stran 21 deželne novice · noma v temnejši modri bar-vi, kar kaže, da se je osrednji dogodek...

ww

w.r

adov

ljica

.si

OBČINA RADOVLJICA

V imenu Občine Radovljica vam želim srečno novo leto in vas vabim na silvestrovanje na Linhartovem trgu!

Ciril GlobočnikŽUPAN

deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 23, 27. decembra 2019, številka 16

Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si

Urša Peternel

V Linhartovi dvorani v Radov-ljici je 11. decembra, na oblet-nico rojstva Antona Tomaža Linharta, potekala proslava občinskega praznika občine Radovljica. Župan Ciril Glo-bočnik je v nagovoru orisal nekatere najpomembnejše letošnje naložbe. Na prvem mestu je novoodprti prizidek k radovljiškemu zdravstvene-mu domu, začeli so celovito energetsko sanacijo osnovne

šole v Lipnici, potekalo je več obnov komunalne infrastruk-ture in gradenj kanalizacije.V nadaljevanju je župan podelil občinska priznanja. Plakete Antona Tomaža Lin-harta so prejeli: Ljudska uni-verza Radovljica ob 60-letnici delovanja, Mestni muzej Radovljica za izvedbo evrop-skega projekta di Story in Suzana Adžić za dolgoletno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi, mentorstvo otroške gledališke skupine Linhartovi

čuki in prenašanje znanja na mlade.Prejemniki pečatov Občine Radovljica so: Matej Šparovec za dolgoletno ribiško uprav-ljanje ter prispevek k ohranja-nju narave, Jože Bešter za aktivnosti in prispevek k na-predku Krajevne skupnosti Otok in Marjana Ahačič za dolgoletno profesionalno ure-janje Deželnih novic in obve-ščanje o lokalnih zadevah. Medalji Občine Radovljica pa so prejeli sodelujoči v projek-

tu Oživimo srce za izjemno prizadevnost pri povečevanju možnosti preživetja občank in občanov ob srčnem zastoju ter Uršula Kavar za ohranja-nje slovenskega ljudskega izročila in prenašanje znanja na mlade folkloriste.Na prireditvi so nastopili: otroška gledališka skupina Linhartovi čuki in otroška fol-klorna skupina Č'bele ter Monika Avsenik z zasedbo The Mood Swingers.

Linhartov praznikEnajstega decembra, na obletnico rojstva Antona Tomaža Linharta, je Občina Radovljica praznovala občinski praznik.

Na slovesnosti v Linhartovi dvorani je nastopila tudi otroška folklorna skupina Č'bele, katerih mentorica je letošnja nagrajenka Uršula Kavar. / Foto: Gorazd Kavčič

Jože Košnjek

Med večerno mašo prejšnji torek, na prvi dan božične osemdnevnice, sta v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah patra dr. Robert Bahčič in dr. Leopold Grčar blagoslovila adventno-božični prt aka-demske slikarke Maše Bersan Mašuk in ga razgrnili v stran-ski kapeli. O novem prtu, ki se kompozicijsko zgleduje po starejšem postnem prtu, ki ga je Maša Bersan Mašuk nasli-kala predlani in so ga februar-ja lani razgrnili v baziliki, je govoril umetnostni zgodovi-nar ddr. Damir Globočnik.

Brezjanski adventno-božič-ni prt je unikaten. Njegovim ustvarjalcem je dal idejo pogled na tako imenovani banderski prt s prizorom Jezusovega rojstva v Veroni. Slikarka Mašukova je v sre-dišču platnenega prta nasli-kala motiv osvetljenega Jezusovega rojstva, okrog njega pa se vije venec 17 naj-različnejših prizorov, veči-noma v temnejši modri bar-vi, kar kaže, da se je osrednji dogodek zgodil ponoči. Po-slikava prta je bila tehnično zahtevna, saj je terjala od avtorice veliko znanja in tudi iznajdljivosti.

Na Brezjah razgrnili prtV stranski kapeli bazilike na Brezjah bo do 2. februarja razgrnjen adventno-božični prt, ki ga je na platno naslikala Maša Bersan Mašuk.

V stranski kapeli bazilike Marije Pomagaj na Brezjah bo do 2. februarja na ogled adventno-božični prt slikarke Maše Bersan Mašuk. / Foto: Gorazd Kavčič

2. stran

Radovljičanka Štefka Savnik je na božični dan praznovala stoti rojstni dan.

stran 21

JubilejRožičeva potica z dateljni Karmen Šlibar Vuzem si je lani prislužila naziv najbolj kreativna potica, letos pa še najbolj inovativna in najboljša potica po izboru publike.

stran 20

Potica

OBČINSKE NOVICE

V nesreči niso oklevaliPolicista Dejan Šučur in Edis Musić ter občana Anže Bertoncelj in William James Aspinall so prejeli medalje policije za požrtvovalnost.

stran 4

OBČINSKE NOVICE

Višje cene vrtcaCene programov vrtca bodo z novim letom v povprečju višje za 3,6 odstotka.

stran 5

OBČINSKE NOVICE

Grad PodvinNovi lastnik načrtuje obnovo gradu Podvin in gradnjo sedemdesetih dodatnih apar tmajskih enot v okviru kompleksa.

stran 7

ZANIMIVOSTI

Adele je postala Slovenka Radovljičanka britanskega porekla je jeseni dobila slovensko državljanstvo.

stran 19

2 Deželne novice, petek, 27. decembra 2019

Občinski praznik

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)

UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,

Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),

Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, [email protected], oglas no tr že nje: Jana Triller, 04/201 42 30).

De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 24. januarja 2020, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 15. januarja 2020.

Plakete Antona Tomaža LinhartaPlakete Antona Tomaža Lin-harta so prejeli: Suzana Adžić za dolgoletno udejs-tvovanje v ljubiteljski kultu-ri, mentorstvo otroške gle-dališke skupine Linhartovi čuki in prenašanje znanja na mlade; Ljudska univerza Radovljica ob 60-letnici delovanja in Mestni muzej Radovljica za izvedbo evrop-skega projekta di Story s sodobnim pristopom pred-stavitve zgodb malih zgodo-vinskih mest.

Suzana Adžić, profesorica slovenščine v Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica, je v letu 2007 prevzela mentorstvo otroš-kega gledališča Linhartovi čuki, ki ima na šoli že več kot 30-letno tradicijo, z leto-šnjim letom pa je tudi sek-cija Kulturnega društva Kropa. Linhartovi čuki vsa-ko leto pripravijo najmanj eno gledališko predstavo, s katero se udeležijo Linhar-tovega gledališkega marato-na v organizaciji Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Radov-ljica. Strokovni selektorji jih redno uvrščajo na regij-ska srečanja, štirikrat doslej pa tudi na državno srečanje med dvanajst najboljših otroških gledaliških sku-pin.

Suzana Adžić je s svojim znanjem in posluhom za otroke oblikovala mnogo dobrih mladih igralcev pa tudi spretnih voditeljev pri-reditev. V njenem gledališču so dobrodošli vsi otroci, ki želijo igrati, teh pa je vsako leto veliko, do sedaj že več kot 200. Suzana Adžič je tudi nepogrešljiva povezo-valka različnih prireditev v občini.Ljudska univerza Radovljica je v radovljiški občini že šest desetletij vpeta v izobraževal-no, socialno in družabno živ-ljenje. V tem času je na ljud-ski univerzi ogromno število občanov pridobilo formalno izobrazbo in znanje na razli-čnih usposabljanjih. Izvaja programe Univerze za tretje življenjsko obdobje, medge-neracijskih centrov Bled - Radolc`a, Znanje nas aktivi-ra, PUM-O – Projektno uče-nje mlajših odraslih, ki je prejel nagrado za najboljši socialni program na področ-ju programov evropske soci-alne politike, Mladinski dne-vni center Kamra in Eras-mus+. Ljudska univerza Radovljica več kot sedemde-set odstotkov sredstev za svo-je delovanje pridobi preko različnih razpisov. V uprav-ljanje je sprejela tudi Čebe-larski razvojno izobraževalni center Gorenjske.Ljudska univerza Radovljica v svoje programe vključi več kot 10.000 ljudi na leto. S strokovnostjo in sodobnimi učnimi metodami jim nudi osebnostno rast na različnih področjih, predvsem pa vsa-kega udeleženca sprejme s toplino, spodbudo in pohvalo.Mestni muzej Radovljica je s projektom »di Story« pri-dobil mobilno aplikacijo za vodenje po mestu, s katero se preko spleta obiskoval-cem lahko predstavlja na sodoben način. Projekt je bil sofinanciran v programu Ustvarjalne Evrope, trajal je 22 mesecev. Vodilni partner so bili Muzeji radovljiške občine z Mestnim muze-jem, v projektu pa so sodelo-vali še italijanski Fermo in srbska Topola ter Združenje zgodovinskih mest Sloveni-je.

Proslava ob Linhartovem prazniku1. stran

Radovljiško ekipo so sestav-ljale: Verena Štekar Vidic, Jerneja Jelovčan Koselj, Ale-ksandra Ažman, Katja Prap-rotnik in Ema Lukan. K sodelovanju so pritegnile tudi javnost. Aplikacija na sodoben način interaktivno predstavi deset točk v sta-rem mestnem jedru. Obis-kovalca popelje po mestnem jarku, mu pokaže znameni-te stavbe in predstavi pomembne zgodovinske osebnosti. Rezultati projekta so del nastajajočega ulične-ga muzeja v Radovljici in nadomeščajo klasično muzejsko postavitev, ki v mestu zaradi prostorskih in spomeniškovarstvenih ome-jitev ni mogoča.

Pečati Občine RadovljicaPečat Občine Radovljica so prejeli Jože Bešter za aktiv-nosti in prispevek k napred-ku Krajevne skupnosti Otok, Marjana Ahačič za dolgolet-no profesionalno urejanje Deželnih novic in prispevek k obveščanju o lokalnih

zadevah ter Matej Šparovec za dolgoletno ribiško uprav-ljanje ter prispevek k ohran-janju narave.Jože Bešter je aktiven član Sveta Krajevne skupnosti Otok vse od njene ustanovi-tve. S prizadevnim delom je prispeval k njenemu nap-redku, še posebej na podro-čju urejenosti kraja in izgra-dnje infrastrukture. V treh mandatih je bil izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti. V tem času je krajevna skupnost uredila svoje prostore, uveljavljeno je bilo vsakoletno praznova-nje krajevnega praznika, ki povezuje kraj in krajane. Uspešno je sodeloval z Obči-no Radovljica, sosednjimi krajevnimi skupnostmi in društvi. Predlogom in prito-žbam krajanov je vedno pri-sluhnil in jim pomagal. Pri delu ga je vodila doslednost, odkritosrčnost in nesebič-nost.Marjana Ahačič pri nastaja-nju Deželnih novic sodeluje že vse od začetka izhajanja

leta 1998: najprej kot novi-narka, zatem pomočnica in namestnica odgovornega urednika in od leta 2009 kot odgovorna urednica.Kot predana novinarka in urednica Deželnih novic in novinarka Gorenjskega gla-sa skrbi, da se glas o dogaja-nju v radovljiški občini širi po vsej Gorenjski in širše. Kot domačinka zelo dobro pozna občino Radovljica, bralci Deželnih novic so jo sprejeli za svojo. Marjana pri svojem novinarskem delu in nasploh v življenju v ospredje postavlja človeka, vselej je pripravljena prislu-hniti in priskočiti na pomoč, vedno si vzame čas za pogo-vor. Ob prijaznosti, dostop-nosti in srčnosti pa jo pri njenem delu vodijo novinar-ska profesionalnost, pošte-nost in čut za pravičnost.Matej Šparovec kot član Ribiške družine Radovljica v

procesih organiziranega var-stva narave in športnega ribolova aktivno sodeluje od leta 1981. V letu 1985 je bil imenovan za gospodarja ribiške družine. Kot gospo-dar vodi in organizira vse pomembnejše naloge ribiš-kega upravljanja, izvaja in organizira ribiške akcije čiš-

čenja vodotokov in obrežij voda, urejanja okolice vodo-tokov in odstranjevanja odpadkov. V 35-ih letih akti-vnega delovanja je dosegel pomembne uspehe s podro-čja varstva in ohranjanja avtohtonih vrst rib v vodoto-ku Save. Dobro sodeluje v upravnem odboru ribiške družine, pri projektu Natura 2000 in projektu ohranjanja migri-ranja sulca ter s TIC Radov-ljica kot turistični promotor, zlasti tematskih poti ob reki Savi in ribištva. Svoje znanje prenaša na druge člane ribi-ške družine ter mlade ribiče.

Medalji Občine RadovljicaMedalje Občine Radovljica so prejeli sodelujoči v proje-ktu Oživimo srce za vključe-vanje v projekt in izjemno prizadevnost pri povečevan-ju možnosti preživetja

občank in občanov ob srč-nem zastoju in Uršula Kavar za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila in prena-šanje znanja na mlade fol-klornike.Cilj projekta Oživimo srce je povečati možnost preživetja ob srčnem zastoju na obmo-čju občine Radovljica. Pro-

Takole so se priznanja ob 60-letnici delovanja razveselili na Ljudski univerzi Radovljica.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Župan Ciril Globočnik je v slavnostnem nagovoru orisal najpomembnejše naložbe v letu 2019.

Suzana Adžić, prejemnica plakete Antona Tomaža Linharta / Foto: Gorazd Kavčič

Monika Avsenik in The Mood Swingers

Deželne novice, petek, 27. decembra 2019

Občinski praznik

3

jekt, ki sta ga zasnovali zdra-vnici Eva Pogačar in Tanja Leskovar, se je začel v letu 2016. Zajema izobraževanje in vzpostavljanje sistema prvih posredovalcev ter širše laične skupnosti. Vzpored-no občina in druge organi-zacije vzpostavljajo učinko-vito mrežo javno dostopnih defibrilatorjev. Doslej je bilo usposobljenih 136 prvih posredovalcev, 1733 laikov in nameščenih 23 defibrilator-jev.Za uspešnost projekta je ključno vključevanje in sode-lovanje številnih deležnikov. Vključene so javne instituci-je, izrednega pomena pa je sodelovanje številnih prosto-voljcev, tako prvih posredo-valcev kot laikov. V projektu tako sodelujejo: Zdravstveni dom Radovljica, Območno združenje Rdečega križa Slovenije Radovljica, Gasil-ska zveza Radovljica, vsa prostovoljna gasilska druš-tva v občini, Društvo gorske reševalne službe Radovljica,

Policijska postaja Radovljica, kranjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje in osnovne šole v občini.Uršula Kavar je profesorica razrednega pouka v Osnov-ni šoli Antona Tomaža Lin-harta Radovljica, kjer je ob velikem številu učencev začutila možnost ustanovit-ve otroške folklorne skupi-ne, ki jo je poimenovala Č'belce. Skupina se je prik-ljučila tudi Kulturnemu društvu Mošnje. Interes učencev je bil tako velik, da je nastala še skupina Č'bele. S svojimi nastopi se pogosto predstavijo na različnih pri-reditvah v občini. Skupini se udeležujeta območnih sre-čanj otroških folklornih sku-pin v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavno-sti Območne izpostave Radovljica, kjer redno nap-redujejo na regijski nivo. V letošnjem letu so se uvrstili tudi na državno srečanje med osem najboljših otroš-kih skupin, kar je rezultat

rednega izpopolnjevanja in uspešnega mentorstva Uršule Kavar, ki je pridobila nazive vodja otroških fol-klornih skupin, plesna peda-goginja in koreografinja 2. stopnje.

Priznanja izjemnim študentomŽupan je priznanja in denarne nagrade podelil tudi študentom, ki so z odli-ko opravili zaključni letnik študija in diplome. To so: Domen Cvenkel, magister inženir elektrotehnike, in Tilen Cvenkel, diplomirani inženir elektrotehnike, iz Ljubnega, Jaka Koselj iz Lip-nice, doktor medicine, Liza Šparovec z Dobrega Polja, magistrica glasbe, in Neja Zupan iz Radovljice, diplo-mirana dizajnerka.

Županov nagovorŽupan Ciril Globočnik je v prazničnem nagovoru med drugim dejal, da je bila leto-šnja turistična sezona rekor-

dna tudi v radovljiški občini. "Letos beležimo rekordno število nočitev, kar preko 300.000. Zato je pomem-bno, da smo skupaj vstopili v Zeleno shemo slovenske-ga turizma in bomo v tem okviru spodbujali še bolj trajnostno delovanje. Letos izvedene ankete so pokaza-le, da domačini podpirajo turizem in vidijo več pozitiv-nih kot negativnih posledic turizma," je dejal. V nadaljevanju je orisal leto-šnje najpomembnejše občinske naložbe, kjer je na prvem mestu novoodprti prizidek k radovljiškemu zdravstvenemu domu. "Na skoraj devetsto kvadratnih metrih površin smo pridobi-li štiri ambulante, telovadni-co, večnamenski prostor ter prostore za referenčne ambulante in psihologe. S tem smo rešili prostorsko stisko zdravstvenega doma in zagotovili boljše pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti v občini. Stroške

za 1,9 milijona evrov vredno naložbo smo si v polovičnih deležih razdelili z Osnov-nim zdravstvom Gorenj-ske," je povedal.Začeli so celovito energet-sko sanacijo osnovne šole v Lipnici, skoraj dvamilijonski projekt bo zaključen do kon-ca avgusta prihodnje leto. Letos so tudi uredili še eno igralnico Vrtca Radovljica v stavbi na Gorenjski cesti, v šoli v Begunjah pa bo še v tem mesecu odprta dodatna učilnica. Pripravljajo se tudi na obnovo podružnične šole v Mošnjah. V Radovljici so bili dejavni z obnovo komunalne infras-trukture v delu Langusove ulice in začetkom ureditve Gubčeve ulice, odsek ceste in komunalne infrastruktu-re so obnovili tudi v Begun-jah. Začeli so tudi zahtevno obnovo odsekov vodovoda v naseljih Ovsiše, Dobravica in Poljšica pri Podnartu, po zaključku del pa bo urejena tudi cesta.Pridobili so gradbeno dovo-ljenje za projekt zahtevne dvamilijonske investicije v izgradnjo primarne in sekundarne kanalizacije ter deloma obnove vodovodne-ga omrežja na Spodnjem Lancovem, dela bodo začeli v prihodnjem letu. Priprav-ljajo tudi projekt primarne

in sekundarne kanalizacije in vodovoda ter ureditve jav-nih površin v Kamni Gorici.V občini je zaživel projekt Prostofer, ki je namenjen predvsem starejšim obča-nom, ki potrebujejo prevoz, izdelana je tudi projektna naloga za medgeneracijski center v stari knjižnici, ki je podlaga za projekt za grad-beno dovoljenje.Občina Radovljica je za leto 2019 prejela zlati certifikat ISSO, in sicer za razvojno odli-čnost in doseganje standarda občine dobrega življenja. Ob koncu je župan še enkrat čestital nagrajencem in vsem občanom za občinski praznik.

Kulturni programV kulturnem sporedu so nastopili Linhartov oder in otroška folklorna skupina Č'bele, katerih mentorici sta bili med občinskimi nagra-jenci, s slovenskimi popev-kami pa je prireditev popes-trila Monika Avsenik z zase-dbo The Mood Swingers z Anžetom Langusom, Jure-tom Rozmanom, Francom Ezequielom in Klemenom Smolejem. Program sta poleg scenarista in režiserja dr. Roka Andresa povezova-la Katja Stušek in Sašo Gaš-perin s Turizma in kulture Radovljica.Župan z izjemnimi študenti: Domnom Cvenklom, Tilnom Cvenklom, Lizo Šparovec in Nejo Zupan (manjka Jaka Koselj)

Otroška gledališka skupina Linhartovi čuki, katerih mentorica je letošnja nagrajenka Suzana Adžić

Občinski nagrajenci z županom / Foto: Gorazd Kavčič


Občinske novice

OBČINA RADOVLJICA

OBVESTILO O OBJAVI RAZPISA

Občina Radovljica obvešča, da bo 30. 12. 2019 na spletni stra-ni Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave objavljen

Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radovljica za leto 2020.

Rok za oddajo vlog je ponedeljek, 20. 1. 2020, do 12. ure.

Dodatne informacije: Romana Šlibar Pačnik, tel. št.: 04 537 23 24,

e-naslov: [email protected]

Razpisna dokumentacija bo od 30. 12. 2019 na voljo na splet-ni strani Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave in v glavni pisarni Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica.

Občinska uprava Občine Radovljica

ww

w.r

adov

ljica

.si

Na severu naše mesto zapira-ta dve geološki znamenitosti – Obla gorica in Volčev hrib. Sta ledeniški moreni, ostanka Triglavskega ledenika, izjem-na geološka znamenitost. Pred drugo svetovno vojno so na Obli gorici zgradili bunkerje v okviru Rupnikove linije, po vojni je bila na njej trimska steza. Le nekaj let nazaj je občina počistila podrast, sedaj pa se Obla gorica spet počasi zarašča. Radovljičani se žal premalo zavedamo, da ima-mo v samem mestu zanemar-jen gozd in razgledni hrib, ki ju ne znamo izkoristiti.Volčev hrib. Za ledeniško moreno hrib nenavadne obli-ke. Čeprav je visok le 10 met-rov, nudi obiskovalcu čudovit razgled na Deželo ter Kara-vanke in Julijce, ki jo obkroža-jo. Urejena pešpot, na vrhu klop, plošča s smerokazi gora bi privabila marsikaterega obiskovalca. Marsikateri

Obla gorica in Volčev hrib

turist, pa tudi domačin bi se povzpel, zaradi razgleda ali da bi užival v lepoti poslavlja-jočega večera. Radovljiški turi-zem bi se obogatil za novo turistično znamenitost.Obla gorica. Senčen gozd, ustvarjen za sprehode in poči-tek v vročem poletju, primeren za trimsko stezo, opremljeno s preprostimi napravami za raz-gibanje telesa in trening ravno-težja za mlajše in starejše. Pre-prosta igrala za vrtičkarje in šolarje. Bunkerji zanimivi pri-čevalci naše zgodovine.Za ureditev tega zanimivega in lepega in predvsem za vse Radovljičane koristnega dela našega mesta niso potrebna velika sredstva. Za uresničitev tega projekta je potrebno nekaj zanesenjakov, pomoč občine in krajevne skupnosti. V nekaj letih bi nastal tu lahko čudovit park v ponos in korist vseh meščanov in dodatna turistič-na ponudba v okviru butične-ga turizma, o katerem za zdaj bolj govorimo kot delujemo.

Avgust Mencinger

Prejeli smo

Marjana Ahačič

Pred koncem leta je na delo-vno srečanje na občino župan Ciril Globočnik pova-bil tudi prostovoljne vozni-ke, vključene v projekt Pro-stofer. Srečali so se z name-nom, da pregledajo in oceni-jo opravljeno delo in si obe-nem izmenjajo izkušnje.V okviru projekta, ki se v obči-ni Radovljica izvaja že četrti mesec, je bilo doslej opravlje-nih 68 prevozov. Prostovoljci so starejše, ki nimajo svojega prevoza, najpogosteje peljali k zdravniku v Zdravstveni dom Radovljica, na Bled, v jeseniško bolnišnico, na zdravstvene preglede v Ljub-ljano … Trenutno je v projekt vključenih 16 prostovoljnih voznikov, ki običajno opravijo po en prevoz na dan, včasih pa celo dva ali tri.Prostovoljci so na srečanju izrazili zadovoljstvo s projek-tom in povedali tudi, da ob svojem delu čutijo hvaležnost uporabnikov. Ugotavljajo, da so občani potrebni tovrstne pomoči in da opravljajo kori-stno delo. Izzive in probleme,

s katerimi se pri svojem delu srečujejo, rešujejo sproti v sodelovanju z občinsko upra-

vo in Zavodom Zlata mreža, ki projekt izvaja. Projekt Pro-stofer je namenjen socialno

šibkejšim upokojencem, ki nimajo avta in težko pridejo do avtobusa niti nimajo svoj-cev, ki bi jih lahko kam odpe-ljali. V sklopu projekta lahko pokličejo na brezplačno tele-fonsko številko 080 10 10 in naročijo prevoz, prostovoljni vozniki pa jih bodo brezplač-no odpeljali po opravkih, k zdravniku ... V projektu sode-lujeta zavod Zlata mreža in Občina Radovljica, ki je tudi zagotovila avto, električno vozilo Renault Zoe.Radovljiška občina je bila jeseni druga zgornjegorenj-ska občina, v kateri je zaži-vel projekt Prostofer. Prva je bila kranjskogorska, decem-bra se je projektu priključil Bohinj, naslednje leto naj bi se tudi občini Žirovnica in Bled. Do konca leta naj bi bilo v vsej Sloveniji v projekt vključenih okoli trideset občin. Kot pojasnjujejo na Zavodu Zlata mreža, gre pri projektu za edinstvene pre-voze od vrat do vrat, ki jih opravljajo prostovoljni šoferji. Beseda prostofer je tako skovanka iz besed pro-stovoljec in šofer.

Vozniki ProstoferjaNa povabilo župana so se srečali v prostorih občine, kjer so pregledali opravljeno delo in si izmenjali izkušnje. Trenutno je v projekt vključenih šestnajst prostovoljnih voznikov, ki običajno opravijo po en prevoz na dan.

Prostovoljci na delovnem srečanju na občini

Projekt Prostofer je namenjen socialno šibkejšim upokojencem, ki nimajo avta in težko pridejo do avtobusa niti nimajo svojcev, ki bi jih lahko kam odpeljali. V sklopu projekta lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 10 10 in naročijo prevoz, prostovoljni vozniki pa jih bodo brezplačno odpeljali po opravkih, k zdravniku ...

Simon Šubic

Tacen – Na Policijski akade-miji v Tacnu so ob koncu leta že tradicionalno podelili medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost. Med 39 prejemniki so bili tudi rado-vljiška policista Dejan Šučur in Edis Musić ter občana Anže Bertoncelj in William James Aspinall. Prva dva sta maja oživljala voznika s srč-no kapjo, druga dva pa sta junija iz reke Save rešila ponesrečenko in jo oživljala. Vsem štirim sta generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in minister za notra-nje zadeve Boštjan Poklukar izročila medelje za požrtvo-valnost.Radovljiška policista Dejan Šučur in Edis Musić sta bila za požrtvovalnost nagrajena zaradi dogodka 13. maja letos, ko so ju napotili v krožišče med Bledom in Lescami, kjer naj bi prišlo do prometne nesreče. Na kraju je policist Šučur ugotovil, da voznik ne diha in da potrebuje njuno pomoč. Skupaj z mimoidoči-mi ga je spravil iz vozila in začel temeljne postopke oživ-ljanja. Policist Musić je med-tem pripravil opremo za oživ-ljanje, ki je bila v policijskem

vozilu. Uporabo avtomatske-ga defibrilatorja sta policista kombinirala s predihavanjem moškega z uporabo obrazne maske. Medtem ko sta mu nudila prvo pomoč, se je na kraju ustavila zdravnica, ki je do prihoda reševalcev prevze-la izvajanje masaže srca, poli-cista pa sta nadaljevala predi-havanje do prihoda reševal-cev, ki so moškega odpeljali v ljubljanski klinični center. Tam so se potrdili sumi, da je voznik doživel srčno kap. "Hitra in strokovna pomoč

obeh policistov je bila po podatkih osebja Zdravstvene-ga doma Radovljica ključna, da je moški preživel," so pou-darili na policiji.Prvega junija letos pa je na reki Savi pred naseljem Glo-boko prišlo do nesreče s čol-nom za raftanje. V reko se je prevrnilo deset oseb. Eno ose-bo, indijsko turistko, je pri tem odplavilo po reki. V bliži-ni sta se tedaj nahajala Anže Bertoncelj in William James Aspinall, ki sta opazila, da je ponesrečenko neodzivno in

brez kontrole tok Save nesel v smeri proti mostu pri Globo-kem. Takoj sta stekla do mos-tu, a tam ugotovila, da je žen-sko že odplavilo naprej v sme-ri Podnarta. Od znanca, ki je takrat opravljal prevoz raftar-jev s kombijem in jih je čakal pri mostu, sta vzela reševalno vrv in se z vozilom odpeljala vse do kraja Voke v neposre-dni bližini železniškega mos-tu čez reko Savo, kjer je bil tudi edini možni dostop do reke. Tam sta v reki ponovno opazila plavajočo ponesrečen-ko. Aspinall je vzel konec reševalne vrvi, zabredel v brzice reke Save in ujel pone-srečenko, Bertoncelj pa je nato oba s skrajnimi močmi povlekel iz vode. Ker ženska ni kazala znakov življenja, sta takoj začela izvajati oživljanje. To sta počela do prihoda poli-cistov in gasilcev, ki so nato nadaljevali temeljne postopke oživljanja z uporabo defibra-torja. "Ker sta se s svojim nesebičnim in pogumnim ravnanjem ter odločenostjo pomagati tudi sama izposta-vila nevarnosti, prejmeta medalji policije za požrtvoval-nost," so razložili na policiji. Kot je znano, je ponesrečenka kasneje umrla v ljubljanskem kliničnem centru.

V nesreči niso oklevaliPolicista Dejan Šučur in Edis Musić ter občana Anže Bertoncelj in William James Aspinall so prejeli medalje policije za požrtvovalnost.

Prejeli so medalje za požrtvovalnost (z leve): Anže Bertoncelj, William James Aspinall, Dejan Šučur in Edis Musić. / Foto: Gorazd Kavčič

30EUR

Mehka vezava, 526 strani

+ poštnina

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1, Kranj, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

NOVOST


Občinske novice

5

Marjana Ahačič

Vrečke iz blaga za vse občaneSvetnica Mateja Potočnik je na župana in občinsko upra-vo naslovila pobudo, naj občina za vsako gospodinj-stvo financira bombažno potiskano vrečo z zgibanko za ozaveščanje o ohranjanju okolja. Potočnikova je prep-ričana, da lahko bolj ozaveš-čeni posamezniki prispeva-jo svoj delež k bolj ekološko usmerjeni družbi. Kot so na občinski upravi zapisali v odgovoru svetnici, je občina z namenom dose-ganja še višjih standardov na področju ravnanja z odpadki s Komunalo Radovljica in združenjem Ekologi brez meja pristopila k mednarod-ni zavezi Zero Waste. Odbor za spremljanje aktivnosti zaveze je na zadnjem sestan-ku med drugim razpravljal tudi o uporabi bombažnih nakupovalnih vrečk. "Bom-bažne vrečke se pojavljajo na trgu v različnih oblikah in akcijah. Večina gospodinj-stev tako s takšnimi vrečka-mi že razpolaga. Občina kot promocijsko darilo uporablja tudi vrečke iz blaga s potis-kom Vurnikovih vzorcev. V naši občini je vzklila tudi zanimiva pobuda, to je izde-lava vrečk za nakup sadja in zelenjave iz rabljenih zaves. Vrečke so lično oblikovane in opremljene z okoljskim spo-

ročilom. Občina in Komuna-la trenutno te vrečke uporab-ljata kot promocijsko darilo, ki je bilo dobro sprejeto. Če nam bo uspelo zagotoviti izdelavo ustreznega števila teh vrečk, jih bomo ponudili tudi ostalim možnim upora-bnikom z ustrezno zgibanko s pojasnili o načinu izdelave in možnih namenih uporabe vrečk," so pojasnili na občin-ski upravi.

Nestrokovno obrezana drevesaŽupan in direktorica občin-ske uprave sta na 8. seji pre-jela vprašanje svetnika Simo-na Resmana, kdo je nestro-kovno obrezal lipe pred pokopališčem v Begunjah.

Krošnje so, namesto da bi bile razredčene, praktično odžagane, z betoniranjem debla pa se njegovo trohne-nje le še pospeši, je opozoril svetnik Simon Resman. Občinska uprava, ki jo je za pripravo odgovora pooblastil župan, je na podlagi prejete-ga vprašanja izvedela, da je naročilo in izbor izvajalca za obrez lip pred pokopališčem v Begunjah izvedla Krajevna skupnost Begunje. "Obrez lip je izvedla samostojno, na pobudo občanov. Občina za omenjen obrez lip ni izdala soglasja. KS Begunje smo opozorili, da naj pri posegih v hortikulturne ureditve in zelene nasade upošteva pred-pisan postopek in strokovne

smernice," so zapisali v odgovoru.

Začasna parkiriščaSvetnik Aljoša Škufca je na župana in občinsko upravo naslovil vprašanje glede gra-dbenega projekta na zemlji-šču nekdanje trgovine na Gradnikovi cesti v Radovljici s pobudo, da občina lastnika parcele pozove k primerni sanaciji rušenja, ki kazi oko-lico in na račun česar bi lah-ko začasno pridobili 15 par-kirišč. Kot so v odgovoru zapisali na referatu za okolje in prostor, zemljišče, na katero se navezuje vprašanje svetnika Škufce, ni v lasti Občine Radovljica, zato občina ne more vplivati na

dejavnost v novem objektu, ki pa vsekakor mora biti v skladu z dejavnostmi, pred-videnimi v prostorskem redu občine za to območje. Izdaja gradbenega dovoljen-ja je v pristojnosti Upravne enote Radovljica. "Seznanje-ni smo, da je bila na Uprav-ni enoti izvedena javna obravnava. Pričakuje se, da bo gradbeno dovoljenje izdano predvidoma januarja naslednje leto. Župan je investitorja pozval, da po možnosti začasno proste površine uredi za parkiran-je. Če se bo postopek za pri-dobitev gradbenega dovolje-nja zavlekel, bo investitor razmislil o začasni ureditvi parkirišča. Investitorjev namen je čim prej pridobiti gradbeno dovoljenje in gra-diti navedeni večstanovanj-ski objekt ter urediti celotno obravnavano območje," so v pojasnilu svetniku zapisali v referatu.

Okvare javne razsvetljaveSvetnik Gorazd Fajfar je na župana in občinsko upravo naslovil pobudo, naj se odpravijo okvare javne raz-svetljave, kjer je to potrebno, saj ponekod svetilke ne sveti-jo že pol leta, tudi ob varnih šolskih poteh ter ob pločni-kih. V odgovoru, za katerega je župan pooblastil občinsko upravo, je zapisano, da ima Občina Radovljica na svoji spletni strani vzpostavljen sistem za obveščanje o okva-

rah na cestni razsvetljavi, ki sodi v pristojnost občine. "Občani to aplikacijo radi uporabljajo in je dobro spre-jeta. Napake o nedelovanju svetlobnih teles pa je moč prijaviti tudi na spletni strani vzdrževalca cestne razsvetlja-ve podjetja Elektrogradnje Štefelin, d. o. o., na www.ste-felin.si, kjer je obrazec, kamor se vpiše lokacija nede-lujoče svetilke. Podjetje spre-jema tudi telefonske klice in sporočila na telefonsko števil-ko 041 356 060, ki je aktivna 24 ur na dan. Javljene napake vzdrževalec cestne razsvetlja-ve odpravlja vsakodnevno, po navadi še isti dan, ko je spo-ročilo prejeto. Če je napaka večja, to odpravi v najkrajšem možnem času," so pojasnili v odgovoru. "V primeru, ko občani javljajo napake na sve-tilkah, ki niso v upravljanju občine, temveč so v upravlja-nju Direkcije RS za infras-trukturo (DRSI), občinska uprava in vzdrževalec cestne razsvetljave javljeno napako posredujeta v obravnavo DRSI."

Participativni proračunObčinska uprava je odgovorila tudi na vprašanje svetnika Maksimiljana Kalana, ki ga je zanimalo, ali je elaborat parti-cipativnega proračuna že v pri-pravi. Pojasnili so, da bo parti-cipativni proračun uveden v proračunskem letu 2021, pot-rebni postopki za uvedbo pa bodo izpeljani v letu 2020.

Pobude občinskih svetnikov

Nestrokovno obrezana drevesa v Begunjah / Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Občinski svetniki so prejš-njo sredo vendarle potrdili nove cene programov vrtca, veljati bodo začele s prvim januarjem prihodnje leto. Predlagano povišanje so sicer na prejšnji seji zavrni-li, saj se niso strinjali s pred-stavljenimi argumenti za povišanje cen. Vrtec je tako pripravil nov izračun stroškov in predla-gal nekoliko nižje, v povpre-čju 3,6-odstotno zvišane cene. Zvišanju botruje pred-vsem sprejeto povišanje plač in stroški živil. Od 1. januarja bo tako cena programa vrtca za prvo sta-rostno obdobje 526,58 evra, za drugo starostno obdobje 410,98 evra, za kombinira-ne oddelke in oddelke za otroke od treh do štirih let starosti pa 433,87 evra.

Povprečno plačilo staršev znaša 35 odstotkov cene pro-grama, kar pomeni, da bodo za prvega otroka v vrtcu plače-vali od 4,91 do 7,41 evra več, odvisno od starostne skupine.V Radovljici so sicer cene programov letos spomladi že zvišali, a kot pojasnjujejo v Vrtcu Radovljica, kljub temu ne morejo pokriti vseh načr-tovanih stroškov. »Trenutna cena programov ne omogoča pokritja stroškov dela, mate-

riala in storitev ter stroškov živil, zajetih v ceni progra-ma,« pojasnjujejo. Opozorili so, da brez povišanja cen ne bi mogli uresničiti načrtova-nih nadstandardnih dejavno-sti, strokovnega izobraževa-nja zaposlenih, nekaterih vzdrževalnih del ter nakupa didaktičnega materiala in igrač, zagotovili pa so, da so skupne stroške blaga in sto-ritev racionalizirali v najviš-jem možnem obsegu.

V tem šolskem letu v okviru Vrtca Radovljica v osmih enotah deluje 44 oddelkov, v katere je lahko vključenih največ 766 otrok.Radovljiški občinski svet je na seji sprejel dva odloka. Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za novo pokopališče v Begunjah ohranja osnovno arhitekturno in urbanistič-no rešitev, z dodanimi tole-rancami pa bo omogočena prilagoditev arhitekturne in krajinske zasnove pokopali-šča, ki je predvideno sever-no od kompleksa graščine ob cesti v Krpin. Prav tako bo projektiranje moč prila-goditi aktualnim tehnološ-kim in organizacijskim pot-rebam pri organizaciji in izvedbi pokopališča. Vklju-čena je tudi razširitev kori-dorja za cesto v Krpin in

omogočena izvedba investi-cije v več fazah.Odlok o sofinanciranju letne-ga programa športa v občini Radovljica nadomešča dose-danji pravilnik. Usklajen je z zakonom o športu in podrob-neje določa izvajalce posame-znih programov in področij letnega programa športa, pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja let-nega programa športa na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, posto-pek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vse-bino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanci-ranju. Zaradi uskladitve z zakonodajo se v večji meri spreminjajo predvsem pogoji in merila za vrednotenje športnih programov in podro-čij, ki so priloga odloka.

Svetniki so potrdili višje cene vrtcaCene programov vrtca bodo z novim letom v povprečju višje za 3,6 odstotka, je na nedavni seji pred novim letom vendarle potrdil radovljiški občinski svet.

BSC, Poslovno podporni center, je v okviru projekta Peace Aalps pripravil Trajno-stni energetsko podnebni načrt (TEPN) Gorenjske, je svetnike na zadnji seji obve-stil župan Ciril Globočnik. Priprava dokumenta in spre-mljanje izvajanja akcijskega načrta sta bila izvedena na podlagi metodologije v okvi-ru Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, saj je osnovni cilj dokumenta in njegovega izvajanja prispevati k izbolj-šanju življenjskega okolja vseh prebivalcev Gorenjske ter v doseganju energetskih in podnebnih ciljev Evropske unije. Po sprejetju predloga za izdelavo TEPN Gorenjske na Svetu gorenjske regije januarja 2016 je dokument izdelala Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj. Dokončno je bil potr-jen na seji Sveta gorenjske regije v začetku novembra lani. Načrt je objavljen na spletnih straneh Občine Radovljica.

Podnebni načrt

Od 1. januarja bo cena programa vrtca za prvo starostno obdobje 527 evrov, za drugo starostno obdobje 411 evrov, za kombinirane oddelke in oddelke za otroke od treh do štirih let starosti pa 434 evrov. Povprečno plačilo staršev znaša 35 odstotkov cene programa, kar pomeni, da bodo za prvega otroka v vrtcu plačevali od 5 do 7,5 evra več, odvisno od starostne skupine.


Mladi

226 strani, 212 x 267 mm, trda vezava

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1, Kranj, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.siMatthias F. Mangold, svobodni no-

vinar, ki piše o prehrani, in član Food

Editors Club, že nekaj let vodi svojo

uspešno kuharsko šolo genusstur. Na

tečajih skuša udeležence popeljati na

njihovo lastno pot v kuhanje. V tej

knjigi je odprl svojo bogato zakladnico

nasvetov, zvijač, zamisli in receptov –

za začetnike in naprednejše kuharje.

Prevedla Petra Piber

Trda vezavaFormat 212 x 267 mm 226 straniISBN 978-961-6893-96-1

Cena: 24,99 EUR

Matthias F. Mangold

PRINCIPI KUHANJA

NI VESELJA DO KUHANJA?

Morda ta hip res še ne – vendar ti ta knjiga lahko

spremeni življenje! Kako gratinirati krompir, kako

spražiti cesarski praženec, skuhati zelenjavni kari …

prebereš in začneš – in končno kuhaš samostojno!

Izhodišče pa so NAJPOMEMBNEJŠI OSNOVNI

RECEPTI – ki so opisani tako preprosto, da se ne

more nič zalomiti. In ko enkrat obvladaš osnovo, lahko

začneš preizkušati in spreminjati. Kajti iz gratiniranega

krompirja, cesarskega praženca in zelenjavnega karija

lahko nastane veliko več … drzni si!

MATTHIAS F. MANGOLD

PRINCIPIKUHANJA

/// NI VESELJA DO KUHANJA? Morda ta hip res še ne –

vendar ti ta knjiga lahko spremeni življenje!

Kako gratinirati krompir, kako spražiti cesarski praženec,

skuhati zelenjavni kari … prebereš in začneš – in končno

kuhaš samostojno!

Izhodišče pa so NAJPOMEMBNEJŠI OSNOVNI RECEPTI –

ki so opisani tako preprosto, da se ne more nič zalomiti.

In ko enkrat obvladaš osnovo, lahko začneš preizkušati

in spreminjati. Kajti iz gratiniranega krompirja, cesarskega

praženca in zelenjavnega karija lahko nastane veliko več …

drzni si!

PRIN

CIP

I KU

HA

NJA

PRINCIPIPREPROSTO

www.narava.si

ISBN 978-961-6893-96-1

24,99 €

KAKO SE NAUČIŠ KUHATI?V PRINCIPU – KOT ZA ŠALO!

9 789616 893961

NOVO iz založbe Narava

Založba Narava d.o.o., Britof 96a, 4000 Kranj • Naročila: tel.: 04-280-2000, [email protected], www.narava.si

V GLAVNI VLOGI: Vsak, ki se pogumno postavi

za štedilnik. Torej tudi ti – sploh če je to prvič in se

ti zdi, da ti ne bo uspela niti najpreprostejša jed.

Dobra novica zate: Ja, zmoreš! Pokazali ti bomo, kako.

Izpustili smo vse odvečno besedičenje in se osredotočili

na bistvo. Samo ne obremenjuj se preveč, pa ti

bo kmalu jasno, da kuhanje samo po sebi ni nič

posebnega. Umetnost se začne šele, ko dobiš nekaj

samozavesti. In ravno to bi ti radi vlili.

6 77

Poglej me

KRATKI KUHARSKI POSNETKI 10 ZVIJAČ SAMO ZATE+

www.zalozbanarava.si/video

POIZKUSITE!GENOVSKI PESTO

O avtorju

9 90EUR

Ni veselja do kuhanja? Morda ta hip res še ne – vendar ti ta knjiga lahko spremeni življenje! Kako gratinirati krompir, kako spražiti cesarski praženec, skuhati zelenjavni kari... prebereš in začneš – in končno kuhaš samostojno!

Maša Likosar

Glavni namen prireditve je bilo zbiranje donatorskih in sponzorskih sredstev za izgradnjo dvigala v šoli za gibalno ovirane osebe s cil-jem omogočiti boljše pogoje za delo in dostop do izobra-ževalnih storitev. "V teh dneh zaključujemo gradbe-na dela v mansardi, kjer bomo pridobili nove prostore za boljšo izvedbo pouka. Tam že imamo knjižnico in dve specializirani učilnici. Naši trije dijaki žal ne more-jo sami dostopati do teh pro-storov in so odvisni od pomoči drugih. Za premago-vanje ovir potrebujejo dviga-lo, žal pa to vodi samo do drugega nadstropja. Zadali smo si načrt, da podaljšamo obstoječe dvigalo do mansar-de in s posodobitvijo bomo dosegli, da bodo vsi prostori enako dostopni za vse naše dijake," je povedala ravnatel-jica Ksenija Lipovšček in še zaupala, da je Občina Radov-ljica za izgradnjo dvigala donirala dva tisoč evrov. Prireditev, ki so jo organizira-li preko izziva Bodi dober – bodi kul!, s podporo predsed-nika Republike Slovenije Boruta Pahorja in evropskega projekta Popestrimo šolo, je

potekala v prepletanju gledali-ške predstave petnajstčlanske dijaške gledališke skupine EGSŠ pod mentorstvom reži-serke Nike Brgant in šova talentov, iskrivih nastopov tri-najstih dijakov EGSŠ, nadar-jenih na mnogih področjih. Življenjsko zgodbo je z obis-kovalci v pogovoru z njiho-vim dijakom invalidom Patri-kom delil poseben gost, nji-hov nekdanji dijak, svetovni prvak v paraplavanju Darko Đurić. "Sam na tej šoli nisem imel problemov, ker so me res lepo sprejeli in nudili vse, kar so mi lahko," je povedal

Đurić in nadaljeval: "Ko sem začel s plavanjem, bilo je leta 2007, je bila moja vzornica Sara Isaković. Ko je leta 2008 na olimpijskih igrah v Pekin-gu osvojila medaljo, sem si rekel, da bom tudi sam neke-ga dne osvojil medaljo na paraolimpijskih igrah. Srečo imam, da tekmujem v isti disciplini kot Sara, in sedaj delam na tem, da to željo ure-sničim."V pripravi in izvedbi priredit-ve je sodelovalo še sedem dijakov in pet mentorjev, ki so pripravili tiskovine, anima-cijo, prireditev fotografirali,

snemali in predvajali v živo preko kanala Youtube. "Prav ustvarjalno sodelovanje med dijaki in učitelji je na šoli že tradicionalno," je dejala Irena Papac, koordinatorka priredi-tve in dodala: "Z dobrodelno prireditvijo smo želeli prispe-vati tudi k spoznavnemu, moralnemu in čustveno-soci-alnemu razvoju mladostni-kov na šoli in v lokalnem oko-lju." Med navdušenimi gosti so bili tudi župan Občine Radovljica Ciril Globočnik, župan Občine Bled Janez Faj-far in župan Občine Šenčur Ciril Kozjek.

Navdušujejo za dobra dela Ekonomska gimnazija in srednja šola (EGSŠ) Radovljica je v Linhartovi dvorani v Radovljici pripravila dobrodelno prireditev Bodi dober – bodi kul!, s katero so želeli na inovativen način, s podporo lokalnega okolja, z vzorniki in z zgledi navdušiti mlade za dobra dela.

Nekdanji dijak EGSŠ Radovljica Darko Đurić je zaupal svojo zgodbo. / Foto: Tina Dokl

Maša Likosar

Organizatorji so bili mladi filmarji, ki so svoje talente in zanimanja združili v produk-cijo SOOS ter se že dobra tri leta ukvarjajo s filmsko ume-tnostjo. V tem času so posne-li kar nekaj kratkih igranih filmov, reklam, videospotov, pohvalijo pa se lahko tudi z dokumentarnim filmom o radovljiški Knjižnici A. T. Linharta. Večinoma so ustvarjali za natečaje, na katerih so bili tudi uspešni. Po mnenju strokovne žirije za kratki film Vidim na tek-movanju Književnosti na fil-mu 2017 so zasedli prvo mesto, za film Ita (B)Rina na tekmovanju MUVIT/6×60 2018 drugo mesto po mnen-ju strokovne žirije in prvo mesto po izboru občinstva. Produkcija SOOS, ki sta jo ustanovila Jure Sovinc in Oskar Šubic, deluje pod okri-ljem Zavoda Sofium za film in druge umetnosti, trenut-no pa šteje devet članov. Z dogodkom Doživi več kot film so želeli publiki približati

ustvarjanje mladih sloven-skih filmarjev – za zdaj mor-da še neznanih obrazov, ki bodo morda nekoč pisali zgo-dovino slovenskega filma. Obenem je bil namen dogod-ka tudi povezati mlade gorenjske ustvarjalce, da si ti med seboj izmenjajo izkuš-nje in znanja, morda skujejo nova sodelovanja, čemur je bila namenjena okrogla miza po predvajanju filmov. Tokrat so jih predstavili režiserji in obenem tudi scenaristi Maj Rebolj, Oskar Šubic, Žiga Stupica, Jure Kovač. Pri samem nastajanju filmov pa je vse skupaj sodelovalo okoli trideset gorenjskih ustvarjal-cev, od igralcev, režiserjev, montažerjev in drugih. Film Pozabla si Jureta Kovača govori o Lari, ki si izbere živ-ljenjsko pot, na katero so jo usmerili starši. Sprašuje se, ali je bila to res prava odloči-tev. Film je bil posnet v okviru tekmovanja MUVIT, ki je pri ustvarjanju podal tri usmerit-ve. Tekmovalci so morali vključiti pojem ambicija, svinčnik in stavek "sem že

mislil, da sem pozabil, potem sem se pa spomnil". V okviru omenjenega tekmovanja je nastal tudi film Potni stroški Žige Stupica. Ta govori o tak-sistu, ki si želi postati igralec in v igri vlog s strankami ude-janja svojo ambicijo. Maj Rebolj je ustvaril filma Ne vem, ali naj pomagam temu fantu iz zemlje. Vsebina opi-suje vsakdan mladega dekle-ta, ki je prekinjen, ko se spo-takne ob čudno roko, ki gleda iz zemlje. Film je bil letos predvajan na Festivalu krat-kega filma Ljubljana. Vsebina filma Prevozi Oskarja Šubica pa pravi, da prevozi mladim omogočajo cenejše potovanje in jim nudijo edinstveno pri-ložnost za spoznavanje novih ljudi. Film je bil prijavljen na več festivalov.Predvajali so tudi svoj prvi skupni film z naslovom Obljuba, nastal pa je pod režisersko taktirko Oskarja Šubica. "Film je naš prvi večji skupni projekt. Na sne-manju je sodelovalo 85 stati-stov in je bil velik organiza-cijski zalogaj. Pri snemanju

tega filma smo se veliko naučili, predvsem to, kako pravilno zastaviti organiza-cijo samega snemanja, vzbudil je tudi zavedanje, kako težko je predvideti, kaj

vse gre lahko narobe, in kako se soočiti s časovno sti-sko," je pojasnil Oskar Šubic in še dodal: "Film je umest-nost, ki združuje najrazlič-nejše tipe ljudi, od umetni-

kov do tehnikov. Na koncu se delo vsakega posamezni-ka poveže v en izdelek, v eno celoto, ki pripoveduje zgod-bo. In to je pri filmu tisto najbolj fascinantno."

Film je umetnost, ki združuje ljudiFilmska produkcija SOOS je v sodelovanju s Knjižnico A. T. Linharta Radovljica že drugo leto pripravila tematski večer Doživi več kot film, z namenom, da se mladi filmski ustvarjalci in njihovi projekti predstavijo širši javnosti.

Maj Rebolj, Jure Kovač, Ciril Zupan (montažer, ki je v imenu Žige Stupica predstavil njegov film Potni stroški) in Oskar Šubic / Foto: Tina Dokl

Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa

Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: [email protected]

ww

w.g

oren

jski

glas

.si


Občinske novice

7

Marjana Ahačič

A ker je v skladu z veljavnim prostorskim redom Občine Radovljica na območju dopustna le obnova gradu ter gradnja podzem nih garaž, umeščanje novih objektov pa ne, je lastnik oziroma investitor pripravil predlog sprememb, ki bi mu omogočale izvedbo te ambiciozne investicije.Kot je v torek zbranim na javnem posvetu na Občini Radovljica pojasnil Saša Remec, želi slovenska pod-ružnica podjetja Elements Capital Partners opuščeni kompleks gradu prenoviti. Obstoječe poslopje namera-vajo preurediti v butični hotel z od desetimi do pet-najstimi sobami, v sklopu posestva pa zgraditi tudi dodatne objekte. Na jugoza-hodni strani območja bi tako uredili še od šestdeset do sedemdeset turističnih apartmajev ter podzemne parkirne garaže s prostori za spremljevalne programe, kot je na primer manjši vel-nes, v okviru katerega je predviden tudi zimski vrt z zunanjim bazenom, in ser-visne prostore.Kot so prepričani investitor-ji, so prav trenutno določena

izhodišča za urejanje obmo-čja ter posledično manjša dopustna kapaciteta območ-ja eden izmed glavnih razlo-gov, da se v obstoječih obje-ktih na lokaciji doslej ni raz-

vila in obdržala nobena dejavnost. Remec je ob tem poudaril, da gre za zdaj zgolj za prve idejne projekte, ki jih bodo še prilagajali, vse predvidene posege v sklopu ureditve posestva pa imajo namen izvajati v sodelovan-ju s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine, je še zagotovil.

Na predstavitvi prisotni pre-bivalci Mošenj so sicer poz-dravili načrtovano obnovo propadajočega gradiča, a obenem poudarili, da dodat-nih sedemdeset apartmajev

pomeni tudi od dvesto do tristo ljudi, ki bodo lahko obremenjujoče vplivali na tako majhno in občutljivo lokalno skupnost, kot je vas Mošnje.Direktorica radovljiškega zavoda za turizem Nataša Mikelj pa je opozorila, da se načrtovani projekt ne sklada z usmeritvijo radovljiškega turizma v smeri butičnega, zelenega in trajnostnega. »V destinaciji se nam v zadnjih letih povečuje število sobo-dajalcev, imamo majhne družinske hotele, zaradi česar lahko razvijamo turi-zem, kakršnega želimo. Nočemo množičnega turiz-ma, želimo razvijati turi-zem, ki bo tu deloval še čez deset, dvajset ali petdeset let. Zato seveda zelo podpi-ramo obnovo gradu Podvin na način, da dobimo novo butično nastanitev. Apar-tmajskega naselja pa v desti-

naciji Radovljica ne potrebu-jemo.«Remcu se sedemdeset apar-tmajev po drugi strani ne zdi veliko, prav tako zagotav-lja, da jih ne bi prodajali ali oddajali za tako imenovane vikend kapacitete, temveč načrtujejo, da bi delovali kot zunanje enote osrednjega hotela. Je pa omenil ekono-mijo investicije, ki pogojuje določeno kritično maso lju-di, ki je potrebna, da se ta upraviči. Grajsko poslopje je namreč tako uničeno, da bodo za njegovo obnovo po sodobnih standardih potre-bna zelo velika vlaganja, je povedal. Tudi zato so se odkupa kompleksa lotili s tako imenovanimi odložni-mi pogoji, kar pomeni, da nakupa, če za svoj projekt ne bodo mogli pridobiti ustreznega gradbenega dovoljenja, ne bodo dokonč-no izpeljali.

Novi lastnik načrtuje obnovo in gradnjoSlovenska podružnica podjetja Elements Capital Partners je od dosedanjega lastnika Zavarovalnice Triglav kupila posestvo Podvin, kjer želijo propadajoči dvorec spremeniti v butični hotel, zraven pa zgraditi še sedemdeset apartmajskih enot.

Propadajoči dvorec bi radi spremenili v butični hotel, zraven pa na posestvu zgradili še okoli sedemdeset apartmajskih enot. / Foto: Tina Dokl

Srečno 2020!

Spoštovane in spoštovani,

naj novo leto zadrži vse lepo in odvrže težo starega.Naj vas napolni z upanjem in radostjo.

Želimo vam mirne praznikein srečno novo leto 2020.

LIS

TA M

ARJA

NA

ŠAR

CA

, BIS

TRIŠ

KA

CE

STA

10

A, K

AMN

IK

Na gradu Podvin je bil avgusta 1990 spisan osnutek slovenske ustave. Pripravila ga je skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Slovenska ustava je bila nato sprejeta 23. decembra 1991, ta dan pa zdaj obeležujemo kot dan ustavnosti.

Sredi decembra smo se poslovili od Janka Rozmana, Žvabovega Jankota, kot smo ga poznali njegovi sokra-jani.Z Jankom sem se prvič srečala davnega leta 1956 v času naše mladosti, ko smo z zanosom prepevali: Lepo je v naši domovini biti mlad.Okrog sebe je zbral nas, mlade, in nas nagovoril, da bi igrali v igri, katere režije se je lotil. Naslov: Srečni dne-vi. Poleg režije je manjšo vlogo v igri odigral tudi sam.Po tej uprizoritvi so sledile še nektatere, kar je razvidno iz kronike DPD Svoboda Tomaž Godec. Skrbno vode-na kronika ponudi tudi fotografije Mešanega pevskega zbora Bohinj, kjer med pevci najdemo tudi njega.Vzporedno z delom v ljubiteljski kulturi je več kot 30 let prizadevno delal na športnem področju, tako v Nogo-metnem klubu Bohinj, zlasti pa v bohinjski smučariji, kjer je bil skoraj nepogrešljiv. Arhiv Smučarskega kluba Bohinj med drugim hrani podatke, da je bil že od leta 1966, ko je bil ustanovljen Organizacijski komite za mednarodna smučarska tekmovanja v Bohinju, Janko eden od njegovih najbolj aktivnih sodelavcev. Bil je tudi odličen napovedovalec, ki je s svojim dobrim poznavanjem tekmovalcev in prijetnim glasom sezna-njal gledalce o poteku tekmovanja, doseženih časih in rezultatih – in to v času, ko še ni bilo nobenih informa-cijskih pripomočkov. Med vojno je bil leta 1943 v domači vasi sektretar SKOJ-a. Bil je priča streljanju devetih talcev, pripeljanih iz begunj-skih zaporov. V januarju je odšel v partizane; v eni od številnih akcij je bil v Zasipu ranjen. Kot delegat bohinj-skih skojevcev je bil na konferenci v Cerknem, kamor so se prebili preko Jelovice in škofjeloških hribov.Zaradi mladosti je bil po koncu vojne demobiliziran, kasneje pa poklican na služenje vojaškega roka. Končal je šolo za rezervne oficirje in po nekaj letih pridobil čin kapetana prvega razreda.Služboval je kot predstojnik upravnega organa za narodno obrambo, sprva v Bohinju in zatem vrsto let v takratni občini Radovljica, kjer je bil tudi član izvršne-ga sveta, odgovoren za narodno obrambo in civilno zaščito. Sledilo je službovanje na pokrajinskem odboru za Gorenjsko, kjer je opravljal dolžnosti sekretarja vse do upokojitve.Takoj po nastanku organizacij ZZB NOB se je vključil in postal njihov član. Najprej v Bohinju, po preselitvi v Radovljico pa v Linhartovem mestu. V letu 2001 je pre-vzel funkcijo predsednika krajevnega odbora ZZV za vrednote NOB Radovljica, ki jo je opravljal dva man-data. V tem obdobju ga je skupščina združenja izvolila v svoj izvršilni odbor. Imenovan je bil tudi kot delegat združenja za člana pokrajinskega odbora ZB za Gorenjsko.Janko je bil tudi prejemnik kar nekaj odlikovanj: dobil je orden dela s srebrnim vencem, prejel medaljo zaslug za narod, odlikovan je bil z veliko plaketo Skupščine občine Radovljica ter prejel priznaja ZRVS, OF, za varnost, delo v športu, gasilstvu ...Hvala ti, Janko, za vse tvoje veliko in široko delo, ki ni šlo v pozabo.

Stanka Zupanv imenu borčevskih organizacij Radovljice in Bleda

ter v imenu ljubiteljev športa in kulture

V spomin

Janko Rozman1949–2019


Kultura

42 EUR

+ poštninaŠt. strani: 558, 160 x 240 mm,

trda vezava

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1,

v Kranju, jo naročite na telefonski številki 04/201 42 41 ali na

[email protected]. Če jo naročite po pošti, se poštnina

zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

Ernest Petrič: Spomini in spoznanja

Profesor dr. Ernest Petrič velja za enega najvplivnejših in

najuglednejših intelektualcev, ki holistično združuje vloge

mednarodnega pravnika, profesorja, pisca, diplomata,

politika in ustavnega sodnika, predvsem pa mu kot

pokončnemu in izjemno delavnemu človeku nikdar ni

vseeno, kaj se dogaja s preprostimi ljudmi, domovino,

človeštvom in celotnim planetom.


Matjaž Klemenc

Po tradiciji si lahko ljubitelji fotografij decembra in janu-arja v galeriji Pasaža v Radov ljiški graščini ogledajo društveni razstavi, na kate-rih se predstavljajo člani in članice Fotografskega druš-tva Radovljica. Letošnja tema je bila prosta, na natečaju pa je sodelovalo 14 avtorjev fotografij v barvni in črno-be-li tehniki. Žiriranje je opravil priznani fotograf Janez Kra-mar, MF FZS, EFIAP, PPSA, iz Fotografskega kluba Jese-nice. Za barvne fotografije, razsta-va je na ogled do konca decembra, so nagrade prejeli: 1. nagrada: Žarko Petrovič,

Labodov vzlet, 2. nagrada: Drago Vogrinec, Zamah, 3. nagrada: Tomaž Sedej, Feb-ruar; diplome so prejeli: Ani-ca Šolar, Vagabund, Janez Resman, Sava, in Dušan Barič, Preluknjana gora na 2600 n/m. Med 65 prispeli-mi deli jih je bilo izbranih 29. Nagrade za črno-bele fotogra-fije, razstava bo na ogled janu-arja, pa so dobili: 1. nagrada; Jasim Suljanović, Družina, 2. nagrada: Tomaž Sedej, Krono-meter, 3. nagrada: Jakob Gnil-šak, Morska krajina. Diplome so prejeli: Benjamin Vrankar, Lisbona 6, Janez Resman, Me matrajo!, Žarko Petrovič, Zapostavljena. Med 66 pris-pelimi fotografijami jih je žirant izbral 29.

Društvena razstavaV galeriji Pasaža v Radovljiški graščini je na ogled razstava fotografij članov Fotografskega društva Radovljica.

Labodov vzlet /Foto: Žarko Petrovič

Kronometer /Foto: Tomaž Sedej

Marjana Ahačič

V Turističnem društvu Begunje so se v teh dneh ozrli na delo, ki so ga opravi-li v iztekajočem se letu. "Vse leto smo se trudili na različ-nih področjih in na ta način s prostovoljnim delom naših članov uresničevali poslans-tvo društva. Pripravili smo kar nekaj tradicionalnih pri-reditev – O kresi se dan obe-si na gradu Kamen, Begunj-ska avantura, Sprevod novembrskih kresničk, Pri-žig lučk, Praznični koncert Koledve – ali bili soorgani-zatorji – Urhov semenj … Denarno smo podprli tudi ostale prireditve in dogodke v kraju," je povedal predse-dnik društva Peter Kolman. "Preko celega leta smo skr-beli za urejenost centra Begunj z zasaditvijo okras-nega cvetja ter urejanjem okolice TIC-a. Nadaljevali smo dobro sodelovanje z javnim zavodom Turizem in kultura Radovljica. V polet-nih mesecih je bila tako

pisarna TIC-a v Begunjah dnevno odprta, obiskoval-cem pa na voljo informacije, vodenje po kraju in podpora domačim turističnim delav-cem." Kar nekaj je bilo vlaganj v objekte, ki so v lasti društva. Pred začetkom poletne sezo-ne so tako prenovili sobe v gostišču Draga, ki s svojo gostinsko ponudbo privablja vedno več gostov. V bifeju

Krpin so popolnoma preno-vili dotrajane sanitarije, Sankaška koča pa čaka, da se namestijo novi balkoni. "Ponosni smo tudi na orga-nizacijo 49. Srečanja gorenj-skih turistih delavcev, ki smo ga gostili v Avsenikovi dvorani. Več kot 180 udele-žencem in turističnim dela-vcem smo predstavili naš kraj in naše delo. V kultur-nem programu so nastopili

predvsem domači nastopa-joči. Dve priznanji sta ostali tudi v našem kraju. Za dol-goletno delo v turističnem društvu je priznanje Gorenj-ske turistične zveze prejela Hermina Justin, za nadalje-vanje tradicije gostilne in sob za goste ter organizacijo dogodkov, kot je Festival Avsenik, ki privabijo stotine turistov v Begunje, pa druži-na Avsenik." Pred prazniki so s praznič-nimi lučkami ter postavitvi-jo smreke okrasili center Begunj in tako dopolnili okrasitev krajevne skupnos-ti ter krajank in krajanov, ki so spletli več kot sto metrov smrekovega okrasja, ki krasi portale in okna v kraju. Letos je smreko podaril Franci Janc. "Letošnja novost, ki smo jo uresničili v turističnem društvu, pa so violinski klju-či, ki so zažareli na stebrih javne razsvetljave v centru Begunj. Za priklop je poskr-bela občina, ostalo pa je naš strošek," je povedal Kolman.

Zadovoljni z opravljenim delom

Praznično vzdušje v Begunjah pričarajo tudi jaslice na prostem.

Marjana Ahačič

Kropa slovi po izjemnih pev-cih in bogati glasbeni dediš-čini. Enkrat letno se zbori predstavijo na slavnostnem koledniškem koncertu, na katerem predstavijo za kraj značilne koledniške pesmi. Za Kropo je bilo v preteklo-sti namreč značilno koledo-vanje v času med božičem in novim letom, prav po zaslugi zborovodje in skladatelja Egi-ja Gašperšiča pa so se v kraju in okolici ohranile številne koledniške pesmi.Kroparski zbori, moški, žen-ski in mešani zbori Koledva, ki jih vodi Egi Gašperšič, so tudi letos pripravili tradicio-nalni koledniški koncert. V nedeljo popoldan so se jim na odru pridružili še glasbe-niki Tomaž Štular, Nejc Mikolič, Ana in Borut Zupan ter Andi Pogačnik. Dvorana kulturnega doma v Kropi je bila tudi tokrat pol-na do zadnjega kotička, vzdušje v njej pa ob odlični izvedbi in občuteni interpre-taciji pazljivo izbranega pro-grama toplo, spoštljivo in svečano; pravzaprav mnogo bolj praznično, kot ga lahko pričara katerokoli bleščanje novoletnih lučk in bliskanje ognjemetov.

V nedeljo Lov na coprniceS kulturnimi dogodki boga-to leto v Kropi zaključujejo s predstavo Lov na coprnice, ki jo bo Dramska skupina Čofta Kulturnega društva Kropa v nedeljo uprizorila v Kulturnem domu v Kropi."Delovanje zla v svetu je tema, ki smo si jo letos izbra-li. Skozi uprizoritev smo pos-kušali ujeti in prikazati, kako skrito in skrivnostno lahko deluje zlo. Na kako nerazum-ski način postane del nas. Torej, postane še večji del nas. Deluje na način, ki člove-ku samemu postane popolna neznanka," predstavo opisuje avtor Anže Habjan.

December, mesec kulturePestro decembrsko dogajanje v Kropi je sicer začel Kropar-ski veseli dan Kulture v začet-ku meseca. Otroške gledališ-ke skupine so nato med ljudi pospremile vse dobre može, tako v Kropi kakor tudi v sose-dnjih vaseh, odrasle pa so se posvetile obeležitvam različ-nih obletnic. Med pomem-bnejšimi prireditvami Anže Habjan izpostavlja prireditev z naslovom Kroparska mat božja. "Literarno-glasbeni večer, na katerem so nastopili člani dramske skupine Čofta in

pevke in pevci Mešanega zbora Koledva Kulturnega društva Kropa, je zaznamo-val še eno izmed pomem-bnejših kroparskih obletnic. To je 290. obletnico blagos-lova podružnične cerkve Matere usmiljenja v Kropi ali Kapelco, kakor jo sicer ime-nujemo domačini. Cerkev naj bi po legendi nastala, ko je pet fantičev v gozdu našlo Marijino podobico in jo zače-lo častiti. Preden je bila cer-kev sezidana, je morala podobica – in s tem verniki – preko različnih preizku-šenj. Naposled so cerkev le sezidali in 2. julija 1729 jo je blagoslovil škof Feliks Žiga pl. Schrottenbach. Od tega

dne naprej praznujemo Kro-parji tudi Kovaški šmaren, ki je še prav posebej 'naš' dan," je pojasnil Anže Habjan.Člani dramske skupine so na prireditvi interpretirali zapis Legende o usmiljeni Materi kroparski, ki ga je spisal Joža Lovrenčič, priredil pa Anže Habjan, občinstvo pa si je imelo priložnost ogledati tudi film o nastanku Kapelice, ki so ga pred nekaj leti posneli domačini. Mešani zbor Kole-dva pa je zapel nekaj Mariji-nih pesmi, ki so povezane s prepevanjem v tej cerkvi. Na sveti večer pa so se domačini tudi letos zbrali pri Kapelici in prisluhnili domači koled-niški pesmi.

Bogato kulturno dogajanje v KropiV polni dvorani Kulturnega doma Kropa je ob koncu leta zapel združeni mešani pevski zbor Koledva in s staro kroparsko pesmijo zaključil tokratni tradicionalni koledniški koncert. V nedeljo še Lov na coprnice.

V nedeljo, 29. decembra, bodo domači gledališčniki na oder kulturnega doma spet postavili Lov na čarovnice.

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

265,

27.

dec

embr

a 20

19

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Na

podl

agi

3.

člen

Zak

ona

o za

vodi

h /Z

Z/ (

Ura

dni

list

RS

, št

. 12

/19

, 8

/96

, 3

6/0

0-Z

PZD

C,

127

/06

-ZJZ

P),

prve

ga o

dsta

vka

27.

člen

Zak

ona

o le

karn

iški

dej

avno

sti /

ZLD

-1/

(Ura

dni l

ist

RS

, št

. 8

5/1

6,

77/1

7),

22

. čl

ena

Zako

na o

lok

alni

sam

oupr

avi

/ZLS

/ (U

radn

i lis

t R

S,

št.

94

/07

-U

PB

2,

76/0

8,

79

/09

, 51

/10

, 4

0/1

2-Z

UJF

, 14

/15

-ZU

UJF

O,

11/1

8

-ZS

PD

SLS

-1,

30

/18

) te

r 2

2.

člen

a S

tatu

ta M

estn

e ob

čine

Kra

nj (

Ura

dni

list R

S,

št.

30

/17

-ura

dno

preč

išče

no b

esed

ilo),

16.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e B

led

(Ura

dni l

ist

RS

, št

. 67

/09

-ura

dno

preč

išče

no b

esed

ilo,

8/1

2),

15.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e G

orje

(U

radn

o gl

asilo

slo

vens

kih

obči

n, š

t. 13

/17

), 17

. čle

na S

tatu

ta o

bčin

e B

ohin

j (U

radn

i ves

tnik

Obč

ine

Boh

inj,

št. 8

/17

–

urad

no p

reči

ščen

o be

sedi

lo),

14.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e Je

seni

ce (

Ura

dni

list

RS

, št

. 10

1/1

5),

18.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e Ži

rovn

ica

(Ura

dni l

ist

RS

, št

. 5

5/1

1 –

ura

dno

preč

išče

no b

esed

ilo,

76/1

2,

19/1

3,

50

/14

, 8

5/1

6,

7/1

7 –

pop

r.),

16.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e K

ranj

ska

Gor

a (U

radn

i lis

t R

S,

št.

31/2

017

), 16

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Cer

klje

na

Gor

enjs

kem

(U

radn

i ve

stni

k O

bčin

e C

erkl

je n

a G

oren

jske

m,

št.

7/1

6),

12.

člen

a S

tatu

ta o

b-či

ne N

aklo

(U

radn

i lis

t R

S,

št.

28

/15

, U

radn

o gl

asilo

slo

vens

kih

obči

n,

63

/15

), 16

. čle

na S

tatu

ta o

bčin

e P

redd

vor (

Ura

dno

glas

ilo o

bčin

e P

redd

-vo

r, št

. 8/0

9, 1

/11

), 17

. čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(Dež

elne

nov

ice,

U

radn

e ob

jave

, št

. 18

8/1

4),

15.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e Je

zers

ko (

Ura

dni

vest

nik

Obč

ine

Jeze

rsko

, št.

1/1

1),

16. č

lena

Sta

tuta

obč

ine

Šen

čur (

Ura

-dn

o gl

asilo

slo

vens

kih

obči

n, š

t. 9

/18

), 16

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Ško

fja

Loka

(Ura

dno

glas

ilo s

love

nski

h ob

čin,

št.

3/1

6 –

ura

dno

preč

išče

no b

e-se

dilo

, 3

5/1

6 in

23

/17

), 17

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Gor

enja

vas

- P

olja

ne

(Ura

dni

list

RS

, št

. 8

5/1

3,

48

/15

), 16

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Žele

znik

i (U

radn

i lis

t R

S,

št.

88

/15

), 16

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Žiri

(Ura

dni v

estn

ik

Gor

enjs

ke,

št.

94

/11

), 18

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Trži

č (U

radn

i lis

t RS

, št

. 19

/13

, 74

/15

) so

Mes

tni s

vet

Mes

tne

obči

ne K

ranj

na

svoj

i 4.

seji

dne

20

. 0

3.

201

9,

Obč

insk

i sve

t O

bčin

e R

adov

ljica

na

svoj

i 4.

seji

dne

25

. 0

3.

201

9,

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Ble

d na

svo

ji 4

. se

ji dn

e 11

. 0

6.

201

9,

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Gor

je n

a sv

oji 4

. dn

e 10

. 0

4.

201

9,

Obč

insk

i sve

t O

bčin

e B

ohin

j na

svoj

i 5.

seji

dne

23

. 0

5.

201

9,

Obč

insk

i sve

t O

bčin

e Je

seni

ce n

a sv

oji 5

. dn

e 2

3.

05

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet

Obč

ine

Žiro

vnic

a na

svo

ji 3

. sej

i dne

28

. 03

. 201

9, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e K

ranj

ska

Gor

a na

sv

oji 4

. dn

e 10

. 0

4.

201

9,

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Cer

klje

na

Gor

enjs

kem

na

svo

ji 4

. se

ji dn

e 17

. 0

4.

201

9,

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Nak

lo n

a sv

oji 4

. se

ji dn

e 24

. 04

. 201

9, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e P

redd

vor n

a sv

oji 4

. sej

i dne

27

. 03

. 201

9, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Je

zers

ko n

a sv

oji 5

. sej

i dne

23

. 04

.

201

9,

Obč

insk

i sve

t O

bčin

e Š

enču

r na

svo

ji 6

. se

ji dn

e 2

2.

05

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Š

kofja

Lok

a na

svo

ji 4

. se

ji dn

e 2

5.

04

. 2

019

, O

b-či

nski

sve

t Obč

ine

Gor

enja

vas

- P

olja

ne n

a sv

oji 5

. sej

i dne

13

. 06

. 201

9,

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Žele

znik

i na

svoj

i 5. s

eji d

ne 1

1. 0

4. 2

019

, Obč

insk

i sv

et O

bčin

e Ži

ri na

svo

ji 5

. sej

i dne

28

. 03

. 201

9 in

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Trži

č na

svo

ji 5

. sej

i dne

23

. 05

. 201

9 s

prej

eli

OD

LOK

o u

stan

ovi

tvi J

avne

ga

leka

rniš

keg

a za

vod

a G

ore

njsk

e le

karn

e

1.

Sp

lošn

e d

olo

čbe

1. č

len

(vse

bina

odl

oka)

(1)

S t

em o

dlok

om M

estn

a ob

čina

Kra

nj,

Slo

vens

ki t

rg 1

, 4

00

0 K

ranj

; O

bčin

a R

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

ljica

; O

bčin

a B

led,

C

esta

svo

bode

13

, 4

26

0 B

led;

Obč

ina

Gor

je,

Zgor

nje

Gor

je 4

3,

424

7

Zgor

nje

Gor

je; O

bčin

a B

ohin

j, Tr

igla

vska

ces

ta 3

5, 4

26

4 B

ohin

jska

Bis

tri-

ca; O

bčin

a Je

seni

ce, C

esta

žel

ezar

jev

6, 4

270

Jes

enic

e; O

bčin

a Ži

rovn

i-ca

, B

rezn

ica

3,

427

4 Ž

irovn

ica;

Obč

ina

Kra

njsk

a G

ora,

Kol

odvo

rska

1b,

4

28

0 K

ranj

ska

Gor

a; O

bčin

a C

erkl

je n

a G

oren

jske

m, T

rg D

avor

ina

Jenk

a 13

, 4

207

Cer

klje

na

Gor

enjs

kem

; O

bčin

a N

aklo

, S

tara

ces

ta 6

1, 4

20

2

Nak

lo;

Obč

ina

Pre

ddvo

r, D

vors

ki t

rg 1

0,

42

05

Pre

ddvo

r; O

bčin

a Je

zer -

sko,

Zgo

rnje

Jez

ersk

o 6

5, 4

20

6 Z

gorn

je J

ezer

sko;

Obč

ina

Šen

čur,

Kra

nj-

ska

cest

a 11

, 4

20

8 Š

enču

r; O

bčin

a Š

kofja

Lok

a, M

estn

i trg

15

, 4

22

0

Ško

fja L

oka;

Obč

ina

Gor

enja

vas

- P

olja

ne,

Pol

jans

ka c

esta

87

, 4

224

G

oren

ja v

as;

Obč

ina

Žele

znik

i, Č

ešnj

ica

48

, 4

22

8 Ž

elez

niki

; O

bčin

a Ži

ri,

Lošk

a ce

sta

1, 4

22

6 Ž

iri in

Obč

ina

Trži

č, T

rg s

vobo

de 1

8,

42

90

Trž

ič (v

na

dalje

vanj

u: u

stan

ovite

ljice

) po

pred

hodn

em m

nenj

u Le

karn

iške

zbo

rnic

e S

love

nije

št.

155

6/2

018

z d

ne 2

0.9

.201

8 in

pre

dhod

nem

sog

lasj

u M

ini -

strs

tva

za z

drav

je š

t. 16

00

-55

/201

8 z

dne

21.

02

. 2

019

ust

anov

ijo J

avni

le

karn

iški

zav

od G

oren

jske

leka

rne

(v n

adal

jeva

nju:

zav

od) z

a iz

vaja

nje

jav-

ne s

lužb

e na

pod

ročj

u le

karn

iške

dej

avno

sti n

a sv

ojem

obm

očju

. (2

) S te

m o

dlok

om s

e ur

eja:

•

im

e in

sed

ež u

stan

ovite

ljev;

•

usta

novi

tven

i del

eži u

stan

ovite

ljev;

•

ime

in s

edež

javn

ega

zavo

da;

•

deja

vnos

ti ja

vneg

a za

voda

; •

or

gani

zaci

jske

eno

te ja

vneg

a za

voda

; •

pr

avic

e, o

bvez

nost

i in

odgo

vorn

osti

javn

ega

zavo

da v

pra

vnem

pr

omet

u;•

do

ločb

e o

orga

nih

javn

ega

zavo

da;

•

obse

g pr

emož

enja

, ki s

e za

gota

vlja

javn

emu

zavo

du;

•

dolo

čbe

o ob

segu

pre

mož

enja

, ki j

e ja

vnem

u za

vodu

dan

o v

last

ali

upra

vlja

nje;

•

dolo

čbe

o ra

vnan

ju s

pre

mož

enje

m ja

vneg

a za

voda

;•

do

ločb

e o

odgo

vorn

osti

usta

novi

telji

c za

obv

ezno

sti j

avne

ga z

avod

a in

nj

egov

o po

slov

anje

;•

m

edse

bojn

e pr

avic

e in

odg

ovor

nost

i ust

anov

itelji

c in

javn

ega

zavo

da;

•

nači

n ra

zpol

agan

ja s

pre

sežk

i prih

odko

v na

d od

hodk

i in

nači

n kr

itja

prim

anjk

ljaja

sre

dste

v za

del

o za

voda

; •

dr

uge

dolo

čbe

v sk

ladu

z z

akon

om.

2. č

len

(ust

anov

itven

i del

eži)

(1) U

stan

ovite

ljice

imaj

o pr

avic

o in

dol

žnos

t sod

elov

ati p

ri up

ravl

janj

u ja

vne -

ga z

avod

a v

sora

zmer

ju s

šte

vilo

m s

vojih

pre

biva

lcev

.(2

) Ust

anov

itelji

ce im

ajo

v ja

vnem

zav

odu

nasl

ednj

e us

tano

vitv

ene

dele

že:

1.

Obč

ina

Rad

ovlji

ca

9,2

4 %

2.

Obč

ina

Ble

d 3

,93

%3

. O

bčin

a G

orje

1,

39

%4

. O

bčin

a B

ohin

j 2

,52

%5

. O

bčin

a Je

seni

ce

10,1

7 %

6.

Obč

ina

Žiro

vnic

a 2

,14

%

VS

EB

INA

1.

OD

LOK

o u

stan

ovi

tvi J

avne

ga

leka

rniš

keg

a za

vod

a G

ore

njsk

e le

karn

e2

. O

DLO

K o

ust

ano

vitv

i sve

ta u

stan

ovi

telji

c Ja

vneg

a le

karn

iške

-g

a za

vod

a G

ore

njsk

e le

karn

e3

. O

DLO

K o

prv

ih s

pre

mem

bah

in d

op

oln

itvah

Ob

čins

keg

a

po

dro

bne

ga

pro

sto

rske

ga

načr

ta z

a no

vo p

oko

pal

išče

v

Beg

unja

h4

. O

DLO

K o

so

finan

cira

nju

letn

ega

pro

gra

ma

špo

rta

v o

bči

ni

Rad

ovl

jica

5.

SK

LEP

o s

pre

mem

bi S

klep

a o

do

loči

tvi c

en p

rog

ram

ov

Vrtc

a R

ado

vljic

a in

do

dat

nih

zniž

anjih

pla

čil s

tarš

ev z

a p

rog

ram

e vr

tcev

6.

SK

LEP

o p

ovp

rečn

i gra

db

eni c

eni z

a kv

adra

tni m

eter

ko

rist

ne

stan

ova

njsk

e p

ovr

šine

in p

ovp

rečn

ih s

tro

ških

ko

mun

alne

ga

urej

anja

sta

vbni

h ze

mlji

šč n

a o

bm

očj

u o

bči

ne R

ado

vljic

a za

le

to 2

02

07.

S

KLE

P o

vre

dno

sti t

očk

e za

izra

čun

ob

čins

ke ta

kse

v o

bči

ni

Rad

ovl

jica

za le

to 2

02

08

. O

DLO

ČB

A o

izvz

emu

zem

ljišč

iz ja

vneg

a d

ob

ra

UO

, stra

n12

št

. 26

5, 2

7. d

ecem

bra

201

9U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

»Cen

e pr

ogra

mov

Vrt

ca R

adov

ljica

od

1.1.

20

20

dal

je z

naša

jo n

a m

esec

:

odde

lek

I. st

aros

tneg

a ob

dobj

a5

26

,58

EU

R

odde

lek

II. s

taro

stne

ga o

bdob

ja41

0,9

8 E

UR

odde

lek

3-4

letn

ih o

trok

43

3,8

7 E

UR

kom

bini

rani

odd

elek

43

3,8

7 E

UR

«

2. č

len

Ta s

klep

zač

ne v

elja

ti na

sled

nji d

an p

o ob

javi

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

O

bčin

e R

adov

ljica

– U

radn

e ob

jave

, upo

rabl

ja p

a se

od

1.1.

20

20

.

Šte

vilk

a: 0

07-0

00

9/2

017

-4D

atum

: 19

.12

.201

9

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽUPA

N

6.

Na

podl

agi 6

. čl

ena

Odl

oka

o po

vpre

čni g

radb

eni c

eni s

tano

vanj

in p

ov-

preč

nih

stro

škov

kom

unal

nega

opr

emlja

nja

v ob

čini

Rad

ovlji

ca (D

N U

O, š

t. 13

6/2

010

) je

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a 9

. sej

i dne

18

.12

.201

9

spre

jel

SK

LEP

o p

ovp

rečn

i gra

db

eni c

eni z

a kv

adra

tni m

eter

ko

rist

ne s

tano

vanj

-sk

e p

ovr

šine

in p

ovp

rečn

ih s

tro

ških

ko

mun

alne

ga

urej

anja

sta

vbni

h ze

mlji

šč n

a o

bm

očj

u o

bči

ne R

ado

vljic

a za

leto

20

20

1. č

len

Pov

preč

na g

radb

ena

cena

za

kvad

ratn

i met

er k

oris

tne

stan

ovan

jske

pov

r-ši

ne v

sta

nova

njsk

i gra

dnji

brez

stro

škov

kom

unal

nega

ure

janj

a st

avbn

e-ga

zem

ljišč

a in

bre

z ce

ne z

emlji

šča

na d

an u

velja

vitv

e te

ga s

klep

a zn

aša

1.0

23

,84

EU

R.

2. č

len

Pov

preč

ni s

trošk

i ko

mun

alne

ga u

reja

nja

stav

bnih

zem

ljišč

na

obm

očju

ob

čine

Rad

ovlji

ca z

a po

vpre

čno

stop

njo

opre

mlje

nost

i na

dan

uvel

javi

tve

tega

skl

epa

za o

bjek

te in

nap

rave

indi

vidu

alne

rabe

zna

šajo

74

,84

EU

R n

a kv

adra

tni m

eter

ter

za o

bjek

te in

nap

rave

kol

ektiv

ne r

abe

66

,29

EU

R n

a kv

adra

tni m

eter

kor

istn

e st

anov

anjs

ke p

ovrš

ine.

3. č

len

Ta s

klep

se

obja

vi v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu O

bčin

e R

adov

ljica

– U

radn

e ob

jave

in

začn

e ve

ljati

s 1.

1.2

02

0.

Z dn

em z

ačet

ka v

elja

ve t

ega

skle

pa

pren

eha

velja

ti S

klep

o p

ovpr

ečni

gra

dben

i cen

i za

kvad

ratn

i met

er k

ori -

stne

sta

nova

njsk

e po

vrši

ne in

pov

preč

nih

stro

ških

kom

unal

nega

ure

janj

a st

avbn

ih z

emlji

šč n

a ob

moč

ju o

bčin

e R

adov

ljica

za

leto

201

9 (D

N U

O, š

t. 24

7/2

018

).

Šte

vilk

a: 3

1016

-3/2

019

Dat

um: 1

9.1

2.2

019

Ciri

l Glo

bočn

ik l.

r.

ŽU

PAN

7.

Na

podl

agi 6

. čl

ena

Odl

oka

o ob

čins

kih

taks

ah v

Obč

ini R

adov

ljica

(D

N

UO

, št.

86

/07

) in

17. č

lena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (D

N U

O, š

t. 18

8/1

4)

je O

bčin

ski s

vet O

bčin

e R

adov

ljica

na

9. s

eji d

ne 1

8.1

2.2

019

spr

ejel

SK

LEP

o v

red

nost

i to

čke

za iz

raču

n o

bči

nske

taks

e v

ob

čini

Rad

ovl

jica

za le

to 2

02

0

1. č

len

Vred

nost

točk

e za

izra

čun

obči

nske

taks

e v

obči

ni R

adov

ljica

za

leto

20

20

je

dol

očen

a v

viši

ni 0

,041

62

88

5 E

UR

.

2. č

len

Ta s

klep

se

obja

vi v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu O

bčin

e R

adov

ljica

– U

radn

e ob

jave

in

začn

e ve

ljati

s 1.

1.2

02

0.

Z dn

em z

ačet

ka v

elja

ve t

ega

skle

pa

pren

eha

velja

ti S

klep

o v

redn

osti

točk

e za

izra

čun

obči

nske

taks

e za

leto

2

019

(DN

UO

, št.

247

).

Šte

vilk

a: 3

1016

-20

/201

9D

atum

: 19

.12

.201

9

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽUPA

N

8.

Na

podl

agi 2

9. č

lena

Zak

ona

o lo

kaln

i sam

oupr

avi (

urad

no p

reči

ščen

o be

-se

dilo

, ZLS

-UP

B2

, Ur.l

. RS

, št.

94

/07

, 76

/08

, 10

0/0

8, 7

9/0

9, 5

1/1

0),

122

. čl

ena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (

DN

UO

, št

. 18

8/1

4),

247.

čle

na

Zako

na o

ure

janj

u pr

osto

ra (Z

Ure

P-2

, U

r. l.

RS

, št

. 61

/17

) in

skle

pa O

b -či

nske

ga s

veta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca z

9. s

eje,

z d

ne 1

8.1

2.2

019

, Obč

insk

a up

rava

Obč

ine

Rad

ovlji

ca p

o ur

adni

dol

žnos

ti iz

daja

nas

ledn

jo

OD

LOČ

BO

O IZ

VZ

EM

U Z

EM

LJIŠ

Č IZ

JA

VN

EG

A D

OB

RA

1.

Z ze

mlji

šč s

sez

nam

a:

KO

Par

cela

K

vad

ratu

ra [

m2]

Last

ništ

vo

2157

PR

ED

TRG

8

08

/6

66

O

BČ

INA

RAD

OVL

JIC

A21

64

LAN

CO

VO

163

5/6

24

3

OB

ČIN

A R

ADO

VLJI

CA

se iz

briš

ejo

zazn

ambe

gra

jene

ga ja

vneg

a do

bra.

2.

Z ze

mlji

šč s

sez

nam

a:

KO

Par

cela

K

vad

ratu

ra [

m2]

Last

ništ

vo

2151

BE

GU

NJE

18

72

/10

4

5

JAVN

O D

OB

RO

215

5 H

RAŠ

E

1391

/12

16

JA

VNO

DO

BR

O

se iz

briš

e la

stni

nska

pra

vica

na

ime

JAVN

O D

OB

RO

ter s

e vp

iše

last

nins

ka

prav

ica

na im

e O

bčin

a R

adov

ljica

, mat

ična

šte

vilk

a: 5

88

34

66

00

0.

Ob

razl

oži

tev:

Obč

ina

Rad

ovlji

ca s

krbi

za

deja

nsko

in p

ravn

o ur

ejen

ost c

est i

n dr

ugih

jav-

nih

povr

šin

loka

lneg

a po

men

a. Z

emlji

šča,

za

kate

ra je

bilo

ugo

tovl

jeno

, da

ne s

luži

jo v

eč ja

vni r

abi a

li dr

ugim

pot

reba

m o

bčin

e, o

bčin

a v

skla

du z

Za-

kono

m o

stv

arne

m p

rem

ožen

ju d

ržav

e in

sam

oupr

avni

h lo

kaln

ih s

kupn

osti

(ZS

PD

SLS

-1, U

r. l.

RS

, št.

11/1

8) l

ahko

pro

da a

li za

men

ja z

a dr

uga

zem

lji-

šča.

Neu

pora

ba z

emlji

šč k

ot ja

vno

dobr

o je

bila

ugo

tovl

jena

v u

goto

vitv

enih

po

stop

kih,

izve

deni

h na

tere

nu in

s p

omoč

jo le

tals

kih

posn

etko

v te

r dru

gih

poda

tkov

Geo

dets

ke u

prav

e R

epub

like

Slo

veni

je. O

izvz

emu

iz ja

vne

rabe

je

dne

18

.12

.201

9 O

bčin

ski s

vet

Obč

ine

Rad

ovlji

ca s

prej

el u

goto

vitv

eni

skle

p, d

a se

nav

eden

a ze

mlji

šča

ne u

pora

blja

jo v

eč k

ot ja

vno

dobr

o.

Odl

očba

je iz

dana

po

urad

ni d

olžn

osti

in je

taks

e pr

osta

.

PO

UK

O P

RAV

NE

M S

RE

DS

TVU

: Zo

per

to o

dloč

bo je

dov

olje

na p

ritož

ba

župa

nu O

bčin

e R

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

ljica

. P

ritož

-bo

se

lahk

o vl

oži v

15

dne

h po

obj

avi o

dloč

be v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu

Obč

ine

Rad

ovlji

ca -

Ura

dne

obja

ve, p

isno

nep

osre

dno

ali p

ripor

očen

o po

po

šti a

li us

tno

na z

apis

nik

pri O

bčin

ski u

prav

i Obč

ine

Rad

ovlji

ca.

Za p

ri -to

žbo

je p

otre

bno

plač

ati u

prav

no ta

kso

v zn

esku

18

,10

EU

R p

o ta

r. št

. 2

Za

kona

o s

prem

emba

h in

dop

olni

tvah

Zak

ona

o up

ravn

ih t

aksa

h (Z

UT-

I, U

r. l.

RS

32

/16

).

Pos

tope

k vo

dil:

Dom

inik

Sku

mav

ec, v

išji

svet

oval

ec

Šte

vilk

a: 7

113

-12

/201

9-6

Dat

um: 1

9.1

2.2

019

Alen

ka L

angu

s l.r

.

D

irekt

oric

a ob

čins

ke u

prav

e

UO

, stran2

št. 26

5, 27. decem

bra 2019

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

A

7. O

bčina Kranjska G

ora 2

,60

%8

. M

estna občina Kranj

27,5

4 %

9.

Občina C

erklje na Gorenjskem

3

,70

%10

. Občina N

aklo 2

,61 %

11. Občina P

reddvor 1,76

%12

. Občina Jezersko

0,3

0 %

13. O

bčina Šenčur

4,2

2 %

14. O

bčina Škofja Loka

11,27 %

15. O

bčina Gorenja vas - P

oljane 3

,67 %

16. O

bčina Železniki 3

,28

%17. O

bčina Žiri 2

,38

%18

. Občina Tržič

7,2

9 %

3. člen

(ime, sedež in pravni status zavoda)

(1) Im

e zavoda je:

Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne

(2) S

krajšano ime zavoda je:

Gorenjske lekarne

(3) S

edež zavoda je v Kranju, G

osposvetska ulica 12.

(4) S

estavni del imena zavoda je znak ozirom

a grafična oblika imena, ki se

določi s statutom zavoda.

(5) Zavod je pravna oseba s pravicam

i, obveznostmi in odgovornostm

i, ki so določene z zakonom

in tem odlokom

in odgovarja za obveznosti s sredstvi, s katerim

i lahko razpolaga.

4. člen

(žig zavoda)

(1) Zavod im

a žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem

krogu na zgornji polovici napis: G

orenjske lekarne. V sredini žiga je znak zavoda.(2

) Velikost, uporabo in hrambo žiga določi svet zavoda z sklepom

.

2.

Dejavno

st zavod

a

5. člen

(dejavnost zavoda)

(1) Tem

eljna dejavnost zavoda je lekarniška dejavnost, ki se izvaja kot jav-na služba, s katero se zagotavlja trajna in nem

otena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farm

acevtska obravnava pacientov in obsega storitve, kot jih določa zakon, ki ureja lekarniško de-javnost.(2

) Poleg lekarniške dejavnosti, opredeljene v prvem

odstavku tega člena ter v njenem

okviru, opravlja zavod še naslednje dejavnosti:•

preskrbo z drugim

i izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,•

izdelovanje galenskih izdelkov,

•

pripravo magistralnih hom

eopatskih zdravil,•

preskrbo z veterinarskim

i izdelki,•

preskrbo z biocidnim

i izdelki in kemikalijam

i,•

izvajanje sam

odiagostičnih meritev in testov,

•

preventivno in zdravstveno-izobraževalno dejavnost,•

pedagoško-izobraževalno dejavnost,

•

znanstveno-raziskovalno dejavnost,•

druge dejavnosti in storitve s področja krepitve in varovanja zdravja,

•

dostavo zdravil in drugih izdelkov na dom pacientov, k izvajalcem

zdra-vstvene dejavnosti ter k drugim

pravnim in fizičnim

osebam,

•

druge storitve, povezane z lekarniško dejavnostjo.(3

) Dejavnost zavoda je v skladu z U

redbo o standardni klasifikaciji dejav-nosti (U

radni list RS

, št. 69

/20

07, 17

/20

08

) razvrščena v:2

0.4

20

P

roizvodnja parfumov in toaletnih sredstev

21.100

P

roizvodnja farmacevtskih surovin

21.20

0

Proizvodnja farm

acevtskih preparatov47.7

30

Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farm

acevt-skim

i izdelki47.74

0

Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z medicinski-

mi in ortopedskim

i pripomočki

47.75

0

Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetični-

mi in toaletnim

i izdelki47.7

89

D

ruga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah6

8.2

00

O

ddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

72

.190

R

aziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije

86

.90

9

Druge zdravstvene dejavnosti

(4) Zavod lahko sprem

eni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanoviteljic.

(5) Zavod lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod s soglasjem

ustanoviteljic.

3.

Org

anizacija zavod

a

6. člen

(organizacijske enote javnega zavoda)

(1) Zavod izvaja lekarniško dejavnost kot javno službo v lekarnah in podru-

žnicah lekarn. (2

) Zavod organizira lekarne in podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za opravljanje lekarniške dejavnosti ter galenski laboratorij za izdela -vo galensko izdelanih zdravil in drugih izdelkov in kontrolno-analizni labora-torij za preizkušanje m

agistralno in galensko izdelanih zdravil. Zavod izvaja lekarniško dejavnost v naslednjih lekarnah in lekarniških podružnicah:•

Lekarna B

ohinjska Bistrica,

•

Lekarna Cerklje,

•

Lekarna Gorenja vas,

•

Lekarna Jesenice,•

Lekarna K

ranj,•

Lekarna K

ranjska Gora,

•

Lekarna Lesce,•

Lekarna P

lanina,•

Lekarna P

lanina II,•

Lekarna P

odlubnik,•

Lekarna P

reddvor,•

Lekarna P

rimskovo,

•

Lekarna Radovljica,

•

Lekarna Stražišče,

•

Lekarna Šenčur,

•

Lekarna Škofja Loka,

•

Lekarna Tržič,•

Lekarna Zlatorog,

•

Lekarna Železniki,•

Lekarna Žiri,

•

Lekarniška podružnica Jezersko,•

Lekarniška podružnica K

ropa,•

Lekarniška podružnica Žirovnica.

(3) P

odročje dejavnosti in notranjo organizacijo notranje organizacijske enote in njihova pooblastila v pravnem

prometu določa statut zavoda.

(4) N

otranja organizacijska enota ima svojega vodjo, ki ga im

enuje direktor zavoda v skladu s statutom

.(5

) Področje dejavnosti in notranjo organizacijo javnega zavoda določa

statut zavoda.

4.

Pravice, o

bvezno

sti in od

go

vorno

sti javnega zavo

da v p

ravnem

pro

metu in o

dg

ovo

rnosti ustano

viteljic za ob

veznosti zavo

da

7. člen(nastopanje v pravnem

prometu)

(1) Zavod nastopa v pravnem

prometu za izvajanje dejavnosti, za katere je

ustanovljen in registriran, samostojno in brez om

ejitev.(2

) Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga v

skladu s predpisi.

5.

Org

ani zavod

a

8. člen

(organi zavoda)O

rgani zavoda so:1. direktor zavoda,2

. strokovni vodja, kadar direktor ni nosilec lekarniške dejavnosti,3

. svet zavoda,4

. strokovni svet zavoda,

5.1

Direkto

r zavod

a

9. člen

(direktor zavoda)

(1) D

irektor zavoda organizira delo in poslovanje zavoda, zastopa in pred -stavlja zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.(2

) Direktorja im

enuje in razrešuje svet zavoda v skladu s predpisi na pod-lagi javnega razpisa ter s soglasjem

sveta ustanoviteljic.(3

) Za direktorja zavoda je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje,

določene z zakonom in tem

odlokom.

(4) Za direktorja je lahko im

enovana oseba, ki ima vsaj pet let izkušenj s

področja vodenja.(5

) Mandat direktorja traja pet (5

) let in je po preteku te dobe lahko ponov -no im

enovan.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 2

65

, 27. decembra 2

019U

O, stran

11

9. člen

(postopek izvedbe javnega razpisa)

(1) O

bčina Radovljica objavi najavo JR

v uradnem glasilu O

bčine Radovlji-

ca, vsebino JR in razpisno dokum

entacijo pa na svoji spletni strani. Raz-

pisna dokumentacija m

ora biti v pisni obliki dostopna tudi v glavni pisarni občine. R

ok za prijavo na JR ne sm

e biti krajši kot 15 dni od objave JR

.(2

) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj –

vloga« in navedbo JR

, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v JR

. Način elektronske predložitve vloge se določi v

razpisni dokumentaciji.

10. člen

(odpiranje vlog)

(1) O

dpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predvi-

den v JR. O

dpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni

in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem

so bile prejete. Odpi-

ranje vlog ni javno.(2

) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi form

alno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokum

enti (popolna vloga).(3

) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec raz-pisa zavrže s sklepom

. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

(4) O

odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:- kraj in čas odpiranja prispelih vlog,- im

ena navzočih članov komisije,

- naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja,

- ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posam

ezne vloge.(5

) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije.

(6) N

a podlagi zapisnika se v roku osmih (8

) dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. R

ok za dopolnitev vlog je osem (8

) dni.(7

) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopol-

nijo, se zavržejo s sklepom. P

ritožba zoper sklep ni dovoljena.

11. člen(ocenjevanje in vrednotenje vlog)

(1) K

omisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri iz-

polnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih s

tem odlokom

, javnim razpisom

in razpisno dokumentacijo, ter glede na

to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega

programa športa.

(2) K

omisija o opravljenem

strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega

odstavka tega člena vodi zapisnik.(3

) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik kom

isije niso javni.

12. člen

(odločba o izbiri)

Na podlagi odločitve kom

isije izda pristojni organ občinske uprave izvajal-cem

odločbe o izbiri. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o

sofinanciranju izvajanja LPŠ

.

13. člen

(pritožbeni postopek)

(1) Zoper odločbo je m

ožno podati pritožbo v roku osmih (8

) dni po pre-jem

u odločbe. Predm

et pritožbe ne morejo biti pogoji in m

erila za vredno-tenje LP

Š.

(2) O

pritožbi odloči župan v roku trideset (30

) dni od prejema pritožbe.

Odločitev župana je dokončna. O

dokončni odločitvi župan obvesti tudi kom

isijo.(3

) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem

sodišču R

epublike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (3

0) dni od vročitve odločbe.

(4) Vložena pritožba in upravni spor ne zadržita sklepanja pogodb z ostalim

i izbranim

i izvajalci LPŠ

.

14. člen

(objava rezultatov javnega razpisa)

Rezultati se po zaključku postopka JR

objavijo na spletnih straneh Občine

Radovljica.

VI. S

KLE

PAN

JE P

OG

OD

B IN

NA

DZ

OR

NA

D P

OR

AB

O S

RE

DS

TE

V

15. člen

(pogodba z izbranimi izvajalci letnega program

a športa)

(1) Z izbranim

i izvajalci LPŠ

župan sklene pogodbo o sofinanciranju izvaja-nja LP

Š. V pogodbi se opredeli:

- naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,- pravno osnovo za sklenitev pogodbe,- vsebino in obseg dejavnosti,- višino dodeljenih sredstev,- term

inski plan porabe sredstev,- način nadzora nad nam

ensko porabo sredstev, izvedbo športnih progra-m

ov in področij ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,

- način nakazovanja sredstev izvajalcu,- način in vzrok sprem

embe višine pogodbenih sredstev,

- način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ

po pogodbi,- določilo, da m

ora izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva

ali drugače krši pogodbena določila, občini vrniti dana sredstva skupaj z zam

udnimi obrestm

i po zakonski stopnji od dneva prejetja teh sredstev do dneva vračila sredstev,- določilo, da izvajalec, ki nenam

ensko koristi pogodbena sredstva ali dru-gače krši pogodbena določila, ne m

ore kandidirati za sredstva na nasle-dnjem

JR,

- druge medsebojne pravice in obveznosti.

(2) Č

e se vlagatelj v roku osmih (8

) dni ne odzove na poziv k podpisu po-godbe, se šteje, da je um

aknil vlogo za sofinanciranje.

16. člen

(spremljanje izvajanja letnega program

a športa)

(1) Izvajalci LP

Š so dolžni izvajati izbrana področja najm

anj v obsegu, opre-deljenem

v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program

ali področje v skladu z JR

.(2

) Nadzor nad izvajanjem

pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava.

VII. P

RE

HO

DN

E IN

KO

NČ

NE

DO

LOČ

BE

17. člen(prenehanje veljavnosti pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati P

ravilnik o sofinanciranju letnega program

a športa v občini Radovljica (D

N U

O, št. 10

8/0

9, št.

125

/10 in št. 15

0/11

).

18. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu

občine Radovljica –

Uradne objave.

Priloga 1

k Odloku o sofinanciranju letnega program

a športa v občini Ra-

dovljica - PO

GO

JI IN M

ER

ILA ZA VRE

DN

OTE

NJE

ŠP

OR

TNIH

PR

OG

RA

-M

OV IN

PO

DR

OČ

IJ se objavi na spletni strani Občine R

adovljica.

Številka: 0

07-14

/2019

Datum

: 18.12

.2019

Ciril G

lobočnik l.r.

ŽU

PAN

5.

Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (U

r. l. RS

, št. 100

/05

-UP

B2

in spre-m

embe), 19

. člena Pravilnika o m

etodologiji za oblikovanje cen programov

v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. R

S, št. 97

/03

in spremem

be) in 17. člena S

tatuta Občine R

adovljica (DN

UO

, št. 188

/14) je O

bčinski svet O

bčine Radovljica na 9

. seji dne 18.12

.2019

sprejel

SK

LEP

o sp

remem

bi S

klepa o

do

ločitvi cen p

rog

ramo

v Vrtca Rad

ovljica in

do

datnih znižanjih p

lačil staršev za pro

gram

e vrtcev

1. člen

V Sklepu o določitvi cen program

ov Vrtca Radovljica in dodatnih znižanjih

plačil staršev za programe vrtcev (D

N U

O, št. 214

/16, 2

33

/17, G

G, št.

60

/18 in D

N U

O, št. 2

54

/19) se sprem

eni 1. člen, tako da se glasi:

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 2

65

, 27.

dec

embr

a 2

019

UO

, stra

n3

5.2

Str

oko

vni v

od

ja ja

vneg

a za

vod

a

10. č

len

(stro

kovn

o de

lo ja

vneg

a za

voda

)

(1) Č

e di

rekt

or n

i nos

ilec

leka

rniš

ke d

ejav

nost

i v s

klad

u z

zako

nom

, ki u

reja

le

karn

iško

dej

avno

st, v

odi s

troko

vno

delo

zav

oda

stro

kovn

i vod

ja.

(2) S

troko

vneg

a vo

djo

imen

uje

in ra

zreš

uje

svet

zav

oda

v sk

ladu

s p

redp

isi

na p

odla

gi ja

vneg

a ra

zpis

a te

r s s

ogla

sjem

sve

ta u

stan

ovite

ljic.

(3)

Za s

troko

vneg

a vo

djo

zavo

da je

lahk

o im

enov

ana

oseb

a, k

i izp

olnj

uje

pogo

je, d

oloč

ene

z za

kono

m in

tem

odl

okom

.(4

) Za

stro

kovn

ega

vodj

o je

lahk

o im

enov

an n

osile

c le

karn

iške

dej

avno

sti,

ki im

a vs

aj p

et le

t del

ovni

h iz

kuše

nj n

a po

droč

ju le

karn

iške

dej

avno

sti.

(5)

Man

dat

stro

kovn

ega

vodj

e za

voda

tra

ja p

et (

5)

let

in je

po

pret

eku

te

dobe

lahk

o po

novn

o im

enov

an.

5.3

Sve

t zav

od

a

11. č

len

(sve

t zav

oda)

(1) S

vet z

avod

a na

dzor

uje

in u

prav

lja z

avod

.(2

) Sve

t zav

oda

ima

tride

set (

30

) čla

nov

in je

ses

tavl

jen

iz p

reds

tavn

ikov

:•

us

tano

vite

ljic:

os

emna

jst (

18) č

lano

v;•

za

posl

enih

v z

avod

u:

dese

t (10

) čla

nov;

•

paci

ento

v:

en (1

) čla

n,•

Za

voda

za

zdra

vstv

eno

zava

rova

nje

Slo

veni

je:

en (1

) čla

n(3

) P

reds

tavn

ike

usta

novi

telji

c im

enuj

ejo

usta

novi

telji

ce v

skl

adu

s sv

ojim

st

atut

om.

(4)

Pre

dsta

vnik

e de

lavc

ev i

zvol

ijo d

elav

ci n

epos

redn

o s

tajn

im g

laso

va-

njem

, na

nači

n in

po

post

opku

, ki g

a do

loča

sta

tut z

avod

a.(5

) P

reds

tavn

ika

paci

ento

v im

enuj

e sv

et u

stan

ovite

ljic

javn

ega

zavo

da iz

-m

ed p

olno

letn

ih o

bčan

k oz

irom

a ob

čano

v ob

čin

usta

novi

telji

c na

pod

lagi

iz

vede

nega

javn

ega

pozi

va.

(6)

Pre

dsta

vnik

a Za

vod

za z

drav

stve

no z

avar

ovan

je S

love

nije

imen

uje

Za-

vod

za z

drav

stve

no z

avar

ovan

je S

love

nije

.(7

) M

anda

t čla

nov

svet

a za

voda

traj

a pe

t (5

) le

t in

so p

o pr

etek

u te

dob

e la

hko

pono

vno

izvo

ljeni

ozi

rom

a im

enov

ani.

(8) S

vet j

avne

ga z

avod

a sp

reje

ma

odlo

čitv

e na

svo

ji se

ji z

veči

no o

pred

e-lje

nih

glas

ov n

avzo

čih

član

ov.

Sve

t jav

nega

zav

oda

lahk

o ve

ljavn

o sk

lepa

, če

je n

a se

ji na

vzoč

a ve

čina

čla

nov

svet

a ja

vneg

a za

voda

. O

rgan

izac

ijo in

na

čin

dela

sve

ta ja

vneg

a za

voda

ter n

ačin

ure

snič

evan

ja p

ravi

c in

dol

žnos

ti čl

anov

sve

ta ja

vneg

a za

voda

dol

oči s

vet j

avne

ga z

avod

a s

posl

ovni

kom

, ki

je o

bvez

en a

kt s

veta

zav

oda.

(9) P

reds

edni

k sv

eta

javn

ega

zavo

da in

nje

gov

nam

estn

ik s

e iz

volit

a iz

med

čl

anov

sve

ta ja

vneg

a za

voda

.(1

0)

Sve

t ja

vneg

a za

voda

ima

pris

tojn

osti,

dol

očen

e z

zako

ni in

sta

tuto

m

zavo

da, i

n si

cer:

•

nadz

oruj

e po

slov

anje

in iz

vaja

nje

prog

ram

a de

la ja

vneg

a za

voda

z v

idi-

ka s

prej

eteg

a st

rate

škeg

a in

letn

ega

načr

ta ja

vneg

a za

voda

,•

na

dzor

uje

ravn

anje

s p

rem

ožen

jem

javn

ega

zavo

da,

•

nadz

oruj

e na

men

skos

t in

smot

rnos

t por

abe

sred

stev

javn

ega

zavo

da,

•

odlo

ča o

upo

rabi

pre

sežk

ov p

rihod

kov

nad

odho

dki v

skl

adu

z do

loči

li za

kona

, ki u

reja

leka

rniš

ko d

ejav

nost

,•

us

tano

vite

ljica

m p

redl

aga,

da

se d

el p

rese

žka

prih

odko

v na

d od

hodk

i ja

vneg

a za

voda

v s

klad

u z

dolo

čili

zako

na,

ki u

reja

leka

rniš

ko d

ejav

-no

st, v

rne

usta

novi

telji

cam

,•

na

dzor

uje

finan

čno

posl

ovan

je ja

vneg

a za

voda

,•

ob

ravn

ava

dolg

oroč

no s

trate

gijo

raz

voja

jav

nega

zav

oda,

jo

potrd

i in

pr

edlo

ži u

stan

ovite

ljica

m v

spr

ejet

je,

•

spre

jme

letn

i pro

gram

del

a in

dol

oča

finan

čni n

ačrt

javn

ega

zavo

da s

so

glas

jem

sve

ta u

stan

ovite

ljic,

•

spre

jme

norm

ativ

e za

del

o na

pre

dlog

dire

ktor

ja,

•

prev

eri i

n po

trdi l

etno

por

očilo

javn

ega

zavo

d s

sogl

asje

m s

veta

ust

ano-

vite

ljic,

•

odlo

ča o

del

ovni

usp

ešno

sti d

irekt

orja

,•

sp

rem

lja v

oden

je p

oslo

v ja

vneg

a za

voda

in d

elo

dire

ktor

ja,

•

uvel

javl

ja z

ahte

vke

javn

ega

zavo

da p

roti

dire

ktor

ju v

zve

zi s

pov

rači

lom

šk

ode,

nas

tale

pri

posl

ovod

enju

,•

ob

ravn

ava

poro

čila

dire

ktor

ja in

daj

e sm

erni

ce z

a nj

egov

o de

lo,

•

spre

mlja

kaz

alni

ke k

akov

osti

in v

arno

sti v

skl

adu

z za

kono

m,

ki u

reja

le

karn

iško

dej

avno

st,

•

najm

anj p

olle

tno

spre

mlja

in o

cenj

uje

posl

ovan

je ja

vneg

a za

voda

,•

s

sogl

asje

m s

veta

ust

anov

itelji

c im

enuj

e di

rekt

orja

,•

s

sogl

asje

m s

veta

ust

anov

itelji

c ra

zreš

i dire

ktor

ja,

•

imen

uje

in ra

zreš

uje

stro

kovn

ega

vodj

o,•

sp

reje

ma

stat

ut ja

vneg

a za

voda

s s

ogla

sjem

sve

ta u

stan

ovite

ljic,

•

spre

jem

a sp

lošn

e ak

te z

avod

a, k

i jih

je d

olža

n sp

reje

ti na

pod

lagi

zak

o-no

v in

dru

gih

pred

piso

v,•

us

tano

vite

ljica

m p

redl

aga

spre

mem

bo a

li ra

zširi

tev

deja

vnos

ti ja

vneg

a za

voda

,•

od

loča

o u

stan

ovitv

i ozi

rom

a uk

initv

i lek

arn,

pod

ružn

ic le

karn

in p

riroč

-ni

h za

log

zdra

vil,

•

imen

uje

vrši

lca

dolž

nost

i dire

ktor

ja p

od p

ogoj

i dol

očen

imi z

zak

onom

, ki

ure

ja le

karn

iško

dej

avno

st,

•

obra

vnav

a ug

otov

itve

nadz

orni

h or

gano

v,•

za

gota

vlja

var

stvo

pra

vic

dela

vcev

,•

op

ravl

ja d

ruge

nal

oge,

dol

očen

e z

zako

nom

, tem

odl

okom

in s

tatu

tom

ja

vneg

a za

voda

.(1

1) Č

lani

sve

t zav

oda

imaj

o pr

avic

o do

sej

nine

za

udel

ežbo

na

seji.

Viš

ino

sejn

in d

oloč

i sve

t us

tano

vite

ljic,

v s

klad

u s

pred

pisi

, ki

ure

jajo

sej

nine

in

povr

ačila

v ja

vnih

zav

odih

.

5.4

Str

oko

vni s

vet j

avne

ga

zavo

da

12. č

len

(stro

kovn

i sve

t zav

oda)

(1)

Stro

kovn

i sv

et z

avod

a je

kol

egijs

ki o

rgan

zav

oda

za o

brav

nava

nje

in

odlo

čanj

e o

stro

kovn

ih v

praš

anjih

.(2

) Čla

ni s

troko

vneg

a sv

eta

zavo

da s

o st

roko

vni v

odja

zav

oda

in v

odje

no-

tranj

ih o

rgan

izac

ijski

h en

ot z

avod

a.(3

) Stro

kovn

i sve

t zav

oda

vodi

stro

kovn

i vod

ja z

avod

a, k

i odg

ovar

ja z

a iz

va-

janj

e sk

lepo

v st

roko

vneg

a sv

eta

zavo

da.

(4) N

ačin

del

a in

spr

ejem

anje

odl

očite

v na

stro

kovn

em s

vetu

zav

oda

ured

i st

roko

vni s

vet s

pos

lovn

ikom

o d

elu

stro

kovn

ega

svet

a za

voda

.(5

) O d

elu

stro

kovn

ega

svet

a za

voda

se

vodi

zap

isni

k. Z

a vs

ebin

o za

pisn

i -ka

, nač

in v

oden

ja z

apis

nika

in h

ram

bo z

apis

niko

v st

roko

vneg

a sv

eta

zavo

-da

se

smis

elno

upo

rabl

jajo

dol

očbe

pos

lovn

ika

svet

a za

voda

.(6

) Stro

kovn

i sve

t im

a na

sled

nje

pris

tojn

osti

in n

alog

e:•

od

loča

o s

troko

vnih

vpr

ašan

jih v

okv

iru p

oobl

astil

, dol

očen

ih s

tem

od -

loko

m;

•

dolo

ča s

troko

vne

podl

age

za p

rogr

am d

ela

in ra

zvoj

a za

voda

;•

sv

etu

zavo

da in

dire

ktor

ju z

avod

a da

je m

nenj

a in

pre

dlog

e gl

ede

orga

-ni

zaci

je d

ela

in p

ogoj

ev z

a ra

zvoj

dej

avno

sti z

avod

a;•

ob

ravn

ava

ugot

ovitv

e in

tern

ega

stro

kovn

ega

nadz

ora

in s

prej

ema

skle

-pe

za

odpr

avo

pom

anjk

ljivo

sti;

•

imen

uje

delo

vna

tele

sa z

a ob

ravn

avo

ali p

ripra

vo g

radi

v iz

svo

je p

risto

j-no

sti,

•

pred

laga

čla

ne s

taln

ih in

obč

asni

h ko

mis

ij sv

eta

zavo

da;

•

odlo

ča o

dru

gih

vpra

šanj

ih, z

a ka

tere

ga

poob

last

i sve

t zav

oda

ali d

irek -

tor z

avod

a.

6.

Sre

dst

va z

a d

elo

javn

ega

zavo

da

13. č

len

(sre

dstv

a za

del

o ja

vneg

a za

voda

)

Sre

dstv

a za

del

o pr

idob

iva

javn

i za

vod

iz j

avni

h in

zas

ebni

h sr

edst

ev,

ki

zaje

maj

o zl

asti:

•

plač

ila z

a op

ravl

jeno

del

o v

okvi

ru le

karn

iške

dej

avno

sti n

a po

dlag

i po -

godb

e z

nosi

lci z

drav

stve

nih

zava

rova

nj,

•

plač

ila iz

pro

raču

nski

h sr

edst

ev,

•

sred

stev

ust

anov

itelja

,•

s

prod

ajo

blag

a in

sto

ritev

na

trgu,

•

iz d

rugi

h vi

rov.

7.

Pre

mož

enje

zav

od

a

14. č

len

(pre

mož

enje

zav

oda)

(1) Z

a iz

vaja

nje

deja

vnos

ti za

voda

daj

o us

tano

vite

ljice

zav

odu

v up

ravl

janj

e ne

prem

ične

v la

sti u

stan

ovite

ljic,

v o

bseg

u in

vre

dnos

ti, k

ot iz

haja

iz b

ilanc

e st

anja

zav

oda

na d

an 1

.1.2

017.

(2) Z

a iz

vaja

nje

deja

vnos

ti za

voda

ima

zavo

d v

last

i fin

ančn

o in

stv

arno

pre

-m

ožen

je v

obl

iki i

n vr

edno

stih

, kot

izha

jajo

iz b

ilanc

e st

anja

zav

oda

na d

an

1.1.

201

7.(3

) S fi

nanč

nim

pre

mož

enje

m r

avna

zav

od k

ot d

ober

gos

poda

r in

v sk

ladu

z

dolo

čbam

i zak

ona,

ki u

reja

leka

rniš

ko d

ejav

nost

. (4

) S s

tvar

nim

pre

mož

enje

m r

avna

zav

od v

skl

adu

z Za

kono

m o

stv

arne

m

prem

ožen

ju d

ržav

e in

sam

oupr

avni

h lo

kaln

ih s

kupn

osti.

(5) K

razp

olag

anju

z n

epre

mič

nim

pre

mož

enje

m z

avod

a m

ora

zavo

d pr

ido -

biti

sogl

asje

ust

anov

itelji

c.

UO

, stra

n10

št

. 26

5, 2

7. d

ecem

bra

201

9U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

2. Š

PO

RTN

I OB

JEK

TI IN

PO

VRŠ

INE

ZA

ŠP

OR

T V

NAR

AVI

3. R

AZVO

JNE

DE

JAVN

OS

TI V

ŠP

OR

TU:

- iz

obra

ževa

nje,

usp

osab

ljanj

e in

izp

opol

njev

anje

stro

kovn

ih d

elav

cev

v šp

ortu

,-

stat

usne

pra

vice

špo

rtni

kov,

stro

kovn

ih d

elav

cev

v šp

ortu

in

stro

kovn

a po

dpor

a pr

ogra

mov

,- z

alož

ništ

vo v

špo

rtu,

- zna

nstv

eno

razi

skov

alna

dej

avno

st v

špo

rtu,

- inf

orm

acijs

ko k

omun

ikac

ijska

tehn

olog

ija n

a po

droč

ju š

port

a.

4. O

RG

ANIZ

IRAN

OS

T V

ŠP

OR

TU

5. Š

PO

RTN

E P

RIR

ED

ITVE

IN P

RO

MO

CIJ

A Š

PO

RTA

:- š

port

ne p

rired

itve,

- jav

no o

bveš

čanj

e o

špor

tu,

- špo

rtna

ded

išči

na in

muz

ejsk

a de

javn

ost v

špo

rtu.

6. D

RU

ŽBE

NA

IN O

KO

LJS

KA

OD

GO

VOR

NO

ST

V Š

PO

RTU

.

II. L

ET

NI P

RO

GR

AM

ŠP

OR

TA

4. č

len

(letn

i pro

gram

špo

rta)

(1)

LPŠ

je d

okum

ent,

ki o

pred

eli š

port

ne p

rogr

ame

in p

odro

čja,

ki s

o v

kole

dars

kem

letu

, za

kat

ereg

a se

LP

Š s

prej

ema,

v o

bčin

i pre

pozn

ana

kot

javn

i int

eres

.(2

) G

lede

na

razv

ojne

nač

rte,

pre

dnos

tne

nalo

ge v

špo

rtu,

raz

polo

žljiv

a pr

orač

unsk

a sr

edst

va t

er k

adro

vske

in

pros

tors

ke r

azm

ere

v lo

kaln

em

špor

tu s

e v

LPŠ

dol

oči:

- špo

rtne

pro

gram

e in

pod

ročj

a, k

i se

v pr

orač

unsk

em le

tu s

ofin

anci

rajo

iz

obči

nske

ga p

rora

čuna

,-

pred

vide

no v

išin

o pr

orač

unsk

ih s

reds

tev

za s

ofin

anci

ranj

e po

droč

ij in

pr

ogra

mov

špo

rta.

(3) P

ogoj

i in

mer

ila z

a vr

edno

tenj

e šp

ortn

ih p

rogr

amov

in p

odro

čij s

o op

re-

delje

ni v

pril

ogi

1:

Pog

oji

in m

erila

za

sofin

anci

ranj

e le

tneg

a pr

ogra

ma

špor

ta v

obč

ini R

adov

ljica

, ki

je s

esta

vni d

el t

ega

odlo

ka in

se

obja

vi n

a ur

adni

spl

etni

stra

ni O

bčin

e R

adov

ljica

.(4

) Pre

dlog

LP

Š p

ripra

vi z

a po

droč

je š

port

a pr

isto

jen

orga

n ob

čins

ke u

pra-

ve.

Zara

di z

agot

avlja

nja

ures

niče

vanj

a in

tere

sov

civi

lne

špor

tne

druž

be v

po

stop

ku p

ripra

ve p

redl

oga

LPŠ

pod

a sv

oje

mne

nje

tudi

obč

insk

a šp

ortn

a zv

eza,

v k

olik

or ta

v o

bčin

i obs

taja

.(5

) N

e gl

ede

na p

rejš

nji o

dsta

vek

lahk

o ob

čins

ki s

vet

spre

jme

letn

i pro

-gr

am š

port

a na

loka

lni r

avni

bre

z pr

edho

dneg

a m

nenj

a iz

pre

jšnj

ega

od-

stav

ka,

če g

a ob

čins

ka š

port

na z

veza

ne

pod

a v

roku

ene

ga m

esec

a od

pr

ejem

a po

ziva

.

III. I

ZVA

JALC

I LE

TN

EG

A P

RO

GR

AM

A Š

PO

RTA

5. č

len

(izva

jalc

i let

nega

pro

gram

a šp

orta

)

(1) I

zvaj

alci

LP

Š s

o po

leg

obči

ne p

o te

m o

dlok

u la

hko:

- špo

rtna

dru

štva

in š

port

na z

veza

, ki s

o re

gist

riran

i v R

epub

liki S

love

niji

(v

nada

ljeva

nju:

RS

),- z

avod

i za

špor

t,-

zavo

di s

pod

ročj

a vz

goje

in iz

obra

ževa

nja,

ki i

zvaj

ajo

špor

tne

prog

ram

e,

dolo

čene

z L

PŠ

,- p

ravn

e os

ebe,

ki s

o re

gist

riran

e za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti v

špor

tu v

RS

,- s

amos

tojn

i pod

jetn

iki p

osam

ezni

ki, k

i so

regi

strir

ani z

a op

ravl

janj

e de

jav-

nost

i v š

port

u v

RS

,-

usta

nove

, ki

so

usta

novl

jene

za

splo

šno

koris

ten

nam

en n

a po

droč

ju

špor

ta, v

skl

adu

z za

kono

m, k

i ure

ja u

stan

ove,

- zas

ebni

špo

rtni

del

avci

,ki

izpo

lnju

jejo

pog

oje

iz 6

. čle

na te

ga o

dlok

a.(2

) Špo

rtna

dru

štva

, ko

t osn

ovne

špo

rtne

org

aniz

acije

, se

na

loka

lni r

avni

la

hko

zdru

žuje

jo v

špo

rtno

zve

zo.

(3) Š

port

na d

rušt

va, k

i izv

ajaj

o LP

Š, i

maj

o za

izva

janj

e le

tega

, pod

ena

kim

i po

goji,

pre

dnos

t pri

upor

abi j

avni

h šp

ortn

ih o

bjek

tov

in p

ovrš

in p

red

dru-

gim

i upo

rabn

iki.

IV. P

OG

OJI

ZA

SO

FIN

AN

CIR

AN

JE

6. č

len

(pra

vica

do

sofin

anci

ranj

a)

Izva

jalc

i iz

prej

šnje

ga č

lena

imaj

o pr

avic

o do

sof

inan

cira

nja

letn

ega

prog

ra-

ma

špor

ta, č

e iz

poln

juje

jo n

asle

dnje

pog

oje:

- izv

ajal

ec im

a se

dež

v ob

čini

Rad

ovlji

ca,

- izv

ajal

ec je

na

dan

obja

ve ja

vneg

a ra

zpis

a za

sof

inan

cira

nje

letn

ega

pro-

gram

a šp

orta

(v

nada

ljeva

nju:

JR

) na

jman

j dve

(2

) le

ti re

gist

riran

v s

klad

u z

velja

vnim

i pre

dpis

i na

upra

vni e

noti,

ki j

e pr

isto

jna

za o

bmoč

je o

bčin

e,

njeg

ova

glav

na d

ejav

nost

pa

je i

zvaj

anje

špo

rtni

h pr

ogra

mov

(iz

jem

a so

za

vodi

za

špor

t in

zavo

di s

pod

ročj

a vz

goje

in iz

obra

ževa

nja)

,- i

zvaj

alec

izva

ja p

rijav

ljene

špo

rtne

pro

gram

e sk

ladn

o s

tem

odl

okom

, LP

Š

in J

R,

- iz

vaja

lec

zago

tavl

ja r

edno

izva

janj

e pr

ijavl

jeni

h pr

ogra

mov

iz 1

. to

čke

3.

člen

a te

ga o

dlok

a na

jman

j 35

tedn

ov v

letu

,-

izva

jale

c im

a za

izva

janj

e pr

ijavl

jeni

h šp

ortn

ih p

rogr

amov

iz 1

. to

čke

3.

člen

a za

goto

vlje

ne m

ater

ialn

e in

pro

stor

ske

pogo

je,

- iz

vaja

lec

ima

za iz

vaja

nje

prija

vlje

nih

špor

tnih

pro

gram

ov iz

1.

točk

e 3

. čl

ena

zago

tovl

jen

ustre

zno

izob

raže

n oz

irom

a us

poso

blje

n ka

der

za o

pra-

vlja

nje

stro

kovn

ega

dela

v š

port

u,- i

zvaj

alec

ima

za p

rijav

ljene

pro

gram

e iz

1. t

očke

3. č

lena

izde

lano

fina

nč-

no k

onst

rukc

ijo, i

z ka

tere

so

razv

idni

viri

prih

odko

v in

stro

škov

izve

dbe

pro-

gram

ov,

- iz

vaja

lec

ima

za p

rijav

ljene

pro

gram

e iz

1.

točk

e 3

. čl

ena

urej

eno

evi-

denc

o o

udel

ežen

cih

(vel

ja z

a vs

e) in

evi

denc

o čl

anst

va (v

elja

za

špor

tna

druš

tva

in z

veze

),-

najm

anj 5

0%

ude

leže

ncev

pro

gram

ov iz

1.

točk

e 3

. čl

ena,

ki j

ih n

a JR

pr

ijavl

ja iz

vaja

lec,

ima

stal

no b

ival

išče

v o

bčin

i Rad

ovlji

ca,

- izv

ajal

ec n

ajm

anj 5

0%

prij

avlje

nih

prog

ram

ov iz

1. t

očke

3. č

lena

izva

ja n

a ob

moč

ju o

bčin

e R

adov

ljica

, če

obst

aja

ustre

zna

infra

stru

ktur

a,

- iz

vaja

lec

je v

rok

u in

na

pred

pisa

n na

čin

odda

l por

očilo

o r

ealiz

aciji

pro

-gr

ama

za p

rete

klo

pror

ačun

sko

leto

, v

kolik

or je

za

to le

to p

reje

l sre

dstv

a na

javn

em ra

zpis

u,

- izv

ajal

ec,

v ko

likor

je z

a pr

etek

lo p

rora

čuns

ko le

to p

reje

l sre

dstv

a na

jav-

nem

raz

pisu

, ni n

enam

ensk

o ko

ristil

pog

odbe

na s

reds

tva

ali d

ruga

če k

ršil

pogo

dben

a do

loči

la,

- izv

ajal

ec je

v r

oku

in n

a pr

edpi

san

nači

n od

dal p

rijav

o na

JR

in v

prim

eru

pozi

va k

dop

olni

tvi v

loge

v ro

ku in

na

pred

pisa

n na

čin

dopo

lnil

vlog

o,- i

zvaj

alec

izpo

lnju

je v

se p

ogoj

e iz

tega

odl

oka

in J

R.

V. P

OS

TOP

EK

ZA

DO

DE

LJE

VAN

JE S

RE

DS

TE

V

7. č

len

(kom

isija

za

izve

dbo

javn

ega

razp

isa)

(1) Ž

upan

s s

klep

om u

stan

ovi k

omis

ijo z

a iz

vedb

o ja

vneg

a ra

zpis

a (v

nad

a-lje

vanj

u: k

omis

ija),

ki je

ses

tavl

jena

iz p

etih

(5) č

lano

v.(2

) Kom

isija

se

sest

aja

na re

dnih

in iz

redn

ih s

ejah

. Sej

e la

hko

pote

kajo

tudi

do

pisn

o. K

omis

ija o

pot

eku

sej i

n o

svoj

em d

elu

vodi

zap

isni

k. Z

a sk

lep-

čnos

t in

spre

jem

anje

odl

očite

v je

pot

rebn

a na

vadn

a ve

čina

.(3

) Nal

oge

kom

isije

so:

- pre

gled

in o

cena

vse

bine

razp

isne

dok

umen

taci

je,

- odp

iranj

e in

ugo

tavl

janj

e pr

avoč

asno

sti t

er p

opol

nost

i pre

jetih

vlo

g,- o

cena

vlo

g na

pod

lagi

pog

ojev

in m

eril

nave

deni

h v

tem

odl

oku,

- prip

rava

pre

dlog

a iz

vaja

lcev

LP

Š p

o iz

bran

ih š

port

nih

prog

ram

ih in

pod

ro-

čjih

ter d

oloč

itev

viši

ne s

ofin

anci

ranj

a,- v

oden

je z

apis

niko

v o

svoj

em d

elu.

(4)

Stro

kovn

o-ad

min

istra

tivna

del

a za

kom

isijo

opr

avlja

pris

tojn

i od

dele

k ob

čins

ke u

prav

e.

8. č

len

(javn

i raz

pis

in ra

zpis

na d

okum

enta

cija

)

(1) V

skl

adu

z ve

ljavn

o za

kono

dajo

, tem

odl

okom

, spr

ejet

im L

PŠ

in n

a po

d-la

gi s

klep

a žu

pana

obč

ina

izve

de J

R.

(2) O

bjav

a JR

mor

a vs

ebov

ati:

- naz

iv in

sed

ež iz

vaja

lca

JR,

- pra

vno

podl

ago

za iz

vedb

o JR

,- p

redm

et J

R,

- nav

edbo

pog

ojev

za

kand

idira

nje

na J

R (u

prav

ičen

i izv

ajal

ci L

PŠ

),- n

aved

bo p

ravn

ih p

odla

g za

vre

dnot

enje

špo

rtni

h pr

ogra

mov

in p

odro

čij,

- pre

dvid

en o

bseg

javn

ih s

reds

tev

za s

ofin

anci

ranj

e,- d

oloč

itev

obdo

bja,

v k

ater

em m

oraj

o bi

ti po

rabl

jena

dod

elje

na s

reds

tva,

- rok

, do

kate

rega

mor

ajo

biti

pred

lože

ne v

loge

in n

ačin

odd

aje

vlog

,- d

atum

in n

ačin

odp

iranj

a vl

og,

- rok

, v k

ater

em b

odo

vlag

atel

ji ob

vešč

eni o

izid

u JR

,- n

aved

bo in

kon

takt

ne p

odat

ke o

seb,

poo

blaš

čeni

h za

daj

anje

info

rmac

ij o

JR,

- inf

orm

acijo

o ra

zpis

ni d

okum

enta

ciji.

(3) R

azpi

sna

doku

men

taci

ja m

ora

vseb

ovat

i:- r

azpi

sne

obra

zce,

- nav

odila

izva

jalc

em z

a pr

ipra

vo in

odd

ajo

vlog

e,- i

nfor

mac

ijo o

dos

topn

osti

do o

dlok

a, L

PŠ

ter p

ogoj

ev in

mer

il,- v

zore

c po

godb

e o

sofin

anci

ranj

u pr

ogra

mov

.

UO

, stran4

št. 26

5, 27. decem

bra 2019

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

A

8.

Od

go

vorno

st ustanoviteljic za o

bvezno

sti zavod

a in njego

vo

po

slovanje

15. člen

(odgovornost za obveznosti zavoda in njegovo poslovanje)

Ustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti zavoda in njegovo poslovanje.

16. člen

(zadolževanje zavoda)

(1)

Zavod se

lahko brez

soglasja ustanoviteljic

zadolži do

višine 5

00

.00

0,0

0 E

UR

, če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz

neproračunskih virov.(2

) Pogodbena določila v posojilni pogodbi ali pogodbi o zavarovanju po-

roštev, ki jo sklene zavod, so nična, če določajo zavarovanje s stvarnim

premoženjem

, ki je namenjeno izvajanju javne lekarniške službe.

9.

Med

sebo

jne pravice in o

bvezno

sti med

javnim zavo

do

m in

ustanoviteljicam

i

17. člen(m

edsebojne pravice in obveznosti)

(1) Zavod:

•

poroča ustanoviteljicam vsaj enkrat letno o svojem

poslovanju;•

predloži občinam

ustanoviteljicam letno poročilo in poročilo o realizaciji

letnega načrta;•

pripravlja in oblikuje razvojne načrte;

•

sodeluje pri ukrepih ustanoviteljic za napredek zdravstvenega varstva prebivalstva;

•

zagotavlja ustanoviteljicam potrebne podatke v skladu z zakonom

.(2

) Ustanoviteljice:

•

v skladu s planom sodelujejo pri zagotavljanju m

reže javne lekarniške službe;

•

vključujejo zavod v oblikovanje politike zdravstvenega varstva;•

usklajujejo program

e zdravstvenega varstva in spremljajo njegovo iz-

vajanje ter sprejemajo druge ukrepe za izboljšanje stanja na področju

zdravstvenega varstva;•

im

enujejo svoje predstavnike v svet zavoda;•

v prim

erih, ko ugotovijo, da je ogroženo nemoteno izvajanje dejavno-

sti, za katero je zavod ustanovljen, imajo ustanoviteljice pravico sklicati

sejo sveta zavoda in predlagati ukrepe skladno z zakonskimi in drugim

i predpisi.

(3) Zavod pridobi soglasje k investicijam

ali obremenitvi neprem

ičnin, ki so v lasti posam

ezne ustanoviteljice in v upravljanju zavoda in k vsem ostalim

zadevam

, če tako določajo predpisi.

10

. Med

sebo

jne pravice, o

bvezno

sti in od

go

vorno

sti ustanoviteljic

18. člen

(medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic)

(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ustanoviteljice ustanovijo svet

ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani oziroma županje v skladu z določili

zakona, ki ureja lokalno samoupravo.

(2) U

stanoviteljice uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti

s pogodbo, ki jo župani oziroma županje občin ustanoviteljic sklenejo v

treh (3) m

esecih po uveljavitvi tega odloka.

11. N

ačin razpo

laganja s p

resežkom

priho

dko

v nad o

dho

dki in

način kritja prim

anjkljaja sredstev za d

elo zavo

da

19. člen

(presežek prihodkov)

(1) P

resežek prihodkov nad odhodki se ugotavlja skladno s predpisi in se nam

eni za:•

solventno in likvidno poslovanje javnega zavoda,

•

investicije v prostor in opremo upravnih prostorov, lekarn, podružnic

lekarn ter galenski in analizno-kontrolni laboratorij,•

razvoj kadrov in uvajanje novih lekarniških storitev.

(2) S

vet zavoda predlaga ustanoviteljicam, da se del presežka prihodkov

nad odhodki javnega zavoda iz zasebnih sredstev vrne ustanoviteljicam,

če s tem ni ogroženo solventno ali likvidno poslovanje javnega zavoda, v

skladu z določili zakona, ki ureja lekarniško dejavnost. Ta sredstva smejo

ustanoviteljice uporabiti izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti.

20

. člen(prim

anjkljaj sredstev za delo)

(1) O

načinu in višini pokrivanja primanjkljaja sredstev za delo, ki ga ni

mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanovi-

teljice na predlog sveta zavoda.(2

) Zavod mora ugotavljati prim

anjkljaj sredstev za delo iz prvega odstavka tega člena tudi po teritorialnem

načelu lege organizacijskih enot zavoda.

12. S

plo

šni akti zavod

a

21. člen(statut zavoda)

(1) Zavod im

a statut, s katerim uredi organizacijo zavoda, določi pristojno -

sti, pooblastila in odgovornosti zavoda, način dela in odločanja ter druga vprašanja, pom

embna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v

skladu z zakoni in tem odlokom

.(2

) Statut zavoda sprejm

e svet zavoda s soglasjem sveta ustanoviteljic.

22

. člen(drugi splošni akti)

(1) V skladu s statutom

lahko zavod pripravi in sprejme tudi druge splošne

akte, s katerimi se uredijo druga vprašanja, pom

embna za delo in poslo -

vanje zavoda.(2

) Splošne akte zavoda sprejm

e svet zavoda ali direktor zavoda. Razm

e-jitev pristojnosti pri sprejem

anju splošnih aktov zavoda se določi v statutu zavoda.

13. S

tatusne sprem

emb

e

23

. člen(statusne sprem

embe)

(1) Zavod se lahko pripoji drugem

u zavodu, spoji z drugim zavodom

, se razdeli na dvoje ali več zavodov. O

tem odločajo ustanoviteljice.

(2) U

stanoviteljice lahko odločijo, da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugem

u zavodu ali organizira kot samostojen zavod.

14. P

rehod

ne in končne d

olo

čbe24

. člen(opravljanje funkcije)

Člani sveta zavoda, direktor zavoda in člani strokovnega sveta zavoda opra -

vljajo svojo funkcijo do izteka mandata ozirom

a do nastopa mandata novo-

izvoljenega člana sveta zavoda.

25

. člen(uskladitev statuta)

(1) Zavod m

ora uskladiti statut zavoda s tem odlokom

najkasneje v treh m

esecih od uveljavitve tega odloka.(2

) Do uskladitve statuta in uskladitve drugih aktov s tem

odlokom se sm

i -selno uporabljajo določila obstoječih splošnih aktov zavoda, če niso v na-sprotju s tem

odlokom.

26

. člen(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati O

dlok o ustanovitvi javnega zavoda G

orenjske lekarne (Uradni list R

S, št. 4

/2014

).

27. člen(objava in začetek veljavnosti)

Ta odlok, po sprejemu na vseh občinskih svetih občin ustanoviteljic, objavi

Mestna občina K

ranj v Uradnem

listu Republike S

lovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi. O

bčine ustanoviteljice, ki uradnih objav ne objavlja -jo v U

radnem listu R

epublike Slovenije, objavijo ta odlok v svojem

uradnem

glasilu.

Številka: 16

0-8

/2017

-31 (47

/15)

Mestna občina K

ranjD

atum: 2

3.9

.2019

M

atjaž Rakovec, župan

Številka: 16

0-2

/2019

-12

Občina R

adovljicaD

atum: 3

0.9

.2019

C

iril Globočnik, župan

Številka: 16

0-1

/2011

O

bčina Bled

Datum

: 2.10

.2019

Janez Fajfar, župan

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 2

65

, 27. decembra 2

019U

O, stran

9

»(1) V oddaljenosti do 1

km od obm

očij za potrebe obrambe z anten-

skimi stebri ali stolpi, je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18

m,

pridobiti projektne pogoje in soglasje (mnenje) m

inistrstva, pristojnega za obram

bo.«

20

. člen

Pred 19

. členom, se doda nov, 18

b. člen, ki se glasi:»(1

) Novi predm

eti ali podaljški predmetov ne sm

ejo segati nad konično om

ejitveno ravnino (58

2 m

.n.v), razen če so zakriti z drugimi, enako viso -

kimi ali višjim

i nepremičnim

i predmeti, ali če aeronavtična študija dokaže,

da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega

prometa.

(2) P

ri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo

višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pri -

dobiti ustrezno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS

k lokaciji, ozirom

a k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zazna-m

ovati v skladu s predpisi.«

21. člen

19. člen se nadom

esti z novim besedilo, ki se glasi:

»(1) P

okopališče se gradi fazno; do zapolnitve pokopališča se proste po-vršine nam

enijo za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v

vojni in v izrednih razmerah.«

22

. člen

20

. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:

»(1) P

okopališče je zasnovano tako, da omogoča postopno širitev.

(2) G

radnjo in ureditve se izvaja v eni ali več fazah; faznost ene gradnje je m

ogoča pod pogojem, da se ta navezuje na obstoječe om

režje prometnih

povezav in infrastrukture, ter predstavlja smiselno zaključeno celoto.

(3) P

red gradnjo in ureditvijo vsake faze je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno kom

unalno in prometno oprem

o, vključno s parkirnimi m

esti za ureditev, ki se bo realizirala.(4

) Ureditev ceste se lahko izvaja sam

ostojno.(5

) Možna je fazna izgradnja pokopaliških objektov in postavitev urbane

opreme.«

23

. člen

21. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:

»(1) P

ri realizaciji OP

PN

so dopustna odstopanja, če so potrebne prostor -sko, tehnološko, prom

etno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geom

e-hansko ali tehnično utem

eljene oziroma prim

ernejše rešitve. Odstopanja

so možna pod pogojem

, da ni ogroženo zavarovano območje, ter je zago-

tovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi. (2

) Za dopustna odstopanja po tem odloku se štejejo odstopanja infra-

strukturnih objektov, naprav in vodov, grajenega javnega dobra ter križa-nja kom

unalnih vodov z lokalno cesto. K vsaki rešitvi križanja kom

unalnih vodov z lokalno cesto m

orajo investitorji oziroma upravljavci takega voda

predhodno pridobiti soglasje investitorjev, upravljavca lokalne ceste oziro -m

a upravljavcev tangiranih komunalnih vodov.

(3) D

opustne so prilagoditve tras posameznih infrastrukturnih ozirom

a ko-m

unalnih naprav, če je zagotovljena ohranitev oz. izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zem

ljišč za izvedbo po spremenjeni trasi.

(4) V prim

eru boljših tehničnih rešitev, so dopustna odstopanja glede pote -ka osi in glede prečnega profila pri rekonstrukciji cest.(5

) Odstopanja ne sm

ejo biti v nasprotju z javnimi interesi in m

orajo z njimi

soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.(6

) Dopustne so tolerance tlorisnih oblik objektov ozirom

a lege in zasnove objektov ob upoštevanju boljših arhitekturno tehničnih rešitev. V grafič -nem

delu OP

PN

je prikazana ena izmed m

ožnih razporeditev posameznih

ureditev znotraj pokopališča. Natančna razporeditev, velikost, število in

namem

bnost stavb in drugih objektov pokopališča (vključno z zunanjimi

ureditvami) se opredeli v projektni dokum

entaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrste objektov, ki se gradijo. (7

) Dopustna so odstopanja od geodetskih podatkov, prikazanih v karto -

grafskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov.«

24. člen

Doda se nov 2

2a. člen, ki se glasi:

»(1) O

dlok o OP

PN

preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine

razveljavi.(2

) V primeru prenehanja veljavnosti O

PP

N se obm

očje ureja skladno s splošnim

i in posebnimi določbam

i Prostorskega reda občine R

adovljica.«

25

. člen

(1) O

PP

N je na vpogled na O

bčini Radovljica in na U

pravni enoti Rado -

vljica.

26

. člen

(1) N

adzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske

službe.

27. člen

(1) Ta odlok se objavi v D

eželnih novicah, glasilu Občine R

adovljica – U

ra-dne objave in začne veljati osm

i dan po objavi.

Številka: 3

50

5-0

00

9/2

019

Datum

: 19.12

.2019

Ciril G

lobočnik l.r.

ŽU

PAN

4.

Na podlagi 16

. člena Zakona o športu (Ur. l. R

S, št. 2

9/17

), Resolucije o

nacionalnem program

u športa v Republiki S

loveniji za obdobje 2014

-23

(U

r. l. RS

, št. 26

/14), 2

9. člena Zakona o lokalni sam

oupravi (Ur. l. R

S,

št. 94

/07 –

UP

B 2

in spremem

be) in 17. člena Statuta O

bčine Radovljica

(DN

UO

, št. 188

/14) je O

bčinski svet Občine R

adovljica na 9. redni seji

dne 18.12

.2019

sprejel

OD

LOK

o so

financiranju letnega p

rog

rama šp

orta v o

bčini R

ado

vljica

I. SP

LOŠ

NE

DO

LOČ

BE

1. člen(vsebina odloka)

S tem

odlokom O

bčina Radovljica določa javni interes na področju špor -

ta in področja, kjer se javni interes uresničuje, postopek izbire izvajalcev letnega program

a športa, pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izva-

janja letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, način

sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbam

i o sofinanciranju.2. člen

(opredelitev javnega interesa v športu)

Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so do -

ločene v Nacionalnem

programu športa v R

S (v nadaljevanju: N

PŠ

) in so nam

enjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s

športom in gibalnim

i dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v ob -

čini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi

nalogami, ki so opredeljene v N

PŠ

in se uresničuje tako, da se:- v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje Letne -ga program

a športa v Občini R

adovljica (v nadaljevanju: LPŠ

),- načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pom

embne športne objekte in površi-

ne za šport v naravi,- spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področij športa.

3. člen

(opredelitev področij športa)

Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi

možnostm

i iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednji programi in

področja športa:

1. ŠP

OR

TNI P

RO

GR

AMI:

- prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,

- športna vzgoja otrok in mladine s posebnim

i potrebami,

- obštudijske športne dejavnosti,- športna vzgoja otrok in m

ladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

- kakovostni šport,- vrhunski šport,- šport invalidov,- športna rekreacija,- šport starejših.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 2

65

, 27.

dec

embr

a 2

019

UO

, stra

n5

Šte

vilk

a: 1

60

-3/2

018

-32

O

bčin

a G

orje

Dat

um: 9

.10

.201

9

Pet

er T

orka

r, žu

pan

Šte

vilk

a: 1

60

-2/2

017

/12

O

bčin

a B

ohin

jD

atum

: 11.

10. 2

019

Jo

že S

odja

, žup

an Š

tevi

lka:

007

-4/2

018

O

bčin

a Je

seni

ceD

atum

: 14

.10

.201

9

Bla

ž R

ačič

, žup

an Š

tevi

lka:

012

01-1

/19

99

O

bčin

a Ži

rovn

ica

Dat

um: 1

5.1

0.2

019

Le

opol

d P

ogač

ar, ž

upan

Šte

vilk

a: 1

70

0-1

/201

9-9

O

bčin

a K

ranj

ska

Gor

aD

atum

: 21.

10.2

019

Ja

nez

Hro

vat,

župa

n Š

tevi

lka:

007

-3/2

017

O

bčin

a C

erkl

je n

a G

oren

jske

mD

atum

: 22

.10

.201

9

Fran

c Č

ebul

j, žu

pan

Šte

vilk

a: 0

07-0

001

/201

8

Obč

ina

Nak

loD

atum

: 23

.10

.201

9

Ivan

Meg

lič, ž

upan

Šte

vilk

a: 1

60

-00

01/2

019

O

bčin

a P

redd

vor

Dat

um: 2

8.1

0.2

019

R

ok R

oble

k, ž

upan

Šte

vilk

a: 0

14-0

001

/201

7

Obč

ina

Jeze

rsko

Dat

um: 4

.11.

201

9

Andr

ej K

arni

čar,

župa

n Š

tevi

lka:

16

0-0

00

02

/201

9

Obč

ina

Šen

čur

Dat

um: 8

.11.

201

9

Ciri

l Koz

jek,

žup

an Š

tevi

lka:

014

-19

/201

9

Obč

ina

Ško

fja L

oka

Dat

um: 1

1.11

.201

9

Tine

Rad

inja

, žup

an Š

tevi

lka:

16

0-0

2/2

019

-01

O

bčin

a G

oren

ja v

as -

Pol

jane

Dat

um: 1

3.1

1.2

019

M

ilan

Jane

z Č

adež

, žup

an Š

tevi

lka:

414

-1/2

019

-06

0

Obč

ina

Žele

znik

iD

atum

: 18

.11.

201

9

Anto

n Lu

znar

, žup

an

Š

tevi

lka:

007

-00

02

/201

7-1

1

Obč

ina

Žiri

Dat

um: 1

4.1

1.2

019

Ja

nez

Žake

lj, ž

upan

Šte

vilk

a: 0

07-1

1/2

017

O

bčin

a Tr

žič

Dat

um: 1

9.1

1.2

019

m

ag. B

orut

Saj

ovic

, žup

an

2.

Na

podl

agi

3.

člen

Zak

ona

o za

vodi

h /Z

Z/ (

Ura

dni

list

RS

, št

. 12

/19

, 8

/96

, 3

6/0

0-Z

PZD

C,

127

/06

-ZJZ

P),

prve

ga o

dsta

vka

27.

člen

Zak

o-na

o le

karn

iški

dej

avno

sti /

ZLD

-1/

(Ura

dni l

ist

RS

, št

. 8

5/1

6),

22

. čl

en

Zako

na o

lok

alni

sam

oupr

avi

/ZLS

/ (U

radn

i lis

t R

S,

št.

94

/07

-UP

B2

, 76

/08

, 7

9/0

9,

51/1

0,

40

/12

-ZU

JF,

14/1

5-Z

UU

JFO

, 76

/16

– o

dl.

US

) te

r 2

2.

člen

a S

tatu

ta M

estn

e ob

čine

Kra

nj (U

radn

i lis

t RS

, št

. 3

0/1

7-u

ra-

dno

preč

išče

no b

esed

ilo),

16.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e B

led

(Ura

dni l

ist R

S,

št.

67/0

9-u

radn

o pr

ečiš

čeno

bes

edilo

, 8

/12

), 15

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Gor

je (

Ura

dno

glas

ilo s

love

nski

h ob

čin,

št.

13/1

7),

17.

člen

a S

tatu

ta o

b-či

ne B

ohin

j (U

radn

i ve

stni

k O

bčin

e B

ohin

j, št

. 8

/17

ura

dno

preč

išče

no

bese

dilo

), 14

. čle

na S

tatu

ta o

bčin

e Je

seni

ce (U

radn

i lis

t RS

, št.

101

/15

), 18

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Žiro

vnic

a (U

radn

i lis

t R

S,

št.

55

/11

– u

radn

o pr

ečiš

čeno

bes

edilo

, 76

/12

, 19

/13

, 5

0/1

4,

85

/16

, 7

/17

– p

opr.)

, 16

. čl

ena

Sta

tuta

obč

ine

Kra

njsk

a G

ora

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 31

/201

7),

16. č

le-

na S

tatu

ta o

bčin

e C

erkl

je n

a G

oren

jske

m (U

radn

i ves

tnik

Obč

ine

Cer

klje

na

Gor

enjs

kem

, št.

7/1

6),

12. č

lena

Sta

tuta

obč

ine

Nak

lo (U

radn

i lis

t RS

, št

. 28

/15

, Ura

dno

glas

ilo s

love

nski

h ob

čin,

63

/15

), 16

. čle

na S

tatu

ta o

b-či

ne P

redd

vor (

Ura

dno

glas

ilo o

bčin

e P

redd

vor,

št. 8

/09

, 1/1

1),

17. č

lena

S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(D

ežel

ne n

ovic

e, U

radn

e ob

jave

, št

. 18

8/1

4),

15.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e Je

zers

ko (

Ura

dni v

estn

ik O

bčin

e Je

zers

ko,

št.

1/1

1),

16. č

lena

Sta

tuta

obč

ine

Šen

čur (

Ura

dno

glas

ilo s

love

nski

h ob

čin,

št

. 9/1

8),

16. č

lena

Sta

tuta

obč

ine

Ško

fja L

oka

(Ura

dno

glas

ilo s

love

nski

h ob

čin,

št.

3/1

6 –

ura

dno

preč

išče

no b

esed

ilo, 3

5/1

6 in

26

/17

), 17

. čle

na

Sta

tuta

obč

ine

Gor

enja

vas

- P

olja

ne (

Ura

dni l

ist

RS

, št

. 8

5/1

3,

48

/15

),

16.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e Že

lezn

iki (

Ura

dni l

ist

RS

, št

. 8

8/1

5),

16.

člen

a S

tatu

ta o

bčin

e Ži

ri (U

radn

i ves

tnik

Gor

enjs

ke, š

t. 9

4/1

1),

18. č

lena

Sta

tu-

ta o

bčin

e Tr

žič

(Ura

dni l

ist R

S,

št.

19/1

3,

74/1

5) s

o M

estn

i sve

t Mes

tne

obči

ne K

ranj

na

svoj

i 4

. se

ji dn

e 2

0.

03

. 2

019

, O

bčin

ski

svet

Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a sv

oji 4

. se

ji dn

e 2

5.

03

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e B

led

na s

voji

4.

seji

dne

11.

06

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e G

orje

na

svoj

i 4.

dne

10.

04

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet

Obč

ine

Boh

inj n

a sv

oji 5

. se

ji dn

e 2

3.

05

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Je

seni

ce n

a sv

oji 5

. dn

e 2

3.

05

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Ži

rovn

ica

na s

voji

3. s

eji d

ne 2

8. 0

3. 2

019

, Obč

insk

i sv

et O

bčin

e K

ranj

ska

Gor

a na

svo

ji 4

. dn

e 10

. 0

4.

201

9,

Obč

insk

i sve

t O

bčin

e C

erkl

je n

a G

oren

jske

m n

a sv

oji 4

. sej

i dne

17.

04

. 201

9, O

bčin

ski

svet

Obč

ine

Nak

lo n

a sv

oji 4

. sej

i dne

24

. 04

. 201

9, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e P

redd

vor n

a sv

oji 4

. sej

i dne

27.

03

. 201

9, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Je

zers

ko

na s

voji

5. s

eji d

ne 2

3. 0

4. 2

019

, Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Šen

čur n

a sv

oji 6

. se

ji dn

e 2

2.

05

. 2

019

, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Š

kofja

Lok

a na

svo

ji 4

. se

ji dn

e 2

5. 0

4. 2

019

, Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Gor

enja

vas

- P

olja

ne n

a sv

oji 5

. se

ji dn

e 13

. 06

. 201

9, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Že

lezn

iki n

a sv

oji 5

. sej

i dne

11

. 04

. 201

9, O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Ži

ri na

svo

ji 5

. sej

i dne

28

. 03

. 201

9

in O

bčin

ski s

vet O

bčin

e Tr

žič

na s

voji

5. s

eji d

ne 2

3. 0

5. 2

019

spr

ejel

i

OD

LOK

o

ust

ano

vitv

i sve

ta u

stan

ovi

telji

c Ja

vneg

a le

karn

iške

ga

zavo

da

Go

renj

ske

leka

rne

1.

Sp

lošn

e d

olo

čbe

1. č

len

(ust

anov

itev

svet

a us

tano

vite

ljic)

(1) S

tem

odl

okom

Mes

tni s

vet M

estn

e ob

čine

Kra

nj, s

kupa

j z: O

bčin

skim

sv

etom

Obč

ine

Rad

ovlji

ca,

Obč

insk

im s

veto

m O

bčin

e B

led,

Obč

insk

im

svet

om O

bčin

e G

orje

, O

bčin

skim

sve

tom

Obč

ine

Boh

inj,

Obč

insk

im s

ve-

tom

Obč

ine

Jese

nice

, O

bčin

skim

sve

tom

Obč

ine

Žiro

vnic

a, O

bčin

skim

sv

etom

Obč

ine

Kra

njsk

a G

ora,

Obč

insk

im s

veto

m O

bčin

e C

erkl

je n

a G

o-re

njsk

em,

Obč

insk

im s

veto

m O

bčin

e N

aklo

, O

bčin

skim

sve

tom

Obč

ine

Pre

ddvo

r, O

bčin

skim

sve

tom

Obč

ine

Jeze

rsko

, Obč

insk

im s

veto

m O

bčin

e Š

enču

r, O

bčin

skim

sve

tom

Obč

ine

Ško

fja L

oka,

Obč

insk

im s

veto

m O

bči-

ne G

oren

ja v

as –

Pol

jane

, Obč

insk

im s

veto

m O

bčin

e Že

lezn

iki,

Obč

insk

im

svet

om O

bčin

e Ži

ri in

Obč

insk

im s

veto

m O

bčin

e Tr

žič

usta

novi

jo s

vet u

sta-

novi

telji

c Ja

vneg

a le

karn

iške

ga z

avod

a G

oren

jske

leka

rne.

(2) S

tem

odl

okom

se

dolo

čijo

:•

na

loge

sve

ta u

stan

ovite

ljic,

•

orga

niza

cija

del

a in

nač

in s

prej

eman

ja o

dloč

itev,

•

finan

cira

nje

in d

elite

v st

rošk

ov m

ed o

bčin

ami.

2. č

len

(ime

in s

edež

sku

pneg

a or

gana

)

(1) I

me

svet

a us

tano

vite

ljic

iz d

ruge

ga o

dsta

vka

prve

ga č

lena

tega

odl

oka

je S

vet

usta

novi

telji

c ja

vneg

a le

karn

iške

ga z

avod

a G

oren

jske

lek

arne

(v

nada

ljnje

m b

esed

ilu: s

vet u

stan

ovite

ljic)

.(2

) Sed

ež s

veta

ust

anov

itelji

c je

v K

ranj

u, S

love

nski

trg

1.

3. č

len

(nam

en u

stan

ovitv

e sv

eta

usta

novi

telji

c)

Sve

t ust

anov

itelji

c se

ust

anov

i z n

amen

om s

kupn

ega

izvr

ševa

nja

usta

novi

-te

ljski

h pr

avic

v ra

zmer

ju d

o ja

vneg

a za

voda

Gor

enjs

ke le

karn

e.

2.

Nal

og

e sv

eta

usta

novi

telji

c

4. č

len

(izvr

ševa

nje

usta

novi

teljs

kih

prav

ic)

(1)

V ok

viru

izvr

ševa

nja

usta

novi

teljs

kih

prav

ic v

jav

nem

zav

odu

ima

svet

us

tano

vite

ljic

nasl

ednj

e pr

isto

jnos

ti po

zak

onu,

ki u

reja

pod

ročj

e za

voda

:1.

ob

čina

m u

stan

ovite

ljica

m p

redl

aga

stat

usne

spr

emem

be ja

vneg

a za

vo-

da;

2.

obči

nam

ust

anov

itelji

cam

pre

dlag

a pr

eneh

anje

javn

ega

zavo

da v

skl

a-du

z d

oloč

ili z

akon

a in

sta

tuta

javn

ega

zavo

da;

3.

daje

sog

lasj

e k

imen

ovan

ju i

n ra

zreš

itvi

dire

ktor

ja j

avne

ga z

avod

a v

skla

du z

dol

očili

zak

ona;

4.

obči

nam

ust

anov

itelji

cam

pre

dlag

a sp

rem

embo

sed

eža

ali i

men

a ja

v-ne

ga z

avod

a;5

. ob

čina

m u

stan

ovite

ljica

m p

redl

aga

spre

mem

bo a

li ra

zširi

tev

deja

vnos

ti ja

vneg

a za

voda

;6

. da

je s

ogla

sje

k us

tano

vitv

i dru

gega

zav

oda,

kat

ereg

a ja

vni z

avod

ust

a-na

vlja

v o

kviru

svo

je d

ejav

nost

i;

UO

, stra

n8

št

. 26

5, 2

7. d

ecem

bra

201

9U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

(9) D

oda

se n

ov, t

rinaj

sti o

dsta

vek

7. č

lena

, ki s

e gl

asi:

»Zas

adite

v: Z

a ur

edite

v ze

leni

h po

vrši

n in

zas

adite

v, s

e up

orab

ljajo

loka

lno

znač

ilne

dom

orod

ne r

astli

nske

vrs

te, i

zmed

tuje

rodn

ih p

a le

tist

e, k

i zan

e-sl

jivo

niso

inva

zivn

e.«

8. č

len

Čet

rti s

tave

k, p

rveg

a od

stav

ka, 8

. čle

na s

e na

dom

esti

z no

vim

bes

edilo

m,

ki s

e gl

asi:

»Za

ured

itev

poko

pališ

ča p

o op

ustit

vi d

ejav

nost

i je

tre

ba,

skla

dno

s po

-dr

očni

mi p

redp

isi,

prid

obiti

kul

turn

ovar

stve

ne p

ogoj

e in

nat

o še

kul

turn

o-va

rstv

eno

sogl

asje

.«

9. č

len

Dod

a se

nov

8a.

čle

n, k

i se

glas

i:»8

a. č

len

(pro

met

na u

redi

tev)

(1) N

ovo

poko

pališ

če v

Beg

unja

h le

ži o

b:-

cest

i v K

rapi

n - J

avna

pot

Krp

in-B

egun

je (o

dsek

84

8781

) na

vzho

du in

-

dovo

zni c

esti

- Jav

na p

ot B

egun

je (o

dsek

84

94

27).

(2) J

avna

pot

Krp

in-B

egun

je (o

dsek

84

8781

)N

ačrt

ovan

o po

kopa

lišče

, se

z n

ovim

prik

ljučk

om n

avez

uje

na c

esto

v K

r-pi

n, in

sic

er v

kar

akte

ristič

nem

pro

filu,

ki p

redv

idev

a:-

poko

pališ

ki z

id,

- ze

leni

pas

z m

ožno

stjo

oze

leni

tve

zidu

, ces

tni r

obni

k,-

park

irni p

rost

ori,

- do

vozn

a ce

sta,

- ze

leni

ca z

obo

jest

rans

kim

robn

ikom

, v k

ater

i se

ured

i dre

vore

d,-

ploč

nik,

- ce

stiš

če z

a dv

osm

erni

pro

met

,-

bank

ina

in p

rilag

oditv

eni p

as.

(3) J

avna

pot

Beg

unje

(ods

ek 8

49

427

)S

ervi

sni d

ovoz

do

poko

pališ

kih

obje

ktov

je u

reje

n z

južn

e st

rani

s p

riklju

č-ko

m n

a ja

vno

pot (

JP 8

49

427

), v

kara

kter

istič

nem

pro

filu,

ki p

redv

idev

a:-

poko

pališ

ki z

id,

- ze

leni

pas

z m

ožno

stjo

oze

leni

tve

zidu

,-

ploč

nik

z ro

bnik

om,

- ce

stiš

če z

a dv

osm

erni

pro

met

.(4

) V fa

zi p

roje

ktira

nja

se z

a na

men

ure

ditv

e ob

stoj

ečih

ces

t viš

insk

o pr

eve-

ri ni

vele

to, d

oloč

i pot

rebn

e el

emen

te c

este

kot

so:

širi

na, v

zdol

žni i

n pr

ečni

na

klon

, pr

omet

na u

redi

tev,

odv

odnj

avan

je te

r pr

edvi

di m

oreb

itne

zašč

itne

in v

arno

stne

ukr

epe.

(5

) Dos

top

do o

bjek

tov

se n

ačrt

uje

prek

o tla

kova

ne v

stop

ne p

lošč

adi.

Ob

poko

pališ

kem

obj

ektu

se

ured

i ser

visn

i dov

oz (d

ovoz

pok

ojni

kov,

dov

oz z

a ča

jno

kuhi

njo,

dov

oz p

eska

, dos

top

za o

dvaž

anje

kon

tejn

erje

v z

odpa

dki).

(6)

Ob

pred

vide

nem

pok

opal

išču

se

lahk

o re

kons

trui

rata

ods

eka

obst

o-je

čih

cest

, ki m

ejita

na

obm

očje

pok

opal

išča

z v

zhod

ne in

južn

e st

rani

.(7

) Pre

dvid

ena

reko

nstr

ukci

ja in

razš

irite

v do

vozn

e ce

ste

- Jav

na p

ot B

egu-

nje

(ods

ek 8

49

427

), po

sega

izve

n ob

moč

ja O

PP

N š

e na

zem

ljišč

a pa

rc.

št. 1

87/1

, k.o

. 215

1-B

egun

je.

(8)

Raz

širit

ev i

n re

kons

truk

cija

ces

te v

Krp

in -

Jav

na p

ot K

rpin

-Beg

unje

(o

dsek

84

8781

), po

sega

na

zem

ljišč

a, p

arc.

št.

29

5/1

in

29

6/6

, k.

o.

2151

-Beg

unje

, tor

ej v

obm

očje

OP

PN

.«

10. č

len

K 9

. čle

nu s

e do

da n

ov, d

rugi

ods

tave

k, k

i se

glas

i:»(

2)

Pri

izgr

adnj

i pr

omet

ne,

kom

unal

ne i

n en

erge

tske

inf

rast

rukt

ure

se

upoš

teva

prip

oroč

ljive

min

imal

ne ra

zdal

je p

ribliž

evan

ja in

križ

anja

kom

unal

-ni

h vo

dov

ter n

jihov

e va

rova

lne

paso

ve p

o ve

ljavn

ih p

odro

čnih

pre

dpis

ih.«

11. č

len

(1) P

rvi s

tave

k, p

rveg

a od

stav

ek 1

0.

člen

a se

spr

emen

i tak

o, d

a se

gla

si:

»Pok

opal

išče

se

prik

ljuči

na

javn

i vod

ovod

.(2

) K 1

0. č

lenu

se

doda

nov

, tre

tji o

dsta

vek,

ki s

e gl

asi:

»(3

) P

redv

iden

a ur

edite

v po

teka

izv

en o

bmoč

ja O

PP

N š

e po

zem

ljišč

ih

parc

. št.

187

/1, k

.o. 2

151

-Beg

unje

, kje

r se

nave

zuje

na

obst

oječ

i vod

.«

12. č

len

(1) P

rvi o

dsta

vek,

11.

čle

na s

e na

dom

esti

z no

vim

bes

edilo

m, k

i se

glas

i: »(

1) P

okop

ališ

če s

e pr

iklju

či n

a ja

vno

feka

lno

kana

lizac

ijo (v

od K

16).

Skl

a -dn

o s

tehn

ični

mi p

redp

isi s

e zg

radi

nov

kan

aliz

acijs

ki p

riklju

ček.

«(2

) Dru

gi o

dsta

vek,

11.

čle

na s

e na

dom

esti

z be

sedi

lom

, ki s

e gl

asi:

»Met

eorn

e vo

de s

stre

šin,

utrj

enih

pov

ršin

, ce

ste

in p

arki

rišča

se

prek

o pe

skol

ovov

vod

ijo v

met

eorn

o ka

naliz

acijo

, ali

se u

stre

zno

poni

kajo

. Met

e -or

ne v

ode

se p

red

poni

kanj

em la

hko

zbira

jo v

reze

rvoa

rjih

za d

ežev

nico

.«

(2) K

11.

čle

nu s

e do

da n

ov, t

retji

ods

tave

k, k

i se

glas

i: »(

3) P

redv

iden

a na

veza

va n

a ob

stoj

eči f

ekal

ni v

od p

otek

a zn

otra

j obm

očja

O

PP

N.«

13. č

len

12

. čle

n se

nad

omes

ti z

novi

m b

esed

ilom

, ki s

e gl

asi:

»(1

) Juž

ni d

el o

brav

nava

nega

obm

očja

pre

čka

pros

to z

račn

o N

N o

mre

žje,

na

men

jeno

osk

rbi

obst

oječ

ih o

djem

alce

v z

elek

tričn

o en

ergi

jo.

Oko

liški

od

jem

alci

se

napa

jajo

iz

trans

form

ator

ske

post

aje

TP 0

37 B

egun

je.

Po

seve

rnem

rob

u ob

ravn

avan

ega

obm

očja

pot

eka

SN

dal

jnov

od,

prot

i TP

24

5 K

rpin

.(2

) P

red

prič

etko

m g

radb

enih

del

se

mor

a iz

vaja

lec

sezn

aniti

z n

atan

čno

loka

cijo

ele

ktro

ener

gets

kih

vodo

v in

nar

očiti

zak

olič

bo e

lekt

roen

erge

tski

h vo

dov.

Kje

r se

bod

o gr

adbe

ni p

oseg

i iz

vaja

li v

obm

očju

tra

s ob

stoj

ečih

el

ektro

ener

gets

kih

vodo

v, je

pot

rebn

o pr

edvi

deti

njih

ovo

pres

tavi

tev

izve

n ob

moč

ja g

radb

enih

pos

egov

, oz

irom

a pr

edvi

deti

njih

ovo

zašč

ito v

skl

adu

z ve

ljavn

imi p

redp

isi.

Pri

vseh

gra

dben

ih d

elih

v b

ližin

i ele

ktro

ener

gets

kih

vodo

v m

ora

biti

zago

tovl

jen

nadz

or s

stra

ni d

istri

buci

jske

ga p

odje

tja.

(3) S

klad

no s

stra

tegi

jo in

nač

rti r

azvo

ja E

E o

mre

žja

je p

redv

iden

a za

me-

njav

a pr

osto

zra

čneg

a N

N in

SN

om

režj

a na

in v

oko

lici o

brav

nava

nega

ob

moč

ja.

(4) R

azde

lilna

ozi

rom

a pr

iklju

čno

mer

ilna

omar

ica

mor

a bi

ti do

stop

na z

jav-

nih

povr

šin.

Njih

ove

loka

cije

bod

o do

loče

ne v

pro

jekt

u el

ektri

fikac

ije o

b-m

očja

. NN

om

režj

e m

ora

biti

zgra

jeno

z z

emel

jski

mi k

abli.

(5)

Pre

dvid

ena

ured

itev

pote

ka i

zven

obm

očja

OP

PN

še

po z

emlji

ščih

pa

rc. š

t. 18

71/1

, 187

1/2

in 1

873

/1, v

se k

.o. 2

151

-Beg

unje

.«

14. č

len

K 1

3. č

lenu

se

doda

nov

, čet

rti o

dsta

vek,

ki s

e gl

asi:

»(4

) P

redv

iden

a ur

edite

v po

teka

izv

en o

bmoč

ja O

PP

N š

e po

zem

ljišč

ih

parc

. št.

1871

/1, 1

871

/2 in

187

3/1

, vse

k.o

. 215

1-B

egun

je.«

15. č

len

14. č

len

se n

adom

esti

z no

vim

bes

edilo

m, k

i se

glas

i:»(

1) V

bliž

ini o

bmoč

ja O

PP

N je

že

zgra

jeno

plin

ovod

no o

mre

žje.

(2

) Dop

ustn

a je

prik

ljuči

tev

na o

mre

žje

zem

eljs

kega

plin

a. G

lede

na

loka

ci-

jo b

odoč

ih o

bjek

tov,

so

mož

ni tu

di d

rugi

kor

idor

ji.(3

) Pri

proj

ektir

anju

nov

e ko

mun

alne

infra

stru

ktur

e v

obm

očju

se

upoš

teva

-jo

pre

dpis

ani o

dmik

i med

plin

ovod

om in

dru

gim

i kom

unal

nim

i vod

i.(4

) Dop

ustn

a je

raba

mor

ebitn

ih d

rugi

h al

tern

ativ

ni v

irov

ener

gije

, ki s

e do

-lo

čijo

v fa

zi p

roje

ktira

nja.

«

16. č

len

(1)

K p

rvem

u od

stav

ku 1

5.

člen

a, s

e na

zač

etku

dod

a st

avek

: »Z

bira

nje

in o

dvoz

kom

unal

nih

odpa

dkov

v o

bmoč

ju s

e ur

edi n

a kr

ajev

no o

biča

jen

nači

n.«

(2) V

prv

em o

dsta

vku,

15

. čl

ena,

se

v ob

stoj

ečem

bes

edilu

črt

a »v

« pr

ed

bese

do »

jugo

zaho

dnem

«.(3

) Dod

a se

nov

tret

ji od

stav

ek, 1

5. č

lena

, ki s

e gl

asi:

»(3

) Zbi

rno

mes

to z

a lo

čeva

nje

odpa

dkov

se

pred

vidi

na

južn

i stra

ni p

arki

-riš

ča (

parc

. št

. 2

95

/1 k

.o.

Beg

unje

). O

mog

očen

je d

osto

p za

odv

ažan

je

odpa

dkov

s to

vorn

im v

ozilo

m.«

(4) N

a ko

ncu

se d

oda

nov

četr

ti od

stav

ek, k

i se

glas

i: »(

4) V

čas

u gr

adbe

nih

del j

e in

vest

itor

dolž

an z

agot

oviti

, da

izva

jalc

i gra

d-be

nih

del n

a gr

adbi

šču

hran

ijo a

li za

časn

o sk

ladi

ščijo

odp

adke

, ki

nas

ta-

jajo

pri

grad

beni

h de

lih in

sic

er lo

čeno

po

vrst

ah g

radb

enih

odp

adko

v iz

kl

asifi

kaci

jske

ga s

ezna

ma

odpa

dkov

tako

, da

ne o

nesn

ažuj

ejo

okol

ja in

da

je z

bira

lcem

gra

dben

ih o

dpad

kov

omog

očen

dos

top

za n

jihov

pre

vzem

.«

17. č

len

Prv

i ods

tave

k 16

. čle

na s

e sp

rem

eni t

ako,

da

se n

a no

vo g

lasi

:»J

avno

raz

svet

ljavo

je d

opus

tno

ured

iti n

a vz

hodn

em in

južn

em z

idu,

ob

vsto

pu v

pok

opal

išče

in s

tavb

ah p

okop

ališ

ča.«

18. č

len

V še

stem

ods

tavk

u 17

. čle

na s

e dr

ugi s

tave

k sp

rem

eni t

ako,

da

se g

lasi

: »

Zago

tovl

jen

je 2

,00

m o

dmik

od

cest

e na

južn

i oz.

jugo

zaho

dni s

trani

po-

kopa

lišča

, ki p

reds

tavl

ja e

nega

od

dost

opov

na

obm

očje

gra

ščin

e K

atze

n-st

ein.

Obe

nem

se

širin

a ce

stne

ga te

lesa

pov

eča

s 3

,00

na

5,0

0 m

etro

v,

ob n

jem

pa

se u

redi

na

J st

rani

mul

da, n

a S

pa

ploč

nik

v ši

rini 1

,60

m, k

ar

zago

tavl

ja p

rom

etno

var

no lo

kaln

o ce

sto.

19. č

len

Pre

d 19

. čle

nom

, se

doda

nov

, 18

a. č

len,

ki s

e gl

asi:

UO

, stran6

št. 26

5, 27. decem

bra 2019

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

A

7. daje soglasje k statutu javnega zavoda;

8.

sprejema dolgoročno strategijo razvoja javnega zavoda;

9.

daje soglasje k pridobivanju in odtujitvi nepremičnega prem

oženja jav-nega zavoda;

10. potrjuje letni načrt investicijskega vzdrževanja;

11. daje soglasje k finančnemu načrtu in letnem

u poročilu javnega zavoda;12

. določa višino sejnin članov sveta zavoda.13

. odloča o drugih vprašanjih v skladu z zakonom in aktom

o ustanovitvi javnega zavoda.

(2) S

vet ustanoviteljic ima tudi druge ustanoviteljske pravice, ki jih izvršuje

v razmerju do javnega zavoda v skladu z zakonom

, ustanovitvenim aktom

in statutom

javnega zavoda.

5. člen

(način izvrševanja nalog)

Svet ustanoviteljic izvršuje svoje naloge po tem

odloku samostojno, v im

e-nu in za račun občin, ki so ga ustanovile.

3.

Način o

dlo

čanja sveta ustanoviteljev

6. člen

(sestava in način dela svet ustanoviteljic)

(1) S

vet ustanoviteljic sestavljajo župani in županje občin ustanoviteljic. Č

lani oziroma članice (v nadaljnjem

besedilu: član) sveta izmed sebe izvo-

lijo predsednika sveta ustanoviteljic. Pri glasovanju o predsedniku ustano-

viteljev ima vsak član sveta ustanoviteljic en glas.

(2) S

vet ustanoviteljic dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsedujoči sve-ta ustanoviteljic. P

redsedujoči svetu ustanoviteljic mora sklicati sejo sveta,

če to zahtevajo ustanoviteljice z najmanj tretjinskim

deležem glasov.

7. člen (število glasov članov sveta ustanoviteljic)

Vsak član sveta ustanoviteljic ima toliko glasov, kolikor im

a občina ustano-viteljica, ki jo član zastopa, prebivalcev s stalnim

prebivališčem v občini.

Število prebivalcev se ugotovi po javno dostopnih podatkih S

tatističnega urada S

lovenije pred glasovanjem.8. člen

(način sprejemanja odločitev)

Svet ustanoviteljic sprejem

a odločitve z večino glasov svojih članov, pri čem

er mora za odločitev glasovati najm

anj deset (10) članov sveta ustano-

viteljic, če ni s tem odlokom

drugače določeno.

9. člen

(poročanje Sveta ustanoviteljev o svojem

delu)

(1) S

vet ustanoviteljic najmanj enkrat letno poroča m

estnemu ozirom

a ob-činskim

svetom občin ustanoviteljic o svojem

delu.(2

) Občinski sveti lahko obravnavajo vprašanja iz pristojnosti sveta ustano-

viteljic in zavzamejo do njih svoje stališče.

(3) P

ri poročanju in obravnavanju vprašanj iz pristojnosti sveta ustanovi-teljic pred posam

eznim občinskim

svetom predstavlja svet ustanoviteljic

tisti njen član, ki je predstavnik posamezne ustanoviteljice v svetu usta-

noviteljic.

4.

Financiranje sveta ustano

viteljev

10. člen

(sredstva za delo Sveta ustanoviteljev)

(1) S

redstva za delo sveta ustanoviteljic predstavljajo stroški njegovega poslovanja.(2

) Sredstva za delo sveta ustanoviteljic zagotovijo občine ustanoviteljice

v svojih proračunih.(3

) Vsaka občina ustanoviteljica krije stroške za delo sveta ustanoviteljic v višini sorazm

ernega odstotnega deleža svojih glasov v razmerju do celo-

tnega števila glasov.

5.

Preho

dna in ko

nčna do

ločb

a11. člen(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi skupnega

organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu G

orenjske lekarne (U

radni list RS

, št. 4/2

014).

12. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta odlok, po sprejemu na vseh občinskih svetih občin ustanoviteljic, objavi

Mestna občina K

ranj v Uradnem

listu Republike S

lovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi. O

bčine ustanoviteljice, ki uradnih objav ne objavlja-jo v U

radnem listu R

epublike Slovenije, objavijo ta odlok v svojem

uradnem

glasilu.

Številka: 16

0-8

/2017

-32

(47/15

) M

estna občina Kranj

Datum

: 23

.9.2

019

Matjaž R

akovec, župan Š

tevilka: 160

-2/2

019-12

O

bčina Radovljica

Datum

: 30

.9.2

019

Ciril G

lobočnik, župan Š

tevilka: 160

-1/2

011

Občina B

ledD

atum: 2

.10.2

019

Janez Fajfar, župan Š

tevilka:160

-3/2

018-3

3

Občina G

orjeD

atum: 9

.10.2

019

Peter Torkar, župan

Številka: 16

0-2

/2017

/11

Občina B

ohinjD

atum: 11.10

.2019

Jože S

odja, župan Š

tevilka: 007

-4/2

018

Občina Jesenice

Datum

: 14.10

.2019

B

laž Račič, župan

Številka: 012

01-1

/199

9

Občina Žirovnica

Datum

: 15.10

.2019

Leopold P

ogačar, župan Š

tevilka: 170

0-1

/2019

-9

Občina K

ranjska Gora

Datum

: 21.10.2

019

Janez Hrovat, župan

Številka: 0

07-3

/2017

O

bčina Cerklje na G

orenjskemD

atum: 2

2.10

.2019

Franc Č

ebulj, župan Š

tevilka: 007

-00

01/2

018

Občina N

akloD

atum: 2

3.10

.2019

Ivan M

eglič, župan Š

tevilka: 160

-00

01/2

019

Občina P

reddvorD

atum: 2

8.10

.2019

R

ok Roblek, župan

Številka: 014

-00

01/2

017

Občina Jezersko

Datum

: 4.11.2

019

Andrej Karničar, župan

Številka: 16

0-0

00

02

/2019

-7

Občina Š

enčurD

atum: 8

.11.2019

C

iril Kozjek, župan

Številka: 014

-19/2

019

Občina Š

kofja LokaD

atum: 11.11.2

019

Tine Radinja, župan

Številka: 16

0-0

2/2

019-01

O

bčina Gorenja vas - P

oljaneD

atum: 13

.11.2019

M

ilan Janez Čadež, župan

Številka: 414

-1/2

019-0

61

Občina Železniki

Datum

: 18.11.2

019

Anton Luznar, župan

Š

tevilka: 007

-00

02

/2017

-10

Občina Žiri

Datum

: 14.11.2

019

Janez Žakelj, župan Š

tevilka: 007

-11/2

017

Občina Tržič

Datum

: 19.11.2

019

mag. B

orut Sajovic, župan

3.

Na podlagi 119

. in 123

. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP

-2, U

r. l. R

S, št. 61

/17) in 17. člena S

tatuta Občine R

adovljica (DN

UO

, št. 188

/14)

je Občinski svet O

bčine Radovljica na 9

. redni seji dne 18.12

.2019

sprejel

OD

LOK

o

prvih sp

remem

bah in d

op

olnitvah O

bčinskeg

a po

dro

bneg

a p

rosto

rskega načrta za no

vo p

oko

pališče v B

egunjah

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 2

65

, 27. decembra 2

019U

O, stran

7

1. člen

(1) S

tem odlokom

se sprejmejo prve sprem

embe in dopolnitve O

bčinske-ga podrobnega prostorskega načrta za novo pokopališče v B

egunjah (DN

U

O, št. 12

5/2

010 v nadaljevanju 1

SD

OP

PN

pokopališče Begunje), ki jih

je izdelal Dom

plan d.d. iz Kranja, pod št. projekta U

D/5

02

-108

/19.

(2) 1

SD

OP

PN

pokopališče Begunje, se nanašajo na tekstualni in grafični

del. (3

) Prostorski akt im

a naslednje priloge:1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; 2

. Prikaz stanja prostora;

3. S

trokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v O

PP

N;

4. S

mernice in m

nenja nosilcev urejanja prostora; 5

. Obrazložitev in utem

eljitev OP

PN

; 6

. Povzetek za javnost;

7. Odločba iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.

2. člen

Tabela drugega odstavka, 2. člena, se v celoti nadom

esti z novo tabelo, ki se glasi:

»Prikaz prvih sprem

emb in dopolnitev

M =

1:5

00

List 1

Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela PR

O

s prikazom

lege prostorske ureditve na širšem

obm

očju - PN

RP

M

= 1

:100

0List 2

Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela P

RO

s prikazom lege prostorske ureditve na širšem

območju - G

JI M

= 1

:100

0List 3

P

rikaz območja podrobnega načrta z obstoječim

parcelnim stanjem

M

= 1

:50

0List 4

P

rikaz vplivov in povezav s sosednjimi obm

očji M

= 1

:50

00

List 5

Ureditvena situacija

M =

1:5

00

List 6

Prikaz ureditev glede poteka om

režij in priključevanja

objektov na gospodarsko javno infrastrukturo

ter grajeno javno dobro M

= 1

:100

0List 7

P

rikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja,

naravnih virov in ohranjanje narave M

= 1

:100

0

Prikaz ureditev, potrebnih za obram

bo ter varstvo

pred naravnimi in drugim

i nesrečami in požarom

M

= 1

:100

0List 9

N

ačrt parcelacije in zakoličba M

= 1

:50

0List 10

O

bstoječa lastniška struktura M

= 1

:50

0«

3. člen

3. člen se v celoti nadom

esti z novim besedilom

, ki se glasi: »(1

) Občinski podrobni prostorski načrt za novo pokopališče v B

egunjah zajem

a parcelo št. 29

6/8

k.o. 2151-B

egunje.«

4. člen

Tabela 4. člena, se v celoti nadom

esti z novo tabelo, ki se glasi:

parc. št.površina m

2vrsta rabe

29

6/8

8.24

4101

njiva

5. člen

5. člen se v celoti nadom

esti z novim besedilom

, ki se glasi:»(1

) Občinski podrobni prostorski načrt določa pogoje za prostorsko ure-

ditev novega pokopališča v Begunjah (v nadaljevanju O

PP

N), ki se nahaja

na severnem delu naselja B

egunje. Obm

očje urejanja je podrobneje opre-deljeno v P

rostorskem redu občine R

adovljica (DN

UO

, št. 159

/2012

in sprem

embe), ki opredeljuje, da se enota urejanja prostora B

E 07

, ureja s podrobnim

načrtom.

(2) V naravi je zem

ljišče omejeno z obstoječo cesto proti K

rpinu na vzhodu, s kom

pleksom stanovanjske zgradbe B

egunje 76 na zahodu in dostopno

cesto z graščinskim zidom

na jugu, na severni strani pa meja poteka po

travniških površinah. Skupna površina obm

očja predvidenega izvedbene-ga akta je cca 0

,82

ha.

6. člen

(1) V prvem

odstavku šestega člena se beseda »kamniti« črta in nadom

esti z besedam

i »AB zid obložen s kam

nom«. Zadnji stavek prvega odstavka

šestega člena pa se spremeni tako, da se glasi: »Vstop se zapira z vrati.«

(2) V tretjem

odstavku, 6. člena, se črta beseda »dve«, nam

esto bese-de »vežici«, pa se zapiše beseda »vežice«. P

red besedo »zaokrožuje«, se doda beseda »lahko«.(3

) Zadnji stavek tretjega odstavka, 6. člena se v celoti črta.

(4) K

četrtemu odstavku, 6

. člena se:

- N

a začetku doda beseda »Parkiranje:«. V drugem

stavku četrtega od-stavka, 6

. člena se črta besedilo »velikosti 32

parkirnih mest, od kate-

rih so tri mesta nam

enjena invalidom,«.

- D

oda se nov stavek, ki se glasi »Minim

alna količina parkirnih mest za

pokopališča je 1 P

M / 3

0 grobov od katerih ustrezno število parkirišč

za invalide.«.-

Črtata besedilo in tabela »K

arakteristični profil ob vzhodnem zidu«.

- Č

rta besedilo in tabela »Karakteristični profil ob južnem

zidu«.-

Črta besedilo »O

b pokopališkem objektu se uredi servisni dovoz (do -

voz pokojnikov, dovoz za čajno kuhinjo, dovoz peska, dostop za odva-žanje kontejnerjev z odpadki) in

- D

oda stavek: Žarni zid je dopustno ozeleniti.«.(5

) Peti odstavek, 6

. člena, se v celoti črta.

7. člen

(1) Iz tretjega odstavka sedm

ega člena se črta prvi stavek, ki se glasi »Ob

vstopnem delu je površina za raztros pepela.«

(2) Č

etrti odstavek, 7. člena se nadomesti z novim

besedilom, ki se glasi:

»Na obm

očju pokopališča so naslednji tipi grobov:-

»žarni zid« v zunanjem zidu na južni in vzhodni strani pokopališča,

- »žarni grobovi« v zidovih v griču na zahodnem

robu pokopališča-

»zeleni grobovi« so enojni ali dvojni grobovi s spominskim

i obeležji, locirani so na trati vzhodno od poti proti razpelu.

- »cvetlični grobovi« so enojni ali dvojni klasični grobovi, na katerih je m

o -žna individualna ureditev skladno s krajevno tipiko; locirani so zahodno od poti proti razpelu,

- »prostor za raztros pepela oz. prostor za obrede s posebnim

i zahteva -m

i«, na severovzhodnem delu pokopališča. P

redvidi se možnost obe-

ležja tudi za pokojnike, ki se raztresejo.U

pravljavec pokopališča s Pravilnikom

predpiše enotno obliko obeležij.«(2

) Peti odstavek, 7. člena se v celoti črta.

(3) Š

esti odstavek, 7. člena postane peti ter se nadomesti z novim

bese -dilo, ki se glasi:»P

oti:D

ostopi do grobov se urejajo s potmi:

- glavne poti

- poti ob žarnih zidovih na jugu in vzhodu

- sekundarne poti m

ed grobovi.« (4

) Sedm

i odstavek, 7. člena postane šesti ter se nadomesti z novim

be-sedilom

, ki se glasi:»P

rostor za razpelo:V osrednjem

delu pokopališča se uredi razpelo, katerega višina naj ne pre-sega 4

,00

m od urejenega terena.

(5) O

smi odstavek, 7. člena postane sedm

i ter se nadomesti z novim

be-sedilom

, ki se glasi:»S

premenjene reliefne strukture:

Dopustne so naslednje reliefne sprem

embe:

- grič na zahodni strani, ki ločuje pokopališče od obstoječega objekta,

- prostor za raztros pepela in

- nivojska ureditev terena na prehodu iz vstopne ploščadi s pokopališki-m

i objekti na območja grobov.«

(6) D

oda se nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Lega pokopaliških objektov m

ora slediti gradbeni meji, oz. obm

očju za gradnjo pokopaliških objektov. To je črta določena v grafičnem

prikazu (lista 5

in 9), ki označuje skrajno m

ejo do katere lahko sežejo pokopališki objekti in ne sm

ejo segati preko gradbene meje.«

(6) D

eveti odstavek, 7. člena se v celoti črta.(7

) Deseti odstavek, 7. člena postane deveti ter se nadom

esti z novim be-

sedilom, ki se glasi:

»Objekte na pokopališču je dopustno delno ali v celotni nadkriti z nadstre-

šnico, ki se vizualno odpira v smeri proti pokopališču. N

aklon strešine je lahko do 6

stopinj. Streha je lahko ozelenjena.

Predvideni objekti:

- dve m

rliški vežici,-

prostor za svojce,-

skladišče za pogrebno opremo,

- skladišče za vzdrževanje pokopališča,

- sanitarije…

Za navedeni program se lahko zgradi več enot.

Ob objektih m

ora biti zagotovljen prostor za servisni dostop.«(8

) Doda se nov, deseti odstavek, 7. člena, ki se glasi:

»Arhitektonsko oblikovanje se prilagodi namem

bnosti in funkciji območja

in se podredi potrebam pokopališkega procesa. Višina nadstrešnice in

pokopaliških objektov ne sme presegati višine okoliških objektov, ki pred-

stavljajo kulturno dediščino.«


Kultura, zanimivosti

15

Maša Likosar

Mislimo, da ga vsi poznamo in da o njem vemo vse. Pa res? Boris Cavazza je velika oseba slovenskega gledališča in filma. Neponovljive gledališke vloge in režije, filmske, televizijke, radijske vloge, scenariji in režije za film in televizijo ... pa še bi lahko naštevali. Njegov izrazni razpon in moderna igra se je za vekomaj zapisala v zgodovino slovenske umetnosti. Življenje Borisa Cavazze je bilo nedvomno prepojeno z

dosežki, a tudi izgube so bile tiste, ki so krojile pot človeka, ki je mladost preživel v Milanu, po končani svetovni vojni in zgodnji očetovi smrti pa prišel v Solkan k sorodnikom. Njegov življenjepis je tako bogat, turbulenten, poln, morda tudi nenavaden, da ga običajni človek skorajda težko razume. Dejstvo pa je in vsem dobro znano, da so energija, temperament, izpovedna silovitost značilne kvalitete igre Cavazze, ki smo jim priča od prvega uspeha na odru SNG Dra

ma leta 1971, vloge Skapina v Molièrovih komedijah Improvizacija v Versaillesu in Skapinove zvijače in vse do Ignaca Glembaja v drami Gospoda Glembajevi leta 2011.Pogovor v radovljiški knjižnici, ki ga je vodila Romana Purkrat, je bil preplet njegovih anekdot, ki jih je doživel s svojimi stanovskimi kolegi. "Prijatelj igralec je moral prebrati pismo. Običajno se tega pisma ne naučimo na pamet. Enkrat so mu dostavili pismo, in ko ga je na odru odprl, je bilo to prazno. Prefinjeno se je znašel in je dejal – bi mi vi tole prebrali, ker sem pozabil očala," je bila ena izmed premnogih komičnih, situacijskih in besednih anekdot, ki nam jih je zaupal gost večera. Spregovoril je tudi o vrednotah dobrega igralca. "Vsak igralec ima svoje videnje, kako bo ustvaril lik, in ne glede na to, ali je dober igralec ali ne, bo uporabil tiste prave elemente, ki pripomorejo, da poustvari napisano," je pojasnil in nadaljeval: "Na akademiji sem uči štirinajst

let, in sicer po posebni metodi, ki zapoveduje, da se mora igralec povsem razgraditi, da se potem na novo rekonstruira za raznorazne vloge, predvsem tiste, ki niso v njegovem čustvenem dometu."Za svoje delo je Cavazza prejel praktično vse možne

nagrade, ki se jih v tem koncu Evrope deli, tudi zlati red za zasluge republike Slovenije. "Stroka me ni nikoli nagradila. Edina nagrada, ki je nimam, je nagrada mojih kolegov. Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije nisem nikoli prejel," je zau

pal Cavazza in za konec še dodal: "Nagrada je dobrodošla, a je obenem tudi velika obremenitev, ki ti nalaga večjo odgovornost. Stremljenje k vedno boljšemu in zadovoljstvo, ki ga nikoli ni bilo, sta se kazala v kreativnosti, in ta me je gnala naprej. Še danes me."

Vsak igralec ima svoje videnje Na dan obletnice Prešernovega rojstva in na ta veseli dan kulture je v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici potekal večer z Borisom Cavazzo – igralcem, režiserjem, pevcem, prejemnikom Prešernove nagrade in nosilcem Boršnikovega prstana.

Gost večera Boris Cavazza je pritegnil ogromno obiskovalcev, ki so popolnoma zapolnili dvorano Knjižnice A. T. Linharta Radovljica. / Foto: Primož Pičulin

Boris Cavazza in organizator pogovora Darko Karničar / Foto: Maša Likosar

Ivanka Korošec

Valvasorjev dom stoji na nadmorski višini 1181 metrov sredi gozdov na pobočju Stola. Prvotno je stalo na tem kraju rudarsko upravno poslopje, ko so tod okoli kopali železovo rudo. Opuščeno poslopje je pred prvo svetovno vojno uporabilo nemškoavstrijsko planinsko društvo za planinsko postojanko. Po vojni je prešla v last kranjske podružnice slovenskega Planinskega društva kot Valvasorjeva koča. Postavili so povsem novo stavbo in jo leta 1939 odprli kot Valvasorjev dom. Na novo ga je pozidalo Planinsko društvo Radovljica in ga spet odprlo leta 1954. Poimenovan je na čast slavnega opisovalca naše dežele Janeza Vajkarda Valvasorja. Planinsko društvo Radovljica ves čas dom vzorno vzdržuje, prenavlja in ga posodablja, tako da planincem in drugim obiskovalcem nudi vse potrebno udobje. Od 1. oktobra ima dom novega oskrbnika.To je Rok Škrjanc iz Tržiča. Zdravstveni tehnik po izobrazbi je bil nekaj let zaposlen v društvu za cerebralno para

lizo Sonček, sicer pa izhaja iz družine samostojnih podjetnikov. Z bratom sta pred sedmimi leti odprla ekološko pekarno Nonina špajza in tako tudi onadva stopila na samostojno podjetniško pot. V letih uspešnega poslovanja si je nabral izkušnje, in ker se mu je delo oskrbnika planinskega doma od nekdaj zdelo zanimivo, hkrati pa izziv in priložnost za nove izkušnje, sta se z bratom odločila, da se prijavita na razpis za oskrbovanje Valvasorjevega doma.

Se bo z menjavo oskrbnika zamenjala tudi preostala ekipa? Kaj novega načrtuje-te?Ekipa doma je nekoliko pomlajena, za dobro hrano pa še vedno skrbi izkušena in odlična kuharica Iva. Sčasoma bomo nekoliko nadgradili tudi izbor jedi. Med drugim smo že spekli kruh v krušni peči, ki v teh dneh že skrbi za prijetno toplo vzdušje v domu. Želim si, da bi se vsak obiskovalec doma čutil dobrodošlega, za kar bo ob dobri hrani poskrbel preostali del ekipe. Planinski dom ni in ne more delovati kot klasi

čen gostinski obrat. Tu so v ospredju domačnost, dobra hrana, prijetno vzdušje. Sam kot pogost obiskovalec hribov in gora sem ravno to pogrešal v marsikaterem planinskem domu.V prihodnje si želimo več sodelovanja s šolami v obliki dnevnih izletov ali taborov. Ker imamo na voljo tudi predavalnico, so seveda dobrodošle tudi druge organizacije, delovne ekipe in društva.

Se bo akcija Ljubitelji Valva-sorja še nadaljevala?Akcija se bo seveda nadaljevala. Zaključek letošnje bo tradicionalno na dan sv. Štefana, to je 26. decembra. Tudi tradicionalni Kolesarski vzpon na Valvasor, ki smo ga letos v začetku oktobra v sodelovanju s KK Završnica in predsednikom kluba Žigom Debeljakom že izpeljali, je planiran tudi za prihodnje leto.

Ste v domu prisotni ves čas, ko je odprt? Dom je odprt vse dni v letu, pozimi od sedme zjutraj do osme zvečer, v petek in soboto do devetih, poleti pa od šestih zjutraj do desetih

zvečer. Delo v domu zahteva oskrbnikovo prisotnost, tako da sem za zdaj ves čas tukaj. Moj delavnik se začne ob šestih, da se pripravi vse, kar je potrebno, da se zakuri peč, uredi okolica doma ipd., delo pa se običajno zaključi kakšno uro po zaprtju doma ali pa še kasneje. Ob

vseh opravilih, ki so potrebna, da je dom pripravljen sprejeti obiskovalce, mi dolgčas ni. Za zdaj življenja v dolini še ne pogrešam, večkrat pa me obiščejo tudi prijatelji.Zaradi svoje lege in lahke dostopnosti (peš ali z avtomobilom) je Valvasorjev

dom izhodišče za sprehode v naravo, do sosednjih pašnih planin ali vzpone na Stol in sosednje vrhove. Privlačen je tudi za gorske kolesarje, pozimi pa za navdušene sankače. Tudi letos bodo za tiste, ki bi se od starega leta radi poslovili v hribih, organizirali silvestrovanje.

Valvasorjev dom ima novega oskrbnikaOd prvega oktobra je oskrbnik priljubljenega Valvasorjevega doma Rok Škrjanc, ki mu delo oskrbnika planinskega doma predstavlja izziv in priložnost za nove izkušnje.

Valvasorjev dom pod Stolom /Foto: Manca Čujež, arhiv PD Radovljica


Šport

Matjaž Klemenc

Špela je konec oktobra nasto-pila na Kitajskem, v Wohua-nu, na sedmih svetovnih vojaških igrah, kjer je bila na pet kilometrov druga med petnajstimi uvrščenimi. »Zaposlena sem v Slovenski vojski in s tem sem imela obvezo, da tekmujem na sedmih vojaških igrah na Kitajskem. Tekmovalo se je na jezeru. Pogoji za tekmo-vanje so bili več kot ugodni, saj je voda imela 21 stopinj Celzija. Malce so nas ovirali le valovi. Tekmovanje sem vzela zelo resno, saj sem se nanj pripravljala od konca avgusta. Pred tekmo si nisem zastavila cilja, koliko časa bom porabila za razda-ljo petih kilometrov, v tej disciplini štejejo samo mes-ta. Tudi glede uvrstitve nisem vedela, katero mesto bi bil za mene uspeh. Prak-tično do prihoda v Wuhua-nu nisem vedela, katere bodo moje konkurentke. Če potegnem črto, sem na Kitajskem dosegla maksi-mum in si nimam česa oči-tati. Z uvrstitvijo na drugo mesto sem popolnoma zadovoljna. Za prvouvršče-no sem zaostala dobro sekundo, tretja je bila za menoj s podobnim zaostan-kom kot jaz za zmagovalko. Tekma je bila zanimiva in izenačena, odločitev je padla v finišu,« je po letošnji najve-čji tekmi razmišljala Špela.

Misli usmerjene na JaponskoKitajska gre že počasi v poza-bo. Špela že na veliko razmi-šlja o največjem športnem dogodku, o olimpijskih igrah, ki bodo na sporedu v Tokiu na Japonskem že čez dobrega pol leta. Špela že

ima izkušnje z olimpijskih iger 2016 v Riu de Janeiru. »Vse sile bodo usmerjene v cilj, da se še enkrat uvrstim v Tokio. Konec maja bo zad-nja priložnost, da si v Fuku-oki na Japonskem izborim mesto, ki me bo pripeljalo na olimpijske igre. S svetov-nega prvenstva je prvih deset na Japonsko že uvrščenih. Mesta so še za prvih deset v Fukuoki in pet po kontinen-tu. Tukaj bo tekma na 10 kilometrov. Težko je vnaprej napovedati, a vseeno verja-mem, da mi lahko uspe. V začetku januarja odhajam na reprezentančne višinske priprave v Francijo. Do Fukuoke me čakata dve tek-mi za svetovni pokal in tek-ma za evropski pokal,« je pot, za katero verjamemo, da vodi do želene končne posta-je, Tokia, opisala Špela.

Uspešna na ŠkotskemTjaša Pintar je nastopila na evropskem prvenstvu v krat-kih bazenih, ki je potekalo v Glasgowu na Škotskem. Sodelovala je na štirih posa-mičnih tekmah (11. mesto na 200 m prosto, 17. na 100 m prosto, 25. na 50 m prosto,

26. na 50 m prsno) in v dveh štafetah (4 x 50 m prosto, 4 x 50 m mešano). V vseh posa-mičnih tekmah je plavala osebne rekorde, v obeh štafe-tah pa državna rekorda. »Sem v Ameriki, kjer za raz-liko od Evrope tekmujemo v jardih (o. p.: 1 jard = 0,9144 m). Nobene tekme nisem odplavala v 25-metrskem bazenu, v 50-metrskem bazenu pa le dve. Na Plavalni zvezi so moje rezultate iz jar-dov pretvorili v metre. Časi so zadostovali in pristala sem na selektorjevem spisku za Glasgow. Povabilo sem dobi-la zelo pozno, tako da ....«Z nastopi na prvenstvu je zelo zadovoljna. »Bila sem zelo blizu finala na 200 m prosto in polfinala na 100 m prosto. Sicer je bilo malo grenkega priokusa, a na koncu so prevagali osebni rekordi v vseh štirih discipli-nah. So pa še rezerve za napredovanje,« je svoje videnje na Škotskem ocenila Tjaša in še povedala razlog, zakaj ji je ušel finale, ki si ga je tako želela. »Pred odho-dom na evropsko prvenstvo, za kar sem izvedela praktič-no zadnji trenutek, sem

imela tri večdnevne tekme v štirih tednih, kar je bilo zelo naporno. Če bi izvedela, da sem potnica za evropsko prvenstvo vsaj mesec dni prej, verjamem, da bi bila še bolj uspešna.«

Norme za Tokio so zelo visokePodobno kot Špela Perše je tudi Tjaša Pintar že okusila utrip olimpijskih iger. V Bra-ziliji je bila članica štafete 4 x 200 m prosto. Normalno je, da si želi biti na letalu, ki bo poletelo na olimpijsko prizo-rišče prihodnje leto. »Lanska sezona je bila ena mojih naj-slabših, a sem se iz tega veli-ko naučila. Že ob koncu sezone sem začela novo pot. Misli in cilji so že nekaj časa usmerjeni v Tokio, čeprav so norme za uvrstitev izredno visoke. Na 200 m prosto bi na primer morala za tri sekunde popraviti osebni rekord.«Z visokimi cilji, ki si jih je postavila, si to želi doseči. »Hočem končati sezono z zavedanjem, da sem naredi-la vse, da bi dosegla, kar sem si zadala. Upam, da se mi uspe maja uvrstiti na evropsko prvenstvo v 50-metrskem bazenu. Tam je v načrtu tudi plavanje šta-fet, v katerih si želim nasto-piti (o. p.: 4 x 100 m prosto, 4 x 200 m prosto), in mis-lim, da je veliko možnosti, da se štafeta uvrsti v Tokio. Počamično bom poskušala odplavati normo na 100 in 200 m prosto. Od lanske in predlanske sezone se je spremenil tudi trening. Prej sem več plavala prsni slog, zdaj sem se bolj usmerila v prosti slog in za zdaj se mi zdi, da je bil to korak v pravo smer,« je za konec povedala Tjaša.

Obe si želita še drugič na olimpijske igreČlanici Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica Špela Perše in Tjaša Pintar, ki je trenutno na študiju v Ameriki, sta uspešno nastopili na velikih tekmovanjih.

Špela Perše Tjaša Pintar

O uvodni biatlonski tekmi v Östersundu na 10 kilometrov smo že poročali. Jakov Fak se je uvrstil na 23. mesto. Žal mu je na še enkrat daljši progi šlo slabše, saj je bil 42. Slovo od Švedske je bilo malo boljše v štafeti, kjer je Jakov dobro opravil svoje delo. Štafeta, poleg Jakova so nastopili še Miha Dovžan, Klemen Bauer in Rok Tršan, se je uvrstila na sedmo mesto. Kasneje smo izvedeli, da je povsem odpovedala slo-venska servisna služba za pripravo tekaških smuči. Druga postaja svetovnega pokala, Hochfilzen, je prinesla nasmeh na obraz Jakova Faka. Dobro je nastopil že v sprintu, kjer se je uvrstil na 13. mesto. Piko na i je postavil na zasledovalni tekmi, kjer je le za las zgrešil stopničke in se uvrstil na nehvaležno četrto mesto. Velja omeniti, da je Jakov na obeh omenjenih tekmah zadel vseh trideset strelov, deset v sprin-tu in dvajset pri zasledovanju. Podobno kot na Švedskem je bil tudi v Avstriji na sporedu štafetni tek. Slovenci so bili deveti. V Le Grand-Bornandu v Franciji je spet na prvi tekmi, v sprintu, odpovedal servis za pripravo smuči. S povsem nekonkurenčnimi smuči se je Jakov uvrstil na 84. mesto in s tem izgubil možnost nastopa v zasledovalni vožnji, na kateri nastopi prvih 60 uvrščenih. Najboljši Slovenec v sprintu je bil Klemen Bauer na 44. mestu. V nedeljo je Jakov nastopil na zadnji tekmi v tem letu, na skupinskem startu, in se uvrstil na 13. mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala je dvajseti. Nadaljevanje svetovnega pokala v biatlo-nu sledi 10. januarja v nemškem Oberhofu.

Biatlon

Jakov Fak tik pod stopničkami

Pred odmorom so košarkarji v 4. ligi zahod odigrali še dve tekmi. V 8. kolu so se Radovljičani odlično držali v Gorenji vasi, kjer so izgubili šele v podaljšku. Končni rezultat je bil 81 : 77. Slabše so leto zaključili na domači tekmi, ko so go-stili ekipo Ipros Vrhnika. Vse je bilo odločeno že na polovici tekme. Na odmor so gostje odšli s prednostjo 54 : 24. Kon-čni rezultat je bil 97 : 56. V leto 2020 na prvem mestu vsto-pa ekipa Ipros Vrhnika s 17 točkami. Med osmimi ekipami so Radovljičani sedmi z 10 točkami. Liga se nadaljuje 10. januarja 2020, ko bodo radovljiški košarkarji gostovali pri ekipi Logatec.

Košarka

Z Gorenjo vasjo izgubili šele v podaljšku

V Šenčurju je bila zadnja tekma športnih plezalcev v tem letu. Tekma je bila v okviru zahodne lige, tekmovali pa so v zahtevnosti. Radovljičani so dosegli kar nekaj uvrstitev med deseterico in tudi stopničke niso manjkale. Poglejmo si nji-hove uvrstitve med deseterico po kategorijah: mlajši ciciba-ni: 9. Tibor Mohar; mlajši dečki: 4. Nejc Jeran Pirih; starejše deklice: 3. Maja Arnež, 5. Lina Laharnar, 9. Lara Škutelj; sta-rejši dečki: 1. Nejc Skumavec, 3. Jan Ulčar, 4. Tanej Cerar Božič, 8. Žiga Bertoncelj; kadetinje: 8. Živa Jovanovič.

Športno plezanje

Za zaključek leta v Šenčurju

Po finski Ruki, kjer je bila druga tekma odpovedana zaradi vetra, so se smučarski skakalci odpravili na vzhod, v ruski Nižni Tagil. Uvodno tekmo je Radovljičan Peter Prevc začel odlično in vodil po prvi seriji. V drugo je šlo malce slabše in na koncu je bil osmi. Isto mesto je osvojil tudi na drugi tekmi v Nižnem Tagilu. Na sredini decembra so se skakalci ustavili v Nemčiji, v Klingenthalu. V posamični tekmi je Pet-er še tretjič osvojil osmo mesto. Ekipa se je uvrstila na peto mesto. Zadnja tekma pred 68. novoletno turnejo je bila v Engelbergu, v Švici. Na prvi tekmi Peter ni bil preveč prepri-čljiv v prvi seriji in »pristal« na 18. mestu. V drugem skoku se je popravil in na koncu osvojil 12. mesto. Odličen je bil na drugi tekmi. Že po prvi seriji je bil drugi in to mesto je obdr-žal tudi po finalnem skoku. Drugo mesto je zagotovo dober obet pred novoletno turnejo. Prva tekma bo v ponedeljek v nemškem Oberstdorfu. Prevc je bil v vseh dosedanjih sed-mih tekmah svetovnega pokala med petnajsterico (če upoš-tevamo, da je bil na prvi tekmi na Finskem pred diskvalifika-cijo tretji). V skupnem seštevku svetovnega pokala je Peter na visokem sedmem mestu.

Peter Prevc odlično pred novoletno turnejo

V Šentjurju pri Celju je bilo državno prvenstvo v taekwon-do-ju, na katerem so kar nekaj stopničk osvojili tudi radovljiški tekmovalci. Njihove uvrstitve med tri najboljše: mlajše kade-tinje, do 10 let: Taja Oblak – 1. mesto forme 7. kup, 1. mesto borbe do 27 kg, 1. mesto specialne tehnike; Taja je dobila pokal za najboljšo tekmovalko med mlajšimi kadetinjami; kadeti, 10, 11 let: Marko Oblak – 2. mesto borbe do 30 kg, 3. mesto forme 4. kup; Jernej Remar – 2. mesto borbe do 45 kg, 3. mesto forme 6. kup; starejše kadetinje, 12, 13 let: Neža Guš-tin – 1. mesto forme 1. kup, 1. mesto borbe do 45 kg; starejši kadeti, 12, 13 let: Simon Bakoš – 1. mesto borbe do 35 kg, 2. mesto forme 8. kup; Tibor Oblak – 1. mesto forme 1. dan, 1. mesto borbe do 45 kg; Žan Teran – 3. mesto borbe nad 55 kg; mladinke od 14 do 17 let: Ivana Sitar – 1. mesto forme 1. kup; mladinci od 14 do 17 let: Medej Ručigaj – 3. mesto forme 1. dan, 3. mesto borbe do 50 kg; Jurij Sitar – 1. mesto forme 4. kup; članice, 18 let in več: Ajlana Džafič – 3. mesto forme 5. kup, Zoja Lukač – 2. mesto forme 5. kup, 3. mesto borbe do 68 kg; člani, 18 let in več: Denis Škufca – 1. mesto forme 2. kup, Mitja Jukič Grm – 1. mesto forme 8. kup.

Državno prvenstvo v taekwon-doju

Kratke novice

Čas, v katerem novorojenček postane živahen otrok, je poln presenečenj, prvih preizkušenj in navdušenja. Vse te trenutke lahko ohranimo tako, da jih zapišemo v album, ki bo trajen spomin na začetek življenja.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: [email protected].

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

14,99Trda vezava

EUR


Zanimivosti

17

+ poštnina

32 85EURKnjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: [email protected]. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.


161 strani, 190 x 255 mm, mehka vezava

Pisateljica, pesnica in prevajalka Milanka Dragar je nedavno izdala knjigo Dediščina molka. V njej na osnovi pričevanj in dokumentarnih virov piše o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu in hrvaških otrok v Matjaževi jami pri Pevnem maja 1945. Tem ljudem ni bilo nasilno odvzeto le življenje, ukraden jim je bil tudi grob, pravi avtorica, ki je pred leti raziskovala tudi zločine v Srebrenici.

Marjana Ahačič

Inovativno in uspešno dru-žinsko podjetje EMMA iz Lesc ter Center za usposab-ljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica že tri-najst let pišeta skupno zgod-bo o uspehu, je zadovoljna povedala direktorica podjet-ja Tatjan Potokar. Uporabni-ki CUDV Radovljica, odrasli z motnjo v duševnem razvo-ju, za podjetje pomagajo sestavljati visokokakovostne ekološke elektronske sveče blagovne znamke Vestina. Na ta način dobijo prilož-nost pokazati, da so lahko koristni delavci in enakovre-dni člani družbe. Zadnjih devet let uspešno sodelovanje nagrajujejo tudi s prijetnim druženjem ob koncu leta. V podjetju EMMA svoje sodelavce iz CUDV Radovljica povabijo na sedež podjetja v Lesce, kjer si čestitajo za dosežene rezultate in se poveselijo ob

dobri glasbi; tokrat jih je že drugo leto zapored razvese-lil harmonikar Luka Mlakar. Letošnjega srečanja se je udeležilo skupaj 70 varovan-cev, mentorjev in zaposle-nih v EMMI.Podjetje je bilo med prvimi v regiji, ki je podprlo poslan-stvo in prizadevanje ustano-ve po večji vključenosti nji-hovih uporabnikov v delov-ne procese in k izboljševan-ju njihove samostojnosti, poudarja direktorica Tatjana Potokar. "To sodelovanje je odprlo vrata za nove projek-te in delovna sodelovanja tudi zunaj meja občine. O uspešnem dolgoletnem sodelovanju s podjetjem EMMA so v zadnjih letih sli-šala tudi druga podjetja, ki so se na podlagi pozitivne zgodbe prav tako odločila za skupne projekte s CUDV Radovljica. Varovanci centra tako danes opravljajo dela pomočnika v kuhinji, ureje-valca zunanje okolice ..."

Kljub državni pomoči in z zakonodajo urejenim statu-som oseb z motnjami v duševnem razvoju sta tovrs-tna aktivna podpora in odnos z lokalnimi podjetji neprecenljiva, so prepričani oboji. Uporabnikom z mož-

nostjo opravljanja dela spo-ročajo, da so enakovredni člani družbe, vanjo vključe-ni kot sposobni in samostoj-ni posamezniki, delo pa jim prinaša tudi občutek stabil-nosti, odgovornosti in spoš-tovanja.

Obeležili trinajst let uspešnega partnerstvaTudi letos so se uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica ob koncu leta odpravili na obisk v leško podjetje EMMA, za katerega že več kot desetletje v delavnicah varstveno-delovnega centra skrbno in natančno izdelujejo elektronske sveče.

Direktorica podjetja EMMA Tatjana Potokar (v sredini) na srečanju z uporabniki CUDV Radovljica

Letošnja sezona čebelarjem ni bila najbolj naklonjena. Sončno in toplo pomlad, ki je za razvoj čebeljih družin bistvenega pomena, so čebe-larji čakali zaman. Maj, naj-bolj medoviti mesec, je bil zaznamovan z nizkimi tem-peraturami, obilo dežja, ponekod tudi s točo. Zaradi katastrofalnih vremenskih

razmer čebele niso mogle izkoristiti akacijeve in cvetli-čne paše. V dneh, ko naj bi bil vnos medičine v panj največji, čebele niso niti izletele iz svojih domovanj. V poletnih mesecih se je vreme sicer nekoliko nor-maliziralo, vendar so se čebelarji soočili z drugimi težavami. Mana, ki so jo

čebele nabrale na smreki, je v satnih celicah že v nekaj dneh kristalizirala, zato so številni čebelarji iz svojih panjev iztočili le za vzorec medu.Kljub skromni beri se je Čebelarska zveza Gorenjske letos odločila za organizira-nje dobrodelne akcije. V znamenju prazničnega decembra so tako zbirali med okoliških čebelarjev, ki so ga predali Rdečemu kri-žu, ta pa ga je razdelil med pomoči potrebne družine. Akcija je dosegla izreden uspeh, saj medu niso pris-pevali le gorenjski čebelarji, temveč so delček svoje leti-ne darovali tudi čebelarji iz drugih koncev Slovenije. Čebelarski zvezi Gorenjske je tako uspelo zbrati kar 120 kozarcev medu različnih sort. "Med je izredno cenje-no živilo, vemo, da si prave-ga domačega medu ne more privoščiti vsak, zato smo se tudi odločili za takšno deja-nje," je povedal predsednik Čebelarske zveze Gorenjske Anže Perčič. Na humanitar-ni organizaciji ne pomnijo tako uspešne akcije, zato so bili medenih darov še pose-bej veseli. Živa Ozmec, stro-

kovna sodelavka z Rdečega križa, Območnega združen-ja Radovljica, je prepričana, da so čebelarji marsikateri družini vsaj nekoliko polep-šali praznične dni: "Hvala vsem čebelarjem, ki so pris-pevali med in s tem osrečili

številne sokrajane." Takšna dobrodelna akcija je bila sploh prva, ki je bila kadar-koli organizirana pri nas, na kar je vodstvo Čebelarske zveze Gorenjske še posebej ponosno. "Upamo, da bomo naslednje leto naš uspeh še

izboljšali in da bi sčasoma lahko govorili ne le o gorenj-ski, temveč o vseslovenski medeni dobrodelni akciji," je optimističen član uprav-nega odbora Čebelarske zveze Gorenjske Erik Luz-nar.

Čebelarji so darovali svoj medAkcija je dosegla izreden uspeh, saj medu niso prispevali le gorenjski čebelarji, temveč so delček svoje letine darovali tudi čebelarji iz drugih koncev Slovenije. Čebelarski zvezi Gorenjske je tako uspelo zbrati kar 120 kozarcev medu različnih sort.

Med so zbirali v Čebelarskem razvojno izobraževalnem centru Gorenjske. / Foto: Špela Kalan Razinger

Pobudnika medene dobrodelne akcije Anže Perčič (desno) in Erik Luznar (levo) sta med predala sodelavki RKS Živi Ozmec. / Foto: Špela Kalan Razinger

Ob številnih odličnih rezultatih mladih radovljiških športni-kov so bili v minulem letu na največjih mednarodnih tekmo-vanjih ponovno zelo uspešni tudi plezalci športnoplezalne-ga odseka Planinskega društva Radovljica. Župan Ciril Glo-bočnik je tako v začetku meseca v prostorih Občine Radov-ljica čestital vrhunski mladi plezalki Viti Lukan, ki je na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju septembra v poljskih Zakopanah osvojila naslov evropske podprvakinje. Radovljičanka Vita Lukan trenira pod strokovnim vodstvom Domna Švaba.

Sprejem za uspešno plezalko Vito Lukan


Zanimivosti

Marjana Ahačič

Tudi na Srednji šoli Jesenice, kjer dijake izobražujejo na vzgojiteljski, zdravstveni in strojni usmeritvi, skušajo dijakom omogočiti, da v času šolanja pridobijo čim več praktičnih izkušenj doma in v tujini. Letos je tako že devet dijakov zdravstvene in stroj-ne usmeritve delovne in živ-ljenjske izkušnje pridobivalo med tritedenskim bivanjem v nemškem Leipzigu, je povedala koordinatorica pro-jekta Erasmus+ na šoli Ines Rajgelj.

Med njimi je bila tudi dijaki-nja četrtega letnika zdravstve-ne usmeritve Stefanija Koleva iz Zapuž, ki je odšla na prak-tično usposabljanje v enega od tamkajšnjih domov za ostarele. Kot je povedala koor-dinatorica, Stefaniji samo delo zdravstvene nege ni bilo novo, je pa opazila kar nekaj razlik pri delovanju nemških in slovenskih domov za osta-rele: »V Nemčiji je bilo manj poudarka na higieni rok kot pri nas, po drugi strani pa imajo bolj bogat program aktivnosti za oskrbovance. Vedno si vzamejo dovolj časa

za vsakega oskrbovanca in na splošno vse opravljajo zelo počasi in z občutkom.« Stefanija je poudarila tudi prijaznost in pripravljenost za pomoč zaposlenih v domu. »Na začetku sem večinoma opazovala delo in pomagala glavni sestri. Ime-la sem tudi kar nekaj težav pri komunikaciji v nemškem jeziku, saj večinoma vsi zelo slabo govorijo angleško. Razumela sem veliko nem-ščine, govoriti pa sem se uči-la vsak dan sproti s ponavlja-njem za sestro, s katero sem delala. Svoje komunikacijske

spretnosti sem krepila tudi v vsakdanjem pogovoru z oskrbovanci.«Poleg delovnih izkušenj in učenja nemščine v avtentič-nem okolju je skupina dija-kov imela priložnost spozna-vanja nemških mest in kultu-re z obiskom Berlina in Dres-dna. Z bivanjem v skupnih stanovanjih so v ospredje pri-šle tudi kvalitete samostojno-sti, iznajdljivosti in prilagaja-nja, poudarja koordinatorica.»Spoznala sem veliko ljudi, nova mesta, okolja in običaje.« Kot veliko kvaliteto je poudari-la tudi skupno bivanje z vrstni-

ki in vzpostavitev novih prija-teljskih vezi med njimi: »Vesela sem, ker smo si med seboj ves čas pomagali in se ogromno družili.« Š v tem šol-skem letu bo po mednarodno izkušnjo v Nemčijo odšla še ena skupina dijakov zdravstve-

ne in predšolske usmeritve. V projekt Erasmus+ je vključe-nih 22 dijakov tretjega in četrtega letnika vseh treh programskih usmeritev, letos so med njimi prvič tudi dijaki triletnega programa mehatronik operater.

Nove izkušnje v nemškem domu za starejšeDijakinja četrtega letnika zdravstvene usmeritve Stefanija Koleva iz Zapuž je jeseni odšla na tritedensko praktično usposabljanje v enega od nemških domov za ostarele.

Stefanija Koleva (levo) in njena sošolka Nea Smolej

Marjana Ahačič

"V prenesenem pomenu besede se naslov zapisanega bere zelo ambiciozno, ven-dar tisti, ki me poznajo, vedo, da gre za tihi šport višin, za letenje, za mojo prostočasno ljubezen," opiše svoj odnos do letenja brez pomoči motorja, atraktivnega letal-skega športa, ki ga omogoča sončna energija, ki ustvarja termične vzgornike. "Sonce ogreva površino zemlje, ki zaradi svoje različne konfi-guracije tal različno segreva zrak. Nad toplejšimi območji se segreti zrak dviga v obliki termičnega stebra, v katerem jadralci s kroženjem doseže-mo višino, ki nam omogoča

preskok do naslednjega dvi-gajočega stebra zraka; na ta način lahko preletimo razda-lje tisoč in več kilometrov v enem letu," pojasni.

Zapisano v genih"Letenje me je privlačilo že v otroštvu. Uživanje med obla-ki mi je zapisano v genih. Oče, upokojeni poklicni pilot in večkratni državni prvak v akrobatskem letenju, naju je s sestro dvojčico navdušil in sam izšolal pri najinih šest-najstih letih. Da bom nekega dne tudi sama postala pilot-ka, mi je bilo samoumevno. S sestro sva že v ranem otroštvu veliko časa preživeli na letališču in bila sem rado-vedna, kaj je tisto, kar privla-

či očeta in druge letalce, ki so vedno z navdušenjem pripo-vedovali in analizirali svoje letalske užitke. Že pred uče-njem sem imela nemalokrat priložnost sesti v letalo sku-paj z očetom in uživati v lepotah narave s ptičje per-spektive. Čisto drugače pa je, ko letalo začneš opravljati sam. Pred tem se nisem zavedala, kaj resnično pome-ni leteti sam in kakšen je občutek svobode v zraku samo s pomočjo in močjo narave."

Letenje kot način življenjaPo prvem samostojnem letu, davnega leta 1985, ji je leten-je postalo način življenja. "Trdim, da me je dobesedno zastrupilo, zasvojilo. Z izko-riščanjem dvigajočega se zra-ka mi je kot jadralki posve-čen poseben privilegij zazna-vati in doživeti naravo s per-spektive ptic. Letenje mi ponuja svobodo, mi vzbuja močna čustva in daje mož-nost odklopa od vsakdanjih zemeljskih težav. Nič ni čud-nega, da sem si tudi življenj-skega spremljevalca našla med letalci. Z možem Boš-tjanom sva tudi po tem, ko sva si ustvarila družino, nadaljevala skupno strast, letenje. Družinske počitnice so tako večinoma prilagojene jadralnim tekmam. Oba sva nosilca svetovnih rekordov v jadralnem letenju. V tekmo-valnem duhu nadaljuje mož Boštjan, jaz pa se raje posve-čam inštruiranju letenja. V Alpskem letalskem centru Lesce - Bled učim leteti letal-ske navdušence, med njimi

sem naučila leteti tudi svoji hčerki Majo in Niko.

Poučevanje kot užitek in izzivUčiti leteti ji je v poseben izziv in užitek. "Fascinantno, kako neverjetno hitro mlad človek obvlada situacijo, s katero se nikoli prej ni srečal. Razumeti tretjo dimenzijo gibanja v zraku v pičlih krat-kih 35 letih je za 16-letnika 'mačji kašelj'. Previdnost je pri tej starosti seveda potreb-na zaradi še vedno močno prisotne osebnostne rasti. Zato se po usvojitvi tehnike pilotiranja nadaljuje šolanje tudi v vzgojnem smislu. Mla-di v večini še nimajo strahu in zavedanja potencialnih nevarnosti," opozarja."Potrebna je prava mera indi-vidualnega prilagajanja. Nekateri učenci potrebujejo dvig samozavesti, nekatere je treba brzdati. Vsakemu učen-cu poskušam nuditi maksi-malno. Odgovornost čutim tako do lastnih hčera kot do vseh ostalih učencev. Moja naloga je predvsem varno naučiti leteti. Dokler učenci ne pokažejo zanesljivosti, jih ne spustim poleteti samih."Pravi še, da bi si glede na to, da mladi večinoma zelo radi letijo z njo, upala zapisati, da ima pravi pristop k uče-nju in primerne osebnostne lastnosti inštruktorice leten-ja. "Pravi inštruktor mora prepoznati potrebe učenca, le tako lahko oblikuje varne-ga jadralnega pilota. Začetki so zelo pomembni; če se takrat naučimo natančnosti in sprejemanja varnostnih

ukrepov, bo to naložba za uspešno letalsko kariero."

Mladost je prednostPravi, da že na zemlji prepoz-na, kako bo učenec letel in kakšen pristop bo potreboval. "Pokazatelji so čisto običajni: značaj, motorika, gibanje, vedenje, dojemanje. Ljudje svoja vedenja in sposobnosti kažemo enako praktično na vseh področjih v življenju. Lastnosti, ki so lahko pred-nost pri učenju letenja, so predvsem: motorika, sposob-nost hitrega opažanja več stvari hkrati, sposobnost hit-rega reagiranja ter sposob-nost samoobvladovanja v stresnih situacijah. Velika prednost je seveda mladost; mladi dojemajo hitro in brez težav, z leti, ko se začnejo zmanjševati psihofizične spo-sobnosti, pa je potrebno nekoliko več časa za usvojitev veščin letenja."

Verjame v čut"Verjamem tudi v čut, ki ti je enostavno dan ali pa ti ni. To je čut, ki ga imajo pernati jadralci. Dobrega jadralnega pilota je v zraku moč prepoz-nati. Močna vez med krmili jadralnega letala in pilotovimi izostrenimi čuti lahko daje jadralnemu letalu življenje. Zvezno premikanje krmil letala daje letu eleganco, ki se dejansko lahko primerja z letenjem pernatega jadralca. Jadrati v dvigajočem zraku skupaj s pticami, ki jih druže-nje ne moti, je doživetje, ki ni dano vsakomur," ugotavlja."Verjamem, da mi je 1800 ur, preživetih v zraku, izob-likovalo nekaj dodanih ose-bnostnih lastnosti, ki mi pri-dejo prav tudi v zemeljskem svetu. Trdnost, razsodnost, umirjenost, sproščenost in verjeti v svoje odločitve so tako v zraku kot na tleh dob-rodošle lastnosti."

Visoko leteča medicinska sestraTanjo Pristavec večina pozna predvsem kot predano in visoko strokovno medicinsko sestro; še do nedavnega je bila glavna medicinska sestra v domu za starejše v Radovljici. O svojih uspehih na področju jadralnega letenja, s katerim se uradno ljubiteljsko, a v resnici nič manj temeljito ukvarja že tako rekoč vse od otroštva, je v širši javnosti manj znana, kljub temu da je inštruktorica jadralnega letenja in nosilka kar štirih svetovnih rekordov v jadralnem letenju.

Tanja Pristavec / Foto: Tina Dokl

Tanja Pristavec visoko nad Zemljo

"Verjamem, da mi je 1800 ur, preživetih v zraku, izoblikovalo nekaj dodanih osebnostnih lastnosti, ki mi pridejo prav tudi v zemeljskem svetu. Trdnost, razsodnost, umirjenost, sproščenost in verjeti v svoje odločitve so tako v zraku kot na tleh dobrodošle lastnosti."


Zanimivosti

19

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt N

issa

n Sl

oven

ija d

.o.o

., D

unaj

ska

22, 1

000

Ljub

ljana

.

renault.si

*Doseg vožnje po WLTP (globalno usklajeni postopek testiranja za lahka vozila). **Izračun je narejen na dan 13.11.2019. Cena vozila ZOE Z.E. LIFE R110 L z že upoštevanim popustom, DDV ter maksimalno subvencijo Eko sklada v višini 7.500 € znaša 13.890 €. Mesečni najem za dobo 36 mesecev in skupno število 30.000 prevoženih kilometrov upošteva prvo najemnino v višini 1.000 € in 35 mesečnih najemnin v višini 159 €. Cena najema vključuje najem vozila in baterije, ni pa vključeno vzdrževanje vozila, obvezno ter kasko zavarovanje in ostale storitve. Ponudba velja v primeru istočasne sklenitve pogodbe o najemu baterije z RCI lizing d.o.o. in ni združljiva z drugimi promocijami Renault financiranja. Pred prevzemom vozila mora kupec pri eni od slovenskih zavarovalnic skleniti kasko zavarovanje za vozilo in baterijo (največ 1 % odbitna franšiza), ki vključuje tudi zavarovanje proti kraji. Pridržujemo si pravico do napak. ***Ob nakupu novega vozila prejmete tudi brezplačen paket zimskih pnevmatik. Prvih 50 kupcev novega vozila bo ob nakupu brezplačno prejelo še električni skiro. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Renault ZOENovi

Z dosegom do 395 km*

Prva najemnina 1.000 €Doba najema 36 mesecevPaket zimskih pnevmatik***

Električni skiro za prvih 50 kupcev***

Že za

159 €/mesec z 0,99 % obrestno mero**

Vaš trgovec v LjubljaniAVTOHIŠA IN NJENO URADNO IMENaslov trgovca v eni vrstici

Marjana Ahačič

»Vsakokrat, ko sem mislila, da imam zbrane vse potreb-ne dokumente, so me na upravni enoti poslali še po kakšen papir,« z nasmehom olajšanja zdaj, ko je tudi ura-dno Slovenka, zapleten pos-topek pridobivanja držav-ljanstva opisuje Radovljičan-ka Adele Gray. Decembra lani je vložila prvo prošnjo, nato pa nabirala potrdila o neprekinjenem bivanju pri nas, o nekaznovanosti, o sta-tusu, o sredstvih za preživ-ljanje ...

Najprej uradno, nato na Triglavu»Gore dokumentov sem zno-sila na upravno enoto, da sem dokazala, da zares že deset let živim v Sloveniji in imam dovolj sredstev za pre-živetje. Izpit iz slovenščine,

ki sem ga morala opraviti, je bil še najlažji od vsega,« je opisala deset mesecev traja-joči postopek, ki se je 10. sep-tembra zaključil s svečanim podpisom zaprisege v prosto-rih radovljiške upravne eno-te. Le štiri dni za tem se je povzpela še na vrh Triglava in tako po vseh, tudi nepisa-nih pravilih postala Sloven-ka. »Mislim, da sem edina občanka Radovljice s sloven-skim in britanskim držav-ljanstvom, glede na trenutna dogajanja v zvezi z brexitom pa najbrž tudi zadnja, saj tak-šen status po odhodu Velike Britanije iz EU najbrž ne bo več mogoč,« je povedala.

Prekrižarila svet in našla domRodila se je v Bahrainu, kjer je družina Gray živela zaradi očetove službe in se nato selila v Savdsko Arabijo pa

Južno Afriko. Z devetimi leti je odšla v angleški internat in že s šestnajstimi na svoje. »Ne vem, zakaj, morda zato, ker smo se toliko selili, se pravzaprav v Angliji nikoli nisem počutila čisto doma. Veliko sem potovala, in ko sem nekoč v želji, da najdem kaj zanimivega za počitnice, brskala po spletu, sem nale-tela na Slovenijo. Na slikah so bile gore pa jezera in goz-dovi, pa sem kar rezervirala.«Leta 2006 je prišla prvič, kam drugam, kot na Bled. Že leto za tem se je za stalno preselila v Slovenijo. »Po prvem tednu počitnic na Bledu v juniju sem se vrnila že septembra in nato spet oktobra. Takrat sem bila v Bohinju. Odpravila sem se na Vogar, spomnim se, da sem sedla, imela malico in si rekla: Ja, to je to, kar pot-rebujem vsako jutro, ko se zbudim. Pogled na naravo, gozdove, gore. Tu bi bila lahko doma. Februarja 2007 sem bila že za stalno tukaj. Sem kar odločen človek.«

Radovljica jo je navdušilaNajprej je mislila, da bo žive-la na robu Ljubljane, v pre-stolnici je pač najlažje najti posel. A jo je že takoj navdu-šila Radovljica, in ko je ugo-tovila, da ima mesto dobre prometne povezave z Ljub-ljano, ni dolgo pomišljala. Prvo službo si je našla kot učiteljica angleščine na eni od ljubljanskih jezikovnih šol. Kasneje je začela z lek-toriranjem, in ko se je dobro naučila slovensko, še s pre-

vajanjem, s čimer se največ ukvarja še danes. In seveda s pisanjem bloga, Adele in Slovenia, My life and adven-tures in Radovljica and thro-ughout Slovenia, ki ga bere že 400 tisoč ljudi po vsem svetu. Zanimivo, približno polovica tistih, ki spremljajo njene dogodivščine, je Slo-vencev. Navdušena pohod-nica in kolesarka namreč pozna in opisuje veliko poti, celo nekaj takih, za katere niti domačini niso vedeli. Blog piše v angleškem jezi-ku, čeprav izvrstno govori slovensko.

Slovensko govori odličnoV nasprotju s številnimi tuj-ci, ki živijo v Sloveniji, pa ne govorijo slovensko, se je Adele z jezikom spoprijela tako rekoč tisti hip, ko je pri-šla k nam. »Zame je jezik kultura, življenje samo. Na začetku sem vsakokrat, ko sem šla na sprehod – kar je pogosto –, na listek zapisala dvajset novih besed, ga vtak-nila v žep in nato besede vso pot ponavljala. Striktno sem se z ljudmi pogovarjala samo po slovensko. Na začetku sem imela kar nekaj težav, saj je večina z mano želela govoriti angleško. Vendar se nisem dala in sem jim odgo-varjala izključno v slovenšči-ni. Zdi se mi pomembno, da človek obvlada jezik ljudi, med katerimi živi.«

Zeliščni ali sadni?Povedala je tudi, da na zače-tku ni bilo lahko navezati stikov z domačini, predvsem

zato, ker je delala od doma in ni veliko hodila med ljud-mi. »Ampak potem sem kmalu spoznala Nedo in Francija Golmajerja. In če v Radovljici poznaš Nedo, poznaš vse,« pove s širokim nasmeškom. »Iskreno: Gol-majerjeva sta mi res veliko pomagala pri vključevanju v tukajšnje okolje.«Le še nekaj malenkosti je, ki jo delajo drugačno od ljudi, ki tu živijo že od rojstva. Ne more se na primer navaditi na to, da je pri nas glavni

obrok v dnevu kosilo. Pravi, da je po njem zaspana in težko zbrano dela naprej. Ne kuha goveje juhe, našo navado nošenja copat je pa hitro vzela za svojo. Ko sem jo obiskala, me je tipično slovensko pozdravila s: »Kaj ti lahko ponudim?« »Čaj,« sem odgovorila in priznam, na tihem pričakovala prave-ga, angleškega. »Zeliščnega ali sadnega?« je bila vsa izbi-ra, ki sem jo imela na voljo. Črnega z mlekom, pravi, ni nikoli pila.

Adele je jeseni postala SlovenkaV dobrih desetih letih, kar živi v Sloveniji, je Adele Gray, Radovljičanka britanskega porekla, dodobra spoznala način življenja v svoji novi domovini. Jeseni je po prisegi na upravni enoti tudi uradno postala slovenska državljanka.

Jeseni je Adele Gray na upravni enoti prebrala in podpisala prisego ter tako postala državljanka Slovenije.

Le nekaj dni po tem, ko je postala slovenska državljanka, se je povzpela na Triglav in se tako še na simboličen način povezala z novo domovino.

Po nekajdnevnem deževju in brez snega se je na obisk otrok v Begunjah dobri mož pripeljal kar z gasilskim vozilom. Otroci so ga bili veseli, še bolj daril, pa tudi lutkovna pred-stava jih ni pustila ravnodušnih. Za obisk Božička in obda-rovanje so poskrbela domača društva in organizacije s pomočjo različnih donatorjev.

Božiček obiskal otroke v Begunjah

Božiček se je tokrat v Begunje pripeljal kar z gasilskim vozilom.


Zanimivosti

Biba Jamnik Vidic

Ste kdaj razmišljali, da bi spekli potico? Tisti, ki jo pečete, pa ste se je mogoče lotili malce drugačne. Kar-men Šlibar Vuzem iz Begunj ima v svojem nabo-ru recepte kar za 30 različ-nih vrst potic. Da je mojstri-ca, dokazujejo tudi številna priznanja s tekmovanj. Z rožičevo s figami in dateljni si je lani na tekmovanju Naj potica pri Jezerškovih pris-lužila naziv za najbolj krea-

tivno potico. Letos pa je zanjo na tekmovanju Moj-ster potice Fala kraljice dobi-la še dva naziva: za najbolj inovativno in najboljšo poti-co po izboru publike.Poleg rožičeve peče tudi kokosovo s čokoladnim tes-tom, lešnikovo, mandljevo, makovo, potico z meliso in mascarponejem, pehtrano-vo, jabolčno, čokoladno in orehovo z bučnimi semeni. Tudi ta je nekaj posebnega. Tudi zato, ker zanjo ni ime-la recepta in jo je naredila po

občutku. Da je potica odlič-na, so potrdili ocenjevalci na enem od tekmovanj. »Delam tako, da vzamem osnovni recept in ga nadgradim,« mi odgovori na vprašanje, kako ji uspe, da je vsaka njena potica tako dobra.Prvo potico je spekla, ko je bila stara dvajset let, bolj kot ne iz nuje. »Za božič mi je mami spekla potico, in ko sem jo za veliko noč vpraša-la, če nam jo bo spet spekla, mi je rekla, naj jo naredim sama. Začela sem brskati po kuharskih knjigah.« Noben recept ji ni bil preveč všeč, potem pa ji je pod roke prišla kuharska knjiga zna-menite sestre Felicite Kalin-šek in rodila se je njena lju-bezen do peke potic, pa tudi ostalega peciva. Peče tudi torte in drobno pecivo. Nje-ne slaščice niso samo dobre, zelo lepe so tudi na pogled. Karmenin recept za zmago-valno rožičevo potico s figa-mi in datlji:

Sestavine za kvašeno testo:• 60 dag bele moke• za kvasec 3 dag kvasa• pol dl toplega mleka• pol žličke sladkorja• pol žličke moke• 1 žlička soli

• 3 rumenjaki• 8 dag sladkorja• 8 dag masla• 1 žlica ruma• približno 3 dl toplega mle-ka

Sestavine za nadev:• 40 dag rožičeve moke• približno 6 dag sladkorja• vaniljev sladkor• malo ruma• malo cimeta• pol dl sladke smetane• 8 dag masla• približno 2,5 dl toplega

mleka• sneg iz beljakov• 6 dag suhih fig• 6 dag datljev

Priprava:V posodo narežemo suhe fige in ravno toliko dateljnov in vse skupaj zalijemo z rumom.Testo zamesimo kot vsa kva-šena testa, v posodo damo moko, naredimo jamico, v katero vlijemo kvasec, doda-mo rumenjake, maslo, rum, sol, sladkor in zalijemo z mlekom ter zamesimo v tes-to, ki mora biti lepo mehko, in ga pustimo vzhajati. Med tem, ko testo vzhaja, pripravimo nadev. Penasto umešamo maslo, dodamo

sladkor, rožičevo moko, cimet, vaniljev sladkor, rum, zalijemo s sladko smetano in toplim mlekom. Nazadnje dodamo še sneg iz beljakov. Vzhajano testo razvaljamo in namažemo z nadevom, na katerega potresemo nareza-ne fige in dateljne. Testo tesno zavijemo in položimo v model. Zavitek prešpikamo

in pustimo, da še malo vzha-ja. Nazadnje ga premažemo z jajcem in damo v pečico, ki je ogreta na 220 °C, da se zla-to obarva, potem pečico zma-njšamo na 180 °C in pečemo še približno eno uro.Ko je pečena, jo pustimo še nekaj časa v modelu, potem pa jo zvrnemo na desko, da se počasi do konca ohladi.

Posebna rožičeva poticaRožičeva potica z dateljni Karmen Šlibar Vuzem si je lani prislužila naziv najbolj kreativna potica, letos pa še najbolj inovativna in najboljša potica po izboru publike.

Karmen Šlibar Vuzem iz Begunj ima v svojem naboru recepte kar za trideset različnih vrst potic.

Rožičeva s figami in dateljni, za katero je lani dobila naziv najbolj kreativna potica, letos pa je zanjo dobila še dva naziva: najbolj inovativna in najboljša potica po izboru publike / Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Foto

: Mat

eja

Jord

ovi

č Po

točn

ik

Marjana Ahačič

Društvo upokojencev Kropa redno pripravlja delavnice, na katerih ustvarjajo iz raz-ličnih materialov. Tudi letos so se ob svetovnem dnevu hospica in paliativne oskrbe pobudi društva Palias prid-ružile članice Društva upo-kojencev Krope, ki so, kot je povedal Anže Habjan, za društvo oziroma za bolnike in njihove svojce izdelale kvačkane angele. Svetovni dan hospica in pali-ativne oskrbe se obeležuje vsako leto v oktobru, letošnji je potekal pod sloganom Moja oskrba. Moja pravica. "Društvo za paliativno oskrbo

Palias, ki je bilo ustanovljeno leta 2011, skrbi za razvoj in podporo izvajanja paliativne oskrbe na Gorenjskem. Med našimi nalogami je tudi spodbujanje in podpira-nje nemedicinskih storitev v obliki psihosocialne in duhovne podpore. V ta okvir sodi tudi podpora bolnika ali svojca v težki situaciji bolez-ni in kasneje v žalovanju. Angele zato v okviru psiho-socialne in duhovne podpo-re podarimo svojcem ali bol-nikom," je pojasnil. "Veseli smo, da so člani Društva upokojencev Kropa priprav-ljeni sodelovati v takih pro-jektih in upam, da bo to postala stalna praksa."

Angeli za spodbudo

Članice ustvarjalnih delavnic Društva upokojencev Kropa s predsednico Metko Petrač

Cena počitnic je 242 EUR.Informacije in prijave:

telefon: 04/201 42 41, e -pošta: [email protected]

ali osebno na Gorenjskem glasu , Nazorjeva ulica 1, Kranj.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

POČITNICE // od 2. do 7. februarja 2020

Podarite siODDIH v Termah DobrnaŠest dni (pet nočitev in polpenzionov) bomo bivali v udobnih sobah hotela Vita s štirimi zvezdicami. Program vključuje:

5-krat polpenzion1-krat posvet pri zdravniku, 1-krat zdravstveno storitev v medicinskem centru, 1-krat parafinsko oblogo za roke, neomejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno vodo, vodne igre v bazenu hotela Vita, uporabo kopalnega plašča v času vašega bivanja, prevoz z Gorenjskega in nazaj,pester animacijski program. Doplačila na osebo na dan:

turistična taksa: 2,50 EUR (obvezno)doplačilo za polni penzion: 15,00 EUROstala doplačila: vstop v savno: 10,00 EURenkratna prijavnina: 1,50 EUR (obvezno)

V ceno je vključen prevoz do vašega doma.


Obletnice

21

Ivanka Korošec

»Rojena sem bila na Jamni-ku 29. novembra 1929 kot četrta v družini z desetimi otroki. Bili smo najemniki, saj starša nista imela svoje hiše. Velikokrat smo se seli-li, povsod pa smo imeli kmečko peč, ki je bila vedno topla.«Oče je bil gozdarski delavec, mama pa je bila v družini tisti steber, ki je učila otroke moliti in delati. Ob delavni-kih so šli otroci v gmajno, domov so prinesli drva, nabi-rali so tudi borovnice, daleč na Jelovici pa tudi maline. V šolo je najprej hodila v Podblico, nato pa je oče dobil službo na železnici in leta 1942 so se preselili na Dobravo, kjer so otroci hodi-li v nemško šolo. Po vojni sta starša na Dobra-vi zgradila hišo, otroci pa so eden za drugim odhajali v službe. »S štirimi razredi nisi mogel nikamor naprej. Tako kot moje sestre sem tudi jaz najprej začela služi-ti, mlajši sorojenci pa so se

vozili z vlakom v Radovljico ali Kranj v šole. Osemnajst-letna sem šla nato v tovarno Plamen v Kropo. Vrezovala sem navoje v matice. Z Dob-rave v Kropo je bilo pol ure hoda, kar je bila najbližja možna zaposlitev.« Ko se je v Lipnici zgradila nova šola, je delo v Kropi pus-tila in se zaposlila v šoli.

»Tedaj je bilo v šoli 250 otrok; pripravljala sem jim malice, pospravljala prostore in kurila 12 peči. Vsa drva je bilo treba znositi v prvo nadstropje. Kar po 12 ur sem bila v šoli. Pet let sem delala tam.«Ena od njenih sester je bila poročena v Kranju, in ker je bila bolna, ji je Katarina hodila pomagat. »Tedaj ni

bilo pralnih strojev in sem ji hodila vsako nedeljo prat. Potem sem dobila službo v Iskri v Kranju in se preselila k sestri, da sem ji lahko pomagala. Vse moje prijate-ljice so se že pomožile, nobene več nisem imela. Imela sem eno ljubezen, a ni bilo ne stanovanja in ne možnosti za skupni začetek. Ko pa sem se preselila v Kranj, je prišel za mano in skupaj sva spravila toliko, da sva lahko kupila polovico hiše v Naklem.«Tam se jima je leta 1970 rodila hčerka Helena. »Hva-la Bogu, da jo imam,« je Katarina hvaležna usodi. »Imam tudi tri vnukinje in enega pravnuka. Mož je bil bolan, imel je astmo. Umrl je v bolnišnici, na nekem pregledu, star komaj 61 let.« Upokojila se je leta 1980 s 35 leti delovne dobe. Vse do konca je delala na normo na stružnicah, kar ni bil ravno mačji kašelj. Ko se je upokojila, je v vrtcu v Naklem pospravljala. Ko pa je hčerka dobila fanta, so

hišo prodali in 1996. kupili drugo na Studenčicah. »Povsod, kjer živiš, pustiš svoje korenine. Še dandanes me pokličejo iz Nakla in tudi preberem vse, kar se tam dogaja.«Na Studenčicah se je Katari-na hitro vklopila v vaško skupnost. Imela je velik vrt, ki ga je dolgo tudi sama kosila, gojila je zajce in kokoši. Dokler vnukinje niso šle v vrtec, so bile v nje-nem varstvu. »Imela sem brata, ki je prišel po ženini smrti v radovljiški dom. Velikokrat smo ga obi-skovali in tu se mi je zdelo zelo lepo. Zato sem socialno delavko vprašala, če bi lahko dobila sobo, da bi z bratom živela skupaj. Kmalu sva jo dobila, a po bratovi smrti se nisem vrnila na Studenčice in sem ostala tukaj.«Že v mladosti je rada prepe-vala. V smehu pove tudi Pre-šernov verz: kdor se s petjem ukvarja, ta živi in umre brez d'narja. »Najprej sem pela na koru v cerkvi na Dobravi. Tam smo se naučili note, zelo dobrega pevovodja smo imeli, ki nas je veliko naučil. V Kranju za prepevanje ni bilo časa, vso me je zaposlo-vala služba in pomoč sestri; tudi po poroki ni bilo prilož-nosti, saj je mož želel, da sem doma. Po upokojitvi pa sem začela prepevati v zboru v Naklem, po selitvi pa v Mešanem pevskem zboru Društva upokojencev Lesce, kjer sem pela 11 let. Zdaj pa z veseljem prepevam v dom-

skem pevskem zboru. Žal mi je, da nimamo več pevovod-kinje Marjetke Anderle, pogrešamo jo.«Rada kuha kavo še za koga, saj si pri tem prijetnem dru-ženju izmenjajo vsakodnev-ne novice. Hodi tudi k telo-vadbi, razveseljujejo jo obis-ki svojcev. »Včasih sem delala gobeline, ampak kar tu, v sobi, saj v 'šundru' ne moreš delati. Zadnjič sem poskušala plesti nogavice, pa mi pletenje ne gre več dobro. Malokrat grem domov na Studenčice, prav-zaprav le tedaj, kadar mi vnukinja uredi frizuro ali kadar imamo kakšna dru-žinska praznovanja. Ko se navadiš tega reda tukaj, greš sicer rad ven, a še raje pri-deš nazaj.« V vseh teh letih je dodobra spoznala razmere, sostano-valce in zaposlene. Nekaj pri-pomb ima na pogoste menja-ve kadra. »Čistilke menjajo kot po tekočem traku, ves čas je kdo drug na vratih in zato ni nobene odgovornosti. A pravijo, da je to 'reorganizaci-ja'!« Praznovala je tako, da se ji še zdaj smeji, ko pomisli na vse čestitke. Direktor jo je presenetil z velikim šopkom, praznovala je s svojimi najbli-žjimi pri Trebušniku, leške pevke so jo povabile v Pod-brezje, prišli so ji voščit iz Rdečega križa in društva upo-kojencev. »A praznovanja še ni konec,« se smeji. »Prazno-vale bomo še s prijateljicami iz Studenčic, ki si pravijo stu-denške babe.«

Devetdesetletnica Katarina KramarKatarina Kramar s Studenčic že osmo leto živi v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. V sobici s čudovitim pogledom na pobeljene karavanške vrhove je razkrila svojo življenjsko zgodbo.

Katarina Kramar

Marjana Ahačič

Gospa Štefka Savnik, v zad-njem desetletju stanovalka Doma dr. Janka Benedika, je na božični dan praznovala stoti rojstni dan. Že v pone-deljek je slavljenki čestital radovljiški župan Ciril Glo-bočnik, ki je z veseljem

povedal, da je bila gospa leta 1933 ena privih članic takrat ustanovljenega Plavalnega kluba Obla gorica Radovlji-ca. Čestitkam sta se pridru-žila tudi predstavnika Druš-tva upokojencev Radovljica, predsednik Peter Ravnihar in Slavica Soršak.Čila in dobrovoljna gospa, ki ji šele zadnji dve leti malo

ponagaja spomin, je častit-ljivi jubilej praznovala tudi v krogu svoje družine – hčere, dveh vnukov in petih prav-nukov, voščili pa so ji tudi zaposleni in stanovalci v domu.S soprogom, ki je preminil pred nekaj manj kot tremi leti, sta zadnje obdobje svo-

jega življenja preživela v Domu dr. Janka Benedika Radovljica, kjer sta leta 2016 tudi praznovala 75. obletni-co poroke. Njuna hčerka Marjeta Savnik je takrat povedala, da sta vedno rada pripovedovala zgodbo o svo-ji nenavadni poroki. V prvih dneh druge svetov-ne vojne, ko so Nemci zase-

dli našo domovino, se je namreč razširila vest, da bodo od 20. maja 1941 dalje vsa neporočena dekleta odpoklicali v Nemčijo na vojaško sanitetno urjenje. Kot mnogo drugih parov sta se tudi 22-letna Štefka in 24-letni Vinko nemudoma odločila, da se takoj poroči-ta. Župnik v Lescah je bil pripravljen zapisati uradni datum za dan ali dva nazaj. Z domačo kočijo sta se odpeljala proti Lescam, na poti srečala sorodnika in pri-jatelja ter ju prosila za priči in se poročila. Popoldne sta šla na poročno potovanje za Savo od Lancovega do Bode-škega mostu in za poročni šopek nabrala bele marijine srajčke.Vojni časi so bili težki. Štef-kine starše in brata, Novako-ve iz Radovljice, so izselili v Srbijo, Vinko je bil prisilno mobiliziran v nemško voj-sko. Pogosto je pripovedoval, da mu je bila usoda naklon-

jena, kajti z znanjem tujih jezikov in harmonike se je večkrat rešil iz nevarnih situ-acij. Hči Marjeta se je rodila leta 1943; oče jo je prvič videl,

ko je bila stara pol leta. Gos-pa Savnik zadnja leta živi v domu starejših občanov, kjer jo obiskujejo domači, v posebno veselje pa ji je tudi

druženje z vnukinjo njene-ga brata, Zalo Novak, ki je v Domu dr. Janka Benedika zaposlena kot socialna delav ka.

Štef ka Savnik je praznovala stoti rojstni danRadovljičanka Štefka Savnik, nekoč navdušena športnica, v zadnjem desetletju pa stanovalka Doma dr. Janka Benedika, je na božični dan praznovala stoti rojstni dan. Za praznik ji je voščil tudi župan Ciril Globočnik.

Slavljenki, gospe Štefki Savnik, je v ponedeljek voščil tudi župan Ciril Globočnik.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Že v ponedeljek je slavljenki čestital radovljiški župan Ciril Globočnik, ki je z veseljem povedal, da je bila gospa leta 1933 ena privih članic takrat ustanovljenega Plavalnega kluba Obla gorica Radovljica.


Prireditve

Petek, 27. decemberPraznični sejem, od 15.00 do 19.00, Linhartov trg, Radovljica

Folklorna skupina Lesce, ob 16.00, nastop, Linhartov trg, Radovljica

Naš Dedek Mraz, ob 17.00, predstava za otroke in obisk Dedka Mra-za s Turističnim društvom Radovljica, Radovljiška graščina

Beremo gore, ob 10.00, ustvarjalna delavnica za vse ljubitelje poho-dništva in gora bo vodila Tjaša Pirih, Knjižnica A. T. Linharta, Radov-ljica

Božični koncert "Pojmo vsi ljudje" pevske skupine Korona KUD Radovljica, ob 18.00, Cerkev sv. Petra nad Begunjami

Glasbeni večer z Ansamblom Zupan, ob 19.00, Dvorana "Pod Avse-nikovo marelo", Gostilna in restavracija Avsenik, Begunje na Gorenj-skem*

Vohuni pod krinko, ob 16.00, animirana komična pustolovščina, sin-hronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*

Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja, 3D, ob 18.00, akcijski domišljijski spektakel, Linhartova dvorana Radovljica*

Cats, ob 20.30, domišljijski glasbeni spektakel, Linhartova dvorana Radovljica*

Sobota, 28. decemberPraznični sejem, od 12.00 do 20.00, Linhartov trg, Radovljica

Pravljični konji za otroke z Rančem Sitar, od 12.00 do 15.00, Linhar-tov trg, Radovljica

Kroparska delavnica izdelovanja žebljev s Kovaškim muzejem Kropa, od 14.00 do 17.00, Linhartov trg, Radovljica

Okusi Radol'ce, od 17.00 do 20.00, street food, Linhartov trg, Rado-vljica

Svet zabave, od 17.00 do 19.00, delavnica in poslikava obraza, atrij Radovljiške graščine

Andrej Šifrer, od 17.30 do 19.30, koncert, Linhartov trg, Radovljica


Greš? Grem!, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

Aeronavta, ob 20.00, akcijsko biografska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Nedelja, 29. decemberPraznični sejem, od 15.00 do 19.00, Linhartov trg, Radovljica

Ana Snežna v Radol'c, ob 17.00, Undertree: Izruvani, Linhartov trg, Radovljica

Radovljiško koledovanje s pevskimi skupinami in Linhartovim odrom Radovljica, ob 18.00, prepevanje koledniških pesmi po Linhartovem trgu v Radovljici, zaključek atrij župnišča v Radovljici

Lov na coprnice, ob 19.30, gledališka predstava dramske skupine Čofta KD Kropa, Kulturni dom Kropa

Sveta družina, ob 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00, 18.00, svete maše z blagoslovom otrok, Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje

Pat in Mat: Zimske radosti, ob 16.00, animirana družinska komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

Aeronavta, ob 18.00, akcijsko-biografska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Cats, ob 20.00, domišljijski glasbeni spektakel, Linhartova dvorana Radovljica*

Ponedeljek, 30. decemberSkok v novo leto, ob 10.00, prednovoletno druženje in razstava vseh izdelkov, narejenih na ustvarjalnih delavnicah s Tjašo Pirih, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Pri Addamsovih, 3D, ob 16.00, animirana družinska komedija, sin-hronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*

One so bombe, ob 18.00, biografska drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Modrček, ob 20.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

Torek, 31. decemberNovoletni pohod na Jamnik, ob 10.00, srečanje in pohod s TD Kro-pa, štart plac v Kropi

Silvestrovanje z ansamblom Gorenjski kvintet, od 22.00 naprej, Občina Radovljica in večno mladi fantje Radovljica, Linhartov trg, Radovljica

Silvestrovanje za družine z otroki, ob 19.00, potrebne rezervacije, Vila Podvin*

Silvestrska večerja v gostišču Tulipan, od 19.00 dalje, potrebne rezervacije, Gostišče Tulipan, Lesce*

Silvestrska večerja v gostilni Kunstelj, od 19.00 do 22.00, potrebne rezervacije, Gostilna Kunstelj, Radovljica*

Silvestrska večerja v gostilni Lectar, od 19.00 dalje, potrebne rezer-vacije, Gostilna Lectar, Radovljica*

Silvestrska večerja v gostilni Avsenik, od 19.00 dalje, zaželene rezer-vacije, Gostilna Avsenik, Begunje na Gorenjskem*

Novoletno druženje na placu, ob 23.00, Kropa

Sreda, 1. januarNovo leto, ob 16.00, sveta maša ob 20. obletnici razglasitve za Sloven-sko Marijino svetišče z ljubljanskim nadškofom in metropolitom msgr. Stanislavom Zoretom, Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje

Mali Jeti, ob 18.00, animirana družinska komedija, sinhronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*

One so bombe, ob 20.00, biografska drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Od 27. decembra 2019 do 24. januarja 2020

Četrtek, 2. januarMali Jeti, 3D, ob 16.00, animirana družinska komedija, sinhronizira-no, Linhartova dvorana Radovljica*

Zlohotnica: Vladarica sveta, ob 18.00, domišljijski film, podnapisi, Linhartova dvorana Radovljica*

Resnica, ob 20.15, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Petek, 3. januarDober dan za delo, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Sobota, 4. januarPodvinska tržnica, od 10.00 do 12.00, tržnica lokalnih pridelovalcev hrane in rokodelcev, vrt Vile Podvin

Slavna medvedja zasedba Sicilije, ob 16.00, družinska pustolovščina, pripovedovanje v slovenščini, Linhartova dvorana Radovljica*

Resnica, ob 18.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Mali Joe, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Nedelja, 5. januarBolšjak, od 9.00 do 12.00, menjava in prodaja starin, Linhartov trg, Radovljica

Slavna medvedja zasedba Sicilije, ob 16.00, družinska pustolovščina, pripovedovanje v slovenščini, Linhartova dvorana Radovljica*

Mali Joe, ob 18.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Dober dan za delo, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovlji-ca*

Ponedeljek, 6. januarAngleške pravljice, ob 17.00, otroci med 1. in 6. letom starosti vab-ljeni skupaj s starši, pripovedovala bo

Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Torek, 7. januar1001 noč na Orientu, ob 19.30, predavanje mag. Anje Tolar Tomšič in odprtje fotografske razstave o njenem življenju, delu in potepan-jih po Bližnjem vzhodu, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Sreda, 8. januarPriprave na porod in dojenje, ob 10.00, srečanje bo vodila svetovalka za dojenje in nošenje dojenčkov Alenka Benedik z Inštituta za dojen-je Rumina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Božja milost, ob 19.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Četrtek, 9. januarZgodba o snežaku s srcem, ob 17.00, zimsko obarvana lutkov-no-igrana predstava Teatra za vse, Knjižnica A. T. Linharta, Radovlji-ca

Sonaravno sobivanje, ob 18.00, društvo Ajda Gorenjska in ZDCSGT, predavanje Sanje Lončar, direktorice Zavoda za celostno samooskr-bo in vodje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, Čebelarsko razvojni izobraževalni center Lesce*

Obtožujem!, ob 19.00, politična drama, Linhartova dvorana Radovlji-ca*

Petek, 10. januarJogica za dojenčke, ob 15.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Pet-ra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Pravljična jogica, ob 16.30, vadbo za otroke vodi Petra Arula, Knjižni-ca A. T. Linharta, Radovljica

Neraziskanega življenja ni vredno živeti, ob 17.00, predavanje filozo-fa Marka Ogrisa, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Vsi tukaj, vsi skupaj, ob 17.00, lutkovno-igrana predstava za abonma Čebelice in čmrlji in izven, Linhartova dvorana Radovljica*

1917, ob 20.00, vojna drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Sobota, 11. januarLego robotika, ob 8.30 in 10.30, lego robotika s Tonijem in Žanom, omejeno število udeležencev, obvezne prijave v knjižnici ali na splet-ni strani, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Spoznavne urice kuharstva, ob 10.00, delavnice bo vodil Tian Kuralt, dijak 3. letnika Gostinsko turistične šole Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica


Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem, ob 18.00, biografski dokumentarec, Linhartova dvorana Radovljica*

Obtožujem!, ob 20.00, politična drama, Linhartova dvorana Radov-ljica*

Nedelja, 12. januarVohuni pod krinko, ob 16.00, animirana komična pustolovščina, sin-hronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*

Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem, ob 18.00, biografski dokumentarec, Linhartova dvorana Radovljica*

1917, ob 20.00, vojna drama, Linhartova dvorana Radovljica*



Angleščina za mamice in dojenčke, ob 11.00, ena ura pogovora v angleščini z Rebecco Svetina, vsak mesec druga tema, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Torek, 14. januarPo inkovskih poteh – Peru, Bolivija, Čile, ob 19.30, pokrajine in kraje, ki so jih nekdaj poseljevali Inki, bo skupaj s prvobitno naravo, gora-mi in ljudmi predstavil Janez Pretnar, Knjižnica A. T. Linharta,

Radovljica

Bralni klub, ob 9.00, pogovor o knjigi Rachel Joyce Nenavadno romanje Harolda Frya bo ob kavi in čaju vodila Irena Kotnik, Knjižni-ca A. T. Linharta, Radovljica

Sreda, 15. januarParazit, ob 19.00, tragikomedija, Linhartova dvorana Radovljica*

Četrtek, 16. januarKrtkovi diamanti, ob 17.00, pravljico in ustvarjalno delavnico bo pri-pravil Simon Habjan, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Z zvokom in glasom do sebe, ob 18.00, društvo Ajda Gorenjska in ZDCSGT, predavanje o harmonizaciji svojega bitja s pomočjo last-nega glasu bo vodila Mina Kunstelj, Čebelarsko razvojni izobraževal-ni center Lesce*

Judy, ob 11.00, biografska glasbena drama, KinoVoziček, Linhartova dvorana Radovljica*

Moj najboljši profil, ob 19.00, romantična drama, Linhartova dvora-na Radovljica*



Inkontinenca, ob 17.00, kakšne vrste inkontinence poznamo in vrste pomoči za lažje življenje vam bo predstavila Urška Sedlar, dipl. med. sestra iz ZD Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Polsestra, ob 19.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Sobota, 18. januarPlesno-glasbeni večeri z Moniko Avsenik, ob 20.00, ritmi popularne glasbe zimzelenih domačih in tujih uspešnic, Gostilna Avsenik, Begunje na Gorenjskem*

Lego robotika, ob 8.30 in 10.30, lego robotika s Tonijem in Žanom, omejeno število udeležencev, obvezne prijave v knjižnici ali na splet-ni strani, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Spoznavne urice kuharstva, ob 10.00, delavnice bo vodil Tian Kuralt, dijak 3. letnika Gostinsko turistične šole Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Stenica, ob 19.30, avtorski gledališki projekt, za Linhartov abonma in izven, Linhartova dvorana Radovljica*

Nedelja, 19. januarDolittle, ob 16.00, družinska komedija, sinhronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*

Polsestra, ob 18.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Podli fantje za vedno, ob 20.00, akcijski film, Linhartova dvorana Radovljica*



Torek, 21. januarBeremo s tačkami, ob 17.00, program R.E.A.D. pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti, obvezne prijave v knjižnici ali na 04 537 39 01, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Moške zgodbe, ob 19.30, Milena Miklavčič bo predstavila tretji del trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Portret mladenke v ognju, ob 19.00, zgodovinska romanca, Linharto-va dvorana Radovljica*

Sreda, 22. januarDo kdaj dojiti?, ob 10.00, srečanje bo vodila svetovalka za dojenje in nošenje dojenčkov Alenka Benedik z Inštituta za dojenje Rumina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Poskočni muzikanti, ob 19.00, glasbeni večer z gosti: Monika in Gre-gor Avsenik, Anže Langus, dvorana Pod Avsenikovo marelo, Gostil-na in restavracija Avsenik, Begunje na Gorenjskem*

Afganistanska zima, ob 19.00, gorniški dokumentarni film, KinoGo-re, Linhartova dvorana Radovljica*

Bralni klub, ob 9.00, pogovor o knjigi Alana Bennetta Nenavadna bralka bo ob kavi in čaju vodila Božena Kolman Finžgar, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Četrtek, 23. januarMavrica mojega telesa, ob 18.00, društvo Ajda Gorenjska in ZDCSGT, predavateljica Sabina Grošelj nam bo pokazala, kako vsa-kodnevno poskrbeti za svoje telo in biti v izvrstni kondiciji, Čebelar-sko razvojni izobraževalni center Lesce*

Debela repa, ruska ljudska pravljica, ob 17.00, v opereti Debela repa vas pričakujejo strokovne delavke Vrtca Gorje, Knjižnica A. T. Linhar-ta, Radovljica

Čas deklištva, ob 19.00, romantična drama, Linhartova dvorana Radovljica*



Čustvena dediščina naših družin – zgodba vseh nas, ob 17.00, psi-hoterapevtka mag. Violeta Irgl bo predstavila, zakaj je pomembno raziskati svojo preteklost in pretekla obremenjujoča doživetja, Knjiž-nica A. T. Linharta, Radovljica

Dolittle, ob 18.00, družinska komedija, podnapisi, Linhartova dvora-na Radovljica*

Gospodje, ob 20.00, akcijski film, Linhartova dvorana Radovljica*


Prireditve

23

Mislimo zeleno!

Fiksna ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkeStiskalnica je lepo oblikovana in močne konstrukcije.

Barve: oranžna, rumena, modra

Zložljiva ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkePo uporabi stiskalnico zložimo in jo zlahka shranimo v predal.

Barva: rumena

Posoda za odlaganje organskih odpadkov• posoda s prostornino 7 litrov rjave barve,• iz 100 % recikliranega materiala,

ki je odporen proti UV-žarkom, • zaobljeni robovi ter gladka

zunanja in notranja površina,• pokrov neločljivo pritrjen

na telo posode,• povsem gladek ročaj

za lažje čiščenje,• s sistemom proti

nezaželenemu razsutju,• priložene bio-vrečke,

ki se idealno prilegajo posodi.

Biološko razgradljive in kompostirne vrečke • 15 vrečk za 7-litrsko posodo,• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,• zbiranje odpadkov postane

bolj higienično,• pogostost pranja posode

se zmanjša,• rešujejo problem

neprijetnih vonjav,• vrečke ne vplivajo

na kvaliteto komposta,• najcenejše bio-vrečke v mestu.

Biološko razgradljive in kompostirne podloge • po 10 podlog za 120-

ali 240-litrske zabojnike za biološke odpadke,

• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,

• zaščitijo posodo in rešujejo problem higiene (tudi na robu posode),

• zmanjšujejo pogostost pranja zbiralnikov,

• rešujejo problem neprijetnih vonjav,• olajšujejo delo komunalnim delavcem.

www.komunala-radovljica.si

Stiskanje je zabavno in otročje lahkoZmanjšajmo prostornino zbranih plastenk in pločevink S stiskanjem embalaže, ki je zabavno in otročje lahko, pridobimo do 80 odstotkov prostora v naših posodah za ločeno zbrane odpadke. Hkrati stiskalnice dolgoročno zmanjšujejo stroške ravnanja z odpadki.

Za otroke je stiskanje embalaže zanimiva igra, ki spontano postane navada, odrasli pa z upora-bo vsakodnevno potrjujemo odgovornost do narave in skrb za prihodnost naših otrok.

Ročne stiskalnice za embalažo in izbor drugih izdelkov za uspešnejše ločevanje embalaže in bio-loških odpadkov lahko po ugodnih cenah odslej kupite na blagajni Komunale Radovljica.

Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 RadovljicaTel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: [email protected]

Povezani lahko storimo večKomunala Radovljica je pripravila priročnik za ravnanje z odpadnimi vodami, ki ga bodo gospodinjstva v radovljiški občini prejela v začetku januarja. Nastanek priročnika je spodbudila želja po zmanjševanju vplivov na okolje, ki izvirajo iz človekovega izkoriščanja vode. Priložili mu bomo tudi koledar odvoza odpadkov in kupone za odvoz kosovnih odpadkov.

Ravnanje z odpadnimi vodami je pomemben tehnološki pro-ces, ki omogoča, da vodo po uporabi očiščeno vrnemo v njen naravni krogotok. V prizadevanju za čisto okolje moramo z odpadnimi vodami iz gospodinjstev in turističnih objek-tov odgovorno ravnati. Zaradi neprimernega ravnanja z odpadnimi vodami so gospodinjstva še vedno eden največ-jih onesnaževalcev voda in s tem našega življenjskega okolja.

Ravnanje z odpadnimi vodami danes in jutriRazvoj občine Radovljica so v zadnjem obdobju zaznamo-vala obsežna vlaganja v komunalno infrastrukturo, ki so bila financirana tudi iz evropskih virov. Kakovost in zanesljivost storitev se je za uporabnike na področjih oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadnimi vodami še izboljšala in je v primerja-vi z ostalimi občinami na visoki ravni.

V prihodnjih letih Komunalo Radovljica, d. o. o., kot izvajalca gospodarske javne službe in Občino Radovljica kot lastnika gospodarske javne infrastrukture na področju razvoja in širit-ve infrastrukture čakajo novi izzivi. Več o stanju in razvojnih načrtih na področju ravnanja z odpadnimi vodami boste lahko prebrali v priročniku.

V priročniku odgovarjamo na vrsto pogostih vprašanj, med njimi tudi o obračunavanju ravnanja z odpadnimi voda-mi in o okoljski dajatvi.

Bolje preprečiti kot zdravitiKanalizacijski sistem je sestavni del komunalne infrastruktu-re, s pomočjo katere komunalna podjetja skrbijo za zmanj-šanje vplivov človeka na okolje. Delovanje kanalizacijskega sistema je ključno za zagotavljanje zdravja prebivalcev in kakovosti bivalnega okolja.

Kaj ne spada v kanalizacijo? Vabimo vas, da pravilnost svoje-ga odgovora preverite v priročniku in se prepričate, kakšne so lahko posledice napačnega ravnanja. Naj se tako naši otroci kot obiskovalci turističnih zmogljivosti zavedajo, da če v kanalizacijski sistem mečemo in zlivamo neprimerne odpadke, povzročamo škodo, onesnažujemo naravno okolje in ogrožamo svoje zdravje.

Priročnik ponuja koristne napotke za vse, ki načrtujete izved-bo kanalizacijskega priključka ali priključitev na kanalizacijski sistem. Rok za priključitev na kanalizacijski sistem je namreč največ šest mesecev po izgradnji.

Vrnimo naravi čisto vodoSkrb za čisto okolje se začne pri nas doma, tudi kadar odva-jamo vodo v greznico ali malo komunalno čistilno napravo. Dober nasvet odtehta veliko in nam lahko prihrani marsi-katero zadrego ter stroške. Zadovoljstvo uporabnikov je cilj Komunale Radovljica, zato želimo svoje znanje in izkušnje deliti z vami.

Spoštujemo vodo in jo ohranjamo kot poseben zaklad Slovenije. Kakovost naše pitne vode je odlična in kadarkoli odpremo pipo, se lahko v trenutku odžejamo. Svojim otro-kom, obiskovalcem in gostom kot prvo izbiro predstavimo našo čisto pitno vodo. Zato z odpadnimi vodami ravnajmo preudarno in poskrbimo, da smo s svojim ravnanjem zgled najmlajšim.

Upamo, da vam bo priročnik pomagal pri zavedanju vaše moči pri ohranjanju zdravega in čistega okolja.

Skupaj »mislimo zeleno« tudi v 2020.

Vaš pomočnik pri ohranjanju zdravega okolja in čiste vode.

Priročnik za ravnanje z odpadnimi vodami

Naj bo v novem letu vaš korak odmeven,

vaše zamisli iskrive, vaša beseda pogumna, vaše življenje pa ustvarjalno in

polno toplih trenutkov.

RazstaveMiška si poišče nov dom, od 5. 12. do 7. 1., razstava ilustracij doma-činke Irene Kolar, Galerija Šivčeve hiše na Linhartovem trgu

Društvena pregledna fotografska razstava, v dveh delih, prvi del: od 1. 12. do 31. 12., drugi del: od 1. 1. do 31. 1., fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica, galerija Pasaža, Radovljiška grašči-na, Radovljica

S fotoaparatom na kulturnih dogodkih v občini Radovljica, od 11. 11. do 15. 1., fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica, vho-dna avla, Dom dr. J. Benedikta, Radovljica

Horizonti, od 28. 11. do 27. 1., slikarska razstava Matjaža Arnola in Aleša Varla, Galerija Avla, Občina Radovljica

Knjigovanje 2019: Moj najljubši književni lik, ves mesec december, lite-rarno-lutkovni natečaj, letos so posebno nagrado dobili lutkarji iz CUDV Matevža Langusa Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Zlate hruške 2019, ves mesec december, razstavljeno je gradivo, ki je bilo izdano leta 2018 in je prejelo znak zlata hruška, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Prazniki, ves mesec december, razstava likovnih izdelkov učencev 4. a razreda OŠ F. S. Finžgarja Lesce pod mentorstvom Katarine Rauh, Knjižnica Lesce

1001 noč na Orientu, ves mesec januar, razstava fotografij mag. Anje Tolar Tomšič o njenem življenju, delu in potepanjih po Bliž-njem vzhodu, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

Sedem krokarjev, ves mesec januar, razstava likovnih izdelkov učen-cev OPB OŠ F. S. Finžgarja Lesce pod mentorstvom Marije Slavec Konda, Knjižnica Lesce

Zimske radosti, ves mesec januar, razstava likovnih izdelkov otrok iz skupine Metulji Vrtca Kropa, pod mentorstvom Nataše Pogačnik in Nevenke Urh, Knjižnica Kropa

Prihaja zima, ves mesec januar, razstava likovnih izdelkov učencev 3. a POŠ Begunje pod mentorstvom Polone J. Korošec, Knjižnica Begunje

Muzej jaslic Brezje, edinstvena zbirka okoli 450 eksponatov jaslic s celega sveta. Muzej, ki je urejen v nekdanjem pomožnem gospodar-skem poslopju frančiškanskega samostana Brezje, je odprt vsak dan, od 9. do 18. ure, razen v ponedeljek

Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.

Več informacij o posameznih prireditvah je na voljo na spletni strani www.radolca.si.

Organizatorji prireditev si pridržujejo pra-vico do spremembe programa.

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica organizira avto-busni prevoz na tradicionalno proslavo, ki bo 12. januarja v Dražgošah. Odhod avtobusa iz Radovljice bo ob 9.30. Kot so sporočili iz združenja, se pripravlja tudi že 10. pohod v Dražgo-še z Mlake. Zbor na Mlaki ob 6.30, pohodniki pa bodo na pot prek Kamne Gorice, Krope in Jamnika krenili ob 7. uri zjutraj. Dodatne informacije o pohodu so na voljo pri Slavici Soršak.

Na slovesnost v Dražgoše z avtobusom ali peš

Marjana Ahačič

Sredi decembra so v avli Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica odprli razstavo Vojna za samostojno Slovenijo 1991. Gostovanje razstave Muzeja slovenske policije je organi-ziralo Policijsko veteransko

društvo Sever Gorenjska, slavnostni govornik na odpr-tju pa je bil Ivan Hočevar, vršilec dolžnosti predsedni-ka PVD Sever – Gorenjska, ki je bil v času osamosvojit-vene vojne načelnik Uprave za notranje zadeve Kranj, vodja Koordinacijske pod-skupine za Gorenjsko in

član Manevrske skupine narodne zaščite. V kulturnem programu je nastopil Kvintet policijskega orkestra, ob njem pa tudi dijaki Ekonomske gimnazi-je in srednje šole Radovljica. Razstavo, ki je bila na ogled do začetkov praznikov, je občinstvu predstavila Biser-

ka Debeljak, upokojena kus-tosinja Muzeja policije, avto-rica razstave in članica Združenja Sever.Kot so sporočili s šole, sta zbrane na slovesnosti ob odprtju razstave nagovorila tudi župan Ciril Globočnik in ravnateljica Ksenija Lipovšček.

Razstava o vojni za samostojno Slovenijo

Občina Radovljica in Večno mladi fantje Radovljica vabijo na tradicionalno silvestrovanje na prostem na Linhartovem trgu v Radovljici v torek, 31. decembra, od 22. ure. Igral bo ansambel Gorenjski kvintet.

Tudi letos silvestrovanje na Linhartovem trgu

Čas, v katerem novorojenček postane živahen otrok, je poln presenečenj, prvih preizkušenj in navdušenja. Vse te trenutke lahko ohranimo tako, da jih zapišemo v album, ki bo trajen spomin na začetek življenja.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: [email protected].

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

14,99Trda vezava

EUR


deželne novice

Urša Peternel

Krajevna skupnost Lesce je na Miklavžev večer na prostoru pri Majdneku pripravila prižig lučk z obiskom Miklavža in glasbo, nastopi

la so dekleta Senta in Sandra iz dua Green Eyes ter Janja Jesenko. Poskrbljeno je bilo za tople napitke in prigrizke. Kot je povedala predsednica Krajevne skupnosti Lesce Tatjana Justin,

so se odločili za popestritev prazničnega dogajanja, nad odzivom Leščanov pa je bila prijetno presenečena. "Res je prišlo veliko ljudi in prav ponosna sem, da nam je ta prvi dogodek tako lepo

uspel. Lepo je, da se na ta način spoznamo med seboj. Žal pa v Lescah nimamo nekega osrednjega prostora, trga, kjer bi se krajani lahko družili, tako smo tokrat izbrali lokacijo pred gostilno Majdnek, ena možnost bi bilo tudi parkirišče nasproti železniške postaje," je dejala Justinova ter dodala, da so si v krajevni skupnosti prizadevali, da bi osrednji prostor Lesc postalo območje za Mlinaričem, a ga bodo po nedavno sprejetih prostorskih načrtih namenili za (več)stanovanjsko gradnjo. "Mnenje, da se s tem ne strinjamo, smo poslali na Občino Radovljica in občinski svet, a ga žal niso upoštevali," je dejala Justinova, ki krajevno skupnost vodi od lanskega decembra. Kot je dodala, so letos poskrbeli tudi za nekaj več praznične razsvetljave v kraju, ki jo bodo v prihodnje še obogatili.

Praznični prižig lučk v LescahV veselem decembru so za nekoliko več prazničnega vzdušja poskrbeli tudi v Lescah.

Leščani so se na Miklavžev večer družili na prostoru pri Majdneku.

Tatjana Justin, predsednica Krajevne skupnosti Lesce

Nastopili sta tudi Senta in Sandra iz dua Green Eyes.

Alenka Brun, Marjana Ahačič

V Radovljiški graščini so v živahnem decembrskem dogajanju zadnjo nedeljo pred božičem gostili ustvarjalni festival s prodajno razstavo avtorskih del, imenovan ARTish. To je bil sicer zadnji letošnji ARTish, Radovljico pa je obiskal prvič. Na njem je sodelovalo več kot dvajset umetnikov in ustvarjalcev iz vseh

slovenskih regij, ne le Gorenjske. Občudovali in kupili ste lahko unikaten nakit iz različnih materialov – lesa, čipke, zlata, srebra ...; prijazne pošasti so se smejale s pletenih nogavic za odrasle in otroke, izbirali ste lahko med različno keramiko, oblačili, drugimi modnimi dodatki, otroškimi didaktičnimi igrami, domačo kozmetiko, se odločili za novo modno in eko vrečko iz plutovine ali blok

s koledarjem za prihodnje leto, poslikan s simpatičnimi in veselimi akvarelnimi motivi … Poskrbeli so tudi za otroško domišljijo z ustvarjalnim kotičkom, nedeljsko dogajanje je popestrila tudi živa glasba.Sicer pa se praznično dogajanje v starem mestnem jedru v teh dneh stopnjuje. Vse do konca leta bo na Linhartovem trgu gostoval praznični sejem, organizatorji, zavod Turizem in kultura

Radovljica, pa ob tem pripravljajo bogat program kulturnih in zabavnih dogodkov. Tako bo danes ob 16. uri nastopila Folklorna skupina Lesce, uro zatem pa bo otroke v graščini razveselil Dedek Mraz, ki ga je v Radov ljico povabilo domače turistično društvo.V soboto bodo otroci lahko od 12. do 15. ure uživali v pravljičnih konjih z ranča Sitar, sledila bo Kroparska delavnica izdelovanja žeb

ljev od 14. do 17. ure ter od 17. do 20. ponudba ulične hrane Okusov Radol'ce. Ob 17.30 se bo začel koncert priljubljenega Andreja Šifrerja, med peto in sedmo popoldan pa bo v graščini delavnica in poslikava obraza. V nedeljo, 29. decembra, ob petih na trg prihaja Ana Snežna, ob 18. uri pa se bo začelo Radovljiško koledovanje s pevskimi skupinami in Linhartovim odrom.V ponedeljek bo na trgu vladalo predsilvestrsko zatišje, v torek pa radovljiški Večno mladi fantje na Linharto

vem trgu skupaj z Občino Radovljica pripravljajo tradicionalno silvestrovanje na prostem. Začelo se bo ob 22. uri, za dobro vzdušje pa bo poskrbel ansambel Gorenjski kvintet.Najmlajši lahko tudi letos ves december uživajo v decembrski pustolovščini Nabiralnik Dedka Mraza, v kateri lahko na kratkem potepu spoznajo Radovljico z njenimi znamenitostmi in parki ter napišejo pismo Dedku Mrazu. Namig za dogodivščino dobijo v TIC Radovljica.

Živahno slovo od starega leta V nedeljo je bil v Radovljici prvič festival ARTish, do konca leta pa se bodo v starem mestnem jedru zvrstili še vsakodnevni praznični sejem ter številni dogodki za najmlajše in odrasle. V torek, na zadnji dan starega leta, bodo Večno mladi fantje na Linhartovem trgu skupaj z Občino Radovljica organizirali tradicionalno silvestrovanje na prostem. Začelo se bo ob desetih zvečer.

Žirovničanka Uršula Oitzl Magister je sicer arhitektka, oblikuje pa tudi keramiko in porcelan.

Otroci so navdušeni nad prazničnim vzdušjem na trgu.

Irena Tomažin (Zavod Kalejdoskop) je predstavljala tudi didaktične igrače.

Predstava Undertree, ki združuje žongliranje, manipulacijo predmetov, gibanje in glas, bo na sporedu v nedeljo.

stran 21 deželne novice · noma v temnejši modri bar-vi, kar kaže, da se je osrednji dogodek...

Documents