J. K. ROWLINGHARRY POTTER7. KNJIGA - SVETINJE SMRTIZbirka Harry PotterZaloila in izdala: Mladinska knjiga Zaloba, d.d., Ljubljana, 2008Prevedel: Jakob J'KendaHarry se je znael pred nevarno in skoraj nemogoo nalogo: poiskati in uniiti mora preostale Skrivne; ki jih je naredil Mrlakenstein. e nikdar se ni poutil tako samega in prihodnost e nikoli ni bila tako temana. V sebi mara najti mo, da bo izpolnil nalogo, ki mu jo je zaupal pokojni ravnatelj Dumbledore. Bo Harryju in prijateljem letos sploh uspelo prestopiti prag Bradaviarke?V zadnji, sedmi knjigi o mladem arovniku J.K.Rowlin razkrije presenetljive odgovore na vpraanja, ki so si jih nestrpno zastavljali bralci irom po svetu. Bogata pripoved, polna dih jemajoih preobratov, vas bo zaarala, da je en boste mogli odloiti od zakljune pike.Vidi se, da je J.K.Rowling med pisanjem knjige uivala. In kadar uiva dober pisatelj, uivajo tudi bralci.Stephen KingKnjiga enkratno izpostavi najpomembneji temi serije: ljubezen do moi in mo ljubezni.Boks for Keeps Posvetilo te knjige je razdeljeno na sedem delov: Neilu, Jessici, Davidu, Kenzie, Di, Anne in tebi, e si zdral s Harryjem vse do zadnje rke.Ah, gorje, zraeno z rodom,in nesrea, ki polna krvirazglaeno udarja!Saj nevzdrne do solz so tegobe!Saj ne mine nikdar boleina!A doma - gaza zdravilnaza te rane, ne, ni je drugod;ne pri drugih, pri teh, todnajde kruti razdor jo krvavi.Naj temine bogov bo to himna!Blaene sile pod zemljo,milost! Usliite pronjo!Poljite pomo za zmago otrok!Ajshil, Daritev na grobu (prevod Andreja Inkret) 131. Smrt zgolj prei na svet, kot Prijatelji morja; e vedno v drug drugem ive.132. Kajti prisotni morajo biti, da ljubijo, ive v tistem, kar je navzoe povsod.133. V tem boanskem zrcalu se gledajo iz oi v oi in njih pogovor je svoboden in je ist.134. Prijateljev uteha je v tem: morda je res, kar zanje pravijo - da umro - a njihovo tovaritvo in druba sta, v najboljem smislu, venomer prisotna, saj zanju smrti ni.William Penne ve sadeev samote Prvo poglavjeVzpon Mojstra rne magijeSredi ozke, z meseino obsijane ceste sta se nenadoma, nekaj metrov vsaksebi, pojavila dva moka. Za trenutek sta negibno obstala in s palico merila drug drugemu v prsi. A nato sta se prepoznala, spravila oroje pod pla in odhitela v isto smer."Novice?" je vpraal viji od dvojice."Izvrstne," je odvrnil Robaus Raws.Cesto je na levi zamejevalo divje, nizkoraslo robidovje, na desni pa visoka, natanno pristriena iva meja. Moa sta naglo korakala dalje, da sta plaa utela za njima."Zamudil sem se," je navrgel Yaxley, igar ostre poteze je vsake toliko osvetlila meseina, ki se je prebijala skozi veje dreves, visee nad cesto. "Ni lo tako gladko, kot sem priakoval. A upam, da bo zadovoljen. Pa vi? Se nadejate lepega sprejema?"Raws je prikimal, a rekel ni nobene. Zavila sta na desno, na irok dovoz, ki ju je popeljal s ceste. Visoka iva meja jima je v loku sledila in zdaj se je izgubljala v daljavi, za mogonimi vrati iz kovanega eleza, ki so jima zapirala pot. Toda naprej sta stopala v nespremenjenem ritmu: oba sta zgolj tiho dvignila levico, kakor v nekaken pozdrav, in se skozi vrata preprosto sprehodila; zanju so bila manj kot dim.ivo mejo so sestavljale tise, ki so uduile njune korake. Nekje na desni je zautelo: Yaxley je palico bliskovito potegnil na plano in jo usmeril prek glave pajdaa. A izkazalo se je, da gre zgolj za sneno belega pava, ki dostojanstveno stopa vrh ive meje."Lucius si je zmeraj znal lepo postlati. Pavi..." je prhnil Yaxley in palico vtaknil nazaj pod pla.Dovoz je potekal povsem naravnost in iz teme na njegovem koncu se je poasi izrisovala razkona graina. Okna v pritliju, katerih preke so stekla delila na rombe, so bila razsvetljena. Nekje v temnem vrtu za ivo mejo je uborel vodomet. Raws in Yaxley pa sta e naprej hitela, pesek jima je kripal pod nogami in usmerila sta se naravnost k vhodnim vratom. Ta so se na videz sama od sebe odprla v notranjost graine.Vea je bila velika, slabo osvetljena in bogato opremljena, pri emer so veino kamnitih tal prekrivale dragocene preproge. Jedca so ves as spremljale budne oi bledolinih portretov, ki so viseli na stenah. Naposled sta se moa ustavila ob tekih lesenih vratih, za droben hip postala, potem pa je Raws segel po bronasti kljuki.V salonu je bilo polno ljudi. Tiho so sedeli za dolgo, razkono okraeno mizo. Ostalo pohitvo je bilo malomarno zrinjeno k steni, prostor pa so osvetljevali plameni, ki so plapolali v kaminu. Nad lepo marmorno polico nad njim je viselo ogledalo s pozlaenim okvirjem. Raws in Yaxley sta se na pragu za trenutek obotavljala. Ko so se njune oi privadile mraku, sta poasi dvignila pogled k tistemu, kar je bilo v prostoru dale najbolj nenavadno: k nezavestnemu lovekemu telesu, ki je z glavo navzdol viselo nad mizo in se poasi sukalo, kot bi bilo privezano na nevidno vrv. Odsev telesa je bilo videti tako v zrcalu kot na prazni, zloeni povrini mize. Nihe od prisotnih se ni k njemu niti ozrl, razen bledega mladenia tik pod njim. Ta si ni mogel kaj, da mu ne bi oi vsake toliko ule navzgor."Yaxley. Raws," je dejal visok, jasen glas s ela mize. "e malo, pa bi zamudila."Tisti, ki ju je ogovoril, je sedel tono pred kaminom, tako da sta zamudnika sprva teko razloila kaj ve kot njegov obris. Ko sta pristopila blije, pa se je iz teme zael lesketati njegov obraz - popolnoma gol, kaji, z reami namesto nosu, z bleee rdeimi omi in navpinimi zenicami. Bil je tako bled, da se je zdelo, kot bi ga obdajal bisernat soj."Robaus, semkaj," je Mrlakenstein pokazal na stol na svoji desnici. "Yaxley, ti pa k Dolohovu."Moa sta sedla na mesto, ki jima ga je odkazal. Veina oi je sledila Rawsu in njega je Mrlakenstein nagovoril najprej."Torej?""Gospod moj, Feniksov red namerava Harryja Potterja premestiti iz njegovega trenutnega pribealia naslednjo soboto zveer."Vsi za omizjem so novico sprejeli z izrazitim zanimanjem: nekateri so otrpnili, drugi so se zaeli nemirno presedati, vsi pa so bili zazrti v Rawsa in Mrlakensteina."Naslednjo soboto... zveer," je ponovil Mojster rne magije. Njegove rdee oi so se uperile v Rawsove rne tako silovito, da so mnogi hitro sklonili glavo, oitno v strahu, da bi tudi njih ogala krutost tega pogleda. Raws pa je e naprej mirno zrl v Mrlakensteinov obraz in ez trenutek ali dva so se Mojstrova usta brez ustnic ukrivila v nekaj, kar je bilo podobno nasmehu."Dobro. Zelo dobro. In ta podatek si pridobil...""Od vira, o katerem sva govorila," je pritrdil Raws."Gospod moj."Yaxley se je nagnil naprej in se vzdol dolge mize zazrl proti Mrlakensteinu in Rawsu. Vsi obrazi so se zasukali k njemu."Gospod moj, po mojem to ne bo dralo."Yaxley je premolknil, toda Mrlakenstein se ni odzval, zato je nadaljeval: "Rewi, tistemu aurorju, je ulo, da bodo Potterja od tam odpeljali tridesetega, na predveer njegovega sedemnajstega rojstnega dne."Raws se je smehljal."Moj vir mi je izdal, da nartujejo svoj resnini nart prikriti z razirjanjem lanih govoric; vam so na uesa prile prav slednje. Brez dvoma so Rewo obdelali z urokom zmede. Ne bi bilo prvi, znano je, da mu hitro podlee.""Zagotavljam vam, gospod moj, da je bil Rewa glede tega povsem nedvoumen," je vztrajal Yaxley."Vsekakor, e je bil pod urokom zmede," ga je zavrnil Raws. "Sploh pa, Yaxley, jaz lahko vam zagotovim sledee: Aurorski komisariat s to zadevo ne bo imel nobene zveze ve. Feniksov red se boji, da imamo na Ministrstvu svoje ljudi.""Vsaj to so pogruntal, a?" se je oglasil okat moki, sede blizu Yaxleyja. Pri tem se je naduno zahihital in kot v odmev so se e nekateri drugi.Mrlakenstein se ni zasmejal. Pogled mu je odtaval navzgor, k telesu, ki se je poasi sukalo nad njimi, in videti je bil zamiljen."Gospod moj," je nadaljeval Yaxley. "Rewa je preprian, da bo fanta ob selitvi itil cel odred aurorjev..."Mojster je dvignil svojo dolgo, belo dlan in Yaxley je nemudoma obmolknil, nato pa se je poveenih ramen in emerno zazrl v Rawsa, h kateremu se je e obrnil Mrlakenstein."Kje nameravajo skriti fanta?""Na domu enega izmed lanov Reda," je povedal Raws. "Tega, tako vsaj trdi moj vir, so zavarovali z vsemi sredstvi, kar jih premoreta tako Red kot Ministrstvo. Ko bo tja prispel, ga bomo po mojem zelo teko dobili v pest, gospod moj. Razen, seveda, e Ministrstvo pade pred naslednjo soboto. V tem primeru bi morda lahko izvedeli, kateri uroki ga varujejo, in se prebili skozi preostale.""No, Yaxley?" je zaklical Mrlakenstein vzdol mize, pri emer so se mu v oeh udno zalesketali plameni. "Bo Ministrstvo padlo do naslednje sobote?"Spet so se vse glave zasukale. Yaxley se je vzravnal."Gospod moj, glede tega imam dobre novice. Z imperatorjevo kletvijo mi je uspelo uroiti - a le s teavo in po velikih naporih - Unetca Terdoboocha."Na veino zbranih je to napravilo velik vtis. Mo z dolgim, spaenim obrazom, ki je sedel ob njem, Dolohov, ga je obudujoe, a robato lopnil po ramenu."Za zaetek je obetavno," je menil Mrlakenstein. "Toda Terdobooch je premalo. Preden napravim odloilno potezo, mora biti Tepeshkar obdan z naimi. En sam ponesreen poskus umora ministra me bo prestavil dale nazaj na moji poti.""Vsekakor, gospod moj. To je gotovo res. Toda kot veste, je Terdobooch vodja Sekretariata za uveljavljanje arovnikih zakonov in je v stalnih stikih tako s samim ministrom kot tudi z vodji drugih sekretariatov. Vsaj po mojem si bo veliko laje podrediti ostale visoke uradnike, zdaj ko imamo na vajetih njega, potem pa bodo lahko skupaj poskrbeli za Tepeshkarja.""e le ne bodo odkrili, kako je z naim prijateljem Terdoboochem, e preden spreobrne preostale," je odvrnil Mrlakenstein. "A kakor koli, precej neverjetno se zdi, da bi bilo Ministrstvo pred naslednjo soboto moje. In e do fanta ne bomo mogli, im prispe na cilj, ga moramo prestrei na poti.""To bomo opravili z lahkoto, gospod moj," je dejal Yaxley, oitno eljan vsaj drobne pohvale. "Sedaj imamo na Sekretariatu za promet in zveze e kar nekaj ljudi. e se bo Potter izdejanil ali uporabil framreje, bomo to nemudoma izvedeli.""Storil ne bo ne enega ne drugega," se je spet oglasil Raws. "Red se bo izognil vsemu, kar nadzira ali ureja Ministrstvo; ne zaupajo mu ve.""Toliko bolje," je dejal Mrlakenstein. "V tem primeru ga bomo e laje prestregli. Mnogo laje."Ko je Mojster nadaljeval, se je znova zazrl v telo, ki se je poasi vrtelo nad glavami."Za fanta bom poskrbel osebno. V zvezi s Harryjem Potterjem smo napravili e preve napak. Vkljuno z mano. Da je Potter e iv, je prej pripisati mojim pomotam kot njegovim sposobnostim."Marsikdo za omizjem je bil videti zaskrbljen; prav lahko bi tudi koga izmed njih okrivil za to, da je fant e iv. Toda bilo je, kot bi se Mrlakenstein pogovarjal sam s sabo, saj je e naprej nagovarjal nezavestno telo nad sabo."Bil sem nepreviden, in tako sta mi cilj odrekla srea ter nakljuje, ti pogubi vseh, razen najbolje skovanih nartov. A izuilo me je. Zdaj razumem stvari, ki jih prej nisem. Harryja Potterja moram ubiti sam, in tako tudi bo."Kot v odziv na te besede se je tedaj po dvorani razlegel krik, straen, zategel izraz obupa in boleine. Mnogi izmed zbranih za mizo so se preseneeno ozrli k tlom, kajti zdelo se je, da glas prihaja od spodaj."Glistorepy," ga je pozval Mojster, igar tihi in zamiljeni glas se ni spremenil niti za odtenek, oi pa e vedno ni odmaknil od telesa nad sabo, "ti nisem naroil, naj nas na jetnik ne moti?""Ste, g-gospod moj," je zajecljal moic s srede omizja, ki se je tako stisnil k svojemu stolu, da je bil na prvi pogled videti prazen. A e se je pognal z njega in pohitel iz salona, da je za njim ostala le nenavadna sled srebrnkastega lesketa."Kot sem torej dejal," je nadaljeval Mrlakenstein, "zdaj razumem stvari, ki jih prej nisem. Tako na primer vem, da bom lahko Harryja Potterja ubil le s palico, ki si jo bom sposodil od enega izmed vas."Vsi obrazi okoli njega so bili povsem prepadli; bilo je, kot bi oznanil, da si bo od nekoga sposodil roko."Se nihe ne javi?" je vpraal. "Pa pomislimo... Lucius. Nikakrnega razloga ni, da bi jo ti sploh e imel."Lucius Malfoy je dvignil pogled. V soju plamenov je bila njegova koa videti rumenkasta in voena, oi pa je imel vdrte in okoli njih izrazite podonjake. Ko je konno spregovoril, je bil njegov glas hripav."Gospod moj?""Palico, Lucius. Predaj mi jo.""Ampak..."Malfoyeve oi so inile vstran, k eni. Ta je zrla naravnost predse, ni manj bleda od moa, dolgi svetli lasje so ji padali na hrbet, toda njeni tanki prsti so se pod mizo za hip oklenili njegovega zapestja. Lucius je takrat segel pod pla, potegnil palico na plano in jo prek sosedov podal Mrlakensteinu. Ta jo je podral pred sabo in si jo natanko ogledal."Iz esa je?""Iz brestovine," je zaepetal Malfoy."Pa jedro?""Kita... Kita zmajevega srca.""Dobro," je pokimal Mrlakenstein. Segel je po svoji palici in jo pomeril ob Malfoyevi.Lucius se je nehote zganil; za drobec sekunde se je zdelo, kot bi priakoval, da bo v zameno za svojo dobil Mrlakensteinovo. To Mojstru ni ulo, in njegove oi so se zlobno razprle."Da bi ti dal svojo palico, Lucius? Svojo palico?"Nekateri za mizo so se porogljivo zahehetali."Podaril sem ti svobodo, Lucius, mar to ni dovolj? A opazil sem, da ste ti in tvoji zadnje ase vse manj sreni... Vas morda moti, da me imate pod svojo streho, Lucius?""Ne... Ne, kje pa, gospod moj!""Ne lai, Lucius..."Zdelo se je, kot bi mehki glas sikal Malfoyevo ime, tudi ko so se kruta usta e zaprla. Eden ali dva arovnika sta komaj prikrila drget, ko je sikanje postalo vse glasneje; sliali so, da se pod mizo plazi nekaj tekega.Pred Mrlakensteinom se je prikazala velikanska kaa in se poasi povzpela na njegov stol. Vila se je in zvijala navzgor, kot bi bila neskonna, ter se nazadnje umirila na Mojstrovih ramenih: tik pred glavo je bila debela kot stegno odraslega mokega in njene oi z zenicami kot navpinimi reami se niso zatisnile niti za trenutek. Mrlakenstein jo je odsotno poboal s svojimi dolgimi, tankimi prsti, e vedno zazrt v Luciusa."Zakaj so Malfoyevi videti tako nesreni, ko pa so skupaj s svojimi? Mar niso dolga leta izprievali elje, da bi se jaz vrnil, da bi se povzpel do vzvodov moi?""Seveda smo, gospod moj," je pritrdil Lucius in si s tresoo dlanjo otrl pot, ki se mu je nabral pod nosom. "Tega smo si eleli... in si e vedno."Gospa Malfoy na njegovi levi je temu nenavadno, otrdelo pokimala, pri emer je pogled e naprej odvraala od Mrlakensteina in kae. Dreco na njegovi desni, ki je zrl v negibno telo nad sabo, pa se je obrnil k Mojstru, a zgolj na hitro, saj se ga je bal pogledati v oi."Gospod moj," se je oglasila temnolasa enska s srede omizja, katere glas je bil zaradi monih ustev zadrgnjen, "v ast nam je, da ste tu, v domu moje rodbine. Vejega veselja za nas sploh ni."Sedela je ob sestri, od katere se je s svojimi temnimi lasmi in tekimi vekami razlikovala e po svojem videzu. A drugani sta bili tudi po dri in vedenju: Narcissa je sedela na svojem stolu otrplo in brezutno, Krasotillya pa se je koprnee sklanjala proti Mrlakensteinu, kajti besede ji niso bile dovolj, da bi v zadostni meri izrazila hrepenenje po njegovi bliini."Vejega veselja za nas sploh ni," je ponovil Mrlakenstein, in ko je zrl v coprnico, je glavo nagnil nekoliko vstran. "To je lepo sliati, Krasotillya, posebej iz tvojih ust."Obraz ji je preplavila rdeica in oi so ji zalile solze sree."Moj gospod ve, da govorim isto resnico!""Torej za vas ni vejega veselja... celo v primerjavi s srenim dogodkom, do katerega je, tako sliim, prilo v vai rodbini ta teden?"Razprtih ustnic je zameikala, oitno zmedena."Ne vem, o em govorite, gospod moj.""Govorim o tvoji neakinji, Krasotillya. In vajini, Lucius in Narcissa. Ravnokar se je poroila z Remusom Wulfom, volkodlakom. To ste ponosni, kaj?"Celotno omizje je izbruhnilo v posmehljiv krohot. Mnogi so si izmenjali privoljiv pogled, nekateri so s pestmi udarjali po mizi. Velika kaa, ki jo je tru vznemiril, je na iroko razprla gobec in jezno zasikala, a Jedci smrti tega niso sliali, tako jih je veselilo, da je Mrlakenstein ponial Malfoyeve in Krasotillyo. Na coprniinem obrazu, e nedavno vroinem od sree, so zdaj zaarele rdee lise jeze."Ta e ni naa neakinja, gospod moj!" je prevpila glasni posmeh. "Z Narcisso nisva sestre videli, vse odkar se je poroila z brezkrvneem. Njena izrojena hi nima nikakrne zveze z nama in taisto velja za ival, s katero se je poroila.""Kaj pa pravi na to ti, Dreco?" je vpraal Mrlakenstein in njegov tihi glas se je razlono slial posmehljivim opazkam Jedcev navkljub. "Bo varuka njunim mladiem?"Krohot se je e okrepil. Dreco se je preplaeno obrnil k oetu, ki je zrl v svoje naroje, nato pa je ujel mamin pogled. Narcissa je skoraj neopazno odkimala in se zatem spet nepremino in brezizrazno zazrla v steno na drugi strani prostora."Dovolj," je dejal Mrlakenstein in poboal jezno kao. "Dovolj."Smeh je skoraj nemudoma zamrl."Bolezen se lahko poloti celo naih najstarejih rodbin," je menil, ko je Krasotillya e naprej zasoplo in moledujoe zrla vanj. "Svoje druinsko drevo boste morali obrezati, da bi lahko ozdravilo, mar ne? Obolele poganjke, ki ogroajo zdravje preostalih, bo potrebno odstraniti, se vam ne zdi?""Da, gospod moj," je dahnila Krasotillya in oi so ji znova postale motne od hvalenosti. "Ob prvi priliki!""Dobila jo bo," je odvrnil. "In kakor v tvoji rodbini tako na svetu... Izrezali bomo rakaste rane, ki se irijo po drubi, dokler ne ostanejo samo e tisti prave krvi..."Dvignil je Luciusovo palico, jo uperil naravnost v poasi vrtee se telo, ki je viselo nad njimi, in na kratko pomignil. Jee je oivelo in se nemudoma poskualo osvoboditi nevidnih vezi."Prepozna nao gostjo, Robaus?" je vpraal Mrlakenstein.Raws je dvignil pogled h glavi, ki je visela nad mizo. Jetnico so zdaj opazovali vsi Jedci smrti, kot da jim je bilo dovoljeno pokazati radovednost. Ko je ensko z obrazom zasukalo proti plamenom, pa je s poenim in preplaenim glasom vzkliknila:"Robaus! Pomagajte mi!""A, seveda," je prikimal Raws, ko se je jetnica poasi spet zavrtela stran."Pa ti, Dreco?" je vpraal Mojster in kao s prosto roko poboal po glavi. Dreco je sunkovito odkimal. Zdaj ko je bila enska prisebna, je ni mogel ve pogledati."Kajpada, ti k njenim uram nikdar nisi hodil," je rekel Mrlakenstein. "Za tiste, ki je ne spoznate: nocoj se nam je pridruila Dobrodella Burbage, ki je do nedavnega uila na Bradaviarski akademiji za arovnike in arovnice."Zbranim za omizjem je bilo oitno zdaj vse jasno in obilna caprnica skljuene postave ter ostrih zob se je zadovoljno zahahljala."Da... Profesorica Burbage je otroke arovnic in arovnikov pouevala o bunkeljnih... Pravila jim je, da sploh niso tako drugani od nas..."Eden izmed Jedcev je pljunil na tla. Dobrodella Burbage je spet zrla proti Rawsu."Robaus... Prosim... Prosim...""Tiina," je dejal Mrlakenstein, spet na kratko pomignil s palico, in profesorica je utihnila, kot bi ji zavezal usta. "Nai gostji ni bilo dovolj, da kvari in zastruplja razum arovnikih otrok, zato je prejnji teden v Prerokih novicah objavila razvnet lanek, v katerem je slavila brezkrvnee. arovniki, pravi, moramo te tatove svojih vein in talentov sprejeti z odprtimi rokami. Vse manje tevilo istokrvnih je po mnenju profesorice Burbage celo zaeleno... Po njenem naj bi se kar vsi sparili z bunkeljni... Ali pa, brez dvoma, z volkodlaki..."Tokrat se ni zasmejal nihe, saj v Mrlakensteinovem glasu ni bilo mo presliati jeze in zanievanja. Dobrodella Burbage pa se je e naprej vrtela in e v tretje je bila obrnjena proti Rawsu. Iz oi so ji na lase padale solze, toda Robaus je vanjo zrl povsem ravnoduno in poasi se je zasukala spet stran."Avada kedavra."Blisk zelene svetlobe je razsvetlil prostor do zadnjega kota. Profesorica Burbage je treila na mizo, da je vsa vzdrhtela. Kar nekaj Jedcev se je sunkovito odmaknilo od nje, Dreco tako silovito, da se je s stolom vred zvrnil vznak."Veerja, Nagini," je mehko dejal Mrlakenstein in velika kaa mu je z ramen spolzela na gladko leseno ploskev. Drugo poglavjeIn memoriamMladi arovnik je krvavel. Z levico se je oklepal desnice, sam pri sebi tiho preklinjal in s komolcem odprl vrata. Hip zatem mu je pod nogo zakrtal porcelan; stopil je na skodelico mrzlega aja, ki je stala na tleh, tik pred njegovo sobo."Kaj, za..."Ozrl se je. Podest stopnia na Romarinovi tiri je bil prazen. Je bila skodelica aja nekakna past, ki mu jo je bistroumno nastavil Dudley? Harry je krvaveo roko e naprej dral pokonci, z drugo pa je drobce skodelice pometel na kup in jih odvrgel v e tako poln ko za vrati sobe. Nato je odkorakal do kopalnice, da bi dlan vtaknil pod pipo.Bilo je neumno, nesmiselno in neverjetno zoprno, da e cele tiri dni ne sme arati... A po drugi strani si je moral priznati, da tej nazobani zarezi na prstu ne bi bil kos. Nikoli se ni nauil, kako zaceliti rano, in ko je e ravno pri tem: le zakaj se ni na Bradaviarki nauil zdravilskih urokov, ki bi mu predvsem v lui njegovih nartov za blinjo prihodnost prili e kako prav?! Opomnil se je, naj ne pozabi Hermione ob prvi priliki prositi, naj ga naui vsaj najosnovnejih, nato pa je precejen del zvitka toaletnega papirja zmekal v kepo in poskual z njo popivnati im ve aja. Konno se je vrnil v svojo sobo in za sabo zaloputnil vrata.Celotno dopoldne je porabil za to, da je prvi po estih letih popolnoma spraznil potovalni zaboj. Ob zaetku preteklih olskih let je resda posegel v njegove zgornje tri etrtine, zamenjal njihovo vsebino ali jo prenovil, na dnu pa je ostala plast raznoraznih naplavin - starih peres, izsuenih oes urkov, nogavic brez parov, ki so mu bile zdaj premajhne. Pred nekaj minutami je Harry roko pogumno zarinil v to steljo, a mu je nekaj silovito zarezalo v prstanec desnice. Ko jo je potegnil na plano, je bila dlan e precej krvava.Nadaljeval je previdneje. Spet je pokleknil k zaboju, zatipal po dnu in - zatem ko je izvlekel staro priponko, ki je ibko meikljala zdaj ,Navijajte za Cedrica Diggoryja', zdaj ,Potter je prdec', poen in izrabljen zahrbtovid ter zlati medaljon, v katerem je bilo sporoilo, podpisano z ,R. A. B.' - konno je zaznal ostri rob, ob katerem se je urezal. Nemudoma mu je bilo jasno, za kaj gre. To je bil priblino pet centimetrov dolg kos zaaranega ogledala, ki mu ga je podaril mrtvi boter Sirius. Harry ga je odloil na stran in previdno zatipal po zaboju za preostalim zrcalom, toda od poslednjega botrovega darila je razen enega samega kosa ostalo le v prah zdrobljeno steklo, ki se je kot lesketajoa se mivka dralo najgloblje plasti usedlin.Harry je sedel in si ogledal nazobani okruek, toda v njem ni videl drugega kot odsev lastnega ivo zelenega oesa. Nato je steklo odloil na vrh najnoveje izdaje Prerokih novic, ki so e nedotaknjene leale na postelji, in poskual zajeziti, kar je sproilo odkritje zlomljenega zrcala: nenaden naval alostnih spominov, ostro boleino obalovanja in hrepenenja. Zato je napadel preostalo kramo v zaboju.Ve kot uro mu je vzelo, da ga je povsem spraznil, odvrgel vse unieno in zloil preostalo na dva kupa, glede na to, ali bo posamezen predmet od zdaj naprej potreboval ali ne. Njegovi olski plai, tako kot tisti za quidditch, kotel, pergament, peresa in veina ubenikov so bili nagrmadeni v kotu sobe, saj jih je nameraval pustiti tu. Spraeval se je, kaj bosta stric in teta z njimi naredila; verjetno jih bosta zagala, sredi noi, kot bi lo za dokaze kaknega grozljivega zloina. Bunkeljska oblaila, pla nevidnosti, zabojek z vsem potrebnim za pripravo napojev, doloene knjige, fotoalbum, ki mu ga je neko podaril Hagrid, debel op pisem in svojo palico pa je pospravil v star nahrbtnik. V prednji ep je shranil e Ravbarjevo karto in medaljon s sporoilom, podpisanim z ,R. A. B.' Medaljon tega astnega mesta ni dobil, ker bi bil dragocen - pravzaprav je bil nivreden v vseh pomenih te besede - temve ker je toliko izgubil, da se je dokopal do njega.Ob tem je na mizi, poleg snene sove Hedwig, ostal zajeten sveenj asopisov; po eden za vsak dan, ki ga je Harry to poletje preivel na Romarinovi.Vstal je, se pretegnil in stopil k mizi. Ko se je lotil asopisov, se ni Hedwig niti zganila, eprav jih je enega za drugim zmetal na kup stvari, ki jih je nameraval pustiti tu; sova je spala, ali pa se je pretvarjala, da spi. Na Harryja je bila jezna, ker je e nekaj asa ni spustil iz kletke.Ko se je blial dnu svenja, si je izvode ogledal bolj pozorno, saj je iskal izdajo z zaetka poitnic. Spomnil se je kratke novice z njene prve strani: Dobrodella Burbage, profesorica bunkljelogije na Bradaviarki, naj bi dala odpoved. Konno jo je nael. asopis je odprl na deseti strani, sedel na stol ob mizi in si ponovno prebral lanek, ki ga je dejansko iskal. 9Albusu Dumbledorju v slovoVylko DozhAlbusa Dumbledorja sem spoznal pri enajstih letih, ko sva prvi prestopila prag Bradaviarke. Zbliala sva se prejkone zato, ker sva se oba poutila odrinjena. Sam sem tik pred prihodom na olo zbolel za zmajevskimi kozami, in eprav soolcev ne bi mogel ve okuiti, so se mi sprio zelenkaste polti in gnojnih mehurjev veinoma raje izognili. Albus pa je prispel na Bradaviarko z neelenim bremenom tedaj razvpitega sodnega procesa. Komaj leto pred tem so njegovega oeta Percivala obtoili nasilnega napada na tri mlade bunkeljne, o katerem so asopisi pogosto in podrobno poroali.Albus ni niti poskual zanikati, da je njegov oe (ki je kasneje umrl v Azkabanu) zloin res zagreil, ravno nasprotno. Ko sem zbral pogum in ga povpraal po tem, je izrazil preprianje, da oe nikakor ni bil obdolen po krivem. Ve Dumbledore o nesrenem dogodku ni elel povedati, eprav so ga mnogi poskusili pripraviti do tega. Nekateri so skladno s svojimi nazori dejanje njegovega oeta celo hvalili in bili so prepriani, da je bunkljefob tudi Albus. Bolj se ne bi mogli motiti: kot bi lahko potrdil vsak, ki ga je poznal, ni do bunkeljnov gojil nikakrnih predsodkov. Pravzaprav si je v kasnejih letih nakopal mnogo sovranikov ravno z odlono podporo bunkeljskim pravicam.Toda zgodbo njegovega oeta je e v nekaj mesecih zasenil Albusov lastni sloves. Od prvega letnika dalje se ga nihe ve ni spominjal kot bunkljefobovega sina, temve kot najodlinejega tudenta, kar so jih pomnili na akademiji. Srenei, ki smo se lahko teli za njegove prijatelje, smo mnogo pridobili z njegovimi zgledi, da ne omenjam Albusove pomoi in spodbude, s katerima je bil vedno irokogruden. Mnogo let zatem mi je priznal, da je e takrat vedel, v katerem poklicu bi najbolj uival - v pouevanju.Ne le, da je prejel isto vse nagrade, kar jih je ponujala ola, temve si je kmalu tudi redno dopisoval z najbolj izstopajoimi imeni tistih asov, vkljuno s slavnim alkimistom Nicholasom Flamelom, z znano zgodovinarko Mathildo Malhaar in s teoretikom aranja Adalbertom Kwasalom. tevilni njegovi spisi so bili objavljeni v asopisju modrih, na primer v Zvedavem zvarkoslovcu, Obilu specialistov spreminjanja oblike in v Udarnih urokih. Splono mnenje je bilo, da se bo povzpel izjemno visoko, in spraevali smo se le, koliko asa bo preteklo, preden bo postal minister za aranje. A eprav je bilo v prihodnjih letih mnogokrat reeno, da bo ta poloaj dejansko prevzel, si ga v resnici sploh ni elel.Tri leta po tistem, ko sva se vpisala na Bradaviarko, je s olanjem priel tudi Albusov brat Aberforth. Nista si bila podobna; Aberfortha knjige niso navduevale in za razliko od Albusa je spore raje reeval z dvoboji kot z razumnim pogovorom. Toda napak bi bilo trditi, da med njima ni bilo bratskih vezi, kot so namigovali nekateri. Vozila sta prav lepo, kolikor je za tako razlina loveka pa mogoe. In e naj bomo poteni do Aberfortha, je potrebno priznati, kako neprijetno je bilo vasih iveti v Albusovi senci. Da je skoraj vedno nadkriljen, je veljalo za vsakega njegovega prijatelja, in bratu je bilo sprio tega gotovo e teje.Ko sva z Albusom zapustila Bradaviarko, sva se namenila na tedaj obiajno popotovanje po irnem svetu, med tuje arovnike z druganimi navadami in znanji. Nato bi se posvetila vsak svojemu poklicu. Toda vmes je posegla tragedija. Prav na predveer popotovanja je umrla Kendra, Albusova mama, s imer je kot najstareji otrok postal glava druine in naj bi poskrbel tako za brata kot sestro, eprav jim je mama zapustila le pilo vsoto zlata. Odhod sem odloil, da sem se priel skupaj z drugimi poklonit Kendrinemu spominu, nato pa sem se sam odpravil na pot.V ivljenjskem obdobju, ki je temu sledilo, sva imela najmanj stikov. Albusu sem v pismih opisoval doivetja s popotovanja: od tega, kako sem v Griji za las pobegnil himeram, do eksperimentov, ki smo jih opravili z egiptovskimi arovniki. Morda bi bilo bolj taktno, e bi kaj zadral zase, saj so mi njegova pisma pripovedovala o vsakodnevnem ivljenju, ki je bilo za tako izjemnega arovnika gotovo neizmerno dolgoasno. Oaran od vtisov popotovanja sem ele proti koncu poti z grozo izvedel, da je Dumbledorjeve doletela e ena tragedija: smrt Albusove sestre Ariane.eprav je bila slabega zdravja e dlje asa, je pustil udarec, ki je doletel druino tako kmalu po izgubi mame, globoko sled na obeh bratih. Vsi Albusu najbliji - in sam se pritevam med te srenee - se strinjamo, da sta ga Arianin prerani konec in obutek odgovornosti zanjo (eprav seveda njene smrti nikakor ni mogel prepreiti) zaznamovala do konca njegovih dni.Ko sem se vrnil domov, sem se sreal z mladeniem, ki je izkusil trpljenje, kakrno obiajno doleti mnogo stareje. Albus je bil bolj zadran in precej manj brezskrben. Da je bila njegova nesrea e veja, izguba Ariane ni privedla do zblianja med njim in Aberforthom, temve do odtujitve. (Sasoma sta se pomirila in v svojih zrelih letih ponovno vzpostavila prisren, e e ne pretirano blizek odnos.) Toda od takrat je redko govoril o starih ali Ariani in njegovi prijatelji smo se navadili, da jih ne omenjamo.Njegova zmagoslavja v letih za tem bodo opisala druga peresa. Dumbledorjevi breztevilni prispevki k zakladnici arovnikega znanja, vkljuno z njegovim odkritjem dvanajstih nainov uporabe zmajeve krvi, bodo v korist mnogim prihodnjim rodovom, tako kot tudi modrost, ki jo je izkazal v vlogi Velikega arodeja Starihosveta. Nadalje e vedno pravijo, da ni bilo arovnikega dvoboja, ki bi se lahko primerjal s tistim med Dumbledorjem in Grindelwaldom leta 1945. Vsi, ki so mu bili pria, so pisali o grozi in osuplosti, kot so ju obutili ob bitki med tema dvema izjemnima arodejema. Dumbledorjevo zmagoslavje in njegove posledice za arovniki svet pa danes tejemo za tako pomemben dogodek v nai zgodovini, kot sta bili uvedba Statuta diskretnosti in padec Tistega, Ki Ga Ne Smemo Imenovati.Albus Dumbledore ni bil nikdar samoljuben, kaj ele nadut. Nekaj vrednega je nael v vsakomur, pa najsi je bil na videz e tako nepomemben ali zavren, in preprian sem, da so ga z izjemno lovenostjo in soutjem navdale prav velike izgube v mladosti. Njegovo prijateljstvo bom pogreal bolj, kot to lahko izrazim z besedami, toda moja izguba ni ni v primerjavi s tisto, ki jo je utrpel arovniki svet. Da je bil na Bradaviarki najveji zgled in je bil najbolj priljubljen izmed vseh njenih ravnateljev, ne more biti dvoma. In umrl je, kot je ivel: v prizadevanju za obi blagor in do poslednje ure pripravljen ponuditi roko deku z zmajevskimi kozami, tako kot jo je bil tistega dne, ko sem ga spoznal. Harry je nehal brati, a je e dolgo strmel v fotografijo ob osmrtnici. Na Dumbledorjevih ustnicah se je poigraval znani, prijazni nasmeek. Toda zro prek zgornjega roba drobnih oal je ravnatelj celo s asopisnega papirja dajal obutek, da vidi globoko v fanta, v katerem se je alost meala z obutkom sramu.Mislil je, da je Dumbledorja poznal kar dobro, toda odkar je prebral osmrtnico, si je bil prisiljen priznati ravno nasprotno. Niti enkrat ni pomislil, da je bil Dumbledore neko otrok ali najstnik; bilo je, kot bi se pojavil na svetu taken, kot ga je poznal Harry: astitljiv in srebrnolas in star. Pomisliti na Dumbledorja kot na najstnika je bilo tako udno, kot bi si poskual predstavljati butasto Hermiono ali prijaznega ritotrobega zaribanca.Ravnatelja se nikdar ni spomnil povpraati po njegovi preteklosti. Takno vpraanje bi bilo seveda nenavadno, celo predrzno, toda ne nazadnje so vsi vedeli za njegov dvoboj z Grindelwaldom in Harry se nikoli ni pozanimal, kako je potekal, pa tudi o drugih slavnih dosekih ga ni spraeval. Ne, vedno sta govorila samo o njem, o njegovi preteklosti, teavah, nartih... In eprav je bila njegova prihodnost negotova in je bilo pred njim nedvomno mnogo nevarnosti, se je Harryju zdaj zdelo, da je zgreil nenadomestljive trenutke, ko bi lahko od ravnatelja izvedel kaj ve o njem samem. Res pa je bilo, da na edino osebno vpraanje, ki mu ga je kdaj zastavil, Dumbledore najbr ni odgovoril ravno po resnici:"Kaj vidite vi, e se pogledate v Zrcalo?""Jaz? Samega sebe, v roki pa drim par debelih volnenih nogavic."Harry je bil e nekaj minut zatopljen v misli, nato pa je osmrtnico iztrgal iz Novic, jo skrbno zloil in spravil v prvi zvezek zbirke Praksa obrambnih urokov in njihove uporabe proti mranim silam. Ostanek asopisa je nato odvrgel na kup drugih, se zasukal in si ogledal sobo. Veliko bolj pospravljena je bila. Edino, kar ni bilo na svojem mestu, je bila zadnja izdaja Prerokih novic. Ta je e vedno leala na postelji, na njej pa je poival preostanek zrcala.Stopil je prek sobe, odmaknil koek stekla in razgrnil asopis. Ko mu je sova tistega jutra prinesla Novice, je prebral zgolj naslov najbolj izpostavljenega lanka in jih nato odvrgel, saj v njem ni bilo niti besede o Mrlakensteinu. Harry je bil preprian, da je Ministrstvo pritiskalo na asopis, naj o Mojstru rne magije ne poroa. Tako je ele zdaj opazil, kar je prej spregledal.Prek spodnje polovice prve strani je tekel nekoliko manji naslov, pod katerim je bila slika Dumbledorja; ta je nekam korakal, pri emer je dajal vtis, da ga nadlegujejo. Naslov novice pa se je glasil: 9Konno resnica o Dumbledorju?Naslednji teden izide okantna pripoved o geniju z mnogimi napakami, eprav ga imajo tevilni za najvejega arovnika njegove generacije. Rita Brentsell bo pod fasado vesele, srebrnobrade modrosti razkrila muno otrotvo, brezobzirno mladost, celo ivljenje trajajoe spore in pregrene skrivnosti, ki jih je Dumbledore odnesel v svoj grob. Zakaj je bil mo, vekrat omenjen kot morebitni naslednji minister za aranje, zadovoljen z zanemarljivim poloajem ravnatelja? KAJ je bil pravi cilj skrivne organizacije, ki jo poznamo pod imenom Feniksov red? Kako je Dumbledore v resnici umrl?Odgovore na ta in mnoga druga vpraanja natanno podaja okantni ivljenjepis Bli in beda Albusa Dumbledorja. Njegova avtorica je Rita Brentsell, mi pa na 13. strani objavljamo ekskluzivni intervju, ki ga je z njo opravila Seta Sapodrsh. Harry je sunkovito razprl asopis in poiskal trinajsto stran. lanek se je zaenjal s fotografijo e enega znanega obraza: enske z oali, okraenimi z dragulji, s togimi svetlimi kodri in z zobmi, stisnjenimi v nekaj, kar naj bi bilo oitno zmagoslaven nasmeek, bralcem pa je vrh tega e migala s privzdignjenimi palci. Najsi je bila podoba e tako odvratna, je pogled kar prikovala nase in Harry se je moral mono potruditi, da se ni ve zmenil zanjo. Rita Brentsell je osebno veliko bolj topla in mnogo manj ostra kot morda namigujejo slovee strani portreti njenega peresa. Ko me je sprejela v vei svojega prijaznega doma, me je popeljala naravnost v kuhinjo na skodelico aja, kos domaega kolaa in, kajpada, brbotajo kotel najnovejih govoric."No, jasno, Dumbledore je za biografa prava zlata jama," se Brentsllova kmalu dotakne prave teme najinega pogovora. "Tako dolgo in polno ivljenje je imel. Prepriana sem, da bodo moji knjigi sledile e mnoge."Brentsllova je vsekakor zelo pohitela. Svojo devetsto strani obsegajoo knjigo je spisala v borih tirih tednih po Dumbledorjevi skrivnostni smrti, da katere je prilo junija. Vpraam jo, kako ji je ta hiperhitri podvig uspel."Oh, e si novinar e tako dolgo, kot sem jaz, ti preganjavica rokov nekako priraste k srcu. Vedela sem, da arovniki svet vpije po celostni zgodbi, in hotela sem biti prva, ki bi tej elji zadostila."Zdaj omenim nedavno in pogosto objavljeno pripombo Vylka Dozha, Posebnega svetnika Starihosveta in dolgoletnega prijatelja Albusa Dumbledorja, da ,od knjige Rite Brentsellgotovo ni priakovati kaj ve resnice, kot jo najdemo na sliicah v okoladnih abah'.Brentsllova vre glavo vznak in se zasmeje."Ljubi Upilko! Spomnim se, kako sem z njim pred nekaj leti napravila intervju o pravicah povodnih ljudi. Res je bil srkan, do konca upokan. Preprian je bil, da sediva na dnu jezera Windermere, in kar naprej me je opozarjal, naj se pazim postrvi."Toda Dozhevim podobna opozorila o povrnosti je bilo sliati e iz marsikaterih ust. Se Brentsllovi res zdi, da so bili tirje kratki tedni dovolj in si je v tem asu lahko ustvarila popolno sliko Dumbledorjevega dolgega ter izjemnega ivljenja?"Oh, ljubica," se mi nasmehne in me ljubee potreplja po roki, "saj tudi sama ve kaj vse se izve, e pokae debelo monjo guldov, ne razume besede ,ne' in ima v desnici lepo priostreno Pero peklenskega pucfleka! Sploh pa so ljudje dobesedno stali v vrsti, da bi mi izdali razne packarije iz njegovega ivljenja. Niso vsi tako prepriani, da je bil prekrasen lovek, ve - stopil je na kar nekaj pomembnih prstov. Ampak stari Upilko pa bi se tudi lahko nehal nositi, kot da je porl svojo metlo: moja knjiga se naslanja na vir, za katerega bi veina novinarjev dala svojo palico, saj javno o tem ni e nikdar govoril in je bil Dumbledorju blizu med njegovimi najbolj burnimi in problematinimi mladostnikimi leti."V zvezi s knjigo smo e pred njenim izidom vekrat sliali namige, da bodo tisti, ki so prepriani v Dumbledorjevo krepostno ivljenje, doiveli marsikatero preseneenje. Vpraam jo, katera njena odkritja so najbolj osupljiva."Setica, lepo te prosim! Menda ne priakuje, da bom razkrila vse vrhunce svoje knjige, e preden jo kdo kupi?" se zasmeje. "Res pa lahko obljubim, da bodo neprijetno preseneeni vsi tisti, ki so e zmeraj prepriani v Dumbledorjevo lepo duico! Reciva takole: kdor ga je slial besneti proti Saj Ve Komu, niti v sanjah ne bi pomislil, da se je v mladosti pajdail z mranimi silami! In za arovnika, ki je v kasnejih letih zagovarjal strpnost do druganih, je bil kot mladeni vse prej kot irokosren! O, ja, Albus Dumbledore je imel nadvse temano preteklost, da ne govoriva o njegovi bedni druini. Zato pa se je tudi tako trudil, da je zatrl vse govorice o njej."Brentsllovo vpraam, ali ima s tem v mislih Dumbledorjevega brata, Aberfortha, in manji kandal, do katerega je prilo, ko ga je Starihosvet pred petnajstimi leti obtoil zlorabe arobnih urokov."Oh, Aberforth je samo vrh gnojne gore," se zasmeje Brentsllova. "Ne, ne, govorim o mnogo hujih stvareh, kot je bila tista, da je Dumbledorjev brat rad uganjal doloene norije s kozami. Tudi norost njegovega oeta, ki je pohabil nekaj bunkeljnov, je prava malenkost. Sploh pa bratovo in oetovo zgodbo poznamo, saj ju Daembledore ni mogel pomesti pod preprogo in oba je obtoil Starihosvet. Ne, zanimanje sta mi vzbudili mama in sestra in z nekaj brskanja sem odkrila pravo gnezdo gnilobe - ampak, kot pravim, za podrobnosti boste morali poakati do poglavij od devet do dvanajst. Zaenkrat lahko reem le to, da ni prav ni udno, zakaj Dumbledore nikdar in nikomur ni povedal, od kdaj ima zlomljen nos."A e odtejemo druinske skrivnosti - se Brentsllova ne strinja, da je bil Dumbledore vendarle izjemen arovnik, ki je priel do mnogih pomembnih odkritij?"Butast ni bil," prizna, "eprav se mnogi danes spraujejo, ali mu je res mogoe peti slavo za vse, kar je trdil, da je dosegel. Kot razkrijem v estnajstem poglavju, Ivor Dillonsby pravi, da je odkril e osem nainov uporabe zmajeve krvi, potem pa si je Dumbledore ,sposodil' njegove zapiske."Toda pomena nekaterih njegovih dosekov, vljudno vztrajam, ne moremo zanikati. Kaj pravi Brentsllova o njegovem slavnem spopadu z Grindelwaldom?"O, me prav veseli, da si omenila ravno njega," odvrne s skrivnostnim nasmekom. "Bojim se, da se morajo vsi, ki se jim orosijo oi ob misli na Dumbledorjevo spektakularno zmago, pripraviti na hud udarec. Res, to bo zanje prava govnobomba! Kakna packarija! A vnaprej jih lahko le opozorim, naj ne bodo tako prepriani, da se je legendarni dvoboj sploh odvil. Ko bodo bralci zaprli mojo knjigo, bodo prisiljeni v zakljuek, da je Grindelwald na svojo palico preprosto priaral bel robek in se pustil strpati v jeo!"Brentsllova o tej zanimivi temi noe povedati niti besedice ve, zato se posvetiva razmerju, ki bo njene bralce zanimalo bolj kot katero koli drugo."O, seveda," odlono prikima, "razmerju med Dumbledorjem in Potterjem posvetim celo poglavje. Oznaili so ga e za nezdravo, celo zlovee. Tvoji bralci, kot reeno, bodo morali kupiti knjigo, da bi izvedeli celotno zgodbo, toda Dumbledorja je Potter nenaravno privlail e od svojega rojstva. e je bilo to za fanta res dobro... No, bomo videli. Vsekakor pa je javna skrivnost, da je imel Potter zelo muno mladost."Vpraam jo, ali je e vedno v stiku s Harryjem Potterjem, s katerim se je lani pogovorila v e enem svojih sloveih intervjujev: v prelomnem lanku, v katerem je Potter samo zanjo spregovoril o tem, da je Saj Veste Kdo spet med nami."O, seveda, spletla sva tesne vezi," odvrne. "Ubogi Potter ima tako malo pravih prijateljev in spoznala sva se v enem kljunih trenutkov njegovega ivljenja, ko so ga izpostavili preizkunjam Triolskega turnirja. Verjetno sem ena redkih, ki lahko reemo, da poznamo pravega Harryja Potterja."S tem sva lepo prili do govoric, ki e vedno kroijo o Dumbledorjevih poslednjih urah. Je bil Potter po njenem ob Dumbledorju, ko je ta umrl?"No, ne bi rada povedala preve - vse si boste lahko prebrali - a prie z Bradaviarke so videle Potterja tei s prizoria smrti le nekaj trenutkov zatem, ko je Dumbledore padel, skoil ali pa so ga porinili. Fant je kasneje za ravnateljevo smrt obtoil Robausa Rawsa, toda dobro je znano, da gospoda Robausa pa sovrai. Je vse tako, kot se zdi na prvi pogled? O tem naj odloi arovnika skupnost - potem ko bo prebrala mojo knjigo."S tem skrivnostnim zakljukom sva se poslovili. Nobenega dvoma ne more biti, da izpod peresa Brentsllove prihaja e ena izjemna uspenica. Mnoice Dumbledorjevih oboevalcev pa po drugi strani gotovo trepetajo pred tem, v kakni lui bo prikazala njihovega junaka. Harry je priel do konca lanka, a je e naprej osuplo zijal v asopis. Nato sta ga pograbila gnus in bes, da je v ustih zautil okus po kislem in je hipoma zmekal asopis v kepo ter jo silovito zalual v steno. Pristala je na kupu ostalih odpadkov, ki se je dvigal ob prepolnem kou.Slepo je zakorakal po sobi, odpiral prazne predale in segal po knjigah, ki jih je nato odloil nazaj na iste kupe, komaj se je zavedal, kaj pone, po glavi pa so mu odmevali razni odlomki iz ravnokar prebranega intervjuja: Razmerju med Dumbledorjem in Potterjem posvetim celo poglavje... Oznaili so ga e za nezdravo, celo zlovee... da se je v mladosti pajdail z mranimi silami... Moja knjiga se naslanja na vir, za katerega bi veina novinarjev dala svojo palico..."Same lai!" je zarjul Harry, a hip zatem je skozi okno opazil soseda, ki je ravno hotel ponovno zagnati kosilnico, zdaj pa se je preplaeno ozrl. Besno je sedel na posteljo, da je koek zrcala na lahno poskoil. Pobral ga je in ga zael prelagati po dlaneh, zraven pa tuhtal in tuhtal o Dumbledorju ter o laeh, s katerimi ga je blatila Brentsllova...Blisk bleee modrine. Harry je otrpnil in prst, v katerega se je urezal, mu je zopet zdrsnil vzdol nazobanega roba stekla. To si je samo domiljal, gotovo si je samo domiljal. Ozrl se je prek ramen, a stena je bila e vedno bolehno breskvaste barve, kot si jo je pa umislila teta Petunija; na njej ni bilo ni modrega, kar bi lahko odsevalo v zrcalu. Spet se je pozorno zazrl v ostanek zrcala, a videl ni drugega kot svoje ivo zeleno oko, ki mu je vraalo pogled.Torej si je tisto domiljal, druge razlage ni: domiljal, ker je ravno mislil na mrtvega ravnatelja. e je bil lahko v kar koli preprian, je bil lahko v to, da se bleee modre oi Albusa Dumbledorja ne bodo nikdar ve zazrle vanj. Tretje poglavjeSlovo od DursleyevihVodna vrata so se glasno zaloputnila, da je odmevalo po celi hii, potem pa je znan glas zavpil: "Ej! Ti!"Ker ga je tako naslavljal celih estnajst let, Harry nikakor ni dvomil, koga stric klie. A vseeno se ni odzval takoj. e naprej je zrl v kos ogledala, za katerega se mu je zdelo, da je v njem za trenutek ugledal Dumbledorjevo oko. ele ko je stric zarjul "Fant!", se je Harry poasi postavil na noge, stopil k vratom, a pri tem postal, da je pospravil ostanek zrcala v nahrbtnik, k stvarem, ki jih bo potreboval."Si pa vzame as!" je besnel Vernon Dursley, ko se je Harry prikazal na vrhu stopnia. "Spravi se dol, pogovoriti se morava!"Harry se je brez naglice spustil v pritlije, pri emer je roke tial globoko v epe kavbojk. Ko je priel do dnevne sobe, pa so ga tam e akali vsi trije Dursleyjevi. Obleeni so bili, kot bi se nekam odpravljali: stric Vernon v rumenkasto rjav suknji, teta Petunija v pridkan plaek lososove barve in Dudley, Harryjev svetlolasi, miiasti bratranec, v svoj usnjeni jopi."Ja?" je vpraal Harry."Sedi!" je ukazal stric. Harry je privzdignil obrvi. "Prosim!" je dodal Vernon in se pri tem spail, kot bi moral to besedo iztisniti iz sebe.Harry je sedel. Kar zdelo se mu je, kaj ga aka. Stric je zael korakati gor in dol, teta in bratranec pa sta mu zaskrbljenih obrazov sledila s pogledom. Konno se je Vernon ustavil pred neakom, se s svojim velikim krlatnim obrazom, skremenim od zbranosti, sklonil pred njegovega in spregovoril."Premislil sem si," je rekel."Preseneenje pa tako," je odvrnil Harry."Kako si drzne jezi..." je zaela teta s predirnim glasom, toda Vernon je zakrilil z roko, da jo je utial."Vse skupaj je ena sama flancarija," je nadaljeval in zabolal v Harryja s svojimi malimi praijimi omi. "Odloil sem se, da ti ne bom verjel niti besedice. Tukaj bomo ostali, nikamor ne gremo."Harry je dvignil pogled k stricu, deloma obupan, deloma pa ga je stvar e zabavala. Vernon Dursley se je zadnje tiri tedne premislil na vsakih tiriindvajset ur in vsakokrat spravil vse stvari v avtomobil, a ga nato spet spraznil. Njegovemu neaku je bil pri tem najljubi trenutek, ko je stric pograbil sinov kovek, v katerega je Dudley, odkar ga je prejnji razpakiral, brez oetove vednosti spravil tudi svoje utei; Vernon ga je hotel dvigniti v prtljanik, potem pa se je sesedel, pri emer se je grabil za kri, rjovel in krepko preklinjal."Ti trdi," je zdaj poskual povzeti stric in spet zael korakati sem in tja, "da smo mi - Petunija, Dudley in jaz - v nevarnosti. Skupili bi jo lahko zaradi... zaradi..."",Nekih norcev moje sorte', ja," mu je pomagal Harry"No, tega ne verjamem," je dejal Vernon in se znova ustavil pred njim. "Pol noi sem prebedel, da sem vse pretuhtal, in zdaj mi je jasno: to je samo zvijaa, s katero bi si rad prigrabil hio.""Hio?" je ponovil Harry "Katero hio?""To hio!" je zarjul stric in ila na sencih mu je zaela utripati. "Nao hio! Cene nepreminin na tem koncu gredo v nebo! Rad bi se nas znebil, potem pa bi napravil tisti svoj hokuspokus, in e preden bi kihnili, bi bile vse pogodbe na tvoje ime in...""Saj se ti mea!" ga je prekinil Harry. "Zvijaa, s katero bi si prigrabil hio? Menda nisi res tako butast, kot si videti?""Kako si upa..." je zacvilila teta, toda Vernon jo je spet utial z zamahom roke: alitev njegovega videza, tako se je zdelo, ni bila ni v primerjavi z nevarnostjo, ki jo je zaznal."Samo toliko, za primer, e si pozabil," je nadaljeval Harry. "Hio e imam, boter mi jo je zapustil. Zakaj bi torej hotel e tole? Zaradi srenih spominov, ki me veejo nanjo?"Temu je sledila tiina. Harryju se je zdelo, da se je stricu ta argument zdel vendarle prepriljiv."e naprej torej trdi," je Vernon znova zael korakati gor in dol, "da tisti lord Mr-Mrnjav...""Mrlakenstein, ja," ga je nepotrpeljivo prekinil Harry. "In tega ne trdim samo jaz. e ne verjame meni, se spomni, da ti je lani isto povedal Dumbledore, pa tudi Krallek in gospod Weasley..."Vernon Dursley se je jezno zgrbil in Harry je uganil, da poskua pregnati spomin na nenajavljeni obisk dveh popolnoma odraslih arovnikov, do katerega je prilo nekaj dni po zaetku poletnih poitnic. Da sta se na njihovem pragu pojavila Krallek Kehomet in Arthur Weasley, je bilo za Dursleyjeve nadvse neprijetno preseneenje, sploh zato, ker so gospoda Weasleyja e poznali: pred leti jim je razdejal polovico dnevne sobe."... Krallek in gospod Weasley sta ti vse podrobno razloila," je Harry vseeno neusmiljeno dokonal stavek. "Ko bom star sedemnajst, se bo razlomil varovalni urok, ki me iti, s tem pa se boste v nevarnosti znali tudi vi trije. Feniksov red je preprian, da se bo Mrlakenstein spravil na vas: lahko bi vas muil, ker bi hotel priti do podatka o tem, kje sem, ali pa bi vas imel za vabo, preprian, da vas bom priel reit."Striev in neakov pogled sta se staknila. Harry je bil preprian, da se v tistem trenutku spraujeta isto. Potem pa je Vernon odkorakal dalje in Harry je nadaljeval: "Nujno se morate skriti in Red vam je pripravljen pomagati. Zaitili vas bodo, kot vas ne bi mogel nihe drug."Stric ni rekel nobene in se je e naprej sprehajal po sobi. Sonce je viselo e nizko nad ivimi mejami. Sosedova kosilnica se je spet ustavila."Nisi enkrat rekel, da imate Ministrstvo za aranje?" je nenadoma vpraal stric."Imamo," je preseneeno potrdil Harry."No, zakaj pa nas potem ne zaitijo oni? Saj smo vendar nedolne rtve, trpee zgolj zaradi tega, ker imamo pod svojo streho loveka, ki je na listi za odstrel! Vsaj meni se zdi, da bi bili kot taki lahko deleni zaite uradnih struktur!"Harry si ni mogel pomagati, da se ne bi zasmejal. Tako znailno za njegovega strica je bilo, da je zaupal ,uradnim strukturam' celo v svetu, ki ga je preziral in do katerega je bil vedno sumniav."Saj si slial, kaj sta ti povedala gospod Weasley in Krallek," je odvrnil Harry. "Bojimo se, da imajo na Ministrstvu svoje ljudi."Stric Vernon je stopil do kamina in se spet vrnil, pri tem pa je tako hudo sopel, da so mu veliki rni brki plapolali. Od pretiranega napenjanja moganov je imel obraz isto vijolien."Dobro," je dejal in se spet ustopil pred Harryja. "Dobro, recimo, da pristanemo. Ampak zakaj ne more za nas poskrbeti tisti Krallek?"Harry si je uspel prepreiti, da ni zavil z omi, a le s teavo. To vpraanje sta obdelala najmanj desetkrat."Kot sem ti e povedal," je zagodel skozi stisnjene zobe, "Krallek varuje bunke... Vaega ministrskega predsednika.""Natanko tako - boljega ni!" je vzkliknil Vernon in pokazal na temni televizijski ekran. Dursleyjevi so Kralleka opazili pri poroilih, ko je diskretno sledil ministrskemu predsedniku med obiskom bolninice. To in dejstvo, da je gospod Kehomet obvladal veino oblaenja v slogu bunkeljnov, e ne omenjamo tudi tistega pomirljivega nekaj v njegovem poasnem, globokem glasu, ga je Dursleyjevim prikupilo, kar za vse druge arovnike ni bilo mogoe rei. Res pa je, da ga e nikoli niso videli z uhanom v uesu."No, on ima drugo delo," je rekel Harry. "Ampak tej nalogi bosta pa kos tudi Hestija Jones in Dedalus Dollyna...""e bi nam le poslala svoj ivljenjepis..." je zael Vernon, a Harry je izgubil potrpljenje. Vstal je in stopil proti stricu, pri emer je zdaj tudi sam pokazal na televizor."Te nesree niso nesree - verina trenja avtomobilov, eksplozije, iztirjeni vlaki in vse ostalo, kar se je zgodilo, odkar smo zadnji gledali poroila. Ljudje izginjajo in umirajo in za tem stoji on - Mrlakenstein. To sem ti povedal e sto in stokrat: bunkeljne pobija za zabavo. Njegovo delo je celo megla - povzroajo jo morakvarji, in e se ne more spomniti, kaj ti stvori ponejo, vpraaj svojega sina!"Dudleyjeve dlani so samodejno inile k ustom in jih pokrile. Ker so bile vanj uprte tako oi starev kot Harryjeve, jih je poasi spet spustil ob bok in vpraal:"Torej... jih je ve?""Ve?" se je zasmejal Harry. "Misli ve kot tista dva, ki sta napadla naju? Seveda jih je ve, na stotine jih je, mogoe jih je zdaj e na tisoe, vsaj glede na to, da ivijo od strahu in obupa...""Dobro, dobro," se je jeznorito vmeal stric, "saj si dokazal svoje...""Upam," ga je preglasil Harry. "Kajti im bom imel sedemnajst let, vas bodo isto vsi - Jedci smrti, morakvarji, mogoe celo inferiusi, mrtvaki, ki jih oivi coprnik - lahko nali in prav gotovo vas bodo tudi napadli. In e se spomni, kako je bilo prvi, ko si poskusil pobegniti pred arovnijo, se bo po mojem strinjal, da potrebujete pomo."Temu je sledilo nekaj tiine, v kateri je izzvenel skoraj otipljivi spomin, oddaljeni odmev Hagridovih silovitih udarcev po lesenih vratih koe sredi morja, ki so nato poletela s teajev. Petunija je zrla v Vernona. Dudley je zijal v Harryja. Konno je stric izbruhnil:"Kaj pa moja sluba? Kaj pa Dudleyjeva ola? Jasno, take malenkosti so vai zabuantski bandi prav malo mar, ampak...""Res ne razume?!" je zavpil Harry. "Muili vas bodo in ubili, kot so moje stare!""Oi," je glasno rekel Dudley. "Oi. Jaz bi el s temile Redovci.""Dudley," se je Harry zasoplo obrnil k njemu. "Prvi v ivljenju si rekel nekaj pametnega."Vedel je, da je bitka dobljena. e je bil Dudley dovolj prestraen, da je bil pripravljen sprejeti pomo Feniksovega reda, bosta stric in teta la z njim: e bi se loila od svojega Dudka, jima vendar ne bi bilo iveti. Harry se je ozrl na bahavo uro na kaminu."Prili bodo ez priblino pet minut," je povedal, in ker se nobeden od Dursleyjevih na to ni odzval, je odel. Slovesa - morda dokonnega - od svoje tete, strica in bratranca se je v bistvu veselil, a temu navkljub jim je bilo vsem nekako nerodno. Kaj rei drug drugemu po estnajstih letih iskrene sovranosti?Harry se je vrnil v svojo sobo in se najprej brezciljno posvetil nahrbtniku, nato pa skozi palice na Hedwigini kletki zrinil nekaj orekov. Z zamolklim zvenom so pristali na njenem ploevinastem dnu, kjer so tudi obleali; sova se ni zanje niti zmenila."Kmalu bova odla, res kmalu," ji je obljubil. "Potem bo spet lahko letala."Oglasil se je zvonec. Harry se je za hip obotavljal, potem pa se je spet odpravil iz sobe v pritlije: preve bi bilo priakovati, da bosta Hestija in Dedalus z Dursleyjevimi lahko opravila sama."Harry Potter!" je zacvilil razburjen glas v trenutku, ko je odprl vrata. Droben moic s cilindrom slezaste barve se mu je nato globoko priklonil. "V ast mi je, Harry, kot vedno!""Hvala, Dedalus," je rekel fant, in kako nerodno mu je, je bilo jasno po nasmeku, ki ga je namenil temnolasi Hestiji. "Res prijazno od vaju, da sta pripravljena to storiti... Moja teta, moj stric in bratranec so tamle...""Dober dan vam elim, sorodniki Harryja Potterja!" je sreno vzkliknil Dedalus in zakorakal v dnevno sobo. Dursleyjevim ni bilo ravno prav, da jih tako naslavlja, in Harry je z nekaj tesnobe pomislil, da bi se lahko spet premislili. Dudley se je ob pogledu na arovnico in arovnika pomaknil blije k mami."Vidim, da ste e povsem nared. Izvrstno! Nart, kot mi ga je zaupal Harry, je preprost," je nadaljeval Dedalus, pri tem pa iz epa na telovniku izvlekel gromozansko epno uro in se zazrl vanjo. "Odli bomo pred njim. Ker v hii ne smemo arati - e vedno ni polnoleten, in Ministrstvo bi lahko dobilo izgovor, da ga aretira - se bomo odpeljali, recimo, kaknih dvajset kilometrov dale in se ele nato izdejanili na varno. Ne skrbite, na cilju je vse nared." Vsem je zadovoljno pokimal in nato strica Vernona vljudno vpraal. "Saj znate voziti, kajne?""e znam voziti? Me imate za bebca, ali kaj?!" se je raztogotil stric."Kje pa, kje pa, gotovo ste grozno bistri, gospod. Vsaj mene bi vsi tisti gumbi in trline isto zmedli," se je e naprej prijazno smehljal Dedalus. Oitno je imel vtis, da je Vernonu polaskal, a ta je z vsako arovnikovo besedo izgubljal zaupanje v nart."Niti voziti ne zna," si je zamrmral v brado in brki so se mu ogoreno stresli, toda na sreo se je zdelo, da ga Dedalus in Hestija nista sliala."Ti, Harry," je nadaljeval Dedalus, "bo poakal tukaj na svoje spremstvo. V nartu je prilo do manje spremembe...""Kako to mislite?" mu je Harry brez pomisleka skoil v besedo. "Saj bo Noru priel pome, potem pa se bom z njim priklopno izdejanil?""To ne bo lo," ga je na kratko zavrnila Hestija. "Ampak Noru ti bo vse pojasnil."Dursleyjevi, ki so pogovor med arovniki pozorno posluali, a jim ni bilo ni jasno, so se zdaj zdrznili, kajti neznan glas je zavpil: "Pohiti!" Tudi Harry se je najprej ozrl okoli sebe, preden se mu je posvetilo, da se je oglasila Dedalusova epna ura."Res, pohiteti moramo, e se hoemo drati naega precej natannega narta," ji je pokimal Dedalus in jo spravil nazaj v telovnik. "Tvoj odhod, Harry, bomo poskuali uskladiti s trenutkom, ko se bodo izdejanili tvoji bunkeljni. Tako se bo urok razlomil ravno takrat, ko boste vsi odli na varno." Zasukal se je k Dursleyjevim. "No, oditi bo treba - smo nared?"Odzval se ni nihe: stric Vernon je e naprej osuplo zijal v izbokli ep Dedalusovega telovnika."Morda bi jih midva poakala v vei, Dedalus," je tiho predlagala Hestija, ki je elela dati Harryju in Dursleyjevim monost, da se poslovijo na samem, nedvomno ljubee in morda celo s solzami v oeh.Toda Harry je zamomljal: "Nikamor vama ni treba hoditi."Zakaj ne, mu ni bilo potrebno razlagati, saj je stric Vernon hip zatem glasno izjavil: "No, zdaj bomo torej li, fant."Desnico je e dvignil, da bi Harryju segel v roko. A v zadnjem trenutku je oitno spoznal, da tega ne bo zmogel. Tako je dlan sklenil v pest ter spustil roko ob bok, pa jo spet dvignil in spustil in to je kar nekajkrat ponovil, kot bi bil nekaken metronom."Si pripravljen, Putko?" je vpraala teta, ki si je dala mnogo opravka z zaponko na torbici, da ji neaka ne bi bilo treba niti pogledati.Dudley se ni odzval. Nepremino stoje in razprtih ustnic je Harryja vsaj malo spominjal na velikana Gropa."No, pridita," je eno in sina pozval Vernon.e je prikorakal do vrat dnevne sobe, ko je Dudley zamomljal: "Ne razumem.""esa ne razume, Dudiko?" je vpraala teta in se zazrla v sina.Dudley je dvignil svojo veliko, gnjati podobno roko in pokazal na Harryja."Zakaj ne gre z nami?"Stric in teta sta otrpnila in zazijala v Dudleyja, kot bi pravkar izjavil, da si eli postati balerina."Kaj?" je glasno vpraal Vernon."Zakaj ne gre zraven?""No, on pa... noe," je pojasnil stric, ki se je e zasukal k Harryju in zabolal vanj. "Saj ne bi rad el z nami, a ne?""Niti sluajno," je rekel neak."No, vidi," je stric pokimal Dudleyju. "Zdaj pa pridi, mudi se nam."Odkorakal je iz sobe. Sliali so, kako so se odprla vhodna vrata, toda Dudley se ni zganil in po nekaj negotovih korakih je obstala tudi teta."Kaj pa je zdaj?" je zalajal stric, ki se je spet prikazal na vratih dnevne sobe.Zdelo se je, da se Dudley mui z mislimi, ki so bile preve zapletene za njegov besedni zaklad. A po nekaj trenutkih oitno boleega notranjega boja je vendarle izdavil: "Ampak kam pa bo el?"Vernon in Petunija sta se spogledala. Dudley ju je s svojim vedenjem prav prestrail. Tiino je presekala Hestija Jones."No... Saj gotovo vesta, kam gre vajin neak?" ju je nejeverno vpraala."Vsekakor," je zatrdil stric. "K nekim norcem njegove sorte. No, Dudley, pojdimo v avto, saj si slial tistega, hm, moakarja tamle, mudi se nam."Vernon Dursley je spet odkorakal vse do vhodnih vrat, toda Dudley mu ni sledil."K nekim norcem njegove sorte?!"Hestija je bila skrajno ogorena. Harry pa je bil na taken odziv e navajen: arovniki in arovnice so bili dostikrat isto iz sebe, ker je bilo najblijim sorodnikom slavnega Harryja Potterja tako malo mar zanj in so ga celo alili."Je e v redu," jo je miril. "To ni vano, res ne.""Ni vano?!" je ponovila Hestija in grozee povzdignila glas. "Se ti ljudje sploh zavedajo, kaj vse si prestal?! V kakni nevarnosti si?! Se zavedajo, kaken izjemen poloaj ima v srcih vseh, ki se borimo proti Mrlakensteinu?!""Em, ne. Ne zavedajo se," je odvrnil Harry. "Po njihovem je koda zraka, ki ga podiham, ampak jaz sem se na to e na...""Po mojem zate ni koda zraka."e Harry ne bi opazil, da so se Dudleyjeve ustnice premaknile, ne bi verjel svojim uesom. Tako je nekaj sekund zrl v bratranca, preden se je odloil, da je res spregovoril te besede; ne nazadnje je postal rde ko kuhan rak. A nerodno je bilo tudi osuplemu Harryju."No... Em... Hvala, Dudley."Spet je bilo videti, da se bratranec bori s prezapletenimi mislimi, da bi jih lahko ubesedil, potem pa je zamomljal: "Reil si mi ivljenje.""Pravzaprav ti nisem reil ivljenja," je rekel Harry. "Morakvar bi ti izsesal duo..."Radovedno se je zazrl v Dudleyja. To in prejnje poletje sta se komaj kaj videla, saj se je na Romarinovo vrnil samo za kratek as in je veinoma tial v svoji sobi. A zdaj se je Harryju posvetilo, da skodelica aja, na katero je stopil tisto jutro, morda le ni bila past. eprav ga je to ganilo, pa mu je po drugi strani kar odleglo, ko se je izkazalo, da je bratranec zdaj izrpal svoje zmonosti za izraanje ustev: potem ko je e enkrat ali dvakrat odprl usta, se je pogreznil v tiino krlatnega obraza.Teta Petunija je izbruhnila v jok. Hestija Jones ji je namenila odobravajo pogled, ki pa se je sprevrgel v skrajno ogorenega, ko je Petunija planila objet sina in ne neaka."K-Kako si sladek, Dudko..." mu je ihtela v prostrane prsi. "T-Tako ljubek f-fantek... D-Da se mu za-zahvali...""Pa saj se mu sploh ni zahvalil!" se je ualjeno razburila Hestija. "Rekel je samo to, da za Harryja po njegovem ni koda zraka!""Ja, ampak za Dudleyja je to tako, kot bi rekel ,ljubim te'," je pojasnil Harry, ki mu je po eni strani lo na smeh, po drugi pa je bil nekoliko razdraen; teta Petunija se je e naprej oklepala Dudleyja, kot da bi ga bratranec pravkar reil iz goree hie."Gremo ali ne?" je zarjovel stric Vernon, ki se je spet prikazal na vratih dnevne sobe. "Mislil sem, da se moramo drati natannega narta!""Ja! Ja, res se ga moramo!" je pritrdil Dedalus Dollyna, ki je zbegano spremljal dogajanje v sobi in se je zdaj zbral. "Odriniti bo treba. Harry..."Okretno je stopil k njemu in mu z obema rokama stresel desnico."Sreno. Upam, da se e kdaj vidiva. Na tvojih ramenih poiva upanje celotnega arovnikega sveta.""O," je osupnil Harry. "No, hvala.""Dri se, Harry," se je od njega poslovila e Hestija. "Mislili bomo nate.""Upam, da bo z vami vse v redu," je rekel Harry in z omi oinil teto in Dudleyja."Oh, nazadnje se bomo e spoprijateljili, bo videl," mu je veselo zagotovil gospod Dollyna in mu od vrat dnevne sobe pomahal s klobukom. Hestija se je odpravila za njim.Dudley se je neno reil maminega objema in stopil proti Harryju. Tega je nagonsko prijelo, da bi mu zagrozil s arovnijami, a bratranec mu je e ponudil svojo veliko ronato dlan."Madonca, Dudley," je rekel Harry, medtem ko je Petunija znova zaihtela, "so te morakvarji res tako spremenili?""Kaj vem," je zamomljal Dudley. "No, se vidiva, Harry.""Ja..." je odvrnil mladi arovnik in segel bratrancu v dlan. "Mogoe. Pazi nase, Veliki D."Dudley bi se skoraj nasmehnil, potem pa je odhlaal iz sobe. Harry je slial njegove teke korake, ki so zakripali prek peska na dovozu, in nato so se zaloputnila avtomobilska vrata.Teta, ki je imela obraz e vedno zakopan v robek, se je ob tem zvoku ozrla okoli sebe. Oitno ni priakovala, da se bo znala v prostoru sama s Harryjem. Posmrkani robec je naglo pospravila v ep, izdavila: "No... adijo!" in odkorakala proti vratom, ne da bi ga pogledala."Adijo," je rekel Harry.Ustavila se je in se ozrla. Fant je imel za droben trenutek sila nenavaden obutek, da bi mu rada nekaj rekla. Toda nato mu je samo na kratko pokimala in se odpravila za moem in sinom. etrto poglavjeSedem PotterjevHarry je stekel nazaj v svojo sobo in ob oknu se je ustavil ravno v trenutku, ko je avtomobil Dursleyjevih z dovoza zapeljal na cesto. Na zadnjem sedeu je med teto Petunijo in Dudleyjem opazil Dedalusov cilinder. Avtomobil je na koncu Romarinove zavil na desno, okna so za hip krlatno zaarela v soju zahajajoega sonca in nato ga ni bilo ve.Harry je segel po Hedwigini kletki, Ognjeni streli in nahrbtniku, e zadnji s pogledom preletel svojo nenaravno pospravljeno sobo, nato pa se nerodno obteen odpravil po stopnicah. Sovo, metlo in nahrbtnik je odloil v vei, prek katere so se irile sence veerne svetlobe. Temnilo se je naglo in zelo udno mu je bilo stati sredi tihe hie, ki je morda ne bo videl nikdar ve. Ko so ga Dursleyjevi vasih pustili samega doma in se odli zabavat, so mu bile samotne urice redka srea: na hitro si je postregel s im slastnim iz hladilnika, nato pa pohitel k igricam na Dudleyjevem raunalniku ali se zavalil pred televizor in se do sitega naskakal s kanala na kanal. A spomin na te ase mu je bil nenavaden in napolnil ga je s praznino; bilo mu je, kot bi lo za prizore iz ivljenja mlajega brata, ki ga je izgubil."Se ne bi e zadnji razgledala?" je vpraal Hedwig, ki se ni nehala kujati in je glavo vztrajno tiala pod perutnico. "Mogoe se ne bova vrnila nikdar ve. Ne bi obujala spominov na prijetne trenutke, ki sva jih preivela tu? Mislim, poglej samo ta predpranik; Dudley je bruhal nanj, potem ko sem ga reil pred morakvarji... In izkazalo se je, da mi je za to celo hvaleen, si more misliti?... Lansko poletje pa je prav skozi ta vrata prikorakal Dumbledore..."Harryju je ob tem za trenutek zmanjkalo besed, sova pa je e naprej nepremino emela z glavo pod perutjo. Vhodnim vratom je obrnil hrbet."In tukaj spodaj, Hedwig..." je odprl vrata omare pod stopnicami, "sem vasih spal! Takrat me e nisi poznala... Madonca, kako je majhna! isto sem e pozabil..."Harry se je ozrl po evljih in denikih, ki so bili zdaj pospravljeni v njej, ter se spomnil, kako se je vsako jutro zbudil zazrt v spodnjo stran stopnic, najpogosteje okraenih s pajkom ali dvema. To so bili asi, ko ni vedel e niesar o tem, kdo je, asi, preden so mu povedali, kako so mu umrli stari in zakaj se okoli njega vedno dogajajo tako udne rei. Toda dobro se je spominjal sanj, ki so ga preganjale e takrat: zmedenih sanj, prek katerih so vigali bliski zelene svetlobe in enkrat - stric Vernon bi se skoraj zaletel, ko jim je Harry pripovedoval o tem - celo letei motor...Od nekje isto blizu se je razleglo ogluujoe grmenje. Harry se je sunkovito vzravnal in z glavo lepo treil v nizki podboj. Postal je le toliko, da je posegel po nekaj izbranih kletvicah strica Vernona, nato pa se je z roko na temenu opotekel v kuhinjo in skozi okno pokukal na vrt za hio.Zdelo se je, kot bi se tresel sam zrak, kot bi tema valovila. Potem pa so se ena za drugo iz nje prikazale postave, katerih iluzionistini uroki so popustili. Najbolj je izstopal Hagrid z motoristino elado in oali, sede na gromozanskem motorju s rno prikolico. Drugi okoli njega so poskakali z metel, dva s koenih in krilatih rnih konj.Harry je pograbil kljuko vrtnih vrat in planil mednje. Vsi so ga preerno pozdravili, Hermiona se mu je vrgla okoli vratu, Ron ga je potrepljal po ramenu, Hagrid pa vpraal: "Koko, Harry? Si nared, da jo podurhamo?""Pa e kako," se je fant ves nasmejan ozrl okoli sebe. "Ampak nisem priakoval, da vas bo toliko.""Sprememba narta," je zagodel Noru, ki se je oklepal dveh velikih in prepolnih vre, njegovo arobno oko pa je z osupljivo naglico vigalo od temneega neba k hii, k vrtu in spet nazaj. "Stopimo noter, da ne bomo na oeh, pa bo vse izvedel."Harry jih je popeljal nazaj v kuhinjo, kjer so se smeje in klepetaje posedli na stole in zloeni kuhinjski pult tete Petunije ali pa so se naslonili na njene zloene kuhinjske naprave: Ron, suh in razpotegnjen; Hermiona, katere gosti lasje so bili spleteni v dolgo kito; Fred in George s povsem enakim nasmekom; Bill, ves brazgotinast in dolgolas; gospod Weasley, prijaznega obraza in vedno bolj pleast, z naoniki, ki so mu nekoliko postrani viseli na nosu; Noru, zdelan od premnogih bitk, enonog, igar oko se je vrtelo po oesni votlini; Tanga, katere kratka prieska je bila svetlo ronate barve njenega najljubega odtenka; Wulf, e bolj siv, s e ve gubami na obrazu; Fleur, vitka in lepa, z dolgimi, svetlimi srebrnkastimi lasmi; Krallek, pleast, temnopolt, irokih ramen; Hagrid s svojo podivjano brado in lasmi, stoje skljuenih ramen, da z glavo ne bi udaril v strop; Tobakarolus Smrat, majhen in umazan, s svojimi izrazitimi podonjaki, zaradi katerih je tako spominjal na jazbearja z obutkom krivde. Harry se je ob pogledu na zbrane poutil ves lahak in postalo mu je toplo: vse jih je imel tako zelo rad, celo Tobakarolusa, ki bi ga ob njunem zadnjem sreanju sicer najraje zadavil."Krallek, mislil sem, da pazite na bunkeljskega ministrskega predsednika," je zaklical prek kuhinje."Eno no bo e preivel brez mene," je skomignil gospod Kehomet. "Ti si pomembneji.""Harry, si videl tole?" ga je vpraala Tanga, ki je sedela na vrhu pomivalnega stroja, in pomigala s prsti levice; z nje se je lesketal prstan."Poroila sta se?!" je vzkliknil Harry in pogledoval od nje k Wulfu."Oprosti, da te nisva povabila, ampak poroka je bila res zelo skromna.""Super, esti...""Dobro, dosti tega, naklepetali se boste lahko kasneje!" je glasno zarjovel Nerrga, da je na kuhinjo padla tiina. Noru je nato odvrgel vrei k nogam in se zasukal k Harryju. "Kot ti je verjetno povedal e Dedalus, smo morali nart A opustiti. Unetca Terdoboocha so dobili na svojo stran, s imer so nas spravili v precejnjo zagato. Dosegel je, da aka zaporna kazen vsakega, ki bi to hio priklopil na framreje, sem prinesel dvernik ali bi se od tu izdejanil. Pri tem naj bi lo za varnostni ukrep, zaradi katerega se Saj Ve Kdo ne bi mogel dokopati do tebe. ista neumnost, jasno, saj mu to zelo dobro prepreuje urok tvoje mame. V resnici bi ti rad onemogoil, da odide na varno.Druga teava: ker nisi polnoleten, je nad tabo e zmeraj slednik.""Je nad mano...""Slednik! Slednik!" je nepotrpeljivo ponovil Noru. "Urok, ki zaznava kakrno koli arovnijo v neposredni okolici mlajih od sedemnajst let. Zaradi njega na Ministrstvu vedo, e mladoletni arajo! e bi ti ali kdor koli v tvoji bliini izvedel urok, s katerim bi te spravili od tu, ti bo Terdobooch takoj na sledi, Jedci smrti pa tudi!Na to, da se slednik razblini, ne moremo akati. V trenutku, ko bo star sedemnajst, bo ob vso zaito, ki ti jo je zagotovila mama. Na kratko: Unetec Terdobooch misli, da te je prav lepo stisnil v kot."Harry si ni mogel kaj, da se z neznanim Terdoboochem ne bi strinjal."Kaj bomo torej naredili?""Uporabili bomo tisto, kar nam je preostalo: prevozna sredstva, ki jih slednik ne more zaznati, saj jih lahko uporabimo, ne da bi nad njimi izvedli urok. Torej metle, vadrne in Hagridov motor."Harry je v tem nartu opazil ve pomanjkljivosti. A jezik je obdral za zobmi in Noruu dal as, da sam od sebe pojasni, kako so jih odpravili."Urok tvoje mame se bo prelomil pod dvema pogojema: ko postane polnoleten ali..." je Nerrga pomignil na brezmadeno kuhinjo, "ko ta hia ni ve tvoj dom. Ti in tvoji sorodniki nocoj odhajate vsak svojo pot in vsi se zavedate, da nikdar ve ne boste iveli skupaj, je tako?"Harry je prikimal."Tokrat bo torej odel za vedno in urok se bo prelomil v trenutku, ko bo prestopil njegov skrajni domet. Zato smo se odloili, da ga vnaprej izniimo, saj bi v nasprotnem primeru lahko samo akali, da Saj Ve Kdo navali nate, takoj ko dopolni sedemnajst let.Pri tem imamo prednost, ker Saj Ve Kdo ne ve, da te bomo odpeljali danes; enemu naih je na Ministrstvu ,ulo', da bo tukaj e do trinajstega. Toda po drugi strani imamo opravka s Saj Ve Kom, zato se ne moremo zanaati na to, da bo do takrat preprosto pozabil nate; gotovo je za vsak primer na nebo nad tem koncem Anglije poslal par Jedcev. Zato smo dvanajst razlinih domov obdali z vsemi varnostnimi uroki, kar jih obvladamo. Vsi torej dajejo videz, da te bomo skrili tam, in vsi so povezani s Feniksovim redom: moja hia, Krallekovo stanovanje, hia Mollyjine tete Muriel... kaj bi ti nateval, zdaj ve, za kaj gre.""Ja," je pritrdil Harry, a vse mu le ni bilo isto jasno, saj je bil z mislimi pri najveji pomanjkljivosti narta."Ti bo el k Tanginim starem. im se bo znael v dometu varnostnih urokov, s katerimi smo obdali njun dom, bo lahko z dvernikom odpotoval v Jazbino. Razume?""Em, ja," je prikimal Harry. "Ampak e na zaetku mogoe res ne bodo vedeli, h kateremu od dvanajstih domov sem namenjen, jim bo to najbr povsem jasno, ko nas bo kTanginim starem poletelo..." na hitro je pretel zbrane, "kar tirinajst!""A!" je rekel Nerrga. "Pozabil sem omeniti bistveno. tirinajst nas e ne bo poletelo tja. Prek neba bo danes brzelo sedem Potterjev, vsak s spremljevalcem in vsak par bo namenjen drugam."Nerrga je zdaj izpod plaa privlekel stekleniko, polno neesa, kar je e najbolj spominjalo na tekoe blato. Nobene ve mu ni bilo treba rei; Harry je nemudoma razumel preostanek narta."Ne!" se je glasno uprl, da je v kuhinji kar zazvenelo. "Odpade!""Saj sem jim povedala, da se bo razburjal," je rekla Hermiona."e mislite, da bom estim dovolil tvegati ivljenje...""Ker ga bomo prvi!" ga je prekinil Ron."To je drugae, pretvarjali se boste, da sem jaz...""No, saj ne, da se kdo tega ravno veseli, Harry," je s skrajno resnim obrazom pristavil Fred. "Predstavljaj si, da bi lo kaj narobe in bi za vse vene ase ostali zakrneli, zateeni peglarji!"Harry se ni nasmehnil."e ne pristanem, ne morete prav ni, saj potrebujete moje lase.""Na, pa si nas stisnil v kot," se je zdaj odzval George. "Seveda nimamo najmanje monosti, da bi prili do kaknega tvojega laska.""Ja, samo trinajst nas je in ti ne sme arati; to smo pogoreli," se je spet oglasil Fred."Res zabavno," je rekel Harry. "Za crknit sta smena.""e bo treba uporabiti silo, jo pa bomo," je zagodel Nerrga, igar arobno oko, bolee v Harryja, je pri tem nekoliko zadrgetalo. "Vsi drugi smo polnoletni, Potter, in vsi smo pripravljeni tvegati."Tobakarolus se je spail; arobno oko se je zasukalo vstran, da se je uperilo vanj skozi Nerrgovo sence."Ne pregovarjajmo se, as bei. Daj mi nekaj svojih las, fant. Takoj!""Ampak to je noro, res ni potrebe...""Da ni potrebe?!" ga je prekinil Nerrga. "Tam zunaj te aka Saj Ve Kdo, ki ima na svoji strani pol Ministrstva! Potter, e imamo sreo, je pogoltnil vabo in te ima v nartu napasti trinajstega, ampak nor bi bil, e ne bi imel na nebu nad nami enega ali dveh Jedcev, jaz bi jih na njegovem mestu vsekakor poslal v patruljo! Resda do tebe in do hie ne morejo, dokler jih zadruje urok tvoje mame, toda ta se bo vsak hip razlomil in hudo jasno jim je, kje priblino se skriva. Naa edina monost je, da jih zmedemo. Niti Saj Ve Kdo se ne more razdeliti na sedem kosov."Harry je ujel Hermionin pogled, a oi je takoj umaknil od nje."Zato pa, Potter: bodi prijazen in nam e daj nekaj svojih las."Harry se je ozrl k Ronu, ki se je skremil, kot bi hotel rei, naj jim pa ustree."Nemudoma!" je bevsknil Nerrga.Vsi pogledi so bili uprti vanj in Harry je segel k temenu, zgrabil op las in povlekel."Tako je prav," je Noru priepal blije in iz steklenike povlekel zamaek. "Kar noter z njimi, prosim."Fant je lase zatlail v tekoino blatne barve, in im so se dotaknili njene povrine, se je napoj zael peniti in iz njega se je pokadilo. Potem, spet kar naenkrat, pa je postal iste, svetle zlate barve."Uh, videti si prav slasten, Harry," je ulo Hermioni, a potem se je zavedla, kako je Ron privzdignil obrvi, in rahlo je zardela. "No, v primerjavi s Crabbejem in Goylom... Pa saj ve, kaj mislim. Goylov napoj je bil ko smrkelj.""No, tako. Vabe, prosim, postavite se v vrsto," je ukazal Nerrga.Ron, Hermiona, Fred, George in Fleur so stopili pred bleee pomivalno korito tete Petunije."Ena vaba manjka," je opozoril Wulf."Evo jo." je robato rekel Hagrid, zgrabil Tobakarolusa za ovratnik, ga dvignil s tal in spustil ob Fleur. Ta si je s pretirano kretnjo zatisnila nos in se naglo zrinila med Freda in Georga."Saj sem vam rekel, da bi bil raje spremljevalec," je godel Tobakarolus."Tiho, glista strahopetna!" ga je utial Nerrga. "Povedal semti e, da bodo Jedci smrti, e bomo nanje dejansko naleteli, hoteli Potterja ujeti, ne ubiti! Dumbledore je zmeraj govoril, da hoe Saj Ve Kdo fanta pospraviti osebno. Spremljevalci imajo ve razloga za skrb, saj se bodo Jedci spravili nanje."Ni bilo videti, da je Tobakarolusa to pomirilo, toda Nerrga je izza plaa e privlekel est kozarkov za ganje. Razdelil jih je, nato pa v vsakega nalil nekaj mnogobitnega napoja."Kar hkrati, prosim."Ron, Hermiona, Fred, George, Fleur in Tobakarolus so nagnili kozarke. Vsi so zajeli sapo in se spaili, im so napoj pogoltnili: bilo je, kot bi jim telo zaelo brbotati in se topiti kakor vosek. Hermiona in Tobakarolus sta pognala kviku, Ron, Fred in George pa so se skrili in lasje so jim temneli, medtem ko jih je Hermioni in Fleur vleklo nazaj v lobanjo.Povsem mirni Nerrga je zdaj razvozlal vrvi na velikih vreah, ki ju je prinesel s sabo. Ko se je spet vzravnal, je pred njim e soplo est Harryjev Potterjev.Fred in George sta se spogledala in hkrati izjavila: "Uau! isto enaka sva!""No, ampak meni se zdi, da sem jaz e zmeraj lepi," je dodal Fred, ki si je v kotliku ogledal svoj odsev."Fej," se je stresla Fleur, zazrta v vrata mikrovalovke. "Bill, ne glej me, nagnuzna zem!""e so vam oblaila preohlapna, imam tu e manja," jih je preglasil Nerrga, ki je pokazal na prvo vreo, "in obratno. Ne pozabite tudi na oala, v stranskem epu so. Ko se boste oblekli, pa vas v drugi vrei aka e prtljaga."Pravi Harry je pomislil, da bi bila lahko to najbolj udaka prigoda, kar jih je kdaj doivel, eprav je bil pria e kar nekaj skrajno nenavadnim. Opazoval je, kako est njegovih posnetkov brska po vrei, vlee iz nje oblaila, v naglici pospravlja svoja in si natika oala. Skoraj bi jih e prosil, naj pokaejo malo ve spotovanja do njegove zasebnosti, saj so se vsi slaili brez slehernega pomisleka; njegovo telo so oitno razkazovali precej manj zadrano, kot bi svoje."Sem vedel, da se je Ginny glede tistega tatuja zlagala," je rekel Ron, ki je oparoval ,svoje' gole prsi."Ampak, Harry, vidi pa res slabo," je zmajala z glavo Hermiona in si nataknila oala.Ko so bili lani Harryji konno obleeni, so segli e v drugo vreo in si postregli z nahrbtniki in kletkami, v katerih so bile nagaene snene sove."Dobro," je pokimal Nerrga, ko je nazadnje vanj zrlo sedem obleenih Harryjev, opremljenih z oali in prtljago. "Pari bodo sledei: Tobakarolus bo letel z mano, na metli...""Zakaj?" je zagodel Harry najblije vratom na vrt."Ker je nate treba najbolj paziti!" ga je osorno oblajal Nerrga in arobno oko se res ni ve odvrnilo od njega. "Arthur in Fred...""Jaz sem George!" se je uprl dvojek, na katerega je pokazal Nerrga. "Naju ne morete loiti, niti kadar sva Harry?""Oprosti, George...""Ah, ne, saj vas samo vleem za palico, v resnici sem Fred...""Dovolj!" je zarenal Nerrga. "Drugi - George, Fred ali kar koli e si - ti bo z Remusom. Gospodina Delacour...""Midva bova letela z vadrnom," je pohitel Bill. "Metle ji niso preve pri srcu."Fleur se je stisnila k njemu in se zazrla vanj s tako zatelebano vdanim pogledom, da si taknega Harry na svojem obrazu ni elel videti nikdar ve."Gospodina Granger bo s Krallkom, prav tako na vadrnu..."Hermiona se je odzvala na nasmeh gospoda Kehometa, se postavila k njemu in videti je bilo, da ji je prav odleglo; Harry je vedel, da se tudi ona na metli ne pouti najbolje."Torej meni ostane Ron!" je veselo vzkliknila Tanga in mu pomahala, pri emer je prevrnila stojalo s skodelicami za kavo.Ron ni bil videti tako zadovoljen kot Hermiona."Ta zadnji par sva pa midva, Harry. Fino, a ne?" je navdueno vpraal Hagrid. "Z motorjem bova letela, ker me metle in vadrni ne nesejo, sej ve. In ker z mano na zicu ni kej dosti prostora, bo moral v prikolico.""Je e v redu," se je odzval fant, eprav ne povsem iskreno."Jedci bodo gotovo priakovali, da bo na metli," je pojasnil Nerrga, ki je verjetno uganil, kako je Harryju. "Raws je imel na pretek asa, da jim je o tebi lahko povedal vse, e tisto, kar jim je prej mogoe pozabil. e torej na kaknega naletimo, se bodo nedvomno pognali za katerim od Potterjev, ki bo videti spreten z metlo." Pri tem se je e sklonil, zavezal vreo z oblaili vab in drugim pomignil, naj mu sledijo na vrt. "Odleteti moramo ez tri minute. Vrata pa pusti odklenjena; ko bodo prili Jedci hio preiskat, jih zaklenjena ne bodo ustavila... No, pridite!"Harry je pohitel v veo po nahrbtnik, Ognjeno strelo in kletko s Hedwig, nato pa se je pridruil preostalim, ki so bili e zunaj. Kamor koli je pogledal, so metle vrale v arovnike roke, Hermioni je Krallek pomagal na velikega rnega vadrna in Fleur se je na drugega povzpela z Billovo pomojo. Hagrid je z motoristinimi oali na oeh stal ob motorju."To je torej Siriusov motor?""Glih ta," se mu je nasmehnil orjak. "In zadnji, ko si se peljal z njim, Harry, sem te lahko pestoval z eno roko!"Ko je fant sedel v priklopni sede, mu je bilo, kot bi ga dobesedno poniali. Vsi so bili vsaj meter vije od njega in videti je bil kot otrok v zabavinem avtomobilku; Ronu to seveda ni ulo, in glasno se je zareal. Harry si je stlail nahrbtnik in metlo pod noge, kletko s Hedwig pa je stisnil med kolena. Zelo neudobno mu je bilo."Arthur se je mejkeno poigral," je povedal Hagrid, ki je Harryjevo nelagodje povsem prezrl. Okobal se je namestil na motor, ki je tiho zakripal in se za nekaj centimetrov pogreznil v tla. "Zdej zna ene par fletnih vragolij. Tele sem se spomnil jest."Z mogonim prstom je pokazal na krlatni gumb ob merilcu hitrosti."Previdno, Hagrid," ga je opozoril gospod Weasley, ki je z metlo v roki stal ob njiju. "Se zmeraj nisem preprian, da je bilo to res pametno, in vsekakor sme na ta gumb pritisniti samo v skrajni sili.""Tako, pa smo," jih je spet preglasil Nerrga. "Pripravite se, prosim. Nujno moramo odriniti hkrati, sicer naa ukana ne bo imela uinka."Vsi so osedlali metle."Dobro se me primi, Ron," je naroila Tanga in Harry je opazil, kako se je prijatelj kradoma in z obutkom krivde ozrl k Wulfu ter ele nato plaho prijel arovnico za pas. Hagrid pa je vgal motor, ki je zarjovel kot zmaj, in prikolica je zaela drhteri."Sreno pot! ez eno uro se dobimo v Jazbini!" je zavpil Nerrga. "Poakajte, da pretejem do tri... Ena... Dve... Ti!"Motor je glasno zabobnel in priklopni sede silovito potegnil za sabo. Dvigovala sta se hitro, da so se Harryju oi osolzile in mu je lase odpihnilo s ela. Vsenaokrog so v nebo letele metle in mimo je inil dolg rni rep vadrna. Po nogah, ki jih je imel zaradi kletke in nahrbtnika stisnjene ob rob prikolice, so mu e mrgoleli mravljinci. Tako zoprno mu je bilo, da se je skoraj pozabil e zadnji ozreti k Romarinovi tiri, in ko se je vendarle nagnil prek prikolice, ni mogel ve uganiti, katera od hi je prava. A s Hagridom sta se vzpenjala vse vije in vije v nebo...Potem, neznano kako, kar naenkrat, pa so bili obkoljeni. Vsaj trideset zakrinkanih postav, lebdeih visoko nad tlemi, je izoblikovalo velikanski krog, v katerega so nevede privrali lani Feniksovega reda...Kriki, blisk zelene svetlobe z vseh strani... Hagrid je zavpil in motor se je zasukal na glavo. Harry je povsem izgubil orientacijo: nad sabo je videl uline svetilke, slial je mnoge vzklike in komaj se je obdral v prikolici. Hedwigina kletka, Ognjena strela in nahrbtnik so mu drseli izmed kolen..."Ne! Hedwig!"Metla se je odvrtinila proti tlom, a v zadnjem trenutku je uspel zgrabiti naramnico nahrbtnika in vrh kletke, motor pa se je v tistem na sreo zasukal nazaj. Za trenutek mu je odleglo, toda potem se je znova zeleno poblisnilo. Hedwig je zateglo zahukala in padla na dno kletke."Ne. Ne!"Motor je drvel dalje; Harry je za hip opazil, kako so se zakrinkani Jedci smrti razbeali, ko je Hagrid s silovito hitrostjo prebil njihove vrste."Hedwig... Hedwig..."Toda sova je leala povsem negibno, bila je mlahava kakor lutka iz cunj. Tega preprosto ni mogel dojeti in na smrt ga je bilo strah za druge. Ozrl se je prek ramen, k mnoici, vigajoi skozi zrak, k curkom zelene svetlobe, dvema paroma, ki sta izginjala v daljavi, da ni mogel razloiti, za koga gre..."Hagrid, nazaj morava, nujno morava nazaj!" je zavpil v grmenje motorja, potegnil palico na plano, zabil kletko na tla, nepripravljen sprejeti dejstvo, da je sova mrtva. "Hagrid, Obrni!""Jest te moram samo spraviti na varno, Harry!" je zavpil orjak in e naprej privijal plin do konca."Ustavi! Ustavi!" je besnel Fant.Toda ko se je pri tem ozrl prek ramen, sta mu mimo ues eden za drugim pricvrala curka zelene svetlobe: tirje Jedci so se loili od kroga in poleteli za njima, pri emer so merili v Hagridov iroki hrbet. Oskrbnik Bradaviarke je ostro zavil, toda zasledovalcev se ni otresel; za njima je inilo e ve kletev, in Harry se je moral stisniti v notranjost prikolice, da se jim je izognil. Nato se je, e vedno v kritju, zasukal: "Hromi!"Iz palice mu je inil rde curek, ki je v etverico Jedcev zasekal praznino, saj so se naglo umaknili vsak na svojo stran."Dri se, Harry, tole jim bo dalo vetra!" je zarjovel Hagrid in fant je obrnil glavo ravno dovolj hitro, da ga je videl pritisniti na zelen gumb ob merilcu goriva.Iz izpune cevi je izbruhnila vrsta stena iz opek. Harry je iztegnil vrat in videl je, kako se je e vedno lebdea v zraku razirila. Trije Jedci so ostro zavili, da so se ji izognili, toda etrti ni imel sree: za hip je izginil za njo, potem pa je kakor kamen padel spod opek, skupaj s trskami, v katere se je razletela metla. Eden izmed njegovih pajdaev je zavrl, da bi mu priskoil na pomo, toda oba z leteo steno vred je kmalu porla tema, kajti Hagrid se je nagnil nad krmilo in spet pospeil.Iz palic preostalih coprnikov je prek Harryjeve glave poletela vrsta kletev smrti; e vedno sta merila v Hagrida. Fant se je odzval z novimi uroki hromljenja: rdea in zelena sta treili skupaj v eksplozijo raznobarvnih isker, da je Harry pomislil na ognjemet ter bunkeljne globoko pod njim, ki se jim ni niti sanjalo, kaj se dogaja..."e nekej bova probala, Harry, dri se!" je zavpil Hagrid in pritisnil na naslednji gumb. Tokrat je iz izpune cevi izbruhnila velikanska mrea, toda Jedca sta bila pripravljena na kaj taknega. Ne le, da sta se ji v loku izognila, temve se jima je zdaj pridruil e pajda, ki se je prej pognal za nezavestnim coprnikom: nenadoma se je prikazal iz teme in zdaj so sledili motorju trije in vsi so za njim izstreljevali kletve."Zdej pa se res primi, tegale bom pritisnil!" je zavpil Hagrid in Harry ga je videl z razprto dlanjo treiti po krlatnem gumbu ob merilcu hitrosti.Iz izpune cevi so rjove, da jih ni bilo mo zamenjati s im drugim, izbruhnili razbeljeno beli in modri zmajevski plameni. Motor je inil naprej s hitrostjo krogle in kovina je alostno zacvilila, Harry pa je opazil, kako so Jedci zopet ostro zavili, da so se ognili smrtonosnemu ognjenemu repu. Toda takrat se je priklopni sede grozee zagugal: blazni pospeek je trgal kovinske spone, s katerimi je bil privren na motor."Vse je v redu, Harry!" je zatulil Hagrid, ki ga je izjemna hitrost poloila na hrbet; motorja ni ve usmerjal in prikolica je zaela divje opletati."Bom jest vse porihtal, ne skrbi!" je zavpil orjak in iz epa na jopiu potegnil svoj ronati denik."Hagrid, pusti! Ne! Bom jaz!""Corectium!"Razlegel se je ogluujo pok in prikolico je odtrgalo od motorja. Harry je e nekaj asa letel povsem naravnost, potem pa je zael izgubljati viino...V obupu je v priklopni sede uperil palico in zavpil: "Perlatium lebdiosa!"Nehal je padati. Sedea ni mogel usmerjati, a vsaj v zraku je ostal. Toda odleglo mu je lahko le za droben trenutek, kajti mimo njega je inila vrsta kletev: trojica Jedcev smrti se mu je naglo bliala."e prihajam, Harry!" je iz teme zavpil Hagrid, toda fant je zautil, da prikolica spet tone. Kolikor se je mogel, se je stisnil vanjo, nato pa pomeril v srednjo izmed bliajoih se postav in zavpil:"Oviralis!"Urok je Jedca zadel v prsi in moak je za trenutek z vsemi tirimi obvisel v zraku, kot bi sredi leta treil v nevidno pregrado. Eden izmed njegovih pajdaev se je komaj ognil trenju z njim...Toda prikolica je zdaj padala ko kamen in tretji Jedec je izstrelil kletev tako natanno, da se je moral Harry sunkovito skloniti za rob. Pri tem je z glavo udaril ob sede in si zlomil zob..."Sem e tukej, Harry, lej me!"Velika roka ga je zgrabila za pla in ga loila od padajoe prikolice. Harry je v zadnjem trenutku segel po nahrbtniku, nato pa se je zvlekel na motorjev sede, kjer je obsedel tako, da se je s hrbtom naslanjal na Hagridovega. Ko sta se pognala navzgor, stran od Jedcev, ki sta jima e vedno sledila, je fant izpljunil kri, usmeril palico v izginjajoi priklopni sede in zavpil: "Confringo!"Razneslo ga je in Harry je pomislil na Hedwig, za katero mu je bilo tako hudo. Jedca, ki je bil prikolici najblije, je udarni val odtrgal od metle, drugi pa je naglo zavrl in izginil v temi."Harry, oprosti, oprosti mi," je jeal Hagrid. "Koga mi je bilo, da sem probal tisto popraviti... Zdej pa nima kje sedeti...""Pozabi! Ti samo privij plin!" mu je zavpil fant, ko sta se iz teme prikazala nova coprnika. Vse bolj sta se jima bliala.Ko so med njimi znova zaele vigati kletve, je Hagrid divje zavijal sem in tja. Harry je vedel, da si ne upa znova pritisniti na gumb za zmajevski plamen, saj ni dovolj trdno sedel v sedlu motorja. Tako je izstreljeval v zasledovalca en urok hromljenja za drugim in ju komaj zadreval. Zdaj jima je namenil blokadnega in najbliji Jedec je ostro zavil, da bi se mu izognil. Pri tem mu je kapuca zdrsnila z glave in v rdeem soju uroka hromljenja, ki ga je Harry izstrelil zatem, je zagledal nenavadno prazen izraz na obrazu Olieja Gumme... Olieja Gumme!"Zroxis!" je zavpil."To je on! On je, ta je pravi!"Vpitje e vedno zakrinkanega Jedca je Harry slial kljub grmenju motorja, oba zasledovalca pa sta v naslednjem hipu e zavrla in izginila v temo."Harry, koga se je zgodilo?" je vpraal Hagrid. "Kam sta la?""Pojma nimam."Harryja je bilo strah. Zakrinkani Jedec je vzkliknil ,ta je pravi'. Kako je to vedel? Ozrl se je po na videz prazni, grozei temi. Kje sta?Skobacal se je v bolji poloaj, tako da je zdaj gledal naprej, in se oprijel oskrbnikovega jopia."Hagrid, poi e enkrat tisti gumb za zmajevski ogenj, spraviva se stran!""Prov, fejst se me primi!"Znova se je razleglo ogluujoe rjovenje in iz izpune cevi so se pognali beli in modri plameni. Harry je zautil, kako drsi s tisto malo sedea, ki ga je imel pod sabo, Hagrida je pritiskalo obenj in komaj se je e oklepal krmila..."Mislim, da sva se jih otresla, Harry, ratalo nama bo!" je zavpil orjak.Toda fant v to ni bil tako preprian. Ko se je oziral levo in desno za zasledovalci, za katere je bil preprian, da bodo prili, ga je grabil strah... Zakaj sta se Jedca umaknila? Eden je e vedno imel palico... To je on! On je, ta je pravi! Tako je zavpil coprnik, potem ko je Harry razoroil Olieja..."Skorej sva e na cilju, e malo, pa nama bo ratalo!" se je veselil Hagrid.Harry je util, da se motor spua, a luke tam spodaj so se e zmeraj zdele dale kot zvezde. Potem pa ga je v brazgotini zaelo