srečno 2010

06

DECEMBER

Srečno 20103

Verjamem v ljudiVerjamem v ljudi4

PET CT - velika pridobitev za bolnike 16

Foto

: Jo

land

a Ko

fol

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / december 092

Iz vsebineNovoletno voščilo ..................................................................................... 3

Verjamem v ljudi, pogovor z generalnim direktorjem

mag. Simonom Vrhuncem ....................................................................... 4

Prvi dan cepljenja proti novi gripi ......................................................... 7

Obiskal nas je predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk ........... 9

Svetovalna skupina zavrnila osamosvojitev Kliničnega oddelka za

revmatologijo ......................................................................................... 12

Pismo zaposlenim v UKC Ljubljana ...................................................... 15

PET CT – velika pridobitev za bolnike ................................................. 16

Predstavljamo novoimenovane: Suzana Rozman, glavna medicinska

sestra KOIIM ........................................................................................... 19

30 let Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo ............ 20

Drugi tečaj za učitelje anesteziologije za vzhodno Evropo – ISIA 2 ...... 21

Ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice ....... 22

Ministru Miklavčiču so v UKC Ljubljana opravili zahteven poseg .......... 22

Strokovna ekskurzija IMR na Bizeljsko ............................................... 23

Rogla 2009 – 3. strokovnoizobraževalno tekmovanje ekip nujne

medicinske pomoči ................................................................................ 24

Kaj menijo o nas .................................................................................... 26

V spomin Slavici Veršnik ....................................................................... 27

Trenutek, ko se letni časi zlijejo v leta ............................................... 28

Branko Frece se je upokojil .................................................................. 30

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete,pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomovsakega utripa.Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnemmescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanjatekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) nanaslov: [email protected]. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v enivrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v digi-talni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko). Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposlenim vUniverzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaDecember 2009, številka 6Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednikmag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednicaBiserka Marolt Meden

Uredniški odborprof. dr. Bojana Beović, dr. med.Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.Ada Košir, univ. dipl. prav.Vida Linec, univ. dipl .ekon.prof. dr. Brigita Drnovšek - Olup,dr. med., višja svetnicaPolona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.Miha Žemlja, univ. dipl. org.Tatjana Nendl, dipl. m. s.

LektoriranjeBilka Mate

FotografijeJolanda KofolMarjana Česenjin drugi

OblikovanjeMa3ca

TiskAgencija Citrus, Logatec

Naklada3000

Glasilo je v elektronski oblikina naslovuhttp://www3.kclj.si

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / december 09 3

uvodnik

Kmalu bomo na koledarju obrnili nov list z novo letnico.

Če se ozremo nazaj, lahko rečemo, da je bilo 2009 tudi za nas zelo živahno leto, polno dogodkov,uspehov, a tudi težav in stisk. Doživeli smo kar nekaj težko pričakovanih selitev, dobili smo novoPediatrično kliniko, pa novo Nevrološko kliniko. Končuje se dolga in za zaposlene zelo naporna ce-lovita obnova Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Prav pred kratkim smo jav-nosti ponosno pokazali nov, dragocen aparat PET CT, ki so ga donirali farmacevtska industrija indrugi donatorji. Zavedamo se, kakšna ogromna sprememba na boljše je doletela naše bolnike in nas.To je bila ena največjih dobrodelnih akcij in gospodarstvo je v njej pokazalo velik posluh za našepotrebe. Dobili pa smo tudi prizidek Ortopedske klinike, v katerem so novi prostori za intenzivnoterapijo. Toda tokrat ne bomo govorili o lepših prostorih in svežih zidovih, ki bi si jih sicer želeli še kje in ševeč, temveč o nas, ki skrbimo za to, da bolnišnica diha kot ustanova, v kateri se z zdravstvenim oseb-jem srečujejo ljudje, tako bolni kot zdravi. Morda je ravno v decembru čas, da razmislimo o tem,kako bi bilo to naše delovno okolje še bolj prijazno za naše paciente in seveda tudi za nas, ki tukajpreživimo večino delovnega dneva. Kriza, v kateri sta se znašla naša družba in svet okoli nas, prinaša še večje zagate in besednjak, vkaterem so najpogostejše besede varčevanje, gospodarnost ter prej prazna kot polna blagajna. Krizoobčutimo tudi v UKC Ljubljana z manjšim nadomeščanjem odsotnih sodelavcev, z zmanjševanjemdela preko študentskega servisa, s poostrenim varčevanjem z vsemi materiali. Bodimo pošteni, vprimerjavi z gospodarstvom so to minimalni ukrepi, saj naša delovna mesta še niso ogrožena.Kriza je priložnost, da z našim ravnanjem in s strokovnostjo, ki je vedno na prvem mestu, še večpozornosti namenimo tudi skrbi za ljudi, ki nam zaupajo, in ki jim bolezni in težave med bivanjempri nas predstavljajo največjo in edino krizo. Govorimo torej o medčloveških odnosih, medsebojnem spoštovanju in komuniciranju. Tudi v na-šem delovnem okolju. Beseda kot najbolj izviren in edinstven inštrument medčloveške komunika-cije je še vedno najbolj pristen način približevanja, oddaljevanja in priložnosti. Pa jo res znamo vednosporočiti na ustrezen način? Elektronska pošta, ta čudoviti izum, je nemalokrat izvirnost besedespremenila le v suhoparnost in brezosebnost formalnega sporočila, ki ne vsebuje nič čustvenega.Vse premalo nam ostaja časa za tisto prvo, najbolj toplo osebno komunikacijo.V prazničnem decembru bo priložnost za to, da topel stisk roke in prijazna beseda bolniku, sode-lavcu, prijatelju, sorodniku polepšata naš dan in naše življenje. Vodstvo zavoda se najprej pisno zahvaljuje vsem zaposlenim za dobro opravljeno delo, za priza-devanje in trud, ki ste ga vložili v izboljšanje oskrbe pacientov ter v izpolnjevanje poslanstva za-voda. Da smo delali dobro, nam povedo tudi zahvale zdravljenih in ozdravljenih bolnikov, saj v zad-njem času prejemamo vedno več pohval.Želimo si, da bi tudi v prihodnjem letu lahko v zadovoljstvo vseh nas nemoteno opravljali svoje po-slanstvo.V prazničnih dneh, ki prihajajo, želimo vam in vašim domačim čim lepše praznovanje in veliko za-dovoljstva v naslednjem letu.Vsem sodelavcem, ki bodo praznične dni preživeli na delovnem mestu v naši ustanovi, pa želimopoleg vsega dobrega v letu 2010 tudi ne preveč naporne delovne praznične dni.

Želimo vam tudi veliko iskrenih besed in lepih dni. Srečno 2010!

Hvala … In srečno 2010!


aktualno

Biserka Marolt Meden

Verjamem v ljudiPogovor z generalnim direktorjem UKC Ljubljana mag. Simonom Vrhuncem

Zakaj je vaš delovni dan tako dolg?Zaradi obilice dela.

Svet UKC Ljubljana ste že seznanili sposlovnim rezultatom UKC Ljubljana,ki je pokazal tudi drugačno stanje zapolletno obdobje, kot ga je prejšnjageneralna direktorica predstavila obprimopredaji (11. avgusta). Kakšen jebil torej rezultat za prvo polletje2009, kakšen ob primopredaji, kak-šen pa po devetih mesecih leta 2009?

Prejšnja generalna direktorica mag. Da-rinka Miklavčič je ob primopredaji raču-novodsko korektno predstavila poslovnerezultate, a kasneje se je izkazalo, da jenamesto 1,8 milijona evrov presežka,tega dejansko le 1,4 milijona evrov. Nadokončni poslovni rezultat je vplivalo dej-stvo, da je ZZZS konec julija znižal cenezdravstvenih storitev za nazaj - nekatereod 1. maja, spet druge od 1. januarja2009. Ko smo ta ukrep prenesli na cenecelega leta, se je pokazalo, da bi bil poslo-

vni rezultat 3,5 milijona evrov primanj-kljaja v prvih šestih mesecih leta 2009, obkoncu leta pa že več kot 8 milijonovevrov.Da smo pravilno prikazali učinke ukre-pov ZZZS, kaže poslovni rezultat za prvihdevet mesecev leta 2009 – primanjkljaj vvišini 5 milijonov evrov.

Dobro poznate sistem financiranjazdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Sevam zdi financiranje pravično do UKC

Čeprav dobro poznate področje zdravstva v Sloveniji in ste poznali tudi UKC Ljubljana, saj ste se vanj po devetihletih na neki način vrnili, ste v vročih poletnih dneh vztrajali na delovnem mestu do poznih večernih ur. »Dačim hitreje spoznam aktualno situacijo v UKC Ljubljana,« ste rekli, ko smo s slabo vestjo odhajali domov predvami. Minili so trije meseci in v vaši pisarni, kjer ste začeli delati 11. avgusta, pozno v noč gori luč …


aktualno

Ljubljana? Kakšne spremembe predla-gate?Ko govorimo o financiranju zdravstvenedejavnosti, govorimo o načinu, kako drža-vljani prispevajo za zdravstveno varstvo,in ta sistem naj bi temeljil na solidarno-sti. Vendar se je izkazalo, da visoka dopla-čila in dopolnilno zdravstveno zavarova-nje za ta doplačila ruši sistem solidarnosti,saj državljani ne glede na svoj materialnipoložaj plačujejo enake premije. Po mo-jem mnenju je tak sistem nepravičen. Deltega sistema pa je plačevanje storitev iz-vajalcem. V zadnjih desetih letih smo natem področju naredili velik korak naprej:od plačevanja po bolniško oskrbnih dnehsmo prešli na plačevanje po skupinah pri-merljivih primerov. Kljub temu ugota-vljamo, da je UKC Ljubljana zaradi svojeposebnosti marsikdaj nepravično obrav-navan, kar zadeva plačevanje zdravstve-nih storitev. Vsi vemo, da v UKC Lju-bljana prihajajo iz drugih bolnišnicnajtežji oziroma najbolj zahtevni bolniki.Vedno večji je tudi dotok pacientov izdrugih regij, zato UKC Ljubljana vsakoleto presega plačani delovni program.ZZZS pa tega noče priznati. Tudi cene ne-katerih zdravstvenih storitev niso prilago-jene delu UKC Ljubljana. Tipičen primer sodialize. ZZZS plačuje 4 osnovne tipe dia-liz; cena za vse izvajalce v Sloveniji jeenaka in izvajalci večinoma pokrijejo stro-ške posameznih dializ. Najdražja dializaod vseh štirih stane 700 evrov. Samo UKCLjubljana pa izvaja najbolj zapletene dia-lize pri najtežjih pacientih, kjer stroškidosegajo tudi 13.000 evrov, a plačilo jesamo 700 evrov.Zato so spremembe sistema plačevanjazdravstvenih storitev nujne in bi jih mo-rali prilagoditi smernicam v zdravstvenidejavnosti. Financiranje mora slediti pre-toku bolnikov, torej bi morali dokončnoizpeljati načelo, da naj denar sledi bolni-kom.ZZZS kot plačnik bi moral upoštevati tudito, da so nekatere zdravstvene storitvemočno podcenjene in da na drugi straniobstaja v sistemu na nivoju vse Slovenijedovolj rezerv ( nekatere zdravstvene sto-ritve so močno precenjene) za pokrivanjestroškov najdražjih storitev.

Niste imeli treh mesecev časa, da bi sebolje spoznali z delovnim okoljem inzačeli izvajati projekte, ki ste jih na-povedali, ki jih zahteva ustanovitelj

in so tudi vaša prioriteta. Takoj stemorali začeti z reševanjem konkretnihproblemov.Tako je. Treh mesecev nisem niti potrebo-val, saj sem na koncu devetdesetih letveč kot tri leta delal v UKC Ljubljana, zatosem ga ob prihodu (letos avgusta) kardobro poznal. Problemov pa je res veliko.Poleg poslovnega rezultata je problemtudi investicija v diagnostično-terapevt-ski trakt sever (urgenca), kjer je investi-tor sicer Ministrstvo za zdravje, a UKCLjubljana tesno vsebinsko sodeluje in za-gotavlja potrebno dokumentacijo in orga-nizacijske podlage. Urejamo tudi področjedonatorstva, podjemnih pogodb, dela pridrugih delodajalcih in še marsikaj.

Kaj menite o zahtevah in dogodkih vzvezi s KO za revmatologijo?Problem Kliničnega oddelka za revmato-logijo ( v nad. KOR) je začela reševati žemoja predhodnica mag. Darinka Miklav-čič. Imenovala je kompetentno sveto-valno skupino, ki je v začetku novembraoddala poročilo, v katerem odgovarja navse očitke sodelavcev KOR. Njihove zah-teve so marsikdaj upravičene. Popolnomanesmiselna pa bi bila odcepitev KOR odInterne klinike in UKC Ljubljana. KOR seje do sedaj v okviru UKC Ljubljana dobrorazvijal, veliko je pridobil ravno zato, kerje bil del Interne klinike oziroma UKC Lju-bljana. Ostati pa mora v okviru Interneklinike in UKC Ljubljana, ker je to dobro zabolnike, za KOR in za UKC Ljubljana.

Dogajanja v novi Nevrološki klinikizahtevajo takojšnje ukrepanje. Kakoste se lotili reševanja problemov, ki jimmediji posvečajo (pre)veliko pozor-nost?Strinjam se s tem, da mediji določenimdogajanjem v UKC Ljubljana in njenih po-sameznih organizacijskih enotah posve-čajo preveliko pozornost. UKC Ljubljana jevrhunska zdravstvena ustanova, v katerise vsak dan zgodi veliko pomembnih do-godkov, ki pozitivno vplivajo na slovenskozdravstvo in zdravje državljanov, a o njihv medijih ne zasledimo ničesar ali pa ve-liko premalo.Na Nevrološki kliniki pa sem takoj odre-dil interno revizijo in nisem želel prejudi-cirati zaključkov s predstavljanjem kakrš-nih koli stališč. Žal se je interna revizijazavlekla, ker so se nekateri vpleteni prito-žili na postopek izvedbe revizije, zato

bomo morali še počakati na rezultateneodvisne zunanje revizije. S strokovnodirektorico prof. dr. Brigito Drnovšek Olupin z glavno medicinsko sestro Erno KosGrabnar pa smo obiskali Nevrološko kli-niko, se pogovorili z zaposlenimi in jihpozvali, naj skušajo probleme najprej re-ševati v kolektivu. Odpiranje problemovv javnosti ne škodi samo Nevrološki kli-niki, ampak prizadene tudi UKC Ljubljanakot celoto.

V treh mesecih ste odredili že več in-ternih revizij. Katere revizije ste odre-dili in zakaj?Poleg zgoraj omenjene revizije delovanjaŠole nevrosonologije je ena najpomemb-nejših revizij, ki še poteka, interna revizijapravilnosti evidentiranja računov v UKCLjubljana. Revizijo sem odredil zaradisuma, da nekateri računi niso bili ko-rektno zavedeni in je bil zato poslovni re-zultat za prvih šest mesecev leta 2009napačno prikazan.Naslednja je revizija sklepanja podjemnihpogodb, kjer se je pokazalo mnogo nepra-vilnosti. Podjemnih pogodb ne bi smelisklepati z zaposlenimi v UKC Ljubljana,primanjkujejo enotna merila za vrednote-nje dela, preveč podjemnih pogodb pasklepajo na zalogo, kar po nepotrebnemobremenjuje delo v UAS, kjer pripravljajopogodbe. Odredil pa sem tudi revizijo potnih nalo-gov, saj se je pojavil sum, da je eno odfarmacevtskih podjetij neupravičeno po-vabilo na izlet v Dubrovnik slovenskestrokovnjake. Poleg tega pa potekajo tudiredne revizije.

Svet UKC je v začetku leta zahteval,naj bi v UKC Ljubljana uredili področjeevidentiranja delovnega časa, evi-dentiranje opravljenega dela in delazunaj zavoda. Kaj si lahko na teh po-dročjih obetamo v kratkem in kaj vdaljšem časovnem obdobju? Strokovna direktorica prof. dr. BrigitaDrnovšek Olup je predstojnikom že po-slala obrazce za evidentiranje dela nosil-cev zdravstvene dejavnosti. Na ta načinželi pridobiti natančne podatke o obsegudela posameznih organizacijskih enot inzdravnikov. Odziv je zelo dober. Tisti, ki seše niso odzvali, so bili ponovno pozvani,naj posredujejo podatke. Tako bomo dokonca leta že razpolagali s konkretnimipodatki, ki jih bomo lahko preverili v in-


aktualno / Verjamem v ljudi

formacijskem sistemu UKC Ljubljana,nato pa bomo sprejeli potrebne ukrepe.Poleg evidentiranja dela pa se navodilananašajo tudi na evidentiranje delovnegačasa. Nisem sicer naklonjen neposred-nemu evidentiranju delovnega časa, šezlasti ne v kolektivu z izrazito visokim in-telektualnim potencialom. Vendar pa sopričakovanja jasna, naklonjeni so jim tudimnogi zdravniki in predstojniki, zatobomo ugriznili tudi v ta problem. Skupajs projektom informacijske podpore evi-dentiranju dela bomo verjetno naslednjeleto prešli tudi na elektronsko beleženjedelovnega časa.

Kaj se vam zdi v UKC Ljubljana najbo-lje urejeno in kje so šibke točke, kibodo prioriteta vašega dela v prihod-njih letih?UKC Ljubljana je nedvomno vrhunskazdravstvena ustanova. Medicina je nanajvišjem nivoju, zdravstvena nega paprav tako. Ponosen sem tudi, da delam vokolju prijaznih sodelavcev.Najšibkejša točka UKC pa je velikost incentralizirana organizacija, zato bomo vprihodnosti gradili učinkovit sistem, ki boveč pristojnosti in odgovornosti za odlo-čanje prenesel na posamezne organizacij-ske enote.

Ko nas je v oktobru obiskal predsed-nik države dr. Danilo Türk, je ministerBorut Miklavčič v pogovoru predlagalpredsedniku, naj pomaga pri spremi-njanju neprimernega odnosa dela jav-nosti in medijev do vrhunske usta-nove, kakršna je UKC Ljubljana. Sevam zdi, da iz poročanja medijev odogajanju v UKC Ljubljana državljanidobijo pravo sliko o naši največjizdravstveni ustanovi?Menim, da je poročanje o UKC Ljubljanapreveč usmerjeno v prikazovanje negati-vne slike, namesto da bi več pozornostiposvetili pozitivnim dogodkom, ki jih do-življamo vsak dan. Tudi nedavni uradniobisk predsednika države dr. Danila Türkav naši največji zdravstveni ustanovi vdržavi, ko je obiskal več oddelkov, se zvrhunskimi strokovnjaki pogovarjal o raz-vojni viziji UKC Ljubljana in njegovi ume-stitvi v slovenski ter širši evropski prostor,ni našel ustreznega mesta v medijih, sajga nekateri niso niti omenili …

Predsednik dr. Danilo Türk je v pogo-

voru z vodstvom UKC Ljubljana po-udaril tudi pomen in nujnost razvojainformatike na področju zdravstva na-sploh in tudi v UKC Ljubljana. Kakšnoje vaše mnenje in kakšni bodo vašiukrepi?Informatika v UKC Ljubljana je na visokemnivoju. Imamo relativno veliko skupinosodelavcev, ki zavzeto in kvalitetno dela.Prav tako imamo več zunanjih sodelav-cev, pomembnih slovenskih izvajalcev, kiuspešno tekmujejo med seboj tako v ka-kovosti kot v cenovni politiki.Imamo pa še veliko prostora za izboljšavena tem področju. Prva izboljšava bo pove-zovanje vseh večjih bolnišničnih infor-macijskih sistemov. Nato bodo sledileizboljšave na področju podpore posa -meznim poslovnim procesom.

Med pogovorom telefon Službe za od-nose z javnostmi neprenehoma zvoni.Kako doživljate vsakodnevni pritisknovinarjev, saj ti že kar zahtevajo iz-jave o vsaki stvari, ki se jim zdi po-membna?Pritisk novinarjev je velik. Lahko se poša-lim, da bi, če bi ustregel vsem, ki želijomoje izjave, osem ur na dan delal samo toin sploh ne bi mogel opravljati svojegadela, UKC Ljubljana pa je preveč po-membna ustanova, da bi generalni direk-tor porabil preveč časa za dajanje izjav oposameznih stvareh. Prav zato imamoSlužbo za odnose z javnostmi, ki pripra-vlja sporočila za javnost, in to bo moralozadostovati, če hočemo odgovorno opra-vljati vsak svoje delo.

Z ministrom Borutom Miklavčičem stedobro sodelovali, ko ste bili direktorZZZS OE Ljubljana, gospod Miklavčičpa je bil direktor ZZZS. Kako sodelu-jeta danes, ko je gospod Miklavčičminister, vi pa ste generalni direktornajvečjega zdravstvenega zavoda vSloveniji?Z gospodom Borutom Miklavčičem svadobra prijatelja. Najino skupno delo jetemeljilo na korektnih poslovnih odnosih,tako pa je tudi danes. Funkcije so jasnorazdeljene, ravno tako odgovornosti inpristojnosti. Vsak od naju mora opravljatisvoje obveznosti.

Zagotovo spremljate priprave in raz-prave o Zakonu o zdravstveni dejavno-sti. Kako bi na kratko ocenili večje

predlagane spremembe v njem?Predlagani Zakon o zdravstveni dejavno-sti je zagotovo velik korak naprej od ob-stoječega. Podpira ločitev javnega in za-sebnega zdravstva ter tudi ločitev javnihin zasebnih izvajalcev zdravstvene dejav-nosti. Menim, da zakon vodi v pravo smerglede organizacije javnih zdravstvenihzavodov in odgovornosti organov upra-vljanja in menedžmenta. Če bo zakonsprejet v takšni obliki, kot je predlagan, boto zagotovo velik napredek v organizacijizdravstvene dejavnosti. To pa ne pomeni,da se o kakšnem vprašanju ne bi dalo do-govoriti drugače in poiskati boljše rešitve.

Marsikdo se sprašuje, kako lahkoučinkovito delate, čeprav si niste obli-kovali »svoje« ekipe. Nikogar nistepripeljali s seboj, nikogar niste odpu-stili oziroma prerazporedili, nikogarna novo zaposlili.Verjamem, da so vsi ljudje v osnovi dobriin zavzeto opravljajo svoje delo. Vsak imapriložnost, da se dokaže. Če bom ocenil,da bi posameznik lahko svoje sposobno-sti bolje razvijal na drugem delovnemmestu, pa bom predlagal zamenjavo. Po-udaril bi rad, da sem večinoma zelo zado-voljen s sodelavci, ki me obkrožajo. Pose-bej bi rad pohvalil dobro sodelovanje sstrokovno direktorico prof. dr. BrigitoDrnovšek Olup in z glavno medicinskosestro gospo Erno Kos Grabnar.

Zaposleni niso navajeni, da se predzačetkom uradnega delovnika upraveali pozno v noč na oddelku nenadomaprikaže generalni direktor, samo pri-jazno pozdravi ali pa povpraša in opo-zori, če ga kaj zelo zmoti…

Moj način dela je takšen, da sem rad medsodelavci, da se z njimi pogovorim, in tone samo o strogo službenih stvareh, am-pak tudi o osebnem počutju na delovnemmestu. Zato grem naokoli, če le ute-gnem. Načrtujem pa, da bom skupaj znajožjimi sodelavkami v kratkem tudiuradno obiskal vse klinike.

Ste pričakovali tako dinamično in zah-tevno delo?Sem.

Hvala za pogovor.

za novo gripo. Mislim, dase bo število oseb, ki sebodo odločile za cepljenje,dnevno povečevalo, to panam bo zelo pomagaloobvladovati situacijo, kobo za novo gripo obole-valo tudi naše osebje.

Za cepljenje se je prija-vilo 1.300 zaposlenih.Zakaj ni več prijavljenihza cepljenje? Morda po-znate razloge za to?Menim, da se nahajamo v prvi fazi, ko ljudje še premišljujejo, ven-dar mislim, da se bo stopnja odločanja za cepljenje dvigovalaglede na pozitiven odnos medijev in nas vseh, da je cepljenje ševedno najboljša izbira. Mislim, da so zdravniki danes pokazali naj-boljši zgled. Ne nazadnje je to način preventive in prav zdravnikiso tisti, ki jim vsi verjamemo.

Alenka Roš, glavna me-dicinska sestra Interneklinike: Zakaj ste se odločili zacepljenje?Dolgo časa sem premišlje-vala, ampak zdelo se mi je,da je to edini način pre-ventive pred tem, da bizboleli za pandemskogripe. V cepivo ne dvo-mim, prepričana sem, dasem se odločila pravilno.

Rekli ste, da ste premišljevali. Res sem premišljevala, vendar so me prepričali (predvsem zdrav-niki infektologi), zato zdaj ne dvomim več.

Poznate morda razloge, zakaj se ne odločijo za cepljenje?Bilo je preveč protipropagande. Mislim pa, da so prave informa-cije ljudi sedaj osvestile in so se odločili za cepljenje.

Doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike: Zakaj ste se odločili za cepljenje?Za cepljenje sem se odločil zato, ker bi rad zaščitil svoje pa-ciente. Mislim, da je to odgovornost vsakega zdravstvenega de-

Mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC LjubljanaZadovoljen sem, da so se danes prišli cepit skorajda vsi člani kriz-nega štaba za novo gripo, strokovni direktorji klinik in predstoj-niki kliničnih oddelkov, saj so s tem zgled drugim. Zato sam nevidim nobenih zadržkov, da se danes ne bi cepil tudi jaz. Zau-pam svojim sodelavcem in strokovnjakom s tega področja inse ne bojim, da stranski učinki ne bi ostali v mejah normale.

Prof. dr. Brigita Drno-všek-Olup, dr. med., vi-šja svetnica, strokovnadirektorica UKC Lju-bljana:Vsako leto se cepim protinavadni gripi, letos pa semse tudi proti novi. Občutekje popolnoma enak, ce-pljenje je neboleče, igla jezelo tanka. Ponavadi semčutila kakšen dan po ce-pljenju le malenkostnobolečino na mestu vboda,to pa je bilo tudi vse.

Kakšen odziv na cepljenje pričakujete? Če pogledate danes, so prisotni skoraj vsi predstojniki, strokovnidirektorji in predstojniki oziroma vodje drugih služb. Naš namenje bil, da ljudi motiviramo s svojim zgledom in jih čim več prite-gnemo k cepljenju. Mislim, da imamo zdravstveni delavci še po-sebno moralno dolžnost, da v času pandemije ne zbolimo, kerbomo morali pomoč nuditi velikemu številu obolelih ljudi – če bodo te pandemije res prišlo. Zdaj so pomembni ljudje, zato želimoz našim zgledom pritegniti k cepljenju vse vodstvo kliničnega cen-tra in tudi ostalih klinik. Cepiva, ki bi bilo zelo nevarno, ne bi dali na tržišče, sploh pa nebi priporočali cepljenja otrokom in nosečnicam.

Lahko gripo prebolimo tudi brez cepljenja?Lahko, vendar je ta gripa zelo nepredvidljiva, prav tako pa so ne-predvidljive njene posledice, zaradi katerih umirajo tudi mladi,zdravi ljudje.

Erna Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana: Kako ste zadovoljni z odzivom na poziv za cepljenje?Od medicinskih sester pričakujem, da delujemo odgovorno inresno. Odgovorne smo sebi, svojim domačim in bolnikom. Prepri-čana sem, da je cepljenje res ena najboljših izbir proti obolevanju


aktualno

Nina Meden

Prvi dan cepljenja protinovi gripi, 28. oktobra 2009


aktualno / Prvi dan cepljenja proti novi gripi

lavca, saj bo v primeru, če se bo bolezen zelo razširila, na svojemdelovnem mestu in bo lahko pomagal ljudem. Bolezen je tudi ne-predvidljivo huda, zato je cepljenje odgovornost tudi do samegasebe.

Ali pri odločanju nisteoklevali, niste mordapremišljevali o morebi-tnih škodljivih stranskihučinkih?Premišljeval sem, tudi za-radi tega, ker so medijiprinašali razne novice,vendar imamo mi to pred-nost, da lahko tovrstnenovice preverjamo tudi prizanesljivih virih, to po-meni v strokovni literaturi.In ko sem se prepričal, daso ti stranski učinki pod-

obni kot pri drugih cepljenjih, je bila zame dilema razrešena. Mi-slim, da je odgovorno tudi od zdravstvenih delavcev, da javnostobveščajo v skladu z objektivnimi viri. Mediji pa lahko v tem pri-meru naredijo veliko škode, čeprav nimajo slabih namenov.

Veliko vaših kolegov se ni odločilo za cepljenje. Zakaj?Pa se bodo! Prijava je trenutno nekoliko nizka zaradi informacij,da je bolezen blaga, kar pa je po mojem mnenju dezinformacija,saj vsi vemo, kakšne posledice lahko ima. Kolegi pa so zadržanitudi zaradi informacij, da naj bi bilo cepivo nepreverjeno. Zdaj kodobivajo informacije iz strokovnih virov in jih poiščejo tudi sami,se delež prijavljenih povečuje.

Marija Al Nawas, dipl.m. s., koordinatorica :

Kako ste zadovoljni zdanašnjim odzivom?Zelo sem zadovoljna inmislim, da bo to pripomo-glo, da se bodo še drugilažje in hitreje odločili zacepljenje – zlasti če ne bokakšnih posebnih stran-skih učinkov. To bomo vi-deli že v nekaj dneh.

Pretirano hudih stranskih učinkov pa ne pričakujete, kajne?Ne, ne pričakujemo jih, saj so vsa cepiva osnovana na jajčnih be-ljakovinah, zato ne bi smelo priti do neke grozne reakcije.

Reakcije se sicer lahko pojavijo tudi po cepljenju proti na-vadni gripi …Lahko so, vendar do njih ne prihaja pogosto. Letos smo na IVZ pri-javili 11 oseb z močnejšimi reakcijami.

Ali se zdravniki množično cepijo tudi proti navadni gripi?

Niti ne, no, odvisno, iz katerega oddelka prihajajo. Na nekaterihoddelkih so bolj motivirani in se cepijo v večjem številu, ponekodpa v manjšem. Nobeno cepljenje sicer ni obvezno, vsak se odločisam, nikogar ne moremo prisiliti. Pa tudi sicer se mi zdi, da pri-sila ni dober sistem za motivacijo ljudi.

Roman Prelogar, šofer:

Zakaj ste se odločili zacepljenje?Izključno zaradi preven-tive, da se zaščitim protigripi. Verjamem zdravni-ški stroki, ki pravi, da jecepivo varno.

Pri odločanju za ceplje-nje niste torej nič pomi-šljali?Ne, nikakor. Cepljenje bipriporočil vsem.

Kaj pa o cepljenju menijo vaši prijatelji, znanci …?Mislim, da se bodo cepili kar vsi moji prijatelji.

Krizni štab za novo gripo, ki se redno sestaja od ustanovi-tve v juliju 2009, se je na rednem sestanku 23. novembraseznanil, da se je proti sezonski gripi cepilo nekaj več kot2.500 zaposlenih in proti novi gripi (cepljenje še poteka) ne-kaj več kot 1.500 zaposlenih.

Zahvala podjetju Simps'sVodstvo in zaposleni na Kliniki za otorinolaringologijo incervikofacialno kirurgijo se v imenu staršev bolnih otrok za-hvaljujejo podjetju Simps's, ki je doniralo dve pomožniležišči za mamice - spremljevalke na otroškem oddelku.


aktualno

Služba za odnose z javnostmi

Obiskal nas je predsednik republike

dr. Danilo Türk

Nagovor predsednika Republike Slo-venije dr. Danila Türka na zahvalni pri-reditvi za donatorje ob njegovem obi-sku v Univerzitetnem kliničnem centruLjubljana

Spoštovani donatorji, minister za zdravjegospod Borut Miklavčič, spoštovana gospaBiserka Marolt Meden, predsednica upraveza izgradnjo nove Pediatrične klinike, go-spod Simon Vrhunec, generalni direktor

Univerzitetnega kliničnega centra Lju-bljana, gospa prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, strokovna direktorica Univerzitet-nega kliničnega centra Ljubljana, gospodprof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktorPediatrične klinike, spoštovani gostje!

Danes sem še posebno vesel, ker imam toprijetno dolžnost, da se lahko zahvalimvsem, ki ste pomagali, da imajo naši otrociin mladostniki tako dobre pogoje za zdra-

vljenje v eni najlepših bolnišnic daleč na-okoli. Ponosen sem, da sem za nekdanjimpredsednikom Milanom Kučanom prevzelpokroviteljstvo nad humano akcijo za iz-gradnjo nove Pediatrične klinike.

Država je res zagotovila velik del sredstevza to mogočno stavbo in najmodernejšoopremo v njej. Res pa je tudi, da so poma-gali mnogi donatorji in današnje svečano-sti ne bi bilo, če ne bi imeli prav tega po-

Predsednik republike dr. Danilo Türk je 22. oktobra 2009 obiskal Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjerse je srečal z vodstvom centra. Ogledal si je Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike terKlinični oddelek za žilne bolezni Interne klinike. Svoj obisk je nadaljeval z ogledom novih prostorov Pediatričneklinike, kjer se je kot častni pokrovitelj akcije za izgradnjo klinike na posebni prireditvi zahvalil številnimdonatorjem in prostovoljcem, ki so od leta 1994 naprej prispevali sredstva in trud v ta namen.

Foto

: BO

BO

sti čas in še kaj ter so od samega začetkavodili akcijo: Cirilu Kržišniku, Biserki MaroltMeden, Majdi Kregelj Zbačnik, Danici Sim-šič, Tadeju Battelinu in drugim.

Hvala vsem! Prav je, da ob tej priložnostiveste, da je slovenska družba hvaležna.Tega ne zna pokazati vedno in ne na naj-boljši način, ampak v naših srcih ta hvalež-nost obstaja. Danes se tudi izraža, zatoverjamem, da bodo otroci še dolga letaimeli veliko od nje.

Po zahvalni prireditvi v avli nove Pedia-trične klinike se je predsednik dr. Da-nilo Türk s predstavniki vodstva Uni-verzitetnega kliničnega centraLjubljana in klinik pogovarjal o vrhun-skosti in informatiki kliničnega centra.Ožje vodstvo UKC Ljubljana z akade-miki je nagovoril:Najlepša hvala za povabilo na obisk v Uni-verzitetni klinični center Ljubljana ter mož-nost, da si ogledam del Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljana in tako posku-šam nekoliko bolje razumeti njegov seda-nji trenutek.

Pripadam generaciji, ki že dolgo spremljarazvoj UKC Ljubljana. Spominjam se raz-prav v 60-ih letih, ko je nastajal konceptkliničnega centra. Te so dosegle praktičnovsakega človeka na Slovenskem, povsod jebil predmet razprave. Takrat sem kot otrokživel v Mariboru in počutil sem se kot delteh razprav. Ko je bil leta 1974 Kliničnicenter Ljubljana odprt, je bilo čutiti enakponos povsod po Sloveniji. Videti je bilo, data ustanova za narod predstavlja izjemnovelik dosežek, na katerega smo bili vsi po-nosni.

Če današnji trenutek gledamo v nekolikodaljši perspektivi, potem je jasno, da mo-ramo biti na ta naš veliki dosežek – naj-večjo zdravstveno ustanovo v državi, ki seje vzdrževala in razvijala naprej, še vednoponosni in ga moramo pravilno vrednotiti.Seveda to v Sloveniji ni lahko. Imamo pre-več samokritičnosti in pesimizma, ki stanekako že kar genetsko določena, potempa je marsikaj težje, kot bi bilo prav.

Tudi v tujini, kjer sem precej časa živel, semslišal zelo pozitivna mnenja in ocene oUniverzitetnem kliničnem centru Ljubljana.In to v pogovorih, ko nismo razpravljali ozdravstvu. Enostavno - dober glas seže v


Obiskal nas je predsednik republike dr. Danilo Türk

žrtvovalnega donatorskega prispevka inizjemno požrtvovalnega dela vseh tistih, kiste dosegli, da je ta klinika naposled od-prta. Brez civilne družbe, ki je zagnala mo-tor in želje pediatrov ter drugih zaposlenihv stari otroški bolnišnici ter začela spre-minjati vse v kar neke vrste udarniško ak-cijo, danes verjetno ne bi bili tukaj. Zatose zahvaljujemo vsem, tudi tistim, ki danesniso več med nami, in tistim, ki so tako da-leč, da jim oddaljenost ni omogočila, da bise razveselili tega današnjega dogodka.

Lahko bi rekli, da so se v gibanje za novoPediatrično kliniko v Ljubljani vključili vsiSlovenci, tudi njihovi potomci, ki danesživijo na vseh koncih sveta, pa tudi velikodrugih dobrih ljudi vseh narodnosti .Civilna družba, katere jedro je bil najprejOdbor za novo Pediatrično kliniko pri re-viji Otrok in družina, nato pa Sklad za iz-gradnjo nove Pediatrične klinike v Lju-bljani, ki se danes imenuje Ustanova zanovo Pediatrično kliniko v Ljubljani, je na-redila ogromno, da se je zavedanje o nuj-nosti sodobne zdravstvene oskrbe hudobolnih otrok razširilo v vsak dom v Slove-niji in daleč naokoli.

V kulturnih domovih, vrtcih, osnovnih insrednjih šolah, župniščih, podjetjih, krajev-nih skupnostih, državnih organih - vsepo-vsod so se našli plemeniti ljudje, ki so pri-spevali tolar, dolar, evro ali medvedka, dasmo zbrali zagonska sredstva in na ta na-čin nato tudi vzpodbudili državo, da je pri-sluhnila gibanju, argumentom in - čepravšele po dolgih letih - letos zaključilazgodbo z dokončanjem te mogočne stavbe.

Zdaj je čas za nas, da bolnišnico do zad-njega kotička napolnimo s pravo vsebino,da v njej zaživi sožitje med zaposlenimi,bolnimi, starši in civilno družbo, ki po-maga tudi hudo bolnim otrokom in dopol-njuje državo in njeno zdravstvo tam, kjermu včasih zmanjka posluha - no, večkratpa zmanjka denarja.

Rad bi povedal, da moram danes, ko semobiskal kliniko in sem imel priložnost vi-deti, kako sožitje tukaj že obstaja, reči, daje to dobra pot, da je to tista točka, na ka-teri se humanost in naš odnos do otroknajbolje kažeta v vsej svoji plemenitosti intudi vsej svoji vrhunskosti. Nisem vedel,kako velik in zahteven objekt je to. Vrednoga je videti! Starši, ki bodo pripeljali svoje

otroke, bodo pod vtisom bolezni in podvtisom pomoči, ki jo bodo dobivali, a česamo za hip pomislimo, kako veliko znanja,dela, opreme, vsega, kar naša družba pre-more, smo vložili v vse to, potem moramovedeti, da je to eden najboljših objektov,kar jih sploh v Sloveniji imamo.

Te dni bomo praznovali dvajseto obletnicosprejema Konvencije o otrokovih pravi-cah, ki jo je leta 1989 sprejela Generalnaskupščina Združenih narodov. Tudi Slove-nija se je zavezala, da bo uresničevala vsečlene iz te Konvencije. Pri tem nam gre kardobro in trudili se bomo, da nam bo šlo šebolje. V duhu 24. člena Konvencije o otro-kovih pravicah je otrokom treba vselej,tudi v času recesije, zagotavljati pravico donajvišje ravni dostopnih zdravstvenihstandardov in storitev. Vselej - in ta klinikaje fizični dokaz tega - moramo tudi imetiv mislih temeljno načelo Konvencije in te-meljno družbeno načelo - načelo prven-stvenega spoštovanja in skrbi za intereseotroka.

Čeprav današnja zahvala velja prav vsem(danes so z nami predstavniki glavnih do-natorjev ter nekateri prostovoljci), ki sodelali v Odboru za novo Pediatrično klinikooziroma v Ustanovi za novo Pediatričnokliniko v Ljubljani, bi rad izpostavil prispe-vek nekaterih večjih in največjih donator-jev.

Rad bi poudaril, da gibanje za novo Pedia-trično kliniko nikoli ni bilo politično. Zdru-ževalo je vse – mlade in manj mlade, de-lavce in umetnike … Vse stranke v Slovenijiso se akciji pridružile z vsem žarom – to-rej gre enaka zahvala vsem. Pri tem sta seresnično izkazali humanost in solidarnost,ki v naši družbi obstajata, a za kateri senam včasih zdi, da ju imamo premalo.Zdaj, na tem mestu, pa vemo, da premo-remo veliko teh vrednot, in tudi to je spo-ročilo te klinike.

Na žalost ni z nami nekaterih plemenitihljudi, ki so ob smrti svoje premoženje za-pustili v dobro bolnih otrok, a tudi ne ti-stih, ki so želeli ostati anonimni. Njim bi serad danes še posebej zahvalil.

In ne nazadnje - hvala tudi medijem ozi-roma novinarkam in novinarjem, ki so ši-rili klic k sodelovanju ter prostovoljcem, kiso darovali svojo življenjsko energijo, pro-


aktualno

deveto vas! Imel sem torej pozitivne infor-macije, slišal pa sem jih v tujini, in to odtujcev.

Zato obljubljam, da bom po svojih močehpomagal ustvarjati pozitivnejšo klimo oUKC Ljubljana kot vrhunski zdravstveniustanovi, kajti odnos naše družbe naj boodraz dejanske vloge in nalog, ki jih usta-nova v naši družbi ima.

Kar zadeva celotno področje zdravstva vSloveniji, smo pred zahtevno nalogo, kipotrebuje sodelovanje nas vseh. Podpiramnapore ministra in vlade, da bi se zakon ozdravstveni dejavnosti razvil na način, ki bipomagal vzpostaviti okvir za nadaljnji raz-voj. In ko razmišljam o tem, se mi zdita po-sebno pomembni dve vsebini, ki bi ju tusamo omenil, potem bi pa želel slišati vašapriporočila. Vsebini sta naslednji:

Kot sem že omenil, je Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana vrhunska ustanova, jevrhunski izraz naše nacionalne kreativno-sti, našega nacionalnega dosežka v vsakempogledu. In prav je, da tako tudi ostane.

Prav je, da gojimo to zavest in tudi spošto-vanje do vrhunskosti te ustanove. Vpraša-nje, ki se postavlja, pa je, kaj so konkretnenaloge tega trenutka. Kje zaostajamo ozi-roma kje v družbeni klimi bi morali še kajspremeniti? In če boste v tem pogleduimeli kakšne predloge, jih bom z veseljemposlušal in poskušal tudi po svojih močehpomagati, da jih uresničimo.

Druga tema je informacijski sistem v na-šem zdravstvu nasploh. Živimo v infor-macijski postindustrijski družbi, kjer stauporaba informacij in njihovo organizira-nje močno napredovala, to pa je bistve-nega pomena za uspeh na vseh področjih.Vprašanje je, kako dobro napredujemo vnašem javnem zdravstvu nasploh in kakoUniverzitetni klinični center Ljubljana vidisvojo vlogo in dosežke v tem kontekstu.Zavzemam se, da bi tu čim bolj napredo-vali. In veste, kot nestrokovnjak in poten-cialni pacient vidim nekatere stvari, ki sona videz trivialne. Rekel bi lahko, da je po-raba zdravil pri nas precej neracionalna.Ljudje imajo že dolgo nekakšno podedo-vano mnenje, da neka količina zdravil pač

pripada posamezniku. Nekaj se jih uporabiin nekaj se zavrže. Ni tiste skrbnosti, ki bijo lahko zagotovili boljša informatika indrugačna zavest. To seveda ne pomeni, daskušam to vprašanje poudariti kot osred-nje. Poglejmo samo primer nekoga, ki jelaik in tudi potencialni pacient. Rad bi, dabi v Sloveniji resnično postali ponosni tudina to, da imamo čim bolj integriran infor-macijski sistem. Imamo zdravstveno iz-kaznico, ki nam omogoča izhodišče, in do-bro bi bilo videti, kaj od te družbepravzaprav še pričakujemo, da bomo do-volj dobro napredovali.

Za zaključek pa naj dodam še nekaj.. Začelsem s tem, da sem kot otrok spremljalprve razprave o konceptu kliničnega cen-tra. Zdaj sem v letih, ko moram misliti tudina storitve. Rad bi živel tako, da mi ne bibilo treba biti uporabnik vaših storitev.Ampak, seveda, če se bo to zgodilo, bom spolnim zaupanjem in polno mero prepri-čanja, da imamo v Univerzitetnem klini-čnem centru Ljubljana vrhunsko medicin-sko znanost in vrhunske medicinskestoritve, prišel k vam tudi kot pacient.

Predstavniki farmacevtskega podjetjaGSK so na čelu z g. Aljošo Oštirjem, vod-jem medicinskega svetovanja, in mag.Marjano Šenk Erminio obiskali KO zaurologijo Interne klinike in ob tejpriložnosti predali predstojniku prof. dr.Andreju Kmetcu darilo - monitor zanadzor življenjskih funkcij, namenjenbolnikom v intenzivni negi. Takoj popredaji so monitor že namestili v enotointenzivne nege, saj je nadzor življen-jskih funkcij bolnikov po operaciji temeljvarnega in uspešnega zdravljenja.

Zahvalaza donacijo


aktualno

prof. dr. Dušan Keber

Svetovalna skupina zavrnila Kliničnega oddelka za

Skupina (s polnim imenom Skupina za sve-tovanje in spremljanje delovanja in poslova-nja Kliničnega oddelka za revmatologijo, KOR)je delovala v sestavi: prof. dr. Dušan Keber,dr. med. (vodja), Marko Špoljarič, univ. dipl.prav., Peter Požun, univ. dipl. ekon., višji med.tehnik, Andrej Baričič, dipl. oec.

Skupina je opravila vrsto razgovorov z vse-mi vpletenimi stranmi, pregledala organizi-ranost nekaterih znanih terciarnih ustanovv svetu in opravila obsežen pregled literatu-re, da bi tako prikazala stanje in smernice raz-voja bolnišnične dejavnosti v svetu. V nada-ljevanju v skrajšani obliki prikazujemo ana-lizo, ki sicer obsega 50 strani.

Argumenti KOR za osamosvojitevZa najpopolnejši seznam razlogov za osa-mosvojitev, ki jih je KOR navajal med svoji-mi dveletnimi prizadevanji za osamosvojitev,velja njegov dopis ministru za zdravje (dne6. 3. 2009) z naslovom »Opis razlogov zaustanovitev neprofitnega zasebnega inšti-tuta za revmatologijo«. V tem dokumentu jev ospredju ugotovitev, da se UKCL kot gigant-ska zdravstvena organizacija ne zna - zara-di ujetosti v mrežo togih predpisov pa nitine more - hitro in učinkovito prilagajati sod-obnim razvojnim trendom, ki jih v zadnjih le-tih narekuje izjemno hiter razvoj posamez-nih medicinskih strok v svetu. Ob sedanji or-ganizaciji UKCL in nepripravljenosti na pri-lagajanje tem spremembam bo to po mne-nju vodstva KOR zagotovo povzročilo zao-stajanje slovenske revmatologije za rev-matologijo v primerljivih državah EU, kar boizrazito poslabšalo enake možnosti zdravlje-nja bolnikov z revmatičnimi boleznimi v Slo-veniji. Kot najbolj očitne in nepremostljiveovire so v dokumentu navedeni naslednjiproblemi:

• kljub večletnim zahtevam KOR še vednonima vpogleda v svoje prihodke in odhod-ke; vodstvo UKCL predstojniku KOR ne želiprikazati popolne bilance poslovanjaKOR;razlike v produktivnosti med posamez-nimi oddelki so v UKCL izjemno velike, pre-jeto plačilo pa ni odraz opravljenega dela;

• zdravniki KOR so želeli pomagati splošnibolnišnici v Izoli, ko je zbolela edina zdrav-nica, ki se je tam delno ukvarjala z revma-tologijo, vendar jim je vodstvo UKCL to pre-prečilo;

• sredstva amortizacije so prepičlo odmer-jena (9800 letno), zato si nujno potrebnoopremo KOR lahko zagotovi samo s po-močjo sponzorskih sredstev, sicer ne bimogel delovati;

• če že obstajajo sredstva, pa pri nabavi opre-me prihaja do dveletnih časovnih zamikov(kot zadnji tak primer je omenjena naba-va invertnega mikroskopa, ko je KOR po-dal zahtevek aprila 2006, nabava je bila od-obrena novembra 2007, mikroskop pa jeKOR prejel 2 dni po oddaji poročila o pro-jektu, za katerega je bil mikroskop name-njen);

• na opozorila o nemogočih razmerah v deluambulantnih prostorov se ne odzivajo;

• preobsežen birokratski aparat uprave, ki gasofinancira tudi KOR, ne zna ali noče iz-vesti enostavnih opravil, ki so nujna za ne-moteno delo;

• UKCL zavira razvoj stroke, kar dokazuje po-datek, da ustrezna služba še po enem letuod zahtevka ni uvedla ustreznih identov,ki so potrebni za nabavo novih analiznihkompletov in reagentov.

Povzetek dveletnih prizadevanj KOR zaosamosvojitevVodstvo KOR je postopek za osamosvojitevpričelo 20. 7. 2007, in sicer z ustanovitvijozasebnega inštituta za revmatologijo na na-

slovu Bolnišnice dr. Petra Držaja, kasneje paz vlogo za pridobitev koncesije. V naslednjemletu in pol sta potekali dve vrsti aktivnostivseh vpletenih v UKCL: ena dejavnost je za-jemala ugotavljanje vodstva in ustreznihslužb UKCL, kako utemeljene so pritožbe inrazlogi za nezadovoljstvo KOR ter njihovo od-pravljanje, druga pa prizadevanje vodilnih vKOR za podelitev koncesije zasebnemu In-štitutu za revmatologijo. KOR je med drugimtudi predlagal preoblikovanje UKCL v skup-nost samostojnih javnih in neprofitnih za-sebnih zavodov. Zahteve KOR po izločitvi je vodstvo UKCL za-vračalo. Odklonilno mnenje je ustno izrazi-la tudi prejšnja ministrica za zdravje, pisnopa sedanji minister (15. 5. 2009), in sicer zutemeljitvijo, da zakonska ureditev ne pred-videva možnosti, da bi terciarno dejavnostlahko opravljala zasebna inštitucija. Istoča-sno pa je menil, da bi bilo mogoče dejavnostKOR organizirati v okviru samostojne klini-ke za revmatologijo v sklopu UKCL.Sledila je pobuda za ustanovitev Kliničnegainštituta za revmatologijo (KOR) in za spre-membo Statuta UKCL, ki bi pravno omogo-čal samostojno delovanje KIR zunaj Interneklinike, vendar v sklopu UKCL. Pripravljen jebil že dogovor o pogojih sodelovanja medKOR in Interno kliniko, ki pa ni bil podpisan,ker je pravna služba UKCL ugotovila, da takasprememba ni mogoča brez spremembe Aktao ustanovitvi in Statuta UKCL. Dejstvo, da pri-pravljeni dogovor ni bil podpisan, je bil meddrugim povod za odstop vodstva KOR in zao-stritev v odnosih dotedanjega vodstva KORdo vodstva UKCL in vodstva Interne klinike. Omeniti je potrebno tudi reakcije drugih stro-kovnih enot UKCL. Predstojniki kliničnihoddelkov, ki sestavljajo Interno kliniko, so iz-razili prepričanje, da mora Interna klinikaostati enotna, hkrati pa so nekateri napove-dali, da bodo tudi sami zahtevali izločitev iz

Svetovalna skupina, ki jo je imenovalo vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKCL), da bi analizirala kri-tike organiziranosti in delovanja UKCL, s katerimi vodstvo Kliničnega oddelka za revmatologijo (KOR)utemeljuje svojo pobudo za osamosvojitev tega oddelka, je končala svoje delo.

osamosvojitevrevmatologijo


aktualno

Interne klinike, če se bo to zgodilo v prime-ru KOR. Tudi vodstva nekaterih drugih klinikin oddelkov so zaradi podobnih razlogov po-zorno spremljala dogajanje. Sprožila se je tudijavna razprava, v kateri so tako ali drugačesodelovali politiki, posamezni mnenjski vo-ditelji, mediji in tudi revmatični bolniki. Ti sobodisi izražali mnenje, da gre za upraviče-no prizadevanje majhnega, a strokovnouspešnega oddelka, ki se duši v preveliki, zbi-rokratizirani, neučinkoviti in avtoritarniustanovi, ali pa so zatrjevali, da gre za par-cialne interese skupine zdravnikov. Ta naj binastala v »privatizacijski« klimi v zdravstvuv zadnjih nekaj letih, krovna ustanova pa jihne uspe zaustaviti tudi zaradi pristranskegaarbitriranja politike, vplivnih posamezni-kov, usmerjenega obveščanja bolnikov in sim-patij javnosti. Staro in novo vodstvo UKCL sta se zaveda-li, da nerazrešenost problema ustvarja oko-liščine za najrazličnejše špekulacije in pri-čakovanja. Obstaja pa tudi možnost, da biUKCL pričel razpadati povsem spontano inbrez analiz vzrokov in posledic. Postalo je ja-sno, da ne gre zgolj za vprašanje enega od-delka, temveč da si je potrebno zastaviti vpra-šanje bodočega razvoja UKCL v celoti ter pritem upoštevati sedanje stanje in trende v raz-voju zdravstvenih sistemov v svetu na splo-šno, še zlasti pa bolnišnic, ki imajo podob-no vlogo kot UKCL. Ta razmislek je nareko-val temeljito analizo in botroval ustanovitviSvetovalne skupine.

Organiziranost univerzitetnih bolnišnic vtujiniSvetovalna skupina je proučila organiziranostštevilnih terciarnih bolnišnic v tujini, med dru-gimi Klinike Mayo v Rochestru (ZDA), Splo-šne bolnišnice na Dunaju (AKH), Univerzitet-ne bolnišnice v Oslu, Akademskega medicin-skega centra v Amsterdamu, Klinike univer-ze Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu inUniverzitetne bolnišnice v Baslu. Pri tej ra-ziskavi ni našla organizacijskih rešitev, ki bibile vzgled za izločitev KOR iz UKCL ali nje-

govo izločitev iz Interne klinike. Skupina je namedmrežju izrecno iskala samostojno delu-joče oddelke, inštitute ali bolnišnice za rev-matologijo, vendar jih ni našla. V vseh ana-liziranih bolnišnicah so oddelki za revmato-logijo sestavni del oddelka interne medicine.

Zelo ilustrativen je primer svetovno znaneKlinike Mayo, ki je približno trikrat večja odUKCL. Tamkajšnji oddelek interne medicineima zelo podobne oddelke kot Interna klini-ka UKCL, razlika pa je v tem, da je posteljnioddelek skupen vsem subspecialnostim. Po-slanstvo revmatologa na tej kliniki je dvoj-no: da je ob bolnikovi postelji internist, zasvoje ožje področje pa je konzultant vsemzdravnikom, ki potrebujejo njegovo usmer-jeno znanje. K temu je potrebno dodati, dasta dva revmatologa te klinike v preteklostiprejela Nobelovo nagrado za medicino (zaodkritje kortikosteroidov in zdravljenje rev-matoidnega artritisa s kortizonom).

Dilema subspecializiranosti interne me-dicineSkupino je poleg praktičnih primerov orga-niziranosti najbolj znanih bolnišnic v sve-tu zanimala tudi strokovna literatura natemo subspecializiranosti interne medici-ne. Ob tem je ugotovila, da je dilema, kako

strokovno in organizacijsko rešiti skokovitporast znanja in potrebnih veščin, v svetuže dobila odgovor. Zdravniki, ki kliničnoobravnavajo bolnike z notranjimi bolezni-mi, morajo negovati temeljno znanje ce-lotne interne medicine, ob tem pa je nuj-no, da se dodatno usmerijo na eno od nje-nih ožjih področij, na katerem skrbijo za raz-voj ožje stroke, izvajanje posameznih zah-tevnejših diagnostičnih in terapevtskihstoritev in svetovanje kolegom, ki so seusmerili v druga ožja področja. Zgolj ozkoobvladovanje določenega organskega po-dročja in zapostavljanje drugih oteži odkri-vanje neznane bolezni, pa tudi zdravljenjezahteva široko znanje, saj mnoge bolezniprizadenejo hkrati več organskih siste-mov. Na organske sisteme razdeljena kli-nična interna medicina izgubi vpogled v de-lovanje organizma kot celote, še bolj pa iz-gubi razumevanje in obravnavo bolnika kotsubjekta. V ustanovah z velikim številomzdravnikov je sicer mogoče, da se posamez-nik odloči izključno za izvajanje storitev zožjega področja, vendar tak zdravnik slej koprej ne more več klinično obravnavatibolnikov. Zgodovinski primer takega pro-cesa so radiologi. To stališče se odraža v organizaciji oddelkovinterne medicine v svetu. V velikih bolnišni-


aktualno

cah seveda povsod obstajajo enote, ki ustre-zajo kliničnim oddelkom Interne klinikeUKCL, vendar ta delitev vse pogosteje ne po-sega na posteljne oddelke, ki v številnih pri-merih ostajajo skupni. Tudi v primerih, ko po-samezna subspecialnost razpolaga z »lastni-mi« posteljami, pa se na teh posteljah vse-lej zdravi tudi visok odstotek internističnihbolnikov, katerih diagnoze ne spadajo na po-dročje te specialnosti.

Analiza trendov razvoja v svetu je torej po-kazala, da revmatologija ni specialnost, ki bilahko delovala izolirano, temveč je ena odsubspecialnosti interne medicine. Terciarneustanove potrebujejo celovito interno me-dicino, interna medicina potrebuje vse svo-je subspecialnosti, a tudi subspecialnosti po-trebujejo druga drugo. Morebitna osamos-vojitev revmatološke stroke bi bila napačnaodločitev in bi imela za posledico, da bi UKCLmoral razviti nov oddelek za revmatologijo– kot se je to že zgodilo ob izločitvi Klinične-ga inštituta za pljučne bolezni Golnik.

Prav tako skupina ni našla podpore za raz-mišljanja o cepitvi UKCL na terciarno bol-nišnico in sekundarno (mestno) bolnišni-co. Podrobnosti tega dela analize bomo pri-kazali v eni od naslednjih izdaj Internegaglasila.

Analiza opozoril in kritik KORSkupina je ugotovila, da so nekatere (ne pavse!) kritike KOR utemeljene. Vodstvo UKCLsicer ni v vseh primerih edini naslovnik za tekritike, saj so nekatere slabosti posledica ne-dograjenega sistema financiranja izvajalcev,odsotnosti nacionalnih delovnih normativovin postopkovno zapletene zakonodaje na po-dročju javnih razpisov, vendar bi UKCL tudipri teh zunanjih vzrokih z aktivnejšim pristo-pom lahko pospešil njihovo odpravljanje. Ne-katere slabosti pa imajo notranje vzroke: takiprimeri so nezadostno odzivanje na izzive izokolja, formalna in ne dejanska decentrali-zacija, neusklajena pooblastila in odgovor-nosti organizacijskih enot, primeri slabeodzivnosti skupnih služb, nejasnost informa-cij ter pomanjkljiva skrb za graditev pripad-nosti ustanovi.Skupina tako ugotavlja, da je odsotnostustreznih analiz produktivnosti posameznihorganizacijskih enot pomembna pomanjklji-vost na področju vodenja UKCL, saj onemo-goča izkoriščanje notranjih rezerv, realnovrednotenje in nagrajevanje delovnega pri-spevka posameznikov in organizacijskih

enot in ustvarja ter vzdržuje nezadovoljstvozaposlenih. Odsotnost nacionalnih delovnihnormativov ne more biti opravičilo; UKCL bimoral pripraviti in sprejeti notranje norma-tive in na njihovi podlagi uravnavati delo-vne obremenitve, nagrajevati delovno uspeš-nost in v primeru potrebe tudi prerazpore-jati program dela med organizacijskimienotami.

Skupina pa ne pritrjuje trditvi vodstva KOR,da UKCL zaposluje pretirano število nezdrav-stvenih delavcev v svojih upravno-admini-strativnih službah. Analiza je pokazala, da jeob upoštevanju velikosti število nezdravstve-nih delavcev med vsemi slovenskimi bolniš-nicami najmanjše prav v UKCL. Primerjavaz bolnišnico v tujini (AKH Dunaj), ki je po vse-bini in obsegu dejavnosti primerljiva z UKCL,je pokazala, da je delež nezdravstvenih de-lavcev v tuji ustanovi znatno večji. To potr-juje znano dejstvo, da združevanje podjetijin ustanov omogoča učinkovitejše opravlja-nje skupnih dejavnosti. V zvezi s tem tudi nedrži trditev vodstva KOR, da upravno-admi-nistrativna služba porablja prevelik delež pri-hodkov organizacijskih enot. Ne gre za 16 do18 odstotkov sredstev UKCL, kar pogosto na-vajajo, temveč za 3,16 odstotka. Del krivdeza zmotno mnenje nosi nejasen prikaz inter-nih stroškov v finančnih poročilih.

Vodstvo KOR je izrazilo stališče, da sistemvodenja v UKLCL ni ustrezno urejen. Pred-stojnik ima glede na svoje odgovornosti pre-malo pristojnosti in ni prave decentralizaci-je. Skupina je temu mnenju načeloma pri-trdila. Ugotovila je, da je UKCL v času svo-jega obstoja šel skozi različna obdobja več-je ali manjše centralizacije oziroma decen-tralizacije vodenja. Letos sprejeti Pravilnik oorganizaciji, pristojnostih, pooblastilih inodgovornostih v UKC Ljubljana dokazuje, dase je vodstvo UKCL odločilo za premik pro-ti večji decentralizaciji, vendar pa pravilnikše ne učinkuje. Obenem pa svetovalna sku-pina ugotavlja, da pri posameznih vodstvihorganizacijskih enot obstajajo ozki pogledina cilje decentralizacije, ki naj bi pomenilapredvsem samostojno pogajanje s plačnikomter upravljanje s finančnimi in človeškimi viri.Zato jih obstoječi trendi pri decentralizaci-ji ne zadovoljujejo. Svetovalna skupina meni,da je pri vsakem načrtovanju na tem področ-ju potrebno jasno opisati, kaj želi ustano-va doseči s spremembo organiziranosti. Skupina je pritrdila mnenju vodstva KOR opreveliki centralizaciji sredstev za nabavo

opreme. Zato predlaga, naj UKCL ponovnouvede bolj decentraliziran model pristojno-sti odločanja o porabi sredstev, ki je bil v ve-ljavi v preteklosti.

Zaključki in priporočilaNobena od opisanih slabosti v delovanjuUKCL ne predstavlja utemeljenega razloga zaizločitev KOR iz UKCL ali za njegovo izloči-tev iz Interne klinike. Skupina priporoča, najKOR ostane sestavni del UKCL in Interne kli-nike. To priporočilo svetovalna skupina ute-meljuje s strokovnimi razlogi, katerih skup-ni imenovalec je, da revmatologija ni special-nost, ki bi lahko delovala izolirano, temvečje ena od subspecialnosti interne medicine.UKCL potrebuje celovito interno medicino,interna medicina v UKCL potrebuje vse svo-je subspecialnosti, a tudi KOR jih potrebujein mora imeti nenehen stik z njimi. Svetovalna skupina ob analizi univerzitetnihbolnišnic v svetu ni našla podpore za osa-mosvojitev KOR. Prav tako ni našla razlogovza razdelitev UKCL na terciarno bolnišnicoin sekundarno (mestno) bolnišnico, zato jo,čeprav nepovezano s svojo osnovno zadol-žitvijo, izrecno odsvetuje iz strokovnih in eko-nomskih razlogov. Svetovalna skupina priporoča vodstvu inslužbam UKCL upoštevanje naslednjih tren-dov razvoja bolnišnične dejavnosti v svetu:

• upoštevanje spreminjajoče se vloge bol-nišnice v zdravstvenem sistemu,

• umeščanje bolnika v središče zdravstvene-ga sistema,

• povečano vključevanje bolnišnice v zuna-nje okolje in lokalno skupnost,

• integrirana obravnava bolnikov s kronični-mi boleznimi,

• horizontalna integracija stacionarnih od-delkov,

• obravnava bolnikov s pomočjo kliničnihpoti,

• dokončanje stacionarnega zdravljenja v»bolnišnici na domu« ali ambulanti,

• povečevanje deleža ambulantne dejavno-sti bolnišnice,

• dnevna bolnišnica in druge oblike ambu-lantnega zdravljenja,

• ambulantna priprava bolnikov na elektivnehospitalizacije,

• uvajanje menedžmenta zdravljenja.

Celotno poročilo je dostopno na intranetniin zunanji spletni strani UKC Ljubljana


aktualno

Pismo zaposlenimv UKC LjubljanaVarovanje zasebnosti pacientov

Spoštovani!V zadnjih mesecih so nas posamezniki, kiso se zdravili v UKC Ljubljana, opozorili, danjihova zasebnost ni bila varovana tako,kot so pričakovali. “Novica” o njihoviobravnavi oziroma hospitalizaciji v UKCLjubljana se je razširila tako znotraj kottudi zunaj zidov naše bolnišnice in se po-javila tudi v različnih medijih.Naša dolžnost je, da varujemo pacien-tove osebne podatke in njihovo zaseb-nost. Zato ne smemo nikomur posre-dovati podatkov o pacientih, pač pa jihmoramo varovati v skladu z načeli etikein z določili zakonodaje.Varstvo zasebnosti in varovanje osebnihpodatkov pacientov zagotavlja Zakon opacientovih pravicah ( Uradni list št.15/2008, 11. 02. 2008). 43. člen opredeljuje zasebnost pri opra-vljanju zdravstvene dejavnosti, 44. členvarstvo osebnih podatkov, 45. člen pa va-rovanje poklicne skrivnosti.

Primerni ukrepi za varstvo zasebnosti so:pacient lahko prepove, da bi bile pri zdrav-stveni obravnavi prisotne osebe, ki posegane opravljajo (študentje, ostali zdravstvenisodelavci); da bi ga v čakalnici poklicali zimenom in priimkom; da bi se zdravstvenoosebje o njegovih občutljivih zdravstvenihpodatkih pogovarjalo tako, da bi tak pogo-vor poslušali drugi. Pri tem gre lahko tudiza naročanje po telefonu, ko medicinskasestra ponovi ime, priimek in naslov ti-stega, ki kliče, ta pogovor pa posluša ne-kdo, ki je z njo v istem prostoru. V varova-nje zasebnosti sodi tudi pozornost, damedicinska sestra v čakalnici ne sprašujepacienta po osebnih podatkih vpričo dru-gih čakajočih in da mu je ob pregledu za-gotovljena zaščita pred nepooblaščenimi.

Poklicno skrivnost predstavlja vse, karzdravstveno osebje pri opravljanju poklicaizve o pacientu ter o njegovih osebnih,družinskih in socialnih okoliščinah, pa tudi

vse v zvezi z ugotavljanjem zdravljenja,prognozo in spremljanjem bolezni. Po-dročje poklicne skrivnosti je posebej ure-jeno v Kodeksu medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov Slovenije (v 3. na-čelu), Kodeksu medicinske deontologijeSlovenije, v Kazenskem zakoniku in v Za-konu o pacientovih pravicah (45. čl.).

Osebne podatke umrlih varuje 42. členZPacP, ki predvideva štiri načine seznani-tve z zdravstveno dokumentacijo umrlihpacientov, in sicer: za osebe, za katere jepacient v času življenja podal predhodnopisno privolitev (dovoljenje), osebe, ki soza to pooblaščene s posebnim zakonom(na primer Zakon o sodiščih, Zakon o za-varovalništvu, Zakon o policiji), za pacien-tovega zakonca, zunajzakonskega part-nerja, partnerja iz istospolne skupnosti,otroke in posvojence, v primerih, ko tehoseb ni, pa za pacientove starše. Te osebese lahko z zdravstveno dokumentacijoumrlega seznanijo brez izkazovanja po-sebnega pravnega interesa. Navedeneosebe morajo pri zahtevi za seznanitevnavesti le, s katerimi podatki se želijo se-znaniti in zakaj (zakoniti namen seznani-tve). Poleg tega morajo izkazati ustreznorazmerje s pokojnim pacientom, drugeosebe, ki izkažejo pravni interes, pa z

ustrezno listino. Pacient lahko v času ži-vljenja prepove, da bi se z njegovo zdrav-stveno dokumentacijo po njegovi smrtiseznanile določene osebe (npr. sorodniki).Kljub takšni prepovedi pa je zakonodajalecpredvidel izjemo, da lahko zdravnik pa-cientove starše, potomce, zakonca, zunaj-zakonskega partnerja, partnerja iz isto-spolne skupnosti, brate in sestre ali druge( pacientu bližnje) osebe seznani s tistimiosebnimi podatki, ki so (oziroma bi lahkobili) pomembni za njihovo zdravje.Delovanje zaposlenih v nasprotju z zako-nodajo predstavlja kršitev, katere posledicaje lahko disciplinski ukrep.Vsi si želimo, da bi se pacienti v naši usta-novi dobro počutili in bi bili zadovoljni zzdravstvenimi storitvami in tudi z vsoostalo obravnavo, katere pomembni delje tudi varovanje zasebnosti.V tem delu pa lahko največ in takoj naredimovsi skupaj, zato vas prosimo za sodelovanjein upoštevanje zgoraj navedenih dejstev.

Mag. Simon Vrhunec,generalni direktor UKC

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup,strokovna direktorica UKC

Erna Kos Grabnar,glavna medicinska sestra UKC

ZahvalaIskrena hvala vsem zaposlenim v UKC Ljubljana, ki ste v solidarnostni akciji popožaru v naši hiši pomagali moji družini. Za darovane prispevke se vam najlepšezahvaljujem. Z vašo pomočjo bomo hitreje uresničili svoj cilj , da bi spet zaživeliv svojem domu.Hvala sindikatu KC, mag. Darinki Miklavčič, ki je akcijo odobrila, in gospe AnitiJager za pobudo, ves njen trud ter prizadevanje, da bi akcija uspela. Gospa Anitami je povedala: »V veliko veselje in ponos mi je,da delam med ljudmi odprtihsrc, ki so se v takem številu odzvali na mojo pobudo. Zahvala vsem.«Hvala vam, drage sodelavke in sodelavci UKB ter zdravniki Travmatološke klinikeza vaše sočutje, pozornost in pomoč.Naj vas v letu 2010 vodi pot sreče in spremlja zdravje!

Marija Kuštrin


aktualno


PET CT - velika pri največja donacija v zdravstvu

23. november je bil za nuklearno medicinoin UKC Ljubljana res velik dan.Minister za zdravje Borut Miklavčič je pre-dal v uporabo najsodobnejši aparat PET CT- Biograph mCT, ki v eni napravi združujeprednosti funkcionalnega nuklearnegamedicinskega slikanja in morfoloških ra-dioloških posnetkov. Gre za enega najna-prednejših izdelkov na področju slikovnediagnostike in za povsem novo tehnolo-gijo, ki omogoča izredno hitro in natančnoslikanje z zelo nizko dozo sevanja. V Evropije trenutno nameščenih približno 10 to-vrstnih naprav, kar pomeni, da se z njenouporabo tudi UKC Ljubljana uvršča mednajnaprednejše zdravstvene ustanove.

Minister Borut Miklavčič je v svojemnagovoru povedal:Danes z veseljem stojim pred vami, daskupaj predamo v uporabo aparat POZI-TRONSKA EMISIJSKA TOMOGRAFIJA, naj-večjo donacijo slovenskemu zdravstvu vnjegovi zgodovini.Kako se je začelo? Na osnovi poročila po-sebne komisije, v kateri je bil tudi pred-stavnik ZZZS, je julija 2004 Zdravstveni

svet sprejel program uvajanja PET/CT vSloveniji. Že za leto 2007 je predvideval3.000 preiskav na leto, nato pa vsako letoše več. Po sklepu Zdravstvenega sveta jeministrstvo uvrstilo PET/CT v program na-bave. Glede na krčenje sredstev v reba-lansu proračuna za leto 2009 sem v razgo-voru s kolegom ministrom Križaničemrekel, da bomo morali to prečrtati. MinisterKrižanič pa je predlagal, naj sprožimo do-natorsko akcijo, pri tem pa je tudi aktivnosodeloval. In danes je ta zamisel realizi-rana. Hvala, kolega Križanič!Klinika za nuklearno medicino v UKC Lju-bljana za svoje delo potrebuje takšnoopremo, saj je vrhunska ustanova na po-dročju nuklearne medicine - v znanstve-noraziskovalnem, medicinskodiagnosti-čnem smislu in kot učna ustanova.Navedeno je bilo utemeljeno in obrazlo-ženo v pripravljeni investicijski dokumen-taciji, to je dokumentu za identifikacijoinvesticijskega projekta in v investicijskemprogramu. V tem okviru je bila opravljenatudi tržna analiza. Ugotovljeno je bilo, dalahko to opremo v tem trenutku ponudi leSiemens. Vrednost projekta je znašala

2.054.400,00 evrov z DDV. Cene sem ose-bno preverjal v nekaterih velikih bolnišni-cah v EU in pri kolegih ministrih.Preden smo začeli s postopkom naročanja,smo o nameri, da bomo po tem postopkuoddali javno naročilo, obvestili Ministr-stvo za finance. V obvestilu smo skladno zzakonskimi zahtevami posredovali vse po-datke: o predmetu naročila, razlogih zauporabo tega postopka, vrednosti naročila,obdobju veljavnosti pogodbe, navedli smo,s kom se bomo pogajali, uporabo postopkapa smo tudi utemeljili.V okviru postopka za nabavo PET/CT jehkrati potekalo tudi naročilo za nabavoCT-aparata Dual Source za Splošno bolniš-nico Izola, za katerega prav tako velja, daga glede na tehnične lastnosti v tem tre-nutku lahko zagotovi le določen ponudnik.Poleg tega je bila v javno naročilo vklju-čena tudi zahteva, da mora ponudnik po-nuditi in opraviti preselitev, servisiranje inpodati enoletno garancijo za CT-aparat,ki so ga iz SB Izola preselili v bolnišnicoGolnik, in za CT-aparat, ki so ga iz bolniš-nice Golnik premestili v SB Trbovlje.

Z nakupom enega oziroma dveh apara-tov so bile tako pokrite potrebe po to-vrstni opremi v štirih zdravstvenih za-vodih – Kliniki za nuklearno medicinov okviru UKC Ljubljana in treh bolniš-nicah v Sloveniji.Pogajanja je vodilo in izpeljalo Ministr-stvo za zdravje. Sodelovali so člani njegovestrokovne komisije: prof. dr. Sergej Hojker,Dušan Zekovič, Branko Cvetičanin in TadejŠtular. Na strani ponudnika (Siemens Slo-venija) sta v pogajanjih sodelovala direk-torica Medeja Lončarič in Gregor Gantar. Pogajanja za nakup zgoraj navedeneopreme so potekala hkrati.

Pomemben podatek je, da se je naroč-

Nuklearna medicina v Sloveniji praznuje 55 let uspešnega dela, razvoja in uvajanja novih, sodobnih preiskav,ki so primernejše za paciente.

Ministra Miklavčič in Križanič z ožjim vodstvom UKC Ljubljana


aktualno

nik pogajal neposredno s proizvajal-cem, s čimer smo se povsem izogniliplačilu vsakršnih trgovskih marž. Poga-janja zato niso potekala za zniževanjetrgovskih marž, ampak resnično le zaznižanje cene aparature.Potekala so v dveh krogih.Vrednost projekta je znašala 2.054.400,00evrov (z DDV), po drugem krogu pogajanj,ko je ponudnik pristal na dodatni popust,pa smo dosegli ceno 1.830.000,00 evrov (zDDV). S pravilno izbranim in izpeljanimpostopkom naročanja po zakonu o jav-nem naročanju in z učinkovitimi pogaja-nji so bili doseženi naslednji rezultati:dva zavoda (Klinika za nuklearno medicinoin SB Izola) sta dobila vrhunsko opremo, kijo potrebujeta za svoje delo;Bolnišnica Golnik je dobila boljšo opremo,kot jo je imela do sedaj;SB Trbovlje je dobila opremo, ki je do se-daj ni imela; s pogajanji je bilo doseženo,da smo dobili medicinsko opremo najvišjezahtevnosti in funkcionalnosti, in to zabistveno nižjo ceno od cene opreme, ki jetehnično manj zahtevna.Kljub težkim gospodarskim razmeram namje uspelo pridobiti vrhunsko tehnološkoopremo, ki postaja nenadomestljiva v po-stopkih zdravljenja.PET CT bomo lahko s pridom uporabili vkorist naših pacientov tudi zato, kerimamo vrhunske strokovnjake - zdravnikein odlične znanstvenike.

Druga stvar, ki jo moram omeniti, pa je,da je bil PET CT podarjen. Sredstva zanjso zbrali farmacevtska industrija in posa-mezni drugi donatorji. To je zelo pomem-bno, saj dokazuje resno odgovornost go-spodarskih družb do kupcev in zaposlenihter tudi do okolja, v katerem se pojavljajoin delujejo. Ta dejstva me zavezujejo, najustvarimo take razmere v sistemu zdrav-stvenega varstva, da bo vse to mogočetudi v prihodnje. Tudi zakona, ki ju pripra-vljamo, delamo s tem namenom. Žal neka-

teri tega nočejo razumeti. Tudi tisti ne, kibi morali ob tem dejstvu slediti novim pri-ložnostim in novim najučinkovitejšim na-činom zdravljenja. Na ta lepi dan malo pred Novim letom, kosprejemamo to darilo, pa pomislimo še nato, ali bomo kdaj presegli svojo lastno ne-čimernost in nevoščljivost, se iskreno ve-selili uspehov drugih in to pokazali z na-migom, čestitko, morda celo z zapisom včasopisu - v tistem, ki pride do nas, ne dabi ga naročili.Mediji pišejo o "peskovniku" - mojem inprof. Hojkerjevem. Sam peskovnika ne po-trebujem, pred 60. leti sem ga zapustil.Pišejo tudi o negodovanju farmacevtskeindustrije ... A vsega tega ni bilo. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slo-venije ocenjujejo, da takšnega aparata nepotrebujemo. ZZZS ima že pol leta na miziponudbe za izvedbo preiskav s CT in MR zanižjo ceno, pa ne ukrene ničesar. Nimamvzvodov, da bi jih lahko prisilil, vendar jihprosim, naj to vendar storijo. Na moj pred-log so spremenili pravila, morali pa bi bitipobudniki sprememb. Na osnovi tega pred-loga bo ZZZS v letu 2010 prihranil 2 mili-jona evrov. Dovolj in preveč za PET CT naonkologiji in Kliniki za nuklearno medicino,

dobitev za bolnikepa še ostalo bo kaj. Razmišljajte, ukrepajtein ne opominjajte! Opominjate v zavodu.PET/CT na Onkološkem inštitutu je 16-re-zinski CT, namenjen za zgodnje odkrivanjetumorjev in razširjenost malignih bolezni,načrtovanje radioterapije, diagnostike de-menc, odkrivanje epileptičnih žarišč itd.. Vlanskem letu so opravili 1.041 preiskav,letos preko 1.500, od tega je 90 odstotkovonkoloških indikacij, 10 odstotokov paneonkoloških. Z napravo, ki jo danes pre-dajamo v uporabo, dobimo 128-rezinskiCT, namenjen neinvazivni slikovni kardio-loški dejavnosti, nevrologiji in infekcijskimboleznim za naslednjih 10 let. Citiram prof. Geršaka, predstojnika Klinikeza kardiovaskularno kirurgijo:"V primeru, ko ne moremo odločiti, ka-tero področje srčne mišice potrebuje ob-vod, nam PET/CT nudi ključno informa-cijo. V UKC Ljubljana smo v letu 2008opravili 372 revaskularizacij srčne mišice,v povprečju so bili narejeni 3 obvodi naposeg. CT na onkologiji tega slikanja nemore narediti, ta aparat bo pri srčnih po-segih reševal življenja. " Podatki, ki so bili pred enim tednom obja-vljeni na največjem ameriškem kongresuAmerican Heart assosiation, citirajo razi-


aktualno / PET CT - velika pridobitev za bolnike

skave, ki poudarjajo nujnost uporabePET/CT pred vsako koronarno operacijo. Tametoda omogoča najnatančnejšo reva-skularizacijo, ki zagotavlja uspešno zdra-vljenje srca ( predvsem na dolgi rok) in za-gotavlja bolnikom dolgo preživetje.Preiskava je za bolnika neboleča, nene-varna, zdravniku pa nudi vpogled v dejan-sko bolezensko stanje, na osnovi kateregase lahko odloči za najboljši način zdra-vljenja. In mi smo se odločili za ta aparat.Dovolite, da se vrnem k darilu.

Zahvaljujem se vsem 48 donatorjem, kiso skupno prispevali 1.788.755 evrov.Zahvaljujem se predvsem vodstvom, ki ra-zumejo smisel vlaganja v razvoj medicine.Verjamem, da se jim bodo pridružili tudidrugi in da bodo tudi v prihodnje sledili na-šim in vašim željam po nadaljnjem razvojuin napredku medicinske stroke v Sloveniji.

Mag. Simon Vrhunec, generalni direk-tor UKC Ljubljana, se je zahvalil vsem do-natorjem, ki so prispevali za ta pomembniaparat: »Recesija je tudi v Sloveniji prisotna tako vgospodarstvu kot v zdravstvu. Krizniukrepi so uvedeni v vseh okoljih, zato je šetoliko bolj pomembno, da ima slovenskogospodarstvo tako velik posluh in smo znjihovimi donacijami zbrali 1,8 milijonaevrov. UKC Ljubljana se zaveda, kako dra-gocene so te donacije, zato bomo delovnasredstva pravilno izkoristili in učinkovitouporabljali. Novi aparat bo pomembno iz-boljšal kakovost obravnave pacientov inpomagal reševati življenja.«

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr.med., višja svetnica, strokovna direkto-rica UKC Ljubljana, je ponovno poudarila,da nobena država ni tako bogata, da bilahko plačala vse, kar sodobna medicinanudi, zato smo še toliko bolj hvaležni zadonacije, ki omogočajo enakomeren razvojvseh medicinskih strok, prebivalcem Slove-nije pa zagotavljajo vrhunsko zdravstvenoobravnavo.

Predstojnik Klinike za nuklearno medi-cino prof. dr. Sergej Hojker je povedal, dase z najsodobnejšim aparatom PET CT KNMuvršča ob bok vrhunskim evropskim cen-trom. Prihodnost nuklearne medicine je na-mreč v slikovni diagnostiki oziroma v raz-voju različnih slikovnih preiskovalnih tehnik. UKC Ljubljana si je že nekaj let prizadeval,

da bi s pomočjo nove sodobne opreme iz-boljšal diagnostiko v okviru nuklearne me-dicine.Zdravstveni svet je v juniju 2004 sprejelprogram uvajanja PET/CT v Sloveniji. Žeza leto 2007 je predvidel 3000 preiskavPET/CT na leto, nato pa vsako leto več.Tako naj bi bilo za leto 2009 že po teda-nji oceni realno število 4000 preiskav naleto (na dveh napravah).Razvoj v svetu v zadnjih petih letih je teocene potrdil kot minimalne, če želimoohranjati stik z razvitim svetom. To nampotrjuje število naprav pri naših sosedih:Avstrija ima osemnajst naprav (1/400.000prebivalcev), Madžarska tri (1/3,300.000prebivalcev), Hrvaška štiri (1/1,100.000prebivalcev), načrtujejo pa nakup pete na-prave, Italija pa več kot sto naprav(1/500.000 prebivalcev).

Prav tako se je indikacijsko področje v večjimeri razširilo na neonkološko, predvsemna kardiologijo, nevrologijo in na infekcij-ske bolezni.V Sloveniji imamo samo en aparat PET/CT,ki ga uporabljajo na Onkološkem inštitutuin je namenjen predvsem onkološkim bol-nikom. Najpomembnejša razlika medobema aparatoma je v tem, da je onkološki16- rezinski, v UKC pa je 128- rezinski.128-rezinski CT je usposobljen za neinva-zivno diagnostiko srca in ožilja. Njegovosliko lahko združimo s funkcionalnimi nu-klearnomedicinskimi preiskavami. Takoimamo na isti sliki morfološki prikaz (naprimer zoženo koronarno arterijo) in uči-nek zožitve na prekrvavitev prizadetegadela srčne mišice (SPECT ) oziroma ugoto-vitve o prisotnosti srčne mišice (viabilnostPET). S tem se nam odpira povsem novo

področje slikovne diagnostike, ki združujerazlične slikovne tehnike.Preiskave PET (positron emission tomo-graphy) primarno uporabljajo za odkriva-nje in spremljanje rakastih tvorb in meta-staz ter za preiskave na področjukardiologije ter nevrologije. Preiskave po-tekajo tako, da pacient prejme zelo majhnokoličino radioaktivne tekočine. Radioakti-vni izotop, vezan na glukozo, se nabira vcelicah z značilno povišano presnovnoaktivnostjo. Detektorji beležijo te lokacijein omogočajo odkrivanje in določanje ce-lic na osnovi njihovega metabolizma. Pre-iskava PET torej prikaže funkcijo določe-nega tkiva. Tehnologija računalnišketomografije pa je izjemno natančna priprikazu morfologije, zaradi česar napravaPET CT omogoča zelo natančno umeščanjeznačilnih celic oz. patoloških sprememb.

Pomembna prednost aparata je prijaz-nost do pacientov, ki se kaže v zelonizki dozi sevanja in v širokem tunelu,zaradi česar preiskave bolje prenašajopacienti s klavstrofobijo oziroma pa-cienti s povečano telesno težo. Naprava ponuja zdravstvenim ustanovamvisoko mero fleksibilnosti: v enem pro-storu, z eno ekipo lahko izvajajo različnevrste preiskav - od najbolj zahtevnih pre-iskav PET CT do najbolj zahtevnih in tudirutinskih slikanj z uporabo zgolj CT- mo-dula. Ker so preiskave hitre (slikanje celegatelesa z uporabo tehnike PET in CT lahkoopravijo tudi v petih minutah), zdrav-stvene ustanove lažje načrtujejo nabavo inporabo radioaktivnega izotopa, potreb-nega za opravljanje preiskav. Naprava jenačrtovana tako, da omogoča nadgradnjez dodatnimi moduli.


predstavljamo novoimenovane

Suzana Rozman, višja med. sestra, univ. dipl. ped.

Glavna medicinska sestra KOIIM, Interna klinika

Po več letih dela v intenzivni terapiji sem spoznala, da je tudi peda-goško delo izredno pomembno, zato sem se odločila za študij peda-gogike na Filozofski fakulteti.Delo v intenzivni terapiji je lahko primer kompleksnega siste-ma, v katerem se delo človeka (zdravnika in medicinske sestre)združuje z visoko tehnologijo. Tehnološki razvoj ne pomeni le olaj-šanja pri delu, pač pa ga pogosto celo dodatno obremenjuje. Na od-delku kritično bolnih je delo medicinske sestre lahko izredno stresno.Obremenitve lahko predstavlja že sama narava dela, pogosto pa te iz-hajajo iz okoliščin pri delu, ki jim tudi v zdravstvu, tako kot drugod,posvečamo premalo pozornosti. Težka bolezenska stanja narekujejonajvečjo angažiranost, nenehno polno pozornost in spremljanje sta-nja bolnikov, njihovih vitalnih funkcij, poznavanje zdravil in apara-tur. Poklic medicinske sestre v intenzivni terapiji predstavlja delo z bol-niki, ki so v večini primerov na » smrt bolni «, tudi psihično spreme-njeni, zato v medicinski sestri iščejo oporo, prav tako pa so prestra-šeni in pomoči potrebni tudi njihovi svojci, zaradi česar je medicin-ska sestra še bolj zaposlena. Delo v intenzivni terapiji torej zahteva vvsakem trenutku kognitivno obvladovanje situacije, zavestno obvla-

dovanje bolnika in naprav. Vsi pričakujejo od medicinske sestre, da bosvoje delo opravila brezhibno, natančno, v skladu z navodili in priča-kovanji, po standardnih postopkih in v optimalnem času. Da pa je ressposobna obvladati vse to, je potrebno veliko učenja in osebne an-gažiranosti.Kot glavna medicinska sestra enote intenzivne terapije želim bitiodgovorna za varnost, delo in učinkovitost zaposlenih na nivo-ju zdravstvene nege, kar pomeni veliko medsebojnega sodelo-vanja in razumevanja. Da pa vse to dosežemo, se je potrebno tudiveliko pogovarjati in sproti reševati probleme, da ne pride do konf-liktnih situacij. Zato zadostno in kakovostno komuniciranje prispe-va k pozitivni klimi v delovnem okolju, posledica tega pa je učin-kovito in uspešno opravljanje nalog. Dobri odnosi med sodelavci soosrednji dejavnik individualnega zdravja in zdravja vsakega delov-nega okolja. Zato igra veliko vlogo tudi timsko delo, brez kateregasi delovnega procesa v enoti intenzivne terapije ni mogoče predsta-vljati.Organizacijska kultura predstavlja ključ za ustrezno poznavanje inreševanje problemov. Kadar je namreč ustrezna, omogoča prilagodi-tev zunanjim pogojem in medsebojno povezovanje znotraj oddelka.Prav tako pomembna je možnost izobraževanja - tako funkcional-nega izobraževanja znotraj oddelka kot tudi tistega na drugih po-dročjih oziroma zunaj oddelka. Pomembno je tudi mentorstvo štu-dentom, pripravnikom, na novo zaposlenim … Bogate izkušnje in zna-nje medicinskih sester v enoti za intenzivno terapijo omogočajo so-delovanje in vodenje vaj na VŠZ in sodelovanje v različnih strokov-nih sekcijah ter prenašanje znanja na mlajše generacije.Zdravstveno-vzgojno delo z bolnikih in zdravstveno-vzgojno deloz njihovimi svojci je ena prednostnih nalog medicinskih sester naše-ga oddelka, ki jo bomo še vzpodbujali in nadgrajevali, kajti tudi na tanačin lahko bolnikom zelo veliko damo.Delo v izmenah, posebno delo v treh izmenah, vpliva na stopnjo me-tabolizma, na raven sladkorja v krvi, na mentalno učinkovitost, de-lovno motivacijo ter na družinsko in socialno okolje. Zato je potre-bno zagotoviti zadostno število osebja, da bi lahko enakomerno po-razdeli delo v treh izmenah in se tako izognili škodljivemu vplivu naposameznika.Prednostne naloge naše enote so torej: skrb za kritično bolne-ga, skrb za visok nivo zdravstvene nege in skrb za nenehen stro-kovni razvoj naše stroke in nas samih. Vse to bomo lahko ohra-njali z dobrimi odnosi, s timskim delom in z medsebojnim so-delovanjem. Pri naših prizadevanjih računamo na podporo vod-stva naše klinike in tudi na podporo vodstva UKC Ljubljana.

Po končani srednji medicinski šoli sem med počitnicami delala preko študentskega servisa na Otroški kirurgi-ji in na Kardiovaskularni kirurgiji (KV) v Ljubljani. Dinamično in zanimivo delo na obeh oddelkih me je takratzelo pritegnilo, še zlasti delo v intenzivni enoti. Kot absolventka Višje šole za medicinske sestre sem medvikendi delala v Centru za intenzivno interno medicino (CIIM), kjer sem se po opravljeni diplomi tudi zaposlila.


utrip UKC

Začetki KIKKB segajo v laboratorijskoslužbo sedemdesetih let, dejavnosti paso se še bolj okrepile leta 1976, ko jev UKCL prišel prof. dr. Niko Jeseno-vec, ki je povezal določene medicinskelaboratorije Kirurgije in Interne kliniketer določene laboratorije Zdravstve-nega doma Ljubljana, ki so opravljalibiokemične preiskave. S tako obliko delne centralizacije smo do-bili strukturo »centralnega laboratorija« zlaboratoriji na Polikliniki, Urgenci, Infekcij-ski kliniki in v Bolnici dr. Petra Držaja, karse je obdržalo do konsolidacije KIKKB vletih 2007 in 2008. Centralni laboratorij seje na zaključku leta 1978 (uradno s 1. 1.1979) preimenoval v Inštitut za kliničnokemijo in biokemijo (IKKB), saj je bila medtem ustanovljena tudi Katedra za kliničnokemijo na Fakulteti za farmacijo (FFA) vLjubljani, njen predstojnik pa je postalprof. dr. Niko Jesenovec.

Razvoj KIKKB se je stopnjeval z začetki av-tomatizacije in s prvimi analizatorji, ki sopočasi zamenjevali predvsem ročno delo.Osemdeseta leta so zaznamovala tudi in-tenzivno šolanje laboratorijskega kadra(višješolski študij in univerzitetni študij naFFA) in raziskovalno delo (pretežno aplika-

tivnega značaja) v povezavi s klinikami,oddelki in z drugimi laboratoriji. Na koncuosemdesetih let (1989) je prišlo do spre-membe vodstva KIKKB (mag. Alenka Kržiš-nik). To prehodno obdobje je postavilozahteve po preoblikovanju in konsolidaciji,med drugim pa ga je zaznamovala tudi re-publiška nagrada za inovacije (1991), kiso jo podelili skupini raziskovalcev izKIKKB in Zavoda za transfuzijsko medicino(M. Skitek, N. Jesenovec, L. Lukić).

Leta 1993 je prevzel vodstvo prof. dr. Jo-ško Osredkar, ki je intenziviral razisko-valno delo, zato smo dobili naziv Kliničniinštitut (ta je bil pravkar podaljšan zodločbo Ministrstva za zdravje, in sicer za5 let (do 2014), saj približno 2-krat prese-gamo zahtevano število točk).Leta 2006 je novo vodstvo (doc. dr. Mi-lan Skitek in dr. Aleš Jerin) začelo napodlagi programa in strategije razvoja sprojektom zmanjševanja stroškov na naro-čilnice in z razpisom javnih naročil za os-novno in vitro diagnostiko. V okviru tegarazpisa smo pridobili avtomatizirano li-nijo LabCell, ki je v lasti firme Siemens(razpis preko reagentov/preiskav). S temsmo modernizirali laboratorij in znižalistroške preiskav. Vzporedno potekata pro-

jekta za konsolidacijo KIKKB (fuzija labora-torijev v 24-urni laboratorij in optimizacijaprocesov dela in kadrov) in konsolidacijomedicinskih laboratorijev UKCL (predvsemv povezavi s preselitvijo na skupni prostornove urgence DTS-sever terminal).

Ob 24-urnem delu za paciente nismo po-zabili na razvoj in raziskave. Pridobili smodva nacionalna projekta ARRS (nosilci) inevropski program PHIME (sodelavci), štiriterciarne projekte UKCL (nosilci), sodelu-jemo pa tudi pri številnih projektih in štu-dijah doma in v tujini. V sodelovanju s FFAsmo odprli tudi novo področje moleku-larne genetike. Na področju izobraževanjaje KIKKB zadnja leta prevzel pobudo in sa-mostojno ali v povezavi z združenji in dru-štvi (so)organiziral več srečanj, seminarjevin simpozijev - tudi na mednarodni ravni.Odmeven simpozij z mednarodno ude-ležbo Izzivi laboratorijske medicine natemo dodana vrednost medicinskega labo-ratorija je bil pred tremi leti. Na njemsmo ključne nosilce (Katedro za kliničnobiokemijo, Slovensko združenje za kliničnokemijo, Zbornico za laboratorijsko medi-cino in KIKKB) povezali v vseslovenskipraznik laboratorijske medicine, ki je bilzaokrožen 22. oktobra letos, ko smo praz-novali 30. obletnico.

Kakovost je ključna usmeritev pri vseh tehdejavnostih, zato KIKKB še poglablja in širidelo. Deluje kot nosilec pri republiški kon-troli kakovosti - SNEQAS (približno 200sodelujočih laboratorijev), vključeni smo vvse relevantne mednarodne kontrole inpovezani z Evropskim komitejem za zuna-nje kontrole kakovosti (EQALM). Z Ministr-stvom za zdravje, Zbornico za laboratorij-sko medicino, Razširjenim strokovnimkolegijem za laboratorijsko medicino in sSlovensko akreditacijo sodelujemo pri im-plementaciji sistema dovoljenj za delo me-dicinskih laboratorijev na podlagi obstoje-čega Pravilnika MZ iz leta 2004 ter vpilotskem projektu za pridobitev akredita-cije po standardu ISO 15189 (2007).

30 let Kliničnega inštitutaza klinično kemijo in biokemijo Vodstvo KIKB

Del kolektiva KIKKB


utrip UKC

Anesteziološki izobraževalni projektBeer Sheva, ki deluje v okviru WorldFederation of Societies of Anaesthesia(WFSA), poteka od leta 1992. Neka-tera nacionalna združenja so se pro-jektu sprva z veseljem pridružila, kas-neje pa so prenehala s sodelovanjem.Druge članice so predlagale spre-membo programa. Tudi druga evropskazdruženja s podpročja anesteziologijeso se programu pridružila, ko so slišalaza uspešen projekt. Končno se je BeerShevin projekt preselil v Wolfsonovmedicinski center v središču Izraela,kjer še vedno potekajo šestmesečna iz-obraževanja na različnih področjih ane-steziologije in intenzivne medicine.

Med letoma 2006 in 2007 se je pojavilanova ideja o izobraževalnem programu, kipoteka v okviru WFSA in se imenuje TheInternational School for Instructors inAnesthesiology (ISIA). Tečaj je namenjenučenju modernih metod poučevanja inprenašanja strokovnega znanja na različneciljne skupine (študente medicine, specia-lizante anesteziologije in sorodnih strok,medicinske sestre itd.). Idejni oče projektaje prof. Gabriel Gurman. Prvega tečaja sose udeležili predstavniki iz petih držav:Moldavije, Bolgarije, Srbije, Slovaške inPoljske. Vsako nacionalno združenje je po-slalo na tečaj po štiri udeležence. Tečaj jepotekal oktobra 2006 in aprila 2007 v Bra-tislavi, oktobra 2007 pa v Beogradu. Učiliso znani strokovnjaki s področja aneste-ziologije in pedagogike. Tako je prvih dvaj-set mladih anesteziologov uspešno opra-vilo tečaj in so to leto pričeli z organizacijonacionalnih lokalnih tečajev. Zaradi uspešnosti ISIA 1 je WFSA letospodprla nadaljevanje projekta. Tokrat so setečaja ISIA 2 udeležili predstavniki Slove-nije, Grčije, Makedonije, Romunije in Mad-žarske.Velik problem v postkomunističnih drža-vah je način poučevanja mlajše generacije.Moderne metode učenja so zasnovanepredvsem na predstavitvi, ki je usmerjena

k problemom, razpravljanju in aktivnemusodelovanju učencev v razpravi. Vsako na-cionalno združenje je predlagalo štiri pred-stavnike, ki naj bi osvojili takšno metodopoučevanja in v prihodnosti v svojih drža-vah organizirali podobne tečaje s stroko-vno tematiko s področja anesteziologije.Tečaj ISIA 2 je sestavljen iz treh delov, kitrajajo po en teden. Prvi teden je oktobra2009 potekal v Predealu v Romuniji, na-slednja dva pa bosta marca in oktobra2010 na isti lokaciji.Predeal je manjše mesto v romunski po-krajini Brasov v Transilvaniji. To je pomem-bno gorsko turistično smučarsko središče.Nahaja se v dolini Prahova in ga obdajaveč gorskih vrhov (Postavarul, Piatra Mare,Bucegi, Baiului in Fi ifoi). Ime verjetno iz-haja iz arhaične romunščine »pre deal« inpomeni »na vrhu«. Lahko pa prihaja iz slo-vanske besede »predel«, ki pomeni »meja«.V zadnjih letih se mesto zelo hitro razvijain je najvišje ležeče mesto v Romuniji(1033-1110 m). V tem mestu, ki je rojstnikraj romunskega pesnika Mihaila Saules-cuja, je leta 1945 umrl albanski princ. Me-sto nas je pozitivno presenetilo s svojourejenostjo in gostoljubnostjo.Tečaj je zajemal tri sklope: strokovni del,organizacijsko problematiko in metodepoučevanja. Strokovni del tečaja je zajemal prikaze pri-

merov iz anesteziološke prakse. Prvi tedenje vseboval naslednja strokovna področja:predoperacijski anesteziološki pregled, in-tenzivno zdravljenje, področna anestezija,akutna bolečina in anestezija za travmato-loške operacije.Organizacijski del tečaja je vključeval po-jasnitveno dolžnost anesteziologa in pro-tibolečinsko službo.Metode poučevanja sta vodili dve stro-kovnjakinji s tega področja: gospa ShirleyDobson, profesorica nemščine in franco-ščine iz Oxforda, in dr. Lesley Bromeley,anesteziologinja iz Londona. Poleg njiju sopri tečaju sodelovali še anesteziologi dr.Mike Dobson iz Oxforda in diplomanti te-čaja ISIA 1.Naučili smo se tudi, kako pripraviti doberprikaz primera, kako voditi delavnico, kakomotivirati udeležence, kako pripraviti do-bro prezentacijo.Stroške izobraževanja sta pokrila izobraže-valni komite WFSA, katerega predsednicista dr. Angela Enright in dr. Janicke Mel-lin-Olsen, in ESA/NASC, ki ji predsedujeprof. Hugo Van Acken.Zahvaljujemo se Kliničnemu oddelku zaanesteziologijo in intenzivno terapijo ope-rativnih strok UKC Ljubljana in Sloven-skemu združenju za anesteziologijo in in-tenzivno medicino, ki sta nam omogočilaudeležbo na tečaju.

Drugi tečaj za učitelje anesteziologijeza vzhodno Evropo - ISIA 2As. mag. Iztok Potočnik, dr. med.

Udeleženci izobraževanje


utrip UKC

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Očesna kli-nika UKC Ljubljana sta ob svetovnem dnevu vida (8. okto-ber) in mednarodnem dnevu bele palice (15. oktober) na no-vinarski konferenci predstavili nove možnosti za celovitorehabilitacijo slepih in slabovidnih. To pravico so po mno-gih letih prizadevanj lani pridobili z novelo Zakona o zdrav-stvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter je tikpred uresničitvijo. Spregovorili so tudi o tem, kaj vemo o sta-nju vida prebivalstva Republike Slovenije, kako bi lahko otem vedeli več in kako zelo pomembno bi bilo to vedeti.

Strokovnjaki Očesne klinike UKC Ljubljana, predstavniki ZDSSS intiflopegagoške stroke so opozorili predvsem na dejstvo, kakotežko si je predstavljati, da se človek, ki mu je vid deloma ali po-vsem ugasnil, znajde v hudi stiski. Tako prizadeti posamezniki sobili večinoma prepuščeni sami sebi in niso imeli celovite pomočidržave. Šele novi zakon zagotavlja pravico do celovite rehabilita-

cije, ki omogoča ponovno usposabljanje v duševnem, socialnemin fukcionalnem smislu, da bi bil posameznik lahko čim boljneodvisen in samostojen pri vsakdanjih življenjskih opravilih in čele mogoče, pri delovnih aktivnostih.

Prvič imamo v Sloveniji tudi formalno omogočeno rehabilitacijoslepih in slabovidnih za vse starostne skupine - otrok, mladost-nikov, odraslih in starostnikov. Rehabilitacija tudi ni enkratna pra-vica, ampak jo lahko čez čas ponovijo, in sicer v primeru, če pridedo ponovnega poslabšanja vida oziroma do drugih sprememb, kibistveno poslabšajo funkcionalnost, to je stopnjo posamezni-kove samostojnosti in neodvisnosti.

Zamisliti se moramo, kaj pravzaprav vemo o stanju vida našihdržavljanov. Malo, veliko premalo! Država bi zato morala vzpo-staviti sistem rednih oftalmoloških pregledov, še posebej pri ri-zičnih skupinah ljudi.

Ob svetovnem dnevu vidain mednarodnem dnevu bele paliceSlužba za odnose z javnostmi

Mag. Simon Vrhunec, generalni direktorUKC Ljubljana se je na redni novinarskikonferenci posebej zahvalil ministru zazdravje Borutu Miklavčiču za zaupanje,ker je za mesto zelo zahtevnega zdravl-jenja izbral Univerzitetni klinični centerLjubljana. Zahvalil se je tudi celotni ekipiKliničnega oddelka za vaskularnonevrologijo in intenzivno nevrološkoterapijo, Kliničnega inštituta za radi-ologijo in Kliničnega oddelka zaanesteziologijo, ki je sodelovala priizjemno zahtevnem posegu interventneradiologije – znotrajžilnemu zapiranjumožganske anevrizme, in še posebejzdravnikom: as. Zoranu Miloševiču, dr.med., dr. Tatjani Babnik, dr. med., dr.Borutu Prestorju, dr. med. in doc. dr.Bojani Žvan, dr. med.. Minister Miklavčičje že dan po posegu zapustil bolnišnicoin naslednji dan že prišel na Ministrstvoza zdravje.

Ministru Miklavčiču so v UKCLjubljana opravili zahteven poseg

Doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., primarijka in as. Zoran Miloševič, dr. med.


utrip UKC

Letošnji september je postregel z lepim in še lepšim vreme-nom. To smo zaposleni na našem Inštitutu za medicinsko re-habilitacijo s pridom izkoristili in si privoščili dan z barvito inše bolj barvito jesenjo. Zadnji petek v septembru smo izvedlinačrtovano strokovno ekskurzijo.Strokovni del smo opravili v dopoldanskem procesu UKC Ljubljana,to pomeni, da smo kar najbolj racionalno upoštevali stanje rece-sije. Po dvanajsti uri pa smo si utrgali dan, s katerim smo sicer utru-dili telo, a navdahnili čute, si spočili duha, razširili obzorja, pove-čali motivacijo in poglobili pripadnost zaposlenih.Avtobus nas je odpeljal v neokrnjeni del vzhodne Slovenije, v Koz-janski park, ki je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih ob-močij v naši deželi. Ni zanemarljivo, da je park na evropskem ni-voju pomembnih naravovarstvenih območij uvrščen v območjeNatura 2000. Sožitje narave in ljudi v tem odmaknjenem deluSlovenije živi v svojem ritmu. Če se mu prepustiš, te lahko prev-zame. Tako grad Podsreda niti ne deluje iz neke daljne preteklosti,temveč diha v sproščeni sedanjosti. Grajsko dvorišče obiskovalca,hočeš nočeš, upočasni. Voden ogled in zanimiva razlaga kustosi-nje pa potešita radovednost o lastnikih gradu. Od tod smo se odpravili čez mejo, v Kumrovec, v rojstno vas JosipaBroza Tita. Muzejska vasica je prenovljena v pravljično podobo ta-kratnega življenja. Prikazuje način, veščine in danosti preprostegakmečkega utripa. Titova rojstna hiša po videzu ne izstopa, je pamarkanten njegov spomenik na dvorišču. Vredno ogleda!Ko nas je bizeljska pokrajina zopet objela, smo se med vinorodnimi

griči ustavili v repnicah. To so peščene jame iz silikonskega peskanenavadnih oblik, ki na stenah dopuščajo posameznikovi domišljijiprosto pot. Pred približno dvesto leti so jih začeli uporabljati zashranjevanje poljskih pridelkov, danes pa so bolj primerne zahrambo vina. V resnici so to jame, skopane v kremenčevem pesku,ki ga je na tem območju pred milijoni let naplavilo Panonskomorje. Gospa, lastnica ene od repnic, nam je ob degustaciji vin po-stregla še s prijetno in z zabavno besedo, kar je naše pozitivnovzdušje stopnjevalo do nepretrganega smeha. Zelo sproščujoče.Naužili smo se prijaznosti, nahranili oči, nasitili ušesa, se nadihalisvežega zraka, zato je bil čas, da poskrbimo še za eno čutilo. V go-stilni Šempeter smo ob glasbi pospravili okusne dobrote z obloženemize. Mladi glasbeniki so svoje note stopnjevali do te mere, da sospravili na plesišče celo skupino do zadnjega udeleženca in to sta-nje uspeli zadržati do konca svojega nastopa. Če smo mislili, da smože utrujeni in brez energije, smo pač presenetili sami sebe! Pred-vsem pa smo zaključili na profesionalen način – z gibanjem.V nočnih urah smo se vrnili v Ljubljano. Krog je bil sklenjen,in sicer ne samo v prevoženih kilometrih, pač pa tudi po du-hovni in zgodovinski plati - grad Podsreda iz dvanajstega sto-letja, vas Kumrovec iz prejšnjega stoletja, Bizeljsko v soju da-našnjega stoletja in zadovoljstvo zaposlenih, ki obeta boljšijutri. »Team building« pravijo temu tovrstni strokovnjaki.Veseli smo, da vodje službe in organizatorji ekskurzije pod-pirajo take podvige.

Strokovno-kulturnaekskurzija IMR na BizeljskoJasmina Beličič

Na gradu Podbrdo


utrip UKC

Že tretjič zapored se je 25., 26. in 27.septembra 2009 na Rogli odvijalostrokovnoizobraževalno tekmovanjeekip NMP iz Slovenije in tujine (RHrvaška in R Srbija), ki ga je organizi-ral ZD SLOVENSKE KONJICE. Sodelo-valo je 14 ekip. Seveda se spodobi, dana takšnem tekmovanju sodeluje tudiReševalna postaja UKC Ljubljana, ki jenedvomno največja, in tako sta se le-tos prijavili dve ekipi.Vsaka ekipa šteje tri člane ( tako kot je totudi v praksi v najzahtevnejših intervenci-jah): dva tehnika iz Reševalne postaje Lju-bljana in zdravnik iz ZDLJ - enota SNMP.Prvo ekipo so zastopali: Brezovnik Miha,Plahutnik Boštjan in Kmet Tina, dr. med.,drugo pa Čreslovnik Aleš, Hribšek Gorazdin Rogelj Mirna, dr. med..Obe ekipi sta se na Roglo odpravili v četr-tek zvečer, saj se je registracija ekip začelaže ob 7. uri zjutraj, tekmovanje pa ob 8.30.

Ko smo izžrebali štartno številko, smo do-bili navodila in zemljevid Rogle z označe-nimi potmi do posameznih točk, kjer sonas čakali zahtevni scenariji. Vsak scena-rij je bil točkovan z določenim številomtočk, ki pa jih je ekipa z napačnim ali po-manjkljivim delom izgubljala, ter časovnoomejen med 15 – 20 minut. Uradno so bilištirje scenariji med seboj oddaljeni od 15do 30 minut vožnje, vendar je sledilomanjše presenečenje, saj nam je organiza-tor po zaključku najzahtevnejšega od tehštirih namenil še enega »rezervnega«, kipa je bil prav tako zelo zahteven.V prvem scenariju smo naleteli na ma-mico z anafilaktično reakcjo zaradipika ose; držala je majhnega dojenčka, kije imel asmatični napad in je ob prihoduekipe prenehal dihati. Najprej je bilo trebazaradi roja os oba odstraniti s kraja do-godka. Zdravnica in eden od tehnikov stapričela z reanimacijo otroka, drugi tehnik

pa je oskrbel mamo ( O2, th po navodiluzdravnika, spremljanje VF in pomiritevmame). Po končanem delu je sledila še ra-zlaga o transportu do bolnišnice ( približno1uro) in nadaljnje delo med samim tran-sportom, izpolnjevanje protokola in po-spravljanje opreme.V drugem scenariju se je na dva goz-darja zvalilo več hlodovine. Ob prihoduje sledila zahteva po dodatni pomoči (ga-silci in policija). Eden od poškodovanih jeimel poškodbo goleni – otekla, zelo bolečapovršinsko poškodovana koža, kjer ni bilovideti znakov zloma, sledila je oskrba ranein imobilizacija, i.v. pot, drugemu pa je čezobe stegnenici padel velik hlod. Sledila jeodstranitev hloda, hitri travmatološki pre-gled, vzpostavitev dveh čim večjih i.v.poti, imobilizacija na zajemalna nosila zzajemanjem in transport. Med samimtransportom je vsakih pet minut potekalospremljanje VF, EKG, KS, stanja zavesti in

Rogla 2009 - 3. strokovnoizobraževalnotekmovanje ekip nujne medicinske pomoči Miha, Boštjan, Tina, Mirna, Aleš, Gorazd

Reševalci na delu


utrip UKC

opazovanje mesta poškodbe, komunikacijaz dispečerskim centrom in obveščanjeekipe na urgenci.Tretji scenarij je bil fizično najzahtev-nejši, saj se je bilo treba povzpeti zelovisoko po smučišču Jurgovo (zahtevno-stna stopnja proge je označena FIS ). Priprenosu opreme nam je pomagala gorskareševalna služba, ki je s pomočjo svojeopreme spravila po pobočju sedežnice tudinašo. Ob prihodu nas je čakala vest, da jepoškodovan nekdo, ki je med popravilompadel z droga sedežnice. Po »mukotrp-nem« vzponu nas je pričakalo več kot pri-jetno presenečenje. Ocena GCS ni bila mo-goča, poškodovani je bil namreč delavec iztujine – Romun, ki ni govoril nobenegadrugega jezika, prav tako kot nihče od pri-sotnih. Edino, kar je ekipa ugotovila, jebilo, da je pri zavesti in da težje diha, vzrokpa je bil velik kos železne palice, ki mu ještrlel iz zgornjega dela hrbta. Najslabšepa je bilo, ker opreme ni bilo na kraju do-godka, ekipa pa je bila zelo izmučena. Po-licija je povedala, da ima gorska reševalnaslužba težave s svojo opremo, tako da svazdravnico pustila s poškodovancem, midvapa sva se morala spustiti približno 50 me-trov po izredno strmem pobočju poopremo ( reanimacijski nahrbtnik, zaje-malna nosila z univerzalno oporo za glavo,pasovi, aspirator, respirator, monitor EKG,travmatološki kovček ) in jo prinesti nakraj nesreče. Potrebno je bilo stabiliziratitujek, oskrbeti odprti zlom goleni, ga pra-vilno imobilizirati na zajemalna nosila. Pokončanem delu smo morali izpolniti pro-tokol, opisati transport in delo med samimtransportom, pospraviti opremo in jo čimhitreje odnesti nazaj v dolino. Za celotnoizvedbo vaje smo imeli 20 minut časa. Takoj ob vrnitvi do RV so nas napotili na-prej, kjer pa nas je že čakal tako imenovanrezervni scenarij – prometna nesreča stremi poškodovanimi. Dva lažje poškodo-vana sta že bila zunaj vozila, eden pa jeimel težko poškodbo glave, zlom stegne-nice, bil pa je tudi nezavesten, ukleščen vvozilo nad prepadom ( dobesedno nadmanjšo sotesko ). Takoj je bilo treba zah-tevati pomoč policije in gasilcev. Glede nastanje poškodovanega smo ga hitro izvle-kli iz vozila, pri čemer smo prosili za po-moč gasilce, ki so tudi v realnih situacijahizredno uporabni, saj se izredno dobrospoznajo na te stvari. Sledila je intubacijas predhodno uporabo relaksanta, priklop

na respirator, imobilizacija na zajemalnanosila, opis transporta, izpolnitev prote-kola. Med oskrbo težje poškodovanega jeza druga dva poškodovanca skrbel eden odgasilcev, ker nista bila vitalno ogrožena. Četrti scenarij je prikazoval naključnegasprehajalca. Ta je našel žensko, ki je na tre-buhu ležala v potoku in ni kazala znakov ži-vljenja. Takoj jo je bilo treba prenesti iz po-toka (pravega, da ne bo pomote ), pulza nibilo čutiti, pa tudi dihala ni več. Sledilo jepredihavanje z balonom, medtem pa smoopazili dve škatli dormicuma, ki sta ji gle-dali iz žepa. Sodniki so od ekipe pričakovaliin ocenjevali, da jo bomo pravilno prinesliiz potoka, obrnili na hrbet, reanimirali,

ogreli, med vsem tem pa ugotovili tudi hi-poglikemijo, izpeljali postopke imobiliza-cije, transport in postopke med njim, izpol-nili protokol ter pospravili opremo. Nato smo dve uri počivali, ob 20.30 pa seje začel scenarij masovne nesreče- le-talska nesreča. Udeleženih je bilo 33 ljudioziroma poškodovanih. Po triaži je bilo 9mrtvih – črni sektor, 9 težje poškodovanih– rdeči sektor, 8 lažje poškodovanih – ru-meni sektor in 7 ljudi z manjšimi praskamiin odrgninami – zeleni sektor. Vsi udele-ženci oziroma poškodovanci so bili izrednodobro maskirani, tako da je bilo takoj obprihodu videti večino njihovih poškodb.Ekipe so vzpostavile triažno mesto, dolo-čile glavnega zdravnika, dva triažna zdrav-nika, koordinatorja prevozov. Sodelovalo jetudi večje število gasilcev in policija. Vse tonaj bi se dogajalo 35 minut, tako da se jezadeva čim bolj približala realni situaciji,kar je organizatorju v vseh pogledih tudi

uspelo. Sam scenarij je požel veliko pohvalin nekaj pozitivne kritike. Glavni »krivec«za zamisel in izvedbo tega scenarija paje bil vodja RPLJ Andrej FINK, univ.dipl. org., dipl. zn..V soboto dopoldan so sledila predavanja inučne delavnice, popoldan pa zopet tekmo-valni del z dvema scenarijema iz interni-stike – v obeh primerih je bila reanimacija.Zvečer je sledila slavnostna večerja in»manjša« zabava do jutra. V nedeljo smo se (v konvoju) peljali v Slo-venske Konjice in skozi samo mesto, sledil jeogled vinske kleti in razglasitev rezultatov. Objavili so prvih pet mest. Na velikoveselje sta bili med temi petimi ekipami

imenovani obe naši ekipi. Na začetku inna koncu! Najprej peto mesto: PHELjubljana #1. Brezovnik, Plahutnik,Kmet. Sledilo je nekaj težkega pričako-vanja in eksplozija veselja ob razglasi-tvi zmagovalca . Prvo mesto: PHE Lju-bljana #2, Čreslovnik, Hribšek, Rogelj. Uspeh ekipe je bil popoln in tudi najboljšido sedaj! Prvo in peto mesto sta izrednovelik dosežek na tem tekmovanju, kjer sepomerijo res izredno močne in enako-vredne ekipe. Branilci naslova najboljšeekipe pa bodo drugo leto spet prišli, saj sopoleg pokala za 1. mesto dobili še pre-hodni pokal, ki ga bodo poskušali zadržatiše za eno leto. Torej: »Gremo, gremo,gremo ,gremo!«

Izredna pohvala pa velja organizatorju, kije vrhunsko pripravil tekmovanje, in vsemstatistom, ki so svojo nalogo opravili večkot odlično!


utrip UKC

Kaj menijo o nasKlinični oddelek za hematologijo Inter-ne klinikeSpoštovano medicinsko osebje!Naše življenje je kot vrtiljak, ki ga lahko vrti-mo, kot si želimo, a ko vstopi v te že ute-čene smeri zahrbtna bolezen, se ti zdi, damoraš šele zdaj začeti, stopiti v boj z njo innarediti vse, kar je v tvoji moči.In v naši družini je bilo tako, da je bil šokob sami bolezni zelo velik, saj je nismo mo-gli kar tako sprejeti.. Začele so se vožnje napreglede v Ljubljano, končno smo dočaka-li tudi prve kemoterapije, kasneje še dvadruga ciklusa, vendar se je na koncu poka-zalo, da vse skupaj dolgoročno ni bilo učin-kovito. A kaj nam je ostalo drugega, kot dasmo zaupali strokovnosti vaših izrednihzdravnikov in pomagali s pozitivnim mišlje-njem. In res! Tukaj ste vi …Snežana, Aman-da, Tihi …Ne poznam vseh vaših imen, avem, da ste ekipa medicinskega osebja, kije lahko s svojim vedenjem in obnašanjem(tako do bolnika kot svojcev) vzgled kate-remu koli drugemu vašemu kolegu. Izdneva v dan delate v razmerah, ki so po mo-jem mnenju zelo težke. Delate z zelo tež-kimi bolniki, ki so ob svoji bolezni tako ve-seli vašega pozitivnega nasmeha, vaših be-sed, vaše dobre volje, da za trenutek kar po-zabijo na svojo bolezen. Saj čutijo vaš na-men, da bi pomagali bolniku in njegovimsvojcem. Izbrali ste poklic, ki sem ga smelspoznati z drugega zornega kota in do ka-terega čutim veliko mero spoštovanja inzaupnosti.V imenu vse naše družine se vam še enkratzahvaljujem za vso vašo pomoč, nasvete terza vse dobro, kar ste storili za našo mamo.Vem, da je čutila strah pred bolnišnico, ven-dar je ta po prvem obisku vašega oddelkaenostavno kar izginil. Človek dobi občutek,da je pri vas vedno dobrodošel, in da vse to,kar delate, počnete s spoštovanjem in v že-lji, da bi pomagali človeku v težki situaciji.Vsem skupaj vam želim vse dobro na vašipoti, tako v poslovnem kot osebnem življe-nju, še naprej pa veliko mero poguma in an-

gažiranosti pri zdravljenju bolezni. Ostani-te taki, kot ste, ker ste najboljši, saj spoštu-jete človeka in mu pomagate. Hvala za izkazano pomoč in sočutje!

Družina Forjanič

Klinični oddelek za ginekologijo Gine-kološke klinikeNajprej lep pozdrav! Rada bi pohvalila KOza ginekologijo v UKC Ljubljana, kjer sembila pred kratkim hospitalizirana in operi-rana. Rečem lahko le, da so bili vsi: zdrav-niki, zdravnice, sestre, dežurne sestre na in-tenzivni negi in celo čistilke zelo prijazni inustrežljivi, pripravljeni svetovati, pomaga-ti … Skratka, bili so se pripravljeni pogovar-jati z bolniki, kar meni osebno zelo velikopomeni, verjamem pa, da še marsikomudrugemu. Res iskrene pohvale!

Mirjana

Klinični oddelek za pljučne bolezni inalergije Prejšnji teden so me zaradi resnega suma,da gre pri meni za sarkoidozo, urgentno na-potili na polikliniko, in sicer na KO za plju-čne bolezni in alergije. Rada bi pohvalila delo in odnos gospe dr.Terčelj, ki je bila moja zdravnica, ter vse nje-no medicinsko osebje, saj so bili do menezelo korektni in prijazni. Poleg tega je bilonjihovo delo učinkovito, njihov odnos domene pa tak, kot si ga človek v moji situa-ciji želi. Menim, da bi morali imeti več zdrav-nikov in osebja s takim odnosom do delain do pacientov.

Klara Kovač, univ. dipl. iur.

Klinični oddelek za otroško kirurgijo inintenzivno terapijoDne 17. 8. 2009 smo ob 21. uri obiskaliZdravstveni dom na Metelkovi ulici v Lju-bljani, ker je moj sin Tilen začel zvečer to-žiti o hudih bolečinah na desni strani.Prejšnjo noč je močno bruhal, zato smo po-mislili na vnetje slepiča in se odločili za obiskdežurnega zdravnika. Ker je laboratorijski

izvid kazal znake vnetja, nas je dr. Rusovanapotila na Oddelek za otroško kirurgijo vUniverzitetni klinični center. Sprejela nas jemedicinska sestra, katere imena, žal, ne vem,vendar pa je bila izredno prijazna. Prijaznose je pogovarjala s Tilnom. Tilna je pregle-dal dr. Miha Petrič, ki se je z njim od prve-ga trenutka pogovarjal, kot da sta najbolj-ša prijatelja. Ves čas se je šalil in poskrbel,da se je otrok dobro počutil. Dr. Petrič si jevzel čas, da mi je podrobno razložil, zakajje prišlo do bolečin. Dal mi je tudi navodi-la za naprej in pregnal mojo slabo vest, dajih motimo, čeprav v bistvu primer sploh nibil tako nujen. Tilen je moral še na klistira-nje. Opravila ga je sestra, ki je bila prav takoprijazna in se je z njim pogovarjala, kot daje njen mlajši bratec, zato tudi ta neprijet-na zadeva ni bila preveč zoprna.V strokovnost naših zdravstvenih delavcevsama sploh ne dvomim, ker za to nimam ra-zloga, sta me pa resnično pozitivno prese-netila njihov topel, človeški odnos in razu-mevanje. Niti trenutka med našim obi-skom nisem imela občutka, da jim krademodragoceni čas med nočnim dežurstvom, sajsi predstavljam, da so imeli že brez nas do-volj dela. Največ o njihovem odnosu mor-da pove kar Tilnovo vprašanje na poti do-mov, koliko časa moraš hoditi v šolo, da po-staneš tak zdravnik, kot je dr. Miha.Vsem skupaj želim še veliko potrpljenja inuspehov pri nadaljnjem delu !

Marija Brlan

Zahvala vsemV petek, 2. 10. 2009, sem bil sprejet v UKCLjubljana, ker mi je odrezalo prst. Tu so meprijazno sprejeli in mi nudili strokovno po-moč. Rad bi se zahvalil vsem, ki so sode-lovali pri mojem zdravljenju, dr. DanieluKorenjaku, medicinski sestri Tatjani ??? ,rentgenologu in vsem, katerih imen, žal, nevem. Lepa hvala za strokovno in psihološko po-moč

Sašo Živič


v spomin

Slavica Veršnik, srednja medicinska sestra

25. 09. 1961 - 27. 09. 2009

V hladnem in turobnemoktobrskem dnevu smo vDragi pri Loškem Potokupospremili k večnemu po-čitku našo sodelavko, me-dicinsko sestro SlavicoVeršnik. Pretreseni smotežko verjeli, da bolezen vtako kratkem času terjaživljenje nekoga, ki je skozidolgo poklicno pot nego-val bolnike, jim lajšal bole-čine in trpljenje ter jihspodbujal in tolažil…

Slavica Veršnik je na svojopoklicno stopila leta 1980,

ko je začela delati na Kliničnem oddelku za kirurške infekcije, leta 1982pa se je zaposlila na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo. Odlikovali so jo klen značaj, dobra volja, optimizem, delavnost, za-nesljivost ... Izžarevala je človeško toplino, pozitivno energijo,zadovoljstvo, primerno mero hudomušnosti in humorja.

Nihče od sodelavcev ni prezrl tudi njene vloge matere, ki se jeskozi leta prepletala z likom medicinske sestre. Slavica je imela de-vet otrok. Obe vlogi terjata mnogo žrtvovanja, odrekanja, truda

ter ljubezni. Vedeli smo, da vloga mame v tako številni družinizahteva včasih skoraj nemogoče, česar pa Slavica v našem de-lovnem okolju nikoli ni izpostavljala, prav nasprotno. Njenoenergijo in veselje do življenja, družine in dela smo čutili vsi. Leredkokdaj smo slišali besede, ki bi nakazale, da so tudi v njenemživljenju ure in dnevi, ko so na njeni poti postavljene ovire, ki sood nje zahtevale dodatne skrbi in napore.

Slavica je rada prihajala na delo in s svojim odnosom ter z vede-njem predstavljala lik medicinske sestre, kakršnega si bolniki naj-bolj želijo. Humanost, ohranjanje dostojanstva, prijaznost in de-lavnost so vrednote, ki jih je Slavica skoraj 30 let vnašala vbolnišnično okolje. Njen pozitivni odnos do življenja nasploh seje odražal tudi v odnosu do sodelavcev in bolnikov. S svojstvenimnačinom je znala prisluhniti bolnikom, jih potolažiti in spodbu-diti. Imeli so jo radi, kot smo jo imeli radi tudi mi, njeni sodelavci.Njena bolezen nas je presenetila in pretresla, a vendar nismo pri-čakovali njenega odhoda.

Žalostni smo se poslovili od nje. Pogrešamo jo.Hvaležni smo ji za vse, kar je delila z nami. Ponosni smo, da smodel poti prehodili z njo.

Kolektiv Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, Zaloška 7

Premogovnik Velenje je Pediatrični kliniki podaril pitnik AquaVallisPremogovnik Velenje je Pediatrični kliniki UKC Ljubljana slo-vesno predal pitnik iz programa AquaVallis, ki so ga razvili vHTZ Velenje, največji povezani družbi Premogovnika Velenje.V imenu Pediatrične klinike je zbrane pozdravila poslovna di-rektorica Diana Cesar Plaz, v imenu Premogovnika Velenje papomočnik direktorja HTZ Velenje Janko Lukner. Pitnik je Pedia-trični kliniki izročil Ligi, maskota Premogovnika Velenje. V do-brodelni akciji je sodelovalo tudi Društvo šaleških likovnikoviz MO Velenje, ki je kliniki ob tej priložnosti namenilo sliko PikeNogavičke. Podarila pa jo je kar sama Pika Nogavička, zašči-tni znak največjega otroškega festivala v Sloveniji – Pikinegafestivala, ki se že 20 let zapored odvija v Velenju.

HTZ Velenje z omenjenim programom AquaVallis posega napodročje pitne vode oziroma čiščenja vod, pri čemer s pomočjofiltrov, izdelanih na osnovi nanotehnologije, iz vode odstra-

njujejo viruse, bakterije in težke kovine. Za to akcijo so se odlo-čili zaradi težav, ki jih je Pediatrična klinika v preteklosti žeimela zaradi prisotnosti legionele v vodi. Pitnik so v HTZ Ve-lenje razvili v sodelovanju s partnerjema iz Tomska v Rusiji –z Inštitutom za napetostno fiziko in raziskavo materialovISPMS in s podjetjem AQUAZONE LTD – ter s Kemijskim inšti-tutom v Ljubljani (pri izdelavi testov in analiz) in z Zavodomza zdravstveno zavarovanje v Celju (pri testiranju vzorcev).

Kakovost filtracije so v HTZ Velenje preverili v Kemijskem in-štitutu v Ljubljani in zagotovljena je bila 99,999999- do celo100-odstotna čistost vode. Nanofiltri odstranjujejo vse delce,bakterije in viruse na elektrostatičnem principu. Zelo so pri-merni za filtracijo vode pri zunanji uporabi (pohodniki, vojska),v gospodinjstvih in industriji.



preberite

Barba Štembergar Zupan

Trenutek, ko se let 30-letnica Kulturno-umetniškega društva Kliničnega

Kulturno-umetniško društvo KC in MF se je 10. novembra 2009 obsvoji 30-letnici predstavilo na prireditvi za bolnike, in sicer v raz-stavišču Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Ker imajov svojem društvu nad 500 članov, so se odločili, da bodo jubilejproslavili v dveh delih: v razstavišču UKC se bodo predstavili članilikovne, folklorne in šahovske sekcije, na zdravniškem koncertu vSlovenski filharmoniji, 4. decembra 2009, pa njihovi številni glas-beniki. Slavnostno prireditev je (kot skoraj vse ostale) vodila zdrav-

nica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predsednica KUD-a. Nesmemo spregledati njene vloge ob dejstvu, da že več kot polovicodelovanja KUD-a (od 1993) prav ona vodi, povezuje in usklajujedelovanje vseh sekcij znotraj društva, pridobiva zadostna sredstvaza njihovo delovanje, organizira in vodi prireditve … Zagotovo siob tem zasluži kaj več kot le stisk roke, saj sama ni pozabila ome-niti in se zahvaliti za aktivnost vsem, ki so tako ali drugače zazna-movali KUD ali pomagali pri njegovem delovanju.Slavnostni razstavljavec in govornik je bil prof. dr. Anton Do-lenc, ki je bil tudi ustanovni član društva in njegov prvi predsed-nik (1979-1982). Opisal je nastanek KUD-a, okvirno imenovalustanovne člane, njihove zasluge in pobude, začetke delovanja,opisal je svoje ustvarjalne kolege. Z zbranimi je delil čudovita raz-

mišljanja o zagonu, obsegu in veličini društva ter povedal, kakomu je njegov nekdanji predstojnik akad. Janez Milčinski priznal,da je bil s svojo energično naturo sposoben celo mrliče pripravitik plesu. Prav takšno naravo pa ima po njegovem mnenju tudi prof.Zvonka Zupanič Slavec, KUD-ova predsednica. Poleg besed nas jeprof. Dolenc očaral tudi s svojimi slikami, ki so prostor napolnilez mehkobo nežnih barv, z motivi gracioznih žen in skoraj pravlji-čnih krajin. Svojstven slikarski način čutnega in miselnega izra-žanja je prof. Dolenc predstavil že na več kot 100 samostojnih inskupinskih razstavah doma in na tujem, tokrat pa je razstavišče

Z odraščanjem, nabiranjem let in izkušenj se naše dojemanje okolja spremeni. Glasba, odnos do narave, giban-je, trenutki prostega časa, vse to dobi drugačno vrednost, naše potrebe spremenijo vrstni red … Sproščujočedoživljanje lepih zvokov, radosti druženja ob plesu, lepote in utrinki iz narave nam puščajo globlje vtise, vred-note prostega časa pa tako dobijo večji pomen. Praznovati začnemo obletnice …

Ustanovni član KUD-a in spodbujevalec njegovega glasbenegaživljenja ter aktivni pianist prof. dr. Pavle Kornhauser, dr. med.,predsednik KUD-a med leti 1988 in 1993.

Ustanovni član Likovne sekcije in prvi predsednik KUD-a (1979-1982) prof. dr. Anton Dolenc, dr. med.

Vedrine polno vzdušje med zbranimi, ko so ob jubilejnem sreča -nju obujali spomine na začetne dni.


preberite

zapolnil s 50 oljnatimi slikami. Prof. Dolenc je edini slovenskizdravnik, ki je (že od leta 1966) član Društva likovnih umetnikovSlovenije.Slavnostnemu govorniku so z nagovori sledili: generalni direktorUKC mag. Simon Vrhunec, dekan Medicinske fakultete prof. dr.Dušan Šuput, glavna medicinska sestra UKC Erna Kos Grabnar,predstavnica donatorjev prof. dr. Bojana Beović, predsednik li-kovne sekcije doc. dr. Tone Pačnik (ki je napovedal, da bodo naj-višja priznanja za likovne dosežke poimenovali po pokojnem ra-diologu prof. dr. Ludviku Taboru, soustanovitelju likovne sekcije),pa likovni terapevt Jano Milkovič, prvi predsednik Likovne sekcije,ki je razstavišče poimenoval kar »mali hram poglobljene intime«.Kulturni del programa so oblikovali KUD-ovi folkloristi, imenovani

COF. Letos mineva že 27 let, odkar so začeli plesati pod vodstvomortopeda doc. dr. Fedorja Pečaka, takratnega predsednika KUD-a (1982-1986), in v tem času so obrabili kar precej čevljev. Sku-pino sestavljajo člani zrelih let, ki s plesom vzdržujejo kondicijoin vitalnost. Osemintrideset plesalk in plesalcev ter štirje glasbe-niki so tisti, ki s svojim nastopom dvignejo temperaturo in vzdu-šje, kjer koli se pojavijo. Plešejo plese skoraj vseh slovenskih po-krajin. Vzorno oblečeni, poskočni in srčni so sukali pete, vriskali,pozdravljali s klobuki in z navihanimi pogledi … Pevke ljudskih pe-smi Cintare zdravilno vplivajo na svoje poslušalce, kot vpliva ze-lišče tavžentroža na bolnika. Cintara je eno od ljudskih imen zatavžentrožo, predvsem pa ime KUD-ove pevske narodoslovne(etno) skupine, ki je na nastopih za bolnike v UKC še posebej za-

želena. O njih so kritiki zapisali, da izkazujejo razumevanje po-ustvarjalnosti ljudskega glasbenega izročila v smislu načina iz-vedbe in repertoarja, odlikujejo jih glasovne sposobnosti, ubranostv petju in razumevanje glasbene estetike poustvarjanja ljudskegapevskega izročila.Jubilejna prireditev, kjer je predsednica izpostavila žlahtno sode-lovanje z ustanoviteljem UKC, njegovimi različnimi službami za re-zervacijo prostorov, s tehnično podporo prireditvam, z bolnišni-čno kuhinjo, s službo za prostovoljce in z drugimi, je pokazala, daje kultura v UKC presežnega pomena, dodana vrednost, ki je ni-majo drugod po svetu, in pomembno prispeva k humanizaciji me-dicine v zdravstvu. Naj KUD-ova pot do Abrahama ne bo prevečvijugasta! Vivat!

ni časi zlijejo v letacentra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher

Čvrsti podporniki KUD-a so predstavniki ustanoviteljev, gener-alni direktor UKC mag. Simon Vrhunec, dekan Medicinske fakul-tete prof. dr. Dušan Šuput, dr. med., glavna medicinska sestraUKC Erna Kos Grabnar. Tudi akad. Boštjan Žekš v svojih funkci-jah tesno podpira KUD-ovo delo.

Zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dolgo-letna KUD-ova predsednica (od 1993) in njegova gonilna sila.

Ortoped doc. dr. Fedor Pečak, dr. med., predsednik KUD-a medleti 1982 in 1986, začetnik folklornega plesa v KUD-u.


utrip UKC


Branko Frece se je upokojil

Z delom je začel na Kliniki za otorinolaringologijo, ki je takratimela svoj fotolaboratorij. Ko so na Zaloški 7 zgradili osrednjostavbo UKC Ljubljana, se je preselil v kletne prostore fotolabora-torija, kjer je ostal vse do upokojitve.

Včasih so črno-bele fotografije izdelovali ročno v temnicah, ki sobile na vseh lokacijah, kjer so delali fotografi, preden se jih je ve-čina preselila na Zaloško 7.

Branko se bo z veseljem spominjal dela v UKC Ljubljana, saj je hva-ležen prav vsem, ki so mu v letih službovanja pomagali, ko je imelkar nekaj osebnih težav. Pomagali so mu, da si je uredil bivanje,pomagali so mu pri zdravljenju …

Jolanda Kofol, ki je bila njegova predpostavljena, je na kratkem inprijetnem poslovilnem srečanju s sodelavci med drugim rekla :»Branko, ne bom prav dolgo govorila, saj smo si vse povedali karsproti.«

Branko pa je pripom-nil: »Vsi pravijo, da jeslužba tvoj drugi dom.Jaz sem se v službi po-čutil kot doma in semse zato tudi tako ob-našal …«

Za sodelavce je pri-pravil malico, nato pasmo se do solz na-smejali, ko je obujalspomine na svoje deloin na dogodivščine vUKC Ljubljana.

Solzen pa je bil tudiBranko, saj mu je so-delavec Ivan Mori pri-pravil prisrčno če-stitko ob odhodu vpokoj, podarili pa smomu tudi podaljšan vi-kend v Čateških topli-cah.

Branko, uživaj v popotovanjih po Sloveniji, ki si jih boš privoščilv pokoju. Uživaj v branju knjig in reševanju križank, ko pa si bošnabavil nov fotoaparat (starega so mu letos ukradli iz prostorovUKC Ljubljana), pa tudi v fotografiranju.

Branko Frece se je daljnega leta 1973 v UKC Ljubljana zaposlil kot fotograf. Novembra letos je izpolnil pogo-je za upokojitev in se poslovil od aktivnega službovanja.

Spodbudne misliSo dnevi,

so leta in

so pomladi,

ko se imamo preprosto radi.

So trenutki,

ko je treba na novo začeti,

in so ljudje,

ki jih je potrebno

preprosto objeti.

Ta svet je lep,

če nekomu nekaj daš.

Ta svet je lep,

če nekoga rad imaš,

če stisneš roko komu,

ki ga kaj boli.

Ta svet je lep,

če si človek do ljudi.

V zahvalo svojci pacienta sKliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo.

Revija in knjižica

V skrbi za vaše zdravjeRevijo V skrbi za vaše zdravje najdete v lekarnah in zdravstvenih domovih. Tema tokratne številke je motnja erekcije. Knjižice so v tiskani obliki na voljo pri vašem splošnem/družinskem zdravniku. Celotna zbirka V skrbi za vaše zdravje je objavljena tudi na spletni strani www.krka.si.

905-2009 Interno Monitor Utrip.pdf 11/27/09 4:09:00 PM

srečno 2010

Documents