svetovni zakladi

SVETOVNI ZAKLADI

Najlepši spomeniki narave in človeštva

001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:25 PM

VsebinaPredgovor 5

Poti in reke 10

Afrika 26

Fes Sveto cesarsko mesto 28

Tassili n’Ajjer Ogolela zemlja 36

Tebe Večni Egipt 44

Velika mošeja v Djennéju Spomenik iz posušene gline 56

Bandiagara Ljudstva arhitektov 62

Serengeti Trume živali pri Masajih 68

Viktorijini slapovi Besneča voda 76

Madagaskar Otok – muzej 82

Evropa 88

Stonehenge Kozmični misterij 90

Dunnottar Samoten kraj med morskimi meglicami 94

Grad Neuschwanstein Blodnje norega kralja 98

Mont Saint-Michel Kjer se morje umika veri 102

Palača Versailles Manifest moči 110

Alhambra Zadnji plameni neke civilizacije 120

Pompeji Življenje pod plaščem pepela 128

Benetke Serenissima, presvetla republika 136

Sveti Peter v Rimu Mavzolej nad grobnico 144

Meteora Samostani v višavah 152

Santorini Zapeljiva ostalina velike tragedije 158

Dubrovnik Svoboda nima cene 162

Kremelj Središče oblasti in vere 168

Azija 176

Nemrut Dag Veličastni mavzolej sanjaškega kralja 178

Hagia Sofija Razkošna cerkev svete modrosti 184

Kapadokija Razbrazdana pokrajina in skrita svetišča 190

(

001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:25 PM Page 6

Kupola na skali Trikrat sveto zlato svetišče 196

Petra Kamen v kamnu 202

Šibam Nebotičniki na poti dišav 208

Veliki kitajski zid Največje delo človeških rok 214

Stožčasti kras v Guilinu Potrpežljivo delo vode 220

Prepovedano mesto Cesarsko središče sveta 224

Palača Potala Identiteta razkosanega Tibeta 236

Mount Everest Utrdba in izziv 240

Grad Himeji Veličina srednjeveške Japonske 248

Tadž Mahal Mavzolej brezumne ljubezni 252

Angkor V objemu džungle 258

Borobudur Korak k nirvani 268

Oceanija 274

Ayers Rock Sveta skala Uluru 276

Veliki koralni greben Okosteneli podvodni gozd 282

Haleakala Domovanje Sonca 288

Velikonočni otok Grozeči kamniti pogledi 292

Amerika 296

Grenlandija Bela puščava, polna življenja 298

Veliki kanjon Drobovje Zemlje 306

Yosemite Zaščitene granitne stene 314

Mesa Verde Po sledeh izginule civilizacije 320

Yellowstone Kipenje Zemlje 324

Dolina spomenikov Sveta dežela Navahov 332

Dolina smrti Puščava ekstremov 338

Teotihuacan Mesto žrtvovanja 342

Galapaški otoki Kraljestvo legvanov 350

Machu Picchu Inkovsko sončno mesto 356

Kazalo 360

Fotografije 366


SvetovniNajlepši spomeniki

��

��

��

��

��

�

�

�

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

�

��

��

��

�

��

��

��

��

��

�

��

�

�

�

�

�

�

�

�

��

��

�

��

��

��

��

��

�

��

��

��

�

��

��

��

��

��

�

��

��

Fes

Tassili n’Ajjer

Tebe

Velika mošeja v Djennéju

Bandiagara

Serengeti

Viktorijini slapovi

Madagaskar

Stonehenge

Grad Dunnottar

Grad Neuschwanstein

Mont Saint-Michel

Palača Versailles

Alhambra

Pompeji

Sveti Peter v Rimu

Benetke

Meteora

Santorini

Dubrovnik

Kremelj

Hagia Sofija

Nemrut Dag

Kapadokija

Kupola na skali

Petra

Šibam

Veliki kitajski zid

Guilin

Prepovedano mesto

Palača Potala

Mount Everest

Grad Himaji

Tadž Mahal

Angkor

Borobudur

Ayers Rock

Veliki koralni greben

Haleakala

Velikonočni otok

Grenlandija

Mesa Verde

Veliki Kanjon

Yellowstone

Dolina spomenikov

Yosemite

Dolina smrti

Teotihuacan

Galapaški otoki

Machu Picchu

(

001-025WMEP_SLO.qxd 6/22/10 10:34 AM Page 8

zakladinarave in človeštva

�

�

��

��

�

��

��

�

��

�

��

�

��

�

��

��

��

��

�

�

��

��

��

��

��

� ��

��

��

�

��

��

��


Potiin reke


Reka življenja, sin sonca in oče vodà. Nil je najdaljša reka na

svetu – tako vsaj pravijo v teh krajih, za isti naziv se namreč

poteguje tudi Amazonka. Je tudi bog, v njem se ogleduje Izida.

Brez Nila in njegovega rodovitnega blata ne bi bilo ne Egipta

ne bleščeče antične civilizacije, ki reki dolguje svoja božanstva

in svoje cvetove. Vzhodno od reke se razprostira svet živih,

zahodno od nje svet mrtvih. Nil upravlja vesolje. Njegove

izvire daleč v ekvatorialnih deželah zastira tančica skrivnosti.

Nato se Modri in Beli Nil združita v široko reko, ki se vije

skozi savane. Teče prek nerazsodnih človeških stvaritev,

Asuanskega visokega jezu (višina 111 m in dolžina 3600 m)

in Naserjevega jezera (dolžina 500 km), nato pa se po

6670 km izgubi v široki delti z devetimi kraki, kot da

bi se pred izlitjem v morje še zadnjič malce obotavljala.

10°

10°

V mirnem rokavu Nila vodno

gladino prekriva preproga vodnih

hijacint. Ljudje na čolnih odrivajo

šope rastlin. Podobni prizori

so bili gotovo pogosti že pred

davnimi stoletji, saj so tudi

antični Egipčani lovili ribe

in obdelovali rečne bregove.

V ikonografiji starega Egipta

so številne vodne rastline izklesane

na nizkih reliefih

ali naslikane v templjih in grobnicah.

V slapovih Tisisat (slika spodaj)

v pokrajini Amhara v Etiopiji pada

Modri Nil 45 metrov globoko.

Meglicam, ki nastajajo pri tem,

pravijo domačini tisoha, vodni dim.

Modri Nil je mogočnejši od Belega

in daje reki kar 70 % njenega

skupnega pretoka.

NilS

veto

vni

zakl

adi

12


30°

20°

°

10°

20° 30° 40°

ekvator

UGANDA

BURUNDI

RUANDA

EGIPT

ETIOPIJA

TANZANIJA

KENIJA

ERITREJA

SUDAN

SOMALIJA

LIB

IJA

»A

D

DE

M.

RE

P.

KO

NG

O

Naserjevojezero

jezeroTana

TurkanskojezeroAlbertovo

jezero

Edvardovo jezero

jezeroKivu

Tanganjiškojezero

VIKTORIJINOJEZERO

RD

EČ

E M

OR

JE

S R E D O Z E M S K O M O R J E

NIL

Kongo

Kage

ra

Uele

Sobat

Malik

Lualaba

Bahr el Djebel

Modri Nil

Beli

Nil

Aleksandrija

Suez

Asuan

KAIRO

KARTUM

AMHARA

ADDIS ABEBA

DODOMA

KAMPALA

NAIROBI

MOGADIŠ

Od 10 do 12 metrov dolge feluke, jadrnice

brez vesel in motorja, po Nilu poganja le trikotno

latinsko jadro. Za plovbo proti toku

najpomembnejši vetrovi k sreči pihajo po reki

navzgor ... Pri Asuanu ladje mirno plujejo po

reki in po prostranem, 500 m dolgem

Naserjevem jezeru s površino 6216 km2

in s 175 milijardami kubičnih metrov vode,

kar je petkratnik Nilovega letnega pretoka.

Ta megalomanska zajezitev je zelo spremenila

življenje Nila in prebivalcev njegove doline:

manj je poplav, manjši so nanosi rodovitnega

blata in tudi podnebje se je spremenilo.

Več tisočletij so dolino Nila

bogatili rodovitni nanosi, ki jih

je reka ob svojih vsakoletnih

poplavah odlagala na bregove

in otoke (na sliki bližina

Luksorja). V zadnjem času pa

zaradi velikih jezov nanosov

ni več in ljudje si morajo

pomagati z umetnimi gnojili.


svetovni zakladi

Documents