UDK 911:3(497.12)

SLOVENIJA IN SLOVENCI DANES TER JUTRI V LUČI SOCIALNE GEOGRAFIJE

Vladimir Klemenčič *

Uvod

Tr idese t let dela Inš t i tu ta za geogra f i j o U n i v e r z e v L jub l j an i pomeni kra t -

k o časovno razdobje , toda to je razdobje na jveč j ih s p r e m e m b v pros torski

s t ruk tu r i S loveni je . Ce lo ten kompleks gospodars tva ter t ehn i čne in social-

ne i n f r a s t r u k t u r e se je v teh t reh dese t le t j ih zaradi sp r emin j an j a r azmer i j

med zapos lenimi v p r imarnem, s e k u n d a r n e m , t e rc ia rnem ter k v a r t a r n e m

sek to r j u sp remeni l t ako v socia lnem in e k o n o m s k e m , kako r tudi v fizio-

n o m s k e m smislu. V zvezi s tem se je s k o r a j popo lnoma spremeni la tudi

s t r u k t u r a socia ln ih skupin prebivals tva ter način ž iv l jenja in model pose-

l i tve.

V e n d a r je do hi t r ih s p r e m e m b pros torskih s t r uk tu r S loveni je zače lo pr iha-

jati že kmalu po drugi sve tovni vojni . T a k r a t se je začela Sloveni ja spre-

min ja t i iz m a n j razvi te v u rban iz i r ano p o k r a j i n o z m o d e r n o mrežo cen-

t ra ln ih k ra j ev ter suburban iz i r an im podeže l jem.

H i t e r pros torsk i r azvo j S loveni je sta v zadn j ih š t i r ih dese t le t j ih pogojeva-

la zlasti k o n c e p t pol icent r ičnega regionalnega in pros torskega razvoja ter

n j e n o r eg iona lno p o v e z o v a n j e z razvi t im s redn jeevropsk im, zlasti a lpskim

in s eve rno j ad ransk im pros to rom (Kar t a 1). In tenz ivnos t tega razvoja se

Dr., univ.prof. . Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. SLO

u> 00 Slika 1: GEOGRAFSKI POLOŽAJ SLOVENIJE V EVROPI

Fig. 1: THF. GEOGRAPHIC AT. POSITION OF THF, SLOVENIA IN EUROPE

kaže predvsem v hitri deagrarizaciji , sa j je v omen jenem št i r ideset le tnem razdobju delež kmečkega prebivalstva nazadoval od dobre polovice na le 7,6 % skupnega števila prebivalstva Slovenije (Klemenčič V., 1992).

V takem položaju, ko se je zaradi pospešenega prostorskega razvoja Slove-ni je odprlo vrsto nerešenih prostorskih problemov, je prišlo tudi do osa-mosvoj i tve Republ ike Slovenije in obl ikovanja n jene samostojne države, ka te re cilj je preobl ikovanje prostorskih s t ruktur nekdan je samoupravne socialistične družbe v prostorske s t ruk ture tržnega, socialnega in ekolo-škega družbenega sistema (Klemenčič V. - Genor io R., 1992).

Izhodišča socialnogcografskcga proučevanja

Izhodišče raziskovalnih konceptov Inšti tuta za geograf i jo Univerze v Ljubl jani je to re j temel j i lo na spoznanjih, da so Slovenijo, podobno kot ostale dele danes visoko razvite Evrope, zajeli procesi hi t re preobrazbe. H i t ro preobrazbo prostorskih s t ruktur Slovenije je pogojevalo predvsem prot is lovje med družbenopol i t ičnim sistemom nekdan je Jugoslavije in postopnim odpi ran jem regionalnih in gospodarskih procesov Slovenije v razvito Evropo.

Osamosvoj i tev Slovenije je zaradi novonastal ih razmer postavila na prvo mesto p roučevan je njenega geopolitičnega položaja, hkrati pa tudi sprem-l jan je modernizaci je socialne in polit ične geografi je. Vsa ta proučevanja mora jo temelj i t i na konkre tn i aplikaciji pr imerov geopolit ičnega položaja Sloveni je ,kamor sodijo predvsem problemi meje ter obmejnost i , funkc i j e narodnos tne pomešanost i in odprti problemi gospodarske narave (kmeti j -stva, turizma, industri je), ki mora jo ustrezati regionalno razvojnim proce-som in tendencam ter prostorskim s t ruk turam razvite Evrope.

Osnovno izhodišče socialnogeografskega proučevanja sloni na sprotnem odkr ivanju regionalnih procesov in prostorskih s t ruktur s težiščem na vrednoten ju inovaci j posameznih e lementov prostorskih s t ruktur . Neneh-n o sp remin jan je s t ruk tu re in funkc i j e prostora,ki je tako na mikro- kakor

tudi na makrogeografski ravni povezan z ostalim svetom, je pr ivedlo do spoznanja, da je tudi slovenski prostor v procesu stalnega spreminjanja in to tako pod vplivi zakonitosti notranjega, kakor tudi pod vplivi zakonito-sti zunanjega družbenoekonomskega in političnega razvoja. Od ustanovi-tve Inšt i tuta za geograf i jo Univerze v Ljubl jani pa do danes smo s social-nogeografsko metodologi jo spremljali preobrazbo slovenskega podeželja ob procesih industrializacije, urbanizaci je in deagrarizacije. Ob razkroju klasične agrarne družbe so se začele na jp re j uveljavljati , nato pa postopo-ma tudi prevladovat i , prostorske s t ruk ture industrijske, v nekater ih območjih pa tudi že post industr i jske družbe. Proučevanja na mikropro-storski ravni je v procesu obl ikovanja industri jske družbe ter ja lo zlasti oprede l jevan je prostorske zdiferenciranost i izvenmeslnih, podeželskih pokraj in (Klemenčič V., 1987), obl ikovanja nove mreže centra lnih krajev (Vrišer I., 1988) in no t ran je zdiferenciranost i mestnega prostora.

Vsi ti koncept i temel j i jo na proučevanju tendenc socialne in prostorske mobilnost i prebivalstva ter na družbenoekonomskih in političnih spre-membah, do kater ih je prišlo pod vplivi:

- tehnološkega razvoja na gospodarskem in negospodarskem področju (v industriji , d robnem gospodarstvu, kmeti js tvu, zdravstvu, izobraževanju ipd.);

- razvoja p rometne in f ras t ruk tu re (v tehnološki opremljenost i prometne-ga omrežja in prometnih zvez za potrebe pretoka blagovnega in osebne-ga prometa) (Černe, A., 1992; Jeršič M., 1992) in

- hitrega prehoda iz nekda j prevladujočih oblik potovanja na delo (od peš na kolo, železnico ali avtobus ter do močnega uvel javl janja motorizira-nega prevoza z osebnimi avtomobili) .

Posebno pozornost smo v teh procesih posvečali tudi učinkom novega načina izrabe zemlje ali prostora (Pavlin B., 1990), predvsem njegovi izko-riščenosti za u rbane namene ter spreminjanju razmeri j med gozdom ter kmeti jskimi površinami. Še posebej pozorno smo spremljal i vse hi t rejše sp remin jan je razmer i j med zemljiškimi kategori jami kmeti jskih površin, zlasti med travniki in njivskim svetom ter vrtovi in vinogradi.

Pri tem tekočem spremljanju preobrazbe slovenskega prostora oziroma pokra j ine smo skušali izhajati iz spreminjan ja soodvisnosti posameznih e lementov prostorskih s truktur , kjer pa smo morali kot objekt ivni poli-t ičnogeografski dejavnik upoštevati in vrednoti l i pozit ivne in negat ivne de javnike dveh različic družbenopoli t ičnega sistema v Sloveniji po drugi svetovni vojni: trdega realsocialističnega v prvih povojnih letih in samo-upravnosocialist ičnega do konca devetdeset ih let. Kl jub temu, da sta oba temelji la na družbeni lastnini, so se med njima vendarle pojavile določe-ne razlike. Za pravi lno oceno teh razlik smo morali ugotavljat i učinke vsakega sistema posebej, sa j so še danes prisotni tako v prostorskih struk-turah Slovenije, kakor tudi v njenih posameznih delih. Za funkc i j sko v redno ten je prostorskih s t ruktur in nadaljnj i razvoj le-tch bomo še dolgo časa ugotavljali , da so še vedno močni učinki pel inšt i r idesel letnega raz-dobja, ko je bila Slovenija sestavni del jugoslovanskega prostora. Tudi vzroke za razlago raznih zakoreninjenih regionalističnih g ibanj v danes samostojni Sloveniji, ki jih lahko ocen ju j emo negativno ali pozitivno, moramo iskati v zgodovini politične del i tve današnjega slovenskega dr-žavnega ter i tori ja (Gams L, 1992).

Novonastale razmere terjajo nov pristop, ki Slovenije ne bo obravnaval kot zaprt prostor, temveč kot sestavni del združenega evropskega prostora.

Kaj pomeni socialna geografija v nasprotju z antropogeografijo in kaj je njeno bistvo

Socialnogcografska koncepcija je naravnana na procese in odkr ivan je ter zaznavanje inovaci j v prostoru po jiosameznih dejavnostih, preko kater ih človek izkorišča in obl ikuje prostor ter pokra j ino (bivanje, delo, izkori-ščanje prostega časa - turizem, izobraževanje, oskrba, izgradnja vseh vrst in f ras t rukture) . Človek oziroma skupine prebivalstva so obravnavani v funkci j i nosilcev obl ikovanja prostora, tore j kot aktivni faktor , ki se po svojih značilnostih, diferenciaci j i raz l ikuje jo med seboj po ekonomski in polit ični moči, po izobrazbi ter po usposobljenosti uporabe tehnologi je in nenazadn je tudi po svoji komunikat ivnost i v Sloveniji, v srednje-

evropskem, evropskem in širšem svetovnem prostoru.

Socialnogeografski aspekt, ki se ne uveljavlja zgolj na odkr ivanju in v rednoten ju prostorskih procesov in s t ruktur , je zasnovan problemsko. Njegov cil j predstavlja opredeli tev skupin ljudi, ki so nosilci razvoja posa-meznih prostorskih s t ruktur . T a k o opredel i tev prostorske (Klemenčič V., 1990) funkc i j e manjšin znot ra j ce lokupne s t ruk ture prebivalstva Sloveni-je predstavlja enega pomembnejš ih ciljev geografskega proučevanja s soci-alnogeografskim aspektom. V določenih pogojih imajo manjš ine pri inte-graciji in evropeizacij i Slovenije ter prekomejnem sodelovanju pomem-bno vlogo nosilcev prostorskih procesov in obl ikovanja prostorskih struk-tur (Klemenčič V., 1985; 1990). S tem, da zagotavl jamo manjš inam vse pravice enakopravnega fak tor ja v vseh človekovih dejavnost ih (Klemen-čič V., 1976; 1984; 1985; Barker T., 1984; Olas L., 1987) le-te ne predstavlja-jo več m o t e n j z nacionalističnimi naboji, temveč so zaradi obvladovanja dveh jezikov in kul tur sosednjih narodov, aktivni fak tor (Zupanč ič J., 1992), ka te remu bivanje izven matične države v sosednji državi in meja ne predstavl jata ovire za njen razvoj niti v političnem niti v ku l turnem ali gospodarskem smislu (Klemenčič V., 1984; Knight D., 1991).

Odgovor na vprašanje o bistvu socialne geografi je lahko povzamemo iz polemik, ki so se v sedemdesetih letih pojavile ob izidu knj ige "Socialna geografija", ki jo je pripravila skupina štirih av tor jev (Maier, Paeslcr, Ruper t , Schaf fe r , 1977). Le-la je bila zasnovana na rezultat ih večmeseč-nih diskusij na posebnem "Hartkejevem seminarju" Geografskega inštitu-ta Tehnične visoke šole iz Miinchna. Osnovne teze za diskusijo (Bobek H., 1953) je na seminar ju , ob sodelovanju Rupper ta , Schaf fe r ja , Ganser ja , Har tke ja in občasno tudi nekater ih nizozemskih geografov ter Klemenči-ča iz L jub l jane in Crkvenčiča iz Zagreba, odpiral prof. Bobek z Dunajske univerze (Klemenčič V., 1990). Čeprav je jasno, da gre pri tem zgolj za nov aspekt proučevanja prostora ter pokra j ine (Bobek H., 1948) in čeprav se je ta že pokazal v Sloveniji in drugod po Evropi kot a f i rmat ivn i dejav-nik razvoja geograf i je , se še vedno pojavlja diskusija o značaju in funkci j i socialne geograf i je . Ob tem se odpi ra jo tudi vprašanja, ali je del sloven-ske geograf i je le sledil oziroma posnemal socialnogeografsko šolo, ki jo

včasih imenu jemo tudi miinchensko-dunajska, oziroma ali je k a j doprines-la k teore tskemu razvoju nasploh in kakšen je njen prispevek pri teoret-sko-apl ikat ivncm proučevanju slovenskega prostora. T rd imo lahko, da smo ob upoštevanju specifičnosti geografskega položaja Slovenije in nje-nih f izičnogeografskih ter pokraj inskih značilnosti, zgodovinskega razvo-ja in razvoja njenega družbenopoli t ičnega sistema v veliki meri prispevali k razvoju teor i je in metodologije socialne geograf i je ter moderne geogra-f i j e nasploh (Klemenčič V., 1976).

V Sloveniji se je, podobno kot v mednarodnih krogih, že pred izidom, zla-sti pa po izidu knj ige "Socialna geografi ja" razvila živahna diskusija. Ven-dar žal le-ta tudi pri nas ni potekala ob razpravah na konkre tn ih rezulta-tih socialnogeografskih raziskav, ki so bile od ustanovi tve Inšti tuta za geograf i jo Univerze v Ljubl jani apl icirane na geografske probleme Slove-nije, katerih ni bilo malo, temveč je bila pogosto povezana z diskusi jo "kaj je geografija?", "kaj je kompleksna geografija?" in "ali je socialna geografi ja sploh še geografija?". Te polemike se niso bistveno razlikovale od polemik v Evropi (Wirth, 1977), medtem ko so jo v vzhodnoevropskih deželah, zlasti v Sovjetski Zvezi, razen redkih poiskusov uvel javl janja , iz ideoloških razlogov sploh odklanjal i (Ilešič S., 1979). Nasprotniki socialne geograf i je so ji na vsak način skušali pripisati kvečjemu vlogo nove veje in škodl j ive specializacije. Odrekali so ji pomen v razvoju geografske teo-rije in metodologi je ter n jeno apl ikat ivno in prakt ično vrednost , čeprav smo istočasno živeli in še živimo v prostoru, ki je fleksibilen in dinami-čen ter seveda v zvezi s tem tudi povezan s procesi, ki so ga spremljal i negativni pojavi, kater ih Še dolgo časa ne bomo mogli odpravit i . Ker pole-mika ni bila konkre tna , ampak preveč abstraktna, je ostalo za mnoge odpr to vprašan je način in terpre taci je f izičnogeografskih osnov v procesu družbene in s tem tudi prostorsko-s t rukturne preobrazbe. Trdili bi lahko, da so se morali zagovorniki socialne geograf i je v teh diskusijah spopadati z zakoren in jenos t jo Ratzlovcga f izičnogeografskega determinizma. Pri teh razpravah je bilo zelo pogosto poudar jeno, da se je s sp remembami d ružbenoekonomske s t ruk ture ter z n jo povezanim spremin jan jem celot-nega kompleksa populacijskih s t ruktur , ki posega v prostor moderno orga-nizirano in z moderno tehniko, spreminjala in za človeka ter družbo

tudi spremenila vrednost naravnim danostim. Ugotavl jan je problemov, ki se odpira jo glede na različne s topnje družbenoekonomskega razvoja nam nakazuje , da imamo opravit i z nenehnim procesom nasta janja , odmiranja in ponovnega pora jan ja novih socialnogeografskih skupin prebivalstva, ki s svojim načinom življenja preko človekovih dejavnosti nepres tano spre-minja jo okol je (40 Years Af te r , 1992).

Bistveno značilnost socialne geograf i je predstavlja tudi n jena vloga pri zastavl janju ciljev raziskav,ki se od klasične antropo- ali d ružbene geogra-f i j e bistveno razl ikuje v tem, da izhaja pri svojih raziskavah iz sodobnih procesov prostorske preobrazbe in preobl ikovanja prostorskih s t ruktur . T o jo tudi vodi k osnovnemu cilju; opredel jevanju procesov in proble-mov. Njeno izhodišče ni v proučevanju preteklosti , ampak v proučevanju sedanjosti , obrn jen i v bodočnost. Socialna geografi ja je tore j zasnovana tako, da oprede l ju je in vrednoti probleme sodobnega razvoja, ki razkri-va jo e lemente , ki ov i ra jo ali pospešujejo oziroma tudi ekološko ogrožajo razvoj prostorskih s t ruktur . Z a t o jih je pot rebno s planskimi instrumenti odpravit i ali pospešili v zastavljanju ciljev skladnega razvoja prostorskih s t ruktur . Socialna geografi ja odpira s tem pristopom možnot, da lahko dejansko vrednot i procese in razvojne potenciale nadal jnjega razvoja ter nakazu je probleme, ki so potrebni preuči tve in jih tudi sama prouču je za potrebe planiranega razvoja. Kakor kažejo razvojne poti dežel, ki so da-nes domovina socialne geografi je, (München na Bavarskem, Amste rdam in Utrecht na Nizozemskem, Duna j v Avstrij i) , postaja socialna geografi-ja pomemben dejavnik in nosilec prostorskega planiranja ali usmer janja razvoja prostorskih s t ruktur .

Za f i lozofska načela socialne geograf i je je značilno, da teoretska in meto-dološka razglabl janja ter aplikacijo in konkre tno stvarnost povezuje na mikro in makro osnovi. Temel jno izhodišče njenega pristopa proučevanja je,da že v same pr iprave teoretskih in metodoloških izhodišč ter analiz l i tera ture in stat ist ike vk l jučuje tudi te rensko opazovanje. Ravno teren-sko opazovanje predstavlja pomembno izhodišče razskav (anke t i ran je prebivalstva in ka r t i r an je izrabe prostora za neagrarne namene in še pose-bej kmet i j ske zemlje na podeželju). Na osnovi empir ične obdelave statisti-

čnih virov, Študija ustrezne l i terature ter terenskega dela, terja dokončni zakl juček raziskave v socialni geografij i ponovno prever jan je rezul ta tov na terenu, predvsem zaradi poskusa uskladitve ocene problemov sedanje-ga razvoja in zaradi seznanitve s potencialnimi možnostmi nadal jnjega razvoja.

Aplikacije teorije in metodologije socialne geografije na primeru proučevanja Slovenije v zadnjih tridesetih letih

V tr ideset le tnem razvoju slovenske socialne geograf i je so bili v ospredju njenih p roučevan j tri je kompleksi prostorsko s t rukturnih problemov. Največ pozornosti je bilo posvečeno podeželju, ki se hitro prostorsko di-ferenci ra in preobl ikuje . Ze lo široko se je razmahnilo tudi p roučevanje socialno-ekoloških s t rukturnih problemov. Tret j i sklop socialnogcograf-skih p roučevan j pa prcdstvl ja jo polit ično in etničnogeografski problemi kot so: meja in obmejna območja, narodnostna pomešanost in prostorsko s t rukturni segmenti skupnega slovenskca prostora v sklopu geopoli t ične-ga položaja Slovenije.

Znači len učinek hitre preobrazbe slovenskega podeželja je prav gotovo protis lovje med socialno in ekonomsko s t ruk turo prebivalstva, ki vsebuje značilnosti industr i jske in postindustri jske družbe ter zemljiško-posestno s t rukturo , ki je v zasebnem sektorju ostala taka, kakršno smo podedovali od pol fevdalne in fevdalne oziroma agrarne družbe zgodnje kapitalist ične-ga obdobja.

Drugo značilno potezo na podeželju predstavl ja jo agrokombinat i , ki so po "različnih poteh pridobivanja", delno pa tudi kupovanja zemlje za svojo kmet i jsko proizvodnjo, oblikovali na ravninskem svetu znot ra j razdroblje-ne zemlj iške s t ruk tu re v velike parcele zaokroženo posest (Belec B., 1992). Odvzemanje zemlje na ravninskem in dolinskem svetu je malim kmetom spodrezalo n j ihovo ekonomsko osnovo za preživl janje družine. Z a t o je omenjen i poseg v zasebno lastništvo kmeti jske zemlje, k l jub ekstenzivni industrializaciji v šestdesetih in sedemdesetih letih pospešil

močno izsel jevanje z območi j severovzhodne Slovenije na začasno delo v evropske države, od tam pa tudi napre j na druge kont inente (Genor io R., 1989; 1991; Birsa I., 1992). Težnja po socializaciji zemlje in obl ikovanju agrokombina tov na pretežno ravninskem svetu in tudi v vinogradniških območjih je prinesla novo podobo v izgledu pokra j ine in novo funkc i jo prostora, saj so d robno parcelizacijo zamenjala arondirana zemljišča.

Ob takem razvoju ku l tu rne pokraj ine je pot rebno poudarit i , da je bilo vse do osemdesetih let zasebno kmeti jsko gospodarstvo močno zapostavljeno. Ker kme t j e v prvih desetlet j ih po drugi svetovni vojni niso uživali zdrav-stvenega in pokojninskega zavarovanja, jih je s lednje sililo k zaposlitvi v neagrarnih dejvnost ih, k jer so bili zaposleni kot m a n j kval if icirani delav-ci z nizkimi dohodki . Popoldansko delo na kmeti j i je bilo vezano na roč-no delo in je slonelo na polikulturni pridelavi za dom ter le ponekod tudi za pot rebe trga. T a k o se na deželi, vse do osemdesetih let niso spremenili: način kmet i j ske proizvodnje, produkt ivnost in tudi zunanja podoba pokra-jine.

Za preobrazbo Slovenije je imela poseben pomen tudi industrializacija (Vrišer I., 1988), ki je v prvih treh deset let j ih po drugi svetovni vojni iz-zvala množično presel jevanje kmečkega prebivalstva v mesta in novona-stale lokalne industr i jske centre. Močno je k temu premiku prebivalstva prispeval tudi razvoj terciarnih in kvar tarnih dejavnosti . Gospodarski razvoj, ki je temeljil na bolj ali m a n j ekstenzivni in decentral izirani indu-strializaciji je ustvarjal pogoje za vsesplošno, vendar glede na produktiv-nost in organizaci jo dela problemat ično zaposlitev, z nesorazmerno viso-kim deležem zaposlenih žensk v skupne številu aktivnega prebivalstva.

Osemdeseta leta pa predstavl ja jo razdobje stagnacije pri zaposlovanju v industri j i ter v postopnem oživl janju drobnega gospodarstva na obrobjih nekater ih s rednje velikih in večjih mest. T o je tudi doba poskusov uvel-javl janja gospodarstva na zasebni osnovi; drobnega gospodarstva ter del-no kredi t i ranega razvoja zasebnega kmetijstva, kar je imelo svoje pozitiv-ne gospodarske učinke. Tako pride z naseli tvijo drobne obrti na obrobjih nekater ih slovenskih mest do suburbanizaci je . Ta suburbanizirana območ-

ja, kater im dajejo, razen dnevnih migrantov, svoj pečat tudi razvoj drob-nega gospodarstva na zasebni osnovi, razvoj kmeti jstva z mehanizaci jo in t ržno usmeri t iv jo ter težnja po priselitvi neagrarnega prebivalstva, so se

' izoblikovala okoli vseh mest z več kot 5.000 prebivalci in segajo tudi do 15 ki lometrov daleč naokoli (Ravbar M., 1992).

Not ran ja deli tev Slovenije na suburbanizirana, demografsko ogrožena in prehodna območja (Karta 2), kamor se širi suburbanizacija, je v ozki pove-zanosti z novimi pojavi že višje razvile, vse bolj prevladujoče terciarizi-rane družbe.

S suburbanizaci jo je v zadnjih desetlet j ih povezan tudi razvoj turizma (izletniški in stacionarni) , ki na nekater ih območjih (Kranjska gora, Bled, Bohinj , Zgorn j e Posočje) počasi dobiva prevladujočo funkc i jo pred indu-str i jo in kmet i j s tvom (Jeršič M., 1992). To je doba, ko dobiva turizem v obmorskih in v zdraviliških krajih subpanonske Slovenije tudi medna-rodni pomen (Jeršič M., 1990).

Pomembno vlogo v razvoju modernih prostorskih s t ruktur igra, poleg motorizaci je in mehanizaci je kmet i jske proizvodnje, tudi t r ideset letno uvel jav l jan je odprtost i meje (Klcmcnčič V., 1992), ki je zelo močan de-javnik suburbanizaci je obmejnih območij , zlasti ob južnem delu sloven-sko-i tal i janske meje med Gorico in Koprom (Klemenčič V. - Bufon M., 1991). Tu lahko govorimo že o enotnem, preko slovensko-ital i janske meje povezanem suburbanem območju, ki pogojuje integracijo Slovenije z Evropo (Bufon M., 1992). Na večini ostalih obmejnih območi j Slovenije pa suburbanizaci jo in urbani način življenja pogojuje vse bolj razvijajoči se izletniški turizem iz Avst r i je in Italije.

Poseben pojav, ki je vezan zlasti na srednjevel ika ter velika mesta in ima še danes poseben pomen, je dosel jevanjc prebivalstva iz drugih republik nekdan je Jugoslavi je (Klemenčič V., 1991). To dosel jevanje, ki je vezano na dobo hi t re industr ial izacije in z n jo v zvezi na hitro rast števila delov-nih mest v zadnjih treh desetlet j ih je s svojim razvojem nadomeščalo zmanjšan je števila mestnega prebivalstva, predvsem slovenskega, ki se je

•P-00 Slika 2: TIPI DEMOGRAFSKIH OBMOČIJ REPUBLIKE SLOVENIJE

Fig. 2: TYPES OF DEMOGRAPHIC AREAS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA

ITA'JJA

MADŽARSKA

HRVATSKA

LEGENHA/LEGEND: TIPI DEMOGRAFSKIH OBMOf lJ TYPES OF DEMOGRAEIO AREAS

H urtuiu atMMfp/aftaaiwd ams

I | prdiodu otMMtp/tiMHlMoal areas

j | ] | j ] | nbrnnfp dc|X̂ lacij?/dep»p<ilatiofl a[w

j ncfMvdjfiM nt>m<x'p/uninlwNiod aivas

CESTNI PROMET/ROAD TRAFHC vozil na da»/vekkks/2#in.

«••i več hot 7500 — H— 10 00 - 7500 -«-manj k« 1000 -«-

KRAJI Z INDUSTRIJO/ INDUSTRIAL CENTERS ti numher of empk>ye«

• 25 - 99 -I • 100 - 999 -I • 1D00 - 2.499 • 2.500 - 4.999 S 5000 - 9.999

10.000 in več -Vsebina -dr V KLEMENČiČ Karta Z DROLE LJUBLJANA, ok I. 1992

O tu O O 73 > -o X O > C/3 r o < m z o > l-J

in se še izseljuje na podeželje (Genorio R., Klemenčič V., Strgar A., 1983). Dosel jeno prebivalstvo, ki ima nižjo izobrazbeno s t ruk turo in je v veliki meri nižje kval i f ic i rano kot slovensko prebivalstvo, je prineslo v mesta podobne probleme, kot jih lahko zasledimo v gospodarsko razvitih drža-vah Srednje in Z a h o d n e Evrope. Ta delovna sila, ka tere dotok je z osa-mosvoji tvi jo Slovenije v glavnem prenehal , je večinoma zapolnjevala delovna mesta v komunaln i službi in na nižje kval if iciranih delovnih mestih v industrij i in rudarstvu.

Med posebne pojave,ki odpira jo nove probleme in so pomembni za obli-kovan je prostorskih s t ruktur na podeželju oziroma v suburbaniziranih območjih, sodi tudi pojav gradnje počitniških bivališč (Gosar A., 1988), ki se je v toku zadnjih deset let i j razširil na skora j vsa območja Slovenije, v zadnjem deset let ju pa tudi na demografsko na jbol j ogrožena območja (Požeš M., 1990), zlasti na tista, kjer so na razpolago ustrezne površine za vinograde. Napak bi bilo pripisovati vsem le rekreaci jsko funkci jo . Sled-njo opravl ja jo le počitniška bivališča v gorskem in v ozkem obalnem pa-su, v vseh ostalih območjih pa so počitniška bivališča vezana tudi na tež-njo po pridelavi vina, sadja ali zelenjave za lastne potrebe, zelo pogosto pa tudi že za tržne namene.

Z razvojem motorizaci je in izboljšanjem prometne in f ras t ruk tu re so se začela počitniška bivališča spreminjat i iz začasnih v stalna bivališča. Ta selitev prebivalstva iz mest na podeželje predstavlja vel ikemu številu last-nikov počitniških bivališč t re t jo fazo migracijskega cikla v toku zadnjih štiridesetih oziroma petdesetih let. Del populaci je se je namreč, ob razvo-ju industr ial izacije v prvih desetlet j ih po drugi svetovni vojni, na jp r e j preselil iz podeželja v mesto, kjer je bival večinoma v s tanovanjskih blo-kih. Nato so se predvsem v zadnjih dveh deset let j ih ti prebivalci z izgrad-njo individualnih s tanovanjskih hiš naselili na ožjih suburbanih mestnih območjih; od tam pa v zadnjem desetlet ju, n e k a j let pred upokoj i tv i jo ali ob upokoji tvi , v svojo počitniško bivališče na podeželju.

Razvo j omenjen ih prostorskih s t ruktur pa je obšel obsežna območja, ki so predvsem v hr ibovi tem svetu in so odmaknjena od centra lnih naselij. T o

je tip območij , ki nima ustrezne demografske in socia lnoekonomske struk-ture prebivalstva ter je slabo in f ras t ruk tu rno opremljen, da bi lahko brez zunan je pomoči predstavljal osnovo za nadal jnj i razvoj in zadržanje pose-l i tve prebivalstva. Odmakn jena od centrov polit ične moči niso bila ali pa so le v zelo majhni meri deležna pomoči državnih sredstev iz Fonda za demografsko ogrožena območja po Zakonu iz leta 1990. Ta območja tudi niso bila deležna pozornosti ob odpravl janju nerazvitosti z Zakoni v vseh pretekl ih dvajset ih letih. V Sloveniji na jdemo taka demografsko ogrožena območja na Goričkcm, v osrednjih in vzhodnih Slovenskih goricah, Halo-zah, Brkinih ter v vzhodnem Predalpskem hribovju in na Kozjanskem. To so območja, ki smo jih tako v preteklosti , kakor sedanjosti označevali kot "pozabljena območja".

Odprta vprašanja in problemi za nadaljnja socialnogcografska prou-čevanja

Ž e v uvodnih poglavjih smo opozorili, da je hitra in včasih tudi navidez-no ugodna socialno-ekonomska preobrazba pretežno klasične, s tat ične agrarne s tu rk tu re Slovenije povzročila ali pa pustila vrsto nerešenih pro-blemov. Ti so ob novonastal ih družbenopoli t ičnih razmerah v samostojni državi Sloveniji ter v soodvidnosti do novonastalih družbenopoli t ičnih razmer v Vzhodni Evropi kažejo na različne načine in različno v različ-nih območjih.

V ospredju teh problemov je prav gotovo slaba prometna in f ras t ruk tura Slovenije z nekval i te tnim omrežjem cest in železnic, ki pos ta ja jo ovira za s topnjevan prometno-geografski pomen Slovenije (Černe A., 1992). Toko-vi osebnega in blagovnega prometa, ki so bili v preteklosti na mednarod-ni ravni še posebej intenzivni v smeri severozahod-jugovzhod, se z obliko-vanjem novega težišča z izhodiščem v gospodarsko razviti metropol i tan-ski regiji Lombardi j i , v Sloveniji vse bolj p reusmer ja jo v smer jugozahod--severovzhod. T o pomeni, da je ob posodabljanju prometnih poli v Slove-niji po t rebno predvsem na ta območja usmerili poglobljene socialnogeo-grafske raziskave, ki mora jo biti osnova ustreznega, regionalnim razme-ram prilagojenega koncepta izgradnje prometnic.

Drug i kompleks , ki t e r j a pog lob l j ene s o c i a l n o g e o g r a f s k e raz i skave , p red-

s tav l ja c e l o t n o o b m o č j e ob novonas ta l i s lovensko-h rvašk i meji . R a z e n

r e d k i h iz jem je to d a n e s d e m o g r a f s k o m o č n o o g r o ž e n o in bo, v k o l i k o r v

s v o j e m r e g i o n a l n e m razvo ju ne bo d e l e ž n o us t rezn ih oblik pomoči , že

bo l j zaos ta ja lo . Na tem o b m o č j u smo d a n e s priča r a z m e r a m , k a k r š n e s m o

za tek l i na š i rok ih o b m e j n i h o b m o č j i h vseh n e k d a n j i h v z h o d n o e v r o p s k i h

socia l i s t ičn ih d ržav pa tudi na o b m e j n i h območ j ih med n e k d a n j o Z a h o d -

no N e m č i j o in V z h o d n o N e m č i j o ter med Z a h o d n o N e m č i j o te r Češkos lo -

vaško.

Z a p o t r e b e u s m e r j a n j a u r a v n o t e ž e n e g a r eg iona lnega razvoja so posebn ih

soc i a lnogeog ra f sk ih raz i skav p o t r e b n a tudi n e k a t e r a s tara , p r e d v s e m pa

n e k a t e r a nove j ša indus t r i a l i z i r ana o b m o č j a S loveni je . Med posebne in za

vso S loven i jo p o m e m b n e p rob l eme , ki bi jih bilo p o t r e b n o t e m e l j i t o p rou-

čiti , sod i jo tud i z e m l j i š k o - s t r u k t u r n i p rob lemi . Odgovor i l i bo p o t r e b n o

p r e d v s e m na v p r a š a n j e , na kakšen način , ob pogoj ih zasebnega t r žnega

k m e t i j s k e g a gospodar s tva , izbol jšat i zeml j i ško in poses tno s t r u k t u r o oz i ro-

ma k a k o odp re t i pot v e č a n j u kmet i j sk ih ob ra tov , k a k o r je bilo to v zahod-

n o e v r o p s k i h deže lah s t o r j e n o s p o d o b n i m u s m e r j a n j e m k red i t i r an ih pro-

jek tov ,k i so se u spešno odvi ja l i v zadn j ih t r idese t ih lcl ih.

S s o c i a l n o g e o g r a f s k i m i ana l i zami in p r o u č e v a n j i bo p o t r e b n o še n a p r e j

s p r e m l j a t i tudi po loža j in v a r o v a n j e i den t i t e t e na rodn ih man j š in v o b m e j -

nih o b m o č j i h . C i l j teh raz iskav mora biti z ago tov i t ev n j i h o v e e n a k o p r a v -

nost i obs to ja ter r azvo ja v vseh s f e r ah n j ihovega ž iv l jen ja , da b o d o l a h k o

še n a p r e j op rav l j a l i poz i t i vno vlogo p o v e z o v a l n e g a č lena s so sedn j imi

o b m e j n i m i območ j i , s t em pa tudi pri in tegrac i j i S loven i j e z E v r o p o .

Z a c e l o t e n reg iona ln i razvoj , zlasti pa za o d p r a v l j a n j e nega t ivn ih pos led ic

e k o l o š k e n a r a v e za rad i n e u s t r e z n e indus t r i a l i zac i j e in sploh k o n c e p t a

u rban i zac i j e , b o d o še nada l j e po t r ebna tudi i n t enz ivna p r o u č e v a n j a eko -

lošk ih p r o s t o r s k o - s t r u k t u r n i h p rob lemov .

K e r se je v toku zgodov inskega razvoja s l ovensko p reb iva l s tvo razsel i lo

po e v r o p s k i h d r ž a v a h in d rug ih k o n t i n e n t i h , n j i h o v pose l i tven i p ros to r pa

je ostal izven d ržave Sloveni je , bomo moral i i n t enz ivne je nada l j eva t i tudi

p r o u č e v a n j a S lovencev in n j ihovega posel i tvenega prostora izven Slove-

ni je , s c i l jem snovan ja eno tnega s lovenskega ku l tu rnega in gospodarskega

pros tora v sklopu koncep ta geopol i t ičnega položaja Sloveni je in Sloven-

cev.

LITERATURA

Barker, M. T., 1984: The Slovene Minority of Carinthis. New York (415 strani).

Belec. B. . 1992: Denationalisierung und ihre Konsequenzen für die Agrarwirt-schaft in Slowenien. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 10S. Bayreuth, s. 19-23.

Birsa, I., 1992: Slovenian Immigration and Settlement in Australia. University Melbourne. Melbourne. 114 strani.

Bobek, H., 1948: Stellung und Bedeutung der Sozialgeographie. Erdekunde.

Bobek, H. , 1953: Begriff und Aufgabe der Sozialgeographie: in: Anz.d. Oster. Akad.d.Wiss., Phil. - His tor. Klasse 90.

Bufon, M. , 1992: Prostorska opredeljenost in narodnostna pripadnost. Obmejna in etnično mešana območja v evropskih razvojnih silnicah. Primer Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Trst, 223 strani.

Černe, A., 1992: European Aspects of Slovenian Trasnport System. Arbeits-materialien zum Raumordnung und Raumforschung. Heft 108. Bayreuth, s. 24-38.

Černe, A., 1992: Geographie Oppeness to Transport and the Transit Character of Slovenia. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s. 77-86.

40 years after: German Geography. Development Trends and Prospects 1 9 5 2 - 1 9 9 2 . B o n n . 2 8 5 s l r a n i .

Gams, I., 1991: The Republic of Slovenia - Geographical Constants of the New-Central - European State. Geo Journal, August 1991. vol. 24. No. 4, s. 3 3 1 - 3 4 0 .

Gams, I., 1992: Geo-ecological Structure of Slovenia and its Position in Europe. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s. 77-86.

Genorio, R.: K/emenčič, V.; Strgar, A. 1983: Vprašanja okrog interpretacije rezultatov jugoslovanskega popisa prebivalstva po narodnosti leta 1981 (Questions of interpreting the results of the Yugoslav population census of 1981 in terms of ethnic affiliation). Razprave in gradivo 16. Ljubljana, s. 147-177.

Genorio, R. . 1985: Demografske značilnosti narodnostno mešanega območja v Prekmurju (Demographics! characteristic of the nationally mixed area in Prekmurje). Geographica Slove/lica 16. Ljubljana, s. 19-28.

Genorio. R. , 1989: Slovenci v Kanadi (Slovens in Canada). Geographica Slovenica 17. Ljubljana. 184 strani.

Genorio, R. . 1991: Od geopoütike k politični geografiji (From the Geopolitics to the Political Geography). Naši razgledi 40. Ljubljana, s. 473-474.

Genorio, R. , 1991: Slovenci v Argentini. Geografske razsežnosti priseljevanja in razvoj njihovih naselbin v Buenos Airesu in Cordobi (doktorska disertacija na Filozofski Fakulteti). Ljubljana. 292 strani.

Geografska problematika severovzhodne Slovenije. Dela S - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana. 163 strani.

Gosar. A., 1988: Počitniška bivališča kot element transformacije slovenskih alpskih pokrajin (doktorska disertacija na Filozofski fakulteti). Ljubljana, 367 strani.

Horvat-Počkaj. D. . 1992: Geografska tipizacija demografskih območij v subpanonski severovzhodni Sloveniji (magistrsko delo na Filozofski fakulteti). Ljubljana, 274 strani.

Ilešič, S., 1979: Pogledi na geografijo. Pogledi 4. Ljubljana, s. 259-283.

Jazbec, B. . 1992: Slovenci v Italiji in vključevanje slovenskega gospodarstva v Evropo. Seminar za študije geopolitičnega položaja Slovenije. Ljubljana, s. 71-81.

Jeršič, M. , 1990: Einfluss des Tourismus auf die Siedlungsentwicklung an der jugoslawische Küste. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplannung. Heft 86. Bayreuth, s. 77-91.

Jeršič, M., 1992: The Port of Koper. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s. 87-91.

Jeršič, M. , 1992: Tourism in Slovenia. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s. 65-76.

Kirbus, T. , 1992: Drobno gospodarstvo kot element socialno-geografske trans-formacije slovenskega podeželja (doktorska disertacija na Filozofski fakulteti). Ljubljana, 403 strani.

K/emenčič, V. (skupaj z Ruppert K.), 1973: Zur Raumrelewantz der Grund-funktionen in Wirtschaftsgeographischen Strukturmuster Sloweniens. Münchner

Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie. Band 7. München, s. 63-73.

Klemenčič, V. , 1976: Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevaini jezik. Razprave in gradivo 9. Ljubljana, s. 101-124.

Klemenčič, V., 1976: O položaju slovenske geografije. Geografski vestnik XLVIII (1976). Ljubljana, s. 3-7.

Klemenčič, V. . 1976: The open border and Border regions as a new regional--geographic phenomen. Regional'naja geografija. Moscow, s. 146-149.

Klemenčič, V. . 1984: Geographische Probleme der Grenzräume Sloweniens. Österreich in Geschichte un Literatur mit Geographie. Wien. s. 387-400.

Klemenčič, V. , 1984: Les problems du development et de ia Repertition de la population dans les Alpes Yugos/aves. Les Alpes, The Alps. Die Alpen. Le Alpi. Paris, s. 110-114.

Klemenčič, V. . (skupaj z Klemenčič, M.), 1984: Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v i uči historičnih in socialnogeografskili procesov. Zbornik Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes. Ljubljana, s. 95-111.

Klemenčič, V. , 1985: Položaj italijanske in madžarske narodnosti in narodnostno mešana območja v Slovenski Istri in Prekmurju v luči socialne geografije. Narod-nostno mešana območja v SR Sloveniji: Prekmurje, Slovenska Istra. - Geographica Slovenica 16. Ljubljana, s. 7-11.

Klemenčič, V. , 19S7: Slovenija v luči socialnogeogratske preobrazbe. - 10. Derčevi pediatrični dnevi. Zbornik. Ljubljana, s. 63-72.

Klemenčič, V. , 1990: Die Grenzregion entang der jugoslawisch-itaiianische Grenze - ein Beispiel einer Grenze, die unterschiedliche gesellschaftspolitische Systemen trennt. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 86. Bayreuth, s. 67-85.

Klemenčič, V. . 1990: Koprsko kot obmejno, narodnostno mešano in terciarizirano območje. Primorje - 15. zborovanje slovenskih geografov. Portorož, 24.-27. okt. 1990, str. 99-107.

Klemenčič, V. . 1990: National Minorities Along the Border Region oí the Alpine-Adriatic Area. The Second Lodz Conference of Political Geography an Minority Problems within Borderlands. Bialowieza, 3.-5. Oct. 1990.

Klemenčič, V. , 1990: Ob smrti prof. dr. Hansa Bobeka. Geografski vestnik 62 (1990). Ljubljana, s. 189-181.

Klemenčič, V., 1990: O prostornoj relevantnosti migracija stanovništva na primeru Slovenije. Pogledi na migracije stanovništva Jugoslavije. Beograd, s. 167-173.

Klemenčič, V. , 1990: Sodobni regionalni problemi madžarske in italijanske na rod-

nos t i v procesih družbeno-ekonomske preobrazbe. Razprave in gradivo 24. Ljubljana, s. 52-63.

Kiemenčič, V. : Buton. M. . 1991: Geographic problems of regions: The case of the Italo-Yugoslav border landscape. The Geography of Border Landscapes. London, New York. s. S6-104.

Kiemenčič. V. . 1991: Prekmurje als unentwickeltes Grenzgebiet Sloweniens. Regionalforschung von Grenzüberschreitender Bedeutung: Karnten-Slowenien/Kroa-tien. Wien, s. 33-51.

Kiemenčič, V. . 1991: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Jugoslavije v novejšem obdobju. Geografija v šoli 1-5. Ilešičevi dnevi. Ljubljana, 22.-23.2.1991. str. 7-23.

Kiemenčič, V. . 1991: Tendence spreminjanja slovenskega podeželja. Geografski vestnik 63 (1991). Ljubljana, s. 25-41.

Kiemenčič, V.; Zupančič. J. . 1992: Borderland and Regionalism in the Space settled by Slovenians a case Study. The third Lodz Conference of Political Geography "Inter Borders. Region and Regionalism". Ksieze Mlyny, Sept. 30 -Oct. 2, 1992, str. 1-12.

Kiemenčič, V. , 1992: Die geopolitische Lage Sloweniens und seine Offenheit nach Europa. Staatliche Einheit und Teilung - Deutschland und Jugoslawien. München, s. 99-114.

Kiemenčič. V. . 1992: Državna meja na območju Slovenije in mejna območja kot nov geografski fenomen. Seminar za študije geopolitičnega položaja Slovenije. Ljubljana, s. 81-105.

Kiemenčič, V.: Genorio. R.. 1992: The New State of Slovenia and its Function within the frame of Europe. Symposium on: "Future constructions of the world political map: Underlying t'actores". Washington. 18 strani.

Knight, D. , B. . 1991: Foreword. The Geography of Border Landscapes. London, New York.

Knight, D. . B. . 1991: Introduction: The border Landscape concept. The Geography of Border Landscapes. London. New York. str. 1-14.

Maier, J.; Peasier. R.: Ruppert. K.: Schaffer, F.. 1977: Sozialgeographie. Braunschweig, 187 strani.

Maier, J., 1990: Regionalpolitik in grenznaher peripheren Regionen Europas -eine Einführung. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung, Heft 86. Bayreuth, s. 1-6.

Maier, J., 1992: Slowenien - ein neuer unabhängigen Staat ist entstanden. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 108. Bayreuth, str. 1-4.

Minghi, J., V., 1991: From conflict to harmony in border landscapes. The Geography of Border Landscapes. London, New York, s. 15-31.

Clas, L., 1987: Nekateri družbenogeografski problemi Slovenskega Porabja. Geografski obzornik XXXIV/2. Ljubljana, s. 91-94.

Pak, M., 1992: Settlements in Slovenia. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s. 93-99.

Pavlin, B., 1990: Sodobne spremembe v kmetijski rabi tal kot indikator razlik v regionalnem razvoju Primorske Slovenije - Contemporary Changes in the Agri-cultural Land Use as an Indicator of Discrepancies in the Regional Development of Littoral Slovenia (Primorska). Geographica Slovenica 21 - Nekateri vidiki prouče-vanja podeželja v Sloveniji in na Poljskem. Ljubljana, s. 283-295.

Požeš, M., 1990: Zgradba podeželskih naselij in njeno spreminjanje (primer vasi Gračišče) - Changes in the Structures of Rural Settlements (with Reference to the Village of Gračišče). Geographica Slovenica 21 - Nekateri vidiki proučevanja

podeželja v Sloveniji in na Poljskem. Ljubljana, s. 333-349.

Ravbar, M. , 1992: Umriss der Suburbanisierung in Slowenien. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 108. Bayreuth, s. 39-50.

Ruppert, K.; Schaff er. F. , 1973: Sozialgeographische Aspekte urbanisierter Lebensformen. Hannover, 51 strani.

Valussi, G.; Klemenčič. V., 1978: II confine aperto tra Italia e Jugoslavia e il ruolo delle minoranze. Minoranze a con fron to. Ud i ne. s. 19-31.

Vrišer, I. , 19S8: Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987. Geografski zbornik XXVIII (1988). LJubljana, s. 129-151.

Vrišer, I. , 1988: Die Industrie in der Slowenien - Entwicklung und Strukturen. Wirtschaftliche Zusammenrbeit zwischen Ländern verschiedener gesellschaftlicher

Systeme. Bayreuth, s. 35-50.

Vrišer, I. , 1990: Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Geo-grafski zbornik XXX (1990). Ljubljana, str. 151-247.

Wirth, E., 1977: Die deutsche Sozialgeographie in ihrer teoretischen Konzeption und in ihren Verhältnis zu Soziologie und Geographie des Menschen. Geographische Z e i t s c r i f t , 6 5 . J a h r g a n g , H e f t 3 . W i e s b a d e n , s . 1 6 3 - 1 8 7 .

Zupančič, J., 1992: Vplivi socialnogeografske preobrazbe na položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (magistrsko delo na Filozofski fakulteti). Lju-bljana, 324 strani.

SLOVENIA AND SLOVENES TODAY AND TOMORROW IN THE LIGHT OF SOCIAL GEOGRAPHY

SUMMARY

The thirty years of work at the Ljubljana University Institute of Geography represents a short time period, yet the period with the biggest changes ever in the spatial structure of Slovenia. In these three decades the entire complex of the economy as well as the technical and social infrastructures have changed because of the changing relations between workers in the agricultural, industrial, commercial and social sectors, and ihese are changes in a social, economic and physiognomic sense. Furthermore, the structure of the social classes, the lifestyles and the manner of settling have almost completely changed.

Soon after the end of World War II rapid changes in the spatial structure of Slovenia were initiated. At that time Slovenia began to change f rom a less developed landscape to an urban one with a modern network of centralized cities and a suburbanized countryside. During these forty years of rapid spatial--structural changes the rural areas have evolved into an area with a concentration of inhabitants and economic functions on one side, a peripheral area which is being emptied on the other side and in between a so-called transitional area where an urbanized type of landscape is quickly appearing, with a tendency toward a concentration of inhabitants.

The method of researching the landscape as an open space is based on the social geographic aspect. Because of the character of the profession, this aspect prima-rily is a spatial one in contrast with the aspect of static or structural anthropo-logical geography, which is based the processes, discovery and perception of spatial innovations according to individual activities through which man uses and shapes the space and landscape (residence, work, spare time - tourism, education, supply, and the construction of all types of infrastructure). The social geographic aspect is designed around problems. The goal is to present a definition of those involved in the problems, that is the social groups advocating spatial development, and also a definition of the groups of people which advocate the development of individual spatial structures (this appeared with the independence of Slovenia).

Those of us here who advocate the application of social geography to Slovene geography supplemented our theoretical and methodological knowledge with

knowledge gained from the Munich- Vienna Social Geographic School. It could be asserted that we have contributed a great deal to the development of the theory and methodology of social geography and to modern geography as well by considering the particularities of the geographic position of Slovenia and the characteristics of its physical geography and landscape, along with the historical development of its social-political system.

Opponents of social geography here have tried to assign it the role of a new branch and a detrimental specialization. They have denied it any importance in the development or application of geographic theory, although at the same time we all have been living in a place which is flexible and dynamic.

In the course of thirty years of the development of Slovene social geography, there have been three main complex spatial- structural problems in the fore-ground of our research. The greatest amount of attention has been given to rural areas which have rapidly changed physically from the previous classical and static agrarian landscape to an urbanized landscape. Research of social-ecological structural problems have also received broad attention. The third area of research has been concerned with political and cthnogeographic problems. With this, Slovene social geography has followed all of the more important development problems and has frequently called attention to possible negative effects of the development of individual segments of spatial development.

Within the framework of Slovenia as a newly independent country and the inter-dependence of many new circumstances in Europe, there have appeared a whole variety of unsolved spatial problems. In the foreground of these problems is the truly bad transportation infrastructure with the low-quality network of roads and railroads, which have become an impediment to the increased transportation-geo-graphic significance of Slovenia. A second area which requires in-depth social geographic research is represented by the entire region along the newly established Slovene-Croatian border. This area is demographically threatened with the exception of a few rare cases. Some old, but primarily new, industrialized areas need some research done in order to balance the regional development. Among the particular and important problems which should be studied are the land-structure problems. With social geographic analyses and research it will be necessary to continue to consider the position and protection of the identities of national minorities in the border regions. And intensive research of ecological spatial-structural problems will be needed to eliminate harmful ecological problems.