svetovalni posel sodelovanje sluŽbe notranje … · 2019-06-12 · slovenski inŠtitut za revizijo...

SLOVENSKI INŠTITUT ZA REVIZIJO

LJUBLJANA

ZAKLJUČNO DELO

ZA STROKOVNI NAZIV PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA

SVETOVALNI POSEL SODELOVANJE SLUŽBE NOTRANJE

REVIZIJE IN REVIZIJSKE KOMISIJE KOT DEL

KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA V ZAVAROVALNICI

Ljubljana, februar 2017 JOŽICA PALČIČ

IZJAVA

JOŽICA PALČIČ, vpisana v izobraževalni program za pridobitev strokovnega naziva preizkušena

notranja revizorka, izjavljam, da sem avtorica tega zaključnega dela in skladno s 1. odstavkom 21.

člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo zaključnega dela na spletnih

straneh Slovenskega inštituta za revizijo.

V Ljubljani, dne 27.02.2017 Podpis:

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................................................... 1

1.2 Opredelitev namena, ciljev in osnovne trditve .......................................................................... 3

1.3 Predpostavke in omejitve .......................................................................................................... 3

1.4 Izbrane metode proučevanja ...................................................................................................... 4

1.5 Zasnova zaključne naloge .......................................................................................................... 5

2. TEORETIČNE PODLAGE ZA SODELOVANJE SLUŽBE NOTRANJE REVIZIJE IN

REVIZIJSKE KOMISIJE KOT DEL KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA V

ZAVAROVALNICI ......................................................................................................................... 5

2.1 Splošno o korporativnem upravljanju ....................................................................................... 5

2.2 Posebnosti korporativnega upravljanja v zavarovalnicah.......................................................... 6

2.3 Pravne podlage za delovanje službe notranje revizije in revizijske komisije v zavarovalnici .. 7

2.3.1 Zakon o gospodarskih družbah ......................................................................................... 7

2.3.2 Zakon o Zavarovalništvu .................................................................................................. 9

2.4 Druge usmeritve za delovanje službe notranje revizije in revizijske komisije v zavarovalnici

10

2.4.1 Kodeks upravljanja javnih delniških družb .................................................................... 10

2.4.2 Teoretična in praktična spoznanja domače in tuje strokovne prakse .............................. 11

3. IZVEDBA SVETOVALNEGA POSLA SODELOVANJE SLUŽBE NOTRANJE

REVIZIJE IN REVIZIJSKE KOMISIJE KOT DEL KORPORATIVNEGA

UPRAVLJANJA V ZAVAROVALNICI ..................................................................................... 11

3.1 Zavarovalni trg v Sloveniji ...................................................................................................... 11

3.2 Predstavitev Zavarovalnice ..................................................................................................... 12

3.2.1 Poslovna dejavnost in organiziranost ............................................................................. 13

3.2.2 Poslanstvo, vizija in strateške usmeritve ........................................................................ 14

3.2.3 Vodenje in nadzor ........................................................................................................... 15

3.2.4 Tveganja in ravnanje s tveganji ...................................................................................... 15

3.2.5 Delovanje notranje revizije ............................................................................................. 17

3.2.6 Nadzorni svet in revizijska komisija ............................................................................... 18

3.2.7 Analiza poslovanja ......................................................................................................... 21

3.3 Podlage za izvedbo notranjerevizijskega posla ....................................................................... 23

3.4 Podlage in usmeritve za delovanje službe notranje revizije in revizijske komisije v

zavarovalnici ........................................................................................................................... 24

3.4.1 Statut Zavarovalnice ....................................................................................................... 24

3.4.2 Politika upravljanja Zavarovalnice ................................................................................. 24

3.4.3 Politika sposobnosti in primernosti Zavarovalnice ......................................................... 27

3.4.4 Politika notranjih kontrol Zavarovalnice ........................................................................ 30

3.4.5 Poslovnik o delu nadzornega sveta Zavarovalnice ......................................................... 30

3.4.6 Poslovnik o delu revizijske komisije Zavarovalnice ...................................................... 30

3.4.7 Politika notranje revizije Zavarovalnice ......................................................................... 34

3.4.8 Priročnik o delu notranje revizije Zavarovalnice ............................................................ 36

3.5 Načrtovanje in izvedba svetovalnega posla ............................................................................. 36

3.5.1 Opredelitev cilja in obsega posla .................................................................................... 37

3.5.2 Razumevanje revidiranca................................................................................................ 40

3.5.3 Prepoznavanje in ocenitev tveganj ................................................................................. 44

ii

3.5.4 Prepoznavanje ključnih kontrol ...................................................................................... 46

3.5.5 Vrednotenje primernosti načrtovanih kontrol ................................................................. 46

3.5.6 Opredelitev plana preizkušanja ....................................................................................... 47

3.5.7 Presoja prisotnosti prevar................................................................................................ 47

3.5.8 Priprava delovnega programa posla ................................................................................ 48

3.5.9 Alokacija revizijskih virov.............................................................................................. 49

3.5.10 Najava svetovalnega posla .............................................................................................. 50

3.5.11 Varovanje informacij in podatkov .................................................................................. 50

3.6 Izvajanje in nadziranje svetovalnega posla .............................................................................. 51

3.6.1 Izvedba svetovanja in pridobitev dokazov ...................................................................... 51

3.6.2 Vrednotenje dokazov in postavitev zaključkov svetovanja ............................................ 53

3.6.3 Izdelava ugotovitev in priporočil .................................................................................... 56

3.7 Poročilo o opravljenem svetovalnem poslu ............................................................................. 57

3.7.1 Vrednotenje ugotovitev................................................................................................... 57

3.7.2 Izvedba vmesnih in predhodnega poročanja ................................................................... 60

3.7.3 Priprava končnega poročila ............................................................................................ 61

3.7.4 Razširjanje izsledkov ...................................................................................................... 61

3.8 Spremljanje priporočil svetovalnega posla .............................................................................. 62

SKLEP ............................................................................................................................................. 62

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................................ 64

PRILOGE

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pomembnejše strateške usmeritve skupine ...................................................................... 15

Tabela 2: Povzetek konsolidiranega izkaza poslovnega izida .......................................................... 21

Tabela 3: Konsolidirani količniki poslovanja................................................................................... 21

Tabela 4: Donos naložbenega portfelja ............................................................................................ 22

Tabela 5: Stanje in struktura konsolidiranih sredstev ....................................................................... 22

Tabela 6: Stanje in struktura konsolidiranih obveznosti .................................................................. 23

Tabela 7: Opredelitev obsega svetovalnega posla ............................................................................ 39

Tabela 8: Vrednosti za poprečne ocene tveganj ............................................................................... 45

KAZALO SLIK

Slika 1: Slovenski zavarovalni trg .................................................................................................... 12

Slika 2: Sestava skupine Zavarovalnica na dan 31. 12. 2015 ........................................................... 13

Slika 3: Organizacijska shema Zavarovalnice na dan 31. 12. 2015 ................................................. 14

Slika 4: Sestavni deli sistema upravljanja tveganj ........................................................................... 17

Slika 5: Odnos med revizijsko komisijo in službo notranje revizije ................................................ 27

Slika 6: COSO model ....................................................................................................................... 34

Slika 7: Program zagotavljanja kakovosti dela SNR v Zavarovalnici .............................................. 44

PNR%20naloga%20Palčič%2027%20feb%202017_FINAL_%20popravki%20po%20zagovoru%2012_4_2017_čistopis.doc#_Toc479784129

1

UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Bolj kot kadarkoli prej postaja v razmerah hitro spreminjajočega se poslovnega okolja vloga

notranjega revizorja vse bolj kompleksna. Trenutne razmere predstavljajo velik izziv, povečal se je

obseg del in nalog za notranje revizorje, večja prepoznavnost stroke pa pomeni tudi večja

pričakovanja v razmerah dinamičnega gospodarstva.

Trend naraščajočih tveganj ne upada, deležniki želijo celovit pogled na korporativno upravljanje in

upravljanje tveganj, pojavljajo se vedno nove zahteve v zvezi s poročanjem, vodje služb notranjih

revizij (v nadaljevanju SNR) pa so vse pogosteje predmet različnih pritiskov. Trend je zaznati tako

v mednarodnem kot slovenskem prostoru, kar je razvidno tudi iz raziskave, ki jo je v letu 2015

opravil IIA's Audit Executive Center. Pritiski, ki so jim lahko izpostavljeni notranji revizorji, se

ustrezno uravnavajo preko primernih poti poročanja, jasno zastavljenih ciljev ter s podporo uprave

in nadzornega sveta (v nadaljevanju NS), predvsem pa z delovanjem v skladu z Mednarodnimi

standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (v nadaljevanju Standardi).

Še posebej v finančnih inštitucijah se kažejo večja pričakovanja regulatorjev tako do uprave kot

organov nadzora, to je NS in revizijskih komisij (v nadaljevanju RK). Hkrati pa se tudi

pričakovanja uprave v povezavi z izpolnjevanjem vloge SNR in RK povečujejo, saj uprava

pričakuje uspešno in učinkovito delovanje notranje revizije in RK (Burke, Jameson, 2016, str. 5).

V Sloveniji so bila na pobudo Združenja nadzornikov Slovenije (v nadaljevanju ZNS) in

Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljevanju SIR) že v preteklih letih pripravljena priporočila o

delovanju RK. Priporočila niso obvezna, predstavljajo le smernice za delo RK, širši javnosti pa

služijo kot osnova za boljše razumevanje dela RK. Kot najpomembnejši dejavnik za uspešno in

učinkovito delo RK tudi priporočila navajajo odprte poti komuniciranja med RK in upravo družbe

ter visoke etične standarde in medsebojno spoštovanje vseh sodelujočih v procesu. V skladu s

teorijo organizacijske komunikacije, ki temelji na pristopu človeških odnosov, mora biti

komunikacija odprta, odnosi pa temeljijo na odprtosti, zaupanju in odkritosti. Najbolj donosna

korporativna komunikacija je iskrena in odprta. Za uspešno opravljanje svojega dela mora RK

pravočasno prejeti vse informacije o pomembnih zadevah v družbi, tako zahtevane kot tudi vse

ostale, za katere uprava presodi, da so pomembne za delovanje družbe. Naloga RK je med drugim,

da spremlja izvajanje določenih ključnih funkcij in pregleduje postopke njihovega izvajanja, ni pa

njena odgovornost samo izvajanje kot tako.

Pomembno vlogo pri načinu poročanja ima položaj SNR v organizacijski strukturi. V družbah, kjer

je že vzpostavljeno neposredno funkcionalno poročanje RK oz. posredno NS, se zavedajo pomena

in vloge SNR kot tretje obrambne linije v družbi in kvalitete informiranja in komuniciranja. To

mora biti dovolj robustno in odprto, temeljiti na medsebojnem sodelovanju in spoštovanju, hkrati

pa zahteva veliko mero poguma in vzpostavitev tesnega profesionalnega sodelovanja s ključnimi

prejemniki poročil. Gradivo, ki ga prejme RK od SNR, mora biti pripravljeno v skladu s

2

pričakovanji RK. Notranja revizija lahko tudi poizve pri RK, kakšne vrste informacij pogreša, v

primeru spremembe v članstvu RK poizve o dobrih izkušnjah, ki so jih imeli v prejšnjih RK.

Pri doseganju primerne poročevalske poti pa je še posebej pomembna podpora, ki jo SNR uživa s

strani RK. Ustrezna organizacijska struktura in sprejete formalne politike in usmeritve namreč še

ne pomenijo tudi izvajanja zapisanega v praksi.

Vodja SNR in RK bosta namreč na podlagi odprte komunikacije lahko razpravljala tudi o izjemno

občutljivih temah in mnenjih, čeprav dobra praksa navaja, da je primerno tudi take teme predhodno

uskladiti z upravo.

SNR lahko RK pomaga tudi pri določanju prioritet in usmeritev na ključne poudarke pri delovanju.

Poenostavitve v komuniciranju so formalno lahko že v administrativni naravi v zvezi s pripravo

gradiv, pomembnejših poudarkov in podobno.

SNR mora biti pri svojem delovanju neodvisna, tudi ko ocenjuje upravljanje in način delovanja

uprave, po drugi strani pa lahko prihaja do napetosti, če upoštevamo dejstvo, da je uprava hkrati

tudi delodajalec notranjega revizorja. Zaradi tega je še bolj pomembno, da obstajajo formalni

mehanizem, ki zagotavljajo neodvisno komunikacijo med notranjim revizorjem in RK. Navzven se

ta mehanizem lahko izvaja kot neposredni sestanki revizorja z RK brez prisotnosti uprave, lahko pa

tudi kot pisna komunikacija z RK kot edinim prejemnikom informacij. Obseg tovrstne

komunikacije ne sme biti preobsežen, saj bi nakazoval na dejstvo, da obstaja nezaupanje med

notranjim revizorjem in upravo ter da sistem korporativnega upravljanja ne deluje na predviden

način. To bi lahko tudi pomenilo, da je vprašljiva transparentnost poročanja uprave na eni strani, po

drugi strani pa kaže neuspešnost notranjega revizorja, da vzpostavi zaupanje in stik z upravo, kar bi

lahko oteževalo nemoteno delovanja SNR. Seveda pa ne gre zanemariti dejstva, da je ena izmed

nalog RK tudi vzpodbujanje poslovne klime in pogojev za delovanje, ki zagotavljajo odprto

komunikacijo med upravo in notranjim revizorjem (Gowell, 2015, str. 20).

Pomoč notranje revizije pri razumevanju tveganj in postopkov za obvladovanje tveganj je še eno

izmed področij, kjer je lahko sodelovanje RK in SNR neprecenljive vrednosti, udejanja pa se preko

pregleda obdobnih ocen tveganj ter identifikacije novih tveganj, ki vplivajo na poslovne načrte in

cilje organizacije.

SNR lahko predstavi tudi spremembe po posameznih obdobjih glede na različne kriterije, kot so

starost posameznih ugotovitev, priporočila revizije glede na vrsto ugotovitve, revizijske ugotovitve

glede na organizacijsko enoto ali področje dejavnosti, spremembe tveganj, status notranjih kontrol.

Ugotovitve se lahko razvrščajo tudi glede na potrebno hitrost reševanja pomanjkljivosti (The IIA

Research Foundation, 2015, str. 9).

Glede na navedeno si je vedno znova potrebno zastaviti vprašanje, ali obstajajo še kakšna področja

in načini, kjer si lahko RK in SNR nudita podporo v medsebojnem sodelovanju in komuniciranju,

kako bi ta področja nadgrajevali in dosegali še boljše rezultate.

3

1.2 Opredelitev namena, ciljev in osnovne trditve

Namen zaključne naloge je predstaviti svetovalni posel s področja korporativnega upravljanja in

sicer v delu, ki ga v ustroju korporativnega upravljanja v Zavarovalnici d.d. (v nadaljevanju

Zavarovalnica) pokriva medsebojno (so)delovanje SNR in RK.

Svetovalni posel je bil izveden v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, veljavno

zakonodajo s področja zavarovalništva in drugim teoretičnim in praktičnim znanjem s področja

korporativnega upravljanja, ki zadeva delovanje SNR in RK.

Namen in s tem cilj zaključne naloge je identifikacija morebitnih neskladnosti pri delovanju SNR v

razmerju do RK in pri delovanju RK do SNR glede na zahteve zakonodaje, predvsem pa

nadgradnja že obstoječih praks v Zavarovalnici s primeri dobre prakse na področju (so)delovanja

SNR in RK, ki izhaja iz dognanj in izkušenj tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. S tem

bi se okrepil pozitiven odnos do delovanja SNR in dodane vrednosti, ki jo le-ta s svojim

delovanjem prinaša Zavarovalnici kot celoti, hkrati pa pomembno prispeval k nenehnemu

izboljševanju delovanja SNR v skladu z zahtevami notranjerevizijske stroke, k boljšemu delovanju

vseh obrambnih linij ter zmanjševanju tveganj za doseganje ciljev poslovanja Zavarovalnice.

Zaključna naloga je pripravljena z namenom pridobitve strokovnega naziva preizkušena notranja

revizorka in je izvedena na način, ki ne bo ogrožal neodvisnosti in nepristranski ter siceršnjega

delovanja pripravljavke naloge.

1.3 Predpostavke in omejitve

Temeljna predpostavka je, da je naročnik posla uprave Zavarovalnice ob podpori NS, priporočila

svetovalnega posla pa bodo služila upravi in NS kot podpora pri sprejemanju usmerjevalnih in / ali

usklajevalnih odločitev.

Na podlagi navedenega je bil pri izvedbi svetovalnega posla omogočen neposreden dostop do vse

dokumentacije in vseh drugih virov, potrebnih za izvedbo svetovalnega posla z namenom

doseganja cilja posla svetovanja, to je identifikacija morebitnih neskladnosti pri delovanju SNR v



SNR in RK,

Prav tako se predpostavlja, da ima Zavarovalnica v svojem organizacijskem ustroju organizacijsko

neodvisno SNR z že vpeljanim sistemom delovanja in RK, ki deluje v skladu z veljavno

zakonodajo in sprejetimi pravili in usmeritvami.

Predpostavlja se, da imajo NS, RK, uprava in SNR kot srednjeročen cilj nadgradnjo sistema

korporativnega upravljanja in se v delu korporativnega upravljanja dotikajo tudi sodelovanja SNR

in RK, ki v sistemu Solventnosti II (v nadaljevanju SII) predstavljajo pomembne obrambne linije v

4

obvladovanju tveganj. Na podlagi navedenega je bil svetovalni posel na zahtevo NS vključen v

letni načrt SNR.

Omejitev predstavlja dejstvo, da je notranji revizor pri izvedbi posla svetovalec in ne odločevalec

in kot tak izvirno ne prevzema odgovornosti poslovodstva za izvajanje priporočil svetovalnega

posla, razen v delu, ki se nanaša na aktivnosti, zahtevane za notranjo revizijo.

Presoja tveganja prevar je bila omejena zgolj na področje prisotnosti prevar v okviru sodelovanja

SNR in RK. Ostala področja so bila izvzeta iz obsega posla.

Omejitev pri pisanju zaključne naloge v določeni meri predstavlja tudi dejstvo, da se Zavarovalnica

nahaja v obdobju sprememb tako v organizacijski obliki kot na upravljavskem področju, kar

pomeni spremembo v kontrolnem okolju upravljanja.

Zaradi tajnosti podatkov je za namene izdelave zaključne naloge Zavarovalnica imenovana

Zavarovalnica d.d.

Posel svetovanja je bil opravljen v skladu s poslanstvom, stroko in etičnimi merili, ki veljajo za

notranje revizorje.

1.4 Izbrane metode proučevanja

Zaključna naloga je pripravljena na osnovi pridobljenega znanja v okviru izobraževanja za

pridobitev naziva za preizkušeno notranjo revizorko na SIR ter poglobljenega študija tako domače

kot tuje literature in virov.

Temeljni okvir naloge predstavlja uporaba pravil notranjerevizijske stroke v skladu s hierarhijo

pravil notranjega revidiranja v delu, ki se nanaša na posle svetovanja, zakonodajo s področja

korporativnega upravljanja in zavarovalništva, ter internimi akti, politikami, pravilniki, poslovniki

in priročniki zavarovalnice. Teoretični okvir je nadgrajen s strokovno literaturo iz študijskih gradiv

ter drugo strokovno literaturo, viri, raziskavami in priporočili, ki jih navaja tuja in slovenska stroka

na področju notranjega revidiranja in RK kot pomembnim delom korporativnega upravljanja.

V teoretičnem delu zaključne naloge je bil uporabljen deskriptivni pristop, kjer so bili z metodo

kompilacije na podlagi opazovanja, spoznanj in stališč, raziskav in sklepov drugih avtorjev

pripravljeni odgovori na zastavljena vprašanja s strani različnih domačih in tujih avtorjev. Ti so bili

v nadaljevanju na podlagi metode komparacije s povzemanjem stališč, mnenj in sklepov med seboj

soočeni, skupna spoznanja in dognanja pa so pripeljala do lastnih posplošenih sklepov in

ugotovitev.

V praktičnem delu je bila uporabljena deduktivno induktivna metoda proučevanja, s katero so bila

splošna spoznanja prenesena na izbran konkreten problem.

5

1.5 Zasnova zaključne naloge

Zaključna naloga je sestavljena iz štirih delov.

V uvodnem delu je opredeljeno področje in opis problema, namen in cilji zaključne naloge,

predpostavke in omejitve ter izbrane metode proučevanja.

V teoretičnem delu so predstavljene teoretične osnove na področju sodelovanja SNR in RK, sistem

korporativnega upravljanja na splošno, posebnosti korporativnega upravljanja v zavarovalnicah,

ustroj korporativnega upravljanja, ki črpa podlage v področni zakonski regulativi in uvaja notranjo

revizijo kot eno izmed štirih ključnih funkcij v Zavarovalnici, pri čemer pravno podlago predstavlja

Zakon o gospodarskih družbah-1 (v nadaljevanju ZGD-1) in Zakon o zavarovalništvu-1 (v

nadaljevanju ZZavar-1). Teoretičen del je nadgrajen z izsledki dobre prakse v slovenskem in

mednarodnem prostoru, vključen po je posameznih področjih v okviru poglavja 3.

V praktičnem delu zaključne naloge sem predhodno navedena teoretična spoznanja preizkusila. V

okviru posameznih postopkov sem predstavila reševanje zadane naloge svetovanja ob upoštevanju

Standardov in svetovalnih napotkov (v nadaljevanju Napotki) Inštituta notranjih revizorjev (v

nadaljevanju IIA) in dobrih praks. Na primeru Zavarovalnice so bila identificirana morebitna

neskladja pri delovanju SNR v razmerju do RK in pri delovanju RK do SNR glede na zahteve

zakonodaje, predvsem pa nadgradnja že obstoječih praks v Zavarovalnici s primeri dobre prakse na

področju (so)delovanja SNR in RK. S tem so bila dosežena tudi pričakovanja naročnika glede

ciljev svetovalnega posla.

V sklepnem delu so bili podani odgovori na vprašanje o strokovnosti opravljene naloge ter

doseženih ciljih zadane naloge ob upoštevanju predpostavk in omejitev. Skupna ocena sklepnega

dela je naročniku posla omogočila ugotovitev dejanskega stanja, izboljšanje obstoječe prakse na

podlagi ugotovitev in priporočil, hkrati pa služila kot opozorilo na morebitna področja, ki so v

izbrani nalogi ostala nedorečena oziroma izven obsega svetovalnega posla.

2. TEORETIČNE PODLAGE ZA SODELOVANJE SLUŽBE

NOTRANJE REVIZIJE IN REVIZIJSKE KOMISIJE KOT DEL


2.1 Splošno o korporativnem upravljanju

Izraz korporativno upravljanje (ang. corporate governance) nima enotnega pomena, definicije so

običajno opisne in širše, odvisne od institucije, v okviru katere se oblikuje, posamezne države,

njenega pravnega reda ter zakonodajnih okvirov, pri čemer se lahko razlike pojavijo tudi glede na

lastništvo družb.

V skladu z načeli Organisation for Economic Co-operation and Development (v nadaljevanju

OECD) struktura korporativnega upravljanja definira pravice in odgovornosti vseh deležnikov v

družbi ter s tem pravila in postopke za odločanje, hkrati pa zagotavlja strukturo, ki omogoča

6

oblikovanje ciljev družbe in načine za doseganje ciljev ter nadzor nad poslovanjem. Družba, ki ve,

kam gre in kako bo tja prišla, investitorjem daje pozitiven signal glede prepoznavanje dobre prakse

korporativnega upravljanja in s tem povečuje svojo vrednost (G20/OECD Principles of Corporate

Governance, 2015, str. 10).

Skupne značilnosti korporativnega upravljanja:

sistem postopkovnih in strukturno urejenih razmerij z vnaprej opredeljenimi odgovornostmi;

posamezniki, ki vstopajo v sistem tako opredeljenih razmerij, imajo lahko nasprotujoče

interese;

posamezniki, ki posedujejo določene pravice in odgovornosti, sodelujejo pri vodenju in

nadziranju družbe;

namen tako določenih razmerij je razporeditev pravic in odgovornosti na način, ki dolgoročno

zagotavlja povečevanje vrednosti družbe.

Najboljša praksa korporativnega upravljanja je kombinacija zakonodaje, predpisov ter različnih

kodeksov in drugih smernic. Pomembnost posameznih elementov je odvisna od pravnega sistema.

Praviloma so kodeksi upravljanja prostovoljni, a je pri tem potrebno upoštevati pravilo »spoštuj ali

pojasni«. Pristop k posameznim kodeksom pomeni namreč hkrati tudi zavezo k njihovi uporabi

(Dimitrič, 2010, str. 3).

Pri implementaciji kodeksov upravljanja v družbo je potrebno opozoriti, da preslikava splošnih

dobrih praks in priporočil ni nujno najbolj ustrezna za posamezno družbo. Javne delniške družbe

morajo presoditi, ali splošno prepoznana dobra praksa v resnici ustreza izzivom in potrebam

družbe. V veliko primerih se namreč pokaže, da so rešitve, ki so prilagojene posamezni družbi,

lahko bistveno drugačne od tistih, ki jih predlaga splošna dobra praksa (Forsgardh, 2015, str. 5).

2.2 Posebnosti korporativnega upravljanja v zavarovalnicah

Značilnosti zavarovalnic, ki opredeljujejo njihovo upravljanje, so navedene v nadaljevanju:

gre za sistemsko pomembne finančne inštitucije;

zaradi specifičnih tveganj se razlikujejo glede na druge družbe;

osnovna dejavnost je zavarovanje pred tveganji;

delujejo na principu dolgoročnosti, ki se kaže preko časovnega zamika med premijami in

škodami;

preko svojega naložbenega portfelja se kažejo kot pomemben institucionalni vlagatelj.

Splošni mehanizmi korporativnega upravljanja so določeni s:

politiko upravljanja zavarovalnice;

opredelitvijo ciljev zavarovalnice;

pristojnostmi in odgovornostmi uprave in NS;

pristojnostmi in odgovornostmi komisij NS;

7

odnosi z delničarji;

odnosi z drugimi deležniki;

notranjim nadzorom preko štirih ključnih funkcij;

zunanjo revizijo in

razkritji in poročanjem.

Pomembno spremembo v sistemu internega upravljanja zavarovalnic predstavlja tudi uvedba SII

(Šercer, 2014, str. 6).

2.3 Pravne podlage za delovanje službe notranje revizije in revizijske

komisije v zavarovalnici

Pravne podlage in usmeritve se nanašajo na veljavno zakonodajo z obravnavanega področja.

2.3.1 Zakon o gospodarskih družbah

ZGD-1 ureja temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb,

samostojnih podjetnikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih

podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja (ZGD-1, 2015, str. 1).

V oddelku NS so v posameznih členih opredeljeni pogoji delovanja NS, v 279. členu je posebej

omenjena možnost NS, da imenuje eno ali več komisij, ki NS služijo kot strokovna pomoč.

ZGD-1 v 279. členu navaja, da morajo družbe, ki so definirane kot subjekt javnega interesa,

oblikovati RK. ZGD-1 posebej opozarja, da komisija ne more odločati o vprašanjih, ki so v

pristojnosti NS, določa pa ZGD-1 sestavo RK, način nagrajevanja RK, delovanje RK ter poročanje

RK nadzornemu svetu (ZGD-1, 2015, str. 83).

Ustanovitev RK v ničemer ne vpliva na odgovornost NS, ki je opredeljena v slovenski zakonodaji

(predvsem imamo v mislih ZGD -1). RK je podrejeni organ NS, katere naloga je pomagati NS na

področjih, za katere je ustanovljena. Za vse odločitve in ukrepe, ki izhajajo iz ugotovitev RK, v

celoti odgovarja NS in so v celoti v pristojnosti NS (Fatur, 2016, str. 5).

Delovanje RK je podrobneje opredeljeno v 280. členu ZGD-1, kjer je opredeljena sestava RK,

posebej pa je navedena zahteva, da je vsaj en član RK neodvisen strokovnjak za računovodstvo in

revizijo, pri čemer pa morajo biti vsi člani usposobljeni za delovanje subjekta nadzora. Kot naloge

RK zakon navaja sledeče (ZGD-1, 2015, str. 83):

spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in predloge za

zagotovitev njegove celovitosti;

spremlja učinkovitost in uspešnost notranje kontrole v družbi, notranje revizije, če obstaja, in

sistemov za obvladovanje tveganja;

spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti uspešnost

obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa,

8

pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja, letnega poročilo družbe, zlasti glede

zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev;

odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga NS imenovanje kandidata za revizorja

letnega poročila družbe;

nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba;

ocenjuje sestavo letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za NS;

sodeluje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja;

sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo;

poroča NS o rezultatu obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je obvezna revizija

prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je imela RK v tem

postopku;

opravlja druge naloge, določene s statutom ali sklepom NS;

sodeluje z zunanjim revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, zlasti z

medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo;

sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi

z notranjo revizijo.

RK kot prva med enakimi nadzoruje aktivnosti vseh vpletenih v proces finančnega poročanja, v

povezavi z notranjim revizorjem pa še posebej aktivnosti SNR pri oceni kontrolnega sistema na

področju računovodenja in finančnega poročanja. Tako zunanja kot notranja revizija imata

pomembno vlogo pri podpori RK v procesu nadzora nad finančnim poročanjem in zahtevam po

razkritjih. Medsebojno sodelovanja temelji tako na zagotovilu o ustreznosti kontrolnega sistema v

zvezi s poročanjem kot na podlagi izmenjave mnenj o ustreznosti in primernosti razkritij glede na

okvir poročanja in zahteve zakonodaje.

Vedno več družb se odloča, da bo zaradi večje transparentnosti poslovanja pripravljalo tudi

integrirana poročila ali pa ločeno poročilo o trajnostnem poslovanju družbe (Vezjak, 2016, str. 6).

Notranja revizija je tista, ki lahko upravi pomaga pri implementaciji tovrstnega poročanja in da

ustrezno zagotovilo o kredibilnosti pripravljenih poročil v zvezi s kvaliteto podatkov in programsko

podporo, ki te podatke zagotavlja. RK pa lahko pomaga pri usmeritvah ter dobrih praksah, ko le-ta

pripravljena poročila pregleduje. Seveda pa je naloga notranjega revizorja, da predhodno pridobi

ustrezna znanja in razumevanje zahtev v zvezi z integriranim ali ločenim trajnostnim poročanjem,

ter sodeluje z deležniki pri pojasnjevanju pomena, vloge in pomembnosti tovrstnega poročanja v

širšem družbenem okolju (The IIA Research Foundation, 2015, str. 13).

RK je odgovorna za spremljanje učinkovitosti in uspešnosti SNR v družbi. V družbah, kjer je SNR

vzpostavljena kot neodvisna služba, mora v skladu s sprejeto zakonodajo akt notranjerevizijske

službe (v Zavarovalnici je to Politika notranje revizije), to je notranjerevizijsko temeljno listino,

kjer je opredeljen namen, pomen, naloge, pristojnosti in pooblastila notranje revizije, pregledati RK

ter ga predložiti v soglasje NS. V postopku pregleda bi morala RK zagotoviti upoštevanje

Standardov, Kodeksa etike in drugih pravil iz Hierarhije pravil notranjega revidiranja.

9

Na področju upravljanja tveganj mora RK spremljati uspešnost in učinkovitost upravljanja tveganj

preko rednega obravnavanja poročil s področja upravljanja tveganj. RK bi morala prejemati in

ovrednotiti tudi poročila o pregledih, opravljenih s strani zunanje in notranje revizije.

Notranja revizija je opredeljena v 281a. členu ZGD-1, kjer je navedena obveznost predložitve

letnega poročila o delu notranje revizije upravi, NS in revizorju računovodskih izkazov najkasneje

tri mesece po zaključku poslovnega leta. NS daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom

vodje notranje revizije ter letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije, prav tako pa lahko

zahteva dodatne informacije, če ocenjuje, da je to potrebno. V primeru, kjer je imenovana RK, to

pravico udejanja RK (ZGD-1, 2015, str. 84).

2.3.2 Zakon o Zavarovalništvu

ZZavar-1 ureja (ZZavar-1, 2015, str. 1):

pogoje za ustanovitev, poslovanje in nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem v

Republiki Sloveniji;

pogoje za nadzor zavarovalniških in pozavarovalniških skupin;

pogoje za reorganizacijo in prenehanje zavarovalnic in pozavarovalnic;

pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije opravljajo zavarovalne

posle na območju Republike Slovenije;

status, organizacijo in pravila delovanja Agencije za zavarovalni nadzor pri opravljanju

pristojnosti in odgovornosti po tem in drugih zakonih;

pogoje za zavarovalno zastopanje in posredovanje.

Delovanje NS je v ZZavar-1 opredeljeno od 66. do 70. člena. Navedeni členi opredeljujejo pravila

članstva v NS zavarovalnice in omejitve, ki obstajajo v zvezi s članstvom, pogoje, ki jih je

potrebno izpolnjevati za članstvo v NS zavarovalnice, pristojnosti NS zavarovalnice in s tem v

zvezi tudi dajanje soglasja k letnemu načrtu dela notranje revizije, dolžnosti članov NS

zavarovalnice in v 70. členu posebej opredeljuje imenovanje RK (ZZavar-1, 2015, str. 15 - 16).

Notranji reviziji so v ZZavar-1 namenjeni členi od 161 do 166. Navedeni členi urejajo organizacijo

SNR in njeno umeščenost v organizacijski ustroj zavarovalnice, imenovanje nosilca funkcije

notranje revizije kot ene izmed ključnih funkcij v zavarovalnici, določajo pravila o sprejetju akta o

delovanju notranje revizije, dostopu do podatkov in dostopu do članov uprave, NS in RK.

Natančno so določene naloge notranje revizije ter pogoji za imenovanje nosilca funkcije notranje

revizije, pa tudi strategija dela, ki zagotavlja pokritost celotnega poslovanja zavarovalnice,

vključno s celotnim sistemom upravljanja zavarovalnice in služi kot izhodišče za letni načrt dela

notranje revizije. ZZavar-1 določa tudi poročanje notranje revizije ter obseg poročanja in

obveščanja uprave in NS zavarovalnice (ZZavar-1, 2015, str. 31).

10

2.4 Druge usmeritve za delovanje službe notranje revizije in revizijske

komisije v zavarovalnici

Druge usmeritve za delovanje SNR in RK zajemajo predvsem Kodeks upravljanja javnih delniških

družb (v nadaljevanju Kodeks), katerega mora pri svojem delovanju kot javna delniška družba

upoštevati Zavarovalnica, ter druga teoretična in praktična spoznanja domače in tuje prakse.

2.4.1 Kodeks upravljanja javnih delniških družb

Trenutno veljaven Kodeks je bil sprejet leta 2009. V devetem poglavju Kodeksa je posebej

opredeljeno delovanje NS in z njim povezanih komisij NS, tudi RK. Kodeks določa, da mora NS

enkrat letno oceniti sestavo, poslovanje, nasprotja interesov članov NS ter sodelovanje z upravo. V

procesu ocenjevanja NS ocenjuje tudi delo komisij NS, pri čemer mora obravnavati:

ovrednotenje dela NS in komisij NS ter morebitne izboljšave;

preveritev ustreznosti komuniciranja in sodelovanja NS in uprave;

prispevek posameznih članov NS pri delu NS;

morebitno nasprotje interesov članov NS;

primernost sestave NS glede na družbo, zastopanje spolov, starostno raznolikost;

preveritev poročil o delu posameznih komisij NS na letnem nivoju (Kodeks, 2009, str. 11).

Kodeks v trinajstem poglavju opredeljuje možnost NS, da ustanovi različne komisije, ki nudijo NS

podporo na specifičnih področjih. Pri oblikovanju posamezne komisije mora NS določiti mandat

komisije, ki naj ne bi bil daljši od mandata, kot ga ima NS, hkrati pa posameznim komisijam

zagotoviti pogoje za kvalitetno delo. Pri svojem delu morajo člani posameznih komisij zasledovati

cilje družbe. Ne glede na to, ali gre za zunanje ali notranje člane posameznih komisij, so le-ti

zavezani k varovanju podatkov pod enakimi pogoji kot člani NS. Po vsaki seji morajo komisije NS

podati poročilo o sprejetih sklepih, ki vključuje tudi morebitna mnenja, ki so bila oblikovana na

zahtevo NS. Člani posameznih komisij morajo delovati strokovno in neodvisno, dobro poznati

področje, za katerega je komisija zadolžena in delu v komisiji nameniti potreben čas (Kodeks,

2009, str. 13).

V devetnajstem poglavju Kodeksa je opredeljena obveznost družbe, da ima vzpostavljen sistem

notranjega kontroliranja, kjer s pomočjo RK zagotavlja nadzor nad delovanjem sistema notranjega

nadzora. Ta vključuje tudi aktivnosti SNR in sicer od priprave letnega načrta dela, do tekočega

spremljanja izvajanja nadzora nad sistemom notranjega kontroliranja na način, s katerim prispeva k

dodani vrednosti družbe (Kodeks, 2009, str. 17).

V oktobru 2016 je bil sprejet prenovljen Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki bo

stopil veljavo s 1.1.2017. Med razlogi za prenovo Kodeksa avtorji navajajo spremembo

regulatornega okolja, predvsem prenova ZGD-1, spremembe v mednarodni in slovenski

priporočeni praksi, tudi prenova Principov korporativnega upravljanja, ki jih je 2015 sprejel

OECD, razvoj drugih avtonomnih virov v Sloveniji, ter analize uporabe in skladnosti s Kodeksom,

11

ki jo je za obdobje 2010 – 2014 pripravila Ljubljanska borza in ZNS (Slovenski kodeks upravljanja

javnih delniških družb, 2016, str. 3).

Vsebinske spremembe Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki zadevajo

področje delovanja NS in komisij NS ter SNR, so posodobljene v delu, ki govori o priporočilih za

samoocenjevanje NS in komisij NS, delovanje RK pa je prilagojeno novim določbam evropskih

direktiv in ZGD-1. V Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb kot ločen element

vnašajo tudi Politiko raznolikosti. Na novo je uvedena določba, ki NS daje možnost zamenjave

zunanjih članov komisij kadarkoli in ne samo ob poteku mandata.

2.4.2 Teoretična in praktična spoznanja domače in tuje strokovne prakse

Teoretična in praktična spoznanja domače in tuje prakse na področju sodelovanja SNR in RK, ki se

neposredno nanašajo na obravnavano tematiko, so vključena v posamezna podpoglavja v okviru

točke 3.

3. IZVEDBA SVETOVALNEGA POSLA SODELOVANJE SLUŽBE

NOTRANJE REVIZIJE IN REVIZIJSKE KOMISIJE KOT DEL


V nadaljevanju bom v praktičnem delu zaključne naloge predstavila potek svetovalnega posla,

čigar izsledki so namenjeni upravi, SNR, RK in NS Zavarovalnice.

Svetovalni posel je bil izveden v skladu s Standardi in priporočili IIA Research Fundation v delu,

ki se nanaša na svetovalne posle.

3.1 Zavarovalni trg v Sloveniji

Na zavarovalnem trgu v Sloveniji trenutno deluje petnajst zavarovalnic, dve pozavarovalnici in tri

pokojninske družbe, ki imajo sedež v Sloveniji, šest podružnic tujih zavarovalnic ter Jedrski pool,

GIZ, SZZ – Škodni sklad in Odškodninski urad ter Sklad obrtnikov in podjetnikov. Med

zavarovalnicami jih je devet kompozitnih, štiri življenjske in osem premoženjskih.

Ne glede na majhnost slovenskega zavarovalnega trga se število zavarovalnic vsako leto povečuje.

Med članicami Slovenskega zavarovalnega združenja (v nadaljevanju SZZ) je trinajst zavarovalnic

s sedežem v Sloveniji, štiri podružnice tujih zavarovalnic, poleg njih pa še obe pozavarovalnici in

Sklad obrtnikov in podjetnikov, ki se jim je v letu 2016 pridružila Skupna pokojninska družba, d. d.

Na podlagi podatkov SZZ je bilo v letu 2015 zbrano 1.971,4 mio EUR premije, od tega 71,5 % s

strani premoženjskih zavarovanj in 28,5 % s strani življenjskih zavarovanj. Obseg poslovanja

zavarovalnic se je glede na preteklo leto povečal za 1,9 %. K ponovni rasti so prispevala predvsem

življenjska zavarovanja, prenos sredstev pokojninskih skladov ter ugodne gospodarske razmere

(Jenko in ostali, 2016, str. 23).

12

Slika 1: Slovenski zavarovalni trg

Vir: Zavarovalnica, Letno poročilo, 2015, str.65.

3.2 Predstavitev Zavarovalnice

Zavarovalnica je bila leta 1990 ustanovljena na podlagi Zakona o temeljih sistema premoženjskega

in osebnega zavarovanja.

Zavarovalnica deluje kot javna delniška družba, z delnicami katere se trguje na organiziranem trgu

Ljubljanske borze, d.d., v okviru prve borzne kotacije. Zavarovalnica opravlja pozavarovalno

dejavnost, skladno z dovoljenjem, izdanim na podlagi ZZavar - 1, poleg tega pa je obvladujoča

družba v skupini Zavarovalnica, ki poleg obvladujoče družbe vključuje odvisne družbe s sedežem

bodisi v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) (Slovenija, Hrvaška) bodisi zunaj EU (v drugih

državah zahodnega Balkana). Večina odvisnih družb v skupini Zavarovalnica so zavarovalnice.

Zavarovalnica je obvladujoča družba v skupini Zavarovalnica. V obdobju od 2006-2009 je bilo za

skupino Zavarovalnica obdobje hitre rasti. V tem obdobju so namreč vstopili na srbski, črnogorski,

makedonski, kosovski in hrvaški zavarovalni trg. Preko dejavnosti pozavarovanja je Zavarovalnica

prisotna tudi na svetovnem pozavarovalnem tržišču.

Skupina Zavarovalnica je leta 2013 postala 100 % lastnik Zavarovalnice Mesto in s tem druga

največja zavarovalna skupina v regiji. Za ta namen je Zavarovalnica izvedla 55-milijonsko

dokapitalizacijo, kar je bil v danih razmerah politične in gospodarske negotovosti uspeh, saj je bil

to dokaz, da so vlagatelji v predstavljeni dolgoročni strategiji prepoznali poslovno priložnost.

Poleg Zavarovalnice, ki je obvladujoča družba, je na dan 31.12.2015 zavarovalniški del skupine

Zavarovalnica sestavljalo še deset zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah zahodnega

Balkana ter pokojninska družba v Sloveniji (Letno poročilo Zavarovalnice, 2015, str. 24).

13

Slika 2: Sestava skupine Zavarovalnica na dan 31. 12. 2015

Vir: Zavarovalnica, Letno poročilo, 2015, str. 23.

3.2.1 Poslovna dejavnost in organiziranost

Zavarovalnica, ki je v skupini Zavarovalnica obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo

pozavarovanja. Odvisni družbi iz Slovenije, Zavarovalnica Vas in Zavarovalnica Mesto, sta

organizirani kot kompozitni zavarovalnici. Med premoženjske zavarovalnice sodijo Zavarovalnice

Osiguranje Be, Osiguruvanje Skopje, Illyria P, Montenegro ter Osiguranje Zg. Životno osiguranje

Zg, Illyria Life ter Životno osiguranje Be pa so življenjske zavarovalnice. Poleg naštetih

(po)zavarovalnic skupino sestavljajo še Illyria Hospital, Zava Car, Montagent, Zava stejšn, ZMesto

Vivus, ZMesto Svetovanje in Naložba pokojnina.

Organiziranost Zavarovalnice je prikazana na naslednji sliki.

14

Slika 3: Organizacijska shema Zavarovalnice na dan 31. 12. 2015


3.2.2 Poslanstvo, vizija in strateške usmeritve

Poslanstvo in vizija Zavarovalnice so strnjeno prikazani pod sloganom:

s predanostjo in stalnim napredkom zagotavljamo varnost in kakovost življenja;

dolgoročno želimo biti neodvisna zavarovalna skupina, prepoznavna po zagotavljanju

zavarovalnih, pozavarovalnih ter drugih povezanih storitev najvišje kakovosti;

smo odgovorni, iskreno in s spoštovanjem gradimo medsebojne odnose v družbi. S stalnim

izboljševanjem in odnosom presegamo pričakovanja strank. Dejavni smo v odnosu do okolja.

Pomembnejše strateške usmeritve so (Letno poročilo Zavarovalnice, 2015, str. 59):

skupina Zavarovalnica bo na ciljnih trgih prepoznavna kot ponudnica celovitih zavarovalnih in

pozavarovalnih storitev z nudenjem transparentnih, razumljivih in učinkovitih storitev, ki

odražajo dejanske potrebe strank, proaktivnega odzivanja na napredek tehnologij, optimalne

uporabe znanja v skupini ter skupne sodobne organizacijske kulture;

skupina Zavarovalnica bo do konca leta 2016 preko združene zavarovalnice zasedala pozicijo

druge največje Zavarovalnice v regiji;

15

skupina Zavarovalnica bo zagotavljala ustrezno alokacijo kapitala, ki bo temeljila na izračunu

kapitalskih potreb in lastne ocene tveganj (v nadaljevanju ORSA) v sistemu SII;

Zavarovalnica bo iskala nove priložnosti za rast s prevzemi;

skupina Zavarovalnica bo nadaljevala povezovanje z bankami (bankassurance);

skupina Zavarovalnica bo poslovanje nadgrajevala z učinkovito procesno in informacijsko

tehnologijo (v nadaljevanju IT);

Zavarovalnica bo v okviru mogočega centralizirala upravljanje z naložbenimi portfelji s ciljem

optimizacije naložbenih procesov skupine.

Tabela 1: Pomembnejše strateške usmeritve skupine

Strateška usmeritev

Povprečna stopnja rasti > 2%

Čisti stroškovni količnik < 30%

Čisti kombinirani količnik* < 95%

Donosnost naložb > 1,5%

Donosnost lastniškega kapitala (ROE) > 11%

Vir: Zavarovalnica, Letno poročilo, 2015, str.59.

3.2.3 Vodenje in nadzor

Zavarovalnica deluje v skladu s Politiko upravljanja skupine Zavarovalnica in Politiko upravljanja

Zavarovalnice, kjer so določene poglavitne usmeritve upravljanja družb v skupini Zavarovalnica in

pravila upravljanja družbe Zavarovalnica, upoštevaje cilje, poslanstvo, vizijo in vrednote skupine

Zavarovalnica.

Zavarovalnica ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem vodi družbo uprava, njeno delovanje pa

nadzoruje NS. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, NS in uprava, delujejo v skladu z

zakoni, drugimi predpisi, statutom in poslovniki.

3.2.4 Tveganja in ravnanje s tveganji

Eden od ključnih gradnikov sistema upravljanja je sistem upravljanja tveganj. Uprava družbe

zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj. Pravila sistema upravljanja tveganj, pravila ORSA

in SII, so podrobneje urejena v notranjih aktih Zavarovalnice. V Zavarovalnici so v organizacijsko

strukturo ter procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije,

aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja

(ZZavar-1 in SII) opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja. V organizacijsko strukturo

in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene z namenom okrepitve strukture treh obrambnih

linij v sistemu nadzora Zavarovalnice. Pravila delovanja posameznih ključnih funkcij so

podrobneje urejena v notranjih aktih Zavarovalnice.

Zavarovalnica se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških

ciljev ter zagotavljanje solventnosti skupine na dolgi rok. Skupina Zavarovalnica zato v zadnjih

16

letih stalno nadgrajuje svoj sistem upravljanja tveganj ter sistem upravljanja tveganj v vseh družbah

skupine.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v skupini Zavarovalnica in Zavarovalnica je

primarno odgovorna uprava. Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj v skupini Zavarovalnica

se uvaja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog med njimi

(Letno poročilo Zavarovalnice, 2015, str. 109):

prvo obrambno linijo tvorijo posamezne poslovne funkcije; v prvi obrambni liniji posameznim

poslovnim funkcijam pripada lastništvo, odgovornost in sposobnost za identifikacijo, analizo

in ocenjevanja, kontroliranja ter aktivno zmanjševanje negativnih vplivov tveganj na podlagi

vsakodnevnega poslovanja (sklepanje zavarovanj, prodaja, obravnava škod, naložbe,

računovodstvo, kontroling in drugo);

drugo obrambno linijo tvorijo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija

skladnosti poslovanja. V drugi obrambni liniji naštete tri ključne funkcije zagotavljajo nadzor

aktivnosti upravljanja tveganj v prvi obrambni liniji;

tretjo obrambno linijo tvori funkcija notranje revizije; notranja revizija je edina ključna

funkcija, ki neodvisno in nepristransko ocenjuje sistem upravljanja, upravljanja tveganj in

sistem kontrolnih postopkov.

V skladu z zahtevami SII so bile v letu 2015 definirane štiri ključne funkcije, ki pokrivajo skupino

Zavarovalnica ter Zavarovalnico. Za posamezno ključno funkcijo so bili določeni nosilci ključnih

funkcij. Ključne funkcije so naslednje:

aktuarska funkcija;

funkcija upravljanja tveganj;

funkcija spremljanja skladnosti ter

funkcija notranje revizije.

Ključne funkcije so v Zavarovalnici organizirane kot štabne službe in so neposredno podrejene

upravi družbe. Njihove vloge in odgovornosti so jasno opredeljene v politiki posamezne ključne

funkcije oziroma v politiki upravljanja tveganj, v kateri je definirana funkcija upravljanja tveganj.

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih

ključnih elementov:

strategije do tveganj;

procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter

procesa ORSA.

17

Slika 4: Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Druga obrambna linija

Tretja obrambna linija

Prva obrambna linija

Strategija prevzemanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj

Druga obrambna linija

Proces ORSA

Določanje cen

Proces sklepanja zavarovanj

Meje sklepanja zavarovanj

Funkcija upravljanja

tveganj

Poročila o tveganjih

Analiza profila tveganj

Lastna ocena solventnostnih

potreb

Stalna skladnost poslovanja

Izvedba stresnih testov in

analize scenarijev

Napovedi

Odbor za upravljanje

tveganj

Informacije in poročila o

upravljanju Register tveganj

Naložbena politika in

omejitve

Notranja revizija


Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloga posamezne obrambne

linije je jasno razmejena v okviru politik upravljanja tveganj. NR kot neodvisen organ v vlogi tretje

obrambne linije na podlagi neodvisne analize preverja učinkovitost vzpostavljenih procesov

upravljanja tveganj, predvsem procesa identifikacije od spodaj navzgor, ki ga izvajajo skrbniki

tveganj.

Politika NR namreč kot prvo izmed nalog NR opredeljuje na osnovi tveganj zasnovan neodvisen,

stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so

procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni in delujejo na

način, ki zagotavlja doseganje ciljev družbe (Politika notranje revizije Zavarovalnice, 2015, str. 5).

3.2.5 Delovanje notranje revizije

Notranja revizija je ustanovljena z namenom, da daje zagotovila in svetuje upravi s ciljem

povečanja dodane vrednosti in izboljšanja učinkovitosti ter uspešnosti poslovanja. Notranja revizija

pomaga družbi uresničevati njene cilje s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem uspešnosti

upravljanja družbe, upravljanja tveganj in sistema notranjih kontrol ter predlaga priporočila za

njihovo izboljšanje.

18

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna SNR, ki je organizacijsko neposredno podrejena

upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov Zavarovalnice. S

takšno organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost delovanja.

SNR četrtletno poroča upravi, RK in NS o opravljenih pregledih poslovanja, uspešnosti in

učinkovitosti kontrolnih sistemov, upravljanja Zavarovalnice in upravljanja tveganj, ugotovljenih

kršitvah in nepravilnostih ter o spremljanju realizacije priporočil. Prav tako je SNR izdela letno

poročilo o delu, ki je sestavni del gradiva za skupščino (Letno poročilo Zavarovalnice, 2015, str.

116).

3.2.6 Nadzorni svet in revizijska komisija

NS nadzoruje vodenje poslov družbe. Pri tem ravna na podlagi veljavnih predpisov, predvsem na

podlagi ZGD-1, ZZavar-1, statuta družbe in Poslovnika o delu NS. NS mora biti v skladu z

zakonom sklican najmanj enkrat v četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja

poslovnega leta. Po potrebi se NS sestaja tudi pogosteje. Področje delovanja NS je podrobneje

urejeno s Poslovnikom o delu NS.

Nekatere pomembnejše naloge NS so (Letno poročilo Zavarovalnice, 2015, str. 41):

daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta skupine Zavarovalnica

in zavarovalnice;

daje soglasje upravi k določitvi strategije razvoja skupine Zavarovalnica in Zavarovalnice;

daje soglasja upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja, upravljanja tveganj, spremljanja

skladnosti, notranje revizije, aktuarske funkcije, notranjih kontrol in izločenih poslov;

daje soglasje upravi k podelitvi pooblastila nosilcem ključnih funkcij;

daje soglasje upravi k poročilu o solventnosti in finančnem položaju družbe;

daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela SNR;

izdela mnenje za skupščino delničarjev k letnemu poročilu o notranjem revidiranju;

obravnava ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor in drugih organov nadzora v postopkih

nadzora nad družbo;

preveri letna in medletna poročila o poslovanju skupine Zavarovalnica in Zavarovalnice;

preveri letno poročilo, ki ga je predložila uprava, zavzame stališče do revizijskega mnenja in o

tem sestavi poročilo za skupščino ter v njem navede morebitne pripombe in ali ga potrdi;

preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in o tem sestavi

pisno poročilo za skupščino;

drugo v skladu z zakonom in statutom.

Skladno s statutom Zavarovalnice in veljavno zakonodajo sestavlja NS šest članov, od katerih štiri

člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli

svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člani NS so imenovani za

največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.

19

NS skladno z zakonodajo, kodeksom o upravljanju javnih delniških družb in dobro prakso imenuje

eno ali več komisij ali odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge

sklepov NS, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno

podpirajo delo NS.

V okviru Zavarovalnice delujejo naslednje komisije:

RK,

komisija za oceno sposobnosti in primernosti in

komisija za imenovanja.

Naloge in pristojnosti RK določajo ZGD-1, listina o ustanovitvi RK Zavarovalnice, Poslovnik o

delu RK družbe, Poslovnik o delu NS Zavarovalnice in drugi avtonomni pravni viri (npr.

priporočila za RK).

Nekatere pomembnejše naloge RK so (Letno poročilo Zavarovalnice, 2015, str. 45):

spremljanje postopka računovodskega poročanja ter pripravljanje priporočil in predlogov za

zagotovitev njegove celovitosti;

spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjega nadzora v družbi, SNR in sistemov za

obvladovanje tveganja;

spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti uspešnosti

obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa;

pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja letnega poročilo družbe, zlasti o

zagotavljanju dodatnih nerevizijskih storitev;

odgovarjanje za postopek izbire revizorja in predlaganje NS imenovanje kandidata za revizorja

letnega poročila družbe;

nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje Zavarovalnica;

ocenjevanje sestave letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za NS;

sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja;

sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in Zavarovalnico;

poročanje NS o rezultatu obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je obvezna revizija

prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je imela RK v tem

postopku;

opravljanje drugih nalog, določenih s statutom ali sklepom NS;

sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, zlasti z medsebojnim

obveščanjem o glavnih zadevah glede revizije in

sodelovanje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah

glede notranje revizije.

NS je imenoval tričlansko RK.

Zahtevane kompetence za imenovanje v NS in RK so posebej predstavljene v okviru točke 3.4.3 –

Politika sposobnosti in primernosti.

20

Zgoraj navedene naloge in pristojnosti pa prinašajo tudi odgovornosti NS in RK in s tem tudi

odgovornost posameznikov, ki funkcije v NS in RK izvajajo.

Člani organov vodenja in nadzora morajo opravljati svoje naloge v dobro družbe, in sicer s

skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. To pomeni, da so člani NS lojalni družbi, da ne

izrabljajo funkcije za doseganje lastnih koristi ali koristi kogarkoli drugega. Zavezani so tudi k

varovanju poslovnih skrivnosti družbe. Če kršijo svoje dolžnosti, so družbi solidarno odgovorni za

škodo, ki ji zaradi tega nastane (Kocbek, Ivanjko, Bratina, & Podgorelec, 2010, str. 226–227).

Načelo solidarnosti za odgovornost NS pomeni, da član NS odgovarja za celotno nastalo škodo z

vsem svojim premoženjem, kar pa ne pomeni, da se odgovornost sama po sebi ne prenese na vse

člane NS. Posamezen član je odgovoren v primeru individualne kršitve svoje obveznosti. V praksi

to pomeni, da so za posamezen sklep NS, ki se kasneje izkaže kot protipraven, odgovorni tisti člani

NS, ki so zanj glasovali. Člani, ki so glasovali proti sklepu, so izvzeti iz odgovornosti za

posamezen sklep, če obstaja formalen zapis, da so pred glasovanjem o tem z vso dolžno skrbnostjo

o protipravnosti obvestili ostale člane NS in jih poskušali na podlagi ustreznih argumentov

prepričati o protipravnosti. Odsotnost s seje oziroma odločitev, da se posamezen član vzdrži

glasovanja, ni zadosten razlog za izvzetje iz odgovornosti po 395. člen Obligacijskega zakonika

(Ur.l. RS, št. 97/07 – UPB1 in NPB3).

Kršitev Kodeksa običajno nima za posledico odškodninsko odgovornost, je pa kršitev lahko razlog

nezaupnice in odpoklica člana nadzornega sveta. Torej ima tudi moralne posledice.

Revizijska komisija ima obsežne in natančno določene naloge, definirane v 280. členu ZGD-1,

vendar pa o vprašanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta, ne more odločati.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-4826

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO5252&idPredpisaChng=ZAKO1263

21

3.2.7 Analiza poslovanja

Tabela 2: Povzetek konsolidiranega izkaza poslovnega izida

(v EUR) 1-6/2016 1-6/2015 Indeks

Čisti prihodki od zavarovalnih premij 225.978.226 219.116.387 103,1

Prihodki od naložb v pridružene družbe 0 79.250 -

Prihodki od naložb 16.677.086 20.523.120 81,3

Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki

prevzemajo naložbeno tveganje 7.477.217 14.945.629 50,0

Drugi zavarovalni prihodki 8.817.975 8.395.794 105,0

Drugi prihodki 2.980.609 3.267.118 91,2

Čisti odhodki za škode -131.844.127 -135.623.076 97,2

Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij -5.378.834 -2.092.155 257,1

Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki

prevzemajo naložbeno tveganje -4.613.092 -13.209.592 34,9

Odhodki za bonuse in popuste -693.970 -252.119 275,3

Obratovalni stroški -75.824.440 -70.515.380 107,5

Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti -5.151.685 -4.839.584 106,4

Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki

prevzemajo naložbeno tveganje -8.238.772 -6.888.218 119,6

Drugi zavarovalni odhodki -9.450.206 -10.152.789 93,1

Drugi odhodki -1.151.850 -694.275 165,9

Poslovni izid pred obdavčitvijo 19.584.137 22.060.110 88,8

Vir: Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Zavarovalnica in računovodski izkazi Zavarovalnice d.d., za obdobje januar–junij

2016, str. 21.

Tabela 3: Konsolidirani količniki poslovanja

1-6/2016 1-6/2015

Čisti merodajni škodni količnik (pozav. + premož.) 59,7% 62,4%

Čisti merodajni škodni količnik brez vpliva tečajnih razlik (pozav. + premož.) 60,2% 59,8%

Čisti stroškovni količnik 32,7% 31,3%

Donosnost naložbenega portfelja 2,3% 3,2%

Donosnost naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik 2,3% 2,4%

Anualizirana donosnost lastniškega kapitala 9,7% 12,2%

Poslovni izid pred obdavčitvijo 19.584.137 22.060.110 88,8


2016, str 21.

V obdobju januar–junij 2016 so imele na področju pozavarovanja tečajne razlike pozitiven vpliv na

zavarovalno-tehnični rezultat v višini 0,4 milijona EUR (1–6/2015: -4,2 milijona EUR), na rezultat

iz naložbenja pa negativen v višini 0,2 milijona EUR (1–6/2015: +3,9 milijona EUR). Neto

pozitiven vpliv na čisti poslovni izid iz naslova tečajnih razlik je tako znašal 0,2 milijona EUR (1–

6/2015: -0,3 milijona EUR). Zavarovalnica sledi usklajeni valutni poziciji na strani sredstev in

obveznosti.

22

Tabela 4: Donos naložbenega portfelja

1-6/2016 1-6/2015 Absolutna razlika

Donos finančnih naložb 11.525.400 15.683.536 -4.158.136

Donos naložbenih nepremičnin 86.775 45.406 41.369

Donos naložbenega portfelja 11.612.175 15.728.942 -4.116.767

Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik 11.895.624 11.938.219 -42.595


2016, str. 25.

Donos naložbenega portfelja znaša v prvem polletju leta 2016 11,6 milijona EUR in je 4,1 milijona

EUR nižji od donosa v enakem obdobju lani. Na nižji donos so v največji meri vplivale nižje

tečajne razlike.

Glede na to, da tečajne razlike v večini ne vplivajo na izkaz poslovnega izida, saj se tečajne razlike

na sredstvih netirajo s tečajnimi razlikami na obveznostih, je z vidika vpliva na poslovni izid

smiselno primerjati donos brez vpliva tečajnih razlik. Vpliv tečajnih razlik na izkaz poslovnega

izida znaša v prvem polletju 2016 0,2 milijona EUR.

Bilančna vsota skupine Zavarovalnica je na dan 30.6.2016 znašala 1.678,9 milijona EUR, kar je

4,5% več kot konec leta 2015.

Tabela 5: Stanje in struktura konsolidiranih sredstev

(v EUR) 30.6.2016

Struktura

30.6.2016 31.12.2015

Struktura

31.12.2015

SREDSTVA 1.678.883.332 100,0% 1.607.281.060 100,0%

Neopredmetena sredstva 29.004.591 1,7% 30.465.315 1,9%

Opredmetena osnovna sredstva 51.562.935 3,1% 47.217.311 2,9%

Odložene terjatve za davek 2.811.172 0,2% 2.371.857 0,1%

Naložbene nepremičnine 7.913.837 0,5% 8.040.244 0,5%

Finančne naložbe v pridružene družbe 0 0,0% 0 0,0%

Finančne naložbe 1.011.923.353 60,3% 1.015.056.805 63,2%

Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno

tveganje 214.607.008 12,8% 214.189.117 13,3%

Znesek ZTR*, prenesen pozavarovateljem 30.986.824 1,8% 23.877.277 1,5%

Sredstva iz finančnih pogodb 115.284.406 6,9% 111.418.244 6,9%

Terjatve 152.017.901 9,1% 130.663.929 8,1%

Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj 19.181.019 1,1% 17.992.485 1,1%

Druga sredstva 2.849.523 0,2% 1.173.159 0,1%

Denar in denarni ustrezniki 40.653.283 2,4% 4.710.904 0,3%

Nekratkoročna sredstva, namenjena za prodajo 87.480 0,0% 104.413 0,0%

*Zavarovalno-tehnične rezervacije.


2016, str. 44.

23

Tabela 6: Stanje in struktura konsolidiranih obveznosti

(v EUR) 30.6.2016

Struktura

30.6.2016 31.12.2015

Struktura

31.12.2015

OBVEZNOSTI 1.678.883.332 100,0% 1.607.281.060 100,0%

Kapital 295.167.859 17,6% 286.401.680 17,8%

Osnovni kapital 71.856.375 4,3% 71.856.376 4,5%

Kapitalske rezerve 43.388.536 2,6% 43.388.724 2,7%

Rezerve iz dobička 136.879.274 8,2% 122.954.429 7,6%

Lastne delnice -24.938.709 -1,5% -10.319.347 -0,6%

Presežek iz prevrednotenja 21.589.100 1,3% 12.684.233 0,8%

Zadržani čisti poslovni izid 49.091.414 2,9% 23.490.926 1,5%

Čisti poslovni izid poslovnega obdobja -338.673 0,0% 24.849.680 1,5%

Prevedbeni popravek kapitala -3.306.233 -0,2% -3.467.155 -0,2%

Kapital lastnikov obvladujoče družbe 294.221.084 17,5% 285.437.865 17,8%

Kapital neobvladujočih deležev 946.775 0,1% 963.815 0,1%

Podrejene obveznosti 23.549.646 1,4% 23.534.136 1,5%

Zavarovalno-tehnične rezervacije 944.480.351 56,3% 887.068.500 55,2%

Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist

življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno

tveganje

212.663.887 12,7% 207.590.086 12,9%

Druge rezervacije 7.945.990 0,5% 7.389.695 0,5%

Odložene obveznosti za davek 6.511.467 0,4% 4.598.731 0,3%

Obveznosti iz finančnih pogodb 115.170.650 6,9% 111.304.383 6,9%

Druge finančne obveznosti 87.426 0,0% 206.047 0,0%

Obveznosti iz poslovanja 50.607.954 3,0% 54.467.303 3,4%

Ostale obveznosti 22.698.102 1,4% 24.720.499 1,5%


2016, str. 48.

3.3 Podlage za izvedbo notranjerevizijskega posla

Mednarodni okvir strokovnega ravnanja je sestavljen iz:

poslanstva;

obveznih navodil, ki vsebujejo temeljna načela, opredelitev, standarde, kodeks etike;

izvedbena navodila;

dodatna navodila.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki

jo sprejema SIR na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje

revizije. Hierarhija pravil notranjega revidiranja določa pravna in strokovna pravila:

prvo raven predstavljajo zakoni in verodostojna razlaga posameznih določb zakona; obvezni

del okvira mednarodnih strokovnih ravnanj; slovenski standardi ter kodeksa

notranjerevizijskih načel in poklicne etike;

24

drugo raven predstavljajo pojasnila in stališča Strokovnega sveta SIR, usmeritve slovenskih

nadzornih inštitucij, metodološka gradiva in priročniki SIR ter priporočljivi del okvira

mednarodnih strokovnih ravnanj;

tretjo raven pa predstavljajo literatura o notranjem revidiranju in strokovna pravila v tuji praksi

(Toman Pfajfar, 2016, str. 2).

3.4 Podlage in usmeritve za delovanje službe notranje revizije in

revizijske komisije v zavarovalnici

3.4.1 Statut Zavarovalnice

Statut Zavarovalnice kot temeljni ustanovitveni akt o delovanju zavarovalnice v 22. členu med

pristojnostmi NS navaja dajanje soglasja k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje SNR,

soglasje k Politiki notranje revizije kot aktu, s katerim se ureja namen, pomen in naloge SNR ter k

letnemu načrtu dela notranje revizije. Podrobneje je delovanje NS določeno v Poslovniku o delu

NS (Statut Zavarovalnice, 2013, str. 10).

3.4.2 Politika upravljanja Zavarovalnice

Zavarovalnica kot javna delniška družba pri upravljanju upošteva Kodeks.

V politiki upravljanja so poleg ostalega podrobno opredeljene ključne funkcije v sistemu

upravljanja tveganj. Upoštevaje načelo sorazmernosti so v organizacijski ustroj ter procese

vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija

spremljanja skladnosti poslovanja, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljene kot ključne

funkcije v sistemu upravljanja. Ključne funkcije svoje naloge izvajajo neodvisno druga od druge in

od drugih organizacijskih enot, njihovo izvajanje pa je neposredno podrejeno upravi. Namen

ključnih funkcij je okrepitev strukture treh obrambnih linij v sistemu nadzora (Politika upravljanja

Zavarovalnice, 2015, str. 15). Ključne funkcije so organizirane kot službe in neposredno podrejene

upravi Zavarovalnice. Ključna funkcija je v Zavarovalnici definirana v skladu z 52. členom Zzavar-

1 in kot taka nima odločevalskih kompetenc, kot jih imajo na primer ključni direktorji, ki so v

Zavarovalnici odgovorni za sprejemanje odločitev na visoki ravni in izvajanje pripravljenih

strategij in politik ter vodijo posamezne ključne organizacijske enote v Zavarovalnici (področje

zavarovanj, financ, računovodstva, IT, oskrbe, upravljanja s kadri, kontrolinga).

Notranja revizija kot ena izmed ključnih funkcij v sistemu upravljanja Zavarovalnice opravlja

naloge v skladu z določili direktive SII ter ZZavar-1. Naloge notranje revizije so zlasti (Politika

upravljanja Zavarovalnice, 2015, str. 20):

dajanje nepristranskih in ustreznih zagotovil ter svetovanje upravi;

pomoč Zavarovalnici pri uresničevanju njenih ciljev s sistematičnim in metodičnim

ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti in učinkovitosti upravljanja družbe, upravljanja

tveganj in kontrolnih postopkov;

25

poročanje upravi in NS o namenu, pristojnostih in nalogah notranje revizije ter izvajanju

njenega načrta, o ugotovitvah izvedenih revizij ter predlogih in priporočilih.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije notranje revizije, predvidene

postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja Politika funkcije

notranje revizije Zavarovalnice.

Postopek in kriteriji izbire kandidatov za posameznega nosilca ključne funkcije kot tudi postopek

obdobnega vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznega nosilca ključne funkcije je vnaprej

opredeljen v Politiki sposobnosti in primernosti ključnih oseb Zavarovalnice. Nosilca posamezne

ključne funkcije imenuje uprava s soglasjem NS posamezne družbe.

Sistem plačil nosilca ključne funkcije omogoča pridobitev ustreznih kadrov glede na potrebe

Zavarovalnice, upoštevaje sorazmernost, vrsto in obseg poslov družbe. Variabilni del plačila

nosilca ključne funkcije ne sme biti določen tako, da bi bila skozi variabilni del lahko nagrajena

tista ravnanja nosilca ključne funkcije, ki nekontrolirano izpostavljajo družbo tveganjem. Sistem

plačil in merila nagrajevanja nosilcev ključnih funkcij so podrobneje urejena v Politiki prejemkov

Zavarovalnice.

Podrobnejši obseg, način, matriko in periodiko poročanja za posamezno ključno funkcijo ureja

interni akt, ki ureja delovanje posamezne ključne funkcije.

Sistem notranjih kontrol Zavarovalnice je namenjen ugotavljanju, merjenju, spremljanju in

obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim

Zavarovalnica je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati sistem notranjih

kontrol zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili Zavarovalnice ter izpolnjuje zakonske

zahteve in zahteve drugih predpisov na področju upravljanja tveganj (Politika upravljanja

Zavarovalnice, 2015, str. 23).

Zavarovalnica ima vzpostavljen proces vrednotenja sposobnosti in primernosti članov organov

vodenja ali nadzora ter nosilcev ključnih funkcij in višjega vodstva pred imenovanjem na funkcijo

in po imenovanju. Kriteriji in merila ter postopki izdelave ocene sposobnosti in primernosti članov

organov vodenja in nadzora ter nosilcev ključnih funkcij in višjega vodstva so podrobneje urejeni v

Politiki sposobnosti in primernosti ključnih oseb Zavarovalnice (Politika upravljanja


Tuja praksa med ostalim kot dobro prakso priporoča, da naj bi politika korporativnega upravljanja

v delu, ki se nanaša na delovanje RK, vsebovala periodično oziroma najmanj 3-letno obdobje, v

katerem naj bi bila posodobljena Politika notranje revizije ponovno odobrena s strani RK.

Predsednik RK se lahko poleg rednih, že planiranih, sestankov z vodjo notranje revizije sestane

tudi neformalno in tako dobi dodatne informacije, ki jih sicer ne bi pridobil. Neomejen dostop

notranje revizije do RK je še eno izmed priporočil dobre prakse v korporativnem upravljanju. Kljub

temu ni priporočeno širiti obseg neformalnih sestankov, saj bi le-to lahko nakazovalo na neustrezen

odnos med notranjo revizijo in upravo. V skladu s priporočili naj bil sestanek notranje revizije brez

26

prisotnosti uprave vsaj enkrat letno. Za uspešno delo notranje revizije je izjemno pomembna

podpora vlogi notranje revizije, ki je razvidna v vseh vidikih delovanja družbe. RK v normalnih

razmerah seveda ne pričakuje, da bi obstajali kakršnikoli dvomi o podpori notranji reviziji. Naloga

notranjega revizorja je, da s profesionalnim, etičnim in strokovnim delovanjem preseže morebitne

ovire in pridobi zaupanje tako uprave kot RK.

Uporaba avtomatiziranega načina komunikacije med RK in notranjo revizijo je odvisna od

različnih dejavnikov, vključno s korporativno kulturo. Trenutno večina pri komunikaciji uporablja

tablice, prenosne računalnike, varne spletne strani, ostali načini komuniciranja pa so manj

uporabljeni.

Funkcionalno vodja notranje revizije poroča RK. Administrativno poročanje vodje notranje

revizije, ki se nanaša na nadomestila, prostore, opremo in drugo, pa poteka preko predsednika

uprave oziroma pristojnega člana uprave. Če v organizacijski strukturi poročevalske poti niso

predvidene na tak način, administrativno poročanje poteka preko posameznika, ki je v

organizacijski strukturi dovolj visoko in razpolaga s pooblastili, na podlagi katerih lahko zagotovi

neodvisno delovanje SNR.

V okviru zahtev v zvezi s poročanjem notranji revizor svoje ugotovitve zapiše v poročilu. V

primerih, ko je število pregledov in ugotovitev veliko, je pomembno, kakšen je obseg in način

poročanja upravi in RK. Izsledki naj ne bi bili prezajetni, a vendar dovolj obširni, da bralcu

omogočijo celovit pregled ugotovljenih pomanjkljivosti in priporočil ter odziv poslovodstva v

zvezi z odpravo pomanjkljivosti. Poročila naj bodo uravnotežena, prikažejo naj tako dobro kot

slabo prakso v družbi. Pomembno je poudariti, da imata uprava in RK ključno vlogo pri nadzoru in

vzpostavitvi ustrezne korporativne kulture v organizaciji, ki nalaga odpravo ugotovljenih

pomanjkljivosti. Odziv in vpletenost uprave v reševanje priporočil SNR in spremljanje statusa

izvedbe priporočil s strani uprave je še eden izmed pokazateljev, kakšna sta položaj in vpliv

notranje revizije v družbi (Rittenberg, 2016, str. 2).

RK po svoji funkciji predstavlja pomembno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti in objektivnosti

notranje revizije. Po drugi strani pa mora notranja revizija s svojim delovanjem zagotavljati dodano

vrednost za organizacijo in s tem ustvariti podlago za neprestano podporo RK, ki jo uživa. Odnos

med RK in notranjo revizijo je razviden tudi iz spodnje slike.

27

Komuniciran in analizira

revizijske ugotovitve

REVIZIJSKA

KOMISIJA

SLUŽBA

NOTRANJE

REVIZIJE

Gradi kompetentno službo

notranje revizije skladno

s potrebami notranje revizije

Zagotavlja nadzor nad

notranjo revizijo

Podpira neodvisnost,

kompetence in proračun

notranje revizije

Določanje pomembnih

tveganja in ciljev za

službo notranje revizije

Vir: Rittenberg, Interacting with Audit

Committees, 2016, str. 3

3.4.3 Politika sposobnosti in primernosti Zavarovalnice

Direktiva SII postavlja zahtevo, da osebe, ki nadzirajo in vodijo Zavarovalnico ali imajo druge

pomembne in ključne funkcije, izpolnjujejo naslednje zahteve (Politika sposobnosti in primernosti

Zavarovalnice, 2015, str. 3):

njihova strokovna usposobljenost, znanje in izkušnje so ustrezni za dobro in preudarno

upravljanje (sposobnost) ter

so osebe dobrega ugleda in integritete (primernost).

Postopek imenovanja, zakonske zahteve ali zahteve specialnih predpisov, so podrobno opredeljene

v Politiki sposobnosti in primernosti zadevnih oseb, kjer so predstavljene potrebne kompetence za

opravljanje posameznih funkcij.

Cilj politike je:

oblikovati minimalne standarde, ki morajo veljati za sposobnost in primernost zahtevanega

osebja;

oblikovati minimalno vsebino postopka ocene sposobnosti in primernosti;

določiti okoliščine, kjer je potrebna ponovna ocena sposobnosti in primernosti.

Zahteve glede usposobljenosti članov NS in RK se nanašajo predvsem na izobrazbo, strokovne

izkušnje in splošna znanja ter izkušnje. Sestava NS mora namreč zagotavljati nadzor in sprejemanje

Slika 5: Odnos med revizijsko komisijo in službo notranje revizije

28

odločitev v korist Zavarovalnice, zato se pri sestavi upoštevajo znanja, izkušnje in veščine, ki se

med posameznimi člani NS med seboj dopolnjujejo ter tako zagotavljajo zadostno usposobljenost

NS kot celote. Pri tem je v prvi vrsti potrebno upoštevati zahteve lokalne zakonodaje, pa tudi vsa

teoretična in praktična usposabljanja. V dokazilo je potrebno priložiti življenjepis, samooceno

usposobljenosti za funkcijo, kopijo zadnje zaključene izobrazbe in druga potrdila, ki izkazujejo

dodatno usposobljenost, člani NS pa morajo imeti še znanja s področja:

poznavanja dolžnosti uprave in nadzora;

poznavanje komunikacije med organom nadzora, organom vodenja, NR in zunanjimi revizorji;

poznavanje delovanja in sistema Zavarovalnice;

poznavanje delovanja komisij NS;

poznavanje računovodstva Zavarovalnice;

poznavanje zakonodaje, pomembne za nadzorno funkcijo (predpisi s področja

zavarovalništva);

poznavanje poslovanja zavarovalnic;

poznavanje delovanja finančnih trgov;

poznavanje strateškega načrtovanja in upravljanja družb;

poznavanje upravljanja tveganj;

zmožnost interpretacije ključnih kazalnikov v zavarovalništvu.

Zahteve glede primernosti zadevajo področja osebne zanesljivosti in ugleda, kjer se poleg ustrezne

usposobljenosti in dobrega ugleda odraža tudi integriteta dejanja, presoja neodvisnosti in časovne

razpoložljivosti.

Obstoj kazenskih postopkov ali evidenc kazenskega in upravnega prava se presoja na podlagi

informacij o osebni zanesljivosti, izpiska iz kazenske evidence ter izpiska iz sodne evidence, pri

čemer se kot merila za presojo ocenjujejo:

negativne ocene pristojnih nadzornih organov;

disciplinski in pravni ukrepi kot posledica kršitve ali malomarnosti;

pretekli in tekoči finančni rezultati in finančna stabilnost osebe.

Upoštevanje strokovnih standardov in preteklo sodelovanje s pristojnimi organi služi kot

informacija o osebni zanesljivosti, kot merilo pa se upošteva pretekla poklicna pot, ki kaže preteklo

zakonito in strokovno ravnanje, pri čemer so pomembne zlasti naslednje okoliščine:

dokazi, da oseba v razmerju z lokalnimi nadzorniki ni delovala pregledno in odkrito in ni

želela sodelovati z njimi;

zavrnitev registracije, vloge, licence, razveljavitev, preklic ali prenehanje registracije,

dovoljenja, licence;

razlogi za odstop ali razrešitev s funkcije ali delovnega mesta;

prepoved opravljanja funkcije s strani pristojnega organa.

29

Pretekli in tekoči poslovni rezultati ter finančna trdnost osebe dajejo informacijo o osebni

zanesljivosti, ki se presoja na podlagi:

izpiska iz sodne evidence o začetih stečajnih postopkih;

potrdila pristojnega organa o poravnanih davčnih obveznostih;

pregledom finančnih poročil družb, ki jih zadevana oseba obvladuje s poudarkom na

insolventnih postopkih;

začetku postopka osebnega stečaja;

civilne tožbe, upravni ali kazenski postopki, pomembne naložbe ali izpostavljenosti, ki

pomembno vplivajo na finančno trdnost osebe.

Merila v zvezi z upravljanjem (governance) zajemajo:

informacije o (časovni) razpoložljivosti, kjer služi kot merilo obseg drugih pooblastil in

poklicnih obveznosti, ki zahtevajo veliko časa in čas, potreben za opravljanje posamezne

funkcije;

informacije o odnosih do družbe in morebitna nasprotja interesov, pri čemer se kot merila

upoštevajo pretekla delovna mesta in funkcije v (po)zavarovalnicah ali drugih družbah;

osebna, poslovna ali druga ekonomska razmerja z drugimi člani uprave ali organi nadzora.

Pri oblikovanju RK je potrebno dodatno zagotoviti, da imajo člani zadostna specialistična znanja in

izkušnje na zadevanem področju in ima RK kot celota potrebna znanja in izkušnje za opravljanje

svojih nalog.

Vodja SNR kot eden izmed nosilcev ključne funkcije mora posedovati poklicne kvalifikacije,

znanje in izkušnje, ki so primerne in ustrezne za vse vloge, za katere je odgovoren. Primarno se pri

presoji sposobnosti upošteva interna pravila Zavarovalnice in zahteve lokalne zakonodaje. Pri oceni

sposobnosti se upošteva tudi teoretična in praktična usposabljanja, izobrazbo, znanja, pomembna za

področje notranje revizije ter poklicne izkušnje. V dokazilo je potrebno priložiti življenjepis,

samooceno usposobljenosti za funkcijo, kopijo zadnje zaključene izobrazbe in druga potrdila, ki

izkazujejo dodatno usposobljenost. V primeru ključne funkcije NR se kot dodatna usposobljenost

zahteva strokovni naziv preizkušeni notranji revizor ter znanja s področja:

zavarovalništva in finančnih trgov;

poslovne strategije in poslovnega modela;

sistema upravljanja;

finančno računovodske analize in aktuarske analize v obsegu, potrebnem za ključno funkcijo

notranje revizije;

zakonodaje v obsegu, potrebnem za izvajanje notranje revizije;

zadostne strokovne izkušnje ter ostala splošna znanja.

Poleg strokovnih meril so zahtevani pogoji še osebna zanesljivost in dober ugled, kjer se preverja

kazenske postopke in/ali evidence s kazenskega in upravnega prava, upoštevanje strokovnih

30

standardov in preteklo sodelovanje s pristojnimi organi ter pretekle in tekoče poslovne rezultate in

finančno stanje člana (Politika sposobnosti in primernosti Zavarovalnice, 2015, str. 8).

3.4.4 Politika notranjih kontrol Zavarovalnice

V politiki so opisani postopki za vzpostavitev notranjih kontrol, njihovo vzdrževanje in

dokumentiranje ter delovanje Zavarovalnice skladno z notranjimi kontrolami, določena so osnovna

načela, struktura in nosilci aktivnosti kot sestavni del korporativnega upravljanja Zavarovalnice.

V politiki je navedeno, da vodja SNR kot nosilec ene izmed ključnih funkcij obdobno poroča

upravi, vodstva organizacijskih enot, na katere se priporočila nanašajo, pa so dolžna v rokih,

navedenih v priporočilih, pisno poročati notranji reviziji o izvedenih ukrepih za odpravo

pomanjkljivosti in v dokaz priložiti ustrezna dokazila (Politika notranjih kontrol Zavarovalnice,

2015, str. 10).

Notranje kontrole zajemajo tudi poročanje nadzornim organom v skladu z ustreznimi predpisi.

3.4.5 Poslovnik o delu nadzornega sveta Zavarovalnice

V poslovniku o delu NS Zavarovalnice je poleg ostalih določil v zvezi z delovanjem NS posebej

omenjena možnost, da se seja lahko skliče na pobudo vodje notranje revizije, če za to obstajajo

utemeljeni razlogi.

Prav tako je v 33. členu poslovnika določena dolžnost imenovanja RK, podrobnejše določbe o

delovanju RK pa so določene v Poslovniku o delu RK (Poslovnik o delu NS Zavarovalnice, 2015,

str. 10).

Med nalogami RK so med drugim navedene tudi naloge, povezane z delovanjem SNR na področju

spremljanja učinkovitosti notranje revizije, notranjih kontrol in sistema obvladovanja tveganj.

3.4.6 Poslovnik o delu revizijske komisije Zavarovalnice

RK deluje v skladu z zakonskimi določili in akti Zavarovalnice, predvsem Ustanovno listino RK in

Poslovnikom o delu NS Zavarovalnice.

Sestava in imenovanje članov RK je določena v Poslovniku o delu NS, izvolitev pa se nanaša na

enak mandat kot pri NS, z možnostjo podaljšanja (Poslovnik o delu RK Zavarovalnice, 2015, str.

2).

Seje RK se v skladu z ZGD-1, ki določa, da uprava četrtletno poroča NS, odvijajo najmanj

četrtletno. V poročilih NS so tudi informacije, ki so predmet pregleda RK, iz česar sledi, da bi se

RK morala sestati najmanj enkrat v četrtletju, običajno pa so potrebne še dodatne seje v skladu s

pomembnimi mejniki v procesu računovodskega poročanja in zunanjega revidiranja. Dejansko

število sej je treba prilagoditi posebnim okoliščinam delovanja družbe. Četrti odstavek 279. člena

31

ZGD-1 določa, da se smejo sej udeleževati samo člani RK, razen če statut zavarovalnice, njen

poslovnik ali poslovnik NS ne določajo drugače. Pri obravnavanju posameznih točk so lahko na

sejo RK povabljeni izvedenci ali poročevalci. Običajno so med poročevalci na sejah član uprave za

finance, ključni revizijski partner, vodja notranje revizije, vodja kontrolinga in/ali vodja

računovodstva, predsednik uprave, notranji in zunanji pravni svetovalci in drugi neodvisni člani

NS. Na vseh sejah RK je prisoten tudi sekretar NS, ki je hkrati tudi sekretar RK. Običajno je, da se

v dnevnem redu seje pri posameznih točkah dnevnega reda navede posamezne poročevalce oz.

zahtevano prisotnost drugih na seji. Poročevalce je treba pravočasno in dovolj podrobno vnaprej

obvestiti o zadevah, ki jih želi obravnavati RK in s tem zagotoviti, da se za sejo lahko primerno

pripravijo. Priporoča se, da se člani RK srečajo z nekaterimi povabljenimi poročevalci, na primer z

notranjim ali zunanjim revizorjem, brez navzočnosti drugih, predvsem članov uprave. Takšne seje

naj bi bile najmanj enkrat na leto, po možnosti še pogosteje (Vezjak, 2016, str. 12).

V Ustanovni listini RK so med pristojnostmi RK med ostalim navedene tudi (Ustanovna listina

RK, 2009, str. 3):

spremljanje in nadzor nad delom SNR;

presojanje primernost in ustreznost notranjerevizijskih aktov, ki jih potrjuje NS;

presojanje ustreznost notranjerevizijskih načrtov;

spremljanje in nadziranje učinkovitosti in uspešnosti SNR na podlagi trimesečnih, polletnih in

letnih poročil o notranjerevizijskem delovanju;

spremljanje uresničevanja priporočil notranje revizije;

presojanje ustreznosti zagotavljanja dejavnikov, potrebnih za neodvisno in uspešno

notranjerevizijsko delovanje;

presojanje kakovosti notranjerevizijskega delovanja na podlagi notranjih in zunanjih presoj

njene kakovosti.

RK bi morala tudi pregledati letni in večletni načrt dela SNR, zasnovan na tveganjih, proračun in

načrt virov, ter jih predložiti v soglasje NS. V tej povezavi bi RK morala zagotoviti, da bodo na

voljo ustrezno usposobljeni ljudje, zadostno število ljudi in zadostna druga sredstva. RK lahko

predlaga NS, da oblikuje predlog o povečanju SNR, če ocenjuje, da SNR glede na obseg

poslovanja, velikost Zavarovalnice in tveganja, s katerimi se sooča, ne razpolaga z zadostnim

številom ustrezno usposobljenih ljudi. V zvezi z obveznostjo RK, da presodi notranjerevizijske

načrte, je pomembno opozoriti, da morajo biti notranjerevizijski načrti pripravljeni na osnovi

tveganj, ki izhajajo iz poslovanja. V primeru spremembe pogojev poslovanja in z njimi povezanih

tveganj je potrebno tista tveganja, ki vplivajo na morebitne spremembe letnega načrta dela,

ustrezno skomunicirati z upravo in NS. V procesu usklajevanja je potrebno najti skupni imenovalec

med začetno zastavljenimi nalogami v odobrenem letnem načrtu dela in potrebo po prilagoditvi

letnega načrta dela v skladu s spremenjenimi pogoji poslovanja in iz njih izhajajočih tveganj (The

IIA Research Foundation, 2015, str. 12).

Poročanje o kvaliteti dela SNR je v primeru sledenja minimalnim zahtevam lahko poročanje v

zvezi s formalno izobrazbo in licencami, ki jih imajo zaposleni v SNR, nekateri kvaliteto dela SNR

merijo tudi z oceno na podlagi zunanje presoje, nadgradnjo pa predstavlja obdobno poročanje na

32

podlagi vnaprej dogovorjenih kazalcev uspešnosti dela SNR. Uporabne informacije so tudi

povzetki interne presoje kvalitete, poročilo o skladnosti spoštovanja Standardov, povratne

informacije s strani revidirancev in drugo.

Tuja strokovna literatura kriterije za merjene uspešnosti delovanja SNR razvršča v različne sklope

(Protiviti Inc, 2009, str. 29):

kvaliteta, kjer se ocenjuje zadovoljstvo revidirancev, zadovoljstvo uprave, zadovoljstvo RK,

ocena zunanje revizije, ocena vodje revizijske skupine s strani podrejenih v SNR, delež

notranjerevizijskega osebja z licenco za preizkušenega notranjega revizorja, ocena osebja

SNR, kontrolne nepravilnosti na področjih, ki so bila nedavno revidirana s strani notranje

revizije, samoocena in zunanja presoja;

stroškovni vidik, kjer se spremlja delež vseh stroškov SNR glede na celotne stroške družbe ali

celotne prihodke družbe, dejanske stroške po posameznem notranjerevizijskem poslu,

poprečne stroške na revizorja, stroške izobraževanja, stroške pridobivanja licenc, stroške

zunanjih izvajalcev;

s časovno komponento se meri cikel poročanja revizijskega posla od zaključka terenskega dela

do izdaje poročila, planirane in dejanske ure za izvedbo posla, delež revizije iz letnega načrta,

ki niso bile zaključene ali niso bile izvedene, povprečno število ur na teden, ki je porabljeno za

projekt glede na število ur delovnega tedna, pomembna področja tveganj, ki niso bila

revidirana, starost nerealiziranih priporočil, posebej tistih preko izvirno določenega roka za

realizacijo priporočil;

ostali kriteriji pa zajemajo stopnja zanašanja na delo SNR s strani zunanje revizije in obratno,

stopnjo fluktuacije, delež sredstev, prihodkov, lokacija, poslovnih enot, ki so bile vključene v

letni načrt dela, povezava specifičnih tveganj z veščinami posameznih članov v revizijski

službi, delež IT revizij v celotnem številu revizij.

Izbrano število kriterijev za merjenje uspešnosti SNR naj bi bilo usklajeno z RK in upravo.

Običajno naj bi bilo iz celotnega nabora izbranih šest do dvanajst kazalcev. Preveliko ali

premajhno število izbranih kriterijev namreč ni smiselno in ne dosega ciljev, kriterije pa je treba

prilagoditi družbi. O doseganju izbranih kriterijev je treba poročati najmanj enkrat letno, o

nekaterih kriterijih pa lahko poročamo na vsaki seji RK oziroma pogosteje kot enkrat letno.

Tuja praksa pri oceni kakovosti dela SNR s strani RK navaja še:

pomembne revizijske ugotovitve iz zadnjega obdobja revidiranja;

morebitne odprte zadeve v povezavi z zadostnim številom osebja v SNR;

kako dobro se vodja notranje revizije odziva na dodatna poizvedovanja RK;

ali je vodja SNR pri poslovodstvu spoštovan, njegovo delo pa cenjeno s strani uprave in

višjega poslovodstva;

ali vodja SNR daje ustrezna zagotovila za področja, ki so predmet preveritve;

ali notranja revizija RK predstavi pomembne ugotovitve, ki RK morebiti še niso bile

predstavljene. V običajnih razmerah bi bila o vseh ugotovitvah RK seznanjena s strani uprave,

katero bi notranja revizija že predhodno seznanila;

33

vzpostavitev kvalitativnih in kvantitativnih meril za nadzor nad kvaliteto dela SNR;

prispevek revizije pri izboljšanju procesa upravljanja tveganj, kontrolnega okolja in

upravljanja;

zadovoljstvo deležnikov v procesu;

izobraževanje in ohranjanje kvalitetnega revizijskega osebja (De Meulder in drugi, b.l., str.

12).

V okviru minimalnih standardov skladnosti in ne glede na ostala priporočila stroke bi se morala RK

seznanjati z obdobnimi samoocenitvami SNR in z zunanjo presojo kakovosti SNR, ki se mora

izvesti najmanj vsakih pet let ter spremljati uresničevanje priporočil za izboljšanje dela SNR. RK bi

morala presoditi, ali je petletno obdobje med zunanjimi presojami primerno oziroma ali je treba

obdobje skrajšati. Opredeliti bi morala tudi kriterije za izbor zunanjega presojevalca in se vnaprej

seznani s ponudbami in predlogom uprave za izbor ponudnika. V primeru, da se s predlogom

uprave ne strinja, naj RK predlaga NS proučitev predloga ali predlaga podajo soglasja h končnemu

izboru ponudnika.

Tako kot mora o svojem delu pridobiti mnenje notranji revizor, mora tudi RK o svojem delu

pridobiti mnenje uprave, vodje SNR in zunanjih revizorjev. Člani RK naj redno samoocenjujejo

svoje delovanje in identificirajo področja svojega delovanja, ki jih lahko v prihodnje izboljšajo. Pri

postopkih samoocenjevanja lahko RK uporablja mednarodne ali slovenskim razmeram prilagojene

vprašalnike za delo RK. Pri oceni dela RK je pomembno, da se RK vpraša tudi, na kakšen način

lahko izboljša odnose z upravo, SNR in zunanjimi revizorji. Enako vprašanje pa si mora zastaviti

tudi notranji revizor.

ZNS je v sodelovanju s SIR in družbo KPMG izdalo vprašalnik za samoocenjevanje dela RK, ki

naj bi RK služil kot pomoč v procesu samoocenjevanja. V delu vprašalnika, ki obravnava proces

notranjega revidiranja, RK ocenjuje predvsem (Vprašalnik za samoocenjevanje dela RK, 2016, str.

10):

kako RK spremlja učinkovitost SNR;

pregled letnega načrta dela SNR in poročanje NS;

pregled RK o ustreznosti virov za izvedbo letnega načrta dela SNR;

kako RK sodeluje z vodjo SNR;

kako RK spremlja ustreznost in pravočasnost odzivov na priporočila SNR;

seznanjenost RK s samoocenitvami ali zunanjimi presojami SNR;

ali je NS na predlog RK dal soglasje k imenovanju, nagrajevanju in odpoklicu vodje SNR;

ali je RK pregledala temeljno notranje revizijsko listino pred njeno odobritvijo s strani NS.

Pri spremljanju in nadziranju delovanja sistema notranjih kontrol z vidika zanesljivosti,

učinkovitosti in uspešnosti se RK opira na izsledke SNR.

34

3.4.7 Politika notranje revizije Zavarovalnice

Politika notranje revizije Zavarovalnice med značilnostmi delovanja SNR navaja tudi storitve

svetovanja, ki naj bi med drugim povečale dodano vrednost in izboljšale postopke upravljanja v

Zavarovalnici.

Prav tako politika navaja, da je k imenovanju, nagrajevanju in razrešitvi nosilca ključne funkcije

notranje revizije daje soglasje NS po predhodnem mnenju RK, v zvezi s poročanjem pa je

funkcijska linija poročanja vodje SNR upravi, NS in RK, pri čemer poročanje obsega vse zadeve v

zvezi z vsebino notranjega revidiranja (Politika notranje revizije Zavarovalnice, 2015, str. 4).

V primerih, kjer se določajo mandati vodij SNR, je smiselno, da se le-ti podeljujejo za večletno

obdobje, primeroma vsaj štiri ali pet let. Nekateri menijo, da je soglasje NS potrebno v primerih

celotnega zunanjega izvajanja notranjega revidiranja (outsourcing), ne pa za primere, ko se NR

zagotavlja z lastnimi zaposlenimi in občasno sodeluje s podizvajalci (cosourcing). NS na predlog

RK daje soglasje tudi k sklenitvi pogodbe, ki jo družba sklene z zunanjim izvajalcem NR, njeni

spremembi in odpovedi s strani družbe.

Delovanje in umestitev notranje revizije je vpeto Committe of Sponsoring Organisation (v

nadaljevanju COSO) model preko aktivnosti nadzora (monitoring), okvir pa predstavlja temelje

glede planiranja, izvajanja in poročanja o svojem delu.

Slika 6: COSO model

Vir: Vezjak, Načrtovanje notranjerevizijskega delovanja, 2016, str. 26.

V skladu s sprejeto politiko o delovanju notranje revizije Zavarovalnice mora vodja SNR upravi,

NS in RK:

na letni osnovo predložiti zagotovilo o uspešnosti upravljanja Zavarovalnice, upravljanja


poročati o pomembnih zadevah v zvezi s postopki nadzora v Zavarovalnici ter predlagati

izboljšave;

poročati o verjetnosti prevare in obvladovanju tveganj s tega področja;

35

poročati ustreznost upravljanja z IT glede na sprejeto strategijo in zastavljene cilje;

poročati u uspešnosti uresničevanja letnega načrta dela SNR in zadostnosti virov.

RK bi morala redno prejemati poročila o delu SNR in poročila o uresničevanju priporočil SNR in

preučiti ustreznost in pravočasnost odzivov nanje. Pri pripravi dokumentacije za poročanje je

smiselno slediti usmeritvam v zvezi s pripravljanjem poročil in dokumentacijo pripraviti na način,

da bo zanimiva, ugotovitve oziroma priporočila pa opisana neposredno brez nepotrebnih

obrazložitev. Iz opisa mora biti jasno razvidno, zakaj je ugotovitev pomembna, pojasniti je treba

vpliv, pomembnost in tveganja, povezana z ugotovitvijo ter potrebne korektivne ukrepe. V prilogi

ali delovnem gradivu je potrebno imeti pripravljene podlage in dokazila za ugotovitve. Ključne

ugotovitve in priporočila je treba uskladiti z revidirancem in upravo. Priporoča se, da se na začetku

pripravi povzetek pomembnih ugotovitev, celotno poročilo pa mora odražati poznavanje

obravnavane materije.

Letno poročilo o delu SNR mora biti v skladu z zakonsko zahtevo predloženo NS najpozneje v treh

mesecih po zaključku poslovnega leta, pred tem naj ga obravnava RK.

Izredno poročanje vodje notranje revizije je v primeru izrednih okoliščin, kot so na primer kršenje

pravil upravljanja tveganj, ki pomenijo nelikvidnost in kapitalsko neustreznost. V skladu s sprejeto

politiko mora najmanj enkrat letno vodja SNR NS potrditi organizacijsko neodvisnost pri

delovanju.

Poročanje o delu SNR, ki zajema tudi poročanje RK, je v politiki Zavarovalnice razdeljeno med

obdobno (četrtletno) poročanje, ki zajema:

opis opravljenih poslov ter načrtovano in realizirano porabo časa za posamezni posel;

predstavitev in razkritje ključnih ugotovitev pri že zaključenih revizijah;

oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj na področjih poslovanja, ki so bila

predmet pregleda;

oceno primernosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol po področjih, ki so bila

predmet pregleda;

ugotovitve in priporočila SNR;

ugotovitve v zvezi z uresničevanjem priporočil;

planirane aktivnosti za naslednji kvartal;

prevare in aktivnosti, kjer bi bila SNR vključena v preiskovanje teh prevar;

rezultate izvedenih pregledov s strani regulatorja;

pregled morebitnih tveganj, ki so nastala v tekočem obdobju in niso bila zajeta v revizorjevo

oceno tveganj, ki je bila podlaga za pripravo letnega načrta dela;

zadeve na posebno zahtevo uprave ali RK.

Letno poročanje pa zajema predvsem:

poročanje o namenu in uresničitvi letnega načrta in morebitna odstopanja;

poročilo o organizacijski neodvisnosti SNR;

36

splošno oceno uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistemov notranjih kontrol, upravljanja

družbe in upravljanja tveganj, vključno z upravljanjem tveganj prevar in IT;

povzetek pomembnih ugotovitev opravljenih poslov, priporočil in realizacije priporočil;

razkritje porabljenih sredstev, virov in zadostnost proračuna SNR;

povzetek programa za zagotavljanje in izboljšanje kakovosti SNR (Politika notranje revizije


Podrobnejša vsebina je določena v Priročniku o delu notranje revizije.

Odnos med notranjo revizijo in RK je formalno opredeljen v politikah družbe, ki zadevajo notranjo

revizijo. Ključni dejavnik za uspešnost je neposredna komunikacija med notranjo revizijo in RK.

Predsednik RK naj bi vsaj enkrat letno seznanil upravo o učinkovitosti, kompetencah in

sposobnosti notranjega revizorja ter morebitnih pripombah na delo SNR.

Pomembno je poudariti, da je za uspešno komunikacijo potrebna velika mera prodornosti, in da le

prodorni notranji revizorji lahko porušijo ovire, s katerimi se srečujejo. Prodornost je tista lastnost,

s katero bo notranji revizor prepričal in izobrazil uporabnike revizijskih storitev, tudi RK, o dodani

vrednosti revizijskih poslov (Koletnik, 2016, str. 58).

3.4.8 Priročnik o delu notranje revizije Zavarovalnice

V priročniku je definirana skladnost s Standardi ter zagotavljanje enotne metodologije dela. V

skladu z internimi pravili je definirana listina o ustanovitvi, delovanju SNR, pravilnik o delovanju

SNR v skupini Zavarovalnica, organizacijska struktura in sistematizacija ter podlage za delovanje.

Metodološki del je razdeljen na izobraževanje in razvoj zaposlenih v SNR, spremljanje porabe časa

zaposlenih, načrtovanje dela s pripravo srednjeročnih in letnih načrtov, kjer je definiran proces in

metodologija letnega načrtovanja ter sistem poročanja na letni in kvartalni osnovi.

Posebno poglavje je posvečeno izvedbi posameznega revizijskega posla, s podrobnimi postopki

načrtovanja, izvajanja, poročanja, spremljanja priporočil in nadzora.

O svetovalnih poslih govori ločeno poglavje, ki se nadaljuje s programom zagotavljanja in

izboljšanja kakovosti s postopki samoocenitve, ocene zadovoljstva in zunanje presoje.

Obvladovanju tveganja prevar in IT kontrolam sta posvečeni ločeni poglavji.

3.5 Načrtovanje in izvedba svetovalnega posla

Storitve svetovanja se običajno opravljajo na zahtevo naročnika, ki se v primeru formalnega

svetovalnega posla opredeli v pogodbi (Jagrič, 2016, str. 10)

Svetovalni posel je bil opravljen na podlagi letnega načrta SNR in predloga uprave ter sklepa NS

Zavarovalnice št. xx z dne xx.yy.zzzz ter na podlagi delovnega načrta posla, v okviru letnega načrta

dela SNR pa je bil umeščen v del, ki je namenjen načrtovanim aktivnostim svetovanja.

37

Za uspešno, učinkovito in pravočasno izvedbo posla, ki bo zadostila pričakovanjem vseh vpletenih

v proces izvedbe svetovalnega posla in ostalih deležnikov v procesu, je ključnega pomena dobro

načrtovanje (Boynton & Johnson, 2006, str. 202 – 210).

Standard 2200 navaja, da morajo notranji revizorji v fazi načrtovanja izvedbe za posamezen posel

pripraviti in dokumentirati načrt izvedbe posla, ki vključuje cilje in obseg posla, kompleksnost in

potreben obseg dela za doseganje zastavljenih ciljev, stroške in pričakovane koristi svetovalnega

posla, po načelu poklicne skrbnosti pa upoštevati potrebe in pričakovanja naročnika svetovalnega

posla in naravo ter predviden časovni okvir za izvedbo posla (Standard 1220.C1).

Pri načrtovanju svetovalnega posla so bili opravljeni razgovori vodje SNR in drugih članov

revizijske skupine s člani RK in NS ter članico uprave, pristojno za področje notranje revizije.

Namen razgovorov je bil splošna seznanitev z različnimi pogledi na sodelovanje SNR in RK,

seznanitev s pričakovanji glede rezultatov posla ter okvirne opredelitve ciljev, obsega in omejitev

svetovalnega posla. S strani člana NS in RK ter članice uprave ni bilo pripomb na predlagane

opredeljene cilje posla, obseg in predmet posla ter operativno izvedbo posla.

V nadaljnjih postopkih se je bilo treba seznaniti z zakonodajo, ki jo opredeljuje področje notranje

revizije in RK, zahtevami področne zakonodaje s področja zavarovalništva, pravilniki, predpisi in

priročniki, ki v Zavarovalnici opredeljujejo omenjeno področje, pojasnili, priporočili in

usmeritvami, ki jih navaja revizijska stroka ter ustanove, ki se ukvarjajo s področjem

korporativnega upravljanja ter domačo in tujo strokovno literaturo. Prav tako so bila pridobljena

poročila in različne raziskave, ki so v zadnjem obdobju obravnavale področje korporativnega

upravljanja v slovenskem in mednarodnem okolju s poudarkom na vlogi notranje revizije in RK na

področju korporativnega upravljanja.

Temelj za izvajanje svetovalnega posla je bila Hierarhija pravila notranjega revidiranja, s

poudarkom na Standardih in Napotkih.

Pregledano je bilo tudi interno gradivo Zavarovalnice, ki se je nanašalo predvsem na zadnji

strateški načrt Zavarovalnice, letna načrta za zadnji dve leti, letna poročila o poslovanju za zadnji

dve leti, zadnji strateški načrt SNR, letni načrt SNR za zadnji dve leti, poročila SNR, ki so bila

obravnavana v zadnjem letu, gradiva RK, ki se nanašajo na SNR ali izhajajo iz poročanja SNR za

zadnji dve leti ter primeri dobre prakse s področja korporativnega upravljanja.

3.5.1 Opredelitev cilja in obsega posla

Standard 2110 napotuje, da se morajo cilji posla svetovanja nanašati na upravljanje, upravljanje

tveganj in kontrolne postopke v obsegu, ki je dogovorjen z naročnikom posla, in pri tem upoštevati

naslednje cilje:

pospeševanje primerne etične kulture in vrednot;

zagotavljanje uspešne izvedbe poslovodenja v organizacijskem smislu in v smislu

odgovornosti;

38

informiranje o tveganjih in obvladovanju le teh;

skladnost delovanja in informiranja med zunanjo javnostjo, SNR in poslovodstvom (Jagrič,

2016, str. 10).

Cilji svetovalnega posla morajo biti uravnoteženi z vrednotami, strategijo in cilji Zavarovalnice.

Zavarovalnica pri svojem delovanju zasleduje med drugimi tudi strateški cilj nenehnega

izboljševanja sistema korporativnega upravljanja, ki zagotavlja, da se naloge in cilji Zavarovalnice

izvajajo uspešno in učinkovito. Upravljanje organizacije namreč temelji na obvladovanju

delovanja, ki se nanaša na odločitve in postavljanje ciljev, merjenje zastavljenih ciljev in

korektivne aktivnosti v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki se odražajo preko koncepta zaveze in

zmožnosti pri upravljanju organizacije (Jagrič, 2016, str. 13).

Splošni cilji izbranega svetovalnega posla so bili identifikacija morebitnih neskladnosti pri

delovanju SNR v razmerju do RK in pri delovanju RK do SNR glede na zahteve zakonodaje,

predvsem pa nadgradnja že obstoječih praks v Zavarovalnici na področju (so)delovanja SNR in RK

z namenom doseganja višjih standardov na področju korporativnega upravljanja v naslednjem

srednjeročnem obdobju, saj tako SNR kot RK predstavljata pomemben del korporativnega

upravljanja v Zavarovalnici.

V operativni izvedbi (Priloga 2) so bili cilji svetovalnega posla navedeni kot:

pregled obstoječega sodelovanja SNR in RK, preveritev skladnosti z zakonodajo in internimi

akti Zavarovalnice, identifikacija morebitnih neskladij ter identifikacija področij, ki so sicer

skladna, a so možne izboljšave na področju delovanja, poročanja in skladnosti z namenom

izboljšanja upravljanja, postopkov upravljanja tveganj in vzdrževanju uspešnih kontrol;

svetovanje RK in predlogi za izboljšave v SNR glede najustreznejše oblike sodelovanja ter

priprava poročila s priporočili, ki bodo upoštevala dobre prakse v Sloveniji in v tujini,

prilagojene slovenskim razmeram in Zavarovalnici.

Cilji svetovalnega posla so bili hkrati tudi cilji uprave, SNR, RK in NS, ki je želel dvigniti raven

sodelovanja RK in SNR kot del korporativnega upravljanja in s tem nadgraditi tudi sistem

upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov z namenom dodane vrednosti za Zavarovalnico kot

celoto. V procesu priprave letnega načrta SNR je SNR pripravila na tveganjih zasnovan načrt, ki je

temeljil na dokumentirani oceni tveganj, pri čemer so bile upoštevane vhodne informacije uprave,

NS in RK. SNR je pri pripravi področij revidiranja upoštevala naslednje kriterije:

ocena iz registra tveganj;

pomembnost področja;

pretečen čas od zadnje revizije;

zahteve zakonodaje;

pogostost sprememb;

dana priporočila in

razvitost IT.

39

Na ta način je bila zagotavljana možnost pregleda tudi tistih področij, kjer so bila tveganja v

registru tveganj ocenjena nižje. Upoštevana so bila tudi priporočila iz preteklih obdobij ter dodani

rezultati lastne ocene tveganj, ki jih je pripravila SNR na podlagi opravljenih razgovorov z upravo

ter prispevka NS in RK. Na podlagi vseh izvedenih aktivnosti je bil svetovalni posel umeščen v

letni načrt dela SNR.

V Politiki notranje revizije kot aktu, s katerim se ureja namen, pomen in naloge SNR, so

opredeljene tudi oblike svetovalnih storitev, ki jih lahko izvaja notranji revizor v Zavarovalnici

(Politika notranje revizije Zavarovalnice, 2015, str. 12):

formalni svetovalni posli so vnaprej načrtovani in predmet pisnega dogovora, kjer so določeni

cilji, obseg, naloge in morebitna druga pričakovanja naročnikov. Pomembni svetovalni posli

se evidentirajo na enak način kot notranje revizijski posli dajanja zagotovil;

neformalni svetovalni posli se nanašajo na udeležbe v odborih, sejah uprave, projektih,

sestankih namenjenih izmenjavi informacij, posvetovanjih in podobno;

posebni svetovalni posli pomenijo udeležbo v delovni skupini z namenom nudenja občasne

pomoči;

svetovalni posli v izrednih razmerah pa se običajno izvajajo v primerih ponovne vzpostavitve

in ohranitve delovanja v primeru izjemnih poslovnih dogodkov.

Obseg posla mora v skladu s Standardom (Standard 2220.C1) dogovorjen na način, da so doseženi

cilji posla. V primeru, da se med izvajanjem posla ugotovi, da obstajajo pridržki glede obsega, je to

treba nemudoma sporočiti naročniku posla in sprejeti odločitev glede nadaljevanja posla.

Aktivnosti, ki naj bi bile izvedene, morajo biti predstavljene skupaj z obsegom posla.

Tabela 7: Opredelitev obsega svetovalnega posla

Ure

Načrtovanje in odobritev posla 24

Izvajanje posla in nadziranje 40

Priprava poročila 16

Spremljanje priporočil 8

Skupaj 88

Vir: Lastni vir.

V procesu načrtovanja je bilo predvideno, da bo na poslu svetovanja porabljeno 88 ur. Ocena

potrebnega števila ur je temeljila na predpostavki, da izvajalec pozna Standarde in zakonodajo s

področja zavarovalništva ter interne akte Zavarovalnice, da je seznanjen s sistemom poročanja in

bo temu namenjeno manj časa, več časa pa bo namenjeno pregledu dobrih praks ter primerjavi z

dejanskim stanjem v Zavarovalnici. Posel je bil izveden s strani SNR.

40

3.5.2 Razumevanje revidiranca

V procesu izvajanja svetovalnega posla mora notranji revizor pridobiti osnovne informacije o

revidirancu in področju svetovalnega posla, da lahko določi aktivnosti, ki bodo predmet posla.

Preučeni so bili interni akti s področja notranje revizije in RK, pravilniki, predpisi in priročniki, ki

v Zavarovalnici opredeljujejo omenjeno področje in interno gradivo Zavarovalnice, ki se je

nanašalo predvsem na zadnji strateški načrt Zavarovalnice, letne načrte za zadnji dve leti, letna

poročila o poslovanju za zadnji dve leti, zadnji strateški načrt SNR, letni načrt SNR za zadnji dve

leti, poročila SNR, ki so bila obravnavana v zadnjem letu, gradiva RK, ki se nanašajo na SNR ali

izhajajo iz poročanja SNR za zadnji dve leti ter drugi interni organizacijski predpisi in usmeritve.

Zavarovalniška zakonodaja napotujejo k osnovnim zahtevam, ki jih mora izpolnjevati

zavarovalnica za svoje delovanje. Tudi zaradi navedenega so organizacijski ustroj Zavarovalnice in

interni akti, ki podpirajo delovanje, pripravljeni na način, ki omogoča pregledno organiziranost in

seznanitev s posameznimi področji. Kratek povzetek ugotovitev je naveden v nadaljevanju.

Upravljanje v zavarovalnici

Upravljanje zavarovalnice je definirano v Politiki upravljanja Zavarovalnice, kjer so določene

poglavitne usmeritve upravljanja in pravila korporativnega upravljanja družbe Zavarovalnica,

upoštevaje cilje, poslanstvo, vizijo in vrednote skupine Zavarovalnica.




V sklopu zahtev SII so bile v Zavarovalnici definirane štiri ključne funkcije in nosilci ključnih

funkcij kot pomemben del sistema upravljanja Zavarovalnice. Ključne funkcije so aktuarska

funkcija, funkcija upravljanja tveganj, funkcija spremljanja skladnosti ter funkcija notranje revizije.



funkcije.

Eden od ključnih gradnikov sistema upravljanja je sistem upravljanja tveganj. Pravila sistema

upravljanja tveganj, pravila ORSA in SII, so podrobneje urejena v notranjih aktih Zavarovalnice.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj je v Zavarovalnici uveden model treh obrambnih

linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog med njimi:

prva obrambna linija: poslovne dejavnosti (sklepanje zavarovanj, prodaja, obravnava škod,

naložbe, računovodstvo, kontroling in drugo);

druga obrambna linija: funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija skladnosti

poslovanja in odbor za upravljanje tveganj;

tretja obrambna linija: notranja revizija.

41

Vloga posamezne obrambne linije je jasno razmejena v okviru politik upravljanja tveganj.

Služba notranje revizije

Notranje revidiranje v Zavarovalnici izvaja samostojna SNR, ki je organizacijsko neposredno

podrejena upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov

Zavarovalnice. S takšno organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost

delovanja. Delovanje SNR je opredeljeno v Politiki notranje revizije kot aktu, s katerim se ureja

namen, pomen in naloge SNR.

NS in RK

NS nadzoruje vodenje poslov družbe. NS mora biti v skladu z zakonom sklican najmanj enkrat v

četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Po potrebi se NS sestaja

tudi pogosteje.

Skladno s statutom Zavarovalnice in veljavno zakonodajo sestavlja NS šest članov. Člani NS so

imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.




podpirajo delo NS.


RK,





priporočila za RK). NS je imenoval tričlansko RK.

Podlage in usmeritve za delovanje SNR in RK so opredeljene v naslednjih aktih:

Statut Zavarovalnice


pristojnostmi NS navaja dajanje soglasja k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje SNR, k

Politiki notranje revizije kot aktu, s katerim se ureja namen, pomen in naloge SNR ter k letnemu

načrtu dela notranje revizije.

42

Politika upravljanja Zavarovalnice







ključnih funkcij je okrepitev strukture treh obrambnih linij v sistemu. Ključne funkcije so

organizirane kot službe in neposredno podrejene upravi Zavarovalnice.


naloge v skladu z določili direktive SII ter ZZavar-1. Naloge notranje revizije so zlasti:












opredeljen v Politiki sposobnosti in primernosti ključnih oseb Zavarovalnice.

Politika sposobnosti in primernosti Zavarovalnice


pomembne in ključne funkcije, izpolnjujejo naslednje zahteve:







43

Politika notranjih kontrol Zavarovalnice





Poslovnik o delu nadzornega sveta Zavarovalnice

V poslovniku o delu NS Zavarovalnice so navedena določila v zvezi z delovanjem NS.

Poslovnik o delu revizijske komisije Zavarovalnice




enak mandat kot pri NS, z možnostjo podaljšanja.

Politika notranje revizije Zavarovalnice



Zavarovalnici.




Priročnik o delu notranje revizije Zavarovalnice

V priročniku je definirana skladnost s Standardi ter zagotavljanje enotne metodologije dela.

V postopku seznanitve s področjem svetovalnega posla so bili opravljeni številni razgovori, ki so

osvetlili različne poglede na poslovanje, korporativno upravljanje, strateške in letne cilje, tveganja,

ki jih zaznavajo posamezniki ter cilje in pričakovanja v zvezi z izvedenim poslom. Razgovori so

bili opravljeni s predsednikom uprave, članico uprave, odgovorno za področje notranje revizije,

vodjo SNR, člani RK in predsednikom NS. Poznavanje in razumevanje ciljev poslovanja vseh

deležnikov na enak način je namreč osnovni predpogoj za uspešno delovanje Zavarovalnice.

Pregledani so bili tudi dokumenti, ki jih preko Programa za zagotavljanja kakovosti dela SNR

izvajajo v Zavarovalnici. Namen preveritve navedenih dokumentov je bil pridobiti dodatne

informacije o tem, kakšen je pogled posameznikov na delovanje SNR. Odgovori in pridobljene

informacije so služile kot dopolnilo pri presoji izvedbe potrebnih korakov v izvedbi posla.

44

Slika 7: Program zagotavljanja kakovosti dela SNR v Zavarovalnici

Sprotni pregledi

-Delovanje v skladu s Standardi

na ravni posla (vprašalnik)

-Zadovoljstvo z delom

SNR (vprašalniki)

-Neodvisnost (vprašalnik)

-Strokovnost

Obdobni pregledi

-Samoocenitev (vprašalnik)

-Analiza SWOT (vprašalniki)

-Zadovoljstvo z delom

SNR (vprašalniki)

-Učinkovitost in uspešnost

SNR (kazalniki BSC)

-Neodvisnost (sodelovanje

z NS, RK)

-Zunanja presoja

Zunanja presoja

-Neodvisni zunanji

pregledovalec

Notranja presoja

-Vodja SNR in zaposleni v SNR

-Uprava – poslovodstvo

-Revidiranci

-primerjalno presojanje med

družbami v skupini

-Zunanji revizorji

-NS/RK

Vir: Priročnik za delo notranje revizije v Zavarovalnici, 2015, str. 1.

3.5.3 Prepoznavanje in ocenitev tveganj

Standardi tveganje opredeljujejo kot možnost pojavitve dogodka, ki vpliva na doseganje

zastavljenih ciljev, pri čemer se tveganje meri kot kombinacija učinka in verjetnosti. Upravljanje

tveganj se nanaša na postopke prepoznavanja, ocenjevanja, merjenja in obvladovanja možnih

dogodkov za namenom doseganja zastavljenih ciljev organizacije. V procesu ocenjevanja tveganj

prepoznana tveganja ocenjujemo in razvrščamo po pomembnosti.

V Zavarovalnici priprava strateškega načrta SNR temelji na oceni poslovnih tveganj in služi kot

podlaga za pripravo letnega načrta SNR in opredelitev posameznih notranjerevizijskih delovnih

načrtov. Pri pripravi letnega načrta SNR se upošteva okvir upravljanja tveganj v Zavarovalnici,

vključno z uporabo sprejemljivih ravni tveganja, ki jih je določilo poslovodstvo. Podatki so

pridobljeni pri Službi za upravljanje tveganj, izhajajo pa iz registra tveganj. Za ključna tveganja,

pridobljena v procesu ocene tveganj, se določi naziv ključnega tveganja, vrsta tveganja (strateško,

poslovno) in ocena tveganja po smernicah za razvrstitev tveganj, posebej pa je navedena pokritost z

revizijo.

Razvrščanje tveganj izhaja iz poprečne ocene tveganj, ki je zmnožek verjetnosti nastanka dogodka

in vpliva na delovanje. Vrednosti za umestitev posameznega tveganja so predstavljene v spodnji

tabeli:

45

Tabela 8: Vrednosti za poprečne ocene tveganj

NIZKO TVEGANJE 1 - 4,50

SREDNJE TVEGANJE 4,51 - 8,50

VISOKO TVEGANJE 8,51 - 12,50

ZELO VISOKO TVEGANJE 12,51 – 16,00

Vir: Priročnik za delo notranje revizije v Zavarovalnici, 2015.

Ugotavljanje uspešnosti upravljanja tveganj izhaja iz ocene, da:

cilji podpirajo poslanstvo Zavarovalnice in so usklajeni;

so pomembna tveganja prepoznana in ocenjena;

izbrani odzivi na tveganje uspešno usklajujejo pripravljenost Zavarovalnice, da tveganja

prevzema;

so informacije o tveganjih pravočasno in na razumljiv način sporočene zavarovalnici.

Na podlagi nadaljnje samoocenitve tveganj je bil pripravljen pregled tveganj kot osnova za

načrtovanje letnih notranjerevizijskih poslov. Iz pregleda je bilo razvidno:

opis tveganja;

vrsta tveganja;

neto vpliv (v EUR);

neto verjetnost (v %);

neto pričakovan finančni učinek (v EUR);

pokritost z notranjerevizijskimi posli.

Pri posameznem svetovalnem poslu opredelimo začetno oceno tveganj, ki izhaja iz:

registra tveganj;

ostalih prepoznanih tveganj, kjer uporabimo sodila kot so ugotovitve drugih pregledov,

predhodnih revizij, utečenost poslovanja, spremembe v poslovanju, razvitost IT podpore,

ostalih pomembnih dejavnikov.

Končna ocena tveganj je lahko enaka začetni oceni tveganj, v primeru odstopanj pa se navedejo

razlogi za razlike v oceni.

Na podlagi navedenih aktivnosti je bilo zaključeno, da je postopek prepoznavanja in ocenjevanja

tveganj dovolj robusten in zanesljiv in da alternativni ali dodatni postopki niso bili potrebni.

Čeprav je bilo tveganje v zvezi s sodelovanjem SNR in RK ocenjeno kot nizko in glede na

pomembnost ne bi bilo vključeno v letni načrt dela SNR, je bilo v letni načrt dela SNR vključeno

na izrecno željo uprave, RK in NS in podprto s sklepom xx.

46

3.5.4 Prepoznavanje ključnih kontrol

Ključne kontrole so tiste kontrole ali skupine kontrol, ki tveganje znižujejo na sprejemljivo raven.

Za opredelitev ključnih kontrol je pomembno poznavanje ciljev organizacije in informacij o tem,

ali odsotnost ključnih kontrol pomembno vpliva na nedoseganje ciljev. Vedno pa je treba imeti v

mislih stroške, ki jih kontrole povzročajo, in učinke ključnih kontrol.

Poslovodske kontrole zajemajo planiranje, metode in postopke, ki jih poslovodstvo uporablja za

doseganje ciljev delovanja. Ključne kontrole namreč temeljijo na pregledni odgovornosti za

posamezno kontrolo. Ustrezna organizacijska struktura, kjer bo SNR v sodelovanju s službo za

upravljanje tveganj poslovodstvu nudila podporo pri obvladovanju tveganj, bo odražala dobro

prakso vodenja poslovanja in zagotavljala, da bodo pomembni cilji poslovanja doseženi na

zastavljen način.

V Zavarovalnici je vzpostavljen model treh obrambnih linij, ki predstavlja stabilen temelj pri

sistemu obvladovanja tveganj. Podrobneje je predstavljen že v poglavju 3.2.4.

V okviru vzpostavljenega sistema za upravljanje tveganj so prepoznana ključna tveganja, kontrole

za uravnavanje tveganj, določeni so skrbniki za posamezna tveganja in opisane kontrole, s katerimi

se tveganje obvladuje. SNR pri pregledu ključnih kontrol po posameznem poslu posebej

dokumentira, kako je določeno tveganje, ključna kontrola, kdo je skrbnik ter kako je glede na

pomembnost pokrita z notranjerevizijskimi posli in vključena v letni načrt dela. V okviru

načrtovanja se ponovno presodi ustreznost začetnih ocen.

Ocenitev sistema prepoznavanja ključnih kontrol temelji na ugotavljanju formalnih in neformalnih

oblik delovanja kontrol in skladnosti posameznih aktivnosti z zakonodajo in internimi predpisi

Zavarovalnice.

3.5.5 Vrednotenje primernosti načrtovanih kontrol

Pri vrednotenju primernosti načrtovanih kontrol želimo pridobiti odgovor na vprašanje, ali

načrtovane kontrole zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven.

Postopki, s katerimi pridobimo revizijske dokaze o delovanju kontrol, so različni:

povpraševanje;

preiskovanje listin;

opazovanje;

poizvedovanje;

ponovno izvajanje.

47

Izvedeni so bili zgoraj izvedeni postopki, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da načrtovane

ključne kontrole tveganja zmanjšujejo na sprejemljivo raven, ki je opredeljena v sistemu

obvladovanja tveganj. Vzpostavljen sistem omogoča doseganje ciljev delovanja Zavarovalnice ter

uspešno in učinkovito delovanje, zanesljivo poročanje in skladnost z zahtevami zakonodaje na

predviden način.

3.5.6 Opredelitev plana preizkušanja

V okviru plana preizkušanja je treba definirati kontrole, ki bodo predmet preizkušanja, pri čemer se

za izbrani svetovalni posel upošteva predvsem prisotnost kontrol na višji ravni, uspešnost

načrtovanih kontrol, delovanje ključnih kontrol z upoštevanjem sprememb v okolju.

V izbranem pristopu preizkušanja je treba preveriti, ali kontrole delujejo na način, da se tveganje

zmanjšuje na sprejemljivo raven in določiti primeren obseg preizkušanja ter predviden časovni

okvir.

Presoje je potrebno dokumentirati, pridobljeni podatki pa morajo biti zadostni, zanesljivi in

ustrezni. S podatki je potrebno ravnati skladno z zahtevami zaupnosti do lastnikov podatkov.

Planirani postopki so bili kombinacija opazovanja, poizvedovanja, pregleda dokumentacije,

primerjave z javno dostopnimi podatki in drugimi postopki, ki so predstavljeni v prilogi 3.

3.5.7 Presoja prisotnosti prevar

Standardi prevaro definirajo kot vsako nezakonito dejanje, ki ima za posledico goljufijo, utajo ali

izrabo zaupanja. Prevare se zgrešijo z namenom pridobitve denarja, posesti ali storitev, izognitvi

plačila ali izgube storitev, lahko pa tudi za zaščito osebnih ali poslovnih prednosti.

Preprečevanje in odkrivanje prevar je sestavni del notranje revizijske dejavnosti. To zahteva od

notranjega revizorja temeljna znanja o prevarah, poznavanje strokovnih pravil in izvajanje

preiskovalnega postopka, da bi se ugotovila morebitna prisotnost prevar. Revizor aktivnosti izvaja

samostojno ali s pomočjo veščakov (Koletnik, 2015, str. 10).

V Zavarovalnici je v Politiki skladnosti, ki temelji na določbah ZZavar-1, določbah SII, Politike

upravljanja Zavarovalnice in etičnem kodeksu Zavarovalnice opredeljeno tudi področje prevar.

Skladnost poslovanja, zakonito in pošteno ravnanje ter pregledno spremljanje odločitev je

ključnega pomena za ohranjanje dobrega imena Zavarovalnice. Cilji politike so preventivno

delovanje Zavarovalnice in zmanjševanje tveganj materialnih izgub, okrnitve in izgube ugleda iz

naslova neskladnosti, pomoč poslovodstvu pri izvajanju nadzora ter spodbuda k zakoniti in k

poštenosti usmerjeni korporativni kulturi in preglednemu delovanju.

48

Skladnost poslovanje sledi načelom zakonitega in poštenega ravnanja kot ključni vrednoti, ki se

zgleduje pri vodstvu in je odgovornost vseh zaposlenih.

Lastniki procesov so odgovorni za skladnost poslovanje v okviru posameznih poslovnih funkcij in

predstavljajo del prve obrambne linije v sistemu nadzora. O zagotavljanju skladnosti so službi

skladnosti dolžni poročati najmanj četrtletno.

Funkcija skladnosti poslovanja nudi podporo lastnikom procesov in sodeluje pri oblikovanju

notranjih kontrol za skladnost poslovanja. Med vsebinskimi področji, ki jih funkcija skladnost

pokriva, je tudi področje preprečevanja prevar.

Poročanje funkcije skladnosti je v obliki poročila o oceni stanja na področju skladnosti, ki vsebuje

informacije glede prepoznavanja tveganja skladnosti ter omogoča poslovodstvu in nosilcu funkcije

skladnosti pravočasnost sprejetih odločitev. Poročilo o oceni stanja obravnava uprava.

Letno poročilo o skladnosti poslovanja vsebuje spremljanje predpisov, upravljanje tveganj

skladnosti poslovanja, pregled postopkov, ki so bili v Zavarovalnici obravnavani in poročani

državnim organom ter globe in sankcije, izrečene s strani državnih organov. Letno poročilo

obravnava uprava in NS.

Pri presoji verjetnosti tveganja prevar na obravnavanem področju je bila predmet presoje tveganost

posameznega procesa, prisotnost kontrol preprečevanja in odkrivanja prevar ter poštenost in

neoporečnost osebja, pri čemer se je presojal pritisk doseganja ciljev in pričakovanj, zaznavane

priložnosti, ki se odražajo v pomanjkljivih notranjih kontrolah, odsotnost postopkov preiskovanja

prevar, odnos posameznih oseb do poštenosti. V okviru izvedenih postopkov so bili preverjeni

interni akti, ki določajo usmeritve Zavarovalnice na področju skladnega, zakonitega in poštenega

ravnanja, sistem kontrol v okviru prve in druge obrambne linije, predvsem področja skladnosti in

področja upravljanja tveganj, pregleda poročila o skladnosti, pregleda tveganj prevare v registru

tveganj, razgovora z vodjo službe skladnosti poslovanja, obravnave morebitnih pritožb na NS ni

bilo zaznanih indikatorjev, ki bi nakazovali na prevare na področju sodelovanja SNR in RK,

tveganje pa je bilo ocenjeno kot nizko in sprejemljivo.



3.5.8 Priprava delovnega programa posla

Planirani postopki v okviru plana svetovanja (Priloga 2) so bili kombinacija opazovanja,

poizvedovanja, pregleda dokumentacije, primerjave z javno dostopnimi podatki o najboljših

praksah in drugi postopki.

V skladu s Standardom 2240 mora notranji revizor pripraviti in dokumentirati delovni program

posla, s katerim se dosežejo cilji posla. Za posle svetovanja je delovni program odvisen od

dogovora z naročnikom in od vsebine posla, vsebovati pa mora postopke za prepoznavanje,

proučitev, ovrednotenje in dokumentiranje informacij med potekom posla.

49

Z delovnim programom se konkretizirajo operativne naloge, določi se način svetovanja, ki je

potreben za dosego ciljev posla svetovanja, in opredeli način dela. V procesu izvajanja se potrjujejo

posamezne načrtovane faze izvedbe programa, v fazi izvedbe pa delovni program, vključen v posel

svetovanja usmerja k boljšemu razumevanju potrebnih postopkov.

V delovnem programu posla se opredeli:

postopke, v okviru katerih se opiše postopke dela (npr. intervju, vpogled v dokumentacijo,..),

ki bodo uporabljeni pri svetovalnem poslu;

ključne ugotovitve;

ocena ustreznosti postopkov;

povezava z delovnim gradivom z oznako, kjer mora imeti vsak dokument referenco, ki

omogoča v postopku nadzora ugotoviti povezave med dokumenti in ugotovitvami;

nadzor, kjer vodja za vsako postavko delovnega programa potrdi izvajanja nadzora;

če se med potekom svetovalnega posla delovni program spremeni, mora biti vsaka sprememba

odobrena.

Delovni program je prikazan v prilogi 2 in prilogi 3, kjer so kot sodila navedeni točno določeni

členi / točke predpisov ali notranjih aktov, ki so navedeni v programu in sicer v delu, kjer se

presoja skladnost z ZGD-1, Zzavar-1, Kodeksom, Statutom Zavarovalnice, Politiko upravljanja

Zavarovalnice, Politiko sposobnosti in primernosti Zavarovalnice, Politiko notranjih kontrol,

Poslovnikom o delu NS, Poslovnikom o delu RK, Politiko SNR in Priročnikom o delu SNR.

3.5.9 Alokacija revizijskih virov

V skladu s Standardom 2230, kjer je opredeljena razporeditev virov pri poslu, je potrebno določiti

ustrezne in zadostne vire za doseganje ciljev posla, pri čemer se upošteva narava in zapletenost

posameznega posla, časovna omejitev in razpoložljivost virov.

Pri določanju primernosti in zadostnosti dejavnikov (Svetovalni napotek 2230-1) se preverja:

število in raven izkušenj osebja v SNR;

znanje, veščine in druge sposobnosti osebja SNR za posamezen posel;

razpoložljivost zunanjih dejavnikov, če tako zahteva vsebina posameznega posla in so

potrebna dodatna znanja in sposobnosti;

potreba po neprestanem izpopolnjevanju notranjih revizorjev.

V operativnem smislu na posameznem poslu to pomeni pripravo načrta glede na znanje

posameznih članov, ocena potrebnega časa izvedbe in ocena morebitnih drugih stroškov (nočnine,

dnevnice, prevozni stroški, parkirnine,…), povezanih z izvedbo svetovalnega posla. Posamezne

člane skupine je treba razporediti po posameznih nalogah, upoštevaje veščine, ki so potrebne za

posamezno nalogo, morebitne predhodne izkušnje na izvajanju podobnih nalog, specialna znanja,

ki jih posedujejo posamezniki, pri tem pa upoštevati morebitne omejitve, kot so razpoložljivost

50

revizorjev, časovna razpoložljivost, razpoložljivost zunanjih izvajalcev, če so vključeni v posel, ter

razpoložljivost tistih, ki bodo posel nadzorovali.

Pri pripravi načrta je bila upoštevana predpostavka, da obstoječe osebje poseduje dovolj veščin in

znanja za izvedbo posla in ni treba angažirati zunanjih veščakov, prav tako pa so v planiranem

obdobju razpoložljivi za izvedbo posla, ki je bil vključen že v letni načrt dela. V revizijsko skupino

za izvedbo svetovalnega posla sta bila vključena 2 zaposlena v SNR. Revizijska skupina dobro

pozna področje svetovalnega posla, zato ni pričakovati, da bi zaradi tega prihajalo do kakršnihkoli

omejitev pri izvedbi posla. Stroški so bili ocenjeni na podlagi predhodnih izkušenj in planiranih

aktivnosti.

3.5.10 Najava svetovalnega posla

Priprava najave svetovalnega posla je obvezna in predstavlja sestavni del delovnega gradiva.

Revidiranec mora biti informiran o izvedbi notranjerevizijskega posla. Notranja revizija najmanj

pet delovnih dni pred začetkom izvajanja svetovalnega posla obvesti revidirano notranje

organizacijsko enoto o datumu začetka, vsebini in predvidenem časovnem obsegu svetovalnega

posla preko elektronske pošte.

Obvezni elementi najave so cilj svetovalnega posla, čas in trajanje izvedbe ter navedba svetovalne

ekipe.

Opcijski elementi so kraj in čas uvodnega sestanka, prošnja za dokumentacijo, morebitni zahtevki

glede prostora, dostopov do interneta, seznam zaposlenih, ki bodo vključeni v svetovalni posel, ipd.

Najavo pripravi vodja SNR ali vodja skupine. Prejemnik najave je odgovorni član uprave za

revidirano področje, vodja revidiranega področja in ostali udeleženi v reviziji, v vednost pa se

pošlje tudi izvajalcem notranjerevizijskega posla.

Za navedeni svetovalni posel so najavo prejeli predsednik uprave, pristojna članica uprave,

predsednik RK in predsednik NS.

3.5.11 Varovanje informacij in podatkov

Varovanje informacij razumemo kot stalen proces, ki z dopolnjevanjem upravljanja ter

organizacijskih in tehničnih ukrepov ščiti podatke in sisteme pred nepooblaščenim dostopom,

uporabo, razkritjem, uničenjem, spremembami in prekinitvami.

Zaradi vedno večje odvisnosti od IT, odprtosti organizacij in povečevanja pomena informacij v

sodobnem poslovanju, je redno in ustrezno varovanje informacij postalo zelo pomembno.

SNR zagotavlja varovanje informacij na področju prejemanja in pošiljanja informacij, pridobivanja

revizijskih dokazov in na področju hranjenja dokumentarnega gradiva.

51

Izjava o varovanju podatkov je dokument, ki ga podpiše notranji revizor pri opravljanju dejavnosti

svetovanja. Dokument je treba podpisati ob začetku sodelovanja in velja za celotno obdobje. Izjave

se hranijo v SNR.

Prav tako dokument ob začetku izvajanja posla podpiše tudi zunanji izvajalec, v kolikor le-ta

sodeluje pri izvajanju posla.

Za navedeni svetovalni posel so bile pridobljene izjave članov skupine revizorjev o varovanju

podatkov.

3.6 Izvajanje in nadziranje svetovalnega posla

Upoštevaje Standard 2300 – Izvajanje posla mora notranji revizor pri posameznem poslu

prepoznati, analizirati, vrednotiti in dokumentirati zadosten obseg informacij za dosego cilja.

Pri tem je skladno s Standardom 2310 – Prepoznavanje informacij treba presoditi vrsto in količino

zbranih informacij, ki morajo biti zadostne, zanesljive, ustrezne in uporabne za doseganje ciljev

posla, ter se izogniti nepotrebnim informacijam, ki povzročajo preveliko rabo revizijskih virov ali

pa zamud pri izvajanju posla.

Izvajanje posla je potekalo v treh fazah:

izvedba preizkušanj in pridobitev dokazov;

vrednotenje dokazov in postavitev zaključkov;

izdelava ugotovitev in priporočil.

Notranji revizor v skladu s Standardom 2340 tekom revizije obvešča vodjo notranje revizije o

poteku revizije in ga seznanja s pomembnimi odprtimi vprašanji. Dokazilo o nadzoru s strani vodje

notranje revizije predstavlja datum in podpis na delovnem gradivu, obseg nadzora pa je odvisen od

strokovnosti in izkušenosti notranjih revizorjev in od zapletenosti posla.

3.6.1 Izvedba svetovanja in pridobitev dokazov

Revizijske dokaze pridobi notranji revizor na podlagi uporabe različnih revizijskih postopkov kot

so:

poizvedovanje z intervjuji;

pregled dokumentacije (vprašalniki, preveritveni seznami,…) ;

analiziranje pridobljenih informacij.

Delo notranjega revizorja mora biti sledljivo in mora podpirati revizijske ugotovitve. Temelj

predstavljajo minimalni standardi o tem, kaj naj posamezen delovni papir vsebuje. V glavi papirja

morajo biti podatki o revidirancu, vrsti posla, datumu priprave, indeksu dokumenta, izvajalcu,

obdobju, ki je predmet pregleda, podpis izvajalca in vsebina. Delovni zapis lahko popravi ali

52

dopolni le revizor, ki ga je oblikoval. Delovno gradivo mora vsebovati dokumente, ki podpirajo

revizijske ugotovitve.

Izvedeni postopki v fazi izvajanja svetovalnega posla so služili za pridobitev oziroma dopolnitev

dokazov, ki so bili v veliki meri pridobljeni že v fazi načrtovanja.

V okviru poizvedovanja so bili opravljeni intervjuji z:

vodjo SNR;

predsednikom uprave;

pristojnim članom uprave za področje SNR;

predsednico RK;

predsednikom NS;

vodjo službe skladnosti;

vodjo projekta zunanje revizije.

Pregled dokumentacije s področja notranje revizije se je nanašal na:

Standarde;

Svetovalne napotke in stališča IIA in SIR;

tujo literaturo, raziskave, priporočila in članke.

Pregledana dokumentacija z zakonodajnega področja je obsegala:

ZGD-1;

ZZavar-1;

Zakon o revidiranju;

Kodeks upravljanja javnih delniški družb;

Zavarovalni kodeks;

OECD usmeritve;

usmeritve ZNS.

Zajeten del pregledane dokumentacije se je nanašal na notranje organizacijske predpise, pravilnike,

politike, priročnike, druga interna gradiva, in sicer:

Statut Zavarovalnice;

Politiko upravljanja Zavarovalnice;

Politiko sposobnosti in primernosti Zavarovalnice;

Politiko notranjih kontrol Zavarovalnice;

Poslovnik o delu NS Zavarovalnice;

Poslovnik o delu RK Zavarovalnice;

Ustanovna listina RK;

Politika notranje revizije zavarovalnice;

53

Priročnik o delu notranje revizije Zavarovalnice;

Politika skladnosti poslovanja Zavarovalnice;

Politika upravljanja s tveganji;

Etični kodeks Zavarovalnice;

Organizacijsko shemo Zavarovalnice;

zadnji Strateški načrt Zavarovalnice;

Letni načrt Zavarovalnice za leti 2015 in 2016;

Letno poročilo Zavarovalnice za leto 2015;

Letni načrt dela SNR za leto 2016;

gradiva SNR, ki jih je obravnavala RK v letu 2015;

poročilo o kakovosti dela SNR za leto 2015;

samoocenitveni vprašalnik SNR in RK;

Programom zagotavljanja in izboljševanja kakovosti dela SNR in

drugo.

Na podlagi analize in primerjave so bili ovrednoteni dokazi in postavljeni zaključki, ki so navedeni

v nadaljevanju.

3.6.2 Vrednotenje dokazov in postavitev zaključkov svetovanja

Standard 2320 nalaga notranjim revizorjem, da morajo utemeljiti svoje sklepe s preučitvijo in

ovrednotenjem pridobljenih informacij.

O dokumentiranju informacij govori standard 2330, ki nalaga notranjim revizorjem, da morajo

informacije ustrezno dokumentirati (Priloga 4).

Osredotočenost pri vrednotenju dokazov in postavitvi zaključkov je zasledovalo začetno

zastavljena cilja svetovalnega posla in sicer:

pregled obstoječega delovanja SNR in RK, preveritev skladnosti z zakonodajo in internimi akti

Zavarovalnice, identifikacija morebitnih neskladij ter identifikacija področij, ki so sicer






Primer obdelave dokumentacije:

V okviru poizvedovanja v zvezi s spremljanjem delovanja SNR s strani RK je bil pregledan sistem

merjenja delovanja SNR v Zavarovalnici. Pregledano je bilo poročilo o kakovosti dela SNR za leto

2015, ki je bilo pripravljeno v skladu s Programom zagotavljanja in izboljševanja kakovosti dela

SNR v Zavarovalnici, opravljena pa je bila tudi primerjava z dobro prakso.

54

V nadaljevanju navajam primer ugotovitve dobre prakse na področju merjenja uspešnosti delovanja

SNR in primerjavo z dejanskim stanjem v Zavarovalnice.

Za merjenje uspešnosti delovanja SNR se lahko uporablja sistem uravnoteženih kazalnikov (angl.

Balance Score Card - BSC).

Sistem uravnoteženih kazalnikov uspešnosti notranje revizije je zasnovan tako, da se namesto

finančnega vidika in vidika poslovanja s strankami meri tako odnos do upravnega odbora ali uprave

in nadzornega sveta ter revizijske komisije, kot tudi odnos do poslovodstva in revidirancev. Merijo

se tudi učinkovitost notranje revizijskih procesov ter inovativnost in usposobljenost notranjih

revizorjev. Šele uspešnost na vseh štirih področjih lahko pripelje do dobrih rezultatov notranje

revizijske dejavnosti:

kazalniki odnosa do RK ali NS oziroma upravnega odbora. S temi kazalniki merimo dodano

vrednost NRS k celotni dodani vrednosti v organizaciji, ugotavljamo, kakšen je pogled na

vlogo notranje revizije v organizaciji in kakšno je zadovoljstvo z njenim delovanjem;

kazalniki odnosa do poslovodstva in revidirancev (poslovanje s strankami). Osnovni kazalnik

za NRS je pri vidiku poslovanja s strankami zadovoljstvo strank, kar lahko merimo z anketo.

Pomemben pokazatelj je tudi kakšne so zahteve revidirancev npr. po svetovalnih nalogah ter

koliko in kakšne so morebitne pritožbe na delo revizorjev;

Kazalniki notranje revizijskega procesa, med katerimi je zelo pomemben izbor področij glede

na pomembnost tveganja. Ostali kazalniki prikazujejo npr. število izboljšav v procesu

revidiranja, znesek prihrankov, število priporočil, razmerje med uresničenimi in načrtovanimi

revizijami, čas med začetkom revidiranja in izdajo poročila, čas med izdajo vmesnega in

končnega poročila, čas med izdajo končnega poročila in izvedbo priporočil;

Kazalniki inovativnosti in usposobljenosti zaposlenih v službi notranje revizije kažejo, kakšne

so njihove izkušnje, veščine in izobrazba. Zaposleni morajo biti zadovoljni s svojim delom,

biti morajo učinkoviti, zato je treba poskrbeti za njihovo dodatno usposabljanje. Da lahko

zaposleni v notranje revizijski službi uspešno opravljajo svoje zadolžitve, morajo imeti

natančne in pravočasne informacije. Za opravljanje svojega dela morajo imeti na razpolago

programsko opremo, ki jim omogoča hitreje in bolje opravljati postopke. Vse to zagotavlja

notranje revizijski službi doseganje ciljev.

V Zavarovalnici za merjenje uspešnosti delovanja SNR uporabljajo naslednje kazalnike:

merjenje stopnje zadovoljstva revidirancev in poslovodstva;

odstotek notranjih revizorjev z licenco preizkušenega notranjega revizorja, ki se meri kot

razmerje med številom preizkušenih notranjih revizorjev in številom vseh notranjih revizorjev

v organizaciji;

spoštovanje rokov izvedbe revizij, pri čemer primerjamo izvedene revizije z načrtovanimi

revizijami ter

stopnjo realizacije priporočil, kar izmerimo kot razmerje med uresničenimi priporočili in

danimi priporočili.

55

Iz navedenega izhaja, da bi lahko SNR pri merjenju delovanja uporabljala kazalce, ki jih navajamo

kot primer dobre prakse in tako nadgradila obstoječ sistem.

Na osnovi poizvedovanja z intervjuji, pregleda dokumentacije, pregleda vprašalnikov, presoje

zastavljenih sodil ter ovrednotenja dokazov, je bil za posamezna cilja sprejet zaključek, da v okviru

svetovalnega posla niso bile identificirane neusklajenosti na področju (so)delovanja SNR in RK

glede na zahteve zakonodaje in interne akte Zavarovalnice, a so bila v luči nadgradnje procesa in v

skladu z dobro prakso podana priporočila, ki so povzeta v nadaljevanju:

Samoocenitev NS in RK; NS in RK Zavarovalnice sta izpeljala postopek samoocenjevanja NS

in RK po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije, ki je vključeval zgolj izpolnjevanje

matrik za samoocenjevanje, ki so splošne in niso prilagojene posebnostim družbe. Članom NS

in RK so bili predstavljeni kumulativni rezultati, ki niso imeli obliko poročila o

samoocenjevanju NS in RK. Iz zapisnika xx. seje NS Zavarovalnice z dne xx.xx.xxxx ni

razvidno, kako je potekala razprava o oceni iz samoocenjevanja NS. NS ni sprejel nobenega

akcijskega načrta izboljšav svojega dela.

Vključitev svetovalnih poslov v letni načrt dela SNR; Na podlagi pregledanega Letnega načrta

za delo SNR za leto 2016 je bilo razvidno, da je obseg formalnih in neformalnih poslov

svetovanja minimalen.

Redna prisotnost direktorja SNR na sejah RK; Na podlagi pregleda zapisnikov sej RK za

obdobje xxxx- xxxx, ter razgovora z direktorjem SNR in predsednico RK je bilo ugotovljeno,

da direktor SNR ne prisostvuje vsem točkam sej RK.

Presoja Politike korporativnega upravljanja; Na podlagi pregledanih zapisnikov sej RK je bilo

zapaženo, da je bila Politika upravljanja Zavarovalnice sprejeta 1.1.2016. Prejšnji zapisan

sistem upravljanja ni bil formalno predmet presoje RK v preteklih obdobjih.

Sodelovanje RK, službe za skladnost poslovanja SNR; Pri spremljanju skladnosti poslovanja

(v tem primeru skladnosti na področju sodelovanja SNR in RK) ni bilo zaznanih aktivnosti

službe za skladnost poslovanja (poročilo ni bilo na voljo), prav tako področje skladnosti ni

bilo vključeno v letni načrt dela SNR.

Vključevanje IT revizorjev; Na podlagi poročila o delu SNR je bilo razvidno, da je bila ena

izmed revizij s področja IT izvedena tudi s strani zunanjih izvajalcev, čeprav v SNR deluje

tudi revizor IS z licenco.

Kakovost, oblika in način poročanja SNR; Avtomatiziran način poročanja v današnjih

razmerah močno olajša pretok informacij, vendar na podlagi prejetih informacij (razgovor s

članico uprave in razgovor s predsednico RK) v trenutnem načinu poročanja ni izkoriščen v

največji možni meri, kar lahko povzroča nezadovoljstvo tako pri poročevalcu in prejemniku

poročil.

Upoštevanje in izvajanje postavljenih rokov za izvedbo aktivnosti za odpravo priporočil;

Status poročil, ki jih spremljata tako SNR kot RK, in upoštevanje postavljenih rokov za

izvedbo aktivnosti za odpravo nepravilnosti kažeta, da se pri posameznih priporočilih roki za

izvedbo podaljšujejo.

Sodelovanje SNR pri oceni ustreznosti kontrolnega okolja pri računovodskem poročanju; Na

področju računovodskega poročanja RK trenutno v največji meri sodeluje s sektorjem

računovodstva in s službo za kontroling.

56

Sodelovanje SNR pri projektu Poročanja o trajnostnem razvoju; Na podlagi pregleda letnega

poročila in opravljenih razgovorov ugotavljamo, da v Zavarovalnici še niso implementirane

aktivnosti in postopki, ki bi na primeren in transparenten način zagotavljale sistem trajnostno

naravnanega poročanje, ki je zahtevan za poročanje za leto 2017.

Merjenje delovanja SNR; SNR pri merjenju delovanja SNR uporablja kazalnike, ki so bolj

primerni za družbe, ki šele uvajajo SNR. V Zavarovalnici SNR deluje že več let.

Uporaba ustreznega izrazoslovja; Zavarovalnica v svojih internih aktih, ki črpajo podlage v SII

in ZZavar-1, sistematično uporablja izraz Politike.

3.6.3 Izdelava ugotovitev in priporočil

Standard 2330, ki govori o dokumentiranju informacij, služi kot podlaga za zaključke in ugotovitve

posla. Pri tem napotuje vodjo notranje revizije, da pripravi usmeritve za varovanje in hrambo

zapisov o poslu svetovanja ter njihovo razkrivanje notranjim in zunanjim strankam. Usmeritve

morajo biti skladne z internimi predpisi Zavarovalnice ter drugimi predpisi (Standard 2330.C1).

Enako usmeritev vsebuje tudi Priročnik SNR v Zavarovalnici.

Med izvajanjem svetovalnega posla je bila vsa dokumentacija ustrezno označena. Poleg

dokumentacije, ki je bila pridobljena in je navedena v poglavju 3.6.1, je bila ustrezno

dokumentirana in shranjena še naslednja dokumentacija:

uvodni sestanek;

zabeležka o intervjujih in poizvedovanjih v pisni ali elektronski obliki;

zabeležke proučevane dokumentacije;

sklep uprave o izvedbi posla;

delovni program svetovalnega posla;

načrt razporeditve virov in njihova stroškovna ocena;

preglednica vrednotenja dokazov in postavitev zaključkov;

zaključni sestanek;

zabeležka predstavitve osnutka poročila;

zaključno poročilo svetovalnega posla;

vprašalnik o zadovoljstvu.

Vsa pridobljena dokumentacija je bila shranjena v mapo za izbrani svetovalni posel, ki se je

dopolnjevala od faze planiranja do faze spremljanja napredovanja. Vsi dokumenti so bili

indeksirani v skladu s navodili, ki izhajajo iz Priročnika o delu SNR. Delovno gradivo je v hrambi

SNR pod enakimi pogoji kot vsa gradiva, pridobljena v poslih svetovanja in v skladu s pravili

Zavarovalnice.

57

3.7 Poročilo o opravljenem svetovalnem poslu

V skladu s Standardom 2400 morajo notranji revizorji poročati o posameznih izidih poslov in pri

tem vključevati tako cilje in obseg posla kot tudi ustrezne ugotovitve, priporočila in načrte

ukrepanje, k čemur jih napotuje Standard 2410.

Sporočila morajo biti točna, nepristranska, jasna in jedrnata ter popolna in pravočasna. Morebitne

napake ali izpustitve mora vodja SNR popraviti in popravljene informacije posredovati vsem

prejemnikom izvirnega sporočila.

Razširjanje izsledkov, kot je določeno v Standardu 2440, je dolžnost vodje SNR. Izsledki morajo

biti posredovani vsem, ki lahko vplivajo na upoštevanje vsebine izsledkov. Posredovanje izsledkov

drugim brez dovoljenja SNR ni dovoljeno.

Poročanje o opravljenem svetovalnem poslu je poteka v štirih fazah:

vrednotenje ugotovitev;

izvedba vmesnih in predhodnega poročanja;

priprava končnega poročila;

razširjanje izsledkov.

3.7.1 Vrednotenje ugotovitev

Pri vrednotenju ugotovitev je bila uporabljena metodologija, iz katere izhajata lestvica za oceno

upravljanja poslovanja in matrika za ocenjevanje notranje revizijskih ugotovitev, ki jo uporablja

SNR v Zavarovalnici in je razdeljena v različne kategorije:

zelo dober;

dober;

primeren;

ni primeren;

nezadovoljiv.

Merila za uvrščanje v posamezno lestvico vključujejo oceno o:

stopnji zavedanja etičnega poslovanja;

tem, koliko pozornosti odgovorne osebe namenjajo promoviranju ciljnih vrednot

Zavarovalnice med zaposlenimi;

tem, ali je zagotovljeno učinkovito upravljanje poslovanja in optimalna razmejitev

odgovornosti;

stopnji zavedanja o pomembnosti upravljanja tveganj;

učinkovitosti nadziranja nad delovanjem notranjih kontrol, reagiranja na zaznana tveganja in

sporočanja informacij ustreznim ravnem;

58

tem, kakšna je interakcija komuniciranja in poročanja med višjim poslovodstvom, upravo

notranjimi in zunanjimi revizorji ter organom nadzora.

Podrobneje je metodologija za pripravo lestvice navedena v nadaljevanju:

Zelo dober

kontrolni sistem revidiranega poslovnega področja / organizacijske enote je v vseh pogledih

zelo dober; vzpostavljene so čvrste notranje kontrole; vse ključne kontrole delujejo in pri tem

ni odstopanj. Nadzor je optimalen. Tveganje je zelo majhno. Ni ugotovitev, ki bi bile ocenjene

s srednjim ali visokim tveganjem;

upravljanje poslovanja: zaznana zelo visoka stopnja zavedanja etičnega poslovanja; odgovorne

osebe namenjajo zelo visoko pozornost promoviranju ciljnih vrednot družbe med zaposlenimi;

zagotovljeno je zelo učinkovito upravljanje poslovanja in optimalno razmejitev odgovornosti;

zelo visoko stopnja zavedanja o pomembnosti upravljanja tveganj; zelo učinkovito nadziranje

nad delovanjem notranjih kontrol, reagiranje na zaznana tveganja in sporočanjem informacij

ustreznim ravnem; zelo visoka interakcija komuniciranja in poročanja med poslovodstvom,

upravo notranjimi in zunanjimi revizorji ter organom nadzora;

upravljanje tveganj: zastavljeni cilji področja v celoti podpirajo poslanstvo družbe in so z njimi

usklajeni; tveganja so zelo hitro prepoznana in ocenjena; zelo hitro so izbrani ustrezni odzivi

na tveganje; sprejeta tveganja izkazujejo nižjo oceno tveganj kot bi bile koristi vzpostavljenih

notranjih kontrol in so sprejeta s strani uprave/nadzornega organa.

Dober

kontrolni sistem je na splošno dober; manjše slabosti lahko odpravi vodstvo poslovne funkcije

(področja) / organizacijske enote v teku poslovnega procesa. Vodstvo dobro obvladuje

poslovanje, odgovornosti in pooblastila se v praksi izvajajo. Kjer se pojavijo odstopanja,

sledijo takojšnji ukrepi in neprestano izpopolnjevanje postopkov. Nadzor se izvaja redno.

Tveganje je majhno. 1-2 ugotovitvi, ki bi bile ocenjene s srednjim tveganjem, ni ugotovitev z

visokim tveganjem;

upravljanje poslovanja: zazna visoka stopnja zavedanja etičnega poslovanja; odgovorne osebe

namenjajo visoko pozornost promoviranju ciljnih vrednot družbe med zaposlenimi;


visoko stopnja zavedanja o pomembnosti upravljanja tveganj; zelo učinkovito nadziranje nad

delovanjem notranjih kontrol, reagiranje na zaznana tveganja in sporočanjem informacij

ustreznim ravnem; visoka interakcija komuniciranja in poročanja med poslovodstvom, upravo

notranjimi in zunanjimi revizorji ter organom nadzora;


usklajeni; tveganja so hitro prepoznana in ocenjena; hitro so izbrani ustrezni odzivi na

tveganje; sprejeta tveganja izkazujejo nižjo oceno tveganj kot bi bile koristi vzpostavljenih

notranjih kontrol in so sprejeta s strani uprave/nadzornega organa.

59

Primeren

kombinacija nekaterih pomanjkljivosti v kontrolnem sistemu, ki zahtevajo čimprejšnje

korekcije s strani vodstva poslovnega področja /organizacijske enote. Vodstvo se zaveda

potrebnosti spremljave in nadzora, postopki in odgovornosti so okvirno opredeljene. Nadzor

se izvaja občasno. Tveganje je srednje. Večina ugotovitev je s srednjim tveganjem;

upravljanje poslovanja: zazna primerna stopnja zavedanja etičnega poslovanja; odgovorne

osebe namenjajo primerna pozornost promoviranju ciljnih vrednot družbe med zaposlenimi;


primerna stopnja zavedanja o pomembnosti upravljanja tveganj; zelo učinkovito nadziranje


ustreznim ravnem; primerna interakcija komuniciranja in poročanja med poslovodstvom,

upravo notranjimi in zunanjimi revizorji ter organom nadzora;


usklajeni; tveganja so pravočasno prepoznana in ocenjena; pravočasno so izbrani ustrezni

odzivi na tveganje; sprejeta tveganja izkazujejo nižjo oceno tveganj kot bi bile koristi

vzpostavljenih notranjih kontrol in so sprejeta s strani uprave/nadzornega organa.

Ni primeren

resne pomanjkljivosti v kontrolnem sistemu, ki vplivajo na slabitev poslovanja in jih mora

vodstvo poslovnega področja / organizacijske enote obvezno takoj odpraviti. Nadzor se ne

izvaja po formalno zapisanih postopkih in je prepuščen posameznikom. Tveganje je veliko.

Obstajajo ugotovitve z visokim tveganjem;

upravljanje poslovanja: zaznana neprimerna stopnja zavedanja etičnega poslovanja; odgovorne

osebe namenjajo neprimerno pozornost promoviranju ciljnih vrednot družbe med zaposlenimi;


neprimerna stopnja zavedanja o pomembnosti upravljanja tveganj; zelo učinkovito nadziranje


ustreznim ravnem; neprimerna interakcija komuniciranja in poročanja med poslovodstvom,

upravo, notranjimi in zunanjimi revizorji ter organom nadzora;


usklajeni; tveganja niso pravočasno prepoznana in ocenjena; niso pravočasno izbrani ustrezni

odzivi na tveganje; sprejeta tveganja izkazujejo nižjo oceno tveganj kot bi bile koristi

vzpostavljenih notranjih kontrol in so sprejeta s strani uprave/nadzornega organa.

Nezadovoljiv

visoka stopnja hudih pomanjkljivosti (neusklajenost s predpisi, popolno pomanjkanje kontrol),

ki zahtevajo celovito reorganizacijo poslovnega področja / organizacijske enote. Nadzor nad

poslovanjem se ne izvaja. Tveganje je zelo veliko;

Upravljanje poslovanja: zazna nezadovoljiva stopnja zavedanja etičnega poslovanja;

odgovorne osebe namenjajo nezadovoljivo pozornost promoviranju ciljnih vrednot družbe

med zaposlenimi; zagotovljeno je zelo učinkovito upravljanje poslovanja in optimalno

razmejitev odgovornosti; nezadovoljiva stopnja zavedanja o pomembnosti upravljanja tveganj;

60

zelo učinkovito nadziranje nad delovanjem notranjih kontrol, reagiranje na zaznana tveganja

in sporočanjem informacij ustreznim ravnem; nezadovoljiva interakcija komuniciranja in

poročanja med poslovodstvom, upravo, notranjimi in zunanjimi revizorji ter organom nadzora;


usklajeni; tveganja niso prepoznana in ocenjena; niso izbrani ustrezni odzivi na tveganje;

sprejeta tveganja izkazujejo nižjo oceno tveganj kot bi bile koristi vzpostavljenih notranjih

kontrol in so sprejeta s strani uprave/nadzornega organa.

Matrika za ocenjevanje notranjerevizijskih ugotovitev je orodje, s katerim si pomagamo, ko

vrednotimo ugotovitve in priporočila. Pri izvedenem svetovalnem poslu je bila upoštevana

svetovalnemu poslu prilagojena matrika.

Na podlagi izvedenih postopkov pri poslu svetovanja je bilo ocenjeno, da je upravljanje poslovanja

v delu, ki se nanaša na (so)delovanje SNR in RK, dobro, da pa se v luči nadgradnje sistema

predlagajo priporočila, ki izhajajo iz dobre prakse v Sloveniji in tujini.

3.7.2 Izvedba vmesnih in predhodnega poročanja

SNR lahko odgovorne osebe, ki pokrivajo področje svetovanja, o ugotovitvah seznanja že med

potekom posla, in sicer ustno, lahko tudi pisno, odvisno od stopnje pomembnosti ugotovitve.

Po zaključku izvedbe posla svetovanja je bil pripravljen osnutek poročila. Osnutek poročila je bil

predhodno usklajen z vodjo SNR in v desetih delovnih dneh po končanem poslu svetovanja preko

elektronske pošte posredovan upravi družbe, predsednici RK in predsedniku NS, v spremnem

dopisu pa je bil določen pet dnevni rok za pripombe.

V Zavarovalnici se sicer osnutki poročil o opravljenem poslu svetovanja obravnavajo kot poslovna

skrivnost in so razkriti le revidirancem, odgovornim osebam pregledovanega področja in

revizorjem, ki so sodelovali pri svetovalnem poslu.

Pripombe, ugovori ali stališča revidirancev morajo biti pisna, saj se tako najlažje zagotavlja

sledljivost, zabeležke usklajevalnih sestankov pa se hranijo v delovnem gradivu in morajo biti

ustrezno zabeležene. Če SNR ne prejme pripomb, se šteje, da pripomb ni. Praviloma se tudi ne

upoštevajo pripombe, prejete po poteku določenega roka, razen če za prekoračitev roka ne obstaja

utemeljen razlog.

Na osnutek poročila o izvedenem svetovalnem poslu ni bilo vsebinskih pripomb, opravljen je bil le

sestanek, na katerem so bila pisna priporočila pojasnjena še ustno, dodani so bili še določeni

pojasnjevalni odstavki, ki so bolj podrobno osvetlili predlagano priporočilo, predvsem v

izvedbenem delu priporočila.

Zabeležka predstavitve osnutka poročila je sestavni del delovnega gradiva.

61

V času po izvedbi svetovalnega posla je prišlo do nekaterih sprememb v delovanju Zavarovalnice,

vendar pa obdobje že ob sprejemu posla ni bilo zajeto v obseg pregleda, niti ni bilo obdobje

pregleda naknadno razširjeno.

3.7.3 Priprava končnega poročila

Končno poročilo je sestavljeno iz naslednjih sklopov:

uvod;

številka, datum in izvajalec svetovalnega posla;

prejemniki poročila;

namen in cilj svetovalnega posla;

časovni okvir izvedbe posla;

predstavitev ugotovitev in priporočil;

način odprave pomanjkljivosti;

datum in podpis poročila.

Poročilo se pripravi tako, da se omogoči jasna in učinkovita komunikacija izsledkov revizije.

Priporočila in predlogi za izboljšanje poslovanja izhajajo neposredno iz ugotovitev oziroma

temeljijo na strokovnosti in izkušnjah revizorja. Ugotovitve v poročilu temeljijo na preverjenih

dejstvih in dokumentiranih dokazilih ter morajo biti usklajene z vodstvom.

Po končanem postopku usklajevanja osnutka poročila je bilo izdelano končno poročilo.

Končno poročilo se šteje kot poslovna skrivnost.

3.7.4 Razširjanje izsledkov

Razširjanje izsledkov je določeno v Standardu 2440.

Prejemniki končnega poročila so bili vodja SNR, uprava Zavarovalnice, predsednica RK in

predsednik NS.

Vodja SNR notranje revizije je odobril končno poročilo o svetovalnem poslu in tudi odločil o tem,

kdo bodo prejemniki. Tudi če bi vodja SNR te naloge prenesel na koga drugega, ostaja

odgovornost še vedno njegova. Kot prejemniki končnega poročila so bile določene odgovorne

osebe, ki lahko zagotovijo, da je izsledkom svetovalnega posla posvečena zadostna pozornost in

lahko sprejmejo popravljalne ukrepe ali zagotovijo, da so opravljeni popravljalni ukrepi. S tem

postanejo predloženi ukrepi, roki in odgovorne osebe iz poročila zavezujoči.

Skupaj s končnim poročilom je bil po elektronski pošti poslan tudi vprašalnik o zadovoljstvu

revidirancev (Priloga 6), katerega namen je pridobiti mnenje revidiranca o opravljenem

svetovalnem poslu.

62

Poročilo je bilo obravnavano na seji uprave Zavarovalnice in seji RK, kjer so se s poročilom

seznanili. S tem so postali priporočeni ukrepi, roki in odgovorne osebe iz poročila zavezujoči.

3.8 Spremljanje priporočil svetovalnega posla

V skladu s svetovalnim napotkom 2500.A1 mora vodja SNR vzpostaviti postopke nadaljnjega

spremljanja in zagotavljanja, da so ukrepi uspešno izvedeni ali/oziroma, da je bilo sprejeto tveganje

neukrepanja.

Notranji revizor spremlja realizacijo priporočil na različne načine:

ponovna izvedba svetovalnega posla, če so bila ugotovljena visoka tveganja. Takšen posel je

predmet načrtovanja kot ponoven svetovalni posel in kot tak opredeljen v letnem načrtu;

pregled realizacije priporočil s preveritvijo dejanskega stanja.

Notranja revizija je dolžna doseči, da se njena priporočila uresničujejo, praviloma v dogovorjenih

rokih.

Notranja revizija redno spremlja izvedbo ukrepov na podlagi priporočil za odpravo priporočil, ki so

bila ugotovljena v svetovalnih poslih. O tem notranja revizija obdobno (četrtletno) poroča upravi,

RK in NS.

Odgovorni za posamezna področja so dolžni v rokih, ki so navedeni v poročilu, pisno poročati

notranji reviziji o uresničevanju sprejetih ukrepov za odpravo ugotovljenih priporočil ter priložiti

vsa relevantna dokazila. Poročila vsebujejo tudi informacije o spremembi okoliščin, zaradi katerih

bi posamezno priporočilo postalo neizvedljivo, oziroma se je stopnja tveganosti bistveno

spremenila. Če odgovorne osebe o izvedbi ukrepov na podlagi priporočil pisno ne poročajo in ne

predložijo relevantnih dokazil, se šteje, da priporočilo ni bilo realizirano/izvedeno. V primeru, da

obstajajo utemeljeni razlogi, odgovorna oseba, ki je zadolžena za uresničevanje že sprejetih

ukrepov, predlaga podaljšanje roka za uresničitev sprejetega sklepa. Pri tem mora odgovorna oseba

predložiti tudi pisne argumente za predlog spremembe roka. Pred odobritvijo se mora notranja

revizija o predlogu opredeliti in oceniti primernost podaljšanja roka.

Notranja revizija po proučitvi poročila in priložene dokumentacije oceni, ali so bile izvedene

primerne aktivnosti in ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, prikazane v ugotovitvah

revizijskega poročila, uresničene v dogovorjenem roku ter o tem poroča upravi. Notranja revizija

po lastni presoji ali naročilu uprave Zavarovalnice izvede ponovni posel.

Spremljanje priporočil posla je prikazano v prilogi 7.

SKLEP

Predstavitev svetovalnega posla s področja sodelovanja SNR in RK je bila pripravljena v skladu s

hierarhijo pravil notranjega revidiranja, veljavno zakonodajo s področja zavarovalništva in drugim

63

teoretičnim in praktičnim znanjem s področja korporativnega upravljanja, kar je zagotavljalo

visoko raven profesionalizma in izvajanje na pričakovano visoki strokovni in etični ravni.

Osnovni namen zaključne naloge, to je preučitev ustreznih zakonskih podlag ter identifikacija

morebitnih neusklajenosti, je bila dosežena, vendar je bil pomembnejši drugi cilj, to je nadgradnja

že obstoječih praks s primeri dobre prakse. Tudi ta del je na podlagi podanih ugotovitev in

priporočil dosegel pričakovanja naročnika in s tem prispeval k boljšemu delovanju SNR in RK ter

nadgradnji sistema korporativnega upravljanja.

Neprestano preseganje razkoraka med pričakovanim in doseženim je pomembno za vse deležnike v

procesu. Rezultati sodelovanja RK in SNR, ki bodo odražali visoko dodano vrednost in odličnost,

so tisti, ki bodo prepoznani, cenjeni in pomembno prispevali k doseganju boljših rezultatov

poslovanja.

Svetovalni posel je pokrival le del korporativnega upravljanja v Zavarovalnici. Tudi na podlagi

ugotovitev tega svetovalnega posla je bila v Zavarovalnici sprejeta odločitev, da se v prihodnje

razširi posel svetovanja še na druga področja korporativnega upravljanja.

Glede na razmere v finančnem sektorju in tveganja, s katerimi se sooča, je vse pogosteje slišati, da

morajo finančne inštitucije svoj fokus iz finančnih tveganj preusmeriti v operativna tveganja in

področje upravljanja, kar pa zahteva precej drugačna predznanja in veščine notranjih revizorjev.

Tisti notranji revizorji, ki se bodo učinkovito in prodorno odzvali na prihajajoče izzive, bodo

prepoznani kot promotorji napredka tako v stroki kot družbi, kjer delujejo. Pot do uspeha pa

pomeni nenehno prizadevanje za izboljšave in napredek, profesionalizem ter predanost stroki.

64

LITERATURA IN VIRI

1. Boynton, W.C. & Johnson R. N. (2006). Modern Auditing 8. New York: John Wiley & Sons.

2. Burke, J. F. & Jameson S. E. (2016). A Global View of Financial Services Auditing.

Challenges, Opportunities, and the Future. Altamonte Springs: The Institute of Internal

Auditors.

3. De Meulder, R. & others (2013). Making the most of the Internal Audit Function,

Recommendations for Directors and Board Committees, Brussels: European Confederation of

Institutes of Internal Auditing.

4. Dimitrič, I. (2010). Uvod v korporativno upravljanje. Ljubljana: Združenje nadzornikov

Slovenije.

5. Fatur, A. & ostali (2016). Priporočila za revizijske komisije. Ljubljana: Združenje nadzornikov

Slovenije.

6. Forsgardh, E. L. (2015). Corporate Governance Compliance and Monitoring System across the

EU. London: ecoDa.

7. Gowell, M. (2015). Audir Technology Insights. Strengthen Audit Committee Value: A 10 -

Step Approach. Tampa: Wolters Kluwer.

8. G20/OECD Principles of Corporate Governance. (2015). Paris: OECD Publishnig.

9. The IIA Research Foundation. 2015 Global Pulse of Internal Audit. Embracing opportunities in

a Dynamic Enviroment (2015). Altamonte Springs: The Institute of Internal Auditors.

10. Jagrič, M. (2016). Izvajanje notranjerevizijske posla. Gradivo za izobraževanje za pridobitev

strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

11. Jenko, B. & ostali (2016). Statistični zavarovalniški bilten 2016. Ljubljana: Slovensko

zavarovalno združenje.

12. Kocbek, M., Ivanjko, Š., Bratina, B., & Podgorelec, P. (2010). Nadzorni sveti in upravni

odbori. Ljubljana: GV Založba.

13. Kodeks upravljanja javnih delniških družb. (2009). Ljubljana. Ljubljanska borza, Združenje

nadzornikov Slovenije, Združenje Manager.

14. Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb. (2016). Ljubljana. Ljubljanska borza,

Združenje nadzornikov Slovenije.

15. Koletnik, F. (2007). Notranje revidiranje. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

16. Koletnik, F. (2015). Izvajanje notranjerevizijske posla. Gradivo za izobraževanje za pridobitev

strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

17. Koletnik, F. (2016). (Ne)prodornost notranjih revizorjev. SIR*IUS. Ljubljana: Slovenski

inštitut za revizijo.

18. Ndaba, L. & others (2016). Global Perspectives and Insights. Internal Audit asTrusted Cyber

Adviser. (4. izdaja). Altamonte Springs: The Institute of Internal Auditors.

19. Novak, I. (2016). CBOK 2015 Lokalni pogled: Slovenija. Ljubljana: Slovenski inštitut za

revizijo.

20. Pergar Guzaj, P. & Novak, I. (2016). Notranjerevizijski deležniki o notranjih revizorjih.

Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

21. Prioritete za delo revizijskih komisij v letu 2015/2016. (2016). Ljubljana: Združenje

nadzornikov Slovenije.

65

22. Protiviti Inc. (2009) Guide to Internal audit. Frequently Asked Questions About Developing

and Maintaining an Effective Internal Audit Function. (2. izdaja). Atlanta: Protiviti.

23. Rittenberg, L. K. (2016). Interacting with Audit Committees. The Way Forward for Internal

Audit. Altamonte Springs: The Institute of Internal Auditors.

24. Šercer, A. (2014). Posebnosti korporativnega in internega upravljanja zavarovalnic. Ljubljana:

Združenje nadzornikov Slovenije.

25. Toman Pfajfar, T. (2016). Pravila o strokovnem in etičnem ravnanju pri notranjem revidiranju.

Gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor.


26. Vezjak, B. (2016). Sodelovanje RK z notranjim revizorjem. Ljubljana: Združenje nadzornikov

Slovenije.

27. Vezjak, B. (2016a). Vloga notranje revizije in notranjerevizijsko načrtovanje. Gradivo za

izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Ljubljana:

Slovenski inštitut za revizijo.

28. Vezjak, B. (2016b). Vloga notranje revizije in notranjerevizijsko načrtovanje. Predstavitev

gradiva za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor.


29. Vprašalnik za samoocenjevanje dela revizijske komisije. (2016). Ljubljana: Združenje

nadzornikov Slovenije.

30. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS št. 42/06, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B,

NPB1, 33/07 – ZSReg-B, NPB2, 67/07 – ZTFI, NPB3, 10/08, NPB4, 68/08, NPB5, 42/09,

NPB6, 65/09 – UPB1, NPB7, 33/11, NPB8, 91/11, NPB9, 32/12, NPB10, 57/12, NPB11, 44/13

– odl. US, NPB12, 82/13, NPB13, 55/15 in NPB14.

31. Zakon o revidiranju. Uradni list RS št. 65/08, 63/13 – ZS-K in NPB1.

32. Zakon o zavarovalništvu. Uradni list RS št. 13/00, 91/00 – popr., 21/02, NPB1, 52/02 – ZJA,

NPB2, 29/03 – odl. US, NPB3, 40/04 – ZDDPO-1, NPB4, 50/04, NPB5, 102/04 – UPB1,

NPB6, 76/05 – ZZVZZ-H, NPB7, 8/06 – ORZZavar62, 79/06, NPB8, 109/06 – UPB2, NPB9,

102/07, NPB10, 69/08, NPB11, 19/09, NPB12, 49/09, NPB13, 79/10, NPB14, 99/10 – UPB3,

NPB15, 90/12, NPB16, 56/13, NPB17, 63/13 – ZS-K, NPB18 in 93/15 – ZZavar-1.

33. Zavarovalnica, d.d. (2016). Letno poročilo 2015. Ljubljana: Zavarovalnica, d.d.

34. Zavarovalnica, d.d. (2016). Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Zavarovalnica in

računovodski izkazi Zavarovalnice d.d., za obdobje januar–junij 2016. Ljubljana:

Zavarovalnica, d.d.

35. Zavarovalnica, d.d. (2015). Politika notranje revizije Zavarovalnice. Ljubljana: Zavarovalnica,

d.d.

36. Zavarovalnica, d.d. (2015). Politika notranjih kontrol Zavarovalnice. Ljubljana: Zavarovalnica,

d.d.

37. Zavarovalnica, d.d. (2015). Politika sposobnosti in primernosti Zavarovalnice. Ljubljana:

Zavarovalnica, d.d.

38. Zavarovalnica, d.d. (2016). Politika sposobnosti in primernosti zadevnih oseb Zavarovalnice.

Ljubljana: Zavarovalnica, d.d.

39. Zavarovalnica, d.d. (2015). Politika upravljanja Zavarovalnice. Ljubljana: Zavarovalnica, d.d.

40. Zavarovalnica, d.d. (2015). Poslovnik o delu nadzornega sveta Zavarovalnice. Ljubljana:

Zavarovalnica, d.d.

66

41. Zavarovalnica, d.d. (2015). Poslovnik o delu revizijske komisije Zavarovalnice. Ljubljana:

Zavarovalnica, d.d.

42. Zavarovalnica, d.d. (2015). Priročnik o delu notranje revizije Zavarovalnice. Ljubljana:

Zavarovalnica, d.d.

43. Zavarovalnica, d.d. (2013). Statut Zavarovalnice. Ljubljana: Zavarovalnica, d.d.

44. Zavarovalnica, d.d. (2009). Ustanovna listina revizijske komisije Zavarovalnice. Ljubljana:

Zavarovalnica, d.d.

45. Žnidarčič, S. (2013). Kakovostna notranja revizija je lahko pomemben prispevek pri nadzoru

poslovanja družbe. Revizijske komisije v praksi. Ljubljana: KPMG.

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Seznam uporabljenih kratic .......................................................................................... 2

Priloga 2: Plan svetovanja in delovni program ............................................................................. 3

Priloga 3: Vprašalnik o skladnosti .................................................................................................. 9

Priloga 4: Preglednica vrednotenja dokazov in postavitev zaključkov ..................................... 15

Priloga 5: Poročilo o svetovalnem poslu ....................................................................................... 19

Priloga 6: Anketa o zadovoljstvu po opravljenem svetovalnem poslu ...................................... 31

Priloga 7: Tabela spremljave priporočil ...................................................................................... 32

ii

Priloga 1: Seznam uporabljenih kratic

COSO Committe of Sponsoring Organisation

EU Evropska unija

IT Informacijska tehnologija

IIA Institut of Internal Auditors (Inštitut notranjih revizorjev)

Kodeks Kodeks upravljanja javnih delniških družb

Napotki Svetovalni napotki IIA

NS Nadzorni svet

OECD Organisation for Economic Co-operation and Development

ORSA Own Risk and Solvency Assessment (Lastna ocena tveganj in solventnosti)

RK Revizijska komisija

SIR Slovenski Inštitut za revizijo

SNR Služba notranje revizije

Standard Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju

SII Solventnost II

SZZ Slovensko zavarovalno združenje

Zavarovalnica Zavarovalnica d.d.

ZGD -1 Zakon o gospodarskih družbah-1

ZNS Združenje nadzornikov Slovenije

ZZavar-1 Zakon o zavarovalništvu-1

iii

Priloga 2: Plan svetovanja in delovni program

1. PREDMET POSLA (naziv in številka)

Svetovalni posel SNR -RK - x/2016

2. CILJI IN OBSEG POSLA

Zaupnost, razpoložljivost in celovitost

informacij in informacijskih virov (IT)

ter sredstev

Da/

ne

Doseganje postavljenih ciljev Da/

ne

Varovanje sredstev

(IT)

Da/n

e

Skladnost s pravilniki, predpisi, zakoni,

plani, standardi

Da/

ne

Ekonomska in učinkovita raba

virov

Da/

ne

Prevare Da/n

e

Glavni cilji svetovalnega posla:

pregled obstoječega delovanja SNR in RK, preveritev skladnosti z zakonodajo in internimi akti Zavarovalnice, identifikacija

morebitnih neskladij ter identifikacija področij, ki so sicer skladna, a so možne izboljšave na področju delovanja, poročanja in

skladnosti z namenom izboljšanja upravljanja, postopkov upravljanja tveganj in vzdrževanju uspešnih kontrol;

svetovanje RK in predlogi za izboljšave v SNR glede najustreznejše oblike sodelovanja ter priprava poročila s priporočili, ki bodo

upoštevala dobre prakse v Sloveniji in v tujini, prilagojene slovenskim razmeram in Zavarovalnici.

3. IZHODIŠČNE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Izhodiščne predpostavke:

naročnik posla je uprava Zavarovalnice ob soglasju NS oziroma RK;

svetovalni posel pokriva tisti del korporativnega upravljanja Zavarovalnice, ki se nanaša na sodelovanje SNR in RK;

pri izvedbi svetovalnega posla je omogočen neposreden dostop do celotne dokumentacije in drugih virov, potrebnih za izvedbo

svetovalnega posla;

Zavarovalnica ima v svojem organizacijskem ustroju organizacijsko neodvisno SNR z že vpeljanim sistemom delovanja in RK,

ki deluje v skladu z veljavno zakonodajo in sprejetimi pravili in usmeritvami;

NS, RK, uprava in SNR imajo kot srednjeročen cilj nadgradnjo sistema korporativnega upravljanja.

Omejitve:

dejstvo, da je notranji revizor pri izvedbi posla svetovalec in ne odločevalec in kot tak izvirno ne prevzema odgovornosti

poslovodstva za izvajanje priporočil svetovalnega posla, razen v delu, ki se nanaša na aktivnosti, zahtevane za notranjo revizijo;

Presoja tveganja prevar je bila omejena zgolj na področje prisotnosti prevar v okviru sodelovanja SNR in RK. Ostala področja

so bila izvzeta iz obsega posla.

4. SPREMEMBE (vpišejo se datum in vsebina morebitne spremembe, po odobritvi načrta)

/

5. PREDRAČUN IN ČASOVNA IZVEDBA POSLA

Skupaj Načrtovano Realizirano Razlika (v % in

nominalno)

Komentar (v

primeru

odstopanj za več

kot 10%)

Dnevi (v revizor urah) 88

Dodatna

usklajevanja

Stroški za nočnine, dnevnice, prevozni

stroški, ipd. (EUR/MKD/HRK/RSD) / / / /

Po posameznih revizorjih

Revizijska skupina Oznaka

revizorja

Načrtovane

ure Realizirane ure Razlika (v%)

ddd.sss DS 30

ddd.ppp DP 58

Revizijska skupina Oznaka

revizorja

Načrtovani

stroški

Realizirani

stroški Razlika (v%)

/ / / / /

Po fazah posla – ključni datumi poteka posla

Najava Začetek terena Zaključek terena Osnutek poročila Končno poročilo

iv

Načrtovano xx.xx.2016 xx.xx.2016 xx.xx.2016 xx.xx.2016 xx.xx.2016

Načrt pripravil: Načrt odobril:

Podpis:

ddd.sss

Datum:

xx.xx.2016

Podpis:

ddd.ppp

Datum:

xx.xx.2016

Realizirano

xx.xx.2016 xx.xx.2016 xx.xx.2016 xx.xx.2016 xx.xx.2016

Načrt pripravil: Načrt odobril:

Podpis:

ddd.sss

Datum:

xx.xx.2016

Podpis:

ddd.ppp

Datum:

xx.xx.2016

v

Metode in postopki svetovalnega posla

Svetovalni posel bo izveden v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja s poudarkom na Standardih in Napotkih.

Uporabljeni bodo spodaj navedeni postopki s ciljem uresničitve posla s pridobitvijo zadostnih, ustreznih in zanesljivih revizijskih dokazov.

Pregled dokumentacije z zakonodajnega področja,

Pregled notranje organizacijskih predpisov, pravilnikov, politik priročnikov n drugih internih gradiv,

Pridobitev informacij z metodo intervjuja in poizvedovanj,

Analiza pridobljenih podatkov (pregled vprašalnika o skladnosti, primerjava z dobro prakso)

Referenčni dokumenti:

ZGD-1;

ZZavar-1;

Zakon o revidiranju;

Kodeks upravljanja javnih delniški družb;

Zavarovalni kodeks;

OECD usmeritve;

usmeritve ZNS.

Statut Zavarovalnice;

Politiko upravljanja Zavarovalnice;

Politiko sposobnosti in primernosti Zavarovalnice;

Politiko notranjih kontrol Zavarovalnice;

Poslovnik o delu NS Zavarovalnice;

Poslovnik o delu RK Zavarovalnice;

Ustanovna listina RK;

Politika notranje revizije zavarovalnice;

Priročnik o delu notranje revizije Zavarovalnice;

Politika skladnosti poslovanja Zavarovalnice;

Politika upravljanja s tveganji;

Etični kodeks Zavarovalnice;

Organizacijsko shemo Zavarovalnice;

zadnji Strateški načrt Zavarovalnice;

Letni načrt Zavarovalnice za leti 2015 in 2016;

Letno poročilo Zavarovalnice za leto 2015;

vi

Letni načrt dela SNR za leto 2016;

gradiva SNR, ki jih je obravnavala RK v letu 2015;

poročilo o kakovosti dela SNR za leto 2015;

samoocenitveni vprašalnik SNR in RK

Programom zagotavljanja in izboljševanja kakovosti dela SNR

Sodila:

V okviru vprašalnika (drugi del programa dela) so kot sodila navedeni točno določeni členi / točke predpisov ali notranjih aktov, ki so navedeni v programu in sicer v delu, kjer se presoja skladnost z ZGD-1, Zzavar-1,

Kodeksom, Statutom Zavarovalnice, Politiko upravljanja Zavarovalnice, Politiko sposobnosti in primernosti Zavarovalnice, Politiko notranjih kontrol, Poslovnikom o delu NS, Poslovnikom o delu RK, Politiko SNR in

Priročnikom o delu SNR.

PRVA FAZA Planiran čas (v urah)

NAČRTOVANJE IN ODODBRITEV POSLA 24

Zap. št. Opis postopka Oznaka delovnega gradiva Ključne ugotovitve Izvajalec Nadzor

1.1. Sestanek član revizijske supine z vodjo SNR Zabeležka sestanka 1/1 Vodja SNR ocenjuje, da je bil opravljen velik napredek pri sodelovanju SNR in

RK, da pa so še vedno možne izboljšave, ki pa so odvisne od vseh vpletenih

strani in dodatnih finančnih virov za programsko podporo. Neskladnosti niso

bile zaznane.

DS DP

1.2. Sestanek s predsednico RK in predsednikom NS Zabeležka sestanka 1/2 RK in NS ocenjujeta delo SNR in NR kot dobro, vendar pa pričakujeta, da se

bodo prakse izboljševale.

DP DP

1.3. Sestanek s članico uprave, pristojno za SNR in

predsednikom uprave

Zabeležka sestanka 1/3 Uprava ocenjuje delo kot dobro, prav tako pa pričakuje korak naprej pri

delovanju SNR in izboljšanje klime pri sodelovanju RK in SNR. Meni, da ni

neskladnosti pri delovanju.

DP DP

1.4 Preučitev zakonodaje Zakonodaja 1/4 Pregledana zakonodaja (ZGD_1, Zzavar-1, Zakon o revidiranju), poudarek na

uvedbi SII in implementaciji v Zavarovalnici.

DS DP

1.5 Preučitev internih aktov in gradiv Interna gradiva 1/5 Zavarovalnica ima urejene in pripravljene vse notranjeorganizacijske predpise,

pravilnike, politike, ..), skladnost z nijimi se bo preučevala tudi na podlagi

Vprašalnika o skladnosti.

DS DP

1.6 Prepoznavanje in ocenitev tveganj na podlagi začetne

ocene tveganj iz registra tveganj in ostalih

prepoznanih tveganj

Zabeležka 1/6 Na podlagi navedenih aktivnosti je podan zaključek, da so tveganja na področju

sodelovanja SNR in RK nizka in na sprejemljivi ravni.

DS DP

1.7 Pregled in vrednotenje prepoznanih ključnih kontrol v

okviru registra tveganj, razgovora z vodjo službe za

opravljanje tveganj, na podlagi opravljenih

poizvedovanj na že opravljenih sestankih in pregleda

Zabeležka 1/7 V okviru vzpostavljenega sistema za upravljanje tveganj je bil pregledan način

določanja tveganj, ključna kontrola, skrbništvo nad izvajanjem kontrole.

Tveganje je bilo že v začetni fazi ocenjeno kot nizko in v okviru

vzpostavljenega sistema na sprejemljivi ravni.

DS DP

vii

dokumentacije.

1.8 Preučitev strokovne literature / dobre prakse Strokovna literatura / dobra

praksa 1/8

Na podlagi pručene dokumentacije je delovanje zavarovalnice sicer skladno, a v

vseh pogledih ne deluje na način, kot kažejo nekateri primeri strokovne

literature / dobre prakse, ki so navedeni v preglednici vrednotenja dokazov in

zaključkov.

DP DP

1.9 Priprava in predstavitev delovnega programa (tudi

vprašalnika o skladnosti) in načrta virov

Delovni program in načrt

virov 1/9

Pripravljen plan svetovanja, podroben delovni program in vprašalnik za

skladnost. Pripomb na pripravljene dokumente ne bilo.

DS DP

1.10 Najava svetovalnega posla Najava 1/10 Poslana najava. DP DP 1.11 Pridobitev izjave o varovanju podatkov Obrazec 1/11 Izjava pridobljena. DS DP

DRUGA FAZA Planiran čas (v urah)

IZVAJANJE POSLA 40


2.1. Sestanek z vodjo službe skladnosi Zabeležka sestanka 2/1 Služba skladnosti posebej ne sodeluje z SNR, ustanovljena šele v 2016, zaradi

časovne stiske opravljene le osnovne zahteve za doseganje aktivnosti službe za

skladnost. Plan dela službe skladnosti pripravljen, poročilo o delovanju službe

skladnosti še ne.

DS DP

2.2. Sestanek z vodjo projekta zunanje revizije Zabeležka sestanja 2/2 V procesu zunanje revizije ni zaznati neskladnja v delovanju, priporočila

zunanje revizije so minimalna, večinoma se nanašajo na IT, sodelovanje z SNR

in RK dobro. Vsaj kvartalni sestanki z RK. Dogovor z SNR gled zanašanja na

delo SNR.

DP DP

2.3. Izpolnitev vprašalnika o skladnosti in izvedba

preveritev podanih odgovorov na podlagi pregleda

dokumentacije, opravljenih poizvedovanj z intervjuji

ter analizo pridobljenih informacij

Vprašalnik 2/3 Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov ni bilo zaznati neskladij. Izpolnjenih je bilo

6 vprašalnikov. Neskladja po posameznih izpolnjenih vprašalnikih niso bila

ugotovljena. Prav tako po posameznih vprašalnikih niso bila izpolnjena polja s

komentarji. Komentarji so bili podani s strani DP na podlagi preveritev

odgovorov iz vprašalnika.

DP DP

2.4 Ovrednotenje dokazov in postavitev zaključkov Delovno gradivo 2/4 Pripravljena tabela, neskladnje ni ugotovljeno. DP DP 2.5 Priprava priporočil Priporočila se ne nanašajo na neskladnje, ampak na nadgradnjo obstoječega

sistema.

DS DP

TRETJA FAZA Planiran čas (v urah)

POROČANJE 16

viii


3.1. Priprava osnutka poročila Osnutek poročila 3/1 Pripravljen osnutek poročila in posredovan prejemnikom. DS DP

3.2. Izvedba zaključnega sestanka Zabeležka sestanja 3/2 Na zaključnem sestanku ni bilo večjih pripomb, vprašanja so se nanašala na

pojasnitev zapisanega v osnutku poročila.

DP DP

3.3. Priprava končnega poročila Končno poročilo 3/3 Po zaključnem sestanku je bilo pripravljeno končno poročilo in posredovano

prejemnikom.

DP DP

3.4 Pošiljanje vprašalnika o zadovoljstvu Obrazec 3/4 Vsem vključenim v proces tega svetovalnega posla je bil poslan vprašalnik o

zadovoljstvu. Pripomb na delo ni bilo.

DS DP

ČETRTA FAZA Planiran čas (v urah)

SPREMLJANJE PRIPOROČIL 8


4.1. Priprava tabele spremljave priporočil Tabela 4/1 Pripravljena tabela spremljave priporočil. Roki usklajeni z nosilci posamezih

priporočil.

DP DP

4.2. Spremljane izvajanja priporočil

ix

Priloga 3: Vprašalnik o skladnosti

Naziv: Delovni program za svetovalni posel SNR / RK

Vprašalnik o skladnosti za del, ki se nanaša na sodelovanje SNR in RK

Številka: x

Pripravil/a Datum: Podpis:

ddd.sss xx.yy.2016

Odobril/a:

ddd.ppp xx.yy.2016

Navodila za izpolnjevanje vprašalnika:

Da (ugotovljena skladnost); - komentar možen, a ni obvezen

Ne (ugotovljena neskladnost) – obvezen komentar

ZŠ Vprašanje Da / Ne Komentar

1. Skladnost z ZGD-1

1.1 Ali je v skladu z 279. členom ZGD-1 v Zavarovalnici imenovana RK? Da

1. 2 Ali je delovanje RK v Zavarovalnici v skladu s 280. členom ZGD-1?

- Sestava RK

- Naloge RK

spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in

predloge za zagotovitev njegove celovitosti;

spremlja učinkovitost in uspešnost notranje kontrole v družbi, notranje revizije,

če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganja;

spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti

uspešnost obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke

pristojnega organa, pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja, letnega

poročilo družbe, zlasti glede zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev;

odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga NS imenovanje kandidata za

revizorja letnega poročila družbe;

nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba;

ocenjuje sestavo letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za NS;

sodeluje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja;

sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo;

poroča NS o rezultatu obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je obvezna

revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je

imela RK v tem postopku;

opravlja druge naloge, določene s statutom ali sklepom NS;

sodeluje z zunanjim revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe,

zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo;

sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih

zadevah v zvezi z notranjo revizijo.

Da

1.3 Ali se v Zavarovalnici obveznosti NS / RK v zvezi z notranjo revizijo izvajajo v skladu

z 281a. členom ZGD-1?

Predložitev LP o delu NR v p treh mesecih po zaključku poslovnega leta

Soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje NR

Soglasje k letnemu načrtu dela NR

Soglasje k večletnemu načrtu dela NR

Da Vključitev svetovalnih

poslov v letni načrt dela

SNR

Na podlagi pregledanega

Letnega načrta za delo

SNR za leto 2016 je bilo

razvidno, da je obseg

formalnih in neformalnih

poslov svetovanja

minimalen.

2. Skladnost z Zzavar-1

2.1 Ali so v Zavarovalnici pristojnosti NS skladne z 68. členom Zzavar-1 in opredeljene v

internih aktih Zavarovalnice?

Da

2.2 Ali so v Zavarovalnici dolžnosti članov NS skladne z 69. členom Zzavar-1 in

opredeljene v internih aktih Zavarovalnice?

Da

2.3 Ali je v Zavarovalnici skladno z 70. členom ZZavar-1 imenovana RK? Da

2.4 Ali je v Zavarovalnici skladno z 161. členom Zzavar-1 opredeljena funkcija notranje

revizije in podrobneje definirana v internih aktih Zavarovalnice?

Da

2.5 Ali so v skladu z 162. členom ZZavar-1 v Zavarovalnici ustrezno opredeljene naloge

notranje revizije?

Da

x

2.6 Ali so v Zavarovalnici v skladu z 163. členom ZZavar-1 opredeljeni pogoji za nosilca

ključne funkcije notranje revizije?

Da

2.7 Ali je v Zavarovalnici skladno z zahtevami 164. člena ZZavar-1 urejeno področje

priprave in odobritve načrt dela notranje revizije ?

Da

2.8 Ali je v Zavarovalnici poročanje notranje revizije skladno z 165. členom ZZavar? Da

3. Skladnost s Kodeksom

3.1. Ali je v skladu s 13. poglavjem Kodeksa v Zavarovalnici ustanovljena RK?

- Določen mandat komisije, ne daljši od mandata NS

- Zagotovljeni pogoji za kvalitetno delo

- Priprava poročila RK po vsaki seji in dostava NS z opredelitvijo in mnenji

Da

3.2 Ali je v skladu s 19. poglavjem Kodeksa v Zavarovalnici vzpostavljen sistem

notranjega kontroliranja, kjer s pomočjo RK zagotavlja nadzor nad delovanjem sistema

notranjega nadzora

Ali sistem vključuje aktivnosti SNR (priprava letnega načrta, tekoče spremljanje

izvajanja nadzora nad sistemom notranjega kontroliranja,..)

Da

3.3 Ali v Zavarovalnici upoštevajo prenovljen Kodeks (v veljavi 1.1.2017) Da

Skladnost z akti Zavarovalnice

4. Skladnost s Statutom

4.1. Ali je v Zavarovalnici skladno z 22. členom Statuta definirana pristojnost NS

- Soglasje k letnemu načrtu dela SNR

- soglasja k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje SNR,

- soglasje k Politiki notranje revizije kot aktu, s katerim se ureja namen, pomen in

naloge SNR

Da

5. Skladnost s Politiko upravljanja Zavarovalnice

5.1 Ali ima Zavarovalnica Politiko upravljanja Zavarovalnice Da Presoja Politike

korporativnega

upravljanja

Na podlagi pregledanih

zapisnikov sej RK je bilo

zapaženo, da je bila

Politika upravljanja

Zavarovalnice sprejeta

1.1.2016. Prejšnji zapisan

sistem upravljanja ni bil

formalno predmet presoje

RK v preteklih obdobjih.

5.2 Ali zavarovalnica upošteva Kodeks Da

5.3 Ali so v politiki opredeljen v poglavju 3.5 ustrezno navedene ključne funkcije v

sistemu upravljanja (funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska

funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja)

Da

5.4 Ali so ključne funkcije neodvisna druga od druge (poglavje 3.5) Da

5.5 Ali so ključne funkcije podrejene neposredno upravi (poglavje 3.5) Da

5.6. Ali so v politiki Upravljanja ustrezno opredeljene naloge NR (v skladu z določili

direktive SII in ZZvar-1) - (poglavje 3.5):


pomoč Zavarovalnici pri uresničevanju njenih ciljev s sistematičnim in

metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti in učinkovitosti

upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov;

poročanje upravi in NS o namenu, pristojnostih in nalogah notranje revizije ter

izvajanju njenega načrta, o ugotovitvah izvedenih revizij ter predlogih in

priporočilih.

Da

5.7. Ali je v politiki upravljanja ustrezno predstavljen sistem notranjih kontrol (poglavje

3.8)

Sistem notranjih kontrol Zavarovalnice je namenjen ugotavljanju, merjenju,

spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s

poročanjem o tveganjih, ki jim Zavarovalnica je ali bi jim lahko bila

izpostavljena pri svojem poslovanju.

sistem notranjih kontrol zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili

Zavarovalnice ter izpolnjuje zakonske zahteve in zahteve drugih predpisov na

področju upravljanja tveganj

Da

5.8 Ali ima zavarovalnica vzpostavljen sistem vrednotenja sposobnosti in primernosti Da

xi

članov organov vodenja ali nadzora ter nosilcev ključnih funkcij in višjega vodstva

pred imenovanjem na funkcijo in po imenovanju (poglavje 3,9)

6. Skladnost s Politiko sposobnosti in primernosti

6.1 Ali ima Zavarovalnica skladno z SII opredeljeno politiko sposobnosti in primernosti Da

6.2 Ali ima Zavarovalnica skladno s politiko sposobnosti in primernosti določen postopke

imenovanja, zakonske zahteve in zahteve specialnih predpisov (poglavje 7.2 in 7.3)

Da

6.3. Ali so v Politiki sposobnosti in primernosti ustrezno določene zahteve za NS (poglavje

7.2)

Zahteve glede usposobljenosti članov NS in RK se nanašajo predvsem na izobrazbo,

strokovne izkušnje in splošna znanja ter izkušnje. (zahteve lokalne zakonodaje,

teoretična in praktična usposabljanja), člani NS pa morajo imeti še znanja s področja:

poznavanja dolžnosti uprave in nadzora;

poznavanje komunikacije med organom nadzora, organom vodenja, NR in

zunanjimi revizorji;

poznavanje delovanja in sistema Zavarovalnice;

poznavanje delovanja komisij NS;

poznavanje računovodstva Zavarovalnice;

poznavanje zakonodaje, pomembne za nadzorno funkcijo (predpisi s področja

zavarovalništva);

poznavanje poslovanja zavarovalnic;

poznavanje delovanja finančnih trgov;

poznavanje strateškega načrtovanja in upravljanja družb;

poznavanje upravljanja tveganj;

zmožnost interpretacije ključnih kazalnikov v zavarovalništvu.

Zahteve glede primernosti zadevajo področja osebne zanesljivosti in ugleda, kjer se

poleg ustrezne usposobljenosti in dobrega ugleda odraža tudi integriteta dejanja,

presoja neodvisnosti in časovne razpoložljivosti.

Obstoj kazenskih postopkov ali evidenc kazenskega in upravnega prava se presoja na

podlagi informacij o osebni zanesljivosti, izpiska iz kazenske evidence ter izpiska iz

sodne evidence, pri čemer se kot merila za presojo ocenjujejo:

negativne ocene pristojnih nadzornih organov;

disciplinski in pravni ukrepi kot posledica kršitve ali malomarnosti;

pretekli in tekoči finančni rezultati in finančna stabilnost osebe.

Upoštevanje strokovnih standardov in preteklo sodelovanje s pristojnimi organi služi

kot informacija o osebni zanesljivosti, kot merilo pa se upošteva pretekla poklicna pot,

ki kaže preteklo zakonito in strokovno ravnanje, pri čemer so pomembne zlasti

naslednje okoliščine:

dokazi, da oseba v razmerju z lokalnimi nadzorniki ni delovala pregledno in

odkrito in ni želela sodelovati z njimi;

zavrnitev registracije, vloge, licence, razveljavitev, preklic ali prenehanje

registracije, dovoljenja, licence;

razlogi za odstop ali razrešitev s funkcije ali delovnega mesta;

prepoved opravljanja funkcije s strani pristojnega organa.

Pretekli in tekoči poslovni rezultati ter finančna trdnost osebe dajejo informacijo o

osebni zanesljivosti, ki se presoja na podlagi:

izpiska iz sodne evidence o začeti stečajnih postopkih;

potrdilo pristojnega organa o poravnanih davčnih obveznostih;

pregledom finančnih poročil družb, ki jih zadevana oseba obvladuje s

poudarkom na insolventnih postopkih;

začetku postopka osebnega stečaja;

civilne tožbe, upravni ali kazenski postopki, pomembne naložbe ali

izpostavljenosti, ki pomembno vplivajo na finančno trdnost osebe.

Merila v zvezi z upravljanjem (governance) zajemajo:

informacije o (časovni) razpoložljivosti, kjer služi kot merilo obseg drugih

pooblastil in poklicnih obveznosti, ki zahtevajo veliko časa in čas, potreben za

opravljanje posamezne funkcije;

informacije o odnosih do družbe in morebitna nasprotja interesov, pri čemer se

kot merila upoštevajo pretekla delovna mesta in funkcije v (po)zavarovalnicah

ali drugih družbah;

osebna, poslovna ali druga ekonomska razmerja z drugimi člani uprave ali

organi nadzora

Da

6.4 Ali so v Politiki sposobnosti in primernosti ustrezno določene zahteve za ključno

funkcijo SNR? (poglavje 7.3)

Da

xii

(poklicne kvalifikacije, znanje in izkušnje). Primarno se pri presoji sposobnosti

upošteva interna pravila Zavarovalnice in zahteve lokalne zakonodaje. Pri oceni

sposobnosti se upošteva tudi teoretična in praktična usposabljanja, izobrazbo, znanja,

pomembna za področje notranje revizije ter poklicne izkušnje. V primeru ključne

funkcije NR se kot dodatna usposobljenost zahteva strokovni naziv preizkušeni

notranji revizor ter znanja s področja:

zavarovalništva in finančnih trgov;

poslovne strategije in poslovnega modela;

sistema upravljanja;

finančno računovodske analize in aktuarske analize v obsegu, potrebnem za

ključno funkcijo notranje revizije;

zakonodaje v obsegu, potrebnem za izvajanje NR;

zadostne strokovne izkušnje ter ostala splošna znanja.

Poleg strokovnih meril so zahtevani pogoji še osebna zanesljivost in dober ugled, kjer

se preverja kazenske postopke in/ali evidence s kazenskega in upravnega prava,

upoštevanje strokovnih standardov in preteklo sodelovanje s pristojnimi organi ter

pretekle in tekoče poslovne rezultate in finančno stanje

7. Skladnost s Politiko notranjih kontrol

7.1 Ali se skladno s politiko izvaja poročanje SNR?

(obdobno poroča upravi, vodstva organizacijskih enot, na katere se priporočila

nanašajo, pa so dolžna v rokih, navedenih v priporočilih, pisno poročati notranji

reviziji o izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti in v dokaz priložiti ustrezna )

(poglavje 4)

Da

8. Skladnost s Poslovnikom o delu NS

8.1 Ali poslovnik dovoljuje sklic seje na pobudo SNR, če za to obstajajo utemeljeni razlogi

(7. člen)

Da

8.2 Ali je bila v skladu z 33. členu poslovnika imenovana RK? Če da, ali so bile določene

naloge RK?

Da

9 Skladnost s Poslovnikom o delu RK in ustanovno listino RK

9.1 Ali skladno z Poslovnikom in ustanovno listino RK (4. poglavje) izvaja aktivnosti v

okviru svojih pristojnosti:

spremljanje in nadzor nad delom SNR;

presojanje primernost in ustreznost notranje revizijskih aktov, ki jih potrjuje NS;

presojanje ustreznost notranje revizijskih načrtov;

spremljanje in nadziranje učinkovitosti in uspešnosti SNR na podlagi

trimesečnih, polletnih in letnih poročil o notranje revizijskem delovanju;

spremljanje uresničevanja priporočil notranje revizije;

presojanje ustreznosti zagotavljanja dejavnikov, potrebnih za neodvisno in

uspešno notranje revizijsko delovanje;

presojanje kakovosti notranje revizijskega delovanja na podlagi notranjih in

zunanjih presoj njene kakovosti.

Da Samoocenitev NS in RK

NS in RK Zavarovalnice

sta izpeljala postopek

samoocenjevanja NS in

RK po metodologiji

Združenja nadzornikov

Slovenije, ki je vključeval

zgolj izpolnjevanje matrik

za samoocenjevanje, ki so

splošne in niso

prilagojene posebnostim

družbe. Članom NS in

RK so bili predstavljeni

kumulativni rezultati, ki

niso imeli obliko poročila

o samoocenjevanju NS in

RK. Iz zapisnika xx. seje

NS Zavarovalnice z dne

xx.xx.xxxx ni razvidno,

kako je potekala razprava

o oceni iz

samoocenjevanja NS. NS

ni sprejel nobenega

akcijskega načrta

izboljšav svojega dela.

Redna prisotnost

direktorja SNR na sejah

RK

Na podlagi pregleda

zapisnikov sej RK za

obdobje xxxx- xxxx, ter

razgovora z direktorjem

SNR in predsednico RK

xiii

je bilo ugotovljeno, da

direktor SNR ne

prisostvuje vsem točkam

sej RK.

10 Skladnost s Politiko NR

10.1 Ali je RK skladno s Politiko NR podala mnenje k imenovanju, nagrajevanju in

razrešitvi nosilca ključne funkcije notranje revizije (poglavje 2)

Da Merjenje delovanja

SNR

SNR pri merjenju

delovanja SNR uporablja

kazalnike, ki so bolj

primerni za družbe, ki

šele uvajajo SNR. V

zavarovalnici SNR deluje

že več let.

10.2 Ali je funkcijska linija poročanja vodje SNR upravi, NS in RK in sicer zajema

(poglavje 2) :

na letni osnovo predložiti zagotovilo o uspešnosti upravljanja Zavarovalnice,

upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov;

poročati o pomembnih zadevah v zvezi s postopki nadzora v Zavarovalnici ter

predlagati izboljšave;

poročati o verjetnosti prevare in obvladovanju tveganj s tega področja;

poročati ustreznost upravljanja z IT glede na sprejeto strategijo in zastavljene

cilje;

poročati u uspešnosti uresničevanja letnega načrta dela SNR in zadostnosti

virov.

Da Sodelovanje RK, službe

za skladnost poslovanja

SNR

Pri spremljanju skladnosti

poslovanja (v tem

primeru skladnosti na

področju sodelovanja

SNR in RK) ni bilo

zaznanih aktivnosti

službe za skladnost

poslovanja (poročilo ni

bilo na voljo), prav tako

področje skladnosti ni

bilo vključeno v letni

načrt dela SNR.

Vključevanje IT

revizorjev

Na podlagi poročila o

delu SNR je bilo

razvidno, da je bila ena

izmed revizij s področja

IT izvedena tudi s strani

zunanjih izvajalcev,

čeprav v SNR deluje tudi

revizor IS z licenco

10.3 Ali se izvaja v skladu s politiko kvartalno poročanje, ki zajema (poglavje 6):

opis opravljenih poslov ter načrtovano in realizirano porabo časa za posamezni

posel;

predstavitev in razkritje ključnih ugotovitev pri že zaključenih revizijah;

oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj na področjih poslovanja,

ki so bila predmet pregleda;

oceno primernosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol po

področjih, ki so bila predmet pregleda;




prevare in aktivnosti, kjer bi bila SNR vključena v preiskovanje teh prevar;


pregled morebitnih tveganj, ki so nastala v tekočem obdobju in niso bila zajeta v

revizorjevo oceno tveganj, ki je bila podlaga za pripravo letnega načrta dela;


Da

10.4 Ali se izvaja v skladu s politiko letno poročanje, ki zajema poglavje 6)

poročanje o namenu in uresničitvi letnega načrta in morebitna odstopanja;

poročilo o organizacijski neodvisnosti SNR;

splošno oceno uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistemov notranjih kontrol,

upravljanja družbe in upravljanja tveganj, vključno z upravljanjem tveganj

prevar in IT;

povzetek pomembnih ugotovitev opravljenih poslov, priporočil in realizacije

priporočil;

Da Upoštevanje in izvajanje

postavljenih rokov za

izvedbo aktivnosti za

odpravo priporočil

Status poročil, ki jih

spremljata tako SNR kot

RK, in upoštevanje

postavljenih rokov za

xiv

razkritje porabljenih sredstev, virov in zadostnost proračuna SNR;

povzetek programa za zagotavljanje in izboljšanje kakovosti SNR

izvedbo aktivnosti za

odpravo nepravilnosti

kažeta, da se pri

posameznih priporočilih

roki za izvedbo

podaljšujejo.

Sodelovanje SNR pri

oceni ustreznosti

kontrolnega okolja pri

računovodskem

poročanju

Na področju

računovodskega

poročanja RK trenutno v

največji meri sodeluje s

sektorjem računovodstva

in s službo za kontroling.

Sodelovanje SNR pri

projektu Poročanja o

trajnostnem razvoju

Na podlagi pregleda

letnega poročila in

opravljenih razgovorov

ugotavljamo, da v

Zavarovalnici še niso

implementirane aktivnosti

in postopki, ki bi na

primeren in transparenten

način zagotavljale sistem

trajnostno naravnanega

poročanje, ki je zahtevan

za poročanje za leto 2017.

11 Skladnost s Priročnikom o delu SNR

11.1 Ali se aktivnosti SNR na način, kot je opredeljen v Priročniku (poglavje B, F, G,H I)

listina o ustanovitvi, delovanju SNR, pravilnik o delovanju SNR v skupini

Zavarovalnica, organizacijska struktura in sistematizacija ter podlage za

delovanje.

Metodološki del (izobraževanje in razvoj zaposlenih v SNR, spremljanje

porabe časa zaposlenih, načrtovanje dela s pripravo srednjeročnih in letnih

načrtov, kjer je definiran proces in metodologija letnega načrtovanja ter

sistem poročanja na letni in kvartalni osnovi)

Da

xv

Priloga 4: Preglednica vrednotenja dokazov in postavitev zaključkov

Zap.

št.

Preglednica za cilj pregled obstoječega delovanja

SNR in RK, preveritev skladnosti z zakonodajo in

internimi akti Zavarovalnice, identifikacija

morebitnih neskladij ter identifikacija področij, ki so

sicer skladna, a so možne izboljšave

Da / Ne Zaključek

1. Skladnost z ZGD-1 Ustroj in delovanje RK in skladno z zahtevami

ZGD -1

1.1 Ali je v skladu z 279. členom ZGD-1 v Zavarovalnici

imenovana RK?

Da

1. 2 Ali je delovanje RK v Zavarovalnici v skladu s 280.

členom ZGD-1?

Da

1.3 Ali se v Zavarovalnici obveznosti NS / RK v zvezi z

notranjo revizijo izvajajo v skladu z 281a. členom ZGD-

1?

Da Vključitev svetovalnih poslov v letni načrt dela

SNR

Na podlagi pregledanega Letnega načrta za delo

SNR za leto 2016 je bilo razvidno, da je obseg

formalnih in neformalnih poslov svetovanja

minimalen.

2. Skladnost z Zzavar-1 V zavarovalnici v skladu z ZZavar-1 deluje NS in

RK, prav tako je ustrezno opredeljena ključna

funkcija NR, v zavarovalnici so pripravljeni

ustrezni interni akti (Politika SNR), kjer so

ustrezno opredeljen naloge SNR, nosilci ključnih

funkcij NR, proces priprave in odobritev letnega

in večletnega načrta ter poročanja.

2.1 Ali so v Zavarovalnici pristojnosti NS skladne z 68.

členom Zzavar-1 in opredeljene v internih aktih

Zavarovalnice?

Da

2.2 Ali so v Zavarovalnici dolžnosti članov NS skladne z 69.

členom Zzavar-1 in opredeljene v internih aktih

Zavarovalnice?

Da

2.3 Ali je v Zavarovalnici skladno z 70. členom ZZavar-1

imenovana RK?

Da

2.4 Ali je v Zavarovalnici skladno z 161. členom Zzavar-1

opredeljena funkcija notranje revizije in podrobneje

definirana v internih aktih Zavarovalnice?

Da

2.5 Ali so v skladu z 162. členom ZZavar-1 v Zavarovalnici

ustrezno opredeljene naloge notranje revizije?

Da

2.6 Ali so v Zavarovalnici v skladu z 163. členom ZZavar-1

opredeljeni pogoji za nosilca ključne funkcije notranje

revizije?

Da

2.7 Ali je v Zavarovalnici skladno z zahtevami 164. člena

ZZavar-1 urejeno področje priprave in odobritve načrt

dela notranje revizije ?

Da

2.8 Ali je v Zavarovalnici poročanje notranje revizije skladno

z 165. členom ZZavar?

Da

3. Skladnost s Kodeksom Delovanje RK je skladno s Kodeksom prav tako je

skladno s kodeksom urejen sistem notranjega

kontroliranja in SNR. Prenovljen Kodeks se še ne

upošteva.

3.1. Ali je v skladu s 13. poglavjem Kodeksa v Zavarovalnici

ustanovljena RK?

- Določen mandat komisije, ne daljši od mandata NS

- Zagotovljeni pogoji za kvalitetno delo

- Priprava poročila RK po vsaki seji in dostava NS z

opredelitvijo in mnenji

Da

3.2 Ali je v skladu s 19. poglavjem Kodeksa v Zavarovalnici

vzpostavljen sistem notranjega kontroliranja, kjer s

pomočjo RK zagotavlja nadzor nad delovanjem sistema

notranjega nadzora

Ali sistem vključuje aktivnosti SNR (priprava letnega

Da

xvi

načrta, tekoče spremljanje izvajanja nadzora nad

sistemom notranjega kontroliranja,..)

3.3 Ali v Zavarovalnici upoštevajo prenovljen Kodeks (v

veljavi 1.1.2017)

Da

Skladnost z akti Zavarovalnice

4. Skladnost s Statutom Pristojnosti NS so definirane skladno s Statutom.

4.1. Ali je v Zavarovalnici skladno z 22. členom Statuta

definirana pristojnost NS

- Soglasje k letnemu načrtu dela SNR

- soglasja k imenovanju, razrešitvi in prejemkom

vodje SNR,

- soglasje k Politiki notranje revizije kot aktu, s

katerim se ureja namen, pomen in naloge SNR

Da

5. Skladnost s Politiko upravljanja Zavarovalnice Zavarovalnica ima Politiko upravljanja, ki vsebuje

vse zahteve glede RK in SNR (navedba ključnih

funkcij, organizacija, naloge NR, sistem notranjih

kontrol, sistem vrednotenja primernosti in

sposobnosti zadevanih oseb).

5.1 Ali ima Zavarovalnica Politiko upravljanja Zavarovalnice Da Presoja Politike korporativnega upravljanja

Na podlagi pregledanih zapisnikov sej RK je bilo

zapaženo, da je bila Politika upravljanja.

Zavarovalnice sprejeta 1.1.2016. Prejšnji zapisan

sistem upravljanja ni bil formalno predmet presoje

RK v preteklih obdobjih.

5.2 Ali zavarovalnica upošteva Kodeks Da

5.3 Ali so v politiki opredeljen v poglavju 3.5 ustrezno

navedene ključne funkcije v sistemu upravljanja

(funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije,

aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti

poslovanja)

Da

5.4 Ali so ključne funkcije neodvisna druga od druge

(poglavje 3.5)

Da

5.5 Ali so ključne funkcije podrejene neposredno upravi

(poglavje 3.5)

Da

5.6. Ali so v politiki Upravljanja ustrezno opredeljene naloge

NR (v skladu z določili direktive SII in ZZvar-1) -

(poglavje 3.5)

Da

5.7. Ali je v politiki upravljanja ustrezno predstavljen sistem

notranjih kontrol (poglavje 3.8)

Da

5.8 Ali ima zavarovalnica vzpostavljen sistem vrednotenja

sposobnosti in primernosti članov organov vodenja ali

nadzora ter nosilcev ključnih funkcij in višjega vodstva

pred imenovanjem na funkcijo in po imenovanju

(poglavje 3,9)

Da

6. Skladnost s Politiko sposobnosti in primernosti Zavarovalnica ima opredeljeno politiko

sposobnosti in primernosti, določene so zahteve

glede članov NS, zahteve za Ključno funkcijo

SNR

6.1 Ali ima Zavarovalnica skladno z SII opredeljeno politiko

sposobnosti in primernosti

Da

6.2 Ali ima Zavarovalnica skladno s politiko sposobnosti in

primernosti določen postopke imenovanja, zakonske

zahteve in zahteve specialnih predpisov (poglavje 7.2 in

7.3)

Da

6.3. Ali so v Politiki sposobnosti in primernosti ustrezno

določene zahteve za NS (poglavje 7.2)

Da

6.4 Ali so v Politiki sposobnosti in primernosti ustrezno

določene zahteve za ključno funkcijo SNR? (poglavje

7.3)

Da

7. Skladnost s Politiko notranjih kontrol Poročanje SNR se izvaja sklano s politiko

notranjih kontrol.

xvii

7.1 Ali se skladno s politiko izvaja poročanje SNR?

(obdobno poroča upravi, vodstva organizacijskih enot, na

katere se priporočila nanašajo, pa so dolžna v rokih,

navedenih v priporočilih, pisno poročati notranji reviziji

o izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti in v

dokaz priložiti ustrezna ) (poglavje 4)

Da

8. Skladnost s Poslovnikom o delu NS Poslovnik o delu NS vsebuje člen o sklicu na

zahtevo SNR, RK je imenovana.

8.1 Ali poslovnik dovoljuje sklic seje na pobudo SNR, če za

to obstajajo utemeljeni razlogi (7. člen)

Da

8.2 Ali je bila v skladu z 33. členu poslovnika imenovana

RK? Če da, ali so bile določene naloge RK?

Da

9 Skladnost s Poslovnikom o delu RK in ustanovno

listino RK

Aktivnosti RK so skladne s poslovnikom in

ustanovno listino RK.

9.1 Ali skladno z Poslovnikom in ustanovno listino RK (4.

poglavje) izvaja aktivnosti v okviru svojih pristojnosti:

Da Samoocenitev NS in RK

NS in RK Zavarovalnice sta izpeljala postopek

samoocenjevanja NS in RK po metodologiji

Združenja nadzornikov Slovenije, ki je vključeval

zgolj izpolnjevanje matrik za samoocenjevanje, ki

so splošne in niso prilagojene posebnostim družbe.

Članom NS in RK so bili predstavljeni

kumulativni rezultati, ki niso imeli obliko poročila

o samoocenjevanju NS in RK. Iz zapisnika xx.

seje NS Zavarovalnice z dne xx.xx.xxxx ni

razvidno, kako je potekala razprava o oceni iz

samoocenjevanja NS. NS ni sprejel nobenega

akcijskega načrta izboljšav svojega dela.

Redna prisotnost direktorja SNR na sejah RK

Na podlagi pregleda zapisnikov sej RK za obdobje

xxxx- xxxx, ter razgovora z direktorjem SNR in

predsednico RK je bilo ugotovljeno, da direktor

SNR ne prisostvuje vsem točkam sej RK.

10 Skladnost s Politiko NR Aktivnosti SNR se izvajajo skladno s politiko

SNR.

10.1 Ali je RK skladno s Politiko NR podala mnenje k

imenovanju, nagrajevanju in razrešitvi nosilca ključne

funkcije notranje revizije (poglavje 2)

Da Merjenje delovanja SNR

SNR pri merjenju delovanja SNR uporablja

kazalnike, ki so bolj primerni za družbe, ki šele

uvajajo SNR. V zavarovalnici SNR deluje že več

let

10.2 Ali je funkcijska linija poročanja vodje SNR upravi, NS

in RK in sicer zajema (poglavje 2) :

Da Sodelovanje RK, službe za skladnost

poslovanja SNR

Pri spremljanju skladnosti poslovanja (v tem

primeru skladnosti na področju sodelovanja SNR

in RK) ni bilo zaznanih aktivnosti službe za

skladnost poslovanja (poročilo ni bilo na voljo),

prav tako področje skladnosti ni bilo vključeno v


Vključevanje IT revizorjev

Na podlagi poročila o delu SNR je bilo razvidno,

da je bila ena izmed revizij s področja IT izvedena

tudi s strani zunanjih izvajalcev, čeprav v SNR

deluje tudi revizor IS z licenco.

10.3 Ali se izvaja v skladu s politiko kvartalno poročanje, ki

zajema (poglavje 6):

opis opravljenih poslov ter načrtovano in

realizirano porabo časa za posamezni posel;

predstavitev in razkritje ključnih ugotovitev pri že

zaključenih revizijah;

oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja

tveganj na področjih poslovanja, ki so bila

Da Kakovost, oblika in način poročanja SNR

Avtomatiziran način poročanja v današnjih

razmerah močno olajša pretok informacij, vendar

na podlagi prejetih informacij (razgovor s članico

uprave in razgovor s predsednico RK) v trenutnem

načinu poročanja ni izkoriščen v največji možni

meri, kar lahko povzroča nezadovoljstvo tako pri

poročevalcu in prejemniku poročil

xviii

predmet pregleda;

oceno primernosti in učinkovitosti delovanja

sistema notranjih kontrol po področjih, ki so bila

predmet pregleda;




prevare in aktivnosti, kjer bi bila SNR vključena v

preiskovanje teh prevar;


pregled morebitnih tveganj, ki so nastala v

tekočem obdobju in niso bila zajeta v revizorjevo

oceno tveganj, ki je bila podlaga za pripravo

letnega načrta dela;


10.4 Ali se izvaja v skladu s politiko letno poročanje, ki

zajema poglavje 6)

Da Upoštevanje in izvajanje postavljenih rokov za

izvedbo aktivnosti za odpravo priporočil

Status poročil, ki jih spremljata tako SNR kot RK,

in upoštevanje postavljenih rokov za izvedbo

aktivnosti za odpravo nepravilnosti kažeta, da se

pri posameznih priporočilih roki za izvedbo

podaljšujejo.

Sodelovanje SNR pri oceni ustreznosti

kontrolnega okolja pri računovodskem poročanju

Na področju računovodskega poročanja RK

trenutno v največji meri sodeluje s sektorjem

računovodstva in s službo za kontroling.

Sodelovanje SNR pri projektu Poročanja o

trajnostnem razvoju

Na podlagi pregleda letnega poročila in

opravljenih razgovorov ugotavljamo, da v

Zavarovalnici še niso implementirane aktivnosti in

postopki, ki bi na primeren in transparenten način

zagotavljale sistem trajnostno naravnanega

poročanje, ki je zahtevan za poročanje za leto

2017.

11 Skladnost s Priročnikom o delu SNR SNR pri delu upošteva priročnik SNR

11.1 Ali se aktivnosti SNR na način, kot je opredeljen v

Priročniku (poglavje B, F, G,H I)

listina o ustanovitvi, delovanju SNR, pravilnik

o delovanju SNR v skupini Zavarovalnica,

organizacijska struktura in sistematizacija ter

podlage za delovanje.

Metodološki del (izobraževanje in razvoj

zaposlenih v SNR, spremljanje porabe časa

zaposlenih, načrtovanje dela s pripravo

srednjeročnih in letnih načrtov, kjer je

definiran proces in metodologija letnega

načrtovanja ter sistem poročanja na letni in

kvartalni osnovi)

Da

xix

Priloga 5: Poročilo o svetovalnem poslu

Poročilo o svetovalnem poslu sodelovanje SNR in RK

kot del korporativnega upravljanja v Zavarovalnici Časovni okvir opravljanja svetovalnega posla: september 2016 – november 2016 Svetovalni posel opravili: DS, DP Razdelilni seznam (osnutek poročila): Vodja SNR Uprava Zavarovalnice Predsednica RK Predsednik NS Razdelilni seznam (končno poročilo): Vodja SNR Uprava Zavarovalnice Predsednica RK Predsednik NS

Ljubljana, xx.xx.2016

xx

KAZALO VSEBINE

1 Povzetek za upravo ...................................................................................................................... 21

2 Podrobno poročilo ....................................................................................................................... 23

3 Zaključek ...................................................................................................................................... 30

xxi

1 Povzetek za upravo

Skladno z letnim načrtom dela Službe notranje revizije Zavarovalnice (v nadaljevanju SNR) za leto

2016 je bil izveden svetovalni posel Sodelovanje SNR in RK kot del korporativnega upravljanja v

Zavarovalnici.

Namen izbranega svetovalnega posla so bili identifikacija morebitnih neskladnosti pri delovanju

SNR v razmerju do RK in pri delovanju RK do SNR glede na zahteve zakonodaje, predvsem pa

nadgradnja že obstoječih praks v Zavarovalnici na področju (so)delovanja SNR in RK z namenom

doseganja višjih standardov na področju korporativnega upravljanja v naslednjem srednjeročnem

obdobju, saj tako SNR kot RK predstavljata pomemben del korporativnega upravljanja v

Zavarovalnici.

Cilji svetovalnega posla so:








Svetovalni posel se je izvajal v prostorih Zavarovalnice od septembra do novembra 2016.

Pri svojem delu smo upoštevali Hierarhijo pravil notranjega revidiranja s poudarkom na Standardih

in Napotkih.

Dne xx.xx.xxxx smo izdali osnutek poročila. Dne xx.xx.xxx smo na sestanku z upravo in drugimi

predstavniki prejeli nekatera vprašanja, ki smo jih proučili in po lastni strokovni presoji upoštevali

pri pripravi končnega poročila.

Končno poročilo se šteje kot poslovna skrivnost.

Na osnovi poizvedovanja z intervjuji, pregleda dokumentacije, pregleda vprašalnikov, presoje

zastavljenih sodil ter ovrednotenja dokazov, je bil za posamezna cilja sprejet zaključek, da v okviru

svetovalnega posla niso bile identificirane morebitne neusklajenosti na področju (so)delovanja

SNR in RK glede na zahteve zakonodaje in interne akte Zavarovalnice, a so bila v luči nadgradnje

procesa in v skladu z dobro prakso podana priporočila, ki so povzeta v nadaljevanju:

Samoocenitev NS in RK; NS in RK Zavarovalnice sta izpeljala postopek samoocenjevanja

NS in RK po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije, ki je vključeval zgolj

izpolnjevanje matrik za samoocenjevanje, ki so splošne in niso prilagojene posebnostim

xxii

družbe. Članom NS in RK so bili predstavljeni kumulativni rezultati, ki niso imeli obliko

poročila o samoocenjevanju NS in RK. Iz zapisnika xx. seje NS Zavarovalnice z dne

xx.xx.xxxx ni razvidno, kako je potekala razprava o oceni iz samoocenjevanja NS. NS ni

sprejel nobenega akcijskega načrta izboljšav svojega dela.

Vključitev svetovalnih poslov v letni načrt dela SNR; Na podlagi pregledanega Letnega

načrta za delo SNR za leto 2016 je bilo razvidno, da je obseg formalnih in neformalnih poslov


Redna prisotnost direktorja SNR na sejah RK; Na podlagi pregleda zapisnikov sej RK za

obdobje xxxx- xxxx, ter razgovora z direktorjem SNR in predsednico RK je bilo ugotovljeno,

da direktor SNR ne prisostvuje vsem točkam sej RK.

Presoja Politike korporativnega upravljanja; Na podlagi pregledanih zapisnikov sej RK je

bilo zapaženo, da je bila Politika upravljanja Zavarovalnice sprejeta 1.1.2016. Prejšnji zapisan

sistem upravljanja ni bil formalno predmet presoje RK v preteklih obdobjih.

Sodelovanje RK, službe za skladnost poslovanja SNR; Pri spremljanju skladnosti

poslovanja (v tem primeru skladnosti na področju sodelovanja SNR in RK) ni bilo zaznanih

aktivnosti službe za skladnost poslovanja (poročilo ni bilo na voljo), prav tako področje

skladnosti ni bilo vključeno v letni načrt dela SNR.

Vključevanje IT revizorjev; Na podlagi poročila o delu SNR je bilo razvidno, da je bila ena

izmed revizij s področja IT izvedena tudi s strani zunanjih izvajalcev, čeprav v SNR deluje

tudi revizor IS z licenco.

Kakovost, oblika in način poročanja SNR; Avtomatiziran način poročanja v današnjih

razmerah močno olajša pretok informacij, vendar na podlagi prejetih informacij (razgovor s

članico uprave in razgovor s predsednico RK) v trenutnem načinu poročanja ni izkoriščen v

največji možni meri, kar lahko povzroča nezadovoljstvo tako pri poročevalcu in prejemniku

poročil.

Upoštevanje in izvajanje postavljenih rokov za izvedbo aktivnosti za odpravo priporočil;

Status poročil, ki jih spremljata tako SNR kot RK, in upoštevanje postavljenih rokov za

izvedbo aktivnosti za odpravo nepravilnosti kažeta, da se pri posameznih priporočilih roki za

izvedbo podaljšujejo.

Sodelovanje SNR pri oceni ustreznosti kontrolnega okolja pri računovodskem

poročanju; Na področju računovodskega poročanja RK trenutno v največji meri sodeluje s

sektorjem računovodstva in s službo za kontroling.

Sodelovanje SNR pri projektu Poročanja o trajnostnem razvoju; Na podlagi pregleda

letnega poročila in opravljenih razgovorov ugotavljamo, da v Zavarovalnici še niso

implementirane aktivnosti in postopki, ki bi na primeren in transparenten način zagotavljale

sistem trajnostno naravnanega poročanje, ki je zahtevan za poročanje za leto 2017.


primerni za družbe, ki šele uvajajo SNR. V zavarovalnici SNR deluje že več let.

Uporaba ustreznega izrazoslovja; Zavarovalnica v svojih internih aktih, ki črpajo podlage v SII

in ZZavar-1, sistematično uporablja izraz Politike.

xxiii

2 Podrobno poročilo

Cilji, obseg in podlage posla

Skladno z letnim načrtom dela Službe notranje revizije Zavarovalnice (v nadaljevanju SNR) za leto

2016 je bil izveden svetovalni posel Sodelovanje SNR in RK kot del korporativnega upravljanja v

Zavarovalnici.

Namen in s tem cilj zaključne naloge je identifikacija morebitnih neskladnosti pri delovanju SNR v



SNR in RK, ki izhaja iz dognanj in izkušenj tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru.

Cilji svetovalnega posla so:








Omejitev predstavlja dejstvo, da je notranji revizor pri izvedbi posla svetovalec in ne odločevalec

in kot tak izvirno ne prevzema odgovornosti poslovodstva za izvajanje priporočil svetovalnega

posla, razen v delu, ki se nanaša na aktivnosti, zahtevane za notranjo revizijo.



Svetovalni posel se je izvajal v prostorih Zavarovalnice od septembra do novembra 2016.

Pri svojem delu smo upoštevali Hierarhijo pravil notranjega revidiranja s poudarkom na Standardih

in Napotkih.

Dne xx.xx.xxxx smo izdali osnutek poročila. Dne xx.xx.xxxx smo na sestanku z upravo in drugimi

predstavniki prejeli nekatera a vprašanja, ki smo jih proučili in po lastni strokovni presoji

upoštevali pri pripravi končnega poročila.

Poročilo je izdelano na podlagi podatkov in dokumentov, ki smo jih pridobili do xx.xx.xxxx in

pojasnil, prejetih na sestanku z upravo in drugimi predstavniki dne xx.xx.xxxx. Pojasniti želimo, da

v primeru, da je (bi) prišlo po omenjenem datumu do sprememb, ki bi vplivale na dogodke ali

posle, opisane v poročilu, nismo dolžni posodobiti predloženega poročila.

xxiv

Potek opravljenega svetovalnega posla

V okviru svetovalnega posla so bile opravljene naslednje aktivnosti:

priprava podrobnega načrta posla;

pridobitev in proučitev listin ter podatkov za Zavarovalnico na področju sodelovanja SNR in

RK in sicer s področja zakonodaje, notranje organizacijskih predpisov, pravilnikov, politik,

priročnikov in drugih internih gradiv;

izvedba razgovorov s predstavniki naročnika. Razgovori so bili opravljeni z vodjo SNR,

predsednikom uprave, pristojnim članom uprave za področje SNR, predsednico RK,

predsednikom NS, vodjo službe skladnosti, vodjo projekta zunanje revizije ciljem

prepoznavanja dejanske prakse v Zavarovalnici;

ovrednotenje ugotovljenih neskladij in področij, potrebnih nadgradnje. Pri ovrednotenju

zbranih informacij, na katerem temelji podana ocena ustreznosti formalnih podlag, smo

ugotovljena neskladja in področja, potrebna nadgradnje, uvrstili po stopnjah pomembnosti;

izdelava ugotovitev in priporočil;

pripravo osnutka poročila;

predstavitve ugotovitev upravi in drugim predstavnikom;

pripravo končnega poročila.

Pregled področij opravljenih svetovalnih storitev

Upravljanje v zavarovalnici

Zavarovalnica deluje v skladu s Politiko upravljanja Zavarovalnice, kjer so določene poglavitne

usmeritve upravljanja in pravila korporativnega upravljanja družbe Zavarovalnica, upoštevaje cilje,

poslanstvo, vizijo in vrednote skupine Zavarovalnica.




V sklopu zahtev SII so bile v Zavarovalnici definirane štiri ključne funkcije in nosilci ključnih

funkcij kot pomemben del sistema upravljanja Zavarovalnice. Ključne funkcije so aktuarska

funkcija, funkcija upravljanja tveganj, funkcija spremljanja skladnosti ter funkcija notranje revizije.



funkcije.

Eden od ključnih gradnikov sistema upravljanja je sistem upravljanja tveganj. Pravila sistema

upravljanja tveganj, pravila ORSA in SII, so podrobneje urejena v notranjih aktih Zavarovalnice.

xxv

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj je v Zavarovalnici uveden model treh obrambnih

linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog med njimi:

prva obrambna linija: poslovne dejavnosti (sklepanje zavarovanj, prodaja, obravnava škod,

naložbe, računovodstvo, kontroling in drugo);

druga obrambna linija: funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija skladnosti

poslovanja in odbor za upravljanje tveganj;

tretja obrambna linija: notranja revizija.

Vloga posamezne obrambne linije je jasno razmejena v okviru politik upravljanja tveganj.

Služba notranje revizije

Notranje revidiranje v Zavarovalnici izvaja samostojna SNR, ki je organizacijsko neposredno

podrejena upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov

Zavarovalnice. S takšno organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost

delovanja. Delovanje SNR je opredeljeno v Politiki notranje revizije kot aktu, s katerim se ureja

namen, pomen in naloge SNR.

NS in RK

NS nadzoruje vodenje poslov družbe. NS mora biti v skladu z zakonom sklican najmanj enkrat v

četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Po potrebi se NS sestaja

tudi pogosteje.

Skladno s statutom Zavarovalnice in veljavno zakonodajo sestavlja NS šest članov. Člani NS so

imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.




podpirajo delo NS.


RK,





priporočila za RK). NS je imenoval tričlansko RK.

xxvi

Interni akti in zahteve SII na področju sodelovanja SNR, NS in RK

Podlage in usmeritve za delovanje SNR in RK so opredeljene v naslednjih aktih:

Statut Zavarovalnice


pristojnostmi NS navaja dajanje soglasja k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje SNR, k

Politiki notranje revizije kot aktu, s katerim se ureja namen, pomen in naloge SNR ter k letnemu

načrtu dela notranje revizije.

Politika upravljanja Zavarovalnice







ključnih funkcij je okrepitev strukture treh obrambnih linij v sistemu. Ključne funkcije so

organizirane kot službe in neposredno podrejene upravi Zavarovalnice.


naloge v skladu z določili direktive SII ter ZZavar-1. Naloge notranje revizije so zlasti:












opredeljen v Politiki sposobnosti in primernosti ključnih oseb Zavarovalnice.

Politika sposobnosti in primernosti Zavarovalnice


pomembne in ključne funkcije, izpolnjujejo naslednje zahteve:

xxvii







Politika notranjih kontrol Zavarovalnice





Poslovnik o delu nadzornega sveta Zavarovalnice

V poslovniku o delu NS Zavarovalnice so navedena določila v zvezi z delovanjem NS.

Poslovnik o delu revizijske komisije Zavarovalnice




enak mandat kot pri NS, z možnostjo podaljšanja.

Politika notranje revizije Zavarovalnice



Zavarovalnici.




Priročnik o delu notranje revizije Zavarovalnice

V priročniku je definirana skladnost s Standardi ter zagotavljanje enotne metodologije dela.

xxviii

Podrobni pregled podanih priporočil in možnosti za izboljšave

Zap.

št.

Ugotovitev Ocena Obrazložitev Priporočilo

1. Samoocenitev NS in RK

NS in RK Zavarovalnice sta izpeljala

postopek samoocenjevanja NS in RK po

metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije, ki je vključeval zgolj

izpolnjevanje matrik za samoocenjevanje,

ki so splošne in niso prilagojene posebnostim družbe. Članom NS in RK so

bili predstavljeni kumulativni rezultati, ki

niso imeli obliko poročila o samoocenjevanju NS in RK. Iz zapisnika

xx. seje NS Zavarovalnice z dne

xx.xx.xxxx ni razvidno, kako je potekala

razprava o oceni iz samoocenjevanja NS.

NS ni sprejel nobenega akcijskega načrta

izboljšav svojega dela.

Dober

Matrika za samoocenjevanje NS in RK, ki ni prilagojena posebnostim družbe, ne

omogoča optimalne presoje delovanja

NS in RK. Postopek samoocenjevanja NS in RK ki ne vključuje priprave

načrta izboljšav v obliki akcijskega

načrta, nima dodane vrednosti, saj ne zagotavlja dejanskih sprememb in

nadgradnje nadzora v družbi. Tak

pristop k samoocenjevanju NS in RK tako ne zagotavlja kontinuiranega

razvoja delovanja NS in RK in

izboljšanja nadzora v družbah, kar je

bistven element dobrega korporativnega

upravljanja.

NS / RK izvede postopek vrednotenja

dela NS in RK, ki bo

vsebinsko skladen s priporočili dobre prakse

na tem področju.

Priprava akcijskih načrtov in spremljanje

njihovega izvrševanja je

sestavni del tega postopka.

2. Vključitev svetovalnih poslov v letni

načrt dela SNR

Na podlagi pregledanega Letnega načrta za

delo SNR za leto 2016 je bilo razvidno, da je obseg formalnih in neformalnih poslov


Dober Povečana dodana vrednost SNR tako za Zavarovalnico kot celoto kot za RK in

doseganje ciljev poslovanja bi bilo

doseženo z večjim vključevanjem SNR tudi na neformalne svetovalne posle. S

tem bi bila bolje izkoriščena znanja, veščine in sposobnosti, ki jih posedujejo

veščaki v SNR.

Pri pripravi letnega načrta dela za leto 2017

naj SNR vključi večji

obseg svetovalnih dejavnosti, RK pa s

predlogom za sprejetje takega letnega načrta

podpre zadano

usmeritev.

3. Redna prisotnost direktorja SNR na

sejah RK

Na podlagi pregleda zapisnikov sej RK za

obdobje xxxx- xxxx, ter razgovora z direktorjem SNR in predsednico RK je

bilo ugotovljeno, da direktor SNR ne

prisostvuje vsem točkam sej RK.

Dober Podpora in odprta komunikacija med SNR in RK bistveno prispeva k

dobremu sodelovanju. Izmenjava

informacij, ki lahko poteka preko stalne prisotnosti vodje SNR na sejah RK, kar

trenutno ni praksa, ali pa celo preko

neformalnih srečanj, kjer se izmenjajo tako poslovne informacije, kot

razrešujejo morebitne strokovne dileme,

bistveno pa prispeva k odprti komunikaciji, ter hkrati izkazuje

zaupanje in spoštovanje obeh strani.

Predsednica RK v prihodnje na seje RK

povabi direktorja za vse

točke, ki so predmet dnevnega reda.

4. Presoja Politike korporativnega

upravljanja

Na podlagi pregledanih zapisnikov sej RK

je bilo zapaženo, da je bila Politika upravljanja Zavarovalnice sprejeta

1.1.2016. Prejšnji zapisan sistem

upravljanja ni bil formalno predmet presoje RK v preteklih obdobjih.

Dober Politika korporativnega upravljanja naj bi bila predmet presoje RK najmanj

vsakih pet let. Pri presojanju primernosti

politike bi sodelovanje SNR in RK kot pomembnih stebrov v sistemu

korporativnega upravljanja bistveno

pripomoglo k zasledovanju in doseganju strateških ciljev Zavarovalnice ob

izpolnjevanju visokih norm

korporativnega upravljanja in sprememb v poslovanju Zavarovalnice, pa tudi

panoge kot celote.

RK in SNR naj v srednjeročni načrt

delovanja in interne

Politike kot eno izmed aktivnosti zapišeta tudi

pet-letno presojo

ustreznosti Politike korporativnega

upravljanja.

5. Sodelovanje RK, službe za skladnost

poslovanja SNR

Pri spremljanju skladnosti poslovanja (v

tem primeru skladnosti na področju sodelovanja SNR in RK) ni bilo zaznanih

aktivnosti službe za skladnost poslovanja

(poročilo ni bilo na voljo), prav tako področje skladnosti ni bilo vključeno v


Dober Pri osredotočenosti na skladnost poslovanja mora RK nameniti dovolj

časa za spremljanje kontrolnega okolja

na tem področju. Preverja naj obstoj in primernost sistema v Zavarovalnici, pri

čemer naj izkoristi znanja in izkušnje

zaposlenih v SNR in službi za skladnost poslovanja.

RK naj kot pomoč pri spremljanju skladnosti

vključi tudi SNR in

službo za skladnost poslovanja preko

potrditve takšnih letnih

načrtov dela obeh služb, ki bodo vključevali tudi

to področje.

6. Vključevanje IT revizorjev

Na podlagi poročila o delu SNR je bilo razvidno, da je bila ena izmed revizij s

področja IT izvedena tudi s strani zunanjih

izvajalcev, čeprav v SNR deluje tudi revizor IS z licenco.

Dober Tveganja informacijske varnosti,

varnosti osebnih podatkov, neprekinjenega poslovanja so v

razmerah, v katerih se nahajamo, vedno

večja.. Globalno je eden od najpomembnejših trendov pri delovanju

RK naj presodi, ali v

sedanji sestavi morebiti potrebuje angažma

dodatnega IT

strokovnjaka, ki bi pokril področje IT in nove

xxix

upravnih odborov in NS ravno t.i. cybersecurity.

tehnologije, ki pomembno vplivajo na

poslovne modele

Zavarovalnice in v kolikšni meri lahko pri

tem sodeluje s SNR

7. Kakovost, oblika in način poročanja

SNR

Avtomatiziran način poročanja v današnjih

razmerah močno olajša pretok informacij, vendar na podlagi prejetih informacij

(razgovor s članico uprave in razgovor s

predsednico RK) v trenutnem načinu poročanja ni izkoriščen v največji možni

meri, kar lahko povzroča nezadovoljstvo

tako pri poročevalcu in prejemniku poročil.

Dober Poročila SNR morajo biti pripravljena na dovolj zanimiv način, da pritegnejo

pozornost bralca, pri čemer ne smejo biti

preobsežna, hkrati pa dovolj podrobna, da bralcu na razumljiv način predstavijo

obravnavano problematiko. Ne glede na

dejstvo, da se običajno priporočila nanašajo na ugotovljene

pomanjkljivosti, je pomembno, da se v

začetnem delu kratko navedejo tudi dobre strani. Tehnično brezhibna

poročila RK pričakuje za vse vrste

poročanja.

SNR naj pripravi analizo za nabavo programskih

orodij za poročanje z

SWOT analizo in predvidenimi

vrednostnimi učinki za

več predlaganih možnosti.

8. Upoštevanje in izvajanje postavljenih

rokov za izvedbo aktivnosti za odpravo

priporočil

Status poročil, ki jih spremljata tako SNR

kot RK, in upoštevanje postavljenih rokov

za izvedbo aktivnosti za odpravo nepravilnosti kažeta, da se pri posameznih

priporočilih roki za izvedbo podaljšujejo

Dober Na podlagi stalne podpore uprave, RK in SNR za odpravo nepravilnosti bi

lahko prišlo do bistvenega napredka pri

izpolnjevanju priporočil in spoštovanju

postavljenih rokov ob dovolj prodorni

angažiranosti vodje SNR.

Direktor SNR mora s svojo prodornostjo,

integriteto in ugledom,

ki ga uživa v

Zavarovalnici v okviru

spremljanja priporočil bolj odločno pristopiti k

razreševanju in pri tem

uživati nedvoumno podporo uprave.

9. Sodelovanje SNR pri oceni ustreznosti

kontrolnega okolja pri računovodskem

poročanju

Na področju računovodskega poročanja

RK trenutno v največji meri sodeluje s

sektorjem računovodstva in s službo za kontroling.

Dober SNR bi v razmerah, ko se zahteve po

poročanju spreminjajo, lahko z RK

sodelovala pri oceni ustreznosti kontrolnega okolja za poročanje ter

primernosti razkritij, ki jih zahteva

računovodski okvir in druga zakonodaja ter tako neodvisno izmenjala mnenje o

ustreznosti razkritij in dobro prakso s

tega področja.

Pri pripravi letnega

načrta dela za leto 2017

naj SNR vključi tudi oceno ustreznosti

kontrolnega okolja za

poročanje in primernost razkritij, RK pa s

predlogom za sprejetje

takega letnega načrta podpre zadano

usmeritev.

10. Sodelovanje SNR pri projektu

Poročanja o trajnostnem razvoju

Na podlagi pregleda letnega poročila in

opravljenih razgovorov ugotavljamo, da v Zavarovalnici še niso implementirane

aktivnosti in postopki, ki bi na primeren in

transparenten način zagotavljale sistem trajnostno naravnanega poročanje, ki je

zahtevan za poročanje za leto 2017.

Dober Na področju poslovanja postaja vse pomembnejši vidik trajnostno

naravnanega poslovanja. Zavarovalnica

na področju trajnostno naravnanega poročanja (Poročilo o trajnostnem

razvoju) še nima implementiranih

aktivnosti in postopkov, ki bi na primeren in transparenten način

zagotavljale zahtevano poročanje za leto

2017.

SNR se naj ob podpori RK lahko vključi v

projekt implementacije

sistema trajnostnega poročanja in tako RK

zagotavljala večjo

kredibilnost pripravljenih poročil ta

leto 2017.

11. Merjenje delovanja SNR

SNR pri merjenju delovanja SNR

uporablja kazalnike, ki so bolj primerni za družbe, ki šele uvajajo SNR. V

zavarovalnici SNR deluje že več let.

Dober Za merjenje delovanja SNR se uporabljajo kazalniki, ki so bolj primerni

za družbe, ki so šele uvedle SNR. Upoštevaje dejstvo, da ima

Zavarovalnica SNR že več let, bi bili bilj

primerni kazalci, kot npr. BSC kazalniki. Zavarovalnica ima sicer

zapisno, da bo uvedla nov sistem

merjenja, a ta še ni zaživel v praksi.

Za merjenje delovanja SNR naj se za leto 2017

implementira nov sistem kazalnikov.

12. Uporaba ustreznega izrazoslovja

Zavarovalnica v svojih internih aktih, ki

črpajo podlage v SII in ZZavar-1

sistematično uporablja izraz Politike.

Primeren Bolj primerno poimenovanje posameznih internih aktov bi bilo

usmeritve po posameznih področjih.

Pripravljavci posameznih internih

aktov naj pri prenovi

ZZavar-1 in prenovi

internih aktov ponovno

presodijo ustreznost

njihovega poimenovanja.

xxx

3 Zaključek

Odgovorne osebe prosimo, da SNR tekoče poročajo o dejansko izvedenih aktivnostih, ki so bile

opravljene za uresničitev podanih priporočil.

V kolikor do roka, ki je določen za odpravo priporočil, SNR ne bo prejela ustreznih dokazil, bomo

smatrali, da je priporočilo nerealizirano.

SNR trimesečno spremlja uresničevanje priporočil in o stanju poroča upravi, revizijski komisiji in

nadzornemu svetu.

Pripravila: Direktor:

DS, DP DP

xxxi

Priloga 6: Anketa o zadovoljstvu po opravljenem svetovalnem poslu

V Službi za notranjo revizijo si stalno prizadevamo za izboljšanje kakovosti našega dela. Eden izmed ciljev dela notranjih revizorjev je

namreč postati pomemben dejavnik pri dodajanju koristi družbi. Da bi ta cilj dosegli, želimo od vas prejeti informacijo o vašem pogledu

na kakovost našega dela.

Notranja revizija je pred kratkim opravila svetovalni posel sodelovanje SNR in RK kot del korporativnega upravljanja v Zavarovalnici,

zato vam pošiljamo priloženi vprašalnik in vas naprošamo, da si vzamete nekaj minut za njegovo izpolnitev.

Prosimo, ocenite delo notranjega revizorja, ki je v vašem oddelku/sektorju/službi opravljal svetovalni posel, z ocenami od 1 do 4 (pri

čemer predstavlja 1 – Zelo slabo / Se nikakor ne strinjam in 4 – Zelo dobro / V celoti se strinjam)

Prosimo, da obkrožite pri vsakem vprašanju le eno oceno.

Ocene:

4= Zelo dobro / V celoti

se strinjam

3 = Dobro / Se strinjam 2 = Slabo / Se ne strinjam 1 = Zelo slabo / Se

nikakor ne strinjam

1. Cilj, namen in obseg svetovalnega posla so nam bili pred začetkom NR posla pravočasno in

jasno predstavljeni.

1

2

3

4

2. Čas NR posla in zahteve revizorjev po informacijah in drugih virih (dokumentaciji,

prostoru) so bile razumne, oziroma ni ni bilo motenj in/ali čezmernega ali neprimernega

oviranja dela.

1 2 3 4

3. Revizor je bil profesionalen, strokoven in je bil dobro seznanjen z revidiranim področjem in

mojim delovanjem. 1 2 3 4

4. Revizor se je izkazal z dobrimi komunikacijskimi sposobnostmi, je bil vljuden, profesionalen, konstruktiven in imel pozitiven pristop do dela.

1 2 3 4

5. Ugotovitve in zaključki revizorja so logični in dobro utemeljeni oziroma dokumentirani,

izsledki revizije so bili natančno in jasno predstavljeni (z nepristranskim prikazom vseh bistvenih ugotovitev), pred izdajo končnega poročila.

1 2 3 4

6. Osnutek poročila je bil predmet ustreznega usklajevanja, dana nam je bila možnost

predstavitve lastnega mnenja. 1 2 3 4

7. Poročilo je bilo pravočasno dostavljeno (glede na čas dokončanja operativnega NR posla 1 2 3 4

8. Poročilo je napisano nepristransko, jasno in logično. 1 2 3 4

9. Priporočila so jasna, konstruktivna in izvedljiva. 1 2 3 4

10. Notranja revizija je bila po mojem mnenju izvedena neodvisno in nepristransko. 1 2 3 4

16. NR posel je bil, gledano v celoti, koristna in je prispevala k zmanjševanju tveganj in

izboljšanju postopkov dela oziroma k izboljšanju poslovanja. 1 2 3 4

Izvajanje notranje revizije ni možno brez sodelovanja z drugimi sodelavci. Veseli bi bili, če bi dodali nekaj svojih pisnih pripomb in

mnenj o izvedbi revizijskega pregleda.

Kaj vam je bilo pri reviziji še posebej všeč oziroma kaj ocenjujete kot največji prispevek notranjega revidiranja?

___________________________________________________________________________

Kaj vas je pri reviziji najbolj motilo oziroma česa niste marali ?

___________________________________________________________________________

Ali imate dodatne komentarje k izvedbi revizije ? Še posebej nas zanimajo vaši predlogi, kako bi lahko služba notranje revizije še dodatno

prispevala k povečanju koristi v organizaciji.

___________________________________________________________________________

_____________________

(podpis – opcijsko)

xx.yy.yyyyy (datum)

xxxii

Priloga 7: Tabela spremljave priporočil

Priporočilo Nosilec priporočila /

odgovorna oseba

Rok za

odpravo

priporočil

Trenutno stanje / opombe Status

NS / RK izvede postopek vrednotenja dela NS in

RK, ki bo vsebinsko skladen s priporočili dobre prakse na tem področju. Priprava akcijskih

načrtov in spremljanje njihovega izvrševanja je

sestavni del tega postopka.

NS /RK

oz. odgovorni osebi

xx / yy

31.3.2017

Pri pripravi letnega načrta dela za leto 2017 naj

SNR vključi večji obseg svetovalnih dejavnosti,

RK pa s predlogom za sprejetje takega letnega načrta podpre zadano usmeritev.

SNR

DP

31.12.2016 Realizirano v letnem načrtu

SNR za 2017.

√

Predsednica RK v prihodnje na seje RK povabi direktorja za vse točke, ki so predmet dnevnega

reda.

yy 31.12.2016 Realizirano √

RK in SNR naj v srednjeročni načrt delovanja in

interne Politike kot eno izmed aktivnosti zapišeta tudi pet-letno presojo ustreznosti

Politike korporativnega upravljanja.

Yy in DP 1.4.2017 Ob pripravi novega strateškega

načrta Zavarovalnice

RK naj kot pomoč pri spremljanju skladnosti

vključi tudi SNR in službo za skladnost

poslovanja preko potrditve takšnih letnih načrtov dela obeh služb, ki bodo vključevali tudi to

področje.

yy, DP, NM V letu

2017 za

leto 2018

Načrt dela službe za skladnost

za leto 2017 še ni v celoti

pripravljen, načrt dela SNR za leto 2017 pa že potrjen.

RK naj presodi, ali v sedanji sestavi morebiti

potrebuje angažma dodatnega IT strokovnjaka, ki bi pokril področje IT in nove tehnologije, ki

pomembno vplivajo na poslovne modele

Zavarovalnice in v kolikšni meri lahko pri tem sodeluje s SNR

yy, DP 30.6.2017

SNR naj pripravi analizo za nabavo programskih

orodij za poročanje z SWOT analizo in predvidenimi vrednostnimi učinki za več

predlaganih možnosti.

DP 31.3.2017

Direktor SNR mora s svojo prodornostjo,

integriteto in ugledom, ki ga uživa v

Zavarovalnici v okviru spremljanja priporočil bolj odločno pristopiti k razreševanju in pri tem

uživati nedvoumno podporo uprave.

DP 31.12.2016 O

Pri pripravi letnega načrta dela za leto 2017 naj SNR vključi tudi oceno ustreznosti kontrolnega

okolja za poročanje in primernost razkritij, RK

pa s predlogom za sprejetje takega letnega načrta podpre zadano usmeritev.

DP, yy 30.10.2017 Letni načrt za 2017 že v fazi potrditve v času priprave

poročila

SNR se naj ob podpori RK lahko vključi v

projekt implementacije sistema trajnostnega

poročanja in tako RK zagotavljala večjo kredibilnost pripravljenih poročil ta leto 2017.

DP, yy 30.6.2017 Prvič bo ločeno poročilo

pripravljeno za leto 2017,

projekt bo zagnan v drugi polovici 2017.


primerni za družbe, ki šele uvajajo SNR. V

zavarovalnici SNR deluje že več let.

DP 31.12.2017

Uporaba ustreznega izrazoslovja; Zavarovalnica

v svojih internih aktih, ki črpajo podlage v SII in

ZZavar-1, sistematično uporablja izraz Politike.

DP 31.12.2017

Legenda označevanja uresničevanja priporočil:

√ - realizirano

O - delno realiziran, v izvajanju

X – nerealizirano

Brez oznake – priporočilo še ni zapadlo

svetovalni posel sodelovanje sluŽbe notranje … · 2019-06-12 · slovenski inŠtitut za revizijo...

Documents