Strokovno in odgovorno opravljamo gospodarsko javno službo ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

TRAJNOSTNO POROČILO 2016

25 let 1991-2016

We provide a professional and responsible public service of managing radioactive waste.

2016 SUSTAINABILITY REPORT

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016

32

1 Uvod 6 1.1 Hitri pregled: ARAO v letu 2016 6

1.2 Uvodna beseda 7

1.3 Predstavitev ARAO 8 Osebna izkaznica 8

Dejavnosti in uporabniki naših storitev 8

Poslanstvo in vizija 9

Upravljanje 9

Sistem vodenja ARAO 10

Organiziranost 10

Zemljeviddeležnikovinodnosovznjimi 11

2 Trajnostni razvoj 14 2.1 ARAO in uresničevanje trajnostnega razvoja 14

2.2 Prvi steber: Strokovno in odgovorno delovanje zaposlenih 15 Zaposleni,izobraževanje,usposabljanje 15

Strokovno sodelovanje doma in v mednarodnem okolju 16

Komunikacijskeinozaveščevalnedejavnosti za zainteresirano javnost 19

2.3 Drugi steber: Skrb za zdravje in okolje 20 Varnost in zdravje pri delu 20

Okoljska odgovornost 21

2.4 Tretji steber: Racionalno in učinkovito poslovanje 23 Virifinanciranja 25

3 Rezultati in cilji 28 3.1 Dolgoročni strateški cilji 28

3.2 Rezultati v letu 2016 in cilji za leto 2017: pregled po dejavnostih 29 Ravnanje z institucionalnimi RAO in viri sevanja, ki so zunaj uporabe 29

NačrtovanjeodlagališčaNSRAO 31

NačrtovanjeravnanjazIGinVRAO 33

Dolgoročninadzorinvzdrževanjeodlagališč rudarskeinhidrometalurškejalovine 35

Strokovna podpora pri pripravi strateških dokumentovdržavenapodročjuravnanja zRAOinIGterrazgradnjejedrskihobjektov 36

4 Priloge 40 4.1 Radioaktivni odpadki v Sloveniji v letu 2016 40 Radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v NEK 40

Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji 41

4.2 Predavanja, referati in drugi prispevki strokovnjakov ARAO v letu 2016 42

4.3 Skladnost poročila z usmeritvami GRI G4 43

KRAtIce

ARAO Agencija za radioaktivne odpadke, javni gospodarski zavod

CSRAO Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov

GJS gospodarska javna služba

IG izrabljeno gorivo

NSRAO nizko- in srednjeradioaktivni odpadki

RAO radioaktivni odpadki

URSJV Uprava RS za jedrsko varnost

VRAO visokoradioaktivni odpadki

ZVISJV Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti

SVS služba za varstvo pred sevanji

4 5

Z opravljanjem gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki zagotavljamo skrb za odpadke tudi potem, ko so že odloženi. Jalovina in drug material, ki sta nastala pri pridobivanju in predelavi uranove rude na Žirovskem vrhu in v povišanih koncentracijah vsebujeta radioaktivne snovi, ki so sicer naravno prisotne v okolju, sta odložena na dveh lokacijah na območju rudnika. Po ureditvi in zaprtju odlagališč se na območju začne obdobje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja objekta. Z nadzorom preverjamo stanje na odlagališču, z vzdrževanjem pa zagotavljamo, da ostaja vpliv odlagališča na okolje enako zanemarljiv kot ob zaprtju.

Po končani ureditvi je površina odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine porasla s travo, na območju pa je vzpostavljen dolgoročni nadzor z vzdrževanjem terena.

25 let 1991-2016

DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 1 Uvod

6 7

NapodročjeravnanjazRAOinIGjekonecleta2015pre-cejšnjo spremembo prinesel novelirani Zakon o varstvu predionizirajočimisevanjiinjedrskivarnosti(ZVISJV),kije vse dejavnosti ARAO, povezane z ravnanjem z radio-aktivnimiodpadki,združilvenovitoobveznodržavnogo-spodarsko javno službo. Spremembi zakona bimoralasleditinovaUredbaonačinu,predmetuinpogojihopra-vljanjagospodarskejavneslužberavnanjazradioaktiv-nimi odpadki, ki bi opredelila podrobnosti delovanja ob-veznedržavnegospodarskejavneslužberavnanjazra-dioaktivnimi odpadki.Vendar pa uredbav letu 2016nibilapripravljena.

Zaradi tega se je ARAO kot nenominirani proračunskiporabniktudileta2016srečevalstežavamiprifinancira-njusvojihdejavnosti.NeurejenofinanciranjesejenajboljodrazilonaprojektunačrtovanjainizgradnjeodlagališčaNSRAO,kizahtevabistvenovečsredstev,kotjihomogo-čapogodbaozačasnemproračunskemfinanciranju.Po-sledičnoseodmikapredvidenirokpridobitvegradbene-gadovoljenjazaizgradnjoodlagališča.

Nerešen je ostal perečproblemkadrovskepodhranje-nosti.Upoštevajočvsorelevantnointerventnozakono-dajo in sklepe Vlade Republike Slovenije v zvezi z omeje-vanjem novih zaposlitev ARAO tudi v letu 2016 ni zapo-sloval.Številozaposlenihsejetakovzadnjihšestihletihzmanjšalozaslabih17%,karpresegazahtevevarčeval-nih ukrepov vlade, katerih cilj je zmanjšanje števila zapo-slenihza1%naleto.Vsedelosmouspeliopravitiletako,da so zaposleni prevzemali naloge sodelavcev, ki so odšli.Vendartovodivpreobremenjenostljudiinnemorebitidolgoročnarešitev.

Obpregledudoseženegasmonegledenanavedenete-žave zadovoljni, saj smo vse svoje dejavnosti izvajalistrokovno in odgovorno, brez negativnih vplivov na zdravjeljudiinokolje.Svojedosežkepatudiledelnodo-sežene cilje ter načrte podrobneje predstavljamo vnadaljevanju.

1.2 Uvodna beseda

1 Uvod 1.1 Hitri pregled: ARAO v letu 2016

Finance Program dela in finančni načrt za leto 2016 je bil potrjen 23. marca 2016.

Pogodba o financiranju dejavnosti ARAO z Ministrstvom za infrastrukturo je bila sklenjena 26. maja 2016.

Pogodba o financiranju dejavnosti ARAO s Skladom NEK, ki prispeva največji delež sredstev, je bila podpisana 14. julija 2016.

Projekt izgradnje odlagališča nizko-

in srednjeradioaktivnih odpadkov

Konec leta 2016 je bila zaključena izdelava projektne dokumentacije odlagališča za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bo v nadaljevanju še revidirana.

Izdelani in recenzirani so bili poročilo o vplivih na okolje ter referenčna dokumentacija, do zaključne faze je bil pripravljen osnutek varnostnega poročila.

Na osnovi dodatno pridobljenih informacij je bila narejena nova iteracija varnostnih analiz, potrebna za izdelavo varnostnega poročila in pridobitev soglasja URSJV h gradnji odlagališča NSRAO.

Ravnanje z institucionalnimi

radioaktivnimi odpadki

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in viri sevanja, ki so zunaj uporabe, ter obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju sta vse leto potekala varno, brez izrednega dogodka.

Okoljske meritve za leto 2016 dokazujejo, da je bil vpliv ravnanja z odpadki na okolje zanemarljiv.

Izpolnili smo obveznosti do občin Dol pri Ljubljani in Domžale, ki sta zaradi Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju upravičeni do izplačila nadomestila za omejeno rabo prostora.

Dolgoročni nadzor in vzdrževanje

odlagališč rudarske in hidrometalurške

jalovine

Vzpostavljen je bil ustrezen in racionalen nadzor izpustov z odlagališča rudarske jalovine Jazbec.

Opravljena so bila nujna redna vzdrževalna dela na območju odlagališča Jazbec.

Načrtovanje ravnanja z IG in VRAO

ARAO z mednarodnim sodelovanjem zagotavlja pridobivanje najsodobnejših znanj in kompetenc na področju dolgoročnega ravnanja z izrabljenim gorivom in visokoradioaktivnimi odpadki.

Strokovna podpora državnim ustanovam

in upravi

Pripravili smo strokovne podlage in nato spomladi 2016 v postopku javne obravnave in sprejemanja Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z RAO in IG za obdobje 2016–2025 nudili strokovno pomoč in podporo državnim institucijam.

Pripravili smo poročila skladno z mednarodnimi obveznostmi in nacionalno zakonodajo.

25 let 1991-2016

8

25 let 1991-2016 1 Uvod

9

Ime podjetja ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana

Skrajšano ime ARAO, Ljubljana podjetja

Organizacijska oblika Javni gospodarski zavod

Sedež Celovška 182, Ljubljana

Telefon 01 236 32 11

Faks 01 236 32 30

Spletno mesto www.arao.si

E-naslov public.arao@arao.si gp.arao@arao.si

Datum ustanovitve 24. 1. 1991

Ustanovitelj Vlada Republike Slovenije

Datum vpisa 13. 12. 1991 v register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani

Glavna dejavnost 38.220 družbe ravnanje z nevarnimi odpadki (zbiranje, odvoz in ravnanje z radioaktivnimi odpadki)

Organa upravni odbor, upravljanja direktor: dr. Tomaž Žagar

Število zaposlenih 20 (31. 12. 2016)

Matična številka 5526329

Identifikacijska SI32495854 številka za DDV

Številka TRR SI56 0510 0801 2946 194, ABANKA, d. d.

Dejavnosti in uporabniki naših storitev

ravnanje z institucionalnimi RAO, ki nastajajo pri uporabi virov sevanja v medicini, znanosti in industriji (t. i. mali povzročitelji)

načrtovanje odlaganja RAO in IG iz jedrske elektrarne ter izgradnja odlagališča NSRAO

dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine po njihovem zaprtju

strokovna podpora pri pripravi strateških dokumentov države na področju ravnanja

z RAO in IG ter razgradnje jedrskih objektov

Dejavnosti ARAO

1.3 Predstavitev ARAO

Osebna izkaznica

Podpora osnovnim dejavnostim so dejavnosti varstva pred sevanji, mednarodnega sodelovanja, informiranja in komuniciranjatervzdrževanjasistemavodenjainzago- tavljanjakakovosti.

organizacije s področja medicine, raziskovalnih dejavnosti in industrije

državne ustanove (Vlada RS, ministrstva, upravni organi)

Nuklearna elektrarna Krško*

Uporabniki storitev ARAO

Poslanstvo in vizija

Poslanstvo ARAOZdolgoročnimi,varnimiingospodarnimirešitvamiravna-nja z RAO zagotavljati infrastrukturno in strokovno pod-porouporabijedrskihinsevalnihtehnologijvSloveniji.

Vizija ARAODolgoročnoželimozagotavljati celovit sistem ravnanjaz vsemi RAO v Republiki Sloveniji, skladen s standardi, takodabovednozagotovljenovarovanjeljudiinokolja.Smonosilcidružbeneodgovornosti,dakotgeneracija,ki uporablja jedrsko energijo in radioaktivne snovi, po-skrbimo za ustrezne rešitve in za to, da se bremen rav-nanja z RAO po nepotrebnem ne prelaga na naslednje generacije.Varnostna kultura bo še naprej vključenavvsesegmentenašegadelovanja.Varnostterokoljskaindružbenasprejemljivoststavodilinašegadela.

Upravljanje

OrganaupravljanjaARAOstaupravniodborindirektor.

Upravniodborimapetčlanov,odkaterihtričlaneimenu-je ustanovitelj – Vlada RS, enega NEK, enega pa izvolijo delavciARAO.

Upravni odbor v letu 2016

dr. Leon Cizelj, predsednik, do 27. 7. 2016

mag. Marko Štrigl, predsednik, od 28. 7. 2016

mag. Milena Černilogar Radež, članica in od 28. 7. 2016

namestnica predsednika

dr. Andrej Stritar, član, do 27. 7. 2016

mag. Igor Osojnik, član, od 28. 7. 2016

mag. Božidar Krajnc, namestnik predsednika

do 28. 7. 2016, nato član

mag. Sandi Viršek, član

Direktor v letu 2016

dr. Tomaž Žagar

* NEK je največji povzročitelj RAO in IG v Sloveniji in kot tak predvidoma najpomembnejši bodoči uporabnik storitev ARAO.

gospodarska javna služba

strokovno tehnične naloge

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 1 Uvod

10 11

Sistem vodenja ARAO Zemljevid deležnikov in odnosov z njimi

Organiziranost

VodenjeARAOjev letu2016temeljilonasistemuvode-njakakovosti,skladnimsstandardomISO9001:2008.toletojebilnamrečsprejetnovPravilnikodejavnikihseval-neinjedrskevarnosti,kipodajazeloizčrpnezahtevezaupravljavcejedrskihobjektovgledesistemavodenja.tamorazdruževativsedejavnostivodenja,vključnozob-vladovanjem varnosti, varovanja in kakovosti, varova-njem zdravja in okolja, obvladovanjem gospodarnosti ter upoštevanjemsocialnihvidikov.ARAOzatovletu2016niobnovilcertifikataskladnostisistemaravnanjazoko-ljemsstandardomISO14001:2004.

Tudi leta 2016 je bila opravljena redna presoja sistema vodenja, pri kateri so presojevalci Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje ugotovili, da je sistem primer-nozasnovaninseizvaja.Mednizompozitivnihugotovi-tevsoizpostavilinaslednje:

preglednoizdelanaIzjavaovarnostizocenotveganja

vzorno in sistematično izdelano Končno poročilo odelovanju sistema vodenja

vzpostavitev nove celostne podobe ARAO

izdelanotrajnostnoporočilo

opredelitev in izpolnjevanje zakonskih zahtev, vezanih na »neradiološke« predpise oziroma vidike

izvajanje osebnih razgovorov

Podanih jebilo tudinekajpriporočilzamožnosti izbolj-šav,npr.napodročjupotrjevanjazakonskihzahtev,sle-dljivosti z dokumenti ali zakonodajo v navedenih kazalni-kih po posameznih programskih sklopih, vzpostavitve samoocenjevanja zaposlenih glede prepoznavanja stal-nih izboljšav na ravni programskih sklopov in potrjevanja varnostne kulture, dosledne sledljivosti ljudi in izvajanja ukrepovokoljskezakonodajenagradbiščuodlagališčaNSRAO,kjerseizvajajopripravljalnadela.

ZaposleninaARAOpriuresničevanjuposlanstva inpri

vsakodnevnem opravljanju svojih dejavnosti nenehno

vzpostavljamo, ohranjamo in nadgrajujemo odnose z

različnimideležniki,kiuporabljajonašestoritve,jihfinan-

cirajo, nadzirajo, strokovno usmerjajo naše delo ali se

Vlada Republike Slovenije – ustanoviteljica

Ministrstvozainfrastrukturo

Upravni odbor

Direktor

Sektor za načrtovanje in razvoj

Sektor za odlaganje RAO

Sektor za obratovanje objektov

Službe ARAO

SLUŽBA ZA VARSTVO PRED SEVANJI

SLUŽBA ZA ZAGOTAVLJANJE IN KONTROLO KAKOVOSTI

ODNOSI Z JAVNOSTMI

PRAVNA SLUŽBA

FINANČNO-RAČUNOVODSKA SLUŽBA

Tajništvo

Vlada RS (ustanoviteljica)

Pristojna ministrstva (oblikovanje politik)

Pristojni upravni organi (nadzor)

Občine z objekti, kjer ARAO izvaja dejavnost

odnosi z odločevalci na nacionalni ravni

odnosi z uporabniki storitev

odnosi z uporabniki storitev

odnosi z uporabniki storitev

odnosi z dobavitelji

strokovno sodelovanje

odnosi z zainteresiranimi javnostmi

odnosi z odločevalci na lokalni ravni

Civilna družba: državljani, nevladne organizacije, mediji

Strokovna javnost: domače in tujestrokovne organizacije

Strokovne izvajalske organizacije

Mali povzročitelji institucionalnih RAO: medicina, znanost, industrija

NEK

GEN energija

50-odstotno lastništvo

Proračun RS

Sklad NEK

financiranje dejavnosti ARAO

Hrvatska elektro-privreda

50-odstotno lastništvoARAO j.g.z.

zaposleni

vanjdrugačevključujejo.Prizadevamosi zakonstrukti-veninsodelovalenodnosznjimi.

Napoenostavljenemzemljevidusistematičnoprikazuje-moraznolikostdeležnikov,kivplivajonadelovanjeARAOoziroma nanje s svojim delovanjem vplivamomi.

12 13

Leta 2016 so bili izpolnjeni formalni pogoji za to, da je ARAO lahko začel opravljati gospodarsko javno službo dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča rudarske jalovine Jazbec:

odlagališče je bilo s soglasjem Uprave RS za jedrsko varnost zaprto in je postalo objekt državne infrastrukture;

nosilec rudarske pravice, RŽV, javno podjetje za zapiranje rudnika urana d.o.o., je bil na območju odlagališča Jazbec izbrisan iz rudarskega registra;

sprejeta je bila uredba, ki podrobneje opredeljuje obseg in vsebino obvezne državne gospodarske službe na področju dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine;

Vlada RS je s sklepom določila ARAO za upravljavca objekta državne infrastrukture.

Gibanje na območju odlagališča Jazbec je zaradi zmanjšanja tveganja za poškodbo terena še vedno omejeno.

25 let 1991-2016

DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE

25 let 1991-2016

14

25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj

15

Komuniciranje in sodelovanje

Preglednost

Dejavnost ravnanja zRAO in IG tako izpolnjujeeno te-meljnihpredpostavkuresničevanjatrajnostnegarazvo-ja: da bremen, za katera jemogoče in trebaposkrbetidanes, ne prelagamo na jutri, torej na prihodnje rodove, še posebej če so bremena posledica koristi današnjegeneracijeinčeimatageneracijastrokovnoznanjetertehnologije,potrebnezaizvedboustreznihrešitev.

PristopARAOkuresničevanjutrajnostnegarazvojasleditremtemeljnimstebromtrajnostnegarazvoja:družbeniodgovornostiinpravičnosti,varovanjuokoljainnaravnihvirovtergospodarskemurazvoju.testebresmovsebin-sko ustrezno prilagodili glede na svojo dejavnost in ure-ditevravnanjazRAOvSloveniji.

Dejavnostravnanjazradioaktivnimiodpadki(RAO)iniz-rabljenim gorivom (IG) je pomembna infrastrukturnapodporakoristnirabijedrskeenergijeinionizirajočihse-vanj na različnih področjih, ki izboljšujejo kakovost inudobjesodobneganačinaživljenja.tosopredvsem:

proizvodnjaelektričneenergije,

diagnostičniinterapevtskipostopkivmedicini,

znanstvenoraziskovalna dejavnost in

industrija.

Strokovnoinodgovornozagotavljanjedolgoročnih,var-nihingospodarnihrešitevravnanjazRAOinIGprispevaktemu,dasokoristi,kijihimačloveštvoodrabejedrskeenergijeinionizirajočihsevanj,pomembnejšekotznjimipovezaniizzivi.

Racionalno in učinkovito poslovanje

Skrb za zdravje in okolje

Strokovno in odgovorno delovanjezaposlenih

Znanje

Izobrazbena struktura zaposlenih, 31. december 2016

K družbeni odgovornosti prispevamo z:

visoko stopnjo strokovne izobraženosti in usposo-bljenosti zaposlenih v ARAO,

sprotnim spremljanjem razvoja znanja na področjuravnanja z RAO,

nenehno izmenjavo izkušenj in dobrih praks s sorod- nimi organizacijami ter

vzdrževanjemdialogazdeležniki.

2.2 Prvi steber: Strokovno in odgovorno delovanje zaposlenih

Število zaposlenih in stopnja izobrazbeZaposleni na ARAO imamo vsaj tolikšno stopnjo izobraz-be, kot je predvidena v sistematizaciji delovnih mest, ne-kateritudivišjo.Dvetretjinizaposlenihimatanaravoslov-nooziromatehničnoizobrazbo.Prizadevamosizaetič-no ravnanje, skladno z integriteto javnega uslužbenca,sajjenašedelofinanciranozjavnimisredstvi.

Politika zaposlovanjaAkt o sistematizaciji in notranji organizaciji ARAO sicer omogoča30delovnihmestzmožnostjozasedenosti25delovnih mest, vendar predvidene zasedenosti nikoli nismodosegli.Vseh20delavcev jebilo zaposlenihpokolektivnipogodbi.

Pri politiki zaposlovanja upoštevamo zakonodajo in skle-pe Vlade RS o omejevanju novih zaposlitev v javnem sektorju.Kerkljubodhodomsodelavcevnismonanovozaposlovali, je v zadnjih šestih letih število zaposlenih v ARAOupadlozaslabih17odstotkov.Posledicekadrov- skegaprimanjkljajasožeopazne.

Zaposleni, izobraževanje, usposabljanje

To so podlage za motiviranost, odgovornost, skrbnost in predanostnašegadelovanja.

20 % srednješolska izobrazba (4. in 5. stopnja)

15% visokošolska izobrazba (7. stopnja)

40 % univerzitetna izobrazba (8. stopnja)

10 % magisterij (9. stopnja)

15% doktorat (10. stopnja)

2 Trajnostni razvoj 2.1 ARAO in uresničevanje trajnostnega razvoja

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj

16 17

Mednarodne organizacije, programi in projekti, kjer sodeluje ARAO

MedNAROdNe ORGANIZACIJe

Mednarodnaagencijazaatomskoenergijo(MAAe)

Agencija, ki si prizadeva za širjenje miroljubne rabe jedrske energije.

Organizacija za gospodarsko sodelovanjeinrazvoj(OecD)/Agencijazajedrskoenergijo(NeA)

Slovenija je članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v okviru katere deluje Agencija za jedrsko energijo. ARAO deluje v dveh odborih Agencije za jedrsko energijo: v Odboru za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in v Odboru za razvoj na jedrskem področju.

eURAtOM Skupnost evropskih držav, ki deluje na jedrskem področju, zlasti na področju raziskav, infrastrukture in financiranja.

IFNec(InternationalFrameworkforNuclearenergycooperation)

Združenje, ki si prizadeva za vzajemno sodelovanje med državami na področju iskanja skupnih rešitev in pristopov za zagotavljanje uporabe jedrske energije v miroljubne namene, kar vključuje tudi trajnostno ravnanje z RAO ter odlaganje IG in VRAO.

eRDO-WG(europeanRepositoryDevelopment Organisation – Working Group)

Evropska delovna skupina za sodelovanje pri načrtovanju skupnega razvoja regionalnih odlagališč (s poudarkom na skupnem globokem geološkem odla-ganju VRAO in IG).

ARIUS(AssociationforRegionalandInternationalUndergroundStorage)

Združenje za regionalno in mednarodno sodelovanje pri načrtovanju podzem-nega skladiščenja dolgoživih RAO.

clubofAgencies Neformalno združenje evropskih agencij za ravnanje z RAO.

MedNAROdNI pROJektI

Regional Seminar on Radioactive Waste Disposal

Redna letna srečanja organizacij s področja ravnanja z RAO in IG iz držav srednje Evrope.

IGD–tP(ImplementingGeologicalDisposal of Radioactive Waste – technologyPlatform)

Evropska tehnološka platforma, ki povezuje deležnike na področju geološkega odlaganja IG in VRAO ter dolgoživih RAO ter usmerja raziskave in razvoj na tem področju.

JOPRAD(towardsaJointProgrammingonRadioactiveWasteDisposal)

Evropski projekt (EURATOM), katerega cilj je skupno načrtovanje raziskav na področju ravnanja z RAO v EU.

BIOPROtA Strokovni forum za obravnavo negotovosti v oceni radioloških vplivov izpustov dolgoživih radionuklidov v biosfero.

Izobraževanje in usposabljanjeZa izobraževanje inusposabljanjeposkrbimozudelež-bami na tečajih, konferencah ter strokovnih srečanjihdomainvtujini.Zaposlenimzagotavljamonajmanjtistoizobraževanje inusposabljanje, ki ga zahteva zakono-dajazapridobitev licenczaopravljanjedoločenihdel,na primer za prevoz nevarnih snovi in delo z radioaktiv-nimiviri.SkrbimotudizaprenosznanjamedsodelavciinzaohranjanjeznanjanaARAO,česodelaveczapustiorganizacijo.

ZaposleninapodročjuravnanjazinstitucionalnimiRAOsosevletu2016usposabljalizlastinapodročjutehnolo-gijravnanjazRAOinprevozaradioaktivnihsnovi.Delavciso usposobljeni, imajo potrebne licence in znanja za delo zviriionizirajočegasevanjainprevoznevarnegablaga–radioaktivnihsnovi.

Zaposlenislužbezavarstvopredsevanji (SVS)sosevletu2016dodatnousposabljalinapodročjumetodologi-je izvajanja meritev in notranje organizacije laboratorija zameritve,kizagotavljačimkvalitetnejšeizvajanjemeri-tev ionizirajočega sevanja, tako na terenu v naravnemokoljukotv laboratoriju.SVSskrbi tudizarednoobna-vljanje znanja za varno delo za vse sodelavce ARAO, ki delajozviri ionizirajočegasevanja.takokotvprejšnjihletihsosetudivletu2016udeležiliprimerjalnihmeritev,kisoodličnapriložnostzaizmenjavoizkušenjinpridobi-vanjenovihpraktičnihznanj.

Zaposleni,kinačrtujejoodlagališčeNSRAO,soseuspo-sabljali zlasti na področjih odlaganja radioaktivnih od-padkov, izdelave varnostnih analiz, razgradnje objektov insanacijeokolja.

Strokovno sodelovanje doma in v mednarodnem okolju

Sodelovanje z domačimi strokovnimi organizacijamiSodelujemosštevilnimidomačimistrokovnimiorganiza-cijami,priizmenjaviznanjaininformacijpapredvsemz:

Društvom jedrskih strokovnjakov Slovenije,

InstitutomJožefStefan,

Univerzo v Ljubljani in

ZdruženjemSlovenskijedrskiforum.

Sodelovanje s tujimi in mednarodnimi strokovnimi organizacijamiARAO je s svojimi strokovnimi kadri dejavno vpet v delo-vanje tujih, regionalnih in mednarodnih strokovnih orga-nizacijnapodročjuravnanjazRAO,vkaterihdelujemoznamenom:

spodbujanja razvoja in načrtovanja mednarodnegapristopakravnanjuzRAOinIGter

pridobivanja informacij, usposabljanja ter prenosa znanjaindobrihpraksravnanjazRAOinIG.

Naše dejavnosti v tujih in mednarodnih strokovnih orga-nizacijahzajemajopredvsem:

sodelovanje pri pripravi strokovnih analiz in študij,

pripravo in predstavitev strokovnih prispevkov,

sodelovanjenaformalnihinneformalnihsrečanjih,

udeležbonasestankih,izobraževanjihinusposabljanjih.

ARAOvzdržuje tudi formalne in neformalnebilateralneodnosessorodnimiorganizacijami: francoskoANDRA,špansko eNReSA, nizozemsko cOVRA, hrvaškim Fon-domzarazgradnjoNeK,italijanskimSOGINidr.

Strokovno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo in vključenost v projekte EURATOMZ vidika pridobivanja znanja in prenosa dobrih praks je posebejpomembnavključenostARAO:

vprogramtehničnegasodelovanjazMAAein

v projekte Evropske skupnosti za jedrsko energijo (eURAtOM),

ki omogočajo spremljanje razvoja in izmenjavo izkušenjnapodročjuravnanjazRAOin IG,razvoj lastnihkompe-tenc ter vzdrževanje rednih kontaktov s strokovnjaki insorodnimiustanovamivmednarodnemokolju.

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj

18 19

tudi leta2016smoseudeleževali različnihprojektov,kipotekajovorganizacijiMAAe(npr.INPRO,cRAFt,HIDRA,PRISMA,DISPONet,LABONet,IDN,eNVIRONet,Streng-theningcradle-to-GravecontrolofRadioactiveSources)in so povezani z dejavnostmi ARAO, predvsem na podro-čjihravnanjaz institucionalnimiRAO,nacionalnepolitikein načrtovanja ravnanja z RAO in IG, odlaganja RAO terrazgradnjejedrskihobjektov.Okrepilismotudisodelova-njenapodročjuvarstvapredsevanjiinvrednotenjaokolj-skihvplivovjedrskihoziromasevalnihobjektov.

ŠenaprejsodelujemopriprojektihMAAetc(angl.tech-nicalcooperation,strokovnosodelovanje).

Leta 2016 so bili zaključeni trije triletni projekti eURA-tOM,vkaterihjesodelovalARAO:

ARcADIA (Assessment of Regional capabilities forNew Reactors Development through an IntegratedApproach),

eAGLe(enhancingeducation,trainingandcommuni-cationProcessesforInformedBehavioursandDeci-sion-makingRelatedtoIonizingRadiation)in

PetRUS III (Programme for education, training andResearchonUndergroundStorage).

VprojektuARcADIA,ki jeobravnavalmožnostgradnjereaktorjaIV.generacijevenioddržavčlanic,smosode-lovali z izkušnjami, ki smo jih v zadnjih desetih letih prido-bilipriumeščanju jedrskegaobjektavprostor.RezultatprojektaeAGLesobilipriporočilazaizboljšanjeinformi-ranjainkomuniciranjagledeionizirajočegasevanjavčla-nicaheU.VprojektuPetRUSIII,kijebilnamenjenrazvojuštudijskihinraziskovalnihprogramovnapodročjugeolo-škega odlaganja RAO, je imel ARAO vlogo strokovnega povezovanjainkoordinacijemedsodelujočimiuniverza-mi,raziskovalnimiinstitucijamiinkončnimiuporabniki.

Predstavitve na regionalnih in mednarodnih strokovnih dogodkihVletu2016smosvojestrokovnodelopredstavilinavečmednarodnihdogodkih,meddrugimna:

mednarodnikonferencionapredkunapodročjupro-gramov razgradnje in okoljske sanacije (Madrid,Španija),

mednarodni konferenci o varnosti ravnanja z radioak-tivnimiodpadki(Dunaj,Avstrija),

25.mednarodnikonferenciJedrskaenergijazanovoevropo–NeNe2016(Portorož,Slovenija),

19.srečanjuorganizacijzaravnanjezRAOizsrednje-evropskih držav Regional Seminar on RadioactiveWasteDisposal(Ljubljana,Slovenija),

2.mednarodnikonferenciokomunikacijiotveganjihinetičnihvprašanjih,povezanihzuporaboionizirajočegasevanja–RIcOMet2016(Bukarešta,Romunija),

delavnici Kluba agencij o sistemih sprejemljivosti ra-dioaktivnihodpadkov(Bruselj,Belgija).

Vdrugiprilogitegaporočilaješiršiseznampredavanjinreferatov, ki smo jih zaposleni na ARAO v letu 2016 pri-pravilizadomačeinmednarodnestrokovnedogodke.

Komunikacijske in ozaveščevalne dejavnosti za zainteresirano javnost

Zagotavljanje preglednosti delovanja ARAOOb strokovnem in odgovornem ravnanju z RAO se ne-nehnosrečujemotudizizzividoseganjadružbenespreje-mljivostisvojegadelovanja.Pomembendeluresničeva-njaposlanstvaARAOsozatokomuniciranje,ozaveščanjeinsodelovanjezzainteresiranimijavnostmi,kotso:

zainteresiranidržavljankeindržavljani,

prebivalke in prebivalci lokalnih skupnosti, kjer opravlja-mosvojedejavnostialinačrtujemogradnjoobjektov,

šolajočiseotrociinmladina,

nevladne organizacije ter

mediji.

Obveščamo,ozaveščamo,spremljamomnenjainodzivejavnostitervzpostavljamodialogsključnimiskupinami.Osrednji namen naših komunikacijskih dejavnosti je kre-pitev poznavanja in razumevanja radioaktivnosti in ioni-zirajočegasevanjaterpovečanjezavedanja,dastrokov-no in odgovorno ravnanje z RAO, kot ga izvaja ARAO, pomembno prispeva k ohranjanju kakovosti okolja in uresničevanjutrajnostnegarazvoja.

PreglednostdelovanjaARAOzagotavljamopredvsem:

z obveščanjem in ozaveščanjem na spletni straniwww.arao.si,

z objavami v medijih,

zorganizacijodogodkovinspredstavitvamizarazlič-neskupinedeležnikov,

s sodelovanjem na konferencah, okroglih mizah in drugih javnih dogodkih ter

z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega zna-čajainokoljskihinformacij.

Odnosi z lokalnimi skupnostmiZavedamo se pomembnosti komuniciranja v lokalnih in regionalnih okoljih, kjer opravljamo svoje dejavnosti, torejvobčinahDolpriLjubljani,DomžaleinGorenjavas-PoljanetervPosavju.Zlokalnimiskupnostmikomunici-ramopredvsem:

v lokalnih medijih ter

obpredstavitvah inporočanjihpredstavnikomlokal-nih skupnosti (občinskemu svetu, županu, v občiniKrško Komisiji za spremljanje izgradnje odlagališčaNSRAO).

Odnosi z medijiSkrbimozarednoinproaktivnoobveščanjemedijevterzasprotnoodzivanjenanjihovavprašanja.

V letu 2016 so bile za medije in javnost najbolj zanimive teme:

načrtovanjeodlagališčaNSRAO,

izvajanjejavneslužberavnanjazRAO,

Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radio-aktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025.

Spremljanje odzivov deležnikov in merjenje javnega mnenjaOdzivedeležnikovsmospremljali vobjavahmedijev invprašanjihoziromapobudahnaspletnemmestuARAO.V letu 2016 nismo izvedli raziskave javnega mnenja, saj smonapodlagiodzivovdeležnikovocenili,dasestališčadeležnikovvprimerjavispredhodnimletomnisobistve-nospremenila.

Obeleženje 25. obletnice delovanja ARAONamenaktivnosti,kismojihizvajalivzvezis25.obletni-co delovanja ARAO, je bil prikazati razvoj organizacije in širjenjenjenihdejavnostiskozičas,predvsempapred-staviti njeno vlogo pri varovanju okolja, izzive sedanjosti in načrte.Ob tej priložnosti smonovembraorganiziralinovinarsko konferenco za nacionalne in lokalne medije ter slavnostni dogodek za zaposlene in deležnike. NaobletnicoindosežkeARAOsmoopozorilitudina19.sre-čanjuorganizacijzaravnanjezRAOizsrednjeevropskihdržav (Regional Seminar on RadioactiveWaste Dispo-sal),kismoganovembra2016organiziralivLjubljani.

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj

20 21

Prizadevamo si za:

zdravje zaposlenih in varno delovno okolje,

zmanjšanje okoljskih vplivov, kolikor je mogoče insmiselno,

zagotavljanjejedrskeinsevalnevarnosti.

Varnost in zdravje pri delu

Izpolnjevanje zakonskih zahtev in kazalciŽelimosi,dabinašidelavcidelalivvarneminzdravemdelovnemokolju,kjerbisepočutilineogrožene,zatostavarnost in zdravje pri delu eni izmed prednostnih nalog ARAO.Uveljavljamoaktivenpristopkstalnemuizboljše-vanjunapodročju različnihoblikvarstva,karsekaževizboljševanju delovnih pogojev, zniževanju tveganja zapoškodbe in zdravstvene okvare ter stalnem zmanjše-vanjuštevilanezgodpridelu.topodročjeupravljamovskladusslovenskozakonodajoinpolitikoARAO.Pozor-nostnamenjamoergonomijidela,takodažemednačr-tovanjem delovnih procesov in opreme zmanjšujemo tveganje za zdravstveneokvare.Zaposlene,kidelajo zviri sevanja, vsako leto napotimo na preventivni zdravni-ški pregled, ki je med osnovnimi ukrepi za ohranjanje zdravja.Zavedamosetudinevarnostiintveganjspodro-čjapožarnegavarstva,zatoževrstoletposodabljamoinvzdržujemo sisteme za aktivno požarno zaščito na

objektucentralnoskladiščeradioaktivnihodpadkov.Pritem sledimo smernicam dobre obratovalne in varnostne prakse.

Kazalci s področja varnosti in zdravja pri delu, varstvapred požarom in prevoza nevarnega blaga so dobri.Vletu2016smozabeležilienoblažjopoškodbonadelov-nem mestu (prometna nesreča); požarov ni bilo, pravtakonenesrečpriprevozunevarnegablaga.

Varstvo pred sevanji za zaposlene in zunanje sodelavceV okviru zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu posve-čamoposebnopozornostvarstvupredsevanjizasvojezaposleneinsodelavce,kidelajozviriionizirajočegase-vanja.Imamosamostojnoorganiziranoslužbozavarstvopred sevanji, v okviru katere skrbimo za napotitev delav-cev na obdobne zdravniške preglede, dozimetrijo ter uporaboustrezneosebnevarovalneopreme in tehnič-nihzaščitnihsredstevprideluzviriionizirajočegaseva-nja.Skrbimotudizarednovzdrževanjeosebnevaroval-neopremeinmerilnihinstrumentov.

Dozeionizirajočegasevanja,kijihprejmejozaposleni,sovvečiniprimerovtakomajhne,dajihzinstrumentinimo-gočeizmeriti,temvečlahkopodamolenjihovoizračuna-novrednost.ZobsežnimidelivskladiščuRAO,kismojihizvedliv letu2015,smov letu2016dosegliprecejšnjeznižanjeizračunaneprejeteefektivnedoze.

Ocenjene prejete efektivne doze najbolj izpostavljenega delavca ARAO pri opravljanju del javne službe ravnanja z institucionalnimi RAO v obdobju 2012–2016

Izpolnjevanje zakonskih zahtev na področju jedrske in sevalne varnosti ter varstva okoljaARAO pri svoji dejavnosti upošteva zakonske zahteve na področjuvarstvapredsevanjiinjedrskevarnostitervar-stvaokolja.GledenaspecifičnostdejavnostiARAOsoizrazitopoudarjeniokoljskivplivi,povezanizionizirajoči-misevanjiinjedrskovarnostjo.Kerjetudizakonodaja,kidoločaokoljskosprejemljivostdejavnostiravnanjazra-dioaktivnimiodpadki,povsemločenaodostaleokoljskezakonodaje, obravnavamo okoljske vidike in vplive naše dejavnosti s stališča zagotavljanja jedrske in sevalnevarnosti.

Sstališčavarstvaokolja,kinivezanonajedrskovarnostin varstvo pred sevanji, je pri dejavnostih ARAO po-membno ravnanje z neradioaktivnimi odpadki, o kate-remvsakoletoporočamoAgencijiRSzaokolje.Količineneradioaktivnih odpadkov, s katerimi ARAO letno ravna, so majhne in tudi njihove lastnosti se iz leta v leto bistve-nonespreminjajo.

Okoljski vidiki delovanja ARAO pri izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z institucionalnimi RAO JavnaslužbaravnanjazRAOjevsvojembistvuokoljskonaravnana dejavnost, ki pomembno prispeva ne samo k jedrskiinsevalnivarnostinaobmočjuSlovenije,temvečzagotavlja tudi varovanje okolja pred vplivi radioaktivnih snovi,kinisovečvuporabiinpostanejoodpadki.

ARAO pri delu z radioaktivnimi odpadki upošteva vse zah-tevejedrskeinsevalnevarnosti,sčimerzagotavlja,dajetveganjezaonesnaževanjeokoljazradioaktivnimisnov-mimaksimalnozmanjšano.Vzpostavljenipostopkidela,kijih na podlagi izkušenj stalno dopolnjujemo, zagotavljajo varno delo tako za zaposlene kot tudi za okolje, v katerem delopoteka.Rezultatinadzornihmeritevdelovnegaoko-ljatermeritevobratovalnegamonitoringacSRAOdoka-zujejo, da so okoljski vplivi dejavnosti pri ravnanju z insti-tucionalnimiodpadkizanemarljivi.Oizpustihizskladiščain radiološkem nadzoru javnost obveščamo na spletnistraniwww.arao.si.DelavciARAOnadzorujejoradioaktiv-nost tudi na lokacijah, kjer RAO prevzemajo od znanih in neznanihimetnikov,terskrbijo,dapozaključenemprevze-mulokacijaostanenekontaminirana.

Leto Zakonsko dovoljena prejeta efektivna doza

Ocenjena prejeta efektivna doza najbolj izpostavljenega delavca ARAO

Deležocenjeneprejeteefektivne

doze glede na dovoljeno

A B B/A• 100

2012 20mSv/leto 0,065mSv/leto 0,33 %

2013 20mSv/leto 0,092mSv/leto 0,46 %

2014 20mSv/leto 0,193mSv/leto 0,97 %

2015 20mSv/leto 0,345mSv/leto 1,73 %

2016 20mSv/leto 0,096mSv/leto 0,48 %

2.3 Drugi steber: Skrb za zdravje in okolje

Okoljska odgovornost

Vletu2016jeARAOkotjavnoslužboopravljaltudinad-zor izpustov iz zaprtega odlagališča rudarske jalovineJazbec,kiležinaobmočjunekdanjegarudnikaurananaŽirovskemVrhu.Okoljskasanacijaobmočjaodlagališčajebila izvedenažepred leti invpetletnemprehodnemobdobjunadzoraobmočjase je izkazalo,dasobili ciljisanacijedoseženi inda izpusti izodlagališčaneprese-gajo avtoriziranih mejnih vrednosti. ARAO nadaljuje zvzdrževanjemstanja inzobčasnimimeritvamipreverjastanjenaodlagališču.

tveganje zaokoljskonesrečopri izvajanju nalog javneslužbe ravnanja z radioaktivnimiodpadki jemajhno,neglede na to pa ARAO skrbi za pripravljenost na odziv v primeru, da se okoljska nesreča vseeno zgodi. V letu2016smoposodobiliNačrtzaščiteinreševanjavprime-ruizrednegadogodkainimelitripraktičnevaje.VokolicicSRAOrednoizvajamomeritveradioaktivnostizavzdr-ževanje pripravljenosti na izredni dogodek, s katerimipridobivamopodatkeoobičajnemstanjuradioaktivno-stinaobmočjucSRAOinpreverjamomerilnoopremo.

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj

22 23

Predstavniki referenčneskupine

Zakonsko dovoljena efektivna doza

Ocenjenapovprečnaprejeta efektivna doza(2012-2016)

Deležocenjenepovprečneefektivne

doze glede na dovoljeno

Ocenjenapovprečnaefektivnadozavdeležu

letne efektivne doze zaradi naravnih virov*

A B B/A • 100 B/2,4mSv/leto • 100

VarnostnikRIcInstitutaJožefStefan

1mSv/leto 0,00041mSv/leto 0,041 % 0,017 %

DelavecRIcInstitutaJožefStefan

1mSv/leto 0,00087mSv/leto 0,087 % 0,036 %

Okoliški kmet 1mSv/leto 0,00002mSv/leto 0,002 % 0,001 %

Ocenjene prejete efektivne doze predstavnikov referenčne skupine prebivalstva (povprečje v letih 2012–2016)

RadiološkinadzorokoljskihvplivovcSRAOzajemamer-jenje emisij (izpustov) iz skladišča in imisij (prisotnostiradioaktivnihsnovivokolju). Izmerjenevrednostipara-metrov so bile v letu 2016 primerljive z vrednostmi pred

letom2015.Izpustiizskladiščasotakomajhni,dajihme-rilni instrumenti zunaj skladišča ob sevanju naravnegaozadja niti ne zaznajo, zato lahko izpostavljenost ljudi dodatnemusevanjuzaradiprisotnostiskladiščaoceni-moleračunsko.

* Povprečna letna efektivna doza zaradi naravnih virov je 2,4 mSv na prebivalca Zemlje. (Vir: Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2016, URSJV)

Okoljski vidiki drugih dejavnostih ARAO

Načrtovanje odlagališča NSRAO

Skrbzakakovostokoljajedelnačrtovanjaprojektaodla-

gališčaNSRAOžeodsamegazačetka.Vpostopkupri-

praveinsprejemanjadržavnegaprostorskeganačrtaza

odlagališčeNSRAOjebilaskladnozzakonomopravljena

celovita presoja vplivov na okolje, v okviru katere je bilo

izdelanoinrevidiranookoljskoporočilo.Vnjemsoopre-

deljeni in ovrednoteni potencialni vplivi projekta na okolje

ter ugotovljena njegova sprejemljivost ob izvedbi omili-

tvenihukrepov.Pripravljena jebila tudiposebnavarno-

stna analiza, ki je potrdila sprejemljivost odlagališča s

stališča jedrske varnosti in varstva pred ionizirajočimi

sevanji.

V nadaljevanju projekta sta v okviru priprave dokumen-tacije za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebni iz-vedbapresojevplivov naokolje, ki vključuje tudi javnepredstavitveinpresojomorebitnihčezmejnihvplivov,terizdelava varnostnih analiz. Več o dejavnostih projektaodlagališča NSRAO je napisano v tretjem sklopu tegaporočila.

Kot porabniki javnih sredstev si prizadevamo za:

preglednoinučinkovitonačrtovanjeinopravljanjesvo-jih dejavnosti skladno z razpoložljivimi finančnimi viriter

KAZALcI 2016 2015 2014 2013 2012

IZBILANceStANJAnadan31.12.        

Sredstva 1.376.707€ 1.087.027€ 1.425.638€ 1.014.021€ 476.067€

Denarna sredstva 75.007€ 429.546€ 78.824€ 240.138€ 4.547€

Kratkoročneposlovneterjatve 1.283.713€ 656.520€ 1.340.805€ 753.462€ 416.393€

Kapital 21.277€ –71.682€ 202.866€ 144.692€ 11.531€

Kratkoročneposlovneobveznosti 1.164.440€ 887.439€ 946.961€ 785.993€ 426.398€

Kratkoročnefinančneobveznosti –€ –€ –€ –€ 5.000€

IZIZKAZAPOSLOVNeGAIZIDA        

Prihodki iz poslovanja 1.395.942€ 1.506.277€ 4.232.349€ 4.370.921€ 3.777.238€

Odhodki iz poslovanja 1.294.752€ 1.622.913€ 4.164.178€ 4.196.448€ 4.338.056€

Stroški materiala, storitev, dela indrugistroškiskupaj:

1.090.619€ 1.373.328€ 1.052.872€ 1.074.497€ 1.250.735€

Stroški materiala 19.067 € 22.617 € 27.794 € 42.662 € 14.855 €

Stroški storitev 374.807 € 516.421 € 370.449 € 357.035 € 468.233 €

Stroški dela 678.538 € 638.682 € 640.459 € 669.866 € 752.443 €

Drugi stroški 18.207 € 195.608 € 14.170 € 4.934 € 15.204 €

Nadomestila za omejeno rabo prostora 201.782€ 209.853€ 3.108.607€ 3.109.082€ 3.080.996€

celotniprihodki 1.397.652€ 1.506.809€ 4.234.543€ 4.371.059€ 3.781.857€

celotniodhodki 1.294.752€ 1.622.913€ 4.164.178€ 4.196.448€ 4.338.056€

Dobičekposlovnegaleta 102.900€ –€ 70.365€ 144.692€ –€

Izgubaposlovnegaleta –€ 116.104€ –€ –€ 556.199€

InvesticijaodlagališčaNSRAO–povečanja 1.801.879€ 2.282.281€ 1.160.824€ 648.674€ –€

Druge investicije 44.067€ 105.424€ 17.025€ 47.163€ 10.007€

ŠteVILOZAPOSLeNIHnadan31.12. 20 20 20 21 22

Kazalci poslovanja v obdobju 2012–2016

ekonomsko racionalno in odgovorno poslovanje na vsehpodročjihsvojegadelovanja.

2.4 Tretji steber: Racionalno in učinkovito poslovanje

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj

24 25

Viri financiranja

ARAO je javni gospodarski zavod in prejema sredstva za svojedelovanjeiznaslednjihvirov:

izdržavnegaproračuna,

iz Sklada za financiranje razgradnjeNuklearne elek-trarne Krško in odlaganja RAO iz Nuklearne elektrarne Krško(SkladNeK),

oduporabnikovstoritevobveznedržavnegospodar-skejavneslužberavnanjazRAOmalihpovzročiteljev,

izdrugihvirov(predvsemsredstvaeUiznaslovapri-dobljenihprojektov).  

ARAO je v letu 2016 prejel 63 % sredstev iz Sklada NEK (zaprojektodlagališčaNSRAOizNeKterzanačrtovanjestrategijeravnanjazVRAOinIGizNeK),slabih28 % pa iz državnega proračuna(predvsemzaizvajanjeravnanjazRAOmalihpovzročiteljev,zavzdrževanjeinposodobitvecSRAO, za sofinanciranje projekta odlagališčaNSRAOinzanadomestilozaomejenoraboprostoraobčiniDolpriLjubljaniinobčiniDomžale).Plačila malih povzroči-teljev za storitveobveznedržavnegospodarske javneslužberavnanjazRAOsopredstavljala1,4 %, evropska sredstva pa 1,5 % vsehsredstev.

Skupajsofinančnasredstvavletu2016znašaladobrih3,3 milijona evrov.

Višina sredstev in viri financiranja ARAO ter namen porabe v letu 2016

Sklad NEK 2.124.894 €

63,5 % Projekt odlagališča NSRAO, strategija ravnanja z VRAO in IG iz NEK

Državni proračun 1.124.505 €

27,6 % Večina stroškov ravnanja z institucionalnimi RAO malih povzročiteljev, obratovanje CSRAO, varstvo pred sevanji, del stroškov projekta odlagališča NSRAO

6,0 % Nadomestilo za omejeno rabo prostora občini Dol pri Ljubljani in občini Domžale

Uporabniki storitev obvezne državne GJS ravnanja z institucionalnimi RAO 47.581 €

1,4 % Manjši del stroškov ravnanja z institucionalnimi RAO

Evropska sredstva 49.032 €

1,5 % Mednarodno sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje

Skupaj 3.346.012 €

V tabeli prikazujemo podatke o poslovanju zavoda v letih od2012do2016,skaterimiželimonapregledennačinprikazatiposlovanjeARAO.Prihodki inodhodkizavodaso v zadnjih dveh letih manjši kot pretekla leta, kar je v največjimeriposledicaspremembeZVISJVizleta2015,ki jedoločil,daobveznostzaplačevanjenadomestilzaomejenoraboprostoraobčiniKrškopreidezARAOnaSkladNeK.

V letu 2016 so se vlaganja v priprave na izgradnjo odla-gališčaNSRAOvprimerjavi spreteklim letomnekolikozmanjšala.Zmanjšalisosetudistroškistoritev,materialain drugi stroški, medtem ko so se stroški dela nekoliko povečali, kar pa je posledica sprostitve varčevalnihukrepovsstraniVladeRS.

V zadnjih letih je število zaposlenih v ARAO zaradi razmer vjavnemsektorjuupadalo,zagotavljanjestoritevinučin-kovitost dela pa smo s strokovnostjo, predanostjo in vi-sokostopnjomotiviranostiohranilinaenakiravni.Zna-daljevanjemprojektovpričakujemotudiustreznokadro-vskookrepitev.

26 27

25 let 1991-2016

ARAO v okviru obvezne državne gospodarske javne službe na območju odlagališča Jazbec izvaja vzdrževanje, meritve ionizirajočega sevanja in izpustov radioaktivnih snovi ter nadzor stabilnosti terena.

Košnja na odlagališču Jazbec pripomore k ohranjanju travne ruše, ki prekriva površino odlagališča in preprečuje zdrs zemljine.

DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji

28 29

zagotovitev strokovnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v vseh fazah njihovega obstoja,

podaljšanje obratovanja Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov po letu 2018, zagotavljanje zadostne skladiščne zmogljivosti do izgradnje odlagališča NSRAO, odložitev NSRAO iz skladišča v bodoče odlagališče NSRAO,

izgradnja odlagališča NSRAO in s tem zagotovitev trajne rešitve za odlaganje NSRAO,

načrtovanje dokončne rešitve ravnanja z VRAO in IG, vključno s sodelovanjem in spremljanjem mednarodnih strokovnih združenj ter pobud za mednarodne rešitve na tem področju,

zagotavljanje in vzdrževanje dolgoročne stabilnosti in okoljske varnosti zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki je nastala pri pridobivanju in predelavi uranove rude,

razvoj strokovnega znanja za podporo državnim institucijam pri pripravi strateških in planskih dokumentov na področju ravnanja z RAO in IG.

3 Rezultati in cilji 3.1 Dolgoročni strateški cilji

Najpomembnejši strateški

cilji ARAO so:

3.2 Rezultati v letu 2016 in cilji za leto 2017: pregled po dejavnostih

Predstavitev dejavnostiPri uporabi virov ionizirajočega sevanja vmedicinskih,raziskovalnih in industrijskih ustanovah nastajajo tudi odpadki, ki so radioaktivni, in te odpadke ARAO prevze-ma od povzročiteljev v nadaljnje ravnanje. ARAO pravtako prevzema in shranjuje vire sevanja, ki so jih imetniki iz različnih razlogov nehali uporabljati, čeprav so ti šeuporabniinnisoodpadek.Kersokoličinetehradioaktiv-nih odpadkov in virov sevanja zunaj uporabe majhne, medicino, raziskovalno dejavnost in industrijo imenuje-motudimalipovzročiteljiRAO,odpadke,kitamnastajajo,pa institucionalniodpadki.ARAOjekotpooblaščeni iz-vajalec obvezne državne gospodarske javne službe(GJS)ravnanjazRAOnapodročjuravnanjazinstitucio-nalnimi RAO odgovoren za prevzem, prevoz, predelavo predskladiščenjem,skladiščenjeinodlaganjeRAO.Od-laganjeinstitucionalnihRAOjenačrtovanovokvirupro-jekta izgradnjeodlagališčaNSRAO, ki jepredstavljenvnadaljevanju poročila. Kot del javne službe ARAO tudiupravlja objekt centralno skladišče radioaktivnih od-padkovvBrinju.

Za nemoteno in varno delo pri ravnanju z institucionalni-mi radioaktivnimiodpadkiskrbi službazavarstvopredsevanji, ki zagotavlja meritve sevanja in radioaktivne kontaminacije delovnega okolja ter meritve izpustov v okoljucentralnegaskladišča radioaktivnihodpadkovvBrinju.Meddelomzvirisevanjadoločazaščitneukrepeinnadzirauporabozaščitneopreme.

Rezultati v letu 2016Vletu2016smov45prevzemihprevzeli4m3 odpadkov (brutoprostorninavključnozembalažo inohišjizaprtihvirovsevanja).Kljubprevzetimnovimkoličinamsepro-storninaodpadkovvskladiščunibistvenopovečala,sajsmorazstavljali javljalnikepožara inneradioaktivnedeleodstraniliizskladišča.Zlastnimikadrismoutrdili201litertekočihRAO.Konecleta2016jebilovcSRAOuskladišče-nih 92,9 m3odpadkovsskupnomaso52,6toninocenje-noaktivnostjo2,8tBq.

Opravili smo preventivno vzdrževanje, preglede siste-mov in komponent ter vgradili protivlomno stavbno po-hištvo.Opravljenasobilapotrebnapopravila.centralnoskladiščejevarnoobratovalovsednivletu.

Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016Izvedbaprvegaobčasnegavarnostnegapregleda,kisebozačeljanuarja2016inkončalmaja2017terboosnovazapodaljšanjeobratovalnegadovoljenjacSRAOza nadaljnjih 10 let

Vcelotidosežen; opravljene so bile vse načrtovane dejavnosti prvega občasnega varnostnega pregleda za leto 2016.

Zagotavljati najvišjo stopnjo varstva delavcev pred ionizirajočimisevanjiinvarstvaokoljapriizvajanjuvsehnalogGJS

Vcelotidosežen.

Odsotnost hujših nezgod ali poškodb pri delu v okviru opravljanjadelGJS

Vcelotidosežen.

Obratovanjeskladiščabrezvečjihnenačrtovanihvzdrževalnihdel

Vcelotidosežen; opravljen program preventivnega vzdrževanja, pregledov in preizkusov skupkov sistemov in komponent.

Zmanjšanjeprostornineskladiščenihradioaktivnihodpadkovvcentralnemskladiščuznadaljnjoobdelavoinpripravoodpadkov(razstavljanje,stiskanje,iznosneradioaktivnihodpadkov)

Vcelotidosežen; zmanjšanje prostornine doseženo s stiskanjem, razstavljanjem in ločevanjem ter iznosom neradioaktivnega materiala iz CSRAO. Z lastnimi kadri smo obdelali 4.518 javljalnikov požara.

Uveljavitev novega cenika storitev za prevzem RAO in prevoz radioaktivnih snovi

Delnodosežen; predlog cenika je pripravljen in v usklajevanju pri ustanovitelju ARAO.

Izpolnitevobveznostidoupravičenihobčingledeplačevanjanadomestilzaomejenoraboprostora

Vcelotidosežen; nadomestila plačana občini Dol pri Ljubljani in občini Domžale.

Nabava novega vozila za prevoz RAO malih povzročiteljev

Nibildosežen; nabava izvzeta iz finančnega načrta.

Usposabljanjezavključitevvodzivvprimeruizrednegadogodkazvirisevanjanadržavniravni

Nibildosežen.

Ravnanje z institucionalnimi RAO in viri sevanja, ki so zunaj uporabe

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji

30 31

Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016

Ustanovitevorganovprojekta(projektnisvetinnadzorno-usmerjevalnaskupina)

Nibildosežen; deležniki projekta so izkazali zanimanje za predlagano obliko upravljanja projekta, zato se bodo aktivnosti v tej smeri nadaljevale tudi v prihodnje.

Izdelanainrecenziranaprojektnadokumentacijazapridobitev gradbenega dovoljenja

Vcelotidosežen;projektna dokumentacija je bila izdelana in bo v nadaljevanju še revidirana.

Priprava dokumentacije in vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja

Delnodosežen; pripravljena je bila večina dokumentacije, ostalo je v zaključni fazi priprave.

Pridobitev okoljevarstvenega soglasja

Nibildosežen; zamude pri izvajanju aktivnosti so zamaknile tudi presojo vplivov na okolje v naslednje leto.

Zaključekdelinpridobitevustreznihcertifikatovzazabojnik za NSRAO

Delnodosežen;delo na certificiranju zabojnika se je v letu 2016 uspešno začelo, kot rezultat je bil ob koncu leta izdelan prvi prototip zabojnika.

Ustreznaureditevpooblastiladržavezagradnjo

Delnodosežen; agentska pogodba ni bila spremenjena, je pa to problematiko ustrezno rešila novela ZVISJV, kjer je določeno, da je projekt odlagališča del gospodarske javne službe ravnanja z RAO, ki jo opravlja ARAO.

Uspešnoizvedenjavnirazpiszaizvajalcazačetnihgradbenihdelinzačetekizvajanjatehdel

Delnodosežen; izbran je bil izvajalec, pripravljalna dela pa so se začela marca 2017.

Načrti Zagotavljatiinvzdrževatiminimalneradiološkeobreme-nitve delavcev in okolja zaradi dejavnosti javne službeter akreditacija meritev doz in kontaminacije, ki jih izvaja ARAO.

Usposobiti lastni kader za razstavljanje naprav, ki vsebu-jejoviresevanja,ter jih ločitinaradioaktivni inneradio-aktivnidel.Napodobennačinže razstavljamo javljalni-kepožara,kivsebujejoradioaktivneviresevanja.Polegusposabljanja kadra bo potrebna nabava ustrezne opre-mezaizvajanjetedejavnosti.

Načrtovanje odlagališča NSRAO

Predstavitev dejavnosti OdlagališčenalokacijiVrbinavobčiniKrškojenačrtova-noza:

tisto polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpad-kov,kinastajajopriproizvodnjielektričneenergije inbodo nastali v prihodnosti ob razgradnji NEK, za kate-ro mora poskrbeti Slovenija,

za vse nizko- in srednjeradioaktivne odpadke iz NEK, čebosklenjenustrezendogovorzRepublikoHrvaško,ter

odpadke, ki nastajajo pri nas v medicini, raziskovalni dejavnostiinindustriji.

ZdajsotiodpadkivarnoshranjenivskladiščuNSRAOvNeKinvcSRAOvBrinjupriLjubljani.Odložitevvodlaga-liščepomenidokončnorešitevvprašanjaodpadkov.Pritemjepomembno,da:

boodlagališčezgrajenonalokaciji,ki jolokalnasku-pnost sprejema,

bo rešitev z vkopanimi odlagalnimi silosi varna in da

prinačrtovanjuprojektaiščemočimboljekonomičnetehničnerešitve.

Rezultati v letu 2016V letu 2016 je bil izdelan projekt za pridobitev gradbene-gadovoljenjazaodlagališčeNSRAO, insicer ločenozaobjekteodlagališča,zapripravljalnadela(nasutjainnasi-pi) ter za infrastrukturneobjekte.Opravljena jebila re-cenzija projektne dokumentacije za gradnjo, ki ji je sledi-la revizija. Konec leta je bil objavljen razpis za izvedbopripravljalnihdelinizbranizvajalec.

Vzporedno z izdelavo projektne dokumentacije odlagali-ščajepotekalatudipripravareferenčnedokumentacijeter osnutka varnostnega poročila z nadgradnjo varno-stnihanalizinmerilzasprejemodpadkovvodlagališče.Izdelanoinrecenziranojebiloporočiloovplivihnaoko-lje.Vsatadokumentacijajepotrebnazazačetekpostop-ka presoje vplivov na okolje, ki je načrtovana za leto2017.

Leta 2016 so potekale tudi aktivnosti za certificiranjebetonskegazabojnikazapakiranjeodpadkov.

Cilji za leto 2017

Redno zagotavljanje potrebnih storitev javne službe povzročiteljem institucionalnih RAO

Zmanjšanje prostornine že skladiščenih oziroma sprejetih institucionalnih odpadkov z razstavljanjem, stiskanjem in opuščanjem nadzora, kjer je to primerno, vključno z usposabljanjem lastnega kadra za razstavljanje zaprtih virov sevanj

Izvedba prvega občasnega varnostnega pregleda CSRAO, ki je osnova za podaljšanje obratovalnega dovoljenja za CSRAO

Izpolnitev novih zahtev pravilnikov JV5 in JV9 po njihovi uveljavitvi, kar pomeni predvsem zadostiti strožjim zahtevam na področju varnostne politike in sistema vodenja

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji

32 33

Načrti V letu 2017 bodo potekali postopki presoje vplivov na okoljeinpresoječezmejnihvplivov.

Zahteven in dolgotrajen bo tudi postopek za pridobitev soglasjahgradnjijedrskegaobjekta,kigaizdajaURSJVnapodlagidoločilZakonaovarstvupred ionizirajočimisevanji in jedrski varnosti. Dovoljenje za gradnjo odla-gališčaNSRAObopridobljenopredvidomavletu2018,gradnjapabotrajalapredvidomatrileta.

Načrtovanje ravnanja z IG in VRAO

Predstavitev dejavnosti V Sloveniji izrabljeno jedrsko gorivo nastaja le v dveh je-drskihobjektih:

v Nuklearni elektrarni Krško in

naraziskovalnemreaktorjutRIGAMarkII.

NeK svoje izrabljeno gorivo skladišči v bazenu znotrajelektrarne,načrtujejopatudizgraditevsuhegaskladiščazaizrabljenogorivozobratovalnodobovsaj60let.Potemobdobjujepredvidenoodlaganjegorivnihelementov.

VseizrabljenogorivoizraziskovalnegareaktorjatRIGAje bilo doslej vrnjeno proizvajalcu v ZDA, zato je bazen na lokacijireaktorjazdajprazen.Gorivnielementisovobra-tujočem reaktorju, za katerega je upravljavec pridobildovoljenje za podaljšanje obratovanja vsaj še do leta 2026.

temeljnonačeloravnanjazVRAOinIGje,dajetrebanaj-prejzagotovitivarnoskladiščenjeternatovarnoodlaga-njeVRAOinIG.Gledenatehnološkinapredekvzadnjemdesetletjujesmiselnoproučitinovejšepristope,kotstapredelavainponovnauporabaIG,karomogočabistve-no zmanjšanje prostornine, razpolovne dobe in radio- toksičnosti IG inVRAO.Vvsakemprimerupanakoncuostanejo določene količineVRAO, ki jih je treba trajnoodložiti.

ResolucijanacionalnegaprogramaravnanjazRAOinIGdoloča, da Slovenija pri načrtovanju ravnanja z IG inVRAOenakovrednoupoštevadvemožnosti:

načrtujegeološkoodlagališčezaIGinVRAOizlastne-ga jedrskega programa v Sloveniji,

hkrati pa spremlja in sodeluje v pobudah za mednaro-dnogeološkoodlagališčevenioddržaveUalidrugjeposvetu.

Rezultati v letu 2016ARAO je tudi v letu 2016 sodeloval v delovni skupini evropskeorganizacijezarazvojgeološkegaodlagališča(eRDO-WG), katere poslanstvo je priprava organizacij-skihosnovzauresničitevrazvojaskupnegaevropskegapristopakodlaganjuIGinVRAO,vdejavnostihevropsketehnološkeplatformeIGD-tP(ImplementingGeologicalDisposalofRadioactiveWastetechnologicalPlatform),ki omogočapridobivanje znanj in kompetenc za izgra-dnjogeološkegaodlagališčaza IG inVRAOterpridelumednarodnega združenja za sodelovanje na področjujedrskeenergijeIFNec(InternationalFrameworkForNu-clearenergycooperation).

Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016

AnalizadolgoročnegaravnanjazIGinVRAOizNeKintRIGAspoudarkomnamožnostipredelavegoriva,skladiščenjupokoncuobratovanjaNeKterrazvojukonceptakončnegaodlaganjaRAOinIG,kibovsebovalaocenoizvedljivosti,časovninačrtinocenostroškov

Vcelotidosežen;dokončno je bil izdelan in zainteresiranim deležnikom predstavljen 1. del študije analize različnih možnosti dolgoročnega ravnanja z IG in VRAO iz NEK in raziskovalnega reaktorja TRIGA s poudarkom na predelavi in skladiščenju IG in VRAO.

NadaljnjespremljanjerazvojarešitevravnanjazIGnamednarodni ravni in dejavno sodelovanje pri pobudi zarazvojmednarodnihrešitev(eRDO-WG),kisozaradipričakovanihvarnostnihinekonomskihprednostizanimivepredvsemzadržavezmanjšimjedrskimprogramom

Vcelotidosežen;dejavno sodelovanje v organizacijah ERDO-WG in Arius ter IFNEC s plačili letnih članarin.

Cilji za leto 2017

Izvedba pripravljalnih del, izgradnja predobremenilnega nasipa

Izvedba postopka presoje vplivov na okolje in presoje čezmejnih vplivov

Dokončanje varnostnih analiz in meril sprejemljivosti za pridobitev soglasja URSJV h gradnji

Dokončanje varnostnega poročila za pridobitev soglasja URSJV h gradnji

Pridobitev vseh potrebnih strokovnih mnenj pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost

Ustanovitev organov projekta (projektni svet in nadzorno-usmerjevalna skupina)

Sklenitev pogodb o služnosti za izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture

Kontinuirano pridobivanje podatkov o hidrogeologiji področja odlagališča, hidrogeološka interpretacija širšega območja lokacije odlagališča NSRAO

Novelacija investicijskega programa za odlagališče NSRAO

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji

34 35

Predstavitev dejavnostiPozaprtjuRudnikauranaŽirovskiVrhjejalovina,kijena-stalapripridobivanjuinpredelaviuranoverude,odlože-nanadvehodlagališčih:JazbecinBoršt.Odloženimate-rial vsebuje samo naravne radionuklide, njegova radio-aktivnost pa je nekoliko višja od radioaktivnosti naravnegaokolja,zatojenaobmočjuodlagališčpredvi-dendolgoročninadzorzvzdrževanjemterena,kiseizva-ja kot obvezna državna gospodarska javna služba, zakaterojezadolženARAO.Obsegameritveionizirajočegasevanjainizpustovradioaktivnihsnovizobmočjaodla-gališčaternadzorstabilnostiterenainvzdrževanjesta-njanaokoljskosaniranemobmočju.

Rezultati v letu 2016Vletu2016jeARAOzagotovilnadzorinvzdrževanjeod-lagališčaJazbec(prekrivka,drenažnijarki,prepustvodepod odlagališčem,meritve emisij z odlagališča) ter popotrebitudimanjšavzdrževalnadela,kotsočiščenjeod-tokov,čiščenjepodrastiobograjiodlagališča,košnjanapovršiniodlagališčaJazbec.

ARAO je pripravil optimiziran Program dolgoročneganadzorainvzdrževanjaodlagališčaJazbec.Odlagališčenamrečposanacijiinzaprtjunivečsevalniobjekt,zatojemogočeobsegnadzorazmanjšati.Izistegarazlogatudinisovečpotrebniukrepivarstvapredsevanjizaprebi-valstvo in zaposlene. Predlog spremembe Programadolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča Jaz-bec je bil poslan upravnemu organu in usklajevanje do-kumentašepoteka.

Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine

Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016Priprava in potrditev spremembe Programa dolgoročneganadzorainvzdrževanjaodlagališčaJazbec

Delnodosežen; pripravljen je spremenjeni program nadzora in vzdrževanja, ki pa ga upravni organ še ni potrdil.

IzvajanjemonitoringanaodlagališčuJazbecinporočanjeorezultatih

Delnodosežen;ARAO je v prvem letu po prevzemu odlagališča Jazbec v upravljanje izvajal osnovne meritve radioaktivnosti.

UpravljanjeinvzdrževanjeobmočjaodlagališčaJazbecz vso infrastrukturo

Vcelotidosežen.

SodelovanjevpostopkudokončnesanacijeobmočjaodlagališčaBoršt,skladnospristojnostmiARAO

Vcelotidosežen;namen sodelovanja je predvsem usposabljanje, pridobivanje znanja in prenos kompetenc.

Načrti Doleta2018načrtujemoupravljanjeodlagališčarudar-skejalovineJazbec,čebovtemčasuzaprtotudiodla-gališče rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt, paupravljanje obeh odlagališč. Na območju odlagališčaJazbecoziromaobehodlagališčnačrtujemorednoizva-janjedolgoročneganadzora,monitoringaradioaktivno-sti invzdrževanja.PozaprtjuodlagališčbomopripraviliustreznespremembeVarnostnegaporočila.

Načrti NadaljevalibomonačrtovanjegeološkegaodlaganjaIGin VRAO iz lastnega jedrskega programa v Sloveniji ter hkrati spremljali in sodelovali v pobudah za mednaro-dnogeološkoodlagališčevenioddržaveUalidrugjeposvetu.

Cilji za leto 2017

Cilji za leto 2017

Sodelovanje in spremljanje mednarodnih strokovnih združenj ter pobud za dokončne rešitve ravnanja z RAO in IG

Nadaljevanje analize dolgoročnega ravnanja z IG in VRAO iz NEK in TRIGA s poudarkom na možnosti predelave goriva, skladiščenju po koncu obratovanja NEK in razvoju koncepta končnega odlaganja RAO in IG, ki bo vsebovala oceno izvedljivosti, časovni načrt in oceno stroškov

Izdelava novelacije/revizije študije geološkega odlaganja IG in VRAO v trdnih kamninah

Pregled nacionalnih programov in ravnanja z RAO in IG v drugih državah EU

Revidirati Varnostno poročilo za odlagališče Jazbec zaradi spremembe poglavja, ki obravnava Program dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega odlagališča

Po Programu dolgoročnega nadzora in vzdrževanja izvajati nadzor tehničnih sistemov in prekrivke na odlagališču ter na podlagi monitoringa vzdrževati zbirko podatkov o odlagališču Jazbec

Z rednim vzdrževanjem zagotavljati dolgoročno integriteto in varnost zaprtega odlagališča Jazbec

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji

36 37

Strokovna podpora pri pripravi strateških dokumentov države na področju ravnanja z RAO in IG ter razgradnje jedrskih objektov

Predstavitev dejavnostiDeležnikom,kidelujejonapodročjuuporabejedrskeener-gijeinvirovsevanja,zagotavljamostrokovnopodporo:

za lastne potrebe vzdržujemo baze podatkov in vodi-mo evidence o količinah in ravnanju z RAO in IG vSloveniji,

poročamonapodlagizahtevnacionalnezakonodajein mednarodnih obveznosti,

pripravljamo strokovne podlage za strateške doku-mentenapodročjuravnanjazRAOinIG,

sodelujemo pri pripravi in pregledu jedrske zakono-dajenapodročjuravnanjazRAOinIGterpriusklaje-vanjuzakonodajezmednarodnimipriporočili,

skrbimozavzdrževanjeinizpopolnjevanjeznanjaterrazvojkadrovnapodročjuravnanjazRAO.

Rezultati v letu 2016Zaradi izteka veljavnosti Resolucije o nacionalnem pro-gramu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za preteklo desetletno obdobje je ARAO pripra-vil strokovne podlage za noveliran dokument za obdobje 2016–2025tervpostopkujavneobravnaveinsprejema-njaURSJVinMOPzagotavljalstrokovnopomočinpod-poro.Novoresolucijojeparlamentsprejelaprila2016.

PosejimeddržavnekomisijezaspremljanjeizvajanjaPo-godbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republi-keHrvaškeoureditvistatusnihindrugihpravnihrazme-rij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo julija 2015, ki jeobema državama naložila pripravo projektnih nalog zaizvedbo nove revizije Programa razgradnje NEK in Pro-gramaodlaganjaRAOinIGizNeK,jeVladaRSzaizvedbostrokovnegadelapooblastilaARAO.Delovnaskupina,vkaterisopredstavnikiobehdržav,jevletu2016uskladilanabor potrebnih in obstoječih strokovnih podlag terosnovne robne pogoje za izdelavo dokumentov, predlo-giprojektnihnalogpazaradirazličnihpogledovnaneka-tere tehnične,finančne inorganizacijskevidikešenisodokončnousklajeni.

Državnim ustanovam in upravi smo zagotovili tudi vsopotrebnostrokovnopodporoterpodatkezaporočanjeinpripravopredpisovnapodročjuravnanjazRAOinIG.

Načrti Napodročjustrokovnepodporedržavnimustanovaminupravi jeključnegapomenaizdelavaoziromadokonča-njestrateškihnačrtovinporočil,kijihjeRepublikaSlove-nija dolžna zagotoviti in jih posodabljati. Zato je po-membno,daARAOskrbizavzdrževanjekompetentnostikadra in vključenost v nacionalni in mednarodni okvirdejavnosti.

Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016

Izvajanjenalogindejavnosti,kisozaARAOpredvidenev Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z RAO inIGzaobdobje2016–2025inporočanjeouspešnostinjihovega izvajanja

Vcelotidosežen.

Strokovne podlage ter izdelava predloga Programa odlaganjaRAOinIGizNeK

Delnodosežen; predlog projektne naloge izdelan, vendar ne dokončno usklajen s hrvaško stranjo.

Strokovne podlage in izdelava predloga Programa razgradnje NEK

Delnodosežen; predlog projektne naloge izdelan, vendar ne dokončno usklajen s hrvaško stranjo.

Poročanje,zagotavljanjepotrebnihpodatkovinstrokovnepodporezastrateškeodločitvepristojnihdržavnihinstitucij,kidelujejonapodročjuuporabejedrske energije in virov sevanja

Vcelotidosežen.

Strokovno sodelovanje pri pripravi in pregledu jedrske zakonodajenapodročjuravnanjazRAOinIGterprinjenemusklajevanjuzmednarodnimipriporočili*

Vcelotidosežen.

* Več v okviru dejavnosti načrtovanja ravnanja z IG in VRAO.

Cilji za leto 2017

Priprava predloga projektne naloge Programa razgradnje NEK za potrditev na meddržavni komisiji

Priprava predloga projektne naloge Programa odlaganja RAO in IG iz NEK za potrditev na meddržavni komisiji

Vzdrževanje baz podatkov o objektih za ravnanje z RAO in IG v svetu ter o inventarju in načinu ravnanja z RAO in IG v NEK ter v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II za lastne potrebe

Priprava 6. poročila po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki

38 39

Odlagališče rudarske jalovine Jazbec po pred leti končani okoljski sanaciji ni več sevalni objekt, pač pa objekt državne infrastrukture. Njegovi vplivi na okolje so zanemarljivi, zato tudi niso več potrebni ukrepi varstva pred sevanji za prebivalstvo in zaposlene.

Rezultati meritev hitrosti doze zunanjega sevanja gama na površini odlagališča Jazbec (december 2016). Prevladujejo vrednosti med 90 in 110 nSv/h, kar je primerljivo z naravnim ozadjem na območju Slovenije.

25 let 1991-2016

DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE

H[nSv/h]

do 60

do 70

do 80

do 90

do 100

do 110

do 120

do 130

> 130

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 4 Priloge

40 41

4 Priloge 4.1 Radioaktivni odpadki v Sloveniji v letu 2016

VNeKnastajavečinanizko-insrednjeradioaktivnihod-padkov(NSRAO)vSloveniji,polegtegapasamovNeKnastajajovisokoradioaktivniodpadki (VRAO)vobliki iz-rabljenegagoriva(IG).

NSRAOsouskladiščenivposebnemskladiščuna lokacijielek-trarne.VzadnjihdesetihletihjevNeKnastajalopribližno40m3 ali manjodpadkovletno.Njihovoprostorninozmanjšujejozmetoda-mi, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in

2500

2000

1500

1000

500

0

19

82

19

83

19

84

19

85

19

86

19

87

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

312

475

636

874

1076

1308

1364

1554

1627

1798

1868

2037

2096

2281

1973

2042

2029

2089

2157

2207

2208

2253

2289

2255

2258

2174

2189

2209

2211

2234

2261

2251

2258

2264

2271

Prostornina [m3]

ARAO od organizacij v raziskovalni dejavnosti, medicini in industrijipovprečnoprevzameod2do3m3 institucional-nihradioaktivnihodpadkovletnoinjihuskladiščivcSRAOvBrinjupriLjubljani.

InstitucionalniRAOsopredvsem:

kontaminiranipredmeti,kotsozaščitneobleke,roka-vice,čistilnimaterial,orodje,stekleneposode,delina-prav,filtri,ionskiizmenjevalci,goščeizparilnikovipd.,

radioaktivnesnovi(kemikalije),kisojihimetnikiupo-rabljalivraziskavahinjihvečneuporabljajo,

zaprti viri sevanj, ki so bili v uporabi v medicini kot delobsevalnihnaprav,ionizacijskijavljalnikipožaraindrugenaprave,kisojihuporabljalivindustriji,npr.zamerjenje debeline, gostote in vlage, za merjenje ravni ternapakvkovinskihodlitkihinzvarih.

Konecleta2016jebilovcSRAOuskladiščenih92,9m3 odpad-kovsskupnomaso52,6tone inocenjenoaktivnostjo2,8tBq.Grezabrutokoličine,karpomeniradioaktivneodpadkevključnozembalažo,notranjimipregradamiinabsorpcijskimsredstvom.

IzrabljenogorivoizNeKjeuskladiščenovposebnembazenuzno-traj elektrarne.V bazenu je po povečanju zmogljivosti na voljo1.694pozicij,azaradiadministrativnihomejitevinprogramanad-gradnjevarnostipodogodkihvFukušimivsenisonavoljo.

Ob koncu leta 2016 je bilo v bazenu za izrabljeno gorivo shranje-nihskupno1.210gorivnihelementov,upoštevajočtudidvapo-sebnakontejnerjazgorivnimipalicami.

Količina izrabljenega goriva v bazenu NEK

19

83

19

84

19

85

19

86

19

87

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

40 85 122

154

194

226

266

314

314

358

406

406

442

470

498

530

562

594

630

663

707

763

763

819

872

872

928

985

985

1041

1098

1098

1154

1210

Število gorivnih elementov

Leta 1991 ni bilo menjave

goriva.

Decembra 1994 se je remont začel, gorivo

pa je bilo zamenjano januarja 1995.

Leta 2004 je bil gorivni

ciklus podaljšan z 12 na 18 mesecev.

68 68 68 73 78 81 85 79 82 86 89 89 92 92 93 93

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

0

Prostornina [m3]

Radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v NEK

Količine nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v skladišču NEK

Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji

Prostornina paketov RAO v CSRAO ob koncu posameznega leta

taljenje.Obkonculeta2016jeprostorninaradioaktivnihodpad-kovvskladiščuvNeKznašala2.271m3, s skupno aktivnostjo se-valcevgama1,71 ∙1013 Bq in skupno aktivnostjo sevalcev alfa 2,52∙1010Bq.

1400

1200

1000

800

600

400

200

0

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 4 Priloge

42 43

Hertl B.: Feedback from JOPRAD regional meeting in Bucharest, Romania, February 2016, PetRUSIIIextendedend-usercouncilmeeting;ARAO,Ljubljana,Slovenija,13.april2016

Hertl B.: PETRUS III WP4 Progress, PetRUSIIIMeetINGNo.6;ARAO,Ljubljana,Slovenija,12.–14.april2016

Hertl B.: PETRUS III End-user Council Activities, PetRUSIIIMeetINGNo.7;cIRteN,UniverzavPisi;Pisa,Italija,25.–26.avgust2016

Hertl B.: PETRUS III WP4 Activities, PetRUSIIIMeetINGNo.7;cIRteN,UniverzavPisi;Pisa,Italija,25.–26.avgust2016

Hertl B.: WP 4 Think-Tank activities and link with the IGD-TP, PetRUS,članekvNewsletter#4;maj2016

Kegel L., Žagar T.: Preparation of Decommissioning Program for NPP with Shared Ownership, InternationalconferenceonAdvancingtheGlobalImplementationofDecommissioningandenvironmentalRemediationProgrammes;Madrid,Španija,maj2016,

Kegel L., Žagar T.: Preparation of the National Programme for the Spent Fuel and Radioactive Waste Management Taking Into Account Possibility of Potential Multinational/Regional Disposal Facilities Development, InternationalconferenceontheSafetyofRadioactiveWasteManagement;Dunaj, Avstrija, november 2016

Kostanjevec M.: Slovenian practice and requirements on WAC, IAeAregionalworkshoponwasteacceptancecriteriadevelopmentanduse;Bukarešta, Romunija, maj 2016

Kralj M.: Guidelines for information sources for improvement of solutions for information materials and activities about ionizing radiation, RIcOMet2016–Riskperception,communicationandethicsofexposurestoionizingradiation;Bukarešta, Romunija, junij 2016

Sučić S., Kostanjevec M.: National DSRS Status & Programme, Interregionalmeetingonexistingandnewtechnologiesforpre-disposalanddisposalactivities;Ljubljana,Slovenija,25.–29.julij2016

Sučić S., Žagar T., Kostanjevec M., Dekleva S.: Ionization Smoke Detectors in Slovenia – Current Status and Future Challenges, InternationalconferenceNuclearenergyforNeweurope;Portorož,Slovenija,september2016

Sučić S., Kostanjevec M.: Management of institutional radioactive waste in Slovenia – Development of public service, 19thRegionalSeminaronRadioactiveWasteDisposal;Ljubljana, Slovenija, november 2016

Žagar T., Kegel L., Rupret M.: Slovenian Approach to Strategy and Planning for High Level Waste and Spent Fuel Deep Geological Disposal, NeNe2016;Portorož,Slovenija,september2016

ARAOvsvojemporočiluzaleto2016žečetrtoletoza-poredslediglobalnosprejetimsmernicamzaporočanjeouresničevanjutrajnostnegarazvojaGRI(GlobalRepor-tingInitiative,www.globalreporting.org,GRIG4).

4.2 Predavanja, referati in drugi prispevki strokovnjakov ARAO v letu 2016

4.3 Skladnost poročila z usmeritvami GRI G4

Kazalo po smernicah poročanja GRI G4

Preglednica izkazuje delno ali celovito skladnost struk-ture in vsebin poročila ARAO s smernicami poročanjaGRIG4.Uporabljamojopredvsemkotvodiloprinačrto-vanju izboljšavporočanjaouresničevanjutrajnostnegarazvoja,kiganačrtujemovokvirurednegaletnegaporo-čanjaARAOtudivprihodnje.

Kontakt za vprašanja, predloge ali komentarje glede vsebineporočila:public.arao@arao.si.

Razkritje Opis Poglavjeinstranvporočilu

StRAteGIJAINANALIZA

G4-1 Izjavanajvišjeganosilcaodločanjavorganizaciji. 1.2(str.7)

PROFILORGANIZAcIJe

G4-3 Imeorganizacije. 1.3(str.8)

G4-4 Primarneblagovneznamke,izdelki,storitve. 1.3(str.8,9)3(str.28–37)

G4-5 Sedežorganizacije. 1.3(str.8)

G4-6 Številodržav,vkaterihorganizacijadeluje,inimenadržav,kjerpotekajo pomembne dejavnosti ali so posebej pomembne glede trajnostnihvsebin,obravnavanihvporočilu.

1.3(str.9)

G4-7 Lastništvoinpravnaoblika. 1.3(str.8)

G4-8 trgi. 1.3(str.8,9)

G4-9 Velikostorganizacije(številozaposlenih,številodejavnosti,prihodkiodprodaje,obveznosti/kapital,številoproduktovalistoritev).

1.3(str.8–11),2.2(str.15),2.4(str.23–25)

G4-10 Zaposlenipovrstizaposlitve,vrstipogodbe,regijiinspolu. 2.2(str.15)

G4-11 Deležvsehzaposlenihpokolektivnipogodbi. 2.2(str.15)

G4-12 Opisoskrbneverigeorganizacije. 1.3(str.8–11)2.4(str.25)

G4-14 Pojasnilo,čeinkakoorganizacijauporabljaprevidnostnonačelo. 2.3(str.20–22)

Vidik vrednotenja tveganja za ogrožanje zdravja in okolja v primeru izrednih dogodkov je v celoti zajet v varnostnem poročilu, ki je večletni dokument in se ga občasno revidira. V primeru izrednih dogodkov obvezno sodeluje in tudi odloča URSJV.

Splošna standardna razkritja

25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 4 Priloge

44 45

Razkritje Opis Poglavjeinstranvporočilu

G4-15 Zunanjelistine,načelaterdrugeekonomske,okoljskeindružbenepobude,katerihpodpisnicainpodpornicajeorganizacija.

1.3(str.10)

G4-16 Članstvovorganizacijah. 2.2(str.16–18)

OPReDeLIteVBIStVeNIHVIDIKOVINMeJ

G4-18 Pojasnitiprocesdefiniranjavsebineporočilainzamejitevvidikov. 2(str.14–25)

G4-19 Seznamvsehbistvenihvidikov,prepoznanihvprocesudoločanjavsebineporočila.

2(str.14–25)

G4-20 Zamejitvebistvenihvidikovznotrajorganizacije. 2(str.14–25)

G4-21 Zamejitvebistvenihvidikovzunajorganizacije. 2(str.14–25)

VKLJUČeVANJeDeLeŽNIKOV

G4-24 Seznamskupindeležnikov,skaterimiorganizacijasodeluje. 1.3(str.8,9,11)2.4(str.25)

G4-25 Izhodiščazaprepoznavanjeinizbordeležnikov,skaterimiorganiza-cijasodeluje.

1.3(str.8,9,11)2.4(str.25)

G4-26 Pristopiprivključevanjudeležnikov. 1.3(str.11),2.2(str.16–19),2.3(str.20–22)

G4-27 Ključnetemeinvprašanja,poudarjenavprocesusodelovanjazde-ležniki,terodgovori,kakosejeorganizacijananjeodzvala.

2.2(str.19)

PODAtKIOPOROČILU

G4-28 Obdobjeporočanja. 4.3(str.43)

G4-29 Datumzadnjegapredhodnegaporočila(čejebiloizdano). 4.3(str.43)

G4-30 Pogostostporočanja. 4.3(str.43)

G4-31 Kontaktnipodatkizavprašanjagledeporočila. 4.3(str.43)inkolofon(str.48)

G4-32 Izborstandardaporočanja. 4.3(str.43)

UPRAVLJANJe

G4-34 Upravljavskastrukturaorganizacije. 1.3(str.8–10)

etIKAININteGRItetA

G4-56 Opisvrednot,načel,standardovinnačelravnanja,kotsokodeksiravnanjainetičnikodeksi.

1.3(str.10)

kAteGORIJA PODKAteGORIJABistveni vplivi

Upravljavskipostopki(DMA)inkazalniki Poglavje in stran vporočilu

ekONOMSkI VIdIkI

Ekonomska uspešnost G4-DMA 2.4(str.23–25)

G4-ec1 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomskavrednost.

2.4(str.23,24)

OkOLJe

Uporabljeni materiali G4-DMA 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)

G4-eN1 Skupnakoličinauporabljenihmaterialov. 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)

Odpadne vode in odpadki G4-DMA 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30),4.1(str.40,41)

G4-eN23 Skupnatežaodpadkovpovrstahinnačinuodstranjevanja.

2.3(str.21,22),3.2(str.29,30),4.1(str.40,41)

Izdelkiinstoritve G4-DMA 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)

G4-eN27 Kvantitativenobsegublažitevokoljskihvplivovproizvodovinstoritevvobdobjuporočanja.

2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)

Skladnost G4-DMA 2.3(str.20–22)

Transport G4-eN30 Pomembnejšiokoljskivplivipritransportu. 2.3(str.21),3.2(str.29,30)

DRUŽBENI VIDIKI

DeLOVNePRAKSeINDOStOJNODeLO

Zaposlovanje G4-DMA 2.2(str.15–18)

Varnost in zdravje pri delu G4-DMA 2.3(str.20)

G4-LA6 Stopnjapoškodbpridelu. 2.3(str.20)

G5-LA7 Delavcizvečjimtveganjemzabolezni,povezaneznjihovimdelom.

2.2(str.16),2.3(str.20–22)

Usposabljanjeinizobraževanje G4-DMA 2.2(str.15–19)

DRUŽBA

Lokalna skupnost G4-DMA 1.3(str.11),2.2(str.18,19)

Specifična standardna razkritja

46 47

Ko bo odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt sanirano in zaprto, bo ARAO začel opravljati gospodarsko javno službo tudi tam.

Odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt

25 let 1991-2016

DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE

25 let 1991-2016

48

celovška1821000 LjubljanaSlovenija

Tel.: +386 1 236 32 00

Faks: +386 1 236 32 30

E-pošta: public.arao@arao.si ime.priimek@arao.si

Spletno mesto: www.arao.si

Izdal: ARAO, Ljubljana

Besedilo: ARAO

Zasnova: consensus

Oblikovanje: Branka Smodiš

Lektura: MašaDolanc

Tisk: Studio print

Naklada: 180 izvodov

Ljubljana, september 2017