stran 11 jeseniške novice

Časopis izhaja dvakrat mesečno www.gorenjskiglas.si

Medeni zajtrk v vrtcuJeseniški čebelarji so poskrbeli za zdrav in sladekzajtrk malčkov v vrtcih. Medz maslom je najmlajšim šelzelo v slast ...

OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Porušili Korenovo hišoDotrajan objekt, ki je kazilpodobo Stare Save, so poru-šili. Na njegovih temeljihbodo zgradili nov objekt, kibo imel videz starega, v njempa bodo čajnica in trgovina zumetniškimi izdelki.

"Boj" za pokojnikeIzkazalo se je, da umrle lah-ko prevzemajo tudi drugapogrebna podjetja, ne leJeko-In.

Kuharica iz JLAObstaja kuharska knjiga, pokateri so kuhali izključnomoški - za moške ... Sliši seneverjetno, a je resnično -gre za kuharsko knjigo z na-slovom Recepti za pripravojedi v JLA ...

stran 3 stran 4 stran 13

Urša Peternel

Kolperna, nekdanje skladiš-če oglja na Stari Savi, je ob-novljena. Kot je povedalpodžupan Boris Bregant, kije vodil projekt obnove, ča-kajo še na uporabno dovolje-nje, upajo pa, da bodo vsajdo začetka decembra prosto-re lahko začeli tudi uporab-

ljati. Kljub številnim zaple-tom in težavam pri obnovistavbe so s končnim rezulta-tom zelo zadovoljni, je dejalBregant. Po njegovih bese-dah so bila dela opravljenazelo kakovostno, posebej paso zadovoljni, da niso preko-račili predvidenih stroškov.V spodnjem delu stavbe souredili dvorano, ki bo name-njena organizaciji kulturnihin družabnih dogodkov. V

njej je devetdeset sedežev inbanketna oprema, sicer palahko - če mize in stole od-stranijo - sprejme do tristoljudi. V njej naj bi prirejalibankete, sprejeme, koncerte... Zgornja dvorana bo na-menjena kongresni dejav-

nosti, v njej je devetdeset se-dežev oziroma prostora za150 ljudi. Kot je dejal Boris Bregant,bodo kolperno v prvi vrstiuporabljali kot vstopni objektv muzejski kompleks StaraSava, v njej naj bi obiskoval-

cem predstavili Staro Savo,jih po želji tudi pogostili, pri-pravljali bodo priložnostnerazstave, v njej bo lahko zaži-vela muzejska prodajalna ...Kolperna bo namenjena tudiorganiziranju kakovostnihkulturnih in družabnih do-godkov, v njej pa bodo prire-jali tudi bankete, sprejeme inpodobne družabne dogodke.Ko dobijo uporabno dovolje-nje, bodo pripravili tudiuradno odprtje objekta.

Kolperna lepša Staro SavoNekdanje skladišče oglja je zaživelo v povsem novi podobi - v njem so uredili dve čudoviti dvorani, kibosta namenjeni organizaciji kakovostnih kulturnih in družabnih dogodkov.

Dragi Miklavž, Božiček, dedek Mraz ..."Darilo je lahko tudi drugač-no, otroku lahko podarimoizlet, smučanje, obisk baze-na s tobogani, obisk tekme,gledališča ..."

Jeseniške novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak

Frizerski mojsterže pol stoletjaJanez Novak s Koroške Bele je 6. decembra 1959, torej pred natankopol stoletja, opravil mojstrski izpit.Pri 76 letih še vedno dela kot frizer,je pa tudi zadnji brivec na Jesenicah.

stran 9

stran 12

Celotna obnova kolperne je stala okrogmilijon evrov, od tegaso pridobili 685 tisočevrov na javnem razpisu Ministrstva za kulturo - sredstvaevropskega sklada zaregionalni razvoj. Preostalo je zagotovilaObčina Jesenice izproračuna.

Zavedati se moramo, da bomo Stari Savi novoživljenje vdahnili le tako, če bomo vanjo prineslikulturno in družabno dogajanje, pravi podžupanBoris Bregant.

Janko Rabič

Izenačena kvaliteta predstav,izredno dober obisk gledal-cev in veliko zmagoslavje do-mače igralske skupine. To soglavni poudarki letošnjih 22.Čufarjevih dnevov. Še enkratso upravičili sloves festivalaljubiteljskih gledališč Slove-nije in zamejstva, kjer seustvarjalci na odru že poš-teno spogledujejo s profesio-nalci. Ocenjevanje predstavima poseben čar in izziv zasodelujoče, saj tako posa-mezna gledališča in igralskeskupine lahko presodijo, kajpomenijo v širšem gledali-škem prostoru. In kakšna je

letošnja bera nagrad? Čufar-jevo plaketo za najboljšopredstavo po izboru strokov-ne žirije je prejela domačapredstava Od kraja do rajaGledališča Toneta ČufarjaJesenice. Čufarjevo plaketoza najboljšo predstavo po iz-boru publike pa so gledalcinamenili predstavi Družin-ska zadeva v izvedbi Šentja-kobskega gledališča Ljublja-na. Čufarjevo plaketo za naj-boljšo žensko vlogo je preje-la Sonja Simetinger - Studio

A Kud Slovenj Gradec, Ču-farjevo plaketo za najboljšomoško vlogo pa Ivan Berlotiz Gledališča Toneta ČufarjaJesenice.Selektor Matjaž Šmalc je po-vedal, da je imel izredno tež-ko nalogo, kako med dvajse-timi predstavami izbrati šestnajboljših za sodelovanje nafestivalu. "Preprosto nisemvedel, kje naj potegnem naj-bolj pošteno črto in določimšest najboljših. Vendar mis-lim, da sem se prav odločil;obenem pa čestitke vsemustvarjalcem," je ocenil celo-ten festival. Strokovna žirija je vsak ve-čer vestno spremljala vse

predstave, predsednicaAlenka Bole Vrabec jih jeocenila: "Čufarjevi dnevivedno prinašajo različnepredstave in v tem je čar fe-stivala. Letošnje predstaveso bile odblisk časa, ki ga ži-vimo. To so odnosi v družbi,družini, med moškim inžensko. Tokrat sem pogre-šala več klasičnega reperto-arja." V žiriji sta bila še Rast-ko Tepina in Sergej Verč.

Zmagoslavje domačihgledaliških igralcev

Igralska skupina pri Gledališču Toneta Čufarja je bila nagrajena s prvim mestom strokovne komisije in Čufarjevo plaketo za igro Od kraja doraja. Ivan Berlot je prejel Čufarjevo plaketo zanajboljšo moško vlogo.

Kolperna je obnovljena, zunanjost ohranja videz nekdanjega skladišča oglja, medtem ko jenotranjost zažarela v povsem novi podobi. I Foto: Anka Bulovec

�3. stran

�6. stran

jeseniške noviceČasopis občine Jesenice, 27. novembra 2009, številka 22

stran 11

Nagrajenci iz domačega gledališča Toneta Čufarja Jesenice

Foto

: An

ka B

ulo

vec

2 Jeseniške novice, petek, 27. novembra 2009

Občinske novice

Urša Peternel

Na novembrski seji občin-skega sveta, ki je potekalaprejšnji četrtek, je županTomaž Tom Mencingerpredstavil tudi nekaj aktual-nih informacij. Med drugimje povedal, da je stekel po-stopek za pridobitev uporab-nega dovoljenja za obnovlje-no kolperno. Župan upa, dane bo nobenih zapletov inda bodo dovoljenje prejelido konca meseca.Za območje nekdanjega Fi-proma, kjer so v celoti uredi-li komunalno infrastruktu-ro, pa so uporabno dovolje-nje že dobili, je povedalMencinger. Glede na gospo-darske razmere so se odloči-li, da bodo za nadaljevanjeinvesticij na tem območjupozvali zainteresirane vlaga-telje, posameznike in pod-jetja, da izrazijo svoj interesza javno-zasebno partner-stvo. V prostorih kolpernebodo zato decembra pripra-vili posebno predstavitevprojekta in pozvali vse zain-teresirane k sodelovanju.Župan je tudi povedal, da sose prejšnji teden sestali žu-pani zgornje Gorenjske in

govorili o skupnem nakupugasilske lestve za reševanjeiz visokih objektov. V pro-jektu sodelujejo občine Ra-dovljica, Bled, Bohinj, Gor-je, Kranjska Gora, Žirovnicain Jesenice, večji del stro-škov nakupa pa bo nosila je-seniška občina, kjer bo le-stev tudi locirana.Začelo pa se je premikatitudi pri obnovi stavbe Sred-nje šole Jesenice. Občina Je-senice je v proračunu zago-tovila denar za projektno do-kumentacijo, obnova šolenaj bi potekala po fazah,osnovana pa je bila tudi po-sebna delovna skupina, kinaj bi vodila projekt.

Županov kotiček

Urša Peternel

Na seji občinskega svetaprejšnji četrtek so občinskisvetniki potrdili predlog pro-računa za leto 2010. Tako jeObčina Jesenice med prvimina Gorenjskem dobila prora-čun za prihodnje leto. Pri-hodki v proračunu bodo zna-šali 25,9 milijona evrov, od-hodki pa 28,9 milijona evrov.Razliko, to je 2,9 milijona ev-rov, bodo pokrili z ostankomsredstev na računu iz leta2009 in z zadolževanjem.Kot je povedal župan TomažTom Mencinger, so medprvo in drugo obravnavo pro-računa proučili vse pripom-be in predloge in jih večinolahko tudi upoštevali. Takobodo za intervencije v kmetij-stvo namenili 32 tisoč evrov,za sofinanciranje gradnje re-gionalne ceste od potoka Je-senice do Čufarja skoraj 98tisoč evrov (sicer gre za dr-žavni projekt, občina sofi-nancira le gradnjo pločnikov

in druge infrastrukture), zanakup knjižničnega gradiva32 tisoč evrov, za dokumen-tacijo za projekt celostne ob-nove Srednje šole Jesenicenekaj manj kot 23 tisoč ev-rov ... Za dodatno oblikova-nje splošne proračunske re-zervacije pa bodo namenili144 tisoč evrov.

O Ragorju in letnem programu športaNa seji so sprejeli tudi pro-gram dela Razvojne agenci-je Zgornje Gorenjske s fi-nančnim načrtom za leto2010. Kot je dejal direktoragencije Stevo Ščavničar, sebodo v prihodnjem letuosredotočili na mednarodneprojekte, ki so sofinanciranikar 95-odstotno. S tem bodorazbremenili proračune ob-čin ustanoviteljic, hkrati pasi razširili bazo delovanja.Prijavljenih imajo sedemprojektov, od tega jim je dvaže uspelo pridobiti.

Svetniki so potrdili tudi letniprogram športa, s katerimobčina določa programešporta, ki se financirajo izjavnih sredstev, obseg dejav-nosti in obseg sredstev. Pobesedah vodje oddelka zadružbene dejavnosti na Ob-čini Jesenice Tee Višnar jena voljo 217 tisoč evrov, kijih bodo razdelili na osnovirazpisa. Lani denimo je narazpisu kandidiralo 42 dru-štev.

Obnova Tavčarjeve brezkršitevObčinski svetniki so potrdiliše Odlok o ureditvi cestnegaprometa v občini Jesenice,soglašali z imenovanjem veččlanov svetov javnih zavodovter se seznanili s končnimporočilom nadzornega od-bora o opravljenem nadzoruinvesticije v komunalno in-frastrukturo na Cesti CirilaTavčarja. Nadzorni odbor niodkril kršitev, so pa člani od-

bora menili, da bi Občina Je-senice še pred izdelavo pro-jektne dokumentacije mora-la preveriti zahteve občanov,da ne bi prihajalo do na-knadnih sprememb projek-tne dokumentacije. Kot jeznano, je bil po prvotnemnačrtu na Tavčarjevi cestipredviden enosmerni pro-met, s čimer bi pridobilinova parkirna mesta, natopa so na zahtevo občanovprojekt spremenili in cestatudi v bodoče ostaja dvo-smerna. Spreminjanje pro-jektne dokumentacije pa jepovzročilo dodatne stroške.Na seji so se občinski svetni-ki seznanili tudi s poročilomo uresničevanju akcijskegaprograma varstva okolja. Obtem so Acroni pozvali, najpredloži terminski plan sa-nacije izpustov trivalentne-ga kroma v Savo, obenem panaj pojasni, kdaj in kakobodo izvedli sanacijo rege-neracijo solnokislinske na-prave.

Proračun je "pod streho"Občina Jesenice je med prvimi na Gorenjskem dobila proračun za leto 2010.

Božena Ronner

(Iz gradiva za sejo občinske-ga sveta)

Pobuda svetnice LjudmileIleničV preteklosti je bilo ogreva-nje blokov dosti problema-tično - ni bilo vročevoda dovseh območij. Tudi možno-sti ogrevanja s plinom nibilo. Ljudje so se znašli raz-lično.Zdaj to ni več potrebno, za-radi starosti teh preteklih"rešitev ogrevanja" je more-biti nevarno: energenti - go-riva - v kleteh, na balkonihitd. Imamo inšpektorje, kibi na tem področju naredilikaj reda? Tudi različice zapi-ranja balkonov bi bilo nujnopreveriti, če ne zaradi druge-ga iz estetskih razlogov. Pro-sim, če to pobudo premislitein hvala.

Odgovor Oddelka za okoljein prostor:Stanovanjski zakon oprede-ljuje kot enega izmed skup-nih delov tudi fasado, miš-ljeno kot del zunanjega ovo-ja stavbe: to je zunanjih stenstavbe kot tudi vseh odprtin- oken in vrat. Tudi zunanjestrani balkonov in lož pred-stavljajo del fasade in s temskupni del stavbe. Navedenizakon določa, da etažni last-niki odločajo o poslih, kipresegajo okvire rednegaupravljanja večstanovanjskestavbe, s soglasjem etažnihlastnikov, če ni doseženo so-glasje vseh etažnih lastni-kov, pa lahko tisti etažnilastniki, ki želijo takšno iz-boljšavo, to izvedejo, če

sami nosijo stroške izvedbein če s tem ne ovirajo izvrše-vanja lastninske pravicedrugih etažnih lastnikov.Zakon o graditvi objektovdoloča, da se redna vzdrže-valna dela in investicijskavzdrževalna dela (kar me-njava oken nedvomno je) nesmejo izvajati v nasprotju zizvedbenim prostorskim ak-tom. Večji del dolinskegadela občine Jesenice se urejas Prostorskimi ureditvenimipogoji za mesto Jesenice, kidoločajo, da se mora arhi-tekturno oblikovanje pose-gov (gradnje in ureditve)zgledovati po oblikovanihkvalitetah območja urejanjaali ureditve enote, predvsemglede: sestave in razmerjaosnovnih stavbnih mas, raz-merja fasad, teksture streh.Pri vzdrževalnih delih,adaptacijah, dozidavah innadzidavah objektov značil-ne mestne arhitekture se jetreba prilagajati prepoznav-nim kvalitetnim razmerjemstavbne mase, razmerjemmed okni in fasado in razpo-reditvi odprtin, gradbenimlinijam in višinam objektov.Balkoni se lahko zasteklijo,vendar pod pogojem, da jeoblikovanje zapiranja na ob-jektih enotno. Zasteklitvebalkonov so dovoljene podpogojem, da se izdela celos-tna ureditev balkonov za objekt in posamezna zaste-klitev izvaja v skladu z ure-ditvijo. Če torej povzame-mo: zasteklitve balkonov jemožno izvesti, vendar pamorajo biti izvedene tako,da se arhitekturno oblikova-nje posegov zgleduje po ob-likovnih kvalitetah območja

urejanja (ali vsaj ene večsta-novanjske stavbe). Če se to-rej prebivalci večstanovanj-skega objekta odločajo za za-steklitev oziroma zaprtjebalkonov, naj bi bila ta za-steklitev enotna za celotenobjekt. Nadzor nad izvedbozasteklitve balkona izvajaInšpektorat RS za okolje inprostor, Inšpekcijska pisar-na Radovljica.

Vprašanje svetnice BrankeDoberšekJEKO IN, d. o. o., Jesenicenaj pridobi dovoljenje za od-voz odpadkov, med katerespada tudi azbestna kritina,saj tega dovoljenja sedajnima. S tem bi se zmanjšalotudi število divjih odlagališč,kamor občani odlagajo to-vrstne odpadke.

Odgovor JEKO-IN, d.o.o.,Jesenice:Ravnanje z odpadki, ki vse-bujejo azbest, je posebnopodročje ravnanja z gradbe-nimi odpadki in zato ureje-no s področno zakonodajo -Uredbo o pogojih, pod kate-rimi se lahko pri rekon-strukciji ali odstranitvi ob-jektov in pri vzdrževalnihdelih na objektih, instalaci-jah in napravah odstranju-jejo materiali, ki vsebujejoazbest (Uradni list RS, št.60/06) in Uredbo o ravna-nju z odpadki, ki vsebujejoazbest (Uradni list RS, št.34/08). V skladu s to zako-nodajo morajo poslovnisubjekti, ki želijo opravljatito dejavnost, izpolniti po-sebne tehnične pogoje, dapridobijo dovoljenje Agen-

cije RS za okolje. Opremaza odvoz (vozilo HIAB),oprema za delavce (obleke,odsesalne naprave, trans-portno dvigalo) in izobraže-vanja zaposlenih zahtevajoveliko denarja, ki zaraditega, ker ne gre za obsežnodejavnost in ker obstajajopodjetja, ki se s tem žeukvarjajo (Eržen, d. o. o.,Lesce, Sonja, trgovina instoritve, d. o. o., Bled), ne bibila ekonomsko upravičena.Praksa, ki se je uveljavila vnašem okolju, je sledeča: iz-vajalec, ki odstranjuje az-bestno kritino, to ustreznopripravi (v posebej za to na-menjene vreče ali ovije v fo-lijo) ter nato poskrbi tudi zaodvoz. Če gre za manjše ko-ličine azbestne kritine, ki joobčani sami odkrijejo, jolahko brezplačno oddajo vZbirni center Jesenice ali nadeponijo na Mali Mežakli.Razloga za nastanek divjihodlagališč v tem primeru ni.

Novi semaforji na cesti skozi mesto

Na glavni cesti skozi Jesenice že delujejo trije novi semafor-ji, in sicer pri izvozu s Tavčarjeve, pri Integralu in prizdravstvenem domu, medtem ko so semafor naSlovenskem Javorniku obnovili, je povedal direktor Komu-nalne direkcije na Občini Jesenice Marko Markelj. Kot jeznano, so bili stari semaforji jugoslovanske izdelavenenehno v okvari, zaradi česar so nastajali zastoji, pa tudiprečkanje ceste je bilo zelo nevarno. Na Občini Jesenice sonajprej nameravali kupiti le eno novo semaforsko krmilnonapravo, in sicer za križišče pri izvozu s Tavčarjeve, a sonato z rebalansom zagotovili denar za nakup še dveh - zakrižišče pri Integralu in pri Čufarju. Nakup ene semaforskekrmilne naprave je stal okrog 25 tisoč evrov. Novi semaforjinaj bi pripomogli k večji pretočnosti prometa, zmanjšanjuzastojev in manjšemu onesnaževanju zraka. U. P.

Odgovori na pobude

Prodajna razstava v adventnem časuGornjesavski muzej Jesenice v sodelovanju z Glasbenošolo Jesenice in cvetličarjem Juretom Geržino organiziraprodajno razstavo adventnih in božičnih izdelkov v cerkviMarijinega vnebovzetja na Stari Savi na Jesenicah.

Cerkev in Ruardova graščina bosta odprti vsak četrtek,petek in soboto od 26. novembra do 19. decembra 2009od 16. do 19. ure. Vstopnine ni!

Vse dni razstave bo ob 17. uri krajši glasbeni programučencev Glasbene šole Jesenice.

Vljudno vabljeni!

OBVESTILOMedobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča člane,da že sprejemajo prijave za letovanje v počitniških kapaci-tetah ZDIS za leto 2010. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Jesenicah, Mencingerjeva 1, v času uradnih ur,vsak torek od 16. do 18. ure.

Hkrati svoje člane obveščajo tudi o tem, da že sprejemajoprijave za prednovoletno praznovanje skupaj z jubilanti, kibo dne 19. decembra v Pivnici Kazina na Jesenicah z za-četkom ob 17. uri.

PredsednicaMarina Kalan

OČESNA AMBULANTATitova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

Vida Mihelčič s.p.

mali oglasi04/201 42 47,

e-pošta: [email protected]

Jeseniške novice, petek, 27. novembra 2009

Občinske novice

3

jeseniške noviceJeseniške novice so priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

STROKOVNA SODELAVKABožena Ronner, [email protected]

UREDNICAUrša Peternel, GSM: 041/570 942

UREDNIŠKI ODBOR:Božena Ronner, Nataša Harej, Joža Varl, Vera Pintar, Urša Peternel

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo.Dolžina prispevka za objavo ali pismo za rubriko Pismabralcev sme obsegati največ tri tisoč znakov s presledki inne sme biti daljši od ene tipkane strani formata A4.

Jeseniške novice št. 22/letnik IV so priloga časopisa Gorenjski glas št. 94, ki je izšel 27. novembra 2009.Jeseniške novice so priložene Gorenjskemu glasu in brezplačno poslane v vsa gospodinjstva v Občini Jesenice, izšle so vnakladi 27.400 izvodov. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: PoštaSlovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47/ Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedeljein prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge:Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St.Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR;Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %;naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskegaobdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

WWW.JESENICE.SI

V obnovljeni kolperni je ure-jena tudi pisarna, v kateri bo-sta delala dva uslužbenca -vodja izpostave Javnega skla-da RS za kulturne dejavnostiza zgornjo Gorenjsko, ki seseli s Tavčarjeve ulice, ter ko-ordinator oziroma koordina-torka aktivnosti na Stari Savi.Objavljen je bil že razpis za todelovno mesto, ki bo sodilopod okrilje Gornjesavskegamuzeja Jesenice. "Glavna na-loga koordinatorja bo, da boskrbel za programe na Stari

Savi in zlasti v kolperni - želi-mo si, da bo v njej potekalovsaj dvesto dni programa," jepovedal Boris Bregant. Pravtako na Občini Jesenice izbi-rajo gostinca, ki bo skrbel zapostrežbo na dogodkih. Pr-votno so načrtovali, da se bo vkolperno preselil tudi razstav-ni salon DOLIK, a se to ne bozgodilo. DOLIK ostaja na sta-ri lokaciji, v kolperni pa bodona razstavnih površinah ure-dili stalno razstavo podob Sta-re Save, prostor pa bo tudi zaobčasne fotografske, likovnein druge razstave.

In kako podžupan odgovarjana očitke nekaterih, češ,čemu so zapravljali denar zaše dve novi dvorani, če je naJesenicah že kopica dvoran,ki so zvečine neizkoriščene?Boris Bregant pravi, da jevprašanje čisto upravičeno,kljub temu pa so na ObčiniJesenice prepričani, da je bilaodločitev pravilna. "Na Jese-nicah skušamo uresničevatidolgoročno vizijo, po katerinaj bi osnovali pravo mestnosredišče. V njem bomo sku-šali ponuditi tisto, kar odliku-je mesto - višjo raven kultur-

ne, umetniške in družabneponudbe. Za to moramoimeti tudi ustrezne prostore,ki jih obnovljena kolperna ssvojima dvoranama v celotizagotavlja. Zavedati se tudimoramo, da bomo Stari Savinovo življenje vdahnili letako, če bomo vanjo prineslikulturno in družabno doga-janje. Ko bo zgrajena še pre-čna povezava od Čufarjevegatrga do Stare Save, kar naj bise zgodilo leta 2011, bomores dobili pravo mestno sre-dišče in Jesenice bodo res po-stale pravo mesto."

Kolperna lepša Staro SavoNekdanje skladišče oglja je zaživelo v povsem novi podobi - v njem so uredili dve čudoviti dvorani, kibosta namenjeni organizaciji kakovostnih kulturnih in družabnih dogodkov.



mali oglasi04/201 42 47,


Spodnja dvorana bo namenjena koncertom, sprejemom ... ... zgornja pa seminarjem, kongresom ... I Foto: Anka Bulovec

Eno večjih črnih odlagališč na Jesenicah je za Lidlom,zemljišče naj bi bilo v lasti Železarne Jesenice.

Andr

ej O

berž

an s

.p.,

Ulic

a S

tane

ta B

okal

a 17

, Je

seni

ce

PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE

JESENICE, 04/586 33 70GSM: 040/201 488

KRANJ, 04/236 81 60GSM: 051/ 621 085

- za novogradnje- zamenjava starih oken

www.oknamba.siKUPON

za10%

popust na storitve

POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO! za mesec

december

Urša Peternel

Enega zadnjih propadajočihobjektov na Stari Savi - Kore-nove hiše ni več. Pred dneviso dotrajan in zato nevarenobjekt porušili, saj je kazil po-dobo zdaj lepo urejene StareSave, je povedal lastnik objek-ta Damjan Jensterle iz podjet-ja Design Damjan. "Ta okolišje lepo zaživel, obnovljena jekolperna, zato je bilo trebanekaj narediti. Objekt je bilzelo dotrajan in se je začel ru-šiti kar sam, zato smo se od-ločili za porušitev," je povedalJensterle. Na temeljih bodo vprihodnosti zgradili nov ob-jekt, ki pa bo imel videz stare

Korenove hiše, saj ga bodo re-konstruirali po stari stavbi. Vta namen so ob rušitvi tudishranili nekatere predmeteoziroma gradbeni material,denimo strešnike, del lesa,sten ... Vse to bodo vgradili vnov objekt, je povedal Dam-jan Jensterle. Za gradnjo sože dobili pravnomočno grad-

beno dovoljenje, prav tako jesoglasje k namembnosti dalzavod za varstvo kulturne de-diščine. V stavbi nameravajourediti čajnico in trgovino zumetniškim in hobi progra-mom ter okvirjanjem slik.Gospodarska kriza je načrtenekoliko zavrla, tako da toč-nega datuma začetka gradnje

Damjan Jensterle ni mogelnapovedati. Nikakor pa odprojekta ne odstopa, je zatr-dil, in obnovljena Korenovahiša bo prispevala svoj delčekk novemu utripu nekdaj žele-zarske Stare Save.O tem, kakšen je zgodovin-ski pomen Korenove hiše,smo vprašali Toneta Konob-lja iz Gornjesavskega muze-ja Jesenice. Kot je povedal,je bila to ena najstarejšihstanovanjskih hiš na Jeseni-cah in tipičen primer delav-ske hiše. Zgradili so jo ko-nec 18. stoletja, v njej pa jestanovala družina Koren, pokateri je hiša dobila tudi ime(znana člana družine Korensta glasbenika Franc in Bra-co). Po izselitvi zadnjih sta-novalcev je v objektu imelasvoje prostore Železarna Je-senice, nato pa jo je odkupi-lo Muzejsko društvo Jeseni-ce, ki jo je s tem želelo zašči-titi in obnoviti. A pred nekajleti jo je nazaj odkupila Ob-čina Jesenice in jo nato pro-dala zasebniku. Po mnenjuToneta Konoblja je bila Ko-renova hiša imeniten spo-menik železarske dediščineJesenic in osebno je prepri-čan, da spomenikov ne bismeli podirati, temveč obnav-ljati, podobno kot kasarno.

Porušili Korenovo hišoDotrajan objekt, ki je kazil podobo Stare Save, so porušili. Na njegovih temeljih bodo zgradili nov objekt, ki bo imel videz starega, v njem pa bosta čajnica in trgovina z umetniškimi izdelki.

�1. stran

Staro Korenovo hišoso pred porušitvijotudi natančno fotografirali. Fotografije jim bodo v pomoč pri obnoviobjekta, hkrati pa so pomembne za ohranitev zgodovinskega spomina na staro Korenovo hišo.

Ročno odstranjevanje strešnikov in odvoz na deponijo -priprave za rekonstrukcijo Korenove hiše. I Foto: arhiv Design Damjan

Sistematično nad črna odlagališča

V jeseniški občini je kar nekaj črnih odlagališč, ki močnokazijo okolico. Inšpektorji in redarji Medobčinskega inšpek-torata in redarstva so se lotili urejanja tega področja in žezačeli sistematično evidentirati divja odlagališča. To je nam-reč eden večjih problemov na Jesenicah. Po veljavni zakon-odaji je vsakršno odlaganje gradbenega in drugega odpad-nega materiala v naravno okolje brez ustreznih dovoljenjkaznivo. Odgovornost nosijo tako povzročitelji, če so tiznani, kot tudi lastniki zemljišč, na katerih so odpadki. Vprimeru, da povzročitelja ne morejo odkriti, je namrečodpadke dolžan počistiti lastnik zemljišča, opozarjajo vMedobčinskem inšpektoratu in redarstvu Jesenice. U. P.


Občinske novice

Urša Peternel

Komunalno opremljanjeobmočja Fiproma v stečajuje zaključeno in na ObčiniJesenice so že dobili tudiuporabno dovoljenje. Kot jepovedal vodja projekta, jese-niški podžupan Boris Bre-gant na oktobrski seji občin-skega sveta, bo zdaj sledilaureditev tržnice, medtem koso zaradi gospodarske krizeostale načrte morali spre-meniti in tudi zmanjšatipredvidena sredstva za na-daljnje urejanje. Prvotno jevrednost predlaganega pro-jekta znašala dvanajst mili-jonov evrov, sedaj pa so joskrčili na sedem milijonovevrov. Doslej so porabili 3,4milijona evrov za ureditevkomunalne infrastruktureobmočja. V tem sklopu souredili fekalno in meteornokanalizacijo, vodovod, pli-novod, vročevod, električnoomrežje, zgradili 220 parki-rišč, nekaj povezovalnihcest in prehod čez železni-ško progo. V prihodnjebodo na tem območju ure-

dili še prostor za tržnico terostale površine, ki bodo na-menjene tudi drugim pro-gramom. V letih 2010 in2011 bo potrebnih še 3,5 mi-lijona evrov, ki pa naj bi jihpridobili izključno iz evrop-

skih skladov. V nasprotju sprvotnimi načrti Občina Je-senice ne bo uredila prosto-rov za novo knjižnico, cen-ter vseživljenjskega učenja,razvojno agencijo ... Občinanamreč finančno ni sposo-

bna zgraditi teh objektov, jepojasnil Bregant. Zato bodoza dodatne programe iskalivlagatelje, najemnike oziro-ma bo Občina Jesenice zain-teresiranim podelila stavb-no pravico.

Tržnica da, knjižnica neZaradi gospodarske krize so na območju bivšega Fiproma morali oklestiti načrte.

Uredili so tudi nova parkirišča. I Foto: Janez Pipan

Urša Peternel

Jeseniško javno komunalnopodjetje Jeko-In je pred krat-kim poslalo dopis pogrebni-ma podjetjema Akris in No-vak, naj ne prevzemata po-kojnikov v občinah Jesenice,Žirovnica in Kranjska Gora.Kot so zapisali, ima v tehtreh občinah samo Jeko-Inkoncesijo za izvajanje poko-pališke in pogrebne dejav-nosti. V dopisu so tudi "za-grozili" s prijavo inšpekcij-skim službam, kazen za pra-vno osebo naj bi znašala dvatisoč evrov, za odgovornoosebo pa tristo evrov. Dopis(o njem smo pisali septem-bra v Jeseniških novicah) jepovzročil zmedo med obča-ni, saj so se mnogi spraševa-li, ali bodo torej morali pla-čati tristo evrov kazni, čebodo ob smrti svojca pokli-cali družbe Akris, Novak ...Odzvali pa so se tudi v po-grebnem podjetju Akris iz

Nove vasi, kjer so opozorili,da dopis pomeni omejeva-nje konkurence in uvajanjemonopola. Rajko Mikolič izAkrisa je svoje trditve pod-krepil z odločbo ministrstva

za ekonomske odnose inrazvoj iz leta 1999, po kate-rem lahko pogrebne storitvena območju Jesenic oprav-ljajo tudi drugi izvajalci inne le Jeko-In. Zakon o var-stvu konkurence namreč do-

loča, da niti lokalne skupno-sti niti podjetja ne smejoomejevati prostega nastopa-nja podjetij na trgu. Jeseni-ški občinski svet je sicer za-upal opravljanje pogrebne

in pokopališke dejavnostikot gospodarske javne služ-be družbi Jeko-In, a obenemne bi smel preprečiti oprav-ljanja pogrebnih storitevdrugim ponudnikom, je za-pisano v odločbi ministr-

stva. Kdo ima prav in kdo to-rej lahko opravlja pogrebnestoritve na Jesenicah, v Ži-rovnici in Kranjski Gori?Bodo občinski inšpektorjiizrekali kazni, če svojci, do-movi starostnikov in bolniš-nica v primeru smrti nebodo poklicali družbe Jeko-In, temveč Akris, Novak ...?Občinski inšpektor GregorJarkovič iz Medobčinskegainšpektorata in redarstva Je-senice nam je povedal, da sopregledali veljavno zakono-dajo, ki ureja tovrstno po-dročje, in ugotovili, da je ob-činski odlok v delu, ki urejatovrstne relacije med podjet-ji in koncesionarjem, res ne-skladen z zakonodajo. Zatoso o tem obvestili pristojnena Občini Jesenice, ki že pri-pravljajo spremembo odlo-ka, je pojasnil Jarkovič. Obe-nem je zatrdil, da v primeruprijav, da drugo podjetje od-pelje umrlega, inšpektorjine bodo ukrepali.

"Boj" za pokojnikeIzkazalo se je, da umrle lahko prevzemajo tudi druga pogrebna podjetja, ne le Jeko-In.

Iz vsega skupaj torej izhaja, da v primeru smrtilahko tudi Jeseničani (ter tudi občani Žirovnicein Kranjske Gore) za prevzem pokojnika, prevozna upepelitev v Ljubljano in prevoz do mrliškevežice pokličejo katerokoli od pogrebnih služb,torej Jeko-In, Akris, Novak ... Upravljavec obehjeseniških pokopališč, to je na Blejski Dobravi inv Planini pod Golico, pa še naprej ostaja javnokomunalno podjetje Jeko-In.

Vrline in slabosti

V glavnem nesporno drži sle-deče: ljudje smo si glede vrlin innevrlin, torej podlosti, zavrže-nosti in podobnega dokaj eno-tni, kadar je govora o splošnempojmovanju dobrega, poštenegain podobno. Ko pa se to nanašana konkreten primer, denimonašo politično opcijo, društvo,organizacijo ali celo nas oseb-no, pa zavedno ali tudi neza-vedno zavzamemo pogosto pov-sem drugačno stališče. In ravnov tem je čar pravne države. To-rej v pravni državi nikogar nimogoče pravnomočno obsoditi(dejansko funkcioniranje našihsodišč s tem sicer nima velikoveze), če dokazi ne vzdržijo, če-prav je obdolženčeva krivda"na pogled" več kot očitna. Noin v takih primerih se najdejopoulični in vsakovrstni gostilni-ški debaterji, ki imajo v rokavuzanesljive, hitre in po njihovem"pravične" rešitve.

Ne mislim govoriti o najboljzavrženih in nesprejemljivihnevrlinah, zločinih, kot soumor, posilstvo, vojni zločin inpodobno. Ne bi bilo pa narobe,če vsak od nas premisli, kako biravnal v možnih situacijah.

Vzemimo, da so splošno vsvetovnem merilu priznane na-slednje vrline, tu se ne spuščamv to, ali je seznam popoln ali ledelen. Torej v ta svetovni, večniseznam sodijo, med drugim:pravičnost, poštenje, pomoč so-ljudem, sočutje, prizanesljivost,razumevanje, nekoristoljub-nost, vživljanje v sočloveka v te-žavah, iskrenost brez dvoličnehinavščine ipd.

Pa vzemimo konkreten pri-mer.

Človek najde na ulici neopa-žen denarnico, v kateri je polegdokumentov deset tisoč evrov.Verjamem, da bi se marsikdood nas, vključno policiste in sod-nike, pekel na žerjavici skušnja-ve. Torej, kaj mu je storiti? Obi-čajno bi ljudje na takšno skuš-njavo rekli sledeče:

Preveril bi "kao", ali je ta de-nar last kakega "reveža", ki se-veda s tolikšnim denarjem niveč revež, in bi mu ga vrnil, alipa gre morebiti za kakega"mafijaša" ali pa nepoštenegabogataša-tajkuna. In če bi ugo-tovili, da je denar last mafijašaali nepravičnega bogataša-tajkuna, tudi če je ta medtemže povsem obubožal, bi ga seve-da z lahkim srcem obdržali insi konec koncev na ta računtudi privoščili nekaj izvenserij-

skih užitkov (ali morda tudi si-cer potrebnih posodobitev pre-mičnega in nepremičnega pre-moženja), ki jih država in si-stem itak ne omogočata in bibili sicer za večne čase prikraj-šani za ta privilegij brez tegasicer tatinsko najdenega na-ključja.

Naslednja obče prisotnaskušnjava pa je podkupljivost.Kolikokrat sem že slišal kogagovoriti (taisti je še stavek alidva pred tem ogorčeno govorilproti "bandi", ki da krade, go-ljufa in na sploh dela samoškodo), torej da bi on takoj dalrecimo tisoč evrov, če bi kdo re-cimo njegovemu sinu "zrihtal"primerno službo, mu uredilkakšne zemljiškoknjižne spise,sporno gradbeno dovoljenje inpodobno. Prav tako bi bil seve-da pripravljen plačati, pa tudiče mora vzeti posojilo, za bis-tveno boljšo, bolj donosno služ-bo zase. Kolikokrat sem slišalod naključnežev, češ kakšnipodleži so poslanci, ki še letodni po izteku mandata preje-majo nadomestilo. Ko sem člo-veka vprašal, kako bi on v ta-kem položaju ravnal, je biltiho, če pa je bil nekoliko boljpošten, je priznal, da bi ravnalpravzaprav enako.

Tozadevno je zanimiva tudipolitična volatilnost ogromne-ga števila pripadnikov praktič-no vseh strank. Članov posa-meznih političnih strank je karse tega tiče na desettisoče. Nav-sezadnje tudi programi nisotako izjemno različni za do-brobit državljanov in državena sploh, da bi povzročali mo-ralne "krče", nespečnost, ne-ješčnost in podobne nevšečnostipri prestopnikih. Recimo, da biponudili poljubnemu, nezna-nemu, manj znanemu "politi-ku" katere koli stranke z straninasprotne opcije zanesljiv po-slanski položaj? Dvomim, dabi se našel sploh kak posamez-nik, ki bi to iz naslova pripad-nosti in visoke moralne držeodklonil. Če že javno in naglas ne, bi ga celo člani njegovestranke vsaj med seboj, na tihoimeli za "bumbarja".

Takšna je realnost. S temprispevkom se seveda ne bo ničspremenilo, saj celo najstrožjizakoni ne zaležejo, kadar ob-staja možnost kršenja z velikoverjetnostjo uspeha, kaj šele"pridiganje" o moralnih vred-notah. Vseeno pa ne bo naro-be, če se tistih nekaj deset posa-meznikov, ki bodo to prebrali,postavi v tak položaj in intim-no razmisli, kako bi sami rav-nali.

Marjan Čufer

Pisma bralcev

ObvestiloObčinski štab Civilne zaščite Občine Jesenice obvešča,da je pripravljen predlog Načrta zaščite in reševanja obzemeljskih plazovih. Predlog Načrta zaščite in reševanjabo od dne 23. novembra do 22. decembra 2009 na vpo-gled na spletni strani Občine Jesenice in v Kabinetu žu-pana Občine Jesenice. Občani lahko svoja mnenja, pri-pombe in predloge pisno podajo v kabinetu župana Obči-ne Jesenice, Cesta železarjev 6, ali po elektronski poš[email protected].

Občinski Štab Civilne zaščite Nataša ŠTEFELIN

Pobuda za gradnjo velikega otroškega igriščaŠtudentka ekonomije Sajda Ališič, sicer tudi sama mamica,je v jeseniških vrtcih dala pobudo staršem, da pripravijopeticijo za gradnjo velikega igrišča za otroke, saj sodosedanja igrišča ali premajhna ali pa delno uničena inneprimerna. Zato je med drugim zapisala: "Da bi zagotoviliotrokom čisto in mirno igranje na zavarovanem območju,bomo podpisali to peticijo v čim večjem številu ter jo predaližupanu Občine Jesenice." Peticijo so že predali županu, inkot so izvedeli, je za prihodnje leto že predvidenih dobrihdvajset tisoč evrov proračunskega denarja za obnovo ob-stoječih ali gradnjo novih otroških igrišč. J. P. Utrip iz vrtca na Plavžu


Krajevna skupnost

5

Janko Rabič

Krajani krajevne skupnostiPodmežakla na Jesenicahže več let potrpežljivo čaka-jo na obnovo dotrajanihcest in gradnjo novih ploč-nikov, predvsem na cesti 1.maja in na Vernikovi cesti.Poleg ozkih grl na cestahse je v zadnjih letih še po-

večal promet do bližnjih tr-govskih centrov in na ho-kejske tekme v dvoraniPodmežakla. Sedanje cest-no stanje je nevarno za vsepešce, predvsem otroke inšolarje. Po besedah pred-sednice sveta krajevneskupnosti Podmežakla Ma-rine Kalan to problematikoredno obravnavajo na se-

jah. Jeseni so opozorili tudina problem vzdrževanjacest. Ugotavljajo, da so po-zimi premalo posute, saj sov tem delu mesta tempera-ture podnevi in ponoči niz-ke, zato obstaja stalna ne-varnost poledice. Prav tako se odmika začetekgradnje komunalnega om-režja. Od občine imajo sedaj

zagotovila, da bodo začelidelati leta 2011. Poleg vsehproblemov pa se v krajevniskupnosti pripravljajo tudina prijetnejši dogodek. To bo srečanje krajanov, sta-rejših od 70 let, ki bo 8. de-cembra v prostorih Kultur-nega in športnega društvaBošnjakov Biser pri športnidvorani Podmežakla.

Aktualna cestna problematika V KS Podmežakla že več let čakajo na obnovo dotrajanih cest in gradnjo komunalnega omrežja.

Opt

ika

Ber

ce d

.o.o

., Ti

tova

50

, Jes

enic

e

BREZPLAČNI PREGLED VIDALesce, torek: 15 - 17 / telefon: 04 531 89 34Jesenice, četrtek: 15 -18 / telefon: 04 586 2416

■ potrdila za vozniški izpit ■ zdravniška

spričevala ■ zdravljenje očesnih bolezni

■ predpisovanje očal ■ kontaktne leče

Vsak petek specialistični okulistični pregledi!www.optika-berce.si

Mateja Rant

"Dobra oprema je predpogojza dobro izdelana očala. Zatoupam, da bo zadovoljstvoobojestransko," je ob odprtjuprenovljenih prostorov oku-listične ambulante na Bledu,za katero je podaril novo so-dobno napravo za pregledo-vanje vida, poudaril lastnikoptike Berce na Jesenicah inv Lescah Vladimir Berce. De-set tisoč evrov vreden biomi-kroskop po besedah oftalmo-loginje Eve Novinec Prljaomogoča bistveno kakovost-nejše in natančnejše pregle-de. Poudarila je, da želijo po-stati ena najboljših ambulantna tem območju, saj imajopoleg sodobne opreme zdaj

na voljo tudi dvakrat večprostora kot prej. V ambu-lanti paciente sprejema obsredah in četrtkih, na pre-gled pa je treba čakati približ-

no šest mesecev. Zato sibodo v prihodnje, obljubljajov blejskem zdravstvenemdomu, prizadevali tudi zaskrajšanje čakalnih dob.

Bodimo pozorni na znake sladkorne bolezniOb svetovnem dnevu sladkorne bolezni vsako leto v Splošnibolnišnici Jesenice pripravijo preventivno akcijo merjenjaglukoze v krvi in merjenja krvnega tlaka. Študentke Visokešole za zdravstveno nego Jesenice so pridno opravljale testiranje pod vodstvom strokovnega osebja bolnice.Letošnji slogan akcije je bil Bodimo pozorni na znake sladkorne bolezni, ki je je žal vse več, za udeležence akcijepa so pripravili vrsto informativnega gradiva pa tudi nagradno anketo v zvezi s to boleznijo. J. P.

Ob dnevu sladkorne bolezniSvetovnemu dnevu sladkorne bolezni so se pridružili tudi v Društvu diabetikov Jesenice. Kot je povedal pred-sednik Oto Kelih, so ta dan simbolično modro osvetlilistavbo Gimnazije Jesenice. Društvo pa je organiziralo tudidruštveni pohod, ki se ga je udeležilo 45 članic in članovdruštva. U. P.

Monika Sušanj

Zaradi obratovanja 35-kilo-voltnega daljnovoda čezHrušico so konec septem-bra v okolici stanovanjskihhiš na Hrušici 59 in Hruši-ci 130 opravili meritve elek-tromagnetnega sevanja. Re-zultati meritev so pokazali,da mejne vrednosti elektro-

magnetnega sevanja na no-benem od merilnih mest(med drugim tudi na vrtu,ki je v bližini peskovnika)niso čezmerne oziroma ne-varne za krajane. Kot je na32. seji Občinskega svetaobčine Jesenice izpostavilsvetnik Jernej Udir, so bilemeritve opravljene v ideal-nih razmerah, in predlagal,

naj meritve znova opravijoob nizkem zračnem tlaku.Kot je že na seji povedalaAlenka Markun iz podjetjaMarbo, d. o. o., ki je naroč-nik merjenja, so bile razme-re dobre, ravno tako pa je topotrdil tudi Tom Zickero izZavoda za varstvo pri delu,ki je opravljal meritve. Obtem je Zickero dodal še, da

zaradi merilnih naprav nemore meriti v času padavinali ko se temperatura spustipod nič stopinj Celzija, ven-dar pa po njegovih zagotovi-lih nizek tlak ne vpliva narezultat merjenja. Hrušiča-ni si tako lahko oddahnejo,saj kot kaže, elektromagnet-no sevanje ne predstavljanevarnosti zanje.

Na Hrušici ni nevarnega sevanja Elektromagnetno sevanje na Hrušici kljub vsemu ne predstavlja nevarnosti.

Bogatejši za nov biomikroskop

Foto

: Go

razd

Kav

čič


Kultura

Zaključni večer s podelitvijoČufarjevih nagrad in priznanjje kot vedno izzvenel veličast-no, z veliko aplavza in lepihizbranih besed o gledališkiustvarjalnosti. Največji aplavzje bil seveda namenjen doma-činom, ki so dosegli eneganajvečjih uspehov v zgodovi-ni festivala. Igralska skupinapri Gledališču Toneta Čufarjaje bila nagrajena s prvim me-stom strokovne komisije inČufarjevo plaketo za igro Odkraja do raja v režiji Gabra K.Trseglava. Ivan Berlot je zazahtevno kombinacijo štirihvlog Boga, Kače, Sare in Hu-diča prejel Čufarjevo plaketoza najboljšo moško vlogo v tejpredstavi. Strokovna komisijaje zapisala, da je z inteligent-no razčlembo vseh štirih vlog,pri katerih je skupni imeno-valec miselna skepsa, nanizalvrsto zelo čistih trenutkovprave komedijantske žlahtno-sti, ki gledalce očarajo. Ivanaso ob prihodu na oder bučnopozdravili številni, ki ga v raz-ličnih vlogah spremljajo že44 let: "Res sem bil kar malopresenečen ob nagradi. Topomeni, da so bile te moje šti-ri vloge, za katere sem se mo-ral pošteno potruditi, opaže-ne pri žiriji. Nagrada je pri-znanje za moje igranje, spod-buda za naprej. Še večja spod-buda pa je publika v dvorani,ki te nagradi z aplavzom," jepovedal ob podelitvi. Predsta-va Od kraja do raja je prejelatudi drugo nagrado publike zvisoko oceno 4,50 točke.

Zadovoljstva nad takšnimuspehom igralcev in nad veli-kim odzivom gledalcev niskrivala niti direktorica gleda-lišča Toneta Čufarja BrankaSmole: "Res se počutim zma-

goslavno. Vse predstave sobile odlično obiskane in pre-jele so visoke ocene publike.In tokrat še takšna bera na-grad za domačo skupino. Ressem ponosna."

Podelitev nagrad je posebejobogatil nastop glasbene-ga tria. Pevko Vido Mihel-čič in pevca Alena Kofolaje na klavirju spremljalaTina Hribar, publiki pa sovečer polepšali z izboromskladb iz priljubljenih mu-zikalov. S celotno izvedbo 22. Ču-farjevih dnevov je bil zado-voljen tudi organizacijskiodbor pod vodstvom pred-sednika Borisa Breganta.Ob zaključku se niso preti-rano ukvarjali z ugotovitvi-jo, da festivalu niso najboljnaklonjeni na Ministrstvuza kulturo. Že nekaj let nafestival vabijo ministra aliministrico oziroma nekogaiz političnega kulturnegavrha. Prepričani so, da bi sespodobilo, da bi z udeležbodali pomembno priznanjezavzetim ljubiteljskim gle-dališkim ustvarjalcem.

Zmagoslavje domačihgledaliških igralcev

ValovanjeV Kosovi graščini razstavlja slikarka Milena Gregorčič, raz-stavi pa je dala naslov Valovanje. Slikarka je do sedaj imela49 samostojnih razstav in sodelovala na več kot dvesto sku-pinskih razstavah. Njena dela so bila na ogled tako v Evropikakor Egiptu, Koreji, Japonski in Kitajski. Ker je zaposlena naSlovenskih železnicah, kjer skrbi za celostno grafično podo-bo, uspešno uporablja svoje znanje tudi v službi. Je dobitni-ca različnih nagrad in priznanj za svoje ustvarjalno likovnodelovanje ter članica Društva likovnih umetnikov Ljubljanain Zveze slovenskih likovnih umetnikov. J. P.

Klubska razstava barvnih fotografij Ob praznovanju 20-letnice uspešnega delovanja Foto klubaJesenice so v avli Mercator centra na Spodnjem Plavžu ure-dili razstavni prostor, nekakšno mini foto galerijo, kjer so naogled barvne fotografije šestnajstih članov tega kluba. Izborin oceno fotografij so prepustili Francu Ferjanu, ki je predla-gal tudi pet diplom in tri nagrade za razstavljene fotografije.Prvo nagrado je prejel Janez Kramar, drugo Alojz Šimnic intretjo Vinko Lavtižar. Fotografije so zelo zanimive in tudi te-matsko zelo različne. V novi mini galeriji bodo člani Fotokluba Jesenice pripravljali tudi samostojne razstave. J. P.

Likovna dela Jožeta Horvata in Jožeta PristavcaV razstavnem salonu DOLIK so na ogled zanimiva likovnadela dveh slikarjev, Jožeta Horvata in Jožeta Pristavca. JožeHorvat je postal član likovnega kluba DOLIK v letu 1986, poprekinitvi pa je spet postal dejaven leta 2004. Njegova likov-na ustvarjalnost je v glavnem v tehniki olja, rad pa za svojemotive uporablja nekatera slikarska dela in motive iz prete-klosti. Tako je zanj značilno, da je kopiral sliki Ivane KobilicaKofetarica in Groharjevega Sejalca. Drugi slikar Jože Prista-vec pa je postal član likovnega kluba v letu 2005 in ima dokajspecifično tehniko slikanja, to je mešanica med reliefsko po-dobo in oljno sliko, vse pa je obdano z bogatimi okvirji. J. P.

Fotografska razstava Alojza ŠimnicaV razstavnem salonu Viktorja Gregorača na Slovenskem Ja-vorniku so v petek, 20. novembra, odprli razstavo barvnihfotografij Alojza Šimnica, člana Foto Kluba Jesenice (kjer jetudi podpredsednik kluba). Tokrat razstavlja fotografije raz-lične tematike, največ pa je motivov iz narave. Alojz Šimnicse s fotografsko dejavnostjo ukvarja že od osnovne šole, za-čel je pri takratni Ljudski tehniki, kjer je imel mentorje, kotso Alojz Tratnik, France Torkar in Slavko Smolej. Nato je ak-tivno sodeloval kot mladinec na vsakoletnih klubskih razsta-vah. V letu 2002 se je vrnil med fotoamaterje in se včlanil vFoto klub Jesenice. J. P.

�1. stran

(Iz govora Joža Varla ob od-kritju spomenika TonetaČufarja na Trgu Toneta Ču-farja 14. novembra 2009)Na današnji dan leta 1905 seje v Markeževi hiši na Muro-vi v delavski družini očeta An-tona in mame Ane Čufar ro-dil Tone, eden od devetihotrok. Star komaj 37 let pa je11. avgusta 1942 na begu s ka-miona v Šentvidu pri Ljublja-ni omahnil pod streli nemškihgestapovcev.Kip Toneta Čufarja, človekablagega in plemenitega srca,vedno pripravljenega posluša-ti, razumeti in pomagati, bood danes dalje kot zgodovinskispomin stal na trgu in predgledališčem, ki nosita njegovoime. Jeseničani s spoštova-njem ohranjamo njegovo imes poimenovanjem trga, gleda-lišča, osnovne šole in kultur-nega društva. S spoštovanjempa njegovo ime ohranjajo kotzgodovinski spomin s poime-novanjem tudi osnovne šole inulice v Ljubljani in v Maribo-ru, kjer je nekaj časa živel in

ustvarjal. Tone Čufar je tesnoživel s svojim rojstnim krajemin poznal razmere v delavskihdružinah, poznal je strah inskrb za vsakdanji kruh ob ve-liki brezposelnosti. Na lastnikoži je občutil in doživljal sti-ske, ponižanja in izkoriščanjedelavstva. Postal je soobliko-valec zgodovine našega krajain glasnik jeseniškega delav-stva. ...Njegova literarna dela so že včasu med obema vojnama iz-šla v petih knjigah in po dru-gih svetovni vojni tudi v petih.Zadnji dve obsežni knjigi z njegovimi izbranimi delismo v okviru Male Čufarjeveknjižnice izdali na Jesenicah.V njej je tudi obsežen zapisČufarjevega življenja in časa,v katerem je živel. V knjižniobliki je izšlo tudi pet nje-govih dramskih del, njegovečrtice, povesti in pesmi pa somed obema vojnama objav-ljali v številnih delavskih gla-silih. V svojih literarnih delihnam je Tone Čufar ohranildragocen spomin, podobo že-

lezarskih Jesenic in socialnihrazmer med obema svetovni-ma vojnama, lep delež pa je prispeval tudi k slovenskikulturi. Osebnost pesnika, pisatelja, dramatika in pub-licista Toneta Čufarja nam

mora biti s svojimi moralni-mi kvalitetami, srčno kulturo,pozitivno energijo, resnico-ljubnostjo in optimizmom zazgled v današnjem času. Inna to naj nas opominja tudinjegov kip.

Spoštljiv spomin na Toneta Čufarja

Kip je odkril župan Tomaž Tom Mencinger. I Foto: Janez Pipan

Skupinska fotografija vseh nagrajencev I Foto: Anka Bulovec

Podelitev nagrad je obogatil nastop glasbenega tria. Pevko Vido Mihelčič in pevca Alena Kofola je na klavirjuspremljala Tina Hribar.


Šport

7

Matjaž Klemenc

Kdaj in kako ste se začeliukvarjati s kegljanjem?"S kegljanjem sem se začelukvarjati pri desetih letih."Krivec" je bil vsekakor oče, kije tudi sam kegljal. Začel je priElanu, kasneje pa je igral priKegljaškem klubu Bled. Pritem klubu sem tudi sam za-čel. V začetku sem samo hodilz očetom, redkokdaj vrgelkakšno kroglo, bil sem boljopazovalec. Počasi mi je po-stalo všeč in vse je postalo boljresno. Vmes je Kegljaški klubBled propadel, šolal sem se obdelu, tako da je bilo kegljanjedeset let na stranskem tiru.Leta 1998 so me na Jesenicahprosili, če se jim pridružim.Sprejel sem vabilo in sedajsem še vedno njihov član."

Je kegljanje vaš edini šport?"Ne, sem tudi strasten ribič.Rad tudi smučam, v zad-njem času tudi bordam."

Kegljaški klub Jesenice na-stopa v 2. ligi zahod. Po os-mih odigranih tekmah stena drugem mestu. Kako stezadovoljni z doseženim? "Z začetkom smo zelo zado-voljni. Pred sezono smo si po-stavili cilj, da smo pri vrhu,saj imamo dokaj močno eki-po. Po tihem smo tudi raču-nali na prvo mesto, a je kon-kurenca dokaj močna. Tukajbi izpostavil ekipo Izole, lan-skega člana 1.B lige. Po mo-jem so tudi glavni favoriti zaprvo mesto, ki omogoča na-predovanje. Z Izolo smo igra-li doma in po slabi igri izgubi-li. Tako so se zelo zmanjšalenaše možnosti za prvo mesto.Smo pa zadovoljni s tem, dakrojimo vrh ali smo tik podnjim. Če se nam pokaže mož-nost za napredovanje, bomonaredili vse, da uspemo."

Kaj klubu manjka za stop-ničko više?"Mogoče bi v prvi vrsti izpo-stavil izkušnje, kar se je po-kazalo na tekmi z Izolo. Avseeno bi poudaril, mladi izleta v leto napredujejo."

Kdo sestavlja prvo ekipoKegljaškega kluba Jesenice?"Najstarejši član naše ekipeje Jože Mulej s 53 leti. Zanjim sem sam s 37 leti. AlešMavsar, Matjaž Vovk, IgorČosič, Kristjan Mijatovič inNik Medja so mlajši. Vsi šelahko nastopajo v konku-renci U-23. Razen mene inJožeta so vsi šolani igralci,ki so se učili pri Vojku Mi-količu. Povprečna starostekipe je okrog 28 let."

Ekipa je brez trenerja?"Dve leti smo brez trenerja, asmo vseeno zelo napredovali.Sem vodja ekipe, kar pa ne

pomeni, da sedaj opravljamtudi funkcijo trenerja. V ekipise odlično razumemo, poma-gamo drug drugemu in tre-nutno trenerja ne potrebuje-mo. Prejšnji trener nam jespreminjal lučaje in to se ni-kakor ni obneslo."

Kako je poskrbljeno za mla-de kegljače?"Letos smo kar dobro štarta-li z mladimi. Zanje skrbiMarjan Žebre. V tem športuje težko dobiti mlade. Ve-činoma se priključujejo ta-ki, pri katerih je kdo od naj-bližjih že bil v tem športu.Uvedli smo tudi že povezavos šolo in tako se mladi lahkospoznajo s kegljanjem."

S kakšnimi uspehi se v klu-bu ponašate v zadnjem ob-dobju?"V lanski sezoni smo se od-lično odrezali na državnem

prvenstvu U-23. Posameznoje Kristjan Mijatovič osvojildrugo mesto. Drugo mestoje osvojila tudi ekipa v sesta-vi Igor Čosič, Nik Medja,Aleš Mavser, Kristjan Mija-tovič in sam kot vodja ekipe.Dvojica Nik Medja in MatjažVovk je osvojila tretje mesto.V sprint tekmi na izločanje,kjer imam vsak deset metovna polno, deset na čiščenje,je bil Aleš Mavser prvi, tik zanjim pa Matjaž Vovk."

Ste z razmerami za delo za-dovoljni?"Z razmerami smo zadovolj-ni. Vseeno bi izkoristil prilož-nost in poprosil Športno društvo, da bi se to kegljiščebolje vzdrževalo. Z našo eki-po sem povsem zadovoljen.Med seboj se zelo dobro po-znamo in popravljanje napakvsak vzame dobronamerno.Smo ekipa, ki drži skupaj."

Smo ekipa, ki drži skupajTadej Peinkiher je igralec in vodja Kegljaškega kluba Jesenice. S 37 leti je eden najbolj izkušenih v ekipi.

Matjaž Klemenc

Po zamenjavi Ildarja Rahma-tulina na jeseniški klopi je nanjegovo mesto sedel MikePosma. Njegov debi je bil nagostovanju v Grazu. Ne pre-več uspešen, saj so "železar-ji" doživeli visok poraz s 6 : 1.Na srečo je hitro sledil zasuk.V domači tekmi proti nepo-srednemu tekmecu, zagreb-škemu Medveščaku so Jese-ničani dosegli zmago s 3 : 1.V obdobju od 35. do 38. mi-nute so trikrat zadeli v polno.Gostje so v zadnji tretjinimočno pritisnili, a le enkratzadeli domačo mrežo. Slediloje neugodno gostovanje naDunaju in nov uspeh. Jeseni-čani so že vodili z 1 : 3. Gosti-teljem je uspel preobrat in

vodstvo s 4 : 3. "Rdeči" so sevrnili 12 sekund pred kon-cem z golom Hebarja. Pikona i za končno zmago s 4 : 5je v podaljšku postavil Ma-krov. Žal uspeh ni bil potrjenna domači tekmi z VSV izBeljaka. Spet je bilo v igri Je-senic preveč napak, ob tempa je aktualne državne prva-ke ob koncu zapustila še sre-ča. Kapetan Tomaž Razingarje dosegel vse tri zadetke, karpa je bilo premalo za uspeh.Gostje so zmagoviti zadetekza 3 : 4 dosegli minuto in petsekund pred koncem tekme.Gostovanje v Salzburgu je zajeseniške hokejiste najboljneuspešno, saj niti enkrat dosedaj niso zmagali v rednemdelu. In žal je bilo tako tuditokrat. Do 35. minute so ime-

li ugoden rezultat 1 : 1, potempa so na hitro prejeli dva za-detka, v zadnji tretjini še ene-ga in nov poraz z 1 : 4 je biltu. Žal se je letos že preveč-krat dogodilo, da so dobilidva zadetka v zelo kratkemobdobju. Danes zvečer bo priložnostza popravek. Jeseniški hokeji-sti gostujejo v Ljubljani, privečnem tekmecu Tiliji Olim-piji. Tekmeca sta se v ligiEBEL v letošnji sezoni srečalaže dvakrat. Doma je Olimpijagladko zmagala z rezultatom4 : 1. Jeseničani so na doma-čem drsališču vrnili za porazv Tivoliju. V ne preveč kvali-tetni, a razburljivi tekmi sovečne tekmece ugnali s 7 : 5.Vsekakor se poraja vprašanje,ali je lahko Posma uspešenproti svojemu nekdanjemuklubu. Danes zvečer, nekajpo 21. uri - tekma v Tivoliju sezačne ob 19.15 - bo jasno,komu se bo sreča nasmehni-la v tretjem letošnjem sloven-skem derbiju lige EBEL.

Nova zmaga proti Olimpiji?Mike Posma ni imel najboljšega debija na jeseniški klopi.

Lep ekipni uspeh mladih jeseniških drsalcevMladi tekmovalni upi Drsalnega kluba Jesenice so doseglinekaj spodbudnih uvrstitev na prvi tekmi za Evropski kriterijv umetnostnem drsanju v Celju. Kako močna je bila konku-renca, pove podatek, da je sodelovalo 51 klubov iz evropskihdržav ter s Filipinov in Nove Zelandije. Ekipno so Jeseničanizasedli zelo dobro 13. mesto. V Celje so odpotovali z moč-nim zastopstvom, saj je v posameznih kategorijah nastopilo15 tekmovalk in en tekmovalec. Evita Čelesnik je v svoji sta-rostni skupini deklice letnik 1997 s 6. mestom dosegla naj-boljšo slovensko uvrstitev. Ostale tekmovalke in tekmovalecso se uvrstili: pri mladinkah je bila Meta Čebokli 14., pri de-klicah letnik 1997 Saira Čatak 8., Anja Resman 16. in NežaKozjek 17., pri dečkih letnik 1998 Daniil Maksimovič 10., prideklicah letnik 1999 Saša Misotič 30., Ela Mohorič 31., Tere-za Pogačnik 32., pri deklicah letnik 2000 Zemina Šabanović22., pri deklicah letnik 2001 Nea Smolej 15., Kaja Gril 19., de-klice letnik 2002 Nika Novak 19. in pri deklicah letnik 2003Anja Demšar 8., Pia Murnik 11. in Lara Hrovat 12. J. R.

Novi uspehi strelcev Triglava Tekmovalci Strelskega društva Triglav Javornik-Koroška Belav novi sezoni spet posegajo po najvišjih mestih v Sloveniji.Na odprtem kontrolnem tekmovanju v streljanju z zračnimorožjem v Ljubljani je med mladinci s puško Gašper Bernots 584 krogi zmagal, Luka Resman pa je s 577 krogi zasedel 5.mesto. Pri članih je v streljanju s pištolo Boštjan Smrke s 524krogi zasedel 34. mesto. Na prvem odprtem turnirju 2. slo-venske lige v streljanju z zračnim orožjem so tekmovalci Tri-glava v enotni konkurenci članov dosegli naslednje rezultate:Luka Resman je zmagal, Gašper Bernot je zasedel 8., TineSmolej 9., Nik Jeglič 22.,Tadej Štojs 24. in Anže Presterel 28.mesto. Ekipno je prva ekipa SD Triglav zmagala, druga eki-pa, ki so jo sestavljali kadeti, pa je osvojila 7. mesto. J. R.

Kegljači na ledu začeli novo sezonoNovembra se začenja nova zimska sezona kegljačev na ledu.Jeseniški klub je že desetletja med vodilnimi v Sloveniji. Vnovi sezoni jeseniški klub zastopata dve ekipi. Turbo Hit boočitno igrala vodilno vlogo tudi v novi sezoni. Tekmovalci vpostavi Borut Berčič, Milan Radanič, Brane Štefelin, Ivan Pi-ber in Dušan Mandeljc so po prvih dveh krogih državnegamoštvenega prvenstva na vrhu v skupini A. Uspešno je zače-la tudi druga jeseniška ekipa. Po prvih dveh krogih je zbralanajveč točk v skupini B. Poleg tekmovalnih nastopov člane jeseniškega kluba čaka tudi organizacijsko delo. Januarja bov dvorani Podmežakla zaključni del državnega moštvenegaprvenstva, februarja pa še državni prvenstvi posameznikov vmetu na daljavo in v ciljnem tekmovanju. J. R.

Zadovoljni s prvim delomJeseniški nogometaši, ki so še lansko sezono igrali v 2.gorenjski ligi, so jesenski del končali v vrhu lestvice. Naprvem mestu 1. gorenjske lige je Velesovo s 26 točkami, sle-di Naklo - klub zmagovalcev, ki je zbral 24 točk, z 19 točka-mi pa so od tretjega do petega mesta Mimovrste=) Jesenice,Bohinj in Visoko. Jeseničani so odlično igrali na gostovanju,kjer so kar petkrat zmagali (Kranjska Gora, Bled Hirter,Hrastje, Niko Železniki, Polet). Izgubili so le proti Kondorju.Doma so premagali Visoko, izgubili pa so z Bohinjem, Ve-lesovim in Naklom - klubom zmagovalcev. Edini neodločenrezultat so zabeležili na uvodni tekmi - doma z Alpino."Glede na trenutne razmere in mlad igralski kader, sem zuvrstitvijo zadovoljen. Z nekaj več sreče bi bilo lahko še bol-je. Želim si, da bi za spomladanski del dobili dva do triizkušene igralce. Neizkušenost se je pokazala na tekmi zNaklom, ko smo še v polčasu vodili s 3 : 1, a na koncu izgu-bili s 3 : 5. V drugem polčasu so kljub dogovoru nadaljevaliv istem ritmu, kar so Naklanci izkoristili in na koncu zma-gali," je jesenski del ocenil trener Ferik Ališič. M. K.

Lep uspeh Jake MuharjaAtletska zveza Slovenije je razglasila najboljše v letu 2009. Pričlanih je po pričakovanju zmagal metalec kladiva Primož Koz-mus, pri članicah pa je atletinja leta postala tekačica na 1500m Sonja Roman. Razveseljuje podatek, da je prvo mesto medmlajšimi mladinci zasedel jeseniški atlet Jaka Muhar. M. K.

Pet uspešnih predstavMlado jeseniško moštvo uspešno nastopa v državnem pr-venstvu. Zadnjih pet tekem so odigrali brez poraza. Najprejso na gostovanju z 2 : 3 premagali Olimpijo mladi, z enakimrezultatom so bili uspešni v Kranju proti Triglavu. Sledila jevisoka zmaga doma proti zagrebški Mladosti z 9 : 0. Zadnjidve tekmi so dobili po kazenskih strelih. Najprej so na Za-logu z 2 : 3 premagali Slavijo, v zadnjem kolu pa so s 4 : 3premagali Stavbar Maribor. Slednji vodijo na lestvici s 35točkami (16 odigranih tekem), po 33 točk sta zbrala Partizan(15 tekem) in Triglav (13 tekem). Mladi Jesenice so četrti. V14 tekmah so zbrali 25 točk. M. K.

Kegljaški klub Jesenice: spodaj od leve Kristjan Mijatovič, Aleš Mavser, Matjaž Vovk; zadajod leve: Tadej Peinkiher (igralec in vodja), Igor Čosič, Jože Mulej, Nik Medja

Trije zadetki Tomaža Razingarja niso bili dovoljza uspeh proti Beljaku.


Nasvet, zanimivosti

Debelost je spremljajoči po-jav civilizacije in je ena naj-pogostejših bolezni našegačasa. Gre za čezmerno nabi-ranje maščobnih oblog natelesu, predvsem na trebu-hu, bokih in zadnjici. Vsiljudje imamo v sebi maš-čobne celice, te lahko sprej-mejo ogromne količinemaščobnih molekul, trigli-ceridov, in zato tudi vednobolj nabrekajo in rastejo.Torej, vzrok za te obloge jegotovo napačna, nezdravahrana. Debelost lahko resnoogrozi zdravje človeka, po-večajo se namreč tveganjaza srčna obolenja, sladkor-no bolezen, visok krvni tlak,napake v presnavljanjumaščob, ateroskleroza ... Ali"bolehamo" za debelostjoali ne, ugotovimo tako, da siizračunamo indeks telesnemase (ITM). To je razmerjemed telesno maso (v kg) inkvadratom telesne višine (vm2). Vrednosti nad 30 po-menijo debelost, do 25 panormalno prehranjenost.Mnogi strokovnjaki ne za-govarjajo ITM, saj ta na-mreč ne pokaže porazdelit-ve maščobnih oblog in nevključuje tipa telesne posta-ve in okostja.

Premišljeno prehranjevanjein več gibanja

Odvečno maščobno masolahko izgubimo le tako, daspremenimo način prehra-njevanja in povečamo količi-no gibanja. Montignac nava-ja, da je treba jesti premišlje-no, spoznati vrste živil in jihprimerno kombinirati, kore-nito je treba spremeniti živ-ljenjski slog, in kar je še naj-

bolj pomembno, naučiti seje treba vzdrževati telesnotežo. Da bi se znebili odveč-nih maščobnih oblog, je tre-ba shujšati. Bliskovite in mo-derne diete so malokdajuspešne in večinoma se kilo-grami hitro vrnejo po učinkutako imenovanega "jo joefekta". Hujšanje mora bitiskrbno načrtovano, tako davključuje preobrat vnosaenergije, prenehanje vnaša-nja maščob, sladkorja in al-kohola. Vzeti si moramo časin imeti potrpljenje.

Pomembna vloga beljakovin

Strokovnjaki v zadnjem časudajejo velik poudarek belja-kovinam. Če nam uspe iz-boljšati presnovo beljakovin,lahko dokazano tudi lažjeshujšamo (Oberbeil & Lentz,2001). Pri tem nam pomaga-jo mnogi encimi, ki jih najde-mo tudi v hrani (npr. lecitin vsoji, fosfatidilholin, karnitin).

Merilo za količino vnosaenergije s hrano (ali drugačerečeno kalorij) je pogojeno zenergijo, ki jo človek porabipri delovanju bazalnega me-tabolizma (metabolizem vmirovanju) in pri delovanjumetabolizma ob obremenit-vah oziroma dejavnostih.Tako smo zopet prišli dougotovitve, da brez redne te-lesne aktivnosti ni hujšanja.Skrbno načrtovane dietevključujejo ločevanje beljako-vinskih živil in živil, bogatihz ogljikovimi hidrati. Da ne

bo pomote, ne gre za ločeval-no dieto iz trafike, temveč zasmiselno sestavljene obroke.Strokovnjaki so dokazali, daje problem presnavljanja be-ljakovin in ogljikovih hidra-tov prav v metabolizmu, izlo-či se namreč manj amilaze(encima, ki presnavlja OH)in tako pridejo do tankegačrevesja neprebavljeni oglji-kovi hidrati. Pomembno je,da se redno in uravnoteženoprehranjujemo, uživamo ve-liko vlaknin za spodbujanjedelovanja metabolizma (sad-je, zelenjava), manj beljako-vin živalskega izvora in večpolnovrednih, neprečiščenihživil. Izbirajmo živila z niz-kim glikemičnim indeksom,obroki naj bodo redni, vna-prej načrtovani, vsaj pet nadan. Privoščimo si velikovode in predvsem gibanja.

Kako "kurimo" maščobne obloge?Petrović et al. navajajo, da jepri kurjenju maščobnih ob-log pomembno, da je gibanjeaerobno (takrat, ko smo takozadihani, da ne moremo večnormalno govoriti). Gre zanizko oziroma srednje inten-zivne napore, v katerih pre-

vladujejo aerobni energijskiprocesi. Meja aerobnega na-pora seže nekje do petdesetihodstotkov največje porabe ki-sika. Če je intenzivnost napo-ra večja, se namreč že aktivi-rajo tudi anaerobni laktatnienergijski procesi (npr. prišprintu). Aerobni napor upo-rablja dve vrsti goriv: tista, kiizhajajo iz OH (glukoza, gli-kogen), in tista, ki izhajajo izmaščob (glicerol in prostemaščobne kisline). Po aero-bni poti poteka oksidacijskisistem obnove visokoenergij-skih molekul adenozintrifos-fata (ATP) ob prisotnosti kisi-ka, zagotavlja pa energijo zadolgotrajne, srednje in manjintenzivne napore. Intenziv-nost vadbe je odvisna od od-stotkov maksimalnega srčne-ga utripa, zato je zaželeno, dapri vadbi uporabljate merilcesrčnega utripa in tako saminadzirate porabo kalorij invadite v varnem območju srč-nega utripa. Šestdeset do se-demdeset odstotkov maksi-malnega srčnega utripa pred-stavlja ciljno območje zauravnavanje telesne teže, se-demdeset do 85 odstotkovmaksimalnega srčnega utri-pa pa je ciljno območje aero-bnega treninga.

Izgubljanje maščobne mase

Natalija Bohinc, vaditeljica aerobike

Odvečno maščobno maso lahko izgubimo letako, da spremenimo način prehranjevanja inpovečamo količino gibanja.

Film Rdečih noskov v jeseniški bolnišniciRdeči noski - klovni zdravniki je naslov dokumentarnega filma, ki prikazuje dejavnost posebne vrste "zdravnikov".Gre za profesionalne umetnike, ki bolne ljudi tolažijo s humorjem in jim vračajo voljo do življenja. Prinašajo nasmeh na obraze malih pacientov, njihovih staršev in bolniškega osebja. Redno obiskujejo otroke v Pediatričnibolnišnici v Kliničnem centru Ljubljana, Kliniki za pediatrijov UKC Maribor, otroške oddelke Splošne bolnišnice Celje ter na Inštitutu RS za rehabilitacijo. Dvakrat letno pa se od-pravijo na turnejo po vseh preostalih slovenskih bolnišnicahz otroškimi oddelki. Tako so že večkrat obiskali tudi Sploš-no bolnišnico Jesenice, ki so jo vključili tudi v snemanje dokumentarnega filma. V filmu, ki je bil že na ogled na Te-leviziji Slovenija, poleg malih bolnikov nastopa tudi glavnasestra oddelka Jožica Trstenjak. Klovni zdravniki so organi-zirani v obliki društva kot humanitarna, nepridobitna organizacija Društvo za pomoč trpečim in bolnim - Rdečinoski. Trenutno jih dela dvanajst, želijo pa zagotoviti rednetedenske obiske vsem malim bolnikom v vseh trinajstih slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki. U. P.

Klovn zdravnik in glavna sestra otroškega oddelka jeseniške bolnišnice Jožica Trstenjak I Foto: Anka Bulovec

Janko Rabič

V planinski in širši javnostiso se že nekajkrat pojavilepobude, da bi na Golici spetzgradili planinsko posto-janko. Na vrhu je nekoč žestala Kadilnikova koča, ki sojo leta 1905 zgradili članipodružnice Slovenskegaplaninskega društva zakranjskogorski sodni okraj.Nižje na pobočjih Golice paso že leta 1892 člani nem-ško avstrijskega planinske-ga društva zgradili Nemškokočo. Obe so med NOB po-

žgali partizani, da ne biNemcem služila za oporiš-če. Na mestu nekdanjeNemške koče so jeseniškiplaninci leta 1984 zgradilinovo. Je ena najbolj obiska-nih društvenih postojank,predvsem v maju. Pri Planinskem društvu Je-senice sicer niso najbolj na-klonjeni zamisli o novi po-stojanki na vrhu Golice, sajobstoječa le uro hoje nižjepredstavlja zavetišče za po-čitek in prenočitev planin-cev. Zamisli o gradnji naGolici so spet postale real-

nejše po letošnjem sestan-ku predsednika društvaBranka Berganta in županaobčine Jesenice TomažaToma Mencingerja. Pogo-vor se je sukal v smer, da navrhu Golice ne bi gradilinove koče s prenočišči,temveč pokrit objekt s pros-

torom za počitek planincev.Težko je napovedati, kdajnaj bi se ta zamisel uresni-čila. Ne glede na to pa članijeseniškega planinskegadruštva že prihodnje letonačrtujejo, da bodo seda-njemu prostoru na vrhuGolice dali prijaznejšo po-dobo. Postavili bodo planin-sko informacijsko tablo,prostor bodo ogradili in na-mestili klopi. Planinci sibodo tako lažje odpočili inse naužili čudovitih pogle-dov na Gorenjsko in sosed-njo Koroško.

Vendarle gradnja na Golici?Na vrhu Golice ne bi gradili nove koče s prenočišči, temveč pokrit objekt s prostorom za počitek planincev.

Markacisti društva soletos temeljito obnoviliveč poškodovanih potina pobočjih Golice.


Zanimivosti, podlistek

9

Tjaša Rotar

11. Od prvega aprila dosv. Cirila in Metoda

Za 1. aprila so Jeseničani radiposkrbeli za kako potegavšči-no. 1. aprila 1940 je tako ne-kdo "med dva kostanja ob jese-niškem kolodvoru izobesil ve-lik transparent z napisomCILJ. In delavci KID, ki so tumimo hiteli po dopoldanskidnini na vlake proti Bohinju,Kranjski Gori in Ljubljani, sozvedavo spraševali, kaj to po-meni. "Naročeni akterji" sojim prepričljivo odgovarjali,da je to cilj mednarodne kole-sarske tekme. Seveda se to šeni dogodilo na Jesenicah in de-lavci so postali ob pločnikih,

ker tega ne bi radi zamudili,in čakali tekmovalce. In ko sovlaki odsopihali v vse tri smeri,se je na zelo staromodnem ko-lesu pripeljal znan jeseniški"frakeljček" z velikimi napisina prsih in hrbtu "1. april".Naslednji vlaki so bili šele vvečernih urah in v vmesnemčasu so se delavci zatekli vbližnje gostilne, katerih lastni-ki so bili "organizatorji" prvo-aprilske šale.Strelsko društvo na Jesenicahje v 30. letih sklenilo odprtjenovega strelskega doma Pod-mežakljo združiti z jurjeva-njem. "Ob pol 5. uri se zberostrelci in prijatelji strelskegašporta pred osnovno šolo ter

krenejo v sprevodu z godboskozi mesto na strelišče k otvo-ritvi novo grajenega strelskegadoma. Tu se bo vršilo strelja-nje na tarče za nagrade in vzabavo vse dopoldne. Poskrb-ljeno je tudi za dobra okrepči-la in godbo. Vstopnine ni.Vabljeni so prijatelji strelskegašporta pa tudi dame, da se čimštevilneje udeleže te prireditvein proslave nastopajoče po-mladi." Strelski dan je bilmenda zelo uspešen, udeležen-ci so se zabavali, zraven pakrepčali z ražnjiči in pivom.Gorenjska Sokolska društva sopo letu 1910 prirejala prvo-majske izlete, ki so se lahkozaključili z veselico.

Socialni demokrati so prazno-vanje delavskega praznika pr-vič organizirali že leta 1909,že v letih pred tem pa je tovar-niška godba za 1. maja igralabudnico na Jesenicah in Savi.Navadno so se delavci zbiralina Poljanah. Sprevod na Pol-jane je spremljala kovinarskagodba. Na predvečer so moškikurili kres na Mežaklji. Prepovedi in ukrepi oblastiniso mogli nikoli povsem za-treti živahnega prvomajskegadogajanja. "Ob delavskemprazniku smo zmeraj laufal(bežali pred žandarji). Možjeso se klicali in vabili na ta ze-lenega, še preden se je dan na-redil. Navsezgodaj zjutraj jih

je zbudila budnica. Potem sose odpravili na Poljane. Če patam ni bilo varno, so šli zboro-vat na Mežakljo." Na Polja-nah so delavci ostali cel dan.Družili so se, klepetali, igraliodbojko, poslušali godbo ...Včasih so se delavci za 1. majazbrali in zabavali tudi v Za-vršnici, pri Delavskem domuali v Hrenovici.Kresovi so na Mežaklji in Mir-ci zagoreli na predvečer sv. Ci-rila in Metoda (5. julija). Obtem je uživala predvsem mla-dina, ki "si je dala duška s pre-pevanjem in spuščanjem ra-ket". Sicer pa so kresove kurilitudi za 1. maja, čeprav je ob-last prazniku nasprotovala.

Družabno življenje na Jesenicah pred drugo svetovno vojno (11. del)

Urša Peternel

"Miklavžu sem napisal, najmi prinese mikroskop v kov-čku, komplet za gojenje kri-stalov, lego kocke, avtotransformerja ..." To je lenekaj želja šestletnega Jako-ba, ki - tako kot vsi drugiotroci - že težko pričakuje pri-hod decembrskih dobrihmož. Kako pomembno je ob-darovanje za najmlajše? Inkakšna darila so najbolj pri-merna? So darila lahko le ig-rače, sladkarije ali knjige? Otem smo se pogovarjali zZinko Ručigaj, ki v Mladin-skem centru Jesenice vsakponedeljek vodi klepete star-šev predšolskih otrok. Kotpravi, darila otrokom sevedaveliko pomenijo in prihoddobrih mož, kot so Miklavž,Božiček in dedek Mraz, ne-strpno pričakujejo. Med dari-li še vedno prevladujejo igra-če, družabne igre, oblačila,

sladkarije ... "Igrače so zelopomembne za otrokov raz-voj. Igra namreč omogočazdravo in srečno otroštvo,otrok se z igro uči, sprosti inrazvedri. Pri tem pa je trebabiti pozoren, da izberemo ig-račo, ki ustreza starosti insposobnostim otroka. Obsta-ja namreč veliko igrač, ki sozelo privlačne in otroka zelopritegnejo, v resnici pa nima-jo nobene funkcije in se otro-ci na koncu z njimi sploh neigrajo," opozarja sogovornica.Zelo priljubljene in dobre soigrače, ki posnemajo dejavno-sti odraslih, denimo dojenčki,kuhinje, orodje, pribor zazdravnika ... Ni pa nujno, daso igrače vedno kupljene,meni Ručigajeva. Zelo zani-mive so lahko tudi doma na-rejene igrače, denimo oblači-la za dojenčka, razne lutke,napolnjene z naravnimi ma-teriali, za dečke denimo lese-ni ostanki in pripomočki za

žaganje in zabijanje ... Dari-lo pa je lahko tudi drugačno."Otroku lahko podarimo iz-let, smučanje, obisk bazena

s tobogani, obisk tekme, gle-dališča ... Lahko je to obiskživalskega vrta, tematskegaparka, sankališča, izlet vgozd, obisk jezera ..." Kot po-udarja Ručigajeva, je za otro-ke pomemben predvsemčas, ki ga preživijo s starši."Pomemben je čas, ki gaskupaj preživi družina, kostvari počnejo skupaj, koimajo čas drug za drugega.Otroci se še kasneje pogostospominjajo: Ali se spomniš,kako smo ..." Zlasti v seda-njih časih, ko mnogi staršinimajo veliko denarja za ku-povanje daril, so lahko takš-na darila izvrsten izhod vsili. Na drugi strani pa lahkotakšno darilo veliko pomenitudi otrokom, ki imajo ževsega preveč, pogrešajo papredvsem druženje s preza-poslenimi starši.

Dragi Miklavž,Božiček,dedek Mraz ..."Darilo je lahko tudi drugačno, otroku lahko podarimo izlet, smučanje, obisk bazena s tobogani, obisktekme, gledališča ...," pravi Zinka Ručigaj o tem, kako lahko obdarujemo najmlajše v bližajočem sepredprazničnem času.

Ponujamo nekaj predlogov za darila. Za otrokedo enega leta starosti: mehke, nihajoče igrače,igrače za žvečenje, za igre z vodo, za potiskanjeali vlečenje, nalaganje, knjige iz pralnega blaga.Za otroke od enega do treh let starosti: različnesestavljanke, velike kocke, glasbene igrače,punčke, otroška orodja, prstne barve ... Zaotroke od tretjega do šestega leta starosti: barvice, magnetna tabla, spomin, domine, avtomobili, tricikel, kostumi, otroški gospodinjski pripomočki, orodje, daljnogled,športna oprema ... Za otroke, starejše od šest let,pa denimo družabne igre, konstrukcijske igrače,preprost fotoaparat, električni vlakec, knjige ...

Igrače moramo izbrati glede na starost in sposobnostiotroka. Obstaja namreč veliko igrač, ki so zelo privlačne inotroka zelo pritegnejo, v resnici pa nimajo nobene funkcijein se otroci na koncu z njimi sploh ne igrajo.

Sneguljčica in sedem palčkov

V Domu upokojencev dr. Franceta Berglja Jesenice so z na-mestitvijo figuric Sneguljčice in sedmih palčkov na nad-strešku doma pričarali pravljični utrip ... J. P.

Čopovi za otroke v bolnišniciV času gospodarske krize je dobrodelnost vredna vse po-hvale. Tako so se v družinskem podjetju Vulkanizerstvo Čop(oče Jože in sin Aleš) odločili za dobrodelne akcije. Tako sonazadnje podarili pošiljko plišastih igrač pediatričnemu od-delku jeseniške bolnišnice ter obljubili, da bodo poskrbeli šeza material za likovno ustvarjanje mladih pacientov. J. P.

Nordijska hoja zdrava in koristna Med številnimi športnimi in rekreativnimi dejavnostmi vobčini se vse bolj uveljavlja nordijska hoja. Ne zahteva ve-liko opreme, le posebne palice, primerno športno obutev inveliko dobre volje. Pri nordijski hoji je v gibanje vključenoskoraj celotno telo z večino mišic. Pri Zavodu za šport Je-senice nordijsko hojo spodbujajo že nekaj let. Po besedahvodje športnih programov Gabra Šorna vsako leto ob Testuhoje na dva kilometra, ki ga pripravlja Zdravstveni dom Je-senice, poskrbijo za predstavitev nordijske hoje. Letos so šliše korak dalje. V začetku novembra so v športnem parkuPodmežakla pripravili predstavitev in prikaz hoje z vod-nikom nordijske hoje Boštjanom Mirtičem. Prihodnjo pom-lad bodo prikaz ponovili, in če bo večje zanimanje, orga-nizirali še dodatne tečaje. V občini Jesenice program omen-jene hoje že več let organizirajo v okviru fizioterapije vZdravstvenem domu na Jesenicah. Beležijo spodbudnerezultate, saj s tem skrbijo za izboljšanje zdravstvenih težavin obenem spodbujajo redno telesno vadbo. J. R.Zinko Ručigaj


Zanimivosti

Ana Beden, Kmetijskogozdarski zavod Kranj,enota Lesce

Pred časom je morala bitioseba, ki je opravljala dopol-nilno dejavnost, ustreznousposobljena. Večina teh seje odločala za opravljanjenacionalne poklicne kvalifi-kacije. Slednja je osebi dalazaželeno usposobljenost zaopravljanje določene dejav-nosti. Sčasoma to ni bil več

eden od zahtevanih pogojevin pri opravljanju dopolnil-ne dejavnosti ni več trebaopravljati nacionalne po-klicne kvalifikacije. Vsi tisti,ki si želijo pridobiti znanjena določenem področju do-polnilnih dejavnosti, pa ševedno lahko opravijo nacio-nalno poklicno kvalifikaci-jo. Na področju kmetijstvase zainteresirani lahko od-ločijo za opravljanje nacio-nalne poklicne kvalifikacije,kot so: predelovalec oziro-ma predelovalka mesa, pre-delovalec oziroma predelo-valka mleka, predelovalecoziroma predelovalka sadja,izdelovalec oziroma izdelo-valka kruha, potic, peciva intestenin na tradicionalennačin, poljedelec oziromapoljedelka, vinogradnik ozi-roma vinogradnica, sadjaroziroma sadjarka, zelenja-dar oziroma zelenjadarica,živinorejec oziroma živino-rejka.Poklicno kvalifikacijo lahkopridobi oseba, ki je stara

najmanj osemnajst let. Izje-moma lahko poklicno kvali-fikacijo pridobi tudi oseba,ki še ni stara osemnajst let,vendar le, če ji je prenehalstatus vajenca ali dijaka.Kandidatovo pridobljenostrokovno znanje komisijapregleda na podlagi zbirnemape (portfolia), ki jo sku-paj pripravita kandidat insvetovalec. V zbirno mapose vložijo dokumenti oosebnih podatkih, vsa doka-

zila o udeležbah na uspo-sabljanjih, o delovnih izkuš-njah, priznanja, fotografijeizdelkov ... Če komisija napodlagi predloženih listinugotovi, da kandidat dosegastandarde strokovnega zna-nja in spretnosti po katalo-gu, ki predpisuje določenoznanje, mu potrdi kvalifika-cijo. Če ne dosega vsegaznanja, pa ga napoti na pre-verjanje. Na Kmetijsko gozdarskizbornici je bilo do leta 2008podeljenih skupaj 883 certi-fikatov, od tega največ, 350,za izdelovalec oziroma izde-lovalka kruha, potic, pecivain testenin na tradicionalennačin, sledijo izdani certifi-kati za predelovalce mesa,sadja, mleka, živinorejec,poljedelec in zelenjadar. Vsi, ki jih omenjene nacio-nalne poklicne kvalifikacijezanimajo, se lahko obrnejona svetovalke za kmečkodružino in dopolnilne de-javnosti pri Kmetijsko goz-darskem zavodu Kranj.

Nacionalna poklicnakvalifikacijaNa področju kmetijstva se zainteresirani lahkoodločijo za opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije, kot je predelovalec mesa, mleka,sadja, izdelovalec kruha, potic, peciva in testeninna tradicionalen način, poljedelec, vinogradnik,sadjar, zelenjadar, živinorejec ...

S preverjanjem in potrjevanjem nacionalne poklicne kvalifikacije ni mogoče pridobiti naziva poklicne in strokovne izobrazbe, ampakle ustrezno usposobljenost.

Uspešno sodelovanje med jeseniškim in ravenskim muzejemGornjesavski muzej Jesenice nadaljuje pestro razstavno de-javnost v Kosovi graščini na Jesenicah. V začetku novembraje na ogled postavil novo razstavo z naslovom Odbojka - po-nos železarskega mesta. Tokrat ne gre za predstavitevšportne panoge v domačem mestu, temveč razstava prika-zuje uspešno zgodovino odbojke na Ravnah na Koroškem.Pripravili so jo v Koroškem pokrajinskem muzeju, vsebinopa je na odprtju predstavil avtor Mirko Osojnik. Gornjesav-ski muzej Jesenice in Koroški pokrajinski muzej že vrsto letuspešno sodelujeta pri različnih projektih in izmenjavi raz-stav. Kot sta na odprtju povedali direktorici Irena Lačen Be-nedičič in Brigita Rajšter, se to sodelovanje odraža pred-vsem pri skupnem negovanju kulturne tradicije železarstva.Med drugim gre za širši projekt z naslovom Slovenska potkulture železa. Poleg tega je lani jeseniški muzej v Ravnahna Koroškem gostoval z razstavo Moč jeklenih o zgodovininajbolj popularnega športa jeseniškega športa, Ravenčanipa sedaj na Jesenicah predstavljajo svoj priljubljen in uspe-šen šport odbojko. V prihodnje načrtujejo več skupnega so-delovanja na področju fotografije, prav tako v povezavi z že-lezarsko tradicijo. J. R.

Janko Rabič

V občini Jesenice si že več letrazlične organizacije, društvater šolske in druge ustanove spreventivnimi dejavnostmiprizadevajo, da predvsemmlade odvračajo od stranpoti,ki vodijo v različne oblike za-svojenosti, predvsem drog inalkohola. Mesec november ježe več kot deset let namenjenpovečanim dejavnostim, kijih vodi in usklajuje Lokalnaakcijska skupina občine Jese-nice. Glavnemu cilju odvračanjaod najhujših oblik zasvojeno-sti z drogami je bila namenje-na okrogla miza z naslovomPreprečimo zlorabo prepove-danih drog. Na Osnovni šoliKoroška Bela jo je v sredo, 18.novembra, pripravila Policij-ska postaja Jesenice. Nanjo sopovabili starše otrok sedmih,osmih in devetih razredov.Glede udeležbe se je skorajdaponovila lani odpadla okroglamiza na Osnovni šoli Preži-hovega Voranca. Takrat se jeodzvala le ena mamica. Ude-ležba je bila tudi tokrat podvsako kritiko, saj so bile nav-zoče le štiri predstavnice star-šev ter nekaj učiteljic. Zaresškoda, da so številni prezrlikvalitetno predstavitev krimi-nalističnega inšpektorja LukePisovca s Policijske upraveKranj. Predvsem s podrobni-mi opisi in zastrašujočimi po-sledicami najhujših drog jepredstavil svet omame, v ka-

terih se znajdejo številni mla-di ljudje. Navzoči so si lahkoogledali primerke pravihdrog in pribor za uživanje. Pomemben prispevek je do-

dalo Društvo za delo z mladi-mi v stiski Žarek Jesenice zizpovedjo nekdanje odvisni-ce, ki se ji je skozi pekel drogin omame uspelo vrniti v nor-malno življenje. Predsednicaomenjenega društva IvankaBerčan z velikimi izkušnjamiob tem poudarja, da pred-vsem starši lahko veliko vpli-vajo pri preprečevanju zlora-be drog pri otrocih. Ta dan jihje večina padla na pomemb-nem zrelostnem življenj-skem izpitu. Komandir Policijske postaje

Jesenice Gregor Hudrič kljubtakšnemu obisku ni izgubilvolje še naprej pomagati star-šem in otrokom pri premago-vanju teh težav. "Mi se trudi-mo, da bi na preventivnih po-dročjih veliko naredili, tudina tako pomembnem, kot jepreprečevanje zlorabe prepo-vedanih drog. Smo dejanskorazočaranim nad obiskom,tako lani kot letos. Vztrajalibomo naprej in vendarle upa-mo na večji odziv staršev. Vvsebino predavanja bomoskušali vnesti več konkretnihtem s terena in vsakdanjegaživljenja. Ob tem je treba po-udariti, da tudi Jesenice nisoimune na težave z odvisnost-mi. Največkrat se z njimi sre-čujemo v prometu. Gre za al-kohol in tudi prepovedane

droge, to pa je pri tem najboljnevarno in tudi usodno," jedejal.Ena od redkih predstavnicstaršev Irena Valjavec z Blej-ske Dobrave je po predavanjupovedala: "Prišla sem z na-menom, da spoznam, v kak-šnem okolju se znajdejo otro-ci, ko sami stopijo iz svojegadoma. V svoji mladosti se ni-sem srečevala z drogami.Otroka tako znaš bolje opazo-vati, če bi v kaj zapadel. Do-bro je, da imamo starši mož-nost, da se takšnih predavanjlahko udeležimo. Ko slišiš zavse te primere, se kar ustrašišin si predvsem želiš, da setvojemu otroku to ne bi zgo-dilo." Ravnateljica Osnovne šoleKoroška Bela Sanda Zupan jeo okrogli mizi dodala: "Zara-di udeležbe sem res kar pre-

cej razočarana. Tema je bilazanimiva, predavanje kvali-tetno. Ni bila samo teoretičnapredstavitev, temveč smo lah-ko veliko slišali o tem, kaj je stistimi, ki zaidejo na stranpo-ta in jih potem rešujejo iz ve-likih težav. K sreči drog nanaši šoli ne zaznavamo, mor-da tudi zato takšen odziv. Pavendar, bojimo se, kako bonaprej, zato organiziramotakšne dejavnosti. Mordabomo v prihodnje starše sku-šali privabiti drugače, pravtako bomo bolj vključevalipredvsem osmošolce in deve-tošolce."No, k sreči so boljši obisk pri-reditev ob mesecu odvisnostizabeležili v drugih okoljih,kjer so predvsem za mladepripravili različne pogovore,srečanja, predavanja in gleda-liške predstave.

Velika vloga staršev pri odvračanju od drog"Dobro je, da imamo starši možnost, da se takšnih predavanj lahko udeležimo. Ko slišiš za vse te primere, se kar ustrašiš in si predvsem želiš, da se tvojemu otroku to ne bi zgodilo," je dejala ena od mamic.

Dvorana je na okrogli mizi skorajda samevala ...

CN

M L

TD.,

D.O

.O.,

MAI

STR

OV

TRG

6,

KR

ANJ


Mladi

11

Urša Peternel

"Vse moje knjige so o otro-cih, ki jih starši porinejo vsituacije, o katerih otrocisami ne morejo odločati."Takole je svoje otroške inmladinske knjige opisala ni-zozemska pisateljica Marjo-lijn Hof, katere knjigiMama številka nič in Majh-na možnost sta prevedenitudi v slovenščino. Prva go-vori o posvojenem dečku,druga pa o deklici, katereočka kot vojaški zdravnikdela v nevarnih vojaških mi-sijah. Obe knjigi, ki sta izšlipri založbi Miš, sta izrednopriljubljeni tudi med sloven-skimi bralci, avtorica pa jeprejšnji teden v okviru obis-ka v Sloveniji obiskala tudiOsnovno šolo Koroška Bela.Z njo je prišla tudi slovenskamladinska pisateljica JanjaVidmar, katere knjige soprav tako priljubljene medmladimi bralci. MarjolijnHof je najprej predstavila Ni-zozemsko, nato pa spregovo-rila o ozadju nastanka svojihknjig. Kot je povedala, je žeod nekdaj rada pisala zgodbi-ce, a je bila vedno premalosamozavestna, da bi verjela vnjihov uspeh. A zgodilo se je

prav to, založba je bila nadzgodbami navdušena in leta1999 je luč sveta ugledalanjena prva knjiga. Do danesse je število njenih izdanihknjig močno povečalo, knjigeso prevedene v mnoge tujejezike, dve tudi v slovenšči-no. "Rada imam knjige, radaimam otroke. In lepo jeustvarjati in vedeti, da mla-dim bralcem nekaj podarimprek svojih knjig," je poveda-

la. Petošolci in šestošolci soimeli za gostjo pripravljenihvrsto zanimivih vprašanj,med drugim jih je zanimalotudi to, ali je kdaj spoznalasvojo biološko mamo. Kot ju-nak v knjigi Mama številkanič je bila namreč tudi pisa-teljica posvojena. Povedalaje, da je zgodba o tem, kakoje pred nedavnim spoznalasvojo pravo mamo, tako ne-verjetna, da ji je verjetno ne

bi hotel objaviti noben zalo-žnik ... Vse življenje sta na-mreč živeli v istem mestu,malodane v isti ulici, poznalista isti krog ljudi in še več -njena prava mama je hodilak njej po knjige v knjižico ...A do letošnjega poletja nistavedeli druga za drugo, čepravsta se vsa leta skušali najti ...Skratka, nenavadna zgodba,kakršno lahko napiše samoživljenje.

Pisateljica se je učencem tudi podpisovala.



naročnine04/201 42 41


Lejla - mlad pevski up

Lejla Šabančević je stara štirinajst let in obiskuje deveti raz-red Osnovne šole Toneta Čufarja Jesenice. S solističnempetjem se ukvarja že pet let, saj si že od malih nog želi po-stati pevka. Kot pravi, so njene najljubše pevke Beyonce,Shakira in Christina Aguilera. "Moja najljubša skladba je paže kar nekaj časa Dangerously in love, ki jo poje Beyonce.Zelo rada poslušam tudi Nušo Derenda in druge slovenskepevce in pevke," je povedala. Lejla je nastopila že na raznihprireditvah, letos pa bi se rada udeležila tudi Prvega glasaGorenjske. J. P.

Največ mladih akrobatov doslej

V interesni dejavnosti akrobatika na Osnovni šoli TonetaČufarja, ki jo vodi trener Leon Mesarič, imajo letos najštevil-nejšo začetniško skupino doslej. Prijavljenih je 31 učenk inučencev. Vadijo ob torkih in četrtkih po eno uro. Na vadbe-ni uri je prisotnih 20 do 25 otrok, saj jih nekaj obiskuje vad-bo samo enkrat tedensko. Po enem mesecu vadbe je videnže lep napredek pri obvladanju osnovnih akrobatskih prvin.V skupini je nekaj nadarjenih otrok, ki bodo že prihodnjeleto tekmovali na tekmah, ki jih organizira Gimnastična zve-za Slovenije, je povedal trener Leon Mesarič. U. P.

Dan slovenskih knjižnic z Ivanom Sivcem

Dan slovenskih splošnih knjižnic 20. november so v Občin-ski knjižnici Jesenice zaznamovali z obiskom pisatelja IvanaSivca. Z njim so se srečali učenci treh šestih razredov iz Os-novne šole Prežihov Voranc Jesenice. Pisatelj Sivec je v pri-jetnem pogovoru nanizal vrsto zanimivih informacij o svo-jem delu in tudi utripu iz svojega bogatega življenja. J. P.

Nizozemska pisateljica na obiskuOsnovno šolo Koroška Bela je obiskala nizozemska pisateljica Marjolijn Hof, katere knjigi Mamaštevilka nič in Majhna možnost prebirajo tudi belski učenci.

Urša Peternel

Prejšnji petek so v jeseni-ških vrtcih imeli prav pose-ben, res sladek zajtrk. Jese-niški čebelarji so jim na-mreč podarili med in takoso najmlajši zajtrkovali kruhz maslom in medom, zra-ven pa so jim kuharice pri-pravile skodelico mleka. Kotje povedala ravnateljicaVzgojno varstvene organiza-cije Jesenice Zdenka Kovač,so medeni zajtrk v sodelova-nju z jeseniškimi čebelarjipripravili že tretje leto zapo-red. V vsako od šestih enotvrtca je v času medenegazajtrka prišel tudi eden odčebelarjev in malčkom pred-stavil delo čebelarjev in po-men čebel, s seboj pa so pri-nesli tudi nekaj najbolj zani-mivih kosov čebelarskeopreme. Predsednik Čebe-larskega društva JeseniceIgor Arh je povedal, da na tanačin želijo promovirati do-mači med in obenem mal-čke seznaniti s pomenom inkoristnostjo čebel. Med, ki

so ga podarili vrtcu, je do-mač, jeseniški cvetličnimed. Prav cvetličnega medupridelajo največ, medtemko čebelarji v rovtih pridelu-jejo tudi smrekov oziromahojin med. V društvu je tre-nutno 27 članov, od tegadvema čebelarjenje pred-

stavlja poglavitni vir zasluž-ka, je povedal Arh. Razvese-ljivo pa je, je dodal, da se včebelarske vrste vključujejotudi mlajši člani. Čebelarjiso v vrtce prinesli tudi raz-lične zloženke o čebelah, če-belarjenju in medu, malčkipa so si z vzgojiteljicami

ogledali tudi film o čebelah.V enoti vrtca na Tavčarjevi21 pa poteka celo posebenprojekt na temo čebelarstva,ki ga vodi čebelar Ciril Ber-toncelj. Obisku čebelarjev vvrtcih se je pridružila tudijeseniška podžupanja VeraPintar.

Medeni zajtrk v vrtcuJeseniški čebelarji so poskrbeli za zdrav in sladek zajtrk malčkov v vrtcih. Med z maslom je najmlajšim šel zelo v slast ...

Kruh z maslom in medom ... Slastno ...


Zanimivosti

Martinovanje v Mercatorjevem centru

Martinovanje je potekalo tudi pred jeseniškim trgovskimcentrom Mercator. Dežurna ekipa pri krstu mladega vina jeprišla iz moravškega konca, ansambel Prijatelji, vlogo škofaje odigral Jože, ministranta pa sta bila Matej in Anže, asis-tentka in hostesa pa Vlasta. V pokušino so ponujali mladovino, mošt, grozdje in martinovo gosko. J. P.

Tretji javni nastop učencev

V dvorani Glasbene šole Jesenice so pripravili že tretji javninastop svojih učencev. Izvedli so 22 glasbenih točk, organi-zator nastopa je bila Andreja Geržina. Učenci so nastopili ssvojimi učitelji - Barbaro Knap, Natalijo S. Cilenšek, KarinVrhnjak, Barbaro Sirc, Nino Prešiček in Andrejo Geržina. J. P.

Družabni večer z družino JerašaNa družabnem večeru pri jeseniških upokojencih so biligostje člani družine Jeraša. Voditeljica Albina Seršen je iz-zvala Domna, Alenko, Nežo in Vida, da so natresli kup za-nimivosti iz družinskega in družbenega življenja. Večer sopopestrili z glasbenimi vložki, saj so vsi štirje izvrstni glas-beniki. Številni poslušalci so uživali na družabnem večeru,pogrešali so samo mikrofone.

Ljubljenčki iščejo dom

Nov dom išče kuža Lord, mešanec med bernskim planšarjemin rotweilerjem. Lord je star 5 let, je socializiran, navajen je bivanja v pesjaku, rad se vozi z avtom. Tel.: 041/203-854,Mojca

Urša Peternel

"Z veseljem to delam, in čeje treba, koga ostrižem tudiv nedeljo ...," pravi JanezNovak, znameniti frizerskimojster s Koroške Bele, kibo prihodnji teden, natanč-neje 6. decembra, praznovalpol stoletja, odkar je pridobilnaziv frizerski mojster. Afrizerske škarje je vzel vroke že pred več kot šestde-setimi leti, ko ga je leta 1947oče poslal za vajenca k teda-njemu frizerskemu mojstruViktorju Pirmanu na Jeseni-ce. Po dveh letih se je izučil,nato nekaj let delal pri moj-stru, leta 1959 pa tudi samopravil mojstrski izpit in pri-dobil naziv frizerskega moj-stra. Leta 1965 je stopil na sa-mostojno pot v hiši na Koro-ški Beli, kjer dela še danes.Striže samo moške, je patudi zadnji brivec na Jeseni-cah, ki še brije na klasičen,star način - z britvijo. V tehletih je, kot pravi, pridobilštevilne stalne stranke in ne-kateri k njemu zahajajo ževeč kot pol stoletja. "Marsiko-ga je še kot otroka pripeljaloče in mi naročil, kako naj gaostrižem ... In nekateri so miostali zvesti tudi več kot pet-deset let," pravi. V teh letih seje moška moda močno spre-minjala. Od začetnih klasič-nih frizur prek obdobja Bea-tlov, ko so frizerji zaradimode dolgih las imeli boljmalo dela. V zadnjem obdo-

bju pa se spet vrača klasičnostriženje, ki je mojstru Jane-zu tudi najbolj pri srcu. Prinjem so bili v uku vedno tudivajenci, naenkrat je imel tudipo dva ali celo tri. Kako dolgoje že frizerski mojster, pa do-

kazuje tudi s podatkom, dasta se dve njegovi nekdanjivajenki že pred časom - upo-kojili ... Sam še vedno vsakdan dela (z izjemo frizerske-ga ponedeljka, ki ga spoštuježe vse od začetka) in kot pra-

vi, mu energije ne zmanjka.Najde jo tudi za petje pri kartreh pevskih zborih, za plesa-nje pri folklori, za hojo v hri-be ... Dolga desetletja je tuditelovadil pri Partizanu. In če-prav še vedno uživa pri svo-jem delu, se je odločil, da sebo konec leta vendarle po-slovil od frizerskega salona.A njegovo delo bo nadaljeva-la snaha Maja, torej bo obrtostala v družini. Pa bi se - čebi se odločal še enkrat - spetodločil za poklic frizerja inbrivca? "Zagotovo!" odgovo-ri brez kančka dvoma.

Frizerski mojster že pol stoletjaJanez Novak s Koroške Bele je 6. decembra 1959, torej pred natanko pol stoletja, opravil mojstrski izpit. Pri 76 letih še vedno dela kot frizer, je pa tudi zadnji brivec na Jesenicah.

"Frizersko delo je tako, da si ves čas v stiku sstrankami, z njimi klepetaš in od njih vse izveš.Tako sem vedno vedel, kaj se dogaja v železarni,čeprav nisem nikoli delal v njej ...," pravi JanezNovak.

Frizerski mojster Janez Novak je še vedno vsak dan v salonu. Mnoge stranke k njemu pri-hajajo že več kot pol stoletja, med njimi tudi gospod Miro ...

Tekmovanje Sevdalin 2009V Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku je potekalotekmovanje za najboljšega izvajalca pesmi sevdalin vSloveniji. To je bilo že tretje tekmovanje po vrsti, vsa pa sobila organizirana na Jesenicah v okviru Kulturnega športne-ga društva Bošnjakov Biser Jesenice. V prijetnem vzdušjukulturnega dogajanja sta najprej nastopili folklorni skupinitega društva, nato pa tekmovalci Maša Perenda iz Ljubljane,Lejla Rakovič z Jesenic, Šefik Pašalič iz Kopra, Rusnir Redžičiz Ljubljane, Sandra Ponjevič iz Kranja, Hašim Dedič z Je-senic in Redžo Bečkanovič iz Tržiča. V nadaljevanju progra-ma pa so nastopili še zmagovalec 2009 Hakija Muminovičz Jesenic in Izet Cerič iz Kopra, ki je zmagal pred dvemaletoma. Zvezda večera pa je bil nastop princa bosanskegasevdaha, pevca Nedžada Šalkoviča. Zmagovalka prireditveje na koncu postala Sandra Ponjevič iz Kranja. J. P.

w w w. t o m . s i

● Preoblačenje stolov, klopi ● Izdelava blazin

● Izdelava ter obnova telovadnih artiklov ● Enostransko oz. dvostransko tapiciranje vrat

● Izdelava ter montaža zaves s karnisnimi vodili ● Šivanje posteljnine, prtov

● Izdelava vzmetnic, postelj (po meri) ● Izdelava ter preoblačenje

foteljev, separejev, dvosedov ● Izdelava ter obnova oblazinjenih delov

za vse tipe plovil

TAPETNIŠTVO TR, D. O. O.Ulica heroja Verdnika 22, 4270 JESENICETel. št.: 04/5809 651, fax. št.: 04/5809 [email protected],www.tom.si/tapetnistvoTR


Zanimivosti

13

Rožletov skok "čez mejo"Mladi fotograf Rožle Bregar v Mladinskem centru Jesenice razstavlja unikatne športne fotografije.

Ocvirki in pohvale

Urša Peternel

Fotograf, popotnik, ljubiteljgora, žongler, absolventmultimedije ter fant z mno-gimi talenti. Vse to je RožleBregar, za prijatelje Kloc,Radovljičan, ki svoje foto-grafije v teh dneh razstavljav prostorih Mladinskegacentra Jesenice. Razstava znaslovom Čez mejo prinašadrugačne športne fotografi-je. "Fotografije so unikatnes prvinskimi idejami in vvečini še niso bile predstav-ljene javnosti, kar bo prese-nečenje za tiste, ki me malobolj spremljajo, bodo pa takiveliki formati sedemdesetkrat sto centimetrov ter uni-katni art okvirji," je povedalRožle, ki se je v preteklostiukvarjal s športnim pleza-njem in agresivnim rola-njem, doživetja pa beležiltudi s fotoaparatom. Dogaja-nje na ulici in v naravi torejtako pozna z obeh strani ob-jektiva, zato so njegove foto-grafije pristne, polne energi-je in napetih trenutkov. Tudi odprtje razstave - ta bov Mladinskem centru Jese-

nice na ogled do novega leta- je bilo nekaj posebnega.Rožle s prijatelji se je podal"čez mejo", saj so na dvoriš-ču mladinskega centra po-stavili skakalnico za kolesar-ja, ki je med drugim skočilčez avto, nastopila pa je tudižonglerska skupina Čupaka-bra z ognjem.

Sum zastrupitve konjna Koroški BeliPoginilo je pet od sedmih obolelih konj. Primer preiskuje tudi policija.

Monika Sušanj

V začetku prejšnjega tednaje na Koroški Beli oziromana pašniku v JavorniškemRovtu nenadoma zbolelo se-dem konj, pet pa jih je tudiže poginilo. Zadevo preisku-jejo policisti, veterinarji paso potrdili sum zastrupitve. Večina lastnikov svoje konjepoleti pelje na višje planin-ske pašnike, jeseni pa se zo-pet vrnejo v domači hlev.Ker pa letos novembrskimraz precej zamuja, se tudikonji še niso vrnili, tik predodhodom domov se je večkonj paslo tudi na pašnikuPreska v Javorniškem Rov-tu. Lastniki naj bi konje do-mov odpeljali v torek, obis-kali pa so jih že dan prej, vponedeljek. S konji takrat ni

bilo nič narobe, naslednjidan dopoldne pa so nenado-ma zboleli. Vseh sedemkonj so takoj pripeljali do-mov in poklicali veterinarja.Isti večer sta poginila dvakonja, v četrtek ravno takodva, v petek pa še eden. Konec tedna so se šokiranilastniki konj obrnili na Poli-cijsko postajo Jesenice, ki žeintenzivno preiskuje pri-mer. Kot je zatrdil komandirPP Jesenice Gregor Hudrič,so na strokovne inštituciježe poslali uradna zaprosila oanalizah, kar bo vplivalo nanadaljnje preiskave. Sum zastrupitve so sicer po-trdili tudi na veterinarskiupravi, po besedah tiskovne-ga predstavnika MatjažaEmeršiča pa več za zdaj šeni znanega.

Tokratno pohvalo za notranjo urejenost prostora namenjamo gostinskemu lokalu Domina. Jesenski plodovitvorijo dovršeno kompozicijo tihožitja.

Rožle pred eno od svojih fotografij I Foto: Oto Žan

Utrinek z adrenalinskega odprtja razstave I Foto: Oto Žan

Rožle izzive fotografiranja išče predvsem v ekstremnih športih, kot so plezanje, alpinizem,smučanje, deskanje, kolesarjenje ...

Specialni kontejner oziroma posoda za steklo na Titovi vbližini lokala Domina po izjavi sosedov že kar dolgo časačaka na odvoz oziroma izpraznitev. I Besedilo in fotografije: Janez Pipan

Urša Peternel

V poplavi najrazličnejših ku-harskih knjig, ki jih ima nakuhinjski polici vsaka pravakuharica, pa obstaja enaknjiga, po kateri so kuhaliizključno moški - za moške... Sliši se neverjetno, a jeresnično - gre za kuharskoknjigo z naslovom Receptiza pripravo jedi v JLA (v ori-ginalu Recepture za pripre-manje jela u JNA). Zanimi-vo kuharsko knjigo, ki je iz-šla leta 1983 v Beogradu priVojnoizdavačkem zavodu,smo dobili pri poveljnikuštaba jeseniške civilne zašči-te Banetu Petroviču, ki namjo je prijazno posodil. Katerimoški se ne spomni svojegaleta (ali morda celo dveh), kiga je preživel pri vojakih?Kdo se ne spomni vojničkegapasulja (vojaškega pasulja),kupusa (zelja), boranije

(stročjega fižola), čajnih kolu-tićev (čajnih obročkov) ...?Kot je dejal Bane Petrovič, jeena največjih zanimivostiknjige ta, da vsak recept po-leg natančno navedenih se-stavin vsebuje tudi podatkeo energetski vrednosti vsa-kega obroka in o hranljivihsestavinah, ki jih vsebuje, odkalorij, maščob, ogljikovihhidratov, mineralov, vitami-nov ... Tako so v vojski po-skrbeli za to, kot piše v knji-gi, da so pripadniki JLA lah-ko prenašali psihične in fi-zične napore v vojski. A obe-nem so recepti primernitudi za družinsko uporabo,poudarjajo. Zato - za malonostalgije ali morda celo pri-pravo na kakšnem pikniku -povzemamo recept za pri-pravo pravega vojaškega pa-sulja. Zanj potrebujemo:120 g fižola, 8 g moke, 20 gčebule, 1 g česna, 10 g kore-

nja, 3 g koncentriranega pa-radižnikovega soka, 100 gsurovega govejega mesa, 20g masti ali olja, 0,3 g papri-ke v prahu, 0,1 g črnega po-pra, malo peteršilja, lovorovlist, sol po okusu, dodatek kjedem.Pasulj pripravimo tako, daprebran fižol damo v hladnovodo in pustimo eno do triure, da se fižol napne. Po-tem vodo odlijemo, fižoldamo v posodo, nalijemohladno vodo in kuhamo de-set do petnajst minut. Med-tem na vroči maščobi pre-pražimo polovico drobnonasekljane čebule in kore-nje, zrezano na kockice, po-pražimo in dodamo meso,ki naj bo prav tako narezanona kocke. Vse skupaj še ne-kaj časa pražimo, nato paodstavimo s štedilnika. Od

skuhanega fižola odlijemovodo, dodamo polovicodrobno narezane čebule inzmešamo z mesom. Po po-trebi dolijemo toplo vodo inkuhamo, dokler se vse sesta-vine ne zmehčajo. Nato pre-ostalo maščobo pogrejemo,dodamo moko in počasi pra-žimo, dokler ne porumeni.Dodamo papriko v prahu inzdrobljen česen in vse dobropremešamo in vlijemo k pa-sulju. Ko se fižol zmehča,dodamo še lovor, dodatek kjedem, paradižnikov kon-centrat, ki smo ga predhod-no razredčili v topli vodi, po-solimo in kuhamo. Zatempasulj kuhamo še dvajset dotrideset minut, ugasnemoštedilnik, dodamo zmletipoper, drobno narezan pe-teršilj in po potrebi sol. Paprijatno! (Dober tek!)

Kuharica iz JLAObstaja kuharska knjiga, po kateri so kuhaliizključno moški - za moške ... Sliši se neverjetno,a je resnično - gre za kuharsko knjigo z naslovomRecepti za pripravo jedi v JLA.

Foto

: Tin

a D

okl

Neki šaljivec je opozorilo na nevarnost pri prečkanjunezavarovanega železniškega prehoda spremenil v dovoljenje, žal pa taka šala niti najmanj ni primerna.


Zanimivosti

ww

w.je

seni

ce.s

i

Sponzor križanke je Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora. Za pravilno rešene križanke prispeva naslednje nagrade: 1. dve vstop-nici za novoletni koncert v nedeljo, 27. decembra; 2. dve vstopnici za novoletni koncert v nedeljo, 27. decembra; 3. CD Pihalnegaorkestra; 4. CD Pihalnega orkestra; 5. CD Pihalnega orkestra. Nagrade dvignete v blagajni Gledališča T. Čufarja, tel. 04/5833 100.

Urša Peternel

Zlata kivijeva marmeladaMarmelado skuhamo iz tr-dih kivijev, ker se lažje lupi-jo. Jemo jo na kruhu in znjo pripravljamo sladice. Vlepem kozarcu in dekorativ-no zavita je primerno darilo.Potrebujemo: 2 kg trdih ki-vijev, 40 dag rjavega trsnegasladkorja. Iz sestavin dobi-mo dva kozarca marmeladeoziroma štiri manjše.

Priprava: kivije operemo,olupimo, izrežemo pol cen-timetra globoko stržen navrhu sadeža in narežemo nakoščke. Kivije s sladkorjemvred damo kuhat v dobropološčeno posodo in pokri-jemo s pokrovko. Vre najzmerno približno pol ure,vmes kdaj premešamo.Nato posodo odstavimo sštedilnika in z lesenim tol-kačem ter električnim palič-nim mešalcem stolčemo, dani več trdih koščkov. Potemspet kuhamo ob stalnemmešanju na zmernem og-nju še četrt ure. Kuhano

marmelado damo takoj v vro-če kozarce in zapremo s ko-vinskimi pokrovčki. Kozarceprej segrejemo v pečici na100 stopinj Celzija. Čez ko-zarce pogrnemo odejo, da sepočasi ohlajajo kakšen dan.

Kivijev likerPotrebujemo: 1 kg kivija, 1liter domačega žganja, pollitra vode, pol kg sladkorja.Priprava: sladkor in vodoprevremo in ohladimo. Kivi-je olupimo, narežemo na

kose in zmeljemo v multi-praktiku. Dobljeno mezgonato prepasiramo skozi ce-dilo s pomočjo tolkača. Stem odstranimo kivijeve str-žene, koščice pa ostanejo vmezgi. Mezgo zmešamo ssladkorno raztopino in žga-njem.

Kivijeva sadna solataPotrebujemo: 4 kivije, polkg modrega grozdja, 4 hru-ške, 8 žlic medu, limono,nekaj listov mete.

Priprava: kivije olupimo innarežemo na polkroge.Grozdje operemo in potrga-mo jagode. Hruške nareže-mo na tanke krhlje. Sadjenarahlo zmešamo. Med insok limone zmešamo in vli-jemo na sadje. Po vrhu po-sujemo liste mete. Solatolahko pripravimo tudi brezmedu in z drugačnim sad-jem, kot denimo bananami,češnjami, mandarinami,kosmuljami in kozarcembelega vina.Dober tek!

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilče-nih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicahdo petka, 4. decembra 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisovacesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naš poštni nabiralnik.

Kivijeve dobroteBralka Jelka Koselj iz Vrbe nas je tokrat razveselila z recepti za zlato kivijevo marmelado in druge dobrote iz kivijev. Za marmelado je na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij prejela že dve zlati ineno srebrno priznanje.

Nagrajenci križanke iz prejšnje številke

Pravilno geslo križanke iz prejšnje številke se glasi POSTRE-ŽEMO NA OGREVANI TERASI. Sponzor križanke Slaščičar-na in Kavarna Grmada, Cesta Toneta Tomšiča 2, poleg Ču-farjevega trga, GSM 041/392 190, podarja tri nagrade: 1. na-grada: torta 18 kosov (29 €): Anže Mlakar, Jesenice; 2. na-grada: dve grmadi: Urška Štefe, Kranj; 3. nagrada: grmada:Bernarda Zupan, Breg pri Žirovnici. Čestitamo! Za nagradese oglasite v slaščičarni Grmada na Jesenicah!

Prikupni psiček Limbo

Na sprehodu po mestu vedno srečaš kaj zanimivega, tokratpa je oko fotoaparata zabeležilo prikupnega pasjega mladič-ka angleške pasme. Igriva kepica po imenu Limbo je staradobre tri mesece, a je že strenirana in rada pozira. J. P.

SPONZOR DANAŠNJEKRIŽANKE JE PIHALNIORKESTER JESENICE - KRANJSKA GORA


Prireditve

15

Petek, 27. novembraOBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE - otroški oddelek od 10. do 10.45

Brihtina pravljična dežela

Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, [email protected]

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE - otroški oddelek od 16. do 18.45

Angleške urice

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18. ureZa mlade +15: družbene igre, pobude mladih ...

Info: Mladinski center Jesenice, 04/5884 680, 04/5884 681, www.mc-jesenice.si, [email protected]

MLADINSKI CENTER JESENICE (Kejžarjeva 22) od 19. uredalje

Potopisno predavanje ''MYANMAR'' Eve Prezelj in Jurija Ravnika

Nedelja, 29. novembraJAJCE ob 2. uri

Izlet: JAJCE, na poti AVNOJ-a, proslava in ogled muzeja

Info: DU Slovenski Javornik-Koroška Bela, Jože Noč, 051/377 065

Ponedeljek, 30. novembraOBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE (Igralnica knjižnice) od16. do 17.45

Ustvarjalne delavnice

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 17. do 18. ureKlepet staršev predšolskih otrok; vodi Zinka Ručigaj

DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAVORNIK-KOROŠKA BELA ob18. uri

Predavanje: Jesen in zima - v gorah in dolinah (digitalna fotografija)

Info: Pohodna skupina DU Javornik-Koroška Bela, 04/583 10 14

KINOLOŠKO DRUŠTVO BLEJSKA DOBRAVA ob 19. uriSestanek za zimski tečaj. Info: KD Blejska Dobrava, Tanja Kozinc:041/688 775, [email protected]

Torek, 1. decembraPRED POSLOVALNICO TIC-a JESENICE (Titova 18) od 13. do 15. ure

Informativno-preventivna akcija ob svetovnem dnevu boja protiAIDS-u

SREDNJA ŠOLA JESENICE od 11. do 13. ureInformativno - preventivna akcija ob svetovnem dnevu boja protiAIDS-u

KNJIŽNICA JAVORNIK - KOROŠKA BELA od 16. do 16.45 Računalniška delavnica

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18. ureVodene dejavnosti in ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, Sneža-na Radić in Jagoda Hmeljak

KINO ŽELEZAR JESENICE ob 18. uriRokoborec (drama). Info: Gledališče Toneta Čufarja, 04/583 31 00, www.gledalisce-tc.si, [email protected]

Sreda, 2. decembraGIMNAZIJA JESENICE od 11. do 13. ure

Informativno - preventivna akcija ob svetovnem dnevu boja protiAIDS-u

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE (Igralnica knjižnice) od 16. do 17.45

Ustvarjalne delavnice

MLADINSKA TOČKA BLEJSKA DOBRAVA (Gasilski dom na Blejski Dobravi) od 17. do 19. ure

Pevski zborček in plesno-pevska skupina (za otroke nad 6 let); voditaTjaša Srnec in Ana Abram

SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE od 17. do 18. urePredavanje: Varovanje imunskega sistema

Info: Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice, 04/583 41 25, [email protected]

KASARNA ob 18. uriPredstavitev našega osončja z diapozitivi (Astronomsko društvoNova Jesenice). Info: Gornjesavski muzej Jesenice, 04/583 35 00,www.gornjesavskimuzej.si, [email protected]

DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAVORNIK - KOROŠKA BELAob 18. uri

Proslava ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna

Info: Pohodna skupina DU Javornik-Koroška Bela, 04/583 10 14

DVORANA GLASBENE ŠOLE JESENICE ob 18. uriKoncert Mladinskega pihalnega orkestra GŠ Jesenice. Info: Glasbena šola Jesenice, 04/586 60 30, http://g-jesenice.kr.edus.si/, [email protected]

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE (Računalniška soba) od 18. do 18.45

Računalniška delavnica

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 19. do 20. ureVEČerNI ČVEK: pogovori z mladimi; vodi Pavla Klinar

AVLA OBČINSKE KNJIŽNICE JESENICE od 19. do 20. ureOdprtje razstave fotografij Cirila mlinarja pod gladino slovenskih rekin jezer

Četrtek, 3. decembraPARKIRIŠČE ZA GLEDALIŠČEM TONETA ČUFARJA ob 8. uri

Pohod: Dovje (704 m)-Dovška Rožca (1652 m). Info: DU Jesenice - Sek-cija za pohodništvo, 041/402 739, 031/235 824, [email protected]

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18. ureZa mlade +15: družabne igre, pobude mladih ...

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE (Igralnica knjižnice) 17. do 17.45

Ta veseli dan kulture - predstava za otroke Jelenček Zoran in darilo zaBožička v kinu Železar; vstop prost

CAFE TEA-TER od 17. do 18. ureODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ z eko-zabavnih delavnic Teater-ček in nastop plesno pevske skupine MT BLEJSKA DOBRAVA (MCJ)pod vodstvom Ane Abram in Tjaše Srnec. Info: BMK-klub brez mejaEKUM - Ekološko Kulturno Umetniški zavod Cafe Tea-ter; Projektpodpira Občina Jesenice, [email protected]

KOSOVA GRAŠČINA ob 18. uriOdprtje prodajne razstave izdelkov Walfdorskega vrtca; do 29. janu-arja. Info: Gornjesavski muzej Jesenice, 04/583 35 00, www.gornjesavskimuzej.si, [email protected]

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Namiznoteniška dvorana)od 18. do 22. ure

Občinska liga v namiznem tenisu. Info: Zavod za šport Jesenice,051/685 240, www.zsport-jesenice.si, [email protected]

GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA ob 18.30 Miklavžev koncert Big-banda GŠ Jesenice z gosti

Petek, 4. decembraŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Kegljišče Podmežakla) od 15. do 20. ure

Rekreacijska liga v kegljanju. Info: Zavod za šport Jesenice, 041/676 554,www.zsport-jesenice.si, [email protected]

TRG TONETA ČUFARJA JESENICE ob 16.30 Veselo Miklavževanje

OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE od 16.30 do 18.30

Liga v odbojki 6. kolo v okviru športnih iger Jesenice

MLADINSKI CENTER JESENICE od 19. ure dalje''BODI IN!'', zaključek novembrskega natečaja modnih kreacij s po-udarkom na mladinskih subkulturah

Sobota, 5. decembraŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Kegljišče Podmežakla) od10. do 20. ure

Pokal Jesenic v kegljanju; mednarodno tekmovanje

TRG TONETA ČUFARJA JESENICE ob 16.30 Veselo Miklavževanje. Info: Mladinski center Jesenice, 04/5884 680,04/5884 681, www.mc-jesenice.si, [email protected]

Ponedeljek, 7. decembraMLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 17. do 18. ure

Klepet staršev predšolskih otrok; vodi Zinka Ručigaj

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Kegljišče Podmežakla) od18. do 20.30

Rekreacijska liga v kegljanju

Torek, 8. decembraSREDNJA ŠOLA JESENICE od 11. do 13. ure

Živa info točka MCJ: Nefiks in Youthpass promocija

Novembrske prireditve

Decembrske prireditve

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18. ureVodene dejavnosti in ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, SnežanaRadić in Jagoda Hmeljak

KNJIŽNICA JAVORNIK-KOROŠKA BELA 16. do 16.45 Ustvarjalne delavnice

Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 11, www.knjiznica-jesenice.si, [email protected]

PROSTORI DRUŠTVA ''BISER'' (bivša ledarna, Ledarska 4)ob 16. uri

Novoletni sprejem starejših krajanov KS Podmežakla, ki so dopolnili70 let in več. Info: KS Podmežakla, Darka Rebolj, 031/787 373, [email protected]

KINO ŽELEZAR JESENICE ob 18. uriRevni milijonar (kriminalna romantična drama)

DVORANA GLASBENE ŠOLE JESENICE ob 18.30Nastop tekmovalcev

Sreda, 9. decembraGIMNAZIJA JESENICE od 11. do 13. ure

Živa info točka MCJ: Nefiks in Youthpass promocija

MLADINSKA TOČKA BLEJSKA DOBRAVA (Gasilski dom naBlejski Dobravi) od 17. do 19. ure

Pevski zborček in plesno-pevska skupina (za otroke nad 6 let); voditaTjaša Srnec in Ana Abram

DOM DU JESENICE (Pod gozdom 13) ob 17. uriPrednovoletno srečanje športnikov in rekreativcev DU Jesenice s hi-malajcem Marjanom Manfredo. Info: Dom DU Jesenice, 04/583 26 70

Četrtek, 10. decembraPARKIRIŠČE ZA GLEDALIŠČEM TONETA ČUFARJA JESENI-CE ob 8. uri

Pohod: Preddvor (478 m)-Javorov vrh (1434 m). Info: DU Jesenice -Sekcija za pohodništvo, 041/402 739, 031/235 824, [email protected]

DOM UPOKOJENCEV DR. FRANCETA BERGLJA JESENICEod 9. do 11. ure

Delavnica ročnih del: izdelovanje čestitk s suhim cvetjem

Info: Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice, 04/586 05 59, [email protected]

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 18) od 16. do 18.ure dalje

Za mlade +15: družbene igre, pobude mladih ...

PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV JESENICE (Pod goz-dom 13) ob 16. uri

Novoletni sprejem starejših krajanov KS Sava, ki so dopolnili 75 let inveč. Info: KS Sava, Darka Rebolj: 031/787 373, [email protected]

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Namiznoteniška dvorana)od 18. do 22. ure

Občinska liga v namiznem tenisu

KOSOVA GRAŠČINA ob 18. uriFotografska razstava Darinke Mladenovič: Utrinki Slovenije; do 29. januarja. Info: Gornjesavski muzej Jesenice, 04/583 35 00,www.gornjesavskimuzej.si, [email protected]

NA VSE PRIREDITVE VLJUDNO VABLJENI!

Pripravil: TIC Turistično informacijski center Jesenice Tel.: 04/586 31 78, faks: 04/581 34 11, http://www.jesenice-tourism.net e-naslov: [email protected], [email protected]. Koledar prireditev sestavljajo prireditve v občini Jesenice, ki so jih javiliorganizatorji prireditev in s tem tudi odgovarjajo za pravilnost podatkov.Organizatorji morajo spremembe za že objavljene prireditve sami objavitiv medijih.

Kratka novica

Festival vezilstva

V Velenju je od srede oktobra potekal prvi mednarodni fes-tival vezilstva, ki se ga je udeležil tudi krožek ročnih delFarnega kulturnega društva Koroška Bela. Predstavil se je ssvojim razstavnim prostorom in pogrinjki. Obiskovalci sobili navdušeni nad različnimi tehnikami vezenja, estetikoizdelkov pa tudi nad sistematiko, s katero se članice učijonovih tehnik.V širšem slovenskem in evropskem prostoru primanjkujetovrstnih prireditev, katerih cilj je ohranjanje in prikazovan-je vezenja kot pomembne kulturne dediščine. Zato soprireditelji zagotovili, da bo postala tradicionalna.

jeseniške noviceJeseniške novice, petek, 27. novembra 200916

Nekoč mogočna stavba

Ulica v Trinidadu

Kubanka

Domač izum iznajdljivih Kubancev Kubanec

Urša Peternel

Kolonialna arhitektura,ameriške cestne križarke izpetdesetih let, čakajoče lepo-tice, zgubani rjavi obrazi scigarami v kotu ust, ritemglasbe, improvizacija vse-povsod ... To je Kuba, deže-la, za katero se zdi, da je ob-tičala v času ... Tudi zato -dokler še kljubuje nezadrž-nemu prodoru kapitala - jetako privlačna za turiste, če-tudi obisk v lastni režiji,brez okrilja turistične agen-cije, zahteva kar nekaj iznaj-dljivosti in premagovanja bi-rokratskih ovir. To potrjujetudi Jeseničan Vinko Lavti-žar, ki se je lani maja tri ted-ne potepal po Kubi z nahrb-tnikom na rami in fotograf-skim aparatom v roki - ter v

odlični družbi treh sopotnic."V preteklosti sem običajnopotoval z agencijami. V zad-njem času pa najraje kar vlastni režiji, saj je takšno po-tovanje veliko bolj sprošče-no, sam si izbiraš, kaj si bošogledal, kam boš šel ... Resje ta varianta bolj naporna, ahkrati tudi veliko boljša!"pravi Vinko, ki ima za sebojže številna potovanja po od-daljenih deželah. Tako je bilže v Indoneziji, na Baliju, vSingapurju, na Tajskem,

Mauriciusu, v Tuniziji,Egiptu, Jordaniji ... Vinko, kije zadnjih petnajst let deja-ven ljubiteljski fotograf, navsa potovanja s seboj vzamefotoaparat ("Raje dva kotsamo enega!" pravi) in znavdušenjem beleži popo-tne vtise. "Fotografiramutrip dežele, življenje, ljudi... Na fotografiji mora biti gi-banje, dinamika, sicer je sli-ka zame mrtva," pravi o iz-boru motivov. Na triteden-skem potovanju po Kubi je

tako napravil skoraj štiri ti-soč posnetkov, s katerimi jeskušal ujeti utrip te zanimi-ve dežele, ki ga je povsemočarala. Po njegovem je toena najbolj prijaznih državna svetu, domačini so neiz-merno gostoljubni in prijaz-ni, skratka enkratni ... Vin-ko običajno napravi izbornajboljših fotografij in jihrazstavi; s fotografijami ku-banskih ulic se je tako mi-nuli mesec predstavljal naKoroški Beli. To je bila ženjegova dvajseta samostoj-na fotografska razstava. Ni-kakor pa ne zadnja, saj imaVinko še veliko načrtov. Vle-če ga v Afriko, zlasti v Maro-ko, pa v Skandinavijo, oča-rale so ga daljne vzhodneazijske dežele ... Skratka,svet je velik in vabljiv ...

Kubanske ulice Vinko Lavtižar, jeseniški amaterski fotograf, se je z nahrbtnikom na rami in s fotoaparatom v roki terv odlični družbi treh deklet potepal po Kubi.

Vinko je član Foto kluba Jesenice, ima nazivEFIAP - odličnik Mednarodne fotografske zvezein naziv PPSA ameriške fotografske zveze. Njegov najljubši fotografski motiv so otroci, akot pravi, se tudi drugim tematikam ne odreče.

5. decembra ob 17. uriSPREVOD SV.MIKLAVŽA S SPREMSTVOMPrižig luči in blagoslov božičnega drevesa

11. decembra ob 16.30BAZAR KRANJSKIH MALČKOV

PERPETUMJAZZILENUŠADERENDA

&23. december 26. in 27. december

KRANJEM

ŽIVE JASLICEV ROVIHPOD STARIM

21. in 22. decembra, 28. in 29. decembraDEŽELA ŠKRATA KRANČKA V ROVIH POD STARIM KRANJEM

31. decembraSILVESTROVANJEVili Resnik s skupino & Veseli Svatje

14. – 30. decembraPRAVLJIČNA DEŽELA(Ure pravljic v Kranjski hiši, obisk dedka Mraza, glasbeno animacijski program)

Ocvirki

Pred zbirališčem odpadnih snovi Dinos se večkrat pojavijo"nezaželene" pošiljke materialov, ki bolj spadajo v zbirnicenter. Na sliki je delo neznanega nočnega zbiralca alipospravljalca domače kleti, ki je v poznih urah očitno želelpočistiti vrsto odpadnega materiala, ga lepo zložil v kartonsko škatlo in zadevo enostavno pustil na pločnikupred Dinosom ... J. P.

Videz središča mesta pa zelo kazijo tudi odpadkiiz bližnjega gostinskega lokala. Žalostno je, daobiskovalci Jesenic, ki se pripeljejo z vlakom,pred železniško postajo najprej trčijo ob kupsmeti.

ww

w.to

uris

m-k

ranj

.si

stran 11 jeseniške novice

Documents