S L O V E N S K A Š P O R T N A R E V I J A

Trener.si - TRX >> Nasvet strokovnjaka - Texas Hold’em Poker >> FOTOZGODBA >> Jadranje

M A G A Z I N

Ameriški Nogomet

HOKEJOlimpijski Turnir Vancouver 2010

Gladiatorski šport

WWW.SPORTMAG.SI>>

Marec 2010

Osrednji Intervju - Matjaž Tavčar

12

248

http://www.elansports.com/pc.asp

U V

O D

N I K

3

UVODNIKZadnjič sem pisal kaj potrebuje slovenski šport. Pamet in denar. Petra Majdič me je opozorila, da potrebuje tudi pogum, precej poguma. Velikokrat nam zmanjka poguma, ne samo v športu. In tega pomanjkanja ne more zapolniti niti veliko pameti niti denar.

Poguma pa nam manjka tudi v drugih sferah našega življenja. Tudi gospodarstvu in tudi politiki.

Te dni iščemo pogumne sodelavce, ki bi nam pomagali ustvarjati tale naš nov medij. Izkušnjam bi radi dodali za-gnanost, inovativnost in pogum. Morda je tole obdobje pomanjkanja denarja tisto, ko bodo prej naštete vrednote postale bolj pomembne od denarja. V raznih anketah de-nar seveda nikoli ni na prvem mestu, v resnici pa vedno, ko smo iskali sodelavce naletimo najprej na denar. Tako bi nam prav prišlo nekaj Peter Majdič, Tin Maze in podobnih pogumnih športnic. In kaj še sledi iz te izkušnje; Da je mor-da zadnji čas, da vodenje države prevzamejo ženske ter uredijo zmedo, ki je nastala v letih moške vladavine. Nekoč je to počela Milka Planinc pa Margaret Thatcher ter Jadran-ka Kosor in to počne tudi v povsem moškem svetu Hilda Tovšak. Vsem tem brez poguma ne bi uspevalo in uspelo.

Lani smo pisali o ugašanju tiskanih medijev, letos nas preseneča ugašanje portalov, kot sta sport1.si in kosarka.si. Težko je izenačiti razloge za ugašanje enega in drugega. Zagnanosti, poguma, pameti in tudi nekaj denarja sta imela oba. Morda jima je zmanjkalo časa za vse aktivnosti, ki so bile potrebne za hitro in kakovostno ter točno obveščanje. Ne nazadnje sta bila oba informativna portala. In informa-tivne vsebine v vseh medijih zahtevajo ogromno dela, časa in denarja ter ljudi. Spletna revija ima nekaj več časa ter nekoliko lažje zajemanje vsebin in morda ji bo zato lažje.

Brez pogumnih deklet in fantov pa ne bo šlo. Torej tipkovni-co pod prste in pridite med nas.

Tim Novak

Marec 2010

www.sportmag.si

S L O V E N S K A Š P O R T N A R E V I J A

Trener.si - TRX >> Nasvet strokovnjaka - Texas Hold’em Poker >> FOTOZGODBA >> Jadranje

M A G A Z I N

Ameriški Nogomet

HOKEJOlimpijski Turnir Vancouver 2010

Gladiatorski šport

WWW.SPORTMAG.SI>>

Marec 2010

Osrednji Intervju - Matjaž Tavčar

http://www.trener.si/

K A

Z A

L O

5

3 UVODNIK

6 - 7 FOTOZGODBA* Sprejem Tine Maze

8 - 10 Osrednji INTERVJU

* Matjaž Tavčar

12 - 19 OSREDNJA TEMA

22 Športni Marketing

* Šport Odraža Stanje Družbe

24 - 33 Predstavitev Športa

* Ameriški Nogomet

34 - 35 Perspektivni Mladi Športnik

* Košarkar - Maj Kovačevič

* HOKEJ - Olimpijski turnir na Olimpijskih Igrah

36 - 37 Lifestyle - Wellness

* pomen razbremenitve Izgorenega Organizma

36 - 37 Lifestyle - Trener.si

* TRX - Trening Malo Drugače

40 - 41 Lifestyle - Jadranje

* Družinske počitnice na barki

42 - 43 Lifestyle - Športna Prehrana

* Prehranski Dodatki v Športu

45 - 47 Nasvet Strokovnjaka

* Texas Hold’em Poker

6

7

F O T O

Z G

O D

B A

8

MATJAŽ TAVČARŠportna javnost je Matjaža Tavčarja spoznala, ko je v sezoni 2006/07 opravljal naloge direktorja košarkarskega kluba Uniona Olimpije, ki tri leta kasneje preživlja svojo naj-globljo krizo doslej. Iz košarkarske ga je pot vodila v televizijsko pisarno postaje Šport TV, od tam pa v Mengeš, kjer je direktor podjetja Harmonija, za katerega upa, da se bo v prihodnosti razvil v pomemben center za treniranje športnih ekip in posameznikov iz bližnje in tudi evropske okolice. Text: Rok Košir, Fotografija: Drago Perko

Rešitev je samo zasebni kapital

Kot nekdanji direktor Uniona Olimpije ste si zago-tovo ustvarili mnenje o dogajanju v klubu, katerega člansko moštvo se je odločilo za tako radikalno potezo, kot je stavka?

Žalostno je, da se po treh letih spet ponavlja zgo-dovina. Ves trud, ki je bil vložen v teh letih v sanacijo kluba, v profesionalizacijo njegovega delovanja, da bi postal primerljiv evroligaški klub, je bil očitno vržen skozi okno. Kot kaže, je klub spet tam, kjer je bil leta 2000, ko je klub prvič zašel v škripce. Za nameček je trenutno v gospodarstvu položaj tako slab, da bo težko najti nekaj milijonov evrov, s katerimi bi klub lahko normalno deloval in tekmoval v evroligi.

Kako bi se morali sistemsko lotiti reševanja tako Uniona Olimpije kot še nekaj slovenskih klubov s podobnimi zagatami?

Rešitev za vse profesionalne klube je, da dobijo jasne lastnike, ki bodo imeli interes vlagati v te klube. Obe-nem bi morala to podpreti tudi država z davčnimi olajšavami za tiste, ki bi bili pripravljeni vlagati v šport. Ne nazadnje vlagatelji ne plačujejo samo de-lovanja članskih ekip, ampak tudi mladinske pogone, zaradi njih mladina lahko pride na parket in skozi to gradi določene vrednote, kar bo kasneje vračala kot davkoplačevalci. Najbolj pomembno pa je, da bodo lastniki vlagali svoj denar in bodo zelo jasno vedeli, zakaj ga vlagajo, ne pa da so to neki paradržavna pod-jetja ali podjetja v državni lasti, kjer določeni posa-mezniki vlagajo tuj denar zato, da vzdržujejo svoje ambicije.

Če prav razumem, lahko profesionalne športne kolektive reši samo zasebni kapital?

Da, samo zasebni kapital, seveda ob podpori tako lokalnih skupnosti kot države. Tudi občina oziroma mesto morata svojo prihodnost poleg kulture in drugi

stvari videti tudi skozi šport. Vsa velika mesta imajo velike športne organizacije in Ljubljana ne bi smela biti nobena izjema.

Ima mesto Ljubljana dovolj posluha za šport?

Ljubljana je imela vedno posluh za šport, sedanja mes-tna oblast pa ga ima še toliko več, ker župan izhaja iz športnih krogov. Verjetno pa je po drugi strani tudi res, da si je ta župan zadal zelo veliko ciljev in nalog, zato ne more biti prisoten na vseh področjih, ne finančno ne fizično. Mesto torej posluh ima, moralo pa bi eviden-tirati, kateri klubi so za mesto pomembni, prav tako bi se morala odločiti država, katere športne organizacije so zanjo pomembne, nato pa bi morala oba spodbu-jati vlaganje v izbrane klube in organizacije. Tako kot pomagata nekaterim drugim panogam, bi lahko tudi šport opredelila kot nekaj, kar je pomembno za prihod-nost države oziroma mesta.

Težave slovenskih klubov so širše narave. Verjetno se strinjate, da njihova zdajšnja organiziranost, ko delujejo kot društva, ni primerna?

9

O S

R E D

N J I I N

T E R V

J U - M

atjaž Tavčar

Društvo lahko obstaja tedaj, ko se imajo ljudje lepo in v njegovem okviru počnejo nekaj zato, da se pri tem zabavajo. Društva so bila verjetno primerna ob-lika športnega udejstvovanja tedaj, kot pravi gospod Ivo Daneu, ko še za superge niso imeli, pa so bili vsi veseli, da lahko igrajo košarko. Danes, ko govorimo o milijonskih zneskih, to niso več društva. Načeloma se društva ne smejo ukvarjati s pridobitnimi dejavnosti, kar jim prepoveduje tudi zakon, vendar ne more nihče reči, da profesionalni klubi niso pridobitne dejavnosti. Edina pametna oblika klubov bi bile družbe z omejen-imi, neomejenimi ali kakršnimi koli že odgovornostmi. Postati morajo subjekti gospodarskega prava, nato pa naj znotraj tega vsak išče svoje interese. Tudi razvoj kadrov je pridobitna dejavnost. Vse zveze bi morale čim prej sprejeti nova določila, kdo in kako lahko tek-muje.

Bi morali spremeniti tudi delovanje zvez?

Že zdaj imamo nekaj tekmovanj, ki so organizirana kot zveze oziroma izhajajo iz podobnih konceptov, vendar so dejansko družbe z omejeno odgovornostjo. Tipičen primer je liga NLB. Zakaj košarkarska zveza ne bi mogla biti d.o.o. ali d.d., katere lastniki bi bili klubi, ki so v tej zvezi? Tudi olimpijski komite je denimo usta-novil družbo za marketing, ker je ugotovil, da je to boljša oblika poslovnega pojavljanja kot neka zveza ali združenje zvez.

Če se za hip vrnemo k Unionu Olimpiji. Je položaj pri njej sploh še rešljiv?

Premalo poznam stanje, v katerem je klub. Po mojem odhodu je bilo veliko stvari pred javnostjo skritih, kar ni nujno slabo. Dejstvo pa je, da se vse odkar Olimpija igra na evropskem parketu oziroma od samostojnosti naprej v klubu ni veliko spremenilo. Rastejo samo cene igralcev, vse ostalo pa je tako, kot je bilo pred dvajset-

imi leti. Žal pa prav nič ne rastejo njeni rezultati...Nasprotno, rezultati obratno sorazmerno nazadu-jejo. Včasih se moja tašča šali, da ko bodo igralci plačani po učinku, bodo boljši tudi rezultati.

Ali niso še bolj kritične od igralcev vodstvene strukture kluba?

Trenutno nima ne direktorja ne predsednika.Ves čas že govorim, da moraš imeti poleg tega, da imaš na parketu ali pa na travi profesionalne igralce, moraš imeti tudi ob travi ali parketu profesionalen kader, ki skrbi za vso logistiko in vse drugo, kar rabijo igralci. Pri nas se obnašamo približno tako, kot da bi imeli profesionalnega pilota, kdorkoli ima pet minut časa, pa lahko dotoči gorivo, kdorkoli ima tri minute, skuha hrano za na letalo, tista, ki ima najlepše noge, pa je lahko ta dan stevardesa.

Torej gre Union Olimpija vsaj s tem, ko naj bi končno začela iskati športnega direktorja, v pra-vo smer?

Že takrat, ko sem bil njen direktor, smo govorili, da klub potrebuje športnega direktorja. Stvari je treba ločiti. To je podobno kot v bolnici. Tudi tam morate imeti strokovnega direktorja, ki ve, kaj je medicina in kje najti zdravnike, ki poznajo rešitve. Imeti pa morate tudi poslovnega direktorja, ki ve, kako delati z denarjem, kaj je to kredit, kaj je posojilo, kaj so časovne razmejitve, kaj je bilančno stanje,... Tako kot poslovni direktor ne more iti v operacijsko sobo operirat kolena, ne more zdravnik brez dodatnega šolanja in poznavanja voditi poslovanja bolnice. Enako je v športnih organizacijah: poslovni direk-tor mora skrbeti za finančne zadeve, strokovni pa za kadre, njihov razvoj, razvoj igralcev, nakupe igralcev,... Tudi trener ne more opravljati funkcije športnega direktorja, saj takoj, ko ni rezultatov, vsi najprej menjajo trenerje, torej v tem primeru ni nikogar, ki bi skrbel za razvoj kluba, nikogar ni, ki bi imel vpogled v najnižje selekcije, ki bi razmišljal, kako prek cicibanov, pionirjev in mladincev razvijati lastne kadre, saj je najlažje oditi z vrečo denarja na trg in kupiti toliko igralcev, kot jih potrebuješ. Seveda se potem zgodi, da ko ni rezultatov, najprej odidejo najboljši, malo kasneje malo slabši, ostane-jo pa tisti, ki nimajo kam.

Zgodba se očitno ponavlja iz leta v leto. So košarkarji tedaj, ko ste bili direktor, zaradi za-mud pri izplačilih ravnali podobno kot letos?

Tako velikih zamud tedaj vendarle ni bilo. Presenečen sem, ko berem, da so nekateri letošnji igralci dobili eno ali pa eno in pol plače. Pri nas

10

so se s predsednikom in podpredsednikom kluba začeli sestajati, ko plač niso dobili tri mesece. Do tega je prišlo v marcu, kar pomeni, da so dobili od štiri do šest plač. Dejstvo pa je, da je evroliga močno marketinško orodje. Igralci v njej ne igrajo samo zaradi plače in doseganja rezultatov, ampak tudi zato, da se pokažejo na evropskem parketu. To je zanje pro-dajno orodje, da pridejo v druge klube, kjer teh težav, kot so v Olimpiji, nimajo. Zato so pripravljeni tudi marsikaj potrpeti, ko pa se enkrat kamere ugasnejo in ko se znajdejo samo še v slovenski ligi, to mar-sikoga ne zanima več. Liga NLB jih vsaj še malenkost pritegne, ko pa ugasne tudi ta, je za Olimpijo državno prvenstvo nezanimivo, posledično seveda tudi za njene igralce.

Po Olimpiji vas je pot vodila v televizijske vode, na postajo, ki se je tedaj imenovala Šport Klub, danes Šport TV. Ali gre za zelo drugačni okolji ali sta si vendarle podobni?

Ta športna televizija je bila takrat še v povojih. Stara ni bila še niti leto dni, ko sem prišel tja, in moram reči, da sem zelo vesel, ker sem sodeloval z njo. V nekaj letih je postaja zrasla in je danes ena bolj prepoznavnih v Sloveniji. Zgodbi, televizijska in košarkarska, sta si v nečem res podobni: če ni po-sluha za šport v določenih okoljih, v primeru televizije je to oglaševalski prostor, potem je tak projekt težko finančno izpeljati. Slovenija je na nekaterih področjih enostavno premajhna in težko tekmuje z okolji, kjer eno samo mesto šteje toliko prebivalcev kot cela Slo-venija.

Je morda težava v tem, da je danes športa na tele-viziji preveč?

Na slovenskih kanalnikih imamo sedem športnih tele-vizijskih postaj. Dogodkov za sedem športnih televizij je omejena količina, ker nobena nima denarja, da bi v svoj program pripeljala kakšno od lokalnih vsebin, denimo da bi prenašala tekmo med kluboma druge lige, ko še za prvo ni dovolj denarja. Produkcija take-ga prenosa stane pet, šest tisoč evrov in hitro pride do tega, da je to težko finančno pokriti. Vseh sedem tele-viziji zato prikazuje prenose iz tujine, ki pa so znova zelo dragi. Cene v profesionalnem športu so resnično napihnjene in balončki bodo morali popokati. Tako kot so v ZDA popokali nepremičninski balončki, bodo tudi pri nas.

Je tudi športov preveč? Se pri nas ukvarjamo s preveč panogami in želimo imeti vse na (pre)visoki ravni?

Ne bi rekel. Slovenija je bila vedno znana po indi-vidualnih športih, od osamosvojitve naprej pa postaja

razpoznavna tudi po kolektivnih športih. Vprašati se moramo, ali smo Slovenci narejeni za kolektivne športe ali ne? Če pogledamo v slovenske klube, lahko hitro ugotovimo, koliko je v njih Slovencev in koliko uvoženih kadrov, zato da sploh dosegamo želene rezultate. Mogoče pa se moramo za začetek osredotočiti na tisto, kar znamo delati.

Zakaj ne bi uvažali kadrov, ki jih nimamo?

Seveda jih lahko, toda samo če imamo denar. Ponavadi smo uvažali poceni delovno silo, v športu pa je ravno obratno.

Harmonija, katere direktor ste, je vendarle manj znano podjetje od Uniona Olimpije in Šport TV. Kako bi ga opisali?

Harmonija ima pred sabo velike načrte. Trenutno je to welness center z nekaj hotelskimi sobami in veliko pokrito dvorano, v kateri so teniška igrišča, v pers-pektivi pa želi Harmonija postati center za pripravo športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih, ki bi jim poleg terenov za treninge, telovadnic in kondici-jske priprave nudila vse, kar gre zraven, fizoterapijo, zdravniško oskrbo, psihološke treninge,... skratka vse, kar potrebujejo profesionalni športniki. Okolje, v katerem se nahaja, je primerno odmaknjeno od vsa-kodnevnega vrveža, hkrati pa je zelo blizu avtocestnemu priključku, zato se vidimo tudi v nekoliko širšem evrop-skem prostoru kot center, kjer bi lahko izvajali priprave raznih moštev, posameznikov, tistih, ki nimajo kluba, pa morajo ostati v dobri kondiciji, ali pa tistih, ki se zaradi poškodb s športom ne morejo ukvarjati, je pa treba za-nje poskrbeti.

Prej ste dejali, da sta imela tako košarkarska kot televizijska zgodba težavo s posluhom okolja. Ga je za dejavnosti Harmonije več?

Manjka nam še nekaj stvari, ki jih moramo še post-aviti. Smo pa že zdaj trenažni center za nogometni klub Olimpija, ki pri nas izvaja vse svoje treninge in ostale stvari. Ko bomo vzpostavili tudi fizioterapijo in še nekaj medicinskih stvari, bomo lahko začeli konkurirati tudi drugim podobnim centrom, vendar ne v Sloveniji, bolj v tujini.

17

12

H O K E J N A L E D UOlimpijski turnir Vancouver 2010

Text: Aljoša Žvirc

KANADA RUSIJA ŠVEDSKA

ZDA ČEŠKA FINSKA

ŠVICA SLOVAŠKA BELORUSIJA

NORVEŠKA LATVIJA NEMČIJA

SKUPINA A SKUPINA B SKUPINA C

KANADA - RUSIJA ?Že ob dodelitvi organizacije Olimpijskih iger Van-couvru je bilo jasno katera disciplina bo na zahodu Kanade v ospredju na vsakem koraku. Hokej na ledu je pač šport, ki si ga lastijo Kanadčani, šport, ki ga v Kanadi igra skoraj vsak ''mulec'', šport v katerega Kanadsko ministrstvo za šport vlaga največ denarja, sredstev ter znanja. To je tudi šport v katerem Kanada mora, enostavno mora osvojiti naslov Olimpijskega prvaka. Seveda tudi zmaga ni dovolj. Potrebna je dominacija. Si zdaj predstavljate pod kakšnim pri-tiskom so bili Kanadski hokejisti. Najverjetneje so predvsem iz tega dejstva ostale reprezentance črpale motiv proti superiorni reprezentanci. Ampak ne Rusi. Rusija je bila poleg Kanade edina pretendentka za zlato kolajno. Alex Ovechkin, Evgeni Malkin, Pavel Datsyuk kot prvi napad. Potem pa na ledeno ploskev v drugem napadu pridrsajo Alex Semin, Ilya Kovalchuk, Alexi Kovalev. Dva strah zbujajoča napada, ob tem je treba dodati da imajo Rusi izjemno uigrani trojki še v preostalih dveh napadih, ter odlično sestavljeno obramo. Mešanica NHL zvezdnikov ter kopica zvezd iz ruske KHL, ki jo vedno odkar je na čelu Zbornaje sestavi Vjačeslav ''Slava'' Bykov, je vedno sposobna odmevnih rezultatov na največjih tekmovanjih. Zad-

nja dva naslova Svetovnih prvakov to le še potrju-jeta. Posebej zadnji pa še posebej skeli Kanadčane. Ta naslov so izgubili na svojih tleh, v Quebecu, po podaljšku. Kanadčani so imeli načrt za maščevanje, toda ali bo uspelo slednje nadomestiti gromozanski pritisk, ki ga javnost polaga na hokejiste, in od katere-ga ne bežijo niti oni sami, pa je bilo drugo vprašanje. Sidney Crosby, Scott Niedermayer, Martin Brodeur veljajo za superzvezdnike svojih ekip v NHL-u. Tudi ostali za tem pridevnikom ne zaostajajo veliko. Vsi pa so imeli le en cilj. Pokazati svetu kaj jim pomeni Hokej. Šport, ki je njihov, šport, od katerega je bil odvisen uspeh celotne kanadske delegacije na Olimpi-jskih Igrah.

13

Pravila Hokejskega Turnirja Po predtekmovanju se ekipe glede na mesto v skupini in število točk razporedi od 1. do 12. mesta. Prva štiri moštva se v četrtfinale uvrstijo neposredno, preostalih 8 reprezentanc pa se pomeri v "repasažu". Nato sledi četrtfinale, polfinale in finale.

1.krog

ZDA ( 3 ) – ( 1 ) Švica Ryan 19, Backes 26, Malone 29 ; Wick 50

Kanada ( 8 ) – ( 0 ) Norveška Iginla 23, 48, 59, Heatley 25, 47, Richards 32, Get-

zlaf 45, Perry 52,

2.krog

ZDA ( 6 ) – ( 1 ) Norveška Kessel 3, Drury 14, Kane 26, Malone 55, Rafalski

58,60, ; Holtet 29.

Kanada ( 3 ) – ( 2 ) Švica * po kazenskih strelih

Heatley 10, Marleau 21, ; Ruthemann 29, von Gunt-en 40

*Crosby [3-2]

3.krog

Norveška ( 4 ) – ( 5 ) Švica * po podaljšku

Vikingstadt 13,39,53, Hansen 26 ; Sprunger 2, Wick 30, Sannitz 36, Blindenbacher 50, Lemm 63*.

Kanada ( 3 ) – ( 5 ) ZDA Staal 9, Heatley 24, Crosby 57 ; Rafalski 1,10,

Drury 37, Langenbrunner 48, Kesler 60

Skupinski del tekmovanja

1.krog

Rusija ( 8 ) – ( 2 ) Latvija Zaripov 3, 42, Radulov 8, Ovečkin 20, 41, Malkin 39, Kovalčuk 44, Morozov 59 ; Vasiljevs 41, Ankipans 44.

Češka ( 3 ) – ( 1 ) Slovaška Elias 10, Jagr 38, Plekanec 40, ; Gaborik 21

2.krog

Rusija ( 1 ) – ( 2 ) Slovaška * po kazenskih strelih

Morozov 24, ; Hossa 50 *Demitra [1-2]

Češka ( 5 ) – ( 2 ) Latvija Krejči 3, Plekanec 4, Jagr 6, Kaberle 27, Elias 60, ;

Sotnieks 36, Ankipans 39

3.krog

Latvija ( 0 ) – ( 6 ) Slovaška Visnovsky 3, Zednik 10, Stumpel 18, Hossa 22,

Handzus 23, Baranka 58.

Češka ( 2 ) – ( 4 ) Rusija Plekanec 20, M. Michalek 55 ; Malkin 16,42,

Kozlov 35, Datsyuk 60.

Skupina A Skupina B

O S

R E D

N J A

T E M A

: H o k e j

Dodatno razigravanje za cetrtfinale

( 8 ) Belorusija ( 2 ) – ( 3 ) Švica ( 9 ) *po kazenskih strelih Kaluzhnyi 1, Zaharov 36 ; Sprunger 13, Domenichelli 28 [Lemm 2-3 ]*

( 6 ) Kanada ( 8 ) – ( 2 ) Nemčija ( 11 ) Thornton 11, Weber 23, Iginla 24,29, Crosby 42, Richards 47, Niedermayer 52, Nash 57. ; Goc 37, Klinge 59.

( 5 ) Češka ( 3 ) – ( 2 ) Latvija ( 12 ) * po podaljšku Rolinek 6, Fleischmann 12, Krejči 66* ; Cipulis 53, Redlihs 57.

( 7 ) Slovaška ( 4 ) – ( 3 ) Norveška ( 10 ) Handzus 8, Gaborik 10, Zednik 19, Satan 49. ; Zuccarello Aasen 19, Vikingstad 28, Bastiansen 40.

Finska ( 5 ) – ( 0 ) NemčijaT. Ruutu 5, Timonen 25,37, J. Ruutu 48,

Pitkänen 50

3.krog

Nemčija ( 3 ) – ( 5 ) Belorusija Seidenberg 6, Tripp 52, Goc 53, ; Ugarov 10, Kaliuzhny

29,59Kostitsyn 52, Salei 55

Švedska ( 3 ) – ( 0 ) Finska Eriksson 7,39, Bäckstrom 25.

14

1.krog

Finska ( 5 ) – ( 1 ) Belorusija Jokinen 4, Hagman 18,37, Filppula 41, Ruutu 53, ;

S. Kostitsyn 21.

Švedska ( 2 ) – ( 0 ) Nemčija Öhlund 25, Eriksson 35.

2.krog

Švedska ( 4 ) – ( 2 ) Belorusija Sedin 7, Alfredsson 9,60, Franzen 30. ; Meleshko

35,52

Skupina C

15

( 1 ) ZDA ( 2 ) – ( 0 ) Švica ( 9 ) Parise 43,60.

Prvi so si finale olimpijskega turnirja priborili Američani. V tesni, izenačeni tekmi so na koncu le prevladali močnejši in izkušenejši. Oba zadetka so dosegli v zadnji tretjini. Dvakrat je bil uspešen Zach Parise (NJ Devils). Švicarji pa so v drugi tekmi proti ZDA še enkrat ostali brez zmage. Po tisti dodatni tekmi so Švicarji na led pridrsali sveži in izjemno motivirani. Vseskozi so bili v stiku s svojimi superiornimi tekmeci in jih mnogokrat ogrozili. Spet pa je blestel Ryan Miller, ki je zaustavil vseh 19 strelov in zabeležil shutout. Američani pa so blesteli še v enem aspektu igre. Blokirali so kar 26 strelov Švicarjev in s tem izdatno pomagali Ryanu Millerju. Švicarji so bili tudi tokrat nenevarni v igri z igralcem več. Iz treh poskusov niso uspeli zatresti mreže in prav te sposobnosti ekipe v takšnih tekmah ponavadi odločijo tekmo. Parise in Američani pa so v 3. minuti zadnje tretjine zadeli prav z igralcem več in s tem odločili tekmo. Švicarji so nato pritisnili na gol Millerja, a kljub 12 strelom v zadnji tretjini ostali praznih rok. Dvanajst sekund pred koncem tekme je z drugim zadetkom, tokrat v prazno mrežo, za polfi-nale poskrbel Parise.Švicarji so bili po tekmi vidno razočarani, Američani pa so se veselili nastopa v polfinalu. Razmerje v strelih na gol 44-19 v korist Američanov.

( 3 ) Rusija ( 3 ) – ( 7 ) Kanada ( 6 ) Kalinin 15, Afinogenov 25, Gonchar 32. ; Getzlaf 3, Boyle 13,

Nash 13, Morrow 19,Perry 24,30, Weber 25.

Finale pred finalom. Tekma vseh tekem. Niti en pridevnik pred tekmo ni upravičil tega dogodka. Tekma je bila vse prej kot spektakel za katerega poskrbita obe ekipe. Na tej je igrala le kanadska reprezentanca. Na začetku tekme so Kanadčani silovito pritisnili na vrata Nabokova in prek Getzlafa zadeli že po 140 sekundah. Večino dela je opravil Dan Boyle (San Jose Sharks). Po njegovi podaji Getzlafu ni bilo težko spraviti ploščka v prazno mrežo. Zatem se je ruska igra povsem podrla, Kanadčani so dominirali ob ogradi in bili veliko bolj agresivni v vseh tretjinah ledu. Nagrada so bili 4 goli v prvi tretjini. Rusi so zadeli prek Kalinina za 3-1 vendar to niti malo ni ustavilo Kanadčanov. Tudi na začetku druge tretjine so v 4 minutah zadeli dvakrat, hitro pa so znižali Rusi na 2-6. Perry je na to po polovici igre v četrtfinalu zabil svoj drugi zadetek in s tem zadnji zadetek Kanadčanov na tej tekmi. V 35. minuti je bilo tudi konec strelskih vaj na tej tekmi. Po zadetku Sergeja Goncharja se je tekma umirila in do konca gledalci niso več videli toliko lepih potez. Malce sta razočarala oba zvezdnika ekip Sidney Crosby in Alex-ander Ovechkin. Nista se vpisala niti med dobitnike točk. Ovechkin je bil dokaj neopazen, Sidney pa je bolj pomagal z boji ob ogradi in podajami. Po tekmi so Rusi dejali, da so na tej tekmi igrali moški z dečki. Veliko napako na tej tekmi si je privoščil tudi trener Vjacheslav Bykov, ki ob 3 slabih posredovanjih ni zamenjal Nabokova in ga v igri držal vse do 6-1 za Kanado. Kdo ve kako bi se končala tekma če bi Bykov pravočasno ukrepal.Razmerje v strelih na gol 42-28 v korist Kanadčanov.

( 4 ) Finska ( 2 ) – ( 0 ) Češka ( 5 ) Hagman 54, Filppula 59

Kaj se zgodi, ko četrtfinalno tekmo odloči čelada ? Vprašajte Čehe. V najbolj izenačeni tekmi na teh OI v kateri do 54 minute nismo videli zadetkov so gledalci kljub temu videli veliko dobrega hokeja. Predvsem obrambne različice so delovale odlično na čelu z izjemnima vratarjema Tomašem Vokounom (Florida Panthers) in Miikko Kiprusoffom (Calgary Flames). Prvi odločilen trenutek je prišel v 53. minuti, ko je napadalec češke iz svoje tretjine poslal plošček prek ograde in si zaslužil kazen zavlačevanja igre. V ''powerplayu'' so Finci napadali, a Čehi so se dobro branili vse dokler branilec Pavel Kubina (TB Light-ning) ni izgubil čelade, ko je zaustavil napad Fincev in se zaletel v ograjo. Po pravilih IIHF je moral brez čelade zapustiti led in si dobiti novo. Ravno v tem trenutku pa je pred vrati sam ostal Niklas Hagman, ki je zadel za 1-0 in s tem verjetno odločil četrtfinalni obračun. Čehi so se na vse pretege trudili, da bi zadeli, poskušali tudi brez vratarja a brez izdelanega napada hitro prejeli še drug zadetek. Zadel je Valterri Filppula (Detroit Red Wings) in popeljal Fince v polfinale v katerem so se pomerili z reprezentanco ZDA. Razmerje v strelih na gol 31-31.

( 2 ) Švedska ( 3 ) – ( 4 ) Slovaška ( 7 ) Hornqvist 34, Zetterberg 35, Alfredsson 50. ; Gaborik 28, Sekera 29,

Demitra 40, Kopecky 50.

Presenetljivo se je končal tudi zadnji četrtfinalni obračun. Veliko preobratov, slab dan Henrika Lundqvista ter odlični napad Demitra, Hossa, Gaborik so bili glavni dejavniki dvoboja Slovaška – Švedska. Potem ko v prvi tretjini ni bilo zadetkov, niti veliko strelov na gol se je boj razplamtel v drugi tretjini, ko so hokejisti obeh ekip zabili 5 golov. V 8. minuti je z igralcem več na ledu zadel Gaborik ob podaji Mariana Hosse in Pavola Demitre. Le pol minute kasneje je zadel še Sekera. V 14 minuti so z isto mero vrnili Švedi. Hornqvist je zadel po odlični podaji Petra ''Foppe'' Forsberga. Pol minute po tem pa je izenačil zvezd-nik Detroita Henrik Zetterberg. Ko je vse kazalo da bo pred zadnjo tretjino vse izenačeno so Slovaki dobili še eno priložnost z igralcem več in prek Demitre zadeli za 3-2 in s tem povsem razjezili Švede. Ti so že v drugi tretjini Slovakom dopustili 4 strele v zadnji tretjini pa še strel manj. Kljub vsem napadom Švedov so prvi zadeli Slovaki prek Kopeckega. Podajo je spet prispeval Demitra (1 gol + 2 podaji) in si s tem prislužil naziv igralca tekme. Švedi pa se niso predali in spet le po dobre pol minute od-govorili na izziv Slovakov. Znižal je Alfredsson po podaji mladeničev Bäckstroma in Erikssona. Do konca Švedi so dopustili le en strel na gol Slovakom igrali zadnji dve minuti z igralcem več na ledu, brez vratarja. Ves trud pa je bil zaman, Slovaki so se spretno reševali in si prislužili polfinale s Kanadčani. Henrik Lundqvist je ob 14 strelih Slovakov na svoj gol uspel ubraniti le 10 poskusov. Na njegovi strani ni bilo dosti krivde, a ob kakšnem drugem dnevu bi morda uspel ustaviti kakšen strel več. Razmerje v strelih na gol 29-14 v korist Švedov.

CETRTFINALEO

S R

E D N

J A T E M

A : H

o k e j

16

( 2 ) ZDA ( 6 ) – ( 1 ) Finska ( 4 ) Malone 3, Parise 7, E. Johnson 9, Kane 11,13, Stastny 13 ; Miettinen 55.

Polfinale, ki to ni bil. Američani so še preden se je tekma začela odločili polfinalno srečanje in povsem razorožili Fince. Odločilni dogodek je napočil v tretji minuti, ko je po navidez nenevarni akciji Američanov do ploščka prišel vratar Fincev Miikka Kiprusoff, ki pa je nespretno plošček podal na pladenj Ryana Malonea (TB Lightning), ki je poslal plošček v prazen gol. Po tem zadetku se je igra Fincev popolnoma podrla. V razmiku 10 minut so zadeli Zach Parise, dvakrat Patrik Kane, Erik Johnson (St. Lousi Blues) in Paul Stastny (Colorado Avalanche). Vmes so Finci zamenjali vratarja pri rezultatu 4-0. A tudi Niklas Backstrom je po treh minutah dobil dva zadetka. Na semaforju je po prvi tretjini kazalo neverjetnih 6-0 za ZDA. Razmerje strelov na gol v tej tretjini 13-4 v korist ZDA. Američani so umirili tempo in dopustili, da so tudi Finci malce zaigrali. V zadnji tretjini pa so Finci povsem zagospodarili na ledu in v teh 20 minutah sprožili 14 strelov na gol Millerja, sami pa so dopustili le en strel na gol Backstroma. Finci so ob prednosti igralca več na ledu v 55 minuti celo zadeli in ublažili poraz na 6-1. S tem pa so preprečili tudi ''shutout'' Ryanu Millerju. Razmerje v strelih na gol 25-23 v korist Fincev.

( 6 ) Kanada ( 3 ) – ( 2 ) Slovaška ( 7 ) Marleau 14, Morrow 16, Getzlaf 37 ; Visnovsky 52, Handzus 56.

Kanadčani so se v finalu pomerili z ZDA. A ne po malce strašljivem poskusu preobrata Slovakov. Po hitrem vodstvu 2-0 v prvi tretjini je izgledalo, da bodo Kanadčani še enkrat precej lahko opravili z nasprotnikom v odločilnih bojih. Potem, ko so Ruse odpravili s 7-3. Patric Marleau in Brendan Morrow (Dallas Stars) sta v roku dveh minut zabila za vodstvo 2-0. Ob koncu druge tretjine je z igralcem več na ledu zadel še Ryan Getzlaf, ki je bil odlično razpoložen na obeh tekmah, tako četrtfinalni kot polfinalni tekmi. Potem pa svoj preobrat začeli Slovaki, ki so povsem dominirali nad Kanadčani, ko pa so dvakrat na hitro zadeli v 53 in 56. minuti se je občinstvo v Hockey Placeu v Vancouvru začelo spraševati ali bodo njihovi ljubljenci zdržali nalet Slovakov. Ne izjemna agresivnost niti obupni poskusi Slovakov tudi brez vratarja niso mogli preprečiti slavja v hokejski dvorani. V finalu pa se je obetala prava, saj bosta v finalu igrali ekipi, ki sta prikazali najboljši hokej na teh OI.

Tekma za 3 mesto( 4 ) Finska ( 5 ) – ( 3 ) Slovaška ( 7 )

Salo 19, Hagman 46 Jokinen 47,49, Filppula 60 ; Gaborik 30, Hossa 36, Demitra 39.

Spet je Fincem pomagal odličen ''powerplay''. Trije zadetki z igralcem več, vključno z odločilnim zadetkom veterana Ollija Jokinena sredi zadnje tretjine, so tehtnico prevesili v korist Fincev. Slednji so se morali za ta uspeh izjemno hitro pobrati po ponižujočem porazu v polfinalu z Združenimi Državami. Z bronom so izpolnili cilje zahtevne javnosti na Finskem. A vse le ni šlo po maslu. Slovaki so do zadnje tretjine prevladovali na ledu, si ustvarjali priložnost za priložnostjo. Odlično so se odrezali predvsem v zadnjih 10 minutah druge tretjine, ko so vratarja Mikko Kiprusoffa premagali trikrat. Dvakrat z igralcem več, enkrat pa celo z igralcem manj na ledu, zadel je Pavol Demitra, za katerim so res enkratne Olimpijske igre. Dosegel je največ točk na turnirju, zabil je 3 gole in dodal še 7 podaj na 7 tekmah. Kljub odličnim igram prvega slovaškega napada pa jim to ni zadostovalo za kolajno. Za vidnejši uspeh bi najbrž morali imeti še kakšen konkurenčen napad in malce trdnejšo obrambo. Finci pa so unovčili vse svoje izkušnje iz velikih tek-movanj in dokazali, da so hvalevredna in konkurenčna ekipa za prihodnja tekmovanja, čeprav se bo poslovilo veliko hokejistov. Ekipi bo sledila temeljita prenova in pomladitev ekipe. Tudi zimzeleni Teemu Selanee se bo poslovil od reprezentančnega dresa. Te igre pa si bo zapomnil tudi po preseženem rekordu po številu točk na olimpijskih turnirjih (17 golov + 20 podaj). Slovaki pa bodo morali na novo priložnost za kolajno počakati do naslednjega olimpijskega ciklusa, na katerem pa po napovedih iz IIHF-a ne bodo nastopili najboljši hokejisti iz lige NHL.

Polfinale

O S

R E D

N J A

T E M A

: H o k e j

17

Finale

( 6 ) Kanada ( 3 ) – ( 2 ) ZDA ( 1 ) *po podaljšku Toews 13, Perry 28, Crosby 67* ; Kesler 33, Parise 60.

Na zadnji dan Olimpijskih iger so vsi z nestrpnostjo čakali le na finale hokejskega turnirja. V zibelki hokeja na ledu so domači navijači dobili prav tisto kar so si na teh igrah najbolj želeli. Zlato za Kanado. Zlato v hokeju pomeni še toliko več kot vseh 13 zlatih odličij v drugih zimskih panogah na teh igrah. V dveh urah in pol so srečneži v dvorani lahko spremljali briljanten hokej, zares najboljši hokej na teh OI. Američani so bili vseskozi enakovreden nasprotnik v finalu, na trenutke so povsem razorožili Kanadčane. Predvsem je bilo to vidno v zadnjih dveh minutah rednega dela, ko so še zaostajali z 1-2. Navijači so že stali in ob stoječih ovacijah pričakovali zadnjo sireno v dvorani. Račun brez krčmarja saj je Zach Parise zadel 25 sekund pred koncem rednega dela in dvorana je naenkrat utihnila. Američani so si zaslužili nastop v finalu, pa tudi še kaj več a usoda je hotela, da junak na tej tekmi postane kanadski hokejist. Zlato je enostavno moralo ostati v Kanadi. Za to je poskrbela naveza Iginla-Crosby, ki je zrežirala zadnji zadetek na Olimpi-jskih igrah. Iginla je ob ogradi lepo podal do Crosbya, ki se je nekoliko s strani znašel sam pred vrati Ryana Millerja ter ga premagal skozi ''5 hole'' in vse navijače spravil v delirij. Veselje na ledu je trajalo in trajalo. Vsi so slavili novega junaka. Sidney Crosby, verjetno najbolj osovražen lik v ligi NHL je kljub zanj povprečnim predstavam na teh Olimpi-jskih igrah postal narodni heroj. Kanada je upravičila vlogo favorita in odnesla zlato. Američani pa so ostali praznih rok. Tudi srebro ni slab rezultat, a biti tako blizu prestola je nekaj kar bodo Američani le stežka prenesli. Pokazali so neverjeten karakter kljub mladosti, s srcem so igrali za reprezentančni dres na koncu pa ni bilo nič iz tako imenovane-ga čudeža na ledu 2.

ZakljucekTudi če na koncu oboževalci hokeja niso videli finalnega obračuna Rusije in Kanade, pa so v teh dveh tednih videli najboljši hokejski turnir v zgodovini Olimpijskih Iger. K temu ni pripomogla samo zmaga Kanadčanov v finalu am-pak vse kar se je dogajalo v dveh hokejskih dvoranah. Nabito polne dvorane tudi ob takšnih tekmah kot so Belorusija – Nemčija govorijo v prid ljubiteljem hokeja v Kanadi. Na vseh tekmah je bilo čutiti nekaj posebnega. Vzkliki kot so Kanada is hockey, U S A, Be – La – Rus in še mnogo drugih je odmevalo v Vancouvru. V povprečju se je v dvoranah gnetlo 18000 navijačev kar pomeni absolutni rekord v obiskanosti hokejskega turnirja na Olimpijskih igrah. Sprem-ljati takšen spektakel po televizijskih ekranih je bila velika čast. Raje si ne predstavljam kako je bilo vse to videti v Vancouvrskih dvoranah. Še nekaj o tekmah in statistiki. Največjo pozornost sta dobili predvsem tekmi Kanada – Rusija v četrtfinalu in kajpak finalna tekma. Kanadčani so dosegli največ zadetkov na tem turnirju, skupaj 35. Kar trikrat so dosegli 7 ali več zadet-kov, kljub temu pa niso imeli igralca, ki bi po točkah najbolj izstopal. Najboljši kanadski strelec je bil Jonathan Toews (1 gol + 7 podaj), kar 13 hokejistov pa je v kanadski reprezentanci doseglo vsaj 5 točk. Najboljši strelec je bil Pavol Demitra, ki si kruh služi prav v Vancouvru (3+7). Najboljša strelca pri finalistih pa sta Zach Parise in Brian Rafalski, ki je postal tudi najboljši obrambni igralec na OI (oba 4+4). Najkoristnejši hokejist v Vancouvru (MVP) pa je postal vratar ZDA Ryan Miller. Ubranil je 94,56 % strelov na svoj gol kar pomeni, da je od 147 strelov na gol iz mreže po-bral 8 ploščkov (1,35 GAA). Dobil je 5 od 6 tekem, zabeležil 2 shutout-a a na finalni tekmi izgubil edino tekmo na teh OI. V povprečju je na tekmo največ igral Švicar Mark Streit , na ledu je prebil 27 minut na tekmo.Veliko razočaranje teh iger so zagotovo Rusi. Žreb se je sicer poigral z njimi že v četrtfinalu, ko jim je za nasprotni-ka namenil domačine Kanadčane. Ovechkin, Malkin, Datsyuk in drugi bodo priložnost morali iskati na naslednjih Olimpijskih igrah v Sočiju čez 4 leta. Za hokejski turnir ob Črnem morju pa ni zagotovila, da bodo prekinili ligo NHL. Mednarodna hokejska zveza (IIHF) ter komisarji lige NHL bodo zagotovo velikokrat sedli za pogajalsko mizo v upanju, da bosta obe strani zadovoljni s ponujenimi pogoji. Morali pa se bodo potruditi tudi za vse nas hokejske navdušence, ki bi radi spremljali hokej na vsaj podobnem nivoju, kot je bil v nepozabnem Vancouvru.

18

1.Pavol Demitra

3.goli 7 podaj 10 točk

2.Marian Hossa

3.goli 6 podaj 9 točk

3.Brian Rafalski

4.goli 4 podaje 8 točk

4.Zach Parise

4.goli 4 podaje 8 točk

5.Jonathan Toews

1.gol 7 podaj 8 točk

6.Jarome Iginla

5.golov 2 podaji 7 točk

7.Sidney Crosby

4.goli 3 podaje 7 točk

8.Dany Heatley

4.goli 3 podaje 7 točk

9.Ryan Getzlaf

3.goli 4 podaje 7 točk

10.Niklas Hagman

4.goli 2 podaji 6 točk

Olimpijski hokejski turnirjiStatistika in rekordi

- Največ nastopov imajo ZDA, ki so sodelovale na 21 OI. Sledita Kanada in Švedska s po 20. nastopi.- Z letošnjo zmago je Kanada postala najuspešnejša udeleženka hokejskih turnirjev na OI z 8 zlatimi ko-lajnami. Sledi Sovjetska Zveza s sedmimi. Ostali so skupaj osvojili 6 zlatih kolajn (1992 v Albertvillu je zmagala združena ekipa 15-ih sovjetskih držav pod MOK-ovim imenom Equipe Unifiee)- ZDA so kar osemkrat osvojile srebrno kolajno. Leta 1980 pa v enem najznamenitejših hokejskih turnirjev na OI v Lake Placidu spisali t.i. Čudež na ledu, ko so presenetljivo na finalu trojice premagali Sovjetsko Zvezo s 4-3. Odločilni zadetek je dosegel Mike Eru-zione. Zmotno je tudi dejstvo, da so zlato osvojili po tej tekmi s Sovjetsko zvezo. Osvojili so jo šele z zmago proti Finski s 4-2 nekaj dni kasneje.- Najboljši strelec v zgodovini hokejskih turnirjev na OI je Finec Teemu Selanee, zabil je 17 zadetkov in dodal še 20 podaj (37 točk). Harry Watson, Vlastimil Bubnik in Sergey Kharlamov sledijo s 36 točkami. - Od leta 1995 obstaja dogovor med vsemi pomemb-nimi hokejskimi zvezami in federacijami (IOC, IIHF, NHL, NHLPA), da se prekine liga NHL in se omogoči vsem reprezentancam, da na Igre odpeljejo vse svoje najboljše hokejiste.- Za leto 2014 ne obstaja nikakršen dogovor o preki-nitvi lige NHL.- Znamenita ruska ''Zbornaja Komanda'' je od leta 1964-1976 štirikrat zapored osvojila Zlato kolajno. Generacija ruskih hokejistov v kateri so sodelovali tudi asi kot so Tretjak, Kharlamov, Yakushev, Petrov in Mikhailov še danes velja za najboljšo hokejsko ekipo vseh časov.- Štirikrat zapored je zmagala tudi reprezentanca Kanade (1920, 24, 28, 32)- Alois Schloder (Zahodna Nemčija) je leta 1972 postal prvi hokejist, ki so ga dobili pri uživanju pre-povedanih poživil, razlog; Efedrin, kazen; 6 mes-ecev.

- Prvi hokejski turnir se je odvijal na poletnih Olimpijskih igrah v Antwerpnu 1920, zmagovalec; Kanada- Ekipa Kanade je na OI leta 1920 svoje nasprotnike povsem dotolkla. Razlika v golih je bila kar 110-3, najboljši strelec Harry Watson pa je zabil rekordnih 36 zadetkov (podaj še niso pripisovali).- Hokejski turnirji na OI so vse do leta 1968 veljali tudi za naslov Svetovnega prvaka.- Največ kolajn (4) na OI v hokeju imajo Rusa Vladislav Tret-jak (3-1-0) in Igor Kravchuk (2-1-1) ter Čeh Jiri Holik (0-2-2) - Tudi Slovenci smo imeli nekaj nastopajočih na OI v hokeju na ledu, vsi v Jugoslovanskih izbranih vrstah od leta 1964 do 1984.- Leta 1948 so zlato kolajno domov odnesli hokejisti iz Velike Britanije- Nastop na OI v hokeju imajo tudi nekatere hokejsko eksotične države kot so Avstralija, Bolgarija, Romunija, Nizo-zemska in Belgija.- Finec Raimo Helminen je rekorder po številu nastopov na hokejskih turnirjih, sodeloval je kar na šestih.

STATISTIKA

19

O S

R E D

N J A

T E M A

: H o k e j

Alexander OvechkinWashington Capitals / Rusija

Rojen: 17.9.1985 Višina / Teža: 188 cm / 109 kg

- #1 na naboru 2004 (Washington C.)- Calder Memorial Trophy za najboljšega novinca lige NHL (52 golov / 54

podaj / 106 točk) v sezoni 05/06- Dvakratni dobitnik Hart Memorial Trophy za najkoristnejšega igralca NHL v

sezonah 07/08 in 08/09- leta 07/08 podpisal 13-letno pogodbo s klubom vredno 124 mio $

- Dobitnik Art Ross Trophy za igralca z največjim številom točk v rednem delu sezone 07/08 (65 golov / 47 podaj / 112 točk)

- Dvakratni dobitnik Rocket Richard Trophy za hokejista z največjim številom golov s sezonah 07/08 in 08/09.

- Dvakratni dobitnik Lester B. Pearson Award za najbolj izstopajočega hokejista v letih 07/08 in 08/09.

- Štirikrat zapored izbran za najboljšega ruskega hokejista v nhl v letih 06, 07, 08 in 09 (Kharlamov Award)

- Drži rekord po številu golov za levo krilnega napadalca (65)- Ima rekord po zaporednem številu tekem z najmanj točko na začetku NHL

kariere (8)- Drži rekord za najhitrejši zadetek v podaljšku (7 sekund vs Atlatna Thrashers)

Sidney CrosbyPittsburgh Penguins / Kanada

Rojen: 7.8.1987 Višina / Teža: 180 cm / 90 kg

- #1 na naboru 2005 (Pittsburgh P.)- v svoji prvi sezoni je dosegel 102 točki

(39 golov / 63 podaj) a ostal brez nagrade za najboljšega novinca lige- Dobitnik Hart Memorial Trophy, Lester B. Pearson in Art Ross Trophy v

sezoni 06/07 (34 golov / 86 podaj / 120 t)S tem postal tudi najmlajši dobitnik teh nagrad

- leta 07/08 podpisal 5-letno pogodbo vredno 43,5 mio $- Najmlajši igralec v NHL z doseženimi 100. točkami, 200. točkami, zapored-

ni sezoni z več kot 100. točkami.- Najmlajši izbrani kapetan ekipe v zgodovini NHL.

- Najmlajši kapetan z osvojenim Stanleyevim Pokalom v sezoni 08/09 (21 let 10 mesecev 5 dni)

- Najmlajši v zgodovini med izbranci za All Star Tekmo - Najmlajši izbrani hokejist v idealno postavo lige NHL.

Olimpijske Igre

Ovechkin je na OI sodeloval že v Torinu leta 2006. Dosegel je 5 golov a z Rusijo ostal brez odličja.

Njegove druge OI so bile zanj še slabše, saj je proti Crosbyevi Kanadi izgubil v četrtfinalu (3-7), na celotnih Igrah pa se ni pokazal v najboljši

luči, kot to kaže v ligi NHL. Ovechkin je med glavnimi ambasadorji Olimpijskih Iger Sočiju leta

2014.

Igralska kariera NHL

- 05/06 (52 G + 54 A / 106 točk) / 81- 06/07 (46 G + 46 A / 92 točk) / 82- 07/08 (65 G + 47 A / 112 točk) / 82- 08/09 (56 G + 54 A / 110 točk) / 79- 09/10* (44 G + 48 A / 92 točk) / 58

Skupaj (263 G + 249 A/ 512 točk) /382* sezona v teku

NHL končnice- 07/08 ( 4 G + 5 A / 9 točk) / 7 - 08/09 (11 G + 10 A / 21 točk) / 14 Skupaj (15 G + 15 A / 30 točk) / 21

Mednarodna TekmovanjaSkupaj (27 G + 17 A / 44 točk) / 52

Olimpijske Igre

Crosby je v Vancouvru sodeloval na svojih prvih OI.Čeprav ni navdušil kot so mnogi pričakovali je odločil finalni obračun v

podaljšku proti večnim rivalom ZDA.Z zadetkom za 3-2 je postal narodni heroj v Kanadi.

Proti Ovechkinu se v četrtfinalu ni izkazal saj tako kot njegov večni rival ni prispeval niti točke na tem srečanju.

Igralska kariera NHL

- 05/06 (39 G + 63 A / 102 točk) / 81- 06/07 (36 G + 84 A / 120 točk) / 79- 07/08 (24 G + 48 A / 72 točk) / 53- 08/09 (33 G + 70 A / 103 točk) / 77- 09/10* (44 G + 40 A / 84 točk) / 65

Skupaj (176 G + 305 A/ 481 točk) /355* sezona v teku

NHL končnice- 06/07 ( 3 G + 2 A / 5 točk) / 5 - 07/08 ( 6 G + 21 A / 27 točk) / 20 - 08/09 (15 G + 16 A / 31 točk) / 24 Skupaj (24 G + 39 A / 63 točk) / 49

Mednarodna TekmovanjaSkupaj (12 G + 11 A / 23 točk) / 16

Vs Washington Capitals

- na 15 tekmah v rednem delu je proti Ovechkinovem Washingtonu dosegel 11 golov in dodal 18 podaj (29 točk)

- v polfinalu Vzhodne konference v sezoni 08/09 je na 7 tekmah dosegel 8 golov (skupno 15 točk)

- z dvema goloma na odločilni 7. tekmi polfinala dobil obračun z Ovechkinom in popeljal svojo ekipo do naslova prvaka v ligi NHL

vs Sidney Crosby

- na 16 tekmah v rednem delu je proti Crosbyevem Pittsburghu dosegel 15 golov in 13 podaj (28 točk)

- v polfinalu Vzhodne konference v sezoni 08/09 je na 7 tekmah dosegel 8 golov (skupno 16 točk).

http://www.terme-catez.si/si/

http://www.royalflush.si

22

Šport odraža

Od 8. do 10. marca je v Barceloni potekal eden večjih seminarjev s področja športnega marketinga v Evropi z naslovom Global sports forum. Čeprav so bile na seminarju preko različnih okroglih miz obravnavane številne teme s sveta športnega posla, je bilo osnovno vodilo seminarja eno – šport odraža stanje naše družbe.

Seveda to ni nobena revolucionarna ugotovitev. V zadnjem času je tako denimo eden glavnih obravnavanih svetovnih problemov onesnaževanje in posledično zaželen bolj ‘zel-en’ način življenja. ‘Go green’ je bil eden glavnih poudar-kov na zadnjih igrah v Vancouvru, ogromno sredstev je bilo vloženih v to, da bi bile igre kar se da ekološke. Temu so sledili tudi sponzorji. Coca Cola je tako celotno spon-zorsko strategijo preko Olimpijskih iger zasnovala na zeleni filozofiji. Nike je drese nogometnih reprezentanc, ki pod njegovim okriljem nastopajo na poletnem svetovnem prvenstvu, med njimi tudi slovenske, opremil z dresi, ki so narejeni iz recikliranih materialov.

Primerov je seveda še veliko več, ne samo v ekološkem smislu, zeleni trend znotraj športa pa, kot že rečeno, resnično pritrjuje temu, da šport odraža stanje naše družbe. Šport odraža stanje družbe tudi v Sloveniji. Zadnji do-godki bi težko bolj pritrdili tej tezi. Imamo eno najboljših smučark na svetu, ki je osvojila dve medalji na pravkar končanih Igrah. Čez manj kot pol leta se začne eden največjih (ne samo športnih) svetovnih spektaklov – sve-

Uroš Okoren

tovno nogometno prvenstvo. Tudi s slovensko udeležbo. In namesto da bi slavili Tino kot najboljšo slovensko smučarko vseh časov in začeli graditi evforijo pred nastopom nogometašev v Južnoafriški republiki, nam je nekako uspelo pozornost s športno-poslovnega vidika popolnoma speljati v rumene vode. Tina je skregana s Smučarsko zvezo, nogometaši so se skregali z No-gometno zvezo, vsaka stran v javnosti predstavlja svojo plat zgodbe in si skuša dobiti glas javnosti. To z veseljem izkoriščajo tudi vsi ‘strokovni’ komentatorji, ki se čutijo dolžni z javnostjo deliti svoje mnenje, navijaški forumi pa na ta račun naravnost cvetijo.To je več kot očitno odraz slovenske družbe. Postali smo narod afer. Zgodbe zgubljajo na popularnosti in priljubljenost obratno sorazmerno z njihovo sporočilnostjo. Več ima zgodba vsebine, manj je zanimiva za ljudi. Zakaj bi se obremenjevali s tem, kako rešiti brezposelnost, če smo lahko kinologi. Zakaj bi se ukvarjali s tem, kako naj se Slovenija gospodarsko pozicionira v svetu, če pa lahko v živo spremljamo ločitev Urške Čepin.

In zakaj bi se športni akterji spraševali, kako izkoristiti trenutek in obrniti slovenski smučarski voz v pravo smer, da bi se razširila baza mladih smučarjev, da bi ponovno postali eden močnejših kolektivov v smučarski karavani, če lahko s prsti pokažemo drug na drugega in hkrati dobimo še nekaj publicitete. In zakaj bi razmišljali, kako dvigniti kvaliteto slovenske nogo-metne lige, če lahko pozornost javnosti preusmerimo tja, kjer vemo, da imamo njihovo podporo – pri zategovanju pasov.

In dokler javnost to ‘kupuje’, bodo afere še naprej gonilo slovenske družbe. Tudi na športnem področju. Na vseh nas je, da ta trend obrnemo. Novinar lahko tako mogoče naslednjič, ko išče konflikt v izrečenih besedah tako športnikov kot funkcionarjev, zraven predlaga še kakšen alternativen predlog ali mogoče celo kakšen pozitiven primer iz tujine. Sponzorji lahko jasno povejo, da se teh zgodb ne grejo več. Na navijačih pa seveda je, da na koncu ‘odločijo’, kakšen produkt bodo kupovali.

stanje družbe

http://www.highlife.si

Ameriški NogometGladiatorski šport, ki privablja gledalce

Ameriški nogomet je šport, ki je… pač tipično ameriški.

Sicer tega pridevnika ne bi bilo v imenu. In tudi nobene

zveze z nogometom kot ga poznamo mi nima. Razlog za

takšno, pri nas dokaj neposrečeno ime je iskati v času,

ko se je ta šport začel razvijati. Konec 18. ali v začetku

19. stoletja so priseljenci iz Velike Britanije prinesli šport

imenovan football. No, takrat tudi ni bilo kakšnih posebnih

pravil. Žogo se je pač brcalo po igrišču. Lahko se jo je tudi

nosilo, če je šlo za Rugby style football. Skratka … igre z

žogo so bile na tej in onstran luže še precej neorganizirane

ter dokaj divje.

Ameriški NogometGladiatorski šport, ki privablja gledalce

Ameriški nogomet je šport, ki je… pač tipično ameriški. Sicer tega pridevnika ne bi bilo v imenu. In tudi nobene zveze z nogometom kot ga poznamo mi nima. Razlog za takšno, pri nas dokaj neposrečeno ime je iskati v času, ko se je ta šport začel razvijati. Konec 18. ali v začetku 19. stoletja so priseljenci iz Velike Britanije prinesli šport imenovan football. No, takrat tudi ni bilo kakšnih posebnih pravil. Žogo se je pač brcalo po igrišču. Lahko se jo je tudi nosilo, če je šlo za Rugby style football. Skratka … igre z žogo so bile na tej in onstran luže še precej neorganizirane ter dokaj divje.

In tako kot se je potem v 19. stoletju počasi začela siste-matizacija evropskega nogometa in rugbya se je počasi v ZDA začelo igrati organizirani ameriški nogomet. Očitno ima ameriški nogomet skupne korenine z rug-byem zato pri nas 90% ljudi še vedno meša oba športa. Ampak razen usodne jajčaste žoge, visokih golov in hudih udarcev v telo večjih podobnosti med omenjenima zvrstema ni.

Prva prava pravila je zapisal možakar po imenu Walter Camp. Leta 1876 je vnesel precej novitet v takratno igro in večina pravil še vedno velja. Ameriški nogomet je že prej postal izredno priljubljen na ameriških univerzah toda zaradi izredne brutalnosti (da, celo smrtnih prim-erov) so ga marsikje celo prepovedali. Recimo 1860 na Harvardu. A kljub temu sta vznemirljivost in gladi-atorstvo tega športa bila nezadržna draž z mlade študente in 1869 sta univerzi Rutgers in Princeton odigrali prvo uradno tekmo, nato pa sta se tej noriji kmalu pridružila

Igra seveda ni bila ravno podobna današnji. Na vsaki strani je bilo na igrišču 25 fantov, gledalci pa so lahko videli množično ruvanje 50 ljudi na zelenici, ki se je v primeru dežja hitro spremenila v blatno kopel. Žogo so pošiljali naprej z brcanjem in klasičnimi nogometnimi »glavicami«, zmagalo pa je moštvo, ki je prvo doseglo 6 golov. Tale opis je očitno bolj podoben opisu navadne nogometne tekme vendar so se pravila ves čas spreminjala in vse do leta 1875 je bil šport bolj ali manj kaotičen. Nato pa je že prej omen-jeni Walter Camp spisal prvi pravilnik pri katerem se je krepko oprl na rugby in moderni ameriški nogomet je bil rojen. Tako kot povsod so se pravila menjala vse do danes in še vedno se vendar osnove igre ostajajo enake.

26

še Columbia in Yale, tako da imamo od takrat naprej v ZDA izredno popularno študentsko prvenstvo v ameriškem nogo-metu.

P R E D

S T A

V I T E V

Š P O

R T A

- Am

eriški Nogom

et

27

Igrišče Igrišče je dolgo 100 jardov. Jard je 0,94 metra, torej si lahko pred-stavljate tudi dobre stare metre. Na vsaki strani je končna cona kamor si želijo priti napadalci z žogo, ki je ravno tako dolga 10 jardov, kar pomeni da za pravo igro potrebujejo 120 jardov trave. Igrišče je malce ožje od nogometnega, široko je 48,8 metrov. Razdeljeno je v dele po deset jardov in vsakemu moštvu pripada polovica igrišča.

IgraIgra poteka v štirih četrtinah po 15 minut. Po dveh četrtinah je polčas, po vsaki četrtini moštvi zamenjata strani. Moštvo, ki ima v rokah žogo napada, tisto brez žoge se brani. Napad mora doseči kar največ točk kar je seveda logično. To doseže tako, da žogo pripelje iz enega na drug konec igrišča in doseže touchdown (pride do končne cone) ali pa, da strelja na gol. Seveda na drugi strani nasprotna obramba poskuša to preprečiti. Gre torej za osvajanje ozemlja. Posest žoge je tista, ki določa, katero moštvo bo napadalo. Napadalci v vsaki akciji poskušajo odvzeti kar največji kos igrišča obrambi pri tem pa napredujejo iz svoje polovice igrišča proti nasprotnikovi končni coni. Jasno … obramba si na vse krče prizadeva, da krajo lastnega ozemlja prepreči.

MoštvoNa igrišču sta dve postavitvi – napadalna iz enega moštva, ki šteje 11 igralcev in obrambna nasprotnega moštva z ena-kim številom igralcev.

Ko pride do menjave posesti žoge, se menjajo tudi postavitve. Tisti, ki so prej napadali, se zdaj branijo in zato zamen-jajo igralce. Enako pa naredijo nasprotniki, ki namesto prejšnjih branilcev zdaj na igrišče pošljejo svoje napadalce.

Zaradi grobosti in možnosti poškodb ima vsako moštvo veliko menjav zato pride na tekmo tudi čez 40 igralcev.

28

29

P R E D

S T A

V I T E V

Š P O

R T A

- Am

eriški Nogom

etOmejitveSeveda mora biti življenje komplicirano in tudi v ameriškem nogometu brez tega ni šlo. No ja, tu so zelo komplicirali, saj je pravil malo morje. Skratka – Napadalno moštvo mora v največ štirih poskusih osvojiti vsaj deset jardov. Prav zaradi tega je igrišče tudi razdeljeno po deset jardov. Če na-padalcem ne uspe v štirih poskusih premakniti žoge za 10 jardov, morajo predati žogo nasprotniku. Le-ta začne igro tam kjer je v četrtem poskusu končala žoga.

Premikanje žogeŽogo se lahko meče ali se z njo teče. Če ste pozorno brali, ima torej moštvo na razpolago 4 poskuse, da osvoji deset jardov. Temu rečemo serija. Če moštvo recimo že v prvem poskusu osvoji več kot deset jardov, bo začelo z novo serijo od tam, kjer je končala žoga in bo spet imelo na voljo 4 poskuse.

Predaja žoge v 4. poskusuPrej je bilo sicer napisano, da mora napadalno moštvo v štirih poskusih osvojiti tistih deset jardov. In če jim to ne uspe, nasprotnik prevzame žogo tam, kjer v nesrečnem četrtem poskusu pač konča žoga. Zaradi tega pravila moštva pri napadu v treh poskusih izvajajo normalne akcije (žogo mečejo ali z njo tečejo), četrti poskus pa je rezerviran za predajo (angleško punt). Predaja zgleda tako, da napadalci poskusijo žogo brcniti kar najgloblje v nasprotno polovico igrišča, branilci pa jo ujamejo in jo poskušajo spraviti kar najdlje v igrišče.

TočkovanjeTouchdown šteje 6 točk. Vsakemu touchdownu sledi še prosti strel, kjer napad lahko dobi eno točko. Včasih se napadalci po touchdownu odločijo še za eno normalno akcijo in če so uspešni, dosežejo dve dodatni točki, a so takšen akcije redke in zelo tvegane. Če se moštvo nahaja dovolj blizu za strel na gol, potem v četrtem poskusu ne predaja žoge ampak jo strelec poskuša spraviti med rogovili nad golom. Če je uspešen, potem napadalci dosežejo tri točke. V nasprotnem primeru dobi žogo nasprotnik in začne tam od koder se je izvajal prosti strel.

Začetni strelNa začetku vsakega polčasa in po vsaki spremembi izida sledi prosti strel in predaja žoge. Pri spre-membi izida tisti, ki so povišali rezultat, predajo s strelom žogo ubogim param na drugi strani. Ti nato lovijo žogo in jo poskušajo spravit kar najgloblje v igrišče. Pri tem nastane strašna zmeda: ljudje se zaletavajo drug v drugega, vsi pa bi radi ubili revčka, ki ima žogo.

PrekrškiSodniki za vsak prekršek piskajo s piščalko, nič novega tu, poleg tega pa vržejo še rumen robček na igrišče. Temu robčku rečemo zastavica. Sodnik nato razloži za kateri prekršek je šlo. Moštvo, ki je storilo prekršek je kaznovano z dodatnimi jardi ali odvzemom enega poskusa (kadar so prekrškarji napadalci).

Akcije Ozemlje se (kot vidimo) osvaja po skokih. Napad vedno začne tam kjer je končala žoga. Za pripravo akcije ima na voljo 25 sekund – tista gruča po vsaki akciji je dogovarjanje kaj mora kdo storiti. Obe moštvi se nato poravnata na navidezni črti napada, akcija pa se začne, ko osrednji igralec (center) premakne žogo. Akcije je konec, ko žoga po lovljenju ali teku konča na tleh. No, ni tako enostavno, ampak za osnovno razumevanje je dovolj.

P R E D

S T A

V I T E V

Š P O

R T A

- Am

eriški Nogom

et

30

NAPADIgralci

Več tipov igralcev imamo v napadu, če se boste malce razgledali, jih ločite po dimenzijah. Linijski igralci (of-fensive linemen) so veliki, močni, poravnani so na črti napada in ščitijo nosilca žoge. Tekači (running backs) tečejo z žogo in prebijajo bloke obrambe - zelo kom-paktni in hitri je pa to ena izmed najbolj fizičnih pozicij na igrišču. Lovilci (receivers) so urni z odličnimi lovil-nimi sposobnostmi. Največje trlice, a izredno gibčni in hitri kot veter. Jasno, žoga se mora na njihove roke de-jansko kar lepiti. Podajalec (quarterback) – meče žogo, jo preda tekačem ali pa z njo steče sam. Gre za generala na igrišču, kapetana, ki usmerja vseh ostali deset na-padalcev.

Kdo je glavni na igrišču?

Definitivno podajalec ali quarteback. Pred napadom skliče igralce v gručo in razloži potek akcije. Ko se moštvo poravna na črti napada, pregleda kako stoji obramba in kliče začetek akcije. Na poseben znak mu center preda žogo. Če gre za akcijo kjer se bo metalo žogo, bo podajalec poiskal prostega lovilca in mu podal. Kadar gre za prodor po tleh, bo predal žogo enemu od tekačev ali pa se bo sam podal naprej. Podajalec je alfa in omega na igrišču in linijski igralci ga morajo zaščititi za vsako ceno.

OBRAMBAIgralci

Tudi tu je več tipov igralcev, vsak od njih pa ima svojo nalogo. Linijski igralci (defensive linemen) so največji in najmočnejši, zapirajo luknje in pritiskajo na podaja-lca - ni se ravno prijetno srečati z njimi. Linijski branilci (linebackers) - običajno so trije, ki stojijo za linijo in so srce obrambe. Obrambni beki (defensive backs)– štirje, dva čisto zadaj, dva pa krijeta lovilce

Kdo poveljuje obrambi?

Kralji obrambe so linebackerji. To so najboljši in najbolj agresivni športniki na igrišču. Njihova naloga je ustavljati nosilce žoge, jurišati na podajalca in predvsem ustvarjati kar največjo zmedo v napadalskih vrstah. Običajno je en od linebackerjev tudi poveljnik obram-be. Medtem, ko napadalci v gruči organizirajo napad, se obramba postavi na svoja mesta. Obramba večkrat poskuša zmesti napadalce s spreminjanjem formacij. Tudi obramba ima vnaprej določene akcije in vsakdo ve kaj mora početi.

Kdaj obramba vzame žogo napadu?

Obramba se trudi ustaviti napredovanje napada in če napadalci zaradi dobrega dela obrambe v štirih poskusih ne osvojijo desetih jardov je napada konec. Kadar ob-rambni igralec prestreže podajo (interception) je napada ravno tako konec in če potem obrambni igralec potegne

do končne cone napadalcev, lahko doseže tudi touchdown. Če nosilec žoge v napadu med tekom izgubi žogo (fumble) in je še na nogah, je žoga živa. V tem primeru zavlada na igrišču mrzlična panika saj posest žoge pripada tistemu moštvu, ki jo dobi v svoje roke. Največja težava pa je v jajčasti žogi, ki se veselo odbija v vse strani, tako da se lahko njeno pobiranje sprevrže v komično cirkuško točko lovljenja vročega krompirja.

31

P R E D

S T A

V I T E V

Š P O

R T A

- Am

eriški Nogom

etZAŠČITNA OPREMAEna od najbolj prepoznavnih lastnosti igralca ameriškega nogometa je ta, da le-ti nosijo zaščitno opremo. Čelade, ramenski in ostali ščitniki so obvezni, sicer igralci ne smejo stopiti na igrišče. Seveda se vedno najdejo pametnjakoviči, ki zasme-hujejo ameriške nogometaše češ, da je to šport za bojazljivce. A tako kot v vsakem športu, ima tudi tu vsak del opreme svoj namen. Glede na to, da je pri igri dovoljen frontalni kontakt, ki se največkrat zgo-di pri velikih hitrostih, bi bila igra brez zaščitne op-reme smrtno nevarna. Med vsako akcijo je ogromno silovitih naletov na telo, trkov v glavo in grobih padcev na tla. Obramba vedno skupinsko juriša na nosilca žoge in podiranje na tla se izvaja brez mi-losti. Poškodbe so tako ali tako stalna spremljevalka ameriškega nogometa, ščitniki in čelade samo zago-tovijo, da fantje na igrišču preživijo.

Seveda se je na začetku igranja vse skupaj odvi-jalo brez kakršnekoli zaščite in temu primerno je bilo veliko smrtnih žrtev. Da bi takšno dogajanje zajezili, so ob prelomu stoletja igralci pričeli up-orabljati hlače, ki so segale čez pas in ščitile led-vica, ramena pa so si začeli podlagati z bombažem. Po prvi svetovni vojni so se pojavile prve čelade. Zaradi tega so igralcem pravili tudi »leatherheads«, saj je bila čelada izdelana iz čvrstega usnja ter je deloma ščitila glavo in ušesa. Ramenski ščitniki so bili ravno tako usnjeni in igralci so bili vsaj za silo obvarovani pred usodnimi poškodbami.

Sodobna oprema se je pričela razvijati v šestdesetih letih z vpeljavo sodobnih materialov kot so ny-lon, trdne plastične mase in lahke kovine. Igralec sodobne dobe tako nosi na glavi čelado, ki dokaj učinkovito preprečuje pretrese možganov in ščiti igralce pred drugimi poškodbami glave ter obraza. Ramenski ščitniki ščitijo ramenski obroč in prsni koš, oblikovani pa so tako, da se sila udarca razprši po celotnem oklepu. Delno so z manjšimi ščitniki zavarovana še stegna, kolki in kolena.

32

LIGAV ZDA je ameriški nogomet, verjeli ali ne, šport številka 1 in obrne na leto krepko čez 30 milijard dolarjev. Kljub temu, da vsako moštvo v eni sezoni odigra samo 16 tekem, so mnogi stadioni razprodani za nekaj let naprej, prav-ice do sezonskih kart pa se zapuščajo v oporokah. Mnoga moštva sicer igrajo v pokritih dvoranah toda pravi »old-school« ameriški nogomet se igra na prostem ne glede na vreme. Najbolj legendarne tekme so se običajno igrale v zimskih razmerah pred 80 ali več tisoč ekstatičnimi gledal-ci, ki so do zadnjega bodrili svoje ljubljence.

Profesionalna liga NFL je seveda vrh tega športa. Zvezd-niki so malikovani kot bogovi in njihove plače letijo v nebo. Druga, temačnejša stran tega športa pa je dejstvo, da povprečna kariera v ligi NFL traja samo 3 leta in pol. Na vsakega zvezdnika pridejo vsaj trije brezimni igral-ci, ki morajo zapustiti ligo zaradi poškodbe ali silovite konkurence med igralci.

Na prvi pogled se 16 tekem zdi prav prekleto malo. Košarkarji jih odigrajo več kot 80, nekaj podobnega tudi hokejisti, da ne govorimo o baseballu. Toda davek, ki ga grobost športa pušča na telesih igralcev, je grozljiv. Na koncu rednega dela sezone ni igralca, ki ne bi trpel zaradi takšne in drugačne poškodbe. Gre bolj za to, ali je nekdo sposoben igrati ali ne.

Majhno število srečanj ustvarja tudi unikatno atmosfero – vsaka tekma namreč šteje in enostavno ni taktiziranja. Na vsaki tekmi se igra na polno in na zmago. En zdrs, en poraz in hitro se lahko zgodi, da končnica splava po vodi. Nihče v ZDA pa se ne zmeni za looser-je, štejejo samo zmage.

Superbowl, oziroma finale lige NFL je zgodba zase. Mesta

AMERIŠKI NOGOMET V EVROPIAmeriška okupacija Evrope po drugi svetovni vojni je prinesla ta šport tudi na tla stare celine. Začetki so bili skromni toda z razvojem procesa globalizacije postaja ameriški nogomet zanimiv za vedno večje število mladih igralcev.

Najbolj razvite države so Nemčija, Avstrija, Švedska, Dan-

se tepejo za organizacijo saj gre za pravo malo olimpijado. V mesto kjer se Superbowl odvija pridrejo navijači s celega kontinenta, 100 milijonov ljudi spremlja finale po TV samo v ZDA, globalno pa si ga ogleda milijarda ljudi. Igranje v Superbowlu je čast za vsakega igralca, zmaga pa moštvo pripelje tudi na obisk v Belo Hišo.

Študentje igrajo svoje prvenstvo imenovano NCAA. Mnoge univerze namenjajo silovite denarje v programe ameriškega nogometa. Rekrutiranje igralcev s srednjih šol je prava mala znanost. Najboljši trenerji vlečejo plače primerljive s tistimi iz NFL. Štadioni, ki lahko gostijo največ gledalcev so na univerzah in ne v mestih z NFL franšizami. Mnoge tekme lige NCAA si ogleda tudi preko 100.000 ljudi. At-mosfera je precej bolj sproščena in zagrizena - veliko bolj podobna evropskemu navijanju.

NCAA ima precej zapleten sistem razvrščanja in rangi-ranja. Najboljša moštva pa se ne merijo v končnici pač pa v seriji t.i. »bowlow«, nekakšen naslov državnega prvaka pa prinese zmaga v BCS Bowlu, ki ga uradno organizira liga NCAA. Najboljši igralci iz študentskega prvenstva se nato potegujejo za igranje v ligi NFL. Toda za več kot tisoč fan-tov je na voljo le nekaj sto mest zato je veliko razočaranj in predčasnih koncev kariere. Tisti, ki jim ne uspe običajno poiščejo službe ali pa se s trebuhom za kruhom odpravijo v Evropo.

33

P R E D

S T A

V I T E V

Š P O

R T A

- Am

eriški Nogom

et

KAKO TOREJ AMERIŠKI NOGO-MET V SLOVENIJI?V Sloveniji je dolga leta životaril samo en klub. Od leta 2002 pri nas igrajo ljubljanski Silverhawksi. Ker ni bilo domače konkurence, ves čas obstoja igrajo v tujih ligah. Najprej v ligi Alpe Adria, kjer so se merili proti italijanskim moštvom, nato pa v prej omenjeni ligi CEFL.

Moštvo je napredovalo počasi. S slabimi sponzorskimi sredstvi in majhnim igralskim kadrom je vedno za korak zaostajalo za konkurenti. Šele leta 2009 je Sokolom uspel preboj in v CEFL so osvojili tretje mesto, malce pa jim je zmanjkalo v polfinalu, ko so klonili proti kasnejšim prva-

ska, Francija in Velika Britanija. Pri naših severnih sosedih najboljši klubi že operirajo s proračunom, ki presega mili-jon evrov letno. To je denarna vsota ob kateri bi zardela marsikatera športna zvrst v Sloveniji. Avstrijska liga je ena izmed najmočnejših v Evropi in mnogi igralci iz univerz v ZDA igrajo v teh klubih. Ravno tako pa si tu služijo kruh ameriški trenerji. Televizija prenaša mnoge tekme, medi-jska pokritost je odlična.

Presenetljivo še ena država počasi pridobiva na ugledu v svetu ameriškega nogometa – Srbija. Moštvo Beograd Vukovi postaja eno najmočnejših v Evropi, v dveh državnih ligah pa igra več kot 30 klubov.

Reprezentančni nogomet se igra v evropski zvezi EFAF, ki poleg evropskega reprezentančnega prvenstva organizira tudi vrsto klubskih tekmovanj. Zadnja leta se je pojavila še ena liga, ki počasi začenja ogrožati primat EFAF in sicer je CEFL – Central European Football League. Kot pojasnjuje že ime je liga CEFL namenjena pokrivanju srednjeevrop-skega prostora kamor spada tudi Slovenija.

kom beograjskim Vukovom.

Prenosi lige NFL na športni mreži Šport TV so od leta 2008 izredno popularizirali ameriški nogomet. Mladi so se začenjali vedno bolj ozirati kje bi trenirali ta za-nimivi šport in kmalu so se pričela ustanavljati nova moštva. Leta 2009 se je začelo prvo državno prvenstvo pod okriljem Zveze za ameriški nogomet Slovenije – ZANS. Med seboj so se pomerila moštva iz Ljubljane (Silverhawks), Kranja (Alp Devils), Savinjske doline (Gold Diggers) in Maribora (Generals). Prvenstvo se bo nadaljevalo v maju, prvaka pa bomo dobili konec ju-nija, ko se bo odvil veliki bowl za državnega prvaka .

Formirata se še dve moštvi – eno v Slovenski Bistrici (Werewolves), drugo pa v Kopru (Pirates) in kot izgle-da, bomo kmalu lahko govorili o vsesplošnem športu v Sloveniji.

In za konec še odgovor na vprašanja mnogih zakaj ameriški šport pri nas, zakaj angleška imena in podob-no. Dejstvo je, da je bil ta šport vržen v Slovenijo na preizkušnjo. Če ne bi bil zanimiv za mlade in bi ga igrala samo peščica, se mladi ne bi množično zanimali zanj in se včlanjevali v klube. Šport je pač šport in če je zanimiv, se ga igra in če je zanimiv, ga gledajo tudi gledalci.

Zaradi naše majhnosti je treba za kakovost igre igrati v tujini. V ta namen je precej bolj priročno imeti angleško ime, sicer so manjši klubi velikokrat žrtev napačnih izgovorjav in tipkarskih napak. Silverhawks so tako dobili ime po sokolskem društvu, ki je včasih delovalo pri nas. Njihova blagovna znamka postaja vedno bolj priljubljena, prav gotovo pa se jim bo v prihodnosti priključila še kakšna iz katerega od drugih naših klubov.

34

Maj Kovačevič K o š a r k a r

Maj Kovačevič (1990, 190 cm) je mladi košarkar, ki prihaja z dolenjskega konca Slovenije. S svojim košarkarskim znanjem navdušuje v novomeški Krki, katera je tudi njegov matični in edini klub. Ambiciozen branilec je med drugim decembra na Dnevu slovenske moške košarke 2009 zmagal v metanju trojk.

Kdaj se je vaša kariera začela?

Še preden sem sedel za šolske klopi, sem se redno udeleževal košarkarskih kampov po celi Sloveniji. S tovrstnimi dogodki se je moja košarkarska pot tudi začela, bili so najlepša oblika druženja in spoznavanja košarkarskih osnov. Poleg Krke sem zelo rad igral na tek-movanju ŠKL ter za vse reprezentančne selekcije.

Kakšno je vzdušje v dolenjskem prvoligašu?

Krka je moj matični klub. Vsak športni kolektiv, profesion-alni ali ljubiteljski se trudi delati z najboljšimi nameni in po svojih najboljših močeh. Vzdušje v ekipi je dobro. Tako kot s trenerjem se tudi z vodstvom razumem odlično.

So treningi naporni?

Kljub naporu se na trening odpravim z veseljem, saj se v ekipi razumemo odlično. Treniramo dvakrat dnevno, v vsak trening vedno vložim vso svojo mentalno in fizično energijo. Treningi so zelo naporni, vendar me to veseli, saj od vsakega treninga odnesem nekaj novega.

Krkin trenerski stolček zaseda Aleksander Džikić.

Gre za izjemnega trenerja, preprosto je odličen, njegovo delo je zelo kvalitetno. Poleg izjemnega truda za dobro igro, veliko pozornosti nameni razvoju individualnih po-tencialov. Pri tem smo v ospredju predvsem mlajši igralci, ki smo še v razvoju, za kar sem mu zelo hvaležen.

Razmišljate o odhodu v tujino?

O igranju košarke izven Slovenije še ne razmišljam tako intenzivno, si pa to vsekakor želim. Zavedam se da bo potrebno še veliko kvalitetnih treningov in tekem, kar mi bo omogočilo dvigniti nivo igre.

Posveča Slovenija dovolj pozornosti mladim igralcem?

Mlad igralec mora izkoristiti vse možnosti, ki jih pri nas dajejo perspektivnim košarkarjem skozi selekcijske treninge, turnirje in prvenstvene reprezentančne tekme. To je pozitivno, vedno pa se da tudi takšna stvar izpeljati bolje. Mladi si želimo, da bi nam več zaupali in gradili napredek kluba na razvoju mladih, domačih igralcev.

Text: Neža Košir / Kosarka.si

Kam naprej?

V bližnji prihodnosti se vidim v klubu, domačem ali tu-jem, ki bo igral na mednarodnih tekmovanjih. Čaka me še ogromno dela, ne gre pozabiti na željo po izpopolnjevanju ter pozitivno razmišljanje.

Je težko uskladiti profesionalno ukvarjanje košarke s šolo?

Do sedaj ni bilo nobenih težav. Izbral sem košarko in želim dokončati fakulteto, ker je to v tem trenutku edina pametna opcija. Upam, da mi bo uspelo.

Vaš oče Slavko Kovačevič je bil uspešen trener.

Res je in vseskozi me spremlja, spodbuja ter mi želi pomagati pri napredovanju. Nasveti so vedno zanimivi in pozitivni.

Kakšna prihodnost se obeta Krki?

Svetla in uspešna. Potrebna pa je potrpežljivost in pripad-nost vseh, še posebej navijačev.

Maj Kovačevič je v dosedanjem poteku Lige Telemach zbral 16 nastopov, v sedemnajstih minutah na tekmo beleži po 4.9 točke, dva skoka in eno asistenco.

P R E D

S T A

V I T E V

Š P O

R T N

I K A

- Maj Kovačevič

35

4636

L I F E S T Y L E - W

ellness

37

POMEN RAZBREMENITVE IZGORENEGA ORGANIZMA

V času hitrega dogajanja in različnih pritiskov je izredno pomembno, da najdemo čas za razbre-menitev. Tehnike sprostitve so lahko različne, posebej pomembno je le, da si vzamemo čas za sproščanje.

Nekateri prisegajo na sprostitev v obliki fizičnega napora, ki telesu omogoči, da preobli-kuje stres iz psihičnega v fizičnega. S tem načinom sproščanja dosežemo, da telo funkcionira drugače in s tem krepi obrambno reakcijo proti psihičnemu stresu. Telesni napor povzroča tudi kemijske reakcije v organizmu, ki blažijo psihološki stres in po svoje umirjajo organizem. Ura hitre igre tenisa, badmintona ali teka prispeva k reoksidaciji organizma. Paziti pa moramo, da zaradi telesnega napora ali pretirane fizične aktivnosti ne pride do dodatnega zastrupljanja or-ganizma. Zato je potrebno po telesnem naporu telo umiriti in mu omogočiti, da se regenerira. Umiritev in regeneracijo lahko pospešimo s terapevtskimi masažami in savnanjem.

Glede na obremenitve, ki smo jim izpostavljeni bi morali poskrbeti zase vsaj trikrat tedensko. Kombinacija, fizičnega napora, savne in sprostitvene terapije je tista, ki bi omogočila orga-nizmu zdrav način življenja ob vsakodnevnih naporih, kot jih povzroča izgorevanje organizma na delovnem mestu in stres. Seveda ob zdravi prehrani, uravnoteženi z vsemi potrebnimi ener-gijskimi sestavinami in gradniki celic.

Koliko smo pripravljeni mesečno investirati v dobro počutje in ohranjanje zdravja?

savnanje power plate vadba spinning masaža

iz tega sledi, da smo za 200 EUR že dobro preskrbljeni s sprostitvijo, fizičnim naporom in masažami ter dobrim počutjem in zalogo zdravja.

Pred vsakim začetkom novega načina življenja priporočamo posvet s strokovnjakom. Poiščite svoj način premagovanja stresa in izgorenosti ter naredite akcijski načrt s svojim trenerjem. Do-datne nasvete najdete na www.trener.si

Pripravjene programe pa na www.harmonija.eu

60€60€50€100€

38

TRENING MALO DRUGAČEVečina ljudi vaje za moč izvaja na fitnes trenažerjih, tisti malo naprednejši pa vadijo s pros-timi utežmi, slabost tega pa je da smo vedno omejeni na fitnes center. Vaje ki jih izvajamo na trenažerjih pa so nemalokrat monotone in nefunkcionalne s premajnim povdarkom na učvrstiti mišic trupa (jedra)...

Anže Avbelj

TRX

Zato vam tokrat predstavljamo Trx, preprost patent, ki vam omogoča kvalitetno in funkcionalno vadbo tako za popolne začetnike kot tudi vrhunske športnike, katerim trx omogoča vaje, ki jih je drugače skoraj nemogoče izvesti. Trx je dejansko dobro opremljen fitnes, ki ga imamo lahko v vsaki torbi, na vsakem potovanju in nam omogoča vadbo kjerkoli ga je možno pritrditi. Pritrdimo pa ga lahko praktično kamorkoli (drevo, drog, vodovodna cev...) v višini cca 2m+, tudi na vrata.

Težavnost na trxu si enostavno prilagodimo z naklonom trupa (bližje kot je trup navpičnemu položaju, lažje je) in s postavitvijo ročajev trx stran od vpadnice. Na ta način lahko vadbo hitro in enostavno prilagodimo sposobnostim vadečega. Velik povdarek je na mišicah ki stabilizirajo trup saj so le te dejavne pri večini vaj, zato jih ne bomo več posebaj omenjali

Predstavljeni treninig je sestavljen tako, da zajame celo telo in zajema osnovne vaje za celo telo s pomočjo trxa. Vaje so primerne tudi za začetnike, le nekatere so malenkost zahtevnejše (upogib trupa ter izteg komol-ca)... Vsako vajo izvedite v 3-4 serijah s po 12 do 15 ponovitvami. V primeru, da imate na voljo le malo časa in želite izvesti hiter ter intenziven trening vaje izvedite zaporedno (eno za drugo) brez večjega odmora. Odmor (60s) naj bo le med prehodom v naslednji krog (naslednjo serijo). Žal vaši izgovori, da nimate časa za vadbo odpadejo.

Sklece: prsne mišice, iztegovalke komolca, sprednji del ramen

Priteg na prsa: mišice hrbta, zadnji del ramen, upogibalke komolca

3739

Izteg komolca: iztegovalke komolca

Upogib komolca: upogibalke komolca, sprednji del ramen

Upogib trupa: mišice trebušne stene

Počep na eni nogi: predvsem sprednje stegenske mišice, zadnje stegenske in zadnjične mišice

L I F E S T Y L E - Trener.si

D r u ž i n s k e P o č i t n i c e N a B a r k iVelikokrat se mi ob pogovoru o počitnicah zgodi, da navdušenju ob opisovanju dogodivščin in prečudovitih navtičnih destinacij, slišim hrepeneče vzdihe v smislu:”Joj, mi bomo tudi spet jadrali, ko otroci malo zrastejo!” ali “Kako čudovito, škoda, da so naši otroci še premajhni!” Največkrat starši vidijo za svoje otroke nevarnosti v obliki tega, da lahko otrok pade v vodo, da na odročnih otokih ni blizu bolnišnice, trgovin z otroško hrano in podobnim. Težave vidijo v tem, da bo otrokom na plovilu dolgčas, da s sabo ne bo imel vseh igrač in pripomočkov, ki jih sodobni starši potrebujejo veliko več, kot otroci.

Po lastnih izkušnjah naj povem, da je zdeva ravno obratna. Otroci so s svojimi minimalnimi potrebami, neomejenim navdušenjem in prilagodlivostjo idealen član posadke. Ko enkrat preizkusite to vrsto aktivnih počitnic, boste ugotovili, da boljših in udobnejših družinskih počitnic še niste imeli. Na barki imate praktično vse na dosegu roke: hladilnik in štedilnik, da lahko sproti poskrbite za njihove želodčke, kokpit s senčno streho, ki se po potrebi spremeni v jedilnico, poletno spalnico, igralnico in še kaj. Postelja za miren popoldanski počitek pa je samo par stopnic stran, naj bo to nežno zibanje pod jadri ali brnenje diesla, otroci bodo spali kot ubiti, tudi večji in tudi popoldan.

Otroci bodo na sidrišču uživali v kopanju, potapljanju in skakanju z vseh strani barke. Z malo domišljije jim s fik-siranjem boom-a na levo ali desno stran lahko naredite “ta pravo tarzanko” in njihov dan bo popoln. Zanje vzemite s sabo še risalni pribor, družabne igre, masko za podvodno raziskovanje in kakšno knjigo z morsko tematiko. Zelo dobro namreč znajo opazovati in z veliko vnemo bodo v knjigi poiskali kaj so videli v morju in o tem začuda tudi z zanimajnem prebrali več. Uživali bodo v aktivnostih v vodi, neplavalci bodo zelo hitro splavali in se naučili ska-kati v vodo. Plavalce boste lahko brez skrbi pustili tudi na samostojno veslanje do obale, v vašem spremstvu bodo vsi ponosni upravljali z motorjem na gumenjaku, za nekaj minut pa jim na odprtem lahko prepustite tudi krmilo jadr-nice. Zadolženi naj bodo za čistočo palube in cockpita in presenečeni boste s kakšno skrbnostjo bodo zajemali vodo ter ribali palubo s krtačo. Pepustite jim skrb za zložene in pravilno spravljene vrvi, naučite jih nekaj preprostih vozlov, privzgojite jim odnos do navtičnih kart, naučite odčitati pozicijo po GPS-u in tako pripravljeni bodo lahko

40

Ko se boste odpravljali na jadranje z otroki bodite pozorni na naslednje:- najemite jadrnico, ki je opremljena s senčno streho (bimini top)- nabavite zadostne količine sadja in sveže vode- če so otroci še manjši, naročite, da vam na ograjico namontirajo zaščitno mrežo, ki bo na barki zadržala ne samo otroka, ampak tudi veliko “letečih” igrač- ne pozabite na kreme z visokim zaščitnim faktorjem, pokrivala ter sončna očala- zvečer otroke namažite z losijonom proti komarjem- med plovbo naj otroci oblečejo rešilne jopiče- tudi na privezu ali sidrišču naj bo nekdo stalno pozoren na otroke in pripravljen, da skoči v vodo, če je to potrebno- z otroki se večkrat podajte na kopno, splezajte na kakšen hrib na otoku, da boste zadovoljili tudi nji-hvo potrebu po gibanju

imeli dostop tudi do najsvetejšega prostora na barki, torej do navigacijske mizice. Izkoristite njihovo brezme-jo radovednost in energijo. Vzgojili boste prave male mornarje, ki bodo s ponosom opravljali svoje zadolžitve ter odrastli v ekološko osveščene ljudi.

Za manjše otroke pripravite bazenček v senčki cockpita. S seboj vzamite manjši napihljiv bazenček ali čoniček in ga napolnite z vedrom ali dvema morske vode. Malček neizmerno užival v čofotanju sredi kokpita, po mili volji bo lahko zlival vodo in uganjal druge norčije, medtem ko ga boste vi udobno zleknjeni nadzorovali.

Največ, kar lahko otroku podarite med počitnicami je ravno čas, ki ga preživite skupaj. Na jadrnici boste ta čas res intenzivno preživeli in začudeni boste, kaj vse si boste med tem imeli povedati ter zaupati – delili boste marsikatero zanimivo zgodbo, občutke in razčistili tudi kakšno zamero, za kar med letom v hudem tempu ni bilo časa. Pa še nekaj: odmislite nočno moro v smislu iskanja prostorčka na prenatrpani plaži, medtem ko se mularija prereka, malček tuli, vi pa ste otovorjeni z blazinami, tono plastičnih igrač, hladilno torbo in najprej, ko uspete najti svoj kvadratni meter mivke ali dva, začnete z napi-hovanjem vseh potrebnih in nepotrebnih pripomočkov. Podajte se na družinsko navtično avanturo! Dogovor-ite se s prijatelji, s katerimi se dobro razumete, dobra družba za otroke in za vas, pomeni še dodano vrednost počitnicam, večja posadka pa pomeni tudi večjo barko in s tem večjo varnost. Zagotovim vam lahko naslednje: ko se boste vračali, si boste edini, da je bil to najlepši dopust do sedaj.

L I F E S T Y L E - Jadranje

P R E H R A N S K I D O D A T K I V Š P O R T U Živimo v času, ko ne napreduje le tehnologija in razvoj, pač pa “stroji” postajamo tudi ljud-je. Izkoriščanja lastnega telesa skoraj do meje nemogočega je v športu postala stalnica. Želja vsakega športnika je doseči dober rezultat in biti najboljši, kar pa je danes, roko na srce, tudi največjemu talentu brez pravilnega treninga in ustrezne prehrane praktično nemogoče doseči.

Prehrana i n špor t

Optimalna fizična aktivnost zahteva pravilno ravnovesje vseh potrebnih hranilnih snovi v telesu. Obstajajo RDA standardi, ki priporočajo, kakšen naj bo dnevni vnos za doseganje zdravja. Vendar pa ... Ti standardi pri ukvarjanju s fizično aktivnostjo nehajo veljati. Zakaj? Ker se potrebe po, ne le kaloričnem vnosu pač pa tudi po določeni snovi, takrat bistveno povečajo. Kaj in koliko, je odvisno od spola, velikosti športnika in vrste fizične aktivnosti ter ciljev.

Vsak, ne le tisti, ki se ukvarja s športom, bi moral imeti pravilne prehranjevalne navade (jesti 5 do 6-krat dnevno, raznoliko, dan začeti seveda z zajtrkom in veliko piti). Vsak obrok bi moral biti sestavljen iz beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Kaj in koliko česa naj bo v posameznem obroku, je pri športniku odvisno od tipa obremenitve in časa prehranjevanja (pred ali po vadbi, je dan vadbe, tekmovanja ali počitka). Šele ko so postavljeni temelji pravilnega prehranjevanja, je čas, da športnik poseže tudi po dodatkih.

Pr imarn i prehransk i dodatk i v špor tu

Naslednji korak je začeti s prehranskimi dodatki, ki povečajo sposobnosti, obnovo organizma in seveda poskrbijo za zdravje. Ti so ponavadi v obliki napitkov, praška ali čokoladnih tablic, so različnega okusa in spadajo v eno izmed šestih prehranskih skupin:

- ogljikovi hidrati,- maščobe,

- beljakovine,- vitamini,- minerali,

- voda.

Na kratko vam bomo poskusili predstaviti primarne prehranske dodatke ter zakaj je vsaka od njih pomembna pri ukvarjanju s športom in kako nam pri tem lahko pomagajo dodatki.

Og l j i kov i h idra t i

Delimo jih v monosaharide, disaharide in polisaharide. Njihova funkcija v telesu je, da so glavni vir energije, še poseb-no med visoko intenzivno vadbo. S svojo prisotnostjo pomagajo pri metabolizmu maščob in beljakovin in tudi živčni sistem deluje le, če ima telo na voljo ogljikove hidrate. Shranjujejo se kot glikogen v jetrih in mišicah, zato je njihova poraba mogoča takoj ob zaužitju, kar nam omogoča, da se lahko ukvarjamo z vzdržljivostnimi športi. Ob premajhnem vnosu ogljikovih hidratov, se lahko zaloge mišičnega glikogena kritično zmanjšajo in obdobje obnove po treningu se la-hko raztegne tudi na dva dni. Torej, z bolj vzdržljivostnim športom kot se ukvarjamo, več ogljikovih hidratov moramo zaužiti, ponavadi veliko več, kot nam narekuje lakota. Najbolj priporočljivo pa je, da porabo nadomeščamo kar sproti, med vadbo, kar pa je, roko na srce, s hrano težko doseči. In tukaj se pokaže smiselnost uporabe prehranskih dodatkov.

Športni napitki so ena od rešitev. A pozor, ni vseeno, katero obliko sladkorja le-ti vsebujejo. Fruktoza, na primer, se iz želodca izloča prej, kot bi si želeli med vadbo, spet drugi sladkorji lahko zavirajo praznjenje želodca … Torej, pomembno je, kakšno mešanico sladkorjev vsebujejo napitki, kakšna je njihova koncentracija in podobno. Veliko študij je zaključilo, da je najbolj primerna mešanica 10 gramov ali manj ogljikovih hidratov na 100 ml tekočine. Več ogljik-ovih hidratov ni potrebno, poleg tega lahko povzročijo neprijeten občutek v želodcu. Tak napitek naj bi vadeči pil na približno 15 minut.

Raziskave so tudi pokazale, da so dodatki, ki jih vzamemo do 2 uri po vadbi in vsebuje tudi beljakovine, učinkovitejši pri obnavljanju glikogena v mišicah, kot sami ogljikovi hidrati.

Mašcobe

Maščobe, ki so primarni vir energije (do 70 odstotkov) v času počitka, so v telesu v obliki trigleceridov, prostih maščobnih kislin, fosfolipidov in sterolov. Prvotno so shranjeni kot trigliceridi. Molekule trigliceridov razpadejo na glicerol in molekule prostih maščobnih kislin. Le slednje uporabi telo za proizvajanje energije. V zadnjem času se svetuje, naj bi bile maščobe v prehrani prisotne v 30 odstotkih.

42

Ker so zaloge mišičnega in jetrnega glikogena omejene, porabljanje prostih maščobnih kislin za energijo pomaga h kasnejšemu pojavu utrujenosti. Velika prednost je, če je telo sposobno za proizvajanje energije porabiti čim več maščob, še posebno pri vzdržljivostnih športih in tako čim dlje ohranjat glikogenske zaloge.

Be l j akov ine

Za beljakovine je značilno, da so glavni gradbeni element celic, pomagajo pri rasti, obnovi in nastajanju tkiva v tele-su. Hemoglobin, encimi in veliko hormonov se proizvajajo ravno iz beljakovin, prav tako protitelesca in konec kon-cev energija za delo.

Beljakovine so sestavljene iz aminokislin. Dvajset je tistih, ki so nujne za človekovo rast in metabolizem. Dvanajst od teh, imenujemo jih neesencialne aminokisline, telo proizvaja samo in jih ni potrebno vnašati v telo s prehranskimi do-datki, devet aminokislin, imenujemo jih esencialne aminokisline, pa mora biti v telo vneseno preko hrane. V primeru odsotnosti ene izmed njih je onemogočeno sestavljanje beljakovin v tkivo, ki zahteva to aminokislino.

Viri beljakovin, ki vsebujejo vse esencialne aminokisline,so: mlečni izdelki, ribe, jajca, meso. Razprave o tem, koliko beljakovin naj bi človek zaužil, še potekajo. Zaenkrat svetujejo, da 0.8 grama na kilogram telesne teže.

Kaj pa pri športnikih, ki vadijo za moč in vzdržljivost? Bi ti morali pojesti več beljakovin? Raziskave so pokazale, da so zahteve po beljakovinah oziroma posameznih aminokislinah za posameznike, ki so v procesu treninga, večje, kot pri tistih, ki se s športom ne ukvarjajo. Koliko le-teh je odvisno od vrste vadbe – gre za vzdržljivostno vadbo ali vadbo za povečanje moči. Tistim, ki se ukvarjajo s slednjo, priporočajo vnos 1,7 - 2 gramov beljakovin na kilogram telesne teže, »vzdržljivcem« pa od 1,2 do 1,6 gramov na kilogram na dan.

Poudarjamo, da kljub temu, da je potreba po beljakovin (oziroma posameznih aminokislin) pri športnikih povečana, s prevelikih vnosom ne gre za pretiravati. Prevelika obremenitev ledvic lahko namreč povzroči, da se iz telesa izločijo neporabljene amino kisline.

V i tamin i i n m inera l i

Vitamini so za človeško telo pomembni, ker pomagajo pri rasti in doseganju ter ohranjanju zdravja. Telo jih rabi v malih količinah, pa vendar brez njih ne more porabiti ostalih hranil, ki jih zaužijemo. Vitamini se obnašajo kot katal-izatorji pri kemijskih reakcijah, obenem pa so nujni za sproščanje energije, rast tkiva in urejanje metabolizma.

Minerali so nujni za normalno delovanje celic oziroma veliko število fizioloških procesov v telesu (mišične kontrak-cije, prenos kisika, ravnovesje tekočin in bioenergija). Najdemo ji po vsem telesu. Dodatki v obliki mineralov so pri športnikih manj pogosti od vitaminskih. Razlog se verjetno skriva v tem, da je bilo narejenih manj študij, kot za vita-mine, kar pa še zdaleč ne pomeni, da jih športniku ni potrebno dodatno vnašati v telo.

Izognili se bomo razlagi, zakaj je dober posamezen vitamin in mineral (tako kot smo se izognili posamezni aminokis-lini) za športnika (in seveda tudi za vse ostale), ampak le posplošili, kako se obnašati do prehranskih dodatkov, ki le-te vsebujejo. Znano je, da ima večina vitaminov in mineralov pomembne funkcije za športno aktivne, zato so vsi dobrodošli v prehrani športnika. Ker pa jih je pri normalnem prehranjevanju težko nadzorovati, veliko vlogo odigrajo prehranski dodatkiDodaten razlog, zakaj se odločiti za dodatke, je pravilo, da se določen vitamin ali mineral v telesu bolje (ali sploh) absorbira ob prisotnosti drugega vitamina, zato je kombinacija večih vitaminov oziroma vitaminov in mineralov ve-likokrat nujna in dodatki so zagotovo tisti, ki pri tem odigrajo pomembno vlogo.

Spec ia ln i dodatk i

Še enkrat poudarjamo, da smo izpostavili le primarne skupine dodatkov.Obstaja cela vrsta preparatov (anaboliki, pospeševalci porabljanja maščob, preparati, ki vplivajo na višji nivo določenih hormov v telesu in podobno...), ki takšnimi ali drugačnimi vplivi izboljšajo športnikovo učinkovitost. Nekateri so na trgu dostopni, drugih se v Sloveniji (kljub temu da niso na listi prepovedanih poživil) ne sme prodajati …

Za konec …

Ker je Izbira na športnih dodatkov na tržišču velikanska, vas različne oblike in okusi začetnika lahko dobro zmedejo in ravno tako cenovni razpon žal pa tukaj ravno tako velja rek »kolikor denarja, toliko muzike«.Priporočamo vam, da se pred vsakim nakupom dobro posvetujete s prodajalcem, ki vam bo znal svetovati, glede na vaše želje in potrebe ter bo dodatek smoterno umestil v vaš trenažni proces.

Dodatki da ali ne, boste presodili sami, pomembno pa je vedeti, da se v športu nikakor ne smete izogniti primerni in redni hidraciji oziroma nadomeščanju izgubljene tekočine skozi celoten proces vadbe in seveda tudi pred in po njej!

L I F E S T Y L E - Š

portna Prehrana

43

http://www.nanox-prehrana.si

Texas Hold’em PokerNasvet Strokovnjaka

Poker je igra, pri kateri se uporablja 52 kart, brez jokerjev. Pri različici Texas Hol-dem dobi vsak igralec dve (svoji) karti in s pomočjo petih (skupnih), ki se odprejo na mizo, tvori kar se da močno kombinacijo. Igralec z najvišjo kombinacijo pobere skupek vseh položenih stav – pot.

Text: Matjaž Kos / Royalflush.si

Blindi ''Gumb'' (button) je plošček, ki določa delilca. Ta se po vsaki odigrani igri pomakne v smeri urinega kazalca. Blindi so vnaprej določene obvezne stave. Na začetku vsake igre igralec levo od delilca položi small blind, igralec na vrsti za njim pa big blind. Za razliko od cash igre, kjer blindi ostajajo enaki, se pri turnirjih dvigujejo sorazmerno s časom.

Akcije Igra Texas Holdem poker je sestavljena iz štirih stavnih krogov. V vsakem stavnem krogu se igralci odločajo med petimi akcijami, ki so na voljo:

FOLD – odstopiti: igralec se odpove nadaljnjemu sodelovanju v tej igri. Ni upravičen do kakršnega koli dobitka v tej igri. Kar je doslej vložil, izgubi.

CALL - izenačiti: igralec izenači doslej najvišje položeno stavo igralcev pred njim.

CHECK – dalje: v kolikor do igralca, ki je na vrsti, ni bila položena nobena stava, ima ta možnost CHECK in s tem prepusti akcijo naslednjemu. Če vsi igralci izberejo CHECK, se stavni krog zaključi.

BET – staviti: če do igralca, ki je na vrsti, ni še nihče položil stave, lahko to stori on. Lahko tudi odstopi (FOLD) ali izbere dalje (CHECK).

RAISE – povišati: če je bila pred igralcem, ki je na vrsti, položena že kakšna stava, ima ta možnost povišati (RAISE). Lahko tudi odstopi (FOLD) ali kliče (CALL).

Stavni krogi PRE-FLOP – igralci po vrsti izberejo akcijo glede na kakovost lastnih dveh kart. FLOP – na flopu se odprejo prve tri skupne karte. Igralci kombinirajo svoji dve karti s tremi skupnimi kartami in izberejo ustrezno akcijo. TURN – odpre se četrta skupna karta. Sledijo izbrane akcije. RIVER – odpre se zadnja, peta skupna karta. Sledijo izbrane akcije.

Pri vsakem stavnem krogu je prvi na vrsti igralec levo od delilca. Sledijo mu igralci v smeri urinega kazalca. Delilec se odloča kot zadnji in ima s tem najboljši položaj v igri. Stavni krog se zaključi, ko igralec,ki sedi desno od igralca, ki je zadnji stavil ali višal, konča akcijo, v kolikor ne poviša seveda … Ko je zadnji stavni krog zaključen, sledi showdown. Igralci, ki so ostali v igri, pokažejo svoje kombinacije. Igralec, ki je vlagal zadnji, razkrije karte prvi, sledijo igralci v smeri urinega kazalca. Igralcem, ki se odpovejo zmagi, ni potrebno razkriti kart, lahko jih odvržejo. Posamezni igralec lahko v katerem koli stavnem krogu izloči ostale, če položi stavo, ki je ostali ne izenačijo – odstopijo. Tako se igra lahko predčasno zaključi, zmagovalec pa je igralec, ki je položil omenjeno stavo. STRADDLE – slepa stava, pri cash igri, v višini dveh big blindov, ki jo lahko položi samo igralec levo od big blinda,

N A

S V

E T S T R

O K

O V

N J A

K A

- Texas Hold’em

Poker

45

preden delilec razdeli karte. Igralec, ki je položil slepo stavo, s tem pridobi možnost odločanja zadnji, vendar samo v prvem stavnem krogu (pred flopom). Na flopu je vrstni red odločanja ponovno standarden.

Limit, No Limit, Pot Limit in Mixed Tex-as Holdem

Poznamo štiri različice Holdem pokra. Osnovna pravila so za vse različice načeloma enaka, obstaja pa seveda nekaj izjem:

- No Limit Texas Holdem

No Limit Texas Holdem je najbolj popularna raličica Holdem pokra. Igralce pritegne predvsem fleksibilnost stavljenja in večja možnost blefiranja. Minimalna stava je enaka velikosti Big Blinda (velike obvezne stave), velikost maksimalne stave pa je prepuščena igralcem. Igralec ima možnost staviti celoten stack (količina denarja, ki jo ima igralec v danem trenutku na mizi) – all in. Pri akciji raise (povišati) je določeno, da mora igralec povišati najmanj za višino beta (stave). Mini-malni buy in je ponavadi 20 Big Blindov, maksimalni pa 100 Big Blindov. V nekaterih igralnicah pa je zgorn-ja meja buy in-a neomejena.

- Limit Texas Holdem

Limit Texas Holdem imenujejo igralci tudi ''gentle-man's game''. Limit je prefinjena igra, pri kateri je ključna agresivna igra v pravem trenutku in majhne finese, ki jih znajo izkoristiti dobri igralci. Pri Limit Texas Holdem igri je stava v vsakem stavnem krogu določena. Na primer, če igrate $2/$4 Limit Holdem je Small Blind $1, Big Blind pa $2. Pred flopom in na flopu igralci višajo stave v velikosti Big Blinda, na turnu in riverju pa v velikosti dveh Big Blindov. Poleg tega so dovoljene največ štiri stave v vsakem stavnem krogu (1. bet, 2. raise, 3. re-raise, 4. cap). V nekaterih igralnicah pa je dopuščena tudi peta stava.

- Pot Limit Texas Holdem

Pot Limit je manj priljubljena igra med igralci. Velikost minimalne stave je določena enako kot pri No Limitu, razlika je v velikosti maksimalne stave. Velikost maksi-malne stave je določena z višino pot-a. Torej, igralec lahko poviša stavo največ v velikosti pota. Seveda pa lahko stavi tudi katerikoli znesek med minimalno in maksimalno dovoljeno stavo.

- Mixed Holdem

Pri Mixed Holdem igri obstajata dve posebnosti. Igral-ni krogi se spreminjajo med Limit in No Limit Texas Holdem igro, blindi pa se iz No Limita v Limit prepo-lovijo.

Turnirska igra Glavna značilnost turnirjev je, da igralec za določen buy in (npr. $10) dobi določeno količino žetonov (npr. 1500). Blindi se višajo sorazmerno s časom, zmagova-lec pa ostane na koncu z vsemi žetoni. Denarni sklad se porazdeli med 10% - 30% top uvrščenih igralcev, kar je glavni razlog, da se igralci udejstvujejo te različice pokra v tako velikem številu, saj lahko z nizkim vložkom ve-liko zaslužijo. Turnirska pravila se lahko v malenkostih razlikujejo od igralnice do igralnice.

Standardna pravila

- Vstopna provizija

Provizija se zaračuna pred turnirjem. Če je vložek za določen turnir $10+$1, gre $10 v denarni sklad turnirja, $1 pa igralnici za poplačilo stroškov (delilci, prostor…).

- Izbira mize in sedeža

Miza in sedež igralca se izbereta naključno. Ponavadi igralci vlečejo karte, s katerimi določijo mizo in sedež.

- Začetni stack (količina žetonov)

Količina začetnih žetonov varira od turnirja do turnirja. Vedno, ko se vsedete za mizo, za vsak slučaj preverite količino žetonov. Turnirski žetoni nimajo denarne vred-nosti, prav tako vam igralnica ne bo izplačala žetonov, če boste turnir zapustili predčasno.

- Stopnje blindov (obveznih stav)

Za razliko od cash igre se pri turnirjih blindi višajo sorazmerno s časom. To zagotavlja nenehno akcijo in preprečuje, da bi se določen turnir igral v nedogled. Čas, po katerem se blindi višajo, je določen s strani igralnic.

- Delilec in deljenje kart

Pri turnirjih veljajo ista pravila deljenja kart kot pri cash igri. Delilec razdeli karte v smeri urinega kazalca, obvez-ni stavi pa položita igralca levo od delilca.

- Združevanje miz

Z izpadanjem igralcev se krčijo tudi mize. Vedno se uravnavajo igralci, tako da imajo vsi enake možnosti.

- Allin akcija

Ko gre igralec allin (stavi vse žetone) in je klican s strani igralca z večimi žetoni, lahko ob zmagi pobere drugemu

46

igralcu toliko žetonov kot jih je stavil sam. Npr. igralec stavi z akcijo allin 1000 žetonov in je klican s strani igral-ca, ki ima 2000 žetonov, ostane nasprotniku 1000 žetonov.Ko gre igralec allin in je klican, oba obrneta karte in tako počakata, da delilec obrne vse skupne karte.

- Klicanje ure

Igralec lahko zahteva, da začne nasprotniku teči čas, če se le-ta predolgo odloča. Ponavadi je ta čas 90sek. Če se v tem času igralec ne odloči, velja pravilo, da odstopi.

- Kazanje kart soigralcem

Namerno kazanje svojih kart ni dovoljeno pri turnirjih. Sledi odstop, v nekaterih igralnicah pa tudi različne kazni (npr. 10 min prepovedi igranja )

- Neprimerno obnašanje

Uporaba kletvic, metanje kart … se kaznuje (npr. 10 min prepovedi igranja)

- Igra hand for hand

Ko se število igralcev na turnirju približuje točki, kjer se začne struktura plačevanja, se igra hand for hand. To pomeni, da se mora igra zaključiti na vseh mizah, preden delilec ponovno razdeli karte. To preprečuje nepotrebno zavlačevanje.

- Heads up

Heads up je faza turnirja, kjer ostaneta le še dva igralca. V tem primeru je delilec (button) Small Blind, nasprotnik pa Big Blind. Zmaga tisti, ki na koncu ostane z vsemi žetoni.

Kako izbrati spletno igralnico?Danes ima večina spletnih poker igralnic zelo visok pretok poker igralcev, tako da je iz tega vi-dika v bistvu vseeno, kje igramo. Razlike se pokažejo predvsem pri ugodnostih, ki jih ponujajo konkurenčne spletne igralnice.

Vrste ugodnosti:

- Rakeback/ Cashback ponudbe: Konkurenca med spletnimi igralnicami sili ponudnike, da vračajo del provizije, ki vam jo jemljejo med igranjem pokra (3%-5% na cash mizah, 10% pri turnirjih). Rakeback in Cashback ponudbe pa lahko segajo tudi do 50%! To pomeni, da pri turnirju za 10$+1$ (provizija) vrnejo del provizije. Izplačuje se tedensko ali mesečno, odvisno od spletne igralnice. - Sign-up Bonus: Pri tej ponudbi morate biti pozorni na način izplačevanja bonusa. Velika večina spletnih igralnic izplačuje bonuse po delih, kar pa po našem mnenju, ne pomeni prav veliko. Najbolje je najti spletno igralnico, ki ponuja hkrati Rakeback in Sign-up bonus ponudbi.

N A

S V

E T S T R

O K

O V

N J A

K A

- Texas Hold’em

Poker

47

http://www.trener.si/