlatinskimprimerom VnaslednjihprimerihBohoričlatinskiprimersicerprevede,vendarslovenskiprevodnimaznačilnostilatinskegaprimera,nakarBohoričtudiopozori.

Vpoglavjuo antiptozi prevedeBohorič (BH1584:S16–17) latinski primer zaimenovalnik namesto zvalnika (Projice tela manu, ſangvis meus) kot »Versi isrokeoroshje,moiakry«.Vendaropozori:»Tuse[vslovenščini]nevidimočtegaobrazca,kerjemoia kry lahkoali imenovalnikalizvalnik.«24PodobnoBohorič(BH1584:S17)prevede latinskiprimerzadajalniknamesto ločilnika (Arcebis gravido pecori, pro, gravida pecore) kot: »Boſh od breje shivine odgajnjal«.Vendar opozori: »Tudi ta obrazec se v slovenskem jeziku ne rabi, ampak seizraža spredlogom inustreznim sklonom,kakor že rečeno.«25Tudipri enalagizrabonedoločnikanamestopreteklikaBohorič(BH1584:S18)prevedelatinskiprimer(Facile omnes perferre ac pati, cum quibus erat)kot:»Lahkuſejes'vſemi,ſkoterimi jeokulihodils'glihal«.Vendaropozori:»TekonstrukcijeSlovencinerabijo, razentako,kot ježerečeno.«26Prigerundijuna-doBohorič(BH1584:S33–34) vse latinske primere (tako predložne kot brezpredložne) prevaja sslovenskimiglagolniki spredlogom.Zadnjiprimerkomentira (BH1584:S34):»BrezpredlogateoblikegovorjenjaSlovencitakorekočneizražajo.«27TaprimerinvseprejšnjeHipolitvcelotiizpusti(HG1715:190,203).

1.2.2 V slovenščini se takšna skladenjska konstrukcija ne rabi, v BH 1584 je opozorjeno na drugačno rabo v slovenščini

TudituBohoričprevedelatinskiprimer,vendaropozori,dajeslovenskiprimerdrugačen.Vopombi h gerundivnemu skladu (BH1584:S35)Bohorič prevedelatinski primer (Gratia ſalutandorum amicorum [< ſalutandi amicos] domum redij) enako, kot je prevedel predhodni primer (kjer še ni šlo za pretvorbo v

22»/H/aecformulanoneſtſlavisvſitata.«23»HacEllipſiſlavinonutuntur.«24»Hicnonperſpiciturvishuiusformulae.Quia(mojakrj)potesteſſeetnominativietvocativicaſus.25»NequehaecformulaestSlavicalingvauſitata,ſedefferturperpraepoſitionemcumſuocaſuutiamdictumest.«26»Nonestvſitatahaeclocutio,niſijamdictomodo,ſlavis.«27»SinepraepoſitioneSlavivixhancloquendiformulamefferunt.«


gerundivnisklad).Tokomentira:»TodaLatinciististavekizražajozdeležnikom[=gerundivom]vistemsklonu,spoluinštevilu./.../Ta[slovenskiprevod]padevistoskupinokotprejšnji,kisemgažeopisal.«28Takprimerjesevedasslovenskegavidikaodveč,zatogaHipolitutemeljenoizpusti(HG1715:204),enakoparavnatudi v naslednjih dveh primerih (HG 1715: 212, 220). V poglavju o skladnjištevnikov(BH1584:S45)Bohoričprimerrabelatinskihdelilnihštevnikov(binae literae) prevedekot»dva lista«.Tokomentira:»Slovenci taobrazec izražajo zglavnimi števniki.« Podobno pri opombi k tretjemu pravilu skladnje prislovovBohorič(BH1584:S54–55)podalatinskiprimerzavezavorodilnikaznekaterimiprislovi (Quoad eius fieri potest), ki ga prevede kot: »/K/uliku nar vezhmorebiti«.Tokomentira:»Slovenciuporabljajotukajperifrazointarodilnikizražajospresežnikomobprislovukolikosti.«29Natemmestunajopozorimošenaprimer,kjersesslovenščinonesklada ledel latinskihprimerov,Hipolitpazaradi tegaizpusti cel odstavek (HG 1715: 192). Gre za Bohoričevo opombo v poglavjuoglagolih s tožilnikom (BH1584:S20), kjer nekatere fraze tudi v slovenščinisovpadajozlatinščino(npr.feci damnum, dedi damnum–ſem ſhkodo ſturil),drugepane(npr.facere verba–govoriti).

1.2.3 V slovenščini je takšna skladenjska konstrukcija manj primerna

VopombahkprvemuprimeruskladnjeglagolazimenovalnikiBohorič(BH1584:S10)latinskiprimer(Didiciſſe fideliter artes, emollit mores)sicerprevedegledenalatinščino:»/S/vetſtu,kunſhtiſevuzhiti,v'mezhinezhednoſt,(hudonavado)«,vendarpatakojdoda:»Tavzorecizražanjapajeredek.Slovencirajerečejokadar ſe en vuzhi (torej: quando quis discit) namesto didicisse.«30 Tudi ta primer jeHipolit izpustil (HG 1715: 184). Iz podobnega vzroka je verjetno izpustil tudiprimer:»Marinji, jehudu«(BH1584:S12),čepravBohoričnanjneopozarjaspodobnimkomentarjemkotzgoraj.

1.2.4 V slovenščini se takšna skladenjska konstrukcija ne rabi ali nima enake razlikovalne vloge kot v latinščini, na kar v BH 1584 ni posebej opozorjeno, je pa razvidno, da je tak primer odveč

VpoglavjuovezaviglagolazdajalnikomjeHipolit(HG1715:196)izločildvaprimera,kovslovenskemprevodutevezavevečni(BH1584:S25):Praeſto illi eruditione – Sem vuzheneſhi od njega/koker on, Ibo animis contra, vel magnum praeſtet Achilem – /Z/hem mu ſarzhnu pruti pojti, tar ſi on lih bodi, ta veliku ſlovlen Achilles.Spodobnimvzrokomjeizločiltudiprimervpoglavjuodvehtožilnikih(HG1715:197),kjerlatinskiprimer(Inutile ferrum cingitur)Bohorič(BH1584:S27)prevajakot:»Boopaſans'nevrednimshelesom«.

28»Sedlatinieandemſententiamperparticipioefferunt,eodem,genere,numero,etcaſu/.../,inciditineandemcumpriore,etiampoſitaratione.«29 »SlavivtunturperiphraſietefferuntillumgenitiuumcumAdverbioquantitatis,perſuperlatiuum.«30»Verumraraesthaecformaloquendi,potiusdicuntSlavi:pro,didiciſſe,kadarſeenvuzhi,idest,quandoquisdiſcit.«

62 KozmaAhačič

Nekolikodrugačenjeprimerizpoglavjaorabibesedeopus,kjerdrugatočka(Hic artis opus erit;BH1584:S8) v latinščini ne sovpada z izhodiščnimprimerom(Opus eſt arte),vslovenščinipa(Letukaj bo kunſhti potreba – Ie potreba kunſhti).ZatojojeHipolitlahkosevedautemeljenoizpustil(HG1715:184).

VtoskupinobilahkouvrstilitudinajdaljšiHipolitovizpustBohoričevegabesedila–grezapoglavjeorazličnihpomenihlatinskečlenice utterorazlikimedut in quod (BH1584:S56–58).Grezavprašanje,kisegledanovcelotislovenskeslovniceneposrednonedotika,četudisenekaterislovenskiinlatinskiprimeriujemajo.

1.2.5 Drugo

Polegtehizpustovzasledimošenekajmanjpomembnih.Hipolittakovpoglavjuo tvornih neosebnih glagolih (HG 1715: 213–215) izpusti nekatere slovenskeprevode latinskih glagolov (BH1584: S46–49), vendar ohrani za vsak latinskiprimer vsaj po en slovenski prevod. Zgolj za krajšanje gre verjetno tudi priprimerufidens animi vpoglavjuopridevnikihobilja (BH1584:S5;HG1715:181),pridvehprimerihvkonstrukcijahimenaz ločilnikom(BH1584:S7,HG1715183),pridvehprimerihapozicije(BH1584:S9;HG1715:184),priprimeruzadativnamestoakuzativapriantiptozi(BH1584:S17;HG1715:190)terpritrehprimerihvpoglavjuovezaviglagolazdajalnikom(BH1584:S25;HG1715:196).Zanimivprimerkrajšanjazasledimotudivopombikprvemupraviluskladnjeglagolovzimenovalniki,kjersejeHipolitmeddvemagledenaslovenskiprevodsicerenakovrednopravilnimaBohoričevimaprimeroma(BH1584:S8–9)odločilzadrugega(Ego ajo, tu negas),ki jebolj informativen,drugega(Tu das epulis accumbere divum)pajeizpustil(HG1715:184).

Zaradi nejasnosti je izpustil verjetno tudi Bohoričev tretji primer pri skladnjištevnikov (BH1584:S45;HG1715: 212) ter prvoopombok tretjemupravilu(decet)skladnjeneosebnihtvornihglagolov(BH1584:S51;HG1715:217).

IzpustiljetudiBohoričevoopombo,dajeizražanjeobiljaspredlogomod(npr.nar bogatiſhi od njiv)germanizem(BH1584:S5;HG1715:181).31

Precej nesrečen izpust se je Hipolitu (HG 1715: 194) (verjetno po pomoti)zgodilprirazlagivezaveglagolaopomeniti,izkateregajeizpustilbesedilo,kiganavajamopoBohoriču–kotprečrtano(BH1584:S22):»Opomenitisenamrečveže z ločilnikom: s predlogom od, ki zahteva ločilnik, ali brez predloga, naprimer: ſem mejnil tebe tejſte rezhi opomeniti.«32Ker razlagi sledi primer brezpredloga,postaneHipolitovobesedilonelogično.

31»EstGermaniſmus.«32»Opomenitienim,conſtruiturcumablatiuo,cumpraepoſitione,od,quaerequiritablatiuum,velſinepraepoſitione,utſem mejnil tebe tejſte rezhi opomeniti.«


V poglavju o presežnikih (BH 1584: S4) je izpustil primer (Plato, doctißimus Graecorum)inrazlagozanjim(HG1715:180),sčimersejeverjetnoizogniltudirazlagivezaveposameznegapredloga.Bohoričjeprivezavipredlogaiznamrečgledenapoglavjeopredlogihvetimologijinaredilnapako,sajbisevskladuznjegovoteorijomoralis vezatizločilnikominnezrodilnikom.

Izpustiljetudiodstavek,kinapodlagilatinskegaprimera(Dolet Turcis, quod ab obſidione Viennenſi repulſi ſunt) razlaga,da takoslovenščinakotnemščina»netrpita«(latinske)konstrukcijetožilnikaznedoločnikom(BH1584:S10;HG1715:184).TakokotjeknjigiooblikoslovjuizpustilBohoričevPreizkus oblikoslovja (Examen etymologiae), je tudi v knjigi o skladnji izpustil Preizkus skladnje (Examen syntaxeos).

Zavečinozgorajopisanihizpustovlahkorečemo,danisonastalibrezpremislekain da so v duhu tedanjega časa, ko se slovnica začenja odmikati od latinskegamodelainpribliževaticiljnemujeziku.

2 Skladnja v rokopisni varianti slovnice iz leta 1755 (G 1755)

RokopisG1755prinašaskrajšaniprepisHipolitoveHG1715.Priredbajenarejenakvalitetnoinspremislekom,izpuščenopajevse,karsejedaloizpustiti,nedabibilaokrnjenaosnovnasporočilnostskladnje.Takoso izpuščeniprimeri,kisovHG1715prikazovaliistoskladenjskoznačilnost,čejeskladenjskipojavrazvideniz danega primera, pa je izpuščena tudi razlaga.V poglavjih o skladnji imena(HG1715: 177–184;G1755: 55a–57a) ter o skladnji glagolov z imenovalniki(HG1715:184–186;G1755:57b–58a)sotakona17mestihizpuščenidoločeniprimeri(največkratpoeden,ponekodveč),na23mestihpasoizpuščenealimočnookrajšanerazlage.Poglejmosiznačilneprimeretakšnegaizpuščanjainkrajšanja:

a)izpuščanjeprimerov

HG 1715 G 1755

Amor patriae,lubesendomovine.Enakopulvinar ſatanae,polſhtersludija.33

Amor patriae,lubesendomovine(55b).

Superat quoniam fortuna ſequamur,doklerneſrezhapremaga,satuſev’dajmo,alibodimopokorni.Prviosebiglagolov bodimo in v’dajmo ſeseneujemata[zimenovalnikomneſrezha].34

Superat quoniam fortuna ſequamur,doklerneſrezhapremaga,satuſev’dajmo,tuseneujemaprvaoseba.35

33»Amorpatriae,lubesendomovine.Itempulvinarſatanae,polſhtersludija«(HG1715:179).34Superatquoniamfortunaſequamur,doklerneſrezhapremaga,satuſev'dajmo,alibodimopokorni.Diſſimulanturprimaepersonae,inverbisbodimoetv'dajmoſe«(HG1715:184).35 »Superat quoniam fortuna ſequamur, dokler neſrezha premaga, satu ſe v'dajmo, hic diſſimulaturprimaperſona«(G1755:57b).

64 KozmaAhačič

b)izpuščanjerazlage

HG 1715 G 1755

Cupidus lucri.Shelandobizhka.VežesezrodilnikomkotpriLatincih.36

Cupidus lucri.Shelandobizhka(56b).

Akuzativposinekdohi,npr.:Aethiops albus dentes,Samurzjebejlnaſobeh, sepodajazrodilnikom,izražasespredlogominsklonom,kigazahtevapredlog.37

Akuzativposinekdohi,npr.:Aethiops albus dentes,Samurzjebejlnaſobeh.38

c)krajšanjerazlage

HG 1715 G 1755

Glagolimenovanjajimenujeimanaobehstranehimenovalnik:letu in mordrija.39

Imadvaimenovalnika.40

Slovenskasintaksaaliskladnjadelovgovorasevvelikimeriskladazlatinsko.41

Slovenskaskladnjasevvelikimeriskladazlatinsko.42

SicervečjihvsebinskihposegovvbesediloHG1715ni,tudiniizpustovvečjegadelabesedila.

3 Skladnja v celovški izdaji slovnice iz leta 1758 (G 1758)

Tudi skladnja v G 175843 se naslanja na HG 1715 z določenimi izpuščanji inpopravki.KerprinašaG1758nemškiprevodHipolitovegabesedila,lahkovtakodobljenem besedilu opazujemo številne nerodnosti in nedoslednosti.Najprej sibomopogledali,kakojevG1758skrajšanoHipolitovobesedilo,natopabomonekoliko natančneje obravnavali nedoslednosti v novem nemškem besediluskladnjeG1758tervzrokezanje.

3.1 Krajšanje Hipolitovega besedila

G 1758 krajša Hipolitovo besedilo na številnih mestih, vendar pa ti izpusti

36»Cupiduslucri.Shelandobizhka.Cumgenitivoconſtruitur,utapudLatinos«(HG1715:181)37»Accuſativusperſynechdochen,ut:Aethiopsalbusdentes,Samurzjebejlnaſobeh,redditurpergenitivum,efferturcumpraepoſitione,etvipraepoſitionis«(HG1715:182).38»Accuſativusperſynechdochen,ut:Aethiopsalbusdentes,Samurzjebejlnaſobeh«(G1755:57a).39»Nuncupandiverbum,jimenuje,habetutrinquenominativum,ſcilicet,letu,etmordrija«(HG1715:186).40»/H/abetduoNominat.«(G1755:58a).41»SyntaxisSlavicaſeupartiumorationisConſtructiomultumſeLatinisaccomodat«(HG1715:177).42VG1755(55a)jeizpuščenogledenaprimervprejšnjiopombi:»ſeupartiumorationisConſtructio«.43ŠtevilčenjestranijevG1758odstr.202naprejnapačno(202,103,104itd.),vendargaohranjamo,kernavajamosamomestaizknjigeoskladnji.


posameznih delov besedila praviloma nimajo posebnega vpliva na vsebino insomanj pomembni kot izpustiBohoričevega besedila vHG1715.Kljub temupalahkonapodlaginjihovegapopisaspremljamonekateretežnje,kijihjeimelprirejevalecinprevajalecbesedilaG1758.Razvrstimojih lahkonapetskupin,kakorjerazvidnoizspodnjetabele.

Poglavja, pravila ter latinski primeri v HG 171544

HG 1715, str.

manjka na str. v G 1758

komentirano pod točko

CaputI:DESYNTAXINOMINIS1. pravilo: Conſtructio adjectivi et substantivi

[manjkadelrazlage] 178 195 1a

3. pravilo: De ſubſtantivis

Atticismus

quidhominis? 179 197 2

1. adverbia copiae et penuriae

abundefraudis 179 197 3

5. pravilo: De superlativis

[manjkadelrazlage] 179 198 1a

7. pravilo: De adiectivis copiae

inſonscaedis 182 200 3

integervitae 182 200 3

purusſceleris 182 200 3

9. pravilo: Accuſativus per ſynechdochenAethiopsalbusdentes[manjkasamorazlaga] 182 201 1č

CaputIII:DEFIGURIS

1. De synteſi

pluitlapidibus 187 107 3

3. Syllepſis3.Tuetfraterbelleconvenitis[manjkasamorazlaga] 188 109 1c

4.RemocumfratreQuirinusiuradabant 188 109 3

44Zaradivečjepreglednostipravilomanavajamosamo(izpuščeni)izhodiščnilatinskiprimer,znjimsevedazajemamotudislovenskiprevodin/alikomentar.

66 KozmaAhačič

4. De prolepsiMilitesredeunt,hicexHiſpanijs,illeexGallijs 189 109 4

5. De synechdoche

Miles,multojamfractumembralabore 189 109 4

6. Antiptosis

1.Vrbem,quamſtatuovetraest 189 109 4

2.Acceptumreferoverſibus,eſſenocens 189 109 43.Quosillilaetalaborum,IpſaſuismanibusnevitSidoniaDido 189 109 4

7. Enallage

1.Amantiumiraeamorisreintegratioest 190 109 4

GensuniverſaVenetiappelati 190 109 4

8. Evocatio

EgoVirgiliuslego 190 109 4

Obſervationes

1.Nosmiſeriplectimur 190 109 4

Beneficioaffectus,malamrefersgratiam 190 109 4

2.egoetPomponius 190 109 4

3.Inmagnislaeſirebusuterqueſumus 190 109 4Caput IV: DE SYNTAXI VERBORUM CUM OBLIQVIS

1. pravilo: Verbum cum Accuſativo

Obſervationes1.Etcumfortunaſtatquecaditquefides[manjkasamorazlaga] 191 110 1b

2. pravilo: Verbi cum genitivo conſtructio

1. Accuſandi exempla

Obſervationes1.Inertiamaccuſasaduleſcentum[manjkarazlaga] 192 111 1a2.Negligentiaemeaccuſas[manjkadelrazlage] 192 111 1b

2. Memoriae exempla


Obſervationes2.Miſereorhuiusmulieris[manjkadelrazlage] 194 113 1a3.Cumfamiliaribuscommunepericulummiſerebantur[manjkadelrazlage] 194 113 1b4.Diſcrutioranimi/animo[manjkadelrazlage] 195 114 1b

3. pravilo: Dativus cum verbo

Datveniamcorvis[manjkadelrazlage] 195 114 1c

Obſervationes

1.(studeo)[manjkadelrazlage] 195 114 1b

2.hocvertiturillivitio[manjkadelrazlage] 195 114 1b

3.interesconſilijs 196 115 3

4. pravilo: Eſt pro habeo

1. Appendix

Estmihilucro[manjkadelrazlage] 196 115 1b

5. pravilo: De duobus Accuſativis

doceoteliteras 197 116 4

Obſervationes

1.Eanemecelet,aſvefecifilium 197 116 4

2.induotetunicam 197 116 4

6. pravilo: [skladnjaglagolazločilnikom]

3. Ablativus modi

Obſervationes

ImplenturveterisBachipingvisqueferinae 198 116 2

7. pravilo: Repellendi verba

Ignavumfucospecusapraeſepibusarcent 198 116 3

utor 198 116 2

victito 199 117 3

DE PASSIVIS

Ablativus paſsivus in Dativum mutatur

visusmihi[manjkadelrazlage] 200 118 1a

68 KozmaAhačič

Obſervationes

1.percutiorgladio[manjkadelrazlage] 200 118 1b

2.doceorgrammaticam 200 118 3

Caput V: DE INFINITIVIS

1. pravilo: [Infinitivi adduntur verbis ...]

cupiovenire[manjkadelrazlage] 201 119 1a2. pravilo: [Accuſativus praecedens Infinitivum ...]ſperonoſtramamicitiamnonagereteſtibus[manjkadelrazlage] 201 119 1a4. pravilo: [Caſus ſequens infinitivum esse et ...]

Catoeſſe,quamvideribonusmalebat 201 120 3

Obſervatio1.Eacertißimaputabo,quaeextecognovero 202 120 2

Caput VI: DE GERUNDIIS

na -do

Nota

Nonſumſoluendo 203 122 2

Caput VII: DE SUPINIS

MERCANDIVERBA2.Nonvendoplurisquamalii,fortaſſeetiamminoris[manjkadelrazlage] 205 124 1a

Obſervatio

quantoprecioemiſti[manjkadelrazlage] 205 125 1a

3.pili[manjkaslovenskiprevod] 205 125 5

huiusnonfaciam 205 125 24.glorioſaſapientianonmagnoaeſtimandaeſt[manjkajonekateriprimeriizrazov] 206 125 1c

Valeo

minavaletdecemcoronis 206 125 2

CaputVIII:NOMINATEMPORIS1.ſuperioribusdiebusveniinCumanum[manjkadelrazlage] 206 126 1a


2.Obſervatio

idaetatis 207 126 2

MENSURAE ET SPACIA

Obſervatio1.Totacohorspedenonestaltioruno[manjkadelrazlage] 207 127 1a

SpaciaCumabeſſemabAmano,iteruniusdiei[manjkadelrazlage] 208 127 1c

Obſervatio

1.Neclongisinterſepaßibusabſunt 208 127 2

2.Millia,quinouiesdiſtataburbedecem 208 127 2

Caput IX: PROPRIA VRBIUM

5. pravilo: De locoRedijtCarhagineRegulus[manjkadelrazlage] 210 130 1c

Per locum

haciterfacio[manjkadelrazlage] 210 130 1č

Vnaſempermilitiaeetdomifuimus 211 131 2

CaputX:NUMERISYNTAXIS

Ordinis numerorum uſus

tertioquoquedievenireſolet 212 133 3

CaputXI:DEIMPERSONALIBVS

De impersonalibus activis1. pravilo: De ijs, quae perſonam genitiuo deſignant

Obſervatio

1.[manjkadelrazlage] 214 135 1b2. pravilo: De verbis imperſonalibus, quae cum Dativo conſtruuntur

convenit,restat 216 137 3

4. pravilo: [impersonalia patheticae]

[manjkazačetnidelrazlage] 217 139 1b

70 KozmaAhačič

5. pravilo

debetadoleſcentiamdelictorumpudere 218 139 3

CaputXII:DEPARTICIPIIS

3. pravilo: [duo ablativi coniunguntur ...]ImperanteMaximiliano,Venetigrauiterafflictiſunt[manjkadelrazlage] 219 140 1b

4. pravilo: [participia pro Infinitivis]

opusestmaturato[manjkadelrazlage] 219 140 1c

CaputXIII:DEADVERBIIS4.obuiamilliproceßimus[manjkadelrazlage] 220 142 1a

CaputXIV:1.DECONJUNCTIONERariquippeboni,vixſuntnumerototidem,quodThebarumPortae,veldiuitishoſtiaNili[manjkadelrazlage] 221 143 1c

3. DE INTERIECTIONIBUS4.ſicomniafatisinpeiusruereetretroſublapſareferri 222 144 2

Ahtantamnerem,tamneglegenteragere 222 144 24. DE METAPLASMI QUIBUSDAM SPECIEBUS

[manjkajonasloviodstavkov] 223 145 5

5. DE PROSODIA SEU ACCENTU

2.[manjkanekajprimerov] 224 146 5

3.,5. 224 146 5

3.1.1 Izpuščanje ali krajšanje razlage

a)Omembelatinščine,nemščineinslovenščine G 1758 je največkrat izpuščal opozorila glede stanja v latinščini, kar jepovsemrazumljivo,sajsovsi latinskiprimeriprevedenivnemščino.TakojeizpustilnaslednjeHipolitoveopombe:»(istorazmerje)kotpriLatincih«45 (HG1715:178,G1758:195;HG1715:200,G1758:118;HG1715:207,G 1758: 127), »(ta obrazec) se sklada z latinskim jezikom«46 (HG 1715:201,G1758:119;HG1715:205,G1758:124).Večkratsemutudinizdelo

45»/.../(eademquoqueratio,)quaeapudLatinos/.../«,»/.../quemadmodumapudLatinos/.../«46»/.../convenithaecformulacumlatinoſermone/...«,»/.../convenitcumlinguaLatina/.../«


potrebnoposebejpoudarjati,dagovorioslovenskemjeziku,zatojeizpuščaloznake,kotso»kranjskijezik«47(HG1715:179,G1758:198),»vljudskemjeziku« (vulgo;HG1715:194,G1758:113),»Slovenci inNemci«48 (HG1715:192,G1758:111),»Slovenci«(Slavi;HG1715:205,G1758:125),»vslovenskemjeziku«(in Slavica lingua;HG1715:206,G1758:126),»karjezelopogostopriSlovencih«49(HG1715:220,G1758:142).Ponekodjeizpuščalceloprimerjavoznemščino,predvsemzaradismiselnostibesedila,kerjezdajnemščinavskladnjiigralavlogoizhodiščnegajezika:»Tojescelanemškazveza,sajNemcipravijo:dasvnſerefreundſchafft«50(HG1715:201,G1758:119).Vendartakšnoizpuščanjenibilodosledno.

b)Krajšanjealiizpuščanjeizvsebinskihrazlogov Večkrat jeG1758izpustilaliskrajšal razlago,dabise izognilnapačnialinepopolniformulaciji,kibinastopila,kernibilovečlatinskegaizhodiščnegaprimera.Tako na primerHipolit (HG 1758: 194) govori o vezavi glagola miſeror,kispadavlatinsko»prvokonjugacijo«,G1758(113)patadelrazlageizpusti,sajneveljazanemškiprimer.Stakimiizpusti(delov)razlagejelahkobesediloizboljšalalipapovzročilševečjonejasnost–kotnpr.priprimeruvezaveglagolastudeo – jeſt ſe tiga/te rezhi fliſſam,kjernipojasnjeno,dasev nemščini in slovenščini ta glagol ne veže z dajalnikom,kot napovedujenaslovpoglavja (npr.HG1715: 195,G1758: 114).Podobni primeri so vpreglednicioznačeniz1b.

c)Krajšanjealiizpuščanjeizekonomičnihrazlogov VečkratjevG1758razlagaskrajšanaaliizpuščena,kerjebilarazvidnaiznemškega ali slovenskega primera. Za silepso oseb (HG1715: 188) podaHipolitnaprimernaslednjiprimer,kiganavedetudiG1758(109):»Tuetfraterbelleconvenitis,Ti inubrat ſe lipuglihate.« Iz slovenskegaprimerajerazvidnatudivsebina,kijoimaHipolitvrazlagi:»Ti in bratstarazličnihoseb,povezanastazveznikom,knjimapasedajeglagolvmnožiniglihate v osebi,kijeprednostna.«51ZatoG1758razlagoizpusti.Podobniprimerisovpreglednicioznačeniz1c.

č)KrajšanjealiizpuščanjezaradinejasnostivHG1715 Razlagojelahkoizpustiltudizaradinjenenejasnostivpredlogi.HipolitimatakopoBohoričuizražanjeakuzativassinekdohoopisanotakole(HG1715:182):»Aethiops albus dentes, Samurz je bejl na ſobeh,izražasezrodilnikom,in sicer s predlogom in vezavo predloga«.52 (Tudi v skladu zBohoričevoteorijo)na ſobehnirodilnik,karjeverjetnobotrovalotudiizločitvirazlagevG1758(201).Podobniprimerisovpreglednicioznačeniz1č.

47»Carniolanalingua«.48»Slavi/.../quemadmodumetGermani/.../«49»/.../quodfrequentiſſimumeſtapudSlavos/.../«50»PlaneGermanicaphraſi.NamGermanidicunt:dasvnſerefreundſchafft.«51»SubſtantivisTietBrat,diverſarumperſonarum,conjunctioneconjunctis,adjiciturverbumplurale,Glihate,utdigniori,inperſona.«52»Redditurpergenitivum,efferturcumpraepoſitione,etvipraepoſitionis.«

72 KozmaAhačič

3.1.2 Izpuščanje primerov (tudi skupaj z razlago), kjer tako nemški kakor slovenski prevod latinskega primera ne bi imela več ustrezne sporočilnosti

Vopombahkpoglavjuoločilnikuvzroka(HG1715:198,G1758:116)naprimerizpusti opombo, kdaj je (v latinščini) možna tudi vezava z rodilnikom, saj nenemščinaneslovenščinatakšnevezavenimata.Podobniprimerisovpreglednicioznačeniz2.

3.1.3 Izpuščanje primerov (tudi skupaj z razlago) iz drugih vzrokov (krajšanje)

G1758izpuščatudiprimere,kikrajšajobesediloskladnjebrezposebnihposlediczavsebino.Takonaprimervpoglavjuoprislovihizobilja(HG1715:179,G1758:197) izpusti primer: »Abunde fraudis.Obilu golufie«, ker poglavje že vsebujepodoben primer: »/P/arum sapientiae. Malu modruſti«. Podobni primeri so vpreglednicioznačenis3.

3.1.4 Daljša izpusta

G1758nareditudidvaopaznejšaposegavbesedilo:1. izpusti vse figure razen sinteze in silepse: prolepso, sinekdoho, antiptozo,

enalagoinevokacijo(HG1715:189–191;G1758:109).Gledenasiceršnjamerila za izpuščanje je najverjetneje, da je šlo pri tem zgolj za željo pokrajšanju,sajtapoglavjanevsebujejonobenihproblemov,nakaterenebiG1758naleteltudidrugod;

2. izpusticelotnopoglavjeovezaviglagolazdvema tožilnikoma(HG1715:197,G1758:116).Tujebilverjetnovzrokzaizpustto,danobenslovenskiprimerdvehtožilnikovnima(imelbijihleprvinemškiprimer).

3.1.5 Drugo

Poleg tegavG1758enkratpopomotimanjkaslovenskiprevod(pili–sa en laſs;HG1715:205,G1758:125),vpoglavjuonekaterihvrstahmetaplazma(HG1715: 223,G 1758: 145) pamanjkajo naslovi odstavkov.Temeljiteje jeskrajšanotudipoglavjeoprozodijiinnaglasu,kijevvelikimeripoenostavljeno(HG1715: 223–224,G1758: 145–146). Izpuščeni so primeri z naglasomnazadnjemzloguvdrugitočki,pravtakopastaizpuščenituditočki3in5.Takodobljenainformacijaonaglaševanjuješeboljnepopolna,kotstabiliBohoričevainHipolitova.


3. 2. Nedoslednosti kot posledice prevajanja slovnice v nemščino

SkladenjskidelslovnicejeBohoričtesnonaslonilnaMelanchthonovopredlogolatinske skladnje. Izhodišče Bohoričeve slovnice so tako predstavljali latinskiprimeri,kijihjeBohoričprevajalvslovenščino,jihnatokomentiralinopisovalmorebitnaodstopanjaodlatinskegaprimeraaliujemanjeznjim(Ahačič2007:192).Hipolitovapriredba,pokaterijeprevajalG1758,odBohoričevegamodelani odstopala, saj besedila v večji meri ni spreminjala. G 1758 pa je latinskobesedilo prevajal v nemščino. V nemščino je tako prevajal tudi izhodiščnelatinske primere, ki so v nemščini večkrat dobili povsem drug značaj.Ker jeobenemprecejnekritičnoprevajaltudirazlageodnosovmedslovenskimiprevodiinlatinskimiprimeri(kijihvnovemprevodusevedanibiloveč,kernibilovečlatinskegabesedila!),sosemuzapisaleštevilnenedoslednosti.Takoprevedenobesedilo je imelo namreč smisel samo, kadar se je slovenski primer ujemal spravilom iz latinske slovnicealikadar stapo slovničnihznačilnostih sovpadlavsaj(zdajizpuščeni)latinskiprimerinnemškiprevod.Vvsehostalihprimerihjeprišlodonekolikonenavadnesituacije,sajsenenemškineslovenskiprimernistavečujemalazizhodiščnimpravilomalirazlago.

Številne nedoslednosti in napake knjige o skladnji vG1758 lahko strnemovsedemskupin,kakorjerazvidnoizspodnjetabele.Pritemnenavajamomest,kisobilapomanjkljivažepriBohoričuinHipolitu,termest,prikaterihnajdemovsajnekoosnovnosporočilnost.Upoštevatimoramotudirazvrstitevslovenskihin nemških sklonov, kakor jih pojmuje Bohoričeva originalna predloga (npr.slovenskiločilnik=od+rod.,nemškiločilnik=von+dajalnik),sajtakšnihoznaknemoremoštetizanapačne,četudisesevedaneskladajossodobnoslovničnoteorijo.

Poglavje, številka pravila/razdelka/ [opombe]; če je potrebno, še slovenski ali nemški primer, na katerega se nanaša komentar (G 1758) G 1758, str.

vrsta napake ali nedoslednosti

I.VONDEMSYNTAXDERNENNWÖRTER

2.1.ingenereneutro 195 7

4.[1.]deſto,wie 198 5

5. weit 198 4

6.[predvsem:]aus,unter 199 1

7. 200 1

9. 201 3

10.anAugenweheleyden 201 1

10.einTürck 201 1

74 KozmaAhačič

10.lobwürdig 201 1

11.dekliza,zhedneſhtalti 202 6

12.2. 102 6

II. VON DEM SYNTAX DEREN VERBORUM

3. 105 6

4. 105 2

III. VON DENEN FIGUREN

Syntesis,2. 106 1+2

Syntesis,3. 106 1+2

Zeugma,2 108 2IV. VON DEN SYNTAX DEREN VERBORUM MIT DEN ÜBRIGEN CASIBUS

1.[1.] 110 3

2.[Anklag]hudigadjanja 111 6

2.[Anklag]zhemtelihtigaiſtigagreihaobtoshiti 111 3

2.[1.] 113 1+6

3.ichbefleiſſe,verlegemichaufdieſeSach 114 3+1

4.jimamozhetadoma 115 1/6./[AblativuseinerWeiß]derKriegiſtunglaublichgeſchwindvollendetworden 116 1+2

[Deponentia] 118 1

V. VON DENEN INFINITIVIS

2. 119 1

4.[Anmerkung] 120 6

VI. VON DENEN GERUNDIIS

[indi,indum,indo] 120–122 1

[indum] 121 6

VII. VON DENEN SUPINIS

1. 123 1

2. 123 1

Die verba einer Handlung

1. 124 1

[Anmerkung] 125 1


VIII. VON DENEN NOMINIBUS EINER ZEIT

1. 126 1

2. 126 1

3.mitzweyenAccuſativis 127 7IX. VON DENEN NOMINIBUS PROPRIIS DEREN STÄDTEN

1. 129 1

2. in der dritten Declination 130 1[Anmerckung]1.auch...mitbeygeſetztenpraepoſitionibus 130 1

[Anmerckung]vonHaus,vondemFelditd. [131] 5

XI. VON DENEN IMPERSONALIBUS PASSIVIS 133–134 6

VON DENEN IMPERSONALIBUS [ACTIVIS]

1. 134 1

1.[1.] 135 6

1.[4.] 136 1

1.[5] 136 3

3. 138 1

XII. VON DENEN PARTICIPIIS

2. 140 3+1

3.2.1 Pravilo/primer/naslov ne velja ne za nemščino ne za slovenščino

NajpogostejšanedoslednostvG1758soprimeri,kotakonemškikakorslovenskiprimeralipraviloneveljatanezastanjevnemščininezastanjevslovenščini.Oglejmosinekajtipičnihprimerov.

Vpoglavjuo rabiglagolaessenamestohabere (HG1715:196) jepriHipolitulepoohranjenaBohoričevaprimerjavamedlatinščinoinslovenščino:vlatinščiniserabikonstrukcijaeſt mihi [daj.] domi pater[im.],vslovenščinipaserabizataprimerdrugačnakonstrukcija–glagolimeti,kisevežestožilnikom.G1758(115)jelatinskiprimerprevedelvnemščino,kjerjedobilenakelastnostikotslovenskiprimer(ich hab einen Vatter zu Haus),kljubtemupajeohranilstarorazlago,kinivečveljala,sajse jenanašalana latinskiprimer:»Slovenci izražajodajalnikzglagolom imam,kipomeni‘imam’instožilnikomozheta.«53Razlagasetakonanašanakonstrukcijo,kijevG1758ni.

53 »Erklären dieWindiſchen den Dativummit demVerbo jimam, welches haben heiſſet, und denAccuſativumozheta.«

76 KozmaAhačič

Poglavje o konstrukcijah z ločilnikom je vHG1715 kot izhodišče vsebovalolatinske primere rabe ločilnika, temu pa so sledili slovenski prevodi tehkonstrukcij, ki so bili večinoma ustrezno komentirani, saj so po skladenjskihznačilnostihodstopaliodlatinskihprimerov.G1758jelatinskeprimereprevedelvnemščino,zaradičesarprivečiniprimerovnibilovečločilnikanevnemščininevslovenščini.Latinskiprimertakšnekonstrukcijezločilnikom–natione Turca (HG1715:183)–jetakovnemščinoprevedenkotein Türck(zimenovalnikom;G1758:201),vslovenščinopakotturſhkiga naroda(torejzrodilnikom–tudigledenaBohoričevopojmovanjesklonov).Temujedodanprevodkomentarja:»[Rabise]vrodilnikubrezpredloga.«54Primeratorejneustrezatanaslovu,razlagapanenemškemuprimeru.

Nekritičnoprevajanjejevodilodonekaterihpovsemnapačnihrazlag,kisobralcaboljzavajale,kotdabigaočempoučile.Vopombipriglagolih trgovanja tako na primerberemo(G1758:124–125):»Kadartembesedam[kaku dragu, taku dragu itd.zalat.quanti, tantiitd.]dodamosamostalnike,jihmoramopostavitivločilnik,npr. Wie theuer haſt du das Buch gekauffet[niločilnika!], kaku dragu ſi ti bukve kupou[niločilnika!],lahkorečemotudi za kuliku.«55

KadarjepolegtegaG1758šenaroberazumelpoudarekvbesediluHG1715,jenastajalapopolnazmeda.PriHipolitunaprimerberemovpoglavjuoizražanjučasovnihpomenovsskloninaslednje(HG1715:206–207):»Tožilnikjepogostejši[kotločilnik,okateremgovorivprejšnjemprimeru],kadaroznačujemotrajanjealinepretrgančas,npr.Una cum gente tot annos[tož.]bellagero, s'enim ſamim folkom, tuliku lejt ſe vojſkujem.Glagolſe vojſkujemzahtevarodilniksprislovom,karjeaticizem,tuliko lejt.«56G1758(126)pajetoprevedelinprirediltakole(G1758:126):»Tožilniksepri Slovencihrabipogostejekotločilnik[izprejšnjegarazdelkapa jerazvidno,dase ločilniksplohnerabi],npr. mit dieſen einzigen Volck ſtehe ich ſchon lange Jahr zu Feld,s'enim ſamim folkam, tuliku lejt [nitožilnika!] ſe vojſkujem. Glagol ſe vojſkujem zahteva rodilnik s prislovomtuliku.«57

Ponekodjevidno,daježelelG1758besediloprilagodititako,dabiboljustrezalodejanskemu stanju, amuni uspelo.O skladukrajevnih imenpriHipolitu (HG

54»InGenitivoohnePraepoſition.«55»WannaberzudieſenWörterndieSubſtantivabeygeſetztwerden,alsdannwerdenſieinAblativumgeſetzt,v.g.WietheuerhaſtdudasBuchgekauffet,kakudraguſitibukvekupou,eskanauchgeſagtwerdensakuliku.«56 »Accuſativus eſt frequentior, cum durationem ſignificamus ſeu continuum tempus: ut: Una cumgentetotannos[tož.]bellagero,s’enimſamimfolkom,tulikulejtſevojſkujem.Verbum,ſevojſkujem,adſciſcitgenitivumcumAdverbioperatticiſmum,tulikulejt.«57Besedevprevoduokrepilavtorprispevka.»DerAccuſativuswirdbeydenenWindiſchenöfftersalsdenAblativusgebrauchet,v.g.mitdieſeneinzigenVolckſteheichſchonlangeJahrzuFeld,s’enimſamimfolkam,tulikulejtſevojſkujem,regierteinenGenitivummitdemAdverbiotuliku.«


1715:209)beremo:»Krajevnaimenaprvealidruge[latinske]sklanjatve,kijih[vlatinščini]postavimovrodilnik,označujejonahajanjevkraju,npr.ſum Romae [rod.] ali ſum in urbe Roma [loč.], ſem v'Rimu. To se izraža [v slovenščini] zdajalnikomspredlogom.Slovencinamrečtehsklonov[mišljenjemestnik,kijepojmovankotdajalnik spredlogom inposebnimikončnicami]ne izražajobrezpredloga.«58VG1758 (129) je tobesedilonekolikoskrajšano,vendar jekljubtemunapačno:»Krajevnaimenaprveindrugesklanjatvevedniniimajopomennahajanjavkraju,npr. ich bin zu Rom,sem v'Rimu,ali sem v'meſtu Rimu.«59G1758jesicerizpustilrazlago,dagre(vlatinščini)zarodilnik,sajzaslovenščinoinnemščinonedrži,pustilpa jerazlago,dagrezaedninskesamostalnikeprveindrugesklanjatve,karnedrži,sajsevslovenščiniinnemščinienakoobnašajokrajevnaimenavsehdeklinacijtakovedninikakorvmnožini.

VopombikpoglavjuoskladukrajevnihimenpajeG1758(130–131)prevedelpravilo, ki v resnici velja za vse slovenske (in nemške) primere: »Najdejo setudikrajevnaimena,obkaterihmorastatipredlog[vslovenščiniinnemščinisosamo takšnakrajevna imena,v latinščinipa je to res izjema!],npr.Er iſt nach Meſſanam gekommen, je priſhel k'Meſſani ali v'Meſſano.Pritehrabimodajalnikalitožilnik.«60Primerov,kotsoopisanivtempoglavju,jevG1758zeloveliko,vpreglednicipasooznačeniz1.

3.2.2 Nemški primer je izrazito neustrezen

Tusozajetisamoprimeri,kjerbibilnemškiprimerlahkoustrezen,pani,alikjerjenemškiprimerdotemereneustrezen,dabigabiloboljeizpustiti;nisopazajetiprimeri,kjergrevnemščinizgoljzanekolikodrugačnoslovničnokategorijo.Vpreglednicisotiprimerioznačeniz2.

Tipičen primer najdemo v poglavju o zevgmi (delnem ujemanju) v številu (G1758:108).Medtemkoslovenskiprimerustrezapravilu(letukaj njegovu oroshje, letukaj ſo njegova kula bila), saj sta en samostalnik in glagol vmnožini, drugsamostalnikpajevednini,panemškiprimerpraviluneustreza,čepravbilahko.Pomožni glagol se namreč v nemškemprimeruponovi v obeh številih: »DieſeſeyndſeineWaffen,unddieſeriſt ſeinWaagengeweſen«,zaradičesarprimernismiseln.

58Urbiumnominapropriaprimaevelſecundaedeclinationisſingulariaingenitivopoſita,ſignificantinloco:utſumRomae,etſuminurbeRoma,semv’Rimu,Dativoconſtruiturcumpraepoſitione.NamcitrapraepoſitionemnonefferuntSlavihoscaſus.«59»DienominaderenStädtendererſtenundandertenDeclinationſing.num.habendieBedeutungandemOrth,als:ichbinzuRom,semv’Rimu,odersemv’meſtuRimu.«60»EswerdenauchdieNominaderenStädtenmitbeygeſetztenpraepoſitionibusgefunden,v.g.EriſtnachMeſſanamgekommen,jepriſhelk’Meſſani,oderv’Meſſano,dieſewerdenmiteinemDativoundAccuſativogemacht.«

78 KozmaAhačič

3.2.3 Pravilo je nerazumljivo/pravila ni, primeri pa so nerazumljivi

Večpoglavijbibilopovsemsmiselnih,čebiprevajalecvG1758pustilšelatinskiprimer,takopasebesedilopovsemočitnosklicujenanekaj,česarvbesediluni.Pri5.opombiktvornimneosebnimglagolomsetakonaprimercelotnobesedilonanaša na besedico illud ('to' v imenovalniku) v latinskem primeru (illud mea magni intereſt, te ut videam;HG1715:215).Kerjelatinskiprimerizpuščen,jetudipravilovG1758povsemnerazumljivo(G1758:136):»Včasihstojispredajimenovalnik:An dieſem [daj.] liegt mir vil daran, daß ich dich ſehe, Na letim [»daj.«]meni veliku leshi, da te vidim.Tuse imenovalnikspremenivdajalnik,sajsepredlognavežezdajalnikom.«61Imenovalnika,okateremgovoripravilo,ni nikjer.

NadrugemmestujeG1758izpustilrazlagonaslednjegapravilaskladnjeglagolov(HG1715: 191): »Samostojna glagolaobſtoji in pade uresničujeta stavek brezstranskihsklonov«,62pustilpajeprimer.Medtemkojeslovenskiprimerustrezen(s'rezho red obſtoji tar pade savupajnje),pajenemškiprimer(Treu und Glauben iſt veräuderlich, gleich wie das Glück; G 1758: 110) popolnoma neustreznopreveden,sajzaradinjegapostanecelotnopoglavjepovsemnerazumljivo.Latinskaglagola,okaterihpravilogovori,jenamrečG1758izrazilkarziſt veräuderlich. Takšniprimerisovpreglednicioznačenis3.

3.2.4 Napovedane besede ni ne v nemščini ne v slovenščini

Enkrat zaradi prevajanja brez razmiselkaG 1758 celo napove obravnavo rabenemškebesede,kijenatovprimerihni.PriHipolitunamrečberemo(HG1715:180–181):»Longe. LongeomniumpraeſtantiſſimusoratorfuitCicero.Cicerojebil zhesvſebeſſednikebeſſednik«.63VG1758(198–199)paberemo:»Weit:Ciceroiſtaus allendervornehmſteRednergeweſen.Cicero jebilzhes vſebeſſednikebeſſednik«–besedeweitvprimerusplohni.

3.2.5 Nepotrebna ponavljanja

Zaradi različnih pomenov in slovničnih lastnosti latinskih in nemških besed jepriprevajanjuprihajalo tudidonepotrebnihponavljanj.Vpoglavjuočlenicah,kisejihrabipriprimerniku,jeG1758(197–198)takoprevedellatinskaizrazaz različnimaprimeromaquo in quanto (HG1715:180)kotwie, latinska izrazaz različnimaprimeroma hoc in tanto (HG1715: 80) pa kotdeſto, zaradi česar

61»BisweilengehetderNomin.vorher,Andieſemliegtmirdaran,daßichdichſehe,Naletimmenivelikuleshi,datevidim,allhierwirdderNominat. inDativumverkehret,weilendiepraepoſit.naeinenDativumregirt.«62»Verbaabſoluta,obſtojietpade,abſolvuntſententiamſineobliquis.«63Okrepilavtorprispevka.


jeprišlovnovembesediludonepotrebnegaponavljanja,sajseistinemškiizraz(ki je v primeruwie tudi obakrat enako preveden v slovenščino – kot kuliku)obravnava, kot da bi šlo za dva različna izraza. Podobno je storil pri prevodulatinskih posebnosti pri skladu krajevnih imen (G 1758: 119, HG 1715: 211),kjerjevnemščiniinslovenščiniponavljalenakovrstneprimere,kivnemščiniinslovenščinisplohnisoposebnosti(von Haus – is/od doma, von dem Feld – is pula itd.),sajnemščinainslovenščinaskladakrajevnihimennimata.

3.2.6 Sklicevanje na latinščino

Omenilismože,daG1758ohranjavsebino,kisojonarekovalilatinskiprimeri,čepravteprimereizpušča.Zanimivopaje,dasenateprimerevečkratvbesedilutudisklicuje(šeposebejčesejenanjesklicevaltudiHipolitvsvojembesedilu)–tuditakrat,kobiselahkosklicevalnanavedeninemškiprimer,npr.(G1758:111):»/E/r beſchuldiget ſeinen Schwager eines Laſters, ſvojga ſeta hudiga djanja dolshi. Glagoldolshisevežezrodilnikom hudiga djanja,kakorpriLatincih.«64Primeri,koseG1758sklicujenalatinščino,sovpreglednicioznačenis6.

3.2.7 Stvarne napake

GledenaHipolitovobesedilo(HG1715:178)sejevG1758(195)zapisalnapačenspol:»Liſt in kateriseujematavspoluinštevilu,kajtiobastavsrednjem[pravilno:moškem!]spoluinvednini.«65PodobnosejevG1758(127)gledenaHipolitovobesedilo(HG1715:207)zapisalnapačensklon(tožilniknamestoločilnika–gledenadoločitevsklonovvknjigioetimologijibibilosicerpravilno:dajalnik).

4 PoglavjeoskladnjivobravnavanihtrehpriredbahBohoričeveslovnicenamneodstiravsehrazlikmedposameznimipriredbami,dajepanamnajboljšivpogledvnjihovamedsebojnarazmerjainvpovprečnokvalitetopriredb.Kaženam,daHipolitovaterrokopisnainjezuitskapriredbaBohoričeveslovnicešezdalečnisozgoljprepisiznepomembnimispremembami,ampaknove,avtorskozaznamovaneizdaje–panajbotovdobremalislabempomenubesede.

Navedeni viri in literatura

Ahačič, Kozma, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem.ZaložbaZRC,ZRCSAZU.

64 »/E/r beſchuldiget ſeinenSchwager einesLaſters, ſvojga ſetahudigadjanjadolshi. dieſesVerbumdolshi,regierteinenGenitivum,nemlichhudigadjanjawiebeydenenLateinern.«65»LiſtundkateriſtimmeninGenereundNumeroübereins,dannbeydeſeyndinGenereneutro,undinNumeroſingulari.«

80 KozmaAhačič

Ahačič, Kozma, 2008: Govor in njegov zapis v prvih stoletjih zgodovine slovenskegaknjižnega jezika. PrimožVitez (ur.): Spisi o govoru. Ljubljana: Filozofska fakulteta (vtisku).

BH1584=Bohorič,Adam,1584:Arcticae horulae ſucciſivae.Wittenberg.

Bohorizh,Adam, 1987:Arcticae horulae succisivae – Zimske urice proste. Prevedel in spremnoštudijonapisalJožeToporišič.Maribor:ZaložbaObzorja.

G1755=Annon.,1755:Grammatica Latino-Germanico-Slavonica.S. l. (rokopis,BSBcod.Slav.8;kopijavNUK-u,inv.št.6/2007).

G1758=Annon.,1758: Grammatica oder Windisches Sprach-Buch.Celovec:Kleinmayr.

Hahn, Josef, 1971: Zu Cod. Slav. 8 der Bayerischen Staatsbibliothek. Berčič, Branko(ur.):Adam Bohorič: Arcticae horulae: Die erste Grammatik der slowenischen Sprache. München:RudolfTrofenik.140–143.

HG 1715 = Hipolit Novomeški, 1715: Grammatica Latino-Germanico-Slavonica. Ljubljana:J.G.Mayr.

Kastelec,Matija,1678:Bratouſke buquice S. Roshenkranza /.../Gradec–Ljubljana:skusiwidmanſtetterskeerbe,vsakladiJoannesaHelma.

Kopitar,Jernej,1808:Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Ljubljana:WilhelmHeinrichKorn.

Orožen,Martina,2003:Začetkislovenskejezikoslovnemisli.Razvoj slovenske jezikoslovne misli (Zora26).Maribor:Slavističnodruštvo.382–390.

Simoniti,Primož,1972:Sloveniae scriptores Latini recentioris aetatis: Opera scriptorum latinorum Sloveniae usque ad annum MDCCCXLVIII typis edita: Bibliographiae fundamenta. Zagreb, Ljubljana: EditioAcademiae scientiarum et artium Slovenicae etInstitutihistoriciAcademiaescientiarumetartiumSlavorummeridionalium.

Slodnjak,Anton, 1971: DieWirkung derArcticae horulae vonAdam Bohorič auf dasSchrifttumindenslowenischenLändernvon1584bis1809.BrankoBerčič (ur.):Adam Bohorič: Arcticae horulae: Die erste Grammatik der slowenischen Sprache.München:RudolfTrofenik.122–134.

Springhetti,Emilio,1961–62:StoriaefortunadellaGrammaticadiEmmanueleAlvares,S.J. Humanitas13–14.283–304.

Toporišič,Jože,1984:Prvaslovenskaskladnja.Slavistična revija 32/3.159–181.

Toporišič, Jože, 1988: Slovnica ali Slovenja jezikovna knjiga 1758.Wiener slavisticheAlmanach22.227–236.

Toporišič, Jože, 2003: Oblikoslovje v celovški slovnici ali Slovenji jezikovni knjigi.Oblikoslovne razprave.Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU.331–334.

skladnja v treh predelavah bohoriČeve slovnice (1715 ...€¦ · v poglavju o skladnji se še...

Documents