Stari Egipt

1

OŠ VOLIČINA Sp. Voličina 82

STARI EGIPT

Projektna naloga iz računalništva

Razred: 7. b Mentor: Dani Sajtl

Avtorica: Urška Fekonja Šol. leto: 2009/2010

Stari Egipt

2

KAZALO VSEBINE

1 UVOD-na kratko vsebina projektne naloge .............................................................................. 5

2 RAZVOJ STAREGA EGIPTA ...................................................................................................... 7

2.1 STARA DRŽAVA .................................................................................................................... 7

3 REKA NIL IN NJENE PREDNOSTI V KMETIJSTVU.......................................................... 7

4 GOSPODARSTVO .......................................................................................................................... 8

4.1 ŽIVINOREJA ......................................................................................................................... 8

4.2 OBRT......................................................................................................................................... 8

4.3 TRGOVINA ............................................................................................................................. 9

4.4 POLJEDELJSTVO ............................................................................................................... 10

5 NASELITEV STAREGA EGIPTA ............................................................................................. 12

6 DRŽAVA IN DRUŽBA V EGIPTU- MOČ IN OBLAST FARAONOV................................. 12

7 RAZLIČNE SOCIALNE SKUPINE PREBIVALSTVA V EGIPTU ....................................... 12

7.1 FARAONI .............................................................................................................................. 12

7.2 PLEMSTVO ............................................................................................................................ 13

7.3 MEŠČANSTVO ..................................................................................................................... 13

7.4 VOJSKA ................................................................................................................................. 13

7.5 OBRTNIKI IN TRGOVCI ................................................................................................... 14

7.6 KMETJE ................................................................................................................................. 14

7.7 SUŽNJI ................................................................................................................................. 14

8 VSAKDANJE ŽIVLJENJE V EGIPTU .................................................................................... 15

8.1 BIVALIŠČA ........................................................................................................................... 15

8.2 PREHRANA ............................................................................................................................ 16

8.3 OBLEKA .................................................................................................................................. 16

8.4 DRUŽINA .............................................................................................................................. 17

8.5 VEROVANJE ......................................................................................................................... 18

8.6 PESEM IN PLES ................................................................................................................... 19

9 DOSEŽKI ZNANOSTI V EGIPTU ........................................................................................... 19

Stari Egipt

3

9.1 BALZAMIRANJE IN MEDICINA ................................................................................... 19

9.2 EGIPČANSKI KOLENDAR, ZAČETKI ASTRONOMIJE IN MATEMATIKE ......... 20

9.3 EGIPČANSKA PISAVA ....................................................................................................... 21

9.4 GRADBENI DOSEŽKI (PIRAMIDE, GROBNICE, TEMPLJI) .................................... 22

10 .ZAKLJUČEK ............................................................................................................................. 24

Slika 1:Življenje v Starem Egiptu

Stari Egipt

4

KAZALO SLIK Slika 1:Življenje v Starem Egiptu ...................................................................................................... 3

Slika 2: Egipt Slika 3: Grčija .......................... 6

Slika 4: Reka Nil ..................................................................................................................................... 8

Slika 5: Namakalni sistemi v Egiptu ................................................................................................. 10

Slika 6:V Egiptu so s posebno napravo imenovano šaduf zajemali vodo. .................................. 11

Slika 7: Pretok reke Nil ob najnižjem in najvišjem vodnem stanju. ......................................... 11

Slika 8: Faraon Tutankamon .............................................................................................................. 13

Slika 9: Piramida družbenih slojev v Egiptu ................................................................................... 15

Slika 10: Rokodelčeva hiša v starem Egiptu ................................................................................... 16

Slika 11: Obleka v Starem Egiptu ..................................................................................................... 17

Slika 12:Bogovi Starega Egipta ......................................................................................................... 18

Slika 13: Ples v Starem Egiptu .......................................................................................................... 19

Slika 14: Balzamiranje oz. postopek muminficiranja v Starem Egiptu .................................... 20

Slika 15: Egipčanski koledar .............................................................................................................. 21

Slika 16: Hieroglifi-egipčanska pisava ............................................................................................ 21

Slika 17: Svetišče iz Karnaka ............................................................................................................ 22

Slika 18: Tempelj kraljice Hečapasut iz okrog leta 1475 pr. Kr. je v bližini tako imenovane Doline kraljev ........................................................................................................................................ 23

Slika 19: Prerez skozi Keopsovo grobnico-piramido. Bila je visoka 146 m, spodnja stranica je merila 230 m. Zunanje stene so bile obložene z zglajenimi ploščami. Vhod v piramido je bil vedno na severni strani. Ko so faraona pokopali so vhod v grobnico sezidali. .................. 24

Slika 20:Egipčanska zastava ............................................................................................................. 25

KAZALO TABEL: Tabela 1: Primerjava starega Egipta in stare Grčije ..................................................................... 6

Stari Egipt

5

1 UVOD-na kratko vsebina projektne naloge Egipt je že od nekdaj ena od vodilnih turističnih držav na podlagi njegove

zgodovine. Pred približno 3500 leti pr.n.št. govorimo o eni izmed prvih visokih civilizacij v svetu - Egiptu. V svoji seminarski nalogi bom opisala vsakdanje življenje v starem Egiptu, , verovanje, dosežke znanosti itd. Življenje v Egiptu pa se je seveda tudi bistveno razlikovalo od življenja Grkov, ki so prav tako živeli v tem času.

Stari Egipt

6

EGIPT GRČIJA

Enotna država Je imela več mestnih državic- POLISOV

Položaj med moškim in žensko je bil enakopraven

Moški imel glavno besedo-vlogo

Uporabljali pisavo imenovano hieroglifi Stara okoli 4000 let

Uporabljali pisavo imenovano grška abeceda ali grški alfabet Stara okoli 2700 let

Verovali v več bogov-mnogoboštvo-politeizem Glavni bog je bil Amon-Ra-bog sonca Glavni bog je bil Zevs-poglavar vseh

bogov Tabela 1: Primerjava starega Egipta in stare Grčije

Slika 2: Egipt Slika 3: Grčija

Stari Egipt

7

2 RAZVOJ STAREGA EGIPTA

2.1 STARA DRŽAVA Stara država je nastala z združitvijo Zgornjega Egipta in Spodnjega Egipta, ki

ju je združil faraon Menes (po nekaterih virih tudi faraon Narmer). Za prestolnico je določil mesto Memfis1, državo pa je razdelil na 42 okrožij ali nomov, ki so jim vladali nomarhi. Ti so kmalu dosegli, da so bili njihovi položaji dedni, velikokrat so se tudi uprli faraonu. Z izumrtjem osme dinastije je propadla stara država.

3 REKA NIL IN NJENE PREDNOSTI V KMETIJSTVU Reka Nil izvira v notranjosti Afrike in se na svoji dolgi poti (skoraj 7000 km)

vije proti severu. Dolina Nila je na začetku široka le 1 km, proti severu se razširi in doseže ob svojem spodnjem toku širino 20-50 km. Nilove poplave trajajo vsako leto od julija do oktobra. Ker se tedaj topi sneg v abesinskih gorah, je gore veliko. S seboj prinaša rodovitno blato in gnijoče odpadke tropskega rastlinja. Ponekod Nil naraste tudi za 7 m. Če naraste preveč povzroči opustošenje, če pa za premalo, lahko nastane huda lakota. Kadar Nil naraste, preplavi ne samo Delto, ampak tu pa tam tudi libijsko in arabsko pred zemlje, povprečno za dva dni hoda na vsako stran, ponekod več, ponekod manj. .Ljudje ob Nilu so se že pred davnimi tisočletji navadili opazovati reko in izkoriščati njeno bogastvo. Ko je zaradi rahle nagnjenosti tal v jeseni voda odtekla, so kmetje zemljo preorali z ralom, ki ga je vlekla živina. Posejali so predvsem žita, sadili so tudi zelenjavo, imeli sadovnjake in vinograde. Ker dežja v Egiptu praktično ni, so zgradili mrežo namakalnih naprav: kanalov, zapornic, jezov, umetnih jezer, kamor so v času poplav napeljali vodo, v sušni dobi pa so z njo namakali polja. S posebnimi napravami (šadufi2) so vodo dvigovali na višje ležeča polja in vrtove. Sčasoma je poljedelstvo doseglo tako visoko stopnjo, da so bili mogoči celo dve žetvi na leto.

1 Glavno mesto- prestolnica Starega Egipta

2 V Egiptu so tedaj z tako imenovano napravo šaduf zajemali vodo

Stari Egipt

8

Slika 4: Reka Nil

»Hvala tebi, o Nil, ki prihajaš k nam iz zemlje, da bi Egiptu naklonil hrano. Ti, ki namakaš polja in si ustvarjen, da prehranjuješ vso živino. Ki napajaš puščavo, ki je daleč od vode. Ki delaš ječmen in ustvarjaš pšenico. Ki polniš kašče in širiš skednje, daješ ubogim. Zate igramo na harfo in ti pojemo.«

4 GOSPODARSTVO

4.1 ŽIVINOREJA Živinoreja je že od nekdaj prevladovala v Delti, saj so tam širše ravnine, ki

vabijo k živinoreji. Gojili so govedo, predvsem pa svinje, ki jim ugajajo mokra tla. V močvirjih delte so velike papirusove goščave, ki so bile paradiž za vse mogoče vrste vodnih ptic. Racam, gosem in žerjavom so nastavljali pasti in jih nato pitali v kletkah. Povsod so bile tudi velike množice koz. Imeli so tudi osle, ki so služili bolj kot delovna živina.

4.2 OBRT Obrtniki so delali v mestih, na podeželju, predvsem pa so bili zaposleni na

faraonovih in tempeljskih posestvih. Njihovo plačilo so bili poljedelski pridelki. Živeli so revno, zakon pa jim ni dovolil menjati poklica. Trgovci niso imeli tako pomembne vloge, ker je bila pomembnejša trgovina v rokah visokega uradništva.

Za obrt in trgovino je bilo pomembno ladjedelništvo. Naprej so delali čolne in ladje iz papirusa, vendar so jih v ladjedelnicah vzdolž Nila že kmalu začeli izdelovati iz lesa. Bili so zelo vztrajni, največji dokaz je 40 m dolga obredna ladja brez gredlja, s kabino za kralja Kufuja.

Pomemben del gradnje in opreme stavb so bili tesarji. Izdelovali so strešne tramove, mozaike za krste, pohištvo, harfe, igrače in kipe. Zaradi velike kakovosti

Stari Egipt

9

njihovih izdelkov so bili cenjeni in imeli dobro plačan položaj na posestvih, v svetiščih ali palači.

Ne smemo pa pozabiti na opekarje, ki so izdelovali opeke (delali so jih iz nilskega blata, ki so mu dodajali rezano slamo in opeko, sušili so jih na zraku in soncu), in peke, ki so pri mesenju testa včasih kar skočili v veliko skledo in z nogami zgnetli testo. Pekli so ječmenov kruh, krofe, piramidaste žemljice in kolače v obliki krokodilov.

Egiptovskim draguljarjem je bilo dostopnih veliko poldragih kamnov iz puščave. Več je bilo zlata, ki so ga oblikovali s tolčenjem in vlivanjem v kalupe. Obdelovali so ga zlatarji. Lončarji so svoje izdelke oblikovali na lončarskem vretenu, kasneje pa so jih žgali v peči. Veliko je bilo tudi steklarjev, mesarjev, kamnosekov, čevljarjev, tkalcev in zidarjev.

4.3 TRGOVINA Egipt je bil najbogatejša dežela starega sveta. Imeli so trgovino znotraj in

zunaj države. Trgovci so bili povezani v karavane3. Izvažali so predvsem leto tekstil, papirus in žito. Uvažali so razno blago: panterjeve kože, lovske pse, repe žiraf za muhalnike, slonove okle in živali, kot so pavijani in levi za svetišča in palačo, kamen, zlato in baker. Pomemben je bil tudi les, ki so ga uvažali iz Fenicije. Trgovali so tudi po Nilu. Na sejmih so trgovci zamenjavali blago za blago. Za uspešno trgovino je bil pomemben prekop med Nilom in Rdečim morjem, ki ga je dal zgraditi eden od faraonov4.

3 Skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi

4Vladar- lastnik vse zemlje v Egiptu

Stari Egipt

10

4.4 POLJEDELJSTVO Zaradi vročega in suhega podnebja5 je zemlja v Egiptu rodila le, če so polja

namakali. V deževnem obdobju se na abesinskih gorah topi sneg, voda odnaša prst in ostanke tropskega rastlinstva. Postopoma narašča v spodnjem toku. Nil je vsako leto v juniju prestopil bregove, najvišjo raven je dosegel v septembru, v oktobru pa so poplave prenehale. Zato so že zgodaj zgradili številne kanale in namakalne naprave. Zemlja je bila v veliki meri državna, kraljeva last in so jo kmetom podeljevali v obdelavo proti plačilu določenih davščin. Polja so zaradi blata, ki ga je nanosil Nil, zelo bogato obrodila. Starodavni Egipčani so živeli na zemeljskem pasu onkraj Nila, kjer je ta reka s poplavami prinašala rodovitno zemljo. Ljudje so bili zato Nilu hvaležni, častili so ga kot božanstvo:

Slika 5: Namakalni sistemi v Egiptu

"Snope in belo žito nosimo dan za dnem. Kašče prepolne so, polne vse ladje. Zrnje že teče čez krov. Nas pa še zmeraj priganjajo. Lačni in sključeni stopamo. Naša pleča so bron, naša srca so bron, ko nosimo dan za dnem."

5 Povprečno razmerje vremenskih temperatur in letna količina padavin značilna za določen kraj

Stari Egipt

11

Pesem nosačev žita (berilo 1,2 -dodatek. Ur. Nada Barbarič)

Slika 6:V Egiptu so s posebno napravo imenovano šaduf zajemali vodo.

Slika 7: Pretok reke Nil ob najnižjem in najvišjem vodnem stanju.

Stari Egipt

12

5 NASELITEV STAREGA EGIPTA Obdobje, ki ga imamo ponavadi za »stari Egipt«, je tisto, ko so v Egiptu vladali

faraoni (po letu 3000 pr. n. št.). Redko pa se vprašamo, kdo je tam živel pred faraoni. V kameni dobi so ljudje živeli v visokih legah nad Nilom od njegove delte do Asuana. Po letu 5000 pr. n. št. so v Egipt prihajali priseljenci6 iz današnje Sirije in Palestine, libijska in nubijska plemena. Malo pred letom 3000 pr. n. št. so v Egipt prišli tudi nekateri trgovci iz današnjega Iraka (pripluli so z jadrnicami). Ti prvi naseljenci so začeli gojiti žita (predvsem ječmen), udomačevali so živino, postavljali pa so tudi cele vasi hiš iz blata.

6 DRŽAVA IN DRUŽBA V EGIPTU- MOČ IN OBLAST FARAONOV

Na določeni razvojni stopnji človeštva, ko ni bilo več enakosti med ljudmi,ampak so se ti med seboj razlikovali po premoženju in oblasti, ki so jo imeli v svojem okolju, se je pokazala potreba po bolj organiziranem in iz nekega središča vodenem življenju ljudi. Nastala je država. V 4. tisočletju sta bili na ozemlju Egipta najprej dve državi: Gornji in Dolnji Egipt, ki sta se potem združili.

7 RAZLIČNE SOCIALNE SKUPINE PREBIVALSTVA V EGIPTU

7.1 FARAONI Združeno kraljestvo je vodil vladar- faraon. Po verovanju podložnikov je bil

faraon živi bog in njegova oblast je bila neomejena. Pri vladanju mu je bil v pomoč visok državni uradnik-vezir. V Egiptu je bil faraon lastnik vse zemlje, v njegovih rokah je bila vsa oblast. Njegov položaj je bil vzvišen nad drugimi prebivalci, poročiti se je moral le s svojo sestro, ki je bila prav tako kot on po tedanjem gledanju hči boga. Bil je tudi vrhovni vojaški poveljnik, vrhovni sodnik in svečenik. Njemu ob strani so bili poleg vezirja še svečeniki, ki so imeli velik vpliv nanj,v pomoč mu je bilo tudi uradništvo in vojska.

6 Ljudje, ki (so, bodo) prišli iz druge dežele, države

Stari Egipt

13

Slika 8: Faraon Tutankamon

7.2 PLEMSTVO Pod plemstvo spada še celotna faraonova družina, visoki in srednji uradniki,

svečeniki in vojaški poveljniki. V Egiptu je plemstvo imelo veliko ugleda in moči. Imeli so tudi veliko premoženje, ki so ga večali z osvojenimi bitkami, poleg tega pa jih je faraon plačeval za vojaško in upravno službo z zlatom in podeljevanjem zemljiške veleposesti.

7.3 MEŠČANSTVO Meščanstvo so tvorili obrtniki, trgovci, umetniki in pisarji. Bilo jih je malo, a so

bili dokaj cenjeni, državi so morali plačevati davke in služiti vojski. Vojska je bila namenjena za ohranitev notranjega miru ter za osvajalske in plenilske pohode. Urili so jih v vojaških šolah.

7.4 VOJSKA Vojska je branila državo pred zunanjim sovražnikom in dušila notranje nemire.

Na številnih slikarijah starega Egipta je mogoče videti vojake; ti so bili deloma najemniška, deloma pa stalna poklicna vojska. Med večjimi vojnami so morali v vojsko tudi številni kmetje. Vojake so uporabljali tudi pri gradnji cest. Vrhovni poveljnik vojske je bil vedno faraon. Oprema vojakov je bila sestavljena iz ščitov, sekir, mečev in sulic. Do 18. dinastije7 so vojake zbirali s pomočjo nabora8, tedaj pa so poleg te uvedli še najemniško vojsko, ki so jo v glavnem sestavljali tujci. V

7 Vrsta vladarjev istega rodu na prestolu

8 Uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških poveljnikov

Stari Egipt

14

njej so vojake plačevali, pogumni vojaki pa so dobili tudi odlikovanje in so imeli možnost napredovanja.

7.5 OBRTNIKI IN TRGOVCI So bili manj številni v primerjavi s kmeti. Znano je, da so bili Egipčani odlični

stavbeniki, zidarji, brodarji, tkalci, steklarji, mizarji, zlatarji itd. Obrtniki so delali tako na polju kot v mestih, predvsem so bili zaposleni na faraonovih in tempeljskih posestvih. Kot plačilo s dobivali poljedelske pridelke. Trgovci niso imeli tako pomembne vloge, ker je bila pomembnejša trgovina v rokah visokega uradništva. Po Nilu so prihajali tudi tuji trgovci, predvsem Feničani, ki so kupovali žito. Za uspešno trgovino je bil pomemben prekop med Nilom in Rdečim morjem, ki ga je dal zgraditi eden od faraonov.

7.6 KMETJE Najštevilčnejši prebivalci so bili kmetje. Obdelovali so zemljo, morali skrbeti za

vzdrževanje namakalnih naprav, v času poplav, ko delo ni bilo možno, so sodelovali pri gradnji cest, piramid, svetišč, grobnic in palač. Bili so torej glavna delovna sila. Ker so obdelovali zemljo, ki je bila v lasti faraona, so mu morali plačevati davke v obliki pridelkov.

7.7 SUŽNJI Najnižje na družbeni lestvici so bili sužnji. To je bilo nesvobodno prebivalstvo

brez zemlje, zaposleni so bili pri hišnih opravilih višjih slojev, v rudnikih in pri delu v kamnolomih. Sužnji so bili vojni ujetniki, mogoče jih je bilo kupiti tudi na trgu, kajti njihovi gospodarji so jih lahko prodajali.

Stari Egipt

15

Slika 9: Piramida družbenih slojev v Egiptu

8 VSAKDANJE ŽIVLJENJE V EGIPTU

8.1 BIVALIŠČA Velika večina svobodnega prebivalstva je živela v vaseh, se ukvarjala s

poljedelstvom in javnimi deli. Medtem ko so možje skrbeli predvsem za poljedelska dela, so žene skrbele za družino, opravljale so tudi lažja dela na polju. Bivališča so bila zgrajena iz opeke, posušene na soncu. Hiše v mestih so bile enonadstropne in so imele ravne strehe. Proti cesti niso imele oken, velik del življenja je potekal na dvoriščih. Hiše na podeželju so bile slabše in največkrat brez strehe, pokrite so bile le s palmonovimi vejami, sicer pa narejene iz ilovice s primesjo plev in slame. Varovale so le pred vetrom in vročim soncem. Množice delavcev, ki so opravljale

Stari Egipt

16

dela za faraona, so živele v na hitro zgrajenih barakah. Notranjost hiš je bila skromna. Nekaj kož in rogoznic iz trsja na ilovnatih tleh je služilo za spanje in sedenje, v hiši je bilo še nekaj posode iz gline, in to je bilo navadno vse. Le v hišah bogatejših ljudi v mestih so imeli postelje, mize, stole, omare in skrinje. Mize so bile majhne, ker ni bilo v navadi, da bi jedla vsa družina skupaj. Na stenskih policah je stala posoda, v omarah in skrinjah je bilo perilo, obleke in toaletne potrebščine. Za razsvetljavo so uporabljali oljenke.

Slika 10: Rokodelčeva hiša v starem Egiptu

8.2 PREHRANA Glavna hrana je bil kruh, ki so ga pekli doma. Pripravljanje kruha je bilo mogoče

videti na stenskih reliefih egipčanskih grobnic. Žitno zrnje so najprej zdrobili na kamnitih žrmljah, potem so moko presejali in zmešali z začimbami, zamesili so testo in spekli kruh. Revnejši sloji so pogosto jedli ječmenovo in proseno kašo, stročnice(grah, bob, lečo) in razne vrste sadja(dateljne, fige, grozdje), ovčje in kozje meso, ribe. Svinjsko meso je bilo prepovedano. Priljubljena pijača je bilo pivo. Pili so ga za zajtrk, za kosilo, pri delu na polju in ob praznovanjih, tudi pri posebnih obredih žrtvovanja za umrlimi ni manjkalo. Bogatejši ljudje so imeli bogatejši jedilnik: gosja in račja pečenka, goveje meso, slaščice in vino.

8.3 OBLEKA Oblačila so bila enostavna. Moški so običajno nosili okrog ledij nekakšen

predpasnik iz pravokotnega kosa platna, ki so ga pritrdili s pasom. Ženske so bile oblečene v nagubane obleke, segajoče do gležnjev. Obleka je bila na ramenih zvezana s posebnimi jermeni. Ženske višjih slojev so si šminkale ustnice, lakirale nohte, negovale lase s posebnimi olji, z zeleno barvo so si senčile veke, s črno

Stari Egipt

17

barvo so si barvale veke in trepalnice. Ličili so se tudi moški, zlasti tisti iz uglednejših družin.

Slika 11: Obleka v Starem Egiptu

8.4 DRUŽINA Osnova egipčanske družbe je bila družina. V njej sta imela v nasprotju z

drugimi deželami antičnega sveta mož in žena enakopraven položaj. Ločitve zakonov so bile redke. Družine so imele veliko otrok. Sinovi bogatejših slojev so se šolali v posebnih tempeljskih šolah, otroci kmetov in obrtnikov pa so ostajali doma in se že zgodaj navajali na delo starše.

Otroci so večino časa preživljali ob igranju igric. Znane igre so bile: skok čez kozla, vlečenje vrvi, kača, senet. Zadnja igra je bila verjetno ena izmed najpopularnejših, igrala se je na deski, ki je imela 30 polj. Figurice za igranje so predstavljali moč, lepoto in nevarnost. Imeli so dva niza figuric, premikali so jih po tem, koliko so pokazale lučalne palice.

Igrače, ki so jih izdelovali sami, pa so najpogosteje bile razne punčke, žoge, živali in vrtavke.

Stari Egipt

18

8.5 VEROVANJE V starem Egiptu je veljal politeizem9, saj so ljudje verovali v več bogov. V

verovanju Egipčanov so imele tudi veliko vlogo nekatere živali, npr. mačka, sokol, oven, bik, krava, kača, šakal, krokodil. Ohranjene so njihove številne upodobitve. Sicer pa so kot vrhovno božanstvo častili boga sonca, to je bil Amon-Ra (tudi Aton). Bog podzemlja je bil Oziris, njegova žena pa je bila Izida.-boginja plodnosti. Častili so še vrsto drugih bogov in v njihovo čast so jim gradili svetišča-templje, ki so bili prave zakladnice. Sorva so posamezne pokrajine imele svoje bogove, kasneje je postalo verovanje enotnejše.

Slika 12:Bogovi Starega Egipta

9 Vera v več bogov

Stari Egipt

19

8.6 PESEM IN PLES Prizori z zabav po stenah grobnic, pesmi na papirusih10 in glasbila nam kažejo,

koliko jim je pomenila glasba in zabava. Glasba je imela svoje mesto pri vsakdanjem dogajanju, kot je stiskanje grozdja, petje volom, mlatenje žita… V višjih družbenih slojih so imeli dražje, bolj kakovostne instrumente - princesa je brenkala na harfo. Ko so imeli razna javna slavja, jih je zvok flavt, harf in kastanjet vneto spremljal. Ansambel je bil sestavljen iz godal, pihal in tolkal. Glasbila, ki so jih poznali, so bila: harfa s petimi strunami, cimbale, sistrum , flavta, koščeno klopotalo in lina.

Slika 13: Ples v Starem Egiptu

9 DOSEŽKI ZNANOSTI V EGIPTU

9.1 BALZAMIRANJE IN MEDICINA S truplom so praviloma ravnali takole: najprej so s kovinsko kljuko potegnili

skozi nosnici možgane, z nožem so odprli trebušno votlino in odstranili drobovje, sledilo je umivanje, potem so truplo nasolili in posušili. Vse to je trajalo več mesecev. Roke so bile prekrižane na prsih ali iztegnjene ob telesu. Lase so kratko postrigli, pri ženskah so jih pustili v vsej dolžini in jih nakodrali. Da se truplo ne bi sesedlo so ga napolnili z ilovico, peskom, smolami, zvitki platna in dodatki dišečih

10

Podlaga na katero so pisali Egipčani

Stari Egipt

20

snovi in celo čebule. na koncu so truplo trdno zavili v platnene povoje. Opisani postopek balzamiranja ali muminficiranja se je skozi stoletja spreminjal. Preprosti ljudje si ga niso mogli privoščiti, ker je bil precej drag. Njegov glavni namen je bil ohraniti trupla umrlih, da ne bi razpadla, kajti Egipčani so verjeli v posmrtno življenje in so mumijam v sarkofage dajali tudi hrano in razne predmete. Prav zaradi muminficiranja se je v Egiptu dobro razvila medicina. Poznali so zdravilne učinke mnogih rastlin, seveda so zdravili tudi z vražami. Prav tako pa so tudi izvajali razne operacije na glavi, ter celo znali vstavljati umetne zobe.

Slika 14: Balzamiranje oz. postopek muminficiranja v Starem Egiptu

9.2 EGIPČANSKI KOLENDAR, ZAČETKI ASTRONOMIJE IN MATEMATIKE

Razvita je bila astronomija. Iz položaja zvezd so namreč ugotavljali, kdaj se bodo začele poplave. Svetišča so imela posebne opazovalnice in mnogi svečeniki so proučevali gibanje nebesnih teles. Imeli so tudi svoj koledar. Leto je pri Egipčanih trajalo od začetka ene poplave do druge in je bilo razdeljeno na tri letne čase po štiri mesece. Vsak mesec je štel 30 dni. Tako so dobili 360 dni, temu so vsako leto dodali še 5 dni kot rojstne dneve bogov. Pri trgovanju in pobiranju davkov je bilo potrebno tudi znanje matematike, še pomembnejše pa je bilo to pri gradnji piramid, templjev, pri razdeljevanju in merjenju zemlje po poplavah, pri gradnji kanalov in jezov. Poznali so že decimalni sistem in računali celo z ulomki.

Stari Egipt

21

Slika 15: Egipčanski koledar

9.3 EGIPČANSKA PISAVA Egipčani so verjeli, da je pisavo izumil njihov bog modrosti Tot. Ker so besede

prihajale od bogov, so imele čarobno moč. Iz napisov v grobnicah je razbrati prepričanje Egipčanov, da se z ohranjanjem imen ohranja v živem spominu tudi osebo samo. Če se napis grobnice po nesreči zbriše, izgine tudi oseba. Egipčanski faraoni so imeli po pet imen, od katerih sta bili najpomembnejši kronsko in rojstno ime. Pisava je bila sprva precej zapletena, imela je okrog 3000 znakov v obliki slik in simbolov za predmete in pojave. Tej pisavi pravimo hieroglifi ali podobopis. V teku stoletij so jo poenostavili. Umetnosti pisanja so se učili v templjih ali na faraonovem dvoru. Pisali so na dolge pole papirusa, ki so bile narejene po posebnem postopku iz istoimenske rastline rastoče ob reki Nil. Papiruse so hranili v obliki zvitkov.

Slika 16: Hieroglifi-egipčanska pisava

Stari Egipt

22

9.4 GRADBENI DOSEŽKI (PIRAMIDE, GROBNICE, TEMPLJI) Egipčani so znani po mojstrski spretnosti gradnje, saj so ustvarili eno od

sedmih čudes sveta, piramide11. Služile so kot grobnica faraonov v stari in srednji državi. Najbolj znana je Keopsova piramida pri Gizi, ki je visoka 137 m (prvotno 146 m). V novi državi so piramide zamenjali skalni grobovi, najbolj znani so iz Doline kraljev. Gradili so tudi svetišča svojim številnim bogovom. Najbolj znano je svetišče o iz Karnaka, ki je pripadalo bogu Amon-Reju.

Slika 17: Svetišče iz Karnaka

11

Grobnica Egipčanov- faraonov

Stari Egipt

23

Kot gradbeni material so uporabljali stvari, ki se jih je dalo dobiti v naravi, tako da so za izgradnjo stavb uporabljali opeko, izdelano iz slame in blata. Svetišča, grobnice in palače so gradili iz kamenja, po navadi iz lomljenega apnenca, peščenjaka in granita. Kamnine so do palač dovažali s pomočjo reke Nil, na kopnem pa tudi z vozmi in ročno z vrvmi. Gradbena dela so opravljali kmetje, medtem ko niso delali na polju. Zanimivo je, da so piramide gradili svobodni delavci, ki so to delo počeli z veseljem. Gojili so namreč globoko vero v faraona, ki jim je s tem, da so pomagali graditi, obljubil odrešitev. Že v 3. tisočletju pr. Kr. so si Faraoni gradili veličastne grobnice v obliki piramid. Največje tri so v Gizah blizu Kaira. Gradnja piramid je bilo težko delo, kajti Egipčani niso poznali nobenih strojev oz. naprav, ki bi jim lajšali delo. Gradili so tudi stopničaste piramide in mogočna svetišča. Grobnice bogatih Egipčanov so bile v preteklosti velikokrat oropane, kljub temu pa se še najdejo zelo bogate grobnice. Najbolj znano je odkritje Tutankamonove grobnice v Dolini kraljev leta 1922.

Slika 18: Tempelj kraljice Hečapasut iz okrog leta 1475 pr. Kr. je v bližini tako imenovane Doline kraljev

Stari Egipt

24

Slika 19: Prerez skozi Keopsovo grobnico-piramido. Bila je visoka 146 m, spodnja stranica je merila 230 m. Zunanje stene so bile obložene z zglajenimi ploščami. Vhod v piramido je bil vedno na severni strani. Ko so faraona pokopali so vhod v grobnico sezidali.

10 .ZAKLJUČEK Stari Egipt mi je bil že od nekdaj všeč, zato sem si izbrala to temo za

seminarsko nalogo. Zanimivo je proučevati in spoznavati življenje starih Egipčanov in njihove dosežke, o čemer pričajo monumentalne zgradbe, čudovite grobne poslikave, dokumenti in pisave, ki sestavljajo podobo bogate, kompleksne in visoko razvite družbe. Izumili so pisavo, spoznali so se na medicino in si med seboj pomagali. Niti za zabavo jim ni zmanjkalo idej, kar nam pričajo najdbe instrumentov, igrač, ipd. Z iznajdbo in ureditvijo namakalnega sistema pa so ohranjali generacije. Brez dvoma, bili so ena najrazvitejših in izjemnih civilizacij pr.n.št.

Stari Egipt

25

Slika 20:Egipčanska zastava danes

11 VIRI Naslov: STARI IN SREDNJI VEK Avtor: Dr. Olga Janša-Zorn, dr. Darja Mihelič Kraj izdaje: Ljubljana Leto izdaje: 2003 Založba: DZS Strani: 22-31

http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.erevija.com/slike//Faraon%2520Tutankamon%252076.jpg&imgrefurl=http://www.erevija.com/clanek/44/kolofon.php&usg=__LqzdiWmfK8WNYnk6QhnXU2RT4sI=&h=581&w=407&sz=152&hl=sl&start=1&itbs=1&tbnid=W4mKpQ7AzXATnM:&tbnh=134&tbnw=94&prev=/images%3Fq%3DFARAON%2BTUTANKAMON%26hl%3Dsl%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1

http://www.o-sl-mesto.kr.edus.si/moodle/

http://img.rtvslo.si/upload/ture_avanture/img_0264_karnak_tempel_show.jpg

http://www.ednevnik.si/uploads/k/kleo/158726.gif

http://www.bible-history.com/sketches/ancient/ancient-dancing-egypt.jpg

http://www.solski-razgledi.com/slike/clanek-727.jpg

http://www2.arnes.si/~oskrzr2/Timko2002_03/Egipt/saduf1.jpg

http://www.faqs.org/photo-dict/photofiles/list/1434/1947Egyptian_flag.jpg

http://www.mavrica.net/uploaded/image_akropola-atene-grcija_23556569075.jpg

Stari Egipt

26