svet revolucija kot trajni proces v modernem iranu

52 revija RAZPOTJA 36

svet

Revolucija kot trajni procesv modernem Iranu

ARSALAN REIHANZADEH

Č e bi lahko imenovali zgolj eno značilnost, ki zaznamuje moderno zgodovino Irana, potem so to zagotovo velikanski politični pretresi, ki so se zgo-

dili v tem času. Iran je ena od redkih držav na svetu, ki je v svoji moderni zgodovini doživela dve klasični revoluciji, in zdaj, štirideset let po zadnji, nekateri pravijo, da potrebuje še eno. Da bi obe iranski revoluciji, se pravi ustavno revolucijo (1905-1911) in tisto leta 1979, postavili v kontekst sodob-ne iranske zgodovine, se moramo vrniti na sam začetek zgodbe. Mnogi iranoslovci se sicer strinjajo, da ustavna re-volucija predstavlja začetno točko moderne dobe Irana, a vseeno predlagam, da se vrnemo še skoraj sedemdeset let nazaj v preteklost, do zadnjih dveh rusko-iranskih vojn na začetku devetnajstega stoletja: 1804-1813 in 1826-1828, da bi tako bolje dojeli kompleksnost sodobnega Irana in konkretno tudi revolucije. Po iranskem porazu v vojnah in podpisu dveh sporazumov, po katerih naj bi Iran (takrat še Perzija) Rusiji prepustil nadzor nad več ozemlji na južnem Kavkazu, smo priča situaciji, ko so vsi družbeno-politični diskurzi (točke simbolne avtoritete) v Perziji, vključno s šahovim, močno oslabljeni in ne zmorejo več določati ce-lotne strukture perzijske družbe. Tisti, ki so bili vključeni v družbeno-politične spremembe v Iranu v tistem času, so ga imeli za razstavljeno, izpahnjeno družbo, saj so izgubo ozemlja razumeli kot izgubo uda na državnem telesu. Vse-eno pa bi preveč poenostavljali, če bi imeli šahov diskurz za neučinkovit samo zaradi vojaškega poraza v vojnah in posledične izgube ozemlja. Na spekulativni ravni lahko rečemo, da je diskurz šaha kot predstavnika oziroma pribočnika Boga (Enega) na Ze-mlji, kar je po iranski politični literaturi božanska pravica šahov, načel nek neodpravljivo Drugi (Rusija), zato je ta predstavnik postal razklan oziroma razdeljen. Zato je bila disfunkcionalnost šahovega diskurza predvsem v nezmož-nosti, da bi se spopadel z novim stanjem, v katerem je ta predstavnik Boga (Enega) razdeljen zaradi neodpravlji-vo Drugega. Kljub temu moramo vztrajati, da je to slednje kvečjemu razgalilo delitev, ki je že tičala znotraj šaha, še

preden se je on tega sploh zavedel. Skoraj osem let je bilo potrebnih, da je iranska družba izstopila iz te kritične situ-acije s sublimiranjem prvih afektiranih odzivov na posle-dice vojaških porazov v pristne politične koncepte ustavne revolucije. Če bi morali to obdobje iranske moderne zgodo-vine, se pravi obdobje od vojaških porazov do ustavne re-volucije, povzeti v samo enem stavku, bi lahko rekli, da je to bilo obdobje stremljenja k prehodu od afekta do koncep-ta, tako da je ustavna revolucija kot koncept prisilila šaha, da sprejme svojo afektivno notranjo razdeljenost. In res, v stanju popolne disfunkcionalnosti vseh (domi-nantnih) označevalcev, ki so prej še bili sposobni določati celotno družbeno-politično strukturo, se pojavi potreba po novem označevalcu, ki bi na novo določil strukturo iranske družbe. Iranska družba je tako potrebovala skoraj osem let, da se je prebila skozi proces ustavne revolucije in prišla do tega novega označevalca. V ustavni revoluciji imamo torej situacijo, ko se pojavi splošna volja zamenjati arbitrarni diskurz monarha oziroma šaha z novim diskurzom, se pra-vi z Zakonom kot najvišjo avtoriteto, ki naj določa in urav-nava vse vidike družbeno-politične ureditve. Pri premagovanju družbeno-politične krize v iranski druž-bi in odpravljanju paralizirajoče situacije, v kateri se je znašla po vojaških porazih, je bila za konstitucionalistične intelektualce največja ovira neomejena moč šaha, ki mu je dajala avtoriteto za povsem arbitrarno sprejemanje odloči-tev in izvajanje oblasti. Konstitucionalistični intelektualci so tako ugotovili, da je najprej najbolj nujno omejiti šahovo moč na neko mero ali načelo, da ne bo več mogel početi, kar se mu arbitrarno zljubi. Te intelektualce so navdihovali dogodki, ki so se v Evropi zgodili v znamenju modernosti, zato so trdili, da mora na politični ravni tudi iranska druž-ba doživeti enake spremembe, kot so se dogajale v Evropi od francoske revolucije naprej. Ena od teh zahtev, okrog katerih so se mobilizirali konstitucionalistični revolucio-narji, je bila zahteva po ustanovitvi parlamenta (madžlis), imenovanega »ustavni zbor«, katerega namen je bil urediti in omejiti moč šaha ter napisati ustavo. Prva seja ustavne-ga zbora, 7. oktobra 1906, je začela postopek pisanja ustave

53poletje 2019

STOLP AZADI V TEHERANU, SPOMENIK 2.500-LETNIcI USTANOVITVE IRANA, KI GA JE DAL ZGRADITI REZA PAHLAVI, ZADNJI IRANSKI ŠAH. fOTO: HOOPERAG / WIKIMEDIA

in potrebni so bili trije meseci, da je proizvedla prvi osnu-tek, ki je nastal pretežno po zgledu belgijske ustave. Tega je takratni iranski šah Mozafar ad-Din podpisal 31. decembra 1906. Šah je bil po ustavi od zdaj naprej »podvržen vladavi-ni prava, njegova krona pa božansko darilo, ki ga prejema od ljudstva.« Zato lahko rečemo, da sta dva od najpomemb-nejših dosežkov ustavne revolucije, po kateri je iranska družba stopila v novo obdobje, obdobje modernega Irana, ustanovitev madžlisa in ustava. A vse ni šlo gladko. Naslednji šah Mohamed Ali je naspro-toval ustavi in se še vedno imel za točko avtoritete v sim-bolnem – avtoriteta, ki simbolno kastrira celotno ljudstvo – se je znašel v situaciji, ko je bil sam simbolno kastriran s strani te nove inštitucije, ki mu je urejala in omejevala moč. Ta kastrirani/zatrti šah se je nato »vrnil« s pomočjo kozaške brigade in podporo ruske artilerije, ki ji je 23. juni-ja 1908 ukazal granatiranje madžlisa. To granatiranje je bilo prelomna točka v zgodovini sodobnega Irana, in je pokaza-lo na določene strukturne antagonizme, ki so se vseskozi ponavljali v vseh iranskih državah od ustavne revolucije do danes. Če ustavna revolucija vzpostavlja pravni red, ki te-melji na sodobni ustavi in ureja vse po črki Zakona, potem

granatiranje madžlisa predstavlja nekaj znotraj tega reda, kar ga lahko presega ter nasilno odpravlja Zakon in sam pravni red. To je ta trenutek suverenosti v schmittovskem pomenu besede, kot imanentni eksces znotraj samega Za-kona, eksces, ki se sočasno nahaja tako znotraj kot zunaj Zakona. In prav ta antagonizem med imanentnim eksce-som, utelešenim v figuri šaha, in Zakonom, ki smo mu pr-vič priča v primeru granatiranja parlamenta, se vztrajno ponavlja skozi celotno sodobno iransko zgodovino.In res, tudi v obdobju po ustavni revoluciji in vzpostavitvi nove politične ureditve pod etiketo ustavne iranske mo-narhije je še vedno mogoče opaziti nepremostljiva na-sprotja med šahom kot suverenom, čigar položaj je tako znotraj kot zunaj Zakona, in samim Zakonom, ki določa ves pravni in politični red. Iranska družba je tako v ustavni re-voluciji omejila moč šaha in se približala grajenju sodobne nacionalne države z demokratično politično ureditvijo, ki temelji na načelu delitve oblasti, neodvisnosti sodstva, člo-vekovih pravicah in tako naprej. Kljub temu pa nam grana-tiranje parlamenta kaže, da proces simbolnega kastriranja šaha in omejevanja njegove neomejene arbitrarne moči, in s tem tudi ustanavljanja sodobne države ter pravnega reda,


svet

Konflikt med Iranom in ZDA ne izvira iz zasedbe ameriškega veleposlaništva v Teheranu in krize s talci med leti 1979 in 1981, kot trdijo nekateri, temveč iz državnega udara leta 1953 proti Mosadekovi demokratično izvoljeni vladi.

ni nekaj, kar je mogoče doseči celo s takšno revolucijo, kot je bila ustavna. Materializem iranske moderne zgodovine nam pravi, da so zadeve nekoliko bolj zapletene. To, kar se je šahu zgodilo po ustavni revoluciji, je na struk-turni ravni nekakšen subjektiven trenutek delitve samega predstavnika Enega, Boga, Totalitete. Drugače povedano, simbolna kastracija šaha in omejevanje njegove moči raz-delita predstavnika Enega na Dva. To je tudi razlog, ki je šaha Mohammeda Alija napeljal k granatiranju parlamen-ta, saj se je zaradi te delitve počutil razklan in ne več ne-kdo, ki je predstavnik Enega, Boga, Totalitete. Postal je raz-klan subjekt in tega ni mogel zlahka sprejeti. Zato je zelo pomembno, da si zapomnimo, da je ta delitev oziroma an-tagonizem med šahom in madžlisom kot simbolom Zakona in nove politično-pravne ureditve postala dvojna delitev, ki izhaja iz delitve samega šaha. Od takrat naprej ta inherent-na delitev suverena, podvojena v delitvi med suverenom in Zakonom, pravom ter oblastjo, močno vpliva na strukture iranske politične ureditve. Ta neodpravljivi antagonizem med suverenom (šahom kot vrhovnim vodjo) in vlado (dr-žavna administracija) se vztrajno ponavlja ves čas Pahlavi-je vladavine in tudi Islamske republike tako močno, da se je prehod od kraljeve suverenosti do ljudske suverenosti, kljub trudom iranske družbe od ustavne revolucije do da-nes, doslej izkazal kot neizvedljiv. Če gre pri ustavni revoluciji za kastracijo šaha in njegovo simbolno pogubo, predstavlja obdobje med ustavno revo-lucijo in tisto leta 1979 nasprotje idealom ustavne revolu-cije, in to kljub dejstvu, da so v tem času nadzor nad državo prevzeli kar štirje šahi iz dveh različnih dinastij (Qajar in Pahlavi). Čeprav je bila v tem času šahova moč formalno omejena, je bil še vedno zmožen sprejemati odločitve on-kraj pravnih omejitev in nobena druga avtoriteta (kot na primer parlament) mu moči ni mogla dejansko omejiti, zato so takrat izginile kakršne koli obetavne perspektive glede demokratizacije politične moči na osnovi načela de-litve oblasti. Celo močne zahodne države, kot je recimo bila Britanija, ki je sprva podpirala ustavno revolucijo, ali pa ZDA, niso na-sprotovale tej monarhični diktaturi. Zanje je bilo lažje in bolj ugodno imeti opravka z naftno bogato državo, ki ji vla-da ena sama oseba (šah), kot pa z državo z demokratično

vladavino. Zato so ZDA po nacionalizaciji naftne industrije leta 1951 s strani demokratično izvoljene vladne garniture takratnega iranskega premierja Mohameda Mosadeka pro-ti njemu organizirale državni udar, strmoglavile njegovo vlado in tako utrdile šahov položaj. Zato bi lahko rekli, da konflikt med Iranom in ZDA ne izvira iz zasedbe ameriške-ga veleposlaništva v Teheranu in krize s talci med leti 1979 in 1981, kot trdijo nekateri, temveč da ta spor korenini iz državnega udara leta 1953 proti Mosadekovi demokratično izvoljeni vladi. Tako je Iran enainsedemdeset let po granatiranju parla-menta in petindvajset let po državnem udaru doživel še eno klasično revolucijo, ki ni imela zgolj cilja urejanja in omejevanja šahove moči, temveč je bila njena glavna tar-ča sama monarhija. V revoluciji leta 1979 torej ni bila vr-žena z oblasti zgolj dinastija Pahlavi, temveč je bila sesuta sama iranska monarhična ureditev. To je bila revolucija, ki je temeljila na dveh poglavitnih sloganih o neodvisnosti in svobodi: radikalen »NE« tako gospodovalnim poseganjem močnejših držav v notranje zadeve Irana (neodvisnost) kot tudi absolutno zavračanje šahove diktature (svoboda). Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti zdaj, je naslednje: ali je iranska revolucija iz leta 1979, štirideset let zatem ures-ničila te svoje slogane?×

PREvoD: BojAN ALBAHARI

Arsalan Reihanzadeh je iranski filozof. Trenutno je doktorski štu-dent na Podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani. V svoji doktorski nalogi dela na filozofskem prikazu moderne zgodovine Irana iz heglovsko-lacanovske perspektive, kot prvi korak v teoretskem projektu kritike libidinalne ekonomije modernega Irana.

55poletje 2019

svet

RAPHAEL TSAvKKo GARCIA

Jair Bolsonaro: kalejdoskopšestih mesecev neuspehov

B rezposelnost, nevarnost bankrota, konflikt z Vene-zuelo, uničenje izobraževalnega sistema in notranji spori, zaznamovani s čistkami. Prvi meseci Bolsona-

rove vlade bodo zanimiva snov za prihodnje zgodovinarje, trenutno pa predstavljajo nočno moro za tiste, ki si priza-devajo dogodke osvetliti, medtem ko se odvijajo. Še zlasti pa za tiste, ki trpijo in bodo trpeli za neposrednimi posle-dicami vladavine predsednika, ki daje vtis, da je še vedno v volilni kampanji – oziroma preprosto nima pojma, kako vladati.Bolsonaro je kot Don Kihot v nenehnem boju z mlini na ve-ter, iščoč namišljene sovražnike, da bi upravičil svoja de-janja in zadovoljil bazo podpornikov – ki se vse bolj krči. Od časov vlade Dilme Rousseff (2011-2016), še zlasti pa v njenem drugem mandatu, ki se je iztekel v ustavno obtožbo in odstop, se Brazilija sooča z akutno gospodarsko krizo, ki je privedla do milijardnih rezov v različnih ministrstvih in državnih investicijah. S prehodno vlado Michela Temerja, nekdanjega podpredsednika Roussefove, se je stanje le še poslabšalo in Brazilija je Bolsonarovo vlado dočakala v za-pleteni, če ne že alarmatni situaciji. Mnogi so si predstav-ljali, da bodo varčevalni ukrepi nujni – in prišli so hitro, v obliki ideološkega maščevanja.

Krčenje sredstev za izobraževanjeMinister za izobraževanje Abraham Weintraub, ki je za-menjal predhodnika Ricarda Véleza Rodrigueza, ki je bil prisiljen k odstopu zaradi očitne nesposobnosti, je medi-jem najavil, da bodo trem zveznim univerzam zmanjša-li sredstva za 30 odstotkov, ker naj bi z javnim denarjem spodbujale »upornost« – kar pomeni, da izvajajo dejavnos-ti v nasprotju z Weintraubovimi in Bolsonarovimi ideolo-škimi prepričanji (in prepričanji Olava de Carvalha, psev-dofilozofa in astrologa, ki igra vlogo guruja v tej vladi in je tudi središče velikanske notranje krize). Sledila je nova na-poved, ki je ukrep razširila še na vse univerze in zvezne in-štitute. Bolsonaro je obenem razglasil, da namerava zniža-ti sredstva za humanistiko, ki je zanj zapravljanje javnega denarja. Vse to je del njegovega pohoda proti vednosti in

kritičnemu mišljenju – in zoper to, čemur sam in njegovi podporniki pravijo »kulturni marksizem« in »ideologija spola«, ki naj bi zavzela univerze.Ni presenetljivo, da ta križarski pohod proti humanistiki, kar vključuje filozofijo, prihaja s strani vlade, katere guru, Olavo de Carvalho, se razglaša za filozofa, ne da bi kadarko-li stopil v visokošolsko inštitucijo. Pred nami se odvija ne-kaj, kar je predsednik parlamentarnega odbora za izobraz-bo imenoval »ideološko maščevanje«: tisti, ki v akademski sferi niso našli mesta za svoje (večinoma neznanstvene) ideje, so se odločili, da jo uničijo, ker v bitki ne morejo zmagati zgolj z argumenti.Bolsonaro pravi, da naj bi denar, ki ga bodo vzeli univer-zam, izkoristili za financiranje osnovne izobrazbe. Problem je, da rezi vplivajo tudi na osnovno in tehnično izobrazbo, kot je denimo 17-odstotno znižanje financiranja za izgrad-njo vrtcev ali 21-odstotna zamrznitev sredstev, namenje-nih nacionalni fundaciji za razvoj izobrazbe. Nekateri vlad-ni propagandisti trdijo, da gre v resnici le za zamrznitve oziroma začasne reze in da se bodo sredstva sprostila, ko se bo gospodarsko stanje v državi izboljšalo. Zgolj pri uni-verzah varčevalni ukrepi znašajo 1,7 milijarde realov (ne-kaj čez 400 milijonov dolarjev). Ti krizni ukrepi bodo poleg raziskovalnih sredstev in splošnih rezov pri CAPES in CNP, dveh glavnih agencijah za promocijo raziskovanja v državi, prizadeli tudi sredstva, namenjena vzdrževanju, čiščenju, varnosti in investicijam (denimo obnovi ali izgradnji stavb ali učilnic).Kot je razložil politični komentator Caio Almendra, je vlada »sredstva iz svoje diskrecijske porabe znižala za 30 odstot-kov. Če to diskrecijsko porabo dodamo k fiksni [ali obvezni] porabi [večinoma gre za plače], omenjeni rez predstavlja 3,4 odstotkov celotne porabe univerz. Tu se skriva velika nevarnost cele zadeve.« Kot pravi, »vlada zaradi 3,4-od-stotnega prihranka v enem najbolj ključnih družbenih podsistemov, izobrazbi, skodkopava zmožnost univerz, da nadaljujejo z delovanjem. Če pride do motenj pri oskrbi z energijo, vodo, pri delovanju varnostnih in čistilnih služb, bo šlo vseh ostalih 86,6 odstotkov investicij v nič. Univerze


brez teh storitev ne morejo delovati.« Ukrepi pa ponekod presegajo 30 odstotkov. Po podatkih Zveze učiteljev Uni-verze v Brasilii, rezi dosegajo 67 odstotkov v primeru Uni-verzitetne bolnišnice Gaffre in Guinle ali celo 100 odstot-kov pri Univerzitetni bolnišnici Zvezne univerze Piauí ter pri nekaterih drugih univerzitetnih bolnišnicah v različnih predelih države.V mnogih primerih so rezi, zamrznitve oziroma začasni ukrepi le oblika izsiljevanja, da bi izsilili njihovo podporo za reformo socialnega varstva, ki jo predlaga minister za gospodarstvo, Paulo Guedes. Ta reforma naj bi po mnenju strokovnjakov izjemno prizadela najrevnejše, ki bi se upo-kojili s plačo, nižjo od minimalne, in bi ohranjala privilegi-je vojske – ne preseneča, da je Bolsonaro nekdanji stotnik v vojski.Poleg tega pogovori v zaodrju nakazujejo na še en dejav-nik. Ministrstvo za izobraževanje je letos za 70 odstotkov pospešilo akreditacijo novih privatnih univerz; med vlad-nimi programi je tudi spodbuda za izobraževanje na dal-javo, zaračunavanje šolnin na javnih univerzah in za tako imenovane izobrazbene »bone«, torej, da bi namesto javne izobrazbe starši študentov prejeli bone, ki naj bi jih porabi-li na zasebnih šolah.Tudi glede tega je Bolsonarova vlada podobna vladi Dilme Rousseff, ki je kljub investicijam Lule da Silve v širjenje

zveznih univerz in zaporednim znižanjem proračuna mi-nistrstva za izobraževanje vlagala znatna sredstva v zaseb-ne izobraževalne ustanove, pogosto zelo nizke kakovosti. Rousseffovo so celo obtožili volilne goljufije, ker je v kam-panji za ponovno izvolitev obljubila investicije v izobrazbo (in za slogan svoje vlade celo izbrala »Izobraziti domovi-no«), toda ob ponovni izvolitvi je storila ravno nasprotno. Leta 2015 je načrtovane investicije v zveznih univerzah znižala za celih 47 odstotkov.Rezultat politik globokih rezov je bil, da se je 15. februarja na milijone ljudi podalo na ulice v več kot 200 mestih (po nekaterih virih sicer zgolj 140), da bi protestirali proti Bol-sonarovi vladi in zahtevali, da se investicije v izobraževan-je ohranijo ali celo razširijo. To so bile najštevilčnejše ulič-ne demonstracije v državi od protestov za odstavitev Dilme Rousseff leta 2016 in protestov junija 2013.Med obiskom v Dallasu se je predsednik odzval tako, da je protestnike oklical za »koristne idiote«. Nekaj dni po-zneje, 26. maja, se je na ulice v podporo Bolsonaru poda-lo več skrajno desnih skupin. Nekatere od njih so odkrito zahtevale zaprtje kongresa in Zveznega vrhovnega sodišča (ZVS), kar je nekatere manj radikalne segmente demon-strantov pripravilo do tega, da so odkorakali s shoda, ki se je nazadnje odvil v manj mestih kot protivladni protesti in z opazno nižjo udeležbo. Tridesetega maja se je v večih me-

JAIR BOLSONARO JE KOT BRAZILSKI PREDSEDNIK PRISEGEL 1. JANUARJA LETOS. fOTO: fáBIO RODRIGUES POZZEBOM/AGêNcIA BRASIL/WIKIMEDIA

57poletje 2019

svet

stih v državi zgodil še en val protivladnih protestov. Bili so manjši od tistih 15. maja, toda po velikosti podobni tistim 26. maja v podporo Bolsonaru.

SRAmoTA NA mEDNARoDNEm oDRu IN DomANa mednarodnem odru je Brazilija vedno znova osramo-čena zaradi ministra Ernesta Araúja, ki ni le nesposoben, temveč tudi misli, da je na križarskem pohodu v obram-bo krščanstva. Na obisku v Izraelu sta tako Bolsonaro kot Araújo podala katastrofalne izjave, češ da je nacizem levi-čarska ideologija, pa tudi škodovala sta dolgoletnim odno-som s Palestino in potencialno z arabskimi državami, ko sta v Jeruzalemu odprla trgovinsko predstavništvo (sta se pa umaknila glede načrta preselitve ambasade).Na predvečer 55. obletnice vojaškega udara, ki je začel 24-letno obdobje diktature (1954–1985), je Bolsonaro vojski ukazal, naj proslavi puč (proslavo je ukinila Rousse-ffova, nekdanja gverilka), pri čemer je branil usmrtitve in mučenja, ki so zapuščina tistega obdobja – kar je povzro-čilo nelagodje celo med nekaterimi člani vlade iz vojaških vrst. Bolsonaro je med mednarodnimi obiski hvalil dikta-torje, kot sta Alfredo Stroessner (ki je bil tudi posiljevalec in pedofil) v Paragvaju in Augusto Pinochet v Čilu, kar je v Santiagu naletelo na proteste in kritike celo s strani desno usmerjenega predsednika Sebastiána Piñere.V odnosu do Venezuele je država avtomatično sledila ZDA in se odrekla posredovalni vlogi v sporu, ki se vleče v sose-dnji državi. Bolsonaro in Araújo v svojih izjavah proti Nico-lasu Maduru nista skoparila s pridevniki, Bolsonaro pa je na twitterju omenil tudi možnost napovedi vojne Venezueli – kljub nasprotovanju vojaškega jedra vlade in predsedni-ka parlamenta.

NoTRANjE RAZPoKEPo šestih mesecih vladanja lahko Bolsonaro pokaže le malo oziroma ničesar pozitivnega. Ni mu uspelo izpeljati nobe-ne od obljubljenih reform (zlasti ne pokojninske reforme) niti ni dosegel nobenega gospodarskega ali diplomatskega uspeha – nasprotno. Marca je med Bolsonarovim obiskom

v Washingtonu država razglasila, da se bo odpovedala svo-jemu statusu države v razvoju v Svetovni trgovinski orga-nizaciji, kar ji daje pravico do posebne obravnave v poga-janjih v okviru te organizacije, v zameno za vstop v OECD. Združene države so sprva vztrajale pri blokadi brazilskega vstopa v OECD, toda do konca maja je ministrstvo za zuna-nje zadeve prek twitterja sporočilo, da so se ZDA odločile podpreti pristopno kandidaturo Brazilije – ne ve pa se, kdaj naj bi se proces začel in koliko časa bo trajal.Dosedanja Bolsonarova bilanca je kombinacija neuspehov in velikanske notranje krize v vladi zaradi spora med dve-ma velikima frakcijama: vojaško frakcijo in »olavisti« – sle-dilci Olava de Carvalha.Vojska se vztrajno poskuša odmakniti od skrajnih ideolo-ških polov, zavzema tehnično držo in je pogosto kritična do same vlade (podpredsednik general Hamilton Mourão je odkrito kritiziral nekatera področja vladinega delovanja), medtem ko sledilci Olava de Carvalha (zelo očitno ministra za izobraževanje in zunanje zadeve, pa tudi Bolsonarovi sinovi, ki imajo veliko težo v vladi) skušajo vsiliti konser-vativno in … nesmiselno agendo. Manjka nam natančen pojem, s katerim bi opisali zblojeni lik Olava de Carval-ha – general Villas Boas ga je označil za »Trockega desni-ce« – in njegovih sledilcev. Za vojsko zamenjava ene do-minantne ideologije (levičarske) z drugo (desničarske) ne služi državi, temveč le podpihuje podpornike. Po mnenju strokovnjakov ideološka maščevalnost olavistične frakcije ovira vlado in njeno pozornost usmerja proč od reform, za katere trdi, da so za državo nujne. Olavo je javno kritiziral vojsko – mnoge kritike so bile obtežene z osebnimi napadi in kletvicami – ki se čuti, da ni dovolj spoštovana. Za Olava so generali, tako kot mediji, komunisti. Bolsonaro pa, brez posebne politične spretnosti, vztraja, da ni nobene krize.

GoSPoDARSTvo v RAZSuLuMedtem ko vlada razpada, se država brez učinkovitega vodstva sooča s krizo brez primere. Brezposelnost je do-segla 12,7 odstotkov (oziroma 13,4 milijona brezposelnih), vlada pa je blokirala 100 odstotkov sredstev na 140 raz-

Ministrstvo za izobraževanje je letos za 70 % pospešilo akreditacijo novih privatnih univerz; med vladnimi programi je tudi spodbuda za izobraževanje na daljavo, zaračunavanje šolnin na javnih univerzah in za tako imenovane izobrazbene »bone«, torej, da bi namesto javne izobrazbe starši študentov prejeli bone, ki naj bi jih porabili na zasebnih šolah. Glede tega je Bolsonarova vlada podobna vladi Dilme Rousseff.


svet

novrstnih projektih na enajstih ministrstvih. Rezi so del zamrznitve zveznega proračuna za leto 2019, težke slabih 30 milijard realov (približno 7 milijard dolarjev), s katero naj bi prebrodili krizo. Poleg tega je bilo do zdaj več kot 300 projektom zamrznjenih več kot 40 odstotkov sredstev.Po mnenju strokovnjakov brazilsko gospodarstvo niha med stagnacijo in depresijo, s padcem kupne moči prebivalstva, brezposelnostjo in zanemarljivo rastjo BDP.V očitnem obupu spričo neznanske gospodarske krize in lastne nesposobnosti, da bi se učinkovito politično uskladil s kongresom za sprejem ukrepov, ki jih je predlagal, je Bol-sonaro preko aplikacije WhatsApp delil anonimno sporo-čilo (avtorstvo je bilo kasneje pripisano javnemu uradniku povezanemu z Novo, liberalno stranko, ki se je pomaknila na skrajno desnico in je v neformalnem zavezništvu z Bol-sonarom), v katerem je Brazilijo opisal kot »neobvladlji-vo«. Nekaj dni kasneje je predsednik na facebooku objavil posnetek, v katerem ga je evangeličanski pastor oklical za »Božjega izbranca«. Še huje je, da ne obstaja niti minimalno organizirana opo-zicija. Zdi se, da se Delavska stranka (PT), potem ko je pah-

nila državo v krizo med vlado Rousseffove, ukvarja bolj z obrambo svobode svojega glavnega vodje, nekdanjega predsednika Lule da Silve, ki je bil dvakrat obsojen za ko-rupcijo in pranje denarja in na vrsto dodatnih kazni, ki skupaj presegajo 24 let zapora. Poleg tega PT tudi plačuje ceno, ker je spodbujala demobilizacijo in celo kriminali-zacijo sindikatov in družbenih gibanj v letih, ko je bila na oblasti. Drugim strankam in kandidatom, premaganim na zad-njih predsedniških volitvah, kot sta Marina Silva in Ciro Gomes, ni uspelo oblikovati opozicije Bolsonaru, za kate-rega se sicer zdi, da je lastno vlado sposoben potopiti tudi brez zunanje pomoči.Ne kaže torej, da bodo reforme, ki jih je Bolsonaro predla-gal med kampanjo, kaj kmalu izpeljane; ne le zaradi poli-tične nesposobnosti vlade, temveč tudi zaradi notranje kri-ze, v katero se je spravil Bolsonaro. Treba bo počakati na srednje- in dolgoročne učinke provladnih demonstracij, in ugotoviti, ali je opozicija zmožna vzdrževati pritisk onkraj enodnevnih mobilizacij.×

PREvoD: mARTIN HERGouTH

Ni presenetljivo, da križarski pohod proti humanistiki prihaja s strani vlade, katere guru, Olavo de Carvalho, se razglaša za filozofa, ne da bi kadarkoli stopil v visokošolsko inštitucijo. Pred nami se odvija nekaj, kar je predsednik parlamentarnega odbora za izobrazbo imenoval »ideološko maščevanje«: tisti, ki v akademski sferi niso našli mesta za svoje (večinoma neznanstvene) ideje, so se odločili, da jo uničijo.

oGLAS - ZBIRANjE PRISPEvKov ZA NASLEDNjo CIFRo???

DEDIŠČINA RAZDELJENOSTI1989–2019Serija prispevkov, s katerimi Razpotja v sodelovanju z mrežo Eurozine odpirajo vseevropsko razpravo ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu. Urednika: Luka Lisjak Gabrijelčič in Ferenc Laczó


dediščina razdeljenosti

Ni nujno res, kar pravi zemljevid Trideset let po 1989 z otoške perspektive

owEN HATHERLEy

MrTvi rusi v BriTaNiji oseMdeseTihSpomnim se lahko treh točno določenih trenutkov, ko sem spoznal, da je obstajala neka posebna reč, imenova-na »Vzhodna Evropa«, ki je ločena od »Zahodne Evrope«; dva izmed njih dokazujeta, da sem ravno dovolj star, da se lahko spominjam Sovjetske zveze. Prvič se je to zgodilo na božič 1989, v babičinem stanovanju na otoku Wight, ki je ustrezno premožna lokacija za to, da na BBC gledaš vstajo v Romuniji in usmrtitev Nicolaeja in Elene Ceauşescu, pri tem pa se naučiš nekaj novih besed, kot sta »diktator« in »strelni vod«. Enako pogosto se je pojavljala beseda »ko-munizem«, a moji trockistični starši so se raje kot za »ko-muniste« imenovali za »socialiste«, tako da me to ni skrbe-lo. Zdelo pa se mi je čudno, da sem v otroškem atlasu, ki mi ga je mati kupila v poznih osemdesetih, naletel na neko zelo zelo veliko državo, imenovano »Zveza sovjetskih so-cialističnih republik«. Bil sem nadležno radoveden otrok in zato sem mamo spraševal: »Ampak mi smo socialisti, kajne? Ali ni to naša država?« »Oni niso socialisti. Zelo za-pleteno je,« je odvrnila in me pustila brez razlage. Nasled-nji spomin je nekaj let novejši, nanaša pa se na Lufthansin zemljevid, ki mi ga je oče prinesel iz službe. Prostor, ki ga je na njem prej zasedala tista država, je nenadoma zasedal ducat novih držav z neznansko evokativnimi imeni. Belo-rusija! Azerbajdžan! Kirgizija!Povsod po našem stanovanju so bile slike Vzhodnoevro-pejcev. Tu pa tam je bil kak Lenin (nekako mi je ušel sim-bolizem tega, da so Leninove fotografije pogosto zanihale in padle), v večini pa so bile podobe Leva Trockega, ki je, če verjamemo nekemu pogosto deljenemu zemljevidu, še vedno najslavnejša oseba, ki se je rodila v deželi, zdaj znani kot samostojna država Ukrajina, čeprav se to tamkaj red-ko omenja in slavi. V predsobi naše vrstne hiše je bil velik plakat Trockega, imel je očala in bral revijo The Militant, begala pa me je njegova podobnost polkovniku Sandersu, zaščitni znamki restavracij KFC. Veliko let kasneje, po tem, ko sem prvič stopil na čaščeno zemljo »Petrograda«, je moja mati – ki je, kot vsakdo v njeni politični »tendenci«, imela vso dobo med 1924 in 1991 za »stalinizem«, vreden kvečje-

mu zaničevanja – rekla, da je vedno hotela iti tja, saj so »ne glede na to, kar se je zgodilo kasneje, dosegli tisto – kajne? Naredili so preboj.« Če si vse življenje živel v predstavi, da se bo nek dan zgodil kataklizmični dogodek vstaje množic, potem te navdane skoraj religiozna presunjenost, ko si na kraju, kjer se je to res zgodilo. Trockisti so anglikanci ko-munizma – torej ni čudno, da je bila Britanija eden od red-kih krajev, kjer je trockistično gibanje do osemdesetih let postalo večje od uradne Partije.Sedaj bi moral napisati poklapan tekst o tem, da nismo za-res razumeli Vzhodne Evrope in da je ta svet »mrtvih Ru-sov« (v tem primeru mrtvih ukrajinskih Judov) v resnici le solzav kult brez povezave z resnično dejanskostjo, ki so jo morali prenašati prebivalci držav, ustvarjenih po načrtu teh Rusov, s stvarnostjo, ki so jo ljudje kasneje veselo za-menjali za radosti kapitalizma, ki smo jim mi kljubovali na vsakem koraku. Ampak žal ne bom. Žaljivo nehistoričen se mi zdi sklep, da so ljudje, podobni mojim staršem, ko-vinarji, rudarji in množice brezposelnih ljudi, ki so tvorili glavnino aktivnih članov zahodnih levičarskih strank, bili na kakršenkoli način odgovorni. Morda to pojasni, zakaj o zahodnem komunizmu razpravljajo v Vzhodni in Srednji Evropi tako, kot da bi ga vodil Jean-Paul Sartre in kot da bi se s svojimi bataljoni napihoval na Sorboni namesto v avto-mobilskih tovarnah.Seveda, kult Trockega se mi zdi odbijajoč in ne prepriča me zamah z roko ob omembi njegove vloge pri pripravi repre-sivnega aparata, ki ga je Stalin kmalu obrnil proti njemu. Trockistične analize Sovjetske zveze in sistema, ki ga je ta država naložila Srednji in Vzhodni Evropi, se mi ne zdijo posebej koristne, a prav tako se mi zdi vredno pozornosti, da je »zahodna levica«, po kateri se v razpravah o »realnem socializmu« rutinsko udriha, imela absolutno prav glede tega, kaj bo sledilo. Kot se je glasila ruska šala iz devetde-setih, »komunisti so nam lagali o komunizmu, a nam govo-rili resnico k kapitalizmu.« To je opomnik, da je bil nespo-razum obojestranski; poznavanje zahodnega kapitalizma je bilo na Vzhodu tako slabo kot je bilo na Zahodu slabo znanje o tem, kako je deloval »realni socializem«. Zdi se mi

61poletje 2019


skrajno pomenljivo, da je poljski socialistični intelektualec, ki je bil pregnan leta 1968 in dobil akademski položaj v Le-edsu, ostal socialist, poljski socialistični intelektualec, ki je bil izgnan leta 1968 in dobil položaj v Oxfordu, pa je postal liberalec – samo skozi okno sta se ozrla. A nesporno je, da je za večino zahodne levice ta konec Evrope po letu 1989 preprosto izginil z zemljevida, nastalo je območje brez po-litičnega interesa ali upanja, nekakšna distopija, ki ni bila nikoli predmet diskusije ali analize, zgolj občasnega obža-lovanja.

»od kod so prišli vsi Ti vzhodNoevropejci?«S to preambulo hočem pokazati, da je moje zanimanje za Srednjo in Vzhodno Evropo pač še vedno usmerjeno v to, kaj se je zgodilo z njo, ko je »naredila preboj«; deloma zato, ker prinaša ducat naukov o tem, kako ne narediti preboja, pa tudi zaradi kulture, ki je v tistem obdobju obstajala tam, in zaradi namigov – pogosto tudi več kot namigov –, ki nam jih ti kraji ponujajo glede tega, kakšni bi lahko bili nekapi-talistično življenje, nekapitalistična umetnost, nekapita-listično mesto. Se pravi, moj glavni interes je v tem, kar je to področje prenehalo biti pred tridesetimi leti. V celoti se zavedam, da je lahko to izjemno nadležno za dosti ljudi v Srednji in Vzhodni Evropi, še posebej za intelektualce med njimi, za katere je najpomembnejša stvar to, da področje nekako postane »normalno«, kjer je normalnost v grobem Zahodna Nemčija za levico in Združene države za desni-co, kar pa bi begalo večino preostalega sveta. Prav tako se povsem zavedam, da so – še posebej v tridesetih, štiride-setih in petdesetih – ljudje, ki so se imenovali za socialiste in komuniste, nad temi državami zakrivili grozodejstva, v stopnji, s katero se lahko kosajo samo absolutno najnižje globine imperializma, preseže pa jo zgolj fašizem. Pa ven-dar, to je moja prtljaga – in to, kar sem napisal o Srednji in Vzhodni Evropi v 21. stoletju, ima svoje središče v njej.Toda ko me vprašajo, kot so me za to anketo, »kako so se od leta 1989 spremenila dojemanja in zmotne predstave med obema polovicama«, lahko pišem ne le kot zahodni levičar, temveč tudi kot državljan otoka ob severozahodnem kotu Evrope, ki nikoli ni imel skupne meje s kakšno »nekdanjo socialistično« državo. Težko je izraziti stopnjo nevednosti v Britaniji o Evropi nasploh, toda ta nevednost postane še posebej globoka glede evropskega »Vzhoda«. Vse vlade v izgnanstvu v soseski Hammersmith niso preprečile, da ne bi tega področja še vedno videli povsem v kontekstu hlad-ne vojne (»Si že kdaj bil v Poznanju?« vpraša nek vohun v TV priredbi Le Carrejeve Kotlar, Kovač, Vojak, Vohun, kot da bi bil Poznanj najhujši kraj na svetu, in ne dokaj prijetno mesto, kar je v resnici). Obstajal je celo manjši kult, ki ga obširno opiše Agata Pyzik v svoji Poor but Sexy – Culture Clashes in Eu-

rope East and West, ki je častil »vzhodnoevropsko« mračnost v postpunkovski kulturi poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, podžgani z Bowiejevim prepišnim komadom Warszawa.Prvo množično soočenje britanskega ljudstva z »Vzhodno Evropo« – kot ji, seveda, pravimo vsi – je prišlo skupaj s poceni potovanji v poceni mesta, ki so se izkazala za osup-ljivo lepo, njihova zgodovinska mestna krajina pa za veliko bolje ohranjeno od skoraj vseh večjih mest v Britaniji. Naj-prej Praga, Budimpešta in Krakov (kjer sem leta 2013 en-krat videl napis na oknu lokala: »NIČ BRITANSKIH TURIS-TOV PROSIM«), kasneje Riga, Vilna in Talin; Lvov bi očitno sledil, če ne bi bilo vojne par sto kilometrov stran. Ta turi-zem je bil osnovan na neki posebni ideji lepote, ki običajno združuje arhitekturno zapuščino, poceni in močen alko-hol ter industrijo seksa. Sledeč temu turizmu so nastopile množične migracije, večinoma iz Poljske, Litve in Latvije, v manjši mere pa iz Slovaške, Bolgarije in Romunije, ki jih je Britanija (skupaj z Irsko in Švedsko) priklicala z odprtjem svojega trga dela za »Vzhodnoevropejce«, še preden je to storila večina Evropske Unije.Rasizma, ki je prišel s tem, zares ne moremo podcenjeva-ti; v mnogih pogledih je morda celo bolj pereč od tradicio-nalnega rasizma, usmerjenega proti potomcem migrantov iz »Commonwealtha«, torej iz še nedavno kolonialnih de-žel. Izrazito desen časnik, kot je Daily Mail, lahko objoku-je deportacije potomcev karibskih migrantov, po krivdi »sovražnega ozračja« proti migracijam iz držav izven EU, ki ga je Theresa May uvedla na položaju notranje ministri-ce – hkrati pa časnik skoraj stalno straši pred »Vzhodno-evropejci« (kaže, da Romuni vzbujajo še posebno grozo). Analize glasov za brexit so pokazale, da je dosti podpore za izstop iz Evropske Unije prišlo specifično iz manjših kra-jev in mest, ki so imeli pred tem nižje stopnje migracije, po letu 2004 pa so se soočili z majhno – vendar nezanemarlji-vo – »vzhodnoevropsko« priselitvijo. »Od kod so se vzeli vsi ti Vzhodnoevropejci?«, kot se je glasilo neslavno vprašan-je Gillian Duggy, tiste »nestrpne ženske«, s katero je imel Gordon Brown naključno debato leta 2010. Na ta način ne opišeš ljudi, ki jih imaš za člane svojega kluba. Ironično pa je bila gospa doma iz Rochdala, enega izmed številnih in-dustrijskih mest na severozahodu, ki so po letu 1945 spre-jela številne brezdržavne Poljake in Balte.

krasNi Novi sveToviNedavnejši spomin sega manj kot deset let nazaj, in ne tri-deset – sega v december leta 2009, če sem natančen. Dru-go noč, ki sem jo prebil v Varšavi, mestu, v katerem sem s presledki živel od 2010 do 2015, sem preživel v družbi ne-kaj predstavnikov inteligence – bili smo v predmestnem



bloku z bleščečo fasado, obsežnimi balkoni in zloščenimi marmornatimi tlemi. Bil sem, priznam, precej navdušen nad tem, da je »inteligenca« še vedno dejansko obstajala; na to me ni pripravila zahodna levičarska predstava, da je ta del sveta zapustilo vse razen denarja, pornografije in štukatur. Tam sem bil zaradi tega, kar je bilo tedaj in kar je tudi sedaj prijateljstvo, a je bilo več let zveza, z osebo, ki se je ukvarja s kritiko glasbe in poezije, živela pa je v bloku čez cesto. Stanovanje je bilo v lasti urednika antiklerikalne-ga časopisa, moža, ki je bil samo nekaj let starejši od mene in se je označeval za »preprostega komunista«. V spominu mi je še posebej ostal spor, ki ga je imel o tej temi s precej starejšim liberalnim intelektualcem, ki bo prav tako ostal neimenovan in ki je bil v osemdesetih globoko vpleten v Solidarnost, v času vojnega stanja je bil zaprt, ob prihodu Solidarnosti na oblast pa je napisal eno od prvih njenih kri-tik. Spili smo veliko vodke; nato pa je starejši liberalec po-vedal »komunistu«, da je bil rojen v Vorkuti; že tedaj sem vedel, da obstaja le ena možnost, zakaj je lahko bil Poljak v petdesetih rojen v Vorkuti. Po tem odkritju sta skupaj zape-la revolucionarne pesmi, v ruščini in poljščini.To je bil prvo od vrste presenečenj. Inteligenca je še vedno obstajala; nekateri njeni člani so bili na levi; in spomini na nedavno preteklost so bili še vedno izjemno živi. Naokoli je bilo tudi dosti zelo dobrega grafičnega oblikovanja. Toda naslednje res veliko presenečenje je bil kraj, ki so ga ljud-je, kot sem opazil, imenovali kar »komunajzarji« – to je bil krasni novi svet, prostor na glavni ulici za sprostitev in tu-rizem, Nowy Świat, ki je sicer skoraj v celoti postal parada luksuznih gostiln (ta proces je zdaj skoraj dovršen, samo še en mlečni bar in ena pivnica ostajata). Tu je imela revija, založba in vsesplošna levičarska intelektualna elektrar-na Krytyka Polityczna svoj »prostor«, kjer se je plesalo, pilo in hudo debatiralo o politiki; običajno so gostili precej po-dobno stvar kot to, kar sem po naključju videl v luksuznem bloku, namreč mladega socialista, ki se prereka s starejšim liberalcem. Zame je bilo to izredno, kot da bi založba Verso imela »prostor« na Regent Street, kot da bi časnik Jacobin prirejal bralne krožke v lastni kavarni na Broadwayu. Šele kasneje sem spoznal omejitve, ki jih je »NGOizacija« sred-nje in vzhodnoevropske levice vsilila tem ljudem; namesto, da bi postala dejavna sila, ki bi poljsko mnenje ponesla na levo, kar so podobne skupine dosegle v ZDA, Združenem kraljestvu ali Španiji, je spremljanje Krytyke Polityczne v naslednjem desetletju pomenilo gledati, kako je skupino pogoltnil liberalizem, vse do točke, ko je njen utemeljitelj Sławomir Sierakowski, ki je bil pred desetimi leti socia-listični netilec, ploskal rahlemu premiku stran od poljske trde desnice na lokalnih volitvah kot glasu proti »socializ-mu«. Mit opozicijske inteligence je tolikšen, da nekateri že

predolgo poskušajo postati Václav Havel, ne da bi sploh ob-stajal kakšen Gustáv Husák, proti kateremu bi lahko bes-neli.Ker sem tu preživel dosti časa, sem sčasoma napisal več knjig, ki so o tej regiji govorile bodisi neposredno bodisi so jo obravnavale kot sestavni del Evrope, ne pa kot njen privesek, in v teh knjigah sem moral razčistiti več stva-ri. Na primer, stališče trockistov je v osnovi to, da je bilo v paradižu vse v redu vsaj do Leninove smrti, če ne celo do izgona Trockega; moja lastna predstava o tem sistemu pa je bila veliko bolj zapletena – zmedena, bi najbrž rekli troc-kisti. Vse bolj sem se zavedal brutalnosti državljanske voj-ne in idealizacija iz zgodnjih let mi je postala absurdna. V enaki meri tudi zavrnitev vsega, kar se je zgodilo po izgo-nu njihovega junaka. Bil sem in še vedno sem osupel nad intenzivnostjo in sofistikacijo povojnega intelektualnega življenja na Poljskem (in v Jugoslaviji in na Madžarskem in celo v Sovjetski zvezi zgodnjih šestdesetih in poznih osemdesetih). Še več, ko sem spoznal družbeno pogodbo v teh državah, mi je postalo jasno, da so bile razlike med socialno državo na Zahodu in »razvitim socializmom« na Vzhodu prej v stopnji kakor v vrsti; stranke te pogodbe so si bile glede stanovanjskega vprašanja, zdravstva in izo-braževanja bliže, kot so si v teh državah danes. Prav tako je bilo zabavno spoznati – med delom o urbanizmu v ne-kdanjem Varšavskem paktu – da ohranitev (in pogosto re-konstrukcija) teh zgodovinskih mestnih krajin, tako ljubih bruhajočim mladeničem, ni bila stranski učinek »siste-ma«, temveč načrtna politična smernica.Deset let kasneje se v britanskem (in ameriškem) intelek-tualnem življenju o Vzhodni in Srednji Evropi govori veliko več, ampak zdi se mi, da je večina kontekstov teh razprav v najboljšem primeru sumljivih, v najslabšem pa rasističnih. Povsem absurdna je ideja nove hladne vojne, ideja, da je Rusija s svojimi ploskimi davki, strahovitimi neenakostmi in prijetnimi, s hipsterji obljudenimi mestnimi prostori, nekakšna despotska, skoraj socialistična pustinja, Donald Trump pa nabornik v njenih vrstah, kot nekakšna komu-nistična lutka. Popularna raba lažne cirilice v ikonografiji »odpora« proti Trumpu prav tako nakazuje, kako malo ti ljudje vedo ali kako malo jih zanimajo prostori, o katerih govorijo. Podobno je skrajno dvomljiva predstava, da je na »neliberalnih demokracijah«, ki se širijo po Evropski uni-ji, nekaj specifično vzhodnoevropskega. Viktor Orbán je vsekakor vpliven, ampak pred njim je bil Silvio Berlusconi (in pred Berlusconijem Margaret Thatcher). Skrajna desni-ca je pomembna sila v Franciji in vlada ali je del koalicije v Italiji, na Danskem in v Avstriji – tako kot na Poljskem, Madžarskem in v Latviji. Ideja, da so nativizem, medijske manipulacije in nasilje specifično »vzhodni«, nas stežka

63poletje 2019


Neskončna privatizacija, javni prostori nizke kakovosti, prevlada privatnega avtomobila, nevednost o podnebnih spremembah, uničenje urbanega planiranja na vseh ravneh razen pri konzervaciji, strumno sodelovanje pri vseh bombnih kampanjah, ki so jih predlagale zda, in pripravljenost na gospodarski spopad z nemočnimi južnimi evropejci – te politične smernice povezujejo london z varšavo, Budimpešto, Bratislavo, Bukarešto, rigo in kijevom.

prepriča, če smo videli plakate kampanje za brexit ali če smo brali katerikoli časopis v času EU referenduma v Bri-taniji iz leta 2016. Celo ena od najbolj dozdevno specifičnih potez desnega premika na »Vzhodu«, namreč skoraj urad-na rehabilitacija domačih fašistov in vojnih kolaborantov, ima svoje ustreznice v Italiji, Franciji in Belgiji.Še zlasti pa sem ugotovil, da so zunaj intelektualnega ži-vljenja – kjer so bile in še vedno so pomembne razlike, na Poljskem namreč država še vedno podpira intelektualno življenje veliko bolj kot v Britaniji, dasiravno z zelo omeje-nim spektrom sprejemljive politične debate – obstajale ve-like podobnosti med Otokom in »Vzhodom« v desetletju po 2000 in v zgodnjih 2010ih. Neskončna privatizacija, javni prostori nizke kakovosti, prevlada privatnega avtomobila, nevednost o podnebnih spremembah, uničenje urbanega planiranja na vseh ravneh razen pri konzervaciji, strum-no sodelovanje pri vseh bombnih kampanjah, ki so jih predlagale ZDA, in pripravljenost na gospodarski spopad z nemočnimi južnimi Evropejci (sever/jug je trenutno dosti pomembnejša ločnica v Evropi kot vzhod/zahod) – te poli-tične smernice povezujejo London z Varšavo, Budimpešto, Bratislavo, Bukarešto, Rigo in Kijevom. Posledice razteleš-enja javne sfere lahko vidimo v morilskih požarih v nočnih klubih Bukarešte in londonskih blokih. »Mi« na Otoku ima-mo veliko več skupnega z »vami«, kot imamo s Švedsko ali Nemčijo.Toda ponovni vzpon organizirane socialistične levice – kar je nekaj drugačnega od liberalnih nevladnih organizacij ali praznih »socialno-demokratskih strank« Srednje in Vzhodne Evrope – je nekdaj socialistično Evropo zaobšel. Nasprotovanje neoliberalizmu je še vedno pomešano z na-cionalizmom, kar je past, v katero večina liberalcev iz tega dela Evrope zakoraka z nasmeškom. Premiki na levo, ki so se zgodili v Franciji, Španiji, na Portugalskem, Grčiji in zdaj v Britaniji, imajo samo eno ustreznico, namreč uspeh Levi-ce v Sloveniji (zavrnitev socializma v nekdanji Jugoslaviji iz očitnih razlogov ni bila nikoli tako korenita kot drugod). Ideja, ki je zabavno podobna apologijam starega sistema, češ da je nekdanji socialistični Evropi manjkal »realni ka-

pitalizem«, je še vedno popularna med mladimi. Če tukaj vidim kakšno upanje, ga vidim v čezmejnih prizadevanjih znotraj intelektualnega sveta. Vidim ga v romunski sku-pini Critic Atac, ki je postavila portal Lefteast, v novi lingua franca, ki je hkrati tudi moja materinščina. Vidim ga v re-viji Kajet, nastanjeni v Bukarešti in zavezani »vzhodnemu futurizmu« in vnovičnemu pogledu na utopijo. Vidim ga v delu ruskih in ukrajinskih levičarskih pesnikov, umetnikov in pisateljev, ki nasprotujejo nacionalizmu v obeh deželah, kar lahko zaslišimo v nebrzdano socialističnem glasu Kiri-la Medvedjeva. Bližje (mojemu) domu vidim upanje v dej-stvu, da so nekateri od najuglednejših ljudi, ki so zagovar-jali svobodo gibanja med britanskimi Laburisti, bili prav Poljaki ali Bolgari. Bolj ko stvari postanejo »normalne« in bolj ko je normalnost mrakobna, bolj bomo vsi hoteli nekaj več, ne glede na to, kje smo bili leta 1989.\

PREvoD: ALjoŠA KRAvANjA

Owen Hatherley je novinar in kritik, ki se posveča predvsem arhi-tekturi, kulturi in politiki. Med drugim je avtor knjig A Guide to the New Ruins of Great Britain in Ministry of Nostalgia, urednik kulturne redakcije revije Tribune ter redni sodelavec časnikov The Guardian in London Review of Books.



iz ljubezni do jugaSImoNA ŠKRABEC

I wish to speak a word for Nature, for absolute freedom and wildness...Henry David Thoreau, 1862

Začnimo s strašno letalsko nesrečo. Petindvajsetega juni-ja 2015 se je letalo nemškega nizkocenovnega prevoznika Germanwings zrušilo v planinah nad vasjo Prads-Haute-Bleo-ne v Visoki Provansi. Obsedela sem ob televizijskem ekra-nu in oblila me je tista hladna groza, ki jo človek začuti le nekajkrat v življenju. Novica ni bila zgolj novica o nesreči, temveč nekaj, kar je segalo globoko v moje lastno življenje. Veliko globlje, kot sem se zavedala v prvem trenutku.Najprej je bilo tu neizogibno spoznanje, da je šlo pri nesre-či za svobodno človeško odločitev. Grafika, ki je predstavl-jala, kako letalo izgublja višino ni puščala nobenega dvo-ma. Počasi, premočrtno in natančno je pilot zapeljal letalo v previsno steno, ljudi v njem pa v gotovo smrt. Prešinilo me je spoznanje, da naš »krasni novi svet« ni ogrožen za-radi neke zunanje nevarnosti, temveč zato, ker strukture v njem samem pokajo po šivih. Kadar govorimo o vzrokih naravnih nesreč, smo sposobni vsaj pomisliti, da so morda posledica klimatskih sprememb, ki jih je povzročilo malo-marno ravnanje z okoljem. A kadar govorimo o družbi, se nam vzroki vedno nekam izmuznejo in vidimo le neurav-novešenega posameznika. V primeru te nesreče lahko pridemo seveda do številnih ra-cionalnih razlag, tudi do izgovorov, zakaj varnostni ukrepi niso delovali. Kljub vsemu pa govori o skorajda nerazuml-jivi samoti mladega človeka, ki v sebi ni čutil več nobene zavore in je svojo bolečnino prenesel na druge. Klic v sili? Najbrž. Je bila v odločitvi skrita tudi potreba po tem, da se svet spremeni? Se morda spomnite pretresljivega verza, s katerim se konča prvo dejanje Shakespearovega Hamleta: »Time is out of joint«? Je šlo za mladostno silo, ki se v svoji želji po pravičnosti, uprla sistemu s kar najbolj obupanim dejanjem? Morda.Moja najmlajša hči je bila tedaj stara sedemnajst let, imela je fanta v Nemčiji in je vsak mesec ali dva veselo letela iz Barcelone v Düsseldorf. Ravno tisti teden je tudi ona imela že natisnjeno vozovnico in je le dva dni kasneje tudi sedla v letalo na tej relaciji ter seveda srečno prispela na cilj. Tako

kot smo se nekoč mladostniki vozili z avtobusi na ljubezen-ske zmenke, se danes naši otroci prevažajo z nizkocenov-nimi letali z enega konca Evrope na drugega. Meja za veliko večino Evropejcev ni več. Kdor si potovanja lahko finančno privošči, mirno pozabi na vsako zapreko in se jezi le nad tem, da mu bodo na letališču odvzeli stekleničko vode ali peno za britje. Svoboda gibanja se je prijela kot ogenj v suhi travi. Pozabili smo na železno zaveso, nihče več ne ve, kaj je pomenilo menjanje denarja na črnem trgu ali kako so samevale police v žalostnih veleblagovnicah, ker naku-povanje tedaj ni predstavljalo prav nobenega veselja.

*Zaradi vsega tega optimizma smo hkrati pozabili, da je bil Berlinski zid zgrajen kakor »kitajski zid«, natančno po navodilih Franza Kafke. Vsak zid ima luknje, je opozarjal praški samotar, ker malomarnosti niti najbolj natančen gradbeni nadzor ne more preprečiti. Zidove je tudi vedno mogoče kje preplezati in se sploh izmuzniti na drugo stran. Fizična trdnost zidu je nepomembna, je opozarjal Kafka. Edino, kar je važno, je, da ljudje verjamejo, da je zid večen. Če je tako, potem zid že zgolj svojim obstojem skupnosti zagotavlja enotnost in varnost. Kafkova parabola je nastala aprila 1917. V njej pisatelj preroško govori o tem, da je lahko samo ideološki zid tr-den kot skala: »Enotnost! Enotnost! Prsa ob prsi, ljudstvo pleše kolo, kri ni več ujeta v tesen obtok človeškega telesa, temveč se sladko toči, in se potem vseeno spet vrne, skozi neskončne razsežnosti Kitajske, nazaj«. A da lahko ustoli-čomo takšno vero v nujnost obrambe pred zunanjo nevar-nostjo, je potreben fizičen simbol, nekaj, kar predstavlja delitev na notranjo varnost in zunanjo nevarnost. Kafka pravi s posmehom, ki ga je sposobno zapisati samo nje-govo pero: »Proti komu naj nas zid brani? Proti narodom s severa«. In takoj zatem doda: »Toda o teh severnih pokraji-nah ne vemo ničesar, nikoli jih nismo videli in če bomo os-tali v vasi, jih tudi nikoli ne bomo«.Ko je zid enkrat postal simbolična meja in se ljudje, skri-ti za njim, počutijo v varnem območju, potem takega zidu nič ne more podreti, ker ljudje pač verjamejo vanj. V eseju, napisanem poleti 1932, je Walter Benjamin ugotovil, da je občutek krivde, ki preveva vse Kafkove literarne junake,

65poletje 2019


posledica tega, da je bila sodobnemu človeku odvzeta pra-vica do spomina. Brez preteklosti, brez pravice do spomi-na pa je človeštvo izgubilo tudi zakon. Če nam preteklost ni znana, potem se na pravičnost v sedanjosti ni več mogoče zanesti.Na začetku 20. stoletja sta tako Kafka kot Benjamin začu-tila najstrašnejšo grozo prihodnosti, grozo, ki je čakala tik pred vrati. Zaslutila sta, da se bodo zločini in krivice izvaja-li z uporabo sredstev, ki naj bi pripadala le kulturi. Da se bo svet naučil misliti v pogojnih stavkih in uporabljati meta-fore v politične namene. Ljudje imamo sposobnost, da vse presojamo zgolj kot možnost. Evropa je podlegla »estetiza-ciji politike«. Skozi prizmo takšnega estetičnega, umišlje-nega sveta, se je resničnost lahko razširila vse do skrajnih meja tega, kar si je sploh še mogoče zamisliti. Kafka in Benjamin sta ugotovila, da bo preteklost pozabl-jena z namenom, da bo v sedanjosti mogoče živeti kakor v sanjah. Z uporabo estetike nas politika lahko prepriča, da verjamemo, da je res tudi tisto, kar vemo, da ni. »Življenje Miki miške je dober primer tega, v kakšnih sanjah živi današnji človek,« je zapisal Benjamin leta 1932. »Sodobni človek« se še danes drži istih navad. Gre za življenje polno tehnoloških čudežev, ki nas poleg tega še zabava. Telo male živalce, pa tudi najbolj običajno pohištvo in vsakdanji predmeti se pod prsti risarjev spremenijo v magično snov in pri tej preobrazbi sodelujejo tudi drevesa in oblaki. Vsa narava je čudežna in tako se vsaka, tudi najhujša nevarnost, takoj preobrazi v zabavo. Cilj življenja se razto-pi »v neskončnosti obzorja«. Osvobojen vseh vezi, sodobni človek lahko »na najbolj enostaven in najbolj udoben način uživa v samem sebi«.

*Tudi hladna vojna je zelo uspešno nadaljevala takšne umetne prepade, ki so nastajali zaradi potrebe po pozabl-janju travmatične preteklosti in zaverovanosti v umišlje-ne svetove. Poleg komentarja Kafkove zgodbe je Benjamin med svojim kratkim bivanjem na otoku Eivissa na začet-ku tridesetih let napisal tudi esej Izkušnja in revščina, ki se odpira z zelo pomembno ugotovitvijo. Po »zadnji vojni« — torej po prvi svetovni vojni, ki se je končala leta 1918 — so Evropejci postali revnejši za življenjske izkušnje. Stari in izkušeni ljudje mladim niso mogli več prenašati svoje modrosti, ker so se iz bojnih polj vrnili nemi. Ta nemost se je z drugo svetovno vojno seveda še poglobila. Nemost – pozaba, ki je bila hkrati nehotno izgubljanje spomina in sistematična amnezija – je zaznamovala celotno povojno obdobje vse do danes. Da bi lažje pozabili, česar se ni bilo treba spominjati, smo Evropejci posebej uspešno razvili sposobnost življenja v umišljenih svetovih. Lažje je postalo verjeti tistemu, kar

smo si samo predstavljali, kakor pa tistemu, kar smo lahko videli na lastne oči. In ker smo si drugačnost na drugi strani železne zavese zlahka predstavljali, smo v drugačnost vse do 1989 tudi verjeli. Mogoče zgolj kot šalo, mogoče ne čisto zares, am-pak na skrivaj je vsak po tihem mislil, da je na drugi stra-ni vse čisto drugače. Celina je bila razklana na dvoje, pa čeprav seveda to ni bilo res. »Kitajski zid« sredi Evrope je bil poln porušenih stražnih stolpov in nikoli izgrajenih fi-zičnih zapor, a delitev je delovala kljub temu zelo uspešno. Nevidni zidaki so vedno znova obnavljali svojo prisotnost in nas prepričevali v dvoje različnih zgodb, ki se nikoli ne bosta mogli združiti v eno samo. A ko je bila pozno jeseni leta 1989 porušena simbolična stena, je bil zmaj, ki je tako dolgo bruhal ogenj predsodkov in izključevanja, mrtev. Berlinski zid je množica razgradila z lastnimi rokami, prsti posameznikov so izbezali iz zidu kamen za kamnom. Novembra 1989 se je v Berlinu zgo-dila Benjaminova »generalna stavka«. Berlinčani so svetu dokazali, da se posamezniki lahko združijo v dovolj močno množico, ki je »sposobna ustanoviti pravnomočne odnose, z namenom, da spremeni stare«.A utopija, ki naj izbrisala stara nasprotja in postavila te-melje drugačni družbi, ni trajala dolgo. V Evropi že gradi-mo nov zid, večji, mogočnejši, veliko nevarnejši. Današ-nja Evropa sodeluje v izgradnji globalne nevidne meje, ki temelji na bolj ukoreninjenih predsodkih, kot so bili tisti o »rdeči nevarnosti« in »zahodnem blagostanju«. Vzhod-no–zahodna delitev evropske celine je bila preveč umet-na, da bi zdržala komaj kako leto dlje od padca Sovjetske zveze. Razlogi za ločevanje po ideološkem ključu so se drug za drugim podrli kot vrsta domin, v katere krcnejo spretni prsti.Danes se soočamo s poglabljanjem razlik med severom in jugom. Oživela je prastara zgodba, ki je bila še pred nekaj desetletji videti prazna, povsem pozabljena. Predsodki se-vera proti globalnemu jugu najbrž ne potrebujejo kake po-sebne razlage. Kako močna pa je tudi zveza latinskega juga s Francijo na čelu proti severnim deželam in njihovi prisot-nosti v Srednji in Vzhodni Evropi, pa dobro povzema odlo-mek predavanja Wolfa Lepeniesa leta 2015 v Barceloni: »In tako se je rodil načrt za ustanovitev Sredozemske zveze, v francoščini imenovane Union Mediterranée, ki si ga je naj-prej zamislil Nicolas Sarkozy kot predsedniški kandidat v govoru v Toulonu, potem pa ga je kot že izvoljeni pred-sednik ponovil leta 2007 na afriških tleh, med obiskom Tangerja. Za idejo je stal njegov svetovalec Henri Guaiano, rojen v Arlesu, po materi Španec, ki je o sebi vedno govo-ril kot o človeku z juga, homme du midi. Guaiano je oklican evroskeptik in tudi brezobziren kritik bruseljske birokraci-



je. Iz njegovega stališča naj bi Sredozemska zveza, ta koali-cija latinskih kultur, tako na političnem kot na kulturnem področju zadržala imperialistične težnje anglosaških de-žel in tudi Nemčije«. (Wolf Lepenies, »Nord i Sud a Europa«. L‘Espill 50, 2015)Po letu 1989 se je retorično orožje torej spremenilo in je zdaj neskončno učinkovitejše. Danes govorimo o razlikah med severom in jugom, kot bi bila to razlaga za vse. S tem so v evropsko zavest ponovno prodrli stoletni predsod-ki, ukoreninjeni v literarnih delih, v likovni umetnosti, v načinu, kako si zamišljamo svet. Razlika med severom in jugom ni »kitajski« zid, ni neka umetno zgrajena pregra-da, ampak je nujni del mišljenja, je ena tistih razlik, ki jih potrebujemo, da sploh lahko razumemo, da svet ni povsod enak. A namesto da bi ta sever in jug ostala le pojma ab-straktnega mišljenja, kakor sta noč in dan, toplo in hladno, dobro in slabo, nas politična retorika sili, da si Evropo za-mislimo kot otok civilizacije med divjaki, ki nas ogrožajo.

*Zato svoje razmišljanje pišem iz globoke ljubezni do juga. Thoreaujev esej s srede 19. stoletja je nenadoma začel spet krožiti med nami: prevaja se, ponovno se tiska. Thoreau govori o človeku, ki svet raziskuje peš in nam tako v času letalskih povezav in brezžičnega interneta vrača človeško razsežnost, ki jo očitno vsi pogrešamo. Najpomembnejša pa je vseeno smer, ki jo priporoča: treba je hoditi proti ju-gozahodu, vedno proti jugozahodu …Vsa turistična industrija, gotovo ena najuspešnejših so-dobnih gospodarskih panog, temelji na tem hrepenenju po jugu. Benjaminova Eivissa – naj mi bo dovoljeno, da ime otoka napišem v jeziku njegovih prebivalcev, kar je spoto-ma postalo povsem pozabljeno – je pretresljiv primer pre-obrazbe skromnega kmečkega življenja v bleščeče turistič-no središče, danes znano le pod španskim imenom Ibiza. Skorajda nemogoče si je predstavljati, da so otok še v tride-setih letih obiskovali nemški slovničarji, ki so katalonščini ponudili orodje, s katerim so lahko njeni govorci tako dob-ro in natančno kodificirali svoj moderni jezik. V tridesetih letih so se po skalnih obalah med preprostimi kmeti spre-hajali leksikografi, ki so verjeli v utopijo, da je svet, ki je iz-ginjal pred njihovimi očmi, mogoče popisati. Imena orodij, pripomočkov in prostorov v preprostih otoških hišah, vse to je pridno spravljeno v slovarjih, ki pričajo o hrepenen-ju po jugu. Jug je utelešenje želje po tisti »izkušnji« resnič-nosti, za katero je Benjamin ugotovil, da je v Evropi kljub vsemu blagostanju nimamo več. Pomislimo le na lepotilne salone po vseh evropskih vele-mestih in na vrnitev mode pobarvanih nohtov. Koliko »juž-njaških« deklet s svojo pregovorno toplino dan za dnem, ure in ure, ureja nohte evropskim meščankam? Južnja-

kinje si zamišljamo kot prijazne, pohlevne in potrpežljive. V svetu, v katerem matere nimajo več časa za svoje otroke, ne možje za svoje žene, v katerem starci svoje modrosti ne prenašajo na mlade in mladi hitijo, da se svojih staršev niti ne spomnijo več, je pozornost mogoče kupiti na ure. Lepo pobarvani nohti najbrž niso drugega kot ravno to, izgovor, da se nekdo nekaj časa »poklicno« ukvarja z nami in nam tako podari vsaj nekaj topline. In tako vse te poslovne in izobražene evropske meščanke – ki še vedno odrinjene ne-kam na stranski tir – uresničujejo sanje o tem, da bi lahko tudi v sivih jutrih in med mrzlimi ljudmi hodile v odprtih sandalih, svobodne kot bosopeti otroci. Kljub tako očitnemu hrepenenju po izgubljenem jugu nas prevladujoča ideologija zastruplja s strahom pred ravno takšnim lagodnim načinom življenja. In tako nas javna ob-čila učijo, naj sovražimo tisto, kar najbolj ljubimo: svobodo.Seveda tak jug, kjer ne bi bilo treba početi ničesar, ne ob-staja. Ravno nasprotno, družbena trenja in razlike so v od-daljenih deželah, zaznamovanih z rezkimi nasprotji med osvajalci in suženjstvom, še toliko hujša. A na tem »global-nem jugu« nobena kolonialna oblast ni mogla povsem uni-čiti solidarnosti med tistimi, ki so se naučili preživeti v zelo skromnih razmerah. Nasprotno pa je tista velikopotezna Evropa v desetletjih blagostanja postala še bolj »revna« v smislu Benjaminovega ibiškega eseja. »Revni« smo, ker ne pripadamo lastnim ljudem, ker z njimi ne delimo izkušenj, ker smo se v zaverovanosti sami vase odtujili našemu lastnemu okolju. Za to »revščino« krivimo druge, prišleke, vse tiste, ki bi nam radi odvzeli naš krasni novi svet. A ni res, drugi niso krivi za to.

*Evropsko »revščino«, to bolestno samoto, to kronično ne-zaupanje, je povzročila, kot pravi Walter Benjamin, naša lastna »nemost«: preveč krutosti, preveč zamolčanega se je nabralo v evropskih srcih skozi 20. stoletje, da bi še zna-li izkušnje ene generacije prenesti na druge. Dedje, ki so v mladosti doživeli in preživeli negibnost okopov na bojnih črtah prve svetovne vojne, vnukom niso pripovedovali o hrupu topovskih eksplozij. Vrnili so se nemi. Naša dedišči-na so vsi ti milijoni onemelih, ki so izgubili potrebo po po-sredovanju svojih izkušenj otrokom in vnukom. Žrtvam je glas odvzela bolečina, a ne smemo pozabiti, da so tudi rab-lji zamolčali svoja dejanja, marsikateri gotovo zaradi čis-to človeškega sramu nad lastno krutostjo, drugi pa spet iz strahu pred preganjanjem. Večina nikoli razkritih zločinov pa je najbrž ostala neznana zaradi nepisanega pakta med zmagovalci, da je treba spoštovati status quo, ki se je izob-likoval z žvenkljanjem orožja. In če je kaj res zaznamova-lo hlad hladne vojne, je bila ravno ta zapečatena nemost. Evropska celina se je za dolga desetletja razdelila na desno

poletje 2019


in levo polovico, vmes je bila jasno izrisana in v glavnem neprehodna meja – a na obeh straneh je bila nemost za-kon. Se čudimo, da naenkrat ne znamo govoriti o lastnih izkuš-njah? Da ne znamo povzeti povsod prisotnega in nedoloče-nega strahu? Da svojim otrokom ne znamo, pa tudi nočemo govoriti o železni zavesi, ki je zaznamovala naša življenja? Benjamin je v eseju Izkušnja in revščina ugotovil, da so meš-čanski saloni že okrog leta 1880 ustoličili pravilo, da v njih sled človekovega vsakdanjega bivanja ni smela biti več vid-na. Vse je moralo biti na svojem mestu, pospravljeno, de-korativno, drugim všečno. Moderna arhitektura z začetka 20. stoletja pa je potem tudi ustvarila prostore, ki so bili že zamišljeni tako, da v njih ni bilo več treba zabrisati sledi za sabo. Nastopila je kultura stekla in jekla, v kateri še vedno živimo. Živimo v prostorih, ki so že zamišljeni tako, da našega prehoda skozi vse te steklene tunele na letališčih, skozi razkužene sobe v bolnišnicah in klonsko razmnožene sobe hotelov, ni treba več izbrisati. Nihče ni predvidel, da bi naključni obiskovalci sploh pustili sled za seboj. Toliko potujemo, ves čas na nogah, da bi prišli čim dlje, a je tako, kot bi hodili po gladkih skalah: nikjer nobene sledi.Turizem in migracijski tokovi se mešajo in na trenutke postajajo nerazpoznavni. Delimo jih v dvoje izključujočih kategorij. Toda, ali sta res?Zahodna velemesta hlepijo po miru in prijaznosti ter toplo-ti južnega ali pa tudi vzhodnjaškega podeželja, ki sta v tem kontekstu verjetno zamenljiva. In v malih vasicah nekje na obrobju, mladi še vedno sanjajo — kot nekoč jaz sama —, da bodo nekoč živeli v mestu, kjer se ulice nikoli ne končajo. Razlike v svetu obstajajo in nobene potrebe ni, da bi jih sploh poskusili izbrisati. Kajti brez razlik sploh ni mogoče nobeno spoznanje: »V tem smislu lahko rečemo, da so ‘bar-bari’ izdelek civilizacije in da jih ona tako zelo potrebuje, kakor oni njo«, je v svojih semioloških raziskavah ugotovil Juri Lotman, obsojen na izgnanstvo na samo obrobje veli-kega sovjetskega imperija, ki pa ga je znal presneto dobro izkoristiti za svoje delo. Sam jezik je zgrajen tako, da teme-lji na izključujočih si kategorijah, na kategorijah, skozi ka-

tere »otipavamo« svet. Stvari delimo na velike in majhne, ljudi na revne in bogate, prostore na odprte in zaprte, in same sebe vidimo kot svobodne ali ujete. A človek živi ved-no nekje vmes, med vsemi temi skrajnostmi. In tega res ni-koli ne smemo pozabiti. Kategorije obstajajo in jih ni mogoče odpraviti; pa tudi pa-metno ni, da bi jih odpravili. Veliko pomembnejše vpraša-nje pa je, kako se gibljemo med temi ustoličenimi nasprotji. Vprašati se moramo, če smo sposobni prepotovati iz mesta v vas, s severa na jug, z zahoda na vzhod, ne da bi se nam to zdela pot z luči v temo ali iz varnega in udobnega sveta v neukročeno divjino.Evropa se s padcem Berlinskega zidu ni otresla svojih predsodkov do tujega, ni presegla svojega starega idea-la, da samo sebe vidi kakor celino-in-otok hkrati, kamor si je treba izboriti pristop. Evropejci ostajamo ujeti v našo lastno sposobnost izdelovanja vseh teh dlakocepskih ka-tegorij, ki se mimogrede spremenijo v pravne norme in slogane sovraštva. A pri tem spregledamo, da je z našim lastnim kraljestvom nekaj hudo narobe, kot je že okrog leta 1600 oznanjal žalostni danski princ.

*Kraj nesreče, pobočje, v katerega je treščil let 9525, poz-nam. Ne poznam gore kot pokrajine, na katero se je mo-goče povzpeti peš, temveč ravno nasprotno, poznam jo kot zračni posnetek. Tolikokrat sem letela na tej relaciji, da pot poznam na pamet. Vem, da je nekje na sredi navpična ste-na v Alpah, ki označuje mejo med severom in jugom, kli-matsko mejo. Evropa je res jasno razdeljena na severne in južne pokrajine, ampak kaj to pravzaprav pomeni?Gre za dvoje zelo enostavnih dejstev: Evropa ni otok in rav-no razlike so iz Evropejcev naredile to, kar smo: iznajdljivi, prilagodljivi, delavni, kadar je treba, in veseljaki, kakršnim

da bi lažje pozabili, česar se ni bilo treba spominjati, smo evropejci posebej uspešno razvili sposobnost življenja v umišljenih svetovih. lažje je postalo verjeti tistemu, kar smo si samo predstavljali, kakor pa tistemu, kar smo lahko videli na lastne oči. in ker smo si drugačnost na drugi strani železne zavese zlahka predstavljali, smo v drugačnost vse do 1989 tudi verjeli.

68


ni para, tako na severu kakor na jugu, tako na vzhodu ka-kor na zahodu. Vso svojo ustvarjalno energijo Evropa črpa prav iz tega, da smo si med seboj tako različni. Vedno so kje kraji, ki so čisto drugačni, prav nasprotni temu, česar smo vajeni. Živimo s tem obzorjem hrepenenja. Vzgojeni smo bili kot raziskovalci neznanega. Navadili smo se presegati lastne meje, bežati pred prehudo domačnostjo in preveli-kim udobjem. Tujina je bila v evropski tradiciji vedno izziv, tisto nedosegljivo, k čemur je treba stremeti. Seveda so se iz takšnega izročila rodili osvajalci, ki so sejali gorje in gro-zote po daljnih krajih, kar tudi vemo. Ampak da se zdaj ta ista celina zapira sama vase, da se boji vsake drugačnosti, da se je že precej dobro ogradila z bode-čimi žicami, da je Sredozemlje postalo morje brezdomskih brodolomcev in anonimne smrti … Evropejci so ljudje, ki so se razselili po celem svetu, se pri-lagodili vsem podnebjem in bili kos vsakemu izzivu, danes se pa »doma« ne znajo soočiti z nobenim pridihom dru-gačnosti. Zakaj? So nam prišleki preveč podobni v svojem stremljenju po boljšem vsakdanu? V njih prepoznavamo hrepenenje, ki je izpraznilo evropsko podeželje? Strah pred okužbo z neznanim spet raste. Na zelo podoben način kot v tridesetih letih se po celini rojeva ideologija strahu, ki je zrno, iz katerega zrase vsak fašizem. Še vedno se trudimo to besedico obdržati zunaj oznak za aktualna politična dogajanja. Le tu in tam si kdo drzne izreči moč-nejši opomin. Umberto Eco je že leta 1995 spregovoril o fašizmu v svojem newyorškem eseju. Rob Riemen je Večno vračanje fašizma napisal leta 2010 v eni sami noči, ker je bilo jasno, kako visoko se bo v tradicionalno strpni Nizozem-ski povzpela »skrajna desnica«. S tem in podobnimi evfe-mizmi skrivamo preveč prepoznavno težnjo po »zakonu«, ki naj vse tujce obsodi najprej na izgon, potem pa morda tudi na smrt. Tudi to se je v Evropi že zgodilo. Kar je bilo za Franza Kafko slutnja, kar je Walterja Benjamina gnalo v vročično pisanje esejev med njegovim dolgim izgnan-stvom, se je nekoč že uresničilo. Pa še vedno ne slišimo čis-to dobro vseh teh opozoril. Danes je pred nami naloga, da srečnim in svobodnim mladostnikom postberlinske Evro-pe spregovorimo o »izkušnji in revščini« celine, v katero so bili rojeni.Meje so danes izginile s cest in avtocest, a ostajajo lepo vi-dne na steklenih hodnikih letališč, kjer je svoboda za mar-sikoga oddaljena le za korak ali dva, a je stekleno steno ne-mogoče prekoračiti. Stara celina je spet ustvarila pogoje, da lahko nedokumentirani, brezimni in nevidni ljudje živi-jo tik zraven nas, na istem stopnišču, v sosednji ulici ali na koncu domače vasi. Niti opaziti jih ni treba, če tega noče-mo. »Svet srečnega človeka ni isti kakor svet nesrečnega,« je ugotovil Wittgenstein. Še vedno je tako.\

69poletje 2019


konec liberalnega sveta,kot ga poznamo?

jAmES wANG

K o so kitajskega premierja Džou Enlaja vprašali po pomenu francoske revolucije, je odgovoril, da je še prezgodaj, da bi lahko sodili o tem. Ta domnevna

Džoujeva opazka, najsibo apokrifna in zguljena, vendarle povzema nek vztrajen element zgodovinskih pripovedi o revoluciji in njenih posledicah. Uveljavljene podobe revo-lucije se nam ponavadi kažejo kot jasne točke preloma – obzorja dogodkov političnega, družbenega in kulturnega nemira, iz katerih družbe pridejo radikalno spremenjene. Revolucije v zahodni liberalni optiki pogosto dobijo teleo-loški značaj. Nemški zgodovinar Reinhart Koselleck je gle-de leta 1789 pripomnil, da so nekateri »zmagoviti liberal-ci« nazadnje opravičevali celo jakobinski teror in ga imeli za nujnega za uničenje ancien régima. Na tej točki se zlahka pozablja, da se aspiracije in optimizem, ki se sproščajo v trenutkih politične preobrazbe, redko ohranijo onkraj za-četnega revolucionarnega momenta. Francoski zgodovi-narji radi poudarjajo, da je stoletje, ki je sledilo letu 1789, poznalo več let neposredne monarhične kakor republikan-ske vladavine. Skočimo naprej v leto 1989. Padec berlinskega zidu no-vembra 1989 je obljubljal premostitev razkola med Vzho-dom in Zahodom, ki se je ohranjal skoraj pol stoletja hladnovojne napetosti. Kot sta nedavno komentirala Ivan Krastev in Stephen Holmes, so se nekdanje komunistične države Vzhodne in Srednje Evrope od leta 1989 dalje od-ločile za več kot desetletje dolgo politično in ekonomsko »posnemanje« (Ivan Krastev in Stephen Holmes, »Imita-tion and its Discontents«, Journal of Democracy, julij 2018). Vzhodno- in Srednjeevropejci so sami sebe videli kot tra-gično iztrgane iz normativne zgodovinske poti, ki je njiho-ve zahodne sosede peljala v obilje in politično stabilnost, in so navdušeno rušili vse ekonomske in družbene strukture iz socialističnega obdobja, od težke industrije do socialne države. Za odločevalce v Bonnu, Londonu ali Washingtonu je leto 1989 pomenilo začetek več kot desetletja bohotnega optimizma in ustoličenja zmagoslavne pripovedi o zahodni zgodovini, z zapuščino katere se spopadamo še dandanes. Knjiga Konec zgodovine in zadnji človek Francisa Fukuyame v veliki meri odraža optimizem tistega časa. Po padcu Sov-

jetske zveze in diskreditaciji komunizma kot izvedljive po-litično-ekonomske alternative se je zdelo, da bo svet vstopil v dobo liberalnega univerzalizma. Mnogi so v devetdesetih mislili, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo čisto vsak košček sveta razvil v eno od različic zahodnega modela: v tržno gospodarstvo s predstavniško liberalno demokracijo. Sočasno je tempo političnih in ekonomskih integracij na evropski celini v devetdesetih letih, skupaj z usklajenimi vojaškimi posegi zahodnih držav tako v Jugoslaviji kot v Iraku, na videz napovedoval ne le konec delitve med Zaho-dom in Vzhodom, temveč po možnosti tudi smiselnih na-cionalnih ločnic v Evropi. Trideset let zatem je več kot očitno, da se ta triumfalistič-na pripoved zahodne liberalne normativnosti ni izšla. Ob-dobje nesporne ameriške geopolitične nadvlade v svetu se je končalo z neuspelim poskusom Georga W. Busha, da bi v Iraku ustvaril demokratično državo. Vzpon radikalnega islama ter ponovna geopolitična vzpona Rusije in Kitajske v prvem desetletju novega tisočletja so se izkazali za izzi-ve tako zahodnim liberalnim idejam kulturnega univerza-lizma kot tudi ideji ameriške politične nadvlade v svetu. Vzpon populističnega nacionalizma in neoavtoritarnih vo-dij v Evropi je razblinil iluzijo, da se bodo države Vzhodne in Srednje Evrope zlahka vključile v politične in ekonom-ske okvirje, kot so jim jih zastavili zahodnoevropski tehno-krati v Bruslju. In res, obljuba leta 1989, da bo preseglo ločitve na Vzhod in Zahod, temelji na dveh medsebojno povezanih predstavah o evropski prihodnosti. Najprej so ljudstva nekdanjih socialističnih držav morala verjeti, da je pot liberalne demokracije in svobodnega trga zaželena (ali celo edina možna) alternativa, drugič pa je moral Zahod sa-mega sebe še naprej normativno razumevati kot logični re-zultat politično-ekonomskega razvoja. Če povem drugače: politični projekt grajenja mostov med Vzhodno in Zahodno Evropo, ki se je začel leta 1989, je lahko bil le prostovoljna absorpcija Vzhoda s strani Zahoda.

dva zidova v leTu 1989Zidovi so verjetno ena od najbolj značilnih in vztrajnih po-dob leta 1989. Politični spomin Američanov in Evropejcev

69poletje 2019



na to leto ponavadi priklicuje podobo navdušenih vzhod-nih in zahodnih Nemcev, ki v noči na 9. november rušijo Berlinski zid. Uničenje Berlinskega zidu, fizičnega uteleš-enja hladnovojnih delitev in avtoritarne vladavine, je od-ražalo liberalne težnje leta 1989 po svetu, ki naj bi se ga kmalu ponovno zgradilo po zgledu ZDA in Zahodne Evro-pe. Po drugi strani pa se na Kitajskem tisti, ki jim je še do spomina na dogodke, ki so vrhunec doživeli v nasilju 4. junija 1989 na Trgu nebeškega miru, spominjajo tudi ne-kega drugega zidu. Leta 1979 so na ulici Šjidan, dandanes manj kot ulico stran od zelo prometne postaje podzemne železnice Šjičeng, predvsem študentje in novinarji začeli razobešati plakate, ki so bili kritični do Maa, njegovih ide-oloških naslednikov (t. i. »tolpe štirih«) in ekscesov zgodnje kulturne revolucije nasploh. Začetne objave so bile načelo-ma kritične do političnih in ideoloških nasprotnikov Denga Šjaopinga ter naklonjene njegovim predlaganim ekonom-skih reformam, zato so oblasti tolerirale ta takoimenovani »zid demokracije« oziroma »Šjidanski zid«. Ko pa je Kitaj-ska pod Dengovim vodstvom na glavo skočila v ekonomske reforme, pa so se spremenile tudi zahteve in težnje, pogos-to izražene na teh anonimnih plakatih. Do sredine osemdesetih let je kratka ulica Šjidan postala srečevališče amaterskih novinarjev in študentskih glasil, ki so razdeljevali samizdat revije in časopise, ki so pogos-to eksplicitno pozivali h koncu enopartijskega sistema in politični liberalizaciji po zahodnem zgledu. Že dejstvo, da so oblasti potihem dovoljevale takoimenovani »podzemni tisk«, jasno kaže, kako je bila že sama kitajska komunistič-na partija razdeljena glede predstav, kakšna (naj) bo poli-tična prihodnost te države. Po študentskih demonstracijah leta 1989 v Pekingu je ta takoimenovani zid demokracije postal prostor aktivistične mobilizacije. Vodje študentskih organizacij so se tam družili s šefi tovarn in (partijsko po-trjenimi) vodilnimi sindikalisti, s katerimi so si izmenjevali mnenja, in množicam, ki so lahko štele tudi več kot tisoč ljudi, prek zvočnikov prebirali manifeste, pamflete in dru-ge članke. Vse to omenjam zato, da bi prikazal, kako je ki-tajski trenutek leta 1989 zrcalil tistega v evropskem Vzhod-nem bloku. Kljub temu pa se zahteve po liberalizaciji na Kitajskem niso končale tako kot na post-solidarnostnem Poljskem. Val ljudskih protestov je odnesel sovjetske sate-litske vlade v Vzhodni in Srednji Evropi, medtem ko je leto 1989 na Kitajskem prineslo nasilen vojaški obračun s štu-dentskimi protestniki na Trgu nebeškega miru. Od leta 1989 dalje se prav Kitajska kaže kot verjetno naj-pomembnejši izziv v zgodbi o liberalnem univerzalizmu. V

devetdesetih letih so ameriške in evropske liberalne elite na videz brez težav vključevale nominalno komunistično Kitajsko v ekonomske institucije na globalnem trgu. Ki-tajski vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo decembra 2001 ponazarja predstavo Zahoda, ki je trajala celo deset-letje, da bosta odpiranje kitajskega gospodarstva svetu in vzpon premožnega ter izobraženega srednjega sloja nujno vodila v večje zahteve po političnih svoboščinah. Zahodne pripovedi o Kitajski so vsa devetdeseta leta temeljile na logiki, da se kapitalistični razvoj vedno konča z liberalno demokracijo. Če danes pogledamo nazaj, se zdi, da se je v Ljudski republiki Kitajski zgodilo ravno nasprotno. Za-puščina Trga nebeškega miru, kaotični razpad Sovjetske zveze in težave pri premoščanju razlik med evropskima Zahodom in Vzhodom so na Kitajskem paradoksalno utr-dile legitimnost partije, namesto da bi ji bili v breme. Gle-de na obseg samocenzure na Kitajskem bo to nemogoče kakorkoli zanesljivo ugotoviti, a raziskave javnega mnenja v zadnjih letih dosledno ugotavljajo, da je večina kitajskih državljanov zadovoljnih z oblastjo, optimističnih glede svoje prihodnosti in prihodnosti svoje države v razmerju do Zahoda, ter da so na splošno nenaklonjeni večjim spre-membam v trenutnem političnem ustroju Kitajske.1 Še več: naklonjenost enopartijskemu sistemu na Kitajskem v zadnjih dveh desetletjih dosledno raste.2 Po triumfalistič-ni partijski pripovedi sta prelomni točki leti 1991 in 1999. Kaotičnost propada Sovjetske zveze po letu 1991 in Jelci-novo cinično zatrtje parlamentarne opozicije sta urad-nemu Pekingu zagotovila izvrstno protizgodbo 4. juniju 1989. Medtem ko je Rusija, nekdanja kitajska hladnovoj-na nasprotnica, tonila v ekonomski propad, naraščajočo korupcijo in obdobje geopolitične nepomembnosti, (si) je kitajska komunistična partija uspela zagotoviti politično stabilnost in načrtovati neprekinjeno ekonomsko rast, ki traja že tri desetletja. Kot poudarja eden od preučevalcev sodobne Kitajske, je kitajska partija po dogodkih na Trgu nebeškega miru in propadu Sovjetske zveze porajajočemu se srednjemu sloju ponudila nekakšno faustovsko kupčijo: v zameno za nesporen politični nadzor nad državo mu je ponudila stabilnost, neomejene ekonomske svoboščine in neprekinjeno ekonomsko rast. V zadnjem času je ta zgod-ba o Kitajski, ki se je izognila »kaotični pasti« liberalne de-mokracije, dobila novega vetra v jadra z izvolitvijo Donalda Trumpa v ZDA in posledicami referenduma o brexitu v Ve-liki Britaniji. Kitajski državni mediji se nikakor ne morejo naveličati ponavljati, kako pod varstvom enopartijskega sistema ne more priti do razdiralnosti in nepredvidljivosti

1 http://www.pewglobal.org/2005/11/16/chinas-optimism/

2 https://www.axios.com/china-leads-the-world-in-optimism-1513304665-e04fa0d2-8837-4604-957d-aeb6d779458d.html

71poletje 2019


zahodnjaških populističnih politik. Na nedavnem forumu o primerjalni ekonomiji na Univerzi v Pekingu je tako nek kitajski profesor zgodovine pomenljivo citiral konservativ-nega kitajskega zgodovinarja in filozofa Sima Guana iz 12. stoletja, kot ugovor Američanu, ki je načel občutljivo vpra-šanje političnih reform v LR Kitajski: »Stoletje tiranije je vedno boljše kot en sam dan anarhije.« Prihodnji zgodovinarji, ki bodo pisali zgodovino kitajske-ga nacionalizma od ustanovitve LR Kitajske naprej, bodo 1999 razumeli kot leto, v katerem je vzhajajoči kitajski srednji sloj izgubil zaupanje v liberalizem kot univerzalno ideologijo. V noči na 7. maj 1999 so ameriška letala, ki so letela nad Srbijo kot del širših operacij proti srbskim ofen-zivam na Kosovu, bombardirala kitajsko veleposlaništvo v Beogradu. Sledila je politična drama, v kateri sta se ZDA in Kitajska spopadli glede uradnih poročil o dogodku, saj so Kitajci trdili, da je bilo bombardiranje veleposlaništva namerno. Na Kitajskem so nato čez noč izbruhnili največ-ji protesti po letu 1989, usmerjeni tako proti ameriškim podjetjem kot državnim predstavništvom. Bombardiranje in kasnejše nacionalistične nemire je treba razumeti kot nadaljevanje širšega razočaranja nad zahodnim libera-lizmom, ki je nastal po propadu Sovjetske zveze. Kot opo-zarja Li Šjiaping, kitajski disident, ki je kasneje postal na-cionalist, je politična oslabitev Rusije po letu 1991, skupaj z ameriško aroganco pri obravnavi bombardiranja vele-poslaništva, Kitajcem služila kot nekakšno politično pre-bujenje. Po letu 1999 so mnogi oporečniki, ki so po zatrtju protestov na Trgu nebeškega miru ostali na Kitajskem, po-svojili stališče kitajske vlade, da je univerzalni liberalizem zgolj pretveza za ohranjanje ameriške geopolitične moči.

od koNca zidov proTi sveTu alTerNaTivIvan Krastev poudarja, da so vzhodnoevropske politike po-snemanja zahodnoevropskih držav po letu 1989 temeljile na ideji, da zahodna Evropa pozna edino možno pot v eko-nomsko obilje in trajno politično stabilnost (Ivan Krastev, After Europe. Philadelphia, 2017). Kot je bilo že prej nagla-šeno, je zahodnjaški pristop k tej zmagoslavni pripovedi o liberalnem univerzalizmu prav tako odvisen od nenačete

ameriške in evropske samopodobe kot normativnih sme-reh politično-ekonomskega zgodovinskega razvoja. V tem smislu ponuja združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije zelo pomenljiv mikrokozmos za razočaranje obeh strani nad zahodno normativnostjo in vzhodno deviantnostjo. In res, pojav nacionalistične stranke Alternative für Deutschland (AfD) in gibanja Pegida v vzhodni Nemčiji zbuja sume, da se je ponovna združitev v nemškem kontekstu že končala z neuspehom. Kot je nedavno zapisal Claus Leggewie, ima populistični »protibruseljski« in »protievropski« bes mno-gih prebivalcev vzhodne Nemčije elemente »postkolonial-ne antipatije«.3 Akademiki že dlje časa pojasnjujejo moč skrajne desnice v vzhodni Nemčiji s pomanjkanjem kakrš-nega koli smiselnega spopada z nacistično preteklostjo v nekdanji Nemški demokratični republiki, a je pri tem treba upoštevati tudi negativne posledice združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije. Ta takoimenovana Kränkungsthese v nemški sociološki li-teraturi se ukvarja z uničujočim in malodane kolonialnim prevzemom vzhodnonemških državnih industrij s strani zahodne Nemčije po letu 1991. Agencija Treuhandanstalt, ki je nastala po ponovni združitvi Nemčij, je prevzela na-dzor nad večino poglavitnih segmentov vzhodnonemške-ga gospodarstva, predvsem rudnikov, jeklarn in ključnih proizvodnih zmogljivosti, da bi s tem »spodbujala kon-kurenčnost« (Michael Juergs, Die Treuhaender. München, 1997). Do konca devetdesetih je ta »skrbniška ekonomija« v vzhodni Nemčiji likvidirala rudarstvo in jeklarstvo (pred tem dva največja zaposlitvena sektorja v NDR) in privatizi-rala največja preostala proizvodna podjetja, pogosto tako, da jih je podredila njihovim zahodnonemškim tekmecem (Wolfgang Seibel, Verwaltete Illusionen: Die Privatisierung der DDR Wirtschaft durch die Treuhandanstalt und ihre Nachfolger. Berlin, 2005). Vpliv teh združitvenih procesov na ljudi je bil ogromen. Podobno kot v primeru deindustrializacije se-verne Anglije pod Thatcherjevo, je bila tudi cela generacija vzhodnih Nemcev izločena iz novega sveta tržnega kapita-lizma, v katerem je ekonomska združitev njihove poklicne

3 https://www.eurozine.com/thirty-years-germanys-unfinished-unity/

obljuba leta 1989, da bo preseglo ločitve na vzhod in zahod, temelji na dveh medsebojno povezanih predstavah o evropski prihodnosti. Najprej so ljudstva nekdanjih socialističnih držav morala verjeti, da je pot liberalne demokracije in svobodnega trga zaželena alternativa, drugič pa je moral zahod samega sebe še naprej normativno razumevati kot logični rezultat politično-ekonomskega razvoja.



veščine naredila zastarele in odvečne. Kasnejše notranje migracije na stotine tisočev predvsem mladih in izobraže-nih vzhodnih Nemcev proti zahodu so še dodatno zaostrile vzhodnonemške bojazni, da je leto 1989 pravzaprav zače-tek neke nove dobe, v kateri je znaten delež prebivalstva nekdanje NDR za nemško gospodarstvo postal ekonomsko odvečen. Iz vzhodne Nemčije lahko potegnemo vzporednice z Evro-po in Ameriko, zlasti glede avtomatizacije in outsourcinga, ki primerljive demografske skupine izključuje tudi v Ita-liji, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Politična artikulacija vztrajnih ekonomskih bojazni glede človeške nadomestlji-vosti se lahko zgodi tudi v okviru brexita v Veliki Britaniji, rumenih jopičev v Franciji, gibanja Petih zvezdic v Italiji, stranke AfD v Nemčiji in Trumpove vizije »Najprej Ameri-ka« in predlaganega zidu na meji z Mehiko. V tem smislu bi bilo zelo zanimivo upoštevati dejstvo, da ne le, da Zahod vzhodne Evrope v treh desetletjih po letu 1989 ni uspel v polnosti integrirati, temveč tudi to, da je vzhodne bojaz-ni o ekonomski odvečnosti prevzel tudi Zahod in jih nato reartikuliral skozi politični besednjak protiislamizma in nativizma v nov vzorec ljudske politične mobilizacije, ki je naperjena proti idejam zahodnega liberalizma. Po skoraj desetih let zategovanja pasu v Evropi se zdaj Ki-tajska kaže kot nekakšna ekonomska alternativa »povpreč-nim« državam Vzhodne in Srednje Evrope. Italija je že zapustila vrste svojih francoskih in nemških partnerjev ter oznanila namero, da s Kitajsko podpiše večmilijardni sporazum o pobudi »En pas – ena cesta«, ki naj bi ustvari-la neposredno kopensko povezavo med trgi v vzhodni Aziji in zahodni Evropi. Na podoben način so se na Češkem in Madžarskem opotekala tudi prizadevanja Steva Bannona, ki je v Evropi hotel ustvariti pannacionalistično gibanje. Tako Viktor Orbán kot Andrej Babiš sta, kot vse kaže, za-vrnila Bannona v zameno za prihodnje pekinške investici-je. Še več: vse to se je zgodilo ravno v času širšega obrata Vzhodne in Srednje Evrope proti vedno bolj neliberalnim in avtoritarnim vladavinam, ki vse bolj spominjajo na Pu-tinovo Rusijo. V tem kontekstu bi bilo verjetno nekoristno še naprej raz-mišljati o svetu na podlagi ločnice med Vzhodom in Zaho-dom. Namesto tega je treba priznati, da sta se optimizem in samozavest, ki sta bila nujna za vzdrževanje podobe o uni-verzalnem zahodnem liberalizmu, raztreščila na koščke. Leta 1989, ko je padel Berlinski zid, je še obstajala predsta-va o svetu brez zidov in meja, a prvo desetletje novega ti-sočletja je prineslo geopolitične frustracije in ekonomske krize. Po zatonu zmagovitega liberalizma devetdesetih let zdaj verjetno vstopamo v neko novo obdobje alternativ, čeprav ne v nasprotujočem si smislu, ki je zaznamoval hla-

dno vojno. Namesto tega se je politična obljuba liberalizma kot eventualnega nomosa sveta umaknila vsesplošnemu sprejemanju kapitalizma z nekaj opozorili. Kitajska alter-nativa v tem smislu ponuja nekakšen nadomestni populi-zem, v katerem kapitalistična logika rasti BDP nadomešča množični politični pritisk od spodaj kot način za legitima-cijo avtoritarne vladavine. Na podoben način tudi oligar-hični klientelizem Putinove Rusije, ki ga nadobudni avto-ritarci po svetu vse bolj in bolj oponašajo, prinaša politično alternativo – takšno, ki se izogiba potencialno destabilizi-rajočim učinkom prostega trga. Hladna vojna je otežila (če ne že onemogočila) rojstvo pristnih političnih alternativ, ki bi bile ločene od binarnosti med komunizmom in kapita-lizmom. Desetletja po letu 1989 so pokazala, da je dejansko mogoče ločiti liberalizem od kapitalizma in sprejeti neka-tere elemente prostega trga, ne da bi morali posvojiti tudi liberalno demokracijo. Velik del naših sedanjih predstav o »krizi liberalizma« lahko torej izhaja iz našega (ponovnega) vstopa v ta svet alternativ.\

PREvoD: BojAN ALBAHARI

James Wang je doktorski študent zgodovine na Univerzi Brown (ZDA). Ukvarja se z ekonomsko zgodovino Nemčije ter Srednje in Vzhodne Evrope.

73poletje 2019

oGLAS


ex libris

Ker bo kmalu prevročePoletje je udarilo s polno (so)paro, dolgi, lenobni popoldnevi pa so nadvse primerni

za epizodična branja o – klimatskih spremembah, otroških strahovih in (neuspe-

lih) družbenih sprevračanjih. Vse napisano v primerno plažno berljivem tonu, se

razume. Poletje pač terja svoj davek. In ker je tokratna številka Razpotij posveče-

na tematiki mesta, ni odveč razmisliti o kakšnem obmorskem sprehodu po zna-

no-neznanih robovih Trsta, Benetk in – zakaj pa ne? – Odese! Poleg običajne

predstavitve zanimivih založniških novosti nas tokrat torej čaka še tematsko raz-

praševanje arhivov. Torej le veselo pot pod prste!

Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjerPrevod: Staša GrahekCankarjeva založba, Ljubljana 2011 (Zbirka S poti)

Ko o Trstu govori Jan Morris, postane njuna zveza emble-matična. Morris (1926), ki je »živela in pisala kot James Morris, dokler leta 1972 ni dokončala spremembe spolne vloge«, se prepoznava v prehodnosti kraja, ki se definira per negationem: Trst je, kar ni; je prostor, ki ga tudi v se-danjosti opredeljuje vztrajna raba preteklika, kot pričeva-nje o tem, kaj vse je mesto nekoč bilo, da bi razumeli, kaj danes ni več. Ideja o Trstu kot kulturnem talilnem loncu, iz katerega so skupaj s paro uhajali povprečni verzokle-parji, anemične grofice, goslači s kompleksom grandio-znosti, kultni lamparetti (z nič manj kultnimi brki), stremu-ški bankirji in mornarji, je plod pisateljičine fikcije ravno v tolikšni meri, kolikor celotno mesto prehaja in prevzema svojo imaginarno podobo. Trst »pomeni nikjer«, je kraj, ki ga je treba vsakič znova izumiti, še najraje tako, da po-potnik vanj projicira sebe. Mesto se osmišlja z Drugim in v Drugem ter si skozi zgodbe tke novo, literarizirano podo-bo, resničnejšo od resnice. Morris v pretekli slavi glavnega habsburškega pristanišča spira blišč britanske monarhije, fura »tržaški efekt« (obmorska verzija spleena) in v kavarni San Marco sreba Illy espresso; zamišljeno se ozira k obrisu istrske obale. Pot je končana. Začenja se mit.

Jan Morris: BenetkePrevod: Staša GrahekCankarjeva založba, Ljubljana 2013 (Zbirka S poti)

Sliši se neverjetno, toda mesto v katerem se prepotena, brezoblična človeška gmota na odprtem poletnem soncu meša z golobjimi fekalijami, vonjem razcvetenega morja in odprte kanalizacije je za britanske turiste od nekdaj bilo – in je, če gre verjeti Morris, očitno še vedno – emblem ro-mantičnega zanosa. In verjeli ji bomo, kajti njen očarljivo kramljajoči slog je preveč prepojen z montypythonovskim humorjem, da se mu ne bi prepustili. Poleg tega je v avtori-činem vnetem iskanju umirajočih mest nekaj ossianovsko privlačnega: kot šolski primer prave »romantične duše« se naslaja nad dekadentnim vzdušjem tesnih, kamnitih ulic in plesnivih fasad, kjer se staro in sključeno preobraža-ta v sinonima za veličastno in vzvišeno. Saj ne, da Morris nasprotuje modernizaciji ali turistom ali poletni pripeki – toda to je tako prozaično! Kje je tu »patos propada«, de-stilat dekadence? Benetke Jan Morris so Smrt v Benetkah za telebane, in če je Trst pomenil nikjer, potem je Serenissima povsod, kjer zadiši po Viscontiju. Važno, da ima pravi Benečan »verjetno v sebi slovansko kri« in da so stebri, na katerih počiva Markov trg, uvoženi s Krasa. Avtorico, ki izreka tako simpatično sporočilo, pa je preprosto treba vzljubiti.

Martin

Sticky Note

Manjka slika!

75poletje 2019

ex libris

Mauro Covacich: Trst, obrnjen na glavo.Petnajst sprehodov po mestu vetraPrevod: Vasja BratinaLUD Literatura, Ljubljana 2011 (Zbirka Stopinje)

Skrivnost je v (pod)naslovu: na glavo obrnjeni Trst združu-je petnajst potopisnih utrinkov tržaškega pisatelja Maura Covacicha (1965), ki v tem neobičajnem, a še kako zabav-nem alternativnem turističnem vodiču bralkam in bral-cem razkriva skrite kotičke »mesta vetra« in jim poleg zgo-dovinskih in socioloških paberkov ob tem zaupa še nekaj spominkov v obliki intimnih in družinskih anekdot. Tako kot pri Jan Morris, ki jo Covacich občasno prikliče v spomin med svojimi sprehodi, Trst prehaja v mitsko entiteto, ki je kljub avtorjevi zasidranosti v materialnost – tu so ulice in spomeniki, turisti in kavarne, pokopališča in osmice, Ri-žarna in Bazovica kot dve odprti rani, Oberdan in Mirama-re ter Barkovlje, Ausonia in Revoltella – še najbolj podobna neotipljivi sanjski izkušnji ali kakšnemu fellinijevsko nav-dahnjenemu filmu. Zdi se, da Trst lahko polno zaživi šele v svoji odsotnosti, kot iz spomina priklicano mesto, ki bo v odnosu do svoje aktualnosti vedno v nekakšnem zami-ku – slednjega avtor prepoznava tudi v jezikovni specifiki tržaškega dialekta nasproti kasneje posvojeni italijanščini, v kateri se mesto, tako Covacich, morda ne prepozna pov-sem. Trst je emblem melanholije, in čeprav se avtor izrec-no in eksplicitno otepa tipične tržaške melanholije, je ta ves čas prisotna: na primer v načinu, kako se pripovedovalec spominja obiskov pri babici, ki so se vselej zaključili s tis-tim pregovornim »speta un atimo« (»čakej moment«) in ste-klenico trape de casa obupnega okusa, ali babičinega prav voajerskega navdušenja nad opazovanjem, kako se pešci borijo s tržaško burjo. V takšnih malih doživetih trenutkih Covacichev Trst dobesedno zablesti.Pričujoča knjiga je v italijanščini izšla leta 2006, od takrat pa se je Covacich v »mesto vetra« zares vrnil le še enkrat, s še večjim zamikom – z vračanjem v očetovo in nato svoje otroštvo v dokumentarnem romanu Mesto v meni (La città in-teriore; v slovenščini izšel pri založbi Totaliteta), za katere-ga je leta 2018 prejel nagrado Tomizza.

Antonio Di Benedetto: ZamaPrevod: Vesna Velkovrh BukilicaZaložba Mladinska knjiga, Ljubljana 2018 (Zbirka Kondor)

Zama je pravzaprav ena bolj neoprijemljivih knjig, kar sem jih brala v zadnjem času. Njenega protagonista, Diega de Zamo, bi še najlažje opisala kot alternativnega (in bolj ži-vljenjskega) Godota, kot izgubljenega prebivalca Grumove Goge, cepljenega s tipično williamovsko resignacijo à la Sto-ner. Kajti Zama čaka in ni naključje, da je roman posvečen »žrtvam čakanja«. Zamovo čakanje ima sicer zelo konkre-tno obliko in cilj: premestitev v drug kraj in s tem na boljše delovno mesto, ki obeta višji zaslužek (»Zama se dogaja v Paragvaju, deloma v Braziliji«). Obenem avtor že kar takoj jasno namigne, da bo Zama čakal zaman. Pripovedovalec, sam Zama, pove več kot bi želel, in tako se med opazova-njem opičjega trupla v morju spomni prilike o ribi, »ki je voda ne mara, ona, riba, pa mora živeti v njej«. Ko sklene, da je riba v hujšem položaju kot opica (slednja je pač mrtva in je opravila svoje, medtem ko mora riba kljub vsemu vztrajati v okolju, ki ga zavrača in ki zavrača njo), razkri-je svojo tragedijo: Zama je večni neprilagojenec, toda ne na romantični način samosvojega in samozadostnega ju-naka (nasprotno, Di Benedetto je v odnosu do svojega lika ves čas zelo ciničen), temveč človeka, ki položaj v katerem se je znašel sicer sprejme, se pa z njim ne zna sprijazniti. Protislovje je zgolj navidezno: Zama kar naprej niha med željo, da bi končno odšel, in vse bolj vztrajnim zavedanjem, da je premik nemogoč. In tudi, ko se končno zgodi, ostane Zamov položaj dejansko nerazrešen.Zamova razklanost je neodtujljiva od njegove identitete: kot »Amerikanec«, otrok španskih priseljencev, je v odno-su do kolonizatorjev evropskega izvora v neenakem polo-žaju; godi se mu sicer bolje kot avtohtonemu prebivalstvu (Di Benedetto kolonialističnega nasilja sicer ne nagovarja neposredno, vendar je kritika zajeta v načinu opisovanja medčloveških odnosov, prignanih do roba absurda), toda meje njegove svobode so jasno opredeljene. Predstavlja obenem zatiralca in zatiranega. Poleg tega je Zama otrok razklanega časa; roman je razdeljen na tri poglavja, od

Martin

Highlight

vejica

Martin

Highlight

vejica


ex libris

katerih je vsako umeščeno v konkreten zgodovinski čas: 1790, 1794 in 1799. Z vidika evropske zgodovine (in pri tem se vnaprej opravičujem za očitni evrocentrizem) gre za tri stopnje razvoja francoske revolucije: razširitev re-volucionarnih idej in sprejetje ustavne monarhije, »konec terorja« in Napoleonov vzpon na oblast. Di Benedetto je bil sam strasten bralec zahodnoevropske literature, predvsem eksistencializma, in čeprav v knjigi ni navezav na romane-sknemu dogajanju sočasne evropske dogodke, se je težko upreti določenemu paralelizmu pri interpretaciji. Tako se zdi, da Zamov razvoj na nek način zrcali tedanje zgodo-vinske premike: začetnemu zdolgočasenemu udobju, ki ga kljub vsemu težijo želje po spremembi, sledi Zamov notra-nji zlom, ki ga v zadnjem poglavju prisili v akcijo.V odnosu do življenja je Zama zelo sodoben lik. Njegova nesreča je posledica neizrečenih in neosnovanih priča-kovanj do drugih. Ne pomaga, da je njegov značaj izrazito bartlebyjevski: »V odgovor na obe vprašanji je zadoščala ena sama beseda: ne. Napisal sem: da.« Premore pa dovolj avtorefleksije, da prepozna in imenuje tragedijo (svojega) bivanja: »Vprašal sem se, ne za kaj živim, ampak za kaj sem živel. Sklepal sem, da za čakanje, in zanimalo me je, ali ča-kam še kaj. Zdelo se mi je, da. Da vedno čakamo še več.«Di Benedetto je roman napisal leta 1956 in velja za njegovo najuspešnejše delo. Podobno kot Williamsov Stoner je tudi Zama pritegnil pozornost kritike, ne pa tudi zadostno po-zornost bralcev. Glede na to, da letos tudi v slovenske kine-matografe prihaja po romanu posnet film, je Zama vendar-le dočakal boljše čase.

Isaak Babelj: Zgodbe iz OdesePrevod in spremna beseda: Sara ŠpelecBeletrina, Ljubljana 2019 (Zbirka Beletrina)

Zgodbe iz Odese je danes težko brati povsem ločeno od uso-de, ki je doletela njihovega avtorja. Tako kot za Mandel-štama, Cvetajevo, Majakovskega ter številne druge ruske (sovjetske) ustvarjalke in ustvarjalce, je tudi Babljeva uso-da tesno povezana z razburkano zgodovino Ruskega impe-rija in kasnejše Sovjetske zveze. Čeprav so Zgodbe napisa-ne v ruskem jeziku, ruščina ni bila Babljev prvi jezik. Kot v spremni besedi zapiše Sara Špelec je Babelj »prvo zgodbo v ruščini Stari Šlojme [...] napisal šele leta 1913, ko je name-raval ustvariti judovski cikel in Rusom predočiti tragično judovsko usodo.« Babljeva pisava je bila pregnetena z moč-nim družbenim angažmajem in čeprav je treba perspekti-vo prvoosebnega pripovedovalca ločiti od avtorjeve (Babelj je razumel pomen distance v snovanju literarnih svetov), je motivacija nedvomno osebno pogojena. V »Zgodbi o

mojem golobnjaku«, nemara najboljšemu besedilu v zbir-ki, pripovedovalec popiše enega od zloglasnih pogromov nad Judi, ki so se dogajali med 18. in 22. oktobrom 1905 in so bili med najnasilnejšimi v zgodovini mesta (tudi prvi pogrom v zgodovini Ruskega carstva se je zgodil v Odesi leta 1821). Pri tem je težko izbrisati iz zavesti biografski po-datek, da bila v teh pogromih ubita tudi avtorjeva babica. Ne preseneča, da je gibalo zgodb vselej zaničevalen, če ne kar odkrito sovražen in nasilen odnos oblasti ter Rusov in Ukrajincev do judovske skupnosti. V besedilih s humorno podstatjo sta posledično izpostavljeni predvsem judovska domiselnost in (kljub vsemu) veselje do življenja, ki ju naj-bolje pooseblja lik legendarnega roparja Bena Krika. Kri-kovi podvigi v marsičem spominjajo na otroške pripovedke o ljudskih junakih, le da realnost, v katero so postavljene, vseeno namiguje na širše družbene probleme. Struktura Zgodb iz Odese je – vsaj v tej ediciji – ciklična. Babelj je zbirko baje večkrat predrugačil, tako da obstaja v več različicah; pričujoča je morda nekoliko nenavadna, saj se v nekem trenutku zdi, da se zgodbe spletajo v niz ča-sovno linearno povezanih epizod (te povzemajo obdobje od preloma stoletja do vzpostavitve sovjetske oblasti), dokler se zadnja zgodba »Zaton« ne sklene z dogodki iz uvodne zbirke »Poglavar«. Izbira napeljuje na misel, da je Babljeva pisana druščina likov obvisela v času, obsojena na večno podoživljanje groze, a tudi smeha. Babelj ni zaman nasle-dnik Gogolja v vzbujanju smeha skozi solze, a tudi v upo-rabljanju močnih, zgovornih podob. Če bi morali Zgodbe iz Odese upodobiti z enim samim simbolom, bi bil ta zajet v podobo žgočega sonca (prisotnega tudi v avtorjevi drugi zbirki Rdeča konjenica); tistega, ki je »nad dvorano zavihtelo meč« in »rabinom prerešetalo obraze« v zgodbi »Karl Jan-kel«. Ali onega, ki z vročino »razjeda [...] cape«, v katere so odeti »starke in starci, ki so jih pregnali iz ubožnice« in se po »otožni požgani kamniti poti« odpravljajo lastni smrti naproti (»Ta nepopisno žalostna odeška pot je nekoč vodila od mesta proti pokopališču.«) v »Propadu ubožnice«, še eni izjemni zgodbi zbirke. Babelj je sprva zagovarjal boljševiško revolucijo; verjel je, da bo nova oblast bolj naklonjena judovski skupnosti in deprivilegiranim slojem družbe – vsaj bolj, kot jima je bila naklonjena caristična ureditev (Aleksander III., pod kate-rim je število pogromov zaskrbljujoče naraslo, je veljal za zagrizenega antisemita; njegov naslednik Nikolaj II. pa si za izboljšanje položaja Judov tudi ni posebej prizadeval). A tako kot za številne umetnike in intelektualce se je tudi za Bablja položaj spreobrnil v svoje nasprotje: v času velike čistke leta 1939 je bil aretiran zaradi »protisovjetske propa-gande in vohunstva«, podvržen dolgotrajnemu mučenju in 27. januarja 1940 ustreljen v zloglasni moskovski Lubjanki.

Martin

Highlight

zadostne pozornosti

Martin

Highlight

vejica za "Odesi"

Martin

Highlight

je

ex libris

77poletje 2019

Med branjem Zgodb iz Odese odzvanja misel starca Arje-Lej-ba iz »Zatona«: »Ne nasprotuj življenju, ruski človek, in prisluhni njegovemu skrivnostnemu žuborenju.« Motivaci-ja Babljevih likov morda ni vedno najbolje razdelana; v tem so blizu značajem iz ljudskih pripovedk. Kar očara je poe-tični jezik in močne, vizualne podobe, zgovornejše od vseh besed.

J. G. Ballard: Potopljeni svetPrevod: Petra MetercKUD Police Dubove, Vnanje Gorice 2019 (Zbirka Solaris)

»Kmalu bo prevroče.« Biolog Robert Kerans se nikakor ne more pripraviti do tega, da bi zapustil hlad hotelske sobe in se odpravil na raziskovalno postajo v laguni. Prešine ga, da njegovo delo nima več smisla: voda narašča, rastlinje po-staja vse bujnejše, svet počasi zavzemajo plazilci in ogro-men mrčes. Piše se leto 2145 in Kerans ne ve ali so ostanki nekoč znamenitega hotela Ritz pripadali Parizu, Londonu ali Berlinu.Ballard je usodne posledice klimatskih sprememb popisal že daljnega leta 1962 v enem svojih najboljših in nemara najbolj znanih antiutopičnih romanov, ki svoj navdih črpa pri Vernu, Doylu (Izgubljeni svet, 1912) in vsaj malo tudi pri H. G. Wellsu (navezava, ki bi jo avtor ogorčeno zavrnil). Čeprav so pri Ballardu naraščajoče temperature posledica sončnih neviht in nenadne nestabilnosti sonca (in torej ne človeškega izvora), kar rezultira v povišanih temperaturah na zemlji, zveni popis katastrofe neverjetno aktualno: »Za-radi nadaljnjega segrevanja ozračja so se začeli topiti po-larni ledeniki.« Vodna gladina se je dvignila. »Območja, ki so nekoč imela zmerno podnebje, so postala tropska. [...] Evropa je postala sistem velikanskih lagun.« Spremembe pa niso zgolj geografsko-klimatske; naraščajoče vodne po-vršine med člane raziskovalne skupine vnašajo nemir, spa-nec jim kratijo neobičajne sanje o soncu in džungli, dokler jim na koncu ne zmešajo glave in odrešijo vsakršne identi-tete. Zunanji kaos se tako prevesi v notranjost, in tudi Ke-rans, znanstvenik, se ukloni klicu narave.Roman je bil prvotno zasnovan kot kratka zgodba in mor-da bi bilo bolje, da bi to tudi ostal, saj se drugi del nekoliko vleče. Poleg tega se je kljub odlikam besedilo vsaj v enem segmentu zelo slabo postaralo: opisi Strangmanove posad-ke v drugi polovici romana izpadejo danes precej rasistič-no. Pa tudi nasploh je motivacija likov potisnjena v ozadje – ampak dobro, zgodba tako ali drugače ne počiva na zna-čajih, temveč v atmosferi. Ta pa je podana mojstrsko.Meglice na vodni površini lomijo sončne žarke v podobo iz-jemne lepote; a v tej čudoviti pokrajini ni prostora za člove-

ka. Potopljeni svet je izjemen, tudi nekoliko tesnoben roman: če je bil svet kot ga je opisal Ballard leta 1962 še špekula-cija, se avtorjeva upodobitev danes nevarno približuje ure-sničenju.

J. G. Ballard: StolpnicaPrevod: Iztok OsojnikKUD Police Dubove, Vnanje Gorice 2019 (Zbirka Solaris)

Če je Potopljeni svet lepa, a precej nazorna antiutopična me-tafora ekološke katastrofe, ki prerase v krizo subjekta, po-tem je Stolpnica nič manj nazoren komentar družbene raz-slojenosti. Simbol stolpnice kot hierarhične lestvice se zdi pravzaprav precej očiten: višina nadstropja je pogojena z blagostanjem stanovalca. Skladno s tem čisto na vrhu, na terasi, živi arhitekt, nekakšen brezbrižni bog, ki je stavbo zasnoval, a je v resnici ni sposoben nadzorovati ali se so-očiti z njenimi (očitnimi) pomanjkljivostmi. Obenem tako kot pri Potopljenem svetu zunanje okolje odseva v in vpliva na notranjost subjektov – od tod na primer interpretacija stolpnice kot ilustracije freudovske hiše, kjer nižja nad-stropja predstavljajo nezavedno, srednja ego, višja pa su-perego. Tudi sami prebivalci stolpnico pogosto primerjajo s telesom in o njej govorijo kot o entiteti z lastno logiko in značajem. Ballardu je skozi tekst uspelo preprosto, tako re-koč banalno podobo uspešno preleviti v večplastno meta-foro.Stavba ima vse: je mesto v malem. Ima osnovno šolo, ban-ko, dva plavalna bazena, supermarket in športne dvorane. Zasnovana je kot samooskrbovalno telo, prostor, ki zado-volji vse potrebe in ga zato ni potrebno zapuščati. Kljub vse večjemu nasilju se tudi prebivalci kar nočejo umakniti iz stavbe; kot bi bili nanjo privezani z nevidnimi verigami se prepuščajo toku dogodkov, nekateri v prepričanju, da jih lahko spremenijo, tudi v spoznanju, da se nimajo kam umakniti. In so takšni kot Robert Laing, ki jim prisostvova-nje propadu-v-živo nudi poseben, cinično-perverzen uži-tek.Zdi se, da zaplet Ballardovega romana izvira iz nezmožnos-ti, da bi stanovalci svoje konflikte prepoznali kot posledico gradnje in torej sistema: stavba je dobesedno zasnovana z namenom, da izziva nesoglasja in spodbuja neenakost. Premožnejši prebivalci imajo pravico do bližjih parkirišč in posebna hitra dvigala, medtem ko morajo revnejši puščati avtomobile na obrobju. Pa vendar katastrofa nima pravega izvora: tako kot vsaka revolucija je izbruh nasilja v stavbi posledica potlačenih nezadovoljstev in skupka malenkosti, ki so – zaradi nenagovorjenosti oziroma apriorne neprip-ravljenosti na dialog – prerasle v nezajezljivo uničevalno

Martin

Highlight

vejica

Martin

Comment on Text

in jih odrešijo

Martin

Highlight

na


ex libris

gmoto. Podobno kot Potopljeni svet se Stolpnica ne odlikuje toliko z zapletom, temveč pripovedno atmosfero. Ta pa je v Stolpnici še prav posebej intrigantna.

Stephen King: TistoPrevod: Marko KošanZaložba Beletrina, Ljubljana 2019 (Zbirka Beletrina)

Poletje je čas za Stephena Kinga. In to kljub temu, da se njegovi romani in zgodbe tematsko bolje skladajo s kakšnim jesensko-zimskim obdobjem. Ne, če je poletje čas za plažno čtivo, potem je tudi idealen trenutek za Kinga. Posebno glede na obseg: Tisto (It) je v slovenskem prevo-du razdeljeno na dve knjigi, ki skupaj obsegata celih 1379 strani. In če Marcel Štefančič meni, da je treba Balzaca (in debele knjige nasploh) brati na plaži, je krog končno skle-njen.Pa vendar imata King in plaža lahko tudi kakšno manj la-skavo konotacijo. Odnos literarne kritike do enega najbolj priljubljenih ameriških pisateljev ni bil vedno prijazen. Kot izrazito »žanrski« avtor je bil King označen za »modno muho«, za slednje pa se ve, da ne morejo dolgo trajati (v nasprotju s prepričanjem, da je dobra literatura »večna« in ne le del kompleksne igre zgodovinskih, institucionalnih, teoretsko-kritiških in družbenih vzgibov). Ne glede na vse se je King ves čas vztrajno in navdušeno bral, vse od Carrie (1973), ki je s filmsko upodobitvijo v režiji Briana de Pal-

me avtorju široko odprla vrata v svet – in v založniške hiše. King je samega sebe opisal kot brand name, svoj slog pa kot literarni ekvivalent Big Maca in velike porcije McDonald’s krompirčka. Kar seveda ni za vsak dan – ima pa svojo mero (teoretske) privlačnosti. Nekako tako kot razbeljena plaža pod babljevsko rdečim soncem.King sodi danes med najbolje prodajane in brane avtor-je z verjetno enim najobsežnejših seznamov filmskih in televizijskih adaptacij – med njimi Tisto, ki bo prav letos septembra doživelo še en prenos na filmsko platno z na-daljevanjem prvega dela iz leta 2017. Tisto predstavlja po-memben mejnik v Kingovem opusu; po objavi leta 1986 se je avtor kar nekaj časa otepal pisanja grozljivk, žanra, ki mu je prinesel mednarodno slavo in po katerem je še da-nes najbolj prepoznaven. Kar je po svoje razumljivo. Tisto je obsežen projekt, koncentrat vseh dotedanjih značilno kingovskih tem: otroških strahov in travm, odsotnost iem-patije na družbeni ravni, brezbrižnosti oblasti, ki jo poo-sebljajo odrasli, v odnosu do najranljivejših skupin. Tisto je v marsikaterem pogledu do skrajnosti prignan razvojni ro-man, ki svoje junake prisili v soočenje ne le s svojimi indi-vidualnimi strahovi, temveč s samim pojavom zla. Tisto je staro toliko kot človeška družba iz katere se hrani in rase, je destruktivno in skrajno strašljivo, a obstaja upanje, da ga je s skupnimi močmi mogoče – če že ne za vedno ustaviti, pa vsaj zajeziti. Ni čudno, da velja Tisto za Kingov masterpiece – prenaša sporočilo, vredno vsakega časa.×

oGLAS

Martin

Highlight

s

Martin

Highlight

odsotnosti empatije

Martin

Highlight

vejica

79poletje 2019

intervjuglosa

P o evropskih volitvah me je pri-jatelj vprašal, zakaj so rezultati zamajali vlado v Italiji, povzro-

čili turbulence v Nemčiji in Aleksisa Ciprasa prisilili, da skliče predčasne volitve, v Sloveniji pa se ni zgodilo nič. In to kljub temu, da najmočnejša vla-dna stranka niti v krogu svojih zave-znikov ni dobila največ glasov, hkrati pa je vsaj enega partnerja povsem požrla, drugi pa se je podobni usodi izognil zgolj zaradi okrepitve v pres-topnem roku iz Avstrije. Pa ni bilo nič slišati, da bi besni aktivisti Cerarjeve stranke zažigali kesone pred sedeži lokalnih odborov ali vsaj zahtevali, naj njihov šef nauči kozjih molitvic premierja, ki jim je odžrl domala ves volilni živež. Ko sem malce razmislil, sem ugotovil, da je odgovor zastrašu-joče preprost, domala banalen. Nem-ški krščanski demokrati in zeleni sta politični stranki, prav tako sta kljub vsem nenavadnostim stranki iz mesa in krvi Gibanje petih zvezd in Liga, enako seveda grški Siriza in Nova de-mokracija. Akterji, vpleteni v povolil-no epopejo na Slovenskem, pa kljub drugačnemu videzu niso nikakršne stranke, vsaj take z lastno voljo ne. So nekakšni baloni, ki se jih da ob po-ljubnem času napihniti, potem pa prej ali slej počijo in od njih ne ostane nič.Pri vsej stvari niti ni najbolj zabavno to, da so se na »balonski značaj« ved-no novih političnih projektov za en-kratno uporabo navadili volivci. Ver-jamem, da se je vsaj kakšnih osem od desetih nekdanjih privržencev Mira Cerarja z veseljem predalo politič-ni demenci in se pri najboljši volji ne morejo več spomniti, da so kdaj od-dali glas za njegovo druščino. Ob Po-zitivni Sloveniji, ki so jo številni med

njimi obkrožili tri leta prej, je edina asociacija, ki jim je morda ostala, zgolj kakšna reklamna kampanja za prehranske dodatke. Zabavneje je, da imajo podoben odnos do svojih poli-tičnih domovin na preklic večinoma tudi člani in aktivisti strank. Zdaj pač že vedo, da bosta rok uporabe trenu-tno še izjemnega voditelja in njegove bratovščine slejkoprej potekla, zato se, ko ta neizogibni trenutek pride, nič ne vznemirjajo. Jasno jim je, da o resnično pomembnih stvareh odloča-jo drugje, ne v »stranki«. In da bodo seveda tam odločali tudi še potem, ko »stranke« nikjer več ne bo, pač pa jo bo za potrebe fasade nadomestila druga. A zakaj tisto, kar je jasno ožjim eki-pam in navijačem za eno sezono, da gre namreč zgolj za stranke pod na-rekovaji, tako redko najde mesto v tako imenovanih resnih premislekih? Nekaj alibija prinese seveda pog-led v beli svet. Zdi se, da zadnje čase stranke, strančice in gibanja rasejo kot gobe po dežju, se bliskovito nes-podobno povzpnejo in nato naglo ove-nijo. Takole na hitro si človek misli, saj ni to nič drugače kot pod Alpami. Majhna težava je, da je hudič od nek-daj v podrobnostih. Zato niti pomena navideznega olajša-nja, ki ga je prineslo nedavno dogaja-nje v Ukrajini, ne smemo precenjeva-ti. Naključni komik v Kijevu namreč ni zrasel iz istih korenin kot njegov kolega, naključni komik v Ljubljani. Seveda se strinjam, da so Ukrajinci neprimerno večji hazarderji. Izbra-ti naključnega neznanca, o katerem ne veš skoraj ničesar, razen tega, da se redno pojavlja na televiziji, v po-ložaju, ko bi moral ta možakar resno

ALEŠ mAvER

opravljati vlogo vrhovnega vojaškega poveljnika, je precej večja norost od odločitve, v ne pretirano stresnih oko-liščinah, za dolgoletnega oponašalca politikov, ki se je vsaj že poskusil kot župan. Toda norost ali ne, državljan-kam in državljanom največje evrop-ske države lahko vsaj pripišemo, da so za popolnega neznanca glasovali, ker so si res želeli sprememb. In so dobro vedeli, kdo teh sprememb ne bo pri-nesel. Pod Alpami je stvar videti dru-gačna. Vsakič na novo prepleskana fasada je nekakšen tihi dogovor med ljudstvom in njegovimi voditelji, da lahko vse ostane enako. In na tej točki odpade skoraj vsaka podobnost z be-lim svetom. To premišljevalci slovenske politike kajpak vemo. A vse te pisane palete strank ne počastimo z oznako, da niso stranke, ampak balončki, ker bi po-tem sicer dobili balončke, a ostali brez veliko lepših igračk. Vsaj zase lahko nekaj takega zatrdim s polno odgovor-nostjo. Že pred leti sem se namreč prav na pričujočem mestu razkrinkal kot zakr-knjen strankoljubec. In kako naj tak človek piše o političnem dogajanju v lastni domovini, če se ne vsaj pretvar-ja, da imamo tudi pred domačim pra-gom opraviti s polnokrvno zasedbo njemu ljubih organizacij? Priznanje, da je dobršen del med njimi samo in-stantni nadomestek, bi morda poru-šilo moje ravnovesje. Kar je tveganje, za katerega mi na misel ne pride, da bi ga jemal nase. Zato sem se rade volje pridružil četici, ki vas prepričuje, da standardi pod Alpami glede tega niso drugačni kot v belem svetu. To priznam; ne vem pa še, ali se ke-sam.×

Priznam, da sem grešil ...

79poletje 2019


goriška

toMaž vUGa

Kje je Nova Gorica?Mesto na meji v policentričnem razvoju Slovenije

N ova Gorica dolgo po ustanovi-tvi še vedno ni bila mesto. Fi-zično je sicer od vsega začetka

bila urbana tvorba (bela magistrala sredi praznega prostora), za katero pa so še po tridesetih letih, v začetku osemdesetih let ugotavljali (Zdravko Mlinar: Humanizacija mesta, Obzor-ja 1983), da se njeni prebivalci še ne počutijo meščani, še vedno ob sobo-tah »gredo domov«, kamorkoli že, a iz Nove Gorice. Mesto s pravimi mešča-ni, z odnosom do mestnega okolja, z mestnim načinom življenja je posta-jala postopoma, postopoma se je vraš-čala tudi v slovenski prostor, v regijo (za katero je bila pravzaprav ustanov-ljena), v svojo neposredno okolico. Ni-koli dokončan proces je poln naspro-tij, ki pa ne bi smela biti ovira, temveč spodbuda za nadaljnji razvoj.

NovA GoRICA IN PoLICENTRIZEmNovi Gorici je bila prvič in – po mojem mnenju – tudi edinkrat priznana pra-va vloga v urbanem sistemu Slovenije v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil policen-trični sistem poselitve spoznan kot eno izmed bistvenih vodil razvoja Slo-venije. Policentrizem je bil v Sloveniji sicer pogojen z zgodovino, načinom življenja, ekonomskimi pogoji, členje-nostjo ozemlja, političnimi delitvami v preteklosti (npr. Goriška grofija), torej z argumenti, ki so ohranjali razprše-nost poselitve in vitalno podeželje, za razliko od koncentracije prebivalstva v drugih jugoslovanskih republikah

(in v precejšnjem delu južne Evrope). Prvič je bil policentrizem kot uradna razvojna usmeritev zapisan v Resolu-ciji o dolgoročnem razvoju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/72) leta 1972, bolj konkretno, tudi z navajanjem raz-vojnih centrov, pa v Resoluciji o pogla-vitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora (Uradni list SRS, št. 43/73), v kateri je policentrični urbani sistem opredeljen kot »zavestna odločitev za bolj uravnovešeno prostorsko poraz-delitev stanovanj in delovnih mest s posebnim poudarkom na porazdelitvi centralnih funkcij (terciarnih in kvar-tnih dejavnosti), ki bo omogočal poli-centrični razvoj«. Na teh izhodiščih je nastal predlog slovenskega urbanega sistema, ki je določal osem regional-nih središč, med njimi Novo Gorico na zahodni meji. To usmeritev je Skup-ščina SRS znova (tretjič v enem dese-tletju) potrdila v dokumentu Stališča, sklepi in priporočila za oblikovanje in iz-vajanje prostorske, urbanistične in zemlji-ške politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78). Načela o policentričnem urbanem sis-temu so se obdržala tudi v naslednjem desetletju, v Dolgoročnem planu SR Slo-venije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št 1/86). V njem je po-litika policentričnega razvoja oprede-ljena kot instrument za preprečevanje na eni strani prevelike koncentracije dejavnosti v prostoru, na drugi pa tudi njihove prevelike disperzije. Nova Go-rica je opredeljena kot središče širše-ga regionalnega pomena, enako kot

Koper, Maribor, Kranj, Novo mesto, Celje in Murska Sobota, le Ljubljani je pripadala najvišja funkcija središča republiškega pomena. Izpostavljena je prometna funkcija Nove Gorice, ki jo je treba nadgraditi z izgradnjo avto-cestne povezave po Vipavski dolini in enega od šestih primarnih blagovnih transportnih centrov v Sloveniji.Bistveno pa je, da se je v sedemdese-tih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja policentrični sistem razvoja v Sloveniji tudi dejansko uveljavljal. Tudi glede tega smo bili v takratni Ju-goslaviji izjema, pri nas niso nastajale milijonske metropolitanske regije kot okrog Beograda in Zagreba ter celo, po potresu leta 1963, okrog Skopja.

PoLICENTRIZEm v SAmoSTojNI SLovENIjIV samostojni državi je policentrizem deklarativno sicer ostal ena od naj-pomembnejših usmeritev razvoja. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 74/04) je bil sistem naselij še bolj dodelan: tri središča nadnacionalnega pomena (Ljublja-na, Maribor, Koper) oblikujejo t. i. slovenski razvojni koridor, ob njih pa še petnajst središč nacionalnega po-mena. Nekaterim od njih je določena poleg splošnih še specifična funkcija, tako je za Novo Gorico podana usme-ritev, da naj se »zaradi izpostavljene lege na zahodni meji Slovenije razvija kot močno gospodarsko in kulturno središče, ki bo sposobno enakovred-no sodelovati s čezmejnimi območji v Italiji in kot pomembno regionalno

81poletje 2019

goriška

prometno vozlišče«. Ne glede na lego ob meji pa ji širšega mednarodnega pomena niso pripisali.V resnici pa se je dogajala ekonomska in politična koncentracija v osrednji Sloveniji, v Ljubljani in njeni regi-ji, namesto policentrizma pa se nam dogaja monocentrizem. Ljubljana, v katero se vsak dan vozi že skoraj po-lovica države, se duši v prometu in se obdaja z velikanskimi P+R parkirni-mi površinami; spontano, a z enakim namenom, take parkirne površine nastajajo tudi drugod v Sloveniji, pri nas pod viaduktom Vogrsko, kjer se novogoriški dnevni migranti na vožnji v prestolnico presedajo in racionalizi-rajo stroške prevoza. V imenu »vitke države« in ekonom-skega računa se koncentracija dogaja tudi na nižjih nivojih. Ukinjamo po-štne poslovalnice, banke, odstranju-jemo celo bankomate, zapiramo neka-tere državne urade (geodetske urade, krajevne pisarne upravnih enot), za-prli smo vse manjše trgovine, saj eko-nomika poslovanja prenese le še su-per- in hipermarkete. Po tej ekonomski logiki bi bilo naj-bolje, da Slovenijo skoncentriramo v nekoliko širšo Ljubljano, ustvarimo dvomilijonsko (niti ne preveč veliko) ljubljansko urbano regijo, vse drugo pa prepustimo naturi, medvedom in volkovom ter postanemo zelena oaza Evrope. Nekateri si mogoče to celo že-lijo, a si tudi mi?

jE IDEjA o PoLICENTRIZmu v SLovENIjI še živa, KaKo bi se lahKo Udejanjala?Sistem policentričnega razvoja iz dru-ge polovice prejšnjega stoletja danes zagotovo ni več v celoti sprejemljiv. Prometna povezanost in digitalizacija življenja sta hierarhični model orga-nizacije sistema naselij povozili, ali bi ga vsaj morali (v celoti ga nista, tam, kjer ni treba, še vedno vztraja). A na žalost novega, omrežnega modela ra-zvoja poselitve še tudi nismo vzposta-

vili, celo obratno, stremimo k vse večji koncentraciji, najprej v slovenski ko-ridor Ljubljana–Maribor–Koper (tipič-ni primeri »praznjenja« Nove Gorice na račun Kopra: Telekom, Pošta …), znotraj njega pa v monocentrizem, v že pretirano koncentracijo v Lju-bljano (tipičen primer selitve banke Intesa Sanpaolo iz Kopra v Ljubljano, s tem pa dodatno povečevanje migra-cije delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo v prestolnico). Se vse to dogaja po nekem nam nepoznanem scenari-ju ali spontano, stihijsko? Kam vse to pelje? Ljubljana se že sedaj srečuje s preveliko koncentracijo dejavnosti in delovnih mest. Ena od posledic je prej omenjena prometna preobremenje-nost, proti kateri se bori, a privlačne sile mase vlečejo k sebi še nove dejav-nosti. Kot da sodobna komunikacijska sredstva ne omogočajo enakovrednih storitev na različnih lokacijah. Kot da od Nove Gorice do Ljubljane ni ravno toliko kot od Ljubljane do Nove Gori-ce (ali pa do Kopra do Maribora itn.). Z izgradnjo avtocestnega omrežja smo Slovenijo približali na dvourno dosto-pnost za primer, če bi že bila ob digi-talni potrebna tudi fizična prisotnost. Zato bi se morali odločiti za »omre-žni model razvoja poselitve Slove-nije«. Iz študije Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalstva do sto-ritev splošnega in splošno gospodarskega pomena, ki jo je leta 2016 za Ministr-stvo za okolje in prostor pripravil ZRC SAZU, povzemam naslednje bistvene karakteristike tega modela: število hierarhičnih ravni ni vnaprej določe-no, temveč se prilagaja razvoju; nuj-na je razvojna soodvisnost centra s funkcijsko regijo; velikost naselja za njegov pomen v omrežju ni odločil-na; vsebina v posameznem centru je fleksibilna, se prilagaja potrebam in možnostim; zagotovljena mora biti horizontalna dostopnost in po-vezanost med centri; omogočeno in zaželeno je tekmovanje v razvojnih

težnjah med centri. Skratka, names-to togega, vnaprej zabetoniranega, prožen model, prilagodljiv trenutnim potrebam in možnostim, pa tudi spo-sobnostim v konkurenčnem boju za uveljavitev v prostoru. Bi bil tak model za Novo Gorico pred-nost, bi si znali izboriti vidnejše mesto v slovenskem, regionalnem in obmej-nem prostoru, bi Nova Gorica končno postala univerzitetno mesto? Ali pa bi, zaradi pomanjkanja razvojnih spod-bud, izgubila še tisto vlogo, ki jo ima po inerciji?Seveda pa mora pogoje za omrežni model razvoja zagotoviti država. Slo-venija je še vedno brez pokrajin, vsa oblast je skoncentrirana v Ljubljani, komaj zaznavamo dekoncentracijo, z državno upravo v centru ter z njenimi izpostavami (upravnimi enotami) na lokalni ravni. O pravi decentralizaciji oblasti, ko država prenese na nižjo, lo-kalno raven del svojih pristojnosti pa že desetletja le govorimo.

vIPAvSKA uRBANA REGIjAV Strategiji prostorskega razvoja Slove-nije (poglavje »Usklajen razvoj širših mestnih območij«) je nakazan še en vidik urbanega razvoja Slovenije, na-stajanje urbanih regij. Proces sicer spontano teče sam od sebe, a v speci-fičnih slovenskih razmerah, s širitvijo urbanega načina življenja na pode-želje, ne pa s selitvijo prebivalstva in njihovo koncentracijo v mesta. Ena od nakazanih urbanih regij naj bi bila tudi Vipavska, od Nove Gorice na za-hodu do Ajdovščine na vzhodu. Je to utopija ali pa Vipavska urbana regija v resnici že nastaja? Vsekakor smo priča spreminjanju nekoč kmeč-kih naselij v primestna spalna naselja, kar še posebej velja za tista ob prome-tni osi, vipavski hitri cesti. Lahko ta proces usmerimo, pospeši-mo? Smo sposobni (vse občine v tem prostoru) oblikovati skupno strategijo, poiskati tiste segmente skupnega ra-


goriška

zvoja, s katerimi bi dosegali vse boljše rezultate? Ustanovitev Javnega zavo-da za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina lansko leto je lahko prva lastov-ka, ki kaže v pravo smer. Dogovoriti pa bi se bilo treba predvsem o usmerja-nju poselitve; urbana regija bi se mo-rala navznoter razvijati policentrično, vsako jedro bi moralo imeti vse, kar potrebuje in je sposobno samo ustva-riti in vzdrževati, skupaj pa graditi tis-to, kar služi širši skupnosti. Dogovoriti bi se morali o specializaciji industrij-skih in poslovnih con, v smislu omrež-nega modela policentričnega razvoja bi morali dopuščati in spodbujati tudi konkurenčnost med posameznimi na-selji. Kar se v neki meri že dogaja. Bo Ajdovščina prehitela Novo Gorico?

SomESTjE NovA GoRICAO Novi Gorici v slovenskem prosto-ru je v omenjeni študiji ZRC SAZU nekaj zanimivih ugotovitev. Najprej, da Novo Gorico poleg drugega tepe tudi statistika, namreč: po statistiki je mesto Nova Gorica enako naselju Nova Gorica, ki pa ima danes le ok-rog 13.000 prebivalcev. Po kriteriju

velikosti je zato lahko uvrščena šele v tretjo stopnjo centralnosti naselij, med regionalna središča. Po enakih kriterijih spada bližnje, a samostoj-no mesto Šempeter pri Gorici v četrto stopnjo, med središča medobčinske-ga pomena. Če pa pozabimo na meje naselij in upoštevamo urbano celoto, v študiji poimenovano »stično nase-lje« (v našem primeru je v tej povezavi naštetih sedem naselij: ob Novi Gorici še Solkan, Kromberk, Pristava, Rožna Dolina, Šempeter pri Gorici in Vrtoj-ba; natanko tista, ki so bila vključena v območje mesta Nova Gorica v Urbani-stičnem programu Občine Nova Gorica že daljnega leta 1971), pa dobimo mesto – somestje, ki po kriterijih študije od-govarja drugi stopnji centralnosti, to je središču nacionalnega pomena, kar Nova Gorica (skupaj s Šempetrom) dejansko je oziroma bi morala biti. Po študiji spadajo v to skupino le še Ce-lje, Koper, Novo mesto in Kranj, v višji rang – med nacionalna središča med-narodnega pomena pa sta uvrščena Ljubljana in Maribor. Še ena zanimiva ugotovitev študije: Nova Gorica je v celoti pokrita s sedeži regionalnih iz-

postav desetih pomembnejših javnih služb, tako kot le Ljubljana, Maribor, Celje in Novo mesto, kar kaže na njeno nesporno centralno vlogo, a vsaj kar se nekaterih služb tiče, le kot ostanek prejšnje organiziranosti slovenskega prostora in specifičnih prostorskih pogojev (predvsem obmejne lege). Študija glede novogoriškega somestja ugotavlja, da bi bilo treba »Novo Gori-co tesneje povezati s preostalimi na-selji stičnega naselja, zlasti pa skrbeti, da razdelitev stičnega naselja na več občin ne bo imela škodljivih posledic za razvoj«. Problem, na katerega opo-zarjamo vse od ustanovitve občine Šempeter-Vrtojba leta 1998, ko je bil vitalni del mesta nespametno razde-ljen na dve občini. To oviro se sicer da preseči, če bo med mestoma obve-ljala strpna in dolgoročno usmerjena politika sodelovanja, če bo mestni-ma upravama uspelo preseči včasih prav smešne lokalne antagonizme in če jima bo, v smislu vse tesnejšega sodelovanja, uspevalo poenotiti čim več služb, ki se ukvarjajo s skupnim mestnim prostorom. Do tega cilja pa smo še daleč. Ob nekaterih skupnih

dolGoroČNi plaN sr sloveNije 1986-2000

središče repUblišKeGa PomENA

središče širšeGa REGIoNALNEGA PomENA

središče ožjeGa REGIoNALNEGA PomENA

83poletje 2019

goriška

službah (javni avtobusni prevoz, rav-nanje z odpadki, vodovod in kanali-zacija …) pa je medobčinska uprava, ki bi lahko bila nosilka povezovanja in usklajenega delovanja na celotnem območju somestja, kot v posmeh loče-na. Novogoriška je povezana z občino Brda, šempetrska pa z občinami Ren-če-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Vipa-va in Ajdovščina.

NovA GoRICA – GoRICAV dokumentih, na katere sem se doslej skliceval, je meja še vedno konec sve-ta, preko nje je le bela praznina. Zato se v njih Nova Gorica nikjer ne obrav-nava v somestju z Gorico, pa čeprav sta ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem evropskem prostoru izjemen pojav, ki bi zahteval širšo obravnavo. Sam se bom v nadaljevanju omejil le na stik (fizični in vsebinski) med nji-ma.

Nova Gorica – Gorica, siamska dvojčkaNova Gorica in Gorica sta kot siamska dvojčka, tudi če bi hoteli, ne moreta iti narazen. Priraščenost teles pa ne po-meni, da nimata vsaka svoje samos-

tojno razmišljujoče glave. Prav to, po-vezanost in različnost pa sta lastnosti, ki bi ju morali tudi v prihodnje nego-vati in razvijati.Če Novo Gorico in Gorico obravna-vamo le kot seštevek dveh subjektov, takih kot sta, sta skupaj še vedno le šibek subjekt, čeprav dvojček. Naku-povanje enkrat na eni, drugič na drugi strani meje je še vedno le ista vsota, ni generator razvoja, kvečjemu izčr-pavanje, sedaj ene potem druge stra-ni. Tako tudi vse pogostejše selitve Novogoričanov v cenejša stanovanja v Gorici – skupaj nas je še vedno to-liko kot prej. Iskati bi morali sinergije, ki ustvarjajo dodano vrednost, najpo-membnejši med njimi sta že dve tako različni mesti v neposredni bližini, prav tako nesporna, a tudi slabo izko-riščena prednost tega prostora je dvoj-nost v vseh možnih oblikah obmejnega življenja: dva jezika, različni kulturi, različen način življenja, različni eko-nomski vzvodi ... Kdor zna doumeti te dvojnosti in iz njih pobrati najboljše, ima več, pridobi dodano vrednost, ki je drugje v Sloveniji ne bi mogel ime-ti. Ta dodana vrednost pa bi morala

odpirati širše poglede in spodbujati hitrejši razvoj, tako kot je delovala v drugi polovici prejšnjega stoletja, v sicer drugačnih razmerah, z večjimi razlikami. Danes so razlike manjše, mogoče manj opazne, a zaradi tega še bolj pomembne. Za zdaj pa jih še ne znamo v dovolj veliki meri niti odkri-vati, še manj pa na njih graditi priho-dnost.

Presečna množicaDve mesti se na določeni točki stika-ta, celo prostorsko prekrivata. Obsta-ja prostor, ki lahko istočasno pripada enemu ali drugemu mestu, dvojnost, izražena v fizičnem prostoru, preseč-na množica dveh mest, ki bi lahko bila »medmestje«, še raje pa »nadmestje«, torej nekaj več. To bi moral biti naš skupni cilj.Ta edinstven prostor je ukleščen med obrobje Gorice na italijanski strani in skoraj opuščeno območje novogoriške železniške postaje na naši. Od raz-mejitve leta 1947 je z obeh strani na robu, za hrbtom; prostor, ki so se mu desetletja vsi izogibali (kot izjemo naj omenim goriškega arhitekta Antonia

zasNova policeNTriČNeGa urBaNeGa sisTeMa 2004*

naCionalno središče mEDNARoDNEGA PomENA

središče naCionalneGa poMena

*Na pričujoči shemi sta prikazana le dva tipa središč, v zasnovi so sicer označena tudi središča regionalnega in medobčinskega pomena.


goriška

Angelilla, ki se je z njim ukvarjal od začetka devetdesetih let naprej), ki pa prav zaradi zapuščenosti ponuja og-romno možnosti za bolj smele vizije in načrte. Z naše strani bi v to območje lahko vključili vse površine od osrednjega železniškega tira do (bivše) držav-ne meje na zahodu, površine, ki jih železnica že danes ne potrebuje več ali pa so zasedene z dejavnostmi, ki ne spadajo v center mesta (Feršped). Proti severu bi to območje lahko raz-širili tudi v Solkan, na območje bolj ali manj opuščenih ali slabo izkoriščenih industrijskih obratov in tako tudi Sol-kanu dali nov razvojni zagon. Na jugu bi območje zaključili na Erjavčevi uli-ci, ki tudi zahteva tako fizično kot vse-binsko prenovo. Na goriški strani pa bi v območje vključili prazne ali na-pol opuščene površine med državno mejo in Svetogorsko ulico (Via Monte Santo), bivše vojašnice (casermette) in nedokončano poslovno cono na sol-kanskih poljih.Največja pomanjkljivost tega prostora je slaba povezanost s centroma obeh mest. Zato bi morali z njegovim ureja-njem tako programsko kot fizično pre-skočiti bariero železnice, ta preskok bi moral postati poseben strokovni in politični izziv.Železnico (in mejo) sedaj prečkata le dve prometnici, obe na robu; na se-veru Cesta IX. Korpusa, ki se nada-ljuje v Svetogorsko ulico na goriški

strani, na jugu pa Erjavčeva ulica z nadaljevanjem na Via San Gabriele. Vmes je kilometer in pol neprehodne bariere, območje železniške postaje Nova Gorica, ki bi jo lahko točno po sredini prečkal podaljšek novogori-ške Rejčeve ulice. Kljub Supernovi in nespametnemu lokacijskemu načrtu za Majske poljane to še ni dokončno zapravljena priložnost. Podaljšek bi moral potekati preko železniške pro-ge ali pod njo (pred tem bi bilo treba zožiti območje železniške postaje na minimum) do Kolodvorske in nato po italijanskem ozemlju do Svetogorske ulice, s čimer bi centra mest dobila ob Erjavčevi ulici – Via San Gabriele še eno neposredno, vsebinsko morda še bogatejšo povezavo, ki bi se program-sko začela že na vzhodni strani želez-nice, z vključitvijo remize v mestno ponudbo, z izboljšanjem videza in vsebine Supernove, še prej pa z ure-ditvijo Rejčeve kot promenadne poti proti zahodu. Kaj pa vsebina? Na tem območju bi morale biti dejavnosti, ki služijo obe-ma mestoma, a so hkrati tudi njuna nadgradnja. Nekaj dodatnega, kar bi pritegnilo tudi druge: muzeji, kultu-ra, gostinstvo, visokošolske ustanove, raziskovalni inštituti, prostor za ra-zvoj naslednje generacije proizvod-nih dejavnosti … Ob vsem pa še nekaj simbolnega, kar bi ta prostor zazna-movalo, ga napravilo razpoznavnega, poudarilo njegovo edinstvenost. Dol-

goročno je to območje gotovo največji izziv in razvojna možnost za obe mes-ti.

mESTo PRED NovImI IZZIvIKakšno vizijo lahko stkemo Novi Go-rici? Izzivov je ogromno, čeprav ne-katerih, realnih in upoštevanja vred-nih, nočemo ali ne zmoremo videti. Če bomo uveljavljali omrežni sistem poselitve Slovenije, bo predvsem od nas odvisno, kakšno vlogo si bo Nova Gorica izborila, oziroma ali se bo pus-tila povoziti od bližnjih ali bolj daljnih sosedov. Nova Gorica je regijsko središče, še vedno najpomembnejše poselitveno jedro v Vipavski urbani regiji, ki bi jo bilo treba zavestno razvijati, se znot-raj nje povezovati in usklajevati. Nova Gorica je s svojim neposrednim okoljem somestje, stično naselje in kot taka mora ohraniti in razvijati svo-jo pozicijo v širšem prostoru. Nova Gorica tudi ni le fizična urbana tvorba, v sedemdesetih letih je postala tudi mesto, mesto s tradicijo, lastnim življenjem, meščani, lastnimi miti in legendami.In končno, Nova Gorica je neizbrisni del – polovica siamskega dvojčka s so-sednjo Gorico. Torej, Nova Gorica ima kar nekaj po-membnih razvojnih vzvodov, vsak je svojstven izziv, tako po strokovni kot politični plati. Moramo jih izkoristiti.×

4 številke revije RAZPOTJA le 25 €

Naročite se na več kot 400 stranipoglobljenega branja letno.

Celoletna naročnina: razpotja.si/naroci-se

85

kavarna evropa

joRDI GRAuPERA

Na koncu je gozdNekrolog za neko ljudstvo

IV Queensu, v New Yorku, živi umrlo ljudstvo: Kočevarji. Nad vhodom v Gottscheer Hall, njihovo družabno središče v četrti Ridgewood, je obešen ščit z napisom: 1330–1941. Nagrobnik, če pomisliš. Šeststo let so obstajali kot nemška kolonija na jugu Slovenije, dokler jih ni druga svetovna voj-na postavila pred vse ali nič. In bil je nič.Gospa Erna Mezic (z dekliškim priimkom Rom) je ena zadnjih nosilk spomina. Rodila se je leta 1938, ko Kočevarji še niso umrli. Živi v dvonadstropni hiši v Glendalu, v Que-ensu, polni uokvirjenih fotografij, vezenih rodovnikov in predmetov, prekritih s kvačkanjem. Na kuhinjski mizi leži-jo štiri mape, natrpane z dokumenti, časopisnimi izrezki in starimi fotografijami. V eni so pisma z začetka 20. stoletja v srednjeveškem nemškem narečju Kočevarjev, napisana na roko na porumenelem črtastem papirju in shranjena po času nastanka. Zraven so priloženi prevodi v angleščino. »Vnukom vedno pravim, da bodo z leti ta ročno napisana pisma vredna milijone.« Med dlanmi menca doma ureje-no knjižico, ki opisuje izselitev njene družine v New York. Prvi stavek pravi: »Ko bo moja generacija umrla, bodo z njo umrli vsi spomini.«Njen zet, ki mu tod vsi pravijo Mr. Morscher, vodi mesni-co s proizvodi iz svinjine, predvsem nemškimi, nasproti župnije Sv. Matije, v srcu četrti Ridgewood. Prodaja tudi poljske klobase in srbsko prekajeno meso, saj je četrt sestavljena iz drobcev periferij Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, ki še danes živijo v orbiti rimskega pa-peža in svinjskih izdelkov. Je možakar obilnega nasmeha.

Če mesarji in slaščičarji niso debeli, so prevaranti, in Mr. Morscherju zaupajo vsi. Mesnico je podedoval od očeta, ki se je poklica izučil od deda na starem Kočevskem. Ste-na je polepljena s črno-belimi fotografijami iz časov, ko so ljudje pozirali pred fotografi in spontanost ni bila estetska vrednost. »Govoriti moraš s starimi, le oni vejo, kaj vse so pretrpeli. Vendar moraš vedeti, da so jih prisilili k odhodu. Partizani so jih preganjali in nacisti so pritiskali nanje: oni niso hoteli, niso hoteli. Govoriti moraš s starimi.«Elfrida ima pisarno nad barom v Gottscheer Hall, razme-tano do poslednjega kotička. Elfrida je predsednica skup-nosti. Počečkani papirji, računi z zmečkanimi kuvertami, računovodska knjiga. Ne sliši dobro in ko misli, da sem rekel, da sem iz Makedonije, mi odvrne z odsotnim tonom: »Potem veš, kaj pomeni izgubiti domovino«. Desetletja je delala kot računovodkinja za marketinško podjetje in nje-na upokojitev, leta nazaj, je sovpadla z upadom članstva kočevarske skupnosti zaradi raztopitve novih generacij v ameriškem fondiju. Številke se niso izšle. »Imela sem izku-šnje, pa sem priskočila na pomoč.« Že več kot deset let se velika jedilnica v Gottscheer Hall polni z gosti porok, ljud-skih veselic in quinceañer (dekliško praznovanje petnajste-ga rojstnega dne, priljubljeno zlasti v Srednji Ameriki, op. prev.), ki jih prirejajo Mehičani in Ekvadorčani iz četrti. Elfrida se je rodila na Kočevskem, ko je bilo že skorajda izpraznjeno, a se ne spominja ničesar, razen pomanjkanja, o katerem so ji pripovedovali. Njen prvi spomin je izseljen-stvo: »Stali smo v vrsti, prišli smo v petdesetih letih, nihče nam ni ponudil pomoči niti nismo prosili zanjo. Delali smo in se znašli; tako to gre v tej deželi. Zdaj hočejo priseljenci priti nezakonito, imeti pet otrok, da jim plačujemo šolo in zdravstvo; ne, glej, ta dežela ne deluje tako.«V sredo popoldne se bar v bavarskem slogu v prednjem delu kluba napolni s starimi Kočevarji, ki gledajo tekme Lige prvakov, pijejo münchensko pivo, govorijo zadnje žive besede svojega mrtvega jezika in tožijo, da nič več ni tako, kot je bilo. Pred nekaj leti se je četrt začela polniti s hipsterji, ki bežijo pred rastočimi cenami modnih prede-

poletje 2019


kavarna evropa

lov. Napivajo se v Gottscheer Hall s svojimi ironičnimi ge-stami in skrbno dodelanim izgledom. Fotografirajo veliko sliko iz leta 1965, ki prikazuje kočevarsko nogometno eki-po, oblečeno in počesano enako kot oni sami na nedeljsko jutro v kratkih hlačah, in se ne zmenijo za bedno galerijo s podobami Miss Gottscheer, ki visi na hodniku in se začenja s koncem petdesetih let, ena na leto. Sophie Morscher, mesarjeva hči, vnukinja Erne Mezic, zre s svojega portreta iz leta 2013 z mešanico ponosa in zadrege. »Ko se je rodila naša Sophy, sem takoj rekla: nekega dne bo Miss Gottscheer«. Sophie posluša staro mamo z zdelanim obrazom, napol zleknjena na kuhinjskem stolu: ravnokar je končala nočno izmeno v centru za dializo na Long Islan-du, kjer dela kot medicinska sestra. »Ni le lepotna prire-ditev, treba je imeti tudi zavezo s skupnostjo. Predstaviti moraš projekt, v katerem poveš, kaj boš storila za Koče-varje. Nekoč so ljudje glasovali za miss leta, bila je velika konkurenca, danes o vsem odloča žirija. Malo nas je in pri-manjkuje kandidatk.« Poleti 2013 je z izgovorom prazno-vanja zmage vsa družina odpotovala v deželo, ki je ni več. »Nič ni ostalo, ne kmetije ne vasi. Le mesto, vendar je pov-sem spremenjeno. Gozd je požrl vse. Pod grmičevjem smo videli obrise kamenja, za katerega so nam rekli, da je bilo pradedovo, to je vse. Nekateri Slovenci, ki zdaj živijo tam, ne vedo niti, kaj je bilo prej, na moj trak Miss Gottscheer so gledali kot tele v nova vrata.« Bruhne v smeh, nekaj zaše-peta babici in polagoma se glasova obeh združita v rahel in dolg vzdih.

IINajprej je bil gozd. Nevaren gozd. Bukve, bori, smreke, hra-sti in breze zažirajo korenine v topne kamnine, v katere podtalni potoki dolbejo nevidne grape in previse, prekri-te z mahom in odpadlim vejevjem, kjer lahko v hipu zdr-sneš na desetine metrov v globino. Neokrnjeni gozdovi, ki se raztezajo na obeh straneh slovensko–hrvaške meje ju-govzhodno od Ljubljane, še danes predstavljajo največje gozdne površine v Evropi izven Skandinavije. Ime deže-le, velike za dve Andori, morda izvira iz slovanske besede

hvočevje – iz hvoja, smreka –, morda pa iz kočevje, naselje iz koč. Etimološki dvom, ki jasno orisuje začetne okolišči-ne: smrečje ali koča. A prva pisna omemba, iz leta 1363, je že v nemščini, s k-jem, ki se je zmehčal v g: Gotsche; to po-jasni, zakaj je šeststo let kasneje, med drugo svetovno voj-no, Gottschee postalo ime, ki ne označuje več ničesar izven nostalgije Erne Mezic, Mr. Morscherja in njunih.Sredi 13. stoletja je oglejski patriarh gozd daroval or-tenburškim grofom. Oglej, na severovzhodu italijanske-ga polotoka, je bil tedaj največja in najmočnejša cerkvena kneževina za Svetim sedežem ter središče moči na jugu Svetega rimskega cesarstva. Stoletja kasneje bo postal iz-hodišče za Mussolinijeve vzhodne ambicije, ki so se kon-čale z uničenjem Kočevarjev. Ortenburški grofje so bili fev-dalni gospodje na Koroškem, avstrijski deželi, ki je segala od Tirolske do današnje severovzhodne Slovenije in je bila prav tako vojvodina Svetega rimskega cesarstva in tako da-lje. V drobovju Evrope ima vsakdo svoje argumente in vsa ta imena so kot odmev, ki se izgublja v gozdu, vendar bi lahko rekli, da se je Oglej hotel iti politike z deviškim oze-mljem in obetajočimi grofi, zvestimi cesarju, in da so se od tistega leta 1247 pa vse do zime 1941 odmevi vsega, kar se je zgodilo v podonavski Evropi, izgubili v bujnem zelenju Kočevskega.Ortenburški gospodje so na svoje novo ozemlje naseli-li koloniste iz Bavarske in Tirolske, peščico nesrečnikov v iskanju prihodnosti in kosa kruha za lačna usta. Ponudili so jim dobro kupčijo za tedanje čase: iztrgajte gozd divjini, obljudite ga, obdelujte ga vsaj devet let in dvajset hektarjev bo vaših, za večno bodo pripadali vašim sinovom in njih potomcem. Če jih bodo ti lahko ubranili pred Otomani, se razume. Obkroženi so bili s hribovjem; preživetje je pome-nilo osamo. Nemščina, s katero so krstili kmetije in jase, je obstala v času, se izkrivila kot veje, ki iščejo sonce, in pos-tala arhaično narečje. Ko danes Erna Mezic z brati govori gottscheerisch, to počne, kadar noče, da bi jo vnuki, ki so se učili standardne nemščine, razumeli.Poleg napora, da bi počlovečili eno najbolj gozdnatih in neprijaznih pokrajin srednjega veka, 15. in 16. stoletje

Tisti novembrski dnevi, ko je velika večina Kočevarjev segla v roke nemškim uradnikom, potem ko so se odpovedali zemlji, ki je bila šest stoletij njihova last, so se v spomin njihovih sinov in vnukov zapisali kot trenutek izjemne napetosti, brez svobodne izbire. Vrhunec sosledja zgrešenih odločitev ali neizbežnega zgodovinskega vala. Pisal se je 20. november 1941, dan, ko je umrl Gottschee.

87poletje 2019

kavarna evropa

Kočevarjem potrdita, da so kanonfuter. Z juga jih trinajst-krat napadejo Turki: 1469, 1471, 1476, 1480, 1491, 1507, 1528, 1546, 1559, 1561, 1564, 1578 in 1584. S severa po iz-umrtju ortenburških grofov prehajajo iz roke v roko, dok-ler ne pristanejo pod neposredno oblastjo Habsburžanov, ki njihovo ozemlje kmalu zastavijo. In med vsem tem, šest kmečkih uporov. Da bi omilil opustošenje, ker so se znašli na prednji straži cesarstva, jim prvi habsburški cesar Fri-derik III. podeli pravico, da krošnjarijo po vsem imperiju; dokaz, da je imel smisel za humor. Konec jeseni se mladi moški odpravijo peš s Kočevskega, otovorjeni z izdelki iz lesa, da bi prezimili v avstrijskih, bavarskih ter čeških mes-tih, in se ob prvi odjugi vračajo k delu na skromnih pol-jih in v bujnem gozdu. Še na živahnih ulicah medvojnega Dunaja jih lahko vidimo prodajati pečen kostanj v njiho-vem nerazumljivem narečju. Za Slovence so kot cigani.Z nastopom modernosti družinskim očetom zmanjka ar-gumentov, s katerimi bi sinove prepričali, naj se ne izselijo v Ameriko. Kaj lahko nudi gozd? S porazom in razkosanjem Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne nemški otok na Kočevskem nenadoma postane narodna manjšina brez nikogaršnje zaščite v novem jugoslovanskem kraljestvu. Pošljejo celó delegacijo na mirovna pogajanja v Pariz, da bi zahtevali neodvisno državo pod ameriškim protektoratom. Ne sprejme jih nihče in ostanejo v hotelski veži. Medtem je gozd začel goltati najbolj izpostavljene kmetije ter najvišje travnike in zgolj v Clevelandu, Torontu in New Yorku živi že toliko Kočevarjev kot v vsej stari domovini: petindvajset tisoč na obeh straneh Atlantika.Erna Mezic potegne pismo iz leta 1915, napisano v gotici in kočevarskem narečju. Izseljenci pišejo, da se je rodilo novo dete, pošiljajo nekaj dolarjev, ki jih bo stara domovina pre-jela kot neustavljivo spodbudo k nadaljnjemu izseljevanju, do točke, ko v vsaki družini potekajo pogajanja, kdo bo os-tal in ohranjal kmetijo pri življenju. Kdor izgubi, ostane.

IIIV eni izmed naslednjih map je pismo, ki se konča z bese-dami: »Prišli so Italijani in Nemci, da bi izmerili gozd. Naš pozdrav je Heil Hitler.« Že nekaj let jih Slovenci skušajo asimilirati: ukinejo pou-čevanje v nemškem jeziku in prepovejo politično-kulturna društva. Kočevarske kronike govorijo o želji Slovencev po izničenju njihove kulture; slovenske, o nemškem petoko-lonaštvu. Oboje nam pomaga razumeti, zakaj se nekateri mladi, ki so ostali, pustijo zapeljati retoriki kulturnega in gospodarskega preroda, ki jo razglaša novi Führer.Leta 1933 jih obišče mlad jezikoslovec, Volker Dick, sin ne-kega nemškega deželnega ministra, da bi študiral njihovo narečje. Opazi, da kočevarska mladina, podobno kot nji-

hovi sovrstniki v Rajhu, ustanavlja izletniška društva, poje iste pesmi in se trudi, da bi obudila ljudske šege sredi go-spodarskega razkroja in pod očitnimi kulturnimi pritiski. Zaradi izseljevanja v ZDA, Kanado in Avstrijo je v sto se-demdesetih vaseh na Kočevskem ostalo le še dvanajst tisoč prebivalcev. Naslednje leto se Dick vrne z gospodarskim načrtom za industrializacijo kmetijske proizvodnje, ki naj bi zaustavil dekadenco in obrnil trend izseljevanja. Danes se Kočevarji zelo trudijo, da bi se distancirali od nacizma, in to je razumljivo. Tako razumljivo kot dejstvo, da je v te-danjem kontekstu nacizem predstavljal rešitev – če že ne razumno, pa vsaj obstoječo.Ostrejši, ko je postajal kontrast med razkrojem in naciz-mom, hitreje so mladi z redkih vodilnih mest izpodrinili starejše generacije, ki so skušale iskati sporazum z Lju-bljano, in se postavili na bojevitejša stališča, bližja vsenem-škim sanjam. Ostali prebivalci – ostareli in utrujeni ljudje, ki od mladih niso mogli terjati veliko, zlasti če so jim v za-meno lahko ponudili le resignacijo – so na razvoj gledali s stoičnostjo in jim pustili, da delajo po svoje. In je delovalo. Začeli so čistiti jase, uvajati sadno drevje in nove sadjar-ske tehnike ter zagnali proizvodnjo sladkega jabolčnika, ki so ga prodajali na sever. Vse pod nadzorom nemških teh-nikov. Mladi prostovoljci so izsekali nove varne poti skozi starodavne gozdove in postavili na noge turistično indu-strijo, ki je omogočila izgradnjo prvih smučišč in odprtje novih podjetij, na primer družabnega kluba v Mitterdorfu (Srednja vas pri Črmošnjicah, op. prev.). Na večer, ko bi ga morali otvoriti, so Kočevarji pripravili pohod z baklami, ki naj bi se ga udeležile cele družine. V samoopravičujočem spominu Kočevarjev je tistega večera skupina Slovencev, »ki so jih pripeljali od drugod«, stopila iz teme. Oboroženi z gorjačami, koli in lopatami so pretepli ženske in otroke ter nato izginili v noč, preden bi se lahko kdorkoli odzval na napad. Oblasti niso ukrepale.Takšni dogodki so služili kot dokaz, da investicije, nujne za lesne obrate in nastajajočo industrijo mlečnih izdelkov, nikoli ne bodo prišle od jugoslovanskih oblasti, temveč le iz Nemčije; še toliko bolj, ko so mladi germanofili zapro-sili za obnovo dovoljenja za krošnjarjenje po nekdanjem cesarstvu in jim jo je novi Rajh odobril. V letih pred izbru-hom vojne se je okoli tristo mladih vsako leto odpravilo v severna mesta in se vračalo s sredstvi za investicije. Rajh je skrbel za svoje enklave in tako je spor s Slovenci postajal vse hujši, ti pa so krepili svoje asimilacijske politike in Ko-čevarje spodbujali k izseljevanju.Šestega oktobra 1939, na dan, ko se je Poljska predala, je Adolf Hitler v govoru v Reichstagu razglasil, da je treba etnične skupine, raztresene po Evropi, preseliti tako, da bodo meje med državami postale koherentnejše in stabil-


kavarna evropa

nejše – precej priljubljeno stališče po propadu rešitve, ki je sledila prejšnji svetovni vojni: premakniti meje namesto ljudi.Po kočevskih vaseh se je novica razširila s hitrostjo pani-ke; gotovo ne, nas se to gotovo ne tiče. Skoraj natanko me-sec dni kasneje so se voditelji skupnosti na skrivaj sesta-li z nemškim konzulom v Ljubljani. Slovenija, predvsem njen južni del, je spadal pod italijansko vplivno območje in dejansko je po vzponu italijanskega fašizma na oblast z obmejnih območij na Jadranu čez mejo prebežalo veliko Slovencev. Kočevarski voditelji so konzula hoteli prepriča-ti v zamisel, ki se je porodila že ob nemški aneksiji Čeho-slovaške: v primeru, da bi se slovansko kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev sesulo, zakaj si ne bi Rajh priključil celotne Slovenije? Trinajstega aprila 1939 so Hitlerju celo poslali telegram, v katerem so zahtevali Anschluss in izrazili zaskrbljenost glede Italije, ki je ravnokar zasedla Albanijo. Notranja poročila konzulata so se malodane rogala Koče-varjem. Postaviti pod vprašaj Führerjeve odločitve?Ko je spomladi 1941 Nemčija iznenada napadla Jugoslavi-jo, so tanke, ki so šli skozi Kočevsko, pozdravljali s cvetjem. Toda kmalu je postalo jasno, da bo Slovenija razdeljena na dve polovici, italijansko in nemško, in da bodo kočevski gozdovi pripadli Italijanom. Hitler je izdal odlok, ki je Ko-čevarjem dodelil poslanstvo varuhov na jugovzhodni meji Tretjega rajha, vendar ne v njihovi domovini, temveč dru-god; kje, še ni bilo jasno. Med ljudmi je završalo. Čeprav je sporazum med Mussolinijem in Hitlerjem predvideval, da se lahko nemški prebivalci odločijo, ali postanejo Italija-ni in se s tem odrečejo jezikovnim pravicam ali postanejo Nemci ter se »vrnejo« v Rajh in se s tem odrečejo zemlji, je bilo kočevarskim voditeljem jasno: ni alternative odhodu. Bilo jim je jasno ali pa se niso znali izviti iz fanatičnega di-skurza, v katerega so se bili zapletli, da bi rešili svojo malo domovino. V njenem imenu so izdali vse, kar se je dalo iz-dati; in zdaj so izgubili še njo. Začel se je val propagande, ki naj bi kmete, ki so stoletja živeli v teh gozdovih, prepričal, da ljubezen do domovine ni ljubezen do zemlje, temveč do dejstva, da so Nemci, da so bili vedno predstraža večnega Rajha in da ni nič plemenitejšega, kot si priboriti pravico, da bi bili Hitlerjevi Nemci. »Führer nas kliče domov!« je za-pisal Gottscheer Zeitung.

Komunistični partizani, ki so že začeli organizirati odpor proti okupatorju, so delili pamflete v nemščini, v katerih so obsojali izselitev Kočevarjev in opozarjali na neprije-tno resnico, ki jim je nihče ni povedal: naselili jih bodo na območje pod nemško zasedbo na zemljo, iztrgano Sloven-cem. V odgovor so lokalni voditelji začeli dajati nemogoče obljube: vsakdo bo dobil grunte vsaj enake velikosti kot so ti, ki jih zapuščajo, in zemlja na novih kmetijah bo plodnej-ša. Nikomur ne bo treba trpeti: izseljeni Slovenci so bili mirno preseljeni in poplačani s pravičnimi odškodninami.Kljub propagandi je nekaj učiteljev in duhovnikov še ved-no nasprotovalo preselitvi in 25 odstotkov Kočevarjev se je odločilo ostati. Berlin je poslal ukaze, v katerih je vele-val poostriti pritisk; prebivalce, ki so se upirali preselitvi, so strašili s partizanskim nasiljem, ki se bo razdivjalo nad Nemci, ki bodo ostali v izpraznjenih gozdovih. Najbolj pro-nacistični mladi so organizirali parade in manifestacije v prid preselitve. Nazadnje se je odločilo ostati le nekaj dru-žin, večinoma iz mešanih zakonov; mnoge izmed njih so se pridružile partizanom ali so kasneje zbežale; pogosto obo-je. Tisti novembrski dnevi, ko je velika večina Kočevarjev segla v roke nemškim uradnikom, potem ko so se odpove-dali zemlji, ki je bila šest stoletij njihova last, so se v spo-min njihovih sinov in vnukov zapisali kot trenutek izjemne napetosti, brez svobodne izbire. Vrhunec sosledja zgreše-nih odločitev ali neizbežnega zgodovinskega vala. Pisal se je 20. november 1941, dan, ko je umrl Gottschee.Italijanske oblasti so takoj požgale hiše in gospodarska poslopja, da bi preprečile, da se vanje vselijo partizani. Zaman. Gozdovi na Kočevskem, ki se je nekoč imenovalo Gottschee, so postali baza operacij protifašističnega od-porništva, mitski prostor slovenske suverenosti. Po koncu vojne, kot da bi se gozd nikoli ne mogel otresti vseh zgodo-vinskih pomenov Evrope, so postali prizorišče grozljivih pobojev vseh, ki so jih osumili kolaboracije. In še kasneje je prav v teh goščavah jugoslovanska komunistična oblast postavila skrivno vojaško in obveščevalno oporišče, epi-center prikritih hladnovojnih operacij režima, ki je žongli-ral med obema poloma razklane Evrope. Toda Kočevarjev že ni bilo več.

IvErna je četrta od osmih otrok Ernsta in Sophie Rom; zad-nja, ki se je rodila na Kočevskem in preživela do preselitve v Ameriko. Ni še dopolnila treh let, ko je družina prispela v Rann (Brežice, po slovensko), v slovenski pokrajini, ki so ji pod Avstrijo pravili Untersteiermark. Dovolj je ne-kaj minut, da ugotovijo, da je bilo vse laž. Hiše so majhne, mnoge izmed njih komajda zidanice, razsejane po strmih pobočjih. Slovenci so jim v nekatera ognjišča kot dobrodo-

89poletje 2019

kavarna evropa

šlico podtaknili dinamit. V letih, ki minejo do konca vojne, jih nikoli ne zapusti občutek začasnosti, vrstijo se napadi partizanov, dokler se ne stiskajo v majhnih stanovanjih v mestnih središčih, nad katerimi nemška vojska še vedno ohranja nadzor. Moške vpokličejo k vojakom, a jih večino-ma dodelijo logističnim opravilom in preskrbi, najpogoste-je v kuhinji. Obdelujejo pa tudi zemljo, ki je dovolj plodna, da na sončnih pobočjih rase trta. Gozdarska družina se priuči vinogradništva, lepe deklice kot Erna Rom hodijo v šolo, kjer se učijo brati in pisati, čeprav številne dneve in noči preživijo v zakloniščih.Šestega maja 1945, dva dni, preden je prispela novica o koncu vojne, se spričo vse očitnejšega razkroja nemške oblasti Ernina mati odloči, da še pred prihodom slovenskih čet s šestimi otroki in taščo zbeži v Avstrijo, ne da bi točno vedela, kam. Oče Ernst se odloči, da z najstarejšim sinom ostane, da pobere imetje in počaka na papirje, da bi se jim lahko pridružil, ne da bi ga obtožili dezerterstva.Erna se spominja mraza, lakote in strahu. Vlaki niso več vozili in spali so, kjer so mogli. Predvsem pa se spominja najmlašjega bratca, ki je imel komaj tri mesece in je sesal mleko ... sesal je in sesal, a ni priteklo nič. Neke noči, ko so z ostalimi družinami spali v skednju, je mali Walter Karl, ki je prihajal od nikoder, umrl sredi niča. Dva moška sta ga položila v kartonasto škatlo in ga pokopala. Naslednje jutro je mati vstala, pobrala pet otrok, ki so ji ostali, in nadalje-vala pot. Tašča ni zmogla več hoditi in je zaprosila, naj jo pustijo ob železnici, kjer bo počakala, da bodo vlaki spet začeli voziti. Ne bo trajalo dolgo, so ji rekli. Sedla je v kot in se poslovila. Nikoli več je niso videli. Dojenček in babica, dva skrajna robova, odrezana med eksodusom. Naslednjih pet let je Erna preživela po avstrijskih be-gunskih taboriščih pod britansko upravo. Domov se niso več mogli vrniti, ker so se domu odpovedali v imenu drža-ve, ki ni več obstajala, in državljanstva, ki jim ni več pri-padalo. V taborišču je zaradi malarije umrl še drugi brat, rodila pa se ji je sestrica. Oče je kopal jame in dobival plači-lo v cigaretah, ki jih je nato prodajal na črnem trgu, da je kupil hrano. Mati je zasadila vrt za barako, v kateri so ži-veli skupaj z drugimi kočevarskimi družinami. Erna vse to razlaga z junaško iskrico v očeh, medtem ko lista strani v svojih mapah, kaže fotografije in daje imena obrazom, ki gledajo iz njih. Če je otroštvo edina resnična domovina, so njena domovina avstrijska begunska taborišča. Če je do-movina jezik, so bila to zadnja leta, ko je govorila z beseda-mi, ki označujejo stvari z njihovimi resničnimi imeni. Nje-na rojstna vas na Kočevskem je za Erno predvsem večajoča se razdalja.Ko so ZDA na začetku petdesetih let sprejele zakon, ki je omogočal sprejem beguncev, se je stric Joseph, Ernstov

brat, nemudoma spravil k delu. Joseph Rom se je preselil v Ameriko že veliko pred vojno, v zadnjem valu, ki je skle-nil dolgotrajni razkroj kočevarske skupnosti v 19. stoletju, pred labodjim spevom nacionalsocializma. Poročen je bil s sestro Sophie Rom, Ernine matere. Brata, poročena z dve-ma sestrama: eni izseljeni, drugi zakoreninjeni. Da bi dobil vize za osem beguncev, je moral Joseph dokazati, da ima dovolj denarja in prostora, da jih lahko sprejme in preskr-bi. Tri družine so dale poroštvo s svojim premoženjem, da bi lahko dobili dovoljenje. Osem članov družine Rom je čakalo v vrstah, opravilo zdravniške preglede, dokazalo nekaznovanost in nazadnje od ameriških stricev sprejelo 1.650 dolarjev za ladijske karte. V domači kuhinji Erna gnete očetove naturalizacijske pa-pirje. Zraven hrani potni list, ki mu ga je izdala avstrijska država za pot v Ameriko: »Državljanstvo: treba določiti«. Po prihodu se je zaposlil kot pomočnik v judovski pekarni: njegov šef je govoril jidiš in on mu je odgovarjal po koče-varsko. Razumela sta se. Služil je slabo, vendar se je vračal domov z ostanki kruha in kolačev, otroci so hodili v šolo in dobivali dobre ocene. Hčere so našle dobre službe – raču-novodkinja v banki, frizerka v lepotnem salonu –, sinovi so služili vojsko v Koreji in Vietnamu, našli neveste in se za-poslili pri newyorški prometni službi. Vsi imajo prikupne hiše z vrtovi v četrtih, zgrajenih v povojnih desetletjih, ustanovnem trenutku ameriškega luksuznega delavske-ga razreda. Pocenitev imetja, začetek počasnega uničenja duhovnih skupnosti, ki danes pesti celotno deželo. Erna se oklepa arhivov.

vNedelja je in velika jedilnica v Gottscheer Hall je napol-njena do zadnjega kotička: sto petdeset ljudi, večinoma starejših od šestdeset let, praznuje na slavnostni večerji v čast enega od stebrov skupnosti. Ima devetdeset let in hodi pokončno. Senator skupščine države New York, mestni svetnik in podjetnik iz četrti mu izročijo spominsko plake-to. Vsi omenjajo občansko patruljo, ki jo je ustanovil v letih vsesplošnega nasilja v mestnih četrtih. Medtem ko skupina šestih mladostnikov pleše bavarski folk v deželnih nošah in z obrazi, ki izpričujejo neizrekljiv sram, se mi senator prib-liža in reče: »Kako naj ne bi ljubili Kočevarjev? So delavni, kulturni in z občansko vnemo ohranjajo javni red.« Zvene-lo je kot epitaf.

prevod: lUKa lisjaK Gabrijelčič

Esej je prvotno izšel januarja 2017 v katalonski reviji za zgodovino El món d’ahir (Včerajšnji svet). Avtorju in reviji se zahvaljuje-mo za dovoljenje za objavo. Za ilustracijo so uporabljeni detajli iz grafike Kočevarji, objavljene v Slavi vojvodine Kranjske.


refleksija

J unija je minilo sedemdeset let od izdaje Orwellove-ga romana 1984. Knjiga je prelomna. V politično do-mišljijo je uvedla ideje, kot sta novorek in Veliki brat.

Delo pa je tudi dovršitev nekega žanra. 1984 je vrhunski primer distopije ali antiutopije. Distopija naj bi bila obr-njena utopija. Ni idealni kraj, kjer vladata sloga in obilje, temveč hipotetični svet, v katerem vladajo tiranski medo-sebni odnosi ali človeku nadrejena tehnologija. Distopija je slab, izrojen kraj, kot se glasi izvirni smisel te besede.V tem besedilu bi rad skiciral kratko teorijo distopije. 1984 bom imel pred očmi kot idealni primerek takšne negativ-ne, obrnjene utopije – vendar se bom skliceval tudi na dru-ge znane distopične vizije. Naj takoj opozorim, da distopije tu ne bom preiskoval kot literarni žanr. To pomeni, da me ne bodo zanimale konvencije in klišeji, ki veljajo za disto-pično literaturo, na primer izrazit notranji monolog junaka ali izumljanje neologizmov. Distopijo bom prej obravnaval kot sredstvo zamišljanja prihodnosti. Poznamo celo vrsto sredstev, s katerimi si zamišljamo prihodnosti. Ocena tve-ganja, načrtovanje skupne prihodnosti para, prerokovan-je iz kart, futuristični manifest, tržna projekcija, napoved podnebnih sprememb so takšni pripomočki. Z njimi si po-skušamo zamisliti – z večjo ali manjšo stopnjo zanesljivos-ti, na podlagi bolj ali manj relevantnih informacij – kakš-na bo naša bodočnost. Distopični roman je eno od takšnih sredstev, je eden od mehanizmov imaginacije prihodnosti; in tukaj bom premislil, kako deluje zamišljanje prihodnos-ti v distopični pripovedi.

distopični prehodObičajno velja, da je distopija obrnjena ali negativna ver-zija utopije. Se pravi, utopija, začenši z Utopijo Thomasa Mora ali, še prej, Platonovo Atlantido, naj bi bila zaželen izmišljen kraj, kjer vladajo idealna medčloveška razmerja; distopija pa naj bi bila, nasprotno, hipotetični kraj, ki je odvraten, nezaželen. Vendar vlada med njima določena asimetrija. Utopija običajno ne napoveduje prihodnos-ti. Utopija ne naslika tega, kar se nam bo morda zgodilo v bodočnosti. Je prej družba, ki obstaja na nekem skoraj ne-dosegljivem, skritem, paradoksnem kraju. Utopijo odkrije pomorščak med brodolomom v neznanih vodah. Odkrije jo

popotnik po vesolju; v Sanjah smešnega človeka, kratki zgod-bi Dostojevskega, pripovedovalec v fantastičnem prizoru odleti v vsemir in na oddaljenem planetu odkrije Arkadi-jo, harmonično družbo. Utopija je na nekem nemogočem kraju ali pa je ideal, načrt, model; le redko ima časovno ko-notacijo. Utopija ni napoved tega, kar se bo zgodilo nam; ni projekcija našega prostora v prihodnost; je projekcija na-ših idealov na nek paradoksen, iz časa izvzet kraj.Za distopijo velja nasprotno. Vizije Orwella, Huxleyja ali Zamjatina ne govorijo o družbah, ki bi obstajale nekje dru-gje, v skoraj nedosegljivem »nekraju« Indije Koromandije, Arkadije ali Atlantide. Prav tako ne govorijo zgolj o mode-lu, o hipotetični družbi. Distopija ni prazna intelektualna vaja, ni zgolj politična zanimivost ali miselni eksperiment. Distopija govori o naši prihodnosti. Ne izreka se o fantas-tičnem kraju daleč stran, temveč o našem kraju, kot bo morda nekoč. Distopija temelji na principu, izraženem z latinskim stavkom: de te fabula narratur, »o tebi govori zgodba«. To pa pomeni, da mora obstajati med bralčevim svetom ter svetom, o katerem govori distopija, neka pove-zava. Obstajati mora neko smiselno zaporedje dogodkov, ki moj svet, v katerem vladajo običajne skrbi, poveže s tem distopičnim svetom, v katerem vladajo izjemne, skrajne skrbi. Huxleyjev Krasni novi svet mora bralcu ponuditi jasne namige, da je distopija, o kateri govori, možna prihodnost njegovega lastnega sveta, namreč kapitalistične Anglije v zgodnjem 20. stoletju. Ali če vzamemo sodobni primer: se-rija Črno ogledalo mora današnje gledalce prepričati, da so njene epizode možne usode naše lastne družbe.Tako pridemo do prvega sestavnega elementa distopije, ki bi ga imenoval »distopični prehod«. S tem izrazom ra-zumem neko verjetno zaporedje dogodkov, ki povezujejo bralčev svet oziroma sedanjost z distopičnim svetom. So kot lestev od verjetnega do neverjetnega, od običajnega do totalitarne nočne more. Zdi se mi, da zelo dobro uporabo takšnega distopičnega prehoda najdemo v Deklini zgod-bi Margaret Atwood. Kot je znano, ta knjiga in sedaj serija govorita o svetu, kjer so vse družbene vloge predpisane v skladu z nalogami reprodukcije. Ženska v tem svetu ni več avtonomna posameznica z lastnimi cilji in preferencami. Če je sposobna rojevanja, ji avtoritarni režim odredi raz-

Očrt teorije distopijeALjoŠA KRAvANjA

Martin

Highlight

med njima vlada

Martin

Highlight

kurziva

91poletje 2019

refleksija

množevanje in brezoblična oblačila, podobna feredži ali habitu; če ni več rodna, dobi funkcijo podpornega oseb-ja ali je, v najslabšem primeru, izgnana v toksične kolo-nije. Seveda se bralki in gledalcu zdi ta svet – vsaj na prvi pogled – absurden, nemogoč. Toda Atwoodova poda zapo-redje smiselnih ali vsaj ne preveč neverjetnih dogodkov, ki povezujejo sedanjost z distopijo. Razni strupi zmanjšajo plodnost ljudi; zaradi preveč svobodne spolnosti in repro-dukcijske politike se zmanjša število družin; bizarne sek-te, ki se selektivno sklicujejo na krščanstvo, dobijo zagon; skupina fanatikov se s pomočjo lažnih terorističnih napa-dov polasti oblasti in postopno uvede totalitarno družbo, v kateri se naposled odvija Deklina zgodba. Roman ima jasno vizijo distopičnega prehoda. Na začetek svoje pripovedi postavi naš čas, torej sedanjost pisateljice in njej sodobnih bralcev, sedanjost običajnih zanimanj in skrbi; iz te običaj-ne sedanjosti pa po vrsti verjetnih dogodkov izpelje more-čo distopijo Dekline zgodbe. Iz znanega sveta stopa po seriji verjetnih korakov v vse bolj neverjeten svet.Podobne prehode najdemo v vseh distopijah. Distopič-ni prehod je serija konkretnih zgodovinskih dogodkov, ki bralčev vsakdan postavijo na isti časovni trak kot distopič-no nočno moro. Distopični prehod je kot puščica z napi-som »vi ste tukaj«, ki leži na zemljevidu v živalskem vrtu ali sredi turističnega mesta. Bralcu pokaže, kako se on sam – ali njegova sedanjost – umešča v distopično pripoved. V distopijo iz 1984 je tako pripeljala združitev nacionalnih držav v velesilo in nezadržna rast partijskih vlad, poznanih iz prve polovice dvajsetega stoletja; v družbo Krasnega nove-ga sveta je vodil razvoj Fordovega podjetja, svetovna vojna in razcvet potrošniške miselnosti, ki so bili poznani feno-meni Huxleyjevega časa. Zanimiva variacija tega distopič-nega prehoda je Houllebecquova Podreditev, ki pravzaprav ne naslika same distopije, temveč popiše zgolj dogodke, ki nastop »Euarabije« povezujejo s sedanjostjo; roman je to-rej distopični prehod brez distopije. V drugih primerih je distopičen prehod zgolj impliciten. To velja za serijo Črno ogledalo, ki v vsaki epizodi prikaže posebno distopijo, pove-zano z digitalnimi tehnologijami, kot so socialna omrežja ali mobilni telefoni. Scenaristom v tem primeru ni treba pojasnjevati natančnih dogodkov, ki so pripeljali do disto-pije; gledalci namreč že sami (implicitno) verjamemo, da je tehnološki napredek brezmejen in da si bodo tehnologi-

je prisvajale vse večjo oblast nad nami; vlogo distopičnega prehoda torej opravi preprosto naša skupna, nezavedna vera v tehnološki napredek.

distopična herezijaDistopični prehod pa še ni prava snov distopije. Je samo most med svetom bralca in distopično nočno moro. Res-nična snov distopije je sestavljena iz tega, kar bom tukaj imenoval »distopična herezija«. Beseda »herezija« izvorno izhaja iz grškega samostalnika hairesis, ki pomeni izbiro. Herezije torej niso samo napačni nauki oziroma napačna tolmačenja sicer resničnega nauka. Herezija je v prvi vrsti interpretacija, ki poljubno izbere en element nauka in mu neupravičeno pripiše absolutno vrednost. Primer takšne (krščanske) herezije je arianstvo, ki poljubno izbere en ele-ment nauka, namreč Jezusovo učlovečenje, in iz tega izpel-je prepričanje, da je bila Jezusova narava zgolj človeška.Moja teza je, da je sleherna distopija osnovana ravno na takšni hereziji – vendar ni heretična do kakšnega nauka, temveč do sedanjosti. Distopija poljubno izbere en element sedanjosti in ga postavi na mesto absolutnega principa. Spomnimo se na Bradburyjev roman Fahrenheit 451. V pet-desetih, ko je roman nastal, so množični mediji, zlasti tele-vizija, precej izrinili knjige. Padla je bralna kultura, kot bi rekli danes. To je bil nedvomno obžalovanja vreden trend tistega časa; toda Bradbury ga je v svoji distopiji postavil za sam princip družbene organizacije. Celotno distopijo je izpeljal iz dejstva, da ljudem ni več dovoljeno brati knjig; upad bralne kulture ni bil več le žalostna značilnost neke družbe, temveč njen temelj. Za preganjanje knjig so bila v Bradburyjevi viziji zadolžena sodišča in posebni odredi tako imenovanih firemen; s prenosnimi zvočniki, ki so si jih ljudje vstavili v ušesa (Bradbury jih je imenoval »školjke« – v resnici pa je napovedal sodobne slušalke!), je družba preganjala željo po branju. Celotna distopija, vsak njen po-samezen element, je prikazana z gledišča prepovedi knjig; Bradbury je (heretično) izbral zaton knjig in ga postavil za središčno dejstvo distopične družbe.Podobno je pri Deklini zgodbi. Kot smo rekli, ta distopija opi-suje družbo, v kateri ženske izgubijo nadzor nad svojimi reproduktivnimi zmožnostmi. Toda to ne pomeni le, da jim splav in kontracepcija nista več na voljo. To prav tako ne pomeni, da so podložne svojim partnerjem. Ne: s prisilno

Svojega morečega značaja distopija ne črpa iz zla, ki bi ga imela ta zamisel sama po sebi. Distopija je moreča zato, ker je njen svet izpeljan izključno iz ene ideje.

Martin

Highlight

nepotrebno oz. kar narobe.


refleksija

reprodukcijo je povezan vsak element življenja junakinje. Najmanjše potankosti njenega življenja, od prehrane do religioznih prepričanj, se nanašajo na rodnost. V stalnem monologu nas junakinja ves čas opominja – vsaj v prvi po-lovici romana – na svojo ponižanje v stroj za reprodukcijo. Atwoodova je torej heretično izbrala nek element sedanjo-sti, namreč zagon debat o splavu na začetku osemdesetih, in ga postavila za princip svoje distopije. Serija Črno ogledalo je še posebej izrazit primer te distopič-ne herezije. Vse epizode so narejene po istem kopitu. Sce-naristi izberejo nek poljuben element sedanjih digitalnih tehnologij, npr. družbena omrežja, videokamere, igre, res-ničnostne šove ali vsajene čipe; nato ta element povzdig-nejo v absolutno družbeno dejstvo, ki moreče pritiska na glavnega junaka epizode. Bodimo pozorni: moreča niso družbena omrežja sama po sebi – tako kot niso moreče vi-deoigre same po sebi ali YouTube sam po sebi. Ti elementi digitalnih tehnologij postanejo moreči šele takrat, ko po-stanejo edino in zato absolutno družbeno dejstvo. V sedan-josti delimo všečke iz dolgčasa, iz želje po ugajanju ali iz pristnega strinjanja; nato običajno pozabimo na njih in se posvetimo drugim dejavnostim. V epizodi Črnega zrcala pa postane prejemanje in deljenje všečkov glavna zaposlitev in osrednje določilo družbenega položaja ljudi. Priljublje-nost na digitalnem omrežju določa vsak aspekt življenja junakinje, od njene službe in romantičnih razmerij do pri-jateljstva in naposled kazenskega pregona. Ampak trik je v tem, da lahko postane vsaka tehnologija moreča, če je edi-na tehnologija. Zlahka si zamislimo družbo, v kateri bi vse človeške interakcije, od govorjenja do spolnega občevanja, urejali semaforji; tedaj bi predmet distopičnih strahov po-stali semaforji. Brez težav bi napisali scenarij o družbi, kjer bi vsak človek moral zjutraj napisati natančen urnik za svoj dan, superračunalnik pa bi optimalno uskladil urnike vseh ljudi; v tem primeru bi bili distopični rokovniki in koledar-ji. Distopična torej ni tehnologija sama po sebi; distopič-no je dejstvo, da je neka tehnologija (heretično) izbrana in povišana v središčno, absolutno, edino tehnologijo. Serija Črno ogledalo bi zato postala manj moreča, če bi se pokaza-lo, da vse epizode opisujejo isto stvarnost, isti fiktivni svet. Če bi mladenka, ki so ji družbena omrežja začela urejati vsak aspekt življenja (»Nosedive«), obstajala v isti družbi kot fant, ki mu celotno življenje določa želja po nastopu na resničnostnem šovu (»15 million merits«), bi njuni stvar-nosti izgubili distopični značaj, saj bi socialna omrežja in šov postali vzporedni obstoječi tehnologiji, med katerima je mogoče prehajati, in ne več totalni družbeni dejstvi.Enako drži naposled za 1984. V tem romanu Orwell pripiše absoluten položaj enemu elementu svoje sedanjosti: od-klonu od resnice. Orwell je bil, kot pričajo njegovi eseji in

katalonski dnevnik, večkrat deležen pritiskov in cenzure. Uredniki socialističnih publikacij mu niso hoteli objavi-ti poročil, ki so postavljala stalinizem v slabo luč. Njegovi kolegi so ustvarjali nadomestno resničnost, skladno z ide-ološkimi smernicami svojih političnih strank. Seveda se vsi strinjamo z Orwellom, da je za pisatelje in novinarje to hud greh. Strinjamo se tudi, da ima ideološki konformizem med novinarji neprijetne posledice za celotno skupnost. Toda Orwell gre v 1984 korak dalje: iz te poklicne šibkosti, lastne publicistom, naredi načelo celotne družbe. V svetu, ki ga opisuje 1984, ideološka upogljivost ni več le napaka piscev. Izpovedovanje neresnice ni samo hiba novinarjev; in cenzorski pritiski se več ne vršijo samo nad poklicnimi publicisti. Ta pritisk postane posplošen; deležni so ga vsi člani družbe, z novorekom, nadzorstvom Velikega brata ali prirejanjem zgodovine. V 1984 postane vsak državljan podoben piscu, na katerega pritiskata politično motiviran urednik in cenzor; pisanje pod vplivom neresnice je po-vzdignjeno v absolutni princip družbe. Če upoštevamo to heretično izbiro in absolutizacijo enega vidika sedanjosti, lahko vidimo, da pravo nasprotje disto-pije pravzaprav niso utopije, npr. Morova ali utopije socia-listov 19. stoletja. Pravo nasprotje distopične literature je celovit, integralen opis stvarnosti, kot ga najdemo v roma-nih Zolaja ali Tolstoja. Stvarnost njunih romanov je mno-gostranska. Ko Zola opisuje delavsko bedo – ali ko Tolstoj slika kmečko življenje – prikaže življenje proletarcev kot dinamično fresko veselja, muk, užitkov, rivalstva, neum-nosti, stradanja, lepote in puntarstva. V podobnem smislu je Hegel za Goethejevo literaturo dejal, da je »plastična«. Plastična je zato, ker prikaže stvarnost v vseh njenih last-nostih – tudi v tistih lastnostih, ki si medsebojno naspro-tujejo in ki zato to stvarnost sploh spravijo v živo gibanje. Distopija pa je, nasprotno, skrajno abstraktna, nenazorna oblika domišljije. Je kot portret, ki bi ga slikar napravil z mehaničnim nanašanjem vedno iste poteze s čopičem. V distopiji je vsak element zamišljene stvarnosti prikazan pod aspektom ene same ideje; celota vseh človeških inte-rakcij je izpeljana iz ene poljubno privzete zamisli. In še enkrat: svojega morečega značaja distopija ne črpa iz zla, ki bi ga imela ta zamisel sama po sebi. Distopija je moreča zato, ker je njen svet izpeljan izključno iz ene ideje. Če strnem oba momenta, distopični prehod in distopič-no herezijo, bi lahko podal naslednjo »definicijo« distopi-je. Distopijo si zamislimo tako, da nek element sedanjosti izberemo, ga ustoličimo za absolutni princip potencialnega sveta in ta svet postavimo v prihodnost, ki je dosegljiva po zaporedju verjetnih dogodkov. To je temeljni mehanizem, po katerem si distopija zamišlja prihodnost: to je igra dis-topične herezije in prehoda.

Martin

Highlight

youtube

93poletje 2019

refleksija

vRNITEv KoNKRETNEGATa opis lahko morda implicira, da nisem navdušen nad žanrom distopije. To do neke mere drži: distopije so po-gosto skop, suhoparen način zamišljanja prihodnosti. Nji-hova dodatna napaka je to, da so preveč zasidrane v neki konkretni sedanjosti. Distopija ni predstava prihodnosti kot take. Je predstava prihodnosti, kot si jo zamišlja neka natanko določena sedanjost. Vizija prihodnosti, ki nam jo ponuja Črno zrcalo, je smiselna samo v ozkem časovnem oknu, največ v razdobju enega desetletja; nekaj let prej ali kasneje bi bila serija nezanimiva. Še več: kmalu bo staro-modna. Distopije namreč hitro zastarajo, kar je splošna te-žava slehernega futurizma. Fantastični romani Wellsa, kot je Časovni stroj, so danes povsem staroverski; enako velja za klasike, kot sta Fahrenheit 451 ali film Loganov beg iz petde-setih. Besedilo ali film, ki si zamišljata prihodnost, posta-neta prej zastarela kot tekst in film, ki govorita preprosto o svoji sedanjosti. Vizije prihodnosti zastarajo prej od vizij sedanjosti, saj so karikirane, heretično potencirane vizije te sedanjosti same. Podoben paradoks velja v oblikovanju. Avtomobil, ki je da-nes videti futuristično, bo čez deset let bolj staromoden od avtomobila, ki danes deluje nevpadljivo ali času primerno.Toda zakaj kljub temu nekatere distopije niso staromodne? Konkretno, zakaj nista staromodna 1984 in Deklina zgod-ba? Oba romana sta si zamislila neko odbito prihodnost na podlagi projekcije tedanjih, minljivih interesov. Deklina zgodba je proizvod imaginacije osemdesetih, v njej se zrca-lijo kulturni boji okoli splava, Iranska revolucija, AIDS in vrnitev konservativne politike. Toda roman dobro učinkuje tudi danes; in danes, sedemdeset let po prvi izdaji, funk-cionira tudi 1984. Zakaj? Moj shematičen, tvegan odgovor je, da oba romana – tako kot tudi nekatere druge distopi-je – uprizorita vrnitev konkretnosti. Oba romana se dovr-šita z idejo, da konkretne človeške interakcije nadigrajo distopično vizijo stvarnosti. V Deklini zgodbi bralka in gle-dalec postopno odkrivata razpoke v distopičnem režimu. Kolegice glavne junakinje niso konformistke, temveč pri-padnice odporniškega gibanja; njena predstojnica v hiši prezira moške in spletkari proti možu; glavni pomočnik hišnega gospodarja je upornik; in sam gospodar je otroč-ji slabič, prepuščen ženskim muham. V izhodišču je svet Dekline zgodbe seveda moški svet; to je v principu svet, kjer ima mož zadnjo besedo in prvi logos; toda sčasoma se po-kaže, da sta oblast in vpliv razpršena (tudi) med ženske. Zanimiv paradoks romana je, da na koncu noben od likov ne verjame totalitarnemu režimu. Še več, vsi kršijo njego-va pravila; ker se hočejo okoristiti na račun drugih, pre-magati tekmice, dobiti nezasluženo prednost, se predajati infantilnim užitkom ali, bolj radikalno, uničiti sistem. Toda

ravno zato, ker sistem potihoma kršijo, morajo v javnem ži-vljenju – med obredjem, sprehodi, srečanji s tujci – toliko jasneje signalizirati svojo pripadnost sistemu. Atwoodova tako izvrstno pokaže, da ni distopični režim nič drugega kot seštevek množice kršitev režima. Sprva je distopija pri-kazana kot abstraktna družba, osnovana na enem samem principu, prisilnem razmnoževanju; toda razkrije se, da je sistem v resnici seštevek množice bojev, kršitev, simpatij, subverzij in sebičnosti. S Heglovimi besedami, abstraktno postane konkretno; enoten princip se umakne raznolikosti človeških motivacij.Ta vrnitev konkretnega, individualnega je na najbolj si-lovit način prikazana na koncu 1984. Kot vemo, se roman sklene z moralnim propadom junaka, Winstona Smitha. Totalitarna oblast Smitha privede na zaslišanje, kjer ga z grožnjo prisili, da izda Julijo, svojo ljubezen in sobojevnico proti režimu, ter sprejme partijsko vizijo stvarnosti. »Dva plus dva je enako pet,« reče Smith; s tem naj bi priznal, da ima partija neskončno moč konstrukcije resničnosti, in potrdil absolutno izgubo svoje individualnosti. Toda ta ko-nec je radikalno dvoumen. Paradoks je namreč v tem, da je Smith kriv za svoje izdajstvo Julije in soglasje s partijo. Orwell ga ne prikaže kot žrtev; naslika ga kot krivca. Glav-ni škandal stavka »Dva plus dva je pet« za Orwella namreč ni v tem, da ga partija vsili svojemu podaniku ali da si neka tiranska oblast vzame pravico poseganja v matematično resnico. Škandal je v tem, da Smith pristane na ta stavek, tj. da ga sam sprejme za resnico. Roman se zato v resnici ne sklene z zatonom Smithove individualnosti, z njegovim zlitjem s partijo. Nasprotno: roman se dovrši s Smithovo krivdo, odgovornostjo, osebnim izdajstvom in svobodnim pristankom na partijsko resnico. Te stvari ne pomenijo iz-gube individualnosti; nasprotno, so njena zatrditev, njena vrnitev. Poslednja lekcija Orwellovega romana je, da par-tijska oblast potrebuje za svojo dovršitev Smithovo indivi-dualnost. O’Brien, partijski funkcionar in zasliševalec, je na nek skrivnosten način odvisen od tega, da Smith sam pri sebi sprejme laž: »Dva plus dva je pet.«Moj shematični sklep bi bil torej ta, da distopija postane zanimiva šele s to protiigro abstraktnega in konkretnega, sistema in osebe. Deklina zgodba in 1984 sta še vedno dob-ro branje; toda ne zato, ker bi imela posebne preroške spo-sobnosti ali ker bi bila posebej domiselna pri zamišljanju abstraktne, na enem samem principu osnovane družbe. Dobro branje sta zato, ker se v njuni viziji distopija postop-no umika konkretnemu, individualnemu, osebnemu.×

svet revolucija kot trajni proces v modernem iranu

Documents