sodobno Življenje in nevarnosti za srce in …andreja Šic: sodobno življenje in nevarnosti za...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

SODOBNO ŽIVLJENJE IN NEVARNOSTI ZA SRCE IN OŽILJE

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Andreja Šic

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: predav. Koželj Anton, dipl. zn., univ. dipl. org.

Andreja Šic: Sodobno življenje in nevarnosti za srce in ožilje

I

II POVZETEK Bolezni srca in ožilja sta postale globalna vzroka smrti in invalidnosti, zato je za ljudi pomembno, da poznajo in se zavedajo resne ogroženosti, ki ga potegne za seboj sodobno življenje in nezdrav način življenja. V diplomski nalogi smo predstavili teoretični del z opisi aktualnih bolezni srca in ožilja, dejavnike tveganja, posledice, predvsem pa preventivo, kako se izognemo nevarnostim za srce in ožilje. Zajeta je tudi problematika sodobnega časa in vpliv na ljudi. V raziskovalnem delu smo predstavili raziskavo med naključnimi ljudmi. Izvedli smo jo s pomočjo anketnega vprašalnika s tem namenom, da ugotovimo, kako dobro so osveščeni o bolezni srca in ožilja, koliko upoštevajo priporočen zdrav način življenja za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno žilnih-bolezni je zelo pomembna preventiva v obliki osveščanja ljudi in vpliv na prehrambeno industrijo. Raziskava je pokazala, da ljudje kljub veliki osveščenosti dobijo premalo informacij o bolezni srca in ožilja in njihovih posledicah. Kar se kaže tudi v njihovem načinu življenja. Vse preveč ljudi se nepravilno prehranjuje. Problematika se skriva v pomanjkanju časa za pravilno sestavo jedilnikov in zasvojenost s preveliko količino hrane, kar ima za posledico da kar polovica ljudi trpi za preveliko telesno težo. Vse preveč ljudi zanemarja tudi redno telesno aktivnost. Šport in telesna vadba sta ključna za zdravo in dolgo življenje, poudarjajo zdravstveni strokovnjaki po vsem svetu. Ljudje se ne gibljejo toliko, kot je treba. Dejstvo je, da smo premalo telesno dejavni v prostem času, prav tako pa vse več zaposlenih svoje delo opravlja sede. Od nas samih je odvisno, ali bomo zdravje srca in ožilja varovali in utrjevali. Življenjski slog si izbiramo sami – zato moramo vedeti, kaj koristi in kaj škoduje, in to upoštevati v vsakdanjem življenju. Ne le zaradi sebe, ampak tudi zaradi svojih otrok in vnukov, ki jih vzgajamo le z lastnim zgledom. Spremembe nezdravih navad pa so v življenju smiselne kadarkoli. Ključne besede: sodobno življenje, bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, nezdrav način življenja, preventiva.


II

III ABSTRAKT Cardiovascular diseases have become a global cause of death and disability, and so it is important for people to know and be aware of the serious threat of modern life and unhealthy lifestyle. In the theoretical part of our thesis we described the current cardiovascular diseases, risk factors, consequences, and especially the prevention; how to avoid threats to the cardiovascular system. Furthermore, we focused our attention on problems of modern life and its impact on people. In the empirical part we focused on the research where a random sample of people was taken. We were interested to know how well people are familiar with cardiovascular diseases and how much they consider the recommended healthy lifestyle to prevent cardiovascular diseases. In order to reduce morbidity and mortality due to cardiovascular diseases it is very important to make people aware of its dangers and the impact of food industry. The research has revealed that people despite the great awareness receive too little information about cardiovascular diseases and their consequences; and that is reflected in their lifestyle. Too many people are not eating healthy and the main reasons are: the lack of time for the proper composition of menu and addiction to the excessive amount of food. The consequence of this is that half of people are overweight. Regular physical activity is an important factor in maintaining a healthy body weight but too many people are neglecting it. The fact is that we are not engaged in leisure-time physical activity enough, but also more and more employees are sitting while doing their work. With respect to our well-being we have to take care for our cardiovascular health. We choose our own lifestyle – for this reason we need to know the benefits and risks to our health and consider this in everyday life. Not only for ourselves, but also for our children and grandchildren because we want to set a good example for them. It makes sense to look at our unhealthy habits and be willing to change them to healthy ones. Key words: modern life, cardiovascular diseases, risk factors, unhealthy lifestyle, prevention.


III

IV KAZALO II POVZETEK.......................................................................................................................I 1 UVOD ...............................................................................................................................1 2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................................2

2.1 Sodobno življenje in vpliv na nastanek srčno-žilnih bolezni.....................................2 3 NAJPOGOSTEJŠE SRČNO-ŽILNE BOLEZNI.........................................................3

3.1 Akutni koronarni sindrom ..........................................................................................3 3.2 Srčno popuščanje........................................................................................................4 3.4 Ateroskleroza .............................................................................................................5 3.5 Krčne žile ...................................................................................................................6 3.6 Periferna arterijska bolezen nog.................................................................................6 3.7 Možganska kap...........................................................................................................7 4.1 Naravni dejavniki tveganja........................................................................................8 4.2 Nepravilna prehrana ...................................................................................................8 4.3 Telesna nedejavnost ...................................................................................................8 4.4 Kajenje .......................................................................................................................9 4.5 Oralni kontraceptivi..................................................................................................11 4.6 Sladkorna bolezen ....................................................................................................12

4.6.1 Poškodbe zaradi diabetesa mellitusa .................................................................12 4.7 Prekomerna telesna teža in debelost.........................................................................13

4.7.1 Posledice debelosti na telo ................................................................................13 4.7.2 Ugotavljanje debelosti.......................................................................................14

4.8 Visok krvni tlak........................................................................................................16 4.8.2 Pomembnost spremljanja vrednosti krvnega tlaka............................................17

4.9 Zvišan nivo holesterola v krvi..................................................................................17 4.9.1 Nevarnost povečane vsebnosti holesterola........................................................18

4.10 Depresija.................................................................................................................18 4.10.1 Prepoznavanje depresije..................................................................................19 4.10.2 Vpliv depresije na koronarno bolezen.............................................................19 4.10.3 Nastanek depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo...................................20

5 PREHRANA ZA ZDRAVO SRCE IN OŽILJE ........................................................21 5.1 Prehranjevanje kot zdravilo za preprečevanje in zdravljenje bolezni srca in ožilja.22

5.1.1 Težave s srcem in ožiljem .................................................................................22 5.1.2 Holesterol ..........................................................................................................24 5.1.3 Krvni strdki .......................................................................................................26 5.1.4 Visok krvni pritisk.............................................................................................27 5.1.5 Možganska in srčna kap ....................................................................................29

5.2 Tekočina življenjskega pomena ...............................................................................30 5.3 Previdnost pri uživanju soli......................................................................................32

5.3.1 Slabost zaužitja večjih količin soli ....................................................................32 5.3.2 Priporočena vrednost........................................................................................33

5.4 Maščoba ...................................................................................................................33 5.4.1 Varovalni učinek olivnega olja na srce in ožilje ...............................................34


IV

6 TELESNA AKTIVNOST KOT VIR ZDRAVJA .......................................................36 6.1 Učinki gibanja na telo ..............................................................................................36 6.2 Gibanje osrečuje.......................................................................................................37 6.3 Gibanje kot vrelec mladosti......................................................................................37 6.4 Navodila za pridobivanje zdravstvene kondicije .....................................................38

7 VPLIV STRESA NA KVALITETO ŽIVLJENJA.....................................................40 7.1 Trajen stres povzroča bolezen ..................................................................................40 7.2 Simptomi stresa ........................................................................................................41 7.3 Lestvica stresnih življenjskih dogodkov ..................................................................42 7.4 Strategije obvladovanja stresa..................................................................................44 7.5 Zdravljenje stresa .....................................................................................................45

8 POMEN KVALITETNEGA SPANCA ZA PSIHOFIZIČNO RAVNOVESJE......48 8.1 Pomembnost spanca na telo .....................................................................................48 8.2 Različni vzroki nespečnosti......................................................................................50

9 EMPIRIČNI DEL .........................................................................................................51 9.1 Materiali in metode dela...........................................................................................51

9.1.1 Namen raziskave ...............................................................................................51 9.1.2 Cilji raziskave....................................................................................................51 9.1.3 Hipoteze ............................................................................................................51 9.1.4 Rezultati raziskave ............................................................................................52

10 RAZPRAVA IN SKLEPI ...........................................................................................65 10.1 Potrditev oziroma zavrnitev hipotez ......................................................................65

11 RAZPRAVA O REZULTATIH.................................................................................67 12 SKLEP..........................................................................................................................70 13 LITERATURA ............................................................................................................71 14 PRILOGA ......................................................................................................................1


1

1 UVOD

Doba, v kateri živimo, se popolnoma razlikuje od naših prednikov. Kar zadeva način življenja, živimo pod hudimi psihičnimi obremenitvami, kar škoduje duševnemu ravnovesju in našemu telesu.

Živimo v tako imenovani »potrošniški družbi«, ki vsakega spodbuja, da izboljša kakovost svojega življenja s tem, da ima čim več materialnih dobrin. Zasvojeni smo z delom, z nezdravim prehranjevanjem, televizijo, zabavo. Današnji način življenja nam narekuje sedeče delo, hiter tempo dogajanja, ki nas sili v prevoze z avtomobili. Telesna aktivnost postane breme, ki se mu z lahkoto odrečemo. Ob vsakdanjih obremenitvah in hitrem tempu življenja smo podvrženi stresu in notranjem nemiru. Posegamo po različnih poživilih, da bi nam dalo novih moči in zadovoljstva.

V modernem svetu predstavljajo bolezni srca in ožilja izredno pomemben zdravstveni problem. Z razvojem znanosti je uspelo ugotoviti dejavnike tveganja, ki so odgovorni za njihov nastanek. Med njimi so s stališča preprečevanja pomembni tisti, ki jih lahko odpravimo. Sem sodijo dejavniki, ki so posledica načina življenja in družbenih vplivov in tisti, ki so posledica bolezni, ki jih je pogosto potrebno zdraviti z zdravili. Uspešnost preprečevanja teh bolezni in njihovih resnih zapletov je odvisna predvsem od tega, kako dobro bomo sledili priporočilom o zdravem življenju glede primerne prehrane in telesne aktivnosti, kako se bomo izognili kajenju in kako dobro bomo nadzorovali morebitne povišane maščobe v krvi in krvni tlak. To ni enostavna naloga, saj od posameznika pogosto zahteva pomembne spremembe dolgoletnih navad, vendar je pri njih potrebno in vredno vztrajati. Diplomska naloga je zasnovana tako, da zagotovi nujno potrebne informacije za predstavitev problematike sodobnega življenja v povezanosti z boleznimi srca in ožilja. Vsebuje opise dejavnikov za pojav bolezni srca in ožilja ter same bolezni, načine preprečevanja, zdravljenja in praktične nasvete. V drugem delu pa je objavljena tudi raziskava med naključnimi ljudmi o osveščenosti in upoštevanju »zdravih načel življenja«.


2

2 TEORETIČNI DEL 2.1 Sodobno življenje in vpliv na nastanek srčno-žilnih bolezni Življenje se je spremenilo v celotedensko 24-urno delo. Vse več ljudi nameni spanju vse krajši čas, prehod pa se je zgodil postopoma in neopazno, da ga večina ni opazila. Je morda vzrok moderni čas, neskončno število televizijskih kanalov, morda internet? Mogoče ne moremo več odmisliti službe? Sodobno življenje je ukleščeno v sivo tirnico nenehnega hitenja in ključno vprašanje postaja, kako narediti v čim krajšem času čim več. Vsakdanji boj za boljše materialno življenje je tako popularen, da nam za sebe enostavno zmanjkuje časa. Svoje zdravje prepuščamo naključjem in na njega pomislimo, ko je včasih že prepozno. Prepričujemo se, da je vzrok za bolezni, ki nas doletijo, največ kriva družinska obremenjenost ali dednost. Do neke mere to drži, pomembno pa je, da se zavedamo, da lahko na razvoj mnogih bolezni, z načinom življenja, ki ga živimo v tem času, vplivamo veliko sami. Žal pa zdravega načina življenja ni moč vsiljevati nikomur in vsak posameznik se mora zavedati da je sam odgovoren za svoje zdravje in način življenja. Ali bolezni srca in ožilja dovolj dobro poznamo? Se zavedamo njihovih posledic? Kar težko verjamemo, da na videz preproste odločitve, ki jih vsak zase sprejema dan za dnem; kakšno hrano jemo, kako premagujemo in se odzovemo na stres, smo se sposobni upreti razvadam kot so alkohol in kajenje, se redno in dovolj gibljemo, kako je z našim psihičnim ravnovesjem, lahko močno vplivajo na naše zdravje in kvaliteto življenja. Bolezni srca in ožilja so eden najpogostejših vzrokov umrljivosti. V razvitih državah so na prvem mestu, v manj razvitih pa pričakujejo, da bodo to mesto zasedle v nekaj letih. Vsako leto na svetu zaradi njih umre 17,5 milijona ljudi, v Evropi več kot 1,9 milijona, in predstavljajo več kot polovico vseh smrti. V Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja po ocenah zboli povprečno 20.000 ljudi na leto, umre pa jih okoli 9000. Tako bolezni srca in ožilja povzročijo skoraj 40 odstotkov vseh smrti v Sloveniji, kar je več kot jih umre zaradi vseh rakavih bolezni skupaj (Dnevnik.si, 2008). Slovenci pa prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Posledica bolezni srca in ožilja je slabša kakovost življenja, kar vodi v invalidnost in na koncu tudi v predzgodnjo smrt. Cilj zdravega načina življenja ni le daljše, temveč tudi bolj kakovostnejše življenje.


3

3 NAJPOGOSTEJŠE SRČNO-ŽILNE BOLEZNI Bolezni srca in ožilja predstavljajo najpogostejši vzrok smrti v večini industrijskih držav. Tudi v Sloveniji so glavni vzrok zbolelosti in smrtnosti, izostajanja z dela in invalidnosti. Bolezni srca in ožilja so, kot že ime pove, bolezni, ki prizadenejo srce in ožilje, vzrok zanje je ateroskleroza. Najbolj znani obliki napredovale bolezni sta miokardni infarkt in možganska kap. 3.1 Akutni koronarni sindrom Srčna kap ali akutni koronarni sindrom je glavni vzrok za umiranje bolnikov za boleznimi srca. Na podlagi podatkov, ki so zbrani po slovenskih bolnišnicah, ocenjujemo, da je v Sloveniji vsako leto vsaj 3500 bolnikov s srčno kapjo. Srčna kap nastane, ker se nenadoma zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Osnovni vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Ko na enem izmed aterosklerotičnih plakov v koronarni arteriji nastane razpoka, pride vsebina plaka, ki ga sestavljajo predvsem maščobe, v stik s krvjo, kar sproži proces nastajanja krvnega strdka. V območju srca, ki ga prehranjuje prizadeta koronarna arterija, ni več pretoka arterijske krvi, zaradi česar pride do pomanjkanja kisika in hranljivih snovi ter kopičenja produktov presnove. Ta pojav imenujemo ishemija. Če je ishemija dovolj huda in dolgotrajna , srčna mišica propade, kar imenujemo srčni infarkt (Žemva, 2007, str. 75).

Slika 1: Zamašitev koronarne arterije

Vir: Vauhnik, 2008.


4

Značilen simptom je nenadna bolečina v sredini prsnega koša. Prizadeti včasih tudi težko diha, je nemiren in prestrašen, sili ga na bruhanje, koža je hladna in potna, lahko bruha ali izgubi zavest. V blagih primerih je prisotna le bolečina. Infarkt mine neopazno in ga odkrijemo le s poznejšimi preiskavami. Škoda na srčni mišici je lahko tolikšna, da takoj povzroči srčno popuščanje (zmanjšanje črpalne sposobnosti srca). Pogostne so aritmije (nenormalni srčni ritmi). Večina ljudi, ki umre zaradi srčnega infarkta, umre v prvih nekaj urah zaradi aritmije, ki prekine črpalno dejavnost srca. Če uspe bolnika pripeljati v bolnišnico, je aritmijo moč obvladati z električno defibrilacijo ali zdravili (Vauhnik, 2008). 3.2 Srčno popuščanje Srčno popuščanje se pojavi, ko srce ne zmore črpati krvi dovolj učinkovito in tako zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi. Posledica je utrujenost, ki je še posebej izrazita ob telesnem naporu. Ker srce ne črpa dovolj krvi, ta zastoja za srcem, kar povzroča zalivanje pljuč z tekočino. To je vzrok težkega dihanja, ki je navadno najbolj moteče in omejujoče. Slabši pretok skozi ledvice vodi k zadrževanju tekočine v telesu. To opisane težave še poslabša in je hkrati vzrok za nastanek oteklin (trebuha, nog, notranjih organov). Srčno popuščanje je bolezen, katere vzroke in težave je moč s primernim zdravljenjem, doslednim upoštevanjem zdravnikovih priporočil in zdravim načinom življenja odpraviti. Srčno popuščanje je posledica srčnih bolezni, ki oslabijo delovanje srca. Te bolezni so: srčno mišični infarkt, angina pektoris, visok krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk, bolezni srčne mišice in dolgotrajen pospešen srčni ritem. Čedalje pogostejši razlog pa je sladkorna bolezen. Dejavniki tveganja za srčno popuščanje so enaki dejavnikom tveganja za ostale srčno žilne bolezni. Ti dejavniki so: kajenje, debelost, prevelika količina zaužite soli, čezmerno pitje alkohola, telesna nedejavnost in visoke vrednosti holesterola v krvi. Na srčno popuščanje opozarja vrsta različnih težav in znakov, ki lahko nastanejo v nekaj dnevih ali tednih ali pa počasi. Pri začetnih stanjih ob naporu hitreje nastopita zadihanost in utrujenost. Ko srčno popuščanje napreduje, je zmožnost premagovanja napora vse manjša, zadihanost in utrujenost nastopita že pri hoji po ravnem, nato pa se težave pojavijo tudi v mirovanju. Posebej je izrazit občutek šibkosti, srčni utrip pa je tudi v mirovanju pospešen. Pojavi se dispneja (občutek težkega dihanja), šibkost, otekanje gležnjev in nog (periferni edemi), izguba apetita in trebušne težave. Srčno popuščanje je v razvitih državah eden od glavnih razlogov za bolnišnično zdravljenje. V Sloveniji se vsako leto bolnišnično zdravi okrog 6000 takih bolnikov (Keber, 2006).


5

3.3 Angina pektoris Angina pektoris je ime za bolečino v prsih, ki se pojavi zaradi pomanjkanja kisika v srčni mišici. Značilnosti stabilne angine pektoris je globoko, ne povsem jasno lokalizirano nelagodje v prsih in levi nadlahti, ki ga pri bolniku navadno povzroči fizični napor ali psihična obremenitev, ob počitku ali uporabi nitroglicerina pod jezik pa se poleže v petih do desetih minutah. Redkeje kot izraz bolečina bolniki ob navajanju teh senzacij uporabljajo opis kot: tiščanje, stiskanje, teža v prsih, žarenje, pečenje, strah, dušenje, davljenje, … Navadno je neprijetni občutek lokariziran retrosternarno brez natančne meje, pogosteje pa seva po ulnarni strani levega zgornjega uda. Ne širi se pod epigastrij, ne nad mandibulo in ne v ušesa. Bolečina traja do 5 minut. Če traja več kot 15 minut, je resno opozorilo, da je kaj hujšega (srčni infarkt, disekantna anevrizma, akutna bolezen zgornjih prebavil ...). Pri pacientu je pomemben fizičen pregled in anamneza rodbinskih obremenjenosti s koronarnimi dogodki, o njegovih dosedanjih kroničnih bolezni ali stanjih: visok krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna neaktivnost, previsoka raven holesterola in obseg trebuha in razvade, kot je kajenje (Resman, 2003, poglavje 3). 3.4 Ateroskleroza Bolezni srca in ožilja so v večini industrijsko razvitih državah, vključno s Slovenijo, vodilni vzrok obolevanja in umiranja. Njihov glavni vzrok je ateroskleroza, kronično bolezensko dogajanje v žilnih stenah, ki se začne že v otroštvu. Prizadene predvsem velike in srednje velike arterije in povzroča nastanek oblog iz maščob, kalcijevih soli in veziva. Stena ateromatozno spremenjene arterije ni več gladka, njena svetlina se zoži. Pretok krvi v organu, ki ga prehranjuje prizadeta žila, se poslabša ali celo prekine. Glavni dejavniki tveganja izvirajo iz nezdravega sloga življenja. To so predvsem čezmerno uživanje mastne, sladke, slane hrane, kajenje, pomanjkanje gibanja, čezmerno pitje alkoholnih pijač, napetost in nesproščenost ( Lajovic, 2001, str. 47).

Slika 2: Faze ateroskleroze

Vir: Sumić, 2009.

Ateroskleroza ogroža žile odvodnice - arterije celotnega telesa, vendar so najbolj izpostavljene arterije srca, možganov in udov.


6

Pogosto so pri isti osebi prizadete žile na več mestih, tako da niso redki bolniki, ki so utrpeli možgansko kap in srčni infarkt, neprehodne pa imajo tudi arterije na spodnjih udih. Osebe, ki imajo prizadete arterije na spodnjih udih, so izpostavljene velikemu tveganju za srčni infarkt, tudi če nimajo svarilnih znakov, kot je angina pektoris. Umrljivost bolnikov z zaporami arterij na spodnjih udih je kar dva- do trikrat večja kot pri enako starih osebah brez periferne žilne bolezni (Hrovatin, 2007). 3.5 Krčne žile Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane površinske vene tik pod kožo. Pri nekaterih osebah pride do razširitve povrhnjih ven, zaradi česar le te izgubijo funkcijo. Kri se namreč vrača iz periferije proti srcu tudi po teh venah. Ko hodimo in se gibljemo, mišična črpalka poganja kri proti srcu. Kljub temu, da smo v pokončnem položaju, teče kri v eni smeri in se ne vrača, ker delujejo venske zaklopke kot ventil, ki preprečujejo vračanje krvi. Če se žila razširi, zaklopke delno ali popolnoma izgubijo svojo funkcijo, zato spuščajo kri skozi. Kri se vrača in ostaja na periferiji. To pripelje do najrazličnejših sprememb, ki se vidijo predvsem na koži in zaradi katerih koža sčasoma izgubi svojo funkcijo: se stanjša hiperpigmentira, pojavijo se razjede, ki so posledica zastajanja krvi in slabe oskrbe s kisikom. Lahko pride do otekanja nog, saj se kri ne vrača, ampak pritiska na stene žil, iz katerih izstopi tekočina v okoliško tkivo. To je najpogostejši mehanizem nastanka. Krčne žile prestavljajo obolenje, ki sicer povzroča težave, zaradi katerega pa ljudje ne umiramo. Tovrstne težave pestijo skoraj vsako drugo osebo, prizadetih pa je več žensk kot moških. Četudi smo k krčnim žilam dedno nagnjeni, smo lahko za nastanek krčnih žil krivi tudi sami. Krčne žile lahko nastanejo, če se premalo gibljemo, dolgo sedimo ali stojimo, se nepravilno prehranjujemo, imamo čezmerno telesno težo ali nosimo nepravilno obutev. Na te dejavnike lahko vplivamo in zmanjšamo posledice. K nastanku krčnih žil lahko pripomorejo tudi hormonske spremembe in nosečnost. Strokovnjaki pa danes priporočajo, da se ljudje z boleznijo spopadejo čim prej in preden bolezen s starostjo napreduje do obarvanosti kože in razjed (Jurdana, 2008, str. 104). 3.6 Periferna arterijska bolezen nog Periferna arterijska bolezen povzroči slabšo prehodnost ali celo zaporo arterij spodnjih okončin. Nastane z nalaganjem maščob, kalcija in vnetnih celic v žilno steno. Posledica je zožitev svetline žile in slabša prekrvavitev okončine, kar povzroči značilne simptome bolezni. Najpogostejše so bolečine v nogah, ki se pojavijo pri hoji, šibka mišična moč ter bleda in lisasta barva kože na nogah. Gre za pogost pojav, saj ima po 55 letu starosti blago periferno arterijsko bolezen kar petina prebivalcev razvitih držav. (Gene Planet, 2008) Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni nog je kajenje. Kar 80% bolnikov s PAB kadi ali pa so občasno kadili. Kajenje pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Sladkorna bolezen za trikrat poveča tveganje za razvoj periferne arterijske bolezni. Pri tretjini bolnikov s sladkorno boleznijo in intermitentno klavdikacijo se razvije razjeda na stopalu. Tudi napredovano ledvično popuščanje pomembno pospeši periferno arterijsko bolezen nog.


7

Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni nog so še: zvišan krvni tlak, povečane vrednosti maščob in holesterola v krvi, povečana vrednost homocisteina v krvi, debelost, telesna dejavnost, družinska obremenjenost, moški spol in starost (Blinc, 2005, str. 6). 3.7 Možganska kap Možganska kap v širšem pomenu nastane bodisi zaradi delne ali popolne zapore ene od možganskih arterij, ali zaradi možganske krvavitve. Zapora je lahko posledica tromboze (strdek je nastal na mestu zapore) ali embolije (strdek je nastal na drugem mestu, npr. v srcu ali v večji arteriji, od koder ga je krvni tok odnesel do zoženja, kjer je povzročil zaporo). Zapora v možganski arteriji okrni preskrbo možganskih celic s kisikom in hranili. Možganske celice zato ne morejo normalno delovati ali celo odmrejo. Pojavijo se bolezenski znaki možganske kapi, ki se najpogosteje kažejo v nenadni delni ali popolni ohromitvi polovice telesa, odpovedi govora, prizadeto je čustvovanje, sposobnost razumevanja, presoje itd. Če se strdek hitro raztopi, se delovanje možganskih celic obnovi in znaki možganske kapi izginejo. Če bolezenski znaki izginejo v manj kot 24 urah, govorimo o tranzitorni ishemični ataki. Pri notranji možganski krvavitvi pride do razpoka žile, najpogosteje kot posledica visokega krvnega pritiska, redkeje zaradi anomalije možganskih žil. Tudi v primeru krvavitve je motena preskrba možganskih celic s kisikom in hranili. Dodatno okvaro povzroči možganski edem, ki spremlja krvavitev. Možganska kap nenadoma spremeni prej zdravega človeka v težkega, nemočnega, od drugih odvisnega bolnika, bolniku samemu in svojcem pa v trenutku podre dotedanji svet. Smrtnost je velika ( 20 do 25%), še večja pa je invalidnost po možganski kapi (50%). Zelo pogosta je ponovitev možganske kapi (Grad, 2007, str. 162).


8

4 VZROKI ZA NASTANEK BOLEZNI SRCA IN OŽILJA Pri koronarni srčni bolezni, ki je pri nas najpogostejša bolezen srca, igra veliko vlogo vrsta dejavnikov tveganja, ki povečujejo nevarnost njenega nastanka. Na nekatere dejavnike, kot so starost, spol in dedna zasnova, ne moremo vplivati, veliko pa lahko storimo pri dejavnikih, na katere lahko vplivamo (predvsem) sami. V mislih imamo kajenje, povišan krvni tlak in holesterol v krvi, debelost, diabetes in pomanjkljivo telesno dejavnost. Za obvladovanje srčnih bolezni je najpomembnejša tako imenovana primarna preventiva, ko zdravi ravnamo tako, da je možnost za nastanek obolenja karseda majhna. 4.1 Naravni dejavniki tveganja Z leti se nevarnost za bolezni srca in ožilja povečuje, saj so najpogostejše prav pri ljudeh, starejših od 60 let. Staranje je še veliko nevarnejše, če so leta »obložena« še z drugimi dejavniki tveganja. Njihovo zmanjševanje je zato primerno in nujno v vsaki starosti. Ker škodljivi učinki naraščajo s starostjo, je najbolje začeti čim prej. V dedno ogroženih družinah že v otroštvu. Nevarnost za pojav ateroskleroze je pri moških mnogo večja kot pri ženskah. Moški za koronarno boleznijo zbolevajo povprečno 10 let prej kot ženske. Po menopavzi, ko pade zaščitna količina ženskih hormonov, pa se nevarnost pri obeh spolih izenači (Lajovic, 2001, str. 61). 4.2 Nepravilna prehrana Raziskave prehranjevalnih navad so pokazale, da so pri Slovencih slabe, saj pojemo preveč mastne, začinjene in cenene, industrijsko pripravljene hrane. Premalo pojemo sadja in zelenjave ter vlaknin. Prav tako nepravilen je tudi naš ritem prehranjevanja, saj večino obrokov pojemo popoldne ali zvečer, zaužita hrana pa je preveč kalorična. Posledično se pogosteje pojavljajo nekatere bolezni: debelost, zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter druge bolezni. Uvedba zdravih prehranjevalnih navad in s tem zdravega načina življenja je torej eden od osnovnih ukrepov za preprečevanje bolezni srca in ožilja (Prinčič Cipot, 2008, str. 8). 4.3 Telesna nedejavnost Posledica sodobnega načina življenja je tudi telesna nedejavnost, saj pogosto pravimo, da kljub dobri volji za razgibavanje nimamo časa ali pa smo zanj preutrujeni. Če pa se po prijateljevem prigovarjanju le odločimo, da bomo tekli na sosednji hrib, kaj kmalu omagamo in se sprijaznimo z dejstvom, da šport pač ni za nas. Negibanje ali pomanjkanje gibanja je v današnjem času vse hujši dejavnik tveganja, ki ogroža naše zdravje. Zaradi telesne neaktivnosti je poraba kalorij mnogo manjša, pri tem pa se tek ponavadi nič ne zmanjša. In ko človek nekoliko pridobi na kilogramih, mu je gibanje vse manj prijetno, manj vabljivo in prenaporno. Človeški organizem je ustvarjen za gibanje, potrebuje gibanje in ne deluje pravilno, če v vsakdanjem življenju nima dovolj gibanja.


9

Žal je znake gibalne komoditete opaziti že pri osnovnošolski mladini, s srednjo šolo pa se stanje poslabša. Posledice so jasno vidne, saj se vsako leto odkrije višji odstotek otrok z motnjami telesne drže in s prekomerno telesno težo. Zaradi tega je od odraslega človeka težko pričakovati večjo gibalno navdušenost, če se je že v mladosti navadil na minimalno rabo svojih telesnih potencialov (Sila, 2008). Za nastanek bolezni, zaradi katerih danes najpogosteje zbolevamo, to so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, so poleg genetskih dejavnikov tveganja, spola in starosti, pomembni tudi dejavniki nezdravega življenjskega sloga. Zdravstveno smo posebno ogroženi tisti, ki smo telesno nedejavni, kadimo, pijemo veliko alkoholnih pijač, se nezdravo prehranjujemo in živimo stresno življenje. Telesna nedejavnost je za zdravje tvegano početje. Zvišuje krvni tlak in raven holesterola. Na srce vpliva enako, kot če bi pokadili 25 cigaret na dan (Lanbein in Skalnik, 2007c, str. 239). Svetovna zdravstvena organizacija opozarja:

- pomanjkanje telesne dejavnosti naj bi bil vzrok za 1,9 milijona smrti letno, od tega 600.000 v Evropi,

- eno tretjino primerov raka bi bilo mogoče preprečiti, če bi vzdrževali normalno telesno težo in bili zmerno telesno dejavni vse življenje,

- kombinacija neprimerne prehrane, pomanjkanje telesne dejavnosti in kajenja prispeva k 80% bolezni srca in ožilja, ki nastopijo prezgodaj,

- pri tistih, ki niso vsaj minimalno telesno dejavni, je verjetnost, da bodo zboleli za srčno-žilnimi boleznimi 50 % večja (Kraševec-Ravnik, 2006, str. 3).

Vpliv redne telesne dejavnosti na zdravje je ogromen. Posameznikova telesna pripravljenost pomembno določa, kdo ostane zdrav, kdo zboli, kakšni so dejavniki tveganja pri ljudeh z večjo telesno težo in kaj to pomeni za življenje in smrt. Človeško telo je grajeno tako, da se giblje. Če slednjega primanjkuje, se srčno-žilni sistem in mišičje na to neobremenjenost navadita, ves organizem se preklopi na varčevanje. Mišice zakrnijo, kite se skrajšajo, žile več niso maksimalno pretočne, snovi se začnejo odlagati na žilne stene in zmanjša se pljučna prostornina (Lanbein in Skalnik, 2007c, str. 239). 4.4 Kajenje O kajenju se v zadnjem času veliko govori in piše. Predvsem zaradi kadilskega zakona, ki prepoveduje kajenje v gostinskih lokalih in problemih, povezanih z njimi. Vsekakor pa je dobro, da govorimo in smo seznanjeni z posledicami kajenja, ki se nanašajo na naše zdravje. Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se ga dalo preprečiti. Kadilci onesnažujejo okolje in zastrupljajo okolico. Ob aktivnem kadilcu tudi mi vdihavamo škodljive snovi. Tokrat govorimo o pasivnem kajenju. Škodljivost pasivnega kajenja je višja, če smo veliko časa izpostavljeni temu dimu. Dostikrat so pasivnemu kajenju izpostavljeni že otroci, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi se temu uprli.


10

4.4.1 Dejstva aktivnega in pasivnega kajenja

- Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, pol od teh v srednjih letih.

- Kadilci, ki zaradi kajenja umrejo v srednjih letih, izgubijo povprečno 22 let življenja, večji del tega skrajšanega življenja pa preživijo bolni.

- Preko 13 milijonov prebivalcev EU trpi zaradi resnih kroničnih težav, ki so posledica kajenja.

- Kajenje narašča med ženskami in mladimi. - Kajenje je veliko breme za EU. Po konzervativnih ocenah naj bi stroški znašali

med 98 in 130 milijardami evrov letno ali 1,04 do 1,39% bruto družbenega proizvoda regije za leto 2000.

- Leta 2000 je v Sloveniji zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umrlo 3.449 ljudi, kar predstavlja 18,6 % vseh umrlih leta 2000.

- Tobačni dim ubije vsako leto nekaj deset tisoč prebivalcev EU, ki so nekadilci, več milijonom pa se bolezni poslabšajo zaradi pasivnega kajenja.

- Izpostavljenosti pasivnemu kajenju na delovnem mestu pripisujejo 14 % z delovnim mestom povezanih smrti. Mnogi od teh delavcev so delali v restavracijah, barih, »industriji zabave« (Koprivnikar, 2005, str. 6).

4.4.2 Vpliv kajenja na obtočila Najmanj 30 % vseh vsakoletnih smrti zaradi koronarne bolezni v ZDA je povezanih tako z kajenjem cigaret kot tudi s količino pokajenih cigaret. Kajenje cigaret je najpomembnejši spremenljivi dejavnik tveganja za koronarno bolezen, še močneje pa vpliva na aterosklerozo arterij spodnjih okončin. Epidemiološka raziskava ljudi v starosti pod 40 let v 21 državah je odkrila, da je tveganje kadilcev cigaret za srčni infarkt petkrat večje od nekadilcev. Tveganje za srčni infarkt se poveča na osemkrat pri ljudeh, pri katerih se kajenje cigaret kombinira še s kakšnimi drugim konvencionalnim dejavnikom tveganja. Kajenje in drugi dejavniki tveganja na razvoj ateroskleroze delujejo sinergistično. Dokazano je tudi obratno. Tveganje za koronarno bolezen in možgansko kap se prične zmanjševati takoj po opustitvi kajenja. Tveganje za srčni infarkt in nenadno srčno smrt je pomembno povečano tudi pri ljudeh obeh spolov, ki pokadijo le 3 do 5 cigaret dnevno. Tudi zadrževanje v zakajenih prostorih, tako imenovano pasivno kajenje povečuje tveganje za srčni infarkt. Pasivni kadilci obeh spolov imajo za 23 do 60 % večje tveganje za srčni infarkt od nekadilcev, ki se zadržujejo v zakajenih prostorih. Japonski avtorji so dokazali, da v akutnem poskusu že samo 30 minutno vdihavanje zakajenega zraka zniža pretok po koronarnih arterijah. Učinek kajenja se pozna že po eni minuti kajenja. Po 10 minutah se lahko srčni utrip zviša za 30 % srčnega utripa pred kajenjem. Ogljikov monoksid in dim zmanjšata sposobnost krvi za prenos kisika, saj se CO hitreje in močneje veže za hemoglobin od kisika. Kajenje zvišuje tudi holesterol. Kajenje zvišuje število trombocitov in fibrinogen, beljakovino, ki sodeluje pri strjevanju krvi. Zaradi pospešene ateroskleroze, zelo povečane nagnjenosti k strjevanju krvi in zmanjšanje fibrinolitične aktivnosti pri kadilcih, igra kajenje zelo pomembno vlogo v hitrem napredovanju ateroskleroze, kot tudi v razvoju akutnega koronarnega sindroma pri osebah s koronarno boleznijo ali brez nje.


11

Epidemiološka raziskava je dokazala, da je kajenje cigaret povezano tudi z biokemijskimi markerji vnetja (CPR, fibrinogen) in homocisteinom, saj obstaja statistično pomembna povezanost med številom pokajenih cigaret in omejenimi pokazatelji. Kajenje cigaret pa ni samo močan neodvisni dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni, ampak tudi napovedovalec koronarne bolezni in nenadne smrti, saj nikotin pomembno zvišuje serumsko koncentracijo kateholaminov, povzroča maligne motnje ritma, spodbuja vazospazem in akutno arterijsko trombozo (Starc, 2007, str. 181). 4.4.3 Ko prenehamo s kajenjem - se po 20 minutah znižata krvni tlak in srčni utrip, - se po 20 minutah začne upadati ogroženost s srčnim infarktom, - se po 8 urah normalizira vrednost ogljikovega monoksida v krvi, - se po 2 dneh začneta izboljševati voh in okus, - se po 3 dneh olajša dihanje in poveča pljučna zmogljivost, - se po 3 tednih zmanjša nastajanje sluzi v pljučih, izboljša se krvni obtok, - se po 2 mesecih izboljša prekrvavitev okončin, - se po 3 mesecih zmanjša kašelj, - se po 1 letu skoraj za 50 % zmanjša ogroženost s srčnim infarktom, - se po 5 letih za 50 % zmanjša ogroženost s pljučnim rakom, - je po 10 letih ogroženost s srčnim infarktom ali možgansko kapjo skoraj enaka kot pri nekadilcu (Opusti kajenje in zmagaj, 2008). 4.5 Oralni kontraceptivi Glavno tveganje, pa čeprav majhno, povezano z jemanjem kontracepcijskih tabletk so srčno-žilne bolezni, ki vključujejo tudi zaplete s krvnimi strdki v venah in arterijah. Majhen porast tveganja pri jemanju tabletk je združen z drugimi dejavniki tveganja, kot so npr. kajenje, debelost in krčne žile. Srčne bolezni Srčni infarkt je poškodba srčne mišice in je posledica nastanka krvnega strdka v venčnih arterijah. Pri ženskah, ki jemljejo tabletke, so v raziskavah ugotavljali 3-5 krat večje tveganje za srčni napad ali infarkt. Pri zdravih, mladih ženskah, je srčno obolenje zelo redek pojav, zato le malo večje tveganje ob jemanju tabletk ne predstavlja pomembne nevarnosti. Na povečanje tveganja za srčne bolezni pomembneje vplivata dva faktorja: leta in kajenje. Pri kadilkah, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, so možnosti za smrt zaradi srčnega infarkta 1 na 10.000 do 35 leta. Med 35. in 44. letom se tveganje poveča 1 na 2.000. Za nekadilke v tej starostni skupini je tveganje 1 na 6.000. Nevarnosti srčno-žilnih bolezni se torej poveča, kadar gre za jemanje oralnega kontraceptiva v kombinaciji s kajenjem, še posebej, če gre za žensko, starejšo od 35 let. Povečan krvni tlak Znano je, da se pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, krvni tlak nekoliko poviša. Ugotovili so, da je to povišanje klinično nepomembno, če jemljejo sodobne pripravke z nizkimi odmerki hormonov.


12

Bolj pomembni dejavniki, ki vplivajo na krvni tlak so staranje, čezmerna telesna teža in podatki o zvišanem krvnem tlaku v sorodstvu. Jemanje tabletk lahko skupaj s temi dejavniki pomembno vpliva na krvni tlak. Kap Pri zdravih, mlajših ženskah so kapi redke. V povezavi z jemanjem tabletk, je tveganje kapi le malo povečano. Pri ženskah, ki jemljejo tabletke je ta možnost 2 do 4 na 10.000 žensk letno (Kontracepcijska tabletka, 2007). 4.6 Sladkorna bolezen Sladkorna bolezen je motnja v presnovi, ki jo določa stalno zvišana vrednost sladkorja v krvi. Toda ne gre samo za motnjo v presnovi ogljikovih hidratov, temveč tudi za motnjo v presnovi maščob in beljakovin, kar je posledica nepravilnega izločanja ali delovanja hormona inzulina, ki ga izločajo celice beta v trebušni slinavki v tako imenovanih Langerhansovih otočkih. Tako je sladkorno bolezen definirala Svetovna zdravstvena organizacija. V praksi pa pomeni sladkorna bolezen najpomembnejši dejavnik tveganja za kronične bolezni majhnih in velikih žil in organov, ki jih te žile prehranjujejo: očesno mrežnico, možgane, srce, ledvici, živce, pa tudi celotni spodnji okončini. Sladkorna bolezen je najpogostejši vzrok amputacij spodnjih udov. Tudi vsaka bolezen, že enostavna gripa, kaj šele srčni infarkt ali možganska kap, poteka pri bolniku, ki ima sladkorno bolezen, v težji obliki in s številnimi zapleti (Grad, 2005). Sladkorna bolezen se naprej pokaže v boleznih ožilja. Sladkorna bolezen tip 1, ki se zdravi z inzulinom od samega začetka, bolj prizadene drobno ožilje in živčevje, tip 2 ali starostna oblika, navadno zdravljena s tabletami ali sploh le z dieto, pa mnogo pogosteje prizadene večje žile, med drugim tudi ožilje srca (srčni infarkti) ali možganov (možganske kapi). Najenostavnejše povedano, sladkorna bolezen sproži bistveno hitrejšo aterosklerozo, ožilje takega bolnika je bistveno bolj prizadeto kot ožilje njegovih vrstnikov. Glede srčnega infarkta je treba opozoriti: sladkorna bolezen je del presnovnega sindroma. Za dobro zdravje in dolgo življenje je ob krvnem sladkorju potrebna izredna pozornost na maščobe in na povišan krvni pritisk (Justinek, 2006, str. 121). 4.6.1 Poškodbe zaradi diabetesa mellitusa Poškodbe zaradi diabetesa mellitusa zdravniki poimenujejo z izrazoma: mikroangiopatija kar je poškodba manjših žil kapilar ter makroangiopatija, pri kateri so poškodovane velike žile, naprimer venčno ožilje srca (koronarna arterija), žile za oskrbo možganov ali arterije na nogah. Slabo uravnani diabetes mellitus lahko povzroča tudi poškodbe na velikih žilah, aterosklerozo, to je poapnenje žil, ki nastane tudi iz drugih vzrokov, na primer zaradi previsokega krvnega pritiska ali motenj pri presnovi maščob. Previsok nivo sladkorja v krvi napada ožilje. Kadar je v povprečju nivo sladkorja v krvi stalno povišan, se v tkivu tvorijo vezi sladkor – beljakovina, ki pripeljejo do spremenjene strukture tkiva in s tem tudi njegove funkcije. To velja posebno za najtanjše žile (kapilare) v ledvicah in v očesnem ozadju.


13

Rdeča krvna telesca (eritrociti) Rdeča krvna telesca vsebujejo rdeče obarvan hemoglobin, ki prenaša kisik iz pljuč v telesne celice. Hemoglobin slabše oddaja kisik pri kronično povečanih vrednostih sladkorja v krvi kot pri normalni presnovi. Vzrok slabšega oddajanja kisika je »osladkanost« hemoglobina, ki se meri s HbA1, razen tega povzroča spremembo oblike rdečih krvnih telesc, ki se zaradi tega ne morejo več pretakati po drobnih žilah (kapilarah). Posledica je zmanjšana oskrba telesnih celic s kisikom. Krvne ploščice (trombociti) Krvne ploščice so potrebne za strjevanje krvi. Pri rani se na primer strdijo najprej v grudice, da zaustavijo krvavitev. Visok nivo sladkorja v krvi pa povzroči, da se trombociti brez vzroka nakladajo drug na drugega in se tvorijo v grude. Poleg tega je v krvi povečana količina tiste telesne snovi, ki pospešuje strjevanje krvi. Oboje moti normalen pretok krvi. Prekrvavitev drobnih žilic je otežena, večje žile pa so poškodovane. Na stene žil se pripenjajo grudice strjenih krvnih ploščic, nastajajo obloge iz grudic celic in drugih snovi, tudi holesterola. To pospešuje nastanek ateroskleroze. Bela krvna telesca (levkociti) Bela krvna telesca so obrambne celice telesa. Ti »zdravstveni policaji« pri kronično previsokem nivoju sladkorja (hiperglikemiji) izgubijo svojo udarno moč. Zato je pri slabem stanju presnove močno povečana možnost infekcije. Virusov, bakterij, glivic se telo ne more uspešno ubraniti. Rane se celijo le s težavo in rado prihaja do vnetij. Spremenjen pretok krvi z zmanjšano oskrbo tkiva s kisikom na področju manjših žil, velja skupaj s povezavo sladkor – beljakovina, ki se tvorijo na zgornjih površinah celic, kot glavni odgovorni krivec za nastanek poškodb na najmanjših žilah (Ruhland, 1998, str. 39). 4.7 Prekomerna telesna teža in debelost Čezmerna telesna masa in debelost postajata vse resnejši zdravstveni problem. Po svetu se ukvarjajo s problemom debelosti v vseh razvitih deželah. Ocenjujejo, da je pretežkih več kot 60 odstotkov odraslih Američanov in več kot tretjina prebivalcev zahodnoevropskih držav. Na osnovi raziskav o stanju prehranjenosti v Sloveniji lahko domnevamo, da je predebelih tudi približno pol Slovencev. Zlasti pa smo lahko v skrbeh, ker se debelost vse hitreje širi med otroki in mladostniki (Gider, 2003). 4.7.1 Posledice debelosti na telo Povečana količina podkožnega maščevja telo razobliči in zmanjšuje gibljivost skeleta ter sposobnost za gibanje. Zaradi povečanega volumna podkožja se močno razteza koža, ki pod pritiskom popusti, nastanejo akutne in kronične vezivno-tkivne brazgotine, strije. Zaradi povečanega pritiska voluminoznega maščevja se mišična masa zmanjša, zaradi večjega napora, ki je potreben že za majhne telesne obremenitve, se močno poveča potenje. Tako spremenjena koža in delovanje kožnih priveskov z zmanjšano gibalno sposobnostjo povzročita številna kožna vnetja (virusna in glivična), saj se pomembno zmanjša naravna odpornost kože. Ohlapne in stanjšane mišice ter manj telesne dejavnosti zmanjšujejo porabo kalorij, to pa še povečuje pozitivni kalorični učinek hrane in vpliva na nalaganje maščobe v telesu.


14

Spremembe se kažejo tudi na venskem delu ožilja v podkožnem maščevju in so najbolj izrazite na spodnjih okončinah. Povečan volumen maščevja zahteva boljšo prekrvitev, količina ven pa je za zadovoljiv odtok premajhna. Zaradi mehanskega pritiska maščobe na stene arterijskih in venskih delov kapilar se zmanjša dotok krvi in kisika v maščevje, v venah kri zastaja, zato se najprej razširja, ko popustijo še zaklopke v njihovi steni, pa nastanejo krčne žile. Kakovost maščevja se spremeni, razrašča se vezivno tkivo, slabo prekrvljena maščoba je boleča že sicer, pa tudi na pritisk. V razširjenih venah je nevarnost za nastanek tromboz in posledičnih smrtno nevarnih embolij. Prebavna cev je pri debelosti spremenjena po obsegu, potovanje hrane po razširjeni prebavni cevi je upočasnjeno, hrana zastaja in se prebavlja počasneje, vse to pa pospešuje predvsem procese gnitja. Posledica razširjenega želodca je slabše delovanje mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom z neprijetnimi simptomi (spahovanje, zgaga), zelo pogosta posledica razširjenega debelega črevesja je hudo zaprtje. Manjšina bolnikov z debelostjo odvaja večkrat na dan voluminozno blato, večinoma tisti, ki uživajo veliko maščob in velike količine sladkega sadja ali sladkih pijač. Srce bolnikov z debelostjo je prizadeto pri tistih, ki imajo zvišan krvni pritisk, tega pa je zaradi debelosti težje zdraviti. Zvišan krvni pritisk ima za posledico zadebelitev, pozneje popuščanje srčne mišice, skupaj s povečano količino maščob v krvi pa pospešuje nastanek aterosklerotičnih sprememb v steni arterij. Te pa, lokalizirane v arterijah srčne mišice ali možganov, povzročajo srčno in možgansko kap že v srednjih letih ali celo prej. Pogosta posledica je prezgodnja smrt ali invalidnost. Maščoba, ki je pri hudi debelosti tudi v okolici srca in celo med vlakni srčne mišice, pospešuje srčno popuščanje. Srce pa zaradi utesnjenosti v srčni votlini slabše deluje, pogoste so tudi motnje srčnega ritma. Jetra in trebušna slinavka sta trebušna organa, ki najbolj zgodaj kažeta znake zamaščenosti. Ko je ta tako huda, da maščoba izrine velik del posameznega organa iz funkcije, se zamaščenost organov pokaže tudi s kliničnimi znaki, kot so napihovanje, slaba prebava, tiščanje v zgornjem delu trebuha, pogosto nastanejo tudi kamni v žolčniku. Degenerativne spremembe na sklepih in hrbtenici nastanejo pri ljudeh s povečano težo že zelo zgodaj in so najizrazitejše na tistih sklepih, ki nosijo največjo težo: ledveno-križni del hrbtenice, kolena, gležnji in kolki. Obraba sklepov in hrbtenice povzroča kronične bolečine, zmanjšuje gibljivost in povzroča zgodnjo invalidnost, neredko zahteva tudi operativne posege. Še bolj zmanjšuje gibalno sposobnost bolnikov in pospešuje naraščanje telesne teže. Iz vsega tega je razvidno, da je debelost kompleksna bolezen, ki prizadene celotno telo, povzroča telesno invalidnost in neredko zmanjša delovno sposobnost, prinaša pa tudi socialno izolacijo (Rutar, 2008). 4.7.2 Ugotavljanje debelosti Debelost oz. prekomerna prehranjenost je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Debelost zmanjšuje življenjsko kakovost, povečuje zbolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo. Ker dobiva v razvitem svetu razsežnosti epidemije, postaja velik zdravstveni in družbeno-ekonomski problem. Za kajenjem je na drugem mestu med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok umrljivosti sodobne civilizacije.


15

Za opredelitev debelosti uporabljamo v glavnem dva parametra: � indeks telesne mase � obseg pasu.

Glede na velikost ITM ločimo več stopenj debelosti (poglej spodnjo tabelo)

ITM ali index telesne mase

Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije opredelimo stanja prehranjenosti z ITM, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Tabela: Skupine prehranjenosti

ITM Hranjenost

manj kot 18.5 Podhranjenost

18.5 - 24.9 Normalna hranjenost

25.0 - 29.9 Prekomerna telesna masa

30.0 - 34.9 Debelost - 1. stopnja

35.0 - 39.9 Debelost - 2. stopnja

40.0 ali več Visoka debelost - 3. stopnja

Vir: Osebni trener, 2009. Obseg pasu Obseg pasu praviloma izmerimo tako, da postavimo merilni trak okoli trebuha v višini popka. Pri tem moramo paziti, da merilnega traku ne napnemo preveč, niti ne sme biti preveč ohlapen. Zvečanje obsega pasu je zelo pomemben parameter, ker najbolje odraža tako imenovano trebušno (visceralno) debelost. Zaželeno je, da bi bil obseg pasu pri ženskah manjši od 80 cm, pri moških pa manjši od 94 cm (Portal zdravo hujšam, 2008). Nikoli ni prepozno! Odločimo se in spremenimo svoj življenjski slog. Če vključujemo v svoj stil gibanje in spremenimo prehrambene navade, smo že veliko storili. Zapomnimo si, da že majhno zmanjšanje telesne teže veliko pripomore k zmanjšanju vaših zdravstvenih težav in k izboljšanju počutja. Primerna telesna teža je temelj zdravja. Vsak začetek je težak, zato naj bo zmeren in postopen. Kmalu bomo začutili pozitivne spremembe v svojem počutju.


16

4.8 Visok krvni tlak Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični (zgornji) krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v ožilje, in diastolični (spodnji) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (mmHg) (Accetto, 2006, str. 2). Krvi tlak ni ves čas enak; spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža. Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih z zvišanim krvnim tlakom (Salobir, str. 3). Optimalni krvni tlak je 120/80 mmHg. O zvišanem krvnem tlako govorimo, če je sistolični krvni tlak 140 mmHg ali več/ali diastolični krvni tlak 90 mmHg ali več. Če zvišan sistolični tlak znižamo za 10 mmHg, diastolični krvni tlak pa za 5 mmHg, zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja za eno tretjino. Znano je, da se nevarnosti za srce in ožilje začne povečevati, ko krvni tlak preseže 120/80 mmHg, zato je optimalni krvni tlak nižji od 120/80. Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je zelo pogosta kronična bolezen; v razvitem svetu prizadene skoraj vsako drugo odraslo osebo. Je ena najpogostejših bolezni obilja. Čeprav pogosto sploh ne vemo, da je krvni tlak zvišan, pa kvari žile (pospešuje aterosklerozo) in obremenjuje srce. Prav zato mu pravimo tudi »tihi ubijalec«. Da bi ga ustavili, ga moramo nujno zdraviti (Zupanc, 2008, str. 4). 4.8.1 Posledice zvišanega krvnega tlaka Ljudje z novo odkrito hipertenzijo se spomnijo, da so imeli pogosto glavobole, večinoma zjutraj v zatilju, ki so se izboljšali po višji nastavitvi vzglavja postelje. Motnje spanja, palpitacije, znojenje, težka sapa, krvavitev iz nosu in šumenje v ušesih so lahko prvi znaki zvišanega krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak nakazujejo tudi nespecifične težave, kot so občutljivost na vreme, na svetlobo in motnje vida. Višji kot je krvni tlak, večja je nevarnost, da bo zaradi tega prišlo do okvar organov v telesu. Višji krvni tlak okrepi mehanično obremenitev za srce in krvne žile. To povzroča, da žilne stene hitreje otrdijo in poapnijo. Ker se zaradi tega vse bolj ožijo, je tok krvi do telesnih organov zmanjšan, kar je še posebej prizadene možgane, ledvice, srce in oči. V nadaljnjem poteku pa lahko pride do trganja plakov v krvnih žilah in tvorbe strdkov. Posledice so lahko:

- kap, - srčni infarkt, - motnje prekrvavitev okončin, - možganske krvavitve, - bolezenske razširitve arterij.


17

Na srcu zvišan tlak pospešuje razvoj bolezni srčne mišice, srčnega popuščanja in koronarne srčne bolezni, na ledvicah pušča okvare in včasih povzroči celo ledvično odpoved. Kadar je visok tlak prisoten v krvnih žilah v mrežnici, je lahko mrežnica tako močno poškodovana, da pride do težkih motenj ali celo do izgube vida (Lanbein in Skalnik, 2007, str. 864). 4.8.2 Pomembnost spremljanja vrednosti krvnega tlaka Zvišan krvni tlak je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Te bolezni so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok umiranja prebivalstva. Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi po sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Če se tega zavedamo, se zavemo tudi pomena bolezni in njenega preprečevanja. Preprečevanje bolezni srca in ožilja temelji na ugotavljanju dejavnikov tveganja. Ogroženost je večja pri ljudeh, katerih sorodniki imajo visok krvni tlak, ljudeh s prekomerno telesno težo, pri ljudeh z nezdravim prehranjevalnimi navadami, pri telesno neaktivnih in pri vseh, ki so izpostavljeni škodljivemu stresu (Accetto, 2006, str. 8). 4.9 Zvišan nivo holesterola v krvi Holesterol je nujno potreben za normalno delovanje našega telesa, saj je ključna sestavina celičnih membran in tudi nekaterih hormonov. Pa vendar, kadar slišimo besedo holesterol, večina od nas najprej pomisli na njegov škodljiv vpliv. Kdaj se torej ta snov, ki je za naše telo nepogrešljiva, spremeni v našega sovražnika? Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz njega nastanejo v telesu številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni. Holesterol nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi z hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne, da telo prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano. Holesterol je v vodi netopen. Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi, posebne beljakovine apoproteini in fosfolipidi. Ločimo:

- »škodljive« lipoproteine (lipoproteini z majhno gostoto – LDL, lipoproteini z zelo majhno gostoto – VLDL), ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni, in

- »koristne« lipoproteine (lipoproteini z veliko gostoto – HDL), ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.

Naš cilj je, da bi bilo škodljivih lipidov v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več (Cevc, 2005, str. 1).


18

4.9.1 Nevarnost povečane vsebnosti holesterola Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za nastanek in napredovanje ateroskleroze. Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se zmanjša premer žile. S tem se zmanjša pretok krvi skozi žile. Žile se lahko celo popolnoma zamašijo. Ateroskleroza se lahko razvije kjer koli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v možganskih arterijah, kjer lahko povzroči možgansko kap, ter v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge. Ateroskleroza je v Sloveniji izredno razširjena in neposredno ali saj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti (Grošelj, 2007, str. 4). Zmanjšajmo tveganje V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi, ali pretočnih motenj v arterijah nog. Povečane vsebnosti holesterola v krvi in s tem tveganje za nastanek in razvoj ateroskleroze in posledičnih bolezni srca in ožilja lahko uspešno zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Gre za upoštevanje zdravih navad, ki vključujejo zdravo prehrano, zmanjšanje prevelike telesne teže, redna telesna dejavnost, opustitev kajenja in omejeno pitje alkohola. Č pa vam z zdravim načinom življenja ne uspe doseči želenih vrednosti holesterola v krvi, vam bo zdravnik predpisal še ustrezna zdravila (Grošelj, 2007, str. 5). 4.10 Depresija Depresija je bolezen, prav tako kot sladkorna bolezen ali zvišan krvni tlak. Nastane zaradi biokemičnega neravnovesja v možganih. Depresija ni znak telesne šibkosti ali lenobe in je ne moremo odpraviti le z trdno voljo. Kljub temu da natančnega vzroka za njen nastanek še ne poznamo, jo učinkovito zdravimo z antidepresivi, zdravili, ki v možganih ponovno vzpostavijo biokemično ravnovesje. Pomembno je, da začnemo zdravljenje čimprej, saj je verjetnost ozdravitve tako večja. Brez zdravljenja bi depresija trajala več mesecev ali celo leto.


19

4.10.1 Prepoznavanje depresije Znaki depresije:

- vsaj dva tedna trajajoča žalost, pobitost ali občutek praznine, - izguba volje, veselja in zanimanja za dejavnosti, ki so vas prej veselile, - nespečnost ali pretirana zaspanost, - prevelik ali premajhen apetit, - utrujenost, pomanjkanje energije, - upočasnjenost ali pretiran nemir, tesnoba, - razdražljivost, nestrpnost, jeza, agresivnost, - motnje koncentracije, pozornosti in spomina, - občutki krivde, nesposobnosti in manjvrednosti, - različni telesni znaki, kot so prsna bolečina, razbijanje srca, prebavne motnje,

znojenje, omotica, težko dihanje, glavobol, bolečine drugod po telesu, - misli na samomor ali strah pred smrtjo (Resman, 2003, str. 3).

Depresija se pri vsakem bolniku kaže nekoliko drugače. Pri nekomu so bolj izraziti eni znaki, pri drugem drugi. Pri bolnikih s koronarno boleznijo so pogosto v ospredju telesni znaki depresije: stiska jih in boli v prsih, krvni tlak jim niha, srce razbija, nimajo moči in energije … To lahko bolnika ali zdravnika zavede in tako vzrok za telesne znake pripišeta telesni bolezni in ne depresiji. Kadar opazite katerega od naštetih znakov depresije, se jih ne sramujte, saj niste sami krivi za bolezen. O svojih težavah se pogovorite s svojci in prijatelji, da vam bodo lahko pomagali. Čim prej obiščite svojega zdravnika. 4.10.2 Vpliv depresije na koronarno bolezen Kljub temu da natančni mehanizmi še niso poznani, obstaja več razlag o vplivu depresije na koronarno bolezen.

- Duševni stres povzroča velika nihanja krvnega tlaka, kar kvari koronarne arterije in povečuje nevarnost razpada plakov (žilnih oblog) in nastanka strdka.

- Med duševnim stresom se povečata srčni utrip in krvni tlak, kar poveča porabo kisika v srčni mišici. Zaradi zoženja okvarjenih koronarnih arterij je dotok krvi v srce zmanjšan, kar vodi v zmanjšano preskrbo srčne mišice s kisikom.

- Duševni stres vpliva na presnovo sladkorja in maščob, zato se poveča vsebnost sladkorja in maščob v krvi, kar kvari žile.

- Med duševnim stresom se povečata zgoščevanje in strjevanje krvi, s tem pa se poveča nevarnost, da bodo strdki zamašili koronarne arterije.

- Depresivni bolniki so telesno manj dejavni, več kadijo, neredno jemljejo zdravila. Zaupajmo svojemu zdravniku in verjemimo, da z doslednim jemanjem zdravil, opustitvijo kajenja, zdravim prehranjevanjem in redno telesno dejavnostjo lahko okrepimo svoje srce. Bolje se bomo počutili in lažje sodelovali pri zdravljenju (Resman, 2003, str. 2).


20

4.10.3 Nastanek depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo Na nastanek depresije poleg prirojenih lastnosti in osebnih potez vplivajo tudi stresne življenjske okoliščine, na primer izguba zdravja, bližnje osebe, službe … Duševne motnje so pri bolnikih s koronarno boleznijo pogosto povezane s pretirano črnogledim razmišljanjem. Kadar razmišljamo, da zaradi bolezni ne bomo več kos življenjskim nalogam, da se ne bomo pozdravili, da bomo verjetno doživeli ponovi miokardni infarkt, smo prestrašeni. Zaradi strahu nas stiska v prsih, razbija nam srce, težko dihamo, kar si razlagamo kot dokaz hude srčne bolezni. Tako se strah samo še okrepi. Kadar razmišljamo, da smo zaradi bolezni prikrajšani, manj vredni in odveč, smo žalostni, brezvoljni in jezni. Predhodne duševne motnje se pojavijo skoraj pri vseh bolnikih prve dni po miokardnem infarktu in ob vrnitvi domov iz varnega bolnišničnega okolja. Če so bolniki šest tednov po miokardnem infarktu še vedno depresivni in tesnobni, potrebujejo zdravljenje, sicer lahko ostanejo kronično depresivni (Resman, 2003, str. 6). Depresija in koronarna bolezen sta tesno povezani in vplivata druga na drugo. Depresija je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni. Pri bolnikih s prebolelim miokardnim infarktom depresija poveča tveganje za nastanek ponovnega infarkta in za smrt. Koronarna bolezen poveča tveganje za depresijo. Kar eden od petih bolnikov s koronarno boleznijo je depresiven (Resman, 2003, str. 1).


21

5 PREHRANA ZA ZDRAVO SRCE IN OŽILJE Vedenje o tem, katero hrano lahko glede na svoje zdravstveno stanje jemo in katere ne, je neprecenljivo. S tem znanjem je mogoče preprečevati in odpravljati zdravstvene težave, ki nas pestijo. Misel, da ima hrana resnične in medicinsko dokazljive zdravilne lastnosti, je v tem sodobnem času dosegla vrhunec priznanja. Ugledne in znanstvene ustanove po vsem svetu se strinjajo, da način prehranjevanja močno vpliva na zdravje in bolezen. To področje se je začelo zelo močno in živahno raziskovati. Pojavili so se tudi dokazi in razvite teorije, ki osvetljujejo, kako hrana vpliva na delovanje celic, kar vodi k zdravju in bolezni. Raziskave kažejo, da se vsaj tretjina Američanov zateka h kaki obliki alternativne medicine. Prehranjevanje je nedvomno najboljša, najvarnejša in najcenejša oblika alternativne medicine. To, da jo priznava uradna medicina, nam lahko prihrani veliko nepotrebnega trpljenja, zniža astronomske stroške in nas varuje pred monopoli v farmacevtski industriji. V Journal of the American Medical Association je bila leta 1988 objavljena zanimiva ekonomska analiza, ki je pokazala, da lahko nekatera zdravila za zniževanje krvnega pritiska nadomestimo z ovsenimi otrobi in tako zmanjšamo izdatke za zdravila za osemdeset odstotkov. Seveda ovseni otrobi nimajo škodljivih stranskih učinkov, ki pa jih zdravila lahko imajo. Kljub zdravilom, ki jih je izumil človek, ostaja mati narava najstarejši in največji lekarnar, vir velikih in majhnih zdravstvenih čudežev. Način prehrane je edina pomembna determinanta zdravja, ki je popolnoma v vaših rokah. Odločitev o tem, kaj gre v vaša usta in trebuh, je popolnoma vaša. Drugih determinant, ki zahtevajo zdravljenje, ne morete vedno nadzirati, na primer kakovost zraka, ki ga dihate, hrupa, ki ste mu izpostavljeni, ali morda čustvenega ozračja v svojem okolju. Vedno pa lahko odločate o tem, kaj boste jedli. Velika škoda bi bila, če bi zapravili tako dobro priložnost za vplivanje na lastno zdravje. Nikar ne ignorirajmo dejstva. Za bilijone in bilijone celic, ki sestavljajo naše bitje je prehranjevanje vsekakor pomembna zadeva. Znanstveniki prvikrat v človeški zgodovini zagreto raziskujejo prehranjevanje in priznavajo, da je izjemno pomembno, saj pomeni povezanost z naravo, ki obeta življenje in smrt. Izbira je vedno bolj v naših lastnih rokah, novi znanstveni izsledki razkrivajo, kako vsakdanje hranjenje vpliva na naše možnosti za dobro zdravje in dolgo življenje. Raziskave dokazujejo, da lahko hrana utrjuje zdravje in moč, nas odrešuje manjših težav in nas varuje pred uničujočimi boleznimi, lahko pa tudi povzroča bolezni in slabo počutje. Pri obolenju srca je hrana najpomembnejši udeleženec. Lahko sproži uničevalne procese, zaradi katerih se arterije zožijo in postanejo toge ter tako ugodne za nastajanje krvnih strdkov. Zaradi njih se lahko srčna mišica poškoduje in odmre. Po drugi strani pa hrana zagotavlja telesu snovi, ki krožijo s krvjo, odstranjuje sovražnike žil in lahko celo popravi nekaj nevarnih poškodb na stenah arterij. Hrana ustvarja topila, ki razgrajujejo krvne strdke, prinaša razrečevalce krvi in odstranjevalce nevarnega holesterola. Lahko spodbuja izločanje inzulina in nadzoruje nihanje sladkorja v krvi. Zagotavlja hormone, ki sproščajo stene arterij in tako znižujejo krvni pritisk. Hrana vpliva tudi na tako imenovani naravni proces staranja in lahko upočasni propadanje telesa. Komaj bi lahko našli kako zdravstveno težavo ali naravni proces v telesu, ki ne bi bil povezan z našo prehrano. Hrana dobiva nov pomen kot učinkovito zdravilo, s katerim lahko preprečujemo ali skrajšamo bolezni vseh vrst, zagotavljamo duševno in telesno energijo, moč in dobro počutje. Hrana je zdravilo enaindvajsetega stoletja (Carper, 2008a).


22

5.1 Prehranjevanje kot zdravilo za preprečevanje in zdravljenje bolezni srca in ožilja Vzrokov za bolezni srca je veliko. Deloma je odvisno od genov in spola. Na bolezni srca pa vpliva tudi način življenja. Toda če znanstveniki upoštevajo vse te dejavnike, se izkaže, da je najpomembnejši faktor način prehrane. Ta odloča o tem, ali se bodo vaše arterije zamašile oziroma ali vam bo odpovedalo srce. Omejevanje bolezni arterij, ki se seveda z leti nujno poslabšujejo je pri varovanju pred srčnim napadom in kapjo najbolj pomembno. Najnovejši dokazi govorijo, da lahko kljub nepremišljeni prehrani v mladosti in celo že opaznim težavam s srcem, s spremenjeno prehrano preprečimo grozečo katastrofo in celo popravimo škodo, povzročeno arterijam. Izboljšana prehrana lahko pripomore, da žile ozdravijo. Nikoli ni prezgodaj, pa tudi prepozno ne. Zamašenost žil in hitrost tega procesa sta odvisni predvsem od načina prehrane. Pravilna dieta lahko pripomore k temu, da ostanejo krvne žile odprte, brez nevarnih strdkov ter dovolj prožne, da lahko kri nemoteno kroži po telesu. Pravilna prehrana preprečuje kopičenje holesterola in drugih maščob v krvi, predvsem pa zavira strjevanje krvi. Raziskovalci po svetu so potrdili, da se ljudje z zdravim srcem hranijo zdravo (Carper, 2008b, str. 5). 5.1.1 Težave s srcem in ožiljem Uživanje hrane Hrana, ki varuje arterije in preprečuje bolezni srca:

- hrana iz morja, - sadje in zelenjava, - oreščki, - žita, - stročnice, - čebula, česen, - olivno olje, - malo alkohola, - hrana, bogata z vitaminom C in E in beta kartotenom.

Hrana, ki poškoduje arterije in srce

- meso in mlečni izdelki z veliko nasičenih maščob, - preveč alkohola.

Najboljši način, da zmanjšate možnosti, da obolite na srcu, je prehranjevanje z ribami, še posebej s plavimi, ki vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin. Dokazi o tem, da so ribe zaščita pred kardiovaskularnimi boleznimi in zdravilo zanje, so neizpodbitni. Če bi lahko pogledali v notranjost človeške arterije, bi videli, da najbolj zdrave pripadajo jedcem rib in najbolj prizadete tistim, ki rib ne jedo. Če pojeste nekaj ribjih obrokov na teden, se vaše možnosti za srčni napad zmanjšajo za tretjino in celo za polovico. Tako dokazujejo raziskave. Če smo doživeli srčni napad, jejmo ribe dvakrat na teden in uživajmo veliko sadja in zelenjave. Tako bodo možnosti za naslednji srčni napad manjše, enako tudi če bi zmanjšali količino maščob v svoji prehrani.


23

Če imamo za seboj kirurški poseg, s katerim so nam odprli zamašene arterije (balonsko angioplastiko), nam bo uživanje plavih rib pomagalo, da bodo arterije prehodne tudi vnaprej. Take arterije se v štiridesetih do petdesetih odstotkih spet zamašijo. Vendar več raziskav dokazuje, da ribje olje nevarnost zmanjša tudi za polovico. Mašenje arterij ustavi tudi redno uživanje česna, presenetljivo pa je to, da odpravlja škodo in zdravi žile. Poleg tega pa se pri jedcih česa krvni pritisk zniža za približno 10 %. Ti ljudje tudi poredkeje doživljajo napade angine pektoris. Dr. Bordia meni, da redno uživanje česna čez nekaj časa spodbudi odplakovanje oblog v arterijah in jih varuje pred nadaljnimi poškodbami. Poglavitna snov v česnu je verjetno mešanica antioksidantov. Trdijo, da vsebuje najmanj petnajst različnih antioksidantov, ki so sposobni nevtralizirati snov, ki uničujejo arterije. Za obrambo proti kardiovaskularnim boleznim pa je priporočeno uživanje nekaj orehov na dan. Tisti, ki vsaj petkrat na teden uživajo orehe, imajo za približno polovico manjšo možnost za srčni napad in koronarno smrtnost, kot pa tisti ki tega ne uživajo ali zelo malo. V poštev pridejo lešniki, mandlji, orehi in oreščki drugih vrst. Oreščki so bogati z vlakninami in nenasičenimi maščobami, kakšno je tudi olivno olje. Vsebujejo tudi obilo različnih antioksidantov, pa tudi vitamin E, selen in elagenske kisline. Te snovi varujejo arterije pred škodo, ki jo napravi holesterol. Primerna količina zaužitih oreščkov je od 30 do 55 gramov na dan. Hrana, bogata s sadjem in zelenjavo, lahko zmanjša nevarnost srčnega napada. Nedvomno je dokazano, da imajo jedci sadja in zelenjave bolj zdrave arterije. Sadje in zelenjava sta zelo koristna tudi po srčem napadu. Če doživite srčni napad, vas lahko uživanje sadja in zelenjave veliko bolje zaščiti pred novim napadom in morebitno smrtjo kot pa zgolj odpovedovanje mesu in mlečnim izdelkom, bogatim z maščobami. Take so ugotovitve enoletne raziskave, ki so jo opravili v Indiji na 400 pacientih, ki so okrevali po srčnem napadu. Najverjetnejša razlaga je, da ostanejo arterije prehodne in zdrave zaradi karotenov in drugih antioksidantov v sadju in zelenjavi. Hrana, ki vsebuje sorazmerno veliko maščob, se zdi za srce nenevarna, če je na jedilniku malo živalskih maščob, vendar veliko maščob, kakršne so v olivnem olju. Na sredozemskem jedilniku je olivno olje najbogatejši vir energije in zagotavlja 35 % do 40 % vseh kalorij. Stopnja obolevnosti za boleznimi srca je prav tako nizka kot pri tistih ljudeh, ki jedo hrano z malo maščobami. Živalskim maščobam se moramo izogibati. Zvišujejo holesterol v krvi in tako uničujejo arterije, povzročajo lepljivost krvi in zavirajo mehanizme, ki preprečujejo strjevanje krvi. Zaradi tega se arterije mašijo in krčijo. Med populacijami, ki jedo veliko živalskih maščob, je stopnja obolevnosti za koronarnimi boleznimi najvišja na svetu. Če že pijemo in zaradi alkohola nimamo težav, lahko varujemo srce s kozarčkom ali dvema na dan. Več alkohola prinaša nevarnosti, popivanje pa je za srce in splošno zdravje še posebej nevarno. Če ne pijemo, tega ne počnimo zgolj zaradi preprečevanja kardiovaskularnih bolezni. Če veliko pijemo, pijmo manj. Alkohol v velikih odmerkih je za srce nedvomno strupen, lahko povzroči hude poškodbe srca in nenadno smrt. Tudi pitje kave in to štiri ali več skodelic kave na dan povečajo možnosti za bolezni srca za 30 % pri moških in za 60 % pri ženskah. Angina pektoris ali drugače povedano stiskajoča bolečina v prsih je opozorilno znamenje, da postajajo arterije preozke ali deloma neprehodne, tako da kri in kisik ne moreta zlahka skoznje. Angino pektoris si bomo olajšali, če bomo jedli več sadja, zelenjave, plavih rib ter lososa, žit, orehov in rastlinskih olj, bogatih z vitaminom E (Carper, 2008b, str. 5).


24

Plave ribe Pelaške ribe, dalmatinsko in pogovorno primorsko plava riba, so ribe, ki živijo v jatah na odprtem morju do srednjih globin. Njihovo meso je temnejše barve, ker so te ribe izraziti plavalci. Veliko pelaških ribjih vrst je roparskih. Sestava mesa pelaških rib je podobna rdečemu in belemu mesu kopenskih živali, zaradi česar predstavljajo dobro alternativo temu viru beljakovin. Poleg tega meso pelaških rib vsebuje veliko omega 3 maščobnih kislin, poleg tega pa še lizin, valin, izoleucin, alanin ter druge zelo pomembne aminokisline. Najpomembnejše pelaške ali plave ribe Jadrana so sardela, skuša, tuna, inčun, gavun, girica, gof, iglica, lokarda, palamida, papalina, slad, trup (Wikipedija, 2007). 5.1.2 Holesterol Holesterol je rumena, voskasta maščobna snov v krvi, ki povzroča, da postajajo arterije odlagališča bioloških odpadkov. Ti ožijo krvne žile in premoščajo prepad, ki nas loči od bolezni srca. Vendar pa zadeva s holesterolom ni enostavna. Nekateri holesteroli so za arterije nevarni, drugi pa koristni. Vaša hrana lahko nevarni holesterol napravi neškodljiv, tako da arterije ne more poškodovati. Določena vrsta hrane ne glede na kompleksnost holesterola, lahko občutno zmanjša količino holesterola in nova odkritja potrjujejo, da lahko spremenite njegov značaj, da ne bo več tako smrtonosen. O spreminjanju holesterola v varno obliko obeta, da se bo napredovanje ateroskleroze upočasnilo, in to kar za 50 % do 70 %, poleg tega pa se bodo žile sčasoma lahko povrnile v prejšnje, predhodno stanje, ker se bodo obloge na stenah stanjšale. Dobro je jesti tako, da se zmanjša količina holesterola, ki se imenuje LDL (low – density lipoprotein) in zviša holesterol, znan kot HDL, (high – density lipoprotein). To je potrebno zaradi tega, ker je LDL nevaren in maši žile. Nasprotno pa HDL holesterol veže molekule LDL in jih odnaša v jetra, kjer se uničijo. Več ko imate v krvi HDL holesterola in manj ko je v krvi LDL holesterola, bolj so žile varne. Nekatere jedi pomagajo uničevati LDL in ustvarjati HDL holesterol (Carper, 2008b, str. 28). Zdravljenje s hrano je najbolj učinkovito pri ljudeh, ki imajo težave z holesterolom, se pravi visok LDL in nizek HDL. Ti pomoč najbolj potrebujejo. Poleg tega ne smemo pričakovati, da bodo jedi učinkovale enako kot pri vseh ljudeh. Posamezniki se različno odzivajo, tako kot se odzivajo različno tudi na zdravila za zniževanje holesterola. Katera hrana je za nas najbolj primerna, moramo ugotoviti s preizkušanjem. Ne smemo se zanašati na eno samo jed ali na omejeno število jedi. Holesterol znižuje veliko jedi. Ne pozabimo, da nikakor ne potrebujemo velikih količin posameznih jedi, za katere si pri raziskavah ugotavljali, da so učinkovite. Izberimo manjše količine različnih jedi, da bomo dosegli boljši učinek (Carper, 2008b, str. 57). Hrana, ki lahko razstruplja škodljivi holesterol Jejmo veliko hrane, ki vsebuje antioksidante. Pripomorejo, da LDL holesterol ne oksidira, torej ne postane toksičen. Znanstveniki so odkrili pet močnih antioksidantov, ki jih je mogoče najti v sadju, zelenjavi, žitih in oreščkih.


25

Pri preprečevanju transformacije LDL je najbolj koristno, če: - jejmo sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko vitamina C in beta karotena, - uživajmo olja, oreščke, semena in žitarice, predvsem pšenične kalčke, ki vsebujejo

veliko vitamina E, - jejmo sardele in skuše; v njih je veliko ubikinola (koencima-q), pred kratkim

odkritega antioksidanta, ki varuje arterije, - jejmo hrano, bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami ( te so v olivnem olju ,

mandljih in avokadu), ki dokazano preprečuje oksidacijo LDL, - omejimo maščobe, ki zlahka oksidirajo. Najlažje oksidirajo omega-6 rastlinske

maščobne kisline, ki so v koruznem, sončničnem in olju oljne repice (Carper, 2008b, str. 44).

Učinkovit pa je tudi fižol in druge stročnice. Te so naravna, najcenejša, dostopna, hitro delujoča in najbolj varna zdravila proti holesterolu. Raziskave dokazujejo, da fižol učinkovito znižuje visoki holesterol in to 170 gramov kuhanega fižola na dan zniža škodljivi holesterol za približno 20 %. Učinkovite so vse vrste fižola, temni, svetli fižol, leča, čičerika, posušena soja, pa tudi konzervirani fižol. Fižol vsebuje vsaj šest sestavin, ki znižujejo holesterol. Najpomembnejše pa so tudi topne vlaknine. Dr. Anderson tudi trdi, da velika skodela ovsenih otrobov dnevno zviša HDL holesterol za kakih 15 % in to po dveh ali treh mesecih. Najbolj učinkoviti za zniževanje holesterola so beta glikani, topna prožna vlakna, ki se v prebavnem traktu sprimejo v žele. To vpliva na absorbcijo in nastajanje holesterola, zato se njegova koncentracija v krvi zniža. Je pa tudi res, da so pri nekaterih ljudeh otrobi bolj učinkoviti kot pri drugih. Pomaga pa tudi ovsena kaša. Po dr. Robertu Linu, ki je predsedoval nedavni mednarodni konferenci o zdravstvenih učinkih česna, lahko trije stroki česna na dan znižajo holesterol za povprečno 10 %, pri nekaterih pa tudi za 15 %. V česnu so prepoznali šest učinkovin, ki znižujejo holesterol tako, da zavrejo sintezo holesterola v jetrih. HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka zviša HDL za povprečno 30 % pri večini ljudi z boleznimi srca in težavami s holesterolom. Za zviševanja HDL holesterola jejmo plave ribe, skuše in lososa, ki so prežete z omega 3 maščobnimi kislinami. HDL holesterol lahko zvišajo celo takrat, kadar je v mejah normale. Učinek omega-3 maščobnih kislin lahko dosežemo tudi ob uživanju drugih z olji bogatih rib, skuš, sardel, tune. Ob uživanju lososa so se, tako kot ob uživanju plavih rib, znižali tudi trigliceridi v krvi (Carper, 2008b, str. 30). Hrana, ki zvišuje nevarni holesterol Kako nevarno je prehranjevanje z jajci, jetri, kaviarjem ter z nekaterimi jedmi z morja, ki so polne holesterola? Resnica je ta, da je hrana z visoko vsebnostjo holesterola manjši krivec za visok holesterol v krvi; resnično nevarne so nasičene živalske maščobe, saj ga zvišujejo štirikrat bolj. Z raziskavami so dokazali, da je prehranjevanje z jajci, ki imajo veliko holesterola, zvišalo holesterol v krvi samo pri dveh ljudeh od petih. Dr. Paul N. Hopkins, kardiolog na University of Utah v Salt Lake Cityju,je pred kratkim analiziral 27 tovrstnih raziskav in ugotovil, da uživanje hrane, bogate z holesterolom, v bistvu ne spreminja količin holesterola v krvi. To velja za večino ljudi.


26

Vendar pretiravanje s hrano, bogato z holesterolom, ni priporočljivo iz drugih razlogov. Tako pretiravanje lahko povzroči bolezni srca zaradi povečanega nastajanja krvnih strdkov. Najnevarnejša maščoba, ki nam bo zvišala holesterol, so nasičene živalske maščobe, ki so skoncentrirane v mesu, perutnini in mlečnih izdelkih. To je znano, odkar so v petdesetih letih prvič povezali holesterol z načinom prehranjevanja. Uživanje živalskih maščob pri večini ljudi zvišuje LDL holesterola v krvi. Če se takim maščobam odrečemo, se LDL holesterol zniža. Zaradi tega je smiselno skopariti pri maslu, neposnetem mleku, siru, pri koži perutnine ter maščobe pri govedini in svinjini. S tem pa ohranimo arterije prehodne. To pa še ne pomeni, da se moramo popolnoma odpovedati mesu. Več raziskav potrjuje da lahko uživamo meso, če le odstranimo vso maščobo. Očitno je, da krivec za zvišan holesterol ni meso samo, ampak maščobe ob njem (Carper, 2008b, str. 51). 5.1.3 Krvni strdki Naše zdravje je odvisno od tega, kje se strjuje kri. Tam se ustvarja nevarnost za srčni napad, možgansko kap ali poškodbe krvnih žil. Strokovnjaki zdaj vedo, da na to najbolj vplivajo trombotični faktorji – kako teče kri, kako je viskozna in lepljiva ter kakšna je tendenca tvorjenja in povečevanja strdkov. Prehranjevanje lahko zelo vpliva na faktorje strjevanja krvi. Blagodejni vplivi diete za uravnavanje strjevanja krvi že kmalu obrodijo sadove (Carper, 2008b, str. 59). Z zdravo prehrano proti krvnim strdkom Pravilno prehranjevanje, ki nadzira strjevanje krvi, je verjetno najpomembnejši vsakdanji ukrep proti boleznim srca in proti kapi. Mnogi menijo, da je celo pomembnejši od uravnavanja holesterola.

- Jejmo plave ribe in lososa, česen, čebulo, ingver in po malem pijmo rdeče vino. Vse te jedi redčijo kri in preprečujejo nastajanje krvnih strdkov.

- Omejimo maščobe, še posebej nasičene živalske maščobe in omega – 6 polinenasičene maščobe.

- Pazimo na to, da ob jedeh, ki pospešujejo strjevanje krvi, uživamo tudi take, ki ga preprečujejo. Odlična kombinacija so na primer jajca s čebulo, sir z rdečim vinom ali meso z ostrimi feferoni (Carper, 2008b, str. 73).

Pogosto ima taka prehrana enake lastnosti kot aspirin. Blokirajo tromboksan, ki se oprijemlje trombocitov ali strdka. To je pri nastajanju strdkov ključnega pomena. Prastara resnica pravi, da sta česen in čebula močno zdravilo proti nezaželenemu strjevanju krvi. Na nekem starem egipčanskem papirusu je čebula omenjena kot krepčilo za kri. Prvi ameriški zdravniki so čebulo predpisali »za čiščenje krvi«. Rusi trdijo, da vodka, začinjena s česnom, pospešuje krvni obtok. Vse to že dolgo ni več ljudsko izročilo. Čebula in česen sta polna sestavin, ki preprečujejo krvne strdke. Sestavina česna, imenovana ahoen, ima antitrombotični učinek, ki je enako močan kot pri aspirinu, znanem po tem, da zavira strjevanje krvi. Aspirin deluje kot antikoagulans, ker zmanjšuje nastajanje tromboksana. Ahoen deluje enako, poleg tega pa blokira sprijemanje trombocitov še na sedem drugih načinov, se pravi na vse doslej znane načine.


27

Najpomembnejša je tudi sestavina adenozin, ki ga najdemo v česnu in čebuli. Antitrombotična učinkovitost česna pri ljudeh je opisana v mnogih študijah. En do trije stroki surovega česna na dan so občutno podaljšali strjevalni čas krvi, strdki pa so se raztapljali za kakih 20 % hitreje. Pacientom s koronarnimi boleznimi pa se svetuje, naj vsak dan jedo čebulo. Tudi zaradi tega, ker njene sestavine ovirajo lepljenje trombocitov in pospešujejo raztapljanje strdkov. Pravzaprav lahko čebula učinkovito onemogoča škodljive koagulacijske procese, ki jih povzročajo mastne jedi. Kadar jemo mastno hrano, ji dodajmo malo čebule. Rezina čebule na hamburgerju, v omleti ali na pizzi lahko prepreči strjevanje krvi, ki sprožijo maščobe v jedi. Pri iskanju zaviralcev strjevanja krvi in snovi, ki strdke topijo, ne moremo mimo rib, bogatih z omega–3 maščobnimi kislinami. Večina znanstvenikov meni, da ribje olje vpliva na koagulacijo krvi in tako varuje srce. Ribje olje zavira strjevanje trombocitov, znižuje fibrinogen in pospešuje raztapljanje strdkov. Rdeče vino pa je pravi čudodelni antikoagulans. Malo rdečega vina in ob hrani lahko razredči kri in zatre strjevanje. Ne samo zaradi alkohola, ampak tudi zaradi drugih sestavin. Da bomo preprečili nastajanje krvnih strdkov, jejmo sadje in zelenjavo z veliko vitamina C in vlaknin. Dobri jedci sadja in zelenjave imajo zelo živahen sistem za razgrajevanje krvnih strdkov. Tako dokazuje nedavno opravljena raziskava na Švedskem. Tudi z običajnimi začimbami preprečujemo krvne strdke. Najbolj učinkovite pri tem so ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Učinkovit pa je tudi učinek pekočih feferonov. Če bi radi zmanjšali nastajanje krvnih strdkov, se moramo odreči maščobi. Mastna hrana krvi ne škoduje samo z zviševanjem holesterola. Preveč maščob spodbuja koagulacijo krvi in nastajanje nevarnih strdkov. Nedavna raziskava, ki so jo opravili na Danskem, je pokazala, da velike količine nasičenih živalskih maščob in omega–6 nenasičenih maščob, kakršne so v koruznem olju, zvišujejo fibrinogen, zaradi katerega se tvorijo krvni strdki. Veliko raziskav tudi kaže, da maščobe, še posebej živalskega izvora, upočasnjujejo razgrajevanje strdkov. Neka novejša raziskava je pokazala, da se maščoba iz mastnih jedi zadržuje v krvi do štiri ure, v tem času pa lahko povzroča škodo (Carper, 2008b, str. 61). 5.1.4 Visok krvni pritisk Krvni pritisk je dober indikator zdravega srca. Ohranjanje pritiska v mejah normale (149/90 mmHg) nedvomno pomaga preprečevati srčni napad in kap. Za to seveda lahko jemljemo zdravila. Lahko pa se zdravimo tudi z snovmi, ki so v hrani in prav tako znižujejo krvni pritisk. Veliko raziskav dokazuje, da je v hrani veliko snovi, ki pritisk zvišujejo, in tudi takih, ki ga znižujejo. Prav vsi strokovnjaki se strinjajo, da je prehranjevanje najboljši način za zdravljenje visokega pritiska. Najprej poskusimo z dieto. Spisek jedi, ki lahko pomagajo pri zniževanju krvnega pritiska, je vedno daljši in postaja predmet zanimanja vedno večjega števila zdravnikov (Carper, 2008b, str. 74).


28

Dieta pri zvišanemu krvnemu pritisku: - Najpomembnejše je, da jemo več sadja in zelenjave vseh vrst. Vegetarijanci imajo

le izjemoma težave s previsokim pritiskom, saj je v sadju in zelenjavi veliko snovi, ki ga znižujejo, poleg tega pa tudi vitamin C, kalij in kalcit.

- Jejmo česen in zeleno - Zdrave so tudi ribe. Njihove maščobe so bistvene za vzdrževanje normalnega

krvnega pritiska. Trikrat na teden jejmo plave ribe. Sardele, skuše ali sledi in tudi lososa.

- Pri kuhanju varčujmo s soljo in jedi na mizi ne dosolimo. Omejimo industrijsko pripravljeno hrano, ker je pogosto zelo slana. Ugotovili so, da 70 % soli zaužijemo prav z industrijsko pripravljenimi obroki.

- Alkohol omejimo na kozarček ali dva na dan. Nikakor ne smemo popivati, ker se nam lahko ob tem krvni pritisk izrazito zviša.

- Če smo pretežki, shujšamo. Tako bomo krvni pritisk vedno znižali (Carper, 2008b, str. 87).

Prastaro zdravilo je tudi zelena. Zeleno so za zniževanje krvnega pritiska v ljudski medicini azijski narodi uporabljali že 200 let pred našim štetjem. Učinki zelene so izjemni, kajti aktivnih sestavin za zniževanje krvnega pritiska je v zeleni veliko več kot v drugih rastlinah. Strokovnjaki menijo, da zelena znižuje krvni pritisk tako, da v krvi zmanjšuje koncentracijo stresnih hormonov, zaradi katerih se krčijo krvne žile. Mnenja je, da bi bila zelena najbolj učinkovita pri ljudeh, katerih krvni pritisk je povezan z duševnim stresom – torej pri polovici Američanov. Legendarno ljudsko zdravilo za znižanje krvnega pritiska je česen. Nedavne raziskave so pokazale, da je zares učinkovit, na Kitajskem ga uporabljajo že dolgo, v Nemčiji pa je v splošni uporabi v zadnjem času. Česen znižuje krvni pritisk tudi zaradi tega, ker sprošča gladke mišice krvnih žil, ki se zato razširijo. Česen in čebula vsebujeta veliko adenozina, ki sprošča gladko mišičje. To pomeni, da krvni pritisk znižuje tudi čebula. Poleg tega vsebuje čebula majhne količine prostaglandina A1 in E, ti dve snovi pa prav tako znižujeta krvni pritisk. Krvni pritisk znižujeta tudi kuhani česen in čebula, le da je surovi česen bolj učinkovit. Vsaj trikrat na teden jejmo plave ribe, skuše, sledi, sardele in tunino ter lososa. Menijo, da so najboljše zdravilo za znižanje krvnega tlaka v ribah prav omega–3 maščobne kisline. Dr. Singer je ugotovil, da so majhni odmerki ribjega olja ravno tako učinkoviti za zniževanje krvnega pritska. Prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave, zagotavlja normalen krvni pritisk. Ena od učinkovin bi bile lahko vlaknine, še posebej sadja. Druga možnost pa so antioksidanti v sadju in zelenjavi, ki zvišujejo količino sestavine, imenovane prostaciklin. Ta širi krvne žile in znižuje krvni pritisk. Naslednja možnost je tudi vitamin C. Jejmo hrano, bogato z vitaminom C. Pomanjkanje vitamina C lahko zvišuje krvni pritisk. Cela vrsta dokazov dokazuje, da je nevarnost kapi in zvišanega pritiska največja pri ljudeh, ki uživajo najmanj vitamina C. Ne pozabimo na kalij, ki ga vsebujejo sadje, zelenjava in hrana iz morja. Tudi kalij je zdravilo za hipertenzijo. Če je kalija dovolj, lahko zmanjšamo odmerke potrebnega zdravila. Raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Neaplju, je ugotovila, da je 81 % pacientov, ki so se prehranjevali s hrano, bogato z kalijem, že po letu dni potrebovalo le polovico zdravil proti visokemu krvnemu pritisku.


29

Kar 38 % ljudi iz te skupine pa je lahko popolnoma opustilo jemanje zdravila. To so dosegli tako, da so vsak dan pojedli tri do šest obrokov z veliko kalija in tako v povprečju povečali količine zaužitega kalija do 60 %. Zelo učinkovito sredstvo proti visokemu krvnemu pritisku je tudi hrana bogata s kalcijem. Mleko in mlečni izdelki so bogati s kalcijem in nekateri dokazi pričajo, da mleko pomaga zniževati krvni pritisk. Ne pozabimo na mnoge druge jedi, ki vsebujejo kalcij: listnata zelenjava kot je ohrovt, brokoli, blitva in listje kolerabe ter sardele in losos s kostmi. Če pa prehrani dodamo malo olivnega olja, lahko to pripomore k znižanju krvnega pritiska. Ob hrani z malo soli pa so se žile starejše skupine raztezale ravno tako dobro kot žile mlajših udeležencev. To pomeni, da prehranjevanje z malo soli pomaga zmanjševati škodljive vplive na žile, ki so vzrok za povišan krvni pritisk. Pozor pri alkoholu. Po ugotovitvah premnogih raziskav je postalo jasno, da alkohol zvišuje krvni pritisk. Zdravniki z Royal Perth Hospital so leta 1992 nedvomno ugotovili, da se krvni pritisk ob pitju alkohola zviša pri moških in ženskah vseh etničnih skupin in vseh starosti. To velja za vse vrste alkoholnih pijač, za vino, pivo in žganje. Več ko pijete, višji bo krvni pritisk. Nekatera poročila kažejo, da lahko veliko alkohola ali popivanje (več kot šest kozarčkov na dan) zviša krvni pritisk skoraj za 50% (Carper, 2008b, str. 87). 5.1.5 Možganska in srčna kap

S staranjem se možnosti, da vas bo zadela kap, počasi povečujejo. Vendar pa je dokazano, da lahko s prehrano zmanjšamo možnosti za kap. Kakih 80 % kapi povzročajo krvni strdki v žilah srca ali možganov. Druge kapi so posledica krvavitev iz žil v možganih. Hrana, ki preprečuje strjevanje krvi, ohranja krvne žile prožne in prehodne ter preprečuje zvišanje krvnega pritiska. Celo en sam dnevni obrok take hrane lahko možnost kapi zniža za 40% do 60% ali celo več. Zdravilo, ki bi ga lahko kupili v lekarni in bi preprečilo tolikšno število kapi, bi gotovo postalo prava senzacija, ne glede na ceno in morebitne stranske učinke. Vendar je prav vsakomur že zdaj na voljo enaka možnost za zaščito pred kapjo in to je pravilna prehrana (Carper, 2008b, str. 88). Prehrana, ki varuje pred kapjo:

- veliko sadja in zelenjave, pet ali šest obrokov na dan in obroki naj vsebujejo čim več korenja,

- najmanj trikrat na teden jejmo ribe, še posebej plave in lososa, - bodimo previdni pri uživanju soli, - ne pijmo preveč alkohola, največ kozarček ali dva na dan, - odločimo se za pitje čaja, še posebej zelenega.

Ob taki prehrani so v primeru kapi nevrološke poškodbe manj hude in možnosti, da boste kap preživeli, so večje (Carper, 2008b, str. 95). Najpomembnejše je, da uživamo veliko sadja in zelenjave. Raziskovalci so več kot pred desetimi leti odkrili, da uživanje sadja in zelenjave preprečuje kapi in zmanjšuje škodo, če je človeka že zadela kap. Predvsem pa strokovnjaki priporočajo korenje, špinačo in drugo s karotenom bogato zelenjavo, saj varuje pred kapjo zaradi svojega antioksidantskega delovanja. Teorija je, da karoten varuje holesterol, da ne postane toksičen. Še najboljša rešitev je, da je v krvi veliko beta karotena in vitamina A.


30

Vitamin lahko prepreči smrt ali invalidnost po kapi, trdijo belgijski raziskovalci na bruseljski univerzi. Razlaga je preprosta. Ko možganom primanjkuje kisika in to je značilno pri kapi, je celično delovanje moteno in povzroči oksidativne poškodbe živčnih celic. Če je v krvi veliko vitamina A, lahko ta posreduje na različnih ravneh in tako zmanjša poškodbe v možganih ter nevarnost smrti. Hrana bogata z beta karotenom, ki je predstopnja vitamina A, je korenje, poleg njega pa tudi vsaka zelenjava temne barve, na primer špinača, ohrovt, rdeče zelje, pa tudi sočivje temno rumene barve, kot so sladki krompir in buče. V njih je poleg tega še veliko kalija, ki je tudi pomembno zdravilo proti kapi. Ugotovili so tudi, da majhne količine kalija v hrani odločajo o tem, kdo bo 12 let pozneje umrl zaradi kapi. Raziskovalci menijo, da se s 400 mg kalija na dan možnosti za kap zmanjšajo za 40 %. Ta količina kalija je tako skromna, da jo najdemo v enem samem plodu večine sadja in zelenjave, v kozarcu mleka ali kosu ribe. Za krvni obtok v možganih je dobro jesti plave ribe. Omega–3 maščobne kisline v ribah izboljšujejo kri na več načinov in tako varujejo pred kapjo. Tudi pri pacientih, ki so preživeli kap, je verjetno, da bodo poškodbe manjše, če imajo v krvi več omega–3 maščobnih kislin. Znano je, da omega–3 maščoba spreminja kri tako, da se manj strjuje in uspešno preprečuje zamašitev žil v možganih. Poleg tega vrsta raziskav na Japonskem kaže, da ljudje, ki pojedo veliko rib, kap tudi lažje preživijo. Če ste v letih, ko se začenjajo vaše kapilare zoževati zaradi oblog, moramo vedeti tole. Ko uživamo ribje olje, se to pojavi v strukturnih membranah naših celic. Celice, ki so polne ribjega olja, so bolj tekoče in voljne. To pomeni, da se take celice lažje stisnejo skozi skrčene žile in tako možganske in srčne celice bolje oskrbujejo s kisikom. Stopnja prožnosti je lahko odločilnega pomena še posebej takrat, kadar se arterije že ožijo in postajajo rigidne. Zaradi uživanja nasičenih živalskih maščob celice otrdijo. Zaradi tega naj se ljudje, ki jih ogroža nevarnost kapi ali kardiovaskularnih bolezni, takim maščobam izogibajo (Carper, 2008b, str. 88). 5.2 Tekočina življenjskega pomena Voda je brezpogojno potrebna za življenje in je najpomembnejše živilo nasploh. Medtem ko brez hrane preživimo tudi nekaj tednov, že trije dnevi brez vode vodijo do smrtno nevarnih zapletov. Voda v telesu neprestano kroži. Telo trpi brez vode Za dobro delovanje potrebuje naš organizem najmanj dva in pol litra vode na dan. Nekaj je dobimo s hrano, vsaj poldrugi liter pa moramo zagotoviti s pitjem vode. Voda je najpomembnejša sestavina v telesu in sestavlja od 69 do 75 odstotkov človekovega telesa. Pri otrocih je ta delež nekoliko večji, pri starejših pa nekoliko manjši. Voda ima številne pomembne lastnosti in opravlja raznovrstne naloge. Poleg tega je idealno topilo in transportno sredstvo, sodeluje v presnovnih procesih, kjer pomaga pri razgradnji spojin. Pri prehodu skozi celično membrano voda ustvarja "hidroelektrični potencial", ki se shrani in je vir telesne energije. Voda pod določenimi pogoji oblikuje posebno zgradbo, vzorec in obliko, zato vpliva na viskoznost telesnih tekočin (kako lahko/težko tečejo).


31

Beljakovine in encimi učinkoviteje delujejo v raztopinah z manjšo viskoznostjo. Pri dehidraciji se viskoznost tekočin poveča, beljakovine in encimi postanejo manj učinkoviti. Znanost ponuja povsem dovolj razlogov, da se začnemo zavedati pomena pitja vode. Za zdravo presnovo in dobro delovanje vseh organov potrebuje naš organizem najmanj dva litra vode na dan. Približno liter dobimo s hrano za preostanek pa moramo poskrbeti s pitjem, najbolje z vodo. Šele ko spijemo dva litra, imamo nekaj rezerve za vroče dni, fizični napor ali zvišano telesno temperaturo. Nekaj vode telo tudi samo ustvari v presnovnih procesih in jo je mogoče znova uporabiti (oksidacijska voda). Rezultati meritev kažejo, da večina ljudi premalo pije. Posledice nezadostne količine tekočine v telesu se kaže s suho kožo, zmanjšanjem sline, manjšo produkcija sečnine, utrujenostjo, z zvišanim holesterolom, z zmanjšanjo storilnostjo, glavoboli, vrtoglavico in upočasnjenimi življenjski procesi (Hafne, 2004). Zdravilni čaj Iz številnih raziskav izhaja, da imajo pivci čaja v splošnem bolj zdrav način življenja, medtem ko se čaj v različnih oblikah uporablja v boju proti različnim boleznim. Da pa je pitje čaja dobro za srce in ožilje, je znanstveno dokazano. S pitjem čaja varujete arterije in zavirate nastajanje krvnih strdkov. Snovi v čaju zmanjšajo koagulabilnost krvi, preprečujejo aktivacijo trombocitov in strjevanje, spodbujajo razgrajevanje strdkov in zmanjšujejo odlaganje holesterola na stene arterij, vse to pa varuje arterije pred poškodbami. Pigment v navadnem črnem čaju oziroma zelenem azijskem čaju je zmanjšal sprijemanje trombocitov (zmanjšalo se je tudi nastajanje tromboksana) in izboljšal razgrajevanje krvnih strdkov. Presenetljivo je, da sta navadni črni čaj in zeleni čaj enako učinkovita. Japonski raziskovalci so opazili, da posebni tanin v zelenem čaju, imenovan katehin, sprijemanje trombocitov preprečuje enako učinkovito kot aspirin. Zdi se, da čaj pomaga blokirati razmnoževanje gladkih mišičnih celic na stenah arterij. To razraščanje celic povzroča LDL holesterol in tako pospešuje nastajanje oblog v arterijah (Carper, 2008b, str. 68). Alkohol v zmernih količinah in koristnost za srce in ožilje Če bi morali med alkoholnimi pijačami izbirati zdravilo za srce in za splošno zdravje, bi verjetno izbrali vino, ki je veljalo za zdravilo že pred štirimi tisočletji. Raziskave kažejo, da vino lajša kardiovaskularne bolezni bolj kot žgane pijače ali pivo. Zanimivo je, da je med Francozi trikrat manj srčnih napadov v primerjavi z Američani, kljub temu da uživajo mastno hrano in imajo v krvi prav toliko holesterola kot Američani. Nekateri znanstveniki menijo, da je to možno pojasniti z navado, da Francozi ob jedi pijejo vino, še posebej rdeče. Neka raziskava pa ugotavlja, da imajo Francozi za tretjino manj srčnih napadov kot Irci. Oboji pijejo enake količine alkohola, vendar je med njimi pomembna razlika. Francozi pijejo v glavnem vino, Irci pa več žganja. Resnica je, da rdeče vino učinkuje antikoagulantno. Francoske zdravstvene oblasti menijo, da vino ob mastnih obedih zmanjšuje nevarnosti zaradi maščob. Mastna hrana povzroča, da se kri zgosti. Zaradi tega se poveča nevarnost, da se kri prične strjevati in mašiti arterije. To pa preprečuje vino. Znanstveniki opozarjajo, naj bo pitje vina redno in predvsem pa zmerno, ne več kot dva do tri mililiterske kozarčke na dan (Carper, 2008b, str. 21).


32

V klasični študiji so bile preizkušene tri alkoholne pijače in dokazujejo da rdeče vino zatre sprijemanje trombocitov in zviša HDL holesterol, zaradi tega raziskovalci menijo, da rdeče vino na ta edinstven način varuje srce. Poglavitni dejavnik, ki zavira strjevanje krvi, resveratrol, je snov v lupini grozdnih jagodah. Belo vino za malenkost povečuje nevarni LDL holesterol in precej zviša koristni HDL, ne vpliva pa na trombocite. Belo bordojsko vino, oziroma umetno vino, narejeno iz alkohola in arom, pa pospeši sprijemanje trombocitov in znižuje nevarni LDL holesterol. Če ob tem povzamemo dejstva, redno pitje rdečega vina v majhnih količinah in ob hrani znižuje aktivnost trombocitov in preprečuje bolezni srca. Nezmerno pitje in popivanje poveča strjevanje krvi in povzroča kardiovaskularne poškodbe (Carper, 2008b, str. 66). Pitje alkohola pa se odsvetuje zdravljenim alkoholikom in pa pri pacientih, ki že trpijo za obolenjem koronarnih arterij, saj lahko alkohol povzroči angino pektoris. 5.3 Previdnost pri uživanju soli Količino soli v prehrani ni lahko omejiti. Še zlasti ne v današnjem času, ko se na vsakem koraku srečujemo z zapeljivimi slanimi prigrizki, že pripravljeno hrano, mamljivimi ponudbami restavracij, vendar se izplača. Pregled najboljših znanstvenih raziskav jasno kaže korist pri omejevanju soli. Da bi prehrana ohranjala življenje in zdravje ter omogočala razvoj, mora biti organska. Anorganske snovi v majhnih količinah stimulirajo, hkrati pa povzročijo zahrbtno zastrupitev. Če jih jemljemo v večjih količinah ali dalj časa, lahko te iste anorganske snovi (ki se na splošno uporabljajo kot začimbe in za povečanje normalne sočnosti živil) povzročijo okvaro vitalnih organov. Anorganska snov, ki se najpogosteje uporablja, je seveda natrijev klorid ali drugače povedano kuhinjska sol. Količina natrijevega klorida, ki ga ljudje zaužijemo v obliki kuhinjske soli, je veliko večja od človekovih potreb po kloru in natriju. Prekomerne količine soli izločamo skozi kožo in ledvice. Dokler je telo trdno in odpornost dobra ter endokrine žleze dobro delujejo, ostaja malo soli. Toda ko postanejo kanali izločanja neučinkoviti, začne ostajati sol in pojavijo se škodljive posledice (Bieler, 2006, str. 195). 5.3.1 Slabost zaužitja večjih količin soli Večje količine soli v prehrani povezujemo s hipertenzijo, z boleznimi srca in ožilja, ledvic ter osteoporozo. Raziskave v svetu kažejo na povezavo med porabo kuhinjske soli in pogostostjo povišanega krvnega tlaka. Odvisno od genetskega nagnjenja obstajajo osebe, ki na vnos kuhinjske soli, kakršen je običajen v industrijskih državah, reagirajo s povišanim krvnim tlakom. Obratno pa prehrana z malo kuhinjske soli pri mnogih pacientih s povišanim krvnim tlakom le tega znižuje. Povečano uživanje kuhinjske soli ima za posledico povečano izločanje natrija in kalcija s sečem, kar pri ženskah po menopavzi lahko okrepi procese razgradnje kosti-osteoporoza (Turk Fajdiga, 2006).


33

Sol je škodljiva tudi za možgansko tkivo, saj lahko povzroča minikapi. Tako trdi dr. Tobian, ki se je do tega sklepa dokopal s poskusi, pri katerih je podganam dajal hrano z veliko in z malo soli. Bolj slana hrana je povzročila kapi s smrtonosnim izidom tudi, če jim krvnega pritiska ni zvišala. V 15 tednih so poginile prav vse podgane, ki so jedle slano hrano, od tistih, ki so jedle manj soli, pa jih je poginilo samo 12 %. V možganih poginulih podgan, ki so dobivale veliko soli, so odkrili poškodovane arterije in odmrlo tkivo. Oboje so povzročile številne minikapi. Dr. Tobian svetuje manj soli, tudi če vam ta ne zvišuje krvnega pritiska. To je še posebej pomembno pri ljudeh, starejših od 65 let in pri vseh afriških rasah. Ti dve skupini sta za poškodbe zaradi soli še posebej občutljivi (Carper, 2008b, str. 94). Stanje v Sloveniji CINDI Slovenija, enota preventive ZD Ljubljana, v sodelovanju s strokovnjaki različnih področij in s finančno podporo Ministrstva za zdravje Republike Slovenije vodi nacionalni projekt zmanjševanja uživanja soli v prehrani. V okviru omenjenega projekta smo že izvedli raziskave o dejanskem vnosu soli pri slovenski populaciji ter ugotovili ključne vire soli v prehrani. Rezultati kažejo, da prebivalci Slovenije za 150 % presegamo priporočen vnos soli. Izvedli so tudi analizo koncentracije natrija v urinu pri reprezentativnem vzorcu (24-urno zbiranje urina), ki po mednarodni literaturi velja za »zlati standard« za merjenje vnosa soli in predstavlja od 85 do 90 % zaužitega natrija. Raziskava merjenja natrija v 24-urnem urinu pri reprezentativnem vzorcu (CINDI 2007) je pokazala, da prebivalci Slovenije zaužijemo kar 12,5 g soli na dan (CINDI Slovenija, 2007). 5.3.2 Priporočena vrednost Koristna je uporaba do 6g na dan, kar je pa več, pa škoduje. Ker so priporočila za zdravo prehrano pri vnosu kuhinjske soli razmeroma majhna, je potrebno izbirati med manj slano hrano. Jedem lahko okus izboljšamo z dodajanjem različnih začimb. Pomemben je tudi podatek, da kar 75 % soli zaužijemo iz industrijsko pripravljenih živil, 10 % iz povsem naravnih živil (skoraj vsa hrana vsebuje nekaj natrija) in 15 % pri pripravi hrane ter pri mizi. Iz tega je razvidno, da se je potrebno industrijsko pripravljeno hrano previdno izbirati. Uporabljajmo predvsem sveža ali zamrznjena živila, izogibajmo pa se živilom, konzerviranim s soljo (prekajenemu slanemu mesu, mesnim in zelenjavnim slanim konzervam, začimbam z dodatkom soli, raznim slanim omakam in prelivom, slanim oreščkom, slanim sirom, kislemu zelju, ...). Jedi rahlo solimo, pri mizi pa ne dosoljujemo (Turk Fajdiga, 2006). 5.4 Maščoba Maščobe, ki jih pojemo s hrano, imajo v celicah pomembno vlogo. Celična biološka aktivnost (s tem pa tudi možnost, da se bolezenski proces začne ali ustavi) je pogosto odvisna od krhkega ravnovesja maščobnih kislin, ki v celico pridejo s prehrano. To pomeni, da je za naše zdravje izjemno pomembno, kakšne maščobe jemo. Nove raziskave dokazujejo, da sproži vsaka vrsta maščobe v celicah pravcat biokemijski ognjemet, ki je zelo zapleten. Lahko povzroči, da se odpravijo na pot hormonom podobne snovi, ki spodbujajo imunske odzive na vnetja, strjevanje krvi, na glavobol, na krčenje krvnih žil, na bolečine in na rast


34

malignih tumorjev. Nasprotno pa nekatere maščobe spodbujajo celice k izdelovanju snovi, ki topijo škodljive krvne strdke, odpravljajo bolečine v sklepih in zatirajo rakave celice. Četudi je farmakologija maščob zelo zapleten proces, ki vključuje encime, številne metabolične stopnje in občutljivo ravnovesje maščob v celicah, ima velike možnosti, da prepreči ali omili bolezen (Carper, 2008a, str. 30). Maščoba je nosilec okusa pa tudi vir energije. Vsak gram maščobe vsebuje dvakrat toliko kalorij kot ogljikovi hidrati ali pa beljakovine. In vsak gram, ki ga naše telo ne porabi, se neusmiljeno kopiči. Če želimo varčevati s kalorijami, se moramo izogibati maščobam. Vse maščobe niso enake kakovosti, zato moramo biti pozorni na to, katere maščobe uživamo. Naše telo potrebuje kakovostna rastlinska olja, ki vsebujejo enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline. Te krepijo zdravje in pripomorejo k dobremu počutju. Pomembno je, da izberemo pravo vrsto maščobe. V prehrani se ne moremo povsem izogniti maščobam in prav je tako. Maščobe vsebujejo za nas življenjsko pomembne snovi, pa tudi nekateri vitamini, kot so A, D, E in K, ki jih naš organizem potrebuje in jih ne more sam proizvajati, so topni samo v maščobah. Najbolj pomembne snovi dobimo iz hladno stisnjenih rastlinskih olj, kot so na primer olivno olje, olje pšeničnih kalčkov, bučno olje. Njihove večkrat nenasičene maščobne kisline so koristne za naše živce, nas ščitijo pred strupi iz okolja ter vzdržujejo elastičnost celičnih sten in arterij. Živalskim maščobam, kot sta smetana in maslo, se raje odpovejmo, ker vsebujejo predvsem nasičene maščobne kisline, ki zvišujejo vrednost holesterola v krvi in s tem tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja (Pittroff, 2004, str. 22). 5.4.1 Varovalni učinek olivnega olja na srce in ožilje Olivno olje je maščoba, ki varuje srce. Nenasičena maščoba v olivnem olju je boljša za srce, ker je kemično do arterij prijaznejša. Znižuje škodljivi LDL holesterol, ne pa tudi varovalnega HDL. Poleg tega ima nenasičena maščoba antioksidantske lastnosti, ki arterije varujejo poškodb zaradi LDL holesterola. V Italiji so zdravniki predpisovali olivno olje v prehrani po srčnem napadu. Ugotovili so, da je bila krvna slika pri pacientih boljša in da je bila zaradi tega nevarnost za ponovni srčni napad manjša. Poleg tega dr. Walter Willett s harvardske univerze trdi, da »obstajajo stoletni dokazi o koristnosti olivnega olja«. Olivno olje je zdravnikom tako pri srcu tudi zato, ker ne prinaša nobene dodatne nevarnosti. »To je edina res varna maščoba,« zatrjuje dr. Harry Demopoulos, newyorški raziskovalec antioksidantov. Nenasičene maščobe so zgoščene tudi v mandljih, orehih, lešnikih in v avokadu. Olivno olje, pridobljeno po klasični, hladni metodi, je najboljše (Carper, 2008b, str. 17). Olivno olje pa poleg drugih že omenjenih koristnih vplivov zmanjšuje tudi lepljivost trombocitov in s tem varuje arterije. Britanski raziskovalci na Royal Free Hospital and School of Medicine v Londonu so naredili poskus s prostovoljci. Osem tednov so dvakrat na dan jemali po tričetrt jedilne žlice olivnega olja kot dodatek k običajni prehrani. Sprijemanje trombocitov v njihovi krvi se je zmanjšalo. Znanstveniki so ugotovili, da membrane trombocitov vsebujejo več oleinske kisline (maščobna kislina v olivnem olju) in manj arahidonske maščobne kisline, ki povečuje lepljivost.


35

Trombociti, ki so bili prepojeni z olivnim oljem, so izločali tudi manj tromboksana A2, zaradi katerega se trombociti sprijemajo. Znanstveniki so tako dobili še eno pojasnilo za zmanjšanje število bolezni srca pri populacijah, ki zaužijejo veliko olivnega olja (Carper, 2008b, str. 71). Če prehrani dodamo malo olivnega olja, lahko to pripomore tudi k znižanju krvnega pritiska. Pred nekaj leti so na Stanford Medical School izvedli poskus v skupini s 76 moškimi srednjih let z visokim krvnim pritiskom. Ugotovili so, da lahko količina nenasičenih maščob, ki jo vsebujejo tri žlice olivnega olja na dan, zniža sistolični pritisk za 9 mmHg, diastoličnega pa za 6 mmHg. Še pomembnejše je to, da so v neki raziskavi na University of Kentucky ugotovili, da že dve tretjini jedilne žlice olivnega olja na dan zniža diastolični krvni pritisk pri moških za okrog 5 mmHg in za 4 mmHg sistoličnega. Nedavna raziskava, ki so jo opravili na Nizozemskem, je pokazala, da uživanje velikih količin olivnega olja krvni pritisk nekoliko znižalo, celo pri tistih, ki imajo normalen pritisk (Carper, 2008b, str. 82).


36

6 TELESNA AKTIVNOST KOT VIR ZDRAVJA Če opazujemo živalski svet, se lahko marsikaj naučimo. Opazimo, da živali živijo veliko manj stresen ritem življenja (ker ne potrebujejo toliko materialnih dobrin kot mi), dosti počivajo, se naravno prehranjujejo, živijo na svežem zraku. Nam, ki smo izgubili stik z naravo, se takšno življenje zdi precej dolgočasno, kajti zasvojeni smo z veliko količino hrane, delom, zabavo, televizijo. Posledica tega je, da se premalo gibljemo, telo je neodporno proti boleznimi, imamo preveč kilogramov, živimo v stresu in podobno, zato jemljemo razna poživila (Vene, 2002, str. 187). 6.1 Učinki gibanja na telo Seznam prednosti gibanja je dolg. Že naštevanje glavnih učinkov rednega gibanja na organizem zavzame znatne razsežnosti, opisane v nadaljevanju. Mišice, kite, sklepi in kosti Mišice se okrepijo in postanejo zmogljivejše, izboljša pa se tudi njihova sposobnost obnovitve. Vezi in kite postanejo občutno bolj obremenjene, saj so z izboljšano prekrvavitvijo in oskrbo s hranili bolj elastične. Kosti postanejo trdnejše, ker so spodbujene k okrepitvi, kar poveča kostno maso. Sklepi pa postanejo bolje zaščiteni, saj obremenitev izboljša sklepno mazivo in poveča količino hrustanca. Ker mišice zaradi povečane mišične mase porabijo veliko energije, je ohranjanje stalne telesne teže oziroma doseganje želene telesne teže občutno olajšano. Medtem je zanesljivo potrjeno, da telo porablja maščevje od prve minute naprej in da se zmogljivost srca in krvnega obtoka začneta krepiti že po 10 minutah. Srce in krvni obtok Po večini se srčna mišica okrepi z vzdržljivostno vadbo, srčna storilnost se izboljša s povečano težo srca, z večjim srčnim volumnom in s povečano prekrvavitvijo srca. Krvni tlak se normalizira, celoten organizem pa je bolje preskrbljen s kisikom, saj tvori več rdečih krvnih celic. Srce se nauči delati varčno, pulz se v mirovanju zniža, elastičnost krvnih žil se poveča. To prinese pomembne prednosti, saj se zniža tveganje za srčni infarkt, prav tako pa tudi nagnjenost k trombozi. Z izboljšanim venskim pretokom in s povečano elastičnostjo žil se zmanjša verjetnost nastanka krčnih žil in težav zastoja krvi. Izboljšana prekrvavljenost pa zagotavlja večjo zaščito pred poapnitvijo žil. Vsakodnevni sprehod, prehojena pot na delo, redno delo na vrtu; v seštevku se ne več kot z eno ali dvema urama dejavnosti tedensko zniža tveganje za srčno-žilne bolezni za 30 %. Tudi pri rehabilitaciji po srčnih bolezni ima telesna dejavnost odločilno vlogo. Seveda stanje podatkov tudi tukaj ni zadovoljivo, čeprav vse pomembne raziskave sklepajo, da je šport primerna terapija. Dihanje Redno gibanje poveča zmogljivost pljuč, dihalne mišice se pomnožijo in okrepijo, izboljša se preskrbljenost pljuč s kisikom. Dihanje postane varčnejše, pljuča lahko sprejmejo več kisika, pri obremenitvi frekvenca dihanja ne poraste več tak naglo, naraste pa tudi samoočiščevalna sposobnost pljuč.


37

Presnova in imunski sistem Imunski sistem se okrepi. Že po tridesetih minutah vadbe se za tretjino poveča število pomembnih celic imunskega sistema v krvi. To okrepi obrambo pred okužbami in zmanjša tveganje za na primer nastanek tumorja. Proizvodnja inzulina se zmanjša, s čimer se prepreči nevarnost nastanka sladkorne bolezni. Živčevje in hormoni Gibanje vodi do izboljšane prekrvavitve, kar poveča dotok kisika v možgane. To zveča intelektualno storilnost in spodbuja gradnjo novih živčnih povezav. Povečajo se usklajenosti, odzivne sposobnosti, ravnotežje, prostorska orientacija in pozornost, avtonomno uravnavanje (hitrejše okrevanje, pozitiven vpliv na nespečnost, živčnost in motnje zbranosti) pa se s pogostejšim gibanjem izboljša (Lanbein in Skalnik, 2007c, str. 240). 6.2 Gibanje osrečuje Razvoj je poskrbel, da nas uporaba lastnega telesa veseli in da smo na gibanje naravnani. Že zmeren prehod poveča dotok krvi v možgane. Pod obremenitvijo pa živčne celice izdelajo več snovi, potrebnih za prenos informacij med celicami. Možgani delujejo kot telesna lekarna in proizvajajo natančno določene količine učinkovin za vse telesne funkcije. Z redno telesno dejavnostjo na blago povišani ravni se v telesu sproščajo endorfini, tiste prenašalne snovi, ki so postale znane kot hormoni sreče, ki nam vzbujajo zadovoljstvo ali celo globoko občutje uspeha. Ta mehanizem je izvorno služil temu, da je človeka v nujnih primerih pripravil do doseganja najvišjih zmogljivosti. Zdaj lahko aktivnega meščana skozi večino dneva oskrbuje z dobrim počutjem in občutno poveča zmožnost donosne predelave stresa (Lanbein in Skalnik, 2007c, str. 239). Telesna dejavnost ima ugodne učinke na zmanjševanje stresa, depresije, strahu in osamljenosti. Spodbuja splošno počutje in samozavest. To je pomembno pri ogroženih ljudeh in pri tistih, ki trpijo zaradi nizkega samospoštovanja. Socialne koristi skupinskih gibalno/športnih dejavnosti so neprecenljivega pomena za tiste skupine ljudi, ki živijo v socialni izolaciji in osamljenosti. Če smo v dobri telesni kondiciji, se počutimo čustveno razbremenjeni, telesno gibljivi, bolj sproščeni, lepše spimo, zjutraj se zbudimo spočiti, optimistični in ostanemo dolgo vitalni (Kraševec-Ravnik, 2006, str. 5). 6.3 Gibanje kot vrelec mladosti Nekateri vedo, veliko jih domneva, nekateri ne verjamejo, a zdaj je že večkrat potrjeno, da sta odločilna dejavnika zdravja in staranja, kako pogosto in koliko se gibljemo. Kdor želi proces staranja vsaj za spoznanje premagati, naj ne verjame hormonskim terapijam, lepotni kirurgiji in ezoteričnim zvarkom. Dokazano je, da naravni potek staranja upočasni le redna telesna dejavnost, s katero je mogoče doseči najvišjo mogočo starost. Dejavnost spodbuja celotno presnovo, krvni obtok, mišice in sklepe ter tudi živčevje (Lanbein in Skalnik, 2007c, str. 238).


38

6.4 Navodila za pridobivanje zdravstvene kondicije Strokovnjaki priporočajo, da naj bo telesna dejavnost čim bolj raznovrstna. Izbirajmo tiste vrste telesne dejavnosti, ki jih lahko opravljamo brez večjega naprezanja in so nam všeč. Izberimo si dejavnost, ki nam je všeč in se ujema z našim življenjskim slogom, če pri aktivnosti ne bomo uživali, bomo verjetno kmalu prenehali. Če je le mogoče, si za spremljavo izberimo tudi glasbo. V družbi s prijatelji ali družino bo užitek pri vadbi še večji. Naprezanje naj bo kratkotrajno vendar pogosto, opravljajmo ga z veseljem in lahkoto. Življenje nam bo ponudilo nove užitke, ko bomo spoznali zadovoljstvo, ki ga prinaša dobra telesna kondicija, zaupanje in samozavest, ki se porajata iz zdravega telesa (Turk, 2008, str. 11). Posamezne vrste telesne dejavnosti Pomembno je, da v naš vsakdan vključimo čim več gibalnih/športnih dejavnosti tako, da jih bomo opravljali spontano, ne da bi sploh pomislili. Aerobne gibalne/ športne dejavnosti, pravimo jim tudi vaje za srce, so zelo pomembne, ker ohranjajo in izboljšujejo splošno vzdržljivost. Zato je priporočljivo, da jih izvajamo čim večkrat na teden, najbolje vsak dan vsaj 45 minut. Gibalne/športne dejavnosti, ki so predvsem aerobnega značaja, so: hitra hoja, tek, kolesarjenje, ples, planinarjenje, gorništvo, smučanje, tek na smučeh, plavanje, aerobika, košarka, nogomet. Če aerobne dejavnosti izvajamo pravilno in ne pretiravamo, ne bi smeli ostati brez sape. Vaje za kosti so potrebne zato, ker določene oblike telesne dejavnosti povečajo ali ohranjajo mineralno kostno gostoto. Posebej se priporočajo tiste vrste telesne dejavnosti, ki kost mehansko obremenijo, kot so na primer: dvigovanje primernih uteži ali bremen, igre z žogo, igre z loparji, tek, skakanje, nogomet, gimnastika, ples, aerobika. S takimi vajami dolgoročno zmanjšujemo neravnost osteoporoze in tveganje za zlom kolka. Gotovo poznate rek: »Uporabljajte mišice, če ne jih boste izgubili«. Skrb za ohranjanje mišične moči je pomembna zato, da lahko opravljamo vsakdanja opravila, kot so: dvigovanje, nošenje, sklanjanje, obračanje, plezanje. Z vajami za ohranjanje in krepitev mišične moči pa varujemo tudi sklepe pred poškodbami in obrabo. Vaje za gibljivost in vaje za moč naše telo ohranjajo gibljivo, spretno ter močno. Priporočljivo je, da vadbi za moč in gibljivost izvajamo vzporedno. Vaje kot so na primer predklon in dotikanje prstov na nogah, dvigovanje rok nad glavo, počepi, lahko izvajamo kadar koli: doma, v službi, ko vstanemo od mize. Še bolje je, če take podobne vaje vključimo v svojo vsakdanjo »jutranjo vadbo«. Pomembne so tudi vaje za krepitev trebušnih in ledvenih mišic, ker vzdržujejo našo pokončno držo in hojo. Priporočene športne dejavnosti za ohranjanje in povečanje gibljivosti so joga, balet, za koordinacijo ples in smučanje, za moč vaje s primernimi bremeni ali utežmi in vadba v fitnesu, za vzdržljivost pa kolesarjenje (Kraševec-Ravnik, 2006, str. 10).


39

Vsakodnevni napotki in nasveti Pri svojem vsakdanjem življenju ne uporabljamo dvigal ampak stopnice, namesto z javnim prevozom ali avtomobilom se na krajše razdalje odpravimo peš ali s kolesom. Za zdravo duševno ali telesno počutje je potrebno aktivno življenje. Telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih od otroštva do pozne starosti. Zato bodimo danes telesno dejavni tudi zaradi zdravja jutri. Začetek gibalnega obdobja Če smo v slabi telesni kondiciji, je priporočljiva hoja. Hoja je popolna telesna dejavnost za zdravje in koristi celemu telesu. V razvoju človeka je prav hoja ustvarila naše telo, kakršno je danes. Zato brez hoje ne moremo preživeti. Že pol ure zmerno hitre hoje na svežem zraku dela čudeže. Strokovnjaki za srce priporočajo 30 minut na dan večino dni v tednu. Veliko ljudi misli, da se dovolj gibljejo, vendar to v resnici počne le 30 % ljudi. Redna hoja ima veliko pozitivnih učinkov na zdravje:

- krepi vzdržljivost srca ter pospešuje krvni obtok. Z redno hojo zmanjšamo vrednost srčnega infarkta za polovico.

- Krepi moč in vzdržljivost mišic ter kosti in sklepov. Če zmorete, redni hoji po ravnini dodajmo nekaj vzponov.

- Krepi kostno moč ter ohranja naše telo gibljivo, kar je še posebej pomembno v starosti (Kraševec-Ravnik, 2006, str. 15).

Med hojo imamo pokončno držo, da imajo pljuča dovolj prostora za dihanje in lahko zavestno globoko dihamo. Je posebno zdrava in sklepom prijazna športna panoga, kjer so obremenitve za gibalni aparat veliko manjše kot pri teku. Zaradi lahkotne tehnike pri hoji je primerna za ljudi, ki so kondicijsko slabi, ki imajo težave s hrbtenico ali sklepi, poleg tega pa ponuja trening za celotno telo vključenih je več mišic. Trenirani ali netrenirani, mladi in stari, zdravi in ne ravno tako zdravi - hodijo lahko vsi (Lanbein in Skalnik, 2007d, str. 342).


40

7 VPLIV STRESA NA KVALITETO ŽIVLJENJA Življenje si lahko predstavljamo kot čolniček, ki pluje po vodi. Življenjski dogodki so kot valovi, ki lahko zajamejo človeško ravnotežje. Ta čoln včasih pluje mirno, včasih pa se na obzorju pojavijo nevihte, iz oblakov se trgajo strele in visoki valovi čoln močno zamajejo. Takrat bi rekli, da je posameznik v stresu. Stres lahko sprožijo tako pozitivni kot negativni dogodki, ki zajamejo posameznikovo ravnotežje (Dernovšek, 2006, str. 8). Izraz stres izhaja iz angleščine (angl. stress) in pomeni pritisk, obremenitev ali napetost. Prvotno je bil privzet s področja fizike oziroma strojništva, kjer pomeni silo, ki deluje na določeno površino. Velika večina ljudi, ki se ukvarja s stresom, ga prevaja kot obremenitev in pri tem misli predvsem na psihično obremenitev. Danes je stres opredeljen kot odziv organizma na vsak stresogeni dejavnik. Pri tem je odziv biološki in zajame celo telo, ne samo dušo (Strac, 2007, str. 23). V medicino je izraz stres leta 1949 uvedel Hans Selye. Po njegovi definiciji je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje (Treven, 2005, str. 14). Stres sproži povečano nastajanje adrenalina in kortizola, hormonov, ki pripravljata krvne žile, srce in mišice na ukrepanje. Pospeši se delovanje srca in dihanje, poveča se krvni pritisk in mišična prekrvavitev, poveča se budnost, previdnost in pozornost, zmanjša se občutek za bolečino in apetit. Odziv z »begom ali napadom« nam pomaga, da se zavarujemo pred morebitno nevarnostjo, bodisi tako da se spopademo z njo, bodisi se ji izognemo. Torej stres ni nujno naš sovražnik. Ljudje potrebujemo določeno mero stresa. Stres koristi osebni rasti in sicer nam pomaga, da nismo lenobni, da delamo na sebi in se spreminjamo v odločno in odgovorno osebo. Če se ozremo nazaj v življenje, lahko vidimo, da so se nekatere hude stresne situacije izkazale za najboljše priložnosti v našem življenju. Zato je zelo pomembno, kako na dano situacijo gledamo in jo sprejmemo. Za normalno življenje je določena mera stresa koristna. Težava pa nastane tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali predolgo trajajo. V takih primerih lahko vodi stres v različne motnje. Pojavi se izgorelost in dolgotrajna izpostavljenost pritiskom iz okolja se izraža v fizičnih, psihičnih in socialnih motnjah. Eden najučinkovitejših načinov za premagovanje stresa je skrb za ohranjanje telesne in duševne čilosti. 15 članic EU ugotavlja, da stres na delovnem mestu vsako leto prizadene vsaj 40 milijonov zaposlenih in povzroči vsaj za 20 milijard evrov škode v ekonomiji, zdravstvu in okolju (Dernovšek, 2006, str. 13). 7.1 Trajen stres povzroča bolezen Stres je radikalni program, ki lahko telo in duha v najkrajšem času privede do pretresljivih najvišjih zmožnosti. Težava pri tem pa je, da radikalnost potrebuje izravnavo. Če po obremenitvi ne nastopi prav tako intenzivna faza počitka, je to približno tako, kot da bi pljuča nenehno vdihavala zrak ali pa bi se srce neprestano krčilo. Stresni program telesa je od samega začetka programiran na kratko dobo. Če bi se prikazali sovražniki ali divje živali, bi se morali bliskovito braniti ali pa bi morali zbežati.


41

Obremenitve modernega sveta pa so drugačne narave: npr. kdor dela s polno paro, se bori z zavistjo sodelavcev in nepravičnih nadrejenih, ne vidi smisla v svojem delu, dolga leta ne najde izpolnitve v svojem razmerju, je kronično bolan ali pa mora skrbeti za bolne in preveč obremenjuje zmožnost svojega telesa, še posebej v stresnih situacijah, v katerih mora vedno dodati še en atom energije več. Če ne morete zunanjega pritiska kratkotrajno preprečiti ali če ste večkrat preobremenjeni in ste brez zadostnega počitka, bo vaš organizem izgubil ravnovesje. Najprej se skuša še prilagoditi in celostno usklajeno kroženje stabilizirati na visoki ravni. To pomeni, da potekajo vsi sistemi potem tudi v domnevnih fazah sprostitve (Lanbein in Skalnik, 2007f, str. 524). Dolgoročno pa to ne more trajati; sčasoma pride vedno pogosteje do kratkih stikov, dokler sistem popolnoma ne izgubi zmožnosti samoregulacije. Potem telesu ne uspe več, da bi se vrnilo na stopnjo miru, zato ostane krvni tlak trajno zvišan, žile niso več tako elastične, mišice ostanejo trajno napete. Dodatne količine energije, ki stalno dotekajo, se ne porabijo in kot nevarni odpadki potujejo po telesu, maščoba, sladkor in grudaste krvne ploščice pa zamašijo žile. Zmanjša se delovanje inzulina, ki skrbi za to, da celice vsrkajo manj sladkorja. Trebušna slinavka to zazna in izloča več inzulina, toliko časa, dokler ni preobremenjena in proizvaja vedno manj snovi, ki so življenjsko pomembne. V trajnem stresu je raven hormona kortizola trajno zvišana in počne naprej tisto, kar mora: upočasnjuje imunski sistem. Posledici sta povečana neodpornost za infekcijske bolezni vseh vrst in moten sistem nadzora, ki je oviran v svojem delovanju, da bi tvorjenje tumorjev zaustavili že v kali. Razvijejo se tudi številne aktivnosti, kar povzroči alergije in avtoimunske bolezni (Lanbein in Skalnik, 2007f, str. 525). Potem ko se je stres povečal do te mere, da se ga ne da več nadzorovati, se skoraj vedno začne začaran krog. Veliko ljudi je nagnjenih k temu, da v situacijah, ko so obremenjeni, sežejo po stvareh, ki domnevno pomagajo in se odrečejo ustaljenim življenjskim navadam. Poraba cigaret narašča, vse pogosteje pa ljudje iščejo sprostitev v kozarcu vina in ne upoštevajo najosnovnejših načel zdrave prehrane. Vse to še bolj okrepi obremenitve, ki jih telo tako ali tako prenaša in ki delujejo s polno paro. Ljudje v trajnem stresu ne spremenijo samo svojega obnašanja, spremeni se tudi njihova osebnost. Občutki notranjega nemira nočejo izginiti, razvije se razdraženost, nezadovoljstvo in negativne misli (Lanbein in Skalnik, 2007f, str. 526). 7.2 Simptomi stresa Duša in telo predstavljata celoto. Večina sodobnih bolezni je na nek način povezana s stresom. Simptomi, povezani s stresom so lahko telesni, emocionalni in psihosocialni (Starc, 2007, str. 162). Prevelik in dolgotrajen stres lahko preobremeni in poruši človekov fiziološki in mentalni sistem. Posledice takšnega zloma pa se kažejo v bolezenskem stanju, nezadovoljstvu, neetičnem vedenju, napakah, zmanjšanem delovanju in odsotnosti z dela (Treven, 2005, str. 44).


42

Telesni simptomi Med telesne simptome, zaradi katerih bolniki pogosto obiščejo zdravnika, so splošni simptomi. Splošni simptomi so utrujenost, pridobivanje telesne teže ali izguba telesne teže, prevelik apetit ali izguba apetita, izguba las, znojne dlani in stopala, kožne bolezni (ekcemi, srbečica, psoriaza), motnje spanja, glavoboli (tenzijski, migrene), zvišan arterijski tlak, neredni srčni utripi, bolečine v prsnem košu, astma, bolečine v žlički, zgaga, iritabilni kolon, zaprtje, driska, reproduktivni problemi, zavrtost imunskega sistema (več vnetij, grip), bolečina v križu in mišične bolečine (Starc, 2007, str. 163). Emocionalni simptomi Med emocionalne simptome spadajo nervoznost, potrtost, vznemirjenost, frustracije, fobije, hiperreakcije, težave s spominom, pomanjkanje koncentracije, težave v razmišljanju in zloraba substanc (Starc, 2007, str. 163). Psihosocialne posledice stresa Mednje spadajo asocialno in antisocialno vedenje, poslabšanje odnosov v družini, na delovnem mestu, s sodelavci, prijatelji in tujci. Osebe se izolirajo iz družbenih aktivnosti, menjavajo službe, so nasilne doma in na delovnem mestu in imajo pogoste konflikte s sodelavci in nadrejenimi (Starc, 2007, str. 163). 7.3 Lestvica stresnih življenjskih dogodkov Thomas Holmes in Richard Rahe sta na skupini 5000 bolnikov potrdila statistično pomembno povezanost med boleznimi in 43 življenjskimi dogodki. Stresogeno vrednost sta ocenila z relativnimi enotami do 100. Gre za znano stresno lestvico po Holmesu in Raheju. Nanaša se na dogodke v zadnjem letu posameznikovega življenja. Oseba, ki v enem letu zbere več kot 300 točk, ima visoko tveganje za bolezen (80-odstotna verjetnost). Oseba s seštevkom 150 - 299 točk ima zmerno tveganje za bolezen (50 odstotna). Tveganje osebe, ki zbere manj kot 150 točk ima 30-odstotno verjetnost. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika na stres, vendar je lestvica enostavna in uporabna (Starc, 2007, str. 252).


43

Tabela 1: Lestvica stresnih življenjskih dogodkov po Holmesu in Raheju (angl. Holmes and Rahe Social Readjustment rating Scale, 1967)

Življenjski dogodki ( Stress-Skala) Točke

Smrt zakonca 100 točk

Ločitev 73 točk

Ločeno zakonsko življenje 65 točk

Prestajanje zaporne kazni 63 točk

Smrt bližnjega družinskega člana 63 točk

Telesna poškodba ali bolezen 53 točk

Poroka 50 točk

Izguba službe 47 točk

Poravnava zakonskih nesoglasij 45 točk

Upokojitev 45 točk

Zdravstvene težave družinskega člana 44 točk

Nosečnost 40 točk

Težave v spolnosti 39 točk

Rojstvo novega družinskega člana 39 točk

Spremembe na delovnem mestu 39 točk

Menjava delovnega mesta 36 točk

Pogosti prepiri z zakoncem 35 točk

Denarni dolgovi prek 77.000 € 31 točk

Težave pri poravnavi dolgov in posojil 30 točk

Spremenjena odgovornost na delovnem mestu 29 točk

Sin ali hči zapusti družino 29 točk

Težave s taščo in tastom 29 točk

Pomembni dosežki (napredovanje, nagrade) 28 točk

Partner je prekinil ali začel delovno razmerje 26 točk

Začetek ali konec otrokovega šolanja 26 točk

Sprememba stanovanjskih razmer 25 točk

Spremembe navad in običajev 24 točk

Nesoglasja z nadrejenimi 23 točk

Sprememba delovnega časa in načina dela 20 točk

Selitev v drugi kraj 20 točk

Menjava šole 20 točk

Sprememba v prostem času 19 točk

Sprememba ustaljenih dejavnosti 19 točk

Denarni dolgovi pod 23.000 € 17 točk

Spremenjen način spanja 16 točk

Spremenjen način življenja družinskega člana 15 točk

Počitnice in dopust 13 točk

Vir: Code-Knacker, 2008.


44

7.4 Strategije obvladovanja stresa Stres doleti skoraj vsakega izmed nas. Če ne naredite pravih korakov za obvladovanje stresa, se lahko znajdete v položaju, ko stres vpliva ne samo na vaše počutje, temveč tudi na zdravje vašega srca. Sprostitev Številne oblike sproščanja vključujejo:

- redne odmore med delom, - odhod na počitnice, - uživanje v konjičkih, - izvajanje dihalnih vaj, - vodenje dnevnika, - gledanje filmskih komedij, - ljubkovanje in igra s hišnimi živalmi, - pogovore s prijatelji, - molitve, meditacije, - namakanje v topli odišavljeni kopeli, - obisk v kopališču ali kozmetičnem salonu.

Ravnovesje in perspektiva Morda moramo:

- sprejeti resnico, da lahko spremenimo samo svoje vedenje, ne drugih; - sprejeti to, da ne moremo imeti vsega, kar si želimo; - spoznati, kaj je res pomembno; - spopasti se s pojmi »treba je«, »nujno je«, »mora se« v našem razmišljanju; - odpustiti sebi in drugim; - poskusiti gledati na stresna stanja kot na priložnost; - naučiti se reči ne; - zavrniti težnjo po popolnosti; - izbirati informacije, da bi se izognili preobremenitvi; - upreti se negativnemu razmišljanju; - ne poveličevati ali podcenjevati težav; - sprejeti neizogibno.

Samoobvladovanje Izboljšamo svojo sposobnost reševanja stresnih stanj.

- Bodimo raje samozavestni kot pasivni ali agresivni. Če nam je težko, se vpišimo v tečaj samozavesti in samospoštovanja.

- Opredelimo težave, izberimo si cilje in si naredimo načrt, kako jih bomo dosegli. - Prisluhnimo lastnim potrebam in skrbem. - Skušajmo vztrajati pri odločitvah, potem ko jo sprejmemo. Sprejmimo dejstvo, da

vsaka izbira vključuje tudi odpovedovanje.


45

Obvladovanje časa Da bi čutili, da imamo več nadzora nad svojim življenjem, si učinkovito organizirajmo čas. Uporabljamo naslednje tehnike:

- razvrščanje po prednosti, - postavljamo realne roke, - pomembne ali težke naloge opravljamo, ko smo najbolj sveži, - pričakujmo stresne trenutke in jih načrtujmo vnaprej, - vzemimo si vsak dan čas zase, - ne naložimo si preveč, - pooblastimo druge, - delajmo eno stvar naenkrat.

Razmerja Drugi ljudje lahko zmanjšajo stres ali prispevajo k njemu. Skušajmo:

- negovati tesne stike, - izboljšati svoje komunikacijske sposobnosti, - upoštevati čustva drugih ljudi in jih ločiti od svojih, - reševati težave v odnosih, - ostati v stikih s prijatelji, - ponuditi spodbudo in podporo ljudem okoli sebe.

Pomoč in podpora Spoznajmo, da imamo vire v sebi in zunaj sebe.

- Vsak dan se spodbudimo, da bomo poskušali učinkoviteje obvladovati stres. - Člana družine, prijatelja ali svetovalca prosimo za pomoč, ko jo potrebujemo.

Z upoštevanjem naučenih tehnik se bo raven stresnih hormonov znižala, nam pa bo pomagalo, da bomo kos tistemu, kaj nam bo pač prineslo življenje (Reader's Digest, 2005, str. 294). 7.5 Zdravljenje stresa Prvi del obvladovanja stresa je, da opazite, kaj ali kdo vam povzroča stres in kako se na njega odzivamo. Drugi del je, da zmanjšamo oblike stresa, ki se jim lahko izognemo, tako da na primer pustimo neprimerno službo, živimo v okviru svojih zmožnostih in si uredimo delovno mesto tako, da je prijetnejše. Tretji del obvladovanja stresa je, da uporabimo že prej omenjene strategije za obvladovanje stresa, ki nam pomagajo, da se razumno odzovemo na pritisk. Prehrana Med stresom telo hitreje porablja hranilne snovi kot navadno. To lahko vodi do pomanjkanja in posledično do zmanjševanja imunosti, razen če hranilne snovi nadomestimo s hrano, ki jo pojemo, ali z dodatki. Ob tem je potrebno upoštevati nekaj priporočil:

- jejmo redno in potrudimo se, da bomo med obroki sproščeni, - jejmo hrano, bogato z vitamini A, B, C in E, flavonoidi, kalcijem, magnezijem,

selenom in esencialnimi maščobnimi kislinami,


46

- zmanjšamo uživanje kofeina in alkohola, - jejmo več sadja, zelenjave in polnozrnatih žit. Uživajmo manj živalskih beljakovin

in manj rafinirane hrane, pripravljene z belo moko ali dodanim sladkorjem, ki zmanjša imunost (Reader's Digest, 2005, str. 293).

Tudi uživanje 1 do 2 litra kemijsko in biološko neoporečne vode dnevno je pri ljudeh v kroničnem stresu zelo zaželjeno. Pri ljudeh v stresu je povečana zgoščenost krvi zaradi povečanega izgubljanja tekočine, kot na primer povečano znojenje, premik tekočine v izvenžilne prostore in premajhno uživanje tekočin. Povečana zgoščenost krvi povečuje nagnjenost krvi k strjevanju in zmanjšuje pretočnost krvi (Starc, 2007, str. 300). Aromaterapija in masaža Čeprav poznamo še več drugih načinov uporabe eteričnih olj, je zdravilnost aromaterapije najpomebnejša kombinacija človeškega dotika in eteričnih olj. Človek nagonsko občuti blagodejno delovanje dotika - dotikanje je pomembna oblika negovornega sporazumevanja. Zdravilna moč dotika je odvisna predvsem od terapevtovih rok, njegova spretnost pa mora biti usklajena s premišljeno izbiro eteričnih olj (Farrer-Halls, 2007, str. 10). Aromaterapijska masaža vsega telesa pri usposobljenem aromaterapevtu je vrhunec aromaterapijskih oblik zdravljenja. Kombinacija zdravilnega dotika, mehkega gladenja, odločnega in globokega masiranja napetih mišic ter terapevtskih moči eteričnih olj je namreč neprecenljivo blagodejna. So pa koristne tudi preproste masažne tehnike prijatelja ali družinskega člana. Učinkovita pa je tudi samomasaža. Aromaterapijska masaža blaži in odpravlja različne težave ter učinkuje na telo kot tudi na duševnost, čustvenost in energičnost. Na telesni ravni lahko z različnimi prijemi in gladilnimi gibi odpravljamo bolečino, spodbudimo pretok krvi in linfe, pomagamo odstranjevati strupene ali odpadne snovi iz telesa ter sprostimo napete in utrujene mišice. Na čustveni ravni lahko z masažo umirimo misli in čustva ter spodbudimo globoko sprostitev. Kot spremljajoči učinek se po aromaterapijski masaži pojavi še občutek duševnega ugodja in energetske povezanosti z naravo (Farrer-Halls, 2007, str. 134). Eterična olja pridejo v telo prek sluznice v nosu in bronhijih ter tako dosežejo organe in centralno živčevje. Sivkino olje pomirja, timijan oziroma materina dušica aktivira, jasminovo olje poživlja, pomarančno in limonino olje pa razvedri. Olje smrekovih iglici in rožmarina kanite v kopel ali pa se sproščajte in uspavajte z oljem iz hmelja, grenke pomaranče ali lipe (Lanbein in Skalnik, 2007f, str. 535). Meditacija Meditacija pomeni za vsako dušo manjši dopust. Kdor meditira, lahko izklopi dogajanje okoli sebe, se umiri in sprosti. Osvobodi se stresa in jeze ter ju nadomesti z notranjim mirom (Lanbein in Skalnik, 2007f, str. 537). Sprostitvene tehnike in tehnike meditacije imajo znanstveno dokazane ugodne učinke na telo, možgane in zdravje. Učitelji meditacije menijo, da je ena ura meditacije enakovredna štirim uram spanja. Zanje si je preprosto potrebno vzeti čas po lastnem nagnjenju.


47

Med najpreprostejše tehnike spada nekaj minutna sprostitev, ki zahteva le miren kotiček, stol in motivacijo. Pri tej tehniki sprostitve se usedemo, zravnamo hrbtenico, zapremo oči, spustimo ramena in postopno sprostimo vse mišice. Nato se v mislih osredotočimo na počasno, nevsiljeno in ritmično dihanje, vse druge misli, težave, dvome in strahove pa odslovimo. Ob tem si lahko predstavljamo ali naslikamo in podoživimo radostne trenutke iz življenja, lepo okolje ali lep dogodek. Po sprostitvi in v mislih obnovljenem dogodku iz našega življenja se sproščeni vrnemo v realno življenje. Za drugo zelo učinkovito tehniko sproščanja pa poznamo smeh, katerega je vedno manj v tem sodobnem svetu. Smeh ima številne ugodne učinke na počutje človeka, predvsem pa zmanjšuje psihično napetost (Starc, 2007, str. 292). Raziskave so pokazale, da smeh znižuje krvni tlak in raven stresnih hormonov, povečuje mišično prožnost, krepi naš imunski sistem, sproži sproščanje endorfinov (hormoni sreče) in povzroča splošen občutek ugodja. Obenem pa je smeh tudi nalezljiv (Dernovšek, 2006, str. 77). Dokazani dolgoročni učinki redne meditacije so boljše prenašanje stresa, neustrašnost, oddaljevanje od vsakdanjih težav in opazovanje življenjskih situacij z drugega zornega kota. Meditacijo lahko izvajate ne glede na to kateri veri pripadate. Edini pogoj je želja po tem, da razširite zavest in najdete samega sebe (Lanbein in Skalnik, 2007f, str. 538). Zeliščni pripravki V posebno stresnih časih lahko pomagajo čaji, pripravljeni iz pomirjevalnih zelišč. Popijmo skodelico kamiličnega čaja, baldrijanovega, lipovega, ali deteljinega čaja enkrat ali dvakrat na dan (Reader's Digest, 2005, str. 293). Druge terapije Strokovna pomoč, tako imenovan svetovalec ali psihoterapevt, nam lahko pomaga obvladovati stres in preučiti razloge, zakaj se nam zdi reševanja stresa težko. Akupunktura in številne oblike terapije, ki vključujejo telovadbo ali telesno manipulacijo (masaža in joga), lahko olajšajo simptome, povezane s stresom (Reader's Digest, 2005, str. 295). Omenjene skupine, skupine za samopomoč, šola pozitivnega razmišljanja, razna združenja in klubi pridejo prav predvsem v kriznih trenutkih ali obdobjih, saj je splošno znano, da ljudje s socialno podporo lažje prebrodijo stres in bolj optimistično zrejo v prihodnost (Starc, 2007, str. 102).


48

8 POMEN KVALITETNEGA SPANCA ZA PSIHOFIZIČNO RAVNOVESJE Življenje organizma niha med budnostjo in spanjem. Običajno mislimo, da se pomembne aktivnosti dogajajo v času budnosti, spanje pa je stanje pasivnosti, ki se začne takrat, ko zapremo oči. To mnenje izhaja iz napačnega razmišljanja, da spanje ni aktivnost in ni pomembno za življenje; je nekaj, kar je naravno. Spanje ima pomembno vlogo pri vzdrževanju, kot tudi pri zdravljenju. Spanje je biološka potreba organizma in najboljša oblika počitka, ki jo izzove utrujenost. Lahko bi rekli, da je spanje doživeto izkustvo, ki traja povprečno 8 ur in je stanje spremenjene ali zožene zavesti, vsak dan se opravlja v istem času, običajni izid je občutek spočitosti in obnovitve fizične, psihične in intelektualne energije (Ivanuša in Železnik, 2008, str. 155). Spanec je človeku neobhodno potreben, prav tako kot zrak. Pomen spanca, kakor tudi zraka, se zavedamo šele takrat, ko nam ga primanjkuje ali kadar čutimo potrebo po njem. Človek lahko zdrži popoln post približno en mesec, vendar pa popolnoma brez spanja ne more zdržati več kot enajst dni (Mathieu, 2000, str. 31). Odrasli spijo vsako noč povprečno od sedem do devet ur. Kot vemo, se telo med tem časom po potrebi obnavlja. Izločajo se strupene snovi, obnavljajo se tkiva in celice. Naš um predeluje stresne situacije, ki so se preko dneva nakopičile in zmanjšujejo njihov škodljiv učinek na organizem. Dokazano je, da brez spanca telo in um ne moreta pravilno delovati. Če gre za dolgotrajno pomanjkanje ali slabo kvaliteto spanja, trpi naše telesno in duševno zdravje. To se negativno odraža na naši ustvarjalnosti, zmožnosti uživanja življenja in na našem videzu (Kelly, 2006, str. 6). 8.1 Pomembnost spanca na telo Milijoni ljudi trpijo za kroničnim pomanjkanjem spanca, s tem ogrožajo svoje zdravje, kakovost in celo dolžino življenja. Nove raziskave kažejo, zakaj je to, da prespimo dovolj ur, najpomembnejše v našem življenju. Čeprav srce nikoli ne miruje, pa se med počitkom in spanjem razbremeni in okrepi – deluje počasneje in umirjeno. Poskrbimo za primerno količino mirnega, krepčilnega spanca, ki varuje srce in ožilje ter organizem nasploh (Miller Kase, 2008, str. 48). Živimo dlje in bolj zdravo Približno 40 % ljudi spi v nočeh ob koncu tedna manj kot sedem ur, zato jih ima veliko težave. »Povezava med spancem in zdravjem ter slabim spancem in boleznijo postaja vse jasnejša,« pravi dr. Lawrence Epstein, avtor dela Vodnik harvardske medicinske fakultete do dobrega spanca. Dolžina spanca se je povprečno osem ur na noč, kot je značilno za 50. leta 20. stoletja, v zadnjih letih znižala na sedem ur. Hkrati postaja visok pritisk vedno hujša težava. Krvni pritisk in srčni utrip sta med spanjem običajno najnižja, ljudje, ki spijo manj, pa so bolj nagnjeni k višjemu pritisku. Zveza med visokim pritiskom in dolžino spanca bi lahko pojasnila tudi druge rezultate raziskav, ki povezujejo pomanjkanje spanca z večjo možnostjo srčnega infarkta, sladkorne bolezni, pridobivanja telesne teže in drugih težav.


49

Če bolje spimo, bomo bolj utrjeni pred boleznimi. »Ljudje, ki še premalo spijo, imajo v telesu več stresnih hormonov in so bolj nagnjeni k vnetjem, oboje pa lahko oslabi imunski sistem,« pravi dr. Phyllis Zee, pomočnica direktorja Centra za spanje in bioritem na Severozahodni univerzi v Chicagu. Dejansko lahko spanec povzroči celo to, da cepivo proti gripi bolje deluje. Raziskava je potekala na Univerzi v Chicagu. Pri tistih, ki so spali premalo, pa se je v primerjavi z naspanimi moškimi razvila le slaba polovica protivirusnih protiteles. To preprosto pomeni, da ljudje, ki spijo dobro, dlje živijo. Zato pojdimo zgodaj spat, pa bomo živahni in polni življenja še v pozni starosti. Bodimo lepši, počutimo se bolje Ljudje, ki nekaj noči zapored spijo samo po štiri ali pet ur, občutijo več telesnih težav, bolita jih glava in želodec, hkrati pa se pri njih spremeni metabolizem, na podoben način kot pri običajnem staranju. Nič čudnega, da smo po neprespani noči videti grozni. Eden od razlogov so lahko tudi rasni hormoni. Le ti so odločilni pri tem, da med staranjem ostanemo lepi. Raven teh hormonov se med dvajsetim in šestdesetim letom bistveno zmanjša, meni srčni kirurg dr. Mehmet C. Oz: »Rasni hormoni nas pomlajujejo.« Če imate v krvi visoko vrednost tega hormona, imate večjo mišično maso in lepšo kožo. Zato je dobro, da ohranite čim višjo vrednost tega hormona in pri tem je najpomembnejši spanec. Bodimo srečnejši, manj razrvani Več kot polovica odraslih, ki jih je leta 2005 pregledala Državna ustanova za spanje, je povedala, da vsaj nekaj noči na teden trpijo za nespečnostjo. Sodeč po najnovejših raziskavah, nastaja v telesu ljudi, ki trpijo za nespečnostjo, več stresnega hormona kot pri drugih. Zato so nenehno zaskrbljeni in se težko umirijo in zaspijo. Ker ne morejo spati, so še bolj napeti, kar je sčasoma zanje usodno. Ljudje, ki ne spijo, že po nekaj dneh in neprespanih nočeh postanejo depresivni, depresija pa spet povzroča nespečnost. Gre za začarani krog. Znano pa je tudi, da se zaradi boljšega spanca počutimo srečnejše. Za zmogljive možgane Zaradi pomanjkanja spanca nismo samo manj zdravi. Primanjkljaj vpliva tudi na našo zbranost, veščine reševanja problemov, na spomin in razpoloženje. Pomanjkanje spanca lahko povzroči kognitivne in telesne težave, podobne tistim, ki se pojavijo zaradi prevelike količine alkohola. Delovne sposobnosti osebe, ki je neprekinjeno budna 17 ur, so skoraj enake, kot če bi imela 0,5 promila alkohola. Vsako leto umre v Ameriki približno 1500 ljudi v avtomobilskih nesrečah, ki se zgodijo, ker vozijo preutrujeni. Nova raziskava Vojaškega raziskovalnega inštituta Walterja Reeda v Marylandu je pokazala vznemirljive rezultate: pomanjkanje spanca lahko vpliva na posameznikovo moralno presojanje. To je najbolj pomembno pri zdravnikih in vojakih, saj so njihove odločitve največkrat povezane z življenjem ali smrtjo. A pomislimo tudi kaj se zgodi, če so odločitve neprespanih učiteljev, poslovnežev, odvetnikov in drugih pod vplivov napačne moralne presoje. Boljši spanec vpliva tudi na sprejetje boljših odločitev.


50

Izgubimo nekaj kilogramov Najbrž ni presenetljivo, da se v Ameriki nagnjenost k vedno krajšemu spancu pojavlja skupaj z naraščajočo nagnjenostjo k debelosti. Nedavne raziskave kažejo, da so ljudje, ki ne spijo dovolj, bolj nagnjeni k pridobivanju telesne teže. Ugotovili so, da se s pomanjkanjem spanca upočasnjuje metabolizem in povečuje ješčnost. Pomanjkanje spanca znižuje raven hormona leptina, ki daje občutek sitosti, povečuje pa raven hormona grelina, ki povzroča občutek lakote. Raziskave so pokazale tudi, da pomanjkanje spanca vpliva na izbiro hrane. Če smo neprespani, segamo po jedeh z ogljikovimi hidrati in s sladkorjem. Pomanjkanje spanca zmanjša občutljivost za inzulin in tako se poveča možnost, da se razvije sladkorna bolezen tipa 2 (Miller Kase, 2008, str. 48). 8.2 Različni vzroki nespečnosti Vzroki, ki vodijo do težav pri spanju in do nespočitosti po spanju, so zelo raznoliki. Možni vzroki:

- stres, duševne težave in obremenjujoči življenjski dogodki (družina, služba, pomembne odločitve, skrbi glede denarja, žalovanje, strah);

- dolgo delo in duševno naprezanje pred spanjem; - dolgi večeri gledanja filmov, posebej če smo pred tem že spali; - preveč alkohola, kave, črnega ali zelenega čaja, kole, energijskih napitkov, cigaret; - prepozna večerja z veliko kalorijami; - nezdravo in neprimerno okolje za spanje (luč, hrup, slab zrak, slabo ležišče,

električne naprave okrog postelje); - nereden ritem spanja in budnosti, na primer pri izmenskem delu ali pri menjavi

časovnih pasov; - boleče in neprijetne bolezni vseh vrst, kot so bolečine v hrbtu, bolezni dihalnih

poti, težave s srcem. Nekatere bolezni so ponoči posebej neprijetne, na primer srbeči izpuščaji, sindrom nemirnih nog;

- bolezni, poškodbe, operacije, ki onemogočajo gibanje; - psihične bolezni, kot so depresija, strah, shizofrenija, starostna demenca; - zdravila, ki bolnika prebudijo, kot so sredstva proti bolečinam in gripi, ki

vsebujejo kofein, ter nekateri preparati proti prehladu, astmi in alergijam, določeni antibiotiki, sredstva za zniževanje krvnega pritiska, antidepresivi, kortikosteroidi, ščitnični hormoni, zdravila za krvni obtok in citostatiki;

- prepogosto jemanje uspaval (vodi do trajne nespečnosti); - smrčanje in apnoje v spanju, lahko motijo tudi spanec tistega, ki spi poleg vas.

Kdor ima motnje pri spanju več kot pol leta, ima kronično moten spanec. Poiščite zdravniško pomoč, če imate redne težave z nespečnostjo ali drugo motnjo spanja. Večinoma niso več v ospredju predhodni vzroki, ampak se motnje osamosvojijo in kot takšne postanejo težava (Lanbein in Skalnik, 2007d, str. 300).


51

9 EMPIRIČNI DEL 9.1 Materiali in metode dela V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno (opisno) in analitično (raziskovalno) metodo dela. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik sestavljen iz 30 vprašanj. Kot metoda zbiranja podatkov je bil uporabljen zaprti tip intervjuja. Anketiranje je bilo opravljeno v mesecu marcu 2009 v Pomurski regiji. Zagotovljena je bila anonimnost. Anketiranih je bilo 50 ljudi mešane populacije. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno metodo dela, pregled ter analizo različne literature in anketnega vprašalnika. Anketni rezultati so prikazani v obliki grafov, ki so oblikovani z računalniškim programom Microsoft Excel 2007. 9.1.1 Namen raziskave Bolezni srca in ožilja so postale globalni vzrok smrti in invalidnosti, zato je za ljudi pomembno, da poznajo in se zavedajo resne zdravstvene ogroženosti, ki ga potegne za seboj sodobno življenje in nezdrav način življenja. V diplomski nalogi želimo predstaviti teoretični del z opisi same bolezni, dejavnike tveganja, posledice, predvsem pa preventivo, kako se izognemo nevarnostim za srce in ožilje. V diplomski nalogi smo predstavili tudi raziskavo med naključnimi ljudmi različne populacije s tem namenom, da ugotovimo, kako dobro so osveščeni o boleznih srca in ožilja in koliko upoštevajo priporočen zdrav način življenja. 9.1.2 Cilji raziskave Cilji so:

- izvesti raziskavo o osveščenosti ljudi in o upoštevanju priporočenega zdravega načina življenja za preprečevanje bolezni srca in ožilja,

- predstaviti srčno-žilna obolenja, vzroke za nastanek le-teh in preventivno delovanje in ukrepanje za preprečevanje bolezni srca in ožilja,

- predstaviti sodobno življenje v povezanosti z boleznimi modernega časa in vpliv na ljudi.

9.1.3 Hipoteze H1: Predvidevamo, da so ljudje kljub velikemu osveščanju premalo poučeni zaradi nezainteresiranosti in se premalo zavedajo posledic nepravilnega načina življenja. H2: Predvidevamo, da se ljudje nepravilno prehranjujejo in imajo povišano telesno težo. H3: Predvidevamo, da ljudje ne izvajajo za zdravje pomembne vsakodnevne telesne aktivnosti. H4: Predvidevamo, da so spremenili svoj način življenja bolniki, ki že obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi.


52

9.1.4 Rezultati raziskave Graf 1: Spol

V anketnem vprašalniku je sodelovalo 50 oseb, med njimi je bilo 27 (54 %) oseb ženskega spola in 23 (46 %) oseb moškega spola. Graf 2: Starost

Med intervjuvanci je bilo 21(42 %) oseb starih med 20 in 35 let, 22 (44 %) oseb med 36 in 50 let, 4 (8 %) osebe med 51 in 65 let ter 3 (6 %) osebe med 66 in 85 let.


53

Graf 3: Družinska obremenjenost

12 (24 %) anketiranih ljudi ima v sorodu osebe s srčno-žilnimi obolenji, 34 (68 %) ljudi ni dedno obremenjenih, 4 (8 %) osebam pa ta podatek ni znan. Graf 4: Seznanjenost družbe

Med anketirano populacijo jih 13 (26 %) ljudi meni da je družba dovolj seznanjena o boleznih srca in ožilja in njihovimi posledicami, 16 (32 %) ljudi meni, da so premalo seznanjeni ter 21 (42 %) oseb je mnenja da je družba delno seznanjena.


54

Graf 5: Vir informacij o aktualni temi

Intervjuvanci dobijo največ informacij iz medijev kot so televizija, časopisi, revije, internet, in to 38 (76 %) oseb, 3 (6 %) osebe dobijo od družbe tako imenovane družine, znancev, prijateljev, 2 (4 %) osebi dobivata informacije v službi, 5 (10 %) oseb se o informacijah pozanima kar pri zdravniku, 2 (4 %) osebi pa sta mnenja da ne dobita zadosti informacij. Graf 6: Želeni viri informacij o aktualni temi

17 (34 %) oseb bi si želelo več oglaševanja po medijih, 2 (4 %) osebi se želita informacij iz skupin in društev, 17 (34 %) oseb cilja na organizirana predavanja in 14 (28 %) oseb si želi, da bi jim zdravnik podal več informacij o aktualni temi.


55

Graf 7: Preventivna dejavnost

21 (42 %) ljudi meni da je najboljša preventiva zdrava in uravnotežena prehrana, 12 (24 %) oseb je mnenja da je telesna dejavnost najbolj pomembna, izogibanje stresnih obremenitvam je pomembno 10 (20 %) osebam, 6 (12 %) osebam se zdijo pomembne redne kontrole pri osebnem zdravniku, 1 (2 %) osebi se pa kot najbolj pomembna preventivna dejavnost zdi redno jemanje zdravil. Graf 8: Prisotnost bolezni ali stanj pri anketirancih

Med anketirano populacijo ima 13 (26 %) oseb zvišan krvni tlak, 5 (10 %) oseb prsno bolečino, 1 (2 %) je imela možgasko kap in ima posledice ter 31 (62 %) oseb še ni imelo soočenja z navedenimi bolezni in ne boleha za posledicami bolezni srca in ožilja.


56

Graf 9: Odnos do zdravega življenja

18 (36 %) intervjuvanih pravi, da sedaj živi bolj zdravo kot pred leti. 18 (36 %) oseb meni, da je pred leti živelo bolj zdravo kot sedaj. 14 (28 %) intervjuvanih meni da so vedno živeli zdravo. Mnogi ljudje so mnenja, da živijo zdravo, vendar to še ne pomeni, da živijo dejansko po priporočilih za zdravo življenje. Graf 10: Pogostost prehranjevanja

Manj kot 3 obroke dnevno ima 9 (18 %) oseb. 21 (42 %) oseb si vzame čas za obrok trikrat dnevno. Štirikrat dnevno ima obrok 16 (32 %) oseb in petkrat dnevno jedo samo 4 (8 %) osebe.


57

Graf 11: Pogostost uživanja sadja in zelenjave

V anketnem vprašalniku je 30 (60 %) ljudi označilo, da sadje in zelenjavo uživa vsak dan, 10 (20 %) ljudi jo uživa 4 - 6 krat na teden, 9 (18 %) ljudi uživa sadje in zelenjavo 1 - 3 krat na teden in ena oseba uživa sadje in zelenjavo samo 1 - 3 krat na mesec. Graf 12: Pogostost uživanja nezdravih jedi

Nezdrave jedi, kot so ocvrte jedi, gotove jedi iz pločevink, juhe iz koncentratov in podobne stvari uživata 2 (4 %) osebi vsak dan, 17 (34 %) oseb uživa 1-3 krat na teden, 30 (60 %) uživa te stvari 1-3 krat na mesec in 1 (2 %) oseba nezdravih jedi ne uživa.


58

Graf 13: Dosoljevanje obrokov

1 (2 %) oseba hrano dosoli še preden jo poskusi, 10 (20 %) oseb hrano dosoli, ko se jim zdi jed premalo soljena, 24 (48 %) oseb redko dosoli in nikoli ne dosoli 15 (30 %) oseb. Graf 14: Vpliv soli na visok krvni pritisk

Da kuhinjska sol vpliva na visok krvni pritisk meni 42 (84 %) ljudi, da soli ne moremo povezati s krvnim pritiskom menijo 3 (6 %) osebe in 5 (10 %) oseb tega ne ve, če kuhinjska sol vpliva na visok krvni pritisk.


59

Graf 15: Trajanje telesne aktivnosti

11 (22 %) anketirancev izvaja telesno dejavnost manj kot 20 minut, pri 27 (54 %) osebah traja telesna dejavnost več kot 20 minut in 12 (24 %) oseb ni telesno aktivnih. Graf 16: Pogostost izvajane telesne dejavnosti

Odgovarjali so samo tisti anketiranci, ki so na 15. vprašanje odgovorili pritrdilno. S telesno dejavnostjo 3 - 4 krat na teden se ukvarja 24 ( 48 %) oseb in 14 (28 %) oseb se ukvarja z telesno dejavnostjo manj kot 3 - 4 krat na teden.


60

Graf 17: Pogostost občutka napetosti in stresa

Med anketirano populacijo so štiri (8 %) osebe, ki niso nikoli pod stresom ali velikim pritiskom. Zelo redko čuti stres 17 (34 %) oseb, 14 (28 %) oseb občasno občuti stres in njegove posledice. Pogosteje občutijo stres 13 (26 %) anketirancev in vsakodnevno se srečujeta s stresom in občutkom napetosti dva (4 %) anketiranca. Graf 18: Vrsta telesne aktivnosti

Sprehaja se 31 (62 %) intervjuvanih oseb. Kolesari jih 5 (10 %) anketirancev. 2 (4 %) intervujvanca redno plavata in 8 (16 %) oseb se poslužuje telesnih aktivnosti, kot so fitnes, telovadba, pohodništvo, nogomet, košarka in odbojka. Telesna aktivnost pa ne zanima 4 (8 %) osebe.


61

Graf 19: Čas trajanja spanja

Med intervujvano populacijo so 4 (8 %) osebe, ki spijo manj kot 5 ur dnevno. Nujno potreben čas, 5 - 8 ur spanja dnevno, si zagotovi 43 (86 %) oseb in več kot 8 ur dnevno spijo 3 (6 %) osebe. Graf 20: Pogostost uživanja alkoholnih pijač

Pitja alkoholnih pijač v zadnjih 12 mesecih se ena (2 %) oseba poslužuje vsak dan. Ena (2 %) oseba pije 3 - 6 krat na teden. 1 - 2 krat tedensko si privošči alkoholne pijače 12 (24 %) oseb. 23 (46 %) oseb jih uživa le nekaj krat na leto. 5 (10 %) oseb pa nikoli ne uživa alkoholnih pijač.


62

Graf 21: Kajenje med anketirano populacijo

31 (62 %) oseb med intervjuvanci je nekadilcev. 7 (14 %) oseb je kadilcev in 12 ( 24 %) oseb je nekdaj kadilo, vendar je prenehalo. Graf 22: Želja po opustitvi kajenja

Med anketirano populacijo je 7 (14 %) kadilcev. Nekadilcev je 43 (86 %). Želja po prenehanju kajenja spremlja samo dva kadilca. Pet kadilcev pa niti ne razmišlja o opustitvi kajenja.


63

Graf 23: Vedenje o nevarnosti pasivnega kajenja

O dejstvu, da pasivno kajenje škodljivo vpliva na zdravje, je pozitivno odgovorilo 48 (96 %) oseb. Dve (4 %) osebi sta pa o pasivnem kajenju in njegovi škodljivosti nista seznanjeni. Graf 24: Mnenje o protikadilskem zakonu

43 (86 %) oseb popolnoma podpira protikadilski zakon. 4 (8 %) osebe se z njim strinjajo, vendar menijo, da je vseeno prestrog in tri (6 %) osebe se ne strinja s protikadilskim zakonom.


64

Graf 25: Index telesne mase

Normalno telesno težo ima 20 (40 %) anketiranih oseb. 23 (46 %) oseb ima čezmerno telesno težo. Debelost 1. stopnje ima 7 (14 %) oseb.


65

10 RAZPRAVA IN SKLEPI 10.1 Potrditev oziroma zavrnitev hipotez V prvi hipotezi smo predvideli, da so ljudje kljub velikemu osveščanju premalo poučeni zaradi nezainteresiranosti in se premalo zavedajo posledic nepravilnega načina življenja. Največ ljudi umre za posledicami srčno-žilnih bolezni, zato je prav, da o tej najpomembnejši mišici in osrednjem delu naše duševnosti podrobneje in večkrat govorimo. Za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni je zelo pomembna preventiva v obliki ozavešcanja ljudi in vpliv na prehrambeno industrijo. Naša raziskava je pokazala, da ljudje kljub veliki osveščenosti dobijo premalo informacij o boleznih srca in ožilja in njihovimi posledicami. Kar 74 % anketirancev si želi več informacij in raziskav. Največ informacij dobijo iz medijev, kot so televizija, časopisi, revije, internet. Želijo pa si še več novega znanja iz medijev, skupin, društev in organiziranih predavanj. Torej lahko prvo hipotezo potrdimo. V drugi hipotezi smo predvidevali, da se ljudje nepravilno prehranjujejo in imajo povišano telesno težo. Dejstvo je, da sta prehrana in zdravje tesno povezana. Kako pomembna je zdrava prehrana, pa se pogosto zavemo šele, ko zbolimo. Takrat začnemo razmišljati, kaj jemo, kaj je zdrava in uravnotežena prehrana in kakšen je naš način življenja. Kanadska študija je pokazala, da so ljudje, ki uživajo tako imenovano „zahodno“ hrano, ki temelji na mesu, jajcih in hitri hrani, bolj ogroženi, da bodo doživeli srčni napad (Dnevnik.si, 2008). Naša raziskava je pokazala da 42 % anketiranih meni, da je prehrana najbolj pomembna preventivna dejavnost. Vendar se anketiranci še vedno nepravilno prehranjujejo, nepravilna je sestava jedilnikov in tudi prevelika količina zaužite prehrane. Anketiranci vse preveč posegajo po hitri prehrani, ocvrtih jedeh, že v naprej pripravljenih obrokih, kjer se skriva veliko kalorij, skritih soli in konzervansov. Sadje in zelenjavo uživa samo 60 % anketiranih vsak dan. Rezultati so pokazali, da je 60 % anketiranih predebelih. Ljudje s preveliko telesno težo bi se morali bolj zavedati nevarnih posledic, ki povzroča debelost. Torej lahko drugo hipotezo prav tako potrdimo.


66

V tretji hipotezi smo predvidevali, da ljudje ne izvajajo za zdravje pomembne vsakodnevne telesne aktivnosti. Raziskave kažejo, da v zahodni Evropi več kot 30 % odraslih oseb ni dovolj telesno aktivnih, raven telesne aktivnosti pa še naprej upada. Tehnični pripomočki ljudem omogočajo življenje z majhnim telesnim naporom, večina ljudi pa sprejema ta prihranek energije brez nadomestila v telesni aktivnosti. Naša raziskava je pokazala da se 76 % vseh anketirancev udeležuje nujno potrebnega gibanja za zdravje. 48 % anketirancev se udeležuje redne telesne aktivnosti, kar šteje 3 – 4 krat na teden po 20 minut. Anketiranci se udeležujejo raznih športnih iger, kot so košarka, odbojka, nogomet, kolesarjenje, plavanje ... Večina pa si privošči sprehod večkrat na teden. Rezultati pa so tudi pokazali tudi, da intervjuvanci, ki se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo bolj pazijo na svoje zdravje. Uživajo več sadja in zelenjave in se manj poslužujejo nezdrave prehrane, kajenja, alkohola ter so manj pod stresom. Torej lahko tretjo hipotezo zavržemo. V četrti hipotezi smo predvidevali, da so spremenili svoj način življenja bolniki, ki že obolevajo za srčno-žilne bolezni. Raziskava je pokazala, da so anketiranci, ki imajo zvišan krvni pritisk, prsno bolečino v mirovanju ali gibanju ter prebolelo srčno kap, delno spremenili svoj način življenja in to samo 50 % obolelih. To je zelo zaskrbljujoč podatek. Ti anketiranci priznajo, da so pred leti živeli bolj zdravo kot sedaj, kar je posledica modernega časa in hitrega tempa življenja. Anketirani bolniki imajo preveliko telesno težo in večina jih ima zvišan krvni pritisk. Polovica obolelih ankentirancev se sicer redno ukvarja s telesno aktivnostjo, vendar še premalo pazijo na primerno prehrano, uživajo predvsem veliko ocvrtih jedi, juh iz koncentratov in skritih soli, premalo pa uživajo sadja in zelenjave. Torej lahko četrto hipotezo zavržemo.


67

11 RAZPRAVA O REZULTATIH Raziskava v diplomski nalogi z naslovom Sodobno življenje in nevarnosti za srce iz ožilje je potekala v Pomurju med naključnimi ljudmi različnih starosti. S pomočjo ankete smo želeli med anketiranci ugotoviti osveščenost ljudi o zdravem načinu življenja in o vplivu sodobnega časa na zdravje ankentirancev in pojavnost bolezni srca in ožilja, ugotoviti prehranjevalne navade, stanje telesne aktivnosti in razvad, kot so alkohol in kajenje. V raziskavi je bilo zajetih 50 naključnih anketirancev v starosti med 20 in 85 leti. Na vprašanje, ali je družba dovolj seznanjena o boleznih srca in ožilja in njihovimi posledicami, je samo 26 % odvrnilo pritrdilno. Večini ljudi primanjkuje znanja kljub veliki informiranosti v okolju in družbi inform. Družba zahteva več, kar je dober znak, saj se ljudje le zavedajo nevarnosti in bolezni srca in ožilja. Raziskava je pokazala, da se ljudje želijo dodatno izobraževati o dejavnikih tveganja za srčno-žilne bolezni preko medijev, organiziranih predavanj, skupin, društev in pogovora z osebnim zdravnikom. Anketiranci pa dobijo največ informacij iz medijev, kot so televizija, revije in internet, in to kar 76 % anketirancev. Ostali jih pridobijo v zdravstvenih ustanovah, pri prijateljih, znancih in v družini. Epidemiološke raziskave se razkrile vrsto dejavnikov, ki so posledica nastanka razvoja bolezni srca in ožilja. Veliko je dejavnikov, na katere lahko odločilno vplivamo sami ali z zdravnikovo pomočjo. Na nekatere dejavnike pa žal nimamo vpliva. To so starost, spol in dednost. 24 % anketiranih je dedno obremenjenih, kar pomeni, da se mora ta skupina ljudi še najbolj zavedati pomembnosti preventive in kurative. Nekateri anketiranci pa že bolehajo za boleznimi srca in ožilja , najpogosteje imajo zvišan krvni pritisk, nekateri pa imajo tudi bolečine v gibanju in mirovanju. Med anketiranci pa je bil eden, ki je prebolel srčno kap s posledicami. Pomemben varovalni dejavnik za zdravje je zdrava prehrana. Kako zdravo je prehranjevanje anketirancev pa so nam pokazali sledeči podatki. Pravilo, ki velja je, da mora biti prehrana kakovostna in uravnotežena, pravilno pripravljena in zaužita v več obrokih preko celega dneva. Dan začnimo z zajtrkom in poskušajmo imeti pet obrokov na dan. Več kot polovica anketirancev nima zadostnega števila obrokov, ti obroki so nepravilno porazdeljeni in preobilni. Nekateri z lahkoto izpustijo zajtrk, ki je zelo pomemben za dober začetek dneva. Glede kakovosti prehrane pa lahko razberemo, da anketiranci vse preveč posegajo po hitri prehrani, ocvrtih jedeh, že v naprej pripravljenih obrokih. 70 % anketiranih prevečkrat posega po dodatnem soljenju hrane. Ljudje vse premalo posegamo po začimbah, dišavnicah, ki bi zamenjale sol. Kot je znano, kuhinjska sol vpliva na visok krvni pritisk. 26 % anketiranih ima že zvišan krvni pritisk. Sadja in zelenjave uživa samo 60 % anketiranih vsak dan. Iz podatkov, ki smo jih dobili glede telesne teže in višine anketirancev, smo izračunali indeks telesne mase. 60 odstotkov anketirancev ima preveliko telesno težo, kar kaže potrebo po spremembi prehranjevalnih navad in samodisciplini.


68

Preko dneva enakomerno preskrbujemo telo z energijo, ki jo potrebuje za delovanje, telo ne spreminja hranil v maščobe in jih shranjuje v zaloge, prebava bo bolj urejena, izginil bo občutek zaspanosti in utrujenosti po običajnih prevelikih obrokih; zaužijmo manj hrane in imeli bomo več moči, uravnavajmo nivo holesterola v krvi, skrbimo za pravilno presnovo krvnega sladkorja in vzdržujmo telesno težo. Varovalna dejavnika zdravja sta tudi gibanje in telesna aktivnost. Najpogosteje ju svetujemo za krepitev zdravja pa tudi kot način zdravljenja različnih obolenj. Današnji način življenja je posledica sodobnega življenja in nam narekuje sedeče delo, hiter tempo dogajanja, ki nas sili v prevoze z avtomobili. Naša raziskava je pokazala, da se 76 % vseh anketirancev udeležuje nujno potrebnega gibanja za zdravje. 48 % anketirancev se celo udeležuje redne telesne aktivnosti, kar šteje 3 -4 krat na teden po 20 minut. Anketiranci si vzamejo čas za razne športe, kot so košarka, fitnes, nogomet, odbojka, plavanje. Večina anketirancev pa si rada privošči sprehod, kar dobro dene za telo in duha in je primerna za začetnike in ljudi z zmanjšano kondicijsko zmogljivostjo. Kajenje je v današnjem času postalo najbolj množična narkomanija ljudi. Le majhen delež anketirancev je kadilcev-14 %. Od tega bi dva kadilca rada opustila kajenje, 5 oseb pa o tem sploh ni razmišljalo. Zakaj se število kadilcev niža? Delno lahko na to vpliva tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Od 5. avgusta 2007 dalje je prepovedano kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. 86 odstotkov anketirancev ta zakon podpira. Nevarnosti pasivnega kajenja pa se zavedajo skoraj vsi. Ugotovili smo, da kajenje, razen užitkov kadilcem, ne prinaša nič dobrega. V skrbi za zdravje ljudi bi morali kadilce prepričati, da bi opustili razvado, ki uničuje zdravje in jih peha v prezgodnjo smrt. Druga najpogostejša človekova razvada pa je prekomerno uživanje alkohola. Alkohol lahko prištevamo med najnevarnejše droge, saj pri čezmernem uživanju dobesedno izčrpa človeško telo in osebnost. Alkohol bo vedno nepogrešljiv sestavni del naše kulture, ki sicer podpira zmerno uživanje te opojne tekočine, pri tem pa zmotno verjame, da ljudje ne bodo prestopili tanke črte med zmernostjo in pretiravanjem. Večina anketirancev uživa alkohol zmerno v priporočenih količinah. Polovica anketirancev uživa alkohol samo nekaj krat na leto. V današnjem času je stres naš vsakdanji spremljevalec. Živimo hitro in prav na vseh življenjskih področjih se od nas zahteva maksimum. Več kot polovica anketirancev se večkrat počuti napete in pod stresom. V teku dneva so prisotni napor, naglica in stres. Dodatno pa poleg pomanjkanja počitka prispeva k slabemu spancu: premalo gibanja, življenjske spremembe ter družinske in finančne skrbi. Kdor neprenehoma slabo ali premalo spi, se težko skoncentrira, njegova kreativnost upade, sposobnost presojanja se mu zmanjša.


69

Na vprašanje, koliko ur na dan spijo, so skoraj vsi anketiranci obkrožili 4 - 8 ur. Kar je dovolj za normalno delovanje človeškega organizma. 64 odstotkov anketiranih, meni da živi zdravo življenje. Kar si vsak posameznik razlaga pod zdravim življenjem, je osebno mnenje, kar še pa ne pomeni, da dejansko ustreza normativom za zdravo življenje. 36 % anketirancev pa se še vedno premalo zaveda pomembnosti svojega zdravja in živi nezdrav način življenja.


70

12 SKLEP Zdravje je vrednota, ki jo Slovenci postavimo na prvo mesto. Na vprašanje »Kaj pa za svoje zdravje naredite vsak dan?« se pojavi tišina. Redko pomislimo na vrednoto, ki ji pripisujemo največji pomen v svojem življenju. Zdravja kot vrednote se namreč človek zave šele takrat, ko zboli. Pogoj, da zdravje ohranimo, je preventivno delovanje. Preventivno delujemo tako, da preprečujemo pojavnost dejavnikov tveganja, in s tem pripomoremo k ohranjanju zdravja. Dejavniki tveganja so telesna neaktivnost, nezdravo prehranjevanje, kajenje in pitje alkohola. Na te dejavnike lahko vsak posameznik sam vpliva. Sami prevzemamo odgovornost za odločitve glede redne telesne aktivnosti, zdrave izbire živil, opuščanja kajenja in zmernega pitja alkohola. S pravimi odločitvami pripomoremo k vzdrževanju svojega zdravja. Kot lahko v vsebini diplomske naloge zasledimo, se vse bolezni, dejavniki tveganja, metode za preprečevanje bolezni srca in ožilja med seboj prepletajo. Začnimo z majhnimi koraki samozavedanja in upoštevanja priporočenega življenjskega sloga in dosegli bomo veliko za svoje največje bogastvo - zdravje. To naj bo cilj vsakega človeka. Telesno zdravje je eden najpomembnejših temeljev našega življenja. Znani rek pravi: »Zdravje ne pomeni vsega, toda če ni zdravja, je vse drugo brez pomena«.


71

13 LITERATURA Accetto R, Bulc M. Visok krvni tlak – Arterijska hipertenzija. V skrbi za vaše zdravje. Novo mesto: Kočevski tisk, 2006. Bieler H. Hrana je najboljše zdravilo. Ljubljana: Tomark, 2006. Blinc A. Periferna arterijska bolezen nog. V skrbi za vaše zdravje. Novo mesto: Kočevski tisk, 2005. Carper J. Hrana kot čudežno zdravilo. 2.del, Zdravo srce in ožilje. Ljubljana: Arkadija, 2008. Carper J. Hrana kot čudežno zdravilo. 1.del, Čudež hrane. Ljubljana: Arkadija, 2008. Cevc M, Bulc M. Ali imate povečan holesterol? V skrbi za vaše zdravje. Novo mesto: Kočevski tisk, 2005. CINDI Slovenija. Sol v prehrani: javno-zdravstveni problem prekomernega uživanja soli, 2007. Dosegljivo na: http://cindislovenija.net/index.php?Itemid=108&id=132&option=com_content&task=view (4.4.2009) CIP. Jem to, kar sem. Maribor: Villa Creativa, 2006. Code Knacker. Lexikon der Codes-Symbole-Kurzzeichen, 2008. Dosegljivo na: http://www.code-knacker.de/stress.htm (8. 5. 2009) Dernovšek M. Ko strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006. Dnevnik.si. Hitra prehrana je kriva za tretjino srčnih napadov pri ljudeh, 2008. Dosegljivo na: http://beta.dnevnik.si/novice/zdravje/1042216549 (29. 4. 2009) Dnevnik.si. Srčno-žilne bolezni povzročijo več smrti kot vse rakave bolezni skupaj, 2008. Dosegljivo na: http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042209546 (4. 5. 2009) Farrer-Halls G. Aromaterapija. Ljubljana: Prešernova družba, 2007. Gene Planet. Periferna arterijska bolezen, 2008. Dosegljivo na: http://www.geneplanet.si/analizirajte_svoj_dnk/kaj_izveste_iz_dnk_analize/potencialne_bolezni/periferna_arterijska_bolezen (4. 4. 2009) Gider B. Debelost – resna grožnja, 2003. Dosegljivo na: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1831 (28. 3. 2009) Grad A. Sladkorna bolezen in možganska kap. Klinični center v Ljubljani, 2005. Dostopno na: http://www.zdruzenjecvb.com/clanki/pdf/sladkorna-kap.pdf (28. 12. 2008)


72

Grad A. Zdravljenje možganske kapi. Žemva A. Zdravila za srce in ožilje. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2007: 162-167. Grošelj M. Holesterol – prijatelj ali sovražnik?. Krka v skrbi za vaše zdravje 2007; 6:4-6. Hafne M. Telo trpi brez vode. Vitalita; Studio zdravja in lepote, 2004. Dostopno na: http://www.vitalita.si/index.php?option=com_content&task=view&id=35&Itemid=33 (20. 12. 2008) Hrovatin B. Ateroskleroza. Med.Over.Net, 2007. Dostopno na: http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/ateroskleroza.php (29. 4. 2009) Janez R. Klinična slika in telesni pregled bolnika s stabilno angino pektoris. Kronična koronarna bolezen. Stabilna angina pektoris/prvi posvet o kronični koronarni bolezni, Novo Mesto, 8. april 2006. Novo mesto: Zdravniško društvo, 2006. Jurdana M. Krčne žile. Ognjišče 2008 (2): 104-105. Justinek D. Sto in en odgovor na vprašanja o diabetesu: kaj vse mora vedeti diabetik. Ljubljana: Tales – Lovšin in ost., 2006) Kontracepcijska tabletka: Koristi in tveganja pri jemanju oralnih kontraceptivov. Bayer Schering Pharma, 2007. Kraševec-Ravnik E. Gibaj se veliko in opazil boš razliko. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006. Kelly T. Petdeset naravnih poti za boljši spanec. Ljubljana: Tuma,2006. Keber I. Srčno popuščanje. V skrbi za vaše zdravje. Novo mesto: Kočevski tisk, 2006. Lajovic J. Živimo s srcem. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2001. Lanbein K, Skalnik C. Veliki zdravstveni vodnik 1. Kranj: Modita, 2007. Lanbein K, Skalnik C. Veliki zdravstveni vodnik 2. Kranj: Modita, 2007. Lanbein K, Skalnik C. Veliki zdravstveni vodnik 3. Kranj: Modita, 2007. Lanbein K, Skalnik C. Veliki zdravstveni vodnik 4. Kranj: Modita, 2007. Lanbein K, Skalnik C. Veliki zdravstveni vodnik 6. Kranj: Modita, 2007. Lanbein K, Skalnik C. Veliki zdravstveni vodnik 10. Kranj: Modita, 2007. Mathieu G. Izboljšamo svoje spanje. Ljubljana: Tomark, 2000.


73

Mazi N. Življenjski slog za zdravje srca in ožilja. Novo Mesto: Krka, 2008. Miller Kase L. Čarobna moč spanca. Reader's Digest Slovenija 2008; 1:48-53. Koprivnikar H. Zdravstveni delavci in nadzor nad tobakom: informacije za zdravstvene delavce. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005. Opusti kajenje in zmagaj 2008. 23.9.2008. Dosegljivo na: http://www.zzv-ravne.si/index.php?Itemid=61&catid=35%3Aaktualno&id=65%3Aopusti-kajenje-in-zmagaj-2008&option=com_content&view=article (19. 11. 2008) Pelaške ribe. Wikipedija, prosta enciklopedija, 2007. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/PelaÅ¡ke_ribe (23. 12. 2008) Pittroff U, Niemann C, Regelin P. Za dobro počutje – Wellness. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Portal Zdravo hujšam. Kaj je debelost, 2008. Dosegljivo na: http://zdravo-hujsam.si/index.php?option=com_content&task=view&id=16&Itemid=56 (28.3.2009) Reader's Digest. Zdravimo se z naravo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005 Resman D. Depresija in koronarna bolezen. Begunje na Gorenjskem: Psihiatrična bolnišnica Begunje, 2003. Ruhland B. Diabetes: obsežno – praktični nasveti. Zbirka zdravstvenih pripomočkov Zdravje v besedi in sliki. Logatec: Kele & Kele, 1998. Rutar S. Debelost in posledice. Dosegljivo na: http://www.bicikel.com/sl/bicikel_zine/1763/debelost_in_posledice.html (28. 3. 2009) Salobir B. Kaj naj bi vedeli o arterijski hipertenziji. Lek farmacevtska družba. Sila B. Telesna aktivnost – vse hujši dejavnik tveganja, 2008. Dosegljivo na: http://fides.fe.uni-lj.si/zdravje/gibanje/aktivnost.html (11. 11. 2008) Sol v prehrani: javno – zdravstveni problem prekomernega uživanja soli. Cindi Slovenija, 2007. Dosegljivo na: http://cindi-slovenija.net/index.php?Itemid=108&id=132&option=com_content&task=view (20.12.2008) Starc R. Stres in bolezni: od stresa do debelosti, zvišanih krvnih maščob, arterijske hipertenzije, depresije, srčnega infarkta, kapi in prezgodnje smrti. Ljubljana: Sirius AP, 2007.


74

Sumić Z. Tehnologija hrane. Holesterol. Internet magazin, 2009. Dosegljivo na: http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.tehnologijahrane.com/wp-content/uploads/2008/10/slika-2-arterioskleroza.jpg&imgrefurl=http://www.tehnologijahrane.com/hemija-hrane/holesterol&usg=__829VcVKHsx8Kul_F2Kw7amwBYj4=&h=425&w=653&sz=23&hl=sl&start=2&sig2=KGAxSI6OJ4w8ICNUJ08s8w&um=1&tbnid=-Q3coOqCF5TZuM:&tbnh=90&tbnw=138&prev=/images%3Fq%3Darterioskleroza%26hl%3Dsl%26sa%3DG%26um%3D1&ei=gTf_SbnXJIKZ_Ab-vbzIBA ( 5. 5. 2009) Škrabel A. Spanje. Svet je lep, 2008. Dosegljivo na: http://www.svet-je-lep.com/telo_dusa/razmisljanja_teorije/spanje.php (24. 9. 2008) Treven S. Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba, 2005. Turk Fajdiga V. Kuhinjska sol. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=611 (20. 12. 2008) Turk Z. Gibanje je vir zdravja in zdravje je vir gibanja. Maribor: Univerzitetni klinični center: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008. Vauhnik J. Bolezni/Srčni infarkt. Med.Over.Net., 2008. Dosegljivo na: http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/srcni_infarkt.php (23 .4. 2009) Vene B, Grubiša N. Iz dnevnika novodobnega milijonarja … ali bogastvo je v nas. Ljubljana: Insa, 2004. Wikipedija. Pelaške ribe, 2007. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pela%C5%A1ke_ribe (3. 4. 2009) Zupanc N. »Tihi ubijalec« Ali ga poznate?. Krka v skrbi za vaše zdravje 2008; 9:4-5. Železnik D, Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2008. Žemva A. Zdravila za srce in ožilje. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2007.


75

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju predav. Koželj Antonu, dipl. zn., univ. dipl. org. za strokovno svetovanje in usmerjanje, pomoč ter vložen trud pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi vsem anketirancem za pomoč in sodelovanje pri nastajanju raziskovalnega dela diplomske naloge. Posebej pa se bi zahvalila moji družini, ki so me skozi celotno šolanje podpirali in verjeli vame. Hvala za vse spodbudne besede in pozitivne misli v trenutkih pojemanja moči. Hvala tudi vsem tistim, ki jih nisem posebej omenila, a so mi stali ob strani v času študija in pri izdelavi diplomske naloge.


1

14 PRILOGA Anketni vprašalnik Moje ime je Andreja Šic in sem absolventka Fakultete za Zdravstvene vede v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom Sodobno življenje in nevarnosti za srce in ožilje. Zanima me predvsem Vaše poznavanje problema, vezanega na naslov diplomske naloge. Ali poznate samo bolezen, se zavedate današnjega tempa življenja in njegovega vpliva na obolenja srca in ožilja, poznate dejavnike tveganja, posledice in samo preventivo proti boleznim srca in ožilja. V anketnem vprašalniku je 30 vprašanj. Prosim, izpolnite vprašalnik natančno in realno. Anketni vprašalnik je anonimen. Za vaše sodelovanje se Vam vnaprej zahvaljujem. 1. Spol

a) ženski b) moški

2. Starost __________ 3. Družinska obremenjenost ( oče, mama, bratje, sestre) z angino pektoris, srčnim infarktom, premostitveno operacijo, nenadna nenasilna smrt) a) da b) ne c) ne vem 4. Ali mislite, da je dandanes družba dovolj seznanjena o boleznih srca in ožilja in njihovimi posledicami?

a) da b) ne c) delno

5. Kje dobite največ informacij o dejavnikih tveganja zaradi nezdravega načina življenja?

a) preko medijev (televizija, časopisi, revije, internet) b) prijatelji, znanci, družina c) služba d) s pogovorom pri zdravniku e) dobim premalo informacij

6. Na kakšen način bi si želeli pridobiti dodatne informacije o aktualni temi?

a) mediji b) skupine, društva c) organizirana predavanja d) osebni zdravnik


2

7. Kaj od navedenega se vam zdi najbolj pomembna preventivna dejavnost? (odločite se le za en Vam najustreznejši odgovor)

a) ustrezna prehrana b) redno jemanje zdravil c) telesna vadba d) izogibanje stresnim obremenitvam e) redna kontrola pri osebnem zdravniku

8. Ali imate oziroma ste imeli katero od spodaj navedenih bolezni in stanj, ki jih je ugotovil zdravnik?

a) zvišan krvni pritisk b) sladkorna bolezen c) bolečine v prsih v mirovanju ali v gibanju d) srčno popuščanje e) možganska ali srčna kap in posledice f) nič nisem imel/a

9. Kako bi ocenili vaš odnos do zdravega življenja?

a) sedaj živim bolj zdravo kot pred leti b) pred leti sem živel/a bolj zdravo kot sedaj c) zdrav način življenja me ne zanima d) vedno sem živel/a zdravo

11. Koliko obrokov običajno pojeste na dan?

a) manj kot 3 b) 3 c) 4 d) 5 e) več kot 5

12. Kako pogosto uživate sadje in zelenjavo?

a) vsak dan b) 4 - 6 krat na teden c) 1 - 3 krat na teden d) 1 - 3 krat na mesec e) Ne uživam sadja in zelenjave

13. Kako pogosto uživate ocvrte jedi, gotove jedi iz pločevink, juhe iz koncentratov in podobno?

a) vsak dan b) 1 - 3 krat na teden c) 1 - 3 krat na mesec d) ne uživam teh stvari


3

14. Ali hrano dodatno solite na mizi? a) hrano dodatno solim še preden jo poskusim b) hrano dodatno solim, ko se mi zdi jed premalo soljena c) redko dodatno solim d) nikoli

15. Ali menite, da kuhinjska sol vpliva na visok krvni pritisk?

a) da b) ne c) ne vem

16. Kako dolgo traja vaša reaktivna telesna dejavnost (ko jo / če jo izvajate)?

a) manj kot 20 minut b) več kot 20 minut c) nisem telesno aktiven

17. Ali se z telesno dejavnostjo ukvarjate vsaj 3 – 4 krat na teden (tisti, ki ste odgovorili na zgornje vprašanje)?

a) da b) ne

18. Kako pogosto se čutite napete, pod stresom ali velikim pritiskom

a) nikoli b) zelo redko c) občasno d) pogosto e) vsak dan

19. Katere telesne aktivnosti se udeležujete? a) sprehod b) kolesarjenje c) plavanje d) ostalo __________________________ 20. Koliko ur na dan spite?

a) manj kot 5 ur b) 5 - 8 ur c) več kot 8

21. Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače?

a) nikoli b) nekaj krat na leto c) 2 - 3 krat na mesec d) 1 - 2 krat na teden e) 3 - 6 krat na teden f) Vsak dan


4

22. Ali kadite? a) kadim b) sedaj ne kadim, prej sem kadil/a c) ne kadim in nikoli nisem d) občasno kadim

24. Ali bi radi opustili kajenje?

a) da b) ne c) nisem razmišljal/a o tem

25. Ali veste, da je pasivno kajenje tudi nevarno?

a) da b) ne

26. Kaj menite o protikadilskem zakonu?

a) ga popolnoma podpiram b) se strinjam, vendar je prestrog c) se ne strinjam

27. Če kadite, koliko cigaret pokadite na dan? ________ 28. Vaša telesna teža ______ kg 29. Vaša telesna višina ______ cm

sodobno Življenje in nevarnosti za srce in …andreja Šic: sodobno življenje in nevarnosti za...

Documents