tev. 13 (133) ]nah - kries.it · feni trclno zahtevanzo od ita lijcinske clrave konkretne tikrepe...
TRANSCRIPT
Samuo na krjes je razSVetljeval beneke doline
U starih cajtih so otroCtkuo aka1 Sv. Ivana ifl
Letos se ho odvijato eosino kidturno sreéanje medsosednjimi ;zctrodi, ki hoéejoohraniti ineci seboj ive prijatetjske stike in zttrditi svojoidentiteto v medsebojnemspotovanjn. Sreéanje naj bibilo tttcli moment vzpocibtidev izaporih, da se obnovi sociatno tkivo nutnjsi; tskihskztpnosti, ki so bile clolgaleta vsc prepogosto zanemarjane, ée ne celo ovirane inpreganja;2e. Dejstvo, cia sesrecamo, cia se pogovorimoo iza.ilz problemi/i, dci skozipetje, plese in gtasbo prikaaeiizo izekatere znaéilnosti nae kuiture, nani tahko krepipogum, cia vztrajan’io v bojuza praviòno priznanje osnovnih prrtvic vsakega naroda invsalce skupnosti.
Pomembno je, dci se tosreanje odi’ijct na Kamenici,i’ Beneiji, kjer ivi slovenska narodnos tna skttpnost, kise v svojem bojit za pravices klicuje na cioloila ustaveitcttijctnske republike, a ktjttbtemu iii .e closegla tistihosnov,nh jttriclinih priznauj, ki so osuova in harmoniéen in stvaren raz’oj nekeiiarodnostne skupnosti.
V tako tectvnih razmerahso ifudje iz teh clolin premagovctti tevilne ovire in vse
ne more najti v sodobnemsvetu, eli ji ustvariti prito.nost za sooanje in razgovor,pa tudi vzgib, da bodo v vsakdanjem ivljenjtt cia/i svojprispevek v bojtt za clovekavrednej.o stvarnost.
V irljenfu Beneije Kctinenica ni osamljeno dejstvo.Za ncts je preprosto najboljsvean trenutek v bogatenide/o i’aitju na.ih kuttttrnih incirugih o rganizacij, ki vz trai-no in stctlno izvr.tcjejo svojenaloge vlcorist na.iih ljttcti do—iizcz in tujini, v korist iutsilidolùz, ki se morajo prebitiiz osamljenosti in se kuttttrno in gospodarsko razviti.
Problemi, s katerimi sena.e organizacife spoprilemajo v svojem delovanjtt, sozelo raznovrstni, sai segajood gospodarskih problemov,kot so ziasti probtem emigracile, ki je iz na.e skupnosti izsesala veéji del njenih
ivtjenjskiIz sokov, problempotresa, ki je tmiit njene osnovne strukture, in problemobnove, vse do probtemov, kizadevafo juridino priznanjeiiae skzipnosti in pravic, kiji po ustavi pripadafo. Òe p0coi strani opaamo pri pri-
Quest’anno si svolge l’ottavo incontro culturale tra ipopoli vicini che cercano dimantenere vivi i rapporti diamicizia e di consolidare leproprie identità nel rispettoreciproco. Questo incontro
stofnih organi/i povsem nezaciostno zanimanie za gospodarski razvoj naega p0-clrocja, ki ostaja zgolj sklacliàe detovne sue za izvoz, jepo drugi strani tttcli problempriznanja na.e pravice dogb ha/ne maniinske zaite
vuole essere un momento distimolo negli sforzi di ricucire il tessuto sociale dellecomunità minoritarie, cheper tanti anni sono state introppi casi disconosciute senon contrastate e combattu
delezen omatovaevanja alicelo nasprotovanja. $reéanjena Kaine;zici je Zato tttdi inpredvscm prilonost, da zdrttfeni trclno zahtevanzo od italijcinske clrave konkretnetikrepe in reitev vseh tistihptobtemov, ki sino fili Sto-
te. L’incontrarsi, il parlaredei propri problemi, il rappresentare attraverso canti,danze e musiche alcuni aspetti della propria cultura puòservire a infondere maggiorcoraggio a proseguire nellalotta per ottenere un giustoriconoscimento dei dirittifondamentali di ogni popoloe di ogni comunità. E’ significativo che la festa si svolga a Kamenica, nella Bene-cia, dove vive una comunitàslovena che pur lottando nelrispetto della Costituzioneitaliana non ha ancora otte
venci v deeli ve6krat posta-viti in potrctili. Te ukrepenarekujejo italijanski dravi tudi mednarodne obveznosti, ki izl’irajo iz osimskihsporazttmov in dobocil mcd
Nadai]evanje na 2. strani
tando per realizzare un modo di vivere nuovo che tengaconto di quelle che sono leesigenze di una società moderna ed evoluta. In modoparticolare quest’incontro aKamenica si rivolge ai giovani per dare a loro quellafiducia nei valori della vitache spesso non riescono atrovare nel mondo modernoe per darc 1010 flOil solo unaoccasione per confrontarsi ediscutere, ma anche per portare poi nella realtà dellavita quotidiana il loro fattivo contributo di lott nr mi-
tev. 13 (133)
]NAH
Leto VI - tev. 14 (134) EDAD, 15.-31. julija 1979UREDNITVO in UPRAVAedad - Via E. De Rubeis 20Tel. (0432) 731190Potni predai edad tev. 92Casella postale Cividale n. 92
Autorizz. Tribun. di Trieste n. 450
Izdaja ZTT
tiskarna E. Liberale - edad
lzhaja vsakih 15 dniPosamezna tevilka 300 lirNARONlNA: Letna 5.000 lirZa inozemstvo: 6.000 iirPotni tekoi raun za ItaiijoZalo1ni5tvo trakega tiskaTrst 11-5374
Ddgovorni urednik: Izidor PredanRedakcijski koordinator: Loretta FeletigQuindicinaleZa SF8] 120 ND - Ziro raun50 101-603-45361
ADlT’ DZS, 61000 Ljubljana,Gradie 10/Il - Teiefon 22207
A RNO GORO
1.583.605)etra 10.000
5.000
ntov iz Beneile:L. 10.000
10.0005.000
10.00010.00013.7808.780
10.00010.0005.000
100.00010.00025.000
a) 25.000in iz Lugana (vica) 25.000vica) 25.000
25.000iica) 10.000
.
a) 50.000312.440
5.0005.0005.0002.0002.0001.000
L. 2.318.605
) akcijo in se v imenu prizadetegadarovalcem iskreno zahvaljujemoe darovai prostovolino po svojih
Novi Matajur zbiral pomoéi zaIruge naSe ustanove, organizacilev prihodnii Stevilki.tki Slovenci, obine in ustanovenost prizadetim òrnogorskim brada je bila pomo nabrana na
li leti prav tako hudo potresenori jugoslovanski narodi prvi nudiii
Novi Matajur
Sped. in abb. post. Il gr./70Po5tnina plaana v gotoviniOGLASI: mm/st + IVA 14%Lrgovski 100, legami 200(inanno-upravni 150,osmrtnice in zahvale 100,mali oglasi 50 beseda
KAMENICA 1979: Per la tutelaglobale degli Sloveni in’ Italia!
DOLENJI TARBI
- SREDN]E
KAM EN I CAPPOGRAM
SOROTA 9R nii PA
1979
DOLENJI TARBI
Samuo na krjes je razsve.tljevai beneke doline
njih U starili cajtih so otrocho je tekuo akal Sv. Ivana inhivjeli njega kries. Puno cajta so110 bi se parpravjal na krjes. Usa-ce bi ka vas ga je imjela in solise otroc djelal konkurenco rned
salo, katera vas ga ho irnjela 1jeu, Cbuj velik. Okuoiesvetoivanskega kresa se jezbjerala miadina, pa tudistari. Okuole kresa so pjeli, se veselili z otroci in pra
____
vli stare pravce. Tale je hana ljepa, stara navada, ki— na alost — se sada zgubja, ku druge nae lepe stare navade. Ljetos iii hluokresov P0 vaseh nedikih do-‘in.
Samuo na, tisti iz Dolenjega Tarbja, je razsvetliunae doline. Trotamo se, daga borno napravfl tudi hljetu ari de se ho tudi P0 drugili vaseh povarnila spet tale naa ijepa an stara navada.
o ,zasilz problemilz, da skozipetje, plese in glasbo prika&‘mo nekatere znaéilnosti na.e kutturc, nani lahko krepipc)gtLl1i, cia vztrajanw v bojuza pral’iCliO prizuaizic osnoi’
ih pravic vsakega naroda invsake skupnosti.
Pomeinbno fe, da se tosreéaflje odvija na Kainenici,‘ Beneéiji, kjer ivi siovens
ka itarodnostna skupnost, lcise v svojenz bojzt za praviceskticttje nct dotoéilct ustaveitalifanske repztblike, ci ktjitbtenztt iii e dosegia tistihosiioviiih jttridinilz priznanj, 1cl so osnova za hannoniéeiz in stvaren razvoj neke
nctrod;zostne skupnosti.
V tako ieavnih razinerahso tjudje iz teli dolin prema—govati tei’itne ovire in vseskozi ohraizjati pri ivljenjustole ege, svoje navade,woj jezik, svojo kulturo vi’selz njenih tradicioizatnih,pa tttcli v itovih obtikah, razvijctli so se in se traditi, da1,1 ustvarili nov nacin i—i’tfenja, ki bi v veji ineriustrezai zahtevain moderne,razi.’iteje druzbe. .c posebej se srcianje na Kameniciobraca do iniadine; eti ficiciti tisto zaupanie v ivljenj
ske i’redrzote, ki ga pogosto
nia in tztjini, v korist nasihdotin, ki se morajo prebitiiz osanzljenosti in se kutturno in gospodarsko razviti.
Problemi, s katerimi seuue vrgauizacije spoprilemajo i.’ svojcm detovanju, sozelo raznovrstni, sai segajood gospodarskih probleinov,kot so zlasti probtem cmigracile, ki je iz nae skupnosti izsesala veèji del njenih
QuesL’aiiuo si svolge l’oLtavo incanti-o culturale tra ipopoli vicini che cercano dimantenere vivi i rapporti diamicizia e di consolidare leproprie identità nel rispettoreciproco. Questo incontro
uule s.ere un momento distimolo negli sforzi di ricucire il tessuto sociale dellecomunità minoritarie, cheper tanti anni sono state introppi casi disconosciute senon contrastate e combattu
te. L’incontmaisi. il pafJa;edei propri problemi, il rappresentare attraverso canti,danze e musiche alcuni aspetti della propria cultura puòservire a infondere maggiorcoraggio a proseguire nellalotta per ottenere un giustoriconoscimento dei dirittifondamentali di ogni popoloe di ogni comunità. E’ significativo che la festa si svolga a Kamenica, nella Bene-cia, dove vive una comunitàs]ovena che pur lottando nelrispetto della Costituzioneitaliana non ha ancora ottenuto quei minimi riconoscimenti giuridici che sono ilfondamento per uno sviluppo armonico e reale di unacomunità etnica.
Pur in questa situazionedifficile la gente di questevalli ha continuato, superando innumerevoli difficoltà, amantenere vivi i propri usi,i propri costumi, la proprialingua, la propria cultura intutte le sue manifestazionitradizionali e pure in formenuove, sviluppandosi e lot
[amido per realizzare un modo di vivere nuovo che tengaconto di quelle che sono leesigenze di una società moderna ed evoluta. In modoparticolare quest’incontro aKamenica si rivolge ai giovani per dai-e a loro quellafiducia nei valori della vitache spesso non riescono atrovare nel mondo modernoe per dai-e loro non solo unaoccasione per confrontarsi ediscutere, ma anche per portare poi nella realtà dellavita quotidiana il loro fatti-vo contributo di lotta per migliorarla.
Nella vita della Benecial’incontro a Kamenica non èun fatto isolato. E’ emplicemente il momento culminante della ricca attività delle numerose associazioni culturali e operative che svolgono un lavoro continuo ecostante in favore della nostra gente a casa e all’estero,per portare le nostre vallatefuori dall’isolamento e per
(Continua In 2 pagina)
vseiii uwuvd,.., iKrIIIu rivaijujemo• Vsak je daroval prostovoljno p0 svojihii samo Novi Matajur zbiral pomoj zao tudi druge nae ustanove, organizacije
pisali v prihodnji tevilki.o beneki Slovenci, obine in ustanove
solidarnost prizadetim rnogorskim bralisfima, da je bila parnc nabran nd tremi leti ptav tako hudo potreseno
so nam jugoslovanski narodi prvi nudili
Novi Matajur
SREDNJEemi
[o, Id
zbra‘rope,j. Ka
globale degli Sloveni in Italia I
KAMENI CAPPOGRAM
1979
SOBOTA 28. JULI]A
ob 18. unob 21. unob 24. un
NEDELJA 29. JULI]A
ob 15. un
Nastop benekih godcev, mladih harmonikaev A. BirtiaLjudski brezpIani plesPrilig kresov
Sv. Maa
staFe
n et)iz[i naanjuelivega,[pne
Pozdravil ho Ur. Ferruccio ClavoraNastopilo ho ve pevskih zborov in folklornih skupin iz Beneile, italijanskeskupnosti iz Istre, Slovenjie, Koroke in Funlanije
oh 21. un Bnezplaòni ples z Veselimi planarji
DELOVALI BODO KIOSKI Z DOBRO PIJAÒO IN ]EDAO
SV. LENARI
Mandat Craxiju za sestavo nove viadeA Craxi l’incarico di formare il nuovo governo
JEtIjE
U srjedo 20. junija je 0kratki boljezni umani li edai skirn pitalu Andrea Sibau-Drejièju p0 dornaòe.Imeu je 62 ljet.
Njega pogreb je biu u Kravarju u petak 22. junija. Biule dobar ari poten rno ankot takega bomo oliranili uvenern Spominu.
Predsednik repuhlike Sandro Pertini je poverilsocialistu Bettinu Craxiju mandat za sestavo noveitalijanske vlade. Odloòitev predsednika republikepredstavlja novo in izredno novost v politiènemlivljenju naàe drlave, kjer je trideset let ta odgovornost pripadala demokristjanom.
V trenutku, ko piemo te vrstice, ne vemokaken ho zakljuèek tega mandata, zato kakor smole pisali - sedanja italijanska kriza ni lahka in razdalje med politiinimi strankami so postale e veèjepo volitvah.
Stranke laiènega tabora (PSDI, PRI in tudi PLI)so pnipravljene podpreti Craxija; KPI in druge leviarske sue, èeprav z opozicije, so ugodno naklonjene poverjenemu predsedniku.
Popoina podpora s strani PSI, v vseh svojihkomponentah.
V sedanjem trenutku prihajajo najveèje telaves strani DC, zaradi strahu, 1a ho zmanjana njenacentralna vloga, ki io je do sedaj imela.
Na list, ki vidi v tem mandatu odloèilen koraknaprej za reitev problemov slovenske manjine inzavedajoè se vseh telav, leli Craxiju vstop v Palaèo Chigi, kateri nai bi nudil Urlavi pozitiven preobrat.
Il presidente della Repubblica Sandro Pertiniha incaricato il socialista Bettino Craxi di formareil nuovo governo italiano: un fatto nuovo ed eccezionale nella vita politica del nostro paese, doveper trent’anni la carica era sempre stata affidata emantenuta da un democristiano.
Al momento di mandare alla stampa il giornale, non sappiamo quale conclusione avrà questoincarico, perchò — come abbiamo già detto — lacrisi politica italiana non è semplice e le distanzefra i partiti politici, dopo le elezioni, si sono accentuate.
I partiti dell’area laica (PSDI, PRI ed anche ilPLI) sono disponibili a sostenere Craxi; il PCI ele altre forze della sinistra, pur dall’opposizione,sono favorevolmente interessati al tentativo delpresidente incaricato. Pieno l’appoggio del PSI, intutte le sue componenti.
E’ dalla Dc, al momento attuale, che provengono le maggiori difficoltà, per il timore di vedersisminuito il ruolo centrale finora avuto.
Il nostro giornale, intravedendo nella designazione di un socialista un decisivo passo avanti nella soluzione dei problemi della minoranza slovena,consapevole alle sue difficoltà, augura a Craxi dipoter entrare a Palazzo Chigi e offrire al paese unasvolta positiva. Novi Matajur
Postavitev spomenikega kamna na Kamenici leta 1975
Stran 2NOVI MATAJUR
Poleg prvenstvene naloe,ki je in oslaize bol za globalno zakonsko za.éito vsehStovencev v cleeti, v okt’iru
katere ho morato priti ttidido priznania pravice do stovenskega izobraevanJa vVidemski pokrajini, preo
staja nct.ini drutvorn in nanivsem naloga, da se vnaprej
z vedno veéjirn zanosom delaino in tako okrepimo in pogtobimo e obstojeée dejavnosti, itstvarjamo nove povsod tarn, kjer jih e ni, poZi
vimo odnose nieci tjttdini invzbitdi;no pri javnih ustanova/i veéje zanimanie za na.epobtide in nae problerne.
KAMENICA
Continuazione dalla J pag.
elevare sia culturalmente cheeconomicamente le condizioni di vita.
I problemi che le nostreassociazioni affrontano con
la propria attività sono molteplici. Dai problemi economici, dell’emigrazione che ha
dissanguato la nostra comu— nità, del terremoto che ha di
strutto le sue strutture fon
damentali e della rinascita,fino ai problemi che riguar
dano il riconoscimento giuri
dico della nostra comunità edei diritti che le spettano secondo la Costituzione.
Se notiamo uno scarso interesse da parte degli organi competenti per svilupparecuiiouìicamcntc le nostre
zone, che rimangono pura
mente un serbatoio di mano
dopera da esportare, vedia
V etrtek 5. julija sta se v Tolmìnu sreali delegaciji Mladinskegaodbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz videmske pokrajine
in Osnovne konference Zveze socialistine miadine Slovenije iz Talmina. V zamejski delegacìji, ki io
je vodil predsednik odbora Igor Ko
mel, so bili e odgovoren za Beneijo Peter Zuanella ter lana Miadinskega odbora Marko Predan in Loreta Canalaz. Tolminsko delegacijapa so sestavljali predsednik Drago
Podobnik, odgovoren za mednarodne odnose Osnovne konference Jo
PETER
Tritedenski teàajsiove néi ne
za otroke.Teaj vsebuje vrsto lekcij
slovenskega jezika pedagokega znaòaja in vrsto zelopreprostih lekcij, ki teijo kobogatitvi slovenskega besednega zaklada: raziskava okolja, artistVna vzgoja, glasbain drugo.
Gre se za zelo vaTho in resno pripravljalno delo kot odgovor na potrebo organizacijestainega pouevanja slovenscine.
Teaj se je zael 16. juHjain se bo zakllu6il 4. avgusta.
A vent’anni dalla mortedel loro «padre», sono tornati al Teatro Ristori di Cividale i «Piccoli» di Vittorio
Sodelovanie med dvema organizacijama ie bilo tudi tema nadaljnjih pogovorov. Z obeh strani jebilo poudarjeno, da je treba stike
pospeiti. lan mladinskega odba ra
SKGZ Peter Zuanella, ki je odgovo
ren za Beneiio, je poudaril, da je
treba nadaljevati stike p0 tisti poti,
ki si io ie beneka in tolminska mia
dma zadala na lanskem mladinskemseminarju v Kopru: Obenem je mia
dince s lolmina povabil na razne
prireditve, ki jih organizirajo stovenske kulturne organizacije, kot je
na primer vsakoletno mednarodnosreanje na Kamenici.
Podrecca portò il suo teatro di duemila marionetteall’ ammirazione delle piùgrandi personalità dello spet
KT11, i ftnp Jp
V nedeljo 1. julija se je p0-novila v Rizzi pri Vidmu sveanost pobratenja med temkrajem in mestecem v Stoveniji. Prvi del sveanosti p0-bratenja se je vril Iansko leto v Cerknem.
Med sveanostjo v Rizzih,ki se je zaela ob 9,30 un, sonajprej odkrili, na domaempokopalièu, spomenik v ItaJiji in Jugoslaviji padlim zasvobodo; dejansko je mnogofurlanskih partizanov padloprav na podro1u Cerknega.
Sveanost, ki so io hotelipolitini, soclalni, portni, ku)turni in verski organizmi iz tega furlanskega kraja, je zadobila poseben pomen s prisotnostjo oblati ter delegacijprebivalstva dveh pobratenihvasi.
Po verskem obredu na p0-kopaliu se je sveanost premaknila v park domae zadruge, kjer je pozdravil prisotne, v imenu mesta in obineVidem, iupan Angelo Candotini. Po pozdravu predstavnika iz Cerknega, je imel kraji govor predsednik deelnega odbora ANPI Federico Vincenti.
V programu cerimonije jebila tudi otvoritev ter ogledrazstave domaih umetnikovna osnovni oli.
Popoldne je prilo do raz
igrali «Nuova Banda iz Orzana», pod vodstvom GiacomaPontonija in «Eta» iz Cerknega. Nastopili so tudi pevskizbori iz obeh krajev, pa tudiharmon i ka rj i.
Zveer pa je pripravil nepozaben spetakel Traàki Partizanski Pevski Zbor s prepevanjem partizanskih ‘pesmi izcele Evrope. Zbor teje 140
La cerimonia, voluta dagli organismi politici, sociali, sportivi, culturali e religiosi di Rizzi ha assunto un particolare significato per lapresenza delle autorita e di delugazioni delle popolazioni della duelocalità.
E’ stata celebrata nel cimiterouna funzione religiosa e successivamente, nel parco della Coope
.-i I I.-i;,, Ar-I-
elementov in ga vodi Oskar’Kjuder. 2el je velike uspehena vseh nastopih p0 svetu intako je navduàil tudi prisotnoob6instvo v Rizzih.
Pobratenje med Rìzzi inCerknom àe bolj utrjuie prua-’teljstvo med slovenskim infurlanskim narodom, ki se jeiustvarilo v skupni inosvobodilni horbi.
gelo Candolini ha portato il salutodella città e del Comune di Udineagli ospiti ed ai convenuti. Dopol’intervento di un rappresentantedella comunità dli Cerkno, ha pronunciato un breve discorso il PresIdente dell’ANPI regionale Federico.Vincenti.
La manifestazione comprendeVanche l’apertura e la visita di unamostra d’arte allestita nelle scuOlSdi Rizzi.
Nel pomeriggio hanno avuto Iuo9alcune attività sportive ed ha sUD,
nato la «Nuova banda di OrzaflO”diretta dal maestro Giacomo P0fl
toni, alla quale si alternava le baflda «Eta’ di Cerkno, oltre ai cori dl
Rizzi e della località slovena. Ne!
pomeriggio si sono esibiti anche
fisarmonicisti.Alla sera ha avuto luogo I’eCC
zionale spettacolo con i cantil Resistenza europea, presetat
5. Leonardo
Cravero:
Protesta per l’ai
In varie località dellli del Natisone, si fare il problema dell’aosi sentono nuove cralla soluzione adottat,le autorità regionalil’acquedotto del Friulitra le.
Nelle Valli l’acqua cdice, ma è mancata urlitica di approvvigionEto seria e l’accuratanutenzione delle ccture.
Ora tocca attenedcsecco!
A Cravero la prodella gente è quantoVivace: lo stesso sirha avuto delle gatte dlare in una riunionemale a Cravero.
Intanto il consiglier€vinciale Petricig ha avto della situazione ilfetto ed il Presidenteprovincia, perchè si acrino alla fornitura di apotabile almeno in via
i Visoria, anche per evproblemi sanitari. E’ hlUzionr adottata in cordi Savogna, a Brizza,giungono le autobotti
, Soldati, in attesa che hglorie si decida a cortire il via al nuovo acdotto voluto dall’amiStrazione
S. Pietro al Nat.
Corso trisettimandl sloveno
La Commissione scdell’i flione economicoturate Slovena in collalZone con il CentroNedia ha organizzato,il periodo dal 16 lugli4 aqo un .tnr.qn ner i
fNadaljevanje s 1. strani)
KAMENICA 1979...
narodncga prava, ki jitz jespì-efeta tttdi naa drava.Preprictni, smo tudi, dct
zdruene Evrope ne more bi
ti brez spostovanja nzanj.iizskih skupnosti.
SREÒANJE MED BENEKO
IN TOLMINSKO MLADINO
tev. 14 (134)
Hev
Predsednik OK ZSMS iz TolminaDrago Podobnik se je z Zuanellostrinjal in se zahvalil za povabilo.Obenem je obljubil, da bo siovenskamiadina iz Toimina tudi materiainoprispevala k temu, da taka prireditev, kot je Kamenica, imboljeuspe.
Na koncu je bilo e enkrat reeno, da je treba take konstruktivnestihe pospeiti in da bi morali pritem sodelovati tudi goriki in traki miadinci.
Marko Predan
-.-,.i - i’ . -;i ;
ze kolc in èlan Repubiike konfe
ference ZSMS iz Ljubljane Bojan2iender.
Iani Mladinskega odbora SKGZ
iz Beneke Siovenije so orisali ko
legom iz Toimina razne probieme,ki zadevajo obstoj siovenske narod
nostne skupnosti v videmski pokajini in ki gredo od zbiranja podpisov proti rabi slovenskega jezika
‘i Beneèiji do vsakovrstnih teav, kijih ima beneka maldina v boju za
svoj obstoj in razvoj. Obenem pa sotudi orisali doseke, ki jih je ime
la beneka miadina v zadnjih èasih, kot je npr. e sama ustanovitevMiadinskega odbora SKGZ.
To pomeni, da ie v zadnjih asihslovenska narodnostna skupnost vBeneèiji naredila velik skok naprej,ki ni samo kvantitativnega znaèaja.
Z druge strani so èlani OK ZSMSiz Toimina izraziii soiidarnost sia
venske miadine iz matiène domavi-
ne beneki miadini v njihovem uspenem boju za dosego pravic, ki jetudi boj za njihov obstoj. Obenem
so pojasnili, da siovenska miadinaiz matìène domovine pozitivno ocenjuje delo beneke miadine in obenem obijubiti, da ho OK ZSMS mo
ramo in materialno prispevala ktemti, da se v Beneki Sioveniji e
boij pospei boj slovenskih organizacij in, kar ie e zlasti vano, siavenske miadine.
Pobratenje med kraji Rizzi in Cerknem. Odknitje spcmenika
svobodo na pokopaIièu v Rizzih
olska komisija pri SKGZ,ob sodelovanju àtudijskegacentra «Nedia» ie priredila
1979. .. teaj slovenskega jezikaiilade, ki sodelujejo v pobudah
Pobratenje med Rizzijem in Cerknem
Gemellaggio tra le localitàdi Rizzi e Cerkno
TEATRO - CIVIDALE
Sono tornati i “Piccoli di Podrecca,,,
mo pure una grave noncu--
vtfiir fl
Domenica I luglio, ai Rizzi di li
dine è stato rinnovato l’atto digemellaggio fra queste località e
Cerkno (Circhina) cittadina dellaSlovenia. La prima cerimonia si èsvolta nello scorso anno a Circhina. Durante la cerimonia del secondo incontro, che è iniziata alleore 9.30, è stato scoperto un monumento cimiteriale ai caduti di Rizzi nella guerra di liberazione in Italia e in Jugoslavia; infatti numerosisono i partigiani friulani che caddero proprio nella zona di Cerkno.
I problemi che le nostreassociazioni affrontano conla propria attività sono molteplici. Dai problemi economici, dell’emigrazione che hadissanguato la nostra uinu
nità, del terremoto che ha distrutto le sue strutture fondamentali e della rinascita,fino ai problemi che riguardano il riconoscimento giuridico della nostra comunità edei diritti che le spettano secondo la Costituzione.
Se notiamo uno scarso interesse da parte degli organi competenti per sviluppareeconomicamente le nostrezone, che rimangono puramente un serbatoio di manodopera da esportare, vediamo pure una grave noncuranza, se non addirittura ostilità nei confronti del riconoscimento del nostro diritto ad una tutela globale come comunità nazionale. L’incontro di Kamenica è perciòanche e principalmente unaoccasione per chiedere unitie con fermezza un impegnoconcreto dello Stato per larisoluzione di tutti i problemi che gli Sloveni della regione hanno più volte postoe ribadito. Quest’impegno èper lo Stato italiano un obbligo che deriva anche daltrattato di Osimo e dallenorme di diritto internazionale a cui ha aderito ancheil nostro Paese.
Un’Europa unita non potrà realizzarsi veramentesenza il rispetto delle comunità minoritarie.
Oltre all’impegno primarioche è quello di ottenere unalegge di tutela globale pertutti gli Sloveni della Regione, legge che dovrebbe risolvere anche il problema deldiritto all’istituzione slovenanella Piovincia di Udine, rimangono alle nostre associazioni e a tutti noi l’impegno di continuare a lavorare con sempre maggior tenacia per potenziare e migliorare le attività già esistenti,per crearne delle nuove dove non esistono ancora, pervivificare i rapporti tra lagente e per stimolare un interesse più vivo degli entipubb]ici nei confronti dellenostre attività e dei nostriproblemi.
nega zaklada: raziskava okolja, artistina vzgoja, glasbain drugo.
Gre se za zelo vaTho ‘in resno pripravljalno delo kot odgovor na potrebo organizacijestainega pouevanja slovenscine.
Teaj se je zaeI 16. juIijain se bo zakljuòil 4. avgusta.
A vent’anni dalla mortedel loro «padre», sono tornati al Teatro Ristori di Cividale i «Piccoli» di VittorioPodrecca, cividalese di avisloveni sampietrini.
L’avvocato, figlio dell’avvocato Carlo Podrecca (scrittore ad autore della «Slaviaitaliana») lasciò la professione paterna nel 1914 piantando, è il caso di dirlo, baracca e burattini per darsi anima e corpo... alle marionette!
Già in ufficio a Cividale,assieme al padre, preferivail pianoforte alle cause civilie penali: vedasi a ‘propositola bella edizione della «Siaviai italiana» curata dal Centro Studi Nedia ‘di S. Pietroal Natisone e nel commentobiogràfico particolarmente ilcapitolo «Vittorio Podreccae le marionette più belle delmondo» a pag. 43.
pospeiti. dan mladinskegaSKGZ Peter Zuanella, ki je oiren za Beneijo, je poudarit,treba nadaljevati stike po tisiki si io je beneka in tolminskdma zadala na Ianskem mladiseminarju v Kopru: Obenemdince s Tolmina povabil naprireditve, ki jih organizirai’venske kulturne organizacije,na primer vsakoletno mednsreanje na Kamenici.
Podrecca portò il swtro di duemila maricall’ ammirazione dellegrandi personalità dellotacolo. Nelle più fastosdel mondo, raggiungenvelli espressivi di ineguta perfezione.
Il 5 e 6 luglio, grandcblico al «Ristori», ‘doptavola rotonda promoscomune: ecco rivivere Igia di Podrecca e dellmarionette, risuscitatepolvere alla luce, alleche dell’orchestra ed aplausi.
La compagnia, perdel Teatro Stabile del IVenezia Giulia, farà«tournees)> in regioneri e già si ha la noti;una esibizione a Muggicorso di una iniziativacata ai ragazzi.
ZakIjuenaafera SkyIaL
Ameriki vesoljskiratorij je padel na ziin tono ob 6asu, kipredvidevali znanstvKar niso mogli predviti, je bil kraj, kam bdel. Pljusknil je v okaken drobec pa je i
tudi na avstralsko clje. Skylab je delovalku in je kroil prib)inkilometrov nad zemljkljuil le svojo aktikakno leto pred ‘as(
TEATRD - CIVIDALE
Sono tornati i “Piccoli di Podrec
Cav. Vanni ‘ ‘ ii se je bolj kot vsizavze! za vrnitev Podreccovih Iutkv edadBeppino Crisetig