Opozorilo: Neuradno preieno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoek, glede katerega organ ne jami odkodninsko ali kako drugae.

Neuradno preieno besedilo Stvarnopravnega zakonika obsega: - Stvarnopravni zakonik SPZ (Uradni list RS, t. 87/02 z dne 17. 10. 2002), - Zakon o spremembah Stvarnopravnega zakonika SPZ-A (Uradni list RS, t. 91/13 z

dne 5. 11. 2013).

S T V A R N O P R A V N I Z A K O N I K ( S P Z )

(neuradno preieno besedilo t. 1)

I. del TEMELJNA NAELA

Vsebina zakona

1. len

Ta zakon ureja temeljna naela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter nain njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja.

Stvarne pravice

2. len

Stvarne pravice so: - lastninska pravica, - zastavna pravica, - slunosti, - pravica stvarnega bremena, - stavbna pravica.

Predmet stvarne pravice

3. len

(1) Predmet stvarne pravice je stvar.

(2) Predmet zastavne pravice in uitka je lahko tudi premoenjska pravica.

(3) e je premoenjska pravica predmet stvarne pravice, se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za stvar.

Sposobnost stvari

4. len

Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, za katero zakon to izrecno doloa.

Uinek stvarnih pravic

5. len

Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur.

Prednostno naelo

6. len

e obstaja na isti stvari ve stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico.

Naelo specialnosti

7. len

Samo individualno doloena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen e ta zakon doloa drugae.

Povezanost zemljia in objekta

8. len

Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen e zakon doloa drugae.

Domneva dobre vere

9. len

Dobra vera se domneva, e se ne dokae drugae.

Zaupanje v zemljiko knjigo

10. len

Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiki knjigi, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic.

Domneva lastninske pravice

11. len

(1) Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepreminine tisti, ki je vpisan v zemljiko knjigo.

(2) Domneva se, da je lastniki posestnik preminine njen lastnik.

Prepoved zlorabe

12. len

(1) Lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice je omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrevati v skladu s temeljnimi naeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari.

(2) Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen imetnik ravna z izkljunim ali oitnim namenom, da drugemu koduje.

Uporaba doloil o lastninski pravici

13. len

Doloila tega zakona o pridobitvi, prenosu, varstvu in prenehanju lastninske pravice se smiselno uporabljajo za nastanek in prenos drugih stvarnih pravic.

Domneva o izpolnjeni obliki

14. len

e ta zakon zahteva za pravni posel obliko notarskega zapisa, se teje, da je oblika izpolnjena, e je pravni posel sklenjen v obliki sodne poravnave ali drugega dogovora pred sodnikom.

II. del TEMELJNI POJMI

Stvar

15. len

(1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje.

(2) Za stvar se tejejo tudi razline oblike energije in valovanja, ki jih lovek lahko obvladuje.

Sestavina

16. len

(1) Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari.

(2) Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loi od glavne stvari.

Pritiklina

17. len

(1) Pritiklina je preminina, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari.

(2) V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.

Nepreminina

18. len

(1) Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami.

(2) Vse druge stvari so preminine.

Javno dobro

19. len

(1) Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splona raba).

(2) Zakon doloa, katera stvar je javno dobro in kakni so pogoji za njegovo uporabo.

(3) Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih doloa zakon.

Plodovi

20. len

(1) Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki so do loitve sestavina stvari, z loitvijo pa postanejo samostojna stvar.

(2) Plodovi so naravni in civilni.

Zbirna stvar

21. len

Zbirna stvar je ve stvari, ki se po splonem pojmovanju tejejo za eno stvar.

Premoenjska pravica

22. len

Premoenjska pravica po tem zakonu je pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoe izraziti v denarju.

Zemljikoknjino dovolilo

23. len

Zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen.

III. del POSEST

Pojem

24. len

(1) Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest).

(2) Posest ima tudi tisti, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakrnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

Soposest

25. len

Posest lahko izvruje ve oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izkljuno poseduje doloen del stvari.

Imetnitvo

26. len

(1) Kdor izvruje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti (imetnik).

(2) Imetnik lahko za posestnika izvruje samopomo.

Lastnika in nelastnika posest

27. len

(1) Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniki posestnik.

(2) Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniki posestnik.

Dobra vera posestnika

28. len

Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik) ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do posesti.

Pridobitev posesti dedia

29. len

Dedi pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

Izguba posesti

30. len

(1) Neposredna posest se izgubi, e posestnik neha izvrevati dejansko oblast nad stvarjo.

(2) Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne posesti. Posredna posest se ne izgubi, e prejnji neposredni posestnik postane posredni posestnik.

Samopomo

31. len

Posestnik ima pravico do samopomoi proti tistemu, ki neupravieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomo takojnja in nujna ter da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost.

Spor zaradi motenja

32. len

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoe zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

Sodno varstvo posesti

33. len

(1) Sodie daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upotevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

(2) Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak nain priel do posesti, e je ta izvreval dovoljeno samopomo iz 31. lena tega zakona.

(3) Posestnik nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.

Obseg sodnega varstva

34. len

Z odlobo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodie prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

Varstvo med ve posestniki

35. len

V razmerju med ve posestniki iste stvari se teje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji nain izvrevanja posesti.

Varstvo na temelju pravice

36. len

Ne glede na spor zaradi motenja posesti (32. len) je mogoe zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.

IV. del LASTNINSKA PRAVICA

1. oddelek POJEM LASTNINSKE PRAVICE

Lastninska pravica

37. len

(1) Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uivanja in razpolaganja lahko doloi samo zakon.

(2) Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen e zakon doloa drugae.

Omejitve lastninske pravice po volji lastnika

38. len

(1) Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen e zakon doloa drugae.

(2) S pravnim poslom ali oporoko doloena prepoved odtujitve ali obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.

(3) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko asovno omeji.

(4) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpie v zemljiko knjigo samo, e je doloena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, stari in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved uinkuje tudi proti tretjim osebam.

(5) Lastnik se lahko s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko asovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.

(6) Odkupna pravica uinkuje proti tretjim osebam, e je vpisana v zemljiko knjigo.

2. oddelek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE

1. odsek SPLONO

Naini pridobitve

39. len

Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odlobe dravnega organa.

Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom

40. len

Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon.

Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem

41. len

Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti.

Pridobitev lastninske pravice z odlobo dravnega organa

42. len

Lastninska pravica se pridobi s pravnomono sodno odlobo ali dokonno odlobo upravnega organa, razen e zakon doloa drugae.

Priposestvovanje

43. len

(1) Dobroverni lastniki posestnik preminine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let.

(2) Dobroverni lastniki posestnik nepreminine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let.

(3) e dobroverni lastniki posestnik, pod pogoji iz prejnjega odstavka, izvruje posest na delu nepreminine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja.

Omejitev priposestvovanja

44. len

(1) Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.

(2) Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.

Raunanje priposestvovalne dobe

45. len

(1) Priposestvovalna doba zane tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves as trajanja priposestvovalne dobe.

(2) V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastnikega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniki posestniki.

(3) e naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina, se dobra vera presoja glede vsakega solastnika.

(4) e je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno.

(5) V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ni mogel izvrevati posesti.

Dobra vera pravne osebe

46. len

Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno podroje pomembno, da stvar pripada pravni osebi.

2. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMININAH

Gradnja ez mejo nepreminine

47. len

(1) e nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepreminino (graditelj), lahko lastnik nepreminine ali graditelj predlaga, da sodie v nepravdnem postopku odloi o ureditvi medsebojnih razmerij.

(2) Sodie lahko graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje.

(3) e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima nepremininama.

(4) Pri odloitvi iz prejnjega odstavka sodie upoteva vse okoliine, zlasti pa upraviene interese udeleencev, vpraanje dobre vere graditelja in obnaanje lastnika nepreminine, potem ko je izvedel za gradnjo.

Poveanje vrednosti nepreminine

48. len

(1) e nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepreminine postavi, prizida ali izbolja zgradbo, na nepreminini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepreminine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.

(2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepreminini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiko knjigo.

(3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja teejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepreminine.

Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom

49. len

(1) Za pridobitev lastninske pravice na nepreminini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiko knjigo.

(2) Vpis v zemljiko knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo.

3. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMININAH

Okupacija

50. len

Na preminini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen e zakon doloa drugae.

Obveznost najditelja

51. len

(1) Kdor najde in vzame preminino v posest (najditelj), je dolan o tem takoj obvestiti lastnika preminine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema preminine.

(2) e najditelj ne pozna osebe iz prejnjega odstavka ali njenega naslova, je dolan prijaviti najdbo na policiji.

(3) Policija lahko prevzame preminino v hrambo oziroma pusti preminino v hrambi najditelja.

(4) e se preminina lahko pokvari, ali e so z njenim vzdrevanjem povezani nesorazmerni stroki, jo policija lahko proda na javni drabi ali po dnevni ceni. Izkupiek od prodaje stopi na mesto najdene preminine.

(5) e je vrednost najdene preminine neznatna, najditelju najdbe ni treba prijaviti na policiji.

Pridobitev lastninske pravice z najdbo

52. len

(1) Najditelj, ki je izpolnil obveznosti iz 51. lena tega zakona, pridobi lastninsko pravico na preminini s pretekom enega leta od obvestila ali prijave, e upravienec ni zahteval njene izroitve in e se preminina e vedno nahaja v hrambi pri najditelju ali policiji.

(2) Doloila prejnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za najdeno preminino, ki ima neznatno vrednost.

Najdba zaklada

53. len

(1) Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku preminine ali nepreminine, v kateri je bil najden, razen e zakon doloa drugae.

(2) Zaklad je stvar veje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni ve mogoe najti njenega lastnika.

(3) Najditelj zaklada je dolan najdbo prijaviti policiji.

Prirast

54. len

Lastninska pravica na nepreminini se raziri na preminino, ki je postala sestavina nepreminine.

Spojitev

55. len

(1) e se preminine, ki pripadajo razlinim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine enotne preminine, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne preminine ob spojitvi.

(2) e se lahko ena od preminin teje za glavno stvar, postane lastnik glavne stvari lastnik enotne preminine.

(3) Glavna stvar je tista, ki se v skladu s splonim preprianjem teje za glavno stvar.

Pomeanje

56. len

e se preminine razlinih lastnikov tako pomeajo ali zlijejo, da jih ni mogoe ve loiti, ali da so z loitvijo povezani nesorazmerni stroki, se smiselno uporabljajo doloila 55. lena tega zakona.

Izdelava nove preminine

57. len

(1) Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino, pridobi na njej lastninsko pravico.

(2) e si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo preminino, pridobi na njej lastninsko pravico, e vrednost dela ni bistveno nija od vrednosti materiala.

(3) e je material pripadal razlinim lastnikom, se smiselno uporabljajo doloila 55. in 56. lena tega zakona.

(4) Kot izdelava nove preminine se teje tudi obdelava povrine s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben nain.

Pravice tretjih

58. len

(1) S prenehanjem lastninske pravice na preminini na podlagi 55. do 57. lena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej.

(2) e pridobi bivi lastnik solastninsko pravico enotne oziroma nove preminine ali postane njen edini lastnik, oivijo na njegovem solastnikem deleu ali na enotni oziroma novi preminini pravice, ki so bremenile preminino, ki mu je pripadala.

Pridobitev lastninske pravice na plodovih

59. len

(1) Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku glavne stvari, razen e ta zakon doloa drugae.

(2) Dobroverni lastniki posestnik stvari, ki daje plodove, pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove loitve od glavne stvari. Enako velja za osebo, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov.

(3) Pod pogoji, ki jih doloa zakon, lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadeih, gobah in drugih prosto rastoih rastlinah.

Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom

60. len

(1) Lastninska pravica na preminini se pridobi z njeno izroitvijo v posest pridobitelja.

(2) Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino, kot tudi z izroitvijo kaknega njenega dela, ali pa z izloitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev.

(3) Izroitev preminine se teje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izroitve: - e je bila preminina e pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izroitev na

kratko roko); - e sta se stranki dogovorili, da preminina kljub prenosu lastninske pravice e naprej

ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).

(4) e je stvar v posesti tretjega, se teje izroitev preminine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveen o prenosu lastninske pravice (izroitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

Naknadna pridobitev lastninske pravice

61. len

(1) e je bila preminina izroena, ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi lastninska pravica.

(2) e je bila preminina tako izroena ve pridobiteljem, je lastninsko pravico pridobil tisti, ki mu je bila stvar prvemu izroena.

Izroitev po zastopniku

62. len

Izroitev preminine pridobitelju se teje za opravljeno, e je bila preminina izroena njegovemu zastopniku.

Pogojni prenos lastninske pravice

63. len

Prenos lastninske pravice na preminini se lahko vee na razvezni ali odloni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridrek lastninske pravice.

Posebni primeri pridobitve

64. len

(1) Lastninska pravica na preminini se pridobi, tudi e prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve v dobri veri in e je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. lena tega zakona.

(2) Lastninska pravica se pridobi na nain iz prejnjega odstavka samo, e je bila preminina prodana na javni drabi, e prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takne preminine v promet ali e je prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega lastnika.

(3) e je bila izroitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroi stvar v neposredno posest, razen e takrat ni ve v dobri veri.

(4) S pridobitvijo lastninske pravice po doloilih prejnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, e je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo.

(5) Prejnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu preminino proda po prometni ceni, e ima ta zanj poseben pomen.

3. oddelek LASTNINSKA PRAVICA VE OSEB

1. odsek SOLASTNINA

Pojem

65. len

(1) Ve oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), e je dele vsakega izmed njih doloen v sorazmerju s celoto (idealni dele).

(2) e solastniki delei niso doloeni, se domneva, da so enaki.

Upravienja solastnika

66. len

(1) Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deleu, ne da bi s tem kril pravice drugih solastnikov.

(2) Plodovi, ki jih daje stvar v solastnini, se delijo med solastnike v skladu z njihovimi idealnimi delei. e to ni mogoe, so plodovi v solastnini solastnikov matine stvari.

(3) Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. e je predmet solastnine nepreminina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. e predkupno pravico uveljavlja hkrati ve solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deleem.

Upravljanje s stvarjo

67. len

(1) Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.

(2) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti.

(3) Za posle rednega upravljanja se tejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrevanje stvari za doseganje njenega namena.

(4) e se v primerih iz drugega odstavka tega lena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrevanje stvari, odloi o tem na predlog solastnika sodie v nepravdnem postopku.

(5) Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, doloitev naina rabe in doloitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

(6) e kdo od solastnikov dalj asa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu doloi skrbnik za poseben primer.

(7) Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, uinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.

Bremena skupne stvari

68. len

Stroke uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanaajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deleev.

Pravica zahtevati delitev

69. len

(1) Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem asu.

(2) Pravni posel, s katerim se solastnik za dalji as odreka pravici do delitve stvari, je nien.

(3) e se solastnik za doloen as odpove pravici zahtevati delitev stvari, zavezuje odpoved tudi njegove pravne naslednike.

Nain delitve

70. len

(1) Solastniki sporazumno doloijo nain delitve stvari. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.

(2) e se solastniki ne morejo sporazumeti, odloi o nainu delitve sodie v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkaejo upravien interes.

(3) Sodie lahko odloi delitev za najve tri leta, e kdo od solastnikov izkae moneji interes, da se stvar e nekaj asa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev.

(4) e fizina delitev stvari v naravi ni mogoa niti z izplailom razlike v vrednosti, ali je mogoa le ob znatnem zmanjanju vrednosti stvari, sodie odloi, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

(5) Na predlog solastnika lahko sodie odloi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, e izplaa druge solastnike tako, da jim plaa sorazmerni del prodajne cene, ki jo doloi sodie. e to predlaga ve solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga doloi sodie, upotevaje velikost idealnih deleev, dosedanji nain rabe stvari in potrebe solastnikov.

(6) Solastnik, ki je po prejnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomonostjo odlobe. Drugim solastnikom mora izplaati njihove delee najkasneje v treh mesecih od pravnomonosti odlobe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer lei nepreminina obrestujejo banni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomonosti odlobe do dneva plaila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplaila na stvari zakonito zastavno pravico.

Zavarovanja in jamstva ob delitvi

71. len

(1) Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari, odgovarjajo drugi solastniki za pravne in stvarne napake stvari v mejah vrednosti svojih idealnih deleev.

(2) Za odgovornost za stvarne in pravne napake se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za prodajno pogodbo.

(3) e je predmet delitve nepreminina, imajo ostali solastniki do izplaila na njej zastavno pravico do viine vrednosti svojih idealnih deleev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi.

(4) e je predmet delitve preminina, obdrijo solastniki do izplaila na njej lastninsko pravico do viine vrednosti svojih idealnih deleev, kot so bili ugotovljeni s sklepom o delitvi.

2. odsek SKUPNA LASTNINA

Pojem

72. len

(1) Ve oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi delei niso vnaprej doloeni.

(2) Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo.

(3) e eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se teje, da tretji ni v dobri veri samo, e je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika.

(4) Vsak skupni lastnik ali njegov upnik sme vedno zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem asu.

(5) Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo doloila o solastnini, e ni z zakonom drugae doloeno.

4. oddelek SOSEDSKO PRAVO

Prepoved medsebojnega vznemirjanja

73. len

(1) Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepreminin, morajo lastniki teh nepreminin svojo lastninsko pravico izvrevati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzroajo kode.

(2) Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepreminine (sosednje nepreminine), se morajo izvrevati poteno v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki najmanj obremenjuje lastnika nepreminine.

Uporaba doloil

74. len

Doloila tega poglavja, ki se nanaajo na lastnika, se smiselno uporabljajo tudi za neposrednega posestnika.

Prepovedana imisija

75. len

(1) Lastnik nepreminine mora pri uporabi nepreminine opuati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepreminine in oteujejo uporabo drugih nepreminin ez mero, ki je glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna ali povzroajo znatnejo kodo (prepovedana imisija).

(2) Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakrnokoli motenje s posebnimi napravami.

Vzdrevalna dela

76. len

(1) Lastnik nepreminine, na kateri je nujno treba izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkorianje nepreminine, lahko zaasno uporabi sosednjo nepreminino zaradi izvedbe del, e teh del ni mogoe izvesti drugae ali jih je mogoe izvesti samo z nesorazmernimi stroki.

(2) Po uporabi mora na sosednji nepreminini vzpostaviti prejnje stanje.

(3) Na zahtevo lastnika nepreminine, ki jo je zaasno uporabil, mora plaati primerno nadomestilo.

(4) Pred zaetkom del je treba ob primernem asu in na primeren nain obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepreminine.

Ureditev meje

77. len

(1) Sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice.

(2) Domneva se moneja pravica po meji, ki je dokonno urejena v katastrskem postopku.

(3) e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata.

(4) e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje v smislu prejnjega odstavka, sodie uredi mejo po zadnji mirni posesti.

(5) e se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni.

Ureditev meje v pravdi

78. len

e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je predlog vloen, pa ne soglaata, da se uredi meja na podlagi moneje pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja monejo pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomonosti sklepa o ureditvi meje.

Uporaba meje

79. len

Lastnik nepreminine sme do polovice irine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje.

Mejna znamenja

80. len

(1) Domneva se, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje, skupna lastnina lastnikov sosednjih nepreminin.

(2) Mejna znamenja je treba vzdrevati na krajevno obiajen nain. Stroke vzdrevanja krijeta lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih.

(3) Za kodo, ki nastane zaradi nevzdrevanja tretjim osebam, solidarno odgovarjata lastnika sosednjih nepreminin.

Drevo na meji

81. len

(1) Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih.

(2) e drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepreminin, lahko lastnik nepreminine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroke.

Plodovi, ki padejo na sosednjo nepreminino

82. len

Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepreminino, pridobi lastnik te nepreminine lastninsko pravico v trenutku loitve plodov od glavne stvari.

Pravica odstraniti veje

83. len

(1) Lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine.

(2) e je lastniku sosednje nepreminine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje iz prejnjega odstavka, ima pravico do odkodnine.

(3) Doloila prvega odstavka tega lena se ne uporabljajo v primerih, kadar je meja nepreminin v gozdu.

(4) Plodovi z vej, ki segajo v zrani prostor sosednje nepreminine, postanejo z loitvijo lastnina lastnika te nepreminine.

Zasledovanje ivali

84. len

(1) Domae in udomaene ivali sme lastnik zasledovati na tuji nepreminini.

(2) Lastnik ali posestnik lahko lastniku ivali prepove dostop na nepreminino le, e ival brez odlaanja sam izroi lastniku.

Prepoved poglabljanja

85. len

(1) Lastnik ne sme poglabljati svoje nepreminine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepreminina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo.

(2) Lastnik nepreminine, katere trdnost, stabilnost ali opora je zaradi posegov v nevarnosti, lahko zahteva prepoved nadaljevanja del za as, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ki prepreujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore. e takih ukrepov ni mogoe izvesti, lahko zahteva prepoved posegov.

(3) e je lastnik pri poglobitvah in posegih v svojo nepreminino postavil posebne opore in konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost tuje nepreminine, jih je dolan redno vzdrevati. Za kodo, ki nastane zaradi teh opor in konstrukcij, odgovarja ne glede na krivdo.

Prepoved spreminjanja vodotoka

86. len

Lastnik nepreminine ne sme na svoji nepreminini na kodo sosednje nepreminine spremeniti toka, njegove moi ter koliine in kakovosti vode, ki tee ez njegovo nepreminino.

Odtekanje meteornih padavin

87. len

Lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepreminino.

Nujna pot

88. len

Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroki.

Doloitev nujne poti

89. len

(1) Sodie dovoli nujno pot, e se z njo ne onemogoa ali znatno ovira uporaba nepreminine, po kateri naj bi nujna pot potekala.

(2) Sodie doloi nujno pot tako, da se im manj obremeni tuja nepreminina.

(3) Za dovoljeno nujno pot je upravienec dolan plaati zavezancu primerno nadomestilo.

Prenehanje nujne poti

90. len

Nujno pot je mogoe spremeniti ali odpraviti, e zaradi spremenjenih okoliin ni ve potrebna.

Prikljuitev na komunalno omreje

91. len

Doloila o nujnih poteh se smiselno uporabljajo tudi za prikljuitev na javna komunalna in druga omreja, e lastnik nepreminine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

5. oddelek VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE

Vrnitveni zahtevek

92. len

(1) Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno doloene stvari.

(2) Lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toenca.

(3) Uveljavljanje zahtevka iz prvega odstavka tega lena ne zastara.

Posestnikovi ugovori

93. len

Neposredni posestnik lahko odkloni izroitev stvari njenemu lastniku, e je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti, upravien do posesti.

Imenovanje prednika

94. len

Kdor ima v posesti stvar v tujem imenu, lahko ugovarja zahtevku tonika na ta nain, da imenuje posrednega posestnika ali prednika.

Pravni poloaj dobrovernega lastnikega posestnika

95. len

(1) Dobroverni lastniki posestnik vrne stvar lastniku s plodovi, ki e niso bili obrani.

(2) Dobroverni lastniki posestnik ni dolan plaati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabanje in unienje stvari, nastalo v asu, ko je imel stvar v dobroverni posesti.

(3) Dobroverni lastniki posestnik ima pravico do povraila strokov, potrebnih za vzdrevanje stvari.

(4) Dobroverni lastniki posestnik lahko zahteva vrnitev koristnih strokov v tolikni meri, kolikor se je vrednost stvari poveala.

(5) Potrebne in koristne stroke iz tretjega in etrtega odstavka tega lena je lastnik stvari dolan povrniti dobrovernemu lastnikemu posestniku v tolikni meri, kolikor ti stroki niso zajeti s koristmi, ki jih je dobil od stvari.

(6) Dobroverni lastniki posestnik ima pravico do povraila strokov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali zaradi olepanja stvari le toliko, kolikor se je njena vrednost poveala. e se da to, kar je storil za zadovoljstvo ali olepanje stvari, loiti od nje brez pokodbe, ima dobroverni lastniki posestnik pravico to loiti in obdrati zase.

(7) Dobroverni lastniki posestnik ima pravico pridrati stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroki, ki jih je imel v zvezi z njenim vzdrevanjem.

(8) Dobroverni lastniki posestnik postane nedobroveren od trenutka, ko mu je vroena toba, lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren e pred vroitvijo tobe.

(9) Terjatev povraila potrebnih in koristnih strokov zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari.

Pravni poloaj nedobrovernega posestnika

96. len

(1) Nedobroverni posestnik je dolan vrniti lastniku stvari vse plodove.

(2) Nedobroverni posestnik je dolan povrniti vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil ali uniil, kot tudi vrednost plodov, ki jih ni obral. Ta zahtevek zastara v treh letih od vrnitve stvari.

(3) Nedobroverni posestnik je dolan povrniti kodo, nastalo s poslabanjem ali unienjem stvari, razen e bi ta koda nastala tudi tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku.

(4) Nedobroverni posestnik lahko zahteva povrailo potrebnih strokov, ki bi jih imel tudi lastnik, e bi bila stvar pri njem.

(5) Nedobroverni posestnik ima pravico do povraila koristnih strokov samo, e so koristni za lastnika.

(6) Nedobroverni posestnik nima pravice do povraila strokov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepanja stvari, lahko pa odnese stvar, ki jo je vgradil za svoje zadovoljstvo ali olepanje stvari, e se da brez pokodbe loiti od glavne stvari.

(7) Terjatev nedobrovernega posestnika stvari glede povraila strokov zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari.

Nedobrovernost posrednega posestnika

97. len

(1) e je bil posredni posestnik nedobroveren, neposrednemu posestniku pa ta okoliina ni bila znana ali ni mogla biti znana, odgovarja neposredni posestnik kot dobroverni lastniki posestnik.

(2) V primeru iz prejnjega odstavka lahko lastnik v enem letu od vrnitve stvari uveljavlja zahtevke proti nedobrovernemu posrednemu posestniku.

Vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika

98. len

(1) Dobroverni lastniki posestnik (domnevni lastnik) stvari ima ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastnikega posestnika, pri katerem je stvar s ibkejim pravnim naslovom.

(2) e se dva tejeta za domnevna lastnika iste stvari, ima moneji pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplano. e pa sta njuna pravna naslova enako mona, ima prednost tisti, pri katerem je stvar v neposredni posesti.

(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega lena ne zastara.

Zaita pred vznemirjanjem

99. len

(1) e kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugae, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tobo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.

(2) e je bila z vznemirjanjem iz prejnjega odstavka povzroena koda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splonih pravilih o povrnitvi kode.

(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega lena ne zastara.

Varstvo solastnika in skupnega lastnika

100. len

Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tobe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tobe za varstvo svoje pravice na delu stvari.

6. oddelek PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE

Pridobitev lastninske pravice drugega

101. len

Lastninska pravica, ki jo ima nekdo na stvari, preneha, e kdo drug pridobi lastninsko pravico na njej.

Opustitev

102. len

(1) Lastninska pravica na preminini preneha z opustitvijo stvari.

(2) Stvar se teje za opueno, e njen lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne eli ve imeti v lastnini.

Unienje stvari

103. len

Lastninska pravica preneha, e je stvar uniena. Na ostankih uniene stvari obdri lastnik lastninsko pravico.

Prenehanje v drugih primerih

104. len

Lastninska pravica preneha tudi v drugih primerih, ki jih doloa zakon.

V. del ETANA LASTNINA

1. oddelek SPLONO

Pojem

105. len

(1) Etana lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

(2) Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etani lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, e so del nepreminine v solastnini etanih lastnikov.

(3) Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etanih lastnikov, in zemljie, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepreminine.

(4) Solastnina vseh etanih lastnikov na skupnih delih je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoe odpovedati.

(5) Nihe od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.

Doloitev solastnikega delea

106. len

Solastniki dele vsakega etanega lastnika na skupnih delih se doloa ob upotevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine, razen e zakon ali pravni posel doloa drugae.

2. oddelek NASTANEK ETANE LASTNINE

Naini nastanka

107. len

(1) Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odlobo sodia in z vpisom v zemljiko knjigo.

(2) Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel.

Sporazum

108. len

(1) Sporazum o delitvi mora vsebovati imena etanih lastnikov, zemljikoknjino oznabo nepreminin, natanen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in doloitev solastnikih deleev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etanimi lastniki v obsegu, doloenem s prvim odstavkom 116. lena tega zakona.

(2) e je kateri od solastnikih deleev na nepreminini obremenjen s hipoteko, je sporazumna delitev mona samo s soglasjem upnika. Sporazum o delitvi mora doloiti posamezen del zgradbe v etani lastnini, na katerega preide obremenitev.

Enostranski pravni posel

109. len

Lastnik nepreminine lahko razdeli svojo lastninsko pravico na nepreminini v etano lastnino z enostranskim pravnim poslom. Imeti mora enake sestavine kot sporazum iz 108. lena tega zakona.

Sodna odloba

110. len

(1) Vsak solastnik nepreminine lahko zahteva, da sodie v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepreminini v etano lastnino, e je takna delitev mogoa.

(2) e je kateri od solastnikih deleev na nepreminini obremenjen s hipoteko, sodie s sklepom doloi, na kateri posamezni del v etani lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslaba poloaj upnika.

(3) Sklep sodia mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. lena tega zakona.

Prehod hipoteke

111. len

Hipoteka, ki bremeni celotno nepreminino, ki se razdeli na etano lastnino, preide na vse posamezne dele v etani lastnini.

3. oddelek RAZPOLAGANJE

Razpolaganje z etano lastnino

112. len

(1) Etana lastnina je predmet razpolaganja kot celota.

(2) Za razpolaganje z etano lastnino se uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo razpolaganje z nepremininami.

Sprememba solastnine na skupnih delih nepreminine v etano lastnino

113. len

(1) Etani lastniki lahko sklenejo pisni sporazum, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etani lastnini, e je to mogoe.

(2) Etani lastniki se lahko sporazumejo tudi o tem, da iz skupnih delov nastane nov posamezen del v etani lastnini, e je to mogoe. Za vsebino sporazuma se smiselno uporablja doloila 108. lena tega zakona.

Delitev in spojitev posameznih delov

114. len

(1) Etani lastnik lahko s pravnim poslom razdeli posamezni del v etani lastnini v dva ali ve novih posameznih delov v etani lastnini, e je to mogoe. Pri tem se solastniki

dele na skupnih delih, ki pripada razdeljenemu posameznemu delu v etani lastnini, v prejnjem obsegu razdeli na nove solastnike delee za vsak nov posamezni del.

(2) Pravni posel mora vsebovati zemljikoknjino oznabo posameznega dela zgradbe, opis in razmejitev novo nastalih posameznih delov in doloitev solastnikih deleev na skupnih delih za vsak nov posamezni del v etani lastnini.

(3) Vse stroke v zvezi z delitvijo krije etani lastnik posameznega dela, ki se deli.

(4) Dva ali ve posameznih delov v etani lastnini se lahko s pravnim poslom spoji v nov posamezni del v etani lastnini. Za ta pravni posel se smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo delitev posameznega dela v etani lastnini.

(5) Pogodba iz 116. lena tega zakona lahko doloi, da se delitev ali spojitev ne smeta opraviti ali pa da sta vezani na soglasje drugih etanih lastnikov.

4. oddelek RAZMERJA MED ETANIMI LASTNIKI

Pravice in obveznosti na skupnih delih

115. len

Pravice in obveznosti etanih lastnikov na skupnih delih so sorazmerne z njihovim solastnikim deleem, e zakon ali pogodba ne doloa drugae.

Pogodba o medsebojnih razmerjih

116. len

(1) Etani lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo zlasti: - opredelitev strokov in obveznosti, ki bremenijo etane lastnike, e odstopajo od doloila

115. lena tega zakona, - nain oblikovanja rezervnega sklada, e presega najniji znesek iz tretjega odstavka 119.

lena tega zakona; - morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etani lastnini; - nain uporabe skupnih delov; - namen uporabe posameznih delov v etani lastnini; - nastopanje etanih lastnikov v pravnem prometu; - nain upravljanja skupnih delov; - uporabo posameznih delov v etani lastnini v posebne namene; - zavarovanje zgradbe kot celote; - pooblastila upravnika, e odstopajo od 118. lena tega zakona.

(2) Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in uinkuje proti vsakemu novemu etanemu lastniku.

Upravljanje skupnih delov nepreminine

117. len

(1) Za upravljanje skupnih delov se smiselno uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen e pogodba o medsebojnih razmerjih doloa drugae.

(2) e etani lastniki ne doseejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloi sodie v nepravdnem postopku. Sodie pri odloanju upoteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etane lastnike, ki so poslu nasprotovali.

(3) Doloilo prejnjega odstavka se uporablja tudi za spremembo pogodbe o medsebojnih razmerjih v delu, ki se nanaa na redno upravljanje s skupnimi deli.

Upravnik

118. len

(1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, morajo etani lastniki doloiti upravnika.

(2) Doloitev upravnika se teje za posel rednega upravljanja.

(3) e upravnik ni doloen, lahko vsak etani lastnik predlaga, da ga doloi sodie v nepravdnem postopku.

(4) Upravnik ima naslednja pooblastila: - izvajati sklepe etanih lastnikov; - skrbeti za redno vzdrevanje in obratovanje skupnih delov; - poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti; - upravljati z rezervnim skladom in s skupnim denarjem; - zastopati etane lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etanih lastnikov vloiti

izkljuitveno tobo ter tobo za plailo strokov in obveznosti, ki bremenijo etanega lastnika.

(5) Upravnik mora pri svojem delovanju upotevati interese etanih lastnikov.

Obvezen rezervni sklad

119. len

(1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, morajo etani lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodoih strokov rednega upravljanja.

(2) Sredstva rezervnega sklada so skupno premoenje etanih lastnikov. Sredstva vodi upravnik loeno na posebnem raunu.

(3) Merila za doloitev prispevka etanega lastnika v rezervni sklad in najnijo vrednost prispevka doloi podzakonski predpis.

(4) Sredstva rezervnega sklada je mogoe uporabiti samo za poravnavo strokov vzdrevanja in potrebnih izboljav ter za odplaevanje v te namene najetih posojil. Izvrba na sredstva rezervnega sklada je dopustna samo iz teh razlogov.

(5) Etani lastnik nima pravice zahtevati vraila vplail v rezervni sklad niti zahtevati delitve.

(6) e etani lastnik ne vplaa svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plailu. Poziv upravnika se teje za verodostojno listino v smislu zakona o izvrbi in zavarovanju.

Zakonito stvarno breme

120. len

(1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, obstoji na posameznem delu v etani lastnini stvarno breme v korist drugih etanih lastnikov za stroke upravljanja in vplaila v obvezen rezervni sklad do viine petkratnega zneska najnijega vplaila v rezervni sklad.

(2) Stvarno breme iz prejnjega odstavka ima najbolji vrstni red.

5. oddelek OMEJITVE ETANE LASTNINE

Dolnosti etanega lastnika

121. len

(1) Etani lastnik mora v primernem asu zagotoviti popravila v svojem delu v etani lastnini, e je to potrebno, da se odvrne koda, ki se povzroa drugim delom zgradbe.

(2) Etani lastnik mora dovoliti vstop v svoj posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljave na skupnih delih, ki jih drugae ni mogoe opraviti ali pa jih je mogoe opraviti le z nesorazmernimi stroki.

(3) e etani lastnik ne dopusti vstopa, odloi o tem na zahtevo upravnika oziroma preostalih etanih lastnikov sodie v nepravdnem postopku.

(4) Popravila oziroma izboljave se morajo opraviti v najkrajem monem asu in z motnjami, ki najmanj prizadenejo etanega lastnika.

(5) Etani lastnik mora biti o nameravanih posegih obveen v primernem roku.

(6) Etani lastniki morajo upravniku ali drugim etanim lastnikom posredovati podatke in omogoiti vpogled v vse listine, ki so potrebne za upravljanje skupnih delov.

Spremembe na posameznih delih v etani lastnini

122. len

(1) Etani lastnik sme brez soglasja ostalih etanih lastnikov izvajati spremembe v svojem posameznem delu v etani lastnini, e te ne pomenijo poslabanja za kaken drug del nepreminine.

(2) Kadar spremembe v posameznem delu v etani lastnini pomenijo tudi veji poseg v skupne dele, etani lastnik ne sme zaeti izvajati del brez soglasja etanih lastnikov, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih.

Izkljuitvena toba

123. len

(1) e etani lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etani lastnini grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali svoje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdrna, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se krilec opomni.

(2) e krilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela.

(3) Sodba o izkljuitvi se izvri s prodajo posameznega dela v etani lastnini po pravilih, ki urejajo izvrbo na nepreminine.

Predkupna pravica

124. len

(1) e ima nepreminina dva ali ve etanih lastnikov in nima ve kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etani lastnini drugi etani lastniki predkupno pravico.

(2) Za uveljavljanje predkupne pravice se smiselno uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo predkupno pravico solastnikov.

6. oddelek PRENEHANJE ETANE LASTNINE

Prenehanje po volji etanih lastnikov

125. len

Etana lastnina se lahko spremeni v solastnino ali lastninsko pravico na nepreminini s pravnim poslom. Za pravni posel se smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo nastanek etane lastnine.

Unienje zgradbe

126. len

Etana lastnina preneha z unienjem celotne zgradbe. Etani lastniki postanejo solastniki nepreminine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deleem na skupnih delih.

Unienje posameznega dela

127. len

e je unien posamezen del v etani lastnini in ga ni mogoe obnoviti, etana lastnina na tem delu preneha.

VI. del ZASTAVNA PRAVICA

1. oddelek SKUPNA DOLOILA

Pojem

128. len

(1) Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplaa skupaj z obrestmi in stroki iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

(2) Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga.

(3) Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost.

Zastavna pravica glede bodoih in pogojnih terjatev

129. len

Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoe ali pogojne terjatve.

Nastanek zastavne pravice

130. len

Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odlobe sodia.

Nastanek zastavne pravice na podlagi pravnega posla

131. len

Za pridobitev zastavne pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa ta zakon.

Ninost pogodbenih doloil

132. len

(1) Pogodbeni doloili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, e njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plaana in o prodaji zastavljene stvari po vnaprej doloeni ceni, sta nini, razen e ta zakon doloa drugae.

(2) Dogovora o prehodu lastninske pravice in prodaji po doloeni ceni sta veljavna, e sta sklenjena po zapadlosti zavarovane terjatve.

Pravica razpolaganja

133. len

Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla mora zastavitelj imeti pravico razpolagati s predmetom zastave.

Nastanek zakonite zastavne pravice

134. len

Zakonita zastavna pravica nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice doloa zakon.

Nastanek zastavne pravice na podlagi sodne odlobe

135. len

Zastavna pravica na podlagi sodne odlobe nastane z njeno pravnomonostjo, razen e zakon doloa drugae.

Vekratna zastavitev

136. len

e je predmet zastavljen ve zastavnim upnikom, se vrstni red njihovega popolnega poplaila doloa po trenutku nastanka zastavne pravice.

Prenehanje

137. len

(1) e preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha, razen e zakon doloa drugae.

(2) Zastavna pravica preneha tudi s prenehanjem predmeta zastave. e na mesto predmeta zastave stopi nov predmet, ki je zastavljiv, zastavni upnik pridobi enako vrsto zastavne pravice na novem predmetu.

2. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMININAH (HIPOTEKA)

Pojem

138. len

Hipoteka je zastavna pravica na nepremininah.

Hipoteka na nepreminini v lasti ve oseb

139. len

(1) Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem deleu brez soglasja drugih solastnikov.

(2) Za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepreminini, ki je predmet solastnine, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

(3) e je nepreminina v skupni lastnini, je lahko hipoteka ustanovljena le na nepreminini kot celoti.

Obseg hipoteke

140. len

(1) Hipoteka obsega nepreminino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso loeni od glavne stvari.

(2) Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

Nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla

141. len

(1) Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiko knjigo.

(2) Vpis v zemljiko knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo.

(3) Listina iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo hipotekarnega upnika in dolnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, e ta hkrati ni dolnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljikoknjino oznabo nepreminine, na kateri se ustanavlja hipoteka in viino ter zapadlost zavarovane terjatve.

Nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvrljivega notarskega zapisa

142. len

(1) Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaa, da se terjatev zavaruje z vknjibo hipoteke na zastaviteljevi nepreminini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplailo terjatve iz kupnine, doseene s prodajo in izpraznitev ter izroitev nepreminine v enem mesecu po prodaji.

(2) Neposredna izvrljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiki knjigi in uinkuje tudi proti vsakemu kasnejemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepreminini.

(3) Vknjibo hipoteke in zaznambo izvrljivosti mora nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar.

Nastanek hipoteke na podlagi sodne odlobe

143. len

Hipoteka nastane na podlagi sodne odlobe z vpisom v zemljiko knjigo.

Zakonita hipoteka

144. len

Zakonita hipoteka nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni pogoji, predpisani z zakonom.

Skupna hipoteka

145. len

(1) Za zavarovanje iste terjatve se lahko hipoteka ustanovi na ve nepremininah.

(2) Hipotekarni upnik lahko v tem primeru zahteva poplailo svoje terjatve s prodajo nepreminine vsakega od zastaviteljev, in to v kakrnemkoli vrstnem redu.

Maksimalna hipoteka

146. len

(1) Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se doloi najviji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jami nepreminina (maksimalna hipoteka).

(2) Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz doloenega pravnega razmerja, katerih viina v trenutku ustanovitve hipoteke ni doloena.

(3) Z maksimalno hipoteko so do najvijega zneska zavarovane tudi vse obresti in stroki zavarovanih terjatev.

(4) V primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, je prenos hipoteke izkljuen.

Ve hipotek na isti stvari

147. len

(1) Na isti nepreminini se lahko ustanovi ve hipotek.

(2) Nien je dogovor, s katerim se zastavitelj zavee, da na nepreminini ne bo ustanovil nadaljnjih hipotek.

(3) ele ko je prvi upnik poplaan v celoti, se poplaa naslednji upnik in tako po vrsti.

(4) e je upnik sporazumno poplaan, se naslednji upniki pomaknejo za eno mesto navzgor.

Prenos hipoteke

148. len

(1) S prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, e ni dogovorjeno drugae.

(2) Prenos hipoteke uinkuje ele z vpisom v zemljiko knjigo.

Nadhipoteka

149. len

(1) Nadhipoteka je zastavna pravica na terjatvi, zavarovani s hipoteko.

(2) Hipotekarni upnik lahko ustanovi nadhipoteko v korist tretjega brez soglasja zastavitelja.

(3) Za nadhipoteko se uporabljajo doloila, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi.

Nedeljivost hipoteke

150. len

(1) Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokonnega poplaila. e je terjatev plaana delno, se hipoteka ne zmanja.

(2) Ob delitvi nepreminine, ki je obremenjena s hipoteko, je vsak od delov nepreminine obremenjen s hipoteko v celoti.

(3) e je hipoteka ustanovljena na celotni stvari v solastnini, lahko vsak solastnik plaa celoten dolg. S plailom pridobi zavarovano terjatev skupaj s hipoteko.

Prodaja nepreminine, zavarovane s hipoteko, pred zapadlostjo terjatve

151. len

e zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjuje vrednost v hipoteko dane nepreminine ali kako drugae slaba njeno stanje, lahko hipotekarni upnik zahteva od sodia, naj naloi hipotekarnemu dolniku, da opusti takna dejanja; e pa dolnik tega ne stori, lahko zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve e pred njeno zapadlostjo.

Prepoved antihreze

152. len

Nien je dogovor, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico do pobiranja plodov, ki jih daje nepreminina, ali da bo nepreminino kako drugae izkorial.

Poplailo iz hipoteke

153. len

(1) e dolnik v roku ne plaa terjatve, lahko upnik s tobo zahteva, da se zastavljena nepreminina proda.

(2) e je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvrljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva, da ugotovi zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepreminine in poplailo upnikov oziroma predlaga izvrbo.

(3) Kupec nepreminine sme ne glede na zakonske ali pogodbene roke pisno odpovedati pogodbo o rabi nepreminine (zlasti najem in zakup), ki je nastala po ustanovitvi hipoteke, z odpovednim rokom enega meseca.

Prenehanje hipoteke

154. len

(1) Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljike knjige, v katero je vpisana.

(2) Izbris hipoteke se lahko zahteva: - e dolnik plaa terjatev, ki je z njo zavarovana; - e terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha; - e se hipotekarni upnik odree hipoteki; - e je ista oseba postala lastnik nepreminine in imetnik hipoteke na tej nepreminini; - e hipoteka s potekom asa ugasne; - e se zastavljena stvar proda za poplailo zavarovane terjatve.

(3) Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

(4) e je po kakrnemkoli naslovu lastnik s hipoteko obremenjene nepreminine prejel v nadomestilo drugo nepreminino, preide hipoteka na to nepreminino.

3. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH (RONA ZASTAVA)

Nastanek

155. len

(1) Zastavna pravica na preminini nastane na podlagi veljavne zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroi zastavljeno preminino v neposredno posest.

(2) Zastavna pravica nastane tudi, e se zastavljena preminina izroi v neposredno posest tretjemu tako, da njeno izroitev lahko zahteva samo zastavni upnik.

Dobra vera zastavnega upnika

156. len

(1) Dobroverni zastavni upnik pridobi zastavno pravico, tudi e zastavitelj ni imel pravice razpolagati, e ima zastavitelj preminino v svoji posesti po volji njenega lastnika.

(2) Zastavni upnik, ki je v dobri veri glede neobstoja drugih zastavnih pravic, pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom, e ima zastavitelj preminino v svoji posesti.

Hramba zastavljene stvari

157. len

Zastavni upnik mora hraniti zastavljeno preminino kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Zavarovana terjatev se povea za potrebne stroke, ki jih je imel zastavni upnik z zastavljeno preminino.

Uporaba zastavljene stvari

158. len

(1) Zastavni upnik nima pravice uporabljati zastavljene preminine ali je izroiti drugemu v rabo ali v zastavo (podzastava), razen e mu to dovoli zastavitelj.

(2) Zastavni upnik, ki uporablja zastavljeno preminino brez zastaviteljevega dovoljenja ali jo izroi drugemu v rabo ali v zastavo, odgovarja tudi za nakljuno unienje ali pokodbo stvari, ki bi se zgodila pri tem.

(3) Terjatev zastavitelja nasproti zastavnemu upniku za povrnitev kode zaradi poslabanja stvari zastara v enem letu od dneva, ko je bila stvar vrnjena.

Plodovi zastavljene stvari

159. len

(1) Na plodovih zastavljene preminine, ki se loijo od glavne stvari med trajanjem zastavne pravice, pridobi lastninsko pravico zastavni dolnik, e v zastavni pogodbi ni doloeno drugae.

(2) e zastavni upnik pridobi lastninsko pravico na plodovih, se za vrednost plodov zmanja zavarovana terjatev. Vrednost plodov se najprej odteje od povraila strokov, do katerega ima pravico zastavni upnik, nato od dolnih obresti in konno od glavnice.

(3) Prvi in drugi odstavek tega lena veljata tudi za koristi, doseene z rabo zastavljene preminine.

Odvzem zastavljene stvari od zastavnega upnika

160. len

Na zahtevo zastavitelja sodie odredi, naj se zastavljena preminina vzame zastavnemu upniku in izroi nekomu tretjemu, da jo ima v posesti zanj in za njegov raun, e zastavni upnik ne hrani zastavljene preminine tako, kot bi jo moral, e jo brez

zastaviteljevega dovoljenja uporablja ali daje v rabo drugemu ali e je ne uporablja v skladu z danim dovoljenjem, in sploh e ravna z njo v nasprotju s pogodbo in zakonom.

Napaka zastavljene stvari

161. len

e se pokae, da ima zastavljena preminina kakno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izroitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake zastavljena preminina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplailo zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje.

Predasna prodaja zastavljene stvari

162. len

(1) e se zastavljena preminina kvari ali e sicer izgublja vrednost in je nevarnost, da bi postala nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve, lahko sodie na zahtevo zastavnega upnika ali zastavitelja po zaslianju druge stranke lahko odredi, naj bo stvar prodana in doloi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni drabi ali po morebitni borzni ali trni ceni. Kupnina se po odbitju strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun zavarovane terjatve tako, da se pri tem upotevajo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

(2) Sodie zavrne zahtevek zastavnega upnika, e zastavitelj ponudi zastavnemu upniku, da mu bo namesto zastavljene preminine priskrbel drugo primerno zavarovanje.

Pravice zastavitelja

163. len

(1) Na zahtevo zastavitelja sme sodie dovoliti, da se zastavljena preminina proda doloeni osebi za doloeno ceno, e spozna, da je cena ugodna in e so s tem obvarovani upravieni interesi zastavnega upnika. Kupnina se po odbitju strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun zavarovane terjatve tako, da se pri tem upotevajo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

(2) Zastavitelj, ki potrebuje zastavljeno preminino za lastne potrebe, lahko zahteva, da sodie naloi zastavnemu upniku njeno vrnitev, e priskrbi drugo primerno zavarovanje.

Varstvo zastavne pravice

164. len

Zastavni upnik ima v asu trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari, prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo.

Vrnitev zastavljene stvari

165. len

Zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev v celoti plaana, zastavitelju vrniti zastavljeno preminino oziroma mu omogoiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega.

Sodna prodaja zastavljene stvari

166. len

e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodia odlobo, naj se zastavljena preminina proda in opravi poplailo. Za prodajo se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo izvrbo s prodajo premine stvari.

Izvensodna prodaja zastavljene stvari

167. len

(1) Zastavni upnik in zastavitelj se lahko z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena preminina lahko proda izvensodno. Dogovor o izvensodni prodaji mora biti sklenjen pisno. Pri zastavnih pogodbah, ki se po doloilih obligacijskega prava tejejo za gospodarske pogodbe, se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva.

(2) e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, lahko zastavni upnik proda zastavljeno preminino na javni drabi ali po morebitni borzni ali trni ceni. Prodaja se lahko opravi po osmih dneh od dneva, ko je opozoril dolnika zavarovane terjatve, pa tudi zastavitelja, e ta ni ista oseba, da bo tako ravnal. Zastavni upnik mora obema pravoasno sporoiti dan in kraj prodaje. Zastavni upnik iz izkupika prodaje poplaa svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroki, morebitni preseek pa mora izroiti zastavitelju.

(3) Doloila zastavne pogodbe, ki doloajo drugaen nain izvensodne prodaje, kot je doloen v prejnjem odstavku, so nina.

Prenehanje zastavne pravice

168. len

Zastavna pravica preneha, e zastavni upnik prostovoljno vrne zastavljeno preminino v zastaviteljevo posest.

Zastava ve zastavnim upnikom

169. len

(1) Zastavitelj lahko isto preminino zastavi ve zastavnim upnikom. Drugi in naslednji zastavni upniki pridobijo zastavno pravico v trenutku, ko zastavitelj o tem obvesti zastavnega upnika, ki ima stvar v neposredni posesti oziroma za katerega ima stvar v neposredni posesti tretji.

(2) e je zastavnemu upniku, ki ima stvar v posesti, zavarovana terjatev v celoti plaana, mora zastavljeno preminino izroiti naslednjemu zastavnemu upniku. Poplaani zastavni upnik ima za stroke hrambe od plaila zavarovane terjatve do vrnitve zastavno pravico. teje se, da ima ta zastavna pravica isti dan nastanka kot zastavna pravica, ki je prenehala zaradi plaila zavarovane terjatve.

4. oddelek NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH

Pojem

170. len

Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na preminini, pri kateri zastavljena preminina ni izroena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izroena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena preminina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj.

Nastanek neposestne zastavne pravice

171. len

(1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa.

(2) Sporazum iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo zastavnega upnika in dolnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, e ta hkrati ni dolnik zavarovane terjatve, podatke iz drugega odstavka 177. lena tega zakona, pravni temelj, opis zastavljene preminine, predpisani enolini identifikacijski znak za preminino, viino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko viina in zapadlost ustrezno doloita ter soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na preminini in s poplailom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari.

(3) Sklenitev sporazuma iz prvega odstavka tega lena ima v postopku izvrbe uinek rubea preminine.

(4) V primerih, ko so predmet zastave preminine, za katere se vodi register iz 177. lena tega zakona, nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja.

Uporaba zastavljene preminine

172. len

Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno preminino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika.

Neposestna zastavna pravica na zalogah

173. len

(1) Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge, ki so na tono doloenem prostoru.

(2) Zastavitelj je dolan na obiajen nain skrbeti za obnavljanje zalog in mora zastavnemu upniku omogoiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog ter mu o tem poiljati izpiske iz svojih knjig, e med strankama ni dogovorjeno drugae.

Devastacija zastavljene preminine

174. len

(1) e zastavitelj s svojim ravnanjem ali opustitvijo zmanjuje vrednost zastavljene preminine ali kako drugae poslabuje njeno stanje, lahko zastavni upnik zahteva, da se stvar izroi v neposredno posest njemu ali komu tretjemu za zastavnega upnika.

(2) Z izroitvijo zastavljene preminine v neposredno posest zastavnega upnika ali tretjemu se pridobi zastavna pravica na preminini (rona zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.

Poplailo iz neposestne zastavne pravice

175. len

(1) e dolnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izroiti zastavnemu upniku zastavljeno preminino v neposredno posest.

(2) Z izroitvijo zastavljene preminine v neposredno posest zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na preminini (rona zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.

(3) e zastavitelj ne izroi zastavnemu upniku zastavljene preminine, lahko zastavni upnik predlaga izvrbo za izroitev stvari ali izvrbo s prodajo.

Vekratna zastavitev iste preminine

176. len

(1) Preminina se lahko pod pogoji iz 172. lena tega zakona vekrat neposestno zastavi. Zastavitelj mora o vsaki kasneji neposestni zastavitvi obvestiti vse prejnje zastavne upnike.

(2) e se preminina neposestno zastavi ve zastavnim upnikom, se poplailo opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve preko enega od njih ali tretje osebe (pooblaenca za prodajo), ki jo sporazumno doloijo. e sporazum med zastavnimi upniki ni mogo, osebo doloi na predlog kateregakoli zastavnega upnika sodie v nepravdnem postopku.

(3) Zastavitelj mora izroiti zastavljeno preminino pooblaencu za prodajo, ki jo opravi v skladu s 167. lenom tega zakona. Po odbitju strokov prodaje pooblaenec izkupiek razdeli med zastavne upnike, upotevaje vrstni red pridobitve neposestnih zastavnih pravic in zapadlost zavarovanih terjatev, pri emer se pri poplailu nezapadle terjatve upotevajo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

Register neposestnih zastavnih pravic

177. len

(1) e je mogoa enolina identifikacija preminine, se lahko s posebnim predpisom vzpostavi register neposestnih zastavnih pravic. V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno uporabljajo doloila tega zakona o hipoteki.

(2) V register iz prejnjega odstavka se poleg identifikacije preminine in zastavne pravice vpiejo podatki o zastavitvi ter podatki o upniku, dolniku in zastavitelju, e ta ni ista oseba kot dolnik (osebno ime, prebivalie, rojstni datum in EMO fizine osebe ali firma, sede, matina in davna tevilka pravne osebe). Organ, pristojen za vodenje tega registra, po uradni dolnosti polje podatke o zastavitvi organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je preminina vpisana, da jih vpiejo v te evidence in v listine, s katerimi se dokazuje lastnitvo preminine.

(3) Podatki iz registra neposestnih zastavnih pravic so javni. Organ, pristojen za vodenje tega registra, lahko pridobiva podatke iz prejnjega odstavka tudi iz obstojeih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaeni organi in organizacije.

(4) e je preminina vpisana v register neposestnih zastavnih pravic, se nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru. Kdor se zanese na te podatke in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih pravnih posledic.

(5) Vlada Republike Slovenije z uredbo doloi vrste preminin, za katere se vzpostavi register iz prvega odstavka tega lena, vrsto enolinega identifikacijskega znaka za preminine, postopek in vsebino vpisov v uradne evidence in listine, nain vodenja, povezovanja in iskanja podatkov po registru ter tarifo za vpise v register.

5. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PRAVICAH

1. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVI

Pojem

178. len

Za zavarovanje terjatve se lahko ustanovi zastavna pravica na drugi terjatvi, katere predmet je dajatev (zastavljena terjatev).

Obvestitev dolnika in izroitev listine

179. len

(1) Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dolnik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev zastavljena.

(2) Zastavitelj mora izroiti zastavnemu upniku morebitno listino in druga dokazila o zastavljeni terjatvi.

Prepoved izpolnitve zastavitelju

180. len

Dolnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku.

Dolnost ohranitve terjatve

181. len

Zastavni upnik je dolan ukreniti vse potrebno za ohranitev zastavljene terjatve.

Izterjanje in vraunanje obresti

182. len

(1) e daje zastavljena terjatev pravico do obresti ali do kakne druge obasne terjatve, jo mora zastavni upnik izterjati.

(2) Tako doseeni zneski se pobotajo s stroki, do katerih ima pravico zastavni upnik, z dolgovanimi mu obrestmi in konno z glavnico.

Prenehanje zavarovane terjatve

183. len

e zavarovana terjatev preneha, mora zastavni upnik obvestiti dolnika zastavljene terjatve, da je njegova zastavna pravica prenehala. Dolnik zastavljene terjatve lahko po prejemu tega obvestila veljavno izpolni samo zastavitelju.

Izterjava zastavljene terjatve

184. len

(1) Ko zastavljena terjatev zapade v plailo, jo mora zastavni upnik izterjati.

(2) e je predmet zastavljene terjatve izroitev kakne stvari, z izpolnitvijo zastavljene terjatve zastavnemu upniku nastane zastavna pravica na stvari, s katero je bila terjatev izpolnjena.

(3) e je predmet zastavljene terjatve denar, mora zastavni upnik na zastaviteljevo zahtevo poloiti izterjani znesek pri sodiu.

Poplailo, e je predmet obeh terjatev denar

185. len

(1) e je predmet zastavljene in zavarovane terjatve denar, sme zastavni upnik obdrati zase toliko, kolikor mu je dolgovano, preostalo pa mora izroiti zastavitelju.

(2) e zavarovana terjatev ob zapadlosti zastavljene terjatve e ni zapadla v plailo, mora zastavni upnik zavarovano terjatev zmanjati za obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila zastavljene terjatve do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

Ugovori dolnika zastavljene terjatve

186. len

Dolnik zastavljene terjatve lahko uveljavlja proti zastavnemu upniku enake ugovore, kot jih pri odstopu terjatve dolnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja proti prevzemniku.

2. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNEM PAPIRJU

Predmet

187. len

Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi na vrednostnem papirju.

Nastanek zastavne pravice

188. len

(1) e se zastavljeni vrednostni papir glasi na prinosnika, nastane zastavna pravica, ko je vrednostni papir izroen zastavnemu upniku.

(2) e se zastavljeni vrednostni papir glasi po odredbi ali e se zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, vendar se v skladu z zakonom prenaa z indosamentom, nastane zastavna pravica z indosamentom, v katerem je navedeno, da je vrednostni papir izroen v zastavo (indosament v zastavo) in izroitvijo vrednostnega papirja.

(3) e se zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, nastane zastavna pravica v trenutku, ko dolnik iz vrednostnega papirja od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev iz vrednostnega papirja zastavljena.

(4) Nastanek zastavne pravice na vrednostnem papirju, ki je v skladu z zakonom izdan v nematerializirani obliki, ureja zakon, ki doloa nain in pogoje izdaje vrednostnega papirja v nematerializirani obliki.

Smiselna uporaba doloil o zastavitvi terjatve

189. len

Za zastavitev vrednostnega papirja se smiselno uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi.

3. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA DRUGIH PREMOENJSKIH PRAVICAH

Nain zastavitve

190. len

Zastavna pravica na drugi premoenjski pravici nastane na nain, ki velja za prenos te pravice, e ni za doloeno pravico predpisano kaj drugega.

Uporaba doloil o zastavitvi preminine

191. len

Doloila o zastavitvi preminine se uporabljajo tudi za zastavitev drugih premoenjskih pravic, e ni zanje predpisano kaj drugega.

VII. del ZEMLJIKI DOLG

(rtan)

192. len (rtan)

193. len (rtan)

194. len (rtan)

195. len (rtan)

196. len (rtan)

197. len (rtan)

198. len (rtan)

199. len (rtan)

200. len (rtan)

VIII. del PRENOS V ZAVAROVANJE

1. oddelek PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE

Pojem

201. len

(1) Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane preminina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega.

(2) teje se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil lastninsko pravico pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. e je dogovorjeno drugae, je sporazum iz 202. lena tega zakona veljaven, tudi e ne vsebuje viine in zapadlosti zavarovane terjatve.

(3) Za fiduciarni prenos se smiselno uporabljajo doloila o prenosu lastninske pravice.

Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje

202. len

(1) Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa.

(2) Sporazum iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo fiduciarja in prenosnika ter dolnika zavarovane terjatve, e ta ni prenosnik, pravni temelj, opis preminine in viino ter zapadlost zavarovane terjatve.

Pravice in obveznosti strank

203. len

(1) Sporazum iz prvega odstavka 202. lena tega zakona lahko ureja tudi medsebojne pravice in obveznosti strank.

(2) e sporazum iz prejnjega odstavka ne doloa drugae, se glede pravic in obveznosti strank v asu trajanja razmerja smiselno uporabljajo doloila o neposestni zastavi preminine.

Poplailo fiduciarja

204. len

(1) e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, mora prenosnik izroiti preminino v neposredno posest fiduciarja.

(2) Fiduciar lahko za primerno ceno obdri preminino ali jo proda na nain, doloen v sporazumu iz 202. lena tega zakona. e sporazum ne doloa naina prodaje, se smiselno uporabljajo doloila o neposestni zastavi preminine. Morebitni preseek mora fiduciar izroiti prenosniku.

Plailna nesposobnost fiduciarja

205. len

Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvrbe in uveljavlja izloitveno pravico v steaju in prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni preminini.

Plailna nesposobnost prenosnika

206. len

(1) Fiduciar lahko ugovarja nedopustnost izvrbe na fiduciarno preneseni preminini proti prenosnikovim upnikom.

(2) Fiduciar ima ob steaju ali prisilni poravnavi prenosnika na fiduciarno preneseni preminini loitveno pravico.

2. oddelek ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE

Pojem

207. len

(1) Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). e ni drugae dogovorjeno, se teje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve.

(2) Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo doloila o odstopu terjatve.

(3) e je bila ista terjatev vekrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena.

Poplailo cesionarja

208. len

e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, se lahko cesionar poplaa iz odstopljene terjatve. Morebitni preseek mora izroiti cedentu.

Plailna nesposobnost cesionarja in cedenta

209. len

(1) V primeru plailne nesposobnosti cesionarja se smiselno uporabljajo doloila 205. lena tega zakona.

(2) V primeru plailne nesposobnosti cedenta se smiselno uporabljajo doloila 206. lena tega zakona samo, e je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa.

IX. del SLUNOSTI

1. oddelek SPLONO

Pojem

210. len

Slunost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opua doloena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrevati na svoji stvari (sluea stvar).

Nastanek slunosti

211. len

Stvarna slunost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odlobo dravnega organa.

Varstvo slunosti

212. len

(1) e kdo slunostnega upravienca neutemeljeno moti pri izvrevanju slunosti, lahko ta s tobo zahteva, da prepreevanje oziroma motenje preneha.

(2) Za tobo iz prejnjega odstavka se smiselno uporablja prvi odstavek 99. lena tega zakona.

2. oddelek STVARNA SLUNOST

Pojem

213. len

(1) Stvarna slunost je pravica lastnika nepreminine (gospodujoa stvar), izvrevati za njene potrebe doloena dejanja na tuji nepreminini (pozitivna slunost) ali zahtevati od lastnika sluee stvari, da opua doloena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrevati na svoji nepreminini (negativna slunost).

(2) Stvarna slunost ne more obvezovati lastnika sluee nepreminine k nekemu dejanju.

(3) Stvarna slunost je lahko ustanovljena tudi za doloen as ali za doloen letni as.

(4) Doloila o lastniku gospodujoe in sluee nepreminine veljajo smiselno tudi za uitkarja in imetnika stavbne pravice. Uitkar in imetnik stavbne pravice ne moreta obremeniti nepreminine za dalj asa, kot traja njuna pravica.

Nastanek stvarne slunosti

214. len

Stvarna slunost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odlobo dravnega organa.

Nastanek stvarne slunosti na podlagi pravnega posla

215. len

(1) Za nastanek stvarne slunosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti slunost, zahteva e zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo.

(2) Pogodba o ustanovitvi slunosti mora vsebovati ime lastnikov gospodujoe in sluee nepreminine, zemljikoknjino oznako obeh nepreminin, natanen opis slunosti in morebitno nadomestilo, ki ga mora plaati lastnik gospodujoe nepreminine. Nadomestilo se lahko doloi v enkratnem znesku ali v periodino zapadlih obrokih.

Nastanek slunosti z odlobo

216. len

Stvarna slunost nastane z dnem, ko postane sodna odloba pravnomona, odloba upravnega organa pa dokonna.

Priposestvovanje

217. len

(1) Stvarna slunost nastane s priposestvovanjem, e je lastnik gospodujoe stvari dejansko izvreval slunost v dobri veri deset let.

(2) Stvarna slunost nastane s priposestvovanjem, e je lastnik gospodujoe stvari dejansko izvreval slunost dvajset let, lastnik sluee stvari pa temu ni nasprotoval.

(3) Stvarne slunosti ni mogoe priposestvovati, e je lastnik gospodujoe stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika sluee stvari, e je slunost izvreval s silo ali zvijao ali e je bila slunost dovoljena do preklica.

(4) Negativne slunosti ni mogoe priposestvovati.

Toba na ugotovitev slunosti

218. len

(1) Slunostni upravienec lahko zahteva, da se nasproti lastniku sluee stvari ugotovi obstoj slunosti.

(2) Za tobo iz prejnjega odstavka se smiselno uporablja drugi odstavek 92. lena tega zakona.

Izvrevanje slunosti

219. len

(1) Stvarna slunost se izvruje na nain, ki najmanj obremenjuje sluno stvar.

(2) e je za izvrevanje stvarne slunosti potrebna uporaba kakne naprave ali je potrebno kakno dejanje, krije stroke vzdrevanje ali takega dejanja lastnik gospodujoe stvari.

(3) e napravo uporablja tudi lastnik sluee stvari ali je dejanje tudi v njegovem interesu, krijeta stroke vzdrevanja takne naprave in stroke takega dejanja lastnik gospodujoe in lastnik sluee stvari v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.

Prenehanje slunosti

220. len

Stvarna slunost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odlobe ali na podlagi zakona.

Prenehanje na podlagi pravnega posla

221. len

Slunost lahko preneha na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoe in sluee nepreminine in z izbrisom iz zemljike knjige.

Prenehanje na podlagi odlobe

222. len

(1) Lastnik sluee stvari lahko zahteva, naj stvarna slunost preneha, e postane nekoristna za uporabo gospodujoe stvari ali e se bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila ustanovljena.

(2) Stvarna slunost preneha z dnem, ko postane sodna odloba pravnomona, odloba upravnega organa pa dokonna.

Prenehanje na podlagi zakona

223. len

Stvarna slunost preneha: - e se lastnik sluee stvari upre njenemu izvrevanju, lastnik gospodujoe stvari pa svoje

pravice tri leta zaporedoma ne izvruje; - e se ne izvruje v asu, potrebnem za njeno priposestvovanje; - e je gospodujoa oziroma sluea stvar uniena.

Zdruitev

224. len

(1) Stvarna slunost preneha, e postane ista oseba lastnik gospodujoe in sluee nepreminine.

(2) e prideta nepreminini ponovno v last razlinih lastnikov,