tanja topolovec: vpliv kofeina na počutje starostnikov · tabela 1: podatki o vsebnosti kofeina...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
VPLIV KOFEINA NA POČUTJE
STAROSTNIKOV
(Diplomsko delo)
Maribor, 2014 Tanja Topolovec
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: doc. dr. Sabina Fijan, univ. dipl. inž. kem. tehnol.
Somentor: doc. dr. David Haložan, prof. fizike
doc. dr. Ana Habjanič, univ. dipl. org
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
I
POVZETEK
Izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili kofein in njegov vpliv na počutje
starostnikov. Raziskovali smo pozitivne in negativne učinke kofeina. Kava in drugi izdelki,
ki vsebujejo kofein, so dandanes zelo priljubljeni.
Metode: Raziskava, ki smo jo izvedli, vsebuje dva dela. Prvi del raziskave smo opravili s
pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi starostniki iz Doma starejših občanov
Gornja Radgona. Vprašalnik je bil sestavljen na podlagi kvantitativne metodologije
raziskovanja; vseboval je 17 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa.
Drugi del raziskave smo izvedli v laboratoriju Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru.
Raziskava je vključevala določevanje kofeina v izbranih izdelkih, ki so omenjeni v
vprašalniku, z ekstrakcijo, tankoplastno kromatografijo in spektrofotometrijo. Ocenjevali
smo vidnost kofeinskih madežev pod UV-žarnico.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se starostniki zavedajo pozitivnih vplivov na počutje
in jih tudi občutijo. Prav tako so že občutili negativne učinke, če so popili preveliko
količino kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. Upoštevati moramo dejstvo, da je
vsak starostnik individualna oseba.
Diskusija in zaključki: Ugotovili smo, da vsak starostnik doživlja pozitivne učinke
kofeina na svoj način, prav tako tudi negativne. Kljub negativnim učinkom pijejo
kofeinske izdelke, saj današnji način življenja vse bolj vključuje pitje kave in drugih
izdelkov, ki vsebujejo kofein.
Ključne besede: kofein, zgradba kofeina, pozitivni učinki kofeina, negativni učinki
kofeina, ekstrakcija, tankoplastna kromatografija, spektrofotometrija.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
II
SUMMARY
Introduction: In the thesis we presented caffeine and its effect on elderly people. Positive
and negative effects of caffeine were researched. Coffee and other products that contain
caffeine are nowadays very popular.
Methods: The research consisted of two parts. The first part of the research was performed
through a questionnaire among thirty residents of the Home for the elderly Gornja
Radgona. The questionnaire was based on quantitative research methodology; it contained
17 closed and semi-opened questions.
The second part of the research was carried out in the laboratory of the Faculty of Health in
Maribor. The research included the determination of caffeine in different products, which
were mentioned in the questionnaire, using extraction, thin-layer chromatography and
spectrophotometry. The visibility of caffeinated stains under UV lamp was evaluated.
Results: The results showed that elderly people are aware of and feel the positive effects
of caffeine. They have already experienced the negative effects after drinking excessive
amounts of coffee or other products containing caffeine. We must consider the fact that
each participant is an individual.
Discussion and conclusions: We found out that participants experienced positive effects
of caffeine as well as negative ones. However, they drink products that contain caffeine
despite experiencing its negative effects. Today's way of life increasingly includes drinking
coffee and other products that contain caffeine.
Keywords: caffeine, structure of caffeine, the positive effects of caffeine, the negative
effects of caffeine, thin-layer chromatography, spectrophotometry.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
III
KAZALO
POVZETEK .......................................................................................................................... I
SUMMARY ......................................................................................................................... II
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA .................................................................. 3
2.1 Namen .......................................................................................................................... 3
2.2 Cilji .............................................................................................................................. 3
3 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 4
3.1 Kofein .......................................................................................................................... 4
3.2 Zgodovina .................................................................................................................... 4
3.3. Zgradba kofeina .......................................................................................................... 4
3.3.1 Kemijske in fizikalne lastnosti kofeina .................................................................. 5
3.3.2 Viri kofeina ............................................................................................................ 5
3.2.3 Nekatera živila, v katerih je prisoten kofein .......................................................... 7
3.4 Absorpcija in presnova kofeina v telesu ...................................................................... 8
3.5 Pozitivni učinki kofeina ............................................................................................... 9
3.5.1 Vpliv kofeina na budnost in utrujenost ................................................................ 10
3.5.2 Kofein pri migrenskih glavobolih ........................................................................ 11
3.5.3 Učinki kofeina pri športu in hujšanju .................................................................. 11
3.5.4 Kofein kot diuretik in odvajalo ............................................................................ 12
3.6 Negativni učinki kofeina ............................................................................................ 13
3.6.1 Odvisnost od kofeina in toksičnost ...................................................................... 13
3.6.2 Vpliv kofeina na zvišan krvni tlak ....................................................................... 15
3.6.3 Motnje spanja zaradi kofeina .............................................................................. 15
3.7 Starostniki in kofein ................................................................................................... 16
3.7.1 Kofein in kognitivne sposobnosti pri starejših .................................................... 16
3.7.2 Vpliv kofeina in teofilina na psihomotorične sposobnosti pri starostnikih ......... 17
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
IV
3.7.3 Kofein poveča mišično moč pri starostnikih ....................................................... 17
3.7.4 Vpliv kofeina na tremor pri starostnikih ............................................................. 17
3.7.5 Kofein in izguba kostne mase pri starejših ženskah ............................................ 18
3.7.6 Kofein in kolorektalni rak ................................................................................... 18
3.7.7 Dehidracija pri starostniki zaradi kofeina .......................................................... 19
4 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 20
4.1 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 20
4.2 Metodologija raziskovanja ......................................................................................... 20
4.2.1 Raziskovalne metode ........................................................................................... 20
4.2.1.1 Metode in postopek določanja kofeina ......................................................... 20
4.2.2 Raziskovalno okolje ............................................................................................. 22
4.2.3 Raziskovalni vzorec ............................................................................................. 22
4.2.4 Postopki zbiranja podatkov ................................................................................. 23
4.3 Etični vidik ................................................................................................................. 23
5 REZULTATI ................................................................................................................... 24
5.1 Rezultati anketnega vprašalnika ................................................................................ 24
5.2 Rezultati določanja kofeina v vzorcih ....................................................................... 34
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .......................................................................... 38
7 SKLEP ............................................................................................................................. 41
VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 42
PRILOGA .......................................................................................................................... 45
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
V
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Razdelitev ankentirancev po spolu ......................................................................... 24
Graf 2: Razdelitev anketirancev po starosti ........................................................................ 24
Graf 3: Začetki pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein ...................................... 25
Graf 4: Čas pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein............................................ 26
Graf 5: Izdelki, ki po mnenju anketirancev vsebujejo kofein .............................................. 26
Graf 6: Izdelki, ki jih anketiranci najpogosteje uživajo ...................................................... 27
Graf 7: Razlog, da so anketiranci začeli s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo
kofein ................................................................................................................................... 27
Graf 8: Število zaužitih skodelic kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein .................... 28
Graf 9: V katerem času dneva anketirancem kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein,
najbolj teknejo ..................................................................................................................... 28
Graf 10: Anketiranci pijejo kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein. v različnih prostorih29
Graf 11: Nekateri anketiranci ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein, tudi kadijo 29
Graf 12: Mnenje anketirancev o nevarnosti pitja prevelikih količin kofeinskih izdelkov ... 30
Graf 13: Znaki oz. učinki kofeina na anketirance ............................................................... 30
Graf 14: Kofein kot odvajalo in diuretik ............................................................................. 31
Graf 15: Počutje po zaužitju prevelike količine kofeinskih pijač ........................................ 31
Graf 16: Spremembe ob prenehanju pitja kave za 1 do 2 dni ............................................. 32
Graf 17: Mnenje anketirancev o prenehanju pitja kofeinskih izdelkov, če bi to ogrožalo
njihovo zdravje ................................................................................................................... 33
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
VI
KAZALO TABEL
Tabela 1: Podatki o vsebnosti kofeina ....................................................................................... 6
Tabela 2: Ocena velikosti rumenih lis kofeina pod UV- žarnico ............................................. 36
KAZALO SLIK
Slika 1: Strukturna formula kofeina ........................................................................................... 4
Slika 2: Prikaz plošč TPC ........................................................................................................ 34
Slika 3: Pplošče TPC pod UV-žarnico ..................................................................................... 35
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
1
1 UVOD
Kofein je poživilo, ki je zelo razširjeno. Štiri petine ljudi ga vsak dan redno uživa v
različnih oblikah. Nič čudnega, saj skodelica kave, steklenička kole ali pravega čaja ob
pravem času lahko osveži telo in pripomore k temu, da smo pozorni še nekaj ur. Znane so
zgodbe o vojakih, ki jim je življenje rešila kava, ker jih je v hudih trenutkih ohranila
budne. Prav tako je znano, da če kavo uživamo v poznih večernih urah smo podvrženi
nespečnosti. A večini ljudi prijetno dišeča kava polepša življenje in začetek dneva. Prav
tako ne smemo pozabiti, da ima kava številne zdravilne učinke. V znanosti se zelo veliko
piše in razpravlja o kofeinu, včasih ga opisujejo kot nevarnega, drugič pa, da ena skodelica
kave na dan ne škoduje (Kapš & Medle, 2006).
Napitki s kofeinom so zelo priljubljeni, ker ob zaužitju stimulirajo centralni živčni sistem,
kar se odraža v dvigu razpoloženja, zmanjšanju zaspanosti in utrujenosti ter večji
aktivnosti. Kofein spada med varna živila, ampak prekomerno uživanje kave oz. kofeina
lahko povzroči hitrejše bitje srca in srčno aritmijo, to pa lahko privede tudi do odpovedi
srca. Kofein se uporablja tudi v terapevtske namene in je dodan v številnih zdravilih.
Priporočen terapevtski dnevni odmerek je 2,5 mg na kg telesne teže (Arzenšek- Pinter &
Gojkovič- Kumperger, 2004).
Delovanje kofeina je farmakološko dobro preučeno. V priporočenih dnevnih odmerkih
lahko kofein na človeka vpliva tako, da ga miselno in čustveno naredi budnega, živahnega,
zgovornega, dobro razpoloženega ter prijaznega. Skupni učinek na krvni tlak je
nedoločljiv, saj ga poskuša tako zvišati kot tudi znižati z nasprotnimi učinki na žile in srce.
Na začetku in v majhnih odmerkih upočasni pulz, nato se ta zaradi neposrednega učinka
kofeina na srčno mišico pospeši, pri odmerkih, ki so preveliki, pa srce neenakomerno
utripa in razbija. Kofein pri zmanjšani možganski prekrvavljenosti pripomore k temu, da
mine migrenski glavobol. Prav tako pripomore k boljši srčni prekrvavljenosti in moči, ki
sta v pomoč utrujenemu srcu (Špingler, 2003).
Tallis (2012) ugotavlja, da kofein pri starejših ljudeh poveča mišično moč in jih ohranja pri
močeh. Prav tako se zmanjša pojavnost padcev in poškodb, zato kofein koristno vpliva na
starostnike.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
2
Kofein pomaga tudi pri lajšanju bolečin, zato njegovo zdravilno moč uporabljajo kot
sestavino v nekaterih analgetikih. Prav tako spodbudi bazalni metabolizem in presnovo v
skeletnih mišicah, zato ga uporabljajo v čajih in pripravkih za hujšanje. Vendar pa ima
dolgotrajno uživanje kofeina fiziološki učinek, ki lahko nastopi ob prenehanju uživanja in
se lahko kaže kot glavobol (Špingler, 2003).
Thölke (2012) pravi, da lahko skodelica kave pred spanjem pripomore k temu, da lažje
zaspimo. To se je najbolj pokazalo pri starostnikih. Pri starejših ljudeh so možgani slabše
prekrvavljeni in prav zaradi kofeina v kavi, ki poveča prekrvavljenost možganov, se 15 do
20 minut po popiti skodelici kave ali drugem kavnem napitku prekrvavljenost možganov
poveča. Če se starostnik v času od zaužitja kave do začetka delovanja kofeina na možgane
uleže v posteljo, to nanj deluje kot neke vrste uspavalo. Kofein jih hkrati ščiti tudi pred
demenco. Tisti, ki v srednjih letih redno pijejo kavo, zmanjšajo tveganje za demenco za kar
65 %.
Avtorji (Jevšnik, Bauer, Ovca, Pandel, & Poljšak, 2009) so v raziskavi ugotavljali, kako
pogosto starostniki pijejo kavo s kofeinom. Kar 65 % starostnikov popije 1 do 2 skodelici
kave na dan, 20 % jo pije občasno, kar 15 % pa kave sploh ne pije. Po priporočilih 1 do 2
skodelici kave na dan ne škodujeta, imata celo dober učinek na zdravje, v večjih količinah
pa kava povzroča izgubo kostne mase, dehidracijo, učinkuje na povišanje krvnega tlaka,
povzroča raka in drugo.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
3
2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA
2.1 Namen
Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv kofeina na počutje starostnikov, torej
ugotoviti, kakšni so učinki vsakodnevnega pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo
kofein.
2.2 Cilji
Predstaviti zgradbo in delovanje kofeina,
predstaviti pozitivne in negativne učinke kofeina,
pripraviti anketni vprašalnik,
statistično obdelati rezultate, pridobljene z odgovori na anketna vprašanja,
predstaviti rezultate raziskave,
določiti vsebnost kofeina v pijačah s pomočjo ekstrakcije, tankoplastne
kromatografije in spektrofotometrije.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
4
3 TEORETIČNI DEL
3.1 Kofein
Kofein uvrščamo v skupino naravnih alkaloidov. Alkaloidi so bazične organske snovi, ki
vsebujejo dušik, najpogosteje v heterocikličnem obroču (Herniš & Germič, 2008).
Pridobivamo ga iz kavnih zrn, iz kakavovih zrn in iz listov čajevca (Fijan, 2013).
3.2 Zgodovina
Naši predniki so kofein uživali že v kameni dobi. Iskali so semena, ki so jih žvečili. Po
žvečenju teh semen so opazili učinke, kot so olajšanje, odprava utrujenosti, spodbuda
zavesti in boljše razpoloženje, zato so bili že takrat prepričani, da učinkuje na telo.
Ugotovili so, da nekatere rastline v vroči vodi zaradi vsebnosti kofeina dajejo večjo moč.
Zgodovina kave sega v trinajsto stoletje. Med tistim časom so bila kavna zrna razpoložljiva
le na območju Etiopije, pozneje so bila na voljo v daljnih deželah. Kofein je prvi odkril
kemik F. F. Runge, po rodu Nemec, leta 1819 (Preradovič, 2010).
3.3 Zgradba kofeina
Kofein (C8 H10 N4 O2) ima kemijsko ime: 3,7-dihidro-1,3,7-trimetilksantin (Herniš &
Germič, 2008) ter strukturno formulo, ki jo prikazuje slika 1.
Slika 1: Strukturna formula kofeina
Vir: Paušne (2010)
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
5
3.3.1 Kemijske in fizikalne lastnosti kofeina
Herniš & Germič (2008) navajata, da se kofein nahaja v anhidrični obliki (M = 194 g/mol)
ali kot monohidrat (M = 212 g/mol). Kofein je šibka baza, njegove soli niso stabilne.
Topnost kofeina v vodi se poveča pri prisotnosti organskih kislin, odvisna pa je tudi od
temperature vode, saj je topnost pri višjih temperaturah večja. Kadar je kofein izoliran, je
bel kristalen prašek brez vonja, a zelo grenkega okusa.
3.3.2 Viri kofeina
Najdemo ga v listih, semenih in plodovih mnogih rastlin. Kofein je v listih čaja
(Camamellia sinensis), semenih kakavovca in kave (Coffea) ter v marsikaterih drugih
rastlinah. Mnogi ljudje mislijo, da so kava, kola in čaj edini viri kofeina, vendar v resnici
kofein najdemo tudi v čokoladi, nekaterih blažilcih bolečin, stimulansih, diuretikih,
preparatih za kontroliranje telesne teže, antirevmatičnih in drugih zdravilih. Najbolj
razširjen in običajen vir kofeina so kavna in kakavova zrna, listi čajevca in oreščki kole
(Paušne, 2010).
Znanih je okoli 63 rastlinskih vrst, ki vsebujejo kofein. Osnovni proces, s katerim se
pridobiva kofein, je dekofeinizacija kave in čaja (Herniš & Germič, 2008).
Kofein je organska spojina, navadno ga uživamo v pijačah, uporablja pa se tudi v nekaterih
zdravilih, npr. proti migreni. Kofein je v večjih količinah za človeka lahko strupen in lahko
povzroči tudi odvisnost. Največ kofeina je v skodelici kave, sledita čaj in kola. Približno 1
% teže kavnega zrna vrste »arabica« predstavlja kofein. Vsebnost kofeina se s praženjem
bistveno ne spremeni, saj je molekula temperaturno zelo obstojna (Paušne, 2010).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
6
Po podatkih je vsebnost kofeina v kavnih in nekaterih drugih proizvodih naslednja
(Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012):
Tabela 1: Podatki o vsebnosti kofeina
Živila: (g)
Vsebnost kofeina:
(mg)
Vsebost kofeina v
100 mg živila
Kratki dvojni espreso (56,7 g) 45–100 mg 70g,5-176,3 mg
Dolgi espreso (226,8 g) 60–120 mg 26,5-53,1 mg
Instantna kava (226,8 g) 70 mg 30,8 mg
Brezkofeinska kava (226,8 g) 1–5 mg 0,44 - 2,20 mg
Črni čaj (226,8 g) 45 mg 19,8 mg
Zeleni čaj (226,8 g) 20 mg 8,81 mg
Beli čaj (226,8 g) 15 mg 6,61 mg
Kokakola (340,2 g ali pločevinka) 34 mg 10mg
Pepsi (340,2 g ali pločevinka) 38 mg 11,16 mg
Brezalkoholno zeliščno pivo (340,2 g) 22 mg 6,46 mg
Druge brezalkoholne pijače (340,2 g) 0 mg 0 mg
Čokoladno mleko (226,8 g) 4 mg 1,76 mg
Temna čokolada (28,35 g) 20 mg 70,55 mg
Mlečna čokolada (28,35 g) 6 mg 21,16 mg
Zamrznjen jogurt s karamelno-čokoladno kremo (226,8 g) 85 mg 37,47 mg
*Vse količine so le približne, predvsem za kavo, ker se količina kofeina spreminja
glede na vrsto ter način praženja in priprave.
Vir: Rizzoli, Loder & Neoporent (2012, str. 37)
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
7
3.2.3 Nekatera živila, v katerih je prisoten kofein
Kofein, katerega glavni vir je kava, je prisoten tudi v drugih oblikah, v nekaterih poznanih
in drugih malo manj poznanih, celo prikritih oblikah. Te so (Roter, 2012):
Čaj: Kofein v čaju deluje povsem drugače kot kofein v kavi, ker je vezan na
čreslovine. Kofein v čaju ne deluje na srce in krvni obtok tako kot v kavi, temveč
neposredno vpliva na možgane in centralni živčni sistem, saj izboljša prekrvavitev
možganov in poveča izmenjavo možganske tekočine.
Kola in gazirane pijače: Kola je že dolgo znana kot »kofeinska« brezalkoholna
pijača. Zato je nekoliko manj znano, da lahko tudi druge gazirane pijače vsebujejo
kofein. Pločevinka koka kole in drugih kol vsebuje okrog 35 mg kofeina, 2 dL pa
okrog 25 mg kofeina. Enaka količina nekaterih drugih brezalkoholnih gaziranih pijač
lahko vsebuje okrog 13 mg kofeina manj kot kola.
Brezkofeinska kava: Pri analizi brezkofeinskih kav so skoraj v vseh našli vsaj nekaj
sledi kofeina. Povprečno okrog 20 mg, vendar je delno odvisno tudi od priprave
kave.
Čokolada: Kakavova zrna že po naravi vsebujejo kofein, zato je razumljivo, da
vsaka čokolada vsebuje nekaj kofeina. Bolj kot je čokolada temna, več kofeina
vsebuje. Vsebnost kofeina v kakšni posebno temni čokoladi je lahko okrog 30 mg,
skoraj toliko kot v pločevinki kole.
Sladoled: Vedno več je sladoledov s kavnim in čokoladnim okusom, nekateri lahko
vsebujejo celo od 30 do 45 mg kofeina na polovico lončka. V čokoladnih sladoledih
je kofeina seveda nekoliko manj, lahko pa je prisoten tudi v sladoledu drugih
sorodnih okusov.
Izdelki za hujšanje: V številnih »čudežnih« shujševalnih tabletkah so bile najdene
sledi kofeina.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
8
Blažilci bolečin, prehlada in diuretiki: Vse bolj je znano, da manjše količine
kofeina blažijo simptome glavobola (in drugih bolečin), prav zaradi tega je v tabletah
proti bolečinam in prehladu dodano okrog 50 mg kofeina, v močnejših je lahko
odmerek štirikrat večji. Prav tako je kofein prisoten v diuretičnih tabletah, saj je že v
osnovi diuretik.
Energijske vode, sokovi: Različne energijske vode in sokovi vsebujejo določeno
količino kofeina, še posebej, če napitki vsebujejo guarano, ki je naravni vir kofeina.
Nekatere plastenke oz. stekleničke energijskih vod ali sokov vsebujejo celo 50 mg
kofeina, kar je skoraj enakovredno polovici skodelice kave.
Energijske pijače: 250-mililitrska pločevinka Red Bulla vsebuje približno 80 mg
kofeina, kar je približno toliko kot ga vsebuje skodelica kave. V analizah, narejenih v
ZDA, so v nekaterih podobnih energijskih pijačah v enaki količini vzorca odkrili tudi
preko 200 mg kofeina.
3.4 Absorpcija in presnova kofeina v telesu
Po vnosu skozi usta se kofein hitro in v celoti absorbira v gastrointestinalnem traktu.
Največja plazemska koncentracija se doseže že po eni uri. Kofein zaradi svoje sestave
prehaja skozi vse biološke membrane in se hitro porazdeli po celem telesu. Zaradi
prehajanja skozi krvno-možganske membrane hitro učinkuje na možgane. Čas delovanja
kofeina v krvi je približno od dveh ur in pol do sedem ur in pol. Po zaužitju odmerka
kofeina se največji učinek pojavi v 15–45 minutah, kar je odvisno tudi od vira kofeina
(kava, čaj, kokakola …) (Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger, 2004).
Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger (2004) navajata zanimivosti o raziskavi, v katero
so bili vključeni trije moški, ki so zaužili povprečno 155 mg kofeina v različnih oblikah,
kot so čaj, kava in koka kola. Nato so jim v časovnem intervalu dveh ur merili
koncentracijo kofeina v plazmi. Najvišja plazemska koncentracija kofeina iz čaja in kave je
bila dosežena v 30 minutah po zaužitju, medtem ko se je najvišja koncentracija kofeina iz
koka kole pojavila šele po eni uri. Po preteklih dveh urah je bila koncentracija kofeina iz
koka kole v plazmi višja kot koncentracija kofeina iz ostalih dveh izdelkov. Domnevali so,
da so razliko v absorpciji kofeina pri zaužitju različnih pijač povzročile kemijske razlike v
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
9
pijači. Vendar natančnega vzroka niso odkrili. Ugotavljajo, da se kofein ne nalaga v
organih in tkivih. Zaznali pa so ga v vseh telesnih tekočinah: v slini, materinem mleku,
semenski tekočini in žolču.
Največ kofeina se presnavlja v jetrih. Večina se ga izloči skozi ledvice. Manjši del se ga
izloči s semensko tekočino, slino in z materinim mlekom, prav tako pa se lahko preko
placente prenaša na plod (Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger, 2004). Kofein se v
telesu ne zadržuje, ampak se po približno 24 urah v razgrajeni obliki izloči iz organizma
(Kapš & Medle, 2006).
3.5 Pozitivni učinki kofeina
»Kava je izredno priljubljen napitek, predvsem zaradi svojega poživljajočega učinka, ki ga
da kofein« (Rauch-Petz, 2002, str. 81).
Kofein je ena od najbolj razširjenih učinkovin, saj jo uživata kar dve tretjini prebivalcev na
Zemlji. Uživa se prek številnih pijač, živil in farmacevtskih izdelkov (Arzenšek Pinter &
Gojkovič Kumperger, 2004). Kofein velja za blago poživilo, saj s svojim učinkom
spodbuja osrednji živčni sistem. Njegove lastnosti delujejo neposredno na možgane, prav
tako vpliva tudi na ledvice in s tem pospešuje nastajanje seča. Ima torej tudi diuretične
lastnosti. Spodbuja tudi srčno-žilno aktivnost, na gladke mišice v telesu pa deluje
pomirjevalno. Po zaužitju kave ali pravega čaja se kofein hitro absorbira v kri, učinkovitost
se pokaže že v 30 minutah po zaužitju in traja nekaj ur (Kapš & Medle, 2006).
Z medicinskega vidika je kofein kardio stimulans (sredstvo, ki pospešuje dejavnost srca) in
šibek diuretik (pospešuje izločanje sečnine). Rekreacijsko se ga uporablja za dvig energije
ali za povečanje zbranosti (Lužar, 2007).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
10
Lužar (2007) navaja učinke kofeina:
diuretično delovanje (pospešuje nastajanje in delovanje seča),
razširjanje dihalnih poti, povečanje dihalne zmogljivosti in porabe kisika,
pospešitev srčnega utripa, povečanje srčne frekvence in krvnega pritiska,
krvne žilice na površini kože se skrčijo (kofein zmanjša izgubo krvi pri ranah) in s
tem se pospeši pretok krvi skozi mišice,
zmanjšanje zaznavanje občutka in napora,
razširjenje zenic,
pretok krvi v želodec se poveča, povečano je izločanje želodčne kisline,
jetra sprostijo zaloge sladkorja v krvni obtok, ter s tem zagotovijo dovolj energije,
povečanje mišične moči, mišice se napnejo in so pripravljene na obremenitev,
podaljšanje časa do utrujenosti,
skrajšanje reakcijskega časa,
povečanje zbranosti,
povečanje zaloge energije v krvi.
3.5.1 Vpliv kofeina na budnost in utrujenost
Nekaj skodelic kave ali čaja na dan ima spodbujevalen učinek na organizem, povzroča
jasnejši in hitrejši tok misli, povečuje budnost in zmanjšuje utrujenost, prav tako spodbuja
srčno aktivnost. Učinek kofeina na gladke mišice v telesu je pomirjevalen (Kapš & Medle,
2006).
Ko kofein vstopi v možgane, začne tekmovati z adenozinom (adenzin spodbuja spanje,
raven adenozina čez dan narašča; dalj časa, kot smo pokonci, višjo raven adenozina bomo
dosegli). Brez kofeina se adenozin veže na specifične receptorje, s tem se upočasni
delovanje živčnih celic, kar ima za posledico širjenje krvnih žil. Živčne celice ne znajo
ločiti med adenozinom in kofeinom, vendar če se kofein veže na receptorje, se krvne žile
skrčijo. Prav zaradi tega se v krvni obtok izloči še več adrenalina. Adrenalin pripravi telo
na akcijo, poveča se krvni tlak, pospeši se bitje srca, mišice postanejo močnejše in bolj
vzdržne, jetra sintetizirajo dodaten sladkor, ki je potreben za dodatno energijo. Kadar
uživalec kofeina postane odvisen od kofeina, telo proizvede več receptorjev za adenozin,
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
11
da kompenzira receptorje, ki jih zaseda kofein. Če se odvajamo od kofeina, ostanejo ti
receptorji nezasedeni in povzročijo abstinenčni sindrom. Prav tako kofein zviša
koncentracijo dopamina (nevrostimulator) v možganih. To je stimulant in deluje podobno
kot alkaloidi. Vpliva na del možganov, ki je zadolžen, da občutimo užitek (Lužar, 2007).
3.5.2 Kofein pri migrenskih glavobolih
Dobra stran kofeina je, da pijače s kofeinom marsikateremu migrenskemu bolniku olajšajo
glavobol. Kajti kofein že sam po sebi omili bolečino, zožuje žile in pospešuje vsrkavanje
drugih protibolečinskih zdravil. Prav zaradi tega mnogi bolniki opazijo, da preprečijo
glavobol, če začnejo svoj dan s kavo ali celo s pijačo, v kateri so izvlečki semen kole.
Vendar moramo pri tem paziti, da ne pride do pretiranega uživanja protibolečinskih zdravil
in kofeina, ker lahko izzovemo tako imenovani povratni glavobol. Glavobol se lahko
pojavi tudi ob nenadnem prenehanju ali hitrem zmanjšanju uživanja kofeina. Migrenski
bolniki morajo omiliti vnos kofeina čez dan. Kofein lahko povzroči tudi dehidracijo, katere
posledica je lahko glavobol. Kofein v uporabi zdravil proti migreni je najbrž najspornejši
od vseh protimigrenskih zdravil, saj v resnici povzroči ali poslabša glavobol, nekateri pa
verjamejo da ga uspešno obvladuje. Resnica je verjetno nekje med obema skrajnostma in je
različna pri vsakem posamezniku (Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012).
3.5.3 Učinki kofeina pri športu in hujšanju
Zaradi pozitivnega vpliva kofeina na presnovo maščob ga športniki pogosto uživajo z
namenom, da si povečajo vzdržljivost med vadbo. Kofein se lahko uživa pri kratkih ali
intenzivnih naporih. Vendar moramo uporabo kofeina pri vadbah omejiti, saj dolgotrajna
uporaba dodatka zmanjšuje njegove pozitivne učinke. Kofein je priljubljen med športniki,
saj je »fat burner« (topilec maščob). Njegova uporaba je torej lahko koristna za ljudi, ki se
želijo znebiti odvečnih kilogramov in maščob. Ima kar nekaj učinkov, npr.: povečuje
vzdržljivost med vadbo, izboljšuje izvedbo hitrih kratkotrajnih vaj, pospešuje metabolizem,
pospešuje presnovo maščob, poveča izgubo telesne maščobe, kratkotrajno izboljša
mentalne funkcije (Učinki kofeina v športu in hujšanju, 2011).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
12
Malek (2011) ugotavlja, da se v zadnjem času vse bolj promovira dejstvo, da kofein
pomaga pri zmanjševanju telesne teže. Obstajajo teorije, ki povezujejo kofein in hujšanje,
saj ima spodbujevalne učinke na telo.
Kofein kot večina drugih spodbujevalnih snovi, ki se uporabljajo pri hujšanju, zavira apetit
in posledično zaužijemo manj hrane. Glavni učinek kofeina pri izgubi telesne maščobe
poteka v dveh fazah – zmanjšuje možnost kopičenja maščob v maščobnih celicah in
spodbuja izločanje maščob iz maščobnih celic v kri, kjer so na voljo, da se uporabijo za
energijo pri obremenitvi oz. treningu. Kot kažejo raziskave, naj bi se ob porabi kofeina
zmanjšalo zaznavanje napora in bolečine, kar pomeni, da tako lažje premagamo najtežje
trenutke pri aktivnosti in podaljšamo čas trajanja aktivnosti. Če uživamo kofein, moramo
biti pri športu in med telesno aktivnostjo pozorni na stranske učinke. Kofein namreč deluje
diuretično, kar pomeni, da se potreba po tekočini in elektrolitih pri dolgotrajni aktivnosti še
poveča. Potrebno je, da popijemo sorazmerno dovolj tekočine (Grom, 2012).
3.5.4 Kofein kot diuretik in odvajalo
Kofein zelo vpliva na ledvice, pospešuje nastajanje seča ter ima diuretične lastnosti
(diureza je nastajanje in izločanje seča). Torej je kofein tudi dehidracijsko sredstvo.
Dejstvo, da je kofein tudi dehidracijsko sredstvo, je poglavitni vzrok, da so ljudje žejni,
kljub temu, da popijejo veliko kola pijač. Zaradi presnove kofeina in vpliva na ledvice,
voda ne ostane dolgo v telesu, hkrati pa marsikdo ne prepozna občutka žeje. Ljudje mislijo,
da so s pitjem kola pijače dobili dovolj tekočine (vode) v telo, vendar pa s tem samo
vnašajo hranilne snovi in dodatne kalorije (Kapš & Medle, 2006). Kadar pa žejo lajšamo
oz. tekočino pridobivamo s skodelico zelenega čaja, ki poleg kofeina vsebuje tudi
čreslovine, je učinek na telo manjši, saj se kofein počasi vsrkava v telo. Čreslovinam v čaju
je skupno to, da omogočajo počasno prebavo kofeina. Poleg tega odvzamejo škodljivim
bakterijam prostor za prehranjevanje, zato zeleni in črni čaj preprečujeta vnetja zaradi
živčno pogojenih želodčnih in črevesnih motenj ter s tem urejata prebavo (Jörg, 2002).
Ne vemo točno, ali je to pozitivno ali negativno, saj lahko prekomerno uživanje kofeina
povzroči dehidracijo in drisko (Lee, 2013).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
13
3.6 Negativni učinki kofeina
Kofein nima samo dobrih učinkov ampak ima tudi slabe (Rizzoli, Loder, & Neoporent,
2012). Znano je, da lahko preveliki odmerki kofeina povzročijo nemir, nespečnost
(močneje vpliva na starejše kot mlajše), tresenje, motnje v srčnem ritmu, hitro bitje srca,
drisko in zgago. Previdnost je prev tako potrebna pri zvišanem krvnem tlaku, povečanem
izločanju želodčne kisline in zdravljenju z antidepresivi. Prav tako kofeina ne smejo
uživati bolniki s protinom (putika ali urični artritis), ker se zaradi povečane koncentracije
sečne kisline v krvi odlaga v sklepih v obliki natrijeve soli. To lahko povzroči ponavljajoče
se napade artritisa z močnimi bolečinami (Prijatelj, 2005).
3.6.1 Odvisnost od kofeina in toksičnost
Pri nekaterih raziskavah so ugotovili, da kofein povzroča fizično odvisnost. Dokaz za
odvisnost so abstinenčni znaki. Dokažemo jih tako, da odvisni osebi preprečimo, da bi
popila skodelico kave ali si privoščila steklenico koka kole. Abstinenčni znaki, ki so
posledica pomanjkanja kofeina v organizmu, se običajno kažejo kot glavobol, utrujenost in
bolečine v mišicah. Simptomi najpogosteje nastopijo 24 ur po zadnjem odmerku kofeina
(Lužar, 2007).
»Če ne spijem jutranje skodelice kave, dobim strašen glavobol. Pravzaprav včasih
potrebujem kar več skodelic, da lahko pričnem z delom, proti popoldnevu jih morem spiti
še nekaj. Če pijem kavo popoldne, pa ne morem spati. Če kave ne bi pil, bi zaspal že v
pisarni. Kako naj prekinem ta začarani krog?« (Mindell, 1998, str. 234).
Vpliv kofeina na posameznika je odvisen od dnevne količine zaužitega kofeina, od časa
pitja kofeina in od tega, ali posameznik preneha piti kofein. Fizična odvisnost se pri
nekaterih ljudeh lahko pojavi že pri nizkih odmerkih (100 mg/dan) in po treh zaporednih
dneh uživanja kave in drugih kavnih napitkov. Ljudje, ki redno uživajo kofein, dnevno
popijejo 600 mg, in se ob prenehanju pitja kave pritožujejo nad glavobolom, slabim
počutjem, utrujenostjo in slabim duševnim zdravjem. Zasvojenost s kofeinom je težko
odpraviti (Mindell, 1998). Lahko se pojavijo tudi drugi abstinenčni znaki, kot so okrnjene
intelektualne in motorične sposobnosti ter upadanje koncentracije. Tudi želja po kofeinu se
poveča (Arzenšek Pinter & Gojkovič Kumperger, 2004).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
14
Če se nas loti popoldanska omotičnost, je lahko razlog prevelika količina kofeina. Kofein
poživlja, tako da v telesu spodbuja sproščanje sladkorja, ki je shranjen v jetrih. Vendar po
začetni živahnosti, kadar učinek nastopi, veliko ljudi občuti utrujenost, saj učinek kofeina v
telesu popusti. Poleg tega lahko prevelike količine kofeina povzročijo živčnost,
razdražljivost in nespečnost pa tudi druge težave. Iz telesa hkrati tudi odvaja pomembne
vitamine in minerale, tudi B-kompleks (še posebej tianin), vitamin C, cink in kalij
(Mindell, 1998).
Pazljivi morajo biti občutljivi bolniki, ki morajo omejiti dnevni vnos kofeina na manj kot
200 mg. Pri tem se morajo zavedati, da je kofein lahko tudi v čaju, čokoladi, koka koli in
celo v nekaterih pijačah brez izvlečkov semen kole. Tistim bolnikom, ki ne pijejo pijač s
kofeinom, pa priporočamo, da jih ne začnejo uživati (Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012).
Če želimo prenehati piti kavo, se tega lotimo počasi, ker bodo tako neprijetnosti odtegnitve
manjše. Simptomi, pa naj bodo še tako neprijetni, trajajo le nekaj dni. Simptome lahko
olajšamo z jemanjem acetaminofena tako, da pijemo močan metin čaj. Če se poskušate
odvaditi od uživanja kofeina, ne pozabite, da veliko osvežilnih pijač, analgetikov,
dietetičnih tablet in stimulansov vsebuje kofein (Mindell, 1998).
Škodljivi učinki kofeina se pokažejo, kadar se farmakološki učinki zaradi prevelikega
odmerka razširijo na centralni živčni sistem, kardiovaskularni sistem, gastrointestinalni
trakt in ledvice. Najbolj resen učinek ima kofein na centralno živčni sistem, znaki so delirij
in krči, ki se pojavijo v epileptični obliki. Pri kardiovaskularnem sistemu se učinki
prevelikega odmerka kofeina kažejo kot povečan srčni utrip, srčne aritmije in motene oz.
nepravilne cirkulacije. Pri odraslih je pokazatelj teh stanj lahko peroralni odmerek med 5 g
in 30 g (povprečna vrednost 10 g), pri čemer se zviša tudi prag nespečnosti in poveča
budnost. Odmerki med 5–8 mg/kg povzročijo stimulacijo dihanja, poveča se izločanje
urina in izločanje gastrične sekrecije. Učinke kofeina lahko opazimo že pri odmerkih nad 1
g, kažejo se pri ljudeh, ki so nagnjeni k napadom panike, saj se jim poveča občutek strahu
ali panični strah (Arzenšek- Pinter & Gojkovič- Kumperger, 2004).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
15
3.6.2 Vpliv kofeina na zvišan krvni tlak
Znano je, da na krvni tlak na različen način vplivajo številne snovi: zdravila, sestava hrane,
strupi. Večinoma je takšna oblika hipertenzije posledica, ki je odvisna od odmerka snovi in
trajanja vpliva učinkovine (način delovanja, kemična snov). Kofein je snov, ki po akutnem
zaužitju povzroči zvišanje krvnega tlaka pri ljudeh, ki ga pred tem niso uživali. Pri
invazivnem merjenju srednjega tlaka pri osebi, ki je zaužila kofein, so izmerili največji
učinek, in sicer zvišan tlak za 12 mmHg, eno do dve uri po zaužitju. Tlak je ostal zvišan
približno tri ure. Pri neinvazivnem merjenju tlaka so ugotovili, da se začne toleranca na
kofein po začetku rednega uživanja že po 24 do 48 urah uživanja kofeina. Pri dolgoletnih
uživalcih kofeina je možno predhodno zvišanje krvnega tlaka po vsakem odmerku, vendar
to ne vpliva na pojavnost klinično pomembne kronične hipertenzije. Mehanizem akutnega
delovanja na krvni tlak še ni znan. V krvnem obtoku se poveča sistemski žilni upor brez
spreminjanja krčevitosti ali minutnega volumna srca. Le pri mlajši populaciji se poveča
plazemska koncentracija adrenalina, pri starejših pa vpliva na zvišanje krvnega tlaka.
Verjetno vpliva na vazodilatacijo nekaterih žil (na širjenje krvnih žil) (Dobovišek &
Accetto, 2004).
3.6.3 Motnje spanja zaradi kofeina
Možnih vzrokov za slabo spanje je veliko. Pogosto je vzrok vedno hitrejši način življenja.
Ta pogosto prinese razne stresne situacije, ki negativno vplivajo na spanec (Stankovič,
2009).
Kofein je ena od najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi in ima močne učinke na
spanje in funkcijo budnosti. Laboratorijske študije so dokumentirale moteče vplive na
spanje. Kofein povečuje budnost pri pomanjkanju spanja, ali pomaga pri spremembi urnika
spanja, kot je na primer izmensko delo. Študije so pokazale, da se kofeinska odvisnost
razvije pri relativno nizkih dnevnih odmerkih in po kratkem obdobju rednega dnevnega
uživanja. Študije kažejo, da velika količina popite kave pri ljudeh povzroča motnje spanja
in posledično dnevno zaspanost, ki je posledica neučinkovitega nočnega spanca. Sprva so
uživanje kofeina oz. njegov učinek podcenjevala tako splošna populacija, kot tudi
zdravstvo. Zdaj pa velja, da vpliva na budnost in posledično na nespečnost, kadar ga
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
16
uživamo v poznih večernih urah. Treba je omejiti vnos kofeina in ga pravilno časovno
razporediti, da se izognemo stranskemu učinku, kot so motnje spanja (Roehr & Roth,
2008).
3.7 Starostniki in kofein
Najpogostejši prehranski dodatek z vsebnostjo kofeina pri starostnikih je prav kava.
Povprečna poraba je okoli 200 mg/dan. Metabolizem in fiziološki odziv na kofein je pri
starostnikih podoben kot pri mladih osebah. Vendar je pri raziskavi količina omejena, saj
bi lahko bil odziv na kofein v nekaterih fizioloških sistemih pri starejših večji pri odmerkih
v razponu od 200 do 300 mg/dan. Čeprav se med pitjem kofeina v sečilih izloča kalcij, je
koncentracija pri starostnikih in mladih podobna. Pri starostnikih ima kofein večji vpliv na
presnovo kalija in sintezo na kosti. Podatki kažejo, da se s starostjo občutljivost na učinke
kofeina povečuje. Presnovni in nevrološki odziv na kofein pri starostnikih in mladih sta
podobna (Massey, 1998).
3.7.1 Kofein in kognitivne sposobnosti pri starejših
Uživanje kave poveča stopnjo kognitivnih sposobnosti, oz. zmanjša stopnjo s starostjo
povezanega upada kognitivnih sposobnosti pri starejših ženskah. Avtorji (Ritchie, Ancelin,
Amieva, Rouaud, & Carrière, 2014) so z raziskavo preučevali vpliv kognitivnih
sposobnosti pri starejših. Sodelovalo je 1193 starejših žensk, pri katerih so preučevali,
kako uživanje kofeina vpliva na simptomatiko. Skodelico kave, ki vsebuje kofein, so
popile na tešče. Sodelovale so tudi starejše ženske, ki imajo diagnozo diabetesa tipa 2. Pri
njih so spremljali nivo glukoze. Ugotovljeno je bilo, da imajo osebe, ki uživajo kofein,
enako tveganje za upad kognitivnih sposobnosti, kot tiste, ki ne uživajo kofeina. Prav tako
so ugotovili, da diabetes tip 2 vpliva na kognitivne sposobnosti, kar pomeni, da pitje
kofeina poveča tveganje za upad kognitivnih sposobnosti pri starejših ženskah.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
17
3.7.2 Vpliv kofeina in teofilina na psihomotorične sposobnosti pri starostnikih
Psihomotorične sposobnosti s starostjo upadajo in prav zaradi tega je bil namen študije
(Vpliv kofeina in teofilina na psihomotorične sposobnosti pri starostnikih) raziskovati
odnos med odmerkom in učinkom na psihomotorične sposobnosti pri starejših
prostovoljcih. V raziskavo je bilo vključenih 10 zdravih starejših ljudi, učinke odmerka in
odziv so ugotavljali s testom, ki je vključeval reakcijski čas in stalno spremljanje
pozornosti 10 sodelujočih starejših oseb. Med študijo so ugotovili, da kofein in teofilin
povečujeta psihomotorične sposobnosti pri starejših, vendar le pri nizki koncentraciji
odmerka kofeina oz. kave z vsebnostjo kofeina. Pri visokih količinah popitega oz.
zaužitega odmerka kofeina se psihomotorične sposobnosti niso povečale, kvečjemu so
ostale enake oz. nespremenjene. Pitje kave pri starejših pozivno vpliva na njihove
psihomotorične sposobnosti, vendar moramo paziti na odmerek zaužitega kofeina na dan
(Bryant et al, 1998).
3.7.3 Kofein poveča mišično moč pri starostnikih
Na starejše deluje kofein tako, da poveča moč mišic. To se ugotavlja s stimulansom, ki
pokaže, ali imajo starejši ljudje, ki uživajo kofein, več moči in posledično manj padcev in
poškodb, ki so pogoste v starosti. S staranjem se naše mišice naravno spremenijo in
postanejo šibkejše, kar zmanjšuje kakovost življenja starostnikov. Če se tega zavedamo in
ostanemo fizično aktivni v starosti, nas to ohranja zdrave in funkcionalno sposobne za
življenje v starosti. In z uživanjem oz. pitjem kave s kofeinom lahko posledično izboljšamo
kakovost življenja v starejšem obdobju. Kljub manjšim učinkom v starejših letih, lahko
kofein pripomore k izboljšanju rezultatov mišične moči (Lichten, 2012) in (Tallis, 2012).
3.7.4 Vpliv kofeina na tremor pri starostnikih
Raziskovalci (Louis et al, 2004) so v raziskavi ugotavljali, ali pitje kave s kofeinom varuje
starostnike pred tremorjem. Ugotovili so, da starejši ljudje, ki pijejo kavo, niso bolj
podvrženi tremorju. Bistveno bolj so podvrženi tisti, ki pijejo alkohol. Iz končnih
rezultatov raziskave je bilo razvidno, da ni pomembno, koliko kave oz. kofeinskih pijač
spijemo, saj ni dokazov, da bi to vplivalo na razvoj tremorja.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
18
Predhodne študije istih avtorjev (Louis et al, 2004) kažejo, da pri esencialnem tremorju s
pitjem kave tremor omilimo oz. zmanjšamo. V današnjem vsakodnevnem življenju to nima
nobenega pomena, saj je dokazano, da s pitjem kave znižamo tveganje za parkinsonovo
bolezen. Kava zato ni dejavnik tveganja za morebitno tresenje (tremor) oz. parkinsonovo
bolezen.
3.7.5 Kofein in izguba kostne mase pri starejših ženskah
Osteoporoza je bolezen, na katero vplivajo socialne in ekonomske razmere. Prehrana,
način življenja in genetika prispevajo k patogenezi osteoporoze. Kofein se pogosto
uporablja v pijačah, prehrani ali zdravilih. Kofein se šteje med verjetne dejavnike tveganja
za osteoporozo (Rapuri, Gallagher, Kinyamu, & Ryschon, 2001).
V raziskavi o kofeinu in izgubi kostne mase (Rapuri, Gallagher, Kinyamu, & Ryschon,
2001) so ugotovili, da kofein po zaužitju (po večletnem vsakodnevnem pitju) zmanjša
mineralno kostno gostoto, kar posledično poveča nevarnost za zlom kolka oz. kosti. Poleg
tega negativno vpliva na zadrževanje kalcija v telesu, saj se koncentracija kalcija v urinu s
pitjem kave nekoliko poveča. Vnos kofeina več kot 300 mg/dan je povezan z višjo stopnjo
izgube kostne mase v obdobju po menopavzi in pri starejših ženskah. Izguba kostne mase
se kaže oz. jo lahko opazimo v hrbtenici pri starejših ženskah po menopavzi, če je vnos
kalcija v telo nizek. Kalcij se namreč pri pitju kave bolj izloča skozi seč. Ženske po
menopavzi so bolj dovzetne za negativni učinek kofeina na mineralno kostno gostoto kosti.
Vendar moremo upoštevati tudi življenjski slog posamezne starejše ženske.
3.7.6 Kofein in kolorektalni rak
Kolorektalni rak je rak debelega črevesa in danke. V raziskavi (Sinha et al., 2012) o
kolorektalnem raku in kofeinu so želeli ugotoviti, ali je tveganje za kolorektalni rak večje
ali manjše pri osebah, ki uživajo kavo in čaj s kofeinom.
Kot je že znano, kavo in čaj pogosto uživajo po vsem svetu. Prav kava je bogat vir
potencialnih kemopreventivnih učinkovin. Vendar pa podatki, pridobljeni v raziskavi,
kažejo, da kava in izdelki, ki vsebujejo kofein, ne vplivajo na rak debelega črevesa in
danke oz. podatki ostajajo nepojasnjeni. Raziskovali so spremembe na debelem črevesu na
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
19
proksimalnem in distalnem delu ter na danki. V raziskavo so bili vključeni starejši moški
in ženske. V povprečju so popili 4 skodelice kave na dan. Med to raziskavo so se najbolj
osredotočili na kavo oz. pivce kave, saj kava vsebuje številne bioaktivne spojine, ki lahko
vplivajo na tveganje za nastanek raka. Z raziskavo so ugotovili, da je pri uživalcih kavnih
napitkov oz. napitkov, ki vsebujejo kofein, tveganje za raka na debelem črevesu in danki
manjše (Sinha et al., 2012).
3.7.7 Dehidracija pri starostnikih zaradi kofeina
Pri starejših ljudeh moramo biti še posebej pozorni oz. pazljivi. Pogost je dobronamerni
nasvet, da je po vsaki skodelici kave dobro popiti kozarec vode. Dolgo časa je veljalo
prepričanje, da kava dehidrira telo. To prepričanje temelji na raziskavah Nemškega
združenja za prehrano in na različnih raziskovalnih študijah avtorjev Kiefer & Meidlinger,
(2010). Po pitju kave se zmanjša telesna teža zaradi izločenega urina. V kavi sta teofilin in
teobronin, ki vplivata na povečanje količine seča oz. povečujeta odvajanje vode iz
mehurja. S tem se iz telesa izloči tudi natrij. Zato moramo v 24 urah zagotoviti zadosten
vnos tekočine. Biti moramo pazljivi in skodelice kave ne smemo vrednotiti enako kot
kozarec vode, če seštejemo vse popite tekočine (Kiefer & Meidlinger, 2010).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
20
4 EMPIRIČNI DEL
4.1 Raziskovalna vprašanja
Zastavili smo si naslednji raziskovalni vprašanji:
Ali se starostniki zavedajo pozitivnih in negativnih učinkov kofeina?
Ali starostniki vedo, v katerih pijačah je kofein?
4.2 Metodologija raziskovanja
Ključne besede – keywords: kofein, zgradba kofeina, pozitivni učinki kofeina, negativni
učinki kofeina, ekstrakcija, tankoplastna kromatografija, spektrofotometrija.
4.2.1 Raziskovalne metode
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo ustrezne
literature. Članke smo iskali v slovenskih in mednarodnih bazah podatkov (Science Direct,
PubMed, Medline, Cobiss) ter uporabili eksperimentalni metodi anketiranja in določanja
vsebnosti kofeina v pijačah. Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno
metodologijo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega in
polodprtega tipa, kar nam je omogočalo objektivno vrednotenje odgovorov. Dobljene
podatke smo statistično obdelali. Vsebnost kofeina smo določevali v laboratoriju v izbranih
vzorcih pijač z ekstrakcijo, tankoplastno kromatografijo in spektrofotometrijo.
4.2.1.1 Metode in postopek določanja kofeina
V laboratoriju Fakultete za zdravstvene vede smo aprila 2014 z ekstrakcijo,
kromatografijo, tankoplastno kromatografijo in spektrofotometrijo z UV-absorpcijskim
spektrom določevali vsebnost kofeina v različnih vzorcih.
Kofein smo določili po naslednjem postopku (Fijan, 2014):
Ekstrakcija
Princip: ekstrakcija je metoda, ki omogoča prenos molekul iz trdne zmesi ali raztopine v
drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
21
Potek dela ekstrakcija trdno-tekoče: iz različnih kavnih napitkov, energijskih pijač, pijač
kole, pravih čajev in čokolade s kavo smo ekstrahirali kofein tako, da smo v 50-mL čašo
natehtali 1g vzorca (kava, kapučino …) oz. 10 mL vzorca (energijske pijače, kola pijače)
in nato dodali še 1 g kalijevega karbonata (CaCO3) ter vse skupaj prelili z 10 mL
destilirane vode. Nato smo vzorec postavili na kuhalnik in segrevali do vrenja, odstavili in
počakali, da se vzorec ohladi. Vse vzorce smo filtrirali v čašo.
Potek dela ekstrakcija tekoče-tekoče: vzorec po filtraciji smo razdelili v dve časi. V eno
čašo smo primešali 5 mL etilacetata v drugo pa 5 mL kloroforma, na rahlo premešali in
pustili stati, da sta se plasti ločili.
Kromatografija
Princip: kromatografija je fizikalno-kemijski proces, s katerim omogočimo ločevanje
tekočih in plinskih zmesi iz vzorca. Pri vsaki kromatografski metodi obstaja tekoča ali
trdna stacionarna faza, skozi katero se pretaka mobilna faza, ki je lahko tekoča ali plinasta.
Tankoplastna kromatografija (TPC) je vrsta kromatografije, pri kateri je stacionarna faza v
obliki manjšega premaza na tanki plošči (steklena ali aluminijasta). Nekaj µL vzorca
nanesemo na merilno mesto. Po nanosu ploščo pomočimo v mobilno fazo, vzorec začne
zaradi kapilarnih sil potovati navzgor. Ko pripotuje do zgornjega roba, ploščo vzamemo iz
mobilne faze, posamezne komponente se ločijo glede na afiniteto do mobilne faze.
Potek dela: pripravili smo ploščo TPC, na katero smo napisali imena živil in oznake topil
EA (etilacetat) oziroma KF (kloroform). Previdno smo odpipetirali 20 µL tiste plasti
vzorca, v kateri je kofein (pri etilacetatu zgornjo plast, pri kloroformu spodnjo plast).
Odpipetirano plast kofeina smo nanesli na označeno mesto na plošči TPC. Plošče TPC smo
postavili v komoro, ki je vsebovala mobilno fazo (mešanica etanola in acetona v razmerju
1:1). Tankoplastna kromatografijo smo izvajali eno uro. Nato smo vzeli ploščo TPC iz
komore in počakali, da je topilo izhlapelo.
Spektrofotometrija
Princip: snovi na različne načine reagirajo na svetlobo, ki pada na njih. Snovi svetlobo
absorbirajo, odbijajo, emitirajo, luminiscirajo. Na vse te pojave vpliva kemijska struktura.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
22
Absorbcijske lasnosti spojin lahko uporabino tudi za določanje prisotnosti spojin v
preučevalnih vzorcih . Valovne dolžine UV je območje med 10 in 400 nm. Za UV-
absorpcijski spekter kofeina sta značilna dva vrhova pri 205 nm in 273 nm s
karakteristično obliko absorpcijske krivulje.Vsebnost kofeina pod UV-žarnico določimo z
merjenjem absorpcije pri 254 nm, kjer je absorpcijski maksimum.
Potek dela: ploščo TPC smo postavili pod UV-žarnico (254 nm) in opazovali temna polja
na mestih, kjer je bil kofein.
Postopek smo izvedli za 12 živil in referenčni vzorec kofeina (Sigma-Aldrich, C0750).
Dobljene rezultate smo ocenjevali po velikosti madeža pod UV-žarnico s številom od 5
(zelo dobro viden madež) do 0 (zelo slabo viden madež kofeina). Razvrstili smo jih v
pregledno razpredelnico.
4.2.2 Raziskovalno okolje
Anketo smo izvedli v Domu starejših občanov Gornja Radgona. Pred izvedbo ankete smo
dobili pisno soglasje direktorja Doma starejših občanov Gornja Radgona. Laboratorijsko
raziskavo smo opravili v laboratoriju Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
4.2.3 Raziskovalni vzorec
Anketo smo izvedli decembra 2013. V raziskavi je sodelovalo 30 anketirancev iz Doma
starejših občanov Gornja Radgona. Vprašalnik smo razdelili med starostnike, ki so bili
pripravljeni sodelovati v raziskavi. Vprašalnik so vrnili v posebej označeno škatlo, za
rešitev ankete in vrnitev so imeli 5 dni časa. Vsi anketiranci so vprašalnik vrnili.
Vsebnost kofeina v določenih vzorcih smo določevali aprila 2014 v laboratoriju na
Fakulteti za zdravstvene vede Maribor. Uporabili smo 12 različnih izdelkov, ki vsebujejo
kofein (kavo, kapučine, instant kavo, energijske pijače, zeleni čaj, črni čaj, kola pijače,
čokolado s kavo) ter reagent kofeina v prahu (Sigma-Aldrich, C0750) kot referenco.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
23
4.2.4 Postopki zbiranja podatkov
Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 prostovoljcev iz Doma
starejših občanov Gornja Radgona. Nekateri so rešene anketne vprašalnike oddali takoj,
drugi so jih vrgli v posebej za to izdelano škatlo, rok za oddajo je bil 5 dni. Podatke smo
nato statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, ter rezultate
predstavili v grafični in opisni obliki.
Podatke iz drugega raziskovalnega dela, pri katerem smo določali vsebnost kofeina, smo
dobili z laboratorijsko raziskavo določanja kofeina v vzorcih z ekstrakcijo, tankoplastno
kromatografijo in UV spektrofotometrijo. Vse postopke smo izvedli v laboratoriju na
Fakulteti za zdravstvene vede Maribor.
4.3 Etični vidik
Vse udeležence smo seznanili z namenom in cilji raziskave. Sodelujočim smo zagotovili
anonimnost in imeli so možnost, da sodelovanje v raziskavi zavrnejo. Raziskava ni nikogar
k ničemur obvezovala, udeleženci so bili vanjo vključeni prostovoljno. Razložili smo jim,
da bodo zbrani podatki uporabljeni izključno za namen diplomske naloge. Pri izvedbi
raziskave smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije.
Upoštevali smo navodila za varno delo v laboratoriju, ki smo jih dobili ob vstopu v
laboratorij. Prav tako smo si predhodno pridobili dovoljenje za opravljanje laboratorijske
raziskave na Fakulteti za zdravstvene vede.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
24
5 REZULTATI
5.1 Rezultati anketnega vprašalnika
Analiza odgovorov na zbrana anketna vprašanja je prikazana s strukturnimi grafi. Vsak
graf smo natančno pojasnili in opisali. Rezultati so podani v odstotkih.
Graf 1: Razdelitev ankentirancev po spolu
V anketi je sodelovalo 30 stanovalcev Doma starejših občanov Gornja Radgona, med njimi
je bilo 40 % (12) predstavnic ženskega spola in 60 % (18) predstavnikov moškega spola.
Graf 2: Razdelitev anketirancev po starosti
Največ anketiranih starostnikov je bilo starih od 65 do 70 let (48 %). 23 % (7) jih je bilo
starih od 71 do 75 let. Med 76 in 80 letom je bilo 13 % (4) anketirancev. 10 % (3)
60 %
40 % Moški
Ženske
48 %
23 %
13 %
10 % 6 %
0 %
65–70 let 71–75 let
76–80 let 81–85 let
86–90 let 91 in več
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
25
anketirancev je bilo starih med 81 in 85 let. 6 % (2) anketirancev pa je bilo starih med 86
in 90 let. Nihče od anketiranih ni bil starejši od 91 let.
Graf 3: Začetki pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein
Največ anketirancev je začelo piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, po prvi
zaposlitvi, in sicer kar 54 % (16). V obdobju srednje šole je kavo začelo piti 13 % (4)
anketirancev. Prav tako 13 % (4) v času upokojitve. 7 % (2) v obdobju osnovne šole, 3 %
(1) v obdobju študija, 7 % (2) pa v času kriznega obdobja. V obdobju po odpustu iz službe
ni nihče začel s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. Pod drugo je en
anketiranec (3 %) navedel: ko sem imel 45 let.
7 %
13 %
3 %
54 %
0 % 7 %
13 % 3 %
V osnovni šoli
V srednji šoli
V času študija
Po prvi zaposlitvi
Po odpustu iz službe
V času kakršnega kolikriznega obdobjaV času upokojitve
Drugo
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
26
Graf 4: Čas pitja kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein
Največ anketirancev pije kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, okoli 31 do 40 let, in
sicer 33 % (10). 51 let in več pije kavo 17 % (5) anketirancev. Prav tako 17 % (5)
anketirancev kavo pije 41 do 50 let. Tudi 21 do 30 let pije kavo in druge izdelke, ki
vsebujejo kofein, 17 % (5) anketirancev. 10 % (3) anketirancev pije kavo 11 do 20 let.
Najmanj anketirancev pije kavo manj kot 10 let, to je 6 % (2) anketiranih starostnikov.
Graf 5: Izdelki, ki po mnenju anketirancev vsebujejo kofein
Anketiranci so pri vprašanju, kateri izdelki po njihovem mnenju vsebujejo kofein, označili
naslednje: 15 % (16) jih je označilo kapučino, 14 % (14) belo kavo, 13 % (13) koka kolo,
11 % (11) pepsi, 9 % (9) zeleni čaj, prav tako 9 % (9) indijski čaj, energijske pijače je
6 %
10 % 17 %
33 % 17 %
17 %
manj kot 10 let
11–20 let
21–30 let
31–40 let
41–50 let
51 in več
11 % 1 %
9 % 1 %
15 %
2 %
1 %
10 %
0 %
14 %
0 %
7 %
9 %
7 % 13 %
pepsi
pivo
zeleni čaj
vino
kapučino
čokoladno mleko
žgane pijače
energijske pijače
jabolčni sok
bela kava
bezgov sok
proja (divka)
črni čaj (indijski čaj)
kakav
koka kola
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
27
označilo 10 % (10), projo (divka) 7 % (7) ter kakav 7 % (7). 2 % (2) anketirancev sta
označila čokoladno mleko. 1 % (1) anketirancev je označil, da pivo, vino in žgane pijače
vsebujejo kofein.
Graf 6: Izdelki, ki jih anketiranci najpogosteje uživajo
Največ starostnikov je označilo, da uživajo kavo (kavo z mlekom, belo kavo, kapučino,
kratko kavo), in sicer 41 % (28). Kapučino v prahu jih uživa 21% (14). Kola napitke uživa
kar 13 % (9) anketirancev. Zeleni in indijski čaj pa 10 % (7). Energijske pijače uživa 5 %
(3) starostnikov. Pod drugo nihče ni navedel drugega izdelka (0 %).
Graf 7: Razlog, da so anketiranci začeli s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo
kofein
Največ (11, tj. 37 %) jih je odgovorilo, da je bila družba glavni razlog, da so začeli piti
kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein. 33 % (10) starostnikov je kavo začelo uživati
41 %
21 %
10 %
10 %
13 %
5 % 0 %
kavo (kavo z mlekom, belo kavo, kapučino, kratko kavo …) kapučino v prahu
zeleni čaj
črni čaj (indijski čaj)
kola napitke
37 %
10 % 13 %
7 %
33 % zaradi družbe
zaradi želje po nečem novem
zaradi okusa kave
zaradi vonja kave
zaradi poživljajočega učinka
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
28
zaradi poživljajočega učinka. 13 % (4) anketirancev je kavo začelo uživati zaradi njenega
okusa, 7 % (2) pa zaradi vonja. 10 % (3) je kavo začelo uživati zaradi želje po nečem
novem.
Graf 8: Število zaužitih skodelic kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein
Največ starostnikov (15, tj. 48 %) je odgovorilo, da na dan spije 2–3 skodelice kave ali
drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. 29 % (9) anketirancev spije 1–2 skodelici na dan. 16
% (5) dnevno spije samo eno skodelico kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. 7 %
(2) spije 4–5 skodelic na dan.
Graf 9: V katerem času dneva anketirancem kava in drugi izdelki, ki vsebujejo
kofein, najbolj teknejo
50 % (15) starostnikov je odgovorilo, da jim kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein,
najbolj teknejo zjutraj, v dopoldanskem času 30-im odstotkom (9) in v popoldanskem času
20-im odstotkom starostnikov (6).
16 %
29 % 48 %
7 %
0 % 0 %
samo eno skodelico na dan
1–2 skodelici na dan
2–3 skodelice na dan
4–5 skodelic na dan
več kot 5 skodelic na dan
drugo
50 %
30 %
20 %
0 %
zjutraj
dopoldan
popoldan
zvečer
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
29
Graf 10: Anketiranci pijejo kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, v različnih
prostorih
43 % anketirancev (13) iz Doma starejših občanov Gornja Radgona kavo najpogosteje pije
v jedilnici, v sobi 30 % (9) ter v kavarni/gostilni/baru 20 % (6). Nihče od anketirancev
kave ne pije pri prijatelju/prijateljici, sosedu/sosedi. 7 % (2) jih je označilo drugo možnost.
Eden od starostnikov kavo najpogosteje pije v kuhinji, eden pa na dvorišču.
Graf 11: Nekateri anketiranci ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein, tudi
kadijo
Na vprašanje je največ anketiranih starostnikov (17, tj. 57 %) odgovorilo, da sploh ne
kadijo oz. da so nekadilci. 20 % (6) jih ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein,
kadi. 10 % (3) jih ob kavi ne kadi, čeprav so kadilci. 13 % (4) jih občasno kadi ob kavi in
drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein.
30 %
43 %
0 %
20 % 7 % v sobi
v jedilnici
pri prijatelju/prijateljici,sosedu/sosediv kavarni/gostilni/baru
drugo
57 % 20 %
10 % 13 % Ne, sploh ne kadim (sem
nekadilec/nekadilka)Da
Ne (sem kadilec/kadilka)
Občasno
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
30
Graf 12: Mnenje anketirancev o nevarnosti pitja prevelikih količin kofeinskih
izdelkov
Na vprašanje je z »Da« odgovorilo kar 87 % (26) anketirancev. 13 % (4) anketirancev je
odgovorilo z odgovorom »Ne vem«.
Graf 13: Znaki oz. učinki kofeina na anketirance
20 (23 %) anketiranih starostnikov je odgovorilo, da po popiti skodelici kave in drugih
izdelkov, ki vsebujejo kofein, čutijo manjšo zaspanost in utrujenost, 18-im odstotkom (16)
anketirancev se izboljša razpoloženje, 16 % (14) se jih počuti bolj budno, 10 % (9) se jih
počuti bolj aktivno, 8-im odstotkom (7) anketirancev se izboljša koncentracija, 6 % (5) jih
87 %
0 % 13 %
Da
Ne
Ne vem
16 %
8 %
18 %
23 %
10 %
2 %
6 % 4 %
6 % 7 %
0 % 0 %
počutim se bolj budno
izboljša se mi koncentracija
izboljša se mi razpoloženje
zmanjša se občutek zaspanosti inutrujenostisem bolj aktiven/aktivna
postanem bolj zgovoren/zgovorna
obdrži me budnega čez noč
pospeši mi bitje srca
rahlo mi naraste krvni tlak
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
31
kava ponoči obdrži budne, 2 % (2) anketirancev se počutita bolj zgovorno, 4-im odstotkom
(3) kava pospeši bitje srca, 6-im odstotkom (5) anketirancev rahlo naraste krvi tlak, 7 % (6)
anketirancev pa peče zgaga.
Graf 14: Kofein kot odvajalo in diuretik
Največ anketirancev je odgovorilo, da po pitju pijač, ki vsebujejo kofein, čutijo naslednje
učinke: 27 % (8) jih zazna povečano odvajanje urina, 20 % (6) odvajanje blata, 30 % (9)
zazna oba učinka. 20 % (6) jih ne zazna nič od naštetega. En anketiranec je navedel, da se
po vsaki skodelici kave spoti.
Graf 15: Počutje po zaužitju prevelike količine kofeinskih pijač
27 %
20 % 30 %
20 %
3 %
povečano odvajanje urina
odvajanje blata
oboje
nič od naštetega
drugo
9 %
24 %
19 % 11 %
29 %
8 %
0 % Ne, vedno popijem enakodmerek kaveČutil/-a sem razbijanje srca
Imel/-a sem glavobol
Bil/-a sem brez energije
Imel/-a sem težave s spanjem
Nisem čutil/-a sprememb
Drugo
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
32
Kadar so popili preveliko količino pijače, ki vsebuje kofein, so anketiranci občutili
naslednje težave: 24 % (18) jih je imelo težave s spanjem, 24 % (15) jih je čutilo razbijanje
srca, 19 % (12) jih je imelo glavobol, 8 % (5) anketirancev pa ni čutilo sprememb. 9 % (6)
starostnikov vedno popije enak odmerek kave in nikoli niso imeli težav, ker bi je popili
preveč.
Graf 16: Spremembe ob prenehanju pitja kave za 1 do 2 dni
Ob prenehanju pitja kave in drugih pijač, ki vsebujejo kofein, so imeli anketiranci
naslednje težave: 11 % (8) jih je občutilo motnje spanca, 24 % (18) jih je bilo utrujenih, 14
% (10) jih je imelo glavobol, 16 % (12) se jih je slabo počutilo, 11 % (8) jih je občutilo
nihanje razpoloženja, 9 % (7) jih je čutilo, da imajo manj energije, 8 % (6) anketirancev pa
je bilo razdražljivih. Odgovor »Nič od naštetega« so označili 4 % (3) anketirancev.
14 %
24 %
16 %
3 %
8 %
11 %
9 %
0 % 11 %
4 %
0 % glavobol
utrujenost
slabo počutje
bolečine v mišicah
razdražljivost
nihanje razpoloženja
manj energije
depresija
motnje spanca
nič od naštetega
drugo
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
33
Graf 17: Mnenje anketirancev o prenehanju pitja kofeinskih izdelkov, če bi to
ogrožalo njihovo zdravje
Kar 80 % (24) anketiranih starostnikov iz doma starejših občanov bi nehalo piti kavo in
druge izdelke, ki vsebujejo kofein, če bi to ogrožalo njihovo zdravje. 20 % (6)
anketirancev bi v tem primeru mogoče prenehalo piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo
kofein.
80 %
0 % 20 % Da
Ne
Mogoče
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
34
5.2 Rezultati določanja kofeina v vzorcih
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s kvalitativno metodo
določanja vsebnosti kofeina v živilih.
Slika 2: Prikaz plošč TPC
Vir: lastna slika (2014)
Na sliki 2 so razvidne plošče TPC pri vidni svetlobi. Vzorci kofeina niso vidni.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
35
Slika 3: plošče TPC pod UV-žarnico
Vir: lastna slika (2014)
Slika prikazuje končni kvalitativni rezultat laboratorijske raziskave. Prikazane so vse štiri
plošče TPC pod UV-žarnico. Prisotnost kofeina v vzorcih prikazujejo temna polja.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
36
Tabela 2: Ocena velikosti rumenih lis kofeina pod UV-žarnico
VIDNOST KOFEINSKIH MADEŽEV POD UV-ŽARNICO
VZOREC IZDELKA KF (kloroform) EA (etilacetat)
1.) Plošča TPC
Kofein (Sigma-Aldrich, C0750) 5 4
Kava A 4 3
Kava B 3 2
2.) Plošča TPC
Instant kava 4 4
Kapučino A 2 2
Kapučino B 3 2
3.) Plošča TPC
Črni čaj 3 3
Zeleni čaj 3 3
Kavna čokolada 1 0
4.) Plošča TPC
Energijska pijača A 1 1
Energijska pijača B 1 1
Pijača kola A 2 3
Pijača kola B 2 3
Ocena rezultatov: od 0 do 5: 0 – zelo slabo vidno temno polje, 5 – zelo dobro vidno
temno polje
Tabela vključuje 12 izbranih kofeinskih izdelkov ter reagent kofeina v prahu. Najprej smo
uporabili reagent kofeina v prahu (Sigma-Aldrich, C075) pri katerem je temno polje
največje po ekstrakciji s kloroformom in ocenjeno s 5, pri topilu etilacetata pa je vidljivost
temnega polja ocenjena s 4. Nato sledi instant kava z enako vidljivostjo temnega polja pri
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
37
kloroformu in etilacetatu (ocena 4). Sledi ji kava A, ki ima vidljivost temnega polja 4 pri
kloroformu, in 3 pri etilacetatu. Kava B ima nekoliko manj kofeina kot kava A, saj je
vidnost temnega polja 3 pri kloroformu in 2 pri etilacetatu. Črni in zeleni čaj imata enako
vsebnost kofeina oz. vidnost madeža; pri obeh ekstrakcijah (s kloroformom in
etilacetatom) je ocenjena s 3.
Pri kapučinu A in kapučinu B je razlika v vidnosti madežev majhna. Pri kloroformu je
kapučino A ocenjen z 2, kapučino B pa s 3. Pri ekstrakciji z etilacetatom sta kapučino A in
B dosegla enako oceno vidnosti temnega polja, tj. 2.
Pijača kola A in pijača kola B sta dosegli enaki oceni vidnosti temnega polja pri obeh
ekstrakcijah. Pri kloroformu sta dosegli 2, pri etilacetatu pa sta dosegli oceno 3.
Zelo slaba vidljivost temnega polja oz. vsebnost kofeina je pri energijskih pijačah.
Energijski pijači A in B sta dosegli enake ocene vidljivosti pri obeh ekstrakcijah –pri
kloroformu oceno 1 in pri etilacetatu oceno 1. Najslabšo vsebnost kofeina ima kavna
čokolada in sicer ima pri kloroformu oceno vidljivosti 1, pri etilacetatu pa oceno vidljivosti
0.
Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave lahko zaključimo, da so pri ekstrakciji s
kloroformom temna polja kofeina pod UV-žarnico bolj vidna kot pri metodi z etilacetatom.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
38
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšen vpliv na počutje starostnikov ima kofein.
Izvedli smo anketno raziskavo v Domu starejših občanov Gornja Radgona in laboratorijsko
raziskavo določanja vsebnosti kofeina v različnih izdelkih.
V namen raziskave smo razdelili 30 anketnih vprašalnikov med starostnike, stare od 65 do
90 let, med njimi je bilo 40 % oseb ženskega spola in 60 % oseb moškega spola.
Zaradi teme vprašalnika so z veseljem sodelovali v raziskavi. Anketne vprašalnike so
izpolnjevali natančno in nam s tem omogočili, da smo pridobili rezultate in podatke o
vplivu kofeina na počutje starostnikov. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov lahko
rečemo, da starostniki zelo pogosto in radi uživajo kavo oz. izdelke, ki vsebujejo kofein.
Starostniki so poučeni oz. razgledani ter vedo, v katerih izdelkih je kofein. Skoraj vsi
anketiranci iz Doma starejših občanov Gornja Radgona uživajo kavo (kavo z mlekom, belo
kavo, kapučino, kratko kavo). Pri razdeljevanju anket smo opazili, da je za starostnike v
Domu starejših občanov Gornja Radgona dobro poskrbljeno, saj imajo na voljo še dodatne
različne izdelke oz. pijače, kot so npr. kapučino v prahu, zeleni čaj, črni čaj, kola napitki,
energijske pijače in drugo.
Ugotovili smo, da je večina starostnikov začela piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo
kofein, zaradi družbe ter pozitivnih učinkov kofeina na telo. Pri starostnikih kofein najbolj
pomaga pri tem, da jim daje moč, tako kot v raziskavi (Lichten, 2012) ugotavljajo, da
kofein pri starejših na mišice deluje tako, da jim poveča mišično moč. Tudi Tallis (2012)
ugotavlja, da se posledično zmanjša pojav padcev in poškodb pri starejših. Lužar (2007)
navaja, da ima kofein tudi druge učinke na telo – razširja dihalne poti, dviguje krvni tlak
pri slabotnih ljudeh, zmanjša zaznavo občutka napora, skrajša reakcijski čas. Tudi mi smo
ugotovili, da naši anketiranci zaznavajo pozitivne učinke, saj se počutijo bolj budne,
zmanjša se jim občutek zaspanosti in utrujenosti, imajo več energije, izboljša se jim
razpoloženje ter so bolj aktivni. Poleg vseh teh učinkov je nekaj starostnikov navedlo, da
kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein, na njih delujejo odvajalno in diuretično.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
39
Večina avtorjev navaja, da skodelica kave dobro vpliva na telo oz. počutje. Tudi ena od
naših pomembnejših ugotovitev je, da anketiranci pijejo kavo in druge kofeinske izdelke
ravno zaradi vseh teh pozitivnih učinkov kofeina.
Louis et al, (2004) ugotavljajo, da kofein omili tremor oz. ga zmanjša. Vendar se moremo
zavedati, da je treba omejiti vnos kofeina na vsaj 200 mg dnevno, kar je približno dve
skodelici na dan (Rizzoli, Loder, & Neoporent, 2012). Rezultati ankete kažejo, da
starostniki dobro vedo, da je pitje prevelikih količin kofeinskih napitkov nevarno, nekateri
so že občutili posledice prevelike dnevne doze. Ugotovili smo, da so imeli težave s
spanjem, glavobol, nihanje v razpoloženju ter močno razbijanje srca.
Kofein ima tudi nekaj slabih lastnosti, saj povzroča neke vrste odvisnost, ki jo lahko
ugotovimo pri prenehanju vnosa kofeina v telo. Večina se pritožuje nad glavobolom,
slabšim počutjem in utrujenostjo (Arzenšek- Pinter & Gojkovič- Kumperger, 2004).
Ugotavljamo, da nekateri anketiranci ob pomanjkanju kofeina čutijo utrujenost, slabo
počutje, nihanje v razpoloženju, imajo manj energije, motnje spanca in glavobol.
Zanimalo nas je, ali bi anketiranci prenehali piti kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein,
če bi to ogrožalo njihovo zdravje. Ugotovili smo, da bi večina starostnikov prenehala s
pitjem, kar pomeni, da starostniki vse bolj skrbijo za svoje zdravje.
V laboratorijski raziskavi smo ugotovili, da instant kava in ena od izbranih kav vsebujeta
kar velik delež kofeina. Nekoliko manj kofeina smo zaznali v zelenem in črnem čaju.
Zadnje čase se vse bolj promovira, da je zeleni čaj učinkovit pri hujšanju in prebavi.
Čreslovine v čaju omilijo črevesne motnje in urejajo prebavo (Jörg, 2002).
Obe vrsti kapučina sta imeli majhno količino kofeina. Presenetil nas je tudi rezultat pri
obeh energijskih pijačah, saj smo zaznali zelo nizko vsebnost kofeina.
Na podlagi rezultatov smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja.
Ali se starostniki zavedajo pozitivnih in negativnih učinkov kofeina?
Z raziskavo smo ugotovili, da se večina starostnikov zaveda, da ima kofein pozitivne
učinke. Prav zaradi tega je nekaj starostnikov začelo piti kavo in druge izdelke, ki
vsebujejo kofein. Kavo večinoma uživajo zaradi pozitivnih učinkov, kot so manjša
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
40
utrujenost in zaspanost, boljše razpoloženje, občutek budnosti in aktivnosti ter boljša
koncentracija. S starostjo se delovanje telesa spreminja, saj se zmanjša mišična moč,
poveča se možnost za različne bolezni in infekcije. Spanec je v starosti vedno bolj moten,
posledica pa je dnevna utrujenost. S starostjo se tudi upočasni prebava, zato imajo nekateri
težave z zaprtjem in nabiranjem vode v telesu. Starostniki se zavedajo, da jim kava in drugi
izdelki, ki vsebujejo kofein, pomagajo pri odvajanju blata in urina, oziroma so te učinke
opazili. Tudi avtorja (Kapš & Medle, 2006) navajata, da kofein vpliva na ledvice in s tem
posledično deluje diuretično.
Opazili smo, da se starostniki zavedajo, da imajo izdelki oz. snovi, ki jih vsakodnevno
vnašamo v telo, ne samo pozitivne ampak tudi negativne vplive. Nekateri so navedli, da jih
peče zgaga, pospeši se jim bitje srca in dvigne krvni tlak. Pri velikih količinah kofeina so
imeli glavobol, srce jim je hitreje bilo, imeli so težave s spanjem in bili so brez energije.
Prav tako se zavedajo znakov, ki se pojavijo ob prenehanju pitja kave in drugih izdelkov,
ki vsebujejo kofein. Največ jih občuti utrujenost, slabo počutje, glavobol, nihanje
razpoloženja, moten spanec in razdražljivost. Ugotavljamo, da kljub negativnim učinkom
kavo in druge kofeinske izdelke starostniki v poprečju pijejo že 30 do 50 let.
Avtorji (Bryant et al, 1998) v raziskavi o kofeinu in psihomotoričnih sposobnostih
ugotavljajo, da manjša količina kave oz. kofeinskih izdelkov dobro vpliva na
psihomotorične sposobnosti pri starejših.
Ali starostniki vedo, v katerih pijačah je kofein?
Rezultati so pokazali, da starostniki vedo, v katerih izdelkih je kofein. V vprašalniku je
večina starostnikov pravilno označila živila, v katerih je kofein.
Kofein navadno uživamo v pijačah, uporablja pa se tudi v nekaterih zdravilih. Tako
najdemo kofein v kavi, kola pijačah, čaju, stimulansih, čokoladi, diuretikih, nekaterih
blažilcih bolečin, blažilcih prehlada in drugih zdravilih (Fijan, 2014). Dandanes je kofein
vse bolj razširjen in uporabljen (Arzenšek- Pinter & Gojkovič- Kumperger, 2004).
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
41
7 SKLEP
Populacija, ki smo jo obravnavali, so starostniki od 65 let naprej. Populacija starostnikov
se iz leta v leto povečuje, k čimer pripomore dobra zdravstvena oskrba tako na preventivni
kot na kurativni ravni. Veliko današnjih starostnikov je ozaveščenih o pomembnosti
prehranjevanja, gibanja oz. o zdravem načinu življenja. Vendar pa jih ima veliko kakšno
slabo razvado.
Kljub zavedanju, da imajo določene snovi in izdelki poleg pozitivnih tudi negativne
učinke, posegamo po njih oz. jih uživamo. Različne študije ugotavljajo, da je pomembna
količina določene snovi, ki jo vnesemo v telo. Zato je dobro, da se tega zavedamo in
omejimo vnos določenih snovi in s tem posledično zmanjšamo njihove negativne učinke.
V diplomski nalogi smo pridobili dragocene podatke o vplivu kofeina na počutje
starostnikov. Starostniki uživajo kavo in druge izdelke, ki vsebujejo kofein, ker jim da
moč. Ohrani jih budne in da jim občutek, da so bolj aktivni, izboljša jim razpoloženje,
zmanjša zaspanost in utrujenost, ki nastopi z leti oz. v obdobju starosti.
Pri uživanju kofeina se poveča stopnja kognitivnih sposobnosti. Kognitivne sposobnosti
so: spomin (kratkoročni, dolgoročni), pozornost, ohranjanje govora itd. Nekatere študije
navajajo, da kava ščiti pred parkinsonovo boleznijo in tremorji, prav tako pa povečuje
psihomotorične sposobnosti in pospešuje metabolizem, ki se v starosti upočasni. Na
nekatere starostnike ima odvajalen in diuretičen učinek.
Po pitju kave se največji učinek kofeina izrazi po 15 do 45 minutah, vendar je ta učinek
odvisen tudi od količine zaužitega kofeina.
Kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein, so vse bolj priljubljeni in veliko jih je v dvomih,
ali piti kavo ali ne. Odgovor je preprost, če smo zdravi in nimamo zdravstvenih težav s
srcem, visokim krvnim pritiskom, diabetesom in nespečnostjo, ima lahko kava pozitivne
učinke, pri uživanju pa seveda ne smemo pretiravati in kavo omejiti na 1 do 2 skodelici na
dan.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
42
VIRI IN LITERATURA
Arzenšek Pinter, R., & Gojkovič Kumperger, A. (2004). Kofein v hrani in zdravilih. V B.
Vombergar, & M. Nidorfer (Ured.), Živiljstvo in prehrana danes in jutri 3, Svetovni
dan hrane 16. oktober 2004 (str. 63-66). Maribor, Slovenija: Živilska šola Maribor,
Višja stokovna šola.
Bryant, C., Farmer, A., Tiplady, B., Keating, J., Sherwood, R., Swift, C. (1998).
Psychomotor performance: investigating the dose-response relationship for caffeine
and theophylline in elderly volunteers. European Journal of Clinical pharmacology,
5, 309-13.
Dobovišek, J., & Accetto, R. (2004). Arterijska hipertenzija. Ljubljana, Slovenija: Lek.
Fijan, S. (2014). Izbrana poglavja iz mikrobiologije in biokemije: navodila za vaje s
teoretičnimi osnovami za študente podiplomskega študija bioinformatike, 2. stopnja
na FZV UM. Maibor, Slovenija: Fakulteta za zdravstvene vede.
Grom, G. (2012). Kofein- vpliv na trening, hujšanje in vzdržnost. Prevzeto 18. 1. 2014 iz
http://vzpon.vzajemci.com/novice/zivljenjski_stil/3272/kofein_-
_vpliv_na_trening_hujsanje_in_vzdrzljivost
Herniš, U., & Germič, N. (2008). Kaj pa energijske pijače? (Raziskovalna naloga).
Ljubljana, Slovenija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo.
Jevšnik, M., Bauer, M., Ovca, A., Pandel, R., & Poljšak, B. (2009). Skrb za zdravo in
varno prehrano med staristniki. V D. Rugelj, & F. Sevšek (Ured.), Raziskovalni dan
Zdravstvene Fkaultete (str. 13-26). Ljubljana, Slovenija: Zdravstvena fakulteta.
Jörg, Z. (2002). Zeleni čaj za zdravje in vitalnost. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.
Kapš, P., & Medle, B. (2006). Čaj in zdravje. Ljubljana, Slovenija: Založba Karantanija.
Kiefer, I., & Meidlinger, B. (2010). Kaffee ist ein Flüssigkeitsraüber. Sport- und
präventivmedizin, 2, 41-42.
Lee, L. (2013). Dose Caffein Act as a Lexative?. Prevzeto 10. 6 2014 iz
http://www.livestrong.com/article/525677-does-caffeine-act-as-a-laxative/
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
43
Lichten, C. (2012). Caffeine boosts power for elderly muscles. Prevzeto 29. 1. 2014 iz
http://www.eurekalert.org/pub_releases/2012-06/sfeb-cbp062712.php
Louis, E., Jurewicz, E., Applegate, L., Luchsinger, A., Factor-Litvak, P., & Parides, M.
(2004). Schützt Kaffeetrinken vor der Entwicklung eines Tremors. Prevzeto 15. 2.
2014 iz http://www.springermedizin.de/schuetzt-kaffeetrinken-vor-der-entwicklung-
eines-tremors/177190.html
Lužar, K. (2007). Energijski napitki in mladi. (Raziskovalna naloga). Celje, Slovenija:
Gimnazija Celje- center, Mestna občina Ceje- Mladi za Celje.
Malek, N. (2011). Kofein. Prevzeto 28. 5. 2014 iz http://www.nutris.org/prehrana/abc-
prehrane/druge-snovi/187-kofein.html
Massey, L. (1998). Caffeine and the Elderly. Prevzeto 30. 1. 2014 iz
http://springerlink.springermedizin.de/article/10.2165/00002512-199813010-00005
Mindell, E. (1998). Hrana kot zadravilo. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.
Paušne, A. (2010). Kofein. Prevzeto 13. 1. 2014 iz
http://www.interchem.si/ponudba/prehrambena-industrija/kofein/
Preradovič, L. (2010). Kofein. (Raziskovalna naloga). Tržič, Slovenija: Osnovna šola
Krize.
Prijatelj, N. (2005). Farmakognozija, Kemijska stuktura naravnih spojin. Ljubljana,
Slovenija: DZS, d.d.
Rapuri, P. B., Gallagher, C. J., Kinyamu, K. H., & Ryschon, K. L. ( 2001). Caffeine intake
increases the rate of bone loss in elderly women and interacts with vitamin D
receptor genotypes. The American Journal of clinical nutrition, 74, 694-700.
Rauch-Petz, G. G. (2002). Alergije in hrana. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.
Ritchie, K., Ancelin, M., Amieva, H., Rouaud, O., & Carrière, I. (2014). The association
between caffeine and cognitive decline: examining alternative causal hypotheses.
International Psychogeritrics, 26, 581-90.
Rizzoli, P., Loder, E., & Neoporent, L. (2012). Rešitev za migreno. Ljubljana, Slovenija:
Založba Gnostica d.o.o.
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
44
Roehr, T., & Roth, T. (2008). Caffeine: Sleep and daytime sleepinss. Sleep medical
reviews, 12, 153-62.
Roter, J. (2012). Kofein - čudežna podpora v različnih oblikah in njegovi učinki. Prevzeto
14. 1. 2014 iz http://www.lifestylenatural.com/4371/Kofein-cudezna-podpora-v-
razlicnih-oblikah?cookietime=1375177260
Sinha, R., Cross, A., Carrie, D., Graubard, B., Wu, J., Hollenbeck, A. (2012). Caffeinated
and decaffeinated coffee and tea intakes and risk of colorectal cancer in a large
prospective study. The American Journal of clinical nutrition, 96, 374-381.
Stankovič, U. (2009). Motnje spanja pestijo tretjino ljudi .Prevzeto 10. 6. 2014 iz:
http://med.over.net/javne_datoteke/novice/datoteke/22778-B3A5B4FAd01.pdf
Špingler, J. (2003). Zdravilne rastline, Kava (Coffea arabica). Prevzeto 14. 8. 2013 iz
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1515.
Tallis, J. (2012). Caffeine Boosts Power for Elderly Muscles, Experts Say. Prevzeto 6. 9.
2013 iz http://www.sciencedaily.com/releases/2012/06/120629120445.htm.
Thölke, M. (2012). Kaffee - Muntermacher und Einschlafhilfe. Prevzeto 8. 9. 2013 iz
http://www.ndr.de/ratgeber/gesundheit/ernaehrung/kaffee205.html.
Učinki kofeina v športu in hujšanju. (2011). Prevzeto 18. 1. 2014 iz http://www.hujsaj-
zdravo.si/sport_in_vadba/ucinki_kofeina_pri_hujsanju_in_sportu/
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
45
PRILOGA
Anketni vprašalnik
Slike, laboratorijska raziskava
1
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani!
Si vsak dan radi privoščite skodelico dišeče kave?
Jutro, ki zadiši po kavi, je za marsikoga nepogrešljivo.
Kava in izdelki, ki vsebujejo kofein, so tako eden od najpogostejših napitkov, s
katerimi začnemo dan.
Če se Vaš dan začne na tak način Vas prosim …
Sem Tanja Topolovec, absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Pišem diplomsko delo z naslovom Vpliv kofeina na počutje starostnikov.
Za raziskovalni del diplomskega dela potrebujem Vašo pomoč, zato Vas vljudno
prosim, da odgovorite na anketni vprašalnik. Vprašalnik je anonimen, podatki pa bodo
uporabljeni izključno v namen izdelave diplomskega dela.
Za sodelovanje se Vam vnaprej iskreno zahvaljujem!
Tanja Topolovec
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
2
1. Spol
Ženski
Moški
2. Starost
_______________
3. V katerem obdobju ste začeli s pitjem kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo
kofein?
V osnovni šoli
V srednji šoli
V času študija
Po prvi zaposlitvi
Po odpustu iz službe
V času kakršnega koli kriznega obdobja
V času upokojitve
Drugo_______________________________________________________
4. Koliko let pijete kavo ali druge izdelke, ki vsebujejo kofein?
____________________________________________________________________
5. Označite, kateri izdelki po vašem mnenju vsebujejo kofein?
Pepsi
Pivo
Vino
Kapučino
Čokoladno mleko
Žgane pijače
Energijske pijače
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
3
Zeleni čaj
6. Katere izdelke, ki vsebujejo kofein, uživate? (možnih več odgovorov)
Kava (kava z mlekom, bela kava, kapučino, kratka kava…)
Kapučino v prahu
Zeleni čaj
Indijski čaj
Kola napitki
Energijske pijače
Drugo___________________________________________________________
7. Kaj je bil glavni razlog, da ste začeli s pitjem kave in drugih izdelkov, ki
vsebujejo kofein?
Zaradi družbe
Zaradi želje po nečem novem
Zaradi arome okusa kave
Zaradi vonja kave
Zaradi njenega poživljajočega učinka
Drugo_________________________________________________________
8. Koliko skodelic kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein, spijete na dan?
Samo eno skodelico na dan
1–2 skodelici na dan
2–3 skodelice na dan
4–5 skodelic na dan
več kot 5 skodelic na dan
Drugo_____________________________________________________
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
4
9. V katerem času dneva vam najbolj tekne kava ali drugi izdelki, ki vsebujejo
kofein?
Zjutraj
Dopoldan
Popoldan
Zvečer
10. Kje najpogosteje pijete kavo ali druge izdelke, ki vsebujejo kofein?
V sobi
V jedilnici
Pri prijatelju/ici, sosedu/i
V kavarni/gostilni/baru
Drugo________________________________________________________
11. Ali ob kavi in drugih izdelkih, ki vsebujejo kofein, običajno kadite?
Ne, sploh ne kadim (sem nekadilec/ka)
Da
Ne (in sem kadilec/ka)
Občasno
12. Ali je lahko pitje prevelikih količin kofeinskih napitkov nevarno?
Da
Ne
Ne vem
13. Ali po popiti skodelici kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein, čutite
kakšne njene učinke? Kot na primer: (možnih je več odgovorov)
Počutim se bolj budnega/o
Izboljša se mi koncentracija
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
5
Izboljša se mi razpoloženje
Zmanjša se mi zaspanost in utrujenost
Sem bolj aktiven/a
Naredi me bolj zgovornega/o
Obdrži me budnega skozi noč
Pospeši mi bitje srca
Rahlo mi naraste krvni tlak
Peče zgaga
Nič od naštetega
Drugo_________________________________________________________
14. Ali ste kdaj po pitju pijač, ki vsebujejo kofein opazili naslednje učinke:
Povečano odvajanje urina
Odvajanje blata
Oboje
Nič
Drugo_________________________________________________________
15. Ali ste kdaj popili večjo količino kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein?
Če ste, kako ste se počutili? (možnih je več odgovorov)
Ne, vedno popijem enak odmerek kave
Čutil/a sem razbijanje srca
Imel/a sem glavobol
Bil/a sem brez energije
Imel/a sem težave s spanjem
Nisem čutil/a sprememb
Drugo_________________________________________________________
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
6
16. Ali ste kdaj po prenehanju pitja kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein,
za 1–2 dni čutili: (možnih je več odgovorov)
Glavobol
Utrujenost
Slabo počutje
Bolečine v mišicah
Razdražljivost
Nihanje v razpoloženju
Manj energije
Depresijo
Moten spanec
Nič od naštetega
Drugo_________________________________________________________
17. Bi prenehali s pitjem kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein, če bi to
ogrožalo vaše zdravje?
Da
Ne
Mogoče
1
SLIKE LABORATORIJSKE RAZISKAVE
Slika: Vzorci po ekstrakciji trdno-tekoče
Vir: lastna slika (2014)
Slika: Prikaz dveh plasti po dodatku kloroforma in etilacetata
Vir: lastna slika (2014)
Tanja Topolovec: Vpliv kofeina na počutje starostnikov
2
Slika: Prikaz komore za tankoplastno kromatografijo
Vir: lastna slika (2014)