topova kroglja« »meteor ali - zrc sazuodmev.zrc-sazu.si/dedi/pdf6.pdf · oktober 2007 •...

40 @ivljenje in tehnika • oktober 2007

AVÊ PRED 1. SVETOVNO VOJNO

Av~e leìjo na vzhodnem robu rodovitne-ga prodnatega polja, ki se na zahodu terasa-sto spu{~a proti So~i, na ju`ni strani pa ga

omejuje globoka struga potoka Av{~ek. Podvasjo te~e proga bohinjske èleznice (@IT2006/6, str. 31), ki so ji ~ez naravne ovire po-magali z dvema mogo~nima kamnitima mo-stovoma in galerijo. Zadnja leta so Av~e zna-ne po gradnji prve slovenske ~rpalne hidro-elektrarne, ki bo imela zgornje akumulacij-sko jezero na Kanalskem Vrhu, spodnje pabo kar sedanja zajezitev So~e pri Ajbi.

»Meteor alitopova kroglja«

Dragan Boì~, Zoran Boì~ in Miran Lola Boì~

»Meteor alitopova kroglja«Prihodnje leto bo 31. marca minilo natan~no sto let od padca meteoritapri Av~ah v dolini So~e, ki je do zdaj edini v Sloveniji sli{ani, najdeni inohranjeni meteorit. Njegov padec je bil izjemen dogodek, ki je prestra{ilnemalo Primorcev in Gorenjcev ter sproìl ìvahne odmeve v tedanjem~asopisju. êprav je bil è naslednje leto omenjen celo v srednje{olskemu~beniku za mineralogijo in geologijo, je po 1. svetovni vojni na Slovenskem padel v pozabo.

(Fot

o: F

ranz

Bra

ndst

ätte

r; ©

Pri

rodo

slov

ni m

uzej

Dun

aj)

1 cm

41oktober 2007 • @ivljenje in tehnika

Prebivalci Av~ so se pred 1. svetovno voj-no preìvljali z ìvinorejo, poljedelstvom,sadjarstvom in obrtjo. Vsi okoli{ki bregoviso bili poko{eni, vas je imela svojo planinona âvnu nad Vipavsko dolino; poleg koru-ze, krompirja in fiòla je izvrstno uspevalotudi sadje (jabolka, hru{ke, marelice insmokve), ki so ga v doma~ih »paj{tvih« alina soncu su{ili za zimske dni. ê{plje so lu-pili s posebnimi noì~i, su{ili na soncu in»spoga~ali«, nato pa t. i. prunele kot specia-

liteto po{iljali po vsem tedanjemcesarstvu in celo v izvoz. ObAv{~ku je bilo kar sedem mli-nov, ve~ino katerih je z vodo os-krboval mo~en vodni izvir Kaj-à; v vasi je bilo ve~ kova~ev,mizarjev, kroja~ev in ~evljarjev.

V Av~ah so bile tiste ~aseosemrazredna osnovna {ola, po-{ta, zavarovalnica, seveda pa ni-sta manjkali niti gostilna in trgo-vina. Ko je bila leta 1906 odprtabohinjska proga, je nekaj va{~a-nov dobilo slu`bo pri èleznici,pojavljali pa so se è tudi prvituristi, tedaj {e lepo po doma~eimenovani letovi{~arji. êz trileta je pri{el v kraj za ùpnikaSimon Gregor~i~, pisatelj inprevajalec iz ~e{~ine, polj{~inein luì{ke srb{~ine, ki je bil tudi

predsednik krajevnega {olskega odbora. Taje skrbel, da so premo`nej{i kmetje dajalisvoje otroke v srednje {ole v Gorico, ki je zvsakimi volitvami postajala bolj slovenska.

POK IN [UMENJE V ZRAKU 31. MARCA 1908

K Av~am spadata tudi dva zaselka ob po-toku Av{~ek: Dolenji Av{~ek leì v sred-

njem delu doline, Gorenji Av{-~ek pa v njenem povirju. Dne31. marca 1908 zjutraj se je ta-krat 48-letni Ivan Kolenc, podoma~e Mihonov, s svojega do-ma v Gorenjem Av{~ku skupaj s{estletnim sinom odpravil nadelo v senoèt nad DolenjimAv{~kom. Pribli`no ob tri ~etrtna deveto je v zraku zasli{almo~en pok, ki mu je sledilo ve~kot dvominutno `vi`ganje in {u-menje. V tistem hipu, ko je bilo`vi`ganja konec, je opazil, da seje od 40 m oddaljene jablane, kije rasla v senoèti Martina Kri`-ni~a iz Av~, odlomila kakih 5cm debela veja, pod drevesompa so se pojavili obla~ki prahu

@elezni{ki viadukt nad izlivom hudournika Av{ce v So~o julija1905 (Vir: Album »Bohinjska èleznica, zgrajena 1902–1906« s fotografijami o gradnji proge na relaciji Podbrdo–Nova Gorica;lastnik Gerhard Putz)

Na tej razglednici Av~ iz ~asa pred 1. svetovno vojno vidimozgoraj del vasi z ùpno cerkvijo sv. Martina, spodaj levo hi{odruìne Makarovi~, v kateri so imeli po{to, zavarovalnico in prodajo tobaka, desno pa trgovino Josipa Bavdaà. (Foto: Franc Kunc, Wolfova ul. 6, Ljubljana)


zemlje. Na smrt prestra{ena o~e in sin sta journo ubrala domov.

A radovednost Kolencu ni dala miru. [eistega dne popoldne je zbral dovolj pogumain se vrnil na kraj nenavadnega dogodka.Spotoma se je oglasil v Ivan~evem mlinu vDolenjem Av{~ku, kjer je poprosil tri letastarej{ega Matijo [uligoja, naj ga pospremi.Moàka sta se povzpela do Kri`ni~eve se-noèti, ki je zdaj porasla z gozdom in ji pra-vijo Movrnov bor{t, ter zakopala v luknjo,ki jo je pod jablano izkopal neznani lete~ipredmet. V globini okoli 30 cm sta na{la tri-koten kovinski predmet, ki je bil glede nabarvo in teò èlezen. Bila sta prepri~ana,da sta na{la kos topovske krogle. Nemudo-ma sta se podala v Av~e, kjer so è ves danvneto razglabljali o tem, kaj neki je okoli 9.ure zjutraj tega zadnjega mar~nega dne pov-zro~ilo silen pok in {umenje, ki so ju sli{aliv ve~ ob~inah. Kaè, da so drugi va{~anipritrdili mnenju najditeljev, da gre za del to-povskega izstrelka. Najdbo, po splo{nemprepri~anju kos oro`ja, so stehtali in izmeri-li, potem pa jo je Kolenc (ali morda kdodrug) odnesel na oro`ni{ko postajo v Ro~inj– vas, ki leì prav nasproti Av~ na desnembregu So~e.

ODMEVI V TEDANJEM TISKU

O padcu av{kega meteorita je v nasled-njih dneh poro~alo lokalno gori{ko in trà{-ko (~asniki So~a, Gorica in Edinost) ter tudiosrednjeslovensko, tedaj {e kranjsko ~aso-pisje (Slovenec in Slovenski narod); sevedane na prvih straneh, ampak med novicami.Prvi zapis iz liberalne So~e se pod naslovomKroglje iz Italije bere kot prvoaprilska pote-gav{~ina: »V~eraj ob 9. uri zjutraj se je ~ulov zraku v smeri od italijanske meje mimoRo~inja neko {umno brizganje. Konstatiralose je, da je bila to 130 dkg te`ka topova kro-gla, ki se je, razklav{i neko drevo blizu vasiAv~e, zarila v zemljo, a so jo potem izkopa-li. Da bi bilo avstrijsko voja{tvo tako nepre-vidno, ne verujemo, a da bi bilo to prvi po-zdrav Avstriji iz sestanka cesarja Viljema inkralja Emanuela, je nemogo~e, ker nam mi-nistri zagotavljajo »dobre« odno{aje med

zavezniki!« Poro~evalec razodeva svoj pa-triotizem, obenem pa je lepo ~utiti meddr-àvne napetosti v letih pred 1. svetovno voj-no (dràvna meja med Avstrijo in Italijo jebila tedaj na drugi strani Korade, blizu Kr-mina).

Dogodek natan~neje opisujeta poznej{iporo~ili ~ez dva dni. Trà{ka Edinost polegtega è omenja mo`nost padca meteorja, kijo sicer zavrne, klerikalni Slovenec pa »krog-ljo« natan~no opi{e: »Tehta 1 kg 18 dkg, dol-gost pribli`no 15 cm, debelost pa 5 cm.« [e-le So~a z dne 4. aprila (klerikalna Gorica te-ga dne zgolj ponavlja Sloven~evo novico), kinavaja, da je »dopis iz Ro~inja o kroglji izItalije vzbudil vseob~o pozornost«, pojas-njuje, da je {lo dejansko za padec èleznegameteorita.

Zanimivo je, da vsa poro~ila (od 1. do 11. aprila 1908) govorijo zgolj o »{umnembrizganju; poku, podobnem strelu iz topa;mo~nem {umenju in `vi`ganju«, le Gorica vzadnjem odmevu poro~a, da se je na Vipav-skem videl tudi dim v smeri proti Av~am. Toje glede na to, da je do padca pri{lo sredi be-lega dne, tudi razumljivo. Dogodek pa ni bilopaèn le v neposredni okolici: po pri~eva-njih dopisnikov so padec spremljali v Vipav-ski dolini, Tolminu in Idriji, celo na gorenj-ski strani, v Bohinju, Kamni Gorici in na Do-bravi.

Vest o padcu »topove kroglje« pri Av~ah v ~asnikuSlovenec z dne 3. aprila 1908


Ob tem pa {e zanimivost, ki dokazuje, ka-ko je bila tudi tedaj med ljudmi raz{irjenavraèvernost. Liberalna So~a omenja ljudskegovorice, da je padec meteorita »{trafnga zaAv~e, ker se je toliko Av~anov izneveriloklerikalni stranki pri volitvah«. Gre za zna-menite splo{ne volitve leta 1907, ko je naKranjskem v nasprotju s pri~akovanji pre-mo~no zmagala klerikalna stranka in je veli-ko »rodoljubov« ~ez no~ zamenjalo politi~-no barvo, kar je imenitno opisal Cankar vsvojih Hlapcih. Dejansko je v Kamni Goricina Gorenjskem ohranjeno ustno izro~ilo, daso va{~ani {e tri dni po dogodku organiziraliva{ko straò, boje~ se potresa, in napovedo-vali, da se bo na Primorskem v kratkem zgo-dilo nekaj hudega. To hudo je resni~no pri{lo~ez sedem let z napadom Italije in s so{kofronto, ko niso z neba padale le topovskekrogle, ampak tudi bojni strupi.

AV[KI METEORIT V LITERATURI OD 1908 DO 1918

Kot smo videli, je bila javnost seznanjenas padcem topovske krogle oziroma, kot se jehitro izkazalo, meteorita, ̀ e dan po dogodku.Pot do strokovnjakov pa je bila nekolikodalj{a.

Vas Av~e je leta 1908 upravno sodila vsodni okraj Kanal grofije Gori{ko-Gradi{-~anske. V sredi{~u grofije, v Gorici, so delo-vale pomembne srednje {ole. Na dràvnirealki z nem{kim u~nim jezikom je v letih1887–1915 pou~eval mineralogijo in geolo-gijo znameniti Novome{~an slovensko-~e{-kega rodu Ferdinand Seidl, ki je na tem polo-àju nasledil nenadno umrlega Frana Erjav-ca. Erjavca je v zvezi z av{kim meteoritomtreba omeniti kot pisca slovenskega u~beni-ka z naslovom Prirodopis rudninstva ali Mi-neralogija, ki je iz{el leta 1883 v Ljubljani.V njem je v poglavju o èlezu takole opisaltudi izpodnebno ali meteorsko èlezo: »Me-teorsko èlezo je po vrhu ~rno, znotraj pa si-vo in kakor izpre~rtano. Te ~rte se pokaèjoposebno o~itno, ako oglajeno ploskev mo~i-mo s kako kislino.« Izrecno je omenil 40 kgte`ki èlezni meteorit, ki je leta 1761 (v re-snici 1751; op. avt.), za ~asa vladanja cesari-ce Marije Terezije, padel pri Hra{}ini v Hr-va{kem Zagorju, in malo manj kot tono te`kikos iz Krasnojarska v Sibiriji.

Seidl se je bolj kot z rudninami razisko-valno ukvarjal s podnebjem, potresi in geolo-gijo slovenskega ozemlja. Njegovo najpo-membnej{e delo je knjiga v dveh zvezkih ogeolo{ki zgradbi in krajinski podobi Kam-ni{ko-Savinjskih Alp; njen drugi zvezek jeiz{el prav leta 1908. [ele konec aprila je oav{kem meteoritu obvestil Friedricha Marti-na Berwertha na Dunaju. Berwerth, ki je bilpo rodu iz Sedmogra{ke, je leta 1904 postaldirektor Mineralo{ko-petrografskega oddel-ka dunajskega Prirodoslovnega muzeja, leta1907 pa redni profesor na dunajski univerzi;bil je tudi dopisni ~lan cesarske Akademijeznanosti. @elezni meteorit, ki je padel pri Av-~ah v dolini So~e, je bil po njegovi oceni ta-ko pomemben, da je o njem predaval na sejimatemati~no-naravoslovnega razreda 11. ju-nija 1908. Predavanje je bilo {e isto leto ob-

Opis èleznega

Av{ki meteorit z maso 1230 g in najve~-jo dolìno pribli`no 11 cm ima nepravilnoledvi~asto obliko. Omejuje ga pet ploskev:{tiri so ~isto gladke, peta pa ima jami~astepoglobitve. Zaradi mo~nega segrevanja priletu skozi ozra~je ima na povr{ini kot papirtanko `galno skorjo in pod njo `galni pas,katerega debelina se giblje od 4,8 mm namestu najmo~nej{e izbokline do 1,0 mmna mestu najgloblje vdolbine.

Edini slovenski meteorit se po svojizgradbi uvr{~a med heksaedrite, èleznemeteorite s kockasto (heksaedri~no) kri-stalno zgradbo (@IT 2007/9, str. 37). Hek-saedriti so sestavljeni iz kamacita, zlitineèleza in manj kot 7,5 % niklja. ê iz njih iz-àgamo plo{~ico in njeno povr{ino zbrusi-mo, zgladimo in jedkamo z mo~no razred-~eno solitrno kislino, se velikokrat pokaèjovzporedne ~rte, imenovane Neumannove ~r-te. Glede na prisotnost sledov drugih kovin(npr. galija, germanija, iridija, arzena ali zla-ta) se èlezni meteoriti delijo na 13 kemi~-nih skupin. Av{ki sodi v skupino IIAB. Pospletni Enciklopediji meteoritov FrancozaP.-M. Peleja vsebuje poleg èleza {e 5,49 %niklja, 58,1 dnm (delcev na milijon) galija,182 dnm germanija in 57 dnm iridija.

Opis èleznegameteorita iz Av~


javljeno v reviji Vestnik ce-sarske Akademije znanosti.

V ~lanku je Berwerth natreh straneh podrobno opisaldogodke v zvezi s padcem insam meteorit. Takoj po preje-mu Seidlovega obvestila jeposlal telegrame poveljstvo-ma oro`ni{kih postaj v Kana-lu in Ro~inju ter Deèlnemuoro`ni{kemu poveljstvu v Tr-stu, da bi izvedel za natan~neokoli{~ine padca, pa tudi, kajse je dogajalo z meteoritompo padcu. Prav takrat se je vTrstu, kamor so bili meteoritposlali iz Ro~inja, mudiloro`ni{ki in{pektor Ti{ljar.Vzel ga je s seboj na Dunaj inga izro~il Mineralo{ko-petro-grafskemu oddelku Prirodo-slovnega muzeja, kjer je {ezdaj stalno razstavljen v dvo-rani meteoritov.

O Av~ah je Berwerth napi-sal, da gre za slovensko vas zèlezni{ko postajo (bohinj-ska proga je bila zgrajena dveleti prej, leta1906). Navedelje tudi zemljepisne koordina-te vasi: 46° 6’ 20’’ severne {i-rine in 13° 12’ vzhodne dol-ìne. Pri zadnjem podatku seje àl krepko zmotil. Poimen-sko je omenil tri Av~ane, res-da s ponem~enimi imeni:Martina Kri`ni~a, lastnikasenoèti, na katero je padelmeteorit, Ivana (Johanna)Kolenca, ki je bil o~ividecpadca, in Matijo (Matthiasa)[uligoja, ki je 31. marca po-poldne spremljal Kolenca. V~lanku je Berwerth poudaril,da je av{ki meteorit v obdob-ju 157 let (od 1751 do 1908)komaj deseti pri padcu opa-zovani in najdeni èlezni meteorit na svetu in v istemobdobju komaj tretji, ki jepadel na obmo~je avstro-ogr-ske monarhije (Hra{}ina priZagrebu 1751, Broumov naê{kem 1847).

Naslednje leto je Ber-werth objavil kratek ~lanek oav{kem meteoritu {e v du-najskem ilustriranem tedni-ku Urania. Vsebina je po-dobna, vendar je v njem do-dal seznam drugih devetihèleznih meteoritov, katerihpadec je bil opazovan v ob-dobju 1751–1908. Seznam seza~ne z meteoritom Charlot-te (1835) in kon~a z meteori-tom N’Goureyma (1900).Poleg tega je prvi~ objavilfotografijo meteornega èle-za iz Av~. Po letu 1908 je vrazli~nih strokovnih publika-cijah iz{lo {e ve~ njegovih~lankov, v katerih je av{kimeteorit vsaj omenjen. Vnjegovem zadnjem ~lanku,

Prvi odstavek prvega ~lanka F. M. Berwertha o padcu èleznegameteorita pri Av~ah v dolini So~e: 23. aprila t. l. me je obvestil Ferd.Seidl, profesor na realki v Gorici, da so se v okraju Kanal raz{irilegovorice, »~e{ da je 31. marca neka topovska krogla iz Italijepreletela bli`njo dràvno mejo in se pri Av~ah zarila v zemljo.Najdeno èlezno maso, ki bi lahko bila tudi meteorit, je prevzelaoro`ni{ka postaja v Ro~inju in jo poslala deèlnemu oro`ni{kemupoveljstvu v Trstu«. (Vir: Berwerth, 1908)

Friedrich Martin Berwerth(1850–1918) je bil leta 1908

direktor Mineralo{ko-petrografskega oddelka. Padecmeteorita pri Av~ah in najdeni

meteorit je opisal v dveh~lankih, objavljenih v letih 1908 in 1909 na Dunaju.

(Vir: www.nhm-wien.ac.at/NHM/Mineral/Berwerthd.htm)


ki je ob smrti leta 1918 leàl nedokon~an nanjegovi pisalni mizi, a je bil kmalu nato ob-javljen, govori zadnji odstavek prav o na{emmeteoritu.

Ferdinand Seidl v svojem kratkem ìvlje-njepisu iz leta 1930 omenja, da je v letih1900–1910 ve~krat ocenjeval u~benike zamineralogijo in geologijo. Sam ni objavil no-benega, pa~ pa je imel leta 1930 dva u~beni-ka za vi{je razrede srednjih {ol – enega za mi-neralogijo s petrologijo in drugega za geolo-gijo – v rokopisu. @al kaè, da je prvi rokopis,v katerem je verjetno omenil tudi av{ki me-teorit, po smrti leta 1942 njegova vdova sku-paj z ve~ino drugih rokopisov in z obse`nokorespondenco, v kateri so bilagotovo tudi Berwerthova pisma,najprej prebrala, potem pa se`-gala.

@e leto po padcu pa je av{kimeteorit v svoji u~ni knjigi Mi-neralogija in geologija za velikegimnazije, ki jo je izdala celov{-ka Dru`ba sv. Mohorja, v enemstavku omenil mariborski c.-kr.profesor Leopold Poljanec:»31. marca 1908. je padel privasi Av~e na Gori{kem izpod-nebnik, ki tehta 1230 g.« Od ta-krat pa do leta 1962, ko je iz{elv reviji @ivljenje in tehnika nepodpisani ~la-nek o meteoritih v Jugoslaviji, se v slovenskiliteraturi o av{kem meteoritu ni pisalo.

O METEORITIH V SLOVENSKI PUBLICISTIKI PO 2. SVETOVNI VOJNI

Ajdovski geolog in amaterski raziskova-lec meteoritov Miklav` Feigel je v prvi {te-vilki Proteusa leta 1961 objavil ~lanek Me-teoriti v okolici Ajdov{~ine. Po za~etnemopisu tega naravnega pojava omenja tri do-kumentirane padce meteoritov v bliìni Aj-dov{~ine, in sicer v letih 1868, 1908 in1937. Nanj se je ~ez nekaj {tevilk revije skli-cevala Valerija Osterc, ko je v sinteti~nem~lanku z naslovom Meteoriti tudi najprejopredelila naslovni pojem, potem pa naved-la nekaj svetovno znanih padcev meteoritov

in na koncu {e vrste meteoritov glede na ke-mi~no sestavo. Tudi ona ne omenja av{kegameteorita.

Zato pa je ta omenjen v kratkem ~lankuNekaj o meteoritih pri nas (tj. v Jugoslaviji;op. avt.); (@IT 1962/21–22, str. 392). AvtorRajko Pavlovec, ki pod ~lankom sicer nipodpisan, uporablja podatke Mehmeda Ra-movi}a, ki je leta 1958 v sarajevskem Geo-lo{kem glasniku iz~rpno pisal o jugoslovan-skih meteoritih, razen o av{kem, in posebejomenja meteorita iz Fo~e in Hra{}ine, za tempa {e Feiglov ~lanek v Proteusu. Na koncuprispevka Pavlovec omenja {e meteorit iz

Av~, pri ~emer ~rpa podatke o njegovempadcu iz poro~ila Friedricha Martina Ber-wertha. Pavlovec je leta 1997 napisal tudi~lanek o meteoritskem kraterju v Estoniji(@IT 1997/12, str. 24–25). Ironija usode je,da isti avtor v prvem ~lanku omenja »skorajpovsem izgubljeno poro~ilo o av{kem me-teoritu«, 35 let pozneje pa zapi{e, da so »naHrva{kem na{li è kar nekaj ostankov me-teoritov, v Sloveniji pa jih doslej {e ne poz-namo!«

V specializirani slovenski astronomski re-viji Spika je bil leto pozneje objavljen ~laneko meteorjih in meteoritih, v katerem se Mari-no Fonovi} sistemati~no ukvarja z nastan-kom in evolucijo meteoritov, z njihovim po-tovanjem skozi atmosfero, z vrstami mete-oritov in njihovimi kraterji na Zemlji, slo-venske meteorite pa zanemari.

Ker je ustno izro~ilo v Av~ah zelo {ibko,bi bil padec meteorita leta 1908 lahko {e ved-

Berwerthov vpis av{kega meteorita v inventarno knjigoMineralo{ko-petrografskega oddelka: @elezo iz Av~ je bilokupljeno za 60 K. Lastnik zemlji{~a Martin Kriznic je dobil 40 K,najditelj Joh. Kolen~ pa 20 K. C.-kr. oro`ni{ki in{pektorat jenasprotoval vi{jemu pla~ilu. (Foto: Franz Brandstätter)


no pozabljen, ~e ~asnik Delo ne bi junija2001 objavil ~lanka Tiso~ kosov padlih iz ve-solja. Milan Ili} je v njem zapisal razgovor zGerom Kuratom, direktorjem Mineralo{ko-petrografskega oddelka dunajskega Prirodo-slovnega muzeja, ki v veli~astni zbirki 2000meteoritov hrani tudi av{ki primerek. Nasklepno vpra{anje spra{evalca o zanimivihnajdbah v Sloveniji direktor odgovarja: »Lekako je mogo~e, da se nisem tega takojspomnil. Av~e je zelo lep kos.«

In slovenska strokovna javnost v novemtiso~letju? Lani novembra je Prirodoslovnimuzej Slovenije izdal obseèn in oblikovnorazko{en zbornik z naslo-vom Mineralna bogastvaSlovenije. Miha Jer{ek inUro{ Herlec sta pripravilaprispevek o meteoritih naSlovenskem, pri ~emer ome-njata nekaj la`nih najdb indva videna padca meteori-tov, enega blizu Tolmina indrugega v Tuhinjski dolini.^lanek zaklju~ujeta s skorajprero{kimi besedami: »Nakoncu se lahko vpra{amo:Le kdaj bomo v Slovenijina{li meteorit? Gotovo je, danekje je, saj so jih na{li vvseh deèlah okrog nas in jetorej le vpra{anje ~asa, kdajse bomo tak{ne najdbe raz-veselili tudi mi.« Seveda av-torja nista mogla niti slutiti,da te`ko pri~akovani padec»slovenskega« meteorita èobstaja, saj je res popolno-ma neverjetno, da bi takopomemben dogodek utonil vpozabo.

AV[KI METEORIT NA SPLETU

Miro Lipi~ar iz Vrtojbe, ~igar konji~eksta v zadnjih letih iskanje in spoznavanjemeteoritov, je na spletni strani Meteoritske-ga dru{tva (The Meteoritical Society;tin.er.us gs.gov/meteor/), na kateri je trenut-no zapisanih 31.906 veljavnih imen meteo-ritov, 12.202 za~asni imeni in 4.024 popol-nih opisov meteoritov, na{el tudi edini za-beleèni slovenski meteorit. Imenuje se»Avce«, status pa je uraden, kar pomeni, da

Razpredelnica delno dokumentiranih padcev meteoritov na ozemlje Slovenije; najden je bil samo av{ki,ker je bil Ivan Kolenc iz Av~ v ~asu padca v neposredni bliìni jablane, v katero je tre{~il.

Podatki o av{kem meteoritu v spletni podatkovni zbirki Meteoritskegabiltena (Vir: tin.er.usgs.gov/meteor/metbull.php)


je zagotovo meteorit. Na-slednji podatek pove, da jebil opaèn, ko je padel napovr{ino Zemlje. Sledi letni-ca padca – 1908 (torej istegaleta, ko je pri{lo tudi do uni-~ujo~e eksplozije meteoritaali kometa nad reko Tungu{-ko v Sibiriji; @IT 1992/1, str.10). Kot dràva padca av{-kega meteorita je vpisanaSlovenija, uvr{~en je v tipIIAB, masa pa zna{a 1,23kg. Dodan je podrobnej{iopis meteorita (osnovni po-datki, razvrstitev, reference,geografija in sinonimi). Odè zapisanega je novo in po-sebno pomembno to, da jemeteorit iz Av~ edini dokazani meteorit izSlovenije. Na spletu so navedene tudi koor-dinate mesta padca (46° 0’ N, 13° 30’ E) insinonimi, prevzeti iz kataloga londonskegaNaravoslovnega muzeja: popa~eni imenivasi Av~e (Avec, Avse), italijansko ime 25km oddaljene Gorice (Gorizia), italijanskoime reke So~e, ki te~e pod Av~ami (Isonzo)in italijansko-nem{ko ime So{ke doline(Isonzothal). Slike av{kega meteorita na tejspletni strani ni. Mesto padca omenjenegameteorita je na zemljevidu View GoogleMap prikazano v bliìni vasi Neblo v Gori{-kih Brdih, tj. tik ob meji z Italijo, namestona kraju blizu Av~ pri Kanalu, ki leì kar 19km zra~ne ~rte bolj severovzhodno.

Podatke o av{kem meteoritu najdemo tudiv spletnem katalogu meteoritov Naravoslov-nega muzeja v Londonu (Natural HistoryMuseum) v zeleno-beli barvi. Novost je to-~en datum padca (March 31, 1908). Tudi prejomenjena Enciklopedija meteoritov Franco-za P.-M. Peleja vsebuje v glavnem è znanepodatke; slika ni priloèna. ê pa si ogleda-mo {e podrobnosti, spet najdemo sinonime,ki so prevzeti iz kataloga Meteoritskegadru{tva. Ponovno so zapisane tudi napa~nekoordinate kraja padca meteorita, nova pa jeomemba, da je bilo pred padcem sli{ati eks-plozijo. Najpomembnej{i podatek, ki ga dru-ge baze nimajo, pa je kemi~na sestava mete-orita. Tudi s tega spleti{~a si je mogo~e ogle-

dati domnevno mesto padca s pomo~jo pro-grama Google Map ali Google Earth. Prviprikaè le grobo sliko, drugi pa omogo~a ze-lo natan~en pogled na povr{ino Zemlje, ven-dar moramo prej naloìti ta program na svojra~unalnik. Na sre~o obstaja tudi brezpla~narazli~ica.

»OBUDITEV« AV[KEGA METEORITA

Upokojeni srednje{olski profesor, sklada-telj in zborovodja [tefan Mauri je enemu odavtorjev tega ~lanka è pred ~asom omenilpadec meteorita pri Av~ah. Ker pa niti na{isorodniki niti va{~ani tega dogodka nisoomenjali in ker o njem nobene besede ni naj-ti celo v publikacijah, kjer so Av~e dokaj po-drobno opisane (npr. v Gortanijevi knjigi izleta 1930 ali v Krajevnem leksikonu Sloveni-je 1 iz leta 1968), je Maurijevo pri~evanje iz-zvenelo komaj resni~no. V Av~ah rojena Vi-da Najdi~ je izrezek prej omenjenega Ili}eve-ga ~lanka leta 2001 sicer nalepila na va{kooglasno desko, vendar ga nih~e od nas niopazil.

Odlo~ilno je bilo aprila letos sre~anje zVojkom Jakopi~em, predsednikom [portno-kulturno-turisti~nega dru{tva Av~e in – kotse je pozneje izkazalo – pravnukom o~ividcapadca Ivana Kolenca. Vojko je namre~ ome-nil, da namerava dru{tvo leta 2008 pripraviti

Pribli`no mesto padca av{kega meteorita na Googlovem zemljevidu


praznovanje ob stoti obletnici padca in da jepodatke o av{kem meteoritu mogo~e najti naspletu.

Prve dni maja smo Franzu Brandstätterju,ki v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju skrbiza veliko zbirko meteoritov, med katerimi jetudi av{ki, poslali elektronsko pismo z nekajvpra{anji. @e ~ez dva dni smo skupaj z odgo-vori prejeli preslikani Berwerthov ~lanek opadcu av{kega meteorita, ki ga prej nismopoznali, {e dober teden pozneje pa tudi barv-ni posnetek meteorita in posnetek vpisa v in-ventarno knjigo, iz katerega je razvidno, daso na Dunaju za meteorit pla~ali 60 kron: 40

kron lastniku zemlji{~a Kri`-ni~u ter 20 kron o~ividcupadca in najditelju Kolencu.

Natan~en pregled sloven-skih ~asnikov z za~etka apri-la leta 1908 v gori{ki knji`-nici Franceta Bevka je prine-sel ve~ zelo zanimivih vesti odomnevni topovski kroglioziroma meteoritu. Med na-klju~nim sre~anjem v Pokra-jinskem arhivu v Novi Gori-ci je Miklav` Feigel povedal,da je sam v Proteusu è leta1961 objavil ~lanek o meteo-ritih, ki so padli v okolici Aj-dov{~ine, in da è zelo dolgo~asa ve za av{ki meteorit.Zanj je izvedel v nepodpisa-nem ~lanku v reviji @IT leta1962. Prvi dan junija letos jeav{ko dru{tvo imenovalopripravljalni odbor za praz-novanje stote obletnice pad-ca meteorita v KS Av~e. Od-bor se je na za~etku julija se-stal in predvidel med drugimpripravo razstave, izdajobro{ure in snemanje kratke-ga filma.

Pri ve~kratnih obiskih prileta 1931 rojenem [tefanuMauriju smo izvedeli, da muje njegov stari o~e MartinKri`ni~ kot dvanajstletnemufantu pokazal jablano v Mo-vrnovem bor{tu, v katero je

leta 1908 tre{~il meteorit. Maurijev podatekse je povsem ujemal z navedbo v Berwertho-vem ~lanku in z vpisom v inventarno knjigo.Ko nas je nato 26. julija odvedel v pol ureoddaljeni Movrnov bor{t, kjer se zdaj razra{-~a me{an gozd, smo z detektorjem za kovinepreiskali manj{o povr{ino, a smo naleteli lena ostanke granat iz 1. svetovne vojne. Po-sneli smo tudi ve~ fotografij. Avgusta pa jesledilo ve~ pomembnih novih odkritij.

Po zaslugi paleontologa Francija Cimer-mana, ki v svoji knji`nici hrani ve~ avstro-ogrskih u~benikov mineralogije, smo odkriliomembo av{kega meteorita v u~ni knjigi

Movrnov bor{t nad Dolenjim Av{~kom 26. julija 2007; [tefan Maurikaè kraj padca meteorita. (Foto: Miran Lola Boì~)

Prerez skozi zunanje plasti av{kega meteorita (68-kratna pove~ava);na sl. 3 je vidna meja med `galnim pasom in nespremenjenimkamacitom, na sl. 4 pa meja med `galno skorjo in `galnim pasom.(Vir: Berwerth, Tammann 1911)


Leopolda Poljanca. Obisk knji`nice Oddelkaza geologijo na A{ker~evi 12 v Ljubljani, zakatero skrbi Barbara Bohar, je odkril, da tamhranijo vrsto {e nikdar izposojenih Berwert-hovih posebnih odtisov, med njimi tudi odtisnjegovega ~lanka o av{kem meteoritu iz leta1908. Pregledovanje posebnih odtisov nas jeprivedlo {e do odkritja njegovega drugega~lanka o meteoritu iz Av~, ki je pod naslo-vom Avstrijsko meteorno èlezo iz{el v du-najskem poljudnoznanstvenem tedniku Ura-nia. S prijazno pomo~jo Sama Kristana vNUK-u in Jerneje Ferle` v UKM-ju je bilakopija tega ~lanka 21. avgusta è v na{ih ro-kah. Za nas je posebno zanimiv {e Berwert-hov ~lanek o `galnem pasu meteornih èleziz leta 1911, v katerem sta objavljeni foto-grafiji 68-kratnih pove~av prereza skozi zu-nanje plasti av{kega meteorita.

Med po~itni{kim bivanjem v Av~ah smoposkusili izvedeti, kdo sta bila Ivan Kolencin Matija [uligoj, ki sta izkopala meteorit.Naloga ni bila lahka, ker je druìn s temapriimkoma v Av~ah ve~, starih ljudi, ki se {espominjajo dogodkov iz ~asov pred 1. sve-tovno vojno, pa vsako leto manj. [ele po za-slugi Vide Najdi~, ki je po spominu zapisalapripoved svoje mame Marije Kolenc, po do-ma~e Mice Mihonove (1902– 1998), ki je bi-la poro~ena z najstarej{im sinom o~ividcaIvana Kolenca, je bila uganka razre{ena.Ivan Kolenc, po doma~e Mihonov, je stano-val v Gorenjem Av{~ku, Matija [uligoj, podoma~e Ivan~ev, pa v Dolenjem.

ZAKLJUÊK

Av{ki meteorit, ki je bil v ~asu padca av-strijski, je po 1. svetovni vojni postal italijan-ski, po 2. svetovni vojni jugoslovanski in poletu 1991 slovenski. Kot edini meteorit izSlovenije se pojavlja v podatkovnih zbirkah

o meteoritih na spletu. Kot smo videli, zanjna Slovenskem razen redkih izjem do letosnismo vedeli ne stalni ne ob~asni prebivalcivasi Av~e, pa tudi ne javnost in strokovnjaki(geologi, mineralogi, astronomi ipd.), ~epravsta v prestolnici rajnke Avstrije v letih 1908in 1909 iz{la kar dva ~lanka o njem in ~epravse v tuji literaturi o meteoritih pojavlja ne-pretrgoma od leta 1908 do danes. âs je, daga po sto letih tudi Slovenci postavimo namesto, ki si ga zasluì.

Literatura:

1. F. Berwerth: Über den Niederfall eines Eisenmeteori-ten bei Av~e im Isonzothale. Anzeiger der Kaiserli-chen Akademie der Wissenschaften 45, 1908, str.298–301.

2. F. Berwerth: Ein österreichisches Meteoreisen. Ura-nia 2, 1909, {t. 14, str. 213–214.

3. F. Berwerth, G. Tammann: Über die natürliche undkünstliche Brandzone der Meteoreisen und das Ver-halten der »Neumann’schen Linien« im erhitztenKamacit. Sitzungsberichte der kaiserlichen Akade-mie der Wissenschaften in Wien. Mathematisch-na-turwissenschaftliche Klasse 120, Abt. 1, 1911, str.31–47.

4. Marino Fonovi}: Meteorji in meteoriti. Spika 6, 1998,{t. 11, str. 471–475.

5. F. Brandstätter: History of the meteorite collection ofthe Natural History Museum of Vienna. The Historyof Meteoritics and Key Meteorite Collections: Fire-balls, Falls & Finds, Special Publications, Geologi-cal Society, London, 2006, str. 123–133.

6. John T. Wasson, Heinz Huber in Daniel J. Malvin:Formation of IIAB iron meteorites. Geochimica etCosmochimica Acta 71, 2007, str. 760–781.

7. Miha Jer{ek in Renato Vidrih: Meteoriti. @IT 2007/9,str. 47–58.

http://...http://...

tin.er.usgs.gov/meteor/metbull.php (podatkovna zbirkaMeteoritskega biltena)

www.nhm.ac.uk/jdsml/research-curation/projects/metcat/(Katalog meteoritov Naravoslovnega muzeja v Londonu)

www.encyclopedia-of-meteorites.com/login.asp (Enciklopedijameteoritov P.-M. Peleja)

OBVESTILOOd 20. septembra do konca leta 2007 je v okviru »Vitrine ~etrtletja«

v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani na ogled razstava meteoritov, ki jih hranijo razli~ne slovenske zbirke.

topova kroglja« »meteor ali - zrc sazuodmev.zrc-sazu.si/dedi/pdf6.pdf · oktober 2007 •...

Documents