solni cvet 38 (februar 2016)

7/24/2019 Solni cvet 38 (Februar 2016)

1/68

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

Februar, 2016t. 38

3

4

5

6

21

649

Priela so se gradbenadela na Fornaah

Otvoritev ribikega pristanikaStrunjan 11. marca

Tartinijevo priznanje JanezuSuhadolanu-Suhiju

Novo v Luciji: Nikina Batega

Obnovljen most vSeoveljske soline







3

5

6

21

649

3

21

64Novo v Luciji: Nikina Batega

Obnovljen most vSeoveljske soline

Otvoritev ribikega pristanikaStrunjan 11. marcaOtvoritev ribikega pristanikaStrunjan 11. marca

Morje dogodkov: zloenkaprireditev v Obini Piranv letu 2016




Boks klub Portorose predstaviBoks klub Portorose predstaviBoks klub Portorose predstavi


2/68

02SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016UVODNIK

KazaloLokalno glasilo Obine PiranSolni cvet - L'Afioreto 38

Izdajatelj:Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

Avtor fotografije na naslovnici:Manuel Kalman

Odgovorna urednica:Slavica Tucakov

Vsa nepodpisana besedila:Slavica Tucakov in Nina Trampu

Lektura:Urka kvorc

Izlo:V Piranu, Februarja 2016

Vse nepodpisane fotografije:Arhiv obine Piran

Oblikovanje in prelom:Emigma d.o.o.

Tisk:Tiskarna Vek

Naklada:8.000 izvodov

Spotovane obanke,cenjeni obani!

Novo leto v Obini Piranse je zaelo prav tako dina-mino, kot se je izteklo lan-sko; v znamenju tevilnih kul-turnih, zabavnih in portnihprireditev ter z njimi poveza-nimi mnoicami obiskovalk inobiskovalcev. Na alost pa nemanjka niti raznih zapletov,ki jih povzroajo nekateri do

vratu zadoleni lastniki turi-stine inrastrukture v obini.

Verjetno ste e opazili,da smo v tem tednu izvedlidoloene prerazporeditve vlucijskem parku Sonce, iz ka-terega smo zaasno umaknilidel urbane opreme. Naj takojpomirim vse, ki vas je zaskr-belo, da utegnete izgubiti va

priljubljeni park. o se nebo zgodilo. Gre le za zaasni

ukrep, s katerim se je ObinaPiran zavarovala pred more-bitnimi poskusi izsiljevanjanekdanjega partnerja pri na-rtovanju prihodnje podobecentra Lucije.

Park Sonce je ObinaPiran namre uredila v do-govoru z Marino Portoro,na podlagi skupne pogodbe.Izkazalo pa se je, da Marinazakupne pogodbe z obinoni sklenila zato, ker si je vnovem srediu Lucije e-lela park, kot je najprej naves glas zagotavljala, ampakoitno z nekimi drugiminameni. Svoja zemljia, skaterimi naj bi imela velikenarte, je namre skoraj ta-koj po ureditvi parka obiniponudila v odkup po nerazu-mno visoki ceni, pogodbo paodpovedala v trenutku, ko jeobina elela obravnavati s

parkom nepovezan projektermalna riviera.

Seveda nikakor nisemmogel dopustiti, da ureditevparka postane sredstvo zanapihovanje cene zemlji aliorodje pritiska pri sprejema-nju obinskih odlokov. Zatose je obina zaasno odreklaposesti nad zemljii v par-

ku, ki niso v njeni lasti.Upamo sicer, da bomo z

Marino Portoro vendarleuspeli dosei dogovor, ki biskrajal postopek ponovne-ga pridobivanja teh zemljiv posest, bodisi z odkupombodisi z najemom, vendartudi morebiten dogovor ne boustavil sprejema prostorskeganarta Park Sonce, s katerimbo obina zaasno parkovnoureditev spremenila v stalno.

Obutek imam, da neka-teri preprosto ne morejo do-umeti, da je Obina Piran prirazvoju destinacije enakopra-ven partner ter da je nalogaobine skrbeti za javni interes.Vsi, ki so s krajem pripravlje-ni sodelovati in vanj vlagati,bodo vedno dobili celovitopodporo obine. istim, kielijo iveti na raun kraja, pabo ta izstavil raun.

Vsi zapleti, s katerimi seubadamo, pa nikakor ne vpli-

vajo na nao delovno vnemo.ako smo med drugim ime-novali novo direktorico Av-ditorija, priznano reiserko inproducentko Dragico Petro-vi , ki ji elim veliko uspehovpri sooanju z izzivi vodenjanaega kulturnega sredia;prieli smo z gradbenimi delina Fornaah, kjer bomo ure-

dili pokodovani obalni pasin celovito povezali obmoje

med Bernardinom in Pira-nom, e prihodnji mesec, na-tanneje 11. marca, pa bomov navzonosti evropskega ko-misarja za okolje, pomorskezadeve in ribitvo slovesnoodprli prenovljeno ribikopristanie Strunjan.

Vljudno vas vabim, da senam pridruite ob tej prilo-nosti, uvodnik pa bi elelskleniti z iskreno estitkoslikarju Janezu SuhadolanuSuhiju, ki sem mu na slove-snosti ob kulturnem praznikuizroil artinijevo priznanjeza izjemne doseke s podro-ja kulture v Obini Piran.Ponosen sem, da sem dobilprilonost, da se mu tudi nata nain zahvalim za vso lju-bezen in darila umetnosti, kijih je poklonil kraju, ki si ga jeizbral za dom.

Va upanPeter Bossman

3 AKTUALNO

17 DECEMBRSKO DOGAJANJE

21 ZGODBE LJUDI

25 DRUTVA

31 KULTURNA DEDIINA

36 VZGOJA IN IZOBRAEVANJE

52 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

54 OKOLJE

54 ZDRAVJE

55 SOLINE

56 UMETNOST

64 PORT


3/68

03AKTUALNOFebruar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Slovenski kulturni praznikFoto Nataa Fajon

Ob slovenskem kulturnemprazniku je v Avditoriju Portoropotekala prireditev Poezija ivlje-nja, na kateri je upan ObinePiran Peter Bossman podelil ar-tinijevo priznanje. Nagrado za iz-jemne doseke s podroja kulture,ki pomembno oblikujejo kulturno

ivljenje prebivalcev Obine Pi-ran, je prejel slikar Janez Suhadol-an Suhi. Ob prihodu na oder muje polna dvorana namenila stojeeovacije, nagrajenec pa se je iskrenozahvalil vsem, ki so del njegovegaivljenja: Niste le moji sokrajani.Ste predvsem prijatelji!

Prijateljev se je v svojem go-voru dotaknil tudi slavnostni go-vornik pesnik, dramatik, esejistin prevajalec Boris A. Novak. enikoli v ivljenju nisem preivljaldneva z bolj tesnobnim obut-kom, je opisal ustva ob izgubipesnika, esejista, prevajalca, ure-dnika, kritika in sociologa kultureAlea Debeljaka. Obsodil je odgo-vor Slovenije na vpraanje begun-cev in dejal, da je preprian, da biPreeren danes protestiral protiici, ki obdaja nao dravo.

Pravo vpraanje ni, kolikodajemo za kulturo, ampak koliko

kultura daje nam, pa je na ve-rajnji slovesnosti ob kulturnemprazniku opozoril upan ObinePiran Peter Bossman. Kulturautrjuje nao samozavest, hranina ponos in nam daje pogum zaodprtost, je poudaril in dodal, dasi kljub tekim asom in viharne-

mu obdobju, ki pretresa Evropo,ne smemo dovoliti, da nas nevar-nosti ohromijo in odvrnejo odsvojih temeljnih vrednot. StrahSlovencem ne pristoji, je sklenilBossman.

Prireditev, ki je navzoe pope-ljala od veselja rojstva do boleinesmrti, je reirala Mojka MehoraMavri, program je povezovalaNina eg Mihali, nastopili paso ijuana Kriman Hudernik,Filip Juri, Sinia Bukinac, MoPZPergula Sv. Peter, GEP Piran,Ginnasio Antonio Sema Pirano,Folklorna skupina Val Piran, KFlip Piran, Plesna skupina MetuljPiran, Kvartet klarinetov, Javni za-vod Glasbena ola Koper - Podru-nica Piran, Sao Suknai (Dru-tvo Faros), Valentina estanj,Matej Mittendorer, ejka Lavri,Nick poljar Dejot, Jakob Novak,Minka Lavri in Lucas Ili Dori.

Tartinijevo priznanje in stojeeovacije Janezu Suhadolanu Suhiju


4/68

04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Uradna otvoritev 11. marcaPieta Gregor ok in Andrej Mlakar

Zakljuena je celovita ureditev ribikega

pristania v Strunjanu, ki je rezultat dobregasodelovanja administrativnih in lokalnih usta-nov, naravovarstvenih intitucij ter podporejavnosti in lokalne skupnosti. Glavna akterja,Obina Piran in Krajinski park Strunjan, stauspeno zakljuila EU projekt celovite ure-ditve ribikega pristania Strunjan z izbolj-anjem pogojev za varno plovbo in pretovorribikih proizvodov ter obenem vzpostavitevugodnega stanja ivljenjskih prostorov za i-vali in rastline v obutljivem obmoju krajin-skega parka.

Projekt ureditve ribikega pristania s se-

boj nosi kar nekaj primerov dobrega prostor-skega nartovanja, racionalizacije strokov indobrega sodelovanja vseh akterjev. Problemodstranjevanja izkopanega materiala zara-di poglobitve plovne poti, katerega odvoz nadeponijo bi sicer predstavljal velik stroek, seje uporabilo za utrditev brein lagune Stjuain ureditev nadomestnih habitatov za redkerastlinske vrste. Notranje nasipe v laguni sonamre e dalj asa naenjali erozijski procesi,zato se je z odlaganjem mulja izdelalo nasipeoziroma poloje na breinah lagune po vzoruiz kocjanskega zatoka, ki bodo izpostavljeni

plimovanju in sluili kot prostor za razvoj t. i.slanoljubnih rastlin.

Drugi tak primer je preureditev gradbi-ne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del narobu urejenega kopalia. Utrjena pot sedajslui kot nadomestna pot za motorna vozilatako za potrebe ribiev kot gostov restavracijena koncu kopalia. Cesta skozi kopalie jepo veletnih prizadevanjih, predvsem doma-inov, konno zaprta in namenjena kopaliu.

Postavljen je tudi nov skalomet v dolinitridesetih metrov, ki bo prepreeval nanosemulja na plovni poti, s imer se bodo ribiem

bistveno izboljali plovni pogoji zlasti ob ose-kah, ko zaradi plitvega dna plovba ni bila mo-na. Vzdol obale je urejen tudi zaitni ska-lomet, ki bo obmoje itil pred valovanjem,s imer se bo izboljala tudi poplavna varnostsolin in njenih habitatov.

Stare neurejene bregove smo sanirali zizgradnjo novih kamnitih obalnih zidov, kibodo itili obalo in ribiem omogoali var-ne priveze. Z novim ribikim pristaniem sose ribiem bistveno izboljali pogoji, saj so obprivezih urejeni delovni platoji, urejen je zni-an podest za raztovor ter leseni podesti zalaje dostopanje do ribikih plovil ob oseki.Na voljo je trinajst priveznih mest za plovila,registrirana za gospodarski ribolov in doli-

ne od est do osem metrov, urejen je dodatenboni privez zaasnega znaaja za natovarja-nje in raztovarjanje, in sicer za plovila dolinedo 18,5 metra. Ribii so z novim pristaniempridobili tudi tri manje objekte za spraviloribike opreme s prostorom za ledomat in ure-jenim ekolokim otokom, za potrebe oskrberibikih plovil pa so na voljo tudi instalacijskeomarice z elektriko in vodo. Poleg natetihpridobitev pa bo na obmoju parka obiskoval-cem kmalu na voljo tudi dvajset postajali sklopmi in novimi inormativnimi tablami.

Dela je izvedlo podjetje Adriaing d. o. o.Koper, ki je bilo izbrano na podlagi odprtegapostopka javnega naroanja, objavljenega naPortalu javnih naroil.

Z novo podobo ribikega pristaniaStrunjan sta Obina Piran in Krajinski parkStrunjan naredila velik korak pri smotrnemskupnem prostorskem nartovanju. Projekt jedokaz, da se lahko s premiljenim nartova-njem izbolja inrastruktura ter obenem vzpo-

stavi ugodneje stanje za naravo.Projekt je dokaz hitrega in uinkovitega

pridobivanja EU sredstev ter sodelovanja vsehakterjev v obutljivem naravnem okolju, inve-stitorja Obine Piran, sofinancerja Ministrstvaza kmetijstvo, Krajinskega parka Strunjan,Zavoda za varstvo kulturne dediine, Zavo-da RS za varstvo narave, Krajevne skupnostiStrunjan, ribiev, predstavnikov turistinegagospodarstva erm Krka Strunjan, izvajalcev,projektantov, nadzornika in bodoega upra-vljavca JP Okolje Piran.

Zakljuena je prenova ribikegapristania v Strunjanu

Prebivalke in prebivalce Strunjana,obanke in obane vabimo na otvoritevpren ovlj enega r ibikeg a pr istani a, ki bo vpete k, 11. marca 2016 , ob 14 .30.

ISTILNA AKCIJAKrajinski park Strunjan v sodelovanju zObino Piran in Javnim podjetjem OkoljePiran organizira istilno akcijo v Krajinskempark u St runj an, ki bo v so boto, 5 . ma rca2016. Zbirno mesto je ob 9.00 na parkiriu vStrunjanu. Vabljeni!


5/68


Podpisana je pogodba z izvajalcem

Prietek gradbenih del na Fornaahupan Obine Piran Peter

Bossman je v petek, 12. ebru-arja 2016, podpisal gradbenopogodbo z gradbenim podje-tjem Hidrotehnik d. d., ki je biloizbrano na podlagi javnega na-roila za ureditev obalnega pasuna Fornaah, s katero nameravaObina Piran celovito ureditiin povezati obmoje med Ber-nardinom in Piranom, na deluobale ob Morski bioloki postaji.

Gradbie se je odprlo veraj, vponedeljek, 22. ebruarja 2016.Rok za izvedbo del je 120 dni,kar pomeni, da bodo dela kon-ana konec junija.

Spomnimo, da je mono ne-urje jeseni 2013 pokodovalo tadel obale, na katerem smo pred-videli venivojsko ureditev obal-nega pasu. Prvi pas ob morju bodelno prodnat, delno betonski,z urejenimi dostopi v morje.Namenjen bo sprehajalcem in

vsem, ki bi prostor eleli izko-ristiti za poivanje in sonenje.

Zanje bomo uredili lesene leal-ne povrine, nekoliko nad njimipa bo pas zelenice z drevoredompinij, ki bo obiskovalce v vroihpoletnih dneh varoval s senco.

Projekt predvideva tudi tla-kovano promenado, ki se bonavezovala na promenado Ber-nardina in e urejeno prome-nado Forna, vzdol katere jepredvidena tudi kolesarska ste-za. Promenada bo nekoliko ir-

a na obmoju, kjer se pribliagostinskim lokalom, tako da bodovolj prostora za gostinske vr-tove in razgledna poivalia sklopcami.

Ves obalni pas bo sprehajal-cem prijazen, z novimi klanina-mi pa bomo dostop v neposre-dno bliino morja olajali tudigibalno oviranim in mamicamz otrokimi voziki. o obmojebomo opremili s takno urbanoopremo, ki bo omogoila kako-

vostno uporabo prostora v vsehletnih asih.

V asu gradnje bo omejeno parkiranje na zadnjem deluparkiria na Fo rnaa h, in s icer od zadn je a vtobus ne p ostaje naFornaah do turistinega kompleksa Bernardin. Gradbie bopri mern o oz naeno i n ograjeno. Last nike, ki imajo s voja vozi laparkira na na t em o bmoju pozivamo, d a vo zila prestav ijo nadrugi del velikega parkiria na Fornaah.Obankam in obanom, zaposlenim na Morski bioloki postaji,

lastnikom lokalov v neposredni bliini ter njihovim gostom sezahvalju jemo za razu mevanje in p otrplje nje v a su t raja nja del.

7let

Mi smo e na drugem tiru.


6/68


V Seoveljske Soline po obnovljenem mostuPie in foto Janez Mui

Za nas je odprtje mostu zelo pomemb-no, saj nam soline in krajinski park, kotnaa izredna naravna in kulturna dedii-na, pomenita e posebno veliko tudi zaradikandidature na seznam Unescove svetovnedediine. Ob tem priakujem, da se bodoizpeljali e drugi projekti, med katerimi jeureditev Jernejevega kanala. ako je obotvoritvi prenovljenega 25 m dolgega mostu

ez Jernejev kanal upan Peter Bossman na-govoril tudi ministrico za okolje in prostorIreno Majcen. S tem jo je spomnil na vlogodrave pri obnovi kanala. Most, ki vodi vKrajinski Park Seoveljske Soline, sta skupajz direktorjem podjetja Soline Pridelava solid.o.o. Klavdijem Godniem slovesno odprla11. ebruarja.

Spomnimo, da je Gradbena inpektori-ca Inpektorata RS za okolje in prostor, Ob-mona enota Koper, lanskega januarja izdalaodlobo, s katero je prepovedala uporabo

mostu. Odloitev je dvignila nemalo prahu,saj gre za vhod v Krajinski park Seovelj-ske soline in edino kopensko povezavo naobmoje Lere, kjer se e prideluje sol. Mostje bil zgrajen v asu po prvi svetovni vojni,njegovo zaprtje pa je inpektorica utemeljilaz navedbo, da ne zagotavlja mehanske odpor-nosti in stabilnosti ter da je njegova nosilnostzmanjana. Dodaten birokratski zaplet je ka-sneje sproilo e dejstvo, da most ni bil vpi-san v nobeni od javnih evidenc o nepremi-ninah. Podjetje Soline d.o.o je v vmesnemasu postavilo zaasno leseno brv, s katero soomogoili pe dostop obiskovalcem parka,zaposlenim v solinah in uporabnikom Potizdravja in prijateljstva Parenzana. Obenemje moralo podjetje za nemoteno poslovanjeposkrbeti za odvoz soli in dovoz najrazlinej-ega materiala po morju. O tem je Godni obotvoritvi dejal: Prenovljen most je zgodba ouspehu. Nauili smo se odvaati sol tako, kotso to delali vasih. Lani smo je pretovorili ti-so ton in danes zaenjamo na novo.

V sodelovanju s podjetjem Soline d.o.o.,ki je po koncesijski pogodbi, sklenjeni z RS,

upravljavec krajinskega parka, je bilo najavnem razpisu za izvedbo sanacije mostupo pripravljeni dokumentaciji podjetja In-enirsko statini biro d.o.o. iz Maribora, kotnajugodneji ponudnik za izvajalca izbranopodjetje Raael d.o.o. iz Sevnice.

Pod velikim pritiskom so oprali nosilnestebre mostu in prek njihove povrine za za-ito namestili srajke iz nerjavee ploe-vine. Zgornja konstrukcija je sestavljena iznovo vgrajene kontinuirne rebriaste ploe,vgrajene prek petih polj s statinimi razponi5 m. Pri nartovanju videza mostu so v najve-ji moni meri sledili zahtevam pridobljenihsoglasij naravovarstvene in kulturnovarstve-ne stroke in vodnega soglasja. ako je ohra-

njena prvotna podobo mostu, na katerega sonamestili lui sodobnega, a nevpadljivega vi-deza. Vozie mostu je iroko 3,5 m, na vsakistrani pa ima e 1,55 m prostora, namenjene-ga pecem.

Vrednost investicije postavitve mostne

konstrukcije, ki vkljuuje postavitev zaasnebrvi, meritve, projektno dokumentacijo innadzor je bila z DDV 233.720,25 EUR. Inve-sticijo je v celoti krilo Ministrstvo za okolje inprostor s pomojo sredstev Sklada kmetijskihzemlji in gozdov Republike Slovenije.

Ministrica Irena Majcen je ob otvoritvipovedala, da je drava od leta 2008, ko je so-line in park mono pokodovalo plimovanjemorja, za sanacijo tega okolja namenila e

ez 12 milijonov EUR, od tega 3,4 milijone izprograma LIFE. Ob tem je poudarila, da greza pravo bogastvo in ivo kulturno dediinoter izrazila preprianje, da so vsi sodelujoipripravljeni tudi za nadaljnje dogovarjanjeokoli ureditve Jernejevega kanala.

V sodelovanju drave, obine in Solin d.o.o.prihaja na vrsto tudi Jernejev kanal


7/68


Sanacija plonikov in pepotiPie in foto Rok Humar, viji svetovalec za investicije in promet, Obina Piran

Odprava arhitektonskih ovir napepoteh in plonikih

Na javni prostor in javnepovrine, plonike, trge in par-ke, uporabljamo ljudje z razli-nimi gibalnimi sposobnostmi,zmonostmi in potrebami. Vsaprizadevanja Obine Piran, obupotevanju omejenih finannihzmonosti, gredo v smeri, da bi

na javni prostor nudil najiromono dostopnost in vkljuenostvsem skupinam prebivalstva,tako unkcionalno oviranim ose-bam, starem z otrokimi voziki

kot starejim.eprav vse nove ureditve

plonikov in pepoti e v azi pri-prave projektne dokumentacijenartujemo brez arhitektonskihovir, je na obmoju Obine Pirankar nekaj javnih povrin, ki sobile grajene pred ve kot 10 leti,

kjer pa je potrebno arhitekton-ske ovire odpraviti. ako smo vmesecu oktobru v sklopu redne-ga in investicijskega vzdrevanjaplonikov in pepoti izvedli ve

manjih sanacijskih del na plo-nikih in pepoteh, med katerimilahko izpostavimo: Sanacijo plonika na Limi-

njanski cesti v Luciji Odpravo arhitektonskih ovir

na plonikih pri prehodih zapece v Luciji

Sanacijo plonika pred H.Marko v Portorou (sanacijagrbin okoli borovcev)

Sanacijo pepoti za cerkvijo vLuciji

Ureditev pohodnega dela (ko-ridorja) na pepoti ob potokuFazan

Ureditev klanine na pepo-ti med bloki na olski ulici vLucijiS sanacijskimi deli na ploni-

kih in pepoteh, s poudarkom na

odpravljanju arhitektonskih ovir,ob upotevanju omejenih finan-nih zmonosti, bomo postopomanadaljevali tudi v letonjem letu.

O B V E S T I L O

Stare predolskih otrok obveamo, da bo potekal od 01.

03. 2016 dalje vpis za olsko leto 2016/2017 v vrtcih naobmoju Obine Piran. Zaradi nizkega tevila prostih mestpozivamo stare, da im prej uredijo vpis oziroma najkasneje

do 31. 03. 2016.

Prijavo lahko stari oddajo le v en vrtec.

Vpis poteka na upravah vrtcev:

VRTEC MORNAREK PIRAN,Ulica IX. korpusa 40/a, Piran;

VRTEC MORJE LUCIJA,Fazanska ulica 3, Lucija;

ITALIJANSKI VRTEC LA COCCINELLA PIRAN,Fazan 3, Lucija;

VRTEC PRI OSNOVNI OLI SEOVLJE,Seovlje 78, Seovlje.

AV V I S O

Avvisiamo i genitori dei bambini in et prescolare chea partire dal

primo marzo 2016 si apriranno le iscrizioni per lanno scolastico2016/2017 nelle scuole dellinfanzia del territorio del Comune diPirano.Visto il numero limitato dei posti liberi disponibili, invitiamo

i genitori a mettersi quanto prima in regola con le iscrizioni,comunque entro e non oltre il 31 marzo 2016. Liscrizione pu

essere fatta solamente in ununica scuola dellinfanzia.

Le iscrizioni si effettuano presso le direzioni delle scuole materne:

SCUOLA DELLINFANZIA MORNAREK PIRANO,Via IX Corpo dArmata 40/a, Pirano

SCUOLA DELLINFANZIA MORJE LUCIA,Via Fasano 3, Lucia

SCUOLA DELLINFANZIA DI LINGUA ITALIANA LACOCCINELLA PIRANO,Fasano 3, Lucia

SCUOLA DELLINFANZIA PRESSO LA SCUOLAELEMENTARE DI SICCIOLE, Sicciole 78, Sicciole.


8/68


25. februarja v Avditoriju PortoroFoto Tanja Munjiza

Moje ime je jaa. Obiajno bise temu pridruil e moan stisk roke,tako pa piem v upanju, da se vas do-takne le moja beseda. Moja zgodba se

je zaela v zaetku lanskega julija. Poizredno napornem obdobju in uspe-no zakljuenem projektu, na kateremsem delala, sem z navduenjem vdih-nila poletje in z mislimi e beala naplao ter zasluen dopust, kljub nekajmodricam, ki so takrat brez oitnegarazloga nale prostor na mojem telesu

ako je svoje pisanje zaela 27 le-tna jaa Likar iz Kopra, ki je zbolelaza redko boleznijo kostnega mozga,mielodisplastinim sindromom. Bo-lezen je zelo redka med mladimi, sajobiajno prizadene le stareje ljudi.Edino mono zdravljenje v Sloveniji

je presaditev kostnega mozga, ki palahko prinese izredno teke posledice,tudi levkemijo, trajne okvare organovali e huje odpoved organov. jaa

je po tehtnem razmisleku sklenila, dapresaditev kostnega mozga ne pride v

potev in se odloila za zdravljenje nakliniki v Hannovru v Nemiji, za karpotrebuje vsaj e 24.000 .

Njen ant Marko je glasbenik,odlien kitarist, ki se je odloil, da sku-paj z glasbenimi prijatelji stopi v akci-

jo. Vsi, ki jih je v svetu glasbe zaprosilza pomo, so bili takoj pripravljenipodariti svoj nastop.

V etrtek, 25. Februarja, ob 20.uri bodo v veliki dvorani Avditori-

ja Portoro nastopili: Jan Plestenjak,inkara Kova, okac & uo (DanD), Gal & Severa Gjurin, Rudi Buar,

Easy, Zdenko Coti, Anika Horvat inBluesback.

Organizacijsko svoje moi in srcezdruujeta Lions klub Izola Isola inLions klub Zarja Portoro.

Dobrodelni koncert za Tjao

Tjain fant Marko, odlien kitarist, se je odloil, da skupaj z glasbenimi prijatelji stopi v akcijo.

Vstopnice po 15 so navoljo na recepciji in naspletnem mestu AvditorijaPortoro. Celoten zbran

znesek bo el Tjai zazdravljenje.

Pomagate lahko tudi znakazilom na raun IBANSI56-6100-0001-2926-955, odprt pri Delavski

hranilnici, SWIFT/BIC:HDELSI22, namen:donacija. Imetnik rauna:Tjaa Likar, evljarskaulica 17, 6000 Koper.

Na mednarodni danprostovoljstva, 5. decembra, smo

v Obini Piran pripravili sreanjeprostovoljnih organizacij in taba

civilne zaite, ki mu poveljujeEgon tibilj. V kljunih trenutkih,ko je potrebna hitra in uinkovitapomo ter usklajeno delovanje, jepomembno, da se lanice in laniprostovoljnih in humanitarnihorganizacij med seboj poznamo,

je o pomenu sreanja, ki je potekalo

v gasilskem domu PGD Seovlje,povedal poveljnik tibilj innapovedal, da bodo sreanja postalaredna. Vsem zbranim, med katerimi

so bili lanice in lani taba civilnezaite Obine Piran, Rdeega kriaPiran, PDG Seovlje, PGD Piran,PGD Nova vas nad Dragonjo,Obalnega letalskega centra, tabornikiin tabornice, se je za nesebino deloin humanitarnost zahvalil upanObine Piran Peter Bossman.

Obeleili mednarodni dan prostovoljstva


9/68


Novo: zloenka s prireditvami v Obini Piranv tirih jezikih

Ve kot tiso dogodkovse bo v letu 2016 zvrstilo vObini Piran, ki jih ob njenipodpori pripravijo tevilniorganizatorji. Morje dogod-kov za razline okuse bo natrge, ulice in ostale edinstve-ne ambiente piranske obineprivabilo tevilne obiskoval-ce. Obina Piran je zbralatradicionalne in tudi nekaterenove dogodke, v Print studiuDAGAL pa so oblikovali zlo-enko, ki je izla v tirih jezi-kih: slovenskem, italijanskem,anglekem in nemkem.

Zloenka, ki jo je izdala

in uredila Obina Piran, boobiskovalcem in obiskoval-kam brezplano dostopna naturistinoinormacijskih cen-trih v Piranu in Portorou, vMediadomu Pyrhani ter bodistribuirana v hotele, resta-

vraci je, lokale idr.Zloenko bo podpiral na-

povednik na spletnih stranehObine Piran in uristinegazdruenja Portoro, kamorbomo redno dodajali novedogodke, ki bodo potekali vObini Piran v letu 2016.

Morje dogodkovv letu 2016

Blia se Banka Koper 3. Istrski maratonPie in foto organizacijski odbor Istrskega maratona

Najlepe bo v PiranuDrutvo Istrski maraton

(DIM) bo poskrbelo, da bonajlepi del Banka Koper 3. Is-trskega maratona (BK3IM) vobini Piran. a bo letos gosti-teljica najbolj mnoine teka-ke prireditve na Primorskem.Startno-ciljni prostor bo v Por-torou. V soboto in nedeljo, 9.in 10. aprila, bo Portoro poln

tekaev, netekaev, navijaev,mladih, starih, glasbenih in na-vijakih skupin, irbcev ter vsehostalih. Vsekakor pa so ob tempomembni tudi prostovoljci,brez katerih takne prireditveni mogoe izvesti in ta - pred-vsem - ne more uspeti. DrutvoIstrski maraton zato vabi vse,ki bi eleli nekaj svojih prostihur uiti v dobri volji, portnem

duhu in pozitivni energiji, da sepridruijo prostovoljcem BankaKoper 3. Istrskega maratona.Vse podrobnosti in prijavniconajdete na tem naslovu: http://www.istrski-maraton.si/za-pro-stovoljce.html. Mimo Portoroain Lucije bo teklo 2.000 teka-ev (maratonci in rekreativnitekai), mimo Strunjana, Fie-

se, Pirana in Bernardina pa vsiudeleenci BK3IM, torej ve kot4.000 tekaev. Ob tem vabimotudi vse domaine, da v nede-ljo, 10. aprila, pridejo ob progospodbujat maratonce in tekaena 21 in 11,5 kilometra dolgihprogah. Verjemite, da je vsakaspodbudna beseda za dolgopro-gaa zlata vredna.

Najlepe bo v IstriRes je. Najlepe bo tako v Pi-

ranu kot v Izoli in v Kopru. In naj-lepe bo povsod, kjer se bo 9. in10. aprila teklo na itrijanskemmaratonu. Drutvo Istrski mara-ton (DIM) e tretje leto organizira

najbolj mnoino tekako prire-ditev v Istri, Banka Koper 3. Istr-ski maraton. Za nas je pomembenvsak teka in vsak oban, zato senam pridruite tudi vi. Uivajtez nami, uijte pozitivno energijo

(ta je pri nas e vedno zastonj),bodite del 15.000-glave mnoiceuivaev ivljenja. In e ne bi radisamo stali ob progi, postanite naprostovoljec, z majko, maren-do, z zanimivim in odgovornim

delom ter z urko na koncu. Vsepodrobnosti in prijavnico najdetena tem naslovu: http://www.istr-ski-maraton.si/za-prostovoljce.html. Naj ivi Istrski maraton!


10/68


14. Veliki pustni ples, 6. Portoroka pustna povorka in 55. Pokop pusta na Belem kriuPie in foto Janez Mui

Piransko pustno rajanje ne zabavale domaine

Zima letos prizanaa, a pu-stne maske se niso ni manj po-trudile, da jo odenejo. ako jebilo navkljub slabemu vremenusila razposajeno tako na 6. Por-toroki pustni povorki, kot nasobotnem 14. Velikem pustnemplesu v Gledaliu artini, patudi na e 55. Pokopu pusta naBelem kriu, za katerega vednoposkrbijo Belokrike makare.

Pustno povorko je v nedeljo,7. ebruarja, v okviru Istrskegakarnevala organiziral AvditorijaPortoro Portorose. V veseljemnogih radovedneev se je vilaod Lucije do Portoroa, v njejpa so se predstavile tiri pustneskupine in tirje pustni vozovi.V njej je veseljailo kar okoli 350sodelujoih. Skupine so ocenje-vali po kriterijih ideje, izvirno-sti, aktualnosti, kostumske do-delanosti, zahtevnost izvedbe inpredstavitve ter pri vozovih tudipo dovrenosti izdelave in este-tike voza. Ocenjevalno komisijoso sestavljali predsednik Dra-gan Klarica in lani Ubald rn-koczy, Nives Marvin, Nina Luater Petra Rebec. Med pustnimiskupinami je zmagala skupini Iminatori e la miniera di Sicci-ole (Vrtec Scuola dell'inanziaLa coccinella) med vozovi pavoz rnutski orli (KD Pod

steno rnotie). Povorko jeocenjevala e ocenjevalna ko-misija, ki jo sestavljajo po enlan vsakega od pustnih vozovin po en lan vsake od pustnihskupin. a je nagradila pustnoskupino Prestraene sove (DHrvatini) in pustni voz udiPisjani gremo na Olimpijado(D Dekani). Nagrade tevil-nih sponzorjev so v Avditorijuudeleencem izroili oba pred-sednika komisij Dragan Klarica,

Milivoj turman in podupanjaMeira Hot. e posebej velja po-hvaliti podpornike povorke, sajso z nagradami in malico pri-spevali k dobremu razpoloenjucelotnega dogajanja.

Pustna sobota je dan prejv Pir anu izzvenela v vednosila ivahnem e 14. Velikempustnem plesu v artinijevemgledaliu. a zaradi precej-nje tradicije benekih mask vmesto vsako leto pritegne veobiskovalcev in je tudi sicerza Piranane veji dogodek.Letonja tema plesa, ki ga vsodelovanju z Avditorijemprizadevno organizira Samo-upravna skupnost italijanskenarodnosti Piran, je bila Zna-ne osebnosti.

Maske so rajale na glasboskupine Blue Angel Gang inDJ-a Adriana Roja, ocenjeva-la pa jih je komisija v sestaviIrena Dolinek, Ubald rnko-tzy in Federica Cossich. Sle-dnja je dijakinja 3. letnika Gi-mnazije Antonio Sema Piranin je tudi izdelala plakat zaples ter odrsko sceno. V ka-tegoriji samostojnih mask jezmagala maska Pomlad (IrenaRossi, ki e tri leta zaporedzmaguje med individualni-mi maskami), pred maskamaEvropska Slovenija (DraganKlarica) in Piranska pisarka(Marina Kurtin).

Med pari sta slavila FridaKahlo & Diego Rivera, ki sojim sledil i Pino in Pia Mlakar

ter Marge & Homer Simpson.Najveja napetost je spre-mljala izbor skupinskih mask,med katerimi je e zlasti za-radi izvirne ideje slavila sku-pina Domenico intoretto, kista ji sledili skupina ebele,ebelarji in slovenski med terskupina Pirati.

Najbolj cenjeno priznanjetega plesa v obliki Zlate ma-ske in lente, ki jo za ta namentradicionalno izdela Loredana

Musizza iz porekega ateljejaLory Masks, je dobila skupi-na Domenico intoretto. Kotje povedala Fulvia Zudi, botema naslednjega 15. Velikegapustnega plesa Cirkus.

V povorki je ocenjevalno komisijo med vozovi najbolj navduil voz Tudi Pisjanigremo na Olimpijado (TD Dekani).

Zlato masko, ki je najbolj cenjeno priznanje pustnega plesa, je prejela skupina

Piranank z nazivom Domenico Tintoretto.

Veliki pustni ples v Tartinijevem gledaliu je za Piranane eden vejih zabavnihdogodkov.


11/68


Gostili smo vsako leto bolj rekorden novoletni skok v morjePie in foto Janez Mui

Pogumen zaetek novega letaKopanje oziroma skakanje

v reke, jezera in morje na prvidan novega leta postaja tudi vSloveniji vse bolj priljubljeno.Pri tem portoroki Novoletniskok v morje, ki je bil pred 12timi leti na prvi tovrsten mno-ino organiziran dogodek, po-dira vse rekorde in mu tudi letosni bilo para. Interes za porto-roki mnoien skok v morjeraste, saj se je prvega udeleilole nekaj junakov, nato vsako letove, lani e 330, letos pa e 445.Udeleence spodbujamo z idejo,da takoj ob vstopu v novo letos sebe simbolino sperejo vsoumazanijo, ki se je nabralaskozi prejnje leto, da gredo vhladno vodo in se ob tem spro-stijo ter zabavajo. Vsi so veseli,dobre volje, pozitivni in e nazaetku leta nabiti z adrenali-nom. Sicer pa se ve, da si tak,kot si prvi dan leta, potem skozivse leto. isti, ki so enkrat sko-ili, se vraajo in pripeljejo eprijatelje, je pojasnil vse vejenavduenje za dober obisk orga-nizator Nino Cokan iz celjskegaportnega drutva Slovenc. Niskrival zadovoljstva, da so lju-dje prili v Portoro iz vseh kra-jev Slovenije in ne malo od njihsamo za en dan na ta dogodek.

Morje je imelo prvi dan no-vega leta v Portorou 12 stopinjCelzija in zrak kako stopinjomanj, a so bili plavalci navdu-eni. Ko gre v vodo je obup,ko pride ven, si zmagal. Drugoleto pridem spet. sta le dve iz-javi, ki jih je bilo mo ujeti mednjimi na tisti dan s prijetnimzimskim soncem obsijani cen-tralni portoroki plai. Najsta-reja udeleenka je bila 86 letnaMilica Jan iz Lucije, najmlaji pa

kot mnoino zabavo spremljalokar kakih tri t iso radovedneev.Sicer pa je piranska podupanjaMeira Hot v svojem nagovoruplavalcem poudarila, da je tadobro obiskana prireditev uvodv vsako letno tudi portno pe-stro dogajanje v obini. Pri njem

so imeli est let.A ni lo samo za razigran

zimski skok v morje v tudi sicerivahnem portorokem novo-letnem asu. Dogodek namrez leti dobiva znaaj vse vidnej-e slovenske portno druabneprireditve, ki jo je letos z obale

ne gre le za skok v morje, saj sovsi udeleenci prejeli diplomeambasadorjev Novoletnega sko-ka v morje. Z njo so se simboli-no zavezali, da bodo vestno skr-beli za neokrnjenost in istooter nenehno promocijo sloven-skega morja. Skok je spremlja-lo novoletno SUPanje in mu jenato sledilo e pestro dogajanjena obali. Pripravili so sreelov,koncert glasbene skupine BlueAngel Gang in Lee Sirk in natoje veerno nebo nad Portoroemrazsvetlil e tradicionalni novo-letni ognjemet.

Ob tem, da je bil Portorona prvi dan leta zaradi dogaja-nja e naprej ivahen, pa je Co-kan kritien do odziva lokalnihhotelirjev: Noben se ni odzvalvabilu k sodelovanju, niti ne skako nagrado, kot je na primerle karta za brezplaen obisk ba-zena za na sreelov. koda, sajgre tudi za vse bolj promocijskidogodek za Portoro med pra-zninimi obiskovalci njegovihhotelov. Vsekakor ima prav, sajje bilo med tistimi, ki so se prviopogumili, tudi precej tujcev izkar osmih drav. Veseli so bili,da so si preivljanje prazninihdni v Portorou lahko popestrilie s tem doivetjem, oziroma dase jim je sploh ponudila prilo-nost zanj.

Ob tem spomnimo, da soimeli portoroki hoteli podob-no kot za lanske praznike preko32 tiso noitev in da so s 75 %prevladovali tuji gostje, ki sopovpreno bivali tri do tiri dni.Mnogi so spraevali, kje se lahkopozabavajo.

Martina in Damir Cergol izParecaga. o je najin prvi zim-ski skok v morje, a ne bo zadnji.

Martina in D amir Cergol iz Parecaga. To je najin prvi zimski skok vmorje, a ne bo zadnji.


12/68


upan Obine Piran Peter Bossman je na 11.redni seji, ki je bila 11. ebruarja 2016, obinskisvet seznanil z dopisom in izjavo zaposlenih vLuki Koper d. d. o podpori slovenskemu pristani-u. upan se je nato kot prvi podpisal pod izjavo,emur so sledili tudi skoraj vsi obinski svetnikiin svetnice ter zaposleni v obinski upravi ObinePiran.

Izjavo o podpori lahko podpiete tudi vi, insicer na spletni strani:

https://luka-kp.si/slo/izjava-o-podpori-elek-tronski-podpis

Oddajte svoj glas podpore za Luko Ko-per v slovenskih rokah, za drugi tir in zanadaljnji uspeen razvoj slovenskega pri-stania!

Podpora slovenskemu tovornemupristaniu Koper

IZJAVA:Pristojni naj takoj zanejo upotevati potrebe in koristi slovenske luke za vse Slovence inSlovenke. Terjamo posluh za razvoj slovenske luke, povezovanje Primorske s Slovenijo intakojnjo gradnjo dodatnega tira! Spodaj podpisani soglaam s staliem zaposlenih v LukiKoper in podpiram vsa njihova prizadevanja ter zahteve do pristojnih v dravi, ki: Naj prenehajo z iskanjem novih koncesionarjev ali stratekih partnerjev za Luko Koper, kar

vodi v njeno destabilizacijo oziroma prodajo. elim, da Luka Koper ostane SLOVENSKA in serazvija s slovenskim znanjem ter e naprej ustvarja odline rezultate zase in za RepublikoSlovenijo.

Naj TAKOJ zanejo z aktivnostmi in gradnjo dodatnega tira v racionalneji obliki in z javnimi

sredstvi, kot je praksa v tujini, saj je to za dravo najceneje in najhitreje. Zagotovijo naj vse potrebno za maksimalno izkorianje obstojee eleznike proge

do izgradnje dodatnega tira, s imer se bo prepreilo poslovne izgube v slovenskemgospodarstvu in preusmerjanje tovora na konkurenne transportne poti.

Naj prenehajo z iskanjem nove oblike upravljanja pristania, ki prinaa le dodatnobirokratizacijo, nove stroke davkoplaevalcem in e vejo razvojno odvisnost pristania odtrenutne politike.

Naj zagotovijo drubi vso podporo pri izvajanju tekoih in razvojnih aktivnosti v pristaniu,skladno s prioritetami in stratekimi usmeritvami Luke Koper.

Izjavo lahko oddajo le polnoletne osebe (dopolnjenih 18 let)!


13/68


Darilo PirananomPie Janez Mui

tevilne domove po Piranu, Slovenijiin tudi kje po svetu letos prvi krasi veli-ki stenski koledar Pirana. Konec lanske-ga leta ga je izdala Obina Piran, obanipa so ga lahko brezplano med drugimdobili v avli Obine Piran, na stojnicahboino-novoletnega sejma na artinije-

vem trgu in e kje. Natisnjen j e bi l v t isoizvodih, otograije zanj je daroval moj-ster otograije in velik ljubitelj PiranaUbald rnkoczy, oblikoval pa ga je mladi

piranski umetnik Vasko Vidmar. Na nje-govih otograijah in ilustracijah je meddrugim v piransko okolje ujetih dvanajst

vej ih vsakoletnih prireditev ; od Velike-ga pustnega plesa, Solinarskega prazni-ka, artinijevega estivala, Ex-tempora,Mednarodnega olklornega estivala sre-dozemskih drav, do Neptunovega krsta.

Obina namerava nadaljevati s tra-dicijo koledarja tudi v naslednjih letih.ako se e snuje koledar za leto 2017, nakaterem bodo na otograijah dogodki izPortoroa in Lucije. Prireditve iz zaledja,

Strunjana in Seovelj bodo po napovedihprili na vrsto za koledar za leto 2018.Na ta nain eli Obina Piran opozoriti

na pestrost dogajanja v obini, e zlastitistega, za katerega poskrbijo tevilnadomaa drutva in organizatorji.

Prvi piranski stenski koledar

Tudi letos bo v parku Hotela Kempinski Pa lace Portoro

potekal Velikononi sejem z bogato zaloenimi stojnicami,

velikononim lovom na pirhe in okoladno delavnico za

otroke. Sejem bo potekal od 25. do 28. 3. 2016, delavnica pa

bo organizirana na velikonono nedeljo, 27. 3. 2016.

Restavracija Sophia v hotelu Kempinski Palace PortoroPie Lana Mahni Jeko, Hotel Kempinski Palace Portoro

Na verajnji tiskovni konerenciv Parizu, katere se je udeleil tudirancoski minister za zunanjezadeve in mednarodni razvojLaurent Fabius, je bil predstavljenseznam restavracij, ki jih je irija pod

vodstvom Alaina Ducassea izbralaza sodelovanje v projektu Got deFrance / Good France 2016.

Z veseljem in ponosomsporoamo, da je bila medtevilnimi vodilnimi mednarodnimirestavracijami za sodelovanje pritem izjemnem projektu izbranatudi restavracija Sophia v hoteluKempinski Palace Portoro. e

drugo leto zapored bo projektGot de/Good France 2016promoviral in proslavljal rancoskogastronomijo 21. marca 2016 narazlinih lokacijah po celem svetu.Na prvi pomladanski dan bo na vseh

petih celinah v projektu sodelovalove kot tiso kuharjev. Namenprojekta je promoviranje odlinostiin vrednote rancoske kuhinje.

Vabljeni 21. 3. 2016 na veerjov restavracijo Sophia, ko se bostasreali slovenska in francoskakuhinja.

Ve informacij o projektu Got de

France / Good France 2016:

Leta 1912 je Auguste Escoierzael projekt Les Diners d'Epicure,

v okviru katerega je bil po mestihcelega sveta v enem dnevu en meniserviran im vejemu tevilo gostov.

Leta 2015 je prva izvedba projektaGot de France / Good Francenadgradila to idejo s tem, da je

vkljuila vse kategorije restavracijna globalni ravni. Druga izvedbatega mednarodnega projekta bo

Portoroka restavracija izbrana za sodelovanje vmednarodnem projektu Got de France 2016

potekala 21. marca 2016 in bo eenkrat demonstrirala rancoskokuhinjo, ki jo je zaradi njenega vpliva

na svet UNESCO nedavno uvrstilv kategorijo kulturne dediinelovetva.


14/68


Slovesno bosta zazvonila na praznik sv. JurijaPie Janez Mui; foto Ubald Trnkoczy in Janez Mui

Gotovo ga ni Piranana,ki konec lanskega leta ob kardobrih 47 m visokem zvo-niku sv. Jurija ni radovedenopazil gradbenega odra inkasneje, da se z zvonika ob-asno oglaa nov, nekoliko

mileji zvok cerkvenih zvo-nov. V popolni usklajenostista prvi zapela, ko sta va-bila k polnonici. Pozornej-emu, ki tja gor proti angeluna zvoniku rad pogleda, daizve, kam piha veter, ali pakoliko je ura, tudi ne uide,da je pogled na obnovljenokamnito uro zvonika mnogobolj jasen.

Po precejnjih prizadeva-njih upnika Zorka Bajca so

namre sredi decembra z leta1608 zgrajenega veliastnegazvonika spustili stara dva po-kodovana cerkvena brona-sta zvonova, ki sta bila nemae kakega etrt stoletja, innanj dvignili nova dva. Kot jeznano, ju je Piranu darovalaberlinska katolika upni-ja Svetega Konrada v Sch-nebergu. Morali so se jimaodpovedati, saj ju v zvoniku

njihove pred 55 leti zgrajenecerkve zaradi slabe statikeniso mogli imeti. o sta Kri-stusov in Marijin zvon, ki stav Piran pripotovala pred dve-ma letoma in pol ter akalana potrebne zahtevneje po-sege v zvoniku in seveda naza to potreben de nar.

Zgornji del zvonika jezahteval veja gradbena dela.Da smo sploh lahko spravi-li ven stara dva zvonova ternamestili nova, smo moralipostaviti visok oder in meddrugim odstraniti del kamni-te ograje na njem. Naredilismo novo nosilno konstruk-cijo za zvonova, nov tlak,

Nova zvonova so nekoliko

obnovili, tako da se svetitakot nova. Prilagodili so ju zapiransko vgradnjo, popeska-li in tudi sistem kemblov sonekoliko predelali. ehninosila zahtevnega in vsekakornevsakdanjega dvigovanja, kije bilo deleno ne malo za-nimanja medijev, sta se kotnjuna botra udelei tudi od-govorni urednik Primorskihnovic Antia Korljan in pi-ranski upan Peter Bossman.a se je ob tej prilonosti eenkrat zahvalil Berlinanomin dejal, da so zvonovi sim-bol miru in da zato nova dvapiranska nista pomembnasamo za Piran, ampak ire,

za celo Evropo.

Zadovoljen je bil tudi u-pnik Bajc, ki poudarja sim-boliko novih dveh zvonov:Sila sem vesel simbolikecele zgodbe, ki mi je monopri srcu. Zvonik sv. Jurija jedelo benekih mojstrov iz-pred dobrih 400 let in bo odsedaj zdrueval romansko,slovansko ter germanskodruino evropskih narodov.Romansko, ki ga je zgradila,slovansko, ki upravlja z njimin germansko, ki je darovalazvonove. Bo Evropa v ma-lem.

Obnova kamnite ure jebila prav tako zahteven pro-jekt in o nje j Zorko Baj c pra-

strop, elektriikacijo, zaito

pred golobi in kasneje obno-vi li tudi kazalca na veliki uri,kamnito tevilnico ter mo-torje zanjo. lo je za celo vr-sto kamnosekih, tesarskih,elektrinih in drugih del,nateva opravljeno upnik.Ne nazadnje je moral polegtevilnih dovoljenj, soglasij,iskanja specializiranih izva-ja lcev in druge logistike po-skrbeti tudi za kakih 48.000evrov, kolikor na koncu stanecel projekt. Sredstva je zbrals pomojo prostovoljnih pri-spevkov, del je prispevala u-pnija, 5.000 evrov za obnovoure pa je primaknila tudi pi-ranska obina.

Sv. Jurij z novima zvonovoma inobnovljeno uro

Ob uspenem zahtevnem dvigu zvonov se je oddahnil tudi boter enega od njiju Peter Bossman.


15/68


vi : Ura je na sre di stolpain sestavljena iz ve kot 20kamnitih delov ter tevil-nice s premerom 3,5 metra.

Nameravali samo obnovitisamo tevilke in zamenjatikovana kazalca, od katerihdalji meri nekaj ve kot 1,6metra. A ko so se mojstrilotili dela, so pod vodstvomrestavratorja Joeta Drearjaugotovili, da je v zelo slabemstanju in celo nevarna. Dobridve toni teko kamnito gmo-to je na stolp dralo le e ne-kaj stare malte, tako da je od

rje naeta konstrukcija dobe-sedno visela na nitki in prejali slej bi kamniti deli urezgrmeli z zvonika. O posledi-cah raje ne ugibam. Mojstriso morali tako kose kamniteure spraviti na tla, jih o istitiin ponovno temeljito privr-stiti na zvonik. Ura ima sedajbolj vidno tevilnico, novemotorje in digitalni sistemza njihovo krmiljenje.

o, kdaj so na zvonik po-

stavili kamnito tevilnico,tono ni znano, a Bajc pravi,da je to bilo pred letom 1802 .akrat je namre podjetjeFratelli Solari iz Pesariisapri Vidmu postavilo v zvo-nik mehansko uro na utei.Ve kot 200 let starega ur-nega mehanizma pa sevedaniso zavrgli. upnik nartujenjegovo obnovo, tako da bo vzvoniku na ogled vsem, ki se

bodo po stopnicah povzpelina njegov vrh.Star dva zvonova nista

kaj sila stara, saj sta bila na-rejena leta 1921. akrat stazamenjala prejnja dva, ki soju pred med svetovno vojnoodpeljali za ulitje topov. udistara zvonova nista odpisa-na, saj e krasita vrt Pastoral-no kulturnega centra Georgi-os, ki je z njima tako eden ebolj udovitejih prizorinajrazlinejih piranskih do-godkov.

V zvoniku pa poleg no-vih dveh zvonov ost ajata dvamanja urna zvonova, ki staod januarja tudi po obnovi

lumbovski zvon, saj se oglaae iz asov pred odkritjemAmerike. Za nova cerkvenazvonova pa pravi: Ne bosta

zbujala Pirananov, saj se

mehanizma ponovno v unk-ciji. Eden od njiju, ki Piran-anom oznanja polne ure,je iz leta 1477. Zorko Baj c

ga rad imenuje tudi predko-

bosta oglaala samo vsak danopoldne, ob nedeljah preddopoldansko mao in verje-tno tudi ob vejih cerkvenih

praznikih.

Dovoz in dvig zvonov na teko dostopen zvonik je bil zahteven zalogaj.

Mojstri so morali kose kamnite ure spraviti na tla, jih oistiti in ponovno privrstiti na zvonik, tako da ima sedaj polegnovega pogona tudi vidnejo tevilnico.


16/68


Krepitev vezi med Obino Piran inavstrijsko Koroko

Sodelovanje med Obi-no Piran in avstrijsko Ko-roko je vse tesneje, Piranin Portoro pa sta edaljebolj priljubljena med tam-kajnjimi prebivalci, ki radiobiejo nao destinacijo, kije od Celovca oddalje na do-bri dve uri vonje. V petek,8. januarja 2016, je korokideelni glavar Peter Kaiserv Celovcu priredil ponovo-letni sprejem, ki se ga je etretje leto zapored udeleilupan Obine Piran PeterBossman. Poel je moenaplavz in navezal nove sti-

ke za nadaljnja sodelovanja.upan Bossman se je sestaltudi z upanjo Celovca Mario--Luiso Mathiaschitz, s kateroso pogovori o monostih so-delovanja stekli aprila lani nadelovnem sestanku v Celovcu.Omenimo e en dogodek, ki jena avstrijskem Korokem zeloodmeven, in si cer predstavitevIstre s Piranom in Portoro-em na elu v Rikarji vasi naavstrijskem Korokem, ki jo vdveh dneh obie preko 5.000ljudi. Redni gost tega kulina-rinega dogodka je tudi deel-ni glavar Peter Kaiser.

Utrjevanje prijateljstva

Veleposlanik Japonske v SlovenijiKeiji Fukuda obiskal Piran

Ob svetovnem dnevu tu-

rizma je v Avditoriju Portoropotekala prireditev, na katerije up an Obine Pir an PeterBossman podelil Grb odlino-

ene najodlinejih turistinihdestinacij v Sloveniji in svetu,je letos prejel Miran Ibrahima-gi. Izkueni turistini vodnikje eden najakt ivnejih v naemkraju, v turizmu pa j e prisoten

e od leta 1978.urizem je odnos med

gostiteljem in gostom; odnosmed ljudmi, ki znajo ponuditiin uivati gostoljubje. Sevedadri, da so turizem ljudje, a jeprav, da si priznamo tudi, daza delo v turizmu nismo vsiljudje. Da se vsi nismo spo-sobni odrei pravici do slabe-ga dne in biti vsak trenutekpripravljeni pokazati najlepiobraz nae skupnosti. Da so

med nami posebni ljudje, kiznajo s svojimi nasmehi ubla-iti hlad denih kapelj, ki tevedno znova oaraj o s svojim

sti v turizmu 2015. Priznanje

za vrhunske rezultate, ki sopomembno prispevali k razvo-ju tur istine dejavnost i in pre-poznavnosti obine Piran kot

znanjem in prijaznostjo. Lju-dje, zaradi katerih na udo-viti Piran vidno izareva tudinotranjo lepoto, je ob predajigrba odlinosti dejal piranskiupan Peter Bossman.

V sklopu svetovnega dnevaturizma je uristino zdrue-nje Portoro pripravilo vrstodogodkov in aktivnosti. Orga-nizirali so brezplane vodeneoglede Pirana in izlete v za-ledje z degustacijami lokalnihdobrot. Brezplani pa so bilitudi vsi avtobusni prevozi narelaciji PiranLucija. Ves ko-nec tedna si je bilo mogoepo zelo ugodnih cenah ali celobrezplano ogledati tevilne

razstave, muzejske zbirke inpiranski akvarij.


17/68

17DECEMBRSKO DOGAJANJEFebruar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Razvajanja na Festivalu peninPie in foto Janez Mui

Festival penin, ki je bil etrtoleto zapored v predprazninemasu 27. decembra, je e boljodlono pokazal, da je Portoroslovenska prestolnica penin. Do-godek, ki ga organizira uristi-no zdruenje Portoro, je naredilportoroki december e lepi. V

tistem asu je bila to poleg novo-letnega skoka v morje in ognje-meta najbolj obiskana prireditevv obini. V.d. direktorica zdrue-nja Patricija Grini je ocenila, dase ga je udeleilo vsaj 5.000 ljudi.K tako velikemu in rekordnemutevilu obiskovalcev je po mne-nju mnogih prispevala odloitev,da ga tokrat niso izpeljali samo vparku in na terasi hotel Kempin-ski Palace, ampak tudi v presti-ni Kristalni dvorani tega hotela.

ako zaradi odziva obiskovalcevz velikim navduenjem e snujejonarte za naslednjega.

Na estivalu se je predstavljalo19 peniarjev, od tega 5 iz Italijein 2 iz Hrvake, obiskovalci, kiso napolnili prizorie tako, kotga je do sedaj le malokateri do-godek v tem hotelu, pa so lahkookuali kar 90 vzorcev te pijaez razposajenimi mehurki. Kotje povedala predsednica Drutvavinogradnikov Slovenske Istre

Ingrid Mahni, je za slovenskepeniarje udeleba na tem pr-vem takem vinarskem dogajanjuv Sloveniji v tirih letih postalae nekako tradicionalna, veselipa jo, da se nanj odziva tudi lepotevilo tujih proizvajalcev. akoje bil po njeni oceni izbor peninna tekmovalnem delu estivalaodlien. Podelili so kar 14 zlatihmedalj in priznanje za Naj peni-no Portoroa 2015. o je postalaBr'stovska penina Duana Rebule

iz Vinarstva Rebula iz Brestovicepri Komnu, ki je narejena je izmalvazije 2008.

Priznanje in elegantno sabljoza odpiranje penine je zmago-valec v drubi sedmih vinskih

kraljic iz vseh slovenskih regij,konzula vitekega omizja za slo-vensko Istro in Kras Livija Jako-mina in ostalih vinskih vitezovprejel iz rok upana Obine PiranPetra Bossmana. upan je bil obtej prilonosti vesel, da je estivaliz leta v leto odmevneji in pre-

poznaven celo v tujini. Ob tem jepoudaril, da Portorou dodaja etisti kanek glamurja, ki ga potre-buje, da obiskovalke in obisko-valce domov pospremi z lepimispomini. e zlasti ni skrival za-

dovoljstva, da se tako mnoien,kot je, odvija v okolju prestinegahotela Kempinski Palace.

ako je med drugim tudio boino novoletni trnici vparku hotela dejal: Park hote-la Kempinski Palace, v kateregaso mimoidoi e pred nekaj leti

vstopili bolj plano, je letos go-stil veje tevilo obiskovalk inobiskovalcev, ki so se odloili, dabodo svoje blinje tokrat obdariliz domaimi izdelki in pridelki. Inprav to je namen boino novo-

letnih trnic, ki se odvijajo v naiobini, da na stojnicah priakajotevilne monosti za nakup dariliz slovenske Istre. o niso le lepain uporabna darila, temve tudiizkaz podpore domainom, kise dan za dnem in no za nojotrudijo v kleteh, torklah ali delav-

nicah.Spomnil je, da se je v veselemdecembru odvilo med Piranomin Lucijo ve kot trideset priredi-tev za otroke in odrasle in da jetako vsak lahko nael dogajanje,na katerem je uival v drubidruinskih lanov ali prijateljev.Decembrske prireditve, ki pote-kajo pod skupnim imenom Vsesladkosti ivljenja namre e tirileta zdruujejo domanost pode-elja, zgodovinskost Pirana, otro-

ko igrivost Lucije ter glamur inivahni utrip Portoroa, je dejalin v svoji praznini estitki dodal:Boino-novoletni as je tisti delleta, ki ga v nekoliko veji merinamenimo ljudem, ki so nam prisrcu. Zato vam elim, da bi v letu,ki prihaja, v svojo bliino spustiliim ve tistih, ki vam bodo z do-bro voljo in iskrenostjo olepalivse letne ase.

Poseben ar je estivalu nenazadnje dala tudi graciozna

prisotnost lanov drutva RosaKlementina v oblailih iz najboljmondenih asov Portoroa. i-vahno dogajanje pa je zaokroilkoncert ria Eroika, ki je do za-dnjega kotika napolnil park ho-tela.

Festivala se je udeleil tudiIvo Dujmi, upan obine Opa-tija. Opatijo in Portoro namrepovezuje skupna zgodba bogatetradicije turizma na Jadranskirivieri e iz zaetka prejnjega

stoletja. Zato e posebej dobrosodelujeta od leta 2012, ko ju jev okviru evropskega projekta 365Dni Riviere povezala skupna ez-mejna prireditev Riviera skozistoletje.

V Portoro se vraata nekdanjipresti in glamur

Festival penin vraa Portorou kanek glamurja iz zaetkov prejnjega stoletja.

upan Peter Bossman je v drubi vinskih kraljic iz vseh slovenskih regij in vinskihvitezov nazdravil Naj penini Portoro 2015.


18/68

18DECEMBRSKO DOGAJANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Swank, portoroki zbor in MePZSveta Lucija. Na voljo so bile tudistojnice z izdelki domae obrti terdrugo ponudbo.

Nato se je druenje preseli-lo pred Okrepevalnico Riotin,kjer je sledilo druenje krajank inkrajanov z upanom obine Piran

Petrom Bossmanom in predstav-niki krajevne skupnosti Lucija naelu s predsednikom Frankom Fi-urjem, ob 30. obletnici delovanjamalih poslovnih objektov nasprotiO Lucija. Pogostitev so pripraviliOkrepevalnica Riotin, Slaiar-na Maja, Bar Domen, Ribarnica Le-las, Frizerska hia Karmen in PrintStudio Dagal.

Pester program praznovanja, kije povezal tevilne krajanke in kra-jane in je v Lucijo prinesel ivah-

nost, so pripravili KS Lucija, PCLucija, Obina Piran, DPM Piran,ZKD Piran in OI JSKD Piran.

Sv. Lucija, zaitnica slepih in slabovidnihFoto Breda Krajnc

Krajevna skupnost Lucija obe-leuje svoj praznik 13. decembra,na dan Sv. Lucije, zaitnice slepihin slabovidnih. Letonje prazno-vanje je potekalo danes, v soboto,12. decembra 2015, v rgovskoposlovnem centru Lucija in predgostiem Riotin, nadaljevalo pa

se bo tudi 19. decembra med 10. in13. uro v PC Lucija.V dopoldanskem delu so v

PC Lucija na prireditvi, ki je pri-vabila tevilne krajanke in krajane,povezovala pa jo je Zorica Muini,nastopili otroci iz vrtca La Cocci-nella Piran, K Flip, Romana Fiur,Lutkovno gledalie Biikleta, OLucija, MePZ Georgios, Plesni klub

Veselo druenje ob prazniku Krajevneskupnosti Lucija

To, kar Blejcem pomeni Blejski otok, pomeni Pirananom svetilnik

Pie Janez Mui; foto Breda Krajnc

o, da se piranski kamniti sve-tilnik poasi blia asu, ko bo od-prt za javnost, teko priakuje tudidedek Mraz. 30. decembra je takokar nanj povabil piranske otroke inseveda s seboj prinesel tudi ko da-ril ter sladkarij. Otroci so klepetali

in se otografirali z njim, mu po-kazali, kaj znajo, zapel je celo pev-ski zbor. Dedek Mraz je razveselilvse, e zlasti pa malega imoteja,otroka s posebnimi potrebami, innjegovo mamico Ano. Posebej gaje pozdravil in iz njegovih oi jeizarevala velika hvalenost, saj semu je izpolnila velika elja.

am je bil tudi Vanja Pegan, kije najmlajim in njihovim starempovedal nekaj ve o svetilniku, sajje kot Piranan rasel z njim in je

ne nazadnje napisal tudi roman onjem, ki je izel nedavno. Vse jenavduil z mislijo, da je to, kar jeza Blejce Blejski otok, za Pirananesvetilnik. Radostnega dogajanja stase udeleila tudi upan Peter Bos-sman in podupanja Meira Hot,

ditev. Je pa to, da svetilnik poasioivlja, letos pokazala tudi kovin-ska in okraena novoletna jelka,

ki so jo v prazninem asu posta-vili nanj. ako je bila na sreanju zdedkom Mrazom poleg tevilnihosebnih novoletnih elja izrae-na tudi elja vseh, da se im prejustvarijo pogoji za to, da se odpreza javnost.

tako da je bil dogodek dodatnaspodbuda, da se prizadevanja zadokonanje obnove svetilnika innjegovo odprtje premakne naprej.

akoj, ko se pojavimo nasvetilniku, pa eprav brez kakeposebne najave, nanj pridejo tudi

turisti in drugi mimoidoi doma-ini, ki oitno noejo zamuditi teza sedaj e redke prilonosti. akoje bilo tudi tokrat, je povedalapobudnica dogodka in tudi sicerprizadevno vztrajna spodbuje-valka oivljanja svetilnika onkaSenar. emu dodaja, da dosedanjinapori za to kaejo tudi to, kako seda z zdruevanjem moi Pirana-nov, voljo in kljub malo sredstvommarsikaj narediti.

V zadnjem asu je obina

poskrbela za obnovo elektrinenapeljave v notranjosti svetilni-ka, prebelili so vodnjak na njem,popravili vrata in zasteklili poko-dovana okna, tako da bodo v njemza enkrat obasno lahko pripravilivsaj kako razstavo ali drugo prire-

Za to, da so najmlaji skupaj zdedkom Mrazom na svetilniku do-iveli dan, ki ga ne bodo pozabili,

gre poleg onke Senar zahvalae Drutvu meanov mesta Piran,Drutvu prijateljev mladine Piranin ne nazadnje tudi Javorki Kri-man, ki je s svojim prispevkom vko dobrega dedka dodala precejdarilc.

Dedek Mraz na svetilniku


19/68

19DECEMBRSKO DOGAJANJEFebruar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Tradicija

Vsak konec leta Obina Piran obdari tudisvoje stareje obane, ki so nastanjeni v do-movih za stareje po vsej Obali.

upan Obine Piran Peter Bossman je vsredo, 16. decembra 2015, obiskal in obdarilpiranske stareje obane v Obalnem domuupokojencev Koper na Markovcu, Domuupokojencev Izola in koprski enoti Domaupokojencev Ptuj, podupanja Obine PiranMeira Hot pa je danes, v petek, 18. decembra2015, obiskala in obdarila stanovalce in stano-valke Centra za stareje obane v Luciji.

upan in podupanja sta se vodjem do-mov ter zaposlenim zahvalila za skrb za sta-reje obane ter vsem skupaj zaelela pred-vsem veliko zdravja.

Obdarili stareje piranske obane vdomovih upokojencev

Mladinski EPI center, ki deluje v Piranu inLuciji, je namenjen otrokom in mladim, ki sielijo popestriti svoj prosti as. Mladi se lahkodruijo, ustvarjajo, uijo in zabavajo. 17. de-cembra 2015 jih je obiskal upan obine PiranPeter Bossman skupaj z direktorjem portne-ga in mladinskega centra Piran MatjaemUkmarjem in vodjo urada za drubene de-javnosti Lado ancer, jih obdaril in razveselilter se vodji centra Patriciji Loviek zahvalilza delo, ki ga opravljajo, saj so rezultati zelospodbudni.

V torek, 22. decembra 2015, je bilo eposebej praznino in veselo v piranskemcentru za brezdomne Kaun.

Kaunovce sta obiskala tudi upan ob-ine Piran Peter Bossman in podupanjaMeira Hot ter jima podarila veliko torto,se vodji Kauna Ingrid Lien ter vsem pro-stovoljcem in prostovoljkam zahvalila zaodlino delo ter zaelela prijetne boine

praznike in veliko zdravja ter veselja v no-vem letu.

Na upanievi v Piranu je e cel mesec

december postavljena Kaunova dobrodel-na trnica z izdelki in dobrotami, ki so jihpridelali in izdelali v Kaunu. Vabljeni, dasi privoite izdelke ter s tem ogrejete svo-je in e marsikatero srce.

Obdarili otroke inmlade v EPI centru

Praznino tudi vpiranskem Kaunu


20/68

20DECEMBRSKO DOGAJANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Foto Breda Krajnc

upan Peter Bossman je sredi decembra vdvorani Domenica intoretta v obinski pa-lai pripravil e tradicionalni prednovoletnisprejem za delavce in delavke Javnega podje-tja Okolje Piran. Gostje, ki obiejo nao ob-ino, najprej pohvalijo urejen videz in istoonaega kraja, za kar gre v prvi vrsti zahvalaravno vam, je bil iskren upan Bossman, obtem pa je opozoril, da se premalokrat spomni-mo na njih ter premalo cenimo njihovo delo.Veliko prispevate k urejenemu videzu celo-tne obine, saj skrbite za ravnanje s komunal-

nimi odpadki, ienje javnih povrin, ureja-nje cest, trgov, ulic, vzdrevanje pokopali,javnih zelenih povrin, parkov, otrokih igriin e bi lahko nateval, je dejal upan. Po za-hvali je sledilo prijetno in sproeno druenjez izmenjavo lepih elja in obdarovanjem.

Prednovoletni sprejem delavcev in delavk JP Okolje Piran

Sveano kosilo v vrtcuPiejo Sneana Anel, Martina Jakus in otroci skupine Zvezdice

Praznini as je vselej nekaj posebnega. Vvrtcu ga teko priakujemo, saj vemo, da nasbodo obiskali dobri moje in prinesli darila.Veselimo se luk, okraskov in blia. Letos smose v skupini Zvezdice odloili drugae zakljui-ti leto. Na svoje sveano kosilo smo na pobudootrok povabili naega upana g. Petra Bossma-na.

Ideja za tako povabilo je nastala isto spon-tano med spoznavanjem naega kraja. Otrociso si zaeleli, da bi upan priel k nam in dabi ga pogostili v zahvalo, ker uva nao obino.

Zavihali smo rokave, napisali pismo, ga odne-sli na poto in akali na odgovor. Kmalu je za-zvonil teleon. Iz obine so nam odgovorili, dase je gospod upan odzval na nae povabilo inda pride 23. decembra 2015 k nam na sveanokosilo.

a novica nas je zelo razveselila in od ta-krat smo bili v velikem priakovanju. Hitrosmo zaeli s pripravami. Okrasili smo igralni-co, izdelali namizno dekoracijo, nauili smo senove pesmi, ponovili smo pravila lepega vede-nja pri mizi in se nauili rokovati. Konno jepriel teko priakovani dan. Vsi smo se lepo

oblekli in skupaj pripravili sveano mizo. Kma-lu je pozvonil zvonec in k nam je priel gospodupan s spremstvom. Z velikim veseljem smoga sprejeli medse, mu zapeli nekaj pesmic in gapovabili h kosilu. Za veliko sveano mizo smoskupaj pojedli okusno kosilo, ki so ga pripravilenae kuharice.

Zelo veseli smo bili, da si je upan ob obi-lici dela vzel as za obisk v nai skupini. Skupaj

preiveti as je bil zelo aroben, saj je vsakemuod malkov stisnil dlan in si z vsakim od njihizmenjali nekaj prijaznih besed. Bomboni, s ka-terimi nas je obdaril, so bili zelo sladki. Skupnodruenje se je hitro izteklo. S pesmijo smo gapospremili do vrat in mu pomahali v pozdrav.

Gospod upan nas je povabil, naj ga tudi

mi obiemo na njegovem delovnem mestu.ako se ponovno veselimo skupnega snide-

nja. Peljali se bomo z velikim avtobusom.In ko smo skupaj strnili nae misli, smosi vsi bili enotni in se strinjali z mislijo enegaod otrok, da je na upan zelo dober in prija-zen gospod. Res je in prav zaradi njegovegaobiska med nami bodo nai prazniki e boljarobni.

Imeli smo prav poseben obisk


21/68

21ZGODBE LJUDIFebruar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Domae in zdravoPie in foto Janez Mui

Nikina BategaZaela sem ele pred pol leta, a sem pre-

seneena, koliko ljudi e kar redno obie tr-govino. Prihajajo taki, ki pazijo na prehrano,veliko jih je prebolelo kako bolezen in tudisicer opaam, da se vse ve ljudi preventivnoprehranjuje s hrano brez aditivov ter konzer-vansov. Med njimi izstopajo tisti, ki cenijo do-mae, pa naj gre za mlade, za mlade druineali pa upokojence. e zlasti stareji, ki imajodoma morda kak vrt in si sami pridelujejozdravo zelenjavo ter sadje, spotujejo to, kar

jim nudimo in radi dopolnijo svoje domae stem, kar sami ne morejo pridelati, pravi mla-da in poslovno pogumna Nika Podgornik izLucije.

Njena Batega je nasproti najveje lucijsketrgovine z ivili, a se police v njej ni manjne ibijo ob nepriakovano pestri ponudbi.Res je, da je na Obali e kar nekaj trgovinicz lokalnimi prehrambnimi izdelki, ki se naj-vekrat prodajajo kot turistini kulinarinispominki, a Nikina trgovinica je mnogo ve.Seveda so med naimi obiskovalci tudi tu-risti, e zlasti tuji, ki cenijo nae lokalne do-

mae dobrote in jih radi odnesejo domov. Pritem pa pri nas lahko izbirajo tudi domae izdrugih krajev Slovenije, naravno kozmetikoin najrazlineje rono izdelane spominke,opisuje pestro ponudbo.

V njej se na primer ob sredah in sobotahnajde cela vrsta sveega domaega kruha, kiprihaja iz kmetije v Ilirski Bistrici. Je polno-zrnat, iz pirine, koruzne in na primer celo ka-mutove moke, ki vsebuje manj glutena in jelaje prebavljiv. Pirin je brez kvasa, poleg sotevilni rogljiki, za tiste, ki so alergiki, brezmleka in jajc, pa veganske potice Ljudje

nam zaupajo, kar velja tudi za celo vrsto tedni aktualne neoporenosti medu, ki ga do-bivamo od ebelarjev iz Boninov in Materije.Mnogi pridejo po kozje mleko, svee domaejogurte, skuto, sire, ob tem najdejo marmela-de z malo ali brez dodanega sladkorja iz Vi-

pavske doline in drugod, jabolni kis, sadnesokove, zelje repo in krompir iz Brkinov, vlo-eno rdeo peso, kumarice in drugo zelenja-vo, suho sadje, ni obdelano polento, kosmieiz Maribora, izdelke iz tartuov, kapre, raznenamaze in peste, ue, njoke, domae salame,ombolo, gane pijae, vina , kar brez kon-ca nateva Nika med sprehodom ob policahin na koncu doda, da ima prvi tudi svee ra-viole polnjene s okoladnim namazom.

Njeni dobavitelji so po pravilu manjekmetije in njihove gospodinje. Pri izbiri gle-

da, da je vse pristno domae, lokalno in pri-delano kar se da naravno. V ta namen samaobiskuje kmetije, tako da jim povsem zaupa.Ima e dobrih 20 dobaviteljev in kar kakih100 njihovih pridelkov oziroma izdelkov.

In od kje pogum diplomirani ekonomistki

za tako trgovino? S partnerjem omom Gre-goriem in dvema malima otrokoma so odnekdaj radi obiskovali turistine kmetije inse tam za potrebe svojega gospodinjstva za-lagali z domaimi pridelki. Ker po konanemtudiju ni nala ustrezne trajneje zaposlitve,sta s partnerjem zaela razmiljati, da bi napodlagi izkuenj z njihovih obiskov na kme-tijah ustvarila svojo trgovino oziroma la nasvoje. Danes ji za to odloitev ni al. Zaelasta s ponudbo krajev iz Slovenske Istre, nada-ljevala s pohodi po Brkinih, sedaj pa se na po-

licah najdejo kakovostni izdelki tudi iz drugihslovenskih regij. Med njimi se ne manjka celonaravnih kozmetinih izdelkov, idrijskih ipk,rono izdelanih umetnikih spominkov in eesa, po emer segajo tudi tisti, ki cenijo izvir-na poslovna ter druga darila.

Naa obanka Vera praznovala90. rojstni dan

December je mesec praznovanj,e posebej praznien pa je bil za naoobanko Vero, ki j e praznovala astitlji90. rojstni dan. Povabilu druinskihlanov se je odzval upan Peter Bossman

in slavljenko, ki je videti odlino,prijetno presenetil na praznovanju5. decembra 2015 v Hotelu Marko, joobdaroval ter ji zaelel e naprej velikozdravja.


22/68

22ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Caffe Galeria Vse bolj pestro kulturno in druabno dogajanjePie in foto Janez Mui

Za mnoge turistine in gostin-ske delavce na Obali je zaetek no-vega leta mrtva sezona. Marsikaterihotel, restavracija in celo mali go-stinski lokali kar nekam tradicio-nalno za mesec ali dva zaprejo svojavrata, a gostinec Adi Behadini, ki

na Ribjem trgu v Piranu vodi CaffeGalerio, pravi: Res ni sezona, a mise ne moremo ustaviti. udi sicergostov v Piran ni, e jim pa ni za-nimivega ne ponudimo. ako pri-zadevno razbija stereotip, da prvadva meseca v mestu vlada mrtvilo.

Prve dni januarja je bil CaffeGaleria sicer zaradi nekaj vzdre-valnih del in posodobitev zaprt,a je nato zadihal s polnimi pljui.Dobil je novo notranjo dekoraci-jo z reprodukcijami akvarelov in z

raunalniko grafiko upodobljeneglasbenike, ki pogosteje nastopajotam. Za to sta poskrbela piranskislikar Marko Jezernik, ki postajatudi vse bolj organizator kulturnihdogodkov, in glasbenik, ilustratorter slikar Bojan Sumrak.

Letonje kulturno dogajanjese je zaelo z 2. Sreanjem pevskihzborov. Po lanskem zaetnem insila uspenem sreanju so ga mno-gi, ki jim glasba ter predvsem zbo-rovsko petje pomenita nekaj ve,

e teko priakovali. Nanj je sevedapriel domai piranski meani pev-ski zbor Georgios, povabili pa soe pevske zbore CoMi Momiano,CoMi Gronjan, CoMi Giuseppeartini, MoPZ Pergula, MePZ SvetiPeter in glasbenike Miho Joea Cve-

Baru in zanj e pripravljajo novepredelave, za v prihodnje pa napo-vedujejo tudi svojo avtorsko glasbo.

Februarju se je kulturno doga-janje v Caffe Galerii nadaljevalo zistim tempom. Najprej je bil tamkoncert Marina Martensson ria,

sledila je obeleitev Kulturnegapraznika, na pust niso pozabili insploh se poleg gostinske ponudbeAdi Behadini ob pomoi MrakaJezernika in drugih piranskih glas-benikov trudi, da sta tam vsaj dvakulturna dogodka na teden. Ima-mo polno idej in vse ve kontaktovz glasbeniki, s katerimi se dogo-varjamo za nastope v tej sezoni.ako smo se nedavno povezali e skar nekaj glasbenimi skupinami izVelike Britanije, panije in nekda-

nje Jugoslavije. V svoje turneje poEvropi bodo vkljuili tudi Piran.Glavnina teh koncertov bo, ko bomalo topleje, tako da se bo lahkodogajalo tudi pred Caffe Galerio.Nadaljevali bomo z e uteenimivsakoletnimi estivali jazza, irskeglasbe in salse, pripravljamo patudi veere ansonov. A ne bo samoglasba, saj na primer s 5. marcem elahko napovem otvoritev razstaveslikarja Bojana Sumraka, ki jo bopospremil piranski pihalni orkester.

Razmiljamo tudi o projekcijahfilmov, za kar smo e nabavili slu-alke, tako da te ne bodo motee zaokolico. Ustvarjamo malo kavarni-ko knjinico, dogovarjamo se zapredstavitev knjig, potopisov in ekaj, napoveduje Behadini.

janova, Giannija Collorija ter Du-ana andria. Sreanje je ob petjupreraslo v prijetno druenje lanovomenjenih pevskih zborov in pu-blike ter oitno postaja tradicional-na piranska prireditev.

V januarju so v Galerii nato sle-

dili veeri, namenjeni vsem ljubite-ljem dobre glasbe. Nastopili so DuoVagabund, Franci elhar, en veerje izzvenel v Rock Night, e zlastiivahno pa je bilo 30. januarja, koje nastopila skupina Te Hornets.a je povsem napolnila prostorlokala, saj gre za skupino glasbe-nikov iz Portoroa in Kopra, ki sose sploh prvi skupaj predstavili zjavnim nastopom oziroma koncer-tom. Skupino sestavljajo SebastjanHrvatin (vokal), Dare Ravnikar

(kitara, spremljevalni vokal), a-ljub Lapanje (kitara, orglice, vokal),Slavica ucakov (bas, spremljevalnivokal) in Igor Marseti (bobni). Sorazlinih generacij, znaajev in i-vljenjskih poti, a jih drui rokenrolv stilih skupin od njegovih zaetkovdo danes. o, da rokenrol gojijo vsvojih duah in da ga radi delijo zvsemi, ki jih spremljajo na njihoviglasbeni poti, so na koncertu silaprepriljivo dokazali iz skladbe vskladbo bolj navduenemu obin-

stvu. Nismo najbolji, smo pa pri-stni in iskreni, pravijo. Vsekakorso glede na to, da je lo za njihovprvi koncert, dokazali, da so edobro uigrana skupina, ki e velikoobeta. Svoj naslednji koncert bodoimeli 4. marca v izolskem Hangar

a piranski lokal tako za vse, kise radi druijo ob kulturnem doga-janju, preraa v nekaken nov kul-turni center Pirana. Behadini vabi ksodelovanju vsa piranska drutva,ne glede na njihovo dejavnost.Gosti, e zlasti tuji, pridejo v Pi-

ran za dan ali dva, morda samo naveerjo in ko vidijo, da je v lokaluivahno, radi podaljajo obisk in secelo vraajo. o, kar jim ponujamo,jih navduuje in kar nekaj tujcev jee, ki pridejo v Piran, ker so prekoFacebooka ali kako drugae obve-eni o tem, kaj se bo dogajalo. Pri-tegne jih tudi naa lokalna kulturnascena, zato res vabim drutva, daizkoristijo prilonost predstavitevpri nas, pravi Behadini. Za to, dabo dogajanje v Caffe Galerii e bolj

znano, pripravlja kape, majice, ali-ce in podobne promocijske artikle.Seveda je za njegov trud do-

brodola vsaka sponzorska podpo-ra, ob emer pravi, da na primer sstrani lokalne skupnosti priakujepomo pri potrebnih varovanjihvejih prireditev. e se poleti iz lo-kala rade preselijo na Ribji trg prednjim, katerega bi tudi elel nareditinekoliko udobnejega za obinstvo.

Vsekakor so prizadevanja tegalokala, ki se jim z idejami, z organi-

zacijo ali kako drugae pridruujevse ve piranskih ustvarjalcev, vre-dna pohvale. o poleg obiskovalcevmesta opaajo tudi tevilni Pirana-ni, ki vse raje zavijajo vanj. ako nineobiajno, da se Caffe Galerie eprijema kar ime Pri Adiju.

Razbijanje stereotipa o mrtvi sezoni

Koncert skupine The Hornets. Adi Behadini


23/68

23ZGODBE LJUDIFebruar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Nikine hiicePie in foto Janez Mui

Unikatni piranski spominki iz naplavljenega lesaPiransko Ulico IX. korpusa,

po kateri se s artinijevega trgaproti cerkvi sv. Jurija vzpenjajoskupine nad Piranom oaranihturistov, je letonjo pomlad do-datno poivil simpatien atelje sspominki. Na tej ulici z e kar ne-kaj ateljejev, galerij in trgovinic sspominki je piranska absolventkaFakultete za dizajn Nika Domnikpogumno odprla atelje odprtihvrat. am se razveseljivo rojevanova blagovna znamka piranskihspominkov z oznako Nika's tinyhouse, ki oarajo mnoge. Nare-jeni so iz lesa, ki ima svojevrstnopatino, saj ga je naplavilo morje inso Nikino rono delo z obilo ume-tnikega pridiha. Najraje izdelujeprikupno barvite piranske hiice,pa tudi lesene barice, ribice in ekaj, kar je vezano na Piran.

Stvari je pogumno vzela vroke pred pol leta, ko si je odlo-no rekla, dajmo poskusit. Prizna,da sprva ni priakovala, da boza njeno delo toliko zanimanjain dodaja, da ji ni al poguma zatako samostojno pot, saj je rezul-tat njene ustvarjalnosti bolji, kotje priakovala. Seveda je e najboljvesela radosti na obrazih turistov,ko z zanimanjem ogledujejo in seodloajo za svoj piranski spomi-nek za svojo piransko hiico.

Med njimi jih celo ni malo,ki podobne hiice iz gline, ka-

mna ali esa drugega zbirajo nasvojih turistinih potovanjih inpriznavajo, da takih iz naplavlje-nega lesa e niso videli, je upra-vieno ponosna. Vanje vloi karprecej ronega dela in domiljije,a je pri cenah zmerna, saj eli, daso dostopne vsakomur. Ko je po-samezna hika stesana oziromaizrezana, jo pobarva z akrilnimibarvami, narie okna in vrata terdoda vrsto podrobnosti, na pri-mer dimnike iz starih ebljev alipa za Piran znailno ter za mnogetujce zaradi neobiajnosti sila pri-vlano suee se perilo na vrvehmed okni.

Ker se e zlasti pozimi s psidosti sprehajam ob morju, ki na-plavlja najrazlineje koke lesain ker sem elela kot oblikovalkanekaj ustvarjati, sem jih poskusilanarediti iz tega lesa. Iz njega neka-teri e delajo barice, ribice ali kajdrugega, jaz pa sem se za lanskiboi prvi lotila izdelave piran-skih hiic za mamine jaslice. akose je zaelo in danes so tako poleghiic iz tega lesa moj motiv na pri-mer tudi barice in e kaj, kar jevezano na Piran, pravi Nika.

Vedno ustvarja kaj novega.ako e nastajajo avtentino upo-dobljene piranske ulice in trgi.eh je arhitekturno slikovit Piranpoln, tako da ji ustvarjalnega delae dolgo ne bo zmanjkalo.

Pie in foto Rok Dolniar

PostranpotehKrakega

roba

Megla se je bohotila in kaza-la svojo mo, kot da z njo pljujenekaj racionalnemu neznanega.Mojo zasanjanost je ustavil prizordrevesa, ki se je bohotil s svojosuho kronjo, s kronjo umetnostiin moi, ki mu ga je namenila Na-rava. Megla se je za trenutek ravno

prav raspihala in mi omogoila, daobudujem njegovo podobo in ce-loten prizor, trenutek iz venosti.ivi svoje poslanstvo.


24/68

24ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Direktorica hotela Tartini se je za kolesarnico odpovedala svoji pisarniPie in foto Janez Mui

Kolesarske ture in potova-nja so trend in vedno ve je tudiagencij, ki jih organizirajo. isti,ki se s kolesi pripeljejo v Piran soizkljuno tujci iz Avstrije, Nemi-je, Nizozemske, Belgije, Skandi-navije, pa tudi iz ZDA, Avstralijein Nove Zelandije. Slovenija jezanje atraktivna deela. Na takihpotovanjih je Piran lahko vmesnapostaja, vse ve pa se jih tudi kon-a prav pri nas. ako e pravim,

da se vse kolesarske poti konajov Piranu in ni jih malo, ki se natoodloijo e za kak dan bivanjapri nas, pravi direktorica Hotelaartini Andreja Frelih.

In prav iz tega hotela prihajazgodba, ki ji bo kdo v teh asih,ko se toliko daje na statusne sim-bole, prav teko verjel. Frelihovase je namre letos odpovedalasvoji pisarni v pritliju hotela in jonamenila za varno hrambo kolesnjihovih kolesarskih gostov, ki jih

imajo vsako leto ve.V kolesarnici je prostora za 35

koles, da je bila odloitev pravil-na, pa pove podatek, da je veliko-krat isto polna. Kolesarski gosti vHotelu artini letos predstavljajoe 10 % njihovih obiskovalcev.

Kot je povedala, je poleg lajihtedenskih organiziranih kolesar-skih potovanj, ki ne zgreijo Pi-

rana, tudi ve desetdnevnih tejihtur ez Alpe. ako so priljubljenakolesarjenja iz Krajnske Gore pre-ko Vria in doline Soe v Piran,ali pa iz Avstrije, ez Bled, Kras doPirana. Nekateri se radi odloajotudi za ture preko Pirana iz Be-netk v Pore ali pa iz rsta v Pulo.

O kolesarnici Frelihova epravi: Pomemben razlog za naokolesarnico je bila tudi varnostkoles. a so vse draja, saj lahkostanejo tudi tiso evrov in ve, tupa so e draga elektrina kolesa.ako si ne moremo dovoliti, da tituristi ne bi prihajali k nam, ker jeslabo poskrbljeno za varnost nji-hovih koles.

O svoji za marsikoga neobi-ajni odloitvi, da se je odpove-

dala svoji pisarni, meni, da se jine zdi ni tako nenavadnega indoda: V nai brani itak ni poan-ta v tem, da veliko asa preivi vsvoji pisarni. Pisarno z mojo mizoin raunalnikom si sedaj delims tajnico in vodjem gostinstva.Uporabljam e en raunalnik, kije v recepciji hotela, tako da semblie gostom, poslovne sestankepa imam v hotelski averni in eje lepo vreme e raje na terasi ho-tela.

Vse ve kolesarskih tur se kona v Piranu

Dobrodelnost zaposlenih na bencinskih servisih Petrol PovirPie Nataa Prelesnik Koroic, Regijska varna hia Kras; foto Regijska varna hia Kras

Donirali za regijsko varno hio KrasZaposleni na bencinskih

servisih Petrol Povir - sever

in Petrol Povir - jug so zapo-slenim ter vsem enskam inotrokom v Regijski varni hiiKras pripravili prijetno pre-seneenje, saj so nam podarilisredstva v viini 400 evrov. Stem so nam omogoili zame-njavo nekaterih nujno potreb-nih gospodinjskih aparatov.

Podjetje Petrol d. d. vsembencinskim servisom omo-goa, da zaposleni na posa-meznem servisu izberejo hu-

manitarno organizacijo, ki jidonirajo sredstva. ako so se

v letu 2015 zaposleni na BSPetrol Povir odloili, da ob-darijo prav nao varno hio.

Regijska varna hia Kras nudipomo enskam in otrokom,

ki se morajo zaradi nasilja vdruini umakniti na varno.Varna hia deluje kot pro-gam Centra za socialno deloSeana in je soinancirana sstrani lokalnih skupnosti inMDDSZ. akne donacije panam v hii omogoajo, da lah-ko nakupimo prav tiste stvari,ki jih enske in otroci najboljpotrebujejo.

Iskrena hvala vsem zapo-slenim na BS Petrol Povir ter

tudi vsem drugim, ki ste se vprazninem asu spomnili naenske in otroke iz Regijske

var ne hie Kras.Petrolovca Kristjan Vodopivec in Uro Macarol predajata donacijo direktoriciCSD Seana Nevenki Doles in zaposlenim v VH Kras.


25/68

25DRUTVAFebruar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Prizadevanja domainov za promocijoPie in foto Janez Mui

Piran v srcuPrihod ekskluzivne turistinekriarke Royal Clipper s petimijadri je tudi preteklo poletje karnekajkrat e polepal pogled naPiranski zaliv. Je najveja turi-stina jadrnica na svetu s tolikojambori in 42 jadri, ki kriari poSredozemlju. Za udobje 227 po-tnikov skrbi 106 lanov posadke,v elitni kabini na glavni palubiladje pa sedemdnevno kriarjenjestane skoraj pet tiso evrov. Da

njeni dokaj petini potniki lahkospoznajo Piran in ga doivijo ne-koliko drugae, je letos poskrbeloDrutvo meanov mesta Piran. Vsodelovanju s Z Portoro so jimnamre v okviru svojega projektaPiran v srcu pripravili posebenvoden ogled mesta.

Ker zaradi njene velikosti negre drugae, se zasidra pred Pira-nom in njene potnike nato s olnivozijo na obalo. Da tam niso biliprepueni sami sebi, jih je na po-

molu priakala v solinarko oblee-na domainka, od katere so lahko

izvedeli tudi za dva dnevna termi-na vodenega ogleda mesta. Vo-denja izvajajo domaini z licencoturistinega vodia in torej ljudje,ki poznajo mesto, ker ivijo tu inso rasli v njem. Ne povedo samotistega, kar je o Piranu napisane-ga po enciklopedijah in na spletu,ampak predvsem opiejo vrstopodrobnosti, piranske zgodbe,anekdote ter med drugim polegartinija predstavijo e celo vrsto

nekdaj eminentnih meanov, jeo novosti povedal predsednik dru-tva Marjan Maslo. emu dodaja,da se trudijo, da bi tudi Piranani,e zlasti tisti, ki delajo v gostinstvu,ob veji samozavesti zautili do-datno soodgovornosti za taknopromocijo.

Kot je na ino toki na pomo-lu povedala Zora Muini, njihovituristini vodii med ogledi mestavedno poiejo zgodbe, ki se lo-veka dotaknejo. rudijo se, da

gosti vzljubijo Piran na doivetjih,ki jim jih ponujajo skozi zgodbe

iz stoletij piranske zgodovine. Pe-strost Pirana tako spoznavajo sko-zi ivljenjske zgodbe, anekdote,posebnosti, skozi nekdanji in tudidananji nain ivljenja mesta, jepovedala.

Ogledi so se prilagajali staro-stni strukturi turistov, njihovim

interesom in ne nazadnje tudivroini. Med ogledom mesta sose tudi ob nekaj degustacijah gostispoznavali s Piranani na najboljmoen avtentien nain ter pred-vsem brez kaknih napanih in-

ormacij vodiev od drugod.

Zaetek portne ribolovne sezonePie Janez Mui

Nai na 17. Pokalu mimoze v rni GoriV Baoiih v rni Gori je od 3.

do 7. ebruarja potekalo 17. med-narodno tekmovanje portnih ri-biev za Pokal mimoze. o je enavejih ribikih tekem na jadranu,predvsem pa sreanje, s katerimse ob mnogo druenja zaenjaportna ribika sezona. Udeleilose je je 19 ekip iz Italije, Hrvake,rne Gore in Slovenije. 60 ribievje tekmovalo v ribolovu s olna vtreh disciplinah: z roko, s palicoin v ekolokem ribolovu po nae-lu ujemi, vpii in vrni v morje.

Prvi dve disciplini sta potekali vkonkurenci ekip in posamezni-kov, tretja pa se je tokovala samov konkurenci posameznikov.

Slovenski portni ribii se tegatekmovanja in druenja radi ude-

leujejo, tako da so v rno Goro

odpotovale kar tiri ekipe in sicerdve iz RD Oradela Piran in po enaiz RPD Piran ter RD MormorCelje.

Od vidnejih posameznihuvrstitev naih tekmovalcev ome-nimo 2. mesto Milorada krokova(RD Oradela) v lovu s palico in 5.mesto Vladimirja Melinca (RPDPiran) v disciplini lova z roko.Ekipno sta se v ribolovu z rokoOradela 1 in Oradela 2 uvrstili na5. in 6. mesto, v lovu s palico pa

Oradela 2 na 8. in Oradela 1 na 9.mesto. V konni uvrstitvi ekip seje ekipa Oradela 2 uvrstila na 13.mesto, Oradela 1 na 15. mesto,RPD Piran na 25. mesto in RDMormor Celje na 18. mesto. Milovan krokov iz RD Oradele se je v lovu s palico uvrstil na 2. mesto.


26/68

26DRUTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016

Rojstni dan Otona upaniaPie in foto Nataa Fajon

V Anbotu skrbijo zamedgeneracijsko povezovanje

V Drutvu Anbot so dejavnitudi v turobnih zimskih dneh vprvih mesecih leta. Morda se zgle-dujejo po znanem pregovoru odobrem zaetku, ki zagotavlja do-ber konec. Kakor koli e, v Piranuse lovek hitro navadi, da mu medpohajkovanjem po upanieviulici pozornost pritegne dogajanjeizza vedno lino okraenih izlobna tevilki 3.

eprav je glavna aktivnostdrutva restavriranje ali po doma-e popravljanje starih stolov, skrinjin drugih predmetov, kot poslan-stvo drutva hudomuno predsta-vi predsednica Natalija Planinc,prostor na njihovem natrpanemurniku dobijo tudi dogodki, name-

njeni otrokom. Ker jih imajo radi.Ker so prepriani, da je izmenjavaizkuenj med razlinimi generaci-jami vedno dobrodola. Ves asgovorim, da je medgeneracijskopovezovanje nujno, zato bi moralovsako drutvo v svojem programuimeti nekaj tako za majhne, vejein velike otroke kot za odrasle instareje. Za vsakogar nekaj, je po-vedala Planineva.

Uenci prve triade in otroci vvrtcu so tako e vajeni, da januar-ja prejmejo pisemce z vabilom napraznovanje rojstnega dne Otonaupania. In v Anbotu so e va-jeni, da se 23. januarja v njihovihprostorih slii otroki smeh. Letosse je slial e deveti zapored.

Med otroki priljubljenega pe-snika so izbrali, ker se njihovo dru-tvo nahaja na upanievi ulici,kjer otroke enkrat na leto razve-selijo s prijetnimi delavnicami terz uenjem pesmic. Vsako leto siiz upanievega opusa izberemoeno temo. Imeli smo e Mehurke,abice, Kopitljaka, je o prireditviza otroke povedala Natalija Pla-ninc.

Marina, gonilna sila rojstno-dnevnega praznovanja, se je letosodloila, da otrokom predstavijokralja Matjaa. Z ostalimi pomo-nicami so pripravile krone in ogri-njala, ki jih je lahko vsak otrok istopo svoje okrasil ter odnesel domov.Stalnica praznovanja je tudi ebe-

lica Maja, ki vsako leto otrokomskuha najbolji aj na svetu, zaposladek pa pripravi tudi dieepikote. Namen dogodka je priva-biti otroke, jih seznaniti z delova-njem naega drutva in preko njihnagovoriti njihove stare. Gre torejza promocijo drutva, e doda Na-talija Planinc. Po uspeno izpeljanidelavnici so vse kraljine in kralje-vii uivali v pojedini, na koncu paskupaj zaplesali ples kralja Matjaa.

Z odzivom so v Anbotu zado-voljni, saj pride kar nekaj otrok.Nekateri pridejo sami, druge pri-peljejo stari. Pri projektu sodelujetudi Mestna knjinica Piran, takoda tisti dan v svoji izlobi predstaviupanieve knjige.

Letna pregledna projekcija Foto kluba PortoroPie in foto Janez Mui

Za zagon v novo letoFoto kub Portoro se redno

predstavlja s svojimi razstavami,konec vsakega leta pa povabijo ena letno pregledno projekcijo oto-grafij svojih lanov. Lanska je bila18. decembra v Mediadom Pyrhaniin je kot vedno pritegnila precej po-zornosti. Predsednik kluba Jadran

Rusjan je predstavil delo lanov vlanskem letu, nato pa so v 24 mi-nutni projekciji prikazali po 10 do15 otografij 22 avtorjev, ki so jihposneli v lanskem letu. o je bilaseveda tudi prilonost za predno-voletno druenje otograov in za

zagon oziroma snovanje nartov zaprihodnje leto.

Foto klub Portoro, ki ima 30lanov, bo kmalu zabeleil 15. letodelovanja. Vsako leto pripravijokako delavnico, redno spremljajolokalne prireditve, sodelujejo v ra-znih mednarodnih projektih in ne

nazadnje na tevilnih razstavah poSloveniji ter e zlasti na Obali. Nji-hova redna dejavnost so tudi teajio teoriji in praksi otografije za novelane. Kogar zanima otografija, va-bijo, naj jih poklie na tevilko 041746 882.


27/68

27DRUTVAFebruar 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Abakkum, Zavod za krajino, kulturo in umetnost, Piran

Odkrivanje arobnih tok Pirana

Decembrsko nedeljsko po-poldne so tevilni Piranani inPirananke ter ostali obiskovalciizkoristili za spoznavanje Piranana nekoliko drugaen nain. Aba-kkum, Zavod za krajino, kulturo inumetnost, Piran je v sodelovanju stevilnimi izobraevalnimi insti-tucijami in drutvi, ki delujejo v

Obini Piran, pripravil e drugi do-godek, poimenovan arobne tokePirana.

Prietek pohoda po manj zna-nih ulicah in lokacijah, kjer so se v

osmih tokah preko glasbe, proze,pesmi in plesa prepletali svetlobniin zvoni eekti, je bil na idovskemtrgu, kjer sta z vedskimi zvo-nimi spektri v violinskem duetunastopila Urka Jeraj in Michel vanMulders. Sledil je Platonov nauk ovotlini v izvedbi uencev ScuolaElementare Vincenzo e Diego De

Castro Pirano. Nato sta dijakinjipiranske gimnazije (GEP Piran)ea Jovii in Laura Posavec reciti-rali odstavek iz knjige Mavrica izzadue, diplomata in pisatelja Milana

Jazbeca, pod mentorstvom slavist-ke Lili Gustini in fizika AndrejaPodpeana, ki je na asadi za njimipriaral mavrico. Uitelj fizike inotogra Martin Bobi je s skupinouencev otograskega kroka pri-kazal Svetlobo podobe, najmanjiuenci Osnovne ole Cirila Kosma-a pa so z mentorico Viko Kutrinupodobili Plapotajoo svetloboskozi ormule na temo svetlobe,podane s strani fizika Lorenza Vi-tale s trake univerze. Na naslednjitoki so Zvoke Istre iz intrumentovprivabili Aldo Alessio, Matteo Du-ni, Darinka Eler, Denise Ventrella,Milan Kogovek in Arcangelo Svet-tini. Kresnike so prebudile uenkedramskega kroka v EPI centru podvodstvom Samante Kobal. Adria-na opolovec kot sveta Lucija, kigoduje ravno na dan dogodka, 13.decembra, je imela sprevod, ki se jeodvijal po branju v vedini Mat-tiasa Lidna in branju v sloveni-

ni Romane Kai, prevedla ajdaLeke, enega od treh besedil pesmiSveta Lucija, ob drubi RebekeAlessio, Ane Babi, Noemi Ferr-nandino, Mije Godni, eje Goria-

nec, Dane Griani Golubi, SareGrini, Amelie Lidn, Gale Jedvajimi, Emilli oma Lovrinoviin aje Poru. Spremljala jih je pe-sem Il mare luccica, ki so

solni cvet 38 (februar 2016)

Documents