spoznavanje računalniškega sistemasspjplav/sola/predmeti/leto... · levo└, desno ┘, v sredino...

INFORMATIKA S TEHNIŠKIM

KOMUNICIRANJEM – VAJE_WORD

KAZALO VSEBINE

1 MS WORD ..................................................................................................... 1 1.1 Vnos besedila ......................................................................................................... 1 1.2 Premikanje po besedilu s pomočjo tipkovnice .............................................................. 1 1.3 Izbiranje delov besedila ............................................................................................ 1 1.4 Priprava strani ........................................................................................................ 2 1.5 Oblikovanje besedila ................................................................................................ 3

Označevanje besedila ............................................................................................................ 3 1.5.1

Ukazi za oblikovanje besedila ................................................................................................. 3 1.5.2

1.6 Oblikovanje odstavkov ............................................................................................. 4 1.7 Seznami ................................................................................................................ 5 1.8 Tabele v Wordu ....................................................................................................... 6 1.9 Tabulatorji ............................................................................................................. 7 1.10 Enačbe .................................................................................................................. 8 1.11 Vstavljanje simbolov ................................................................................................ 8 1.12 Vstavljanje slik ....................................................................................................... 8 1.13 Glava in noga ......................................................................................................... 8 1.14 Slogi ..................................................................................................................... 9 1.15 Uporaba vgrajenih slogov ......................................................................................... 9

Vstavljanje sloga napis ...................................................................................................... 9 1.15.1

Vstavljanje sloga Naslov 1 ............................................................................................... 10 1.15.2

1.16 Oštevilčevanje naslovov ......................................................................................... 10 1.17 Izdelava glave in noge ........................................................................................... 10 1.18 Izdelava odseka .................................................................................................... 10 1.19 Oštevilčevanje strani ............................................................................................. 12 1.20 Izdelava kazala vsebine.......................................................................................... 12 1.21 Izdelava kazala slik, grafov ali tabel ......................................................................... 13 MS WORD - VAJE .............................................................................................. 14

Informatika s tehniškim komuniciranjem: MS Word

Stran 1

1 MS Word

To so programi, ki so namenjeni pisanju, oblikovanju besedila in pripravi besedila za tiskanje. Imenujemo jih tudi urejevalniki besedila.

Zgodovina urejevalnikov besedila: 1. Leta 1964 je podjetje IBM vpeljalo pisanje besedil z računalnikom; lažje je bilo

napisati novo besedilo kot popraviti starega. Bili so okorni. 2. V začetku 70-letih so postopoma omogočili tudi spreminjanje besedila,

prenašanje delov.

3. Vrste urejevalnikov besedil: MS Word, OpenOffice Writer, LaTex, Tex, Html, Beležnica.

1.1 Vnos besedila

Pri pisanju besedila z računalnikom veljajo naslednja pravila:

- za levi rob poskrbi računalnik sam

- v novo vrstico vedno prehajamo samodejno

- če želimo narediti nov odstavek, pritisnemo tipko Enter - za ločilom vedno naredimo en presledek

- če želimo spustiti vrstico, pritisnemo Enter - znak naprej pobrišemo s tipko Delete

- znak nazaj pobrišemo s tipko Backspace - za pisanje velikih črk uporabljamo tipko Shift, za pisanje daljših delov besedila

samo z velikimi črkami vklopimo tipko Caps Lock

1.2 Premikanje po besedilu s pomočjo tipkovnice

Premik vrivnika Smerna tipka ali kombinacija smernih

tipk

Znak v levo ali v desno ali gor ali dol Puščica levo ali desno

Beseda v levo ali desno CTRL + puščica levo ali desno

Vrstica navzgor ali navzdol Puščica gor ali dol

Odstavek navzgor ali navzdol Ctrl + puščica gor ali dol

En zaslon navzgor ali navzdol PgUp ali PgDn

Na začetek trenutne vrstice Home

Na konec trenutne vrstice End

Na začetek dokumenta Ctrl + Home

Na konec dokumenta Ctrl + End

1.3 Izbiranje delov besedila

1. Izbira ene vrstice; kazalec postavimo na besedo in dvokliknemo z miško. 2. Izbira vrstice; kazalec postavimo levo od vrstice v pas za izbiranje. Spremeni se v

puščico. Če želimo izbrati eno vrstico, kliknemo z miško in vrstica, v kateri je kazalec, je izbrana.


Stran 2

3. Izbira več vrstic; če želimo izbrati več vrstic, postavimo kazalec v pas za izbiranje,

držimo gumb na miški in vlečemo navzdol. Na koncu gumb spustimo. Več vrstic je izbranih.

4. Izbira odstavka; kazalec postavimo levo od odstavka v pas za izbiranje. Ko se kazalec miške spremeni v puščico, kliknemo dvakrat.

5. Izbira daljših delov besedila; CTRL + A

VAJA1: VNOS BESEDILA VAJA2: DELO Z ODLOŽIŠČEM

VAJA3: UPORABA TIPKOVNICE

1.4 Priprava strani

Določanje robov Robovi strani so prazen prostor okrog meja strani. V splošnem lahko besedilo in grafike

vstavljate v natisljivo področje, omejeno z robovi. Nekatere elemente pa lahko postavite tudi v robove - npr. glave, noge in številke strani.

Izberemo zavihek Postavitev strani in kliknemo na zaganjalnik pogovornih oken v

skupini Priprava strani , ki se nahaja v skupini spodaj desno.

Pojavi se okno Priprava strani, ker lahko v ustrezna okenca postavimo vrednosti za odmik

robov od vrha, dna, od leve in desne stranice lista (Zgoraj, Na dnu, Levo, Desno). Prav tako si izberemo, koliko velik je rob za vezavo in njegov položaj. Nadalje imamo možnost

izbora usmerjenosti dokumenta (Pokončno ali Ležeče), kar lahko določimo za dotično stran ali pa cel dokument.


Stran 3

V pogovornem oknu Priprava strani/Postavitev lahko nastavljamo položaj glave in nog

dokumenta. Glave in noge dokumenta so področja na vrhu in na dnu robov (rob: Prazen prostor zunaj natisljivega področja strani.) posamezne strani v dokumentu. V glave in

noge lahko vstavite besedilo in grafike - na primer številke strani, datum, logotip podjetja, naslov dokumenta ali ime datoteke, avtorjevo ime - ki se natisnejo na vrhu ali

na dnu vsake strani dokumenta.

1.5 Oblikovanje besedila

Označevanje besedila 1.5.1

Zelo pomemben korak je označevanje besedila, saj se bodo nadaljnji ukazi nanašali prav

na izbrani del besedila. Označen del besedila je lahko en znak, več znakov, beseda, več besed, vrstica, več vrstic, odstavek. Besedilo lahko označujemo s tipkovnico ali miško:

- S tipkovnico to storimo tako, da se postavimo na začetek besedila, ki ga želimo označiti in pritisnemo tipko SHIFT in smernimi tipkami označujemo del besedila.

- Z miško pa se postavimo na mesto pričetka označenega bloka in izvedemo klik in poteg preko želenega bloka.

- Če želimo označiti kar celo vrstico ali več vrstic, premaknemo miško skrajno levo

tako, da se znak miške spremeni v puščico nagnjeno v desno; takrat kliknemo ali kliknemo in potegnemo preko več vrstic.

- Če želimo označiti celo besedilo, bo najlažje, če izberemo v zavihku Osnovno v zadnji skupini Urejanje – Izberi vse.

Ukazi za oblikovanje besedila 1.5.2

Ko smo označili besedilo, lahko pričnemo izvajati ukaze, ki jih imamo v zavihku Osnovno

v skupini Pisava .

PISAVA

V tem oknu orodne vrstice lahko hitro izberemo vrsto pisave.

VELIKOST PISAVE

V tem oknu izberemo različne velikosti pisav od 8 do 72 točk. Izbor je lahko

tudi v vrednostih, ki niso na seznamu. Omeniti velja, da je priporočena velikost 12 ali 14

točk.

OBLIKA PISAVE

Pri oblikovanju pisave si lahko pomagamo s tremi gumbi na oblikovnem traku.

PORAVNAVE

Osnovne možnosti poravnanja besedila so:

Krepka pisava CTRL + B

Ležeča (nagnjena) pisava CTRL + I

Podčrtana pisava CTRL + U

Poravnava na levo

Poravnava na sredino


Stran 4

Pri poravnavah je potrebno omeniti, da se

nanašajo na odstavek.

OBLIKA – PISAVA

Vsa oblikovanja pisave lahko opravimo v oknu Pisava, če kliknemo na zavihek Osnovno

in na zaganjalnik pogovornih oken v skupini Pisava.

VAJA4: UKAZI ZA OBLIKOVANJE BESEDILA

1.6 Oblikovanje odstavkov

Odstavek je naslednja osnovna oblikovalna enota pisanega besedila. V urejevalniku

besedil je odstavek vse besedilo med dvema zaporednima pritiskoma tipke Enter. Tako

pomeni urejevalniku odstavek (za razliko od odstavka, kot ga pojmujemo slovnično) tudi naslov, oznaka poglavja, podnapis pod sliko, besedilo posamezne celice tabele in celo

vsaka prazna vrstica v besedilu. Da lahko odstavek preoblikujemo, ga moramo označiti. Označiti ga ni treba v celoti, od

prvega do zadnjega znaka, dovolj je, da kamorkoli vanj postavimo kazalec (kliknemo z miško).

Naš urejevalnik omogoča na zaslonu prikazati znake, ki se ne iztiskajo, če kliknemo na

gumb pokaži.

Poravnava na desno

Porazdeli vsebino


Stran 5

Do ukazov za oblikovanje odstavka pridemo prek zaganjalnika pogovornega okna

Odstavek.

VAJA5: OBLIKOVANJE ODSTAVKOV

1.7 Seznami

Vrste seznamov:

- oštevilčeni seznam:

1. 2.

3.

A) B)

C) - neoštevilčeni/označeni seznam:

o o

o

Včasih napišemo besedilo, ki je sestavljeno iz velikih točk (alinej ali več oštevilčenih

odstavkov). Take odstavke je navadno zamudno oblikovati (če želimo, da je npr. številka pomaknjena navzven, ostalo besedilo pa desno, moramo posebej nastaviti ravnilo). Zato

je bolj priročno, da uporabimo kar možnost avtomatičnega oštevilčevanja in označevanja odstavkov, ki ga ponuja Word preko gumba Oznake in gumba Oštevilčevanje.

Prednost tega načina številčenja je v tem, da pri vrivanju novih odstavkov (ali brisanju)

ni potrebno še enkrat ročno preštevilčiti odstavkov, ampak Word to naredi avtomatično, pri tem pa je lepša tudi sama oblika besedila.


Stran 6

Besedilo, ki ga želimo oštevilčiti, izberemo. Med hitrimi gumbi kliknemo na avtomatično

številčenje – gumb Oštevilčevanje, odstavki se oštevilčijo. Če želimo številčenje preklicati, še enkrat kliknemo na hitrem gumbu, besedilo se povrne v prvotno besedilo.

Ko pritisnemo enter za nov odstavek, je ta že oštevilčen. Če tega ne želimo, kliknemo

ponovno na gumb Oštevilčevanje.

VAJA6: SEZNAMI

1.8 Tabele v Wordu

Vstavljanje tabele: 1. Kliknemo Vstavljanje/Tabela/Vstavi tabelo in določimo število stolpcev in

vrstic.

2. Kliknemo Vstavljanje/Tabela/Vstavljanje tabele in označimo število stolpcev

in vrstic

Premikanje in vnos podatkov v tabelo

Tabela je sestavljena iz vrstic in stolpcev. Vrstica in stolpec se križata – križišču pravimo celica.

Po celici se premikamo: - z miško

- s tipkovnico, na kateri uporabljamo:

o tipko TAB (premik proti desno in navzdol) o Shift + TAB (levo, navzgor).


Stran 7

Ko je utripajoči znak v celici tabele, se pojavi Orodje za tabele, ki ima zavihka Načrt in

Postavitev.

Najbolj pogosta oblikovanja tabel so: o Spreminjanje širine stolpcev in višine vrstic v tabeli

Kazalec miške postavimo na mejo dveh stolpcev in oblika kazalca se spremeni. Tabela/Lastnosti tabele; kadar želimo natančno nastaviti.

o Spajanje in razdelitev celic o Vrivanje in brisanje vrstic in stolpcev v tabeli

o Obrobe in senčenje

VAJA7: TABELE

1.9 Tabulatorji

V ravnilu lahko na določena mesta postavljamo tabulatorje, to je zamike v ravnilu, na katerih se bo ustavil kazalec, ko bomo pritiskali na tipko Tabulator na tipkovnici.

Tabulatorji služijo za hitrejše premikanje in poravnavanje besedila.

Postavitev tabulatorjev

1. Izberemo odstavek, kjer želimo namestiti tabulatorje. 2. Kliknemo v skrajni levi del ravnila in izberemo vrsto tabulatorja (poravnava

levo└, desno ┘, v sredino ┴ali decimalna pika )

3. V horizontalnem ravnilu kliknemo na mesto, kjer hočemo postaviti tabulator.

Tabulator zbrišemo tako, da ga odvlečemo izven ravnila.

Za natančno nastavitev tabulatorjev odpremo okno Odstavek in spodaj desno kliknemo

na gumb Tabulatorji.

V oknu tabulatorji lahko nastavimo tabulatorska mesta, poravnavo in vodilno črto.

VAJA8: TABULATORJI


Stran 8

1.10 Enačbe

Enačbe v urejevalniku besedil oblikujemo na naslednje načine:

- s pomočjo uporabe posebnih učinkov o nadpisano

o podpisano - s pomočjo vstavljanja posebnih znakov – simbolov

- s pomočjo orodja za enačbe

Do orodja za enačbe pridemo, da kliknemo Vstavljanje/Enačba/Vstavi novo enačbo

VAJA9: ENAČBE

1.11 Vstavljanje simbolov

Z različnimi simboli popestrimo dokument in ga naredimo bolj razgibanega.

Do okna Simbol pridemo, da kliknemo Vstavljanje/Simbol/Več simbolov

1.12 Vstavljanje slik

Kliknemo Vstavljanje/Slika in poiščemo sliko.

1.13 Glava in noga

Pri izpisu dokumenta na papir želimo včasih na vsaki strani zgoraj in spodaj izpisovati določeno besedilo (naslov seminarske, številčenje, datum). Prostor na vrhu dokumenta

imenujemo glava, prostor na dnu pa noga dokumenta.

VAJA10: VSTAVLJANJE OBJEKTOV IN UTRJEVANJE


Stran 9

1.14 Slogi

Besedila ne moremo oblikovati tako, da bi označili vsak odstavek posebej in se vsakokrat

premaknili v meni po ukaz. Oblikovanje je potrebno pohitriti. Zato bomo uporabili sloge za oblikovanje odstavkov.

SLOG ODSTAVKA je skupek pravil, ki določajo, kako bodo vidni na papir izpisani deli

dokumenta. Slog so navodila za oblikovanje odstavka. Ta navodila določajo tako oblikovanje samega odstavka (poravnavanje, medvrstični razmiki, tabulatorji,…), kot tudi

oblikovanje znakov (tip in velikost črk, …). Z določitvijo sloga (to je s shranjevanjem

pravil oblikovanja za določen odstavek), si pohitrimo delo, saj nam ni potrebno odstavkov, ki so v dokumentu oblikovani enako, oblikovati vsakega posebej, ampak jim

kar priredimo določen (shranjen) slog. Delo je hitrejše tudi pri spremembah oblike dokumenta. Če določenemu slogu spremenimo na primer tip in velikost pisave, se

sprememba takoj pokaže na vseh odstavkih, ki jim je prirejen ta slog. Slog dokumenta se shrani skupaj z dokumentom.

1.15 Uporaba vgrajenih slogov

Imamo že vgrajene sloge, ki jih vidimo v zavihku Osnovno v skupini Slogi. Vgrajene sloge Napis, Naslov 1, Naslov 2, Naslov 3, … nastavim besedilom, kot so besedila pod

sliko ali besedila naslova. Izdelamo lahko tudi lastni slog.

Vstavljanje sloga napis 1.15.1

Sloge napis nastavim, da lahko na koncu izdelam kazalo slik, kazalo grafov, kazalo tabel.

1. Postavim se pod sliko ali nad grafom ali nad tabelo.

2. Slog napis nastavim, da kliknem Sklici/Vstavi napis

V oknu napis si izberem oznako, katerega v okenčku napis tudi opišem.


Stran 10

Vstavljanje sloga Naslov 1 1.15.2

Sloge Naslov 1, Naslov 2, … nastavim, da označim naslov ali podnaslov in kliknem na

Osnovno/Naslov 1

1.16 Oštevilčevanje naslovov

Vse naslove (Naslov 1, Naslov 2, Naslov 3,…) avtomatsko oštevilči MS Word, če kliknemo

na Osnovno/Večravenski seznam/Oštevilčevanje naslovov

1.17 Izdelava glave in noge

Glavo izdelamo, da kliknemo na Vstavljanje/Glava in izberemo ustrezno vgrajeno glavo ali uredimo glavo sami. Podobno velja za nogo.

V glavo napišemo naslov seminarske naloge, v nogo pa številčenje strani (Vstavi številko

strani). Na vseh straneh se v glavi pojavi naslov seminarske naloge, v nogi pa številke strani.

1.18 Izdelava odseka

Če želimo različna besedila v glavi in nogi, uporabimo odseke. Novi odsek naredimo tako, da se postavimo na mesto, kjer želimo nov odsek in nato

kliknemo na Postavitev strani/Prelomi/Naslednja stran.


Stran 11

Če dvakrat na hitro kliknemo v prostor glave, vidimo poleg napisa glave še odsek in številko odseka.

Primer: Na vseh straneh odseka 1 in odseka 2 imamo v glavi naslov seminarske naloge, v nogi

pa številko strani. Na prvih treh straneh seminarske naloge (Naslovnica, Povzetek in ključne besede, Kazalo vsebine, slik) želimo, da ni v glavi naslov seminarske naloge, v

nogi pa ni številke strani.

Rešitev:

1. Postavimo se v glavo, kjer se začne odsek 2 in napišemo naslov seminarske naloge.

2. Kliknemo na Načrt/Poveži s prejšnjim.

3. Postavimo se v glavo poljubne strani odseka 1 in brišemo naslov seminarske naloge.


Stran 12

4. Na vseh straneh odseka 1 se je v glavi brisalo naslov seminarske naloge, na vseh

straneh odseka 2 je v glavi ostalo besedilo naslov seminarske naloge. 5. Enak postopek brisanja v različnih odsekih velja tudi za nogo.

1.19 Oštevilčevanje strani

Vsakemu odseku lahko določimo obliko in začetno številko oštevilčevanja strani.

1. Postavimo se v nogo, kjer se začne odsek 2. 2. Kliknemo na Vstavljanje/Številka strani/Oblikuj številke strani.

3. V okenček Začni z: nastavimo vrednost 1 in kliknemo V redu.

VAJA11: IZDELAVA ODSEKOV

1.20 Izdelava kazala vsebine

Postavimo se na tretjo stran odseka 1, oziroma tam, kjer mora biti kazalo vsebine.


Stran 13

Kliknemo na Sklici/Kazalo vsebine/Vstavi kazalo vsebine.

V oknu kazala vsebine lahko dodatno izberemo obliko kazala, vodilno črto,… Ko spreminjamo seminarsko nalogo, je potrebno tudi na koncu posodobiti kazalo. To

naredimo z desnim gumbom na miški/Posodobi polje.

1.21 Izdelava kazala slik, grafov ali tabel

Postavimo se za kazalo vsebine.

Kliknemo na Sklici/Vstavi kazalo slik.

V oknu kazala slik si pod oznako napisa izberemo oznako napisa (Enačba, Slika, Tabela). Če izdelamo kazalo tabel, moramo izbrati oznako napisa Tabela.

VAJA12: SLOGI IN IZDELAVA KAZAL

VAJA13: IZDELAVA KAZAL


Stran 14

MS Word - vaje

VAJA1: VNOS BESEDILA

1. Prepiši naslednje besedilo v nov prazen dokument v Microsoft Wordu:

Leta 1971 Ted Hoff izumi mikroprocesor Intel 4004; to so centralno

procesne enote, ki so realizirane na enem samem čipu. Mikroprocesor je nekaj tisoč (danes milijonov) tranzistorjev in

drugih elektronskih elementov na običajno silicijevi ploščici, ki

predstavljajo celotno centralno procesno enoto računalnika. To

omogoča visoka stopnja integracije elektronskih komponent.

Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v

različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov. Ena od možnih prilagoditev je tudi ta, da ga lahko preprosto zaženemo brez

namestitve, nameščenega kar na nosilec CD.

2. Besedilo shrani pod imenom vaja1 v svojo mapo Moji dokumenti\Razred\Ime in priimek\Word.

VAJA2: DELO Z ODLOŽIŠČEM

1. Odpri dokument vaja1.doc. 2. Označi ga in kopiraj v nov prazen dokument v Wordu.

3. Označeno besedilo prilepi 4-krat, tako da je vmes ena vrstica prazna. 4. Dokument shrani kot vaja2.doc v mapo word.

VAJA3: UPORABA TIPKOVNICE

1. V nov prazen dokument napiši abecedo slovenskega jezika (A, B, C,…).

2. V ta dokument vpiši še naslednje besedilo. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9

, vejica . pika

; podpičje : dvopičje

! # $ % & / = ? *

~ - tilda ° stopinja

[ ] oglati oklepaj { } zaviti oklepaj

( ) oklepaj < > večje, manjše

@ afna

3. Dokument shrani kot vaja3 v mapo word.


Stran 15

VAJA4: UKAZI ZA OBLIKOVANJE BESEDILA

1. V nov prazen dokument prepiši naslednji odstavek.

Linux – operacijski sistem

Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov. Ena od možnih

prilagoditev je tudi ta, da ga lahko preprosto zaženemo brez namestitve,

nameščenega kar na nosilec CD.

2. Prvi odstavek oblikuj: a. Naslov:

i. naj bo velik 16 pt, ii. odebeljen,

iii. pisava Arial, b. Prvi stavek naj bo ležeče napisan in drugi podčrtan.

c. Za vse stavke uporabi pisavo Times New Roman, velikost 14 pt.

3. Pod prvi odstavek prekopiraj naslednji stavek in jih oblikuj tako kot vidiš.

Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih

napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov.

Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov.

Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov.

Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih

napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov.

4. Dopiši še naslednje besedilo na koncu besedila:

X4 + 3X3 + 7

H2O SO2

Stisnjen razmik med znaki

Razš i r jen razmik med znaki.



Stran 16

VAJA5: OBLIKOVANJE ODSTAVKOV

1. Ponovno odpri dokument vaja2.doc. Shrani ga kot vaja5.doc v mapo word. 2. Prvi odstavek poravnaj na levi rob.

3. Drugi odstavek poravnaj na sredino. 4. Tretji odstavek poravnaj na desni rob.

5. Četrti odstavek poravnaj obojestransko.

6. Za celotno besedilo uporabi dvojni razmik med vrsticami. 7. Spremembe vse shrani v vaja5.doc.

VAJA6: SEZNAMI

1. V nov prazen dokument v Microsoft Wordu oblikuj besedilo tako kot ga vidiš na listu.

2. Spremembe shrani v vaja6 v svojo mapo word.

3. Za vse besedilo uporabi pisavo Arial in velikost pisave 14 pt.

1) Države Srednje Amerike so: a) Mehika

b) Gvatemala c) Salvador

d) Honduras

2) Otoške države Srednje Amerike so:

Kuba Jamajka

Haiti Dominikanska republika

3) Države Južne Amerike so:

Venezuela Kolumbija

Ekvador

Peru

4) Računalniške revije so: o Monitor

o Joker o Računalniške novice


Stran 17

VAJA7: TABELE

1. V nov prazen dokument v Microsoft Wordu oblikuj naslednje tabele kot jih vidiš.


Tabele v Wordu

Mic

ro

so

ft

Wo

rd

Ime in

priimek

Naslov Kraj

1. 1. Janez Kopač Slepa ul 15 Celje

2. 2.

3. 3.

4. 4.

5. 5.

3. V tej tabeli izračunaj skupno vsoto!

Vrsta sadja Dobavljena količina v kg

Takoj Čez 10 dni Skupaj

Češnje 45 25

Hruške 50 25

Jabolka 1000 25

Skupno naročilo vsega sadja

VAJA8: TABULATORJI

1. Odpri nov prazen dokument v Microsoft Wordu in oblikuj naslednje besedilo s

pomočjo tabulatorjev. Prvi tabulator postavi na 5 cm in drugi na 9 cm. 2. Dokument shrani kot vaja8 v mapo word.

Predpona Ime Velikost

1 b ______________ bit (b) --------------------- 0 ali 1

1 B ______________ Byte ----------------------- 8 bitov 1 kB _____________ Kilobyte ------------------- 1 kB = 210 = 1024 B

1 MB ____________ Megabyte ------------------ 1 MB = 220 B 1 GB _____________ Gigabyte ------------------ 1 GB = 230 B

1 TB _____________ Terabyte ------------------- 1 TB = 240 B

VAJA9: ENAČBE

143

85

23 28

34

aaaa

Informatika s tehniškim komuniciranjem: Osnove OS, Internet, MS Word

Stran 42

Šolski center Novo

mesto

VAJA10: VSTAVLJANJE OBJEKTOV IN UTRJEVANJE

1. Odpri nov prazen dokument v Microsoft Wordu. Prepiši naslednje besedilo in ga

shrani kot vaja10 v mapo word.

2. V ta dokument naredi:

a) glavo oblike

Ime in priimek Računalništvo in vaje

b) nogo oblike

- Stran 1 -

Namizni računalnik ima možnost nadgradnje v skoraj poljubno konfiguracijo in tako zelo

veliko zmogljivost. Za prikazovanje podatkov uporabljajo monitorje in so

neprenosljivi. Za napajanje z energijo uporabljajo elektroenergetsko omrežje.

Tako obliko računalnikov najdemo v šolah, delovnih organizacijah in doma.

Vrste osebnih računalnikov:

Namizni računalnik

Prenosni računalnik Ročni računalniki

Vhodne enote:

1. miška

2. tipkovnica 3. optični čitalec

Šolski center Novo mesto

Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova 112

8000 Novo mesto

07 3325 145

Priimek in ime Naslov Datum rojstva Telefonska številka

Kopač Janez ------- Koroška c.21, Celje ...... 12. maj 1959 _____ 02 30 12 135 Likar Mojca -------- Slepa ul. 21, Ptuj ......... 30. junij 1963 _____ 02 30 876 256

Mohar Ciril --------- Leva ul. 3, Kranj .......... 2. januar 1970 ____ 04 30 22 256 Novak Janez ------- Glavni trg 6, Maribor ..... 1. april 1968 ______ 02 313 313

Vrsta sadja Dobavljena količina v kg

Takoj Čez 15 dni Skupaj

Jabolka 12,35 25,36

Hruška 123,25 145,23

Češnja 75,3 59,36

VAJA11: IZDELAVA ODSEKOV

1. Odpri nov prazen dokument v Microsoft Wordu. Izdelaj odsek 1, ki ima tri strani in odsek 2, ki ima sedem strani. V odseku 2 vstavi v glavo naslov seminarske naloge, v

nogo pa vstavi številko strani, ki se začne z 1. V odseku 1 ni besedila v glavi in nogi. Dokument shrani kot vaja11 v mapo word.

Navodila:

a) Novo stran v istem odseku naredimo, da kliknemo na Postavitev strani/Prelomi/Stran

b) Novo stran v naslednjem odseku naredimo, da kliknemo na Postavitev

strani/Prelomi/Naslednja stran c) Postavimo se na prvo stran odseka 2 in v nogi oblikujem številko strani, da se

začne z ena (Načrt/Glava in noga/Številka strani/Oblikuj številke strani/Začni z:). d) Spremenimo oziroma brišemo vsebino odseka 1 v nogi.

Postavimo se v nogo prve strani odseka 2 in kliknemo na Poveži s prejšnjim (Načrt/Krmarjenje/Poveži s prejšnjim).

Postavimo se v nogo prve strani odseka 1 in brišemo vsebino. Po enakem postopku naredimo za vsebino v glavi.

VAJA12: SLOGI IN IZDELAVA KAZAL

1. Odpri vaja11 in jo shrani kot vaja12 v mapo word. Na prvi strani odseka 1 naredi naslovnico seminarske naloge, na drugi strani Povzetek in ključne besede,

na tretji strani pa spodnje kazalo. Za sloge v odseku 2 nastavi ustrezen večravninski seznam.

VAJA13: IZDELAVA KAZAL

1. Odpri nov prazen dokument v Microsoft Wordu. Izdelaj odsek 1, ki ima dve strani

in odsek 2, ki ima štiri strani. V odseku 2 vstavi v glavo naslov seminarske naloge, v nogo pa vstavi številko strani, ki se začne z 1. V odseku 1 na strani 2 izdelaj

spodnja kazala, tako da nastaviš ustrezne sloge v odseku 2. Dokument shrani kot vaja13 v mapo word.

spoznavanje računalniškega sistemasspjplav/sola/predmeti/leto... · levo└, desno ┘, v sredino...

Documents