Brežice, februar 2017

LETNO POROČILO O PORABI ENERGENTOV V LETU 2016

1. UVOD

Splošna bolnišnica Brežice je v preteklih letih izvedla rekonstrukcijo kotlovnice in ogrevalnih sistemov. Po izvedbi sanacije kotlovnice, ogrevalnega sistema in kuhinje je pristopila k energetski sanaciji stavb. Udeležila se je javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«, in v letu 2012 zaključila večino investicijskih ukrepov za energetsko sanacijo stavb.

Glede na rezultate po izvedeni investiciji v obnovo kotlovnice in zamenjavi energenta v letu 2006, vgradnji varčnih nap in zamenjavi instalacij in opreme v kuhinji leta 2008, sanaciji trafo postaje in zamenjavi večine svetil v stavbah z varčnimi, delno zamenjavo stavbnega pohištva in toplotni izolaciji plošče proti strehi na enem objektu do leta 2009, in izvajanju projekta »Trajnostna raba energije, energetska sanacija stavb A, B, C in G« v letu 2010 in nadaljevanju v letu 2011 in 2012 na stavbah A, B, D, E in G ter leta 2015 stavbe F, lahko ugotovimo, da je bolnišnica na tem področju dosegli ugoden napredek, ki se kaže tako v manjši porabi energentov za ogrevanje in hlajenje, kot tudi stroških za energente ter bistvenem zmanjšanju izpustov CO2. Z izgradnjo in pričetkom delovanja urgentnega centra, se je v letu 2015 povečala površina ogrevanih in hlajenih prostorov, uporaba opreme in informacijsko komunikacijske tehnologije in se je povečalo število obravnavanih in zdravljenih ljudi, pa tudi zaposlenih, kar je vplivalo na povečanje porabe energentov v naslednjih letih.

V referenčnem letu 2005 je bila skupna poraba vseh energentov v bolnišnici 3.700 MWh, v letu 2016 2.208 MWh oziroma 1.492 MWh manj. Stroški za energente so v letu 2005 znašali nekaj nad 238.000,00 evrov, v letu 2016 pa nekaj nad 140.000,00 evri. Poraba energentov in njihova nabavna vrednost je za nekaj nad 41 % nižja. Število bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnici je v teh letih naraslo iz 5.666 v letu 2005 na 6.373 v letu 2016, zaradi pričetka delovanja urgentnega centra konec leta 2014, se je povečala tudi skupna površina ogrevanih in hlajenih prostorov za 570 m2 glede na leto 2005.

2. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Poraba električne energije v kWh in stroški zanjo rastejo od leta 2005 naprej vsako leto za nekaj %. V letu 2005 je znašala poraba električne energije 560 MWh in je bila za 2,72 % višja, kot v letu 2004. Izdatki so se glede na preteklo leto znižali za 0,5 %. Prihranek, ki je bil dosežen, kljub zvišani porabi, je bil posledica znižanja cen električne energije po uvedbi prostega trga na področju oskrbe z energijo v prejšnjih letih in opravljenem skupnem javnem naročilu, ki ga vodi do podpisa pogodbe Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer so bile dosežene nižje cene, glede na prejšnja obdobja, ko je javno naročilo izvajala bolnišnica.

Kljub precejšnjim vlaganjem za manjšo porabo električne energije v letih 2008 in 2009 (sanacija trafo postaje in s tem odprava stroškov jalove energije, zamenjava svetil z varčnimi, ipd), se je poraba električne energije do leta 2016 zvišala na več kot 1.217 MWh, kar predstavlja nekaj nad 53 % več, kot v referenčnem letu 2005.

V letu 2012 je poraba narasla na 835 MWh in v letu 2013 padla na 804 MWh, ko po izvajanju programa Re-Co, oziroma neinvesticijskih ukrepov, prvič beležimo padec porabe za 4 % glede na prejšnje obdobje. Trend znižanja porabe električne energije se je v letu 2014 nadaljeval do oktobra, ko je pričel delovati urgentni center, nato se je decembra dvignila za skoraj 50 % glede na pretekla leta in je konec leta znašala 782 MWh. V naslednjih letih je poraba električne energije spet naraščala.

Stroški za porabljeno električno energijo od leta 2005 naprej rastejo in so iz 42.899,00 evrov v letu 2005 v letu 2012 narasli na 64.574,00 evrov. Izstopa leto 2009, ko je bila vrednost porabljene električne energije skoraj 84.000,00 evrov, ki pa je bila posledica cen električne energije na trgu in manj povečane letne porabe v kWh. V letu 2013 je vrednost nabavljen električne energije znašala 56.127,00 evrov, kar znaša povprečno 0,0698 evra/kWh. Znižanje stroškov v letu 2013 za 8.447,00 evrov je tako posledica v večji meri zmanjšanja rabe električne energije, kot njene cene. V letu 2014 je nabavna vrednost električne energije znašala 44.483,00 evrov, kar je po letu 2005 najnižji skupni strošek za električno energijo. Povprečna nabavna cena je bila 0,057 evra/kWh, kar je za 19 % manj, kot v prejšnjem letu. Glede na povišano porabo v zadnjih štirih mesecih leta 2014, ko je pričel delovati urgentni center, je bilo pričakovati, da bo v letu 2015 kljub nižjim nabavnim cenam, skupni strošek nabave električne energije višji, kot v preteklih letih. Pričakovanja so se uresničila, saj so se, stroški leta 2015 zvišali na 62.455,00 evrov, v letu 2016 pa na 69.219 evrov.

Število bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnici, se je iz leta 2008 v letu 2009 znižalo za več kot 6 %, od leta 2010 pa ponovno narašča, in je v letu 2014 prvič doseglo število iz leta 2008, v letu 2015 pa se je še zvišalo, zato večje porabe električne energije v kWh in posledično višjih stroškov zanjo, v glavnem pripisujemo dejstvu, da so bile v letu 2008, 2009 in 2010 nabavljene dodatne klimatske naprave (split sistem), na kar kaže večja poraba električne energije v poletnih mesecih od leta 2008 naprej, ki je bistveno višja (tudi več kot 20.000 kWh/mesec) od preteklih let v tem obdobju. Nekaj višja poraba gre tudi na račun večjega števila porabnikov (medicinska in druga oprema, računalniki, dodatna razsvetljava, …) in rabe energije izvajalcev gradbenih del ter neustreznem ravnanju uslužbencev s porabniki električne energije. V letu 2013 je poraba električne energije padla kljub dejstvu, da se je število bolnikov zvišalo za dva % glede na leto 2012, poraba v poletnih mesecih pa je primerljiva s prejšnjim letom. V letu 2014 se je ugoden trend porabe električne energije nadaljeval, po zagonu urgentnega centra v oktobru, pa ponovno narasel, in se do konca leta 2016 več kot podvojil glede na leto 2005. Večja poraba električne energije (38 % več) gre v glavnem na račun urgentnega centra (razsvetljava 570 m2 novih površin, medicinski in nemedicinski aparati, informacijsko komunikacijska tehnologija) in več zaposlenih.

Poraba električne energije na bolnika je iz 89 kWh v letu 2005 narasla na 199 kWh v letu 2016, kar je več kot dvakrat več kot v referenčnem letu.

V spodnjih tabelah in slikah je prikazana poraba električne energije po mesecih in letih.

Tabela 1: Poraba električne energije v kWh po mesecih in letih

mesec/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Januar

47.400

52.008

50.718

53.694

54.326

68.400

62.676

71.862

73.488

66.912

57.540

63.815

Februar

46.080

45.570

45.276

48.930

66.070

61.464

59.448

68.430

66.366

61.302

88.040

112.464

Marec

46.800

47.268

49.392

50.580

51.716

64.980

63.300

70.392

67.602

63.564

99.960

117.872

April

43.152

40.278

43.056

48.114

59.748

57.546

56.166

63.156

64.104

52.398

91.456

99.296

Maj

42.906

39.680

48.786

47.820

49.514

57.576

58.410

63.354

63.060

44.960

83.992

100.928

Junij

44.076

46.332

57.120

48.372

57.019

55.320

64.026

68.754

67.038

43.960

85.816

98.584

Julij

43.548

50.844

58.830

51.936

51.107

61.620

68.316

75.780

72.900

55.712

107.416

115.168

Avgust

39.882

48.024

51.528

49.758

66.392

55.188

71.124

73.536

72.288

68.376

97.576

101.312

September

42.060

45.228

54.870

50.988

51.224

54.054

64.812

70.074

62.850

66.752

81.976

99.936

Oktober

45.330

50.772

60.678

48.120

50.547

61.560

65.844

68.472

65.790

71.176

91.920

100.208

November

67.244

46.938

57.384

52.284

59.373

60.012

69.282

68.052

62.502

89.064

90.984

99.696

December

51.762

51.906

56.118

55.254

79.089

67.164

71.538

73.170

65.994

98.176

107.144

108.072

Povpr.

46.687

47.071

52.813

50.488

58.010

60.407

64.579

69.586

66.999

65.196

90.318

101.446

Skupaj

560.240

564.848

633.756

605.850

696.125

724.884

774.942

835.032

803.982

782.352

1.083.820

1.217.351

Vir: energetsko knjigovodstvo

Tabela 2: Stroški za električno energijo po mesecih in letih od 2005 do 2016

mesec/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Januar

3.927

4.213

5.859

6.080

6.294

4.689

4.425

5.566

5.133

3.811

5.474

6.273,51

Februar

3.852

3.789

4.639

4.804

8.057

4.299

4.220

5.287

4.585

3.500

4.902

6.117,35

Marec

3.751

3.902

5.018

4.896

6.193

4.678

4.580

5.487

4.688

3.590

5.565

6.442,02

April

3.477

3.023

4.064

4.793

7.114

4.063

3.908

4.844

4.465

3.324

5.027

5.357,46

Maj

3.332

3.141

4.702

4.644

5.899

4.095

4.157

4.903

4.363

2.512

4.598

5.500,13

Junij

3.442

3.577

5.430

4.726

6.970

3.971

4.660

5.294

4.571

2.474

4.763

5.456,78

Julij

3.342

3.658

5.575

5.169

6.147

4.410

4.843

5.899

5.174

3.153

6.018

6.239,68

Avgust

3.111

3.646

4.961

4.826

8.080

4.093

5.076

5.707

5.064

3.788

5.377

5.558,31

September

3.030

3.417

5.219

5.064

6.268

4.049

4.712

5.397

4.440

3.819

4.622

5.525,89

Oktober

3.021

4.134

6.302

4.751

6.038

4.522

4.646

5.359

4.653

4.048

5.132

5.419,05

November

4.433

5.300

5.862

5.109

7.167

4.422

4.976

5.294

4.394

4.987

5.049

5.458,59

December

4.170

5.591

5.612

5.436

9.659

4.967

5.071

5.537

4.597

5.477

5.928

5.870,63

Povprečno

3.574

3.949

5.270

5.025

6.991

4.355

4.606

5.381

4.677

3.707

5.205

5.768

Skupaj

42.889

47.392

63.244

60.298

83.887

52.259

55.274

64.574

56.127

44.483

62.455

69.219

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 1: Rast porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2016

Vir: Tabela 1

Slika 2: Letni stroški električne energije od leta 2005 do 2016

Vir: Tabela 2

Slika 3: Poraba električne energije v kWh na bolnika v letih 2005 do 2016

Vir: Tabela 7

3. VODA

Bolnišnica za tehnološko (razen delno za hlajenje v stavbi E) in sanitarno porabo uporablja izključno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.

Poraba vode je v letu 2005 znašala 15.342 m3 in je bila v primerjavi z letom 2004 nižja za 1.388 m3 oziroma za 8,3 %. Izdatki so porasli za 28,3 % in so bili za 28 % višji od planiranih. Poraba vode se je v letu 2008, glede na leto 2007, zvišala za manj kot %, v letu 2009 se je glede na preteklo leto, znižala za 12 %, nabavna vrednost je bila kljub temu skoraj za 10 % višja. Poraba vode se je v letu 2010 zvišala še za 4 %, nabavna vrednost kar za 73 %, kar je bila posledica višjih cen. V letu 2011 je bila poraba vode 13.961 m3, v vrednosti 31.326,00 evrov, in je bila za 8 % višja, kot v letu 2010, vendar še vedno za 10 % nižja, kot v referenčnem letu, medtem ko je strošek za 3,6 % višji. V letu 2012 je bila poraba vode 14.773 m3, v vrednosti 31.629,00 evrov in nekaj višja, kot v preteklih letih, vendar še vedno nižja, kot v referenčnem letu. V letu 2013 je bilo porabljeno 14.798 m3, v skupni vrednosti 28.400,00 evrov, v letu 2014 pa 12.868 m3 v vrednosti 24.081,00 evrov. Glede na referenčno leto se je poraba vode znižala za skoraj 20 % njena nabavna vrednost pa za skoraj 21 %. V letu 2015 je poraba vode narasla na 14.282 m3, njena nabavna vrednost pa na 27.157,00 evrov in v letu 2016 padla na 12.599 m3, v skupni nabavni vernosti 41.180,00 evrov, kar je 18 % manj kot v referenčnem letu 2005.

Poraba vode je bila sicer v vseh letih od 2005 naprej vsako leto nižja za okoli 2.000 m3, kar je bila posledica ukrepov izvedenih v letu 2006 na račun obnove kotlarne in kuhinje ter opustitve kuhanja in pranja na paro ter zalivanje zelenic, je pa ponovno narasla v letih od 2010 do 2013, glede na leto 2009, kar je bila posledica predvsem porabe tople vode za pregrevanje sistema v zvezi z zatiranjem legionel, v zadnjih letih tudi zaradi hlajenja v stavbi E in delovanja urgentnega centra.

Podtalnica se uporablja za hlajenje v stavbi E, deževnica se ne uporablja.

Slika 4: Poraba vode v m3 in letna nabavna vrednost v EUR od leta 2005 do 2016

Vir: Tabela 2

4. OGREVANJE IN PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Poraba lahkega kurilnega olja (ELKO), ki se je kot energent uporabljalo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je v referenčnem letu 2005 znašala 3.199.850 kWh, propana, ki se je uporabljal kot energent v kuhinji pa 26.112 kWh.

Poraba zemeljskega plina se je v letu 2008 glede na leto 2007 zvišala za 7 %, iz 208.008 na 223.927 Sm3.

Ocenili smo, da je bila višja poraba delno posledica nižjih temperatur v prvih treh mesecih leta 2008, na kar kaže tudi večji temperaturni primanjkljaj, ki je bil za 4,2 % višji, delno pa zaradi izvajanja investicije rekonstrukcije kuhinje in otroškega oddelka v zadnjih treh mesecih leta 2008, saj so bile s cevovodov odstranjene izolacije, prostori (7,5 % vseh prostornin) pa so bili v tem času brez stavbnega pohištva.

Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode se je v letu 2009 znižala za skoraj 13 %, glede na referenčno leto 2005 pa kar za 42 %.

V letu 2010 je poraba zemeljskega plina nekoliko narasla glede na leto 2009, enako tudi stroški, ki so narasli za skoraj 5 %.

V letu 2011 je poraba zemeljskega plina, zaradi izgradnje solarnega sistema za delno pripravo tople sanitarne vode v stavbi B, v tem obdobju padla, in je znašala 172.820 Sm3, kar je skoraj 14 % manj, kot v letu 2010.

Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011, je poraba zemeljskega plina padla, v letu 2012 na 161.078 Sm3.

Po izvedbi energetske sanacije stavb je bila poraba zemeljskega plina v letu 2013 143.766 Sm3, v letu 2014 132.207 Sm3, v letu 2015 142.105 Sm3 in v letu 2016 112.790 Sm3.

Poraba ELKO-ja je v letu 2005 znašala 3.199.850 kWh, zemeljskega plina v letu 2011 pa 1.655.128 kWh oziroma skoraj 48 % manj, v letu 2012 1.530.241 kWh oziroma skoraj 53 % manj. V letu 2013 je poraba padla na 1.357.151 kWh, oziroma 57 % manj, v letu 2014 1.255.966 kWh, v letu 2015 1.349.997 kWh, v letu 2016 pa na 1.071.505,00 kWh oziroma za 2.128.345 kWh, ali skoraj 66 % manj, kot v letu 2005.

Ocenjujemo, da je prihranek 173.090 kWh v naslednjih letih v primerjavi z letom 2012 delno posledica končanja energetske sanacije stavb in uporabe energije sonca za pripravo tople sanitarne vode, večji del pa prehoda gretja sanitarne tople vode v kurilni sezoni s kondenzacijskimi kotli, ki so nameščeni v podpostajah.

V primeru, da v letu 2006 ne bi izvedli obnove kotlovnice in ne bi prešli na zemeljski plin kot energent, bi ob enaki porabi ELKO (referenčno leto 2005, poraba 319.985 l) v letu 2007 samo za ta energent plačali 197.110 evrov, tako pa je bil dejanski strošek 113.070 evrov, kar je skoraj 43 % manj.

Stroški za ta energent so iz leta 2005, ko so znašali 165.164,00 evrov, kljub zviševanju cen padli na 127.577,00 evrov, ali za skoraj 33 %.

V letu 2008 bi strošek ELKO glede na referenčno leto znašal 250.751,00 evrov, dejanski strošek za zemeljski plin pa 124.162,00 evrov, kar je 50,5 % manj.

Vrednosti zemeljskega plina je v letu 2012 znašala 134.366,00 evrov oziroma za 19 % manj, kot v referenčnem letu 2005 ELKO-ja.

Vrednost nabavljenega zemeljskega plina je v letu 2013 znašala 95.867,00 evrov in je bila za 69.297,00 evrov nižja, kot v letu 2005 ELKO-ja, kar znaša 42 %.

V letu 2014 je bila vrednost nabavljenega zemeljskega plina 86.688,00, v 2015 99.369,00 evrov in 2016 70.983,00 evrov.

Če bi v bolnišnici obdržali prejšnji energent, bi nabavna vrednost ob enaki porabi, kot je bila v referenčnem letu 2005 znašala v letu 2010 271.987,00 evrov, za zemeljski plin pa je znašala 124.190,17 evra.

Temu je potrebno dodati še vrednost vračila okoljske dajatve po Pogodbi o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida sklenjeno z MOPE, ki je za leto 2007 znašala 3.091,00 evrov, leta 2008 2.175,66 in leta 2009 1.259,60 evra.

Skupni stroški so tako primerjalno glede na stroške, ki bi nastali, če bi še imeli prejšnji sistem za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter parnih kotlov v kuhinji v letu 2007 znižali za 52,51 %, v letu 2008 za skoraj 54 %.

Pričakovano je bilo, da se bodo ti stroški v letu 2009 znižali še za cca 6 %, saj je bila rekonstrukcija ogrevalnega sistema dejansko zaključena šele decembra 2008, ko je bila končana rekonstrukcija kuhinje in so bile vgrajene varčne nape, ter dokončno vgrajen regulacijski sistem za ogrevanje v tem delu stavbe.

Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011, je poraba zemeljskega plina padla na 161.078 Sm2.

S tem so se pričakovanja ob odločitvi za sanacijo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter energetske sanacije stavb potrdila, saj je prihranek v tem letu še višji od načrtovanega. Nabavna vrednost energenta ELKO, bi glede na referenčno leto 2005 ob enaki porabi v letu 2011 glede na povprečno ceno 0,92 evra/l znašala 294.386,00 evrov, nabavna vrednost zemeljskega plina pa je znašala 130.585,00 evrov oziroma skoraj 56 % manj kot v referenčnem letu.

V letu 2012 bi nabavna vrednost ELKO znašala 327.024,00 evra (povprečna cena 1,022 evra/l), zemeljskega plina pa je znašala 134.366,00 evrov.

V letu 2013 bi nabavna vrednost ELKO znašala (povprečna cena 1,006 evra/liter) 321.905,00 evrov, zemeljskega plina pa je znašala 95.867,00 evrov.

V letu 2014 je nabavna vrednost zemeljskega plina znašala 86.688,00 evrov. Ob povprečni ceni kurilnega olja v letu 2014, ko je znašala 1,00268 evrov/l in porabi kot v referenčnem letu 2005, bi ta energent stal 320.042,00 evrov, v letu 2015, ko je cena kurilnega olja padla na letno povprečno ceno 0,846 evra/l na 270.707,00 in v letu 2016, ko je bila povprečna cena ELKO 0,68211 evrov/l pa 218.264,00 evrov.

Skupni strošek energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode bi brez investicijskih vlaganj v posodobitev in obnovo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, brez stroškov za upravljanje in vzdrževanje, v letu 2014 znašal 320.042,00 evrov oziroma skoraj štirikrat več, kot je znašal dejanski strošek za nabavo zemeljskega plina za ta namen. Primerjani prihranek znaša 233.354,00 evrov, kar je malo več, kot v letu 2013.

Podatki o porabi zemeljskega plina za zadnje tri mesece v letu 2014 in začetku leta 2015 so kazali, da se je zaradi začetka delovanja urgentnega centra poraba zemeljskega plina zvišala za cca 10 % glede na prejšnja leta v istem obdobju. V letu 2015 je bilo porabljeno 142.105,00 Sm3, kar je na letni ravni za 7 % več, kot v preteklem letu oziroma 1.349.997,00 kWh zemeljskega plina v vrednosti 99.369,00 evrov (skoraj 13 % več kot v preteklem letu).

V letu 2016 je bilo nabavljeno 112.790 Sm3 zemeljskega plina, kar znaša 1.071.505 kWh in je za 2.128.345 kWh manj (skoraj dvakrat manj) kot v letu 2005.

Tabela 3: Poraba zemeljskega plina v letih 2006 do 2016

mesec/leto

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Januar

 

32.067

38.710

34.914

37.247

28.583

27.881

23.375

19.351

24.366

26.121

Februar

 

24.213

28.554

14.727

28.545

25.820

32.570

21.210

18.378

19.686

17.607

Marec

 

12.485

26.104

 

24.810

21.764

18.300

20.653

14.594

15.944

14.471

April

 

27.694

19.351

25.836

17.591

13.056

12.140

11.246

11.292

11.116

9.478

Maj

 

8.133

9.217

13.137

6.524

5.976

4.144

981

5.815

2.421

3.086

Junij

 

3.122

3.311

7.737

1.877

4.028

2.905

6.457

3.157

2.009

1.109

Julij

 

3.613

3.372

1.539

1.852

2.795

2.904

3.374

3.812

1.944

1.017

Avgust

2.561

2.758

3.238

4.518

1.874

3.558

3.201

3.422

3.820

2.253

1.178

September

3.094

9.529

11.624

3.429

6.748

3.244

3.575

4.283

5.590

2.687

1.347

Oktober

14.802

22.531

19.034

15.773

19.988

13.960

12.851

10.941

8.993

11.852

11.612

November

25.978

26.170

26.353

23.156

19.758

24.300

16.593

16.585

15.679

14.375

13.337

December

33.648

35.693

35.059

31.507

31.288

27.140

24.014

21.239

21.726

33.452

12.427

Povprečno/mesec

16.017

17.334

18.661

16.025

16.509

14.519

13.423

11.981

11.017

11.842

9.399

Skupaj

80.083

208.008

223.927

176.273

198.102

174.224

161.078

143.766

132.207

142.105

112.790

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Tabela 4: Vrednost nabavljenega zemeljskega plina v letih 2006 do 2016

mesec/leto

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Januar

 

16.375

19.873

22.732

18.620

17.884

21.302

14.347

11.916

15.119

14.709

Februar

 

12.836

15.437

11.028

15.111

16.238

24.980

13.249

11.357

12.426

10.274

Marec

 

7.192

14.426

 

13.790

14.001

14.901

12.925

9.213

10.247

8.612

April

 

14.116

11.678

18.103

10.892

9.625

10.778

7.504

7.347

7.430

5.608

Maj

 

4.969

6.900

8.235

5.539

5.621

4.909

1.540

4.239

2.393

2.626

Junij

 

2.634

4.179

9.042

3.304

4.610

4.814

4.828

2.747

2.146

1.575

Julij

 

3.789

4.375

3.313

3.348

4.009

4.496

3.011

3.132

2.160

1.539

Avgust

1.003

3.411

4.296

4.608

3.354

4.518

4.741

3.039

3.136

2.234

1.627

September

1.721

6.146

9.054

4.136

5.947

4.299

5.002

3.552

4.157

2.538

1.728

Oktober

8.285

11.748

14.249

9.255

13.138

11.416

10.812

7.478

6.092

7.837

7.060

November

13.906

13.072

19.069

12.209

12.532

18.238

11.717

10.811

9.934

21.210

7.969

December

17.673

16.782

25.169

15.638

18.615

20.126

15.915

13.584

13.418

13.630

7.656

Povprečno/mesec

8.518

9.423

12.392

10.754

10.349

10.882

11.197

7.989

7.224

8.281

5.915

Skupaj

42.588

113.070

148.705

118.298

124.190

130.585

134.366

95.867

86.688

99.369

70.983

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 5: Poraba zemeljskega plina v m3 na m2 površine ogrevanih prostorov

Vir: Tabela 3

5. POGODBA O POGODBENEM ZAGOTAVLJANJU PRIHRANKOV ENERGIJE

V skladu s Pogodbo o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije in dobavi energenta po sistemu javno-zasebnega partnerstva, je izvajalec v letu 2007 dosegel 27,23 % prihranek, plačilo izvajalcu je znašalo 77.115,00 evrov. Če temu znesku dodamo še strošek za energent (ZP) so vsi stroški vezani na investicijo in porabo energenta (investicijski stroški, upravljanje in vzdrževanje sistema, energent), ki jih je plačal zavod v letu 2007 znašali 190.185,00 evra, kar je za 6.925,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent brez upoštevanja stroškov upravljanja in vzdrževanja sistema, ki so pogodbeno določeni na 12.495,00 evrov.

V letu 2008 pogodbeni partner ni dosegel pogodbeno določenega zagotovljenega prihranka (dosežen je 24,61 %) in je moral obračunati v svoje breme ugotovljeno razliko in bi plačilo izvajalcu znašalo 74.627,00 evra, s prilagoditvijo tega zneska ugotovljeni inflaciji je znašala obveznost zavoda 83.298,00 evra. Če temu dodamo še strošek za energent, so vsi stroški znašali 207.460,00 evrov, kar je za 43.291,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent. V letu 2009 je izvajalec dosegel 31,9 % prihranek, kar znaša 49.630,00 evrov, plačilo izvajalcu je znašalo 87.171,00 evrov, skupni strošek zavoda je bil 214.748,00 evrov, kar je za 36.003,00 evrov (skoraj 15 %) manj, kot je znašal ta strošek v referenčnem letu.

V letu 2010 je izvajalec dosegel 39,28 % prihranek v vrednosti 61.066,80 evra, plačilo izvajalcu je znašalo 92.201,55 evra, skupaj s stroškom za energent je zavod plačal 216.391,55 evrov, kar je za 55.595,45 evrov oziroma 20,6 % manj, kot bi bila vrednost porabljenega ELKO glede na referenčno leto 2005. V letu 2011 je izvajalec dosegel 44 %, v letu 2012 pa 47 % prihranek. Plačilo izvajalcu je za leto 2012 znašalo 103.978,00 evra. Strošek zemeljskega plina je znašal 134.366,00 evrov. Skupni stroški zavoda za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter upravljanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema so v letu 2012 znašali 238.344,00 evrov in so za 88.680,00 evrov, ali 28 % nižji, kot bi znašala samo nabavna vrednost ELKO, če bi bila njegova poraba v letu 2012 enaka, kot v referenčnem letu 2005.

V letu 2013 je izvajalec dosegel 53 % prihranek, kar je 82.505,00 evrov dejanskega prihranka. Plačilo izvajalcu je znašalo 104.556,00 evrov, strošek zemeljskega plina skupaj z davki in trošarinami je znašal 95.867,00 evrov, skupni referenčni pa je 155.453,00 evrov. Skupni stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode so v letu 2013 znašali 200.423,00 evrov in so za 121.482,00 evrov nižji, kot bi bila povprečna nabavna cena ELKO ob enaki porabi, kot v letu 2005.

V letu 2014 je zasebni partner ustvaril prihranek v višini 46 %, kar po pogodbi izračunan kot dejanski prihranek znaša 72.054,00 evrov, skupaj z dodatnim plačilom in obračunanim bonusom, pripada izvajalcu 101.368,00 evrov. Nabavna vrednost ZP je znašala 86.688,00 evrov, skupni strošek je tako znaša 180.056,00, kar je za 140.000,00 evrov manj, kot bi bil strošek nabave ELKO glede na porabo v referenčnem letu in povprečne cene iz leta 2014.

Ocenjujemo, da je tak prihranek predvsem posledica energetske sanacije stavb v prejšnjih letih, dobrega upravljanja sistema in prehoda na pripravo tople sanitarne vode v kurilni sezoni v zimi 2013 s kondenzacijskimi kotli v podpostajah, nekaj % znižanje prihranka glede na leto 2013 pa je posledica začetka uporabe urgentnega centra in v zvezi s tem povečane porabe tople sanitarne vode in ogrevanja prostorov (570 m2) v tej stavbi, na kar kažejo tudi podatki za leto 2015, saj je bila poraba 1.349.997 kWh, kar je 7 % več kot v letu 2014. Vrednost nabavljenega zemeljskega plina je v letu 2015 znašala 99.369,00 EUR, pogodbeni partner je dosegel 54 % prihranka in pogodbeno plačilo znaša 92.892,84 evra. Skupni strošek je bil v letu 2015 tako 192.261,84 evrov in je 78.445,16 evra nižji (29 %), kot bi bila samo nabavna vrednost kurilnega olja, ob enaki porabi, kot leta 2005.

V letu 2016 se je poraba zemeljskega plina znižala na 112.382 m3 oziroma 1.067.629 kWh v skupni nabavni vrednosti 70.983,00 evrov. Pogodbeno določena referenčna poraba energentov za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople sanitarne vode je bila leta 2005 (za ELKO in propan) 3.139.566 kWh v skupni nabavni vrednosti 155.453,00 evrov. Poraba se je tako znižala za 2.071.937 kWh, stroški pa za 84.470,00 evrov.

Podatki kažejo, da je bila ocena, da je vrednost naložbe v rekonstrukcijo ogrevalnega sistema (kotlarne in podpostaj skupaj z regulacijo, ter varčnih nap v kuhinji) po pogodbi z izvajalcem mogoče v celoti pokriti iz prihrankov stroškov za energijo pravilna.

V tabeli 12 so prikazani pogodbeni obračunski podatki o porabah energenta, cenah, porabah toplote in stroških, ter doseženih prihrankih, ki jih pogodbena partnerja dosegata od leta 2007 naprej, ko je pogodba v celoti stopila v veljavo.

V zvezi z energetsko sanacijo stavb, sta partnerja v letu 2015 sklenila aneks k pogodbi, s katerim sta na novo določila obračun prihrankov, ki gredo v dobro javnemu partnerju zaradi njegovih vlaganj v energetsko sanacijo stavb in ga določila na 29,7 %.

Tabela 5: Pogodbeni obračunski podatki

 

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Poraba energenta - zp (m3)

208.019

223.944

196.082

198.918

172.820

161.083

143.764

132.204

142.105

112.382

Cena energenta (eur/m3)

0,45

0,55

0,54

0,52

0,63

0,70

0,53

0,54

0,85

0,51

Strošek energenta (eur)

94.382

124.163

106.483

104.322

108.646

113.064

76.570

71.165

99.369

70.983

Poraba toplote (MWh)

1.976

2.127

1.863

1.890

1.642

1.530

1.365

1.256

1.259

1.068

Cena toplote (eur/MWh)

47,76

58,36

56,89

55,20

66,18

73,88

56,06

56,66

57

66,5

Prihranek (%)

27%

25%

32%

39%

44%

47%

53%

46%

54%

63%

Vir: pogodbeni obračun po posameznih letih

V letu 2014 je pričel delovati UC, stavba K

Slika 6: Doseženi prihranki energenta po pogodbi o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije od leta 2007 do 2016

Vir: Tabela 5

6. PROJEKT »ENERGETSKA SANACIJA STAVB, TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE«

Bolnišnica se je leta 2010 prijavila na javni razpis »Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za zdravje ter opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb« (Ur. l. RS, št. 08/2010, dne 05. 02. 2010) in z Ministrstvom za zdravje sklenil ustrezno pogodbo.

Ocenjena vrednost projekta je znašala dva milijona evrov, sklenjena pogodba z ministrstvom je bila za 1,3 milijona evrov. Zraven sredstev Kohezijskega sklada se je po pogodbi projekt delno financiral iz proračuna RS in nekaj čez 50 % iz lastnih sredstev, ki vsebujejo tudi pogodbeno neupravičene stroške.

Cilji investicije so bili izboljšanje toplotne izolacije obstoječih stavb in s tem izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, zagotovitev učinkovitih sistemov za ogrevanje, hlajenje, klimatizacijo in prezračevanje z uporabo sodobne tehnologije ter zagotovitev sistema zagotavljanja energije iz obnovljivih virov energije za del energetske oskrbe bolnišnice. Z to investicijo je bolnišnica zmanjšala porabo energije in izpuste CO2, zagotovila večjo zanesljivost oskrbe z energijo za nemoteno in učinkovito delovanje, zagotovila ustrezne delovne in bivalne pogoje in ugodje bolnikov, zmanjšala negativne vplive na okolje in zagotovila pregled nad rabo vstopne energije ter energetsko knjigovodstvo.

Projekt se je izvajal skoraj na vseh bolnišničnih stavbah in je zajemal zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo stropov oziroma streh, hidro in termo izolacijo tlakov in sten, ki so pod nivojem tal, toplotno izolacijo fasad, zamenjavo obstoječe klima naprave za prezračevanje in hlajenje v operacijskem traktu, vzpostavitev solarnega sistema za pripravo tople sanitarne vode, zamenjavo svetil in kompresorjev ter vgradnjo toplotne črpalke za uporabo energije podtalnice za potrebe hlajenja v stavbi E.

Po projektu so bili planirani prihranki energije 1.699 kWh/leto, znižanje emisij CO2 382 t/leto, povprečna vračilna doba 12,4 let, specifična poraba energije 135 kWh/m2.

Do konca leta 2012 je bilo končanih večino del, v letu 2015 tudi na stavbi F.

Slika 7: Opravljena in neopravljena dela po stavbah

Stavba

Opravljena dela

Stavba A

Gradbeno obrtniška dela za celovito sanacijo prostorov skladišča, čistilnega servisa, zbiralnice odpadkov, prostora za umrle, pralnice s šivalnico.

Toplotna izolacija podstrešja.

Zamenjava stavbnega pohištva.

Izolacija tal.

Vgradnja termostatskih ventilov.

Sanacija razsvetljave.

Oprema čistilnega servisa za čiščenje s paro.

Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba B

Toplotna izolacija sten.

Zamenjava stavbnega pohištva.

Izolacija stropa in zamenjava strehe.

Vgradnja sistema sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode.

Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba C

Zamenjava stavbnega pohištva.

Izolacija stropa in zamenjava strehe.

Vgradnja termostatskih ventilov in uravnoteženje ogrevalnega sistema.

Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba D

Zamenjava stavbnega pohištva.

Toplotna izolacija sten in plošče proti podstrešju.

Termo in hidro izolacija sten v kletnih prostorih.

Ni izvedeno: termo in hidro izolacija tlakov, prezračevanje in hlajenje.

Stavba E

Izolacija tlaka.

Izolacija strehe in zamenjava strehe.

Klimatizacija in prezračevanje.

Uporaba podtalnice in toplotnih črpalk za hlajenje prostorov.

Kondenzacijski kotel.

Kompresorska postaja.

Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba F

Stavbno pohištvo.

Izolacija plošče proti strehi.

Stavba G

Zamenjava stavbnega pohištva.

Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Podrobneje so podatki o porabah energentov, stroških in izpustih CO2 prikazani v spodnjih tabelah in slikah.

Tabela 6: Skupna poraba energije po letih v merskih enotah (v kWh)

energent (leto)

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Elektrika (kWh)

560240

564848

633756

605850

696125

724884

774942

835032

803982

782352

1083820

1217351

ELKO (kWh)

3199850

1934140

0

0

181870

 

 

 

 

 

 

 

Z. plin (kWh)

0

760789

1976076

2127307

1674594

1881969

1655128

1530241

1357151

1256000

1349997

1071505

Voda (m3)

15342

13910

13729

13850

12301

12809

13961

14773

14798

12868

14282

12599

Skupaj (kWh)

3760090

3259777

2609832

2747007

2552589

2606853

2430070

2365273

2161133

2038352

2433817

2288856

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 8: Trend gibanja skupne porabe energije v kWh od leta 2005 do 2016

Vir: Tabela 6

Tabela 7: Skupna vrednost porabljene energije po letih in energentih v EUR

energent/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Elektrika (EUR)

42.889

47.392

63.244

60.298

83.887

52.259

55.274

64.574

56.127

44.843

62455

69219

ELKO (EUR)

165.165

111.933

0

0

9.279

 

 

 

 

 

 

 

Z. plin (EUR)

0

42.588

113.070

148.705

118.298

124.190

130.585

134.366

95.867

86.688

99369

70983

Voda (EUR)

30.341

20.016

19.798

19.948

20.857

28.407

31.326

31.629

28.400

24.081

27257

24441

Skupaj

238.395

221.929

196.112

228.951

232.321

204.856

217.185

230.569

180.394

155.612

189081

164643

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 9: Primerjava vrednosti nabavljenih energentov v letih 2005 do 2016

Vir: Tabela 7

Slika10: Trend gibanja stroškov v EUR za vse energente od leta 2005 do 2016

Vir: Tabela 7

Tabela 8: Skupne emisije CO2 v kg/enoto energije po energentih v letih 2005 do 2016

energent/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Elektrika

224096

225939

253502

242340

278450

289954

309977

334013

321593

312941

433528

486940

Z. plin

 

152158

395215

425461

334919

376394

331026

306048

273155

251193

256499

213301

ELK-olje

792259

502876

 

 

47286

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ

1016355

880973

648718

667801

660655

666347

641002

640061

596185

564134

690027

700241

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 11: Skupne emisije CO2 od leta 2005 do 2016

Vir: Tabela 8

Slika 12: Skupne in emisije CO2 po energentih v kg od leta 2005 do 2016

Vir: Tabela 8

Slika 13: Poraba vseh energentov v kWh na m2 površin

Vir: Tabela 8

Slika 14: Poraba električne energije v kWh in zemeljskega plina v m3 na bolnika

Vir: Tabela 8

Slika 15: Vrednost električne energije in zemeljskega plina v evrih na bolnika

Vir: Tabela 8

Pri energetski sanaciji stavb v skladu s sklenjeno pogodbo z Ministrstvom prihranke energentov prikazujemo na m2 ogrevanih površin in delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda ter znižanju izpustov CO2, po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu pa še po število hospitaliziranih bolnikov.

Poraba vseh energentov je v letu 2005 znašala 3.760.090 kWh, v letu 2016 pa je padla na 2.288.856 kWh. Poraba zemeljskega plina je bila v letu 2007 1.976.076 kWh, v letu 2013, ko je bila zaključena energetska sanacija stavb 1.357.151 kWh, v letu 2016 pa 1.071.505 kWh. Poraba električne energije se je v istem obdobju iz 560.240 povzpela na 1.217.351 kWh.

V tabelah in slikah prikazani podatki kažejo, da so se poraba vseh energentov skupaj glede na površine znižala iz 502 na 267 kWh/m2, glede na bolnike pa iz 664 na 359 kWh/bolnika, skupni stroški za nabavo energenta pa so se znižali iz 238.394,00 evrov v letu 2005 na 140.198,00 evrov v letu 2016.

Poraba v kWh na bolnika se je od leta 2007, ko smo prešli na zemeljski plin kot energent za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode znižala iz 35 na 18 kWh/bolnika, električna energija pa se je zvišala iz 89 v letu 2005 na 191 kWh/bolnika v letu 2016.

Vrednost zemeljskega plina se je iz 42 evrov za ELKO v letu 2005 znižala na 10,8 evrov/bolnika v letu 2016, vrednost električne energije se je v istem obdobju iz 8 zvišala na 9,6 evrov/bolnika.

Emisije CO2 so se iz 1.016.355 kg v letu 2005 znižale na 700.241 kg v letu 2016.

7. ZAKLJUČEK

V letu 2015 je bila izvedena še delna energetska sanacija stavbe F, zamenjano je bilo stavbno pohištvo in nameščena toplotna izolacija na podstrešno ploščo.

Nekaj % znižanje prihranka energije glede na leto 2013 je posledica začetka uporabe urgentnega centra in v zvezi s tem povečane porabe tople sanitarne vode, ogrevanja, hlajenja in medicinskih aparatur ter osvetlitve prostorov (570 m2) v tej stavbi.

S pogodbenim partnerjem po pogodbi o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije je bil sklenjen aneks, s katerim je na novo določena delitev prihrankov v korist javnega partnerja glede na energetsko sanacijo stavb, ki jo je izvedel javni partner, dodana je tudi nova stavba.

DOSEŽENI PRIHRANKI 2005 : 2016

· prihranek vse energije: 1.471 MWh,

· prihranek pri zemeljskem plinu: 2.128 MWh,

· izpusti CO2: iz 1016 t/leto na 700 t/leto, ali 31 %,

· poraba kWh/m2: iz 502 kWh na 267 kWh, ali 47 %,

· poraba energentov na bolnika: iz 664 kWh na 359 kWh, ali 46 %,

· delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda: iz 2,32 na 1,12 %,

· energent za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode: iz 3200 MWh na 1072 MWh, znižanje za 2.129 MWh oziroma 66 %,

· prihranek po energetski sanaciji stavb: 80180 Sm3 ali 971 MWh zemeljskega plina (primerjava leto 2008 na 2013).

ENERGETSKA SANACIJA STAVB, PLANIRANI PRIHRANKI:

· planirani prihranki toplote: 1.465 MWh/leto,

· specifična poraba energije: 135 kWh/m2,

· predviden prihranek električne energije: 49 MWh/leto,

· predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji 1.037 (MWh/leto),

· predvidena proizvodnja OVE 242 (MWh/leto),

· znižanje emisij CO2: 382 t/leto.

Po energetski sanaciji stavb bolnišnica planirane prihranke presega pri toploti za 663 MWh in znižanju emisij CO2 za 417 ton, dosežen je bil tudi prihranek električne energije, ki pa se je kasneje bistveno povečala zaradi novih prostorov in osvetlitve prostorov do standardov, nabavljene nove medicinske in nemedicinske opreme, informacijsko komunikacijske tehnologije ter predvsem vgrajenih hladilnih (SPLIT) sistemov, na kar kaže povečana poraba električne energije v poletnih mesecih.

Predvidena proizvodnja OVE ni dosežena, sončni kolektorji dajejo od 16 do 36 MWh energije glede na posamezno leto, ki pa zaradi premajhne porabe tople sanitarne vode v poletnih mesecih niso ustrezno izkoriščeni. Pomemben prihranek energije daje porabljena vode iz podtalnice za hlajenje v stavbi E, ki je letno med 800 do 2.000 m3. Planirana specifična poraba kWh na m2 ni dosežena, se je pa znižala za skoraj polovico in v letu 2016 znaša 267 kWh/m2, v letu 2005 je bila 502 kWh/m2.

V letu 2005 je znašala poraba vseh energentov v zavodu 3.760.090 kWh in je v letu 2016 padla na 2.288.856 kWh.

Izpusti CO2 so v letu 2005 znašali 1.016 t, v letu 2016 700 t.

Poraba vseh energentov je v letu 2016 padla na 2.288.856 kWh. Poraba zemeljskega plina je bila v letu 2007 1.976.076 kWh, v letu 2013, ko je bila zaključena energetska sanacija stavb 1.357.151 kWh, v letu 2016 pa 1.071.505 kWh.

Poraba električne energije se je v istem obdobju iz 560.240 povzpela na 1.217.351 kWh.

Podatki kažejo, da se je skupna poraba vseh energentov glede na površine znižala iz 502 na 267 kWh/m2, glede na bolnike pa iz 664 na 359 kWh/bolnika.

Poraba v kWh na bolnika se je od leta 2007, ko smo prešli na zemeljski plin kot energent, za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, znižala iz 35 na 18 kWh/bolnika, električna energija pa se je zvišala iz 89 v letu 2005 na 191 kWh/bolnika v letu 2016.

Vrednost zemeljskega plina se je iz 42 evrov za ELKO v letu 2005 znižala na 10,8 evrov/bolnika v letu 2016, vrednost električne energije se je v istem obdobju iz 8 zvišala na 9,6 evrov/bolnika.

Skupna vrednost porabljene energije in vode je v letu 2005 znašala 238.395,00 evrov, v letu 2016 pa 146.643,00 evrov.

Na ugoden trend nižanja stroškov za energijo kaže tudi podatek, da je bil v letu 2005 delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda 2,32 %, v letu 2007 1,92 %, v letu 2008 1,76 %, v letu 2009 1,57 % in v letu 2010 1,44 %, v letu 2011 1,49 %, v letu 2012 1,34 %, v letu 2013 1,22 %, v letu 2014 1,04 %, v letu 2015 1,32 % in v letu 2016 1,12 %.

Znotraj porabljenih količin energentov je bil ustvarjen prihranek 1.417 MVh, od leta 2005 do 2016 pa se je najbolj znižala porabe energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode in sicer za 2.128 MWh, kar je bistveno več od ocenjenih in planiranih prihrankov. V istem obdobju se je za 657 MWh zvišala poraba električne energije.

V letu 2016 je zasebni partner ustvaril prihranek v višini 63 %, kar po pogodbi izračunan kot dejanski prihranek znaša 46.170,00 evrov, skupaj z dodatnim plačilom in obračunanim bonusom, pripada izvajalcu 92.751,00 evrov. Nabavna vrednost zemeljskega plina je znašala 70.983,00 evrov, skupni strošek tako znaša 163.731,00, kar je za 54.530,00 evrov (25 %) manj, kot bi bil strošek nabave ELKO glede na porabo v referenčnem letu in povprečne cene iz leta 2016.

V letu 2016 se je poraba zemeljskega plina znižala na 112.382 m3 oziroma 1.067.629 kWh. Pogodbeno določena referenčna poraba energentov za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople sanitarne vode je bila leta 2005 (za ELKO in propan) 3.139.566 kWh v skupni nabavni vrednosti 155.453,00 evrov. Poraba se je tako znižala za 2.071.937 kWh, stroški pa za 84.470,00 evrov.

Podatki kažejo, da je bila ocena, da je vrednost naložbe v rekonstrukcijo ogrevalnega sistema (kotlarne in podpostaj skupaj z regulacijo, ter varčnih nap v kuhinji) po pogodbi z izvajalcem mogoče v celoti pokriti iz prihrankov stroškov za energijo pravilna.

Glede na porabo energentov za ogrevanje, toplo sanitarno vodo in kuhanje ugotavljamo, da so se porabe energentov in stroški zanje znižali nad planiranimi (ki so po pogodbi z izvajalcem, zasebnim partnerjem, dogovorjeni na 25,9 %) in je izvajalec z izjemo enega leta pogodbeno dogovorjen prihranek vsako leto presegel, in v letu 2016 dosegel 63 % prihranek.

Pričakovano in doseženo je tudi znižanje porabe vode, ki je v letu 2015 znašala 15.342 m3 v letu 2016 pa 12.599 m3 in se je v zadnjih letih ponovno malo zvišuje, kar pripisujemo izpiranju izlivk zaradi preprečevanje legionel, večjemu številu bolnikov in izvajanju gradbenih del. Voda se od leta 2013 naprej ne uporablja več za zalivanje gredic, dodatno pa se uporablja za hlajenje v stavbi E.

Podtalnica se uporablja za hlajenje v stavbi E, deževnica se ne uporablja.

Kljub precejšnjim vlaganjem za manjšo porabo električne energije v letih 2008 in 2009 (sanacija trafo postaje in s tem odprava stroškov jalove energije, zamenjava svetil z varčnimi, ipd), se je poraba električne energije do leta 2016 zvišala na več kot 1.217 MWh, kar predstavlja nekaj nad 53 % več, kot v referenčnem letu 2005.

V letu 2013 je poraba padla na 804 MWh, ko po izvajanju programa Re-Co, oziroma neinvesticijskih ukrepov, prvič beležimo padec porabe za 4 % glede na prejšnje obdobje. Trend znižanja porabe električne energije se je v letu 2014 nadaljeval do oktobra, ko je pričel delovati urgentni center, nato se je decembra dvignila za skoraj 50 % glede na pretekla leta in je konec leta znašala 782 MWh. V letu 2016 je poraba ponovno narasla.

Nekaj višja poraba električne energije je stalnica v vseh letih, razlog je večji obseg dela (več bolnikov v akutni in neakutni bolnišnični obravnavi ter podaljšano bolnišnično zdravljenje, večji ambulantni obisk) in delovanje urgentnega centra (razsvetljava 570 m2 novih površin, medicinski in nemedicinski aparati, informacijsko komunikacijska tehnologija) in povečanja izvedenih dejavnosti ter več zaposlenih, cca 5 % pa tudi na račun neustreznega ravnanja uslužbencev za zagotavljanje ugodnega bivalnega in delovnega okolja (prižgani stroji, oprema in aparati, razsvetljava ipd, v času, ko se ne izvaja dejavnost). Nihanje porabe električne energije iz meseca v mesec v posameznem letu je v glavnem posledica intenzivnosti izvajanja osnovne dejavnosti, v poletnih mesecih pa tudi zaradi delovanja klim.

Za spremljanje in meritve porab energentov, je bil nadgrajen centralni nadzorni sistem, ki omogoča vsakokratno takojšnje ukrepanje.

Planirano proizvodnjo OVE se lahko doseže z izvedenimi ukrepi za uporabo podtalnice in energije sonca. Celotna količine pridobljene toplote za toplo sanitarno vodo se ne porabi, zato bi bilo mogoče večji del te energije pretvoriti za druge namene (hlajenje), glede na rast porabe električne energije, bi bil morda upravičen ponovni razmislek o soproizvodnji.

Glede na izkušnje, je z zagotavljanjem ugodnih bivalnih razmer, mogoče ustvariti najmanj 4 % prihranke.

Jože Piltaver

Letni stroški elektirčne energije

Elektrika (EUR)

20052006200720082009201020112012201320142015201642889.4947391.6963244.31602988388752258.7552746457456127448436245569219

Leto

EUR

Poraba el. en/bolnika od leta 2005 do 2016

Poraba el. en/bolnika

200589.21019108280255294.3106.0394.5115.64115.54123.16136.02000000000001128122166.5191

od 2005 do 2016

kWh/bolnika

Poraba vode in nabavna vrednost

Voda m3

200520062007200820092010201120122013201420152016153421391013729138501230112809139611477314798128681428212599Voda EUR

20052006200720082009201020112012201320142015201649698.91250000000632770.62833333333434300.90916666666533278.4041666666635065.53583333332847189.12416666666852504.78500000000352200.86249999999645980.74500000000340109.25999999999545322.29166666667241180.144166666665

Leto

Poraba m3 in stroški v EUR

Poraba ZP m3/m2

Poraba ZP/m2

2005200620072008200920102011201220132014201520160027.79516301443078429.9230358097274226.20016034206306828.9756737072104925.17407137654770523.46438455935906820.94158776402039419.25768390386016216.62241197800912213.193355948064101

Leto

Poraba ZP/m2

Prihranek (%)

20072008200920102011201220132014201520160.272285850050610010.2460819851923210.319264864898099020.392799999999999980.441707609647346010.467344195477006230.530.462119237170629080.540.63

Leto

% prihranka

Trend gibanja skupne poraba energije v kWh po letih

20052006200720082009201020112012201320142015201637600903259776.526098322747006.52552588.52606853243007023652732161133203835224338172288856

Leto

kWh

Vrednost energentov po letih

Elektrika (EUR)20052006200720082009201020112012201320142015201642889.4947391.6963244.31602988388752258.7552746457456127448436245569219ELKO (EUR)200520062007200820092010201120122013201420152016165164.92000000001111932.6009279.06Z. plin (EUR)200520062007200820092010201120122013201420152016042588.05113070.16148705118298124190.1713058513436695867866889936970983Voda (EUR)20052006200720082009201020112012201320142015201630341.0720016.2219797.830000000002199482085728407313263162928400240812725724441

Leta

EUR

Trend gibanje stroškov za vse energente v EUR po letih

200520062007200820092010201120122013201420152016238394221918196112228946211464176449185858198940151991131168161824140198

LETO

EUR

Skupne emisije CO2

Skupne emisije CO22005200620072008200920102011201220132014201520161016355880973648718667801660655666347641002640061596158564134690027700241

Leto

Kg

Posamezne in skupne emisije CO2 v kg po letih

Elektrika

200520062007200820092010201120122013201420152016224096225939.20000000001253502.40000000002242340278450289953.60000000003309976.8334012.80000000005321592.80000000005312941433528486940Z. plin

200520062007200820092010201120122013201420152016152157.69999999998395215.19999999995425461.3334918.7376393.8331025.59999999998306048.2273155.39999999997251193256499213301ELK-olje

20052006200720082009201020112012201320142015201679225950287647286.2SKUPAJ

2005200620072008200920102011201220132014201520161016355880972.9648717.6667801.30000000005660654.89999999991666347.4641002.39999999991640061596185564134690027700241

Leto

CO2 v kg

Poraba vseh energentov v kWh/na m2

Poraba KWh/m2

200520062007200820092010201120122013201420152016502436349367341380354345315288267267

Leto

kWh

Poraba energentov (EE v kWh, ZPm3)/bolnika

Poraba KWh/bolnika

200520062007200820092010201120122013201420152016664544437428415415.1386.21385.29345317373359Poraba el. en/bolnika

2005200620072008200920102011201220132014201520168994.3106.0394.5115.64115.54123.16136.02000000000001128122166.5191Poraba ZP/bolnika

20052006200720082009201020112012201320142015201634.80324577547264734.93121197941038532.57176079734219331.67484076433121127.46662428480610226.23928978661019722.93984362533907620.57970112079701221.83207866031648317.698101365134161

Leto

Vrednost EE in ZP/bolnika v eur

Vred. el.en./bolnika

20052006200720082009201020112012201320142015201688119148.328.779999999999999410.528.960000000000000979.610.8Vrednost zp/bolnika

200520062007200820092010201120122013201420152016423733363932.61999999999999734.5132.40999999999999715.313.515.311.1

Leto

EUR

Trend rasti poraba EE (kWh)

Elektrika (kWh)

20052006200720082009201020112012201320142015201656024056484863375660585069612572488477494283503280398278235210838201217351

Leto

kWh