Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole – 3. in 4. letnik

Šolsko leto 2016/2017

18. marec 2017

TEKMOVALNA POLA

Draga tekmovalka, dragi tekmovalec!

Na ocenjevalno polo v zgornji okvirček nalepite svojo šifro. Preden odgovorite na vprašanja, pozorno

preberite navodilo in vprašanje. Če se zmotite, prečrtajte napačni odgovor in jasno označite, kateri

odgovor je pravilen. Odgovore vpisujte le na ocenjevalno polo, saj se odgovori na poli z vprašanji ne bodo

upoštevali! Če popravljavec ne bo mogel razbrati, kateri odgovor je označen kot pravilen, za odgovor ne

dobite nobene točke.

Pišite čitljivo! Za pisalo lahko uporabljate kemični svinčnik ali nalivno pero, drugih pisal in brisalca ni

dovoljeno uporabiti. Po poli z vprašanji lahko poljubno pišete, odgovori na njej se ne bodo upoštevali.

Po končanem tekmovanju oddajte samo ocenjevalno polo, polo z vprašanji lahko odnesete domov.

Veliko uspeha in sreče na tekmovanju!

Čas reševanja 90 minut. ŠTEVILO TOČK: 52

1. Študent je raziskoval štiri različne tipe celic iz različnih organizmov. Celice je mikroskopiral in rezultate

raziskave dokumentiral v tabeli.

Celica W Celica X Celica Y Celica Z

Mitohondriji Malo Nekaj Jih ni Malo

Kloroplasti Prisotni Odsotni Odsotni Prisotni

Jedro Prisotno Prisotno Prisotno Prisotno

Izberite pravilni odgovor.

A Celica Y je lahko celica gliv kvasovk.

B Celica X je lahko srčno-mišična celica sesalca.

C Celica W je lahko mišična celica letalnih mišic iz žuželke.

D Celica Z je lahko celica iz podzemnega dela korenine grahove rastline.

2. Jedro je celični organel obdan z dvema membranama. Kaj od naštetega prehaja iz citoplazme v

notranjost jedra?

A histoni

B ribosomi

C tRNA molekule

D mRNA molekule

3. V procesu celičnega dihanja v mitohondrijih človeških celic potekajo pri razgradnji glukoze tudi naslednje

kemijske reakcije:

Spodnje trditve opisujejo možne posledice nedelovanja encima, ki pretvarja sukcinat v fumarat.

I V matriksu mitohondrija se bo kopičil sukcinat.

II V matriksu mitohondrija se bo α – ketoglutarat še vedno razgrajeval.

III V matriksu mitohondrija bo zmanjkalo α – ketoglutarata.

IV V matriksu mitohondrija se bo ustavila proizvodnja malata.

Katera kombinacija trditev je pravilna? Za odgovor uporabi zgornjo shemo in znanje o metabolizmu.

A I in II.

B II in III.

C I, II in IV.

D I, III in IV.

α – ketoglutarat sukcinat fumarat malat

4. Na spodnji skici je prikazana parietalna celica želodčne sluznice. Na levi strani skice so zapisane snovi,

ki jih celica prejema iz krvi, desna stran pa predstavlja notranjost želodca. Parietalne celice proizvajajo

klorovodikovo kislino (HCl), ki je ena od sestavin želodčnega soka. Na nekatera izmed zastavljenih

vprašanj odgovori s pomočjo sheme.

4.1. Kaj je vloga HCl v želodčnem soku?

A HCl kemično prebavi beljakovine do aminokislin in sproži pretvorbo pepsinogena v aktivno obliko.

B HCl sproži pretvorbo pepsinogena v aktivno obliko ter denaturira proteine in jih naredi bolj dostopne

proteazam.

C HCl kemično prebavi sestavljene ogljikove hidrate do enostavnih ogljikovih hidratov ter uniči

potencialno patogene mikroorganizme, ki jih zaužijemo s hrano.

D HCl kemično prebavi beljakovine do manjših peptidov, sproži pretvorbo pepsinogena v aktivno

obliko in uniči številne mikroorganizme, ki jih zaužijemo s hrano.

4.2. HCl v želodcu nastaja s pomočjo protonske črpalke, imenovane H+/K+ ATPaza. Kaj je protonska

črpalka in kako deluje?

A H+/K+ ATPaza je vrsta encima, ki pospešuje reakcijo nastajanja HCl iz vodika in klora v citoplazmi

celic želodčne sluznice.

B H+/K+ ATPaza je transmembranska beljakovina, ki omogoča olajšano difuzijo H+ ionov iz parietalne

celice v notranjost želodca in K+ ionov iz notranjosti želodca v parietalno celico.

C H+/K+ ATPaza je glikolipid, ki porabi eno molekulo ATP za to, da se iz notranjosti želodca v

parietalno celico preneseta dva K+ iona, iz parietalne celice v notranjost želodca pa 2 H+ iona.

D H+/K+ ATPaza je transmembranska beljakovina, ki porabi eno molekulo ATP za to, da se iz

notranjosti želodca v parietalno celico preneseta dva K+ iona, iz parietalne celice v notranjost

želodca pa 2 H+ iona.

4.3. Zaviralci protonskih črpalk so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje želodčnih razjed.

Delovanje zaviralcev protonskih črpalk je nepovratno (ireverzibilno). Zakaj morajo bolniki kljub

nepovratnemu učinku zdravila namesto enega samega odmerka zdravilo uživati dalj časa?

A Ker samo en odmerek zdravila pri večini ljudi nima nobenega učinka.

B Ker je beljakovin, na katere deluje zdravilo, preveč, da bi bil en odmerek zdravila učinkovit.

C Ker se beljakovine, na katere deluje zdravilo, ves čas nadomeščajo z novimi beljakovinami.

D Ker postaja zdravilo z vsakim odmerkom manj učinkovito zaradi pojava mutacije v črpalki, kar

povzroči odpornosti želodčne sluznice na zdravilo.

5. Fotosinteza poteka v dveh fazah na različnih lokacijah znotraj kloroplasta. Spodnja shema prikazuje dela

kloroplasta, kjer potekata fazi fotosinteze.

5.1. Imenujte označena dela kloroplasta.

A______________________ B______________________

5.2. Fotosinteza poteka v dveh sklopih reakcij: svetlobnih ali

primarnih ter temotnih ali sekundarnih. Nekatere snovi, ki nastajajo v primarnih reakcijah, so potrebne za

sekundarne, druge a so končni produkti fotosinteze. V spodnji tabeli pravilno izpolnite 4 prazne celice .

Svetlobne reakcije Temotne reakcije

Mesto v kloroplastu, kjer potekajo

(uporabite črkovno oznako,

uporabljeno na shemi)

Napišite končne produkte:

6. Na hitrost fotosinteze vpliva veliko dejavnikov. Grafa prikazujeta vpliv različnih abiotskih dejavnikov

okolja na hitrost fotosinteze.

Kateri dejavnik vpliva na hitrost fotosinteze v primeru A in kateri v primeru B?

Graf A Graf B

A Količina CO2 Svetloba

B Toplota Svetloba

C Količina vode Količina nitratov

D Svetloba Toplota

7. Slika prikazuje odsek gena X na kodirajoči verigi DNA, ki kodira protein X, ključen za sintezo encimov, ki

omogočajo nastanek aminokisline levcin v celicah gliv kvasovk. Začetek in konec zaporedja dela kodirajoče

verige DNA za gen X je prikazan na sliki. Namig: mRNA se prepisuje iz nekodirajoče DNA.

Tabela genskega koda

Katera izmed naštetih trditev je pravilna?

A Celice z mutacijo T → A na mestu 31 proizvajajo samo alternativno obliko proteina X, ki mu

manjka prvih 10 aminokislin.

B Celice z mutacijo C → T na mestu 13 proizvajajo krajšo mRNA molekulo za protein X.

C Celice z dodatnim G med nukleotidoma 33 in 34 proizvajajo funkcionalni protein X.

D Celice z mutacijo A → T na mestu 16, ne morejo rasti na gojišču brez levcina.

8. Z uporabo svojega znanja celičnega cikla in informacij v grafu, izberite pravilno trditev.

A Najintenzivnejše podvojevanje DNA poteka v fazi G1 in G2.

B Geni za sintezo histonov so visoko aktivni med celotnim celičnim ciklom.

C Sinteza histonov poteka sočasno kot sinteza DNA.

D Histoni v celici niso prisotni v G1 in G2 fazi.

9. Naslednje slike prikazujejo faze mejoze v pravilnem vrstnem redu, označenem s številkami.

Katera od naslednjih trditev je pravilna?

A V fazi, ki je prikazana na sliki 9, se kromatide ločijo.

B Celice, nastale po stopnji prikazani na sliki 10, so haploidne.

C V fazi, prikazani na sliki 11, se DNA podvoji.

D V fazi, ki je prikazana na sliki 12, homologni kromosomi tvorijo pare.

10. Oče in mama imata oba krvno skupino AB in sta Rh pozitivna. Njun sin je Rh negativen. Kolikšna je

verjetnost, da bo imela hči krvno skupino A in bo Rh pozitivna?

A 1/2

B 1/4

C 1/8

D 3/16

11. Slika prikazuje kariotip oseb s Klinefelterjevim sindromom. Kako poimenujemo prikazano mutacijo in v

katerem procesu je prišlo do napake, ki je povzročila to stanje?

Vrsta mutacije Napaka v procesu

A Trisomija kromosoma 21 spermatogeneze

B Trisomija spolnih kromosomov oogeneze in spermatogeneze

C Triploidija spermatogeneze ali oogeneze

D Trisomija spolnih kromosomov spermatogeneze ali oogeneze

12. Znanstveniki so preučevali dedovanje višine pri izbrani vrsti rastlin. Dedovanje višine pri izbrani vrsti je

enogenska lastnost, alel pa se pojavlja v samo dveh različicah. Spodnji trije grafi prikazujejo razmerje med

fenotipi v posameznih generacijah (P – starševska, F1 – prva hčerinska, F2 – druga hčerinska, F3 – tretja

hčerinska). Pri reševanju naloge upoštevajte le zapisano. Možnosti ostalih vplivov (genetski drs,

epigenetski vplivi…) zanemarite. (Naloga izločena iz točkovanja)

12.1. Razmerje med fenotipi v kateri izmed generacij prikazujejo grafi I, II in III?

Graf I Graf II Graf III

A F1 F2 F3

B P F1 F2

C F2 P F1

D P F2 F1

Rel

ativ

na

fre

kven

ca

višina rastlin višina rastlin višina rastlin

Rel

ativ

na

frek

ven

ca

Rel

ativ

na

frek

ven

ca

Graf I Graf II Graf III

12.2. Kako se najverjetneje deduje višina pri tej skupini rastlin?

A Dominantno – recesivno.

B Intermediarno.

C Kodominantno.

D Vezano.

13. Triptofan je ena od aminokislin, ki jih bakterije potrebujejo za izgradnjo lastnih beljakovin. Ko količina

triptofana v okolju bakterije naraste,

A se v bakteriji izključijo geni za razgradnjo triptofana.

B se bo triptofan direktno vezal na promotor in ustavil lastno sintezo.

C se v bakteriji izključijo geni, katerih produkti so encimi za izgradnjo triptofana.

D se bo triptofan direktno vezal na operon in tako preprečil nastajanje encimov za lastno sintezo.

14. Tetraciklini in penicilini so antibiotiki. Katera trditev najbolje razloži, zakaj omenjeni antibiotiki uničujejo

ali zavirajo rast določenih vrst bakterij, nimajo pa učinka na evkariontske celice in na viruse?

A Ker virusna membrana ni zgrajena iz fosfolipidnega dvosloja, ki predstavlja tarčno mesto delovanja

obeh skupin antibiotikov.

B Ker je tarčno mesto delovanja tetraciklinov celično jedro, tarčno mesto penicilinov pa celična

membrana, oboje pa je odsotno pri virusih.

C Ker je tarčno mesto delovanja penicilinov jedrna DNA, tetraciklini zavirajo nastajanje prokariontske

mRNA, na viruse pa antibiotiki ne delujejo, ker ne vsebujejo lastnega dednega materiala.

D Ker je tarčno mesto delovanja tetraciklinov prokariontski ribosom, s čimer zavirajo sintezo

bakterijskih beljakovin, penicilini pa zavirajo presnovno pot, v kateri nastaja celična stena bakterij.

Na viruse antibiotiki ne delujejo, ker ribosomov nimajo.

15. Odkritje penicilina je povezano z vrsto Penicillium notatum. Katere so značilnosti predstavnikov vrste

Penicillium notatum?

A So brez celične stene.

B Njihova celična stena je zgrajena iz hitina.

C Njihova celična stena je zgrajena iz celuloze.

D Njihova celična stena je zgrajena iz peptidoglikana.

16. Slika predstavlja sorodstvene odnose treh domen organizmov, v tabeli pa so navedene nekatere

lastnosti teh domen. Na osnovi podatkov s slike in iz tabele ugotovite, katera trditev pravilno razloži

sorodstveni odnos med predstavniki treh domen.

BAKTERIJE ARHEJE EVKARIONTI

Značilnost Bakterije Arheje Evkarionti

Tip celice Prokariontska Prokariontska Evkariontska

Membranski organeli Ne Ne Prisotni

Prisotnost histonov v dednem materialu Ne Pri nekaterih vrstah Prisotni

RNA polimeraza En tip Več tipov Več tipov

A Arheje so neposredne potomke prvih živih organizmov, ker živijo v razmerah kot so vladale ob

nastanku življenja.

B Bakterije so ohranile največji delež značilnosti prvotnih organizmov.

C Evkarionti so se razvili iz bakterij.

D Evkarionti so se razvili iz arhej.

17. Rastline za svoje delovanje nujno potrebujejo vodo in anorganske ione, saj je od razpoložljive vode

odvisno preživetje rastline. Vodni potencial (Ψw) je mera za razpoložljivost vode v nekem sistemu. Enota

za vodni potencial je pascal (Pa). Glavni prispevek k vodnemu potencialu žive rastlinske celice imata

osmotski potencial in potencial tlaka (turgor), zato lahko enačbo poenostavljeno zapišemo takole: Ψw = Ψs

+ Ψp, pri čemer je Ψs potencial raztopine ali osmotski potencial (< 0), Ψp pa potencial tlaka (turgor) (> 0).

Čista voda ima v standardnih razmerah (25 °C in 1013 Pa) Ψw = 0. Biološki sistemi imajo manjše,

negativne vodne potenciale.

Pri reševanju nekaterih od naslednjih petih nalog naj ti bodo v pomoč informacije, zapisane v uvodnem

besedilu.

17.1. Spodnja skica prikazuje povrhnjico lista bukve. Kje na listu je na skici prikazana povrhnjica in s katero

črko je označena celica povrhnjice, ki vsebuje klorofil?

A Povrhnjica je na spodnji strani lista. Celica s klorofilom je označena s črko C.

B Povrhnjica je na zgornji strani lista. Celica s klorofilom je označena s črko B.

C Povrhnjica je na spodnji strani lista. Celica s klorofilom je označena s črko A.

D Povrhnjica je na spodnji strani lista. Celica s klorofilom je označena s črko D.

17.2. Voda in anorganski ioni potujejo po rastlini po žilah. Spodnja shema prikazuje rastlinsko žilo. Kateri

izmed označenih delov je najbližje sredini stebla?

A

D B

C

17.3. Katera od trditev velja za transport vode po rastlini?

A Transport vode poteka po floemu, z mesta z manjšim vodnim potencialom na mesto z višjim vodnim

potencialom.

B Transport vode poteka po trahejah, z mesta, kjer je vrednost vodnega potenciala -0.3 v smeri proti

mestu, kjer je vrednost vodnega potenciala -0.8.

C Transport vode poteka preko sitastih cevi, z mesta, kjer je vrednost vodnega potenciala -0.8 v smeri

proti mestu, kjer je vodni potencial -0.3.

D Transport vode poteka po trahejah, z mesta, kjer je vrednost vodnega potenciala -0.8 v smeri proti

mestu, kjer je vrednost vodnega potenciala -0.3.

17.4. Transpiracijski tok po rastlini razlaga kohezijsko-tenzijska teorija. V kateri od spodnjih trditev so

pravilno našteti najpomembnejši dejavnike, ki omogočajo transpiracijski tok?

A Gradient potenciala tlaka (Ψp) in gradient osmotskega potenciala (Ψs).

B Gradient osmotskega potenciala (Ψs), vodikove vezi med molekulami vode in gradient potenciala

tlaka (Ψp).

C Vezava molekul vode na hidrofilne stene ksilema z vodikovimi vezmi in gradient osmotskega

potenciala (Ψs).

D Vodikove vezi med molekulami vode, vezava na hidrofilne stene ksilema z vodikovimi vezmi, in

gradient potenciala tlaka (p).

17.5. Celične stene dela žile, ki prevaja vodo, vsebujejo lignin, ki daje skupaj s celulozo mehansko oporo

žilam. Če te stene nimajo dovolj lignina,

A počijo navzven, če je izhlapevanje zelo intenzivno.

B počijo navzven, če izhlapevanja ni.

C se sesedejo navznoter, če je izhlapevanje zelo intenzivno.

D se sesedejo navznoter, če izhlapevanja ni.

18. Shema prikazuje prečni prerez dela plodnice kritosemenke tik pred oploditvijo. Na črte k posameznim

puščicam napiši črke, ki označujejo strukture, zapisane v spodnji tabeli.

19. Zakaj je parcialni tlak kisika v pljučnem mešičku nižji kot v vdihanem zraku?

A Ker nekaj kisika iz vdihanega zraka za celično dihanje porabijo celice, ki gradijo steno dihalne poti

na poti do pljučnega mešička.

B Ker nekaj kisika iz vdihanega zraka za celično dihanje porabijo celice, ki gradijo steno pljučnega

mešička.

C Ker nekaj vdihanega zraka zmeraj izdihnemo, še preden prispe do pljučnih mešičkov.

D Ker se vdihani zrak meša z zrakom v pljučnem mešičku, ki ima nižji tlak kisika.

STRUKTURA ČRKA

Celice na nasprotnem polu A

Jajčna celica B

Jedro vegetativne celice (jedro

pelodovega mešička) C

Ovoj semenske zasnove D

Polarni jedri E

Pelodov mešiček F

Spermalni celici G

Spremljevalki jajčne celice H

20. Preden so se v evoluciji razvili transportni sistemi so bile živali majhne. Zakaj?

A Pri večjih živalih so difuzijske razdalje predolge za učinkovito preskrbo vseh celic s hranili.

B Pri večjih živalih so difuzijske razdalje prekratke za učinkovito preskrbo vseh celic s hranili.

C Pri večjih živalih je razmerje med površino in prostornino preveliko, da bi bila zagotovljena

učinkovita preskrba vseh celic s hranili.

D Pri manjših živalih je razmerje med površino in prostornino preveliko, da bi bila zagotovljena

učinkovita preskrba vseh celic s hranili.

21. Uporabite spodnjo shemo in graf ter odgovorite na naslednje vprašanje.

V katerem delu prebavila, ki je označen na skici, se je zgodila sprememba količin snovi, ki jo lahko

razberete iz grafa?

A

B

C

D

22. Kosti se med seboj povezujejo s sklepi. V katerem odgovoru je pravilno naveden primer sklepa v

človeškem okostju, katerega gibanje prikazuje slika?

A B C D

Slika gibanja

v sklepu

Primer sklepa Ramenski sklep Komolec Zapestje Gleženj

23. Shema prikazuje nefron.

23.1. V kateri vrstici so pravilno prikazane značilnosti krvi v delu, označenem z A, v primerjavi z delom,

označenim z D, pri sladkornem bolniku?

Del A Del D

Glukoza Na+, Cl- Sečnina Glukoza Na+, Cl- Sečnina

A Višja Višja Višja Nižja Nižja Nižja

B Višja Višja Višja Je ni Nižja Nižja

C Nižja Nižja Nižja Višja Višja Višja

D Nižja Višja Višja Se ne spremeni Nižja Nižja

23.2. V spodnjo preglednico vstavite črko iz sheme nefrona, kjer se dogaja posamezen proces.

Proces Črka

Filtracija krvi.

Resorpcija večine topljencev iz filtrata.

Resorpcija vode pod vplivom ADH (adiuretina).

Vračanje nefiltrirane krvi v ledvično veno.

24. Kateri je pravilni vrstni red navedenih dogodkov, ki so vključeni v proces krčenja prečno progaste

mišične celice?

1. Nastanek ATP iz ADP in kreatin fosfata

2. Sprostitev acetil holina v sinaptično špranjo in nastanek akcijskega potenciala

3. Pripenjanje miozinskih glavic na vezavna mesta aktinskih filamentov

4. Sprostitev Ca 2+ ionov v sarkopazmo in vezava na troponin

A 2 – 1 – 3 – 4

B 2 – 4 – 3 – 1

C 1 – 2 – 4 – 3

D 1 – 4 – 3 – 2

25. Trditve opisujejo dogajanje v človeškem telesu med telesno aktivnostjo. Če menite, da je trditev

pravilna, zapišite v desni stolpce črko P, če menite, da je napačna, pa črko N.

Oznaka

trditve

Trditev Zapišite črko

P ali N

25.1. Parcialni tlak kisika v krvi med aktivnostjo pade

25.2. Med počasnim vztrajnim tekom znatno pade pH v mišicah zaradi nastajanja

mlečne kisline.

25.3. Med tekom poraste pretok krvi po prebavilih, kar omogoči boljšo oskrbo s hranili.

25.4. Med aktivnostjo se razširijo krvne žilice v koži.

25.5. Med tekom se zmanjšuje količina glikogena v mišicah, povečuje pa količina

glikogena v jetrih.

25.6. Mlečna kislina se prenaša v jetra, kjer se pretvarja.

26. Membrana živčne celice je polarizirana. Kaj povzroči nastanek akcijskega potenciala in kaj spet

ponovno vzpostavitev mirovnega membranskega potenciala na membrani živčne celice?

Nastanek akcijskega potenciala

povzroči

Vzpostavitev MMP povzroči

A aktivni transport Na+ ionov v celico. difuzija K+ ionov v celico in Na+ ionov iz celice

B aktivni transport K+ ionov iz celice. aktivni transport K+ ionov iz celice in Na+ ionov v

celico

C difuzija K+ ionov iz celice. difuzija Na+ in K+ ionov v celico

D difuzija Na+ ionov v celico. difuzija K+ ionov v celico, ki mu sledi aktivni transport

Na+ ionov iz celice.

27. Zakaj lahko samci živali proizvedejo spolne celice z večjo genetsko raznolikostjo kot samice iste vrste?

A Spermiji samcev nastajajo z mitozo in mejozo, jajčeca samic pa le z mitozo.

B V procesu spermatogeneze nastane več spolnih celic z večjim številom kromosomov in genov kot v

procesu oogeneze.

C Rekombinacija genov se pojavi pogosteje pri nastajanju semenčic kot pri nastajanju jajčec, ker se

rekombinirajo tudi jedrni geni semenčic z mitohondrijskimi.

D V procesu spermatogeneze nastanejo štirje funkcionalni spermiji, v oogenezi pa eno jajčece in tri

polarna telesca, ki propadejo.

28. Shema prikazuje brazdanje pri človeku. Katera črka označuje stadij, v katerem pride do vgnezditve

(implantacije) razvijajočega zarodka v steno maternice?

29. Slika prikazuje mesečne spremembe v jajčniku, ki naj bi praviloma potekale od začetka prvega

menstrualnega cikla v puberteti (menarhe) do menopavze. Katera izmed naštetih trditev je pravilna?

A Celica A se prične mejotsko deliti šele v času pubertete.

B Celice v plasti B izločajo hormon estrogen.

C Po ovulaciji je celica C v interfazi med mejozo I in mejozo II.

D Hormon, ki ga proizvaja struktura D, spodbudi hipofizo k izločanju luteinizirajočega hormona (LH).

30. Upor okolja preprečuje populaciji srnjadi v Srnjem dolu doseganje maksimalnega števila osebkov.

Navedenih je nekaj okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na upor okolja.

1. Priselitev novih plenilcev v srnji dol

2. Povečanje populacije zajcev v Srnjem dolu

3. Kratka, mila zima

4. Močan razrast podrasti v gozdu

5. Odstrel živali.

Kateri od navedenih dejavnikov povečujejo upor okolja za omenjeno populacijo?

A 1, 3 in 5

B 1, 2 in 5

C Samo 1 in 2

D Samo 2 in 3

31. Navadni bršljan (Hedera helix) je olesenela zimzelena ovijalka. V Sloveniji uspeva od nižin do gorskega

pasu. Rastlini ustrezajo mu sveža, globoka in bogata apnenčasta dobro odcedna tla. Koreninski sistem je

površinski in močno razvejen Za pokončno rast potrebuje oporo, zato se z oprijemalnimi koreninami

vzpenja po drevesih, zidovih, skalah, pročeljih. Prenaša senco, uspeva pa tudi na soncu. Odnos med

drevesom in bršljanom opišemo kot

A zajedalstvo.

B pravo sožitje (mutualizem).

C priskledništvo (komenzalizem).

D nasprotništvo (amenzalizem).

(Vir slike: http://l7.alamy.com/zooms/e548859a7249415a9c204ef97c350d77/ivy-hedera-helix-climbing-up-a-beech-tree-fagus-sylvatica-atdehh.jpg.

Pridobljeno: 10. 3. 2017.)

A

B

C

D

E

32. Spodnja slika prikazuje kroženje dušika v ekosistemu. Številke od I do V predstavljajo organizme, ki

omogočajo pretvorbe dušikovih spojin.

Slika: Kroženje dušik v ekosistemu (http://url.sio.si/uaV)

V katerem odgovoru sta pravilno navedeni oznaka organizma (od I do V) in ustrezna skupina organizmov?

A I- fotoavtotrofi

B II- simbiotske bakterije v koreninah metuljnic

C III-anaerobne bakterije, ki živijo v mokriščih

D IV- evkariontski organizmi

33. Spodnja shema prikazuje odnose med organizmi v nekem ribniku.

Trditve opisujejo dogajanje v ribniku. Če menite, da je trditev pravilna, zapišite v desni stolpce črko P, če

menite, da je napačna, pa črko N

Oznaka

trditve

Trditev Zapišite

črko P ali N

Če bi v vodo ribnika po naključju zašel insekticid DDT, bi se v največjih

koncentracijah kopičil v tkivih razkrojevalca 1.

Bolezen v populaciji proizvajalca 1 bi omogočila povečanje populacije

proizvajalca 3

Vnos osebkov potrošnika 3 iz neke druge populacije bi povzročil začasno

povečanje populacije proizvajalca 2.

Potrošnik 1 ima širšo prehransko nišo kot potrošnik 2.

Proizvajalec 1

1

Potrošnik 1

Proizvajalec 2

Razkrojevalec 1

Potrošnik 3

Potrošnik 2

Potrošnik 4

Proizvajalec 3

34. Slika prikazuje mikorizo.

Naštetih je nekaj snovi, ki jih partnerja potrebujeta za življenje. Izmed naštetih snovi zapišite tiste, ki jih

proizvaja rastlina in jih gliva lahko neposredno uporabi za svoje življenje.

Snovi: CO2, N2 , C6H12O6, NO3-, PO4

3-, aminokisline,

35. Leta 1952 sta znameniti poskus izvedla podiplomski študent Stanley Miller s pomočjo profesorja na

Harolda Ureya. Sestavila sta napravo in v njej simulirala hipotetične razmere na Zemlji pred 4

milijardami let, ko naj bi na Zemlji nastale prve organske spojine. V poskusu sta uporabila vodo, metan,

amonijak in vodik. Rezultati poskusa so dokazali, da lahko organske molekule, kot so aminokislin,

nastanejo iz anorganskih. Katere izmed naštetih molekul so bile zagotovo nujne za nastanek aminokislin?

A Samo amonijak in voda.

B Metan, amonijak in voda.

C Metan, amonijak in vodik.

D Samo metan in voda. .

36. Katera izjava o naravnem izboru ni pravilna?

A Posledica naravnega izbora je lahko nastanek novih vrst.

B Posledica naravnega izbora je pojav populacij bakterij, odpornih na antibiotike.

C Naravni izbor je vzrok za spremembe frekvence alelov v populaciji.

D Naravni izbor je vzrok za podobnost med starši in potomci.

37. Kateri izmed naštetih osebkov ima za populacijo Slovencev največji evolucijski doprinos (fitnes)?

A Ženska stara 60 let, ki ima tri odrasle otroke in 7 vnukov.

B Ženska stara 80 let, ki ima tri odrasle otroke in 5 vnukov.

C Otrok, ki ne dobi zboli za nobeno nalezljivo otroško boleznijo.

D 80 let star moški, ki še vedno vsako leto usvoji vrh Triglava, in je brez otrok.

38. Krt in bramor živita pod zemljo, kjer s posebnimi okončinami kopljeta rove, po katerih se premikata.

Shema prikazuje sprednje okončine pri bramorju in krtu, diagrami pa možne poti razvoja njunih okončin. Na

diagramih je s črko T označen čas, s črko M lastnost okončine (prilagoditev kopanju), puščice pa

nakazujejo možne poti razvoja obeh okončin.

Diagram A Diagram

B Diagram C Diagram D