ŠT. 3 — LETNIK 103 — MAREC 2011

AVEMARIA

ŠTEVILKA 3LETNIK 103MAREC 2011

Mesečnik AVE MARIA izdajajo slovenski frančiškani v ZDA

14246 Main Street, Lemont, IL 60439-0608, USA

Naročnina:30 US$; 32 CAN$; 23 evrov

Urednik in upravnik:P. Bernardin Sušnik, OFM

Tel.: (630) 257-3106e-mail: bs1935@sbcglobal.net

www.avemaria-izlemonta.comTisk in distribucija:

DORINA D. O. O., LjubljanaSpremembe naslovov in vse druge

dopise pošiljajte na naslov:Ave Maria

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

Na Jožefovem hribu v Celju stoji baročna cerkev sv. Jožefa, ki so jo Celjani zgradili leta 1681 v zahvalo da je pre-nehala kuga, ki je tiste čase pustošila po Štajerskem in v Celju. Po njej je hrib dobil svoje ime. Cerkev je hitro postala priljubljeno romarsko središče s shodom 19. marca, v novejšem času pa še 1. maja. Leta 1852 je bl. škof Anton Martin Slomšek k sv. Jožefu v Celju povabil lazariste, »da bi se borili zoper nevero, zoper socializem, katerega izrodek je brezverni komunizem, in zoper revolucijo ali prekucijo.« Ti so prvotno majhno hišo ob cerkvi glede na potrebe nekajkrat dogradili, približno sedanjo velikost pa je dobila leta 1933. Med drugo svetovno vojsko in po njej jo je doletela okupacija in nato nacionalizacija. Leta 1960 je bila pri cerkvi sv. Jožefa ustanovljenja župnija, leta 1990 pa so lazaristi hišo dobili nazaj – vendar potrebno temeljite prenove, saj se “ljudska oblast” zanjo dolga desetletja ni brigala. Obnova je trajala od leta 1993 do 1998. Danes je to Dom sv. Jožefa, ki opravlja trojno poslanstvo: duhovno prosvetno, orglarsko šolo in varstvo starejših. Z nastankom celjske škofije pa Dom je v dobršni meri tudi škofijski pastoralni center.

Drugi teden v marcu se letos začne postni čas s pepelnico (9.), ko je za vse, ki so dopolnili 21 let ali še niso začeli 60. leta starosti, predpisan strogi post: zdržek od mesa in pritrganje v jedi, kar pomeni, da jemo bistveno manj, kot navadne dni. Zdržek od mesa je poleg tega obvezen tudi na vse petke v postnem času in ga ni mogoče nadomestiti s kakim drugim dobrim delom, kot je to dovoljeno za druge petke v letu. Imamo pa marca tudi dva godova, ki sta nam pri srcu: sv. Jožef (19. marca) in Gospodovo oznanjenje – včasih smo ga imenovali Marijino oznanjenje (25. marca). Kljub obema praznikoma pa mora biti ves mesec v znamenju spokornosti in priprave na veliko noč, ki je letos 24. aprila. Poleg tega se marca zvrsti še nekaj godov: opat in škof Albin (1.); hčerka češkega kralja Otokarja I. in opatinja klaris v Pragi Neža Praška (2.); nemška cesarica iz 11. stoletja Kunigunda (3.); poljski kraljevič Kazimir (4.); frančiškanski spokornik Janez Jožef od Križa (5.); kartaginski mučenki iz 5. stoletja Perpetua in Felicita (7.); ustanovitelj reda usmiljenih bratov Janez od Boga (8.); cerkveni učiutelj Gregor iz Nise ter vdova in redovnica Frančiška Rimska (oba 9.); mučenka Doroteja (12.); nemška kraljica iz 10. stoletja Matilda – Mehtilda (14.); redemptorist Klemen Marija Hofbauer (Dvořak), ki je bil na Dunaju duhovni voditelj Friderika Baraga; oglejska mučenca Hilarij in Tacijan (16.); apostol Ircev Patricij (17.); škof in cerkevni učitelj Ciril Jeruzalemski (18.); švicarski puščavnik Nikolaj iz Flüe (21); spokornica Katarina Genovska (22.); redovnica Katarina Švedska (24); škof Rupert Salzburški (27.); začetnik karmeličanskega reda Bertold (29.); opat Janez Klimak (30.) ter gosposvetski škof Modest (31.).

VSEBINA – MAREC 201165 KOLEDAR65 UREDNIKVAM–P. Bernardin Sušnik66 MARIJINAPRIVOLITEVJESPREMENILASVET–Janez Pavel II.66 POMLADNESKRIVNOSTI–P. Vladimir Kos67 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik68 BRALISMO…–razni viri70 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič71 PUST–Niko Kuret73 POST–Niko Kuret74 MOLITVENINAMENIZAMAREC75 svetazgodovina: DRUŽINSKIOČE76 ŽENAVIZRAELU–Henri Daniel-Rops78 angelizadanes:ANGELSPREMINJANJA–P. Anzelm Grün78 papeževverouk:OPOMENUPOSTNEGAČASA–Benedikt XVI.80 SVETIJOŽEF–Silvester Čuk83 PEPEL–Berta Golob84 KJESI,ADAM?–P. Gianfranco Girotti85 KAKOŽALOSTNOJESLOVOODBABILONA–Luigi Dell’Angelo86 našakultura:JOSIPMURNALEKSANDROV–Silvester Čuk87 islam:BEDAINPOLITIKA–P. Bernardo Cervellera88 preganjanjekristjanov:INDIJA88 misijoni: OKROGPOLNOČI–P. Vladimir Kos89 INDIJA,LAOS–agenciji ReutersinAsiaNews90 AFRIŠKIJUG,INDIJA,KITAJSKA,BURUNDI,KENIJA– agencije Misna, AsiaNews, Fides91 SIERRALEONE,VIETNAM,KITAJSKA,TIBET,MADAGASKAR, AFRIKA–agencije Fides, AsiaNews, Fides, L’Osservatore Romano92 TIBET,NIGERIJA,INDIJA,ZIMBABVE,MJANMAR,SIERRALEONE, AFGANISTAN– agencije Fides, AsiaNews , Misna, L’Osservatore Romano92 MISIJONSKIPOMENKI–Marica Lavriša93 “zanarodovblagor”:»ODJUTRIZAČNEMODELATI«–P. Bernardin Sušnik95 SPOMINI–Janko Mlakar 3. stranplatnic:JANEZPAVELII.MEDBLAŽENIMI4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI20114. stranplatnic:DAROVI

MAREC – AM – 2011 65

Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje.Srce ga bo bolelo, če jo nadloga in nesreča zadene.

Kdor svojo domovino ljubi, ji iz srca želi vse, kar je zanjo dobrega in koristnega.bl. Anton Martin Slomšek

Sušca je boljša pest prahukakor kepa zlata.

Če se sušca da orati,bo treba aprila jokati.

Če sušca grmi,dobra letina prihiti.

Če sušca prah okrog pometa,prav dobro letino obeta.

MAREC – SUŠEC

1 T Albin,šk.;Suitbert,šk.;2 S NežaPraška,dev.;HenrikSuzo,red.;3 Č Kunigunda,cesarica.;MarininAsterij,muč.;4 P PRVIPETEK;Kazimir,kraljevič.;Lucij,pap.;5 S PRVASOBOTA;JanezJožefodKriža,red.;

HadrijaninEvbul,muč.;Kieran,op.,šk.;

6 N 9. NAVADNA NEDELJA;Fridolin,op.;7 P PerpetuainFelicita,muč.;Gavdioz,šk.;8 T JanezodBoga,red.ust.;JanezAvilski,duh.;9 S PEPELNICA;GregorNiški,šk.,c.uč.;Franči-

škaRimska,red.;KatarinaBolonjska,dev.;10 Č Makarij,šk.;JanezOgilvie,šk.,muč.; ŠtiridesetmučencevizSebaste;11 P JanezKrstnikizFabriana,red.;12 S Doroteja,muč.;Engelhard,red.;

13N 1. POSTNA NEDELJA;AgnelizPise,red.;14 P Matilda,kraljica;Florentina,op.;15 T KlemenMarijaDvoržak(Hofbauer),red.;16 S HilarijinTacijan,oglejskamuč.;17 Č Patricij,šk.;Jedert(Jerica)Nivelska,op.;18 P CirilJeruzalemski,šk.,c.uč.;Anzelmml.,šk.;19 S JOŽEF,MOŽDEVICEMARIJE;

20N 2. POSTNA NEDELJA;Klavdijaintov.,muč.;21 P NikolajizFlüe,pušč.;Filemon,muč.;22 T KatarinaGenovska,spok.;Zaharija,pap.;

Benvenut,šk.;Lea,spok.;Bazilij,muč.;23 S AlfonzToribijizMongroveja,šk.; JožefOriol,duh.;24 Č KatarinaŠvedska,red.;Aleksander,muč.;25 P GOSPODOVOOZNANJENJE;Dizma, desnirazbojnik;Humbert,op.;26 S Ludgar,šk.;Didak-JožefizCadiza,red.;

27N 3. POSTNA NEDELJA;Lidija,muč.:28 P SikstIII.,pap.;MiladaPraška,dev.;29 T Bertold,red.ust.;Ciril,diakon,muč.;30 S AmadejIX.,knez.;JanezKlimak,op.;31 Č Modest,gosposvetskišk.;Benjamin,muč.

UREDNIK VAMZgleda,dasejenorišnica na ameriških poštah

počasikaruredilaindajevečinanaročnikovsvojejanuarske in februarske izvode dobila. Upajmo, dasepodobnerečinebodovečdogajale,respaje,daodvsepovsodslišimpritožbe,kakozzamudoprihajanelemednarodnapošta,ampaktudidomača.Nekajslabihizkušenjstemimamtudijaz,takodavem,dasopritožbepopolnomaupravičene.

Letošnja zima nam nič ne priznaša. V začetkufebruarjasmoimelivsajvLemontukarprecejdniznizkimitemperaturamiglobokopodlediščem(toje32°Fahrenheitaali0°Celzija.Tudisneganamjepravvzačetkumesecanametalolepekupe,posebnovnočinasvečnicojebiltaksnežnivihar,dasonaslednjidanzaprlivsešoleinvečinotrgovinteruradovvširšioko-liciChicaga.Zgleda,dasebotozdajkarponavljalovsakoleto,vsajtakonas“tolažijo”.

Januarja smo naredili končen obračun in pri-merjavo stroškovtiskanjainrazpošiljanjavZdruže-nihdržavah(dovključnofebruarja2010)intiskanjain razpošiljanja v Ljubljani (od marca 2010 dalje).Odmarcadodecembra2010sovsistroškitiskanjainrazpošiljanjaAMznašalipovprečno$2.184,00zaštevilko,medtemkobiobtiskanjuinrazpošiljanjuizZDAznašalipovprečno$2.786,00,karpomeni,dasmo mesečno prihranili $602,00, kar letno naneseprihranek$7.224,00.Pritemnivdenarjuobračunanodejstvo,daimaodmarcalanivsakaštevilka32straninamestoprejšnjih24,pravtakoniobračunanbencinzaprevažanjevtiskarnoiniztiskarneternapošto,karprisedanjihcenahnikakornizanemarljivo.Čevsetoupoštevamo,potemobselitvitiskanjainrazpošiljanjavLjubljanoprihraneknidalečod$10.000,00naleto.Kvalitetotiskapalahkoocenitesami.

Dobil sem tudi nekaj vprašanj glede finančnih problemov, ki so jih preiskave razkrile pri nad-škofiji v Mariboruinkaterihposrednaposledicajebila tudi predčasni odstop nadškofa KrambergerjainnastopnadškofaTurnška.Poročila,kisodozdajprišlavjavnost,šenedajejojasneslike,sajzadolže-nostnadškofijevnjihvariiraod17do800milijonovevrov.Pravtakonijasno,kajvsejenadškofijazastavilabankamkotgarancijozaposojila.Enakonejasnoješe,kdojealisokrivcitegakatastrofalnegastanja,kiniprizadelsamogospodarstvamariborskenadškofije,ampakmoralniugledvseCerkvenaSlovenskem.Kobodostvarirazčiščene,bomogočeotemnatančnejeporočati,znasepavseskupajševleči.

MarcaslovenskifrančiškanivAmerikinepraznu-jemonobenegagoduinnobenegarojstnegadneva.

Marca so umrli: P. Marcel Marinshek (5. marca1951);Br. Antonin Šega(3.marca1973);P. Jožef Ča-gran(28.marca1988).Najvmirupočivajo!

P. Bernardin

2011 – AM – MAREC 66

MARIJINA PRIVOLITEV JE SPREMENILA SVETJanez Pavel II.

Sina ni mogoče ločiti od matere. Že v prvih krščanskih veroizpovedih je bila izražena vera, da je Jezus Božji in Mari-jin sin. Kot mati je bila Marija prva oseba, ki se je razveselila Jezusovega rojstva. To je zaznamovalo novo dobo v verski zgodovini človeštva. Iz angelovega oznanjenja je zvedela za izredno odrešenjsko poslanstvo svojega sina. Tako je njeno materinsko srce povezano z vsemi jubileji. Vsaka obletnica Kristusovega rojstva, vsak jubilej naj pomeni udeležbo pri njenem veselju.

Kristusa ni mogoče ločiti od Marije, ker je Bog tako hotel v načrtu učlovečenja Božjega Sina, kot trdi sv. Pavel: »Ko je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega sina, rojenega iz žene« (Gal 4,4). Oče je hotel, da se sin učloveči in rodi na resnično človeški način, ter da ga rodi deviška mati, da bo jasno, da je otrok rojen od Boga. Za uresničenje tega načrta je Oče po angelu vprašal Marijo za svobodno privolitev, ki jo je ona dala potem, ko je od angela zvedela, da bo spočela od Svetega Duha in da bo tako ostala vedno devica. »Glej, Gospodova službanica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!« Ta Marijina privolitev Božjemu načrtu je neizmerno vplivala na vso prihodnost človeštva. Lahko rečemo, da je njena privolitev ob oznanjenju spremenila svet. Pomenila je privolitev v prihod tistega, ki je osvobodil ljudi od suženjstva grehu in jim zagotovil življenje v Božji milosti.

Od trenutka Marijine privolitve se uresničuje skrivnost učlovečenja. Božji Sin pride na naš svet in začne živeti člo-veško življenje, pri tem pa ne neha biti v polnosti Bog. Od istega trenutka Marija postane Božja Mati. To je najbolj vzvišen naslov, ki ga je mogoče dati ustvarjenemu bitju. V Marijinem primeru je naslov popolnoma upravičen, ker je mati sina, ki je Bog. Zaradi te intuicije so jo kristjani že v tretjem stoletju začeli proslavljati z naslovom Theotókos – Bogorodica, Božja Mati. Najstarejša molitev k Mariji, ki se je ohranila, je nastala v Egiptu in vsebuje ta naslov. Ko so pozneje nekateri ugovarjali temu, je koncil v Efezu leta 431 slovesno potrdil ta Marijin naslov in tako se je ta resnica uveljavila v cerkvenem nauku in bogoslužju.

Marija je ob svojem božjem materinstvu popolnoma odprla svoje srce Kristusu, v njem pa vsemu človeštvu. Njena celostna predanost odrešenjskemu poslanstvu njenega sina se je izkazala predvsem v njeni udeleženosti pri njegovi žrtvi. Po Janezovem pričevanju je Jezusova mati »stala poleg križa«. Torej se je pri-družila Jezusovi velikodušni žrtvi za odrešenje človeštva. S tem je postala mati na drug način, postala je mati vseh ljudi. To njeno novo materinstvo je razglasil sam Jezus, ko ji je s križa rekel: »Žena, glej, tvoj sin!« Marija je bila tako postavljena za mater ljubljenega učenca in, po Jezusovem namenu, mater vsakega njegovega učenca, vsakega kristjana.

Vesoljno Marijino materinstvo, katerega namen je pospeše-vanje življenja po Svetem Duhu, je končni dar križanega Kristusa človeštvu. Jezusove besede: »Glej, tvoja mati!« so namenjene vsakomur izmed nas. Povabljeni smo ljubiti Marijo tako, kot jo je ljubil Kristus, jo sprejeti za mater v našem lastnem življenju in se pustiti voditi od nje po poteh Svetega Duha.

P. Vladimir Kos – Tokio

POMLADNE SKRIVNOSTINa poti skoz gozd sem pozdravil drevesarjava in svétlo in témno zelenain črna in siva, rumenkasta vmes;a ker so njih usta od nékdaj lesena,

so ptički mi zanje zapeli odzdrave:veselo, igrivo kot bije srcé jim,v dotiku z drevesi nad svodom daljavin z gnezdom na varno zakrinkani veji.

In vse se svetlika in zdi razumljivoin vendar izdal ti bom pesmi skrivnost:Sin Božji, na križu ubit – je spet živ!Za nas je umiral, da bomo res prosti…

Gospodovo oznanjenje – Crngrob 1652

MAREC – AM – 2011 67

NEDELJSKE MISLI6. marec9. navadna nedeljaBLAGOSLOV IN PREKLETSTVO5 Mz 11,18.26-28.32

Peta Mojzesova knjiga je nastala dokaj pozno,šelezačasaverskereformekraljaJošijav7.stolet-ju, vendar iz veliko starejših virov. Vsebuje razneponovitvePostavepredvsemvMojzesovihgovorih.Podrobnejšaraziskavabesedilajepokazalavnjejtro-jetemeljnihmisli.Najprejsookoliščinezablagoslovaliprekletstvo.Moglibijihizrazitinakratko:obojejeodvisnoododnosaposameznikainskupnostidozaveze,kijojeBogsklenilssvojimljudstvom.Zave-zajebilaBožjidar.Odtega,kakojetadarsprejet,jeodvisen blagoslov ali prekletstvo. Druga temeljnamiseljepovračilo.TakoblagoslovkotprekletstvostavbistvuBožjepovračilozatiste,kisozavezizvestioziromanezvesti.Obojesepananašapredvsemnamaterialnedobrineoziromakazni,sajjebilamiselna posmrtno življenje v tistem času Izraelu tuja.Sledove te miselnosti najdemo celo v evangelijih,koučenciJezusaobsleporojenemvprašujejo,kdojegrešil:onalinjegovistarši.Tretjamiselpaje,dajeprekletstvo zadelo Izrael.Tobilahkopomenilo,dajeodlomekpoznejšegaizvora,najbržprvegarazdobjaizgnanstva,čepravjasnihdokazovzatoni.Vsekakorpanambesedilorazodeva,dastatakopovračilokotodpuščanjeBožjidar,dokatereganimamonobenepravice,ampaklahkozanjsamoprosimo.

13. marec1. postna nedeljaSTVARJENJE IN GREH PRASTARŠEV1 Mz 2,7-9; 3,1-7

Čeupoštevamo,dajepripovedostvarjenjuna-stalatamnekjeobkoncuDavidovegainSalomono-vegarazdobja,torejprotikoncu10.stoletja,potembomorazumeli,datukajnegrezanekezgodovinskepodatke,ampakzaiskanjeodgovoranatistovečnovprašanje: »Odkodzlonasvetu?« Izkušnjestoletijtovprašanjeopravičujejotakrat,patudidanes.Ninamentegasvetopisemskegaodlomka,kisodimednajboljznaneinnajboljkomentirane,patudimednajboljzasmehovanenelemedneverujočimi,am-paktudimedverniki,določitivrstogreha,kimujepodlegelAdam.Pisecosvetlibistvenovsebinogreha.Njegovatežajevdejstvu,dasečlovekupiraBoguinzanikasvojoodvisnostodnjega.Grehječlovekovonotranjerazpoloženje,kohočebitibogsamemusebi.Grehčlovekazapiravaseingaodtujuje.Sebičnostjenjegovaspremljevalkainvodnica.Takočlovekbrezsramuizkoriščadruge,karse jepokazalopravprisedanjisvetovnikrizi,ki jo jezagrešilapogoltnostbankirjev in multinacionalk, ki ne glede na stiskovečinešedaneskujejoenormnedobičke.Zatogadotemelja izkorenini lepopolnanesebičnaljubezen.Drugamiselodlomkapaje:Čeimačlovekvodilnovlogovsvetovnihdogajanjih,potemjesokrivnereda,

vkateremživi.Takoimatudidolžnostzvsemisilamisodelovatipriodpravljanjuzla.20. marec2. postna nedeljaBOG POKLIČE ABRAHAMA1 Mz 12,1-4a

Naobljubiodrešenja,kisevlečeskozivsoStarozavezo,jeAbrahamovaosebnostprelomnica.Koonnastopi,sekončaprazgodovina,kiječasovnonedo-ločljiva,innastopizgodovina,kijomoremoizrazitiznašimiletnicami,čeženetočno,pavsajpribližno.Abram–“Tisti,čigaročejevelik”–ježivelvUrunaKaldejskem.Mestojebilosvojedobnosrediščena-predka.Svetopisemskoizročilomolčiotem,kakojenaočakavplivalasumerskacivilizacija.V17.stoletjupredKristusomugotavljajozgodovinarjivečjapre-seljevanjadružinprotiseveru.Ljudjesoiskalimir,verjetnopasosetudiumikaliizmestnecivilizacijeznjenimiomejitvamiindavkiinsevračalinazajvnomadskoživljenje.Abramovadružinaobtemmno-žičnempreseljevanjunibilaničposebnega.Posebenje bil vzrok te selitve, kot ga opisuje Sveto pismo:grezaBožjiklic.BogkličeinAbramodgovarjatako,daradikalnoprekinessvetom,kigaobdaja.Vtemdejanjulahkogledamopodobovsehdejanjvere,vkaterihsečlovekodpovesvojimnačrtomtergotovo-stiinnesledilegoli“daj-dam”logikirazuma,temvečočetovskemuBožjemuklicukljubeznivzaupanju,dasebovseizteklonazanjnajboljšinačin,čepravsiteganačinatahipnemorepredstavljati.Božjemislinamrečnisonašemisli,inBožjapotanisonašapota.27. marec3. postna nedeljaŽEJNO LJUDSTVO V PUŠČAVI PROSI VODE2 Mz 17,1-7

Kdor prebira 2. in 4. Mojzesovo knjigo, ki meddrugimopisujetaizhodIzraelcevizEgiptainblode-njepopuščavi,sinemorekaj,dasenebivprašal,čemordato“izvoljenoljudstvo”nibilačistonavadna,nikolizadovoljnatolpa.Mendares.KosobilitepenivEgiptu,sonavsenačineprosiliinstokali,dabimoglipročodtam.Kosobilienkratosvobojeniinnapotivnovodomovino,jimjebilavsakaneprijetnostinvsakopomanjkanjenapotižezadosti,dasosezačeliupirati.Takratsostokalipopregovornihpolnihegip-tovskihloncihmesainpokruhu,kisogatamjedlidositega.Pritoževalisose,danimajorib,kisojihvEgiptujedlizastonj,danikumar,lubenic,pora,čebu-leinčesna.Inkosonamestokruhadobivalimano,zakaterojimsprstomnibilotrebamigniti,sobilituditekmalupresiti,kakordanesmarsikdo,kimečekruhindrugoproč.Takojerazumljivo,dajihjeBogpustilbloditipopuščavidovoljdolgo,dasopomrlivsitisti,kisošepoznaliEgipt.TudivRafidimunapotiodTrstičnegamorjadoSinajajeljudstvogodrnjalozaradižejeinnaBožjiukazjeMojzeszudarcemnaskalopriklicalvodo.Nivažnanaravnarazlagategapojava.Pomembnoje,karjevidelžestaripisectehknjig:Bogsvojihnezapusti,čepravnjegovapomočnivselejvidnanaprvipogled.Kristjanomnebismelomanjkatizaupanja,kotgajemanjkaloIzraelcem.

2011 – AM – MAREC 68

BRALI SMO...MARIBOR — Papež Benedikt XVI. je 3. februarjasprejelodstopmariborskeganadškofainmetropo-litadr.FrancaKrambergerja.Nasledilgajenadškofkoadjutordr.MarijanTurnšek.VATIKAN — Papež Benedikt XVI. je 24. januarjaza novega dubrovniškega škofa imenoval doseda-njega rektorja bogoslovnega semenišča v Splitu,43-letnega Mateja Užinića. Nasledil bo škofa Želi-mirjaPuljića,ki jeod leta1990do2010vodildu-brovniškoškofijo,sedajpavodizadrskonadškofijo.DUNAJ —PredsednikustanoveProOriente,HansMarte, je pri prireditvi z naslovom Solidarnost s preganjanimi kristjani v Avstriji živeče muslimanepozval, naj protestirajo proti vedno hujšemu pre-ganjanjukristjanovnaBližnjemvzhodu.Tonajna-redijošeposebejtistimuslimani,kjervdeželah,odkoderprihajajo,kristjanomnisopriznanetistepra-vice,kijihuživajočlanivsehveroizpovedivAvstriji.ZÜRICH —ŠvicarskakatoliškaagencijaKIPA/APICporoča, da je Avstralec Marc Grossman izdelal 30reliefnihzemljevidovromarskepotivKompostelo.Zemljeviditehtajostogramovinsouporabnivvsa-kem vremenu. Preden se je lotil njihove izdelave,jedveletiraziskoval,kakobitonaredil.Zemljevidivsebujejonajboljpotrebnepodatkeo“caminu”.VATIKAN —Strokovnjakzaetikosredstevdružbe-nega obveščanja, Alexander Filipovic, je za RadioVatikan povedal, da ne smemo posplošeno hvalitinitiobsojatiobjavetajnihinzaupnihameriškihdi-plomatskihdepeš,marvečsevprašati,alibotaob-javaprispevalakvečjipravičnostiinmirunasvetu.Vse,kartemusluži,jetrebapodpirati.MÜNSTER —Nemškidominikancisoobprvioblet-nicismrtinizozemskegateologadominikancaEd-wardaSchillebeeckxa(1914-2009)pripravilistro-kovno srečanje z naslovom “Pobude za teologijo21.stoletja”.Udeležilisosegateologizvsegasveta.PARIZ — V severnofrancoskem kraju Montiers sokrajevneoblastiprepovedale javnopostavitev jas-lic. Sodnik je ugodil nasprotnikom postavitve, koso se sklicevali na načelo ločenosti Cerkve od dr-žave.Prejšnjižupanježedosegel,dajaslicnisopo-stavilinatrgu,marvečnabolj“skritem”krajumedcerkvijo in spomenikom vojnim žrtvam. Nekate-rim“svobodomislecem”patuditonizadoščalo.Prioblastehsodosegli,dazaradiobčinskenevtralnostiletostuditamnisosmelipostavitijaslic.RIM — Kongregacija za misijone je 10. decem-bra odprla nov muzej v bližini Španskih stopnicvRimu.Obiskovalcisivnjemlahkoogledajodelaitalijanskega slikarstva iz 17. stoletja pa tudi tista,kigovorijooširjenjuverevAfrikiinAziji.Naogledjetudikapelasvetihtrehkraljev,knjižnicainčrno-belefotografijeodelumisijonarjevpovsemsvetu.PARIZ —Francoskilist“LaDepecheduMidi”jeob-javil novico, da so se v Lurdu pri votlini Marijinihprikazovanjzačelavelikaobnovitvenadela.Trajalasodozačetkafebruarja,zaradinjihpaod6.do15.

urenibilmogočdostopdoomenjenevotline.Utr-dilisoskale,dasenebizaradivlažnostitalzačelelomitioziromapadatinaromarje.LONDON — Dnevnik “Independent” poroča, dajevislamprestopilovečBritancev,kotsopričako-vali.Zatakorakse jeod leta2001odločilookrog100.000 prebivalcev Velike Britanije, predvidevalipaso,dabotonaredilood14.000do25.000ljudi;v letih od 1991 do 2001 jih je prestopilo 60.000.Vzrok je pri večini razočaranjenad zahodnjaškimslogomživljenja.Priprestopihprevladujejoženske.JERUZALEM —VSvetideželisoseod9.do13.ja-nuarjažeenajstičmudilipredstavnikievropskihinsevernoameriških škofovskih konferenc, da so senakrajusamemseznanilizrazmeramitamkajšnjihkristjanov.ObiskalisolatinskegapatriarhaFouadaTwala in apostolskega nuncija nadškofa AntoniaFranca.ZlastisosepozanimalioverskisvobodiinekumenskemdialoguvIzraeluinPalestini.JOS —NadškofIgnatiusAyauKaigamajeza“Fides”povedal,dasobilivNigerijizadnjinapadinakristja-ne, v katerih jih je umrlo več deset, ranjenih pa jebilovečkotstoljudi,načrtniinverskomotivirani.Zdisemu,dahočejotisti,kinetijonasilje,načrtnozamajatidržavo,vozadjupasoverjetnotujesile.GRADEC — Tiskovni predstavnik graške škofije,GeorgPlank,jeonačrtihškofijezaletošnjeletopo-vedal,dasibotaprizadevalapomagatiljudemterdaboodgovarjalanadružbeneizzive.Stembotudipokazala, da je kriza v zvezi s spolnimi zlorabamiduhovnikovniohromila,ampakravnonasprotno.BRUSELJ —List“DeStandaard”poroča,dajelanizeloupadlozaupanjeljudivCerkev(predvsemza-radirazkritjaspolnihzlorab),šeboljpavvladoinnjenopolitiko.Ljudjetudinezaupajovečbankam,javnimobčilominpravosodnimorganom.NEW DELHI —VmestuDavanagerevjužnoindijskizveznidržaviKarnatakasonestrpnihindujcimedbogoslužjem božje besede napadli in hudo ranilipastorjaIsaacaSamuela,koordinatorja“Globalne-ga koncila indijskih kristjanov”. Povod za napadnajbibilnačrtovanizakon,kiprepovedujeprestopvdrugoverskoskupnost.VKarnatakijebilovzad-njemčasutudisicervečnapadovnakristjane.VATIKAN — Tiskovni predstavnik Svetega sedeža,p. Federico Lombardi, je zavrnil očitek, da papežBenediktXVI.preziramuslimanskežrtvenasiljainzatiranja.Papežježevelikokratobsodilnasiljenadvsemipripadnikiverskihskupnosti.BERLIN — Italijanski minister za zunanje zadeveFrancoFrattinijezaWeltizjavil,dajeodmevEZnapreganjanje kristjanov v Iraku, Egiptu in drugodprešibak. »Še vedno nismo razumeli, da je verskasvobodapogojzato,dasebomolahkoveselilište-vilnihdrugihsvoboščin,«jeprepričan.ABUJA — Predsednik Krščanskega združenja Ni-gerije,krovneorganizacijekrščanskihCerkvavtejdržavi, pastor Ayo Oritsejafor, je za dnevnik Van-

MAREC – AM – 2011 69

guard izrazil bojazen pred grozečo versko vojskomed muslimani in kristjani. Domneva, da politikisaminetijospore,dabi takoškodovalipolitičnimnasprotnikom,glavnežrtvepasokristjani.NEW DELHI — IndijskikardinalTelesphorePlaci-dusToppojedomačovladopozval,najseodločnejezavzame za spoštovanje človekovih pravic, skupajs pravico do verske svobode. Dokler te pravice nebodozagotovljenepovsejdržavi,Indijanebomo-glapostatiresničnodemokratičnadržava.VATIKAN —BenediktXVI.je17.januarjazasebnosprejel generalno direktorico Unesca Irino Boko-wo. Pogovarjala sta se o zagotovitvi kakovostneizobrazbevsemljudem,opomenukulturnegadia-loga,ohranjevanjusvetovnekulturnedediščineinvarovanju okolja. Sveti sedež pri Unescu v Parizuzastopastalniopazovalec.VATIKAN —Svetisedežjezapapeževegapredstav-nikazaVietnam(brezrezidence)imenovaldoseda-njega apostolskega nuncija v Indoneziji nadškofaLeopoldaGirellija.Poznavalcimenijo,dajetoprvikorakknavezavipolnihdiplomatskihodnosovstodržavo,prekinjenihleta1975.CARACAS — Venezuelski škofje so predsednikuHuguChavezuočitali,dahočespomočjovladeinskupščineprotivoljiljudstvaustvariti»socialističniintotalitarističnisistem«vdržaviterstemprevzeti»popolnnadzornadživljenjemdržavljanov«.VATIKAN —BenediktXVI.jezanovegapredsednikaPapeškeakademijeznanosti imenovalšvicarskegamikrobiologa in Nobelovega nagrajenca WernerjaAbera.Nasledil je laniumrlega italijanskegafizikaNicoloCabibboja.NEW YORK —ŠkofjeindrugipredstavnikiCerkvain verskih skupnosti v tem ameriškem velemestusopolitikepozvali,najsprejmejoustreznezakone,s katerimi bodo zmanjšali visoko število splavov.Cerkvesomestnimoblastempri tempripravljenepomagati. Največ splavov naredijo pri Afroameri-čankahterženskahizSrednjeinJužneAmerike.MOSKVA — Samomorilski napad na moskovskemletališčuDomodedovo,kijezahteval36življenj,soobsodilivodilnipredstavnikikatoliškeCerkve,pra-voslavnetermuslimanskeinjudovskeskupnostivRusijiinobenemsorodnikomžrtevizreklisožalje.Tojevpapeževemimenu25.januarjanarediltudivatikanskidržavnitajnikkardinalTarcisioBertone.KINŠASA — Škof škofije Bokungu-Ikela v Demo-kratični republiki Kongo, Fridolin Ambongo Be-sungu,jeobobiskuvpobrateninadškofijiSalzburgpovedal,dapopredsedniškihvolitvahvsvojidržavinevidiravnosvetleprihodnosti,izključujepa,dabisevnjejpripetilokajtakšnega,kotsejevTuniziji.LINZ — Nemški cerkveni glasbenik Wolfgang Sei-fen je na “Tomaževi akademiji” omenil troje merilzaprenovocerkveneglasbe:tamorabitivednopo-vezanazoznanjevanjemvere,navdihnjenaodBogatervsoglasjuzvelikohvalnicovsegastvarstvaBogu.PARIZ — Francoski primas kardinal Philippe Bar-barin, nadškof v Lyonu, je ob razpravi v senatu oosnutkuzakonaoevtanaziji(senatganiodobril)vprispevkuzaLeFigaroposvarilpredlegalizacijoev-

tanazijevFranciji,sajbitanajboljprizadelanajšib-kejši del francoske družbe. Namesto tega se je za-vzelzadejavnejšopomočostareliminumirajočim.Francoskenačrtevzvezizevtanazijosoobsodilišenekateridrugifrancoskiškofje.CIUDAD DE MEXICO — V ponedeljek, 24. janu-arja,jeumrlnekdanjiškofvSanCristobaludeLasCasasu, Samuel Ruiz Garcia. Znan je bil po zavze-manjuzaIndijance,biljepredsedniknarodne“po-sredovalnekomisije”,kisejepovstajiIndijancevvChiapasupogajalazanjihovetemeljnepravice.ZasvojedelozazatiranejeprejelštevilnenagradeinjebilvečkratpredlaganzaNobelovonagradozamir.CIUDAD JUAREZ — Dnevnik “Sol de Tijuana” jeobjavilnovico,dasonazahoduMehikezaradina-padovnaduhovnikeinobiskovalcemašprestaviličasvečernihmašna18.uro.Številnimizsiljevalcemjebilopredvsemdodenarja.ODESA — Judje, muslimani in kristjani so skupajprotestirali proti zapostavljanju tamkajšnje grko-katoliškeCerkve.Mestnoupravosopozvali,najničveč ne nasprotuje postavitvi nove grkokatoliškecerkve,čemursejedoslejodločnoupirala.BERLIN —NemškaministricazaprosvetoAnnetteSchavan,podpredsednicaosrednjegaodboranem-škihkatoličanov,jepozvalakmočnejšivlogiženavCerkvivNemčiji,sajsibreznjihžupnijskegaživlje-njaindelovanjanivečmogočepredstavljati.LIZBONA —Portugalskiškofjesoostroodgovorilinanovizakon,kitrgovinamdovoljuje,dasolahkoodprtevsednivtednu.Kupcilahkovnjihkupujejoodponedeljkadonedeljenegledenavelikosttrgo-vin,insicerod6.do24.ure.MÜNCHEN —DružbaFraunhoferinsalezijancisopodpisali pogodbo o ureditvi evropskega središčazaenergetskosanacijostarihstavbinspomeniškovarstvovbavarskemsalezijanskemsamostanuBe-nediktbeuern. Kot vzorčni primer bodo obnovilistavboiz18.stoletjaznotrajsamostana.VATIKAN —VVatikanskihmuzejihsijebiložedo-slejdelomamogočeogledatiumetninefrancoske-ga slikarja Henrija Matissa (18691-954), sedaj panačrtujejostalnorazstavodeltegaslikarja.Matissejetriletapredsmrtjo“odkril”sakralnoumetnostinzačelustvarjatitudinatempodročju.BANGALORE —Indijskakatoliškaškofovskakon-ferenca in druge krščanske Cerkve so 10. avgustrazglasileza“črnidan”innataknačinprotestiralezoper zapostavljanje in izkoriščanje najrevnejšihkristjanovvdržavi—dalitov.Tehjepoocenah240milijonov.Nacerkvahincerkvenihustanovahsovznamenju solidarnosti z njimi visele črne zastave,ljudjesonosiličrneoznake,seudeležiliprotestnihdemonstracijinjavnihrazprav.LONDON — Krščanski radijski oddajnik PremierChristianRadiotožiMinistrstvozakulturo,kermunidovoliloobjavitioglasnegasporočila,skaterimkristjane poziva, naj povedo, kako so zaradi svojevere zapostavljeni na delovnih mestih; ugotovitvebi posredovali vladi. Ministrstvo je obrazložilo, daoddajnikteganesmenarediti,kerbitakoprekršilzakonooglaševanjuvVelikiBritaniji.

2011 – AM – MAREC 70

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARVIHAR NAD KARTUMSKO MISIJONSKO HIŠO

Vnačeluimap.Massaiaprav.Vvsakimisijonskipokrajinibinajbilisamoenevrstemisijonarji.Alinajbodosamoškofijskiduhovniki,kakorsobilinaprimer v Baragovem severnoameriškem misijonu.Alinajpabodosamočlaniistegacerkvenegareda–kakorjezdajžepovsehmisijonih.–VKartumuso bili Pedemonte, Zara in redovni brat jezuiti insomoralisprejematinavodilazadelovanjeodapo-stolskega vikarja ali provikarja, pa tudi od svojihjezuitskihpredstojnikov.KnobleharinVincostanaPropagandiprejemalavzgojoinpoukodjezuitov,astaostalaškofijskaduhovnika.TudiapostolskivikarCasolanijepripadalškofijskiduhovščini.P.Ryllonipredsvojosmrtjodoločilzasvojeganamestnikažepreko50letstaregainizkušenegajezuitaPedemon-ta, ampak svojega gojenca, mladega Knobleharja.– Torej res dvojno gledanje na misijonsko delo indvojnadisciplina.Zatostaobajezuitskapatrapo-slala,kakorbomovideli,vKnobleharjeviodsotnostivsedrugačnoporočilovRim,kakorgajeon.

Krivicopadela,sevedanehote,p.MassaiaKnoble-harjuinVincu,kijužalnikolinividelneslišal,kopiševknjigi:»P.Ryllonipravstoril,kerješeliskattujemisijonarje,mordaničkajpripravljenezaposebnežrtvepritemapostolatu.ObaučencaPropagande,KnobleharinVinco,bibilavurejenemmisijonuinpodtrdniminizkušenimvodstvommordapostalaodličnamisijonarja;pritemmisijonustapabilaboljzanapotokakorzapomoč.«

KmalupoMassaievemodhoduvAbesinijojeVin-codalzamisijonsvojemladoživljenje;Knobleharjepapostalnesamo»odličenmisijonar«,ampaktudiodličenpredstojnikmisijona,zmerom»pripravljenzaposebnežrtve«injeodpreutrujenostiprimisi-jonskemdelumladumrl.

Potempišep.Massaiaoavstrijskemkonzuludr.Reitzu.Massaiisejezameril,kersevŠéndiju,sever-noodKartuma,nidostimenilzanj.OkoliŠendijasoimeleegiptovsko-sudanskečetevaje.GledatstajihprišlatudiMassaiaindr.Reitz,nedabiseodprejpoznala. Massaia je bil v slabi obleki, da bi ga neprepoznali.KonzulReitzgajepozdravilinmurekelnekajprijaznihbesed;potemgajepapustil,sajmujebilpopolnomatuj.

ZelovažnisonaslednjiMassaievistavkioReitzu:»Gledaljeboljnalastnokoristkotnakoristdržave,kijojezastopal.Zbraljedružboevropskihingrškihtrgovcev, da bi nakupovali ob Belem Nilu surovi-ne,zlastipaslonovokost.Tadružbasevedanibilapogoduegiptovskidržavi,kijebilaprednekajletiustanovilaenakodružbozistimnamenom.Vrhtegasejegovorilo,daavstrijskadržavanenameravastodružbosamonakupovatiiniskatidobička,ampaktudiustanovitivosrednjiAfrikiavstrijskonaselbino.

Tojepazbudilozavisttudiprizastopnikihdrugihdržav.Konzulsijevelikoobetalodpomoči,kibimujomoglinuditi(kartumski)misijonarji;vabiljihje,najsetudionivpišejovtotrgovskodružbo,injimjezgovornoopisovalduhovnopomoč,kibijomogliprinestitem(zamorskim)narodom,česeustanovinaselbina.Jezuitisenisodaliujetivtomrežo;bržsosprevideliškodo,kibijotrpelioniinmisijon,čebisemešalivposvetnezadeveinsezavoljotegazapletlivsporzegiptovskodržavo.KnobleharinVincostapapristopilaktejdružbi.Tojezatemnilonjunugled,juiztiriloodapostolskegadelainprizadelomlademumisijonuvelikoškodo.«

P.Massaiatorejporoča,dajekonzuldr.Reitzzne-katerimievropskimi,zlastigrškimitrgovciustanovilvKartumudružbozanakupovanjesurovinodčrncevobBelemNilu,zlastislonovekosti.Takosodelalitudikonzulidrugihdržav.–Stodružbojehotelpripra-vitiAvstrijitla,dabisiustanovilamedčrncistalnotrgovinskonaselbino,alipakarlastnokolonijo.Tobinebiloničslabega,sajjetudip.MassaiassvojimbivanjemindelovanjemvAbesinijihotéalinehotépomagalpripravljatiItalijipotzaosvajanjevzhodneAfrikeinnaposledtudiAbesinije.Avstrijajebilaka-toliškadržava;ssvojotrgovinskonaselbinoalicelozlastnokolonijovosrednjiAfrikibimoglanuditikatoliškimmisijonomvelikooporo.–Dr.ReitzjepaKnobleharjuinVincu,kistabilaavstrijskadržavlja-na,delalvelikokrivico,kojelažnivorazglašal,dastačlanatenakupovalnedružbe.Ljudstvojeverjeloinzačasno zasovražilo misijon. Verjele so kartumskeoblastiinbibilemisijonarjeskorajdaizgnale.

DajeMassaiatrdnoverjelklevetamoKnoblehar-juinVincu,sevidiiznjegoveganadaljnjegapisanja.Takolepiše:»KonzulovenakanesodoseglesvojciljtudipriubogemKnobleharju,ki jebilmordasamukanjen;nudiljerokotemnameram,neozirajesenaškodo,kijononapravilsebiinmisijonu.Drugega,tojeAngelaVinca,smopaževideliobBelemNilu,kakose jes temitrgovskimitovarišiboljbrigalzatrgovinokakorzaapostolskodelo,kigajebildolžanopravljati.Kakozelojetoškodilomisijonom,zlastiobBelemNilu,senedapovedati.Misijonnimogelnetedajnepoznejevtehpokrajinahničdobregastoriti;odzačetkasejepokazaltemnarodomkottrgovskopodjetje,zatosejimjepriskutil.Kerstabilatadvamisijonarjavzvezizmalovestnimialibrezvestnimitrgovci,sojimadomačinipripisovalivsezločine.Akobibilitamisijonvodiliizvedenimožje,polniapo-stolskegaduha,bibiliimeliobBelemNilunajlepšeuspeheinbisebilaveriodprlapotdoravnika;zaradizlobenekaterihlakomnihljudiinzaradineodločno-stiinneizkušenostidvehmladihduhovnikovpajebiluničenzavselej.«

MAREC – AM – 2011 71

➧

Predpustničasjeposebenčasvletu.Kakšnesobilevčasunašenaselitvevnovidomovininašezim-skeinpomladanskešeme,nevemo.Breznjihgotovonismobili.Vnovihkrajihsmosesrečalisstaroselci,zromaniziranimiNoričani,Iliri,Kelti.Prednašimibarbarskimiprednikisosevsili,česolemogli,zateklivodročnekraje.Časjepotemzlepaalizgrdavendarlevsezbližal.NazadnjesoprevladaliSlovenci.

Raziskave zadnjih stopetdeset let so prineslepresenetljiva spoznanja. Eno izmed razmeromavarnihindostiodročnihpribežališčstaroselcevjebiloobmočjemedSavinjo,SotloinSavo.DanesgaimenujemoKozjansko.Starinoslovcisoodkopalitodkarpovrstizelopomembna,porušenainzgoščavoporaslapoznoantičnanaselja(RifnikpriŠentjurju,Prapretno pri Planini, Vranjé pri Sevnici) in kaže,damnogašečakajopodzemljo.Staroselcisobiližekristjani, vendar sepravvsempoganskimostankom gotovo šenisopovsemodpove-dali.Vtemsepačnisorazlikovali od pokri-stjanjenih ljudstev,zlasti Keltov, v dru-gih evropskih deže-lah. Spisi cerkvenihočetov in poročila ocerkvenih sinodah vprvihkrščanskihsto-letjihvSrednjiinZa-hodniEvropipogostoobsojajo razigranenovoletne obhode,poganskošego,kisejinovikristjanikarniohoteli odreči. Zlastisoobsojališeme,mednjimitiste,kisopredstavlja-le živali. Pogosto se omenja “cervula”, košuta. Najugovzhodnem koncu nekdanje rimske pokrajineNoricum, ki je bil prometu zmeraj dokaj odmak-njen–injetakdelomašedanes–,sepravi,nada-našnjemozemljumedSavinjo,SavoinSotlotjadojužnihobronkovPohorjaje“košuta”znanašedanes,medtemko jedrugodpoSlovenskemnepoznajo.PosebnopogostajevzahodnemdeluKozjanskega,okoliPlanine.Sklepam,dasoSlovenciobnaselitvi“cervulo”odstaroselcevsprejeliinjopravilnopre-imenovaliv“košuto”.Košutabibilatorejnašanaj-starejšaznanašema,kersegavkeltskečase.Daneslešeredkokdajzarespredstavlja“košuto”,največkratjepodobnakonjuinalikravi,zrogovialibreznjih.Lesena glava je prevlečena z zajčjo ali kako drugokožo, spodnja čeljust se z vrvico odpira in zapira.Fantnosipošastnapaliciinseogrnezrjuho;takakošutaimadvenogi.Včasihpasedvafantaustopi-

tadrugzadrugega,prvidržikošutinoglavo,druginagneglavoinmolinazajmetlo,kipredstavljarep,obaskupajpaprekrijejosponjavo;takakošutaimaštirinoge.PrvopisanoporočilookošutiimamoizSlovenskihKonjicizleta1812.

Sicer pa je šemljenje v srednjem veku zgodajprestopilo tudi cerkveni prag. Pri cerkvenih igrahso se nastopajoči (hudiči, Herod, vojaki in drugi)maskirali,torejnašemili.Tudinastopinašemljenihklerikovobpraznikunorcev(festum fatuorum),oboslovskem prazniku (festum asinorum) ali o pra-znovanju “deškega” škofa (episcopellus) niso večvzbujalipohujšanja.

Prinassepustnonorenjeomenjašelevprvipo-lovici17.stoletja.JezuitskikronistvLjubljanipišeleta 1631, da so očetje jezuiti sicer skušali zajezitirazposajeneinhrupneobhodepomestusposebno

hkratno pobožnost-jo v cerkvi sv. Jako-ba. Trajnega uspehamendanibilo,zakajvzapisuizleta1652sezadovoljujekronistzugotovitvijo,datruščnašemljencev vsepustne dni ni mogelmotitištirideseturne-ga češčenja v cerkvi.Sicer pa so jezuitjesamiodsrede17.sto-letjadaljedovoljevalisvojimdijakom,dasose o pustu našemili,sezabavalisamimedseboj in tudi plesali.To so imenovali poitalijansko “redotta”

(prim. reduta). Jezuitski dijaki so na pustni torekradi uprizorili tudi (kmečko) svatbo. (V ženina innevestossvatisešedandanesnadeželiopusturadinašemijo!)

Spojavomšemljenjasejesrečalatudiznanost,nesamonarodoslovjeinveroslovje,ampaktudiduše-slovjeindružboslovje.Dušeslovcipravijo,datičivčlovekupotrebapošemljenju–kdajpakdamorazapustitisvoj“jaz”,morazaživetiv“šemskisvobodi”,daseznebinotranjihnapetosti,kisosevnjemna-brale.Dautegnepritempritidonasprotjaspravilivedenjavdružbi,tuintamtudidospotakljivosti,jejasno.Odtodtudiodporprotišemljenju,kipanininibilnikoliprevečuspešen.

Preglobokonamrečsegajokoreninepustnihnor-čij.ProtireformacijajevSrednjiEvropipospravilazluteranstvom,pustnenorčijepasoostale.Razsvet-ljenstvoinjanzenizemstauničilamnogodragoce-negaizročila,pustnenorčijesojimaušle.Sredi18.

Niko Kuret

PUST

Pustne maškare

2011 – AM – MAREC 72

stoletjasobile,naprimer,šemevLjubljaninacestahsicerprepovedane,smelesonastopatisamonaple-sih.Atakipredpisisobilikmalupozabljeni.

Prevsempajepodeželježivelosvojelastnoživlje-nje.Vkmečkiskupnostisoseohranjaleizrodavrodstarosvetnezimske,posebnopapomladanskešeme.Pritemsosenemalokrattudispreminjale.Todaprotikoncuprejšnjegastoletja jenašelmestnikarnevalssvojimsamovoljnim,svobodnimšemljenjempottudinadeželo.Starosvetnošemskoizročilosejeza-čelokrhati.Začelesosešemititudiženske.Ostankistarodavneobrednostivšemljenjusozačelibledeti.Urbaniziranopodeželjesprejemadanesbrezodporamestnikarnevalzvseminjegovimiznačilnostmi.

Najbržsenemotijotisti,kividijovnašihpustnihnorčijahnadaljevanjesprevodov,kisobilivrimskemimperijuvnavadivzimskemčasu:vdecembrubru-malia, consualia, saturnalia, zlasti pa razbrzdanisprevodiobnovemletu(Kalendae Januariae).Pr-votni resni obredni sprevodi na čast bogovom sosespremenilivrazposajenetudirazuzdanešemskesprevode, ki je v njih mrgolelo tudi živalskih šem.Svet je tedaj prevzemalo občutje novega leta, kiprinašaponovnorastsonca,daljšidan,večsvetlo-beintoplote,prebujenjenarave,skratka–novegaživljenjskegaobdobja.Novoletnipraznikssvojimišemskimiobhodijebilrimskemuimperijunjegov“pust”.Sprejelismonjegovodediščino.Začetekno-vegaobdobja,novegaleta,pobudizmeromvrstošeginvraž.Čejebil“pust”svojčaszačeteknovegaleta,jetolastnostohranildodanašnjihdni.

Predvsem je novoletni dan že sam po sebi po-membenpraznik,kigajetrebadostojnoproslavljati.Nadaljejevčloveškinaravizakoreninjenavera,dajenovoletnidanodločilenzavseleto:kakršenjetadan,takšnobovsenovoleto.

Pomembnedneve,praznike,ječlovekžeodnek-dajslaviltudisposebnoinobilnojedačoinpijačo.Dal je božanstvu, kar je po njegovem mnenju odnjegaterjalo,privoščilpasi jetudivčimobilnejšimeri vsega tistega, kar je njegovi človeški naraviprijalo.Mišedanesslavimopustnednevesposeb-

notečnimijedmi.»Včerajjebilpustnidan,imaškajgobčekmastan?«Svininavraznihpripravahspadatedninamizo,znjomnogomastnegapeciva:ajdovapotica,špehovkainocvirkovica,pakrofiinflancati.Ponekod pravijo pustni nedelji “mastna” nedelja(Štajersko),“debelnica”(Tolminsko),ačetrtekprednjo “debeli” ali “tolsti” četrtek. O pustu mora bitivsakdosit,človekinživina.Kdorsetegadnenenaje,pravijovceljskiokolici,bovseletostradal.VKortahtipovedo,dasejetrebanapustvsajdesetkratnajesti.ČesovPoljanskidolininadŠkofjoLokovseletostra-dali,zapustjemoralabitivslehernibajtigostija.VŠaleškidolinipravijo,davzamePustnasvojprazniknožizrokgospodarjuingadaposlominotrokom;ti si smejo ta dan odrezati potice z mize, kadar inkolikor kateri hoče. V Beli Krajini (Adlešičih) semorazapustavsakdositeganajestimesa,sicerbiljudječezletomočnoumirali.VsepustnešemenaSlovenskempobirajodarovezato,dasipokončanihobhodihnaredeskupnopojedino.VPrešnicivIstrisofantježeodnekdaj“koledovali”predpustomzakosslanineindvojejajc.Nabranedobrotesopojedliskupajzočetiinžupnikom.DrugodvIstripriredeznabranimidarovisplohskupnovečerjozavsovas.TudivŽeleznikihsosvojednimojstriopustupogo-stilisvojedelavce,pomočnikeinučencessposebnorezančnojuho,strojimmesom,krofiinvinom.

Staropraviloveleva,damorabitiopustusvinjskaglavanamizi.Svininojetrebaskuhatiženadebelialitolstičetrtek.TedajspečejonaGorenjskem(npr.naHomcu)špehovko,pripravijocvrtjeinmesozakosilo.Nadebeličetrtekjegodvsehdebeluhov.TedajgodujenaGorenjskemokoliPodnarta“živabresa”,kionjejpripovedujejo,danatadanhodiokoliindajenaznanskodebela.Starejšisimedjužinoznjoprivoščijo otroke in lahkoverneže, češ: »Zdajle ješinilaživabresamimookna!Bržskočiinpoglejzanjo!«Kdorubogainhitiizhiše,mumedtempojedoizskledenajlepšekosemesainsemupotemšesmejejopovrhu.Podobnosoimelivspominu“živobreso”vŽeleznikih.

Revežtisti,kisiopustunemoreprivoščititolstejužine.PovsemSlovenskemjeznanaveselo-žalostnapesem:

Hopsasa, risasa,pustna nedelja –lan sem bil špeha sit,letos pa zelja...Pri tem ne gre po-

zabiti,dasezeljaopu-stu ponekod pri nasizogibljejo, medtemkogadrugodzeloradipostavljajo na mizo.Veljasevedaletedaj,čeje»prešičvanjstopil«.

Izročilo tedaj zah-tevaopustunorčijeinobloženomiso.Šedandanesstegavsakdoraddrži.Časisicermarsikajspreminjajo,tisočletjastaripustpajetrdoživinseneumakne.Zatopredpust,ta»časpresneti«,žezdajletozaletommarsikoga»pobode«.

Pustovanje

MAREC – AM – 2011 73

Vpostnemčasusobilepolegpobožnostikriževe-gapotaprinasvčasihrazširjenešeposebnepobož-nostivzvezisKristusovimtrpljenjem,kisožezdav-naj opuščene in pozabljene: češčenje desne rane,peterihran(Gornjigrad),ranenarami,smrtnegastrahu (Laško, Celje, Šentilj pri Gradiču), bičanje(RibnicanaPohorju,MarijaGradecpriLaškem,sv.Lenart v Slovenskih goricah), s trnjem ovenčaneglave(CelovecindrugodpoKoroškem),bridkostiusmiljenega(ŠmarjepriJelšah)alikrižanegaJezusa(stolnicavMariboru,Jarenina,Sv.TrijekraljivSlo-venskih goricah), Žalostna Matere Božje, desnegarazbojnikaDizme(Ruše,Štatenberg)…VTržičusoopravljali ob postnih petkih posebno pobožnostpredpodobo“trpečegaKristusa”vcerkvisv.AndrejainpredpodoboŽalostneMatereBožjevcerkvisv.Jožefa.VčasihsoobiskovaliTržičanivpostnemčasudovelikesobotetudisedmeroznamenjKristusovegatrpljenja, ob nedeljahzvečerpaso“naKlan-cu” celo uro opevaliKristusovotrpljenje.VŽelezniKaplinaKoro-škemsoprirejalivprej-šnjihčasihvpostuobsobotah zvečer in obvečerih pred prazni-ki svojevrstno pobo-žnost,kijetrajalavsonočinprikaterisopeliposebno nemško pe-sem(Achte-betrachteLied). Pesem je imelašest kitic, Vsaka odnjihjebilanamenjenaposameznimurampo-božnosti.VernikisosezbralipriRokovemkrižunaZgornjemtrguobdeve-tihzvečerintamzapeliprvokitico,kijespominjala,kakosoJezusaujeli.DrugapostajajebilapriPaher-jevihiši,tretjaprivodnjakunatrgu,četrtaprikrižusv.JanezaNepomukanamostučezLobnik,petanaSpodnjemtrgupriWeishammerju.Medprvimob-hodomsoponoviliprivsakipostajiprvokitico.Vsakobhodjetrajalnekakoenouro.TakosejemnožicavrnilaobdesetihspetkRokovemukrižuinzapeladrugokitico.Vnjejse jeomenjalaPilatovasodba.Tuditokiticosoponavljalipoistipotikakorprej.Takosodelalivsonoč.VtretjikiticisosespominjaliKristusovegabičanja,včetrti–opolnoči–njegovegakronanja.Obenihponočijeprišlanavrstokitica,kijeopevala,kakojeKristusnosilkriž,obdvehsopelioKristusovemkrižanju.Pobožnostjetrajalašestur,dotrehzjutraj.Udeleževaliseje jezmeromvelikoljudi. Polagoma pa se je pobožni značaj zmaličil.Pevcesojelinamrečvabitivzasebnehišeinjimpo-

nujatižganje,dabise“ogreli”.Pritemsejemarsikdoopil,dajeprihajalovednopogostejedonerodnosti.Poslednjikratsoopravljalitopobožnostleta1890.

Vpostusovernikiradiobiskovalitudičasupri-mernebožjepotialicerkve,tako“Kalvarijo”vRu-šahalivLokipriZidanemmostu,ŽalostnogoropriMokronogualipriPreserju.Tudi“božjigrobovi”sobilizelopriljubljeni.OdvečurdalečsohodililjudjekSv.JoštunadVrhniko,kjerjebilaopostnihpet-kihposebnapobožnostzmašoinpridigonakarsopoljubljalisvetinjeKristusovegakriža.Ljudjesosevračaliteščdomov.

Nekajposebnegasobile“sveteštenge”,svete stop-nice.Le-tesoposnetektistih28stopnicpredPilatovopalaču v Jeruzalemu, vrh katerih je Pilat pokazaljudovskimnožicirazbičanegaKristusa:»Glejte,člo-vek!«BajejedalacesaricaHelenatestopniceprenestivRim,kjerpajedanesvečsvetihstopnic(“scalasan-

ta”); najznamenitejšesolateranske.V3.,12.in28.stopnicojevde-lankoščekKristusove-gakriža.Posnetkisve-tihstopnicsovSrednjiEvropi zelo pogosti.Nekaj jih imamo tudina Slovenskem. Prvesmodobilileta1747vŠmarjupriJelšah.Zna-nepaso“sveteštenge”tudi pri Sv. Joštu nadKranjem, na ŽalostnigoripriMokronogu,vStaremtrgupriSlove-njem Gradcu, v NoviŠtifti pri Ribnici, priSv.KrižupriBelihvo-

dah, pa tudi še kje na Koroškem in Primorskem.V naši “svetih štengah” ni bilo vdelanih ostankovKristusovegakriža,pačpasovzidalivanjerelikvijemučencevizkatakomb;staviteljsvetihštengpriSv.JoštunadKranjem,ŠimenBučovnik,jebildvakratsamvRimu,da jedobilodpapežaBenediktaXIV.potrebne koščice in dovoljenje. Verniki so včasihtrumomaobiskovalisveteštenge insepokolenihpomikali po njih kvišku. Peter Hicinger je izdalleta 1843 “Molitve per obiskovanju svetih šteng”.Premišljevanja jerazdelilna28razdelkov,kolikorjestopnic.VnjihslediJezusuodnjegovegaslovesaodMarijepavsedonjegovegavstajenja.Nasvetihštengah na Žalostni gori pri Mokronogu pa so odstopnicedostopnicepremišljevaliKristusovoživlje-njeodrojstvadosodbe.Vrhustopnicsejenamrečzačelapobožnostkriževegapota.

Kristusove“martre”sosespominjalinašipred-nikiposvojesslavnim“Zlatimočenašem”,kisoga

Niko Kuret

POST

“Svete štenge” – Stari trg pri Slovenj Gradcu

➧

2011 – AM – MAREC 74

poznalevseslovenskepokrajinem,vsakanekolikodrugačnega;ponekodjebilčistokratek,drugodspetpravdolg.Danesgaznakomajkdoodstarihljudi.Znan je v dveh oblikah: prva je opis Kristusovegatrpljenja,drugajepogovorKristusovzMarijoonje-govemtrpljenju.

Protimolitvamtevrstesosvojedniostronasto-palivnetiduhovnikikakorAhacijSteržinar(1729),češda»sofolš,čežbožjovejroinuvečkšpotukokerkčastitehsvetnikov,kokerjeenasiladovgapesemod…zlatigaočenaša…«Nasprotovanjestestraninizatrlobesedil,nastalihizpreprostega,ačustve-noglobokegainpodoživljanjubogategapredstavnega sveta širokih množic.Tudi vernost ni trpela škode. Za tososkrbelaže“velikonočnaspraše-vanja”vpostnemčasu.Mladoinstaro jepridnoponavljaloka-tekizem.M.Turnšekpripove-duje,kakososeljudjeshajalipo domovih, drug drugegaspraševaliinpreskušalisvojeznanje.Vsaktedensoprišlinavrstoaliposameznikra-ji ali posamezni stanovi.Nihče se ni hotel osmešitipred“gospodom”inpritišeenkratnavrstopri“zamud-nikih”. Tako so bili kmečkiljudje svoje dni v verskihrečehsilnodobropodkovaniinrazumelibomo,kakodasomogli nekdanji ženitovanjskistarešinevsvojegovorevpletatitakobogateverskeprimereinod-govarjatinauganke,kisozahtevalevčasihkarbogoslovnoznanje.

Vsaka nedelja v postuimatudimedljud-stvomsvojeime.Cerkevjihjeimenovalanavanopoprvibesedivstopnemolitve(introitus)nedeljskemaše.Prvanedeljavpostujebilakratkomalopostna,včasihtudipepelnična,drugajebilakvatrna,tretjajebrezimnaaliimenitnaalipreimenitna,tudisamo-svoja,četrtajebilasredpostna,petajebilatiha(aličrna),šestajebilainješezdajcvetna(alicvetnica).

Tretjanedeljavpostu,samosvoja,jebilapravza-pravbrezimena,lenaŠtajerskemsojipraviliimenitaali imenitna (Sv. Marjeta niže Ptuja), preimenitna(Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Kungota). Čevprašašljudi,odkodtoime,tipovedo,dazato,kerdasevse“(s)premeni”,kartatedenvsadiš…Fr.Ko-vačič pa je razložil pomen naziva kot spomin nastaro dobo krščanstva, ko so katehumeni vprav v

temtednu,predkrstom,“(s)premenili”svojoime,dobilinovo,krščansko.

Natihonedeljosozagrnilivsekrižepocerkvah.Nedeljskievangelijjenamrečpripovedoval,dasejeKristusumaknil Judom,kisogahotelikamenjati,zakaj njegov čas še ni bil prišel. To pomeni zagri-njanje križev. Marsikje so tudi na kmetija zagrnili“bogca”vkotu.Vtihemtednu,pravijovBeliKrajini(Črnomelj),pridekukavicaknam;če jeprav lepovreme,“popeva”,sicerpakuka.NaKoroškemjetihitedenposvečenpobožnosti“božjeglave”.Njenopo-

dobo–strnjemkronanegaKristusa–hranijovcelovškižupnijskicerkvisv.Egidija.Baje

jojenaslikalnekrevenslikarnatankotako,kakorsemujestrnjemoven-

čaniKristussamprikazal.Povsehcerkvahkrškeškofijesoizposta-

vilitatedenposnetketepodobevernikomvčeščenje.Posnetkitepodobesobiliprinaszelorazširjeni.GlasonjejjesegelmendatudivFurlanijoinnaTirolsko.Obpodobijenasta-laposebnabratovščina.Če-ščenjejebiloposebnoživovzadnjempostnemtednu.

Včasihsonaprvopostnonedeljorazpelipocerkvahostenedostenenadglavnim

oltarjem“postniprt”,velikozaveso, ki je bila sprva eno-

barvna, pozneje pa poslikanasprizoriKristusovegatrpljenja.

ZadnjeposteprtepoznamosKo-roškega.Posebnolepjebilvstolnici

naKrkiinvcerkvivVovbrah.VcerkvivŠentjurjunaStrmcujeviselpostniprt,

ki so ga – po starih izročilih – leta 1629nabaviliinobesiliHannsKhevenhüllerp.Aichel-

berg-Landskron, župnik Blaž Poznič in cerkvenaključarja Miklavž Premišlenik in Primož Lichtbol.Postniprtjeviselvcerkvidovelikegapetka.Včasihso ga ob nedeljah odgrnili. Njegov namen je bil,opozarjati preprosto ljudstvo na dogodke v “zgo-doviniodrešenja”,predvsempapredočevatiprizoreizKristusovegatrpljenja.Vsaploskevjebilanamrečrazdeljenanakvadrate,kisosinanjihsledilaslikekakor v današnjih časopisnih stripih. Posameznapoljasobilasevedaprimernovelika,nakrškempost-nemprtujemerilaenastranicakvadratadoenegametra.Danessopostniprtipozabljeni.Leredkisošeohranjenipomuzejih.PrinasvSlovenijinimamonobenegaveč.

Splošni:DabinarodiLatinskeAmerikemoglistopativzvestobievangelijuinnapredovativdružbenipra-vičnostiinmiru.

Misijonski:DabiSvetiDuhdallučinmočkrščanskimskupnostiminvernikom,kisopreganjanializapo-stavljenizaradievangelijanatolikihpodročjihsveta.

MOLITVENI NAMENI ZA MAREC

MAREC – AM – 2011 75

sveta zgodovinaHenri Daniel-Rops

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASU

Prvi delDNEVI IN NOČI, KI SLAVIJO GOSPODA

II. poglavjedružina »mojih kosti in mojega mesa«

➧

Kojebiladružinskacelicaenkratustavnovljenainsejekmalupovečalazotroci,jebilapopolnomaneodvisna.Nasprotnoodtega,karjemogočevidetipri sirijskih in hauranskih felahih, kjer družinskipoglavar,šeik-el-beit,vodirazširjenodružino,kijojeoblikovalaskupnostnjegovihpotomcevincelonjegovih stranskih zvez, je bila v Izraelu vsaka za-konskaskupnostsamostojna.Vevangelijunisrečatidružinskihskupnosti,ampaksamozakonce:JožefainMarijo,ZebedejainSalomo,ZaharijainElizabeto.Tudilastninajemoralabitipreprostodružinska.

Oče je bil resnični poglavar družine v točnempomenubesede“šef”.Njegovalastnaženagajeklicalabaal(gospod)ali adon (gospodar).Zapojem“družina”souporabljali izraz“oče-tova hiša”.Načelnosobili njegovi sinovi inhčerenjegovaizključ-nalast.Znjimijelah-korazpolagalposvojivolji.Česozagrešilikajhudega, jih je lahkoobsodilnasmrt(ooče-tovih pravicah glej 1Mz22.38;2Mz21;Sod11,43;1Sam1).Tatrdanačelasovtekustoletijpostalablažja.Takojeprav kmalu prišlo dotega,daočeni izvajalpravicenadživljenjeminsmrtjodrugačekotpodnadzorstvomsta-rešin(5Mz21,19).VJezusovemčasutegavprašanjasplohnibilo,kottudinevečpraviceprodatiotroke.Vendarsobilepravicedružinskegaočetadalečvečjeodtistih,kimujihdajejomodernizakoniki.Biljeresničnioikodespotés,“hišnisamodržec”,kakorgaimenujegrškobesedilo.

Vsemujebilopodvženo.Kotgrškiizrazoikíatudihebrejskabesedabaitpomenivčasihdružino,včasihhišo,kjerživi,včasihposest,kimupripada.Očejebilodgovorenzavsetroje,imeljepanadvsemitremi

tudiobširnepravice.Jezuspogostopredstavidružin-skegaočeta,tegamogočnegaoikodespotésa,trdnozasidranegavživljenje,kimusinoviizkazujejovelikospoštovanje,kibdi,dananjegovihpoljihposejejodobro seme, ki brani svoje dobrine pred tatovi, kirazdeljujedelodninarjemin jimdoloči izenačenoplačilo.Skratka:pomanjšanjapodobaVečnegaOčeta.

Tudi spoštovanje, ki so mu ga dolgovali otroci,jebilopravblizutistemu,kisogabilidolžniBogu.Znanazapovedizmeddeseterih:»Spoštujočeta inmater,dasepodaljšajotvojidnevinazemlji,kitijodajeGospod,tvojBog,«jeočitnopredelavaboljbrez-

pogojnezapovedi:sin,ki ne spoštuje svojihstaršev, zapade smrti.VresnicijePostavaob-sojala na smrtno ka-zenupornegasina,ki»udarisvojegaočetaalimater« (2 Mz 21,15),alitistega,ki»preklinjaočetaalimater«(3Mz20,9).TestrogostivJe-zusovih časih najbržniso izvajali, razen vposebnohudihprime-rih.Onsampaniopu-stilnobeneprilike,dajeopomnilnavažnosttezapovedi:naprimertakrat,kojebogatemumladeničurazložilbi-stvobožjePostave(Mt19,19).SvetiPaveljevpismusvojimefeškimprijateljemšeltakoda-

leč,dajerekel:»Spoštujočetainmater–tojeprvazapoved…,«kijijedodanaobljuba(Ef6,2).

Kajjebilotrebarazumetipod“spoštovati”svojestarše? To je razložila že Sirahova knjiga (3,1-16).Toda izraelski rabini niso štedili s komentarji teobveznosti, niti z zelo značilnimi zgodbami, ki sopripovedovale,kakojojetrebaizpolnjevati.Napri-mertiste,opopolnemsin,kigajeočevtrenutkujezeudarilssandalom,pajesandalbesnežuušelizrokingajesinpobraltermugavrnilspoljubomroke.

V Jezusovem času družina ni bila bistveno drugačnaod Abrahamove

DRUŽINSKI OČE

2011 – AM – MAREC 76

Alipatisteodrugemsinu,kijezvedel,dajeoblastpograbilanjegovegaočeta,pagaješelzamenjatinnamestonjegasprejelšibenadzornikov…

Sobilivsisinovitakočudoviti?Dovoljjeodpretievangelij, pa zvemo, da ne. Gotovo najdemo tam»sinove podložne staršem«, katerih najlepši zgledjeJezussam.Todazgodbaoizgubljenemsinunamjasnopokaže,dasobilituditakratkotvvsehčasih

pobje,kisojihuganjaliposvojiglavi.InJezussamjerazložil,kakozlobnisinovinisohotelipomagatisvojimpostaranimstaršemstem,karjimješloinsoizjavili,dasotodarovalitemplju–tosejeimenovalo“razglasitikorbán”–zvijača,kisojofarizejiodobra-vali(Mt15,4-5).Jepačres,danitinajboljšizakoninisozadosti,dabinaredililjudipopolne…

Obširnepravice,kijihjeočeimelnadvsem,karje sestavljalo njegovo družino, so se v veliki merinanašaletudinanjegovoženo.Načelnomožniimelnobenepravnoutemeljenepravicedoosebesvojesoproge:nibilomogočenavestinobenegaodlomkaizsvetegabesedila,kibitouradnopriznaval.Todanekateriodlomkisosamispodbujalikrazlagi,intoktaki,skaterososemoškiočitnookoristili.Jahvejenaprimervdesetihzapovedilrekel:»Neželihišesvojegabližnjega!Neželiženesvojegabližnjeganenjegovegahlapcaindekle,nenjegoveavolainosla,nečesarkoli,karpripadatvojemubližnjemu!«(2Mz20,17).Izteganaštevanjasomoškipravhitrozaklju-čili,dajimžena»pripada«kotnekadobrina.Podrugistranijepares,dajebilaženakotnekprivesekmoža,sajjebilapoPostaviženasužnjaosvobojenaskupajznjim(2Mz21,3).Ženajebiladragocenadobrina,kisejenihčeniimelpravicedotakniti:faraonjetoiz-kusilnalastnikoži,koseje,nedabiprejvedel,po-lastilAbrahamovežene,zakarsijeoninnjegovahišazaslužilkazenhudihnad-log (1 Mz 12,10-20). AlisoimeletestarezapovediinstaripoukvJezusovemčasuševednomočzako-na?Čepogledamozgodboo prešuštni ženi, imamovtis,dastrogostzakonskemoralenimnogopopusti-laodstarihčasov.Čevidimo,dasorimskeingrškeženeuživalemočnodvomljivosvobodo,potemsobilijudovskimožjekajnagnjenikstrogosti.

Ženajedolgovalamožubrezpogojnozvestobo,nipamoglazahtevati,dabijijovračal.Njenmožniimelpravice,dabijoprodal,imelpajepravico,dajojenagnalbrezvsaketežave,medtemkosobiliprimeri,kojeonaimelapravicozahtevatiločitevzeloredki.Kakorkoligledamo,jebilpoložaj,kijigajeprizna-valadružba,nižji.Nekrabinskiizrekjepravil,dabisevsakmožmoralvsakdanBoguzahvaliti,danibilrojenkoženskanekotpoganinnekotnajemnik!Ženenisojedleskupajzmožmi,ampaksojimstojestregleprimizi.Nacestiinvtempeljskihdvorihsosemoraledržatiobstrani.Živelesovhišiinpogostosobilaoknanaulicozamrežena,dajihnebibilovideti.Vstarihčasihnisohodilevendrugačekotzagrnjeneintanavadajemoralaostativnekaterihposebnostrogihokoljih.Govoritizženskonaulicijebilaza

Izraelcavelikanespodobnost,celoinšeposebno,čejebilatonjegovalastnažena!KosoapostolivideliJezusa,dagovoriznekožensko,Samarijanko,pravievangelistJanez,dasosezeločudili(Jn4,27)…

Zakonodajajeimelaženskozamanjvrednoinne-odgovorno:obveznosti,kijihjesprejela,jemožlah-kopreklical,intisti,kijihjesprejel,niimelnobenemožnostizapritožbo.Nasodiščunjenopričevanjeniveljalo,razenvzeloizrednihokoliščinah.Končnoposplošnempravilutudinimogladedovatinitiposvojemočetu,nitiposvojemmožu.

To pa ne pomeni, da ni imela nobene pravice.Ravnonaspotno.Kerjebilašibka,jojePostavaščitila.Dovoljjebrati21.in22.poglavlje5.Mojzesoveknjige,daseotemprepričamo:mladodekle,kijojemoškizapeljal,šeboljtisto,kijebilaposiljena,žensko,ka-

terečastjebilaogroženazaradi obrekovanja, celoujetnico,kijojezmagova-lecskušalspolnoizrabiti,so sveta besedila branila.Razumljivo,dajebilovsematerialno vzdrževanježenedolžnostmoža,kijemoralskrbetizabivališče,zahrano,zaoblekogledena svoje možnosti. Če jebilaslabopreskrbljena,jemoglazahtevatipomočinvarstvosvojegaočeta,kibiukorilsvojegazeta.Vglav-nempatonibilopotreb-no. Judovskim možem

ješlozato,dabodonjihoveženedobrooblečene,ovešene z uhani, prstani in zapestnicami, in da sezve,daprinjihtečevobiljupšeničnamoka,medinolje;takojeJahvepostopalssvojinevesto,izvoljenimljudstvomvznanemodlomkuprerokaEzekiela(Ezk16,10-12).Spoštovanje,kisogaotrocidolgovalistar-šemsevedavključujetudimater:3.Mojzesovaknjigajonavajavprvisvojihzapovedo:»Vsaknajspoštujesvojo mater in svojega očeta« (19,3). Čeprav je bilnačelnomožediniupraviteljvsehdobringospodinj-stva,sezdi,daženinibiloprepovedanouporabitipo svojem okusu svojega lastnega zaslužka. Edenodpregovorovpraviopopolniženi:»Ogledasinjivoinjokupi,zzaslužkomsvojihrokzasadivinograd«(Prg31,14).Tiste,kisodomapredleinsopridelaleveč, kot je potrebovalo gospodinjstvo, so hraniledobičekodprodaje.

Položajženskegledeverskegaživljenjajedolo-čaloosnovnonačelo,kigajeohranilTalmud:»Žen-

ŽENA V IZRAELU

MAREC – AM – 2011 77

skesoizvzeteoddolžnosti,kijihnaštevaTi moraš,od vseh tistih, katerih izpolnjevanje je vezano nadoločenčas.«Topomeni,danisobileobvezanemo-liti Š’má, biti pri branju Postave, nositi molitvenejermeneinširokerobovenaobleki,stanovatipodšotorinašotorskipraznik…Todavsetedolžnostijimnisobileprepovedaneinrabinisonavadnorekli,da»sospričozapovediPostavemoškiinženskenaistiravni«.Bilojimjecelosvetovano,najdobropoznajoPostavo,zaradivzgojesinov…inzaradispodbujanjanjihovihmož,najizpolnjujejosvojeverskedolžnosti.

Samoposebijerazumljivo,dajebilaženskakra-ljicavmalemkraljestvu,ki jedomačeognjišče. Integaseje,kotvvsehčasih,tudizavedala…Njenama-terialnavlogajebilavelikoboljupoštevanjavrednakotprivečinistarihnarodov.Kupizdelkov,kijihmikupujemoizdelanevdelavnicahalitovarnah,jespa-dalvdružinskodejavnost:naprimerblago,kijebilospredenoinstkanodoma.Nalogaženejebilapečikruh: zmleti žito med dvema ploskima kamnomamajhnegamlina,kigajeimelovsakogospodinjstvo,gnestitestozrokami,nestinaglavivzhajanotestov leseni posodi z zgoraj širšimi robovi in končnospečibodisivpeči,bodisisploščenotestonavročikovinski plošči, ki je dalo ploščate mlince: vse todelo je zahtevalo tako spretnost kot telesno moč.Običajno je žena hodila tudi k studencu po vodo,sajjebilpravredekprizorsrečatinaulicimoža,kijenosilvrčzvodo(predpripravozadnjevečerjejeJezusrekelučencema:»Pojditavmestoinnaprotivama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode,« to jezadoščalokotrazpoznavnoznamenje–Mr14,13).Pravtakojebilonaženipreskrbetiolje–vtejnava-disonašlisimboličenpomen–posebnozeločistoolje,kijemoralogoretivsobotnisvetilki,vkaterijemoralaženanadzorovatiplamen,daniugasnilvessvetidan.SpisSabbatcelotrdi,dabodotiste,kibipozabilepreskrbetioljeinnebivzdrževaleplamena,umrlenaporodu.

Ženajebilatorejpotrebnaizraelskemučlovekutako,kotjepotrebnavsemmožemvsehčasovinvsehkrajev.Inkotdanesinpovsod,sosemoški,kersobilinatolikonačinovvezaninašibkispolinceloodvisniodnjega,maščevalitako,dasosvoježeneobsipalistisočhudobijami.IzStarezavezesobreztežaveiz-vleklicélospodbudnozbirkozgledovsovraštvadožensk. Posebno preroki se odlikujejo s silovitostjosvojih izjav o ženskah: so smešno nečimrne, praviIzaija, in dodaja, da so poželjive in sprijene; da sokrute, pravi Amos; polne dvoličnosti, zaključujetaJeremijainEzekiel(Iz3,16.47,1-8;Am4,1;Jer3,1;Exk16,1).Apokrifitošestopnjujejo:Oporoka očakovvnjihnepriznadrugegakotprilikozanečistovanje.Neštevilnesopogostoneusmiljenedomislicerabi-nov o ženskah: »Ko je Gospod dal človeštvu desetmerbesed,sojihženskepograbiledevet.«–Požrešneinlene,ljubosumneinopravljive:takšnesoženske,potem pa še prisluškujejo za vrati.« – »Iz kateregadelamoškegatelesanajnaredimžensko?sijerekelVsemogočni.Izglave?Prevečošabnabo.Izoči?Pre-večradovednabo.Izušesa?Prisluškovalabozavrati.Izust?Klepetuljabo.Izrok?Zapravljivabo.Končno

jevzelzeloneznan,zeloskritdeltelesavupanju,daboskromna…«

VsipoznavalciPostavepanisogojilisovraštvadožensk.Enemunajimenitnejših,rabijuGamalielu,kijebilučiteljsvetegaPavla,sopripisovalitoleočar-ljivo zgodbo: »Nek vladar je rekel Modremu: ‘TvojBogjetat,moraljeukrastispečemuAdamurebro,dajeustvarilžensko.’Učenimožjebilvzadregizaodgovor,pamujehčerkarekla:‘Pusti,sebomjazpo-brigalazanj.’Šlajedovladarjainrekla:‘Pritožujemose.’–‘Tako?Zakajpa?’–‘Tatovisosepriplaziliponočivnašohišoinukradlisrebrnvrčzavodoinnamestonjegapustilizlatega.’–‘O,dabijazimeltakobiskvsakonoč!’jesmejezaklicalvladar.‘No,takojestorilnašBog.Vzeljeprvemučlovekupreprostorebro,vzamenopamujedalženo!«Drugirabinisohvaliliprodorno razumnost žensk, njihovo gorečnost zatrud, njihovo žilavost, njihovo dobro srce. Kaj niprvičlovekzaklicalspričoprvežene:»Tojekončnokostizmojihkostiinmesoizmojegamesa«(1Mz2,23).AlinepraviKnjigapregovorov,da jedobražena Gospodova milost? (prim. Prg 18,22; 19,14).Ali ni Modrost predstavljena pod podobo ženske?(prim.Prg7,4;8,22-31).Alinenudisvetazgodovinaštevilnihzgledovžensk,čudovitihzaradinjihovegapoguma, njihove velikodušnosti, njihovega duhažrtvovanja, njihove dušne veličine? Od Debóre domatere Makabejcev, od Rute do Judite in Estere:kakšen seznam bi lahko sestavili! In ali si ni bilokončnomogočepredstavljativmesijanskilučinoveEve,čistesionskedevice,kijepomagalaizpolnitviBožjihnačrtov,kojeodkupilakrivdoprveEve,kijezapeljalamožavskušnjavo?

Velikizgledi,veličastnepodobe.Tesopomagalezagotoviti izraelski ženi moralni položaj, ki je billepšiodpoložajagrškealirimskežene.Plemenitjebilpredloženiideal.TrebasejespomnitiSirahovihbesed,posvečenihženi:»Blagormožu,kiimadobroženo.Številonjegovihdnisebopodvojilo.Plemenitaženarazveseljujesvojegamožainvmiruboizpolnilsvojaleta.Dobraženajedoberdelež,dajesevdeležutistih,kisebojijoGospoda«(Sir26,1-3).Inpozneje:»Milinaženerazveseljujenjenegamoža,njenaspret-nostpoživljanjegovekosti.RedkobesednaženajeGospodovdar,ničneodtehtavzgojeneduše.Milinačezmilinojesramežljivažena,niuteži,enakovredneduši,kiseznaobvladovati«(Sir26,13-15).Poznalisoliričniprimerjavo,kijovsvojemzadnjempoglavjudajeKnjigapregovorovvrliženi:»Njenavrednostjedalečnabiseri.«Ženi,kiizkazujedobrotosvojemumožu,kiznapridobitinjegovosrce,kiprede,kuha,nadzorujesvetilko,deladaninnoč,seizbranooblačiinpomagasvojemumožuvdružbenihodnosih.

Veličastnaslika:tojelepota,kijojeIzraelspočel,ki jo jepredstavilkotvzorženamsvojeganaroda,čepravmoramopripomniti,dajebil idealpostav-ljen zaradi moža, za njegovo srečo, njegov upeh,zapotrebedružine…EdenododločilnihJezusovihdoprinosov bo povzdig žene, njen dvig na ravenosebnosti,nevečsamokotmatereševilnihotrok,odličnegospodinjeinmoževepomočnice.Ljubezenmožadoženebopostalazakrament.

2011 – AM – MAREC 78

angeli za danesP. Anzelm Grün

ANGEL SPREMINJANJA

papežev veroukBenedikt XVI.

O POMENU POSTNEGA ČASA

Angeliprihajajovrazličnihpreoblekah.Veščisoumetnosti spreminjanja. Spremenijo se v kakegačloveka, ki nas spremlja na poti. Spremenijo se v

zdravnika, ki zaceli naše rane, vterapevta,kinasizvlečeizujetostiv lastne nevrotične vzorce, v du-hovnika, ki nas osvobodi očitkovkrivde.Angeli prihajajo nepričako-vano,pojenekamodernapopevka.Včasih ti prijatelj ali prijateljicarečetabesedo,kivseobsijeznovolučjo.Včasihjetootrok,kitepogle-daintipokaže,kakonepomembnisoproblemi,skaterimiseubadaš.

Angeli so umetniki spreminja-nja.Angelspreminjanjapabiteraduvedelvskrivnosttvojegaspremi-njanja.Čehočešostatiživ,semorašvednoznovaspreminjati.Karsenespreminja,skrepeni.

C.G.Jungjenekočrekel,dajenajvečji sovražnik spreminjanjauspešno življenje. Kajti tedaj ječlovekprepričan,dajevendarvse

dobro.Dasemunitrebaspremeniti.Intakšniljudjetedajobtičijonamestutakovsvojinotranjostikotnazunaj.Ponavljajovednoistefraze,kisojihgovoriližepreddvajsetimileti.Stavijonaenakerešitve,kisosepačvednoobnesle.Postanejodolgočasni.Nikomurnidostidotega,dabiseznjimipogovarjal.Njihovogovorjenjeinmišljenjejekothladnapostanajed,kinamvečneprija.

Angelspreminjanjabiteradobvarovalpredtem,dabitrdoravnalsseboj.Mnogimenijo,dabisemo-ralispremeniti.Vendarpavspremembitičipogostoveliko trdote do sebe in zavračanje samega sebe.Spremeniti se moram. Kajti tak, kot sem, nisem vredu.Končnosemoramznebitisvojihnapak,svojeobčutljivosti,svojegastrahu,svojevzkipljivosti.Že-ljapotakšnispremembiizviraizgledanja,dasovsemojenapakeinslabostislabe.Angelspreminjanjapabitiradsporočil,dajevsevtebidobro,dasmevtebibitivse.Vse,karjevtebi,imasvojsmisel.Vendar

je potrebno tudi spremembe. Tvoj strah je dober.Pogostotikaže,daimašnapačnotemeljnopredpo-stavkoosvojemživljenju.Mordameniš,damorašvsenareditibrezhibno,danesmešdelatinobenihnapak.Tedajtitvojstrahpokaže,dastakšnimodnosomdoživljenjaškoduješsamemusebi.Povabite,dastopišnaboljčloveškopot,nakateribošmogelživeti.Tvojbesjedober.Čegadopustišinsigaogledaš,čemuprideš do dna, se tvoj bes lahko spremeni v novoživost. Morda ti bo tvoj bes tedaj pokazal, da si sedotlej ravnal le po drugih. Zdaj pa bi rad končnozaživelsam.Takosetvojbeslahkospremenivnovoživljenjskoenergijo.

Pravljicepoznajoskrivnostspreminjanja.Vnjihse ljudje spreminjajo v živali in živali v ljudi. To tipove,dasetiničesarvtebinitrebaprestrašiti.Tudivtebiselahkovsespremeni.Poznamlepopravljico,kiopisujeskrivnostspreminjanja.Tojepravljicaotrehjezikih.Vnjejsemladeničnenaučitega,karbiželelnjegovoče.Naučipasejezikalajajočihpsov,jezikažabinjezikaptičev.Konasvojempopotovanjupridenagrad,mugraščakponudizaprenočiščelestolp,kjerdomujejolajajočipsi,kisožemarsikogapožrli.Anjeganistrah,sajrazumenjihovjezik.Inonimupovedo,dasozatotakodivjiinbesni,kervarujejozaklad.Pokažejomuzakladinmugapomagajoiz-kopati.Tedajizginejoinvdeželizavladamir.

Zamejetolepaprispodoba:tam,kjerjetvojglav-ni problem, tam, kjer najbolj trpiš zaradi samegasebe,tam,kjersibolan,tamjetuditvojzaklad.Tamlahkopridešvstikssvojimpravimjazom.Pravljicatihočepokazati,daimavsevtebisvojsmisel.Česinenehnonezadovoljeninjezen,sebezaraditeganesmešzavračati.Rajesevprašaj,nakaterizakladtehočejoopozorititačustva.Koboštazakladizkopal,kobošnašelsvojpravijaz,sebodospremenilituditvojiobčutki.Tedajbošnenadomapomirjenvsebi.In hvaležen boš, da te je lajajoči pes opozoril naskritizaklad.

Angelspreminjanjabitiradvlilpogum,dasivse,karjevtebi,ogledašzblagimpogledom,kerjevsevtebigradivo,kibiseradospremenilo,doklerseskozivsenebozableščalatvojanepopačenapodoba.

Zbogoslužjempepelničnesredesezačenjaštiri-desetdnevnopostnopotovanje,kibopripeljalodosvetegatridnevja,spominaGospodovegatrpljenja,

smrtiinvstajenja,srcaskrivnostinašegaodrešenje.Tojepripravenčas,vkateremCerkevvabikristjane,najbiseboljživozavedeliKristusovegaodrešilne-

MAREC – AM – 2011 79

ga dela in bolj globoko doživljali svoj krst. V tembogoslužnem razdobju se Božje ljudstvo od prvihčasovdaljehranizobiljemBožjebesedeinponovnoprehodicelotnozgodovinostvarstva,dabiseutrdilovveri.

V svojem štiridesetdnevnem trajanju ima postbrezdvomapovabilnomoč.Spomnitihočenamrečnanekateredogodke,kisooznačevaliživljenje inzgodovinostaregaIzraela.Opozarjanasnanjihovpomenpredpodobe:pomislimonaprimernaštiri-desetdnivesoljnegapotopa,kipripeljedopogodbezaveze,kijoBogsklenezNoetomintakosčlove-štvom;panaštiridesetdniMojzesovegabivanjanagoriSinaj,kimujesledildarploščzapovedi.Postničas nas vabi predvsem, da bi obnovili z Jezusomštiridesetdni,kijihjepreživelvpuščavivmolitviinpostu,predensejelotilsvojegajavnegaposlanstva.Tudimistopamovtehdnehnapotrazmišljanjainmolitveskupajzvsemikristjaninasvetu,dabisespremišljevanjemosrednjihskrivnostivereduhovnousmerili proti Kalva-riji.Takosebomoposkrivnosti križa pri-pravilinaizkušnjove-likonočnegaveselja.

Napepelničnosre-do se v vseh cerkvahopravistroginsimbo-ličen obred: pepelje-nje.Spremljatagadveobliki molitve, ki stanujen poziv, naj pri-znamo, da smo gre-šniki in se vrnemo kBogu.Prvaoblikapra-vi:»Pomni,človek,dasiprahindasevprahpovrneš«(1Mz3,19).TebesedeizPrveMojzesoveknjigekličejovspominčlovekovostanjevznamenjuminljivostiinomejenostiinnashočejo spodbuditi, da bi vse upanje položili samov Boga. Druga oblika izhaja iz Jezusovih besed nazačetkunjegovepopotneslužbe:»Spreobrniteseinverujteevangeliju»(Mr1,15).Tojepovabilo,dabizatemeljosebneinskupneprenovepostavilitrdnoinzaupnozvestoboevangeliju.Kristjanovoživljenjeježivljenjevere,kitemeljinaBožjibesediinseznjohrani.Vpreizkušnjahživljenjainvvsakiskušnjavijeskrivnostzmagevposlušanjubesederesniceinvod-ločnemodklanjanjulažiinzla.Resničniinosrednjiprogrampostnegačasaje:poslušatibesedoresnice,živeti, govoriti in izpolnjevati resnico, odklanjatilaž,kizastrupljačloveštvoinjevratakvsemuzlu.Nujnojetorejznovaposlušativtehštiridesetihdnehevangelij,besedoGospoda,besedoresnice,dabisikristjanvvsakemizmednasutrdilzavestresnice,kinamjojeondal,dabijoživelinzanjopričeval.Postni

časnasvabi,dabipustili,najvstopivnašeživljenjeBožjabesedaindabitakospoznalitemeljnoresnico:kdosmo,odkodprihajamo,kammoramoiti,kate-ropotubrativživljenju.Takonampostničasdajeasketičnoinbogoslužnopot,kinamobodpiranjuočizalastnoslabostodpirasrceKristusoviusmiljeniljubezni.

Postno potovanje nam s približevanjem Boguomogoči, da z novimi očmi gledamo brate in nji-hove potrebe. Kdor začenja opažati Boga, gledatiKristusovoobličje,vidizdrugačnimiočmitudibrata,odkrijebrata,njegovodobro,njegovozlo,njegovepotrebe. Zato je postni čas kot poslušanje resnicepravitrenutekzaspreobrnjenjekljubezni,sajjenaj-globljaresnica,Božjaresnicaistočasnočasljubezni.Ljubezni, ki zna osvojiti obnašanje Gospodovegasočutja in usmiljenja, kot je poroča evangelij: »Koje[Jezus]zagledalmnožice,sosemuzasmilile«(Mt9,36).Cerkevvzavestisvojegaposlanstvavsvetuneneha oznanjati Kristusovo usmiljeno ljubezen, ki

šenaprejobračasvojganjenipoglednalju-diinljudstvavsakegačasa. Spričo strašnihizzivov revščine takovelikega dela člove-štva, se postavljatabrezbrižnostinlastnasebičnost v nedopu-stnonasprotjes“Kri-stusovimpogledom”.Postinmiloščina,kijuskupajzmolitvijoCer-kevnaposebennačinpriporočavpostnemčasu,sta ugodna pri-

lika,dasepriličimotemu“pogledu”,Kristusovemupogledu,invidimosebe,človeštvoinvsedrugestemiočmi.Vtemduhuvstopimovstrogoinmolitvenoozračjepostnegačasa,kijepravookoljezaljubezendobrata.

Najbodotodnevirazmišljanjainzavzetemolitve,vkaterihsebomopustilivoditiBožjibesedi,kinamjobogoslužjeobilnonudi.Postničasnajbopolegtegačasposta,pokoreinbudnostinadnamisamimi,kosmoprepričani,daseborbaprotigrehunekončanikoli, zakaj skušnjave so resničnost vsakega dne,krhkostinslepilopavsiizkušamo.Postničasnajbozmiloščinotudičasstoritikajdobregadrugim,prilikazaiskrenodelitevprejetihdarovzbratiinpozorno-stizapotreberevnihinzapuščenih.NatejspokornipotinajnasspremljaMarija,OdrešenikovaMati,kijeučiteljicaposlušanjainzvestobeBogu.SvetaDe-vicanajnampomagapritiočiščeniinobnovljenivrazumu in duhu do praznovanja vélike skrivnostiKristusovevelikenoči.

Trije temelji so, na katerih stoji vera, se dviga pobožnost in sloni krepost:molitev, post in usmiljenje.

Kar molitev prosi, doseže post, prejme usmiljenje.sv. Peter Krizolog

2011 – AM – MAREC 80

Potomec kralja DavidaV Drugi Samuelovi knjigi beremo, da je prerok

Natan kralju Davidu na-povedal, da bo Bog nje-govemu potomcu utrdilprestol na veke »Jaz mu bom oče in on mi bo sin«(2 Sam 7,14). Na podla-gi te preroške napovedievangelistaMatejinLukapredstavita Jožefa kotpotomca kralja Davida.Luka, Marijin evangelist,poročaospočetjuinrojst-vu sina Device; Matej, kipišezaHebrejce,pagovorio rojstvu Mesija, Jezusa,Davidovegasina.Zatosenjegov evangelij začenjaz besedami: »Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina«; s tem dokazuje, da je Jezus Davidov sin poJožefu,»možu Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus«(Mt1,16).Namentega“rodovnika”jevpeljatiJezusavzgodovinočloveštva:Beseda,kijebilapriOčetu,jepostalaAdamovsin,človek,kotmivsi,poAbrahamovemroduinDavidovirodbini.DavidjebildomaizBetlehema(1Sam16),zatojeob popisu prebivalstva, ki ga je zapovedal rimskicesarAvgust,JožefskupajzMarijoodšelvkrajsvojihprednikovintamseje–kotjebilonapovedanopoprerokuMiheju–rodilKristus,Odrešeniksveta.

Marijin mož in Jezusov očeKakšno je bilo pravzaprav Jožefovo očetovstvo

vodnosudoJezusa?Pogostoberemo,dajebilotoočetovstvo “pred postavo”, toda med Jožefom inJezusomnibilasamopravnavez.Pravtakojeneza-dostenizraz“domnevni”oče:javnomnenjejegleda-lonanjkotnaJezusovegapravegaočeta.»JožefovanavzočnostobMarijipričaodružinskiskupnosti,vkateresrediščustaiskanjeBožjevoljeinpokorščinanjegovimzakonom,«pišeznaniitalijanskibiblicistGianfrancoRavasi.»Jožefjepravidružinskipogla-

var,kipanočebititisti,kiimaoblast,temvečhočečlanomnjemuzaupanedružinepomagatiuresničitinjihovoposlanstvo.ZatoevangelistLuka,kidobro

pozna nadnaravni izvorMarijinegaSina,nepomi-šlja in o Jožefu dvakratgovori kot o 'Jezusovemočetu'.Nalogaočetavdru-žini je bila vzgoja, tudiverska. Tako se je Jezusob njem naučil njegovetesarske obrti, Jožef pagajeuvajalvpoznavanjeMojzesovepostaveinobsobotahstaskupajhodilav krajevno shodnico. ZaJožefa je še najbolj pri-merenizraz“deviškioče”,sajimaJožefvselastnostičloveškegaočetovstva,ra-zentelesneroditve.

Ali je bil sveti Jožef star mož?»Tamstojiobstrani/svetiJožefstari,/leposivo

glavoima,«seglasizačetektretjekiticenašeprilju-bljenebožičnepesmiTamstojipahlevček.Poglavar-jasvetedružineumetnikinavadnoupodabljajokotstaregamoža,najbržvpobožniželji,dabi“zavaro-vali”njegovodeviškoživljenjevzakonuzMarijo.TonalogojeuresničevalzBožjopomočjo,kateresadje bila njegova edinstvena svetost. »Kolikokrat sogapredstavljalikotstarca!«piševsvojiknjigiSvetiJožef belgijski teolog Jean Galot. »Če ga gledamopodbremenomletinzbrado,bigamogliimetizaJezusovegadedka.PatudiMarijibibilprejočekakormož…ČepravnamSvetopismonegovorionjegovihletih,kojezdružilsvoježivljenjezMarijinim,smemosklepati,dajebilgotovovstarosti,kosemladiljudjeporočajo.Jožefjezdružilsvojomladostzmladostjosvojedeviškeneveste.Zatomoramosv.Jožefaslikatispotezamimladegamoža.«

VIzraelusoseporočalizelomladi:deklesonavad-nozaročili,kojijebilo12-13let,porokapajebilaletokasneje,takodajebilanevestastara13-14let(verjetnojebilapribližnotolikostaraMarija,koje

Silvester Čuk

SVETI JOŽEFoče nazareške družine

Do druge svetovne vojske, ko je večina slovenskega prebivalstva živela na podeželju in so bile družine, tako bogatih kmetov kot kmečkega proletariata, praviloma številne, skoraj ni bilo hiše, v kateri ne bi bilo vsaj enega Jožefa; v marsikateri družini so bili kar trije: oče, sin (ponavadi prvoro-jeni, ki je bil “določen” za naslednika) in hči Jožefa ali Pepca. Njihov nebeški zavetnik sv. Jožef, oče nazareške družine, je bil pri nas zelo češčen. O tem pričajo tudi številne njemu posvečene cerkve na naših tleh.

Sv. Jožef je patron slovenskih dežel, od leta 1870 tudi zavetnik vesoljne Cerkve, v novejšem času še posebej delavstva: na njegovo pobudo je papež Pij XII. leta 1955 uvedel praznik sv. Jožefa Delavca, ki ga obhajamo 1. maja. Že od leta 1621 pa je v bogoslužnem koledarju katoliške Cerkve 19. marca praznik sv. Jožefa, moža Device Marije.

V Jožefovi delavnici; Gerrit von Honthorst, 1620

MAREC – AM – 2011 81

➧

prišelknjejangel).Zaročenecjebilponavadistar18-24letintudiJožefjebilverjetnotolikostar.

Skrit v življenju in češčenju»Namen deviškega zakona med Marijo in Jože-

fom,«razlagaA.Strle,»jebilvprvivrstita,danebisodobniki imeli Jezusa za nezakonskega otroka.Jožefjebiltakorekočsenca,kijezakrivalaJezusa,doklernebibiloJudjeinpoganizvelikimiJezuso-vimičudeži,posebnozvstajenjeminvnebohodom,pripravljenizasprejemresniceoskrivnostnem,ču-dežnemprihoduBožjegasinanasvet.Odtodjera-zumljivo,dajeostalJožefsamskritinneopaženvesčassvojegaživljenjanazemlji;ostalpajeskrittudišeposvojismrtiskozistoletjavčeščenjuCerkve.«

Sledovečeščenjasv.Jožefaodkrijemožeprineka-terihcerkvenihočetih(npr.prisv.Avguštinu),njegovpraznikpasozačeliobhajatišelev14.stoletju.Češče-njepoglavarjasveteDružinesejevednoboljširilo,zatojepapežGregorXV.leta1621določil,najsegodsv. Jožefa obhaja v vsej katoliški Cerkvi 19. marcakotzapovedanpraznik.Papežbl.PijIX.jesv.Jožefa8. decembra 1870 razglasil za zaveznika vesoljneCerkve.Spomin“varstvasv.Jožefa”,kisejeobhajalnatretjonedeljopovelikinoči,jeodleta1956zdru-ženspraznikom19.marca.Papežbl.JanezXXIII.jez apostolskim pismom od dne 19. marca 1961 sv.Jožefarazglasilzazavetnikadrugegavatikanskegakoncila. Ob koncu njegovega prvega zasedanja, 8.

decembra1962,jeodločil,dasevprvemmašnemkanonu(evharističnimolitvi)spominjamosv.JožefatakojzanjegovodeviškonevestoMarijo.

Jožef Delavec –zavetnik in vzornik delavcevPolegslovesnegapraznikasv.Jožefa,možaDevice

Marije,19.marca,kiveljakotnjegov»rojstnidanzanebesa«,odleta1955obhajamo1.majaprazniksv.JožefaDelavca,ki“pokriva”prvomajskaslavja.Prvimajjeodleta1889mednarodnipraznikdelainde-lavcev.RazglasilagajeDrugainternacionala,med-narodnodelavskozdruženje,kijebiloproticerkvenousmerjeno.TudipokrivdiCerkvesame,kisejev19.stoletju,stoletju“industrijskerevolucije”,premalozavzelazanjenežrtve–delavstvo.Leta1891sejevnjegovoobrambooglasilpapežLeonXIII.zokrožni-coRerumnovarum(Onovihstvareh),prvosocialnolistinokatoliškeCerkve,kijenagovorilakrščanskedelavce.NanjihovoželjojepapežPijXII.uvedelpr-vomajskiprazniksv.JožefaDelavca.Postavitevtega

praznikajemordabilnekaktihuvodvspravomedCerkvijoindelavstvom.

Prazničnispomin1.majaveljačistodoločenemudelavcu–“tesarju”izNazareta,kiimaprekKristusaglobokozvezozvsemidelovnimiljudmizgodovineinsveta.Jožefjebilmednazareškimiprebivalciznankottesar,oblikovaleclesa(zagradnjohiš,zakmečkoorodje). »Veliko bolj bi razumeli, če bi bil Mesijevočeizobraženec,poznavalecSvetegapisma,učiteljpostave.Zaradisvojegaštudijabimogelpripravitisinazanjegovoučeniškoposlanstvo,«razmišljaJeanGalot.VJožefujeizkazanačastvsakemučloveškemudelu,šeposebnopanazareškitesardvigadostojan-stvovsehdelavcev,kidelajossvojimirokami.

Varuh in priprošnjikNakonculitanijsvetegaJožefa,kiimajošešest-

indvajsetvzklikovvnjegovočast,jekratkamolitev,vkateriprosimoBoga,dabinambilsvetiJožef,kigačastimokot“varuhanazemlji”,tudi“priprošnjikvnebesih”.

K poglavarju svete nazareške Družine se verni

Celjska škofija: Sv. Jožef v Celju

Koprska škofija: sv. Jožef na Vojskem

Ljubljanska nadškofija: sv. Jožef na Žalah v Kamniku

2011 – AM – MAREC 82

inpodružničnih)inkapeljenatlehnašedomovineokolištirideset.NjegovacerkevvLjubljanijenarod-no svetišče sv. Jožefa. Povezana je z naselitvijo indelovanjemjezuitovvLjubljaniterpotresom,kijeovelikinoči1895močnoprizadelnašeglavnomesto.Graditi so jo začeli leta 1914, med prvo svetovnovojsko so jo uporabljali za skladišče, po njej so jodokončali po načrtih mojstra Plečnika. Po drugisvetovni vojski pa jo je “nova oblast” zaplenila inspremenilavfilmskistudio.PoobiskupapežaJanezaPavlaII.1996jebilavrnjenajezuitom.Zdajježariščeduhovneprenove.

Naštejmo zdaj cerkve in kapele sv. Jožefa poškofijah. Celjska škofija ima tri župnijske in dvepodružničnicerkvisv.Jožefa:vknežjemmestuCeljunarazglednemgričužupnijskacerkevsv.Jožefainobnjejsodobendomduhovnosti,kigavodijolazaristi;v Frankolovem in v Ljubečni sta župnijski cerkviposvečeni sv. Jožefu Delavcu; v župniji Velenje-Sv.Martinimasv.JožefpodružničnocerkevvŠkalah,pravtakopatudivResi(župnijaVidem-Krško).

Koprska škofijapremoresedemcerkvasv.Jože-fa:vIdrijižupnijskocerkevsv.JožefaDelavca;župnij-skicerkvisv.JožefavSočiinnaVojskemnadIdrijo;ter podružnične cerkve v Novokračinah (župnijaJelšane)Starod(Podgrad),Kuteževo(Podgraje)inHruševica(Štanjel).

Vljubljanski nadškofijistasv.Jožefuposvečenižupnijski cerkvi v Ivančni Gorici (zgrajena v letih1991-92)innaVelikihPoljanahpriVelikihLaščahternovacerkevvVirupriDomžalah;podružnične(nekatere zelo stare) pa so v župnijah Dobrepolje(Hočevje), Dolnji Logatec (Čevica), Kranj (Huje),Preserje(Mlečnik),Tržič(nadmestom);obstajašenekajkapel.

Mariborska nadškofijaimasv.JožefuposvečenožupnijskocerkevvMariboru(kapucini),sv.JožefuDelavcustaposvečenižupnijskicerkvivPesniciinvRačah,podružničnicerkvipastavžupnijiRibnicanaPohorju(Josipdol)tervSlovenskiBistrici(nadmestom).

Murskosoboška škofijapremorežupnijskocer-kevsv.JožefanaCankoviterpodružničnocerkevvStrehovcih(župnijaBogojina).

V novomeški škofiji je sv. Jožefu posvečenažupnijska cerkev na Suhorju v Beli krajini ter po-

ljudjeradizatekajozlastivtežavnihdružinskihza-devah,patudivgospodarskihinpodobnihstiskah,sajjebilsv.Jožefnedvomnoskrbengospodar.JeanGalotlepopove:»ZmočjosvojegaznačajajebilJožefMarijiopora,kotmorabitimožženi.Znjenopomoč-jojevršiltudioblastočetainvzgojiteljadetetaJe-zusa.«Takojesv.Jožefposebenzavetnikkrščanskimočetomvnjihoviskrbizadružino.Sv.Jožefuseradipriporočajomladiljudje,kisepripravljajonazakon.Daljejesv.Jožefpriprošnjikvsehtistih,kimorajostrdimdelomslužitivsakdanjikruhzaseinzasvojedružine.PostaremizročiluCerkve(Svetopismoteganeomenja,pačpanajdemotovapokrifnihspisihJakobovprotoevangelijinZgodbaJožefaDelavca)jebilJožefdeležensreče,dastaobnjegovismrtnipo-steljistalaJezusinMarija,zatoveljazapriprošnjikazasrečnozadnjouro.

Sveti Jožef na SlovenskemNaslovenskihtlehjebiločeščenjesv.Jožefaznano

žepreduvednonjegovegapraznikavletu1621.Nje-govočastjevdobikatoliškeprenoveporeformacijivnetoširilljubljanskiškofTomažHren(1597-1630).Vsvojihgovorihjesv.JožefaradslavilJanezLudvikSchönleben; njegovo češčenje so pospeševali tudiredovniki,najboljavguštinci.Vtemčasusonanašihtlehzrasleprvecerkve,posvečenesv.Jožefu;iztegačasaobstajajotudiprvizapisiosebnegaimenaJožefprinas.

Svetemu Jožefu posvečenih cerkva (župnijskih

Mariborska nadškofija: sv. Jožef v Mariboru-Studenci

Murskosoboška škofija: sv. Jožef v Cankovi

Novomeška škofija: sv. Jožef v Suhorju

MAREC – AM – 2011 83

➧

družnične cerkve ne Trški gori (župnija Krško), vGorencih(Semič)invPodklancu(Vinica).

Ime Jožef med Slovenci “izumira”Jožefjesvetopisemskoimeinpomeni»Bogdoda/

pomnoži« – po svetopisemski pripovedi o rojstvujudovskega očaka (egiptovskega) Jožefa (1 Mz30,24). Njegova mati Rahela, ljubljena žena očakaJakoba, ki je bila nerodovitna, je namreč ob srečiprvega materinstva vzkliknila »Dodaj mi, Gospod, še drugega sina!«ImeJožefjebiloJudomzeloljubo.Medkristjanisejeuveljavilopotem,koseješiriloinpoglabljaločeščenjesv.Jožefa,poglavarjanazareškedružine.ZnanislovenskiimenoslovecJanezKebervsvojiknjigiLeksikon imen(MD,Celje1996)piše,daseimeJožefvslovenskihpisnihvirihprvičomenjaleta1621vnekilistiniizBačepriModrejunaTol-minskem,pogostejesepojavljapotem,kojegodsv.Jožefapostalzapovedanpraznik.

V19.stoletjuvsedosredine20.stoletjajebiloimeJožefmednajboljpogostimiimeniprinas.Vomenje-niKebroviknjiginajdemopreglednerazpredelniceimen, ki so bila v določenem obdobju najbolj »vmodi«.RazpredelnicesopovzeteporeferatuSnježa-neŠtuhecModa imen v različnih časovnih obdobjih inobsegajopetnajstmest.Zanajjezanimivazadnja,

kiprikazuje“položaj”Jožefov.Leta1939jebilJožefnadrugemmestumednajboljpogostnimisloven-skimiimeni(zaFrancem),1940šena2.mestu(zaFrancem),1950na3.mestu(zaFranceminIvanom),1960jebilna2.mestu(zaFrancem)Jože,Jožefjepa-delna10.mesto,1970jebilJožena9.mestu,Jožefpajeizpadelizlestvice,1980,1990in1994ninitiJožetanitiJožefamedpetnajstiminajboljpogostimiimeni(naprvihtrehmestihsoLuka,Rok,Jan).Pritemjezanimivpodatek,kigaponujaKeberinjenedvomnopreverjen: leta 1980 so v Sloveniji našteli 23.738Jožefov,karjepomenilo10.mestomed100najboljpogostnimislovenskimiimeni(vključnoženskimi).Ženska oblika Jožefa je bila z 21.911 osebami na11.mestu, izpeljankaJožicapa27mestuz12.522osebami.NajboljrazširjenapajebilarazličicaJože,kijebilas50.565osebamina3.mestu.PotemKebernašteješevečoblikimenaJožef:Jože,Jožko,Jožka,Jožek,Josip,Juš,Južek,Žef,Pepe,Pepek,Pino,Bepo,Pepič,Pepček,Pepa,Pepca,Zefa,Zefka,Žefa,Žefka,Fefa, Fefka, Fefika, Fina, Josipina. Nekatere oblikesonarečneinsodomasamovnekaterihslovenskihpokrajinah.Nosilciinnosilketehimenpovečininisopravmladi;čebišlipregledovatkrstneknjigezadnjihdesetletij,bomoleredkonaletelinaimeJožef/aalidrugeobliketegalepegaimena.

OsmrtisvetegaškofaUlrikaAugsburškega,kijeumrlleta973,star83letinvpetdesetemletusvoješkofovskeslužbe,pišenjegovživljenjepisecGebhard:»Voninoči,šepredjutranjozarjo,jedalvoblikikrižaposutipepelnatla,križizpepelajedalpokropitizblagoslovljenovodoinsepoložitinanj.Takojeležaldojutra,inobtistiuri,kosoklerikipelilitanije,jeizročilBogusvojodušo.«

V mnogih religijah inkulturah je pepel zna-menje, ki je povezano skrivdo in smrtjo. V sve-topisemskem poročilu oprvem grehu pravi BogAdamu: »V potu svojegaobraza boš užival kruh,dokler se ne povrneš vzemljo, ker si vzet iz nje;zakajprahsiinvprahsepovrneš«(1Mz3,19).Cer-kvena liturgija ponavljate besede vsako leto napepelničnosredo.Duhovnikjihgovoripripepelje-nju,dabikristjanespomnilnasmrtinnaprihodnjobožjosodbo.

Ta simbol pepela pa ni opomin na dokončnosmrt,temvečopozorilonaspreobnjenjekotpogojzavstopvvečnoživljenje.Zatobisespremnebesedepripepeljenjuvsvojipolnioblikipravzapravmorale

glasiti:»Spomnise,človek,dasiprah,todadoločenzavstajenje invečnoživljenje.«DrugopolovicoteresniceoznanjaCerkevobkoncupostnegačasa,obvelikinoči.

Spepelomselahkoumažemo,jepapepellažji,manjlepljivodzemlje,odilovice.Pepeljevognjuoči-ščenazemeljskasnov.Izpepelasedvignepoantični

pripovedki ptič feniks vnovo življenje. Za njimostanepepel.Kristjanpaveruje, da bo ob vstaje-nju njegova zgodovina– zemlja, pepel – sevedaočiščena v ognju sodbe,skupaj z njim sprejeta vvečnosrečopriBogu.

Simbolpepelaseupo-rablja tudi pri slovesniposvetitvi cerkve. Na tlase posuje pepel v oblikikriža, in sicer tako, dastranice