soboške novine, december 2011

40
10 Zlate štipendije za nadarjene študente 11 Festival Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih 17 Miklavževe prireditve v naši občini 18 Številne delavnice adventnih venčkov 21 Obisk najstarejše Sobočanke in Sobočana 24 Božične prireditve naših osnovnih šol 26 V Galeriji se obeta paleta vrhunskih razstav 28 Festival kratkega filma za osnovnošolce 33 Zmagoslavna vrnitev Mure 05 15. december 2011 | številka 106

Upload: murska-sobota

Post on 30-Mar-2016

242 views

Category:

Documents


5 download

DESCRIPTION

Soboške novine številka 106, december 2011

TRANSCRIPT

Page 1: Soboške novine, december 2011

10 Zlate štipendije za nadarjene študente

11 Festival Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih

17 Miklavževe prireditve v naši občini

18 Številne delavnice adventnih venčkov

21 Obisk najstarejše Sobočanke in Sobočana

24 Božične prireditve naših osnovnih šol

26 V Galeriji se obeta paleta vrhunskih razstav

28 Festival kratkega filma za osnovnošolce

33 Zmagoslavna vrnitev Mure 05

15. december 2011 | številka 106

Page 2: Soboške novine, december 2011

Leto 2011 v Murski Soboti

Foto

: Arh

iv M

estn

e ob

čine

Mur

ska

Sobo

ta

Kulturni nagrajenci 2011

Sajenje lip ob 20-letnici samostojnosti

Občinski nagrajenci 2011

Slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Nov kolesarski most čezPuconski potok v Polani

15 let MiKK-a

ND Mura 05 ponovno v prvi ligi

Slovesna otvoritev Gledališča Park

Page 3: Soboške novine, december 2011

3 december 2011 |

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!Leto 2011 se počasi poslavlja. Pripravlja se, da za zmeraj odide v zgodovino. Kako se ga bomo spominjali, je odvisno zgolj od nas samih. Slabše stvari bomo kar najhitreje pozabili, vse dobro pa si skušali kar najbolj vtisniti v spomin. Lepi spomini izboljšujejo počutje, nam privabijo nasmeh na obraz, nemalokrat nas spodbudijo k novim podvigom, ki nas čakajo, tudi v letu, ki je pred nami.

Dodobra smo že zakorakali v veseli december. Miklavž in parklji so že trkali po domovih. Verjamem, da je pridne nagradil in poredne okaral. Tako eni kot drugi pa smo obljubili, da se bomo izboljšali. In res, vsak lahko postane boljši v vseh pozitivnih razsežnostih te besede, samo odločiti se je treba.

Glede na težji fi nančni in gospodarski položaj, ki ju občutimo tudi v družinskih denarnicah, smo lahko boljši tudi tako, da previdneje in smotrneje načrtujemo svojo porabo. V decembru se poraba po navadi poveča. Vprašajmo se, a res mora biti tako. Da nekoga obdarimo, zmeraj ne potrebujemo nakupljenih predmetov ali izdelkov. Marsikomu je dovolj stisk roke, nasmeh, pogovor ali klepet. Tudi z majhnimi pozornostmi lahko obdarujemo.

Spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota, predlagam, da skupaj izvedemo največjo akcijo obdarovanja, ampak ne zgolj materialnega. Vsak naj si obljubi, da bo še v tem letu, do božiča, vsaj dvema osebama polepšal dan. Denimo z obiskom staršev ali starih staršev. Ali svojih starejših sosedov, ki živita sama. Povabimo ju k sebi na kavo, z njima poklepetajmo, jima kaj pripeljimo iz trgovine. Spet drugi bodo obiskali znanca, ki je v domu za starejše, ali zgolj prebrali zgodbo iz knjige nekomu, ki je bolehen obležal na postelji. Mlada prijatelja bosta morda oprala avtomobil svojemu sosedu, dekleta in žene spekle potico in jo prinesle v hišo za brezdomce. Morda bo kdo zgolj prijel starejšo osebo pod roko in ji pomagal čez cesto ali se ponudil, da popelje na sprehod sosedovega psa. Mladi prijatelji bi lahko nekomu po-magali očistiti garažo, mlada dekleta počistiti stanovanje. In še in še je zamisli, kako nekomu polepšati dan. Sploh ne potrebujemo veliko – zgolj dobro voljo in odločitev. Pomislimo, kaj se lahko zgodi, če vsi tisti, ki smo jim polepšali dan, to naredijo tudi drugim. In tako naprej. In tako dalje. V takšnih zamislih se skriva vsa lepota življenja. Ko nekomu polepšaš dan, si ga hkrati tudi sebi. Poskusimo.

Vključimo torej v decembrsko praznično dogajanje predlagano obljubo. Prepričan sem, da bomo zaradi nje bogatejši ne samo za dobro počutje ob dobrem dejanju, ampak tudi za lep spomin, ki ga bomo radi podoživljali znova in znova. In vedno nam bo privabil nasmeh – ne samo na obraz, ampak tudi v srce. Spoznali bomo, da drži rek »Kdor se smeje v srcu, je srečen«. Potrudimo se, da bomo za božič vsi srečni.

Vaš župan

Drage občanke, dragi občani Mestne občine Murska Sobota!Spoštovani poslovni partnerji in prijatelji!

Želimo vam blagoslovljene božične praznike,Spoštovani poslovni partnerji in prijatelji!

Želimo vam blagoslovljene božične praznike,Spoštovani poslovni partnerji in prijatelji!

v letu 2012 pa veliko sreče, zdravja in zadovoljstva!

Župan Anton Štihec z mestno upravo in svetniki

Page 4: Soboške novine, december 2011

4 | december 2011

MESTNI SVET

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta z 8. seje mestnega sveta, ki je bila 27. oktobra 2011:

Zoran KOSje izpostavil, da pri trgovskih središčih BTC in OBI ni urejenih pločnikov in razsvetlja-ve, kar je zelo nevarno. Ker se obrtna cona razvija, je predlagal, da bi ljudem, ki so tam zaposleni, kar najhitreje omogočili prevoz na

delovno mesto in domov s Sobočancem.

Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Obstoječa trasa mestnega avtobusa ne more zajeti še obrtne cone v Murski Soboti s trgovskim centrom OBI, saj bi bil mestni avto-bus zaradi podaljšanja časa vožnje nekonkurenčen in manj prijazen za uporabo v primerjavi z osebnimi vozili. Da bi trgovske centre povezali z mestnim avtobusom, bi potrebovali dodatno mestno linijo in dodatna finančna sredstva v proračunu, ki pa jih mestna občina žal sama ne more zagotoviti. Zato je mestna uprava glede vključitve trgovskih središč že aprila 2009 trgovske centre (Maximus, Tuš Bakovci, OBI) z dopisom povabila, da linijo sofinancirajo v znesku pribl. 2900,00 EUR, vendar žal pripravljenosti za sofinanciranje ni nihče izrazil, razen trgovskega centra Maximus. S ponovnim dopisom v začetku novembra 2011 je mestna uprava Maximus, Tuš Bakovci in OBI še enkrat znova pisno povabila k sofinanciranju v višini pribl. 2079,00 EUR. Če se bodo

trgovska središča na povabilo odzvala, jim bomo predstavili rešitve trase mestnega avtobusa z ustreznimi voznimi redi.

Svetnik je dejal, da je bazen na kopališču dotrajan. Predlagal je, da bi našli sredstva, ki se obljubljajo že nekaj mandatov, za ureditev bazena.

Direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN je odgovoril, da je bila uredi-tev bazenskega kompleksa predvidena v proračunu za leto 2011. Sredstva so bila sestavljena iz treh virov, in sicer iz zadolževanja v višini 210.000 EUR, iz Ministrstva za šolstvo iz šport smo pričakovali 100.000 EUR, iz Fundacije za šport pa 130.000 EUR. Občina na razpisu Fundacije za šport ni bila uspešna, razpis Ministrstva za šolstvo in šport pa zaradi finančnega in gospodarskega stanja v državi v letošnjem letu sploh ni bil objavljen. Objavljen je bil razpis v višini 210.000,00 EUR za nov filtrirni sistem (zadolževanje). Izmed treh ponudb sta bili dve takoj izločeni, v tretji pa so bili nekateri podatki ponarejeni. Zato bo postopek javnega razpisa ponovljen. Upa, da bo občina na drugem razpisu uspešna. V tem primeru bi sklenili pogodbo, nov filtrirni sistem pa bi bil urejen do začetka kopalne sezone. Pohvalil je zavzemanje Komunale in občin-ske uprave. Voda v bazenu je bila s starim sistemom prvič pripravljena skladno z novimi pogoji. Z majhnimi marketinškimi aktivnostmi se je obisk močno povečal, zato bo izguba manjša.

Mag. Robert CELECje spomnil na več let stare obljube o postavi-tvi paviljonov na Slovenski ulici, a paviljonov še ni kljub trudu mestne uprave, da bi našla morebitne kupce. Predlaga iskanje drugega modela (najem, kakšna druga možnost) in

razmislek o tem, da bi v tem delu uredili ekološko tržnico. Z njo bi v to ulico ponovno vrnili življenje.

Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Na Slovenski ulici so s prostorskim aktom, ki ureja to območje, predvi-deni letni vrtovi z manjšimi objekti (paviljoni) po enotnem projektu. Že nekaj let se trudimo, da bi dali v najem javno površino za postavitev paviljonov z letnimi vrtovi, vendar kljub večkratnim razpisom nismo bili uspešni. Doslej so razpisi določali, da si investitorji paviljone postavijo sami na svoj račun, obdobje najema pa je trajalo najmanj deset let. Ves čas od objave prvega razpisa ugotavljamo, da zanimanje za postavitev paviljonov sicer obstaja, in to za različne vsebine (gostinska dejavnost, prodaja časopisov, rent-a-bike, prodaja domačih jedi in izdelkov), vendar je ključni vzrok za odločitev o (ne)investiranju previsok strošek vlaganj v izgradnjo objekta in opreme za opravljanje dejavnosti. Pri določanju višine najemnine občina nima prostih rok, uporabljati mora predpise s področja stvarnega premoženja, zato zemljišč ne more oddajati po nižji zakupnini od ocenjene. V mestni upravi zato razmišljamo, da bi predlagali postavitev paviljonov, ki bi jo financirali iz občinskega proračuna, nato bi z javnimi razpisi ali neposrednimi pogodbami po predpisih paviljone oddajali v najem najugodnejšim ponudnikom, mogoče tudi za krajša obdobja najema. Če bodo na razpolago sredstva iz javnih razpisov iz evropskih sredstev, bi po-stavitev omenjenih paviljonov bila del ureditve ožjega mestnega središča.

Svetniške pobude, županovi odgovori Ivanka Cifer

Vsem svojim strankamse zahvaljujemo za nakup

in vam želimo lepe prazniketer srečno 2012!

Slovenska ulica 379000 Murska Sobota

Page 5: Soboške novine, december 2011

5 december 2011 |

MESTNI SVET

Mag. Celec je predlagal, da bi socialno šibkejšim občanom na obmo-čju Severne obrtno-industrijske cone (SOIC), kjer ni investitorjev, omogočili ureditev vrtičkov. Tako bi jim dali priložnost za pridelavo hrane, dokler se investitorji ne bi odločili za investicijo.

Župan je pojasnil, da je v sprejetem proračunu določeno, da se ta ze-mljišča prodajajo, neresno pa je prodajati zemljišča z vrtički. Dodal je, da so vrtički predvideni tam, kjer so že urejeni – med Avtobusnim prometom, železniško progo in poljsko potjo, vendar na drugi strani. V Severni obrtno-industrijski coni medtem Xal dograjuje objekt, dodaten objekt bo gradilo tudi podjetje Wolford, ki je odkupilo dodatna zemljišča.

Dr. Mitja SLAVINECje dal pobudo, da se prihodnje leto teden mo-bilnosti zastavi drugače in razširi na vso leto. Po nepotrebnem naj ne bi zapirali središča mesta, saj zapora ljudem povzroča več težav in preglavic kot koristi. Dosedanje izkušnje

namreč kažejo, da cilja spodbuditi občanke in občane k opustitvi avtomobilov in uporabi drugih prevoznih sredstev ne dosegamo, prav tako pa ne prispevamo k manjši porabi goriva. Rezultat je pusto in mrtvo mestno središče.

Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: S tednom mobilnosti v Mestni občini Murska Sobota so bili letos in lani pokriti vsi sloji prebivalcev, ne samo v središču Murske Sobote, ampak tudi po naseljih. Kot ukrep k trajnostni mobilnosti mestna občina že od uvedbe mestnega avtobusa in nakupa brezkontaktnih vozovnic razmišlja o manjši rabi osebnih avtomobilov. Mestnega središča na dan brez avto-mobila nismo zaprli po nepotrebnem, saj smo z različnimi dejavnostmi ustregli tako otrokom v vrtcih kot osnovnošolcem. Cestni vzdrževalci so opazili tudi zmanjšan promet motornih vozil v mesto. Kot ukrep k traj-nostni mobilnosti mestna občina skuša najti ponudnika, ki bo skrbel za izposojo in popravilo koles, vendar smo neuspešni v primerjavi z večjimi mesti v Sloveniji, denimo z Ljubljano.

Cvetka ŠKAFARse je v imenu Mestne četrti Ledava zahva-lila županu, mestni upravi in mag. Hugu Maučecu za izvedbo dodatne osvetlitve pre-hoda za pešce na Lendavski ulici.Svetnica je dala pobudo, da naj svetovni dan

boja proti nasilju nad ženskami, 25. november, postane tudi lokalni. Opozorila je, da mora lokalna skupnost tudi na področju preprečeva-nja in obravnave nasilja nad ženskami prevzeti svoj del odgovornosti za varnost občank.

Jasmina OPECje izpostavila, da je stanje demografske struk-ture prebivalstva na našem območju problem, zato bi zanj morali poiskati ustrezne rešitve. Ob prehodu v novo koledarsko in proračun-sko obdobje je treba razmisliti o spremembi

načina izkazovanja pozornosti družinam. Tako bi jim ob rojstvu otroka namesto knjige podarili denarni znesek, ki bi marsikomu v teh časih pomenil dobrodošlo pomoč.

Župan se je strinjal s predlogom o spremembi načina izkazovanja po-zornosti ob rojstvu otroka, vendar občina zaradi velikega števila novo-rojencev finančno ni zmožna podariti višjega zneska. Pri proračunu za naslednje leto bodo to popravili: ali v prihodnje ne bi dajali več knjig, ampak samo denarna sredstva, ali pa bi kombinirali oboje. Predlog je treba vključiti v proračun.

Suzana VARGAje dejala, da kmetovalce iz Krajevne skupnosti Krog, ki so lastniki ali najemniki obdelovalne zemlje v k. o. Murska Sobota, zanima vzdrže-vanje poljske poti, ki povezuje Tomšičevo in Bakovsko ulico, ter poljske poti od Bakovske

ulice mimo avtobusnega podjetja do vrtičkov. Zanima jih, kdo je od-govoren za njihovo vzdrževanje in kdaj se predvideva njihova sanacija.

Odgovor oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Poljske poti, ki so v lasti in upravljanju mestne občine (nekatere so knjižene tudi na krajevne skupnosti), niso kategorizirane kot občinske javne ceste (lokalne ceste in javne poti), ker za to ne izpolnjujejo pogojev uredbe o kategorizaciji javnih cest. Zato teh poti mestna občina kot lastnica ne vzdržuje po standardu, ki se zahteva za javne ceste, temveč glede na namen, ki ga imajo v prostoru in za promet. Po večini so to dostopne poti do kmetijskih zemljišč in druge dostopne poti, ki jih več ali manj uporabljajo nekateri posamezniki. Te poti se pregledajo po potrebi, oziroma vsaj enkrat letno, tj. spomladi, ko se tudi dorečejo najnujnejši ukrepi za saniranje (grederiranje, lokalne sanacije, gramoziranje). Ukrepi so odvisni od sredstev proračuna, ki so načrtovana za te namene. Pri tem je treba izpostaviti, da so te poti najbolj obremenjene prav v jesenskem

2 LET0Noršinska ulica 129000 Murska SobotaTelefon: 02 526 84 50Faks: 02 526 84 40www.saubermacher-komunala.si

Cenjene občanke in občani!

V podjetju Saubermacher-Komunalaustvarjamo zdravo okolje,

za vas in skupaj z vami.

Zahvaljujemo se vam za sodelovanjepri ločenem zbiranju odpadkov.

Želimo vam prijetne prazniketer obilo sreče in osebnega zadovoljstva

v prihajajočem letu.

Page 6: Soboške novine, december 2011

6 | december 2011

MESTNI SVET

času, ko se opravljajo spravila in prevozi kmetijskih pridelkov, številni kmetje pa ob tem nanje nanašajo tudi zemljo (ob oranju), zaradi česar so v tem času v nekoliko slabšem stanju. Ker pa lastnica (MOMS) po teh poteh ni dolžna zagotavljati javnega prometa (še zlasti ne v zim-skem času), jih za uporabo usposobi spet, ko jih uporabniki dejansko potrebujejo (spomladi).

Jožica VIHERje opozorila, da se v Černelavcih kljub zmanj-šanju števila ekoloških otokov cena odvoza odpadkov ni znižala. Cene so v mestu, kjer je sprejet odlok o ločenem zbiranju odpad-kov, nižje.

Odgovor operativnega izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov Saubermacher-Komunala, d. o. o.: Po trenutno veljavnem odloku ter standardih zbiranja in prevoza komu-nalnih odpadkov v Mestni občni Murska Sobota mesečna cena te storitve ni odvisna od števila ekoloških otokov v posameznem naselju. Mesečna cena zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je različna od naselja do naselja. Vzroki različnih cen so velikost in lastništvo zabojnikov, pogostnost odvozov in standard izpred 20 let. Poenotenje je predmet novelacije standarda in novega odloka.

Mag. Nataša HORVATje dejala, da sta v mestu zelo lepo urejena me-stni park in ploščad, ki se večkrat uporablja za »skejtanje«. Mladim je treba zagotoviti ukvarjanje s to športno dejavnostjo ter ustre-zne površine zanjo. Zanima jo, v kakšni fazi

so projekti za izgradnjo »skate parka«.

Župan je odgovoril, da je pogodba že sklenjena, izvajalec, ki bo izdelal elemente za »skate park«, je že izbran, rok, do kdaj jih mora narediti, pa se izteka.

Mag. Horvat je ponovno postavila vprašanje, kako je z izgradnjo restavracije McDonalds, saj bi restavracija lahko bila privlačna točka za oživitev mestnega jedra.

Župan je odgovoril, da po informacijah vodstva McDonaldsa ureditev restavracije v Murski Soboti ni v načrtu v naslednjih dveh letih.

Andrej MEŠIČje dejal, da NK Mura igra v prvi nogometni ligi, obstaja pa bojazen, da bodo iz nje izklju-čeni, ker na stadionu niso urejeni reflektorji. Zanima ga, na kakšen način bi na mestnem stadionu lahko uredili reflektorje (menda

polovico investicije sofinancira nogometna zveza). Ali obstaja oz. v kakšni fazi je projekt za izdelavo reflektorjev?

Župan je dejal, da je bil pogoj Nogometne zveze Slovenije za soglasje k uvrstitvi Nogometnega kluba Mura 05 v prvo ligo ta, da je treba v dveh letih na igrišču postaviti reflektorje, saj so nekatere tekme v večernem terminu in jih prenašajo po televiziji. Predračuni so zbrani, vrednost projekta je nekaj manj kot 500.000,00 EUR. Urediti je treba tudi ele-ktrične dovode do transformatorske postaje na območju vrtnarije, kar je precejšen finančni zalogaj, saj je treba električni kabel ustrezne debeline pripeljati do tja. Ker gre za infrastrukturo v občini, bo treba sredstva predvideti v proračunu, a ostaja vprašanje, če bo sredstev dovolj. Župan meni, da bi bilo dobro sodelovati s partnerjem, ki mu bo v interesu, da postavi reflektorje na svoje stroške v zameno za druge ugodnosti s strani občine (npr. postavitev fotovoltaike na streho stadiona). O postavitvi reflektorjev se razmišlja.

Page 7: Soboške novine, december 2011

7 december 2011 |

V SPOMIN ANTONU TONČKU KOSUV petek, 25. novembra, smo se poslovili od častnega ob-čana Mestne občine Murska Sobota Antona Tončka Kosa.

Kako je, ko dvajsetletni fant z mnogimi življenjskimi cilji in sanjami za vedno izgubi vid, si niti ne moremo zamišljati. Kruta usoda, ki bi marsikoga pahnila v obup, je mladega Tončka postavila pred nove življenjske izzive – krenil je na novo pot in se usposobil za nov poklic in … novo življenje. Naučil se je živeti s svojo drugačnostjo ter z močno voljo in vztrajnostjo dokazal, da zna slep človek še kako deliti znanje in življenjske izkušnje.

Z vsem srcem se je posvetil delu v Medobčinskem dru-štvu slepih in slabovidnih ter si vse življenje prizadeval za enakopravno vključevanje slepih v družbo in neodvisno življenje, ki je lahko še kako aktivno in športno. Vpisal se je v sekcijo juda Telovadnega društva Partizan, kjer je hi-tro prerasel svoje učitelje in kasneje deloval kot trener in predsednik. Pozneje je diplomiral na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani in postal trener juda. Postal je tudi nosi-lec črnega mojstrskega pasu, leta 1986 pa predsednik Judo zveze Jugoslavije, potem ko je bil dve mandatni obdobji član njenega predsedstva. Tako mu je bila dana možnost, da je prepotoval številne države po svetu. Nekoč je dejal, da je povsod po svetu s ponosom odprl svojo belo palico, le v domačem kraju je velikokrat ostal nerazumljen. Zato so toliko globljega pomena besede, ki jih je pogosto ponovil: »Čeprav slepi živimo v večni temi, svetu vedno znova do-kazujemo, da se jo da premagati in da je pravzaprav edina tema – neznanje.«

Bil je soorganizator evropskega in svetovnega mladinskega prvenstva v judu v Beogradu ter mentor številnim mladim in uspešnim judoistom v vsej takratni veliki državi. Bil je tudi eden začetnikov pri ustvarjanju pogojev za karate in rokoborbo v naši občini, kjer je ostal aktiven član vse do konca. Bil je član predsedstva Judo zveze Slovenije, član republiškega odbora za izvedbo evropskega leta invalidov 2003 in predsednik organizacijskega odbora evropskega leta invalidov 2003, v katerem je organiziral množično srečanje z mednarodno udeležbo invalidov na letališču v Rakičanu.

Kot član upravnega odbora Zveze društev slepih in slabo-vidnih Slovenije je bil zadolžen za šport in rekreacijo, za kar je v minulem letu prejel posebno priznanje. Prav posebej je bil ponosen na doseženi svetovni rekord z motornim padalom kot kopilot pilotu Vojku Prahu, ki ga je dosegel pred desetimi leti. Za svoje bogato delovanje v korist slepih in slabovidnih je prejel številna mednarodna, republiška in občinska priznanja.

Anton Tonček Kos je bil nemiren duh, zanimalo ga je veliko stvari, ni mu bilo vseeno niti za razvoj in dogajanje v lokalni skupnosti, zato je v mandatnem obdobju med letoma 2006 in 2010 kot svetnik v mestnem svetu pustil svoj pečat tudi v delovanju lokalne skupnosti. Prav v tem mandatu mu je zaradi zaslug, ki so trajnega pomena za ugled mestne občine, takratna sestava mestnega sveta podelila častni naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota. Plaketa, ki jo je takrat prejel, je bila prvič v zgodovini mestne občine gravirana v Braillovi pisavi.

Kot predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovi-dnih Murska Sobota, kjer je bil aktiven do konca, je nekoč zapisal: »Kljub drugačnosti je treba živeti. Vsak si mora sam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupno vsem ljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi ga videl. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke.«

Ohranili ga bomo v trajnem spominu.

Župan Mestne občine Murska Sobota z mestnimi svetniki in mestno upravo

MESTNI SVET

Page 8: Soboške novine, december 2011

8 | december 2011

AKTUALNO

Volitve nakazujejo spremembe. Če

bo do njih res prišlo, bo znano ko-

maj po sestavi koalicije in začetku

dela vlade.

Prve predčasne parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji so prinesle presenečenje. Največ glasov državljanov je presene-tljivo zbrala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki bo v držav-nem zboru zasedla 28 sedežev, sledijo ji Slovenska demokratska stranka s 26, Socialni demokrati z desetimi in Državljanska lista Gregorja Viranta z osmimi po-

slanci. Slovenska ljudska stranka in DeSUS bosta vsak imela po šest poslancev, štiri pa povratnik Nova Slovenija. Iz državnega zbora sta poleg Zaresa izpadli še Slovenska nacionalna stranka in Liberalna demokracija Slovenije. Volitev se je udeležilo 65 od-stotkov vseh volilnih upravičen-cev, pri čemer je v volilni enoti 8 – Ptuj glasovalo 59 odstotkov upravičencev. V volilnem okra-ju Murska Sobota II je skupno glasovalo 16 tisoč volivcev, kar predstavlja 62 odstotkov vseh upravičencev in je manj tako od povprečja enote kot splošnega povprečja. Najnižja udeležba je bila zabeležena v Lendavi, kjer se je na volišče odpravilo le 51 odstotkov upravičencev. Volitve so prinesle tudi spre-membe v sestavi pomurskih poslancev. Iz volilnega okraja

Murska Sobota II je mandat do-segel Branko Ficko iz Pozitivne Slovenije, iz ostalih okrajev pa še Jožef Horvat iz Nove Slovenije, Radovan Žerjav iz Slovenske ljudske stranke, Franc Jurša iz DeSUS-a in Dejan Židan iz Socialnih demokratov. Poslanca italijanske in madžarske naro-dne skupnosti še naprej osta-jata Roberto Battelli in Laszlo Göncz, za katerega bo to že drugi mandat.

Na parlamentarnih volitvah presenetljiva zmaga Pozitivne Slovenije Špela Horvat

Na mestni občini se je minuli teden

mudila sedemčlanska delovna sku-

pina občinske uprave iz pobratenega

mesta Paraćin.

Srbski kolegi so prišli na delovni obisk v sklopu skupnega evrop-skega projekta EXCHANGE III »Better records – increased reve-nues – increased investments«, v katerem sodelujejo s strokov-nimi sodelavci mestne uprave iz Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodar-ske javne službe. V tednu dni so se seznanili z različnimi temami,

ki spadajo v širok spekter delo-vanja mestne uprave na podro-čju urbanizma, infrastrukture, okolja in prostora. Posamezni strokovni sodelavci iz mestne uprave so kolegom predstavili svoje delo na področju urbaniz-ma, cestnega prometa in drugih javnih površin ter gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Podrobno so se seznanili z izvedbo nalog s področja nadomestila za upora-bo stavbnih zemljišč in komu-nalnega nadzora. Goste je tudi zanimalo, kako v občini ravnamo z odpadki, katere državne in ob-činske pravne podlage moramo pri tem upoštevati ter kako rav-nanje z odpadki poteka v praksi. Ob tem so obiskali tudi podje-tji Saubermacher-Komunala in Center za ravnanje z odpadki Puconci. Izobraževanju so se pri-družili še Upravna enota Murska

Sobota, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter Davčna uprava. Ta projekt je že tretji evropski projekt, pri katerem sodelujemo s pobratenim Paraćinom.

Delovni obisk iz pobratenega Paraćina Angelca Dokl Mir

Page 9: Soboške novine, december 2011

9 december 2011 |

Page 10: Soboške novine, december 2011

10 | december 2011

AKTUALNO

Župan Anton Štihec je v začetku de-

cembra sprejel makedonskega ve-

leposlanika Popova, ki je v Slovenijo

pripeljal močno delegacijo županov

iz osemnajstih makedonskih mest.

Obisk delegacije je bil organizi-ran na pobudo Razvojnega cen-tra za jugovzhodno regijo, zanj pa je v veliki meri zaslužen prav veleposlanik Popov, ki si zelo prizadeva okrepiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Makedonijo. Dejal je, da je bil po obisku v Murski Soboti mi-nulo poletje, ko je mesto obiskal na pobudo nekdanjega velepo-

slanika v Makedoniji Marjana Šiftarja, navdušen nad našim mestom in regijo. Njegov trden namen je, da iz protokolarnih obiskov nastane nekaj več.Župan Štihec je pozdravil svoje makedonske kolege ter jim na kratko predstavil občino in re-gijo ter izrazil pripravljenost na sodelovanje, pri tem pa izpostavil nekaj dobrih primerov sodelo-vanja, ki smo jih vzpostavili z drugimi občinami pri v različnih projektih. Po kratki predstavitvi vseh osemnajstih občin so se žu-pani iz Makedonije zahvalili za gostoljubnost in povabili župana, da obišče njihova mesta, z željo, da najdejo skupne točke za sode-lovanje, ki bi bile v obojestransko korist. Poseben interes za sodelo-vanje z Mursko Soboto je izkazal župan Štipa Zoran Aleksov, ki je pred časom na župana Štihca

naslovil pismo s pobudo po te-snejšem sodelovanju obeh občin.Delegacija iz Makedonije, ki je v sklopu obiska spoznala številna podjetja in ustanove v Novem mestu, Ljubljani, Celju in Mariboru, je obiskala tudi ne-katera podjetja v naši občini ter v sosednjih Moravskih Toplicah.

Župan sprejel makedonskega veleposlanika in župane Vida Lukač

Pomurska izobraževalna fundacija in

mestna občina sta Zlate štipendije

podelili 77 nadarjenim študentom.

Pomurska izobraževalna funda-cija in Mestna občina Murska Sobota sta tudi letos podelili Zlate štipendije, namenjene štu-dentom z nadpovprečnim učnim uspehom. Študenti morajo do-kazati dosedanje sodelovanje z

regijo, k višini štipendije pa pri-spevata tudi skladnost študijske-ga področja s potrebami regije in izkazan znanstveno-raziskovalni uspeh. Višina štipendije se giblje od 120 do 336 evrov, v študij-skem letu 2011/2012 pa je bilo podeljenih 77 štipendij.Podelitev štipendij je bila v sobo-to, 26. novembra, pripravljena v sodelovanju s Klubom prek-murskih študentov, ki je vsem udeležencem podaril knjižno nagrado. Tudi letos je bila po-delitev vsebinsko nadgrajena s predavanjem, o kakovosti in vo-denju je tokrat predaval izkušen menedžer Aleksander Svetelšek. »Štipendije vam ne le približajo znanje, ampak ga tudi obogatijo

na način, da je znanje čim upo-rabnejše v prihodnje,« je o šti-pendijah povedal Mitja Slavinec, ki je mladim tudi svetoval, kako svoje znanje in potencial izkori-stiti, predvsem ob različnih ak-cijah in aktivnostih Pomurske izobraževalne fundacije. Župan Murske Sobote Anton Štihec je v svojem nagovoru študentom pri-znal, da občina na »zlate štipen-diste« še posebej računa. »Vi ste tisti, ki boste v prihodnosti tako ali drugače krojili našo sredino.« Mestna občina za Zlate štipendi-je iz letnega proračuna nameni 250 tisoč evrov, kar je po analizi Združenja občin Slovenije največ izmed vseh slovenskih občin.

Devetič podelili Zlate štipendije Špela Horvat

Page 11: Soboške novine, december 2011

11 december 2011 |

AKTUALNO

Festival Inovativnost, znanost in

ustvarjalnost mladih – Izum 2011

mladim ponuja prostor za predsta-

vitev idej, posebna pozornost pa je

bila namenjena povezovanju s trgom

dela.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije je že 15. leto v Murski Soboti priredila srečanje mladih ustvarjalcev, znanstvenikov, ino-vatorjev in ljubiteljev tehnične kulture na t. i. Festivalu Izum – Festival Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih. Ta je svoje mesto med mladimi ustvarjalci in njihovimi mentorji našel od torka, 22., do sobote, 26. no-vembra. Začel se je z astronom-skim opazovanjem, na festivalu pa so poleg predstavitev idej in zamisli s področja tehnike in na-ravoslovja osnovnošolci in dijaki na okroglih mizah in predava-njih izvedeli veliko o zaposlova-nju in možnostih štipendiranja, na ustvarjalnih delavnicah pa so usvojili tudi nove veščine. Že takoj po uradni otvoritvi so na okroglih mizah »Pravi poklic za razvoj« in »Zaposlitev v turizmu zdravja« slišali nekaj o zaposlitve-nih možnostih mladih pri nas in v širšem okolju, sodelujoče nara-voslovne fakultete pa so ob tem predstavile izobraževalne pro-grame. Informativna dneva sta bila organizirana tako za osnov-nošolce kot srednješolce, največ zanimanja pa je požela »Razstava

ustvarjalnosti«, kjer je svoje večje in manjše izume na ogled posta-vilo 37 razstavljavcev.Poleg razširjene vsebine leto-šnjega festivala, tako je bila le-tos prvič organizirana delavnica za mlade iz lingvistike o logični lingvistiki, je bila posebna po-zornost namenjena mentorjem, saj so po mnenju predsedni-ka Zveze za tehnično kulturo Slovenije Mitje Slavinca prav slednji v veliki meri zaslužni za vzpon ustvarjalnosti pri mladih. »Verjamem, da je učni načrt ta-kšen, da duši ustvarjalnost, po drugi strani pa verjamem, da je pri iznajdljivem učitelju mogoče znotraj teh okvirjev to spodbu-jati. In ne samo, da verjamem v to. Vse, kar je danes pred nami, je dokaz.« Pri tem si predsednik zveze želi, da bi bilo še več ustvar-jalnega razmišljanja v sami šoli in manj faktografskega učenja, manj »piflanja«, kar bo mladim zagotovilo, da bodo vedeli raz-mišljati z lastno glavo. »Izum je za mlade pomemben, saj z njim dobijo prostor, kjer pokažejo svojo ustvarjalnost in svoje dosežke med letom ter si po drugi strani izmenjajo izku-šnje. Morda dobijo tudi kakšno idejo za prihodnost,« ocenjuje predsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Mitja Slavinec, ki pomen festivala vidi tudi širše. Kot pravi, ne gre za samo še eno regijsko prireditev. »To je eden od koščkov, ki ustvarjajo mladim

ustvarjalcem v Pomurju na tem področju najboljše pogoje med vsemi regijami.«

Župan Anton Štihec je v na-govoru ob otvoritvi festivala izkazal zadovoljstvo, da mestna občina gosti takšno prireditev. Prirediteljem je zaželel vse do-bro, saj, kot pravi, je spodbuja-nje mladih, da izkoristijo svoje potenciale, prava pot do uspeha. Ob njem je spregovoril tudi glav-ni tajnik Zveze za tehnično kul-turo Slovenije Mirko Vaupotič, za glasbeni repertoar pa je na kitari poskrbel Jernej Hanc.

V okviru Festivala Izum je v petek in soboto potekala Znanstvena konferenca PAZU, na kateri je 29 pomurskih aka-demikov v dveh sklopih (druž-boslovje in humanistika ter nara-voslovje in medicina) predstavilo

svoja področja raziskovanja. Kot je nakazoval že sam naslov kon-ference »PAZU – Prava ideja«, so se usmerili k uresničevanju podjetniških idej. Uvodoma je o delovanju PAZU spregovoril starosta pomurskega akademstva Anton Vratuša: »Ko izberemo pravo idejo od mnogih, ki kro-žijo in se nam ponujajo, nekate-re se nam celo vsiljujejo, izbra-no idejo najprej oblikujemo, da preskusimo njeno uresničljivost in se vprašamo, ali imamo vse inštrumente za njeno uresniče-vanje.« Petdnevni festival se je zaključil s podelitvijo zlatih šti-pendij PIF-a in mestne občine ter s Študentskim forumom v organizaciji Kluba prekmurskih študentov.

Spodbujanje mladih, da izkoristijo svoje potenciale, je pot do uspeha Špela Horvat

Page 12: Soboške novine, december 2011

12 | december 2011

AKTUALNO

Pomurski razvojni inštitut je svoje četrto leto delovanja v Pomurju obeležil s tradicionalno humanitarno gesto. Tudi tokra-tno donacijo, v vrednosti 1500 evrov, sta namreč PRI in njegov ustanovitelj Dravske elektrarne Maribor namenila Pomurski izobraževalni fundaciji. Z njo sta organizaciji izkazali podpo-ro pomurskim študentom in

jim tako omogočili »novoletne štipendije«, kot so program po-imenovali v fundaciji. Donacijo sta predsedniku uprave fundacije doc. dr. Mitji Slavincu v obliki simboličnega čeka predala dr. Darko Anželj, direktor inštituta, in mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn.»Pomurski razvojni inštitut v Murski Soboti je bil ustanovljen z

namenom širjenja informacij ter kot prostor za izmenjavo mnenj o trajnostnem razvoju Pomurja. To pomeni smiseln in uravnote-žen razvoj danes in s ciljem omo-gočanja razvoja tudi prihodnjim generacijam. K skrbi za razvoj re-gije po našem prepričanju spada tudi izobraževanje mladih, zato vsakoletno donacijo ob koncu leta namenimo prav fundaciji PIF, ki nudi podporo mladim in perspektivnim kadrom v do-mači regiji ter tako skrbi za šir-jenje znanja v Pomurju,« je ob tej priložnosti povedal dr. Darko Anželj, direktor PRI.»Energija obnovljivih virov, ki jo proizvajamo v Dravskih elektrar-nah že šest desetletij, je prijazna do okolja, a trajnostni razvoj nas uči, da se tu odgovornost ne konča. Odgovorni moramo biti tudi do družbe in predvsem do

sočloveka. Verjamemo, da nam bo z nadaljnjim odgovornim delovanjem uspelo sodelovanje z lokalnim okoljem Pomurja še okrepiti in ga razširiti tudi na druga področja,« je dodal mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor.»Podjetij, ki izobraževanje in znanje spremljajo s trajnostnega vidika, je moč prešteti na prste roke. Verjamem, da bo čas po-kazal velik potencial znanja v Pomurju. Za to bo potrebno na-črtno delo v prihodnje. Zahvala gre vsem donatorjem, da v ta pro-ces verjamejo in ga spremljajo,« je pomen tradicionalne donaci-je izpostavil dr. Mitja Slavinec, predsednik uprave Pomurske izobraževalne fundacije.

Pomurski razvojni inštitut s tradicionalno donacijo Pomurski izobraževalni fundaciji

Page 13: Soboške novine, december 2011

13 december 2011 |

AKTUALNO

Pridobitev akreditacije za sprejem

tujih bolnikov, prenova prostorov in

uradni naziv učni zavod. V Splošni

bolnišnici Murska Sobota so v za-

četku novembra prejeli mednarodno

akreditacijo Det Noske Veritas, ki

jim prinaša več konkurenčnosti na

trgu zdravstvenih storitev. Slednja

bo še posebej pomembna z začet-

kom prostega pretoka bolnikov z

evropsko direktivo o čezmejnem

prostem pretoku bolnikov, ki ureja

poslovne procese v bolnišnicah in

varnost bolnikov.

Skupina šestih presojevalcev iz ZDA je bila v Murski Soboti na obisku 10. in 11. novembra, ocenjevali pa so skrb za kakovost in varnost zdravstvene obravna-ve bolnikov. Ključna področja so bila sistem vodenja kakovosti, upravljanje z zdravili, obvladova-nje bolnišničnih okužb, klinični procesi, fizično okolje varovanja zdravja bolnikov in zaposlenih ter upravljanje s človeškimi viri. »To pomeni, da so presojevalci ocenjevali procese predpisovanja in razdeljevanja zdravil, zastopa-nost kadrov in ustreznost v pove-zavi z razporedom dela, razpore-ditev prostorov in opreme, načrt ukrepanja ob naravnih in ostalih nesrečah, vzdrževanje aparatov, fizično varovanje pri bolnikih, varovanje pred možnim nasiljem ponoči ter uporabo varnostne opreme,« so zapisali v splošni bolnišnici. H kakovostnejši obravnavi bol-

nikov bo bistveno pripomogel prenovljen interni oddelek, po-sodobili so namreč prostore in-ternistične intenzivne in polin-tenzivne terapije. Na slavnostni slovesnosti ob odprtju te 650 tisoč evrov vredne prenove je direktor Bojan Korošec izposta-vil nedavno s strani Ministrstva za zdravje pridobljen naziv učni zavod. Bolnišnica namreč izvaja praktični pouk dijakov srednje-ga strokovnega izobraževalnega programa zdravstvene nege in srednjega poklicnega izobraževa-nja bolničar – negovalec ter štu-dentov visokošolskega programa zdravstvena nega, radiologije in univerzitetnega programa medi-cine in farmacije. »To pomeni, da poleg strokovnosti razvijamo tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost, za kar so potrebni zna-nje, kader in oprema, predvsem pa veliko želje, zagnanosti in sa-moodpovedovanja,« je povedal

direktor bolnišnice, kjer so kader v lanskem letu okrepili s 24 no-vimi zdravniki. Kot je povedala predstojnica internističnih dejav-nosti Vlasta Petric, noben nego-valni postopek ne more povsem nadomestiti prijaznega, toplega odnosa do bolnika. Tega je mo-goče doseči le z dovolj osebja.

Pozitivne spremembe v murskosoboški bolnišnici Špela Horvat

Z namenom spodbujati prodajo

doma pridelane hrane, zlasti sadja

in zelenjave ter izdelkov iz njih, kakor

tudi iz žit, buč in drugih poljščin, sta

Skupina Era iz Velenja in Kmetijsko-

turistična zadruga Žitek iz Čepincev

na Goričkem pred Erinim Multi

Bussines Centrom v Nemčavcih pri

Murski Soboti redna organizatorja

kmečke tržnice.

Ta je s ponudbo lokalnih pridel-kov in izdelkov, ki jih na stojni-cah prodajajo pridelovalci sami, začela delovati sredi septembra letos. Odprta je vsako soboto, na njej pa se predstavljajo različni ponudniki. Da bi organizatorji spodbudili lokalne pridelovalce, da svoje pridelke in izdelke po-

nudijo neposrednim kupcem, si prizadevajo, da bi bila vsebina ponudbe na stojnicah temat-sko obarvana glede na letni čas in bližnje praznike. Tako je bila zadnja tržnica t. i. Miklavževa, pred tem Martinova, pred skorajšnjimi prazniki pa bo božično-novoletna.Minulo soboto smo na tržnici srečali ponudnika domače ze-lenjave s kmetije Stanka Sereca iz Satahovcev, tamkajšnje Ere Good in Zadruge Žitek, pridel-kov kmečke sirarne Gorički raj iz Ratkovcev, izdelkov iz lecta Medičarstva Gregorja Celeca iz Murske Sobote, suhih keksov, perecev in testenin Valerije Černjavič iz Gradišča, ki ima po 20 letih dela v Muri dopolnilno dejavnost peke domačih krušnih

izdelkov in peciva, sadja in izdel-kov iz njega Sadjarstva Smodiš iz Otovcev, pa tudi plodove in rože s kmetije in vrtnarstva Antolin iz Odrancev. Poleg klasične ponudbe na stoj-nicah, ki je obsegala domačo ze-lenjavo, sadje, olja, kise, domači kruh, med in še kaj, so organiza-

torji veselo dogajanje popestrili s ponudbo kuhanega vina in peče-nih kostanjev. Kot še pravijo organizatorji kmečke tržnice, ki se bo redno odvijala v znanem terminu tudi pozimi, je tržnica odlična prilo-žnost za nakup kakovostnih lo-kalnih pridelkov na enem mestu.

Kmečka tržnica z lokalno pridelano hrano Geza Grabar

Page 14: Soboške novine, december 2011

14 | december 2011

AKTUALNO

Na konferenci pod naslovom

»Uspešni poslovni modeli« so tudi

letos podelili zlati znak za kakovost

in nagrade regijske gospodarske

zbornice za inovativnost.

Uvodoma je mag. Helena Kosi, predsednica PDK, povedala, da je društvo po ustanovitvi leta 1993 v svojem delovanju sledilo glavnemu cilju, to je širiti idejo o kakovosti in jo uresničevati v praksi. V 18 le-tih je društvo izvedlo sedem malih šol kakovosti, 60 izobraževanj in seminarjev z različnimi vsebinami se je udeležilo čez 700 slušateljev, na 17 društvenih konferencah, ki se jih vsako leto udeleži okrog 80 slušateljev, pa je bilo doslej pred-stavljenih 215 strokovnih refera-tov. Nemalo družbam so člani dru-štva s svetovanjem pomagali pri uvajanju in vzpostavitvi različnih sistemov vodenja ter pridobivanju certifikatov. Imetnikov veljavnih certifikatov kakovosti, ti so raz-deljeni v enajst standardov, je v Pomurju 114. »V sistem kakovosti s t. i. shema-mi kakovosti je vključena pride-lava hrane v Sloveniji, ki je manj intenzivna kot v nekaterih drugih državah in zato tudi izvzeta iz pre-hranskih afer,« je razložil osrednji govornik na konferenci, kmetij-ski minister mag. Dejan Židan. Sheme kakovosti, ki so odličen vzvod za komuniciranje s potro-šniki, se delijo v več segmentov: višja kakovost, ekološki proizvodi, integrirana pridelava in dobrote naših kmetij. Plenarnemu delu so sledili stro-kovni referati, in sicer so jih v dveh sekcijah – gospodarstvo in letos prvič zdravstvo – predstavili enajst, pred tem pa še tri v skupnem delu.

Najvišje priznanje zlati znak za kakovost je letos prejela družba Arcont iz Gornje Radgone, ki se že 60 let ukvarja s proizvodnjo bivalnih enot in je kot največji iz-delovalec tovrstnih enot v Evropi močno vpeta v tuje trge. Tam na-mreč ustvari 99 odstotkov vseh prihodkov. Pomurska gospodarska zbornica je v plenarnem delu letos že de-setič podelila priznanja pomur-skim inovatorjem za dosežke v prejšnjem letu. Enajst inovatorjev je prijavilo sedem inovacij, komi-sija pa je podelila šest srebrnih in eno zlato priznanje. Dobitniki priznanj prihajajo iz podjetij Elti in Arcont iz Gornje Radgone, Nafte Strojne in Varisa Top, oba iz Lendave, dve družbi pa sta tudi iz mestne občine. Andrej Smodič iz družbe Panvita Rakičan je pre-jel srebrno priznanje za razvoj in izdelavo specialne škropilne arma-

ture za tretiranje jagod na grebenih FragaDrift 3x, enako priznanje pa so za stiskalnico za zapiranje rola-dic prejeli Janez Bukovec, Drago Bibianko in Milan Dominko iz družbe Proconi iz Murske Sobote. V okviru razpisa Študentskega podjetniškega in inovacijsko-raz-iskovalnega centra, ki sta ga pred tremi leti ustanovila društvo in Ekonomska šola Murska Sobota, so podelili priznanja in nagra-de najboljšim posameznikom iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Priznanje za najboljšo risbo na temo »Kaj bomo jedli čez 50 let« je prejela petletna Zarja Lončar iz murskosoboškega Gozdička, Rok Benko (OŠ II Murska Sobota) je priznanje prejel za spis »Energija leta 2066«, priznanje za izdelavo podjetniškega poslovnega načrta pa sta prejeli Vesna Požarnik in Valentina Rajnar (Ekonomska šola Murska Sobota).

17. letna konferenca Pomurskega društva za kakovost Geza Grabar

Page 15: Soboške novine, december 2011

15 december 2011 |

AKTUALNO

V vseevropski dogodek, ki se je začel

leta 2009 in vsako leto poteka konec

novembra, letos je bil med 19. in

27., so se v Sloveniji med več kot

90 organizacijami v to ciljno giba-

nje, kjer prevladujejo šole in vrtci,

vključile le tri nevladne organizacije.

Med njimi je že drugo leto Pomurski

ekološki center.

Namen evropskega tedna je z okrepitvijo zavesti med ljudmi vseh generacij oziroma z vpliva-njem na njihove vedenjske vzorce zmanjšati količine odpadkov, jih spodbujati k trajnostno naravna-ni dejavnosti ter jim predstaviti otipljive primere za zmanjšanje količine odpadkov. Pomurski ekološki center je po-skrbel, da je v sodelovanju s pod-jetjem Saubermacher-Komunala v štirih pomurskih srednjih šo-lah potekalo timsko projektno delo. Rezultate projektov so di-jaki Gimnazije Murska Sobota, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Ekonomske šole Murska Sobota in Srednje zdra-

vstvene šole Murska Sobota predstavili na zaključnem do-godku, ki je na murskosoboški ekonomski šoli potekal z naslo-vom »Ustvarjamo zdravo okolje«. Mladi so tam predstavili proble-matiko onesnaževanja okolja, svoja razmišljanja in predloge za rešitve z več zornih kotov, saj so se tematsko dotaknili različnih vrst odpadne embalaže in odpa-dne oziroma zavržene hrane.Vse večja količina odpadkov, zla-sti v razvitem svetu, kamor sodi tudi naša država, ne postaja samo ekološki, temveč tudi družbeni in ekonomski problem. Čeprav v naši državi s 422 kilogrami na prebivalca »pridelamo« manj komunalnih odpadkov, kot je po podatkih Eurostata evropsko povprečje (513 kilogramov), moramo skrbeti, da do njihove-ga nastanka sploh ne pride, če pa že, naj se jih čim več loči že na izvoru, torej v gospodinjstvih samih. Najpomembneje je, da odpadki sploh ne nastanejo. Za zmanjšanje odpadkov poznamo dvanajst ukrepov, ki bi jih moral spoštovati vsak posameznik. Te so na zaključni prireditvi pred-

stavili tudi dijaki (pri nakupih ne uporabljajmo plastičnih vrečk, ampak vrečke za ponovno upo-rabo ali cekarje, s t. i. rumeno nalepko na poštnem nabiralniku ne sprejemajmo neželene pošte, izogibajmo se razmetavanju s hrano, pri pakiranju dajmo pred-nost izdelkom po teži ali v večjih zavitkih, pijmo vodo iz pipe, ti-skajmo na obe strani lista, olupke sadja in ostanke hrane komposti-rajmo, uporabljajmo baterije za ponovno polnjenje). Če odpadek vseeno nastane, mo-ramo poskrbeti, da izvedemo vse aktivnosti za njegovo ponovno uporabo, zatem za recikliranje in obnavljanje (vključno z ob-navljanjem energije). Če vse to ni mogoče, je skrajni ukrep varno odlaganje.

V evropski teden zmanjševanja odpadkov vključene tudi tri srednje šole Geza Grabar

Page 16: Soboške novine, december 2011

16 | december 2011

V času od 24.11. do 31.12.2011 prinesite star televizor katerekoli blagovne znamke in vam v prodajalah Mercator Tehnika priznamo 12 % popust ob nakupu novega televizorja blagovne znamke Philips, Sony, Sharp ali Panasonic z diagonalo 102 cm (40` ) ali več. Popust se obračuna pri blagajni. V času akcije ne veljata vrednostna popusta 3 ali 5%, prav tako se ne seštevajo ostali popusti. Akcija ne velja na dan trojnih pik in sredin 10% popust. Ob nakupu je možno unovčenje vrednostnih bonov. Ne velja za pravne osebe. Ob vračilu enega starega televizorja prejmete popust samo za en nov televizor.

V času od 24.11. do 31.12.2011 prinesite star televizor katerekoli blagovne znamke in vam v prodajalah Mercator Tehnika priznamo 12 % popust ob nakupu novega televizorja blagovne znamke Philips, Sony, Sharp ali Panasonic z diagonalo 102 cm (40` ) ali več.

- 12%STARO za NOVO

ZAMENJAJ IN PRIHRANI!

44,90 EURDVD predvajalnik Philips DVP3880predvaja DVD, CD, Divx, DivX Ultra, MPEG1, MPEG2, MPEG4, JPEG, MP3, WMA, Dolby Digital, MP3 ripanje iz CD plošče direktno na USBRedna cena: 49,90 EURUSB

TV LCD LG 26LK330Picture Wizard II

USBMPEG4 MPEG4diagonala

66 cm(26")

279,99 EURRedna cena: 299,99 EUR

26LK330

OD DOA ŽCenter tehnike in gradnje Murska SobotaPlese 1, Murska Sobota, 02/521 46 08

PREPUSTITE SE OBDAROVANJU ... Ponudba izdelkov zabavne elektronikevelja od 24. 11. do 31. 12. 2011.

Mer

cato

r d.

d., D

unaj

ska

cest

a 10

7, L

jubl

jana

Soboske novine 205x290.indd 1 11/25/11 2:17 PM

Page 17: Soboške novine, december 2011

17 december 2011 |

AKTUALNO

Center za starejše Murska Sobota, ki

deluje pod okriljem Doma starejših

Rakičan in je že zapolnil vseh 66

razpoložljivih mest, je prvo obletni-

co svojega delovanja združil z mi-

klavževanjem in odprtjem razstave

ročnih del, ki je vsebinsko vezana

na decembrske dogodke.

Svoj delež pri pripravi prisrčne prireditve s kulturnim progra-mom, v katerem sta nastopila mlada violinistka Polonca Kulčar iz Radencev in mešani pevski zbor DU Černelavci pod vod-stvom Marije Škrilec, še bolj pa pri izdelavi izdelkov in postavitvi priložnostne razstave so prispeva-le članice skupine Dobrodelnost murskosoboške škofije. Zbrane so s poudarki, da smo stopili v zadnji mesec leta, pre-žet z nizom pričakovanj in lepih

želja, nagovorili vodja centra Marta Ferencek, novi direktor doma Zoran Hoblaj in župan Anton Štihec. Župan je pouda-ril večsporočilnost prireditve, ki je v prvi vrsti namenjena tistim, ki v tej obliki institucionalnega varstva preživljajo jesen svojega življenja, in dejal, da sodelovanje pri pripravi dogodka in razstave prikazuje, kakšen odnos imamo do stanovalcev v centru. To tudi dokazuje, je dejal, da želimo sta-rejšim stati ob strani, jim polep-šati praznike in jim pokazati, da so pomemben člen naše družbe. Pozdravni nagovor z lepimi že-ljami ob bližnjih praznikih je sklenil z mislijo in željo, da se bomo še naprej srečevali, med sabo sodelovali in si pomagali. Samo tako bomo kot ena velika družina, je poudaril. Stanovalca doma Antonija Vučko in Franc Farkaš sta tudi njega nagradila s priložnostnim spominskim da-rilcem, ki so ga stanovalci doma

izdelali v ustvarjalnih delavnicah.Po prihodu prvega od treh do-brih mož – Miklavža s parkljem, ki je s svojim spremstvom raz-delil darila vsem v prepolni večnamenski dvorani doma, je zbrane stanovalce in goste nago-voril še škof msgr. Peter Štumpf. Spomnil je, da je veseli decem-ber tedaj, ko ljudje pozabimo na svoje najbližje, lahko tudi najbolj žalosten mesec, zato je pozval, da tega ne dopustimo. Prijetna prireditev, polna prijaznih be-sed, lepih misli in dobrih želja, se je zaključila s škofovo blago-slovitvijo priložnostne razstave adventnih venčkov, božično--novoletnih okraskov in jaslic. V izdelavi omenjenega so pod okriljem Evangeličanske cerkve-ne občine Bodonci, delovne te-rapevtke Romane in animatorja Draga ter skupine Dobrodelnost v veliki meri sodelovali stanoval-ci centra in stanovalci sosednjih varovanih stanovanj.

Miklavževanje v Centru za starejše Murska Sobota Geza Grabar

Tudi v tej ustanovi, ki kot najstarejši

tovrstni javni zavod v Pomurju izva-

ja institucionalno varstvo starejših,

med letom za svoje stanovalce izva-

jajo pester nabor prostočasnih ak-

tivnosti, ki so postale tradicionalne.

Med njimi je tudi adventni se-jem, njegova organizacija in iz-vedba potekata pod okriljem de-lovne terapije, iz leta v leto pa se ga ob stanovalcih doma udeleži večje število zunanjih obiskoval-cev. Čeprav sejem vselej poteka v soboto pred prvo adventno

nedeljo, priprave nanj stečejo že veliko prej. Pred odprtjem sejma so se sta-novalci v domski kapeli udeležili svete maše, ki jo je daroval ma-estro Marijan Potočnik iz mur-skosoboške župnije. Zatem se je dogajanje preselilo v avlo doma. Poleg izdelkov, nasta-lih v okviru delovne terapije, se je na sejmu z lončnicami – božične zvezde so bile kajpak v ospredju, in drugim okrasjem predstavila Vrtnarija Kurbus iz Melov, z iz-delki iz lecta Medičarstvo Celec iz Murske Sobote, s pakiranim medom Čebelarstvo Kovač iz Bakovcev in člani Turističnega društva Martin iz Martjancev. Tudi v okviru sejma so izdelova-li adventne venčke in aranžmaje

ter božično-novoletne okraske. Stanovalcem doma so tako po-lepšali adventne praznike, pri če-mer so nekateri obujali spomine na mlada leta, ko so še živeli na svojih domovih.V domski kuhinji so za vse udeležence pripravili topel čaj in medeno pecivo, zunaj pa so pekli kostanj. Za dobro voljo je poskrbel harmonikar Dejan Filo iz Moščancev, ki je zaigral nekaj poskočnih skladb. Stanovalci doma z adventnim sejmom gotovo marsikomu, v prvi vrsti pa sebi, polepšajo bli-žajoče se praznike; z adventnimi venčki, različnimi aranžmaji in okrasjem, ki je bilo naprodaj, so adventne praznike polepšali tudi nam.

Adventni sejem v Domu starejših Rakičan Geza Grabar

Page 18: Soboške novine, december 2011

18 | december 2011

AKTUALNO

Marsikdo se je že v začetku no-

vembra pripravljal na praznični čas

in poskrbel za različne praznične

dekoracije, med njimi tudi za okrase

za adventni čas.

Prva adventna nedelja je bila le-tos namreč že 27. novembra. V Krajevni skupnosti Krog so letos že drugič zapovrstjo pripravili večdnevne ustvarjalne delavnice, na katerih so nastajali praznič-ni okrasi. Organizator delavnic, ki so potekale v tamkajšnjem vaško-gasilskem domu, je bilo tudi tokrat Športno, kulturno in turistično društvo Kroške ti-

kvi. Dvodnevnih delavnic se je udeležilo dvanajst ustvarjalcev, kar naj bi bila po besedah pred-sednice društva Klaudije Pertoci zadovoljiva popotnica za nadalj-nje delo. Različne generacije so dva dni pod taktirko Sanje Belec, ki je bila idejna vodja delavnice, iz nabavljenega materiala, pred-vsem naravnega, ustvarile pisano paleto različnih adventnih venč-kov, skupno jih je bilo okrog 70. Kot zanimivost naj omenimo, da so nastali tudi adventni venčki iz kokic in zrnc kave.Ker so bili izdelki tudi tokrat unikatni in vredni ogleda, so se organizatorji odločili, da vse adventne venčke razstavijo. Tako so storili že lansko leto, ko si je razstavo prišlo ogledat okrog sto obiskovalcev. Letos jih je bilo nekoliko manj, pridne gospodi-nje pa so kljub temu pripravile

manjšo pogostitev.Sicer je ob uspešnem zaključku letošnjih delavnic nastala še za-misel o venčku velikanu. Pridne roke predsednice društva in ne-katerih drugih so pripomogle k temu, da vse obiskovalce krajev-ne skupnosti na začetku vasi iz murskosoboške smeri pozdravi adventni venček velikan. Prva svečka je na njem v spremstvu številnih krajanov zagorela na prvo adventno nedeljo.

V Krogu ob adventnih delavnicah nastal tudi venček velikan Anita Gaber

Planet Zemlja je najbolj možno čudovito naravno okolje za življenje vseh živih bitij. Od njegovega zdravja je odvisno naše življenje, njegova prihodnost je tako tudi naša prihodnost. Pomemben delček k varovanju našega planeta prispeva tudi CEROP, na kar smo ljudje, ki živimo v tej lepi pokrajini ob Muri lahko ponosni, saj ta iz leta v leto spreminja svojo podobo in tako iz centra za ravnanje z odpadki postaja pravi ZELENI RUDNIK SREDI POMURJA.

Veliko dobre volje v času božično novoletnih praznikov vam želimo… in tudi v letu 2012 ne pozabite na naš slogan: VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI!

Kolektiv CEROP d.o.o.

JAVNO PODJETJE CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI PUCONCI d.o.o.

Vaneča 81/b, 9201 PUCONCITelefon: 02 545 93 10; faks: 02 545 93 16

E-mail: [email protected]; internet: www.cerop.si

Srečno 2012!

Page 19: Soboške novine, december 2011

19 december 2011 |

AKTUALNO

Letošnje miklavževanje, ki ga je

Športno, kulturno in turistično

društvo Kroške tikvi v nedeljo, 4.

decembra, pripravilo že tretje leto

zapovrstjo, je v središče krajevne

skupnosti privabilo številne kraja-

ne, predvsem tiste najmlajše, ki so

z navdušenjem čakali na prvega

dobrega moža meseca decembra.

Še preden je sveti Miklavž obda-ril kar 83 otrok iz krajevne sku-pnosti, so s pesmijo in plesom vse obiskovalce pozdravili učenci podružnične osnovne šole OŠ II iz Kroga, za pesem so poskrbele tudi pevke domačega kapelske-ga pevskega zbora, premierno pa je nastopila tudi ljubiteljska gledališka skupina Kroške tikvi. Člani gledališke skupine se pod vodstvom Ksenije Titan srečujejo šele v zadnjem času, na velikem odru pa so tokrat prvič odigrali gledališko igro, primerno pra-zničnemu času in prihodu sve-tega Miklavža.Sicer niti letos ni manjkalo do-brih sladkih malenkosti tamkaj-šnjih gospodinj, vse obiskovalce pa sta na decembrsko nedeljo pogrela kuhano vino in čaj.

3. tradicionalno miklavževanje v Krogu Anita Gaber

Adventni venčki, spleteni iz zimzele-

nega rastlinja, so s štirimi svečkami

najpomembnejši simbol adventnega

časa.

Čeprav ga prej nismo poznali in smo ga šele pred nekaj desetletji prevzeli iz germanskega sveta, smo adventni venček zelo hitro sprejeli za svojega. Potrditev tega so tudi številne delavnice izde-lovanja teh venčkov in drugih prazničnih okraskov.Delavnico so pred prvo adventno nedeljo, ki je bila v nedeljo, 27. novembra, pripravili tudi v stolni župniji. Organizator Združenje svetega Miklavža, ki deluje v tamkajšnji župniji, je v verouč-ni učilnici pripravil zanimivo in prijetno delovno srečanje ter na njem povezal ljudi različnih generacij. Poleg članov združenja so se pr-vih delavnic udeležili še otroci iz Vrtca Lavra s sestrami in starši.

Projekt izdelovanja adventnih venčkov sta podprla župnik stol-ne župnije Goran Kuhar in ka-plan Goran Merica. Udeleženci so adventne venčke – čez 50 jih je nastalo, v prvi vrsti izdelovali iz naravnih materialov, pri čemer so mah nabirali kar v gozdovih

na Goričkem. Združenje je pred mašami na prvo adventno nedeljo venčke prodajalo pred stolno cerkvijo, izkupiček pa bodo namenili dru-žinam v stiski.

Delavnica adventnih venčkov v stolni župniji Geza Grabar

SEDMAKSoboška cesta 1a, 9240 Ljutomer, Slovenija

Instalacije

V prihajajočem letu 2012 Vam želimo obilico poslovnih uspehov, idej

ter osebnega zadovoljstva !

T: +386 (0)2 585 12 64M: +386(0)41 626 086+386(0)51 325 399

E: [email protected] www.instalacije-sedmak.si

Page 20: Soboške novine, december 2011

20 | december 2011

AKTUALNO

Pred petnajstimi leti, 27. decem-

bra 1996 je izšla poskusna števil-

ka Soboških novin. Franc Glažar iz

Murske Sobote ima zbirko čisto vseh

doslej izdanih številk in natanko sto

številk je vezanih v šestih knjigah.

Dolgo časa mu je v zbirki manjkala

deveta številka, ki pa jo je dobil prav

ob pomoči mestne občine.

Vsestransko aktivnega in da-leč naokrog poznanega gospoda Glažarja, ki z družino živi zelo razgibano življenje v Cankarjevi ulici 13, ni mogoče predstaviti v nekaj povedih. Med drugim je zelo strasten zbiralec: polnih cigaretnih škatel, znamk, kovancev, avtokart. S celega sveta. Zelo spoštljiv odnos ima do revij: shranjene in vezane ima vse številke marsikatere od njih. Kot kronologijo življenja nove občine, njenih ljudi in dru-štev ter dogodkov ima shranjene in vezane prav vse številke Soboških novin. Za šest debelih knjig se jih je že nabralo. Da so Soboške novine urejene na način, kot verjetno niso pri nobenem občanu, niti v knji-žnici ne, ima največ zaslug Franci Celec, njegov najboljši prijatelj, s katerim sta skupaj odraščala od zi-belke naprej. Ker je bil Franci do upokojitve tiskar, ve, kako se tem

rečem streže. Na vprašanje gospoda Glažarja, ki – to pove s ponosom – izhaja iz čiste meščanske družine, zakaj se je odločil, da tudi Soboške novine kronološko veže, pravi, da je zbirka zaradi tiskanega medija večen odtis nekega časa in prostora, v tem primeru mestne občine, ki ji je zelo predan. Hudomušno doda, da bi bilo prav, če bi kdaj pa kdaj kakšno staro številko občinskega

glasila vzeli v roke tudi mestni svetniki in v njej kaj prebrali, da o stvareh ne bi tolikokrat govo-rili na pamet. Prepričan je, da bi morali svetniki v prvi vrsti delati v interesu občanov, ne svojih poli-tičnih strank. Sicer pa so in bodo v bodoče v Novinah tako ali tako zabeleženi, čez čas pa bomo nji-hovo uspešnost lahko tudi ocenili.

Redoljuben bralec Soboških novin Franc Glažar iz Murske Sobote Geza Grabar

Page 21: Soboške novine, december 2011

21 december 2011 |

AKTUALNO

Franca Madjara, ki je s 96 leti naj-starejši prebivalec Murske Sobote, je podžupan Jože Casar skupaj s predsednico Mestne četrti Partizan Marijo Bačič in tajnikom Mestnih četrti obiskal na njegovem domu v Ulici Otona Župančiča 9, kjer živi skupaj s soprogo ter hčerkino in vnukinjino družino.Franc Madjar je bil rojen leta 1915 v Noršincih, leta 1929 pa je prišel v Mursko Soboto, kjer se je izučil za krojača in odprl majhno krojaško delavnico na Lendavski ulici. Leta 1960 se je zaposlil v Muri, kjer je delal vse do upokojitve leta 1978. Sedaj uživa sadove svojega marlji-

vega dela v krogu svojih najdražjih. Najstarejšemu Sobočanu zdravje pri njegovi visoki starosti dobro služi, žal nekoliko slabše vidi, zato ne more spremljati časopisov, zato pa toliko natančneje prisluhne ra-dijskim in televizijskim poročilom. Franc Madjar je pri svoji starosti odlično poučen o vseh aktualnih dogodkih na področju politike in gospodarstva, tako obisk tik pred volitvami ni minil brez njegovega političnega komentarja.»Naziv najstarejše Sobočanke« pripada Karolini Čarni, ki je pred dnevi dopolnila svoje 101. leto. Krhka ženica Karolina je v štirih

letih, odkar jo obiskuje občinska delegacija, skoraj popolnoma izgu-bila sluh, zato je sporazumevanje z njo težavno, pogovor pa dodatno otežuje starostna demenca. Njeni odgovori so bili prisrčno zmedeni, v svojih spominih pa se je vračala v svoja mlada leta v rodnem kra-ju. Žal pogosto zamenjuje imena svojih najbližjih, dogodke in kraje, toda v njenem iskrivem pogledu je še zmeraj prisotna dobra volja.Karolina Čarni je do svojega 96. leta živela na Ciril Metodovi ulici 5, od leta 1993, ko ji umrla sestra, s katero sta živeli skupaj, je v hiši z velikim in zmeraj vzorno ureje-

nim vrtom živela sama. V mlado-sti je bila zaposlena kot gospodinja pri evangeličanskem duhovniku Kovaču, kasneje pa pri drugih go-sposkih družinah v Murski Soboti. Po zlomu kolka se je pred štirimi leti preselila k družini svoje neča-kinje Zdenke Uljančič na Kobilje, kjer z vso ljubeznijo in toplino skr-bijo za svojo ostarelo teto.

Obisk pri najstarejših Sobočanih Vida Lukač

Prvič sta se poročila v župnijski

cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti,

drugič sta simbolično stopila pred

oltar v domači župnijski cerkvi v

Bakovcih, kjer ju je poročil župnik

Franc Zorec.

Franc, rojen leta 1935 v Bakovcih, se je izučil za slikopleskarja. Sprva je bil zaposlen v Ljubljani, nato pa je dobil delo pleskarja v nekdanji tovarni KIK Pomurka v Murski Soboti. Ob kmetovanju na manjši kmetiji je zlasti veliko predanost čutil do čebelarjenja, s katerim se ukvarja že več kot 30 let. Je član Čebelarske dru-

žine Bakovci, v kateri ima status častnega čebelarja. Njegov ve-lik konjiček na jesen življenja je slikanje z oljnimi barvami. Veliko prostega časa je prosto-voljno namenil obnovi domače župnijske cerkve v Bakovcih, pogosto pa je tudi slikal po oko-liških cerkvah. Je član Društva upokojencev Bakovci, vrsto let pa je bil znotraj društva aktiven kot poverjenik. Žena Apolonija je bila dekliško rojena Martinec leta 1933 v Krogu. Življenje je posvetila delu na manjši kmeti-ji in vzgoji otrok. Apolonija se zlasti rada peče različne krušne dobrote. Danes v krušni peči še

rada speče kruh in druge pogače za svojo družino.Na jesen življenja si slavljenca dneve krajšata z raznimi konjič-ki; ker živita sama, poskrbita za

urejenost doma in okolice ter tudi zase. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka Marija in sin Jože.

Zlata poroka zakoncev Idič iz Bakovcev Geza Grabar

Page 22: Soboške novine, december 2011

22 | december 2011

AKTUALNO

Na zahvalno nedeljo, 6. novembra

2011, so škofijsko romarsko svetišče

Marije Vnebovzete v Turnišču napol-

nili romarji Zveze društev slepih in

slabovidnih iz vse Slovenije. Zbralo

se je okrog 250 oseb. Srečanje je po-

tekalo v organizaciji Medobčinskega

društva slepih in slabovidnih Murska

Sobota.

Besede pozdrava in dobrodo-šlice je najprej izrekel domači župnik Robert Brest. V imenu romarjev je vse navzoče pozdra-vil predstavnik Društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Štefan Maučec, ki se je zahvalil škofu ordinariju msgr. dr. Petru Štumpfu za naklonjenost in po-moč pri organizaciji svečanosti ter darovane svete maše. Škof ordinarij je v uvodu v sve-to daritev pozdravil navzoče in poudaril, da »smo se zbrali v ti-sočletnem romarskem svetišču Matere Božje, nekoč v srednjem veku najpomembnejšem srednje-evropskem Marijinem svetišču«.Srečanju slepih in slabovidnih vernikov iz vse Slovenije so pri-sostvovali župan Turnišča Slavko Režonja, dr. Jožef Magdič iz Lions kluba Murska Sobota, Albina Horvat in Rozina Barat iz Karitasa Murska Sobota, di-rektor Zavoda za zdravstveno za-varovanje Ivan Tibaut, ravnatelj

Škofijske Karitas Simon Slana, župnik iz Trnovega pri Ljubljani in direktor Škofijske Karitas Ljubljana Tone Kompare, pater Miha Sekolovnik in diakon Imre Jerebic.Poleg imenovanih so bili priso-tni naši stalni sodelavci, prijatelji, spremljevalci, prostovoljci, do-natorji, sestre redovnice, bratje evangeličani in vsi ljudje dobre volje.Poleg škofa so maševali Simon Slana, ravnatelj Škofijske Karitas, Tone Kompare, župnik iz Trnovega v Ljubljani in direk-tor Škofijske Karitas Ljubljana, ter p. Miha Sekolovnik. Pri sveti maši so sodelovali diakon Imre Jerebic, tajnik Slovenske Karitas, ter bogoslovca g. Kučko in g. Lažeta.Z branjem beril, prošenj in uvo-dov so sodelovali člani in članice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Škof msgr. dr. Peter Štumpf je zbrane nagovoril v pridigi. Spregovoril je o teku našega življenja, ki se bo nekoč tukaj na Zemlji končalo. »Pri Bogu je večni sedaj,« je poudaril škof ter navzoče spomnil na pravo modrost življenja, ki je v tem, da delamo dobro in da v tem vztrajamo. Ob koncu svete daritve so se predstavniki društva zahvalili za darovano sveto mašo ter vso naklonjenost in pomoč.

Besede zahvale so bile izrečene tudi domačemu župniku in du-hovnemu pomočniku, ki je ves čas spovedoval, pevcem, ki so s petjem obogatili bogoslužje, tur-niški Karitas in društvu kmeč-kih žena, ki sta v nadaljevanju srečanja poskrbela za pogostitev navzočih, ter vsem, ki so pri iz-vedbi srečanja slepih in slabo-vidnih Slovenije pomagali kot donatorji. Zbrane je ob koncu svete maše nagovoril predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber.Srečanje se je nadaljevalo v Jeričevem domu, kjer so navzoči prisluhnili nastopu pevske sku-pine slepih in slabovidnih oseb ter monodrami igralca Gregorja Čušina z naslovom »Evangelij po Čušinu«. Stiski rok, objemi med udele-ženci in sproščeno vzdušje so prislonili kanček v mozaik tega prekrasnega sončnega dne pod stoletnimi drevesi Marijine cer-kve v Turnišču.

Marjeta GrabarMedobčinsko društvo slepih in

slabovidnih Murska Sobota

Srečanje slepih in slabovidnih vernikov Slovenije

SANITETNI REŠEVALNIPREVOZI

NENUJNI MEDICINSKI PREVOZI, Stanislav Nedeljko s.p.Lukavci 64, 9242 Križevci pri Ljutomeru

www.medicinski-prevozi.si

Naročanje:041-800-09102/588-1738

Vesele božične praznike in srečno Novo leto!

Srečno, zdravo inuspehov polno leto 2012

N.C. Maximus, Ul. Št. Kovača 43, M. Sobota 02/ 530 50 00 Fo

ntra

de

d.o.

o.

Page 23: Soboške novine, december 2011

23 december 2011 |

AKTUALNO

Ljudska univerza Murska Sobota in

enota VDC Sonček v Murski Soboti

sta bila ob 3. decembru, medna-

rodnem dnevu invalidov, organiza-

tor predstave »Moja lutka – moje

zrcalo«, v kateri so s kreativnim

ustvarjanjem lutk sodelovali prav

člani tega društva.

Nosilec projekta je bila Ljudska univerza, člani murskosoboškega Sončka pa so bili izvajalci projek-ta, ki se je z omenjeno predstavo tudi končal. Kot je pred predstavo v grajski dvorani dejal njen avtor Milivoj Roš, ki je s sedmimi člani dru-štva Laro, Danico, Danielom, Kristjanom, Robijem, Milanom

in Željkom pripravil predstavo, so ti mladi ljudje z veliko volje in srčnosti dokazali, da lahko z lastno močjo in voljo storijo tudi kaj takšnega, čemur sicer ne bi bili kos. Rezultat dela v tem projektu je po prepričanju vodje enote Sončka Jana Rešete še en dokaz, da se v teh mladih ljudeh skriva veliko neizkorišče-

nih potencialov. »In ko jih od-krijemo – nekateri sami, nekateri v sodelovanju z drugimi, posta-nemo močnejši, samozavestnej-ši, bogatejši za nove izkušnje in spoznanja.«

Predstava »Moja lutka – moje zrcalo« Geza Grabar

18. novembra so otroci v vseh slo-

venskih vrtcih in učenci v osnovnih

šolah zajtrkovali kruh, maslo, med,

mleko in jabolko – vse slovenskega

oziroma lokalnega porekla.

Projekt »Tradicionalni sloven-ski zajtrk« je tako prerasel okvi-re akcije »Med za zajtrk«, ki jo slovenski čebelarji izvajajo v slovenskih vrtcih že peto leto, z novim projektom pa so pobudo razširili tudi na ostale kmetijske panoge. Podporo projektu je tudi letos izrazila lokalna sku-pnost, vseslovenske akcije pa se je župan Anton Štihec udeležil

že petič. Pridružil se je otrokom v vrtcu na Pušči, kjer so bili tudi predstavniki lokalnih pridelo-valcev, med njimi predsednik Čebelarskega društva Murska Sobota Franc Hauko. Za vrtce in šole v Murski Soboti so domače proizvode prispevali Mlinopek, Pomurske mlekarne, Robert Hari iz Gerlincev, Sadjarstvo Cifer s Kukeča in Čebelarsko društvo Murska Sobota. Projekt naj bi postal most med kmetijami ter vrtci in šolami. Njegov namen je seznaniti otro-ke, zakaj je uživanje lokalno pridelane hrane pomembno. O pomenu zdrave, v lokalnem okolju pridelane hrane je ob tej priložnosti spregovoril tudi župan in povedal, da je najpo-membnejši cilj te vseslovenske akcije otrokom predstaviti, kako sta v današnjem času pomemb-

na zajtrk in predvsem uživanje hrane, pridelane v Sloveniji. S tovrstnimi akcijami bodo mladi na otipljivem in njihovi starosti prilagojenem primeru spoznali pomen kmeta kot pridelovalca hrane in čebel, ki so tesno pove-zane s kmetijstvom in pridelavo hrane. Prepričan je, da bo pro-jekt dosegel namen vsesplošnega osveščanja, še posebej pa, če bo čim več ljudi zajtrkovalo zdravo in v domačem okolju pridelano hrano.Projekt je rezultat sodelovanja državnih institucij, nevladnih organizacij, šol, vrtcev in dona-torjev, podpira pa ga tudi Mestna občina Murska Sobota.

Na tradicionalnem slovenskem zajtrku tudi župan Sabina Gutalj

Page 24: Soboške novine, december 2011

24 | december 2011

AKTUALNO

Letošnja dobrodelna decembrska

prireditev šole, že deveta po vrsti, je

bila v nabito polni dvorani Gledališča

Park namenjena zbiranju prosto-

voljnih prispevkov za nakup novega

šolskega kombija za prevoz učencev

v šolo in domov. Na prireditvi smo

občutili utrip življenja na šoli in vsak-

dana učencev.

Prireditev, katere rdeča nit je bila predstava Andersenove pravljice »Snežna kraljica«, ki jo je priredi-la, režirala in zanjo pripravila ko-reografijo učiteljica Lili Miloševič, glasbeno pa jo je opremil zunanji sodelavec Roman Sarjaš, je ta večer marsikomu segla globoko v srce. Predstavo so zaigrali zaposleni na šoli v kar 15 različnih točkah, od pevskih, plesnih, igranih in igral-nih, ki so se odlično dopolnjevale v zgodbo s srečnim koncem. Z ak-tivnim sodelovanjem v predstavi

so domala vsi od blizu sto učencev šole pričarali nepozabne in s čustvi nabite trenutke. Takšne, v katerih se je marsikateri od staršev in nji-hovih bližnjih v mislih zagotovo spomnil na težko pot, ki jih je vo-dila do vrat OŠ IV. Učiteljski tim si nenehno prizade-va, da bi otroci postali enakovredni člani družbe, ki s takšnimi nastopi postajajo samozavestnejši, prido-bivajo pa tudi veščine, ki jih bodo v življenju potrebovali. Ob tem se je marsikomu orosilo oko, brez dvoma tudi upokojenim ravna-teljicam šole Mariji Gruškovnjak, Mariji Pavlič in Mariji Bačič, ki so bile med mnogimi povabljene na prireditev.Z veličastno prireditvijo, katere po-samezne točke je občinstvo neneh-no nagrajevalo z dolgimi aplavzi, so potrdili, da šola postaja vse dejav-nejši in zelo viden član družbene skupnosti, h kateri želi prispevati svoj delež po najboljših močeh. Ob koncu prireditve, za katero so

vse rekvizite, kostume in sceno iz-delali učenci in zaposleni na šoli, je bila Metka Kovač Kuharič, sedanja ravnateljica OŠ IV, prepričana, da so za prijeten večer ob vsestranski pomoči učiteljic in učiteljev najbolj zaslužni prav učenci šole. Dejala je, da so znova dokazali, kaj zmorejo in znajo. »Naša srca ste ponovno napolnili s toplino in upanjem na lepšo prihodnost. Hvala vam!«Tudi Renata Buzeti, ki je zbrane nagovorila kot predsednica sveta staršev šole, ni skoparila z beseda-mi pohvale na račun učencev in učiteljev, rekoč, da so dokazali in pokazali, da zmorejo več, kot od njih pričakuje svet.Pred in po prireditvi je potekal ba-zar, v avli gledališča pa bogat sre-čelov. S prispevanjem in zbiranjem dobitkov so zanj najzaslužnejši star-ši in številni sponzorji, ki so – vsak po svojih močeh – dodali delček v mozaik svetlejše prihodnosti šole.

Dobrodelna prireditev »Podarimo srečo« na OŠ IV Murska Sobota Geza Grabar

Zelo dober odziv na lansko priredi-

tev jih je opogumil, da so prijeten

dogodek pripravili tudi letos.

Le redki so se lani nadejali, da bi z bogato ponudbo izdelkov iz bo-žično-novoletnega časa ter rablje-nih, a še uporabnih igrač, knjig in drugih predmetov na bolšjem sejmu naleteli na tolikšen odziv. Uspeh je vse učence, učiteljice in učitelje ter druge zaposlene na

šoli ohrabril, da so odmevno pri-reditev drugo soboto v decembru pripravili tudi letos.Priprave so stekle zgodaj, saj so učenci nižjih razredov izdelke za bazar pripravljali na posebnih skupnih delavnicah, učenci višjih doma in pri tehničnih predme-tih, zanj pa so prispevali tudi starši in stari starši, kar potrjuje rdečo nit prireditve – medgeneracijsko sožitje.Po priložnostnih jutranjih progra-mih za starše, ki so jih učenci iz-vedli v razredih, se je pestro doga-janje preselilo na šolske hodnike, kjer so jih kot ponudniki pričakali učenci višjih razredov.Učitelji in drugi delavci šole so se v bazar vključili tudi tako, da so doma spekli sladke dobrote ter

jih v šolski jedilnici ob sokovih in kavi ponujali v praznični kavarni, kjer so ponujali tudi torte, ki so jih brezplačno prispevale družbi Mlinopek in Vigros ter mami-ca dveh učencev šole Simona Borovič.Vsa ponudba tistega dne je bila s simbolično ceno. Zbrani denar so namenili šolskemu skladu, kjer zbirajo finančna sredstva za nakup zunanjih igral in didaktičnih sred-stev. Z letošnjim bazarjem, bolš-jim sejmom in praznično kavarno so šolski sklad obogatili za okrog 2500 evrov, a to je bil le prvi ko-rak, po navadi najtežji, zato mu bodo naslednji koraki nekoliko lažje sledili.

Bazar s sejmom na OŠ III Murska Sobota Geza Grabar

Page 25: Soboške novine, december 2011

25 december 2011 |

AKTUALNO

Leto je ponovno naokrog in sto-pamo v enega najlepših mesecev v letu, v mesec december. Ponovno se bomo za hip ustavili, se zazrli v nebo, snežinke, lučke. Za trenu-tek se bomo ozrli v preteklo leto in si zaželeli, da bi bilo naslednje leto, ki prihaja, enako lepo ali še lepše. Spet bomo nekaj več časa preživeli s tistimi, ki jih imamo najraje. Toda preden nastopijo božično-novoletni prazniki, vas vabimo, da se nam pridružite na delavnicah, ki bodo božično obarvane, in se skupaj z nami pri-pravite na prihajajoče praznike. Načrtujemo veliko ustvarjalnih delavnic, kjer si boste lahko z različnimi tehnikami sami izdela-li okraske za praznično okrasitev, sveče, voščilnice, si poslikali steklo s prazničnim motivom in se nau-čili pripraviti praznični pogrinjek. Tudi v kuharski in zeliščarski de-lavnicah bo dišalo po praznikih.

Na cvetličarski delavnici bomo pripravljali božično-novoletno okrasje. Zadnji teden pred prazni-ki bosta sledila okraševanje Hiše Sadeži družbe z okraski, ki smo jih in jih še bomo z vašo pomočjo izdelali, in glasbena delavnica, ki nas bo popeljala v svet božično--novoletnih pesmi.Zadnji teden decembra je name-njen našim najmlajšim. Zanje smo pripravili različne ustvarjalne in kuharske delavnice, ki sicer po-tekajo v sklopu božično-novole-tnega tabora, vendar imajo otroci možnost, da se v času od 9. do 12. ure pridružijo ustvarjalnim in kuharskim delavnicam. Na koncu naj vam zaželimo, da vam leto 2012 prinese dneve brez viharja in skrbi ter polno zdravja. Upamo in želimo si, da nas boste tudi v prihajajočem letu obisko-vali ter si z našimi delavnicami bogatili svoje znanje in izkušnje.

Praznično dogajanje v Hiši sadeži družbe Sandra Fekonja

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC DECEMBER

Četrtek, 15.12.2011:ob 16.00 uri CVETLIČARSKA DELAVNICA: božično novoletna dekoracija.

Udeleženci naj s seboj prinesejo material za dekoracijo, obvezna predhodna prijava. (O. Varga)

Petek, 16.12.2011:od 14. 00 do 15.30 ure TRENING SOCIALNIH VEŠČIN za moške, ki izvajajo nasilje nad

ženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo)ob 15.00 uri ZELIŠČARSKA DELAVNICA: izdelovanje pomarančno cimetovih

dišečih kroglic (H. Frumen, M. Počič)ob 16.45 uri MEDGENERACIJSKI TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA (D. Kolmanič)Ponedeljek, 19.12.2011:ob 14. 00 uri BOŽIČNO NOVOLETNO OKRAŠEVANJE HIŠE SADEŽI DRUŽBEob 17.00 uri DRUŽENJE OB ČAJUob 17.30 uri JOGA SMEHA: udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje

in sedenje (K. Zver)Sreda, 21.12.2011:ob 10. 00 uri GLASBENA DELAVNICA: petje božično novoletnih pesmi (M. Škrilec)Četrtek, 22.12.2011:ob 16.00 uri KUHARSKA DELAVNICA: Peka božičnega peciva Petek, 23.12.2011:od 14. 00 do 15.30 ure TRENING SOCIALNIH VEŠČIN za moške, ki izvajajo nasilje nad

ženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo )Torek, 27.12.2011:OTROŠKE BOŽIČNO NOVOLETNE DELAVNICE – obvezna predhodna prijava.od 9.00 do 10.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: skupaj z otroci bomo olupili jabolka, jih

skuhali in iz njih pripravili domač jabolčni sok, ki ga bomo spili ob slastnih domačih piškotih.

od 10.00 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA VESELEGA SNEŽAKA 1. DEL: z eko-loškimi materiali in tehniko kaširanja bomo izdelali veselega snežaka. Zraven bomo peli in poslušali božične pesmice in se pogovarjali o zimskih dogodivščinah.

Sreda, 28.12.2011:od 9.00 do 10.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: z otroki bomo narezali sadje in biskvit,

nato pa pripravili sadna nabodala, ki jih bomo namočili v med in potresli s cimetom.

od 10.00 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA VESELEGA SNEŽAKA 2. DEL: z eko-loškimi materiali in tehniko kaširanja bomo izdelali veselega snežaka. Zraven bomo peli in poslušali božične pesmice in se pogovarjali o zimskih dogodivščinah.

Četrtek,29.12.2011:od 9.00 do 10.30 ure KUHARSKA DELAVNICA: otroci si bodo sami oblikovali in okrasili

medenjake.od 10.30 do 12.00 ure PRAZNIČNA USTVARJALNA DELAVNICA: otroci bodo s servietno

tehniko izdelovali škatlice, ki jih bodo lahko uporabili bodisi za darilo bodisi za shranjevanje medenjakov ali pujskov, ki jih bodo pekli naslednji dan.

Petek, 30.12.2011:od 9.00 do 10.30 ure KUHARSKA DELAVNICA »PUJSKI ZA SREČO«: otroci si bodo s

pomočjo mentorjev spekli kruhke v obliki pujskov.od 10.30 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA »PUJSKI ZA SREČO«: otroci si bodo

iz slanega testa oblikovali pujske,za katere velja, da prinašajo srečo v novem letu. Da bo ustvarjanje še lepše, si bomo zraven zapeli še kakšno zimsko pesem.

Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: [email protected] ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.

Vljudno vabljeni!

projekt podpirajo:

Page 26: Soboške novine, december 2011

26 | december 2011

KULTURA

Direktor Robert Inhof je prepričan, da

nabor v prihajajočem letu predsta-

vljenih del na posreden način govori

o ugledu, ki ga ima Galerija tako

doma kot v tujini.

Prvega decembra je svojo razsta-vo v Galeriji odprl domači ume-tnik Sandi Červek, ki je na ogled postavil majhna dela na papirju, ki jih je vzporedno ustvarjal ob glavnem opusu in ki se od njega bistveno razlikujejo. A to je le več kot odličen uvod v še boljše leto. Leto 2012 sezono v Galeriji začnejo s štirimi domačimi sli-karji: Červekom, Medenom, Mesaričem in Rajnarjem. Sledi jim razstava izbora novejših pri-dobitev za stalno zbirko Galerije Murska Sobota. Od leta 2008 so namreč pridobili čez 80 vrhun-skih del, od katerih bo večina prvič predstavljena javnosti. Tej razstavi sledi izbor del iz stalne zbirke Muzeja za kon-kretno umetnost iz Ingolstadta. Posebnost te razstave je tokrat ta, da si bomo v Murski Soboti lahko ogledali temeljna dela svetovno znanih mojstrov, kot so Joseph Albers, Hans Arp, Max Bill, Francois Morellet in Aleksander Rodčenko v origina-lu. Razstava »Naključja II.« pa je nova bienalna razstava, ki jo pri-pravlja Galerija Murska Sobota. »Na tej skupinski razstavi hoče-mo prikazati odlične slovenske umetnike, k temu pa bomo do-dali tudi skulpturo znamenitega nemškega režiserja Fritza Langa (Metropolis, Dr. Mabuse), ki je svoje edine skulpture sploh na-redil med prvo svetovno vojno med okrevanjem v hiši Karola Grosmana v Ljutomeru,« pove

Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota. Leto 2012 bodo zaokrožili z raz-stavo »From Page to Space« (»Od strani do prostora«), pri kateri gre za razstavo svetovno znanih mojstrov od ZDA in Evrope ter vse do Japonske. Umetniki se bodo predstavili s svojimi minor-nimi deli, ki so tokrat vključena v tematsko razstavo, ki jo je pripra-vil Britanec Guy Schrachenen, posredoval pa Muzej Wesserburg iz Bremna. Razstava potuje po svetu, bila je že na Portugalskem, po razstavi v Murski Soboti pa potuje v Francijo. Na razstavi bomo videli skulpture iz papirja 137 avtorjev, med njimi so tudi avtorji kot Peter Blake, Christo, Jean Dubbufet, Lucio Fontana, Gilbert & George, Keith Haring, Damien Hirst, Sol LeWitt, Imi Knoebel, Roy Lichtenstein in Andy Warhol.

Leta 2012 bo v Galeriji Murska Sobota na ogled precej originalov svetovno znanih mojstrov, kar Roberta Inhofa še posebej veseli: »Počutimo se namreč zelo privi-legirane, saj po vseh standardih majhna galerija v majhnem me-stu gosti zelo pomembne avtorje. Hkrati nam je to v zelo veliko in zelo neskromno veselje, saj na posreden način govori o ugle-du, ki ga ima Galerija Murska Sobota tudi v tujini. Takšnih del, kakršna bomo imeli tukaj v letu 2012, namreč nihče ne posoja preveč rad, in to ne glede na za-varovalne police, sploh pa ne v tako majhne galerije.«

Galerija Murska Sobota v letu 2012 s paleto vrhunskih razstav Špela Horvat

Pooblaščeni prodajalec kurilnega olja za Štajersko, Celjsko, Savinjsko, Prekmurje in Koroško.

Ob vsakem nakupu prejmete darilo!

Pokličite 02 521 49 63 KA-OIL, Lendavska 60d, Murska Sobota Ponovna možnostsklenitve 1,2,3! KREDITA na prodajnem mestu.

Page 27: Soboške novine, december 2011

27 december 2011 |

KULTURA

Tudi letos se je 3. decembra od-

vijala vseslovenska kulturna akci-

ja Ta veseli dan kulture, ko se ob

Prešernovem rojstnem dnevu združi-

ta želja ljudi po kulturi in dostopnost

do nje.

Praznovanju Prešernovega roj-stnega dne, ko svoja vrata odpre-jo različne kulturne ustanove, so se pridružile tudi murskosobo-ške kulturne institucije. V akcijo se je vključila Galerija Murska Sobota, ki je v svojem programu nudila brezplačen ogled razstave Sandija Červeka. Hkrati je v nje-nih prostorih za otroke potekala brezplačna likovna delavnica, na kateri so otroci in starši izdelova-li naravne okraske za okrasitev smrečic na Trgu kulture. Tam je potekala predstavitev knji-žnih publikacij Galerije Murska Sobota skupaj s Pokrajinskim

muzejem Murska Sobota in Pokrajinsko in študijsko knji-žnico. Ta veseli dan kulture so obeležili tudi v muzeju, kjer je

potekalo brezplačno vodstvo po arheološki razstavi »Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja«.

Ta veseli dan kulture tudi v Murski Soboti Aleksandra Grah

V Galeriji Murska Sobota so 1. de-

cembra odprli še zadnjo razstavo v

iztekajočem se letu, na kateri so pre-

stavili dela enega najpomembnejših

prekmurskih akademskih slikarjev

Sandija Červeka.

Červek je postal znan predvsem s svojimi t. i. črnimi slikami, s katerimi je nadvse izvirno raz-širil izrazne možnosti črne bar-ve. »Te njegove črne slike lahko razumemo tudi kot ogromna meditativna vrata, kjer Červek s svojim strukturiranjem slikovne površine iz hipne percepcije pre-ide v zaporedje in svojim slikam da temporalni značaj glasbe. V teh njegovih slikah smo vedno našli nekaj sakralnega, tako da ni naključje, da ima štiri svoje slike v smislu stalne postavitve razstavljene v poročni kapeli Soboškega gradu, kakor tudi ni

naključje, da je imel eno svojih najpomembnejših in najodmev-nejših razstav leta 2008 v nekda-nji cistercijanski samostanski cer-kvi v Kostanjevici na Krki,« je ob otvoritvi razstave povedal Robert Inhof. Ob tej veliki in glavni pro-dukciji je Sandi Červek ves čas vzporedno ustvarjal majhna dela na papirju, ki se bistveno razliku-jejo od njegovega glavnega opu-sa. Inhof je še dodal, da njegova majhna dela govorijo tudi o mo-numentalnosti bežnega trenutka, o pomembnosti duhovitosti ter ne nazadnje tudi o življenjskih radostih, ki so včasih preobleče-

ne v navidezno majhne, zlahka spregledljive podobe in trenutke. »Onkraj spomina« je tako zadnja galerijska razstava letošnjega leta in bo na ogled vse do 6. januarja 2012.

Onkraj spomina Sandija Červeka Aleksandra Grah

Page 28: Soboške novine, december 2011

28 | december 2011

KULTURA

Del je čedalje več, pravijo v Mikku,

kjer festival kratkega filma za osnov-

nošolce Mikkrofilm prirejajo že če-

trto leto.

V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti je 18. novembra potekal festival kratkega filma za osnov-nošolce Mikkrofilm. Z njim želijo doseči predstavitev izvir-nih idej osnovnošolske filmske kulture, ki je glede na vsakole-tno aktivnost v porastu. Letos je bilo prijavljenih dvanajst žanrsko različnih kratkih filmov mladih video umetnikov, ki so se pote-govali za dve glavni nagradi, in sicer nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. »Z odzivom smo zadovoljni, saj je prijavljenih del iz leta v leto več,« pravi Janez Žlebič iz Mikka. Prvo nagrado po izboru strokov-ne žirije je prejel kratki animira-ni film »Burekwood« iz avdio-vizualne produkcije ZVVIKS iz Ljubljane. V dobro uro dolgem filmskem programu so osnovno-šolci iz treh pomurskih osnovnih

šol izbrali tudi svojega favorita in prvo nagrado po izboru občin-stva podelili filmu »Čas« iz video krožka Osnovne šole Apače, ki ga vodi mentor Vasja Rovšnik. Že

četrti festival zapored je tudi le-tos doživel lep uspeh in poskrbel za dodatno motivacijo pri kre-ativnem ustvarjanju pomurske osnovnošolske mladine.

Mladi ne le gledajo, ampak filme tudi ustvarjajo Špela Horvat

Program 15. december 2011 – 15. januar 2012četrtek,17. november ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK

Martina Ipša, Tina Gorenjak : XXL BEJBE vstopnice: 10 € - v predprodaji, 15 € - uro pred predstavo

torek, 20. december ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK

Koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE(brezplačne vstopnice bodo na voljo na blagajni Gledališča Park od 16. 12. dalje)

sreda, 21. december ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK

Dobrodelni koncert TINKARA KOVAČ, ROŽMARINKE, Art Music Orchestra, musical Ekonomske šole MS »Pariz ali jaz« vstopnina: 6 €

četrtek, 22. december ob 17.00 in 19.00 GLEDALIŠČE PARK

Božično-novoletni koncert PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA(brezplačne vstopnice so na voljo na blagajni Gledališča Park)

petek, 23. december ob 19.30 GRAJSKA DVORANA

Božično-novoletni koncert AETERNUM vstopnina: 8 € - v predprodaji, 12 € - na dan koncerta

četrtek, 29. december ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK

Koncert NEISHA & BIG BAND RTV SLOVENIJA vstopnina: 15 € - v predprodaji, 20 € - na dan koncerta

torek in sreda, 3. in 4. januar dopoldan GLEDALIŠČE PARK

C. Dickenc – B. M. Pograjc: OLIVER TWIST Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (zaključeni predstavi za osnovne šole)

ponedeljek, 9. januar ob 17.00 GLEDALIŠČE PARK

Svetlana Makarovič: VILA MALINA – Lutkovno gledališče Ljubljana(za Lutkovni abonma in izven) vstopnina za izven: 4 €

ponedeljek, 9. januar ob 19.00 GRAJSKA DVORANA

igrano-dokumentarni film Gregor Kresal, Tine Marenče: SFINGAvstopnina: 5 € - odrasli, 2 € - otroci

Vstopnice za dogodke lahko kupite:- na blagajni Gledališča Park za dogodke v obeh dvoranah:

vsak delavnik od 14. do 17. ure ter uro pred večernimi dogodki v Gledališču Park.- na blagajni Grajske dvorane samo za dogodke v Grajski dvorani:

uro pred dogodkom v Grajski dvorani.

Vsak delavnik od 14. do 17. ure lahko po telefonu 521 43 81 dobite informacije o doga-janju v obeh dvoranah - Gledališču Park in Grajski dvorani.

Page 29: Soboške novine, december 2011

29 december 2011 |

KULTURA

V nabito polni dvorani Ekonomske šole Murska Sobota je v petek, 2. decembra, potekal že tradicionalni Miklavžev kon-cert Prekmurske godbe Bakovci.Pod taktirko prof. Željka Ritlopa so nastopili godbeniki Prekmurske godbe Bakovci in z ubranim igranjem zaigrali mno-ge uspešnice – vse od opere do slovenskih popevk. Kot gostja je zapela Ingrid Müller, vrhu-

nec večera pa je pričaral sloviti Oto Pestner, ki ga je ob petju uspešnice »Trideset let« in dru-gih spremljala godba. Glasbo je spremljal nastop mažoretne skupine iz Bakovcev; nastopile so starejše in mlajše mažoretke, navzoče pa je zabaval še humorist Dušan Radič.

Miklavžev koncert Prekmurske godbe Bakovci Aleksandra Grah

Uspešna splavitev dveh albumov

in videospota domače produkcije,

hardcore, ljudska, eksperimentalna

muzika in hip hop ritmi so zazna-

movali pomursko klubsko sceno,

združeno v Mikku.

November je praviloma mesec priprav na svečanosti in veselja natrpan december, november si predstavljamo kot mesec počitka po oktobrskih trgatvah in marti-novanjih, a je dogajanje v Murski Soboti v novembru zaznamova-la Mikkova koncertna ponudba. Od domačice do gostov iz tuji-ne skrbno izbrana glasba za vse okuse. Začetek uspešnega novembra je nakazal Hardcore massacre vo. 2 z avstrijskim Give Em Blood in hrvaškim Life in Peril. Glasno?

Kot se za metal cono edino spo-dobi. Dober odziv publike je kazal željo po več tovrstnih ma-sakrskih poslasticah. Slab teden kasneje je v Mikku svoj drugi al-bum na posluh postavil pomur-ski bend Y. Začeli so leta 2004, po dveh letih izdajo malo ploščo »Germ«. Po koncertih doma in v tujini so letos poleti začeli s snemanjem svojega prvega dol-gometražnega prvenca »Blessing Alarm«. Album je nastal pri domači založbi God Bless This Mess, ki za Y pravi: »Skupina se je uveljavila predvsem z inovativ-nim, progresivnim pogledom na instrumentalno glasbo, razpetim med ambientalno atmosferiko in razsekanimi metalurškimi takti kakšnih Don Caballero.«Pravi užitek za ušesa so bili tudi novost Werefox, zasedba, ki

smo jo 20. novembra pod tem imenom in v živo v Mikku pr-vič zaužili. Melée & Beko (ex--Psycho-Path, Bekko) ter David & Manuel (ex-Sphericube in ex--Lollobrigida) se, kot sami pravi-jo, prevedeno v zvok berejo kot močne sonično-melodične ki-tare, peklensko-angelski glas in ritemska sekcija, ki vam bo slekla hlače v enem samem dihu. Hlače so na srečo ostale na mestu, ostal je tudi dober občutek uživati v kakovosti iz domačih logov. Sledil je osrednji koncert večera, val ameriškega rocka newyorške zasedbe Paramount Styles, na ka-tero so vplivali Tom Waits, The Clash, The Fall, Rolling Stones in drugi.Zadnji vikend meseca so Mikk preplavili folklorni toni, pomla-jeni z zarjavelo podobo art rock, funk, jazz in blues primesi, kar odlično uspeva skupini Katalena. V svoji desetletni zgodbi na slo-venski sceni so ustvarili pet al-bumov, s svežim pristopom k ljudski glasbi pa so se uspeli pri-bližati množicam, tudi nekoliko bolj zadržani pomurski publiki.

Na tradicionalni Hip hop praksi v začetku decembra je svoj nov videospot za komad »Stara ulica« premierno predvajal MC Dule.

Za scenarij videospota, v katerem nastopa tudi Passero, je poskr-bela Maja Prettner, tehnikalije pa je prevzel Matjaž Kuronja. V drugem delu večera je mladi obe-tajoči raper Kiki predstavil svoj prvenec z naslovom »Raperski Kroug«. Na njem najdemo 16 avtobiografskih in v prekmuršči-ni spisanih komadov. »Raperski kroug si lahko predstavljamo kot krog ljudi, v katerem se gi-blje raperska družba, po drugi strani pa tudi kot vas Krog, iz katere prihajam. Vsak si lahko poišče svojo interpretacijo,« iz-pove 17-letni raper iz Kroga, ki v komadu »Mogli bi« med drugim izpove: »Moj život je nej film, še menje sitcom, dvosobno stano-vanje v bloki, tou je moj dom – Dula, the don.« Album je pro-duciral Dula, na predstavitvi pa so se Kikiju na odru pridružili še domači MC-ji Deko, Beno in Đouže. V znamenju Srečne mladi-ne in predskupine Dandelion Children je bil Mikkov oder 4. decembra. Srečna mladina so v Mikku povratniki, saj so pred leti že nastopili na festivalih Te mikka ter Delu čast in oblast. Tudi tokrat so jim Prekmurci pripravili dober sprejem.

Glasen in bogat mesec v Mikku Špela Horvat

Page 30: Soboške novine, december 2011

30 | december 2011

KULTURA

Društvo klavirskih pedagogov

Slovenije nadaljuje s tradicionalni-

mi Klavirskimi dnevi, ki so postali

stalnica v slovenskem pianističnem

prostoru, letos se je bogat kultur-

ni dogodek odvijal v Glasbeni šoli

Murska Sobota.

Konferenčno dogajanje, ki je od 18. do 20. novembra potekalo v dvorani Glasbene šole Murska Sobota, je ponudilo pester pro-gram, ki se je s svojim naslovom »Madžarska glasba od Liszta do danes« in vsebino poklonil obletnicama rojstev velikanov madžarske glasbe Franzu Lisztu in Beli Bartoku. Program je po-nudil različne vsebinske sklope: predavanja slovenskih in tujih predavateljev (muzikologija, kla-virska pedagogika, psihologija), okroglo mizo, projekte šol, ma-sterclass in dva večerna koncerta. Letošnji Klavirski dnevi so gostili dva izvrstna srbska strokovnjaka – dr. Dragoljuba Katunca, vo-dilnega srbskega muzikologa, in prof. Zlato Maleš. Priznani slo-venski pianist in klavirski peda-gog madžarskega porekla Zoltan Peter je poudaril rdečo nit konfe-rence s predavanjem »Bartok in Liszt – 'botra' madžarske glasbe«. Posebno predavanje s pomenlji-vim naslovom »Kdo ve, kam naj učenec gre«, je za klavirske pe-dagoge pripravila psihologinja in specializantka psihodrame Jasna Solarović. Tradicionalno so se na konferenci predstavile slovenske glasbene šole z na-stopi učencev in dijakov. Letos so zanimive projekte pripravili KGB Ljubljana, GŠ Ljubljana Moste-Polje, Konservatorij Maribor, GŠ Murska Sobota, ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, GŠ Rogaška Slatina

ter GŠ in Umetniška gimnazija Koper. Oba konferenčna dne-va sta se zaključila z večernimi koncerti. Na koncertu madžar-skega pianista Adama Györgyja je bila prisotna tudi Biborka Molnár-G., konzulka in kultur-na atašejka Republike Madžarske v Sloveniji. Na Klavirskih dnevih se je zelo uspešno predstavila tudi murskosoboška glasbena šola s projektom »Pravljični svet Lajosa Pappa«, kjer so ob spremljavi besedila in risb učenci klavirja izvajali manj znane skladatelje-ve skladbe. Klavirski dnevi so se zaključili v nedeljo z masterclassi vrhunske pedagoginje prof. Zlate Maleš iz Beograda, ki je izvaja-la delavnice z učenci klavirja iz slovenskih glasbenih šol. »Na Klavirskih dneh je bilo vseh ude-ležencev in obiskovalcev v treh dneh okrog 800, kar štejemo za velik uspeh. Glede na to, da

so karte za sobotni koncert bile razprodane že v petek, je sklepa-ti, da se v našem mestu začenja pojavljati večje zanimanje tudi za obisk klasičnih koncertov. Ob tem si drznem razmišljati o predlogu uvedbe klasičnega abonmaja v prihodnjih letih, kar bi našemu mestu dalo do-datni kulturni pridih, ki ga je v primerjavi s sosednjimi mesti v regiji izredno malo, v mislih imam Lendavo in Ljutomer,« je povedala Erna Lukač, ravnatelji-ca Glasbene šole Murska Sobota.

Na Klavirskih dneh gostili priznane pianiste Aleksandra Grah

Page 31: Soboške novine, december 2011

31 december 2011 |

KULTURA

Oddelek za petje Glasbene šole

Murska Sobota je v petek, 25. no-

vembra, pod vodstvom Gabriele

Bratina postregel s pravo Mozartovo

glasbeno poslastico ter zbrane nav-

dušil z bogatim koncertnim progra-

mom solo napevov, duetov, terce-

tov in zborovskih skladb v komorni

zasedbi iz obširnega Mozartovega

glasbenega opusa.

V prvem koncertnem delu sta na-stopila pianist-korepetitor prof. Predrag Šantek in učenka prvega razreda Marija Zanjkovič. Sledili so jima učenci Matjaž Zanjkovič, Julija Fajhtinger, Tanja Kološa, Felicita Heric Taškov, Tomaž Gregorec, Klavdija Vrečič in Sandra Ulen ter njihova mento-rica Gabriela Bratina. Program je bil dopolnjen s spremljavami glasbenih gostov večera – violi-nistov Polone Žohar, Zore Vrečič in Mihaila Petrova, violončeli-sta Samirja Azzeha, kitaristke Edite Žalik ter klarinetistov Žive Vigali in Timija Bencaka ter bas klarinetista Aleša Horvata. Komornemu zboru učencev oddelka za petje je priskočil na

pomoč še basist Tomi Bušinoski. Po prvem koncertnem delu je sledil operni del, kjer so operni pevci v izvirni kostumografiji in igri predstavili arije in ansamble iz najlepših Mozartovih oper. »Nadarjeni učenci pevskega od-

delka so ob spremljavi glasbenih gostov poslušalcem polepšali tu-roben in meglen jesenski večer. Domov smo odšli obogateni še z eno glasbeno izkušnjo več,« je Mozartov večer komentiral Blaž Zanjkovič.

Edinstven Mozartov večer v Murski Soboti Aleksandra Grah

V murskosoboški knjižnici so od-

prli razstavo enajstih ljubiteljskih

slikarjev, ki so si izkušnje pridobi-

vali v Mikkovi delavnici pod vod-

stvom akademskega slikarja Mirka

Rajnarja.

Na razstavi je sodelovalo enajst ljubiteljskih slikarjev, in sicer Jana Bučar, Valerija Kalamar, Maja Kronaveter, Marija Makovecki, Rozalija Sraka, Silvo Strajnšak, Angela Svenšek, Gregor Turkl, Borut Tušar, Marusja Uhernik in Bojka Veren. »Vsi člani so obiskovali Mikkovo delavnico, nekateri med njimi več let. Ne smemo pozabiti sociološkega efekta druženja – v skupini so se razvili odnosi na zdravih te-

meljih, kjer ni pomembno, kdo je najboljši, ampak kako in na kakšen način je kdo prišel do rezultata. Tako smo lahko pri-ča nenehni izmenjavi in krože-nju izkušenj. Skupina se zaveda pomembnosti negovanja pop-kovine, ki jo je tesno povezala. Avtor razstave in mentor Mirko Rajnar je skrbno izbral dela, ki vsebujejo izrazno noto avtorja,« je v uvodnem nagovoru povedal

likovni pedagog Anton Buzeti. Skupina je z razstavo želela prika-zati svoja študijska prizadevanja obvladovanja čopiča in barve ter z veseljem do likovne umetno-sti postati njen skromen delček. Razstava je v knjižnici na ogled še ves december.

Razstava likovnih del skupine Kobra II Aleksandra Grah

Gostilna KratochwillNemčavci 1D, M. Sobota, tel.: (02) 515 16 30

Delovni čas:pon. - čet.: 9-22h, petek, sobota 9-23h

Gostilna Kratochwill Delovni čas:

Page 32: Soboške novine, december 2011

32 | december 2011

KULTURA

Tudi letošnje leto bodo murskoso-

boški godbeniki zaključili s tradicio-

nalnim božično-novoletnim koncer-

tom, ki bo v četrtek, 22. decembra.

Zaradi velikega zanimanja se bosta

v prenovljeni Gledališki dvorani Park

tega dne ponovno zvrstila kar dva

koncerta.

Potem ko so s svojim bogatim repertoarjem – ne igrajo zgolj koračnic, ampak tudi skladbe z resnejšo vsebino in zabavne-ga žanra, navdušili povsod, kjer so se pojavili, so letos ponovno posebej močan vtis pustili na sosednjem Madžarskem. Tam so že pet let tradicionalni gostje na različnih prireditvah, število nastopov v naši vzhodni sosedi pa se še povečuje.

Z njimi so začeli sodelovati pov-sem naključno. Kot se spominja dirigent Simon Novak, so jim ob iskanju termina za intenziv-ne vaje ponudili kar možnost nastopanja in prvoten namen je prerasel v koncertno gostovanje. Dober glas je segel v deveto vas in od takrat naprej so godbeniki že peto leto zapored tradicional-ni gostje pri sosedih, slovensko glasbo pa so dobro usidrali v ušesa madžarskih poslušalcev. Poleg tridnevnega gostovanja in samostojnih koncertov v zdra-vilišču Bük so nastopili še na poletnih festivalih in mednaro-dnih srečanjih pihalnih orkestrov v Celldömölku, pa ob Blatnem jezeru in v obmejnem mestu Letenye. Druženje z orkestri iz Madžarske, Avstrije in Hrvaške je ne samo lepa izkušnja in vzpodbuda za glasbenike orkestra, ki mu pred-

seduje Oliver Korošec in ki tre-nutno šteje 42 aktivnih članov, pač pa takšno povabilo pomeni tudi priznanje za kakovostno delo. Danes pihalni orkester, ki bo čez dve leti praznoval 80. obletni-co, združuje različne generacije godbenikov od dvanajstega leta starosti pa vse tja do 70. in več. Veseli so, da se za igranje v orke-stru odloča vedno več mladih. V zadovoljstvo si štejejo tudi, da so bili pobudnik revije pihalnih orkestrov na Soboških dnevih, za katero upajo, da bo postala tradi-cionalni spremljevalni dogodek te osrednje poletne prireditve v mestu.Do okrogle obletnice bi z naku-pom novih radi pomladili svoje inštrumente, še razširili že sedaj bogat repertoar, v velik krog lju-biteljev tovrstne glasbe pa bi radi pritegnili tudi nove.

Pihalni orkester Murska Sobota Geza Grabar

Page 33: Soboške novine, december 2011

33 december 2011 |

ŠPORT

Potem ko so murskosoboški nogo-

metaši izgubili tri srečanja zapored,

so se na sceno vrnili še močnejši. S

štirimi zaporednimi zmagami so kar

najbolje zaključili jesenski del prven-

stva, po koncu katerega se nahajajo

na visokem četrtem mestu, le dve

točki za drugouvrščenima Gorico

in Olimpijo.

Jesenski del nogometnega plesa v Prvi ligi se je končal, nogome-taši odhajajo na zaslužen odmor. Ante Šimundža in njegovi varo-vanci so se ljubljencem nogometa v Prekmurju oddolžili na najbolj-ši možen način. Po treh zapore-dnih porazih, ki so jih doživeli proti Mariboru, Domžalam in Olimpiji, so se vrnili še močnejši in odločnejši. Muraši so se po sedemnajstih odigranih krogih nahajali na osmem mestu državne razpre-delnice z osvojenimi dvajsetimi točkami. Reprezentančni pre-mor, ki je sledil, so črno-beli dodobra izkoristili in v nasle-dnjih dveh napornih tednih na štirih tekmah zabeležili same zmage. V osemnajstem krogu je na Fazaneriji najprej gostovalo Celje. Razpoloženi domačini so hitro povedli z zadetkom Mateja Eterovića, prednost je povišal nekdanji kapetan Celja Rajko Rep, tik pred polčasom pa je visoko vodstvo domačim s tretjim zadetkom zagotovil Leon Horvat. Črno-beli so na koncu slavili s 4 : 0, potem ko je edi-ni zadetek v nadaljevanju, kljub številnim priložnostim, zabil Nusmir Fajić. Ravno bosanski napadalec je odi-gral ključno vlogo tri dni kasneje, ko je bilo na Fazaneriji srečanje devetnajstega kroga Prve lige. V Murski Soboti je ponovno go-stoval Koper, ki se je podobno kot v drugem krogu domov na

Obalo vrnil praznih rok. Mura je namreč ponovno slavila z mi-nimalnih 1 : 0, potem ko je sredi prvega polčasa zmagoviti zadetek dosegel Fajić. Sledilo je težko go-stovanje v Gorici, kjer črno-beli niso slavili že vse od leta 1992. Vendar tradicije obstajajo, da se jih ruši – in tokrat je murašem to uspelo. Tekmo v goriškem špor-tnem parku so sicer bolje začeli domači, ki so povedli že v samem začetku, a so bili kasneje kazno-vani za svojo neučinkovitost. Po mnogih zapravljenih priložno-stih je namreč obveljalo nepisano pravilo »kdor ne da, dobi«. Za izenačenje je sredi drugega pol-časa z letošnjim prvencem poskr-bel Fabijan Cipot, Muri pa se je priložnost za zmago ponudila v zadnjih minutah srečanja, ko je Mitja Lotrič črno-belim priboril enajstmetrovko, ki jo je z moč-nim strelom realiziral Eterović in poskrbel za odlično izhodišče pred zadnjim krogom, ko je bil na sporedu tretji prekmurski der-bi z Nafto.V zadnjem krogu so bile vse oči uprte na Fazanerijo, kjer je po-tekalo še zadnje dejanje letošnje nogometne jeseni. Mura se je od svojih navijačev do pomladi poslovila na najboljši možen na-čin, saj so večne rivale iz Lendave premagali z 2 : 0, potem ko sta že v prvem polčasu zadela Timotej Dodlek in Fajić. Štiri zaporedne zmage so zadoščale za skok na četrto mesto, kljub temu pa na Fazaneriji ostajajo na realnih tleh. »Ob podpori ljudi iz kluba smo verjeli v fante in vanje ver-jamemo še naprej. S svojo voljo, željo in angažiranostjo so prišli do pozitivnih rezultatov. Ampak to še ne pomeni, da smo svojo zgodbo zaključili. V premoru bomo analizirali jesenski del, poiskali nove smernice in začrtali pot za spomladanski del prven-stva. Dodati je treba, da je naš cilj še vedno obstanek v ligi in od

njega ne odstopamo,« pravi tre-ner črno-belih Ante Šimundža, ki odslej ne more več računati na usluge Damjana Ošlaja. Slednji se je namreč poslovil od aktivne-ga igranja nogometa, saj je bila zadnja poškodba kolena prehu-da, da bi lahko nadaljeval špor-tno kariero. V zahvalo za vse, kar je dobrega storil za domači klub, mu je predsednik kluba Miroslav Topić na zadnji prvenstveni tek-mi poklonil manjšo pozornost. Kot zanimivost še dodajmo, da se lahko Mura pohvali z najboljšim obiskom na domačih tekmah v jesenskem delu prvenstva.

Zmagoslavna vrnitev Mure 05 Smiljan Kuhar

Page 34: Soboške novine, december 2011

34 | december 2011

ŠPORT

Odbojkarji in odbojkarice v zadnjem

času kažejo zelo dobre predstave.

Igralci Panvite Galexa so s tremi

zmagami na zadnjih štirih tekmah

že na mestih, ki vodijo v modro sku-

pino, odbojkarice Murske Sobote pa

se v drugi odbojkarski ligi trenutno

nahajajo na visokem četrtem mestu.

Čeprav so jim na začetku sezone ponagajale poškodbe, se varovan-ci Dejana Fujsa ne dajo. Potem ko so v šestih krogih dosegli dve zmagi, bili štirikrat poraženi, ob tem pa tudi izpadli iz pokalnega tekmovanja, je reprezentančni premor zanje prišel kot naro-čen. Dobro delo na treningih in prijateljskih tekmah se je obre-stovalo v nadaljevanju prvenstva, saj so nanizali tri zmage, izgubili pa le proti favoriziranemu ACH Volleyu.

Zaradi reprezentančnega premo-ra sta bili tako preloženi tekmi sedmega in osmega kroga, igralci Panvite Galexa pa so v devetem krogu doma gostili ekipo Go Volleya in brez pretiranih težav slavili s 3 : 1. Še za odtenek lažja je bila zmaga v desetem krogu, ko je Šempeter v Murski Soboti po dobri uri igre klonil s 3 : 0. Sledilo je gostovanje pri ACH-ju, s katerim bi se murskosoboški odbojkarji morali srečati šele v trinajstem krogu, a je bilo sre-čanje zaradi obveznosti vodilne ekipe odigrano prej. Resnejših priložnosti za zmago naši tek-movalci niso imeli, so se pa zato z naslednjega gostovanja vrnili z novo zmago. V enajstem krogu so namreč gostovali pri Kropi in po pravi drami slavili s 3 : 2 v nizih. Dobri rezultati v zadnjem obdobju so Panvito Galex vse bolj približali mestom, ki vodijo v modro skupino za prvaka.Dobre predstave že vseskozi ka-

žejo igralke Murske Sobote, ki so na zadnjih štirih srečanjih kot odbojkarji Panvite Galexa dose-gle tri zmage in le enkrat priznale premoč nasprotnemu moštvu. V šestem krogu je na borbeni tekmi v Murski Soboti klonila ekipa iz Zreč, podobno usodo pa je do-živela ekipa Benedikta, ki so jo Sobočanke po ogorčeni borbi v gosteh premagale s 3 : 2. Sledil je osmi krog, v katerem so od-bojkarice iz Novega mesta lahko le nemočno opazovale, kako do-mače igralke jurišajo proti novi zmagi. Pozitiven niz rezultatov se je zaključil v devetem krogu, ko so klonile proti ekipi iz Slovenj Gradca. Kljub temu igralke iz Murske Sobote dokazujejo, da se lahko kosajo tudi z najboljši-mi, saj se trenutno nahajajo na četrtem mestu in so od drugega mesta oddaljene »le« štiri točke.

Panvita Galex dviguje formo, odbojkarice med prvo četverico Smiljan Kuhar

Murskosoboški košarkarji, ki so se

z letošnjim letom vrnili v 1. B-ligo,

oziroma po novem v drugo sloven-

sko košarkarsko ligo, se po enajstih

odigranih krogih nahajajo na sredini

lestvice.

Radenska Creativ se je z dobri-mi igrami v lanskem letu vrnila v višji rang tekmovanja. Košarkarji so v sezono krenili odločno in v uvodnem krogu celo premagali favorizirano ekipo Branika. Po dobrih partijah na začetku sezo-ne je sledil padec v igri, saj so

varovanci Dušana Ulage dožive-li štiri zaporedne poraze, gotovo pa bi se kateremu lahko izogni-li, še posebej porazu proti ekipi Grosuplja v šestem krogu, ko so še dobrih pet minut pred kon-cem srečanja vodili za osemnajst točk, a na koncu ostali praznih rok.Nove zmage so se murskosobo-ški košarkarji veselili v osmem krogu, ko so v gosteh premagali Medvode, dobro igro pa so poka-zali tudi v devetem krogu, saj je v Murski Soboti padla ekipa Term Olimia. Sledil je tesen poraz na gostovanju v Postojni, v enaj-stem krogu pa je Dušan UIaga s svojimi varovanci vknjižil šesto letošnjo zmago. Na domačem te-renu so premagali Hrastnik. Po

enajstih odigranih krogih so tako dosegli šest zmag in zabeležili pet porazov, kar jih med štirinajstimi ekipami uvršča na sedmo mesto. Radenska Creativ se lahko po-hvali tudi s tem, da ima v svo-jih vrstah trenutno najboljšega strelca lige Igorja Spešiča, ki v povprečju dosega nekaj več kot dvajset točk na tekmo.

Radenska Creativ mirno pluje v drugi ligi Smiljan Kuhar

Page 35: Soboške novine, december 2011

35 december 2011 |

ŠPORT

Skoraj leto dni trajajoča agonija

okrog najožjega vodstva edinega v

Pomurju delujočega atletskega kluba

se je končala z imenovanjem nove-

ga upravnega odbora na nedavnem

(volilnem) občnem zboru.

Da bi delo v klubu, ki nepretr-goma deluje že od leta 1965 ter trenutno šteje več kot 50 regi-striranih atletinj in atletov, kar najenakomerneje porazdelili, po drugi strani pa naj bi se v delo in uresničevanje načrtov aktivno vključilo kar največ predstavni-kov staršev, trenerjev, sedanjih in nekdanjih atletov, so spremenili statut in dosedanji devetčlanski upravni odbor razširili na enajst članov. Vanj so bili po novem izvoljeni predsednik Bojan Horvat, podpredsednik Gorazd Grof, tajnica Andreja Celec ter člani Diana Kočar, Dejan Car, Štefan Fujs, Geza Grabar, David Horvat, Štefan Sedonja in Matej Fujs kot predstavnik atletov. V upravnem odboru je predvide-no tudi mesto za predstavnika sponzorja, a bodo tega imenovali naknadno. Potem ko so spomni-li na tekmovalne dosežke v letih 2010 in 2011, so sprejeli tudi velikopotezen program dela za

leto 2012. Kljub vse težjim ekonomskim razmeram za delovanje kluba in uresničevanje vedno višjih tek-movalnih ciljev je Andrej Brinar, ki je kljub odstopu z mesta pod-predsednika – z letom 2011 pa je odstopil tudi dolgoletni uspešni predsednik Štefan Martinec, skr-bel za kontinuirano delo v klubu tudi letos. Zato je ob vztrajnih trenerjih Diani Kočar, Tiberiju Lebarju, Radislavu Jokanoviću in Janezu Kovaču, ki so žrtvo-vali ogromno prostega časa za trenersko delo ter tekmovanja z mladimi atletinjami in atleti, najzaslužnejši, da je klub v tek-movalnem smislu obdržal zelo visoko kontinuiteto v državnem merilu. V veliki meri je za uspehe kluba zaslužna tudi mestna ob-čina, ki vsako leto za dejavnost društva nameni znatna sredstva. V letu 2010 so članice in čla-ni kluba na največjih državnih in mednarodnih tekmovanjih osvojili 72 medalj, letos dve manj. Kot državni reprezentanti so bili lani najuspešnejši teka-čica na srednje proge mladinka Anja Benko, sprinterka v članski konkurenci Tina Jureš, tekačica na srednje in daljše proge Katja Vrdjuka ter tekač na srednje proge Aleš Zver, oba mladin-ca. Letos se jim je pridružil še pionir Nino Celec. Benkova, Celec, Zver in mladinec Tomaž Rozmarič so lani skupaj dosegli

kar sedem državnih rekordov. Lani so se lahko v klubu pohvalili s kar desetimi kategoriziranimi športnicami oziroma športniki; zaradi poškodb se je njihovo šte-vilo letos prepolovilo. Trenutno trije atleti – Tina Jureš, Anja Benko in Tomaž Rozmarič – merijo zelo visoko. Jureševa je med kandidati za izpolnitev nor-me za olimpijske igre v Londonu prihodnje leto, za ostala dva je uvrstitev nanje realno pričakovati štiri leta pozneje, ko bodo igre v Riu de Janeiru. To velja tudi za pionirja Nina Celeca, ki se v svoji starostni skupini uvršča med naj-večje športne potenciale v teku na kratkih progah z in brez ovir ter v skoku v daljino. Pa zagoto-vo še za koga iz številne mlade generacije pionirjev. V okviru kluba že nekaj let uspe-šno deluje tudi atletska šola, ki jo ob Diani Kočar vodi Polonca Horvat. Vanjo je vključenih več kot 30 mladih, ki spoznavajo prve korake v atletski abecedi in stopajo na pot kraljice športov.

Atletski klub Panvita z novim vodstvom Geza Grabar

FRIZERSKI SALON

PE BTC - Frizerski studio Verica Hair Team, Nemcavci 1d,Tel.: 515 16 40

PE MAXIMUS, Št. Kovaca 43, Murska Sobota, Tel,: 525 13 56

VERICA

Verica Banfi s.p.

Murska Sobota, Tel,: 525 13 56

Srečno 2012

Lendavska 51,9000 Murska Sobota,Tel.:523 13 25

Page 36: Soboške novine, december 2011

36 | december 2011

ŠPORT

Že četrto leto zapored v niz prireditev

ob martinovem, ljudskem prazniku

z izročilom, ko se mošt spremeni v

vino, sodi tudi Martinov pohod. Letos

ga je prvič pripravilo in izvedlo samo

Društvo vinogradnikov Goričko, če-

prav je bila zasnova za pohod prej-

šnja leta zastavljena mnogo širše.

Kot se spominja Ernest Novak, predsednik društva in gotovo najbolj znan pomurski enolog, so s pohodi po Murski Soboti in njeni okolici začeli, da bi v dneh okrog martinovega v mestu in njegovem zaledju ob pokušnji mladih vin ljudem ponudili še nekaj koristnega. Takšnega, kar bo dobro delo duši in telesu. In to je pohod. Z njim želijo v

Soboto privabiti tudi druge lju-bitelje hoje in zdravega življenj-skega sloga od blizu in daleč. Tudi letos se je okrog sto poho-dnikov zbralo pri Bergo Centru na Bakovski cesti, od koder so pod vodstvom člana društva Jožeta Ošlaja mimo bližnje tre-tje šole po južnem in zahodnem delu mesta krenili na približno deset kilometrov dolgo krožno pot. To so s pogostitvijo s toplim obrokom zaključili na izhodišč-nem mestu. Na poti je bila ena glavnih okrepčevalnic v znamenju imena pohoda, torej ob domačih do-brotah tudi v znamenju žlahtne kapljice. Letos so se ustavili pri Kisilakovih, znanem goričkem vinogradniku, ki ima vinsko klet v Černelavcih. Po desnem bregu Ledave pri Polani so največji vo-dotok v občini prečkali čez novi

pohodniški most, na ploščadi ob cesti med Markišavci in Mursko Soboto pa je na udeležence ča-kala že druga okrepčevalnica. Zadnja je sledila pri lovskem domu v Murski Soboti. Stalna udeležba potrjuje, da je v Murski Soboti in njeni oko-lici veliko ljubiteljev hoje, ki se z veseljem odzovejo na tovrstne prireditve v mestu.

IV. Martinov pohod po mestu in okolici Geza Grabar

Page 37: Soboške novine, december 2011

37 december 2011 |

GASILCI

Bioplinarne v Pomurju rastejo kot

gobe po dežju. Enako tudi fotovol-

taične oziroma sončne elektrarne na

strehah stanovanjskih, gospodarskih

in poslovnih objektov.

Bioplinarne kot naprave niso samo mesto za predelavo or-ganskih odpadkov, ki z vrenjem ustvarijo plin za pridobivanje ele-ktrične energije, pač pa predsta-vljajo tudi potencialno nevarnost za eksplozije in druge nesreče. Da bi bili s posredovanjem ob tovrstnih nesrečah gasilci kot najpomembnejša in najštevilč-nejša sila v sistemu zaščite in re-

ševanja kar najbolj usposobljeni, je tudi na ravni GZ MO Murska Sobota potekalo izobraževanje o gašenju in reševanju ob nesrečah v bioplinskih in fotovoltaičnih elektrarnah. Vabilu na predavanje se je od-zvalo blizu 40 gasilcev, v preda-valnici murskosoboškega gasil-skega doma je bil teoretični del, sledil pa mu je še praktični ogled bioplinarne pri prašičji farmi Panvite na Jezerih v Rakičanu. Tovrstno usposabljanje so vsi pri-sotni ocenili kot zelo uspešno. Videli so novo tehnologijo za pri-dobivanje elektrike in pasti, ki jih prinaša ob nesrečah. Predavanje je potekalo pod vodstvom pod-jetja VEPT iz Rakičana, ki se po službeni dolžnosti ukvarja prav s tovrstno problematiko, in Panvite, ki je lastnica že treh bio-elektrarn v Prekmurju (Nemščak

pri Ižakovcih, Motvarjevci in po novem tudi Jezera v Rakičanu)Pri predpisih o posredovanju ob požarih na strehah, kjer so na-meščeni moduli za fotovoltaične elektrarne, zeva velika praznina, saj niti na ravni EU ni predpisov o načinu gašenja.

Gasilstvo pred novimi izzivi Geza Grabar

Tudi simulacija reševanja ponesre-

čenih dijakov ob požaru na nekdanji

kmetijski šoli je sodila v niz aktiv-

nosti, ki so jih letos izvedli gasilci

Gasilske zveze MO Murska Sobota v

oktobru, mesecu varstva pred požari.

Ob predpostavki, da je v enem od paviljonov šole zagorelo, so se dijaki in zaposleni umaknili na varno ter takoj poklicali gasilce. Na kraj dogodka so z devetimi gasilci prišli gasilci enote GD Murska Sobota, ki je aktivirana ob slehernem požaru v mestni občini, poleg njih pa tudi osem gasilcev domačega društva, torej PGD Rakičan.

Akcija je bila bliskovita in učin-kovita. Potem ko je ena skupina gasilcev okrog 130 dijakov in 30 zaposlenih umaknila na varno razdaljo, se je druga spopadala z ognjenimi zublji in jih uspešno ukrotila, sočasno pa so gasilci z dihalnimi aparati vstopili v no-tranjost zadimljenih prostorov ter z izpihovalnikom dima našli dva ponesrečenca in ju na no-silih prenesli na prosto. Šolska enota prve pomoči ju je zaradi poškodovanih dihal hitro oskr-bela, potem pa ju predala enoti prve medicinske pomoči Splošne bolnišnice Rakičan. Kot je na koncu poldrugo uro trajajoče vaje povedal Franc Olaj, ki je kot poveljnik gasilske zveze v mestni občini bdel nad prak-tično izvedbo, je vaja, prva te vrste na tej šoli, povsem uspela. Potreba, da se gasilci seznanijo z

objekti te šole, je bila tihi načrt gasilcev že vrsto let, saj so objekti zelo strnjeni, po drugi strani je prav zaradi števila objektov kon-centracija ljudi na enem mestu manjša. Olaj je svoje razmišljanje sklenil z mislijo, da je hvale vre-dno, da je tudi vodstvo šole začu-tilo potrebo po koraku naprej na področju varnosti vseh ljudi na šoli. Poučna izobraževalna vaja je bila dobrodošla za vse: gasilci so spoznali posebne pogoje reševa-nja, dijaki in zaposleni pa so iz prve roke spoznali, kako pravilno pristopiti h gašenju in reševanju ponesrečencev.

Požar na Biotehniški šoli Rakičan Geza Grabar

Page 38: Soboške novine, december 2011

38 | december 2011

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: KLONIRANOST, RAZOČARANKA, IGOR, MIRIAM, SEN, KAJAK, TR, KAP, SRP, AFRODITA, OR, LECT, TEMIDA, NL, PEN, GIS, ŽIDOVSKI BLOK, IČ, TAO, SLINA, KOVINSKA BARVA, OC, LESNA MASA, OKRONATI, ER, NOE, KAVA, SD, RG, PSI, STO, ALA, TIČAR, ATRI, ATALANTA, NOGA, LEGVAN, MARKO JAKLIČ, ODLIKA, IRMAN, BANKA.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Naslovnica: Praznična Murska Sobota, Tadej Kirinčič

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,

brezplačno.

Prispevke pošljite na: [email protected]

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. decembra 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Branko Koleš,

Staneta Rozmana 6, 9000 M. SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Page 39: Soboške novine, december 2011

Leto 2011 v Murski SobotiFo

to: A

rhiv

Mes

tne

obči

ne M

ursk

a So

bota

Novo igrišče za otroke v malem parku

100-letnica romskega naselja Pušča Smo »Planetu Zemlja najbolj prijazna občina«

Razstava »Tü mo« - Slovanska naselitev Prekmurja Soboške novine izhajajo že 15 let

Nova enota vrtca v Černelavcih

Prenovljen topolov drevored

Zlati maturanti 2011

Page 40: Soboške novine, december 2011

PRIREDITVE IN KONCERTI

petek, 16. 12. 2011 ob 21.30 Orchestre Tout Puissant Marcel Duchamp (Francija) MIKK Murska Sobota

sobota, 17. 12. 2011 ob 19.00 Koncert PERPETUUM JAZZILE Športna dvorana OŠ I, Murska Sobota

sobota, 17. 12. 2011 ob 21.00 Metal klavnica XXVIII MIKK Murska Sobota

sobota, 17. 12. 2011 ob 11.00 Lutkovna predstava za otroke: LUČKA Partymax Murska Sobota

nedelja, 18. 12. 2011 ob 11.00 Čisto prava predstava z obiskom Dedka mraza BTC City Murska Sobota

ponedeljek, 19. 12. – petek, 23. 12. 2011 10.00 – 17.00

Božično – novoletni sejem Trg kulture

torek, 20. 12. 2011 ob 19.00 Koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Gledališče Park, Murska Sobota

sreda, 21. 12. 2011 ob 16.30 Pohod otrok vrtca Ringa-raja z lučkami skozi središče mesta do Trga kulture

Središče mesta

sreda, 21. 12. 2011 ob 17.00 Rajanje predšolskih otrok s pevko Andrejo Zupančič Trg kulture

sreda, 21. 12. 2011 ob 19.00 Dobrodelni koncertTINKARA KOVAČ, ROŽMARINKE, Art Music Orchestra,musical Ekonomske šole »Pariz ali jaz«

Gledališče Park, Murska Sobota

četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 Lutkovna predstava za predšolske otroke»Frančka obišče dedek Mraz« in prihod dedka Mraza

Trg kulture

četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 in 19.00 Božično-novoletni koncertPIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA

Gledališče Park, Murska Sobota

petek, 23. 12. 2011 ob 19.30 Božično-novoletni koncert AETERNUM Grajska dvorana Murska Sobota

nedelja, 25. 12. 2011 ob 21.30 LOLLOBRIGIDA (Zagreb/HR, Murska Sobota/SLO) MIKK Murska Sobota

četrtek, 29. 12. 2011 ob 19.00 Koncert NEISHA & BIG BAND RTV SLOVENIJA Gledališče Park, Murska Sobota

sobota, 31. 12. 2011 22.00 – 03.00 Silvestrovanje na prostemSkupini Horizont in D'kwaschen retashy

Mestno središče

torek in sreda, 3. in 4. 1. 2012 dopoldan C. Dickenc – B. M. Pograjc: OLIVER TWISTSlovensko mladinsko gledališče Ljubljana (zaključeni predstavi za osnovne šole)

Gledališče Park, Murska Sobota

ponedeljek, 9. 1. 2012 ob 17.00 Svetlana Makarovič:VILA MALINALutkovno gledališče Ljubljana (za Lutkovni abonma in izven)

Gledališče Park, Murska Sobota

ponedeljek, 9. 1. 2012 ob 19.00 igrano-dokumentarni fi lm Gregor Kresal, Tine Marenče: SFINGA Grajska dvorana, Murska Sobota

RAZSTAVE

do avgusta 2012 TŰ MO Slovanska naselitev Prekmurja Pokrajinski muzej Murska Sobota

do 6. 1. 2012 SANDI ČERVEK – Onkraj spomina Galerija Murska Sobota

SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA, ZABAVA

sobota, 17. 12. 2011 ob 9.00 Predstavitev Društva modelarjev Pomurja z delavnicami BTC City Murska Sobota

sobota, 17. 12. 2011 14.00-17.00 Božična delavnica Pokrajinski muzej Murska Sobota

ponedeljek, 19. 12. ob 15.30 Tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki Biotehniška šola Rakičan

sreda, 21. 12. 2011 ob 18.00 PREMIERA: Alvin in veverički 3 Partymax Murska Sobota

četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 Pravljična božična ustvarjalnica Partymax Murska Sobota

petek, 23. 12. 2011 ob 17.00 Obisk Božička Partymax Murska Sobota

sobota, 31. 12. 2011 ob 12.00 Mini silvestrovanje Partymax Murska Sobota

torek, 4. 1. 2012 ob 9.00 BPPG - trik učenja Raziskovalno-izobraževalni center Rakičan, Dvorec Rakičan

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: [email protected]