barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

petek, 14. januar 2011, letnik X / št. 1 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Nadzirali bodo sami sebePostojnski ob~ inski svetniki so na za~ etku mandata razdelili kadrovsko poga~ o in predstavnike imenovali tudi v sedem~ lanski nadzorni odbor ob~ ine. Nekateri opozicijski svetniki so sestavo slednjega ocenili zelo kriti~ no. str. 6

Na potezi je športna dvoranaBloški ob~ inski svetniki so brez pripomb potrdili uravnotežen osnutek letošnjega prora~ una, težak dobra dva milijona evrov. S temi sredstvi se bodo lotili tudi gradnje športne dvorane. str. 6

Izbrali so športnika letaOb koncu minulega leta je postojnska Športna zveza najboljšima športnici in športniku ob~ ine Postojne, Nini Kova~ i~ in Marijanu Nagodetu, podelila priznanje. str. 11

Regijske kulturne diagonaleV prvi številki novega leta smo se pogovarjali s Sašo Pivka, specialno pedagoginjo iz Cerknice. S svojim društvom pomaga afriškim otrokom s posebnimi potrebami. Predstavljamo tudi Klaro Kostajnšek, raziskovalko tkanin, ki š~ itijo pred škodljivim UV sevanjem.

Iz vsebine:

V središ~ u smo se razgledali po regiji in prešteli javne zavode, se pozanimali, kaj združujejo, kdo jih ustanavlja in kdo financira. Pristojne sprašujemo, ali so sami sebi namen ali nujno potrebni in kako je s propadlim pivškim Centrom za obnovljive vire energije in varovanje okolja, Covevo, ki ga je pred dvema letoma ustanovila vlada z namenom ~ rpanja energije iz obnovljivih virov za javni sektor, ter nadaljujemo ~ rno zgodbo o Notranjskem muzeju. Uspešno zgodbo pa piše javni zavod za kulturo in turizem Grad Snežnik, ki se je preselil v Lož.

Trg dela pretresa nova zakonodaja

Jih je res preve~ ?

9

Pravi manager mora biti tudi humanist

10

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Društvo Abaana za otroke v Ugandi

13

Postojna, 11. januar – Ministrstvo za okolje in prostor je v za~ etku meseca razgrnilo osnutek dr-žavnega prostorskega na~ rta (DPN) za Osrednje vadiš~ e Slovenske vojske Postojna, v teh dneh pa so se že zvrstile javne obravnave. Ministrstvo za obrambo (Mors) želi z dokumentom posodobi-ti in urediti vadiš~ e, ~ emur ne nasprotuje tudi lo-kalna skupnost, ima pa številne pomisleke glede nekaterih predlaganih rešitev. Pripombe je sicer mogo~ e oddati še do 2. februarja.

Širitev preve~ agresivna?

Po~ ek in Ba~ bosta po novem poveza-na z obsežnim varno-stnim obmo~ jem, voja-ška prisotnost se bo zato mo~ no pove~ ala. Predvi-deno je namre~ strelja-nje s Po~ ka na Ba~ oziro-ma obratno. Na vadiš~ u naj bi bilo novo streliš~ e za streljanje s protiokle-pnimi sistemi spike na Vla~ nem pod Sveto Tro-jico, ki zahteva varno-stni pas v krogu najmanj pet kilometrov, predvide-ni sta tudi lokaciji za vo-jaška brezpilotna letala, ki pa po pojasnilih Mors nista letališ~ i, pa~ pa iz-ravnane travnate površi-ne za urjenje z maketa-mi letal. Pri deponiji pod železnico je predvideno obmo~ je za odmetava-nja nebojnega tovora iz

zraka. Vadiš~ e se širi tudi na obmo~ je Kali~ a, kjer naj bi se razvijala celole-tna turisti~ na dejavnost, a to bi takšna ureditev ogrozila.

Odškodnina premajhnaV Krajevni skupnosti (KS) Prestranek, katere vasi le-žijo tik pod vadiš~ em, za-radi predvidenih številnih zapornic okrog vadiš~ a, prebivalce zanima, ali bo gibanje za pohodništvo, lovstvo, kolesarstvo še bolj omejeno. »Pri~ aku-jemo, da se bo SV z lo-kalnim prebivalstvom do-govorila o to~ nem številu dni na leto, ko bo zapi-rala varnostno obmo~ je,« je poudaril Andrej Poljšak, predsednik KS Prestra-nek, in dodal, da bodo

2 3 4

Številni pomisleki javnosti ob razgrnitvi osnutka DPN za Osrednje vadiš~ e Slovenske vojske Postojna

lastniki zaradi omejene rabe in dostopa do par-cel zahtevali odškodnine. V postojnskem odboru LDS so opozorili, da je treba odškodnino, ki jo ob~ inam pla~ uje država, nujno pove~ ati in to tudi zakonsko urediti, ne pa da je predmet letnih do-govorov med ministri in župani.

V pivški ob~ ini so za-skrbljeni predvsem za-radi širitve varnostnega

obmo~ ja med Po~ kom in Ba~ em, ki obsega tudi pivška presihajo~ a jezera. »Nesprejemljivo je, da bi bila to ovira turisti~ nemu razvoju,« je poudaril žu-pan Robert Smrdelj. V na-ravovarstvenem društvu Drobnovratnik pri~ akuje-jo jasne odgovore glede dodatnih obremenitev okolja.

Na klju~ ni pomislek prebivalcev, ali bo po sprejemu DPN obmo~ je

postalo vadiš~ e sil Nato, na Mors odgovarjajo, da na tem obmo~ ju niko-li ni bilo in tudi ni pred-videno nobeno vojaško oporiš~ e. »Navzo~ nost na poligonu ne bo ni~  ve~ ja kot zdaj,« zagotavljajo.

O problematiki bomo podrobneje pisali v na-slednji številki novic, 28. januarja, osnutek DPN za vadiš~ e pa bo razgr-njen še do 2. februarja. Veronika Rupnik

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Ministrstvo za obrambo mora posodobitev infrastrukture na obmo~ ju osrednjega vadiš~ a Slovenske vojske pripraviti, ker to ne ustreza ve~ standardom in merilom Nata.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rAlenka Bev~ i~

Tresla se je gora, rodila se je miš

Tako bi lahko rekli za številne javne zavode, ki jih v tej deželi ustanavljajo bodisi ob~ ine bodisi država, ali pa kar oboji hkrati in kakopak

tudi naš konec pri tem ni izvzet. Spomnim se samo pompoznih besed, ki so jih pred že skoraj tremi leti ob ustanovitvi natresli predstavniki ob~ ine in države s takratnim okoljskim ministrom Podobnikom na ~ elu, ko so ustanavljali Covevo. Pivka se je takrat malodane znašla v samem središ~ u sveta, vsaj kar se naprednih tehnologij v povezavi z obnovljivimi viri ti~ e, pa še za decentralizacijo državnih inštitucij so mimogrede poskrbeli. Spomnim se tudi skepse nekaterih ob~ inskih svetnikov, ki so na seji sveta malce obotavljivo spraševali, ~ e ne bo Covevo samo brezzobi tiger, ki ne bo imel nobene resne vloge pri uveljavljanju novih tehnologij, pa jih je župan potolažil, da so na~ rti dobri. Ampak ~ asi so bili takrat optimisti~ ni, idej v Pivki itak nikoli ne zmanjka in konec koncev, ~ e drugega ne, par zaposlenih ve~ bi Pivka le imela, kakšen denar pa bi se iz Evrope menda tudi dalo potegniti. In potem je Covevo neslavno propadel, država je nespametno zmetala skozi okno kar nekaj denarja, vlada pa v Ljubljani ustanovila službo za podnebne spremembe ter se naredila neumno, ko jo je kdo povprašal, kaj se vendar gre. Prav tako je neslavno propadel postojnsko-pivški Zavod za turizem, ki je najprej obetal, da bo v obeh ob~ inah postavljal nove mejnike v turizmu, potem pa od tega ni bilo ni~ in kon~ alo se je tako, da je Pivka ustanovila svoj zavod. Verjetno bi se našlo še kar nekaj takšnih primerov in zdi se, da je ve~ ina takšnih in druga~ nih javnih zavodov, ki sicer zrasejo iz dobrih idej, na koncu sama sebi namen – seveda s ~ astnimi izjemami, ki dejansko tudi nekaj naredijo.

Druga zgodba so zavodi, ki mirno opravljajo svojo funkcijo, pa naj bo to na izobraževalnem, kulturnem, zdravstvenem ali še kakšnem podro~ ju že desetletja, in obi~ ajen smrtnik niti ne ve, da gre za javni zavod. Najve~ krat se o njihovem dejanju in nehanju niti ne sprašujemo, dokler se ne zaplete pri ustanoviteljih, pogosto zato, ker je teh preve~ , izvirni greh pa izvira še iz ~ asov, ko so se velike ob~ ine delile na nebroj manjših, in se za~ ne uresni~ evati tisti rek, da v španoviji še pes crkne, ali pa ker ob~ ine dobijo kakšno pametno idejo o združevanju. In je spet ogenj v strehi, novinarji imamo nekaj ~ asa snov za pisanje, to je pa tudi vse, kar lahko naredimo, mogo~ e pade še kakšna tožba, ker ho~ e nekdo z glavo skozi zid, na koncu pa vse potihne.

Cerknica, Logatec – Ve~ ina slovenskih ob~ in je poskrbela za to, da za podro~ je kulture in

ponekod tudi turizma skrbijo javni zavodi, ki so jih ustanovile ob~ ine same, o tem pa razmišljajo

tudi v Cerknici in Logatcu. Na~ in delovanja zavodov po Sloveniji je podoben, na~ in financiranja pa se od ob~ ine do ob~ ine razlikuje. V Cerknici jih vle~ e zgled Brežic, kjer ob~ ina financira najve~

tretjino stroškov, ki jih ima zavod, v Logatcu pa si podobnih zavodov še niso uspeli ogledati.

^e bo predlog Zakona o negospodarskih javnih službah

(ZNJS) upošteval pripombe in ~ e bo zakon sprejet, se glede na podatke

v Poslovnem registru Slovenije spremembe ti~ ejo tudi 39 zavodov z zasebno lastnino v Notranjsko-kraški

regiji, ki zaposlujejo 40 delavcev.

O zavodu tudi v Cerknici in LogatcuV Cerknici naj bi ustanovili zavod za kulturo in turizem, v Logatcu pa za kulturo, šport in turizem

Cerkniški kulturni dom že sodi pod okrilje ob~ ine, a župan Mar-ko Rupar si je že na za~ etku svojega mandata zadal, da pod eno streho spravi skrb za kultu-ro, turizem in mladino. Trenutno na ob~ ini razmišljajo o tem, na kakšen na~ in uresni~ iti to zami-sel, zato si ogledujejo delovanje podobnih zavodov po Sloveniji. Še najbolj se nagibajo k zgledu Brežic. »Ob~ ina bi dala le pro-stor in financirala le tista najbolj potrebna delovna mesta, ostalo bi moral zagotoviti zavod prek svojih projektov in programov,« je jasen Rupar. Zaveda se, da jutri Cerknica zavoda še ne bo imela, a se mu zdi pomemb-no, da ga ~ im prej ustanovijo. Zaposleni bi namre~ skrbeli za povezovanje kulturnega življenja v ob~ ini, zavod bi lahko bil tudi manjkajo~ i ~ len v verigi ponu-dnikov turisti~ nih storitev in dru-gih, ki si prizadevajo za razvoj turizma v ob~ ini. Nenazadnje pa bi bil zavod tudi prostor, v kate-rem bi svoje pobude in pri~ ako-vanja lahko izrazili mladi. Rupar je spomnil tudi na to, da bi taka institucija lahko kandidirala na številnih razpisih, tudi za evrop-ska sredstva. »Za take vsebine je na voljo še nekaj denarja,« je prepri~ an Rupar.

V Logatcu razmišljajo o zavo-du za kulturo, šport in turizem. Kot pravi župan Berto Menard,

Kako zasebni zavodi?

V javnosti, predvsem v nevla-dnem sektorju, je bilo veliko govora o izkoriš~ anju statusa zasebnih zavodov, ki jih je do sedaj urejal Zakon o zavodih, katerega naj bi po novem na-domestil ZNJS. Ministrstvo za javno upravo je konec poletja že predstavilo osnutek predlo-ga, za katerega je med drugim po navedbi Gorana Forbicija s Centra nevladnih organiza-cij (CNVOS) prejelo veliko število pripomb in dopolnil prav v zvezi z nesistemati~ nim urejanjem za-sebnih zavodov.

Posebno poglavje znotraj ZNJS so predlagali tudi na CNVOS-u. Goran Forbici, vodja dejavnosti na podro~ ju civilnega dialoga, je povedal, da je leta 2004 delova-lo 450 zasebnih zavodov, zdaj pa jih je prek 1000. Glede na to,

da so zavodi najpropulzivnej-ša oblika nevladnih organizacij in njihovo število vztrajno raste, so po besedah Forbicija težnje k ureditvi te oblike nujne: »Soo~ ali smo se s težavami pri poslova-nju in urejanjem zadev na nor-mativni ravni. Velikokrat so nas ena~ ili s podjetji, ko pa smo se zagovarjali, da gre vendar za nevladno in neprofitno dejav-nost, so nam o~ itali prav zakon, ki tega ni urejal na tak na~ in.«

Neprofitnost delovanjaZasebni zavodi so ena od oblik samoorganiziranja državljanov in civilne družbe, ki kot pravno urejene organizacije lahko pri-dobivajo sredstva za svoje po-slanstvo ne samo od države, ampak tudi iz zasebnih fundacij, iz naslova mednarodnih razpi-sov, prostovoljnih prispevkov in z izvajanjem odpla~ nih dejav-nosti. Po pravno-organizacijski obliki naj bi delovali nepridobi-tno, tako kot na primer sindikati, politi~ ne stranke, ustanove, ver-ske skupnosti. Širše gledano, so poleg društev in ustanov ena iz-

med oblik nevladnih organizacij. Po besedah Forbicija pa po slo-venskih ra~ unovodskih standar-dih še vedno ni mo~ ugotoviti, ali si je nekdo izpla~ al presežek, tako da ne moremo za vse za-vode trditi, da so neprofitne, ne-vladne organizacije. »Prav tako bo verjetno tudi držalo, da nih~ e ne nadzira, ali zavodi delujejo v skladu s svojimi temeljnimi akti,« še dodaja Forbici. Na vpraša-nje, kako je ta oblika urejena po Evropi, Forbici odgovarja: »Zaradi statusne oblike predstavlja uni-kum, nekaj podobnega je še na Poljskem. Nevladne organizaci-je so v tujini obi~ ajno društva in fundacije, v Angliji pa so nevla-dne organizacije celo podjetja, ki delujejo neprofitno ter prido-bijo status dobrodelne oziroma splošnokoristne organizacije. ^e pogledamo na zasebne zavode z vidika norm in meja delovanja, niso torej ni~ posebnega.«

Besedilo predloga še v pripraviNa Ministrstvu za javno upravo ne želijo javno komentirati do-bljenih pripomb, ker je besedilo

predloga še v pripravi. Povedali so, da bodo z besedilom, v ka-terem bodo nekatere od prejetih pripomb in predlogov upošteva-ne, seznanjeni vsi zainteresirani, prav tako pa bodo vsem posre-dovani odgovori na prejete pre-dloge in pripombe, po potrebi bodo izvedeni tudi usklajevalni sestanki s tistimi, ki so jim pri-pombe posredovali. Forbici pou-darja, da je pri predlaganem za-konu pomembno predvsem to, da bo zasebne zavode uredil na na~ in, da ne bodo ve~ razumlje-ni kot prikrita podjetja, temve~ kot del socialne in družbeno-ko-ristne ekonomije.

Sicer pa Notranjsko-kraška regija po številu nepridobitnih organizacij ne cilja visoko. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evi-dence in storitve jih je najve~ v Osrednjeslovenski regiji, skoraj 1900, Podravski skoraj 600 in Savinjski, kjer jih je nekaj nad 500. Notranjsko-kraška regija jih šteje 136. Zasebni zavodi pred-stavljajo kar 30 odstotkov vseh nepridobitnih organizacij v Slo-veniji. mg

Javni zavodiJavni zavodi opravljajo javno službo, ki zagotavlja blago ali stori-tve v javnem interesu in ni namenjena ustvarjanju dobi~ ka. Jav-no službo morajo zagotavljati trajno, nemoteno in pod enakimi pogoji za vse uporabnike. Zavodi lahko opravljajo poslanstvo upravnega zna~ aja ali t. i. storitvene dejavnosti v zdravstvu, šol-stvu, kulturi, znanosti, javnem obveš~ anju. Tako mednje štejemo šole, vrtce, knjižnice, zdravstvene domove, domove za ostarele in druge. Ustanovita jih lahko država ali ob~ ina, ki jim z usta-novnim aktom zagotovita poslanstvo in poslovno politiko.

Javni zavodi se financirajo iz ve~ virov. Sredstva za delovanje zagotavlja ustanovitelj, denar pa lahko dobijo tudi s trženjem blaga ali storitev, od sponzorjev, donacij, upravljanja s premože-njem, iz dopolnilnih dejavnosti in drugih virov. Ustanovitelj do-mov za starejše je država, ki jih tudi deloma financira, delovanje osnovnih in glasbenih šol, vrtcev, knjižnic in zdravstvenih domov pa finan~ no podpirata tako ob~ ina kot država. Denar za delova-nje in pla~ e zaposlenih v vrtcih in knjižnicah zagotavlja ob~ ina, za ostale omenjene zavode pa država, medtem ko jim ob~ ina sredstva nakazuje za materialne stroške obnove, gradnje in za nakup opreme. Financiranje zavodov za kulturo, šport, turizem in podobno je v celoti na ob~ inskih ramenih, a je obi~ ajno, da denar poiš~ ejo tudi sami: ali s projekti prek razpisov ali pa s tr-ženjem svoje dejavnosti.

si želijo najprej pogledati de-lovanje nekaterih drugih zavo-dov, da se bdoo lažje odlo~ ili, katere dolžnosti naj bi prevzel in na kakšen na~ in. »Želimo, da bi zavod povezal službe, ki že zdaj skrbijo za ta podro~ ja, in na ta na~ in nekako razbreme-nil ob~ insko upravo, obenem pa želimo zagotoviti, da uporabniki ne bi bili na slabšem.« Menard je prepri~ an, da bo zavod upo-rabnikom sposoben zagotovi-ti ve~ sredstev kot ob~ ina, saj se bo potegoval za sredstva na razli~ nih razpisih. »Do razpisa-nih sredstev bo prišel lažje kot posamezna društva, saj bo imel strokovnjake.« Ob~ ina naj bi za-gotovila zagonska sredstva, iz prora~ una pa bodo za delova-nje zavoda šla sredstva v enaki višini, kot jih zdaj namenja za podro~ ja kulture, športa in turiz-ma. »Prepri~ an sem, da bo za-vod ta denar le še oplemenitil.«

Petra Tr~ ek

Ruparjeva želja je, da pod eno streho spravi skrb za kulturo, turizem in mladino.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

»Ne posegamo v avtonomijo ob~ ine, ne moremo pa se strinjati, da v zadevi o dialogu ni bilo ne duha ne sluha,« pravi Majda Širca.

Matjaž Žnidarši~ , direktor zavoda, pred stavbo, v kateri je pisarna zavoda. Pred poletjem bodo v njej uredili še Turisti~ no-informacijski center.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 �V s r e d i š ~ u

Pivka – Poleti leta 2008 je vlada v Pivki ustanovila Center za obnovljive vire energije in varovanje okolja ali na kratko Covevo, kot soustanoviteljica pa je pristopila ob~ ina, ki je prispevala prostore Krpanovega doma. Namesto da bi se izpolnile obljube, da bo center v nekaj letih poskrbel, da bo ves javni sektor ~ rpal energijo iz obnovljivih virov, ta ni niti zaživel, projekt obnove prostorov se je ustavil na sredini, v teku pa so tudi tožbe zaradi nepla~ anih terjatev.

Postojna – Ob~ ina Postojna je, kot smo poro~ ali, Notranjskemu muzeju odvzela samostojnost in ga priklju~ ila k zavodu Znanje. Ob~ ina je tako izvršila svojo ustanoviteljsko pravico, a pri tem ni upoštevala opozoril stroke, zaposlenih, sveta Notranjskega muzeja in ministrstva za kulturo.

Loška dolina – Zavod je v letu 2007 z visokimi cilji, ki pa, kot trenutno kaže, ne bodo uresni~ eni, ustanovila Ob~ ina Loška dolina. Kot glavni namen ustanovitve zavoda so opredelili predvsem prevzem kompleksa gradu Snežnik v upravljanje, katerega lastnik je država.

Covevo zgrešen projekt vladeCenter za obnovljive vire energije in varstvo okolja nikoli niti dobro zaživel – vlado zgrešen projekt stal pol milijona – Krpanov dom ostaja gradbiš~ e

Država je z ustanovitvijo Cove-va želela spodbujati u~ inkovito rabo energije in širiti uporabo obnovljivih virov. »Vlada je z ustanovitvijo tega centra v Piv-ki naredila konkreten korak v smislu decentralizacije, saj je del svojih inštitucij preselila na teren in to v prostor, ki je ve~ let izražal ambicije za to,« je ob podpisu pogodbe o ustanovitvi

leta 2008 povedal takratni mi-nister za okolje in prostor Janez Podobnik. Javni zavod naj bi v nekaj letih pridobil pomembno vlogo pri uvajanju novih teh-nologij na podro~ ju energeti-ke, pospeševali naj bi ogreva-nje na biomaso, pridobivanje energije s fotovoltaiko, uveljavili elektri~ ne avtomobile in razvi-jali tehnologijo vodika, hkrati

pa bi bil tudi priložnost za uve-ljavljanje slovenskega znanja in ~ rpanje evropskih sredstev. Vršilec dolžnosti direktorja je postal Jure Leben, ki je najprej dobil nalogo, da na stroške dr-žave obnovi prostore v Krpa-novem domu. Ob~ ina Pivka je v center namre~ vstopila kot soustanoviteljica prav s prosto-ri, država se je obvezala, da bo center financirala iz državnega prora~ una, v katerem je bilo za Covevo v letu 2008 predvide-nih 330 tiso~ akov, leto kasneje pa še 440.

Od leta 2009 samo še navzdolZgodba se je za~ ela zapleta-

ti z novo vlado, ki v Pivki ni ve~ videla razloga za delova-nje javnega zavoda. »Vse sku-paj se je za~ elo dogajati, ko niso potrdili mandata direktor-ju od maja leta 2009 dalje in je center ostal brez zastopni-ka, posledi~ no pa niso šla na-prej niti pla~ ila za že opravljena dela,« je povedal pivški župan Robert Smrdelj. Center je kasne-je izpod okrilja okoljskega mi-nistrstva prešel pod ministrstvo za gospodarstvo, kjer zatrjujejo, da so bili postopki za ustanovi-tev sicer pravilni, vendar je bilo sprejetih ve~ slabih odlo~ itev, kot je ta, da je bil ustanovljen kot javni zavod, ki se v celoti fi-nancira iz prora~ una ter preveli-

ka zagnanost tistih, ki so center ustanavljali in že za~ eli delati z vsebinskimi projekti, preden so bili do konca izpeljani po-stopki ustanovitve. Z rebalan-som državnega prora~ una so kasneje zaradi krize zmanjšali tudi kvoto sredstev, namenjeno Covevu. »V za~ etku leta 2009 so na center za~ ele padati izvr-šbe in trenutno jih je za okrog sto tiso~ evrov,« pravi Smrdelj. Med drugim je zaradi Coveva z državo v tožbi tudi nekdanji v. d. direktorja Jure Leben, ki so ga kasneje zaposlili kot vod-jo novoustanovljene Službe za podnebne spremembe. Hinko Šolinc, ki je na ministrstvu za gospodarstvo zadolžen tudi za

Covevo, je sicer prepri~ an, da mora terjatve pokriti Covevo sam in sicer s svojim kapita-lom, kar naj bi bili prostori, ki jih je prispevala ob~ ina Pivka, vendar Covevo v resnici sploh ni lastnik prostorov, je pa la-stnik opreme, ki so jo nabavi-li in zdaj že nekaj let propada. Na koncu bo terjatve najverje-tneje morala pokriti država in znesek nedelovanja Coveva se bo zato zagotovo približal zne-sku pol milijona evrov, Pivki pa ostajajo nedokon~ ani prostori Krpanovega doma, ki naj bi bili po prepri~ anju župana zara-di posega države, približno 60 tiso~ akov manj vredni, kot so bili pred za~ etkom del.

Muzej v rokah ustavnih sodnikov?Ministrstvo za kulturo zaradi kršitev pri preoblikovanju Notranjskega muzeja napovedalo zahtevo za ustavno presojo – Ob~ ina Postojna: To je politi~ ni pritisk

Je torej ob~ ina kljub dejstvu, da je ustanoviteljica, šla preda-le~ ? Si je s priro~ nim argumen-tom racionalizacije podredila in posledi~ no tudi ogrozila muzej? V slovenskem prostoru primer si-cer ni osamljen, vendar obstajajo boljše in slabše prakse združe-vanj javnih zavodov.

Na Ministrstvu za kulturo (MK) pravijo, da sta ob~ ina in ob~ in-ski svet ravnala samovoljno, brez prehodnega usklajevanja, priprave analiz in preu~ itve po-sledic, zato nameravajo v skladu s svojo pristojnostjo zahteva-ti, da ob~ insko odlo~ itev preveri ustavno sodiš~ e. Na ob~ ini so prepri~ ani, da za to nimajo argu-mentov.

»^e našega opozorila ne bo-ste upoštevali, MK žal ne preo-stane drugega, kot da v zvezi z vsemi kršitvami v skladu s 64. ~ lenom zakona o državni upravi sproži postopek pred ustavnim sodiš~ em,« je v zvezi z ob~ in-skim sklepom o pripojitvi No-tranjskega muzeja napovedala ministrica za kulturo Majda Širca. V skladu z omenjenim ~ lenom lahko ministrstva nadzirajo zako-nitost aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti. ^e organ svo-jega predpisa ne uskladi z usta-vo ali zakonom, mora ministr-stvo predlagati vladi, da zahteva za~ etek postopka pred ustavnim sodiš~ em za oceno skladno-sti predpisa lokalne skupnosti z

Nov javni zavod nima strokov-nega sveta oziroma svetov za posamezne povsem raznoro-dne dejavnosti, svet zavoda pa

za podro~ je kulture in izobraže-vanja predvideva skupno zgolj enega predstavnika od šestih. »Kaj bo to pomenilo v prihodnje pri na~ rtovanju programov dela in dejavnosti, od katerih je od-visno državno sofinanciranje, je težko napovedati, vsekakor pa je verjetno, da bo pri kandidiranju za sofinancerska sredstva države prišlo do težav z izpolnjevanjem pogojev.« Zato so opozorili tudi na možnost prenehanja pogod-be o sofinanciranju, nenaza-dnje pa opozorilo, da bi glede na pomanjkljivosti odloka lahko prišlo celo do vra~ anja evropskih sredstev.

Ob~ ina si ne bo premislilaNa Ob~ ini Postojna so v svoj bran zapisali, da jim ni ~ isto jasno, katera stališ~ a ministrstva bi bilo treba upoštevati in da ministri-ca trditve, da je pripojitev muzeja

ustavo oziroma zakonom.

Širca: Nismo maš~ evalniNa MK so poudarili, da odlok nikoli in v nobenem delu ni bil usklajen s predstavniki MK in da ob~ ina s to izjavo grobo potvar-ja dejstva. »V kolikor bi namre~ prišlo do usklajevanja, bi bili predstavniki ustanovitelja jasno in nedvoumno opozorjeni na pomanjkljivosti preobrazbe,« pra-vijo na MK in zato izpostavljajo resne dvome glede delovanja in financiranja Notranjskega muzeja v prihodnje, ~ eprav je ministri-ca Majda Širca dejala, da ne želi izrekati nobenih maš~ evalnih groženj.

Na MK med drugim opozar-jajo, da kultura v celoti izgine iz na~ ina organiziranja javnega zavoda. Predstavljeni niso nobe-ni izra~ uni in primerjave glede financiranja in delitev sredstev.

Zanimajo se tudi za turizem

V tej smeri je bilo, po besedah Matjaža Žnidarši~ a, direktor-ja zavoda, vloženega kar nekaj napora, vendar pa se je izka-zalo, da bo z ministrstvom za kulturo, ki s kompleksom upra-vlja, težko vzpostaviti dogovor, ki bi privedel do uresni~ itve za-stavljenih na~ rtov, ki bi za Lo-ško dolino pomenil pomemben mejnik v razvoju turizma.

Glede na to dejstvo svo-je aktivnosti zato intenzivneje usmerjajo predvsem v povezo-vanje in vzpodbujanje turisti~ nih ponudnikov in širitev ponudbe na celotnem podro~ ju Loške do-line in Babnega Polja. Za~ etki in prvi odzivi so po Žnidarši~ evih besedah dokaj vzpodbudni. Drugi del njihove osnovne de-javnosti je organizacija kulturnih prireditev, predvsem v prostorih gradu Snežnik v dogovoru z Na-rodnim muzejem Slovenije, ki z

njim upravlja.Dejavnost zavoda v celo-

ti finan~ no pokriva ob~ ina kot ustanovitelj. Preko projekta LI-DER jim je v preteklem obdo-bju uspelo pridobiti tudi nekaj dodatnih sredstev. Vendar pa, kot je dejal direktor zavoda, je osnovni problem pridobivanja državnih in sredstev iz naslo-va Evropske unije predvsem v tem, da je potrebno imeti dovolj natan~ no pripravljene ustrezne projekte in zanje zagotovljen tudi dolo~ en del lastnih sred-stev. Sami zaradi premajhnih la-stnih sredstev trenutno ra~ unajo predvsem na manjše projekte. Nekaj jih imajo pripravljenih in vsaj z enim izmed njih bodo v letošnjem letu kandidirali na razpis za pridobitev evropskih sredstev.

Problem, s katerim so se v zavodu sre~ ali z za~ etkom leto-

šnjega leta je ob~ utno zmanj-šanje obsega programa javnih del. V zavodu so tako ostali brez dveh sodelavk. To za za-vod predstavlja precejšnjo te-žavo, saj bo na~ rtovane cilje, ki so si jih zastavili, z enim samim zaposlenim težje uresni~ iti. Si-cer delo, ki so si ga zastavili, poteka po na~ rtih. Z namenom promocije in prepoznavnosti so v letu 2009 registrirali blagovno znamko »V deželi ostrnic«, pod katero bodo ponudniki lahko tr-žili izdelke in storitve s podro~ ja Loške doline in Babnega Po-lja. V letošnjem februarju pa se izte~ e tudi nate~ aj za najbolj-ši turisti~ ni spominek, s katerim želijo še dodatno vzpodbuditi pove~ anje kakovostnejše po-nudbe na podro~ ju turizma.

Javni zavod za kulturo in turi-zem se je iz za~ asnih prostorov v pristavi gradu Snežnik preselil v novo stanovanjsko poslovno stavbo nekdanje mestne hiše v Ložu, kjer imajo pisarno. Pred za~ etkom turisti~ ne sezone pa Matjaž Žnidarši~ v teh prostorih napoveduje odprtje Turisti~ no-

informacijskega centra, kjer bodo obiskovalci – turisti lah-ko dobili osnovne informacije

o znamenitostih in ponudnikih v Loški dolini in Babnem Polju, tam pa bo mogo~ e kupiti tudi

spominke s tega podro~ ja. S tem pa bodo zagotovljeni tudi boljši pogoji za delo zavoda.

v neskladju z zakonom oziroma ustavo, ni utemeljila. Grožnjo z ustavno pritožbo zato smatrajo predvsem kot javen politi~ ni pri-tisk na ob~ ino. »Tudi ministri~ ine grožnje z ustavitvijo sofinancira-nja so neutemeljene in o~ itno predstavljajo politi~ ni pritisk na izvirne pristojnosti ob~ ine. Mi-nistrica mora v zvezi s sofinan-ciranjem odlo~ ati izklju~ no na podlagi kakovosti prijavljenih programov, ki jih bo prejela od preoblikovanega zavoda,« pra-vijo na ob~ ini. Prepri~ ani so, da bo Notranjski muzej s preobliko-vanjem okrepil svoj položaj, se lahko preselil v nove prostore in zbirke predstavil javnosti. Pravijo, da bodo poskrbeli za zakonito delo zavoda, MK pa o~ itajo, da je bila njihova podpora za prenovo stavbe muzeja preskromna. Kot še dodajajo, sprejete odlo~ itve ni ve~ mogo~ e spremeniti, ker za to ni formalne osnove.

Veronika Rupnik

Alenka Bev~ i~

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: B

ORU

T KR

AŠEV

EC

Borut Kraševec

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011V s r e d i { ~ u�

A k t u a l n o v r e g i j i

Pivka – Spor glede delitve dobi~ ka Kraških lekarn med ob~ inama Pivko in

Postojno se je vlekel od leta 2008. Kraške lekarne so namre~ 1,4 milijona dobi~ ka

iz preteklih let nakazale samo starim ob~ inam ustanoviteljicam, ker je novi odlok

o ustanovitvi za~ el veljati šele po izpla~ ilu ob~ inam. Medtem, ko so se ob~ ine, ki so nastale iz nekdanje ob~ ine Sežana, brez težav dogovorile, pa se je med Pivko in

Postojno zapletlo.

Pivka – Ob~ ina Pivka bo tudi ta mandat imela dva podžupana. Robert Smrdelj je za svoji desni

roki izbral Borisa Rebca in Andreja Godino.

Pivka s tožbo do dobi~ ka Kraških lekarnDobi~ ek iz Kraških lekarn razdeljen samo med ob~ ine Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana – Piv~ ani svoj delež terjali od Postojne

Kar šest ob~ in se je po delitvi starih ob~ in na manjše, zapisa-

lo med ustanoviteljice javne-ga zavoda Kraške lekarne Ilir-ska Bistrica, deleže dobi~ ka iz preteklih let pa so konec leta 2007 dobile samo stare ob~ ine ustanoviteljice, saj je novi od-lok, kjer so se kot ustanovite-ljice zapisale tudi novoustano-vljene ob~ ine Pivka, Komen in Diva~ a, za~ el veljati šele leta 2008. Ilirska Bistrica, ki je ostala v starih okvirih, zato težav z de-litvijo denarja ni imela, v Sežani, Komnu in Diva~ i so se uspeli

dogovoriti, ob~ ina Postojna pa Pivki ni želela izpla~ ati njenega deleža. Takrat je v. d. direkto-rice lekarn Anita Malnar sicer zatrjevala, da je od Postojne dobila ustno zagotovilo, da ima dogovor s Pivko, vendar tega o~ itno ni bilo, saj so se Piv~ ani kasneje odlo~ ili za tožbo, da bi dobili sorazmerni del denar-ja. Pivka je tožbo za 170 tiso~ evrov tudi dobila, in sicer na prvi stopnji in kasneje po pri-tožbi Postojne tudi na drugi. Ker

Postojna tudi po pravnomo~ no-sti sodbe denarja ni hotela izpla~ ati, pa se je Pivka odlo~ ila, da vloži izvršbo. »Sredi decem-bra lani smo dobili izpla~ anih 170 tiso~ glavnice in približno 60 tiso~ akov obresti, vložili pa smo še tožbo za 44 tiso~ evrov, za del dobi~ ka, ki je bil izpla~ an v drugi fazi,« je pojasnil župan ob~ ine Pivka Robert Smrdelj.

Dobi~ ek za smetiPostojna na drugi strani izpla~ ilo

dobi~ ka pogojuje z urejanjem odlaganja komunalnih odpad-kov. Pivka naj bi jim namre~ dolgovala malo manj kot 400 tiso~ evrov za odlaganje odpad-kov na njeno deponijo v Stari vasi, odprte terjatve pa so hote-li pobotati z dobi~ kom Kraških lekarn. Po mnenju postojnske-ga župana Jerneja Verbi~ a bi delitvena bilanca, s katero sta ob~ ini uredili vse medseboj-ne obveznosti, namre~ morala veljati tudi pri odlaganju smeti

in ne samo pri delitvi ustanovi-teljskih deležev javnih zavodov. Piv~ ani se s tem seveda ne stri-njajo, saj naj bi pogodba za od-laganje odpadkov veljala do za-prtja odlagališ~ a. Kdo ima prav, pa bo spet odlo~ ilo sodiš~ e, saj je tožbo tokrat vložila ob~ ina Postojna. Je pa Postojna po ru-bežu sredstev z njenega ra~ una zaradi dobi~ ka Kraških lekarn Pivki s prvim januarjem letos že prepovedala odlaganje komu-nalnih odpadkov v Stari vasi.

Pivka z dvema podžupanomaStari in novi podžupan iz vrst LDS in SLS – Zadolžena za protokolarne zadeve, komunalno infrastrukturo in družbene dejavnosti

V tem mandatu je pivški župan Robert Smrdelj za podžupana izbral Borisa Rebca iz vrst stran-ke LDS, ki je bil na tej funkciji že v prejšnjem mandatu, in pa predsednika ob~ inskega odbora stranke SLS, iz katere izhaja tudi sam, Andreja Godino. »Z obema smo dobro sodelovali že v prete-

klih mandatih, saj sta dolgoletna ob~ inska svetnika, oba sta se izkazala tudi pri delu na drugih podro~ jih in prepri~ an sem, da sem dobro izbral, saj za podž-upana potrebujem prakti~ na in delovna ~ loveka,« je svojo izbiro utemeljil Smrdelj.

Podžupan, ker se je na tem mestu že izkazalBoris Rebec je v preteklem man-datu na podžupanskem mestu

glavnino dela opravil pri pridobi-vanju soglasij za odkup zemljiš~ , kjer je ob~ ina izvajala investicije. »Marsikje ob~ inska uprava tega ni mogla, saj je bilo treba opravi-ti veliko pogovorov, ki so v~ asih trajali tudi po pet ur, ~ esar si na ob~ ini ne morejo privoš~ iti, mi pa smo potem našli rešitev,« je povedal Rebec. »O~ itno so bili z mojim delom zadovoljni, sicer ne verjamem, da bi me župan ponovno imenoval, glede na to,

da rezultat naše stranke na voli-tvah ni bil najbolj prepri~ ljiv,« še dodaja novi stari podžupan, ki se je zelo angažiral tudi pri iska-nju najboljše trase za avtoce-sto do Ilirske Bistrice in iskanju rešitve za odlagališ~ e odpadkov, prepri~ an pa je tudi, da so k ra-zvoju ob~ ine pomembno pripo-mogli ~ lani odborov iz njegove stranke. Rebec ima tudi poobla-stila za nadomeš~ anje župana v primeru njegove odsotnosti.

Godina aktiven na družbenih dejavnostihAndrej Godina je v ob~ inskem svetu že tretji mandat, zelo ak-tiven je na podro~ ju kulture in športa, ve~ let pa je bil tudi predsednik Vaške skupnosti Kal, zato je bil po besedah župana logi~ na izbira za podžupansko funkcijo. »Ko je župan prišel do mene s predlogom, sem moral najprej malo razmisliti, vendar

sem funkcijo potem brez okle-vanja sprejel, saj pomeni njego-vo zaupanje v moje dosedanje delo v stranki, ob~ inskem svetu in na vseh ostalih podro~ jih, kjer sem se angažiral,« pravi Godina, ki bo pod svoje okrilje vzel prav podro~ je družbenih dejavnosti, pomagal pa bo tudi na drugih podro~ jih, kjer se bo pokazala potreba. Sicer pa bosta oba pod-župana opravljala tudi protoko-larno funkcijo.

Alenka Bev~ i~

Alenka Bev~ i~

Pivka, Koebenhaven, 5. januar – Na letališ~ u Kastrup v Koebenhavnu na Danskem je policija aretirala

moškega, ki ga je Slovenija iskala od leta 1993, evropski priporni

nalog zanj pa je bil po medijskem posredovanju izdan leta 2007. Gre za Mirsada Mešanovi}a, ki je osumljen,

da je 2. julija leta 1991 pri vojašnici v Pivki streljal za civilnim vozilom in pri

tem ubil Stanislava Požarja.

Slovenija ~ aka na izro~ itev Mirsada Mešanovi}aDanci aretirali nekdanjega pripadnika JLA – Slovenija Mešanovi}a iskala zaradi streljanja in uboja v Pivki

Mešanovi}a, so danski policisti aretirali na podlagi evropske-ga pripornega naloga, ki ga je Slovenija izdala julija leta 2007, ko je TV Slovenija objavila, kje živi. Kot je potrdila slovenska policija, so ga zadržali že, ko je z družino preko Egipta odhajal na po~ itnice na Tajsko, potem pa ga aretirali, ko se je vra~ al. Danes 42-letni nekdanji podofi-cir JLA zadnja leta živi v mestu Ahus v okrožju Skane na jugu Švedske in je poro~ en o~ e dveh otrok, direktor nekega podje-tja s keramiko, lokalni politik iz levo usmerjene stranke, športni trener in porotnik na sodiš~ u. Danci so zanj odredili deset-dnevni pripor, Slovenija pa je že zahtevala njegovo izro~ itev,

saj je pri nas osumljen uporabe nedovoljenih bojnih sredstev po 148. ~ lenu Kazenskega zakoni-ka SFRJ. Odlo~ itev, ali bo Danska Mešanovi}a izro~ ila Sloveni-ji ali pa ga bo spustila nazaj na Švedsko, bo znana prav v teh dneh.

Imenovali so ga RamboVodnika Mirsada Mešanovi}a se Piv~ ani spominjajo tudi po vzdevku Rambo, saj je bil po pripovedovanju mnogih eden najbolj aktivnih podoficirjev JLA. Na barikadi 27. junija pri gostilni Herman na železniški postaji je namre~ razorožil dva pripadnika takratne milice, ker mu je tretji zbežal pa je opozorilno streljal v zrak in v pnevmatike tovornja-ka v barikadi. Za zajeta mili~ nika se je takrat prišel pogajat ta-kratni komandir oddelka milice Pivka Vojko Otoni~ ar, vendar je tudi njega razorožil. »Ko mi je prislonil pištolo na glavo, je vrag vzel šalo,« se dogodka danes spominja Otoni~ ar in le sre~ i ter hladnokrvnosti ostalih vplete-nih gre zahvala, da se incident ni kon~ al tragi~ no. Mešanovi}

naj bi bil tudi tisti, ki je postavil minsko polje okrog vojašnice, na katerem sta kasneje življenje izgubila vojak JLA in neidentifici-ran moški. »Takrat so se ga bali vsi vojaki v vojašnici, prav tako pa tudi njegovi nadrejeni,« je še dodal Otoni~ ar.

Umrl, ker je onesposobil tankeRezervnega mili~ nika Stanislava Požarja v prvih dneh vojne niso vpoklicali, saj je imel kot zapo-sleni v pivški vojašnici nalogo, da tankom odstrani udarne igle

iz topov in jih tako onesposobi, po za~ etku spopadov pa ni šel ve~ v vojašnico. Skrival se je pri doma~ ih, usodnega 2. julija pa sta šla s prijateljem mimo voja-šnice v Pivko. Tja sta prišla brez težav, za nazaj pa sta ju na ce-sti ~ akala Mirsad Mešanovi} in Dubroja Dragan. Po prepri~ anju mnogih sta bila o tem vna-prej obveš~ ena in torej ni šlo za naklju~ je. Mešanovi} je hotel vozilo ustaviti, ker je Požar prija-telju naro~ il, naj pelje naprej, pa je za njim izstrelil rafal. Ve~ ina strelov je sicer pristalo v tleh,

eden pa je pri tablici prebil avto-mobil in skozi oba sedeža zadel Požarja, ki je takoj umrl.

Mešanovi}a zaš~ itila vojskaZaradi dogodka je bila še isti dan opravljena preiskava. Kraj sta si ogledala preiskovalni sodnik in državni tožilec, so-delovala pa je tudi JLA, ki pa Mešanovi}a ni hotela izro~ iti slovenskim organom prego-na. Leta 1993 je preiskoval-ni sodnik uvedel preiskavo, po zaslišanju vseh udeležencev, razen Mešanovi}a, ki ga ni bilo mogo~ e izslediti, pa so preiska-vo prekinili do njegove privedbe. Takrat je bila za njim razpisana tudi tiralica, ki pa je leta 2002 izginila. Prve informacije, da naj bi bil Mešanovi} na Švedskem, je policija dobila leta 1999, ven-dar tega ni bilo mogo~ e po-trditi, zadeva pa se je za~ ela razpletati leta 2007. Takrat se je po poizvedovanju TV Sloveni-je nekdanjega pripadnika JLA na Švedskem tudi izsledilo, sodiš~ e pa je takoj razpisalo novo med-narodno tiralico in evropski pri-porni nalog.

Alenka Bev~ i~

Švedi so ga zaš~ itiliKot so sporo~ ili iz urada pred-sednika Okrožnega sodiš~ a v Kopru, so Švedi Mešanovi}a kmalu zatem pridržali, vendar so januarja sporo~ ili tudi, da je švedski državni tožilec ugotovil, da je obdolženec postal šved-ski državljan ter januarja leta 2008 postopek ustavil brez ka-kršnih koli prosilnih ukrepov zo-per njega.

Po telefonu priznal streljanjePo poro~ anju švedskih medijev, naj bi se Mešanovi} v priporu takoj pritožil na zahtevo Slove-nije za izro~ itev ter zaprosil za vrnitev k družini na Švedsko in se tudi izrekel za nedolžnega. Njegov odvetnik namre~ zatrju-je, da ni streljal on. Je pa zgoraj podpisani v telefonskem po-govoru leta 2007 priznal, da je bil strelec. V približno polurnem pogovoru je zgodba o dogod-kih 2. julija 1991 kar bruhala iz njega. Trdil je, da ni hotel niko-gar ubiti. »^e bi vedel, da je v avtu moj prijatelj Požar, ne bi nikoli streljal,« so bile njegove besede.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str 5

Blagoslovili konje in rejce

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 5A k t u a l n o v r e g i j i

Begunje pri Cerknici, ��. december – Ljubitelji in rejci konj smo se ob 10.30 zbra-li pred farno cerkvijo svetega Jerneja v Begunjah pri Cerkni-ci, kjer je župnik Maks Ipavec po nedeljski maši blagoslovil naše živali, da bodo zdrave, nas rejce pa, da bomo dobro skrbeli zanje. Kljub snegu se je kar 29 konj s svojimi oskrb-niki udeležilo te že tradicio-nalne prireditve. Konji so za posladek dobili kruh in sol ter rozeto za spomin, jezdeci pa so za udeležbo dobili klobuk.

Že lani je Rafel Kranjec iz Cerknice za vse udeležence obljubil pogostitev, ki se je ob zvokih harmonik nadaljevala pozno v ve~ er. Za ves trud se Raflu in njegovi družini naj-lepše zahvaljujemo. Nasle-dnje leto pa smo si oblju-bili, da se ponovno vidimo! Drago Be~ aj

Na Cerkniškem polju se je med 19. decembrom in boži~ em zadrževala najve~ ja jata žerjavov, kadar koli opažena v Sloveniji.

Na jezeru po~ ivalo ve~ kot 500 žerjavov

Ornitologi in delavci Notranjske-ga regijskega parka so množico skoraj meter visokih pti~ ev po-

slikali na poljih med Dolenjim Jezerom in Martinjakom. S se-stavljenih fotografij so našte-

li 514 žerjavov na tleh in še 40 ptic v zraku.

Tako števil~ ne jate v Sloveni-ji še ni bilo, tudi na Cerkniškem jezeru seveda ne. A kot je po-vedal direktor Notranjskega re-gijskega parka Valentin Schein,

Boži~ nica Miklavževega vrtcaLogatec – V sredo pred boži~ em so oder Narodnega doma v Logatcu napolnili otroci Miklavževega vrtca, v dvorani pa smo njihovi boži~ nici z zanimanjem prisluhnili in jim zaploskali starši, stari starši ter bratci in sestrice.

Po uvodnem nagovoru in poz-dravu vzgojiteljice Darinke so nastopili skoraj vsi otroci, tudi tisti, ki so šele pred kratkim naredili prve korake. Prav ti, iz skupine Pikapolonice, so na-stopili prvi in s petjem ter ple-som »potovali v Betlehem«.

Osrednji del boži~ nice se je dogajal ob zgodbi z naslovom Angel~ ek brez perutni~ k, ki so jo otroško sproš~ eno, sponta-no in zelo teko~ e zaigrali otroci skupine Metulji. S tekstom, igro, pesmijo in glasbenimi to~ ka-mi bivših gojencev Miklavže-vega vrtca so nam postopo-ma odstirali sporo~ ilo boži~ ne zgodbe: Vsi angel~ ki so najprej brez perutni~ k. Perutni~ ke do-bijo šele s pomo~ jo naših do-brih del.

in vzgojiteljicami, ki so v nastop zagotovo vložile veliko truda.

Ko smo odhajali domov, nam je bilo ob toliko lepih misli toplo pri srcu, v glavi pa nam je še ve-dno odmevalo prisr~ no voš~ ilo otrok skupine Balon~ ki: Naj boži~ bo prijazen, naj misli bodo is-krene in veselo naj bo srce … Darja Debevec

se na Cerkniškem jezeru vsako leto ustavi ve~ žerjavov. Lani jih je naštel okoli 150. V samo je-zero ne posegajo, saj se hranijo z žuželkami, v tem ~ asu pa z ra-stlinjem. Pri iskanju hrane so jih letos lahko opazovali krajani na

poljih od Grahovega do Zelš na eno strani in do Begunj na dru-gi. Žerjavi so kljub velikosti pla-šni in previdni. Ornitologi so se jim lahko približali le na 150 do 200 metrov. in med njimi niso opazili obro~ kanega primerka.

Kljub temu pa vedo, da so se ti kri~ avi velikani pri nas ustavili na poti v Padsko nižino, kjer prezi-mujejo. Glede na njihov življenj-ski prostor v Evropi pa vedo, da so prišli z obmo~ ja med Rusijo in Madžarsko. mmp

P r e j e l i s m o

Kljub temu, da so morali ne-kateri otroci premagati strah pred nastopanjem in »visokim« odrom, smo bili pri~ a neverjetni umirje-nosti in povezanosti med otroci

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

»Tisti, ki meni, da je dobil preve~ in ima visoke eti~ ne standarde, je popolnoma svoboden, da sejnino ali njen del nameni v dobrodelne namene,« je dejal Zvonko ^erna~ .

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011A k t u a l n o v r e g i j i�Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Postojna – Ob~ inski svetniki so na za~ etku mandata razdelili kadrovsko poga~ o, med

drugim so predstavnike imenovali tudi v sedem~ lanski nadzorni odbor ob~ ine.

Županova koalicija je vanj izvolila kar pet ~ lanov iz svojih, torej vrst koalicijskih strank. ^eprav je odlo~ anje o nadzornikih

minilo v senci zgodbe o Notranjskem muzeju, so nekateri opozicijski svetniki

sestavo nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v ob~ ini,

ocenili zelo kriti~ no.

Postojna – 23 postojnskih ob~ inskih svetnikov bo za udeležbo na sejah in raznih

odborih prejemalo od 260 do 320 evrov neto mese~ no glede na to, ali so le ~ lani ob~ inskega sveta ali tudi ~ lani delovnih

teles, namestniki predsednikov ali njihovi predsedniki. Seštevek znese preko sto tiso~ evrov letno. Za neudeležbo bodo v skladu z

novim pravilnikom sankcionirani z znižanjem sejnine. Sejnina bo nižja tudi, ~ e seje dolo~ en

mesec ne bo. Še vedno pa je po mnenju nekaterih svetnikov sejnina previsoka, saj

funkcija svetnika ne bi smela biti motivirana finan~ no. Toda ve~ ina svetnikov je glasovala

proti polovi~ nemu znižanju sejnin.

Prora~ un bo lažjiV primerjavi s številni ob~ inami, kjer je prišlo do menjave vodstva in se zato v prvem trimese~ ju letos za~ asno financirajo, je postojnska ob~ ina prora~ un za leto 2011 sprejela kot ena prvih v dr-žavi. Bo pa prora~ un precej bolj var~ evalno usmerjen od lanskega, predvolilnega, manjša bodo tudi sredstva za investicije. Na~ rtovanih je 17,5 milijona evrov prihodkov, kar je dober milijon manj kot lani in okoli šest milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno v sprejetem prora~ unu za leto 2010. Odhodkov bo 16,8 milijona, lani 21 milijonov evrov. Župan Jernej Verbi~ je napovedal, da bodo presežek 630 tiso~ namenili tudi za odpla~ ilo pol milijona evrov posojila. V lanskem letu se je ob~ ina namre~ zadolžila za dodatne skoraj tri milijone evrov in na ta na~ in zakrpa-la tudi 2,2 milijona prora~ unskega primanjkljaja. Letos bo investicijskih sredstev kar 40 odstot-kov manj kot lani, ko je ob~ ina dobila evropska sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja, najve~ ji del od skupno šestih milijonov pa bo šlo za ureditev starega mestnega jedra Majlonta (1,2 milijona evrov, od tega bo 820.000 evrov sofinancerskih sredstev), za novogradnjo osnovne šole Prestranek in izgradnjo ve~ namenske dvorane v Hruševju.

Nadzirali bodo sami sebeNekateri svetniki v sestavi nadzornega odbora vidijo deficit demokracije

nadzornem odboru,« je protesti-ral Uroš Petohleb, svetnik LDS. Kot je poudaril, ustaljena praksa v demokrati~ nih okoljih namre~ nadzorno funkcijo nad oblastjo podeljuje opoziciji in s tem po-kaže, da nima kaj skrivati in da deluje transparentno. Enako je poudarila tudi Karmen Pahor, svetnica SD, in se vprašala, za-kaj pomisleki, da bi bili vklju~ eni in bi imeli ve~ ino predstavniki nasprotne strani.

Po Petohlebovem mnenju dej-stvo, da je vsa oblast z nadzor-no funkcijo vred skoncentrirana v rokah koalicije, spominja na neke druge ~ ase, ~ ase, katerim

smo se pred 20 leti odpovedali.

Župan snedel besedo»Takoj po volitvah sem spremljal oddajo na lokalni televiziji, v ka-teri je župan vzneseno razlagal, da bo po teh volitvah k sodelo-vanju povabil vse liste in svetni-ke, brez izjeme. Moj telefon je ostal nem, o~ itno je šlo zgolj in samo za promocijsko zavaja-nje javnosti brez želje po spre-membi dela in razmišljanja,« je razo~ aran Petohleb, prepri~ an, da bo morala postojnska politi~ na scena še dolgo rasti in se razvijati, da bo postala to, kar bi morala biti.

»Glasovalni stroj županove ko-alicije, verjetno po strogem na-reku, ni zmogel toliko modrosti in toliko demokrati~ nosti, da bi opoziciji dovolil imeti ve~ ino v

Veronika Rupnik

Proti prepolovitvi sejninPredlog za polovi~ no znižanje sejnin podžupan Zvonko ^erna~ ozna~ il kot populizem

Veronika Rupnik

»Glede na težke ~ ase menim, da so vrednosti za motivaci-jo ~ lanov ob~ inskega sveta za udeležbo na sejah enormne, še posebej zato, ker nekate-ri ne posegajo v razpravo in so samo glasovalni stroj. Zato pre-dlagam prepolovitev vrednosti sejnin,« je polemi~ no razpravo odprl Iztok Podbregar, svetnik LDS. Pri tem ga je podprlo ve~ svetnikov, med drugimi Stanko

namenil za šport in v huma-nitarne namene, pa naj zveni populisti~ no ali ne,« je še pri-stavil Podbregar.

Ne odprejo ustUroš Petohleb (LDS) je pripo-mnil, da je vsak, ki je v ob~ in-skem svetu zaradi denarja, zgrešil namen in poudaril, da bi bilo treba razmisliti, kako sank-cionirati tiste, ki pridejo sejo le odsedeti, a njegov predlog ni bil sprejet. Podobno je tudi Da-nijel Mislej (Lista za vse) opo-zoril, da se na noben na~ in ne presoja kakovost dela svetnikov in da bi morali svetniki, ki se ni-koli ne oglasijo, dobiti manjše pla~ ilo.

V zvezi z o~ itkom, da neka-teri svetniki (skoraj) nikoli ne odprejo ust, je ^erna~ dejal, da so v ob~ inskem svetu zato, da glasujejo za izvedbo koalicijske-ga programa, ki so ga obljubi-li volivcem. »To je gonilo, ne pa število besed.«

Markov~ i~ (DeSuS) in Branko Milhar~ i~ (SD), ki sta se zavzela, da bi na ta na~ in privar~ eva-na sredstva namenili za kulturo in šport.

Obra~ unaval o falconuPodbregarjev predlog je bil na glasovanju zavrnjen, saj so bili proti podžupan Zvonko ^erna~ (SDS) in koalicijski svetniki. »To je populizem. Vi boste to ve-deli, gospod Podbregar, šparati je treba pri falconu, ne pri ma-lenkostih, ki niso niti za eno krilo od falcona,« mu je odvrnil ^erna~ in dodal, da lahko tako ali tako vsak, ki želi, sejnino na-meni v dobrodelne namene in tega ne obeša ne velik zvon. »Prav pa je, da je vsako delo pla~ ano,« je še poudaril pod-župan.

Podbregar mu je vrnil, da falcon nima ni~ opraviti s po-stojnskim prora~ unom. »Sam pa bom svojo sejnino v celoti

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Zabava s PikamiPivka, 19. december – Pestremu prednovoletnemu dogajanju v ob~ ini Pivka so svoj piskr~ ek prida-la tudi dekleta iz plesno-navijaškega društva Pike, ki so v nedeljskem popoldnevu zabavala staro in mlado. V do zadnjega koti~ ka polni pivški dvorani Skala je društvo organiziralo plesni spektakel z naslovom Romanca v Parizu. V dobro uro in pol trajajoj~ i predstavi so sodelovale vse Pike, tako naj-starejše kot tudi najmlajše – predšolske – mini Pikice. Rde~ a nit predstave je bilo Pikino potovanje v Pariz, kjer se zaljubi v lepega francoskega natakarja. Kot posebni gosti so nastopili tudi ~ lani sku-pine Kraške kobilice iz Sežane, ki so se predstavili s to~ ko akrobatskega zabijanja v koš, in skupina Plesnega društva Srebrna iz Senože~ , ki so odplesali irske ter klasi~ ne plese.

Pike so za~ ele plesati kot navijaška skupina, nato pa so se povezale v društvo. Svoje plesne ko-rake pilijo pod mentorstvom Mojce Korent, predsednice društva, Nadje ^erneti~ in Špele Korent. Na-porni in pogosti treningi dekletom komajda puš~ ajo prosti ~ as, vendar šolske obveznosti uspešno usklajujejo. pš

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Nova vas, �. januar – Bloški ob~ inski svetniki so brez pripomb potrdili osnutek letošnjega prora~ una, težkega dobra dva milijona evrov. »Prora~ un je uravnotežen in osnutek temelji na prihodkih, ki jih dejansko lahko pri~ akujemo,« je poudaril župan Jože Doles. Prav zaradi tega pri~ akuje, da ga bodo v prihodnjem mesecu dopolnili, med letom pa ga z rebalansom še na novo uskladili.

Na vrsti je športna dvoranaNa Blokah bodo letos za~ eli z gradnjo težko pri~ akovane športne dvorane

»V prora~ unu nismo predvide-li nobenih prihodkov, ki bi bili nezanesljivi,« je dejal Doles. Bodo pa na ob~ ini iskali doda-tne vire denarja, tako na evrop-skih kot tudi državnih razpisih. Sredstva bodo morali poiskati tudi za za~ etek gradnje ve~ na-menske športne dvorane ob osnovni šoli v Novi vasi. Gre za letošnjo najve~ jo investici-jo, ki se je bo lotila ob~ ina. V osnutku prora~ una so za dvo-rano namenili le sto tiso~ akov, a Doles pojasnjuje, da bo za gradnjo šel tudi presežek prora~ unskega denarja iz pre-

teklega leta. »Sredstva bodo zagotovo še višja, saj se bomo s projektom športne dvora-ne potegovali tudi za denar na razpisih – pri~ akujem, da bomo uspešni.«

Na Blokah bodo z nepovra-tnimi sredstvi evropskih struk-turnih skladov tudi letos na-daljevali z vlaganji v okoljsko infrastrukturo. Zaklju~ ili bodo z gradnjo kanalizacije in ureja-njem cestiš~ a v Velikih Blokah, za kar so namenili 200 tiso~ evrov. V naslednjih dveh letih bodo z omrežjem za fekalno in meteorno kanalizacijo opremili

naselja Topol, Studenec, Rav-ne in Hudi Vrh. Obenem bodo obnovili vodovod in cestiš~ e, manjšo ~ istilno napravo za vsa štiri naselja pa bodo postavi-li pri Hudem Vrhu. Za investi-cijo so letos namenili 243.000 evrov, zaklju~ ili pa jo bodo pri-hodnje leto.

Kot je še poudaril Doles, niso pozabili niti na širitev vodovo-dnega omrežja in obnovo cest v ob~ ini, za kar bodo name-nili 200 tiso~ akov. »Mogo~ e bomo obnovo cest lahko fi-nancirali tudi iz katerega dru-gega vira, saj bomo kandidi-rali na primernih razpisih.« V tem primeru bodo prora~ unska sredstva preusmerili v gradnjo športne dvorane. Drugih ve~ jih investicij si z dvomilijonskim prora~ unom na Blokah ne mo-rejo privoš~ iti, zato pa se bodo lotili ve~ manjših projektov.

Petra Tr~ ek

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

Jurij Zrnec, osrednji igralec mladinske komedije Gremo mi po svoje, je mladim z veseljem podelil svoj avtogram.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 �A k t u a l n o v r e g i j iProjekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Nova vas, �. januar – Bloški svetniki so potrdili ceno za odvajanje in ~ iš~ enje odpadnih in padavinskih voda, ki jo bodo s 1. marcem za~ eli zara~ unavati v naseljih Nova vas, Nemška vas in Fara, kjer so se prebivalci pred dvema letoma priklju~ ili na kanalizacijsko omrežje. Povišanje cene ravnanja z odpadki pa so svetniki preložili na eno od prihodnjih sej.

Odpadki še niso dražji

Aprila bodo prebivalci treh vasi v osrednjem delu Bloške planote prejeli položnice za pla~ ilo odva-janja in ~ iš~ enja odpadnih voda. Po drugi strani pa svetniki niso potrdili povišanje cene ravnanja z odpadki. Kot je pojasnil župan

Jože Doles, so se tako odlo~ ili tudi zaradi tega, ker so v za~ et-ku lanskega leta že rahlo povišali ceno oskrbe s pitno vodo. »^e bi zdaj podražili še storitev ravnanja z odpadki, bi bil to za prebivalce prehud udarec,« je prepri~ an Do-

les. Višja cena ravnanja z odpadki je rezultat zapiranja odlagališ~ a na Rakeku, zaradi ~ esar imajo višje stroške s pretovarjanjem, daljšim prevozom in odlaganjem v Logatcu. Na Blokah želijo sku-paj s Komunalo Cerknica preu~ iti, ali je podražitev sploh upravi~ ena. »Ker smo isto~ asno uvedli tudi boljše lo~ evanje odpadkov, jih je za odlaganje ostalo bistveno manj, kar pomeni, da bi mora-lo lo~ evanje pozitivno vplivati na ceno,« je še prepri~ an Doles.

Pivka – Neko~ dobro obiskan kino je tik pred koncem minulega leta zopet odprl svoja vrata. S trudom in medsebojnim sodelovanjem so ob~ ina, Lokalni pospeševalni center in nekaj zagretih posameznikov uspeli v obiskovalcih zopet obuditi željo po obisku edine kinodvorane dale~ naokrog.

Kino Pivka ponovno oživelV pivškem kinu zopet predvajajo filme – Za Gremo mi po svoje dvorana razprodana

Pred leti je nekdaj izjemno do-bro obiskan kino Pivka zaradi pojava velikih kinematografskih centrov, doma~ ih kino sistemov in spleta za filmske predstave zaprl svoja vrata in gostil le še igrane predstave, predavanja ter glasbene prireditve. Ob koncu leta pa so se njegova vrata po-novno odprla in za~ eli so pred-vajati najnovejše filmske uspe-šnice. Pred kratkim so predvajali tudi mladinsko komedijo Gremo mi po svoje, ki je dvorano v šti-rih dneh napolnila do zadnje-ga koti~ ka. Gledalce so obiskali tudi režiser Miha Ho~ evar, glavni igralec Jurij Zrnec in nekaj ostalih igralcev, ki so navdušenim gle-dalcem podarili avtograme, na

koncu pa se za spomin še foto-grafirali.

Neko~ in danesPo besedah Boštjana Glažar-ja iz Lokalnega pospeševalnega centra in Erike Kova~ i~ iz ob~ in-ske uprave kino v Pivki obstaja že od leta 1976, ko se je odprl takratni Dom JLA. V ~ asu vojne za Slovenijo so vojaki dvora-no skoraj popolnoma izropali, saj so demontirali ve~ ino stolov, odnesli ozvo~ enje in platno. Da se je ve~ ina od odtujenih stvari vrnila, je zaslužen Branko Smr-delj, ki filme v kinu vrti že od samega za~ etka. Napel je vse svoje mo~ i, da je našel pogreša-ne stvari, ki so bile že na poti v

neznano. Leta 1994 so dvorano delno obnovili, kasneje pa inve-stirali tudi v avdio in video opre-mo za kakovostnejše predvaja-nje filmov.

Danes je lastnik kinodvora-ne tako kot celotnega Krpano-vega doma pivška ob~ ina, ki je celoten kompleks odkupila od obrambnega ministrstva.

Ponovni zagon pivške kinod-vorane je po naklju~ ju sovpa-dalo s prazni~ nim ~ asom, ki je botroval k številnemu obisku. Na Lokalnem pospeševalnem cen-tru in ob~ ini pravijo, da se bodo trudili filme vrteti nepretrgoma po sporedu. Trudili se bodo tudi, da bi slednji bil karseda razno-vrsten in za širšo publiko. Glažar in Kova~ i~ eva dodajata: »S pro-gramom želimo prispevati tudi k filmski vzgoji na podro~ ju kultu-re, predvsem mlajših generacij, ki so bile sedaj zaradi nedelo-vanja kina kar nekako prikraj-

šane za to posebno dožive-tje. Naša vizija je tudi, da se na podlagi rednega kino programa vklju~ imo v nacionalni projekt

digitalizacije kinematografov, ki bo ob izvedbi prinesel popol-noma novo filmsko izkušnjo za obiskovalce, saj se v tovrstnih

kinematografih filmi predvajajo v visoki lo~ ljivosti, mogo~ a pa je uporaba 3D u~ inkov, prostorske-ga zvoka …«

Postojna, �5. december – Ena od odmevnejših glasbenih prireditev, ki vsako leto poteka v naši regiji, je Boži~ ni rock koncert, ki se že tradicionalno odvija v športni dvorani Šolskega centra Postojna. Na odru so se zvrstile številne znane skupine, priložnost pa so dobili tudi manj uveljavljeni bendi.

Boži~ ni rock odmeval v Postojni

Poleg tega, da rock koncert vsako leto postreže z odli~ nimi sloven-skimi skupinami, pa organiza-torji dajo priložnost tudi mladim skupinam. S pomo~ jo Facebook nagradnega nate~ aja, ki je letos potekal prvi~ , so si svoj izbor na koncertu priborili mlada zased-ba Image Reactor iz Ljubljane, 4 dekleta iz heavy metal skupine HellCats, ki so tako ena redkih zasedb s polno žensko postavo pri nas, in doma~ inom dobro po-znani Mary Rose, ki na glasbeni

sceni vztrajajo od druge polovice osemdesetih.

Nastopila je tudi doma~ a sku-pina Rock Shock, ki v tem ~ asu praznuje že deseto obletnico ob-stoja. Jubilej so praznovali tudi na odru boži~ nega rock koncerta, in sicer v družbi prijateljev iz sku-pine MIT, s katero so se že drugo leto podali na turnejo po sloven-ski klubih, imenovano Rock Stik Tour. Kot poseben gost se jim je na odru pridružil vsem dobro po-znani Omar Naber, ki letos oblju-

blja novo ploš~ o.Vrhunec ve~ era je bil zago-

tovo nastop skupin Tabu in El-vis Jackson. Tabu so predstavi-li stare hite in nove uspešnice z aktualnega albuma 41, Elvis Jackson pa še naprej promovira-jo najnovejši album Against The Gravity. Sedem-urni rock mara-ton se je kon~ al okoli tretje ure zjutraj. Kot zadnji so ob~ instvo zabavali Rock Partyzani s števil-nimi avtorskimi in drugimi uspe-šnicami. Boži~ ni rock koncert v Postojni ostaja ena od osrednjih in bolj prepoznavnih glasbenih prireditev v naši regiji, vsako leto pa privabi predvsem mlade in mlade po srcu, ki prisegajo na rock´n´roll tudi za boži~ .

Andreja Jernej~ i~

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Kul inar i~ ni namig

Postojna – Znano Ribiško ko~ o, ki je goste privabljala ob ribniku, je pred pol drugim letom zamenjala Gostilna Ob kaminu, za katero skrbi nadvse prijazen in zgovoren lastnik Hamza Kukavica. Delo v gostinstvo ga je pripeljalo v Postojno, kjer je za~ el v Postojnski jami. Ko si je nabral izkušnje še v hotelu Kras, se je odlo~ il, da gre na svoje in za~ ne pe~ i pice. ^eprav si je od otroških let želel postati nogometaš, se kot gostinec dobro znajde in pravi, da bi si, ~ e bi se ponovno odlo~ al, izbral enako poslanstvo.

Od pic do dobrot izpod peke

»Ni bilo vedno lahko. Mo-ral sem trdo delati. Vse, kar sem kot za~ etnik zaslu-žil, sem vložil. Najprej sem najel picerijo Minutka, prej se je imenovala Bife As, pred 16 leti pa jo odkupil.« Za~ el je s picami, ki se na za~ etku niso ravno prije-le. »Zato sem vzgojiteljice iz postojnskega vrtca pro-sil, da so na pico pripelja-le otroke. Otroci so potem prišli s svojimi starši in tako so mi najmlajši naredili do-bro reklamo.« Na vprašanje, kakšna je razlika med Mi-nutko in gostilno Ob kami-nu, odgovori, da so v mestu še vedno doma najboljše

pice in jedi z žara, poleg tega, da gostilna izven mesta razpo-laga z ve~ jim parkiriš~ em in ve~ mizami, se Ob kaminu gostom ponudi hišni specialiteti, to sta teletina (na sliki) in hobotnica s krompirjem in zelenjavo izpod peke. »To je pripravljeno na naj-bolj naraven in zdrav na~ in, saj se dela v lastnem soku. Za si prste oblizniti.« Medtem ko ob ognju podstavlja in z žerjavico oblaga lonec oz. »sa~ «, pove, da bo živel do 120 let, do 80. leta bo brcal žogo in delal. »Vse de-lam z ljubeznijo. Najve~ ji dar je, da iz naše gostilne odide gost zadovoljen.« Hamza se vsem gostom enako dobro posveti in ponudi najboljše hišne speciali-

tete. Pokušajo jih pretežno doma~ i gostje, prevladujejo lokalni prebivalci iz bližnjih vasi, gosti pa se pripeljejo tudi s Primorske in Bistri-škega. Naenkrat lahko Ob kaminu obeduje okrog 170 gostov, še bolj jim tekne ob koncih tedna, ko je na spo-redu živa glasba. »Želim, da je gostilna prijazna vsem ljudem. V naši hiši ne raz-likujemo med gosti. Za vse se v enaki meri potrudimo in meni veliko pomeni, da se gost rad vra~ a. Najbolj-ša reklama, pravim svojim, je ustna. Ko gosta enkrat razo~ araš, ga ne pridobiš ve~ ,« doda zgovorni lastnik.

Petra Šajn

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Ob kaminu so odprti od torka do nedelje, od 12. do 23. ure, v Minutki pa vsak delov-ni dan, od 10. do 23. ure, konec tedna pa od 12. do 23. ure.

Barbara ^epirlo

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

Rovte, ��. december – Kulturno društvo Žarek Rovte in Osnovna šola Rovte sta ob dnevu samostojnosti in

enotnosti pripravila kulturno prireditev. »Slovenci smo v zgodovini vselej iskali sebe in na~ in, kako naj se izrazimo kot narod,« je dejal Niko Grafenauer, ~ igar misli so osnovnošolci vpletli v zgodbo.

Špela Sanabor, ki uspešno premaguje cerebralno paralizo, in Ljubo Prhne, predsednik Notranjskega društva za cerebralno paralizo.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011A k t u a l n o v r e g i j i�Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

»Alergi~ na sem na besedo bolezen. Cerebralna paraliza ni bolezen, ampak

poškodba oziroma stanje. Bolan si, ~ e imaš prehlad. Prehlad preboliš, moja poškodba pa je doživljenjska, spremlja me vsak dan, je del

mene.« Tako razmišlja 20-letna Špela Sanabor iz Prestranka. Zaradi poškodbe možganov tik po rojstvu ima cerebralno paralizo, ki se kaže v težavah s hojo in ravnotežjem ter spasti~ ni

(kr~ eviti, trdi) roki. Toda z vidika posledic je Špela, danes uspešna študentka, vendarle

med sre~ nejšimi ~ lani Notranjskega društva za cerebralno paralizo, ki mu zadnjega pol

leta predseduje Ljubo Prhne.

Notranjski krvodajalci so lani rešili veliko življenjCerknica, Stari trg, ��.–�9. december – Tridnevna redna krvodajalska akcija, ki jo je ob koncu leta pripravilo obmo~ no združenje Rde~ ega križa Cerknica–Loška dolina–Bloke, je zelo uspela.

Že prvi dan se je v cerkniški osnovni šoli zvrstilo 280 krvodajalcev, naslednji dan še 181. Tretji dan so v osnovni šoli v Starem trgu našteli še 200 krvodajalcev. Kot je povedal Gregor Pokleka, sa-mostojni strokovni sodelavec pri cerkniškem Rde~ em križu, je kri v letu 2010 darovalo 1526 krvoda-jalcev, 230 ve~ kot v letu prej. Lani je obmo~ no združenje prvi~ pripravilo tri redne krvodajalske ak-cije: tridnevnima junija in decembra, ki potekata v Cerknici in Starem trgu, je dodalo še enodnevno mar~ evsko v Cerknici. Ker so ob~ ani pokazali tako veliko mero ~ love~ nosti, je zavod za transfuzijsko medicino sklenil, da jim letos zaupa kar štiri krvodajalske akcije. Prej omenjenim se bo pridružila še septembrska. Šlo bo za enodnevno krvodajalsko akcijo, pripravili pa jo bodo v Starem trgu. mmp

Trnje, Studeno, ��. december in �. januar – Že drugo leto zapored sta TD Pivka in ŠKDT Trnje na praznik Štefanovega organizirala no~ ni pohod na Sveto Trojico. Z izhodiš~ ne to~ ke v vasi Trnje so se pohodniki podali proti sveti Trojici. Med potjo so si udeleženci svetili z baklami, na vrhu sv. Tro-jice pa so se okrep~ ali s toplim ~ ajem. Da pa boži~ no-novoletni prazniki res niso minili le ob dobri hrani in pija~ i, ampak v zdravem duhu, so poskrbeli tudi v Postojnski ob~ ini, kjer so v sodelovanju s TD Pudgura že šesti~ izpeljali Jakobov pohod na Sveti Lovrenc. Na drugi dan novega leta so se kljub mrazu v Studenem zbrali najbolj aktivni (na sliki) in izpred gasilskega doma, kjer jih je tudi ob po-vratku ~ akalo okrep~ ilo in darilce, podali proti 1019 m visokem Lovrencu. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, saj se je na Sv. Trojico podalo približno 160, na Sv. Lovrenc pa okrog 80 pohodnikov. Orga-nizatorji so bili z obiskom zadovoljni, udeležence pa je razveselila dobra organizacija. pš

Notranjsko društvo za cerebralno paralizo se financira iz ~ lana-rin, iz razpisov 12 ob~ in, ki jih pokriva. Ob~ ina Postojna je v lan-skem letu za programe društva denimo prispevala 520 evrov, cerkniška pa 1060 evrov. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) je za delovanje društva in pro-gram lani prispevala okrog 6500 evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa za terapevtske kolonije 18 tiso~ evrov. Podpirajo pa jih tudi sponzorji, med katerimi predsednik društva Ljubo Prhne izpostavlja dolgoletno podporo podjetja Unika TTI iz Postojne.

Notranjsko društvo za cere-bralno paralizo lahko kon-taktirate po telefonu 041 851 360 ali prek e-pošte ljubo.prhne@gmail.com.

Ko je veselje v malenkostihNotranjsko društvo za cerebralno paralizo nudi oporo kar 260 ~ lanom – S terapijami,

ki jih omogo~ a, je življenje otrok s cerebralno paralizo veliko bolj kakovostno

»Dejstva, da je tvoj otrok druga~ en, kot starš nikoli popol-noma ne sprejmeš. Vedno imaš ve~ ja pri~ akovanja in na~ rte in prav ti te vle~ ejo naprej. Vse kar z ženo po~ neva za najino šestletno Brino, ki ima poleg ce-rebralne paralize tudi epilepsijo in druge resne težave, po~ neva v upanju, da bo neko~ boljše. Toda ob takšnem otroku moraš znati videti in se veseliti malen-kosti. Recimo, da otrok sam nese piškot v usta. Velikokrat pa je »kruti uspeh« že, da se stanje ne poslabša,« pravi Prhne.

Razvila potencialeS takšno pozitivno naravnano-stjo sta se s h~ erkino poškod-bo spopadla tudi Špelina starša, Katja in Darko Sanabor, ki sta pred 13 leti tudi ustanovila no-tranjsko društvo. Kot poudarja Sanabor, sicer podpredsednik društva, sta ji omogo~ ila najve~ , kar sta lahko, da je v ~ im ve~ ji meri razvila svoje potenciale. V skladu s takrat sprejetim zako-nom o integraciji sta jo vpisa-la v doma~ o osnovno šolo. Po kon~ ani osemletki se je sama odlo~ ila za nadaljnje šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. »V za-vodu ne bi razvila takih sposob-nosti. Obi~ ajno šolsko okolje je bilo zame bolj stimulativno,« je prepri~ ana. Pravi, da se nikoli ni ~ utila za nobeno stvar prikraj-šana. »Živim normalno življenje, tudi zdaj v Ljubljani,« poudari Špela, študentka prvega letnika bibliotekarstva in informatike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Zaslužijo si sprejetost»^e je poškodba težja, se ne-kateri starši s takšnimi otroki ne

želijo pojavljati v družbi. To je zelo zelo narobe. Otroci s cere-bralno paralizo so prav takšni kot vsi ostali, so del našega ži-vljenja, zaslužijo si, da so spre-jeti, kot vsi ostali in takšni, kot so,« poudarja Prhne, ki je oporo našel v društvu, sedaj pa si kot njegov predsednik prizadeva, da bi 60 otrokom s cerebralno paralizo in drugimi vrstami mož-ganskih poškodb, njihovim svoj-cem, skupno 260 ~ lanom iz 12 primorskih in notranjskih ob~ in, pa tudi od drugod, ponudili kar najve~ , predvsem okolje, kjer se bodo po~ utili sprejeti in razu-mljeni in kjer bodo dobili števil-ne informacije in pomo~ . Velika ve~ ina otrok v društvu ima težje poškodbe tako na fizi~ nem kot duševnem podro~ ju. Prhne poja-snjuje, da so za napredek otrok klju~ ne vsakotedenske terapije. Nekatere organizira in finan~ no omogo~ a društvo. Obiskujejo nevrofizioterapijo (razgibavanje), delovno terapijo, hidroterapijo (osvajanje plavalnih veš~ in za otroke s posebnimi potrebami po metodi Halliwick), hipoterapi-jo (terapija na konju). »Pri giba-nju konja se v medenici jahalca dogaja isto, kot da bi hodil, zato otrok s hipotrapijo osvaja pra-vilne gibalne vzorce,« pojasnju-je Prhne. Špela nevrofizioterapijo zaradi študija obiskuje v Ljublja-ni, ob koncu tedna pa plava in jaha.

Zahtevajo praviceKot študentka je v~ lanjena tudi v Društvo študentov invalidov

Slovenije, prek katerega je dele-žna osebne asistence. »Sposob-na sem samostojnega življe-nja. Sama skuham, se oble~ em, stuširam. Asistent gre z mano, kadar je potrebno, le v menzo, da mi nese pladenj, pomaga mi recimo obuti škornje, pri ~ iš~ enju stanovanja in podobnih opravi-lih,« pojasni Špela. Prek društva so urejeni tudi prevozi, ~ eprav se Špela iz Rožne doline, kjer sta-nuje v študentskem domu, pro-ti fakulteti in nazaj odpravi tudi

sama z elektri~ nim vozi~ kom. Ob prehodu na fakulteto je doživela zelo pozitivno presene~ enje. »V gimnaziji me sošolci niso tako dobro sprejeli, kar me je zelo pri-zadelo, na fakulteti pa so me že

prvi dan povabili na kavo. Mla-di tu bolj zrelo razmišljajo,« je prepri~ ana. Tako kot Prhne meni, da se je splošen odnos družbe do oseb s cerebralno paralizo v zadnjih letih sicer izboljšal. Po-dobno velja za zakonodajo. Toda Prhne je realist: »Samoiniciativ-no nam in našim otrokom nih~ e, ne država ne lokalna skupnost in ne zdravstvo, ne bo ni~ esar ponudil, sami moramo zahtevati informacije in zavarovati pravice naših otrok,« je odlo~ en.

Veronika Rupnik

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Mladi v Rovtah veselo obeležili dan samostojnosti

Dvorano Doma krajanov v Rov-tah so doma~ ini v ~ etrtek pred boži~ em v celoti napolnili. Kako tudi ne, saj je bila napoveda-na prireditev, ki naj bi obeleži-la ve~ dogodkov in praznikov. »Leta 2010 praznuje Sloveni-ja svoj dvajseti rojstni dan, saj

smo se prav na današnji dan na plebiscitu odlo~ ili za samo-stojno državo,« je v uvodnem pozdravnem nagovoru dejal ravnatelj osnovne šole v Rovtah Mitja Turk.

Proslava naj bi tudi polepšala ~ as praznovanja boži~ a in spo-mnila na pesnika Nika Grafena-uerja, ki je letos praznoval svojo sedemdesetletnico. Niko Grafe-nauer je bil v skupini intelektu-alcev, ki so tvorno sodelovali pri osamosvajanju Slovenije, svoja stališ~ a je izrazil tudi v »zlogla-sni« Novi reviji št. 57, v kateri so bili objavljeni prispevki za slo-

venski nacionalni program.Na proslavi so sodelovali sta-

rejši osnovnošolci, ki so z igrico predstavili aktualna vprašanja, na katera mladi iš~ ejo odgovore.

Grafenauerjevega Pedenjpe-da so recitirali otroci iz nižjih ra-zredov osemletke. Gosti ve~ era so bili klarinetisti iz Pihalnega orkestra Logatec, ki se skupaj z dirigentom Marjanom Grdadolni-kom vedno z veseljem odzove-jo povabilu na lokalno kulturno prireditev.

Z dodelano koreografijo so se predstavile deklice z dežniki in de~ ki s klobuki, ki so zaplesa-li pod vodstvom Miše Stržinar. Dramska skupina, ki jo usmer-ja in vodi Mojca Klemen, pa je odigrala igrico o »potrošniških praznikih«. Ve~ pesmi je zapela gostja Zala Rupnik, posebej je navdušila s francosko boži~ no pesmijo.

Koordinatorka celotne prire-ditve Ljudmila Treven je izrazila zadovoljstvo, da uspe njihovi šoli vsako leto obeležiti Dan sa-mostojnosti in enotnosti in da so v tem edini v ob~ ini. Poudari-la je tudi, da je plesna skupina, ki jo vodi Miša Stržinar, nocoj na tem odru odplesala generalno vajo pred nastopom, ki ga bodo imeli na Televiziji Slovenija v od-daji Na zdravje.

Irena Štirn

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

L

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 9G o s p o d a r s t v o

Logatec, ��. december – Notranjsko-kraška regija je imela po podatkih Statisti~ nega urada Republike Slovenije v oktobru eno najnižjih stopenj registrirane brezposelnosti v Sloveniji, pravi vodja urada za delo Cerknica, Idrija, Logatec, Vrhnika Aleksandra Tea Vesnaver in napoveduje klju~ ne spremembe, ki jih prinaša zakon o urejanju trga dela, tudi organizacijske, ki jih na notranjskih uradih že izvajajo.

Nova zakonodaja temeljito pretresa trg delaVarnost iskalcev zaposlitve se z novim zakonom o urejanju trga dela, ki je za~ el veljati 1. januarja 2011, pove~ uje

Notranjsko-kraška regija z nizko stopnjo brezposelnostiStopnja registrirane brezposel-nosti v Sloveniji je bila v oktobru 2010 10,9-odstotna. »Notranj-sko-kraška regija je imela v tem obdobju eno izmed najnižjih, 8,9-odstotno stopnjo registrira-ne brezposelnosti,« pojasnjuje Vesnaverjeva in dodaja, da sta

imeli nižji stopnji samo Gorenj-ska in Obalno-kraška regija.

Na obmo~ ju Notranjsko-kra-ške regije, ki zajema upravne enote Cerknica, Ilirska Bistri-ca in Postojna, je bilo ob kon-cu novembra 2010 prijavljenih 103.831 brezposelnih oseb, kar je 8,8 odstotka ve~ kot pred le-tom dni, medtem ko se je v tem obdobju število brezposelnih oseb v Osrednjeslovenski regiji

pove~ alo kar za 19,8 odstotka.Po besedah vodje urada za

delo Cerknica, Idrija, Logatec, Vrhnika so bile brezposelne osebe iz Notranjsko-kraške re-gije ob koncu novembra 2010 v povpre~ ju brezposelne 15 mesecev in pol, medtem ko je povpre~ no trajanje brezposel-nosti v Sloveniji 19 mesecev in 21 dni.

Najve~ brezposelnih oseb je bilo med pomožnimi delavci, delavci brez poklica, gimnazijski-mi maturanti, ekonomisti, trgov-ci, mehaniki in strojniki.

Subvencije za samozaposlitev»Oseba, ki je prijavljena med

brezposelnimi ali je v postop-ku izgubljanja zaposlitve, lahko pridobi subvencijo za samoza-poslitev, ~ e ima primerno po-slovno idejo, željo, pogoje in možnosti za samozaposlitev,« pravi sogovornica. Gre za en-kratno finan~ no pomo~ v obli-ki nepovratnih sredstev v višini 4.500 evrov, ki brezposelni osebi pomagajo pri zagonu poslo-vanja in uresni~ itvi poslovne ideje. Vesnaverjeva poudarja: »Oseba, ki prejme subvencijo za samozaposlitev, mora ohrani-ti samozaposlitev najmanj eno leto.« Program brezposelni ose-bi omogo~ a strokovno preso-jo poslovne ideje in smiselno-sti vklju~ itve v usposabljanje za samozaposlitev in udeležbo pri usposabljanju oziroma delavnici za samozaposlitev. Obe dejav-nosti sta brezpla~ ni.

»^e oseba, ki pridobi sub-vencijo, ne izpolni pogodbe-ne obveznosti, zavod v skladu s pogodbo ustrezno ukrepa. V primeru, da oseba ne navede opravi~ ljivih razlogov za prene-hanje poslovanja in s tem krši pogodbo, zavod izstavi zahtevek za vrnitev sredstev,« pojasnjuje sogovornica.

Zakon o urejanju trga dela pove~ uje varnost iskalcev zaposlitveMed glavne spremembe zako-na, ki je nadomestil dosedanji Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, je širitev kro-ga upravi~ encev do denarnega nadomestila za ~ as brezposel-nosti nadomestila ter uved-ba še nekaterih drugih novosti,

povezanih z ve~ anjem varnosti iskalcev zaposlitve. Poleg tega se pove~ uje tudi u~ inkovitost iz-vajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zmanjšujejo se administrativne ovire za podjetja in osebe na trgu dela, vzposta-vlja se mreža izvajalcev, ki bo omogo~ ala še hitrejše odziva-nje države na dinami~ ne spre-membe na trgu dela. Zavod za zaposlovanje bo pri tem imel še pomembnejšo vlogo kot sedaj, saj bo najpomembnejši izvaja-lec ukrepov aktivne politike za-poslovanja.

»Z novim zakonom se med drugim pove~ uje višina denar-nega nadomestila za primer brezposelnosti v prvih treh me-secih, in sicer na 80 odstotkov osnove, kar je za deset odstot-kov ve~ kot doslej,« pravi so-govornica. Podaljšuje se tudi trajanje denarnega nadomesti-la za osebe, starejše od 50 let, z ve~ kot 25 let delovne dobe, brezposelne osebe pa imajo pravico do opravljanja dolo~ enih oblik dela ob ohranitvi pravi-ce do denarnega nadomesti-la za primer brezposelnosti. Po besedah sogovornice je možno opravljanje dela do višine 200 evrov mese~ no. Kar zadeva vpis osebe v evidenco brezposelnih oseb, si le-ta po novem sama izbere obmo~ no službo, na ka-teri se bo prijavila, s ~ imer je od-pravljena krajevna pristojnost.

Notranjski uradi se prilagajajo povpraševanju»Sprememba zakonodaje bo vsekakor vplivala tudi na našo

organizacijo dela,« pravi Vesna-verjeva.

»Za iskalce »prezaposlitve« smo predvideli predvsem komu-niciranje v elektronski obliki, za iskalce zaposlitve, katerih zapo-slitev je ogrožena, pa smo poleg e-komunikacije rezervirali tudi termine za karierno svetovanje.« V prvi fazi bodo notranjski ura-di odprti v popoldanskem ~ asu samo v sredo, morebitnemu pove~ anemu povpraševanju pa se bodo ustrezno prilagajali.

Sogovornica še pojasnjuje, da so z novim zakonom o urejanju trga dela vsi svetovalci karier-ni svetovalci, razlike pa bodo v obravnavah: osnovno karierno svetovanje in poglobljeno sve-tovanje.

Jasni cilji – klju~ do uspehaIn kakšne u~ inke novega zako-na pri~ akuje najbolj odgovorna za trg dela na Notranjsko-kra-škem? »Zaposlitve so odvisne od povpraševanja na trgu dela. Zaposleni na Zavodu lahko is-kalce informiramo, motiviramo in usposabljamo, zaposlitev pa je odvisna od delodajalca, ki iš~ e novega sodelavca, in osebe, ki ponuja svoja znanja, izkušnje, spretnosti in veš~ ine, po katerih delodajalec povprašuje. Iskanje zaposlitve je izklju~ no na strani iskalca zaposlitve, bolj ko je ta motiviran in aktiven, lažje in hi-treje dobi zaposlitev, izbor kan-didata pa je na strani deloda-jalca. Vsak iskalec si mora zato dolo~ iti jasne cilje in odgovo-re na osnovna vprašanja: kaj ho~ em, zmorem, znam …«

Aleksandra Tea Vesnaver, vodja urada za delo Cerknica, Idrija, Logatec, Vrhnika: »Oseba, ki prejme subvencijo za samozaposlitev, mora ohraniti samozaposlitev najmanj eno leto.«

»Kakovost je nasprotje naklju~ ja«Oblakovi ni~ esar ne prepuš~ ajo naklju~ ju, še najmanj kakovosti. Eno najve~ jih logaških podjetij in eden vodilnih proizvajalcev v Sloveniji, Oblak commerce, svoj uspeh gradi na družinski tradiciji, saj podjetje prehaja že na peti rod – prenašajo se znanje, izku-šnje, pripadnost podjetju, v pogovoru pojasnjuje direktor Bogdan Oblak.

Nastanek in razvoj vašega pod-jetja je zanimiva podjetniška zgodba, katere korenine sega-jo celo v urarsko obrt. Kakšna je bila pot vašega prednika – urarja do proizvodnje betonskih izdelkov?Moj praded je bil urar v Kölnu, izdeloval je stolpne ure, med njimi tudi slovito na kölnski ka-tedrali. Bil je v skupini sloven-skih krovcev in urarjev, ki so jo ustvarili. To je bila sprva izredno donosna obrt, beton pa je bil v 19. stoletju nov material in je zbujal zanimanje. Pradedu je prišla v roko knjiga z naslovom, po slovensko, Beton je zlato, in to je bilo njegovo prvo sre~ anje z materialom. Domnevam, da je ravno takrat nastopila kaka urarska kriza in praded se je iz urarja, spodbujen z omenjeno knjigo, prelevil v betonerja – ce-mentninarja. Leta 1901 je za~ el s proizvodnjo, njegov prvi betonski izdelek pa je bila strešna ope-ka, strešnik. Mislim, da je nekaj logaških streh še danes pokri-tih s temi strešniki, zdaj starimi 110 let.

ski radij je zato 250 kilometrov. Dejstvo je, da so naši sosedje, predvsem hrvaški trg, pa tudi ita-lijanski v Furlaniji Julijski Krajini, in avstrijski, na Avstrijskem Koro-škem, podhranjeni z izdelki, kot se betonski tlakovci. Možnosti in priložnosti, ki se nam odpira-jo, s pridom izkoriš~ amo, tako da smo na Hrvaškem že našli dobrega in zaupanja vrednega partnerja. Trenutno zaklju~ ujemo dogovore o prodaji na obmo~ ju celotne Dalmacije.

Aktivni ste v številnih organiza-cijah, združenjih, v marsikate-rem izmed njih ste na vodilnem položaju. Koliko tovrstna dejav-nost doprinese k poslu?Sre~ o imam, da imava z ženo tri otroke, dva od njih že dela-ta v podjetju, tako da si lahko vzamem ~ as tudi za kakšno de-javnost, ki ni strogo vezana na podjetje. Teh funkcij še zdale~ ne opravljam zato, da bi imel kake koristi za posel. Preprosto jih imam za poslanstvo, da lahko pomagam pri oblikovanju in delu teh organizacij.

Kakšen je položaj cementninar-ske stroke v Sloveniji?Konkurenca je izjemno velika, saj je v Sloveniji kar 110 do 115 pro-izvajalcev betonskih izdelkov. Tuji proizvajalci v Sloveniji ne usta-

navljajo proizvodnih kapacitet, vzpostavljajo le prodajne mreže.

Svoje poslovne procese neneh-no posodabljate. Na katero ino-vacijo ste najbolj ponosni?Lani smo odprli najsodobnej-šo linijo, ki pomeni posodobitev proizvodnje z vsemi možnimi dodatki, nadzorom, vse pa je

Bogdan Oblak, direktor podjetja Oblak commerce: »Klju~ nega pomena za uspeh podjetja so medsebojni odnosi in tudi odnosi do strank in konkurence.«

Blanka Markovi~ Kocen

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

povezano s kakovostjo. Ta je za nas bistvena.

Kaj pri~ akujete od svojih nasle-dnikov?Da bi lahko ~ imprej prenehal de-lati in bi z ženo lahko bolj uži-vala kot doslej. Sicer pa si želim, da bi ta voz peljali naprej in skr-beli za razvoj. Rad bi, da bi naša

proizvodnja betonskih izdelkov ostala v takem obsegu kot do-slej. Ni nujno, da bi imeli prvi po-ložaj ali najve~ ji kos poga~ e na trgu, ker so lahko drugi, manjši koš~ ki slajši. Želim si, da bi še naprej poslovali pošteno in ime-li spoštljiv in korekten odnos do zaposlenih in do strank. To je bi-stvo vsega. bmk

^emu pripisujete uspeh svoje-ga podjetja?Eden izmed pomembnih razlo-gov je dolgoletna tradicija – le-tos obeležujemo že 110. oble-tnico podjetja, kar v naši branži ni zanemarljivo. V tem ~ asu smo preživeli tri vojne, zamenjali so se družbeni redi, kar pomeni, da razvoju blagovne znamke ni bilo mehko postlano. Kljub temu smo si s svojim imenom na trgu ustvarili položaj, ki nam omogo~ a nadaljnji razvoj.

Še pomembnejši, lahko re~ em, klju~ nega pomena za uspeh podjetja, pa so medse-bojni odnosi in tudi odnosi do strank in konkurence. V našem podjetju je 38 zaposlenih in 44 zunanjih sodelavcev in imel sem sre~ no roko pri izbiri sodelav-cev. Med seboj imamo nekakšen družinski odnos, zaposleni pa ~ utijo do podjetja veliko pripa-dnost, kar je neprecenljivo.

Prevoz in prodaja betonskih izdelkov najbrž ni preprosto opravilo?Transport je zelo drag. Naš akcij-

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �0

Dr. France Arhar, predsednik uprave Unicredit banke: »Zjutraj vedno vem, kdaj pridem, zve~ er pa nikoli, kdaj grem.«

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011P o g o v o r10

Nekdanji guverner banke Slovenije, kandidat za predsednika države in zdajšnji predsednik

uprave Unicredit banke, dr. France Arhar, je zapriseženi Notranjec, doma iz Cerknice.

^eprav je bil rojen v Ljubljani in je tam tudi njegovo delovno mesto, se vselej vra~ a

domov, tudi ~ e se delo raztegne v jutranje ure. Njegovo na~ elo je, da mora biti manager v prvi vrsti humanist, konji~ ek pa zidarstvo. V razvoju

notranjskega gospodarstva vidi pozitiven proces, politika pa ga ne mika ve~ .

»Vedno se vra~ am domov«

^e bi lahko zavrteli kolo ~ asa nazaj, ali bi ubrali kako drugo poslovno pot, kot ste jo?Verjetno ne. Približno 39 let dela v ban~ ništvu je pustilo globoke sledi, ki jih ocenjujem kot bolj ali manj pozitivne. Zato lahko re~ em: k sre~ i sem se odlo~ il za »finan~ no plat medalje«.

Kako pa ste za~ eli svojo po-slovno kariero?Tako kot vsak tudi sam nisem imel zelo natan~ ne predstave o tem, kaj bi rad. Morda je temu botrovalo tudi naklju~ je. Kot štu-dent sem namre~ dobil štipen-dijo takratne Centralne banke Jugoslavije in po študiju je bilo treba štipendijo odslužiti. Ob delu v centralni banki sem torej bolje spoznal posel in se zne-bil idealnih predstav, ki jih ima pred za~ etkom resnega dela ve~ ina ljudi. Logi~ no je namre~ , da splošni sistemi izobraževanja ponujajo zelo okviren pogled na dolo~ eno podro~ je dela in po-tem je vse odvisno od posame-znika, kako to znanje uporabi in razširi. Kot je rekel Napoleon, vsak nosi svojo generalsko pali-co v torbi.

Ali držijo govorice, da ste si za svojo prvo pla~ o kupili mešalec za beton?Drži, saj sem bil vedno navajen delati. Moj pokojni o~ e je bil zi-dar, zato sem med študijem ves ~ as delal, izpite opravljal junija, potem sem tri mesece po~ itnic po 12, 13 ur zidal.

Vas gradbeništvo tudi sicer privla~ i, fizi~ no delo sproš~ a?Fizi~ no delo me sproš~ a. To je lahko tudi delo na vrtu. Kakr-šnokoli delo z naravo ponuja najve~ je zadovoljstvo, narava je najve~ ji dajalec in ~ e ~ lovek lah-ko »odklopi«, si ob takem delu lahko napolniš baterije.

Kaj vas je zaneslo na Notranj-sko? Ali pogrešate prestolnico, njen utrip?Iskreno re~ eno, sem na Notranj-

skem ves ~ as, razen tistega ob-dobja, ko sem bil tri leta v tujini in kratkega obdobja, ko sem v Ljubljani stanoval. A vedno sem se vra~ al na Notranjsko.

Zakaj?Dobro vprašanje! Na eni strani je notranjska pokrajina, na dru-gi pa znana slovenska nave-zanost na zemljo, kjer za~ neš delati hišo. Mi smo druga~ ni kot Ameri~ ani, ki jim je vseeno, ki vzamejo torbo ali kov~ ek in gredo z vzhodne na zahodno obalo.

Ste svojo hišo torej sami zgra-dili?Seveda, za~ ela sva z o~ etom, jo spravila do podstrehe, potem pa sem nadaljeval s pomo~ jo so-proge. Tako da sem v glavnem vse sam naredil.

Razpeti ste med Ljubljano in Cerknico. Kako poteka vaš de-lovni dan?Na žalost med tednom doma, na Notranjskem, samo spim, si-cer pa sem v glavnem v Ljublja-ni. Moj delovni dan se za~ ne ob 5. uri zjutraj in ~ e ni kaj poseb-nega na cesti, sem ob sedmih na delovnem mestu.

In potem greste peš v 11. nad-stropje …To je najlažja, brezpla~ na re-kreacija. Sicer pa tej vsak dan, že takoj zjutraj, namenim ka-kih 15 minut. Potem sem ves dan v Ljubljani, obi~ ajno do 7. ure zve~ er, v~ asih pa še dlje. Tako da zjutraj vedno vem, kdaj pridem, zve~ er pa nikoli, kdaj grem.

Ali kdaj prespite v Ljubljani?Nikoli. Tudi ~ e se delo zavle~ e proti jutru, grem domov. Tudi ta-krat, ko sem imel tukaj stanova-nje, nisem nikdar prespal v Lju-bljani, razen eno samo no~ med vojno, leta 1991. Med Cerknico in Ljubljano ni pravzaprav nobe-ne ve~ je razdalje, ta je le v na-ših glavah. Infrastruktura je tudi v Sloveniji postala bolj evropska, sodobnejša. Kaj pa je 35 minut vožnje?!

Kolikor vem, ste ljubitelj in zelo dober poznavalec kulture. Ka-tera vrsta le-te pa vam je naj-bliže?Tako drama kot glasba. Trenutno sem celo predsednik strokov-nega sveta Drame. Morda mi je še bolj zanimiva glasba, in sicer

ta, ki ji pravimo ve~ no zelena, ve~ no živa, klasi~ na. Ta, ki je ve-dno modna, ki ima še vsebi-no in še kaj ve~ . Rad poslušam glasbo, tako prek radia kot tudi v živo, kar se mi zdi še bolj za-nimivo. Radio vedno poslušam na poti od doma in domov. Ko pridem v Logatec, preklopim na Radio 94, vmes poslušam Radio Slovenija, Radio 1, Ognjiš~ e ….

Kolikokrat na mesec si vzame-te ~ as za obisk kake kulturne prireditve?Ponavadi je to ob koncu tedna, dolo~ ene predstave v Mestnem gledališ~ u pa si v~ asih ogledam tudi med tednom. Obi~ ajno si kulturne prireditve privoš~ im dvakrat na mesec.

Dajete vtis zelo umirjenega ~ loveka. Ali vas vendarle kdaj kaj vrže iz tira?Ne vem, ~ e je to res, vprašati bi morali sodelavce. Vendar posku-šam biti umirjen. Švicarski za-sebni bankir, g. Vontobel, eden od mojih znancev, je v svoji knjigi med drugim opisal na~ ine vodenja podjetij, od diktatorske-ga do demokratskega. Pisec po-udarja, in s tem se strinjam, da mora biti pravi manager v prvi vrsti humanist. Ker tudi dosega-

nje ciljev je odvisno od ljudi, od odnosa in zaupanja med njimi. Tak odnos, razumljivo, zahte-va ve~ jo strpnost, razumevanje, v~ asih tudi potrpljenje.

Pred ~ asom vas je zaneslo v politiko. Kakšni so bili motivi?Zelo preprosti. Leta 2002, na pr-vih predsedniških volitvah po dveh Ku~ anovih mandatih, sem imel po anketah višji delež po-zitivnih glasov kot pokojni pred-sednik Drnovšek. Potem je prišla na dan znana zgodba s pla~ o, ki si je nisem vzel sam, pa~ pa mi jo je dolo~ il nadzorni svet. In s to zgodbo so pa~ prepri~ ali ljudi. Glede na dejstvo, da sem bil deset let guverner in je imela centralna banka kot institucija takrat najvišje zaupanje, sem se nekako poistovetil s tem poj-mom. In preprosto povedano, ~ e temu ne bi bilo tako, verjemi-te mi, se ne bi odlo~ il. Deset let sem imel namre~ s politiki veliko opravka, tako z vlado in s parla-mentom. Dobro sem vedel, kaj in kako se dogaja, kaj je slabo in kaj dobro. Vedno sem imel namen narediti kaj ve~ in boljše. In cela vrsta ljudi mi je izrekla pozitivno mnenje.

Vas politika še mika?

Pošteno povedano, ob tistem, kar sem videl, doživel v volil-ni kampanji, se sprašujem, kaj pa je tega meni treba. Da sploh ne govorim o financah! Vse ti-sto, kar se prikazuje, v glavnem sploh ni res. Stroški za to kam-panjo …. Skratka, brez te izku-šnje bi bil na tem podro~ ju zelo velik idealist.

Vrniva se še malo na Notranj-sko. Kako komentirate položaj notranjskega gospodarstva. Kje so perspektive njegovega razvoja?Ob vseh spremembah na tem obmo~ ju, za~ enši v Logatcu in naprej v Rakeku, Cerknici, Loški dolini, Loški planoti, prvi~ mislim in ocenjujem, da se tu odvija pozitiven proces. V Cerknici je v~ asih veliki Brest sicer propa-del, a je na njegovem pogoriš~ u nastal nov pti~ feniks in cela vrsta podjetnikov. Prišla je Yi-dria Motors, ki danes zaposluje prek 500 ljudi. Lesna industri-ja, ki je bila prej prevladujo~ a, je še ostala, vendar posluje pod druga~ nimi pogoji. Na drugi stra-ni se, recimo, Logatec izredno hitro razvija. Je ena od ob~ in, ki ima visoko nataliteto, kar je za Slovenijo redkost in je zelo po-zitivno.

^esa si osebno v letošnjem letu najbolj želite?Logi~ no, najprej zdravja, kaj-ti brez tega je vse relativno. To ~ lovek, kolikor je starejši, vse boj ugotavlja.

Kako skrbite za zdravje?Verjetno ne dovolj, a vsaj malo poskušam. ^e sem le malo prost ob koncu tedna, to izkori-stim, da grem na Slivnico ali na Nanos. Pomembno je, da se ~ lo-vek giblje v naravi, ki je k sre~ i neokrnjena. To je velika pred-nost Notranjske, po drugi stra-ni pa šibka to~ ka, saj, denimo, na Cerkniškem jezeru še vedno nima ni~ esar, niti minimalne po-nudbe ….

Kakšna pa so pri~ akovanja na poslovnem podro~ ju?Pri~ akujem, da bo naša banka še naprej prosperirala in bomo tudi v prihodnje razvijali tako dobre medsebojne odnose kot doslej. Obkroža me zelo mlada ekipa in delo z mladimi, njihova radovednost in zavzetost mi po-menita dodaten izziv. Verjemi-te mi, pri denarju so ra~ unalni-ki pomembni, ampak na prvem mestu je še vedno ~ lovek. Teh-nika je pomagalo, vendar je od-visna od ~ loveka.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Blanka Markovi~ Kocen

05 %do

-SUPER POPUSTI!

Akcija velja od 03.01. do 05.02.2011 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. Popust se obraèuna pri blagajni.

na izbrana zimska oblaèila in obutev!

CESTA 4. MAJA 501380 CERKNICA

Center mode Uršula, C. 4. maja 64, Cerknica; tel.št.: 01 7071 672

Trgovina Pepelka, Cesta Notranjskega odreda 9, Stari trg; tel.št.: 01 7071 662

Tekstil Nova vas, Nova vas 5, Nova vas; tel.št.: 01 7071 633

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Postojnska športnika minulega leta sta Marjan Nagode in Nina Kova~ i~ .

Seznam prejemnikov priznanj Športne zveze Postojna:Male plakete za osvojene medalje na državnih prven-stvih mlajših kategorij:Luka Gregorn, Nikolina Ana Majki} (Društvo borilnih in duhovnih veš~ in Katana), Pe-ter Požar, Rok Bizjak, Nina Ho~ evar, Jure Marc, Nina Sla-vec, Teja Bajec, Megi Delost, Edina Kosti~ (Lokostrelski klu-ba MINS Postojna), Žiga Požar, Gal Jurca, Alen Alibegi~ , Pri-mož Tibola, Benjamin Repi~ , Eva Dužnik, Mia Grilc (Keglja-ški klub Proteus), Miha Haj-na (Športno društvo Proteus), Blaž Janev, Timotej Lan Li~ an, Nik Švara, Matej Zalar, Ma-tic in Jan Zakrajšek (Balinar-ski klub Postojna), Tadej Živic (Strelsko društvo Postojna), Luka Vadnov, Jure Premrl, Miha

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 11Š p o r t

Postojna, ��. december – Športna zveza Postojne je ob zaklju~ ku minulega leta izbrala športnika in športnico ob~ ine Postojne, ki sta s športnimi dosežki najbolj zaznamovala leto 2010. Športnika in športnico leta so z glasovanjem izbrali športni klubi in društva ter športni delavci. Najve~ glasov med športnicami so namenili atletinji Nini Kova~ i~ , med športniki pa avtomobilskemu dirka~ u Marijanu Nagodetu. S slednjim smo opravili tudi krajši razgovor. Ob tej priložnosti so športnikom za športne dosežke podelili tudi priznanja.

Dirka~ in atletinja sta športnika Postojne

V Sloveniji se ne zgodi pogo-sto, da bi avtomobilski dirka~ prejel naziv športnika leta po-samezne ob~ ine.Povsem se strinjam, saj mi de-jansko ni poznano, da bi kateri izmed dirka~ ev že kdaj prejel tako priznanje. In to kljub temu, da avtomoto šport spada med športe, ki vedno pritegnejo veli-ko gledalcev. Pa tudi v tujini so prav dirka~ i že ve~ krat osvajali nazive športnikov leta. Pri nas pa je vse druga~ e, saj ho~ ejo nekateri zmanjševati pomemb-nost bencinskih športov in pod krinko olimpizma favorizirajo športe, ki so na programu olim-

pijskih iger. To pa ne pome-ni, da moramo obupati. O tem pri~ a tudi izbor športnika Slo-venije za 2010. Kdo bi si pred nekaj leti mislil, da bo tak naziv pripadel boksarju …

Kaj to priznanje pomeni za vas?Priznanje je vsekakor potrdi-tev, da so bili dosežki opaženi, da nekaj pomenijo. Najbolj me veseli to, da so o izboru špor-tnika ob~ ine Postojna glasovali klubi, društva in športni delav-ci in ni šlo za nagrado kakšne strokovne žirije, ki ima navadno druga~ en izbor kot pa ve~ ina

javnosti. Še dodatno pa me ve-seli, da sta tudi oba preostala ~ lana kluba prejela priznanje za lanske dosežke.

Ste ob za~ etku leta 2010, ko ste ustanovili nov avtoklub MGM Postojna, razmišljali o takih dosežkih?Seveda smo si kot športniki že-leli, da bi posegli po najvišjih mestih, a vseeno nismo bili taki optimisti, da bi pri~ akovali take uspehe, ko smo se prakti~ no v vseh razvrstitvah uvrš~ ali med najboljših pet. V gorskih dirkah je v diviziji 1 Manuel Dessar-do osvojil 3., Grega Premrl pa 4. mesto, Grega je bil tudi dru-gi v konkurenci yugo pokala, medtem ko smo bili v konku-renci klubov na nehvaležnem ~ etrtem mestu. Na krožnih dir-kah sem sam osvojil skupno 3. mesto, Grega je bil 6., v diviziji 1 pa sem zmagal, Grega pa je osvojil 3. stopni~ ko. V tej pa-nogi smo bili med klubi tretji. V paralelnem relikrosu sem osvo-

smo bili med klubi nepremaglji-vi in smo osvojili prvo mesto.

Svojo dirkaško pot ste za~ eli pred 28 leti, po ve~ letni pav-zi pa ste se med dirka~ e vr-nili pred osmimi leti in sedaj se za visoke uvrstitve borite s precej mlajšimi tekmeci. Je to dodaten izziv?Vsekakor je lepo, ~ e uspeš biti hiter od mlajših tekmecev, a sam ne delam razlike med no-benim, temve~ skušam biti z vsemi v enakem odnosu, se pravi na progi tekmec, ob progi pa prijatelj, ne glede na nje-govo starost. In to mi zaenkrat zelo dobro uspeva. Hkrati pa želim mladim voznikom ponu-diti kar ~ im ve~ svojih izkušenj in mislim oziroma upam, da sem vsaj del~ ek k uspehu Ma-nuela in Grege prispeval tudi sam.

V preteklosti ste se izkazali tudi kot organizator Postojn-skega relija, ki je bil vedno dobro organiziran in dobro obiskan. Ljubitelji dirk ta reli pogrešajo, bodo imeli še kdaj možnost spremljati dirka~ e na postojnskih cestah?

Pravijo, da nikoli ne reci nikoli, a verjetno vsaj v bližnji priho-dnosti tega ne bo, vsaj ne z menoj v vlogi glavnega organi-zatorja. Razlog pa je razumljiv, to so stroški, saj organizacija zahteva precej finan~ nih sred-stev, katera pa je zelo težko pridobiti. Lagal bi, ~ e bi rekel, da o organizaciji ne razmišljam, a hkrati ostajam na realnih tleh. Mogo~ e pa se bo našel kdo drug, ki bo prevzel organizaci-jo tega dogodka, ki je dejan-sko vedno privabil ogromno gledalcev.

Naziv športnika leta ob~ ine Postojna je verjetno tudi ob-veza za naprej. Kakšne na~ rte imate v letu, ki se je šele do-bro za~ elo?Fraza, da je naslov lažje osvojiti kot ubraniti, velja tudi v dirkah, a vsi v klubu bomo dali vse od sebe, da tudi v letu 2011 osvojimo kakšno lovoriko. Tako kot lani bomo tudi letos mo~ i usmerili na paralelni relikros, krožne in gorske dirke in sku-šali dokazati, da avtoklub MGM Postojna ni le muha enodnev-nica in da bo še dolgo prisoten v slovenskem avtomoto športu.

Inocente, Jan Kocman, Gašper Jordan Rojko, Danijel Mandi~ , Nejc Bizjak, Matic Pal~ i~ , Andrej ]amdži}, Domen Žakelj, Luka Malc, Vid Šalamon, Alen Šuvaki} (Košarkarsko društvo Postojna), Nuša Habjan, Kristina Bajc, Lara Likar Knaus, Zala Kuštrin, Tina Cajnkar, Nala Jurca, Žana Magaj-na, Tina Gliha, Timon Jurca, Alen Nuhanovi}, Svit Pavši~ , Adrija-na Bajc, Sara Lišinovi}, Marko Magajna, Marko Panteli}, Tina Stegel (Karate klub Postojna), Klemen Vilhar, Gašper Leskovec (Atletski klub Postojna), Ajda Pro-gar, Nino Stenko, Tadej Dekanj (Bowling klub Epicenter), Tadej Blažek, Jaka Grže, Blaž Otoni~ ar in Matic ^i~ (Osnovna šola Miro-slava Vilharja).Srednje plakete za osvojene

medalje na državnih prven-stvih kadetov in mladincev:Tomaž ^e~ (Društvo borilnih in duhovnih veš~ in Katana), Nejc Marc, Matjaž Štrancar, Teja Bajec (Lokostrelski klub MINS Postojna), Nejc Jurca, Andraž Sim~ i~ , Mišo Dostani~ , Robin Ulaga, Sandra Dostani~ , Maša Miklavec, Nataša Tibola (Kegljaški klub Proteus Po-stojna), Živa Muhi~ in Špela Kra-njec (Strelsko društvo Postojna).Velike plakete za izredne špor-tne dosežke v letu �010:Mladen Petkovi}, Slavko Majki} (Društvo borilnih in duhovnih veš~ in Katana), Vanda Natla~ en, Marija Knafelc, Sonja Kocjan~ i~ (Lokostrelski klub MINS Postojna), Lokostrelski klub MINS Postoj-na za ekipne dosežke, Marjan Nagode, Grega Premrl, Manuel

Dessardo (Avtoklub MGM Postoj-na), Vojko Lapanja, Noemi Živ-kovi~ , Tina Janež, Sara Gorjanc, Anja Ulaga (Kegljaški klub Prote-us), Gašper Kraševec (Balinarski klub Postojna), Natalija Otoni~ ar (Strelsko društvo Postojna), Nina Kova~ i~ , Erik Von~ ina (Atletski klub Postojna), Ljuba Ceglar, Jože Vetrih (Bowling klub Epicenter), ženska ekipa bowling kluba Epi-center v sestavi Ljuba Ceglar, Karmen Progar in Joža Može, moška ekipa bowling kluba Epi-center v sestavi Dušan in Anže Lajovic ter Anže Gabrijan, kole-sarski klub Postojna za športne dosežke na podro~ ju rekrea-tivnega kolesarstva ter Društvo upokojencev Postojna za špor-tne dosežke na rekreativnem podro~ ju.

Priznanje Športne zveze Po-stojna za dolgoletno delova-nje športnih društev in klubov je prejel Inline hokej klub Piš~ an-ci Postojna, priznanja za 30 in ve~ let dolgoletnega uspešnega

dela na podro~ ju športa pa so prejeli tudi Stane Natla~ en iz Lokostrelskega kluba MINS Po-stojna, Darko Bizjak iz Keglja-škega kluba »Proteus« in špor-tni novinar Brane Fatur.

jil skupno 6. mesto v generalni razvrstitvi, Manuel je bil 12, Gre-ga pa 17. Vsi smo bili uvrš~ eni

v prvo polovico! V diviziji I sem osvojil naslov prvaka, Manuel je osvojil 3. mesto, Grega pa 8.,

ob tem pa je bil še 3. v yugo pokalu in 4. med mladimi voz-niki. Vse skupaj je pomenilo, da

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

VALT

ER L

EBAN

Erik Logar

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Z leve proti desni: Rok Tršan in Boštjan Klavžar.

Karate je med drugim tudi skladnost gibov.

Pisana zasedba KK Mawashi, od najmlajših do starejših.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011Š p o r t1�

V Postojni je lanskega avgusta z delovanjem za~ elo novo športno društvo. Karate klub Mawashi se kljub

rosni mladosti lahko pohvali z uspešnimi ~ lani, saj jih kar nekaj trka na vrata slovenske reprezentance.

O aktualnih dogodkih, ciljih in uspehih smo spregovorili s predsednikom Matjažem Bertoncljem.

Logatec – Logaški smu~ arji teka~ i so tudi letošnjo sezono za~ eli ve~ kot uspešno. Na

državnem prvenstvu v sprintu dvojic sta Rok Tršan in Boštjan Klavžar osvojila absolutno prvo

mesto med moškimi pari, kar štirje teka~ i TSK Valkarton pa odhajajo na mladinsko svetovno

prvenstvo. S sezono so zadovoljni tudi biatlonci in smu~ arji teka~ i iz SK Kovinoplastika Lož.

Prvi koraki postojnskega KK Mawashi»Otroke je že od mladih nog treba vzgajati, da karate ni pretepanje,« pravi Matjaž Bertoncelj, predsednik novoustanovljenega Karate kluba Mawashi Postojna

»Klub deluje šele nekaj me-secev. S projektom smo za~ eli avgusta, sedaj pa imamo pri-bližno trideset ~ lanov. Njihova starost je razli~ na, od najmlajših do starejših, ki štejejo 50 let,« je uvodoma povedal Matjaž Ber-toncelj. Svet borilne veš~ ine mu je precej blizu, saj kot sodnik deluje na Karate zvezi Slovenije, zanimivo pa je, da sta ga k ak-tivnemu udejstvovanju privabila otroka, sedaj uspešna tekmoval-ca kadetskih in mladinskih kate-gorij, Nejc in Tjaša.

Postaviti trdne temeljeNi~ se ne rodi brez porodnih kr~ ev. Tudi pri Karate klubu Ma-washi se ukvarjajo z za~ etni-škimi preglavicami, ki pa so pri~ akovane in se bodo kmalu uredile. »Ker smo še mladi, ni-smo še registrirani v Karate zvezi Slovenije. Prav tako se trudimo, da bi ~ im prej prišli pod okrilje Športne zveze Postojne,« pravi Bertoncelj in nadaljuje. »Sre~ o imamo, da nam gre na roko Osnovna šola Miroslava Vilharja, saj smo v telovadnici dobili ter-mine za treninge. Sodelujemo tudi s preostalimi klubi po Slove-niji. Pomo~ nam nudijo v Kranju, Piranu in Domžalah. Glede na to, da nismo še nikjer registrira-ni, naši tekmovalci nastopajo za prva dva, upamo pa, da bomo

kmalu vse uredili.« V obdobju finan~ ne krize se hitro zatakne pri denarju. Ve~ ina prispevkov, s katerimi krijejo stroške, pride iz ~ lanarine. Naredili so ugo-dno ponudbo tudi za družine. Prvi ~ lan pla~ a 20 evrov, drugi 10, tretji prav tako, ~ etrti pa ima zastonj.

Pomembno je delo z mladimiZaradi ustanovitve tik pred za~ etkom šolskega leta so bili nekoliko pozni pri pošiljanju va-bil po šolah, zato so se poleg starejših ~ lanov osredoto~ ili na najmlajše. »Mal~ ki ti napolnijo baterije. U~ imo jih predvsem ko-ordinacije in spoznanja, da kara-te ni pretepanje. ^e boš obisko-val treninge, to ne pomeni, da

se lahko kar tepeš,« pravi sogo-vornik, ki je predlani diplomiral iz organizacije izobraževanja v Karate zvezi Slovenija. Trenutno imajo le tri šoloobvezne otroke, gonilna sila pa so kadeti in mla-dinci. Tjaša in Nejc Bertoncelj sta se že izkazala na državnih tekmovanjih, pa tudi evropskih in svetovnih. Tjaša je državna prvakinja v borbah in tretja v ka-tah, nastopila je na SP v Maroku ter EP v Izmirju, kmalu pa potuje na mladinsko prvenstvo v No-vem Sadu. Nejc je v Sloveniji za-beležil dvakrat tretje mesto, na najnižji stopni~ ki odra je bil tudi Marko Magajna. Uspešno nasto-pa tudi Žana Magajna.

Karate ni pretepanjeSama beseda karate nosi po-men pot prazne roke. Sicer po-znamo tudi razli~ ne pripomo~ ke

te borilne veš~ ine, vendar jih v postojnskem klubu Mawashi ne uporabljajo. »Karate sta dve roki in nogi ter glava. Tekmuje se v športnih borbah in katah, to so namišljeni nasprotniki. Borba je bila pre~ iš~ ena. Kaznovani so udarci z odprto dlanjo, udarci v predel o~ i, pod pas in v glavo. Vsi tovrstni poskusi se morajo pred ciljem zaustaviti. Potrebna je velika koordinacija in le kdor zna kontrolirati gibe, lahko tek-muje,« o veš~ ini karateja pravi prvi mož KK Mawashi. Vseeno ta šport še zdale~ ni preprost. Udarci v preostale dele telesa so lahko zelo mo~ ni, ~ etudi tekmo-valci nosijo osnovno zaš~ ito. Ve-liko mladih, ki se navdušijo nad karatejem, misli, da se bodo bo-rili že po nekaj treningih. »Mlad tekmovalec potrebuje leto pa pol, da za~ ne dojemati pravil-

nost športne borbe. Na~ eloma se pridobiva dva pasa na leto, morebiti najve~ ji razpon pa je med rjavim in ~ rnim, ampak tudi s slednjim se ne kon~ a. Razde-ljen je na dneve. Jaz imam prvi dan, to je najnižja stopnja, naj-višje pa imajo redki, predvsem tisti, ki imajo zasluge za razvoj svetovnega karateja.«

^akajo~ kolajnoCilj vsakega športnika je, da bi neko~ osvojil medaljo na veli-kem tekmovanju. Pri Mawashi-ju imajo nekaj adutov, vendar je vzpon sila težak. Brez kopice treningov ne gre. »Težko je priti v sam svetovni vrh. Uspeh je že, ~ e si zraven, vendar po tihem upamo, da bomo neko~ domov prinesli medaljo,« zaklju~ uje predsednik KK Mawashi Po-stojna.

Uspešen za~ etek bele sezone

Trener logaških smu~ arjev teka~ ev iz TSK Valkarton Tomaž Urši~ je ve~ kot zadovoljen z uspehi svojih varovancev v leto-šnji sezoni. Na državnem prven-stvu v sprintu dvojic v teku na smu~ eh, ki je bilo 26. decembra v Medvodah, sta med moškimi absolutno prvo mesto osvoji-la Rok Tršan in Boštjan Klavžar, Matej Šimenc in Matjaž Gorjanc pa sta bila tretja. Naslova dr-žavnih prvakov sta osvojila tudi Lovro Malnar in Miha Šimenc pri starejših mladincih ter Pa-trick Rupnik in Matic Slabe pri mlajših mladincih. Istega dne sta v Medvodah prvo mesto, in sicer na tekmi, ki je štela za pokal Geoplin, osvojila še mlaj-ša de~ ka Žiga Igli~ ar in Marko Rupnik.

Rumena majica za TršanaLogaški smu~ arji teka~ i se tudi letos dokazujejo na tekmah

kontinentalnega pokala, na ka-terih barve kluba poleg Tršana, Klavžarja, Mateja Šimenca in Gorjanca nastopa tudi Eva Se-ver Rus. Tršan trenutno vodi v juniorski razvrstitvi pokala, nosi rumeno majico. Na zmagovalne stopni~ ke je stopil že dvakrat – enkrat je osvojil srebro in en-krat bron –, sicer pa se ves ~ as uvrš~ a med prvih deset. Med deset najboljših se je uspelo prebiti tudi Gorjancu in Sever Rusovi. V kontinentalnem po-kalu se je dokazal tudi že Klav-žar, ki je bil med ~ lani 16. »To je zelo lep dosežek, saj prvi~ tekmuje v mo~ ni konkurenci ~ lanov, med katerimi je tudi ne-kaj nosilcev olimpijskih kolajn,« pravi Urši~ . Za Mateja Šimenca je bila tekma kontinentalnega pokala 17. decembra v Avstri-ji prva po bolezni, osvojil pa je 54. mesto.

Logat~ ane ~ akajo še dve tekmi državnega prvenstva, prva bo že ta konec tedna v Rate~ ah. Mlajše selekcije se na-slednji konec tedna odpravljajo na pokal Topollino v Italijo. Gor-janc, Tršan, Klavžar in Sever Ru-sova pa so že dosegli norme in bodo tekmovali na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo le-tos v Estoniji.

Odli~ ni tudi biatlonciTekmovalci iz Loške doline so v sezoni nastopili na treh tekmo-vanjih v teku na smu~ eh in šti-rih biatlonskih. Med drugim so se biatlonci 2. januarja pomerili za naslove državnih prvakov z malokalibrskim orožjem v pre-

izkušnji s skupinskim startom. Vasja Rupnik iz TSK Valkarton je bil v moški konkurenci tretji. Mlajše kategorije so se na pro-go podale z zra~ nim orožjem. ^lani SK Kovinoplastika Lož so osvojili tri naslove državnega prvaka: Simon Ko~ evar (mlaj-ši ~ lani) ter sestri Tina Mlakar

(st. deklice) in Maja Mlakar (ml. deklice). Kolajne državnega pr-venstva je osvojilo še pet tek-movalcev iz Loške doline: Jure Ožbolt, Nace Žnidarši~ , Urška Poje, Ana Štempihar in Sara Mlakar.

^lani državne biatlonske re-prezentance nastopajo tudi na

tekmovanjih v tujini. Vasja Ru-pnik je bil med drugim januarja peti v štafeti na tekmi svetov-nega pokala v Nem~ iji. Simon Ko~ evar je s ~ lansko B repre-zentanco nastopal na tekmova-njih IBU pokala in decembra v italijanskem Martellu med 150 tekmovalci dosegel 16. mesto na posami~ ni tekmi na 20 ki-lometrov s štirimi streljanji. »To je odli~ en rezultat,« je prepri~ an vodja sekcije za biatlon in smu~ arski tek SK Kovinoplasti-ka Lož Domen Kordiš. Nastja Ravšelj in Jure Sterle pa z mla-dinsko reprezentanco nabirata mednarodne izkušnje na tek-movanjih Alpskega pokala.

»Rezultati so v skladu s pri~ akovanji in realnimi zmo-žnostmi tekmovalcev in lahko re~ em, da smo do zdaj s pote-kom sezone zadovoljni,« pravi Kordiš. Na roke so jim šle tudi snežne razmere, saj so skoraj vse treninge na smu~ eh opravili doma oziroma v bližini, ve~ ino na Babnem polju, nekaj tudi v Starem trgu in na Blokah. »Žal pa napoved ni obetavna in bomo že v tem tednu tudi mi morali trenirati na Pokljuki, kar nam vzame veliko ~ asa, pove~ a stroške ter dodatno obremenju-je tekmovalce,« dodaja Kordiš.

Marko Premrl

FOTO

: M

ARKO

PRE

MRL

Petra Tr~ ek

FOTO

: M

ARKO

PRE

MRL

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Otroci, ki so pred dvema letoma prvi dobili šolske uniforme s pomo~ jo društva Abaane.

U~ enci se za naše razmere prehranjujejo zelo skromno. Vsak dan sta na krožniku bela polenta in fižol.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 1�Reg i j ske ku l t u rne d iagona leProjekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Cerknica – Saša Pivka je specialna pedagoginja, ki je dobršen del svojega življenja posvetila prostovoljnemu delu in tako ve~ krat odšla v Afriko. Lani se je vrnila iz Ugande, še pred tem pa ustanovila Abaano, društvo za sre~ nejši nasmeh otrok v Ugandi, ki omogo~ a otrokom s posebnimi potrebami in AIDS sirotam v vaseh okoli Fort Portala na zahodu Ugande šolanje. Vsi ti otroci so bili prej zaprti doma, starši so bili namre~ prepri~ ani, da se niso sposobni u~ iti. Saša prihaja z Gorenjske, po zadnji vrnitvi iz Afrike pa prebiva v Cerknici.

Drobiž, ki rešuje življenja otrokOtroke s posebnimi potrebami v Afriki skrivajo, tepejo, stradajo ali celo ubijejo – Stroški šolanja in bivanja v domu stanejo dvanajst evrov na mesec za enega otroka – Radi se vra~ ajo k družini, še raje pa v dom

Zgodba iz Ugande»Sedim v svoji sobi. No, soba je tudi malo mamina, pa malo od mojih šestih bratov in sester. Ta soba je pravzaprav naša hiša. Vse naše imetje. Skozi luknje v blatni steni opazujem svoje pri-jatelje, ki igrajo nogomet. Z doma narejeno žogo iz lubja ba-naninega drevesa. V resnici to niso moji prijatelji. Z njimi se ne morem igrati. Rodil sem se s prirojeno deformacijo stopal, zato ne morem hoditi. Lahko se samo plazim. Na vasi sem spoznal Sašo. Pomagala je že drugim otrokom in tudi mene je z mamo kmalu peljala v bolnico v Kampalo. Tam sva bila skoraj dva me-seca. Malo je bolelo, a bilo je tako lepo, saj sem prvi~ videl tele-vizijo. In toliko igra~ je bilo ... Sedaj lahko hodim. Tudi šolo sem za~ el obiskovati. Prvi razred. Rad bi postal šofer »boda bode«.Mapapa (9 let)

Kam gre denar?140 evrov na leto omogo~ i enemu otroku, da biva v domu, pla~ ana je šolnina, prispevek za vzdrževanje šole, šolska unifor-ma, ki je zakonsko obvezna, dobijo tudi ~ evlje, torbico in šolske potrebš~ ine, pribor za osebno higieno (š~ etko in milo), z zne-skom pa se pla~ uje tudi izpite, brez katerih ne morejo nadalje-vati šolanja. Vklju~ eni pa so tudi skromni priboljški, ki polepša-jo življenje v domu, to so mleko, sladkor, kruh in sadje, ki so na mizi le ob posebnih priložnostih. ^e je možnost, pa kupimo tudi ortopedske pripomo~ ke in omogo~ imo operacije. Ena deklica je dobila nožno protezo, dva otroka, ki sta imela prirojeno de-formacijo stopal, pa sta bila operirana, tako da sedaj lahko nor-malno hodita. Letni strošek za otroke, ki ne bivajo v domu, am-pak v šolo hodijo od doma, pa znaša samo 40 evrov.

Vsi, ki bi kadarkoli radi z denarnimi prispevki po-magali otrokom in podpr-li društvo Abaana, to lahko naredite prek transakcij-skega ra~ una, ki je od-

prt pri SKB Banki: 03103-1000607624, pišete pa

jim lahko tudi na e-naslov: abaana.drustvo@gmail.com.

Kako in zakaj si odšla v Ugando?V Ugando sem prišla septem-bra 2007 preko angleške pro-stovoljne organizacije VSO (Vo-lunteering Service Overseas). Pred Ugando sem delala kot prostovoljka v Nigeriji in Bo-cvani. Ugando pa sem izbrala zato, ker sem tja res lahko od-šla kot specialna pedagoginja in sem resni~ no delala na svo-jem podro~ ju. Na kolidžu sem študente pou~ evala specialno pedagogiko. Bodo~ e osnovno-šolske u~ itelje sem u~ ila, kako delati z otroki s posebnimi po-trebami, saj je v Ugandi uza-konjena integracija, to pomeni, da ni šol za otroke s posebnimi potrebami in se morajo šolati v navadnih šolah.

Zakaj si se odlo~ ila za prosto-voljno delo? To mi je bila že od nekdaj želja, potem pa to dozori v tebi in se odlo~ iš in greš. S~ asoma pa to postane na~ in življenja.

Zakaj ravno Afrika?Tja sem si že od nekdaj želela. Nam je v življenju marsikaj po-darjenega, predvsem to, da ži-vimo v privilegiranem svetu, kjer se lahko šolamo in si še vedno marsikaj privoš~ imo. Prav je, da ta svoj privilegij delimo tudi s ti-stimi, ki jim ta možnost ni dana. Na svojih popotovanjih sem veliko dala, a ogromno dobila. Širina obzorja, iskrenost, pre-prostost, resni~ na hvaležnost. Prvinske stvari, ki jih ne moreš dobiti nikjer drugje in na katere mi preprosto pozabljamo. Ko se te Afrika enkrat dotakne, posta-ne del tebe in te žene, da se vedno znova vra~ aš. Tudi mene se je!

Kako je nastala Abaana?Abaana pomeni otroci, ustano-vila sva jo z Bojanom, preden sem zapustila Ugando. Njen

glavni namen je, da otroci, ki sem jih pripeljala v šolo, nada-ljujejo s šolanjem. Društvo je bila edina uradna pot za zbira-nje denarja. ^e otrok ne bi še naprej financirali, bi se po mo-jem odhodu iz Ugande vsi vrnili domov, njihove družine namre~ nimajo sredstev za pla~ evanje stroškov, in bi vsa prizadevanja šla v ni~ , kar pa do otrok res ne bi bilo pošteno. Na nek na~ in pa mi je to tudi omogo~ ilo, da ostanem povezana z Afriko, kajti vedela sem, da se na pro-stovoljne misije nekaj ~ asa ne bom podajala.

Kako si sploh prišla na idejo, da bi iskala otroke s posebni-mi potrebami in jih potem vo-dila v šolo?Zraven kolidža, kjer sem žive-la in delala, stoji osnovna šola, ki je imela tudi dom za otroke s posebnimi potrebami, ki so ga pred desetimi leti zgradi-li irski prostovoljci, vendar pa ta dom ni nikoli zares zaživel. To pa zato, ker imajo v Ugandi in na sploh v Afriki do druga~ no-sti tak odnos. Otroke, ki se rodi-jo druga~ ni, zapirajo, pretepajo, stradajo in skrivajo pred svetom, v nekaterih primerih take otro-ke tudi ubijejo. Ko sem prišla v Ugando, je v domu živelo pet

otrok. Dom pa ni bil skromen le po prebivalcih, ampak tudi opremi. Tako smo ga prebarvali, prebelili notranje prostore, kupi-li postelje, zavese, jogije, mre-že za komarje, krožnike, pribor, lon~ ke – torej v celoti opremili notranjost doma. Ko sem prišla, so bile tam le gole stene in ne-kaj postelj.

Kako si potem pridobila oz. našla druge otroke, ki so se kasneje naselili v domu?Z osnovnošolskim u~ iteljem Godfreyjem sva hodila po vaseh in iskala te otroke. Nato sva jih pripeljala v dom in v šolo. Na za~ etku so bile družine izjemno nezaupljive. Po dolgih pogovo-rih in po razlagi, da se tudi take otroke da veliko nau~ iti in da morajo tudi oni v šolo, so po-pustili. Cerkev je bila tudi ena izmed lokacij, kjer so se našli ljudje, ki so vedeli za te otroke in so nama povedali, kje jih naj-deva. Razumeti moramo, da so otroci s posebnimi potrebami v Afriki velik tabu. Za njihove dru-žine so božje prekletstvo, zato jih skrivajo pred svetom.

Ampak v tistem ~ asu Abaana še ni bila ustanovljena, kako ste potem skrbeli za otroke?Že takrat smo financirali otroke s pomo~ jo Bojana in prijateljev iz Slovenije, ker takrat še nisva imela društva. Prvo leto je pri-šlo šest otrok na novo, torej jih je bilo skupaj enajst. ^ez leto pa so otroci še prihajali in šte-vilo je naraš~ alo, lani pa jih je bilo vseh skupaj že 40, kot jih je danes. 18 jih stanuje v domu, vsi ostali pa v šolo prihajajo dnevno.

Kako poteka življenje v domu?Ob sedmih otroci vstanejo, se umijejo in oble~ ejo. Potem gre-do v šolo, ki se za~ ne ob osmih. Ob desetih imajo malico in ta-krat se vrnejo v dom, ki stoji v neposredni bližini šole. Tam jim kuharica pripravi »porridge«, to je redek mo~ nik iz bele polente. Ob pol enajstih se vrnejo k po-uku, kjer ostanejo do enih, ko je kosilo – prav tako bela polen-ta. Abaana se, poleg finan~ ne pomo~ i, trudi, da bi otroci jedli zdravo in bolj raznovrstno. Zato smo za domom ustvarili vrt, kjer gojijo korenje, špina~ o in bana-ne. Po kosilu se otroci od tretje-ga do sedmega razreda vrne-jo v šolo, mlajši pa ostanejo v domu in imajo popoldanske ak-tivnosti. Po vsakem obroku vsak otrok za sabo umije posodo in skupaj po~ istijo jedilnico. Pred ve~ erjo je ~ as za urejanje vrta in pranje perila, vsak si sam na roke opere perilo, ~ as je tudi za pisanje doma~ ih nalog. Ve~ erja je ob pol sedmih, ko je spet na jedilniku bela polenta s fižolom, potem pa otroci odidejo v sobi-ce; ob sedmih se namre~ ste-mni. Lani so sicer v domu dobili elektriko. Slednje in vode pa ve-likokrat zmanjka.

Otroci s posebnimi potrebami so torej dobili svoj dom, kjer je bilo za njih poskrbljeno. Kako pa so se šolali?Odprli smo en razred za otroke z motnjo v duševnem razvo-ju, saj so potrebovali posebno obravnavo. Tisti, ki pa so inte-lektualno v redu (gluhi, slepi, slabovidni, z gibalnimi težavami in sirote), pa so hodili v šolo z vrstniki.

Kako poteka financiranje otrok?Trikrat na leto – tako kot je raz-deljeno šolsko leto – se nakaže denar v Ugando. Za ta denar so sedaj odgovorni štirje ljudje. Ravnatelj OŠ, kjer se šolajo ti otroci, Thomas Muhenda, spe-cialni u~ itelj Godfrey Tindyebwa, duhovnica Justine Nuwagaba, nad vsem pa bedi ravnatelj ko-lidža Benjamin Byesigwa. Abaa-na ima pod okriljem kolidža od-prt poseben ra~ un, za katerega je odgovoren ravnatelj kolidža.

Drugih posrednikov ni, denar se torej nakaže direktno.

Se bosta z Bojanom v kratkem vrnila v Afriko?Zdaj so v ospredju druge ži-vljenjske naloge, zato mi veliko pomeni, da preko društva ohra-njam stik z Afriko. Na prostovolj-ne misije zagotovo še odide-va kasneje, v zrelih letih. Takrat bova imela še ve~ za podeli-ti. Do takrat pa se s prostovolj-stvom ukvarjava doma, v okviru gorenjskega društva za cerebral-no paralizo. Želiva pa si, da bi lahko omogo~ ili šolanje ~ im ve~ otrokom s posebnimi potreba-

mi, ki so v Afriki še vedno tabu. Najina osebna želja pa je, da enega otroka iz Afrike tudi po-svojiva. Na stara leta pa se bova zagotovo vrnila k prostovoljstvu.

Andreja Jernej~ i~

John, fantek s cerebralno paralizo, je eden izmed otrok in u~ encev s posebnimi potrebami.

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV S

AŠE

PIVK

AFO

TO:

OSE

BN

I AR

HIV

SAŠ

E PI

VKA

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV S

AŠE

PIVK

A

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Trije pujski za otrokeLogatec, ��. december – V »zaš~ itni znak« Knjižnice Logatec bi lahko s poudarjenimi znaki za-pisali, da z dogodki, ki jih organizirajo, odnosom, ki ga imajo zaposleni do bralcev in obiskoval-cev, ter celostno naravnanostjo na nevsiljiv in dostopen na~ in omogo~ ajo, da logaški živelj vedno bolj ceni vrednoto kulture. S predboži~ no lutkovno predstavo Trije pujski, ki jo je uprizorilo Lutkovno gledališ~ e Fru Fru, so zaokrožili letošnji nabor odrskih uprizoritev za otroke, katerih podlaga so bile znane pravljice. Praviloma so dela predstavili v obliki triptiha, ki ga je tvorilo branje v Uri pravljic, iz-ražanje v ustvarjalni delavnici in na koncu ogled predstave. Predstava Trije pujski je otroke posrkala vase, s svojim odzivanjem so vplivali na zaplet in razplet zgodbe. Otroci so se borili proti Zlu (volku) in si z vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, priborili zmago Dobrega (treh pujskov). Sporo~ ilo, ki ga ima predstava, je resni~ no najžlahtnejše darilo, ki ga lahko prejme otrok.

Otroška duša pa je »zapakirana« v majhno telesce, za katerega ni primerna velika dvorana z vi-sokim odrom. Morda pa se bo le našel posluh, volja in sredstva, da bi se tudi zanje pripravilo prija-znejši prostor za kulturno udejstvovanje. iš

Ve~ kot 60-~ lanski Pihalni orkester Logatec je bil izjemne uvrstitve v Pragi zelo vesel.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le1�Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Praga, �. in �. januar – Minuli konec tedna se je Pihalni orkester Logatec udeležil

mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Pragi, kjer so se izvrstno odrezali. Za izveden

koncertni program so prejeli zlato plaketo in 1. mesto v najvišji kategoriji, kar pomeni

najboljšo uvrstitev v vsej zgodovini delovanja orkestra. Gre za tekmovanje v okviru Festivala

Praga, ki ga že vrsto let organizirajo na ^eškem in ima v Evropi posebno mesto.

Logaški godbeniki zmagovalci tekmovanja v PragiMladost, ljubezen do glasbe in trdo delo glasbenike povedli na sam vrh

Logat~ ani so se kot edini slo-venski orkester udeležili tekmo-vanja, na katerem so se za ~ im boljšo uvrstitev potegovali še z Nemci, Nizozemci in ^ehi. Na njem je sodelovalo 18 orke-strov iz 8 evropskih držav, ki so tekmovali v treh težavnostnih stopnjah: medium class, higher class in top class. Poleg skladb po lastnem izboru je orkester izvajal tudi obvezno tekmoval-no skladbo ~ eškega skladatelja, ob~ instvo in 5. ~ lansko med-narodno komisijo pa so najbolj

navdušili s skladbo iz opere Prodana nevesta Bedricha Sme-tane. Orkester je bil mo~ ne-ga aplavza deležen tudi zaradi številnih mladih glasbenikov v lastnih vrstah. »62-~ lanski Pi-halni orkester Logatec se je na tekmovanje odpravil z zelo po-mlajeno ekipo, saj je v letošnji sezoni sprejel medse 10 novih ~ lanov in je bil po starosti zago-tovo najmlajši orkester tekmo-vanja. Mladost, pozitivna ener-gija, znanje, talent, ljubezen do glasbe in trdo delo so botrovali temu, da nam je tekmovalni na-stop odli~ no uspel, saj smo po-leg žirije navdušili tudi številno poslušalstvo,« je povedal diri-gent Marjan Grdadolnik, ki je na svoje glasbenice in glasbenike zelo ponosen: »Ta rezultat po-meni najve~ ji uspeh orkestra v vsej svoji zgodovini delovanja.« Orkestru je ~ estital tudi predstav-nik slovenskega veleposlaništva

v Pragi, Jakob Štunf, ki je prisluh-nil tekmovalnemu nastopu. Ob podelitvi nagrad je bil ponosen, da se je ravno slovenski orke-ster zavihtel na sam vrh tekmo-vanja.

^asa za po~ itek ne boLogaški pihalci so del tekmo-valnega programa izvajali že na Boži~ no-novoletnem koncertu, leto 2010 pa je bilo zaznamo-vano predvsem s filmsko sklad-bo, s katero so pri poslušalcih naleteli na odli~ en odziv, zelo blizu pa je tudi glasbenikom. S koncerti filmske glasbe nada-ljujejo še v letu 2011, 16. aprila bodo imeli nastop v Kulturnem domu v Medvodah. Že sedaj pa potekajo priprave na sre~ anje s še dvema evropskima orkestro-ma, francoskim in nemškim, s katerima bodo v za~ etku julija v Logatcu in Ljubljani pripravili skupen koncert.

FOTO

: AR

HIV

KN

JIŽN

ICE

LOG

ATEC

Logatec, �1. december – Odgovorni za kulturo v Ob~ ini Logatec so za silvestrovo svojim ob~ anom pripravili pravcato Kuh-no. Gre za gledališko predstavo, v kateri sta igralca Violeta Tomi~ in Drago Mili-novi~ zaigrala zakonski par, preizkušan v aktualnem obdobju, ki ga zaznamuje recesija, brezposelnost, povzpetništvo in razkroj vrednot. Komedijo si je ogledalo ve~ kot tristo gledalcev, ki so se nasme-jali besedni in situacijski komiki. Vsebina opisuje situacijo, za katero imamo nava-do re~ i, da je tako kruta in žalostna, da je že kar smešna. Navdušenje nad igro so gledalci izrazili z gromkim, ponavljajo~ im aplavzom, ki pa se je še okrepil s priho-dom župana Berta Menarda na oder, ko se je nastopajo~ ima zahvalil in ju nagra-dil s cvetjem, gledalcem pa zaželel, da bi tudi v novem letu lahko ohranili veselje, ki ga je bilo ta ve~ er razbrati na njihovih obrazih. Priložnost za izmenjavo mnenj o predstavi, izražanje dobrih misli in roko-vanje z znanci in prijatelji pa je bila dana tudi v preddverju dvorane, kjer je vsakdo lahko nazdravil s kozar~ kom soka ali hla-dno, diše~ o penino. iš

Logaška silvestrska »kuhna«

FOTO

: M

ARKO

VRA

BL

FOTO

: TI

NE

ALB

REH

T

Saša Musec

Logatec, ��. december – Kulturno društvo Adoramus je na Štefanovo

ponovno pripravilo prijeten glasbeni ve~ er, na katerem so se predstavili

vsi sestavi društva, medse pa so povabili tudi ansambel klarinetov

Pihalnega orkestra Logatec. Koncert je bil tokrat posve~ en 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Nabito polna cerkev sv. Nikolaja

je odzvanjala ob zvokih boži~ nih napevov, nekoliko druga~ en

program pa je imel Mešani pevski zbor Adoramus pod vodstvom

Marjana Grdadolnika, ki je predstavil tematsko

zaokrožen sklop skladb – sodobne uglasbitve molitev.

V znamenju 20. obletnice samostojnosti

S tematskim izborom so se pevci 21. novembra najprej predstavili na Sozvo~ enjih v

Trbovljah, regijskem koncertu izbranih zborov v organizaciji Javnega sklada RS za kultur-ne dejavnosti. Komisija je nji-hov nastop ocenila kot najbolj prepri~ ljiv, zato so se kot edini zbor iz Osrednje revije udeležili tudi sklepnega koncerta, ki je bil 11. decembra v dvorani Kon-zervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Tako na revijah kot boži~ nem koncertu so izvaja-li skladbo Gloria Patri njihove-ga ~ lana Jaka Jerine, ki je bila v Trbovljah krstno izvedena in je med poslušalci naletela na dober odziv. Mo~ an aplavz so pevcem namenili tudi po sklad-bah Ave Maria in Prayer of st. Francis, kjer so pevci molitev sv. Fran~ iška kazali z znaki za glu-honeme.

S koncertom zaklju~ ili praznovanjeZ boži~ nimi skladbami sta zbra-ne ogrela tudi Otroški in Mla-dinski pevski zbor sv. Nikola-ja, ki ju vodi Estera Stojko. V župniji deluje še MePZ župnije Dolenji Logatec pod vodstvom Boštjana Verdinka (na sliki), pri njihovem programu se je kot solistka odrezala sopranistka Mari~ a Verdinek. Ob koncu to-plega ve~ era so vsi zbori z an-samblom klarinetov strnili vrste in s skladbama Sveta no~ in Stoletje ljubezni, prav tako av-torja Jake Jerina, sklenili koncert. S tem pa so slovesno zaklju~ ili tudi praznovanje 100. obletnice dolnjelogaške župnije, ki je bila ustanovljena leta 1910.

Saša Musec

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �5

Klara Kostajnšek si je z delom, ki obravnava aktualno raziskovalno vprašanje, prislužila najvišji dosežek – Prešernovo nagrado.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 15Reg i j ske ku l t u rne d iagona leProjekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Do sedaj smo veliko govorili o umetniških dosežkih mladih notranjsko-kraških ustvarjalcev, tokrat pa vam predstavljamo dobitnico Prešernove nagrade študentom in njene izsledke raziskave. Naloga je bila posebnega pomena, saj je z reševanjem sodobne problematike prispevala k ohranitvi zdravja ljudi.

Jože Udovi~ je velik slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec. Rojen je bil v Cerknici, ve~ ji del mladosti

pa je preživel v Ložu. Za ~ asa svojega življenja je izdal tri pesniške zbirke, po smrti pa so izšle še zbirka novel, njegovi dnevniki, izbrani eseji in zbirka pesmi. Prevedel je dela mnogih velikanov svetovne književnosti.

Babno Polje – Z dnevom samostojnosti in enotnosti so doma~ ini Babnega Polja zaprli odmevno razstavo adventno-boži~ no aranžmajev in šopkov. Povabilu Fanike Vesel, med drugim je kar 23 let pomagala pri postavljanju jaslic v župnijski cerkvi sv. Nikolaja, se je že drugo leto zapored odzvalo lepo število sokrajanov. Tako je bila gasilska soba skorajda premajhna za vse, kar so ustvarili in želeli pokazati razstavljavci.

Prejemnica študentske Prešernove nagradeKlara Kostajnšek, ki z družino trenutno živi na Uncu, se je lotila aktualnega vprašanja tekstilne zaš~ ite pred škodljivim UV sevanjem

Kostajnškova se je na Naravo-slovnotehniški fakulteti zapo-slila kot tehniški sodelavec na podro~ ju tkanja (takoj po viso-košolski diplomi) že pred šestimi leti. Pravi, da jo stik z akadem-sko sfero in študenti pri delu navdihuje in oplaja, tako da je svoje znanje želela nadgradi-ti. »Zaš~ ita kože pred škodljivim sevanjem UV žarkov postaja vse bolj pomembna zaradi tanjšanja ozonske plasti v atmosferi. Na dolo~ enih geografskih podro~ jih, kot sta Avstralija in Nova Zelan-dija, se s to težavo soo~ ajo zelo

intenzivno, saj ljudje veliko de-lajo na prostem tudi, ko je UV indeks izjemno visok. Po svetu naj bi dnevno 1,4 milijona ljudi delalo na prostem prav v ~ asu visokih UV vrednosti,« pove do-bitnica nagrade. Kot ugotavlja-jo raziskovalci, niso edini na~ in zaš~ ite pred škodljivim sevanjem le kemofarmacevtska sredstva, temve~ tudi tekstil, tako se je Ko-stajnškova v diplomskem delu posvetila prav konstrukciji teksti-lij za optimalno zaš~ ito pred UV žarki.

S pomo~ jo mentorja Krsta Di-

mitrovskega se je lotila izdelo-vati vzorce tkanin, ki naj bi bile zra~ ne, obenem pa bi nudi-le visoko UV zaš~ ito ter to tudi dosegla. Osredoto~ ila se je na konstrukcijo bombažnih tkanin: »Imel naj bi dobro zra~ no prepu-stnost in majhno prosojnost, kar je izrecna zahteva za tekstilno zaš~ ito pred UV sevanjem, hkrati pa omogo~ a udobnost nošenja pri delu in prostem ~ asu ob vi-sokem UV indeksu.« Ugotovila je tudi, da lahko tudi tople barve uspešno vsrkajo UV žarke, kar daje ob uporabi prave tkani-ne proste roke oblikovalcem pri uporabi barv. Svojega dela pa, kot pravi, še ni zaklju~ ila. Za na-prej ji izziv predstavlja vprašanje, kolikšen indeks zaš~ ite dolo~ a dolo~ ena preja že sama po sebi.

Mateja Gr~ a

Udovi~ eve novele in pesmi

Jože Udovi~ se je rodil leta 1912, njegovo do zadnjega plodno in ustvarjalno življenje pa se je iz-teklo leta 1986.

Prvo obdobje svojega ustvar-janja, ko je pisal pod psevdo-nimom Andrej Kolar, je namenil prozni izpovedi. Njegove novele, ki so v celoti izšle leta 1991 v knjigi Spremembe, so postavlje-ne v doma~ e okolje Notranjske. V njih opisuje ljudi in dogodke, ki jih je lahko v živo opazoval. Vsak lik v posamezni zgodbi je psihološko obdelal, na tem podro~ ju je šel v globo~ ine duše predvsem v novelah, ki so za-pisane v za~ etnem delu knjige in v katerih govori o mladih lju-deh, ki so obremenjeni z na-hrbtnikom težke preteklosti, pa vendar zmorejo voljo in pogum, da se usmerijo v obetavnejšo prihodnost. Pomembna dimen-zija Udovi~ evega ustvarjanja je tudi moralno vrednotenje po-sameznega literarnega lika, ki ga lepo predstavi Drago Šega

v svoji spremni besedi: »Res je, da se iz korenin starega roje-vajo poganjki novega zla in iz starih krivic izraš~ ajo nove, ven-dar zlo – po tem pojmovanju – ni le v njem samem, temve~ ti~ i tudi v tistem samozadovolj-nem pravi~ ništvu, ki prav zato, ker se ima za utelešeno dobro, zlahka postane leglo nasilja in vsakršnih krivic, kakor je po dru-gi strani tudi upor zoper krivico lahko krivi~ en, kadar se slepo žene le za svojo, pozablja pa na pravico in prizadetost drugih. Moralno opore~ na je pravzaprav vsaka gotovost, ki nikoli ne pod-vomi vase, ki je ne vznemirjata ne tuja ranljivost ne teža lastnih ravnanj in ki pogosto privze-ma pravila zunanje spodobno-sti zato, da z njimi tlakuje svojo notranjo gluhoto.«

V nadaljevanju pripovedni-štva se je Udovi~ bolj posvetil socialni problematiki. V svojih delih razkriva, da ne trpijo samo ljudje iz družbenega dna, trplje-

nje je spremljevalec tudi tistih »z vrha«, le da je to zunanjim opa-zovalcem bolj prikrito.

Za zgodbe, ki so se rojevale v vojnem ~ asu, je zna~ ilen psiho-loški oris posameznikov, katerih bistvo se pre~ iš~ uje skozi sito si-tuacije, ki jim jo je vsilila vojna.

Po vojni se je Jože Udovi~ po-svetil pesništvu in prevajanju.

Nekaj njegovih pesmi je uglas-benih, znana in priljubljena je Pre~ uden cvet je v grapi ~ rni. Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Ogledalo sanj, Darovi ter Oko in senca in so skupaj s še nezbranimi pesmimi izšle v knjigi Pesmi. Drago Šega pravi: »Udovi~ eva pesem je tiha, polna govore~ e, pojo~ e tišine. Nikoli ni

bila glasna, tudi ni glasno od-mevala v svojem ~ asu ne v svo-jem prostoru. A ko se zate~ eš v valovite gozdne in skrivno-stne travnate površine njegove Notranjske, zazveni od tam, iz teh gozdov, iz te krajine muzi-ka njegove pesmi. Ko hodiš po samotah sodobnega sveta, te spremlja lu~ Udovi~ eve pesmi.

^e ni našla pravega odmeva in šumnosti v svetu, kjer odme-va ni, je zato, ker na tak šumen odmev ni nikoli pristajala, zato pa se je zapisala v srca mnogih, ki cenijo prave vrednosti verza. In kajpak je zapisana v zgodo-vino slovenske lirike kot neizbri-sna posebna vrednota za zme-raj.« iš

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

LFO

TO:

NAR

AVO

SLO

VNOT

EHN

IŠKA

FAK

ULT

ETA

– O

DD

ELEK

ZA

TEKS

TILS

TVO

P r e j e l i s m o

FOTO

ALE

NKA

VEB

ER

Njen ogled smo lahko za~ eli v smeri urinega kazalca. Že takoj na za~ etku sta razsta-vljali najmlajši razstavljavki in nakazali, da bomo lahko na razstavi sre~ ali ~ udovit preplet ustvarjalne mo~ i razli~ nih ge-neracij. Od že pozabljenega vboda v platno do moder-

nih smernic adventno-boži~ nih aranžmajev, pri ~ emer so spre-tne roke za aranžmaje uporabi-le veliko naravnega materiala. Za marsikoga je bil presenetljiv pogled na boži~ no drevce iz pra-znih školjk, za najmlajše obisko-valce medeno domovanje dobrih mož ali pa preprost šopek iz vr-

bovih šib in nekaj zelenja.Na razstavi pa niso manjka-

li niti izdelki izpod moških rok. Pokazali so nam, kako prakti~ ne so lahko razli~ ne drevesne kore-nine ali pa pletena košek in ko-šarica, ki ju lahko uporabimo kot namensko posodo. Da ne govo-rimo o starem lon~ enem loncu, ~ rnem od saj. Vanj se ~ udovito poda šopek iz rde~ ih vrtnic, pše-nice in zimzelena.

Razstavo si je ogledalo ve~ kot 200 obiskovalcev, med njimi tudi ~ lani Društva upokojencev iz Loške doline ter številni obisko-valci iz sosednje republike Hrva-ške. Alenka Veber

Za pokušino izpostavljamo prve tri kitice iz pesmi Gozdna idila:

Temoten gozd na dalj in šir,zabrisana v ta kraj je pot,bohotno se razraš~ a mir

kot gosto razpleten srobot.Odkar je smrt od tod odšla,

samota straži ~ rna tla.

Pegasta bukev se suši:star lovec vanjo je zakletin gleda z otrdelimi o~ mi

divja~ ine ubegle sled.S stranjo krvavo razodeto

mlad mož pod njo je gnil vse leto.

Pod grmom je šop svetlih las,ki si jih šoja v gnezdo nosi,

ostal je le vojaški pas,rde~ e rute drobni kosi,ostal je po~ rnel papir,

imena pa ni ve~ nikljer.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Kaš~ o na kmetiji, ki je izredno trdno zgrajena, danes uporabljajo za sušenje fižola in suhomesnatih dobrot.

Stara kamnita hiša z delavnico.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011L j u d j e i n k r a j i1�

Laze pri Gorenjem jezeru – Majhna vasica z nekaj hiškami leži v brežini na robu

edinstvenega presihajo~ ega Cerkniškega jezera. V daljšem deževnem obdobju jezerska voda pogosto naraste skoraj do spodnjih hiš. Prav

na spodnjem robu vasi se nahaja kmetija T’dolenj, kjer Janko in Helena Kotnik skrbno

~ uvata dediš~ ino svojih prednikov. Gostoljubna doma~ ija ima vrata odprta vsem tistim, ki si

želijo ogledati, kako so ljudje v~ asih preživeli z malim in znali ceniti tisto, kar so imeli.

Logatec, 10. december – Literarno društvo Zeleni oblaki je pred iztekom starega leta v

galeriji Hiša sonca pripravilo že ~ etrti tematski literarni ve~ er v letu 2010. Naslov ve~ era, Soto~ je upov, je prispeval njihov ~ lan Marcel Štefan~ i~ , ki se je želel navezati na ~ as, ko svetloba zmaguje nad temo in ko se med seboj pretakajo želje po

prijateljstvu in miru.

Marija Terezija je vedela, kaj dela

Prvi~ je bila omenjena davnega leta 1746. Stara, kamnita hiša, gospodarsko poslopje in ske-denj imajo še danes pridih pre-teklosti. V stari delavnici, katere okna so zaš~ itena z železnimi križi, ki so lastnino obvarovali pred krajo, je o~ e sedanjega go-spodarja brusil žage zase in za širšo okolico. V~ asih je bilo pa~ orodje »vredno zlata«, saj ga ni bilo toliko kot danes. Rodovi nazaj so se ukvarjali s poljedel-stvom, živinorejo, sušenjem sad-ja in kuhanjem žganja. Danes se s kmetovanjem še nekaj ma-lega ukvarjajo. Glavno pozornost namenjajo sadjarstvu in kuhanju žganja.

Kaš~ aKaš~ e so imele v starih ~ asih pomen blagostanja: predstavlja-le so status kmeta, ve~ nost in neminljivost. V starem skednju, narejenem po starem – z lese-nimi žeblji ter tesano konstruk-cijo, ~ uvajo T’dolenji zelo staro kaš~ o iz leta 1746, ki je bila iz-redno trdno zgrajena. V~ asih so znali les posekati ob pravem

~ asu, med mašami, ko je najbolj suh in v sebi nima dosti sokov. Tak gost in ~ vrst les omogo~ a trdno gradnjo in zaš~ ito pred malimi glodavci in lesnimi ~ rvi. Proti moljem, ki se v kaš~ ah radi zaredijo, se uspešno borijo s svežimi orehovimi listi. V kaš~ i so temperature nizke, kadar pa je skedenj poln sena in je kaš~ a z njim obložena, so te še nižje. Kaš~ a T’dolenjih se je še do leta 1970 uporabljala za žita, fižol in ostale doma~ e zrnate pridelke. Danes jo uporabljajo predvsem za fižol ter suhomesnate dobro-te. Poleg kaš~ e si tu lahko ogle-date še cepce za mlatenje žit ter razli~ no gosta sita za odstra-njevanje prahu, droba in ostalih smeti iz žitnega zrnja.

Žaga Venecijanka in drugo staro orodjeV gospodarskem poslopju, na-rejenem po starem, stoji ro~ no izdelana žaga Venecijanka, ki jo ob~ asno še uporabljajo. Te vrste žag so za~ eli graditi v osemde-setih letih 19. stoletja, ko se je veliko trgovalo z Benetkami, po ~ emer naj bi dobila svoje ime. Na kmetijah je bila v~ asih zelo pogosta dvoro~ na žaga Ameri-kanka, ki se je pojavila pred dru-go svetovno vojno in bila nepo-grešljiva pri pripravi drv in se~ nji v gozdu. Poleg te žage T‘dolenji v svoji zakladnici starega orod-ja hranijo še vilice, namenjene ribolovu, volovski jermi~ ek, pa koso, osovnik, pukalnik, grebe ali kaukle, srp in staro gasilsko

pripravo, s katero so potegnili gore~ e ostrešje s stavbe, kadar je gorelo.

Sadovnjak iz ~ asa Marije Terezije»Brez sadja v~ asih ni šlo«, pra-vi gospodar Janko. »Nekatera drevesa našega sadovnjaka so še iz ~ asa Marije Terezije, to je iz 18. stoletja. Marija Terezija je bila pametna vladarica, saj je vedela, da se s sadjem lahko prepre~ i lakoto.« Za ~ asa svoje vladavine je uvedla sajenje sa-dnih dreves ob cestah, da so

imeli popotniki dovolj hrane. Saditi so jih morali tudi mlado poro~ eni kmetje. Da bi se za-sajanje kar najbolj izvajalo, je prenehala pobirati desetino od sadja. Ljudje so v~ asih sadje s pomo~ jo sušenja ohranili dolgo v zimo. Jedli so bodisi suhega ali iz njega kuhali krhljevo, hru-škovo ali ~ ešpljevo vodo. Zraven so ponudili krompir v oblicah, saj drugega mnogokrat ni bilo. V Lazah je imela sušilnico sad-ja vsaka hiša. Nekateri so svoje že podrli, sušilnica T’dolenjih, ki je bila narejena 1930. leta, pa

je še ohranjena, vendar se ne uporablja ve~ . Ima veliko površi-no, na kateri se je za zimsko za-logo nasušilo preko 100 kg sve-žega sadja. Ob veliki povodnji voda pride prav do nje. Danes iz sadja stiskajo jabol~ nik, pripra-vljajo jabol~ ni kis, kuhajo žganje ter ga nekaj tudi posušijo.

ŽganjekuhaV slovenskih pokrajinah je žga-njekuha prisotna že stoletja. Na kmetiji kuhajo žganje iz doma~ ega sadja v 80 let starem kotlu. Kakovost žganja je odvi-sna od vremena, kakovosti sad-ja (v~ asih vsebuje ve~ sladkorja, drugi~ manj, v~ asih je so~ nejše, drugi~ bolj kompaktno itd.) in od razmerja uporabljenega sadja: jabolk, hrušk in sliv. Žganje je v

doma~ em zdravilstvu zelo ce-njeno in se ga uporablja za od-pravo najrazli~ nejših zdravstve-nih tegob. Vanj se namakajo nastrgani divji kostanji, pa brin, arnika, zelene orehove lupine in drugo. Z njim se ubija bolezen-ske klice, prežene prehlad, uredi prebavo, v zimskem ~ asu segre-je in sprosti. Kotnikovi pripravlja-jo raznovrstne doma~ e žganje-ve »rcnije« in likerje. »Doma~ e žganje se nikoli ne pokvari in je uporabno za najrazli~ nejše po-trebe in priložnosti: bodisi kot zdravilo ali kot darilo. S šilcem si radi zaželimo dobro zdravje in dolgo življenje, ali pa žganje preprosto podarimo prijateljem, sorodnikom, poslovnim partner-jem,« je zaklju~ il Janko in nas povabil na kozar~ ek.FO

TO:

DAM

IJAN

A ŠK

RLJ

Žuborenje besed in strunZ literarnimi prispevki vnesli med prisotne svetlobo in upanje

Kar 13 avtorjev iz Logatca in njegove bližnje okolice je bralo svoje prispevke (na sliki), ve~ ina v poeziji, nekaj je bilo tudi pro-znih del. V njih so se ukvarjali z ve~ nimi temami, kot so ljubezen, hrepenenje, trpljenje, narava, le-pota, razo~ aranje nad »vredno-tami«, ki usmerjajo sodobni svet. Ve~ er je bil prava priložnost za umik od hrupnega vsakdana in premišljevanje ob besedah, ki kljub pogosto trpkim ob~ utjem, prinašajo in vnašajo upanje med

ljudi. Prvi~ se je zbranim pred-stavil nov ~ lan Gregor Jakopi~ , za dopolnitev zvo~ nosti besede pa je s kitarskimi vložki poskrbel prejemnik letošnjega Februarske-ga priznanje za izjemne dosežke na podro~ ju kulture v ob~ ini Lo-gatec, Mario Kurtjak.

Vabljeni mladi literatiZa društvo, ki šteje blizu 30 ~ lanov, je po besedah Bran-ke Novak, predsednice Zele-nih oblakov, zelo bogato leto: »Oblaki smo sledi puš~ ali na razli~ nih literarnih prireditvah in na razli~ nih koncih Slovenije. Po-leg literarnih ve~ erov smo izdali zbornik ^as besed v oblak ujet 5. ^lani društva so kot posame-zniki sodelovali tudi na literarnih izobraževanjih in razpisih, udele-žili smo se obmo~ nega sre~ anja

avtorjev in se družili na razli~ nih odmevnih literarnih sre~ anjih in z drugimi umetniki – prav po-seben je bil ve~ er s slikarjem Vidom Sarkom.« V naslednjem letu si želijo, da bi njihove vrste okrepili mladi literati, v ta namen bodo za njih pripravili prav po-sebno literarno prireditev, upajo, da tudi odmevno, sicer pa velja vabilo vsem, ki jim je lepa bese-da blizu: »Z veseljem vabimo v krog oblakov vsakega, ki ga za-nima literatura. Ni potrebno, da ustvarja in da je pripravljen brati na literarnih ve~ erih,« je pove-dala Novakova, ki je izrazila tudi željo, da bi v novem letu pri-pravili literarni ve~ er del Andreja Žigona in našli literarno domo-vanje, v katerem bi se sre~ evali ter hranili svoje knjige in doku-mente.

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

LFO

TO:

DAM

IJAN

A ŠK

RLJ

Damijana Škrlj

Saša Musec

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 1�K r o n i k a

Postojna, 10. januar – ^lani prostovoljnega gasilskega društva Postojna so se na ve~ eru operativnih gasilcev med drugim seznanili tudi s svojim delom v preteklem letu. Posredovali so na 163 intervencijah, kar pomeni, da so v povpre~ ju na dan imeli 0,45 intervencije oziroma eno intervencijo na dobra dva dni. Najbolj naporen je bil za postojnske gasilce december, saj so v tem mesecu posredovali 17-krat.

Grozil ji je z nožemPostojna, 10. januar – V Postojni je 73-letni mo-ški z nožem grozil 65-letni ženi. Policisti so mu prepovedali približevanje k ženi in ga zaradi ogro-žanja varnosti kazensko ovadili.

Ukradli so jima lesPostojna, 10. januar – V okolici Postojne je ne-znanec posekal ve~ ji jelki in 52-letnemu lastniku povzro~ il za okoli 100 evrov škode. Za 200 evrov pa je 64-letnega lastnika oškodoval neznanec, ki mu je ukradel ve~ debel gabra.

Zaradi alkohola v jarekRazdrto, 10. januar – V ve~ ernih urah je 66-le-tnik iz okolice Trzina na avtocesti v bližini Razdrte-ga zapeljal v obcestni jarek in zaš~ itno ograjo. Vo-znik se je lažje poškodoval. Policisti so mu izdali pla~ ilni nalog, ker ni vozil po sredini voziš~ a in je vozil pod vplivom alkohola.

Vlomil je v avtoCerknica, 9. januar – Ob Cerkniškem jezeru je neznanec vlomil v osebni avtomobil in ukradel nahrbtnik z dokumenti, pla~ ilnimi karticami in go-tovino. 51-letno Idrij~ anko je oškodoval za 250 evrov.

Spregledal ga jePostojna, �. januar – V prometni nesre~ i na av-tocesti pri Studencu se je lažje poškodovala ena oseba. 46-letni državljan Hrvaške je zapeljal na prehitevalni pas, da bi prehitel tovornjak, pri tem pa zaprl pot 49-letnemu vozniku iz Nove Gorice. Vozilo hrvaškega državljana je odbilo na travo, kjer se je prevrnilo na bok. V nesre~ i se je lažje poškodovala 49-letna sopotnica hrvaškega voz-nika.

Ni se hotel pomiritiPivka, �. januar – V ve~ ernih urah so policisti po-sredovali v gostinskem lokalu v Pivki, kjer je 44-letni doma~ in najprej razbil kos steklenine, zatem pa fizi~ no napadel enega od gostov ter hkrati gro-zil natakarici, ob posredovanju pa se je nedostoj-

Lani so imeli 163 intervencij

jema plo~ evine so gasilci rešili deset ljudi, dvema pa niso mogli ve~ pomagati. Gasilci so 20-krat posredovali v požarih, 16-krat v naravnem okolju in 11-krat v po-žarih na objektih, nekaj dela pa so imeli tudi z dimniškimi požari in požari v zabojniku za odpad-ke. Reševalcem so pomagali pri prenosu obolelih in poškodo-vanih iz težje dostopnih krajev, med drugim pa so pomagali ob

FOTO

: AR

HIV

PG

D P

OST

OJN

A

Petra Tr~ ek

I z p o l i c i j s k i h z a p i s n i k o v

no vedel tudi do policistov. Izdali so mu pla~ ilna naloga, zoper njega pa zaradi ogrožanja varnosti sledi še kazenska ovadba državnemu tožilstvu.

Streznila sta se na policijiNova vas, Rakek, �. januar – V Novi vasi so po-licisti ustavili 61-letnega voznika traktorja iz Cer-knice. Alkotest je pokazal 1,04 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Ugotovili so še, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, vozilo pa je bilo neregistri-rano. Voznika so pridržali do streznitve, izdali so mu pla~ ilni nalog v višini 1.000 evrov, zoper njega pa bodo podali še obdolžilni predlog na pristojno sodiš~ e. Do streznitve so policisti pridržali še 20-letnega voznika osebnega avta z Rakeka, ki mu je alkotest pokazal 0,54 mg alkohola v litru izdi-hanega zraka. Obenem so mu zasegli tudi vozilo, saj je že ve~ krat kršil cestno-prometne predpise.

Preve~ sta razgrajalaPostojna, �. januar – V enem od gostinskim lo-kalov sta 51- in 42-letni doma~ in, oba pod vpli-vom alkohola, od osebja zahtevala alkoholno pija~ o. Ker je nista dobila, sta razbila nekaj inven-tarja, nato pa je starejši fizi~ no napadel 51-, 25- in 23-letnega Postojn~ ana. Obema kršiteljema so policisti izdali pla~ ilna naloga.

Kradel je pri belem dnevuPostojna, �. januar – Podnevi je neznanec v Po-stojni vlomil v šest pritli~ nih stanovanj v blokih, iz katerih je ve~ inoma kradel zlatnino in denar. Sku-pna vrednost ukradenih stvari znaša okoli 4.000 evrov.

Pod vplivom alkoholaHrušica, �. januar – Policisti so v dopoldanskih urah v Hrušici ustavili 56-letnega doma~ ina, voz-nika osebnega avtomobila. Preizkus alkoholizira-nosti je pokazal, da je vozil z 0,48 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Poleg tega so ugotovili, da je bil brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter da je vozilu potekla registracija, zato so mu odvzeli registrske tablice. Zaradi ponavljajo~ ih se prekrškov so 56-letniku vozilo zasegli, zoper nje-ga pa bodo napisali obdolžilni predlog.

Septembra 2005 ste na pre-dlog lastnika Modra linija hol-ding prevzeli vodenje nove družbe Trgo ABC d.o.o.. To je bil za vas novi izziv. Kako ocenju-jete sedaj to petletno obdobje?Cilji, ki smo si jih z združitvijo obeh družb zastavili, so v veli-ki meri danes doseženi, družba danes in vse že od leta 2007 posluje pozitivno ter v okvirih, ki omogo~ ajo razvoj in rast. Oseb-no sem zelo zadovoljen, saj smo skupaj s sodelavci z druž-bo rasli.

Vedno se ob združevanju družb poraja vprašanje siner-gijskih u~ inkov, kako je bilo s Trgo ABC?Skozi racionalizacijo podpornih služb in optimizacijo procesov smo znižali stroške poslovanja.

Združenje nam je omogo~ ilo, da imamo v celotnem prosto-ru Primorske kot pooblaš~ eni prodajalec in serviser vozil Re-

Prehojena je petletna pot družbe Trgo ABC d.o.o. – Pogovarjali smo se z glavnim direktorjem mag. Matjažem Avscem

S pravo mero optimizma do novih ciljev

nault, Nissan in Dacia najbolj-šo prodajno mrežo. Imamo pet poslovnih enot, v Novi Gorici, Kopru, Ajdovš~ ini, Tolminu in Postojni in dve poslovalnici, v Luciji in Šempetru pri Gorici. Na obmo~ ju Idrije in Logatca smo prisotni z agentoma. S tem ima-jo naše stranke zagotovljeno ve~ jo dostopnost do kakovo-stnega vzdrževanja svojih vozil.

V slovenskem prostoru je Re-nault vodilna blagovna znam-ka. Znotraj mreže Renault Trgo ABC zaseda drugo mesto - da obdržite ta položaj je po-trebno gotovo delati na kako-vostnih storitvah.Globalizacija trga je prinesla svoje, stranke želijo imeti celo-stno ponudbo »od nakupa do klju~ a v roke«, in družba Trgo ABC d.o.o. vse to zagotavlja. V naših servisnih delavnicah vo-zila vzdržujejo in popravljajo iz-obraženi mehaniki na sodobni

diagnosti~ ni opremi in vrhun-skem orodju. Kakovostni nado-mestni deli ohranijo zmogljivost in zmanjšajo pogostost servisnih pregledov. Naše avtoli~ arske delavnice izpolnjujejo ekološke zahteve in vse druge standar-de, ki so potrebni, kar omogo~ a visoko opravljeno storitev za stranko.

Razvili ste tudi nove produkte, primerne za fizi~ ne in pravne osebe, katere bi poudarili?Center rabljenih vozil, s široko ponudbo vozil razli~ nih blagov-nih znamk.

Za fizi~ ne osebe je pomemb-na Kartica zaupanja Trgo ABC, katera nudi popuste na servisne storitve, ki skladno s starostjo vozil znašajo do 35 odstotkov.

Razvili smo dve storitvi za pravne osebe, Trgo ABC Mobil- poslovni najem vozila s celovito rešitvijo in Renault Pro+ center-gre za storitev »po meri« zahtev stranke.

Pravnim osebam za njihove dejavnosti izpeljemo tudi pre-delavo gospodarskih vozil za razli~ ne dejavnosti, ki jih opra-vljajo.

Tema najinega pogovora je družba Trgo ABC, ampak me-nim, da morava omeniti še dve družbi, s katerima ste povezani prek lastništva.Modra linija Holding ima v la-sti tudi PRIMORSKI AVTOCENTER

d.o.o., ki je pooblaš~ eni proda-jalec in serviser vozil Mercedes Benz, Fiat, Honda in Volvo ter Avtofin d.o.o., ki opravlja marke-tinške storitve in bo v letu 2011 dopolnil dejavnost s produktom Avtofin Rent-kratkoro~ ni naje-mi vozil.

Trgo ABC je tudi družbeno od-govorno podjetje.Res je. Kolikor nam finan~ na situacija dopuš~ a vsako leto, namesto novoletnih daril, po-skrbimo za tiste, ki potrebu-jejo pomo~ in tako rešijo nek problem, ki bo za celotno sku-pnost pomenil zelo veliko. Letos smo skupaj z ostalimi poslov-nimi partnerji predali Zdravstve-nemu domu Piran novi Nissan Qashquai, ki že služi za potrebe nujne medicinske pomo~ i.

Tudi v športu smo z vozi-li Renault sponzor rokometne ženske ekipe Krim Mercator, Ro-kometne zveze Slovenije in Ro-kometnega društva Izola, spod-bujamo pa tudi druge športne dogodke vsaj v skupnostih, kjer smo prisotni z našimi poslovni-mi enotami ali poslovalnicami.

Vaša odgovornost do družbe se kaže tudi skozi poslovanje podjetja. Vaš mandat direktorja vam bo potekel leta 2015, kaj bi ob za~ etku novega leta še povedali bralkam/cem, poslov-nim partnerjem, strankam in zaposlenim?

Povedati moram, da mi je v veli-ko zadovoljstvo napredek zapo-slenih v družbi Trgo ABC d.o.o., ki smo ga skupaj dosegli. Ves ~ as vlagamo v izobraževanje ka-dra, kar pomeni za vsakega tudi osebnostno rast.

Rad bi se zahvalil vsem sode-lavcem na vseh podro~ jih dela v naši družbi, saj smo skupaj do-segli ve~ ino zastavljenih na~ rtov v letih 2005–2010, in seveda pri~ akujem tako uresni~ evanje in sodelovanje tudi v prihodnje.

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: T

rgo

ABC

d.o.

o., I

strs

ka c

esta

12,

600

0 Ko

per

»Razveseljivo je, da ob posredo-vanjih ni prišlo do omembe vre-dnih poškodb gasilcev, ogromno škode pa je nastalo na gasilski tehniki in zaš~ itni opremi gasil-cev, predvsem pri posredova-njih ob septembrski vodni ujmi,« pravi poveljnik PGD Postojna Boštjan Triler. Najve~ krat, 36-krat so postojnski gasilci reševali ob prometnih nesre~ ah, v katerih se je poškodovalo 55 oseb. Iz ob-

septembrskih poplavah. Prvi~ so posredovali v zgodnjih jutranjih urah, 18. septembra, v Prestran-ku in Slavini, kjer ujma ni priza-nesla niti gasilskemu domu. Kot se spominjajo gasilci, je popol-dne minilo dokaj mirno, zve~ er in pono~ i pa skoraj ni minila minuta, da niso prejeli klica na pomo~ . Gasilci so bili nepretrgo-ma na nogah skoraj 50 ur. V in-tervenciji jih je sodelovalo 24, ki so imeli na razpolago osem vozil in ~ oln. 20. septembra je pet po-stojnskih gasilcev odšlo pomagat v Ljubljano, deset pa jih je z dve-ma ~ olnoma odšlo na Ljubljan-sko Barje, kjer so bili pripravljeni na morebitno evakuacijo prebi-valcev s poplavljenega obmo~ ja.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011Z e l e n i r a z g l e d i1�

Izobraževanje, ki vklju~ uje pet delavnice, je namenjeno vsem podjetnikom, ki jih zanimajo sodobni trendi v vodenju mikro in malih podjetij ter znanja s podro~ ja eko-inoviranja, s po-udarkom na potrebah strank in trendih na trgu.

Izobraževanje izvaja mag. Violeta Bulc, priznana strokov-njakinja za inovativno podje-tništvo, ustanoviteljica in di-rektorica podjetja Vibacom,

Poklic mizarja predstavlja enega izmed najbolj tradicionalnih slovenskih poklicev, še posebej pa

to velja za Notranjsko-kraško regijo. Razlog za to je gotovo v razpoložljivem materialu – lesu,

saj je Slovenija glede na poraš~ enost z gozdovi (skoraj 60 odstotkov) na tretjem mestu v EU,

takoj za Švedsko in Finsko. V Notranjsko-kraški regiji odstotek poraš~ enosti z gozdovi celo

presega slovensko povpre~ je (67,8 odstotka), zaradi ~ esar je regija znana po lesarski industriji

in obrtnikih, ki se že stoletja ukvarjajo z razli~ nimi praksami obdelave in predelave lesa.

Število razpisanih in podeljenih štipendij za lesarske poklice po šolskih/študijskih letih

Smer izobraževanja/šolsko/študijsko leto

mizarlesarski tehnik

dipl. inž.lesarstva

univ.dipl.inž.

SKUPAJ

�00�/�005razpisane štipendije / / 3 2 5

podeljene štipendije / / 2 1 3

�005/�00�razpisane štipendije 3 2 1 2 8

podeljene štipendije / / 1 2 3

�00�/�00�razpisane štipendije 16 7 2 5 30

podeljene štipendije / 2 1 2 5

�00�/�00�razpisane štipendije 11 9 2 5 27

podeljene štipendije 2 2 4 1 7

�00�/�009razpisane štipendije 16 8 7 6 37

podeljene štipendije 4 / 4 1 9

�009/�010razpisane štipendije 11 7 3 1 22

podeljene štipendije 5 1 / / 6

�010/�011razpisane štipendije 11 6 4 2 23

podeljene štipendije / 1 / / 1

Število vpisanih mizarjev po šolskih letih

Šolsko letostanje vpisa-nih mizarjev na dan 15. 9.

2004/2005 63

2005/2006 50

2006/2007 46

2007/2008 44

2008/2009 41

2009/2010 40

2010/2011 39

Mizar – poklic, ki izginja?

Tudi po podatkih štipendijske sheme Notranjsko-kraške regi-je so potrebe delodajalcev po štipendiranju lesarskih pokli-cev na drugem mestu, takoj za podro~ jem strojništva. V šol-

skem/študijskem letu 2010/2011 je bilo tako razpisanih kar 23 štipendij s podro~ ja lesarstva. Vendar pa je med povpraševa-njem in ponudbo opazen velik razkorak že od samega za~ etka delovanja štipendijske sheme. Najbolj izrazit pa je bil v tem šolskem/študijskem letu, saj je bila podeljena le ena štipendija za profil lesarskega tehnika. Smo torej pri~ a izginjanju poklicnih profilov v lesarstvu?

Nezanimanje za poklic mi-zarja in ostalih poklicev na podro~ ju lesarstva pa ni le regij-ski fenomen. V podobnem po-ložaju so še nekateri slovenski tradicionalni poklici, npr. zidarji, tesarji, klju~ avni~ arji, varilci in av-tomehaniki. To potrjujejo tudi še vedno trajajo~ e iniciative Ministr-stva za šolstvo in šport, ki spod-buja aktivnosti za ve~ anje atrak-tivnosti teh poklicev. Strokovnjaki kot razlog za takšno stanje na-vajajo dejstvo, da Slovenija pre-haja iz industrijske v storitveno družbo, takšna družba pa tradi-cionalnih poklicev ne potrebuje. Dodatna razlaga za o~ itno ne-zanimanje za tovrstne poklice je povezana s trenutno neugodni-mi poslovnimi rezultati podjetij, ki delujejo na podro~ ju lesarstva in posledi~ no z višino pla~ ter

socialno varnostjo zaposlenih v teh podjetjih, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi profili znatno nižja oziroma slabša.

Tovrstna pragmati~ nost mla-dih pri izbiri poklica in zmožnost upoštevanja realnih življenj-skih okoliš~ in ob opravljanju dolo~ enega dela je vsekakor po-hvale vredna. Izbira poklica pred-stavlja pomembno odlo~ itev, ki posameznika determinira za vse življenje. Pa vendarle, ali gre za najpomembnejše merilo? Po eni strani se sicer res sre~ ujemo s praviloma slabo pla~ animi in zato neprivla~ nimi tradicionalni-mi poklici, a se vse prepogosto osredoto~ amo le na trenutno stanje. Trendi namre~ kažejo vse bolj intenzivno preusmerjanje gospodarstva v t. i. trajnostno delovanje, ki v vse ve~ ji meri temelji na ohranjanju naravne-ga okolja in vzdržnosti naravnih virov, posledi~ no pa k tradicio-nalnim, okolju manj škodljivim in kakovostnim oblikam dela ter nenazadnje tudi življenja. Lesarstvo vsekakor spada med dejavnosti, ki znatno prispeva k uresni~ evanju tovrstnih ciljev.

Tudi podatki Srednje gozdar-ske in lesarske šole Postojna (SGLŠ) kažejo podobno sliko, saj se je število vpisanih mizar-jev od šolskega leta 2004/2005 do šolskega leta 2010/2011 zmanjšalo za 38 odstotkov. Na programu lesarski tehnik je sta-nje še nekoliko slabše, saj se ta program na SGLŠ od šolskega leta 2005/2006 redno ne izvaja ve~ . Možen je le izredni vpis v PTI program (iz tri letne poklicne v štiriletno tehni~ no izobraževa-nje). Podobno stanje je tudi na drugih lesarskih šolah po Slo-veniji. Umiritev trenda padanja v zadnjih letih strokovnjaki pri-pisujejo dejstvu, da imajo dijaki možnost nadaljevanja izobraže-vanja oziroma študija v tej smeri. Državne statistike namre~ kaže-jo, da je prehodnost na PTI pro-grame od 70 do 80 odstotkov.

Da bi prispevala k tovrstnemu razmišljanju, je RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., organizira-la skupni sestanek pomembnih akterjev Notranjsko-kraške regije na podro~ ju lesarstva, namenjen aktiviranju za promocijo pokli-cev s podro~ ja lesarstva. Tako delodajalci kot nekatere druge organizacije v regiji namre~ že vrsto let izvajajo razli~ ne aktiv-

nosti za pove~ anje zanimanja za lesarske poklice med osnov-nošolci in srednješolci. Kot sta povedali Eva Kusi~ Mihel~ i~ iz Brest Pohištvo d.o.o. ter Doria-na Krivi~ i~ Lipolt iz Javor Pivka d. d., se v obeh podjetjih izvajajo t. i. dnevi odprti vrat preko or-ganizacije naravoslovnih dni in strokovnih ekskurzij za osnov-ne in srednje šole ter fakulte-te. Kot je povedala svetovalna delavka SGLŠ Petra Prelc, SGLŠ ob tem pripravlja predstavitve programov s podro~ ja lesarstva in gozdarstva po osnovnih šolah v regiji in širše, namenjenih star-šem in otrokom, ki se odlo~ ajo o nadaljnjem poklicu, organizira Dan odprtih vrat SGLŠ, sodelu-je na Lesariadi, Informativi, ter prireditvah deficitarnih pokli-cev v okviru obrtno podjetniške zbornice Sežana in Nova Gorica. Pomembno vlogo pri promoci-ji poklicev s podro~ ja lesarstva nosi tudi Urad za delo Postojna, katerega predstavnica Milenka Simši~ je izpostavila sodelova-nje Zavoda za zaposlovanje pri izvedbi timskih razgovorov na osnovnih šolah z namenom

svetovanja pri odlo~ itvi posame-znikov za nadaljnje izobraže-vanje.

Med ugotovitvami sestan-ka gre izpostaviti dejstvo, da se osnovnošolci oziroma srednje-šolci ter njihovi starši prema-lo poslužujejo razli~ nih virov informacij, ki so jim na voljo za pomo~ pri njihovi odlo~ itvi (npr. spletna stran www.mojaizbira.si, razli~ ni filmi s predstavitvijo poklicev). Pri iskanju informacij so tudi sicer neselektivni, saj je v ve~ ini primerov dejavnik izbire atraktivnost poklica. Pomembno vlogo pri odlo~ anju o poklicu pa imajo tudi svetovalni delavci, ki kljub svoji strokovnosti pogosto nimajo dovolj ustreznih informa-cij o trgu dela, prihodnjih usme-ritvah gospodarstva in ostalih dejavnikih, ki bi mladim poma-gale pri izbiri njihovega poklica. Vse manj pa se poudarja tudi izbira poklica na osnovi lastnih želja in zanimanj, kar je pravza-prav zaskrbljujo~ e – izbira pokli-ca navsezadnje ni vezana samo na zagotavljanje eksistence, pa~ pa se nanaša na dejavnost, ki jo bo posameznik po vsej verjetno-

sti opravljal tekom celotne ak-tivne delovne dobe. Ob trendih podaljševanja delovne dobe in obdobja upokojitve to prav hitro lahko pomeni ve~ inski del življe-nja posameznika. Izbira poklica torej pomeni pomemben pri-spevek h kakovosti življenja, ne samo z vidika zagotavljanja eko-nomskih sredstev pa~ pa tudi z vidika zadovoljstva posameznika z lastnim življenjem.

V ta namen bodo že v januar-ju in februarju izvedene skupne predstavitve SGLŠ, delodajal-cev in štipendijske sheme na osnovnih šolah, sodelovanje delodajalcev in RRA na informa-tivnem dnevu SGLŠ, predstavi-tev uspešnih obrtnikov v sklopu Urada za delo ter sestanek s svetovalnimi delavci. V pripra-vi pa so tudi skupne aktivnosti, ki bodo dolgoro~ no usmerjene in bodo vklju~ evale še ostale deficitarne poklice, kot so npr. mesar, orodjar itd. Prve tako za-stavljene aktivnosti so predvide-ne že v šolskem/študijskem letu 2011/2012.Zdenka Žakelj, Jana Nadoh Bergo~

1 ~ etrtek, 27. 1. 2011, od 14.00 do 18.00 Osnove inovativnosti

2 ponedeljek, 31. 1. 2011, od 14.00 do 18.00 Osnove podjetništva

3 petek, 4. 2. 2011, od 14.00 do 18.00 Odnos do strank

4 petek, 11. 2. 2011, od 14.00 do 18.00 Osnove in elementi poslovnega/projektnega na~ rta

5 ponedeljek, 14. 2. 2011, od 14.00 do 18.00 Primeri iz prakse

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. vabi k udeležbi na brezpla~ ni izobraževalni program za spod-bujanje podjetnosti in eko-inoviranja

»eko-Podjetnik«hiša poslovnih rešitev, d.o.o. (www.vibacom.si) in letošnja nagrajenka priznanja GZS za inovativno podjetništvo FENIKS. Pri izvedbi izobraževanj sodelu-jejo tudi ostali sodelavci podje-tja Vibacom, d.o.o.

Delavnice bodo potekale v prostorih GZS Obmo~ ne zborni-ce Postojna, Cankarjeva ulica 6, Postojna.

Prijave za izobraževalni pro-gram so omejene, sprejema-

mo jih do ~ etrtka, 20. 1. 2011. Za prijave in dodatne infor-macije kontaktirajte Jano Na-doh Bergo~ ali Dunjo Mahne, tel: 05 721 22 39, e-naslov: info@rra-nkr.si.

Izobraževanje se izvaja v okviru evropskega projekta MEDOSSIC - Sredozemska orga-nizacija za krepitev inovacijskih kapacitet trajnostnega razvoja (www.medossic.eu/si).Vljudno vabljeni!

FOTO

: AR

HIV

BRE

ST-P

OH

IŠTV

O D

.O.O

.

FOTO

: AR

HIV

BRE

ST-P

OH

IŠTV

O D

.O.O

.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 19Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 19K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

ta hecna PRAVLJIČNA URICA

Z USTVARJALNO DELAVNICO

za otroke od 4. leta dalje

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št.

01 7091 078 (Cerknica) ali 01 7051 481 (Rakek).

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica sreda 19. januar 2011 od 1700 do 1800 Enota Rakek

četrtek 20. januar 2011 od 1700 do 1800

Vabljeni! Z vami bo knjižničarka Anita.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA Partizanska cesta 22 - Cerknica

ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300

www.kjuc.si

program prireditev

januar 2011

KANTAVTORSKI VEČER UGLASBENIH ZGODB IN BALADRIJKATARINA JUVANČIČ & DEJAN LAPANJAGost: Boštjan Narat

Sobota, 29. januar, Ob 20.00 VSTOPNINA: 6 - 7 € koncert

POD VAŠKO LIPONastopa KUD Rak RakekKulturno društvo Rak Rakek bo s predstavo obeležilo slovenski Kulturni prsznik

nedelja, 30. Januar, ob 19.00 VSTOPNINA: 5-6 € predstava

ZLATI KLJUČEKLutkovna predstava Pripovedno gledališče Gospodične Bazilike Izvajalka Katja Povše

sobota, 22. januar, ob 11.00 VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

DINOZAVRILutkovna predstava po motivih Lile Prapp.Produkcija: Gledališče Labirint

sobota, 15. januar, ob 11.00 VSTOPNINA: 5 - 6 €za otroke

Organizator: Občina Cerknica Predprodaja vstopnic:

Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

Cenjene obiskovalke in obiskovalce obveščamo, da je zaradi bolezni v ansamblu predstava

JEKLENE MAGNOLIJE, napovedana za 15. januar ob 20.00 ,

prestavlljena na 04. februar 2011 ob 20.00.

Hvala za razumevanje!

Sposobnost branja - okno do znanja

Knjižnica - temelj bralne kulture in vir znanja

Vljudno vabljeni na predstavitev delovanja Društva Edirisa Slovenije,

neprofitne nevladne organizacije, ki podpira in razvija razvojne projekte v Afriki.

sreda, 19. januar 2011, ob 19.00

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA www.kjuc.si Part izanska cesta 22 - Cerkn ica

ponedel jek - petek: 1000 - 1900 sobota: 800 - 1300

Krajevne skupnosti so ožji deli ob~ ine, ki delujejo preko odborov krajevnih skupnosti kot posvetovalnih teles ob~ inskega sveta. Pristojnosti, naloge in delovanje krajevnih skupnosti so dolo~ ene v statutu ob~ ine. Skladno s Statutom ob~ ine Cerknica, krajevne skupnosti nimajo pravne subjektivitete oz. statusa pravne osebe in temu posledi~ no tudi ne svetov krajevnih skupnosti, ki se volijo na neposrednih volitvah. Odbore krajevnih skupnosti je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi ustanovil ob~ inski svet s statutom, ravno tako pa ob~ inski svet tudi imenuje in razrešuje ~ lane odborov krajevnih skupnosti.

Obveš~ amo vas, da z januarjem �011 uvajamo nov urnik:- Zbirnega centra Cerknica:

od torka do petka, v poletnem ~ asu, od 12:00 do 18:00v zimskem ~ asu, od 11:00 do 17:00 ter ob sobotah, od 8:00 do 12:00

- Zbirnega centra Stari trg pri Ložuob torkih, od 8:00 do 14:00, ob ~ etrtkih, v poletnem ~ asu, od 12:00 do 18:00,

v zimskem ~ asu, od 11:00 do 17:00. Ob nedeljah in praznikih sta Zbirna centra zaprta.Vse stranke obvešamo, da zaradi kakovostnejšega zagotavljanja storitev z letom 2011

uvajamo uradne ure za poslovanje s strankami.Uradne ure so vsak delavnik od 8:00 do 10:00 in od 11:00 do 14:00.

Oblikovanje predlogov za imenovanje odborov krajevnih skupnosti

Krajevne skupnosti, ki delujejo preko odborov imajo predla-galno in posvetovalno funkci-jo. Njihov namen je v tem, da namesto delovanja krajevnih skupnosti z neposredno izvolje-nimi sveti omogo~ ajo udelež-bo krajevnega prebivalstva pri odlo~ anju v ob~ inskem svetu oziroma uveljavljanje krajevnih interesov preko posvetovalnih odborov ob~ inskega sveta.

Za vsako obmo~ je posame-zne krajevne skupnosti ob~ ine Cerknica je s statutom ustano-vljen odbor krajevne skupnosti, tako da ima:1. Odbor krajevne skupnosti

Begunje � ~ lanov�. Odbor krajevne skupnosti

Cajnarje–Sveti Vid � ~ lanov�. Odbor krajevne skupnosti

Cerknica 11 ~ lanov�. Odbor krajevne skupnosti

Grahovo � ~ lanov5. Odbor krajevne skupnosti

Rakek 9 ~ lanov.Število ~ lanov v odboru je

dolo~ eno na osnovi upoštevanja posebnosti posamezne krajevne skupnosti, kot so število prebi-valstva in število naselij v posa-

mezni krajevni skupnosti.Postopek imenovanja ~ lanov

krajevnih skupnosti se za~ ne s sprejemom Sklepa o pri~ etku postopka imenovanja odbo-rov krajevnih skupnosti, ki ga sprejme ob~ inski svet. Ob~ inski svet je sklep o pri~ etku postop-ka sprejel 16. 12. 2010, sklep pa je bil objavljen v Uradnem listu RS z dnem 27. 12. 2010, kar po-meni, da je 30-dnevni rok zbi-ranja predlogov kandidatov že za~ el te~ i. V sklepu je dolo~ en rok zbiranja predlogov kandida-tov, na~ in obveš~ anja, lokacije za vložitev predlogov, obrazec za podajo predlogov ter obrazec za podajo soglasja h kandidatu-ri. Svetniške skupine ob~ inskega sveta in krajani posameznih kra-jevnih skupnosti kot predlagate-lji posredujejo predloge kandi-datov osebno Ob~ ini Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cer-knica, v ~ asu uradnih ur; v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure ali po pošti na naslov: Ob~ ina Cerknica, Komisija za manda-tna vprašanja, volitve in ime-novanja, Cesta 4. maja 53,

1380 Cerknica najkasneje do srede, 26. 1. 2011.

Pri oblikovanju predlogov kan-didatov se mora upoštevati:1. Predlagatelj lahko predlaga

najve~ toliko kandidatov, kot se jih za obmo~ je posame-zne krajevne skupnosti ime-nuje v odbor krajevne sku-pnosti;

2. Vsak kandidat lahko kandidira le na eni listi kandidatov;

3. Kandidat mora podati pi-sno soglasje na obrazcu, ki ga predpiše ob~ inski svet in je nepreklicno. Kandidat za ~ lana posameznega odbora krajevne skupnosti mora ime-ti volilno pravico ter stalno prebivališ~ e v krajevni sku-pnosti, v kateri kandidira. So-glasje h kandidaturi za ~ lana odbora krajevne skupnosti lahko krajan poda samo en-krat.Po izteku roka za vložitev pre-

dlogov kandidatov mora Komisi-ja za mandatna vprašanja, voli-tve in imenovanja v roku 30 dni dolo~ iti in posredovati ob~ in-skemu svetu listo kandidatov za imenovanje ~ lanov v odbore krajevnih skupnosti. Liste kandi-datov komisija dolo~ i na podla-gi predlogov svetniških skupin ob~ inskega sveta ter predlogov krajanov posameznih krajevnih skupnosti.

Postopek se zaklju~ i z ime-novanjem ~ lanov odborov kra-jevnih skupnosti, ki ga opravi ob~ inski svet.župan Marko Rupar

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str �0

I z o b ~ i n s k e h i š e Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011�0Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Javni oblikovalski

nate~ aj in nate~ aj za osnovnošolce

in dijakePark vojaške zgodovine Pivka

v letu 2011, ko bomo praznovali že 20. obletnico razglasitve samostojne in

neodvisne države Slovenije, razpisuje nate~ aj za osnovnošolce

in dijake z naslovom “SLOŽNOST NAM DAJE MOŽNOST”,

za strokovno javnost pa JAVNI OBLIKOVALSKI NATE^AJ

za oblikovanje jubilejne majice in plakata Parka vojaške zgodovine Pivka.

Ve~ informacij o nate~ ajih na HYPER-LINK “http://www.parkvojaskezgodovine.si”

www.parkvojaskezgodovine.si pod rubriko AKTUALNO.

Petek, 1�. 1. �011, ob 19. uri domišljijska akcijska pustolovš~ ina HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 1. DEL (Harry Potter and the Deathly Hallows: Part I)

Sobota, 15. 1. �011, ob 19. uri znanstveno-fantasti~ ni triler IZVOR (Inception)

Sobota, ��. 1. �011, ob 19. uri komi~ na drama ŽIVLJENJE KOT GA POZNAŠ (Life as we know it)

Sobota, �9. 1. �011, ob 19. uri družinska domišljijska pustolovš~ ina ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE (The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader)

Spored filmov v pivškem kinu za januar

Shod v NeverkahNeverška potrebišivna oziroma ponedeljek po shodu v Neverkah je tradicionalna pri-reditev ob praznovanju shoda vaškega zaš~ itnika svetega Antona, zaš~ itnika živali. Na ponedeljkovem sre~ anju se zberejo vsi vaš~ ani, pa tudi tisti, ki jih je pot pone-sla drugam po svetu, in se na ta dan radi vrnejo v doma~ i kraj. Na ta dan igra va-ška godba, ljudje pojejo, plešejo, pod ve~ er pa se odpravijo koledovat po vasi, kjer

vsem, še posebej pa starejšim, koledniki zaželijo sre~ e in zdravja. Vaška skupnost Neverke vas vabi, da se jim na praznovanju 24. januarja pridruži-

te tudi vi.

kje: Neverke, datum: 24. januar 2011, kraj: na sredi vasi na prostemura: od 15.00 naprej

Lepo vabljeni!

»Na otvoritvi si boste lahko ogledali razstavo društva Internova iz Hrvaške. Na ogled bo umetniška keramika na temo »Cesta doma~ e

hrane – iz posod naših non«.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 �1Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 �1K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Spoštovane ob~ anke, spošto-vani ob~ ani,v decembru 2009 je bila spre-jeta novela Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda ter v mesecu februarju 2010 še njena dopolnitev. Uredba je bila sprejeta na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki predpisuje uvedbo okoljskih dajatev. Njen namen je spodbujanje manjše-ga onesnaževanja ter ve~ ja skrb za okolje.

Zakaj pla~ ujemo okoljsko dajatev?Okoljsko dajatev pla~ ujemo za onesnaževanje okolja zara-di odvajanja odpadnih voda. S to dajatvijo se zbirajo sredstva za izgradnjo javnih kanaliza-cijskih sistemov in javnih ~ istil-nih naprav. Težnja, tako drža-ve kot Evrope, je v opuš~ anju obstoje~ ih greznic.

Kdo mora pla~ ati okoljsko dajatev?Okoljsko dajatev se pla~ uje po na~ elu »ONESNAŽEVALEC PLA^A.«

Zavezanec za pla~ ilo okoljske dajatve je v primeru komunal-ne odpadne vode vsaka pravna ali fizi~ na oseba, ki je uporab-

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne

odpadne vode

Obvestilonik stavbe, v kateri nastaja ko-munalna odpadna voda, in s tem povzro~ a obremenjevanje okolja.

Kako se izra~ una višina okoljske dajatve?Podlaga za izra~ un višine okolj-ske dajatve je koli~ ina porablje-ne pitne vode. V primeru, da se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem, pa število prija-vljenih prebivalcev v stavbi, kjer obremenitev nastaja.

Na višino okoljske dajatve vpliva tudi podatek o na~ inu od-vajanja odpadne vode, in sicer, ali gre za javno kanalizacijsko omrežje, malo komunalno ~ istil-no napravo (MK^N) ali greznico.

Zavezanci za pla~ ilo okolj-ske dajatve so VSI OB^ANI na obmo~ ju ob~ ine Logatec, ne gle-de na to, ali imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema ali lastno oskrbo ter ne glede na to, ali so priklju~ eni na javno kanalizacijo, na MK^N ali greznico. Z odpa-dnimi vodami obremenjujemo okolje vsi.Ob~ inska uprava Ob~ ine Loga-tec in Komunalno podjetje Lo-gatec, d.o.o.

Predložitev predloga za imenovanje enega ~ lana nadzornega odbora Ob~ ine LogatecKomisija za mandatna vprašanja, vo-litve in imenovanja Ob~ inskega sveta Ob~ ine Logatec je na svoji 5. redni seji, ki je potekala dne 4. 1. 2011, sprejela sklep, s katerim je za~ ela po-stopek za imenovanje še enega ~ lana Nadzornega odbora Ob~ ine Logatec (v nadaljevanju: NO).

^lana NO imenuje Ob~ inski svet Ob~ ine Logatec na predlog Komisi-je za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za ~ lana je skladno z 39. ~ lenom Statuta Ob~ ine Logatec (Lo-gaške novice, št. 7-8/08, 2/10) lahko imenovan ob~ an, ki mora imeti naj-manj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finan~ no-ra~ unovodske-ga ali pravnega podro~ ja.

^lan NO ne more biti ~ lan ob~ in-skega sveta, župan, podžupan, ~ lan sveta ožjega dela ob~ ine, direktor ob~ inske uprave, delavci ob~ inske uprave ter ~ lani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in ob~ inskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki ob~ inskih prora~ unskih sredstev.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obveš~ a in vabi ob~ ane in ob~ anke k predložitvi pre-dloga za imenovanje še enega ~ lana NO. Pisne predloge kandidatov, s pri-loženimi soglasji za kandidaturo, spre-jemamo najkasneje do 19. 1. 2011, in sicer na naslov: Ob~ ina Logatec, Trža-ška cesta 50 A, 1370 Logatec.S spoštovanjem!Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Nadzorni odbor Ob~ ine Logatec

IME IN PRIIMEK PREDLAGATELJA, NASLOV

PREDLAGA ZA ^LANA NADZORNEGA ODBORA:

IME IN PRIIMEK

NASLOV

TELEFON

DAV^NA ŠTEVILKA ŠTEVILKA TRR, KI JE ODPRT PRI

S KANDIDATURO V NADZORNEM ODBORU SOGLAŠAM

PODPIS KANDIDATA

PODPIS PREDLAGATELJADATUM

OBVEZNE PRILOGE:- DOKAZILO O KANDIDATOVI DOSEŽENI STOPNJI IZOBRAZBE

- DOKAZILO O KANDIDATOVIH DELOVNIH IZKUŠNJAH S FINAN^NO – RA^UNOVODSKEGA ALI PRAVNEGA PODRO^JA

V ulico nas je zvabil prometni znak z napisom SAMO ZA STANOVALCE. Odlo~ itev za prihod je padla tudi zaradi ugodne cene, ker si v zameno za ljubljansko kvadraturo dobil tu nekaj ve~ m2. Le kdo z bolj plitvim žepom bi se znal upreti tej ponudbi? Še bližina tako Ljubljane kot Obale – to, seveda, igra na naša ~ ustva.

Priseljenski pogledi na notranjsko metropolo

P i s m a b r a l c e v

V februarju za~ etek, v avgustu že vselitev.

Prišli smo torej stanovat k vam. Na za~ etku so še srne spreletavale okolico, ko nas je bilo vseljenih šele za vzorec.

Okoljska narava prekrasna. No~ ni hrup presenetljiv: v Lju-bljani tega ni bilo, tam je ve~ tišine. Tudi ~ ez poletje ni take-ga živžava. Samo naselje se je izkazalo za bolj vikendaško: ob koncih tedna se praznuje in

dela velik hrup. No, pozimi vse to zamre pa se ~ lovek sprija-zni tudi s tem. Turisti~ no mesto pa~ …

Stroški prvotno enormno vi-soki, joj, so nas odirali, smo se masovno uprli in dosegli na-stavitev novega upravnika. Sem že mislila, da se bo treba seliti v manjše, starejše, bolj zanikr-no stanovanje, in ~ isto ni~ mi ni bilo lahko ob tej misli.

Tu pa kar po kavbojsko. Ne-

kega ve~ era preseneti vonj po kadavrih. Fuj, kaj pa je zdaj to? A se je na sre~ o dalo sanira-ti. Odli~ ni prometni znak, ki je obljubljal zasebnost in mir, ne-nadoma izgine. Urgence v smi-slu urejanja okolice neuspe-šne. Vse se tu odvija po polžje, ~ esar v Ljubljani ni bilo. Elitno naselje – kje je tu kaka elita? Še tega ne vem, ~ e v njem živi kaka Melita …

V mestu samem so nas ne-prijetno presenetila zanemar-jena pro~ elja. Ja, kam pa se steka ves ta denar od turizma? A ob stoletnici omembe mesta Postojna se je vendarle za~ elo premikati – na bolje in lepše.

Trgovinska dejavnost? Najprej

smo se neprestano vozili v Lju-bljano po to in ono. Potem pa so zrasli Mercatorjev center, Ho-fer in še kaj …

Prva naša dejavnost tu je hri-bolazenje. Ve~ ino hribcev smo že poznali, kakega novega pa smo tudi osvojili. Moja dva sta peljala celo skupino Postojncev na Šilentabor – povsem nova izkušnja zanje, doslej niso še stopili nanj. Sovi~ – zakaj pa ne ^uk? Pe~ na reber – ja, fina za trim~ kanje. Tudi na Repentabor nas je že zaneslo, da o Nanosu ne govorimo.

Druga dejavnost je branje. Knjižnico sem v tem kratkem ~ asu doživela trifazno: v sta-ri podobi, vmesni in novi. Pri-

reditve prav ni~ ne zaostajajo za ljubljanskimi. ^e navedem samo primer obiska zamejske-ga kandidata za Nobelovo lite-rarno nagrado Borisa Pahorja, potem vam to pove vse o njej, kajne? Ena sama odli~ nost … in zato sem ponosna, ker sem njena ~ lanica. Kdo od bralcev ne bi bil?

Tretja dejavnost je vrti~ kanje. ^lovek vsaj ve, kaj ima na kro-žniku in pomembna je še sve-žost, pa lepo mineva ~ as …

Postojnci? Lepa, pojo~ a govo-rica, malce zaprti ljudje. Veliko tabujev, se bolj malo izve o tem in onem lokalnem pojavu. Eno samo tipanje … bi se ~ lovek šel, ne šel? Vse opcije so še odpr-

te … Tale ~ asopisna mi je prva uresni~ ena na Notranjskem, Kr-panovem podro~ ju. In moram re~ i: hvala tisti urednici, ki me je podprla, in omogo~ ila objavo.

Vsem Postojncem re~ eno, piv-ško biserni pozdrav in pomežik, tu smo in morda bomo našli skupaj z vami nove vezi in uho-dili nove poti. Naj nam bo vsem v tem sožitju res lepo. ^astiti resnico, ljubiti lepoto, to je moj delovni moto. Marijana Starc

Vaša pisma lahko pošljete na e-naslov:

urednistvo@nkr-novice.si.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p��

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovo-ljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v raz-vid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.620 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

ProdamOtroško posteljico (120 x 60) v barvi bukve, z nastavljivim dnom, vzme-tnico, prešito odejo in vzglavnikom ter veliko posteljnine, primerne tako za deklice kot za fantke. Cena: 150 eur. Tel.: 041 492 399.Posteljnino za zibko ali košek ter baldahin. Cena: 20 eur. Tel.: 041 492 399.Otroški stol za hranjenje v jabol~ ni barvi. Cena: 40 eur. Tel.: 041 492 399.Zložljivo – prenosno posteljico v oranžni barvi z vzmetnico. Cena: 40 eur. Tel.: 041 492 399.Otroški avto-sedež v modri barvi, primeren od dojen~ ka naprej. Cena: 50 eur. Tel.: 041 492 399.Doma~ e žganje – sadjevec. Cena: 7 eur. Slivovka. Cena: 8 eur. Tel.: 031 298 545.

KupimCepilec za drva na elektromotor, za cepljenje dolžine cca 50 cm. Tel.: 01 755 90 02.Kamion OM-40 kiper ali Zastava 35-8 ali 50-8 kiper, lahko v slabem stanju. Tel.: 031 857 475.

Nepremi~ nine

Oddam1-sobno stanovanje v Logatcu – Zeleni gri~ , novo in opremljeno. Tel.: 040 125 102.2-sobno stanovanje v Postojni, novo opremljeno, 64 m2. Tel.: 040 953 850.4-sobno stanovanje v Postojni, 101 m2, novo, neopremljeno, atrij, garaža, shramba. Tel.: 040 634 283.Stanovanje v Begunjah pri Cerknici. Tel.: 041 828 972.

DrugoNudim varstvo otrok na domu – Postojna. Imam izkušnje z otroki in delam v vrtcu. Urnik po dogovoru. Tel.: 030 278 909.Se ti mudi z oddajo diplome, magistrske ali doktorske naloge, besedilo pa mora biti lektorirano? Profesor slovenš~ ine, kakovostno lektoriram. Pokli~ i: 031 542 575.

Urniki knjižnicLogatecpon., sre., pet. od 9.00 do 19.00tor., ~ et. od 12.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovtetor. od 15.00 do 19.00~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršicasre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnicaVrh Svetih Treh Kraljevtor. od 12.30 do 14.30pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknicapon.–pet. od 10.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Ivana ^ampa Nova vastor. od 13.00 do 19.00sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trgpon. od 9.00 do 15.00~ et. od 12.00 do 18.00pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojnapon.–pet. od 7.30 do 18.30sob. od 7.00 do 12.00^italnicapon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivkapon. in ~ et. od 7.30 do 14.30tor. od 9.00 do 14.30sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranekpon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82

A n i n e z v e z d e

OVEN V novo leto ste vstopili optimisti~ ni in z vedrimi mislimi, mnogi nekje dale~ od doma. V ljubezni se bo ponovno vrnilo boljše vzdušje in razumevanje. Novi dogovori na delovnem mestu bodo tudi uspešni, zato pogumno v nove izzive.

BIK Leto se lahko za~ ne z velikimi prepiri na partnerskem podro~ ju, zato pazite na svoje obna-šanje. Mnogi boste del januarja preživeli nekje na dopustu. Višek energije, ki ga boste imeli, porabite za športne aktivnosti.

DVOJ^KA ^aka vas miren mesec, v katerem boste najbolj sanjarili in delali na~ rte. Nezado-voljni boste s posli, še s prijatelji se vam ne bo dalo družiti. Druga polovica januarja prinaša boljše razpoloženje. V ljubezni se bo pojavila nova pri-ložnost na povsem nepri~ akovanem mestu. Nav-dušeni boste.

RAK Ognjemet lepih želja, obljub in pri~ ako-vanj, ki jih boste imeli na za~ etku meseca, se bo malce porušil pod težo dogodkov, ki se bodo zgo-dili v januarju. ^akajo vas družabna sre~ anja v službi in nekaj sporov s partnerjem. Pazite na po-škodbe in s športom še malo po~ akajte.

LEV V službi bo potrebno zavihati rokave, saj vas ~ aka obilica dela in nalog. Dobre novice vas ~ akajo tudi v zvezi s pravnimi spori. V ljubezni bo-ste malce zmedeni, ne boste to~ no vedeli, ali si želite romantiko ali kaj bolj ognjevitega.

DEVICA Za~ etek leta za~ enjate uspešno na vseh podro~ jih, morda vas je rahlo vznemiril le mrk, ki bi lahko vnesel nemir na ljubezenskem podro~ ju. Najbolj romanti~ ni ta mesec ne boste, okoli 21. januarja bi se znalo kaj zaiskriti tudi v va-šem srcu.

TEHTNICA Uspešnejša in bolj zadovoljna bo predvsem druga polovica januarja, saj se boste bolje po~ utili. Dnevi bodo polni dogodkov, nalog in sprememb, ~ as bo tekel hitreje kot sicer. Od 23. do 26. januarja bo tudi v ljubezni zelo vro~ e.

ŠKORPIJON Pred vami je naporen mesec, ki vas bo zaposlil na vseh podro~ jih. Mnogi vas bodo prosili za pomo~ in nikar jim ne odrecite, saj vam bo v prihodnosti še kako prišlo prav. V službi vas ~ akajo novosti.

STRELEC Vaša pozornost bo ta mesec usmer-jena na boljši zaslužek in na nove ljubezenske dogodivš~ ine. Nikar preve~ ne dramatizirajte druge strani, kar vprašajte, kaj misli. Takoj po novem letu se boste soo~ ili s finan~ nimi težavami, potrebno bo bolj var~ evati.

KOZOROG Ambiciozni in polni energije ste vstopili v novo leto. Spletli boste veliko novih poznanstev, tudi z zelo pomembnimi ljudmi. O ljubezni nikar ne razmišljajte, saj boste mo~ no razo~ arani.

VODNAR Pred vami je ugoden mesec, v ka-terem boste uresni~ ili ve~ ino svojih poslovnih in finan~ nih na~ rtov. Zadovoljni boste tudi z družab-nim življenjem. ^e greste ta mesec na dopust, bo to dobra izbira, saj si boste napolnili baterije.

RIBI Polni optimizma, pozitivne energije in ve-likih pri~ akovanj bo moto tega januarja. Sprejmite poslovne izzive, ~ aka vas uspeh. ^aka vas veliko druženja s prijatelji in veliko dobre zabave.

LogatecT: 01 759 07 72

PivkaT: 05 721 17 30

PostojnaT: 05 721 17 00

Stari trg pri LožuT: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti

Loška dolinaGrad Snežnik, 01 705 78 14Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00

Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37Ogledi po dogovoru.

Križna jama, 041 632 153sob., ned. in prazniki ob 15.00Vsak dan po dogovoru.

Muzej Pucelj, 041 502 870Ogledi po dogovoru.

PivkaPark vojaške zgodovine, 05 721 21 80jun., jul., avg., sept.vsak dan od 10.00 do 17.00mar., apr., maj, okt., nov.sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic od 10.00 do 15.00jan., feb., dec.sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic ogledi ob 10.00,12.00 in 14.00Za najavljene skupine je obisk mogo~ skozi vse leto.

Zahvala za družino Mesec

Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga z nami pospremili v tako velikem številu na zadnjo pot. Hvala obrtniškemu pevskemu

zboru iz Logatca za zapete žalostinke. Hvala tudi dru-štvu druž. Šoferjev iz Logatca za ganljive besede ter

gospodu župniku iz Vrhnike za izre~ eno tolažbo in vo-deni obred. Hvala vsem za darovano cvetje in sve~ e.

Prav tako se iskreno zahvaljujemo vsem, ki obiskujete mamin in o~ etov grob in prižigate sve~ e.

Vaši

Tebe ve~ ni, le mirno, in spokojno si zaspal, v ve~ ni sen si odpotoval.

Leta teko in ~ as beži,ko že dolgo vas med nami ni.Le v mislih

v nas se preselijoin z nami

naprej živijo.

www.mizarstvo-logar.si

Mizarstvo Silvo Logar sp., Rovte 104, E-mail: info@mizarstvo-logar.si, Gsm: 041 704 673

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 ��N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov

in prireditev, ki bodo od 28. januarja do 10. februarja. ^e želite spomniti in povabiti

prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 21. januarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe

programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednikdogodkov in prireditev

RazstaveRazstava nagrajenih sitotiskov Aleše ^uk Anti~ evi~ in Petre Blejc, v galeriji Son~ na hiša. Razstava bo na ogled do 21. januarja.Slikarska razstava kulturno-ume-tniškega društva Pa-leta. Razstava bo na ogled do 21. januarja v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu.

Prireditve, predavanja

15. 1. Novoletni koncert godalne-ga orkestra GŠ Postojna, ob 19. uri v Glasbeni šoli Postojna.15. 1. Komi~ na melodrama Jeklene magnolije, GS Pod odrom, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.15. 1. Bum fest, tolkalni koncert Mas Percussion, ob 19. uri v Kulturnem domu v Postojni.16. 1. Veselo v novo leto 2011, kon-cert orkestrov, zbora in baletnega oddelka Glasbene šole Logatec, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.17. 1. Sejem pred PTC Primorka v Postojni.18. 1. Potopisno predavanje Alja-ska, ob 19. uri v Parku vojaške zgo-dovine.20. 1. 4. nastop u~ enk in u~ encev GŠ Logatec v šol. l. 2010/2011, ob 19. uri v dvorani GŠ Logatec.21. 1. Zaklju~ na prireditev akcije Lju-dje, prižgimo lu~ ke, ob 19. uri v kul-turnem domu v Postojni.21. 1. Potopisno predavanje, ob 18. uri v baru Nanos v Razdrtem.22. 1. Revija godalnih orkestrov Zve-ze primorskih glasbenih šol, Glasbe-na šola Postojna.26. 1. Javni nastop u~ encev GŠ Po-

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

1 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Hotel Kras. 1. nagrada: Alojz Tekavc, Smelijevo naselje 30, 1386 Stari trg pri Ložu. Obvestilo o nagradi, ki jo podarja Epicenter Po-stojna, Kazarje 10, 6230 Postojna, bo nagrajenec prejel po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Gostiš~ e in pizzerija Furman, Partizanska cesta 1, 1��1 Ra-

kek. 1. nagrada: bon v vrednosti 25 eur; �. nagrada: bon v vre-dnosti 15 eur; �. nagrada: bon v vrednosti 10 eur.

Pri žrebanju bomo upošte-vali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, �1. januarja.

Osem metrov velik sneženi možV KS Log–Zaplana so ~ lani športnega društva aktivni tudi pozimi. Ker na zasneženem igriš~ u niso mogli igrati nogometa, so po-stavili osem-metrskega snežaka. Delalo ga je dvajset športnikov, porabili pa so štirinajst ur. Na snežaka so pripeli tudi voš~ ilo: »Vsem krajanom želimo sre~ no in zadovoljno novo leto 2011.«

stojna, ob 19. uri v Glasbeni šoli v Postojni.27. 1. Predavanje Roberta Friškovca in Urške Baraga Žgur z naslovom Mediacija, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.

Za otrokein mladino

15. 1. Lutkovna predstava Dinoza-vri, ob 11. uri v Kulturnem domu v Cerknici.19. in 26. 1. Ure pravljic v Knjižni-ci Bena Zupan~ i~ a v Postojni, ob 16. uri.20. 1. Ta hecna pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico za otroke do 4. leta dalje. Od 17. do 18. ure v knji-žnici Jožeta Udovi~ a, enota Rakek.22. 1. Lutkovna predstava Zlati klju~ ek, Društvo lutkovnih ustvarjal-cev, ob 11. uri v Kulturnem domu v Cerknici.

Šport in rekreacija

21. 1. No~ ni pohod na Nanos ob polni luni, ob 19.30 izpred bara Na-nos v Razdrtem.22. 1. 13. zimski no~ ni pohod iz Ho-tedršice na Javornik, za~ etek pohoda ob 18. uri izpred plezalne stene v Hotedršici. Organizira Plezalni klub Ekstrem iz Hotedršice.

Kino14. 1. Harry Potter in svetinje smrti, 1. del, ob 19. uri v Kinu Pivka.15. 1. Izvor, ob 19. uri v Kinu Pivka.22. 1. Življenje kot ga poznaš, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Babno Polje, �. januar – Ne-kaj snežink in prijetna zimska temperatura so privabili ve~ kot 70 pohodnikov, ki so se odzvali vabilu tamkajšnjega Športnega društva Planjava. Pripravili so no-voletni pohod na Županov laz, ki se razprostira na okrog 927 metrov jugozahodno od Babne-ga Polja ob gozdni cesti, ki pelje proti Leskovi dolini. Letos se je društvo odlo~ ilo, da pohod na Županov laz zastavijo nekoli-ko širše in privabijo ve~ je število pohodnikov.

6 km dolga pot v eno smer vodi po prostranih snežniških gozdovih, mimo spominskih obeležij, ki nemo, a dovolj ilu-

Po poteh bolnišnic

P r e j e l i s m o

Po poteh bolnišnic

FOTO

: AL

ENKA

VEB

ER

strativno pri~ ajo o dogajanjih med drugo svetovno vojno. Obe-ležja spominjajo na humano de-lovanje Slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom, ki so za~ ele delovati leta 1942 v strogi tajnosti. Primeren kraj je tu leta 1943 našla tudi Terenska lekarna Planjava, po kateri si je društvo nadelo ime.

Na Županovem lazu so po-hodniki ob spomeniku ranjenim partizanom lahko prisluhnili delu zgodovinskega spomina, ki go-vori o težkih življenjskih razme-rah, v katere je bilo mo~ no vpeto tudi civilno prebivalstvo iz Bab-nega Polja, Babne Police, Prezida in drugih krajev. Alenka Veber

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  14. januar 2011    str ��

Priporo~ ljivo je, da kupci znižano blago pregledajo in ga, v kolikor na njem najdejo napako, vrnejo, svetujejo na Zvezi potrošnikov.

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011Z a d n j a��

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o. pooblaščenposrednik Mobitel d.d.

SamsungShark1€*

SonyEricssonCedar5€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

Nokia22201€*

Nokia26901€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

Hudo zamrznjene cene!Hudo zamrznjene cene!Hudo zamrznjene cene!

Sklepanje novih naročniških razmerijin podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.

Januar je mesec zimskih razprodaj, ki so se letos za~ ele 3. Vsekakor so artikli po znižanih

cenah mamljiva ponudba, ki se ji malokdo upre. Da se obisk razprodaj ne sprevrže v

impulzivno nakupovanje, kon~ a pa s prazno denarnico in goro neuporabnih oblek, smo za

vas pripravili nekaj nasvetov, kako ravnati v ~ asu razprodaj in predvsem kaj kupovati.

Na razprodaje odgovorno in premišljenoPo nakupih v dopoldanskih urah – Pred nakupom obla~ ilo pomerite in natan~ no preglejte – Kupujte klasi~ ne kose obla~ il in športno opremo

Nakupujte na~ rtnoPo nakupih se nikar ne odpra-vite na slepo, ampak si prej naredite okvirni na~ rt, kaj bi radi kupili. Prav tako si pred na-kupovanjem dolo~ ite najvišji znesek, ki ga boste zapravili na razprodajah. To gotovino vze-mite s seboj, ban~ ne kartice pa pustite na varnem – doma. Tako se vam ne more zgoditi, da vas prevzame brezglavo nakupo-vanje. Pred nakupom preverite teren, torej katere stvari so na razpolago, katere so vam najbolj vše~ in katere bi resni~ no po-trebovali.

Res, da si na razprodajah lahko privoš~ ite ugodne naku-pe modnih obla~ il, vendar pa se raje držite pravila, da je na razprodajah pametneje kupo-vati klasi~ ne, brez~ asne kose

obla~ il, ki vam bodo služili še mnogo let. To so predvsem bele srajce, ~ rne hla~ e, jakne, pulije, polo majice, športna obla~ ila, nogavice … Prav tako si lahko kupite kakovosten izdelek, ki si ga po redni ceni ne bi mogli privoš~ iti, kot je velika usnjena torba, ali boljši kostim za po-sebne priložnosti. Na razpro-dajah so obi~ ajno znižana tudi otroška obla~ ila. ^eprav naval na zimskih razprodajah zadnja leta upada, predvsem na ra~ un prednovoletnih in predboži~ nih znižanj, pa se vsako leto raz-prodaj razveselijo športni nav-dušenci. Poleg obla~ il in obu-tve trgovci znižajo tudi športno opremo. Zato je vredno razmi-sliti, da namesto svoje vsako-dnevne garderobe zamenjate ali nakupite nekaj kakovostnej-ših športnih obla~ il ali opreme in s tem prihranite tudi do ve~ sto evrov.

Kako naj nakupujemKo zagledate kos obla~ ila, od katerega se ne morete lo~ iti, ga kljub gne~ i morate preizkusi-ti tudi na sebi, da vas doma ne bo doletelo razo~ aranje. ^e se

želite gne~ i izogniti, se po na-kupih podajte med tednom in v zgodnjih dopoldanskih urah. Takrat bodo tudi obla~ ila po-spravljena in lažje boste našli kar iš~ ete. ^e se da, se izogni-te koncu tedna. Ko ugotovite, da vam je obla~ ilo popolno-ma prav, ga natan~ no preglej-te. Med znižane artikle namre~ trgovci radi podtaknejo obla~ ila z napako, ~ eprav bi le-ta morala biti vidno ozna~ ena in lo~ ena od obla~ il brez napake. Prav tako se obla~ ila med razpro-dajami lažje poškodujejo, saj jih dnevno pomiri veliko števi-lo ljudi. Po uspešnem nakupu je priporo~ ljivo obla~ ila najprej oprati. ^e se vam vendarle zgo-di, da na obla~ ilu najdete na-pako, se kolikor hitro je mogo~ e odpravite v prodajalno. Kljub temu, da veliko trgovcev obla~ il, kupljenih na razprodaji, ne želi menjati, ima potrošnik pravico uveljavljati reklamacijo, ~ e se iz-kaže, da je na kupljenem izdel-ku napaka, ki je trgovec predho-dno ni vidno ozna~ il in v skladu s škodo znižal ceno. Prav zato je dobro, da shranite ra~ une, saj lahko le tako uveljavljate rekla-

macijo. ^e pa želite zamenjati ali vrniti izdelek, ki ste ga kupili na razprodaji in nima napake,

vendar vam ni vše~ , ga trgovec ni dolžan sprejeti. Od politike in na~ ina poslovanja vsakega po-

sameznega trgovca je namre~ odvisno, kako bo obravnaval vašo zahtevo.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Andreja Jernej~ i~