transportno logistiČni procesi v podjetju eurel, d. o. o. · 2020. 1. 30. · v diplomski nalogi...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Zlatka Dvoršak

TRANSPORTNO LOGISTIČNI

PROCESI V PODJETJU EUREL, D. O.

O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, julij 2015

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Zlatka Dvoršak

TRANSPORTNO LOGISTIČNI

PROCESI V PODJETJU EUREL, D. O.

O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor:

doc. dr. Darja Topolšek

Celje, julij 2015

Mariborska cesta 7

3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisana Zlatka Dvoršak, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa, gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20023890, sem avtorica

diplomskega dela z naslovom: Transportno logistični procesi v podjetju Eurel, d. o. o.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev in avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oziroma citirana v skladu z navodili Fakultete za

logistiko Univerze v Mariboru;

sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev in avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oziroma ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu

(Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa

podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi

pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Helena Kolar.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorice:___

ZAHVALA

Vsem zaposlenim v podjetju Eurel, d. o. o., se iskreno zahvaljujem za izkazano podporo

in pomoč pri pridobivanju podatkov za uspešno pisanje.

Zahvalne besede namenjam mentorici doc. dr. Darji Topolšek za vso pomoč, njen čas

in nasvete ob nastajanju tega dela.

Posebna zahvala gre mojima sinovoma Matevžu in Luku, staršem, študijski kolegici

Mojci Vindiš in vsem ostalim, ki so mi pomagali uspešno končati študij in me pri tem

spodbujali ter podpirali.

Transportno logistični procesi v podjetju Eurel, d. o. o.

V diplomski nalogi bomo iskali rešitve za težave, ki nastajajo med poslovanjem podjetja

Eurel, d. o. o., povezanega z notranjim transportom ter notranjim transportom v

proizvodnih halah in med proizvodnima enotama. Na začetku bomo opisali teoretične

osnove in obrazložili pomen besed, ki smo jih uporabili pri opisu dejanskega stanja

obravnavanega podjetja. V nadaljevanju naloge smo le tega kritično analizirali in

nazadnje navedli še predloge rešitev za opisane težave. Predloge bomo poizkušali

finančno ovrednotiti in na koncu podati oceno, kakšen vpliv bi rešitve imele na sistem

delovanja in ga izboljšale. Z opisom rešitev in njihovo ocenitvijo bomo poizkušali biti

prepričljivi, da se reorganizacija notranjega transporta v podjetju Eurel, d. o. o., izplača.

Po opisovanju težav v samem delovanju podjetja bomo poizkušali dokazati, da je

premagovanje ovir pri delu, ki se navezujejo na čas in način delovanja zelo pomembna

dejavnost logistika. Organiziranost dela tako postane bolj tekoče in produktivno. V

podjetju tako povečamo produktivnost zaposlenim in doprinesemo, da vodstvo uspešno

premaguje ovire na trgu konkurence.

Ključne besede: reorganizacija, notranji transport, infrastruktura podjetja, logistika.

Transportational logistics processes in the company EUREL d. o. o.

In the thesis, solutions to the problems that arise during the EUREL d. o. o. company

performance, associated with internal transport and internal transport in production halls

and between production units, are looked for. At the beginning, theoretical basis and

explanation of the meaning of words used in the description of the facts of the Company

are described. Critical analysis of the company and the proposed solutions to the

problems are provided. Further on, propositions are tried to be financially evaluated.

Finally, an assessment of the impact of the solutions and improvements on performance

system are provided. With describing solutions and assessments we try to be convincing

that the reorganization of the internal transport within the EUREL d. o. o. company pays

off.

After describing the problems of proper functioning of the company, logistics is tried to

be proved as a very important activity overcoming time and mode of operation related

barriers at work. Work organization becomes more fluid and productive. The

productivity of employees in the company is increased and company managing

successfully overcomes obstacles in competitive markets.

Keywords: reorganization, internal transport, company's infrastructure, logistics.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Zlatka Dvoršak: Transportno logistični procesi v podjetju Eurel, d. o. o. vii

KAZALO

Uvod .................................................................................................................................. 1

Predstavitev problema ................................................................................................... 1

Namen in cilji naloge .................................................................................................... 3

Predstavitev okolja ........................................................................................................ 3

Predpostavke in omejitve dela ...................................................................................... 5

Metode dela ................................................................................................................... 5

1 Teoretične osnove ...................................................................................................... 7

2 Obstoječe stanje ....................................................................................................... 10

2.1 Obstoječe stanje infrastrukture in razporeditve delovnih mest ............................. 10

2.1.1 Notranja prostorska ureditev podjetja Eurel, d. o. o. ...................................... 11

2.2 Obstoječe stanje notranjega transporta .................................................................. 17

2.2.1 Opis transporta druge poslovalnice podjetja .................................................. 20

2.2.2 Ureditev notranjega transporta ....................................................................... 21

2.3 Obstoječe stanje zunanjega transporta .................................................................. 23

3 Kritična analiza ........................................................................................................ 25

3.1 Kritična ocena infrastrukture in razporeditve delovnih mest ................................ 25

3.2 Kritična ocena organiziranosti notranjega transporta ........................................... 27

3.2.1 Notranji transport v drugem proizvodnem obratu .......................................... 31

3.3 Kritična analiza zunanjega transporta ................................................................... 32

4 Predlog rešitev ......................................................................................................... 33

4.1 Možnosti izboljšav transportne infrastrukture ...................................................... 33

4.1.1 Predlogi rešitev za infrastrukturo za drugo poslovno enoto ........................... 38

4.2. Rešitve za notranji promet ................................................................................... 39

4.2.1 Notranji transport v drugi poslovalnici ........................................................... 43

4.3 Izboljšave zunanjega transporta med proizvodnimi obrati ................................... 43

Zaključek ........................................................................................................................ 44

Uspešnost podanih rešitev in njihova ocenitev ........................................................... 45

Možnosti uvedbe podanih rešitev v podjetje ............................................................... 46

Možnosti razvoja podjetja ........................................................................................... 46

Literatura in viri .............................................................................................................. 48


Zlatka Dvoršak: Transportno logistični procesi v podjetju Eurel, d. o. o. viii

KAZALO SLIK

Slika 1: Del parkirnega prostora podjetja Eurel, d. o. o. ................................................. 11

Slika 2: Evakuacijski načrt - objekt BSH ....................................................................... 12

Slika 3: Primer zahtevnice za material ........................................................................... 14

Slika 4: Evakuacijski načrt zgradbe dve ......................................................................... 16

Slika 5: Evakuacijski načrt nadstropja ............................................................................ 17

Slika 6: Excelova tabela za preverjanje in naročanje materiala iz zaloge ...................... 19

Slika 7: Tloris podjetja Eurel, d. o. o. ............................................................................. 20

Slika 8: Zgradba druge poslovalnice podjetja Eurel, d. o. o. .......................................... 21

Slika 9: Evakuacijski načrt - plastikarna ......................................................................... 23

Slika 10: Tloris druge poslovalnice Eurel, d. o. o. .......................................................... 24

Slika 11: Slika iz katastrskega arhiva ............................................................................. 26

Slika 12: Tloris podjetja Eurel, d. o. o. ........................................................................... 36

Slika 13: Predlog postavitve skladiščnih polic s klančino .............................................. 38

Slika 14: Terminal na dotik ............................................................................................ 40


Zlatka Dvoršak: Transportno logistični procesi v podjetju Eurel, d. o. o. ix

KRATICE

BSH: Bosch and Siemens Home Appliances Group

PUP: Posebni upravni postopki

FAGG: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo

ZVKD: Zavod za varstvo kulturne dediščine

SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika


Zlatka Dvoršak: Transportno logistični procesi v podjetju Eurel, d. o. o. 1

UVOD

Vsakodnevno dobivamo informacije o gospodarski krizi, ki ne prizanaša podjetjem.

Vsako podjetje mora v boju za uspešno poslovanje sprotno preračunavati stroške

poslovanja ali na novo nastale stroške v procesu širitve dela. Le ti so tisti del

poslovanja, ki potrebujejo posebno pozornost in nadzor, saj lahko podjetje hitro

privedejo do negativnega poslovanja. Procesi dela, ki sestavljajo celotno delovanje,

morajo biti natančno načrtovani, se medsebojno dopolnjevati in stroškovno kriti. S tem

poudarjamo, da moramo k uspešnemu poslovanju podjetja vključiti logistiko, ki postaja

temelj vsake dejavnosti in pokriva celotno področje poslovanja vsakega podjetja. Eno

izmed teh področij je tudi logistična infrastruktura, ki zajema celoten promet, kot

območje, po katerem le ta poteka. Del prometa je tudi transport, ki je pomemben

dejavnik pri delovanju podjetij. Delimo ga na notranjega in zunanjega. Notranji

transport poteka med skladiščem in delavnim mestom, med procesom dela in po

zaključni fazi, ko izdelek prepeljemo v skladiščne prostore. Temu delu poslovanja

podjetja največkrat namenjajo premalo pozornosti. Zunanji transport pa je del, ki

poteka od skladiščenja naprej.

Predstavitev problema

Način življenja, ki ga danes živimo, je zelo hiter in s težavo planiramo vsakodnevno

delo. Že za posameznika je težko, vendar v majhni skupnosti, kot je družina, lahko svoj

urnik usklajujemo sprotno. Podjetja pa morajo imeti za uspešno poslovanje skrbno

načrtovan način delovanja posameznih oddelkov kot strategijo za celotno poslovanje.

Na začetku delovanja je bilo podjetje Eurel, d. o. o., z nekaj več kot dvajset zaposlenimi

delavci. Svoje delovanje so pričeli v starih prostorih osnovne šole. Zaradi želje po

uspehu in dobri strategiji je podjetje potrebovalo večje in boljše prostore. Odločili so se

za najem prostorov skladišč takrat propadlega podjetja Preskrba Poljčane. Zaradi

povečanega obsega proizvodnje se težave pojavljajo v kapaciteti skladišč in njihovi

lokaciji. Proizvodne hale in skladišča so zgrajena ob robu zemljišča, kar je velikega

pomena za podjetje, saj lahko ostale razpoložljive prostorske kapacitete uporablja za

potrebe parkirnih prostorov in transporta. Zaradi velikega števila zaposlenih, ki se



večinoma vozijo z osebnimi vozili, je parkirni prostor pred podjetjem v celoti zaseden.

Ker pa ob tem parkirnem prostoru poteka tudi glavna notranja transportna pot, po kateri

se izvaja dobava in izdaja blaga, je le ta neprimerne širine in tako ne omogoča obračanja

večjih tovornih vozil, kot so polpriklopniki ali priklopniki. Slednji morajo zaradi tega

pri izvozu, iz prostorov podjetja, voziti vzvratno, kar večini voznikov predstavlja velik

problem.

Seveda pa v koritu tega podjetja to ni edini transportni problem. Podjetje ima namreč še

dve lokaciji, ki sta od osrednje oddaljeni; prva je oddaljena nekaj manj kot dva

kilometra, druga pa dober kilometer. Prva lokacija se nahaja v Zgornjih Poljčanah v

stavbi, kjer je podjetje začelo s poslovanjem. Sem je bil zaradi širjenja obsega dela

preseljen del proizvodnje. V tej stavbi ni primernega prostora za skladiščenje izdelkov,

zato le te pripravljene za transport na paletah vozijo nazaj v centralno skladišče. Šofer

mora izdelke prepeljati v centralno skladišče zato, ker omenjena stavba stoji na

manjšem bregu in nima primernega prostora na dvorišču, da bi se lahko tovornjak

pripeljal tja in tam obrnil. Druga stavba, ki jo je podjetje Eurel, d. o. o., najelo za

potrebe skladiščenja, se nahaja v Spodnjih Poljčanah. Težava je v tem, da mora šofer

vedno voziti po glavni cesti, ki je zelo prometna, zato za kratko razdaljo porabi veliko

časa. Skladiščnik oziroma hišnik, ki je zadolžen za prevoze, vozi povprečno trikrat na

dan iz ene lokacije v drugo. Takšen način transporta podjetju predstavlja precejšen

dodatni strošek, povezan s kombijem in šoferjem. V primeru, da mora šofer opravljati

kakšno drugo delo, to pot opravi nadrejeni. Menimo, da takrat nastane še večja težava.

Delavke v tem času ostanejo brez nadrejenega. Če v tistem času pride do okvare na

strojih, pomanjkanja materiala ali v najhujšem primeru do kakšne poškodbe, je lahko

povzročena še večja škoda.

V prvem delu bomo najprej natančno opisali probleme, s katerimi se podjetje srečuje

vsakodnevno in omejitve, ki jih ima podjetje.

V drugem delu naloge bomo natančno opisali obstoječe stanje in napisali kritično

analizo.

Tretji del naloge pa bomo namenili predlogom za rešitev problema in vanj vključili čim

več področij logistike.



Namen in cilji naloge

V diplomski nalogi bomo preučili poslovanje podjetja Eurel, d. o. o., zunanji in notranji

transport ter preučili njegove dobre in slabe lastnosti. Zanimale nas bodo predvsem

težave, ki nastajajo ob dostavi materiala s kamioni v podjetje, in pretok materiala iz

skladišča v proizvodne prostore po transportnih poteh. Stremeli bomo k temu, da bo

delo opisano natančno, rešitve težav, ki jih bomo ob tem ugotovili, pa uspešne in

logistične, saj je uporaba le teh vedno bolj nujna. Uporabili bomo dolgoletne izkušnje z

delovnega mesta v podjetju in znanje, pridobljeno na Fakulteti za logistiko. Logistika je

dokaj mlada veda, ki se vedno bolj uvaja v uspešna podjetja, v obravnavanem podjetju

pa še nima mesta, kot bi ga morala imeti. Naši cilji skozi nalogo so:

spoznati organizacijo dela podjetja;

opaziti slabosti zunanjega in notranjega transporta in podati kritično analizo;

skrajšati čas dobave materiala v proizvodne prostore, ki je vezan na učinkovitejši

notranji transport blaga;

sprostiti nakladne poti za tovornjake;

podati predloge izboljšav.

Predstavitev okolja

Podjetje Eurel, d. o. o., se je s proizvodnjo začelo ukvarjati 26. 3. 1992. Družbo je

ustanovilo štiriintrideset fizičnih oseb. Od teh je danes v družbi še sedemindvajset.

Obseg proizvodnje je bil takšen, da je delo lahko potekalo v stari stavbi, kjer je bila

včasih osnovna šola. Leta 1995 je podjetje Iskra Releji, d. o. o., po stečaju znanje in

izkušnje preneslo v to podjetje in začelo s proizvodnjo lastnih produktov zvoncev in

siren. Leta 1996 je podjetje Eurel, d. o. o., ustanovilo hčerinsko podjetje Varista, d. o. o.

To je proizvodnjo začelo v najetih prostorih v Bistriški ulici 54 v Poljčanah v

neposredni bližini železniške postaje. Podjetje je uspešno poslovalo, zato se je vodstvo

leta 2000 odločilo za odkup prve hale, kasneje pa še druge. V teh prostorih je imelo

svoje poslovanje trgovinsko podjetje Preskrba Poljčane, glavni predmet tega podjetja je

bilo trgovati na veliko, zato so bili ti prostori zgrajeni za skladiščne namene, kar je

podjetju Varista, d. o. o., koristilo, saj so lahko svojo proizvodnjo širili po svojih

potrebah. S kvalitetnim delom in natančnostjo je le to zelo hitro širilo obseg dela. Zato



so se v podjetju leta 2003 odločili za izgradnjo dodatnih sedemsto m2 skladiščnih

prostorov. Leto 2004 je bilo za Varisto, d. o. o., uspešno tudi na področju zaposlovanja,

potrditev dela pa je nadgradila nagrada Gazela na področju podravsko – pomurske

regije za najhitrejše razvijajoče se podjetje. Čeprav se recesija pozna na vseh področjih,

se podjetje Eurel, d. o. o., z njo na poslovnem področju zelo dobro spopada. Še vedno je

število zaposlenih okoli dvesto petdeset, kar predstavlja zelo pomemben zaposlitveni

člen v občini Poljčane, kot tudi v bližnjih občinah. Število zaposlenih se spreminja

glede na obseg proizvodnje in glede na količino naročil. Na preko štiri tisoč m2

proizvodnih površin so se specializirali za brizganje in obdelavo preciznih in estetskih

delov iz plastike ter proizvodnjo izdelkov stikalne tehnike, elektromehanike, malih in

velikih gospodinjskih aparatov, zlasti termičnih. Največji kupci njihovih izdelkov so

BSH – Bosch Siemens Hausgeräte, NEFF, Erni, Gaggenau Industrie in Roto Frank.

Prav hitra prilagodljivost potrebam trga tako serijske proizvodnje, kot tudi posameznih

serij in prototipov pelje podjetje k tako uspešnemu poslovanju. Ključne prednosti

njihove proizvodnje so (»Storitve podjetja« [Predstavitev podjetja Eurel, d. o. o. ] b. d):

fleksibilnost proizvodnih kapacitet;

hitra odzivnost;

kontrola kakovosti – vhodna, vmesna in končna;

obvladovanje tehnično zahtevnih proizvodnih procesov;

sposobnost obvladovanja delne, kot tudi serijske proizvodnje.

V podjetju Eurel, d. o. o., vedno sledijo trendom na trgu in novostim. Tako ima tudi

logistika svoj prostor. Njihovo politiko distribucije »Just in time« usklajujejo z vitko

proizvodnjo, vse svoje izdelke označujejo s črtno kodo, za te izdelke pa tudi embalažo

in njihovo označevanje prilagodijo kupcu, da jim omogočijo čim lažje poslovanje. S

strani poslovnih partnerjev tako dosegajo zavidljive ocene. Tako se je nemško podjetje

Erni odločilo za terminal, ki povezuje podjetji z zalogami v skladiščih in z oddajo

proizvodov. Le ti imajo nenehen vpogled v zaloge materiala v podjetju Eurel, d. o. o., in

že v naprej vedo, katere izdelke bodo prejeli ob oddaji, saj se vsak zaključeni delovni

nalog takoj vpiše v seznam.

Filozofija podjetja tako vedno stremi k zadovoljstvu in v korist svojih kupcev, zato

izvajajo stalne izboljšave proizvodov in procesov preko najnovejših prijemov in orodij,



s skupinskim delom gradijo na sinergiji in multidisciplinarnih znanjih ter spoštujejo

naše naravno in družbeno okolje (»Filozofija podjetja« [Predstavitev podjetja Eurel, d.

o. o.] b.d.).

Predpostavke in omejitve dela

V podjetju Eurel, d. o. o., je zaposlenih nekaj mladih inženirjev, ki so se voljni

dokazovati in odkrivati nove izdelke, ki bodo podjetju prinesle uspešnost.

Predpostavljam, da bomo z diplomsko nalogo prispevali del rešitve težav s transportom

blaga v podjetju in dostavo materiala v skladiščne prostore, s čimer se podjetje spopada

skozi vse svoje delovanje. Pri tem pa bomo upoštevali omejitve, ki jih ima podjetje, da

bodo rešitve ugodne za delavce in podjetje.

Logistika v podjetju Eurel, d. o. o., še nima svojega prostora, kot bi ga morala imeti.

Predpostavljamo, glede na to, da je podjetje dostopno do sprejemanja novih idej, da

bomo z nalogo pomagali zmanjšati prometne težave oziroma pripomogli k ureditvi

zunanjega in notranjega transporta.

Predpostavljamo tudi, da bo podjetje odkupilo parcelo, ki meji z zemljiščem, ki je že v

njihovi lasti, ob tem pa se zavedamo tudi omejitev obsega te parcele.

Metode dela

V okviru tega diplomskega dela bomo predvidoma uporabili sledeče metode:

metoda opazovanja – pri opazovanju obstoječe organizacije notranjega transporta in

urejenosti prometne infrastrukture;

metoda intervjuja (neposredni intervjuji) – ustno pridobivanje podatkov in

informacij od zaposlenih v podjetju;

metoda kompilacije – pri prevzemanju dosedanjih spoznanj in zaključkov na

področju notranjega transporta;

metoda preučevanja primerov – pri preučevanju poteka transporta med ločenimi

lokacijami proizvodnje;



metoda primerjave – pri primerjavi učinkov obstoječe organizacije transporta in

predlagani reorganizaciji.



1 TEORETIČNE OSNOVE

V okviru tega dela diplome bomo podali teoretične osnove, ki se nanašajo na notranji

transport. Na začetku moramo razložiti pomen besed »reorganizacija«, »notranji« in

»transport«. Razlago smo poiskali v SSKJ. Glagol »reorganizirati« pomeni, da »nekaj

naredimo na novo ali da nek sistem organiziramo drugače« (Reorganizirati, 2000).

Beseda »notranji« pomeni, da je nekaj »znotraj nekega sistema, celote«, npr: znotraj

prometa (Notranji, 2000). Pomen besede »transport« pa je »prevoz blaga, živine, ljudi

in podobno, lahko pa z besedo označimo vrsto prevoza, kot je cestni, železniški, letalski

itd.« ( Transport, 2000).

Pri odločanju teme za diplomsko nalogo smo upoštevali lastne interese v želji, da s

svojimi predlogi pripomoremo k spremembi v delovanju sistema v podjetju Eurel, d. o.

o., oziroma k bolj tekočemu izpolnjevanju proizvodnih procesov. Z vsakodnevnim

opazovanjem poteka dela smo se odločili, da je transport tista dejavnost, ki v tem

podjetju najbolj potrebuje reorganizacijo. Ob naši odločitvi pa je nastopila težava pri

opisu notranjega transporta, kajti nismo natančno vedeli, kaj vse zajema pomen teh

besed.

Topolškova opredeli notranji transport (2012, str. 240): »Notranji promet in transport

zajemata premikanje blaga, surovin, polizdelkov, gotovih izdelkov … v samem

podjetju, pa najsi gre za proizvodno ali storitveno dejavnost v predelavi in skladiščenju,

med predelavo in skladiščenjem, transport med proizvodno-predelovalnimi obrati in

transport med skladišči znotraj podjetja.«

V iskanju, katere elemente vse zajema notranji promet, smo se zopet opredelili na

delitev po Topolškovi (2012, str. 240): «Notranji promet v podjetju zajema naslednje

elemente: prometno infrastrukturo, prometno suprastrukturo, predmete prometne

proizvodnje, prometni intelektualni kapital, transportne in prometne tehnologije,

informacijske tehnologije, finančne potenciale, sredstva za delo, predmet dela in

delovno silo.«



Skozi diplomsko nalogo omenjamo, da se proces dela izvaja v proizvodnih halah. Zato

smo poiskali pomen teh besed. Pomen besede »proizvodnja« je: »načrtno, organizirano

delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb«

(Proizvodnja, 2000). Zanimal nas je tudi opis besede »hala«, saj jo velikokrat

uporabljamo. SSKJ navaja, da je to »velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa,

namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve« (Hala, 2000).

Ker je naša osrednja tema transport, ga bomo bolj podrobno predstavili. Transport

velikokrat enačimo z besedo promet. Se pa tudi transport deli na različne klasifikacije.

Delitev po Topolškovi je naslednja (2012, str. 26):

glede na namen;

glede na območje delovanja (teritorialno območje delovanja);

glede na predmet transporta;

glede na organiziranost;

glede na medij, po katerem se izvaja;

glede na specifične značilnosti;

glede na vrsto uporabljene tehnologije.

Naša naloga se navezuje na notranji transport, ki spada po prejšnji delitvi v poglavje

glede na namen. Topolškova navaja (2012, str. 28): « Notranji promet in transport

zajemata premikanja blaga, surovin, polizdelkov, gotovih izdelkov … v samem podjetju

(najsi gre za proizvodno ali storitveno dejavnost podjetja). Notranji transport je vključen

v vseh fazah proizvodnje, in sicer v proizvodnji, predelavi, skladiščenju med predelavo

in skladiščenjem, transport med proizvodno-predelovalnimi obrati in transport med

skladišči znotraj podjetja. Notranji transport obsega vsa dela v podjetju, ki se nanašajo

na transport znotraj podjetja in vse pretovorne manipulacije surovin, materiala,

polizdelkov, izdelkov, odpadkov ter premeščanje ljudi. Poleg tega zajema notranji

transport tudi gibanje delavcev, transportnih strojev, opreme itd.«. Torej je transport

zelo široka veja prometa in pokriva vsa področja in faze dela v vsakem podjetju.

Pomen besede »promet« po SSKJ je (Promet, 2000): « gibanje, premikanje vozil, oseb

po določeni poti«. Če povzamemo, je to dejansko transport, ki poteka po nečem in z



nečim. Pri iskanju pomena besede promet smo naleteli tudi na veliko delitev pojma

promet.

Osnovna delitev prometa pa bi bila (Promet, 2013):

glede na vrsto prometnih poti (prometne infrastrukture);

glede na vrsto prometnega sredstva, ki ga pri tem uporabljamo;

glede na oddaljenost med lokacijami;

glede na namen potovanja;

glede na predmet prometa;

glede na organizacijo.

Pri opredeljevanju prometa pa naletimo na omembe, da promet poteka po infrastrukturi.

Besedo smo poiskali v SSKJ in našli obrazložitev, da so to »temeljne naprave, objekti,

zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti«

(Infrastruktura, 2000). Na spletni strani pa pod pojmom infrastruktura najdemo

obrazložitev (Infrastruktura, 2013): »V širšem pomenu je infrastruktura tudi

organizacija te dejavnosti, vključno z osebjem in zadevno zakonodajo. Primeri:

prometna infrastruktura: prometne poti; gradnja in vzdrževanje cest, železnic,

pristanišč in letališč; pravila cestnega prometa in plovbe; osebje za vzdrževanje

prometnih poti in pobiranje cestnine;

energetska infrastruktura: skupek objektov, ki proizvajajo energijo; državna

energetska politika; skupek osebkov, ki upravlja dohodke energetske dobave;

telekomunikacijska infrastruktura: skupek naprav za posredovanje informacij na

daljavo (telegraf, telefon, radio ipd); osebje, ki ga upravlja; mednarodni dogovori o

telekomunikacijah.«



2 OBSTOJEČE STANJE

V tem delu naše naloge bomo natančno opisali infrastrukturo podjetja Eurel, d. o. o.,

način poslovanja in organiziranje transporta v proizvodnji ter med delavnimi enotami.

Poudarek bo namenjen obstoječemu stanju, ki se nanaša na obravnavan problem, torej

na notranji in zunanji transport v podjetju Eurel, d. o. o. Na osnovi natančnega pregleda

obstoječega stanja bomo le-to kritično ovrednotili.

2.1 Obstoječe stanje infrastrukture in razporeditve delovnih mest

Na obstoječem območju podjetja Eurel, d. o. o., je svoje poslovanje začelo trgovinsko

podjetje Preskrba Poljčane. Na tem prostoru so bili nekoč ribniki. Podjetje Preskrba

Poljčane je to zemljišče odkupilo od Jugoslovanskih železnic, dalo ribnike izsušiti,

navoziti gramoz in leta 1973 postavilo prvo zgradbo oziroma skladišče tega podjetja.

Ker je podjetje uspešno poslovalo, so se leta 1981 odločili za izgradnjo druge zgradbe.

Trgovinsko podjetje Preskrba Poljčane je bilo grosistično podjetje z živilskim,

tekstilnim in tehničnim blagom. Imeli so zelo velik tržni krog poslovanja. Svoje

poslovalnice so odpirali tudi na območju Hrvaške. Z raznimi združevanji in kasneje z

razcepi z drugimi trgovinskimi podjetji je Preskrba Poljčane svoje poslovanje končala

leta 1997 (Bohak, 1992, str. 8).

Prejšnje podjetje je imelo zaradi načina delovanja nakladne rampe na sprednji in zadnji

strani zgradb. Spredaj so nakladali tovornjake, na zadnji strani pa so izkoriščali

železniške tire za nakladanje in razkladanje blaga. Ob zmanjšanju obsega poslovanja so

rampe na zadnji strani zazidali in uporabljali samo sprednje nakladne rampe (Bohak,

1992, str. 9). Velikost dvorišča je zadoščala za nemoteno poslovanje podjetja in za

parkirne prostore zaposlenih. Ti so še vedno organizirani po celotni dolžini obeh

proizvodnih zgradb in skladišča. Parkirnih mest za zaposlene je bilo tedaj dovolj, kajti

zaposleni so za prevoz na delavno mesto uporabljali javna prevozna sredstva. Danes pa

kapaciteta parkirnih prostorov ne zadošča za vse, zato veliko zaposlenih parkira svoja

vozila zunaj podjetja. Na parkirišču so označeni parkirni prostori za avtomobile, ni pa

nobenih oznak za pešce, viličarje ali tovornjake, oziroma druge udeležence notranjega



transporta. Prva parkirna mesta so ob prihodu na dvorišče podjetja, kjer je skupno

dvaindvajset parkirnih mest, nato si sledijo tri parkirna mesta, ki so vzporedno z

zgradbo. Prehod med zgradbo in robom parkirišča je zelo ozek, nepregleden in nevaren

za pešce. Pet parkirnih prostorov je še ob robu dvorišča oziroma parkirišča. Sledijo še

parkirne vrste, ki so zarisane po sredini parkirišča. Pred vsako nakladalno rampo je

prostor za nakladanje, kjer je prepovedano parkiranje. Na koncu zunanje strani skladišča

je prostor, ki ni asfaltiran, namenjen pa je parkiranju vsaj desetih avtomobilov. Del

opisanega stanja parkirnih prostorov vidimo na sliki (Slika 1). Ker podjetje Eurel, d. o.

o., sledi okoljevarstvenikom, svoje odpadke oziroma odpadni material ločuje, za kar

potrebuje dodaten prostor. Tako so ob robu parkirnega prostora postavljeni kontejnerji

za odpadni karton in kontejner za odpadno pločevino. Tukaj so zložene še lesene palete

za nakladanje in boks palete. Če opazujemo samo umestitev obeh zgradb na

obravnavano zemljišče, ki je v lasti podjetja, menimo, da sta zgradbi dobro umeščeni v

prostor in da je prostor racionalno izkoriščen.

Slika 1: Del parkirnega prostora podjetja Eurel, d. o. o.

2.1.1 Notranja prostorska ureditev podjetja Eurel, d. o. o.

Ko je podjetje Eurel, d. o. o., širilo svoje poslovanje in iskalo primerne prostore, je bila

struktura teh zgradb zelo primerna za njihovo poslovanje, saj jim omogoča postavitev

strojev in delovnih miz po njihovih potrebah, kajti zgradbe so zelo velike. Za boljšo

predstavo o sami zgradbi in njeni organiziranosti proizvodnje bomo v nadaljevanju

podali opis zgradbe, ki je bila zgrajena najprej. Na sledeči sliki (Slika 2) lahko vidimo,



da je bila grajena tako, da ima sprednji del poslopja razdeljen na več manjših prostorov.

Ta del zgradbe ima dve nadstropji, v prvem nadstropju ima podjetje Eurel, d. o. o., svoj

razvojni center ter nabavno službo, v drugem nadstropju pa imata svoje prostore

direktor podjetja in njegov namestnik. Prostor v pritličju je v celoti namenjen

proizvodnji in skladišču. Na sliki evakuacijskega načrta (Slika 2) omenjene proizvodne

hale lahko razberemo, kako je postavljena linijska proizvodnja in kako so organizirane

transportne poti.

Slika 2: Evakuacijski načrt - objekt BSH

Vir: Eurel, d. o. o., 2012.a

V tem objektu, tako imenovanem BSH (Bosch and Siemens Home Appliances Group),

so v večini posamezna delovna mesta razporejena v liniji, kar pomeni, da delo poteka

zaporedno. V tem obratu se izdeluje veliko različnih tipov polizdelkov in izdelkov, ki se

izdelujejo za različne naročnike, in ker se količina naročil sprotno spreminja, večkrat

prihaja med delavnim časom do menjave tipa izdelkov. Pri tako organiziranem delu

lahko v podjetju ugotavljamo, da je velika prednost vitka proizvodnja, ki omogoča hitro

menjavo materiala. Prednost tako organiziranega dela je v tem, da niso potrebni regali,

ki bi služili kot začasno skladišče, in da ni potrebno veliko odlagalnih mest za material



med procesom dela in ažurnost zaposlenih. Zaposleni lahko oziroma morajo zato

narediti večje količine izdelkov, ker ostanejo na delavnih mestih skozi celoten delovni

čas. V tem obratu delujejo tudi dispečerji, ki skrbijo za nemoten potek proizvodnje. Tu

so zaposleni trije dispečerji, dva delata v dopoldanski izmeni, eden v popoldanski. Ko

dispečer od zaposlenih prejme t.i. zahtevnico za material (Slika 3), le-to odnese v

skladišče. Kot že omenjeno, je skladišče v dveh nadstropjih in dispečer si material v

prvem delu skladišča poišče sam, podatke o tem, kaj je odpeljal, pa sporoči skladiščniku

zaradi spremljanja zalog. Za material v drugem delu skladišča pa dispečer izroči

zahtevnico za material skladiščniku. Ta v sistemu zalog materiala poišče, v katerih

regalih je potreben material zložen, ko ga locira, pa ga preloži na palete in ga s plinskim

viličarjem prepelje na nakladno rampo. Večkrat se zgodi, da mora dispečer čakati na

material iz hale »plastike« in posledično čakajo tudi zaposleni v proizvodnji. Največji

zastoji med delovnim procesom nastopijo pri menjavi tipa izdelka ali polizdelka, kar

pomeni, da vsi zaposleni na tej liniji potrebujejo drugačen material. Delo dispečerja je

zelo zahtevno zaradi obsega dela in obsežnega števila različnega materiala ter fizično

naporno, ker so določeni materiali ali izdelki, ki jih mora prevažati z ročnimi vozički,

zelo težki. Hkrati skrbijo dispečerji za odpadno embalažo, folijo, palete in kartone, ki so

ostali od proizvodnje in jih morajo sprotno ločevati po sestavi in dobaviteljih. Zaradi

nenehnega gibanja iz proizvodne hale v skladišče in na nakladne rampe zaposleni na

tem delovnem mestu pogosto koristijo bolniški dopust.



Slika 3: Primer zahtevnice za material

Vir: Eurel, d. o. o., 2015.a

Drugi del proizvodnega dela v tej hali je organiziran tako, da material iz skladišča, ki se

nahaja takoj za proizvodno halo, ročno prinašajo delovodje ali si ga zaposleni po

razpisanem delavnem nalogu poiščejo sami. V tem delu se proizvajajo izdelki manjše

velikosti. Zaposleni po opravljenem delu izdelke zlagajo v kartonske škatle in jih pustijo

odprte, da jih pregleda kontrola. Šele nato se lahko zalepijo in zložijo na določeno

mesto.

Iz proizvodne hale se nadaljuje prvi del skladišča. Obe zgradbi sta po prostornini

približno enaki. Prehod iz ene hale v drugo je ločen z velikimi montažnimi vrati iz

močne folije. V širino znaša ta prehod tri metre in pol, visok pa je tri metre. Ta podatek

navajamo, saj je zelo pomemben, kajti dispečerji gredo skozi ta vrata neštetokrat

dnevno in pri tem premikajo določeno blago. Na betonskih tleh, pred prehodom, so

vgrajeni senzorji, ki se ob prihodu dispečerja z ročnim vozičkom avtomatsko dvignejo.

Avtomatski dvig vrat je vezan na senzor, ki odreagira na kovino in je časovno pogojen,

čas ob prihodu na senzor pa do tedaj, ko se vrata ponovno zaprejo, znaša okrog petnajst

sekund. V kritični analizi bomo podali obrazložitev, zakaj je ta čas tako pomemben. V

pročelju te hale ima zgradba nakladalno rampo, prehod je narejen skozi dvojna velika



industrijska vrata in je v celoti rezerviran za odlaganje embalaže in odpadkov iz

proizvodnje.

Zraven proizvodne hale je postavljeno montažno skladišče. V to skladišče se dostavlja

ves material za celotno proizvodnjo obeh poslovalnic, po opravljenem procesu dela pa

se nazaj prepelje del polizdelkov in izdelkov, pripravljenih za odpremo, v kolikor ti ne

gredo direktno v odpremo. Lokacija tega skladišča je na dvorišču podjetja, zato ni

nobenih težav v zvezi s prevažanjem materiala s plinskim viličarjem oziroma z

dostopanjem z vsemi prevoznimi sredstvi.

V zgradbi, ki je bila zgrajena pozneje, je proizvodnja plastike in proizvodnja elektro

komponent ERNI (ERNI Electronics). Hala plastike je dolga trideset metrov, nato sledi

osem metrov širok hodnik, v katerem so postavljeni električna omara in kompresorji,

druga delovna hala pa je dolga približno petindvajset metrov. Prehod med njima je

ločen z velikimi kovinskimi vrati, ki omogočajo prost prehod z viličarji. Razporeditev

delovnih mest po teh dveh proizvodnih halah podjetju ne povzroča težav, saj tako kot

prva stavba nima nobenih vmesnih sten, ki bi omejevale organiziranje dela. Prostor na

koncu stavbe pripada sejni sobi, stopnišču, pisarnam kontrole, garderobam in sanitarnim

prostorom, ki si sledijo po širini zgradbe. V prvem nadstropju ima podjetje kadrovsko

službo in računovodstvo. Ko pogledamo stavbo iz smeri omenjenega parkirnega

prostora, zasledimo tri nakladalne rampe. Del teh ramp je podjetje zaprlo z montažnimi

ploščami. Ti prostori sedaj služijo kot začasno skladišče, del pa kot jedilnica za

zaposlene. Nakladalne rampe so visoke en meter in dvajset centimetrov, tako da se

lahko tovornjak vzvratno postavi zraven in brez težav naklada tovor.



Slika 4: Evakuacijski načrt zgradbe dve

Vir: Eurel, d. o. o., 2012.d

Kot smo že omenili, je podjetje Eurel, d. o. o., del svoje proizvodnje selilo v prostore

stare osnovne šole v Poljčanah. Ta lokacija je od glavne poslovne enote oddaljena slaba

dva kilometra. Sama zgradba je dolga okoli štirideset metrov, široka petindvajset

metrov in so jo pred ponovnim zagonom proizvodnje v celoti obnovili. Zamenjali so

okna, obnovili električno napeljavo, priredili notranje prostore za potrebe proizvodnje in

utrdili tla. V pritličju se nahajata dva prostora, v katerih poteka proces proizvodnje.

Ostali prostori so namenjeni sanitarijam, kurilnici, prostoru, kjer se sprejema material za

delo, pripravlja izdelke za transport, prijavi delovne naloge za začetek in konec

delovnega procesa, tu pa je tudi glavno skladišče. Za prenos materiala iz skladišča v

regale je glavni hodnik pritličja ločen z vrati in ozkim hodnikom, to pa povzroča

težave, kar je najbolj opazno ob prenašanju velikih kartonov. Tudi v glavnem hodniku

stavbe je ob stenah nameščenih nekaj regalov, namenjenih začasnemu skladišču, hkrati

se zraven nahaja stroj za povijanje euro palet, ki pripravi izdelke za transport. Drugi del

pa je namenjen vsemu notranjemu transportu in zaposlenim med odmori. Iz

evakuacijskega načrta na sliki (Slika 5) vidimo, da se v zgornjem nadstropju nahajajo tri



hale oziroma obrati, jedilnica z garderobo in hodnik, v katerem so nameščeni hladilnik

in avtomati za kavo. Na hodniku, ki vse povezuje, so ob stenah na desni strani regali, ki

služijo kot nekakšno začasno skladišče za material, na levi strani hodnika pa so

garderobne omarice. Ves material in tudi vse polizdelke moramo po končanem

delovnem procesu odnesti nazaj v pritličje za končno kontrolo in odpremo. Za

zaposlene je to zelo naporno, saj gre za nekatere proizvode, ki so zelo težki. Celotni

proizvodni proces v proizvodnih halah je postavljen po načrtu delovnega procesa. Začne

se z regali začasnega skladišča materiala, sledi delovni proces, nato so regali z izdelki

pripravljeni za kontrolo in kasnejše embaliranje ali pakiranje na euro palete.

Slika 5: Evakuacijski načrt nadstropja

Vir: Eurel, d. o. o., 2013

2.2 Obstoječe stanje notranjega transporta

Če pogledamo samo postavitev obeh zgradb v prostoru, ki ga ima podjetje v lasti,

menimo, da sta zgradbi dobro postavljeni v prostor in da je le ta racionalno izkoriščen.

Ni pa izkoriščeno celotno zemljišče, katerega lastnik je podjetje Eurel, d. o. o. Na



dvorišču podjetja so parkirni prostori za vozila zaposlenih. Kapaciteta le teh ne zadošča

za vse, zato veliko zaposlenih parkira svoja vozila zunaj podjetja. Težava je v tem, da so

na parkirišču označeni samo parkirni prostori za avtomobile, ni pa nobenih oznak za

pešce, viličarje ali tovornjake. Notranji transport tudi ni posebno časovno organiziran.

Pri opisu notranjega transporta, ki poteka v podjetju, lahko le-tega razdelimo na:

notranji transport za potrebe podjetja in zaposlene;

notranji transport za potrebe dostave materiala in ostalega prometa.

V notranji transport v okviru poslovanja podjetja in zaposlenih uvrščamo transport, ki

ga opravljajo skladiščniki in zaposleni, ki imajo opravljen izpit za delo z viličarji,

promet s kombijem, ki omogoča transport materiala ter izdelkov v drugo poslovno

enoto in skladišče, in še transport z osebnimi vozili za potrebe podjetja (nabava

potrošnega materiala ...). Ob tem moramo opozoriti še na en problem, ki se pojavlja ob

naročanju in preverjanju materiala. To je komunikacija med samimi proizvodnimi obrati

in skladiščem. Število delavcev je tudi v skladišču omejeno, zato so posledično delavci

tudi zelo obremenjeni. Največ težav je v dnevih, ko so oddaje izdelkov in ko material

prispe v skladišče. Velikokrat se zgodi, da sistem delovodji še ne pokaže zaloge v

skladišču, ker je ta še na kamionu ali zložena, ali še neevidentirana v skladišču. Takrat

delovodja izostane s svojega delavnega mesta in gre sam iskat material, če pa kamion ne

more v podjetje, ker čaka na prazen parkirni prostor, mora delovodja večkrat menjati

delo na strojih. Postopek dela pa smo opisali v prejšnjem poglavju.

Zaradi velikih težav pri spremljanja zalog in naročanja materiala je v času nastajanja

diplomske naloge podjetje Eurel, d. o. o., posodobilo svoj računalniški sistem in način

dela. Sedaj mora delovodja v tej izpostavi vsak četrtek za delovne naloge, ki se bodo

izvajale v novem tednu, vnaprej preveriti material in ga naročiti v centralno skladišče.

Nov sistem zelo hitro preveri zahtevane količine za delo in zaloge v skladišču. Seznam

materiala s statusom »negativno stanje« izvozi v excelovo tabelo, ki jo delovodja po

mailu pošlje v skladišče. V nadaljevanju podajamo sliko, ki prikazuje primer

omenjenega excelovega izpisa (Slika 6).



Slika 6: Excelova tabela za preverjanje in naročanje materiala iz zaloge

IZDELAVA _Material__surovina_ NAZIV Enota_mere Konèna_zaloga

Dobavitelj 904394939 VP-MAT GUR KDS 44,0 m -2,200

Dobavitelj 904103848 ERMEZT ABO E * 1 * 137 ** ABSCHIRMBLECH KOS -5,000

Dobavitelj 904103849 ERMEZT ABU E * 1 * 137 ** ABSCHIRMBLECH KOS -5,000

Dobavitelj 904225502 VP MAT GUR M08 44,0 24 4P GURTBAND m -7,714

Dobavitelj 904084103 VPMKAR KL. KARTON 330X330X68 50 POL SMC KOS -9,129

Dobavitelj 904084516 RUND-VPMTIE DECKEL M12 MLhoch m.Kragen*J KOM -12,000

Dobavitelj 904454786 VP-MAT SSW*SEITENWAND FÜR TRÄGERSPULE KOS -25,828

Dobavitelj 904474381 VPMAT GUR KDS 44,0 24*GURTBAND KDS m -31,000

Dobavitelj 904224272 RUND- GURTBAND M8 / FEDERLEISTE m -67,300

Dobavitelj 904225313 RUND- POKROV M12 KOS -226,000

Dobavitelj 904224143 RUND- OHI�JE KONT. VZMETI M8 3POL KOM -762,000

Dobavitelj 904424923 STVH11- STVBUL H11 22 2 0606 116 OHNE KOM -1788,000

Dobavitelj 904214559 RUND- GURTBAND M12 / FEDERLEISTE m -1888,770

Lastna 903034998 STVSKV-OHI�JE 64 / U�ESA KOM -1900,000

Dobavitelj 904054570 MICTOSTAC- ZAPIRALNI TRAK 50POL m -2159,870

Dobavitelj 904024367 STVH15- EZTSTK H15 LAFD Z M 199 VE15 KOM -2287,000

Dobavitelj 904054466 STVH11- STVBUG H11 11 2 050 OHNE KOM -2336,000

Dobavitelj 904224132 STVH11- STVBUT 0606 13,8 197 TL SCHU KOM -4061,000

Dobavitelj 904374351 RUND-MRDSTK M12 T J9S4 MESSERKONTAKT M12 KOM -4125,000

Dobavitelj 904374322 MB- DRCBUG B 2,54 20*CSI 112*J 1 374321 KOS -4995,000

Dobavitelj 904374327 DRCEZT ADLI 2,54 20*B 112*J KOS -4995,000

Dobavitelj 904374331 DRCEZT ADRE 2,54 20 * B 112 * J KOS -4995,000

Dobavitelj 904194121 STVEZT BEF-CLIP(6,0/LP1,6) STAHL*JOL1 KOM -5127,000

Dobavitelj 904244775 RUND-MRDMES M12 S 201 23,9 1,0**J0S2 KOM -6042,000

Dobavitelj 904374346 MB- DRCMES Q 2,54*SMD KONTAKT KOS -10609,000

Dobavitelj 904374348 MB- KONTAKT A 20 M LE�EÈI MAXIBRIDGE KOS -15331,000

Dobavitelj 904374349 MB- KONTAKT B 20 M LE�EÈI MAXIBRIDGE KOS -15333,000

Lastna 903024122 STVH15-STVSTG H15 15 3-00 048 LAFD KOM -15359,000

Dobavitelj 904374303 DRCEZT MHM 2,54*MONTAGEHAUBE KOS -17207,000

Dobavitelj 904024187 STVH15- EZTSTK H15 LAFD D M 199 KOM -19735,000

Dobavitelj 904364826 ERMET-ZDBUT ZDP EE A-H FPAK 237 050 BAND STK -21564,000

Dobavitelj 904464675 RUND- NALEPKA OKROGLA KOS -22714,000

Dobavitelj 904174272 RUND- OHI�JE M12 KOM -39560,000

Dobavitelj 904024189 STVH15- EZTSTK H15 LAFD Z M 199 KOM -40240,000

Vir: Eurel, d. o. o., 2015.b

Večino premikov po dvorišču podjetja Eurel, d. o. o., izvedejo zaposleni v času

glavnega odmora, ko si po tej poti gredo po malico v bližnje trgovine in se vrnejo nazaj

na dvorišče podjetja. Zaradi zelo uspešnega poslovanja podjetja prinašajo proizvajalci

razne ponudbe o materialih, izdelkih ali o uslugah, iskalci zaposlitve pa svoje prošnje.

Vse to predstavlja določeno gibanje, ki omejuje notranji transport.

Drugi del notranjega transporta izvajajo s tovornjaki, ki pripeljejo material, ali

prevozniki, ki vozijo izdelke za potrebe podjetja. Ti morajo pripeljati material do

skladišča, vračajo pa se vzvratno čez celotno dvorišče podjetja, ker nimajo možnosti

obračanja na parkirnem prostoru, saj je ta večji del stoodstotno zaseden. Material v

podjetje večinoma prispe s tovornjaki, nekaj pa ga dostavijo s kombiji; v primeru

nujnosti ali posamične nabave pa se poslužujejo dobave materiala preko poštnih pošiljk.

V celotni dolžini obeh proizvodnih obratov in skladišča je parkirni prostor širok trideset

metrov (Slika 7). Na tlorisu podjetja smo z rdečo barvo označili prostor, kjer poteka

transport materiala z vsemi že prej naštetimi prevoznimi sredstvi. Sem moramo pripisati



še gibanje zaposlenih in vseh gostov podjetja. Z modro barvo smo označili parkirne

prostore zaposlenih, ki se po zaključenem delu odpeljejo po območju za transport.

Slika 7: Tloris podjetja Eurel, d. o. o.

Vir: »Tloris podjetja Eurel, d. o. o.« [google.si/maps], b. d.

2.2.1 Opis transporta druge poslovalnice podjetja

Sama zgradba je dolga okoli štirideset metrov in široka petindvajset metrov. Okoli

zgradbe je ozka asfaltirana pot. Naprej od te poti je parkirni prostor, ki ni asfaltiran.

Tukaj ni označenih parkirnih mest oziroma kakršne koli poti za kombi in parkirnega

prostora za obiskovalce. S kakšnim večjim prevoznim sredstvom parkirišče ni dostopno.

Z mrežo je zaščitena le zadnja stran zgradbe. Zgradba stoji na hribu. Širina dovozne

ceste znaša približno tri metre in ni zavarovana z zaščitno ograjo (Slika 8). Ta cesta je

dovozna pot še za dva sosednja kmeta. Na delo se tudi sem zaposleni pripeljejo z

lastnim prevoznim sredstvom. Obseg dvorišča ne zadošča za vse, tako da se zaposleni

poslužujejo parkirnih mest v bližnji okolici. Prevoz materiala se izvaja vsakodnevno.

Ob hitri menjavi različnih tipov izdelkov v proizvodnji pa se zgodi, da se prevoz opravi

večkrat dnevno. V torek in petek se transportira izdelke, ki so bili naročeni za ta termin.

Izdelki v sami zgradbi se transportirajo s transportnimi paletnimi vozički, za nalaganje

euro palet v kombi pa uporabljajo viličarja. Naložijo se v kombi, ki je v lasti podjetja.



Največkrat to delo opravlja hišnik, zgodi pa se, da se kakšen material nujno potrebuje,

zato to pot v skladišče opravi nadrejeni.

Slika 8: Zgradba druge poslovalnice podjetja Eurel, d. o. o.

2.2.2 Ureditev notranjega transporta

V zgradbi, ki je bila zgrajena najprej, je transport materiala, izdelkov in polizdelkov

organiziran na način, da delovna mesta oskrbujejo z materialom tako imenovani

dispečerji. Kako naročajo material, smo predstavili v prejšnjem poglavju. Dispečer

kasneje paleto zapelje na zahtevano delovno mesto in ga zaposlenim razpakira in zloži

na za to pripravljene police. V končnem procesu pa je še skladiščnik, ki mora v sistemu

najprej poiskati šifre naročenega materiala z zahtevnico za material, preveriti, če ima

material v zalogi in v katerem regalu se ta nahaja. Šele potem pripravi material in ga

zapelje z viličarjem na skladiščno rampo ali v primeru manjših škatel zloži, da ga

kasneje dispečer odpelje z ročnim vozičkom na zahtevano delovno mesto. V tem delu

proizvodnje ob delovnih mestih niso postavljeni regali za začasno skladišče, zato mora

dispečer ob menjavi pričetka dela drugega naročila ves material, ki je ostal kot višek,

odpeljati nazaj v skladišče, ga zložiti v regale in pripeljati drugi zahtevan material.

Drugi del proizvodnega dela v tej hali pa je organiziran tako, da material iz skladišča, ki

se nahaja takoj za proizvodno halo, prinašajo ročno, in to delovodje ali pa si ga

zaposleni sami poiščejo. V tem delu se proizvajajo izdelki manjše velikosti. V takšni

organiziranosti dela nastopi težava, ker ni označenih transportnih poti, saj so delovni

stroji, mize in avtomati za proizvajanje izdelkov postavljeni zelo skupaj. Tukaj morajo



biti zaposleni zelo previdni in izgubijo veliko časa zaradi pazljivega prenašanja

kartonov. Pot, ki jo delavec izbere, je po navadi naključna. Zaposleni svoje izdelke

zlagajo v kartonske škatle, te morajo pustiti odprte, da jih pregleda kontrola. Šele nato

se lahko zalepijo in zložijo na za to določeno mesto. Določene kartone, v katerih so

izdelki ali polizdelki namenjeni za proizvodnjo v podjetju, takoj odnesejo v regal v

skladišču zraven hale, ostale tipe izdelkov za oddajo pa zložijo na paleto. To odpeljejo

tedaj, ko je delo končano, kar pa včasih znaša cel delovnik ali več.

Po opisu transporta v prvi proizvodni zgradbi in skladišča bomo opisali še notranji

transport v drugi zgradbi. Dostava materiala v proizvodno halo Erni je organizirana na

način, da vodji obratov javita skladiščniku šifre materiala, ki ga potrebujeta, preko

telefona ali elektronske pošte. Skladiščnik material pripravi na palete in ga z viličarjem

dostavi do nakladne rampe. Od tam naprej ga vodji oddelka prepeljeta z ročnim

vozičkom do regalov, ki so namenjeni začasnemu skladiščenju. Material je pakiran v

manjše kartone ali posode iz plastike, saj se v tem delu podjetja sestavljajo male

komponente. Ko delovodja zaposlenim zagotovi ves material, potreben za razpisan

delovni nalog, ti začnejo z delom. Če se v primeru hitre menjave pri izvajanju naročil

enega tipa izdelka v drugega ugotovi, da jim del materiala, potrebnega za delo, manjka,

pa si delovodja izpiše kodne številke in se sam odpravi po material v skladišče. Končne

izdelke delavke pakirajo v kartone določenih velikosti. Te delovodja zloži na euro

palete do dovoljene višine, nakar se jih s pakirnim strojem zavije s folijo in se jih

zapelje v začasno skladišče, kjer počakajo na nakladanje. V tem obratu je največ

notranjega transporta z ročnim vozičkom, plinski viličar pa se uporablja v primeru, ko

material na regal zložijo zelo visoko in ga potem ob zahtevi pri delu vzamejo dol.

V proizvodno halo plastike se material ravno tako dostavlja iz nakladne rampe do

delovnih mest oziroma brizgalnih strojev z ročnimi vozički, vendar redkeje, kajti v tem

obratu uporabljajo surovine potrebne za proizvodnjo, ki so pakirane v velike plastične

vreče zložene na euro paleto. Obrat je opremljen z vodenim mostnim dvigalom, ki je

nameščen nad brizgalnimi stroji. S tem strojem si pomagajo pri menjavi vlivnih

kalupov, kadar končajo delo naročenega izdelka in začnejo z drugim naročilom.

Proizvedeni izdelki se pakirajo v velike kartone ali kovinske bokse in se nato po

opravljeni kontroli kakovosti z viličarji ali ročnimi vozički dostavljajo do ustreznega

delovnega mesta ali na mesto, ki je v tem obratu označeno kot začasno skladišče.



Proizvodnja je opremljena z novo tehnologijo in brizgalnimi stroji, ki podjetju

omogočajo obsežno izdelavo različnih izdelkov. Ker podjetje Eurel, d. o. o., v tem

obratu proizvaja izdelke po outsourcing pogodbi, gre tukaj za velike količine palet in

veliko notranjega transporta. To porazdelitev bomo prikazali v evakuacijskem načrtu

tega obrata (Slika 9).

Slika 9: Evakuacijski načrt - plastikarna

Vir: Eurel, d. o. o., 2012.c

2.3 Obstoječe stanje zunanjega transporta

Že prej smo omenili, da ima Eurel, d. o. o., glavno skladišče na sedežu podjetja na

Bistriški cesti 54. Druga poslovalnica v Zgornjih Poljčanah, v Ulici Erne Starovasnik

10, pa je od sedeža oddaljena skoraj dva kilometra. Skladišče na Bistriški cesti 28, ki ga

ima podjetje v najemu, je oddaljeno dober kilometer. Transport dostave v to skladišče

podjetju ne predstavlja velikega stroška, saj se ta transport ne izvaja vsakodnevno.

Transport poteka z vozili, ki so v lasti podjetja. Sem spada kombi znamke Volkswagen

crafter 2. 5 TDI, letnik 2010 za potrebe velike embalaže in palet, Volkswagen caddy 1.

6 TDI, letnik 2011- kombinirano vozilo ter osebni avto znamke Ford mondeo, ki se



uporabljata, kadar se prevaža material, ki je pakiran v male embalaže. Skladiščnike v

osrednjem skladišču smo prosili, da nam beležijo, kolikokrat na dan pride šofer po

material v skladišče in ga odpelje v Zgornje Poljčane. Ugotovili smo, da v povprečju

trikrat dnevno. Zraven tega vodja oddelka velikokrat sam odide v osrednje skladišče in

prepelje material, potreben za proizvodnjo. Zgodi se, da zaposleni v tem času ne

opravljajo svojega dela bodisi zaradi okvare na strojih ali zaradi pomanjkanja materiala.

Na sliki (Slika10) smo z zeleno barvo prikazali, kje poteka transport za potrebe podjetja

in zaposlenih ter promet sosedov. Z rdečo barvo smo označili gibanje vseh vozil

podjetja in zaposlenih. Modro barvo pa smo uporabili za prikaz parkirnega prostora.

Slika 10: Tloris druge poslovalnice Eurel, d. o. o.

Vir: »Tloris druge poslovalnice Eurel, d. o. o.« [PISO], b. d.



3 KRITIČNA ANALIZA

Z vsakodnevnim prihajanjem na delavno mesto lahko opazimo težave, ki nastajajo ob

delu in ob celotnem prometu v podjetju. Proces dela bi lahko spremenili, vendar bi ob

tem nastajale nove napake in težave. Tako je za optimalno opravljanje dela potreben

načrt oziroma pravila dela, ki jih morajo zaposleni upoštevati. Za nova pravila ali

novosti v sistemu je vedno potrebno zaposlene sprotno informirati, kar pa bi lahko

povzročilo zmedo, kajti delo se opravlja večizmensko, zaposleni so na dopustu ali na

bolniškem dopustu in ne bi bili pravočasno obveščeni o spremembah. Opažene težave

pri transportu, notranjem, kot tudi zunanjem, prinašajo v procesih dela dostave

materiala zmedo med vsemi zaposlenimi, saj delo ni časovno organizirano. Skozi

poglavja kritične analize bomo opisali težave tako za infrastrukturo podjetja, kot

notranji in zunanji transport in transport med poslovnima enotama.

3.1 Kritična ocena infrastrukture in razporeditve delovnih mest

Kritično analizo bomo začeli s samim vhodom v podjetje. Omenili smo že, da je vhod z

glavne ceste, ki povezuje podjetje Eurel, d. o. o., avtobusno postajališče, železniško

postajo in gostišče Jug. Zjutraj ob prihodu na delo nastane gneča pred vhodom v

podjetje, saj je za vstop na parkirni prostor podjetja potrebno s službeno kartico potrditi

na senzor, ki je nameščen na kovinskem stebru. Ob tej potrditvi se dvigne rampa. Gneča

nastane zato, ker na avtobusnem postajališču stoji avtobus, ki stoji v neposredni bližini

vhoda v podjetje Eurel, d. o. o.. Zaposleni se s težavo pripeljejo do stebrička, da bi si

lahko odprli rampo. Zato morajo velikokrat izstopiti iz avtomobila, kar povzroča

prometni zastoj. Sem se pripeljejo ljudje, ki imajo namen pustiti avte na parkirnem

prostoru ob železniški postaji. Ti opazujejo, kje so še prosta parkirna mesta, in s tem

napravijo še večjo zmedo, drugi pripeljejo potnike na postajo in takoj zapustijo ta

prostor. Torej ima podjetje Eurel, d. o. o., največje ozko grlo pred vhodom v podjetje in

na začetku parkirnega prostora. Gnečo pred vhodom je podjetje delno rešilo tako, da so

v dopoldanskem času rampe ves čas odprte, popoldan ob šestnajsti uri pa se zaprejo.

Vodja obrata jih odpre samo s predhodno najavo ali če odprave izdelkov niso bile

opravljene v dogovorjenem času. Za prihod delavcev v nočno izmeno in odhod

delavcev v popoldanski izmeni so ta vrata odprta pol ure, in sicer petnajst minut pred



nočno izmeno in petnajst minut po izteku popoldanske izmene. Vrata so široka pet

metrov in špediterjem ne povzročajo težav. Te nastopijo takoj po vhodu. Na sliki 11

smo s črto modre barve prikazali prehod, in sicer med zgradbo dve in robom parkirišča,

težava pa je toliko večja, ker je na tem mestu še parkirni prostor. Ta prostor predstavlja

težave tako zaposlenim, kot prevoznikom, ki opravljajo prevoze v podjetje. Z zeleno

barvo smo označili parkirni prostor, ki predstavlja največjo oviro zaposlenim v času

malice, prevoznikom pri vzvratni vožnji, šoferjem, zaposlenim v podjetju, pa pri

transportu med enotama. Z rumeno barvo je označeno montažno skladišče, postavljeno

na koncu parkirnega prostora oziroma ob zgradbi ena. Tega bomo v kritični analizi

opisovali zaradi težav pri notranjem, kot zunanjem transportu.

Slika 11: Slika iz katastrskega arhiva

Vir: Eurel, d. o. o., b. l.a

Proces dela v zgradbi ena smo opisali v prejšnjem poglavju. Tukaj bomo opozorili na

težave, ki so povezane z infrastrukturo hale. Ta zgradba je razdeljena na dve hali, in

sicer je v prvem delu proizvodnja, v drugem delu pa skladišče. Prehod iz ene hale v

drugo je ločen s plastificiranimi vrati, medtem ko so vgrajena še dvojna dvižna

industrijska vrata približno enake velikosti v prehodu na nakladne rampe. Ta vrata so

obremenilna za delavke, katerih delovno mesto je ob sami transportni poti. Dispečerja,

ki prevažata material na delovna mesta in odvažata izmet na zato določen prostor, gresta

skozi te prehode neštetokrat. Ker sta na tem delavnem mestu dva dispečerja, se



velikokrat zgodi, da gre eden v skladišče, drugi na nakladno rampo. Poudarili smo, da

traja proces odpiranja vrat petnajst sekund, in ko pride do takšnega primera, so

zaposleni pod velikim tveganjem, da zbolijo, saj nastane pri odpiranju močan prepih. V

popoldanski izmeni, ko dela samo en dispečer, je prepiha nekoliko manj. Z odpiranjem

vrat se v zimskem času podjetju veča strošek ogrevanja teh prostorov. Večji stroški pa

ne nastajajo samo pri ogrevanju, pač pa tudi pri prehodu iz skladiščnega dela hale v

skladišče, in sicer v samem procesu dela. Montažno skladišče je postavljeno na parkirni

prostor in s tem nižje od zgradbe ena. Ves material in izdelke morajo prevažati z

viličarji, kar vzame skladiščnikom veliko delovnega časa, dispečerji pa morajo zaradi

tega čakati na zahtevan material za proizvodnjo na nakladni rampi. Pri tem skladišču je

največja težava njegova postavitev v razpoložljiv prostor podjetja, saj je postavljen na

koncu obeh zgradb, zato nastajajo težave pri vseh transportih. V zgradbi dve je

postavitev hal podobna kot v zgradbi ena, zato ne moremo govoriti o težavah v zvezi z

infrastrukturo. Težava je s prehodi iz hale na nakladne rampe, saj so tukaj prehodni z

velikimi dvižnimi industrijskimi vrati, kar povzroča enake težave kot v hali ena.

Težava za umeščanje v prostor se pojavlja tudi v drugi poslovni enoti. Cesta do zgradbe

je zelo ozka in ni zaščitena z ograjo, največja težava pa je v tem, da ta pot ni dovozna

samo za podjetje, pač pa še za dva soseda, ki sta velika kmeta. Okoli stavbe je prostor

namenjen za nakladanje in razkladanje materiala in izdelkov, parkirni prostor, ki ni

asfaltiran in je takoj zraven te poti, pa ni označen z ničimer. Njegova velikost ne

zadošča za vse zaposlene, zato se nekateri poslužujejo javnih oziroma občinskih

parkirnih mest v neposredni bližini podjetja. Zemljišče, ki je v lasti podjetja, je vidno

označeno in z mrežo zaščiteno samo na zadnji strani stavbe. Zgradba je bila v

preteklosti osnovna šola, ima eno nadstropje, zato nima primernih prostorov za

skladišče, hodniki so ozki, prehodi pa ločeni z ozkimi vrati. Tukaj ni možnosti določiti

transportnih poti. Težave povzročajo stopnice, ki pritličje povezujejo s prvim

nadstropjem.

3.2 Kritična ocena organiziranosti notranjega transporta

V poglavju kritične ocene notranjega transporta bomo kritično opisali in ocenili

transport v halah in med njimi, v skladišču in na parkirnem prostoru. Enako bomo storili



še za drugo enoto podjetja. V zgradbi ena dispečerji odgovornost za pravočasno dostavo

materiala na delovno mesto prevzamejo stoodstotno. Ob tem nastajajo težave, ki jih

bomo izpostavili. Prva je ta, da zahtevnico za material izpolnijo zaposleni. Pri tem lahko

pride do nepopolne izpolnitve le te, saj vemo, da ob hitrem delu lahko kaj pozabimo.

Dispečer ima na začetku delovnika veliko teh zahtevnic, ki jih odnese v skladišče. Ko

dispečer razvozi material na zahtevana mesta in se potem ugotovi, da smo nekaj

pozabili, mora iti sam iskat v skladišče ali poiskati skladiščnika, da mu ta poišče

manjkajoči material, medtem pa zaposleni ali celotna linija čaka. Čakanje na material

povzroča menjava dela na istem delavnem mestu. Ko je delovni nalog opravljen in se

začne z drugim tipom izdelka, nastopi celotna menjava materiala na delovnem mestu.

Prednosti vitke proizvodnje so majhne odlagalne površine, vtem trenutku pa so za

dispečerja velika težava. Ves material, ki je zaposlenim ostal kot višek, mora zložiti iz

regalov za material in nato preložit material, potreben za novo naročilo. Težava je zato,

ker je material, ki ga je moral pripeljati iz skladišča, zložen na euro paleto, ostanek

materiala na določenem delovnem mestu pa si začasno zložijo kar ob transportni poti

ali na njo. Ob tem večkrat ovirajo transportno pot, saj imajo tam postavljen ročni

voziček, euro paleto in še kup materiala, ki ga mora dispečer odpeljati nazaj v regale

skladišča. Ob tem morajo zaposleni sprotno skrbeti še za odpadno embalažo in izmet

materiala in ga sortirati na nakladni rampi, ki je za to v celoti organizirana. V drugem

delu te proizvodne hale so zaposleni in njihovo delo organizirani na drugačen način.

Zaposleni si ob vnaprej razpisanih delovnih nalogih sami prinašajo material na delavno

mesto ter ga po zaključenem delu odnašajo nazaj v regale oziroma v začasno skladišče.

To pot opravljajo skozi ista vrata kot dispečerji, težava pa nastane takrat, ko zaposleni

prenaša velike kartone, vrata pa se avtomatsko odpirajo samo ob prihodu ročnega

vozička na senzor. Zato mora delavec odložiti karton in si s pritiskom na stikalo odpreti

vrata ali malo počakati, če vidi kje v bližini dispečerja. V tem delu se proizvajajo

izdelki, ki so manjše velikosti. Delovni stroji, mize in avtomati za proizvajanje izdelkov

so postavljeni zelo skupaj. V takšni organiziranosti dela nastopi težava, ker ni označenih

transportnih poti, zato se zaposleni sami organizirajo in sprotno dogovorijo, koliko

prostora potrebujejo za odlaganje kartonov, v katere pakirajo izdelke. Podjetje mora

maksimalno izkoristiti svoj prostor, a pri tem ni dovolj pozorno na varnost zaposlenih,

čeprav bi to morala biti prva vrednota. Tukaj morajo biti delavci zelo previdni in

izgubijo veliko časa zaradi samega prenašanja kartonov, pazljivosti, ki je nujna pri tem,

in zaradi dolžine prehojene poti. Zaposleni izdelke zlagajo v kartonske škatle, pustiti



morajo odprte, da jih pregleda kontrola. Šele nato se lahko zalepijo in zložijo na zato

določeno mesto. Določene kartone takoj odnesejo v regal v skladišče zraven hale,

nekatere pa zložijo na paleto. To odpeljejo šele tedaj, ko je delo končano, kar pa včasih

traja ves delovnik ali več. Takšen način dela smo vključili v kritično analizo zato, ker se

velikokrat zgodi, da so razpisani delovni nalogi, za katere je potrebno veliko različnega

materiala, število naročenih kosov pa je malo, zato zaposleni porabijo več časa za

prenašanje materiala kot za delo.

V zgradbi ena v proizvodnji plastike organiziranost transporta znotraj proizvodnje

poteka z viličarji na plinski pogon, ročnimi vozički za palete in z vodenim mostnim

dvigalom. Ta je nameščen za menjavo vlivnih kalupov za brizgalne stroje. K tem

strojem z ročnim vozičkom prepeljejo euro palete, na katerih so vreče granulata, to je

material, potreben za proizvodnjo izdelkov. Izdelke zaposleni zlagajo v kartonske škatle

ali kovinske bokse na euro paleto in jih kasneje prepeljejo v proizvodne obrate za delo

ali v skladišče, če so izdelki za drugega dobavitelja. V tem obratu poteka veliko

notranjega transporta, na katerega morajo biti delavci oziroma viličarji zelo pozorni in

organizirani, saj poteka po isti transporti poti. Kot slabost organiziranosti dela smo

opazili glede časovnega reda transportiranje materiala in kasneje izdelkov, saj se

prevaža v druge proizvodne hale ali skladišče, naročniki po pogodbi material pridejo

iskat sami, drugače pa se odlaga na odlagalna mesta. Zaposleni morajo biti skozi ves

delovni čas pozorni na to premikanje, čeprav poteka po transportnih poteh. V drugi hali

poteka transport materiala na drugačen način kot v proizvodnji plastike. Tukaj ima

nadzor nad zalogami materiala in naročili delovodja, ki mora sprotno naročati

skladiščniku vse potrebno za uspešno opravljeno delo, čeprav mu sistem ne pokaže

signalne zaloge. Pripeti se, da zaposlenemu med delavnim procesom zmanjka materiala.

Takšna situacija je precej neugodna za zaposlene, saj morajo čakati na material, ki ga je

odšel delovodja iskat v skladišče, ali v primeru, da material še ni registriran v sistemu

ali pa morajo zaposleni zamenjati delovno mesto. Ker pa ima delovodja v skupini več

delavk, nastopi težava tudi zanje, saj zaposleni ne opravljajo enakega dela skozi celoten

delovnik, temveč zamenjajo različne tipe izdelkov. Če se to zgodi ravno v času, ko je

delovodja odšel v skladišče, pomeni to za podjetje strošek, kajti zaposleni v tem času

čakajo na nova navodila za delo ali na montažo drugega delavnega stroja. Neugodna

situacija nastane tudi takrat, če je skladiščnik že pripeljal naročen material, naložen na

paletah, in jih pustil na nakladni rampi. Skladiščnik ne ve, kateri material je potreben za



določen delavni nalog, zato material zloži na euro paleto glede na velikost kartonov,

delovodja pa mora iskati šifre materiala, nujnega za delo, kar dodatno zaustavi delo v

proizvodnji.

Opis transporta na parkirnem prostoru in v skladišču bomo opisali nazadnje, saj je ta

povezan z vsemi proizvodnimi halami in tudi z drugo poslovalnico. Parkirni prostor

podjetja Eurel, d. o. o., je prostor, kjer se stvari odvijajo prometno in časovno

neorganizirano. Glede na prometno neorganiziranost moramo najprej omeniti parkiranje

zaposlenih, kjer so težave nastale s povečanjem obsega dela in posledično z večjim

zaposlovanjem. Čeprav so razpoložljiva parkirna mesta označena, so črte zelo slabo

vidne. Težava je tudi, ker se zaposleni poslužujejo parkiranja svojih vozil na mestih,

kjer to ni dovoljeno. Na prepovedana mesta za parkiranje so bili postavljeni stebrički

med seboj povezani z verigo, vendar zaposleni tega ukrepa niso upoštevali in so svoja

vozila parkirali kar med stebrički. Prvi transport, ki smo ga opazili kot neorganiziranega

in brez nekega časovnega reda, je prevoz materiala, izdelkov in polizdelkov iz

proizvodnih hal v skladišče in obratno. Glede na to, da je transportna pot dolga skozi

celotno dolžino zemljišča podjetja, prostor gibanja viličarja pa zelo omejen, bi moral

biti transport časovno organiziran precej drugače. Ob vožnji viličarja iz skladišča do

nakladnih ramp v proizvodnih halah se ta velikokrat sreča s kamioni ali kombiji iz

podjetij, s katerimi ima podjetje Eurel, d. o. o., sklenjene pogodbe o outsourcingu, kar

pomeni, da pripeljejo surovino za proizvodnjo ali material. Tudi pri teh nismo opazili

nikakršnega urnika, po katerem bi prihajali. Kot smo omenili, podjetje zelo skrbi za

ločevanje odpadkov, teh je zelo veliko in različnih vrst, zato so ob robu parkirišča

postavljeni veliki kesoni. Komunalno podjetje za odvoz težko zagotovi točno določen

čas prihoda v podjetje, saj vemo, da se razmere na cestah zelo hitro spreminjajo. Pripeti

se, da kombi pripelje izdelke za oddajo iz zgornje poslovalnice, kamion komunalnega

podjetja prispe nalagat kesone, kamion pa čaka na natovarjanje, (ker delo ni pravočasno

zaključeno, vzrok za to pa je lahko v slabem materialu, pomanjkanju delavk ali okvar na

stroju), tu pa so še parkirani avtomobili delavk. Kamion mora iz podjetja vedno voziti

vzvratno, kajti druge možnosti ni, kar pa ni tako preprosto, saj vemo, da je dovozna pot

zelo dolga. V transport moramo vključiti še vozila, ki pridejo po povratno embalažo, ki

je zložena na nakladni rampi zgradbe ena. Takrat nastane zelo velika zmeda. Ta pripelje

do panike med šoferji in delavci, kar zelo slabo vpliva na vse. Največ težav je med

delovnikom v torek in petek, ker sta to dneva za največ oddaj. Vse to zelo oteži delo



skladiščnikom, saj nimajo dovolj prostora v skladišču ali pred njim, da bi si lahko

razporedili palete po prostoru, kar bi bilo ugodno za dobro izpeljano delo. Dodatna skrb

v samem skladišču je s paletami, ki jih skladiščnik pripravi za proizvodnjo, tako da jih

naložijo na rampo v prvem skladišču. Težava nastopi takrat, ko je več palet naenkrat na

kupu, dispečerji pa jih ne morejo takoj umakniti. Da si jih poiščejo in porazdelijo po

oddelkih, kamor so namenjene, je potreben določen čas, kar lahko moti proces

proizvodnje.

3.2.1 Notranji transport v drugem proizvodnem obratu

Material, zahtevan za proizvodnjo v drugem proizvodnem obratu, je vedno zložen na

palete. Palete hišnik zapelje pred skladišče, tam delovodja material razpakira in ročno

raznosi v regale začasnega skladišča v hali ali ga pridejo iskat zaposleni sami. Za prenos

materiala iz skladišča v regale je glavni hodnik pritličja ločen z dvojimi vrati in zelo

ozkim hodnikom, kar povzroča težave, ko se prenašajo velike kartonske škatle, zato

tukaj ne moremo zagotoviti posebej označenih transportnih poti. Stopnišče v prvo

nadstropje nam druge možnosti kot ročnega prenašanja materiala in izdelkov ne

omogoča, še večja ovira pa so stopnice, ki so težko premagljive ravno v primeru velikih

in težkih kartonov, saj so zelo ozke. Za ponovno naročilo materiala nadrejeni spremljajo

zalogo v proizvodnji kot v glavnem skladišču preko računalnika. Za spremljaje zaloge

mora nadrejeni dobro poznati količino materiala, ki je potrebna za razpisani delovni

nalog, kot tudi, kakšno normo ima delavka za določeno delo. Le s takšnim znanjem in

izkušnjami lahko pravočasno zagotovi material v skladišču. Zaposleni imajo na začetku

veliko težav, kje najti material, kajti vsi zaposleni delajo veliko različnih del oziroma

izdelkov. Najlažje je, če sami natančno vedo, v katerih regalih, ki služijo kot začasno

skladišče, najdejo material, ki ga potrebujejo za delo. Težava je, da so izdelki sestavljeni

iz veliko različnih materialov, vsak ima svojo šifro, ki so si med seboj zelo podobne.

Zato je pri iskanju materiala potrebna velika previdnost in natančnost, še posebej, ker

material za en izdelek ni zložen v enem regalu, ampak v različnih regalih.



3.3 Kritična analiza zunanjega transporta

Kako poteka proces dela in organiziranost, smo že opisali, zato bomo poudarili napake,

ki se pojavljajo ob transportu materiala in izdelkov. Omenili smo že, da ves material in

embalažo pripeljejo iz osrednjega skladišča s kombijem ali osebnim avtomobilom in

kasneje izdelke in polizdelke prepeljejo nazaj. Med transportom se pojavi prva težava,

saj je cesta, ki je dovozna pot za podjetje in še za dve veliki kmetiji, zelo ozka, zato se

na njej vozila ne morejo srečati. V poletnem času se obremenitev še poveča, takrat

kmeta z velikimi stroji vozita med celotnim delovnim časom, zato je težko uskladit

prevoz po tej ozki cesti. Dostop na parkirni prostor ni nikjer označen. Velikokrat pustijo

delavke svoje avtomobile na prostoru, ki ga šofer in delovodje potrebujejo za

razkladanje materiala in nakladanje izdelkov. Čez dvorišče podjetja vodi cesta do

parkirnih prostorov, kar med samim nakladanjem povzroča veliko težav, še posebej

takrat, ko je menjava izmen. V takšnem primeru mora šofer počakati z nakladanjem in

umaknit kombi. Če pa gre natovarjanje proti koncu, počakajo delavke. V takšnem

primeru nastane še večja zmeda, kajti parkirni prostor ni dovolj velik za eno izmeno, kaj

šele za obe. Parkirni prostor je makadamski in ni nikjer nobene ustrezne oznake za

pravilno parkiranje oziroma, kje je nasploh dovoljeno parkirati avtomobile. Ta težava

največkrat nastopi v torek in petek, saj sta to dneva za oddajo.

Natančno smo opisali zgradbe podjetja, organiziranost dela in težave, ki se ob

vsakodnevnem procesu dela pojavljajo. Zavedamo se, da v očeh vodstva in delavk ni

istih težav in rešitev. Vendar menimo, da delavec, ki je na delovnem mestu največ časa,

opravlja delo z materialom, težave najbolje pozna. Za to bi bilo korektno, da bi se

težave in rešitve iskale kolektivno.



4 PREDLOG REŠITEV

V poglavju Obstoječe stanje smo poskušali zelo nazorno opisati dejansko stanje v

podjetju in nanizati težave tako pri delu in transportu, kot pri njegovi organizaciji.

Največja stiska, ki jo ima podjetje Eure, d. o. o., je omejenost zemljišča ter njegova

ureditev (razporeditev parkirnih prostorov, parkirni prostor pred skladiščem, kesoni na

dvorišču podjetja, lokacija skladišča …). Ta se nanaša na obe proizvodni enoti. Vendar

menimo, da je vsaka težava premostljiva, zato bomo poizkušali svoje znanje,

pridobljeno na Fakulteti za logistiko, svoje delavne izkušnje in iznajdljivost prikazati

skozi podane rešitve. Pri tem bomo upoštevali, da iščemo in navajamo rešitve, ki bodo

čim bolj funkcionalne ter finančno ugodne za podjetje.

4.1 Možnosti izboljšav transportne infrastrukture

Opisane težave, ki se navezujejo na dvorišče podjetja, se po našem mnenju kažejo

zaradi organizacije poslovanja v smislu časovne ureditve transporta in neprimerne

ureditve parkirnih mest. Predloge rešitev naštetih težav v kritični analizi bomo

poizkušali za lažje razumevanje podati v enakem vrstnem redu. Po našem mnenju nam

bodo nekatere rešitve omogočile lažje delo za več težav hkrati.

Najprej se bomo lotili rešitve z vhodom v podjetje in s preureditvijo parkirnega

prostora. Pri iskanju točnega podatka, koliko parkirnih mest mora imeti obravnavano

proizvodno podjetje na sedežu podjetja na Bistriški cesti 54, smo naleteli na težavo. Ob

tem moramo poudariti, da zakon o delovnih razmerjih delodajalcu ne določa ali ga

zavezuje, da je dolžan zagotoviti zaposlenemu parkirni prostor za vozilo, s katerim

prispe na delo. Podjetje, kot je Eurel, d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo, pa k temu

zavezujejo odloki, ki jih sprejme občina, v kateri podjetje deluje. To podjetje deluje v

Občini Poljčane, kjer še vedno velja odlok PUP (Posebni upravni postopki), ki ga je

vodstvo občine sprejelo leta 2008. To je Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih

pogojih za centralni naselji v Občini Poljčane (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)

(Ur. l. RS, št. 97/2008).

Za lažje nadaljnje iskanje rešitev, povezanih s transportno infrastrukturo, smo morali

ugotoviti dejansko število parkirnih mest, ki jih mora podjetje po teh odlokih zagotoviti.



V tem odloku je zapisano:

»18. b člen

Pri objektih različnih dejavnosti je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na

zemljišču investitorja. Za vsako dejavnost je nujno zagotoviti vsaj dve parkirni mesti za

stranke.

Število potrebnih parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti se določi v skladu s

Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG,

leto 1991).

Kolikor investitor ne more zagotoviti primernega števila parkirišč na svojem zemljišču,

mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radius 100

m ni možno zagotoviti parkirišča, se dejavnost ne more opravljati.« (Odlok o začasnih

prostorskih ureditvenih pogojih za centralni naselji v Občini Poljčane [Uradni list RS],

2008).

Podatke, ki smo jih potrebovali za izračun zahtevanih parkirnih mest, so nam

posredovali na sedežu podjetja. Potrebovali smo kvadraturo pisarniških, proizvodnih in

skladiščnih površin. Po uporabi FAGG (Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo) in

pridobljenih podatkih na sedežu podjetja smo izračunali, da mora opisano podjetje

zagotoviti sedeminšestdeset parkirnih mest za zaposlene in enajst parkirnih mest za

obiskovalce. Podatek je ključnega pomena, saj sedaj lahko z večjo gotovostjo podajamo

rešitve, ki bi poenostavile delo zaposlenim in šoferjem, ki opravljajo transport v

podjetju. S podanimi rešitvami bomo poizkušali že navedene težave odpraviti delno ali

v celoti, pri tem pa ostati v okviru finančne zmogljivosti podjetja. Naš predlog za

ureditev prostora pred podjetjem je (Slika 12), da se najprej prestavi vhod v podjetje

čim bolj na začetek zemljišča v njihovi lasti. S tem bi se izognili težavam z avtobusi in

avtobusnim postajališčem. Na sliki (Slika 12) smo to označili z rdečo barvo. Prostor,

kjer je sedaj vhod, bi pustili za parkiranje tovornjakov in kombijev, ki bi predčasno

prišli v podjetje. Čeprav z dobro logistiko do tega ne bi prihajalo velikokrat, bi se v

kritičnih trenutkih podjetje izognilo morebitni gneči pred skladiščem. Ta prostor smo

označili s črno barvo. Za zaposlene in njihovo varnost bi poskrbeli tako, da bi uredili



peš cono (označeno z rumeno barvo) ob samih zgradbah. Ker pa vemo, da se v zgradbo

dve dostavlja material in da v halo prihajajo pogodbeniki po svoje naročene izdelke, bi

se promet organiziral izven glavnega odmora zaposlenih. V podjetje Eurel, d. o. o,.

prihajajo razni obiskovalci, zanje pa bi organizirali parkirna mesta pred samim vhodom

v obe zgradbi. Teh parkirnih mest bi moralo biti enajst, njihov predvideni prostor smo

na sliki 12 označili z vijolično barvo. Prostor, ki smo ga obarvali s sivo barvo, bi

namenili kesonom z odpadki. Tukaj bi lahko podjetje napravilo prostor, kot nekakšen

ekološki otok, kjer bi se zbirali vsi odpadki. Na teh mestih ne bi nikogar ovirali,

kamioni pa bi jih lahko brez težav nakladali. Podjetje Eurel, d. o. o., ima na zadnji strani

zgradb še del zemljišča. Na zadnji strani prvo zgrajene stavbe je prostora dovolj, da

uredijo dodatno lastno parkirišče. Težava nastopi ob drugo grajeni stavbi, ker je tam

zemljišče ožje in ni dovolj prostora za dovoz do predvidenega novega parkirišča.

Obravnavano podjetje bi predhodno moralo prositi za soglasje Slovenske železnice, d.

d., in tako pridobiti pravico o souporabi njihovega zemljišča. Ta prostor je neurejen,

podlaga je iz gramoza, tako da podjetje ne bi imelo prevelikih stroškov s podlago in

pripravo za asfaltiranje. Dolžina zgradbe ena znaša preko devetdeset metrov. V tej

nalogi bomo predvideli, da se bo podjetje odločilo za označena parkirna mesta, ki

znašajo v širino dva metra in pol, v dolžino pa pet metrov. Tako predvidevamo, da

bomo pridobili približno štirideset parkirnih mest. Večino parkirnih mest bi pokrili, na

sliki 12 smo jih označili s svetlo modro barvo. Ostal nam je še prostor pred skladiščem.

S tako organiziranim notranjim prometom in dobro logistiko menimo, da težav pred

skladiščem sploh ne bi bilo. Prostor, namenjen za razkladanje in nakladanje ter njegovo

transportno pot, je na sliki 12 obarvan z oranžno barvo. Določili bi še del prostora, kjer

bi se vozila skupno pomikala proti izhodu. To pot prikazujejo puščice zelene barve.



Slika 12: Tloris podjetja Eurel, d. o. o.

Vir: »Tloris podjetja Eurel, d. o. o.« [google.si/maps], b. d.

Kot infrastrukturno težavo smo navedli v kritični analizi tudi velika plastificirana vrata

in velika industrijska vrata, ki omogočajo prehod na nakladne rampe. Ob tem smo

poudarjali, da s številnim odpiranjem med delovnikom slabo vplivajo na počutje delavk,

podjetju pa v času ogrevanja prostorov večajo strošek ogrevanja. Ne smemo zanemariti

dejstva, da pa je v poletnem času težava obratna. Takrat je zaradi odpiranja vrat

temperatura v proizvodnih obratih še višja, kot bi bila brez odpiranja. Za te težave bi

podali rešitev z montažo zračnih zaves. Te delujejo tako, da ob odpiranju prostora

učinkovito preprečujejo dotok mrzlega ali toplega zraka, z njimi se lahko poskrbi za

izolacijo temperature ali za izgubo toplote, kar je bistvenega pomena za podjetje.

Težava pa je še lažje premagljiva zaradi dejstva, da so take zavese lahko nameščene nad

vrati ali na njihovi vsaki strani. To pomeni, da ne zavzamejo veliko prostora in ne bi

ovirale dela v proizvodni hali. Na spletu smo našli veliko proizvajalcev, ki se ukvarjajo

s prodajo takšnih zaves. (»Katalog zračnih zaves Standesse« [REMTY-R], b. d.).

Zavedamo se, da je v podjetju takšnih vrat pet in da bi takšna investicija bila strošek za

podjetje. Vendar bi s preučitvijo, katera vrata v podjetju so največkrat v uporabi, lahko

nakup oziroma nabavo omejili. Čeprav se do sedaj z izgubo toplote zaradi odpiranja

vrat podjetje ni ukvarjalo, menimo, da bi nakup takšnih zaves dolgoročno bil upravičen

glede na stroška ogrevanja, še bolj pa zaradi počutja zaposlenih. Raznim ponudnikom,

ki se ukvarjajo s prodajo zračnih zaves, smo poslali elektronsko pošto. Prosili smo jih

za predračun, kolikšna bi bila cenovna investicija za nakup ustreznih zračnih zaves.



Najugodnejša je bila ponudba podjetja Rosenberg, d. o. o., iz Trzina. To podjetje bi z

montažo in z davkom vštetim v ceno računalo dva tisoč devetsto petdeset evrov. V tej

ceni ni nobenih ugodnosti in popustov. Investicija bi bila finančno visoka, vendar kot

smo poudarili, do sedaj ni še nihče izračunal, kolikšni so stroški zaradi odpiranja vrat.

Dispečer svoje delo opravlja v hali in v skladišču. V opisu njegovega dela smo

poudarili, da mora velikokrat čakati na material, ki ga skladiščniku še ni uspelo locirati

na paleto zaradi nepravočasne oddaje naročila. Vzrok, da material še ni na nakladni

rampi v skladišču, je lahko tudi, da v tistem trenutku nima na razpolago viličarja. V

skladišču imajo na razpolago samo en viličar na plinski pogon. Ta je lahko zaseden iz

več razlogov. Mogoče je, da nakladajo tovor za prodajo, vozijo material iz hale plastike

ali nakladajo material za drugo izpostavo. Tako mora zaradi teh vzrokov skladiščnik

čakati na viličarja, in šele ko bo ta prost, bo lahko prepeljal pripravljeni material na

nakladno rampo. Za finančno čim ugodnejšo rešitev bi predlagali, da težavo z nakladno

rampo premostimo s klančino. Pri trenutni postavitvi polic v skladišču nas bi klančina

ovirala pri vstopanju v vrste ob uporabi polic. Zato bi morali tri police, ki so sedaj

postavljene vzporedno z nakladalno rampo in ostalimi policami v skladišču (Slika 13),

prestaviti in jih namestiti vzporedno s klančino. Tako bi morali narediti tudi na drugi

strani skladišča. Kljub temu, da je na tej strani dolžina prostora za police ob postavitvi

vzporedno s klančino krajša, pa bi to razliko nadomestili s postavitvijo treh polic

namesto dveh. Tako bi kapaciteta odlagalnih mest na policah ostala enaka. Klančino

smo na sliki 13 označili z zeleno barvo. Ta bi morala biti precej dolga, saj bi z njo

premagovali višino zunanje nakladne rampe. Ta rešitev je hitro izvedljiva in finančno

ugodna za podjetje. Druga rešitev je preprostejša, vendar ne cenovno ugodnejša. Mislili

smo na nakup dodatnega viličarja, ti pa dosegajo visoke cene. Po spletu smo iskali razne

ponudnike in preverili cene za viličarje, ki bi bili primerni za to delo. Pri tem ne smemo

pozabiti na velikost viličarja, saj je premikanje po skladišču precizno in omejeno zaradi

polic. Cene viličarjev na plinski pogon znašajo okoli pet tisoč evrov in več.



Slika 13: Predlog postavitve skladiščnih polic s klančino

Vir: Eurel, d. o. o., 2012.b

4.1.1 Predlogi rešitev za infrastrukturo za drugo poslovno enoto

Težave z infrastrukturo druge poslovne enote se navezujejo na dostop do izpostave,

prostora na parkirnih mestih in na mestu nakladanja materiala ter prostora pred

skladiščem. Po našem mnenju več težav nastopi zato, ker mesta niso točno določena in

ustrezno označena. Dovozno pot bi morali razširiti in jo ustrezno zaščititi z ograjo. Toda

podjetje Eurel, d. o. o., ni edino, ki uporablja to cesto. Nanjo sta priključena še dva

soseda, ki imata dostop do svoje posesti. Tudi onadva opravljata velik obseg prometa,

saj sta velika kmeta. Ko začnemo z neko investicijo, v katero je vpletenih več članov,

nastopi težava, kolikšen del bo kdo prispeval oziroma financiral. Zato tega predloga

nismo finančno vrednotili, čeprav bi bilo na takšen način rešenih veliko neprijetnih

situacij pri srečanju dveh vozil. Pri reševanju težav, ki smo jih opisali za prostor pred

skladiščem, z ozkimi hodniki v zgradbi in s stopniščem med etažami, smo naleteli na

oviro, ki omejuje naše rešitve. Zgradba druge poslovne enote je zaščitena na Zavodu za

varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Pri podajanju rešitev smo zaradi tega zelo omejeni.

Za vsakršno spreminjanje oziroma gradnjo dodatnih prostorov moramo prositi za

soglasje ZVKD. Pri tem nas dodatno omejujejo z uporabo materialov, kar bi strošek

realizacije rešitev samo še povečalo. Po odloku, ki velja za Občino Poljčane, smo

naredili izračun za parkirna mesta, ki jih mora podjetje Eurel, d. o. o., zagotoviti za

zaposlene in obiskovalce v tej poslovni enoti. Tu mora biti štirinajst parkirnih mest za

zaposlene in tri parkirna mesta za obiskovalce. Prostora za realizacijo teh zahtev je

dovolj, tudi strošek priprav za asfaltiranje ne bi bil tako visok, saj je sedaj na tem mestu



že utrjen gramoz. S tako ureditvijo bi pred podjetjem potekal promet veliko manj

stresno, bolj organizirano ter funkcionalno učinkovitejše.

Pri navajanju rešitev le teh nismo finančno ovrednotili. S podanimi rešitvami bi v

največji meri prihranili na času. Tega pa težko ovrednotimo, saj se na vsakem delovnem

mestu ali storitvi drugače obračunava. Vemo samo, da je čas v poslovanju vsakega

podjetja velika finančna postavka.

4.2. Rešitve za notranji promet

V zgradbi ena smo o procesu dela in težavah, ki se ob tem pojavljajo, že govorili. Pri

tem moramo poudariti, da so inženirji zaposleni v podjetju zelo natančno preračunali

funkcionalnost delovnega mesta dispečerja. S tem želimo povedati, da je to delovno

mesto iz finančnega vidika ugodno za podjetje. Zaradi nekaterih po našem mnenju

nepotrebnih težav pri dispečerjevem delu pa bomo z našimi rešitvami njegovo delo v

smislu hitrosti in natančnosti izboljšali. Predlagamo, da bi vse oddelke, ki material

naročujejo preko zahtevnice (Slika 3), le te opremili s terminali na dotik, ob tem pa bi še

vsak oddelek označili z določeno barvo. Z označitvijo oddelkov in palet z barvo bi

dispečer že na daleč videl, kam je treba material, zložen na paleti, prepeljati.

Če povzamemo: delo dispečerja poteka tako, da najprej prevzame zahtevnice za

material, ki jih izpolnijo zaposleni. Ko jih zbere, jih odnese skladiščniku, ki naročen

material preveri v smislu količin v skladišču in na katerih regalih je ta material zložen.

Nato prične z lociranjem le tega na paleto in jo s pomočjo viličarja dostavi na nakladno

rampo v prvi del skladišča. Od tam dalje pa dispečer to paleto prepelje v proizvodno

halo na zahtevano delovno mesto. Težave, ki se ob tem pojavljajo, kot so nenatančno in

nepopolno izpolnjene zahtevnice ter čakanje na material ob hitri menjavi tipa izdelka

oziroma ob končanem delavnem nalogu, so po našem mnenju nepotrebne. Z našim

predlogom bi delo potekalo natančnejše, hitrejše in bolj tekoče. Vsak proizvodni

oddelek bi opremili s terminali na dotik (Slika 14), in kot smo že omenili, bi ga označili

z drugo barvo. Delo bi s takšno opremo potekalo tako, da bi delovodja ali skupinovodja

naročilo materiala oddajal preko tega terminala in ga javil direktno v skladišče, naročilo

pa bi kasneje zaradi premalo naročenih količin ali zaradi menjave tipa izdelka



dopolnjeval. Tako bi skladiščnik sprotno spremljal naročila in bolj tekoče pripravljal

material za točno določen oddelek ter ga zložil na palete določene barve. Po končanem

lociranju materiala na paleto bi le tega dostavil na rampo. Pri tako pripravljenem

materialu bi dispečer takoj vedel, na katero delovno mesto je bilo naročeno.

Slika 14: Terminal na dotik

Vir: »Zaslon na dotik« [Sestavi.si , b. d.

Nakup teh terminalov bi podjetju predstavljal dodaten strošek, ki pa bi se zelo hitro

povrnil v korist podjetja. Z iskanjem po spletu smo ugotovili, da cene kvalitetnih

terminalov dosegajo vrednost okoli petsto evrov (»Cene terminalov« [Demel.si], b. d.).

V kritični analizi smo navedli kot težavo tudi pomanjkanje prostora za palete ob

delovnih mestih. Dispečer pri hitri menjavi pusti paleto na transportni poti. Najprej

mora s polic zložiti material, ki je ostal od proizvodnje. Tega odloži tja, kjer si naredi

prostor, ali na transportno pot. Nato novo naročen material zloži na zahtevano delavno

mesto, preostali material pa potem na prazno paleto. Le tega zapelje nazaj v skladišče.

Za to delo bi morali ob vsakem oddelku najti prostor vsaj za eno euro paleto, na katero

bi najprej zložili ostanek materiala, jo zapeljali z ročnim vozičkom na stran in na to

mesto takoj na novo zahtevan material. Klasična euro paleta meri 120 centimetrov krat

80 centimetrov (»Wooden Pallet« [CHEP], b. d.), kar ne predstavlja tako velike

površine, da bi ovirala postavitev proizvodnih linij. Tako bi se dispečer izognil

odvečnemu prelaganju materiala, pridobil bi nekaj časa, s tem pa tudi fizično

razbremenitev.



V drugem delu te hale, kjer je delo organizirano tako, da material prinaša na delavno

mesto delovodja ali zaposleni, pa bi morali regale začasnega skladišča v skladišču

prestaviti nazaj v proizvodne hale. S tem bi dejansko izgubili nekaj proizvodnega

prostora, bi pa pridobili čas, ki ga zaposleni preveč porabijo za prenašanje materiala, pri

tem pa morajo biti pozorni še na pot, kjer hodijo in kako hodijo, saj ni določenih

transportnih poti. Težave se pojavljajo predvsem ob premikanju z velikimi kartoni.

Stroji so postavljeni zelo skupaj in pri prenosu kartonov mora biti zaposleni zelo

previden, da ne poškoduje sebe ali embalaže. Oviro pri opravljanju dela povzročajo tudi

velika plastificirana vrata, ki zaposlene časovno še bolj omejujejo pri prenosu materiala.

Z izboljšanjem pogojev dela in njegovo organiziranostjo bi se povečala tudi varnost pri

delu, ki je ključnega pomena.

V zgradbi dve v proizvodni hali plastike poteka veliko notranjega transporta. Poudarili

smo, da se v tem delu podjetja proizvaja veliko različnih vrst izdelkov, tako za potrebo

proizvodnje v tem podjetju, kot tudi veliko izdelkov za prodajo po outsourcing pogodbi.

Kritično smo jo ocenili glede časovne organiziranosti razvažanja izdelkov v hale in pa

prihod drugih podjetij po naročene izdelke.

Tukaj bi težavo z neopaznostjo ob premikanju z ročnimi vozički in viličarjev po hali

rešili tako, da bi jih opremili z določenimi zvočnimi napravami, kar ne bi bil velik

strošek za podjetje. Te bi ob premikanju oddajale določene glasove, s katerimi bi

zaposlene opozorili na gibanje po proizvodni hali, kot na primer tovornjaki pri vzvratni

vožnji. Razvažanje materiala in izdelkov po drugih proizvodnih halah in nakladanje za

podjetja bi morala po našem mnenju prevzeti logistična služba podjetja. Ta je sedaj še v

fazi razvoja, saj zdaj skrbi samo za sprejemanje naročil in kasneje za potrditev datuma o

njegovi realizaciji.

V drugi hali zgradbe dve smo nanizali težave glede naročanja in dostavljanja materiala

iz skladišča do nakladne rampe. Tudi ta oddelek bi za naročanje materiala opremili s

terminalom na dotik (Slika 14), kot smo to naredili za proizvodno halo v zgradbi ena, in

ga barvno označili. Tako bi opisano težavo okvirno rešili, majhnim težavam, kakršne se

pojavljajo v vsakem sistemu dela, pa bi se poizkušali čim bolj izogniti in jih sprotno

reševati.



Sistem z zasloni na dotik bi olajšal delo veliki skupini zaposlenih. Zaupamo

strokovnjakom, ki so zaposleni v podjetju, da bi tako zasnovan načrt dela oziroma tako

organizacijo dela preračunali in izpeljali v smislu finančnih sredstev, namenjenih za

nakup teh terminalov, za podjetje čim ugodnejše in dosegljivo. Programe, preko katerih

bi terminali delovali, pa bi oblikovali čim preprosteje in zelo funkcionalno.

Skozi celotno kritično analizo in v poglavju, ko poskušamo podati rešitve, ki bi

omogočale bolj tekoče in bolje organizirano delo, ugotavljamo, da je v podjetju Eurel,

d. o. o., ravno logistika tista dejavnost, ki najmanj funkcionira. Tudi ko bomo iskali

rešitve za transport na parkirnem prostoru pred obema zgradbama in skladiščem, se bo

ta trditev izkazala za pravilno.

Parkirišče pred podjetjem je vedno polno zasedeno ter tudi prometno in časovno

neorganizirano. Parkirna mesta so zelo slabo vidna, ker črte niso bile že daljše obdobje

obnovljene. S povečanjem obsega proizvodnje se zviša število zaposlenih in tako tudi

vozil na dvorišču podjetja, zviša se kapaciteta opravljenih transportov materiala za

potrebe podjetja ter odvoza embalaže, kot tudi odvoz izmeta oziroma odpadkov. Vse

našteto pa sorazmerno oslabi delo v skladišču, kajti večji del transporta se odvija ravno

pred vhodom v skladišče. Tja prepeljejo material iz hale plastike, ves material za

potrebo celotne proizvodnje, izdelke iz druge izpostave, sem pa moramo prišteti še

redno nakladanje, ki poteka ob torkih in petkih. Tovornjaki morajo po nakladanju vedno

zapustiti dvorišče z vzvratno vožnjo, ker jim organiziranost na teh prostorih druge

možnosti ne ponuja. V smislu časovne neorganiziranosti pa smo pri transportu v

podjetju opazili, da ni določenega časovnega razporeda, po katerem bi transport potekal.

Opazili smo tudi, da naenkrat prispe več kombijev ali tovornjakov, vozniki pa se morajo

sami med seboj dogovoriti, kam je kdo namenjen in približno koliko časa se bodo tam

zadržali. S predlogom rešitve parkirnih mest in dobre logistike smo te težave v veliki

meri že premostili. Prostor pred skladiščem bi v našem primeru zadoščal za dobro

načrtovanje, kje bi bila točno določena mesta za delo, ki poteka pred skladiščem in v

njem. Kako bi potekal transport pred podjetjem pa smo opisali v poglavju Možnosti

izboljšav transportne infrastrukture.



4.2.1 Notranji transport v drugi poslovalnici

Pri opisu notranjega transporta v drugi poslovalnici smo opozorili na težave povezane z

materialom, ki ga prepeljejo iz glavne izpostave. Tega šofer odloži pred skladiščem.

Čeprav so palete ovite s folijo, je v primeru slabega vremena velika nevarnost

poškodovanja embalaže in materiala, saj delovodja velikokrat nima časa, da bi palete

takoj pospravil v skladišče ali regale. Predlagamo, da bi podjetje Eurel, d. o. o., za

časovno premostitev postavilo nadstrešek. Omenili smo že, da mora delovodja material

ročno nositi po stopnišču v prvo nadstropje. To oviro bi lahko odpravili z dodatno

odprtino v prvem nadstropju in bi tako material, zložen na euro paleti, lahko v celoti

dvignili z viličarjem. Od tam naprej bi ga delovodja časovno hitreje razložil in sortiral v

regale začasnega skladišča. Tako bi zopet pridobil na času in bilo bi mu prihranjene

veliko fizične moči. Ob tej rešitvi moramo zopet poudariti, da bi podjetje moralo vložiti

zahtevo za soglasje ZVKD. To pa je zopet strošek, ki ga moramo prišteti k opisani

rešitvi.

4.3 Izboljšave zunanjega transporta med proizvodnimi obrati

Skozi našo nalogo spremljamo gibanje zaposlenih in prevažanje materiala, s katerim

delajo. Podjetje ima s tem stroške, ki se ne obračunavajo sprotno ali pa jih sploh ne. Ob

povečanju obsega dela je podjetje Eurel, d. o. o., zgradbo, kjer je drugi obrat

proizvodnje, v notranjosti v veliki meri obnovilo. To je bila velika investicija, ki nam

pove, da ima podjetje dolgoročne plane za poslovanja v tej zgradbi. Ob navajanju

rešitev za naštete težave se zavedamo, da vsako investiranje v infrastrukturo in transport

pomeni za podjetje finančno tveganje, kdaj in v kolikšni meri se nam bo takšna

investicija povrnila. Vendar ob navajanju naših rešitev poudarjamo, da bi s širjenjem

dovozne ceste lahko pripeljal material tovornjak in če bi postavili montažno skladišče,

bi bilo teh prevozov veliko manj.

Menimo, da zemljišče, ki je last podjetja, ni v celoti izkoriščeno, zato bi lahko sedaj, ko

vemo, koliko parkirnih mest mora podjetje po odloku zagotoviti, začeli z zunanjo

ureditvijo in z boljšo organiziranostjo transporta.



ZAKLJUČEK

Vsako podjetje ima utečen sistem dela, ki poteka nemoteno. Tako mnenje imamo do

tedaj, dokler ne postanemo del takšnega sistema. Ob spoznavanju dela se seznanimo z

dobrimi stranmi dela in njihovimi napakami oziroma njihovimi šibkimi mesti. Za te je v

veliki meri malo posluha, saj mora biti vsako spreminjaje sistema dobro zasnovano in

preračunano, ali se izboljšava izplača. Pri tem odigra veliko vlogo vodstvo podjetja,

koliko posluha ima za nove ideje in v kolikšni meri je pripravljeno financirati v nove

ideje in projekte. Potrebna pa je tudi dodatna energija in volja zaposlenih, da nov sistem

sprejmejo in da le ta s čim manj napakami začne funkcionirati.

Ob prihajanju v podjetje Eurel, d. o. o., in ob vsakodnevnem opazovanju sistema dela

smo zasledili napake na več področjih. Največ poudarka smo namenili transportu, saj se

naša naloga navezuje nanj. Ob tem smo spoznali, da zavzema transport v podjetju velik

del sistema: pri dostavi materiala v podjetje, pri premikanju le tega v skladišče,

naročanju in dostavljanju v proizvodne hale in kasneje po zaključenem procesu dela

nazaj v skladišče ali v prodajo. Pri vseh naštetih delih je osnova zunanji ali notranji

transport, ki mu podjetje namenja premalo pozornosti. Pri navajanju rešitev smo bili

pozorni, da bi bile naše rešitve finančno ugodne in časovno krajše. Velikokrat

omenjamo, da morajo rešitve temeljiti na finančnih ugodnostih, pri tem pa pozabljamo,

kolikšen odstotek predstavlja strošek za časovno premagovanje ovir pri delu. Še težje pa

je ugotoviti, kolikšen strošek nam na delovnih mestih povzroča stres, ki nastaja ob slabo

organiziranem sistemu. Rezultat podanih rešitev pa bi bil, da bi delo bilo izpeljano

kakovostnejše in produktivnejše.

Naše rešitve se odražajo iz znanja, ki smo ga pridobili med študijem logistike. Ta

postaja vse bolj pomembna, saj zajema celotno delovanje sistema, v katerem živimo.

Del tega sistema so tudi podjetja, ki bi morala za svoje uspešno poslovanje vključevati

logistiko. Ta skrbi, da se njihovo delovanje nenehno modernizira, pri tem pa nadzoruje

stroške, ki nastajajo ob tem.

V diplomski nalogi smo ob navedenih težavah infrastrukture in transporta povezanega z

njo podali rešitve. Menimo, da bi celoten sistem podjetja s predlaganimi rešitvami



deloval bolj tekoče. S prometno ureditvijo dvorišča podjetja in boljšo organiziranostjo

transporta bi bili že pri vstopu v podjetje novim strankam oziroma novim poslovnim

partnerjem dober zgled. Zaposlenim pa izziv, da tudi oni s sprejetjem novosti

doprinesejo svoj del k uspešnejšemu poslovanju podjetja Eurel, d. o. o.

Uspešnost podanih rešitev in njihova ocenitev

Ob nastajanju diplomske naloge smo bili pozorni na sistem delovanja obravnavanega

podjetja, ki ga sestavlja veliko različnih postavk. S pozornim opazovanjem prepoznamo

slabosti, ki bi jih morali odpraviti. Zraven tega pa se moramo zavedati, da lahko neko

utečeno delo izboljšamo s teoretično boljšimi in funkcijsko bolj izkoriščenimi idejami.

Praksa in utečenost dela nam kasneje pokažeta nove skrite napake, ker se vsega ne da

predvideti povsem natančno. Rešitve, ki smo jih navedli v diplomski nalogi, bi po naših

predvidevanjih doprinesle k večji utečenosti dela in posledično večji produktivnost

zaposlenih. Težav, ki bi se ob tem pojavile, ne moremo v celoti izključiti, saj kot smo že

omenili, je veliko lažje odpravljati težave teoretično kot v praksi.

Odraz podanih rešitev bi se najprej v pozitivni smeri pokazal v organiziranosti dvorišča

in v transportu, ki bi potekal nemoteno. Pri razporeditvi prostora na dvorišču bi imeli

več možnosti izboljšav. Podjetje Eurel, d. o. o., ima zraven skladišča v lasti še eno

zemljišče, ki je popolnoma neizkoriščeno. Vendar bi bile te rešitve finančno veliko bolj

obremenjujoče za podjetje. Parkirna mesta, ki so sedaj prezasedena, bi z ukrepom

določitve točno določenega števila teh mest omogočili šoferjem veliko lažje dostopanje

do skladišča in proizvodnih obratov. Skladiščnikom bi ukrep pripomogel k bolj

preglednemu in manj stresnemu delu. Zaposleni pa bi se bili na nek način prisiljeni

dogovarjati k skupinski vožnji na delavno mesto, k uporabi javnega prevoza, tisti, ki

niso zelo oddaljeni od podjetja, pa bi prihajali na delavno mesto s kolesi. Tako bi s tem

ukrepom tudi zaposleni prihranili, kajti skupinske vožnje so cenejše, ljudje bi se med

seboj več družili in prispevali k ekologiji. Zato menimo, da bi bil tak ukrep učinkovit in

varen. Sedaj na dvorišču podjetja ni označene pešpoti. Po znanih podatkih se še ni

zgodila nobena nesreča povezana z zaposlenimi, ki se gibajo na dvorišču podjetja,

moramo pa težave odpraviti prej, preden se zgodi kakšna nesreča. V notranjem

transportu smo poskrbeli za rešitve, ki bodo v veliki meri olajšale delo zaposlenim in



prispevale k njihovemu dobremu počutju na delavnih mestih. Ta postavka ima po našem

mnenju veliko vrednost. Zaposleni, ki imajo občutek, da pripadajo nekemu sistemu in

da njihovo vodstvo skrbi za njihovo dobro počutje, varnost na delavnem mestu in jim

daje občutek pomembnosti njihovega delovnega mesta, se tudi sami bolj potrudijo in

delajo z večjo vnemo.

Tudi za drugo proizvodno enoto smo navedli predloge izboljšav, ki bi doprinesle k

veliko lažjemu delu zaposlenih. Težava pa je, ker je potrebno ZVKD zaprositi za

soglasje, za pridobivanje le tega pa je potrebno veliko časa. Vsaka investicija mora biti

vnaprej okvirno finančno ovrednotena in preračunana, v kolikšnem času bo povrnjena.

Glede na to da je ta zgradba last podjetja in je bila pred kratkim obnovljena,

predvidevamo, da ima vodstvo podjetja dolgoročne plane delovanja v njej. Zato bi naši

predlogi bili za poslovanje časovno in stroškovno ugodni za odpravo navedenih težav.

Možnosti uvedbe podanih rešitev v podjetje

Podjetje Eurel, d. o. o., s svojo zanesljivostjo, kvaliteto dela in s poslovanjem vitke

proizvodnje uspešno posluje v teh kriznih časih. Vodstvo podjetja namenja velik

poudarek razvoju novih izdelkov in tehnike izdelovanja le teh. Naše navedene rešitve pa

bi pomagale pri delovanju sistema v proizvodnih obratih in transportu, ki je osrednji del

tega sistema. Pri navedbah rešitev smo upoštevali dejavnike, ki so nujno potrebni za

uspešno delovanje podjetja. To so čas, infrastrukturne omejitve, omejitve v okviru

kolektiva in finančne omejitve. V diplomski nalogi smo navedli kar nekaj težav in

podali rešitve zanje. Naše rešitve so razdeljene na različne faze poslovanja podjetja, zato

jih lahko vodstvo realizira po delih. Menimo, da bi največ težav rešili z novo ureditvijo

parkirnih mest oziroma voznega parka in z upoštevanjem tega ukrepa.

Možnosti razvoja podjetja

Veliko priložnosti v nadaljnjem razvoju podjetja vidimo v večjem in bolj racionalnem

koriščenju prostora oziroma zemljišča, ki je last podjetja. Omenili smo, da je v njihovi

lasti zemljišče zraven montažnega skladišča, ki je popolnoma neizkoriščeno. Podjetje

Preskrba Poljčane, ki je tukaj poslovalo pred Eurelom, je imelo izvoz z dvorišča čez



lasten most. Kot rešitev izgradnje mostu nismo predvideli, ker menimo, da bi bilo to za

podjetje v tem času prevelika investicija. Pri izgradnji mostu je potrebno upoštevati

veliko standardov in gradbeniških zahtev, ki investicijo še podražijo. V nadaljnjem

razvoju in širitvi obsega proizvodnje pa ne izključujemo možnosti ureditve transporta na

takšen način. Tudi v proizvodnih obratih še vedno obstaja možnost nadgradnje delovnih

procesov. Hiter razvoj tehnologije nam lajša delo in pomaga premagovati časovne ovire,

tako da zaposleni postanejo še bolj produktivni. Izboljšave in izpopolnjevanje dela

pogrešamo v skladiščih. Tukaj bi moralo podjetje narediti veliko več. Razvoj

skladiščnih regalov je dosegel velik napredek, sorazmerno z njimi pa tudi oprema, ki

nam pomaga pri prenašanju informacij. Te komunikacije je v proizvodnem obratu in

med skladiščem absolutno premalo.

Enake težave se pojavljajo tudi v drugi proizvodni enoti. To so težave povezane s

transportom, prenašanjem materiala in s skladiščenjem. Prepričani smo, da obstajajo

možnosti za izboljšave.

Podjetje Eurel, d. o. o., ima trenutno zaposleno eno osebo na področju logistike.

Menimo, da je podjetje zelo odprto za nove ideje in njihovo realizacijo, zato bi morali

narediti velik korak naprej še na področju logistike. Ugotovili smo že, da bi z dobro

logistično službo premagali več ovir ter tako izboljšali potek dela. Tako bi zmanjšali

stroške in pripomogli, da podjetje postane na trgu še bolj konkurenčno. V današnjem

času sta logistika in obvladovanje stroškov ključnega pomena za uspešno poslovanja

podjetja.



LITERATURA IN VIRI

Bohak, V. (1992). Racionalizacija nabave v trgovskem podjetju Preskrba Poljčane

(diplomsko delo). Kranj: Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske

vede.

Cene terminalov [Demel.si]. Najdeno 10. marca 2015 na spletni strani

https://www.demel.si/all-in-one-racunalnik-msi-wind-ap200-003xeu-zaslon-

na-dotik-50-8cm-g3220-4gb-500gb-bel/

Eurel, d. o. o. (2012.a). Evakuacijski načrt hale BSH (interno gradivo). Poljčane: Eurel,

d. o. o.

Eurel, d. o. o. (2012.b). Evakuacijski načrt skladiščnih prostorov (interno gradivo).

Poljčane: Eurel, d. o. o.

Eurel, d. o. o. (2012.c). Evakuacijski načrt plastikarne – tloris zgradbe dve (interno

gradivo). Poljčane: Eurel, d. o. o.

Eurel, d. o. o. (2012.d). Evakuacijski načrt - tloris zgradbe dve (interno gradivo).


Eurel, d. o. o. (2013). Načrt za evakuacijo (interno gradivo). Poljčane: Eurel, d. o. o.

Eurel, d. o. o. (2015.a). Obrazci v proizvodnji (interno gradivo). Poljčane: Eurel, d. o. o.

Eurel, d. o. o. (2015.b). Tabela v sistemu naročanja materiala (interno gradivo).


Eurel, d. o. o. (b. l.a). Mape katastra (interno gradivo). Poljčane: Eurel, d. o. o.

Filozofija podjetja [Predstavitev podjetja Eurel, d. o. o.]. Najdeno 4. novembra 2014 na

spletni strani http://www.eurel.si/o-podjetju/filozofija

Hala. (2000). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 18. marca 2015 na spletni

strani

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=hala&hs=1

Infrastruktura. (2000). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 18. marca 2015

na spletni strani http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=infrastruktura&hs=1

Infrastruktura. (2013, 14. avgust). V Wikipediji. Najdeno 19. marca 2015 na spletni

strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Infrastruktura

Katalog zračnih zaves Standesse [REMTY-R]. Najdeno 1. marca 2015 na spletni strani

http://www.klima-remty.si/pic/pdf/zavese-2VV-STANDESSE.pdf



Notranji. (2000). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 18. marca 2015 na

spletni strani http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=notranji&hs=1

Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v občini Poljčane

(Uradno prečiščeno besedilo UPB – 1). Uradni list RS št. 97/2008

Proizvodnja. (2000). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 18. marca 2015 na


sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=proizvodnja&hs=1

Promet. (2000). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 18. marca 2015 na


sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=promet&hs=1

Promet. (2013, 25. november). V Wikipediji. Najdeno 19. marca 2015 na spletni strani

https://sl.wikipedia.org/wiki/Promet

Reorganizirati. (2000). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 18. marca 2015

na spletni strani http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=reorganizirati&hs=1

Storitve podjetja [Predstavitev podjetja Eurel, d. o. o.]. Najdeno 4. novembra 2014 na

spletni strani http://www.eurel.si/storitve/proizvodnja

Tloris druge poslovalnice podjetja Eurel, d. o. o. [Prostorski informacijski sistem].

Najdeno 19. marca 2015 na spletni strani

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=POLJCANE

Tloris podjetja Eurel, d. o. o. [google.si/maps]. Najdeno 19. marca 2015 na spletni

strani

https://www.google.si/maps/place/Bistri%C5%A1ka+cesta+54,+2319+Polj%C

4%8Dane/@46.3142207,15.5768539,135m/data=!3m1!1e3!4m7!1m4!3m3!1s0

x476586b16f392977:0x33b3e439dfb9f67c!2sBistri%C5%A1ka+cesta+54,+23

19+Polj%C4%8Dane!3b1!3m1!1s0x476586b16f392977:0x33b3e439dfb9f67c!

6m1!1e1?hl=sl

Topolšek, D. (2012). Transportne tehnike, tehnologije in infrastruktura. Celje: Univerza

v Mariboru Fakulteta za logistiko.

Transport. (2000). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 18. marca 2015 na


sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=transport&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=promet&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=promet&hs=1

https://www.google.si/maps/place/Bistri%C5%A1ka+cesta+54,+2319+Polj%C4%8Dane/@46.3142207,15.5768539,135m/data=!3m1!1e3!4m7!1m4!3m3!1s0x476586b16f392977:0x33b3e439dfb9f67c!2sBistri%C5%A1ka+cesta+54,+2319+Polj%C4%8Dane!3b1!3m1!1s0x476586b16f392977:0x33b3e439dfb9f67c!6m1!1e1?hl=sl







Wooden Pallet [CHEP]. Najdeno 1. marca 2015 na spletni strani

http://www.chep.com/pallets/wooden-pallet-1200-x-800-mm-00003/

Zaslon na dotik [Sestavi.si]. Najdeno 1. marca 2015 na spletni strani

http://www.sestavi.si/index.php/item/display/39606/35919_itx-in-barebone-

sistemi_msi_-msi-wind-ap190-001xeu-47cm--18-5---zaslon-na-dotik-c1037u-

4gb-500gb-all-in-one-racunalnik.jpeg

http://www.sestavi.si/index.php/item/display/39606/35919_itx-in-barebone-sistemi_msi_-msi-wind-ap190-001xeu-47cm--18-5---zaslon-na-dotik-c1037u-4gb-500gb-all-in-one-racunalnik.jpeg



PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Predračun za zračne zavese ........................................................................................ 1

Priloga 2: Predračun za zaslone na dotik .................................................................................... 4

1

Priloga 1: Predračun za zračne zavese

Rosenberg Klima d.o.o. | Brodišče 26 | SI-1236 Trzin Tel: +386(0)1/563 64 90 Fax: +386 (0)1/56 22 188 E-mail: [email protected] Posl.račun: 02309-0016178689.

Okrožno sodišče Ljubljana, št.vložka 1/23558/00. Osnovni kapital družbe: 8.763,00 EUR. ID za DDV: SI16920201. Matična št.: 5768349.

2

PONUDBA: P 9354/15

V zvezi z vašim povpraševanjem vam ponujamo naslednjo opremo:

1. Zračna zavesa WINDBOX G3000A

V = 7.400 m3/h, brez gretja

za pokončno vgradnjo

za vidno montažo

podnožje

vratni kontakt

pethitrostni regulator zraka kompl. 1 2.420,00 €

SKUPAJ BREZ DDV: 2.420,00 €

DDV 22% 532,40 €

SKUPAJ: 2.952,40 €

2. Zračna zavesa WINDBOX G3000E

V = 7.400 m3/h, z električnim gretjem


za vidno montažo

podnožje

vratni kontakt



DDV 22% 794,20 €

SKUPAJ: 4.404,20 €

3. Zračna zavesa WINDBOX G3000P64

V = 7.400 m3/h, z vodnim gretjem


za vidno montažo

podnožje

vratni kontakt



DDV 22% 763,40 €

SKUPAJ: 4.233,40 €

Opomba: Montaža zaves, električni priklop, priklop cevovodov in zagon niso vključeni v

ponudbi.

EUREL d.o.o. Datum 16.03.2015 Bistriška cesta 54 SI-2319 POLJČANE Projekt

ga. Zlatka Dvoršak Kontakt Miran Grošelj

Tel +386 1 56 36 496

miran.groš[email protected]

mailto:miran.groš[email protected]

Rosenberg Klima d.o.o. | Brodišče 26 | SI-1236 Trzin Tel: +386(0)1/563 64 90 Fax: +386 (0)1/56 22 188 E-mail: [email protected] Posl.račun: 02309-0016178689.

Okrožno sodišče Ljubljana, št.vložka 1/23558/00. Osnovni kapital družbe: 8.763,00 EUR. ID za DDV: SI16920201. Matična št.: 5768349.

3

PRODAJNI POGOJI :

Cene : FCO Rosenberg klima d.o.o., Trzin

Plačilo : 50% avans ob naročilu, 50% pred dobavo

Rok dobave : okoli 4 tedne

Veljavnost ponudbe : 30 dni

V upanju, da je naša ponudba v skladu z vašimi zahtevami smo vam na razpolago za vse

nadaljnje informacije.

Direktor:

Miran Grošelj ing. Milovan Janičijevič,

univ.dipl.ing

4

Priloga 2: Predračun za zaslone na dotik

Davčna številka: 12709743 Matična številka: 5231914 Družba vpisana v sodni register Slovenj Gradec Št.vložka: 1/01537/00 Ustanovni kapital: 127.199,13 EUR

Transakcijski račun: NLB d.d. Področje NLB Koroška 02470- 0010532384 PROBANKA d.d - PE Koroška: 25100-9704438102

5

Zlatka Dvoršak [email protected]

Ponudba / predračun št: 263-0523-145

Predmet: Dobava računalnikov z zaslonom na dotik ! Slovenj Gradec, 15.10.20145

Poz. Izdelek Kos EM Cena / Kos Znesek

1

Računalnik vse v enem AIO in zaslon na dotik 21,5 col

Procesor i3-4150 RAM4GB/HDD500 W8.1P AiO

- Zaslon: 21,5" FHD (1920x1080) LED backligh

- garancija 3 leta 5 kos 656,00 3.280,00

2

Računalnik vse v enem AIO in zaslon na dotik 19,5 col

Procesor Celeron C260 J1800 RAM4GB/HDD500 W8.1 AiO

Zaslon: 19,5'' HD+ (1600x900),LED, 10 point touch

garancija 1 leto 5 kos 439,00 2.195,00

3

Računalnik vse v enem AIO in zaslon na dotik 23 col

Procesor Intel i3, RAM4GB/HDD500 W8.1 AiO

Zaslon: 58,4 cm (23") z zaščito proti bleščanju

garancija 1 leto 5 kos 655,00 3.275,00

Vse cene so brez DDV-ja!

Za dodatna pojasnila ali vprašanja sem dosegljiv na spodaj navedenih številkah ali po elektronski pošti!

Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in lep pozdrav !

SUŠEC Branko, vodja programa Trženje programa KOPA

KOPA, računalniški inženiring d.d.

Kidričeva 14 Si-2380 Slovenj Gradec, Slovenija E-mail: [email protected]; Web: http://www.kopa.si

tel N.C.:+386 (0)2 883-97-00; fax:+386 (0)2 883 9777

ali direktna telefonska številka 02 88 39 753

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

blocked::http://www.kopa.si/

transportno logistiČni procesi v podjetju eurel, d. o. o. · 2020. 1. 30. · v diplomski nalogi...

Documents