junij 2009

www.Otroci.siza mamico in očka od:

vsak mesec v vašem vrtcu

LAHKIH NOG OKROG

Po poteh ljubljanskega zmaja

BRALNA AKCIJA

Skupna potepanja v svet pravljic

TEMA MESECA

Kako vzgajati?

NA OBISKU

Pri pisateljici Mojiceji Podgoršek

MIGAJMO

Poletje in narava kličeta

DA NE BO BOLELO

Zaščita pred škodljivimi vplivi sonca

OTROŠKI KOTIČEK

Dokončaj zgodbico o mucu Kihu

superDAN v ZOO Ponovno brezplačno v Živalski vrt!

25. junij

ww

w.s

uperM

AM

I.si

Dan, ki ga ne boste pozabili, bo 25. junija. Zagotovite si brezplačno vstopnico in preberite naslednjo številko revije superMAMI, Otroci ali poglejte na www.superDAN.si.

DOGAJANJEHranjenja živali: vsake pol ure

Predstava za otroke: Mizica pogrni se, Mini teater

Pripovedovanje zgodb: Bilkotove dogodivščine

Plesni nastop

Zabavna angleščina za otroke: Spoznavanje angleščine med ogledom živali

Iskanje zaklada

POMAGAJTE otrokom na Infekcijski klinikiS seboj prinesite igračko in podarite otrokom na Infekcijski kliniki v Ljubljani.

Vabita:

Sponzorji Medijski sponzor

3junij 2009

NA OBISKU: Mojiceja Podgoršek, pisateljica

TEMA MESECA: Kako vzgajamo?

BRALNA AKCIJA: Naša skupna potepanja na krilih domišljije v svet pravljic

OTROŠKI KOTIČEK: Kih se je izgubil

MIGAJMO: Poletje in narava kličeta

NJAM: Izberimo zdrav kruh

DA NE BO BOLELO: Zaščita otrok pred škodljivimi vplivi sonca

LAHKIH NOG OKROG: Po poteh ljubljanskega zmaja

SKUPAJ LAŽJE RASTEMO: Tele…zija

RAZGLEDNICE

SUPERMAMIN KOTIČEK

4

8

14

19

16

20

Vsebina

22

26

31

29

34

Vrtci v Sloveniji, ki podarijo revijo Otroci staršem svojih otrok: BRANIK: Vrtec Rastja pri OŠ Branik; BREZOVICA: Vrtci Brezovica; BREŽICE: Vrtec Mavrica; BRUSNICE: VVE Muca pri OŠ Brusnice; CELJE: Vrtec Anice Černejeve, Vrtec Zarja Celje; CERKNICA: Vrtec Martin Krpan; ČRNOMELJ: Vrtec Otona Župančiča; DEKANI: Vrtec pri OŠ Dekani; DOLENJSKE TOPLICE: Vrtec Gumbek; DOMŽALE: Vrtec Mali Princ, Vrtec Urša; GROSUPLJE: VVZ Kekec; IG: Vrtec Ig; JESENICE: VVO Jesenice; KAMNIK: Vrtec Antona Medveda, Vrtec Peter Pan; KOČEVJE: Vrtec Kočevje; KOMENDA: Vrtec Komenda; KOPER: Vrtec Koper, Vrtec Semedela; KOSTELJ: Vrtec Fara; KRANJ: Kranjski vrtci, Vrtci pri OŠ Kranj, Vrtec Orehek pri OŠ Kranj; KRMELJ: Vrtec pri OŠ Krmelj; LAPORJE: Vrtec pri OŠ Gustava Šeliha; LENART: Vrtec pri OŠ Lenart; LITIJA: Vrtec Litija, Vrtec Polhek – Polšnik; LJUBLJANA: Angelin vrtec, Pediatrična klinika Ljubljana, Viški vrtci, Vrtec Ciciban, Vrtec Črnuče, Vrtec Dr. France Prešeren, Vrtec Galjevica, Vrtec Hansa Cristiana Andersena, Vrtec Mojca, Vrtec Jelka, Vrtec Kolezija, Vrtec Ledina, Vrtec Mladi rod, Vrtec Najdihojca, Vrtec Miškolin, Vrtec Pingvin, Vrtec Šentvid, Vrtec Jarše, Vrtec Pedenjped, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Pod Gradom, Vrtec Trnovo, Vrtec Viški Gaj, Vrtec Vodmat, Vrtec Vrhovci, Vrtec Zelena Jama, Zavod za gluhe in naglušne, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Waldorfski vrtec, Waldorfski zasebni vrtec; LJUBNO OB SAVINJI: Vrtec Ljubno ob Savinji; LJUTOMER: Vrtec Cven, Vrtec Ljutomer; LOGATEC: Miklavžev vrtec, VVZ Kurirček; LUČE: Vrtec Luče; MALA NEDELJA: Vrtec Mala Nedelja; MARIBOR: Vrtec Borisa Pečeta, Vrtec Ivana Glinška, Vrtec Jadvige Golež, Vrtec Jožice Flander, Vrtec Otona Žu-pančiča, Vrtec Pobrežje, Vrtec Studenci, Vrtec Tezno Maribor; MEDVODE: Vrtec Medvode; MENGEŠ: Vrtec Mengeš; MIREN: Vrtec pri OŠ Miren; MOST NA SOČI: Vrtec Most na Soči; MOZIRJE: OE Vrtec Mozirje; NOVO MESTO: Društvo Ringa Raja, Vrtec Ciciban, Vrtec Pedenjped; NOVA VAS: Vrtec pri OŠ Toneta Šraja Aljoše; OTOČEC: Petrov vrtec; POLJANE: Vrtec Agata; POSTOJNA: Vrtec Postojna; PREDDVOR: Vrtec Preddvor; PTUJ: Vrtec Ptuj; PUCONCI: VVE pri OŠ Puconci; RADLJE OB DRAVI: Vrtec Radlje; RADOVLJICA: Vrtec Radovljica; RAKA: VVE ob OŠ Raka; RIBNICA: Vrtec Ribnica; ROGATEC: Vrtec Rogatec; RUŠE: Vrtec Ruše; SEVNICA: Vrtec Ciciban; SEŽANA: Vrtec Sežana; SLOVENSKA BISTRICA: Slomškov vrtec, Vrtec Črešnjevec, Vrtec Otona Župančiča; SLOVENSKE KONJICE: Vrtec Slovenske Konjice; SODRAŽICA: Vrtec Sodražica; SREDIŠČE OB DRAVI: Vrtec Središče ob Dravi; STOPIČE: Vrtec Stopiče; STRAŽA: Vrtec pri OŠ Vavta vas; SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH: Vrtec pri OŠ Sveta Trojica; ŠENČUR: Vrtec pri OŠ Šenčur; ŠKOFIJE: Vrtec pri OŠ Oskarja Kovačiča; ŠKOFJA LOKA: Vrtec Škofja Loka; ŠKOFLJICA: Vrtec Lavrica; ŠMARTNO NA POHORJU: Vrtec pri OŠ Šmartno na Pohorju; TOLMIN: VVZ Ilke Devetak Bignami; TREB-NJE: Vrtec Trebnje; TRZIN: Vrtec Trzin; TRŽIČ: Vrtec Tržič; VELENJE: Vrtec Velenje; VODICE: Vrtec Vodice; ZAGORJE OB SAVI: Vrtec Zagorje ob Savi; ZGORNJA KORENA: Vrtec Korena; ŽELEZNIKI: Antonov vrtec, Vrtec pri OŠ Železniki; ŽIRI: Vrtec pri OŠ Žiri; ŽUŽEMBERK: Vrtec pri OŠ Žužemberk.

Deževen počitniški dan je kot nalašč za prebiranje starih tednikov in mesečnikov, za katere med letom nisem imela dovolj časa. Skuham si dišečo kavo, sedem v naslanjač in začnem z zanimivim branjem. Že kar na začetku naletim na članek, ki mi svetuje, kako naj se poceni in zdravo hranim. Začetno navdušenje ob branju mi sicer skalijo spomini na nedavne nakupe sadja in zelenjave na tržnici, ki so bili vse prej kot poceni. A pomisleke odženem in berem dalje. Naslednji članek svetuje, kako lahko kljub rece-siji letuješ. Spet me obidejo dvomi, ali je to sploh mogoče z minimalno plačo ali pov-prečno pokojnino. Pa nič zato, saj si počitnice lahko narediš kjerkoli, tudi na domačem travniku, če je le dovolj sonca in dobre volje. Z zanimanjem nadaljujem z branjem, saj v revijah kar mrgoli nasvetov, kako lahko uspešno preživiš mesec in še kaj privarču-ješ, kako biti uspešna žena z uspešno kariero, urejenim domom, vedno trendovsko oblečena, s čudovito vzgojenimi otroki in ob vsem tem še družabna na najrazličnejših prireditvah, dobra kuharica in gospodinja ter seveda tudi soproga. Nasveti se v krajših in daljših zapisih kar vrstijo, mene pa vse bolj obhajajo črne misli, kako vse to spraviti v resnično življenje. Po nekaj uricah branja in razmišljanja se mi vse bolj dozdeva, da je z menoj zagotovo nekaj narobe, ker ves čas dvomim, da je vse te nasvete mogoče realizirati. Potem se malo potolažim, ko pomislim na vso tisto množico ljudi, ki jim prav tako ne uspe živeti v skladu s preštevilnimi ponujenimi recepti, in se odločim, da je tovrstnega branja za te počitniške dni čez glavo zadosti. Raje odidem na de-ževen sprehod, kjer me škrebljanje dežnih kapelj in valovanje zelene trave v vetru pomirja, mali polžek, ki čisto počasi leze, pa opozarja, da se počasi daleč pride in da je pomembneje, da se reči lotimo s svojo glavo in po svoji pameti. Seveda so ideje iz vse te množice časopisnih in medijskih nasvetov tudi dobrodošle, a le, če so pisane na mojo kožo in moje razmere in so mi v oporo in veselje.

Zato sem tale zapis kar hitro zaključila z eno in edino željo, brez nasvetov, da naj vam počitnice, ki so pred nami, prinesejo lepe, prijetne, zanimive dni po vaši meri in želji, kjerkoli že boste. V jeseni pa se zopet dobimo, tudi s kakšnim nasvetom, ki pa ga vze-mite le kot oporo za lažje razmišljanje in iskanje pravih rešitev in ga uporabite le toliko, da bo vam v pomoč in zadovoljstvo.

Kako preživeti z množico nasvetov?

OTROCI, revija za starše predšolskih otrokZaložnik: Otroci, d. o. o., za založbo: Edvard Vrtačnik, odgovorna urednica: Jelka Rahne, izvršna uredni-ca: Erika Marolt, uredniški odbor: Danica Zver, lrena Kamenšek, Silva Korbar, Irena Borovičkič, Petra Gla-vina, Marjeta Resnik, Zdenka Vinšek, Mojca Pečnik;uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, uredni-stvo@ otroci.si, tel.: 01 568 25 50; oglasno trženje: marketing@otroci.si, 0590 722 83 in 0590 722 84, faks: 01 565 34 17; vse nepodpisane fotografije so s spletne strani: www.sxc.hu; foto na naslovnici: Janez Dolinar; oblikovanje in prelom: Atree, d. o. o.; tisk: Delo, d. d. Za varnost podatkov skrbi

info@podatkovna-banka.si; 059211011

superDAN v ZOO Ponovno brezplačno v Živalski vrt!

Jelka Rahne

Pisateljica, ki s knjigami rešuje vsako zmedo

Sedem pred računalnik in v iskalno vrstico zapišem: novejša izvirna slovenska literatu-ra. Izpiše se dolg seznam in z njim pohitim v najbližjo knjižnico. Seveda je kupček izposo-jenih knjig, ki jih tam najdem, mnogo manjši od seznama, saj očitno recesija trka tudi na hrame, ki skrbijo za našo duhovno hrano. A vseeno med knjigami najdem štiri pra-

všnje, ki jih izberem za našo knjižno akcijo. Predstavim jih otrokom v vrtcu. Zgodbe jih navdušijo, še posebej z zanimanjem prisluh-nejo pravljici Najlepše darilo za rojstni dan Mojiceje Podgoršek. V njej spoznajo zgodbo malega pingvina Vladimirja in z njim soču-stvujejo, ker je moral zapustiti prostrano An-tarktiko in oditi v ograjeno novo domovanje v živalskem vrtu. Pravljica vzbudi njihovo radovednost, da poiščejo knjige, v katerih najdejo še več podatkov o tej čudni ptici v črnem fraku. Ob ponovnem prebiranju Mo-jicejine knjige se spomnijo, da je pisateljica napisala tudi knjigo Medo reši vsako zmedo, imenitno knjigo, ob kateri so se neskončno zabavali, ko so iskali napačne črke v bese-dah. Ni čudno, da je bila knjiga leta 2007 nominirana za najlepšo izvirno slovensko slikanico. Prav to otroško navdušenje me je spodbudilo, da sem poklicala Mojicejo Podgoršek in se dogovorila za kratek inter-vju. Obiskala sem jo v njenem najljubšem kotičku v šolski knjižnici OŠ Jurija Vege, kjer je tudi zaposlena. Debeli dve uri klepeta sta minili, kot bi trenil, in ob slovesu sem Mojice-ji zaupala, da bom še to popoldne pohitela v knjižnico, da spoznam čim več njenih knjig. Pa je odprla omaro šolske knjižnice in pred-me postavila zajeten kup svojih slikanic. Kup bi bil seveda še enkrat višji, če bi bile na mizi prav vse knjige, ki jih je ustvarila (okoli 40). A tudi teh je bilo dovolj za več zanimivih bral-

nih uric. Takoj ko sem prišla domov, sem še pred odhodom v službo prebrala prvo knji-go Kako je nastala mavrica, potem pa sem jo odnesla s seboj v vrtec in jo prebrala tudi otrokom. Dolgo smo ob njeni vsebini klepe-tali, ko pa sem jim povedala, da sem se prav-kar vrnila z obiska pri pisateljici, ki je knjigo napisala, in jim zaupala, kako velik kup knjig mi je posodila, sem jim morala obljubiti, da jim bom prinesla in prebrala še druge njene knjige. Doma sem z branjem nadaljevala in brala sem tako dolgo, dokler nisem prebra-la prav vseh knjig, tudi tistih, za katere sem sprva menila, da jih bom le prelistala. A že po nekaj stavkih so me Mojicejine pripovedi potegnile vase, tako kot se za vsako dobro pravljico tudi spodobi. Saj pravljice niso na-menjene le otrokom, ampak bralcem vseh starosti. Mojiceja pravi: »Pravljice so nastale za odrasle v času, ko ni bilo knjig, po-tem pa so jih priredili za otroke, da bi z njimi lažje vzgajali. Ven-dar niso izgubile svoje širine, še vedno nagovarjajo tudi odrasle, da lažje razmišljajo o svojih rav-nanjih.« In Mojicejine pravljice to zagotovo znajo.

V knjige zaljubljena pisateljicaMojiceja Podgoršek pa ne pritegne pozornosti le s svojimi knjigami, je

NA OBISKU pri Mojiceji Podgoršek

4 junij 2009

Mojiceja Podgoršek je slovenska pi-sateljica, univ. dipl. kulturologinja in učiteljica ter magistrica bibliote-karstva. Piše pravljice, basni, kratke zgodbe in romane za najstnike.

tudi nadvse zanimiva oseba, ki zna navdušiti sogovornika, ko se s posebnim žarom v očeh spominja svojega otroštva, začetkov svoje pisateljske poti, materinstva svojima sinovo-ma, ki jima je že v zibko položila ljubezen do knjig, in seveda druženja s knjigo v knjižnici, ob kateri še posebej žari njen pogled in vabi male in mlade bralce k branju.

Mojicejina ljubezen do knjig se je rodila že v zgodnjem otroštvu, ko je opazovala mamo in očeta, ki sta vsak večer in ob nedeljah po-poldne s kupom knjig romala v spalnico in kar naprej brala. Tako sta otrokom privzgaja-la pozitiven odnos do knjige in jim z lastnim zgledom sporočala, kako pomembno je branje. In tako je Mojiceja kar naprej brala in ob knjigah rasla. Zato ni čudno, da se je lotila pisanja, in ni čudno, da uživa kot knjižničar-ka, ko navdušuje otroke za branje. Zaupala mi je, da je knjižnica zanjo najbolj vznemir-ljiv kraj in da ga ne bi zamenjala za nobeno drugo delovno mesto, pa čeprav bi imela številne možnosti za to, saj je po izobrazbi ekonomistka, diplomirana kulturologinja,

ima magisterij iz bibliotekarstva, je novinarka in učiteljica.

Mojiceja je » popravljala« Mi-klavževa darila»Vsak otrok potrebuje svojo knjigo, svojo pravljico, iz katere vzame ti-sto, kar mu pravljica sporoča. Vsak mora najti svojo pravljico. Pravljice so stalno gradivo za vse življenje. Z njimi lahko rešujemo težave na podzavestni ravni, zato ima tisti, ki kot otrok ni bil deležen pravljic,

težave, ker se ni naučil reševati problemov na simbolni ravni,« je začela najin pogovor Mojiceja. Tudi ona je imela svojo najljubšo pravljico, Pepelko. Še danes jo ima shranjeno na knjižni polici, pa čeprav je vsa polepljena, ker jo je navdušeno brala tudi njena nečaki-nja. Ob prebiranju Pepelke se je poistovetila z glavno junakinjo knjige in iskala svoje me-sto v petčlanski družini. Bila je najstarejša in velikokrat je morala pospravljati za tremi mlajšimi brati, kasneje pa tudi za sestrico, ki je bila najmlajša v družini. Tako je na simbolni ravni reševala nezadovoljstvo ob delitvi dela in nalog v družini. Poleg Pepelke je pogosto prebirala tudi pravljice Frana Milčinskega, še posebej slikanico Gospod in hruška. Čeprav je jezik, v katerem piše pisatelj, nekoliko arha-ičen, je to ni motilo, v njej je iskala sporočilo, tako kot vsak bralec vzame iz pravljice tisto, kar mu pravljica sporoča. Še bi lahko našte-vala naslove knjig, ki jih je rada prebirala, a Mojiceja je imela vse knjige rada, celo tako zelo, da je »popravljala« darila, ki jih je pri-pravil Miklavž. Vsako leto ga je težko čakala, potem pa prva vstala, se splazila k darilom in knjige, ki jih je Miklavž vedno prinesel vsem, zamenjala za slaščice. Tako so bratje in sestri-ca dobili slaščice, ona pa knjige. Mojiceja je sicer vedela, da bi ji fantje knjige posodili, a želela si je, da bi bile njene. In če danes pre-bere zanimivo knjigo, ki si jo je izposodila v knjižnici, pohiti v knjigarno in si jo kupi, da je potem za vedno njena.

Moja mama kar naprej bere in se učiSeveda pa se je Mojiceja rada tudi igrala. Imela je mnogo lepih igrač, pa čeprav jih

otroci takrat niso imeli veliko. Ona pa je imela srečo, saj je bil oče mizar, ki ji je iz lesa izdelal čudovito hiško, posteljice za punčke, vozičke … Toda Mojiceja meni, da ni po-membno, koliko igrač imajo otroci. Igrače ne morejo zamenjati ljubezni in časa, ki bi ga morali odrasli nameniti otroku. V spomi-nu ostanejo le drobne pozornosti, ob kate-rih se bo družina še dolgo spominjala lepih skupnih trenutkov. Tudi njena družina se velikokrat zbere ob škatli spominov: prebi-rajo pisemca in spise, pregledujejo risbice, ki sta jih pisala otroka svojim staršem ali pa starša otrokom.

NA OBISKU pri Mojiceji Podgoršek

5junij 2009

»Pravljice so stalno gradivo za vse življenje. Z njimi lahko rešujemo te-žave na podzavestni ravni, zato ima tisti, ki kot otrok ni bil deležen pra-vljic, težave, ker se ni naučil reševati problemov na simbolni ravni«.

NA OBISKU pri Mojiceji Podgoršek

6 junij 2009

Ob pregledovanju se čudijo, kaj vse so znali ustvariti in napisati, ob branju se nasmejijo, tako kot ob tem prvem spisu mlajšega Moji-cejinega sina, v katerem je zapisal:»Moja mama je srednje postave, vsak dan si pobarva lase, kar naprej bere in se kar naprej uči.« In res je Mojiceja mama, ki kar naprej bere in se kar naprej uči. Po končanem štu-diju ekonomije, ko jo je naključje pripeljalo v novinarske kroge, se je spet lotila študija, tokrat kulturologije in bibliotekarstva. Še vedno se uči, saj se pripravlja na podiplom-ski doktorski študij na Pedagoški fakulteti s področja pravljice. Tudi v osnovni in srednji šoli se je rada učila, še posebej slovenščino. Vendar, pravi, da je veselje do učenja na osnovni in srednji stopnji zelo odvisno od profesorjev. V osnovni šoli je imela čudovi-to učiteljico, ki je znala otroke navdušiti za spoznavanje materinščine in književnosti, srednješolska profesorica pa je kar naprej zahtevala dolgovezno memoriranje manj pomembnih podatkov, kar je učence od-vračalo od učenja. Mojiceja, ki se je pridno učila vseh pomembnih podatkov in ni nikoli dolgovezila pri pisanju, kar ni mogla razu-meti učiteljičinih zahtev. In ker je bila vedno malo samosvoja in je rada počela tisto, kar jo veseli, se s profesorico ni najbolje razu-mela. Morda so prav ob tovrstnih izkušnjah nastale imenitne slikanice o Trubarju, Vegi in Prešernu, v katerih pisateljica opiše življe-nje velikih Slovencev kratko in zanimivo za bralce vseh starosti. Slikanice so imenitna zgoščena predstavitev najpomembnejših podatkov, in čeprav sem ob prebiranju Mo-jicejinih knjig sprva prav te slikanice uvrstila med tiste, ki jih bom le prelistala, sem po-tem, ko sem jih prebrala, sklenila, da si jih bom kupila za svojo domačo knjižnico. Mo-jicejina misel, da je umetnost pripovedova-

nja v tem, da s kratkimi stavki poveš veliko, se potrjuje prav v omenjenih slikanicah.

Kako je Pokakana zgodbica zače-tnim bralčkom v pomočMojicejin pedagoški čut in sposobnost do-brega opazovanja pa je čutiti tudi v drugih njenih knjižnih delih. Čeprav v pravljicah ne moralizira, vzgaja in poučuje, pa s preprosto zgodbo vodi bralca k razmišljanju ali pa mu na igriv in humoren način pomaga prek za-četnih bralnih ovir. Takšne so slikanice Medo reši vsako zmedo, Črviva zgodba, Pokakana zgodba in še nekatere druge, ki otroka za-bavajo in mu obenem pomagajo reševati probleme. Pisateljica pravi, da veliko idej za svoje knjige najde prav pri svojem delu z otroki, ko jim pripoveduje pravljice, pomaga izbirati ustrezne knjige, posluša njihove prve bralne poskuse. Otroke opazuje, v glavi se ji porodi ideja, ki jo mora še tisti hip, pa čeprav sredi noči, preleviti v pravljico. V pravljice za-vije otroške težavice, probleme zaljubljenih najstnic, prva srečevanja s knjigami.Tako je tudi nastala njena prva objavljena slikanica Maša obišče šolsko knjižnico. Ka-sneje pa so nastale še knjižice Mimi je dru-gačna, Marušin dnevnik in druge. Načrtuje pa tudi že nove slikanice, ki bodo poudarjale povezanost pravljice z okoljsko vzgojo in ekologijo ter bodo skušale z malo besedila veliko povedati malim bralcem.

Za konec pa še nekaj nasvetov knjižničarke, ki z žarom v očeh vabi otroke k branjuO Mojiceji Podgoršek bi lahko zapisala še veliko zanimivega, a ker so njene misli o knjigah in branju knjig najmlajšim drago-cen nasvet vsem staršem in vzgojiteljem, vam jih ob zaključku ponujam v razmislek

in pomoč pri delu z otroki.»Navdušujte otroke za druženje s knjigami. Ne vsiljujte jim svojega izbora knjig. Otrok naj sam poišče knjige, ki so mu všeč. Lah-ko mu svetujete, odloča pa naj sam. S tem mu izrazite spoštovanje do njegovih odločitev in mu tako krepi-te samozavest in občutek, da zmore tudi sam. Pravlji-ce mu ne razlagajte, naj si sam ustvari svoje mnenje, kar je veliko bolje, kot da mu vi vsiljujete svojega. Če bo v pravljici sam is-kal sporočila, bo lažje reševal svoje probleme, nam jih zaupal in se z njimi uspešno spopadal, ob pomoči pravljice. In če vas malček med branjem ne posluša zbrano, nikar ne prenehajte z branjem, raje se prepričajte, kaj je otrok slišal. Presenečeni boste, ko boste izvedeli, da si je zgodbico zapo-mnil, pa čeprav se je medtem igral.«

Jelka Rahne

Starševstvo je najprej vzgoja sebe, nato pa še otrok

8

TEMA MESECA

Včasih se starši ob otrocih počutijo, kot da so z njihovim prihodom izgubili sebe, take, kot so se poznali prej, da so izgubili čas zase, za svoje hobije, sproščeno življenje. Zdi se jim, da se prav zaradi njih ne zmorejo sa-mouresničiti tako, kot so si včasih želeli.

dr. Katarina Kompan - Erzar in Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije

junij 2009

Ob otrocih se soočiš s svojimi pomanj-kljivostmi, postaneš iskren do sebe in drugih, se v svojem starševskem po-slanstvu samouresničuješ.

prvič v VRTECEdina knjiga, ki vam pomaga pri vstopu otroka v vrtec

Naslov: Prvič v vrtecAvtor: Bojan Varjačič - Rajko

Obseg: 88 straniZaložba: OTROCI d.o.o.

Cena: 14,99€

NAROČITE ŠE DANES!POKLIČITE: 01 568-25-50

PIŠITE: knjige@otroci.si

Pričujoča knjižica vam bo pomagala razumeti, kako pomembno je, da vsaka družina najde zase in za svojega otroka pravilen način, ki bo ustrezal potrebam posameznega otroka. Pomembno je, da se starši zavedajo, da del odgovornosti za uspešno uvajanje nosijo tudi sami. Knjižica je prav gotovo uporabna za starše in strokovnjake, ki se z uvajanjem v vrtec kakor koli srečujemo. Želim, da bi vam bila v pomoč, da bi se uvajanja lotili pogumno in sproščeno. In naj vam bodo v spodbudo izkušnje iz prakse - večina otrok v našem vrtcu danes zelo rada prihaja v vrtec.

Melita Lisjak Koderman, univ. dipl. ped., prof. soc.

Vsa ta stiska kaže na to, da jih je strah otro-štva, saj je zanje otroštvo povezano s stra-hom, odpovedjo in tesnobo. Sami ob svojih starših niso dobili občutka, da so starši veseli njihovih hobijev, zanimanj, idej in norčij, ne-prestane akcije in igre; občutka, da ob njih uživajo in se jih veselijo. Ta stiska izhaja iz otro-škega hrepenenja po tem, da bi se kot otrok ob starših lahko spočili in bili sebe res veseli. Prav izkušnja, da ob starših niso imeli prilo-žnosti začutiti sproščenosti in veselja, otežuje možnost, da bi sedaj sami uživali ob otrocih, imeli skupne hobije in skupni »čas zase« in ob tem vseeno ohranili sebe. Odpoved sebi ne pomeni, da se zamenjaš, ampak da si lahko v vsaki situaciji ob komerkoli sproščen. Ob otrocih se soočiš s svojimi pomanjkljivostmi, postaneš iskren do sebe in drugih, se v svo-jem starševskem poslanstvu samouresniču-ješ. Razvijaš domišljijo (pripoveduješ pravlji-ce), senzitivnost (ko skušaš razumeti otroka, bolje razumeš sebe in druge), ustvarjalnost (rišeš, zidaš gradove), veselje do sebe (otrok se te razveseli, ko prideš iz službe), šport (ko z njimi tekaš, jih nosiš v gore), se naučiš izkori-stiti čas (v enakem času narediš dvakrat več). Enostavno lahko v vsem tem uživaš in se odpoveš vsemu nebistvenemu, nepotrebne-

mu za svoje uresničenje. Odpovedovanje je namreč lahko priložnost, pri kateri ne gre za izgubljanje, ampak novo pridobivanje. Kjer se kot oseba lahko preoblikuješ, kjer lahko presegaš svoje skušnjave, omejenosti, sla-bosti. Ob otrocih se lahko vedno bolj veseliš sebe. Starševstvo je zato najprej vzgoja sebe, nato pa še otrok.

Ko pride otrok pride k nam z različnimi težavami, ga po-slušajmo, ne da bi ga sodili ali mu vsiljevali, kako bi moral doživljati, kaj bi moral storiti ob neki svoji težavi.

Ko bomo otroku dajali veljavo, pozornost in spoštovanje, a ob tem tudi jasne meje, se bo čutil ljubljenega, varnega in bo lažje sprejemal odgovornost za svoja ravnanja.

9

KAKO VZGAJAMO?

Ko se nam rodi otrok, novo in edinstveno bitje, postanemo starši. Ali bomo v njem videli to, kar naš otrok je, ali pa bomo vanj projicirali naša pričakovanja, kakšen naj bi bil. Ta so pogosto pod vplivom množičnih medijev – televizije, revij, interneta, ki nam kažejo podobo, kakšen naj bi naš otrok bil in kakšni naj bi bili mi kot starši.

Prisluhnimo sebi in svojemu otroku

Marjeta Resnik

Znašli smo se pred odgovorno nalogo, kako vzgajati. Ob množici in-formacij v knjigah in drugih medijih smo zmedeni, ko skušamo upo-števati nasvete, ob tem pa opažamo, da morda ne dosežemo tega, kar smo želeli. Kajti vsak otrok je edinstven in vsaka družina je svet, ki je zgodba zase. Knjige in drugi mediji so nam lahko dragoceni po-močniki, vendar si moramo sami odgovoriti, kakšne odnose z otro-kom si želimo. Pomembno je, da se ne primerjamo z drugimi, ampak prisluhnemo sebi in svojemu otroku.

Srečo nam prinesejo dobri medsebojni odnosiDandanes otrok že zelo zgodaj odhaja iz družine med vrstnike, v vrtec. Življenje je za večino družin zelo dinamično in stresno. Veliko časa se preživi izven doma. Domov prihajamo pogosto polni nape-tosti, nerazrešenih konfliktov, utrujeni. Čas, ki ga preživimo skupaj, je zato toliko bolj dragocen in ni vseeno, kako ga preživimo. Prav je, da si pogosteje postavljamo vprašanja, kaj je za našega otroka dobro, kaj je dobro za harmonijo naše družine. Kaj lahko počnemo skupaj, kar nas bo povezovalo, sprostilo? Kje bo lažje stekel pogovor – ali v nakupovalnem centru ali na sprehodu? Kaj otrok res potrebuje? Prav gotovo ni najpomembnejša polna soba igrač. Kajti predmeti nam ne prinesejo sreče. Srečo nam prinesejo dobri medsebojni odnosi. V sproščenem skupnem delu in igri bomo spoznali otroka in izvedeli, kaj ga zanima. Ko mu bomo dajali veljavo, pozornost in spoštovanje,

junij 2009

a ob tem tudi jasne meje, se bo čutil ljubljenega, varnega in bo lažje sprejemal odgovornost za svoja ravnanja.

Otrok potrebuje našo podporoDom naj bo varen prostor, kjer se otrok uči živeti z drugimi. Ko pride k nam z različnimi težavami, ga poslušajmo, ne da bi ga sodili ali mu vsiljevali, kako bi moral doživljati, kaj bi moral storiti ob neki svoji teža-vi. To je prav gotovo težko, a se tega lahko naučimo. Razmislite, komu raje razlagate svoje težave: ali tistemu, ki vam vsiljuje svoje rešitve, ali tistemu, ki vas pozorno posluša in sprejema. Kajti rešitev težave je otrokova odločitev. Potrebuje le našo podporo.

Zadovoljni starši bomo lažje vzgajali Če smo kot otroci trpeli, se pogosto odločamo, da tako kot naši starši že ne bomo vzgajali. A pogosto svojih travm ne razrešimo in v vzgoji zaidemo v drugo skrajnost ali pa se zavestno obvladujemo. Uspeva nam, ko so težave majhne, ob večjih problemih pa reagiramo kot nekoč naši starši. Zato je dobro, da se tu in tam zazremo vase in po-skrbimo za svojo srečo. Zadovoljni starši bomo lažje vzgajali. Zelo pomembno je, da sledimo svojemu občutku, svoji intuiciji, ki nam šepeta, kaj je za našega otroka dobro. A tega šepeta pogosto v hrupu današnjega življenja ne slišimo. Prisluhnimo mu.

Vzgoja se začne šele z varnim, ljubečim okoljem, v katerem se otrok počuti brez-pogojno sprejetega z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi.

10 junij 2009

Receptov za pravilno vzgojo ni!

• Vzgoja se začne šele z varnim, ljubečim okoljem, v katerem se otrok počuti brezpo-gojno sprejetega z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. • Otroka moramo dobro poznati, zato je po-membno, da opazujemo njegovo igro in vedenje ter se z njim veliko pogovarjamo in igramo. • Opazovati in razmišljati moramo tudi o svo-

Kadar me starši prosijo za nasvet, imam navado reči: »Receptov v vzgoji ni. Lahko vam povem, kakšne so moje izkušnje, lahko vam nanizam nekaj teoretičnih spoznanj in svetujem nekaj strokovne literature, ne morem pa vam svetovati rešitev, ki morda sploh ne bodo uspešne pri vašem vzgojnem problemu.« Zato se s starši veliko raje pogovarjam o otroku in poskušam z njimi najti primerne rešitve, ob tem pa sledim vzgojnim zapovedim, ki sem jih skozi lastno prakso vedno postavljala na prvo mesto.

Iz dnevnika vzgojiteljice Mihaele

TEMA MESECA

jem vedenju in ravnanju, saj s tem vzgajamo veliko bolj, kot si mislimo ali upamo priznati. • Z otrokom moramo vzpostaviti spoštljiv, od-krit in iskren odnos. Če razmišljajmo o svojem odnosu do otroka in smo pri tem samokritič-ni, bomo pogosto našli vzroke za težave otrok prav v svojem ravnanju. Saj poznate tisti pre-govor: »Otroci so ogledalo svojih staršev,« in sama rada dodam: »In družbe, v kateri živijo.«

Da to še kako drži, se mi je vedno znova po-trjevalo skozi vsa dolga leta dela z otroki, pa tudi pri vzgoji svojega otroka. Šele ko uspemo upoštevati zgoraj našteta izhodišča, se začne vzgoja. Takrat se lahko oborožimo z vzgojnimi nasveti, ki jih ponu-jajo mediji ali jih preberemo v knjigah in jih prirejene, po lastni presoji, glede na lastnosti našega otroka, uporabimo pri vzgoji. Le tako bomo uspešni in ne bomo ob vsakem po-skusu vedno znova obupani ugotavljali, da je vzgoja danes težka in da otrok ne moremo več obvladovati. Ljubeč, spoštljiv in varen odnos ima čudežno moč, dodamo mu lahko le še nekaj vzgojnih »okvirčkov« za otrokovo varno in ustvarjalno odraščanje.

Utrinki iz moje pedagoške prakse so to ve-dno znova potrjevali:

Oče in sin sta se igralaNa pogovorne ure pride očka in se opraviči, ker žena ni utegnila priti, in bi se kar on pogo-voril o sinovih lumparijah. Zavrnem ga: »Vesela sem, da ste prišli, ampak raje bi se pogovarjala, kako vzpodbujati fan-ta, da bo lahko uspešno razvijal svoje dobre lastnosti in talente.«»Oh, dajte no,« me zavrne očka, »saj vem, kako je poreden, jaz to rešim kar hitro, z malo tršo roko, nekaj krepkih po riti pa je mir.« »Pa menite, da je ta vzgojna metoda res uspešna, predvsem dolgoročno?«»Ja, kako pa so vzgajali nas? Moj oče se je zame zmenil le, ko sem ga kaj polomil in me je kaznoval, pa sem vseeno zrasel. Mi kaj manjka?«»In kako ste se kot otrok ob tem počutili, mar si niste želeli, da bi oče našel čas tudi za igro in pogovor? Razmislite o tem, morda boste laž-

Otroka moramo dobro poznati, zato je pomembno, da opazujemo njegovo igro in vedenje ter se z njim veliko po-govarjamo in igramo.

11junij 2009

KAKO VZGAJAMO?

je razumeli svojega sina in v bodoče posku-šali tudi drugače sodelovati z njim. Prepriča-na sem, da bo tudi kazen nepotrebna, če se boste s sinom več igrali in pogovarjali,« sem mu ob slovesu svetovala. Očka mi ni odgo-voril, po ravnanju doma pa je bilo očitno, da so se ga moje besede močno dotaknile. Sina je povabil na popoldanski izlet s kolesom, na katerem sta se pozno v večer zabavala, tek-movala, premagovala cestne ovire, dokler sin ni spregledal ene od njih in grdo padel. Naslednji dan je v vrtec pritekla mamica: »Lepo prosim, nobenih vzgojnih nasvetov za mojega moža več. Včeraj, ko se je s pogovor-nih ur vrnil domov, je sina odpeljal na kole-sarsko dirjanje, kaj dirjanje, norenje, in je zdaj mali ves potolčen in v modricah. Še dobro, da se ni zgodilo kaj hujšega. Zato prosim, nobe-nih nasvetov zanj več!«

Kdaj naj se sploh igram?!Mamica je skušala svoji deklici pomagati, da bi bila čim bolj uspešna in bi se lažje spopa-dala z učnimi zahtevami, ko bo odšla v šolo. Vpisala jo je v vse mogoče popoldanske dejavnosti. A deklica se je upirala na prav poseben način. Preprosto se je umaknila v svoj svet. Obupana mamica je iskala rešitve vsepovsod, celo v svetovalnem centru, ka-mor so tudi mene, kot dekličino vzgojiteljico, povabili na pogovor. Tam pa smo kmalu ugo-tovili, da je deklica preobremenjena. Da so naše domneve točne, je jasno povedala tudi sama, ko sem jo nekega dne, kot že tolikokrat do sedaj, poskušala pridobiti za sodelovanje v dejavnostih, načrtovanih za tisti dan. Vsi po-skusi, da bi jo motivirala, so bili zaman. Zato sem deklico vprašala, zakaj ne želi sodelovati in kaj bi raje počela. Takrat pa se je mala silno razburila: »A ti sploh veš, da se nimam kdaj igrati: v ponedeljek imam gimnastiko in an-gleščino, v torek imam nemščino in verouk, v sredo moram h gimnastiki in glasbi, v četrtek imam spet angleščino, v petek telovadbo in v soboto spet verouk. In kdaj naj se igram?« De-klico sem razumela, zato sem mamico pova-bila na pogovor in ji svetovala, naj hčerki do-voli več sproščene igre, naj je ne obremenjuje s številnimi popoldanskimi dejavnostmi in naj popoldan raje izkoristita za prijeten spre-hod ali igro, ki si jo bo deklica sama izbrala. »Kaj pa priprava na šolo?« je skrbelo mamico. »Poskusite najprej z igro, potem bo želja po

učenju prišla sama od sebe,« sem jo pomirila. In res se je sčasoma, ko je mamica opustila preštevilne dodatne aktivnosti, deklica spet začela vključevati k ponujenim dejavnostim in sodelovati v njih kot vsi drugi otroci.

Ko prvorojenec ogroža novorojenčkaMamica je na pogovornih urah potožila: »Le kaj naj naredim, Tine je tako ljubosumen na dojenčka, da ga ne smem spustiti v njegovo bližino, ker se bojim, da mu bo kaj hudega storil. Kar naprej mu nagaja, zadnjič ga je celo ugriznil in mu tlačil dudo tako globoko v usta, da sem se pošteno ustrašila, da ga bo zadu-šil.« Dolgo sva se pogovarjali, o Tinetu, kako so potekali njegovi dnevi pred rojstvom dru-gega otroka, kako so ga pripravili na prihod novega družinskega člana, koliko časa name-njajo Tinetu, odkar se je rodil drugi otrok, in podobno. Potem sem mamici povedala svo-jo izkušnjo. V našem sorodstvu smo končno dobili dojenčka, ki je takoj postal ljubljenec vseh. Kar tekmovali smo, kdo se bo večkrat igral z njim, in ga zasipali s pozornostjo. Z možem takrat še nisva imela svojega otroka, zato sva se z njim veliko igrala in mu name-njala veliko svojega prostega časa. Rad je pri-hajal k nama in midva sva se veselila njegovih obiskov. Prav zato je bila zanj novica, da bova imela dojenčka, neprijetna in boleča. Vse so še dodatno poslabšali nepremišljeni komen-tarji znancev in sorodnikov, ki so fanta dražili: »Boš videl, zdaj pa ne boš več glavni pri Jeji

in Šiniju, ker bosta imela svojega dojenčka!« Ko sem rodila, se je deček zaprl vase in tri te-dne ni prestopil praga najinega stanovanja. Pa ne zato, ker bi se s tem sprijaznil, doma je pestoval svojo žalost in prizadetost. Zato sva si z možem vzela čas in ga povabila na obisk za ves dan. Vseskozi sva se z njim igrala, se po-govarjala, ustvarjala, ko pa je bil čas za našo malo dojenčico, sva ga prosila za pomoč in sodelovanje. Po tem dnevu sva opazila, da se je spet vse vrnilo na stare tire. Deček je po-novno z veseljem prihajal na obisk, saj se je prepričal, da se ni nič spremenilo, in s sestrič-no sta postala najboljša prijatelja.

Otroci d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Otroci

NAROČITE ŠE DANES!

POKLIČITE01 568-25-50

PIŠITEknjige@otroci.siwww.Otroci.si

potrebujejomejo

12

TEMA MESECA

Ko nisem več sam

mag. Leonida Rotvejn Pajič, specialistka klinične psihologijeSvetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Ljubljana

junij 2009

Nov otrok v družiniRojstvo novega družinskega člana prinese v življenje cele družine vrsto sprememb. Tako tistih ugodnih, prijetnih, kot tudi ti-stih z bolj grenkim priokusom spoznanja za starejše otroke, da niso več edina prin-ceska/princ svojih staršev, da je treba zače-ti tudi deliti, se odrekati, počakati, se znajti drugače itd.

Ne glede na to, kako se starši z vso ljubezni-jo trudimo vzpostavljati novo ravnotežje v nastalem položaju, je to za vsakega otroka zelo velika sprememba. Mnogi se nanjo slej ko prej privadijo, velikokrat pa prilagoditev lahko traja dlje.

Kaj lahko storimo starši, da bi naš otrok lažje sprejel novega družin-skega člana?Zavedati se je treba, da prihod dojenčka za večino otrok lahko pomeni stres. Nekateri to celo primerjajo s tem, kot bi naš partner v družino pripeljal novo ženo ali moža.

Rojstvo otroka je najlepši dogodek v vsaki družini. Je med vami nov družinski član? Morda pa vam veliko srečo kalijo težave s prvorojencem? Potem ne prezrite sledečega članka, ki vam bo v pomoč pri vzgoji in s pomočjo katerega boste v svojo družinico lažje vrnili mir, razumevanje in srečne trenutke za vse.

Lažje kot to nastalo otrokovo stisko sprej-memo in skušamo naše družinsko življe-nje speljati v utečen ritem, lažje se bo naš otrok te stiske znebil in sprejel novega člana. Nekateri otroci lahko sicer brez po-sebnih težav sprejmejo novega člana, pri drugih pa je stiska zelo izražena in se kaže na najrazličnejše načine: kot ponovno po-javljanje razvade, ki se je je otrok že uspel odvaditi (grizenje nohtov, zvijanje las itd.), kot korak nazaj v razvoju (ponovno mo-čenje postelje, bolj otročja govorica, opu-ščanje že dosežene samostojnosti), kot povečana nemirnost, vzkipljivost, težave s pozornostjo, uporništvo itd.

Na kaj naj bomo starši pozorni že med nosečnostjo?Otrok naj pravočasno, in to od svojih staršev (ne babic ali drugih ljudi), izve, da prihaja dojenček v družino. V skladu z njegovo starostjo ter zmožnostjo ra-zumevanja in dojemanja mu razložimo, kar ga zanima, vendar ga ne zasipajmo s preveč informacijami, ki jim morda še ne zmore slediti. Nekateri otroci želijo vse iz-vedeti takoj, drugi otroci sprašujejo »po kapljicah«.

Skušajmo mu realno predstaviti priha-jajočo situacijo in je ne idealizirajmo (da bo vse zelo lepo, da se bosta lahko skupaj igrala ipd.). Razložimo, da bo v začetku dojenček še majhen, pogosto bo jokal, lulal v plenice itd, sčasoma pa se bo za-čel tudi zanimati za starejšega bratca ali sestrico in se bo šele takrat lahko igral z njim. Povejmo mu, da bo včasih tudi bolj naporno, da bo mamica nekaj časa po roj-stvu novega otroka še nekoliko utrujena, da bo z dojenčkom kar nekaj dela, vendar si bo vseeno skušala vzeti čas tudi zanj in da bomo skupaj zmogli.

Večjemu otroku bo lažje sprejeti bratca ali sestrico, če mu skušamo vzbujati ob-čutek, da ga ima dojenček rad, da prav rad pogleda v njegovo smer, zamaha z rokami, ko zasliši njegov glas, da se nje-mu prav posebno lepo nasmehne …

Ne obljubljamo ničesar, za kar ne vemo, da bomo lahko izpolniliOb ustreznem času (nekaj tednov pred porodom) ga pripravimo na to, kako bo, ko bo mami morala v porodnišnico. Se-znanimo ga s tem, kdo ga bo takrat čuval, prišel ponj v vrtec, kdaj bo lahko prišel obiskat mamico in dojenčka. Zelo pripo-ročljivo je, da mamica že vnaprej pripravi pisma za večjega otroka, ki jih bo potem lahko dobival vsak dan od mamice, ko bo ta v porodnišnici. Vključimo ga v pripravo prostora, oblačil in drugih potrebščin za dojenčka, ob tem pa tudi njemu omo-gočimo kaj novega (dojenček potrebuje voziček, on pa je že tako velik, da je reci-mo prerasel stare rolerje in bo dobil nove) ali kakšno prijetno spremembo v sobici (novo posteljnino, barvo stene itd.).

In ob rojstvu dojenčka?Ravno v tem času je še posebej pomemb-na očetova/moževa aktivna vključitev v nego in vzgojo otrok ter predvsem pod-pora mami/ženi. Rojstvo novega otroka je običajno še posebna priložnost, da se večji otrok in oče zbližata, najdeta skupne inte-rese, aktivnosti, utrdita medosebni odnos. Ko oče starejšega otroka usmerja tudi v druge aktivnosti, tako precej blaži njego-vo reakcijo na novega družinskega člana. Včasih to ni možno, zato je pomembno poiskati osebo, ki lahko to omogoči (stari starši, tete, strici).

Očetova skrb za dojenčka in vključevanje v nego pa seveda tudi omogočijo mami, da se lažje odpočije in svoj čas nameni večjemu otroku. Nenadomestljiva pa je predvsem njegova ljubezen, vzpodbuda in vsestranska podpora ženi. Ko je mama odsotna in seveda tudi ka-sneje, naj otrok čim bolj živi po že ustalje-nih navadah. Če se le da, naj starejši otrok ohrani nekaj prejšnjih obredov in ritualov

13

KAKO VZGAJAMO?

junij 2009

(večerno uspavanje ipd.). Ustaljen ritem življenja mu omogoča občutek varno-sti in stabilnosti. Če je le možno, večje spremembe (kot so selitve, menjava šole, vrtca ipd.) izvedemo vsaj pol leta pred prihodom novega člana v družino ali po njem. Sovpadanje večjih pomembnih sprememb v življenju lahko namreč ve-čjemu otroku otežuje spoprijemanje in obvladovanje nove situacije.

Ko se mama z dojenčkom vrne iz po-rodnišnice, mu z veliko potrpežljivosti pomagajmo pri prilagajanju. Ob tem mu omogočimo tudi, da svoje misli pre-usmeri, da ni ves čas samo »okupiran« z novim otrokom, ampak se lahko sprosti in uživa tudi izven družine (razne špor-tne aktivnosti, pridobivanje novih znanj in spretnosti itd.), vendar ga nikakor ne umaknimo iz družine! Večjemu otroku bo lažje sprejeti bratca ali sestrico, če mu skušamo vzbujati občutek, da ga ima dojenček rad, da prav rad po-gleda v njegovo smer, zamaha z rokami, ko zasliši njegov glas, da se njemu prav posebno lepo nasmehne …Večji otroci pogosto želijo podobne »ugo-dnosti«, kot jih ima dojenček. Nič tako hudega ni, če tudi že večjemu otroku na njegovo željo ponovno pripravimo pre-tlačeno hrano ali celo stekleničko z mle-kom ali kaj drugega bolj »dojenčkastega«. Predvsem pa mu skušajmo na tak način pomagati uvideti, da dojenček s tem ne pridobi kaj dosti in da tako prepozna predvsem svoje prednosti, ki jih ima kot večji in starejši otrok v družini (v smislu spoznanja: »Dojenček pije samo mleko, jaz pa lahko jem tudi vso drugo hrano.« ali: »Dojenček gre zgodaj spat, jaz pa še lahko gledam risanko in se pred spanjem igram z očkom.« ali: »Dojenček je ves čas doma ali na sprehodih, jaz pa lahko že grem na obiske pa v kino, na predstave.«).

Po možnosti ga vključimo v nego dojenč-ka. Starejši bratci in sestrice so zelo pono-sni, če lahko ravno oni prinesejo pleničko, poiščejo dudico, zapojejo uspavanko itd. Tako se začno čutiti koristnejši in manj za-postavljeni. To pa je zelo pomembno za razvijanje njunega nadaljnjega odnosa in medsebojne povezanosti.

Predvsem pa je v tem času, še bolj kot si-cer, pomembno, da večjemu otroku po-kažemo, da ga imamo radi, da je za nas pomemben, da si vzamemo čas samo zanj, mu naklonimo pozornost.

Ko se življenje ponovno utiri Včasih je zgodba medsebojnega spreje-manja sorojencev nedokončana. Kljub neizmerni bratovski/sestrski ljubezni in naklonjenosti ter kljub velikemu trudu staršev za razumevanje v družini lahko še vedno prihaja do sporov, ljubosumja, medsebojnega obračunavanja itd. Še kot odrasli včasih na neki način malce tekmu-jemo med sabo, preverjamo, komu starši namenjajo več časa, pozornosti, daril, se spominjamo grenkih »prikrajšanosti« na račun sorojencev … Tudi to je samo del življenja.

Mlajšega otroka je treba previdno zašči-titi, vendar ne tako, da bi od starejšega zahtevali, da vedno popušča, in ga kazno-vali za neustrezno vedenje. Starejši otrok mora vedeti, da mlajšega ne sme kakor-koli poškodovati, da pa razumemo njego-vo žalost, ko se mora prilagajati ali ko mu mlajši vzame kakšno igračo. Starejšemu omogočimo, da se lahko vsaj del dneva igra sam, da si igrače, ki jih ne želi deliti z dojenčkom, lahko pospravi drugam, da ohrani nekaj svoje zasebnosti. Hkrati pa ga pohvalimo, ko je pripravljen z mlajšim otrokom deliti kakšno igračo, piškot, ko se tudi odreče čemu na svoj račun.K boljšemu medosebnemu odnosu bratov in sester lahko pripomoremo predvsem tako, da odkrito pokažemo svoje spo-štovanje do vsakega izmed njih. Bodimo pozorni, da jih med sabo ne primerjamo in ne vzbujamo tekmovalnosti med njimi, ampak pri vsakem poudarjajmo njegova močna področja.

Zelo pomembno je, da ima vsak otrok v družini možnost svojega skupnega časa zdaj z mamo, zdaj z očetom. To naj bo predvsem čas, ki je namenjen samo temu otroku, ko se imata lepo, se sprostita in uživata skupaj. Če v naše družinsko ži-vljenje začnemo skrbno in redno uvajati poseben čas, ko si vsak od otrok lahko katerega od staršev »vzame samo zase«, se rivalstvo med sorojenci in njihov boj

za starševsko pozornost lahko bistveno zmanjša. Tako vsak od otrok dobi izkušnjo, da je za starša zelo pomemben, hkrati pa se tudi uči odrekati in sprejemati, da ima podoben privilegij tudi brat oz. sestra.

Načrtujmo tudi skupni čas, ko se zbere vsa družina. Za medsebojno razumevanje sorojencev so zelo dobrodošle razne igre sodelovanja, ki niso usmerjene v indivi-dualno tekmovalnost, temveč predvsem v dosego skupnega cilja, za katerega se morajo potruditi vsi člani družine in ka-terega uspeh je odvisen od njihovega so-delovanja (kot so na primer besedne igre sestavljanja skupnega stavka ali zgodbice ali igra, kako dolgo uspemo vsi skupaj ob-držati balon v zraku).

In kaj je najpomembnejše?Predvsem – da ne kompliciramo preveč. Prej ko se ob prihodu novega družinskega člana uspemo starši sprostiti, lažje prene-semo svojo ljubezen, optimizem in dobro voljo tudi na svoje otroke. In v tako prije-tnem, ljubečem vzdušju je tudi navajanje na novega družinskega člana za vse lažje in manj boleče. Pa veliko radosti v sku-pnem družinskem bivanju vam želim!

Mlajšega otroka je treba previdno za-ščititi, vendar ne tako, da bi od starej-šega zahtevali, da vedno popušča, in ga kaznovali za neustrezno vedenje.

14 junij 2009

Naša skupna potepanja na krilih domišljije v svet pravljicBRALNA AKCIJA

Dragi otroci, starši, vzgojitelji!Junij, zadnji mesec v tem šolskem letu, je tu in pred počitnicami še zadnjič objavljamo vabilo k branju izvirnih slovenskih slikanic. Se-znam vam bo lahko v pomoč, ko si boste želeli popestriti poletne večere ali deževne dni z najlepšimi pravljicami. Še prej pa moramo pregledati pošto, ki ste nam jo poslali za izbor Naj knjige.

Iz vrtca Miškolin iz Ljubljane (enota Blok, skupina Želvice) so nam otroci s svojo vzgojiteljico Mojco Košmrlj poslali čudovite črvičke, fotografije in tole pisemce: »V skupini Želvic smo z veseljem pre-brali izbrane slikanice. Kljub temu da so nam bile vse resnično všeč, pa je vseeno bila Črviva zgodba tista, ki je v tem izboru pri nas zasedla prvo mesto. Po vsebini zgodbe smo iz odpadkov – ko-lutov, s skupnimi močmi izdelali velikanske črve (Žan, Nik, Franci, Luka). Ob tem smo se neznansko zabavali.«

Spet vas vabimo k branju že predstavljenih knjig:

PRIŠEL JE VELIKANSKI LEVKristina Brenkova, Polona Lovšin

ZAJČKOVO LETOSvetlana Makarovič, Jože Sašič

KAM GREDO SANJELila Prap

PALČEK POMAGAJMira Voglar, Danijel Demšar

ČRVIVA ZGODBAMojiceja Podgoršek,Evgenija Jarc

NAJLEPŠE DARILO ZA ROJSTNI DAN, Mojiceja Podgoršek, Mojca Sekulič Fo

LONČEK NA PIKEAnja Štefan, Jelka Reichman

POTOVANJE MALEGA ČEVLJA Sten in Rok Vilar

PRSTKI SE LAHKO ZMOTIJO Tatjana Pregl Kobe, Marija Prelog

CIPER COPER MEDENJAKIIda Mlakar, Ana razpotnik Donati

Z BENJAMINOM SPOZNAVAMSVET, Zvezdana Majhen, Urša Stropnik

SAPRAMIŠKASvetlana Makarovič, Daša Simšič

Črvički Žan, Nik, Franci in Luka so nastali ob prebi-ranju Črvive zgodbe.

Naša skupna potepanja na krilih domišljije v svet pravljic

O kralju, ki ni maral pospravljatiNina Mav Hrovat, Suzi BreceljVsak otrok ve, kako imenitno je vse popoldne graditi stolpe iz kock, izrezovati prtičke iz papirja, barvati mavrico s širokimi čopiči, ciljati koš z malimi žogicami in še in še bi lahko naštevali. Po nekaj urah takšnega igranja seveda vedno pride večer, ko odrasli zahtevajo, da igrače spet zavzamejo svoja mesta na policah in smeti romajo v koš. A kaj ko je pospravljanje tako dolgočasna in utrujajoča zadeva. Tako je menil tudi mali kralj, a si je kmalu premislil in sproti pospravljal vse, kar je uporabil pri igri. Zakaj, pa si preberi skupaj z mamico in očkom.

Štiri črne mravljiceAnja Štefan, Zvonko ČohVčasih otroci ne utegnejo poslušati dolgih zgodb, a brez pravljice ne morejo zaspati. Pa je Anja Štefan sedla na vrt in opazovala mravljice. Prišepnile so ji kratke, nagajive in zabavne zgodbe, ki pa so polne modrih nasvetov tudi za odrasle.

Sedaj pa dodajamo še štiri nove zanimive slikanice:

MarelaAndrej Rozman Roza, Zvonko ČohMarela je dežnik, ki se lahko spremeni v vse mogoče, postane celo vitko drevo, pod katerim je ime-nitna senca za vroče poletne dni. Ob branju slikanice se nam lahko porodijo sveže ideje, kako upo-rabiti star domač dežnik. Najbolje bo, da poiščemo malo večjega, takega s kljuko na ročaju. Raz-premo ga, sedemo podenj in se zatopimo v branje nagajivih verzov o mareli ali pa pregledujemo druge zanimive slikanice.

Fant z rdečo kapicoAndreja PeklarTo je zgodba o čudoviti posodi – situli, ki so jo nekoč izdelali za fanta z rdečo kapico, junaka, ki je ljudstvo naše dežele s pogumom in modrostjo rešil težav. Je tudi zgodba o odpuščanju. Zato bi morali knjigo prebrati vsi tisti, ki tega ne znajo. Morda bi potem na svetu zavladal mir in vsi otroci bi lahko brezskrbno rasli v srečnih družinah, v ljubečem in varnem objemu mamic in očkov.

Tako, to so štiri nove slikanice, in na našem seznamu je že 16 čudovitih izvirnih slovenskih slikanic. S seznamom v roki se odpravite v knjižnico in si izposodite knjige, ki jih boste prebirali vse do septembra. Izmed vseh prebranih izberite svojo Naj knjigo, poustvarjajte ter nam izdelke in svojo odločitev pošljite do 20. avgusta na naš naslov:Uredništvo revije Otroci, Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana s pripisom: Potovanja na krilih domišljije. V septembru bomo spet objavili najlepšo risbico ali izdelek ter se-znam najbolj priljubljenih slikanic. Pa tudi novih štirih izvirnih sloven-

skih slikanic ne bomo pozabili. Tako bomo skupaj brali še naprej, kot so predlagali nekateri vrtci, ki smo jih obiskali. Menili so, da se mora akcija nadaljevati tudi med poletnimi počitnicami, pa v jeseni in po-zimi vse do 2. aprilskega dne, ko bomo na mednarodni dan otroške in mladinske knjige skupaj izbrali zmagovalno »Naj knjigo« po vašem izboru. Seveda bomo izbrali tudi najbolj pridne bralce, ki bodo v naše uredništvo poslali svoje izdelke in risbice, ter jih nagradili s knjižno na-grado. Pa veliko užitkov ob branju in poustvarjanju vam želimo.

Uredništvo revije Otroci

BRALNA AKCIJA

15junij 2009

Mucek Kih se je izgubil

16

OTROŠKI KOTIČEK

Tina & Jelka R.

junij 2009

V HIŠICI SREDI MESTA STA ŽIVELA MARUŠKA IN MUC KIH. MARUŠKA JE MUCU VSAK DANNA-TRESLA V SKODELICO HRANE, NALILA VODE IN SE Z NJIM IGRALA.

NEKOČ JE BIL LEP SONČEN DAN. MARUŠKA JE STEKLA NA TRAVNIK, KJER SE JE VES DAN IGRALA, NA MUCA PA JE POZABILA.

MUCU JE BILO DOLGČAS. OB PRAZNI SKODELICI JE POSTAL LAČEN. SKLENIL JE, DA POIŠČE MARUŠKO. HODIL JE PO ULICAH IN SE IZGUBIL. PRIŠLA JE NOČ IN MUC JE ŽALOSTEN SAM TAVAL PO MESTU IN ISKAL DEKLICO.

KO SE JE MARUŠKA VRNILA DOMOV, IN NI NAŠLA MUCA, JE NAJPREJ JOKALA. POTEM JE STEKLA V MESTO, DA GA POIŠČE. DOLGO GA JE ISKALA.

KONČNO JE DEKLICA NAŠLA SVOJEGA MUCA. BILA JE ZELO VESELA. OBJELA GA JE. TUDI MUC SE JE RAZVESELIL. OBLIZNIL JE DEKLICI SOLZNO LICE IN ZAPREDEL. POTEM STA SEDLA NA VRT IN OPA-ZOVALA SONCE, KI JE PRAV TAKRAT POKUKALO IZZA HRIBA. STISNILA STA SE DRUG K DRUGEMU IN SI DALA PRIJATELJSKO ZAOBLJUBO.

OTROŠKI KOTIČEK

17junij 2009

KAJ JE MARUŠKA OBLJUBILA MUCU?KAJ JE MUC OBLJUBIL MARUŠKI?

Dokončaj zgodbico: nariši, odrasli pa naj ti konec zgodbice zapišejo.Svoj konec zgodbice nam lahko pošlješ na naslov: UREDNIŠTVO OTROCI, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana – Črnuče.Najbolj zanimive bomo objavili IN NAGRADILI.

Kaj moraš vedeti, če želiš postati dober lastnih muce:

• Muca ni igrača, je živo bitje, ki čuti bolečino, če z njo ravnaš grdo, jo vlečeš za rep, ušesa, dlako …• Če boš z muco grdo ravnal, se ne čudi, če bo pokazala ostre krempeljce in te opraskala.• Tudi muca je lačna, včasih zboli, se zaljubi, je osamljena. Takrat potrebuje tvojo pomoč ali pomoč veterinarja.• Muca potrebuje vedno čisto ležišče, posodice, sobno stra-nišče. • Muca potrebuje tudi igrače, da si brusi kremplje in se kratko-časi, ko je sama doma. Če ji je dolgčas, lahko naredi v stanova-nju veliko škode. • Muce se včasih rade potepajo, še posebej, kadar se zaljubijo. Zato bo najbolje, da obiščeš veterinarja, ki ti bo svetoval, kaj moraš storiti, da bo muca raje ostala doma.• Mucka se rada igra in crklja, vendar je v to ne smeš siliti, saj so muce zelo samosvoje, tako kot ti, ki raje počneš tisto, kar imaš rad, in ne tistega, kar ti ukažejo.• Muca včasih dobi nadležne zajedavce, zato prosi veterinarja, da ti svetuje učinkovito sredstvo, ki bo pregnalo zalego, ki je lahko nevarna tudi zate.• Tudi muco je treba cepiti, da ne zboli za boleznimi, ki so nevar-ne zanjo pa tudi za ljudi.• Da bo tvoja muca dolgo zdrava, je nikar ne hrani z ostanki

človeške hrane; ta je zanjo nevarna. Raje jo hrani z mačjo hrano, ki jo kupiš v zoo trgovinah.• Muce ne puščaj same zunaj, saj se lahko izgubi in nesrečno konča pod kolesi avtomobilov ali pa jo bo našel kakšen nepridi-prav, ki bo z njo grdo ravnal.• Ko greš na počitnice, najdi skrbnega varuha, ki bo med tvojimi počitnicami skrbel za tvojo muco ali pa jo vzameš s seboj, če ima čip in potni list..• Preden postaneš lastnik muce, v knjižnici poišči ustrezno lite-raturo, ki ti bo v pomoč pri prvih skupnih korakih s tvojo novo prijateljico.• Lahko se včlaniš tudi v felinološko dru-štvo. Tam boš spoznal različne muce in se posvetoval o nabavi pasemske mačke.• Še boljše delo pa boš storil, če muco po-svojiš iz zavetišča za male živali. • In čeprav te kliče sonce na travnik in prijatelji k igri, najprej poskrbi za svojo muco. Tako boš dolgo imel svojo naj-boljšo prijateljico, ki bo vedno s teboj, tudi kadar boš žalosten. • Če misliš, da boš vse to zmogel, seve-da ob pomoči staršev, potem boš dober lastnik. Če pa meniš, da bo vse to zate pretežko, potem je bolje, da imaš le plišasto igračko.

Naročila in informacije: tel: 01 568 25 50 faks: 01 565 34 17knjige@otroci.si, www.Otroci.si

Cena: 20,86 €

100 idej za ustvarjanje z otrokom.Maja Hartman

18

OTROŠKI KOTIČEK

junij 2009

Od starega časopisa do lepega izdelka

vzgojiteljica Marjeta Resnik z otroki iz Slovenske Bistrice

Postopek dela:• V posodo na drobno naceframo časopisni papir, ki ga prelijemo z vodo in pustimo, da se prepoji;• z mešalnikom dobro premešamo, da nastane »testo«;• na podlago damo kepo »testa«, ki jo z rokami sploščimo;• pokrijemo s fasadno mrežo in časopisom in rahlo valjamo, da ča-sopis vpije vodo; • časopis menjamo in pazimo, da papirja ne povaljamo ne pretan-ko in ne predebelo;• kartone z mokrim papirjem polagamo enega na drugega med suh časopis;• nekaj dni menjavamo suh časopis in nato nov papir previdno odle-pimo z nožem, da se ne bo sušil nalepljen na karton, ker sicer poka; • časopis za sušenje menjavamo tako dolgo, da je naš papir že sko-raj suh, sicer se nam bo na zraku preveč zvil:• ko je suh, s tankim čopičem in tušem narišemo motiv, ki ga še pobarvamo s tempera barvami (lahko izberemo tudi kakšno dru-go tehniko);• na hrbtno stran prilepimo vrvico ali rafijo, da bomo izdelek lahko obesili na steno.

Z izdelki, ki jih boste napravili, lahko polepšate steno vaše sobe, lahko pa z domiselnim darilom koga presenetite. Z izdelovanjem si lahko popestrite bližajoče počitniške dni. Pa lepo se imejte.

V vrtcu Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice so se poleg eko akcije zbiranja starega papirja lotili tudi reciklaže sta-rega časopisa in tako pomagali ohraniti drevesa v gozdu. Ker jim je uspelo napraviti čudovite izdelke, so želeli po-deliti idejo tudi z bralci revije Otroci.

Potrebujemo:

• stare časopise

• trše kose lepenke, ki jih ovijemo v PVC-folijo

• fasadno mrežo

• vodo• mešalnik• valjar (manjši otroški)

• tempera barve

• črni tuš• tanjši čopič

Dragi otroci, poletje je tu in sončni dnevi so kot nalašč, da ustvarjalne igre prenesemo na prosto: na balkon, teraso, dvorišče, neprometni kotiček pred blokom ... Mamam bo všeč, saj bo stanovanje ostalo čisto, vi pa boste ustvarili čudovite izdelke, s katerimi boste okrasili svojo sobico ali obdarili tiste, ki jih imate radi. Le na okolje ne smete pozabiti in za seboj vse pospraviti. »In kako ustvarjati zunaj?« boste vprašali. Preprosto, poiščite staro mizico, lesen zaboj, polico, ki jo podprete s starimi stoli, na tako pripravljeno delovno površino znosite potreben material, oblecite se toploti in delu primerno in ustvarjanje se lahko začne.

19junij 2009

Gor – dol – stoj Zunaj poiščemo primerno pobočje, ki ne sme biti prestrmo. Otroci se postavijo ob vznožju hriba. Na znak GOR – začnejo otroci teči navzgor po hribu; na znak DOL – tečejo navzdol po hribu; na znak STOP – se morajo zaustaviti. Otrok, ki se zmoti, se mora vrniti ob vznožje hriba. Zmaga tisti, ki prvi pride na vrh hriba, in tisti nato izreka ukaze.

Poišči si svojo hiško Otroci stojijo v krogu, v obro-čih, ki predstavljajo njiho-ve hiške. V sredini kroga je otrok (brez hiške), ki meče žogo ostalim. Otrok, ki žoge ne ujame, mora steči za njo. Otrok, ki je bil v sredini, pa hi-tro zavzame njegovo hiško. Na ta način otroci menjajo vloge in hiške. Zmaga tisti, ki ni bil nikoli v sredini oz. ki je ves čas imel hiško.

Kače Otroke razdelimo v več kolon po štiri ali pet in jih postavimo za črto. Otroci stojijo razkoračno, se sklonijo in podajo levo roko skozi razko-račno stojo nazaj, z desno roko pa primejo sprednjega za njegovo le-vico. Tako tvorijo kačo, ki se ne sme pretrgati. Na znak se začnejo kače premikati do določene črte. Zmaga tista kača, ki prva pride na cilj in se ne pretrga.

Čiščenje prostora Prostor oz. igrišče razdelimo na dva enaka dela ter ju ločimo s sredinsko črto. Otroke razdelimo v dve enakovredni skupini ter na vsako stran igrišča »razmečemo« enako število predmetov, igrač, raznovrstnih pripomočkov. Na znak začnejo otroci pobira-ti stvari s svoje polovice in jih metati čez na drugo stran igrišča. Cilj je, da imajo na svojem delu igrišča čim manj stvari. Po dolo-čenem znaku (žvižgu za konec), preštejemo stvari in določimo zmagovalca.

Kuža in muce Na tla položimo več obročev, ki predstavljajo hiške, v katerih živi-jo muce. Naloga muc je, da hodijo iz ene hiške v drugo na obisk k ostalim mucam. Kuža pa se poljubno sprehaja med hiškami ter skuša ujeti kakšno muco, ko je zunaj hiške. Vsaka ujeta muca se spremeni v kužka in pomaga loviti ostale muce. Zmagovalka je ti-sta muca, ki ni bila ujeta.

Poletje in narava kličetaPozdravljeni, gibalčki in starši! Končno smo dočakali dolge, svetle in tople dni, ravno pravšnje za gibanje na svežem zraku. Zato sem za vas pripravil igrice na prostem. Pa kar začnimo!

Pripravila Mateja Henigman, športna pedagoginja, vrtec Pingvin

MIGAJMO

20

NJAM

junij 2009

Izberimo zdrav kruh

Petra Lozinšek,organizatorka prehrane in ZHR

Vrtec Otona Župančiča, Slovenska Bistrica

Poleg omenjenega vsebujejo žitna zrna še maščobe, vitamine in minera-le, katerih je največ v luski. Postopek obdelave žit oz. odstranjevanja luske torej osiromaši njihovo prehransko sestavo. Ravno zato je priporočljiva uporaba polnovrednih izdelkov iz žit, tudi takšnih z dodanimi celimi seme-ni. Vsekakor se svetuje tudi uživanje mešanega in rženega kruha kakor tudi več zrnatega (z dodanimi seme-ni). Slednji naj ne bi bil izdelan iz bele ali polbele moke. Tak polnovreden kruh velikokrat pridiši iz krušne peči v našem vrtcu. Zelo okusen je in pogosto ga jemo brez namaza ali drugih dodatkov. Zavedamo se namreč njegovih prednosti – je zelo hranljiv in ugo-dno vpliva na našo prebavo. Zdaj vemo, zakaj polnovredni izdelki iz žit predstavljajo največji delež v pi-ramidi zdrave prehrane, in priprave ter peke se lahko občasno lotimo tudi doma.

Seveda se ob besedi kruh najprej spomnimo na osnovno surovino, iz katere se izdeluje. To je žito, kulturna rastlina, ki je zaradi svoje kemijske sestave nepogrešljiv vir hranilnih snovi, predvsem ogljikovih hidratov in v manjši meri tudi beljakovin.

Recept za polnozrnati kruh s semeni500 g polnozrnate pšenične moke (T 1100)500 g polbele pšenične moke (T 850)30 g kvasa0,5 l vode (mlačne)1–2 žlici rastlinskega olja1 žlica sladkorja1 žlica solipo želji:30 g sončničnih semen, 30 g sezama, 30 g lanenega semena

Iz kvasa pripravimo kvasni nastavek: v mlačno vodo zdrobimo kvas in zmešamo. Dodamo olje, sladkor in vodo. Po želji lahko dodamo tudi različna semena. Za-mesimo gladko testo, ki naj počiva 30 minut. Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt, oblikujemo hlebček, ga položimo v košarico, v katerem vzhaja še do dvakratne prostornine. Kruh pečemo pri 200 ºC približno 45 minut. Pečenega pokrijemo s krpo in pustimo, da se ohladi.

BILKO POMAGA ČEBELICI ELISLIKANICA ZA OTROKE IN ODRASLE

BILKO POMAGA ČEBELICI ELISLIKANICA ZA OTROKE IN ODRASLE

ZA VELIKE IN MALESlikanica Bilko pomaga čebelici Eli je izšla kot nadaljevanje zgodbic za

lahko noč, ki jih je očka Stane Ivanov pripovedoval svojemu otroku. Zgodbice so bile objavljene v reviji Otroci in so med bralkami in bralci

vzbudile veliko pozornost. Gozdni škrat Bilko je zato dočakal tudi knjižno izdajo nove dogodivščine. Slikanica je primerna tako za večerno pravljico

kot tudi za otroke, ki šele spoznavajo svet črk in čarobnih zgodb.

BILKOVE DOGODIVŠČINE»Eli je moje ime,« se predstavi še čebelica. »Joj, sploh ne vem, zakaj sem padla. Vem samo, da sem letela z ostalimi čebelami nad lužo. Nosila sem

polno posodo medu,« se skuša spomniti dogodkov, potem pa vzklikne: »Že vem! S krilom sem zadela gladino luže!«

»Pozdravil te bom,« ji reče Bilko. »Pri meni boš tako dolgo, dokler si ne opomoreš in boš lahko letela. Do takrat pa te bom razvajal in skrbel zate.«

klub

Knjigo natisnila:

DARILO: IGRICA LABIRINT

SAMO 15,90 EURNAROČITE NA:01 5653416KNJIGE@OTROCI.SI

ČLANI KLUBA SUPERMAMI IMAJO

30 % POPUST!www.superMAMI.SI

Zaščita otrok pred škodljivimi vplivi soncaNežna otroška koža je veliko dovzetnejša za škodljive vplive iz okolja kot koža odraslega. To velja tudi za sončne žarke. Pri otrocih je lipidni sloj kože tanjši, hkrati pa koža vsebuje manj melanina, ki sicer deluje kot naravna zaščita pred prodiranjem žarkov v globino. Zato je izredno pomembno, da za otrokovo kožo pravilno poskrbimo ter malčka že v njegovem najzgodnejšem obdobju nau-čimo, kako se ubraniti nevarnega vpliva sonca.

22

DA NE BO BOLELO

Maja Rustemagić, dr. med.

Škodljivi žarkiIzpostavljanje sončnim žarkom pomeni tudi izpostavljanje tako imenovanim ultravijolič-nim žarkom, ki so nam nevidni. Ločimo UVA- in UVB-žarke, ki se razlikujejo po nekaterih fizikalnih lastnostih, za nas pa so pomemb-

Otroka zaščitimo pred soncem vsak dan, ko je soncu izpostavljen dlje kot deset minut. Po vsakem kopanju, potenju in brisanju z brisačo otroka ponovno namažemo.

ne predvsem razlike v učinkovanju na kožo. UVA-žarki koži močno škodujejo. Povzročajo izsušitev kože, prezgodnje staranje in po-večajo tveganje za nastanek kožnega raka. Ti žarki so zelo prodorni in kožne celice ne-posredno poškodujejo.UVB-žarki pa nase opozorijo že kmalu po izpostavljanju soncu, saj povzročijo nelju-be opekline, lahko pa tudi okvare očesne leče. Tako kot UVA-žarki lahko povečajo tveganje za nastanek kožnega raka. Pred-vsem izpostavljanje UVB-žarkom v starosti do 20. leta poveča tveganje za nastanek kožnega raka – melanoma.

Sonce je pomembno za zdravjeV koži nastaja vitamin D, ki je predvsem pri odraščajočih otrocih ključnega pomena, saj zagotavlja pravilno rast in čvrstost kosti. Za nastajanje vitamina D pa so potrebni UVA-žarki, tako da je za normalen razvoj otroka izpostavljanje soncu koristno. Za tvorbo zadostne količine vitamina D zadostuje iz-postavljanje soncu trikrat na teden po deset minut, pri tem je učinkovito tudi zimsko son-ce. Zaščitna sredstva za sončenje zmanjšajo tvorbo vitamina D v koži, zato moramo poleti otrokom povečati vnos hrane, ki je bogata s tem vitaminom. Takšna hrana so ribe, mleko in mlečni izdelki ter jajčni rumenjak.

Ukrepi za zaščito pred škodljivimi vplivi soncaPriporočljivo je, da naše malčke in sebe soncu ne izpostavljamo v zgodnjih dopoldanskih in popoldanskih urah. Kjerkoli na zemeljski obli smo, sončni žarki opoldne po lokalnem času padajo navpično in direktno na zemljo.

junij 2009

In prav ta smer jih naredi močnejše in s tem tudi škodljivejše. Najprimernejši čas za izpo-stavljanje soncu je torej zjutraj do 10. ure in popoldne po 16. uri. Zaščitna sredstva za sončenje otroku nane-semo eno uro pred izpostavljanjem soncu. Pravilno moramo izbrati tako faktor kot tudi vrsto zaščite. Izbira zaščitnih faktorjev (SPF – Sun Protection Factor) je pestra, odločamo se lahko med SPF 2 in 60.

Kaj pa pomeni zaščitni faktor? Če je otrok na soncu petnajst minut brez zaščite, bo že isti dan občutil opekline na izpostavljenih predelih telesa, naslednji dan pa bo na teh mestih vidna rdečina. Če pa otroka namažemo z zaščitnim sred-stvom s faktorjem 20, pomeni, da bo do enakega učinka na kožo prišlo po 20-krat daljšem izpostavljanju soncu. Torej pet-najst minut brez zaščite je enakovredno približno petim uram izpostavljanja son-cu z zaščito kože s faktorjem 20. Vendar to velja za sprehode in igranje na soncu, previdnejši pa moramo biti pri močnem poletnem soncu med sončenjem na plaži.

Ukrepi za brezskrbno uživanje z otrokom na soncu:1. izogibanje izpostavljanju sonč-nim žarkom med 10. in 16. uro2. uporaba sredstev z visokim zašči-tnim faktorjem eno uro pred izpo-stavljanjem soncu3. posebno pozornost namenimo občutljivim predelom: čelo, nos, ustnice, ušesa, vrat in ramena4. uporaba senčnikov, pokrival, očal5. pitje zadostnih količin tekočine

23

DA NE BO BOLELO

junij 2009

Pri tem se priporoča uporaba zaščitnega faktorja 30 ali več. Pri vrsti zaščitnega sredstva lahko izbiramo med mlekom, oljem, gelom ali kremo za sončenje. Mleko se lahko nanaša, hitro vpi-ja, primerno je za vse tipe kože, predvsem za zaščito kože telesa. Olja imajo prenizek zaščitni faktor za zaščito otroške kože, geli se uporabljajo pri otrocih, nagnjenih k aler-gijam. Kreme pa so uporabne predvsem za zaščito kože obraza in dekolteja.Otroka zaščitimo pred soncem vsak dan, ko je soncu izpostavljen dlje kot deset mi-nut. Po vsakem kopanju, potenju in brisa-nju z brisačo otroka ponovno namažemo. Pozorni moramo biti predvsem na zaščito občutljivih predelov, kot so čelo, nos, ustni-ce, ušesa, vrat in ramena. Zmotno je mne-nje, da senca zaščiti otroka pred škodljivimi vplivi UV-žarkov. Žarki se namreč odbijajo od površine in zato lahko prizadenejo tudi kožo otroka, ki je ves čas v senci. Tako je pri-poročljivo upoštevanje vseh navodil za za-ščito pred soncem, tudi kadar smo v senci.

Steklo ne prepreči prodiranje UVA-žarkov, zato moramo paziti, da otrok predvsem v avtu ni dlje časa izpostavljen žarkom, ki prodirajo skozi okenska stekla. Ne pozabi-mo na uporabo senčnika, klobučkov, bom-bažnih majic pri majhnih otrocih in sonč-

nih očal. Vse, kar naredimo za zdravje kože svojega otroka, naredimo lahko tudi zase. Pri vsej tej znanosti in matematiki o zaščiti pred soncem pa še vedno ostaja tisti naj-enostavnejši, pa vendarle najučinkovitejši recept – zmernost.

ki čevlji povzročajo težave, predvsem motnje v drži in hoji, saj otrok v njih ni stabilen in mu nogica v njih »pleše«. Pri nakupu novih čevelj-cev velja, da naj otrokovo nogico potisnemo v čevelj tako, da se s prsti dotika sprednje koni-ce, zadaj pri peti pa mora biti dovolj prostora, da v čevelj vtaknemo tudi naš kazalec. Seveda to pomeni, da mora biti otrok pri nakupu pri-soten, izris stopala namreč ni dovolj za preso-jo velikosti. Med drugim tudi zato, ker težko ocenimo, kako visoka je otrokova nart. Pred-vsem pa vam mora otrok povedati, kako se v njih počuti. Če je za to še premajhen, čevlje kupujte v specializiranih trgovinah, kjer vam

Za zdrav otroški korakOtroško stopalo se razlikuje od odraslega, je mehkejše in drugačne oblike, predvsem pa je občutljivejše. V skrbi, da se stopala našega malčka pravilno in zdravo razvijejo, se starši z njegovo obutvijo zelo veliko ukvarjamo. Ker otrok čevlje zelo hitro preraste, imamo neprestano opravka s preverjanjem velikosti in ra-zvoja stopala ter posledično ustreznostjo čeveljcev.

SUPERMAMINA SVETOVALNICA

junij 2009

Nekoč je veljalo prepričanje, da morajo biti otroški čevlji trdi in stabilni za prve in ne-gotove korake, danes pa je znano, da je bosa noga najbolj zdrava. Seveda jo je treba zaščititi pred toplotnimi in mehanskimi vplivi ter uma-zanijo, na splošno pa so strokovnjaki mnenja, naj bo otroški čevelj njegova »druga koža«.

Na kaj moramo biti pozorni pri naku-pu novih čeveljčkov?Velikost je gotovo na prvem mestu. To, da ne smejo biti premajhni, je jasno, saj povzročajo potenje in nastanek glivic, žuljev, bradavic, predvsem pa deformacijo stopal. Tudi preveli-

24

Nina Pinter

SUPERMAMINA SVETOVALNICA

junij 2009 25

bodo izkušene prodajalke svetovale pri izbiri. Pri ocenjevanju kvalitete čevlja si lahko poma-gate tudi sami. Kvaliteta naj bo pomembnejša kot videz, sicer pa je pri današnji raznoliki izbiri nakup otroških čevljev precej lažje opravilo kot nekoč. Čevlji morajo biti lahki in upogljivi, spre-daj dovolj široki, da otrok lahko pomiga s prst-ki. Peta naj bo nizka. Seveda morajo biti lahki, narejeni iz kakovostnih in zračnih materialov, v katerih noga lahko diha. Najbrž je usnje še vedno najprimernejši material za čevlje, tako velike kot majhne. Ob tem velja omeniti, da pranje usnjenih čevljev v pralnem stroju ni pri-poročljivo, saj bodo postali togi in neprimerni za nošnjo. Pomemben je tudi podplat, ki naj bo raven. Otrokom ne vstavljajte ortoped-skih vložkov, razen če tako predpiše zdravnik. Vložki naj bi celo pospeševali nastanek ploskih nog, saj slabijo mišice in s tem zavirajo pravilen razvoj stopal. Notranjost čevlja ne sme zdrsa-vati oziroma ne sme biti pregladka, obenem pa ne sme preveč zavirati med hojo. Sledeče preverite tako: z dlanjo podrsajte po notranji strani podplata v čevlju in po nedrsečih tleh.

Upor, ki ga ob tem občutite, mora biti podo-ben. Praviloma velja, naj otroci ne bi nosili že nošenih čevljev, saj vsaka noga pusti odtis in tako se je nogica naslednjega otroka prisiljena prilagoditi v že določeno obliko.

Prava izbira za otroški korakV toplih poletnih dnevih, ki so nas že obiskali, je izbira prave vrste obutve še toliko pomemb-

nejša. Poletna obutev je namreč narejena iz vseh mogočih materialov, od gume, lesa, teks-tila, slame in podobnega. Sicer je takšna obu-tev večinoma odprta in ne povzroča potenja nog, zna pa biti sila neudobna za daljšo nošnjo in hojo. Za daljše večerne sprehode po plaži otroka raje obujte v lahke športne copate, si-cer vas utegne doleteti, da se boste sprehajali z otrokom na ramenih.

Tako malčki kot šoloobvezni otroci rabijo čevlje, ki bodo z njimi prebrodili vse težave, ter bodo dorasli veliki potrebi po gibanju, prav tako pa morajo biti usklajeni z vsako stopnjo razvoja. Tako so novi prehodni polvisoki čevlji opremljeni s fleksibilnim in gibljivim pod-platom, profilom proti drsenju in praktičnim sprijemalnim zapiralom. Poleg dobre opore in udobnega prileganja so tako pri fantih kot pri dekletih vključeni modni dodatki.

Nova kolekcija Elefanten je na voljo v vseh 11 poslovalnicah podjetja Deichmann v Slo-veniji in sicer po ugodnih cenah, ki so značilne za podjetje Deichmann. www.deichmann.si

29,90 €

34,90 €

34,90 €

Nova poletna kolekcija pri Deichmannu

Po poteh ljubljanskega zmajaVčasih se velika naravna in kulturna bogastva nahajajo v naši neposredni bližini, pa kljub temu ostajajo spre-gledana. Zato vas bomo popeljali na izlet po Ljubljanskem barju, enem največjih močvirnatih območij, ki je tudi zaščiteno kot krajinski park. Ljubljančani, še bolj pa ostali prebivalci Slovenije ga premalo poznamo.

LAHKIH NOG OKROG

junij 2009

Za obisk je Barje dostopno praktično z vseh strani, saj se tu križa slovenski avtocestni križ. Mi bomo obisk začeli na južnem robu Ljubljane, ki se v zadnjih desetletjih vedno bolj širi na mehka močvirska tla, kar pov-zroča tudi velike težave pri gradnji. Tega se je dobro zavedal tudi znameniti slovenski arhitekt Jožef Plečnik, ki je v Črni vasi zgra-dil cerkev sv. Mihaela. Gradnja združuje ve-liko genialnih rešitev, s katerimi je zmanjšal težo cerkve in posledično tudi pritisk na tla. Tudi oprema je posebna, saj je Plečnik za lestence uporabil kar kavne mlinčke in kravje rogove, še posebej zanimiv pa je pevski kor, ki ga je oblikoval po zgledu kmečkega ganka.

Vzpon do cerkvice sv. AnePot nadaljujemo po Barju proti Lipam in Podpeči, ki je znana že od rimskih časov, ko so tam kopali podpeški marmor in ga po Ljubljanici tovorili do Emone, kjer so ga uporabljali za gradnjo. Nad vasjo, v smeri proti Vrhniki, na vzpetinah, ki predsta-vljajo začetek krimskega pogorja, stojijo tri cerkvice. Odločili smo se za vzpon do cerkvice sv. Ane, do katere boste najlažje prišli z izhodišča ob cesti na Rakitno. Pot ni predolga in je primerna tudi za naše naj-mlajše, vendar jo dobršen del poteka po odprtem, tako da je priporočljiva primerna zaščita proti soncu in dovolj tekočine, kajti pri cerkvici, na najvišji točki hriba, ni no-bene okrepčevalnice. Vrh vam bo ponudil čudovit razgled, ki sega čez celotno Barje

26

Ne le zunanjost cerkve sv. Mihaela v Črni vasi, tudi notranjost je zelo posebna. Pleč-nik je za lestence uporabil kar kavne mlinčke in kravje rogove, še posebej zanimiv pa je pevski kor, ki ga je oblikoval po zgledu kmečkega ganka.

Matej Juvan, turistični vodnik

www.barje.net

do Ljubljane, za katero se pnejo prelepe Kamniško-Savinjske Alpe.

Naravni rezervat Mali plac Vrnemo se v Podpeč, kjer zavijemo na novi most čez Ljubljanico proti Notranjim Go-ricam. Cesta, ki se odcepi proti Logu, vas pripelje do Bevk, kjer sledimo oznakam do naravnega rezervata Mali plac. Krajši, nezahteven sprehod po krožni poti skozi gozd vas pripelje do jase, kjer so v precej-šnji meri še ohranjene razmere, kakršne so pred človekovim posegom vladale na celo-tnem področju Barja. Tu še vedno rastejo šotni mahovi in mesojeda rastlina rosika, veliko je ptic in žab, ki ustvarjajo prijetno zvočno kuliso.

Izvir LjubljaniceOd Malega placa se po razmeroma dobri makadamski cesti odpeljemo do Drenove-ga Griča, prečkamo avtocesto in zavijemo na staro cesto proti Vrhniki. Zapeljemo se skozi mesto, mimo kipa Ivana Cankarja, ki je najbolj zaznamoval zgodovino tega mesta,

LAHKIH NOG OKROG

junij 2009 27

Pri cerkvi svete Ane se vam bo odprl ču-dovit razgled, ki sega čez celotno Barje do Ljubljane. Pot do vrha ni predolga in je primerna tudi za naše najmlajše, ven-dar jo dobršen del poteka po odprtem, tako da je priporočljiva primerna zaščita proti soncu in dovolj tekočine.

do Močilnika, kjer v več izvirih izpod stene pritekajo vode Ljubljanice. Tu naj bi pred davnimi časi Jazon in Argonavti ponovno sestavili ladjo Argo in se odpeljali po Lju-bljanici proti Ljubljani. Nekje na poti je junak Herkul tudi ubil zmaja, ki je strašil po Barju in je danes simbol našega glavnega mesta, saj je upodobljen na mestnem grbu.

Tehniški muzej v BistriVrnemo se v Vrhniko in v centru mesta zavijemo proti Bistri, do katere imamo le nekaj kilometrov vožnje. V nekdanjem kartuzijanskem samostanu danes domu-je Tehniški muzej Slovenije, ki ponuja na ogled bogato zbirko kulturne dediščine. Zanimivi so žaga za les, mlin, lepo urejen park, še vedno pa navdušuje tudi zbirka Titovih avtomobilov. Po nekajurnem izletu se prileže tudi okrepčilo ali kosilo in kot na-lašč je tik ob muzeju tradicionalna sloven-ska gostilna. Pot domov lahko nadaljujete pod robom hribovja proti Borovnici in na-prej do Podpeči, kjer zavijete proti Ljubljani ali pa se vrnete proti Vrhniki.

Kaj vse se je tisto vročo nedeljo dogajalo v Postojni? Že dopoldan je bilo živahno, saj se je okrog 80 kolesarjev vseh starosti odpeljalo proti Predjamskemu gradu. Prvi stari starši, starši in otroci so se na jamski dogodivščini srečevali s pravljičnimi juna-ki, tisti zunaj pa so spoznavali živali iz mini živalskega vrta, nekatere družine pa so se udeležile tudi družinske maše v parku. Na začetku osrednjega festivalskega dogajanja je družine pozdravila Majda Erzar z Ministr-stva za delo, družino in socialne zadeve, na osrednjem prizorišču pa so zatem nastopili Ansambel Erazem, Sten Vilar, plesno-akro-batska skupina Flip, ob koncu festivala pa še Natalija Verboten. Ker so se ustvarjalne delavnice kopale v vročem soncu, je števil-ne privabila senca pred otroškim odrom, še bolj pa dogajanje na njem: lutke, čarovnije, predstave in ples.

Da je družina sodoben življenjski slog, so vsak na svoj način sporočali tudi gostje okrogle mize: minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, igralka Nina Ivanič ter glavna direktorica Vegrada, Hilda Tovšak. Minister

»Družina je sodoben življenjski slog!«Na 3. Festivalu družin, 17. maja v Postojni, se je pod tem geslom družilo okrog 5000 članov slovenskih družin, med njimi tudi mala Hana in Veronika z mamo Mihaelo in očkom Dušanom. Na festival, ki ga je ob pomoči kar 80 prostovoljcev pripravil Zavod iskreni.net, so prišli preživeti lep dan. »Vsi štirje smo uživali v sproščenem vzdušju in okušali vsega po malem,« so povedali po festivalu, geslo pa komentirali: »Z njim se strinjamo in si želimo, da bi bilo to jasno in upoštevano na vseh družbenih ravneh.«

OBISKALI SMO

Lukšič je poudaril, da otroci niso ovira, da ne bi mogel biti uspešen, saj prinašajo energijo, ki te žene naprej. Tovšakova, ki materinstvo oziroma družino visoko vre-dnoti tudi kot direktorica, pa z veseljem

zaposluje ženske, ki se odločajo za otroke, in čestita vsaki noseči delavki. Nini Ivaniči otroci pomenijo več kot kariera, zato sve-tuje: »Zaupajte življenju in vse, kar se zgodi, je prav in ima smisel.« Nekoliko v šali pa še: »Ne preveč planirati – sploh pa ne otrok!«»Dobra partnerja – dobra starša« je bil po-menljiv naslov delavnice s terapevtom Iva-nom Platiša, staršem, ki se šele srečujejo z izzivi starševstva, je svetovala mag. Radmi-la Pavlović, s starimi starši pa se je pogovar-jal dr. Jože Ramovš.

»Zelo smo zadovoljni, da so si družine tudi v tem obdobju recesije vzele čas zase, za svoje najbližje, da so ob druženju druga z drugo pozabile na ostale skrbi in dobile spodbudo za naprej,« je po festivalu de-jal Igor Vovk, direktor Zavoda iskreni.net. Kaj pa so s seboj domov odnesli Dušan, Mihaela, Hana, Veronika? »Ostala nam bo potrditev, da nam je v družini lepo in da nas ne bo konec, če vzamemo medse še kakšnega člana«.

junij 200928

Mica Škobrne

Televizija, televizija,kot stara nališpana dama,ki vabi, poroča, omamlja,

z reklamo denar nam izvablja.

Televizija, televizija,s tabo je dolgčas, oči nas bolijo

in glave so prazne, pa usta molčijo,noge si na travnik želijo.

Ni treba vam sedeti,ni treba vam zijati,

ni treba pesti tiščati,ni treba se vam bati.

V tej škatli oglati ni nič,kar bi živelo, ni nič,kar bi igralo, ni nič,

kar bi vam pelo.

Tele...zija

Tisti zelo dragoceni, pomembni in nepogrešljivi »kos pohištva«, ki navadno »sedi« v najbolj imenitnem delu našega stanovanja in pridno čaka na našo družbo, se preprosto imenuje televizija. Ja, tele ... zija! Kdo že?Ta čarobna škatla potrebuje za svoj dialog z nami le svojega slu-žabnika, ki se imenuje daljinec, na katerega gumb – navadno zele-ne barve – pritisnemo in že smo tam, kjer ni muh.Oh, da bi vsaj bile, potem nam ne bi bilo tako zelo dolgčas!No, v zadnjem času postaja vse bolj muhasto naše vreme, poleg vremenske napovedi pa nas zanima tudi TV-dnevnik, pa politika in šport, pa vse nadaljevanke in predvsem reklame, kaj, kje, kako in zakaj kupiti ravno tam. Ja, sporočajo nam tudi, kako biti uspe-šen, lep, zdrav in … kaj vse potrebujemo za to, da »imamo« in da čim manj »smo«. Saj veste, tisto po E. Fromu: »Biti ali imeti!« In mi, »imamo«?Navadno nas ta tiha in nenadomestljiva prijateljica pokliče takrat, ko nam je dolgčas, takrat, ko preprosto ne vemo, kaj in kako bi sami s seboj. Čudovito! In rešitev?Le pritisk na gumb in že »smo«, daleč od samega sebe, od realnosti, v čisto pasivnem svetu, ki nam ponuja vse, razen lastne aktivnosti!

Tele…zija

Hvala ti, draga televizija!Res, resnično nam je s tabo lepo, a vendarle je brez tebe lahko tudi veliko lepše.Ugasnimo jo in prižgimo program, ki se imenuje stik z družino, s prijatelji in naravo, ki nam podarja vse najlepše za naše življenje.Ugasnimo jo in ne bežimo pred samim seboj! Ne, ni nas v tistem programu in nič kaj tako pomembnega ni tam, kar bi polnilo ba-terije našega zadovoljstva.Vse raste na doma-čem zelniku, le po-truditi se je treba. Vredno je! Ostanimo aktivni, radovedni in družabni ljudje.Pritisnimo na gumb lastne domišljije in naši otroci nam bodo sledili.To je to. Naša osebna odločitev!

SKUPAJ LAŽJE RASTEMO

Pripravil Sten Vilar, prof., studio Anima Medvode

junij 2009 29

Ilust

raci

ja: R

ok V

ilar

V. Gergolet-S. Vilar-B. Grabnar

smo ustvarjali skupaj s starši. Iz naravnih in odpadnih materialov smo izdelovali okraske za okrasitev našega igrišča. Izdelali smo tudi Pravljično hiško, v kateri je zelo prijetno. V njej imamo blazine, ki smo jih izdelali iz odpadne-ga blaga, na policah je veliko knjig. Včasih pri-žgemo lučko, da pričaramo čarobno vzdušje.

Katere naloge moramo še opraviti?- Še naprej bomo zbirali odpadni material za izdelavo uporabnih predmetov, za sceno, ko-tiček, igrače …- Na ogled lutkovne predstave Živalski vrt bomo povabili otroke iz drugih skupin ter starše. Izdelati moramo še nekaj lutk, ki jih bomo naredili iz odpadnih škatel. - Ob Župančičevih dnevih bomo izdelali ču-tno pot iz naravnih in odpadnih materialov. Otroci bodo prek gibanja in vseh čutil prihajali do novih zaznav in občutenj.- Skrbeli bomo za otrokom prijazno in urejeno igrišče v našem vrtcu. - Obiskali bomo igrišče v parku Kodeljevo, kjer bomo pripravili raziskovalne kotičke.

30 junij 2008

VRTEC PREDSTAVLJA SVOJ PROJEKT

Eko vrtec kot način življenjaS šolskim letom 2008/2009 se je Vrtec Otona Župančiča iz Ljubljane priključil projektu Eko šola/vrtec kot način življenja. Projekt je se-stavni del prizadevanj Evropske unije za oko-ljevarstveno izobraževanje, nosilec projekta pa Sklad za okoljevarstveno izobraževanje (Foundation for Environmental Education, FEE), ki je bil ustanovljen z namenom, da se organizira in načrtno pospeši okoljsko izobra-ževanje in ozaveščanje. V našem vrtcu obli-kujemo spoštljiv odnos do urejenega okolja. Zavedamo se, da moramo to okolje varovati in ohranjati. Z drobnimi koraki stopamo sku-paj k naravi, okolju in smo zelo pozorni na to, kaj nam pripovedujeta. Skupaj iščemo rešitve, spoznavamo, da smo mi tisti, ki lahko dejavno prispevamo k varovanju in ohranjanju narav-nega okolja. Otrokom želimo približati naklo-njen in odgovoren odnos do narave.

VRTEC OTONA ŽUPANČIČA, LJUBLJANA

Hišo smo uporabili za različne igre: igre vlog, skrivanja, na obisk smo povabili tudi prijatelje.

V naši Pravljični hiški je zelo prije-tno. Imamo blazine, ki smo jih izde-lali iz odpadnega blaga, na policah je veliko knjig.

Priprava na pust. Izdelali smo obro-če iz odpadnega papirja in stopili v svet risanke Fifi in cvetličniki.

Zastavljeni cilji, ki so vezani na eko projekt- Ustvarjati želimo otrokom prijazno okolje.- Želimo jih seznanjati z načini, ki bodo prispe-vali k zmanjševanju odpadkov tudi z uporabo odpadnega in naravnega materiala za izdela-vo novih uporabnih predmetov.

Kaj smo do sedaj uresničili?Najprej smo se lotili načrtovanja vsebin in de-javnosti, s katerimi lahko uresničujemo cilje. Starše smo obveščali prek plakatov, fotografij, izdelkov in jih povabili k sodelovanju.Izbor vsebin in dejavnosti smo pripravili na zelo zanimiv način. Otroci so se ob tem izraža-li, dojemali, ustvarjalno razmišljali in sami pri-hajali do rešitev določenih problemov. Veliko smo izhajali iz pobud otrok v sodelovanju s starši. Prostor v naši igralnici, naši Hiši pri kuž-kih, smo preuredili v nove igralne kotičke, ki smo jih poimenovali Hiša iz odpadnih škatel ter Pravljična hiška. V tednu otroka smo pričeli z akcijo zbiranja odpadnih škatel. Ugotavljali smo, da vsi živimo v hišah, velikih in majhnih, hiša je tudi naš vrtec. Otroci so prinašali različ-no velike odpadne škatle, nato pa smo iz njih skupaj izdelali hiško. Najprej smo škatle zlepili z lepilnim trakom, potem pa nanje nalepili pa-pirnate brisače ter jih pobarvali. In hiša je bila narejena. Hišo smo uporabili za različne igre: igre vlog, skrivanja, na obisk smo povabili tudi prijatelje. Imeli smo jo tudi za sceno, ko smo se igrali z lutkami po izmišljeni zgodbi Živalski vrt. Na hišo smo kasneje prilepili še dodatke iz odpadnih in naravnih materialov. Zamaški so postali zvonec, storži so bili strešna opeka, na vrvico obešen papir pa so bili lestenci … Raz-iskovali smo tudi naravni material. Izhodišče nam je bila zgodba Melje, melje mlinček (A. Štefan). Otroci so spoznali različna žita, pše-nico, ječmen, koruzo. V veselem decembru

Kaj smo dosegli?Eko projekt nam pomaga, da se otroci prek različnih dejavnosti učijo, spoznavajo in si pridobivajo nove izkušnje. Spoznavamo, da so narava, odpadni in naravni materiali izho-dišča za naše učenje in razvoj. Otroci ob teh materialih kažejo radovednost in zanimanje. Cilje dosegamo in jih povezujemo z vsemi področji dejavnosti. Trudimo se tudi za med-področne povezave, ki so za eko projekt zelo pomembne.

Meljemo, meljemo, zato potrebuje-mo močne mišice. Kaj dobimo, ko zmeljemo ječmen?

RAZGLEDNICE

31

Mi, mali vrtnarji

Cepetavček, učeči se vrtec

Obisk medicinske sestre

Miške budno spremljamo spomladanska dela in rast na vrtovih. Tako se nam je poro-dila ideja, da bi tudi mi v vrtcu sadili in sejali. V vrtec smo prinašali semena, sadike, lončke in zemljo. Zavihali smo rokave in pričeli z de-lom. Le poglejte nas!Zdaj bomo z radovednostjo opazovali, kdaj bodo semena pokukala iz zemlje.

vzgojiteljica Diana Blažič in pomočnica vzgojiteljice Mihaela Ventuša

Mirnopeški vrtčarji že nekaj let bogatijo pro-gram tedna vseživljenjskega učenja.Najprej so delavke vrtca pripravljale ure pravljic in ustvarjalne delavnice, lansko in letošnje šolsko leto pa so se povezali s Kme-tijsko šolo Grm in Biotehniško gimnazijo Sevno. Lani je imela njihova profesorica Jo-žica Cerovšek v starejši skupini Cepetavčkov delavnico francoščine, v letošnjem tednu vseživljenjskega učenja pa so si izmenjali obiske oziroma si ogledali gledališko pred-stavo Rdeča kapica. Dijaki 1. letnika so jim predstavo o majhni, srčkani deklici z rdečo kapico, njeni mamici, babici, lačnem volku

V skupini Polžek smo v začetku aprila gostili mamo Robina Tea Darjo. Prišla nam je pred-stavit svoj poklic. S seboj je prinesla torbo, polno medicinskih pripomočkov. Otroci so potrpežljivo opazovali in sodelovali samo tako, da so prijeli posamezen instrument, ki ga je prej predstavila.Samo medvedek in dojenček sta dovolila, da ju je oskrbela. Otroci so si z obiskom pridobili nove izkušnje.

vzgojiteljici Veronika in Julijana

VRTEC JADVIGE GOLEŽ, MARIBOR

VRTEC CEPETAVČEK, MIRNA PEČ

VRTEC MOST NA SOČI

junij 2009

in hrabrem lovcu zaigrali v nemščini, Ce-petavčki s pomočjo vzgojiteljice Milke Klo-bučar in pomočnice vzgojiteljice Andreje Rafeq Obrekar pa v slovenščini.Veliki otroci so bili navdušeni nad malimi igralci, njihovo sceno in glasbenimi vlož-ki, mali otroci pa so spoznavali drug jezik – nemški – in občudovali igro srednješolcev. V torek so se družili v vrtcu, v petek pa v sre-dnji šoli.Učenje otrok od otrok različnih generacij je bilo prisrčno in vredno ga bo nadaljevati.

vzgojiteljica Marija Mikec

Srečanje družinNaš vrtec je še zelo »mlad«, saj je svoja vra-ta odprl šele letošnjega januarja. Kljub temu da smo skupaj šele slabih pet mesecev, pa imata Veronika in Lidija včasih občutek, kot da bi želeli nadoknaditi vse za pet let nazaj. Naše zvedave in vedoželjne oči se vedno za-iskrijo, ko počnemo kaj novega. Prav zaradi tega smo se naučili že veliko pesmic, dekla-macij, rajalnih iger in drugih zabavnih stvari, ki nam polepšajo naše dni. Vse to smo imeli priložnost že velikokrat pokazati na različnih javnih prireditvah, na katerih smo sodelovali. V aprilu pa smo pripravili tudi posebno pre-senečenje za naše starše. Organizirali smo srečanje družin z namenom, da se skupaj z mamicami in očki poveselimo ter preživimo prijetno in zabavno popoldne. Najprej smo

VRTEC POLHEK POLŠNIK (OŠ LITIJA)

RAZGLEDNICE

32

RAZGLEDNICE

junij 2009

Veliki lev je povzročil veliko veselja med otroki

Ob dnevu Zemlje

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE

OŠ VERŽEJ, ENOTA VRTEC

V Azilnem domu v Ljubljani, na Zvezi pri-jateljev mladine Moste in Socialni zbornici je bilo te dni veliko veselja in dobra volja se je naselila v velike in male, ko so prejeli čudovita knjižna darila slovenske ilustra-torke Polone Lovšin, priznane doma in v tujini. Otrokom je podarila kar 300 slikanic Ko pride velikanski lev.80 slikanic so namenili otrokom v varnih hišah in materinskih domovih, v Azilni

dom je šlo 20 knjig in na Zvezo prijateljev mladine Moste 200 slikanic, da bodo z nji-mi lahko obdarili otroke na letovanju.Srečni mali bralci so se in se bodo veselili ob branju prelepe slikanice, predstavnik Zveze prijateljev mladine Moste, pa se je ilustratorki v imenu vseh prisrčno zahvalil: »Fuuuuuuuullll hvala za povzročeno vese-lje otrokom!

Dejan Mikuš

Letos smo v aprilu ob dnevu Zemlje urejali okolico vrtca. Otroci starejše skupine smo povabili starše k sodelovanju. S sezonskimi rastlinami smo zasadili cvetlična korita in olepšali okolico vrtca. Starši so pokazali do-bro voljo in zanimanje za urejeno okolje vrt-ca. Vzdušje je bilo prijetno. Na koncu smo se okrepčali z domačim sokom in sadjem.

vzgojiteljica Mateja Fras

starše z rajalno igro popeljali v deželo Balalaj, potem pa smo jim predstavili sklop bibarij in prstnih iger, pri čemer so še posebej veselo sodelovali tudi naši najmlajši. Po pesmicah in plesu pa so prišli na vrsto še naši starši. Sku-paj z njimi smo se napotili po glasbeni poti, na kateri so nas čakale različne naloge. Tako smo se pomerili v vožnji s »kočijo«, sezidali hišico, naučili starše ples prijateljstva in še druge vesele in zabavne vragolije. Za konec smo prihranili še ples, ki so ga plesale že naše babice: »beksl«.

Preden smo se razšli, smo naše starše povabi-li tudi v igralnico, kjer smo zanje pripravili po-gostitev. Ob pecivu, ki smo ga pripravili sami, suhem sadju in čaju smo prijetno pokramljali

in si povrnili moči. Za prisrčen zaključek pa je poskrbel tudi velikonočni zajček, ki je za vsa-kega otroka v košari pustil presenečenje.

vzgojiteljica Veronika Anžur

RAZGLEDNICE / MINI TEATER

33

Predstava Muca Copatarica

Sadili smo drevo

S starši otrok skupine Muce sva se dogovorili, da bodo letos za spremembo oni pripravili nastop za svoje otroke. Odločili smo se za igrano uprizoritev zgodbe Muca Copatarica. Pred nastopom so potekale vaje, na katerih smo se veliko nasmejali in ugotovili, da javno nastopanje ni mačji kašelj. S skupnimi močmi smo pripravili sceno in druge potrebne stvari za predstavo. Očka Damjan Šeruga je za vse otroke in starše izdelal brezplačne vstopnice in plakat kot vabilo na predstavo, ki smo ga izobesili na oglasno desko.

VRTEC STOPIČE

VRTEC LJUTOMER, ENOTA GRESOVŠČAK

Otroci so z velikim zanimanjem spremljali predstavo in ob koncu nastopajočim navdu-šeno zaploskali ter z njimi zaplesali.Predstavo smo fotografirali in posneli s ka-mero. Ob koncu šolskega leta bova vsaki družini podarili multimedijsko zgoščenko s predstavo Muce Copatarice.Vsem sodelujočim staršem se zahvaljujeva za vložen trud in čas, saj so z lepo predstavo zelo razveselili svoje malčke.

vzgojiteljici Ksenija Gajić in Barbara Meglič

junij 2009

Prihaja 11. mini poletje za otrokeOd 5. julija do 30. avgusta 2009 se bo v Lju-bljani v organizaciji MINI TEATRA odvijal že 11. festival MINI POLETJE. Mednarodni po-letni lutkovni in gledališki festival, ki že od leta 1999 poteka vsako poletno nedeljo na ljubljanskem gradu in na drugih lokacijah, postaja najodmevnejši in največji festival za otroke v Sloveniji. V sklopu letošnjega progra-ma se bodo predstavila gledališča, skupine in posamezniki iz Slovenije, Hrvaške, Litve, Ma-džarske, Francije, Slovaške, Španije, Belgije in Belorusije. Poleg predstav bomo organizirali tudi ustvarjalne delavnice in Paževsko šolo

Vrtec Gresovščak, ki je dislocirana enota Vrtca Ljutomer, stoji sredi prekrasnih lju-tomerskih goric. Bivamo v starejši vino-gradniški hiši. Imamo lepo igrišče in veliko možnosti za izvajanje različnih dejavnosti v naravi. Zelo smo povezani z okoliškimi

za mlade paže in grajske gospodične. V enajstih letih si je festival pridobil velik mednarodni ugled, dobre kritike strokovne javnosti in izjemen obisk gledalcev vseh sta-rosti. Različni jeziki, različne lutkovne tehno-logije in različni pristopi k lutkovni umetnosti zagotovo uvrščajo mednarodni festival Mini poletje med dogodke, ki pripomorejo k bo-gatejši in še bolj kakovostni kulturni podobi Ljubljane in Slovenije. Festival podpirajo Zavod za turizem Ljublja-na, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS idr.

ljudmi, vključujemo pa se tudi v različne dejavnosti krajevne skupnosti in gasilske-ga društva. Ob koncu marca smo v okviru Eko vrtca posadili dve sadni drevesi, ki nam jih je poklonil Mercator. Pri sajenju nam je po-magal Lukov ati. Večji otroci so pomagali pri sajenju, mlajši pa so bili le opazovalci. Bilo je prijetno vzdušje. Ob koncu dela smo se posladkali z jabolčnim zavitkom in čajem, ki nam ga je pripravila naša kuha-rica Milica.

Ingrid Štefančič in Romana Pintarič

Najbolj zabavne prigode ženske, kot ste tudi ve!

Ste mislile,da se to dogaja samo vam?

samo 8,9 €NAROČITE ŠE DANES! POKLIČITE: 01 565-34-16 PIŠITE: knjige@otroci.si

Otr

oci d

.o.o

., Br

nčič

eva

13, L

jubl

jana

34 junij 2009

SUPERMAMIN KOTIČEK

V mesecu juniju vam predstavljamo priročnik Ustvarjalni prosti čas avtorice Maje Hartman. Knjiga vam ponuja zbirko enostavnih in za-nimivih idej za ustvarjanje, ki so razporejene po štirih letnih časih in praznikih. Vsi končni izdelki so pripravljeni iz neškodljivih materialov, ki jih dobite v naravi, doma ali bližnji trgovini.

ODEJICE ZA VAŠE MALČKEMehke otroške odejice iz pliša, podložene z bomba-žem in okrašene z aplikacijo, bodo vaše praktične in udobne spremljevalke na izletih, ki jih načrtujete z družino! Preprosto vzdrževanje in lep izgled vas bo-sta ob ugodni ceni gotovo prepričala v nakup.

Predstavljamo vam tudi novost na slovenskem tržišču – komplet treh zgoščenk BABY RELAXATION MUSIC s pomirjujočo glasbo za vaše malčke in vas! Čustva staršev vplivajo na otroka, zato mu bo vaša sproščenost dobro dela. Koncept posnetkov temelji na novejših raziskavah o vplivu zvoka na počutje. Raziskave so pokazale, da med vibracijami planetov našega osončja in človeškimi čustvi obstaja ne-posredna povezava. Nekatere izmed teh vibracij so bile uporabljene pri skladanju te glasbe z namenom ustvarjanja občutja harmonije.

Ličenje in nega kože v poletnih mesecih

Zopet vas vabimo v našo družbo, razvajale se bomo v petek,

19. junija 2009 v gostilni Guliver na Vilharjevi cesti 43, 1000 Ljubljana ob 17. uri.

Priprava kože na sonce in nega po sončenju. Na plažo urejene in lepe! Razvajala vas bo vizažistka Tina Teršek s kozmetiko

Fresh Look. Pohitite s prijavo!

Ob naročilu na revijo superMAMI vam nudimo15 odstotni popust!Poleg rednega prejemanja revije boste brezplačno vpisani v klub superMAMI, kot članica kluba boste deležni številnih ugodnosti, vse knjige in revije pa vam bomo pošiljali brez stroškov poštnine!

Knjiga meseca v juniju -30%

Postanite članice kluba superMAMI tudi vi!

Naročilnico in prijavnico pošljite na: Otroci d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče. Še hitreje gre po faksu: 01 5653417.Najhitreje gre po elektronski pošti: tajnistvo@otroci.si. Naročnik s podpisom jamčim, da so podatki točni in dovolim, da me obveščate o novostih kluba superMAMI. Naročnino bom poravnal najkasneje v 8 dneh po prejemu položnice.Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek 01 5862550 ali nam pišite na taj-nistvo@otroci.si.

Zahvaljujemo se vam za naročilo in vam pošiljamo lepe pozdrave ter želimo veliko užit-kov ob prebiranju naših revij.

Ime in priimek _________________________Ulica in hišna številka ____________________Pošta in kraj ___________________________Telefon _______________________________Elektronski naslov ______________________Datum in podpis: ______________________

Želim naročiti ( OZNAČITE ):

DA, želim postati naročnica revije superMAMI do pisnega preklica.

Revijo želim prejemati od številke _______ naprej.Naročnina 10 številk superMAMI s 15 odstotnim popustom je 20,81 eur. Redna cena znaša 24,48 eur.

DA, želim postati naročnica revije Otroci do pisnega preklica.Revijo želim prejemati od številke _______ naprej. Naročnina 10 številk revije Otroci je 10 eur.

DA, želim naročiti knjigo Ustvarjalni prosti čas.Cena knjige s 30 odstotnim popustom znaša 14,60 eur. Kot članici kluba

superMAMI vam stroškov poštnine ne bomo računali. Redna cena znaša 20,86 eur, stroški poštnine pa 3,71 eur.

DA, želim naročiti odejico s 30 odstotnim popustom.

roza barve modre barve smetanove barveCena odejice s 30 odstotnim popustom znaša 13,93 eur. Kot članici kluba superMAMI vam stroškov poštnine

ne bomo računali. Redna cena znaša 19,90 eur, stroški poštnine pa 3,71 eur.

DA, želim naročiti zgoščenko BABY RELAXATION MUSIC s 30 odstotnim popustom.

Pomirjujoči zvoki narave.

Umirjeni zvoki ustvarjajo harmonijo.

Sreča in zadovoljstvo s čarobnimi zvoki.

Cena zgoščenke s 30 odstotnim popustom znaša 10,43 eur. Kot članici kluba superMAMI vam stroškov poštnine ne

bomo računali. Redna cena zgoščenke znaša 14,90 eur, stroški poštnine pa 3,71 eur.

DA, želim želim se prijaviti na ličenje in nego kože.

NE želim, da me založba Otroci obvešča o novostih in ugodnostih, ki jih bo za vas pripravljala tudi v prihodnje.

SUPER

Otr

oci d

.o.o

., Br

nčič

eva

13, L

jubl

jana

Imaš moža, otroka, službo, taščo ... in zmoreš vse.

Tudi ti si super mami!

ww

w.su

perM

AMI.s

i