tehniČni priroČnik 2016 - michelin · italija 1,6 mm ne obvezno, če na pnevmatikah ni oznak m+s...

TEHNIČNI PRIROČNIKMICHELIN: PNEVMATIKE ZA TOVORNA VOZILA

2016

Brošura se izdaja vsako leto, nova izdaja vselej nadomesti predhodno. Do posodobitev podatkov lahko pride tudi po izidu brošure, te informacije so

na voljo na spletni strani transport.michelin.si.

VSEBINA

5 ZAKONODAJA

13 IZBIRA PNEVMATIK

21 NASVETI ZA UPORABO

65 USTREZEN ZRAČNI TLAK

79 POGLABLJANJE

109 OBNOVA PNEVMATIK

113 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PNEVMATIK MICHELIN

3

ZAKONODAJA 6 MONTAŽA NOVIH PNEVMATIK

7 MONTAŽA POGLOBLJENIH PNEVMATIK

7 MONAŽA OBNOVLJENIH PNEVMATIK

7 GLOBINA PROFILA NA OSI

8 ŽIVLJENJSKA DOBA IZDELKOV

9 PONUDBA PNEVMATIK MICHELIN

ZA TOVORNA VOZILA

ZAKO

NO

DA

JA

5

MONTAŽA PNEVMATIK

Michelin na isto os priporoča namestitev pnevmatik z enakimi vzorci profila ali dvojna kolesa z enakimi vzorci profila.

Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozilaPnevmatike na isti osi enake:

• velikosti, • vrste, • zgradbe, • nosilnosti in kategorije hitrosti • istega proizvajalca in dezena.

PRAVILNIK 13/44 16. člen

(3) Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone in, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg zahtev v prvem odstavku tega člena, pnevmatike na isti osi enake velikosti, vrste, zgradbe, nosilnosti in kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena.

(4) Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.

6

MONTAŽA PNEVMATIK S POGLOBLJENIM PROFILOM

MONTAŽA OBNOVLJENIH PNEVMATIK

Za zagotovitev optimalne varnosti Michelin priporoča montažo poglobljenih pnevmvatik na osi vlačilcev in

prekucnikov.

Narezane pnevmatike se ne smejo uporabljati na prednjih oseh motornih vozil in na vozilih za prevoz nevarnega blaga.

Kanali v dezenu pnevmatik se lahko narezujejo le pri pnevmatikah, ki so za to predvidene in imajo na boku oznako »REGROOVABLE« ali temu ustrezno oznako njihovega proizvajalca.

Uredba z dne 16. januarja 2004 navaja pravila za montažo obnovljenih pnevmatik, odobrena v.PRAVILNIK 13/44 19. ČLEN(1) Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.(2) Obnovljene pnevmatike se ne smejo uporabljati na vozilih kategorije L in prednjih oseh vozil kategorij M2, M3 in vozil za prevoz nevarnega blaga.

Možni sklopi pnevmatik s poglobljenim profilom za tovorna vozila.

Pnevmatike za vozila kategorij M 1 , N 1 in L se ne smejo narezovati. Za vozila, s katerimi vozimo v tujini, je potrebno upoštevati predpise, ki veljajo v posameznih državah (glej tabelo na strani 84)

7

GLOBINA PROFILA NA ISTI OSI

ŽIVLJENJSKA DOBA PROIZVODA

Pnevmatike so izdelane iz raznovrstnih materialov in sestavnih delov na osnovi gume, katerih lastnosti so bistvene za pravilno obratovanje same pnevmatike.

Te lastnosti se razvijajo skozi čas.Ta razvoj je za posamezno pnevmatiko odvisen od številnih dejavnikov, na primer podnebja, pogojev skladiščenja (temperatura, vlažnost, položaj itd.), pogojev uporabe (obremenitev, hitrost, polnilni tlak, poškodbe na cesti itd.), katerim je izpostavljena pnevmatika v življenjski dobi obratovanja.Ti dejavniki staranja se tako spreminjajo, da je nemogoče natančno predvideti življenjsko dobo pnevmatike. Zaradi tega morajo uporabniki ne samo redno pregledovati pnevmatike, pač pa jih tudi dajati v redne preglede kvalificiranim strokovnjakom, ki ugotovijo, ali so pnevmatike primerne za nadaljnje obratovanje.

Ta pregled je treba opraviti vsaj enkrat na leto, 5 let ali več od datuma začetka uporabe pnevmatike ali 8-10 let od datuma proizvodnje. Starejša, ko je pnevmatika, večja je verjetnost, da jo je potrebno zamenjati zaradi staranja, povezanega s skladiščenjem in/ali uporabo le-te ali zaradi drugih dejavnikov, ugotovljenih med preverjanji.

Po zaključku enega od teh obdobij je, poleg normalnega vizualnega pregleda in preverjanja zračnega tlaka, priporočljivo, da enkrat letno pnevmatike pregleda strokovnjak. Za pnevmatike, ki so starejše od deset let, ni priporočljivo, da se jih še uporablja na vodilni osi tovornih vozil ali avtobusov. Priporočamo, da jih montirate na osi prikolic /polprikolic.

Razlika v globini kanalov dezena pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm:Globina kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah vozil na vozilih kategorije (razen za vozila kategorij L , M1 e N1) na drugih vozilih najmanj 2 mm.

Za vozila, s katerimi vozimo v tujini, je potrebno upoštevati predpise, ki veljajo v posameznih državah (glej tabelo na strani 84).

8

POPRAVILO

Strokovnjak pred popravili opravi podroben pregled pnevmatike.

Strokovnjak pred popravili odstrani pnevmatiko in podrobno pregleda njeno notranjost in zunanjost.

Vseh poškodb ni mogoče popraviti.

!

Neupoštevanje teh priporočil lahko poslabša učinkovitost vozila in povzroči težave z vodljivostjo in/ali odpoved pnevmatike, ki lahko ogrozi varnost uporabnika in tretjih strank.Michelin na noben način ne odgovarja za škodo, ki lahko nastane zaradi in/ali ob uporabi v nasprotju z njegovimi navodili.

9

PREDPISI ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH ZA TOVORNA VOZILA V EVROPSKI SKUPNOSTI

Za razumevanje razlike v oznakah zimskih pnevmatik:Oznaka M+S pomeni avtonomno izjavo proizvajalca, v skladu z lastnimi merili, ki niso predpisana. Oznaka 3PMSF je certifikacija, ki izhaja iz testa oprijema v zimskih razmerah, ki ustreza evropskemu predpisu UNECE R117. Rezultati testov so konkretni in jih je mogoče primerjati. 3PMSF je edini pravi parameter za merjenje mobilnosti v zimskih razmerah.

Država Globina ostanka profi la

Obvezna uporaba pnevmatik z oznako M+S

ali 3PMFS Uporaba verig Določen čas za zimske razmere

Avstrija 5 mm (radialne)6 mm (diagonalne)

DA Samo pogonske osi Dovoljeno na pogonski osi pri globini profi la vsaj 2 mm Od 01.11. do 15.04. za tovorna vozila in od

01.11. do 15.03. za avtobuse Belgija 1,6 mm NE Dovoljeno v zimskih razmerah

Bosna in Hercegovina 4 mm DA

Samo pogonske osiČe na pnevmatikah ni oznak M+S / 3PMSF so obvezne verige,

v vozilu morata biti tudi lopata in vreča peska Od 15.11. do 15.04.

Hrvaška 4 mm DA Samo pogonske osi

Dovoljeno, če na pnevmatikah ni oznak M+S / 3PMSF, vsaj 4 mm

Definicija zimskih razmer: zasnežene, poledenele ali s plundro prekrite ceste ali

napoved takšnih razmer

Češka republika 5 mm DA Samo pogonske osi

Dovoljeno, če na pnevmatikah ni oznak M+S / 3PMSF, vsaj 6 mm. Obvezno, če tako določajo prometni znaki

Od 15.11. do 30.04. ali če to določajo prometni znaki

Danska 1 mm NE Dovoljeno

Finska 1,6 mm NE Dovoljeno v zimskih pogojih vožnje Pnevmatike z lednimi bodicami se lahko uporabljajo od 01.11. do 31.03.

Francija 1 mm NE DovoljenoPnevmatike z lednimi bodicami se lahko

uporabljajo od sobote pred 01.11. do zadnje nedelje v marcu.

Nemčija 1,6 mm DA Samo pogonske osi

DovoljenoHitrost omejena na največ 50 km/h



Grčija2 mm na pogonskih

oseh in 1,6 mm na vseh ostalih oseh

NE Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki

Madžarska1,6 mm če je dimenzija pnevmatike < 750 mm, 3 mm če je > 750 mm

NE Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki

Italija 1,6 mm NE Obvezno, če na pnevmatikah ni oznak M+S / 3PMSF, če to določajo prometni znaki

Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki

Kosovo 4 mm DA Samo pogonske osi Obvezno v zimskih razmerah



Luksemburg 1,6 mm DA Samo pogonske osi



Makedonija6 mm na pogonskih

oseh in 4 mm na ostalih oseh.

DAToate osile

Če na pnevmatikah ni oznak M+S / 3PMSF so obvezne verige, vsaj 4 mm v vozilu morata biti tudi lopata in vreča s peskom Od 15.11. do 15.03

Črna gora 4 mm DA Samo pogonske osi

Če so ceste zasnežene so obvezne verige, v vozilu morata biti tudi lopata in vreča s peskom Od 1.11. do 1.04.

Nizozemska 1,6 mm NE NI dovoljeno

Norveška 5 mmDA(1)

Vse osi, vključno z dvižnimi osmi

Dovoljeno, z zahtevo, da ima 3-7 setov - odvisno od števila osi. Od 15.11. do 31.03.

Poljska 1,6 mm (3 mm za avtobuse) NE Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki Verige so obvezne,

če to določajo prometni znaki Portugalska 1 mm NE Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki

Romunija1.6 mm

VLAČILEC ≤ 20’’ -2 mmVLAČILEC > 20’’ -4 mm

DA Dovoljeno na pogonskih oseh Od 15.11. do 15.03.

Rusija 4 mm DA (1)

Vse osi (2) DovoljenoReferenčno obdobje je od 1.12. do 28.02. A vsaka zveza lahko to obdobje podaljša,

če je potrebno.

Srbija 4 mm DA Samo pogonske osi

Verige so obvezne vsaj na 2 pogonskih oseh, v vozilu mora biti tudi lopata Od 01.11. do 01.04.

Slovaška 3 mm DA Samo pogonske osi

Dovoljeno, če ni oznak M+S/3PMSF ali če to določajo prometni znaki. Od 15.11. do 31.03.

Slovenija 4 mm DA Samo pogonske osi

Dovoljeno, če ni oznak M+S/3PMSF, vsaj 3 mm. Od 15.11. do 31.03.

Španija 1,6 mm NE Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki Glede na vozne razmere lahko pooblaščene osebe prepovejo vožnjo tovornih vozil.

Švedska 5 mm DA(1)

Pogonske osi Dovoljeno Od 01/12. do 01.04.

Švica 1,6 mm NE Verige so obvezne, če to določajo prometni znaki

Turčija 1,6 mm DAPogonske osi (3) Dovoljeno Od 01.12. do 01.04.

Velika Britanija 1 mm NE Ni obvezno Od 01.12. do 01.04.

Ostale države EU 1,6 mm NE Verige so obvezne, če to določajo prometni znakiV nekaterih državah so lahko zahtevane

verige ali zimske pnevmatike, če je označeno s prometnimi znaki.

(1) Pnevmatike morajo biti posebej zasnovane za zimske razmere (2) Za osi prikolic, v letu 2015. (3) Za osi prikolic, v bodoče. Informacije so informativnega značaja, možne so spremembe lokalnih predpisov. trucks.michelin.eu

10

PROGRAM PNEVMATIK MICHELIN ZA TOVORNA VOZILA

DO

LGE

RAZD

ALJ

E RE

GIO

NA

LNO

MES

TNI P

ROM

ETPR

ISTO

P D

O G

RAD

BIŠČ

TERE

N

11

14 UVOD V IZBIRO PNEVMATIK

15 KAKO IZBRATI PNEVMATIKE IN KAM JIH NAMESTITI?

IZBIRA PNEVMATIK

IZBI

RA P

NEV

MAT

IKZA

KON

OD

AJA

13

UVOD V IZBIRO PNEVMATIK

Pri izbiri pnevmatik moramo upoštevati zakonodajo in priporočila proizvajalca vozila ali pooblaščene organizacije (dimenzija, indeks nosilnosti, kategorija hitrosti, zgradba itd.).

Upoštevati je potrebno pogoje oziroma namen uporabe pnevmatik, da bodo ustrezale zahtevam prevoznika.

PRIPOROČILO ZA VSE OSI

Pri prvi zamenjavi pnevmatik se je potrebno prepričati, da predviden izbor pnevmatik ustreza predpisom, preveriti je potrebno tehnične omejitve vozila, pogoje uporabe in priporočila proizvajalca (glede na veljavne predpise v državi). V nekaterih državah je potrebno pri spremembah vozila pridobiti homologacije državne ustanove.

Vse rabljene ali delno obrabljene pnevmatike ali pnevmatike, ki so bile udeležene v prometni nesreči, morajo biti pred montažo celovito pregledane s strani strokovnjaka, da se zagotovi varna vožnja in ustreznost glede na veljavno zakonodajo (glej stran 24 „Pravilna montaža pnevmatik in polnjenje z zračnim tlakom”).

Napačna uporaba ali izbor napačnih pnevmatik lahko povzročita hitrejšo obrabo nekaterih mehanskih delov.

14

KAKO IZBRATI PNEVMATIKE IN KAM JIH NAMESTITI?

Za zagotovitev popolnoma varne vožnje in najboljšega povračila investicije je pomembno, da so vozila opremljena z ustreznimi pnevmatikami, ki ustrezajo določenim kriterijem izbora. Potrebno je slediti štirim korakom!

PRVI KORAK: DOLOČITI USTREZNO DIMENZIJO PNEVMATIK

• Izbrati je potrebno ustrezno dimenzijo z ustrezno dopustno najvišjo obremenitvijo po osi.

• Najvišja obremenitev je podatek proizvajalca vozila, glede na veljavno zakonodajo. Tudi če so na osi vgrajene pnevmatike z višjo nosilnostjo, ni dovoljeno preseči nosilnosti, ki jo je določil proizvaja lec vozila.• Za vsako dimenzijo pnevmatik so določena tudi odgovarjajoča

platišča, posebej glede širine - podatki so na voljo v « Standardnem priročniku » ETRTO in/ali kot priporočila proizvajalca.

• Montaža pnevmatik na platišče, ki ni homologirano kot ustrezno, lahko povzroči: poškodbo platišča in/ali pnevmatike, neenakomeren odtis pnevmatike na tleh, neobičajno delovanje karkase, kar lahko poslabša varnost, obnašanje, oprijem in skrajša življenjsko dobo pnevmatike.

DRUGI KORAK: DOLOČITI PRAVILNO UPORABO PNEVMATIK

Michelinova ponudba pnevmatik za tovorna vozila je sestavljena iz šestih programov, ki so namenjeni za različne potrebe prevoznikov. Pri izbiri pravih pnevmatik je potrebno razmisliti o namenu uporabe in prednostih posameznih programov pnevmatik.

Na cestah, na in okoli gradbišč in kamnolomov.

Dolge vožnje, avtoceste in državne ceste.

Namenjene kratkim in dolgim vožnjam, na vseh tipih cest.

Namenjene kratkim in dolgim vožnjam, na vseh tipih cest.

Namenjene mestnim in primestnim vožnjam.

Posebna civilna ali vojaška vozila, običajno vožena po terenu.

15

TRETJI KORAK: UGOTOVITI PREDNOSTIPnevmatike MICHELIN ponujajo prednosti za določene posebne zahteve prevoznikov.

ČETRTI KORAK: IZBRATI PRAVI DEZEN Pri izboru ustreznega dezena je potrebno upoštevati določena pravila.

Prikaz oznak za položaj pnevmatikPrimeri:

X® MULTITM F = F za sprednjo os (»Front«, spredaj)(directoare) X® LINE ENERGY D aliX® COACH XD = D za pogonsko os (»Drive«,vleka)X® MULTITM T = T za prikolice (»Trailer«, nosilna)X® INCITYTM XZU = Z Za vse položaje, tudi za vodilno os

FZa sprednjo os

DZa pogonsko os

TZa prikolice*

ZVsi položaji

Oglejte si seznam možnosti na strani 118

Za montažo na krmilna os: uporabiti izključno pnevmatike z oznako »F« ali »Z«. Te so bile namreč zasnovane in proizvedene ob upoštevanju posebnih omejitev vožnje, ki veljajo za krmilne osi motornih vozil: dinamične obremenitve, koti, pod katerimi se nagibajo osi, veliko število prevoženih kilometrov itd. Na sprednjo vodilno os vlečnih vozil ne priporočamo montaže pnevmatik MICHELIN Remix ; tudi ne dezena Z.

16

Za montažo na pogonsko os:

se lahko uporabijo le pnevmatike z dezeni «D» ali «Z».

Dezeni z oznako «D» so zasnovani za posebne zahteve na pogonskih oseh: enota za prenos navora motorja in zaviranje, dvojna montaža, najvišja obremenitev po osi v sestavi vozila, itd. Pnevmatike z dezenom oznake «Z» so lahko montirane na pogonskih oseh, optimalno zmoglji-vost pa doseženo z dezenom «D». Za nekatere uporabnike, na primer za mestni promet, je lahko optimalna izbira tudi »Z« dezen na pogonski osi, na primer za uporabo v urbanih območjih.

Za montažo na osi prikolic:

se uporabljajo le dezeni z oznako «T» ali «Z».

Ti dezeni so zasnovani za posebne zahteve za osi prikolic: statična in dinamična obremenitev, spodrsavanje, veliko število kilometrov na sredinskih oseh, itd.

Pnevmatike z dezenom oznake «T» imajo prilagojene indekse nosilnosti in kategorije hitrosti za vlečena vozila (prikolice ali polprikolice). Pri montaži dezena z oznako «Z» se je potrebno prepričati, da indeks nosilnosti in kategorija hitrosti ustrezata zahtevam za posamezne osi prikolic.

Pnevmatike MICHELIN z dezenom «T» v Evropi imajo oznako «FRT» (Free Rolling Tyre – prosto kotaleča se pnevmatika). Standard ETRTO določa, da dezena «T» ni dovoljeno vgraditi na sprednjo ali pogonsko os.

Oznaka FRTOznaka FRT je določena v pravilniku 54: Oznaka 3.1.15. Oznaka «FRT» na pnevmatiki označuje posebno zasnovo pnevmatike za osi prikolic (pnevmatike za vlečena vozila). Pravilnik se nanaša na vse nove pnevmatike, ki se uporabljajo v Evropi, kar pomeni, da je pnevmatike z oznako FRT dovoljeno montirati le na osi prikolic, ne pa tudi na ostale osi. Michelin označuje z oznako FRT tudi pnevmatike Remix.Michelin ne prevzema odgovornosti za posledice, ki so rezultat poškodb pri prevozu, zaradi uporabe, ki je v nasprotju s priporočili Michelina.Pnevmatika z oznako 385/65 R 22.5 z oznako FRT se lahko vgradi zadaj, na zadnjo negnano os vlečenega vozila.

17

Nevarnosti ob neupoštevanju štirih korakov

Funkcije krmilne pnevmatike Povezane nevarnosti

Zmogljivost nosilnosti pnevmatike

Določeno pri podatkih o vozilu: obremenitev po osi

Pri pnevmatikah s prenizkim indeksom nosilnosti pride do prekomernega segrevanja, kar lahko pri vožnji povzroči hitro obrabo in nenadno izgubo zračnega tlaka. Odtis pnevmatik ne bo optimalen, kar poslabša zmogljivosti, oprijem in s tem vodljivost, prenos navora in zaviranje. Poslabša se možnost za obnovo pnevmatike in skrajša njena življenjska doba.

Vzdržljivost pri hitrostiDoločeno pri podatkih o vozilu: najvišja hitrost vozila

Pri pnevmatikah s prenizko kategorijo hitrosti pride do prekomernega segrevanja. To lahko pri vožnji povzroči hitro obrabo in nenadno izgubo zračnega tlaka. Poslabša se možnost za obnovo pnevmatik in skrajša življenjska doba.

Vožnja po različnih vrstah terena

Odvisno od narave poslovanja in uporabe

Pnevmatika, ki ni na ustreznem položaju (osi) ali ni primerna za določen namen uporabe:- se lahko segreje: primer večnamenskih pnevmatik, ki se uporabljajo za daljše vožnje po avtocesti.- se bo hitro obrabila: primer pnevmatik, namenjenih za dolge vožnje po cesti, ki se uporabljajo na neutrjenem terenu.Če so v tem primeru na pnevmatiki vidne hujše poškodbe, jo mora pregledati strokovnjak, ki ugotovi, ali je še primerna za nadaljnjo uporabo, če jo je potrebno popraviti ali izločiti iz uporabe. Vedeti moramo, da kadar so vidne kovinske žice oziroma plasti, to privede do oksidacije le-teh: vožnja s pnevmatikami s takšno poškodbo pomeni neupoštevanje zakonodaje o motornih vozilih.Ta tip poškodbe lahko privede do hitre obrabe pnevmatike pri vožnji, tudi do nenadne izgube zračnega tlaka.Vpliva lahko na slabšo možnost obnove. Življenjska doba pnevmatike bo krajša.

Vodljivost vozila

Odvisno od narave poslovanja in uporabePnevmatike na vodilni osi, ki za položaj ali namen uporabe, za katerega jih uporabljamo, niso primerne, lahko - glede na pogoje cestišča in hitrost - povzročijo poslabšanje vodljivost. To lahko vpliva na celoten nadzor nad vozilom.

Z informacijami vozniku o stanju površine ceste

Pnevmatike na vodilni osi prve pridejo v stik s prihajajočo cestno površino. Pnevmatike, ki so zasnovane za to os morajo postopno dajati informacije o spremembah stanja cestne površine, na primer ponavljajoča se izguba oprijema. Pnevmatike, ki niso zasnovane za to os, so lahko manj postopne ali izločijo del informacij o spremembah na površini.

Zagotavljanje udobja vožnje

Posebne značilnosti pnevmatik za vodilne osi:Posebna zasnova dezena in enotnost

Vodilna os je posebno občutljiva na enakost pnevmatik v smislu stika s krmilom, bližine voznika, itd. Pnevmatike za to os so posebej zasnovane tako, da ustrezajo tem zahtevam in imajo poseben dezen, ki pripomore, da lahko optimalno opravljajo svojo funkcijo. Pnevmatike, ki niso zasnovane za vodilno os, te funkcije ne bodo mogle opravljati tako dobro, kar lahko privede do neuravnotežene mase na sprednji osi.

Prenos navora

Zaviranje: odvisno od sistema pojemanja in zaviranja vozila.Pri nenadnem zaviranju je vodilna os zelo obremenjena

Pri zaviranju v sili se velik del tovora prevali na vodiln os, zato pnevmatike na tej osi igrajo ključno vlogo za zavorno pot vozila. Zmogljivosti zaviranja pnevmatik, ki niso zasnovane za vodilno os, so lahko, če so pnevmatike na sprednji osi, slabše. Pri zaviranju s sistemom pojemka je velik vpliv na dezen in na karkaso vodilne osi, zato so lahko napačne pnevmatike manj učinkovite pri prenosu zavorne enote.Pri zaviranju s sistemom pojemanja, so pnevmatike na pogonski osi zelo obremenjene – tako dezen na tekalni površini kot karkasa: pnevmatike, ki na to funkcijo niso zasnovane, bodo manj učinkovite pri prenosu zavornih sil, življenjska doba pnevmatik bo krajša.

Pogonska os izvaja zaviranje z zavornim sistemom.Vleka: odvisno od moči in navora vozila

Za prenos sile pospeševanja vozila na cesto skrbijo samo pnevmatike na pogonski osi: napačne pnevmatike bodo manj učinkovite pri prenosu navora, življenjska doba bo krajša.

Dolga življenjska doba za znižanje stroškov

v odnosu na število prevoženih kilometrov Pnevmatike morajo biti zasnovane za določeno os in namen uporabe. Dezen, ki ni namenjen za določeno os ali izbira neustreznega programa pnevmatik, lahko za določene namene uporabe pomeni, da s pnevmatikami ne bomo naredili pričakovanega števila kilometrov.

glede porabe goriva vozila

Pnevmatike tovornih vozil pomembno vplivajo na porabo goriva vozila. Izbira pravega programa in dezena vpliva na porabo goriva. Za nakatere tipe uporabe je mogoče optimizirati porabo goriva s pnevmatikami z nizkim kotalnim uporom.Kotalni upor pnevmatik je manjši, če so pnevmatike bolj obrabljene: če zamenjamo pnevmatike, ki še niso do konca obrabljene, s tem izgubimo možnost prihranka goriva.

Nevarnosti, povezane s pogonsko osjo, lahko vplivajo na poslabšanje zmogljivosti oprijema, vodljivosti ali povzročijo hitro poslabšanje lastnosti pnevmatike pri kotaljenju, povzročijo lahko celo nenadno eksplozijo pnevmatike in s tem izgubo nadzora nad vozilom.

18

!!

*Lokalna zakonodaja določa, kdaj šteje pnevmatika za popolnoma obrabljeno. Ne glede na zakonodajo in v zimskih razmerah nikar ne uporabljajte pnevmatik, pri katerih je ostanek provila po poglabljanju manj kakor 1 mm.

Nevarnosti ob neupoštevanju štirih korakov

Funkcije krmilne pnevmatike Povezane nevarnosti

Zmogljivost nosilnosti pnevmatike

Določeno pri podatkih o vozilu: obremenitev po osi

Pri pnevmatikah s prenizkim indeksom nosilnosti pride do prekomernega segrevanja, kar lahko pri vožnji povzroči hitro obrabo in nenadno izgubo zračnega tlaka. Odtis pnevmatik ne bo optimalen, kar poslabša zmogljivosti, oprijem in s tem vodljivost, prenos navora in zaviranje. Poslabša se možnost za obnovo pnevmatike in skrajša njena življenjska doba.

Vzdržljivost pri hitrostiDoločeno pri podatkih o vozilu: najvišja hitrost vozila

Pri pnevmatikah s prenizko kategorijo hitrosti pride do prekomernega segrevanja. To lahko pri vožnji povzroči hitro obrabo in nenadno izgubo zračnega tlaka. Poslabša se možnost za obnovo pnevmatik in skrajša življenjska doba.

Vožnja po različnih vrstah terena

Odvisno od narave poslovanja in uporabe

Pnevmatika, ki ni na ustreznem položaju (osi) ali ni primerna za določen namen uporabe:- se lahko segreje: primer večnamenskih pnevmatik, ki se uporabljajo za daljše vožnje po avtocesti.- se bo hitro obrabila: primer pnevmatik, namenjenih za dolge vožnje po cesti, ki se uporabljajo na neutrjenem terenu.Če so v tem primeru na pnevmatiki vidne hujše poškodbe, jo mora pregledati strokovnjak, ki ugotovi, ali je še primerna za nadaljnjo uporabo, če jo je potrebno popraviti ali izločiti iz uporabe. Vedeti moramo, da kadar so vidne kovinske žice oziroma plasti, to privede do oksidacije le-teh: vožnja s pnevmatikami s takšno poškodbo pomeni neupoštevanje zakonodaje o motornih vozilih.Ta tip poškodbe lahko privede do hitre obrabe pnevmatike pri vožnji, tudi do nenadne izgube zračnega tlaka.Vpliva lahko na slabšo možnost obnove. Življenjska doba pnevmatike bo krajša.

Vodljivost vozila

Odvisno od narave poslovanja in uporabePnevmatike na vodilni osi, ki za položaj ali namen uporabe, za katerega jih uporabljamo, niso primerne, lahko - glede na pogoje cestišča in hitrost - povzročijo poslabšanje vodljivost. To lahko vpliva na celoten nadzor nad vozilom.

Z informacijami vozniku o stanju površine ceste

Pnevmatike na vodilni osi prve pridejo v stik s prihajajočo cestno površino. Pnevmatike, ki so zasnovane za to os morajo postopno dajati informacije o spremembah stanja cestne površine, na primer ponavljajoča se izguba oprijema. Pnevmatike, ki niso zasnovane za to os, so lahko manj postopne ali izločijo del informacij o spremembah na površini.

Zagotavljanje udobja vožnje

Posebne značilnosti pnevmatik za vodilne osi:Posebna zasnova dezena in enotnost

Vodilna os je posebno občutljiva na enakost pnevmatik v smislu stika s krmilom, bližine voznika, itd. Pnevmatike za to os so posebej zasnovane tako, da ustrezajo tem zahtevam in imajo poseben dezen, ki pripomore, da lahko optimalno opravljajo svojo funkcijo. Pnevmatike, ki niso zasnovane za vodilno os, te funkcije ne bodo mogle opravljati tako dobro, kar lahko privede do neuravnotežene mase na sprednji osi.

Prenos navora

Zaviranje: odvisno od sistema pojemanja in zaviranja vozila.Pri nenadnem zaviranju je vodilna os zelo obremenjena

Pri zaviranju v sili se velik del tovora prevali na vodiln os, zato pnevmatike na tej osi igrajo ključno vlogo za zavorno pot vozila. Zmogljivosti zaviranja pnevmatik, ki niso zasnovane za vodilno os, so lahko, če so pnevmatike na sprednji osi, slabše. Pri zaviranju s sistemom pojemka je velik vpliv na dezen in na karkaso vodilne osi, zato so lahko napačne pnevmatike manj učinkovite pri prenosu zavorne enote.Pri zaviranju s sistemom pojemanja, so pnevmatike na pogonski osi zelo obremenjene – tako dezen na tekalni površini kot karkasa: pnevmatike, ki na to funkcijo niso zasnovane, bodo manj učinkovite pri prenosu zavornih sil, življenjska doba pnevmatik bo krajša.

Pogonska os izvaja zaviranje z zavornim sistemom.Vleka: odvisno od moči in navora vozila

Za prenos sile pospeševanja vozila na cesto skrbijo samo pnevmatike na pogonski osi: napačne pnevmatike bodo manj učinkovite pri prenosu navora, življenjska doba bo krajša.

Dolga življenjska doba za znižanje stroškov

v odnosu na število prevoženih kilometrov Pnevmatike morajo biti zasnovane za določeno os in namen uporabe. Dezen, ki ni namenjen za določeno os ali izbira neustreznega programa pnevmatik, lahko za določene namene uporabe pomeni, da s pnevmatikami ne bomo naredili pričakovanega števila kilometrov.

glede porabe goriva vozila

Pnevmatike tovornih vozil pomembno vplivajo na porabo goriva vozila. Izbira pravega programa in dezena vpliva na porabo goriva. Za nakatere tipe uporabe je mogoče optimizirati porabo goriva s pnevmatikami z nizkim kotalnim uporom.Kotalni upor pnevmatik je manjši, če so pnevmatike bolj obrabljene: če zamenjamo pnevmatike, ki še niso do konca obrabljene, s tem izgubimo možnost prihranka goriva.

19

NASVETI ZA UPORABO

22

24

30

36

38

UVOD V MONTAŽO PNEVMATIK

PRAVILNA MONTAŽA PNEVMATIK IN POLNJENJE Z ZRAČNIM TLAKOM

NADZOR IN VZDRŽEVANJE SKLADIŠČENJE IN ROKOVANJE S PNEVMATIKAMI

DIAGNOSTIČNA POMOČ

IZBI

RA P

NEV

MAT

IKZA

KON

OD

AJA

NA

SVET

I ZA

UPO

RABO

PN

EVM

ATIK

21

UVOD V MONTAŽO PNEVMATIK

Pred postopkom montaže pnevmatike je nujno preveriti skladnost in združljivost. S pravilno montažo pnevmatik, izvedeno v skladu s priporočili za izvedbo postopka in veljavnimi varnostnimi predpisi, se zagotovi varnost osebja in opreme ter omogoči, da bodo zmogljivosti pnevmatik v celoti izkoriščene.

SPLOŠNI VARNOSTNI UKREPI Izvajalci morajo biti opremljeni s standardno zaščitno opremo (glušniki za zaščito sluha, rokavice, čelado, itd.).• Izvajalcem mora biti na voljo priročnik-navodilo za delo.• Izvajalci se morajo prepričati, da je vozilo ustavljeno, motor izključen

in da je vozilo ustrezno stabilizirano (ročna zavora, klini pod kolesi, varnostne zapore, itd.).

VARNOSTNI UKREPI PRI MONTAŽI • Prepričajte se, da so pnevmatika in sestavni deli v dobrem stanju. • Preverite skladnost pnevmatika/kolo, pnevmatika/vozilo in pnevma tika/področje uporabe.• Upoštevajte položaje, smer montaže, smer vrtenja in navodila na bočnici pnevmatike.• Po montaži pnevmatike na kolo je potrebno zagotoviti optimalno zatezanje z dinamometričnim ključem, v skladu s priporočili proizva jalca vozila.• Pri vozilih s kolutnimi zavorami priporočamo montažo pnevmatik na kolesa z zaščitenimi ventili, da se izognemo nevarnosti poškodbe ventila, če bi prišel tujek med zavore in kolo.

22

VARNOSTNI UKREPI PRI DEMONTAŽI

Pri snemanju kolesa z vozila

Če gre za dvojno montažo pnevmatik ali je poškodovano platišče, je potrebno iz pnevmatike spustiti zračni tlak tako, da preden snamemo kolo skupaj s pnevmatiko, odstranimo mehanizem ventila (ETRTO).• Pred tem se moramo prepričati, da temperatura pnevmatike omogoča varno demontažo• Slediti je potrebno priporočilom in navodilom proizvajalca.

Demontaža pnevmatike z vozila

Michelin tega ne priporoča. To storimo le, če kolesa ni mogoče sneti. V tem primeru iz pnevmatike popolnoma izpustimo zračni tlak tako, da odstranimo ventil.

Nestrokovna montaža lahko povzroči poškodbe pnevmatik, vozila ali ljudi (resne, celo smrtne poškodbe).Zato je pomembno, da postopek izvajajo usposobljeni strokovnjaki, ki razpolagajo s primerno opremo.Če postopek izvaja vajenec, ne sme biti pri tem opravilu nikoli sam.Vselej je potrebno spoštovati tehnična navodila proizvajalca pnevmatik in vozila, kakor tudi navodila, ki so priložena stroju oziroma opremi za montažo pnevmatik.

23

PRAVILNA MONTAŽA PNEVMATIK IN POLNJENJE Z ZRAČNIM TLAKOM

Nespoštovanje varnostnih ukrepov in navodil lahko privede do hudih nesreč, celo smrtnih.

MONTAŽA NA PLATIŠČE

Prepričajte se, da je notranja stran pnevmatike čista, suha in da v njej ni tujkov. Pnevmatike, ki so že bile v uporabi, je potrebno pazljivo pregledati, če na notranji strani niso morda sledovi vožnje s prenizkim zračnim tlakom (marmoriranje, razslojevanje).

Sistematično preverite, če so platišča ustrezna, čista in v dobrem stanju.

V primeru platišč z obroči ali več snemljivimi deli:• Pri montaži brez zračnice: vselej vstavite nov ventil.• Pri montaži z zračnico: vselej montirajte pnevmatiko z zračnico in novim ščitnikom.V primeru enodelnih platišč (klinasto ležišče):• Vstavite novo tesnilo ventila.

Pri polnjenju z zračnim tlakom preverite, če je pnevmatika dobro centrirana na platišču.

Zagotovite, da bo polnjenje z zračnim tlakom varno in da bo zračni tlak optimalen.

Pred polnjenjem se prepričajte, da so vsi deli varno nameščeni.Pri ploskih platiščih z obročem kot tudi pri padajočih osrednjih platiščih brez obroča, nikoli ne stojte pred pnevmatiko, ki se montira. Stati je treba v oddaljenosti vsaj 3 metrov. Ljudje in izvajalci nikakor ne smejo stati v neposredni bližini stroja. Za primer nepredvidenih motenj moramo zagotoviti, da nekdo stoji v bližini, a ne na poti morebitnih izstrelkov.

24

Vse navedene varnostne ukrepe je potrebno uporabiti tako pri novih kakor pri rabljenih pnevmatikah. Če so bile pnevmatike vožene z nizkim zračnim tlakom, je lahko karkasa poškodovana in obstoja nevarnost, da bo pri polnjenju z zračnim tlakom počila.

25

– V primeru platišč z obroči ali z več snemljivimi elemeni preverite, da so elementi pravilno centrirani in montirani, sklop namestite s premičnimi deli proti steni.

– Predhodno napolnite do 1,5 bara

– Preverite stanje pnevmatike

– V primeru dvoma odnehajte in pokličite strokovnjaka. Napolnite do primernega tlaka.

Med polnjenjem stojte tri metre stran in v smeri tekalne površine pnevmatike

• Z uporabo varnostne kletke– Pnevmatiko postavite navpično v varnostno kletko.– Postopajte v skladu z navodili za uporabo, ki so

priložena varnostni kletki.

• Brez uporabe varnostne kletke – Polnjenje z zračnim tlakom izvajajte v za to

opremljenem prostoru in se vselej prepričajte, da nihče ne stoji nasproti pnevmatike, ki se montira.

– Pri polnjenju z zračnim tlakom se postavite vzporedno s tekalno površino pnevmatike, v oddaljenosti vsaj 3 metrov.

POSTOPEK POLNJENJA Z ZRAČNIM TLAKOM

26

PREVERJANJE VENTILOV

Ker se zavore starajo in delujejo pri visokih temperaturah, je potrebno tesnila in podaljške ventilov zamenjati pri vsaki menjavi pnevmatik. Brezhibno stanje kapice ventila je ključno za zagotovitev nepropustnosti.

C

SHEMA ZA ZATESNITEV PNEVMATIKE V DVOJNI MONTAŽI

Tesnilo ventila

Ventil

27

ZATEGOVANJE KOLES Pravilen navor zategnitve za kolesa vzdržuje mehansko kakovoststika s tlemi in s tem varnost.

Pred vsakim postopkom zategovanja je potrebno:• Očistiti:- ležaje in pesta kolesa,- matice in vijake.• Preveriti:- stanje lukenj za montažo (deformacije, razpoke itd.).- stanje vijakov (deformacije, znaki obrabljenosti…).- stanje matic (deformacije, znaki obrabljenosti, itd…).• Odstraniti:- rjo in ostanke barve, z žično krtačo, če je potrebno- morebitne udrtine na kovini.• Namastiti:- s kapljico olja navoje vijakov in matic in zakovice in nosilno površino ležajev matic ali žlebov.- nikoli ne namastite ležajev površine matic ali podložke ali krogličnih zgibov tipa M.

Zadnji zatezni moment :

opravimo z dinamometričnim ključem z upoštevanjem vrednosti, ki jih je predpisal proizvajalec vozila in ob upoštevanju zateznih momentov.Glede na število matic opravimo zatezanje križno (diagonalno).Zatezanje z ustreznim momentom in uporabo dinamometričnega ključa omogoči enostavnejšo odstranitev pnevmatike, če je potrebno popravilo zaradi preboja, ne poškoduje osi in zagotavlja vašo varnost.

NE UPRABLJAJTE MASTI, SAMO KAPLJICO OLJA

NE NAMASTITE

28

Pretirano zatezanje je prav tako škodljivo kakor preslabo in lahko povzroči:- deformacije in/ali prelom osi ali kolesa.- deformacije navojev matic lahko povzročijo celo izgubo kolesa.- zaobljenost bobnov.

URAVNOTEŽENJE - BALANSIRANJEPomembno je zagotoviti, da so pnevmatike dobro uravnotežene, saj s tem:• povečamo življenjsko dobo,• ščitimo mehanizem pred predčasno obrabo,• zagotavljamo udobno vožnjo.

Primer Pnevmatik

200

250

150

100

50

0

HITROST V KM/H

MOT

EČA

SILA

V K

G

50 70 90 110

Neravnovesje300g

Neravnovesje500g

Neravnovesje700g

233,3

166,6

100

156,2

111,6

66,9

94,4

67,4

40,4

29

VZDRŽEVANJE IN NADZOR

Pnevmatike je potrebno redno pregledovati. Pred preverjanjem se prepričajte, da je vozilo ustavljeno, motor izključen in da je zagotvljena stabilnost.

Michelin priporoča, da preverite:

- Vsako morebitno neenakomerno obrabo, luknje, vreznine, vidne deformacije na ramenih pnevmatike, na področju bočnice ali prirobnice - morebitne poškodbe platišča naj pregleda strokovnjak za pnevmatike.

Nikoli ponovno ne montirajte pnevmatik, na katerih so vidne poškodbe kot je nepravilna oblika ali vidna žica na nogi, iztrgan gumeni nanos ali karkasni vložek, poškodbe, ki jih povzročijo mastne ali korozivne snovi, marmoriranje ali obrušen sloj na notranji strani pnevmatike po vožnji s prenizkim zračnim tlakom.Pnevmatike, na katerih so vidni kateri koli od teh znakov, morajo biti izvzete iz uporabe in reciklirane kot odpadek.

30

OBRABA PNEVMATIK NA VODILNI OSI MOTORNIH VOZIL

UGOTOVITVE:

- Pnevmatike na levi strani sprednje osi se obrabijo hitreje kakor na desni strani, če vozimo po desni strani ceste.- Desna pnevmatika na sprednji osi je po navadi bolj obrabljena na zunanjem ramenu vozila, zaradi naklona ceste in številnih krožiš.

NAŠ NASVET:

Upoštevajte sledeče nasvete, da boste dosegli enakomerno obrabo in izkoristili celoten potencial dveh pnevmatik s poglabljanjem:• 50 % obrabljene pnevmatike - zamenjajte desno in levo pnevmatiko• Obrnite pnevmatiko na sprednjem desnem platišču • Poglobite, ko je ostanek globine profila 2-4 mm, oziroma pri 80% obrabljenosti:

Izločite pnevmatiko iz uporabe v skladu z veljavnimi predpisi.

Michelin ne priporoča montaže obnovljenih pnevmatik na sprednje osi motornih vozil.

Primer pnevmatike antisplash (glej stran 33)

31

OBRABA PNEVMATIK NA POGONSKI OSI

UGOTOVITVE:

- Obe notranji pnevmatiki se običajno hitreje obrabita na ramenih tekalne površine, ki sta obrnjeni proti podvozju.- Več različnih vzrokov: naklona kolesa, način obese, uporaba zaviranja z motorjem, prevožena pot in obremenitev.

NAŠ NASVET:

Sledite nasvetom v nadaljevanju, da se bodo pnevmatike enakomerneje obrabile in izkoristite ves potencial štirih pnevmatik s poglabljanjem:• Zamenjajte notranjo in zunanjo pnevmatiko (pri dvojni montaži) :• Dve notranji pnevmatiki obrnite na platišču • Poglobite pnevmatike, ko so obrabljene do 80% (3-4 mm ostanka profila) • Izločite pnevmatike iz uporabe v skladu z veljavnimi predpisi.

Montirajte obnovljene pnevmatike na zadnjo os motornih vozil.

Primer pnevmatik z obvezno smerjo vrtenja (glej stran 32).

32

OBRABA PNEVMATIK NA OSEH PRIKOLIC (PRIMER POLPRIKOLICE S TREMI FIKSNIMI OSMI)

UGOTOVITVE:

Zaradi močnega podrsavanja se pnevmatike, ki so vgrajene na treh oseh, ne obrabljajo enako.

• Prva os, ki je manj prizadeta zaradi podrsavanja kakor tretja, se obrablja hitreje kot druga, a počasneje kot tretja os.• Na drugi osi je obraba manjša, ker ni spodrsavanja.• Tretja os se obrablja hitreje, ker zaradi geometrije vozila najbolj spodrsava.

NAŠ NASVET : Sledite nasvetom v nadaljevanju, da se bodo pnevmatike enakomerneje obrabile in izkoristite ves potencial pnevmatik s poglabljanjem:

• Zamenjajte položaje glede na stopnjo obrabe. • Obrnite pnevmatike na platišču prve in tretje osi.• Poglabljanje pri 80% obrabi in 3-4 mm ostanka globine dezena

- Na prvi osi: možno, glede na uporabo vozila- Na drugi osi: priporočljivo- Na tretji osi: ni priporočljivo

• Odstranite pnevmatike s prve, druge in tretje osi v skladu z veljavnimi predpisi. Pri prikolicah in polprikolicah lahko pnevmatike Remix montiramo na katerikoli položaj.

33

ZAMENJAVA POLOŽAJEV IN OBRAČANJE NA PLATIŠČU

Kaj je to?O zamenjavi položajev pnevmatike govorimo, če pnevmatiko demontiramo z enega položaja vozila in jo montiramo na drugo mesto na vozilu. Obračanje na platišču pomeni demontažo pnevmatike s platišča in ponovno montažo na platišče v drugi smeri vrtenja.S tema dvema postopkoma podaljšamo zmogljivosti pnevmatike za približno 20%*.

Primer: obraba pnevmatik na pogonski osi

Nasvet : Zamenjajte položaj zunanje in notranje pnevmatike (dvojna montaža) Obračanje notranje pnevmatike na platiču (glej stran 30)Nekatere pnevmatike za tovorna vozila imajo predpisano smer vrtenja, ki jo je potrebno pri novih upoštevati, da optimiziramo učinek dezena. V tem primeru je potrebno vse pnevmatike na eni osi zamenjati in obrniti na platišču istočasno, da ohranimo enako smer vrtenja.

* Interni vir Michelin.

9,0 mm

0 m 8,0

mm0m

7,0 mm

0 m

6,5 mm

7,5 mm

5 m 6,5

mm5 m

5,0 mm

0 m

4,0 mm

Točke za merjenjeTočke za merjenje

Stran proti cesti Stran proti podvozju

34

PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA (ANTISPLASHTM)Sistem za preprečevanje ŠKROPLJENJA mora biti za to, da je učinkovit, montiran na zunanjo stran. Informacija o tem, kaj je zunanja stran, je v več jezikih navedena na bočnici pnevmatik 385/65 R 22.5 s sistemom Antisplash™.

Pnevmatike 385/65 R 22.5, 315/70 R 22.5 in 385/55 R 22.5

Možno je izvesti obračanje na platišču. Potrebno se je prepričati in zagotoviti, da Antisplash™ ne pride v stik z nobenim mehanskim delom. Zato je potrebno preveriti razdalje pri vseh položajihkrmila (postopoma od leve proti desni) ob upoštevanju razlik v geometriji pri dinamični uporabi vozila. Montaža na os prikolic je možna, če je to ustrezno glede na kategorijo hitrosti in indeks nosilnosti. Potrebno se je prepričati in zagotoviti, da Antisplash™ ne pride v stik z nobenim mehanskim delom. Zato je potrebno preveriti razdalje pri vseh položajih krmila (postopoma od leve proti desni) ob upoštevanju razlik v geometriji pri dinamični uporabi vozila.

GEOMETRIJADobra geometrijska nastavitev omogoča dolgo življenjsko dobo pnevmatik.Že samo 1 mm nepravilnosti geometrijske nastavitve lahko zniža število prevoženih kilometrov za 7 % in zviša porabo goriva.


Z dobro nastavitvijo na vseh oseh vozila lahko dosežemo v povprečju 20 % več prevoženih kilometrov s pnevmatikami in prihranimo v povprečju 2 % goriva.* (glej stran 36).

* Vir: JOSAM Alignment

35

SKLADIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE

Primerni pogoji za hranjenje pnevmatik:

• V prostorih z dobrim prezračevanjem, ki so suhi in ogrevani, zaščiteni pred neposredno sončno svetlobo in slabim vremenom.• Izven dosega kemičnih snovi, topil ali ogljikovih vodikov, ki bi lahko vplivali na značilnosti gume.• Izven dosega predmetov, ki bi lahko predrli gumo (ostra kovina, les itd.)• Izven dosega kakršnega koli vira toplote, plamena, razbeljenega predmeta, materiala, ki lahko povzroči iskrenje ali razelektritev in virov ozona (transformatorji, električni motorji, varilni aparati itd.)

Če pnevmatike v skladišču zlagamo, moramo poskrbeti, da se ne bodo deformirale. Če jih hranimo dalj časa, jih je potrebno občasno premestiti (zamenjati mesta posameznih pnevmatik v stolpcu), da imamo vedno najprej dostop do najstarejših pnevmatik. Pnevmatik ne potiskamo pod druge predmete.

Primerni pogoji za hranjenje pribora:• V originalni embalaži • Na površini, kjer ni nevarnosti za vreznine, odrgnine ali preboj• Pri rokovanju s pnevmatikami in priborom morajo izvajalci• upostevati pravila podjetja za varnost pri delu,• nositi standardno zaščitno opremo za rokovanje z izdelki,• uporabljati orodja in opremo, ki ne poškoduje pnevmatik.

36


TEKALNA POVRŠINA

PNEVMATIKA

Pnevmatike se še lahko uporablja, če ustrezajo veljavnim predpisom.

VOZILO Nastavitev geometrije vozila (paralelizem/poravnava) v skladu sspecifikacijami proizvajalca in vzorci obrabe ter uporabe. Nepravilna geometrija za vsak mm izven poravnave skrajša življenjsko dobo pnevmatike za približno 7 %.

Vožnja s podrsavanjem, povzročenim z nepravilnim paralelizmom med kolesi (prekomerna nagnjenost navznoter ali navzven) ali neporavnanimi osmi.

Povečana obraba od enega do drugega roba z odluščeno gumo.

3 / Nasvet

2 / Možni vzroki

POVEČANA OBRABA OD ENEGA DO DRUGEGA ROBA Z ODLUŠČENO GUMO

1 / Ugotovitve

V nekaterih primerih se pri tem načinu obrabe na nekaterih delih pojavita drugačna barva in drugačen izgled gume.

Več na strani 51

Nagnjenost navznoter

Paralelizem vodilne osi

Nepravilna poravnava med osmi

Nagnjenost navzven

38

PNEVMATIKA

Pnevmatika se lahko še uporablja, če ustreza predpisom in ne povzroča težav pri vodljivosti.

• Upoštevajte smer vrtenja pnevmatik• Preverite zračni tlak v hladni pnevmatiki in ga po potrebi ustrezno uravnajte• Zamenjajte položaje pnevmatik• Pnevmatike morda obrnite na platišču

• Pomembnost navorov motorja/zaviranja glede na spremembe učinkovitosti vozila in tehnologije (uporaba, retarderji, pogostost postankov, prekinjen tokokrog),• Neustrezni pnevmatiki v dvojni montaži (dimenzija, itd..)• Prenizek zračni tlak.

Vsak blok profila ima en oster rob in en rob z močnejšo obrabo.

3 / Nasvet

2 / Možen(ni) vzrok(i)

ŽAGASTA OBRABA

1 / Ugotovitve

39

PNEVMATIKA


• Obrnite na platišču• Zamenjajte položaje pnevmatik• Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo.

VOZILOPreverite geometrijo. Poskrbite za dobro razporeditev tovora.

Prevelik kot naklona ali negativen kot naklona.Upogibanje osi pod obremenitvijo (v primeru dvojne montaže se večjaobraba kaže na strani podvozja).

3 / Nasvet


OBRABA GLADKEGA VIDEZA OD ENEGA DO DRUGEGA ROBA

Naraščajoča gladka in enakomerna obraba od enega do drugega roba brez vzdolžne odluščene gume.

1 / Ugotovitve


Več na strani 51

40

PNEVMATIKA

Pnevmatike se še lahko uporablja, če ustrezajo veljavnim predpisom.

• Preverite zračni tlak hladnih pnevmatik in ga ustrezno popravite.• Zračni tlak prilagodite glede na uporabo vozila.

Vožnja s previsokim zračnim tlakom.

Obraba je bolj izrazita na sredini tekalne površine kakor na ramenih.

3 / Nasvet


KONKAVNA OBRABA1 / Ugotovitve

41

PNEVMATIKA


• Preverite zračni tlak in ga po potrebi prilagodite.• Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo.• Stehtajte obremenjeno vozilo, vsako os posebej in določite ustrezen zračni tlak

Vožnja s prenizkim zračnim tlakom in/ali previsoka obremenitev. Ugotovite vzrok vožnje s prenizkim zračnim tlakom in ga odpravite (nadzor zračnega tlaka, morebitni preboji, ventil, podaljški ventilov, itd.).

3 / Nasvet


OKROGLA (KONVEKSNA) OBRABA

Bolj obrabljena ramena kakor središčni del tekalne površine.

1 / Ugotovitve


Več na strani 51

42

PNEVMATIKA

Pnevmatika se lahko še uporablja, če ustreza predpisom in ne povzroča težav pri vodljivosti.• Preverite pravilnost montaže (centriranje na kolesu).• Preverite zračni tlak in ga po potrebi prilagodite.• Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo..• Preverite dvojno montažo, ki mora biti v skladu z veljavnimi predpisi: razlika v obrabi < 5 mm, enake oznake in isti tip pnevmatike.

VOZILO Preverite vzmetenje in krmilne enote ter jih po potrebi popravite.

• Utrujenost ali zračnost elementov obes ali krmiljenja.• Neuravnoteženost, neustrezna montaža.• Neustrezna dvojna montaža (razlike v obrabi, različne blagovne znamke, itd.).• Neenak zračni tlak v dvojni montaži, itd.• Občutno zibanje

Obraba, znana kot: valovita, v poševnih zaplatah, preko polovice ali več tekalne površine itd.

3 / Nasvet


NEOBIČAJNA OBRABA1 / Ugotovitve


Več na strani 51 51tip

43

PNEVMATIKA

Pnevmatika se lahko še uporablja, če ustreza predpisom in ne povzroča težav pri vodljivosti.• Preverite zračni tlak hladnih pnevmatik in ga ustrezno popravite.• Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo.• Zamenjajte položaje pnevmatik.

• Občutno zibanje• Visoko središče težnosti• Daljša vožnja z neustreznim zračnim tlakom glede na obremenitev in vrsto uporabe


OBRABA RAMEN

Obraba po celotnem obodu, z delnim ali popolnim kolapsom ramena.

1 / Ugotovitve


Več na strani 51

3 / Nasvet

44

PNEVMATIKA Pnevmatika se lahko še uporablja, če ustreza predpisom in ne povzroča težav pri vodljivosti.

• Preverite zračni tlak hladnih pnevmatik in ga ustrezno popravite.• Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo. • Zamenjajte položaje in/ali obrnite pnevmatike na platišču: pri uporabi, kjer se pnevmatike obrabljajo počasi, lahko to prepreči nastanek tako imenovane »rešetkaste« obrabe.• Preverite, če je tip pnevmatik ustrezen glede na pogoje uporabe.

Znaki počasne obrabe.Vožnja, ki povzroča počasno obrabo, na primer po cestah z malo zavoji, avtocestah in nacionalnih cestah.

Obraba enega dela bolj ali manjpo celotnem obodu, ne pa po celotni širini tekalne površine.


3 / Nasvet

»REŠETKASTA« OBRABA1 / Ugotovitve


Več na strani 51

45

PNEVMATIKA

Znaki počasne obrabe.Vožnja, ki povzorča počasno obrabo, na primer po cestah z malo zavoji, avtocestah in nacionalnih cestah.• Preverite zračni tlak hladnih pnevmatik in ga ustrezno popravite.• Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo.• Zamenjajte položaje in/ali obrnite pnevmatike na platišču: pri uporabi, kjer se pnevmatike obrabljajo počasi, lahko to prepreči nastanek takšne obrabe.• Preverite, če je tip pnevmatike ustrezeh glede na pogoje uporabe.

Znaki počasne obrabe.Vožnja, ki povzorča počasno obrabo, na primer po cestah z malo zavoji, avtocestah in nacionalnih cestah.

3 / Nasvet


OBRABA S KOLAPSOM „REBRA“

Obraba z vzdolžnim kolapsom „rebra“ vzorca dezena, manjša obraba na sredini tekalne površine.

1 / /Ugotovitve


Več na strani 51

46

PNEVMATIKA

Pnevmatika se lahko še uporablja, če ustreza predpisom in ne povzroča težav pri vodljivosti. • Preverite zračni tlak hladnih pnevmatik in ga ustrezno popravite. • Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo. • Zamenjajte položaje in/ali obrnite pnevmatike na platišču.

VOZILOPreverite obese koles, pogoje obremenitve in mobilnost naloženega tovora.

Zračni tlak ni utrezen glede na obremenitev. Občutno zibanje. Otežujoč dejavnik je vzmetenje v kombinaciji z dolgimi vožnjami itd.

Poudarjena obraba robov z delnim ali popolnim kolapsom ramena.

3 / Nasvet

2 /Možen(ni) vzrok(i)

OBRABA ZAPLATE RAMENA

1 / Ugotovitve


Več na strani 51

47

PNEVMATIKA Pnevmatika se lahko še uporablja, če ustreza predpisom in ne povzroča težav pri vodljivosti.

VOZILOČe vzrok lokalizirane obrabe ni premočno zaviranje, preverite inpopravite zavorni sistem.

Blokiranje koles zaradi premočnega zaviranja ali okvare na zavornem sistemu.

3 / Nasvet


LOKALIZIRANA OBRABA ZARADI ZAVIRANJA

Zelo lokalizirana obraba, katereoblika se ujema s kontaktnimobmočjem s tlemi. Na gumi solahko praske ali raztrganine.Običajno ima druga pnevmatikana isti osi istovrstno obrabo.

1 / Ugotovitve

48

PNEVMATIKA

Pnevmatike se še lahko uporablja, če ustrezajo veljavnim predpisom. • Preverite, ali je tip pnevmatike pravi za pogoje uporabe. • Demontirajte, če so vidne globoke razpoke ali vlakna. • Preverite zračni tlak hladnih pnevmatik in ga ustrezno popravite. • Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo.

V največji možni meri se izogibajte oviram in/ali jih previdnoprečkajte.

Povezani so z močnimi obremenilnimi stresi, večkratnim prečkanjem štrlečihpredmetov (bankin, tirnic, vodil vrat, kolotečin itd.).Pogosto manevriranje v mirujočem položaju.Vroče pnevmatike so bolj občutljive na tovrstne poškodbe.

Razpoke na dnu vzorca dezena z ali brez trganja gume.

3 / Nasvet


RAZPOKE NA DNU VZORCA DEZENA

1 / Ugotovitve

VOZILO

49

PNEVMATIKA

Pnevmatike se še lahko uporablja, če ustrezajo veljavnim predpisom. • Preverite, ali tip pnevmatike ustreza pogojem uporabe. • Preverite zračni tlak hladnih pnevmatik in ga ustrezno popravite. • Prilagodite zračni tlak glede na uporabo in na vozilo. • Uporabljajte tip pnevmatike, ki ustreza vaši uporabi.

Vožnja po trdi podlagi, gradbiščih, kamnolomih.Tovrstne poškodbe lahko povzročita previsok polnilni tlak in vlažnost.

3 / Nasvet


VEČ VREZNIN

Več vreznin po celotnitekalni površini.

1 / Ugotovitve

50

PNEVMATIKA

Izločiti iz uporabe. • Preverite, če je pnevmatika primerna za vaš namen uporabe. • Redno preverjajte zračni tlak hladnih pnevmatik. • Prilagodite priporočeni tlak glede na uporabo in vozilo. • Odstranite prekomerno težo in preverite pogoje obremenitve (boljša razporeditev tovora).

Ne prekoračite dovoljene omejitve nosilnosti za pnevmatiko.

• Daljša vožnja pri neprimernem polnilnem tlaku in/ali preveliki obremenitvi, ki povzroči nenormalno nakopičenje toplote v sestavnih delih bloka krone, • Neprimerna dimenzija pnevmatike za vozilo,• Nepopravljene poškodbe, ki omogočajo vstop zraka itd.

Ločevanje vlaken na tekalni površini, ki lahko povzroči izgubo celotne tekalne površine in popoln izpah pnevmatike.

3 / Nasvet


LOČEVANJE TEKALNE POVRŠINE

1 / Ugotovitve

VOZILO

51

PNEVMATIKA

Izločiti iz uporabe.Preverite stanje zalog.

VOZILOPreverite in odpravite uhajanje ogljikovega vodika.Zavarujte rezervno kolo.

• Skladiščenje pnevmatik ali parkiranje vozila v onesnaženem okolju.• Puščanje olja ali goriva na rezervno kolo itd.

3 / Nasvet


KVARJENJE GUME

Sprememba stanja gume na profilu ali na stranskih stenah. Guma postane mehka in lepljiva, kanali profila se zlepijo itd.To stanje spremlja značilen vonj ogljikovega vodika.

1 / Ugotovitve

52

PNEVMATIKA • Predvidite zamenjavo pnevmatike. • Nadzirajte obrabo pnevmatik, da boste najbolje ohranili njihovo sposobnost obnove in preprečili, da bi se na tekalni površini pokazale žice karkase.

Močno obrabljena pnevmatika.

3 / Nasvet


POJAV DRUGAČNEGA ODTENKA BARVE GUME NA TEKALNI PLASTI

Guma z drugačnim odtenkom barve in/ali izgledom. Nobena vreznina ne sega do plasti karkase.1 / Ugotovitve

53


BOČNICE

PNEVMATIKE

Pnevmatike se še lahko uporablja, če ustrezajo veljavnim predpisom. • Preverite pogoje skladiščenja: pnevmatike skladiščite izven dosega virov ozona. • Oglejte si nasvete glede življenjske dobe pnevmatik na strani 8.

VOZILOČe se na vozilu izvaja plamensko varjenje, odstranite kolesa.Vozila ne parkirajte v bližini izvajanja plamenskega varjenja.

Staranje, izpostavljenost (čeprav samo nekaj ur) viruozona: aparatu za plamensko varjenje, električnim motorjem itd.

Površinske razpoke v gumi na bočnici.

3 / Nasvet


RAZPOKE V GUMI

1 / Ugotovitve

54

PNEVMATIKA

Če je vidno marmoriranje na notranji strani, jo odstranite in izločite iz uporabe. • Redno preverjajte tlak hladne pnevmatike in ga po potrebi popravite. • Prilagodite priporočeni tlak glede na uporabo, vozilo in obremenitev. • Upoštevajte minimalno razdaljo od središča do središča v skladu z dimenzijami.

VOZILOUpoštevajte priporočila proizvajalca koles.

Prenizek zračni tlak, previsoka obremenitev in/ali premajhna razdalja med pnevmatikama na osi povzročijo stik pnevmatik v dvojni montaži in obrabo bočnice po celotni površini, ki lahko privede do hitrega uničenja pnevmatike.

3 / Nasvet


STIK V DVOJNI MONTAŽI

Poškodbe bočnic zaradi stika v dvojni montaži(z ali brez raztrganja plašča).

1 / Ugotovitve

55

PNEVMATIKA

Izločite iz uporabe. • Nadzirajte postopke montaže in/ali etiketaže. • Redno preverjajte zračni tlak (zaznate predrtje s počasnim uhajanjem zraka) in stanje tekalne površine (npr. prisotnost žebljev, vijakov).

VOZILOZagotovite, da so platišča, ki bi lahko poškodovala pnevmatiko, v dobrem stanju.

Po nesreči predrta neprodušna guma pred montažo (sponke itd.), med montažo (poškodba noge pnevmatike z vzvodno ročico pri montaži itd.) ali med vožnjo, pri čemer predmet, s katerim je predrta pnevmatika, ostane na mestu.

Separacija gume na bočnici zaradi infiltracije zraka pri polnjenju z zračnim tlakom.

3 / Nasvet


SEPARACIJA GUME

1 / /Ugotovitve

56

PNEVMATIKA

Izločite iz uporabe.• Redno preverjajte zračni tlak v hladnih pnevmatikah.• Prilagodite zračni tlak v skladu s priporočili, glede na uporabo, vozilo in obremenitev.• Izogibajte se previsokim obremenitvam.• Preverite, če imata pnevmatiki v dvojni montaži enak kotalni obseg, dimenzijo, zgradbo, indeks nosilnosti/kategorijo hitrosti in sta enako obrabljeni.

• Vožnja s prenizkim zračnim tlakom ali prazno pnevmatiko.• Daljša vožnja s previsoko obremenitvijo.• Vožnja z različnima zračnima tlakoma v dvojni montaži.• Neustrezna dvojna montaža: uporaba, dimenzije, blagovne znamke, itd.• Ponavljajoči naleti na oviro.

3 / Nasvet


PRETRGANE ŽICE KARKASE

Gladko krožno pretrganje žic karkase na bočnici.

1 / Ugotovitve

57

PNEVMATIKA

Izločite iz uporabe.Strokovnjak naj po skrbnem pregledu odloči, če je popravilo še možno.

Nenaden udarec ob oviro (bankina, skale, luknje itd.), ki povzroči stanjšanje stranske stene med platiščem in oviro.Tovrstno škodo povzročita prenizek polnilni tlak in preobremenitev.

Pretrgane žice s prerezano gumo na bočnici.



UDAREC / STISK

1 / Ugotovitve

58


NOGA PNEVMATIKE

PNEVMATIKA

Izločite iz uporabe.• Upoštevajte nasvete za montažo/demontažo.• Pri delu uporabljajte ustrezno orodje / opremo.• Skrbite za dobro stanje orodja / opreme.

Nepravilna uporaba orodja za montažo/demontažo ali slabo stanje orodja.

Del gume na peti pnevmatike se je poškodoval zaradi stika z ventilom, ročico ali strojem.



POŠKODBA

1 / /Ugotovitve

59

PNEVMATIKA

Izločite iz uporabe. • Upoštevajte navodila za montažo. • Skrbite za čistost prostora, kjer se izvaja montaža. • Skrbno očistite kolesa. Če so preveč zarjavela, jih zbrusite.

Kolo ali platišče v slabem stanju, korozija. Premalo pazljivosti pri montaži.

3 / Nasvet


RAZPADANJE

Poškodbe – razpadanje gume na področju noge in/ali pete zaradi tujkov (pločnik, kamenčki, luknje).

1 / Ugotovitve

60

PNEVMATIKA

Izločiti iz uporabe.

VOZILOPreverite in popravite zavorni sistem vozila.Izogibajte se dolgotrajnemu zaviranju pri vožnji navzdol. Upoštevajte prometne in varnostne predpise.

Zelo veliko povišanje temperature v območjunoge pnevmatike, najpogosteje povzročeno z okvaro zavornega sistema,dolgotrajnim ali pogostim zaviranjem, varjenjem na platišču ali kolesu itd.

3 / Nasvet


PREGREVANJE

Sprememba stanja gume zaradi pregrevanja:modrikasta barva – lepljivost – bakeliziranost – razpokanost – itd. Ločevanje sestavnih delov pnevmatike, ki povzroči odstopanje karkase od žice v nogi pnevmatike.

Če so se pnevmatike zelo segrele, ustavite vozilo na odprtem prostoru, ljudje naj ne stojijo v bližini vozila – zlasti ne pnevmatik – in, ko se pnevmatika ohladi, izpustite zračni tlak.

1 / Ugotovitve

61


NOTRANJOST PNEVMATIKE

PNEVMATIKA

Ugotovite vzrok uhajanja zraka, izločite pnevmatiko iz uporabe in jo zavrzite.

Daljša vožnja s prenizkim zračnim tlakom in/ali močno preobremenitvijo.

Prisotnot marmoriranja ali nagubanja notranje gumene plasti, na področjih, ki se pregibajo.

3 / Nasvet


MARMORIRANJE

1 / Ugotovitve

Pomembno: Nikoli ponovno ne polnite pnevmatike, s katero ste vozili s prenizkim zračnim tlakom, če je niste pred tem sneli in pregledali notranjosti.

62

PNEVMATIKA

Izločite iz uporabe.• Redno preverjajte zračni tlak hladnih pnevmatik.• Prilagodite priporočeni zračni tlak glede na uporabo, vozilo in obremenitev.• Ugotovite pravi vzrok za nizek zračni tlak ali uhajanje zraka, npr.: preboj, ventil, tesnilo, podaljšek, kolo, platišče.

Vožnja po izgubi zračnega tlaka, daljša vožnja s prenizkim zračnim tlakom in/ali močno preobremenitvijo.

3 / Nasvet


IZPAH

Separacija in pokanje notranje podlage, ki lahko privede do popolnega izpaha in preloma karkase.

1 / Ugotovitve

63


POSEBNOSTI

PNEVMATIKA

Izločiti iz uporabe.Pomembno: Vse pnevmatike demontirajte z vozila oz. z vozil (vlačilec + polprikolica ali tovornjak + prikolica).

Te razelektritve nastanejo zaradi bližine ali stika vozila z električnim vodom ali strelo.

Razelektritve povzročijo lokalizirane opekline gume, v določenih primerih pospremljene s poslabšanjem stanja žic, odpovedjo žic pnevmatike, prelomom žice žmulnega jedra in nastankom majhnih kraterjev itd.

3 / Nasvet


POŠKODBE ZARADI ELEKTRIČNEGA TOKA

1 / Ugotovitve

64

USTREZEN ZRAČNI TLAK

66 POLNILNI ZRAČNI TLAK

70 VPLIV ZRAČNEGA TLAKA NA ŽIVLJENJSKO DOBO IN ŠTEVILO PREVOŽENIH KILOMETROV

71 VPLIV ZRAČNEGA TLAKA NA PORABO GORIVA

72 TABELA OSNOVNIH ZRAČNIH TLAKOV

IZBI

RA P

NEV

MAT

IKZA

KON

ODA

JAN

ASVE

TI Z

A U

PORA

BOU

STRE

ZEN

ZRA

ČNI

TLAK

65

POLNILNI ZRAČNI TLAK

Izbira in vzdrževanje pravilnega polnilnega zračnega tlaka je pomemben element za zmogljivost pnevmatik.

Pnevmatika je edina stična točka vozila s cestiščem.

Je ključnega pomena za varnost uporabnikov in tovora, ki se prevaža. Za določeno obremenitev in delovanje v dobro opredeljenih pogojih, obstaja samo ena ustrezna vrednost zračnega tlaka.Zračni tlak v pnevmatikah je izrednega pomena za dobro delovanje pnevmatik, saj omogoča obremenitve in prenos tovora ali oseb:– Zanesljivo– Trajno– Ekonomično– UdobnoVendar pa iz anket, ki jih je izvedel MICHELIN, izhaja, da je zračni tlak eden izmed dejavnikov, ki ga pri vzdrževanju najmanj nadzorujemo.

Zračni tlak in varnost• Neustrezen zračni tlak negativno vpliva na določene zelo pomembne zmogljivosti v povezavi z varnostjo:• odpornost karkase,• stabilnost in obnašanje vozila,• oprijem vozila,• občutljivost na »stiske ob pločnik».

66

Različne vrednosti polnilnega zračnega tlaka

V času uporabe pnevmatika izgublja zračni tlak zaradi različnih razlogov:• naravna infiltracija skozi komponente materialov (A),• preboj skozi strukturo pnevmatike (B),• celovitost platišča (npr. razpoke, zvari),• tesnenje mehanizma ventila (C),• tesnenje med ventilom in platiščem (C),• tesnenje pete pnevmatike (D).

Poleg sistematičnega nadzora celotnega vozila je redno vizuelno pregle-dovanje in nadzor zračnega tlaka z manometrom najprimernejši način, da ugotovimo možne probleme izhajanja zraka.

67

ZAKAJ PREVERJATI ZRAČNI TLAK

To preverjanje mora obsegati vse pnevmatike na vozilu (tudi rezervno pnevmatiko)

• Uporaba vozila, katerega pnevmatike imajo nezadosten polnilni tlak, pripelje do nenormalnega dviga obratovalne temperature in lahko povzroči poškodbe notranjih sestavnih delov. • Te poškodbe so nepopravljive in lahko povzročijo pok pnevmatike z nenadno izpraznitvijo.• Posledice obratovanja z nezadostnim polnilnim tlakom niso nujno takojšnje in se lahko pojavijo celo po popravilu.• Nezadosten tlak tudi močno poveča tveganja splavanja na vodi.• Previsok polnilni tlak lahko povzroči nepravilno obrabo, zaradi česar se• poveča občutljivost na udarce (poškodbe profila, prelom karkase itd.).• Tudi, če so pnevmatike polnjene z dušikom, je potrebno polnilni tlak redno nadzorovati.

V primerjavi z nominalnim zračnim tlakm med 6 in 9 barov

Prenizek zračnitlak do - 0,5 barPrevisok zračnitlak do + 0,5 bar

+ varnost+ življenjska doba– poraba goriva

DOPUSTEN ZRAČNI TLAKPopravite takoj ko je mogoče na priporočenzračni tlak

Prenizek zračnitlak do - 0,6in - 1 bar

– življenjska doba+ neenakomerna obraba+ poraba goriva

ZAČASNO DOPUSTEN ZRAČNI TLAKPopravite takoj in nadzorujte

Prenizek zračni tlakza več kakor- 1 bar

Hitra razgradnja pri vožnji z nevarnostjo nenadne izgube zračnega tlaka– stabilnost in oprijem– življenjska doba / neenakomerna obraba+ poraba goriva

NEUSTREZEN ZRAČNI TLAKDemontirajte in preglejte notranjost.Pri dvojni montaži demontirajte in preglejteoba sestavna dela

68

POMEMBNI VARNOSTNI UKREPI

Pri vožnji se zračni tlak zviša; nikoli ne znižujte zračnega tlaka v segretih pnevmatikah.

Nikoli ne polnite z zračnim tlakom pnevmatike, s katero ste vozili s prenizkim zračnim tlakom, ne da bi pred tem natančno pregledali tako zunanjo kot notranjo stran.

Strogo odsvetujemo polnjene z zračnim tlakom nad 10 barov, merjeno hladno.

Če je zračni tlak na hladno višji od +0,6 bara, ga je potrebno takoj ustrezno prilagoditi.

Vedno spoštujte veljavne predpise države, kjer postopek izvajate.

Pazljivo uporabljajte natančen, standardiziran manometer.

Zračni tlak preverjajte v hladnih pnevmatikah.

Če je zračni tlak pri preverjanju vročih pnevmatik pod priporočeno vrednostjo, je potrebno pnevmatiko demontirati in pregledati v skladu s smernicami za varnost.

Če je ena znatno bolj vroča od ostalih, jo je potrebno prav tako demontirati, na isti način.

Zračni tlak pnevmatik na eni osi naj bo enak.

Zračni tlak je potrebno preveriti 24 ur po montaži pnevmatike in naj ne bi bil več kakor 5 % nižji od originalnega zračnega tlaka.

Spoštovati je potrebno vrednosti priporočenega zračnega tlaka proizvajalca vozil ali pnevmatik.

69

VPLIV ZRAČNEGA TLAKA NA ŽIVLJENJSKO DOBO IN ŠTEVILO PREVOŽENIH KILOMETROV

• Prenizek zračni tlak povzroča:• spremenjeno obnašanje vozila in slabšo varnost• manjšo odpornost karkase in omejuje možnosti obnove.• Previsok zračni tlak vpliva na:• vašo varnost in udobje vožnje,• oprijem,• življenjsko dobo pnevmatik.

0 % +10 %-10 %-20 %-25 % +25 %+20 %

-10 %

-20 %

-30 %ZMAN

JŠAN

JE Š

TEVI

LA P

REVO

ŽEN

IH K

ILO

MEN

TRO

V

PRENIZEK ZRAČNI TLAK

PREVISOK ZRAČNI TLAK

Prenizek zračni tlak1,5 bar = 10%

Izgubljenega donosa* Izguba donosa z zračnim tlakom 7,5 % pri

priporočenen zračnem tlaku 9 barov ali 17 % prenizkem zračnem tlaku.

Razlikaglede na

priporočenzračni tlak.


70

VPLIV ZRAČNEGA TLAKA NA PORABO GORIVA

Zračni tlak dokazano vpliva tudi na porabo goriva!Neustrezen zračni tlak zviša kotalni upor pnevmatik in s tem porabo goriva za vozilo.

Vpliv na tovorno vozilo, Sedež platišča 22,5

3 %

2,5 %

2 %

1,5 %

1 %

0,5 %

0 %

PRENIZEK ZRAČNI TLAK GLEDE NA NOMINALNI PRIPOROČEN ZRAČNI TLAK

IN P

ORA

BA G

ORI

VA

- 10 % - 20 % - 30 %

Mestni avtobus

Vlačilec + polprikolica ali tovornjak, kratke in srednjerazdalje

Vlačilec + polprikolica, dolge razdalje

Prenizek zračni tlak za 1,5 bara = 1 %

višja poraba goriva* Višja poraba goriva pri pnevmtikah s tlakom 7,5 bara pri priporočenem

zračnem tlaku 9 barovAli za 17 % prenizek zračni tlak


71

TABELA OSNOVNIH POLNILNIH TLAKOV

VOZILAPrevoz blagaCesta

Vlačilci Polprikolice

4x2 6x2 1, 2 ali 3 osi

SPREDAJ ZADAJ SPREDAJ SPREDAJ1zadaj2 enojna

ali dvojna montaža

vsi položaji enojna ali dvojna montažaDIMENZIJE

205 / 80 R 15 X 124 / 122J 7,25

7.50 R 15 X 135 / 133G 8,5

8.25 R 15 X 143 / 141G 8,5

10.00 R 15 X 148 / 145G 8,5

205 / 65 R 17.5 X TL 127 / 125J 9,0

205 / 75 R 17.5 X TL 124 / 122M

215 / 75 R 17.5 X TL 126 / 124M

215 / 75 R 17.5 X TL 135 / 133J 8,5

225 / 75 R 17.5 X TL 129 / 127M

235 / 75 R 17.5 X TL 132 / 130M

235 / 75 R 17.5 X TL 143 / 141J 8,5

245 / 70 R 17.5 X TL 136 / 134M

245 / 70 R 17.5 X TL 143 / 141J 8,5

265 / 70 R 17.5 X TL 138 / 136M

8 R 17.5 X TL 117 / 116L

8.5 R 17.5 X TL 121 / 120L-M

9.5 R 17.5 X TL 129 / 127L

9.5 R 17.5 X TL 143 / 141J 8,5

10 R 17.5 X TL 134 / 132L

8 R 19.5 X TL 123 / 122L

9.5 R 19.5 X TL 134 / 131L

245 / 70 R 19.5 X TL 136 / 134L-M

245 / 70 R 19.5 X TL 141 / 140J 8,5

255 / 60 R 19.5 X TL 143 / 141J 9,0

265 / 70 R 19.5 X TL 140 / 138L-M

Osnova za priporočila za zračni tlak so dimenzije in dezeni pnevmatik, položaj pnevmatik na osi in značilnosti vozila, kategorija uporabe, obremenitev in narava dela.Na osnovi tega je mogoče določiti pravilni zračni tlak za določeno vrsto uporabe pnevmatik.

72


Kamion Prikolica

4x2 6x2 6x2x4 2-3 centralna os 2-3 osi

SPREDAJ ZADAJ SPREDAJzadaj1 dvojna

montaža

zadaj2 enojna

montaža

zadaj2 dvojna

montažaSPREDAJ ZADAJ Vse osi enojna ali dvojna montaža

SPREDAJ ZADAJ Enojna ali dvojna

montaža

7,25 7,25

8,5 8,5

8,5 8,5

8,5 8,5

9,0 9,0 9,0

6,0 5,5

6,0 5,5

8,5 8,5 8,5

6,5 6,0

6,5 6,0

8,5 8,5 8,5

6,5 6,0

8,5 8,5 8,5

7,0 6,5

6,0 5,5

6,0 5,5

6,5 6,0

8,5 8,5 8,5

7,0 6,5

6,0 5,5

7,0 6,5

7,0 6,5

8,5 8,5 8,5

9,0 9,0 9,0

7,0 6,5

ZA OBI�AJNE POGOJE UPORABE

V primeru, da uporabljate pnevmatike v pogojih, ki niso predvideni v teh nasvetih, je potrebno zračni tlak prilagoditi: obrnite se na MICHELIN ali vašega prodajalca.

73



4x2 6x2 1, 2 ali 3 osi

SPREDAJ ZADAJ SPREDAJ SPREDAJ1zadaj2 enojna

ali dvojna montaža

vsi položaji enojna ali dvojna montažaDIMENZIJE

265 / 70 R 19.5 X TL 143 / 141J 8,5

285 / 70 R 19.5 X TL 144 / 142M 6,5 7,0

285 / 70 R 19.5 X TL 150 / 147J 8,5

305 / 70 R 19.5 X TL 147 / 145M 6,5 7,0

425 / 55 R 19.5 X TL 160J 9,0

445 / 45 R 19.5 X TL 160J 9,0

365 / 80 R 20 X TL (F20 Pil) 160K 8,5

10 R 22.5 X TL 144 / 142L 6,5 7,0 7,0

255 / 70 R 22.5 X TL 140 / 137M

275 / 70 R 22.5 X TL 148 / 145L-M 8,5

275 / 80 R 22.5 X TL 149 / 146L 7,5 7,5 8,0

11 R 22.5 X TL 148 / 145L 7,0 7,5 8,0

11 R 22.5 X TL 142 / 142J 8,0

12 R 22.5 X TL 152 / 148L 7,0 7,5

295 / 60 R 22.5 X TL 150 / 147K 9,0 9,0

295 / 80 R 22.5 X TL 152 / 148M 8,5 8,0 8,5 7,0 7,0 8,5

305 / 70 R 22.5 X TL 152 / 148L 8,5 7,5

315 / 60 R 22.5 X TL 152 / 148L 9,0 8,5

315 / 60 R 22.5 XF TL 154 / 148L 9,0(3) 9,0(3)

315 / 70 R 22.5 X TL 154 / 150L 8,5 7,5 8,5 7,0 7,0

315 / 70 R 22.5 XF TL 156 / 150L 9,0(4) 9,0(4)

315 / 80 R 22.5 X TL 156 / 150L 8,0 7,0 8,0 6,5 6,5 8,5

13 R 22.5 X TL 156 / 150L 7.5 7.0

385 / 55 R 22.5 X TL 158L-160J 7,5(1) 9,0

385 / 65 R 22.5 X TL 158L-160J 7.5(1) 9,0

455 / 45 R 22.5 X TL 160J 9,0

425 / 65 R 22.5 X TL 165K 8,5

445 / 65 R 22.5 X TL 169K 8,5(1) Pri montaži na vodilni osi : obremenitev osi = zračni tlak. Na primer : 7,5 ton = 7,5 bara,8 ton = 8,0 barov, 9 ton = 9,0 barov. (2) Za 2 os zadaj, sicer 9,0 barov.

74


Kamion Prikolica

4x2 6x2 6x2x4 2-3 centralna os 2-3 osi

SPREDAJ ZADAJ SPREDAJzadaj1 dvojna

montaža

zadaj2 enojna

montaža

zadaj2 dvojna

montažaSPREDAJ ZADAJ Vse osi enojna ali dvojna montaža

SPREDAJ ZADAJ Enojna ali dvojna

montaža

8,5 8,5 8,5

7,0 6,5

8,5 8,5 8,5

7,0 6,5

9,0 9,0 8,5 (2)

9,0 9,0 8.0 (2)

9,0 9,0

7,0 6,5 7,0 7,0

8,0 7,0

8,0 7,0

8,0 7,0 8,0 8,0

7,5 7,0 8,0 8,0

8,0 8,0

8,0 7,5 8,0 7,5

9,0 9,0 9,0 8,5 8,5 9,0 9,0 9,0

8,5 8,0 8,5 7,0 7,0 8,5 8,0 8,5 8,5

8,5 8,0 8,5 8,0

9,0 8,5 9,0 8,5 8,5 9,0 9,0 8,5

9,0(3) 9,0(3) 9,0(3)

8,5 8,0 8,5 8,0 8,0 8,5 8,5 8,0

9,0(4) 9,0(4) 9,0(4)

8,5 7,5 8,5 7,5 7,5 8,0 8,5 7,5 8,5 8,5

8,0 7,5 8,0 7,5

8.0(1) 8.0(1) 8,0 8.0(1) 9,0 8.0 (2)

8.0(1) 8.0(1) 8,0 8.0(1) 9,0 8.0 (2)

9,0 8.0 (2)

8,5 8,5

(3) V enojni montaži: 7,1 tone = 8,5 bara.(4) V enojni montaži: 7,5 ton = 8,5 barov.

75


(1) pri montaži na vodilni osi : obremenitev po osi = zračni tlak.Primeri: 7,5 ton = 7,5 bara, 8 ton = 8,0 barov, 9 ton = 9,0 barov.

VOZILAPrevoz blaga Mešano / Gradbišča


4x2 - 4x4 6x4 - 6x6 1, 2 ali 3 osi

SPREDAJ ZADAJ SPREDAJ SPREDAJ1Vsi položaji enojna ali

dvojna montažaDIMENZIJEX One 495/54 R 22.5 X TL 169 K 9,0

8.5 R 17.5 X TL 121 / 120 L

9.5 R 17.5 X TL 129 / 127 L

9.5 R 19.5 X TL 134 / 131 K

265 / 70 R 19.5 X TL 143 / 141 J 8,5

305 / 70 R 19.5 XZU TL 148 / 145 J

445 / 65 R 19.5 X TL 165 K 8,5

12.00 R 20 X TL 154 / 150 G-K 7,0 8,5 7,0 6,0 7,0

10 R 22.5 X TL 144 / 142 K 6,5 7,0 7,0

275 / 70 R 22.5 XZU TL 148 / 145 J

11 R 22.5 X TL 148 / 145 K 7,0 7,5 8,0

11 R 22.5 XZU TL 148 / 145 J

12 R 22.5 X TL 152 / 148 K 7,0 7,5

12 R 22.5 XZU TL 152 / 148 J

295 / 80 R 22.5 X TL 152 / 148 K 7,0 7,5

295 / 80 R 22.5 XZU TL 152 / 148 J

305 / 70 R 22.5 XZU TL 150 / 147 J

315 / 80 R 22.5 X TL 156 / 150 K 8,0 7,5 8,5

13 R 22.5 X TL 154 / 150 G-K 8,0 7,5 7,0 6,0 8,0

13 R 22.5 X TL 156/150K 8,5 8,5

385 / 65 R 22.5 X TL 158K/160K 7,5(1) 9,0

425 / 65 R 22.5 X TL 165 K 8,5

445 / 65 R 22.5 X TL 169 K 8,5

12.00 R 24 156/153K 7,5 7,5


76

ZA OBIČAJNE POGOJE UPORABE

VOZILAPrevoz blaga Mešano / Gradbišča Komunalna vozila

Prekucniki B.O.M

4x2- 4X4 6x4 - 6X6 8x4 - 8x8 4X2 6X2

SPREDAJ ZADAJ SPREDAJ ZADAJ SPREDAJ ZADAJ SPREDAJ ZADAJ SPREDAJ ZADAJ

6,0 5,5

6,5 6,0

7,0 6,5 6,5 6,5

6,5 6,5

8,0 8,5 7,0 6,5 7,0 6,5 7,5 7,5

7,0 6,5 6,5 6,5

7,0 7,0

7,5 7,0

7,5 7,5

8,0 7,5 7,5 7,0 7,5 7,0

7,5 7,5 7,5 7,5

8,5 8,0

7,5 7,5 7,5 7,5

7,5 7,5

8,0 7,5 7,0 6,5 7,0 6,5 7,5 7,5 7,5 7,5

8,0 7,5 7,0 6,5 7,0 6,5 7,5 7,5 7,5 7,5

8,5

8,0(1) 8,0(1)

77

ZA OBIČAJNE POGOJE UPORABE


VOZILAPrevoz oseb

Avtobusi Avtobusi-mestni

4x2 6x2 4x2 Zglobnik

SpredajZadaj

Enojna ali dvojna montaža

SpredajZadaj Enojna

ali dvojna montaža

Spredaj Zadaj SpredajZadaj1 Enojna

ali dvojna montaža

Zadaj2 Enojna ali dvojna montažaDIMENZIJE

325/95 R 24 162/160K 8,5 8,5

205 / 75 R 17.5 X TL 124 / 122 M 6,0 5,5

215 / 75 R 17.5 X TL 126 / 124 M 6,0 5,5

225 / 75 R 17.5 X TL 129 / 127 M 6,0 5,5

235 / 75 R 17.5 X TL 132 / 130 M 6,0 5,5

245 / 70 R 19.5 X TL 136 / 134 M 6,5 6,0

265 / 70 R 19.5 X TL140 / 138 L-M

6,5 6,0

305 / 70 R 19.5 X TL 148 / 145 J 7,5 7,5

275 / 70 R 22.5 X TL148 / 145 L-M

7,5 7,5

275 / 70 R 22.5 XZU TL 148 / 145J 7,5 7,0 8,0 7,0 8,0

275 / 80 R 22.5 X TL 149 / 146 L 8,0 7,0

11 R 22.5 X TL 148 / 145 L 7,5 7,0

11 R 22.5 XZU TL 148 / 145 J 7,5 7,0 7,5 6,5 7,5

12 R 22.5 XZU TL 152 / 148 J 7,5 7,0 7,5 6,5 7,5

295 / 80 R 22.5 X TL 152 / 148 M 8,5 7,5 8,0 7,5

295 / 80 R 22.5 XZU TL 152 / 148 J 7,5 7,0 7,5 6,5 7,5

305 / 70 R 22.5 XZU TL 150 / 147 J 8,0 7,5 7,5 7,0 7,5

315 / 60 R 22.5 X TL 152 / 148 J 8,5 8,5 8,5 8,5

315 / 80 R 22.5 X TL 156 / 150 L 8,5 7,5 8,0 7,5

X One 455 / 45 R 22.5 XDU TL

166 J 8,5 8,5 8,5

X One 495 / 45 R 22.5 XDU TL

169 J 8,0 9,0


78

POGLABLJANJE

80 NAČELA IN PRIDOBLJENE ZMOGLJIVOSTI

83 POGLABLJANJE: PRAKSA

87 SHEME ZA POGLABLJANJE

IZBI

RA P

NEV

MAT

IKZA

KON

OD

AJA

NAV

OD

ILA

ZA

U

PORA

BOU

STRE

ZEN

ZRA

ČNI

TLA

KPO

GLA

BLJA

NJE

79

PREVOŽENI KILOMETRI


NAČELA IN PRIDOBLJENE ZMOGLJIVOSTI

Poglabljanje profila, ki ga priporočata tudi ETRTO* in AFNOR**, je postopek, ki zajema odstranjevanje gume z obstoječe gumene podloge z namenom pridobitve nove globine vzorca profila.MICHELIN zaradi tega že v fazi projektiranja načrtuje zadostno debelino gume, ki omogoča visokokakovostno poglabljanje profila, ki ne spremeni odpornosti pnevmatike.

ZAKAJ POGLABLJATI?

Poglabljanje omogoča:• do 25% več prevoženih kilometrov• prihranek do 2 litra goriva na vsakih 100 km• znatno in varno podaljšanje zmogljivost oprijema pnevmatike• zmanjšanje obremenitev okolja.

5

6

1 3

42

Podlaga kanala profila

Kazalec obrabe profila

Globina gume, ki bo poglobljenaG

Globina gume, ki bo ohranjena: 2 mm

Originalen profil

Profil za poglabljanja

Ponovno poglobljeni profil

Utori kazalcev globine poglabljanja profila

Konstantne globine

1

2

3

5 6

4

* Francoska agencija za standardizacijo.** Evropska tehnična organizacija za pnevmatike in platišča.

80

PRIDOBLJENA ŽIVLJENJSKA DOBA

Poglabljanje profila s povrnitvijo globine profila podaljša življenjsko dobopnevmatike za do 25 % dodatnih kilometrov, tako pri novihkot pri obnovljenih pnevmatikah .

DODATEN PRIHRANEK GORIVA

Prihranite do 2 litra/100 km*

Poglabljanje profila takrat, ko ima pnevmatika najmanjši kotalni upor, optimizira tudi porabo goriva.25 % dodatnih kilometrov, ki jih zagotavlja poglabljanje profila, je v obdobju A, ko je poraba najnižja.


Uporabnik št. 2: s poglabljanjem

PORA

BA

GO

RIVA

Nova pnevmatika...

+25 % de km

Obdobje najnižje porabe

… poglobljena

MICHELIN novo

Manjša donosnost

Uporabnik št. 1: brez poglabljanja

PORA

BA

GO

RIVA

Nova pnevmatika

Obdobje najnižje porabe Ni izkoriščeno

PREVOŽENI KILOMETRIMICHELIN novo

A

Prva vožnjapoglobljeno

* 1,94 litra/100 km, skladno z ugotovitvijo na primerjalnem testu, izvedenim junija 2007, vozilo, opremljeno s pnevmatikami s poglobljenim profilom MICHELIN ENERGY TM, in vozilo, opremljeno s pnevmatikami MICHELIN ENERGY TM, katerih profil ni bil poglobljen.

81

PRIDOBLJEN OPRIJEM

Ponovna zagotovitev oprijema, izboljšanje varnosti

Poglabljanje pnevmatiki povrne globino profila, s čimer se ponovnovzpostavi oprijem, ki omogoča popolnoma varno vožnjo.Na mokri cesti omogočajo poglobljene pnevmatike prečni oprijem in približno 10 % boljšo vleko kakor enake pnevmatike, ki so obrabljene*.

ZMANJŠANJE VPLIVA NA OKOLJE

Ob nižji porabi goriva in podaljšanju življenjske dobe z več prevoženimi kilometri, je pogabljanje tudi prijazno do okolja.

S poglablanjem se podaljša življenjska doba pnevmatike v času, ko je poraba goriv najnižja. Zato so lahko izpusti CO2 nižji za do 1,1 kg/100 km po osi.

S podaljšanjem življenjske dobe pnevmatik, tako novih, kakor obnovljenih za

25 %, prihranite vsakokrat, ko poglobite 4 pnevmatike, eno tekalno površino.

* Interni vir Michelin: raziskava na gladkem betonu.** Michelinova raziskava 1 milijona pnevmatik, poslanih v obnavljanje leta 2008 in 2009. Razlika v stopnji sprejemljivosti med obnovljenimi pnevmatikami s poglobljenim profilom in obnovljenimi pnevmatikami brez poglobljenega profila znaša manj kot 0,2 odstotne točke.

Manj materialaManj odpadkov Manj izpustov CO2

Poglabljanje nima negativnih učinkov na sprejemljivost za obnovo pnevmatik: , to je prednost obnove “na vroče” in odstranjevanja zaščitnih slojev z izpiranjem.

Delež sprejetih pnevmatik na obnovo za poglobljene in nepoglobljene pnevmatike MICHELIN je enak: 90 %**

82

POGLABLJANJE: PRAKSA

Operater in njegovo podjetje sta odgovorna, če se poglabljanje profila ne izvaja v skladu s priporočili proizvajalcev (upoštevanje zasnove, globine, kanalov itd.).

Poglabljanje profila opravite, ko ostane 2 do 4 mm globine vzorca profila:• Ponovno vzpostavite dezen na tekalni površini.• Nastavite globino poglabljanja tako, da se vedno ohrani najmanj 2 mm debela guma med podlago kanala profila in karkasnimi vložki, v kolikor pnevmatika nima pokazatelja globine za poglabljanje.

Prekomerno poglabljanje: Lahko povzroči škodo, ki pripelje do prezgodnjega uničenja pnevmatike, ogrozi možnost ekonomičnega obnavljanja, razkrije vlakna na podlagi kanala profila, kar zakonodaja prepoveduje.

Poglabljanja ne izvajajte če: se na dezenu kažejo očitni znaki poškodb: veliko število lukenj, praske, ureznine, raztrganine itd. V tem primeru obstaja nevarnost korozije kovinskih vlaken: tovrstne poškodbe lahko povzročijo hitro kvarjenje pnevmatike na cesti in celo nenadno izpraznitev.

UPORABA POGLOBLJENIH PNEVMATIK Da bi se izognili daljšemu času, ko vozilo ni mobilno zaradi poglabljanja, priporočamo, da imate na zalogi sklope pnevmatik s kolesi.Dejavnost poglabljanja profila lahko tudi optimizira upravljanjedelovnega časa delavnice.

83

MERE POGLABLJANJA

Navedene mere za poglabljanja profila so teoretične vrednosti, ki pokrivajo večino primerov. Priporočamo preizkus profila na najbolj obrabljenem območju z namenom ocene debeline gume, ki je ostala nad karkasnimi vložki.Pri novejših vzorcih profila kazalec globine, primerno nameščen nakazalcu obrabe, omogoča optimalno nastavitev višine rezila.

V primeru poglabljana je potrebno zagotoviti, da ne presežemo za poglabljanje določene globine.

Globino rezila lahko nastavite tudi s posebnim merilnikom.

84

PROFIL PNEVMATIKE

REZILO ZA POGLABLJANJE

Épaisseur de gomme à conserver après recreusage : 2 mm

Épaisseur du témoin d’usure

Puits indicateur de profondeur de recreusage

21

e

LPH

L

e

1

2

33

Debelina gume, ki naj se ohrani po poglabljanju: 2 mm

Debelina kazalca obrabe profila

Utor kazalca globine poglabljanja profila

21

e

LPH

e

1

2

33

Hauteur de réglage de la lame : L = P + HNous vous conseillons de mesurer la cote L avec une “jauge de profondeur”

Hauteur de recreusage théoriqueH

P Profondeur restante avant recreusage Preostala globina pred poglabljanjem profilaP

L Nastavljiva višina rezila : L = P+ HPriporočamo, da merite velikost LIzmerite s pomočjo “merilnika globine”

Teoretična višina poglabljanja profilaH

HL P= +

Largeur de recreusage

HL P= +

Širina poglabljanja

R

rezilo

R

lame

Nastavitevvišine rezila

Réglage de la hauteur de la lame

Épaisseur de gomme à conserver après recreusage : 2 mm

Épaisseur du témoin d’usure

Puits indicateur de profondeur de recreusage

21

e

LPH

L

e

1

2

33

Debelina gume, ki naj se ohrani po poglabljanju: 2 mm

Debelina kazalca obrabe profila

Utor kazalca globine poglabljanja profila

21

e

LPH

e

1

2

33

Hauteur de réglage de la lame : L = P + HNous vous conseillons de mesurer la cote L avec une “jauge de profondeur”

Hauteur de recreusage théoriqueH

P Profondeur restante avant recreusage Preostala globina pred poglabljanjem profilaP

L Nastavljiva višina rezila : L = P+ HPriporočamo, da merite velikost LIzmerite s pomočjo “merilnika globine”

Teoretična višina poglabljanja profilaH

HL P= +

Largeur de recreusage

HL P= +

Širina poglabljanja

R

rezilo

R

lame

Nastavitevvišine rezila

Réglage de la hauteur de la lame

POGLABLJANJE: NAJPOMEMBNEJŠI EVROPSKI PREDPISI

Država Omejitve glede montažepoglobljenih pnevmatik

Odstranitev pnevmatik za tovorna vozilaglede na obrabljenost

(razen za uporabo pozimi)Minimalni ostanek profila Opombe

NEMČIJAPrepovedano na sprednjih

oseh avtobusov, ki dosegajohitrost 100 km/h

1,6 mm

AVSTRIJAPrepovedano na vseh

sprednjih oseh vseh težkihtovornih vozil

2 mm

BELGIJA Ni omejitev 1,6 mm

BOLGARIJAPrepovedano na vseh


1,6 mm

HRVAŠKA Ni omejitev 1,6 mm

DANSKA Ni omejitev 1 mm

ŠPANIJA Ni omejitev nič

ESTONIJA Ni omejitev 1,6 mm

FINSKA Ni omejitev 1,6 mm

FRANCIJA Ni omejitev 1 mm

GRČIJA Ni omejitev 2 mm

MADŽARSKAPrepovedano na enojnih

oseh avtobusov in mestnih avtobusov

1,6 mm za pnevmatike s premerom ≤ 750 mm3 mm za pnevmatike

s premerom > 750 mm ITALIJA Ni omejitev 1,6 mm

LATVIJA Ni omejitev 1,6 mm

LITVA Ni omejitev 2 mm za avtobuse in vozila, s katerimi se prevaža več kakor

8 potnikov

LUXEMBURG Ni omejitev 1 mm za prikolice1,6 mm za vlačilce

NORVEŠKA Ni omejitev 1,6 mm

NIZOZEMSKA Ni omejitev 1,6 mm

POLJSKAPrepovedano na enojnih

oseh avtobusov, ki dosegajohitrost 100 km/h

3 mm za avtobuse ki dosegajo hitrost 100 km/h

1,6 mm za ostala vozila

PORTUGALSKA Ni omejitev 1 mm

ROMUNIJA Ni omejitev 1,6 mm

RUSIJAPrepovedano na vseh


2 mm za avtobuse in mestne avtobuse

1 mm za ostala tovorna vozila SRBIJA Ni omejitev 2 mm

SLOVAŠKA Ni omejitev 1,6 mm

SLOVENIJA Ni omejitev 1,6 mm

ŠVEDSKA Ni omejitev 1,6 mm

Za zunanje pnevmatike pri dvojni montaži.velja predpisana

minimalna globina profilale še v zimskih razerah.

ŠVICA Ni omejitev 1,6 mm

ČEŠKA REPUBLIKA

Prepovedano na vodilni osiavtobuosov 1,6 mm

TURČIJA Ni omejitev 1,6 mm

VELIKA BRITANIJA

Ni omejitev 1 mm

UKRAJINAPrepovedano na vodilnihoseh vseh tovornih vozil

2 mm za avtobuse1 mm za ostala tovorna vozila

86

Poglabljajte samo področja, ki so na shemi v nadaljevanju označena z modro.

SHEME POGLABLJANJA

V državah Benelux ni več nobenih zakonskih omejitev glede poglabljanja pnevmatik za tovorna vozila. Vozila, ki vozijo v drugih državah, morajo spoštovati predpise, ki veljajo v teh državah. Pnevmatike, ki jih je možno poglabljati, imajo na bočnici simbol « U » ali napis « REGROOVABLE ».

87

Prevoz na daljše razdalje, avtoceste in nacionalne ceste.

Teoretična globina poglabljanja* Širina poglabljanja Rezilo

315/70 R 22.5 = 5 kanalov

H = 3 mm 6 do 8 mm R3 315/80 R 22.5 = 4 kanalov

H = 3 mm 8 do 10 mm R3 ali R4

X® ENERGY TM SAVERGREEN XF IN XZ


serije 60 = 5 kanalov

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

ENERGYTM XF

* Pred izvedbo poglabljanja profila morate sistematično preveriti dejansko globino poglabljanja profila, glej diagram str. 83.


H = 3 mm 7 do 8 mm R3

X® LINETM ENERGY TM Z

88



H = 3 mm 7 do 8 mm R3

X® ENERGY TM SAVERGREEN XD



XFA2 ENERGY TM

ANTISPLASH



315/80 R 22.5

H = 3 mm 7 do 8 mm R3

X® LINETM ENERGY TM D

89




serije 70 i 80H = 4 mm 7 do 8 mm R3

serije 60 H = 3 mm 7 do 8 mm R3

XDA2 + ENERGY TM


Notranji premer 17.5 in 19.5

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® Line TM ENERGY TM T


385/55 R 22.5 in 385/65 R 22.5


X® LineTM ENERGY TM T

90

Lama



X® ENERGY TM SAVERGREEN XT


385/65 R 22.5


XTA2 + ENERGY TM


385/55 R 22.5 H = 3 mm 9 do 10 mm R3 ali R4

275/70 R 22.5H = 3 mm 6 do 8 mm R3

XTA2 ENERGY TM


91




425/55 R 19.5 in 445/45 R 19.5


XTA2 ENERGY TM


17.5 XTA2 + ENERGYTM in 245/70 R 19.5 XTA2 ENERGYTM = 3 kanalov265/70 R 19.5 in 285/70 R 19.5 XTA2 ENERGYTM = 4 kanalov

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

XTA2 + ENERGY TM και XTA 2 ENERGY TM


445/45 R 19.5


XTA2 + ENERGY TM


H = 3 mm 8 do 10 mm R3

X® LINE™ ENERGY™ F

92


Prevoz na daljše in krajše razdalje, na vseh vrstah cest.



X® MULTIWAYTM 3D XZE



X® MULTI™ F

X® MULTI™ D

X® MULTI™ Z


215/75 R 17.5 - 225/75 R 17.5 - 235/75 R 17.5 - 245/70 R 17.5

H = 2 mm 7 do 8 mm R3


215/75 R 17.5 - 225/75 R 17.5 - 235/75 R 17.5 - 245/70 R 17.5

H = 2 mm 7 do 8 mm R3

245/70 R 19.5 - 265/70 R 19.5 - 285/70 R 19.5

H = 3 mm 8 do 10 mm R4

93





XF2 IN XF2 ANTISPLASH


Notranji premer 22.5 XZE2 + in 13 R 22.5 XZE2


Notranji premer 19.5 XZE2 +


XZE2 IN XZE2 +



X® MULTIWAYTM HD XZE

94




Notranji premer 17.5

H = 3 mm 7 do 8 mm R3

XZE2


295/80 R 22.5 i 315/80 R 22.5


X® MULTIWAYTM 3D XDE


H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® MULTIWAYTM XD

95




Notranji premer 22.5 XDE2 + in 13 R 22.5 XDE2


Notranji premer 19.5 XDE2 +


XDE2 IN XDE2 +



H = 3 mm 7 do 8 mm R3

XDE2


H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® OneTM XDN2 GRIP

96





XTE3


385/55 R 22.5 in 385/65 R 22.5


X® MULTITM T


385/55 R 22.5


425 i 445/65 R 22.5


XTE2

97




Notranji premer 17.5 in 19.5

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® MaxiTrailer



X® OneTM MaxiTrailer +


H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® SpecialTrailer


245/70 R 17.5

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® MULTITM T

98


Notranji premer 17.5 XTE2 +, 245/70 R 19.5 XTE2 in 11 R 22.5 XTE2 = 3 kanalov 265/70 R 19.5 in 285/70 R 19.5 XTE2 = 4 kanalov

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

XTE2 IN XTE2 +

99




H = 4 mm 7 do 8 mm R3

XDA4



X® COACHTM HL Z



X® COACHTM XZ


H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® COACHTM XD

100

Vožnja v mestnemin primestnem prometu.



275/70 R 22.5 i 295/80 R 22.5

H = 4 mm 7 do 8 mm R3

X® INCITYTM XZU3


275/70 R 22.5

H = 4 mmA = 7 do 8 mmB = 9 do 10 mm R3

XZU +A B A B A


275/70 R 22.5


X® INCITYTM XZU


295/80 R 22.5

H = 4 mm 6 do 8 mm R3

X® INCITY ™ XZU 3+

101

SPECIALISTI ZA ZIMO




H = 3 mm 6 do 7 mm R3


H = 4 mm 6 do 8 mm R3

XJW4 +



315/70 R 22.5 = 4 kanalov

H = 3 mm 7 do 8 mm R3

385/55 R 22.5 = 5 kanalov


385/65 R 22.5 = 5 kanalov


XFN2 ANTISPLASH


H = 3 mm 6 do 8 mm R3

XFN2 +

102

Vožnja v mestnemin primestnem prometu.

SPECIALISTI ZA ZIMO





X® INCITYTM ICE GRIP


H = 3 mm 6 do 8 mm R3

XDN2 GRIP


Notranji premer 19.5, 11 R 22.5, 275/70 R 22.5 in 315/70 R 22.5

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

295/80 R 22.5 in 315/80 R 22.5

H = 4 mm 6 do 8 mm R3

XDW ICE GRIP

103

Mešana uporaba – prevoz po cestah, terenu, na gradbiščih in v kamnolomih.


315/80 R 22.5


X® WORKSTM XZY


295/80 R 22.5 in 315/80 R 22.5


XZY2


11 R 22.5, 12 R 22.5 i 13 R 22.5


XZY2


104




315/80 R 22.5

H = 4 mm 6 do 8 mm R3

13 R 22.5

H = 3 mm 6 do 8 mm R3

X® WORKSTM XDY


H = 4 mm 6 do 8 mm R3

XDY +


H = 4 mm 6 do 8 mm R3

XDY3

105







XTY2



H = 4 mm 10 do 12 mm R4

XZY3


H = 4 mm 12 do 14 mm R4

XZH2 R

106

Specialna vozila, civilna ali vojaška, kiv glavnem vozijo po neutrjenem terenu.




XZL2


Pozor! Nekaterih pnevmatik z dezenom XZL ni mogoče poglabljati

14.00 R 20 XZL +

H = 3 mm 10 do 12 mm R4

365/85 R 20, 365/80 R 20, 16.00 R 20

H = 4 mm 10 do 12 mm R4

395/85 R 20

H = 4 mm 18 do 20 mm R4

XZL + in XZL


325/85 R 16


XML

107

Specialna vozila, civilna ali vojaška, ki v glavnem vozijo po neutrjenem terenu.


24 R 20.5


XS


395/90 R 560

H = 4 mmA = 20 mm

B = 10 do 12 mmR4

XML

108

OBNOVA PNEVMATIK

110 NAČELA OBNOVE MICHELIN REMIXM

ICHE

LIN

Rem

ixIZ

BIRA

PN

EVM

ATIK

ZAKO

NO

DA

JAN

ASV

ETI Z

A U

PORA

BO

PNEV

MAT

IKU

STRE

ZEN

ZRA

ČNI

TLA

KPO

GLA

BLJA

NJE

109

NAČELA OBNOVE

Michelin, kot pionir pri obnovi pnevmatik, uporablja svojo inovativno tehnologijo skoraj že celo stoletje in jo nenehno izboljšuje. Za proizvodnjo pnevmatik MICHELIN REMIX se uporablja enak postopek izdelave kakor za nove pnevmatike. Naši strokovnjaki uporabljajo napredno tehnologijo (radiografijo in shearografijo) za testiranje zanesljivosti obnove MICHELIN REMIX. 100 % jamstvo za kakovost in varnost. Vse tovarne, v katerih se izdeluje po postopku MICHELIN REMIX, so pridobile certifikata ISO 9001 in ISO 14001, kar združuje zanesljivo optimizirano kakovost glede vplive na okolje in ustrezne zmogljivosti.

ZAKAJ OBNAVLJATI PNEVMATIKE ?

Znižanje obratovalnih stroškov • Znižanje stroškov na kilometer. • Zajamčena možnost obnove. • Vrhunsko obnavljanje.

– Obnovljene pnevmatike MICHELIN REMIX zagotavljajo podobne lastnosti kakor nove pnevmatike, pri ceni okoli 60 % nove pnevmatike.

– Konstantna debelina za poglabljanje. – Skoraj 9 od 10 karkas MICHELIN se obnovi, to pomeni manjše

število izrabljenih pnevmatik.

110

Izkoristite prednost kakovosti in zanesljivosti• Identične zmogljivosti kakor pri novih pnevmatikah.• Enako jamstvo glede varnosti, kakovosti oprijema, odpornosti proti obrabi, obnašanja in držanja smeri na cesti. - Obnavljanje MICHELIN REMIX se izvaja z enakimi materiali, ki se uporabljajo pri proizvodnji novih pnevmatik. - Pnevmatike MICHELIN REMIX prevzemajo vse zadnje inovacije, tudi MICHELIN DURABLE TECHNOLOGIES. - Postopek obnove MICHELIN REMIX se izvaja samo na karkasah Michelin : karkasa Michelin je naložba, zato jo je smiselno izkoristiti do zadnjega kilometra.

Varujte okolje z znižanjem količine odpadkov• Znižajte število rabljenih pnevmatik• Manj odpadkov za predelavo• Pri vsaki pnevmatiki prihranite 45 kg(*) materiala• Sledljivost je zagotovljena, upravljanje poenostavljeno

– Karkasa predstavlja približno70 % teže pnevmatike. Z obnovo se količina surovin občutno zniža, saj se ohrani velik del prvotnega materiala.

– Možno je, da zahtevate obnovo vaših karkas, ki se bodo identificirale s posebno številko (matricule)

* Ponderirano povprečje teže mikanih karkas. Izračun iz leta 2011 na vzorcu 1 500 00 pnevmatik REMIX.

Priporočilo Michelin.Pnevmatike Michelin Remix so zasnovane in proizvedene za uporabo na pogonskih oseh in oseh prikolic. Michelin ne priporoča vgradnje obnovljenih pnevmatik na sprednje osi motornih vozil.

Na sprednjo vodilno os vlečnih vozil ne priporočamo montaže pnevmatik MICHELIN Remix ; tudi ne dezena Z.

111

TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PNEVMATIK MICHELIN

114 OZNAČEVANJE PNEVMATIK ZA TOVORNA VOZILA

117 RAZVOJ OZNAČEVANJA

118 IMENA PNEVMATIK MICHELIN

119 INDEKSI NOSILNOSTI

122 NOVO EVROPSKO OZNAČEVANJE PNEVMATIK

128 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI

164 TERENSKA VOŽNJA

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OSTI

PNEV

MAT

IK M

ICHE

LINM

ICHE

LIN

Rem

ixZA

KON

OD

AJA

IZBI

RA P

NEV

MAT

IKN

ASV

ETI Z

A U

PORA

BO

PNEV

MAT

IKU

STRE

ZEN

ZRA

ČNI

TLA

KPO

GLA

BLJA

NJE

113

OZNAČEVANJE PNEVMATIK ZA TOVORNA VOZILA

PNEVMATIKE, PROIZVEDENE PRED JUNIJEM 2012

1 315 / 70 R 22.5 :Oznaka

dimenzije2 REGROOVABLE:

Pnevmatika, ki jo je mogoče obnoviti

3 154 / 150 L :Indeks nosilnosti in kategorija hitrosti

4 152 / 148 M :„Enojna montaža” Dodatna indeks nosilnosti in

kategorija hitrosti

5 Tubeless : Montaža

brez zračnice6 E2… :

Številka homologacije CEE

7 Radial: Oznaka zgradbe pnevmatike

8 MICHELIN : Blagovna znamka proizvajalca

9 X MultiWay™ : Ime dezena

10 Kategorija uporabe: M+S : kategorija »zimskih pnevmatik« v skladu z Uredbo »R54«

(CE) 661/2009 : pnevmatika »zimske« kategorije v skladu z Uredbo «R117» Traction : pnevmatika za uporabo oprijema v skladu z Uredbo «R117»

11 XD : Koda za položaj pnevmatike

XD : pogonska os12 E+N :

Uporaba pnevmatike E: regionalni promet - N: zimska

Rumeno obarvano – obvezne oznake

1

2 3

4

5

6

7

8

9

10

1112

114

MERE

S širina pnevmatikeR polmer neobremenjene pnevmatikeR’ polmer obremenjene pnevmatikeD zunanji premerØ premer platišča (notranji premer pnevmatik)E razdalja med pnevmatikamae ugrezH višina pnevmatike

115

DODATNE OZNAKE

Obvezne označbe v rumenem

1 X®: Simbol radialne pnevmatike Michelin

Registrirana blagovna znamka2 « OBMOČJE ZNAMKE

PNEVMATIKE »: Območje, kjer je mogoče

odtisniti oznako na vroče

3 DOT - DATUM PROIZVODNJE:Informacija, ki se konča

s štirimi zaporednimi številkami, ki označujejo datum proizvodnje 271027: Številka tedna proizvodnje10: številka, ki označuje letoEx.: 2710 ( 27. teden leta 2010)

4 Serijska številka pnevmatike: Ex. : PRZ65967G

3

1

2

4

116

Za pnevmatike MICHELIN se bo v času njihovega razvoja postopno uporabljalo novo označevanje, ki poenostavlja razumevanje informacij na izdelku. Novo označevanje je razdeljeno na tri dele: • Blagovna znamka MICHELIN: jamstvo za avtentičnost produkta.• Program pnevmatik: opredeljuje določeno kategorijo uporabe.• Dimenzija in položaj pnevmatike: določa, kje naj bo pnevmatika

nameščena na vozilu.Te oznake bodo v pomoč strankam pri prepoznavanju izdelka in razumevanju, za kakšen namen se uporablja.Informacija o položaju na osi bo omogočila lažje delo v delavnici.

Novo označevanje zadeva tudi obnovljene pnevmatike, postopoma, pri obnovi programa.

MICHELIN

DIMENZIJA IN

POLO

ŽAJ

PROGRAM

RAZVOJ OZNAČEVANJA PNEVMATIK ZA TOVORNA VOZILA

PNEVMATIKE, PROIZVEDENE OD JUNIJA 2012

117

IMENA PNEVMATIK MICHELIN

• Danes so pnevmatike MICHELIN poimenovane po tem principu:

• Te označbe bodo v kratkem zamenjane z novo verzijo, ki bo izražala okolje, za katerega so pnevmatike primerne.

Te oznake bodo vidne postopoma tako pri obnovi izdelkov, kakor tudi v primeru, da bo MICHELIN XTE 2® zamenjan z MICHELIN X® MULTI™ T:

• V nekaterih primerih imena izdelkov vključujejo tudi opcijsko oznako za dodatno prednost, ki odgovarja posebnim zahtevam prevoznikov. Na primer:

MICHELIN X® MULTI™ T

Blagovna znamka Program Položaj

MICHELIN X® COACH HL Z

Blagovna znamka Program L’option Položaj

MOŽNOSTI

ENERGYTM: prihranek goriva GRIP: oprijem v vseh letnih časihWINTER: zimske razmereICEGRIP: oprijem na leduHD: ojačana karkasaHL: posebna obremenitevTa seznam se lahko spremeni.

MICHELIN X T E 2

Blagovna znamka Radialna tehnologija Položaj Trgovsko ime Verzija

118

IKategorije hitrosti

Pred montažo morate preveriti razne oznake,da se prepričate, da se pnevmatika zaresujema z največjo obremenitvijo in hitrostnimizmogljivostmi vozila in/ali obstoječimi predpisi.

LI kg95 69096 71097 73098 75099 775

100 800101 825102 850103 875104 900105 925106 950107 975108 1000109 1030110 1060111 1090112 1120113 1150114 1180115 1215116 1250

LI kg117 1285118 1320119 1360120 1400121 1450122 1500123 1550124 1600125 1650126 1700127 1750128 1800129 1850130 1900131 1950132 2000133 2060134 2120135 2180136 2240137 2300138 2360

LI kg139 2430140 2500141 2575142 2650143 2725144 2800145 2900146 3000147 3075148 3150149 3250150 3350151 3450152 3550153 3650154 3750155 3875156 4000157 4125158 4250159 4375160 4500

LI kg161 4625162 4750163 4875164 5000165 5150166 5300167 5450168 5600169 5800170 6000171 6150172 6300173 6500174 6700175 6900176 7100

SI km / hD 65E 70F 80G 90J 100K 110L 120M 130N 140P 150Q 160R 170

INDEKSI NOSILNOSTI IN KATEGORIJE HITROSTI

119

RAZLIKE V NOSILNOSTI GLEDE NA HITROST

Koeficienti, navedeni v tej tabeli, ustrezajo določilom - standardomETRTO in so samo informativnega značaja. Posvetujte se z našo služboglede vsake nosilnosti, ki presega omejitve, navedene z oznakami na pnevmatikah in v tem katalogu. Če koeficienti v tej tabeli napotujejo na zračni tlak, ki presega 10 barov, je potrebno znižati najvišjo obremenitev na vrednost, ki ustreza najvišjemu zračnemu tlaku 10 barov. Za morebitno uporabo pri zračnem tlaku, ki presega 10 barov, se posvetujte z našo službo glede pnevmatik, pa tudi s proizvajalcem platišč - glede odpornosti na višji zračni tlak in upoštevajte predpise pri postopku montaže in pri uporabi.Koefi cienti, navedeni v tej tabeli, so povzeti po ETRTO. V mestnem in primestnem prometu (M3 – razred I): + 15 %, saj povprečna hitrost ne presega 40 km/h. V medmestnem prometu (M3 – razred II) : + 10 %, ker je hitrost omejena na 60 km/h.

Hitrost Prilagoditev (km/h) hitrost v km/h zračnega tlaka (%)

F G J K L M

0 + 150 + 150 + 150 + 150 + 150 + 150 + 40 5 + 110 + 110 + 110 + 110 + 110 + 110 + 40 10 + 80 + 80 + 80 + 80 + 80 + 80 + 30 15 + 65 + 65 + 65 + 65 + 65 + 65 + 25 20 + 50 + 50 + 50 + 50 + 50 + 50 + 21 25 + 35 + 35 + 35 + 35 + 35 + 35 + 17 30 + 25 + 25 + 25 + 25 + 25 + 25 + 13 35 + 19 + 19 + 19 + 19 + 19 + 19 + 11 40 + 15 + 15 + 15 + 15 + 15 + 15 + 10 45 + 13 + 13 + 13 + 13 + 13 + 13 + 9 50 + 12 + 12 + 12 + 12 + 12 + 12 + 8 55 + 11 + 11 + 11 + 11 + 11 + 11 + 7 60 + 10 + 10 + 10 + 10 + 10 + 10 + 6 65 + 7.5 + 8.5 + 8.5 + 8.5 + 8.5 + 8.5 + 4 70 + 5.0 + 7.0 + 7.0 + 7.0 + 7.0 + 7.0 + 2 75 + 2.5 + 5.5 + 5.5 + 5.5 + 5.5 + 5.5 + 1 80 [0] + 4.0 + 4.0 + 4.0 + 4.0 + 4.0 0 85 + 2.0 + 3.0 + 3.0 + 3.0 + 3.0 0 90 [0] + 2.0 + 2.0 + 2.0 + 2.0 0 95 + 1.0 + 1.0 + 1.0 + 1.0 0 100 [0] 0 0 0 0 110 [0] 0 0 0 120 [0] 0 0 130 [0] 0

Kategorijahitrost hitrosti

v km/h

120

NOVO EVROPSKO OZNAČEVANJE PNEVMATIK

(1) (2) (3)

SEDEŽ OPIS

17.5 245/70 R 17.5 XTA 2+ ENERGYTM TL 143/141J MI C B 69 dB

17.5 245/70 R 17.5 X® LINETM ENERGYTM T TL 143/141J VB MI B B 68 dB17.5 205/75 R 17.5 XZA 2 TL 124/122M MI D B 67 dB17.5 215/75 R 17.5 X® LINETM ENERGYTM T TL 135/133J VB MI B B 68 dB17.5 215/75 R 17.5 XTA 2+ ENERGYTM TL 135/133J MI C B 69 dB17.5 215/75 R 17.5 XZA 2 TL 126/124M MI D B 67 dB17.5 225/75 R 17.5 XZA 2 TL 129/127M MI D B 67 dB17.5 235/75 R 17.5 X® LINETM ENERGYTM T TL 143/141J VB MI B B 68 dB17.5 235/75 R 17.5 XTA 2+ ENERGYTM TL 143/141J MI C B 69 dB17.5 235/75 R 17.5 XZA 2 TL 132/130M MI D B 67 dB

19.5 445/45 R 19.5 XTA 2+ ENERGYTM TL 160J MI C B 69 dB19.5 425/55 R 19.5 XTA 2 ENERGYTM TL 160J MI C B 69 dB19.5 245/70 R 19.5 XTA 2 ENERGYTM TL 141/140J MI C B 69 dB19.5 265/70 R 19.5 X® LINETM ENERGYTM T TL 143/141J VB MI B B 68 dB19.5 265/70 R 19.5 XTA 2 ENERGYTM TL 143/141J MI C B 69 dB19.5 285/70 R 19.5 XTA 2 ENERGYTM TL 150/148J MI C B 69 dB

22.5 385/55 R 22.5 X® ENERGYTM SAVERGREEN XT TL 160J MI B C 69 dB22.5 385/55 R 22.5 XFA 2 ENERGYTM AS TL 158L MI C B 67 dB22.5 295/60 R 22.5 XZA 2 ENERGYTM TL 150/147K MI C B 67 dB22.5 295/60 R 22.5 XDA 2+ ENERGYTM TL 150/147K MI D C 73 dB22.5 315/60 R 22.5 XDA 2+ ENERGYTM TL 152/148L MI D C 73 dB22.5 315/60 R 22.5 XZA 2 ENERGYTM TL 152/148L MI C B 67 dB22.5 315/60 R 22.5 X® ENERGYTM XF TL 154/148L MI C B 67 dB22.5 385/65 R 22.5 X® ENERGYTM SAVERGREEN XT TL 160J MI B B 69 dB22.5 385/55 R 22.5 X® LINETM ENERGYTM T TL 156K MI A B 70 dB22.5 255/70 R 22.5 XZA TL 140/137M MI D C 66 dB22.5 275/70 R 22.5 XDA 2+ ENERGYTM TL 148/145M MI D C 73 dB22.5 275/70 R 22.5 XZA 2 ENERGYTM TL 148/145M MI D C 67 dB22.5 275/70 R 22.5 XTA 2 ENERGYTM TL 152/148J MI C B 69 dB22.5 305/70 R 22.5 XZA 2 ENERGYTM TL 152/148L MI C B 67 dB22.5 305/70 R 22.5 XDA 2+ ENERGYTM TL 152/148L MI C C 73 dB22.5 315/70 R 22.5 X® LINETM ENERGYTM Z TL 156/150L MI B B 69 dB22.5 315/70 R 22.5 X® LINETM ENERGYTM D TL 154/150L MI B C 71 dB

(1) (2) (3)

122

(1) (2) (3)

Uredba(CE) Št 1222/2009 :- (1) Razred za izkoristek goriva (od A do G) - (2) Razred za oprijem na mokri podlagi (od A do G)- (3) Razred za zunanji kotalni hrup (od 1 do 3) in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa (v decibelih)

SEDEŽ OPIS

22.5 315/70 R 22.5 X® ENERGYTM SAVERGREEN XF TL 156/150L MI C B 67 dB22.5 315/70 R 22.5 XZA 2 ENERGYTM TL 154/150L MI C C 67 dB22.5 315/70 R 22.5 XDA 2+ ENERGYTM TL 154/150L MI C C 73 dB22.5 315/70 R 22.5 X® ENERGYTM SAVERGREEN XD TL 154/150L MI C C 73 dB22.5 275/80 R 22.5 XZA 1 TL 149/146L MI D B 70 dB22.5 295/80 R 22.5 XZA 2 ENERGYTM TL 152/148M MI C C 67 dB22.5 295/80 R 22.5 XDA 2+ ENERGYTM TL 152/148M MI D C 73 dB22.5 315/80 R 22.5 XTA TL 154/150M MI C B 69 dB22.5 315/80 R 22.5 XZA 2 ENERGYTM TL 156/150L MI C C 67 dB22.5 315/80 R 22.5 XDA 2+ ENERGYTM TL 156/150L MI D C 73 dB22.5 315/80 R 22.5 X® ENERGYTM SAVERGREEN XZ TL 156/150L MI B C 67 dB22.5 315/80 R 22.5 X® ENERGYTM SAVERGREEN XD TL 156/150L MI C C 73 dB

17,5 245/70 R 17.5 XTE 2+ TL 143/141J MI C B 67 dB 17,5 265/70 R 17.5 XZE1 TL 138/136M MI D B 68 dB 17,5 265/70 R 17.5 XDE1 TL 138/136M MI D C 73 dB

19,5 225/70R19.5 XZE TL 125/123L MI D B 66 dB 19,5 245/70 R 19.5 XZE2+ TL 136/134M MI D B 68 dB 19,5 245/70 R 19.5 XDE2+ TL 136/134M MI E C 74 dB 19,5 245/70R19.5 X MULTI D TL 136/134M VG MI D C 70 dB 19,5 245/70 R 19.5 XTE2 TL 141/140J MI C B 67 dB 19,5 245/70 R 19.5 XDW ICE GRIP TL 136/134L MI E C 72 dB 19,5 255/60 R 19.5 X MAXITRAILER TL 143/141J MI C B 67 dB 19,5 265/70 R 19.5 XZE2+ TL 140/138M MI D B 68 dB 19,5 265/70 R 19.5 XDE2+ TL 140/138M MI E C 74 dB 19,5 265/70 R 19.5 XDW ICE GRIP TL 140/138L MI E C 72 dB19,5 265/70R19.5 X MULTI D TL 140/138M VG MI D C 71 dB 19,5 265/70 R 19.5 XTE2 TL 143/141J MI D B 69 dB

(1) (2) (3)

123


(1) (2) (3)

SEDEŽ OPIS

19,5 265/70 R 19.5 XJW4+ TL 140/138L MI E C 71 dB

19,5 285/70R19.5 X MULTI Z TL 146/144L VM MI C B 70 dB

19,5 285/70 R 19.5 XZE2+ TL 144/142M MI D B 68 dB

19,5 285/70 R 19.5 XTE2 TL 150/148J MI C B 69 dB

19,5 285/70R19.5 XTE2 TL 150/148J M+S MI C B 69 dB

19,5 285/70R19.5 X MULTI D TL 146/144L VG MI D C 72 dB

19,5 285/70 R 19.5 XDE2+ TL 144/142M MI D C 74 dB

19,5 305/70 R 19.5 XZE2+ TL 147/145M MI D B 68 dB

19,5 305/70R19.5 XDE2+ TL 147/145M VG MI E C 74 dB

20 8.25 R 20 XZE 133/131K MI D B 69 dB

20 D20/10.00 R 20 XZE 146/143K MI D B 69 dB

20 G20 XZA4 TL 164F F B 67 dB

22,5 10 R 22.5 XZA TL 144/142L MI D B 67 dB

22,5 11 R 22.5 XZE2+ TL 148/145L MI D C 68 dB

22,5 11 R 22.5 X MULTI D TL 148/145L VM MI E B 75 dB

22,5 11 R 22.5 XDW ICE GRIP TL 16PR MI F C 72 dB

22,5 11 R 22.5 XTE2 TL 142/142J MI D B 67 dB

22,5 12 R 22.5 XZE2+ TL 152/148L MI D C 68 dB

22,5 12 R 22.5 XDE2+ TL 152/148L MI E C 74 dB

22,5 13 R 22.5 XZE 2 TL 156/150L MI D B 68 dB

22,5 13 R 22.5 XDE 2 TL 156/150L MI E C 74 dB

22,5 275/70 R 22.5 XZE2+ TL 148/145M MI D B 68 dB

22,5 275/70 R 22.5 XDE2+ TL 148/145M MI E C 74 dB

22,5 275/70 R 22.5 XJW4+ TL 148/145L MI D C 71 dB

22,5 275/70 R 22.5 XDW ICE GRIP TL 148/145L MI E C 72 dB

22,5 275/80 R 22.5 XZE2+ TL 149/146L MI D B 68 dB

22,5 275/80 R 22.5 XDE2+ TL 149/146L MI E C 74 dB

22,5 295/60 R 22.5 X MULTIWAY XD TL 150/147K MI E C 76 dB

22,5 295/80R22.5 X MULTI WINTER Z TL 154/149L VG MI D B 73 dB

22,5 295/80 R 22.5 X MULTIWAY 3D XZE TL 152/148M MI C B 72 dB

22,5 295/80 R 22.5 X MULTIWAY 3D XDE TL 152/148L MI D C 75 dB

124

(1) (2) (3)

SEDEŽ OPIS


22,5 305/70 R 22.5 XZE2+ TL 152/148L MI D B 68 dB

22,5 305/70R22.5 XDE2+ TL 152/148L VG MI E C 74 dB

22,5 315/60 R 22.5 X MULTIWAY XD TL 152/148L MI F C 76 dB

22,5 315/70 R 22.5 XFN 2 AS TL 154L MI D C 72 dB


22,5 315/70R22.5 X MULTIWAY 3D XZE TL 156/150L VG MI C B 72 dB

22,5 315/70 R 22.5 XDW ICE GRIP TL 154/150L MI D C 72 dB

22,5 315/80 R 22.5 X MULTIWAY 3D XZE TL 156/150L MI C B 72 dB

22,5 315/80 R 22.5 XFN 2+ TL 156/150L MI D C 72 dB

22,5 315/80 R 22.5 XDE2+ TL 156/150L MI E C 74 dB



22,5 315/80 R 22.5 XTA TL 154/150M MI C B 69 dB

22,5 385/55 R 22.5 XFN 2 AS TL 160K MI C B 72 dB

22,5 385/55 R 22.5 X MULTI T TL 160K MI B B 69 dB

22,5 385/55R22.5 X MULTI T TL 160K M+S MI B B 69 dB

22,5 385/65 R 22.5 XF 2 ANTISPLASH TL 158L MI C B 68 dB

22,5 385/65 R 22.5 XFN 2 AS TL 158L MI D C 72 dB

22,5 385/65R22.5 X MULTI T TL 160K VG MI B B 69 dB

22,5 385/65 R 22.5 XTE 3 TL 160J MI C B 69 dB

22,5 385/65R22.5 X MULTI F TL 158L MS MI C B 69 dB

22,5 385/65 R 22.5 X MULTI F TL 158L MI C B 69 dB

22,5 385/65R22.5 X MULTI WINTER T TL 160K VG MI C A 70 dB

22,5 385/65 R 22.5 X MULTIWAY HD XZE TL 164K MI C B 69 dB

22,5 385/65R22.5 X MULTIWAY HD XZE TL 164K M+S MI C B 68 dB

22,5 425/65 R 22.5 XTE2 TL 165K MI C B 69 dB

22,5 445/65 R 22.5 XTE2 TL 169K MI C B 69 dB 22,5 455/45 R 22.5 X ONE MAXITRAILER + TL 160J MI C B 67 dB

22,5 495/45R22.5 X ONE MULTI D TL 169K VG MI D B 75 dB

(1) (2) (3)

125



(1) (2) (3)

SEDEŽ OPIS

16 7.50 R 16 XZY* TL 122/121L MI E B 69 dB

17,5 9.5 R 17.5 XZY TL 129/127L MI D C 69 dB

19,5 265/70 R 19.5 XTY2 TL 143/141J MI D B 70 dB 19,5 445/65 R 19.5 XZY TL 165K MI D B 71 dB

20 12.00 R 20 XZY-2 154/150K MI D B 69 dB 20 12.00 R 20 XDY 154/150K MI E B 74 dB

22,5 10 R 22.5 XZY TL 144/142K MI D B 69 dB 22,5 11 R 22.5 XZY-2 TL 148/145K MI D B 69 dB 22,5 11 R 22.5 XDY 3 TL 148/145K MI E B 71 dB 22,5 12 R 22.5 XZY-2 TL 152/148K MI D B 69 dB 22,5 12 R 22.5 XDY 3 TL 152/148K MI E B 71 dB 22,5 13 R 22.5 X WORKS XZY TL 156/150K VG MI D B 68 dB 22,5 13 R 22.5 X WORKS XDY TL 156/150K MI D B 73 dB 22,5 13R22.5 XZH2 R TL 154/150G MS MI E B 73 dB 22,5 275/70 R 22.5 XTY2 TL 148/145J MI D B 70 dB 22,5 295/80R22.5 X WORKS Z TL 152/149K VM MI D B 68 dB 22,5 295/80 R 22.5 XZY-2 TL 152/148K MI D B 69 dB 22,5 315/80 R 22.5 X WORKS XZY TL 156/150K MI C B 68 dB 22,5 315/80 R 22.5 X WORKS XDY TL 156/150K MI D B 73 dB 22,5 385/65 R 22.5 XZY 3 TL 160K MI C B 73 dB 22,5 425/65 R 22.5 XZY 3 TL 165K MI C B 73 dB 22,5 445/65 R 22.5 XZY 3 TL 169K MI D B 73 dB

24 325/95 R24 X WORKS XZ TL 162/160K MI D B 73 dB 24 325/95 R24 X WORKS XD TL 162/160K MI D B 72 dB


126


(1) (2) (3)

SEDEŽ OPIS

20 275/80 R 20 XZL TL 128K MPT MI F B 73 dB

Drugi CAI niso vključeni v evropsko označevnje (Pnevmatike za profesionalna terenska vozila)

22,5 11 R 22.5 XZU 3 TL 148/145J MI E C 71 dB

22,5 275/70 R 22.5 X INCITY XZU TL 148/145J MI D B 69 dB 22,5 275/70R22.5 X INCITY HL Z TL 150/145J VG MI D C 70 dB 22,5 295/80 R 22.5 X INCITY XZU 3+ TL 152/148J MI D C 70 dB 22,5 295/80 R 22.5 X INCITY XZU 3 TL 152/148J MI E C 71 dB 22,5 305/70 R 22.5 XZU2T TL 150/147J MI D C 72 dB

22,5 315/60 R 22.5 XZU TL 152/148J MI D B 66 dB

22,5 455/45 R 22.5 X ONE XDU TL 166J MI D C 73 dB 22,5 495/45 R 22.5 X ONE XDU TL 169J MI C C 69 dB

22,5 295/80 R 22.5 X COACH XD TL 152/148M MI E C 72 dB 22,5 295/80 R 22.5 X COACH HL Z TL 154/149M MI C B 69 dB

127

PLAT

IŠČE

z ra

vnim

ležiš

čem

9 d

o 16

pal

cev

DIM

ENZI

JE6.

00 R

97.

00 R

12

8.25

R 1

57.

00 R

16

7.50

R 1

622

5/75

R 1

68.

25 R

16

DEZ

ENXT

AXT

AXT

AAG

ILIS

LT

XZA

1XZ

Y*XC

AAG

ILIS

LT

Tip

TTTT

TTTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a10

1212

16

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti10

9/10

8F12

5/12

3F14

3/14

1G11

7/11

6L12

2/12

1L12

2/12

1L12

1/12

0N12

8/12

6K

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

95/9

5 J

122/

122J

141/

140J

122/

121M

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

mon

taži

v

kg13

8030

0051

5030

00

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

mon

taži

v

kg27

6060

0010

000

5800

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

008.

008.

505.

50

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

179

212

259

217

228

228

243

256

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)16

319

423

219

520

820

822

2.5

232

Prem

er (m

m)

530

661

834

782

804

808

757

858

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

244

304

381

365

377

379

348

400

Kota

lni o

bseg

(mm

)16

1020

1025

4723

8824

6024

8023

0026

19

Min

imal

ni u

grez

(mm

)18

522

026

222

123

623

625

226

3

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A4.

00E

5.00

S6.

55.

50F

6.00

G6.

00G

6J6.

50H

Zrač

nica

9 F

12 H

15 K

16J

16 J

16 J

16J

Ščitn

ik (3

)11

0-9

LD12

5-12

LD

200-

15L

/ 15X

6.00

170-

16L

170-

16 L

/ 16

x6.0

017

0-16

L /

16x6

.00+

170-

16L

/ 16

X6.5

Tesn

iloJt

178

6

128

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Slo

veni

a Ne

kate

re re

fere

nce s

o sa

mo

za d

oloč

ene d

ržave

.Og

lejte

si tu

di te

hničn

e las

tnos

ti za

vse n

aše i

zdelk

e na

splet

ni st

rani

http

://tra

nspo

rt.m

icheli

n.si

DIM

ENZI

JE6.

00 R

97.

00 R

12

8.25

R 1

57.

00 R

16

7.50

R 1

622

5/75

R 1

68.

25 R

16

Preglednica zračnih tlakov (v barih) glede na maksimalno obremenitev na os (v kg)

baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

1430

2780

3,50

1620

3150

4,00

1810

3520

1840

3550

2280

4310

4,50

2000

3890

2030

3930

2520

4760

5,00

1350

2630

2170

4070

2190

4260

2230

4300

2310

4540

2760

5210

5,50

1470

2860

2360

4430

3680

6960

2380

4630

2420

4680

2900

4980

3000

5670

6,00

1590

3090

2550

4780

3980

7520

2570

5000

2610

5050

2780

5400

3240

6120

6,50

1710

3310

2730

5140

4270

8070

2810

5430

3480

6570

7,00

1820

3540

2920

5490

4570

8630

3000

5800

7,50

1940

3770

3110

5850

4860

9190

8,00

2060

4000

3300

6200

5160

9740

8,50

5450

1030

0

9,00

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

129

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

PLAT

IŠČE

z ra

vnim

ležiš

čem

20

in 2

4 pa

lcev

DIM

ENZI

JE8.

25 R

20

9.00

R 2

012

.00

R 20

12.0

0 R

2432

5/95

R 2

4

DEZ

ENXZ

EXZ

EXZ

E 2

XZY

2XD

YXZ

EXZ

YXD

YX®

WO

RKSTM

XZ

X® W

ORK

STM X

D

Tip

TTTT

TTTT

TTTT

TTTT

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a14

1818

1818

18In

deks

nos

ilnos

ti/ka

teg.

hi

tros

ti13

3/13

1K14

0/13

7K15

4/15

0K15

4/15

0K15

4/15

0K16

0/15

6K15

6/15

3K15

6/15

3G16

2/16

0K16

2/16

0K

Enojna montaža (1)

Indi

ces

Enoj

na m

onta

ža (1

)13

3/13

1L15

6/15

0G15

6/15

0G16

0/15

6G

Enoj

na m

onta

ža

Nom

inal

na o

brem

enite

v na

os

v en

ojni

mon

taži

v

kg

4120

8000

8000

9000

Enoj

na m

onta

ža

Nom

inal

na o

brem

enite

v na

os

v dv

ojni

mon

taži

v

kg

7800

1340

013

400

1600

0

Nom

inal

ni zr

ačni

tlak

za

enoj

no m

onta

žo (b

ari)

8.50

7.50

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne

pnev

mat

ike

(mm

)25

628

534

534

834

234

634

234

734

734

8Ši

rina

neob

rem

enje

ne

pnev

mat

ike

(mm

)23

225

731

331

531

231

631

331

431

131

4

Prem

er (m

m)

962

1013

1121

1127

1134

1209

1222

1230

1223

1230

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

451

472

521

524

529

562

568

572

566

570

Kota

lni o

bseg

(mm

)29

4730

9634

2034

4034

7036

9037

3037

6037

4737

60

Min

imal

ni u

grez

(mm

)26

329

135

435

635

335

835

435

535

235

5

Plat

išče

, prip

oroč

ilo

MIC

HELI

NA

6.50

7.00

8.50

8.

508.

508.

58.

508.

508.

508.

50

Zrač

nica

20 K

20 M

20 Q

20 Q

20 Q

24 Q

24Q

24Q

Ščitn

ik (3

)20

0-20

L /

20X7

.50

200-

20 L

/ 20

X7.5

022

0-20

L /

20X8

.50M

I22

0-20

L /

20X8

.50M

I23

0-20

LB

/ 20X

8.50

24/2

5X8.

5024

/25X

8.50

24/2

5X8.

50

Tesn

ilo

130

DIM

ENZI

JE(P

o po

treb

i ind

eks

nosi

lnos

ti)

8.25

R 2

09.

00 R

20

12.0

0 R

2012

.00

R 24

16

0/15

612

.00

R 24

15

6/15

332

5/95

R 2

4

Tabela zračnih tlakov (v barih) glede na najvišjo obremenitev na os (kg)

baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

2420

4570

4,00

2700

5110

3060

5640

4,50

2980

5650

3390

6230

5090

9290

5,00

3270

6190

3710

6830

5580

1018

0

5,50

3550

6720

4030

7420

5070

9050

6060

1106

0

6,00

3840

7260

4350

8010

5470

9780

6570

1168

065

5011

950

6930

1314

0

6,50

4120

7800

4680

8610

5880

1050

070

5012

540

7030

1283

074

5014

110

7,00

5000

9200

6280

1123

075

4013

410

7520

1372

079

6015

080

7,50

6690

1195

080

3014

270

8000

1460

084

7016

050

8,00

7090

1268

085

1015

140

8990

1703

0

8,50

7500

1340

090

0016

000

9500

1800

0

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

131

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 17.

5 pa

lcev

DIM

ENZI

JE7

R 17

.58

R 17

.58.

5 R

17.5

9.5

R 17

.510

R 1

7.5

205/

65 R

17.

520

5/75

R 1

7.5

DEZ

ENXC

AXZ

AXZ

AXZ

TXZ

AXZ

TXZ

YXT

E 2

XZA

X® M

AXI

TRA

ILER

TMXZ

E 2

XDE

2

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a8

14

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti10

8/10

7L11

7/11

6L12

1/12

0L12

1/12

0L12

9/12

7L12

9/12

7L12

9/12

7L14

3/14

1J13

4/13

2L12

9/12

7J12

4/12

2M12

4/12

2M

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

130F

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

mon

taži

v

kg38

00

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

mon

taži

v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)9.

00

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

204

213

221

222

246

253

250

257

266

224

230

231

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)18

119

620

020

022

223

122

823

024

120

821

021

0

Prem

er (m

m)

747

785

802

806

843

844

840

846

861

711

763

763

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

339

367

372

374

390

391

388

386

397

331

353

353

Kota

lni o

bseg

(mm

)22

6024

0024

4724

5925

6825

7225

5925

6026

2021

7723

1023

12

Min

imal

ni u

grez

(mm

)20

522

222

722

725

226

225

826

027

323

523

823

8

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A5.

255.

255.

255.

256.

006.

006.

006.

006.

756.

006.

006.

00

132

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)7

R 17

.58

R 17

.58.

5 R

17.5

9.5

R 17

.59.

5 R

17.5

10 R

17.

520

5/65

R 1

7.5

205/

75 R

17.

512

9/12

714

3/14

1


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

1430

2790

1430

2780

3,50

1620

3160

1620

3150

1760

3400

1880

3520

4,00

1810

3530

1810

3520

1970

3800

2270

4290

2100

3930

4,50

2000

3900

2000

3890

2180

4200

2510

4740

2700

5090

2320

4340

5,00

2190

4260

2380

4600

2750

5190

2960

5580

2540

4760

5,50

2380

4630

2590

5000

2890

5650

3680

6960

3210

6060

2760

5170

6,00

2570

5000

2800

5400

3220

6100

3980

7520

3470

6550

2560

4850

2980

5590

6,50

3460

6550

4270

8070

3730

7030

2750

5210

3200

6000

7,00

3700

7000

4570

8630

3980

7520

2940

5560

7,50

4860

9190

4240

8000

3130

5920

8,00

5160

9740

3320

6280

8,50

5460

1030

035

1066

40

9,00

3700

7000

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

133

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 17

.5

palc

ev

DIM

ENZI

JE21

5/75

R 1

7.5

225/

75 R

17.

5

DEZ

ENX®

MU

LTITM

Z

X® M

ULT

ITM

DXT

E 2

+X®

LIN

E™ E

NER

GYTM

TX®

MU

LTITM

Z

X® M

ULT

ITM

D

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti12

6/12

4M12

6/12

4M13

5/13

3J13

5/13

3J12

9/12

7M12

9/12

7M

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

mon

taži

v

kg

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

mon

taži

v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

237

236

236

238

255

256

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)21

721

621

521

523

323

4

Prem

er (m

m)

770

775

777

772

792

790

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

357

359

359

357

367

367

Kota

lni o

bseg

(mm

)23

4623

5023

7023

6824

1424

00

Min

imal

ni u

grez

(mm

)24

524

524

324

326

426

4

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A6.

006.

006.

006.

006.

756.

75

134

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)

215/

75 R

17.

521

5/75

R 1

7.5

225/

75 R

17.

5

126/

124

135/

133

X® M

ULT

ITM Z

& D


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

2110

3970

2210

4180

4,50

2330

4390

2440

4620

5,00

2560

4810

2680

5060

5,50

2780

5230

2950

5570

2910

5500

6,00

3000

5650

3180

6010

3140

5940

6,50

3220

6070

3420

6460

3370

6380

7,00

3650

6900

3610

6820

7,50

3890

7350

8,00

4120

7790

8,50

4360

8240

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

135

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 17

.5

palc

ev

DIM

ENZI

JE23

5/75

R 1

7.5

245/

70 R

17.

526

5/70

R 1

7.5

DEZ

ENX®

M

ULT

ITM

Z

X®

MU

LTITM

D

XTE

2 +

X® L

INE™

EN

ERG

YTM

T

X®

MU

LTITM

Z

X®

MU

LTITM

D

XTE

2 +

X®

MU

LTITM

T

X® L

INE™

EN

ERG

YTM

TXZ

E 1

XDE

1

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

16

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti13

2/13

0M13

2/13

0M14

3/14

1J14

3/14

1J13

6/13

4M13

6/13

4M14

3/14

1J14

3/14

1J14

3/14

1J13

8/13

6M13

8/13

6M

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

144/

144F

146/

146F

144/

144F

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

mon

taži

v

kg54

5054

5054

50

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

mon

taži

v

kg10

300

1030

010

300

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

509.

008.

50

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

243

262

265

270

269

268

265

263

270

286

286

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)24

124

024

124

624

624

624

123

924

626

426

4

Prem

er (m

m)

799

501

796

793

793

795

796

796

793

820

822

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

371

370

364

363

366

368

364

364

363

379

380

Kota

lni o

bseg

(mm

)24

3924

3324

1024

2424

1724

1524

1024

3224

2425

0025

00

Min

imal

ni u

grez

(mm

)27

227

227

327

820

927

827

327

127

829

929

9

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A6.

756.

756.

756.

756.

756.

756.

756.

756.

757.

507.

50

136

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)23

5/75

R 1

7.5

235/

75 R

17.

524

5/70

R 1

7.5

245/

70 R

17.

526

5/70

R 1

7.5

X® M

ULT

ITM Z

et

D14

3/14

1X®

MU

LTITM

Z e

t D

143/

141

Preglednica zračnih tlakov (v barih) glede na maksimalno obremenitev na

os (v kg)

baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

2750

5230

2850

5390

5,50

2990

5690

3090

5860

3570

6600

6,00

3230

6140

3680

6960

3340

6320

3680

6960

3850

7120

6,50

3470

6600

4270

8070

3590

6790

4270

8070

4140

7650

7,00

3610

7050

4570

8630

3840

7260

4570

8630

4430

8180

7,50

3830

7510

4860

9190

4080

7730

4860

9190

4720

8960

8,00

5160

9740

4330

8200

5160

9740

8,50

5450

1030

054

5010

300

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

137

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 19.

5 pa

lcev

DIM

ENZI

JE24

5/70

R 1

9.5

255/

60 R

19.

526

5/70

R 1

9.5

DEZ

ENX®

M

ULT

I™

Z

X®

MU

LTI™

D

XTE

2XT

A 2

EN

ERG

YTMXD

W IC

E G

RIP

X®

MAX

ITRA

ILER

TMX®

MU

LTI™

Z

X® M

ULT

I™

DXT

E 2

X® L

INE™

EN

ERG

YTM T

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

14

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti13

6/13

4M13

6/13

4M14

1/14

0J14

1/14

0J13

6/13

4L14

3/14

1J14

0/13

8M14

0/13

8M14

3/14

1J14

3/14

1J

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

136/

135J

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

4480

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

8720

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)

Côtes MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

246

246

269

268

268

277

287

285

286

290

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)24

324

324

624

624

625

625

926

226

526

5

Prem

er (m

m)

845

847

849

844

857

805

864

868

870

862

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

393

393

392

422

397

373

401

402

403

399

Kota

lni o

bseg

(mm

)25

8325

8325

8025

7026

1024

6926

4226

3826

5026

46

Min

imal

ni u

grez

(mm

)27

527

527

827

827

829

029

329

630

030

0

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A6.

756.

756.

756.

756.

757.

507.

507.

507.

50

138

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)24

5/70

R 1

9.5

245/

70 R

19.

5 25

5/60

R 1

9.5

265/

70 R

19.

5 26

5/70

R 1

9.5

X® M

ULT

I™ Z

et

D14

1/14

0X®

MU

LTI™

Z e

t D

143/

141


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

2980

5640

3440

6500

5,50

3240

6130

3480

6760

3740

7070

6,00

3500

6620

3760

7300

3770

7130

4040

7630

3980

7520

6,50

3750

7110

4040

7840

4050

7660

4340

8200

4270

8070

7,00

4010

7600

4310

8380

4330

8190

4640

8760

4570

8630

7,50

4400

8090

4590

8920

4610

8720

4940

9330

4860

9190

8,00

4870

9460

4890

9240

5160

9740

8,50

5150

1000

051

7097

7054

5010

300

9,00

5450

1030

0

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

139

DIM

ENZI

JE26

5/70

R 1

9.5

285/

70 R

19.

530

5/70

R 1

9.5

445/

45 R

19.

544

5/65

R 1

9.5

DEZ

ENXD

W IC

E G

RIP

XTY

2X®

M

ULT

I™

Z

X®

MU

LTI™

D

XTE

2XT

A 2

EN

ERG

YTM X

ZE 2

+XD

E 2

+ X

TA 2

+

ENER

GYTM

XZY

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a20

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti14

0/13

8L14

3/14

1J14

6/14

4L14

6/14

4L15

0/14

8J15

0/14

8J14

7/14

5M14

7/14

5M16

0J16

5K

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

145/

143M

145/

143M

148

/146

L 1

48/1

46L

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

5800

5800

6300

6300

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1090

010

900

1200

012

000

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

38.

38.

008.

00

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

288

285

298

276

317

309

327

327

463

487

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)26

426

327

327

328

528

530

130

143

645

1

Prem

er (m

m)

875

873

893

897

894

890

924

931

903

1082

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

405

403

411

412

409

409

424

428

413

495

Kota

lni o

bseg

(mm

)26

7026

6027

2127

2027

3227

2328

0028

3027

6133

02

Min

imal

ni u

grez

(mm

)29

929

830

930

932

332

334

134

1

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A7.

507.

507.

507.

508.

258.

258.

258.

2514

.00

14.0

0

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 19

.5

palc

ev

140

DIM

ENZI

JE(P

o po

treb

i ind

eks

nosi

lnos

ti)

265/

70 R

19.

526

5/70

R 1

9.5

285/

70 R

19.

528

5/70

R 1

9.5

305/

70 R

19.

544

5/45

R

19.5

445/

65 R

19

.514

0/13

814

3/14

114

6/14

415

0/14

8


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

3380

6390

3810

7120

4040

7620

5,50

3670

6940

3680

6960

4140

7730

4390

8290

6960

6,00

3970

7500

3980

7520

4480

8350

4640

8720

4740

8950

6230

7520

6,50

4260

8050

4270

8070

4810

8970

4980

9370

5100

9610

6690

8070

7,00

4550

8610

4570

8630

5140

9590

5330

1002

054

5010

270

7150

8630

7,50

4850

9160

4860

9190

5470

1021

056

7010

660

5800

1094

076

2091

90

8,00

5160

9740

5800

1083

060

1011

310

6150

1160

080

8097

40

8,50

5450

1030

063

6011

950

8540

1030

0

9,00

6700

1260

090

00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

141

DIM

ENZI

JE9

R 22

.510

R 2

2.5

11 R

22.

5

DEZ

ENXZ

AXZ

YXZ

AXZ

YXT

4X®

M

ULT

I™

Z

X®

MU

LTI™

D

XTE

2XZ

Y 2

XDY

3XZ

U 3

XDW

ICE

GRI

P

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

1614

1616

1616

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti13

3/13

1L13

3/13

1K14

4/14

2L14

4/14

2K14

4/14

2L14

8/14

5L14

8/14

5L14

2/14

2J14

8/14

5K14

8/14

5K14

8/14

5J14

8/14

5L

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

151/

148E

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

6900

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1260

0

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

00

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

245

246

270

271

272

302

297

293

305

306

303

309

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)22

221

924

524

424

428

126

826

828

027

727

527

9

Prem

er (m

m)

965

969

1014

1017

1020

1048

1066

1050

1059

1065

1065

1055

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

450

450

473

473

475

492

496

492

492

496

495

491

Kota

lni o

bseg

(mm

)29

5029

6031

0031

1031

1632

6732

3432

1632

3032

5032

2732

20

Min

imal

ni u

grez

(mm

)25

124

827

727

627

631

430

330

331

631

431

131

5

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A6.

006.

006.

756.

756.

757.

507.

507.

507.

507.

507.

507.

50

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22.

5 pa

lcev

142

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)9

R 22

.510

R 2

2.5

11 R

22.

514

8/14

511

R 2

2.5

14

2/14

2


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

2420

4570

4,00

2700

5110

4,50

2980

5650

5,00

3270

6190

3680

6970

4140

7620

3480

6970

5,50

3550

6720

4000

7570

4500

8290

3790

7570

6,00

3840

7260

4320

8180

4860

8950

4090

8180

6,50

4120

7800

4640

8780

5220

9610

4390

8780

7,00

4960

9390

5580

1027

046

9093

90

7,50

5280

9990

5940

1094

050

0099

90

8,00

5600

1060

063

0011

600

5300

1060

0

8,50

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

143

DIM

ENZI

JE12

R 2

2.5

13 R

22.

5

DEZ

ENX®

M

ULT

I™

ZXD

E 2

+XZ

Y 2

XDY

3XD

W IC

E G

RIP

XZE

2X®

WO

RKSTM

XZ

YXD

E 2

X® W

ORK

STM

XDY

XZY

2XZ

H 2

R

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a18

1616

1616

1818

1818

1818

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti15

2/14

9L15

2/14

8L15

2/14

8K15

2/14

8K15

2/14

8L15

6/15

0L15

6/15

0K15

6/15

0L15

4/15

0K15

4/15

0K15

4/15

0G

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

156/

150G

156/

150F

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

8000

8000

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1340

013

400

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

509.

00

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

323

320

328

320

322

344

343

340

341

341

347

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)29

628

829

129

028

831

030

930

830

830

931

7

Prem

er (m

m)

1082

1094

1092

1097

1094

1122

1122

1132

1130

1129

1135

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

504,

551

050

751

050

851

952

052

552

552

452

8

Kota

lni o

bseg

(mm

)33

1433

4033

3033

5033

4034

2034

2534

5034

3034

4534

56

Min

imal

ni u

grez

(mm

)33

832

632

932

832

635

134

934

934

935

035

9

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A8.

258.

258.

258.

258.

259.

0022

.5-9

.00

9.00

9.00

9.00

9.00

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

144

DIM

ENZI

JE(P

o po

treb

i ind

eks

nosi

lnos

ti)

12 R

22.

5 15

2/14

912

R 2

2.5

152/

148

12 R

22.

5

XD

W IC

E G

RIP

13 R

22.

515

6/15

013

R 2

2.5

154/

150


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

4270

7620

4930

8810

5,50

4800

8780

4800

8510

4640

8290

5360

9570

6,00

5180

9490

5180

9190

5010

8950

5790

1034

0

6,50

5560

1019

055

6098

8053

9096

1062

7010

500

6210

1110

0

7,00

5950

1089

059

5010

560

5760

1027

067

0011

230

6640

1187

0

7,50

6330

1159

063

3011

240

6130

1094

071

4011

950

7070

1263

0

8,00

6720

1230

067

2011

920

6500

1160

075

7012

680

7500

1340

0

8,50

7100

1300

071

0012

600

8000

1340

0

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

145

DIM

ENZI

JE25

5/70

R 2

2.5

275/

70 R

22.

5

DEZ

ENXZ

AX®

M

ULT

I™

Z

X®

MU

LTI™

D

XZA

2

ENER

GYTM

XDA

2 +

EN

ERG

YTMX®

INCI

TYTM

XZ

UX®

INCI

TYTM

H

LZXD

W IC

E G

RIP

XTY

2XT

A 2

EN

ERG

YTM

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a18

1818

1618

16

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti14

0/13

7M14

8/14

5L14

8/14

5L14

8/14

5M14

8/14

5M14

8/14

5J15

0/14

5J14

8/14

5L14

8/14

5J15

2/14

8J

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

140/

140L

149/

146K

149/

146K

152/

148E

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

5000

6500

6500

7100

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1000

012

000

1200

012

600

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

509.

009.

009.

00

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

267

302

298

301

300

301

305

299

298

298

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)24

827

827

427

727

727

827

727

5.5

276

271

Prem

er (m

m)

927

959

958

966

971

967

968

970

970

954

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

433

447.

544

644

845

245

044

845

245

044

0

Kota

lni o

bseg

(mm

)28

3029

4229

2929

5029

6329

5029

5329

7029

6022

24

Min

imal

ni u

grez

(mm

)28

131

131

031

431

431

531

331

131

230

7

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A6.

757.

507.

507.

507.

507.

507.

507.

507.

507.

50

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

146

DIM

ENZI

JE(P

o po

treb

i ind

eks

nosi

lnos

ti)

255/

70 R

22.

514

0/13

727

5/70

R 2

2.5

148/

145

275/

70 R

22.

5

150/

145

275/

70 R

22.

5

152/

148


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

3290

6050

5,50

3570

6570

6,00

3860

7100

4360

8030

4640

8030

4920

8720

6,50

4140

7620

4680

8630

4980

8630

5280

9370

7,00

4430

8150

5010

9220

5330

9220

5640

1002

0

7,50

4710

8670

5330

9820

5670

9820

6010

1066

0

8,00

5000

9200

5650

1041

060

1010

410

6370

1131

0

8,50

5980

1101

063

6011

010

6740

1195

0

9,00

6300

1160

067

0011

600

7100

1260

0

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

147

DIM

ENZI

JE27

5/80

R 2

2.5

295/

60 R

22.

529

5/80

R 2

2.5

DEZ

ENXZ

E 2

+XD

E 2

+XZ

A 2

EN

ERG

YTMXD

A 2

+

ENER

GYTM

X®

MUL

TIW

AYTM

XD

XZA

2

ENER

GYTM

XDA

2 +

EN

ERG

YTM

X®

MUL

TIW

AYTM

3D

XZE

X®

MUL

TIW

AYTM

3D

XD

E

X® M

ULT

I™

HD

ZXZ

Y 2

X®

WO

RKS

Z

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

1618

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti14

9/14

6L14

9/14

6L15

0/14

7K15

0/14

7K15

0/14

7K15

2/14

8M15

2/14

8M15

2/14

8M15

2/14

8L15

2/14

8L15

2/14

8K15

2/14

9K

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

149/

146L

149/

146L

149/

146L

154/

150J

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

6500

6500

6500

7500

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1200

012

000

1200

013

400

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

509.

009.

008.

50

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

307

307

311

312

312

327

327

328

328

328

328

327

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)28

028

029

028

928

929

930

029

729

729

929

929

8

Prem

er (m

m)

1023

1036

918

928

927

1048

1055

1054

1061

1053

1060

1060

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

475

481

424

429

430

486

491

488

492

490

492

493

Kota

lni o

bseg

(mm

)31

2031

6028

0028

3028

0932

1232

1532

2132

2832

3032

4032

39

Min

imal

ni u

grez

(mm

)31

731

733

033

033

032

633

032

632

632

633

032

6

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A7.

507.

509.

009.

009.

008.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

25

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

148

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)27

5/80

R 2

2.5

149/

146

295/

60 R

22.

515

0/14

729

5/80

R 2

2.5

X® M

ULT

I™ H

D Z

295/

80 R

22.

5 15

2/14

829

5/80

R 2

2.5

152/

149


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

5,50

4390

8110

4800

8510

4800

8780

6,00

4740

8760

4640

8520

5180

9720

5180

9190

5180

9490

6,50

5090

9410

4980

9150

5560

1044

055

6098

8055

6010

190

7,00

5450

1005

053

3097

8059

5011

160

5950

1056

059

5010

890

7,50

5800

1070

056

7010

410

6330

1188

063

3011

240

6330

1159

0

8,00

6150

1135

060

1011

040

6720

1260

067

2011

920

6720

1230

0

8,50

6500

1200

063

6011

670

7100

7100

1260

071

0013

000

9,00

6700

1230

0

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

149

DIM

ENZI

JE29

5/80

R 2

2.5

305/

70 R

22.

5

DEZ

ENX®

INCI

TYTM

XZ

U 3

X®

INCI

TYTM

XZ

U 3

+

X®

COAC

HTM

HL Z

X®

COAC

HTM

XZ

X®

COAC

HTM

XD

XDW

ICE

GRI

P

X®

MU

LTITM

WIN

TER

Z

XZA

2

ENER

GYTM

XDA

2 +

EN

ERG

YTMXZ

E 2

+XD

E 2

+X®

M

ULT

ITM

ZXZ

U 2

T

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M

+S

M

+S

M

+S

M+

S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

1816

20

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti15

2/14

8J15

2/14

8J15

4/14

9M15

2/14

8M15

2/14

8M15

2/14

9L15

4/14

9L15

2/14

8L15

2/14

8L15

2/14

8L15

2/14

8L15

2/15

0L15

0/14

7J

6Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

154/

150E

154/

150E

154L

153/

150J

153/

150J

150/

147M

150/

147M

150/

147M

15

0/14

7M15

4/15

0E

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

7500

7500

7500

7300

7300

6700

6700

6700

6700

7500

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1340

013

400

1340

013

400

1230

012

300

1230

012

300

1340

0

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

758.

758.

508.

758.

758.

508.

508.

508.

508.

75

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

327

328

329

334

329

329

329

324

325

324

325

333

327

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)29

829

729

930

630

030

029

930

029

930

030

130

830

2

Prem

er (m

m)

1058

1056

1055

1050

1062

1066

1060

995

1002

999

1006

1010

1003

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

492

491

488

488

494

496

491

460

466

462

467

471

465

Kota

lni o

bseg

(mm

)32

1532

2532

2932

1732

2332

6017

7130

3030

6430

4030

7030

9330

60

Min

imal

ni u

grez

(mm

)33

733

632

633

833

033

033

533

934

033

934

034

034

2

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A8.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

258.

25

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

150

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)29

5/80

R 2

2.5

152/

148

295/

80 R

22.

5 15

4/14

929

5/80

R 2

2.5

152/

149

305/

70 R

22.

515

2/14

830

5/70

R 2

2.5

X® M

ULT

ITM Z

305/

70 R

22.

515

0/14

7


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

4660

8540

5,50

4800

8510

5070

9290

4530

8790

6,00

5180

9190

5470

1003

051

8094

9049

2087

2049

2092

8048

9094

90

6,50

5560

9880

5880

1007

055

6010

190

5280

9370

5280

9960

5250

1019

0

7,00

5950

1056

062

8011

510

5950

1089

056

4010

020

5640

1065

056

1010

890

7,50

6330

1124

066

9012

260

6330

1159

060

1010

660

6010

1134

059

8011

600

8,00

6720

1192

070

9013

000

6720

1230

063

7011

310

6370

1203

063

4012

300

8,50

7100

1260

075

0071

0013

000

6740

1195

067

4012

710

6700

9,00

7100

1260

071

0013

400

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

151

DIM

ENZI

JE31

5/60

R 2

2.5

315/

70 R

22.

5

DEZ

ENX®

EN

ERG

YTM

XFXZ

A 2

EN

ERG

YTMXD

A 2

+

ENER

GYTM

X®

MU

LTIW

AYTM

XD

XZU

X® L

INETM

EN

ERG

YTM Z

X® L

INETM

EN

ERG

YTM D

XFN

2 A

SX®

M

ULT

IWAY

TM

3D X

ZE

X®

MU

LTIW

AYTM

3D

XD

EXD

W IC

E G

RIP

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti15

4/14

8L15

2/14

8L15

2/14

8L15

2/14

8L15

2/14

8J15

6/15

0L15

4/15

0L15

4L15

6/15

0L15

4/15

0L15

4/15

0L

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

340

335

337

337

339

348

341

345

345

342

339

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)31

631

431

331

431

731

631

131

7.8

317

316

318

Prem

er (m

m)

950

952

964

962

956

1015

1016

1018

.510

1410

2010

18

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

439

441

447

447

444

470

472

472

470

476

473

Kota

lni o

bseg

(mm

)29

1229

0029

4029

2129

1931

1931

1331

0630

9931

0931

10

Min

imal

ni u

grez

(mm

)35

035

035

035

035

935

035

035

035

035

035

0

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A9.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

00

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

152

DIM

ENZI

JE(P

o po

treb

i ind

eks

nosi

lnos

ti)

315/

60 R

22.

515

4/14

831

5/60

R 2

2.5

152/

148

315/

70 R

22.

515

6/15

031

5/70

R 2

2.5

154

315/

70 R

22.

515

4/15

0


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.Dv

ojna

m.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

5,50

6,00

5190

9190

4920

9190

5540

9280

5190

5190

9280

6,50

5580

9880

5280

9880

5950

9960

5580

5580

9960

7,00

5960

1056

056

4010

560

6360

1065

059

6059

6010

650

7,50

6350

1124

060

1011

240

6770

1134

063

5063

5011

340

8,00

6730

1192

063

7011

920

7180

1203

067

3067

3012

030

8,50

7120

1260

067

4012

600

7590

1271

071

2071

2012

710

9,00

7500

7100

8000

1340

075

0075

0013

400

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

153

DIM

ENZI

JE31

5/80

R 2

2.5

385/

55 R

22.

5

DEZ

ENXF

N 2

+XD

E 2+

X®

Mul

tiway

TM

3D X

ZE

X®

Mul

tiway

TM

3D X

DE

X® L

INETM

EN

ERG

YTM

Z

X® L

INETM

EN

ERG

YTM

D

X®

WO

RKSTM

XZ

Y

X®

WO

RKSTM

XD

Y

XDW

ICE

GRI

PXF

N 2

AS

X® M

ULTI

TM

T

XFA

2

ENER

GYTM

AS

X® L

INETM

EN

ERG

YTM T

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

e

M+

SM

+S

M

+S

M

+S

M

+S

M+

SM

+S

M

+S

M

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a18

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti15

6/15

0L15

6/15

0L15

6/15

0L15

6/15

0L15

6/15

0L15

6/15

0L15

6/15

0K15

6/15

0K15

6/15

0L16

0K16

0K15

8L16

0K

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

154/

150M

154/

150M

154/

150M

154/

150M

154/

150M

158L

158L

160J

158L

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

7500

7500

7500

7500

7500

8500

8500

9000

8500

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1340

013

400

1340

013

400

1340

0

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

008.

008.

008.

008.

009.

008.

509.

008.

50

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

350

347

347

349

346

349

348

348

348

407

406

406

403

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)31

831

831

631

831

531

631

731

731

538

037

838

037

6

Prem

er (m

m)

1082

1095

1081

1087

1075

1080

1080

1091

1090

998

998

997

996

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

501

507

501

504

497

500

502

507

504

460

460

461

459

Kota

lni o

bseg

(mm

)32

9733

2033

0233

0333

5733

0233

0833

1233

2030

6030

6830

4030

60

Min

imal

ni u

grez

(mm

)35

035

035

035

035

135

135

035

035

042

8

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A9.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

009.

0011

.75

11.

7511

.75

11.7

5

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

154

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)31

5/80

R 2

2.5

315/

80 R

22.

5X®

WO

RKSTM

385/

55 R

22.

5X®

MUL

TITM

T38

5/55

R 2

2.5

158


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

5,50

6,00

5840

1034

058

4097

8062

3058

80

6,50

6270

1110

062

7010

500

6690

6320

7,00

6700

1187

067

0011

230

7150

6760

7,50

7140

1263

071

4011

950

7620

7190

8,00

7570

1340

075

7012

680

8080

7630

8,50

8000

8000

1340

085

4080

60

9,00

9000

8500

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

155

DIM

ENZI

JE38

5/65

R 2

2.5

DEZ

ENX®

Mul

tiway

TM

HD

XZE

X®M

ULT

ITM F

XF 2

Ant

ispl

ash

XFN

2 A

SXT

E 3

X®M

ULT

ITM T

X®LI

NETM

EN

ERG

YTM T

X®M

ULT

ITM

WIN

TER

TXZ

Y 3

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti16

4K15

8L15

8L15

8L16

0J16

0K16

0K16

0K16

0K

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

160K

160K

160J

158L

158L

158L

158L

158L

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

9000

9000

9000

8500

8500

8500

8500

8500

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)9.

009.

009.

008.

508.

509.

009.

008.

50

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

414

404

406

409

407

403

406

406

409

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)38

437

637

638

037

837

737

738

037

9

Prem

er (m

m)

1078

1073

1072

1074

1074

1070

1066

1070

1078

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

497

497

497

498

497

496

494

495

499

Kota

lni o

bseg

(mm

)33

0932

8832

8432

7432

9232

8632

7232

7432

80

Min

imal

ni u

grez

(mm

)42

642

7

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A11

.75

11.7

511

.75

11.7

511

.75

11.7

511

.75

11.7

511

.75

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

156

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)38

5/65

R 2

2.5

164

385/

65 R

22.

515

838

5/65

R 2

2.5

16

0


baro

vEn

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

5,50

5740

6,00

6920

6200

6230

6,50

7440

6660

6690

7,00

7950

7120

7150

7,50

8460

7580

7620

8,00

8970

8040

8080

8,50

9490

8500

8540

9,00

1000

090

00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

157

DIM

ENZI

JE42

5/65

R 2

2.5

445/

65 R

22.

545

5/45

R 2

2.5

495/

45 R

22.

5

DEZ

ENXT

E 2

XZY

3XT

E 2

XZY

3XO

neTM

XD

UXO

neTM

XD

UXO

neTM

MU

LTITM

D

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a20

2020

20

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti16

5K16

5K16

9K16

9K16

6J16

9J16

9K

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

449

453

481

486

491

526

527

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)42

142

145

145

146

649

950

4

Prem

er (m

m)

1130

1136

1158

1164

980

1012

1025

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

522

523

534

536

451

464

471

Kota

lni o

bseg

(mm

)34

4034

6035

2035

4029

9730

8531

23

Min

imal

ni u

grez

(mm

)51

8

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A13

.00

13.0

014

.00

14.0

015

.00

17.0

017

.00

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

Sede

ž 22

.5

palc

ev

158

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)42

5/65

R 2

2.5

16

544

5/65

R 2

2.5

16

9 45

5/45

R 2

2.5

166

495/

45 R

22.

5

XOne

TM X

DU

495/

45 R

22.

5

XOne

TM M

ULT

ITM D


baro

vEn

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

6575

7305

5,50

6960

7078

8028

6,00

7520

8030

7580

8750

8030

6,50

8070

8630

8090

9195

8630

7,00

8630

9220

8600

9640

9220

7,50

9190

9820

9130

1011

598

20

8,00

9740

1041

096

6010

590

1041

0

8,50

1030

011

010

1013

011

095

1101

0

9,00

1160

010

600

1160

011

600

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

159

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE11

.00

R 16

255/

100

R 16

325/

85 R

16

9.00

R 2

010

.00

R 20

DEZ

ENXZ

LXZ

LX®

FO

RCE

ZXM

LXL

XZL

Tip

TLTL

TLTL

TTTT

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti13

5K12

6K14

0K13

7J14

0/13

7K14

6/14

3K

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

134/

128J

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

4240

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

7200

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)5.

754.

50

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

319

286

363

364

278

311

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)28

725

532

832

725

228

1

Prem

er (m

m)

984

923

985

984

1032

1030

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

455

426

449

449

479

493

Kota

lni o

bseg

(mm

)30

0028

1029

8031

4832

40

Min

imal

ni u

grez

(mm

)28

531

8

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A6.

50H

16-6

.50

H9.

09.

07.

07.

5

Zrač

nica

20 M

20 N

Ščitn

ik (3

)20

0-20

L / 2

0X7.

5020

0-20

L / 2

0X7.

50

Tesn

ilo19

6719

67

160

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)11

.00

R 16

255/

100

R 16

325/

85 R

16

140

325/

85 R

16

137

9.00

R 2

010

.00

R 20


baro

vEn

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.Dv

ojna

m.

Enoj

na m

.Dv

ojna

m.

3,00

2800

2430

3250

3290

3,50

3110

2750

3700

3720

4,00

3430

3080

4100

4160

3060

5640

4,50

3740

3400

4600

4600

3390

6230

5,00

4050

5000

3710

6830

4060

7370

5,50

4360

4030

7420

4410

8010

6,00

4350

8010

4760

8660

6,50

4680

8610

5120

9300

7,00

5000

9200

5470

9940

7,50

5820

1058

0

8,00

8,50

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

161

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE11

.00

R 16

255/

100

R 16

325/

85 R

16

9.00

R 2

010

.00

R 20

DEZ

ENXZ

LXZ

LX®

FO

RCE

ZXM

LXL

XZL

Tip

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

e

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g.

hitr

osti

135K

126/

124K

137J

164G

146/

143K

Enoj

na m

onta

ža (1

)13

4/12

8J

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Uporaba za pesek in blato Zračni tlak (bari) glede na najvišjo obremenitev na os (kg)

0,60

2200

1600

2400

0,70

2400

1800

2600

0,80

2600

2000

1800

3000

2500

0,90

1800

2800

2000

3200

1,00

3000

1400

2200

3400

3000

1,10

2000

3200

2400

2200

3600

2000

1,20

2200

3400

1600

2600

2400

3800

1,30

3600

4000

3500

1,40

2400

3800

1800

2800

2600

4200

1,50

2600

4000

3000

2800

4400

2500

3900

1,60

4200

2000

3200

4600

4000

1,70

2800

4360

3400

3000

1,80

2200

3200

1,90

3000

4500

2,00

2400

2,10

3200

3400

3000

2,20

2,30

3400

2800

3600

5000

2,40

3800

2,50

3600

3000

3500

2,60

4000

2,70

3800

3200

2,80

4200

2,90

4000

3400

4400

3900

5500

3,00

4000

3,10

4200

4600

162

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.


3,20

4360

3,30

3,40

4500

3,50

6000

3,60

3,70

6120

3,80

3,90

6240

4,00

4,10

4,20

5000

4,30

6520

4,40

4,50

4,60

6720

4,70

4,80

4,90

5,00

6900

5,10

5,20

5,30

5500

5,40

5,50

5,60

5,70

5,80

5,90

6,00

163

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE11

.00

R 20

12.0

0 R

2014

.00

R 20

DEZ

ENXZ

LXZ

LXM

LXM

LXS

XZL

+

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

1818

20

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti15

0/14

6K15

4/14

9K14

9/14

6J15

3G16

0/15

7F16

4/16

0J

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

149K

166G

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

6500

1060

0

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)6.

207.

90

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

330

344

339

421

410

428

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)29

931

130

838

336

938

6

Prem

er (m

m)

1092

1131

1131

1258

1238

1258

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

508

527

526

581

566

578

Kota

lni o

bseg

(mm

)33

4034

6034

4338

3037

7238

32

Min

imal

ni u

grez

(mm

)33

835

234

941

743

6

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A8.

08.

58.

510

.00W

10.0

0W20

-10.

00W

Zrač

nica

20 P

20 Q

20 Q

Ščitn

ik (3

)22

0-20

L / 2

0X8.

5023

0-20

LB /

20X8

.50

Tesn

ilo

164

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)11

.00

R 20

12.0

0 R

2014

9/14

612

.00

R 20

154/

149

14.0

0 R

2015

314

.00

R 20

160/

157

14.0

0 R

2016

4/16

0


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.Dv

ojna

m.

Enoj

na m

.Dv

ojna

m.

3,00

3,50

3250

6100

4460

4,00

3670

6670

4990

5520

1011

0

4,50

4000

7200

4290

7920

5510

6100

1118

0

5,00

4400

7800

4700

8680

4690

8130

6040

6680

1224

068

9012

240

5,50

4770

8540

5110

9430

5070

8780

6560

7260

1331

074

9013

470

6,00

5140

9290

5520

1019

054

7094

9073

0078

4014

370

8080

1455

0

6,50

5510

1003

059

3010

940

5880

1019

084

2015

440

8680

1563

0

7,00

5900

1072

063

4011

700

6280

1089

090

0016

500

9280

1671

0

7,50

6300

1136

066

9011

590

9880

1778

0

8,00

6700

1200

070

9012

300

8,50

7500

1300

0

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

165

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE11

.00

R 20

12.0

0 R

2014

.00

R 20

DEZ

ENXZ

LXZ

LXM

LXM

LXS

XZL

+

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

e

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a16

1822

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g.

hitr

osti

150/

146K

154/

149K

149J

153G

160/

157F

164/

160J

Enoj

na m

onta

ža (1

)

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue


0,60

2500

2800

4400

3400

0,70

2000

3000

3000

4800

2200

3600

2500

4000

0,80

3000

2200

3400

5000

2400

4000

4500

0,90

2000

3500

3600

5400

2600

4200

3000

1,00

2500

2400

3800

5600

2800

4600

5000

1,10

3500

4000

2600

4000

5800

3000

4800

3500

5500

1,20

2500

2800

4400

6200

3200

5200

1,30

4000

3000

4500

3000

4600

6600

3400

5600

6000

1,40

3200

4800

6800

3600

5800

4000

6500

1,50

4400

4900

5200

7200

3800

6200

1,60

3000

3500

3400

5400

7300

4000

6400

4500

7000

1,70

4500

5500

3600

5600

4200

7500

1,80

5800

4200

5000

1,90

5000

6000

4400

4400

8000

2,00

4600

2,10

4000

3800

6000

4600

4800

2,20

3500

4000

6200

5000

5000

5500

8500

2,30

5500

6500

5200

5200

2,40

6500

4200

5400

5400

2,50

4500

4400

5600

6000

2,60

4000

5800

5600

9000

2,70

4600

6000

5800

2,80

6000

4900

4800

6000

6500

2,90

4400

7000

6200

6200

3,00

4500

5000

6400

6400

7000

3,10

5200

6600

6500

166


3,20

5500

6800

3,30

5400

7000

7500

1000

03,

4050

0056

0072

003,

5075

0073

003,

6067

0060

0058

0080

003,

7076

6060

003,

803,

9078

0062

004,

0055

0064

004,

1065

004,

2085

004,

3081

404,

404,

5065

004,

604,

7084

004,

804,

9090

005,

0086

205,

1060

005,

205,

305,

405,

5010

000

5,60

5,70

7000

5,80

5,90

6,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

167

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE16

.00

R 20

275/

80 R

20

335/

80 R

20

365/

80 R

20

365/

85 R

20

385/

95 R

20

DEZ

ENXZ

LXZ

LXZ

LXZ

LXZ

LXT

4

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a8

16

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti 1

73/1

70G

128K

141K

152K

164G

164G

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)

Mere MICHELIN (2)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

488

305

381

410

411

428

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)43

828

034

537

236

838

3

Prem

er (m

m)

1343

939

1037

1096

1144

1246

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

609

431

473

501

520

571

Kota

lni o

bseg

(mm

)40

9028

5031

4033

3034

6037

84

Min

imal

ni u

grez

(mm

)49

543

3

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A10

.00W

911

1120

-10.

00 W

10.0

0W

Zrač

nica

20 V

20 P

20 P

20 Q

20 S

Ščitn

ik (3

)31

0-20

LB /

20X1

0.00

230-

20LB

/ 20

X8.5

031

0-20

LB /

20X1

0.00

310-

20LB

/ 20

X10.

0028

0-20

L

Tesn

ilo16

81Jt

144

3TY

RAN

168

DIM

ENZI

JE

(Po

potr

ebi i

ndek

s no

siln

osti

)16

.00

R 20

275/

80 R

20

335/

80 R

20

365/

80 R

20

365/

85 R

20

385/

95 R

20


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.

3,00

2730

3750

3,50

3090

4250

4,00

3435

4825

4,50

8300

6360

1145

0

5,00

9090

1653

069

7069

7012

550

5,50

9880

1796

067

0075

8075

8013

640

6,00

1067

019

400

7100

8180

8180

1473

0

6,50

1146

020

840

8790

8790

1582

0

7,00

1225

022

280

9390

9390

1691

0

7,50

1300

024

000

1000

010

000

1800

0

8,00

8,50

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

169

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE16

.00

R 20

275/

80 R

20

335/

80 R

20

365/

80 R

20

365/

85 R

20

385/

95 R

20

DEZ

ENXZ

LXZ

LXZ

LXZ

LXZ

LXT

4

Tip

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

e

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a22

816

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g.

hitr

osti

LRM

(173

/170

G)

128K

141K

152K

164G

Enoj

na m

onta

ža (1

)

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue


0,60

4500

1600

2800

3000

0,70

2500

3000

2000

0,80

5000

1400

1800

3200

3500

0,90

5500

1600

2000

3000

3600

1,00

6000

3800

2500

4000

1,10

6500

1800

2200

2000

3500

4000

1,20

2400

4200

3000

4500

1,30

4500

7000

2000

2500

4400

1,40

7500

2600

4000

2800

4800

5000

1,50

5000

8000

2200

2800

2500

3000

5000

3500

1,60

2400

3000

4500

3200

5200

5500

1,70

5500

8580

2500

5400

1,80

2600

3200

5000

3400

5800

4000

6000

1,90

6000

3400

3000

5150

3600

6000

2,00

2800

3600

6200

2,10

3000

6400

6500

2,20

6500

3800

6600

2,30

3200

3500

4000

6800

2,40

7000

7100

4500

2,50

3400

4200

2,60

3500

4400

7500

2,70

7500

1150

036

0040

0050

002,

8046

0080

002,

9080

0048

003,

0012

000

3,10

8500

4500

5000

5500

8500

170

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.


3,20

8580

5200

3,30

1250

03,

4054

0060

003,

5056

0090

003,

6013

000

5000

3,70

1320

051

5058

003,

8065

003,

9060

004,

0062

004,

104,

2064

0010

000

4,30

6600

4,40

4,50

6800

7500

4,60

7000

1040

04,

7071

004,

8080

004,

9011

500

1086

05,

005,

105,

205,

305,

4012

000

8500

5,50

5,60

5,70

5,80

5,90

1250

090

006,

00

171

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE39

5/85

R 2

047

5/80

R 2

024

R 2

0.5

525/

65 R

20.

524

R 2

1

DEZ

ENXM

LXZ

LXZ

L 2

XML

XSXS

XZL

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a14

2016

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti16

1G16

8G16

8K16

6G17

6F17

3F17

6G

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

161J

164L

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

9250

1000

0

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)8.

508.

50

Mere MICHELIN (3)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

418

425

429

526

661

558

663

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)38

538

838

848

060

252

160

8

Prem

er (m

m)

1187

1189

1176

1272

1374

1200

1388

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

543

542

534

581

620

548

631

Kota

lni o

bseg

(mm

)36

0036

0035

8438

5941

5036

3942

00

Min

imal

ni u

grez

(mm

)

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A10

.00W

20-1

0.00

W20

-10.

00 W

14.0

V18

.00

16.0

018

.00

Zrač

nica

20 S

20.5

WAM

D19

.5/2

0.5

UD

Flap

(4)

270-

20LB

/ 20

X10.

00

Tesn

ilo

172

DIM

ENZI

JE(P

o po

treb

i ind

eks

nosi

lnos

ti)

395/

85 R

20

161

395/

85 R

20

168

475/

80 R

20

24 R

20.

552

5/65

R 2

0.5

24 R

21


baro

vEn

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

3,00

5890

3,50

6670

9000

9000

4,00

5670

7460

1000

010

000

4,50

6270

8240

1100

011

000

5,00

6860

9030

1200

085

0012

000

5,50

7460

9810

1300

092

5013

000

6,00

8060

8170

1060

014

200

1000

014

200

6,50

8650

8780

1075

0

7,00

9250

9380

1150

0

7,50

9990

1225

0

8,00

1059

013

000

8,50

1120

0

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

173

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE39

5/85

R 2

047

5/80

R 2

024

R 2

0.5

525/

65 R

20.

524

R 2

1

DEZ

ENXM

LXZ

LXZ

L 2

XML

XSXS

XZL

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

e

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a20

16In

deks

nos

ilnos

ti/ka

teg.

hi

tros

ti16

1G16

8G16

8K16

6G17

6F17

3F17

6G

Enoj

na m

onta

ža (1

)

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue


0,60

3000

0,70

3500

4500

0,80

3500

5000

4000

6500

0,90

4000

3500

5500

6500

4500

7000

1,00

3000

4500

4000

7000

8000

1,10

3000

4000

6000

7500

5000

8500

1,20

5000

45

0065

0055

0090

001,

3035

0045

0070

0080

0095

001,

4055

0035

0050

0085

0040

0060

0065

0010

000

1,50

4000

5000

7500

9000

1050

01,

6064

0060

0055

0080

0095

0065

0070

0011

000

1,70

6600

6500

4000

5500

8500

1000

045

0070

0075

001,

8070

0045

0065

0010

500

1,90

7200

7000

6500

6000

9000

7000

1100

050

0075

002,

0045

0011

500

8000

2,10

7400

7300

3500

7500

1200

080

0012

200

2,20

7800

5000

5000

6500

9500

5500

8600

8500

2,30

8000

8000

1250

012

700

2,40

8100

7000

6000

9000

2,50

8400

5500

5500

1000

085

0013

000

1320

02,

6088

0085

0090

0095

002,

7090

0090

0075

0065

0013

700

2,80

9250

6000

6000

1060

095

0013

500

1000

02,

9080

0010

500

1050

014

200

3,00

1000

014

000

7000

3,10

6400

6500

9500

6500

9500

8500

1420

011

000

174

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.


3,20

6600

1050

075

0011

000

1476

03,

3068

003,

4070

0010

000

7000

1000

011

000

1150

03,

5070

0080

0015

400

3,60

7200

7300

7280

9000

3,70

7400

1150

012

000

3,80

7600

1050

010

500

8600

1210

015

900

3,90

7800

4,00

1200

016

340

4,10

8000

9500

4,20

8100

1100

011

000

1270

04,

3084

0085

0011

200

1250

04,

4086

0011

200

1300

04,

5088

0013

200

4,60

9000

1000

013

000

4,70

9000

4,80

9250

1776

04,

9010

500

1370

05,

0013

500

5,10

9500

5,20

9500

5,30

1060

011

000

1420

05,

4014

000

5,50

1420

05,

605,

705,

8010

000

1150

014

760

5,90

6,00

175

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE13

R 2

2.5

445/

65 R

22.

539

5/90

R 5

6041

5/80

R 6

85

DEZ

ENXZ

LXM

LXZ

LXM

LX®

FO

RCE

ML

XML

X® F

ORC

E 2

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

TL

Kate

gorij

a up

orab

eM

+S

M+

SM

+S

M+

SM

+S

M+

S

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a18

1814

16

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g. h

itros

ti15

4/15

0K14

9J/1

46J

168G

154K

158G

160K

164J

Enojna montaža (1)

Hitr

osti

v en

ojni

mon

taži

(1)

156F

156J

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v en

ojni

m

onta

ži v

kg

7500

Enoj

na m

onta

ža N

omin

alna

ob

rem

enite

v na

os

v dv

ojni

m

onta

ži v

kg

1600

0

Nom

inal

ni z

račn

i tla

k za

eno

jno

mon

tažo

(bar

i)6.

40

Mere MICHELIN (3)

Širin

a ob

rem

enje

ne p

nevm

atik

e (m

m)

338

339

486

417

435

Širin

a ne

obre

men

jene

pne

vmat

ike

(mm

)30

730

644

839

240

4

Prem

er (m

m)

1130

1130

1168

1256

1330

Polm

er p

ri ob

rem

enitv

i (m

m)

525

526

537

582

613

Kota

lni o

bseg

(mm

)34

5034

5035

5038

3540

72

Min

imal

ni u

grez

(mm

)34

734

6

Plat

išče

, prip

oroč

ilo M

ICHE

LIN

A9.

009.

0014

.00

240

TR23

0-68

5TR

Zrač

nica

Flap

(4)

Tesn

ilo

176

DIM

ENZI

JE(P

o po

treb

i ind

eks

nosi

lnos

ti)

13 R

22.

515

4/15

013

R 2

2.5

149/

146

445/

65 R

22.

539

5/90

R 5

6015

439

5/90

R 5

6015

841

5/80

R 6

8516

041

5/80

R 6

8516

4


baro

vEn

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Dvoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

Enoj

na m

.En

ojna

m.

3,00

3,50

4460

4,00

4990

5740

4,50

4090

7550

5510

6340

5,00

4930

8810

4500

8300

7360

6040

6950

5,50

5360

9570

4910

9060

8000

6560

7550

6,00

5790

1034

053

1098

1086

4070

9081

50

6,50

6210

1110

057

2010

570

9280

7500

8760

7,00

6640

1187

061

3011

320

9920

7,50

7070

1263

010

560

8,00

7500

1340

011

200

8,50

9,00

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.

177

TEHN

IČNE

ZNA

ČILN

OST

I

TERE

NSKA

VOŽ

NJA

DIM

ENZI

JE13

R 2

2.5

445/

65 R

22.

539

5/90

R 5

6041

5/80

R 6

85

DEZ

ENXZ

LXM

LXZ

L XM

LX®

FO

RCE

ML

XML

X® F

ORC

E 2

Tip

TLTL

TLTL

TLTL

Kate

gorij

a up

orab

e

PR (P

ly R

atin

g)- p

latn

a18

2016

Inde

ks n

osiln

osti/

kate

g.

hitr

osti

154/

150K

168G

166G

176F

173F

176G

Enoj

na m

onta

ža (1

)

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue

Pist

eSa

ble/

Boue


0,60

2500

0,70

0,80

3000

3500

0,90

2000

4000

1,00

1,10

3500

4500

1,20

2500

1,30

4000

5000

1,40

3500

1,50

4500

5500

1,60

3000

4000

1,70

4900

6000

1,80

5000

6500

1,90

2,00

2,10

5500

4500

7000

2,20

3500

2,30

7600

2,40

6000

5000

2,50

8000

2,60

4000

2,70

5500

8500

2,80

6500

2,90

3,00

4500

6000

9000

3,10

178

Vred

nosti

velja

jo ko

t usm

eritv

e in

nika

kor n

e za

upor

abo

v pra

vne/

sodn

e nam

ene.

(1) E

nojn

a mon

taža

: v p

aru

nosil

nost/

hitro

st - d

odat

no

dovo

ljena

. Ods

topa

nja p

ri no

silno

sti v

gled

e na

hitro

st ne

velja

jo za

enoj

no m

onta

žo.

(2) M

ere M

icheli

n, vr

edno

sti so

izm

erjen

e na p

latiš

ču,

k

i ga p

ripor

oča M

icheli

n.(3

) Ščit

niki,

avtro

rizira

ni s

stran

i Mich

elina

.

Nom

inal

na o

brem

enite

v v kg

.

Vse n

aved

eno

ni n

a vol

jo n

a trži

šču

drža

v Ben

elux.

Neka

tere

refe

renc

e so

sam

o za

dol

očen

e drža

ve.

Oglej

te si

tudi

tehn

ične l

astn

osti

za vs

e naš

e izd

elke

na sp

letni

stra

ni h

ttp://

trans

port.

mich

elin.

si

UNEC

E R11

7 : o

d le

ta 2

012,

velja

pra

vilo

, ki d

oloč

a 2

tipa

zimsk

ih p

nevm

atik

:1.

Zim

ske :

pne

vmat

ike

z ozn

ako

M+S

na

osno

vi d

oloč

itve

proi

zvaj

alca

, na

osno

vi n

jego

vih

last

nih

krite

rijev

, ki n

iso za

kons

ko p

redp

isani

.2.

Zim

ske

"zah

tevn

i pog

oji"

: pne

vmat

ike

z ozn

ako

3PM

SF n

a os

novi

pre

dpisa

nih

test

ov g

lede

pos

peše

vanj

a vo

zila

na st

epta

nem

sneg

u,

za n

ove

pnev

mat

ike

za to

vorn

a vo

zila.

Klas

ifika

cijo

za to

kate

gorij

o je

mož

no d

obiti

sam

o na

osn

ovi u

speš

no o

prav

ljene

ga te

ga te

sta,

ozn

aka

je vi

dna

na b

očni

ci pn

evm

atik

.


3,20

9500

3,30

4900

7000

6500

3,40

5000

3,50

3,60

7000

1000

03,

703,

8055

003,

9075

0010

500

4,00

7600

4,10

4,20

6000

4,30

8000

1100

04,

404,

5011

200

4,60

8500

4,70

4,80

1164

04,

905,

0090

005,

1065

005,

2012

160

5,30

5,40

9500

5,50

1254

05,

605,

705,

8012

880

5,90

6,00

1000

0

179

Opombe

180

POD

ANE

LAST

NO

STI S

O L

E IN

FORM

ATIV

NE

NAR

AVE;

PO

DJE

TJE

MIC

HELI

N P

RID

RŽI P

RAVI

CO D

O S

PREM

EMB

LAST

NO

STI T

EH IZ

DEL

KOV

V KA

TERE

M K

OLI

ČAS

U IN

BRE

Z PR

EJŠN

JEG

A O

BVES

TILA

. ©M

ICHE

LIN

http://transport.michelin.si

tehniČni priroČnik 2016 - michelin · italija 1,6 mm ne obvezno, če na pnevmatikah ni oznak m+s...

Documents