številka 1 letnik xvi - 2013 januar-februar€¦ · v letu 2012 smo se zaradi finančne krize...

OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 1 letnik XVI - 2013 Januar-Februar

Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;

kdor sadi drevo, al bóde zréd'lo veje, sam ne ve.

Se pod stropam néba trudi let' in dan nomad;

al pa konec leta bóde kaj prireje, sam ne ve.

In kupec po sveti hodi, al pa kaj dobička bo,

za blago kadar gotove dnarje šteje, sam ne ve.

In vojšak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom,

kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne ve.

Lej! tak pevec teh gazelic, al jih bereš tí, al ne,

al pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve.

In al veš, de tí ga vnemaš, tí mu pevski ogenj daš,

al se smel bo razodeti saj pozneje, sam ne ve.

France Prešeren

2 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 3

JANUAR-FEBRUAR 2013 JANUAR-FEBRUAR 2013

iz vsebine MINISTER BOGOVIČ V BRKINIH 2KRI ZA ŽIVLJENJE 2SKLEPI, SPREJETI NA 13. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA DNE 20. 12. 2012 3NAD ZASNEŽENE PLOČNIKE S PRAVO OPREMO 4CERKEV SV. JURIJA IN TABOR MED BRKINI IN KRASOM 4VIKEND V TOPOLŠICI 530. LET DELOVANJA DRUŠTVA »SOŽITJE« SEŽANA 6DOBRODELNI ZAKLJUČEK LETA 6JSKD, LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST V LETU 2012! 7PRIJAVE ŠKODE PO SUŠI 2012 NA MINISTRSTVU 7ZEMLJEVID »ŽIVI KRAS« 8RADODARNO NOVOLETNO OBDAROVANJE V KLANCU PRI KOZINI 8ALKOHOL V NAŠEM ŽIVLJENJU 9BREZPLAČNA PONUDBA STIČIŠČA NVO OBALNO-KRAŠKE REGIJE TUDI V LETU 2013 10PETER LJUBIČ IN NENAD KRSTIĆ NE SVETOVNEM PRVENSTVU V ŠPANIJI 10PESTER DECEMBER BLUMARINK 11FESTIVAL MALEGA NOGOMETA KOPER 2012 11DOBRODELNI TURNIR V MALEM NOGOMETU 11BALINANJE V PERUJU IZ LASTNE IZKUŠNJE 12PARKIRIŠČE PRED OBČINO 13ZAKLJUČEK TEKMOVALNE SEZONE V DRESURNEM JAHANJU 2012 14KOLINE NA TELEVIZIJI 14MED SNEŽINKAMI PREKRASNI CVETOVI 15OBLAČNO NEBO 15ZGODBARNICA 16PERSPEKTIVE SLOVENSKE MANJŠINE 18SPOŠTOVANI ŽUPAN, SPOŠTOVANI OBČANI OBČINE HRPELJE - KOZINA! 18POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! 18BOŽIČNICA V SLIVJU 20BOŽIČNICA V CERKVI SV. JANEZA EVANGELISTA V JAVORJU 20PESEM IN RECITAL OB BOŽIČU V OCIZLI 20PESTER DECEMBER V CKSG PORTOROŽ 21DEDEK MRAZ RAZVESELIL DIVAŠKE BALETKE 21OBISK OTROK V DIVAČI 21LETOS JE PRIDNE OTROKE DEDEK MRAZ OBISKAL TUDI V PREŠNICI 22DEDEK MRAZ PRI GASILCIH 22DEDEK MRAZ OBISKAL RODIK 22BOŽIČEK V KLANCU 23ZANIMIVE JASLICE 25ŽEGNANJE KONJ 25ZAHVALA 26PRAZNIČNI SEJEM 26VEČER POPEVK IN MODNIH KREACIJ 27RADOSTNA DECEMBRSKA RADOST 28SMUČARSKA ŠOLA V NARAVI – CERKNO 17.–21. 12. 2012 5.A IN 5.B 28DECEMBRSKI UTRINKI IZ OBROVA 29ZGODBARNICA NA PODRUŽNICI OBROV 29VESELO IN SLADKO … 29DECEMBRSKI UTRINKI IZ VRTCA HRPELJE! 30RAZISKOVANJE TRAVNIKA Z VSEMI ČUTI 31STARA FOTOGRAFIJA 31MINUTKA ZA MISEL 32ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 33MALI OGLASI 33INTERVENCIJE PGD MATERIJA od 25. 10. 2012 do 1. 1. 2013 34KULTURNI PRAZNIK S SKUPINO »GHOST« 35KULTURNI DOM HRPELJE VABI 38

SKLEPI, SPREJETI NA 13. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA DNE 20. 12. 2012

1.) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je soglašal, da se o predlogu proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leti 2013 in 2014 opravi javna razprava.

2.) Sprejeta je bila vrednost točke za izračun nadomestila: - za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2013, ki je 0,00168 €, - za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2013, ki je 0 €,Vrednost točke se uporablja od 01. 01. 2013. Sklep začne ve-ljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

3.) Sprejeta je bila vrednost točke za izračun nadomestila: - za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2014, ki je 0,00168 €, - za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2014, ki je 0 €. Vrednost točke se uporablja od 01. 01. 2014. Sklep začne ve-ljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

4. ) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozi-na za leto 2013.

V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2013 so vključene nepremičnine, ki so podrobneje opre-deljene v letnem načrtu. Iz predloga letnega načrta se je črta-la točka pod zaporedno št. 7, parcelna št: 3065/31, k. o. Hrpe-lje, ostale točke so se preštevilčile:

ZEMLJIŠČA

V letni načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem za leto 2013 so vključene nepremičnine, ki so podrobneje opre-deljene v letnem načrtu:

V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2013 so vključene nepremičnine, ki so podrobneje opredelje-ne v letnem načrtu:

ZEMLJIŠČA

ZGRADBE IN PROSTORI

Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in posamezne dopolnitve lahko sprejme župan Občine Hrpelje - Kozina, če je vrednost posamezne nepremičnine nižja od 5.000,00 €. Sku-pna vrednost tako sprejetega načrta ali dopolnitve pa ne sme presegati 10.000,00 €.

5. ) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2014.

V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2014 so vključene nepremičnine, ki so podrobneje opredeljene v letnem načrtu:

aktualno aktualno

MINISTER BOGOVIČ V BRKINIHMinister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je obi-skal naše kraje in prisluh-nil konkretnim težavam, ki pestijo kmete v Brkinih. Poudarek je bil na škodi, ki jo povzročajo divji prašiči, medved, volk, krokarji, šoje in drugo. Peljali smo ga na ogled Odoline, kjer so pra-šiči popolnoma uničili 25 ha kmetijskih površin, da bi mu konkretno predstavili škodo. Minister se je nato ustavil še na kmetiji Marjana in Bogdana Drožine iz Gradišice. Zaključek in pogovor je sledil na Ekološki kmetiji Železnik. Pogovoru so prisostvovali živinorejci: Marjan in Bog-dan Drožina iz Gradišice, Nikola Djak z Golca, Marko in Mitja Benčič z Varej, Jadran Žele-znik in Helena Gašperšič z Artviž, sadjarja Milan Renko iz Slivja in Silvo Pečar iz Prešnice. Poleg kmetov so prisostvovali še Andrej Sila iz Zavoda za gozdove Sežana ter Aleks Dariž in Milena Štolfa iz Kmetijske svetovalne službe. Minister prihaja iz drugih krajev in mu težave na terenu, kot so Brkini, niso poznane. Sadjarji so mu predstavili tudi pro-blem postavljanja mreže za zaščito pred ptiči, ki v praksi dejansko ni učinkovita rešitev. Na pogovoru je bilo sproženih veliko perečih problemov, minister pa je tudi podal ne-kaj konkretnih kontaktov oseb, na katere se kmetje lahko obrnejo, pomoč pa je obljubil tudi sam.

Ester Mihalič

KRI ZA ŽIVLJENJEKako dragoceno in neprecenljivo je prostovoljno darovanje krvi, se mnogi zavemo šele takrat, ko jo potrebujemo sami ali naši najbližji. Na Območnem združenju Rdečega križa Sežana vsako leto v skromno zahvalo krvodajalcem, ki s svojo krvjo rešujejo življe-nja, na letnem srečanju podelimo priznanja za okrogle jubileje. V letu 2012 smo se zaradi finančne krize odločili, da to storimo malo drugače.

Krvodajalcem jubilantom, ki so dosegli jubileje za 10-krat, 20-krat, 30-krat in 40-krat darovano kri, bomo priznanja poslali na domove. Jubilante, ki so kri darovali 50-krat in več, pa so po posa-meznih občinah sprejeli njihovi župani.Na Občini Hrpelje - Kozina je slovesna podelitev potekala 6. decembra. Iz rok župana Zvonimirja Benčiča Midreta in predsednice Območnega združenja RK Saše Likavec Svetelšek so priznanja prejeli Jadranko Jakulin s Kozine za 50-krat darovano kri, Željko Babuder iz Rodika, Stanislav Biz-jak iz Hrpelj in Damijan Kakovič iz Ritomeč za 60-krat darovano kri ter Darko Brezovec iz Hrpelj

in Jovica Radosavljević iz Bre-zovice za 70-krat darovano kri. Na Območnem združenju Rdečega križa Sežana iskre-no čestitamo in se zahva-ljujemo vsem jubilantom in tudi vsem ostalim krvodajal-cem za njihovo plemenito življenjsko odločitev.

Dora SedmakFoto: Ester Mihalič

ZAP. ŠT. PARCELNA ŠTEVILKA

KATASTRSKA OBČINA IN ŠIFRA KATASTRSKE OBČINE

ORIENTACIJSKA VREDNOST

13129/2, 3129/3, 3129/4, 3129/5, 3129/6, 320/8, 320/7, 320/6, 320/5, 320/1

Hrpelje 2560 20.000.00 €

2 3088/1 Hrpelje 2560 150.000.00 €

3

69/1 - del, 69/2, 69/3 - del, 69/4, 69/5, 69/6, 69/7, 254/28, 1031/1, 1031/63, 1031/641053, 1162, 3089/1, 3089/2, 3089/3, 30913182, 3183, 3372, 3381, 3410/1, 3410/23457, 3460/5, 3460/6, 3460/7, 3461, 3612, 3613 - delež občine

Hrpelje 2560 130.240.00 €

4 3234/2 - del Hrpelje 2560 1.500 €

5 3330/13 - del Hrpelje 2560 50.000,00 €

6

3065/18, 3065/19, 3065/20, 3065/21, 3065/22, 3065/23, 3065/24, 3065/253065/26

Hrpelje 2560 8.500 €

7 2447/8 Hrpelje 2560 5.500 €

8 3093/7 Materija 2559 1.500 €

9 244/94 - del Materija 2559 10.000 €

10 148/15 Rodik 2554 800 €

11 3465 - del Brezovica 2561 1.500 €

12 739/11, 739/12 Tatre 2563 2.000 €

13 *200/2.S Ocizla 2557 10.000 €

14 2894/28, 2894/27 Draga 2555 10.000 €



PREDVIDENA SREDSTVA

1 Stavba št. 566, del stavbe št. 2 Hrpelje 2560 30,000,00 €

SKUPAJ 30,000,00 €



PREDVIDENA SREDSTVA

1 3338/8, 3338/6 Hrpelje 2560 10.000,00 €

2 69/1 - del in 69/3 - del Hrpelje 2560 130.240.00 €

3 *16.S Prešnica 2558 1.500,00 €

4 *88.S in del 463 Materija 2559 7.000,00 €

5 *55/2.S Materija 2559 1.000,00 €

6 130/3, 130/4, 131/4, 131/3, 4139/85, 4163/6, 4191/2 - vse del Prešnica 2558 7.000,00 €

7 2562/5 Rodik 2554 1.000,00 €

8 3756 Ocizla 2557 4.000,00 €

SKUPAJ 161.740,00 €




1

1293/3, 1293/4, 1293/6, 1293/7, 1293/81293/9, 1387/1, 1547/1, 1547/6, 1547/13

Ocizla 2557 2.800 €

2 Stavba št 50, del stavbe 7 in 8 Hrpelje 2560 8.000 €

SKUPAJ 10.800,00 €

15 2657/10 Markovščina 2574 4.000 €

16 409 Obrov 2576 3.500 €

17 2414/26 Rodik 2554 1.500 €

18 2631/16 Golac 2582 500 €

29 2631/5 - del Golac 2582 800 €

20 2641/1 - del Golac 2582 500 €

SKUPAJ 415.840,00 €

med ljudmi


JANUAR-FEBRUAR 2013 JANUAR-FEBRUAR 2013 aktualno

CERKEV SV. JURIJA IN TABOR MED BRKINI IN KRASOMTakšen je naslov knjige, za katero je napisal, zbral in uredil prispevke raz-iskovalec kamnite dediščine Božidar Premrl. Izšla je 21. decembra 2012, predstavljena pa je bila na božični dan v cerkvi sv. Jurija pri Taboru po maši, ki jo je daroval župnik Vid Premrl. Zamisel in okvirno vsebinsko zasnovo zanjo je dal Slavko Gerželj iz Ma-terije leta 2008, ko se je končala večletna obnova te cerkve, potem pa je s sodelovanjem več avtorjev, ki so vse delo opravili zastonj, nastajala in zorela kar pet let. Po zaslugi te knjige taborska cerkev ni več anonimna arhitektura, temveč avtorsko delo ustvarjalcev iz bližnje in širše okolice, ki jih zdaj poznamo po imenu in priimku. Prva dva prispevka sta posvečena stavbni zgodovini cerkve sv. Jurija ter gospodarskemu in verskemu življenju Krašánov – prebivalcev vasi Ma-terija, Bač, Rožice in Povžane, ki spadajo pod zvon te cerkve. V prvem pri-spevku bralec izve, da so se v tej cerkvi skozi stoletja izmenjevali kar trije zavetniki: Sveti Duh, sv. Vid in sv. Jurij. Kako pomembna sta bila nekdaj ta cerkev in Tabor, govori podatek, da sta konec srednjega veka tam pote-kala kar dva letna sejma: ob sv. Juriju in ob sv. Vidu. Staro izročilo pravi celó, da je na Taboru stala prvotna vas Bač, a da so kasneje njene prebivalce od tam pregnale kače. Avtor dalje razglablja, v katerem času je najverjetneje nastala prva znana cerkvica na tem mestu, ki je obsegala samo današnji prezbiterij, in kakšna je bila njena najbolj verjetna podoba. Potem iz kamnov cerkvene stavbe in iz pisnih arhivskih arhivov razbira, kdaj je bila dozidana do današnje ve-likosti; kdaj in kateri kamnoseški in zidarski mojster ji je postavil klonico; kateri kamnosek je sklesal porton v njenem obzidju in kdaj je cerkev, ki je bila prvotno vsa krita s škrlami, dobila približno takšno podobo, kakr-šno ima danes. Obravnava tudi njeno notranjo opremo skozi stoletja: od poslikanega lesenega stropa, ki sta ga izdelala rezbarska mojstra Eremit

iz Senožeč in Čebavs iz Cerknice, do zasilnega stropa iz falerse v drugi po-lovici 20. stoletja ter od prvotnih lesenih oltarjev do kamnitega oltarja iz leta 1758, ki se kaže danes v osiromašeni podobi, ker je bil pred desetletji s cerkvijo vred oropan. Drugi prispevek popisuje premoženje taborske cerkve in posredno tudi kmečko gospodarstvo Krašanov v 17. in 18. stoletju, ki je temeljilo pred-vsem na živinoreji. Takrat je imela ta cerkev precej živine, ki jo je za dolo-čeno najemnino dajala v rejo kmetom iz krašanskih vasi: tako imenovane »železne« in »žive vole«, krave in zlasti številne ovce vseh vrst in starosti: jerúhe in jerúhice, jeršéta in stŕpelce, praze in klávrnice, ki so dajale meso, mleko ter volno gríntavico in jesénko. Večina naštetih domačih izrazov, ki so zapisani v urbarjih te cerkve, je v teh krajih že šla v pozabo. O verskem življenju Krašanov je treba na prvem mestu omeniti, da so že leta 1642 pri taborski cerkvi ustanovili bratovščino Svetega Duha. Slove-

sne maše so bile v njej na velikonočni torek, na dan sv. Jurija, na binkoštni torek, na dan sv. Vida, na obletnico posvetitve cerkve, na dan spomína vseh vernih rajnih in za božič. Vsak mesec je bila v tej cerkvi tudi maša za-dušnica, ki so ji rekli počrédje ali počédje. Prispevkoma o cerkvi sledijo tudi razlage številnih uporabljenih narečnih besed in strokovnih izrazov.O taborski utrdbi je prispeval obširno in temeljito besedilo strokovnjak za gradove in grajske stavbe dr. Igor Sapač. V njem na podlagi vsestranske analize oblikovnih, gradbenih in krajevnih značilnosti ter razpoložljivih pi-snih in slikovnih zgodovinskih virov sklepa o času nastanka, nekdanji po-dobi, stavbnem razvoju in pomenu te utrdbe skozi čas. Tabor nad Bačem primerja z drugimi bližnjimi kompleksi taborov na Krasu in v severni Istri, ki so sestavljeni iz izpostavljene utrdbe s stolpom in samostojne utrjene votline v skalni steni, zato ima njegov prispevek tudi širše razsežnosti in pomen. Posebna kvaliteta in privlačnost knjige so tudi njegove nazorne arhitekturne risbe taborskega kompleksa in cerkve v pomembnejših eta-pah zgodovinskega razvoja. Dr. Katja Hrobat Virloget, domačinka s Kozine, obravnava ustno izročilo o rimskih in drugih starih cestah v tem predelu ter ga umešča v širše ar-heološko območje in folkloristično-mitični svet. Glavno vlogo v njem igra bajeslovna Šembilja, ki je povezana s temi cestami.Vsebino knjige zaokrožuje dr. Silvo Torkar z jezikovno-zgodovinsko po-dobo in etimološkimi razlagami krajevnih imen Tabor, Bač pri Materiji, Materija, Povžane, Rožice in Odólina.Recenzent dr. Peter Fister, zaslužni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je knjigo takole ocenil: »Znanstvena monografija z izjemno poglobljenostjo in obširnim dokaznim gradivom ter grafičnimi prilogami raziskuje in predstavlja celovito zgodovino enega od doslej ne dovolj poznanih kompleksov kulturne dediščine kraške regije. Njena naj-večja znanstvena spoznanja so dosežena predvsem z interdisciplinarnim pristopom, ki je omogočil ne le različne rezultate raziskav v okviru posa-meznih strok, ampak hkrati tudi več možnosti za utemeljene skupne za-ključke o vprašanjih, ki bi sicer ostala le delno odgovorjena. /…/«Knjigo, opremljeno s številnimi slikami in arhitekturnimi risbami, je izdala Univerzitetna založba Annales v Kopru v nakladi 300 izvodov. Denarno jo je podprla Javna agencija za knjigo v Ljubljani, nekaj malega je dodala tudi Občina Hrpelje - Kozina. Prodajna cena knjige je 15 evrov. Na njeni predstavitvi je bilo prodano lepo število izvodov. Zdaj jo je mogoče kupiti na pošti v Materiji, v koprskih knjigarnah Libris in Dom knjige, pri založbi v Garibaldijevi ulici številka 1 v Kopru, na spletnem naslovu: http://www.zrs.upr.si in v drugih knjigarnah.

Božidar Premrl, Ljubljana

PARCELE

V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2014 so vključene nepremičnine, ki so podrobneje opredelje-ne v letnem načrtu:

ZGRADBE IN PROSTORI

Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in posamezne dopolnitve lahko sprejme župan Občine Hrpelje - Kozina, če je vrednost posamezne nepremičnine nižja od 5.000,00 €.

Skupna vrednost tako sprejetega načrta ali dopolnitve pa ne sme presegati 10.000,00 €.

6.) Sprejet je bil Odlok o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb »zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov« in »vzdrževa-nja ulic in površin za pešce« v Občini Hrpelje - Kozina. Odlok bo obja-vljen v Uradnem listu RS in bo pričel veljati petnajsti dan po objavi. 7.) V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o ustanovitvi sveta za preventi-vo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hrpelje - Kozina. Predlagatelj mora pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo upoštevati pri-pombe, dane na seji Občinskega sveta, oziroma odgovoriti, zakaj jih ni možno upoštevati.

8.) Člani Občinskega sveta so bili seznanjeni z dokončnim poročilom Nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina o nadzoru Javnega razpi-sa za sofinanciranje programov na področju športa v javnem interesu v Občini Hrpelje - Kozina v letu 2012.

Vera Kavre, občinska uprava




1 2727/1 Hrpelje 2560 400.000,00 €

SKUPAJ 400.000,00 €




1 Stavba št. 50, del stavbe št. 2 in 10 Hrpelje 2560 200.000,00 €

SKUPAJ 200.000,00 €

Predstavitev knjige v cerkvi sv. Jurija (Foto: Ivo Žajdela)

Stolp nekdanjega tabora nad Bačem pri Materiji (Foto: Igor Sapač)

NAD ZASNEŽENE PLOČNIKE S PRAVO OPREMOVelikih količin snega in pravih zimskih razmer so se izvajalci nalog zimske službe za Občino Hrpelje - Kozina, podjetje CPK d.d., lotili načrtovano in s pravo opremo. »K izvajanju zimske službe pristopamo z vso resnostjo ter v dobrobit občanov in v splošno zadovoljstvo,« je povedal Vlado Švab, CPK d.d. V sklo-pu organizacije služb so z januarjem tako ob obstoječi opremi nabavili še nov traktor Goldoni ENERGY 60 z opremo za plu-ženje in posipanje. Namenjen je v prvi vrsti za pokrivanje spe-cifičnih potreb uličnega sistema in pločnikov v Hrpeljah in na Kozini. Vrednost nakupa je 40.000 EUR. Traktor nameravajo še dodatno opremiti za pometanje in ostala vzdrževalna dela.

Ester Mihalič

Podpis pogodbe za gradnjo Krajevnega doma Hrpelje

Sredi decembra se je zaključil razpis za izbor izvajalca

za gradnjo krajevnega doma v Hrpeljah. 18. decembra

je župan Zvonko Benčič Midre podpisal pogodbo za

gradnjo s podjetjem Makro 5 gradnje d.o.o. iz Kopra,

ki je podalo najugodnejšo ponudbo.

Več o gradnji bomo predstavili v naslednji

številki glasila.

Občinska uprava

med ljudmi med ljudmi



JSKD, LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST V LETU 2012JSKD, Območna izpostava Sežana, združuje v svojem obje-mu KD iz vseh štirih kraško-brkinskih občin: Sežana, Komen, Divača in Hrpelje - Kozina. V preteklem letu smo svoj zasta-vljeni program v celoti izpeljali kljub nekoliko manjšim sred-stvom. Čas recesije je tako postal priložnost za racionalizacijo in nujne spremembe, za katere upamo, da se bodo v bodoče pokazale kot prednost. V nasprotnem primeru bomo naredili nepopravljivo napako prav na področju, ki je bilo v najtežjih časih sposobno ohraniti kulturno dediščino, skromnost in preprostost življenja ter je hkrati sposobno očuvati nepopi-sno pomembnost slovenske besede in slovenske identitete v času, ko globalizacija podira vse rekorde.V lanskem letu smo naredili pomembne premike in spremem-be v posameznih društvih. Kar nekaj zborov je dobilo nove, mlade člane, ki bodo osvežili in popestrili pevsko dejavnost, ter nove zborovodje, ki bodo s svojimi izkušnjami in idejami na novo »zagnali stara kolesa« in »voz peljali dalje«. Pomlad je bila in bo tudi letos ovita v barve in melodije otroških in mladinskih pevskih zborov, saj se prav njihova revija imenuje NAŠA POMLAD.Na plesnem področju so se nam pridružile nove skupine, ki jih je morda prav naše dosedanje plesno srečanje požgečkalo k še večji aktivnosti in udeležbi na skladovih srečanjih.Godbeniki pomlajujejo svoje vrste in nove, manjše zasedbe si počasi utirajo pot na domače odre. Revija kraških godb se je otresla dvomov in težav pri uvajanju sprememb, ki so prav tako posledica skrčenih sredstev naših zamejcev in naših dru-štev.Folklorne skupine so plesale, kot da bi se vse vrtelo in plesalo z njimi. Tiste, ki so za kratek čas počivale, so se zopet zavrtele – in v letošnjem letu, ko nas čaka državno srečanje v Kosove-lovem domu v Sežani, bodo dobile še večji zagon in veselje za svoje rajanje in ohranjanje folklornega izročila v prihodnosti. Otroške folklorne skupine so se okrepile z novo skupino in njihov prispevek k ohranjanju starih šeg in navad je nepre-cenljiv.Pevci in godci so na naše veselje in v svoje zadovoljstvo nare-dili korak naprej, saj so bile pohvale strokovne spremljevalke na letošnjem srečanju prav spodbudne in razveseljujoče.Nagrado za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranja-nja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi je prejela

dr. Marija Stanonik, ki s svojo preprostostjo, skromnostjo in veličino osebnosti nadaljuje delo dr. Karla Štreklja. Na področju gledališke ljubiteljske dejavnosti je bilo opaziti precejšen premik v smislu kakovosti in številčnosti otroških gledaliških skupin, kar nas zelo radosti. Odrasle skupine so zelo aktivne in se redno udeležujejo domačega festivala ljubi-teljskih gledaliških skupin v Štanjelu in Škocjanu. Mladinsko gledališče v srednjih šolah se razvija in dobiva svoje zvesto občinstvo. Zaradi kakovosti jih Vizije pričakujejo v svojem ob-jemu že v letošnjem letu.Likovniki se povezujejo in iščejo skupne poti in možnosti za sodelovanje in predstavitev svojih likovnih stvaritev na sku-pinskih razstavah. Literati so svoje literarno poslanstvo izrazili na številnih lite-rarnih srečanjih. Obeležili smo 140. obletnico DSP z bralnim večerom v Štrekljevi domačiji. Mladi literati so svoje literarne stvaritve predstavili na Urški in Mladi Vilenici, zibelki otroške literature.Številni posamezni kulturni ustvarjalci dodajajo svoj kamen-ček v ponudbo ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je pomem-ben dejavnik kulturnega življenja na našem območju.Širimo ljubiteljsko dejavnost in v svoj objem vabimo vse, ki iščejo pot do nas in si želijo svojo kulturno in kreativno do-mišljijo izraziti v sredinah naših kulturnih društev. Večje so-delovanje in združevanje društev na prireditvah je posledica težkih časov, ki pa ima svoje prednosti v tem, da iščemo nove, kreativne poti sodelovanja in skupnega nastopanja. Vedno več nas je, močnejši postajamo in na svojih prireditvah opo-zarjamo na vrednote, ki skozi prostor in čas iščejo in utirajo poti do sočloveka.Z veseljem vas vabimo, da ste z nami na Srečanju plesnih sku-pin v nedeljo, 27. januarja 2013, ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani in v nedeljo, 3. februarja 2013, ob 16. uri na reviji Kraških godb v KD v Hrpeljah. Zaploskajmo vsem, ki plešejo, igrajo in svoj prosti čas name-njajo kreiranju kulturnega življenja v času, ko je sodelovanje med generacijami, med ustvarjalci in obiskovalci, med vsemi ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi potrebno bolj, kot se morda zdi.

Vladislava Navotnik

30. LET DELOVANJA DRUŠTVA »SOŽITJE« SEŽANAV marcu leta 1982 je bilo s širšo družbeno podporo v takratni Ob-čini Sežana, pod okriljem Zveze društev za pomoč duševno pri-zadetim RS Ljubljana, ustanovljeno Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Sežana. V letu 2003 se je društvo preimenova-lo v Sožitje – društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sežana.V društvo je vključenih 164 članov iz štirih občin, in sicer Občine Sežana, Občine Divača, Občine Komen in Občine Hrpelje - Kozi-na, katere z donacijami pomagajo pri delovanju, glavni vir finan-ciranja pa so donacije iz Zveze društev Slovenije. V društvu organizirajo in izvajajo družabne in strokovne oblike dela, ki se izražajo v različnih vsebinah in predavanjih, srečanjih, izletih, piknikih, letovanjih, seminarjih, pohodih itd. O njihovih aktivnostih je širša javnost seznanjena v člankih, ki so objavljeni v glasilu Zveze društev Sožitje »NAŠ ZBORNIK«, v občinskih glasi-lih in v časopisu Primorske novice. Ponosni so na nastope svojega pevskega zbora Sožitje Kraški slavček na glasbenih revijah »Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo« v Izoli in na Ravnah na Koroškem.V letošnjem letu so razen tradicionalnih izletov v okviru društev Sožitje, v organizaciji s prostovoljci Šolskega centra Srečka Ko-sovela iz Sežane in sodelovanju z mladinskim centrom Podlaga organizirali izlet v Piran.

Tako je na kratko predstavil 30 let dela predsednik društva Slav-ko Može na slovesnosti ob zaključku letošnjega leta s kulturnim programom, v katerem so sodelovali harmonikar Niko Kustič in pevski zbor društva, varovanci društva pa so zaigrali igrico z na-slovom »Pouk pred 60 leti«. Po pozdravnem govoru predsednika društva, predsednice Zve-ze Sožitje Katje Vadnjal in predstavnikov povabljenih občin sta Slavko Može in Silvana Škabar slavnostno podelila priznanja za 30-letno sodelovanje in uspešno delo pri pomoči osebam z mo-tnjami v duševnem razvoju in njihovim družinam, ki so jih pre-jeli: Zmaga Jazbec, s 86 leti najstarejša članica društva, Martina Kristan, Majda Kante, Jelka Orel, Natalija Terčon, Elda Ostrouška, Stanko Henigman in Leopold Merlak.Za sodelovanje in uspešno delo pri pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju so priznanja prejeli: Silvana Škabar, Silvan Rojc, Primož Dekleva, Slavko Može, Peter Ban, Stanislav Kristan in Vladimir Čepar.Družabno srečanje so popestrili člani brkinskega ansambla »Lis-jaki«. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem, ki jim pomagajo pri delo-vanju društva in izvajanju njihovih programov.

Roman Koprivc

DOBRODELNI ZAKLJUČEK LETA Prostovoljke Rdečega križa Občine Hrpelje - Kozina se v predprazničnih dneh vsako leto spomnijo svojih starejših občanov. Tako so tudi letos obiskale in obdarile preko 200 občank in občanov, starejših od 80 let, v hrpeljsko-kozin-ski občini. Med njimi so bili tudi tisti, ki jesen življenja pre-življajo v domovih upokojencev.

V domu upokojencev v Sežani sta to prijetno nalogo tudi letos prevzeli prostovoljki Stanka Cergonja in Nadja Poles. Zbranim stanovalcem iz njihove občine sta pripravili pra-vo pojedino in jih razveselili z darilci. V sproščenem klepe-tu so skupaj preživeli nekaj prijetnih uric.Prostovoljke so praznični december obogatile še z dobro-delno akcijo. Na »Prazničnem sejmu« pod šotorom ob Ad-miralu so za obiskovalce v dveh dneh pripravile različna

uporabna darilca in zbirale prispevke za pomoč pri plačilu delovnih zvezkov in šole v naravi otrokom iz osnovne šole iz Hrpelj. Nabrale so kar 461 evrov.Za otroke v stiski pa je 260,50 evrov dodala še družina Hro-bat s Kozine, ki se je ob izgubi svojca odločila, da namesto cvetja sprejma prostovoljne prispevke.Območno združenje Rdečega križa Sežana se v imenu pro-stovoljk in članov zahvaljujemo vsem, ki ste v preteklem letu podpirali naša prizadevanja. Verjamemo, da bomo lahko z vašo pomočjo tudi v letu 2013 uspešno blažili raz-lične stiske, ki jih prinaša življenje.

Dora Sedmak, OZRK Sežana

Obisk v domu upokojencev

Praznični sejem

PRIJAVE ŠKODE PO SUŠI 2012 NA MINISTRSTVUNa Občini Hrpelje - Kozina smo do roka, 15. 10. 2012, prejeli 134 prijav škode. Le-te smo vnesli v enoten program Ajda. Pro-blemi so se pojavljali pri katastrskih občinah, ki niso v naši ob-čini in jih v programu ne moremo vnašati, saj imamo vpogled samo v naše katastrske občine. Take vloge, ki so imele parcele tudi v drugih katastrskih občinah, smo odstopili pristojni obči-ni. Oškodovance prosimo, da pošljejo prijavo škode na občine, v katerih se nahajajo njihove parcele (ne glede na prebivališče). Največ je bilo prijav škode na dvokosnih trajnih travnikih – 793 ha, nato na svežih trajnih pašnikih – 613 ha, sledi 83 ha triko-snih trajnih travnikov ter 43 ha pašno-kosnih travnikov. Ostale

kulture so: deteljno-travna mešanica, zelje, krompir, grozdje, jabolka (24 ha), hruške, slive in drugo. Poškodovanih površin bi bilo še več, a so se na Upravi za zašči-to in reševanje v Ljubljani odločili, da na enokosnih travinjah in travniških sadovnjakih ne priznajo škode po lanski suši. Na sklep smo se pritožile vse štiri kraško-brkinske občine. Dopis so pripravili kmetijski svetovalci in poslan je bil na Upravo, tako na izpostavo v Postojno kot v Ljubljano. Več o reševanju prijavljenih vlog v naslednjih mesecih.

Ester Mihalič




ZEMLJEVID »ŽIVI KRAS«Za zdrav razvoj določene regije je nujno sodelovanje, povezovanje in izmenje-vanje informacij. Kras in Brkini, dve tako različni geografski enoti, hkrati pa močno povezani in nerazdružljivi pokrajini, sta osnova, na kateri sloni trajnostni razvoj turizma našega območja. Prav zaradi tega je neformalna koordinacija turistične de-stinacije Kras preteklo pomlad ponovno okrepila medsebojno vodenje skupne politike razvoja turizma na Krasu in v Br-kinih. Predstavniki vseh kraških občin: Di-vača, Hrpelje - Kozina, Sežana, Komen in Miren - Kostanjevica, Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenije in Lipice turi-zem, pod koordinacijo Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana, enote Mla-dinski hotel Pliskovica, so izdali zemljevid ugodnosti. Cilj zemljevida je spodbuditi priložnostne obiskovalce Krasa, da se vr-nejo oziroma iz enodnevnih obiskovalcev postanejo večdnevni in resnično zaživijo Kras in Brkine, saj zemljevid poleg glavnih znamenitosti opozarja tudi na številne skrite kotičke in edinstvena doživetja. Z nakupom zemljevida ugodnosti »Živi Kras«, ki vključuje kar 34 bonov, lahko gostje prihranijo pri nočitvah, ogledih kraškega podzemlja, spozna-vanju enogastronomije, nakupu vin in pri vodenem ogledu Pepi-nega vrta, Štanjela in Kobilarne Lipica. Prihranijo pa tudi pri najemu koles ali pri vodenem pohodu po poteh miru, pri kamnoseku … S pomočjo zemljevida lahko tudi obiščejo naravne in kulturne zna-menitosti na Kraški vinski cesti in Brkinski sadni cesti. Priložen ze-mljevid s popusti je obenem tudi hiter vodič območja. Za ceno 1

€ tako prihranijo več kot 50 € in si tokrat Kras in Brkine privoščijo s polno žlico!Takšen projekt bo na Kras in v Brkine zagotovo prinesel več indivi-dualnih gostov in s tem si lahko obetamo tudi večje število nočitev, naše območje pa bo predstavljeno celostno, s ponudbo doživetij. Zemljevid Živi Kras je dosegljiv pri vseh ponudnikih, ki sodelujejo v projektu, na vseh TIC-ih Krasa, v Mladinskem hotelu Pliskovica, v Parku Škocjanske jame in Kobilarni Lipica. Veljavnost bonov na ze-mljevidu je eno leto, do oktobra 2013.

Laura Lozej

ALKOHOL V NAŠEM ŽIVLJENJUKatedra za družinsko me-dicino Medicinske fakul-tete v Ljubljani že več let izvaja projekt SPOROČILO V STEKLENICI, katerega

namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola.Obiščite spletno stran projekta: www.NA-LIJEM.SI, kjer lahko pridobite precej infor-macij, hkrati pa lahko izpolnite anonimni vprašalnik za samooceno pitja in v zgolj 5 minutah sami ocenite svoje pitje alkohola. Na koncu dobite povratno sporočilo. Obiščite spletno stran www.nalijem.si in izpolnite anonimni vprašalnik!

O alkoholuAlkohol je eden od najpomembnejših de-javnikov, ki neugodno vplivajo na zdravje posameznika, družine in življenje v sku-pnosti. Stanje v Sloveniji je izredno zaskr-bljujoče, saj je poraba alkohola v Sloveniji med najvišjimi v Evropi: 16–18 litrov čiste-ga alkohola/leto/prebivalca nad 15 let, kar je 160 litrov vina na prebivalca na leto. Več kot polovica odraslih moških in več kot ena tretjina odraslih žensk pije tvegano ali ško-dljivo, alkoholikov pa je več kot 150.000. Pi-

tje alkohola je v Sloveniji razširjeno že med otroki in mladino. Alkohol ima velik vpliv na družinsko življenje in pomembno vpli-va na življenje otrok, saj so pivske navade staršev zelo pomembne za otrokov odnos do alkohola kasneje v življenju.Žal so med mnogimi ljudmi in tudi med nekaterimi strokovnjaki še vedno razširje-na prepričanja in navade, ki niso v skladu s sodobnimi spoznanji, ki pravijo, da alkohol ni potreben za zdravje človeka. Če pa člo-vek pije alkoholne pijače, naj bi upošteval meje manj tveganega pitja.Meja manj tveganega pitja alkohola dolo-ča količino alkohola, ki je še nekako spre-jemljiva (to ne pomeni priporočljiva!), in verjetno tudi v daljšem obdobju ne bo povzročila resnih težav pri zdravih odra-slih ljudeh. Meje so zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa različne za moške in ženske. Količino alkohola izražamo v standardnih mericah ali enotah, lahko pa v različnih ko-ličinah posameznih pijač. Tako 1 merica ali enota alkohola vsebuje 10 gramov čistega alkohola, kar je:en deciliter vina = eno šilce (0,3 dcl) žgane pijače = pol steklenice piva (2,5 dcl) = 2,5 dcl mošta.

Kakšne so meje manj tveganega pitja?

MOŠKI: - do 14 meric alkohola v enem tednu (to je npr. do 2 dcl vina na dan ali ena stekleni-ca piva na dan),- ob posebni priložnosti ne več kot 5 me-ric v enem dnevu (npr. na novoletni zabavi do pol litra vina), upoštevajoč, da v enem tednu ni presežena meja 14 meric.ŽENSKE (in vsi ljudje, starejši od 65 let):- do 7 meric alkohola v enem tednu (to je npr. do 1 dcl vina na dan ali pol steklenice piva na dan),- ob posebni priložnosti ne več kot 3 me-rice v enem dnevu (npr. na novoletni zaba-vi do 3 dcl vina), upoštevajoč, da v enem tednu ni presežena meja 7 meric.

Ob tem pa moškim in ženskam priporoča-mo en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola.

Za več informacij in za anonimno samoo-ceno pitja obiščite www.nalijem.si!

Prim. prof. dr. Marko KolšekKatedra za družinsko medicino

MF v Ljubljani

AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ MAČKV Sloveniji je vsako leto zavrženih nekaj tisoč mačk. Nekatere žalostno končajo v prometnih nesrečah, mnogo pa jih najdemo odloženih v kontejnerjih za smeti, grmovju, škatlah, v gozdu, zave-zanih v vrečkah in še kje. Problem veli-kega števila nezaželenih in zavrženih mačk se iz leta v leto povečuje, saj imajo mačke veliko sposobnost reprodukcije. Ena sama mačja samica lahko skupaj s svojimi potomci spravi na svet kar 420.000 potomcev. Nekaj razlogov za sterilizacijo oziroma kastracijo:- poseg je ena najenostavnejših in najučinkovitejših metod preprečevanja brejosti in s tem omejevanja mačje po-pulacije,- z omenjenima posegoma mačke za-varujemo pred smrtno nevarnima spol-no prenosljivima boleznima (mačji aids in levkoza), ki se v največji meri prenaša-ta s parjenjem in pretepi med mačkami,- sterilizirane in kastrirane živali se manj pogosto potepajo oziroma izgu-bijo, manj pogosto se tudi pretepajo, so

bolj zadovoljne doma in bolj predane. Kastrirani samci navadno manj označu-jejo svoj teren.Če bi bilo več steriliziranih in kastriranih živali, bi bilo manj mladičev. Te bi lastni-ki oddajali najprimernejšim posvoji-teljem. Če bi se pozneje zgodilo, da bi žival morala menjati dom, bi bilo več in-teresentov in zavetišča ne bi bila zadnja postaja na njihovi poti. S to akcijo bi radi spodbudili vse, ki imajo doma nekastrirane in nesterilizi-rane mačke, da razmislijo in odpeljejo svojega ljubljenčka na poseg. Cena ste-rilizacije in kastracije je namreč precej nižja kot stroški oskrbe mačjega legla ali stroški veterinarske oskrbe povoženega ljubljenčka. V času akcije lahko v izbranih ambu-lantah ob predložitvi kupona opravite poseg sterilizacije oziroma kastracije mačk po akcijski ceni. Kupon in seznam ambulant najdete na občinski spletni strani. Več informacij o akciji je na voljo na spletni strani Zavetišča Horjul (www.zavetisce-horjul.net/akcija).

Vsi, ki boste svoje mačke pripeljali na poseg v času akcije, sodelujete v nagradnem žrebanju za privlačne nagrade.

ŽIG ambulante in podpis veterinarja

AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ MAČKod 1. 2. do 15. 3. 2013

V akciji sodelujejo veterinarske ambulante:• Veterinarska ambulanta Rex, Domžale (041 680 495)• Veterina Noe, Radomlje (070 550 590)• Veterinarska postaja Postojna

in izpostava Cerknica (031 674 180)• Veterinarska ambulanta Hrpelje (05 68 00 199)• Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica (05 7145 010)• Veterinarska postaja Vrhnika (01 7502 552)

� Na poseg je treba žival predhodno naročiti po telefonu. Več o poteku akcije sterilizacij in kastracij mačk lahko preberete na spletni strani Zavetišča Horjul: www.zavetisce-horjul.net/akcija

Izpo

lnje

ni k

upon

poš

ljite

na

nasl

ov:

Zav

etiš

če H

orju

l, Sm

rečj

e 55

, 135

4 H

orju

l, s

prip

isom

AK

CIJA

Ude

leže

nec

s pr

isto

pom

k n

agra

dni

igri

sog

laša

, da

se l

ahko

nj

egov

i v

nagr

adni

igr

i zb

rani

pod

atki

upo

rabi

jo z

a na

men

e na

grad

ne ig

re. N

agra

jenc

i s s

odel

ovan

jem

v n

agra

dni i

gri s

ogla

-ša

jo, d

a se

njih

ovo

ime

in k

raj b

ivan

ja te

r pr

ejet

e na

grad

e ja

vno

obja

vijo

. Pra

vila

sod

elov

anja

v n

agra

dni

igri

so

ves

čas

akci

je

dost

opna

na:

ww

w.z

avet

isce

-hor

jul.n

et/a

kcija

Ime in priimek

Naslov

Poštna številka in kraj

Število sterilizacij

Telefonska številka

Število kastracij

IZP

OLN

I ST

RA

NK

AIZ

PO

LNI V

ET

ER

INA

R

Ob predložitvi kupona je v času akcije v vseh naštetih ambulantah cena sterilizacije 60 € in kastracije 42 €. Cene vsebujejo DDV.

[email protected]

Radodarno novoletno obdarovanje v Klancu pri Kozini

Zaključek letošnjega leta je bil zavoljo prijaznosti in dobrodelnosti tako posameznikov kot tudi Občine Hrpelje - Kozina za mladino v Klancu še posebej vesel. Dobri decembrski možje so poleg tradicio-nalnega obdarovanja naših najmlajših vaško mladež presenetili tudi z darili v obliki finančnih donacij ali praktičnih daril. Naše iskrene za-hvale in lepe misli naj prejmejo:

• DušanaValečičCapobianco,kijedonirala1.000evrovvspominnasvoja starša Marijo (Lekačeva iz Klanca) in Renata (Sužnjev iz Beke), ki sta neskončno ljubila te kraje. S tem denarjem smo kupili raču-nalnik, monitor in projektor, da si bo mladina poleg igranja igric v večnamenski dvorani vaškega doma lahko ogledala tudi kakšen film ali organizirala večer karaok;

• ObčinaHrpelje-Kozina,kijedoniralasredstvazanakupšportnihpripomočkov za Mladinsko športno sekcijo Sokol iz Klanca in omo-gočila internetno povezavo v vaški dom ter kabelsko povezavo projektorja in računalnika z vsemi ustreznimi priključki in nosilcem za projektor;

• ZdravkoAčkunizAnkarana,kijepodarilavdiosistem(ojačevaleczvoka in zvočnike);

• družinaCvetkovič–KalanizOcizle,kijepodarilašportnerekviziteza mlade boksarje iz Klanca;

• IrenaPicinizPribanapriKopru,kijedoniralavečnamenskofitnesnapravo;

• družinaBorg(Kovačevi),kijepodarila»bench-press«mizozutež-mi.

Vsi športni rekviziti so že nameščeni v domu in služijo svojemu na-menu.

Miro Jug


JANUAR-FEBRUAR 2013 JANUAR-FEBRUAR 2013 med ljudmi med ljudmi

BREZPLAČNA PONUDBA STIČIŠČA NVO OBALNO-KRAŠKE REGIJE TUDI V LETU 2013

Jeseni 2012 so bili v Središču Rotunda v Kopru uspešni pri prija-vi na Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012–2014. Središče Rotunda tako nadaljuje delo na področju krepitve nevladnega sektorja v regiji kot Stičišče NVO Obalno-kraške regije. Osrednje delo Stičišča bo v novem obdobju usmerjeno pred-vsem k spodbujanju civilnega dialoga med občinami in ne-vladnim sektorjem. Načrtujejo obsežnejše lokalne pobude in sodelujejo s Centrom nevladnih organizacij Slovenije pri nacio-nalnih akcijah, s katerimi bodo skušali graditi večjo prepoznav-nost in učinkovitost sektorja nevladnih organizacij. Nadaljuje-jo z brezplačno servisno podporo nevladnim organizacijam v regiji. Nudijo jim brezplačno pravno, računovodsko in projek-tno svetovanje. Na podlagi analize stanja nevladnega sektor-ja Obalno-kraške regije v letu 2013 dopolnjujejo brezplačno ponudbo izobraževanj, delavnic in srečanj. Cikel seminarjev in delavnic se začenja 31. januarja 2013 z izobraževanjem na temo promocije in odnosov z javnostmi za nevladne organi-zacije, spletna prijavnica za izobraževanje je na voljo na sple-tni strani www.sticisce.si Izobraževanja za nevladnike bodo po novem sestavljena iz uvodnega oz. teoretičnega dela, nato pa bodo posamezniki imeli možnost koristiti brezplačno mentor-sko pomoč. Nevladne organizacije bodo tudi letos prejemale informacije v rednem tedenskem obvestilniku, aktualne novice in dogodki pa so objavljeni na spletni strani Stičišča www.sticisce.si. Mag. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda, povzema izzive, ki jih prinaša leto 2013: »Novi časi zahtevajo hitra prilagajanja

in sodelovanje, drugače bo naša regija še naprej stagnirala. V Središču Rotunda vidimo nove izzive, ki jih prinašajo novi časi, zato si želimo več sodelovanja med javnim, zasebnim in civil-nim sektorjem pri reševanju lokalnih problemov. S skupnim in iskrenim definiranjem pravih razvojnih izzivov novega Regio-nalnega razvojnega programa lahko dokažemo, da naša regija skupaj zmore več.«

Marjetka Pezdir KofolFoto: Dane Podmenik

Ekipa Stičišča NVO Obalno-kraške regije, 2013

PESTER DECEMBER BLUMARINK Rokometašice so tudi med božično-novoletnimi počitnicami pridno trenirale. Treningi so bili namenjeni predvsem fizični pripravi na naporne tekme, ki nas čakajo v naslednjih mesecih. Kadetinje imajo dobre možnosti za uvrstitev v finalni del tek-

movanja, članice pa so še vedno v igri za napredovanje v prvo ligo. Za popestritev treningov smo medse povabile Mira Juga iz Klanca, ki je zaposlen v Slovenski vojski in se je našemu vabilu z veseljem odzval. Igralke je seznanil z vadbo INSANITY. Vaje, ki so zares naporne, so vse igralke zavzeto delale. Nad treningom so bile navdušene, čeprav so naslednji dan čutile vsako mišico (tudi tiste, za katere niso vedele, da obstajajo). Dogovorili smo se, da tak trening še kdaj ponovimo. Za en dan pa je vlogo trenerja prevzel Vasja Furlan, ki si roko-metni kruh služi na Norveškem. Puncam je prikazal tipični nor-veški trening. Verjetno ni potrebno posebej opisati veselja, ko se je Vasja pojavil na treningu. Na koncu so mu postavile tudi veliko vprašanj, predvsem o življenju na Norveškem. Po novem letu pa veselo naprej. V četrtek, 17. januarja, jih je čakala zaostala tekma v Kranju, v sredo, 23. januarja pa je v Hr-pelje prišel veliki Krim, s katerim so odigrale pokalno tekmo.

Tanja Miklavec

FESTIVAL MALEGA NOGOMETA KOPER 2012 … je potekal 23. 12. 2012. v dvorani na Škofijah. Udeležila se ga je tudi ekipa iz Vrhpolj v konkurenci VETERANI 45+. V konkurenci osmih ekip iz cele Primorske so osvojili 2. mesto.

Najboljši strelec na festivalu je bil iz vrhpoljske ekipe: Stanko Vatovec.

Končna lestvica:1. mesto - LUKA KOPER2. mesto - VRHPOLJE3. mesto - HLAPI NOVA GORICA

DOBRODELNI TURNIR V MALEM NOGOMETU

ORGANIZATOR: Študentski klub Sežana in ŠRD VrhpoljeTurnir je potekal v nedeljo, 16. decembra 2012.Občina Hrpelje - Kozina je omogočila izvedbo turnirja v Športni dvorani v Hrpeljah.

Prostovoljni prispevki: ŠRD Vrhpolje 110 €, Luka 90 €, Taxi Kobra 70 €, Železničar 50 €, Jadran 40 €, Adicto bar - pokali, Študentski klub - pogostitev (narezek)

Zbrana sredstva so bila namenjena družini pokojnega Edisa Čauševića.

ZAHVALA Rada bi se zahvalila vam in vsem, ki so sodelovali na

turnirju in prispevali k darilu za moje otroke in seveda Edisove, saj ste me s tem prijetno presenetili.

Zahvalila bi se iz dna srca, saj takšnim, kot ste vi, ki se ga v lepi luči spominjate, želim, da vam vsem Bog podari

največ zdravja in še ostalo.Pozdrav in zahvala od družine Čaušević.

PETER LJUBIČ IN NENAD KRSTIĆ NA SVETOVNEM PRVENSTVU V ŠPANIJIV času, ko smo pripravljali prvo le-tošnjo številko glasila, se je 23. sve-tovno prvenstvo v rokometu ravno pričelo in v dneh, ko prejemate gla-silo na dom, se tudi že zaključuje. Na prvenstvo sta odšla tudi naša doma-čina, svetovno cenjena rokometna sodnika Peter Ljubič in Nenad Krstić. Po izredno uspešnem lanskem letu, ko sta na olimpijadi sodila finale mo-škega rokometa, kar je nedvomno vr-hunec sodniške kariere, sledi svetov-no prvenstvo. Pred odhodom smo ju povprašali po njunih ciljih in željah. Povedala sta nam:»Pred odhodom v Španijo si želiva samo, da bi ponovila sojenje iz olim-pijade in ostala na vrhu svetovnega sojenja. Po sojenju finala na olimpi-jadi je seveda malo verjetno, da bi

lahko sodila finale tudi na svetovnem prvenstvu. V prvem delu bova sodila v Madridu, kjer bodo poleg doma-činov igrali še: Hrvaška, Madžarska, Egipt, Alžirija in Avstralija.Glede prvenstva pa sva optimista, saj je Španija domovina rokometa in zato pričakujeva veliko zanimanje španske javnosti in polne dvorane gledalcev ter dobro organizacijo.«

Ester Mihalič



BALINANJE V PERUJU IZ LASTNE IZKUŠNJEBalinar Gregor Vouk iz Gradišča s svojim balinarskim kolegom obiskal Peru. O tem smo se z njim pogovarjali in povedal nam je marsikaj zanimivega. Gregor, pretekli december je bil zate pester ne le zaradi prazni-kov, ampak tudi zaradi lepega potovanja v daljni Peru. Nam lah-ko zaupaš, za kakšno priložnost je šlo? Si koga obiskal? Šel na tekmovanje? Tako je. V Peruju sem bil od 1. do 16. decembra 2012. Pri nas je v tem času zima, tam pa pomlad. Že kar nekaj let poznam balinarja Tomaža Cento, ki je živel v Kopru, dokler se ni pred dvema leto-ma preselil v Peru. Takrat je naredil poslovilno zabavo v Kopru, ki sem se je tudi udeležil. Malce v šali smo se pogovarjali, če bi res kdaj lahko prišli v Peru. Bil sem za, težava pa je bila zbrati ekipo. Čez nekaj časa, v začetku lanskega leta, smo se začeli resno po-govarjati o potovanju. Ni nas bilo veliko zainteresiranih, a kljub temu smo se dogovarjali. Na konca sva ostala samo dva, ki sva bila za (jaz in prijatelj Roni, ki živi v Hrvatinih). In tako so se pogo-vori med mano, Ronijem in Tomažem začeli resno. Naš namen je bil predstavljati Slovenijo v njihovem načinu balinanja in seveda tudi spoznati, kakšno je življenje v Južni Ameriki. Tomaž je vse organiziral sam: uredil nam je en teden spanja v hotelu zastonj, prehrano zastonj, komplet trenirko v slovenskih barvah, noga-vice, kratke majice in kratke hlače (vse v stilu Slovenije). Tako da sva prvi teden, ko je potekal mednarodni balinarski turnir, pre-spala v hotelu, drugi teden pa pri njem doma. Zato sva seveda oba z Ronijem hvaležna, da sta nam Tomaž in njegova žena Erika ponudila streho nad glavo.Peru je v Južni Ameriki ... kar daleč. Kako ste potovali?Ja, res je kar daleč. V soboto, 1. decembra, sva se ponoči z avto-mobilom odpeljala do Benetk. Ob sedmi uri zjutraj sva štartala in po slabih treh urah letenja pristala v Madridu. Nato sva morala v Madridu čakati kar štirinajst ur do naslednjega leta, ki je bil na-menjen v glavno mesto Peruja, Limo. Ta dan je bil res zelo dolg. Najprej sva si v Madridu ogledala trgovine na letališču, potem pa odšla s podzemno železnico v središče mesta. Ker sva imela čas, sva se odločila, da se malo sprehodiva in si pogledava mesto. Seveda sva si ogledala eno od največjih znamenitosti Madrida - stadion Santiago Bernabeu nogometnega kluba Real Madrid. Do večera sva že bila nazaj na letališču, kjer sva si še preostalih nekaj ur krajšala čas s poslušanje glasbe in križankami. Ob pol-noči in pol smo se vkrcali na letalo in odleteli proti Limi. Let je bil dolg slabih dvanajst ur, a je čas presenetljivo hitro mineval. Imeli smo dva obroka, vsak stol je imel svoj ekran, kjer si lahko igral igrice, poslušal glasbo in gledal filme. Dobili smo tudi odejo, vzglavnik, čepke za ušesa, pokrivalo za oči. Vse, kar rabiš za tako dolgo potovanje. Peru je časovno šest ur za nami in prva dva dni se je bilo zelo težko navaditi na uro. Ste imeli priložnost balinati z drugimi domačini? Je igra enaka? Pravila enaka?Ja, balinali smo z največjimi mojstri njihovega načina. Tako kot so v našem balinanju največji mojstri, so tudi tam, po moji oceni pa mogoče še malce boljši, vsaj kar pri bližanju, ki je veliko bolj zahtevno kot pri nas. Razlika je neprimerljiva. Namesto peska, ki se kot igralna podlaga uporablja v našem balinanju, je tam pla-stika ali sintetika. Površina je še bolj gladka kot steklo in po njej smo morali bližati. Z Ronijem sva imela le dobrih pet ur treninga, potem pa se je začel turnir, kjer sva bila prava začetnika. Kljub temu sva se zelo dobro kosala z mojstri, ki igrajo že veliko let. Z

Ronijem sva v igri dvojic presenetila praktično vse, saj sva izgu-bila s kar tesnim izidom: proti Venezueli 15 : 7, proti domačinom iz Peruja 15 : 11 in proti Argentini 15 : 10 – to pa so zelo majhne razlike v njihovi igri. Igrali pa smo še v igri posamezno in v troji-cah. Pravila so povsem drugačna. V našem balinanju imamo avt linijo povsod pri strani in na koncu igrišča, tam pa so pri strani narejene planke pod določenim kotom, da se krogle lahko od-bijajo. Če v našem balinanju nisi dovolj natančen, udariš kroglo s strani in gresta obe iz igre, tam pa se lahko krogla, s katero si zbijal, vrne nazaj k balinu in ima »punt«. Tudi najdaljša dovolje-na meja je pri nas 50 cm za pravilen udarec, tam pa 40 cm. Pri nas so krogle železne, tam pa plastične, večje in lažje. Poleg tega ima zelo pomembno vlogo površina. Če vržeš kroglo pri zbijanju približno 25 cm pred napovedano kroglo, ki jo izbijaš, jo ta eno-stavno preskoči, tako da je bilo treba zadeti skoraj vse v čelo. Pri našem balinanju lahko pade krogla tudi 45 cm pred napoveda-no in jo pobere. Nekajkrat sva v enem igralnem obratu odigrala stoodstotno, pa sva potem dobila kar štiri »punte« od nasprotni-ka. Enostavno: dala sva štiri krogle k balinu, oni pa so nam udarili štiri »rešte« (rešta pomeni, da je udarec krogle povsem na mestu oz. našo kroglo so »zamenjali« s svojo). Je bilo res težko, a tudi zelo zelo zabavno.Ste si imeli priložnost ogledati tudi kakšno znamenitost? Če ste, katere? Kaj ti je bilo najbolj všeč? Kakšno posebno doživetje?Ja, priložnosti je bilo ogromno, še posebej v drugem tednu.

Ogledali smo si Limo iz dvanajstega nadstropja iz bloka, pa smo videli samo kakšnih 60–70 % mesta. Šli smo na jug Peruja, pri-bližno 300 km stran od doma, kjer smo si ogledali znameniti Paracas. Tam se z ladjo odpelješ na otoke, kjer si lahko tudi z ne-kaj centimetrov ogledaš morske leve, na milijone ptic (pingvine in znamenite pelikane). Že tu sem osupel nad naravo, ki si jo je treba ogledati v živo, saj po televiziji ali po računalniku ni videti niti 1 % tega, kar vidiš v živo. Odšli smo naprej na Tubulares. To je vožnja z džipi po puščavi, kar me je še bolj osupnilo, ker sem ljubitelj in privrženec bencinskih hlapov. Vmes smo se ustavili in se z deskami za snowboard spustili po peščenih dolinah, dolgih nekaj sto metrov, kar je bil pravi užitek. Odšli smo na rafting, kjer smo bili približno 50 minut na razburkani vodi. Bili smo še na ka-nolpingu, kjer se privežeš na žico in se spustiš kakšnih 20 metrov nad reko po žici, dolgi približno 300 metrov. Ogledali smo si tudi znamenite klife v mestu, visoke približno 100 metrov, kar je tudi posebno doživetje, saj je spodaj tudi štiripasovnica in prečudovit pogled na morje. Da ne govorimo o hrani, ki je briljantna. Veči-noma prevladuje morska hrana, poskusili smo vse. Od hobotni-ce, do rakov, škampov, školjk in še marsikaj, kar tukaj sploh ni mogoče skuhati, saj nimamo takšnih živali. Kitajske restavracije so fenomenalne in vse je veliko bolj poceni kot pri nas. Od hrane do bencina (1 liter stane samo 90 centov) do oblačil in obutve. Praktično vse. Slaba točka pa je promet, ki je katastrofalen. Vse stoji, nobeden te ne želi spustiti predse, znaki za stop in pred-nostno cesto ter semaforji, ti se sploh ne upoštevajo. Kdor prej pride, prej gre (ha ha).Kako si doživel domačine? Verjetno se zelo razlikujejo od nas? Si dobil kakšnega novega prijatelja? Hmm, domačini. Ja, malce so nas čudno gledali, predvsem na začetku, saj smo v primerjavi z njimi veliko bolj »beli«. Za nas so bili oni posebni, ker so bolj temni. Tam prevladuje rasa »mulati«. So nas pa zelo lepo sprejeli. Veliko bolj prijazni so od naših ljudi; tudi če te ne poznajo, te pozdravljajo, se želijo pogovarjati s tabo, a težava je bila, da z Ronijem nisva znala govoriti špansko (sva pa kar dobro razumela). Na srečo pa Tomaž govori bolje špansko kot slovensko, tako da smo se razumeli. Je pa na splošno v mestu in po celi Južni Ameriki zelo nevarno hoditi sam po ulicah. Že čez dan je nevarno, kaj šele ponoči. Zaželeno je tudi, da se med vožnjo po določenih nevarnih predelih zakleneš v avtu, saj te lahko v dveh sekundah okradejo. Prijatelji – veliko sem jih dobil in spoznal. Hitro smo se spoznali, hitro ujeli, na srečo so nekateri

znali govoriti zelo dobro angleško in smo se ves čas pogovarjali v angleščini. Kar nekaj si jih je želelo, da bi še nekaj časa ostala tam, a žal ni šlo. In treba se je pozdraviti z vsemi ljudi, kamorkoli pri-deš. Če prideš npr. v hišo, kjer je deset ljudi, se je treba pozdraviti z vsakim posebej, enako velja, ko se posloviš. Z ženskami si je tre-ba dati ljubčka, z moškimi roko. Če tega ne storiš in če pozdraviš npr. vseh deset ljudi z enim pozdravom, ti lahko zamerijo. Nama se na srečo ni zgodilo, da bi se pozabila pozdraviti.Verjetno je bilo to zate prvo tako veliko potovanje? Te je očaralo? Boš še potoval, če bo možnost?Prvič je bilo, da sem odšel tako daleč. Bilo je tako lepo, da se ne da opisati z besedami, niti se ne da povedati. Treba je doživeti in šele potem vidiš, kako lepo je bilo. Če rečem, da je bilo prečudo-vito, je to absolutno premalo oziroma nič. Dobila sva že povabi-la na turnirje iz Argentine in Venezuele, mogoče tudi iz Brazilije (zaenkrat je Brazilija še v dvomih) za naslednje leto. Bomo videli, kako bo s časom, kako bo z mojim balinanjem, s šolo in pa seve-da s financami. Denarja gre za taka potovanja ogromno. V Peruju sva bila dva tedna, za letošnje leto pa računava, da bi šla za en mesec in bi novo leto morda praznovala v Rio de Janeiru, kar bi bilo fantastično.Ob tej priložnosti se oba z Ronijem zahvaljujeva Tomažu in nje-govi ženi za gostoljubje in odlično organizacijo.

Ester Mihalič

PARKIRIŠČE PRED OBČINOParkirišče pred stavbo občine v Hrpeljah je v zimskih dneh sko-raj nemogoče očistiti, saj okoliški prebivalci ves čas parkirajo svoje avtomobile na njem. Stroj tako ne more očistiti površine, zato zameti in sneg ostajajo. Stranke, ki prihajajo na občino, se pritožujejo, ker ne morejo parkirati, ravno tako uslužbenci ni-majo možnosti parkiranja. Levi del ob stavbi je skoraj v celoti namenjen zaposlenim, a je kljub temu ves čas zaseden. Vljudno naprošamo okoliške prebivalce, da upoštevajo obvestilno ta-blo, ki je postavljena na parkirišču. V kolikor na parkirišču red v bodoče ne bo še vzpostavljen, bo občina za pomoč zaprosila Medobčinsko inšpekcijsko in redarsko službo.

Občinska uprava



ba zaokrožena, so v goste povabili tudi prijatelje: kmeta Marjana Drožino iz Gradišce, mladega nadobudnega kmeta Bogdana Drožino iz Gradišce, še enega mladega in perspek-tivnega kmeta iz Varej, Mitjo Benčiča, ki ima tudi turistično kmetijo »Pri Čičevih«, ter dobrega prijatelja Toneta Počkaja iz Tubelj, ki je skrbel, da je bilo žganje »ta pravo«. Sokriva za nastajanje te oddaje je bila Milena Štolfa, vodja Kmetijske pospeševalne službe Sežana - KGZ Nova Gorica, ki je z dušo ob kmetih in z njimi, ter simpatični novinar RTV Slovenija Branko Vrabec. Ob dobri postrežbi in delu je dan minil, kot bi mignil. Oddaja je končno obliko doživela v tehniki, pred-vajana pa je bila v januarski primorski oddaji Ljudje in ze-

mlja. Ponovno si jo lahko ogledate na internetni strani RTV Slovenija, televizija Koper.

Ester Mihalič


ZAKLJUČEK TEKMOVALNE SEZONE V DRESURNEM JAHANJU 2012

Na tekmovanju za državno prvenstvo v Ljubljani smo imeli smolo, vreme je bilo slabo in tudi moj tekmovalni konj World Famous se ni počutil dobro med dežniki in zvočniki, prekriti-mi s PVC vrečkami. Zelo se je ustrašil čudnih šumov izpod teh vrečk in ni bilo druge možnosti kot odstop. Na žalost pa je rezultat za državnega prvaka seštevek dveh tekmovanj, torej dveh zaporednih dni. Drugi dan je sicer pokazal izredno dober nastop, ampak na državno prvenstvo se žal nisva več mogla uvrstiti. Tekmovala sva na nivoju Intermediate I in za tekmo v prostem programu z glasbo zasedla 3. mesto.Po državnem prvenstvu sem se z dvema svojima tekmovalni-ma konjema World Famous in Wahia Principe odpravila na pri-prave k svojemu trenerju v Švico, kanton St. Galen. Tam smo bili dva tedna. Tudi hčerka Amanda je bila z menoj. Trenirali smo skoraj vsak dan in zadnje dni sta konja že kazala znake utruje-nosti, zato smo se kar z veseljem napotili spet proti domu. Pot je dolga 800 km in s konji jo moram prevozit v dveh delih oz. dveh dneh. Prespali smo v okolici Münchna v Nemčiji v hlevu moje znanke. Tam smeli smo res vrhunsko oskrbo in prenoči-šča.V decembru pa sva se s konjem World Famous udeležila ene-ga največjih tekmovanj v celi Italiji. V kraju Sommacampagna blizu Verone je potekal božični turnir, ki se ga udeleži 300 naj-boljših konj iz celotne Italije in okoliških držav. Tekmovala sva v nalogah Intermediate II in Grand Prix. To so naloge najvišje rav-ni v dresurnem jahanju in zahtevajo leta napornega treninga. V mojega konja World Famous je bilo vloženih sedem let trenin-gov, saj je zaradi neljubih izkušenj iz svoje mladosti potreboval še precej več vaje za zaupanje v jahača in okolico. Ti dve nalogi skupaj tvorita Big Tour ali po naše Veliko turo – in uvrstila sva

se na 3. mesto. World Famous je nedvomno sposoben pokazati še več, ampak trenutno se na tekmovanjih še ne more dovolj sprostiti.Tako smo tekmovalno sezono 2012 zaključili z mešanimi ob-čutki. Konja World Famous mi je uspelo pripeljati do najvišjega možnega nivoja, pa vendar zaradi svoje preteklosti ni uspel po-kazati vsega svojega potenciala. Ali nama bo uspelo premagati še to veliko oviro, pa bo pokazal čas. Tudi kobila Wahia Principe zelo dobro napreduje in naslednjo sezono računam tudi nanjo za velike tekme.Cilj za sezono 2013 je udeležba s konjem World Famous na nalogi Grand Prix na svetovnem prvenstvu in vpeljati kobilo Wahia Principe na nivo Prix St. Georges na mednarodnih tek-movanjih.

Vanja Babič

KOLINE NA TELEVIZIJIEkološka kmetija Železnik je na prvi letošnji ponedeljek na svoji kmetiji na Artvižah gostila ekipo RTV Slovenija in novi-narja Branka Vrabca, avtorja kmetijske oddaje Ljudje in ze-mlja. Tema oddaje so bile koline, torej klanje prašiča, kot so vedno potekale v Brkinih, ter priprava mesa. Da bi bila zgod-

MED SNEŽINKAMI PREKRASNI CVETOVIKnjižnica Kozina kljub snežnim zametom, ki jih kar nekaj let do-slej v taki meri ni bilo, gosti prekrasne grafike s cvetovi, ki nas ponesejo v bolj zelene letne čase. Več kot dvesto jih je, takih mandalasto okroglih, avtorice Mateje Kavčič, akademske slikar-ke, rojene v Novem mestu. Avtorica grafik in slik, ki v kozinski knjižnici razstavlja od 8. decembra 2012 do 8. januarja 2013 je leta 1994 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno ume-tnost v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku in iz likovne teorije pri prof. Jožefu Muhoviču. »S predstavljenimi najnovejšimi deli do-kazuje doslednost in kontinuiteto svojega likovnega ustvarja-nja. Naslov razstave zgovorno povzema umetniški in življenjski kredo; bivanjsko, miselno in ustvarjalno je slikarka namreč vse-skozi tesno povezana z naravo; prvinska moč narave ji pomeni osnovno vzpodbudo in neizčrpni vir za osebno refleksijo in me-ditacijo. (…) Izbrani rastlinski fragmenti so osnovni elementi za premišljeno kompozicijsko obliko. Čeprav naslikani listi deluje-jo, kot da bi bili prilepljeni na platno, osrednji slikarkin namen ni bil vezan na iluzionistično predstavitev videnega, ampak želi na podlagi ponavljanja sorodstvenih motivnih delčkov ustvari-ti edinstveno naravno okolje, ponazoriti določeno atmosfero, v sliko vtisniti svoj energijsko-duhovni potencial oziroma nas na-

potiti v nevidno, psihološko stvarnost slike,« trdi Barbara Boltar v brošuri Duh narave o slikarkinem delu. Razstavi v januarju sledi razstava slikarja Emerika Lana Dolgana. Vabljeni k ogledu v času odprtosti knjižnice. Grafike so naprodaj.

Patricija DodičFoto: splet

OBLAČNO NEBO Res je. Zadnje čase je večkrat takšno. Res je. Tudi drugačno. Sončno. Še posebej, če se v Knjižnico Kozina zgrne nekaj malč-kov bralčkov palčkov, ki si želijo videti, kako zgleda in zakaj in

kje in kdaj in kdovekajševse oblačno nebo. Ki ga pripoveduje lepa mlada avtorica istoimenske slikanice in še nekaj drugih, Ingrid Pozvek. V samozaložbi je izdala še slikanice Črta, Stric januar, mali Jon in ded Florijan in Stric februar in njegova raz-stava. Ilustracije je ob pripovedovanju sporočilne pravljice o oblakih prikazovala na platnu (power point). Ampak, ker jo je v tisti ta veliki Ljubljani snegec malce pozagodel, oblački so bili zares zelo temni in hudi, in ker je Ingrid s svojim je-lenčkom malce zamudila, smo ji v tem času narisali risbico kot darilce presenečenja in ji ga izročili, sama nam je pa v knji-žnici pustila nekaj slikanic na prodaj, če bi slučajno želeli za praznike podariti kakemu otročku odlične slikanice. Ampak Miklavž seveda malih prijateljčkov knjižnice in pravljičnih uric ni pozabil. Iz veeeeeeeeeeeeeelike malhe je napaberkoval nekaj darilčk, s katerimi smo se seveda takojci posladkali, s preostankom darilčka pa kakor kdo.

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič



ZGODBARNICAHlapec

Botra Francka in njen mož Frane nista ime-la prav nič otrok. Njihova kmetija je bila velika in bogata. Pri hiši so imeli hlapca, ki pa je moral znati brati in računati. Hlapec je bil na kmetiji kot član družine. Frane je bil mizar in je večino časa mizaril po tujih krajih. Domov je prinašal le »bukve« v tu-jih jezikih, ki jih je znal brati samo on. V hlevu so imeli nekaj glav živine in precej ovac. Toda v njihovem hlevu je bila tudi krava, ki se je razlikovala od drugih krav v vasi. Imela je precej več mleka kot ostale krave. V tistih časih je bila že precej stara in Frane jo je imel le za razplod. Na kmetiji je gospodaril hlapec. Naročeni so bili na ra-zne kmetijske časopise. Francka pa je vse knjige in časopise skrbno spravljala. Mno-gokrat je moral hlapec pri obdelavi kmetije marsikaj poiskati iz teh shranjenih zapi-sov. Ker pri hiši ni bilo otrok, je Francka imela v kletkah, razporejenih po hiši pre-cej ptic pevcev. In vzela je k hiši najmlajšo hčer svoje sestre z otrokom, ki ji je bilo ime Lučkič. Vendar pa je rada v svojo hišo po-vabila tudi otroke svojih nečakinj in neča-kov. Posebno slavnostno je bilo na božični večer. Na večerjo je povabila poleg doma-čega Lučkiča še Emiča, ki je bila v resnici punčka Ema in Latkiča. V kotu precej velike sobe – jedilnice - je sta-lo lepo, ne prav veliko božično drevo. Go-spodar Frane je vsakič prav skrbno izbral zelo vejnat in ne prav velik brin. Na vrhu je stal »vrh«, narejen iz stekla. Po vejah pa je Francka obesila piškote, ki jih je moral prinesti Frane iz Trsta. Pod brinom je na bogato obraslem mahu kraljevala sveta družina. Mati Marija, v zibelki Jezus, na drugi strani mizar Jože, zadaj pa krava in osel. Vse je bilo iz zelo tankega porcelana. Otroci nismo nikoli smeli pomagati botri Francki pri izdelavi božičnega drevesca. Najbrž se je bala, da bi nerodni otroci raz-bili porcelanaste figurice. Na mahu je bila s peskom posuta potka, okoli nje pa so pasle ovce in pastir s psom. Na nasprotni strani je bil »šparhert«, ki bi mu sedaj rekli štedil-nik. Dimno cev je imel speljano v širok di-mnik, ki se ga je zapiralo z loputo, ki jo na-redil gospodar Frane. Polovica dimnika je

bila v sosednjem prostoru, ki mu je Frane rekel »špaiz«, botra Francka pa »kamarin«. Tu so se v delu velikega dimnika pozimi su-šile klobase. Tako so se pri božični večerji zbrali gospodinja Francka, gospodar Fra-ne, hlapec, Lučkič, Emič in Latkič. Otroci so vedeli, da je bila hrana pri botri Francki vedno zelo dobra. Francka je najprej vpra-šala otroke, do kdaj so lahko pri njej. ''Ne-kje do desetih zvečer,'' je bil odgovor Emi-ča in Latkiča. ''Torej se bomo imeli lepo za božič,'' je ugotovila Francka. Gospodinja se je opletala okrog šparherta z večerjo, hla-pec pa je bil pri živini v hlevu. Frane je vzel »štikan« prt z mize in poklical otroke. Miza je imela že mnogo, mnogo let. Videlo se ji je, ker je bila že mnogokrat oribana s precej ostro krtačo. Na mizi so se poznale letnice v lesu. Nekatere so bile precej globoke. Bile so zelo zelo ravne čez celo mizo. Frane je na sredini ob robu ene strani mize naredil luknjico. V njo je vtaknil »farminant« (vž-igalico). Nato je šel na drugi konec mize, položil vžigalico v kanal (letnico). Še prej je na mizo prinesel zelo star nož, ki je v svojem dolgem življenju prestal precej osel (osla - brusni kamen). Bil je namreč tako ozek in tanek, da bi se zlomil, če bi padel na tla. Frane je prijel nož za ročaj, počepnil ob mizi z nožem v pokončnem položaju in na-pel rezilo pravokotno na telo vžigalice. Po-tegnil je rezilo k sebi kot kakšno pero ure in spustil - ustrelil. Rezilo noža je udarilo ob telo vžigalice, poletelo po lesnem jarku in na nasprotni strani zadelo pokonci po-stavljeno vžigalico, da je odletela na tla. Nato je pokazal, kako se to dela še svojim mladim gostom. Emič je takoj razumela, kako se stvari streže. In je iz prve zadela stoječo vžigalico. Frane je bi ob njenem re-zultatu zelo vesel. Slabše je šlo Lučkiču in Latkiču. Lučkiču je vžigalica poletela po-strani in ni zadela. Latkiču pa je vžigalica poletela skoraj naravnost, a je potem skre-nila. Tako so nekaj časa streljali in kmalu je tudi Latkič kot Emič vsakič zadel stoječo vžigalico. Le Lučkiču se ni nikakor posreči-lo zadeti vžigalice na drugi strani mize in se je kmalu naveličal streljanja. Tekmo sta nadaljevala Emič in Latkič. Kaj kmalu sta si med seboj začela pomežikovati. Ugotovi-la sta namreč, da stoji vžigalica v luknjici,

ki je v najbolj ravnem lesnem kanalu. Tako je bilo potrebno le vstaviti ležečo vžigalico v ravni kanal in z nožem sprožiti. Uspeh je bil zagotovljen. Čez čas, ko je prišel v hišo še hlapec, je Francka spet pokrila mizo z lepim »štikanim« prtom in vse povabila k večerji. Najprej so jedli župo (juho). Za Lat-kiča in Emiča, je bilo to nekaj zelo dobrega. Doma sta vedno jedla krompir in fižol ali drugič spet fižol in krompir. Skoraj s stra-hom sta namakala žlico v dobro tekočino. Nista imela poguma, da bi kam pogledala. Morda bi jim kdo medtem ukradel dobro-to s krožnika. Na mizi je bil tudi kruh, ki ga je Francka narezala iz hlebca tik pred večerjo. Pa kako je dišal! Šele, ko je Franc-ka rekla otrokom naj si vzamejo kruha, so vsi trije vzeli po kos. Latkič bi ga najraje skril v žep hlač in bi ga jutri pojedel. Zdelo se je, da je enakih misli tudi Emič. Francka je pobrala žlice in prinesla na mizo vilice, odraslim tudi nože. In z velike kozice, ki jo je prinesla nad mizo, vsakemu dala kos mesa, odnesla veliko kozico in prišla nazaj z malo manjšo. Z veliko, ravno lopatico, podobno stolčeni žlici je vsakemu pri mizi dala na krožnik še kar lep kup pečenega, dišečega krompirja. Nato pa je iz majhne kozice vsakemu dolila neko čudno mešani-co, ki pa je dišala kot najbrž diši božja hra-na. Odrasli so z noži razrezali meso, otro-kom pa je vsakemu posebej meso razrezala Francka. V grozni tišini se je slišalo le zvončkljanje vilic in nožev ter mlackanje. V določenih trenutkih bi lahko slišali tudi muho, če bi bilo poletje. Otroci so hiteli z jedjo, boječ se, da jim bo zdaj zdaj Francka vzela krožnik in veselja ob res dobri hrani ne bo več. Večerja se je končala in Franc-ka je prinesla na mizo »kjanterco« (poseb-no oblikovano dvolitrsko steklenico) vina in natočila odraslim trem v kozarce. Otro-kom pa v »čikarɘh« mleka. Še nekaj časa so se pogovarjali in nato je Francka prinesla na mizo »uoptico«. Ma kakšno »uoptico«! Že samo njen vonj je govoril, da so v njej res same dobro izbrane dobrote. Orehov je bilo ravno prav. Malo lešnikov, da se ne čuti preveč mastno. V »uoptici« je bila pra-va količina »uopašja (suhega grozdja) in pa še nekaj pinjolov (semena sredozemskega bora). Tudi pečena je bila pravilno. Otroci so veselo grizli »uoptico« in po malem pijuc-kali dobro domače mleko. Francka je vsa-kemu ponudila še po en kos. Lučkič in Lat-kič sta kos z veseljem pospravila, le Emič

ga je skrbno zavila v čist robec (zdi se, kot da ga je imela prav v ta namen). Med jedjo in pogovorom je čas hitro minil. Otroci niso niti videli, kdaj je Frane prinesel in dal na »šparhert« zelo velik plehnat (pločevinast) pocinkan »lampur« (priprava za pobiranje kamenja na njivah). »Buoste še anu malu pačakali, da vən buo Buožič kej prniesu in puole hǝttie hitru damu, ke je vre punu təma«. Tedaj je v dimniku tako glasno za-ropotalo, da je bilo otroke zelo strah. Tudi Francka se je ustrašila. Loputa, ki je zapi-rala ves velik dimnik, se je nenadoma od-prla in po dimniku se je ropotajoč usulo nekaj pomaranč, nekaj jabolk, kup orehov, pa par pesti lešnikov in šest zavitkov v be-lem papirju. Franca je vse, kar je ropotajoč padlo iz dimnika, prinesla na mizo in vse razdelila na šest delov. Tako je vsak dobil eno pomarančo, dve res lepi rdečkasti ja-bolki, dvanajst debelih orehov in dve pesti lešnikov. Vsak je dobil še lep tanek bel za-vitek. V zavitku je bil dolg črn bonbon, ki je zelo čudno dišal. Tega so otroci najprej dali v usta in ga takoj nazaj zavili v bel pa-pir. Imel je zelo čudno prijeten okus. S tem se bodo hvalili drugi dan. Frane je medtem našel tri »škartoce« (papirnate vrečke) in Francka je v vrečke dala vsakemu, kar mu je po dimniku poslal božič. Latkič in Emič sta se s polno vrečko božičnih dobrot hitro poslovila in odšla proti domu. Na križišču vaških poti sta šla Emič desno in Latkič levo. Zaželela sta si lahko noč. Ko je Latkič že zavil na domače dvorišče, se je nenado-ma spomnil, da nekaj ni bilo prav. Ko je Bo-žiček metal skozi dimnik vse dobrote, je v kuhinji manjkal en mož. Hlapec?

Latko Kus siz uogradie (Članek ni bil lektoriran)

OpravičiloV prejšnji številki glasila smo v članku o

zgodovini pošte v Materiji napačno zapisali ime hiše na stari razglednici. Ne gre za hišo Pri Zupančičevih, ampak za hišo Božidarja

Kastelica oziroma danes v njej živečih Pleskonjičevih.

Za napako se opravičujemo!

Uredništvo



Opravičilo!V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat in objavil napačno osebno izkaznico

Aline Forniz in Sofije Ludvik, zato ju še enkrat objavljamo.

Alini in Sofiji ter njunima staršema se za napako iskreno opravičujemo!


POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!

Moja prva osebna izkaznica

Ime in priimek: TIJA PERHAVEC

Rojena: 8. 12. 2012

Dolžina in teža: 55 cm in 3860 g

Starša: Erika in Robi

Erika in Robi sta vedela, da čakata punčko. Ime je za svojo prvorojenko predlagal tata in tudi mami

je bilo všeč. Tata je bil zraven, ko je mala Tija privekala na svet. Zimsko toplo sonce v začetku ja-

nuarja so izkoristili za prve sprehode – ker Tija uživa v vožnji z vozičkom, se tako večkrat podajo

na sprehod po Nasircu, predvsem do pranonotov v vasi. Blizu sta tudi nono in nona, ki Tijo vsako-

dnevno popestujeta. Ker pa mala Tija dobro prenaša vožnjo, se odpravijo tudi v Povir, kjer živita

tatkova mama in oče, pa še bratranca Erik in Manuel ter pranona. Tija je pridna deklica, tako pri

spanju kot pri hranjenju. Tudi noč je že vzela za svojo in se zbudi le enkrat, da se naje, potem pa

spi naprej. Imela je že veliko obiskov prijateljev in sorodnikov, ki so prišli pogledat prvorojenko.

Otroci hočejo objem, naročje, prijazno besedo, dotik, nekoga, da jim prebere pravljico, nekoga, da se z njimi smeje in pogovarja.(John Thompson)

Pripravili: Monika Zobec in Mojca Grk


Ime in priimek: ALINA FORNIZRojena: 26. 8. 2012 v PostojniDolžina in teža: 49 cm in 2880 gStarša: Marjeta in Guido

Ime za svojo prvorojenko sta starša izbrala skupaj. Da bo punčka, sta vedela že prej, tata pa je bil tudi prisoten pri porodu. Mamica Alino pohvali, da je pridna punčka, saj noči večinoma prespi, podnevi pa radovedno opazuje svet okoli sebe. Na sprehode se družinica odpravi po Kozini, prav tako pa tudi po Prešnici, kjer dojenčico z veseljem pričakajo nona Lilica, nono Emil in pranona Justina. Alina je že prava »pohajačka«, saj velikokrat obišče tudi nono Sandro in nonota Giorgiota v Pordenonu.Svoje male sestrične sta izredno vesela tudi Nik in Matteo, ki komaj čakata, da jo lahko pestujeta.


Ime in priimek: NEŽA ŠTUCINRojena: 16. 12. 2012Dolžina in teža: 54 cm in 3650 gStarša: Jerneja in Miha

Neža najraje spi v vozičku, ki ga moramo voziti čez največje hribe in doline. Rada posluša Mačka Murija in največkrat sanja mlečne sanje. Kadar noče spati, je za to navadno kriva njena prijateljica Minka (prikupna lisička iz blaga).

Pozdravljen mali velikan,ki nič ne veš, kaj je življenje, pa si življenje samo:rožnati popek sveta z usteci prisesan kot na drevo bršljan, na mamo, ki jo dvigaš z drobcenimi prstki do sinje nebes in čez in terjaš zase naše in svoje prihodnje čase ...(Tone Pavček)

PERSPEKTIVE SLOVENSKE MANJŠINEKozinska knjižnica je v januarju predstavila prvo v nizu predsta-vljanja diplomskih nalog v letu 2013. Zanimivo temo, vredno po-globljene debate, je predstavil domačin Vasja Valenčič iz Javorja. Nalogo, katere predstavitev je bila predvidena že konec oktobra, je naslovil Perspektive slovenske manjšine v Italiji v luči padca admini-strativnih mej, v prostore knjižnice pa je privabila zainteresirane iz te in one strani nekdanje meje. Valenčič je študiral na Fakulteti za druž-bene vede v Ljubljani, smer teoretsko-analitska politologija in leta 2010 diplomiral pri dr. Cirili Toplak. V raziskavi je želel izvedeti več o dejanskem stanju oz. položaju slovenske manjšine v Italiji, posebno pozornost pa je namenil dogodkom po padcu šengenske meje. Za pričujoče delo je julija 2011 prejel priznanje Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od septembra 2011 do marca 2012 je opra-vljal pripravništvo v Evropskem parlamentu v Odboru za zunanje zadeve AEFT. Avtor je poslušalcem orisal zgodovinski pregled, se zaustavil pri problematiki manjšine danes ter nekaj besed namenil vzgojno-izobraževalnemu sistemu, pravni zaščiti manjšine ter njeni

odprtosti do sodelovanja z večinskim prebivalstvom RS. Avtor se obenem sprašuje, kako je v praksi po padcu meje, po visokolete-čih razpravah in frazah, ki so po padcu mej vršale preko medijev. Ali meja prikliče izoliranost, konflikt ali pasivno nezanimanje? Ali na-sprotno, ponuja nove možnosti in spodbuja k odprtosti in povezo-vanju? Da sta med dvema krovnima organizacijama v »zamejstvu« prevelika organizacijska razdrobljenost in politična razdvojenost, ni bilo potrebno posebej poudarjati, saj so obiskovalci tudi sami izra-žali o tem svoja »pro in kontra« mnenja in razmišljanja, debata pa se je razvnela tudi glede tega, koliko matični Slovenci sploh poznajo problematiko slovenske manjšine v Italiji in zakaj se v tej smeri ne naredi več. Diplomsko delo Vasje Valenčiča bo na izposojo v kozin-ski knjižnici, obenem pa obiskovalce vabimo na naslednje zanimivo predavanje o demenci mag. Gabrijele Valenčič v torek, 29. januarja 2013, ob 18.00. Vabljeni!

Patricija Dodič

OPRAVIČILO: SPOŠTOVANI ŽUPAN, SPOŠTOVANI OBČANI OBČINE HRPELJE - KOZINA!

V družbi T-2 obžalujemo napako, ki se nam je v decem-bru 2012 nehote pripetila pri zapisu naziva vaše občine na jumbo plakatu, na katerem oglašujemo vzpostavitev optične povezave na območju celotne Občine Hrpelje - Kozina. Kljub našim pravilnim navodilom za pripravo plakata je prišlo do napake pri izvedbi, ki jo bomo poskušali odpra-

viti v najkrajšem možnem času. Plakat zato začasno umi-kamo in ga bomo nadomestili z novim. Za neljubo napako se vsem krajanom v vaši občini iskreno opravičujemo!

T-2 d.o.o., Služba za odnose z javnostmiMiša Hrovat

DOBRODOŠLI, Alina, Sofija, Kristian,

Avgust, Karolina, Aleš, Jakob, Tija in Neža!


Ime in priimek: ALEŠ MAVRIČ Rojen: 5. 11. 2012 v PostojniDolžina in teža: 51 cm in 3500 gStarša: Renata in SaškoSestrica: Monika

Aleš je priden dojenček, ki noči lepo prespi, zbudi se le, ko je lačen. Za spol sta starša vedela že pred rojstvom. Ime je izbrala starejša sestra Monika, ki je v veliko pomoč pri skrbi za bratca, povesta starša. Aleš zelo uživa v kopanju in cartanju, rad je, za sprehode po Materiji pa bodo počakali na lepša vremena.


Ime in priimek: JAKOB KOROŠECRojen: 10. 12. 2012 v PostojniDolžina in teža: 48 cm in 2360 gStarša: Valentina in Marjan

Mali Jakob pridno spi in pridobiva na teži, lepo pa mu je tudi med kopanjem. Starša

povesta, da so vedeli le domači - najbližji, kakšnega spola bo njun otročiček, za ostale

pa je bila to skrivnost. Za ime sta se starša odločila skupaj. Jakob je razveselil tudi nono

in nonota v Ocizli ter nono v Divači. Vsi že komaj čakajo toplejše dneve, ko se bodo lahko

sprehajali po Ocizli, kjer so doma.


Ime in priimek: KAROLINA BAHOR Rojena: 10. 12. 2012 v Postojni Dolžina in teža: 51 cm in 3030 gStarša: Petra in Samo

V pričakovanju prvorojenke sta starša skupaj izbrala ime, saj sta vedela, da v družino prihaja deklica. Karolina je živahna in radovedna dojenčica ter prava dobrovoljčica. Veseli se »vozičkanja« po Sežani, kjer ima družina svoj dom. Malo sončico boste veli-kokrat srečali v Obrovu, kjer se njenih obiskov in sprehodov veselijo nono, nona in teta, ter v Kopru, kjer jo z nasmehom pričakata dedek in babica. Veliko poljubčkov Karolini nameni tudi pranona iz Slop.


Ime in priimek: KRISTIAN GUNJAČ

Rojen: 14. 11. 2012 v Izoli

Dolžina in teža: 56 cm in 3685 g

Starša: Urška in Evgen

Sestrica: Elis

Da bo v družino prišel fantek, so vedeli že pred rojstvom, ki ga je spremljal tudi tata. Ime so

mu izbrali vsi skupaj. Starša povesta, da je mali Kristian v začetku večinoma spal in jedel,

zdaj pa je večinoma buden in se ves čas trudi kaj po svoje »povedati«. Vsak dan izkoristijo

za sprehod, če jim le to omogoča vreme. Kristian je v veliko veselje noni, nonotu in teti iz

Kopra ter noni, nonotu, teti in stricu iz Ocizle. Vsi skupaj so jim vedno pripravljeni poma-

gati. Ima pa še pranono iz Ajdovščine, ki je bila zelo vesela prvega pravnuka. Družinica živi,

uživa in preživlja lepe trenutke v Kopru.


Ime in priimek: AVGUST FIČURRojen: 26. 11. 2012Dolžina in teža: 53 cm in 4055 gStarša: Tatjana in PavelBratca in sestrica: Gašper, Zofija in Jakob

Avgust je četrti sonček v družini. Bratca Gašper in Jakob ter sestrica Zofija so se ga zelo razvese-

lili in ga radi pestujejo. Papa je bil prisoten pri porodu in je tudi predlagal ime. Veseli se ga tudi

sestrična Gaia, ki komaj čaka, da malo zraste za potepanje po Beki. Za zdaj pa Avgust pridno

papa, je že pravi korenjak, in večino dneva še prespi. Zelo rad obišče nonote v Ocizli od koder je

doma mama, živi pa v Šmarjah pri Kopru.


Ime in priimek: SOFIJA LUDVIKRojena: 6. 11. 2012 Dolžina in teža: 50 cm in 3030 gStarša: Tjaša in Damjan

Za spol so izvedeli že takoj, ko je bilo to možno na pregledu. Tatko je bil pri porodu, kjer je tudi sodeloval in pomagal. Ime sta svoji prvorojenki izbrala oba, pomeni pa »modrost«. Sofija pridno spi tako ponoči kot čez dan, ko pa ne, se cartajo, poslušajo melodije iz pli-šastih igrač, opazujejo dogajanje in se smejijo. Na sprehode zaenkrat še ne hodijo, se jih pa najbolj veselijo. Seveda ne gre brez non in nonotov, tako iz Tubelj, kjer družina živi, kot iz Kopra. Predvsem obe noni sta presrečni in zadovoljni, da je končno prišla vnukinja.

JANUAR-FEBRUAR 2013 JANUAR-FEBRUAR 2013 decembrski utrinkidecembrski utrinki

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 2120 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

BOŽIČNICA V SLIVJUV Slivju je na vigilijo pred praznikom svetih treh kraljev potekala bo-žičnica cerkvenih pevskih zborov za petero župnij Občine Hrpelje - Kozina. Uvodoma je župnik Vid Premrl uvedel poslušalce v doživljanje

božičnice, ki v petju božičnih pesmi, v poslušanju in premišljevanju njihovega sporočila, omogoča podoživljanje Božjega prihoda za od-rešenje sveta. S tem pa božičnica postane molitev, slavljenje in češče-nje Boga. Dalje je g. Vid še poudaril, da božičnica plemeniti izvajalce in poslušalce ter je pomemben verski in kulturni dogodek za vseh pet župnij. Pred nastopom je drugi od župnikov na tem območju, Iztok Mozetič, podelil vsem pevcem in pevkam poseben blagoslov.Bogdana Hrvatin je nastopila s cerkvenim pevskim zborom iz Brezo-vice. Posebej se je odlično predstavila tudi mlada organistka Urška Vi-tez. Andreja Hrvatin je vodila Moški pevski zbor Slavnik. Revijo je pod taktirko Edija Raceta sklenil rodiški cerkveni pevski zbor, ki sodi med starejše zbore na Primorskem, saj ga je daljnega leta 1878 ustanovil slovenski skladatelj Anton Hajdrih, ki je v Rodiku učiteljeval. Lepa cerkev sv. Martina s čudovito Kraljevo poslikavo, okrašena z lepi-mi jaslicami, je zadonela ob skupnih pesmih Božji nam je rojen Sin in Sveta noč, ki so jih združeno zapeli in s tem sklenili letošnjo božičnico.

J. B.

PESTER DECEMBER V CKSG PORTOROŽ

Tudi za otroke in kolektiv Centra za korekcijo sluha in govora (CKSG) Portorož so bili decembrski dnevi praznično obarvani. V začetku decembra smo v delavnicah skupaj s starši izdelovali no-

voletne voščilnice in okraske, pekli piškote, kuhali milo, izdelo-vali venčke … skratka, imeli smo se super. S pomočjo učiteljic in vzgojiteljic so otroci okrasili šolske prostore in si v Kopru ogledali animirano risanko. Prav posebno doživetje pa je bil obisk Nika Polesa (na fotografiji). Učenci so zelo hitro opazili, da je na harmoniki zapisano njego-vo ime. Niko jim je na kratko opisal harmoniko ter način igranja nanjo. Nekateri so se v igranju harmonike tudi sami preizkusili. Z veseljem in nasmehom na obrazu je Niko vsem zbranim zaigral kar nekaj pesmi. Seveda pa ob igranju ni manjkalo niti petja in plesa. Otroci in kolektiv CKSG Portorož se Niku iskreno zahvaljujemo za njegov obisk pri nas in mu želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2013! Niko, pa še kdaj nas obišči, naša šolska vrata so ti vedno na stežaj odprta!

Lea Grk

DEDEK MRAZ RAZVESELIL DIVAŠKE BALETKEPotem ko je število članov DLBU zadnja leta rahlo upadalo, smo v šolskem letu 2012/2013 priča po-novnemu prebujenju. Več kot 30 najmlajših baletk daje upanje, da bo baletna umetnost v Divači še dolgo deležna velikega zanimanja.Ko so se v petek, 21. decembra, zbrala mlada nadobudna dekleta, je bil občutek prav prijeten. Več-namenski prostor v Osnovni šoli dr. Bogomira Magajne je bil ravno prav velik, da so lahko baletke pri-čarale prednovoletno vzdušje. Svoje navdušenje in talent pa so najmlajša dekleta prikazala z njihovo učiteljico Aleno Medič, saj so se na licu mesta naučile in suvereno zaplesale krajšo koreografijo. S tem smo ponovno dokazali, da mla-dim ni odveč trud, če so vidni rezultati.

Navdušeni so bili tudi starši, saj so lahko na praktičen način videli, kako poteka delo njihovih malčk-ov.Kot vsako leto je tudi letos sledila manjša pogostitev, na kateri so se izkazali tudi starši, saj so prispevali veliko peciva, sadja in pijač, kar v preteklosti ni bila ravno pogosta praksa.Zaključka leta pa ne bi bilo brez obiska Dedka Mraza. Tudi letos so ga baletke priklicale s petjem in

veselimi klici. Za večino je bilo to prvo novoletno rajanje z DLBU, zato upamo, da bodo skromna in praktična darilca dala še več elana za delo v letu 2013.

Andreja Borovič

OBISK OTROK V DIVAČIDedek Mraz je v decembru obiskal tudi otroke iz Centra za uspo-sabljanje Elvire Vatovec iz Divače. Predstavnici iz Občine Hrpelje - Kozina, direktorico Sašo Likavec in Ester Renko, so otroci pričakali z velikim navdušenjem, saj so z iskrivimi očmi pokazali veliko zadovoljstvo in hvaležnost ob po-gledu na darilni paket. Takoj so ga postavili ob jelko in se tudi sami hitro nastavili objektivu, kar dokazuje priložena fotografija. Ob odhodu so nam zaželeli vse dobro v novem letu, v upanju, da se konec leta ponovno srečamo.

Ester Renko, občinska uprava

BOŽIČNICA V CERKVI SV. JANEZA EVANGELISTA V JAVORJUHrepenenje, novo pričakovanje, sočutje in dobrota do bližnjih je bila povezovalna nit božičnega programa, ki so ga na praznik sv. Štefa-na pripravili člani ŠKD Javorje po končani sv. maši v cerkvi vaškega zavetnika sv. Janeza Evangelista. Javorci in prebivalci bližnjih vasi so napolnili cerkev. Čudovito vzdušje so pričarali gostje: pevska skupina Fantje spod Kar-lovice ter mlada violinistka in pevka Manca Prosen. Fantje spod Karlovice so pevska skupina, ki pod vodstvom Aleša Ber-netiča deluje že vrsto let. Člani skupine so možje in fantje iz bližnjih vasi. Radi so se odzvali vabilu in pripravili izviren program božičnih pesmi, med drugim tudi pesmi znanega primorskega skladatelja in zborovodje Ubalda Vrabca. Praznično vzdušje pa so s svojim petjem pomagali ustvariti že med mašo.Čarobno razpoloženje je priklicala Manca Prosen z ubranim igranjem, ki ga je izvabljala iz svoje violine. Zaigrala je Menuet Luigija Boccheri-nija. Nadvse prisrčen pa je bil tudi njen drugi nastop, s katerim je otro-ško razposajenost in vznemirjenost v času okrog božiča in novega leta pričarala s petjem. Zapela je venček otroških zimskih pesmi.Odlomke iz literarnih del slovenskih književnikov o skrivnostih božiča, o človekovem dostojanstvu in dobroti kljub pomanjkanju in revščini je brala Grozdana Sluga, ki je tudi povezovala program.

Po končanem programu so se vsi zbrali v vaškem domu ter se ob toplem napitku, pecivu, ki so ga pripravile članice ŠKD Javorje, in ob petju Fantov izpod Karlovice prijetno zabavali in klepetali.

Vladka Ceglar

PESEM IN RECITAL OB BOŽIČU V OCIZLIOcizelska cerkev sv. Marije Magdalene je v četrtek, 10. januarja, gostila pevsko skupino Cvet v laseh, ki jo vodi pevka in kantav-torica Marjetka Popovski. S svojimi glasovi in izborom pesmi so pevke prisotnim, ki nas ni bilo malo, znova pričarale praznike in približale božič, njegov pomen in sporočilo miru in ljubezni. Koncert je bil neposredno po maši, ki jo je daroval župnik Iztok Mozetič, ob koncu pa smo se v dokaj toplem vremenu še dru-žili ob toplem čaju.

Ester Mihalič



LETOS JE PRIDNE OTROKE DEDEK MRAZ OBISKAL TUDI V PREŠNICI

V Prešnici smo se vaščani 23. decembra popoldne dobi-li pred cerkvijo. Postavili smo smreko in jo okrasili z različnimi lučkami. Zvečer smo se zbrali okoli okra-šene smreke in čakali Dedka Mraza. Po nekaj minutah je končno prišel s svojim palčk-om. Vse nas je lepo pozdravil in se usedel k smreki. Otroci smo mu zapeli pesmico, on pa nam

je za nagrado povedal zgodbo. Potem pa je vzel v roke svojo knjigo pridnih otrok in nas po vrsti klical. Vsak je dobil zelo lepo darilo. Ko smo vsi prejeli darila, smo mu zapeli še eno pesmico in se fotografirali z njim. Po tem je odšel, saj je mo-ral obdariti še druge otroke.

Monika Sinkovič

DEDEK MRAZ PRI GASILCIHTudi gasilce v Materiji je v soboto, 15. decembra, obiskal Dedek Mraz. Najbolj so se ga razveselili otroci, za katere je imel zvrhan koš čudovitih daril. Dedek Mraz se za pomoč zahvaljuje vsem svojim pomočnikom, Marjanu »Kramarju«

iz Markovščine, LARIS d.o.o., PEJO TRADING d.o.o., Tanji Renko in Petrolu, Kozina, Alenu Kojadinoviču in ADRIATIC SLOVENICI, Patriciji Kastelic in T & P CARS d.o.o., Lari Šker-janc in ŠKERJANC d.o.o., Marku Renko s.p., Mirku Bele s.p. in Franku Godini.

Hvala tudi puncam od Twirlinga, ki so nam zaplesale, mla-dini, ki je poskrbela za izvirno predstavitev novega kole-darja, ob katerem so se spomnili na vse glavne dogodke preteklega leta, ter skupini Vatreni dečki, ki je poskrbela za pravo zabavo.

Mame matarskih gasilcev

»Če se začneš v življenju zavedati, da imaš vsega ravno dovolj, postaneš resnično bogat.«

BOŽIČEK V KLANCUKlančani smo v soboto, 22. decembra, imeli to čast, da je naše otroke ponovno obiskal Božiček. Dočakali smo ga v duhu pričakovanja in ob prisrčnem prepevanju naših najmlajših v manjšem kulturnem programu. Božiček je pridne otroke bo-gato obdaril, Peter in Pavel Lorger pa sta z igranjem na svoja inštrumenta popestrila in polepšala večer. V veliko čast pa nam je bil tudi obisk našega župana Občine Hrpelje - Kozina Zvonka Benčiča Midreta, ki je osebno izro-čil priznanja zaslužnim vaščanom. Ti so si prizadevali in se trudili pri izgradnji našega doma, vanj vložili nešteto prosto-voljnih delovnih ur in veliko dobre volje. Na to priznanje smo vsi Klančani zelo ponosni, zato se Občini Hrpelje - Kozina in

županu najsrčneje zahvaljujemo. Še posebej pa smo veseli, da smo s tem priznanjem dokazali sebi in ostalim, ki nas v prihodnje nameravajo posnemati, da je z dobro voljo in slo-go mogoče marsikaj narediti. Rezultati so vidni, saj so delo pridnih Klančanov, ki smo povezani v delu in zabavi. V dobri družbi in ob polni mizi dobrot smo se zabavali še po-zno v noč in se dogovarjali o nujnih delih v vasi, ki jih bo treba še opraviti.

ŠKTD Glinščica

Dobri Miklavž je obiskal tudi otroke župnij Klanec pri Kozini, Draga, Rodik in Hrpelje - Kozina.

Prišel je na Miklavžev dan v župnišče v Klancu. Mladi so mu pripravili igrico o dečku, ki nima

prijateljev, saj ves čas visi na računalniku. Njegov angel pa ga prebrisano spravi na pravo pot.

Otroški cerkveni zbor mu je zapel kar nekaj lepih pesmi, katerim je pritegnil tudi sam Miklavž.

Veselje in pričakovanje otrok je bilo veliko. Hvala župniku za pomoč pri Miklavževih lepih darilih!

starši

DEDEK MRAZ OBISKAL RODIKS sanmi in jelenčki je tudi to leto Dedek Mraz obiskal rodiške otroke. Priznal je, da mu je pri nas lepo, še posebej ko vidi, da je v vasi vsako leto več otrok. Kljub recesiji njegov koš z darili ni bil prazen in je pričaral nasmeh na še tako preplašenem otroškem obrazku, ki je z velikimi očmi zrl v belo brado in sivo kučmo.Dedka Mraza smo glasno priklicali s pomočjo otrok iz TKŠD Ur-banščica iz Vrem in baletk divaškega baletnega društva, ki so nam zaigrali prečudovito igro z naslovom Erazem in potepuh.Z Dedkom Mrazom smo zapeli nekaj pesmic, se posladkali, po-tem pa se mu je že mudilo naprej, ker ga je tisti večer čakalo še veliko dela.V en glas so mu otroci obljubili, da bodo ostali pridni do njego-vega naslednjega obiska.

Valerija Pučko, za TD Rodik

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Materija

organizira za otroke

USTVARJALNE DELAVNICE IN ZABAVNA SREČANJAv naslednjih terminih:

- v februarju: 23. 2. 2013- v marcu: 23. 3. 2013- v aprilu: 13. 4. 2013- v maju: 11. 5. 2013

od 10. do 12. URE V GASILSKEM DOMU MATERIJA.

Delavnice vodita Lucija in Veronika Gerdevič.

HURA, ustvarjajmo in zabavajmo se skupaj!

PRISRČNO VABLJENI!



MIKLAVŽEV KONCERT BRKINSKE GODBE 2000

Letošnji (že skoraj tradicionalni) Miklavžev koncert Brkinske godbe je zaznamovalo hudo snežno neurje, ki je zajelo naše kraje, zaradi česar smo morali predvideni sobotni koncert prestaviti na naslednji dan, nedeljo. Najprej sta na oder stopila Jerneja in Vid, slednji z velikim rdečim škornjem, v pričakovanju, da se bo napolnil, saj se je tiste dni tod okrog sprehajal Miklavž. Njemu v čast sta se »tamali« orkester in se-veda orkester BRKINSKA GODBA 2000 še posebej potrudila in nas z glasbo popeljala v praznične dni, v čas velikih pričakovanj. Tako kot je bilo nekoč, ko so se ljudje v času, ko je bil vsak dan krajši, mraza pa vsak dan več, kratkočasili ob spremljavi vaških harmonikarjev z lič-kanjem koruze, luščenjem fižola, čiščenjem perja in popravljanjem kmečkega orodja ob topli peči. Dolgočasno delo so ob veseli pesmi spremenili v prijetno večerno druženje. Tokrat je druženje potekalo v Kulturnem domu Hrpelje, kamor so najprej ponosno prikorakali člani tamalega orkestra in nas razveselili s skladbami Clifs of Mendocino in Simply Christmas. Oblečeni so bili v nove enake bele majčke in imeli nove notne mape. Starši »tamalih« so poiskali sponzorje in poskrbeli za nakup in tisk majčk, društvo pa je nabavilo nove mape. Seveda je društvo hvaležno tako staršem kot tudi sponzorjem. Pod taktirko dirigenta Tomaža v roza majčki so »tamali« izvrstno odigrali, prejeli močan aplavz in oder prepustili »tavelikim«, ki so najprej prejeli jubilejne nagrade. Iz Javnega sklada kulturnih društev, območna enota Sežana je nagrade podelil predstavnik Peter Filipčič. Bronasto Gallusovo značko za več kot 5 let aktivnega igranja so prejeli godbeniki: Maruška Cerkvenik, Simon Gospič, Jakob Gustinčič, Robert Jug, Anet Svetina, Jerneja Škrlj in Mateja Škrlj. Srebrno Gallusovo znač-ko za več kot 10 let aktivnega igranja pa so prejeli Klemen Filipovič, Tadeja Kuret, Maks Marion, Matija Marion, Lara Pirjevec, Sara Pirjevec, Katja Škerjanc in Matjaž Žnidaršič. Iz Zveze slovenski godb nas je z obiskom počastil predsednik, g. Tone Urbas, ki je podelil Adamičeve bronaste značke za več kot 10 let ak-tivnega igranja godbenikom: Tadeji Kuret, Sari Pirjevec, Lari Pirjevec in Matjažu Žnidaršiču.Tako kot ostali se je tudi predsednik Marko Filipovič pridružil čestitkam jubilantom in seveda pozdravil vse udeležence koncerta. Ob tej priliki se je zahvalil vsem, ki kakorkoli pomagajo društvu, ter zaželel veliko do-brega v prihajajočih praznikih in v novem letu 2013. Končno sta prišla na oder tudi Neža in Matjaž, nova povezovalca pro-grama, ki sta prišla kar iz »tamalega« orkestra in zamenjala Jernejo in Vida ter ju poslala k »tavelikim«. Njuno pričakovanje je bilo še večje.

Pogledala sta v prazen škorenj, se spominjala, kako je bilo včasih, ko so na predvečer sv. Miklavža otroci na okenske police postavili krožnike ali škornje. Ko so zjutraj pokukali vanje, pa so se razveselili dobrot, jabolk, orehov, hrušk, suhih fig, le redko tudi sladkorčkov. Neubogljivi in malo-marni otroci pa so razočarano pogledovali, saj jih je čakala le šiba. Skoraj sta že pozabila, da na odru čakajo »taveliki«, pod odrom pa ma-žoretke KUDa Franc Žiberna iz Povirja. Topli glasbeni zvoki so nas nato spremljali cel večer, ob posameznih skladbah pa so žareli solisti: Sandra Rijavec, Mateja Škrlj, Gregor Pertot in Patrik Rijavec.Tu pa tam sta prišla Neža in Matjaž, pokukala v škorenj in mlela, mlela in mlela o starih zgodbah in o vremenski prerokbah Miklavževega večera, pa o parkeljnih, ki so strašili staro in mlado, rožljali z verigami in pobirali po hišah, s sajami mazali mlada dekleta, včasih tudi fante, in švrkali s šibami. Neža je postala žalostna, saj je bil škorenj še vedno prazen, Matjaž pa je bil vztrajen in je pričel:»Že škorenjčki so čisti, čakajo pripravljeni na darila, morda se skrita želja mi bo izpolnila. Miklavž skrivaj s spremstvom čaka, navada naša je skoz' stoletja taka. Zamiži, Neža!«Neža je zamižala, a škorenj je ostal prazen in Miklavža ni bilo. Seveda, ko pa je prišel že prejšnji večer, a je bila dvorana prazna! Miklavž pa je pogumen in se ne ustraši slabega vremena. Tako je darila pustil v kultur-nem domu. Pridne mažoretke so priskočile na pomoč in darila razdelile vsem otrokom v dvorani. Otroškemu veselju je sledil Nežin pozdrav: »Lahko noč in še eno skladbo za pomoč, naj vas spremlja celo noč!« Zazvenela je skladba Radetzky March s Povirskimi mažoretkami, ki je nepopisno navdušila občinstvo in nas pospremila v veseli december.Scenarij za Miklavžev koncert je pripravila gospa Maja Škamperle, dvo-rano pa je okrasila Vesna Marion. Obe sta neumorni sodelavki našega društva, za kar se jima iskreno zahvaljujemo in priporočamo za nadalj-nje sodelovanje. Prireditev je bila dobrodelnega značaja in sredstva so bila namenjena za nakup novih notnih stojal. S pomočjo donacij smo stojala že nabavili, zato se tudi vam vsem, ki ste prispevali, toplo zahva-ljujemo.

VSEM ŽELIMO SREČNO, USPEŠNO in GLASBENO NOVO LETO 2013!

Darja Starc, za upravni odbor BG2000

ZANIMIVE JASLICEPraznični december je tudi čas za postavljanje jaslic. Nekateri so pri tem zelo ustvarjalni, se posvetijo tudi podrobnostim ter jim ni težko postaviti ob skromnem hlevčku še marsikaj drugega. Ne-kaj takih biserov objavljamo tudi v našem glasilu:

»JASLICE V ROŽICAH«Vanje je vgrajenih precej ročno izdelanih motivov: potoček, ki poganja mlinsko kolo in žago, kamnite hiške, krite s slamo, ob-delovanje njive z vprego ... Avtor jaslic je Jaka Dujmovič iz Rožic, avtor članka Branko Dujmovič.

Andreja Hrvatin nam je poslala lepe fotografije še lepših jaslic Aleša Tomažiča iz Tubelj.

Te jaslice pa so kraljevale na domu Almire Bernetič v Rodiku.

Anonimni bralec iz Brkinov pa nam je poslal utrinek njihove muce, ki si je jaslice vzela za svoje in jih tudi temu primerno opu-stošila.

ŽEGNANJE KONJNa god sv. Štefana so se po vsej Sloveniji opravljali blagoslovi konj. Že če-trto leto je župnik Ivan Furlan, ki ima v upravljanju tri župnije (Podgrad, Hrušico in Golac), opravil blagoslov konj po sveti maši pri cerkvi sv. Niko-laja na Golcu v Čičariji, v Občini Hrpelje - Kozina. Letos se je zaradi slabega vremena udeležilo nekaj manj konj kot prejšnja leta, vendar je kljub temu prišlo nekaj manj kot 15 konj za delo na kmetiji (na njivah) in v gozdu, ki so last domačega rejca Nikole Djaka. Doslej so blagoslov konj za to vasi-

co, ki šteje okrog 60 prebivalcev, pred stotimi leti jih je štela več kot tisoč, opravljali v Harijah. Na Djakovi ekološki kmetiji, ki se že 20 let intenzivno ukvarja s kmetij-stvom, poleg 36 konj posavske pasme, ki so namenjeni za delo v gozdu in za prirejo mesa, gojijo še 240 ovac, nekaj govedi in koz. Delo na visoko-gorski kmetiji (pasejo na 1000 metrov n.v. na Žabjaku, hleve pa imajo na 783 metrov n. v.), ki obdeluje 97 hektarjev površine (od tega jih je 18 ha v njihovi lastni, nekaj je zemljišč državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter v zasebni lasti), je nadvse zahtevno in težko. A kljub temu se kmetovalci v Čičariji ne dajo. Upajo na boljše čase in na kmetiji Djaka si želijo, da bi prešli na proizvodnjo ovčjega sira in na kmetiji prirejali »od-prta vrata« ob vikendih. Po besedah župnika Furlana pa naj bi prihodnje leto blagoslavljali konje že pri obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja, ki potrebuje popravilo strehe. Župnik Furlan pa je za letošnje leto pripravil in izdal lep koledar, kjer je v besedi in sliki opisanih vseh 13 cerkva v treh župnijah, ki jih vodi.

Olga Knez



VEČER POPEVK IN MODNIH KREACIJKot že nekaj let zapored je Moški pevski zbor Slavnik tudi letos poskrbel za po-seben glasbeni zaključek leta. V dvorani Kulturnega doma v Hrpeljah smo bili v petek, 14. decembra, priča zabavnemu, čarobnemu in nostalgičnemu koncertu. V goste so tokrat povabili domačo mo-dno oblikovalko Tjašo Škapin. Njene mo-dne kreacije, ki so jih nosile domače ma-nekenke Izabela Juriševič in Nika Gombač ter zborovodkinja Andreja Hrvatin in po-vezovalka programa Ester Mihalič, so se skozi celoten koncert prepletale z glasbo, ki je bila tokrat popevkarsko obarvana. Za njihove pričeske in ličenje je poskrbela Ana Škapin iz frizerskega salona Voilà. V izvedbi domačega moškega zbora smo slišali skladbe Kam le čas beži, Moje or-

glice, Zimska, Sankaška polka, Serenada, Kaštelanke in še druge. Za instrumental-no spremljavo je poskrbel Matic Štavar. Na odru so se zvrstili še otroci iz pevskega zbora OŠ DBB Hrpelje z Anito Penko, ki so s svojo živahnostjo in koreografijo navdu-šili občinstvo. Sven Orešnik, mladi nadar-jeni harmonikar, je prav tako poskrbel za prijetno zimsko vzdušje. Andreja Hrvatin in Matic Štavar sta ob spremljavi klavirja in harmonike zapela stari slovenski po-pevki Dekle iz zlate ladjice in Naj sneži. Svoj del so prispevali tudi Lisjaki, ki so nam ponudili nekaj zabavnih in narodno--zabavnih popevk, da so ogrele dlani in srce. Gledalci in poslušalci so bili navdu-

šeni tudi nad zimsko sceno, ki je bila ob vsaki točki drugače obarvana, za kar gre zahvala Alenu Hrvatinu in Jošku Dobrili. Pevci iz MoPZ Slavnik se iz srca zahvalju-jejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je koncert tako dobro uspel, pa tudi svoji zvesti publiki za podporo. Hkrati pa vošči-jo srečno 2013 in želijo vsem veliko petja, saj le to veselje podvoji, pa tudi skozi tež-ke čase se gre lažje s pesmijo. Še vedno pa velja vabilo, da se jim pridružijo fantje in možje, ki bi radi prepevali z njimi in tako ohranjali tradicijo fantovskega petja v naših krajih.

Andreja Hrvatin

PRAZNIČNI SEJEM

O decembrskih prireditvah na Kozini in v Hrpeljah bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Nikoli še niso povsem uspele, pa najsi so bile or-ganizirane s strani zasebnika ali s strani društev. Med ključnimi dejav-niki je tudi naša lokacija: na križišču, ki je še tako pomembno tudi pri glavnih datumih, kot so pust, novo leto in ostali. Decembra se veliko dogaja povsod okrog nas, v četrt ure si lahko na kateremkoli od večjih prizorišč in težko je konkurirati. Ne glede na pomisleke smo na pobudo Admirala iz Kozine posta-vili šotor ob njihovi stavbi. Takoj smo ugotovili, da je bil šotor kljub temu, da je lokacija za organizacijo idealna (urejen dostop in urejeno parkirišče), preveč odmaknjen in premalo oziroma skoraj nič viden. Poleg lokacije in konkurenčnih prireditev bomo v bodoče morali

nameniti večji poudarek tudi reklami in ogrevanju šotora. Slednje so občutili predvsem stojničarji, ki so v šotoru preživeli celo soboto in ne-deljo. Treba jih je pohvaliti. Stojnice so bile praznične in ponudniki so se res potrudili s prazničnimi aranžmaji. Poleg Rdečega križa, ki je imel dobrodelno stojnico, so prišli še: čebelarstva Ukovič, Bernetič in Kavre, Kmetija Pustotnik s siri, Kmetija Železnik s suhimi mesninami, Kmetija Pri Lokčevih, Cvetličarna Ana iz Kozine, Vesna Rems iz Klanca s sivki-nimi aranžmaji, Davorina Petrinja z umetniško okrašenimi svečami, Vinakras iz Sežane ter Franc Jelušič z brkinskim slivovcem in kraškim brinjevcem.

Z A H V A L A

Doživetja, občutke, razmišljanja, smeh, razočaranja in še in še smo v Folklorni skupini Brkini letos obeležili s 13. obletnico delovanja 20. decembra 2012 v Kulturnem domu v Hrpeljah.

Večer - prireditev smo želeli deliti s čisto vsemi, ki so kdaj sodelovali ali še sodelujejo v okviru folklornega društva – se pogovoriti, nasmejati, pozabavati, sprostiti in predstavi-ti svoje načrte v prihodnosti.

Želeli bi se zahvaliti vsem, ki nam stojijo ob strani, predvsem pa:Občini Hrpelje - Kozina in županu Zvonku Benčiču Midretu, Krajevni skupnosti Tatre inEster Mihalič.

V kulturnem programu so sodelovali:Bruno in Giordano, ki sta bila poleg članov KD Brkini glav-na aduta igre.S petjem ljudskih pesmi sta program začinili skupini Hru-šiški fanti in pevke ljudskih pesmi iz pevske skupine Cvet v laseh. Za glasbeni vložek pa sta poskrbela Trio ABS in Brkinska banda.

Folklorna skupina Brkini

Vabljeni novi člani na vaje, ki potekajo ob petkih ob 20.00 v Osnovni šoli DBB Hrpelje!

V soboto popoldne so nas obi-skali vodniki reševalnih psov iz Po-stojne in pripravili dveurni prikaz vaje reševanja s psi. Maloštevilni otroci so lahko spoznali pse, njiho-ve lastnosti in izvedeli vse o reše-vanju. To j bila zelo atraktivna vaja, za kar se klubu iz Postojne iz srca zahvaljujemo. Plesni nastop so ba-letke iz Divače in hrpeljsko-kozin-ske skupine odpovedale, ker je bilo premrzlo. Tako smo bili primorani odpovedati še skupini twirlinga in mažoretk iz Povirja. Najti bo treba kakšno primernejšo priložnost, da nam pokažejo svoje delo. Sobotni večer so imeli v rokah Malibujevci. Vedno dobre volje in razigrani pa so skoraj ostali brez občinstva in plesalcev. Razen redkih parov, ki so izkoristili široko plesišče in se zavrteli, skoraj ni bilo ljudi. Nedeljski Dedek Mraz je v šotor pripeljal 130 otrok in njihovih star-šev. Najprej smo poslušali vedno aktualno predstavo Muca Copatari-ca v izvedbi dramske skupine Mravljice, nato pa je Dedek Mraz vsake-mu otroku stisnil roko in mu izročil sladko darilce. Ob tej priložnosti se županu zahvaljujemo za pomoč pri nakupu daril. Dobrih sto obiskovalcev se ni ustrašilo mraza in ostali so še na

prazničnem koncertu naših kul-turnikov. Slavnostno je začel Br-kinski kvintet trobil, nato pa so ob Moškem pevskem zboru Slavnik z zborovodkinjo Andrejo Hrvatin na-stopili še solisti: Eva Sluga in Sabrina Vatovec ob spremljavi Žige Dodi-ča in Nika Ražmana, Nina Počkaj z Adelino pesmijo Make you feel my love in White Christmas, ob tej prilo-žnosti pa sta vokala in instrumente ponovno združila Andreja Hrvatin

in Matic Štavar. Zaključna pesem Bela snežinka nas je zazibala in po-peljala božičnemu času naproti. Admiral je poskrbel za polne želodčke in se trudil, da ni zmanjkalo »kuhančka«. Organizatorji bi se radi zahvalili še: Interini d.o.o. Kozina, PGD Materija, Andreju Resinoviču s.p., Elektro Primorski, izpostava Hr-pelje - Kozina, Jadranku Jakulinu s.p., KSP d.d. Sežana, tehniku Alenu Hrvatinu in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve. Preden se bomo ponovno lotili podobnih projektov, bo treba še marsikaj razmisliti in oblikovati program, ki bo všečen širši množici.

Ester Mihalič


mladarije mladarijeJANUAR-FEBRUAR 2013 JANUAR-FEBRUAR 2013

RADOSTNA DECEMBRSKA RADOST

SMUCARSKA ŠOLA V NARAVI – CERKNO 17.–21. 12. 2012

5.A IN 5.B

ZGODBARNICA NA

PODRUŽNICI OBROV

VESELO IN SLADKO …

DECEMBRSKI UTRINKI IZ OBROVAV torek, 4. decembra 2012, je na OŠ Hrpelje potekal tehniški dan. Učenci vseh razredov smo izdelovali različne novoletne okraske, ki so bili namenjeni prazničnemu pričaranju razredov. Okraske smo izdelovali iz različnih materialov. Šestošolci in devetošolci smo za poglavitni material okrasitve izbrali papir, sedmošolci so plastične odpadne stvari (zamaški, žličke, spon-ke) preoblikovali v novoletne zvezde, osmošolci pa so vdihnili

kovinskim pokrovčkom praznični značaj.Nekateri čudoviti izdelki so olepšali tudi šolske hodnike. Mar-ljivo smo jih izdelovali kar pet šolskih ur. Trud se je izplačal, saj so naši razredi bolj zanimivi in v duhu prihajajočih prazničnih sladkosti.Da je obdarovanje lepši del praznikov, smo z organizacijo no-voletnega srečelova dokazali devetošolci. Že mesec prej smo s prijazno prošnjo stopili do različnih ponudnikov storitev v na-šem okolju in s pomočjo vseh pripravili lepe in bogate dobitke. Hvala vsem in vsakemu, ki ste prisluhnili naši prošnji in nam omogočili pripravo srečelovnih daril. Učenci so z navdušenjem kupili srečke, mi pa smo jih spreme-nili v dobljene sreče. Da je srečelov uspel, smo zaslužni tako devetošolci kot naša razredničarka Vlasta Race Boljunčič, s po-močjo učiteljice Tjaše Race, ki smo v želji po prijazno pripra-vljenemu lovljenju sreče ostali na šoli nekaj popoldanskih uric. Da je bil prehod v novoletne počitnice domišljijsko obarvan, je poskrbel kulturni dan v Planetu Tuš v Kopru, kjer smo si ogle-dali domišljijski film Pijevo življenje, učenci razredne stopnje pa animirani film Božičkov vajenec.

Tina Podnar, 9. razred

Cerkno je veselo in debelo.V hotelu je Hadisko zmeraj hodil po labelo.

Na smučišču smo »skijali« kot pravi »profiči«.Preden spat smo šli, gledali smo TV mi.

Staš in Simon Z., 5. a

V avtobusu spanja ni bilo,ker »banana« kričal je hudo.

Z žičnico smo se voziliin se kmalu prevrnili.

Po rdeči progi smo drveli,prvo, drugo in tretje mesto si želeli.

Zvečer v bazenu čofotali,potem pa utrujeni zaspali.

Tudi v disku smo biliter naslednji dan domov odšli. Avdi, Simon Š., Anže, Enrik, 5. a

Otroci iz Obrova smo se v podaljšanem bivanju priklju-čili k študijskem krožku Knjižnice Kozina – Zgodbarni-ca. Zbrali smo zgodbice naših mam, očetov, dedkov in babic. Učiteljica Fanči Klobučar je zanimive zgodbe prebrala na študijskem krožku v knjižnici na Kozini. Prijazna občanka naše občine nas je za delo nagradila z lepimi darili . Zelo smo ji hvaležni. Obljubimo, da si bomo lepe zgodbe pripovedovali in jih zapisovali še naprej.

Učiteljica Fanči Klobučar

… v novo leto, je bil naš slogan v veselem decembru. Veselo in sladko je bilo, ko smo okrasili našo jelko s slastnimi muffini, sladkornimi palčkami, bonbončki in medvedki. Veseli smo bili obiska dijakinj iz Ajdovščine, ki so nam zaigra-le igrico »V dvoje gre lažje od rok«. Prijetno so nas presenetili tudi naši bivši varovanci, ki sedaj obiskujejo podružnično šolo v Obrovu. Lahko rečemo, da so nam skoraj profesionalno odi-grali igrico »Sneguljčica in sedem palčkov«. Najbolj pa smo se seveda razveselili prihoda Dedka Mraza, ki nas je vse obdaril, pa še v obeh skupinah smo dobili nekaj novih igrač. Sladko pa je bilo, ko smo na igralnem popoldnevu skupaj s starši ustvarjali prečudovite sladke ledene hišice iz piškotov. Posladkali smo se seveda tudi z vsemi dobrotami, ki smo jih času primerno kar nekaj dobili od naših obiskovalcev.

Sladek pozdrav iz vrtca Materija!

Otroci skupin »bonbončki« in »medvedki« ter strokovne delavke

Mesec december je vedno poln lepih doživetij in nepozabnih trenutkov, in tako je bilo tudi na naši šoli. Tudi letos smo tradi-cionalno izdelovali novoletne voščilnice, ki smo jih prodajali po bližnjih vaseh. Da bi v šoli pričarali čarobno vzdušje, smo naše prostore okrasili z okraski, ki smo jih izdelali sami. Kot nalašč je decembra zapadlo še ogromno snega … seveda nismo zamudili priložnosti. Izde-lali smo snežno obzidje ter se po strminah spuščali s sanmi in z bobom. Ker smo želeli, da tudi drugi začutijo praznični utrip, smo 12. de-cembra priredili gledališko popoldne. Učenci in učiteljice smo zaigrali znano pravljico Sneguljčica in sedem palčkov. Popoldne smo zaključili v sproščenem vzdušju ob čaju in pecivu. Ker je bila predstava zelo uspešna, smo jo ponovno odigrali še v vrtcu Ma-terija in OŠ v Hrpeljah. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo

staršem, otrokom iz obeh vrtcev in šole ter učiteljicam in vzgoji-teljicam za topel sprejem.

Zahvala gre tudi dobrim možem, ki so opazili naš trud in nas zato obdarili z darili, ki so nas čakala pod našo jelko.

Učiteljice in učenci Podružnične šole Obrov


mladarijeJANUAR-FEBRUAR 2013 JANUAR-FEBRUAR 2013

mladarije/pretekli čas

DECEMBRSKI UTRINKI IZ VRTCA HRPELJE!

Medvedki

Mehurčki

Pikapolonice

Miške

Sončki

Polžki

RAZISKOVANJE TRAVNIKA Z VSEMI CUTI

Otrok v najzgodnejšem obdobju spoznava svoje okolje, pre-poznava predmete iz okolja in zazna nekatere pojave. Zna-no je, da so nekatere navade, pridobljene v najzgodnejšem otroštvu, trajne. Zato je prav in nujno, da že v predšolskem obdobju začnemo otroke seznanjati z okoljsko problematiko. Otroci se učijo z opazovanjem in posnemanjem ljudi. Okolj-ska vzgoja ne pomeni le ozaveščenega odnosa do narave in okolja, temveč tudi varovanje zdravja in ustvarjanje čim bolj kakovostnih medsebojnih odnosov.V Vrtcu Sežana smo si za potrditev zelene zastave v šolskem letu 2011/12 izbrali tematski sklop iz zgodnjega naravoslovja: RAZISKOVANJE TRAVNIKA Z VSEMI ČUTI.Travnik so otroci zaznavali z vsemi čutili in sodelovali v pogo-vorih o njem, poslušali pravljice, opazovali živa bitja s pomo-čjo povečevalnih stekel in se o tem pogovarjali ter ustvarjali in izražali s sliko in risbo. Otroci so v okviru projekta opazovali rastline in živali neposredno na travniku, jih opisovali, izdelo-vali herbarije, fotografirali in fotografije predstavili na razstavi za starše, hkrati pa so strokovne delavke otroke navajale na ustrezno ravnanje z živimi bitji. Sodelovali smo še v dveh tematskih sklopih, ki sta obvezna, in sicer: ODPADKI ter VARČEVANJE IN NARAVNI VIRI (energija, voda).

Po oddelkih vrtca so nameščeni koši za plastiko in papir, tako da lahko otroci sproti ločujejo papir in plastično odpadno embalažo. Odpadke odnašajo na ekološke otoke. Vse enote Vrtca Sežana so se skupaj s starši vključile tudi v mednarodno akcijo Očistimo Slovenijo. Večina skupin je čistila in urejala igrišča z okolico, nekatere skupine pa so organizirale čiščenje sprehajalnih poti. Ob tej priložnosti smo tudi zasadili nekaj novih dreves. Seveda nas je obiskal tudi zmajček Jurček z ze-lenim nahrbtnikom. Otrokom je predstavnica Društva prijate-ljev mladine Sežana gospa Ana Pangos preko pravljice posre-dovala znanje o skrbi za okolje in jim iz zelenega nahrbtnika s pomočjo zmajčka Jurčka posredovala določeno ekološko nalogo. Z vodo smo varčevali tako, da smo označili vse pipe z oznakami za zapiranje in skrbeli, da voda ni tekla po nepo-trebnem. Otroci so tako kot pipe označili tudi stikala in tako poskrbeli za ugašanje luči. Naučili so se pravilno ravnati z rastlinami in živalmi. Ob gleda-nju, vonjanju, tipanju, občutenju in spoznavanju naravnega okolja so bogatili svoje znanje. Ob igri v naravnem okolju pa so na poseben način doživljali povezanost z naravo in tudi s samim seboj.

Melita Švagelj, pomočnica ravnateljice Vrtca Sežana

STARA FOTOGRAFIJA

Matevž Blokar iz Brezovice nas je prvi poklical in nam podal odgovor na vprašanje o stari fo-tografiji iz decembrske številke in sicer tisti, ki sta jo poslala izseljenca iz Kanade. Pravilno je povedal, da gre za cerkev v Brezovici. Enako sta ugotovili tudi Marija Vran iz Brezovice ter Darja Babič iz Tubelj, slednja je še vedela povedati, da se gre za dogodek: birem, ker so tako okraševali vselej za sveto birmo. Druga fotografija je ostala neznanka. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje in pošiljamo priročno nagrado.Poleg redne fotografije objavljamo tokrat še en izziv: fotografija dekleta je bila objavljena v ne-kem starem časopisu izpred desetletij, ob članku o Brkinih. Zanima nas, ali kdo ve, kdo je dekle?

Oglejte si stari fotografiji. Se kdo prepozna ali ve, kje je bila katera od njiju posneta? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected].

za vsakega nekajza vsakega nekaj



Potrebujem občasno varstvo otrok na svojem domu. Valentina, 041 382 442

* * *Nudimo vam lesne pelete po ugodnih cenah. Obiščite www.ecodom.si ali pokličite 05 99 74 775.

* * *Z marcem iščem sopotnike za vožnjo iz Hrpelj/Kozine v Ljubljano vsak delavnik ob 6:30 h in nazaj iz Ljubljane ob 15:40 h.

Cena po dogovoru. Kontakt: 031 373 541

* * *Z marcem iščem sopotnike za vožnjo iz Hrpelj/Kozine v Ljubljano. V pon., čet. in pet. odhod ob 5:30 h in nazaj iz Ljubljane

ob 13:40 h, v tor. in sre. pa odhod ob 11:30 h in nazaj iz Ljubljane ob 19 h. Cena po dogovoru. Kontakt: 031 677 603

* * *Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka

od 7.30 do 11.00, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: 05 / 6800 150.

MA

LI OG

LASI

MA

LI O

GLA

SI

Voyager 1 je bil izstreljen v vesolje 5. septembra 1977, da bi raziskal sončni sistem. Zelo znan ame-riški astronom in avtor številnih strokovnih knjig Carl Sagan (1934–1996) je znanstveno skupnost prepričal, naj sonda Voyager naredi fotografijo Zemlje, ko bo dosegla mejo sončnega sistema. 14. februarja 1990, po tem ko je sonda opravila svojo glavno misijo, so ji nadzorniki iz NASE poslali ukaz, naj fotografira planete sončnega sistema. Med fo-tografijami je tudi ta, ki prikazuje Zemljo kot bledo modro piko (angl. »pale blue dot«), komaj opazno v prostranosti. Fotografija je bila posneta na raz-dalji približno 6 milijard kilometrov. Svetli pasi so posledica lomljenja sončnih žarkov zaradi majhne-ga kota med Zemljo in Soncem.

»Poglejte še enkrat to piko. To je tu. To je dom. To smo mi. Na njej so vsi, ki jih imate radi, vsi, ki jih poznate, vsi, za katere ste kdaj-koli slišali, vsako člove-ško bitje, ki je kdajkoli bilo in živelo svoje ži-vljenje. Skupek naše radosti in trpljenja, tisoče verskih prepri-čanj, ideologij in eko-nomskih doktrin, vsak lovec in nabiralec hra-ne, vsak junak in stra-hopetec, vsak ustvarja-

lec in uničevalec civilizacij, vsak kralj in kmet, vsak zaljubljeni parček, vsaka mati in oče, upajoč otrok, vsak izumitelj in raziskovalec, vsak učitelj morale, vsak podkupljiv politik, vsaka filmska zvezda, vsak vrhovni voditelj, vsak svetnik in grešnik v zgodovini naše vrste je živel ali živi tu – na tem delcu prahu, ki lebdi v sončnem žarku.

Zemlja je zelo drobna pika v veliki kozmični areni. Pomislite na reke krvi, prelite zaradi generalov in ce-sarjev, zaradi slave in zmage, da bi postali trenutni lastniki delčka majhne pike. Pomislite na neskonč-ne krutosti, ki so jih pretrpeli prebivalci enega dela pike, ker so se razlikovali od prebivalcev na njenem drugem koncu. Kako pogosti so njihovi nesporazu-mi, kako se zavzemajo, da bi uničili drug drugega, kako goreče je njihovo sovraštvo.Naša samopodoba, naš egoizem, utvara, da smo v

vesolju v privilegiranem položaju, so izzvani z veli-kostjo te drobne pikice. Naš planet je osamljen dro-bec v veliki kozmični temi. In v tej mračnosti in v vsej prostranosti vesolja ni nobenega namiga, da bo pri-šla pomoč in nas rešila pred nami samimi. Zemlja je edini planet, za katerega do sedaj vemo, da omogo-ča življenje. Trenutno nikjer drugje ni kraja, kamor bi se naša vrsta lahko preselila. Obiskala, da. Naselila, še ne. Če nam je všeč ali ne, v tem trenutku je Zemlja edino, kar imamo.Bilo je rečeno, da astronomija uči ponižnosti in da vpliva na značaj človeka. Verjetno ni boljše predsta-vitve norosti človeške domišljavosti, kot je podoba našega malega sveta iz daljave. Zame to poudarja našo odgovornost, da smo bolj prijazni drug do dru-gega, in da ohranimo in bolj cenimo našo bledo mo-dro piko, edini dom, ki smo ga kdaj poznali.«Carl Sagan

pripravila Nives Mahne Čehovin(vir: internet)

P.S. Čuvajmo to našo bledo modro pikico.

Laura Day: URJENJE INTUICIJE prevod Katarina Minatti, Založba Tangram, 1999

»Odkrila sem, da se bom v najboljšem primeru zdela ču-dna, v najslabšem pa bom prestrašila človeka, s katerim se pogovarjam, če povem vse, kar mi »pride na misel«.

Mogoče je najbolje, če povem, kako intuicija NE deluje. Za za-četek. Tako po (katerem že?) koncu sveta. Prav nič intuitivno sem v soboto lepo začepila telefonsko budilko, vstala in šla. V službo namreč. In tudi prav nič intuitivno sem si v službi skuhala kavo, jo seveda popila, sicer je ne bi imelo smisla ku-hati, nakar s sodelavko ugotoviva, da sem na napačnem me-stu. Ker bi morala biti doma. Torej ni mi bilo treba biti tam. V službi. Ampak tisti notranji glasek me ni j… pet posto, žal. Pravijo, da pride učitelj vedno, ko je učenec pripravljen. Bolj se ne bi mogla strinjati. Pri dvajsetih mi je v življenje stopilo vrsto učiteljev in mentorjev. Nagonske potrebe, da bi dihala na poseben način, da bi gledala, da bi čutila na poseben na-čin, sem čutila vseskozi. Se vam iznenada ne kdajkoli pojavi preblisk (sama ga imenujem žarničica, ko se posveti, ko tisti angelhudiček na levi ali na desni strani vztrajno nekaj šepe-če? Vem, da se vam. Vem, da začutite. Znanstvene metode, ki so boginje racionalnega sveta, ki bolj iracionalen ne more biti, se zdijo edina sredstva, ki bi naj vodila naša življenja. Vse preverjeno in v smislu »če ne vidim, ne verjamem«. Da nam čutila govorijo veliko več od tega, kar hočemo poslušati, je druga zgodba. Seveda, intuicije ne moremo prijeti. Menda je toliko mistična, da je lahko nezanesljiva. Moški (ampak baje smo tu ženske v prednosti ☺) bi naj imeli slutnjo, občutek, instinkt. Seveda ima beseda intuicija precej ezoteričen pri-zvok. Vendar jo je mogoče, trdi avtorica, uporabiti na zelo praktične načine. Z vajami v knjigi jo lahko razvijete celo do te mere, da daje natančne, otipljive, zanesljive in uporabne informacije. Manj kot o čem veste, bolj učinkovita je intuicija. Pravzaprav se spet vračam k tistemu, kar mi je vesolje intui-tivno ponudilo v branje pri dvajsetih, k podzavesti. Pri intui-ciji gre pravzaprav za to, da učiš podzavest, kako naj priskrbi odgovor, potem ko uporabi zavestni um. Zakomplicirano? Veliko vprašanj, ki jih postavljamo drugim, da bi nam odgo-vorili, nosimo v sebi – tesno so povezana z našo enkratnostjo. Odgovori lahko vedno pridejo iz nas samih. Vedno. Intuicija

vedno poskrbi za namig. Ustvarjati in soustvarjati ubranost okoli sebe in predvsem v sebi je tisto, k čemur bi posameznik lahko ciljno vseskozi stremel. Pred leti sem bila na eni izmed literarnih delavnic, kjer nam je mentor dal v kroženje škatlico, v kateri je bilo »nekaj«. Ugotoviti smo morali, kaj je v njej. Bilo nas je kakih dvajset udeležencev. Škatlica je burila duhove in odgovori so bili raznovrstni, vendar nepravilni. Škatlica je pri-spela do mene in pred očmi mi je poblisnila slika. Izustila sem. In odgovor je bil pravilen. Edini. Ne da bi se hvalila, ampak preprosto od sebe odgovora nisem izsiljevala, le odprta sem bila zanj. Vedno mi je bila najbolj hecna, a hkrati čutna, misel: pazi, kaj si zaželiš, ker to lahko tudi dobiš. Sama čutim, torej imam intuicijo, da lahko izvem iz sebe veliko o marsičem, ne da bi pri tem bila odvisna od drugih. Je pa res, zavestni in nezavedni – kakršnikoli – dvomi, preprečujejo, da bi proces intuicije gladko deloval. »Intuicija je lahko jezikovna, logična, glasbena, človeška sposobnost, s katero se rodimo. Ni moč, ki si jo pridobimo. Je neločljivi del človekovega miselnega, ču-stvenega in telesnega procesa. Vsak trenutek, tudi sedaj, intu-itivno sprejemate podatke, le da se tega ne zavedate. Pri vseh praktičnih, premišljenih odločitvah, ki jih sprejemate vsak dan, uporabljate intuicijo. Vendar intuicijo lahko mnogo bolj učinkovito uporabljamo, če prenesemo nezavedne podatke, s katerimi nas oskrbuje, v zavestni um, ki jih lahko razloži. Ven-dar je za obvladovanje tega procesa potrebno vložiti veliko truda.« Intuitivno vem, da bo leto, ki prihaja, pozitivno zame. Ne vem, kakšno bo za vas. Nazadnje sem imela tak občutek za leto 2009. Leto, v katerem je bilo toliko lepega in dobrega, da ga lahko imenujem eno boljših. In takšno bo 2013. Kakšno bo vaše, je odvisno v veliki meri od vas samih. Intuicija je eno naj-močnejših orodij. Poslušati se. Se vam zdi znano? Zatorej, ne cenzurirajte se razumsko ves čas. Včasih zavijte v levo, četudi ne veste, zakaj. Bodite sposobni sprejemati darove, ki vam jih vesolje preblisne. Če me vprašate, kako vem to ali ono, se ne čudite, če vam rečem: intuicija pač. V novem letu vam voščim, da jo bolj poslušate kot doslej. Naj vam za končič predlagam še eno navihano vajo, s katero si lahko intuicijo izurite malce bolj: začnite nepretrgano blebetati o čemerkoli (če seveda tega že ne počnete ves čas). Posnemite se. Nato se poslušajte. In uživajte na poti samospoznavanja. Naslednjič, ko vas sre-čam, mi poveste, kako je bilo. Srečno do prihodnjič.

Patricija

Dane Dujmovič je v fotografski objektiv ujel dleska, ki je prišel po hrano v krmilnico. Hvala za poslano čudovito fotografijo!




INTERVENCIJE PGD MATERIJA od 25. 10. 2012 do 1. 1. 2013Sobota, 27. oktober 2012, ob 16.02: PROMETNA NESREČA PRI ODCEPU ZA HOTIČNONa glavni cesti pred odcepom za Hotično je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Materije proti Obrovu, trčil v ob-cestno drevo. Zaradi trka je iz poškodovanega vozila iztekalo gorivo. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija in trije ZGRS Sežana, ki so požarno zava-rovali kraj nesreče, izklopili vire energije in izteklo gorivo posuli z vpojnim sredstvom.

Sobota, 27. oktober 2012, ob 23.25: POPLAVE V NOVI GORICIZaradi velikih poplav na območju Nove Gorice so tamkajšnji gasilci zaprosili za pomoč pri odstranjevanju posledic. Po po-zivu ReCO Koper je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija, ki so skupaj z ostalimi gasilci Kraške gasilske zveze in ZGRS Sežana do jutra črpali vodo iz poplavljenih objektov v Novi Gorici.

Nedelja, 18. november 2012, ob 13.18: PROMETNA NESREČA NA KOZINI

Na Kolodvorski ulici na Kozini je padel voznik motornega ko-lesa. Pri padcu se je telesno poškodoval. Po pozivu ReCO Po-stojna je na intervencijo izvozilo osem gasilcev PGD Materija in trije ZGRS Sežana, ki so požarno zavarovali kraj nesreče in pomagali pri nudenju prve pomoči. Poškodovanca je v nadalj-njo zdravstveno oskrbo prevzeli dežurni zdravnik Zdravstvene postaje Hrpelje.

Četrtek, 22. november 2012, ob 19.07: PROMETNA NESREČA PRI TUBLJAHNa glavni cesti med Tubljami in Hrpeljami sta trčili dve oseb-ni in eno tovorno vozilo. Zaradi silovitega trka je eno osebno vozilo več metrov drselo po vozišču in se na koncu prevrnilo na streho. Ob nesreči so bile tri osebe telesno poškodovane. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo sedem gasilcev PGD Materija in štirje ZGRS Sežana, ki so požarno za-varovali kraj nesreče, pomagali pri nudenju prve pomoči po-nesrečencem, razsvetljevali kraj nesreče in na vozilih izklopili vire energije. Poškodovance so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli dežurni zdravnici ZP Hrpelje in reševalci NMP Sežana.

Sobota, 22. december 2012, ob 17.03: POŽAR V NARAVI V PREŠNICIOb železniški progi v Prešnici sta zagorela suha trava in grmi-čevje. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija, ki so manjši požar pogasili. Škoda ni na-stala.

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVOM A T E R I J A

Bač pri Materiji 28/b, 6242 [email protected]

KULTURNI PRAZNIK S SKUPINO »GHOST«

Prijazno vabljeni na obeležitev kulturnega praznikav četrtek, 7. februarja, ob 19.00 v Kulturni dom Hrpelje!

Kulturni program:harmonikarska skupina »gHOSt«

recitatorji

Lepa, bogata, včasih strma, včasih položna, polna dogodivščin, novega znanja, izkušenj, polna ljubezni do glasbe in harmonike, polna čustev je desetletna pot mlade harmonikarske skupine »gHOSt«.Komorno skupino »gHOSt«, sestavljajo Polona Prosen, Erik Starc, Blaž Tavčar, Nina Pečelin, Polona Grmek in Anja Tavčar. V lanskem letu so obeležili 10. obletnico svojega delovanja.Izhajajo iz vrst Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Sežana, s katerim so dosegli številne rezultate na mednarodnih tekmo-vanjih. Želja po novih izkušnjah in znanju jih je združila v komor-no skupino pod imenom »gHOSt« (HOS – harmonikarski oktet Sežana), ki deluje pod okriljem Glasbene šole Sežana. Skupina je z osmih članov prešla na sedanjih šest, ki so v zadnjih petih letih

prejeli številna prva mesta na mednarodnih tekmovanjih.Osnovna naloga komorne zasedbe je širši publiki predstaviti kla-sično harmoniko, tako klavirsko kot kromatično, pri tem pa se ne omejuje le na eno zvrst, temveč izvaja melodije iz svetovne glasbene zakladnice mojstrov, kot so Johann Sebastian Bach, Antonín Dvořák, Léon Boëllmann, od originalnih skladb, napisa-nih za harmoniko skladateljev, kot so Jevgenij Derbenko, Stefan Hippe in Ištvan Szabo, do priredb za komorno skupino skladate-ljev, kot so Emil Glavnik, Richard Galliano in Astor Piazzolla.Lani so ob 10. obletnici delovanja pripravili samostojni koncert, in tako je bila 17. marca srednja dvorana Kosovelovega doma v Sežani zasedena do zadnjega sedeža. Z mentorico so pripravili zanimiv koncert, kamor so povabili še nekaj mladih umetnikov iz Primorske in tako družili več umetnosti hkrati. Ker je bilo nav-dušenje nad koncertom tako veliko, so koncert ponovili junija v sežanskem parku.Z željo po novem ustvarjanju so septembra spet začeli pridno vaditi in decembra pripravili nov koncert, tokrat bolj v rock sti-lu, saj jim je na pomoč prišel še »ghost band« s kitaro (Robert Trebec), bas kitaro (Luka Abraht), bobni (Andrej Šimac) in pevko (Mia Guček). Izvajali so rock uspešnice, kot so Bohemian Rhap-sody, Summer of 69, Hotel California in druge.

Knjižnica Kozina vabi:februar:

- razstava: OŠ DBB Hrpelje, klekljarski krožek, babištvo v naših krajih- 5. februar ob 18.00: OŠ DBB Hrpelje: Babištvo v preteklosti v naših krajih

- 12. februar ob 18.00: peto srečanje ŠK Zgodbarnica- 19. februar ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica

marec: - razstavi: od 1. do 15. marca razstava starih fotografij, Slavka Cetin Čufar

od 15. marca do 30. marca slikarska razstava kluba Žarek- 5. marec: predstavitev knjige Teta Liza para, pravce čara Jasne Majde Peršolja, avtorica in gostji

Mara Ivančič (Hotična) in Dragica Mihalič (Gradišče), glasba, branje pravljic- 12. marec ob 18.00: šesto srečanje ŠK Zgodbarnica

- 19. marec ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica- 26. marec ob 18.00: predstavitev diplomske naloge Rebeke Bernetič: »Trst–Hrpelje, Hrpelje–Trst«

ZLMN Adicto bar HRPELJE - KOZINA 2013RAZPORED TEKEM4. krog nedelja, 27. januar 2013ura domači : gostje

17.00 PIC. ETNA : ADICTO BAR18.00 LUKA : PLAMA19.00 VRHPOLJE : PIC. KUDRA

5. krog nedelja, 17. februar 2013ura domači : gostje

PIC. ETNA : LUKA17.00 ADICTO BAR : PIC. KUDRA18.00 PLAMA : VRHPOLJE

TK ZLMN




Utrinki iz Vremščice planinca Jadrana Šturma

Ker niso splužili ceste za Odolino, smo izkoristili klanec za našo hišo in naredili pravo zimsko veselje. Veseljaki so bili Aljaž, Gaia, Eva, Simon, Matjaž in Tina. Foto: Sonja Zec

Fotograf Filip Fabjančič je izkoristil burjo in sneg na Sloparskem polju in posnel lepe umetniške fotografije

Peter Filipčič nam je poslal fotografije, ki nazorno prika-zujejo količine snega, zapadlega na Tatrah

Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Ljubica Jelušič,

Vas vabi na otvoritev poslanske pisarne v Hrpeljah

Dogodek bo potekal v Hrpeljah, v ponedeljek, 18. 2. 2013.,- ob 17. uri bo otvoritev pisarne v prostorih Občine Hrpelje - Kozina,

- ob 18. uri bo v kulturnem domu okrogla miza in pogovor s poslanko o ustavnih spremembah referendumske ureditve ter aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji.

Vaša poslanka dr. Ljubica Jelušič


JANUAR-FEBRUAR 2013 JANUAR-FEBRUAR 2013 za vsakega nekaj

KNJIŽNICA KOZINApon.: 7.00-14.00, tor: 12.00-18.00, sre in pet: 10.00-17.00sob: 8.00-13.00čet: ZAPRTO. Telefon: (05) 680 30 27

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo, 14.00–18.00. Telefon: (05) 680 12 44

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00POŠTA Materijaod ponedeljka do petka: 8.00–11.00 in 14.00–17.00, sobota: 9.00–12.00POŠTA Obrovponedeljek, sreda in petek: 9.00–11.00, torek in četrtek: 15.00–17.00 , sobota: 10.00–11.00

Banka Koper

od ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): tor:14.00-17.00, čet: 9.00-13.00 vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00-13.00

Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00 nedelja in prazniki: 8.00–12.00

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113 Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112

PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul

PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113

PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske

PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)TELOVADBA KORONARNEGA DRUŠTVA: vsak torek in četrtek, od 18.00 do 19.00 ure, v večnamenskem prostoru na OŠ DBB Hrpelje.

NORDIJSKA HOJA: Vsak zadnji četrtek v mesecu, ob 18.00 uri, v Modri dvorani v Hrpeljah. Info: Zdenko 031 321 324

AEROBIKA: vsak ponedeljek in četrtek ob 19.30 uri v večnamenskem prostoru OŠ DBB Hrpelje. Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 1960 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tina Andrejašič • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk in oblikovanje: Tiskarstvo Vertis, Materija, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili nak-nadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 28. februarja 2013 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: 14. 2. 2013!

Uredništvo

za vsakega nekaj

KULTURNI DOM HRPELJE VABI

Pustna povorka v Hrpeljah in na Kozini

pustni torek, 12. januar

start: ob 9.30 izpred hrpeljske šolepovorka do knjižnice na Kozini

od 10.00 do 11.00 rajanje

sodelujejo:Osnovna šola DBB Hrpelje

Brkinska godba 2000priložnostne pustne skupine iz Prešnice,

Černotič in drugod

Burja na Kozini vabi na pustno rajanje za otroke!

V nedeljo, 10.2., med 14.00 in 18.00 uro!

Z vami bo Pika Nogavička ali pa Klovn Smeško!

Vsaka maska dobi sladkosnedi krof !

Vabljeni!

MAREC V KD HRPELJE:

- Ob prazniku dneva žena koncert Navihanih Lisjakov

- 20.3. predstava za otroke

PREDSTAVA ZA OTROKE »Obuti maček« sreda, 20. februar,

ob 17.00 uri. Z nami bo

Družinsko gledališče Kolenc.

KULTURNI PRAZNIK

četrtek, 7. februar,

ob 19.00 v KD Hrpelje

Program bodo oblikovali člani

harmonikarskega orkestra »gHOSt«

in recitatorji Prešernove poezije.

Vstopnine ni! Vabljeni!

REVIJA GODB

nedelja, 3. februar,

ob 16.00 v KD Hrpelje

Nastopajo:

Brkinska godba 2000,

Pihalni orkester iz Ilirske Bistrice in

Godbeno društvo iz Proseka.

Vstopnine ni! Vabljeni!

napovednikJANUAR-FEBRUAR 2013

40 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

7 četrtekKulturni dom

Hrpelje19.00 uri – Kulturni praznik

8 petek Prešernov dan

9 sobota

10 nedelja

11 ponedeljek

12 torek

Hrpelje – Kozina pustna povorka s pričetkom ob 9.30 uri

Knjižnica Kozina 18.00 - Peto srečanje ŠK Zgodbarnica

13 sreda

14 četrtek

15 petek

16 sobota

17 nedelja

18 ponedeljek

19 torek Knjižnica Kozina 18.00 - pravljično-ustvarjalna urica

20 sredaKulturni dom

Hrpelje17.00 uri – predstava za otroke

21 četrtek

22 petek

23 sobota

24 nedelja

25 ponedeljek

26 torek

27 sreda

28 četrtek

17 četrtek

18 petek

19 sobota

20 nedelja

21 ponedeljek

22 torek

23 sreda

24 četrtek

25 petek

26 sobota

27 nedelja

28 ponedeljek

29 torek

30 sreda

31 četrtek

1 petek

2 sobota

3 nedeljaKulturni dom

Hrpelje16.00 uri – revija godb

4 ponedeljek

5 torek Knjižnica Kozina 18.00 - Babištvo v preteklosti v naših krajih

6 sreda

JANUAR

FEBRUAR

foto: Vanja Šturm

številka 1 letnik xvi - 2013 januar-februar€¦ · v letu 2012 smo se zaradi finančne krize...

Documents