trgovskite trustovi vo evropskoto … · ovoj priod e sli~en na germanskiot priod na ovaa sfera vo...

1

TRGOVSKITE TRUSTOVI VO EVROPSKOTO PRIVATNO PRAVO

(FIDUCIA, FIDEICOMMISSUM)

urednici Michele Graziadei, Ugo Mattei i Lionel Smith

Cambridge University Press, 2005

TERMINOLO[KI PROBLEMI 1. Problemot so zastapuvaweto: civil law priod Terminologijata {to se koristi deneska vo kontinentalniot del na Evropa za da se

opi{e pravnata transakcija so koja edno lice se soglasuva deka nekoe drugo lice }e dejstvuva vo negova polza vo odnos na nekoe treto lice pretstavuva istoriski proizvod na me|usebnoto vlijanie na tri osnovni faktori: romejskoto pravo i negoavta tradicija kako {to e taa prifatena so gra|anskite zakonici, trgovskoto pravo i negovata tradicija vo epohata na trgovskite zakonici i teoriite za zastapuvaweto razvieni od strana na germanskite pravni avtori vo XIX vek, kako i nivnoto vlijanie vrz podocne`niot tretman na ova pra{awe. Ponovite dodatoci na ovie koreni vovedeni so pravoto na EU pove}e se vo vrska so investicionite uslugi i {emite za kolektivno investirawe.

Romejskoto pravo za dogovorite go ozna~uva "mandatot" (mandatum) kako dogovor so koj ednata strana - mandatarot - se ovlastuva i obvrzuva da dejstvuva vo polza na drugata strana - mandatorot. Dogovorot bil bez nadomest (besplaten), a uslugite {to moèl da gi pruì mandatarot bile razli~ni, no vo sekoj slu~aj aktite na mandatarot nikoga{ ne vospostavuvale direkten praven odnos pome|u mandatorot, vo ~ija polza dejstvuval mandatarot, i tretoto lice. Za posigurno, romejskoto pravo vo nekoi fazi od svojot razvoj prifatilo razli~ni institucii - kako ropstvoto - so koi se izmenilo praviloto utvrdeno vo vrska so mandatot. Imalo mehanizmi {to proizveduvale rezultati {to moàt da se opi{an kako "direkten efekt". No bez ogled na toa, vo vrska so aktite na slobodnite lica, generalniot princip na romejskoto pravo - {to bil po~ituvan i slaven vo teorijata, iako ne sekoga{ i vo praksa - bil deka od aktite na sloboden ~ovek ne moàt da proizlezat direktni efekti vo polza na liceto za koe bil izvr{en aktot. Podocne`nata istorija na romejskoto pravo e prikazna za izmena na principot vo nasoka na direktno zastapuvawe {to kako princip dominiral vo klasi~noto romejsko pravo.

Site vaè~ki gra|anski zakonici vo Evropa prifa}aat deka liceto moè da dejstvuva vo zastapni~ko svojstvo i so toa da vosposatvi direktni pravni posledici pome|u tretoto lice i strankata {to go dala ovlastuvaweto za takvoto dejstvuvawe. Me|utoa, denes vaè~kite gra|anski zakonici se donesuvani vo razli~ni periodi i tie seu{te gi odrazuvaat razli~nite priodi kon ova pra{awe.

Francuskiot Gra|anski zakonik ne pravi razlika pome|u mandatot kako dogovor i davaweto ovlastuvawe da se dejstvuva kako zastapnik. Soglasno ~len 1984 od toj zakonik: "Mandatot ili prokurata e akt so koj edno lice mu dava na drugo lice ovlastuvawe da stori ne{to za mandatorot i vo negova polza. Dogovorot }e se smeta za sklu~en samo ako mandatarot go prifati." Dogovorot za mandat od francuskiot Gra|anski zakonik vo isto vreme e izvor na ovlastuvawe za zastapuvawe: mandatarot vospostavuva direktna pravna vrska na mandatorot so tretoto lice, preku izjavuvawe na tretoto lice deka toj dejstvuva

2

vo svojstvo na zastapnik ili ako istiot koncept go izrazime poinaku, vo ime na mandatorot. Sli~en priod kon mandatot i zastapuvaweto e prifaten vo avstriskiot

Gra|anski zakonik (~len 1002ff ABGB). Francuskiot Gra|anski zakonik, dodeka ja prenesuva idejata deka mandatot ne e samo dogovor, tuku i izvor na ovlastuvaweto za zastapuvawe, propu{ta da pojasni kakov praven odnos se vospostavuva koga posrednikot ne e ovlasten da kreira direkten praven odnos pome|u mandatorot i tretoto lice. Vo vrska so ovoj slu~aj, nekolku tolkuva~i na francuskiot Gra|anski zakonik zboruvaat za mandat bez ovlastuvawe za zastapuvawe (mandat sans representation). Me|utoa, istata situacija moème

da ja razgleduvame i pod druga oznaka, to est pod convention de prete-nom. Prviot terminolo{ki izbor - mandat bez zastapuvawe - e poblizok do idejata deka ovlastuvaweto za zastapuvawe na nekogo nema mnogu {to zaedni~ko so dogovorot, nezavisno dali stanuva zbor za mandat ili za drug vid dogovor. Ovoj priod e sli~en na germanskiot priod na ovaa sfera vo pravoto, {to go razgleduvame ponatamu. Vo vrska so convention de prete-nom, ovoj poim potsetuva na idejata deka koga edno lice dejstvuva za nekoj drug, no ne kako negov zastapnik, se slu~uva disimulacija. Deneska i pokraj ovie problemi i razli~nite

konceppciski osnovi na mandat sans representation i na convention de prete nom, so sigurnost moème da pretpostavime, barem za na{ite celi, deka stanuva zbor za terminolo{ka razlika bez nekoja su{testvena razlika. Terminolo{kite problemi so koi sme soo~eni natamu se uslo`nuvaat zatoa {to gra|anskiot zakonik vo Francija ni kaùva samo del od prikaznata. Francuskiot Trgovski zakonik sodrì ~len za dogovor za komision (contrat de

commission, ~len 94ff). Dogovorot za komision e drug primer za golemata produktivnost na

dogovorot za mandat vo istoriskata perspektiva. Contrat de commission vo osnova pretstavuva mandat od trgovska priroda. Vo francuskoto pravo, posrednikot koj dejstvuva

vrz osnova na dogovor za komision se narekuva komisioner (commissionnaire). Liceto za kogo dejstvuva commissionnaire e poznato kako komitent (commettant). Tradicionalno, dogovorot za komision ne podrazbira kreirawe na direkten praven odnos pome|u tretoto lice i liceto za koe posrednikot dejstvuva, zatoa {to vrz osnova na toj dogovor se vr{i transakcijata preku posrednik koj ne dejstvuva vo zastapni~ko svojstvo vo odnos na tretoto lice. Francuskiot komisioner moè da dejstvuva kako zastapnik, no ako za toa bide ovlasten od strana na komitentot. Zborot "commission" ja prenesuva idejata deka uslugite {to gi pruà posrednikot sekoga{ se plateni (so nadomest), {to nu`no ne e slu~aj kaj dogovorot za mandat od gra|anskiot zakonik.

Ako sega se svrtime kon germanskoto pravo i kon negovata terminologija, germanskiot Gra|anski zakonik pravi jasna distinkcija pome|u generalnata institucija na zastapuvaweto (Vertretung, BGB 164-181) i dogovorot za mandat (Auftrag: BGB 662-676). Preku povlekuvaweto na taa razlika na najjasen na~in, priodot na izgotvuva~ite na germanskiot

zakonik ja izrazuval germanskata doktrinarna tendencija od XIX vek {to insistirala na potrebata od izdvojuvawe na razli~nite aspekti na odnosot pome|u strankite, to est internata i eksternata strana na odnosot. Ovaa tendencija nabrzo privlekla vnimanie i vo stranstvo i imala vlijanie i preku germanskite granici. Spored ovoj priod ovlastuvaweto za vospostavuvawe na direkten praven odnos pome|u tretoto lice i liceto za koe dejstvuva posrednikot poteknuva od soglasnosta na zastapuvanoto lice (Vollmacht:

BGB 166-176). Taa soglasnost go ovlastuva posrednikot da dejstvuva kako zastapnik. Ova ovlastuvawe se smetalo za razli~no od dogovorot so koj se regulira odnosot pome|u posrednikot i liceto za koe toj dejstvuva ili od koj bilo drug praven akt ili okolnost so koja se vospostavuva tnr. vnatre{en ili interen odnos. Zatoa spored germanskoto pravo, zastapuvaweto nema ni{to zaedni~ko so dogovorot za mandat. Spored germanskoto

gra|ansko pravo, dogovorot za mandat e besplaten (bez nadomest) po definicija (BGB 662). Ako posrednikot ima pravo na nadomest (nagrada) za pruènite uslugi, toga{ stanuva zbor

za poinakov dogovor (Geschaftsbesorgungsvertrag) {to se razlikuva od dogovorot za mandat

3

ednostavno zatoa {to germanskiot Gra|anski zakonik go sledi romejskoto pravo vo su{testvenata besplatnost na dogovorot za mandat. Sekako vo Germanija kako i na drugi mesta, posrednikot ne mora sekoga{ da dejstvuva vo zastapni~ko svojstvo, vo ime na liceto koe go nazna~ilo da dejstvuva kako zastapnik. Vo takov slu~aj, germanskite pravnici zboruvaat za indirektno zastapuvawe (mittelbare Stellvertretung). Ovoj izraz {to isto taka se koristi i vo drugite pravni sistemi i e prifaten vo Principite na evropskoto dogovorno pravo, glava 3, oddel 3 ja prenesuva idejata deka posrednikot ne vospostavuva direkten praven odnos pome|u tretoto lice i liceto koe eventualno gi dobiva koristite i gi snosi tovarite od transakcijata pome|u posrednikot i tretoto lice. Germanskata pravna terminologija za dogovorot za komision (Kommissionsvertrag) koj e sklu~en pome|u

Kommissionar i Kommittent ne pretstavuva nekoi osobeni problemi koga }e se sporedi so francuskata upotreba na tie termini (HGB 383-406).

Vo nekoi drugi nacionalni sistemi, isto kako i vo Francija, distinkcijata pome|u mandatot i zastapuvaweto ne e izre~no navedena vo gra|anskite zakonici, tuku e doktrinaren razvoj, inspiriran od germanskiot priod vo ovaa sfera. Takva e situacijata vo Belgija i Avstrija, kade {to zakonicite pripa|aat na prviot istoriski bran na evropskite kodifikacii. Od druga strana, generalnite odredbi za ovlastuvaweto za zastapuvawe na posrednikot (i efektite od aktite izvr{eni vo toa svojstvo) se karakteristika na site gra|anski zakonici vo dràvite ~lenki na EU po stapuvaweto vo sila na germanskiot Gra|anski zakonik vo 1900 godina. Vo Italija na primer dogovorot za mandat moè da bide pridruèn so ovlastuvaweto za zastapuvawe na mandatorot (mandato

con rappresentanza) ili moè da bide sklu~en bez ovlastuvawe na mandatarot da dejstvuva vo zastapni~ko svojstvo (mandato senza rappresentanza). Ovde e sosema jasno deka mandatot i zastapuvaweto se razli~ni pravni institucii i pravilata za niv se nao|aat vo razli~ni delovi od zakonicite, iako za nekoi aspekti (na primer prestanokot na odnosot) taa razlika nema nekoe zna~ewe. Terminologijata vo vrska so dogovorot za komision, koga unifikacijata na gra|anskite i trgovskite zakonici ne go zatvorila jazot pome|u komisionot i mandatot se ~ini deka e relativno uniformna vo Evropa.

2. Problemot so zastapuvaweto: kako da se prevedat civil law terminite na

angliski Terminologijata na angliskoto pravo za zastapuvawe (agency) ne i dolì mnogu na

romejskata institucija za mandatot ili na germanskite teorii za zastapuvaweto {to stanale poznati vo tekot na poslednite sto godini ili sli~no niz cela Evropa. Vistinskiot "mandat" kakov {to e poznat vo romejskoto pravo e spomenat vo nekoi angliski presedani i vo nekoi dela na pravni avtori za angliskoto pravo. No iako ovie upatuvawa moàt da ja zadovolat istoriskata erudicija ili sovremenata qubopitnost, tie te{ko deka imaat nekoja vrska so postojnata angliska praksa. Od druga strana, angliskoto pravo za agency seu{te mu dolì na istoriskoto iskustvo na law merchant (lex mercatoria,

isto taka vizantiska izmislica). Samite termini "vlastodavec" (principal) i zastapnik

(agent) doa|aat od toa miqe. Zatoa }e se obideme od ovaa granka na angliskoto pravo da ja izvedeme pravnata terminologija {to ni e potrebna za izrazuvawe na angliski na konceptite od avstriskoto, germanskoto, francuskoto itn. pravo. No obidot moè da se zako~i najmalku zaradi dve pri~ini. Najnapred, odnosot pome|u vlastodavecot i zastapnikot spored angliskoto pravo ne moè da se smesti vo ramkata na dogovornoto pravo, koe seu{te pravi razlika pome|u razli~nite vidovi imenuvani dogovori, {to go pravat i golem broj drugi sistemi pla}aj}i ja cenata na romejsko pravnata tradicija. Vtoro, vo Anglija pravoto za zastapuvawe gi opfa}a i internite odnosi pome|u

4

vlastodavecot i zastapnikot i nadvore{nata (eksternata) strana od istiot odnos. So drugi zborovi, pravoto za zastapuvaweto gi regulira i vzaemnite obvrski na vlastodavecot i zastapnikot me|u sebe i ovlastuvaweto na zastapnikot za vospostavuvawe direkten odnos pome|u vlastodavecot i tretoto lice. Ovaa distinkcija pome|u razli~nite strani na odnosot na zastapuvaweto stapuva na scena koga e toa neophodno i vo Anglija. No taa distinkcija nikoga{ ne bila podignata na stepen {to dovel do tretirawe na dvete strani na zastapuvaweto kako posebni pravni granki.

Za da gi sledime site ovie razli~ni priodi, izrazite "dogovor za mandat" i

"mandat" kako {to niv gi koristat civil law pravnicite ne se prevedeni so agency

(zastapuvawe) iako vo na{ite slu~ai, angliskiot pravnik od vreme na vreme }e vidi deka zastapnikot dejstvuva vo polza na vlastodavecot. Terminite "mandator" i "manadatar" soodvetno se vovedeni za da se ozna~at strankite vo dogovorot za mandat. Bidej}i vo razli~ni evropski zemji dogovorot za mandat moè da ima razli~ni pravni posledici, ostanuva neophodno da se pojasni vo koe svojstvo mandatarot go sklu~uva dogovorot so tretoto lice. Dali mandatarot dejstvuva kako direkten zastapnik? Iako vo nekoi zemji (na primer Francija) sosema e o~igledno deka mandatarot e ovlasten da vospostavi direkten praven odnos pome|u mandatorot i tretoto lice, toa sekoga{ ne e slu~aj vo drugite zemji. Zatoa, odgovorite na pra{awata sekoga{ treba da pojasnat dali mandatarot dejstvuva kako zastapnik, to est dali vospostavuva direktna pravna vrska pome|u mandatorot i tretoto lice ili ne. Vrz osnova na istite razmisluvawa, terminot

"zastapuvawe" se koristi kako prevod na francuskiot zbor representation, na italijanskiot rappresentanza, na germanskiot Stellvertretung itn., to est na pravniot odnos {to vo civil law

kontekstot se smeta deka postoi sekoga{ koga posrednikot voospostavuva direkten praven odnos pome|u tretoto lice i liceto koe mu dalo ovlastuvawe na posrednikot da go stori toa. Se smeta deka terminot "agency" e premnogu generalen za da go prenese precizno toa

zna~ewe, iako angliskiot pravnik bi go tretiral toj slu~aj kako tipi~en slu~aj na agency.

Izrazot "polnomo{no" ili "davawe na ovlastuvawe" (power of attorney) od druga strana sekoga{ indicira deka liceto e nazna~eno da dejstvuva vo svojstvo na zastapnik spored dokument so koj se dava toa ovlastuvawe.

Ako se svrtime kon problemot na koj na~in na angliski da se tretira francuskiot

"commission", germanskiot "Kommission" itn. preferiranoto re{enie bi bilo ovie izrazi da se prevedat kako "dogovor za komision" (contract of commission) i da se koristi terminot

"komisionen zastapnik" (commission agent) za da se upati na posrednikot kaj ovoj dogovor. No i ovde e potrebna pretpazlivost: ovie termini se koristat kako prevodi na soodvetnite termini vo nekolku pravni sistemi samo vo kontinentalna Evropa. Germanskiot i francuskiot komisionen zastapnik (komisioner) nu`no ne e vo istata pravna pozicija kako i angliskiot zastapnik (agent) poznat pod toa ime.

3. Problemot so trustot Pra{alnikot nema za cel da iznudi odgovori {to na ~itatelot }e mu kaàt dali

"trustot" e del od pravniot sistem opfaten so nacionalniot izve{taj ili ne. Toj ima za cel da doznae kakvo e pravoto vo odnos na nekoja fakti~ka situacija. Bez ogled na toa, nabrzo }e stane jasno deka dvete strani na Kanalot (Laman{) davaat odgovori {to potsetuvaat na instituciite {to sli~at na truust (iako sekako toa ne e slu~aj na celiot

evropski kontinent). [panskata "fiducia cum amigo", germanskata i avstriskata "Treuhand"

kreirana za upravuvawe so imotot, italijanskata "fiducia a scopo di gestione" itn. se primeri za ovoj fenomen. Vo istoriska perspektiva, site ovie se transakcii inter vivos (me|u ìvi) {to se konceptualizirani pod naslovot "trust" kako posledica na obnovata na romejskata

5

pravna tradicija i povtornoto otkrivawe na germanskite pravni antiki {to se slu~ilo vo XIX vek. Tie se strukturno blisku do dogovorot za mandat bez pravo na zastapuvawe. Vo

nekoi slu~ai stananuva zbor za klasi~na distinkcija bez nekoja razlika. Vo tekot na XX vek, akademskite avtori vo izvesna merka pridonele za ovie pra{awa i se vklu~ile vo

tekot na civil law pravnoto razmisluvawe. Na vakakov na~in tie go podgotvile patot za inovaciite {to eventualno vrodile so plod i vo pravnata praksa. Faktot {to za mnogu celi zborovite kako "fiducia" ili "Treuhand" mo`at da se prevedat kako "trust", barem vo sekojdnevnata upotreba na tie zborovi, sepak ne zna~i deka tie taka i treba da se preveduvaat. ^itatelite treba da znaat vo sekoj konkreten slu~aj na koja pravna institucija upatuva izve{tajot. Zatooa vakvite izrazi ~esto }e ostanat neprevedeni, no da se zboruva za "fiducijaren dogovor" ili za "fiducijaren prenos na sopstvenosta" ne e nesoodvetno upatuvaweto na nekoja od tie institucii. Iako angliskiot termin, samiot po sebe, nema nekoe utvrdeno zna~ewe vo kontinentalniot del od Evropa, toj }e go pobudi vnimanieto na ~itatelite na kontekstot na koj mu pripa|a taa institucija. Postoi prostor za isklu~ok od ovoj priod koga go razgleduvame slu~ajot 7. Zatoa {to vo toj slu~aj

se zboruva za trust reguliran so pravoto na Jersey i odgovorot se oblikuva so koristeweto na poimot "trust" {to e karakteristi~en za toa pra{awe.

6

OP[T DEL

SLUÂJ 1: KREIRAWE I PRESTANOK NA ODNOS NA UPRAVUVAWE; OVLASTUVAWA NA UPRAVITELOT (MENAXEROT)

Slu~aj John e profesionalen investicionen menaxer (upravitel). Sam re{il da gi

iskoristi uslugite na John, otkako doznal deka e ve{t upravitel. Vo kancelarijata na

John, Sam potpi{al dokument so koj na John mu dal celosno investicioni ovlastuvawa nad kapital vo vrednost od € 2.000.000. Uslovite na dokumentot indiciraat deka ovlastuvawata

na John se neotpoviklivi za period od pet godini. Ovie ovlastuvawa mu ovozmoùvaat na

John, me|u drugoto, da kupuva i da prodava sekakov vid imot, vklu~uvaj}i i nedvi`nosti. Dokumentot isto taka predviduva deka siot prihod (dobivka) producirana so kapitalot John }e go kreditira na smetkata na Sam. Toj predviduva deka John }e ima pravo na odbivawe na godi{na provizija, zasmetana kako procent od kapitalnata vrednost na imotot so koj upravuva. Sam napi{al ~ek na € 2.000.000 plativ na John.

Alternativa 1 Vo tekot na vtorata godina od nivniot me|useben odnos, Sam pro~ital vo vesnik

deka John e vme{an vo me|unrodna nezakonska trgovija so ukradeni umetni~ki redmeti. Toj

ne znael dali iznesenite stavovi se vistiniti, no re{il da go prekine odnosot so John. Toj toa i mu go soop{til. Baral restitucija (vra}awe) na imotot {to bil upravuvan i celosen

ot~et za napravenite investicii. Otkako John odbil da go stori toa, Sam tuèl i vo tu`bata baral: (a) sudska deklaracija (izjava) deka odnosot e prekinat; (b) praven lek

(vremena merka) so koj na John mu se zabranuva da sklu~uva kakvi bilo idni transakcii vo vrska so imotot; (v) celosna revizija za prethodniot period; (g) restitucija (vra}awe) na upravuvaniot imot; i (d) nadomest na {teta. John podnel protiv-tu`ba so koja baral: (a) deklaracija (izjava) deka toj seu{te gi ima ovlastuvawata za upravuvawe se do istekot na rokot od pet godini; i (b) nadomest na {teta.

Alternativa 2 Edna od investiciite {to John ja kupil za Sam bila nekoja nedvi`nost nare~ena

Blackacre. Vo vtorata godina od nivniot me|useben odnos, Sam sosema slu~ajno doznal deka

Elinor go kupuva Blackacre od John po cena {to Sam ja smetal za preniska. Toj im pi{al na dvajcata i navel deka ne saka da dojde do toj kupoprodaèn dogovor Negovoto pismo tie go dobile pred sklu~uvaweto na dogovorot. Bez ogled na toa, John i Elinor go sklu~ile

dogovorot, nedvi`nosta bila prefrlena na Elinor i cenata zanea mu bila isplatena na John. Dali Sam moè da go vrati Blackacre (nedvi`nosta) od Elinor?

7

Alternativa 3 Vo vtorata godina od nivniot me|useben odnos, Sam mu dostavil izvestuvawe na John

so koe od nego baral da go kupi Blackacre kako investicija. John odbil da go stori toa zatoa

{to po negovo mislewe Blackacre ne bila dobra investicija. Dali Sam ima pravo na nekoj praven lek?

RASPRAVA AVSTRIJA Pravnite poimi {to soodvetstvuvaat na ramkata opi{ana vo slu~ajot 1 se poimot

za mandat (Auftrag), zastapuvawe (Vollmacht) i fiducijaren dogovor (Treuhand). Dogovorot za mandat (polnomo{no) i zastapuvawe se regulirani so ~lenot 1002ff od

avstriskiot Gra|anski zakonik pod naslovot Bevollmachtigungsvertrag. Dogovorot za mandat moè da bide pridruèn so vlastuvawe za zastapuvawe na mandatorot (polnomo{no) ili moè da bide sklu~en bez ovlastuvawe na mandatarot da dejstvuva vo zastapni~ko svojstvo. I pokraj zaedni~kite odredbi, postoi jasna distinnkcija pome|u ovie dva pravni koncepta. Mandatot go obvrzuva mandatarot "intrno" (inter partes) da dejstvuva spored instrukciite na mandatorot, dodeka polnomo{noto (ovlastuvaweto za zastapuvawe) go ovlastuva mandatarot da proizvede nekoi pravni efekti vo odnos na treti lica. Generalno, ovie pravni institucii treba da se analiziraat nezavisno edna od druga.

Pravnata situacija vo vrska so fiducijarniot dogovor e mnogu ponejasna. Upatstvata i definiciite bile razvieni od strana na sudskata praksa i doktrinata, zaradi nepostoewe na zakonski pravila. So ogled na principot za dogovorna avtonomija, fiducijarniot dogovor generalno se smeta za zakonit. Pokraj toa, avstriskoto pravo upatuva na fiducijarnite odnosi, izre~no i premol~no. Vo vrska so slu~ajot 1, relevantniot aspekt na fiducia e negoviot modalitet na upravuva~ka fiducija ili fiducia

cum amico onaka kako {to taa bila modelirana spored obrazecot na romejskoto pravo. Fiducijarniot odnos e koncept so koj fiducijarot (Treuhander) gi vr{i pravata vo

svoe ime, no vo interes (za smetka) na vlastodavecot (Treugeber). Vo modalitetot na upravuva~kata fiducija, fiducijarot steknuva celosna sopstvenost vrz imotot {to se vr{i erga omnes, dodeka "interno" pome|u strankite (inter partes) vlastodavecot ima li~no pravo da bara sproveduvawe i izvr{uvawe na dogovorenite uslovi (kako obligacija), no toa pravo moè da se vr{i samo inter partes. Interniot odnos pome|u fiducijarot i

vlastodavecot (settlor) nema nikakvo dejstvo vo odnos na treti lica (osven vo slu~aj na ste~aj i prisilno izvr{uvawe vrz fiducijarot). So drugi zborovi, fiducijarot ima ovlastuvawe da stori pove}e od ona {to toj zakonski e ovlasten da go stori. Vo najgolemiot broj slu~ai, interniot odnos e okarakteriziran kako dogovor za mandat, bez ogled na dopolnitelniot odnos {to moè da postoi, kako dogovor za usluga ili dogovor za rabota i usluga.

Osven navedenoto, pravniot odnos pome|u Sam i John isto taka soodvetno moè da se opi{e kako indirektno zastapuvawe (indirekte Stellvertretung)

1 ili komision (Kommission).

1 Indirektniot zastapnik - sli~no na fiducijarot - ima ovlastuvawe da vospostavi direktna pravna

vrska i odnos pome|u sebe i tretoto lice i e dolèn site steknati prava i predmeti da mu gi prenese na mandatorot. Kako sporedba, fiducijarnite odnosi go istaknuvaat aspektot na upravuvaweto i generalno se vospostavuvaat za nekoj opredelen podolg period. Isto taka vo slu~aj na ste~aj ili prinudno izvr{uvawe vrz indirektniot zastapnik, pravnite posledici se razlikuvaat. Mandatorot nema pravo da bara izdvojuvawe, to est nema izla~no pravo vo slu~aj na

8

Ovie pravni koncepti se mnogu sli~ni na fiducijarniot dogovor, no i pokraj teoriskite napori da se utvrdi nekoe precizno upatstvo za nivno razlikuvawe, sepak ne moàt da izvle~at nekoi kone~ni zaklu~oci. Najprakti~en na~in za da se izvede jasna distinkcija e da se fokusirame na premol~nata namera na dogovornite strani. Ako go razgleduvame slu~ajot 1, bi bilo mnogu posoodvetno da se primenat pravilata za fiducijarnite

dogovori vo nivniot modalitet na upravuva~ka fiducia i pravilata za dogovorot za mandat. Konceptot za fiducia poslednive nekolku godini mnogu dobi vo svoeto zna~ewe. Osven javnite notari i advokatite {to upravuvaat so imotot na svoite klienti pod naslovot fiducia, penziskite fondovi i {emite za kolektivno investirawe steknuvaat se pogolema

va`nost vo Avstrija (vidi Slu~ai 8 i 9). Spored pogore iznesenite principi, odnosot pome|u Sam i John najdobro moème da

go kvalifikuvame kako upravuva~ka fiducija. Bilo dogovoreno deka John }e upravuva so kapitalot na Sam od € 2.000.000 za period od pet godini, {to pretstavuva polnova`na

osnova za fiducijaren dogovor. Sam isto taka prenel kapital vo iznos od € 2.000.000 vo imotot na John pi{uvaj}i ~ek na toj iznos plativ na John. Nadvore{no, John ima pravo da kupuva i da prodava sekakov vid imot vo svoe ime i za svoja smetka. Kako posledica na toa, toj steknuva apsolutno sopstveni~ko pravo vrz steknatite predmeti vo odnos na site treti lica. Interno (inter partes) John e obvrzan so uslovite na dogovorot za mandat {to nego go

obvrzuvaat ve{to da go investira kapitalot na Sam vo tekot na dogovoreniot period. Otpoviklivosta ili neotpoviklivosta na upravuva~kata fiducia se utvrduva vrz

osnova na uslovite na interniot odnos pome|u John i Sam, {to se regulira so pravilata na dogovorot za mandat. ^lenot 1020 od avstriskiot Gra|anski zakonik indicira deka slobodnata otpoviklivost na mandatot e mo`na od bilo koja pri~ina i vo sekoe vreme, so direkten i neposreden efekt i bez povreda na nekoja dogovorna obvrska. Istoto vaì i za dogovorite {to treba da traat nekoe opredeleno vreme (Dauerschuldverhaltnisse) {to voobi~aeno podleàt na otpovik ili raskinuvawe samo zaradi dobra pri~ina. Ovaa su{testvena otpoviklivost treba da se razbere kako ne{to vkoreneto vo su{testvenata doverba pome|u mandatorot i mandatarot, {to sluì kako osnova za dogovorot i pretstavuva za{tita i garancija za ekonomskata sloboda na mandatorot vo pogled na negoviot imot.

Me|utoa, mandatorot moè slobodno da se otkaè od otpoviklivosta na mandatot, se dodeka moè da se kaè deka negovata ekonomska sloboda ne e zagrozena na nekoj neopravdan na~in i deka vremenskiot period na va`nosta na mandatot ne e preterano dolg. Ovaa mo`nost postoi samo ako dogovorenata neotpoviklivost e vtemelena na nekoja pravedna osnova {to prodolùva da postoi i po zavr{uvaweto na mandatot, no dali e toa taka mora da bide dokaùvano od strana na mandatarot. Kako generalno pravilo, predviduvaweto na neotpoviklivosta e nepolnova`no koga mandatot e vo isklu~iv interes na mandatorot. Od druga strana, ako neotpoviklivosta e korisna za mandatarot i/ili za nekoe treto lice, toga{ ograni~uvaweto na otpoviklivosta se smeta za polnova`no. Spored Vrhovniot sud (OGH) mandatorot moè da se otkaè od otpoviklivosta na

mandatot koga mandatarot ima samostoen i ekskluziven mandat (Alleinvermittlungsauftrag) ili mandat za naplata (Inkassomandat) za da gi namiri sopstvenite pobaruvawa od mandatorot ili pobaruvawata na nekoe treto lice.

Mo`nosta za otpovik na mandatot zaradi su{testveni pri~ini, vo sekoe vreme, so direkten i neposreden efekt, postoi duri i koga neotpoviklivosta na mandatot e zakonski

propi{ana. Spored Vrhovniot sud (OHG), natamo{noto prodolùvawe na odnosot moè da se proglasi za nerazumno zaradi su{testveni pri~ini: primerite opfa}aat zloupotreba

ste~aj, nitu pak ima pravo da se protivi na prinudnoto izvr{uvawe vrz imotot na indirektniot zastapnik.

9

na doverba, sudir na interesi i te{ka povreda na obvrskata za polagawe smetka. Nu`no e da se navede pri~inata za otpovikot i toa da i bide soop{teno na drugata strana vo razumen rok.

Vo vrska so slu~ajot 1, vedna{ ne e o~igledno dali dogovorot pome|u Sam i John vo vrska so neotpoviklivosta na mandatot e baziran na pravi~na pri~ina. Od edna strana,

sosema e jasno deka mandatot ne im sluì isklu~ivo na interesite na Sam, zatoa {to John u~estvuva so opredelen procent vo profitot i zatoa odredbata za neotpoviklivosta moè

da bide polnova`na. Od druga strana, John kako profesionalen investicionen upravitel ne e isklu~ivo zavisen nitu od odnosite so Sam, nitu od nadomestot {to go dobiva od Sam;

nitu pak e angaìran samo za da upravuva so imotot na Sam (Alleinvermittlungsauftrag).

Mandatot ne postoi za da mu ovozmoì da gi zadovoli svoite pobaruvawa ili pobaruvawata na nekoe treto lice vo tekot na svoite delovni aktivnosti povrzani so mandatot, {to moè da ja opravda neotpoviklivosta spored misleweto na Vrhovniot sud

(OGH). Ako se ima predvid periodot od pet godini, {to e prili~no dolg, moè da se tvrdi

deka ekonomskata sloboda na Sam e nerazumno ograni~ena so dogovaraweto na neotpoviklivosta na mandatot. Toa moè da vodi kon nepolnova`nost na odredbata za neotpoviklivosta. No ova povtorno ne vra}a nazad kon ~lenot 1020 od avstriskiot Gra|anski zakonik {to propi{uva slobodna otpoviklivost vo sekoe vreme, zaradi bilo koja pri~ina i so direkten i neposreden efekt.

Pod pretpostavka deka dogovorot za otpoviklivosta e polnovaèn, {to vo konkretniot slu~aj ne e mnogu verojatno, moème da dojdeme do razli~ni rezultati. Seu{te e mo`no Sam da go rakine dogovorot za mandat ili fiducijarniot dogovor, otkako

doznal za pretpostavenite kriminalni aktivnosti na John. Pretpostavenata povreda na doverbata moè da pretstavuva pri~ina {to go opravduva itnoto raskinuvawe na dogovorot za mandat. Sudovite moàt da baraat nekoi dokazi deka John i realno bil involviran vo nezakonskite aktivnosti ili deka ne gi ispolnil svoite obvrski.

Alternativa 1 Pra{awata vo Alternativata 1 }e gi razgleduvame pod pretpostavkata deka

dogovorot za neotpoviklivosta e nepolnovaèn, so {to raskinuvaweto na fiducijarniot odnos so Sam stanuva zakonito. Otpovikot (raskinuvaweto) na interno dogovoreniot mandat ima neposreden efekt, nezavisno dali na drugata strana toa i bilo soop{teno usno ili pismeno. Zatoa, Sam }e ima pravo da bara i da dobie sudska deklaracija (izjava) deka odnosot e raskinat (prestanal da postoi).

Teoriski, ne postoi pri~ina da se bara praven lek so koj }e se bara John da prestane da sklu~uva natamo{ni transakcii vo vrska so imotot. Raskinuvaweto (otpovikot) na mandatot gi gasi site ovlastuvawa vo vrska so fiducijarniot dogovor so direktno i neposredno dejstvo. Zatoa, site dopolnitelni transakcii vo vrska so imotot }e bidat

nezakoniti i go pravat John odgovoren za {tetite (iako samite transakcii }e bidat zakonski polnova`ni: vidi podolu).

Pod opredeleni okolnosti, Sam }e ima pravo na vremena merka (einstweilige

Verfugung) kaj sudot. Od Sam }e se bara da prezentira prima facie evidence (dokaz kako soborliva prezumpcija) za svoeto pravo vrz imotot i za neposrednata opasnost za nastapuvawe na nepovratna i nepopravliva {teta.

Spored ~lenot 1012 od avstriskiot Gra|anski zakonik, zastapnikot e obvrzan redovno da polaga smetka za svoite delovni aktivnosti, po barawe na mandatorot. Od ovde raskinuvaweto na odnosot bara celosen ot~et i revizija za prethodniot period, {to moè i prisilno da se izvr{i so posebna tu`ba pred sud.

10

Sam ne gi steknuva avtomatski celosnite ovlastuvawa vrz imotot po raskinuvaweto na upravuva~kata fiducia. Otpovikot na mandatot vodi samo kon li~no (obligaciono)

barawe {to proizleguva od fiducijarniot dogovor da se bara John da ja ispolni svojata obvrska za vra}awe na imotot {to go upravuval i za negov povtoren prenos vo sopstvenost

na Sam na na~inot propi{an so zakonite (na primer registracija vo zemji{niot register). Sam ne moè da podnese tu`ba za vra}awe na vladenieto (~len 366 od Gra|anskiot zakonik)

zatoa {to toj prethodno ja dal sopstvenosta vrz imotot na John. Ako John odbie da izvr{i restitucija (vra}awe) na imotot i nego go prodade na nekoe treto lice, toga{ }e odgovara za nadomest na {teta. Me|utoa, samata transakcija }e bide zakonski polnova`na, pod uslov tretoto lice da bilo sovesno i ~esno (sovesen steknuva~).

Obes{tettuvaweto e mo`no ako Sam moè da dokaè postoewe na {teta. Vo vakov

slu~aj, baraweto na Sam za nadomest na {teta nema da bide uspe{no, zatoa {to John ne gi povredil svoite obvrski spored fiducijarniot dogovor. Raskinuvaweto na odnosot od

strana na Sam e bazirano na subjektivni osnovi. Zagubata na doverbata {to se javila zaradi pretpostavenite kriminalni aktivnosti na John ne e vo direktna vrska so

dol`nostite na John predvideni so fiducijarniot odnos. Protiv-baraweto na John nema da bide uspe{no ako se zemat predvid pogore

navedenite raboti (zakonito otpovikuvawe so direkten efekt: ~len 1020 od Gra|anskiot zakonik). John nema da dobie deklaracija (izjava) vo koja }e bide navedeno deka toj i natamu ima celosni upravuva~ki ovlastuvawa do istekot na periodot od pet godini. Nema da bide dosudeno obes{teuvawe, osven ako sudot smeta deka raskinuvaweto (otpovikot) e neblagovremen, nesoodveten ili pretstavuva zloupotreba na pravata, {to ne moè da se

izvede od faktite na navedeniot slu~aj. Me|utoa, John }e ima pravo da ja bara dogovorenata nagrada do raskinuvaweto na dogovorot, kako i nadomest za dozvolenite to{oci.

Alternativa 2 Mandatarot e obvrzan da gi sledi instrukciite na mandatorot, bez ogled na ta dali

tie se dadeni vo isto vreme so sklu~uvaweto na upravuva~kata fiducia ili podocna za vreme na postoeweto na toj odnos. Me|utoa, ovaa obligacija se odnesuva samo na nalozite so koi se dopolnuvaat dol`nostite na mandatarot, a ne na nalozite so koi tie se menuvaat. Instrukciite {to zna~at promena na dol`nostite na mandatarot toj ne mora da gi po~ituva. Tie moàt da se smetaat za otpovik na mandatot i vo isto vreme kako ponuda da se sklu~i nov dogovor.

Instrukcijata na Sam so koja se zabranuva proda`bata na Blackacre na Elinor ne zna~i promena na orginalnite dol`nosti na John, tuku samo go pojasnuva na~inot na koj

Sam bi sakal John da upravuva so negoviot imot. Tokmu zatoa, John e obvrzan da se soobrazi so taa instrukcija, no samo vo pogled na internite odnosi (inter partes). Vo princip, prenosot na upravuvaniot imot na treto lice e zakonski polnova`na transakcija, duri i ako e sprotivna na izre~nite nalozi na mandatorot. Tretite lica generalno ne se zasegnati so nalozite na mandatorot, osven koga bile svesni za niv (znaele ili morale da znaat).

Vo Alternativata 2 (znaeweto na tretoto lice vo vrska so nalogot na mandatorot vodi kon nesovesnost i ne~esnost) pravnata transakcija }e se smeta za ni{tovna kako posledica na u~estvoto vo nezakonitiot (kriminalniot) akt (~len 133 od Krivi~niot zakonik i ~len 879(1) od Gra|anskiot zakonik, utajuvawe ili prisvojuvawe). Prenosot na sopstvenosta nema da bide polnovaèn. Tretoto lice nema da go stekne sopstveni~koto pravo vrz upravuvaniot imot, duri i koga ne bilo svesno (ne znaelo) za povredata na doverbata od strana na mandatarot, ako toa e posledica na grubata nebre`nost na tretoto

11

lice. Doktrinata i Vrhovniot sud (OGH) gi primenuvaat pravilata {to se razvieni vo vrska so zloupotrebata na polnomo{noto (ovlastuvaweto za zastapuvawe, Vollmacht).

Vo Alternativata 2 i John i Elinor znaat za instrukcijata na Sam so koja se zabranuva proda`bata na Blackacre po takva niska cena. John i Elinor bile informirani za

ovaa instrukcija i pred sklu~uvaweto na dogovorot. Od ovde sledi deka Elinor nikoga{ ne se steknala so sopstveni~ko pravo vrz Blackacre i so toa Sam moè da ja vrati nedvi`nosta

od nea. Pokraj toa, povredata na instrukciite na mandatorot go pravi mandatarot John odgovoren za nadomest na {teta za povreda na dogovorot.

Alternativa 3 Mandatarot ima obvrska da gi sledi instrukciite na mandatorot. Ako

soobrazuvaweto so instrukciite na mandatorot vodi kon nanesuvawe {teta na interesite na mandatarot, toj treba za toa da go izvesti i da go konsultira mandatorot. Ako mandatorot bez ogled na toa insistira na svojata orginalna instrukcija, toga{ mandatarot mora da ja sledi taa instrukcija i ako zaradi toa pretrpi {teta da bara nadomest na taa {teta.

Vo konkretniot slu~aj, John }e treba da go informira Sam deka smeta deka

instrukcijata e sprotivna na interesite na Sam. Ako Sam insistira na svojata instrukcija, John }e treba da ja sprovede. Ako ne go stori toa, toa }e zna~i povreda na dogovorot za

mandat. Toa mu dava pravo na Sam da go raskine dogovorniot odnos so John. Ako pretrpi {teta zaradi toa, moè da bara nadomest na {teta.

BELGIJA Najo~iglednata pravna institucija {to gi opfa}a odnosite pome|u John i Sam e

mandatot.2 Toa e dogovor so koj liceto koe go dobilo mandatot ili mandatarot, John e

ovlasteno da go zastapuva mandatorot, Sam pri upravuvaweto so negoviot imot. Mandatorot i natamu e sopstvenik vrz imotot i ima sopstveni~ko pravo.3 Mandatarot dejstvuva vo ime i za smetka na mandatorot i ova se narekuva direktno zastapuvawe. Sopstveni~kite prava, pravata i obvrskite kreirani so akti na mandatarot direktno preminuvaat vo imotot na mandatorot. Tretite lica {to stapuvale vo nekoi pravni odnosi so mandatarot stapuvaat vo direktni odnosi so mandatorot. Ako celta na dogovorot e investiciono upravuvawe, toga{ dogovorot za mandat obi~no se kombinira so dogovor za uslugi spored koj investicioniot upravitel pruà uslugi pod nadzor na klientot.

2 Pri implementacijata na evropskata Direktiva od 18 dekemvri 1986 godina, belgiskiot Zakon od

13 april 1995, izmenet so Zakon od 4 maj 1999 godina i Zakon od 1 juni 1999 godina za trgovskoto zastapuvawe, vovede poseben vid na dogovor so koj trgovskiot zastapnik e obvrzan da pregovara i eventualno da sklu~uva transakcii, trajno i za nagrada, vo ime i za smetka na vlastodavecot. Ovoj vid dogovor e ograni~en na trgovskiot kontekst i od su{testvvena va`nost e trajniot karakter na aktivnostite na trgovskiot zastapnik. Sprotivno na mandatot, trgovskiot zastapnik ne e ograni~en na pravnite akti, tuku moè da bide zadolèn i so obi~ni materijalni akti kako na primer iznao|awe i barawe na klienti. Samata su{tina na ovie posebni propisi e za{titata na trgovskiot zastapnik po raskinuvaweto na dogovorot. Ovoj dogovor ne go razgleduvame vo ovoj kontekst zatoa {to involvira dvajca profesionalni trgovci. 3 Spored ~len 1984 od belgiskiot Gra|anski zakonik, mandatot e akt so koj edno lice ovlastuva

drugo lice da dejstvuva vo polza na (za smetka na) mandatorot.

12

Iako nekoi smetaat deka karakteristikata na direkntoto zastapuvawe pretstavuva su{testvena crta na dogovorot za mandat, sepak od prakti~ni pri~ini se ~ini prifatlivo da se napravi razlika pome|u mandatot so i mandatot bez ovlastuvawe za zastapuvawe. Kaj mandatot bez ovlastuvawe za zastapuvawe, mandatarot dejstvuva vo svoe ime, no za smetka na mandatorot. Tretite lica {to stapuvaat vo pravni odnosi so mandatarot ne stapuvaat vo direktni odnosi so mandatorot, tuku samo so posrednikot, to est so mandatarot koj dejstvuva bez ovlastuvawe za zastapuvawe. Trgovskata verzija na mandatot bez ovlastuvawe za zastapuvawe e dogovorot za komision. Za posrednikot koj dejstvuva spored dogovor za komision se prezumira deka dejstvuva vo svoe ime, bez pravo na zastapuvawe. Faktot deka dejstvuva vo polza na druga stranka ne e taen i toj e objaven, no

identitetot na mandatorot ne e javen. Kaj gra|ansko-pravniot dogovor za naamlening ili prete-nom, duri i faktot deka e posrednik {to dejstvuva vo polza na nekoj drug ne e objaven i ostanuva taen.

Fiducia cum amico e donekade analogna na trustot, ako se ima predvid deka podrazbira prenos na sopstveni~koto pravo. Administratorot (upravitelot) go ima sopstveni~koto pravo vrz imotot so koj upravuva, namesto korisnikot (beneficijarot). Ovoj mehanizam nudi golem stepen na fleksibilnost i doverlivost. Toj mu ovozmoùva na administratorot da vr{i celosni ovlastuvawa vrz imotot bez nikakva dol`nost i obvrska za objavuvawe i javno soop{tuvawe na svoite odnosi so korisnikot (beneficijarot). Za vozvrat, administratorot ima fiducijarna dol`nost vo odnos na beneficijarot, to est da obezbedi efikasen menaxment (upravuvawe) za da ja realizira celta za vra}awe na profitot (dobivkata) i imotot na korisnikot (beneficijarot) koga toa }e bide pobarano. Ovoj mehanizam vo princip ne e reguliran so belgiskoto pravo. So isklu~ok na nekoi posebni zakoni, ne postoi za{tita na korisnikot vo slu~aj na ste~aj (insolventnost) na administratorot ili vo slu~aj na zloupotreba na negovite ovlastuvawa.4 Zatoa pozicijata na administratorot spored fiducia generalno se smeta za preterano mo}na, a rizikot za

beneficijarot (korisnikot) i premnogu golem. ]e zaklu~ime deka dogovorot za mandat, so ili bez ovlastuvawe za zastapuvawe, e

najsoodvetniot praven koncept za organizirawe na odnosite {to se opi{ani vo ovoj slu~aj. Pravata i obvrskite na dvete dogovorni strani se prili~no dobro utvrdeni spored belgiskoto privatno pravo.

Preferiraweto na mandatot isto taka go sre}avame vo Zakonot od 6 april 1995 godina vo vrska so sekundarnite pazari i organizacijata i nadzorot na investicionite kompanii. Ovoj Zakon naveduva deka individualnite investitori koi se ìteli na Belgija, koi sakaat da kupat hartii od vrednost na finansiskiot pazar mora da gi sklu~at svoite transakcii preku "posrednici {to dejstvuvaat kako mandatari ili komisioni zastapnici". Ovoj Zakon ne bara investicionoto upravuvawe da se vr{i preku pravno lice. Kralskiot Dekret od 5 avgust 1991 godina {to sodrì detalni pravila za upravuvaweto so imotot e ograni~en na pravnite lica, a sli~nite pravila za fizi~kite lica seu{te se vo podgotovka. Koga toa e neophodno }e pretpostavime deka investicioniot upravitel e korporacija (pravno lice).

4 Postojat nekoi specifi~ni odredbi za regulirawe na finansiskiot sektor {to bi moèle da gi

kvalifikuvame kako fiducia cum amico. Na primer Zakonot od 15 juli 1998 godina ovozmoùva prenos na akciite na nekoe telo (na primer na fondacija) koe za vozvrat izdava "sertifikati". Pravnoto

lice (vo Holandija poznato kako Stichting Administratiekantoor) e sopstvenik na udelite no ima obvrska prihodite od tie udeli vedna{ da gi prefrli na imatelot na sertifikatot. Imatelot isto taka vo opredeleni okolnosti moè da bara konverzija na sertifikatite vo udeli.

13

Alternativa 1 Spored ~lenot 2004 od belgiskiot Gra|anski zakonik, mandatorot moè da go

otpovika mandatot vo sekoe vreme, za bilo koja pri~ina i bez nikakvo obes{tetuvawe ili otkazen rok vo izvestuvaweto. Me|utoa, dogovornite strani moàt da se dogovorat i poinaku so dogovorot. Odredbata so koja se predviduva deka mandatot e neotpovikliv e polnova`na, iako sudskata praksa bara vakvite odredbi (klauzuli) da bidat ograni~eni vo vreme, vo sfera na primena ili i dvete. Zatoa ne e prifatlivo da se navede deka dogovorot e neotpovikliv za neopredeleno vreme. Me|utoa, duri i ako toj e sklu~en na nekoe opredeleno vreme, predvidenata neotpoviklivost na mandatot ne e apsolutna. Vo ramkite na toj period sudovite moàt da go proglasat dogovorot za raskinat po barawe na bilo koja od strankite ako postojat legitimni pri~ini za raskinuvawe na dogovorot, na primer neispolnuvawe na drugata dogovorna strana.

Vo slu~ajot 1, pra{aweto e dali iznesenite tvrdewa za John pretstavuvaat zakonita pri~ina za raskinuvawe na odnosot. Belgiskata sudska praksa e fleksibilna i ne isklu~uva bilo koja pri~ina. Na primer, serioznite propusti pri ispolnuvaweto duri i na nekoja minorna dol`nost moè da pretstavuva zakonita pri~ina. Me|utoa, ~isto nadvore{nite faktori nema da bidat dovolni; se bara nekoj akt ili propust na mandatarot. Propu{taweto na mandatarot da gi ispolni svoite obvrski moè da bide dovolna pri~ina za da se opravda raskinuvaweto na dogovorot. Gubeweto na doverbata od strana na mandatorot vo mandatarot isto taka moè da pretstavuva polnova`na pri~ina za opravduvawe na raskinuvaweto na dogovorot. Obvrska na John e da izvesti za site okolnosti {to moàt da imaat vlijanie vrz dogovornite odnosi so mandatorot. Re{ava~kiot faktor e dali Sam bi stapil vo soodvetniot praven odnos so John ako odnapred gi znael relevantnite fakti.

Ovoj slu~aj ne indicira deka John pravi ne{to lo{o pri negovoto rabotewe za Sam.

Namesto toa, iznesenite tvrdewa kreiraat negativna slika i pretstava za John, {to moè

da ja potkopa doverbata na Sam vo John. Ishodot zavisi od detalite na involviranosta na John vo {vercot na ukradenite umetni~ki dela. Ako toj bil osuden, toga{ toa moè da

posluì kako osnova Sam da go raskine odnosot. Ako toj samo bil obvinet, toga{ se postavuva pra{aweto vo koja merka }e preovlada prezumpcijata za nevinosta. Moè da se

tvrdi deka na Sam treba da mu se dozvoli da go raskine odnosot, zatoa {to e razumno da se izgubi doverba vo obvineto lice. Drugite faktori, kako mediumskite izve{tai, nu`no nema da se kvalifikuvaat kako razumni osnovi vrz koi moè da se raskine odnosot. Ako pretpostavime deka John korektno go ispolnil svojot mandat, ne e sigurno deka raskinuvaweto na odnosot }e bide prifateno, duri i da do{lo do pravosilna osuda na John.

Sudskata praksa indicira deka minatite kriminalni akti na mandatarot ne pretstavuvaat polnova`na pri~ina za raskin na dogovorot. Me|utoa la`noto pobivawe na tie akti od strana na mandatarot moè da pretstavuva polnova`na pri~ina za raskinuvaweto.

Ako sudot odbie da proglasi raskinuvawe na odnosot, toga{ Sam ima opcija ednostrano da go raskine dogovorot. Vo ovoj slu~aj, Sam bi trebalo da plati

obes{tetuvawe na John za izgubenata nagrada, ako toj bara ispolnuvawe na dogovorot. Ako sudot go odobri baraweto za raskin, toga{ John nema natamo{no ovlastuvawe da dejstvuva

kako mandatar za Sam. Toa avtomatski }e implicira deka John e osloboden od negovite upravuva~ki dol`nosti i zata i ne moè da sklu~uva nikakvi natamo{ni transakcii

povrzani so imotot. Za da se obezbedi deka John }e se vozdrì od natamo{nite transakcii, Sam moè da bara vremena merka, sankcionirana so dwangsom ili astreinte, {to pretstavuva

pari~no obes{tetuvawe {to John avtomatski treba da go plati ako ne se soobrazi so vremenata merka.

14

John ima dol`nost da dade ot~et za svoeto upravuvawe na mandatorot. Ovaa dol`nost ima dve komponenti. Od mandatarot se bara da go informira mandatorot za

na~inot na koj toj upravuval so imotot. Ako John ne moè da dade soodveten ot~et za svoeto upravuvawe, toga{ Sam moè da pobara od sudot toj da nazna~i ekspert koj treba da

sprovede celosna revizija. Natamu, od John se bara da go vrati siot imot i profiti (dobivka) {to gi sobral za zakonskiot sopstvenik. Ako John odbie da go vrati imotot, Sam moè da bara praven lek so barawe vra}awe na vladenieto vrz imotot (restitucija). Kone~no, Sam isto taka ima pravo da bara nadomest na {teta za izgubenata dobivka i za tro{ocite napraveni kako rezultat na raskinuvaweto na dogovorot.

Kako rezultat na navedenoto, pravniot lek {to go bara Sam }e dovede do slednovo: (a) moè da se dade sudska deklaracija (izjava), vo zavisnost od teìnata {to im e dadena na tvrdewata izneseni vo mediumite; (b) ako dogovorot bide proglasen za raskinat, toga{ moè da se dade vremena merka, verojatno pridruèna od dwangsom ili astreinte; (v) na John

}e mu bide naloèno da dade ot~et za svoeto upravuvawe i ako toj toa ne go stori na soodveten na~in, moè da se naloì celosna revizija; (g) }e se dozvoli baraweto za restitucija (vra}awe na imotot); (d) od John moè da se bara da plati nadomest na {teta. Protiv-baraweto moè da rezultira so slednovo: (a) sudskata deklaracija (izjava) nema da bide dadena i (b) nema da se dosudi nadomest na {teta.

Alternativa 2 Mandatarot moè da dejstvuva samo ako e ovlasten i na na~inot na koj e ovlasten,

spored uslovite na negoviot mandat. Mandatot {to e kreiran na nespecificiran na~in i so generalna terminologija go ovlastuva mandatarot da upravuva so imotot na ograni~en na~in, {to na primmer ne opfa}a prenos na imotot (raspolagawe so stvarite). Mandatarot ima potreba od izre~en i konkreten (specifi~en) mandat za raspolagawe i out|uvawe na nekoj predmet ili na celiot imot. Vo slu~aj na nedvi`nosti, mandatot mora da pretstavuva avtenticiziran dokument (zaveren i avtenticiziran od notar) ako treba da se priloì kon notarskiot akt {to }e bide registriran. Registracijata e objasneta podolu.

Generalno, zemji{teto se prodava so sklu~uvawe na pismen dogovor (compromis). Od toj moment, vrz osnova na principot za konsensualizmot, postoi polnova`na proda`ba (dogovor vo vrska so predmetot i cenata) i prenos na sopstvenosta (osven ako nekoja dogovorna odredba ne predviduva poinaku). Me|utoa, za da moè da se istaknuva vakvoto sopstveni~ko pravo vo odnos na bona fide (sovesnite i ~esnite) treti lica, se bara objavuvawe (publicitet) na transakcijata. Za taa pri~ina, se potpi{uva notarski akt koj potoa se registrira vo zemji{niot register. Vo rok od ~etiri meseci od sklu~uvaweto na dogovorot, strankite obi~no imaat sostaveno notarski akt i registrirano sopstveni~ko pravo. Ako liceto A mu prodade zemji{te na liceto B i ako liceto B go registrira sopstveni~koto pravo, toga{ liceto B svoeto sopstveni~ko pravo moè da go istaknuva

erga omnes. Ako liceto B ne go registrira svoeto sopstveni~ko pravo, toga{ toa moè da se povikuva na toa pravo samo vo odnos na strankata koja ima subjektivno znaewe za

proda`bata. Ako pretpostavime deka liceto A ja prodalo svojata ku}a na liceto B na denot 1 i na liceto C na denot 2, i nitu B, nitu C ne go registrirale svoeto sopstveni~ko

pravo, toga{ B }e go dobie slu~ajot ako moè da dokaè deka go sklu~il dogovorot na prethodna data (pred liceto C). No {to }e bide ako i B i C go registrirale svoeto

sopstveni~ko pravo? Ako liceto B prvo go registriralo svoeto sopstveni~ko pravo, toga{ }e go dobie slu~ajot. Ako liceto C prvo izdejstvuvalo registracija na svoeto

sopstveni~ko pravo, toga{ toa }e go dobie slu~ajot, osven ako liceto B moè da dokaè

15

deka C imalo subjektivno znaewe za prethodno sklu~eniot kupoprodaèn dogovor na liceto B. Registracijata na notarskiot akt ne gi koregira skrienite defekti na sopstveni~koto pravo. Ako takvi defekti postojat, celosnoto sopstveni~ko pravo vrz zemji{teto se steknuva duri po protekot na opredelen vremenski rok. Kupuva~ot koj go steknal zemji{teto na sovesen i ~esen na~in, vrz osnova na zakonito i registrirano sopstveni~ko pravo, }e bide nedopirliv po istekot na rokot na zastarenosta od deset ili dvaeset godini, vo zavisnost od lokacijata na zemji{nata parcela. Strankata {to postapuva nesovesno i ne~esno, bez zakonsko sopstveni~ko pravo moè da go bara sopstveni~koto pravo po protekot na rokot za zastaruvawe od trieset godini.

John ima izre~en mandat, imeno "da kupuva i prodava sekakov vid imot". Ako John

planira da ja prodade parcelata po cena {to Sam ja smeta za premnogu niska i ako John znae za prigovorot na Sam, toga{ stanuva zbor za nesovesen i ne~esen akt ako John prodolì so

prenosot. So proda`bata na Blackacre, John vr{i povreda na svoite dogovorni obvrski i moè da odgovara na Sam za nadomest na {teta.

Vo konkretniot slu~aj, John dejstvuva za sopstvenikot Sam, vrz osnova na izre~en mandat. Kako takov, Elinor moè da pretpostavi deka kupuvaweto e zakonito i vo red.

Me|utoa, Elinor ima subjektivno znaewe za faktot deka John nema mandat da prodava pod tie uslovi i zatoa taa znae deka zemji{teto ne go steknuva od negoviot sopstvenik (zatoa {to John polnova`no ne go zastapuva sopstvenikot). Sam ima pravo da go tuì John i Elinor i da

bara dogovorot za kupoproda`ba na Blackacre da bide proglasen za ni{toven i nevaè~ki. Spored generalnoto pravilo deka sekoj mandat e otpovikliv, Sam }e tvrdi deka John nema

ovlastuvawe da go prodade Blackacre i deka Elinor bila sou~esnik koga svesno prodolìla so transakcijata. Toga{ Sam }e bara restitucija na Blackacre od Elinor vrz osnova {to

sopstveni~koto pravo e ni{tovno i sopstvenosta ne bila prenesena. Od Sam }e se bara da ja vrati kupovnata cena na Elinor. Me|utoa ova nema da go popre~i Sam da bara

obes{tetuvawe od John i od Elinor za site {teti {to gi pretrpel, a {to ne bile kompenzirani so vra}aweto na Blackacre.

Vo slu~aj John i Elinor da sklu~ile dogovor, da izgotvile notarski akt i toj akt da go registrirale vo zemji{niot register, od Sam }e se bara da go registrira svoeto barawe na marginite na zemji{niot register za da go za{titi svoeto pravo vo odnos na treti lica. Idealno toa }e treba da bide napraveno vedna{ {tom bil izgotven notrskiot akt pome|u

John i Elinor, duri i pred negovata registracija. Notacijata (zabele{kata) vo zemji{niot register isto taka treba da gi spomene site sudski presudi vo vrska so negovoto barawe. Bidej}i registracijata na sopstveni~koto pravo ne gi le~i nedostatocite vo sopstveni~koto pravo, tretite lica treba da znaat deka registriranata titula (sopstvenost) e napadnata i tie treba da bidat informirani za rezultatite od toa osporuvawe.

Alternativa 3 Kako mandatar, John treba da dejstvuva soglasno svojot mandat i vo princip da gi

sprovede i po~ituva instrukciite na Sam. Kako profesionalec, John ima dol`nost da informira i da dava soveti. Ako baraweto na Sam e apsurdno, toga{ John e dolèn da go

informira Sam za toa i da se obide da go ubedi da se predomisli. Ako Sam bez ogled na toa insistira, toga{ od John moè da se pobara da se povle~e, vo zavisnost od apsurdnosta na baraweto.

Ako instrukcijata na Sam e zdrava, toga{ John mora da dejstvuva soodvetno na dadenata instrukcija. Ako ne go prifa}a baraweto na Sam, toga{ toj treba da go informira za toa i da se povle~e preku raskinuvawe na mandatot. Ako ne go stori toa i

16

ako se pokaè deka Blackacre bila dobra investicija, toga{ John moè da odgovara za izgubenata dobivka na Sam, zaradi negovoto odbivawe da go kupi Blackacre.

DANSKA Vo danskoto pravo, odnosot pome|u Sam i John se regulira so pravilata za

zastapuvawe regulirani so Delot II od Zakonot za dogovorite od 1917 godina i so op{tite principi na danskoto dogovorno pravo. Pravilata na Zakonot za komision (Konsolidiran Zakon broj 636 od 15 septemvri 1986 godina) se primenuvaat ako John kupuva i prodava imot opfaten so dogovorot vo svoe ime. Zakonot gi regulira aktivnostite na komisioniot zastapnik, definiran kako zastapnik koj prezema obvrska da prodava i da kupuva stoki ili hartii od vrednost za smetka na drugi, no vo svoe ime. Me|utoa se pretpostavuva deka John kupuva i prodava imot vo ime na Sam i zatoa Zakonot za komision nema da se primenuva na nivniot odnos.

Ako dogovorot se odnesuva na hartii od vrednost (akcii, obvrznici, fju~erski, opcii, svapovi, prenoslivi hipotekarni akti itn.) toga{ vo predvid mora da se zeme i Zakonot za trguvawe so hartii od vrednost (Konsolidiran Zakon broj 168 od 14 mart 2001 godina). Zakonot go regulira trguvaweto so hartiite od vrednost i pruàweto investicioni uslugi vo vrska so hartiite od vrednost i upravuvaweto so portfolija. Pokraj bankite, hipotekarnite institucii, Nacionalnata banka na Danska i

Finansiskiot oddel, samo "brokerskite kompanii" (fondsborsmaeglerselskaber) imaat pravo da gi vr{at aktivnostite {to se regulirani so ovoj Zakon.

Spored Zakonot za brokerskite kompanii (Konsolidiran Zakon broj 732 od 17

avgust 2001 godina) brokerskata kompanija mora da bide akcionersko dru{tvo (aktieselskab

ili A/S) so minimalen akcionerski kapital od € 300.000. Brokerskite dru{tva podleàt na nadzor na Danskata vlast za finansiski nadzor. Fizi~kite lica ne moàt da bidat registrirani kako brokerski dru{tva. Me|utoa, spored Zakonskata naredba broj 721 od 31

juli 1996 godina, investicionite uslugi vo vrska so hartiite od vrednost moàt da gi vr{at fizi~ki i pravni lica {to vr{at povremeni investicioni uslugi vo vrska so svojata profesija, pod uslov na niv da se primenuvaat zakonskite pravila ili eti~kite kodeksi (na primer advokatite).

^lenot 6(1) od Zakonot za trguvawe so hartiite od vrednost propi{uva deka trgovecot so hartii od vrednost ima obvrska da (a) gi obezbedi imotnite (sopstveni~kite) prava na svojot klient vrz hartiite od vrednost; (b) da obezbedi sigurnost na parite {to klientot mu gi platil na trgovecot i (v) da go organizira trguvaweto so hartiite od vrednost na na~in {to go namaluva rizikot od sudir na interesite pome|u klientite i pome|u klientite i trgovecot. ^lenot 6(2) od Zakonot propi{uva deka trgovecot so hartiite od vrednost nema da se obvrzuva vo vrska so hartiite od vrednost bez soglasnost na klientot.

Trgovecot moè da gi ~uva hartiite od vrednost vo sopstvenost na klientot vo zaedni~ki depozit, pod uslov trgovecot da ja registrira sopstvenosta vrz hartiite od

vrednost (~len 6(3)). Vo slu~aj na ste~aj (insolventnost) na trgovecot so hartii od vrednost, klientot moè da gi zeme registriranite hartii od vrednost {to mu pripa|aat od zaedni~kiot depozit i negovoto barawe vo vrska so toa }e ima prioritet pred barawata na op{tite doveriteli na trgovecot. Vo slu~aj na ste~aj (insolventnost) na brokersko dru{tvo, Danskiot garanten fond za vloùva~ite i investitorite gi pokriva parite {to kako registrirani uplati bile uplateni na kompanijata od strana na investitorot do maksimalniot iznos od 300.000 danski kruni (pribli`no €40.000). Natamu, Fondot gi pokriva zagubite {to gi pretrpel investitorot vo slu~aite vo koi kompanijata ne e vo

17

mo`nost da mu gi vrati na investitorot hartiite od vrednost {to mu gi dolì, do iznosot od € 20.000.

Zakonot za trguvawe so hartiite od vrednost i Zakonot za brokerskite dru{tva sodràt pravila za implementirawe na propisite na EU za investicionite uslugi vo

sferata na hartiite od vrednost, vklu~uvaj}i ja i Direktivata 93/6/EEC od 15 mart 1993 godina za kapitalskata adekvatnost na investicionite firmi i kreditnite institucii i Direktivata 93/22/EEC od 10 maj 1993 godina za investicionite uslugi vo sferata na hartiite od vrednost.

Od gore navedenite propisi proizleguva deka ako John i Sam imale namera John da

bide ovlasten da gi koristi parite na Sam za kupuvawe i prodavawe hartii od vrednost, toga{ ili John mora da bide akcionersko dru{tvo registrirano kako brokersko dru{tvo

ili samiot John mora da bide advokat ili da pripa|a na nekoja druga profesija regulirana so zakonskite pravila ili so eti~ki kodeks. Vo natamo{niot tekst }e pretpostavenime deka so dogovorot strankite nemale namera da gi opfatat hartiite od vrednost.

Dogovorot pome|u John i Sam e neotpovikliv na pet godini. Danskiot zakon za dogovorite od 1917 godina sodrì nekolku odredbi za otpovikot na dadenoto ovlastuvawe. Me|utoa, Zakonot izre~no ne go zabranuva neotpoviklivoto ovlastuvawe i danskata pravna teorija generalno priznava deka vlastodavecot moè da dade na svojot zastapnik neotpoviklivo ovlastuvawe. Zatoa Sam nema pravo da go raskine dogovorot vo periodot od pet godini. Me|utoa, spored op{tite principi na danskoto dogovorno pravo, dogovornata stranka moè da bide oslobodena od site ili od nekoi svoi dogovorni obvrski ako ve}e ne se prisutni orginalnite uslovi za sklu~uvaweto na dogovorot i zatoa bi bilo nerazumno da se smeta deka dogovorot e obvrzuva~ki vo celost. Moè da se primeni i op{tata klauzula od ~lenot 36 od Zakonot za dogovorite. Spored ovaa odredba, dogovorot moè da bide izmenet ili raskinat, celosno ili vo eden del, ako negovoto ispolnuvawe bi bilo nerazumno ili sprotivno na principite na pravi~noto odnesuvawe, so ogled na okolnostite vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot, sodrìnata na dogovorot i podocne`niot razvoj na nastanite.

Alternativa 1 Mediumskiot izve{taj {to go povrzuva John so {vercot na ukradeni umetni~ki

predmeti sosema jasno e od takva priroda {to sozdava generalna nedoverba proitv nego vo delovnite raboti. Dali iznesenite tvrdewa se to~ni ili ne, postoi golema verojatnost deka toa {tetno }e vlijae vrz idnite delovni aktivnosti i so toa i vrz interesite na Sam ako i natamu prodolì va`nosta na dogovorot pome|u niv za preostanatite tri godini. Vo ovie okolnosti, danskoto pravo najverojatno }e mu dozvoli na Sam da go otpovika dadenoto

ovlastuvawe i da go raskine dogovorot ex nunc (za vo idnina) nezavisno od klauzulata za neotpoviklivost vo nego. Me|utoa, John treba da bide nagraden za uslugite {to gi pruàl do momentot na raskinuvaweto na dogovorot, zatoa {to dogovorot moè da bide raskinat

ex nunc, a ne ex tunc (od po~etok). Spored ~len 16 od Zakonot za dogovorite, ovlastuvaweto vgradeno vo pismeniot

dokument, {to mu se dava na zastapnikot, {to nego go drì i go pokaùva vo odnos na treti lica, e otpoviklivo ako vlastodavecot go povle~e dokumentot ili go uni{ti toj dokument. Zastapnikot ima obvrska da go vrati dokumentot po barawe na vlastodavecot. Dogovorot

pome|u Sam i John ne bil kreiran so namera da mu se pokaùva na nekoe treto lice. Zatoa, soglasno ~len 18 od Zakonot za dogovorite, ovlastuvaweto moè da bide otpovikano so ednostavno izvestuvawe od Sam do John deka toa ve}e ne e vo sila.

18

Bidej}i John odbiva da go priznae otpovikot na ovlastuvaweto, Sam moè da bara sudska deklaracija so koja se priznava otpovikot na ovlastuvaweto i raskinuvaweto na dogovorot. Natamu, soglasno pravilata od Zakonot za administrirawe na pravdata, Sam moè da dobie vremena merka so koja go spre~uva John da sklu~uva natamo{ni transakcii

vo polza na Sam. Vremenata merka mora da bide sledena od tu`ba (tu`ba za deklaracija) vo rok od dve nedeli.

Koga }e bide otpovikano ovlastuvaweto {to na John mu dava celosni investicioni

ovlastuvawa vrz kapitalot vo iznos od € 2.000.000 i koga }e bide raskinat dogovorot, Sam avtomatski ima pravo da bara restitucija (vra}awe) na preostanatiot iznos i na imotot

{to mu pripa|a, a {to se vo vladenie na John. Pokraj toa, toj verojatno }e ima pravo na celosen ot~et (revizija) na transakciite sklu~eni od strana na John.

Ako bilo otpovikano ovlastuvaweto na zastapnikot, a toj sepak izvr{il praven akt so stranka za koja moè da se pretpostavi deka ne bila svesna (ne znaela i ne morala da znae) za otpovikuvaweto, toga{ od ~lenot 19 na Zakonot za dogovorite proizleguva deka vlastodavecot ima obvrska, sekoga{ koga toa e mo`no, da ja informira taa stranka deka ovlastuvaweto e otpovikano. Me|utoa, ovaa obvrska nastanuva vo slu~aite vo koi vlastodavecot ima posebni pri~ini da stravuva deka zastapnikot postapuval nezakonski. Ako vlastodavecot propu{ti da go stori toa, toga{ pod pretpostavka deka tretoto lice bilo sovesno i ~esno, vlastodavecot ne moè da go istaknuva otpovikot na ovlastuvaweto na zastapnikot vo odnos na treti lica. Vo toj slu~aj, vlastodavecot ima pravo da bara nadomest na {teta od zastapnikot spored op{tite pravila za {tetite vo danskoto pravo, pod uslov da pretrpel takva {teta.

Alternativa 2 ^lenot 20 od Zakonot za dogovorite indicira deka aktot {to zastapnikot go

izvr{il bez ovlastuvawe nema da bide obvrzuva~ki za vlastodavecot, pod uslov tretoto lice da znaelo ili da moralo da znae za toj fakt. Zatoa, pod normalni uslovi, Sam }e moè

da go vrati Blackacre od Elinor, zatoa {to Elinor bila izvestena i pred sklu~uvaweto na kupoproda`niot dogovor deka ovlastuvaweto dadeno na John e otpovikano.

Od druga strana, moè da se tvrdi deka klauzulata za neotpoviklivosta isto taka se odnesuva na sekoja konkretna transakcija sklu~ena od strana na John i so samoto toa se

isklu~uva pravoto na Sam vo konkretniot slu~aj da go otpovika ovlastuvaweto na John. Ako dogovorot trebalo da funkcionira na vakov na~in, toga{ najverojatno spored

danskoto pravo toj }e se smeta za nerazumen i }e bide poni{ten. Zatoa, Sam }e moè da go otpovika ovlastuvaweto za prodavawe na Blackacre. Kone~no John moè da ima pravo da bara nagrada za svoite popusto vloèni napori.

Alternativa 3 Odbivaweto na John da gi sledi instrukciite na Sam pretstavuva povreda na

dogovorot, osven koga dogovornite odredbi ne indiciraat ne{to drugo. Vo tie okolnosti se ~ini nerazumno Sam da bide obvrzan so dogovorot. Zatoa, Sam mora da ima pravo na raskinuvawe na dogovorot, ako saka taka, nezavisno od klauzulata za neotpoviklivosta. Ako odbivaweto na John da go kupi Blackacre bilo vtemeleno na dobro zasnovan profesionalen sud, toga{ Sam ne moè da bara nadomest za izgubenata dobivka od John ako podocna se pokaè deka Blackacre navistina bil dobra investicija i bi mu donel profit na

Sam.

19

ANGLIJA

Bidej}i John vr{i dejnost na profesionalen investicionen menaxer (upravitel), negovata dejnost podpa|a pod regulatornata mreà na Zakonot za finansiskite uslugi i pazari od 2000 godina (FSMA) i toj mora da dobie soglasnost kako "podobno i soodvetno lice" od strana na regulatorot. Odobrenieto moàt da go dobijat ne samo korporacii (pravni lica), tuku i personalni trgovski dru{tva, zdruènija bez praven subjektivitet i poedinci. Ovde pretpostavuvame deka John e soodvetno ovlasten za vr{ewe na taa dejnost.

Pravnata institucija pod koja }e go podvedeme aran`manot, delumno zavisi od investiciite {to }e se pravat. Ako stanuva zbor za investirawe vo hartii od vrednost, se pove}e e nevoobi~aeno investitorite da steknuvaat vladenie vrz sertifikatite za hartiite od vrednost, nezavisno dali stanuva zbor za hartii od vrednost na ime (registrirani) ili na donositel. Namesto toa, sertifikatite se imobiliziraat vo

depoata na depozitarot (~uvarot, custodian) i investicionite firmi imaat svoi smetki kaj depozitarot na koi se izrazeni site vidovi hartii od vrednost {to gi drì depozitarot za sekoja investiciona firma. Vo vakov slu~aj, registriraniot imatel ne moè da bide investitorot, tuku investicionata firma ili depozitarot. Pravnata analiza na vakvoto "indirektno poseduvawe" ili "depozitaren sistem" pretstavuva izvesen problem i nekoi avtori sugeriraat deka koga postoi vakov sistem, investitorite imaat samo li~ni prava

(obligacii inter partes) protiv investicioniot menaxer, pa zatoa i ne moàt vistinski da gi poseduvaat konkretnite hartii od vrednost. Onaa mala sudska praksa {to postoi sugerira deka sudovite }e ja tolkuvaat vakvata struktura kako struktura vo koja investitorot e korisnik (beneficijar) na trust. Na sli~en na~in, bi bilo normalno investicioniot menaxer da gi drì parite na klientot (kako inicijalnite € 2.000.000

deponirani od strana na Sam) na "smetkata na klientot", {to pretstavuva bankarska smetka {to se drì vo trust za klientite.

Kaj trustot, sopstvenosta (predmetot, imotot) se prenesuva od vlastodavecot

(osnova~ot na trustot, settlor, koj e nare~en "testator" ako trustot e testamentalen) na

"trustee" koj go drì imotot vo polza na "korisnikot" (beneficijarot). Vo ovoj slu~aj,

imotot }e mu bide prenesen na John (trustee) koj toj imot }e go drì vo trust za Sam (koj e i

settlor - vlastodavec i korisnik-beneficijar). Me|utoa, ako (verojatno vo slu~aj na nesertificirani hartii od vrednost)

investiciite se dràt so sopstveni~ko pravo na Sam, toga{ odnosot }e se razbere kako

zastapuvawe (agency). Dogovorot }e se razbere kako dogovor so koj na John mu se dava ovlastuvawe da upravuva i da raspolaga so relevantniot imot na Sam. Duri i parite moàt

da se dràt na bankarskata smetka na ime na Sam, pri {to John }e ima polnomo{no (power

of attorney) da raboti so smetkata. Te{kotijata {to moè da se javi e {to tretite lica (bankata ili steknuva~ot) vo sekoj slu~aj treba da bidat ubedeni vo ovlastuvaweto (polnomo{noto) na Sam. Toa nema da bide problem za investicionite hartii od vrednost, zatoa {to brokerite tradicionalno gi sklu~uvaat dogovorite vo polza na svoite klienti (vo nivno ime i za nivna smetka), no kaj drugite investicii moàt da se pojavat pogolem broj problemi, kako na primer kaj nedvi`nostite ili vrednite umetni~ki predmeti. Vo toj slu~aj, bi bilo mnogu podobro John da bide sopstvenik na stvarta i toga{ aran`manot }e se razbere kako trust. Isto taka treba da se zabeleì deka ako polnomo{noto treba da dade ovlastuvawe da se sklu~at transakcii, toga{ polnomo{noto treba da bide dadeno vo forma na akt (deed) (kako prenos na zakonskoto sopstveni~ko pravo vrz zemji{teto), pa zatoa i samoto ovlastuvawe (polnomo{no) mora da bide vo forma na akt (deed). Aktot

20

(deed) moè da bide potpi{an privatno (ne postoi uslovot za negovo potpi{uvawe kaj notar), no sepak postojat uslovi vo vrska so formata.

Kone~no, treba da se istakne deka zastapuvaweto (agencu) i trustot ne se me|usebno nekonzistentni. Ako postoi odnos na zastapuvawe pome|u strankite i ako sopstvenosta bila prenesena od vlastodavecot na zastapnikot, namerata na strankite }e opredeli dali zastapnikot ima samo li~na obligacija da dade ot~et za prenesenata vrednost ili sprotivno na toa zastapnikot }e go drì predmetot kako trustee za vlastodavecot (koj isto taka e i korisnik-beneficijar).

Alternativa 1 Treba da se kaè u{te od samiot po~etok deka neotpovikliviot pet godi{en rok vo

praksa bi bil mnogu nevoobi~aen. Investicionite soveti i upravuvawe mora da se vr{at spored {irokite principi utvrdeni od strana na Vlasta za finansiskite uslugi. Ovie principi verojatno se nekonzistentni so vakvite aran`mani.

Vo sekoj slu~aj, dali aran`manot se razbira kako odnos na zastapuvawe ili kako trust, e ne{to {to treba da go opredeli Sam, nezavisno od toa dali postoi nekoj poinakov dogovor. Ovlastuvaweto {to mu se dava na zastapnikot vrz ne~ij tu| predmet e otpoviklivo, duri i koga uslovite vo polnomo{noto sugeriraat deka toa e neotpoviklivo. [to se odnesuva do trustot, toj sekoga{ moè da bide raskinat spored negovite uslovi. Voobi~aeno, trustot za investiciono upravuvawe }e bide kreiran po barawe na klientot. Bi stanuvalo zbor za "sogolen trust" (bare trust) spored koj trustee mora da gi sledi instrukciite na korisnikot (beneficijarot). Duri i vo konkretniot slu~aj, so petgodi{no neotpoviklivo ovlastuvawe, postojat dve mo`ni re{enija za Sam. Toj ili moè da bara raskinuvawe (prestanok) na trustot sprotivno na negovite uslovi ili da

bara otstranuvawe na John kako trustee. Vo angliskata tradicija, iako trustot moè da se vidi kako institucija {to gi

olesnuva namerite na osnova~ot (settlor) vo odnos na negoviot imot, sepak edna{ kreiraniot trust se razbira kako postoen vo polza na korisnicite (beneficijarite) i èlbite na vlastodavecot (settlor) prestanuvaat da bidat relevantni. Zatoa praviloto od

slu~ajot Saunders v. Vautier predviduva deka trustot moè da bide raskinat ako korisnikot (beneficijarot) e polnoleten i delovno sposoben i ako negovoto ovlastuvawe e

bezuslovno. Toj moè da go bara imotot na trustot i trustee mora toa da go po~ituva, duri i koga toa e sprotivno na uslovite na trustot. Involviraweto na sudot ne e neophodno. Koga postoi pove}e od eden korisnik (beneficijar), site korisnici mora da se soglasat so prestanokot i site mora da bidat polnoletni i delovno sposobni. Vo ovoj slu~aj, se ~ini deka Sam }e moè da go iskoristi ovoj princip. Ovde nema drug beneficijar na trustot, pa zatoa (ako e polnoleten i delovno sposoben) se smeta deka trustot postoi isklu~ivo vo negova polza i toj moè da izbere da go raskine dogovorot. Sam moè da bara:

(a) sudska deklaracija deka odnosot e raskinat; i (b) vremena merka so koja na John mu se zabranuva da sklu~uva natamo{ni

transakcii vo vrska so imotot. Deklaracijata i vremenite merki se diskrecioni pravni lekovi. Deklaraciite (izjavite) sudovite retko gi davaat, zatoa {to sudovite ne sakaat da bidat vo pozicija na dejstvuvaat kako pravni sovetnici. No toa deneska se menuva i se dodeka postoi realen spor, sudovite }e dadat izjava (deklaracija). Vremenata merka se ~ini izli{na, no ako se bara kako vremeno re{enie moè da se dade ako sudot zaklu~i deka

vo poinakov slu~aj Sam }e pretrpi {teta {to nema da moè da se popravi. (v) celosna revizija (ot~et). Trustees i zastapnicite se sekoga{ dol`ni da dadat

ot~et za svojot trust - odnos ili zastapni{tvo. Toa moè da se bara od niv duri i koga

21

nema nikakvo tvrdewe za povreda na doverbata ili za drug nezakonski akt. Za da se iznudi revizijata postojat skrateni postapki.

(g) restitucija (vra}awe) na imotot so koj se upravuva. ]e bide naloèno imotot da mu bide vraten na Sam.

(d) nadomest na {teta. Sekoja zaguba predizvikana so povreda na trustot treba da se

obes{teti. Toa gi opfa}a tro{ocite za izgubenite mo`nosti na Sam zaradi odbivaweto na John da izvr{i prenos na imotot koga toa }e bide pobarano od nego. Propu{taweto na John

da se soobrazi so nekoj nalog {to mu bil izdaden (vklu~uvaj}i gi i vremenite merki) e kaznivo zaradi nepo~ituvawe na sudot po barawe na Sam. Toa moè da dovede do pari~na

kazna ili sekvestrirawe na imotot se dodeka John ne go izvr{i toa {to se bara od nego. Ako stanuva zbor za fizi~ko lice, nepo~ituvaweto na sudot moè da dovede do kaznata zatvor.

Vo vrska so baraweto na John (a) deklaracija (izjava) deka toj seu{te ima celosni ovlastuvawa za upravuvawe do istekot na rokot od pet godini: ovaa deklaracija sudot nema da saka da ja dade i }e go otfrli baraweto; (b) nadomest na {teta: nema da se dozvoli nikakvo obes{tetuvawe, osven negovata nagrada kako {to bila dogovorena, do krajot na trustot, kako {to e toa predvideno so uslovite na trustot . Sosema e mo`no John da dokaè deka osven trustot postoel i dogovor za kreiraweto na trustot i drugite specificiki i detali na odnosot. Vo vakov slu~aj, toj moè (ako samiot ne izvr{il povreda na dogovorot) da dobie nadomest na {teta spored pravilata na dogovornoto pravo za zagubata na svojata idna zarabotuva~ka. Dali toj izvr{il povreda na dogovorot moè da se utvrdi so analiza na toj dogovor, no toa }e gi opfati i premol~nite (impliciranite) dogovorni uslovi. Ako odnosot involvira trust i doverba (kako {to e toa ovde slu~aj), mo`no e da postoi premol~en uslov deka upravitelot nema da ja vr{i svojata dejnost na na~in {to ja uni{tuva doverbata i trustot pome|u strankite. Vo slu~ajot Malik v. Bank of Credit and

Commerce International SA, House of Lords mu dozvolil na porane{niot vraboten da bara "nadomest na {teta za ìgosuvaweto" {to toj go pretrpel koga rabotodavecot gi povredil implicitniot uslov deka toj "nema da se odnesuva na na~in {to moè da dovede do uni{tuvawe ili seriozno na{tetuvawe na odnosot na doverba i trust pome|u rabotodavecot i rabotnikot." Strankite se dogovorile deka dogovorot za rabota go

sodrèl ovoj impliciten uslov. Se ~ini sosema prirodno deka dogovorot pome|u John i Sam isto taka treba da sodrì takov uslov. Ako tvrdewata se nevtemeleni, John sekako moè da tvrdi deka toj ne izvr{il povreda na toj premol~en uslov. Re{enieto na ova pra{awe }e zavisi od faktite na konkretniot slu~aj.

Drugata mo`nost za Sam }e bide toj da pobara John da bide trgnat od pozicijata

trustee. Ova moè da bide predvideno so odredbite na trustot i ako e toa slu~aj, mo`no e da postojat odredbi za nazna~uvawe na nov trustee. Sudot isto taka ima inherentno

ovlastuvawe da go smeni trustee koj izvr{il povreda na svoite dol`nosti, po {to moè da nazna~i nov trustee. Moèbi najva`no e {to ako Sam e polnoleten i delovno sposoben, toj

moè da gi iskoristi zakonskite prava i da mu naloì na John da se povle~e od pozicijata na trustee i da nazna~i nov trustee. Toa vodi kon razli~na situacija: trustot prodolùva pod

istite uslovi, no so nov trustee. Soodvetno }e se promeni i re{avaweto na situacijata.

Alternativa 2 Op{to zemeno, korisnikot (beneficijarot) na trustot ne moè da go naso~uva

trustee pri negovoto vr{ewe na do`nostite kako trustee i fakti~ki toa bi zna~elo povreda na trustot ako trustee prima upatstva i nasoki od korisnikot (beneficijarot). Ova e dispozitivno, a ne zadolìtelno pravilo i moè da bide izmeneto so uslovite na trustot.

22

Eden primer na negovo menuvawe e "sogoleniot trust" (bare trust), {to pretstavuva trust vo koj edinstvenata dol`nost na trustee e da go drì imotot na trustot soglasno upatstvata na

korisnikot (beneficijarot). Vakviot trustee vo nekoi konteksti se narekuva "nominee"

(polnomo{nik) i ovoj vid na trust voobi~aeno se korisi za da se postigne nekoja cel ~ija

realizacija bara sopstveni~koto pravo vrz imotot da bide vo racete na trustee. Na primer, edna grupa pretpriema~i moàt da sakaat sopstveni~koto pravo vrz imotot da se vodi na eden od niv za da moè polesno da se raspolaga so nego ili investitorot moè da saka sopstvenosta vrz investicijata da se nao|a kaj nekoe drugo lice, dodeka investitorot se nao|a nadvor od zemjata.

Zatoa vo prv red, re{enieto na ovoj problem se obezbeduva so uslovite za trustot. Duri i ako uslovite na trustot ne mu dozvoluvaat na Sam da mu dava upatstva i nasoki (instrukcii) na John, moàt da se zabeleàt izvesni isklu~oci. Eden e mo`nosta za

prestanok na trustot spored presedanot od Saunders v. Vautier, {to e razgleduvana pogore. No spored Zakonot za zemji{en trust i nazna~uvawe na trustees od 1996 godina, John kako

trustee na trust vrz zemji{te ima opredeleni obvrski ako Sam e polnoleten i delovno sposoben. Pri vr{eweto na svoite ovlastuvawa da go prodade zemji{teto, John mora "da

vodi smetka za pravata" na Sam. Ovaa mo`nost ne nosi ni{to novo na op{tata obvrska na John kako trustee. Ako Sam ima pravo na vladenie vrz zemji{teto, toga{ John isto taka mora

da go konsultira Sam i da gi po~ituva negovite èlbi "do merkata do koja tie se konzistentni so op{tite interesi na trustot". Taka ako Sam ima pravo na vladenie, toj }e

moè da mu kaè na John da ne go prodava zemji{teto. Ako pretpostavime deka Blackacre e investicija i deka Sam nema pravo na vladenie, toga{ ova ne se primenuva. Se dodeka John

postapuva soodvetno, Sam ne moè da ja zapre proda`bata, osven ako ne re{i da go raskine trustot spored presedanot od Saunders v. Vautier.

Ako John ne postapuva soodvetno, pozicijata moè da bide poinakva. Ako cenata e navistina premnogu niska, toga{ toj vr{i povreda na svoite obvrski kako trustee.

Alternativno, ako uslovite na trustot mu davaat na Sam ovlastuvawe za kontrola na postapuvaweto na John, toga{ povtorno proda`bata nema da bide soodvetna. Duri i vo slu~aj na nesoodveten prenos, sepak postoi izvesna za{tita za tretite lica, duri i koga tie bile svesni za postoeweto na trustot. So drugi zborovi, ovlastuvawata na trustee za efektivno raspolagawe moàt da bidat po{iroki, vo sporedba so negovite ovlastuvawa za zakonito raspolagawe so imotot na trustot vo me|usebnite odnosi pome|u nego i korisnikot (beneficijarot). Ako proda`bata na zemji{teto {to se drì vo trust

ispolnuva izvesni uslovi, toga{ se veli deka pravata (interesite) na korisnikot vrz zemji{teto bile "nadminati" i ugaseni, pa zatoa korisnikot ima prava samo vo odnos na prihodite dobieni od proda`bata, {to sega se dràt vo trust namesto prodadenoto zemji{te. Toa moè da bide taka kaj site slu~ai na zakonita proda`ba, no ponekoga{ moè da se primeni duri i na proda`bite {to pretstavuvaat povreda na uslovite na trustot, pa

duri i na proda`bite kaj koi kupuva~ot e svesen za postoeweto na trustot. Vo XIX vek prenosot na zemji{tata bil ograni~en zaradi stravuvaweto na kupuva~ite deka so kupuvaweto }e bidat vrzani za nekoj trust interes {to ne im bil poznat vo momentot na kupuvaweto. Eden odgovor na vakvite stravuvawa bila i odredbata za "nadminuvaweto" utvrdena so Zakonot za pravoto na sopstvenosta od 1925 godina, ~len 2, 27. Ovie odredbi

baraat parite za kupovnata cena da im bidat isplateni na najmalku dvajca trustees (ili na trust korporacija). Izre~nite trustovi voobi~aeno imaat ili pove}e lica kako trustees

ili imaat korporativen trustee. Vo na{iot slu~aj, postoi samo eden trustee i Elinor nema da moè da se potpre na ovaa zakonska doktrina. Vo sekoj slu~aj, iako pozicijata ne e sosema jasna, se ~ini deka odredbite za "nadminuvaweto" od ovoj Zakon go {titat kupuva~ot samo koga trustee go vr{i svoeto ovlastuvawe za proda`ba na neovlasten na~in; tie ne se primenuvaat koga trustee dejstvuva bez ovlastuvawe za proda`ba. Vo na{iot slu~aj,

23

pretpostavuvame deka uslovite na trustot ne dozvoluvaat proda`ba na zemji{teto od strana na John.

Ako trgneme od toa deka vo ovoj slu~aj ne se primenuva "nadminuvaweto", pozicijata na Elinor moè da se razlikuva vo zavisnost od toa dali zemji{teto e

registrirano ili neregistrirano. Ako zemji{teto e neregistrirano, toga{ pred 1996 godina pozicijata na Elinor bi bila regulirana so praviloto na common law spored koe kupuva~ot na trust imotot toj imot go steknuva osloboden od site prethodno postojni korisni~ki prava (to est od site sopstveni~ki prava spored equity), ako kupuva~ot toj imot go steknuva so nadomest, ako e sovesen i ~esen (bona fide) i ako ne dobil izvestuvawe za postoeweto na prethodno postojnite prava vrz toj imot. Ovde stanuva zbor za prigovori i kupuva~ot mora da go dokaùva sekoj element od navedenoto. Izvestuvaweto moè da bide realno ili konstruktivno. Vo vrska so neregistriranoto zemji{te, za{titata na kupuva~ot e donekade podobrena so ~lenot 16 od Zakonot za zemji{en trust i nazna~uvawe na trustees od 1996 godina, {to }e go za{titi kupuva~ot se dodeka toj nema realno izvestuvawe; so drugi zborovi, isklu~ena e odgovornosta za konstruktivnoto izvestuvawe. Vo konkretniot slu~aj, so ogled na toa {to Elinor ima realno izvestuvawe, taa nema da moè da se potpre na bilo koja verzija na ovaa doktrina. Pa zatoa ako proda`bata bila nesoodvetna, Sam }e uspee da go vrati Blackacre. Vsu{nost toj }e moè da izdejstvuva deklaracija deka Elinor go drì zemji{teto vo trust za nego: bidej}i Elinor ne go kupila

zemji{teto bona fide (sovesno i ~esno), za nadomest i bez znaewe na trust interesot na Sam, taa }e bide obvrzana so prethodno postojniot trust. Elinor }e moè da ja vrati vrednosta na

kupovnata cena {to ja platila od Sam. Ako Elinor ve}e ne go poseduva Blackacre, toga{ }e bide nevozmo`no zemji{teto da se bara od nea. Edinstveniot na~in taa da se napravi

odgovorna bi bil eden vid na nezakonitost {to voobi~aeno se narekuva "svesno steknuvawe na trust imot" (knowing receipt of trust property). Spored ovaa doktrina, liceto koe primilo imot {to mu bil prenesen so povreda na trustot vr{i nezakonit akt vo odnos na korisnikot (beneficijarot), ako znael ili trebalo da znae deka prenosot pretstavuva povreda na trustot. Elinor zatoa moè da bide li~no odgovorna na Sam za otplata na

vrednosta na Blackacre, osven ako gi prezela site razumni ~ekori za da utvrdi deka proda`bata bila soodvetna.

Ako zemji{teto e registrirano, ne se primenuva common law doktrinata za bona fide

kupuvaweto za nadomest bez izvestuvawe (bez znaewe za prethodnite prava), nitu pak se

primenuva ~lenot 16 od Zakonot za zemji{niot trust i nazna~uvaweto na trustees od 1996 godina, zatoa {to toj ~len se primenuva samo na neregistriranite zemji{ta. Postoi izvesno pra{awe dali postoi nekoja neodbranliva razlika pome|u dvata sistema, vo vrska

so za{titata na tretite lica. Me|utoa, ova pra{awe e re{eno so ~lenot 26 od Zakonot za registracijata na zemji{tata od 2002 godina. Klu~noto pra{awe }e bide dali trust

interesot na Sam bil registriran vo zemji{niot register ili ne. Vakviot interes ne moè da bide registriran vo celosna smisla na toj zbor, to est ne e mo`no korisnikot (beneficijarot) da se navede kako registriran sopstvenik na zemji{teto, ednostavno zatoa {to korisnikot na trustot ne e zakonski sopstvenik na toa zemji{te, no negoviot interes vo trustot sepak moè da bide registriran vo registerot i toa generalno se bara za da moè tretoto lice-kupuva~ da se obvrze so toj interes. Interesite na korisnikot (beneficijarot) spored zemji{niot trust voobi~aeno se za{tituvaat preku upisot nare~en "restrikcija", {to spre~uva sekakov prenos na zemji{teto ako ne se ispolneti site uslovi na "restrikcijata". Vo obi~nite slu~ai na zemji{en trust, koga ima pogolem broj trustees ili koga kako trustee se javuva trust korporacija, uslovite na restrikcijata }e gi dupliraat pravilata za nadminuvaweto: odnosno, restrikcijata }e naveduva deka zemji{teto nema da moè da se prenese ako kupovnata cena ne e platena na pove}e od edno lice (ili na trust korporacijata). Efektot na ova e {to registerot }e gi dozvoli samo

24

onie prenosi {to spored zakonskite pravila za nadminuvaweto }e dovedat do eliminacija na korisni~kiot interes vrz zemji{teto (sopstveni~kite prava spored equity) i }e mu dade

na kupuva~ot ~isto sopstveni~ko pravo spored common law (spored zakon ili zakonsko sopstveni~ko pravo). Ova ne go spre~uva prenosot {to }e bide izvr{en so povreda na pravilata za trustot, no postoi mnogu pomala verojatnost deka vakvite prenosi }e se slu~at, zaradi uslovot za dva trustees ili trust korporacija.

Vo na{iot konkreten slu~aj, zakonskiot uslov za nadminuvawe ne moè da bide

zadovolen, zatoa {to ima samo eden trustee koj e fizi~ko lice. Vo vakov slu~aj, Elinor ima pomala za{tita. Ako prenosot e izvr{en so povreda na trustot, Elinor }e go stekne zemji{teto oslobodeno od trust interesot samo ako toj interes ne e registriran vo zemji{niot register. I ovde povtorno e mo`no trustot da se registrira so restrikcija. Fakti~ki, koga (nevoobi~aeno) ima eden trustee koj e fizi~ko lice, restrikcijata bi

trebala da bide vnesena vo zemji{niot register od strana na John, za da gi za{titi interesite na Sam. Vo slu~aj na zemji{en trust, koga ne se ispolneti zakonskite uslovi za

nadminuvawe (kako koga ima eden trustee koj e fizi~ko lice) zakonskiot sopstvenik vrz zemji{teto (trustee) e dolèn da ja izvr{i taa registracija. Tokmu taa restrikcija, {to treba da bide vnesena vo zemji{niot register, zabranuva sekakvo raspolagawe so zemji{teto od strana na edinstveniot zakonski sopstvenik, osven ako toj ne e trust korporacija ili osven koga prenosot e izvr{en po nalog na sudot. Toa }e zna~i deka

prnosot na Elinor ne moè da prodolì bez sudski nalog. Korisnicite (beneficijarite) na trustot imaat procesna legitimacija da pobaraat upis na restrikcijata koga ima samo

eden trustee. Nekoi interesi se za{titeni duri i koga ne se registrirani ili upi{ani vo registerot, no ni{to od toa ne se primenuva na na{iot konkreten slu~aj, osven ako Sam ne

e vo "realno vladenie" na Blackacre vo vremeto na proda`bata. Bidej}i Blackacre e zemji{te, pravilata za dvi`nite stvari ne se direktno

relevantni, no zaradi celosnosta na slikata treba da se zabeleì deka zakonskite pravila vo vrska so nadminuvaweto ne se primenuvaat na prodadenite dvi`ni stvari so povreda na trustot. Namesto toa, se primenuva common law doktrinata za bona fide kupuvaweto za nadomest bez izvestuvawe. Toa zna~i deka kupuva~ot na predmeti {to se dràt vo trust gi steknuva stvarite oslobodeni od sekakvi prethodno postojni sopstveni~ki prava spored equity (beneficijarni sopstveni~ki prava), ako kupuva~ot kupil so nadomest, bona fide i bez

izvestuvawe (znaewe) za prethodno postojnite interesi (prava). Izvestuvaweto moè da bide realno ili konstruktivno; no obemot na konstruktivnoto izvestuvawe zavisi od kontekstot. Vo vrska so kupuvaweto zemji{ta, sudovite smetaat deka gri`livata istraga e razumna i zatoa kupuva~ot ima konstruktivno izvestuvawe za site interesi (prava) {to moèl da gi doznae ako sprovel voobi~aeno detalna istraga. Od druga strana, vo vrska so dvi`nite stvari, kaj koi ne postoi vospostavena ma{inerija za registracija ili istraga za celite na trust interesite, od kupuva~ot ne se bara ni{to pove}e za da se smeta deka postapuval razumno. Tokmu zatoa zakonskoto nadminuvawe ne e neophodno za dvi`nite stvari.

Alternativa 3

Kako {to e raspravano na po~etokot na odgovorot na Alternativata 2, generalno, korisnikot (beneficijarot) ne moè da mu diktira na trustee. Ako ovaa transakcija, mo`no

so drugite, indicira deka John ne postauval soodvetno kako trustee, toga{ Sam moè da bara negova zamena. Alternativno, toj moè da izbere da go raskine trustot, kako {to e toa raspravano spored Alternativata 1. Kako {to e tamu navedeno, ako John ima pravo da go

raskine trustot, od toa proizleguva deka toj ima pravo da dava instrukcii na trustee.

25

FINSKA Investicionite dogovori {to na mandatarot mu davaat silni upravuva~ki

ovlastuvawa, kako onie {to mu se dadeni na John ne se mnogu voobi~aeni vo Finska, barem ne koga investitorot e privatno lice, kakvo {to e Sam. Prvo, investicionite predmeti se mnogu pojasno definirani kaj dogovorite za mandat. Vtoro, vremetraeweto na mandatot voobi~aeno ne e tolku dolgo kako {to e toa opi{ano vo konkretniot slu~aj. Me|utoa, vo princip, neotpovikliviot mandat za pet godini bi bil obvrzuva~ki inter partes, barem koga mandatarot e profesionalec vo biznisot so hartiite od vrednost.

Ako namerata na strankite bila John da kupuva ili prodava hartii od vrednost ili derivati, toga{ treba da se zeme vo predvid Zakonot za pretprijatijata za investicioni

uslugi od 26 juli 1996/579. Ovoj zakon vo golema merka se bazira na Direktivata 93/22/EEC

od 10 maj 1993 godina za investicionite uslugi vo sferata na hartiite od vrednost i

Direktivata 93/6/EEC od 15 mart 1993 godina za adekvatnosta na kapitalot na investicionite firmi i kreditnite institucii. Spored Zakonot za pretprijatijata za investicionite uslugi, licencata {to e neophodna za vr{eweto na ovie dejnosti moàt da ja dobijat samo akcionerski dru{tva ili kreditni institucii. Inaku Zakonot na drug na~in ne go regulira problemot {to e razgleduvan vo slu~ajot 1.

Vo Finska, nepostoi poseben zakon so koj se reguliraat pravata na mandatorot ili mandatarot vo situacijata opi{ana vo slu~ajot 1. Zatoa moàt da se primenat op{tite pravila za mandatot. Ovie pravila se isti, nezavisno od toa dali kako mandatar se javuva fizi~ko ili pravno lice. Mandatarot moè da bide direkten zastapnik, koj moè da vospostavi direkten praven odnos pome|u mandatorot i tretite lica ili moè da bide indirekten zastapnik koj dejstvuva vo svoe ime, no za smetka na mandatorot. Vo slu~ajot 1, vtorata alternativa bi bila poverojatno, zatoa {to ne bi bilo prakti~no investiciite da

se pravat vo ime na Sam. Ako e toa mo`no, toga{ John moè da se nare~e komissionsaaja ili

kommissionar, a Sam komisssionantaja ili kommittent. Alternativa 1 Mandatot treba da se raskine nezavisno od uslovite na dogovorot. Ako odnosot bil

raskinat bez soodvetna pri~ina, toga{ raskinuvaweto se smeta za povreda na dogovorot. Toa }e mu dade pravo na mandatarot da bara nadomest na {teta, no raskinuvaweto }e ostane polnova`no. Sam }e ima pravo da bara sudska deklaracija za raskinuvawe na odnosot, iako toa ne e potrebno.

Ako tuìtelot demonstrira deka (a) toj ima pravo vrz predmetot {to e vo vladenie na tuèniot i (b) postoi opasnost deka tuèniot }e go prisvoi predmetot, toga{ sudot moè da naloì vremena zaplena na predmetot spored Zakonot za procedura. Spored odredbite na Zakonot za zaplena od 3 dekemvri 1895/37 sudskata odluka treba da bide sprovedena od stana na izvr{nite slu`benici. Sudot isto taka moè da dade vremen nalog, pod zakana od pari~na kazna, so koj }e mu zabrani na mandatarot da sklu~uva sekakvi natamo{ni transakcii povrzani so imotot. Sudot moè vremeno da nazna~i kurator koj }e bide odggovoren za imotot.

Mandatorot e dolèn na celosen ot~et za periodot na svojot mandat. Zatoa, Sam isto taka ima pravo da bara celosna revizija (ot~etnost). Spored Zakonot za procedurata, sudot isto taka moè da gi pobara site trgovski knigi, korespondencija ili siot relevanten materijal {to se nao|a kaj John vo slu~aj na sudewe. Isto taka moè da se

26

organizira policiska istraga ako ima dovolni osnovi {to ukaùvaat na toa deka John e vinoven za krivi~no delo dodeka go vr{el svojot mandat.

Kako {to e navedeno pogore, Sam moè da go raskine mandatot nezavisno od uslovite vo dogovorot. Zatoa toj moè da bara restitucija (vra}awe) na upravuvaniot imot.

Dogovorite za investicioni uslugi vo golema merka zavisat od doverbata vo mandatarot. Fakti~kata vme{anost vo me|unaroden {verc na ukradeni umetni~ki

predmeti mu dava pravo na Sam da pobara nadomest na {teta ako zaradi preranoto prekinuvawe na mandatot ili zaradi odnesuvaweto na John toj imal zaguba na profit ili

vonredni tro{oci. Me|utoa, od Sam }e se bara da go dokaè i potkrepi predvremenoto raskinuvawe na dogovorot i zagubite ili tro{ocite predizvikani od John. So drugi

zborovi, tovarot na dokaùvaweto }e bide kaj Sam. Situacijata stanuva mnogu posloèna ako fakti~koto involvirawe na John vo {vercot na ukradenite umetni~ki dela ne moè da

se dokaè. Lo{ata reputacija na John, samata po sebe, moè da dovede do nadomest na {teta za Sam. Me|utoa, vo ovoj slu~aj John moè da go izbegne pla}aweto na obes{tetuvaweto ako dokaè deka toj ne ja predizvikal {tetata namerno ili so svoj nebreèn akt ili propust.

John nema pravo da bara sudska deklaracija deka toj i natamu ima celosni upravuva~ki ovlastuvawa do krajot na petgodi{niot period. Mandatorot ima pravo da go raskine mandatot, duri i koga izvr{il ili so toa vr{i povreda na dogovorot.

Mandatarot moè da bara nadomest na {teta ako mandatorot go raskine dogovorot za zastapuvawe bez dovolna pravna osnova, so {to mu predizvikal ekonomska {teta ili

vonredni tro{oci na mandatarot. Realnoto involvirawe na John vo {vercot na ukradeni umetni~ki predmeti mu dava pravo na Sam da go raskine dogovorot bez nikakvi pravni

posledici. Sam isto taka moè da go raskine dogovorot bez obvrska za pla}awe obes{tetuvawe, duri i koga toj ne moè da go dokaè realnoto involvirawe na John vo

{vercot. Zaradi spornata reputacija na John {to moè te{ko da ja zagrozi negovata sposobnost za ispolnuvawe na dogovorot, toa pretstavuva dovolna pri~ina Sam da go raskine dogovorot bez obvrska za pla}awe nadomest na {teta.

Alternativa 2 John go kupil Blackacre kako mandatar i pome|u John i Sam nedvi`nosta se smeta deka

mu pripa|a na mandatorot Sam (koj ima zakonsko sopstveni~ko pravo vrz taa nedvi`nost). Kako {to e navedeno pogore, Sam kako mandator moè efektivno da go raskine mandatot

na John vo sekoe vreme. Sam isto tata moè da mu zabrani na John da go prodava Blackacre. Odnosot pome|u Sam i Elinor mora da se razgleduva posebno. Ako John go kupil

Blackacre dejstvuvaj}i kako direkten zastapnik na Sam, odgovorot }e bide prili~no o~igleden. Sam }e se smeta za sopstvenik na Blackacre i samo toj }e moè da se registrira

kako sopstvenik na nedvi`nosta. Tokmu zatoa, John }e moè da ja prodade nedvi`nosta dejstvuvaj}i samo kako mandatar. Bidej}i Sam od druga strana ima pravo da go otpovika

mandatot na John i negovoto ovlastuvawe za zastapuvawe, Elinor nema da moè da dejstvuva bona fide ako go kupi Blackacre otkako dobila izvestuvawe za negativniot stav na Sam vo

vrska so prenosot. Zatoa Blackacre seu{te bi pripa|al na Sam, koj moè da podnese tu`ba protiv Elinor.

Ako John go kupil Blackacre dejstvuvaj}i kako indirekten zastapnik, odgovorot e malku posloèn. Spored op{tite pravila na Zemji{niot zakonik, za{titata na kupuva~ot

vo odnos na sopstvenikot na nedvi`nosta zavisi od dva kriteriuma: (a) dali prodava~ot bil registriran kako sopstvenik na nedvi`nosta i (b) dali kupuva~ot bil sovesen i ~esen (bona fide), to est dali znael ili trebalo da znae deka registriraniot sopstvenik ne e

27

vistinskiot sopstvenik. Spored ovie generalni pravila, sosema e verojatno deka prenosot na Blackacre nema da bide zakonski obvrzuva~ki, zatoa {to Sam gi predupredil i dvajcata

(John i Elinor) u{te pred sklu~uvaweto na dogovorot deka toj ne saka da ja prodava parcelata. Kako rezultat na toa, ovlastuvaweto na John moè da bide otpovikano i sosema

e verojatno deka Elinor }e se smeta za mala fide (nesovesna i ne~esna). Zatoa Elinor nema da ima pravo na Blackacre, duri i ako John se registriral samiot sebe kako sopstvenik na nedvi`nosta.

Ako John go kupil Blackacre vo svoe ime, no za smetka za Sam op{tite pravila na Zemji{niot zakonik moèbi i nema da moè dirktno da se primenuvaat. Ovie pravila primarno se naso~eni za slu~ai vo koi sopstvenikot ja steknal nedvi`nosta vo svoe ime, a ne za slu~aite vo koi toj e "taen" ili neobjaven sopstvenik. Zatoa moè da se tvrdi deka ovie pravila ne se primenuvaat vo slu~aite kako ovoj naveden vo slu~ajot 1. Osobeno, duri i ako John samiot se registriral sebe si kako sopstvenik na Blackacre, i duri i ako Elinor

dejstvuvala mala fide, proda`bata seu{te moè da bide polnova`na. Golem broj pravni avtori veruvaat deka otpovikot na ovlastuvawata na indirektniot zastapnik e polnovaèn vo odnos na kupuva~ot na nedvi`nosta samo ako kupuva~ot postapuval izmamno, to est so namera da mu nanese {teta na mandatorot. Finskiot Vrhoven sud nema utvrdeno precizni presedani vo vrska so ovoj problem. Problemot se javuva zaradi sudirot pome|u oficijalniot sistem na registracija na zemji{tata i tajnoto sopstveni~ko pravo.

Zatoa, pravilata so koi se ograni~uva za{titata na "tajnite sopstvenici" na nedvi`nostite ne treba da se generalizira i da se primenuva na sekoj vid predmeti. Generalno, kupuva~ot e za{titen samo ako toj ne znael ili ne trebal da znae deka prodava~ot ne e vistinskiot sopstvenik.

Alternativa 3

Kako mandator, Sam moè da go otpovika mandatot na John ako John odbie da go kupi Blackacre. Dali odbivaweto na John moè da se smeta za povreda na dogovorot zavisi od

tolkuvaweto na dogovorot. Uslovite na dogovorot se ~ini deka indiciraat deka John ima pravo da ja napravi investicijata spored sopstvenata diskrecija. Taka odbivaweto na John

da ja napravi investicijata {to ja pobaral Sam ne se smeta za povreda na dogovorot. Od druga strana, odbivaweto }e se smeta za povreda na dogovorot ako ima poinakvo tolkuvawe na toj dogovor. Poinakvoto tokuvawe na dogovorot }e mu dade pravo na Sam da bara nadomest na {teta.

FRANCIJA Alternativa 1

Upravuvaweto so imotot na Sam od strana na John vo praksa najverojatno }e podpadne vo kategorijata na objaven ili javen dogovor za mandat. John kako mandatar

(mandataire) }e ima ovlastuvawe da upravuva so imotot na svojot mandator (mandant) Sam, vo svojstvo na zastapnik.

Upravuvaweto so portfolioto na hartiite od vrednost vo polza na treti lica pretstavuva investiciona usluga. Se pretpostavuva deka osnovnata profesionalna aktivnost na John e nudewe na upravuavwe so portfolio za svoite klienti. Tokmu zatoa, John }e treba da se kvalifikuva kako investiciono pretprijatie ili kako ovlastena

28

kreditna institucija. Vo sekoj slu~aj, od John }e se bara svojata dejnost da ja vr{i preku pravno lice, John Ltd ({to ima ograni~ena odgovornost).

Dogovorot za mandat moè da se predvidi kako neotpovikliv. Me|utoa, bez ogled na faktot deka toj }e bide opi{an na takov na~in, dogovorot za mandat {to podleì na francuskoto pravo sekoga{ }e bide otpovikliv.5 Otpovikot na "neotpovikliviot" dogovor za mandat }e dovede do obvrska za kompenzacija na pretrpenite zagubi od strana na mandatarot zaradi otpovikot na negovite ovlastuvawa.

Vo slu~ajot 1, dogovorot ne samo {to predviduva deka ovlastuvawata na John Ltd. se neotpoviklivi, tuku toj isto taka go utvrduva vremetraeweto na mandatot. Vo minatoto, francuskite sudovi re{ile deka bi bilo pogre{no ednostrano da se raskinuvaat mandatnite odnosi pred istekot na predvideniot rok bez da se dade pri~ina za toa. Francuskite sudovi dozvoluvale raskinuvawe na dogovorot za mandat pred istekot na dogovorniot period, ako mandatarot ne gi ispolnuval svoite obvrski. Imaj}i go ova

predvid, ako involviranosta na John Ltd. vo me|unarodniot {verc na ukradeni umetni~ki dela moè da se potkrepi so dovolen broj na dokazi, toga{ e sosema verojatno deka

francuskite sudovi bi mu dozvolile na Sam da gi otpovika ovlastuvawata na John Ltd, i pred istekot na dogovoreniot period od pet godini. Vo sekoj slu~aj, francuskata sudska praksa se razvila i deneska sudovite dozvoluvaat otpovik na ovlastuvawata i pred istekot

na utvrdeniot rok. Zatoa, Sam }e ima pravo da dobie sudska deklaracija za raskinuvawe na odnosot.

Od mandatarite se bara da dadat ot~et za svoeto rabotewe pri raskinuvaweto na

dogovorot za mandat. Sam moè da pobara od sudot da nazna~i ekspert koj }e treba da izvr{i celosna revizija na izminatiot period. Nazna~uvaweto na ovoj ekspert }e bide

dozvoleno koga John Ltd. i Sam }e gi iznesat svoite argumenti pred sudot i koga }e se utvrdat dovolno dokazi za potencijalniot spor. Vo vakov slu~aj, sudot }e bide zadovolen so dokazi za me|unarodniot {verc na ukradeni umetni~ki predmeti.

Sam ima pravo da bara praven lek so koj na John Ltd. }e mu bide zabraneto da sklu~uva natamo{ni transakcii povrzani so imotot. Vo vrska so gore-spomenatite

dejstvija, Sam moè da pobara od sudot da mu zabrani na John Ltd. da prezema sekakvo pozitivno dejstvo vo vrska so imotot. Za da ja izvr{i ovaa vremena merka, Sam moè da

pobara od sudot da go prinudi John Ltd. da se soobrazi so vremenata merka izrekuvaj}i ja zaedno so astreinte. Astreinte e arbitrerno utvrden pari~en iznos {to John Ltd }e treba da mu

go plati na Sam ako John Ltd ne se soobrazi so vremenata merka. Astrainte e nezavisna forma {to se razlikuva od obes{tetuvaweto ({to treba da gi

kompenzira pretrpenite zagubi). Astreinte ne e kompenzaciona po svojata priroda, tuku pretstavuva samo na~in ili metod za prinudno izvr{uvawe na obvrskite. Astreinte isto taka e svoevidna zakana po svojata priroda, zatoa {to iznosot {to treba da se plati moè da bide izmenet od strana na sudot po eventualnoto povtorno neispolnuvawe.

Sam }e ima pravo na nadomest na {teta ako moè da dokaè deka John Ltd. nanel

{teta ili lo{o upravuval so imotot na Sam i deka kako rezultat na toa toj pretrpel zaguba. Faktot deka John Ltd. bil involviran vo me|unaroden {verc na ukradeni umetni~ki

dela moè da pretstavuva opravduvawe za da se dosudi nadomest na {teta na Sam za kompenzirawe na moralnite {teti. Toa upatuva na {teta {to ne vvlijae vrz imotot na

5 Isklu~ok od principot na diskrecionoto otpovikuvawe na ovlastuvawata e mandatot vo

zaedni~ki interes na strankite (mandat d'interet commun) {to moè da bide otpovikan samo ako (i) se soglasat dvete stranki (ii) ovoj isklu~ok e izre~no predviden so samiot dogovor ili (iii) pred sudot se navede zakonita pri~ina. Samiot fakt deka zastapnikot e profesionalec ili deka zastapnikot dobival nadomest (nagrada) od vlastodavecot ne e dovolen da go kvalifikuva mandatot kako mandat vo zaedni~ki interes.

29

liceto, tuku vrz negovite moralni interesi. Iznosot na sekoe vakvo obes{tetuvawe }e bide nominalen ili simboli~en i voop{to ne e nevoobi~aeno za francuskite sudovi da dosudat nadomest na {teta vo iznos od 1 francuski frank (ili edno evro).

Sam moè, po sopstvena diskrecija, da go otpovika odnosot so John Ltd. pod uslov Sam

da gi zloupotrebil svoite prava, to est Sam da ne go otpovikal odnosot so edinstvena

namera da mu predizvika {teta na John Ltd. Vo slu~ajot 1 Sam ne gi zloupotrebil svoite prava i zatoa nema da uspee protiv-baraweto na John Ltd. deka toj seu{te ima upravuva~ki ovlastuvawa do istekot na periodot od pet godini. Zaradi istite pri~ini, kontra-baraweto na John Ltd. za nadomest na {teta }e bide bezuspe{no.

Najverojatno e deka odnosot pome|u Sam i John Ltd. }e podpadne vo kategorijata otvoren ili objaven dogovor za mandat, no toj isto taka moè da podpadne i pod kategorijata neobjaven dogovor za mandat. Vo predvid moàt da dojdat i dvata tipa neobjaven ili nejaven mandat. Prviot e convention de prete-nom kaj koj odnosot pome|u mandatorot i mandatarot ne e objaven na tretite lica. Ako zaradi nekoja pri~ina se otkrie postoeweto na "neobjaveniot" dogovor za mandat, toga{ tretite lica koi imale rabota so mandatarot moàt da re{at ili deka (a) mandatarot (no ne i mandatorot) e

obvrzan so dogovorot ili (b) deka mandatorot (no ne i mandatarot) e obvrzan so dogovorot sklu~en soglasno neobjaveniot dogovor za mandat. Vtoriot vid neobjaven dogovor za mandat e dogovor za commission. Komisioniot zastapnik (commissionnaire) dejstvuva vo polza (za

smetka) na vlastodavecot (commettant) bez da go otkrie svojot zastapni~ki kapacitet. Komisioniot zastapnik (no ne i vlastodavecot) }e bide obvrzan so dogovorot sklu~en so treti lica, i toj dogovor moè i prisilno da se izvr{uva protiv nego.

Alternativa 2

So ogled na faktot deka i John Ltd i Elinor bile izvesteni od strana na Sam deka toj ne se soglasuva so proda`bata na zemji{teto pod postojnite uslovi, francuskite sudovi ova izvestuvawe }e go tolkuvaat kako raskinuvawe ili otpovik na dogovorot za mandat so

John Ltd za proda`ba na zemji{teto. Elinor }e se smeta deka e mala fide kupuva~ i zatoa taa nema da dobie polnova`no sopstveni~ko pravo {to moè da se istaknuva ili da bide

polnova`no vo odnos na Sam. Zatoa Sam }e ima pravo da go vrati Blackacre od Elinor.

Alternativa 3

Vo princip, John Ltd treba da gi izvr{uva instrukciite na Sam, pod uslov tie da se precizni i zadolìtelni (obvrzuva~ki). Nekoi pravni avtori veruvaat deka dogovorot za mandat daden na profesionalen investicionen menaxer na portfolija od hartii od

vrednost (gestion sous mandat) podrazbira deka instrukciite dadeni od strana na mandatorot na mandatarot ne treba da se sproveduvaat, bez ogled na osnovniot princip na francuskite pravila za mandatot {to veli deka mandatarot treba da gi sledi instrukciite na mandatorot. Sudskata praksa se ~ini deka go potvrduva ovoj stav. Ovoj mehanizam moè da se okarakterizira kako nekoj vid na nekodificirana fiducia. Moè da se tvrdi deka ovaa sudska praksa moè da bide pro{irena i na upravuvaweto so site investicii, pod uslov so dogovorot pome|u mandatorot i mandatarot da se davaat diskrecioni ovlastuvawa na mandatarot za upravuvawe so imotot na mandatorot. Spored ovoj stav, John Ltd. ne mora da

gi sledi instrukciite na Sam, vklu~uvaj}i go i baraweto za kupuvawe na Blackacre kako investicija. Sosema e nesigurno dali francuskite sudovi }e go prifatat vakviot stav.

30

Ako John Ltd. ne gi sledi instrukciite {to mu gi dal Sam, toga{ John Ltd. }e mu odgovara na Sam ako toj pretrpi zagubi zaradi negovoto neispolnuvawe. Ako (a) Sam ja

potvrdil svojata èlba da go kupi Blackacre bez ogled na faktot {to spored misleweto na

John Ltd. Blackacre ne e dobra investicija i (b) Blackacre se pokaè kako dobra investicija,

toga{ Sam moè da bara nadomest na {teta za razlikata pome|u profitot {to bi se dobil so investicijata vo Blackacre i profitot {to nastanal od drugite investicii na John Ltd.

GERMANIJA Spored germanskoto pravo odnosot pome|u John i Sam e dogovor, {to treba da se

analizira i da se izvr{i soglasno op{tite pravila na dogovornoto pravo. Dogovorot }e bide dogovor za mandat (Geschaftsbesorgungsvertrag) ako liceto se soglasilo da gi upravuva delovnite raboti na nekoe drugo lice i postojat brojni odredbi vo Gra|anskiot zakonik {to se odnesuvaat na ovoj vid dogovor (~lenovite 675, 663-665, 670, 672-674). Treba da se

zabeleì deka najgolemiot broj od navedenite odredbi sodràt samo "dispozitivni pravila" i deka tie nema da se primenat ako strankite izre~no ili premol~no se dogovorile ne{to drugo.

Alternativa 1 Vo germanskoto pravo generalno se priznava deka site dogovori {to treba da traat

nekoe vreme moàt da bidat raskinati od sekoja od strankite ako postoi nekoja "va`na pri~ina" za toa. Ova pravilo e utvrdeno so ~lenot 626 od Gra|anskiot zakonik za

dogovorite za usluga i vo ~lenot 723 za gra|anskite dru{tva, no sudovite go pro{irile na site vidovi dogovori so nekoj period na traewe. Stanuva zbor za zadolìtelno pravilo {to tokmu zatoa se primenuva i vo ovoj slu~aj, nezavisno od faktot {to John dobil

"neotpoviklivo ovlastuvawe za upravuvawe vo period od pet godini". Vo slu~ajot 1, involviranosta na John vo me|unarodniot {verc na kradeni

umetni~ki dela sekako }e se smeta za "va`na pri~ina" {to go opravduva raskinuvaweto na dogovorot. Edinstveniot problem vo ovoj slu~aj e deka vesta moè da bide neto~na. Ovoj problem bil razgleduvan detalno vo vrska so ~lenot 626 od Gra|anskiot zakonik. Ne e sporno deka duri i nedokaànite fakti moàt da go opravdaat raskinuvaweto ako tie fakti bi pretstavuvale "va`na pri~ina" ako bile dokaàni. Me|utoa, obi~noto

somnevawe bez nikakva fakti~ka osnova ne e dovolno. Isto taka, ako Sam saka da go raskine dogovorot vrz taa osnova, toj mora da gi koristi sredstvata {to mu se dostapni za da frli svetlina na aferata; toa vklu~uva i soslu{uvawe na John. Faktot }e bide dotolku povaèn, dokolku bide dokaàn, a pomala teìna se dava na postojnite somneì. Odnosite na doverba se osobeno delikatni i toa moè da zna~i deka sudovite se mnogu pove}e podgotveni da iznajdat "va`na pri~ina" za raskinuvaweto na dogovorot. Iznesenite tvrdewa }e bidat dovolni za raskinuvawe na dogovorot ako vesnikot vo koj se izneseni e vesnik na koj ~itatelite mu veruvaat i ako Sam gi prezeme navedenite proceduralni

~ekori. Zatoa, Sam moè da izdejstvuva sudska deklaracija deka odnosot e raskinat i praven lek so koj na John mu se zabranuva sklu~uvawe na natamo{ni transakcii so imotot.

Dejstvijata {to Sam moè da gi prezeme opfa}aat tu`ba za deklaratorna presuda spored ~lenot 256 od Uredbata za procesnata postapka (so koja se potvrduva deka odnosot e raskinat) i tu`ba za vremena merka spored ~len 935 od Uredbata bazirana na faktot deka ovlastuvawata bile otpovikani.

31

Sam moè da bara celosna revizija na prethodniot period spored ~len 666 i 259 od Gra|anskiot zakonik i restitucija na upravuvaniot imot spored ~len 667 i 260 od Gra|anskiot zakonik. Baraweto za nadomest na {teta isto taka e mo`no vrz osnova na povredata na pretpostavenite dogovorni obvrski na John za vozdrùvawe od odnesuvawe {to ja zagrozuva celta na dogovorot. Ako vesnikot gre{el vo vrska so iznesenoto, toga{ nema da postoi povredata na dogovornata obvrska. Vo toj pogled tovarot na dokaùvaweto e kaj Sam. Tovarot na dokaùvaweto se prefrla na drugata strana samo vo slu~aj ako e

dokaàno deka povredata e rezultat na nebre`nosta na John. Alternativa 2

Elinor steknuva sopstveni~ko pravo vrz Blackacre preku dogovor so John, ~ie celosno i neograni~eno pravo na sopstvenost vrz Blackacre moè da bide evidentirano so soodveten

upis vo zemji{niot register. Me|utoa, Elinor znae deka Sam, kako sopstvenik vrz Blackacre

spored equity se protivi na proda`bata. Spored ~lenot 137 od Gra|anskiot zakonik, ovoj fakt ne vodi kon avtomatska ni{tovnost na transakcijata. Me|utoa, vrz taa osnova moè da se tvrdi deka (a) dogovorot vrz ~ija osnova sopstvvenosta bila prenesena od John na

Elinor bil ni{toven kako sprotiven na boni mores (~len 138 Gra|anski zakonik) ili (b)

Elinor }e bide odgovorna za nadomest na {teta na Sam za svesno predizvikuvawe na {teta

preku odnesuvawe {to bilo sprotivno na boni mores (~len 826 od Gra|anskiot zakonik). Vtoroto tvrdewe dava direktno pobaruvawe protiv Elinor {to }e opfati pari~no obes{tetuvawe i mo`nost da se bara restitucija. Toa e normalniot pat {to treba da se zazeme, a sudskata praksa najmnogu se zanimava so ovaa linija na argumentacijata.

Vo pravnata doktrina, dominantniot stav e deka nitu eden od navedenite argumenti nema da uspee, ako ne bidat izneseni dokazi deka Elinor i John pravele zavera za izmama na

Sam ili deka Elinor go pottiknala John da izvr{i povreda na svojot dogovor so Sam. Odnesuvaweto na Elinor vo vtorniot slu~aj se smeta za seriozna povreda na osnovnite

normi na pristojnosta. Spored ovoj stav, Sam nema da ima pravo da bara nadomest na {teta ili restitucija, zatoa {to slu~ajot 1 samo indicira deka Sam veruva deka cenata e i

premnogu niska. Me|utoa neodamna se argumentira{e deka "sopstveni~koto pravo na Sam

spored equity" (negovata "beneficijarna sopstvenost") pretstavuva steknato pravo, zatoa {to toa e za{titeno na razli~ni na~ini so germanskoto pravo. Isto taka se tvrdi deka pravoto na Elinor za steknuvawe e samo {ansa. Postoi za{tita na steknatite prava spored germanskiot ustav, no nema takva za{tita na {ansite. Spored germanskoto pravo ustavot e prviot praven izvor {to treba da se analizira koga se utvrduva sodrìnata na boni mores

(dobrite obi~ai). Zatoa, ovaa linija na argumentirawe go potkrepuva stavot deka tretoto lice koe soodvetnno bilo izvesteno za protiveweto na beneficijarniot sopstvenik ne moè polnova`no da go stekne sopstveni~koto pravo. Sudskata praksa na Vrhovniot sud upatuva vo taa nasoka. Dodeka tekstot na presudite se ~ini deka naveduva na zaklu~okot deka za da dojde do ni{tovnost na transakcijata nu`no mora da postoi zavera, realniot ishod ~esto e razli~en.

Vtorata linija na argumentirawe sekako e zajaknata nezavisno od toa dali beneficijarnata sopstvenost e "registrirana". Toa moèbi vaì za trust smetkite, no ne i za sopstveni~kite prava vrz zemji{tata. Kaj zemji{tata, registracionata kancelarija (zemji{niot register) odbiva da ja specificira beneficijarnata sopstvenost. Registracijata moè da mu dade informacija na tretoto lice za postoeweto na fiducijarnata dol`nost. Me|utoa, samoto toa ne e dovolno da se izvle~e zaklu~ok za izmamnoto odnesuvawe vo polza na tretoto lice. Ovde isto taka mora da postoi znaewe na faktot deka beneficijarniot sopstvenik se sprotistavil na konkretnata transakcija.

32

Alternativa 3

Propu{taweto na John da ja sledi instrukcijata na Sam moè da go napravi odgovoren za nadomest na {teta za povreda na dogovorna obvrska. Normalno spored germanskoto pravo liceto koe }e se soglasi da upravuva so rabotite na nekoe drugo lice mora da gi sledi instrukciite na toa lice. ^lenot 665 od Gra|anskiot zakonik sosema jasno e baziran na ovaa pretpostavka. Tokmu zatoa John vr{i povreda, osven ako moè da se dokaè deka so dogovorot na John mu e dadeno ekskluzivno pravo da upravuva so imotot na

Sam i toj i samo toj e soodveten za toa. Duri i da e taka, sepak }e postojat izvesni somneì okolu toa dali e polnova`no edno lice da bide neotpoviklivo li{eno od ovlastuvaweto da go kontrolira upravuvaweto so negovite raboti. Problemot normalno se razgleduva vo slu~aite kaj koi edno lice mu dava na drugo neotpoviklivo polnomo{no. Spored sudskata praksa na germanskiot Vrhoven sud, neotpoviklivoto ovlastuvawe (polnomo{no) e polnova`no samo ako polnomo{nikot ima nekoj poseben interes vo transakcijata {to treba da bide izvr{ena. Normalniot dogovor za investiciono upravuvawe me|utoa se sklu~uva vo isklu~iv interes na klientot, a ne na polnomo{nikot. Toa vaì barem za investicionite odluki (dol`nost ili obvrska za lojalnost i dol`no vnimanie). No polnomo{nikot ne moè da se povikuva na svojot interes za potencijalnata nagrada (provizija ili nadomest).

GRCIJA Evropskata direktiva 93/22 od 10 maj 1993 godina (Investicioni uslugi vo sferata

na hartiite od vrednost) stana doma{no pravo vo Grcija preku Zakonot 2396/1996. Spored ~len 1(g) od navedeniot Zakon, upravuvaweto so portofolio so finansiski instrumenti kakvi {to se hartiite od vrednost, instrumentite na pazarot na pari, fju~ersite, svapovite ili opciite, vo ramkite na konkretniot mandat pretstavuva investiciona usluga. Vo Grcija, samo korporaciite (pravnite lica) moàt da pruàat vakvi

investicioni uslugi, {to treba da bidat akcionerski dru{tva (societe anonyme) za pruàwe investicioni uslugi. Kompaniite {to pruàat investicioni uslugi (EPEY) ne moàt da upravuvaat so imot {to ne e hartii od vrednost, kako na primer so nedvi`nosti, dragoceni metali ili umetni~ki dela. Investicioniot menaxer na imot {to ne se hartii od vrednost moè da bide ili poedinec ili pravno lice ({to ne e EPEY).

Vo gr~koto pravo, dogovorot za mandat pretstavuva pravna institucija {to se vklopuva vo odnosite pome|u John i Sam (~len 713 od Gra|anskiot zakonik). Spored ovaa

institucija, Sam mu dava na John celosno investiciono ovlastuvawe vrz kapital od €

2.000.000. Dogovornata obligacija na mandatarot (John) e da gi vodi rabotite na mandatorot

(Sam). Celta na mandatot e izvr{uvawe na razli~ni pravni i materijalni akti potrebni za upravuvaweto na imotot {to mu bil doveren na mandatarot. Mandatarot ne moè da otstapi od ograni~uvawata utvrdeni vo mandatot. Me|utoa, tie moàt da bidat utvrdeni na generalen na~in, taka {to mandatarot moè da ima diskrecioni ovlastuvawa za vodewe na rabotite na mandatorot ({to proizleguva od argumentot od ~len 717 od Gra|anskiot zakonik).

33

Alternativa 1 Mandatorot treba odnapred da gi plati tro{ocite potrebni za izvr{uvaweto na

mandatot (~len 721 od Gra|anskiot zakonik). Pokraj toa, mandatorot treba da go obes{teti mandatarot za site iznosi {to toj gi potro{il za pravilno izvr{uvawe na mandatot (~len 722 od Gra|anskiot zakonik). Me|utoa, vo slu~ajot 1 godi{nata provizija zasmetana kako procent od kapitalnata vrednost na imotot daden na upravuvawe ne

korespondira na tro{ocite napraveni od strana na mandatarot (John) za izvr{uvaweto na mandatot. Fakti~ki, godi{nata provizija (nadomest) pretstavuva negova nagrada za

negovite uslugi na investiciono upravuvawe {to toj mu gi pruà na Sam. Spored ~lenot 713 od Gra|anskiot zakonik, mandatorot ne e obvrzan da mu isplati nagrada na mandatarot. Me|utoa, dogovornite strani moàt da se dogovorat vo dogovorot da bide vgradena klauzula za nagradata. Toa e voobi~aena praksa, osobeno koga mandatarot e profesionalec.

Spored gr~koto pravo, dogovorot za mandat moè da bide otpovikan vo sekoe vreme i sekoj dogovor so koj se zabranuva ili ograni~uva pravoto na otpovik na mandatot }e se smeta za ni{toven i nevaè~ki (~len 724 od Gra|anskiot zakonik). Me|utoa, postoi vaèn isklu~ok od ovie pravila: mandatot ne moè da se otpovika vo sekoe vreme ako toj se odnesuva i gi zasega i interesite na mandatarot ili na nekoe treto lice (~len 724 od Gra|anskiot zakonik in fine). Gr~kite sudovi go priznavaat postoeweto na toj interes, osobeno ako mandatorot ima pravo na nagrada. Klauzulata so koja se zabranuva otpovik na mandatot za vreme na pet-godi{niot period vo gr~koto pravo }e se smeta za polnova`na. Me|utoa, duri i ako mandatot e dogovoren kako neotpovikliv za nekoj opredelen period, toj sepak moè da bide otpovikan zaradi nekoja va`na pri~ina. Pri~inite opfa}aat sekakvo nezakonito i izmamno odnesuvawe na mandatarot. Zatoa Sam }e moè da go raskine dogovorniot odnos so John, ako toj moè da dokaè deka John bil involviran vo

me|unaroden {verc na ukradeni umetni~ki dela. Ako Sam uspee da go dokaè ova tvrdewe, toga{ }e se otfrli kontra-baraweto na John deka negovite upravuva~ki ovlastuvawa se polnova`ni do istekot na periodot od pet godini.

Vo sekoj slu~aj, mandatarot e dolèn da mu vrati na mandatorot se {to primil ili doznal za vreme na vr{eweto na mandatot (~len 719 od Gra|anskiot zakonik). Mandatarot e obvrzan na mandatorot da mu gi dade site informacii vo vrska so rabotite {to mu bile dovereni i da poloì ot~et po prestanokot na mandatot (~len 718 od Gra|anskiot

zakonik). Zatoa baraweto na Sam }e bide dozvoleno na soodveten na~in. Spored ~lenot 714 od Gra|anskiot zakonik, ako mandatarot e vinoven, toga{ toj

odgovara za site {teti proizlezeni od izvr{uvaweto na mandatot. Baraweto za nadomest na {teta pretpostavuva deka Sam moè da gi dokaè {tetite {to realno gi pretrpel. Na sli~en na~in, baraweto na John za nadomest na {teta isto taka treba da bide dokaàno, to

est toj treba da ja dokaùva realnata {teta {to ja pretrpel. Baraweto na John za nadomest na {teta }e bide odbieno, nezavisno od faktot {to ja izgubil nagradata (provizijata),

zaradi predvremenoto raskinuvawe na mandatot, ako John ovaa {teta ja pretrpel poradi sopstvena vina, to est preku svoeto vme{uvawe vo {verc na ukradeni umetni~ki predmeti (~len 300 od Gra|anskiot zakonik).

Baraweto na Sam so koe toj bara na John da mu se zabrani sekakvo natamo{no sklu~uvawe na transakcii povrzani so imotot {to mu bil doveren e povrzano so zastapuvaweto. Zastapuvaweto mu ovozmoùva na edno lice (zastapnikot) so svoite pravni akti da obvrzuva nekoe drugo lice (zastapuvanoto lice ili vlastodavecot). Treba da se zabeleì deka vnatre{niot (interniot) odnos pome|u vlastodavecot i zastapnikot voobi~aeno e mandat, dodeka zastapuvaweto funkcionira nadvore{no, vo odnos na tretite lica. Dogovorot za mandat stoi vo osnovata na dogovorot za zastapuvawe i od pravna gledna

34

to~ka toj pretstavuva causa za zastapuvaweto. Me|utoa, zastapuvaweto moè da postoi i spored nekoja dopolnitelna causae, vklu~uvaj}i go i dogovorot za usluga, dogovorot za

rabota, ortaklakot itn. (~len 722 od Gra|anskiot zakonik). Se smeta deka polnova`nosta na zastapuvaweto ne e zasegnata ako negovata osnova (causa) e ni{tovna, zatoa {to

zastapuvaweto e nezavisno od svojot osnov (causa) i pretstavuva apstrakten praven akt. Gr~koto pravo pravi natamo{na distinkcija pome|u direktnoto i indirektnoto zastapuvawe. Direktnoto zastapuvawe podrazbira vr{ewe na pravni akti vo ime na drugo lice koe pravata i obvrskite gi steknuva direktno od pravniot akt koj bil izvr{en vo negovo ime. Gr~koto pravo (~lenovi 211ff od Gra|anskiot zakonik) go regulira direktnoto zastapuvawe, dodeka indirektnoto zastapuvawe ne e regulirano. Vo slu~aj na indirektno zastapuvawe, zastapnikot mora da mu gi prenese pravata i obvrskite na zastapuvanoto lice so nov praven akt. Pravilata za tolkuvaweto navedeni vo ~lenot 212 od Gra|anskiot zakonik indiciraat deka propu{taweto da se proceni deka nekoe lice dejstvuvalo vo ime na drug vodi kon prezumpcijata deka liceto dejstvuvalo vo svoe ime. Vo slu~ajot 1, sosema e

o~igledno deka John dejstvuva kako direkten zastapnik za Sam vo vrska so upravuvaweto so imotot {to mu bil doveren. Negovoto ovlastuvawe da go zastapuva Sam e kreirano so

polnomo{noto (~len 216 od Gra|anskiot zakonik). Polnomo{noto treba da bide dadeno vo forma potrebna za kompletirawe na

pravniot akt na koj se odnesuva toa polnomo{no. Natamu, polnomo{noto se dava so izjava (deklaracija) upatena do polnomo{nikot ili do tretoto lice so koe treba da se sklu~i relevantniot praven akt (~len 217 od Gra|anskiot zakonik). Ako ovlastuvaweto {to mu bilo dadeno na John mu ovozmoùva da kupuva i prodava nedvi`nosti, toga{ polnomo{noto mora da bide izdadeno kako notarski akt (~len 1033 od Gra|anskiot zakonik). Polnomo{noto moè da bide raskinato so otpovik (~len 218), dodeka polnomo{noto dadeno so notarski akt moè da bide otpovikano samo so notarski akt (~len 220). Otpovikot na polnomo{noto treba da mu bide soop{ten na polnomo{nikot ili na zasegnatoto treto lice (~len 219). Zastapuvanoto lice moè da se otkaè od svoeto pravo da go otpovika polnomo{noto samo ako polonomo{noto (ovlastuvaweto) isto taka gi

zasega i interesite na nekoe treto lice ili na samiot polnomo{nik (~len 218, a contrario).

Vo slu~ajot 1, polnomo{noto se odnesuva na interesite na polnomo{nikot (John), zatoa

{to John ima pravo da dobie godi{na nagrada za uslugite {to mu gi pruìl na Sam. Vo sli~ni slu~ai, se smetalo deka zastapuvanoto lice moè da go otpovika polnomo{noto zaradi va`na pri~ina. Vo vrska so otpovikot na dogovorot za mandat, va`nata pri~ina opfa}a sekakvo nezakonsko ili izmamno odnesuvawe na polnomo{nikot. Zatoa Sam moè da mu zabrani na John da sklu~uva natamo{ni transakcii povrzani so upravuvaweto na

imotot vo svoe ime, ako Sam moè da gi dokaè iznesenite tvrdewa za John. Alternativa 2 Polnomo{noto za proda`ba na nedvi`nost, otpovikot na polnomo{noto i u{te

poprecizno otpovikot na polnomo{noto dadeno so notarski akt se razgleduvani vo vrska so navedenite ~lenovi 217, 218, 219, 220 od Gra|anskiot zakonik.

Polnomo{noto dadeno so notarski akt, osobeno za proda`ba na nedvi`nost, moè da se otpovika samo so notarski akt (~len 220). Zatoa, otpovikot napraven so obi~no pismo

(Sam ne dostavil notarski akt nitu na John, nitu na Elinor) spored gr~koto pravo nema nikakvo pravno dejstvo. Natamu, Sam ne moè da go vrati Blackacre od Elinor pod

pretpostavkata deka sopstvenosta vrz nedvi`nosta bila steknata od strana na Elinor soglasno uslovite od ~len 1033 od Gra|anskiot zakonik, to est deka imalo dogovor sostaven

kako notarski akt pome|u sopstvenikot ili negoviot polnomo{nik i Elinor so koj se vr{i

35

prenos na sopstveni~koto pravo na Elinor za polnova`na causa (osnova) i registracija na toj dogovor vo zemji{niot register. Elinor e zakonski sopstvenik na nedvi`nosta i zatoa

baraweto na Sam za restitucija na nedvi`nosta nema da bide uspe{no (~len 1094). Me|utoa, spored ~lenot 178 od Gra|anskiot zakonik (akti sprotivni na na bonos

mores), vo koj se naveduva deka sekoj akt {to e sprotiven na bonos mores (dobrite obi~ai) se smeta za ni{toven i nevaè~ki, Sam moè da bara poni{tuvawe na proda`bata i na

podocne`niot prenos na sopstvenosta vrz Blackacre na Elinor, do merkata do koja Elinor

dejstvuva sprotivno na bonos mores.

Natamu, John dejstvuvaj}i kako mandatar za Sam mu odgovara na Sam za sekoja vina (~len 714). Zatoa Sam ima pravo od John da bara nadomest na {teta.

Pokraj toa, Sam isto taka moè da bara nadomest na {teta od Elinor spored ~lenot 919 od Gra|anskiot zakonik. Ovoj ~len e dopolna na ~lenot 914 {to pretstavuva op{ta odredba za odgovornosta za {teta vo gr~koto pravo. ^lenot 914 ne moè da se primeni na slu~ajot 1, zatoa {to odnesuvaweto na Elinor ne e "nezakonito" so ogled na vaè~koto

pravo. Dogovorot pome|u polnomo{nikot na sopstvenikot i Elinor vo vrska so proda`bata na nedvi`nosta i prenosot na sopstvenosta pretstavuva zakonit akt, {to soodvetstvuva na op{tiot princip pacta sunt servanda (~len 361). Toa e taka duri i ako Elinor znae deka

polnomo{nikot (John) dejstvuval sprotivno na instrukciite na Sam. Bidej}i Elinor mu predizvikala {teta na Sam, od nea moè da se bara nadomest na

{teta spored ~len 919 od Gra|anskiot zakonik {to naveduva deka {tetata {to e predizvikana "namerno" i "na na~in {to zna~i povreda na bonos mores". Ova namerno

odnesuvawe, {to e sprotivno na bonos mores ja utvrduva odgovornosta na licata vo gr~koto pravo, duri i koga {tetniot akt ne e nezakonit.

Osnovniot praven lek spored pravilata za {teta e pari~no obes{tetuvawe za materijalnata i za moralnata {teta (~lenovi 914, 932). Me|utoa, sudovite vo isklu~itelni slu~ai moàt da naredat vra}awe vo porane{nata sostojba (status quo ante) ako takviot metod na kompenzacija ne e sprotiven na interesite na o{teteniot, imaj}i gi predvid site posebni okolnosti na slu~ajot (~len 297). Ako se ispolneti posebnite uslovi navedeni vo

~lenovite 919 i 297, toga{ Sam moè da bara reparacija vo natura, {to vodi kon restitucija na nedvi`nosta. Reparacijata in natura podleì na restitucija na kupovnata

cena platena od strana na Elinor za steknuvaweto na nedvi`nosta, zatoa {to taa cena bila isplata za protiv-ispolnuvawe {to prestanalo da postoi (~len 904).

Alternnativa 3 Spored gr~koto pravo, mandatot i polnomo{noto ne go spre~uvaat mandatorot ili

mandatarot da gi sklu~uvaat pravnite akti za koi bile dadeni mandatot ili

polnomo{noto. Zatoa ovlastuvaweto za upravuvawe so imotot {to mu bilo dadeno na John

ne e ekskluzivno. Sam moè na svoja raka da go kupi Blackacre i da napravi drugi

investicii. Pokraj toa, Sam moè da bara proda`ba na predmet {to mu bil doveren na John za da dobie pari za kupuvaweto na Blackacre i u{te pogeneralno, Sam moè da se zame{a vo

diskrecionite investicioni ovalstuvawa {to mu se dadeni na John. Kako {to e spomenato pogore, investicionite ovlastuvawa dadeni na mandatarot ili na polnomo{nikot, duri i na diskrecioni osnovi, ne se ekskluzivni. Me|utoa, vme{uvaweto vo mandatot za diskrecionoto upravuvawe moè da pretstavuva va`na pri~ina za predvremeno raskinuvawe na mandatot za upravuvawe od strana na John. Od druga strana, iako mandatorot treba da gi utvrdi limitite na svojot mandat i site otstapuvawa od tie limiti se regulirani (~len 717 od Gra|anskiot zakonik, otstapuvawe od ograni~uvawata utvrdeni vo mandatot), sepak bez ogled na toa, vakvite ograni~uvawa moàt da bidat ekstremno

36

{iroki za da mu se dadat diskrecioni ovlastuvawa na mandatarot. Ovie diskrecioni ovlastuvawa treba da se vr{at vo ramkite na ~lenot 717 od Gra|anskiot zakonik. Spored ovoj ~len, mandatarot treba da go vr{i mandatot na na~in {to bi bil odobren od strana na mandatorot ako toj znael za konkretnite okolnosti na slu~ajot.

IRSKA

Kako profesionalen investicionen menaxer, John podleì na Zakonot za investicionite posrednici od 1995 godina (IIA), pa spored ~lenot 9 od toj Zakon toj mora da bide ovlasten od strana na nadzornata vlast, Centralnata banka i Irskata vlast za finansiski uslugi. Ovlastuvaweto moàt da go baraat kompanii, ortaklaci i trgovci-poedinci. John isto taka podleì na principite na common law i equity {to se navedeni vo izve{tajot za Anglija. Institucionalnite praksi vo vrska so ~uvaweto (deponiraweto) na investicionite hartii od vrednost vo generalni crti vo Irska se isti kako i vo Anglija,

so istite trust i zastapuvawe (agency) konsekvenci.

Alternativa 1

Odnesuvaweto na John pri pruàweto na uslugite na investiciono upravuvawe spored dogovorot za pruàwe upravuva~ki uslugi na Sam podleì na reìmot na Zakonot za investicionite posrednici. ^lenot 37 od Zakonot bara nadzornata vlast (Bankata na Irska) da go odobri Kodeksot na odnesuvawe {to gi opfa}a principite utvrdeni vo ~lenot 37, koj od svoja strana go odrazuva ~lenot 11 od Direktivata za investicionite uslugi i so toa gi opfa}a obvrskite za ~esnost, pravi~nost, ve{tina i dol`no vnimanie i izbegnuvawe sudir na interesite. ^lenot 37 e poednostaven so Kodeksot na odnesuvawe na Centralnata banka. Pet-godi{niot neotpovikliv uslov verojatno }e pretstavuva povreda na pravilata od Kodeksot, ako se ima predvid deka toj od firmata bara taa da postapuva pravi~no vo vr{eweto na svoite delovni aktivnosti vo najdobar interes na svoite klienti.

^lenot 20 od Zakonot za polnomo{noto od 1996 godina propi{uva deka ovlastuvaweto e neotpoviklivo ako e dadeno kako obezbeduvawe; no vo poinakov slu~aj, kako i vo Anglija, polnomo{noto e verojatno otpoviklivo, duri i koga samoto sodrì odredba za svojata neotpoviklivost. Zatoa, aran`manot, nezavisno dali }e go

okvalifikuvame kako trust ili kako zastapuvawe (agency), }e bide determiniran od strana na Sam, nezavisno od sprotivniot dogovor, pred se i zata {to presedanot od slu~ajot

Saunders v. Vautier isto taka se primenuva vo irskoto pravo. Sam }e ima pravo na istiot praven lek so istite posledici za John kako i onie navedeni vo izve{tajot za Anglija.

Natamu, so ogled na pravoto na "celosen ot~et" (revizija) na investiciite {to Sam ima pravo da go bara, Kodeksot za odnesuvaweto bara investicionata firma da izdade dogovorna nota (zabele{ka) {to }e gi sodrì informaciite {to gi bara Kodeksot za odnesuvaweto vo vrska so sekoja proda`ba ili kupuvawe na investicionen instrument izvr{eni za klientot, osven ako klientot ne i dal sovet na firmata vo pismena forma deka dogovornata zabele{ka ne e potrebna. Pokraj toa, osven ako klientot ne ja sovetuval firmata poinaku, koga firmata pruà diskrecioni investicioni uslugi na upravuvawe (kako vo na{iot slu~aj) taa mora da dade izjava so koja }e gi pokrie periodite ne pokusi od {est meseci vo vrska so investicionite instrumenti i/ili gotovinskite situacii na denot na davaweto na izjavata, so naveduvawe na informaciite {to se baraat vo Kodeksot na odnesuvaweto. Me|utoa, konsekvencite od nepo~ituvaweto na ovaa obvrska ne se jasni.

37

Vo takov slu~aj, ne postoi zakonsko pravo na tu`ba za investitorot i Zakonot ne utvrduva sistem na pari~ni kazni ili sankcii na koj bi moèla da se potpre Centralnata banka. Me|utoa, ako konkretnoto pravilo za odnesuvawe bilo izre~no ili premol~no vgradeno vo dogovorot pome|u John i Sam, toga{ povredata na John bi vodela kon povreda na trustot i Sam }e ima pravo na istite pravni lekovi kako i onie navedeni vo prethodniot pasus.

Uslovite na trustot moàt da mu dozvolat na Sam da go zameni John kako trustee. Ako toj ne go stori toa, sudot ima zakonski ovlastuvawa da nazna~i nov trustee koga postojniot

trustee }e odbie ili ne e sposoben da dejstvuva i common law ovlastuvawe za otstranuvawe na ne~esniot, nekompetentniot ili opstruktivniot trustee i so samoto toa da nazna~i negova zamena. Me|utoa, ne postoi irski ekvivalent na angliskite zakonski ovlastuvawa, spored koi Sam moè da mu naloì na John da se povle~e.

Alternativa 2 Dali Sam moè da ja vrati nedvi`nosta od Elinor zavisi od toa dali John postapuval

pravilno koga ja prodaval taa nedvi`nost. Ako John kako trustee dejstvuval soodvetno, toga{ Sam kako korisnik (beneficijar)

ne moè da se me{a vo vr{eweto na pravata i obvrskite na John kako trustee, osven ako toa e predvideno so samite uslovi na trustot. Ne postoi irski ekvivalent na isklu~ocite predvideni vo Anglija so Zakonot za zemji{niot trust i nazna~uvaweto na trustees od 1996

godina, na koi Sam ne moè da se potpre na nitu eden na~in. Taka, se dodeka John postapuva pravilno, Sam nikako ne moè da ja zapre kupoproda`bata. Elinor }e stekne zakonska

sopstvenost vrz Blackacre oslobodena od sekakvi tovari i prava {to Sam moè da gi ima i John }e gi drì prihodite ostvareni od proda`bata (kupovnata cena) vo istiot trust za

Sam kako {to go drèl i Blackacre. Me|utoa, ako John dejstvuval so povreda na svoite obvrski kako trustee pri

proda`bata na Blackacre na Elinor - na primer ili zatoa {to kupoproda`bata zna~i povreda na uslovite na trustot ili zatoa {to kupovnata cena e preniska - toga{ Sam moè da ima

barawe vo odnos na Elinor. Ako zemji{teto ne e registrirano, se primenuva common law

praviloto spored koe Elinor }e bide za{titena samo ako taa e bona fide kupuva~ za nadomest

bez da znae za prethodnite interesi na Sam vrz Blackacre. No bidej}i taa znae za pravoto na Sam vrz nedvi`nosta, taa nema da bide za{titena i zatoa }e go drì Blackacre vo trust za

Sam. Ako od druga strana, zemji{teto e registrirano, Samo moè da vnese "zabele{ka" (predupreduvawe ili caution) vo registerot pred proda`bata na zemji{teto na Elinor, {to

potoa ne moè da prodolì bez izvestuvawe na Sam, koj toga{ moè da iznese prigovor i da ja spre~i proda`bata.

Alternativa 3 Sam kako korisnik (beneficijar) ne moè da go prinudi John, kako trustee, da go kupi

Blackacre, osven ako aktot za trustot ne predviduva poinaku. Duri i ako Sam moè da go

smeni John od pozicijata trustee kako {to e razgleduvano pogore, toj seu{te nema da moè da mu naloì na zamenikot na John da go kupi Blackacre.

38

ITALIJA Ishodot na slu~ajot }e varira vo zavisnost od nekoi okolnosti {to ne se navedeni

vo opisot na slu~ajot, a najva`na od niv e dali John gi nudi svoite profesionalni uslugi na javnosta ili ne.

Ako uslugite ne se nudat na javnosta (odnosno ako tie ne se nudat na profesionalni osnovi) slu~ajot nema da uspee spored odredbite na italijanskiot Gra|anski zakonik za

dogovorot za mandat (~lenovi 1703ff od Gra|anskiot zakonik). Ovie odredbi gi reguliraat pravnite akti na mandatarot prezemeni vo polza na mandatorot. Spored italijanskiot Gra|anski zakonik, dogovorot za mandat moè da bide pridruèn so ovlastuvawe za

zastapuvawe na manatorot, kako kaj mandatot so zastapuvawe (~len 1704). Ovaa mo`nost nema da ja razgleduvame ponatamu, zatoa {to ne postoi jasna indikacija za toa deka Sam mu

dal vakvo ovlastuvawe na John. Spored italijanskoto pravo, drèweto imot vo polza na nekoj drug i vr{eweto na pravnite akti za upravuvawe so imotot isto taka moàt da se aranìraat preku sklu~uvawe na fiducijaren menaxment, to est preku dogovor za fiducijarno upravuvawe (na primer negozio fiduciario). Italijanskiot Gra|anski zakonik ne obezbeduva pravna ramka za vakvite dogovori, {to bi trebalo da se reguliraat spored dogovornite pravila. Zatoa negovite efekti se oblikuvaat preku dogovor na strankite i preku razvojot na pravoto pottiknuvan od strana na akademskite komentari i sudskite presudi, koi inicijalno nadgraduvale na ideite {to glavno bile pozajmeni od germanskoto

pravno mislewe od krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek. Me|utoa, deneska e sosema jasno deka vo Italija pravoto {to se primenuva na ovie dogovori ne se razlikuva od pravilata {to se primenuvaat na dogovorot za mandat.

Ako investicionite uslugi i se nudat na javnosta, John treba da bide kompanija ovlastena za vr{ewe na svoite aktivnosti soglasno odredbite {to se primenuvaat na investicionite firmi soglasno ~len 18.1 od decreto legislative od 24 fevruari 1998 godina, broj 58, Testo unico dell'intermediazione finanziaria, so koj vo Italija se implementirani relevantnite propisi na EU. Upravuvaweto na osnova klient po klient na investicioni portfolia e opfateno vo listata na aktivnosti {to se tretiraat kako investicioni uslugi, koga takvite aktivnosti se odnesuvaat na investiraweto vo finansiskite instrumenti. Pri ispolnuvaweto na svoite uslugi vakvata kompanija treba da dejstvuva vo ime na klientot, to est vo zastapni~ko svojstvo so ovlastuvawe da vospostavi direkten praven odnos pome|u klientot i tretite lica, osven ako ne dobila soglasnost na klientot vo pismena forma da dejstvuva vo svoe ime, a vo polza na klientot. Odredbite od zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58 ne se sosema jasni vo vrska so toa dali firmite za investicioni uslugi moàt da upravuvaat so portfolija {to opfa}aat imot {to ne pretstavuva finansiski instrumenti, kako na primer nedvi`nosti. Ako smetame deka toa ne e mo`no, to est deka investicionata firma moè da upravuva samo so imot sostaven od finansiski instrumenti, Sam moèbi }e treba da sklu~i dogovor so drugi davateli na uslugi za da bide siguren deka investicionoto portfolio moè da se sostoi i od nedvi`nosti, ili toj }e treba da go kontaktira dru{tvoto za upravuvawe {to }e go delegira investicioniot menaxment na finansiskite instrumenti na ovlastena firma za investicioni uslugi.

Alternativa 1 Pra{aweto {to se postavuva vo slu~ajot 1 najnapred gi razgleduvame vo vrska so

odredbite od Gra|anskiot zakonik za dogovorot za mandat, a osobeno za mandatot bez ovlastuvawe za zastapuvawe. Ovoj prv del od odgovorot gi opfa}a investicionite uslugi

39

{to ne i se nudat na javnosta. Vtoriot del od odgovorot se odnesuva na hipotezata za investicionite uslugi {to i se nudat na javnosta na profesionalni osnovi, {to verojatno podobro korespondira so fakti~kata situacija na slu~ajot.

Nekolku ~lena od Gra|anskiot zakonik go reguliraat prestanokot na mandatot. Toa se odnesuva na ~lenot 1722 vo koj se navedeni pri~inite za raskinuvaweto na mandatot i ~lenot 1723 i 1725 {to se odnesuvaat na otpoviklivosta na mandatot. Spored ~lenot 1722 dogovorot za mandat prestanuva (me|u drugoto) preku otpovik od strana na mandatorot ili so otkaùvawe od strana na mandatarot. Spored ~len 1723 od Gra|anskiot zakonik, mandatorot moè da go otpovika mandatot, no ako bilo dogovoreno mandatot da bide neotpovikliv, toj }e bide odgovoren za nadomest na {teta, osven koga otpovikot e napraven zaradi pravi~na pri~ina. Od druga strana, mandatot daden vo interes na mandatarot ili na treto lice ne se gasi so otpovikuvawe od strana na mandatorot, osven ako ne e dogovoreno poinaku ili osven koga postoi pravi~na osnova za takviot otpovik; nitu pak mandatot se gasi so smrtta ili gubeweto na delovnata sposobnost na mandatorot. Spored ~lenot 1725 {to se odnesuva na otpovikot na mandatot so nadomest (nagrada), otpovikot na mandatot daden na opredeleno vreme ili za konkretna transakcija go pravi mandatorot odgovoren za nadomest na {teta, ako otpovikot bil predvremen, to est pred istekot na dogovoreniot period ili pred zavr{uvaweto na transakcijata, osven ako postoi pravi~na pri~ina za otpovikot. Na sli~en na~in, vo slu~aj na mandat na neopredeleno vreme, otpovikot go pravi mandatorot odgovoren za nadomest na {teta ako ne bilo dostaveno prethodno izvestuvawe, osven ako postoi pravi~na pri~ina za otpovikot.

Da rezimirame, mandatot moè da bide raskinat soglasno negovite uslovi. Ako e dogovoreno toj da bide neotpovikliv ili ako toj treba da trae nekoe opredeleno vreme, predvremenoto raskinuvawe na mandatot sepak e mo`no ako postoi pravedna pri~ina (na primer povreda na obvrskite od strana na mandatarot {to mu se naloèni so zakon ili so dogovorot za mandat). Predvremenoto raskinuvawe na dogovorot isto taka moè da nastane i koga nema pravedna pri~ina za otpovik, duri i koga strankite se dogovorile deka dogovorot (ovlastuvawata) }e bide neotpovikliv. Toa e zatoa {to (osven koga dogovorot bil sklu~en vo interes na mandatarot ili na nekoe treto lice) mandatorot ima pravo da go raskine dogovorot vo sekoe vreme, duri i koga za mandatot se veli deka e neotpovikliv ili deka e sklu~en za nekoj opredelen vremenski period. No vo takov slu~aj, ako mandatorot predvremeno go raskine mandatot, toj e dolèn na mandatarot da mu pla}a nadomest na {teta. Od ovde sledi deka mandatot e realno neotpovikliv samo ako e vo interes na mandatarot ili na nekoe treto lice, pa duri i toga{ toj e otpovikliv samo ako postoi pravedna pri~ina.

Ako se vratime na faktite na slu~ajot, najnapred }e razgledame dali Sam moè da bara raskinuvawe na dogovorot za pravedna pri~ina. Vo na{iot slu~aj, ne postoi jasna indikacija deka mandatarot izvr{il povreda na dogovorot. Me|utoa, dogovorot za mandat ~esto se klasifikuva me|u dogovorite {to se sklu~uvaat intuitu personae. Kaj ovoj vid dogovori postoi odnos na doverba pome|u strankite, {to obi~no bara li~no ispolnuvawe na dogovorot. Tokmu zatoa, nedostatokot na doverba vo ~esnosta na mandatarot moè da go opravda raskinuvaweto na dogovorot. Me|utoa, pri utvrduvaweto dali nekoi fakti }e pretstavuvaat pravedna osnova za prestanok na mandatot, sudovite gi gledaat op{tite principi so koi se regulira povredata na dogovorot, a osobeno ~lenot 1455 od Gra|anskiot zakonik. Spored ovoj ~len, odnesuvaweto {to pretstavuva samo mala povreda na dogovornite obvrski ne moè da pretstavuva povreda {to go opravduva raskinuvaweto na dogovorot. U{te poprecizno, raskinuvaweto na dogovorot za pravedna osnova e mo`no samo ako bidat utrdeni nekoi nesporni nastani {tetni za intresite na Sam.

40

Vo slu~ajot 1 Sam ne znae dali tvrdewata ineseni vo vesnikot se vistiniti. Zatoa ne postojat sigurni, nedvosmisleni i nesporni nastani {to im {tetat na interesite na Sam, a {to bi dozvolile raskinuvawe na dogovorot za pravedna pri~ina, osven ako objavuvaweto na napisot vo vesnikot samoto po sebe ne e takov nastan. Ovaa mo`nost mora da ja isklu~ime so ogled na faktite na slu~ajot, do merkata do koja samiot izve{taj vo vesnikot ako ne e potkrepen so drugi fakti ne e dovolen za da se utvrdi ne~esnosta ili nejzinata pojavnost.

Imaj}i go ova predvid, Sam moè sekoga{ da prodolì so predvremenoto

raskinuvawe na dogovorot, no toj }e mora da mu plati nadomest na {teta na John (to est negovata izgubena dobivka {to John ja pretrpel kako posledica na predvremenoto raskinuvawe na dogovorot za mandat).

Po baraweto na Sam }e bide postapeno na sledniov na~in: (a) sudska deklaracija za raskinuvaweto na odnosot }e se dobie po podnesuvaweto na soodvetno barawe protiv John; (b) vremena merka protiv natamo{noto sklu~uvawe na transakciite isto taka e mo`na kako praven lek vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorniot odnos; (v) revizija na prethodniot period kako normalna rabota; (g) restitucijata na imotot koj bil upravuvan e mo`na po deklaracijata za raskinuvaweto na dogovorniot odnos; (d) nadomestot na {teta ne e moèn zatoa {to dogovorot za mandat e raskinat bez pravedna pri~ina.

Ishodot na slu~ajot }e bide su{testveno razli~en ako upravuva~kite uslugi na

John se nudat vo ramkite na Zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58, Testo unico

dell'intermediazione finanziaria. Spored ~lenot 24 od Zakonot, dogovorot za upravuvawe so investicionoto portfolio ne moè da bide neotpovikliv. Sekoj uslov so koj se predviduva deka dogovorot za upravuvawe e neotpovikliv }e se smeta za ni{toven i nevaè~ki, po barawe na klientot na investicionata firma. Zatoa, Sam moè vo sekoe

vreme da se povle~e od dogovorot bez da treba da plati nadomest na {teta na John za predvremenoto raskinuvawe na dogovorot. Dostapnite pravni lekovi spored pogore spomenatite pravila za dogovorot za mandat isto taka se mo`ni ako tie se opfateni so odredbite na Zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58.

Alternativa 2

Instrukciite na Sam ne bile po~ituvani i toa pretstavuva pravedna osnova {to nego mu dava pravo da go raskine dogovorot za mandat so John. Ovoj zaklu~ok se bazira na

povredata na obvrskata od strana na John za ispolnuvawe na dogovorot so dol`noto vnimanie, {to opfa}a i obvrska za ispolnuvawe na dogovorot soglasno instrukciite na

mandatarot (~len 1176, 1710; vidi gi i ~lenovite 1175 i 1375 od Gra|anskiot zakonik za sovesnosta i ~esnosta i za pravi~nosta pri ispolnuvaweto na obligaciite i dogovorite).

Vo sekoj slu~aj, duri i ako pretpostavime deka vo ovoj slu~aj nemalo nikakva

povreda na dogovorot, Sam moè da go raskine mandatot, nezavisno od poinakviot dogovor, vrz osnova na pravilata na Gra|anskiot zakonik za otpovik na dogovorot za mandat

(razgleduvani vo Alternativata 1). Po raskinuvaweto na dogovorot, Sam }e moè da ja vrati nedvi`nosta od Elinor, iako negovoto pravo da bara vra}awe e personalno (obligacija), a ne stvarno pravo. Klu~niot ~ekor e da se obezbedi baraweto za restitucija

na zemji{teto od John, kako posledica na raskinuvaweto na dogovorot, preku blagovremeno registrirawe na pretstojnata tu`ba vo vrska so zemji{teto vo registerot na transakciite

so zemji{teto (~len 1706, 2652 od Gra|anskiot zakonik). Ako baraweto na Sam ne e registrirano pred prenosot na zemji{teto na Elinor, Sam }e gi brani svoite prava preku podnesuvawe na tu`ba za nadomest na {teta spored op{tite pravila od ~le 2043. Vo ovaa hipoteza, re{enieto na slu~ajot }e bide mnogu ponesigurno. Toa su{testveno }e zavisi od

41

dokaùvaweto na faktite deka Elinor bila celosno svesna za pravoto na Sam da ja bara nazad nedvi`nosta vo vremeto na nejzinoto kupuvawe, do to~kata do koja nejzinoto odnesuvawe moè da se okvalifikuva kako nesovesno i ne~esno (zlonamerno). Vo takov slu~aj, Sam ima pravo da dobie obes{tetuvawe od Elinor, zatoa {to steknuvaweto a zemji{teto bilo nezakonsko, no nema da se dozvoli materijalna restitucija.

Alternativa 3 Po pravilo, mandatarot mora da gi sledi instrukciite na mandatorot. Zatoa

mandatarot e dolèn da se soobrazi so konkretnite instrukcii na mandatorot, duri i koga toj samiot bi postapil poinaku. Pravoto na otstapuvawe od instrukciite na mandatorot e vovedeno so ~lenot 1711 od Gra|anskiot zakonik ako postojat okolnosti {to ne mu se poznati na mandatorot, {to ne moèle da mu bidat soop{teni na vrme. Vo vakov slu~aj, mandatarot moè da otstapi od instrukciite na mandatorot ako toj e razumno uveren deka mandatorot bi go otstapil soodvetnoto otsapuvawe. Vo sekoj drug slu~aj, ako mandatarot odbie da ja izvr{i proda`bata kako {to bil instruiran, mandatorot moè da go raskine dogovorot zaradi povreda (~len 1710 i 1375 od Gra|anskiot zakonik).

Ovde mandatarot ima celosni investicioni ovlastuvawa i tie ovlastuvawa se navedeni kako neotpoviklivi za period od pet godini. Dali toa zna~i otstapuvawe od op{toto pravilo i deka mandatarot ne e dolèn da gi sledi instrukciite na mandatorot? Ako mandatarot ima poseben interes vo ispolnuvaweto na dogovorot toga{ ne moè da se isklu~i vakvoto derogirawe. No ovde ne stanuva zbor za vakov interes.

Zatoa, mandatarot treba da gi sledi instrukciite na mandatorot, iako moè da go sovetuva za sprotivnoto. Treba da se ima na um deka mandatarot ima pravo da go raskine mandatot, bez da snosi odgovornost za povreda so blagovremeno otkaùvawe (~len 1727 od Gra|anskiot zakonik), osven ako pet godi{niot rok bil predviden i vo interes na mandatorot. No u{te edna{ vo na{iot konkreten slu~aj ne postoi jasna indikacija deka pet godi{niot period bil dogovoren vo interes na mandatorot. Bidej}i raskinuvaweto na dogovorot zna~i i kraj na obvrskata na mandatarot da postapuva spored instrukciite na mandatorot, toa zna~i deka mandatarot ima alternativa vo odnos na predloèniot tek na rabotite od strana na mandatorot.

LUKSEMBURG Investicionoto upravuvawe (gestion de fortune) pretstavuva regulirana profesija

spored pravoto na Luksemburg. Spored ~lenot 24B od Zakonot od 5 april 1993 godina za finansiskiot sektor, sekoe lice ~ija profesija podrazbira upravuvawe, vrz diskreciona i individualizirana osnova, na investicioni portfolija {to sodràt eden ili pove}e finansiski instrumenti vo ramkite na dogovorot za mandat so investitorite, mora da bide ovlasteno za toa spored zakonodavstvoto za finansiskiot sektor. Ministerot nadleèn za finansiskiot sektor go izdava ova ovlastuvawe vrz osnova na opredelen broj uslovi utvrdeni vo ~len 13ff od Zakonot od 1993 godina, {to glavno se odnesuvaat na finansiskite resursi na podnositelot na baraweto, reputacijata i postoeweto na negovite akcioneri i direktori/menaxeri i nivnata vnatre{na organizacija.

Profesijata na investicioniot menaxment podrazbira upravuvawe so fondovi na

treti lica. Taa e ograni~ena na akcionerski dru{tva so minimalen kapital od € 620.000. Ovlastuvaweto da se dejstvuva kako investicionen menaxer avtomatski zna~i ovlastuvawe da se davaat investicioni soveti i da se vr{at brokerski (posredni~ki) ili dilerski

42

(trgovski) aktivnosti. Investicioniot menaxer ovlasten spored pravoto na Luksemburg e "investiciono pretprijatie" vo smisla na Direktivata za investicioni uslugi od 1993

godina. Kreditnite institucii vo smisla na Direktivata 2000/12/EC isto taka se ovlasteni za vr{ewe na ovaa aktivnost.

Zakonot ne gi spre~uva investicionite menaxeri da investiraat sredstvata na investitorite vo imot {to ne e finansiski instrument, kako na primer vo nedvi`nosti. Investicionite menaxeri {to ne trguvaat so finansiski instrumenti ne se posebno regulirani i ne podpa|aat pod zakonite za finansiskiot sektor. Me|utoa, tie podleàt na dobivawe ovlastuvawe spored op{tite pravila za pristapot do profesiite od 1988 godina. Uslovite kako korporativniot status, minimalniot kapital, profesionalnoto iskustvo i soodvetnite tituli za profesijata se utvrduvaat vo zavisnost od tipot na profesijata i involviranata aktivnost.

Spored iznesenoto, se pretpostavuva deka dejnosta na John se vr{i od strana na John

SA (akcionersko dru{tvo - societe anonyme) so sedi{te vo Luksemburg, {to e zakonito ovlasteno da vr{i profesija na investicionen menaxer spored Zakonot od 1993 godina.

Spored pravoto na Luksemburg }e se smeta deka Sam stapil vo dogovorni odnosi so John SA

{to ako ne e poinaku dogovoreno od samite stranki }e se smeta za dogovor za mandat (contrat de mandat) reguliran so ~lenovite 1984-2010 od Gra|anskiot zakonik na Luksemburg.

Spored ~lenot 1988 od Gra|anskiot zakonik, mandatot izrazen na generalen na~in kako mandat za kupuvawe i prodavawe na nekoj vid imot samo mu dava ovlastuvawe na mandatarot da se angaìra vo akt na upravuvawe (administrirawe). Na mandatarot ne mu e dozvoleno da raspolaga so imotot, a sekoe stavawe na predmet pod hipoteka bara izre~no ovlastuvawe. Sovremenata sudska praksa i pravnite avtori se fokusiraat na ekonomskite karakteristiki na dejstvieto {to treba da se prezeme i negovata va`nost za upravuvaweto so imotot na mandatorot. So drugi zborovi, ne site akti na raspolagawe se isklu~eni od generalniot mandat, tuku samo onie {to su{testveno vlijaat vrz imotot {to e daden na upravuvawe. Zatoa, mandatot izrazen na op{t na~in opfa}a ovlastuvawe za kupuvawe i prodavawe na finansiski instrumenti i sli~ni investicii, vo ramkite na generalnata investiciona politika. Toa isto taka }e bide izre~no predvideno vo samiot dogovor {to generalno dava diskrecioni ovlastuvawa na investicioniot menaxer.

Tradicionalno, mandatot sekoga{ se smeta za dogovor za zastapuvawe i zatoa opfa}a i polnomo{no za prezemawe na dejstvija vo ime i za smetka na vlastodavecot. Ne se bara posebno polnomo{no, tuku toa e opfateno so uslovitena mandatot. No ponekoga{ mandatot isto taka se smeta i se tolkuva kako dogovor so koj glavno se pruàat uslugi so malo ili nikakvo ovlastuvawe za zastapuvawe.

Alternativni pravni formi se site drugi formi so koi edno lice zastapuva drugo

lice. Ovde se opfaeni commission (komisionot) {to ~esto se koristi vo trgovskite transakcii, kaj koj edno lice dejstuva vo ssvoe ime, no za smetka na vlastodavecot (to est

zastapuvaweto ne e objaveno ili e prikrieno) ili convention de prete-nom kaj koi isto taa ne se otkriva imeto na vlastodavecot.

Kako alternativa, odnosot moè da se orgizira kako fiducie spored zakonot od 27

juli 2003 godina za trustot i fiducijarnite dogovori, ako fiducijarot e kvalifikuvana institucija ({to gi opfa}a site regulirani profesii vo finansiskiot sektor). Toa }e involvira prenos na titulata na fiducijarot i celosno odvojuvawe (segregacija) vo slu~aj na ste~aj na fiducijarot. Toa ponekoga{ se koristi za upravuvaweto so portfolio (fiducie-

gestion), no mandatot e mnogu po~est na~in (iako so pro{iruvaweto na obemot so Zakonot

od 2003 godina, vakvoto koristewe moè da stne po~esto). Fiducijarot }e dejstvuva vo svoe ime.

43

Alternativa 1 Spored ~lenot 2004 od Gra|anskiot zakonik, mandatorot moè vo sekoe vreme da go

otpovika ovlastuvaweto {to mu bilo dadeno na mandatarot i da go prinudi da gi predade site dokumenti so koi bilo vospostaveno toa ovlastuvawe za zastapuvawe. Sudovite vo Luksemburg go {titat ova pravo na direktno i neposredno otpovikuvawe (revocabilite ad

nutum). Taka duri i mandatot daden za nekoj prethodno opredelen vremenski period i izre~no naveden kako "neotpovikliv" od samite stranki moè da bide otpovikan vo sekoj moment od strana na mandatorot i mandatarot avtomatski }e gi izgubi site ovlastuvawa za zastapuvawe vo odnos na tretite lica. Motivacijata za ovaa odredba e za{titata na mandatorot i odnosot na doverba {to mora da postoi pome|u mandatorot i mandatarot.

Sam, koj go otpovikal mandatot na John SA zaradi iznesenite tvrdewa vo vrska so

involviraweto na John SA pri {vercot na ukradenite umetni~ki dela, zna~i odzemawe na site ovlastuvawa za zastapuvawe od John SA. Mandatorot e dolèn da gi izvesti za otpovikot tretite lica koi se vo nekoi odnosi so mandatarot za da bide siguren deka moè da se potpre na otpovikot na mandatot. Ova se primenuva samo koga vakvoto individualno izvestuvawe e mo`no, to est koga postoi edno ili pove}e treti lica koi moàt da se identifikuvaat.

Sam moè da bide odgovoren vo odnos na John SA ako otpovikot e izvr{en bez izvestuvawe ili ako samiot otpovik pretstavuva nebreèn akt soglasno op{tite principi na gra|anskata odgovornost.

Nagloto i nenadejno raskinuvawe vrz osnova na nekoi nadokaàni {pekulacii vo

pe~atot, bez nikakva prethodna rasprava pome|u Sam i John SA i vo otsustvo na prethodna kritika za upravuvaweto na John SA moè da se smeta za nebre`no odnesuvawe (faute). John

SA moè da bara nadomest na {teta za izgubenata dobivka, {tetata na ugledot i za site drugi {teti predizvikani so nezakonskoto otpovikuvawe ili vrz osnova na generalnata obvrska za izvr{uvawe na dogovorot na sovesen i ~esen na~in (~len 1134 stav 3 od Gra|anskiot zakonik, to est dogovorna odgovornost) ili vrz osnova na zloupotreba na pravoto (abus de droit) (~len 6-1 od Gra|anskiot zakonik).

Spored pravoto na Luksemburg, baraweto na Sam }e se procesuira na sledniov na~in. Sudovite vo Luksemburg vo princip nema da sakaat da dadat izjava (deklaracija) za raskinuvaweto na dogovornite odnosi ili da dadat vremena merka za vo idnina. Me|utoa, sudot moè da go objavi raskinuvaweto na dogovorot toga{ koga sudskata intervencija se bara so zakon. Me|utoa, intervencijata ne se bara vo situaciite {to involviraat otpovik na mandatot, zatoa {to pravoto na ednostran raskin na mandatot e predvideno so Gra|anskiot zakonik.

Sosema e neverojatno deka sudovite vo Luksemburg }e mu zabranat na tuèniot da sklu~uva natamo{ni transakcii povrzani so imotot, osven ako tuèniot ve}e ne go storil

toa. Vo takov slu~aj, Sam }e moè da tuì za vremena merka i nea da ja pridruì so pari~na kazna (astreinte) {to }e go za{titi Sam, preku skratena postapka (referes) od povredata na javniot poredok. Ako se sledi ovaa procedura, toga{ nema da se dade celosna revizija i nadomest na {teta. Vremenata merka isto taka moè da se bara vo materijalnite postapki ({to ne se skrateni) vo koi moè da se bara celosna revizija i celosna nadomest na {teta.

Sam ima pravo na celosna revizija na prethodniot period do denot na presudata. Mandatarot mora da dade celosen ot~et za svoite upravuva~ki aktivnosti i da dade ot~et za site iznosi dobieni vo vrska so izvr{uvaweto na mandatot, duri i ako tie ne mu se dolàt direktno na vlastodavecot (~len 1993 od Gra|anskiot zakonik).

Sam isto taka ima pravo na restitucija na imotot {to go drì John SA vo vrska so mandatot. John SA go drì imotot vrz osnova na impliciraniot dogovor za depozit (contrat

44

de depot). Toa podrazbira obvrska na direktna i neposredna restitucija na imotot {to go ima. Pod opredeleni okolnosti, ovaa obvrska podleì na pravoto da se zadrì nekoj del

od toj imot za da se pokrijat plate`nite obvrski (droit de retention) ili pravoto na prebivawe na iznosite {to treba da se vratat so pobaruvawata na John SA vo odnos na Sam.

Ako Sam moè da dokaè povreda na nekoja dogovorna obvrska, {teta (zaguba) ili pri~insko-posledi~na vrska pome|u obligacijata i {tetata (zagubata), toga{ Sam isto

taka moè da bara nadomest na {teta od John SA spored pravilata na dogovornoto pravo. ^lenot 1992 od Gra|anskiot zakonik indicira deka mandatarot e odgovoren ne samo za namernoto nezakonsko odnesuvawe, tuku i za obi~na nebre`nost. Od plateniot (i profesionalniot) mandatar se bara povisok stepen na dol`no vnimanie.

Protiv-baraweto na John SA vo vrska so zadrùvaweto na ovlastuvawata za

upravuvawe za ostatokot od pet godi{niot period }e bide otfrleno. John SA nema pravo da prodolì da go vr{i mandatot, nitu da bara sudska deklaracija za toa, duri i koga mandatot bil predviden kako neotpovikliv i utvrden za nekoj to~no opredelen vremenski period, ako otpovikot bil celosno nevtemelen ili ako Sam storil nekoj nebreèn akt.

Pravoto za raskinuvawe na mandatot ad nutum e apsolutno. Me|utoa, ako otpovikot e rezultat na svesno (namerno) ili nebre`no nezakonsko

odnesuvawe, toga{ Sam moè da se smeta za odgovoren za {tetite pretrpeni od strana na

John SA od raskinuvaweto na dogovorot. Nagloto i brutalno raskinuvawe na mandatot vrz osnova na nevtemeleni {pekulacii vo pe~atot, bez nikakva rasprava pome|u Sam i John SA

i vo otsustvo na sekakvi prethodni poplaki za upravuvaweto na John SA moè da se smeta za namerno ili nebre`no nezakonsko odnesuvawe. John SA moè da bara nadomest na {teti za izgubenata dobivka, naru{eniot ugled i site drugi {teti (zagubi) {to se pri~insko-posledi~no vrzani za nezakonskoto odnesuvawe na Sam.

Alternativa 2 Spored pravoto na Luksemburg proda`bata na nedvi`nosti pretstavuva proces vo

dve fazi. Iako i kupuva~ot i prodava~ot se polnova`no obvrzani so nivniot usen ili pismen dogovor ({to podleì na pravilata za dokaùvaweto), prenosot na sopstvenosta vrz zemji{teto ne e celosen, erga omnes se dodeka kupoproda`bata ne bide polnova`no registrirana vo soodvetnite javni registri. Za da dojde do registracija na prenosot, kupoproda`bata mora da bide registrirana so notarski akt. Za da moè da se prodade nekoja zemji{na parcela preku mandatar, se bara posebno i izre~no polnomo{no. Javniot notar e dolèn da go verifikuva polnomo{noto na sekoj u~esnik vo aktot. Zatoa, vo princip, opi{anata situacija ne moè da nastane vo vrska so proda`bata na nedvi`nost. Namesto toa }e pretpostavime deka John SA prodava golem procent akcii {to mu pripa|aat

na Sam i deka site drugi okolnosti na slu~ajot ostanuvaat nepromeneti. Spored ~lenot 1998 od Gra|anskiot zakonik, mandatorot e obvrzan so site

obligacii dogovoreni od strana na negoviot zastapnik ako mandatarot ne gi pre~ekoril svoite ovlastuvawa {to mu bile dovereni. Toj ne e obvrzan so transakciite {to gi nadminuvaat tie ovlastuvawa, osven ako ne gi ratifikuval (potvrdil) izre~no ili premol~no.

Tretite lica, vo princip, moàt da se potprat na ovlastuvawata na mandatarot da ja sklu~i konkretnata transakcija. Vo konkretni slu~ai, tie moàt da bidat obvrzani da gi proverat konkretnite ovlastuvawa na mandatarot. Ako tretoto lice dobie izre~no predupreduvawe od mandatorot deka toj mu zabranuva na mandatarot da ja sklu~i transakcijata po predvidenata cena, {to e slu~aj so Elinor, toga{ tretoto lice {to bez ogled na toa ja sklu~ilo taa transakcija so mandatarot }e se smeta za nesovesno i ne~esno.

45

Mandatorot moè da se potpre na generalniot princip za izmama (fraus omnia corrumpit) za da bara poni{tuvawe (ni{tovnost) na transakcijata.

Transakcijata ne e izvr{na ako e sklu~ena so pre~ekoruvawe na ovlastuvawata na mandatarot ili kako vo konkretniot slu~aj protiv izre~nite instrukcii na mandatorot so izvestuvawe do tretoto lice. Tretoto lice nama pravo na tu`ba za prinudno izvr{uvawe protiv mandatorot i ako transakcijata ve}e bila izvr{ena, toga{ mandatorot moè da go bara imotot nazad, zatoa {to prenosot na sopstvenosta na tretoto lice ne moèl da bide izvr{en. Vo tekot na ovaa postapka toj moè da ja obrazloùva i dokaùva ni{tovnosta i neizvr{livosta na transakcijata.

John SA moè da bide odgovoren spored pravilata na dogovornoto pravo vo odnos na

Sam za site {teti (zagubi) predizvikani so povreda na izre~no dadenite instrukcii. John

SA isto taka, vo zavisnost od okolnostite, moè da bide odgovoren spored pravilata za {teta vo odnos na tretite lica za site {teti (zagubi) pretrpeni zaradi ne-izvr{livosta na transakcijata. Vo ovoj slu~aj, me|utoa, Elinor verojatno nema pravo da go istaknuva svoeto barawe vo odnos na John SA zaradi svoeto znaewe za instrukciite na Sam.

Alternativa 3 Bez ogled na diskrecionata priroda na generalniot mandat za investiciono

upravuvawe, ako John SA dobie konkretni instrukcii od Sam vo vrska so konkretnata transakcija ili vo vrska so prirodata na transakcijata ili vo vrska so nejzinite posebni uslovi ili vo vrska so dvete, toj }e bide dolèn da se soobrazi so izre~no dadenite instrukcii {to go nadminuvaat generalniot mandat. Toj mora da ja izvr{i transakcijata onaka kako {to mu bilo instruirano i ne moè da odi preku ili protiv precizno dadenite nalozi.

Me|utoa, ako dogovorot pome|u John SA i Sam go isklu~uva pravoto za davawe li~ni instrukcii, {to e ~esto slu~aj kaj dogovorite za diskrecionen portfolio menaxment vo

bankarstvoto i vo finansiskata sfera, John SA moè da se potpre na dogovorot za da go odbie ispolnuvaweto na instrukciite. Drugite dogovori od ovoj vid ne predviduvaat nekoj razli~en reìm za ovie transakcii, osobeno vo vrska so odgovornosta na menaxerot.

Me|utoa, sudovite smetale deka profesionalnite investicioni menaxeri, kako John SA imaat konkretna obvrska da gi sovetuvaat svoite klienti za transakciite {to tie

baraat da bidat izvr{eni. Kako investicionen menaxer, John SA ima obvrska samo vo odnos na sovesniot napor, a ne vo odnos na rezultatot (obligation de moyens); so drugi zborovi, toj ima obvrska da upravuva so dol`noto vnimanie, no n ei obvrska da postigne nekoj konkreten rezultat. Ako John SA dobie konkreten i izre~en nalog od mandatorot, toga{ posebniot mandat go nadminuva generalniot mandat. Zavisno od stepenot na iskustvoto i

znaeweto na pazarot na mandatorot, John SA e dolèn da mu ukaè na mandatorot na site involvirani rizici vo konkretnata transakcija. Pokonkretno, John SA treba da go sovetuva deka konkretnata investicija e lo{a ili nesoodvetna, so ogled na profilot na investitorot. Nekoi sudovi duri smetale deka profesionalecot ima obvrska da odbie da ja sprovede transakcijata ako mandatorot postapuva na apsurden ili celosno neodgovoren na~in. Vo slu~aj na profesionalen investicionen menaxer, vakvite obligacii isto taka proizleguvaat od ~lenovite 35ff od Zakonot od 1993 godina i od Cirkularnoto pismo na Luksembur{kata nadzorna vlast (Cirkular CSSF/2000/15).

^lenot 37, osobeno, bara od investicioniot menaxer da dejstvuva vo najdobar interes na svoite klienti; da ja znae nivnata finansiska situacija i nivnite investicioni celi i da go znae nivnoto iskustvo na pazarot. Ovie pravila, vovedeni vo vremeto na implementacijata na Direktivata za investicionite uslugi pretstavuvaat

46

vaèn razvoj vo sudskata praksa vo pogled na dol`nosta za informirawe i sovetuvawe na klientot.

Ako John SA se potpre na obvrskata za spre~uvawe na neodgovorni akti i odbie da ja sprovede instrukcijata na Sam, toga{ Sam moè da bara nadomest na {teta ako moè da dokaè deka toa odbivawe mu predizvikalo {teta (kako zaguba na investicionata mo`nost). Me|utoa, toj mora da dokaè deka John SA postapuval namerno ili nebre`no odbivaj}i da ja sklu~i transakcijata. Ako se ima predvid ponovata evolucija kon dol`nosta za vme{uvawe vo neodgovornite nalozi na klientite, profesionalecot koj }e odbie da ja sprovede transakcijata vrz osnova na validni pri~ini ne treba da se smeta za odgovoren.

Sam ne moè da dobie vremena merka za da go prinudi John SA da ja sklu~i transakcijata, spored generalniot princip deka povredata na dogovornite obvrski dava samo pravo na nadomest na {teta, zatoa {to liceto ne moè da se prinudi da dejstvuva na nekoj na~in, osven vo specifi~ni okolnosti, koga se bara pozitivna akcija na dol`nikot. Toj moè da go otpovika mandatot i samiot da ja izvr{i transakcijata ili so nekoj drug menaxer.

HOLANDIJA Investirawe vo hartii od vrednost Spored holandskoto pravo, profesionalniot investicionen menaxer {to nudi

uslugi od ili vo Holandija i dejstvuva ili kako posrednik (broker) vo transakciite so hartiite do vrednost (effectenbemiddelaar) ili kako portfolio menaxer (vermogensbeheerder)

se kvalifikuva kako institucija za hartii od vrednost (effecteninstellingen) i zatoa mora da dobie licenca od ministerot za finansii.6 Ministerot za finansii ja ovlastil Holandskata vlast za finansiskite pazari (Autoriteit Financiele Martken - AFM) da izdava licenci. Preciznite uslovi se utvrdeni vo Zakonot za nadzor na trguvaweto so hartiite od vrednost od 1995 godina (ASST) za koj se doneseni podzakonski propisi. AFM vr{i nadzor vrz raboteweto na brokerite i portofolio menaxerite, {to go opfa}a sekoj aspekt na raboteweto na ovie profesionalci. Mal del od nadzorot e vo racete na Holandskata Centralna banka. Taa vr{i nadzor na solventnosta na ovlastenite lica (to

est prudencijalen nadzor: vidi slu~aj 9). Brokerot spored ASST 1995 e (a) lice koe dejstvuva kako broker (trgovski

posrednik) pri vr{eweto na profesijata ili trgovijata pri sklu~uvaweto na transakciite so finansiskite instrumenti; ili (b) lice koe profesionalno nudi mehanizam za steknuvawe pobaruvawa preku otvorawe na investiciona ili ìro smetka, koga preku tie smetki moàt da se izvr{at transakcii so finansiski instrumenti

(beleggings of effectengiro) ili (v) lice koe dejstvuva kako market mejker, to est lice koe sklu~uva transakcii vo vrska so finansiskite instrumenti za svoja smetka (iako ne vr{i emisija na hartiite od vrednost) za da go odrùva pazarot so tie hartii od vrednost ili da stekne profit (dobivka) od razlikata pome|u kupovnata i proda`nata cena na hartiite od vrednost ili (g) lice koe dejstvuva kako zapi{uva~ na hartii od vrednost ili (d) lice koe

6 Postojat nekoi isklu~oci od ova pravilo. Ne se bara licenca za instituciite za hartii od

vrednost {to ve}e se pod nadzor zaradi nekoj drug holandski zakon, {to ne e ASST 1995 (osiguritelnite kompanii), centralnite banki, stranskite institucii za hartii od vrednost so

evropski paso{ (Direktiva 93/22/EC), instituciite {to nudat uslugi glavno vo zatvoreni krugovi (semejni kompanii, penziski fondovi za konkretna kompanija), instituciite {to nudat uslugi so hartii od vrednost na incidentni osnovi pri redovnoto rabotewe.

47

sklu~uva kamatni, valutni ili kapitalski svapovi ili sli~ni aran`mani kako broker (trgovski posrednik).

Vtoro, menaxerot na portfolioto spored ASST 1995 e lice koe pri vr{eweto na svojata profesija ili trgovija spored dogovor upravuva so finansiskite instrumenti ili parite {to }e bidat investirani vo finansiski instrumenti za klientot. Toa opfa}a prenos na nalozite za finansiskite instrumenti na drugite institucii za hartii od vrednost vo ime i za smetka na klientot i izvr{uvawe ili pottiknuvawe na izvr{uvaweto na transakciite so hartiite od vrednost za smetka na klientot. Definicijata ne go opfa}a kolektivniot investicionen menaxment, tuku poprvo individualniot poertfolio menaxment.

Vo slu~ai 1, se pretpostavuva deka menaxerot podpa|a pod definicijata na

portfolio menaxer (vermogensbeheerder) od ~len 1 to~ka (v) ASST 1995 se dodeka toj investira pari~ni sredstva vo hartii od vrednost ili sklu~uva kamatni, valutni ili kapitalski svapovi ili sli~ni dogovori. Vtorata prezumpcija e deka toj ne e opfaten so licencnoto izzemawe. So iznos od € 2.000.000 moè da se o~ekuva deka barem nekoi od pari~nite sredstva }e bidat investirani vo hartii od vrednost. Za da stekne licenca, profesionalniot investitor treba da ispolni nekolku uslovi {to proizleguvaat od Direktivata 93/22/EC, a {to se utvrdeni vo ~lenot 7 ASST od 1995 i FRMSST od 2002 i FRST

2002. Institucijata za hartii od vrednost treba da gi poseduva neophodnata ekspertiza i doverlivost, mora da dava finansiski garancii; mora da ispolnuva opredeleni uslovi vo sferata na administriraweto na kancelrijata, kako i vo vrska so sedi{teto na glavnata kancelarija (glavvnoto sedi{te); mora da se soobrazi so opredeleni pravila vo vrska so informaciite {to i se davaat na javnosta; i mora da dade garancii za soodvetniot nadzor soglasno opredelen broj pravila, vklu~uvaj}i go i ASST 1995.

Profesionalniot investicionen menaxer od slu~ajot 1 duri moè da se kvalifikuva i kako posrednik (broker), vo zavisnost od na~inot na koj gi investiral

navedenite € 2.000.000. Uslovite za steknuvawe brokerska licenca (ovlastuvawe) vo nekoi slu~ai se postrogi otkolku uslovite za portfolio menaxer. Vo dvata slu~ai ASST 1995 ne bara dejnosta da se vr{i preku pravno lice, kakvo {to e na primer akcionerskoto dru{tvo. Me|utoa vo praksa toa e re~isi redoven slu~aj. Vo slu~ajot 1, opi{anata situacija e soglasna na standardnata praksa, to est John }e bide eden od direktorite na

Besloten Vennootschap (dru{tvo so ograni~ena odgovornost). Direktivata, a so samoto toa i holandskoto zakonodavstvo baraat najmalku dva direktora za da se obezbedi kontinuitetot na raboteweto.

Dvete formi na institucii za hartii od vrednost baraat investitorot ili direktorot na investicionata institucija da gi imaat neophodnata ekspertiza (znaewe i

iskustvo) i doverlivost (da vlevaat sigurnost). Generalno, AFM }e bara posebno poznavawe na hartiite od vrednost i najmalku dve godini iskustvo vo upravuvaweto (menaxmentot). Ministerot za finansii gi dal slednive zabele{ki vo vrska so terminot

"doverlivost (sigurnost)". Personalnata doverlivost na institucijata za hartii od vrednost mora da bide nadvor od site mo`ni somneì. Dali nesovesnite i ne~esnite akti (mala fide) ili u~estvoto vo dano~noto izbegnuvawe }e bidat dovolni za da pretstavuvaat zaguba na doverlivosta }e zavisi od okolnostite. Ako liceto svesno go kri{i zakonot, toa sekako }e frli somne` vrz doverlivosta i sigurnosta. AFM }e odbie da dade licenca (ovlastuvawe) na lice so kriminalno minato vo vrska so trguvaweto so hartiite od vrednost.

Isto taka se pretpostavuva deka John BV ima licenca. Holandskite pravni avtori se podeleni vo vrska so pra{aweto koi se efektite od neposeduvaweto na potrebnata licenca: dali dogovorot sklu~en so John BV e ni{toven ili Sam ima samo pravo na raskinuvawe na dogovorot i nadomest na {teta? Nekoi avtori isto taka tvrdat deka

48

dogovorite {to John BV gi sklu~il so tretite lica }e bidat ni{tovni ako toj nema licenca.

Zakon za administriraweto i prenosot na ìro smetkite za hartiite od

vrednost Vo 1977 godina holandskoto pravo prifati sistem vo koj rizikot od insolventnost

(ste~aj) be{e reduciran na minimum za brokerite {to se zanimavaat so kolektivno investirawe. Taa godina be{e donesen Zakonot za administriraweto i prenosot na ìro smetkite za hartiite od vrednost (SGTA 1977) za da im se dade podobra pozicija na klientite {to investiraat vo hartiite od vrednost vo odnos na investicionite

institucii. Sistemot na SGTA 1977 e utvrden nasledniov na~in. Klientite nemaat individualni prava vrz hartiite od vrednot, tuku tie se zaedni~ki sopstvenici (so-

sopstvenici) pro rata vo odnos na deponiranite koli~ini na hartiite od vrednost na donositel i vrz se {to gi zamenuva tie hartii na donositel (osiguritelni pobaruvawa za izgubenite hartii od vrednost, pobaruvawa spored pravilata za {tetite). Hartiite od vrednost se dràt vo kolektiven depozit. Ovoj depozit moè da se drì vo institucija, {to e primena kako ~len institucija od strana na centralniot institut, Necigef. Toj isto taka moè da se sostoi od saldovnata razlika {to institucijata ~len ja ima kaj druga ~lenska institucija. Tretata mo`nost e depozitot da se drì kaj centralniot institut, Necigef (kade {to vo praksa fizi~ki se dràt najgolemiot broj hartii od vrednost). Kako

rezultat na SGTA 1977, kolektivniot depozit ne pretstavuva sostaven del od imotot na institucijata ~len (voobi~aeno banka). Sekoj zaedni~ki sopstvenik (sosopstvenik) vo

kolektivniot depozit ima stvarno pravno pobaruvawe (pobaruvawe in rem) vo odnos na institucijata ~len, {to mu dava pravo na sopstvenikot da bara isporaka od so-sopstvveni~ki vodeniot kolektiven depozit na koli~inata na hartii od vrednost {to toj ja deponiral. Tie ne mora da bidat istite fizi~ki hartii od vrednost ili hartii od vrednost od ista denominacija (nominalna vrednost).

Za da bide primen kako institucija ~len, kompanijata mora da bide banka ili broker {to se kvalifikuva kako kreditna institucija spored Zakonot za nadzor na kreditniot sistem (ASCS) i mora da se angaìra vo ~uvawe i upravuvawe (administrirawe) na hartiite od vrednost za treti lica. Hartiite od vrednostse prenesuvaat samo so knièwe (knigovodstvena operacija ili upis). Isporakata na fizi~kite hartii od vrednost na donositel ne postoi. Smetkite kaj Necigef se vodat na ime

na instituciite ~lenovi. Ne postoi nikakov vzaemen odnos pome|u Necigef i klientite na instituciite ~lenki. Smetkite kaj instituciite ~lenki moàt da se vodat na ime na nivnite klienti. Klientite imaat dogovor so institucijata ~lenka i so nivniot broker. Kone~no, druga mo`nost e smetkata kaj institucijata ~lenka da se vodi na ime na brokerot koj investira za svoite klienti.

Osven ASCS sistemot, bankite vospostavile dva dopolnitelni sistema za za{tita

na pravata na investitorite, nare~eni VABEF 1 i VABEF II. Kaj ovie sistemi, bankata osnova kompanija za posebna cel, to est za namaluvawe na rizikot kako posledica na nejzinata ograni~ena cel i ovaa kompanija gi ~uva hartiite od vrednost vo depozit za klientite na bankata i za samata banka. VABEF I sistemot e osnovan i pred donesuvaweto na ASCS. Toj ostana korisen sistem, duri i po voveduvaweto na sistemot spored ASCS,

zatoa {to site hartii od vrednost na donositel ne bea podobni za priem vo ASCS sistemot. VABEF II sistemot be{e osnovan za da obezbedi siguren investicionen metod za hartiite od vrednost na donositel {to se drèa nadvor od Holandija i za hartiite od vrednost na ime. Isto taka vo ovie slu~ai, insolventnosta (ste~ajot) na kreditnata institucija nema

49

da gi zasegne pravata na klientite koi investirale vo hartiite od vrednost preku tie kreditni institucii.

]e pretpostavime deka brokerot ili upravitelot so portfolioto ne e institucija ~len. ]e napravime razlika pome|u situacijata vo koja smetkata kaj institucijata ~len e otvorena na ime na brokerot ili portfolio menaxerot i situacijata vo koja smetkata e otvorena na ime na klientot, a brokerot i portfolio menaxerot imaat samo polnomo{no {to im dava pravo da i davaat instrukcii na kreditnata institucija vo vrska so taa smetka. Vo vtoriot slu~aj, insolventnosta (ste~ajot) na brokerot ili na portfolio menaxerot nema da gi zasegne pravata na klientite vo odnos na institucijata ~len vo vrska so hartiite od vrednost {to institucijata ~len gi drì vo polza na klientot. Mora da se zabeleì deka spored uslovite na ASST 1995 i FRSST 1999 smetkite otvoreni kaj

kreditnite institucii mora da bidat otvoreni na ime na klientot (vidi go delot nasloven Dogovorot pome|u John BV i Sam). Zatoa, prvata situacija verojatno nema da nastane vo praksa.

Dogovor pome|u John BV i Sam

Dogovorniot odnos pome|u Sam i John treba da bide sklu~en vo pismena forma. Ovoj dogovor }e ima afinitet kon dogovorot za uslugi i dogovorot za mandat. Institucijata za hartii od vrednost (portfolio menaxerot) }e bara polnomo{no. Ova ovlastuvawe mora da bide ograni~eno na izvr{uvaweto na dogovorenite uslugi pome|u portfolio menaxerot i klientot. Polnomo{noto ne smee da dava nikakvi drugi ovlastuvawa na institucijata {to nea }e i ovozmoàt da gi drì parite i/ili hartiite od vrednost za svoja smetka ili vo polza na klientot. Ne smee da bide mo`no institucijata za hartii od vrednost da povlekuva pari ili hartii od vrednost od smetkata na klientot. Institucijata za hartii od vrednost ne moè da primi pari ili hartii od vrednost {to mu pripa|aat na klientot ili niv da gi drì vo polza na klientot. Institucijata za hartii od vrednost }e bide dol`na da obezbedi klientot da otvori smetka za pari i smetka za hartii od vrednost na ime na klientot (vo svoe ime) kaj nekoja kreditna institucija za da obezbedi izvr{uvawe na transakciite. Ako institucijata za hartii od vrednost prima, vo svoe ime, pari ili hartii od vrednost za klientot, toga{ institucijata mora vedna{ da gi prefrli parite i/ili hartiite od vrednost na smetkata na klientot kaj kreditnata institucija. Odredeni ~lenovi od Gra|anskiot zakonik vo vrska so dogovorot za mandat se zadolìtelni i zatoa standardnite dogovorni uslovi (op{tite delovni uslovi) ne moàt da otstapuvaat od tie ~lenovi od Zakonikot.

Dogovor za mandat Dogovorot za mandat (lastgeving) e dogovor za uslugi so koj ednata strana, mandatarot

se obvrzuva samiot sebe si vo odnos na drugata strana, mandatorot deka }e izvr{i eden ili pove}e pravni (zakonski) akti za smetka na mandatorot. Dogovorot moè da go obvrzuva mandatarot da dejstvuva vo svoe ime ili da dejstvuva vo ime na mandatorot (~len 414 Kniga

7 od Gra|anskiot zakonik). Dogovorot za mandat se regulira so op{tite pravila za dogovorot za uslugi

(dogovor za instrukcija, ~lenovi 400-413 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik) i so posebnite pravila za posebniot tip dogovor za usluga, dogovorot za mandat (~lenovi 414-423). Ako ovie pravila ili standardnite dogovorni uslovi ne utvrduvaat ne{to drugo, isto taka se primenuvaat i op{tite pravila za dogovorite (Knigi 3 i 6). ^lenovite 400-423 isto taka

50

se primenuvaat po pat na analogija na site dogovori (osven dogovorot za mandat) kaj koi ednata strana ima obvrska ili ovlastuvawe da izvr{i nekoj praven akt vo polza na drugata

strana, do merkata do koja smislata na ~lenovite 415-423 ne e kontradiktorna na toa. Kako rezultat na ova, sekoj dogovor {to podrazbira deka ednata strana upravuva so imotot na drugata strana i vo nejzina polza }e se regulira spored pravilata {to se primenuvaat i na

dogovorot za mandat (~len 424 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik). Dogovorot za mandat ne bara prenos na imotot, no toj isto taka ne go zabranuva toa.

Ako strankite sakaat da ja predvidat mo`nosta mandatarot da ne dejstvuva samo vo svoe ime, tuku i vo ime na mandatorot, toga{ }e se primenuvaat i pravilata za polnomo{noto

(volmacht) (~len 62ff Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik). Isto taka e mo`no na mandatarot da

mu se dadat ekskluzivni ovlastuvawa vrz imotot. Spored ~lenot 423 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik, mandatarot moè da dobie ekskluziven ili privative mandat

(privatieve last). Ovoj ~len naveduva deka ako mandatarot i mandatorot se dogovorile deka mandatarot }e bide isklu~ivo ovlasten vo svoe ime da gi vr{i pravata {to mu pripa|aat na mandatorot, toga{ mandatorot ve}e ne e vo mo`nost samiot da gi vr{i svoite prava. Tretite lica koi stapuvaat vo pravni odnosi so mandatorot ne moàt da bidat zasegnati od ovoj dogovor, ako ne znaele ili ako ne morale da znaat za ekskluzivniot karakter na mandatot.

Spored ~len 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik, nekoi predmeti {to bile kupeni od strana na mandatarot pri vr{eweto na negoviot mandat }e stanat del od imotot na mandatorot. ^lenot 110 Kniga 3 postavuva dva uslova: prvo, odnosot spored koj edno lice dejstvuva vo polza na drugo lice ({to ne e ograni~eno samo na dogovorot za mandat) i vtoro, predmetot mora da bide steknat pri izvr{uvaweto (ispolnuvaweto) na toj praven

odnos. Me|utoa, va`no e da se zabeleì deka ~lenot 110 e ograni~en na predmetite {to se prenesuvaat preku predavawe na vladenieto (dvi`ni stvari i negocijabilni instrumenti) i ne moè da se primeni na drugite predmeti, nitu po pat na analogija. Vo vrska so

predmetite {to ne se pokrieni so ~lenot 110, mandatarot (menaxerot) }e stane sopstvenik nezavisno od dogovorot za mandat i se bara dopolnitelen prenos za nedvi`nosta da se vleze vo imotot na mandatorot. Se prifa}a deka dogovornite strani moàt da ja isklu~at primenata na ~lenot 110, no samo ako toa go napravile izre~no.

Alternativa 1 Nu`no mora da se napravi razlika pome|u predmetite vo koi }e bidat investirani

€ 2.000.000. Edna mo`nost podrazbira investirawe vo hartii od vrednost ili vo dogovori za kamatni, valutni ili kapitalni svapovi ili sli~ni dogovori: site tie vo natamo{niot tekst }e bidat nare~eni "finansiski instrumenti". Ovoj termin seu{te ne postoi vo oficijalnata terminologija, no toa }e se smeni nabrzo so stapuvaweto vo sila na Zakonot za finansiskite uslugi {to pretstavuva implementacija na Direktivata za pazarite na finansiski instrumenti. Drugata mo`nost podrazbira direktno investirawe vo fizi~kiot imot, kako investirawe vo dvi`ni i nedvi`ni stvari. Vo praksa, ne e ba{ voobi~aeno portfolio menaxerot (koj ne e finansiska institucija) da upravuva so investicii {to ne se finansiski instrumenti. Liceto {to e obvrzano da upravuva so imotot {to ne se sostoi od finansiski instrumenti, vo smisla na ASST 1995 toa }e go napravi vrz osnova na dogovor za mandat. Ne postoi posebna procedura spored koja moè da se zadrì va`nosta na dogovorot, a da se zameni mandatarot (menaxerot). Toa moè da bide razli~no ako dogovorot bil sklu~en so kompanija, a namerata na strankite bila nekoe fizi~ko lice X realno da ja dava uslugata. Vo takov slu~aj, se primenuva ~lenot 404 Kniga 7. Kompanijata i liceto X se odgovorni za pravilnoto izvr{uvawe na dogovorot, iako samo

51

kompanijata e taa {to moè da go raskine dogovorot. Vo takva situacija sosema e verojatno deka klientot }e pobara zamena na liceto X bez pritoa da go raskinuva dogovorot so kompanijata.

Investirawe vo finansiski instrumenti To~ka a: raskinuvawe (prestanok)

Vo slu~ajot 1, uslovite na dokumentot indiciraat deka ovlastuvawata na John treba da bidat neotpoviklivi vo period od pet godini. Vo vrska so dogovorot za mandat, mandatorot moè da go raskine dogovorot vo sekoe vreme, nezavisno od toa dali mandatarot e profesionalec ili ne (~len 422 stav 2 i ~len 408 stav 1 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik). Ne e neophodno mandatorot da naveduva pri~ini za raskinuvaweto i ne e predviden nikakov otkazen rok za soop{tenieto. Prirodata na dogovorot ili ednostavnata razumnost i pravi~nost moè da diktiraat deka dogovorot ne moè da bide raskinat, no ova ne se odnesuva na na{iot konkreten slu~aj. Sudovite nemaat nikakov

izbor, tuku da dadat izjava (deklaracija) deka dogovorot e raskinat. Vo slu~ajot 1, moè da se bara sudska deklaracija vrz osnova na ~lenot 302 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik.

Postojat i drugi mo`nosti {to stojat na raspolagawe i mandatorot e toj {to treba da izbere i adaptira konkretna strategija. Ako aktot na mandatarot pretstavuva seriozna povreda na dogovorot, toga{ mandatorot moè da bara raskinuvawe na dogovorot (~len 265

Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Raskinuvaweto mandatorot moè da go izvede preku dostavuvawe na pi{ana izjava do mandatarot (~len 267 stav 1 Kniga 6 od Gra|anskiot

zakonik) ili so barawe sudska odluka (stav 2). Za da donese odluka dali iznesenite tvrdewa za John se dovolni za da se utvrdi deka John izvr{il povreda na dogovorot na na~in {to go opravduva raskinuvaweto, nu`no treba da se razgleda tekstot na dogovorot i dali John BV ja izgubil svojata doverlivost (sigurnost) ({to e eden od uslovite za steknuvawe na licencata; vidi go delot nasloven kako Investirawe vo hartii od

vrednost). Iako uslovite za licencata se pra{awa pome|u John BV i javnaata administracija, sepak se prifa}a deka pravilata za odnesuvaweto }e imaat izvesno

vlijanie vrz toa dali John treba da se smeta deka postapuval kako mudar mandatar. Vo slu~ajot 1, vme{anosta na John vo me|unarodniot {verc na umetni~ki dela se ~ini deka indicira deka toj ne postapuval kako dobar i vnimatelen mandatar i toa vodi kon povreda na dogovorot. Poslednata mo`nost podrazbira raskinuvawe na dogovorot zaradi nepredvidlivi okolnosti (~len 258 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik), me|utoa toa ne se primenuva na na{iot konkreten slu~aj.

To~ka b: John ne moè da prezeme nikakvi natamo{ni dejstvija So raskinuvaweto na dogovorot isto taka se povlekuva i polnomo{noto

(ovlastuvaweto za zastapuvawe). Spored uslovite na ASST 1995 i FRMSST 2002 smetkite vo kreditnata institucija se otvoreni na ime na klientot (vidi go delot nasloven kako Dogovor pome|u John BV i Sam). Pobaruvaweto vo odnos na kreditnata institucija spa|a vo imotot na klientot, a ne vo imotot na investicionata institucija. John BV ne e sopstvenik na bilansot na smetkata. Zatoa, raskinuvaweto na dogovorot e dovolno za da dovede do povlekuvawe na polnomo{noto (ovlastuvaweto za zastapuvawe). Generalno, mandatot ne e ekskluziven; no bez ogled na toa dali mandatot e ekskluziven ili ne polnomo{noto }e bide povle~eno avtomatski so raskinuvaweto na dogovorot. Za da bide apsolutno siguren

52

deka portfolio menaxerot }e prestane so site akti vo vrska so smetkata, Sam treba vedna{ da ja informira bankata za raskinuvaweto na dogovorot ili podrasti~no da ja zatvori smetkata.

To~ka v: celosen ot~et (revizija)

^lenot 27 stav 2(e) FRMSST 2002 propi{uva obvrska so klientot da se sklu~i dogovor vo pismena forma i so dogovorot da se utvrdi frekfencijata na redovniot ot~et {to treba da go dava portfolio menaxerot. Obvrskata i minimalnata frekfencija se

kodificirani vo ~lenot 29 DSST 1995 i vo ~lenovite 35-37 od FRMSST 2002. Barem edna{ vo tromese~jeto (klientot moè da ja informira institucijata za hartii od vrednost deka

ne saka pregled na tromese~jeto i vo takov slu~aj ot~etot se dava edna{ godi{no, ~len 35

stav 3 i ~len 37 od FRMSST 2002) klientot treba da dobie izjava {to dava vistinita, pravi~na i celosna informacija za sostavot na portfolioto, transakciite i tro{ocite {to bile napraveni od strana na klientot. Mese~niot izve{taj e neophoden ako klientot zazema pozicii {to podrazbiraat finansiska odgovornost (~len 36 FRMSST 2002).

Dekretot i natamo{nite propisi ne sodràt pravilo za vremeto na ot~etot (revizijata) vo situaciite vo koi dogovorot se raskinuva pred dogovoreniot rok. Moè da se pretpostavi deka treba da se dozvoli celosna revizija so ogled na toa duhot na gore-navedenite odredbi. ^lenovite 771-793 od Knigata za gra|anskata postapka propi{uvaat proceduralni pravila za slu~aite kaj koi mandatarot (ili nekoj koj ima obvrska za celosen ot~et) odbiva da go stori toa ili mandatorot odbiva da go prifati dadeniot ot~et.

To~ka g: restitucija (vra}awe) na upravuvaniot imot Restitucijata na upravuvaniot imot ne e relevantna kaj dogovorite za portfolio

upravuvawe. Investicionata institucija ili so drugi zborovi John BV ne e sopstvenik na smetkata (vidi go delot nasloven kako Investirawe vo hartii od vrednost i Dogovor

pome|u John BV i Sam). Tokmu zatoa, nema ni {to da se vra}a.

To~ka d: nadomest na {teta na Sam Raskinuvawe na dogovorot vrz osnova na ~len 422 Kniga 7 od Gra|anskiot

zakonik Spored ~lenot 74 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik, ako situacijata vo slu~ajot 1 se

smeta za povreda na dogovorot od strana na John BV, toga{ mandatorot ima pravo da bara nadomest na {teta. Za da moè vo dovolna merka da se utvrdi deka postoi vistinitost vo

glasinite povrzani so John za toa da moè da se smeta za povreda na dogovorot {to dava opravdana pri~ina za raskinuvawe, nu`no mora da se pogleda tekstot na samiot dogovor i dali John BV ja izgubil doverlivosta i sigurnosta (eden od uslovite za steknuvawe licenca: vidi go delot Investirawe vo hartii od vrednost). Iako uslovite za licencata se pra{awe {to se re{ava pome|u John BV i javnata administracija, sepak e prifateno

deka pravilata za odnesuvaweto treba da imaat prili~no vlijanie vrz odlukata dali John postapuval kako mudar mandatar. Visinata na obes{tetuvaweto }e bide proceneta spored pravilata od ~lenovite 95-98 i ~len 100 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik. Mora da postoi

53

pri~insko-posledi~na vrska pome|u povredata i nadomestot na {teta i mo`no e obes{tetuvawe na materijalnata, no i na nematerijalnata {teta. Visinata na obes{tetuvaweto treba da se utvrdi preku sporedba na finansiskata situacija {to bi postoela ako John BV celosno go ispolnil svojot del od dogovorot i finansiskata situacija {to proizlegla od povredata na dogovorot. Obes{tetuvaweto gi opfa}a realnite {teti i izgubenite mo`nosti.

Raskinuvawe na dogovorot vrz osnova na ~len 265 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik

Ako e utvrdena povreda na dogovorot (vidi go delot nasloven kako Investirawe vo

finansiski instrumnti - to~ka a: raskinuvawe) toga{ nadomestot na {tetata moè da se

bara vrz osnova na ~lenot 277 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik. Obes{tetuvaweto }e gi opfati {tetite pretrpeni zaradi povredata, kako i {tetite predizvikani od raskinuvaweto na dogovorot. Kako {to e navedeno pogore, visinata na obes{tetuvaweto }e bide utvrdena spored ~lenovite 95-100 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik.

To~ka a: John BV saka da go spre~i raskinuvaweto Bidej}i mandatorot ima pravo da go raskine dogovorot, osven ako raskinot e

isklu~en spored prirodata na dogovorot, {to ovde ne e sklu~aj (vidi go delot nasloven

kako Investirawe vo finansiski instrumenti - to~ka a: raskinuvawe) John BV ne moè da go spre~i raskinuvaweto.

Ako raskinuvaweto se temeli vrz raskin proizlezen zaradi povreda na dogovorot, a

ne vrz osnova na ~len 422 stav 1 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik, toga{ John BV moè da tvrdi deka fakti~kata situacija ne e osnova za raskinuvawe i deka dogovorot e seu{te polnovaèn. Toj moè da tvrdi deka pomalata povreda ne moè da go opravda raskinuvaweto (vidi ~len 265 stav 1 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Vtoriot prigovor }e bide deka iznesenite tvrdewa vo pe~atot realno ne vlijaat vrz negovata doverlivost i sigurnost kako portfolio menaxer i zatoa i nema povreda na dogovorot (vidi go delot nasloven kako Investirawe vo finansiski instrumenti - to~ka a: raskinuvawe). Tretiot prigovor moè da bide deka izgubenata doverba i sigurnost e ne{to {to vlijae samo na negovata licenca i fakti~ki nema nikakvo vlijanie vrz negovite obvrski vo odnos na klientot. Toa e sprotivno na logikata koristena vo delot nasloven kako Investirawe vo finansiskite instrumenti - to~ka a: raskinuvawe, kade {to be{e navedeno deka gubeweto na doverbata i sigurnosta imaat po{irok efekt otkolku obi~no nanesuvawe {teta vrz uslovite za steknuvawe na licencata. Sosema e o~igledno deka ovoj prigovor nema da bide uspe{en ako gi imame predvid brojnite braniteli na teorijata za {irokite efekti na gubeweto na doverbata i sigurnosta.

To~ka b: nadomest na {teta za John BV Bez ogled na mo`nosta za raskinuvawe, mandatarot spored principite na

holandskoto pravo moè da bide odgovoren za nadomest na {teta ako raskinuvaweto se smeta za povreda na dogovorot. Me|utoa, bidej}i Sam ne e profesionalen mandatar, raskinuvaweto na dogovorot ne se smeta za povreda na dogovorot, spored ~len 408 stav 3 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik. Kako posledica na toa, negovata obvrska da mu plati

54

ne{to na John BV e ograni~ena na pla}aweto na tro{ocite {to gi imal mandatarot vo dejstvuvaweto vo toa svojstvo (~len 408 stav 3 i 406 stav 1 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik), obes{tetuvawe za rizicite {to gi imal dejstvuvaj}i kako mandatar (~len 406 stav 2 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik) i nagrada za peridoot za koj se pretpostavuva deka se vr{el mandatot (vo konkretniot slu~aj pet godini), {to treba da se utvrdi razumno i pravi~no

(~len 411 stav 1 i 2, Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik). Nikakvi drugi iznosi ne se dolàt, duri i da nemalo izvestuvawe za raskinuvaweto. Ova pravilo e zadolìtelno i strankite ne moàt da go derogiraat (~len 422 stav 1 i ~len 408 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik). Standardnite dogovori ne predviduvaat konkretno pravilo vo vrska so ova. Vo slu~aj na raskinuvawe spored ~lenot 265 stav 1 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik, Sam moè da bide odgovoren za nadomest na {teta {to proizleguva od povredata na dogovorot bez ograni~uvawata navedeni vo Knigata 7.

Investirawe vo imot {to ne se finansiski instrumenti Ako mandatarot investira vo predmeti {to ne se finansiski instrumenti, toga{

ne se primenuvaat nikakvi posebni pravila za nadzorot vrz pravnata struktura na mandatarot ili na negovoto licencirawe. Mandatarot moè da bide fizi~ko ili pravno lice. Vo praksa, mandatarot }e bide pravno lice, kako Besloten ili Naamloze Vennootschap (dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili akcionersko dru{tvo). Ako dogovornata strana ne e istoto lice kako ona koe ja izvr{uva realnata rabota (vidi pogore), toga{ promenata na postojniot menaxer e verojatno mo`na i bez raskinuvawe na dogovorot. Vo odgovorot na pra{awata od slu~ajot 1 mora da se napravi razlika pome|u dvi`nite stvari i nedvi`nostite. Dogovorot pome|u John i Sam }e bide dogovor za mandat. Bez ogled na toa dali John dejstvuva vo polza na Sam vo svoe ime ili vo ime na Sam, ~lenot 110 od Knigata 3 od Gra|anskiot zakonik indicira deka dvi`nite stvari }e dojdat direktno vo imotot na Sam (vidi go delot nasloven kako Dogovor za mandat). Edinstvenata situacija vo koja ova pravilo ne se primenuva e situacijata vo koja izre~no e isklu~ena primenata na ~lenot 110. Vo praksa toa nema da se slu~i mnogu ~esto. Za drugite stvari, nu`no mora da se napravi razlika pome|u situacijata vo koja John dejstvuval vo svoe ime ili situacijata vo koja toa ne bilo taka. Ako toj dejstvuval vo svoe ime, toga{ stvarta }e vleze vo negoviot imot.

To~ka a: raskinuvawe Vo vrska so raskinuvaweto na mandatot, odgovorot e ist kako i vo delot nasloven

kako Investirawe vo finansiski instrumenti - to~ka a: raskinuvawe. Spored ~len 408 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik, dogovorot za instrukcija moè da bide raskinat od strana na mandatorot vo sekoe vreme. Ova pravilo isto taka se primenuva na dogovorite za mandat spored ~len 422 stav 1 i 2 (osven vo situaciite vo koi mandatot isto taka treba da se izvr{i vo interes na samiot mandatar ili na nekoe treto lice). Strankite ne moàt da se dogovorat poinaku. Op{to zemeno, ne se bara nekoja posebna pri~ina za raskinuvawe na dogovorot, no prirodata na dogovorot ili ednostavnata razumnost ili pravi~nost moàt da naloùvaat dogovorot da ne se raskinuva. No ovie pri~ini ne se odnesuvaat na na{iot konkreten slu~aj.

Natamu, mandatorot moè da bara raskinuvawe na dogovorot (~len 265 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Vo slu~aj na investirawe vo instrumenti {to ne se finansiski instrumenti, kade {to uslovite za steknuvawe na licencata ne vlijaat vrz ishodot, te{ko

55

moè da se predvidi dali iznesenite obvinuvawa se dovolni za da dovedat do raskinuvawe na dogovorot. Vo osnova, toa }e zavisi od konkretniot tekst na dogovorot (to est od

kvalitetite {to se o~ekuvaat od John BV spored dogovorot).

To~ka b: John BV ne moè da prezema natamo{ni dejstvija Ako dogovorot bil raskinat, mandatarot ve}e nema ovlastuvawe da upravuva so

imotot. Toj moè da dobie zabrana od sudot da dejstvuva vo svoe ime ili vo polza na mandatorot. Ne postoi mo`nost za registracija za toa da im bide dadeno do znaewe na tretite lica, iako se veli deka ekskluzivniot mandat moè da se registrira ako toj se odnesuva na registririrani stvari (nedvi`nosti). Ako mandatot bil otpovikan, toga{ i otpovikuvaweto treba da bide registrirano. Za da se obezbedi po~ituvawe na sudskiot

nalog Sam moè da pobara "dwangsom", pari~en iznos {to }e bide plativ sekoj pat koga upravitelot nema da go po~ituva sudskiot nalog.

Vo vrska so predmetite vo sopstvenost na mandatorot spored ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik (vidi go oddelot nasloven kako Dogovor za mandat), no {to seu{te se nao|a vo vladenie na John (dvi`ni stvari), mandatorot moè da bara zaplena za

predavawe na stvarta. Ako John storil ne{to so stvarite (na primer gi prodal), toga{ moè da sleduva zaplena na tie predmeti ako tretoto lice ne postapuvalo sovesno i ~esno (sovesen imatel). Ako dogovorot za mandat e pridruèn so polnomo{no (ovlastuvawe za

zastapuvawe) {to go obvrzuva John da dejstvuva vo ime na Sam, toga{ raskinuvaweto na dogovorot vodi kon povlekuvawe na polnomo{noto. Isto taka e mo`no polnomo{noto da bide povle~eno so posebna izjava.

To~ka v: celosen ot~et (revizija) ^lenot 403 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik go obvrzuva mandatarot da gi

informira mandatorot (stav 1) i da mu dade ot~et (stav 2) za svoite akti. Dogovornite strani moàt da se dogovorat i poinaku. Ova pravilo ne e zadolìtelno, osven ako stanuva zbor za dogovor za zastapuvawe. ^lenovite 771-793 od Knigata za gra|anskata postapka propi{uvaat proceduralni pravila za slu~aite vo koi mandatarot (ili nekoj drug {to ima obvrska da dade ot~et) odbiva da dade celosen ot~et ili mandatorot odbiva da go prifati

dadeniot celosen ot~et. John }e bide obvrzan da dade celosen ot~et (revizija).

To~ka g: restitucija (vra}awe) na upravuvaniot imot Restitucijata moè da podrazbira predavawe na vladenieto (fakti~ka vlast vrz

imotot) i predavawe na administrativnite dokumenti (hartii). Taa isto taka moè da zna~i deka sopstvenosta vrz imotot mora da se prenese nezavisno od toa dali prenosot e povrzan so relna isporaka ili ne.

Mandatarot ne e sopstvenik na imotot Mandatarot ne mora da bide zakonski sopstvenik vrz imotot, duri i koga dejstvuva

vo svoe ime (~len 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik). Baraweto za vra}awe na imotot i na administrativnite hartii zastaruva za pet godini po raskinuvaweto na dogovorot (~len

56

412 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik). Mo`no e da postoi pravo na zadrùvawe na administrativnite hartii (dokumenti): me|utoa vo toj slu~aj }e se sporedat interesite na dvete strani.

Mandatarot e sopstvenik na imotot

Ako ~lenot 110 Kniga 3 ne se primenuva na konkretnite dvi`ni stvari i negocijabilni instrumenti, pokraj stvarite na koi ovoj ~len ne se odnesuva, toga{ mandatarot e sopstvenik na imotot i }e bide naloèna restitucija na upravuvaniot imot ako dojde do raskinuvawe na dogovorot. Nu`no }e mora da se izvr{i prenos na imotot. Ovoj prenos nema da se izvr{i avtomatski po raskinuvaweto na dogovorot, osven ako strankite ne se dogovorat poinaku. Imotot }e bide prenesen spored pravilata {to se primenuvaat na konkretniot predmet.

Vo vrska so registriranite stvari, ako upravitelot odbie da ja prenese stvarta, toga{ moè da se bara sudska odluka za notarski akt, {to se bara za da se izvr{i

polnovaèn prenos (~len 300 stav 2 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik). Sudot isto taka moè da nazna~i zastapnik koj }e gi izvr{uva neophodnite akti namesto menaxerot (upravitelot). Uslovite proizleguvaat od ~lenot 301 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik.

To~ka d: nadomest na {teta za Sam Vo vrska so baraweto na Sam za nadomest na {teta, odgovorot e ist kako i vo delot

nasloven kako Investirawe vo finansiski instrumenti - to~ka d: nadomest za Sam, so isklu~ok deka nesoobrazuvaweto so uslovite za licencata ne se smeta za validen argument, zatoa {to ovde ne se bara licenca.

To~ka a: John saka da go spre~i raskinuvaweto

Vo vrska so John koj saka da go spre~i raskinuvaweto na dogovorot, odgovorot e ist kako i vo oddelot nasloven kako Investirawe vo finansiski instrumenti - to~ka a: John BV saka da go spre~i prestanokot.

To~ka b: nadomest na {teta za John BV

Vo vrska so baraweto na John za nadomest na {teta, odgovorot e ist kako i vo delot

nasloven kako Investirawe vo finansiski instrumenti - to~ka b: nadomest na {teta za John BV.

Alternativa 2

Finansiski instrumenti Instituciite za hartii od vrednost se obvrzani so instrukciite na klientot. Za da

se spre~i me{aweto vo politikata na institucijata za hartii od vrednost, golem broj dogovori gi ograni~uvaat pravata na klientite, taka {to klientot ne moè da dava

57

instrukcii vo sekoe vreme. Osven neograni~enite mo`nosti za davawe instrukcii na instituciite za hartii od vrednost pri sklu~uvaweto na dogovorot, klientot ima mo`nost edna{ na tri meseci ili edna{ godi{no da dade instrukcija, vo zavisnost od toa {to go dogovorile strankite vo pismeniot dogovor (~len 27 stav 1(e) i stav 2(d) FRMSST 2002). Ako instrukcijata e vo ramkite na ovlastuvawata na klientot, toga{ John BV }e treba da

ja sledi i po~ituva. Ako John BV re{i da ne ja sledi taa instrukcija, toga{ toj }e odgovara za povreda na dogovorot (~len 74 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). So drugi zborovi, toj }e treba da go pre~ekori svoeto polnomo{no. Vo takva situacija ne e mnogu verojatno deka }e se znae identitetot na kupuva~ot na hartiite od vrednost na Sam. Me|utoa, ako tretoto lice e poznato, toga{ pismoto go spre~uva toa treto liceda tvrdi deka predmetot go steknalo na sovesen i ~esen na~in. Kupoproda`niot dogovor }e bide raskinat, zatoa {to institucijata za hartii od vrednost dejstvuvala nadvor od ovlastuvawata {to i bile dadeni so polnomo{noto.

Investicii {to ne se finansiski instrumenti ASST 1995 ne se primenuva na ovaa situacija. Ako mandatarot dejstvuva vo svoe ime,

toga{ prenosot se smeta za polnovaèn. Vo toj slu~aj, edinstveniot vid barawe {to mandatorot (Sam) moè da go istakne vo odnos na tretoto lice (Elinor) se bazira na

nezakonskiot akt (tort spored pravilata za {teta). Spored holandskoto pravo, duri i koga tretoto lice svesno profitiralo od povredata na dogovorot od strana na mandatarot, samiot toj fakt ne e dovolen da se zaklu~i deka tretoto lice storilo ne{to nezakonsko. Me|utoa, kombinacijata na pismoto i faktot deka Elinor znaela deka John dejstvuva kako mandatar najverojatno }e bidat dovolni da se dojde do zaklu~okot deka e storen nezakonski akt. Druga pove}e teoriska opcija e da se tuì tretoto lice za neosnovano zbogatuvawe

(~len 212 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Ako mandatarot dejstvuval vo polza na mandatorot vo negovo ime, toga{

situacijata }e bide poinakva, zatoa {to dogovorot za mandat implicira polnomo{no

(ovlastuvawe za zastapuvawe). Vo ovoj slu~aj, John dejstvuval nadvor od svoeto ovlastuvawe,

zatoa {to Sam ja promenil sodrìnata na ovlastuvaweto na toj na~in {to mu kaàl na

John da ne prodava pod nekoja opredelena cena. Elinor znaela za baraweto na Sam, zatoa {to

Sam i pratil pismo. Elinor ne moè da se potpre na ~len 61 stav 2 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik, {to gi {titi tretite lica od baraweto na vlastodavecot bazirano na faktot deka polnomo{nikot dejstvuval nadvor od svoite ovlastuvawa. Slu~ajot 1 podrazbira

neovlasteno zastapuvawe {to nema da bide obvrzuva~ko za mandatorot (~len 66 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik). So drugi zborovi, proda`bata i prenosot nema da go obvrzat Sam.

Alternativa 3 Finansiski instrumenti Vo vrska so finansiskite instrumenti, ako Sam mu naloì na John BV da kupi

opredelen broj akcii, sodrìnata na nivniot pi{an dogovor za investicioni uslugi treba da se zeme predvid. Osven vo slu~aj na ekskluziven mandat, klientot nikoga{ ne go gubi pravoto samiot da dejstvuva. Praviloto od ~leen 402 stav 1 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik podednakvo se primenuva i ovde. Klientot moè da dade instrukcii vo sekoe vreme, osven ako strankite ne se dogovorile ne{to drugo. Vo praksa, toa ~esto }e bide ograni~eno na mo`nosta da se davaat instrukcii na tromese~no ili godi{no nivo.

58

Portfolio menaxerot mora da gi po~ituva instrukciite na klientot so isklu~ok na nedovolno obmislenite upatstva. Vo slu~aj na nedovolno obmislena instrukcija menaxerot verojatno }e go raskine dogovorot, duri i bez izvestuvawe so otkazen rok (prinudni pri~ini: ~len 408 stav 2 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik).

Investicii {to ne se finansiski instrumenti Spored ~lenot 402 stav 1 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik mandatorot moè da dava

instrukcii za na~inot na koj treba da se upravuva so negoviot imot. Mandatarot e dolèn da gi po~ituva tie instrukcii ako e izvesten blagovremeno i ako instrukciite se dobro obmisleni. Sosema e mo`no strankite da otstapat od ova pravilo vo svojot dogovor (osven kaj dogovorot za zastapuvawe). Vo slu~ajot 1, se postavuva pra{aweto dali investicionata instrukcija bila dobro obmislena ili ne. Ako taa ne bila obmislena, toga{ mandatarot moè da izbere da ne ja po~ituva. Ako mandatorot insistira, toga{ mandatarot ima pravo da go raskine dogovorot za mandat zaradi prinudni pri~ini (~len 402 stav 2 Kniga 7 Gra|anski zakonik).

PORTUGALIJA Mandatot, so ili bez zastapuvawe, e mehanizam {to obi~no se bira za da se kreira

izre~en trust za upravuvawe so nekoj imot za nekoi lica. Avtonomniot imot, obi~no koristen od strana na zakonodavecot, kreira fond za investirawe na odnapred neopredeleni iznosi za odnapred neopredelen broj na lica. Fondacijata e o~iglednoto re{enie za osnovawe i razvoj dobrotvoren i za{titen (spendthrift) trust. Zakonot ne

dozvoluva fondacii za privatni celi, tuku samo za nekoj relevanten "op{testven interes" (~len 188 od Gra|anskiot zakonik). Ova ograni~uvawe pretstavuva istoriska konsekvenca na vlijanieto na Francuskata revolucija vrz ograni~uvaweto na site feudalni stegi vrz cirkulacijata na zemji{teto. Deneska, stanuva zbor za tradicija {to mnogu pote{ko moè da se opravda. Problemite povrzani so rastro{nosta i rasfrlaweto so pari moèbi mnogu podobro bi se re{ile od privatnite fondacii, otkolku so postojniot neefikasen sistem na kuratorstvo spored koj tro{axijata treba da dobie posebna dozvola od kuratorot za da raspolaga (a nekoga{ duri i da upravuva) so svojot imot. Isto taka lu|eto koi ne se sposobni da se griàt za sebe bi imale mnogu podobra za{tita preku privatnite fondacii, otkolku preku sistemot na zakonsko zastapuvawe od strana na staratelot (~lenovi 138-156 Gra|anski zakonik). Taka i nekolkute tipovi fondovi sozdadeni so zakon za inkorporirawe na investicionite fondovi (fundos de investimento), penzionite fondovi

(fundos de pensoes), fondovite za obezbeduvawe (fundos de titularizacao) i drugite {emi za kolektivno investirawe.

Slu~ajot 1 e prepoln so pravni pra{awa {to proizleguvaat od problemite povrzani so prevodot na trustot vo kontinentalnite sistemi. Fiducia cum amigo i fiducia

cum creditore se mo`ni re{enija. Me|utoa, postoi dolga (i pogre{na) tradicija vo

portigalskata pravna doktrina na zabrana na fiducia zaradi (nerazbiraweto na) doktrinata za causa i zaradi numerus clausus (tipicita) na stvarnite prava. Iako ponovata doktrina ja prifa}a polnova`nosta na fiducijarnite dogovori vrz osnova na slobodata na dogovaraweto (autonomia privada), sudovite seu{te se rezervirani vo vrska so ova pra{awe. No sporedbeno moèbi e dobro slu~ajot 1 da go odgovarame so re{enijata {to se voobi~aeno predvideni vo slu~ajot na Portugalija i da gi izbegnuvame na{ite re{enija {to ne se op{to prifateni.

59

Neodamna be{e objavena nova studija, na inicijativa na Bankata na Portugalija, vo koja se razgleduva{e mo`nosta za priznavawe na trustot vrz osnova na novoto pravo za

"fiducijarnata sopstvenost" (propriedade fiduciaria). Spored ovaa studija, trustot treba da bide nov tip na stvarno pravo so koe trustee (fiduciario) }e bide obvrzan da upravuva so

imotot na trustot (bens fiduciados) vo interes na korisnikot (beneficiario). Imotot na trustot treba da pretstavuva avtonomen imot i treba da bide celosno izdvoen od dolgovite na trustee.

Vo portugalskoto pravo trustot formalno se upotrebuva samo na arhipelagot Madeira. Fakti~ki, Dekret-zakonot 264/90 od 31 avgust odobruva "inkorporacija i upravuvawe so kompanii, kako i otvorawe na podru`nici na postojnite institucii ìja edinstvena cel e upravuvawe so trustot ili so off-shore trustot" vo Slobodnata zona na

Madeira, no samo vo Avtonomniot Region na Madeira. Me|utoa ovaa odredba e prili~no ograni~ena materijalno i spored teritorijalniot obem. No jas seu{te smetam deka pokraj rezidualnoto priznavawe na trustot vo Madeira dano~niot raj, nekolku pravni re{enija na avtonomni celini povrzani so {emite za kolektivno investirawe (na primer investicionite fondovi, penziskite fondovi, fondovite za obezbeduvawe) fakti~ki se trust strukturi. Portugalija ne e stranka na Konvencijata za pravoto {to se primenuva na trustot i na nivnoto priznavawe od 1 juli 1985 godina.

Vo ramkite na portugalskoto pravo, upravuvaweto na John so imotot na Sam po~iva vrz neotpoviklivo polnomo{no, a osnovniot odnos e dogovor za mandat za upravuvawe. Ovoj mandat se vr{i profesionalno za nadomest. Vo portugalskoto pravo za mandatot, ako toj e generalen dava pravo samo na sekojdnevno vr{ewe na rabotite; ako ima ovlastuvawa nad toa i opfa}a ovlastuvawe za raspolagawe, proda`ba ili hipoteka, vo nego mora da se specificiraat stokite na koi toa se odnesuva (~len 1159 od Gra|anskiot zakonik).

Portugalskata pravna doktrina, portigalskiot Gra|anski i Trgovski zakonik pravat jasna razlika pome|u dogovorot za mandat i polnomo{noto. Mandatot se dava so ili bez ovlastuvawe za zastapuvawe. Polnomo{noto se regulira so op{tiot del na Gra|anskiot zakonik (~len 262-269) {to se odnesuva na dobrovolnoto zastapuvawe. Mandatot e reguliran so posebniot del na Knigata za obligaciite, pokonkretno kaj dogovorite. So drugi zborovi toj e reguliran kako tip na dogovor (~lenovi 1157-1184).

Trgovskiot zakonik gi regulira trgovskite mandati - mandatite za prezemawe na trgovskite akti - i pravi jasna razlika pome|u mandatot so i bez ovlastuvawe za zastapuvawe. Mandatot bez ovlastuvawe za zastapuvawe e poznat kako "komision"

(commission, ~lenovi 231-277 Trgovski zakonik). Polnomo{noto pretstavuva ednostran akt i kako osnova moè da ima mandat so ovlastuvawe za zastapuvawe ili nekoj drug zakonit biznis {to nu`no bara ovlastuvawe. Polnomo{noto i mandatot se gasat koga }e prestane osnovniot odnos (~len 265 Gra|anski zakonik). Otpovikot i otkaùvaweto na polnomo{noto vodat kon prestanok na mandatot so zastapuvawe (~len 1179 Trgovski zakonik).

Kako generalno pravilo, polnomo{noto i mandatot se otpoviklivi vo sekoe vreme

(~lenovi 265.2, 1170 i 1171 Gra|nski zakonik i ~len 245 Trgovski zakonik). Otpovikot bez soodvetna pri~ina na profesionalniot mandat ili na mandatot daden vo interes na mandatorot i na mandatarot dava osnova za barawe nadomest na {teta (~len 265.3 Gra|anski zakonik). Me|utoa, neopoviklivosta na polnomo{noto e izre~no dozvolena koga ovlastuvaweto se vr{i vo vzaemen interes na vlastodavecot i na polnomo{nikot (~len

265.3 Gra|anski zakonik). Istoto pravilo se primenuva na mandatot koga toj se dava vo vzaemen interes na mandatorot i na mandatarot (~len 1170.2 Gra|anski zakonik). Sudovite ja prifa}aat polnova`nosta na polnomo{noto i na mandatot {to se dadeni vo isklu~iv interes ili na polnomo{nikot ili na mandatarot. Neotpoviklivoto polnomo{no {to e

60

vo isklu~iv interes na polnomo{nikot ili vo vzaemen interes na vlastodavecot i na polnomo{nikot mora da se dade so javen notarski akt (~len 116.3 od Notarskiot zakonik).

Neotpoviklivosta na mandatot i na polnomo{noto proizleguvaat od osnovniot odnos. Ako neotpoviklivosta e nu`na za zadovoluvawe na osnovniot odnos i pod uslov taa da e dadena za da se za{titat interesite na mandatarot protiv mandatorot (na primer ovlastuvawe za sooobrazuvawe) toga{ otpovikot na ovlastuvaweto e nepolnovaèn (silna ili apsolutna neotpoviklivost). Ako pak neotpoviklivosta e samo dogovorena, no ne e potrebna za da se zadovoli osnovniot odnos, toga{ otpovikot }e bide polnovaèn, no }e vodi kon gra|anska odgovornost za povreda na dogovorot za neotpoviklivosta (slaba ili relativna neotpoviklivost). Sudovite postapuvale po problemite {to proizleguvaat od neotpoviklivosta na polnomo{noto i generalno go smetale za nepolnovaèn otpovikot na neotpoviklivite ovlastuvawa {to bile dadeni vo interes i na vlastodavecot i na polnomo{nikot ili samo vo isklu~iv interes na polnomo{nikot.

Dol`nostite na mandatarot, so ili bez ovlastuvawe za zastapuvawe opfa}aat: (a) izvr{uvawe na aktite opfateni so mandatot so pridrùvawe do instrukciite na mandatorot; (b) obezbeduvawe informaciite {to mandatorot moè da gi pobara vo vrska so sostojbata so upravuvaweto; (v) izvestuvawe na mandatorot za izvr{uvaweto na mandatot ili ako mandatot ne e izvr{en, naveduvawe na pri~inite za toa; (g) davawe ot~et na krajot na mandatot ili po barawe na mandatorot; i (d) isporaka i prenos na mandatorot na ona {to bilo primeno pri izvr{uvaweto na mandatot ili vo vrska so nego, pod uslov mandatarot da go potro{il pri redovnoto vr{ewe na mandatot (~len 1161 Gra|anski zakonik).

Koga e daden mandat bez ovlastuvawe za zastapuvawe, mandatarot dejstvuva vo svoe ime vo odnosite so tretite lica, a pravnite efekti od negovite dejstvija se reflektiraat na nego. Podocna, toj e dolèn da gi prenese efektite na svojot mandat, to est site prava, stoki, pari ili drugi zakoniti predmeti vo sopstvenost na mandatorot (~len 1181.1 Gra|anski zakonik). Toa go sozdava dobro poznatiot rizik za mandatorot vo slu~aj na insolventnost ili ste~aj na mandatarot. ^lenot 1184 od Gra|anskiot zakonik go {titi mandatorot od li~nite doveriteli na mandatarot, koi nemaat pravo da gi zaplenuvaat predmetite {to bile steknati od strana na mandatarot pri izvr{uvaweto na mandatot i zatoa treba da mu se prenesat na mandatorot. Vo slu~aj na predmeti ~ij prenos podleì na registracija (glavno nedvi`nosti), izzemaweto vaì samo pred registracijata na ime na mandatarot. Kako posledica na javnosta kreirana so registracijata, pravata na tretite lica, vklu~uvaj}i gi i pravata na doveritelite, stanuvaat mnogu porelevantni od pravata na mandatorot. Vakviot reìm na ~lenot 1184 od Gra|anskiot zakonik ima golema va`nost i efikasnost vo vrska so trust situaciite. vo op{tata praksa, upravuvaweto so imotot, profesionalno ili ne, obi~no se temeli na mandat so ovlastuvawe za zastapuvawe ili na obi~no otpoviklivo polnomo{no. Ne e normalno, nitu ~esto kaj obi~nite lu|e upravuvaweto so imotot da mu go doverat na drugo lice vrz osnova na mandat bez ovlastuvawe za zastapuvawe. Me|utoa, postojat slu~ai kaj koi predmetite se dadeni na treti lica kako fiducijari (fiducia cum amico) i tie niv gi dràt kako sopstvenici so cel da go za{titat korisnikot od negovite doveriteli, od negovata sopstvena rastro{nost ili zaradi nekoja druga pri~ina. Ovie slu~ai na fiducia cum amico voobi~aeno se dràt vo tajnost ili im se poznati samo na ograni~en broj na lica ili vnatre vo semejstvoto.

Konkretniot slu~aj ovde vo kontekstot na portugalskoto pravo se javuva kako slu~aj na neotpoviklivo polnomo{no so osnoven odnos mandat so ovlastuvawe za zastapuvawe, kaj koj pravnite efekti od dejstvijata na polnomo{nikot direktno se produciraat vo pravnata sfera na mandatorot. Bez ogled na toa, opi{anata situacija moè da se razbere i kako mandat bez ovlastuvawe za zastapuvawe (ili kako komision) i vo toj slu~aj pravnite efekti od dejstvijata na polnomo{nikot se produciraat vo negovata

61

pravna sfera i podocna mora da bidat preneseni vo sferata na mandatorot. Re{enijata se razli~ni, vo zavisnost od toa dali mandatot e daden so ili bez ovlastuvawe za zastapuvawe.

Bidej}i vo pra{aweto e spomenato deka John ja vr{i aktivnosta kako profesionalen investicionen menaxer vo negovata mala kancelarija, se ~ini deka ovde ne stanuva zbor za upravuvawe od strana na kompanija {to upravuva so portfolija. Vo princip, profesionalnoto upravuvawe so imotot (portfolioto) na treti lica ne moàt da go vr{at poedinci. Spored ~lenot 4.1. i 8.2. od Zakonot za bankarstvoto, upravuvaweto so imotot mora da go vr{at isklu~ivo poseben vid na finansiski kompanii, dru{tva za upravuvawe (sociedade de administracio de patrimonios) regulirani so Dekret-Zakonot 163/94 od 4 juli. Ova e posledica na Direktivite 93/22/EEC i 89/646/EEC.

Zakonite {to vo portugalskoto pravo go vgradija ~lenot 3 od Direktivata 89/646/EEC daleku ja nadminuvaat direktivata po obem i prinuduvaat koristewe na korporativna forma za vr{ewe na dejnosta profesionalno upravuvawe so imot. ^lenot 8 od Zakonot za bankarstvoto naveduva deka samo kreditnite institucii (instituicoes de

credito) i finansiskite kompanii (sociedades financeiras) moàt da upravuvaat so imot na treti lica na profesionalen na~in. Ovaa odredba se primenuva nezavisno od prirodata na imotot {to se upravuva. Taa gi opfa}a ne samo upravuvaweto so hartiite od vrednost, tuku i upravuvaweto so drugite tipovi imot, vklu~uvaj}i gi i nedvi`nostite (isto vidi ~len 4 od Zakonot za bankarstvoto). Vo princip, kreditnite institucii i finansiskite kompanii treba da bidat osnovani kako akcionerski dru{tva (sociedades anonimas) iako se primenuvaat opredeleni isklu~oci za vzaemnite banki.

Zatoa osnovnata poenta e da se napravi razlika pome|u profesionalnoto i ne-profesionalnoto upravuvawe, zatoa {to ne-profesionalnoto upravuvawe mu e dozvoleno i na fizi~kite i na pravnite lica. Upravuvaweto isto taka moàt da go vr{at poedinci od drugite profesii kako sporedna rabota na nivnata osnovna dejnost (na primer advokati, pravni sovetnici itn.). Vo toj kontekst, treba da se razbere deka profesionalnoto upravuvawe postoi koga postoi voobi~aena i stabilna aktivnost, naso~ena kon profitabilni rezultati i se vr{i glavno so isklu~uvawe na sekakvi drugi aktivnosti. Vrskata so pretprijatieto i pretpriemni~kiot na~in na organizacija i izvr{uvawe isto taka treba da se zeme predvid kako kriterium spored koj za celite na ~lenot 8 od Zakonot za bankarstvoto treba da se okarakterizira profesionalnoto upravuvawe.

Dru{tvata za upravuvawe (sociedades gestoras) vr{at upravuvawe na portfolio imot vrz osnova na mandat vo pismena forma {to klientot i go dal na kompanijata, so specifikacija na uslovite, ograni~uvawata i nivoto na sloboda (diskrecija) pri upravuvaweto i kolku diskreciono toa moè da bide. Dru{tvata za upravuvawe se obvrzani so opredeleni obvrski, vklu~uvaj}i gi: sertifikacijata na identitetot i pravnata sposobnost na strankite za sklu~uvawe na konkretniot dogovor; prezentirawe na site dogovori na jasen i precizen na~in za da ne moè da dojde do gre{ka ili zabluda; neobjavuvawe na identitetot na svoite klienti, osven koga e toa neophodno za sklu~uvaweto na dogovorite; neposredno informirawe na klientite za detalite na dogovorot sklu~en vo nivna polza, osven ako so mandatot ne e dogovoreno ne{to drugo (vo princip toa treba da se napravi na denot na sklu~uvaweto na dogovorot); i davawe se od sebe za ispolnuvaweto na dogovorite. Site pari~ni sredstva i prenoslivi hartii od vrednost {to im pripa|aat na klientite mora da bidat deponirani na posebna bankarska smetka otvorena na ime na klientot. Ovie smetki moè da bidat otvoreni na ime na dru{tvoto za upravuvawe, no za smetka na klientot, pod uslov toa i formalno da e navedeno za sekoja smetka.

62

Alternativa 1 Klauzulata za neotpoviklivosta na ovlastuvaweto za zastapuvawe vo dogovorot

pome|u Sam i John pretstavuva konvencionalna (slaba, relativna) neotpoviklivost, a ne prirodna (silna i apsolutna). Interesot na John za neotpoviklivosta nastanuva zaradi negoviot profesionalen interes vo upravuvaweto. Sam ima pravo da go otpovika mandatot i so nego i polnomo{noto (ovlastuvaweto za zastapuvawe), pod uslov da postoi soodvetna pri~ina. Ako nema soodvetna pri~ina, toga{ otpovikot e polnovaèn, iako John ima pravo

da bara nadomest na {teta. Istoto se primenuva i ako upravuvaweto go vr{i John SA (dru{tvoto za upravuvawe).

Vesta {to se pojavila vo mediumite vo vrska so involviranosta na John (ili John

SA) vo nezakonskiot {verc na umetni~ki predmeti pretstavuva soodvetna pri~ina za otpovik, pod uslov vesta da e vistinita i potvrdena. Bidej}i vesnicite ne se sekoga{ to~ni, Sam treba da ja slu{ne verzijata na John za prikaznata pred da go otpovika polnomo{noto za da ja za~uva svojata sovesnost i ~esnost. Ako vesta ne e to~na, toga{

otpovikot e polnovaèn, no Sam treba da mu plati obes{tetuvawe na John za {tetite nastanati zaradi predvremenoto otpovikuvawe.

a. otpovikot e efektiven po priemot na izvestuvawe za otpovikot dostaveno od strana na Sam do John (ili John SA) i nema potreba od obra}awe do sudot za otpovik. Sam

moè da go tuì John (ili John SA) za sudska deklaracija za prestanok na mandatot ako saka, iako sudskata deklaracija ne e strogo neophodna, no moè da bide korisna.

b. pred podnesuvaweto na tu`bata ili vo tekot na postapkata, Sam moè da pobara i

da dobie vremena merka (providencia cautelar) so koja }e mu zabrani na John (ili John SA) da sklu~uva novi transakcii ili vedna{ da gi zapre site transakcii.

v. Sam ima pravo da bara od John (ili od John SA) detalen izve{taj i ot~et za

upravuvaweto {to go vr{i (~len 1181 Gra|anski zakonik i ~len 239 i 240 Trgovski zakonik). Ako John odbie, Sam moè da podnese tu`ba za poseben ot~et (prestacao de contas,

~len 1014 Zakonik za gra|anskata postapka). g. Sam ima pravo da bara restitucija (vra}awe) na imotot {to mu pripa|a, a {to bil

primen od strana na John (ili John SA) pri izvr{uvaweto na mandatot. d. Sam ima pravo da bara nadmest na {teta zaradi povreda na mandatot, pod uslov da

e dokaàna povredata na mandatot od strana na John (ili John SA) i {tetite {to gi pretrpel Sam kako rezultat na povredata na mandatot da se realno pretrpeni.

John (ili John SA) moè da istakne protiv-barawe za deklaracija deka mandatot e seu{te polnovaèn i vo sila, plus da bara nadomest na {teta. Spored portugalskoto pravo

i kako {to be{e prethodno navedeno, sudot }e go odbie baraweto na John vo vrska so natamo{noto opstojuvawe na ovlastuvaweto za zastapuvawe, zatoa {to Sam ima pravo da go otpovika mandatot. Ako osnovata za otpovik ne se smeta za dovolna kako pravi~na osnova

(justa causa) sudot }e mu naloì na Sam da izvr{i kompenzacija na John za {tetite {to proizleguvaat od predvremenoto otpovikuvawe na mandatot (namaleno za profesionalnite provizii) soglasno ~len 1172 od Gra|anskiot zakonik.

Alternativa 2 Dol`nost na John (ili na John SA) e da gi po~ituva instrukciite na Sam i da ne

postapuva sprotivno na tie instrukcii prodavaj}i go Blackacre. Sam ima pravo da mu dade instrukcija na John (ili na John SA) da ne prodava i otkako }e ja informira Elinor za tie instrukcii, toj se soobrazuva so obvrskata za informirawe od praviloto za sovesnosta i

63

~esnosta {to ima osobeno vaèn efekt pri utvrduvaweto na sovesnosta i ~esnosta na

Elinor. Ako mandatot bil daden bez ovlastuvawe za zastapuvawe, toga{ proda`bata na

Blackacre sprotvno na instrukcijata na Sam pretstavuva zloupotreba na polnomo{noto

(ovlastuvaweto za zastapuvawe) od strana na John. Spored ~lenot 269 od Gra|anskiot zakonik, dogovorot izvr{en so zloupotreba na polnomo{noto e ni{toven vo odnos na vlastodavecot, pod uslov zloupotrebata da mu bila poznata ili da morala da mu bide poznata na tretoto lice. Vo konkretniot slu~aj, kupoproda`niot dogovor izvr{en od strana na John i Elinor nema dejstvo vo odnos na Sam. Zatoa, Sam ima pravo da bara vra}awe

na Blackacre od Elinor (rei vindicatia). Ako saka, Sam moè da go ratifikuva prenosot (~len 258 Gra|anski zakonik), iako

ne e obvrzan da go stori toa. Ratifikacijata ja ima formata {to se bara za polnomo{noto. Nejzinoto dejstvo e retroaktivno, bez nanesuvawe {teta na pravata na tretite lica i se smeta deka ne postoi ako e storeno vo ramkite na uslovite utvrdeni od drugata strana. No se dodeka proda`bata ne e ratificirana, drugata strana ima pravo da ja otpovika ili da ja otfrli ako vo vremeto na sklu~uvaweto na transakcijata, strankata ne bila svesna za zloupotrebata na ovlastuvaweto za zastapuvawe.

Ako bil daden mandat bez ovlastuvawe za zastapuvawe, toga{ proda`bata na

Blackacre od strana na John sprotivno na instrukciite na Sam ima poinakvi posledici. Bidej}i John steknuva sopstveni~ko pravo vrz Blackacre kako posledica na mandatot bez

pravo na zastapuvawe, vo princip Sam nema pravo da go vrati zemji{teto (rei vindicatio) od kupuva~ot. Toj ima samo pravo da bara nadomest na {teta od John zaradi povreda na

mandatot. Ako John e dru{tvo za upravuvawe (John SA) toj moè da go stekne Blackacre za sebe, no za smetka na svojot klient Sam, samo ako toa e izre~no dozvoleno so mandatot.

Bidej}i steknuva~ot (Elinor) bil informiran za dadenite instrukcii na John od strana na Sam, taa }e se smeta za nesovesno i ne~esno treto lice i zatoa }e bide odgovorna

za obes{tetuvawe na Sam vrz istite osnovi i solidarno so John.

Alternativa 3

Kako mandatar, John (kako i John SA) moè da otstapi od instrukciite na Sam ili da se vozdrì od pridrùvawe do tie instrukcii, pod uslov da ne bilo mo`no blagovemeno da stapi vo kontakt so Sam i ako razumno se pretpostavi deka Sam bi se soglasil so

odlukata na menaxerot ako gi znael okolnostite na slu~ajot (~len 1162 Gra|anski zakonik). Me|utoa, John nema pravo da gi diskutira instrukciite na mandatorot, iako moè da go raskine mandatot ako saka. Osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo, mandatorot i mandatarot moàt slobodno da go otpovikaat mandatot sekoga{ koga }e posakaat.

Me|utoa misleweto na John (duri i negovoto profesionalno mislewe) deka konkretnata investicija e lo{a, samoto po sebe ne pretstavuva posebna osnova (causa) za raskinuvawe.

Kaj definiraniot dogovor pome|u John i Sam, vo vrska so upravuvaweto i/ili izvr{uvaweto na mandatot, dogovorot i/ili odnosot treba da bidat raskinati.

[KOTSKA Vo slu~ajot 1, dogovorot pome|u John i Sam }e dobie pravna sila pretvoraj}i go John

vo zastapnik (agent) na Sam koj dejstvuva vo ime na Sam (to est mandat so direktno zastapuvawe). Vo ovoj slu~aj, Sam e bide sopstvenik na imotot. Vtorata mo`nost bi podrazbirala osnovawe na akcionersko dru{tvo, so Sam kako edinstven akcioner i John

64

kako edinstven direktor. Kompanijata bi go drèla imotot. Lo{ata strana na ovoj dogovor e {to pravilata za upravuvaweto so kompaniite, objavuvaweto na godi{nite smetki itn. treba da bidat po~ituvani.

Trustot e najverojatniot na~in za efektuirawe na ovoj aran`man pome|u John i Sam,

iako treba da se kaè deka vakviot vid aran`man nema da bide mnogu verojaten vo praksa.

Kaj trustot, imotot }e se vodi na ime na John. Sam }e bide "truster" i edinstven "beneficijar", dodeka John }e bide "trustee". Ako John go prodade imotot i gi koristi parite za da kupi drug imot, se primenuva principot na realna subrogacija, taka {to noviot imot isto taka }e stane del od imotot na trustot. Pravata na Sam vo odnos na John

se li~ni (personalni) prava, a ne stvarni prava. Me|utoa, tie se sli~ni na stvarnite prava zatoa {to ako John odi vo ste~aj, toga{ imotot na trustot ne pretstavva sostaven del od negoviot imot. Doveritelite na John "kako poedinec" i doveritelite na John "kako trustee"

imaat razli~ni prava. Prvite moàt da gi vr{at svoite prava vrz imotot na John, no n ei protiv negoviot poseben (trust) imot. Vtorite moàt da gi vr{at svoite prava protiv

posebniot (trst) imotot na John, no normalno i ne protiv negoviot generalen (li~en) imot.

Na razni na~ini, trustot e sli~en an pravno lice. Pravnicite i drugite lu|e ~esto zboruvaat deka nekoj predmet e vo sopstvenost na trustot ili deka trustot e dolèn. Me|utoa, vo prvnata teorija trustot ne e pravno lice. Toj e poseben izdvoen imot na sopstvenikot. Principot e "edno lice, dva imota". Vrz taa osnova, {kotskoto pravo

razvilo sistem na trust bez da ima potreba od dvojstvoto zakon (common law) i equity i bez da ja tretira sopstvenosta kako "podelena", {to e pra{awe od osobena va`nost, zatoa {to

{kotskoto pravo za sopstvenosta pretstavuva sistem na ius commune. ]e pretpostavime deka John i Sam go koristat trustot za da gi oblikuvaat svoite

odnosi. Eden generalen komentar e deka liceto koe dejstvuva kako John }e bide podlo`no na Zakonot za finansiskite uslugi i pazari od 2000 godina i zatoa }e treba da bide ovlasteno od Vlasta za finansiskite uslugi. Ova ovlastuvawe moàt da go dobijat fizi~ki i pravni lica. Spored Zakonot, od John se bara toj da obezbedi deka }e gi drì vo

trust za Sam site investicii {to Sam ne gi drì vo svoe ime. Zakonot od 2000 godina se primenuva vo [kotska, isto kako {to se primenuva vo Anglija i vo Vels. Zatoa ~itatelot go upatuvame na izve{tajot za Anglija.

Alternatva 1 Korisnicite (beneficijarite) na trustot moàt da donesat ednoglasna odluka deka

trustot }e prestane nezavisno od uslovite na samiot trust. Vo slu~ajot 1, Sam e edinstveniot korisnik (beneficijar) i toj moè da go prekine trustot sekoga{ koga }e posaka.

Me|utoa, se ~ini deka ovde postojat dva odnosa: trust odnos i dogovor, sodràni vo eden ist dokument. Dogovorot propi{uva deka trustot }e prodolì izvesen period. Te{ko moè da se razbere zo{to ovoj dogovor treba da bide ni{toven, bez ogled na principot od

pravoto za trustot naveden pogore. Zatoa se ~ini deka pravoto na Sam (spored pravoto za trustot) za raskinuvawe (prestanok) na trustot }e podleì na dogovornata obvrska na Sam

da dozvoli traewe vo trustot vo period od pet godini. Verojatno Sam }e ima opravduvawe za da go raskine dogovorot. Me|utoa od

navedenite fakti toa se ~ini neverojatno: obi~nite glasini nema da bidat dovolni. Duri i da se glasinite vistiniti, prili~no e somnitelno dali tie bi go opravdale raskinuvaweto na dogovorot. Me|utoa, nedostatokot na ~esnost i pristojnost pretstavuva osnova vrz koja

moè da se otstrani sekoj trustee i da se zameni so odluka na sudot, po barawe na

65

korisnikot (beneficijarot). Bidej}i dogovorot pretpostavuva deka John e trustee, otstranuvaweto na John kako trustee nu`no }e dovede do raskinuvawe na dogovorot. So

raskinuvaweto na dogovorot, Sam kako edinstven beneficijar }e ima odvrazani race za raskinuvawe na trustot.

Ako pretpostavime deka Sam nema da ima opravduvawe za raskinuvaweto na dogovorot, se postavuva pra{aweto za efektite od obidot da se stori toa. Iako stanuva

zbor za trust, toj e funkcionalni sli~en na zastapuvaweto (agency). Zastapuvaweto e otpoviklivo na dva na~ina. Prvo, ako dojde do raskinuvawe na zastapuvaweto, na neopravdan na~in, se prezumira deka toa na zastapnikot }e mu dade pravo da bara nadomest na {teta. Principot e sli~en na ona {to se primenuva kaj dogovorot za rabota. Vtoro, ima situacii vo koi zastapuvaweto ne moè da bide otpovikano, duri ni na nezakonit na~in. Ova se primenuva na primer na procurator in rem suam. Na{iot konkreten slu~aj verojatno

bi se smetal kako slu~aj od prviot vid. Zatoa, otpovikot }e bide polnovaèn, no Sam

potencijalno }e bide odgovoren da bara nadomest na {teta. Otpovikot na pet-godi{noto

pravo na upravuvawe na John }e mu ovozmoì na Sam da go raskine trustot, zatoa {to edinstvenoto ograni~uvawe na pravoto na Sam da go raskine trustot e dogovornoto pravo

na John protiv nego. Trustee ima obvrska za vodewe soodvetno knigovodstvo (smetkovodstvo), a

korisnikot (beneficijarot) ima pravo da gi vidi tie smetki. Ovie prava postojat nezavisno od toa dali trustot bil raskinat ili ne.

Sudskata deklaracija za pravata (nare~ena "declarators") sekoga{ bila voobi~aena

vo {kotskoto pravo. Obidot na John da izdejstvuva edna takva deklaracija najverojatno }e propadne, zatoa {to kako {to vidovme, duri i ako raskinuvaweto na dogovorot od strana

na Sam e neopravdano, toa sepak }e proizvede pravno dejstvo. No ako e neopravdano, John }e ima pravo na nadomest na {teta.

Alternativa 2 Sam nema pravo da bara vra}awe na predmetite od Elinor. Proda`bata }e pretstavuva

povreda na trustot samo ako ili (a) aktot za trustot bara John da gi po~ituva instrukciite

na Sam ili (b) cenata bila nerazumno niska. Vo vrska so (a), sosema e verojatno deka vo praksa ovlastuvawata na John se diskrecioni i deka kako rezultat na toa, toj nema obvrska

da postapuva soglasno instrukciite na Sam. Me|utoa, duri i koga proda`bata pretstavuva povreda na trustot, taa ne moè da se poni{ti. Ako trustee ja prodade stvarta so povreda na trustot i sopstveni~koto pravo preminalo na kupuva~ot, pravoto na kupuva~ot ne moè da se osporuva, duri i koga toj kupil nesovesno i ne~esno, vo smisla {to znael deka

proda`bata pretstavuva povreda na trustot. Taka duri i ako Elinor znaela za protiveweto na Sam, negovoto pravo vrz stvarta ne moè da se osporuva.

Ako Sam dejstvuva brzo, pred proda`bata, toj moè da se obrati do sudot i da ja

stopira proda`bata so vremena merka (interdict). No sega za toa e premnogu kasno. ]e se postavi te{koto pra{awe ako Sam pobaral vremena merka po sklu~uvaweto na

kupoproda`niot dogovor, no pred prenosot na sopstvenosta na Elinor. Zatoa vakvata vremena merka najverojatno nema da bide mo`na. (No ako nemalo povreda na trustot, toga{ pra{aweto za vremenata merka e nerelevantno).

Sam moè da se obrati do sudot i da bara promena na John od pozicijata trustee i

nazna~uvawe na nov trustee. (Vo praksa sudot }e go otstrani trustee samo za seriozna povreda na trustot). Vo takov slu~aj, noviot trustee }e bide univerzalen naslednik na John na pravata i obvrskite na imotot na trustot. Noviot trustee, ako e toa neophodno, }e go tuì John za da go prinudi da ja plati izgubenata vrednost. Vo slu~aite na seriozna povreda na

66

trustot, ova e normalen tek na nastanite: noviot trustee }e bide nazna~en i tokmu toj nov trustee, a ne beneficijarite, }e go tuì prethodniot trustee za nadomest na predizvikanata

{teta. (Me|utoa, kako {to e ve}e navedeno, se ~ini neverojatno deka vo ovoj slu~aj ima povreda na trustot). Sekoe seriozno nezakonsko odnesuvawe na John moè da go opravda

Sam da se povikaa na svoeto pravo na raskinuvawe na dogovorot (vidi go pogore odgovorot na Alternativata 1), {to potoa }e mu ovozmoì na Sam da go raskine trustot.

Alternativa 3 Odgovorot na ova pra{awe zavisi od toa dali aktot za trustot bara od John da gi

sledi instrukciite na Sam. Vo praksa, ne e mnogu verojatno deka aktot za trustot }e go naloì toj uslov. Vo otsustvo na vakov uslov, Sam nema praven lek protiv John. Me|utoa,

ako Sam moè da demonstrira deka odlukata na John pretstavuva seriozna povreda na trustot, toga{ toj moè da bara otstranuvawe na John od pozicijata trustee: vidi go

odgovorot na Alternativata 1. Sekoe seriozno nezakonsko odnesuvawe od strana na John

moè da go opravda Sam da se povika na svoeto pravo za raskinuvawe na dogovorot (vidi gi

odgovorite na Alternativata 1) {to }e mu ovozmoì na Sam da go raskine trustot. [PANIJA Vo vrska so slu~ajot 1, postojat dve glavni institucii {to se vklopuvaat vo

aran`manot pome|u John i Sam, imeno dogovorot za mandat i fiducijarniot dogovor vo

negoviot modalitet fiducia cum amico (ili upravuva~ka fiducia, {to e najbliska do common

law trustot). Regulacijata na dogovorot za mandat ja sre}avame vo {panskiot Gra|anski zakonik

(~lenovi 1709-1739). Zakonikot pravi razlika pome|u zastapni~ki (representative) i ne-

zastapni~ki (non-representative) mandat (mandate). Prviot zavisi od davaweto polnomo{no i negovoto izloùvawe pred treti lica. Istata distinkcija se pravi vo Trgovskiot zakonik za "komisionot", so drugi zborovi za merkantilniot ili trgovskiot mandat "koga toj za svoj predmet ima trgovski akt ili operacija i komitentot ili komisionerot se ili trgovci ili trgovski zastapnici i posrednici" (~lenovi 244-280). "Zastapuvaweto" (agency)

pretstavuva poseben vid komision izme{an so elementi na dogovor za distribucija. Zastapuvaweto go potpi{uvaat dvajca nezavisni trgovci (dileri) koi obi~no se dogovaraat na ekskluzivno zastapni{tvo za site dogovori vo vrska so imotot i uslugite na vlastodavecot (principal) (a ne samo, kako vo Direktivata 86/563/EEC za proda`ba). Zakonot 12/1992 od 27 maj pravi razlika pome|u zastapuvaweto i komisionot spored koe zastapuvaweto ima dolgotraen karakter, a otpovikot se smeta za krajno isklu~itelen, a zastapnikot e obvran da dejstvuva vo ime na vlastodavecot (principalot) (ne e mo`no da postoi nezastapni~ko zastapuvawe).

Vtorata pravna institucija e upravuva~kata fiducija ili fiducia cum amico, za koja nema zakonski pravila. Taa be{e razviena preku sudskata praksa i doktrinata i pomina niz zna~itelen razvoj vo poslednite decenii. Teorijata za dvojniot efekt (fiducijarot steknuva celosna sopstvenost {to moè da jaj istaknuva erga omnes; a drugata strana ima samo personalno (li~no ili obligaciono) pravo da bara ispolnuvawe na dogovorenite

uslovi) be{e poddràna vo 1940 godina. Od 1980 godina, sudskata praksa pod vlijanie na profesorot De Castro deklarira{e deka fiducijarot ima samo "formalna sopstvenost" ili "fiducijarna titula" so "ograni~eno stvarno-pravno dejstvo". Ne postoi izvoren prenos na sopstvenosta na fiducijarot.

67

Moème da zabeleìme nekolku teoriski razliki pome|u fiducia i ne-zastapni~kiot mandat. Najednostavnata i o~igledna razlika e deka indirektnoto zastapuvawe, kaj koe postoi pravna za{tita za vlastodavecot ima regulirana ili standarizirana priroda (~lenovi 256 i 258 Trgovski zakonik), dodeka fiducijarniot dogovor ima ne-standardiziran karakter. Od perspektivata na teorijata za dvvojniot efekt, razlikata moè da se pojavi kako multiplicirana, zaradi prirodata na fiducijarnite prava vo sporedba so pravata na menaxerot-mandatar ("zastapnik", lato sensu). Toa e osobeno to~no ako se razbere deka mandatarot ne zasnova sopstveni~ko pravo vrz predmetot, koj direktno od vladenie na mandatorot preminuva na tretite lica ili obratno. Me|utoa, ova e prili~no kontroverzna rabota {to ovozmoùva razli~ni stepenuvawa i nijansi vo mandatot vo vrska so raspolagaweto i steknuvaweto. Dopolnitelnite obidi za razlikuvawe indiciraat deka indirektnoto zastappuvawe voobi~aeno se javuva pri kupuvaweto i prodavaweto, a ne pri upravuvaweto, {to e mnogu pokarakteristi~no za

fiducia. Natamu, sprotivno na mandatot ili komisionot za kupuvawe, fiducijarot ne samo {to treba da kupi ne{to, tuku isto taka mora da go za~uva imotot opredelen vremenski period vo svoe ovlastuvawe (vladenie) i natamu zadrùvaj}i gi fiducijarnite celi (upravuvawe).

Bez da gi otfrlame dostignuvawata na teoriskite napori, mora da se zabeleì deka kriteriumite za klasifikacijata na pravniot odnos kako indirektno zastapuvawe ili kako fiducija ne se sosema jasni. Fakti~ki, sosema e normalno se utvrdi deka sli~nite slu~ai se tretirani razli~ni, a sudovite vo eden slu~aj na{le postoewe na fiducija i ne-zastapni~ki mandat vo nekoj drug slu~aj. No sudovite ~esto pravat i kombinacija od dvata mehanizma.

Alternativa 1 [panskiot Gra|anski zakonik, {to go sledi romejskiot mandat utrduva deka

"mandatorot moè da go otpovika mandatot po èlba" (~len 1733). Istoto se primenuva i na trgovskiot komision, kakov {to e onoj utvrden za John (~len 279 Trgovski zakonik). Vrz osnova na ovoj obrazec i vrz osnova na fundamentalnata doverba vrz koja po~iva dogovorot, {panskiot Vrhoven sud zapo~na rigorozno da ja brani su{testvenata

otpoviklivost na mandatot. Od STS od 22 maj 1942 godina, sudskata praksa isto taka bez nikakvi problemi ja brane{e legalnosta na mandatot ili dogovorot za komision vo koi nema klauzula za nivnata otpoviklivost. Postojnata situacija e deka mandatot / komisionot i neotpoviklivite ovlastuvawa se celosno prifateni. Spored {panskoto pravo, najsoodvetniot na~in za strukturirawe na odnosot pome|u John i Sam bi bil preku komisionot so ovlastuvawe za zastapuvawe. Zastapuvaweto se vr{i preku polnomo{no, {to komisionerot moè ili ne moè da go koristi za sklu~uvawe dogovori so treti lica. Ako toj ne go koristi, toga{ nema da ima direkten zastapni~ki efekt (~lenovi 245-247

Trgovski zakonik). Zastapuvaweto (agency) e vtorata mo`nost; no toa se primenuva samo ako dvete dogovorni strani se profesionalci (trgovci, dileri). Vo slu~ajot 1, ne e

poznato dali Sam e profesionalec. Iako polnova`nosta na neotpoviklivoto ovlastuvawe ne pretstavuva problem

spored vaè~koto pravo, nejzinite efekti se razlikuvaat vo zavisnost od na~inot na koj e oblikuvana neotpoviklivosta. [panskiot sistem e sli~en na italijanskiot bidej}i ja priznava razlikata pome|u obvrzuva~kata ili relativnata neotpoviklivost i realnata ili apsolutnata neotpoviklivost. Kaj obvrzuva~kata neotpoviklivost, dogovorot moè da se raskine, no vakvata povreda na negovite uslovi vodi kon pravo za nadomest na {teta za zagubite {to mu bile predizvikani na komisionerot ili na mandatarot. Realnata

68

neotpoviklivost zna~i deka otpoviklivosta e objektivno nevozmo`na. So drugi zborovi, pravoto za otpovik e eliminirano i ako postoi obid za povikuvawe na toa pravo, toa }e bide bezuspe{no.

Nu`no treba da se utvrdi koja od dvete gore-navedeni mo`nosti se primenuva na slu~ajot 1. Generalno, {panskiot praven sistem go favorizira obvruva~kiot efekt kaj standardniot mandat. Realniot ili apsolutniot efekt sudskata praksa go smeta za isklu~itelen i toj se primenuva vo slednive dve situacii: (a) koga ima (neotpovikliv) mandat, ne samo vo interes na mandatorot, tuku i vo interes na tretoto lice ili mandatarot; (b) koga mandatot e sporeden uslov ili klauzula za izvr{uvawe na nekoj drug dogovor, na takov na~in {to otpovikot na mandatot bi zna~el povreda na glavniot dogovor. Vo dvata slu~ai, neotpovikliviot dogovor ne koincidira so ~istiot mandat onaka kako {to e toj reguliran so Gra|anskiot zakonik (ovde poprvo stanuva zbor za mandat tua vel aliena causa). Tipi~nite primeri na realna neotpoviklivost (vidi STS 11 maj 1993 godina) opfa}aat davawe ovlastuvawe za upravuvawe (administrirawe) i raspolagawe so svojot imot od strana na dol`nikot vo polza na svoite doveriteli, za da se izvr{i prenos na predmetite i za da se namirat dolgovite ili ovlastuvawe da se izgradi

zgrada na zemji{teto na sopstvenikot vo zamena za stan vo novata zgrada (STS 30 april 1981

godina). Vo slu~ajot 1, se ~ini jasno deka pet-godi{nata neotpoviklivost na ovlastuvaweto

za upravuvawe ima obvrzuva~ki ili relativen karakter (inter partes). So drugi zborovi, spored {panskoto pravo, John bi bil ograni~en na baraweto nadomest na {teta ako otpovikuvaweto (na komisionot, kako osnoven dogovor i na polnomo{noto, kako nadvore{na titula) bile neblagovremeni ili nepravedni. Dogovorot bi bil polnova`en, zatoa {to toj pokriva legitimni celi i ne e sprotiven na moralnosta, no negovite efekti }e bidat ograni~eni. Osnovite na dogovorot }e is~eznat kako rezultat na tvrdewata deka zastapnikot bil involviran vo {verc na ukradeni umetni~ki predmeti. Postojat sli~ni primeri vo {panskata sudska praksa. Prvo, STS od 25 noemvri 1983 podrazbira {est-godi{en neotpovikliv dogovor {to na zastapnikot mu dava upravuvawe vrz nekoja zemji{na parcela. Vrhovniot sud go priznal pravoto na otpovik i pred istekot na rokot od {est godini; me|utoa bidej}i ovde nemalo pravi~na osnova za otpovik, vlastodavecot bil obvrzan da isplati nadomest na {teta na zastapnikot za {tetite i zagubite predizvikani od neblagovremeniot otpovik. Vtoro, slu~ajot STS od 30 april 1955 godina se odnesuva na toreador koj mu dal ovlastuvawe na svojot zastapnik za nekoj fiksno utvrden vremenski period. Toga{ ovlastuvaweto bilo otpovikano i pred istekot na utvrdeniot period. Sudot smetal deka ne postoi nekoi zaedni~ki interes pome|u vlastodavecot i zastapnikot, taka {to neotpoviklivosta ne bila apsolutna, no sepak mu dosudil nadomest na {teta na zastapnikot.

Od ovde sledi deka efektot na dogovorot pome|u John i Sam }e dovede samo do

obes{tetuvawe na John. Kako krajno sredstvo, John mo`e da tvrdi deka Sam izvr{il "zloupotreba na pravoto". Me|utoa, ako se imaat predvid okolnostite na slu~ajot 1, sosema e neverojatno deka toa }e uspee, zatoa {to sudskata praksa ovoj na~in na postapuvawe go smeta za isklu~itelno re{enie.

Pokraj klauzulata za neotpoviklivosta, faktite od slu~ajot 1 indiciraat deka komisionerot e platen, to est raboti za nagrada. Se postavuva pra{aweto dali toa samoto po sebe ja eliminira slobodnata otpoviklivost. Spored ~len 277 i 279 od Trgovskiot zakonik, odgovorot e ne. No vo nedostatok na pravi~na pri~ina za otpovik od strana na vlastodavecot, {to bi ja eliminirala potrebata od kompenzacija (nesoobrazuvawe so postavenata zada~a, izmamno ili vinovno odnesuvawe, itn.) doktrinata indicira deka zastapnikot ima pravo na dogovorena kompenzacija (obes{tetuvawe), pokraj nadomestuvaweto na site iznosi {to toj gi potro{il.

69

Ako ova go primenime na slu~ajot 1 }e ne odvede do slednive rezultati. Prvo, Sam }e ima pravo na sudska deklaracija deka odnosot e raskinat. Vtoro, spored ~len 1733 od Gra|anskiot zakonik koja naveduva: "da go prinudi mandatarot da gi vrati dokumentite so koi bil vospostaven mandatot", John }e bide popre~en da sklu~uva natamo{ni transakcii

vo vrska so imotot. Od nego }e se bara da se otkaè od ovlastuvawata {to mu gi dal Sam, zatoa {to otpovikot na mandatot gi gasi tie ovlastuvawa. Toa moè da se dobie so sudska vremena merka.

Treto, restitucijata (vra}aweto) na upravuvaniot imot }e dovede do efektuirawe na pogore spomenatite barawa. Sam moè da dobie restitucija preku podnesuvawe tu`ba za

vra}awe na vladenieto (rei vindicatio, accion reivindicatoria). Toa e mo`no zatoa {to Sam ne se otkaàl od sopstveni~koto pravo vrz imotot, tuku samo od negovoto vladenie. Po

uni{tuvaweto na formalnata titula {to mu ovozmoùvala na John da dejstvuva vo svoe ime, Sam celosno }e gi vrati site prava vrz imotot. Ova proizleguva od primenata na

sovremenata sudska praksa za fiducia cum amico. Sam ne go gubi realnoto sopstveni~ko pravo i zatoa John treba da mu go vrati celiot imot na Sam. Isto taka e voobi~aeno da se izdade javen dokument za povtorniot prenos na sopstvenosta.

êtvrto, Sam }e moè da dobie celosen ot~et (revizija) za prethodniot period, i spored pravilata za mandat (izre~no ~lenot 1720 od Gra|anskiot zakonik) i spored

kriteriumite za upravuva~kata fiducia (STS 24 mart 1997). Me|utoa, baraweto na Sam za nadomest na {teta nema da bide uspe{no. John ne gi zanemaril svoite obvrski i raskinot na dogovorot se dolì na gubewe na doverbata, vtemeleno na subjektivna osnova {to ne e direktno povrzana so nego.

Vo vrska so protiv-barawata na John, toj moè da dobie obes{tetuvawe za pretrpenite {teti, no nema da bide uspe{en ako saka da izdejstvuva deklaracija deka toj seu{te ima celosni upravuva~ki ovlastuvawa se do istekot na periodot od pet godini.

Kako generalna zabele{ka, spored {panskoto pravo, i zaradi {irokite ovlastuvawa {to gi dobil John, toj ne mora da ja vodi svojata dejnost vo forma na korporacija. Sosema e zakonito i normalno toj da gi vr{i svoite aktivnosti kako poedinec (osobeno vo vrska so nedvi`nostite). Korporativnata forma se bara samo koga upravuvaweto se odnesuva na hartii od vrednost (valores: hartii od vrednost, akcii,

portfolio, upravuvawe so emisija, udeli vo investicioni fondovi itn.: ~len 63 Ley del

Mercado de Valores, LMV). Me|utoa, vo [panija e voobi~aena praksa John da ne ja koristi korporativnata forma, tuku da go prenese realnoto izvr{uvawe na uslugata na pazarnite posrednici, koi }e gi ispolnuvaat zakonskite uslovi (korporativna forma i drugite: ~lenovi 66ff, LMV) za trguvawe so pogore navedenite predmeti, a {to generalno se

naveduvaat kako "pretprijatija za investicioni uslugi" i pokonkretno, sociedades y

agencias de valores. Ako imotot na Sam glavno se sostoi od hartii od vrednost i akcii, toga{ toj }e bara usluga od poseben korporativen menaxer.

Alternativa 2 ^lenot 256 od Trgovskiot zakonik naveduva deka "komisionerot apsolutno nikoga{

ne moè da dejstvuva protiv izre~no dadenite instrukcii na komitentot, i ako go stori toa }e bide odgovoren za site {teti {to od toa }e proizlezat". ^lenot 1719 od Gra|anskiot zakonik go naveduva istoto pravilo. Fakti~ki, se podrazbira deka instituciite spomenati vo dvete odredbi ne se dogovorot za mandat i dogovorot za komision, nitu pak dogovorite {to se eksternalizirani so polnomo{no (ovlastuvawe za zastapuvawe) ({to bi podpadnale pod odredbata od ~len 1718 od Gra|anskiot zakonik), tuku

70

stanuva zbor za podocna dadeni i dopolnitelni nalozi {to gi sledat orginalno dadenite. Toa e konkretniot slu~aj vo Alternativata 1.

Osnovnoto pra{awe e dali instrukciite na Sam pretstavuvaat sostaven del od sodrìnata na ovlastuvaweto i zatoa dali tie vr{at razgrani~uvawe na ovlastuvawata na zastapnikot ili pak im nedostasuva ad extra karakter i vlijaat samo na internite odnosi pome|u zastapnikot i vlastodavecot. [panskata sudska praksa producirala mnogu jasno pravilo: komisionerot mora da gi po~ituva i sledi instrukciite na vlastodavecot i toj e kontroliran od tie instrukcii vo svoite odnosi so tretite lica (vidi go odgovorot na slednata alternativa). Me|utoa, vo princip tretite lica ne se zasegnati od tie instrukcii, osven ako ne znaele za niv. Tretite lica nema da bidat svesni za novite ograni~uvawa naloèni so instrukciite na vlastodavecot, osven ako instrukciite ne se vgradeni vo ovlastuvawata na zastapnikot ili vo inicijalniot komision ili osven ako zastapnikot mu gi soop{til tie instrukcii na tretoto lice. Od tie pri~ini, praviloto razvieno od strana na {panskata sudska praksa e neophodno. Od druga strana, ako licata koi stapuvaat vo pravni odnosi so zastapnikot znaele za instrukciite i nivnite dogovori se sprotivni na tie instrukcii, toga{ tie dogovori }e bidat poni{teni kako posledica na nesovesnosta i ne~esnosta. Tretite lica nema da dobijat ni{to.

Vo slu~ajot 1, John ne e edinstvenoto lice {to gi znae i treba da postapuva spored novite instrukcii na Sam so koi se zabranuva proda`bata po tolku niski ceni. Elinor

(tretoto lice) isto taka e svesno za tie instrukcii, zatoa {to taa isto taka dobila kopija od pismoto na Sam. Zatoa Sam moè da go vrati Blackacre od Elinor. Duri i koga John bi bil registriran sopstvenik na Blackacre, prigovorite {to i stojat na raspolagawe na Elinor preku pravilata za za{titata na objavuvaweto {to gi nudi zemji{niot register nema da se primenuvaat vo ovoj slu~aj (~len 34 od Zakonot za hipoteka), zatoa {to nedostasuva centralniot uslov za sovesnosta i ~esnosta kaj dogovornite strani.

Alternativa 3 Nu`no treba da se utvrdat obvrskite {to gi sledat instrukciite na vlastodavecot

za da moè da se razre{at pra{awata vo ovoj del. Razli~nite sudski presudi gi dale slednive klasifikacii na vakvite instrukcii: (a) imperativni ili neophodni; (b) direktivni ili fakultativni; (v) demonstrativni ili varijabilni. Spored ovaa klasifikacija, na zastapnikot mu se dadeni nekoi definitivni i izre~ni upatstva i toj moè da otstapi od tie instrukcii samo ako postoi razumna pri~ina za veruvawe deka po sila na te{kite i prinudni okolnosti, vakvata postapka najmnogu }e im koristi na

interesite na vlastodavecot (STS 26 maj 1964; ~len 255 od Trgovskiot zakonik). Ako se ima predvid gore navedenoto, nu`no treba da se proceni bukvalnata smisla

na obra}aweto na Sam do John, za da se utvrdi stepenot na kontrola {to Sam saka da go ima vrz kupuvaweto na zemji{teto. Se ~ini deka slu~ajot se odnesuva na kontrolata, bidej}i taa i se bara ("bara od nego....."), iako instrukcijata ne e ednostavno kupuvawe na nekoj opredelen predmet, tuku poprvo vlastodavecot go saka predmetot kako investicija. Zatoa, ako zastapnikot ja otfrli instrukcijata zatoa {to veruva deka stanuva zbor za lo{a investicija, a zastapnikot e lice koe se razbira vo tie raboti, toga{ toa moè da ima ubeduva~ki efekt vrz vlastodavecot. Me|utoa, ako izvestuvaweto ne ostava nikakvi somneì vo vrska so imperativnata voqa na vlastodavecot ili ako vlastodavecot odbie da ja povle~e svojata voqa da ja kupi parcelata, toga{ John mora da ja izvr{i zada~ata, duri i

ako stanuva zbor za slaba investicija (~len 256 od Trgovskiot zakonik). Ako toj ne go stori toa, bi sledelo deka komisionot ne bil ispolnet, {to bi zna~elo opravduvawe za

negovoto poni{tuvawe (kako vo Alternativata 1) so pravedna pri~ina.

71

[VEDSKA Op{tite pravila za mandatot vo {vedskoto pravo gi sre}avame vo Zakonot za

komisionoto zastapuvawe (kommissionslagen, 1914:45) i vo Zakonot za dogovorite (avtalslagen,

1915:218). Prviot Zakon gi regulira internite odnosi pome|u mandatorot (komitentot ili vlastodavecot) i mandatarot (komisionerot) i nadvore{nite odnosi (ovlastuvaweto za zastapuvawe ili obvrzuvawe na vlastodavecot), koga mandatarot dejstvuva vo svoe ime (neobjaveno zastapuvawe). Vtoriot Zakon gi regulira samo nadvore{nite odnosi, koga mandatarot dejstvuva vo ime na mandatorot (objaveno ili javno zastapuvawe). Koga mandatarot dejstvuva vo ime na mandatorot i koga }e se pojavat interni problemi, pravilata od Zakonot za komisionoto zastapuvawe se primenuvaat po analogija. Zakonot za komisionoto zastapuvawe se primenuva na transakciite {to se odnesuvaat na stvari {to ne se nedvi`nosti i zatoa se primenuva i na finansiskite instrumenti. Koga mandatarot upravuva so nedvi`nosti, vo nekoi slu~ai pravilata mo`at da se primenuvaat po analogija.

Pokraj ovie pravila, ima mal broj pravila za mandatot {to seu{te se vo sila vo Trgovskiot zakonik od 1734 godina, osobeno praviloto deka mandatorot ima pravo na nadomest na {teta ako mandatarot mu predizvikal {teta so nebre`nost i drugo pravilo deka mandatorot }e go obes{ti tretoto lice koga mandatarot dejstvuval bez ovlastuvawe, do merkata do koja mandatorot bil neosnovano zbogaten.

Za finansiskiot sektor, dopolnitelnite pravila se navedeni vo Zakonot za trguvawe so finansiski instrumenti (1991:980). Ovoj Zakon ima me{ovit javno-privaten karakter. Od osobeno zna~ewe za privatnoto pravo se glavata 3 za raspolagaweto so instrumentite {to im pripa|aat na drugi lica i glavata 5 za izvr{uvaweto i za dopolnitelnite (marginalnite) hartii od vrednost.

Drug zakon {to se primenuva na kompaniite {to trguvaat so finansiskite instrumenti za tu|a smetka e Zakonot za finansiskite pretprijatija (1991:981). Ovoj Zakon e prete`no od javno-praven karakter i regulira pra{awa kako dobivawe ovlastuvawe za vr{ewe na dejnosta, no Zakonot isto taka nalo`uva obvrski na upravitelot vo vrska so klientot okolu informiraweto, tajnosta i odvojuvaweto (separacijata) na parite na klientot od sopstvenite pari na upravitelot (menaxerot). Toj isto taka gi regulira pravata na menaxerot da raspolaga so imotot na klientot vo sopstven interes na upravitelot (menaxerot).

Dopolnitelnite direktivi se doneseni od strana na [vedskiot Odbor za

finansiska inspekcija (FFFS 2002:7) vrz osnova na Direktivata 93/22/EEC. Alternativa 1 Generalen princip vo {vedskoto pravo e deka mandatorot mo` da go otpovika

mandatot, osven koga mandatarot ima pravo da upravuva so imotot na mandatorot kako obezbeduvawe za zaem {to mandatarot mu go dal na mandatorot (ili za nekoja sli~na pri~ina). Vo poinakov slu~aj, za mandatarot se podrazbira deka nema legitimen interes vrz specifi~noto ispolnuvawe vo polza na mandatorot. Namesto toa, toj }e treba da bide zadovolen so pravoto da bara nadomest na {teta (tro{oci i izgubena dobivka) ako dojde do otpovik na negoviot mandat bez pri~ina i mandatorot ne go po~ituva otkazniot rok ili fiksniot termin za mandatot. Dovolna osnova za predvremeno raskinuvawe na mandatot od strana na mandatorot, bez nikakva obvrska za pla}awe nadomest na {teta, }e postoi ako

72

mandatarot bil nebreèn ili ako ne moè razumno da se bara natamo{noto opstojuvawe na mandatot (~lenovi 46 i 51 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe). Sli~no pravilo e

utvrdeno so Zakonot za trgovskoto zastapuvawe (lagen om handelsagentur, 1991:351) ~len 26. Mandatorot moè vedna{ da go raskine takviot dogovor ako ima dovolna pri~ina. Vo podgotvitelnite raboti za dvata zakona, na praviloto ne mu be{e dadena ista sfera na primena. Vo vladiniot nacrt za Zakonot za komisionoto zastapni{tvo se veli deka mandatorot mora da go po~ituva rokot na traewe na mandatot, ako negovoto gubewe doverba vo mandatarot e predizvikano od faktot deka mandatarot gi zloupotrebil svoite dol`nosti {to se nadvor od dogovorot so mandatorot. Me|utoa, vo nacrtot za Zakonot za trgovskoto zastapuvawe se naveduva deka mandatorot moè da go raskine dogovorot so neposreden efekt ako do{lo do neregularnosti {to najverojatno }e ja naru{at doverbata na mandatorot vo mandatarot, duri i koga neregularnostite nemaat nikakva direktna vrska so dogovorot.

Zatoa, ako investicioniot menaxer John ne moè da dokaè deka imal pravo da

upravuva so imotot na Sam kako so obezbeduvawe ({to ovde ne e slu~aj), }e se odobri baraweto na Sam za deklaratorna presuda so koja se raskinuva mandatot. Protiv-baraweto

na John za deklaracija deka toj seu{te ima celosni upravuva~ki prava }e bide otfrleno. Sudot moè da mu zabrani na John da sklu~uva natamo{ni transakcii povrzani so imotot

ako moè da se proceni deka John }e raspolaga so imotot na na~in {to e sprotiven na interesite na Sam (vidi Glava 15, ~lenovi 2 i 3 od Zakonot za procedura - rattegansbalkden

od 1942 godina). Po raskinuvaweto na mandatot, Sam ima pravo na celosen ot~et (revizija) na

prethodniot period. Na ist na~in, Sam isto taka ima pravo na restitucija na upravuvaniot imot. Ako predmetot ne mu bil prenesen na John, tuku samo mu bil doveren, baraweto za

restitucija na Sam }e bide za{titeno vo odnos na doveritelite na John. Ako predmetot mu bil prenesen na John ({to ne e verojatno vo [vedska), za{titata na Sam od tretite lica moè da bara povtoren prenos na vladenieto, otkaùvawe i registracija za da moè da bide za{titen vo odnosite so doveritelite na John.

Vo vrska so nadomestot na {teta, klu~na to~ka e dali "moè razumno da se bara natamo{no opstojuvawe na mandatot". Kako {to e navedeno pogore, vo vladiniot nacrt za komisionoto zastapuvawe se veli deka neregularnostite {to ne se povrzani so dogovorot ne pretstavuvaat osnova za neposredno raskinuvawe na dogovorot, a glasinite vo vesnicite u{te pomalku se takva osnova. Ovaa preporaka od nacrtot, {to ne e obvrzuva~ka za sudovite, moè da bide nadminata so podocne`nata preporaka od nacrtot za trgovskoto zastapuvawe vo vrska so istoto pra{awe, ovoj pat so sprotiven efekt. Zatoa, pozicijata vo {vedskoto pravo se ~ini nejasna. Moàm da pretpostavam deka sudovite }e smetaat deka ne moè razumno da se bara natamo{no opstojuvawe na odnosot ako mandatarot realno (ne pretpostaveno) se angaìral vo aktivnosti {to bi bile su{testveno {tetni za dejnosta na mandatorot.

Alternativa 2

Bidej}i mandatorot Sam ima pravo vo sekoe vreme da go otpovika specifi~noto ispolnuvawe na mandatot, mandatarot John ne e ovlasten da go prenese Blackacre otkako

doznal deka Sam ne saka da se izvr{i proda`bata. Zakonot za komisionoto zastapuvawe (~len 54-55) i Zakonot za dogovorite (~len 11) naveduvaat deka tretoto lice (Elinor) ne moè da se potpre na dogovorot koga tretoto lice bilo svesno deka mandatorot ne saka mandatarot da prodolì so toa dejstvie. Pokraj toa, ne se primenuvaat nikakvi pravila za

73

bona fide steknuvaweto na nedvi`nosta. Tokmu zatoa, Elinor ne steknuva nikakvo pravo vrz

Blackacre i Sam moè da bara deklaracija so takva sodrìna od sudot.

Alternativa 3 Mandatarot vo princip e obvrzan so instrukciite na svojot mandator, iako nekoi

nenadejni okolnosti moè da baraat mandatarot da otstapi od tie instrukcii (~len 8 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe). Ako mandatarot e profesionalec i smeta deka instrukciite na mandatorot (laik) se lo{o bazirani, toga{ toj moè da bide obvrzan da go sovetuva mandatorot da ne gi sledi instrukciite, duri i koga nema vonredni okolnosti (~len 6 od Zakonot za potro{uva~ki uslugi, konsumenttjanslagen, 1985:716). Ako mandatorot opstojuva na svojot stav, mandatarot ili }e ja izvr{i transakcijata, }e dade otkaz (ako ne postoi opasnost od odloùvawe na izvr{uvaweto na instrukcijata) ili }e bide odgovoren za site {teti predizvikani od negovoto odbivawe.

Bidej}i mandatarot John odbil da ja izvr{i transakcijata, mandatorot Sam mora samiot da ja izvr{i. Vo vrska so toa toj treba da ima pravo da bara John da mu go prefrli

siot finansiski imot potreben za steknuvawe na Blackacre. Bidej}i ja imal taa mo`nost, Sam treba da ima pravo na nadomest na {teta od John ako Blackacre ja zgolemi svojata

vrednost otkako Sam moèl samiot da ja kupi za sebe.

Sporedbeni zabele{ki Vo Evropa postojat dve osnovni pravni formi so koi moè da se organiziraat

odnosite pome|u Sam i John. Vo kontinentalna Evropa, preferiranata forma e mandatot, {to moè da bide pridruèn so polnomo{no. Vo Anglija, Irska i [kotska zakonodavstvoto vospostavilo institucija trust i za reguliraweto na ovoj odnos se preferira trustot.

Podelbata pome|u "trust" i "ne-trust" jurisdikciite sepak ne e tolku jasna kolku {to toa moè da se o~ekuva. Anglija, Irska i [kotska ja priznavaat mo`nosta za implementacija na odnosite preku zastapuvaweto (agency), {to e funkcionalen ekvivalent

na mandatot. Obratno, odreden broj pretpostaveno "ne-trust" zakonodavstva indiciraat izvesno prifa}awe na nekoj vid trust odnosi, duri i koga gra|anskite zakonici izre~no ne gi propi{uvaat. Vo Avstrija se razviva fiducia {to podrazbira prenos na sopstveni~koto pravo, no imotot na osnova~ot (vlastodavecot) e za{titen vo slu~aj na insolventnost na "trustee" ili vo slu~aj na prisilno izvr{uvawe vrz negoviot imot, {to e karakteristi~na

osobina na trustot. Belgija isto taka e podgotvena da ja priznae fiducia, iako insolventnata za{tita e ograni~ena na slu~aite koga postoi zakonska sankcija. Na sli~en

na~in, ima izvesni mo`nosti za priznavawe na ne-kodificiranata fiducia vo Grcija, Italija, Portugalija i [panija i vo retki situacii vo Francija.

Bez ogled na toa, jasnata preferencija vo kontinentalnite sistemi e da se razbere odnosot kako odnos na mandat. Sekoj sistem, vklu~uvaj}i gi i trust zakonodavstvata, se ~ini deka ja dozvoluva mo`nosta mandatarot da moè da dejstvuva kako mandatar bez toa da im go otkriva na tretite lica. Konkretnoto ime za ovaa verzija na mandatot varira, kako i

formalniot odnos pome|u nego i "javniot ili objaveniot mandat" (to est zastapuvaweto). Vo tie slu~ai, kako na primer vo Holandija vo vrska so predmetite {to ne se hartii od vrednost, sopstvenosta vrz upravuvaniot imot moè da bide na ime na upravitelot dodeka trae odnosot.

74

Voop{to ne e za iznenaduvawe {to postoi prili~no zaedni~ko tlo vo vrska so regulatornata kontrola na odnosot, zaradi implementacijata vo razli~nite zemji na

Direktivata za investicionite uslugi (93/22/EEC). Osobeno, se bara regulatorna soglasnost za da se vr{i dejnosta na upravuvawe so tu| imot vo sferata na hartiite od vrednost. Najgolemiot broj zemji baraat vaka ovlastenite lica da bidat korporacii, iako toa ne e slu~aj vo nekoi od niv (primer Anglija i Irska).

Alternativa 1

Postoi jasna zaedni~ka osnova vo sferata na raskinuvaweto. Vo site sistemi, Sam

moè da go raskine svojot odnos, nezavisno od negovata klasifikacija (trust ili ne trust), duri i koga ne e pominat periodot od pet godini. Terminot moè da bide nekompatibilen so pravilata {to ne moàt da se derogiraat za da se za~uva slobodnoto raspolagawe so sopstveni~kite prava od strana na polnoletnite lica so delovna sposobnost (na primer vo Anglija i Irska). Bez ogled na toa, vakvoto raskinuvawe i pokraj negovata efektivnost moè da kreira odgovornost vo odnos na upravitelot za izgubenata nagrada ako toa ne e vtemeleno na povreda na obvrskite na upravitelot. Vo Belgija postoi izvesno nesoglasuvawe dali sposobnosta za otpovik na mandatot moè da bide vrzana za obvrskata za isplata na nadomest na {teta. Vo nekoi zemji rokot od pet godini e nefunkcionalen. Koga transakcijata e opfatena so propisite so koi se reguliraat investicioniteuslugi, vakviot rok verojatno }e bide nekompatibilen so standardite utvrdeni za za{tita na investitorite (na primer vo Italija i verojatno Anglija i Irska).

Ako pet-godi{niot rok se smeta za validen, ako se ima predvid deka postoi op{ta sogasnost deka odnosot moè da se raskine za dovolno seriozna pri~ina, analizata se svrte kon toa dali novinarskiot izve{taj za pretpostaveniot {verc pretstavuva dovolna osnova za raskinuvawe na dogovorot. Nekoi sistemi, kako Germanija, Italija i Portugalija smetaat deka samo izve{tajot vo mediumite ne e dovolen i deka na upravitelot treba da mu se dozvoli da odgovori na obvinuvawata. Drugi, kako na primer Danska, smetaat deka implikaciite na izve{ajot vrz doverbata pome|u strankite }e bidat tolku seriozni {to raskinuvaweto }e bide opravdano. Angliskata i Irskata pozicija e deka raskinuvaweto }e

bide opravdano ako John go vodel svoeto rabotewe na na~in {to ja potkopuva doverbata pome|u strankite: toa moè da bide slu~aj duri i ako tvrdewata izneseni vo mediumite ne se celosno vistiniti.

Site izve{tai zabeleùvaat deka nadomestot na {tetata e moèn pokraj raskinuvaweto, ako bide dokaàno postoewe na {tetata. Ot~etot (revizijata) e re~isi univerzalno priznaen kako mo`nost. Pra{aweto na restitucijata na imotot se razgleduva razli~no, vo zavisnost od formalnata analiza koj go ima sopstveni~koto pravo dodeka trae odnosot. Pri raskinuvaweto na trustot, kako vo Anglija i Irska, restitucijata e mo`na, no koga sopstvenosta se nao|a kaj klientot, Sam, kako kaj hartiite od vrednost spored holandskoto pravo, prenosot na stvarta na klientot ne e neophoden.

Nasekade se mo`ni vremeni merki za zabrana na natamo{noto raspolagawe so imotot. Onie zemji {to go koristat trustot, ja vklu~uvaat i mo`nosta od zamena na upravitelot (menaxerot) kako moèn lek.

Pravoto na John da bara nadomest na {teta za predvremenoto raskinuvawe na dogovorot se fokusira na toa dali raskinuvaweto bilo opravdano i kako {to e razgleduvano pogore, na pra{aweto se davaat razli~ni odgovori. Vo site zemji, John ima pravo da dobie obes{tetuvawe za vrednosta na ve}e pruènite uslugi, nezavisno od metodot na koj e otpovikano negovoto ovlastuvawe za upravuvawe.

75

Alternativa 2 Vo Anglija, Irska i [kotska, Elinor stanuva sopstvenik na zemji{teto, no

pra{aweto se razgleduva od aspekt na toa dali taa go drì kako trustee (i vo toj slu~aj e obvrzana da go vrati). [kotska ne dozvoluva vra}awe, duri i koga proda`bata zna~ela povreda na trustot. Od druga strana, Anglija i Irska dozvoluvaat vra}awe, no samo vo slu~aj na povreda na trustot, iako duri i vo toj slu~aj vra}aweto nema da bide mo`no ako kupuva~ot, Elinor ja sledela propi{anata procedura. Ovie proceduri ne se dostapni ako

ima samo eden trustee koj e fizi~ko lice. Zaradi toa, zemji{teto moè da se vrati ako prenosot pretstavuva povreda na trustot, no detalite variraat vo zavisnost od toa dali zemji{teto bilo registrirano ili neregistrirano.

Drugite zemji, iako tie generalno moàt da go odvojat prenosot na sopstvenosta od obligaciite generirani od neispolnuvaweto, bez ogled na toa }e smetaat deka prenosot na sopstvenosta e ni{toven ako postoi izrazena nesovesnost i ne~esnost kaj Elinor i John: Avstrija, Belgija, Finska, Germanija, Grcija, Luksemburg i [vedska. Sprotivno na toa, se ~ini deka vo Danska, Francija, Italija i [panija, Elinor }e bide sopstvenik na zemji{teto kako pra{awe na pravoto za sopstvenosta, iako taa }e ima obvrska za negovo vra}awe (no taa obvrska ne mora sekoga{ da bide konkretno mo`na i izvr{na). Italijanskiot izve{taj ja spomenuva mo`nosta Sam da go za~uva svoeto pravo so registracija vo zemji{niot

register pred prenosot na sopstvenosta na Elinor. Vo Holandija i Portugalija, pra{aweto dali Elinor stanala sopstvenik se koncentrira na toa dali John dejstvuval vo svoe ime; ako toa ne e slu~aj, prenosot moè da bide poni{ten.

Golem broj jurisdikcii smetaat deka vo sekoj slu~aj Elinor pravi nezakonit akt {to

moè da vodi kon nejzina li~na odgovornost za site {teti {to gi pretrpel Sam. Vo Luksemburg, {emata na prenos na zemji{teto e takva {to izvestuva~ot smeta

deka pra{aweto e neprimenlivo i za da moè da dade odgovor konkretniot predmet go tretira kako hartii od vrednost (namesto zemji{te). Vo toj sistem, znaeweto na kupuva~ot za nepodgotvenosta na mandatorot za konkretnata transakcija e sosema dovolno za kupuva~ot da bide okvalifikuvan kako nesovesen i ne~esen, pa zatoa i prenosot e neizvr{en.

Alternativa 3

Vo [kotska, Irska i Anglija dispozitivnoto pravilo e deka trustees imaat nezavisna uloga i ne moàt ednostavno samo da gi sledat instrukciite na korisnikot (beneficijarot). Kontinentalnite jurisdikcii, {to odnosot go razbiraat kako mandat, se ~ini deka re~isi univerzalno smetaat deka upravitelot e dolèn da gi sledi instrukciite na klientot. Ako smeta deka instrukciite se nevtemeleni, toj moè da se povle~e. Najinteresniot isklu~ok od ovoj obrazec moè da bide francuskiot gestion sous mandat. Toa e mandaten odnos kaj koj mandatorot ne moè nu`no da mu dava tekovni instrukcii na mandatarot, no pravnite avtori i sudskata praksa se podeleni vo vrska so pra{aweto dali instrukciite {to mandatorot mu gi dal na mandatarot vo ovoj slu~aj realno ne proizveduvaat nikakvi efekti. Isto taka treba da se zabeleì deka spored zakonot za

fiducie vo Luksemburg od 2003 godina, fiduciant moè da se otkaè od svoite ovlastuvawa za

davawe instrukcii na fiduciare. Gr~kiot izve{taj zabeleùva deka mandatorot moè ednostavno da go zeme zemji{teto samiot, iako ako gi koristi sredstvata {to se dadeni na upravuvawe kaj mandatarot, toa verojatno }e predizvika problem.

76

Nepo~ituvaweto na instrukciite pretstavuva povreda, no nekoi izve{tai (Danska, Finska, Luksemburg, Holandija) zabeleùvaat deka ne moè da ima barawe za nadomest na

{teta od strana na Sam, ako John kako pri~ina za nepo~ituvaweto na instrukcijata navel deka po negovo mislewe investicijata e lo{a i tolkuvaweto na dogovorot pome|u strankite ne vodi kon zaklu~okot deka investicionite ovlastuvawa na menaxerot

(upravitelot) realno se nezasegnati; istoto pravilo moè da bide implicitno vo drugite kontinentalni sistemi (na primer vo Italija) zatoa {to tie naveduvaat deka odbivaweto

na John da gi sledi instrukciite i negoviot izbor da se povle~e vo takov slu~aj se opravdani.

77

SLUÂJ 2: INVESTICIONI DOL@NOSTI

Slu~aj John e profesionalen investicionen menaxer. Sam re{il da gi iskoristi uslugite

na John otkako doznal deka toj e ve{t menaxer. Vo kancelarijata na John, Sam potpi{al dokument so koj na John mu dal celosni investicioni ovlastuvawa vrz kapital od

€2.000.000. Uslovite na dokumentot indiciraat deka ovlastuvawata na John treba da bidat neotpoviklivi za period od pet godini. Ovie ovlastuvawa mu ovozmoùvaat na John, me|u drugoto, da kupuva i prodava sekakov imot, vklu~uvaj}i i nedvi`nosti. Dokumentot isto taka predviduva deka John }e go kreditira siot prihod generiran od upravuvaniot kapital

na bankarskata smetka na Sam. Toj propi{uva deka John }e ima pravo da odbie godi{na provizija, zasmetana kako procent od kapitalnata vrednost na upravuvaniot imot. Potoa Sam pi{uva ~ek plativ na John vo vrednost od € 2.000.000.

Alternativa 1 Vo vtorata godina od nivniot odnos, Sam doznal deka John napravil mnogu rizi~na

investicija {to lo{o zavr{ila. Kako rezultat na toa, toj izgubil 50 posto od vrednosta na kapitalot. Dali Sam ima nekoe pravno sredstvo na raspolagawe?

Alternativa 2 Vo vtorata godina od nivniot odnos, Sam doznal deka John ne go koristel

sopstveniot sud i prosuduvawe za da donese nekoja od investicionite odluki. Namesto toa, John se potpiral isklu~ivo na preporakite na dobro-poznatiot finansiski mese~nik.

Dali Sam ima nekoe pravno sredstvo na raspolagawe? RASPRAVA AVSTRIJA Alternativa 1 Dogovorot pome|u John i Sam }e bide okvalifikuvan kako dogovor za mandat, spored

~lenovite 1002ff od avstriskiot Gra|anski zakonik. Pokraj odredbite od avstriskiot Gra|anski zakonik, }e se primenuvaat i odredbite od Wertpapieraufsichtsgesetz (WAG). So ovoj Zakon vo avstriskoto pravo e implementirana Direktivata za investicionite uslugi (93/22/EEC) (ISD). Spored ~len 11(1) WAG investicionata firma sekoga{ treba da

dejstvuva vo najdobar finansiski interes na svoite klienti. Spored ~len 13 N1 WAG toj treba da dejstvuva so neophodnoto ekspertsko znaewe (erforderliche Sachkenntnis), grià i dol`no vnimanie vo interes na svoite klienti. Toj od svoite klienti treba da bara informacija vo vrska so nivnoto investiciono iskustvo, celite vo vrska so pobaranite uslugi i nivnite finansiski interesi, do merkata do koja e toa neophodno vo vrska so

78

uslugite {to gi pruà. Ako investicionata firma vr{i povreda na svoite obvrski spored zakon, klientot ima pravo da bara nadomest na {teta.

Vo na{iot slu~aj, Sam o~igledno trpi {teta zaradi rizi~nta investicija napravena od John. Toj moè da bara nadomest na {teta samo ako John pri praveweto na tie investicii dejstvuval nezakonito. Toa e slu~aj ako toj gi povredil svoite obvrski proizlezeni od negoviot dogovor so Sam. Kakvi se tie obvrski zavisi od toa {to se dogovorile tie dvajcata. Treba da razlikuvame tri razli~ni situacii:

a. Sam go ovlastil John da pravi rizi~ni, pa duri i mnogu rizi~ni investicii. Ova ovlastuvawe }e bide efektivno samo ako John gi ispolnil site svoi obvrski {to

proizleguvaat od WAG vo vrska so informaciite {to toj treba da im gi dade na svoite klienti i informaciite {to toj treba da gi pobara od svoite klienti (pravilo "poznavaj

go svojot klient"). Natamu e neophdono vakvoto ovlastuvawe da bide vo interes na Sam. Ako toa ne e vo negov interes - zatoa {to toj gi nema neophodnite finansiski sredstva za

da si dozvoli zaguba na €2.000.000 - John }e treba da mu go istakne toj fakt na Sam. Ako Sam

- i pokraj ovaa informacija - seu{te insistira na vakvoto ovlastuvawe, toa }e bide polnova`no.

b. Sam mu zabranuva na John da pravi rizi~ni investicii. Vo takov slu~aj John vr{i povreda na izre~nite odredbi od dogovorot i zatoa negovoto dejstvuvawe e nezakonito.

v. Strankite ne se dogovorile ni{to izre~no vo vrska so takvite investicii. Ova e najte{kata situacija. Vo najgolemiot broj slu~ai, }e postoi barem nekoja instrukcija na investitorot. Ako ne postoi nikakva instrukcija vo toj pogled, investicionata firma }e treba da ja strukturira investicijata zemaj}i predvid tri osnovni principi: sigurnosta, profitabilnosta i likvidnosta. Toa se postignuva preku pravewe razli~ni formi na investicii i preku diverzifikacija na rizicite involvirani vo tie investicii.

Vrz osnova na tie principi, investicionata odluka na John se ~ini prili~no problemati~na. Iako toj }e bide ovlasten da nosi nekoi mnogu rizi~ni odluki, toj sepak ima obvrska tie investicii da gi napravi na takov na~in {to tie nema da dovedat do zaguba, osobeno ne do zaguba od 50 posto od imotot. Goleminata na zagubite indicira deka rizikot {to toj go prezema e pregolem, osobeno vo pogled na dol`nosta na John da go informira Sam vo vrska so mo`nosta od takvi zagubi.

Za da se razre{at tie pra{awa , sudovite vo Avstrija }e nazna~at ekspert-svedok koj e involviran vo investicionata dejnost, Toj }e treba da utvrdi dali investiciite bile napraveni soglasno principite {to se spomenati pogore ili dali tie bile i premnogu rizi~ni.

Ako investicionite odluki na John treba da se kvalifikuvaat kako nezakoniti,

Sam vo princip }e ima pravo da bara nadomest na {teta. Ovde se javuva interesen natamo{en problem. Moè da se tvrdi deka Sam }e treba da ~eka do istekot na rokot od pet godini pred da go istakne svoeto barawe. Vakviot stav treba da se bazira na faktot deka dogovorot bil neotpovikliv za toj period i deka dali postoi nekoja {teta ili ne treba da se utvrdi duri so istekot na tie pet godini. Za da se odbrani takviot stav treba

da se upati na toa deka postoi {ansa John vo preostanatite godini da stekne dovolna dobivka za da gi prebie tie zagubi.

Me|utoa, vakviot stav bi bil pogre{en. Samata mo`nost deka John so natamo{nite investicii }e gi nadopolni zagubite proizlezeni od negovata investicija nema nikakvi efekti vrz kvalifikacijata deka negovata prethodna investiciona odluka bila

nezakonska i lo{a. Ovaa nezakonitost samata po sebe e dovolna da mu dade na Sam pravo da bara nadomest za site {teti {to gi pretrpel preku svoeto nezakonsko odnesuvawe.

Pokraj baraweto za nadomest na {teta Sam isto taka ima pravo da go raskine dogovorot. Duri i ako moè da se raskine dogovorot {to ne e otpovikliv izvesen vremenski period pred istekot na toj period, toa moè da se napravi samo ako postojat

79

su{testveni pri~ini za takvoto raskinuvawe. Ako investicioniot menaxer gi povredil svoite obvrski za izbegnuvawe na rizi~nite investicii, toa }e pretstavuva takva pri~ina.

Alternativa 2 Spored ~len 13N1 WAG investicionata firma treba da dejstvuva so neophodnoto

ekspertsko znaewe. Ovaa odredba go implementira ~lenot 11 N1 od ISD, spored koj investicionata firma treba da poseduva i efikasno da gi iskoristuva resursite i procedurite {to se neophodni za soodvetnoto izvr{uvawe na negovite delovni aktivnosti. Investicionata firma natamu }e treba da dejstvuva so dol`nata grià i vnimanie vo najdobar interes na svoite klienti.

Ako investicionata firma isklu~ivo i ekskluzivno se potpira na dobro poznat finansiski vesnik za donesuvaweto na svoite finansiski odluki, takvoto odnesuvawe treba da bide kvalifikuvano kako povreda na nejzinite obvrski spored WAG. Investicionata firma treba da gi bazira svoite odluki na "neophodnoto ekspertsko znaewe". Zatoa taa treba da gi iskoristi site resursi {to i se dostapni. Taa }e treba da dobie informacija ne samo od eden izvor, tuku od kolku e mo`no pogolem broj izvori. Inaku }e postoi opasnosta investicionata firma da dejstvuva vrz osnova na pogre{na ili necelosna inforamcija {to }e dovede i do pogre{na (nezakonita) investiciona odluka.

Potpiraweto na mese~niot finansiski vesnik kako na edinstven izvor na

informacii, zna~i deka John izvr{il povreda na svoite dogovorni obvrski. Toa mu dava na Sam pravo da go raskine dogovorot. Takvata povreda treba da se kvalifikuva kako su{testvena pri~ina {to na drugata strana i dava pravo da go raskine dogovorot duri i pred istekot na rokot na va`nosta za koj toj dogovor bil sklu~en.

BELGIJA Alternativa 1 Spored belgiskoto pravo, generalnoto pravilo e deka mandatarot mora da dejstvuva

isto kako i sekoe razumno i kompetentno lice na negovo mesto. Ako mandatarot e profesionalec, toga{ od nego se o~ekuva generalniot standard na razumno odnesuvawe vo

taa profesija. Zatoa, kako mandatar, John ima obvrska da upravuva so imotot na Sam na efikasen i gri`liv na~in. No samiot fakt deka investicionoto portfolio su{testveno ja namalilo svojata vrednost e sosema dovolen da go opravda baraweto za nadomest na {teta vo odnos na investicioniot menaxer. Treba da se dokaè deka nitu eden ve{t i gri`liv menaxer ne bi go upravuval portfolioto na toj konkreten na~in.

Menaxerot na investiciite {to podrazbiraat finansiski instrumenti se vodi od specifi~noto zakonodavstvo so koe se naloùva konkreten standard na odnesuvawe. Zakonot od 6 april 1995 godina go voveduva "praviloto za najdobroto izvr{uvawe".

^lenot 36 utvrduva specifi~ni standardi za site posrednici vo transakciite so finansiskite instrumenti, me|u koi gi sre}avame (a) dol`nosta da se dejstvuva na lojalen i pravi~en na~in za da se promovira integritetot i ~esnata praksa na pazarot; (b) dol`nosta da se dejstvuva vo najdobar interes na klientot i da se bide kompetenten, gri`liv i posveten za da moè da se zadovolat interesite na klientot, imaj}i gi predvid stepenot i obemot na profesionalnoto znaewe na klientot; (v) dol`nost da se pobaraat od klientot site korisni informacii vo vrska so negovata finansiska pozicija, negovoto iskustvo so investiraweto i negovite investicioni celi, do merkata do koja tie

80

informacii moè razumno da se smetaat za relevantni za izvr{uvaweto na uslugite za klientot na optimalen na~in; (g) dol`nost da se izbegne sekoj moèn konflikt na interesi.

Natamu, za investicionite kompanii inkorporirani spored belgiskoto pravo, postoi dopolnitelna obvrska opi{ana vo ~lenot 79 od istiot Zakon so koja se bara ovie kompanii da dejstvuvaat vo isklu~iv i edinnstven interes na nivnite klienti. Od niv se bara da se vozdràt od izvr{uvawe na transakcii za klientot {to involviraat li~en (personalen) interes za kompanijata, vklu~uvaj}i gi i fizi~kite lica nazna~eni ili vraboteni od strana na kompanijata. Dopolnitelniot uslov podrazbira vodewe na uslugite za investicionoto upravuvawe odvoeno od drugite aktivnosti.

John, kako kompanija za investiciono upravuvawe spored belgiskoto pravo mora da se soobrazi so site tie pravila. Toj mora da vr{i zdrava finansiska analiza i da gi sobere site relevantni informacii pred da donese kakva bilo investiciona odluka. Ako Sam moè da dokaè deka John bil nebreèn so praveweto na investicijata {to se smeta za

premnogu rizi~na, toga{ John }e odgovara za {tetata {to ja pretrpel Sam. Me|utoa, obemot do koj }e se smeta deka John e odgovoren }e zavisi od uslovite na konkretniot

dogovor pome|u John i Sam. Zakonot od 6 april 1995 godina i Kralskiot Dekret od 5 avgust 1991 godina ne sodràt nikakvi detalni odredbi za odgovornosta za lo{ite ili slabite investicii.

Alternativa 2

Od John se bara da go upravuva imotot kako sposoben profesionalec koj e dobro informiran za site relevantni razvoi na finansiskiot (ili na drugiot) pazar i za trgovskite aspekti na dejnostite vo koi investira. Kako takov, moè da se tvrdi deka John treba da bide svesen za preporakite {to se dadeni vo dobro poznatiot finansiski magazin. Me|utoa, sprotivno na negovata dol`nost za gri`livo, so dol`no vnimanie i profesionalno upravuvawe e da se zanemarat site drugi informacii i isklu~ivo da se

potpre na tie preporaki. Zatoa, Sam moè da go tuì John za povreda na negovite dogovorni obvrski, da go otpovika mandatot i da bara nadomest na {teta.

DANSKA Alternativa 1 Dali Sam ima nekoe pravno sredstvo na raspolagawe protiv John zaradi lo{oto

upravuvawe }e zavisi od uslovite na nivniot dogovor. Duri i da nema odredba {to }e mu dade pravo na Sam za raskinuvawe na dogovorot vo slu~aj na pogre{no upravuvawe (i

sekako ne bi moèlo da mu se sovetuva na Sam da sklu~i takov dogovor), sepak danskiot sudija }e moè da utvrdi deka e nerazumno na Sam da mu bide zabraneto da go raskine dogovorot pod dadenite okolnosti.

Generalno, investitorot mora da bide svesen za rizicite involvirani pri sklu~uvaweto na investicioniot dogovor. Slabite investicii na John ne treba da se smetaat za dovolna osnova za raskinuvawe na dogovorot, osven ako uslovite na dogovorot ne indiciraat ne{to drugo. Ne treba da dojde do raskinuvawe ako investicioniot menaxer barem ja vtemelil svojata investicija na nekoj dobro-vtemelen profesionalen sud.

81

Alternativa 2 Odgovorot na pra{aweto postaveno vo Alternativata 2 }e zavisi od uslovite na

investicioniot dogovor. Ako nema izre~ni odredbi, postoi premol~na prezumpcija deka investicioniot menaxer se potprel na sopstveniot nezavisen sud koga gi investiral parite na klientot. Menaxerot mora da ima pravo da gi konsultira site izvori na informacii {to se generalno priznaeni vo taa sfera, koga go oblikuva svoeto mislewe vo vrska so toa koi investicii }e bidat najprofitabilni. Isto taka postoi generalno pravilo deka kolku e pogolem iznosot investiran od strana na klientot, tolku se pogolemi i barawata {to moàt da se imaat vo odnos na menaxerot vo smisla na profesionalnata grià {to toj moè da ja pokaè vo vrska so investiraweto na imotot na svojot klient.

ANGLIJA Alternativa 1

Investiciite {to trustee moè da gi napravi primarno se reguliraat so uslovite na trustot i vtorostepeno so dispozitivnite zakonski pravila. Se do neodamna, tie dispozitivni pravila bea utvrdeni so Zakonot za investiraweto na trustee od 1961 godina, so koi trustee be{e ograni~en na prili~no konzervativno investirawe. Deneska ovoj Zakon e zamenet so Zakonot za trustee od 2000 godina. Namesto da dade lista na ovlasteni

investicii, spored ovoj Zakon trustee ima pravo da investira kako toj samiot da e sopstvenik na imotot na trustot, {to podleì na brojni za{titi vo vrska so podobnosta, diverzifikacijata itn. Me|utoa, reìmot naloèn so Zakonot moè da se zameni so uslovite na trustot, a trustot za investiciono upravuvawe sekako }e obezbedi svoi sopstveni principi za dozvolivite investicii. Ako John napravi nedozvoliva investicija, toa bi pretstavuvalo povreda na trustot, kako i povreda na dogovorot vo slu~aj na investicija {to ne e soobrazna na uslovite od dogovorot za investicionoto upravuvawe. Na koj bilo na~in, John }e bide obvrzan da gi nadomesti zagubite {to proizlegle od taa povreda.

Duri i ako trustee napravil dozvolivi investicii, od nego se bara standard na

dol`no vnimanie. Standardot {to neplateniot trustee mora da go postigne pri investiraweto e utvrden vo presedanot Speight v. Gaunt koj smeta deka trustee mora da se odnesuva so stepen na dol`no vnimanie {to "treba da go ima obi~niot mudar deloven ~ovek pri upravuvaweto so sli~nite sopstveni raboti" (kako vo svoite raboti). Me|utoa, od profesionalniot trustee se bara povisok standard i od nego se bara da pokaè stepen na

ekspertiza {to se bara od specijalist za upravuvawe so trust. Vo Zakonot za trustee od 2000 godina ova sega e kodificirano. Trustee mora da pokaè "takvo vnimanie i ve{tina kakvo {to e razumno vo dadenite okolnosti, osobeno imaj}i gi predvid:

(a) sekoe posebno znaewe ili iskustvo {to toj go ima ili {to go naveduva deka go ima; i

(b) ako dejstvuva kako trustee vo vr{eweto na dejnosta ili profesijata, na sekoe posebno znaewe ili iskustvo {to moè razumno da se o~ekuva od lice koe dejstvuva vo tekot na toj vid dejnost ili profesija."

Ovoj standard }e se primeni na John. Ako se utvrdi deka toj e odgovoren, toj }e bide dolèn da gi nadomesti site zagubi predizvikani od povredata na negovite dol`nosti.

82

Uslovite na trustot moàt da gi menuvaat tie dol`nosti. Vo slu~ajot Armitage v.

Nurse aktot za trustot sodrèl odredba {to go izzema trustee od sekakva odgovornost, osven

vo slu~aj na "realna izmama". Ovaa odredba sudot ja tolkuval deka zna~i deka nema da postoi povreda na trustot, osven vo slu~aj na ne~esnost. Korisnicite (beneficijarite) tvrdele deka vakvata klauzula e ni{tovna, no Sudot smetal deka taa odredba e polnova`na. Vo konkretniot trgovski kontekst, zakonskata intervencija moè da go namali obemot na vakvite izzemawa. Strogata regulacija na delovnoto odnesuvawe na investicionite

sovetnici i menaxeri spored Zakonot za finansiskite uslugi i pazari od 2000 godina, kako pra{awe na javnoto pravo, }e go popre~i koristeweto na vakvite {iroko dadeni izzemawa.

Isto taka treba da se zabeleì deka spored ovoj propis i kako rabota na op{tite pravila za trustot, menaxerot/trustee mora na svojot klient/beneficijar da mu ja otkrie

prirodata na investiciite {to gi drì. Taka Sam treba da bide informiran i da gi znae rabotite za celo vreme na investiraweto. Povredata na ovaa dol`nost pretstavuva povreda na trustot {to generira pravo na kompenzacija (obes{tetuvawe) za zagubite {to bile predizvikani.

Alternativa 2

Op{tata pozicija e deka trustees mora li~ni (personalno) da gi vr{at svoite ovlastuvawa. Nivnata sposobnost da koristat zastapnici moè da se regulira so uslovite

na trustot. Ako nema takva odredba, Zakonot za trustee od 2000 godina vo svojot Del IV

dozvoluva koristewe na zastapnici za izvr{uvawe na opredeleni funkcii vo polza na trustee. Zakonot propi{uva deka trustees pri vrabotuvaweto zastapnici treba da

postapuvaat so istiot standard na dol`no vnimanie {to se primenuva i na trustee pri investiraweto. Nekoi funkcii ne moàt da se delegiraat. Upravuvaweto so imotot moè da se delegira, no podleì na posebni pravila zatoa {to toa e su{testvenata usloga na trustee. Mora da postoi dogovor vo pismena forma, {to bara soobrazuvawe na zastapnikot-menaxer so ijavite za politikata utvrdeni vo pismena forma vo vrka so imotot (predmetite) {to se biraat.

John ne moè da potpre na ovie odredbi. Toj ne nazna~il zastapnik, tuku ednostavno propu{til da dejstvuva li~no pri upotrebata na svoeto ovlastuvawe za izbor na investiciite. Ova ovlastuvawe, kako i sekoe ovlastuvawe na trustee, mora da se vr{i sovesno i ~esno i vo najdobar interes na korisnicite (beneficijarite). Ako John

navistina se potprel "isklu~ivo" na magazinot, toga{ toj ne gi vr{i svoite ovlastuvawa li~no (personalno). Toa }e zna~i povreda na trustot i tokmu zatoa i osnova za

otstranuvaweto na John kako trustee, kako {to e razgleduvano pogore (slu~aj 1, Alternatva

1). John isto taka }e bide odgovoren za site zagubi {to proizleguvaat od povredata. FINSKA Alternativa 1 Sam bez somnenie moè efektivno da go raskine manadatot. No uspehot na baraweto

za nadomest na {teta }e bide mnogu poneizvesen. Spored zakonot, ako John dejstvuval nebre`no, toga{ toj }e bide odgovoren za zagubite. Standardot na dol`no vnimanie }e

bide relativno visok, zatoa {to John dejstvuva kako profesionalen menaxer koj ima

83

prili~en stepen na diskrecija. Bez ogled na toa, odgovornosta na John za pla}awe na {tetite }e zavisi od detalite na konkretniot slu~aj, na primer od stepenot na rizi~nosta

na investiciite na John (obi~no za pogolem profit se baraat i povisoki rizici), od tipot na investiciite (nedvi`nosti, obvrznici, akcii, derivati itn.) i pod kakvi generalno ekonomski uslovi nastapila zagubata (dali kamatnite stapki generalno bile vo porast ili vo opa|awe). Kone~niot odgovor ne moè da se dade bez poznavawe na tie fakti; no rezultatite na investicionite aktivnosti na John bez ogled na toa bile mnogu lo{i.

Standardot na dol`noto vnimanie{to se bara od John vo princip treba da se regulira so investicioniot dogovor, na primer so upotreba na nekoj vid otkaùvawe. Vo praksa, mo`nostite za ograni~uvawe na odgovornosta na investicioniot menaxer se relativno slabi. Prvo, dogovornite uslovi {to ne se vo soglasnost so dobrite maniri ili {to se nerazumni za klientot na investicioniot menaxer se smetaat za ni{tovni

soglasno Glava 1 ~len 4 i Glava 4, ~len 2 od Zakonot za pazarot na hartiite od vrednost od 26 maj 1989/495. Spored propisite na Finansiskiot nadzor, od pretprijatieto za investicioni uslugi sekoga{ se bara, gri`livo i efikasno, da gi postigne celite na investicioniot dogovor sklu~en so ne-profesionalniot klient. Ovaa odgovornost ne moè da se ograni~i. Ovie propisi i odredbi se odnesuvaat samo na dogovorite regulirani so Zakonot za pretprijatijata za investicionite uslugi. Me|utoa, duri i vo slu~ajot da nemalo pretprijatie za investicioni uslugi, dogovornite uslovi normalno }e se smetaat za nerazumni ako na primer ja osloboduvaat drugata dogovorna strana od odgovornosta za nejzinata gruba nebre`nost ili dolus (vina).

Alternativa 2 Mandatarot ne moè da go prenese svojot mandat na drug, ako toa ne e dozvoleno so

dogovorot za mandat. Vo Alternativata 1, sosema e jasno deka John ne izvr{il prenos na mandatot. Od druga strana postoi prezumpcija deka mandatarot ima pravo da se potpre na pomo{nicite {to toj gi izbral. Mandatarot toga{ }e bide odgovoren za ona {to go napravile ili ne go napravile negovite pomo{nici. Dali moè da se kaè deka John

koristel pomo{nik ostanuva nejasno. John sekoga{ svoite odluki gi nosel li~no i nezavisno od slu~aj do slu~aj, bez ogled na toa dali redovno se potpiral na preporakite na finansiskiot magazin. Zatoa, re{ava~koto pra{awe ednostavno e dali John dejstvuval nebre`no vtemeluvaj}i gi svoite investicioni odluki na preporakite na finansiskiot magazin. So drugi zborovi, dali John postapuval so potrebnoto dol`no vnimanie ili trebalo da izvr{i mnogu podetalna analiza za podobro da im sluì na interesite na svojot mandator?

Dogovorot pome|u John i Sam direktno ne mu zabranuva na John toj isklu~ivo da se potpira na preporakite na dobro poznatiot finansiski magazin. Me|utoa, dobar del od faktite od Alternativata 1 naveduvaat deka John ne postapuval soodvetno. Na primer

va`no e da se zabeleì deka iznosot investiran od strana na Sam e relativno visok i deka John e profesionalen investicionen menaxer na kogo mu e daden golem stepen na diskrecija. Ovie fakti imaat prili~no golema teìna ako sakame da argumentirame deka

Sam o~ekuva od John da obrne malku pogolemo vnimanie na negovite investicii. Zatoa Sam

moè da go raskine mandatot i da bara nadomest na {teta za povreda na dogovoort. Sam

isto taka moè da go iskoristi svoeto pravo za raskinuvawe na mandatot nezavisno od toa dali mandatarot izvr{il povreda na dogovorot.

84

FRANCIJA Alternativa 1 John Ltd. odgovara za site zagubi {to gi pretrpel Sam zaradi negovoto lo{o

upravuvawe. Faktot deka o~ekuvawata na Sam vo pogled na prihodite i vrednosta na

kapitalot ne se ispolneti ne e dovolen za istaknuvawe barawe vo odnos na John. Me|utoa, pod uslov Sam da moè da demonstrira deka John Ltd. lo{o upravuval so negoviot imot, Sam

}e ima pravo da go tuì John Ltd. i da bara nadomest na {teta, ~ij iznos treba da ja nadomesti pretrpenata zaguba. Faktot deka imalo rizi~ni investicii i deka kako

posledica na toa vrednosta na upravuvaniot kapital bila namalena za 50 posto pretstavuva dokaz {to moè da se koristi za da se dojde do zaklu~okot deka John Ltd. lo{o

upravuval so imotot na Sam. Kone~no, isto taka e mo`no Sam da go raskine dogovorot za mandat so John Ltd.

Alternativa 2 Imaj}i go predvid faktot deka John Ltd li~no ne gi nosi investicionite odluki,

tuku samo se potpira na sovetot na nekoj finansiski magazin, moè da go napravi John Ltd.

odgovoren za site zagubi {to gi pretrpel Sam vo vrska so investiciite vtemeleni vrz sovetot na finansiskiot magazin, zatoa {to toa }e se tolkuva kako povreda na op{tata obvrska za dol`no vnimanie. Isto taka e mo`no Sam da go raskine mandatot na John.

GERMANIJA Alternativa 1 Sam moè da bara nadomest na {teta zaradi {tetite nastanati od povredata na

dogovorot od strana na John. Edinstveniot isklu~ok bi bil neverojatniot slu~aj kaj koj samite stranki imale namera investiciite da bidat visoko rizi~ni. Vo Alternativata 1,

John bi trebalo da go informira Sam mnogu precizno i to~no vo vrska so mo`nite rizici, osobeno ako Sam nema iskustvo vo biznisot (vidi ~len 31 stav 2 od Wertpapierhandelsgesetz,

WpHG).

Alternativa 2

Relevantnoto pravilo za Alternativata 2 go sre}avame vo ~lenot 664 od Gra|anskiot zakonik. Ova pravilo deneska se primenuva na dogovorite za mandat so nadomest, iako ~lenot 675 od Gra|anskiot zakonik ne gi spomenuva (~lenot 613 bi vodel kon istiot rezultat). Spored ~lenot 664 od Gra|anskiot zakonik, liceto koe }e se soglasi da upravuva so delovnite interesi na drugo lice toa mora da go pravi li~noi ne mu e dozvoleno izvr{uvaweto na svoite dogovorni obvrski za upravuvawe da gi doveri na nekoe treto lice. Ova pravilo osobeno se primenuva ako tretoto lice ne go razgleduva konkretniot slu~aj {to treba da se upravuva (kako vo slu~ajot so magazinot). Tovarot na dokaùvaweto, to est deka John dejstvuval li~no, po~iva na John.

85

Bez ogled na toa, ~lenot 664 od Gra|anskiot zakonik pretstavuva samo dispozitivno pravilo, a dali isklu~ivoto potpirawe na John na magazinot pretstavuvalo povreda na negovite obvrski }e zavisi od tolkuvaweto na dogovorot. Vo nedostatok na izre~en dokaz za sprotivnoto, dogovorot nema da se tolkuva vo polza na John ako toj ne pravel ni revizija na preporakite na tretoto lice i gi koristel samo kako pojdovna to~ka za svojata odluka. Treba da se zabeleì deka vo oovj slu~aj, kako i vo drugite slu~ai, sudovite dopolnitelno }e obrnat vnimanie dali vo dogovorot moàt da najdat standardni dogvorni uslovi. Vo Alternativata 1, nema da pomognat durni ni izre~nite dokazi za tolkuvaweto vo polza na John.

^lenot 664 od Gra|anskiot zakonik pretstavuva klu~na odredba. Ako postoi povreda, toga{ taa isto taka }e pretstavuva "va`na pri~ina" za raskinuvaweto na dogovorot (vidi Slu~aj 1, Alternativa 1). Me|utoa, tu`bata za nadomest na {teta }e bide mo`na samo ako postoi povreda na dol`nostite koja vodela kon zaguba ili gubewe na

profitot (~len 249 i 252 od Gra|anskiot zakonik). Vidi Slu~aj 3, Alternativa 2 za pra{awata povrzani so tovarot na dokaùvaweto.

GRCIJA Alternativa 1 Spored ~lenot 714 od Gra|anskiot zakonik, mandatarot e odgovoren za vina (vidi

slu~aj 1, Alternativa 1) i zatoa toj odgovara za {tetite {to proizlegle od negovata vina

pri izvr{uvaweto na mandatot. Natamu, spored ~lenot 288 od Gra|anskiot zakonik, dol`nikot e obvrzan da ja ispolni obligacijata sovesno i ~esno, imaj}i gi predvid delovnite obi~ai. No spored Zakonot 2396/96 (Investicioni aktivnosti vo sferata na hartiite od vrednost) e objaven kodeks za samo-regulacija (samouprava) {to se primenuva na kompaniite {to pruàat investicioni uslugi (EPEY) (vidi go vovedot na po~etokot na

odgovorot na slu~ajot 1). Ovoj zakonik propi{uva deka kompaniite {to pruàat investicioni uslugi (EPEY) se dol`ni da gi za{titat interesite na svoite klienti. Tie treba osobeno da bidat informirani za finansiskiot status na svoite klienti, za nivnite investicioni celi i nivnoto iskustvo vo sferata na investiciite. Ovie informacii }e im ovozmoàt na kompaniite {to obezbeduvaat investicioni uslugi da im obezbedat na nivnite klienti soodvetni informacii vo vrska so investicionata politika i vo vrska so posebnite rizici od nivnite investicii. Ovaa generalna obvrska na objavuvawe isto taka proizleguva od ~lenot 718 od Gra|anskiot zakonik, {to propi{uva deka mandatarot e dolèn da mu dade informacii na mandatorot za rabotite {to mu se dovereni.

Ako se zeme predvid gore spomenatata pravna ramka, moè da se zaklu~i deka mnogu rizi~nite investicii ne se soobrazuvaat so trgovskite obi~ai vo sferata na investicioniot menaxment, osven ako investitorot ne e prethodno dobro informiran za konkretniot rizik i izre~no ja dal svojata soglasnost za prezemaweto na tie rizici. Kompaniite {to gi pruàat investicionite uslugi vo sferata na hartiite od vrednost isto taka se dol`ni da gi za{titat interesite na svoite klienti i da gi dràt informirani za rizicite {to treba da se prezemat. John ne dal nitu edna informacija na

Sam vo vrska so negovata investiciona politika i vo vrska so konkretno prezemenite rizici, nitu pak prezemal soodvetni aktivnosti za da gi izbegne su{testvenite zagubi na kapitalot na Sam. Namesto toa, John dejstvuval nebre`no, zatoa {to ne postapuval so

soodvetnoto dol`no vnimanie pri izvr{uvaweto na dejnosta (~len 330 od Gra|anskiot zakonik in fine). Tokmu zatoa, Sam moè da go tuì John za nadomest na {teta. Pokraj toa,

86

Sam moè da go otpovika mandatot i polnomo{noto {to mu se dadeni na John (vidi slu~aj 1, Alternativa 1).

Alternativa 2 Spored gr~koto pravo mandatarot ne e a priori ovlasten da nao|a zamena za sebe pri

izvr{uvaweto na mandatot (~len 715 Gra|anski zakonik). Bez ogled na toa, postojat nekolku isklu~oka od ova pravilo. Najnapred, dogovorot za mandat moè da sodrì klauzula so koja toa se dozvoluva. Mandatarot moè da koristi zamena, ako bil prinuden da go napravi toa od okolnostite na slu~ajot ili ako takvata zamena e voobi~aena (~len 715 Gra|anski zakonik in fine). Isklu~ivoto potpirawe na preporakata na dobro poznatiot magazin treba da se smeta za zamena vo ispolnuvaweto na mandatot. Vo otsustvo na izre~na klauzula so koja se dozvoluva zamenata i so ogled na toa {to John o~igledno ne e prinuden od okolnostite da se potpira isklu~ivo na preporakite od magazinot, odgovorot na pra{aweto dali ovaa zamena e dozvolena spored ~lenot 715 zavisi od toa dali takvoto potpirawe e voobi~aeno ili ne. Pri odgovorot na ova pra{awe vo predvid treba da se zemat principot na sovesnost i ~esnost i trgovskite obi~ai, kako {to se navedeni vo ~lenovite 200 i 288 od Gra|anskiot zakonik (Odredbi {to se primenuvaat na tolkuvaweto na dogovorite). Donesuvaweto na odlukite vo vrska so investicionata politika pretstavuva klu~na obvrska na diskrecioniot menaxer, zatoa {to vo praksa investitorite se potpiraat na profesionalniot kapacitet na investicioniot menaxer. Isklu~ivoto

potpirawe na John na preporakite na ugledniot finansiski magazin pretstavuva nedozvolena supstitucija na John pri ispolnuvaweto na mandatot.

Se smeta deka mandatorot ima pravo da go otpovika mandatot vo slu~aj na zabraneta substitucija, duri i ako mandatot isto taka se odnesuva na interesite na mandatarot. Ovoj vid na substitucija pretstavuva va`na pri~ina za da se dozvoli otpovikot (vidi slu~aj 1,

Alternativa 1). Ako mandatorot Sam pretrpel zaguba zaradi zabranetata substitucija, toj moè da

bara nadomest na {teta od mandatarot (John), zatoa {to toj e odgovoren za vinata na negoviot substitut kako za svoja vina (~len 716 stav 1).

IRSKA Alternativa 1 Vo otsustvo na izre~na investiciona klauzula vo trustot, investicionite

ovlastuvawa i dol`nosti na trustee se reguliraat so Delot I od Zakonot za trustee od 1893

godina, izmenet so Zakonot za trustee (ovlasteni investicii), 1958 godina {to sodrì lista na dozvolivi investicii. Ako investiciite na John bile nedozvolivi so ogled na uslovite na trustot ili odredbite na zakonot, toj pravi povreda na trustot i }e bide odgovoren za obes{tetuvawe na Sam za zagubata.

Bez ogled na toa, "kolku i da e neograni~eno ovlastuvaweto za investirawe, trustee i natamu podleì na jurisdikcijata na sudot. Trustee nema ovlastuvawe da postapuva ne~esno,

nebre`no ili so povreda na trustot......" Zatoa, trustee mora "da postapuva so ona dol`no vnimanie so koe bi postapuval i sekoj razumno pretpazliv ~ovek ..... i mora da koristi onolku grià kako i sekoj mudar deloven ~ovek vo svoite sopstveni raboti." Vo primenata na ovoj standard, Viskiot sud smetal deka "trustee ima obvrska da se ograni~i samiot sebe ne samo na klasata investicii {to se dozvoleni so dogovorot ili so zakonot, tuku i da gi

87

izbegne site investicii od taa klasa {to se obremeneti so opasnosti". Bidej}i investiciite na John se opi{ani kako "mnogu rizi~ni", sosema e verojatno deka toj

izvr{il povreda na toj standard i zatoa e odgovoren da plati nadomest na {teta na Sam za negovite zagubi.

Bidej}i John e profesionalen investicionen menaxer, Sam isto taka moè da bara kompenzacija za 50 posto zaguba na vrednosta na kapitalot spored uslovite na Zakonot za

kompenzacija na investitorite od 1998 godina. Me|utoa, Zakonot gi opfa}a samo zagubite povrzani so nesposobnosta na investicionata firma da gi ispolni svoite obvrski {to proizleguvaat od barawata na klientite "zaradi pri~ini {to se direktno povrzani so

nejzinata finansiska situacija" (~len 31(1)) i taa treba da gi kompenzira zagubite vo pari i hartii od vrednost do propi{aniot plafon. Ova ne se primenuva na zagubite predizvikani od nebre`noto odnesuvawe ili od povredata na zakonskite obvrski {to moè da se primenuvaat na dadeniot slu~aj.

Me|utoa, John }e podleì na uslovot da napravi su{testvena procenka vo vrska so

investicionite celi na Sam i na negoviot apetit za rizik. Zavisno od iskustvoto na Sam i negovite finansiski resursi, mo`no e "samite rizi~ni" investicii da pretstavuvaat povreda na Kodeksot na odnesuvawe, so istite nejasni posledici kako i onie navedeni pogore (slu~aj 1, Alternativa 1).

Alternativa 2 Trustee mora da gi vr{i svoite ovlastuvawa li~no, sovesno i ~esno i vo najdobar

interes na korisnicite (beneficijarite). Toj moè da prima soveti ili da nazna~i zastapnik, no ne moè da gi delegira svoite ovlastuvawa. John nema da go zadovoli ovoj standard ako "isklu~ivo" se potpira na magazinot: toj ne gi vr{i svoite ovlastuvawa li~no, a negovoto potpirawe go nadminuva prili~no obi~noto primawe sovet i ne pretstavuva nazna~uvawe na zastapnik. Zatoa, toj mora da mu plati kompenzacija na Sam za site zagubi {to proizleguvaat od taa povreda, za {to toj isto taka moè da bide otstranet od pozicijata trustee.

ITALIJA Op{to zemeno, ako investicioniot izbor na John bil napraven so povreda na

specifi~niot stepen na dol`no vnimanie {to go bara profesionalnata priroda na aktivnostite na John, Sam ima pravo da dobie nadomest na {teta za povredata na dogovorot,

spored ~len 1710 od Gra|anskiot zakonik. Vo takov slu~aj, spored Gra|anskiot zakonik, stepenot na dol`noto vnimanie {to se bara se procenuva so upatuvawe na prirodata na aktivnosta, odnosno profesionalnata aktivnost na investicionoto upravuvawe. Me|utoa, ne postojat nikakvi dokazi deka John gi donel svoite investicioni odluki bez da se

soobrazi so soodvetniot standard na dol`no vnimanie. Samiot fakt deka John napravil rizi~na investicija vo interes na Sam ne pretstavuva dovolna osnova za da se bara nadomest na {teta.

Me|utoa, treba da se zabeleì deka kako profesionalen investicionen menaxer {to gi nudi svoite uslugi na javnosta, John }e podleì na najstrogite uslovi {to se primenuvaat na aktivnostite na investicionite firmi soglasno Zakonot od 24 fevruari

1998 godina, broj 58 Testo unico delle disposizioni in materia di intermediazione finanziaria. Ovoj tekst i propisite {to go implementiraat baraat od firmite za investicioni uslugi

88

sekoga{ adekvatno da gi informiraat svoite klienti i da vr{at procenka na podobnosta na investicionite celi i rizi~niot profil na klientite. Ako iskustvoto na Sam,

negovata izloènost na rizik i negovite finansiski resursi ne go zadovoluvaat profilot na investitorot za koj se podobni "mnogu rizi~nite" investicii, toga{ odlukata na investicioniot menaxer da gi napravi tie investicii pretstavuva povreda na dol`nosta za vozdrùvawe od vr{eweto na nesoodvetni transakcii. Sam moè da bara nadomest na {teta za povredata na taa dol`nost. Pri razgleduvaweto na verojatnosta za uspehot na vakvoto barawe, vo predvid tr za vozdrùvawe od vr{eweto na nesoodvetni transakcii. Sam moè da bara nadomest na {teta za povredata na taa dol`nost. Pri razgleduvaweto na verojatnosta za uspehot na vakvoto barawe, vo predvid treba da se imaat dve natamo{ni raboti. Spored sega{niot regulatoren reìm, posrednicite kako John mora itno da gi informiraat investitorite vo pismena forma dali imotot {to im bil doveren na upravuvawe ja namalil svojata vrednost kako rezultat na realnite ili potencijalnite zagubi za 30 posto ili pove}e od vkupnata vrednost na imotot {to e na upravuvawe na po~etokot na sekoja godina (ili podocna, na denot na koj zapo~nal odnosot), zemaj}i gi predvid site depoziti ili povlekuvawa od smetkata. Analogno soop{tenie mora da se dostavi sekoj pat koga }e dojde do natamo{no namaluvawe na vrednosta ednakvo ili

pogolemo od 10 posto od taa vrednost. Spored istiot reìm, tovarot na dokaùvaweto deka bilo postapuvano so dol`noto vnimanie pa|a na investicionata firma (Zakon od 24

fevruari 1998, broj 58, ~len 26.3). Vrz taa osnova, Sam }e uspee so tu`bata za nadomest na

{teta protiv John za zagubite predizvikani od povredata na negovite obvrski. Alternativa 2 Od faktite prezentirani vo Alternativata 2 se ~ini deka John propu{til da

dejstvuva soglasno stepenot na dol`no vnimanie {to se bara od nego pri izvr{uvaweto na uslugite na profeionalno investiciono upravuvawe. Toj se potprel isklu~ivo na preporakite na finansiskiot magazin, bez profesionalno da gi analizira tie preporaki, {to e i osnovnata pri~ina zo{to bil najmen vo prv red. Negovoto odnesuvawe mu dava

pravo na Sam da go raskine dogovorot i da bara nadomest na {teta za site zagubi {to bile pretrpeni kako posledica na toa odnesuvawe.

LUKSEMBURG Alternativa 1 Spored slu~ajot 1, Sam ima pravo da go otpovika mandatot. Toj }e ima pravo na

celosen ot~et (revizija) i restitucija na ostatokot od sredstvata dadeni na upravuvawe. Pokraj toa, toj }e ima pravo na nadomest na {teta ako moè da dokaè deka John SA ne uspeal da gi izvr{i svoite dogovorni obvrski za upravuvawe na fondot.

Investicioniot menaxer ne e dolèn da postigne nekoj opredelen rezultat, osven ako izre~no ne se obvrzal na toa. Toj e dolèn da postapuva so dol`no vnimanie i mudro, najdobro {to moè i vo najdobar interes na klientot. Luksembur{kite sudovi zatoa smetaat deka investicioniot menaxer (ili bankata {to gi prezemala tie aktivnosti) ima

obvrska ne za rezultat, tuku za sovesen napor (obligation de moyens). Mnogu {to }e zavisi od to~nite klauzuli vo dogovorot. Odgovornosta o~igledno }e se pojavi ako rizi~nite investicii bile napraveni ili protiv dogovorenata investiciona politika ili ne bile

89

izre~no navedeni vo dogovorot: toa osobeno }e bide slu~aj za derivativnite transakcii, kaj koi osven za transakciite so profesionalci od ista specijalnost, se bara izre~na

soglasnost i prifa}awe od strana na klientot. Spored Cirkularot CSSF/2000/15 dogovorot za diskreciono portfolio upravuvawe mora da gi definira celite na upravuvaweto, imotot {to }e bide upravuvan, na~inot na informirawe na klientot i nekoi drugi odredbi. Menaxerot isto taka ima obvrska da go identifikuva profilot na klientot i izre~no da go predupredi vo slu~aj na nevoobi~aeni i rizi~ni transakcii.

Natamo{en izvor na odgovornosta moè da bide ~lenot 37 od Zakonot od 1993 godina (so koj e implementirana Direktivata za investicionite uslugi) so koj se voveduva profesionalna obvrska za kreditnite institucii i za drugite profesionalci vo finansiskiot sektor osnovani ili aktivni vo Luksemburg uslov za podobnosta vo vrska so sovetuvanite investicii ili investiciite {to se pravat za nivnite klienti. Ovaa obvrska be{e priznaena od strana na sudskata praksa, no sega e vovedena so zakon kako

profesionalna obvrska vo ~lenot 37 od Zakonot od 1993 godina i potvrdena so Cirkularot CSSF/2000/15. Cirkularot osobeno bara upravitelot da dejstvuva vo najdobar interes na svojot klient, da gi izbegnuva site konflikti na interesi i da gi prezema samo onie transakcii za koi e nadleèn (ili da gi pod-delegira na specijalizirano treto lice). Vo vrska so diskrecionoto upravuvawe so portfolijata, Cirkularot osobeno bara od menaxerot da ja sledi evolucijata na portfolioto i da go informira klientot vo slu~aj na zna~itelna zaguba vo vrska so toa portfolio.

Iako regulatornite posledici na povredata na ovie pravila se sigurni, toa ne e slu~aj kaj gra|ansko-pravnite konsekvenci. Me|utoa generalno se dozvoluva deka povredata na tie profesionalni obvrski vodi kon odgovornost za {teta ili spored odgovornost spored pravilata na dogovornoto pravo ({to soodvetstvuva na na{iot konkreten slu~aj). Ne e jasno dali zagubata preku rizi~nata investicija }e go stavi

tovarot na dokaùvaweto na podobnosta kaj menaxerot (obligation de resultat ili obligation de

mayens renforcee).

Sam mora da demonstrira deka slabite upravuva~ki rezultati se posledica na nedostatok na dol`noto vnimanie, napori i ekspertiza (znaewe) od strana na John SA. Ako

toj moè da go dokaè toa, toga{ }e ima pravo da bara nadomest na {teta, i lucrum cessans i damnum emergens, so dopolnitelna komplikacija pri procenkata na {tetata vo sferata na {pekulativnite investicii.

Alternativa 2 Postojat razli~ni pravni lekovi {to mu stojat na raspolagawe na Sam vo ovaa

situacija. Prvo, Sam moè da go otpovika mandatot za investiciono upravuvawe od John SA.

toj moè da tvrdi deka John ne ja zavr{il rabotata za koja e platen i zatoa izvr{il efektivna povreda na svoite obvrski. U{te pokonkretno, namesto samiot da gi kroi mo`nite investicii, John samo se potprel na rabotata na drugi. Sam isto taka moè da

bara nadomest na {teta ako dokaè deka aktivnostite na John mu predizvikale zaguba, iako dokazot za zagubata }e bide mnogu kompliciran vo ovoj slu~aj.

Vtoro, Sam isto taka moè da tvrdi deka nagradata na John SA treba da bide namalena, zatoa {to negoviot pridones vo investicionoto upravuvawe ne bil srazmeren na nagradata {to mu se dolì soglasno dogovorot. Sudskata praksa smeta deka nagradata na mandatarot mora da bide srazmerna na vrednosta na pruènite uslugi na mandatorot. Sudovite go priznale ovlastuvaweto da se kontrolira nagradata na mandatarite.

Treto, Sam isto taka moè da bara poni{tuvawe na inicijalniot dogovor za

investiciono upravuvawe so John SA. Pri toa na raspolagawe mu stojat nekolku osnovi za

90

poni{tuvawe. Prvata osnova za ni{tovnosta se narekuva "error in personam". Spored ~len

1110 od Gra|anskiot zakonik, liceto koe }e sklu~i dogovor spored pogre{na pretstava za sposobnosta na drugata dogovorna strana moè da dobie poni{tuvawe na dogovorot, ako taa pretstava bila va`na za sklu~uvaweto na dogovorot. Toj mora da dokaè deka pogre{noto uveruvawe se odnesuvalo na su{testvenite karakteristiki na konkretnoto lice, deka toa bilo re{ava~ko toj da ja dade svojata soglasnost za dogovorot, deka ne stanuva zbor za negova nebre`nost i deka drugata strana znaela za specifi~nite kvaliteti {to se baraat od strana na klientot vrz koi i po~iva gre{kata (zabludata). Vtorata osnova za ni{tovnosta podrazbira gre{ka (zabluda) vo vrska so predmetot na dogovorot, to est tipot na uslugite {to John SA treba da gi pruì. Treto, dvete navedeni

zabludi mu davaat pravo na Sam da bara ni{tovnost i nadomest na {teta ako pri~inata za negovata zabluda podrazbira izmama od strana na John SA pod grafata "dol" (vina) (~len

1116 od Gra|anskiot zakonik). Kone~no, druga osnova za ni{tovnosta e "otsustvoto na osnov ili kauza" vo dogovorot. Sam moè da tvrdi deka osnovot za sklu~uvawe na dogovorot

bila profesionalnata sposobnost na John SA i sigurnosta na individualiziraniot investicionen menaxment. Spored ~lenot 1131 od Gra|anskiot zakonik, sekoj dogovor baziran na nepostojna osnova e ni{toven.

Site navedeni osnovi ne se podednakvo primenlivi. Nivnata relevantnostt }e zavisi od to~nite okolnosti na slu~ajot. Me|utoa, posledicite na ni{tovnosta ostanuvaat

isti. Vo princip, strankite se dol`ni da izvr{at restitutio in integrum, to est povtorno vra}awe vo prvobitnata situacija pred sklu~uvaweto na dogovorot. No, so ogled na nemo`nosta za implementirawe na ovaa opcija vo odnos na dogovorite {to se izvr{uvaat vo podolg vremenski period, posledicite na ni{tovnosta vo golema merka }e potsetuvaat na posledicite na otpovikot (ot~et, restitucija itn.). Toa }e bide kombinirano so mo`no namaluvawe na nagradata na mandatarot. Sam isto taka moè da bara nadomest na {teta za

pretrpenite zagubi, osobeno ako osnovot na ni{tovnosta e la`no pretstavuvawe na John

SA. HOLANDIJA Alternativa 1 Investirawe vo finansiski instrumenti Portfolio menaxerot e dolèn da go informira svojot klient za transakciite i

rizicite povrzani so negovata rabota. Informacijata mora da bide blagovremena i vo posebna forma za da moè razumno da se razbere zna~eweto i obemot na informacijata.

Ako John ne ja obezbedi taa informacija, toga{ vr{i povreda na svoite dol`nosti spored ASST 1995 i dopolnitelnite pravila. Pra{aweto navedeno vo slu~ajot 1 se pojavuva i vo

ovoj slu~aj (slu~aj 1, Alternativa 1 pod delot nasloven kako Investirawe vo finansiski

instrumenti - to~ka a: raskinuvawe). Ako pravilata na javnata administracija isto taka imaat za cel za{tita na individualnite klienti, mandatorot-klient ima pravo na nadomest na {teta ako imalo povreda na tie pravila. Generalniot poim za povreda na dogovorot ili pogre{no pretstavuvawe na faktite }e bide oblikuvan so obvrskite spored

ASST 1995 i natamo{nite propisi. Dali povredata na dogovorot ili baraweto za pogre{no pretstavuvawe }e bidat uspe{ni zavisi od toa dali neispolnuvaweto na dogovornite obvrski moè da mu se pripi{e na portfolio menaxerot (~len 74 Kniga 6

Gra|anski zakonik) ili dali portfolio menaxerot obezbedil pogre{na ili necelosna

91

informacija ili ne obezbedil nikakva informacija koga bil dolèn toa da go stori, kako {to e obvrzan so ~lenot 32 FRMSST 2002 (~len 228 Kniga 6 Gra|anski zakonik). Vo

Alternativata 1, dali John BV izvr{il povreda na dogovorot }e zavisi od instrukciite dadeni od strana na klientot i od informaciite {to gi obezbedil John BV vo vrska so

transakciite so hartiite od vrednost i rizicite povrzani so niv (~len 33 stav 1(c) FRMSST 2002). Ako investicijata e nadvor od dadenite instrukcii, toga{ John BV pravi povreda na dogovorot i zatoa }e bide odgovoren za zagubite vo ramkite na svojata odgovornost kako {to e taa dogovorena pome|u John BV i Sam vo dogovorot vo pismena

forma (~len 27 stav 1(h) FRMSST 2002). Isto taka e mo`no da se tvrdi deka odgovornosta na John BV proizleguva od povredata na dol`noto vnimanie. Celosnoto osloboduvawe od

odgovornosta voobi~aeno nema da bide poddràno ako John BV dejstvuval so gruba nebre`nost.

Investicii {to ne se finansiski instrumenti Vo vrska so investiciite {to ne se finansiski instrumenti, ASST 1995 ne se

primenuva. Kako glavna posledica e toa {to povredata ne moè da se vtemeli na povredata na posebnite pravila vo vrska so davaweto informacii i predupreduvaweto za posebnite rizici. Zavisno od dogovorot pome|u John BV i Sam }e zavisi i dali bile dadeni posebni instrukcii i dali bil dogovoren poseben stepen na dol`no vnimanie. Od mandatarot se bara da dejstvuva sovesno i ~esno i gri`livo (~len 401 Kniga 7 Gra|anski zakonik). Posebniot standard na dol`no vnimanie {to se bara so ovoj ~len }e se meri spored konkretnite okolnosti na slu~ajot. Nema konkretni dostapni pravila. Sosema e verojatno deka John izvr{il povreda na obvrskata za dol`no vnimanie. Zatoa toj }e bide odgovoren za zagubite predizvikani od negovoto propu{tawe da gi izvr{i obvrskite {to

proizleguvaat od dogovorot, osven ako toa ne moè da mu se pripi{e na nego (~len 74 Kniga 6 Gra|anski zakonik). Ako neispolnuvaweto moè da mu se pripi{e na John, Sam

moè da reagira na dva na~ina. Toj moè da tuì za nadomest na {teta (~lenovi 74 i 87 Kniga 6 GZ) ili moè da tuì za raskinuvawe na dogovorot (~len 265, 270 - delumno raskinuvawe - i ~len 277 Kniga 6 GZ). Vo ovoj slu~aj, }e ima ograni~ena odgovornost. Celosnoto osloboduvawe od odgovornosta voobi~aeno nema da bide poddràno ako John BV dejstvuval so gruba nebre`nost.

Alternativa 2 Investirawe vo finansiski instrumenti Vo vrska so Alternativata 2, ASST 1995 se primenuvaat dogovorot vo pismena

forma i natamo{nite pravila. ^lenot 401 Kniga 7 GZ go obvrzuva portfolio menaxerot pri ispolnuvaweto na dogovorot da postapuva so dol`noto vnimanie. ^lenot 25 FRMSST

2002 go obvrzuva portfolio menaxerot da vodi smetka za interesite na klientot. Od dogovorot vo pismena forma }e zavisi dali John BV moè da gi koristi uslugite na treti lica. Pri izborot na tie treti lica portfolio menaxerot treba da postapuva so dol`noto vnimanie. Vo vrska so Alternativata 2, ova pravilo verojatno nema da se primeni, zatoa {to toa bukvalno ne se odnesuva na tretite lica. Me|utoa, moè da se prezumira deka isklu~ivoto potpirawe na mese~niot finansiski magazin e lo{o izvr{uvawe na tie obvrski. Vrz osnova na ~len 74 Kniga 6 GZ, John BV }e bide odgovoren za site zagubi nastanati kako direkten rezultat na potpiraweto na magazinot, ako takvoto

92

odnesuvawe e jasno nebre`no vo odnos na interesite na klientot ili pretstavuva povreda na dogovorot na nekoj drug na~in.

Investirawe vo imot {to ne se finansiski instrumenti Mandatarot spored ~len 40 Kniga 7 GZ e obvrzan da postapuva so dol`no vnimanie

{to se o~ekuva od dobar mandatar, {to obi~no zna~i deka toj ne moè isklu~ivo da se potpira na sovetot na svojot broker ili na preporakite na nekoj vesnik. Me|utoa, ova zavisi od obi~aite vo op{testvoto i od ona {to moàt strankite razumno da o~ekuvaat edna od druga (znaeweto na mandatarot, sodrìnata na dogovorot za mandat). Vo ovoj slu~aj mandatarot najverojatno }e moè da tuì zaradi povreda na dogovorot (~len 74 Kniga 6 GZ). Potpiraj}i se na sovetot na finansiskiot magazin pretstavuva lo{o vr{ewe na dol`noto vnimanie {to se o~ekuva od dobar mandatar. Razlikata od odgovorot daden pogore e {to vo ovoj slu~aj ne se upatuva na posebnite pravila za dol`noto vnimanie i informaciite za nadzornoto zakonodavstvo. Me|utoa, razlikata vo ishodot }e bide mala zatoa {to nadzornoto zakonodavstvo ne e mnogu precizno koga stanuva zbor za pomo{ od treti lica.

PORTUGALIJA Alternativa 1 Sam ne e zadovolen so ekonomskite rezultati od upravuvaweto na John. Me|utoa, vo

Alternativata 1 ne se spomenuva deka John ne se soobrazil so instrukciite na Sam. Sam

moèl da mu dade instrukcii {to barale od John da postapuva ili so pogolema mudrost ili so pogolema agresivnost pri upravuvaweto so imotot. Ako upravuvaweto go vr{i John SA, treba da postoi mandat vo pismena forma vo koj se specificirani uslovite na upravuvaweto. Vo otsustvo na instrukcii, John treba da postapuva so dol`no vnimanie i

mudrost na bonus pater familias (dobar doma}in), ili so drugi zborovi kako mudar i kompetenten upravitel. Me|utoa, ako rizi~noto upravuvawe prodolìlo vo tekot na dve

godini, na primer so znaewe i odobruvawe na Sam, toga{ rizikot rizikot treba da padne koga }e padne i dobivkata. Ako mnogu rizi~nata investicija dobila golem profit, toga{ profitot trebalo da bide prefrlen kaj Sam. Vo Alternativata 1 rizikot od zagubata od

upravuvaweto ist taka pa|a na tovar na Sam. Ako upravuvaweto se vr{i preku finansisko dru{tvo, dol`nostite na upravitelot

}e bidat postrogi. Upravuvaweto }e mora da se vr{i so ogled na interesite na klientot vo smisla na stepenot na involviraniot rizik (~len 304, to~ka 4, Zakon za hartii od vrednost

- CMV, Codigo dos Valores Mobiliarios, Dekret-Zakon 486/99 od 13 noemvri). Portugalskoto

pravo za hartiite od vrdnost go utvrduva praviloto "poznavaj go vojot klient",

prinuduvaj}i gi finansiskite menaxeri da se informiraat za finansiskata situacija na svoite klienti, nivnoto iskustvo vo smisla na investiraweto i celite na nivniteinvesticioni odluki (~len 304, to~ka 3 od Zakonot za hartii od vrednost).

Alternativa 2 John }e go upravuva imotot na Sam so normalno i mudro dol`no vnimanie (bonus

pater familias), osven ako vaemno ne se dogovorile razli~no vo dogovorot za mandat. Kako

93

profesionalen menaxer, od John se o~ekuva da dejstvuva profesionalno so nivo na dol`no vnimanie {to go nadminuva potpiraweto na preporakite na mese~en finansiski magazin. Profesionalniot menaxer e dolèn da dejstvuva profesionalno, so demonstrirawe na posebno znaewe, ve{tini i kapacitet.

Vo Alternativata 2, ne postojat posebni instrukcii {to se dadeni vo vrska so

prirodata na upravvaweto {to se o~ekuva od John: to est dali upravuvaweto trba da bide poaktivno ili popasivno po svojata priroda. Zatoa bidej}i nemalo posebni instrukcii,

John e dolèn da postapuva so vnimanie na mudar upravitel (menaxer). Moè da se zaklu~i deka pasivniot vid upravuvawe {to samo se potpira na preporakite na finansiskiot magazin go nadminuva obemot na profesionalnite ve{tini i mudrosta {to se baraat kaj sovesnoto i ~esnoto postapuvawe. Me|utoa, isto taka e mo`no da se zaklu~i i poinaku, vo zavisnost od uslovite na mandatot i od konkretnite okolnosti na slu~ajot. Ako pasivnosta na John moè da se smeta za sprotivna na standardot na mudar i kompetenten

upravitel, toga{ Sam ima pravi~na osnova za otpovik na mandatot i za barawe nadomest na {teta za izgubenata dobivka (lucrum cessans). Vo Alternativata 2, Sam moè da se obvinuva samo samiot sebe si zatoa {to ne dal investicioni instrukcii, koga moèl da go stori toa. Kako takov, Sam go snosi rizikot od prifa}aweto na upravuvaweto {to John go smeta za adekvatno ili upravuvaweto {to se smeta za adekvatno spored obi~aite ili okolnostite na slu~ajot.

[KOTSKA Alternativa 1 Nebre`noto upravuvawe pretstavuva povreda na trustot. Ako John bil nebreèn vo

Alternativata 1, toga{ toj }e bide odgovoren za zagubite {to gi predizvikal. Me|utoa, faktot deka investicijata izgubila pari ne implicira deka orginalnata odluka bila nebre`na. Sekoj e mudar po bitkata. John }e se smeta za odgovoren samo ako se dokaè deka orginalnata odluka {to ja donel bila nebre`na. Kako i vo Anglija, aktot za trustot ponekoga{ sodrì "klauzula za imunitet". [kotskite sudovi ja tolkuvaat ovaa klauzula restriktivno, moèbi mnogu porestriktivno od angliskite sudovi: vo [kotska tie ne go {titat trustee od odgovornosta za culpa lata (gruba nebre`nost).

Pokraj toa, ako investicijata ne bila odobrena so aktot za trustot, John }e bide striktno odgovoren za sekoja zaguba na vrednosta. (Ako aktot za trustot ne sodrì odredbi za toa koi vidovi investicii se dozvoleni, toga{ se primenuva Zakonot za investiciite

na trustee od 1961 godina za da se utvrdi koi investicii se dozvoleni, a koi se zabraneti). Sam moè da mu se obrati na sudot (nu`no ne uspe{no) za da go otstrani John od

pozicijata na trustee (vidi sluaj 1, Alternativa 2). Ako John izvr{il povreda na dogovorot, Sam moè da ima opravduvawe da se povika na svoeto pravo da gi odzeme dogovornite prava

na John za natamo{no upravuvawe so trustot (vidi slu~aj 1, Alternativa 1).

Alternativa 2

Generalno trustee ima pravo da delegira i pravo da postapuva po sovet, pod uslov toa da go pravi na razumen na~in. Ako trustee gri`livo gi odbral licata na koi im ja izvr{il delegacijata ili od koi primal soveti, toga{ toj nema da bide odgovoren za zagubite {to

94

proizlegle od toa. Me|utoa, od trustee se o~ekuva "gi drì pod oko" tie lica vo istata merka {to bi se o~ekuvala od sekoe drugo lice {to vr{i delegacija na profesionalec.

Vo Alternativata 2 se ~ini deka trustot indicira deka John li~no }e gi pravi investiciite i investicionite odluki, vrz osnova na sopstvenoto iskustvo i ekspertiza.

Zatoa, vo vakov slu~aj John postapuva so povreda na trustot. Ako nastane zaguba, toga{ John

}e bide odgovoren. Merkata na zagubata e razlikata pome|u imotot na trustot vo dadeniot moment i imotot na trustot {to bi postoel koga John samiot bi gi nosel investicionite odluki. Sosema e o~igledno deka }e se pojavat problemi za da se utvrdi vtorata vrednost. Ako nemalo zagubi, toga{ John nema da bide odgovoren. No toj seu{te }e bide lice koe

izvr{ilo povreda na trustot. Sam moè da se obrati do sudot (nu`no ne uspe{no) za da go otstrani John od pozicijata trustee (vidi slu~aj 1, Alternativa 2). Ako John izvr{il

povreda na dogovorot, Sam moè da ima opravduvawe da se povika na svoeto pravo za odzemawe na dogovornite prava na John za natamo{no upravuvawe so trustot (vidi slu~aj 1, Alternativa 1).

[PANIJA Alternativa 1 Spored ~len 1727 od Gra|anskiot zakonik "mandatarot odgovara ne samo za svesnoto

pogre{no pretstavuvawe na rabotite (dolo), tuku i za vinata (culpa), {to sudovite moàt da ja razgleduvaat so pogolema ili pomala strogost, vo zavisnost od toa dali mandatot e za nadomest ili ne." Zatoa, vo Alternativata 1, kade {to se ~ini deka ne postoi nesovesnost i ne~esnost kaj mandatarot, toj sepak }e se smeta za odgovoren i od nego }e se bara da go obes{teti mandatorot za {tetite {to bile predizvikani od negovoto lo{o upravuvawe. Faktot deka mandatot bil platen (so nagrada) go podiga standardot na dol`noto vnimanie {to se bara od mandatarot. Vo slu~aj na komision, ova re{enie e zasileno so ~lenot 258 od Trgovskiot zakonik (odgovornost za pooptovaruva~ki ceni ili uslovi od normalnite).

Obvrskite na komisionerot se obvrski na sovesen i ~esen napor, ne obvrski na rezultat. Zatoa, komisionerot e dolèn da dejstvuva soglasno subjektivnite interesi na sopstvenikot na imotot. Ovoj vid dol`no vnimanie mora da soodvetstvuva na vnimanieto {to se bara od mandatarot vo negovite sopstveni raboti (diligentiam quam in suis rebus

adhibere solet, vidi ~len 1719 od Gra|anskiot zakonik). Mandatorot isto taka moè da go bara ovoj stepen na dol`no vnimanie. Ova barawe }e se smeta za normalno, zatoa {to klientot mu dava na upravitelot zada~a vtemelena na negovata doverba vo delovnata

sposobnost i ekspertiza na zastapnikot. Gra|anskiot zakonik (~lenovi 1726 i 1103) im ostava na sudovite otvorena mo`nost za moderirawe na odgovornosta {to e rezultat na nebre`nosta. Sudskata praksa fluktuira pome|u rigoroznosta i fleksibilnosta bez nekoi uniformni kriteriumi.

Propustite vo pribiraweto na prihodite ili rizi~nite investicii {to rezultirale so zagubi, avtomatski ne impliciraat odgovornost za zastapnikot. Sudovite smetale deka za da moè vlastodavecot da dobie obes{tetuvawe, toj mora da go dokaè postoeweto i visinata na pretrpenata {teta. Podednakvo, mora da se dokaè vinata na

zastapnikot. Zatoa, vo vrska so Alternativata 1, od Sam }e se bara da go dokaè postoeweto na {tetite {to nastanale, a John }e moè da se brani samo ako nalozite na Sam

barale prezemawe na pogolem rizik za da se stekne i pogolem profit ili ako toj moè da dokaè deka investiciite, koga bile napraveni bile bez nekoj o~igleden rizik.

95

Kako zaklu~ok, pravnite lekovi {to mu stojat na raspolagawe na Sam }e sodràt: (a) celosen ot~et za da se procenat rizicite i vinata vo vrska so donesenata odluka (toa se

bara i so pravilata za mandatot i so pravilata za fiducia cum amico); (b) kompenzacija za zagubite ({tetite) {to bile nezakonski predizvikani (vrz osnova na mandatot i fiducia,

vidi STS 2 dekemvri 1996) i (v) raskinuvawe na mandatniot odnos so otpovik na mandatot. Alternativa 2 Liceto koe gi nosi odlukite e John, iako toj "isklu~ivo se potprel na preporakite"

od nadvore{en izvor. Vlastodavecot moè da mu zabrani na zastapnikot da gi koristi tie

supstituti ili pomo{ni sredstva (~len 1721 od Gra}anskiot zakonik; ~len 261 od Trgovskiot zakonik) i da pobara od zastapnikot da gi nosi site odluki, zatoa {to toj bil

izbran za taa funkcija i zaradi negovite sposobnosti (intuitu personae). Stilot na upravuvaweto {to direktno go sledi objektivniot izvor, kakov {to e magazinot, ne podrazbira "delegacija" ili imenuvawe na zamena, stricto sensu. Na zastapnikot ne mu se zabranuva da koristi objektivni izvori. Bez ogled na toa, slednive resursi mu stojat na raspolagawe na Sam: (a) ako investicijata dovela do zaguba, toga{ John e odgovoren ako taa

e rezultat na nebre`nost (vidi slu~aj 2, Alternativa 1); (b) mo`no e da se otpovika mandatot vo ramkite na pravilata razgleduvani vo slu~ajot 1; i (v) Sam moè da mu zabrani

na John da se potpira na eden izvor i da pobara od nego samiot da gi nosi odlukite. Ako zastapnikot insistira na svoeto odnesuvawe, duri i po zabranata, toga{ toj }e bide odgovoren za pre~ekoruvawe na svoite ovlastuvawa (redefinirani so zabranata) i za nepo~ituvawe na svoite obvrski.

[VEDSKA Alternativa 1 Pra{aweto do koja merka Sam treba da gi prifati rizi~nite investiciii zavisi

od toa {to toj mu kaàl na upravitelot John vo vrska so negovite rizi~ni investicii i inklinacii i {to toj doznal od investiraweto bez da stava nikakvi prigovori. Spored direktivite na Odborot za finansiska inspekcija, upravitelot }e izvr{i istraga i }e ja dokumentira celta na uslugite {to gi bara klientot. Iako toa e javno praven propis, toj treba da ima izvesno vlijanie vrz toa koi se rizici upravitelot treba da gi prezeme bez da go pra{a klientot. Me|utoa ne se poznati presedani kaj koi samoto nivo na rizikot dovelo do odgovornost na menaxerot za podocna predizvikanite zagubi (iako pra{aweto se pojavilo poslednive godini po turbulenciite vo telekomot, koga golem broj menaxeri idale opcii bez informirawe na klientite za implikaciite na taa emisija).

Duri i ako menaxerot e odgovoren za rizi~nite investicii napraveni bez informirana dozvola na klinetot, klientot e dolèn da protestira protiv investicijata vo razumen rok po uznavaweto za nea i uznavaweto za nejziniot karakter (vidi ~len 20 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe).

96

Alternativa 2 Koga klientot bara uslugi od investicionen menaxer, toj razumno o~ekuva pove}e

od implementacija na ne{to {to bilo prepora~ano vo dobro poznatiot finansiski magazin. Zatoa, toj verojatno ima pravo da go raskine dogovorot za povreda na pretpostavenata obvrska. No zasega ne se poznati sudski presedani vo vrska so ova pra{awe.

Mnogu ponesigurno e dali klientot }e ima pravo na nadomest na {teta, osobeno zatoa {to }e bide mnogu te{ko da se zasmetaat negovite zagubi.

Sporedbeni zabele{ki Alternativa 1 Postoi jasna zaedni~ka ni{ka vo ovoj slu~aj. Pra{aweto dali rizi~nite

investicii se dozvoleni investicii se regulira so dogovorot pome|u strankite (iako trust jurisdikciite spomenuvaat dispozicioni zakonski pravila za investiraweto na

trustee, {to verojatno nema da se primenat vo ovoj kontekst). O~igledno, zagubata predizvikana od nedozovolenite investicii moè da se nadomesti.

Mnogu poteòk e slu~ajot vo koj investiciite bile dozvoleni. Site zemji se soglasuvaat deka John mora da zadovoli nekoj standard na dol`no vnimanie za upravitelite. No postoi op{ta soglasnost deka vo prv red, stepenot na dol`noto vnimanie {to mora da go pokaè John se regulira spored uslovite vo dogovorot na strankite. Ovde sobodata na dogovaraweto e ograni~ena so Direktivata za investicionite uslugi i so nacionalnite zakoni so koi taa se implementira. Golem broj od izve{taite go spomenuvaat efektot na direktivata vo vrska so toa.

Vo otsustvo na dogovorni specifikacii, op{tite pravila naloùvaat standard na dol`no vnimanie pri upravuvaweto so parite na drugi lu|e. Ovoj standard se modificira

so upatuvawe na profesionalniot status na John. Najgolemiot broj izve{tai, {to ne e za iznenaduvawe, ne moàt da izvle~at nekoj zaklu~ok vo vrska so toa dali odnesuvaweto na

John padnalo pod propi{anite standardi, zatoa {to se potrebni pogolem broj na informacii za aran`manot pome|u strankite, a osobeno za sofisticiranosta na Sam kako investitor i znaewata {to toj gi poseduva za investirawe.

Izve{tajot od Holandija ja detalizira ovaa rabota i zabeleùva deka propustite Sam da se informira vo vrska so investiciite samoto po sebe }e pretstavuva povreda na obvrskata za davawe informacii. Vo Italija, zakonite za finansiskite uslugi izre~no baraat izvestuvawe na klientot, koga negovite investicii ja namalile vrednosta pod nekoj utvrdeni pragovi. Zakonodavstvoto isto taka go menuva tovarot na dokaùvaweto vo vrska so pra{aweto dali menaxerot postapuval so soodvetnnoto dol`no vnimanie pri izborot na investiciite.

Alternativa 2 Se ~ini deka postoi zaedni{tvo vo dobienite rezultati ako se pogledne

potpiraweto na John na sovetite od magazinot kako nesoodvetno i kako povreda na negovite obvrski, so soodvetna primena na eventualnite dogoovrni odredbi {to moàt da

97

se primenat na konkretniot slu~aj. Toa e taka iako postojat razli~ni priodi vo pravnata analiza.

Nekoi izvestuva~i pra{aweto go razbiraat kako pra{awe na efektivna sub-delegacija na upravuva~kite ovlastuvawa (na primer Anglija, Germanija, Grcija), dodeka drugite (na primer Avstrija i [panija) ja otfrlile primenlivosta na principite so koi se reguliraat vakvite slu~ai. Delegacijata ili supstitucijata so drug nositel na odluki, barem vo vrska so centralnata funkcija kako izbor na investiciite, ne e dozvolena ako ne e izre~no dogovorena i ako se otkrijat fakti za nekoj vid delegacija, }e se smeta deka John vr{i povreda. Toa dozvoluva raskinuvawe i nadmest na site pretrpeni zagubi.

Duri i koga od faktite ne mo`e da se otkrie delegacija, }e se smeta deka John

izvr{il povreda na obvrskata (implicirano ako e neophodno) da go koristi svojot profesionalen sud (Belgija, Danska, [kotska) ili deka izvr{il povreda na generalnata

obvrska za dol`no vnimanie (Finska, Francija, Italija, holandija, [panija). I ovde povtorno, povredata na ovaa obvrska dozvoluva raskin i nadomest na seta predizvikana {teta.

98

SLUÂJ 3: SUDIR NA INTERESITE

Slu~aj Jacob upravuva so imotot na Esther so celosno ovlastuvawe da go prodade. Eden od

predmetite {to gi drì vo nejzina polza e neizgradeno zemji{te nare~eno Blackacre. Alternativa 1 Dodeka gi istraùval investicionite mo`nosti za Esther, Jacob doznal deka

najverojatno }e dojde do promena na pravilata za zonirawe (urbanisti~kite propisi) za oblasta vo koja se nao|a Blackacre na na~in {to }e dovede do zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto. Eden mesec pred da bide objavena promenata, Jacob gi iskoristuva svoite pari

za da go kupi Greenacre, neizgradeno zemji{te vo istata oblast. Koga se promenile pravilata za zoniraweto (urbanizmot), vrednosta na Blackacre i na Greenacre porasnala za

100 posto. Koga Esther doznala {to se slu~ilo, barala iznos {to soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na Greenacre od Jacob. Taa tvrdela deka vakvoto zgolemuvawe e nezakonska dobivka od transakcijata {to kreirala sudir na interesite i dol`nostite, zatoa {to obvrskata na Jacob podrazbirala koristewe na informacii {to toj gi steknal

kako upravitel na imotot na Esther vo nejzina, a ne vo negova polza. Dali baraweto na Esther ima {ansi za uspeh?

Alternativa 2 Jacob e sopstvenik na Greenacre, neizgradeno zemji{te vo istata oblast kako i

Blackacre, vo li~no svojstvo. Jacob go prodava Blackacre na Bill, ~len na odborot za zonirawe (urbanizam) odgovoren za urbanisti~koto planirawe na oblasta, {to gi opfa}a i Blackacre

i Greenacre. Transakcijata e sklu~ena po pazarna cena. [est meseci po proda`bata, promenata vo propisite za zoniraweto (doneseni od strana na Odborot vo koj Bill e ~len) ja

zgolemilo vrednosta na Greenacre i na Blackacre za 100 posto. Sosema e mo`no promenata vo pravilata za zonirawe da bila izdejstvuvana zaradi politi~koto vlijanie na Bill, no

pra{aweto ne e jasno. Koga Esther doznala za toj fakt, taa go pobarala Blackacre od Bill. Taa isto taka pobarala od Jacob iznos {to soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na Greenacre.

Taa tvrdela deka ova zgolemuvawe pretstavuva nezakonska dobivka od transakciite {to kreirale sudir na interesite i dol`nosta, so ogled na faktot {to proda`bata na Blackacre od strana na Jacob verojatno bila motivirana od èlbata za izmena na pravilata za zoniraweto, za da dojde do pogolema vrednost na svoeto zemji{te. Dali baraweto na

Esther }e bide uspe{no?

99

RASPRAVA AVSTRIJA Ako go razgledame odnosot na Jacob i Esther naveden vo slu~ajot 3, postojat slednive

na~ini na koi Jacob moè da upravuva so imotot na Esther: (a) vo svoe ime i za svoja smetka,

{to podrazbira fiducijaren odnos ili (b) vo svoe ime i za smetka na Esther, {to podrazbira odnos na indirektno zastapuvawe ili (v) vo ime na Esther i za nejzina smetka, {to podrazbira odnos na direktno zastapuvawe. Odgovorite na slu~ajot 3 }e se temelat na pretpostavkata za postoewe na fiducijaren odnos, interno kombiniran so dogovor za mandat.

Alternativa 1 Za da se utvrdi dali baraweto na Esther }e bide uspe{no, nu`no mora da se

fokusirame na internite odnosi pome|u Jacob i Esther, {to se regulirani so pravilata za dogovorot za mandat. Spored ~len 1009 od avstriskiot Gra|anski zakonik, Jacob e dolèn da ispolni seopfatna fiducijarna obvrska. Pri vr{eweto na svoite upravuva~ki aktivnosti, Jacob mora sekoga{ da gi ima predvid interesite na Esther, negoviot mandator. Ako interesite na mandatorot i na mandatarot verojatno }e dojdat vo sudir, toga{ mandatarot e dolèn da go izvesti mandatorot za toa. Generalno, }e preovladaat interesite na mandatorot. Vo vrska so fiducijarniot odnos i negovata inherentna su{testvena doverba, sosema e verojatno deka fiducijarnata dol`nost }e bide u{te poizrazena. Voop{to nema potreba taa da se utvrduva izre~no so dogovorot, zatoa {to taa avtomatski }e proizleze od odnosot vo celina.

Po istraùvaweto na investicionite mo`nosti za Esther, Jacob go kupil Greenacre za svoja smetka bez da ja informira Esther za atraktivnata investiciona mo`nost. Bidej}i

obvrskata na Jacob {to proizleguva od fiducijarniot dogovor e da upravuva so imotot na Esther i bidej}i toj ima ovlastuvawe za investirawe vo nov imot, minimalnoto {to se bara

od nego e da ja informira Esther za Greenacre. So toa {to ne ja informiral Esther, Jacob propu{til soodvetno da gi za{titi interesite na Esther i zatoa odgovara za nadomest na

{teta (~len 1012 avstriski Gra|anski zakonik). So drugi zborovi, baraweto na Esther za iznos {to soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na Greenacre }e bide uspe{en. Ako fiducijarniot dogovor ne go pokriva istraùvaweto na novite atraktivni investicioni

mo`nosti za Esther, toga{ nema da se smeta deka Jacob gi povredil interesite na Esther i toj nema da se smeta za odgovoren za zagubata. Povredata na fiducijarnata dol`nost isto taka go opravduva otpovikot na fiducijarniot dogovor.

Alternativa 2 Vo vrska so Alternativata 2, ne e jasno dali vlijanieto na Bill dovelo do promena na

propisite za zonirawe. Zatoa postoi pove}e od edno mo`no re{enie za ovaa alternativa. Me|utoa, klu~nata rabota e prisustvoto ili otsustvoto na namerata da se predizvika {teta od strana na dogovornite strani.

Ako Esther moè da gi dokaè tvrdewata deka promenite vo pravilata za zonirawe bile izvr{eni zaradi politi~koto vlijanie na Bill i deka Jacob i Bill rabotele zaedno, toga{ prvoto barawe na Esther }e bide uspe{no. Kupuvaweto na Blackacre }e se smeta contra

bonos mores (~len 879 Gra|anski zakonik), zatoa {to toa ne samo {to im {teti na

100

interesite na Esther, tuku e naso~eno da i nanese {teta (konspiracija). Kako posledica na toa, transakcijata pome|u Jacob i Bill }e se smeta za ni{tovna i Bill nikoga{ nema da stekne

sopstvenost vrz Blackacre Me|utoa, Esther nema pravo da bara nadomest na {teta ili neosnovano zbogatuvawe

od bilo koja stranka, duri ni vo odnos na zgolemenata vrednost na Greenacre. Bidej}i transakcijata so Blackacre e zakonski ni{tovna, Esther nikoga{ ne ja izgubila sopstvenosta vrz zemji{teto i taa i natamu ostanala sopstvenik. Edinstvenata razlika e zgolemuvaweto na vrednosta za 100 posto, {to deneska e del od imotot na Esther. Esther ne trpi zagubi i zatoa nema pravo da bara nadomest na {teta. Sekako, grubata povreda na interesite na Esther isto taka ovozmoùva taa da gi raskine odnosite so Jacob po pat na otpovik.

Ako Bill gi promenil pravilata za zonirawe so zloupotreba na negovata oficijalna pozicija i ako Jacob nema znaewe za negovite nameri koga go prodaval zemji{teto na Esther,

toga{ transakcijata e zakonski polnova`na. Vo toj slu~aj, Esther ne moè da go vrati Blackacre od Bill. Taa isto taka ne moè da bara nadomest na {teta ili neosnovano

zbogatuvawe od Jacob vo vrska so zgolemenata vrednost na nejzinata nedvi`nost, zatoa {to

Jacob ne gi povredil svoite dogovorni obvrski (dol`nosti). Ako nema dovolno dokazi so koi se indicira deka Bill i Jacob vlijaele vrz

promenata na pravilata za zoniraweto i deka Bill i Jacob imale namera da i nanesat {teta na Esther, toga{ transakcijata so Blackacre e zakonski polnova`na. Esther ne moè da bara

nadomest na {teta od drugite strani, nitu pak moè da go vrati Blackacre. Proda`bata na zemji{teto e izvr{ena po pazarna vrednost i zgolemenata vrednost na Blackacre i na

Greenacre slu~ajno se pojavila podocna. Ako Jacob go prodal Blackacre na Bill znaej}i ja negovata oficijalna pozicija i so

nade` deka kupuvaweto }e dovede do promena na pravilata za zonirawe, toga{ Jacob vr{i povreda na svojata fiducijarna dol`nost, pokraj povredata na interesite na Esther. Iako

kupuvaweto }e se smeta za zakonski polnova`no i Esther nema da moè da go bara Blackacre

nazad od Bill, Jacob seu{te }e bide odgovoren za nadomest na {teta (~len 1012 Gra|anski

zakonik). Esther moè da go tuì Jacob i da bara iznos {to soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na Blackacre.

BELGIJA Alternativa 1 Generalnata teorija za mandatot propi{uva deka mandatarot treba da se vozdrì od

sklu~uvawe transakcii kaj koi toj ima li~ni interesi sprotivni na onie na mandatorot. So drugi zborovi, mandatarot nikoga{ ne moè da sklu~i transakcija vo koja toj e druga dogovorna strana na svojot mandator, osven ako za toa ne e ovlasten od mandatorot. Sosema e nejasno dali iskoristuvaweto na informaciite od strana na Jacob {to toj gi steknal pri izvr{uvaweto na svoite investicioni dol`nosti za sopstveni celi i dobivka moè da se smeta za sudir na interesite. Od edna strana, Esther moè da upati na dol`nosta na mandatarot za izvr{uvawe na mandatot vo interes na mandatorot i da tvrdi deka Jacob ne trebalo da gi koristi informaciite za li~ni celi. Zatoa, taa moè da go otpovika mandatot so obrazloènie deka mandatot e odnos {to se temeli na doverba i deka Jacob ja

povredil taa doverba. Od druga strana, dali Esther ima nekoe pravo na informaciite steknati od strana na Jacob pri izvr{uvaweto na negovite investicioni obvrski, zavisi od tekstot na dogovorot. Ako nema posebni odredbi vo dogovorot, toga{ baraweto na Esther

101

}e bide uspe{no samo ako taa moè da dokaè deka imala namalen povrat od svoite investicii zaradi li~nata transakcija na Jacob so Greenacre.

Situacijata }e bide donekade razli~na ako Jacob daval uslugi na investicionen menaxment vo vrska so finansiskite instrumenti, preku korporacija. Vakvite dru{tva }e

podpadnat pod odredbite od Zakonot od 6 april 1995 godina i Kralskiot Dekret od 5 avgust 1991 godina. Spored ~len 4 od Dekretot, dru{tvata za upravuvawe so investiciite ne moàt da se angaìraat vo nikakvi profesionalni aktivnosti, osven vo upravuvaweto so imotot na svoite klienti (finansiski instrumenti) ili vo sovetuvawe na nivnite klienti vo vrska so nivnite investicii. Administrativnata organizacija na kompaniite {to investiraat vo finansiski instrumenti mora da bide strogo odvoena od sekoja druga aktivnost. Natamu, ~lenot 20 od Kralskiot dekret od 5 avgust 1991 godina, pokraj ~lenot

36 i 79 od Zakonot od 6 april 1995 godina go reguliraat pra{aweto na sudirot na

interesite. Vo ~lenot 79 stav 2 izre~no se naveduva deka na investicionite dru{tva im e zabraneto da dejstvuvaat kako druga dogovorna strana na nivnite klienti vo vrska so transakciite {to gi vr{at pri izvr{uvaweto na svoite profesionalni aktivnosti. Zatoa, moè da se tvrdi deka e sprotivno na zakonot ako dru{tvoto za investiciono uprauvawe (so finansiski instrumenti) investira za li~en profit (dobivka), ako toa moè da sozdade sudir na interesite so klientot. Me|utoa, prili~no e somnitelno dali toa }e i dade pravo na Esther na zgolemena vrednost na Greenacre. Baraniot iznos treba najmalku da se namali za profitot {to Jacob go napravil za Esther, preku drugite

investicii, so sredstvata {to trebalo da bidat iskoristeni za steknuvawe na Greenacre. Alternativa 2 Ne e jasno dali promenata na pravilata za zoniraweto bila izdejstvuvana so

politi~koto vlijanie na Bill. Ako promenata voop{to ne bila zamisluvana vo vremeto na

proda`bata, toga{ e mnogu verojatno deka nema da bide mo`no da se dejstvuva protiv Bill. Ako promenata na pravilata za zoniraweto ve}e bila vo razgleduvawe vo vremeto na proda`bata ili ako bilo verojatno deka }e dojde do takva promena, moè da se tvrdi deka postapkite na Bill pretstavuvaat sudir na interesite. Kako takvi, Bill moè da bide sankcioniran za svoeto odnesuvawe. Faktot deka promenata se slu~ila {est meseci po

proda`bata moè da ja potkrepi prezumpcijata deka Bill znael za promenata ili za verojatnosta od nea vo vremeto na kupuvaweto.

Drugo pra{awe {to se javuva kaj Alternativata 2 se odnesuva na dol`nosta na bill da go informira Jacob za mo`nosta od promena na pravilata za zonirawe, pod pretpostavka deka e verojatno da se razgleduva taa promena. Ako moè da se dokaè deka Bill bil svesen vo vremeto na proda`bata za faktot deka vrednosta na Blackacre prili~no }e porasne vo kratok vremenski period, toga{ moè da se tvrdi deka Bill ne postapuval

sovesno i ~esno. Fakti~ki moè da se kaè deka Bill svesno gi prikril su{testvenite informacii.

Pokraj specifi~noto zakonodavstvo {to naloùva dol`nost za informirawe, vo belgiskoto pravo se prifa}a deka mora da postoi obvrska za informirawe vo pred-dogovorniot kontekst, iako ne postoi generalna obvrska vo site okolnosti. Strankite treba me|usebno da se informiraat za informaciite {to gi poseduvaat ili bi trebalo me|usebno da se informiraat (zemaj}i go predvid nivnoto profesionalno svojstvo). Tie isto taka treba me|usebno da se informiraat ako znaat ili treba da znaat deka drugata strana taa informacija ja smeta za va`na ili potrebna za da moè da ja proceni sopstvenata dogovorna pozicija. Ovaa dol`nost postoi samo do merkata do koja do koja soodvetnata informacija ne se smeta za podatok {to drugata stranka go znae ili treba da

102

go znae. Tokmu ovde stanuva o~igledna vrskata so dol`nosta na drugata stranka da napravi istraga. Sosema e o~igledno deka ne moè da postoi obvrska za informirawe ako postoi obvrska za sproveduvawe istraga.

Ako faktot e ne{to {to moè da bide javno poznato, toga{ moè da se tvrdi deka Jacob ima obvrska za istraga {to bi go oslobodilo Bill od negovata obvrska za

informirawe. Me|utoa, vo Alternativata 2 sosema jasno proizleguva deka mo`nata promena na pravilata za zonirawe ne e ne{to {to i dostapno na javnosta. Ako

pretpostavime deka Bill znael za mo`nata promena, toj ima obvrska za informirawe, {to toj ne ja ispolnil.

Pravnite lekovi {to mu se dostapni na Jacob, kako mandatar koj dejstvuva za Esther

se postoeweto zabluda, izmama ili culpa in contrahendo. Zabludata ne moè da se primeni na faktite prezentirani vo Alternativata 2, zatoa {to zabludata ima vrska samo so

necelosnite ili nevistinitite informacii {to bi dovele do zabluda kaj Jacob vo vrska so su{tinata na imotot. Fakti~ki, Jacob ne bil doveden vo zabluda vo vrska so predmetot na

proda`bata, odnosno Blackacre. Izmamata postoi ako strankata namerno i svesno ja prikaùva realnosta na laèn

na~in, za da ja pottikne drugata dogovorna strana da go sklu~i dogovorot (osnovna izmama) ili da prifati nekoi opredeleni uslovi (sporedna izmama). Izmamata moè da podrazbira namerno ispu{tawe na su{testvenite informacii, {to ako i bile poznati na drugata dogovorna strana taa voop{to i ne bi go slu~ila dogovorot ili ne bi go sklu~ila pod tie uslovi, se dodeka soodvetnata inforamacija e ne{to {to drugata strana nitu go znaela, nitu trebala da go znae. Moè da se tvrdi deka Bill postapuval so (osnovnata) izmama

pottiknuvaj}i go Jacob da go sklu~i dogovorot {to Jacob ne bi go sklu~il da znael za izgledite za promenata na pravilata za zonirawe vo bliska idnina. Sporedna izmama postoi ako Jacob bil pottiknat da gi prifati dogovornite uslovi {to toj ne bi gi prifatil ako znael za promenata.

Tretiot praven lek {to steknal prifa}awe kako osnova za pred-dogovornata

obvrska za objavuvawe e culpa in contrahendo, vtemelen na ~len 1382 od Gra|anskiot zakonik ({to e tu`ba sli~na na tu`bite spored pravilata za {teta vtemelena na nezakonsko odnesuvawe) ili na ~lenot 1134 stav 3 od Gra|anskiot zakonik {to bara ispolnuvawe na

dogovorite na sovesen i ~esen na~in. Ovoj praven lek isto taka mu e dostapen na Jacob. Zatoa, vo zavisnost od faktite vo vrska so promenata na pravilata za zonirawe, Jacob moè da bara poni{tuvawe na proda`bata vrz osnova na osnovnata izmama ili nadomest na {teta vrz osnova na sporednata izmama ili culpa in contrahendo.

Vo vrska so pra{aweto dali Esther moè da ja bara zgolemenata vrednost na Greenacre, se ~ini deka ne postoi sudir na interesite. Jacob ve}e go poseduva Greenacre vo vladenie i o~igledno ne postoi nekoj su{testven element {to indicira negova izmama. Ako Esther ne moè da dokaè deka pretrpela {teta ili zaguba na povratot na investicijata kako posledica na odlukata na Jacob da ne ja prodava nedvi`nosta, toga{ taa nema pravo na nejzinata zgolemena vrednost.

DANSKA Alternativa 1 Pra{aweto vo Alternativata 1 e dali Jacob, spored negoviot dogovor so Esther, e

dolèn da gi koristi informaciite {to gi dobil primarno vo polza na Esther i da gi koristi informaciite vo svoja polza samo vo slu~aj ako Esther bila konsultirana i taa

103

odbila da go kupi Greenacre. Spored danskoto pravo, odgovorot na ova pra{awe moè da se dobie samo so tolkuvawe na dogovorot za investicionoto upravuvawe. Vo otsustvo na izre~na odredba vo dogovorot, danskiot sudija najverojatno }e smeta deka dogovorot podrazbira deka Jacob ima obvrska da i gi soop{ti na Esther site atraktivni investicioni mo`nosti {to }e se pojavat i da i ostavi mo`nost taa da re{i dali saka da investira. Ako Jacob izvr{i povreda na izre~nite ili premol~nite uslovi na dogovorot, toga{ Esther moè da bara nadomest na {teta {to vo konkretniot slu~aj }e korespondira so

zgolemenata vrednost na Greenacre, namalena za tro{ocite {to bi gi imala Esther vo vrska so kupuvaweto na Greenacre.

Alternativa 2 Vo Alternativata 2 e jasno deka tovarot na dokaùvaweto e kaj Esther. Zatoa Esther

mora da dokaùva deka proda`bata na Blackacre od strana na Jacob na Bill bila motivirana od èlbata za promena na pravilata za zonirawe za da ja zgolemi vrednosta na svojata nedvi`nost. Ovoj argument mora da bide poddràn od fakti~kite okolnosti na slu~ajot so koi se dokaùva deka Jacob postapuval nesovesno i ne~esno.

Ako Esther uspee vo dokaùvaweto deka Jacob bil nesovesen i ne~esen, toga{ taa

moè da bara od Jacob iznos soodveten na pretrpenite zagubi. Me|utoa zagubite na Esther ne korespondiraat na zgolemenata vrednost na Blackacre, zatoa {to vrednosta najverojatno i

nemala da porasne ako Jacob ne mu go prodal Blackacre na Bill. Toa zavisi od okolnostite. Ako e mo`no da se dokaaè deka vrednosta bi se zgolemila, duri i ako nemalo proda`ba

na Blackacre na Bill, so {to se dokaùva deka promenata na pravilata za zonirawe ne bila rezultat na politi~koto vlijanie na Bill, toga{ Esther }e ima pravo da bara iznos {to

soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na Blackacre od Jacob. Ako toa ne moè da se dokaè, toga{ te{ko moè da se vidi dali Esther pretrpela zaguba. Ako Jacob ne bil nebreèn vo odnos na negovite dogovorni obvrski stavaj}i go sopstveniot li~en interes pred interesot na Esther, toga{ toj najverojatno ne bi go prodal Blackacre na Bill i zatoa i vrednosta na Blackacre ne bi se zgolemila.

Dali Esther moè da go bara Blackacre nazad od Bill zavisi od toa dali Bill znael ili trebalo da znae deka Jacob dejstvuval sprotivno na svoite dogovorni obvrski pri

proda`bata na Blackacre. Ako Bill bil sovesen i ~esen, toga{ Esther ne moè da go bara Blackacre nazad od nego.

ANGLIJA Alternativa 1

Postoi op{to pravilo deka trustees ne moàt da profitiraat od svojata slu`ba i do merkata do koja go pravat toa, tie mora da im dadat ot~et na beneficijarite (korisnicite)

za site taka steknati profiti. Praviloto e tolku strogo {to trustees, vklu~uvaj}i gi do neodamna duri i profesionalcite, nemaat pravo na bilo kakva nagrada ako ne dokaàt deka imaat posebno pravo {to go nadminuva toa op{to pravilo. Postoi i drug princip

(nekoi sugeriraat deka toj go opfa}a vo sebe i principot za "ne-profitirawe") deka trustee

nikoga{ ne smeat da se stavat vo situacija vo koja nivniot li~en interes moè da dojde vo sudir so nivnata dol`nost kon beneficijarite na trustot. Povredata na toj princip isto taka bara trustee da se otkaè od site profiti steknati so povreda (isto taka moè da se

104

naloì obvrska za pla}awe nadomest na {teta za site zagubi predizvikani na beneficijarot). Va`no e da se zapomni deka ovie odgovornosti ne baraat dokaz za bilo

koja zaguba na beneficijarot, tuku namesto toa tie se merat so dobivkata na trustee (to est so koristite {to gi steknuva toj). Ovie principi isto taka funkcioniraat za kontrola na kupuvawata {to gi pravi trustee vo interes na beneficijarot ili za kontrola na

kupuvawata za imotot na trustot vo li~no svojstvo od strana na trustee. Ovde ne moè da se istaknuva sovesnosta i ~esnosta kako odbrana, nitu pak moè da se prigovara deka

postapkite na trustee im bile vo korist na beneficijarite. Ovie principi re~isi sigurno se primenuvaat na Alternativata 1. Profitot

nastanuva od informacijata steknata za vreme na izvr{uvaweto na dol`nostite od strana na Jacob kako trustee. Informacijata moèla da se upotrebi vo polza na korisnicite na trustot i tokmu zatoa postoi potencijalen konflikt. Kako rezultat na toa, od Jacob }e se bara da dade ot~et za svojot profit. Duri i ako uslovite na trustot ne dozvoluvaat kupuvawe na zemji{te ili ako nema dovolno pari na smetkata na trustot za da se kupi pove}e zemja, sepak }e sledat istite rezultati.

Nekoi sugeriraat deka ovoj princip e otiden predaleku. Te{ko moàt da se utvrdat negovite limiti, no tie mora da postojat. Ne e mo`no trustee da ne moè da pravi ni{to {to e vo negova sopstvena polza. Mora da postoi mo`nost za sudir na sopstvenite interesi na trustee i negovata fiducijarna obvrska da dejstvuva na na~in za koj toj smeta deka e vo najdobar interes na beneficijarot. Obemot na taa fiducijarna dol`nost e definiran so

funkciite na trustee. Vo toj slu~aj, Jacob dejstvuval za Esther koga ja steknal informacijata, {to moè da sugerira deka toj ima obvrska da ja upotrebi taa informacija vo nejzina polza. Tokmu zatoa toj e faten vo sudirot pome|u ovaa dol`nost i negoviot sopstven interes. Re{enieto vo golem broj slu~ai zna~i trustee da dobie prethodna soglasnost od korisnikot (beneficijarot) za da moè li~no za sebe da ja iskoristi mo`nosta. Ako site beneficijari se polnoletni i delovno sposobni i ako odnapred se oglasat so celosnata informacija, toga{ ne postoi nikakva odgovornost. Ova sekako ne e re{enie ako nekoi od beneficijarite se maloletni ili ne se delovno sposobni.

Alternativa 2 Profitot {to go postignal Jacob do{ol kaj nego zaradi vr{eweto na funkcijata

trustee i so o~igleden sudir na interesite i dol`nosta. Jacob verojatno }e moè da go zadrì profitot samo ako moè da se dokaè deka dvete transakcii (proda`bata na

Blackacre i promenata na pravilata za zonirawe) bile celosno izolirani nastani, pa zatoa i nemalo nikakva mo`nost od sudir na interesite i dol`nosta. Na primer, ako Jacob vo vremeto na kupoprda`bata ne znael koj e kupuva~ot, toga{ ne postoi osnova za pobivawe na kupoproda`bata. Tovarot na dokaùvaweto e kaj Jacob. Ako toj ne uspee da dokaè deka transakciite bile celosno nepovrzani, toga{ toj }e treba da i dade ot~et na Esther za profitot.

Vo vrska so vra}aweto na Blackacre od Bill, klu~noto pra{awe e dali prenosot na

nedvi`nosta na Bill pretstavuval povreda na trustot od strana na Jacob. Ako Jacob izvr{il prenos na Bill pri {to i samiot ne smetal deka toa e vo najdobar interes na Esther, toga{ prenosot pretstavuva povreda na trustot. Principite {to se primenuvaat se razgleduvani vo slu~ajot 1, Alternativa 2. Nakuso, bidej}i ne se ispolneti uslovite za nadminuvawe, se primenuvaat common law principite ako zemji{teto ne e registrirano. Bill }e go drì

Blackacre vo trust za Esther se dodeka ne dokaè deka go steknal sovesno i ~esno i za nadomest, bez znaewe za postoeweto na trust interesite. Ako zemji{teto bilo

registrirano, Bill }e bide obvrzan so trustot samo ako pravata bile registrirani vo

105

zemji{niot register so uzvestuvawe ili restrikcija (vidi go odgovorot vo slu~ajot 1, Alternativa 2).

FINSKA Alternativa 1

Sosema e jasno deka Jacob, kako mandatar, e dolèn da stori se {to e vo negova mo} da im sluì na interesite na Esther, negoviot mandator. Zatoa, problemite moàt da se pojavat ako mandatarot vo isto vreme pravi investicii i za svoja sopstvena smetka. Problemite se osobeno voobi~aeni vo situaciite vo koi investicioniot dogovor mu dava na mandatarot golem stepen na diskrecija, kako {to e toa slu~aj vo dogovorot pome|u Esther

i Jacob. Informacijata na koja se temeli investicijata na Jacob bila steknata dodeka toj

go izvr{uval svojot dogovor so Esther. Zatoa e mo`no da postoi sudir na interesite i dol`nostite i deka Jacob izvr{il povreda na svoite dogovorni obvrski. Jacob vr{i

povreda na dogovorot ako bilo mo`no da napravi investicija za smetka na Esther, no bez ogled na toa toj ja napravil investicijata za sopstvena smetka i sopstvena korist, bez

istovremeno da napravi investicija {to bi bila barem isto tolku profitabilna za Esther.

Zatoa, Esther moè da bara nadomest na {teta od Jacob. Iznosot na obes{tetuvaweto {to

taa go bara }e bide pribli`no ednakov na zgolemenata vrednost na Greenacre, namalena za profitot {to Jacob go steknal za Esther od nekoja alternativna investicija {to ja

napravil za nea. Ako, od druga strana, ne bilo mo`no Jacob da go kupi Greenacre za Esther, na primer zatoa {to vo trustot nemalo dovolno pari za taa cel, toga{ kupuvaweto na Greenacre od strana na Jacob za sopstvena smetka nema da se smeta za povreda na dogovorot i

nema da i dade pravo na Esther da bara nadomest na {teta. Toa se dolì na faktot {to }e se smeta deka Esther ne pretrpela nikakva zaguba.

Alternativa 2 Najverojatno vo ovoj slu~aj Esther }e moè da go bara Blackacre nazad od Bill, ako se

semta deka Jacob dejstvvuval sprotivno na najdobrite interesi na svojot mandator i ako se smeta deka Bill dejstvuval zavereni~ki, to est namerno da i na{teti na Esther. Rezultatot

moè da bide ist ako Bill bil mala fide (nesovesen i ne~esen), to est ako znael ili so ogled na okolnostite na slu~ajot trebalo da znae deka Jacob postapuva sprotivno na svoite

obvrski koga nego mu go prodava Blackacre. Ako Jacob go prodava Blackacre za da izdejstvuva promena na pravilata za zoniraweto, toga{ bez somnenie ovde }e postoi relevantniot

sudir na interesite i povreda na dogovorot. Problemot vo Alternativata 2 e nesigurnosta na prezentiranite fakti. Tovarot na dokaùvaweto leì kaj Esther. Esther mora da dokaè

zavera (dogovoreno odnesuvawe) ili mala fide (nesovesnost i ne~esnost) kaj kupuva~ot, zatoa {to za kupuva~ot ne se prezumira deka postapuval nezakonito.

Esther e vo podobra pozicija da bara pari~no obes{tetuvawe od Jacob. Esther mora da

dokaè deka Jacob i predizvikal {teta. Ovde Esther e taa {to go snosi tovarot na dokaùvaweto. Me|utoa, sosema e jasno deka Jacob i predizvikal {teta na Esther so

proda`bata na Blackacre kuso vreme pred da se zgolemi cenata na parcelata. Zatoa, od Jacob

}e se bara da ja trgne vinata od sebe (da se opravda), zatoa {to kaj dogovornite odnosi

generalno se prezumira deka {tetite se predizvikuvaat so nebre`nost ili dolus. Jacob }e

106

treba da dokaùva deka na najdobar na~in im sluèl na najdobrite interesi na svojot mandator, onolku gri`livo i efikasno kolku {to se o~ekuvalo od nego. [ansite na Jacob

da se opravda se ~inat pravi~ni, zatoa {to ne e jasno dali politi~koto vlijanie na Bill ima nekoe vlijanie na promenata na pravilata za zonirawe i se ~ini deka nema nikakvi dokazi

deka Jacob odnapred znael za potencijalnite promeni na propisite. Zatoa, bez ogled na sporednite dokazi, te{ko moè da se predvidi rezultatot od sudeweto vo slu~ajot od Alternativata 2.

Esther ne moè da go bara zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre od Jacob, duri i da ima povreda na dogovorot. Zgolemenata vrednost na Greenacre ne bi i pripadnala na

Esther, duri i Jacob da gi ispolnil svoite obvrski kako mandatar. Zatoa, te{kotijata za procenkata na pravata na Esther proizleguva glavno vo odnos na mo`nosta taa da bara

nadomest na {teta kako rezultat na nesoodvetnata proda`ba na Blackacre. Ako Esther moè da go vrati Blackacre od Bill, toga{ nema da ima nikakva zaguba predizvikana od strana na

Jacob, osven eventualno za tro{ocite na postapkata. Pravoto na Esther da bara nadomest na {teta e donekade problemati~no, duri i da se pretpostavi deka taa ne moè da go vrati

Blackacre nazad. Ako Esther ne moè da go zeme Blackacre, toga{ taa }e trpi {teta ako se sporedi nejzinata situacija so pozicijata {to taa bi ja imala ako seu{te bi go poseduvala Blackacre i ako vo sila stapile novite pravila za zoniraweto. No ako ja sporedime

nejzinata situacija so pozicijata {to taa bi ja imala ako Jacob postapuval soglasno svoite obligacii, te{ko moè da se vidi dali Esther pretrpela zaguba, zatoa {to pravilata za

zoniraweto moèle i nikoga{ da ne se promenat, a vrednosta na Blackacre moèla i nikoga{ da ne porasne. I pokraj navedenite problemi, Esther verojatno moè da bara

nadomest na {teta i Jacob }e odgovara za zgolemenata vrednost na Blackacre. FRANCIJA Alternativa 1 Jacob dobil dogovor za mandat od Esther da go prodade Blackacre. Jacob e odgovoren za

lo{o upravuvawe, {to opfa}a dozvoluvawe negovite li~ni interesi da nadvladeat nad interesite na negoviot klient. Faktot deka Jacob doznal za pretstojnata promena na

pravilata za zoniraweto i go kupil Greenacre so svoi pari pred da se objavi promenata na propisite moè da vodi kon barawe na Esther protiv Jacob. Esther moè da bara nadomest na

{teta od Jacob so tvrdewe deka Jacob trebalo da go kupi Greenacre za nejzina smetka i zatoa negovite postapki dovele do toa taa da ja izgubi mo`nosta da profitira od zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre.

Francuskiot Gra|anski zakonik propi{uva deka mandatarite ne moàt da stanuvaat sopstvenici na predmetite za koi im bil daden mandat da gi prodadat. Francuskite sudovi ja pro{irile ovaa zabrana za da go zabranat kupuvaweto na predmeti, duri i koga predmetot {to se prodava ne e vo sopstvenost na klientot, pod uslov klientot da ima interes vo kupuvaweto na toj predmet, taka {to mandatarot trebalo nego da go kupi

za klientot, a ne za sebe. Zatoa e sosema verojatno deka baraweto na Esther za nadomest na {teta }e bide uspe{no. Visinata na obes{tetuvaweto }e se merki so razlikata pome|u (a)

zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre i (b) profitite ostvareni od investiciite so

parite {to trebalo da bidat iskoristeni za kupuvaweto na Greenacre.

107

Alternativa 2 Esther moè da tvrdi deka Jacob izvr{il povreda na svojata dol`nost ako taa moè

da dokaè deka postapkata na Jacob bila (a) {tetna za nejzinite interesi i (b) korisna za

negoviot sopstven interes. Za da moè da bara obes{tetuvawe od Jacob, od Esther se bara da dokaè deka pretrpela konkretna {teta kako rezultat na dejstvuvaweto na Jacob. Vo vrska

so Alternativata 2, sosema e neverojatno deka }e uspee baraweto nadomest na {teta od strana na Esther, bazirano na zgolemenata vrednost na Greenacre. Ne postoi fakti~ki element {to moè da sluì kako osnova za baraweto, osven faktot deka proda`bata "verojatno bila motivirana od èlbata da dojde do promena na pravilata za zonirawe". No

ne postoi direktno pretrpena {teta od strana na Esther zaradi zgolemenata vrednost na Greenacre.

Ako Bill ili Jacob, vo vremeto na kupuvaweto na Blackacre bile svesni deka (a)

pravilata za zonirawe }e se menuvaat i (b) deka takvite promeni }e imaat su{testveno vlijanie vrz pazarnata vrednost na zemji{teto, toga{ propu{taweto da se otkrie taa zna~ajna informacija moè da dovede do poni{tuvawe na kupoproda`bata.

Za da moè Esther da uspee so svoeto barawe za vra}awe na Blackacre, od nea }e se bara da dokaè deka Bill znael deka vo bliska idnina }e dojde do promena na pravilata za zonirawe, {to }e dovede od su{testveno zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto. Tovarot na dokaùvaweto leì kaj Esther. Ne psotojat jasni dokazi deka Bill e odgovoren za promenata na pravilata za zonirawe. Zatoa prili~no e somnitelno deka francuskite sudovi }e i dozvolat na Esther da go izdejstvuva svoeto barawe za vra}awe na Blackacre od

Bill. Druga pravna osnova {to }e i ovozmoì na Esther da go vrati Blackacre e izmamata.

Esther treba da dokaè deka Jacob i Bill dejstvuvale na izmamen na~in, {teten za nejzinite sopstveni interesi. Me|utoa, vo Alternativata 2 ne postojat fakti~ki elementi {to bi go dozvolile toj zaklu~ok.

GERMANIJA Alternativa 1 Esther }e ima pravo da bara nadomest na {teta od Jacob, zatoa {to profitiraweto

na Jacob od delovnata mo`nost {to toj ja otkril dodeka gi istraùval mo`nostite za investirawe vo nedvi`nostite za Esther pretstavuva povreda. Treba da se zabeleì deka spored germanskoto pravo re~isi i nema slu~aj {to e presuden vo polza na fiducijarot. Vo nekoi aspekti, germanskoto pravo za fiducijarnite odnosi se ~ini deka e postrogo od dobro-poznatiot anglo-amerikanski model (okolu 50 posto od slu~aite se re{avaat vo polza na fiducijarot vo korporativnoto pravo na SAD). Obes{tetuvaweto opfa}a izgubena dobivka (~len 252 od Gra|anskiot zakonik) i vo vrska so Alternativata 1 toa

opfa}a i zgolemuvawe na vrednosta na Greenacre {to Jacob trebalo da go kupi za Esther (delovna mo`nost {to toj ja iskoristil za sebe). Toa zna~i deka prili~no diskutiranoto

pra{awe ima samo teoriska mo`nost: toa e pra{aweto dali Esther isto taka moè da gi bara nezakonski steknatite dobivki od strana na Jacob (~len 687 od Gra|anskiot zakonik),

iako taa samata ne go kupila Greenacre i zatoa i ne moèla da ostvari profit, pa i ne moè da dokaè postoewe na nekoja zaguba za nea. Za ova pra{awe vidi ja Alternativata 2.

108

Alternativa 2 Spored germanskoto pravo moème da razlikuvame tri pra{awa: (a) dali Esther

moè da bara nadomest na {teta; (b) dali taa moè da go bara Blackacre od kupuva~ot; i (v) dali taa moè da go bara zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre ako proda`bata bila nezakonita, duri i ako ne e jasno dali ova zgolemuvawe na vrednosta bi se slu~ilo duri i da ne do{lo do proda`ba na Blackacre (to est postojat somneì vo vrska so pri~insko-posledi~nata vrska).

Esther }e ima pravo da bara nadomest na {teta od Jacob ako proda`bata na Blackacre

pretstavuvala povreda na dol`nostite na Jacob. Bidej}i Jacob dobil pazarna vrednost, se

postavuva pra{aweto dali razumen ~ovek na mestoto na Jacob bi go prodal Blackacre na ~len na odboort za zonirawe vo oblasta. Ako Jacob znael za potencijalnata promena na

pravilata za zonirawe, toga{ proda`bata na Blackacre moè da pretstavuva povreda, zatoa {to sekoj razumen ~ovek }e postapel so Blackacre na istiot na~in kako {to Jacob postapil

so Greenacre, to est bi go drèl nazad dodeka ne se ras~isti vozduhot, to est dodeka situacijata ne bide jasna. Vo vrska so pra{awata dali imalo povreda na dol`nosta i dali taa povreda predizvikala {teta, vo germanskoto pravo tovarot na dokaùvaweto e promenet od momentot vo koj }e se dokaè deka fiducijarot dejstvuval na na~in {to gi promovira negovite interesi (ili i negovite interesi), to est deka postoel materijalen sudir na interesite. Vo Alternativata 2 ona {to e somnitelno ne e tolku povredata,

kolku pri~insko-posledi~nata vrska pome|u proda`bata na Blackacre i zgolemuvaweto na negovata vrednost. Za da se razre{i ova pra{awe, postoi zakonsko pravilo {to otstapuva

od standardnite principi na tovarot na dokaùvaweto vo polza na Esther. Za da se oslobodi od tovarot na dokaùvaweto common law bara strankata da mora da dokaè deka faktite se slu~ile "vo ramnoteàta na verojatnostite" ili deka "mnogu e poverojatno deka tie se slu~ile, otkolku deka ne". Germanskoto pravo bara od strankata da gi dokaè faktite na na~in {to celosno }e go ubedi sudot (nadvor od sekoj razumen somne` - reasonable doubt). Kako posledica na toa, spored op{toto pravilo na Esther }e i bide

te{ko da dokaè, nadvor od sekakov razumen somne`, deka vrednosta na Blackacre se zgolemila zatoa {to Jacob izvr{il povreda na svoite obvrski prodavaj}i go na ~len na odborot za zonirawe. Me|utoa, posebnoto pravilo od ~lenot 252 od Gra|anskiot zakonik ja stava Esther vo mnogu popovolna pozicija (pogeneralno vidi ~len 287 od Zaknot za gra|anska postapka). Ova pravilo mu dava na sudot diskrecija da napravi slobodna procenka na dokazite za da moè da ja proceni visinata na {tetata i da utvrdi dali e mnogu poverojatno, otkolku ne, deka postoela nekoja pri~insko-posledi~na vrska pome|u povredata i zagubata ({tetata). Obemot na ova pravilo e pro{iren do negovite krajni granici so sudskata praksa. Pra{aweto postaveno vo Alternativata 2 sosema jasno podpa|a pod ova pravilo.

Ne postoi pravna osnova vrz koja Esther moè da go bara Blackacre nazad od kupuva~ot. Kaj transakciite so hartiite od vrednost, ovoj vid transakcija verojatno bi se

kvalifikuval kako "trguvawe so cenovno ~uvstvitelni informacii" (insider dealing). Me|utoa ne postoi op{ta odredba {to ova go zabranuva vo drugite sferi, {to ne se trguvawe so hartii od vrednost. Edinstvenata mo`na osnova za baraweto bi bila deka Bill e

odgovoren na Esther spored pravilata za {teta za namerno nanesuvawe {teta so odnesuvawe {to zna~i povreda na bonos mores (dobrite delovni obi~ai, ~len 826 Gra|anski zakonik).

Kako minimum, Esther }e treba da dokaè deka Bill znael deka taa ima beneficijaren interes vrz Blackacre i deka proda`bata bila sprotivna na nejzinite interesi ili nameri.

Najgolemiot broj avtori duri i bi barale postoewe na namerna zavera pome|u Bill i Jacob (vidi slu~aj 1, Alternativa 2).

109

Prili~no e te{ko da se odgovori na pra{aweto dali Esther ima pobaruvawe vo odnos na Jacob za zgolemenata vrednost na Greenacre. Va`nosta na ova pra{awe e

ograni~ena. Vo praksa, voop{to ne e va`no dali nadomestot na {tetata {to Jacob treba da i go plati na Esther za nezakonskata proda`ba na Blackacre e ednakov na zgolemuvaweto na

vrednosta na Greenacre. Toa bi bil slu~aj ako Greenacre i Blackacre se od ista golemina i vrednost (taka {to iznosot na izgubenata dobivka na Esther e ednakov na nezakonskata

dobivka na Jacob) i ako sudot dosudi celosna nadomest na {tetata (zagubata na profitot na Esther) i pokraj te{kotiite vo vrska so dokaùvaweto na pri~insko-posledi~nata vrska i

zagubata. Edinstvenata mo`na osnova za baraweto protiv Jacob za zgolemenata vrednost na Greenacre e ~lenot 687 stav 2 od Gra|anskiot zakonik. Ova pravilo se primenuva samo na situaciite vo koi tuèniot rabotel na svoja raka, iako objektivno stanuvalo zbor za rabota na tuìtelot. Barem do sega sudskata praksa jasno pokaùva deka odredbata gi opfa}a slu~aite kaj koi zastapnikot trguva so apsolutnite prava na nekoe drugo lice. Me|utoa, postoi izvesen spor vo vrska so slu~aite {to mnogu pove}e potsetuvaat na Alternativata 2. Vo gra|ansko-pravnite raboti, Vrhovniot sud smetal deka toa ne se odnesuva na slu~aite vo koi tuèniot profitiral od povredata na (zakonskata ili dogovornata) zabrana na konkurencijata. No vo trudovo-pravnata materija Vrhovniot sud smetal deka odredbata ne gi opfa}a slu~aite kaj koi vraboteniot ili zastapnikot primile mito (potkup). Nema nekoja osobeno bogata sudska praksa {to bi go potkrepila ovoj stav, osobeno ne vo slu~aite kaj koi postoi dogovor za zastapuvawe ili kaj koi prednosta e steknata samo indirektno. Alternativata 2 e bliska na strukturata na slu~aite so potkupot. U{te pokonkretno, ako ima dokazi {to dokaùvaat deka Bill mu dal

{ansa na Jacob da ja zgolemi vrednosta na Greenacre i so samoto toa go "pokupil" da go prodade Blackacre po pazarna cena, toga{ ne se ~ini mnogu verojatno deka Esther moè da go

bara zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre. GRCIJA Alternativa 1 Treba da se pogleda slu~ajot 1, Alternativa 2 vo vrska so formata na

polnomo{noto za proda`ba na nedvi`nosti i relevantnata forma na otpovik na polnomo{noto. Donesen e samo-regulatoren kodeks vo vrska so aktivnosta na kompaniite {to davaat investicioni uslugi vo sferata na hartiite od vrednost (vidi sluàj 2, Alternativa 1). Ovoj samo-regulatoren kodeks propi{uva deka kompaniite {to nudat investicioni uslugi treba da gi izbegnuvaat sudirite na interesite pome|u sebe i svoite klienti. Bez ogled na toa, so ogled na faktot {to pogore navedeniot kodeks se primenuva samo na investicionite uslugi vo vrska so hartiite od vrednost, pra{aweto postaveno vo slu~ajot 3 }e bide odgovoreno od perspektivata na Gra|anskiot zakonik.

Sudirot na interesite pome|u mandatarot i mandatorot ne e posebno reguliran so Gra|anskiot zakonik. Bez ogled na toa, spored ~lenot 288 od Gra|anskiot zakonik, dol`nikot e obvrzan da gi vr{i svoite obvrski sovesno i ~esno. Na vakov na~in, sovesnosta i ~esnosta pretstavuva izvor na golem broj kolateralni obvrski i dol`nosti, {to se implicirani so Gra|anskiot zakonik. Obvrskata na mandatarot da go izbegne sudirot na interesite pome|u sebe i mandatorot se temeli vrz generalnata odredba na ~len 288 od Gra|anskiot zakonik. Ovie kolateralni dol`nosti se elementi na interniot dogovoren odnos pome|u mandatarot i mandatorot.

110

Steknuvaweto na nedvi`nosta vo ime na Jacob ne moè direktno da se osporuva od strana na Esther, so barawe taa da stapi na mestoto na Jacob kako kupuva~ na Greenacre. Spored ~len 212 od Gra|anskiot zakonik, ako ne e mo`no da se proceni dali liceto dejstvuvalo vo ime na drug, toga{ se smeta deka toa lice dejstvuvalo vo svoe ime.

O~igledno Jacob dejstvuval vo svoe ime, a ne kako zastapnik na Esther. Poglednato nadvore{no, ovaa transakcija proizveduva direkten praven efekt za Jacob.

Me|utoa, Esther moè da bara nadomest na {teta od Jacob za zagubite {to taa gi pretrpela, kako rezultat na nesoodvetnoto izvr{uvawe na mandatot od strana na Jacob. Toj postapuval nesovesno i ne~esno i ne prezemal soodvetni merki za da go izbegne sudirot na interesite, osobeno propu{taj}i da koristi informacii {to gi steknal vo polza na Esther (~len 288 i 714 od Gra|anskiot zakonik). Vo Alternativata 1 visinata na obes{tetuvaweto soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na nedvi`nosta. Sudovite isto taka moàt da naloàt, namesto pari~no obes{tetuvawe, vrz}awe vo prvobitnata situacija (status quo

ante) spored odredbata od ~len 297 od Gra|anskiot zakonik. Vakvoto obes{tetuvawe moè da se sostoi od prenos na nedvi`nosta (Greenacre) na Esther, koja }e bide dol`na da mu ja

plati na Jacob cenata na steknuvaweto na Greenacre.

Alternativa 2

Pod pretpostavkata deka proda`bata na nedvi`nosta (Blackacre) e polnova`na soglasno ~len 1033 od Gra|anskiot zakonik (vidi slu~aj 1, Alternativa 2), Esther ne moè

da go bara Blackacre nazad od kupuva~ot (Bill) ako ne se primenuvaat ~lenot 178 ili 919 od Gra|anskiot zakonik (vidi slu~aj 1, Alternativa 2).

Isto taka za Esther }e bide te{ko da bara nadomest na {teta vo odnos na Bill. ^lenot 919 od Gra|anskiot zakonik propi{uva deka liceto koe namerno predizvikalo {teta na drug na na~in sprotiven na dobrite obi~ai (bonos mores) odgovara za nadomest na {teta. Me|utoa, za da utvrdi taa odgovornost }e treba da se dokaè ne samo deka promenite vo propisite za zonirawe bile predizvikani so politi~koto vlijanie na Bill, {to moè da

se smeta sprotivno na bonos mores, tuku i deka Bill imal namera da i predizvika {teta na Esther. Pod uslov da se ispolneti dvata uslova, Esther seu{te }e moè da go tuì Bill za nadomest na {teta. Povratot na {tetite isto taka moè da opfati vra}awe vo prethodnata situacija (status qua ante) spored uslovite na ~lenot 297 od Gra|anskiot zakonik (vidi slu~aj 1, Alternativa 2).

Baraweto na Esther protiv Jacob za iznos {to soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na negovata nedvi`nost (Greenacre) moè da se prifati spored ~lenovite 288 i

714 (vidi ja Alternativata 1 pogore), pod uslov da se utvrdi (dokaè) nesovesnosta i ne~esnosta na Jacob.

IRSKA Alternativa 1 "Op{to zemeno moè da se kaè deka trustee zakonski nema pravo da stekne kakva

bilo materijalna korist od svojata pozicija, osven so soglasnost na site korisnici." Zatoa trustee ne moè da profitira od svojata slu`ba ili da se stavi vo pozicija vo koja negoviot interes i dol`nosta moàt da dojdat vo sudir. Bidej}i profitot {to go

111

napravil Jacob proizleguva isklu~ivo od informaciite dobieni vo negovoto svojstvo na trustee i toj nemal soglasnost od Esther za negovoto kupuvawe na Greenacre, toj }e mora da i

dade ot~et na Esther za steknatiot profit. Alternativa 2 Vo vrska so baraweto na Esther protiv Jacob, fiducijarnite obvrski na trustee se

tolku strogi {to duri i o~igledniot (apparent) sudir pome|u negovite li~ni interesi i

negovata dol`nost kako trustee }e bide dovolna za da go napravi Jacob odgovoren pred Esther.

Jacob moè da go izbegne ova samo ako dokaè afirmativno ({to se ~ini deka ne e slu~aj)

deka proda`bata na Blackacre na Bill, po {to sledelo zgolemuvawe na vrednosta na Greenacre

zaradi promenata na pravilata za zonirawe vo koi bil involviran i Bill pretstavuvaat

celosno nepovrzani nastani. Vo vrska so baraweto na Esther za vra}awe na Blackacre od Bill, principite se ve}e izneseni pogore.

ITALIJA Alternativa 1 Faktite od Alternativata 1 vodat kon sudir na interesite, zatoa {to mandatot so

koj se reguliraat odnosite pome|u strankite ja opfa}a i dol`nosta za steknuvawe zemji{te kako Greenacre vo polza na mandatorot. Jacob ja iskoristil informacijata {to ja

steknal kako upravitel na imotot na Esther za svoi li~ni potrebi, namesto da ja upotrebi vo polza na Esther, kako {to toa se baralo od nego spored mandatot. Zatoa Esther }e ima

pravo da go raskine mandatot zaradi povreda na dogovorot, ako Jacob propu{til da i gi soop{ti "okolnostite {to moèle da dovedat do otpovik ili izmena na mandatot" (~len

1710 od Gra|anskiot zakonik). Faktot deka Jacob postapuval za svoj sopstven profit vo transakcija {to bi trebala da bide izvr{ena za Esther i dava pravo na Esther da istaknuva

gubewe na doverbata vo sposobnosta na Jacob da dejstvuva kako nejzin mandatar. Odredbite od Gra|anskiot zakonik za mandatot ne go reguliraat sudirot na interesite, no ~lenot 1394 od Gra|anskiot zakonik za sudirot na interesite vo kontekstot na zastapuvaweto pokaùva deka transakcijata }e se smeta za nezakonska.

Esther isto taka }e ima pravo na kompenzatorno obes{tetuvawe. Me|utoa, to~niot

iznos na obes{tetuvaweto te{ko moè da se utvrdi. Obes{tetuvaweto na Esther }e bide ograni~eno na realnite {teti {to taa gi pretrpela kako posledica na povredata na Jacob na negovite obvrski spored mandatot. Me|utoa, ne e mnogu jasno kolkava e taa {teta, ako isto taka porasnala i vrednosta na nejzinoto zemji{te (Blackacre). Mnogu podobar pristap

bi bil ako se tvrdi deka Greenacre bil kupen za Jacob vo negovoto svojstvo na investicionen menaxer za Esther, iako ne po nejzini izre~ni instrukcii, nitu so nejzini

pari. Vrz taa osnova, {to moè da podrazbira ratifikacija na transakcijata (~len 1711 od Gra|anskiot zakonik) i nadomest na {teta za parite {to gi potro{il Jacob, Esther moè da go zeme zgolemuvaweto na vrednosta na zemji{teto.

112

Alternativa 2 Klu~noto pra{awe {to se javuva vo Alternativata 2 povtorno e dali Jacob

izvr{il povreda na svoite dol`nosti kako menaxer na imotot na Esther sklu~uvaj}i go

kupoproda`niot dogovor na zemji{teto so Bill. Moè da se tvrdi deka gri`liviot menaxer ne bi go prodal Blackacre na Bill, otkako doznal deka e mo`na promena na pravilata za zonirawe na taa oblast, {to za svoja posledica bi imale zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto. Vo vakov slu~aj postoi povreda na obvrskite na mandatarot za postapuvawe so dol`noto vnimanie pri izvr{uvaweto na dogovorot za mandat (~len 1710 Gra|anski zakonik), kako i za dol`nosta za vozdrùvawe od transakciite obvitkani so li~en interes (~len 1394 Gra|anski zakonik). Zatoa, Esther moè da bara nadomest na {teta protiv Jaboc. Moè da se tvrdi deka visinata na toa obes{tetuvawe e ednakva na dobivkata {to taa bi ja steknala ako proda`bata na zemji{teto bila izvr{ena po promenata na pravilata za zoniraweto. Problemot e {to od opisot na slu~ajot ne izgleda deka Jacob znae deka }e dojde do usvojuvawe na novi pravila za zoniraweto, koga go sklu~uval dogovorot za kupoproda`ba i isto taka ne e jasno dali tie pravila bile doneseni samo zaradi

kupoproda`bata na Blackacre na Bill ili sosema nezavisno od toa. Ako postoi najsilniot slu~aj, Esther }e moè da ja bara razlikata pome|u vrednosta

na Blackacre pred i po promenata na pravilata za zonirawe i po analogija so re{enieto od Alternativata 1, taa verojatno isto taka }e ja dobie razlikata pome|u vrednosta na Greenacre pred i po promenata na pravilata za zonirawe. Ako, od druga strana, ne postojat

dokazi deka Jacob znael za verojatnata promena na urbanisti~kite propisi (kako rezultat na proda`bata na zemji{teto na Bill ili nezavisno od toa), baraweto na Esther protiv Jacob

}e bide neuspe{no, do merkata do koja ne moè da se dokaè povreda na dogovorot ili sudir na interesite.

Baraweto na Esther protiv Bill za vra}awe na zemji{teto }e bide oblikuvano kako

barawe za poni{tuvawe na proda`bata, zatoa {to Jacob go sklu~il dogovorot so Bill vo situacija na sudir na interesite. Baraweto }e bide uspe{no samo ako Esther dokaè deka

Bill znael (ili bi trebalo da znae) deka Jacob go sledel svojot interes so sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba na Blackacre (~len 1394 od Gra|anskiot zakonik). No komplikacijata se javuva zatoa {to poni{tuvaweto na proda`bata }e vodi kon bri{ewe na sopstveni~kito pravo na Bill samo ako Esther go registrirala svoeto barawe kako tu`ba pred sud vo zemji{niot register pred da bide sklu~en dogovorot za kupoproda`ba (~len 2652 Gra|anski zakonik). Toa ne e mnogu verojatno vo konkretnite okolnosti na na{iot slu~aj. Zatoa, po dokaùvaweto na nesovesnosta i ne~esnosta na Bill, Esther moè da dobie samo nadomest na {teta za svoite zagubi spored op{tite odredbi za {tetite od ~len 2043 od Gra|anskiot zakonik.

LUKSEMBURG

Jacob ima celosen mandat da prodava neizgradeni zemji{ta vo polza na Esther. Komplikacijata vo vrska so potrebata da se notarizira i registrira proda`bata vo javniot register ovde nema da ja razgleduvame.

113

Alternativa 1 Kriteriumite za postoewe sudir na interesite ne se jasno determinirani vo

pravoto na Luksemburg. Spored sudskata praksa, sudirot na interesite }e se pojavi ako postapkata na zastapnikot imala nezakonska cel, to est ako taa bila naso~ena i ako uspeala da gi povredi interesite na vlastodavecot, istovremeno favooriziraj}i gi interesite na zastapnikot. Imaj}i gi predvid faktite na slu~ajot, sosema e verojatno deka sudot }e smeta deka Jacob izvr{il povreda na svojata dol`nost za lojalnost (obligation de

loyaute) vo odnos na svojot klient, iako Jacob ne podleì na nikakva izre~na zabrana za upotreba na informacijata {to ja steknal pri raboteweto za klientot vo sopstven interes.

Ako pretpostavime postoewe na sudir na interesite, osnovata na baraweto na Esther za nadomest na {teta }e pretstavuva profesionalna odgovornost. Povredata na obvrskata za lojalnost, {to proizleguva od sudirot na interesite, i dava pravo na `rtvata da bara nadomest na {teta za zagubite {to gi pretrpela i za izgubenata dobivka. Bidej}i

se pretpostavuva deka Jacob treba da iznao|a investicioni mo`nosti za Esther i deka toj zloupotrebil steknata informacija za svoi celi, ovde verojatno moè da se bara vra}awe na steknata dobivka so odbivawe na parite {to bile investirani (bidej}i i Esther }e treba da gi investira tie pari).

Baraweto moè da bide otfrleno ako investicioniot menaxer ne moèl da go kupi

zemji{teto za Esther, na primer ako nemalo dovolno imot ili ako dobil sprotivni instrukcii. Toa bi bil argument baziran na pri~insko-posledi~nata vrska. Ova moè da se tvrdi i ako baraweto na Esther bilo bazirano na izgubenata mo`nost (parte d'une chance).

Kompenzacijata vo vakov slu~aj se zasmetuva so diskontirawe na izgubenata mo`nost za da se zasmeta nejzinata hipoteti~ka priroda. Esther }e treba da dokaè deka e dovolno verojatna mo`nosta investicijata da moèla da se napravi vo nejzina polza.

Eden moèn na~in Jacob da bide odgovoren za zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre e ~lenot 1993 od Gra|anskiot zakonik, vo koj se naveduva deka mandatarot mora da mu dade ot~et na mandatorot za se {to toj go primil pri izvr{uvaweto na mandatot, duri i ako toa ne bilo primeno vo vrska so mandatot. Ovoj ~len generalno se smeta deka zna~i deka mandatarot mora da dade celosen ot~et na mandatorot za tekot na mandatot; toj ne kreira direktno pravo za mandatorot da bara del ili celata zgolemena vrednost na imotot {to se drì na sopstvena smetka na mandatarot, pokraj imotot na mandatorot. Zatoa ne e mnogu verojaten uspehot na baraweto bazirano na ovaa odredba, osobeno zatoa {to ne postoi sudska praksa vo vrska so ova pra{awe vo Luksemburg.

^lenot 36 od Zakonot od 1993 godina (so koj se implementira Direktivata za

investicionite uslugi, dopolneta so CSSF/2000/15) bara od profesionalcite vo finansiskiot sektor (glavno kreditnite institucii i investicionite firmi) da storat se {to e vo nivna mo} za da izbegnat sekakov sudir na interesi. Kako {to e ve}e objasneto, ne e sosema jasno koi se gra|ansko-pravnite posledici od povredata na vakvite profesionalni obvrski, no sosema e verojatno deka povredata }e zna~i nebre`nost (nevnimanie).

Alternativa 2 Esther moè da se potpre na konceptot za zloupotrebata na ovlastuvawata

(detournement de pouvoirs). Toa e primena na dol`nosta za lojalnost, {to sudovite postojano ja primenuvaat, iako taa ne e regulirana so Gra|anskiot zakonik. Povredata na ovaa dol`nost moè da se sankcionira ili so dogovorna odgovornost na mandatarot (to est

114

nadomest na {teta) ili so poni{tuvawe na transakcijata {to bila sklu~ena so povreda na dol`nosta za lojalnost.

Ovde, Esther moè da bara nadomest na {teta od svojot mandatar Jacob, kako i poni{tuvawe na proda`bata na Blackacre. Vo vrska so baraweto za nadomest na {teta

protiv Jacob, Esther }e treba da dokaè deka Jacob izvr{il povreda na dol`nosta za lojalnost. Iako sudovite normalno ja smetaat ovaa dol`nost kako obligation de resultat, vo

praksa za da moè da dokaè povreda Esther treba da pokaè deka postapkata na Jacob podrazbira nezakonska cel, to est deka toj imal namera i uspeal da gi povredi interesite na Esther istovremeno favoriziraj}i gi sopstvenite interesi. Sudovite vo Luksemburg povremeno prifa}aat po{iroka definicija za povredata na dol`nosta za lojalnost, smetaj}i deka "zastapnikot mora da dejstvuva vo interes na svojot klient, a ne vo sopstven interes i da gi izbegnuva site postapki {to moàt da mu nanesat {teta na klientot."

Zatoa, ako Esther moè da dokaè deka Jacob imal namera da dejstvuva vo sopstven interes i na nejzina {teta koga go prodaval Blackacre na Bill, toga{ taa }e bide vo mo`nost

da dobie nadomest na zagubite od Jacob, to est taa }e dobie nadomest na {teta vo visinata na zgolemuvaweto na vrednosta na Blackacre za koja taa ne moèla da profitira. Ako uspee da izdejstvuva poni{tuvawe na transakcijata, toga{ taa nema da pretrpi nikakva {teta i vo princip nema da dobie nikakva nadomest za {teta.

Vo vrska so tu`bata protiv Bill, generalno e prifateno deka poni{tuvaweto na transakciite izvr{eni so povreda na dol`nosta za lojalnost ima superioren odnos vo odnos na sankcijata so barawe nadomest na {teta. Za da moè da go vrati zemji{teto od

Bill, Esther mora da se potpre na op{tiot princip fraus omnia corrumpit, to est generalna ni{tovnost na izmamnite akti. Toa zna~i deka Esther mora da dokaè izmama, koja vo konkretniot slu~aj zna~i (a) deka dejstvieto moralo da bide naso~eno kon izbegnuvawe na nekoe imperativno pravilo (dol`nosta za lojalnost) (b) deka postoela izmamna namera kaj mandatarot i normalno kaj negoviot sou~esnik (Bill) i (v) deka izmamnoto dejstvie bilo

instrument vo postignuvaweto na celta utvrdena od strana na izmamnicite. Zatoa Esther }e treba da dokaùva deka Bill bil svesen za izmamata na Jacob, to est deka toj znael ili

trebalo da znae deka Jacob prodava zemji{te so povreda na svojata dol`nost za lojalnost i deka zatoa toj znael ili moralo da znae deka i predizvikuva {teta na Esther.

Generalno od mandatorot ne se bara da dokaùva postoewe na zavera za izmama pome|u mandatarot i tretoto lice. Me|utoa, vo Alternativata 2. Esther najverojatno }e

treba da dokaè nekoja verojatnost od zavera vo vrska so aran`manite pome|u Bill i Jacob. Ako Bill ne bil svesen za situacijata ili ako ako ne znael i ne trebalo da znae, toga{ poni{tuvaweto na transakcijata nema da bide uspe{no, zatoa {to izmamata ne moè da se poni{ti na {teta na tretoto lice koe dejstvuvalo na sovesen i ~esen na~in.

Kone~no, ne e verojatno deka baraweto na Esther za nadomest na {teta za

nezakonskata dobivka na Jacob }e bide uspe{no. Sekoe barawe protiv mandatarot se potpira na ~lenot 1992 od Gra|anskiot zakonik, koj go pravi mandatarot odgovoren ne samo za negovoto namerno nezakonsko odnesuvawe, tuku i za nebre`nost pri izvr{uvaweto na mandatot. Me|utoa, op{tiot princip na gra|anskata odgovornost e kompenzacijata za pretrpenite zagubi ({teti). Reparacijata na realnata {teta na Esther podrazbira ili

poni{tuvawe na proda`bata na Blackacre ili dodeluvawe nadomest na {teta protiv Jacob

za zagubenata vrednost {to proizlegla od transakcijata sklu~ena so povreda na dol`nosta za lojalnost. Dobivkata steknata od strana na Jacob, {to isto taka proizlegla od izmamata

na Esther, ne korespondira so nejzinata realna zaguba i zatoa ne treba da pretstavuva osnov za nadomest na {teta.

Ovde povtorno treba da se razmisluva na ~lenot 1993 od Gra|anskiot zakonik kako na pravna osnova za odgovornosta na Jacob za nezakonskata dobivka od negovata parcela. Kako {to e navedeno pogore, iako logikata i tekstot na navedeniot ~len moè da ja

115

potkrepi taa teorija, sepak ostanuva nere{eno pra{aweto dali mandatorot moè da ima polza od ovaa situacija, iako toj nema pretrpeno nekoja realna {teta. Isto taka, kako {to e spomenato pogore, ne postoi sudska praksa vo vrska so ova vo pravoto na Luksemburg.

Esther moè da se potpre na dol`nosta na mandatarot da dade informacii koga vo tekot na negoviot mandat }e se slu~i nekoj pogolem nastan. Planiranata promena na pravilata za zonirawe moè da bide takov nastan. Taa moè da tvrdi deka ovie promeni vlijaat vrz nejziniot imot Blackacre i deka Jacob trebalo da ja informira, pa zatoa moè da bara nadomest na {teta (na primer za izgubenite mo`nosti) za seta pretrpena {teta vo toj pogled.

HOLANDIJA Alternativa 1 ASST 1995 ne se primenuva zatoa {to stanuva zbor za investirawe vo nedvi`nost.

Sosema e verojatno deka ne-institucionalnata investiciona institucija }e investira i vo finansiski instrumenti i vo drug imot kako {to se i nedvi`nostite. Me|utoa, pra{aweto {to e postaveno vo Alternativata 1 }e bide odgovoreno od aspekt na investiraweto vo finansiskite instrumenti i od aspekt na investiraweto vo nedvi`nosti.

Investirawe vo finansiski instrumenti Vo vrska so investiraweto vo finansiskite instrumenti od strana na imatelot na

licencata, ~lenot 25 od FRMSST 2002 ja obvrzuva institucijata za hartii od vrednost da im dade prednost i prioritet na interesite na svoite klienti pred nejzinite sopstveni interesi. Ako institucijata za hartii od vrednost ne postapuva soglasno navedenoto pravilo, toga{ e sosema verojatno deka taa }e odgovara za neispolnuvawe na svoite dogovorni obvrski (~len 74 Kniga 6 Gra|anski zakonik), iako ovoj kodeks na odnesuvawe e utvrden vo propis so koj se reguliraat odnosite pome|u javnata administracija i institucijata na hartii od vrednost. Pokraj ova pravilo, isto taka se primenuva i ~lenot 418 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik. Ako mandatarot (institucijata za hartii od vrednost) ima direkten ili indirekten interes za sklu~uvaweto na transakcijata, toga{ za toa mora da bide izvesten mandatorot, osven ako sodrìnata na pravniot akt ne e precizno utvrdena, pa so toa se isklu~uva sekakov sudir na interesite. Vo Alternativata 1, sosema e verojatno deka mandatarot }e bide dolèn da go izvesti mandatorot. Me|utoa mandatarot ne go gubi svoeto ovlastuvawe za dejstvuvawe, duri i da ne go izvestil mandatorot. Mandatorot moè da dade novi instrukcii ako e izvesten za sudirot na interesite. Ako mandatarot ne go izvesti mandatorot, toga{ toj go gubi svoeto pravo na nagrada, bez da se zadira vo negovata obvrska za nadomest na {tetata {to ja pretrpel mandatarot kako rezultat na transakcijata. Se primenuvaat op{tite pravila od ~lenovite 95-110 Kniga 6 Gra|anski zakonik. Edinstvenoto obes{tetuvawe {to verojatno moè da se bara se imotnite {teti {to ja opfa}aat realnata {teta pretrpena od strana na Esther i nejzinata izgubena dobivka. Ova moè da se vidi ako se sporedi finansiskata razlika pome|u situacijata vo koja Jacob dejstvuval soglasno dogovorot i situacijata vo koja Jacob dejstvuval so povreda na dogovorot (~len 96 Kniga 6 Gra|anski zakonik). Kako rezultat na toa, Esther }e moè da gi bara dobivkite steknati od strana na Jacob preku negovoto

116

steknuvawe na finansiskite instrumenti. Mo`no e od Esther da se bara da dokaùva deka ako znaela za toa, taa }e dala instrukcija za kupuvawe na Greenacre za nejzina smetka. Zatoa e mo`no sudot da dosudi iznos {to korespondira na zgolemenata vrednost na imotot, namalena za iznosot {to trebalo da se plati za da se kupi imotot.

Investirawe vo Greenacre Odnosot pome|u Esther i Jacob se regulira so dogovorot za mandat. Esther moè da se

potpre na ~lenot 418 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik. Jacob nema da ja dobie svojata nagrada ako ne ja informiral Esther za sudirot na interesite. Osven toa, Esther moè da bara nadomest na {teta, {to }e se bazira na povreda na dogovorot (~len 74 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Edinstvenata mo`na {teta ~ie obes{tetuvawe moè da se bara (ako se dokaè povreda na dogovorot, {to vo dadeniot slu~aj ne e sigurno) e imotnata {teta

{to opfa}a realna {teta i izgubena dobivka za Esther. Ova moè da se vidi ako se sporedi finansiskata razlika pome|u situacijata vo koja Jacob postapuval soglasno dogovorot i

situacijata vo koja Jacob postapuval o povreda na dogovorot (~lenovi 95-110 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Isto taka ovde moè da bide neophodno Esther da treba da dokaùva

deka taa bi mu dala instrukcija za kupuvawe na Greenacre, ako ja znaela situacijata. Zatoa, e mo`no sudot da dosudi iznos {to soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na imotot, namalena za iznosot {to bi bil platen za da se kupi predmetot.

Ako ~lenot 418 ne e primenliv, toga{ e mnogu verojatno deka ~lenot 403 stav 2 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik }e bide od pomo{. Ovoj ~len go obvrzuva mandatarot da dade ot~et za svoite akti. Toj mora da dade ot~et za prihodite i rashodite (tro{ocite) i da objasni zo{to ibral da postapi na konkretniot na~in. Se o~ekuva mandatarot da dejstvuva samo vo interes na svojot klient i da gi izbegnuva site situacii {to vodat kon sudir na interesite. Se prifa}a deka mandatorot moè da gi bara site profiti {to gi realiziral mandatarot vo tekot na mandatot (nezavisno od toa dali tie bile realizirani so informacii i znaewe steknato vo negovoto svojstvo na mandatar ili ne). Me|utoa,

sporno e dali e mo`no ~lenot 403 stav 2 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik da se tolkuva na vakov na~in. Ako vakvoto pro{ireno tolkuvawe ne se dozvoluva, toga{ Esther nema da

moè da gi stekne profitite realizirani od strana na Jacob. Rezultatite od ovaa Alternativa bi bile razli~ni ako Jacob go kupil Greenacre

kako investicija za Esther, odnosno ako izvr{il povreda na dogovorot zatoa {to ne postapil taka i go kupil Greenace za sebe. Od mandatarot se bara da postapuva kako dobar i

gri`liv mandatar (~len 401 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik). Esther moè da bara nadomest na {teta za povreda na dogovorot (~len 74 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Sosema e mo`no deka sudot }e dosudi obes{tetuvawe vo iznos {to soodvetstvuva na zgolemenata vrednost na imotot, namalena za iznosot {to bi trebalo da se plati za da se kupi predmetot.

Alternativa 2 Finansiski instrumenti Odgovorot e ist kako i kaj Alternativata 1, vo delot nasloven kako Investirawe

vo finansiski instrumenti.

117

Blackacre

Edinstvenoto barawe {to moè da go istakne Esther vo odnos na tretite lica e baraweto bazirano na {tetnoto odnesuvawe. Spored holandskoto pravo, duri i koga tretite lica svesno profitirale od povredata na dogovorot od strana na mandatarot, toj fakt ne e dovolen da se zaklu~i deka tretoto lice napravilo nezakonit akt i {teta. Zatoa e neophodno najnapred da se utvrdi deka Jacob e vinoven za povredata na dogovorot. Vtoro,

mora da se utvrdi (dokaè) deka Bill (kupuva~ot na Blackacre) znael za povredata. Kone~no, mora da bidat prisutni i drugi okolnosti za konkretnoto odnesuvawe da bide okarakterizirano kako nezakonski akt {to dovel do {teta.

Dogovorniot odnos postoi samo pome|u Jacob i Bill i Esther ne moè da se me{a vo toj odnos. Rabotata moè da bide razli~na ako se pretpostavi deka se primenuva ~lenot 419 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik. ^lenot 419 naveduva deka koga mandatarot }e sklu~i dogovor vo svoe ime so treto lice koe nema da gi ispolni svoite obvrski {to proizleguvaat od dogovorot, toga{ toa treto lice treba d go obes{teti mandatorot za {tetite {to toj gi pretrpel kako rezultat na negovoto neispolnuvawe na dogovorot. Ako Jacob odbie da go poni{ti dogovorot so Bill, toga{ spored ~len 420 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik, Esther moè da go prezeme baraweto za poni{tuvawe.

Ako Jacob znae za zgolemuvaweto na vrednosta i ne go prodal Blackacre po dadenata cena, toga{ e mo`no da se dosudi nadomest na {teta (~len 74 Kniga 6 od Gra|anskiot

zakonik). Vo ovaa Alternativa sekako postoi sudir na interesite spored ~len 418 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik. Toa zna~i deka nema da ima nagrada (nadomest) za Jacob i deka toj ima obvrska da plati nadomest na {teta.

Ako Jacob ne znae za pretstojnata promena na pravilata za zonirawe, toga{ toj moè da bara poni{tuvawe na dogovorot zatoa {to dejstvuval vrz osnova na zabluda {to se javila zaradi toa {to Bill ne mu dal su{testvena informacija (~len 228 stav 1 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Re{ava~kiot faktor }e bide dali moè da se dokaè deka Bill znael za pretstojnata promena.

PORTUGALIJA Alternativa 1 Portugalskiot Gra|anski zakonik go regulira sudirot na interesite kaj

zastapuvaweto vo ~lenot 261, vo stavot nare~en "trguvawe so samiot sebe" (negocio consigo

mismo). Vo Alternativata 1 ne postoi "trguvawe so samiot sebe" spored strogata smisla na zakonskata odredba.

Ako znael za idnoto zgolemuvawe na vrednosta na Greenacre, Jacob ne trebalo da go kupuva za sopstvena smetka, osven ako prethodno ne ja konsultiral Esther i ako taa ne bila

zainteresirana za investicijata. Kako upravitel na imotot na Esther, Jacob e obvrzan so praviloto za sovesnosta i ~esnosta interesite na Esther da go stavi pred sopstvenite

interesi i da ne i konkurira za investicionite priliki. Sosema e nava`no {to Jacob gi koristel sopstvenite pari za da plati za Greenacre, zatoa {to e normalna i voobi~aena praksa zastapnikot da gi koristi sopstvenite pari koga dejstvuva kako mandatar spored uslovite na mandatot. Toga{ mandatarot ima pravo da gi naplati svoite tro{oci od mandatorot.

Dali mandatot mu bil daden na Jacob so ili bez pravo na zastapuvawe pretstavuva fakt {to moè da vodi kon va`na distinkcija. Ako Jacob ja zastapuva Esther (direktno

118

zastapuvawe), toga{ toa treba jasno da se navede vo aktite za kupoproda`bata, to est da se navede za kogo (vo ~ie ime) dejstvuva Jacob pri steknuvaweto na Greenacre, odnosno za Esther

ili za sebe. Ako mandatot e bez pravo na zastapuvawe (indirektno zastapuvawe), toga{ Jacob kupuva za sebe, no toj }e bide dolèn podocna da ja prenese sopstvenosta na Greenacre

na Esther. Pred portugalskite gra|anski ili trgovski sudovi, baraweto na Esther }e bide

izneseno kako barawe za nadomest na {teta zaradi povreda na dol`noto vnimanie pri upravuvaweto so nejzinite interesi. Toga{ }e se razgleduva dali Jacob go storil seto ona {to bil dolèn da go napravi. Otsustvoto na profesionalno dol`no vnimanie kaj Jacob

moè da se smeta za povreda na sovesnosta i ~esnosta vo pogled na obvrskite {to proizleguvaat od mandatot zatoa {to Jacob ne moè da gi zadrì za sebe delovnite mo`nosti {to moèle da se iskoristat za negoviot klient (~len 262.2 od Gra|anskiot zakonik). Mo`no e da se utvrdi nadomest na {teta (kako lucrum cessans) vrz osnova na

profitot {to Esther trebala da go stekne ako Jacob go kupil Greenacre za nea. Sli~ni pravila vo vrska so dol`nostite na upravitelot i potrebata za sledewe na interesite na klientot }e se primenat ako upravuvaweto se vr{i preku finansiska kompanija (~len 74, 76 Zakon za bankarstvo).

Alternativa 2 Ne e sosema jasno dali promenata na pravilata za zonirawe pretstavuva posledica

na kupuvaweto na Blackacre od strana na Bill. Isto taka ne e jasno dali pri proda`bata na Blackacre na Bill, Jacob imal namera da predizvika promena na pravilata za zonirawe i bil

svesen deka toa moè ili verojatno }e se slu~i ili duri i dali Jacob i Bill se dogovorile za toa. Me|utoa, so ogled na okolnostite na slu~ajot se ~ini deka spored normalnite obrasci

na ~ove~koto odnesuvawe postapkite na Jacob ne bile bez element na vina. Jacob te{ko }e moè da go ubedi gra|anskiot ili trgovskiot sud vo svojata nevinost, iako postoi mo`nost da uspee vo toa. Mo`no e Jacob da znael (ili mu bilo kaàno) za namerata na Esther da go

prodava Blackacre kolku e mo`no pobrzo za normalna (pazarna) cena, no toj i natamu sakal da go zadrì Greenacre vo nade` za mo`na promena na pravilata za zonirawe. Re{enieto od ovaa alternativa glavno }e zavisi od dokazite {to }e bidat prezentirani na sudot, no bez ogled na toa prili~na somne` }e padne na Jacob.

Ako odnesuvaweto na Jacob ne se smeta za nevino, toga{ Esther }e ima pravo na obes{tetuvawe za {tetite {to gi pretrpela kako posledica na povredata na mandatot,

vklu~uvaj}i ja zagubata na profitot (lucrum cessans). Toa e zatoa {to Jacob moèl i trebal da postapi poinaku i ne trebalo da go prodava Blackacre za taa cena. Ako se dokaè deka

Jacob i Bill dejstvuvale so zaedni~ka namera da profitiraat za smetka na Esther, toga{ proda`bata na Blackacre }e bide ni{tovna zatoa {to bila izvr{ena so bilateralna nemoralna cel (contra bonos mores) soglasno ~len 281 od Gra|anskiot zakonik. Isto taka

Esther }e ima pravo da go otpovika mandatot i da bara prenos na Blackacre na nejzino ime (rei

vindicatio).

Ako dogovorot pome|u Jacob i Bill ne moè da se dokaè, no moè da se dokaè ednostranata namera ili cel na Jacob da profitira od Esther, toga{ bidej}i se smeta deka

Bill kupil na sovesen i ~esen na~in, kupoproda`niot dogovor ne moè da se poni{ti. Vo vrska so zgolemenata vrednost na Greenacre, sudot nema da go prifati baraweto na Esther, zatoa {to neosnovanoto zbogatuvawe ne e steknato na nejzina smetka. Istoto }e se primenuva i ako upravuvaweto se vr{elo preku dru{tvo za upravuvawe (Jacob SA).

119

[KOTSKA Alternativa 1 Na trustee mu se zabranuva da pravi profit za sebe (osven ako ne e ovlasten so aktot

za trustot) i ako toj napravi profit toga{ toj profit mora da mu go prenese na trustot.

Me|utoa, Alternativata 1 pretstavuva grani~en slu~aj i pravoto fakti~ko e nejasno. Moe

mislewe e deka odgovorot zavisi od toa dali Jacob ima mo`nost da go kupi Greenacre za trustot. Ako toj ja ima taa mo`nost, toga{ taa trebala da bide iskoristena. Jacob }e bide odgovoren kako rezultat na negovoto propu{tawe da dejstvuva na na~inot na koj toj trebalo da dejstvuva. Me|utoa, ako taa mo`nost ne e dostapna za Jacob, toga{ toj nema da odgovara za profitot, zatoa {to toga{ nema nikakva smisla alternativata Jacob da go

kupi predmetot za sebe. So drugi zborovi, ako Jacob ne bil vo mo`nost da ja kupi nedvi`nosta za trustot, toga{ i ne moè da se smeta deka toj nea ja kupil za trustot.

Alternativa 2 Nie ne znaeme, kako fakti~ko pra{awe, dali Jacob li~no imal korist od

proda`bata na Blackacre. Jacob sekako imal korist od zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre, no postoi fakti~ka nesigurnost vo vrska so toa dali postoi pri~insko-

posledi~na vrska pome|u proda`bata na Blackacre i zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre. Duri i ako postoela takva pri~insko-posledi~na vrska, se javuva natamo{noto

fakti~ko pra{awe dali odlukata na Jacob za prodavawe na Blackacre bila motivirana od èlbata za li~na korist. Na primer, toj moèl da ne bide svesen za mo`nata pri~insko-psledi~na vrska i moèl izvorno da bide iznenaden od podocne`niot tek na nastanite. Ovie fakti~ki pra{awa treba da se pojasnat.

Ako (a) postoi pri~insko-posledi~na vrska i (b) Jacob znael za toa i bil motiviran od èlbata za li~na korist, toga{ se postavuva pravnoto pra{awe dali toj }e bide dolèn da go predade iznosot {to pretstavuva negova li~na korist na trustot (vidi Alternativa 1). Pravoto ne e sigurno vo vrska so ova pra{awe. Li~no smetam deka Jacob ne e odgovoren, zatoa {to se ~ini deka nema na~in trustot da moè da ja stekne ovaa korist za sebe. Kone~no, Esther ne moè da go bara Blackacre od Bill. Sopstveni~koto pravo na kupuva~ot od

trustee ne moè da se osporuva so obrazloènie deka proda`bata navodno bila izvr{ena so povreda na trustot.

[PANIJA Alternativa 1 [panskiot Gra|anski zakonik (~len 1459 od Gra|anskiot zakonik i ~lenot 267 od

Trgovskiot zakonik) mu dozvoluva na mandatarot da kupuva predmeti vrz koi toj nema nikakvi prava (zatoa {to nivnoto upravuvawe ne mu e dovereno nemu). Kupuvaweto na Greenacre }e bide polnova`no. Me|utoa vo ovoj slu~aj postoi sudir na interesi, zatoa {to

Jacob e dolèn da postapuva na na~in {to najdobro im sluì na interesite na Esther i ne moè da stekne profit za sebe vo tekot na upravuvaweto. Dol`nosta za lojalnost i

informacija {to Jacob mu ja dolì na mandatorot (~len 1720 od Gra|anskiot zakonik) ovde

120

e prekr{ena i zatoa Esther verojatno ima pravo na obes{tetuvawe vrz osnova na izgubenata dobivka (~len 1106 od Gra|anskiot zakonik) {to soodvetstvuva na zgolemuvaweto na

vrednosta na Greenacre. Jacob kupil na nesovesen i ne~esen na~in, zatoa {to informacijata za idnoto zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto bila dobiena pri izvr{uvaweto na

obvrskite na Jacob vo polza na Esther. Pravniot lek }e se najde vo pravilata za povreda na dogovorot. Vo [panija ne postoi sudska praksa za situacijata opi{ana vo Alternativata 1.

Lo{oto ili nezakonskoto upravuvawe na Jacob i izmamnoto odnesuvawe nudat drug na~in na koj Esther moè da go dobie zgolemuvaweto na vrednosta na Greenacre kako

kompenzacija za nejzinite zagubi (~len 1726 od Gra|anskiot zakonik). Mo`no e da se primeni, direktno ili po analogija, ~lenot 288 od Trgovskiot zakonik, {to e posveten na

eden poseben vid komision (factor). Normata mu zabranuva na komisionerot (faktorot) da trguva za svoja smetka vo tekot na istite pregovori vo koi toj dejstvuva vo ime na svojot

mandator. Kone~no, Esther moè da go otpovika mandatot zaradi gubewe na doverbata (~len 1733 od Gra|anskiot zakonik).

Alternativa 2 Mandatarot Jacob ima celosni ovlastuvawa za sklu~uvawe kupoprodaèn dogovor so

sekogo. Prenosot na cenata dobiena od proda`bata na Esther }e bide izvr{en nezavisno od toa dali Jacob mu pokaàl polnomo{no na Bill (kako mandat so direktno zastapuvawe) ili Jacob dejstvuval vo svoe ime koga trguval so "predmetite {to se vo vladenie na mandatorot" (~len 1717 od Gra|anskiot zakonik), {to vo konkretniot slu~aj se odnesuva na Blackacre. Esther moè da go tuì kupuva~ot Bill po bilo koj osnov i obratno.

Za da dobie kompenzacija za zagubite {to bile pretrpeni od ispolnuvaweto na dogovorot na nesovesen i ne~esen na~in (~len 1258 od Gra|anskiot zakonik) }e bide neophodno (iako te{ko) Esther da dokaè deka i Jacob i Bill znaele za o~ekuvanoto zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto. Ako moè da se dokaè izmamniot dogovor (consilium fraudis) pome|u Bill i Jacob, toga{ Esther moè da gi istaknuva slednive barawa.

Prvo, taa moè direktno da go tuì Bill i da go bara 100 postotnoto zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto, po sila na proda`bata {to bila pottiknata so izmama ili bila

sporedna nanamernoto i svesnoto nezakonsko odnesuvawe (dolus incidens; ~len 1270.2 od Gra|anskiot zakonik). No se ~ini deka Esther ne moè da go vrati Blackacre, zatoa {to taa

sakala da go prodade i mu dala polnomo{no na Jacob za toa. Taa moè da go vrati Blackacre

zaradi toa {to taa ne dala izvorna soglasnost za transakcijata i za prenosot {to i nanesuva {teta, no ova e somnitelno. Vtoro, vo vrska so baraweto na Esther za zgolemenata

vrednost na Greenacre, nema da bide mo`no da se istakne barawe za nadomest na profitot se dodeka ne bide izvr{ena proda`bata na Greenacre. Ako Jacob go prodal Greenacre zaedno

so Blackacre, bez da ima ovlastuvawe za toa, toga{ }e bide mo`no da se bara zgolemenata vrednost od Jacob kako {to e spomenato pogore (~len 1726, vidi Alternativa 1). Vo

Alternativata 2, baraweto na Esther vo vrska so Greenacre nema da bide uspe{no, ako taa ne uspee da dokaè postoewe na dogovor pome|u Bill i Jacob so celosno iznesuvawe na dokazite.

121

[VEDSKA Alternativa 1 Slu~ajot akcentira dve pra{awa (i) dali upravitelot ima pravo da dejstvuva za sebe

koga ima mandat da gi napravi istite investicii za klientot i kakvi se posledicite od

mo`nata povreda na dol`nostite i (ii) na koj na~in }e bide utvrdena cenata ako upravitelot podocna go prodade steknatiot predmet na klientot.

Vo Zakonot za komisionoto zastapuvawe nema pravilo {to mu zabranuva na mandatarot da se involvira vo transakcii {to vo isto vreme moèle da bidat sklu~eni i za klientot. Me|utoa, finansiskite institucii generalno smetaat deka vo princip tie treba da gi izvr{uvaat nalozite od svoite klienti pred da gi izvr{at sopstvenite nalozi i deka tie nemaat pravo da investiraat so namera podocna istite predmeti da mu gi preprodadat na klientot. Vo bliska idnina ovoj stav moè da bide preto~en vo zakon. Me|utoa postojat seriozni somneì vo vrska so toa, dali spored postojnite zakoni, klientot }e ima pravo da go bara zgolemuvaweto na vrednosta na predmetot {to upravitelot imal pravo da go kupi za klientot, no go kupil za sebe, duri i ako toj ja istraùval delovnata mo`nost vo vremeto koga upravuval so imotot na klientot.

Ovoj somne` proizleguva od ~lenot 42 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe. Postoi pravilo za situacijata vo koja komisionerot, po priemot na komisionot od svojot klient, prvo kupuva ist predmet (od ist vid) za sebe, a potoa toj predmet mu go prenesuva na klientot. Vo vakov slu~aj komisionerot e obvrzan, iako nema pravo, da mu go prodade na klientot predmetot po istata cena po koja go kupil i samiot, osven ako moè da dokaè deka predmetot bil kupen za nekoe lice koe ne e klientot (za drug klient ili za sebe). Celta na praviloto e komisionerot da se spre~i da gi odlaga odlukite za toa za kogo vsu{nost go kupil predmetot, se dodeka ne doznae dali cenata na toj predmet porasnala ili se namalila. Indirektno, praviloto demonstrira deka upravitelot ima pravo da kupuva za sebe, osven ako prezemal obvrska deka nema da go pravi toa, pod uslov toj da dokaè deka toa i bila negovata orginalna namera. Vo realnosta toa vodi kon prezumpcijata deka mandatarot imal namera da kupuva (i zatoa i kupil) za site klienti koi tvrdat ili koi moàt da upatat na postoeweto na mandatot. Ako mandatarot mu vetil na klientot deka nema da kupuva za sebe, toj bez ogled na toa }e stane sopstvenik ako dokaè deka imal takva namera vo vremeto na kupoproda`bata, no vo vakov slu~aj toj }e treba da plati nadomest na {teta.

Alternativa 2 Nitu eden zakon ili presedan ne se direktno primenlivi na slu~ajot, pa zatoa

odgovorot mora da bide mnogu pretpazliv. Prvata zabele{ka e deka Esther verojatno veruva deka zgolemuvaweto na vrednosta

bilo predizvikano od politi~koto vlijanie na Bill, {to osobeno do{lo vo izraz po negovoto kupuvawe na Blackacre. Zatoa se pretpostavuva deka Bill nemalo da vlijae vrz promenata na pravilata za zonirawe da ne stanal sopstvenik na zemji{te vo konkretnata obblast. No Jacob nemal obvrska da go prodade svoeto zemji{te Greenacre na Bill za da i napravi korist na Esther. I ako toj ne prodal nikakvo zemji{te na Bill, Blackacre na Esther

nemalo da ja zgolemi svojata vrednost. Zatoa, Esther ne pretrpela nikakva {teta zaradi odnesuvaweto na Jacob.

Vo isto vreme, proda`bata na zemji{teto na Esther od strana na Jacob so cel da se zgolemi vrednosta na sopstvenata sli~na nedvi`nost moè da predizvika negovo

122

zbogatuvawe i toa zbogatuvawe eventualno moè da se smeta za neosnovano i nepravedno. Me|utoa, {vedskoto pravo nema generalen princip deka neosnovanoto zbogatuvawe treba da se vrati. Postojat samo nekolku specifi~ni slu~ai vo zakonodavstvoto i vo sudskata praksa i voop{to ne e jasno dali moè da se formulira nekoj generalen princip. Argumentot protiv dol`nosta na upravitelot da dava ot~et za svoeto zbogatuvawe na klientot e deka Zakonot za komisionoto zastapuvawe ne mu zabranuva na upravitelot da dejstvuva vo sopstven interes. Me|utoa, vo takov slu~aj, toj go pravi toa so koristewe imot na klientot. Vakvata postapka vo izvesna smisla moè da se sporedi so slu~ajot vo koj upravitelot, koristej}i gi generalnite ovlastuvawa za upravuvawe, kupuva predmet od klientot, a postojat golemi izgledi deka negovata vrednost vo idnina }e raste. Zatoa imaj}i go predvid ona {to e kaàno vo prethodniot stav mislam deka 50 posto od

zbogatuvaweto treba da bide rezervirano za Esther ako se ~ini verojatno deka zgolemuvaweto na vrednosta bilo predizvikano od proda`bata na nedvi`nosta na Esther.

Esther moèbi ima na raspolagawe u{te podobar praven lek, ako moè da go vrati Blackacre od Bill. Ovde po analogija e relevanten ~lenot 54 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe. Toj naveduva deka ako predmetot na mandatorot se prodade sprotivno na interesot na mandatorot, po vina na mandatarot, proda`bata ne go obvrzuva mandatorot ako tretoto lice znae ili trebalo da znae deka mandatarot su{testveno gi zanemaruva interesite na mandatorot ili postapuva ne~esno. Kako {to e navedeno pogore, proda`bata ne e sprotivna na interesite na Esther ako se ima predvid deka Jacob ne bil dolèn da ja prodava svojata nedvi`nost, no moè da se smeta za ne~esna od strana na Bill. Me|utoa, za da

se dokaè nesovesnosta i ne~esnosta treba da se dokaè deka Bill isto taka znae deka Jacob poseduva sli~na nedvi`nost i se nadeva deka }e se zbogati. Ako napravime stroga konstrukcija, ~lenot se primenuva samo ako proda`bata e sprotivna na interesite na Esther i ne~esna. Bez ogled na toa, Esther moè da ima pravo da go vrati Blackacre ako Bill

znael za interesite na Jacob. Ako go prezumirame toa, mo`niot fakt deka Bill bil registriran kako sopstvenik na Blackacre nema da spre~i proda`bata da se tretira kako

neobvrzuva~ka za Esther, duri i ako Bill bil insolventen. ([vedskoto pravo nema princip na apstrakcija, kako {to ima na primer germanskoto pravo).

SPOREDBENI ZABELE[KI Alternativa 1 Sekoj sistem na generalen na~in se soglasuva deka upravitelot ne treba da steknuva

li~ni koristi od upravuvaweto bez znaewe na klientot. Me|utoa, postojat razli~ni priodi okolu toa na koj na~in ova moè da se razbere. Lociraweto na tovarot na dokaùvaweto e kriti~no za rezultatot vo najgolemiot broj situacii od vakov vid.

Nekoi izvestuva~i (Belgija, Danska, Luksemburg, [vedska) se somnevaat dali Esther

moè da ima takov stepen na kontrola vrz informaciite sobrani od strana na Jacob za da moè da istakne nekakvo barawe vo ovoj vid slu~ai. Taa treba da dokaùva deka vo nivniot dogovor postojat izre~ni ili premol~ni odredbi {to baraat izvestuvawe za vakvite fakti. Inaku, upravitelot moè slobodno da kupuva za sopstvena smetka. Najgolemiot broj izvestuva~i sepak smeta deka dostavuvaweto na informacijata e ne{to {to

avtomatski se podrazbira vo dadeniot odnos i smeta deka Jacob vr{i povreda (Avstrija, Anglija, Finska, Francija, Germanija, Grcija, Italija, Holandija, [kotska, [panija). Portugalskoto pravo bara soglasnost na klientot so samo-trguvaweto, no izvestuva~ot se

somneva dali tie fakti moàt da bidat opfateni so toa pravilo. Esther vsu{nost }e treba

123

da dokaùva deka Jacob izvr{il povreda na op{tata obvrska za postapuvawe so dol`noto vnimanie. Belgiskiot izvestuva~ zabeleùva deka pravilata se postrogi za upravitelite na investiciite so finansiski instrumenti.

Pra{aweto na pravniot lek ni pokaùva natamo{ni razliki. Samo trust jurisdikciite (Anglija, Irska i [kotska) se ~ini deka se podgotveni da dadat praven lek

{to e meren direktno so dobivkata na trustee. Postoi razlika pome|u niv, zatoa {to vo Anglija i Irska dobivkata mora da se predade, duri i koga taa ne bila steknata za trustot (toa voobi~aeno e opravdano kako pre~ka); [kotskiot izve{taj indicira deka vo vakov slu~aj, trustee moèbi moè da ja zadrì dobivkata. Najgolemiot broj drugi sistemi ne se podgotveni da dozvolat bilo kakvo barawe osven baraweto za zagubata na Esther. Nekoi

izvestuva~i sugeriraat deka dobivkata na Jacob moè da pretstavuva soodvetna merka za zagubata na Esther preku povredata (Avstrija, Danska, Francija, Germanija, Grcija, [panija), {to indirektno dozvoluva vra}awe na dobivkata na menaxerot. Italijanskiot izvestuva~ sugerira deka sli~ni rezultati moàt da se postignat preku ratifikacijata

(soglasnosta) na proda`bata od strana na Esther. Drugi indiciraat deka }e bide mnogu te{ko Esther da ja dokaè zagubata vo ovoj slu~aj (Belgija, Finska, Luksemburg, Holandija, Portugalija). Izvestuva~ite za Luksemburg i Holandija sugeriraat deka obvrskata na mandatarot za davawe ot~et za svojot mandat moè da dozvoli vra}awe na taa dobivka i toa se sugerira i vo dvata sistema, iako ne e definitivno utvrdeno. Interesno vo trust jurisdikciite tokmu ot~etot e ona {to go naglasuva baraweto vtemeleno vrz dobivkata.

Alternativa 2 Zaklu~ocite dobieni vo ovoj del od pra{aweto imaat tendencija da go potvrdat

pristapot zazemen vo prethodniot del. Vo vrska so baraweto protiv Jacob, kako vo Alternativata 1, tovarot na dokaùvaweto }e bide klu~en. Vo Anglija i Irska, tovarot na dokaùvaweto e prefrlen na trustee sekoga{ koga stanuva zbor za sudir na interesite i obvrskite (dol`nostite). Sekoja dobivka ostvarena od toj sudir mora da se vrati. Kako i prethodno, {kotskiot izvestuva~ sugerira pomalku strogi pravila: dobivkata ne mora da se vrati ako ne postoi na~in profitot da mu pripadne na trustot. Na drugite mesta postoi tendencija tovarot na dokaùvaweto da se nao|a kaj Esther. Taa nema da ima barawe protiv Jacob ako ne uspee da dokaè deka so proda`bata na Bill toj se obiduval da izdejstvuva promena na pravilata za zonirawe i da se zbogati. Ako taa moè da go dokaè toa, taa }e moè da gi vrati zagubite {to gi pretrpela kako posledica na toa. Ovde povtorno se postavuva istoto pra{awe kako i vo Alternativata 1 vo vrska so te{kotijata da se dokaè {tetata vo vakviot vid slu~ai. Germanskoto pravo pretstavuva isklu~ok: tovarot na dokaùvaweto moè da se prefrli protiv fiducijarot koj izvr{il povreda i vo vrska so pra{aweto dali imalo povreda i vo vrska so pra{aweto dali taa povreda predizvikala {teta. Germanskoto pravo isto taka }e ovozmoì povrat baziran na dobivkata vo nekoi slu~ai, no samo ako bil daden ili primen potkup.

Postoi zaedni~ka ni{ka vo vrska so vra}aweto na Blackacre od Bill. Generalno toa bara deka toj na nekoj na~in nil del od nekoja nezakonska {ema so Jacob. Golem broj sistemi }e ja smetaat proda`bata za nepolnova`na ako se dokaè takvoto dogovoreno odnesuvawe (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Germanija, Grcija, Luksemburg, Portugalija). Istiot rezultat sledi vo Anglija i Irska spored pravilata za trustot, iako toa donekade e komplicirano so sistemot za registracija na zemji{tata. Postojat i nekoi isklu~oci. Izvestuva~ot od [panija sugerira deka duri i vo slu~aj na dogovoreno odnesuvawe (zagovor) ne moè da ima vra}awe od Bill, i pokraj toa {to dokazot za zagovorot

moè da dozvoli da se istakne barawe za vra}awe na dobivkata za Greenacre od Bill. Na

124

sli~en na~in, {kotskiot izvestuva~ sovetuva deka Blackacre ne moè da se vrati od Bill nezavisno od toa {to se moè da se dokaè: ovde ima ~ista apstrakcija na realnite(stvarno-pravnite) efekti na prenosot od negovite obligacioni efekti.. Vo Holandija, Esther moè da iznese barawe protiv Bill za nezakonito odnesuvawe i vo nekoi

okolnosti taa moè da gi prezeme pravata {to Jacob moè da gi ima protiv Bill, vklu~uvaj}i go verojatno i pravoto da se bara poni{tuvawe na kupoproda`bata.

Od druga strana, nekoi sistemi dozvoluvaat vra}awe na Blackacre od Bill duri i bez

dokaz za dogovorenoto odnesuvawe pome|u nego i Jacob, se dodeka Bill znae i e svesen deka Jacob dejstvuval nesoodvetno ili poprecizno kaàno, se dodeka Bill e nesovesen i ne~esen (Avstrija, Danska, Anglija, Italija, Irska, Finska, Francija, Grcija, Italija, Luksemburg). Vo Anglija, Italija i Irska izvestuva~ite zabeleùvaat deka vra}aweto na zemji{teto moè da zavisi od toa dali se prezemeni soodvetnite ~ekori za registracija na zemji{teto.

125

SLUÂJ 4: OSNOVNA SITUACIJA NA INSOLVENTNOST Slu~aj Alternativa 1 Tom e agent za nedvi`nosti (posrednik ili zastapnik vo trgovijata so nedvi`nosti

- estate agent). Edna od nedvi`nostite {to toj se obiduva da ja prodade e stan {to i pripa|a na Samantha. Bill e zainteresiran da go kupi toj stan. Za da ja pokaè svojata serioznost vo

pregovorite, Bill pi{uva ~ek na € 10.000 kako depozit, {to }e treba da se vrati ako ne dojde do sklu~uvawe na kupoproda`niot dogovor. Po instrukcija na Tom, Bill go pravi ~ekot

plativ na Tom i Tom go deponira toj ~ek na svojata bankarska smetka. Pregovorite pome|u Samantha i Bill bile prekinati bez da bide sklu~en dogovor i Bill pobaral od Tom da mu gi

refundira parite. Tom koj vo me|uvreme ne povlekuval pari od bankarskata smetka, stanal insolventen. Dali pobaruvaweto na Bill vo odnos na negoviot depozit ima prioritet pred drugite konkurentski pobaruvawa ili toj e tretiran kako generalen doveritel? Dali bi imalo nekoja razlika ako Tom bil advokat?

Alternativa 2 Tom e patni~ki zastapnik (travel agent). Toj prodava karti na razli~ni avio

prevoznici na svoite klienti. Parite {to gi pla}aat negovite klienti za biletite se deponiraat na bankarska smetka na ime na Tom. Koga Tom stanal insolventen, nekoi klienti ve}e imale dobieno bileti, no nekoi klienti seu{te ne (a onie koi nemaat bileti nemaat dogovorno pobaruvawe protiv avio-prevoznicite). Klientite na koi ne im bile izdadeni bileti gi barale svoite pari nazad. Avio-prevoznicite gi barale uplatite od bankarskata smetka za biletite {to ve}e bile izdadeni. Generalnite doveriteli na Tom isto taka gi pobarale parite od bankarskata smetka. Dali klientite {to baraat refundirawe imaat bilo kakov prioritet pred konkurentskite pobaruvawa ili tie se

tretiraat kako i generalnite doveriteli na Tom? Dali avio prevoznicite {to gi baraat parite za biletite imaat nekoj prioritet pred konkurentskite barawa ili se tretiraat kako generalni doveriteli na Tom?

RASPRAVA AVSTRIJA Alternativa 1 Faktite prezentirani vo Alternativata 1 ne se jasni za da moè da se dade

soodvetna karakterizacija na odnosot pome|u Tom i Bill. Depozitot od € 10.000 na

bankarskata smetka na Tom indicira deka Tom tie pari gi drì na fiducijarna osnova, dodeka Bill pregovara so Samatha za stanot. (Bidej}i parite od ~ekot se sme{ale so parite

na Tom na smetkata, toj vo sekoj slu~aj steknal sopstvenost vrz niv). Kako takov, interno, Tom e obvrzan so dogovorot za mandat; toj mora ili da i gi predade parite na Samantha ako

bide sklu~en dogovorot za kupoproda`ba na stanot ili da gi vrati na Bill ako pregovorite

126

ne rezultiraat so dogovor. Ne postoi praven uslov za agentite za nedvi`nosti vo Avstrija parite na svoite klienti da gi deponiraat na posebni trust smetki (Anderkonto - escrow

account). Ako fiducijarot (Tom) stane insolventen, presudite na Vrhovniot sud (OHG) i

pravnata doktrina se soglasuvaat deka mandatorot (Bill) ima pravo na separacija (izla~uvawe) spored ~lenot 44 od Zakonot za ste~aj. Toa zna~i deka pobaruvaweto na mandatorot za vra}awe na fiducijarniot imot ima prednost pred konkurentnite pobaruvawa i treba i prvo da se namiri. Vakviot priod se~ini deka e nekonzistenten so klasi~niot poim za sopstvenosta vo avstriskiot praven sistem i bara pojasnuvawe. Pri~inite za toa se {to mandatorot realno ja predava sopstvenosta vrz fiducijarnite predmeti so nivno prenesuvawe na fiducijarot, pa zatoa i ne se dozvoluva izla~no pravo (pravo na separacija) spored dogovorot za mandat ili spored indirektnoto zastapuvawe, spored presudite na Vrhovniot sud i pravnata doktrina.

Presedanite na Vrhovniot sud i stavovite na pravnata doktrina pravat razlika pome|u "formalnata sopstvenost" na fiducijarot i "materijalnata" ili "ekonomskata" sopstvenost na mandatorot. Po nivno mislewe, fiducijarnata sopstvenost samo formalno mu se prenesuva na fiducijarot, dodeka su{tinski taa ostanuva sopstvenost na mandatorot. Taa pretstavuva specijalen poseben fond, {to ne smee da pretstavuva fond za namiruvawe na pobaruvawata na doveritelite na fiducijarot. Zatoa, so dol`no zemawe predvid na ekonomskite interesi na strankite, mandatorot ima pravo da dobie prioriteten (preferencijalen) tretman ako fiducijarot stane insolventen. No ova }e bide slu~aj samo ako apsolutno ne postoi nikakov somne` deka fiducijarnite odnosi se vospostaveni podocna za da se nanese {teta na doveritelite na fiducijarot.

Neodamna, ima{e izvesni doktrinarni kritiki {to go poddrùvaa gore navedenoto rezonirawe, no ovde postoeja obidi za voveduvawe na dopolnitelen kriterium za da moè da se opravda preferencijalniot tretman na mandatorot vo slu~aj na insolventnost na fiducijarot. Spored ovoj stav, mandatorot ima izla~no pravo samo ako fiducijarniot odnos bil notoren (op{to poznat). Samo toga{ doveritelite na fiducijarot verojatno nema da pretrpat {teta. Fiducijarnite odnosi se smetaat za notorni ako nekoj koj ja istraùva prirodata na konkretniot odnos moè da stekne informacija za postoeweto na fiducijarniot odnos. Iako ova mislewe vredi dopolnitelno da se razgleda, sudovite seu{te davaat izla~no pravo na mandatorot bez da pravat razlika pome|u notornata i tajnata fiducia.

Ako fiducijarnata sopstvenost se sostoi od pari kako vo Alternativata 1, toga{ mandatorot moè da istaknuva izla~no pravo (pravo na separacija) samo ako fiducijarnata sopstvenost (parite) seu{te moàt da se sledat i izdvojat od drugiot imot na fiducijarot. Vo poinakov slu~aj, fiducijarot steknuva celosna sopstvenost vrz parite preku konfuzija (me{awe) na stokite. Parite stanuvaat sostaven del od imotot na bankrotiraniot fiducijar i zatoa ve}e ne moàt da bidat predmet na izla~no pravo. Toa zna~i deka pobaruvaweto na Bill vo odnos na svojot depozit }e ima prioritet pred konkurentskite pobaruvawa, ako seu{te e mo`na identifikacija na parite.

Ako Tom e advokat, toga{ situacijata }e se promeni samo ako parite ne bile

deponirani na sopstvenata bankarska smetka na Tom. Advokatite vo Avstrija se dol`ni spored zakon da vodat posebni trust smetki (Anderkonto), sekoga{ koga }e im bide dovereno upravuvaweto so sredstvata na nekoe treto lice. Zatoa, me{aweto ili konfuzijata so sopstvenite pari na Tom nema nikoga{ da se slu~i i fiducijarnite odnosi sekoga{ }e

bidat notorni. Bill }e ima pravo na prioriteten tretman. Ako Tom, dejstvuvaj}i kako advokat ne se soobrazi so navedenite odredbi, toga{ toj odgovara za nadomest na {teta. Ovie {teti mora celosno da bidat pokrieni so osiguruvawe od odgovornost, {to vo

127

Avstrija sekoj advokat e dolèn da go napravi. Istoto vaì i za javnite notari vo Avstrija ~ija odgovornost e duri i postroga.

Alternativa 2 Nitu Direktivata 90/314/EEC od 23 juni 1990 (paket odmor i paket turi), nitu

nejzinata implementacija vo avstriskoto pravo (~len 31b-31f od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite) ne se primenuva na proda`bata na avionskite bileti samoto po sebe. Ovie odredbi se primenuvaat samo ako postoi kombinacija na najmalku dve od slednive uslugi: (a) prevoz (transport), (b) smestuvawe ili (v) drugi uslugi.

Spored avstriskoto pravo za proda`bata i izdavaweto na avio biletite se bara posebno ovlastuvawe za patni~kiot zastapnik. Parite {to toj gi dobiva mora da se deponiraat na posebna smetka {to ja administrira posebno pravno lice, {to e nezavisno od patni~kata agencija. Vo Avstrija, na Tom nema da mu bide dozvoleno uplatite na svoite klienti da gi deponira na bankarska smetka na svoe ime.

[to se odnesuva do pravvniot odnos pome|u Tom i avio prevoznicite od edna strana, i pome|u Tom i negovite klienti, od druga, Tom dejstvuva kako posrednik pome|u razli~nite avio prevoznici i negovite klienti. Kako patni~ki zastapnik toj samo ja dogovara transkcijata vo polza na avio prevoznicite, gi sobira uplatite na klientite za biletite i kone~no tie uplati za avio biletite gi prenesuva na posebna bankarska smetka bez nikoga{ da stekne sopstvenost vrz tie sredstva. Patni~kiot zastapnik voobi~aeno napla}a provizija za uslugata od klientot koj samo kupuva avio bilet za dogovaraweto na zdelkata so relevantnata avio kompanija.

Vo Alternativata 2 avio prevoznicite i klientite se tretiraat kako generalni doveriteli na Tom, ako Tom gi me{a parite na svoite klienti na edna bankarska smetka {to se vodi na negovo ime, zatoa {to toga{ parite ve}e ne moàt da se sledat (vidi Alternativa 1).

BELGIJA Alternativa 1 Zastapnikot za nedvi`nosti mora da gi uplati site depoziti dadeni od strana na

klientite na "profesionalna bankarska smetka". Zastapnikot vo svojot dogovor so bankarskata institucija mora da go objavi (soop{ti) profesionalniot karakter na smetkata. Profesionalnata smetka na zastapnikot za nedvi`nosti }e bide oblikuvana kako "smetka od poseben kvalitet". Vakvata smetka se drì vo ime na imatelot na smetkata, no vo polza i za korist na treto lice, to est klientot koj go dal depozitot. Site iznosi uplateni na smetkata od poseben kvalitet se izdvoeni od privatniot imot na imtelot na smetkata i zatoa ne podleàt na pobaruvawata na privatnite doveriteli na imatelot na taa smetka. Smetkata od poseben kvalitet ponekoga{ se opravduva kako fiducijaren aran`man, inspiriran od anglo-amerikanskoto pravo. Nekoi avtori nea ja objasnuvaat kako dogovor za komision; drugi pak smetaat deka nejzinata pravna osnova leì vo prirodnoto pravo (pravdata).

Vo kontinentalnite sistemi, konceptot na smetka od poseben kvalitet se nao|a vo kriti~na tenzija so osnovnite odredbi na gra|anskite zakonici. Ako zakonot izre~no ne propi{uva deka profesionalnite smetki na odredeni profesii treba da bidat "smetki od

128

poseben kvalitet", toga{ ostanuvaat nekoi somneì vo vrska so toa dali sudovite }e go prifatat bezbedniot status na profesionalnata bankarska smetka. Me|utoa, postoi sudska praksa so koja se prifa}a toj efekt vo otsustvo na posebno zakonodavstvo.

Vo Alternativata 1, klientot }e se obide da go pobara svojot depozit nazad od bankata. Toj }e treba da objasni deka depozitot bil daden na smetka od poseben kvalitet i zatoa ne bil pome{an so privatniot imot na zastapnikot, pa shodno na toa i ne moè da padne vo racete na drugite doveriteli na toj zastapnik.

Vo sekoj slu~aj, od 1 oktomvri 1999 godina od zastapnicite za nedvi`nosti se bara so nivniot Profesionalen kodeks da dadat obezbeduvawe za sekoj klient {to upla}a depozit. Ovoj vid obezbeduvawe mora da bide izdaden od banka so soodvetna reputacija ili od osiguritelno dru{tvo. Kako rezultat na toa, Bill moè da go bara nazad depozitot i ako Tom ne saka ili ne moè da se soobrazi, Bill moè da odi direktno vo emisionata banka ili vo osiguritelnoto dru{tvo. Bill ne treba da konkurira so pobaruvawata na drugite doveriteli.

Dali bi imalo razlika ako Tom e advokat Pravilata za dobrata profesionalna praksa baraat od advokatite da gi izoliraat

site iznosi {to gi dràt vo polza na svoite klienti na specijalna, posebna bankarska smetka kaj bankarska institucija odobrena od strana na Advokatskata komora. Karakterot na bankarskata smetka i se soop{tuva na bankata preku poseben dogovor i na op{tata javnost so nejzino naveduvawe na memorandumot na advokatot. Pravnite avtori ovaa "smetka na treto lice" ja smetaat za smetka od poseben kvalitet, {to ne podleì na pobaruvawata na doveritelite {to ne se klienti na advokatot. Istiot princip se primenuva na notarite. Advokatot ili notarot nemaat obvrska da dadat obezbeduvawe na svoite klienti.

Alternativa 2 Belgija ja implementira{e evropskata direktiva za paket patuvawata vo ~lenot 36

od Zakonot {to se primenuva na dogovorite pome|u klientite i patnite zastapnici. Soglasno ~len 36 sekoj patni~ki zastapnik mora da ja dokaè svojata sposobnost da gi namiri site svoi obvrski vo slu~aj na insolventnost. Kralskiot dekret donesen 1997 godina propi{uva deka vakviot dokaz moè da se dade samo preku osiguritelna polisa so ovlasteno osiguritelno dru{tvo.

^lenot 36 isto taka se primenuva na izoliranite proda`bi na avio bileti, pod uslov patniot zastapnik da gi izdal biletite. So toa, Belgija ja pro{iri primenata na evropskata direktiva za paket patuvawata i na ovaa situacija. Zatoa vo konkretniot slu~aj, klientite koi seu{te ne gi dobile svoite bileti }e moàt da baraat refundirawe od osiguritelnata kompanija navedena na memorandumot na patniot zastapnik. Samo klientite moàat da imaat korist od osiguruvaweto za slu~aj na insolventnost na patniot zastapnik, osven ako vo polisata ne se naveduva ne{to drugo. Zatoa, avio prevoznicite vo princip }e se tretiraat kako generalni doveriteli bez prioritetni prava vo odnos na drugite konkurentski barawa.

Ako patniot zastapnik go usvoil Dogovorot za proda`no zastapuvawe na patnicite

(Passenger Sales Agency Agreement) na IATA i avio prevoznikot e akreditiran od strana na IATA, avio kompanijata moè da se obide da se povika na ~lenot 7.2 od toj dogovor za da ja obezbedi naplatata na svoite pobaruvawa. Spored uslovite od ~lenot 7.2 se dodeka avio

129

prevoznikot ne e isplaten, proviziite na biletite {to patniot zastapnik gi sobira od patnicite se smetaat za sopstvenost na avio prevoznikot i mora da se dràt vo "trust" za avio prevoznikot od strana na zastapnikot. Ovaa dogovorna odredba sepak moè da mu bide od mala pomo{ na avio prevoznikot. ^lenot 17 od ovoj Dogovor go naveduva pravoto na glavnoto sedi{te na zastapnikot kako merodavno pravo, {to }e bide belgiskoto pravo za najgolemiot broj belgiski patni zastapnici. Spored belgiskoto pravo, parite mu pripa|aat na liceto koe gi ima vo svoe vladenie ili na liceto vo ~ie ime e otvorena smetkata (vo ovoj slu~aj patniot zastapnik), nezavisno od koja bilo druga dogovorna odredba ili aran`man. Dogovornite odredbi deka parite naplateni od strana na zastapnikot }e bidat sopstvenost na avio prevoznikot nema da bidat polnova`ni vo odnos na tretite lica i nema da davaat prioritetno pravo na avio prevoznikot vo odnos na drugite doveriteli. Isklu~ocite moèbi moàt da s enapravat vo slu~ajot vo koj zastapnikot gi stavil parite sobrani od patnicite na smetka od poseben kvalitet, no - kako {to e objasneto pogore - bezbedniot status na vakvite smetki od poseben kvalitet seu{te ne e siguren spored postojnoto belgisko pravo.

DANSKA Alternativa 1 Spored danskiot Zakon za ste~aj, ~len 32, ste~ajnata masa }e ja so~inuvaat site

predmeti vo sopstvenost na dol`nikot vo vremeto na objavuvaweto na nalogot za otvorawe na ste~ajnata postapka. Od ovde sledi deka ste~ajnata masa mora da gi po~ituva pravata na tretite lica vo vrska so stvarite {to dol`nikot gi ima vo svoe vladenie, koga toa vladenie e povrzano so dogovor za zaem, naem, kaucija (depozit) ili proizvodstvo. Istoto se primenuva na predmetite {to se deponirani kaj dol`nikot so cel da bidat prodadeni.

Vo slu~aj imotot {to mu pripa|a na tretoto lice da se me{a so imotot na dol`nikot, {to e ~est slu~aj kaj paritei hartiite od vrednost, tretoto lice kako generalno pravilo ima samo pobaruvawe vo ste~ajnata postapka. Vo posebni okolnosti me|utoa, tretoto lice moè da bara del od parite {to bile prisutni vo vremeto na ste~ajot {to korespondira so delot {to poteknuva od nego, pod uslov da moè da se dokaè deka nitu eden del od vkupniot prisuten iznos, na primer na bankarskata smetka na dol`nikot, ne bil potro{en od strana na dol`nikot od momentot koga tretoto lice mu gi platilo parite na dol`nikot.

Dali dol`nikot e obvrzan da gi drì parite izdvoeno od sopstvenite pari i od parite {to im pripa|aat na treti lica zavisi od dogovorot ili od voobi~aenata praksa pome|u strankite. Ako dol`nikot e obvrzan da gi drì parite izdvoeno od svoite sopstveni pari i toj realno i gi drì tie pari izdvoeno, toga{ pobaruvaweto na sopstvenikot ima prednost pred konkurentskite pobaruvawa i zatoa sopstvenikot nema da bide tretiran kako generalen doveritel.

Na aktivnostite na zastapnicite za nedvi`nostite se primenuvaat posebni

pravila: na primer Zakonot za trguvawe so nedvi`nosti (Zakon broj 453 od 30 juni 1993 godina). Preku Zakonskata naredba broj 617 od 19 avgust 1998 godina, zastapnikot za nedvi`nosti mora da bide pokrien so garancija izdadena od strana na banka ili osiguritelno dru{tvo na minimalen iznos od 2.500.000 danski kruni (pribli`no €335.000) godi{no. Garancijata gi pokriva eventualnite pari~ni pobaruvawa na potro{uva~ite vo odnos na zastapnikot za nedvi`nosti, pod uslov pobaruvawata da se povrzani so delovnite aktivnosti na zastapnikot za nedvi`nosti.

130

Spored zakonskata naredba, na zastapnikot za nedvi`nsti ne mu e dozvoleno da prima depozit na pove}e od 7 posto od kupovnata cena na nedvi`nosta, {to podleì na

apsolutniot maksimalen depozit od 200.000 danski kruni (pribli`no €27.000), osven ako parite ne se dràt na posebna bankarska smetka na ime na potro{uva~ot (prodava~ot ili kupuva~ot na nedvi`nosta). Odredbata pretpostavuva deka kupovnata cena bila dogovorena, no ako toa ne e slu~aj, re{ava~ka e ponudenata cena. Zastapnikot za nedvi`nosti ima obvrska da gi registrira parite {to mu se dovereni, vklu~uvaj}i gi i parite {to se dràt na posebnata smetka na klientot.

Vo slu~ajot na Tom i Bill, o~igledno nema dogovor pome|u strankite deka Tom treba da go ~uva depozitot {to go uplatil Bill odvoeno od sopstvenite pari i toj toa i ne go

storil, zatoa {to parite bile uplateni na negovata bankarska smetka. (Ako iznosot platen od strana na Bill nadminuva 7 posto od ponudenata cena ili 200.000 danski kruni, Tom bil dolèn tie pari da gi ~uva na posebna bankarska smetka, soglasno zakonskata naredba {to e spomenata pogore, no jas pretpostavuvam deka ovde toa ne bilo slu~aj).

Bill }e bide tretiran kako generalen doveritel vo ste~ajnata masa, no ako e potro{uva~, na primer ne e profesionalno involviran vo kupuvawe i prodavawe na nedvi`nosti, toga{ negovoto pobaruvawe }e bide pokrieno so bankarska garancija izdadena soglasno zakonskata naredba.

Ako Tom e advokat, toga{ toj }e bide obvrzan, spored prinudnite zakonski propisi iznosite {to im pripa|aat na negovite klienti da gi drì na posebni smetki za klientite. Danskiot garanten fond za vloùva~ite i investitorite gi pokriva depozitite na advokatskite smetki za klientite.

Ako Tom gi sledi tie pravila i gi drì parite na Bill na smetka za klienti, toga{

pobaruvaweto na Bill }e ima prioritet pred generalnite doveriteli i Garantniot fond }e go pokrie negovoto pobaruvawe ako ste~ajnata masa se pokaè kako nedovolna za toa.

Bidej}i Tom realno ne gi sledel tie pravila, Bill isto taka }e se tretira kako generalen doveritel.

Alternativa 2 Bidej}i parite {to bile uplateni se deponirani na bankarskata smetka na ime na

Tom, tie ne moàt da se identifikuvaat kako pari {to im pripa|aat na klientite, pa zatoa klientite }e se tretiraat kako generalni doveriteli. Istoto vaì i za parite plateni za bileti. Pobaruvawata na avio prevoznicite vo odnos na tie pari nemaat prioritet pred konkurentskite pobaruvawa.

Evropskata Direktiva za paket patuvawata, paket odmorite i paket turite (Direktiva 90/314/EEC) e implementirana vo danskoto pravo glavno preku Zakonot za paket patuvawa (Zakon broj 472 od 30 juni 1993 godina). Spored ~lenot 28 od Zakonot, zastapnikot za patuvawe e direktno odgovoren na klientot za site pobaruvawa od ekonomska priroda {to klientot moè da gi ima vo odnos na liceto koe go nudi paketot za patuvawe. Me|utoa, Zakonot ne sodrì pravila za pokrivawe na insolventnosta na zastapnikot za patuvawe.

131

ANGLIJA Alternativa 1 Vo sekoj slu~aj, nezavisno od toa dali stanuva zbor za zastapnik za nedvi`nosti ili

za advokat, Tom }e gi drì parite vo trust za Bill. Bidej}i ovde postoi trust, korektno }e

bide Tom da gi stavi €10.000 na trust smetka. Ako e toa napraveno, toga{ tie sredstva sosema jasno nema da im bidat dostapni na generalnite doveriteli na Tom, tuku }e mu bidat

vrateni na Bill, zatoa {to imotot {to se drì vo trust nikoga{ ne im dostapen na li~nite doveriteli na trustee. Duri i koga, vr{ej}i povreda na svoite obvrski Tom }e gi stavi parite na svojata li~na bankarska smetka, seu{te }e stanuva zbor za trust imot se dodeka moè da se sledat parite. Bidej}i Tom ne povlekuval pari od smetkata po nivnoto deponirawe od strana na Bill, Bill }e moè da si gi povrati parite, zatoa {to me{aweto na tie so drugite pari ne go ni{ti procesot na sledewe.

Alternativa 2 Ovde se postavuva pra{aweto za faktot dali parite bile uplateni od strana na

klientot vo trust ili ne. Ako parite se uplateni spored obi~en dogovor, toga{ obi~no ne postoi namera za kreirawe na trust. Toa zna~i deka nezavisno od toa dali liceto koe vr{i uplata toa go razbira ili ne, toj go prezema kreditniot rizik vo pogled na toa dali }e ima protiv - ispolnuvawe ili ne. Duri i koga zastapnikot dobiva pari za svojot vlastodavec, se pojavuva istoto fakti~ko pra{awe. Parite moè da gi primi zastapnikot kako trustee ili vrz osnova na toa {to zastapnikot e beneficijaren sopstvenik (sopstvenik spored equity) i zatoa e samo li~no odgovoren. Strankite ne mora da koristat zborot "trust", no }e postoi fakti~ka istraga vo vrska so toa dali tie imale namera da kreiraat trust ili dol`ni~ko-doveritelski odnos.

Klientite {to gi baraat nazad svoite pari }e treba da dokaàt deka tie ne

izvr{ile uplata na Tom vo svojstvo na druga dogovorna strana, prezemaj}i krediten rizik, tuku kako zastapnik i u{te pove}e kako zastapnik koj ne samo {to treba da bide odgoovren i da dava ot~et, tuku i kako lice koe site uplati treba da gi drì vo trust. Klu~niot element na namerata da se kreira trust e namerata deka steknuva~ot na sopstvenosta nema pravo nea da ja koristi za sopstvena polza. Ako e osnovan trustot, toga{ tie klienti }e moàt da gi vratat nazad svoite avansni uplati, zatoa {to faktite indiciraat deka parite uplateni od strana na klientite ostanuvaat na bankarskata smetka i so samoto toa moàt da se identifikuvaat duri i koga se pome{ani (vidi slu~aj 6). Vo otsustvo na jasna terminologija, moè da se o~ekuva deka klu~niot faktor vo re{avaweto dali imalo

namera za kreirawe na trust e dali imalo namera Tom da moè da gi me{a konkretnite pari so svoite sopstveni. Toa moè da indicira otsustvo na namera za kreirawe na trust. Me|utoa, vo nekoi ponovi slu~ai vo vrska so pobaruvawata na avio prevoznicite kaj ste~aite na patnite zastapnici, se smetalo deka jasno izrazenata namera za kreirawe na trustot }e bide efektivna, duri i koga na zastapnikot/trustee mu e dozvoleno da gi me{a sredstvata na trustot so sopstvenite operativni fondovi. Duri i da e taka, bi bilo te{ko da se dokaè postoewe na trust vo polza na klientite, osven ako postoi sli~no izrazena namera vo taa smisla.

Individualno prodadenite avio bileti za konkretno patuvawe ne pretstavuvaat "paket" patuvawe i zatoa ne se opfateni so Propisot za paket patuvawe, paket odmori i paket turi od 1992 godina so koja e implementirana Direktivata za paket patuvawata. Asocijacijata na britanskite patni zastapnici ima dva kodeksa na odnesuvawe, za tur

132

operatorite i za patnite zastapnici. Kaj prvite se bara davawe obezbeduvawe za slu~aj na insolventnost.

Ako klientite platile so kreditna karti~ka, toga{ tie moàt da gi istaknuvaat svoite prava vo odnos na izdava~ot na kreditnata karti~ka (voobi~aeno banka), spored ~lenot 75 od Zakonot za potro{uva~kite krediti od 1974 godina. No pozicijata ne e jasna.

Vo vrska so avio prevoznicite, tie isto taka mora da dokaàt deka koga Tom gi primal parite kako niven zastapnik, toj tie pari gi primil kako trustee. Vo ovoj slu~aj, toa e re~isi sigurno predvideno vo dogovorite so koi se reguliraat nivnite odnosi. Postoi standardna forma na dogovor za patnite zastapnici {to izdavaat bileti za prevoznicite koi se ~lenovi na IATA (Me|unarodnata asocijacija za avio prevoz) i vo toj dogovor se naveduva deka parite dobieni od klientite za izdadenite bileti se dràt vo trust za prevoznicite. Polnova`nosta na ovoj uslov e poddràna od odreden broj common law sudovi, duri i koga zastapnikot rutinski gi me{a tie pari so svoite generalni operativni

fondovi. Vo angliskiot slu~aj, Re ILG Travel Ltd. pretpostaveniot beneficijar (korisnik) na trustot bil ILG Travel Ltd. koj ne bil avio kompanija, tuku tur operator (i ~len na

IATA). Turite na ILG Travel Ltd. bile prodavani od strana na patnite zastapnici spored ist tip na trust dogovor. Sudijata smetal deka dogovornite uslovi ne kreirale trust, tuku

razla~no pravo spored equity, odnosno ne-vladetelsko razla~no pravo. Ako se smeta deka so dogovorot efektivno se kreira trust, avio prevoznicite }e

moàt da gi vratat sredstvata {to klientite gi platile za izdadenite bileti (namaleni za iznosot na zastapni~kata provizija), se dodeka moàt da dokaàt deka sredstvata {to ostanale na bankarskata smetka se trust sredstva {to moàt da se sledat. Me|utoa, ako realnosta ne korespondira so dogovorot, toga{ spored op{tite principi klu~na rabota nema da bide formalnata klasifikacija na odnosot kako trust, zatoa {to sudovite }e ja gledaat su{tinata, a ne formata. Sposobnosta na zastapnikot da gi tretira parite kako svoi sopstveni, so soglasnost na avio prevoznicite, upatuva na faktot deka ne stanuva

zbor za trust. Kako i vo Re ILG Travel Ltd. sudot moè da zaklu~i deka dogovorot bil polnovaèn samo za da kreira razla~no pravo vrz parite vo polza na avio prevoznicite, no ne i deka bil polnovaèn za da kreira trust. Vo ovoj slu~aj, avio prevoznicite seu{te moàt da gi sledat parite na klientite vrz koi tie imaat razla~no pravo. Me|utoa, razla~noto rpavo (za razlika od trustot) generalno mora da bide registrirano (kako nevladetelsko) inaku }e se smeta za ni{tovno vo slu~aj na ste~aj na dol`nikot. Ako se dobiva ovoj rezultat, avio prevoznicite }e imaat samo neobezbedeno pobaruvawe.

FINSKA Alternativa 1 Zastapnikot za nedvi`nosti, pod zakana deka }e ja izgubi svojata licenca, e dolèn

da ja sledi dobrata profesionalna praksa. Spored tradicionalnata praksa, parite sobrani od strana na zastapnikot za nedvi`nosti za smetka na svojot mandator treba da se dràt odvoeno od sopstvenite pari na zastapnikot. Neodamna ovaa praksa be{e izre~no potvrdena od strana na zakonodavstvoto, imeno vo ~lenot 11 od Zakonot za agenciite za

nedvi`nosti i lizing od 15 dekemvri 2000/1075. Ako parite {to gi dal kupuva~ot ne se sme{ani so parite na zastapnikot, toga{ kupuva~ot ima prioritet vo odnos na konkurentskite barawa. Vo poinakov slu~aj, kupuva~ot }e se tretira kako generalen doveritel vo slu~aj na ste~aj na zastapnikot. Vo slu~ajot 4, parite {to gi dal Bill se ~ini deka se sme{ani so parite na Tom na istata bankarska smetka.

133

Nema da ima nikakva razlika i ako Tom bil advokat. Vo vakov slu~aj, obvrskata parite na klientite da se ~uvaat odvoeno e navedena vo zakonite so koi se regulira advokaturata.

Alternativa 2 Relevantnite faktori vo su{tina se isti kako i kaj Alternativata 1. Osnovnite

pra{awa se dali Tom bil dolèn parite da gi drì odvoeno od sopstvenite pari i dali ja ispolnil svojata obvrska.

Ako Tom dejstvuval kako mandatar na avio prevoznicite, toj normalno }e bide dogovorno obvrzan parite da gi drì odvoeno. Obvrskata se bazira na IATA Dogovorot za

proda`bite na patnite zastapnici. Ako Tom prodaval bileti koi se kupeni, no toj ne gi platil, toga{ vakvata obvrska nema da postoi. Me|utoa, ovaa alternativa e nevoobi~aena i verojatno nema da se razgleduva vo ovoj slu~aj. Zatoa, moè da se kaè deka vo praksa avio prevoznicite }e imaat prioritet, ako parite bile drèni odvoeno i ne bile me{ani so parite na Tom.

Situacijata na klientite na Tom e mnogu ponesigurna. Osnovnite uslovi za nivniot prioritet e Tom da dejstvuval kako mandatar na avio prevoznicite (a ne da prodava bileti

{to toj gi kupil) i deka Tom e obvrzan da gi drì parite odvoeno. Me|utoa, duri i da se ispolneti ovie uslovi, sepak }e postoi problem. Obvrskata na Tom se bazira na dogovorot pome|u nego i avio prevoznicite, a ne na negovite dogovori so klientite. Dopolnitelen problem e {to za klientite na Tom se pretpostavuva deka ne se vo nikakov dogovoren odnos, nitu pak imaat nekoi dogovorni prava vo odnos na avio prevoznicite. Vo vakvi okolnosti, se ~ini neverojatno deka klientite }e imaat nekoi nezavisni prava vrz parite {to tie gi platile.

Finskoto zakonodavstvo so koe se implementira Direktivata 90/314/EEC od 13 juni

1990 godina za paket patuvawata, paket odmorite i paket turite se ~ini deka ne se primenuva na dadeniot slu~aj, zatoa {to Tom samo prodava avio bileti, a ne kombinirani

uslugi. Me|utoa, ako Tom prodava bileti za ~arter letovi direktno na klientite, toga{ }e se primenuva Zakonot za agenciite za paket patuvawata od 28 noemvri 1994/1080. Toa me|u

drugoto zna~i deka Tom treba da dobie obezbeduvawe za da gi za{titi svoite klienti od ekonomski zagubi, na primer vo slu~aj na insolventnost na Tom.

FRANCIJA Alternativa 1

Spored francuskoto pravo, insolventnosta (insolvabilite) samata po sebe ne povlekuva nikakvi posebni konsekvenci. Ste~ajot i likvidacionite proceduri

(redressement i liquidation judiciaires) moàt da se otvorat protiv (a) trgovec (commercant), (b) samo-vraboten zanaet~ija (artisan); (v) zemjodelec (argriculteur) ili (g) pravno lice regulirano so privatnoto pravo, {to ne e vo mo`nost da gi plati svoite dolgovi vo vremeto na nivnata vtasanost (passif exigible) so svojot likviden imot (actif disponible).

Ako Tom podleì na ste~ajna postapka, toga{ principot e deka doveritelite na

Tom ~ii pobaruvawa postoele pred otvaraweto na ste~ajnata postapka, to est prethodno postojnite doveriteli ne moàt da dobijat individualno namiruvawe so izvr{na isprava

za svoite pobaruvawa se dodeka te~e ste~ajnata postapka. Od ovde sledi deka na Bill nema da

134

mu bide dozvoleno da go tuì Tom za da dobie isplata na svoite pobaruvawa vo tekot na ste~ajnata postapka, tuku toj }e treba da go ~eka ishodot na taa postapka. Bill }e treba da go

prijavi svoeto pobaruvawe vo ste~ajnata postapka protiv Tom vo rok od dva meseci od objavuvaweto na presudata so koja se otvora ste~ajnata postapka. Bill }e bide tretiran kako generalen doveritel. Toj nema da ima korist od nekoe prioritetno pravo. Bidej}i sopstvenosta vrz parite mu bila prenesena na Tom i bila pome{ana so drugite pari na Tom,

Bill nema nikakvo pravo na zaplena (revendiquer) na parite {to bile preneseni na smetkata na Tom.

Me|utoa, vo eden ponov slu~aj postoi tendencija na Bill da mu se dade pravo da gi vrati parite {to bile deponirani kaj Tom, pred isplatata na generalnite doveriteli na

Tom, pa duri i ako parite bile pome{ani. Pokraj toa, sudskata praksa navela deka doveritelite na zastapnikot za nedvi`nosti ne moàt da vr{at zaplena na sredstvata deponirani vo polza na klientot, pod uslov tie da se na izdvoena smetka. Se ~ini deka osnovniot motiv za ova e {to tie sredstva realno ne vlegle vo imotot na zastapnikot za nedvi`nosti.

Zastapnikot za nedvi`nosti mora da kreira finansiska garancija so koja }e ja garantira otplatata na sredstvata deponirani od strana na negovite klienti. Bill moè da pobara od finansiskiot garant da go obes{teti za sredstvata {to bile deponirani kaj

Tom. Ako Tom e advokat, toga{ toj treba da gi deponira parite na bill na posebna advokatska smetka. Na toj na~in, tie pari nema da bidat pome{ani so drugi pari i Bill moè da go bara svojot depozit bez pri toa nekoj drug doveritel da ima prioritet. Ako advokatot gi zloupotrebil parite, Bill moè da se obrati do osiguruvaweto na Tom.

Vo praksa, ako stanuva zbor za proda`ba na nedvi`nost, toga{ e mnogu poverojatno

deka Tom }e go prakticira pravoto kako notar. Vo praksa, notarot }e gi drì parite na Bill na escrow smetka, a parite }e podleàt na zalo`no pravo, {to na Bill mu dava prioritet

ako Tom stane insolventen. Pokraj toa, starata sudska praksa im zabranuva na doveritelite na notarite da vr{at zaplena na sredstvata {to im se dolàt na klientite, pod uslov tie da se dràt odvoeno. Dolgovite na klientite na notarot isto taka gi garantira centralna agencija osnovana pod kontrola na Notarskata komora. Parite na Bill

moàt da se vratat od strana na garantnata agencija, pod uslov Bill da dokaè deka (a) toj ima pobaruvawe vo odnos na toj dolg i (b) deka notarot blagovremeno mu platil.

Alternativa 2 So ogled na faktite deka (a) site pogore spomenati pobaruvawa na doveritelite

nastanale pred otvoraweto na ste~ajnata postapka i (b) deka nitu edno pobaruvawe ne e obezbedeno, site pogore navedeni doveriteli (a) treba da gi prijavat svoite pobaruvawa na upravitelot vo ste~ajnata postapka i (b) nema da moàt da gi namirat svoite pobaruvawa od Tom dodeka trae ste~ajnata postapka. Tie }e se tretiraat kako generalni doveriteli. Na krajot na ste~ajnata postapka, Tom moè da gi isplati gore navedenite doveriteli po post-ste~ajnite doveriteli (to est doveritelite ~ii pobaruvawa nastanale po otvoraweto na ste~ajnata postapka) i po razla~nite doveriteli.

Patni~kite agencii mora da sklu~at dogovori za finansiski garancii vo polza na svoite klienti ~ija cel me|u drugoto e da gi nadomestat sredstvata na klientite ako patniot zastapnnik ne e vo mo`nost da go stori toa. Klientite na Tom }e moàt da gi

povratat svoite pari od finansiskiot garant na Tom.

135

GERMANIJA Pravilata so koi se dava prioritet na beneficijarnite sopstvenici na

bankarskite smetki pred generalnite doveriteli na imatelot na smetkata se isti i vo ste~ajnata postapka i vo individualnite postapki za prinudno izvr{uvawe inicirani od strana na generalniot doveritel. Vo site slu~ai, Tom }e se smeta za imatel na bankarska smetka. Faktot {to parite poteknuvaat od nekoe drugo lice ne e relevanten, duri i koga tie pari bile koristeni za otvorawe na smetkata. Beneficijarnite sopstvenici nemaat nikakov prioritet pred pravata na bankata, osven koga bankata bila informirana za tie prava. Za{titata na generalnite doveriteli ne odat tolku daleku kako pravata na bankata, pa duri i vo slu~aite vo koi tie ne se informirani, beneficijarnite sopstvenici moàt da imaat prioritet.

Alternativata 1 se odnesuva na generalnite doveriteli. Osnovnite to~ki {to se relevantni za Alternativata 1 se slednive. Beneficijarniot sopstvenik nesporno ima prioritet pred generalnite doveriteli na imatelot na smetkata ako parite bile staveni na trust smetka (Anderconto) i bile deklarirani kako takvi. Postojat nekolku tipovi na trust smetki, bazirani na posebni standardizirani dogovori ili op{ti uslovi na raboteweto za odredeni profesii, imeno za javnite notari, advokatite, patentnite advokati, sertificiranite javni smetkovoditeli, sertificiranite ekonomisti i dano~nite sovetnici. Me|utoa, ako toa bide pobarano od niv, bankite otvoraat trust smetki i za site drugi profesii.

Vo vrska so parite na "normalnite" smetki, vo germanskoto pravo situacijata ne e mnogu jasna. Ima nekoja sudska praksa {to dava prioritet na beneficijarniot sopstvenik, se dodeka parite se direktno uplateni od nego ili bile uplateni na smetkata od strana na nekoj od negovite dol`nici. Beneficijarniot sopstvenik nema prioritet ako parite doa|aat od nekoe treto lice, duri i ako toa e posledica na nekoja transakcija {to imatelot na smetkata ja napravil so koristewe na imotot na beneficijarniot sopstvenik; nitu pak toj ima prioritet vo slu~aite vo koi parite odat na smetka na koja se sme{ani parite na beneficijarniot sopstvenik i parite na imatelot na smetkata. Golem broj avtori go sporat prviot od dvata navedeni slu~ai, ako celta na smetkata bila jasno vidliva. Nekoi (pomal broj) avtori gi sporat i dvata slu~ai i tvrdat deka beneficijarnite sopstvenici treba da imaat prioritet se dodeka parite seu{te moàt da se sledat (Bestimmtheitsgrundsatz). Faktot {to spored germanskoto pravo postojat skrieni razla~ni prava (prava na obezbeduvawe) {to se honoriraat pod eden edinstven uslov da moàt da se sledat (~len 51 to~ka 1 od Zakonot za ste~aj) moèbi govori vo polza na slednava pozicija: beneficijarniot sopstvenik ja pravi celata investicija {to producira pari, dodeka imatelot na razla~nite prava normalno direktno ne ja producira vrednosta na koja po~iva obezbeduvaweto.

Alternativa 1

Bill }e dobie prioritet pred generalnite doveriteli ako Tom gi stavil parite na trust smetka (Anderkonto). Vo poinakov slu~aj, se primenuvaat pogore pojasnetite kriteriumi i situacijata e sporna.

136

Alternativa 2 Alternativata 2 samo naveduva deka Tom, koj e paten zastapnik, "prodava bileti od

razli~nite avio prevoznici na svoite klienti. Bidej}i opisot na slu~ajot ne spomenuva

nekoj drug posrednik, se pretpostavuva deka Tom prodava avio bileti vo svojstvo na zastapnik na IATA.

7 Toa e sosema verojatno ako se ima predvid deka golemoto mno{tvo ne-

~arter bileti gi distribuiraat patni zastapnici koi se zastapnici na IATA. Pod ovaa pretpostavka, Tom trebalo da se soglasi so propisite na IATA {to predviduvaat posebni pravila za toa na koj na~in se dràt parite na avio prevoznicite zastapuvani od strana na

IATA od strana na zastapnikot. Natamu se pretpostavuva deka smetkata na koja Tom gi deponira parite {to gi

prima od proda`bata na biletite - iako se vodi na ime na Tom - e trgovska smetka na negovata patni~ka agencija (patni~ko zastapni{tvo). Vo toj slu~aj, parite se deponiraat

na smetkata na Tom zakonito i soglasno propisite na IATA. IATA e privatna organizacija {to zastapuva golem broj me|unarodni avio

prevoznici. Deneska, nejzinite osnovni zada~i me|u drugite se i koordinacija na cenite na biletite, standardizacijata na distribucijata na biletite i pruàweto na industriskite uslugi, vklu~uvaj}i gi i kliringot i izvr{uvaweto. Sekoj paten zastapnnik koj podnel

barawe da stane zastapnik na IATA treba da dade inicijalno finansisko obezbeduvawe, to est bankarska garancija ili sli~en instrument (vklu~uvaj}i i osiguruvawe). Vo Germanija,

na primer zastapnikot }e dade inicijalno finansisko obezbeduvawe vo polza na IATA so kupuvawe garancija ili osiguritelna polisa za iznos presmetan vrz osnova na o~ekuvaniot godi{en obrt generiran od proda`bata na IATA biletite, po~nuvaj}i od minimalnoto

pokritie od €25.000. Ako likvidnata kvota na zastapnikot nadminuva 110 posto od zasmetanite potrebi za obezbeduvawe, zastapnikot ne e dolèn da go obezbedi gore spomenatiot instrument za obezbeduvawe.

^lenot 7.2. od IATA Dogovorot za patnoto zastapuvawe pri proda`bite (Verzija II) vo angliskata verzija na tekstot naveduva deka "...... Site pari sobrani od strana na zastapnikot za transportot i za pomo{nite uslugi {to se prodadeni spored ovoj Dogovor, vklu~uvaj}i gi i soodvetnite provizii {to zastapnikot moè da gi naplati }e bidat sopstvenost na prevoznikot i zastapnikot }e gi drì vo trust za prevoznikot ili vo polza na prevoznikot se dodeka tie ne se uplateni na prevoznikot (zasmetani i izvr{eni)."

Ovaa odredba e vo sila vo site zemji vo koi funkcionira IATA so pomali varijacii. Na primer, vo verzijata na germanskiot tekst, od zastapnikot se bara da plati za biletot {to mu go prodal na klientot, osven ako biletot bil izdaden spored "Univerzalen plan za avio patuvawe" ili sli~en krediten dogovor.

Zastapnikot mora da gi uplati site dolguvani iznosi direktno kaj Klirin{kata banka na IATA preku svojata trust smetka ili preku svojata tekovna smetka. Kliringot se vr{i najmalku edna{ mese~no. Vakviot na~in na rabotewe natamu go namaluva rizikot od

trpewe zaguba na avio prevoznicite zastapuvani od strana na IATA kako rezultat na insolventnosta na zastapnikot ili kako rezultat na lo{oto ili nezakonskoto upravuvawe so smetkata. Za da postoi soobrazuvawe so odlukata na IATA sosema e dovolno ako uplatite na klientite se deponiraat na tekovnata smetka na zastapnikot od koja mese~nite iznosi

7 Op{to zemeno, patni~kite agencii ne moàt da distribuiraat avio bileti direktno od avio

prevoznicite na patnicite ako ne dejstvuvaat kako zastapnici na IATA. Zatoa ne-IATA zastapnicite ili se ovlasteni da dejstvuvaat kako distributeri na eden ili pove}e avio prevoznici ({to e

dozvoleno spored IATA Odlukata broj 814) ili tie prodavaat bileti {to gi kupile kako

vlastodavci od zastapnicite na IATA ili od avio prevoznikot. Vo vakov slu~aj, tie ne dejstvuvaat kako patni~ki "zastapnici" vo vistinskata smisla na toj zbor tuku kako obi~ni trgovci.

137

se prenesuvaat na klirin{kata banka na IATA. Patnite zastapnici na IATA vo Germanija se odnesuvaat soglasno navedeniot obrazec. Zavisno od toa kolku pari primile za proda`bata na avio prevozot, za razlika od drugite patni uslugi, tie gi deponiraat parite za avio prevozot ili na smetka {to e ozna~ena kako trust smetka (Anderconto) ili na tekovna smetka.

Vo na{iot slu~aj. Tom stanal insolventen. Spored germanskoto ste~ajno pravo, imotot {to treba da bide distribuiran pome|u doveritelite e "siot imot vo sopstvenost na dol`nikot na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka i imotot steknat vo tekot na postapkata" (~len 35 od Zakonot za ste~aj). Spored ~lenot 47 "site lica {to imaat pravo da baraat separacija na predmet od imotot involviran vo ste~ajnata postapka spored pravo

in rem (stvarno pravo) ili in personam (obligaciono pravo) nema da bidat del od doveritelite vo ste~ajnata postapka" (izla~ni doveriteli). Separacijata na sekoj takov predmet }e se regulira so drugite zakonski odredbi, glavno so ~lenot 771 od Zakonot za gra|anskata postapka.

Spored site ovie odredbi za avio prevoznicite od su{testvena va`nost e da se utvrdi (dokaè) deka tie fakti~ki imaat pobaruvawa od trust smetkata na zastapnikot ili od negovata tekovna smetka. Pokraj toa, za da se dozvoli separacija soglasno ~lenot 47 od Zakonot za ste~aj, tie pobaruvawa treba da se opredeleni ili opredelivi kako razli~ni od drugite pobaruvawa na drugite doveriteli.

Prviot preduslov, imeno deka avio prevoznikot e sopstvenik na pobaruvaweto od parite na smetkata na zastapnikot mora da se razgleduva vo svetlinata na IATA ODlukata

824. Ovoj tekst ja regulira sopstvenosta na parite plateni od strana na klientite na zastapnikot, kako {to e zabeleàno pogore.

Me|utoa pred da go razgledame ova pra{awe treba da se zabeleì deka ~lenot 17 od taa Odluka propi{uva klauzula za izborot na merodavnoto pravo, spored koja dogovorot pome|u patniot zastapnik i IATA "}e se tolkuva i regulira vo site aspekti" so pravoto na

sedi{teto na zastapnikot. Vo na{iot slu~aj, dogovorot pome|u IATA i zastapnikot vo vrska so pravniot status na parite uplateni na zastapnikot od strana na negovite klienti }e se regulira spored germanskoto pravo. Spored germanskoto pravo, sekoga{ koga se koristi nekoj stranski praven termin (osobeno ako relevantnite dogovorni dokumenti se napi{ani na stranski jazik), tolkuvaweto na terminite, iako e regulirano so germanskoto pravo, isto taka vo predvid mora da go zeme zna~eweto na toj termin spored stranskoto

pravo". Ova ne e slu~aj na renvoi, zatoa {to germanskoto pravo }e ostane da se primenuva na celiot dogovor.

Spored germanskoto pravo, patniot zastapnik dejstvuva kako vistinski zastapnik pome|u avio prevoznikot i klientot, to est toj dejstvuva kako zastapnik na avio prevoznikot vo proda`nata transakcija i vospostavuva direktna dogovorna vrska pome|u prevoznikot i klientot. Zatoa, avio prevoznikot, a ne patniot zastapnik, steknuva pobaruvawe za pla}awe na biletot vedna{ po sklu~uvaweto na kupoproda`niot dogovor. So drugi zborovi, avio prevoznikot orginalno ima pobaruvawe vo odnos na klientot za pla}awe na avio prevozot. Me|utoa, ovaa uplata se vr{i koga zastapnikot }e ja primi uplatata na cenata na biletot od svojot klient.

Uplatata na klientot go gasi orginalnoto pobaruvawe po sila na ~lenot 362(1) od

Gra|anskiot zakonik. No soglasno navedenata Odluka na IATA, avio prevoznikot stanuva sopstvenik na parite uplateni od strana na klientot (ili ima soodvetno pobaruvawe vo odnos na bankata, ako cenata na biletot ja naplatil zastapnikot so bankarski prenos od

klientot). Ovie pari (ili soodvetnoto pobaruvawe od bankata) gi drì Tom vo polza na avio prevoznikot za koj bil izdaden biletot. ^lenot 7.2 od Odlukata na IATA broj 824 bara od zastapnikot tie pari da gi drì ili vo "trust" ili "vo polza na prevoznikot", no stranskiot koncept na "trustot" ovde ednostavno }e indicira deka zastapnikot gi drì

138

parite za prevoznikot, duri i koga tie se deponirani na smetkata na zastapnikot. Upatuvaweto na stranskiot termin, iako donekade pomaga, nema mnogu da ja dopolni obvrskata na zastapnikot spored vaè~koto germansko pravo parite da gi drì "vo polza na" prevoznikot. ^lenot 1.6.1.(a) od IATA Odlukata broj 832 natamu ja istaknuva ovaa rabota do merkata do koja bara ili vospostavuvawe na trust smetka ({to spored

germanskoto pravo }e bide Anderkonto) ili administrirawe na smetka na koja parite se dràt vo polza na prevoznikot.

Me|utoa, problemite se javuvaat vo pogled na identifikacijata na parite {to gi drì patniot zastapnik za avio prevoznikot na negovata trgovska smetka. Iako pravnite avtori tvrdat deka za identifikacionite celi }e bide sosema dovolno ako parite {to se nao|aat na bankarskata smetka da moàt da se sledat do uplatata na klientot, sudovite nastojuvaat da sledat mnogu porigorozen pristap. Tie voobi~aeno razlikuvaat razli~ni situacii. Vo slu~aj na trust smetka (Anderkonto), tie }e mu dadat prioritet na liceto za koe se administrira smetkata, duri i koga smetkata moè da bide li~na smetka na ime na trustee. Istite pravila se primenuvaat i ako parite na smetkata se dràt za nekolku

klienti na trustee. Me|utoa, ako parite {to gi upla}aat klientite se staveni na tekovna smetka, na koja isto taka se nao|aat i parite na trustee, sudot ja negira mo`nosta za identifikacija. Toa zna~i deka vo praksa, avio prevoznicite }e dobijat prioritet vo odnos na generalnite doveriteli na zastapnikot, samo ako zastapnikot na smetkata ne gi me{al svoite pari so parite {to toj gi drì za avio prevoznicite.

Faktite na slu~ajot naveduvaat deka nekoi klienti svoite avio bileti gi platile, no tie bileti ne gi dobile. Pokraj toa, se naveduva deka tie nemaat nikakvo dogovorno pobaruvawe vo odnos na avio prevoznicite. Ako Tom dejstvuval kako IATA zastapnik i taka gi prodaval biletite za transport, toj cenata za tie bileti moral da ja primi vo polza (za smetka) na avio prevoznicite. Zatoa avio prevoznicite steknuvaat titula vrz tie pari, pod uslov tie da ne bile pome{ani so sopstvenite pari na patniot zastapnik. Ako klientite nikoga{ ne gi dobile biletite za koi ja uplatile cenata, pod hipotezata deka tie nemaat nikakvi dogovorni pobaruvawa vo odnos na prevoznicite, tie seu{te moàt da gi smetaat prevoznicite za odgovorni za uplatenata cena istaknuvaj}i protiv niv barawe

za neosnovano zbogatuvawe vrz osnova na ~lenot 812(1)(1) od Gra|anskiot zakonik. Depozitite do US$80 (ili ekvivalenten iznos) pretstavuvaat isklu~ok od gore

spomenatoto pravilo spored koe parite uplateni od strana na klientite na zastapnikot se vo sopstvenost na prevoznicite (IATA Odluka 824d). Vo ovoj slu~aj patniot zastapnik }e izdade potvrda deka parite bile primeni "za negova smetka, a ne kako zastapnik na avio

prevoznikot". Zatoa parite na klientite vo vrednost do US$80 zastapnikot ne gi drì vo trust ili vo polza na avio prevoznikot. Tie pari ednostavno mu pripa|aat na zastapnikot vrz osnova na odnosot dol`nik-doveritel. Zatoa klientite na zastapnikot nema da moàt da gi baraat depozzitite do US$80 osven kako generalni doveriteli.

Situacijata e ista i ako Tom mu dava sopstveni nalozi na prevoznikot za da im gi prodava biletite posebno na svoite klienti ili ako dejstvuva nadvor od svojstvoto na

IATA zastapnik i gi sobira uplatite za svoja smetka. Vo dvata slu~aja, parite neizbe`no

}e bidat opfateni so imotot na zastapnikot za celite na ste~ajot (spored ~len 35 od Zakonot za ste~aj). Toa zna~i deka klientite u{te edna{ }e se naredat kako generalni doveriteli na insolventniot zastapnik.

Vo germanskoto pravo e pro{iren obemot na primena na Direktivata 90/314/EEC za paket patuvawata i paket odmorite. Povremenoto organizirawe na ovie tipovi turi e opfateno, no ne i za pravilata vo vrska so za{titata vo slu~aj na ste~aj na organizatorot. Izoliranite uslugi od samo eden tip (patuvawe, hotel itn.) voop{to ne se opfateni. Vo vrska so niv, postoi nekoja sudska praksa {to primenuva nekoi pravila od op{toto

139

gra|ansko pravo po analogija, imeno ~lenot 651f stav 2 od Gra|anskiot zakonik ({teti za propu{tenoto pravo na odmor).

GRCIJA Alternativa 1 Spored gr~koto pravo depozitot daden kako dokaz za serioznosta na stapuvaweto vo

pregovori ne moè da bide "kapar" (arrha) spored ~lenot 402ff zatoa {to toj e pomo{en dogovor, {to se sklu~uva za da ja pokrie sekoja potencijalna zaguba od neispolnuvaweto na glavniot dogovor (~len 402 od Gra|anskiot zakonik). Vo Alternativata 1, dogovorot za kupoproda`ba (glavniot dogovor) seu{te ne e sklu~en. Bez taa glavna obligacija, ne moè da postoi ni pomo{niot dogovor. Me|utoa, slobodata na dogovaraweto dozvoluva dogovor {to moè da se nare~e "dogovor za depozit podloèn na plenidba". Ako se vodat pregovori, toga{ takviot dogovor mu ovozmoùva na dol`nikot da se povle~e od sklu~uvaweto na dogovorot vo zamena za uplateniot depozit. Ovie dogovori za "depozit podloèn na zaplena" ne se izre~no regulirani so gr~kiot Gra|anski zakonik. Tie se reguliraat so odredbite {to se primenuvaat na depozitot (~len 822 od Gra|anskiot zakonik), osobeno so odredbite za neregularniot depozit, {to se odnesuvaat na pari~nite depoziti ili na depozitite na drugi zamenlivi predmeti (~len 830 od Gra|anskiot

zakonik). Spored ~lenot 830 od Gra|anskiot zakonik pari~niot depozit ili depozitot na

drugi zamenlivi stvari (na primer hartii od vrednost na donositel) }e se smetaat za zaem, ako depozitarot ima pravo da gi koristi taka deponiranite stvari ili pari. Depozitarot na hartiite od vrednost nema pravo da raspolaga so niv, ako nema izre~na dozvola za toa vo

pimena forma (~len 830 GZ). Gr~kite sudovi smetale deka vo slu~aj na somnevawe, depozitot na pari na bankarska smetka pretstavuva neregularen depozit. Bidej}i Tom e beneficijar (korisnik) na ~ek {to e plativ na nego, nema nikakov somne` deka toj e ovlasten (izre~no i vo pismena forma) da gi koristi parite. Bidej}i spored ~len 830 od Gra|anskiot zakonik (neregularniot) depozit daden na Tom se smeta za zaem, se primenuva i ~lenot 806 od Gra|anskiot zakonik (zaem). Ovoj ~len propi{uva deka so dogovorot za zaem ednata od strankite i ja prenesuva na drugata sopstvenosta vrz parite, dodeka drugata strana se obvrzuva deka povtorno }e gi prenese parite od ista koli~ina (iznos) i kvalitet

(valuta). Depozitarot (Tom) prvo steknuva sopstvenost vrz depozitot koga }e stekne vladenie vrz ~ekot {to e plativ na nego. Natamu, toj stanuva sopstvenik na parite vo momentot koga ~ekot bil platen na negovata smetka. Bez ogled na toa, zaemot postoi od

momentot i so aktot na isporakata na ~ekot plativ na Tom. Zatoa Tom e obvrzan da izvr{i retransfer na pari od ista koli~ina (10.000) i kvalitet (ista valuta, evra), kako i

depozitot koj go primil, ako dojde do prekin na pregovorite pome|u Samatha i Bill. Realno pravo na obezbeduvawe vo polza na Bill vrz depozitot e mo`no samo ako Bill

stekne zalog na bankarskata smetka na Tom, soglasno ~len 1248 od Gra|anskiot zakonik (zalo`no pravo vrz pobaruvawe) za da go obezzbedi vra}aweto na depozitot. Vakviot zalog trebalo da se naapravi pred Tom da stane insolventen. Od druga strana, pobaruvaweto na

Bill ne e edno od onie spomenati vo ~lenot 975 od Zakonot za gra|anskata postapka, {to uìvaat poseben prioritet pred konkurentskite barawa. Ovie prioriteti se numerus

clausus. Zatoa Bill }e bide tretiran kako generalen doveritel. No nema da ima nikakva razlika i ako Tom e advokat, zatoa {to spored gr~koto pravo prioritetite zavisat od

doveritelot, dodeka kapacitetot na dol`nikot (Tom) nema klu~no zna~ewe.

140

Bill }e bide za{titen samo ako mu dade na Tom ~ek vo forma na donositel, vrz koj Bill

i natamu }e go ima sopstveni~koto pravo preku instruirawe na Tom ~ekot da go ~uva vo sef za nego i izre~no zabranuvaj}i mu da go koristi ~ekot (na primer preku zabrana ~ekot da se deponira na bankarskata smetka na Tom). Vakviot dogovor e depozit vo strogata

smisla na toj zbor (stricto sensu). Bill ostanuva sopstvenik na svojot ~ek i moè da bara restitucija vo sekoe vreme od Tom (~len 822 od Gra|anskiot zakonik). Ako Tom stane

insolventen, toga{ Bill, vo svojstvoto sopstvenik na ~ekot na donositel moè da dade predlog baziran na ~len 1094 od Gra|anskiot zakonik za da dobie restitucija na ~ekot.

O~igledno ova re{enie ne e mo`no ako depozitot e daden so ~ek plativ na Tom (vidi pogore).

Alternativa 2 Klientite na koi ne im bile izdadeni bileti nemaat prioritet spored gr~koto

pravo. Vo vrska so ovie pobaruvawa, klientite na Tom }e se tretiraat kako generalni doveriteli (vidi Alternativa 1 pogore). Avio prevoznicite {to gi baraat parite uplateni za biletite {to tie gi izdale nemaat nikakov prioritet vo odnos na konkurentskite barawa. Bidej}i parite za biletot bile deponirani na bankarskata smetka na Tom, toj se smeta za niven sopstvenik (vidi Alternativa 1 pogore) i za tie iznosi im odgovara na avio prevoznicite kako na negovi generalni doveriteli.

Me|utoa, avio prevoznikot ne moè da ostane bez za{tita ako Tom stane insolventen. Avio prevoznikot moè da izdava i da prodava bileti, {to moàt da podleàt na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta vrz tie bileti se dodeka ne bide primena celosnata uplata na cenata za biletot (~len 532 od Gra|anskiot zakonik). Ovaa klauzula zna~i deka sopstvenosta vrz biletot mu se prenesuva na kupuva~ot duri so celosnata uplata na cenata za biletot. Bidej}i avio biletite glasat na ime, vo slu~aj na

neispolnuvawe od strana na kupuva~ot (klientot na Tom), prodava~ot (avio prevoznikot) ima pravo da ja bara uplatata na cenata direktno od kupuva~ot ili da go raskine

kupoproda`niot dogovor povikuvaj}i se na svoeto pravo na sopstvenost (~len 532 od Gra|anskiot zakonik). Zatoa, avio prevoznicite moàt ili da gi baraat parite od kupuva~ite ili da baraat priznavawe na nivnata sopstvenost i restitucija na biletot od klientot spored ~lenot 963 od Zakonot za gra|anskata postapka.

Me|utoa, kupuva~ite moàt da tvrdat deka tie stanale sopstvenici na biletite,

zatoa {to mu platile za niv na Tom. Ovoj argument }e bide uspe{en samo ako Tom

dejstvuval kako zastapnik na avio prevoznicite. Vo takov slu~aj, sekoja uplata na Tom producira direkten efekt vo polza ili na {teta na zastapuvanoto lice (avio prevoznikot) (~len 211 od Gra|anskiot zakonik). Ako bil ispolnet uslovot za uplata na proda`nata cena, toga{ kupuva~ite stanuvaat sopstvenici na biletite, a avio

prevoznicite imaat samo pobaruvawe vo odnos na Tom. Od druga strana, ako Tom dejstvuva kako zastapnik za svoite klienti, toga{ site uplati {to mu bile uplateni ne proizveduvaat nikakvi efekti vo polza ili na {teta na avio prevoznicite. Vakvite uplati ne se soodvetni za celite na isplatata na kupovnata cena (~len 349 od Gra|anskiot zakonik), zatoa {to tie uplati ne se izvr{eni na beneficijarot (korisnikot) ili na lice soodvetno ovlasteno od nego (na primer negoviot zastapnik). Kupuva~ite treba da dobijat izvestuvawe za da ja platat cenata i moàt da preovladaat pravata na avio prevoznikot spored ~lenot 532 od Gra|anskiot zakonik. Vo vakov slu~aj, kupuva~ite imaat pobaruvawe samo protiv Tom so barawe nadomest za platenata cena.

Direktivata 90/314/EEC od 23 juni 1990 godina, ECOJ 1990 L158/59 (paket odmori i paket turi) e implementirana vo gr~koto pravo so pretsedatelskiot Dekret broj 334/1996.

141

Paket turite i paket odmorite se definirani vo ~lenot 1 kako sekoja mo`na kombinacija na dve od slednive: patuvawe i/ili hotel i/ili druga turisti~ka usluga, {to e pomo{na na prethodnite dve, pod uslov celoto vremetraewe na ispolnuvaweto da nadminuva 24 ~asa ili da opfa}a barem edno no}evawe i paketot da se prodava kako celina po nekoja globalna cena. Me|utoa, mo`no e cenite da bidat utvrdeni posebno za sekoja usluga.

Pretsedatelskiot dekret broj 334/1996 ne se primenuva na izoliranite uslugi, na primer rezervacija na hotelska soba, proda`ba na avio bilet itn. i klientite za vakvite uslugi ne se za{titeni vo slu~aj na insolventnost na davatelot na uslugata. Ovaa konkretna za{tita, koga e primenliva, se sostoi od obvrska na tur operatorot da dobie osiguritelna polisa vo polza na svoite klienti, {to pokriva restitucija na site iznosi {to tie gi uplatile i na site dava~ki i provizii za nivnoto vra}awe doma, vo slu~aj na insolventnost na tur operatorot. Alternativno, tur operatorot moè da dobie bankarska garancija vo polza na klientite, so koja }e bidat pokrieni istite rizici. Kone~no, zakonite isto taka predviduvaat mo`nost za kreirawe na poseben fond za garantirawe na obvrskite na tur operatorite {to davaat vlogovi vo fondot.

IRSKA Alternativa 1 Jasno e deka parite {to Bill mu gi uplatil na Tom treba da se dràt vo trust od

strana na Tom i da se koristat za kupuvawe na sopstvenosta na Samantha ili da bidat

vrateni. Nezavisno od toa dali Tom e zastapnik za nedvi`nosti ili advokat (solicitor), zakonot naloùva obvrska tie trust sredstva da gi drì na posebna trust smetka. Me|utoa, nezavisno od toa dali toj go storil toa ili ne, bidej}i sredstvata imaat pe~at na trust, tie ne im se dostapni na generalnite doveriteli i ako moàt da se identifikuvaat na smetkata mora da mu se vratat na Bill.

Alternativa 2 Vo princip, klientite i avio prevoznicite ednostavno }e bidat neobezbedeni

doveriteli {to nema da imaat nikakov prioritet pred drugite pobaruvawa ili pred pobaruvawata na generalnite doveriteli, osven ako moè da se kaaè deka Tom gi drì parite vo trust za klientite ili za avio prevoznicite. Od dadenata fakti~ka situacija mo`ni se najmalku tri trusta. Prvo, mo`no e iako krajno neverojatno klientite da gi uplatile svoite avansni uplati na Tom kako trust. Ako e toa taka Tom treba da gi ~uva parite {to mu gi uplatile tie klienti koi ne dobile bileti za niv vo trust za tie klienti. Vtoro, sosema e verojatno deka aran`manot pome|u Tom i avio prevoznicite izre~no propi{uva deka Tom }e gi ~uva parite {to gi prima od klientite vo trust. Ako ne se primenuva nitu eden od navedenite izre~ni trustovi, toga{ se javuva tretata mo`nost. Postoi generalen princip spored koj ako parite se uplateni za specifi~na cel (to~no navedena i definirana cel), toa moè da bide osnova za trust, prvo vo polza na planiraniot beneficijar (korsnik) i ako ako toj trust ne e moèn, toga{ vo polza na liceto koe ja izvr{ilo uplatata, pod uslov dvete stranki vzaemno da go imale toa na um. Ako ovoj aran`man go primenime ovde, toga{ avio prevoznicite ~ii bileti bile izdadeni moàt da baraat prinudno izvr{uvawe na primarniot trust, a klientite koi ne gi dobile biletite moàt prinudno da go izvr{at sekundarniot trust. Me|utoa, ne e mnogu verojatno

142

deka klientite i Tom imaat vzaemna namera za vakviot aran`man i vo sekoj slu~aj, Vrhovniot sud neodamna smeta{e deka vakviot aran`man nema da nastane ako uplatenite pari ne se izdvoeni na posebna smetka, {to se ~ini deka ovde ne e slu~aj. Tokmu zatoa nitu klientite, nitu avio prevoznicite ne moàt da se povikuvaat na nekoj prioritet na svoite prava.

Alternativno, klientite moàt da istaknat pobaruvawa vo odnos na obezbeduvaweto (obvrznicite) {to Tom moral da gi izdade kako uslov za da stekne licenca, no }e bide sosema neverojatno deka tie }e imaat nekoe pobaruvawe vo odnos na nivnite kreditni institucii.

ITALIJA Alternativa 1 Osnovnoto pra{awe ovde e pravoto da se dobie restitucija na imotot {to go drì

zastapnikot za nedvi`nosti. Spored italijanskoto pravo, od zastapnicite za nedvi`nosti ne se bara parite na svoite klienti da gi dràt odvoeno od svoite sopstveni pari ili na nekoj drug na~in da go za{titat imotot na klientite od rizicite na insolventnosta. Tokmu zatoa mnogu {to zavisi od namerata na strankite:dali Bill imal namera na Tom da mu ja prefrli sopstvenosta vrz parite? Op{to zemeno, vo delovniot kontekst na imotnoto zastapuvawe toa bi bil najsoodvetniot zaklu~ok. Imotnite zastapnici (estate agents) vo Italija voobi~aeno ne gi dràt parite na svoite klienti odvoeno od svoite sopstveni i redovno stanuvaat dol`nici na svoite klienti za parite {to im gi dolàt. No dogovorot pome|u strankite moè rabotata da ja regulira i poinaku so jasno stavawe do znaewe deka

Bill nema namera ednostavno da stane samo eden od neobezbedenite doveriteli na Tom. Duri i vo takov slu~aj, ako parite se nao|aat na bankarskata smetka na Tom, baraweto na Bill za

vra}awe na site negovi pari }e bide bezuspe{no, zatoa {to }e se pokaè kako (bezvredno) li~no pobaruvawe (obligacija), i pokraj sprotivno izrazenite nameri.

Za da stekne prioritet vo odnos na generalnite doveriteli na Tom, baraweto na Bill

treba da bide istaknato kako barawe spored ~lenot 103 od italijanskiot Zakon za ste~aj za vindikacija, isporaka ili separacija na dvi`nite stvari {to se vo vladenie na insolventniot. Me|utoa primenata na ovaa odredba na barawata za povrat na pari~nite iznosi e problemati~na. Kasacioniot sud smetal deka parite so koi e platena cenata vo kupoproda`bata, a {to ja naplatil mandatarot bez pravo na zastapuvawe vo polza na mandatorot ne moè da se izdvojat od ostanatiot imot na mandatarot {to ja so~inuva ste~ajnata masa ako parite se nao|aat na tekovna smetka otvorena vo bankata na ime na mandatarot. Sudot do{ol do ovoj zaklu~ok iako nemalo nikakvi povlekuvawa od smetkata od momentot na uplatata do denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka vrz mandatarot. Sudot smetal deka kaj vindikacionite barawa baraniot predmet mora da bide opredelen i identificiran in specie, a parite na tekovnata smetka na ime na mandatarot ne moàt da se identifikuvaat na toj na~in. Ovoj stav, iako ne e izoliran, sepak e kontroverzen. Apelacioniot sud vo Milano vo istiot slu~aj do{ol do poinakov zaklu~ok, iako kako {to vidovme negovata presuda bila ukinata od strana na Kasacioniot sud. Logikata na Kasacioniot sud moè da se kritikuva zaradi pove}e osnovi. Ednostavno ne e vistina deka doveritelot ne moè da go vidicira udelot vo nepodeleniot zbir na zamenlivi stvari, kako {to toa Sudot izre~no go navel (~len 939 od Gra|anskiot zakonik). Natamu, pobaruvaweto na mandatarot vo odnos na parite {to se dràt na smetkata moè da bide izdvoeno od ostatokot na ste~ajnata masa, pod uslov dogovorot za mandat da ima "to~no

143

opredelen datum" (data certa, oficijalno potvrden datum) {to pa|a pred denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka (~len 1705.2 i 1707 od Gra|anskiot zakonik). Toa se znaci deka Kasacioniot sud moèbi e podgotven povtorno da gi razgleda svoite presedani, iako sekako toa e samo mo`nost. Zatoa bi bilo prevremeno ovaa odluka da se smeta za obsoletna (kako {to taa realno stanala vo vrska so imotot na klientite {to se drì kaj investicionite firmi: vidi go sledniot slu~aj).

Ako Tom e advokat, se javuvaat izvesni varijacii, no rezultatot seu{te moè da

bide povolen za Bill. Vo Italija nema posebni zakonski odredbi so koi se regulira na~inot na koj

advokatite treba da gi ~uvaat parite na svoite klienti.. Na navedenata fakti~ka sostojba se primenuvaat op{tite pravila za mandatot. Kodeksot na odnesuvawe na italijanskata Advokatska komora propi{uva nekoi mnogu generalni obvrski na advokatite vo odnos na nivnite klienti. Pri tolkuvaweto na tie odredbi od kodeksot, Kasacioniot sud smetal deka parite na klientite treba da se ~uvaat spored preciznite pravila i verojatno odvoeno od sopstvenite pari~ni sredstva na advokatot. Za nesre}a, vakviot stav seu{te ne e preto~en vo nekoi precizni profesionalni upatstva {to generalno bi se primenuvale na ~lenovite na Advokatskata komora, zatoa {to italijanskiot kodek ne e replika na Evropskiot kodeks na odnesuvawe vo vrska so ova pra{awe. Zatoa dol`nosta parite na klientite da se dràt odvoeno od drugite pari na advokatot se afirmira od slu~aj do slu~aj, vo postapkite so koi se sankcionira prisvojuvaweto ili zloupotrebata na parite, namesto da se utvrdi nekoe generalno pravilo {to }e bide sankcionirano so propisite na Advokatskata komora. Tokmu zatoa, sekoga{ postoi rizikot parite na klientot da se sme{aat so drugite pari. Kako rezime, vo vrska so parite {to mu bile predadeni na advokatot, doveritelot ima se pomalku problemi vo dokaùvaweto deka postoi dol`nost tie pari da se tretiraat kako pari na klientot. No bidej}i mnogu ~esto }e dojde do me{awe na parite, toa isto taka ~esto }e dovede do odbivawe na baraweto na klientot. Ovde treba da spomeneme u{te edno natamo{no proceduralno pra{awe. Ste~ajnoto zakonodavstvo vo Italija ne se primenuva na advokatite, zatoa {to negovata primena e

ograni~ena na trgovcite. Zatoa pobaruvaweto na Bill }e bide istaknato kako pobaruvawe spored Zakonot za gra|anskata postapka, ~len 619 za da se spre~i izvr{uvaweto na bankarskata smetka na Tom od strana na individualnite doveriteli.

Alternativa 2 Klientite koi ja platile kupovnata cena se obi~ni neobezbedeni doveriteli na

Tom, osven ako ne bide dokaàna sprotivnoto (no vidi pogore vo vrska so problemite povrzani so ovaa mo`nost). Me|utoa, ovde ne se manifestira takva namera. Zatoa, klientite nemaat prioritet vo konkretniot slu~aj. Italijanskoto zakonodavstvo ja implementira{e evropskata direktiva za paket patuvawata, no toa ne sodrì nikakva odredba {to moè da bide primeneta na na{iot slu~aj.

Vo vrska so pobaruvawata na avio prevoznicite, pra{aweto e mnogu posloèno. Patnite zastapnici {to prodavaat me|unarodni avio bileti obi~no se zastapnici na IATA. Spored IATA Odlukata 832 {to se primenuva na niv po pat na dogovor "site pari naplateni od strana na zastapnikot za transportot i za pomo{nite uslugi...... }e bidat sopstvenost n aprevoznikot i zastapnikot }e gi drì vo trust za prevoznikot ili za smetka (vo polza) na prevoznikot se dodeka ne bide daden ot~et i isplata na prevoznikot." Istata odluka specificira deka merodavnoto pravo {to se primenuva na dogovorot pome|u IATA i zastapnikot e pravoto na sedi{teto na zastapnikot, vo na{iot slu~aj Italija. Odredbite za izborot na merodavnoto pravo vo vrska so dogovorot verojatno ne go

144

re{avaat pra{aweto za polnova`nosta na trustot vospostaven so dogovorot, zatoa {to Rimskata konvencija od 1980 godina za merodavnoto pravo {to se primenuva na

dogovornite obligacii ne se odnesuva na "trustot" (~len 1.2(g)). Tokmu zatoa ova pra{awe moè da se odgovori soglasno Ha{kata konvencija od 1985 godina za merodavnoto pravo za trustovite i nivnoto priznavawe, {to vo Italija e vo sila od 1992 godina. Ako nema izre~en ili premol~en izbor na merodavnoto pravo, kako vo na{iot slu~aj, ~lenot 7 od Ha{kata konvencija izbira to~ki za vrzuvawe {to upatuvaat na pravoto na forumot. Ako se tvrdi deka italijanskoto pravo ne go regulira "trustot", toga{ dogovornata odredba {to ima za cel da vospostavi trust vrz parite primeni pri proda`bata na avio biletite }e se smeta za ni{tovna i nepolnova`na. Vo ovoj slu~aj bi bilo soodvetno da se potpreme

na drugoto pravilo sodràno vo navedenata IATA dogovorna klauzula, to est deka parite naplateni od strana na zastapnikot pri proda`bata na avio biletite "mora da se dràt za smetka (ili vo polza) na prevoznikot se dodeka ne bide daden ot~et i ne mu bide plateno na prevoznikot". Spored italijanskoto pravo ovaa odredba prili~no razumno jasno stava do znaewe deka zastapnikot treba da gi primi parite samo vo ministerijalno svojstvo, kako {to toa moè da go pravi mandatarot koga napla}a pari od treti lica za smetka na mandatorot soglasno dogovor vo koj e jasno navedeno deka parite mu pripa|aat na mandatorot. No dali toa ovde e slu~aj? Se ~ini deka vo Italija parite sobrani na ime naplata na avio biletite patnite zastapnici mora da im gi uplatat na avio prevoznicite do 15 sledniot mesec, preku bankarski prenos na posrednikot {to gi raspredeluva iznosite {to gi prenesuvaat zastapnicite na sekoj od avio prevoznicite. Docnewata vo mese~nite isplati se sankcionirani so stavawe negativni poeni na licencata na

zastapnikot so koja toj e ovlasten da postapuva kako IATA zastapnik plus zasmetuvawe na kamata. Serioznite povredi na obvrskata za davawe ot~et za parite {to se dolàt vedna{ gi sledi poni{tuvawe na elektronskite kodovi {to moè da gi koristi patniot zastapnik za proda`ba na biletite na avio prevoznicite. Avio prevoznicite zastapuvani od strana na IATA imaat razumna sigurnost deka }e gi dobijat parite {to im se dolàt kako cena za prodadenite bileti od strana na zastapnicite, zatoa {to od zastapnicite dogovorno se bara da kupat garancija od finansiska institucija za da se obezbedi izvr{uvaweto na nivnite obvrski vo polza na prevoznicite. Vo ovaa stroga ramka ne ne iznenaduva ako utvrdime deka: (a) vo praksa patnite zastapnici ne gi dràt parite dobieni za aavio biletite na posebni namenski bankarski smetki; (b) nitu IATA, nitu avio prevoznicite nemaat prigovori vo vrska so ova; (v) patnite zastapnici go smetaat gotovinskiot tek {to proizleguva od proda`bata na biletite za svoi sopstveni pari, {to podleàt na redovno namiruvawe na obvrskite vo odnos na avio prevoznici. Ako e toa taka, moè da se tvrdi deka gore spomenatata dogovorna klauzula ne go odrazuva realniot tek na raboteweto i nema da se sproveduva prinudno. No sekako, duri i vo vakov slu~aj, avio prevoznicite najverojatno sepak }e gi dobijat parite za prodadenite bileti blagodarenie na ovie finansiski garancii.

LUKSEMBURG Spored pravoto na Luksemburg, ste~ajnite postapki se rezervirani za "trgovcite"

kako {to sse tie definirani so `lenovite 1 i 632 od Trgovskiot zakonik (~len 437 od Trgovskiot zakonik). Ovde se opfateni najgolemiot broj pravni lica, do merkata do koja se organizirani kako trgovski dru{tva, kako i licata koi vr{at trgovska dejnost vo svoe ime.

145

Zastapnicite za nedvi`nosti se smetaat za trgovci i zatoa podleàt na pravilata na ste~ajnata postapka. Advokatite se gra|ansko-pravni lica i ne podleàt na pravilata za trgovskata insolventnost (ste~aj). Ne postoi organizirana procedura za slu~ajot na generalnata nesposobnost za naplata na dolgovite od strana na ne-trgovcite. Se primenuvaat op{tite pravila na izvr{nata postapka vo vrska so naplatata na dolgovite, bez nekoja precizna organizacija ili zastapuvawe na doveritelite.

Alternativa 1 êkovite {to se deponirani kako garancija za odredeno dejstvvie ili za natamo{na

isplata spored pravoto na Luksemburg imaat dvojna priroda. Prvo, tie ostanuvaat instrument za pla}awe, {to e plativ po negovata prezentacija. Vtoro, so dogovor na strankite, tie moàt da pretstavuvaat garancija, {to prodolùva da postoi duri i koga ~ekot }e bide transformiran od instrument za pla}awe vo pari~no obezbeduvawe. Parite moè da se vratat ako garancijata ve}e ne e potrebna.

Obvrskata da se dade restitucija e samo obvrska da se plati, bez nekoe posebno

obezbeduvawe ili nekoj zakonski priznaen prioritet. Gotovinata (parite) vo su{tina pretstavuva zamenliva stvar i ne moè da se identifikuva (opredeli) ako bide pome{ana

so nekoj drug imot (drugi stvari). Ova e osobeno to~no ako Tom go unov~i ~ekot na svojata tekovna smetka (compte-courant). Ovie smetki se smetaat za avtomatski instrumenti na novacija, to est site stvari ja gubat svojata priroda i svojot identitet i stanuvaat ednostavni elementi na smetkata, {to podleàt na avtomatsko prebivawe.

Bez ogled na faktot deka Tom ne vr{el povlekuvawa od smetkata pred da stane

insolventen, pobaruvaweto na Bill nema da ima nikakov prioritet pred pobaruvawata na drugite doveriteli i toj }e bide tretiran kako generalen doveritel. Nema da postoi nikakva razlika ako Tom e advokat. Iako pravilata za profesionalnoto odnesuvawe baraat od advokatite posebno da gi dràt parite deponirani za smetka na treti lica i da izbegnuvaat me{awe na sredstvata, sepak ne postoi zakonsko pravilo za prioritetniot tretman na smetkata za treti lica, nitu pak pravo na separacija (izla~no pravo) ili izolacija na sredstvata.

Alternativa 2

Profesionalniot paten zastapnik e organiziran spored zakonot od 14 juni 1994

godina, so koj e implementirana Direktivata 90/314/EEC od 23 juni 1990 godina. Za razlika

od direktivata, zakonot od 1994 godina ne gi opfa}a samo aktivnostite na patnite zastapnici, tuku i drugite profesii pogeneralno. ^lenot 1 go definira obemot na sekoe fizi~ko ili pravno lice, koe kako svoja osnovna ili sporedna dejnost, povtoreno u~estvuva vo organizacijata ili proda`bata na produkti povrzani so dejnosta na patuvawata. Izre~no opafteni se proda`bata na individualnite patuvawa, kako kaj proda`bata na avio biletite.

Patnite zastapnici mora da imaat ovlastuvawe od ministerstvoto nadle`no za nivnata dejnost. Eden od uslovite za dobivaweto na vakvoto ovlastuvawe e postoeweto na dovolni finansiski garancii. Finansiskata garancija osobeno mora da obezbedi vo slu~aj na insolventnost klientite da gi dobijat nazad sredstvata {to gi uplatile za nekoja od uslugite navedeni vo definicijata na profesijata paten zastapnik. Garancijata mora da bide izdadena od strana na telo ili lice za kolektivno garantirawe, banka ili kreditna i

146

garantna osiguritelna kompanija. Spored ovie pravila, klientite na Tom se za{titeni i sosema e sigurno deka tie }e dobijat nadomest na svoite sredstva spored garancijata.

Ovaa garancija ne gi pokriva barawata na profesionalcite vo ovaa dejnost, kako na primer avio prevoznicite {to gi baraat parite od Tom za ve}e izdadenite avio bileti. Pobaruvaweto e obi~no pobaruvawe za isplata na pari {to proizleguva ili od dogovor za kupoproda`ba ili od odnosot vlastodavec-zastapnik, vo zavisnost od pravnata priroda na odnosot na Tom so avio prevoznicite. Ovie kompanii }e se tretiraat kako generalni doveriteli.

Patnite zastapnici se priznaeni kako trgovci i podleàt na pravilata za ste~aj od Trgovskiot zakonik. Vo slu~aj na nepla}awe na kupovnata cena za dvi`na stvar, ~lenot 2102-4 od Gra|anskiot zakonik kreira pravo na prioritetna naplata i pravo da se bara predmetot. Postoi rasprava okolu toa dali ovaa odredba treba da se primeni na avio biletite, zatoa {to tie ne se smetaat za dvi`ni stvari samite po sebe, tuku potvrda za uslugata {to treba da se pruì. Vo sekoj slu~aj, ~lenot 546 od Trgovskiot zakonik go isklu~uva ovoj ~len vo slu~aj na trgovska insolventnost, osven za prodava~ot na industriska oprema i ma{ini.

HOLANDIJA Voved: kapacitetna smetka Spored nepi{anoto holandsko pravo, mo`no e da se otvori posebna polnomo{ni~ka

smetka ili kapacitetna smetka samo za nekoi specifi~ni grupi profesionalci. Kaj ovie smetki, bilansot na bankarskata smetka ne vleguva vo ste~ajnata masa vo slu~aj na ste~ajna postapka otvorena nad imatelot na smetkata. Ovaa praksa na kapacitetna smetka - bez nikakvi ograni~uvawa vo vrska so toa koj se moè da otvori takva smetka - e izre~no spomenata od strana na holandskiot Vrhoven sud vo slu~ajot Slis-Stroom ({to se odnesuva na kapacitetna smetka na notar), {to neodamna be{e potvrdena, iako vrz osnova na celosno razli~no rezonirawe od strana na Vrhovniot sud vo slu~ajot Koren q.q. Vo ovoj slu~aj vo

ste~aj ne oti{ol "trustee", to est imatelot na smetkata, tuku eden od "beneficijarite" (korisnicite). Sudot smetal deka strankite {to imaat pravo vrz sredstvata na bankarskata smetka treba da se smetaat za zaedni~ki sopstvenici (sosopstvenici). Koj e toj {to }e gi dobie parite na krajot zavisi od ispolnuvaweto na uslovot {to bil dogovoren prethodno od strana na samite stranki. Faktot deka ednata od strankite oti{la vo ste~aj

ne go menuva toa. Trustee vo ste~ajot na taa stranka treba da go ~eka ispolnuvaweto na uslovot (rezultatot na pravnata postapka pome|u strankite) pred da znae dali parite se opfateni so ste~ajnata masa ili ne. Ovaa odluka go odrùva o~ekuvaweto deka kapacitetnata smetka e otvorena za site.

Me|utoa, holandskiot Vrhoven sud, vo svojata odluka od 13 juni 2003 godina re{il sosema poinaku. Toj presudil deka poimot ednakvost ili ramnopravnost na site doveriteli, kako {to e toj utvrden so ~lenot 276 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik e mnogu vaèn i deka od nego moè da se otstapi samo ako e toa zakonski propi{ano (ili so dogovor pome|u dol`nikot i doveritelot so koj doveritelot dobrovolno gi subordinira svoite pobaruvawa; ~len 276 stav 2 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik). Vrhovniot sud upatil

na presedanot vo slu~ajot Slis-Stroom vo koj bil involviran notar, kako primer za nezakonsko otstapuvawe {to moè da se prifati. Toj zabeleàl deka vakvoto otstapuvawe moè da se napravi samo vo mnogu specifi~ni okolnosti vo koi imatelite na kapacitetnata smetka vo tekot na svojata profesija i izvr{uvaweto na nekoja posebna

147

zada~a gi dràt parite na svoite klienti, a tie klienti se potpiraat na faktot deka tie imateli }e gi dràt nivnite pari odvoeni od nivniot imot. Sudot upatil na

specifi~nite zakonski pravila za kapacitetnite smetki za notarite i za bailiffs (sudskite prislu`nici). Toj ja prifatil mo`nosta za otstapuvawe od zakonskite pravila ako toa e soglasno so zakonskite pravila za kapacitetnite smetki za notarite i bailiffs i samo ako stanuva zbor za sporedlivi profesii, kakvi {to se advokatite i smetkovoditelite.

Ovaa presuda na Vrhovniot sud im stavi kraj na {pekulaciite vo pravnite dela vo vrska so toa dali otvoraweto na kapacitetnata smetka e dozvoleno samo za specifi~ni lica so specifi~no svojstvo i dali takvata kapacitetna smetka e realen trust ili ne. Zakonskite kapacitetni smetki za notarite i bailiffs ne se trust, barem ne vo smisla na

Ha{kata konvencija za trustovite, zatoa {to notarite i bailiffs se samo zastapnici na ekskluzivni osnovi (strankite na koi im pripa|aat sredstvata ne moàt da i dadat instrukcii na bankata da im isplati nekoj pari~en iznos {to im se dolì) za strankite koi imaat nekoi prava vrz parite na smetkata. Tie stranki se zaedni~ki sopstvenici ili sosopstvenici vrz sredstvata na smetkata. Zaradi izre~noto upatuvawe na ovie

kapacitetni smetki za notarite i bailiffs, sosema sigurno moème da prezumirame deka nezakonskata kapacitetna smetka }e se tolkuva na sosema ist na~in kako i zakonskata. Seu{te nema nekoi prvila za toa na koj na~in kapacitetnata smetka mora da pokaùva deka imatelot dejstvuva za smetka na drug.

Alternativa 1 Prvoto pra{awe e dali Vrhovniot sud }e prifati deka zastapnicite za

nedvi`nosti se zasegnati so javniot trust na na~in {to moè da se prifati postoewe na nezakonska kapacitetna smetka, so {to se dozvoluva otstapuvawe od principot na ednakvosta na doveritelite od ~lenot 276 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik. Po moe mislewe, {ansite deka Vrhovniot sud }e ja prifati vakvata kategorizacija se minimalni ili ednakvi na nula. Zatoa e mnogu poverojatno deka smetkata nema da bide prifatena kako kapacitetna smetka i zatoa Bill nema da bide staven vo posebna pozicija vo momentot koga

Tom }e stane insolventen. So drugi zborovi, toj }e bide obi~en op{t doveritel. Kako advokat, Tom }e treba da osnova fondacija {to za svoja edinstvena statutarna

cel }e ima upravuvawe so bankarskite smetki za treti lica (kapacitetnite smetki), spored Upatstvata na Holandskata advokatska komora {to mora da gi po~ituvaat site

holandski advokatski firmi. Vo Alternativata 1, klientot Bill e treto lice. Li~nata insolventnost na Tom ili duri i insolventnosta na advokatskata firma na Tom nema da ima nikakvo vlijanie vrz parite {to bile uplateni vo polza na druga strana na bankarskata smetka na Fondacijata za administrirawe na parite na tretite lica. Taka, vo najgolemiot broj slu~ai, advokatite nema da otvorat kapacitetna smetka na svoe ime.

Ako pretpostavime deka Tom otvoril kapacitetna smetka na koja Bill gi uplatil parite, }e se primenat gore navedenite pravila. Advokatite se kategorija {to e izre~no spomenata od strana na Vrhovniot sud vo presudata vo slu~ajot Beatrixziekenhuis. Parite }e

ostanat odvoeni od ste~ajnata postapka. Od Tom seu{te }e se bara jasno da stavi do znaewe deka gi primil parite na bankarskata smetka vo specijalno svojstvo. Mo`no e ako toj ne otvoril specifi~na smetka za ovaa transakcija deka sudovite nema da smetaat deka stanuva zbor za kapacitetna smetka. Ako parite ne bile uplateni na kapacitetnata smetka, toga{ parite }e vlezat vo ste~ajnata masa i Bill nema da ima nikakov prioritet.

148

Alternativa 2 Holandska praksa Vo holandskata praksa, patnite zastapnici nemaat kapacitetski smetki. Tie imaat

edna ili pove}e smetki preku koi se vr{at finansiskite transakcii. Patnite zastapnici gi zastapuvaat avio prevoznicite za da moè biletite da bidat otpe~ateni vedna{ {tom kupuva~ot }e mu plati na patniot zastapnik. Avio prevoznikot nema da gi dobie parite se dodeka biletot ne mu bide predaden na patniot zastapnik. Parite ostanuvaat na smetkata na patniot zastapnik. Klientite koi ve}e gi platile svoite avio bileti, no ne gi primile se samo generalni doveriteli vo slu~aj na ste~aj na patniot zastapnik.

Situacijata moè da bide razli~na ako patniot zastapnik dejstvuva vo svoe ime

koga go sklu~il dogovorot so klientot. Vo toj slu~aj, se primenuvaat ~lenovite 420 i 421

od Kniga 7 na Gra|anskiot zakonik. Ako mandatarot izvr{i povreda na dogovorot ili otide vo ste~aj, ~lenot 420 mu dava na mandatorot pravo da gi prezeme od mandatarot pravata vo odnos na treti lica, do merkata do koja tie prava se prenoslivi. ^lenot 421 od Gra|anskiot zakonik mu go dava istoto pravo na tretoto lice: do merkata do koja tie prava se prenoslivi, tretoto lice moè da gi prenese na sebe pravata {to mandatarot gi ima vo odnos na mandatorot. Mandatorot ili tretoto lice mora da ja informira drugata strana so pismeno izvestuvawe koga saka da dojde do vakviot prenos na pravata. Me|utoa, vo Alternativata 2 ne e mnogu verojatno deka patniot zastapnik dejstvuval vo svoe ime koga go aranìral patniot bilet za klientot. Vo ovoj slu~aj, ovie ~lenovi nema da se primenuvaat.

Me|utoa, klientite koi ve}e platile no seu{te ne gi primile svoite bileti se za{titeni na drug na~in od posledicite na insolventnosta na nivniot paten zastapapnik, ako patniot zastapnik e ~len na Stichting Garantiefonds Reisgelden (Fondacijata za garantniot fond za parite za patuvawata). Sekoj paten zastapnik koj }e sklu~i dogovor {to spa|a vo sferata na Direktivata 90/314/EEC od 23 juni 1990 godina (paket odmori i paket turi)

implementirana so ~lenovite 500-513 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik mora da bide ~len na Fondot. Patniot zastapnik mora da prezeme dovolno merki za da garantira deka ako stane insolventen, negovite obvrski }e bidat prezemeni od strana na drugite patni

zastapnici ili tie klienti }e dobijat restitucija na nivnite uplati (~len 512 stav 1 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik). Garancijata e fondot. ^lenot 512 od Gra|anskiot

zakonik i ~lenovite 500-513 od Gra|anskiot zakonik ne se primenuvaat direktno na Alternativata 2, zatoa {to ovde ne se spomenuva no}evawe vo kombinacija so avio biletot. Patniot zastapnik }e prodade golem broj patuvawa {to spa|aat pod navedenite ~lenovi. Kako rezultat na toa, patniot zastapnik mora da bide ~len na Fondot. Nadomestot na parite za patuvawata od strana na Fondot ne e ograni~eno samo na patuvawata opfateni so definiciite vo Direktivata i ~lenovite 500-513 Kniga 7 od

Gra|anskiot zakonik, tuku od 1 oktomvri 2001 godina samo proda`bata na avio biletite ve}e nema da bide pokriena so Fondot. Taka ako obvrskata na Tom podrazbira pove}e od

proda`ba na avio bileti i ako (kako {to e verojatno i slu~aj) Tom e ~len na Fondot, toga{ Fondot }e gi prezeme obvrskite na Tom vo odnos na negovite klienti. Toa zna~i deka Fondot }e mu gi nadomesti parite na klientot koj seu{te ne dobil avio bilet. Ako ne, klientite }e bidat samo generalni doveriteli vo ste~ajnata postapka na Tom. Fondot ne e otvoren za pobaruvawata na avio prevoznicite i zatoa tie nema da bidat obes{teteni.

Patniot zastapnik ~esto dejstvuva za avio prevoznicite vo svoe ime (~len 4 ANVR).

Ako klientite platile vo gotovo i patniot zastapnik gi izdvoil ovie sredstva od drugite pari {to gi poseduva, toga{ soglasno ~len 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik, avio prevoznikot stanuva sopstvenik na parite od momentot koga parite mu bile predadeni na

149

patniot zastapnik. Vo najgolemiot broj slu~ai, parite }e is~eznat zaedno so drugata gotovina {to se akumulirala vo tekot na denot ili nedelata. Parite go gubat svojot identitet i ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik ve}e ne se primenuva. Parite mu pripa|aat na patniot zastapnik. Ako klientot mu platil na patniot zastapnik elektronski ili preku me|u-bankarski prenos na smetkata na zastapnikot, toga{ nema da se primeni ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik. Patniot zastapnik stanuva doveritel na bankata.

Kapacitetna smetka Spored holandskata praksa, patniot zastapnik ne raboti so smetki {to moàt da se

kvalifikuvaat kako kapacitetski smetki. Isto taka e sporno dali patnite zastapnici se kvalifikuvaat kako kategorija opfatena so presudata na Vrhovniot sud vo slu~ajot

Beatrixziekenhuis. Ako se kvalifikuvaat, {to po moe mislewe ne e verojatno zatoa {to tie ne vr{at nekoi so zakon dodeleni zada~i {to podrazbiraat priem na pari na na~inot {to

go gledame kaj notarite i bailiffs, najverojatno parite od bankarskata smetka nema da bidat del od ste~ajnata masa. Me|utoa ima i drugi te{kotii {to treba da se nadminat. Seu{te ne e sigurno dali kapacitetskite smetki generalno se prifatlivi, a vo slu~ajot na patnite zastapnici sosema e verojatno deka na kapacitetskata smetka isto taka ima i pari {to mu pripa|aat na samiot paten zastapnik. Dali vakvite problemi so me{aweto na parite moàt da bidat nadminati e prili~no sporno. Ako gotovinata seu{te se nao|a vo kancelarijata na patniot zastapnik toga{ problemot so me{aweto ne moè da se re{i.

PORTUGALIJA Portugalskoto pravo generlano ne dozvoluva separacija na stvarite {to se del od

imotot na dol`nikot vo ste~aj dodeka trae ste~ajnata postapka. Tretite lica koi vr{ele pla}awa na dol`nikot pred otvoraweto na ste~ajnata postapka imaat pobaruvawa kako

obi~ni doveriteli pro rata (pars conditio creditorum). Me|utoa, ~lenot 1184 od Gra|anskiot zakonik propi{uva deka stokite steknati od strana na mandatarot bez ovlastuvawe za zastapuvawe pri izvr{uvaweto na mandatot i stokite {to treba da mu bidat preneseni na mandatorot nema da se koristat za namiruvawe na obvrskite na mandatarot, pod uslov mandatot da e sodràn vo dokument pred datumot na kreiraweto na razla~noto pravo vrz stokite, a kaj stvarite {to podleàat na registracija, stokite da bile registrirani na ime na mandatorot (vidi Slu~aj 1).

Alternativa 1 Zastapnicite za nedvi`nosti vo Portugalija normalno ne dejstvuvaat za svoite

klienti kako mandatari, nezavisno od toa dali dejstvuvaat so ili bez ovlastuvawe za zastapuvawe. Dogovorot {to go obvrzuva zastapnikot za nedvi`nosti so negovite klienti podpa|a pod kategorijata contrato de medicao (korespondira so germanskiot Maklervertrag - dogovor za posreduvawe). Ova e atipi~en dogovor za pruàwe uslugi (prestacao de servicos)

{to ne e izre~no reguliran so zakon i glavno se regulira so dogovornite odredbi na samite stranki i koga e toa neophodno so zakonskite odredbi za mandatot (~len 1156 od Gra|anskiot zakonik).

150

Bidej}i Bill mu platil pari na Tom za da ja stekne nedvi`nosta na Samantha i bilo dogovoreno deka parite}e mu bidat vrateni ako ne bide sklu~en dogovorot, Bill se smeta za

generalen doveritel na Tom. Vo slu~aj na ste~aj na Tom, Bill ima pravo da go namiri svoeto pobaruvawe pro rata so drugite generalni doveriteli (par conditio creditorum). Sopstvenosta

vrz pari~niot iznos se prenesuva na Tom kako posledica na uplatata i ne postoi pravo na separacija (izla~uvawe).

Nema nikakva razlika ako Tom e advokat. Advokatite se obvrzani so eti~kite profesionalni pravila na Advokatskata komora (Ordem dos Avogados) da otvorat specifi~na ili posebna bankarska smetka za deponirawe na parite primeni od nivnite klienti, no tie ne se zakonski obvrzani da go storat toa. Toa e va`no vo vrska so danokot, na primer so IRS (danokot na li~nite prihodi i DDV. Ako advokatot stane insolventen i/ili otide vo ste~aj, toga{ parite deponirani na bankarskata smetka na ime na advokatot, duri i ako se pari na klientot, ne moè da se separiraat (izla~uvaat) i klientite na

advokatot se pla}aat pro rata so site drugi generalni doveriteli.

Alternativa 2

Odgovorot na Alternativata 2 ne se menuva ako Tom e paten zastapnik. Samo posebno privilegiranite doveriteli i pobaruvawa, kako dano~nite vlasti, socijalnoto osiguruvawe i vrabotenite se ispla}aat pred generalnite doveriteli. Obezbedenite (razla~nite) doveriteli isto taka se privilegirani. Pobaruvawata proizlezeni od avansnite uplati za kupuvawe na avio biletite ili za drugite tro{oci na patuvaweto (kako hotelite ili ~arter krstarewata) se op{ti pobaruvawa i se namiruvaat pro rata. Zakonot gi tretira pobaruvawata na klientite i na avio prevoznicite kako op{ti pobaruvawa. Tie pobaruvawa nemaat privilegija na separacija (izla~no pravo). Zakonot za patnite zastapnici (Dekret Zakon 98/93 od 27 maj) so koj e implementirana Direktivata

90/134/EEC od 23 juni 1990 godina ne vlijae vrz ovoj zaklu~ok. [KOTSKA Alternativa 1 Vo [kotska najgolemiot broj zastapnici za nedvi`nosti vsu{nost se advokati.

Me|utoa, advokatot obi~no ne moè da gi zastapuva dvete stranki vo transakcijata. So ogled na faktot deka Tom dejstvuva vo polza na Samantha, ne e mnogu verojatno deka toj isto taka dejstvuva vo polza na Bill. Zatoa najverojatniot aran`man bi bil Tom da gi drì

parite ne za Bill, tuku za Samantha. Samantha, a ne Bill }e gi dobie parite od Tom, duri i ako

Tom e vo ste~aj. Bill ima pravo od Samantha da bara vra}awe na uplateniot depozit. So drugi

zborovi, najverojatnoto tolkuvawe na ona {to se slu~ilo e deka koga Tom se soglasil deka }e gio vrati parite ako ne ne bide sklu~en dogovorot za kupoproda`ba, toj toa go napravil

isklu~ivo kako zastapnik na Samantha. Iako ne e mnogu verojatno, sepak ne e nevozmo`no Bill da bide klient i na Tom i Tom

da gi drì parite i za Samantha i za Bill, vo zavisnost od toa kako }e trgnat rabotite. Ako pretpostavime deka Tom e advokat, toga{ toj ima obvrska da "gi odvoi" na strana site "sredstva na klientot". Toa se pravi na toj na~in {to sredstvata na klientot gi ~uva na edna ili pove}e posebni bankarski smetki, a smetkata vo nejzinoto ime e identifikuvana kako smetka na klientot. Parite na vakvite smetki se smeta deka se dràt vo trust za

151

klientot. Ako imotot se drì vo trust, doveritelite na trustee vo negovoto obi~no svojstvo ne moàt da go plenat toj imot. Taka ako advokatot stane insolventen, toga{ Bill

}e bide isplaten vo celost. Ako Tom ne e advokat, toga{ toj podleì na Zakonot za imotnite zastapnici od

1979 godina. Iako ovoj Zakon se primenuva vo Anglija, Vels i [kotska toj se primenuva na razli~ni na~ini. Zakonot bara od imotnite zastapnici da gi dràt odvoeno sredstvata na klientot od drugite sredstva. Me|utoa, dodeka vo Anglija i Vels vakvite sredstva se dràt vo trust za klientite, vo [kotska toa ne e slu~aj, zatoa {to zakonite propi{uvaat deka vakvite sredstva imotniot zastapnik gi drì samo "kako zastapnik". Dali i koga zastapni{tvoto moè da kreira trust e pra{awe povrzano so mnogu nepoznanici, no vo slu~ajot n aimotnite zastapnici prili~no e jasno deka ne postoi trust. Ako e toa taka, toga{ ili Bill ili Samantha e obi~en neobezbeden doveritel. (Toa zavisi od toa dali

obvrzuvaweto na Tom za vra}awe na parite na Bill go dal li~no ili kako zastapnik na Samantha. Bidej}i zastapuvaweto na imotnite zastapnici e prili~no retko, mnogu e

poverojatno deka obvrskata na Tom e dadena li~no). Iako Zakonot od 1979 godina sodrì odredbi {to baraat imotnite zastapnici da gi osiguruvaat sredstvata na klientite, ovie odredbi nikoga{ ne stapile vo sila.

Alternativa 2 Prvo, klientite: Tie se obi~ni neobezbedeni doveriteli na Tom, osven ako ne se

dokaè deka Tom gi drì parite kako trustee. [kotskoto pravo ne e mnogu podgotveno da prifati postoewe na premol~en trust. Se ~ini deka {kotskoto pravo osobeno ne prifa}a

"Quistclose trusts" (Spored ovaa angliska doktrina, ako parite se plateni za konkretna specifi~na cel {to ne bila ostvarena, parite se dràt vo trust - "Quistclose trust" - za

liceto koe gi platilo parite). Mora da se zaklu~i deka re~isi sigurno Tom ne gi drì parite vo trust za klientite.

Me|utoa, ako Tom e ~len na asocijacijata na patnite zastapnici, toga{ klientite

moèbi moàt da bidat za{titeni. Na web stranata na Asocijacijata na britanskite patni zastapnici (ABTA) se naveduva deka "ABTA reguliranite patni zastapnici i tur operatori mora da se sooobrazat so na{ite striktni finansiski pravila. Tie pravila treba da gi za{titat va{ite pari i da ni ovozmoàt da bideme sigurni deka pobaruvawata

}e bidat isplateni vo slu~aj na ste~aj na kompanijata." No web stranata ne go objasnuva mehanizmot spored koj toa se slu~uva. Moèbi ABTA koristi nekoj sistem na garancii.

Moèbi ABTA pravilata naveduvaat deka depozitite na klientite i avansnite uplati se dràt vo trust za klientite. No ako e taka, seto toa ne mi se ~ini deka e polnova`no spored {kotskoto pravo. Osven pra{aweto na javnata politika, spomenato podolu, postoi

u{te edna te{kotija. Klientot ne moè da bide truster (vlastodavec, kreator na trustot), zatoa {to klientot ne znae ni{to za bilo koj trust. Ako patniot zastapnik se smeta za truster postoi drug podednakvo fatalen problem spored koj ako edno lice se deklarira

samiot sebe si za trustee na imotot {to go drì, taa deklaracija mora da se odnesuva na makar eden korisnik (beneficijar). Zatoa e te{ko da se locira nekoja izjava na voqa {to polnova`no moè da kreira trust vo vakvi okolnosti. Kako rezultat na toa, ako klientite ne se svesni za trustot, re~isi e sigurno deka ne postoi polnovaèn trust. (Toa ne zna~i deka vo {kotskoto pravo nikoga{ nema da postoi trust se dodeka beneficijarot

ne znae za negovoto postoewe. Toa ne e taka. Na primer ako liceto A go nazna~i liceto B

za trustee za liceto C, toa moè da bide polnova`no duri i koga liceto C ne znae za toa). Vtoro, avio prevoznicite: Povtorno, tie }e bidat obi~ni neobezbedeni

doveriteli, se dodeka ne se dokaè deka Tom gi drì parite kako trustee. Kako i prethodno,

152

ne e mnogu verojatno deka {kotskoto pravo }e priznae premol~en trust. Me|utoa, moè da postoi izre~en trust. Najgolemiot broj avio prevoznici se ~lenovi na IATA. Ovie prevoznici vo praksa insistiraat na toa patnite zastapnici so koi tie rabotat da gi prifa}aat pravilata na IATA. Edno od tie pravila e deka "site pari sobrani od strana na zastapnikot za transport ili pomo{ni uslugi...... }e bidat sopstvenost na prevoznikot i zastapnikot }e gi drì vo trust za prevoznikot ili za smetka na prevoznikot se dodeka ne dade ot~et na zadovolitelen na~in i ne gi plati parite". Alternativata pome|u "vo trust za" ili "za smetka na" ne e lesno da se tolkuva, no ovaa rabota }e ja trgneme na strana. Ako pretpostavime deka Tom se soglasil so ova pravilo, se postavuva pra{aweto dali ovaa odredba }e se smeta za odredba so koja se kreira polnovaèn trust spored {kotskoto pravo. Odgovorot e podloèn na rasprava. Spored eden stav, moè da se dozvoli rearanìrawe na odnosot doveritel-dol`nik kako trust odnos za celite na davawe prioritet na doveritelot vo slu~aj na ste~aj na dol`nikot. Spored drugiot stav, vakviot aran`man pretstavuva zloupotreba na institucijata trust i pretstavuva obid za potkopuvawe na generalnite pravila za razla~nite prava i za ste~ajot i zatoa }e se smeta za nepolnovaèn.

[PANIJA Alternativa 1 Bidej}i Tom gi drì parite kako depozit, {panskoto pravo }e ja analizira

Alternativata 1 zemaj}i ja predvid fiducijarnata priroda na dogovorot. Spored

vaè~koto {pankso pravo fiducia cum amico ne podrazbira prenos na sopstvenosta, tuku samo steknuvawe na fiducijarna titula. Iako preciznoto zna~ewe na ovoj koncept seu{te e predmet na rasprava, osobeno zatoa {to distinkcijata pome|u materijalnata i formalnata sopstvenost e vo sudir so klasi~niot poim za sopstvenosta, pravnite avtori ja prifa}aat idejata deka prenosot ima malo stvarno-pravno zna~ewe i zatoa ste~ajot dozvoluva imotot da se bara nazad od strana na prenesuva~ot. Ovaa logika e poddràna od ~lenot 908 od Trgovskiot zakonik i barem so dve presudi na {panskiot Vrhoven sud. ^lenot 908 od Trgovskiot zakonik e osobeno relevanten za ovaa situacija zatoa {to toj jasno utvrduva deka vo slu~aj na ste~aj onie stoki ~ija sopstvenost ne bila prenesena na ste~ajniot dol`nik spored polnova`na i neotpovikliva zakonska titula moàt da se baraat nazad od strana na nivnite vistinski sopstvenici.

Za da moè ste~ajniot uprabik da vrati nazad ~ek na iznos od €10.000, Bill }e treba da dokaè deka parite mu bile preneseni na Tom kako refundabilen depozit. Me|utoa, vo

praksa, bidej}i Tom e zastapnik za nedvi`nosti toa i nema da bide mnogu te{ko, zatoa {to iznosot od €10.000 }e bide prenesen kako posledica na contrato de arras {to obi~no se pravi

vo pismena forma. "Arras" e konceptualiziran kako avansna uplata {to moè ili ne moè da se vrati ako na krajot ne dojde do sklu~uvawe na kupoprodaèn dogovor. Mnogu ~esto, za da se namali rizikot, parite ne mu se pla}aat direktno na prodava~ot, tuku na nekoj profesionalen posrednik koj e samo depozitar na parite.

Tom nema obvrska parite da gi ~uva odvoeno. Toa nema da se promeni duri i ako Tom

e advokat. [panskite advokati ili notari nemaat obvrska parite {to gi dobivaat od svoite klienti da gi dràt odvoeno od sopstvenite pari. Ako stanuva zbor za advokatski firmi koi obi~no baraat provision de fondos ili operativni fondovi, toa duri ne e nitu voobi~aeno. Koga klientot }e gi prenese parite na bankarskata smetka na advokatskata firma, tie sepak indiciraat deka parite se plateni kako provision de fondos ili vo

153

poinakov slu~aj kako pla}awe smetka. Toa }e bide sosema dovolno tie pari da se vratat nazad vo slu~aj na ste~aj.

Alternativa 2 Odnosot pome|u Tom i negovite klienti }e bide okarakteriziran kako contrato de

comision mercantile (dogovor za trgovski komision). Toa e poseben vid dogovor za mandat reguliran so Trgovskiot zakonik (~len 244ff). Za da se analizira Alternativata 2 se pravi razlika pome|u dve situacii. Prvo, predmetot na mandatot ve}e bil ispolnet i tretoto lice, imeno avio prevoznikot, e liceto koe e zasegnato so ste~ajot na patniot zastapnik. Vo vtorata situacija, klientite prenesuvaat pari na patniot zastapnik za toj da moè da go izvr{i mandatot.

Vo prviot slu~aj, avio prevoznicite }e bidat tretirani kako doveriteli na patniot zastapnik. Patniot zastapnik kupuva bilet od avio prevoznikot, a potoa docni so pla}aweto. Ova vsu{nost e mnogu voobi~aeno vo praksa, zatoa {to patni~kite agencii postojano kupuvaat bileti od avio prevoznicite na ime na svoite klienti i voobi~aeno gi koncentriraat pla}awata na nekoi prethodno dogovoreni ili utvrdeni dati. Te{ko moè da se razlikuva ovaa situacija od normalniot dogovor za kupoproda`ba. Spored {panskoto ste~ajno pravo, {to mnogu strogo gi regulira prioritetite, sigurno nema del {to bi se primenil na ovaa situacija.

Vo vtoriot slu~aj, klientite {to baraat refundirawe nema da imaat nikakov prioritet. ^len 909 od Trgovskiot zakonik predviduva ~etiri razli~ni situacii povrzani so trgovskite mandati. Tie treba da se tolkuvaat vo strogata smisla na toj zbor i ne se primenuvaat na ovoj slu~aj. Toa e situacija vo koja klientite izbrale da napravat avansno pla}awe, no bidej}i patniot zastapnik pove}e ne e vo sostojba da go izvr{i mandatot, klientiteistaknuvaat barawe za refundacija. No ova e op{to pobaruvawe.

[panskiot zakon {to ja inkorporira Direktivata 90/314/EEC od 23 juni 1990 godina, Ley 21/1995 reguladora de los viajes combinados, ne se primenuva na situacijata {to e

opi{ana, zatoa {to bara kombinacija na najmalku dva od navedenite uslugi: (a) transport; (b) smestuvawe i (v) drugi uslugi.

[VEDSKA Alternativa 1

Ona {to e va`no e deka Tom ne gi primil parite so pravo da gi koristi za sopstveni celi i da go zgolemuva rizikot na dolgot. Namesto toa, toj gi primil parite vo interes na kupuva~ot i ne smeel da gi doveduva tie pari~ni sredstva vo opasnost na nitu eden na~in. Vo {vedskata pravni~ka terminologija, Tom ne e obi~en dol`nik, tuku

redovisningsskyldig (ima dol`nost da dava ot~et za parite). Vo vakvi slu~ai mandatorot ima

pravo da gi izla~i parite vo slu~aj na ste~aj (ius separationis) - nezavisno od toa dali mandatarot ima obvrska da gi ~uva parite odvoeno od svojot imot ili ne - no samo pod uslov parite realno da bile ~uvani odvoeno od imotot na mandatarot. Vidi Zakon za pari

vo trust 1944:181, lagen om redovisningsmedel. Zakonot ne sodrì uslov bankata ili nekoe sli~no treto lice {to go drì imotot da bilo informirano za fiducijarniot odnos.

154

Re{ava~koto pra{awe zatoa e dali Tom na istata smetka ima i svoi sopstveni pari. Vo takov slu~aj Bill vo princip moè da bara samo dividenda vo ste~ajnata postapka. Ako

Tom gi drì parite na drugite klienti na istata smetka, klientite imaat kolektivno pravo na separacija (kolektivno pravo na izla~uvawe) vo odnos na nivnite pobaruvawa

(pro rata). Postojat dva slu~aja na Vrhovniot sud so koi se modificira primenata na Zakonot

za trust parite. Vo NJA II 1995, 367 e navedeno deka celoto me{awe ne pretstavuva me{awe vo pravna smisla. Ako samo mal iznos na parite na mandatarot bil sme{an na smetkata na klientot, nezavisno od toa, vo svetlinata na podgotvitelnite raboti na zakonot, klientot }e ima pravo na izla~uvawe (separacija). Zatoa, pra{awe na presudata e dali deponiraweto ili povlekuvaweto na pari od smetkata imale takvo zna~ewe {to moè da se smeta deka smetkata go izgubila svojot karakter na smetka {to se drì za nekoj drug i se pretvorila vo "sopstvena smetka".

Vo NJA 1994, 506 bilo deponirano ìto kaj nekoj melni~ar za da go smele vo polza na depozitarot. No ìtoto bilo pome{ano so ist vid na ìto {to mu pripa|alo na melni~arot. Vo svoeto obrazloènie, Vrhovniot sud ne razgleduval dali me{aweto bilo tolku su{testveno {to celata koli~ina ve}e ne moè da se smeta za ìto {to se drì vo polza na deponentot (i drugite deponenti). Namesto toa, Sudot rekol deka so ogled na toa {to me{aweto bilo ograni~eno na odreden del od stvarite na deponentot, deponentot i melni~arot se so-sopstvenici i deponentot ima pravo na izla~uvawe (separacija) na koli~ina {to e ednakva na deponiranata. No ovoj princip ne bil primenet na gore navedeniot slu~aj, verojatno zatoa {to vo konkretniot slu~aj nemalo nikakvo pravno relevantno me{awe. Zatoa ostanuva otvoreno pra{aweto dali i vo koja merka moè da postoi so-sopstvenosta koga parite bile sme{ani na smetkata.

Ovde nema nikakva razlika i ako Tom bil advokat. Zakonot za parite vo trust se primenuva na site fiducijarni odnosi. Me|utoa, advokatot, kako i finansiskata institucija, ima obvrska spored krivi~noto pravo da gi drì parite na klientite odvoeno, {to ja zgolemuva verojatnosta deka parite fakti~ki }e se dràt odvoeno. So drugi zborovi, advokatot i odgovornoto lice od finansiskata institucija moàt da bidat obvineti za nezakonsko me{awe, zatoa {to samoto me{awe na imotot, a ne samo zloupotrebata, vodat kon kone~nata zaguba ({teta) za klientot.

Vo ovoj kontekst treba da kaème zbor-dva za tnr. stiftelser vo {vedskoto pravo.

Stiftelse e sli~en na trustot od common law. Osnova~ot vr{i prenos na imot na nekoe drugo lice (administrator ili upravitel) da se drì kako posebna imotna celina za nekoja cel i za neopredeleno vreme. Toga{ toj imot pretstavuva posebno pravno lice. Se dodeka imotot se drì odvoeno od sopstveniot imot na administratorot od sli~en vid, taa imotna celina nema da bide zasegnata od insolventnosta na administratorot. Osnova~ot e izzemen od upravuvaweto, pa zatoa toj i ne moè da dava dopolnitelni upatstva i

instrukcii. Administratorot (odborot na stiftelse) treba da se pridrùva samo do ona {to bilo kaàno vo orginalnoto vospostavuvawe na trustot. Ako zaradi promenetite okolnosti ve}e ne e mo`no ostvaruvawe na celta, taa cel moè da bide promeneta od strana na javnite vlasti. Sosema prirodno, golem broj investicii se pravat vo forma na stiftelse, na primer za da se poddrì istraùvaweto, blagosostojbata, pa duri i semejnite interesi, no toa ne e normalniot na~in na koj licata gi dràt svoite privatni pari koga sakaat da imaat neograni~eni ovlastuvawata vrz pparite vo idnina.

155

Alternativa 2 Ne postoi mandat ili trust odnos pome|u klientite koi gi platile biletite i Tom.

Klientite ja platile kupovnata cena odnapred. Zatoa, klientite imaat samo barawe vo odnos na dividendata vo slu~aj na ste~aj.

Me|utoa, parite uplateni od strana na klientite moèbi bile primeni od strana na Tom vo trust za avio prevoznicite. Toa zavisi od dogovorot pome|u Tom i tie kompanii.

Voop{to ne e re{ava~ko dali Tom e dolèn da gi drì parite odvoeno od sopstvenite (vidi Alternativa 1). No Tom moralo da gi primi parite za smetka na avio prevoznicite i bez pravo da ja zagrozuva vrednosta na nivnite pobaruvawa vo odnos na nego. Obi~no, avio prevoznicite prifa}aat deka mandatarot gi koristi parite kako da se negovi (za plati, renti, drugi tro{oci itn.) do denot koga treba da dade ot~et, to est da im plati na prevoznicite (edna do ~etiri nedeli podocna). Zatoa, vo realnosta za avio prevoznicite moè da se kaè deka premol~no go prezele rizikot od ste~aj na mandatarot vo situaciite vo koi toj raspolagal so sredstvata {to gi primil po drugi osnovi. Vedna{ {tom avio prevoznicite }e doznaat deka mandatarot stanal insolventen, tie voobi~aeno }e baraat site primeni pari da se dràt odvoeno i }e tvrdat deka tie nikoga{ ne se soglasile so toa deka mandatorot ima pravo da gi koristi parite kako da se negovi sopstveni koga toj se nao|al neposredno pred situacija na insolventnost.

Vrhovniot sud neodamna go razgleduva{e ova pra{awe vo slu~ajot NJA 1999, 812

soglasno dogovorot deka "site pari pribrani od strana na zastapnikot za transport...... se sopstvenost na prevoznikot i zastapnikot mora da gi drì vo trust za prevoznikot ili za smetka na prevoznikot se dodeka ne dade zadovolitelen ot~et na prevoznikot i ne mu ja izvr{i isplatata." Vrhovniot sud navel deka tekstot go obvrzuva mandatarot parite da gi drì odvoeno. Potoa sudot kaàl deka ne e dokaàno deka avio prevoznicite se soglasile ili deka so nekoj akt pokaàle deka prifa}aat mandatarot da otstapuva od ne{to {to e utvrdeno so dogovorot. Zatoa se smetalo deka Zakonot za pari vo trust se primenuva na konkretniot slu~aj. Vrhovniot sud podocna zabeleàl deka vo poslednite tri dena pred otvoraweto na ste~ajnata postapka na mandatarot mu bile isplateni nekoi pari. Zatoa, nemalo docnewe vo oddeluvaweto na parite od sopstvenata smetka na mandatarot i tie pari ne pretstavuvale sostaven del od ste~ajnata masa.

Sudovite go doprele istoto pra{awe vo krivi~nite slu~ai vo koi patniot zastapnik ne moèl da dade ot~et za parite i zatoa bil osuden za pronevera. Stanuva zbor za namerno napraveno krivi~no delo i obvinetiot moè da bide osuden samo ako znae deka gi primil parite vo trust (deka ne mu bilo dozvoleno da go doveduva vo opasnost pobaruvaweto na mandatorot vo odnos na nego). Vo ovie slu~ai, apelacionite sudovi im veruvale na osudenite koga tie velele deka deka tie se osudeni iako avio prevoznicite prifatile tie da gi koristat parite i za svoi sopstveni tro{oci i zatoa obi~no vakvite lica bile osloboduvani. Bidej}i presudite bile bazirani na procenka na dokazite, Vrhovniot sud nikoga{ ne ja prifatil àlbata.

Ako avio prevoznicite nemaat pravo da baraat izla~uvawe na ostatokot od parite vo ste~ajot na mandatarot tie stanuvaat generalni doveriteli, kade {to moàt da se naredat i avio prevoznicite i klientite.

Moè da se dodade deka grani~nata linija pome|u parite {to se dràt vo trust (vo {vedskoto pravno zna~ewe, to est so obvrska da se dade ot~et) i zaemot moè da bide te{ka za povlekuvawe, no za ({vedskiot) trust postojat dva neophodni uslova: priemot treba da bide za drugo lice i toa drugo lice ne smee da mu dozvoli na mandatarot da go zagrozi negovoto pobaruvawe. Tehni~ki, bi bilo mnogu polesno ako pravoto na separacija (izla~noto pravo) e ograni~eno na situaciite vo koi mandatarot sekoga{ e dolèn parite {to gi prima da gi drì odvoeno od svoite sopstveni. Me|utoa, toa bi zna~elo deka deka

156

doveritelot ima samo pravo da bara dividenda, duri i vo situaciite vo koi taa dol`nost ne e naloèna, no mandatarot realno gi drèl parite odvoeno, na primer koga blagajnikot gi naplatil parite za svojata organizacija i iako ne bil dolèn da go stori toa, gi stavil vo svojot desen xeb, iako svoite pari sekoga{ gi drèl vo leviot, duri i koga e vo ste~aj.

Isto taka treba da se spomene deka postoi kontradikcija vo {vedskoto zakonodavstvo pome|u Zakonot za parite vo trust od 1944 godina i Zakonot za komisionoto zastapuvawe od 1914 godian. Za prviot Zakon se veli deka se primenuva po analogija na stokite bez individualni karakteristiki, kako nafta, ìto, akcii i zlato (zamenlivi stvari). Kako {to e ve}e spomenato, mandatorot ne e za{titen vo ste~ajot, ako mu dozvolil na mandatarot da go zagrozi negovoto pobaruvawe, na primer preku prifa}awe mandatarot da gi koristi parite (ili naftata itn.) za sopstveni celi koga e insolventen, bez da plati za toa ili bez odnapred da izdvoi zamena za toa. Spored ~lenot 53 stav 1 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe "stokite {to mu se dovereni na komisionerot za proda`na ostanuvaat vo sopstvenost na komitentot se dodeka sopstvenosta ne premine na tretoto lice ili na komisionerot ako toj samiot gi kupil stokite." Dali komisionerot ima pravo da gi kupi stokite se utvrduva so drugi odredbi. Vo toj kontekst prili~no e interesno {to nema nikakvi isklu~oci vo situacijata vo koja samiot komitent mu dozvolil na komisionerot da gi kupi stokite (naftata ili akciite itn.) na kredit. Me|utoa, mo`no e ~lenot 53 - barem po 1944 godina - da se tolkuva so premol~na odredba deka na komisionerot ne mu e dozvoleno da kupuva na kredit ako e insolventen i deka toj, ako podocna stane insolventen, ima obvrska da plati duri i koga ima ste~ajna postapka.. Inaku bi do{le do razli~en rezultat vo zavisnost od toa dali na doverenoto ìto, nafta itn. se primenuva zakonot od 1914 ili od 1944 godina.

Kone~no, treba da se dade edna zabele{ka vo vrska so instrukciiite za na{eto konkretno pra{awe. Se veli deka klientot koj platil ne go dobil biletot i nema dogovorno pobaruvawe vo odnos na avio prevoznikot. Vo {vedskoto pravo toa }e zavisi od toa dali dogovorot pome|u mandatarot i klientot za prevoz na klientot e sklu~en vo sopstveno ime na mandatarot ili vo ime na avio prevoznikot (mandatorot). Normalno ova vtoroto e slu~aj i zatoa se primenuva Zakonot za dogovorite. Bidej}i dogovorot e sklu~en so ovlastuvawe i ne sprotivno na internite instrukcii, avio prevoznicite se obvrzani so dogovorot i mora da go obezbedat prevozot i biletot. Sekoja izmama ili pronevera e niven rizik. Ako od druga strana, dogovorot bil sklu~en vo ime na mandatarot, klientot ima pobaruvawe samo vo odnos na nego i nema pobaruvawe vo odnos na mandatorot, nitu vrz osnova na svoeto pobaruvawe (direktna tu`ba), nitu vrz osnova na faktot {to mandatarot ima pravo protiv mandatorot nego da go napravi dol`nik na klientot (vidi ~len 56 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe). Pobaruvaweto {to treba da se prefrli }e bide opfateno so ste~ajnata postapka i }e vleze vo ste~ajnata masa, no mandatorot sekako nego }e go prebie vo odnos na svoeto pobaruvawe za parite {to mandatarot gi primil vo polza (za smetka) na mandatorot.

Po Evropskata direktiva za paket patuvawata, be{e donesen Zakonot za patnite garancii (resegarantilagen 1972:204) so koj onie {to aranìraat ili prodavaat paketi za patuvawe bea obvrzani na svoite klienti da im obezbedat pari~na garancija za ispolnuvaweto na dogovorot.

157

SPOREDBENI ZABELE[KI Alternativa 1 Sprotivno na ona {to moè da se o~ekuva po~nuvaj}i od osnovnata razlika pome|u

zemjite {to go poznavaat i zemjite {to ne go poznavaat trustot, samo mal broj zemji (Grcija, Luksemburg, Portugalija) ne moàt da zamislat bilo kakva za{tita na Bill vo

slu~aj na ste~aj na Tom. Mnozinstvoto zemji moàt da ja dadat taa za{tita barem vo nekoi okolnosti. Ovaa za{tita zavisi od razli~ni uslovi. Ponekoga{ stanuva zbor samo za uslovite pod koi Tom gi primil parite (Avstrija, Danska, Anglija, Irska, [kotska, [panija, [vedska i verojatno Germanija i Italija).

Duri i da e taka, mora da bide mo`no da se izvr{i identifikacija na fondovite {to mu pripa|aat na Bill. Vo nekoi slu~ai, toa }e bide onevozmoèno zaradi me{aweto na parite. Kako {to istaknuva izvestuva~ot za Grcija, ako klientot dozvoli (dade ovlastuvawe) za me{awe na parite na klientot so parite na menaxerot, toa e verojatno nekonzistentno so hipotezata deka parite bile preneseni vo fiducijarno svojstvo. Me|utoa, vo konkretniot slu~aj, me{aweto verojatno bilo neovlasteno. Efektite od toa se razlikuvaat. Vo [vedska, Finska, Francija, Italija i verojatno Germanija i moèbi vo

Avstrija, neovlastenoto me{awe so sopstvenite pari na trustee moè da ja zagrozi za{titata na parite (vo [vedska podlo`no na principot de minimis); vo drugite zemji (Danska, Anglija, Irska, [panija) ova me{awe nema da go otstrani prioritetot, barem se dodeka nema podocne`ni povlekuvawa od smetkata, kako i vo konkretniot slu~aj. Dali parite na Bill }e se smetaat za opredelivi (mo`nost za identifikacija) ili ne ako imalo takvi povlekuvawa ne e pra{awe {to go postavuva slu~ajot.

Drugite sistemi }e dadat prioritet samo podlo`no na natamo{en uslov za ozna~uvawe na smetkata, verojatno vo polza na drugite strani (~esto se spomenuva bankata na dol`nikot), no isto taka verojatno i kako formalen marker deka odnosot pome|u Tom i

Bill ne e planiran da bide odnos na dol`nik i doveritel (Avstrija - malcinski stav - Belgija i Holandija). Vo ovie sistemi, isplatata na li~nata smetka na Tom e fatalno za sekoj moèn prioritet, nezavisno od me{aweto, zatoa {to ne postoi baranoto ozna~uvawe. Vo Germanija vakvoto ozna~uvawe e mo`no, no ne e jasno dali e su{testveno za da se ima prioritet vo odnos na generalnite doveriteli; iako interesno izvestuva~ot zabeleùva deka toa e od su{testvena va`nost za da se dobie prioritet vo odnos na pravata na doveritelite vo dogovorot pome|u Tom i Bill so data pro certa ili datum utvrden so zakon.

Golem broj izvestuva~i zabeleùvaat deka upravuvaweto so depozitot od strana na Tom (negovoto upla}awe na negovata sopstvena bankarska smetka) vo nivniot sistem bi bilo nesoodvetno ili nezakonito. êsto, koga samiot praven sistem predviduva oznaka za smetkata na koja se deponiraat parite na klientite, se pretpostavuva deka vakviot vid smetki gi koristat zastapnicite za nedvi`nosti. Golem broj izvestuva~i isto taka zabeleùvaat deka od zastapnicite za nedvi`nosti se bara izvesna forma na obezbeduvawe za da se za{titat depozitite na klientot.

Interesno, vo golem broj sistemi toa }e ovozmoì prioritet za pobaruvaweto na Bill, a izvestuva~ot zabeleùva deka postoi tenzija pome|u ovoj rezultat i formalnite teorii na pravoto za sopstvenosta (Avstrija, Belgija, Holandija, [panija).

Varijacijata spored koja Tom e advokat dava dopolnitelni detali na podatocite od osnovniot slu~aj. Vo [kotska, advokatot mora da gi drì parite na klientot vo trust, a najgolemiot broj zastapuvawa za imot (nedvi`nosti) go pravat advokatite; no zastapnikot za imotot koj ne e advokat ne mora da gi drì parite na klientot vo trust. Na sli~en na~in, drugite izvestuva~i, ~ii sistemi go priznavaat fiducijarniot kapacitet (na primer vo Italija) treba da se zabeleì deka ovoj kapacitet e poverojatno da se sretne kaj

158

advokatite. Vo onie sistemi {to imaat posebno ozna~eni bankarski smetki, od advokatite obi~no se bara da gi koristat tie smetki. O~igledno unikatno vo Holandija, od advokatite se bara parite na klientite da gi prefrlat na fondacija osnovana za taa cel. Vo Francija, sredstvata na klientite {to gi dràt notarite se stavaat na smetka vrz koja moè da se vospostavi razla~no pravo (zalog) i da im se dade prioritet na klientite. Ako advokatot

ne gi sledi propi{anite proceduri, kako vo konkretniot slu~aj, Bill }e ima prioritetno barawe samo vo onie sistemi kaj koi takviot prioritet ne zavisi od formalnoto ozna~uvawe na smetkata. Nekoi sistemi ne baraat od advokatite da gi dràt odvoeno sredstvata na nivnite klienti (Portugalija, [panija, italijanskoto pravo e nejasno). Sekako, golem broj izvestuva~i zabeleùvaat deka od advokatite se bara da imaat osiguruvawe za da se pokrijat kusocite na sredstvata na klientite.

Alternativa 2 Generalno, istiot test se primenuva kako i vo Alternativata 1, no ishodot e deka

klientite verojatno nema da bidat za{titeni, zatoa {to tie platile spored dogovor, a ne kako depozit. Patniot zastapnik generalno nema da se smeta deka ima obvrska za odvoeno drèwe na parite na svoite klienti. Posebno ozna~enite smetki ne se koristat. Anglija i Irska sugeriraat deka klientite mo`no e da uspeat da kreiraat trust. Drugite izvestuva~i indiciraat deka klientite }e se smetaat za op{ti (generalni) doveriteli.

Avio prevoznicite moèbi imaat ne{to podobri {ansi za prioritet na svoite

pobaruvawa. Ovde, golem broj izvestuva~i gi spomenuvaat op{tite delovni uslovi na IATA

koi baraat od patnite zastapnici da gi dràt avio biletite "vo trust ili za smetka na avio prevoznicite". Ova moè da pretstavuva primer za toa na koj na~in transnacionalnite trgovski praksi moàt da dovedat do nekoj stepen na harmonizacija. Uslovite na IATA se spomenuvaat kako mo`na za{tita na avio prevoznicite vo Anglija, Finska, Germanija, Italija, [kotska i [vedska. Nivniot efekt se ~ini nejasen vo Belgija. Od druga strana, izve{tajot na Finska i Germanija indicira deka sekoja za{tita se gubi ako parite za biletite se me{aat so sopstvenite sredstva na zastapnikot. Izve{taite za Anglija, Italija, [kotska i [vedska go postavuvaat pra{aweto dali avio prevoznicite moàt da se potprat na tie uslovi i dali tie mu dozvoluvaat na patniot zastapnik da gi koristi tie pari za biletite za svoite generalni komercijalni aktivnosti. Dozvolata za koristewe na sredstvata od vakov vid se ~ini nekonzistentna so dogovorot tie pari da se dràt vo trust ili za smetka na avio prevoznicite.

Direktivata za paket patuvawata direktno ne se primenuva na proda`bata na avio biletite samite po sebe (to est ne se del od paketot). Vo najgolemiot broj zemji, implementacijata na direktivata go sledi toa. Vo Belgija i Luksemburg (i vo Holandija do

1 oktomvri 2001 godina) zakonodavstvoto {to gi implementiralo direktivite se primenuvalo i na ovoj slu~aj, so toa {to patnite zastapnici bile obvrzani da imaat obezbeduvawe kako za{tita na klientite. Izve{tajot za Finska go spomenuva vakvoto obezbeduvawe i za proda`bata na ~arter letovite, {to ne e spomenato vo Direktivata.

Drugite izve{tai (na primer Anglija i [kotska) naveduvaat deka moè da se bara obezbeduvawe, iako toa ne se bara so zakon, kako rabota na praksata. Obezbeduvaweto, tamu kade {to go ima, im odi vo prilog na klientite, no ne i na avio prevoznicite.

159

SLUÂJ 5: INSOLVENTNOST NA INVESTICIONIOT MENAXER (UPRAVITEL)

Slu~aj Roberto e profesionalen investicionen menaxer (upravitel). Toj upravuva so imot

vo interes na razli~ni klienti, imeno za Simon, Rebecca i Ruth. Upravuvaniot imot e kupen so pari {to mu se preneseni od strana na negovite klienti. Roberto nudi razli~ni formi

na uslugi: (a) uslugi na individualno upravuvawe, spored koi gi drì odvoeno poziciite na sekoj od klientite; (b) u~estvo vo {emi za kolektivno investirawe, kaj koi imotot {to se

upravuva za svoite klienti se drì vo zbir (pul) i sekoj u~esnik vo {emata gi deli pro rata

prihodite od kolektivnoto investirawe; i (v) akcii na investiciona kompanija (DEF Ltd.)

koja drì investicii {to gi bira Roberto. Edna godina po priemot na parite od svoite klienti, Roberto stanal li~no

insolventen. Koj od negovite klienti }e pomine podobro: Simon koj ja izbral opcijata a; Rebecca koja ja izbrala opcijata b ili Ruth, koja ja izbrala opcijata v?

RASPRAVA AVSTRIJA Opcija a Na profesionalnite investicioni menaxeri, koi nudat uslugi na individualno

upravuvawe navedeni vo ~len 1(1)(((19))) BWG ne im e dozvoleno da gi prezemaat pariteod svoite klienti. Upravuvaniot imot e deponiran na bankarska smetka na ime na nivnite klienti. Profesionalnite investicioni menaxeri ne gi vr{at svoite uslugi na fiducijarna osnova, zatoa {to se dol`ni i obvrzani da dejstvuvaat vo ime i za smetka na svoite klienti. Tie se direktni zastapnici, koi imaat mandat i ovlastuvawe od svoite klienti da izvr{at specifi~ni i to~no navedeni investicioni uslugi. Tokmu zatoa, insolventnosta na investicioniot menaxer ne vlijae vrz imotot na klientot: klientite nikoga{ ne go izgubile sopstveni~koto pravo vrz svojot imot i parite, zatoa {to tie se deponirani na posebni bankarski smetki na ime na klientite i se sosema jasno izdvoeni od imotot na investicioniot menaxer.

Na Roberto ne mu bilo dozvoleno da gi pprezeme parite na Simon. Simon moè da bara samo izla~no pravo (pravo na separacija) spored ~lenot 44 od Zakonot za ste~aj, ako negovite pari ne se pome{ani so imotot na Roberto i ako seu{te moàt da se sledat. Ako

bile pome{ani, Simon moè da bara nadomest na {teta.

Opcija b Avstriskoto pravo ne dozvoluva upravuvawe na investicionite fondovi od strana

na fizi~ki lica vo nivnoto li~no svojstvo. Spored ~lenot 2 od Zakonot za investicionite fondovi, ovaa dejnost moè da ja vr{i dru{tvo so ograni~ena odgovornost (GmbH) ili akcionersko dru{tvo (AG) kako dru{tvo so upravuvawe so investiciite (fondovite). Zatooa so imotot }e upravuva Roberto Ltd.

160

Rebecca, koja gi investirala svoite pari vo fondot, stanuva so-sopstvenik na imotot na fondot, {to ne se prenesuva vo sopstvenost na dru{tvoto za upravuvawe. Iako upravuvaweto so imotot na klientite po~iva vrz fiducijarnite odnosi pome|u dru{tvoto za upravuvawe i akcionerite (Anteilsinhaber), ovoj bazi~en praven odnos sepak se razlikuva od klasi~nata fiducia onakva kakva {to e modelirana vo romejskoto pravo (Vollrechtststreuhand, vidi slu~aj 1). Investitorot (Rebecca) ostanuva (so)sopstvenik na imotot na fondot, dodeka fiducijarot (Roberto Ltd.) ima pravo da upravuva so imotot vo

svoe ime, no za smetka na investitorite (Ermachtigungstreuhand).

Spored ~len 23 od Zakonot za investicionite fondovi, Roberto Ltd. e dolèn da go

deponira imotot na svoite klienti na posebna trust smetka (Anderkonto) koja isklu~ivo e administrirana i kontrolirana od posebno pravno lice, tnr. depozitarna banka

(Depotbank). Na vakov na~in, imotot na fondot e jasno oddelen od imotot na dru{tvoto za upravuvawe.

Bidej}i Zakonot, so koj e implementirana Direktivata 85/611/EEC od 20 dekemvri 1985 godina (Pretprijatija za kolektivno investirawe vo prenoslivi hartii od vrednost) ne predviduva posebni pravila za slu~aj na insolventnost na dru{tvoto za upravuvawe,

Rebecca }e dobie prioriteten tretman vo smisla na ~lenot 44 od Zakonot za ste~aj (pravo na separacija ili izla~no pravo), zatoa {to taa e vo pozicija na so-sopstvenik na imotot

na fondot, {to e jasno oddelen od imotot na Roberto Ltd.

Opcija v

Koga gi kupuva akciite na DEF Ltd. Ruth vleguva vo praven odnos so investicionata kompanija. Insolventnosta na Roberto, zatoa {to toj e edinstveniot koj e angaìran vo izborot na investiciite za smetka na DEF Ltd. na nitu eden na~in ne vlijae vrz

solventnostta na DEF Ltd. Kako takov, imotot na Ruth voop{to nema da bide zagrozen. O~igledno Ruth e vo najdobra pozicija pome|u klientite.

BELGIJA Opcija a Uslugite na upravuvawe so investiciite vo sferata na hartiite od vrednost vo

Belgija se regulirani so Zakonite od 4 dekemvri 1990 godina i 6 april 1995 godina i so

Kralskiot Dekret od 5 avgust 1991 godina. Ako pretpostavime deka investicionite aktivnosti na Roberto se vr{at preku pravno lice (kompanija) - Roberto Ltd. - tie }e

podpadnat pod primenata na zakonodavstvoto. ^lenot 11 od Dekretot bara od Roberto Ltd. da go deponira imotot so koj upravuva i hartiite od vrednost steknati na ime na Simon kaj

depozitarot opi{an vo ~len 165 od Zakonot od 1990 godina. Depozitot se regulira so dogovor pome|u depozitarot i klientot i so dogovor pome|u depozitarot i dru{tvoto za upravuvawe (~lenovi 13 i 14 od Dekretot). Dru{tvoto za upravuvawe moè da go koristi toj imot samo za celite na upravuvaweto. Kako rezultat na toa, imotot {to se upravuva ne vleguva vo imotot na Roberto ili na negovata kompanija i zatoa ne podleì na

pobaruvawata na nivnite li~ni doveriteli. Me|utoa, navedeniot ~len 165 od Zakonot od 1990 godina e ukinat so Zakonot od 1995 godina. Vo ~lenot 79 stav 2 od noviot Zakon na dru{tvata za upravuvawe im e zabraneto da primaat fondovi (sredstva) ili finansiski instrumenti od investitorite. Imotot {to se upravuva mora da go ~uva lice {to ne e

161

dru{tvoto za upravuvawe. Vo vrska so sredstvata i finansiskite instrumenti, depozitarot mora da bide licencirana investiciona kompanija. Vo praksa, pravilata od

Dekretot od 1991 godina, so koj se implementira Zakonot od 1990 godina i natamu se primenuvaat, zatoa {to ne e donesen Dekret za implementacija na noviot Zakon od 1995

godina. Finansiskiot sektor ima pogolem broj garantni fondovi - vo forma na dru{tva so

ograni~ena odgovornost ili akcionerski dru{tva - {to interveniraat vo polza na potro{uva~ite i investitorite vo slu~aj na ste~aj na nekoj od nivnite trgovski dru{tva - ~lenki. Za taa cel, Zakonot od 17 dekemvri 1998 godina, ja implementira Evropskata Direktiva od 3 mart 1997 godina.

Investicionite {emi {to ne se opfateni so ova zakonodavstvo ne se tolku sigurni. Vo otsustvo na zakonska obvrska za izolirawe na imotot na svoite klienti, site

hartii od vrednost i drug imot {to bile kupeni od strana na Roberto }e bidat pome{ani so negoviot privaten imot i }e stanat dostapni na negovite li~ni doveriteli. Toga{ Simon }e ja bara nazad svojata investicija, no nema da ima prioritet pred pobaruvawata na drugite doveriteli. Deponiraweto od strana na Roberto na siot imot na smetka so poseben kvalitet, so {to se spre~uva me{aweto, moè da gi za{titi interesite na Simon (vidi

Slu~aj 4). Kone~no, so ogled na toa {to dogovorniot odnos so investicioniot menaxer e mandat, dogovorot avtomatski se poni{tuva od momentot koga Roberto }e stane insolventen.

Opcija b

Zakonot od 4 dekemvri 1990 godina sodrì detalni odredbi za fondovite za kolektivno investirawe - navedeni kako beleggingsfondsen ili fonds de placement - so {to se

implementirani odredbite od Evropskata Direktiva 85/611/EEC (UCITS Direktivata) od 20 dekemvri 1985 godina. Vo Belgija, fondovite za kolektivno investirawe se zaedni~ka sopstvenost na investitorite. Dru{tvoto za upravuvawe niv gi upravuva kako administrator, vo polza na investitorite, ~ii prava se pretstaveni so participacioni prava (udeli). Hartiite od vrednost steknati od strana na fondot se deponiraat kaj poseben depozitar, {to niv gi stava na smetka od poseben kvalitet. Depozitarot moè da gi vr{i samo instrukciite dadeni od strana na administratorot, ako tie se soglasni so mandatot na administratorot i so vaè~kite zakonski odredbi. Doveritelite na administratorot ne moàt da gi istaknuvaat svoite pobaruvawa vo odnos na imotot na fondot. Zatoa, investicioniot fond e bezbedno izoliran od imotot na administratorot i na depozitarot i insolventnosta na Roberto ili na Roberto Ltd. nema da ja zasegne Rebecca.

Opcija v Kolektivnoto investirawe isto taka moè da bide organizirano vo forma na

investiciona kompanija, so svojstvo na pravno lice i poseben praven subjektivitet. Imotot i ovde }e bide deponiran kaj depozitar i naj~esto }e bide upravuvan od strana na dru{tvo za upravuvawe {to dejstvuva kako administrator (investicionata kompanija moè da upravuva so imotot samata, no toa nikoga{ ne e slu~aj vo praksa). Ako imotot na

Ruth e investiran vo {ema za kolektivno investirawe preku kupuvawe akcii vo vakva investiciona kompanija, toga{ insolventnosta na Roberto - ili na Roberto Ltd. - nema da ja zasegne nejzinata investicija. Hartiite od vrednost na Ruth se bezbedno deponirani kaj depozitarot i taa ima sopstvenost vrz hartiite od vrednost vo forma na akcii. Taa e isto

162

taka za{titena od mo`nata insolventnost na investicionata kompanija. Prvo, investicionata kompanija ne smee da se angaìra vo nikakva aktivnost osven vo investirawe vo polza na svoite klienti i investicionata kompanija ne moè da poseduva imot {to ne e povrzan so realizacijata na taa nejzina cel. Vtoro, imotot na investicionata kompanija se sostoi od razli~ni "oddeli" {to pretstavuvaat razli~ni {emi za kolektivno investirawe. Imotot na oddelot moè da bide zaplenet samo za dolgovite i obvrskite vo vrska so toj konkreten oddel.

Ako Roberto podnese prijava za otvorawe na ste~ajna postapka, toga{ Ruth kako

akcioner na investicionata kompanija upravuvana od strana na Roberto ne treba da stravuva do doveritelite na Roberto. Edinstvenata situacija vo koja pozicijata na Ruth

moè da bide zagrozena e koga akciite na Ruth vo investicionata kompanija se akcii na donositel i Ruth i Roberto se dogovorile deka Roberto }e gi drì tie akcii za nejzina

smetka. Toga{ Ruth }e treba da gi bara akciite od Roberto i od negovite doveriteli i treba da dade dokazi deka akciite i pripa|aat na nea i deka tie bile deponirani kaj Roberto samo na ~uvawe. No ovoj dokaz se izveduva mnogu te{ko.

DANSKA Kako {to e spomenato pogore vo slu~ajot 1, Alternativa 2, Direktivata 93/6/EEC

(Direktiva za adekvatnosta na kapitalot) e implementirana vo danskoto pravo glavno preku Zakonot za brokerskite dru{tva. Me|utoa, zakonot so koj se implementira direktivata ne ja regulira situacijata na insolventnost.

Natamu, Direktivata 85/611 od 20 dekemvri 1984 godina za koordinacija na propisite i administrativnite odredbi za pretprijatijata za kolektivno investirawe vo prenoslivi hartii od vrednost (UCITS) e implementirana vo danskoto pravo preku

Zakonot za UCITS i ne-UCITS (Zakonsolidiran zakon broj 158 od 7 maj 2001 godina). Zakonot sodrì pravila za organizacijata, licenciraweto i nadzorot na UCITS i ne-

UCITS od strana na Danskata vlast za finansiski nadzor. Spored danskoto ste~ajno pravo, osnovnoto pra{awe e dali parite deponirani vo

investicionata kompanija na Roberto moàt da se identifikuvaat vo vremeto na insolventnosta na Roberto ili ne. Ako parite na Simon realno bile ~uvani odvoeno, kako {to toa bilo dogovoreno so dogovorot za individualnite upravuva~ki uslugi, toga{ pobaruvaweto na Simon ima prioritet pred konkurentskite pobaruvawa. Koga stanuva zzbor za {emite za kolektivno investirawe, investicijata na Rebecca vo nekoja takva {ema }e ima prioritet vo odnos na op{tite doveriteli, pod uslov vlogovite vo {emata za kolektivno investirawe da se dràt na odvoena smetka, a vlogovite na sekoj investitor i nivnite dvièwa na smetkata da bidat registrirani, so {to se ovozmoùva da se donese odluka za toa koj del od iznosot pretstaven na smetkata i pripa|a na Rebecca vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka.

Ako {emata za kolektivno investirawe gi ispolnuva uslovite na Zakonot za UCITS i ne-UCITS i pretstavuva UCITS ili ne-UCITS kako {to se tie definirani so Zakonot, investicionata {ema mora da se tretira kako posebno pravno lice i zatoa nema da bide zasegnata od insolventnosta na Roberto. Bidej}i Ruth kupila akcii vo investiciona kompanija, {to e nezavisno pravno lice, namesto da mu gi prenese parite na Roberto li~no, nejzinata investicija }e bide za{titena so op{tite principi za pravniot subjektivitet (pravnite lica).

163

ANGLIJA Se dodeka Roberto soodvetno go ~uva i drì svojot sopstven imot odvoeno od imotot

na drugite, sekoj od negovite klienti }e bide podednakvo za{titen. Vo vrska so Simon i Rebecca, kako {to e raspravano vo slu~ajot 1, trustot

pretstavuva priroden izbor za investicionoto upravuvawe. Od Roberto se bara zakonski parite na klientite i nivnite investicii da gi drì vo trust, ako tie ne se registrirani na ime na klientot. Dali pozicijata na sekoj od klientite se drì oddelno ili ne ne vlijae vrz trust mehanizmot. Voobi~aeno e trustot da se drì za golem broj korisnici, ~ii akcii se merat spored nivnite srazmerni vlogovi. Ako Roberto soodvetno gi drì sredstvata od trustot {to go upravuva oddelno od sopstvenite sredstva (imot), toga{ negovoto li~no bankrotstvo nema da vlijae vrz negovite klienti. Ako toj izvr{i povreda na trustot i gi zeme parite {to se dràt vo trust, toga{ klientite treba da se obidat da go sledat svojot imot. Do merkata do koja tie }e uspeat vo toa, tie }e imaat prioritet za svoite pobaruvawa vo odnos na imotot na trustot {to go sledele. Do merkata do koja sledeweto ne bilo mo`no, tie }e bidat svedeni na li~ni barawa za povreda na trustot i }e bidat generalni doveriteli vo ste~ajnata postapka.

Vo odnos na Ruth, taa isto taka }e bide za{titena, zatoa {to li~niot ste~aj na

Roberto nema da ja zasegne investicionata kompanija. Taa i natamu }e gi poseduva nejzinite

akcii i nivnata vrednost }e ostane ista se dodeka Roberto nezakonski ili nesoodvetno ne go izvle~e imotot {to i pripa|a na kompanijata. Ako toj go storil toa, toga{ povtorno sledeweto na imotot moè da ovozmoì povrat od strana na kompanijata na prihodite od prisvoeniot imot. Me|utoa, ako ova ne bide uspe{no, kompanijata }e ima samo li~no pobaruvawe vo odnos na Roberto za povreda na negovite obvrski vo odnos na kompanijata.

FINSKA Opcija a

Ako Roberto gi investira parite na svoite klienti vo hartii od vrednost i/ili derivati, negovite delovni aktivnosti verojatno }e bidat regulirani so Zakonot za pretprijatijata za investicionite uslugi, koj e finski zakon so koj e implementirana

Direktivata 93/22/EEC od 10 maj 1993 godina za investicionite uslugi vo sferata na hartiite od vrednost. Licencata za ovoj vid dejnost moè da i bide dadena samo na kompanija so ograni~ena odgovornost (DOO ili akcionersko dru{tvo), to est samo na

Roberto Ltd. Spored Zakonot za pretprijatijata za investicioni uslugi, ~len 3, i Zakonot za pazarite za hartii od vrednost, Glava 1, ~len 4 i Glava 4, ~len 5a, Roberto Ltd. ima obvrska imotot na svoite vlastodavci da go drì odvoeno od imotot na kompanijata. Ako Roberto Ltd. dejstvuval na vakov na~in, toga{ Simon moè da bara negovata investicija da

bide separirana (izla~no pravo) od ste~ajnata masa na Roberto Ltd. So drugi zborovi, Simon

}e dobie za{tita vo odnos na generalnite doveriteli na Roberto Ltd.

Sosema e verojatno deka Simon moè da dobie za{tita, duri i koga gore navedenite odredbi ne se primenuvaat. Roberto isto taka }e bide dolèn vo vakvi slu~ai da imotot na svoite klienti da go drì odvoeno od sopstveniot imot. Negovata obvrska }e bide bazirana na dobrite profesionalni praksi, duri i koga nema soodvetni odredbi za toa vo investicioniot dogovor. Ako postoi vakov vid na obvrska i ako imotot realno se drèl odvoeno, toga{ imotot na klientite nema da vleze vo ste~ajnata masa na investicioniot

164

menaxer. Ne postoi posebno zakonodavstvo za pravata na Simon vo vakva situacija, no kon vakvi zaklu~oci ne vodat op{tite pravila za pravoto na sopstvenost od Zakonot za

zaplena, Zakonot za ste~aj od 9 noemvri 1868/31 i Zakonot za reorganizacija na pretprijatijata od 25 januari 1993/47.

Opcija b U~estvoto vo {emite za kolektivno investirawe, kaj koi imotot na klientite se

stava na kup (vo zbir ili e pool) i sekoj u~esnik vo {emata deli pro rata od prihodite od kolektivnoto investirawe, e eden vaèn na~in na koj javnosta moè da gi investira svoite pari. Ako se investira vo hartii od vrednost i/ili derivati, toga{ investicioniot

dogovor se regulira so Zakonot za investicionite fondovi od 29 noemvri 1999/48 koj e finski zakon so koj, me|u drugoto, e implementirana Direktivata 85/611/EEC od 20

dekemvri 1985 godina za koordinacija na zakonite, propisite i administrativnite merki vo vrska so pretprijatijata za kolektivno investirawe vo prenoslivi hartii od vrednost

(UCITS). Licencata za vodewe na ovoj tip dejnost moè da se dade samo na dru{tva so ograni~ena odgovornost ili na akcionerski dru{tva, to est moè da se izdade samo na Roberto Ltd. Insolventnosta na Roberto Ltd. ne gi namaluva sopstveni~kite prava na

klientite na Roberto Ltd. vo instrumentite {to se dràt vo zbir, {to im pripa|aat na investitorite soglasno Zakonot za investicionite fondovi (~len 25). Rezultatot najverojatno }e bide ist i vo nevoobi~aeniot slu~aj vo koj dogovorot ne podleì na odredbite od navedeniot Zakon.

Opcija v Investiraweto vo akcii na DOO ili akcionersko dru{tvo (DEF Ltd.) koe gi drì

investiciite izbrani od poseben investicionen menaxer ili kompanija ne e mnogu voobi~aena praksa vo Finska. Me|utoa, novoto zakonodavstvo vo vrska so investiraweto vo nedvi`nosti, odnosno Zakonot za fondot za nedvi`nosti od 19 dekemvri 1997/1173

po~iva vrz istata ideja. Insolventnosta na investicioniot menaxer ili na kompanijata ne vlijae vrz pozicijata na DEF Ltd. ili na nejzinite akcioneri. Za{titata na akcionerite kako Ruth pretpostavuva deka akciskite sertifikati na DEF Ltd. se dràt vo vladenie na

Ruth ili na nekoe treto lice koe dejstvuva vo nejzina polza (za nejzina smetka) ili deka sopstvenosta na Ruth e soodvetno registrirana ako DEF Ltd. mu se pridruì na kompjuteriziraniot sistem za knièwe.

FRANCIJA Opcija a Individualnoto upravuvawe so imotot pretstavuva investiciona usluga, pod uslov

imotot da se sostoi od hartii od vrednost. Vakvite uslugi moàt da gi pruàat samo dru{tva so ograni~ena odgovornost ili akcionerski dru{tva i ovie kompanii ne moàt da primaat pari od svoite klienti. Vo praksa se osnova kompanija {to }e sluì kako depozitar, pokraj DOO ili akcionerskoto dru{tvo {to upravuva so imotot.

Insolventnosta na Roberto Ltd. zatoa nema da vlijae vrz imotot na Simon.

165

Opcija b U~estvoto vo {emata za kolektivno investirawe, so koja imotot upravuvan za

Rebecca se drì vo zbir (pool) i sekoj u~esnik vo {emata }e deli pro rata od prihodite od kolektivnoto investirawe }e bide upravuvano od strana na akcionersko dru{tvo ili

DOO, Roberto Ltd. Se pretpostavuva deka upravuvaniot imot se hartii od vrednost. Upravuvaniot imot treba da se drì kaj DOO ili akcionersko dru{tvo {to dejstvuva kako depozitar. Depozitarot mora da bide posebno pravno lice, razli~no od Roberto Ltd. Rebecaa

zatoa nema da ima posledici od li~nata insolventnost na Roberto Ltd. Opcija v Ako site pari {to klientite mu gi prenele na Roberto se koristat za kupuvawe

akcii vo DEF Ltd., ste~ajot na Roberto moè da go spre~i toj da prodolì da upravuva so

investicionata kompanija. Me|utoa, pod uslov i samata DEF Ltd. da ne e vo ste~aj, akcionerite na DEF Ltd. nema da imaat vlijanie od li~niot ste~aj na Roberto.

GERMANIJA Opcija a

Simon }e ima prioritet vo odnos na generalnite doveriteli na Roberto ako imotot steknat od strana na Roberto za smetka na Simon e ozna~en kako "imot {to mu pripa|a na

Simon" i se drì jasno odvoeno od sopstveniot imot na Roberto. Najdobro e parite da se ~uvvaat na trust smetka (Anderkonto) (vidi slu~aj 4), a smetkata na koja se kreditiraat

akciite i obvrznicite kupeni za smetka na Simon da se dràt na smetka {to se vodi na ime na Simon. Postoi jasno utvrdena obvrska za segregacija (odvoenost) za site onie {to vr{at

investicioni uslugi spored ~lenot 31 od Wertpapierhandelsgesetz (~len 34a WpHG). Toa opfa}a i upravuvawe so portfolio. Samo vo pogled na drugite vidovi predmeti moàt da

se pojavat izvesni somneì vo vrska so direktnosta (vidi go vovedot na slu~ajot 4).

Opcija b

Rezultatot e ist kako i vo Opcijata a. Rebecca i drugite investitori moàt da baraat prioritet vo odnos na generalnite doveriteli na Roberto pro rata, pod uslov da se ispolneti uslovite navedeni vo Opcijata a i udelot na sekoj klient da moè da se utvrdi

od trgovskite knigi na Roberto. Opcija v Spored germanskoto pravo, ovaa {ema normalno podpa|a pod Zakonot za

investicionite kompanii. Vo poinakov slu~aj se primenuva pravuloto od Opcijata b. Zakonot za investicionite kompanii ja implementira UCITS Direktivata 85/611/EEC vo

166

germanskoto pravo. Zakonot se primenuva na site investicioni {emi opfateni so Direktivata. Za razlika od Direktivata, toj isto taka se primenuva i na kompaniite {to se specijalizirani za investirawe vo zemji{ta ili za udeli vo kompanii za koi ne se izdavaat hartii od vrednost. Edinstvenite uslovi se akciite na investicionata {ema da se {iroko disperzirani vo javnosta, investiciite da se napraveni spored principot na diverzifikacija na rizikot i deka investitorite da imaat pravo na otkup (fondot mora da bide otvoren - open - ended). Treba da se zabeleì deka spored germanskoto pravo e moèn samo dogovoren ili indenture tip (alternativi 1 i 2 od ~len 1 stav 3 UCITS Direktiva; ~len

6 stav 1(2) od Zakonot). Roberto gi drì poziciite vo investicionen trust ili tie se zaedni~ki sopstvenici na investicioniot zbir. Germanskoto pravo za trgovskite dru{tva

ne dozvoluva otvorena {ema (open-ended scheme) ako investitorite sakaat da steknat akcii vo investicionata kompanija (direkten ili zakonski tip). Spored ~len 1 stav 3 od

Zakonot, Roberto treba da bide organiziran akko akcionersko dru{tvo (Aktiengesellschaft,

AG) ili kako dru{tvo so ograni~ena odgovornost (Gesellschaft mit beschrankter Haftung,

GmbH).

Kako {to toa go bara Direktivata, spored germanskoto pravo postojat razli~ni principi naso~eni kon izbegnuvawe na problemite {to se javuvaat vo slu~aj na ste~aj na

investicionata kompanija (ovde DEF Ltd.). Tie opfa}aat princip na specijalizacija (~lenovi 6, 56 od UCITS Direktivata; ~len 2 stav 2 to~ka c KAGG) i principot na

segregacija (izla~no pravo, ~lenovi 7, 10, 55 UCITS Direktiva; ~len 10 stav 1(2), 12 stav 1(1 i 4) i stav 2(1) KAGG). Mno{tvoto pravila spored Direktivata i spored germanskoto

pravo se odnesuvaat na investicionata politika na investicionata kompanija (DEF Ltd.). Insolventnosta na Roberto jasno ne vlijae vrz pozicijata na Ruth. Pozicijata {to taa ja ima vo trustot za investitorite ne pripa|a na imotot {to podleì na podelba pome|u generalnite doveriteli (~len 13 stav 3(2) KAGG). Do sega ne znam za nekoja ste~ajna postapka vo ovaa sfera vo Germanija.

GRCIJA Opcija a

Vo vrska so pravniot odnos pome|u Roberto EPEY (vidi slu~aj 1) i Simon, mo`ni se slednive dve alternativi. Prvata alternativa go involvira Roberto EPEY koj dejstvuva

kako direkten zastapnik na Simon spored mandat. Roberto EPEY moè da bide direkten zastapnik na Simon ako kupi imot {to }e bide upravuvan vo ime na Simon. Vo vakov slu~aj,

Simon stanuva sopstvenik na kupeniot imot (~len 211 Gra|anski zakonik, vidi Slu~aj 1). Natamu, Roberto EPEY e depozitar na imotot (~len 822 Gra|anski zakonik). Ako toj otide vo

ste~aj, toga{ Simon moè da bara restitucija na imotot vrz osnova na ~lenot 936 od Zakonot za gra|anskata postapka (vidi Slu~aj 4, Alternativa 2).

Od druga strana, duri i koga upravuvaniot imot se smeta za zamenliva stvar, osobeno ako stanuva zbor za hartii od vrednost na donositel, depozitot kaj Roberto EPEY nema da se smeta za neregularen depozit (~len 830 Gra|anski zakonik) {to mu dava pravo na

sopstvenost na depozitarot (Roberto EPEY). Neregularniot depozit pretpostavuva deka depozitarot ima pravo da gi koristi deponiranite stvari. Ova pravo na depozitarot treba da mu bide dadeno izre~no i vo pismena forma za da se produciraat pravni posledici (~len 830 Gra|anski zakonik in fine). Spored Zakonot 2396/1996 i relevantniot kodeks za samo-regulacija, kompaniite {to pruàat investicioni uslugi vo sferata na hartiite od vrednost treba imotot na svoite klienti da go dràt na posebni smetki za da obezbedat

167

odvoenost na ovoj imot od nivniot sopstven imot. Kako rezultat na toa, ne moàt da bidat ispolneti uslovite od ~lenot 830 od Gra|anskiot zakonik, to est Roberto EPEY nema ovlastuvawe da go koristi depozitot. Vo praksa, depozitarot nikoga{ nema da dobie vakva izre~na dozvola (ovlastuvawe) vo pismena forma so koe nemu mu se ovozmoùva koristewe na deponiranite hartii od vrednost so transakcija za upravuvawe so imotot. Zatoa, ako

Roberto EPEY stane insolventen, Simon moè da bara restitucija na imotot vrz osnova na ~lenot 936 od Zakonot za gra|anskata postapka.

Opcija b [emite za kolektivno investirawe vo Grcija se regulirani so Zakonot 1969/1991 so

koj vo gr~koto zakonodavstvo e implementirana Direktivata 86/611 od 20 dekemvri 1985 godina vo vrska so UCITS, so natamo{nite izmeni. Spored gr~koto pravo, {emata za kolektivno investirawe (vzaemen fond) pretstavuva nepodeleno zaedni~ko pravo vrz hartiite od vrednost (~len 785 Gra|anski zakonik). Investitorite se zaedni~ki sopstvenici vrz vzaemniot fond i zatoa tie imaat i zaedni~ka odgovornost za dolgovite povrzani so vzaemniot fond (~lenovi 17 stav 1 i 18 stav 1 od Zakonot 1969/1991). Pravata na investitorite vrz fondot se inkorporirani (vgradeni) vo udelite. Udelite vo vzaemniot fond ne se prenoslivi. Vzaemniot fond e deponiran vo banka (depozitar) na ~uvawe (~len 30 stav 1, 2 od Zakonot 1969/1991). Vzaemniot fond ne e posebno pravno lice. Me|utoa navedeniot Zakon sodrì pravila za segregacija (izla~no pravo) na vzaemniot fond (Sondervermogen) od imotot na investicioniot menaxer.

Spored gr~koto pravo, investicioniot menaxer dejstvuva kako zastapnik na sopstvenicite na vzaemniot fond (~len 18 stav 1 od Zakonot 1969/91) i ima neotpoviklivo ovlastuvawe za upravuvawe. Spored gr~koto pravo kako investicionen menaxer na gr~ki vzaemen fond moè da se javi samo poseben vid akcionersko dru{tvo (Societe Anonyme), nare~eno AEDAK (akcionersko dru{tvo za upravuvawe so vzaemni fondovi). Insolventnosta na investicioniot menaxer nema vlijanie vrz pravata na investitorite vrz upravuvaniot imot, zaradi principot na segregacija (odvojuvawe) na imotot na menaxerot od imotot na investicionata {ema. Za da se obezbedi ova odvojuvawe na imotot i za da se izbegne me{aweto, zakonot bara depozitarot i investicioniot menaxer da bidat dve posebni lica. Zatoa, duri i ako Roberto AEDAK stane insolventen, pravata na Rebecca vrz {emata nema da bidat zasegnati.

Opcija v

Investicionite kompanii vo Grcija se regulirani so Zakonot 1969/1991. Sprotivno na kolektivnite investicioni {emi, investicionite kompanii se posebni pravni lica so sopstven praven subjektivitet. Zakonot od ovie kompanii bara da bidat ogranizirani kako akcionerski dru{tva za investirawe vo hartii od vrednost. Kako rezultat na toa, investicionite kompanii vo Grcija se zatvoreni kompanii (closed-ended). Tie imaat akcionerski kapital {to go dràt investitorite. Investiciite {to se upravuvaat se javuvaat na stranata na aktivata vo bilansot na sostojbata. Investitorite imaat pravo da dobivaat godi{na dividenda. Natamu, investitorite moàt da gi prodadat svoite akcii na sekundarniot pazar (Atinska berza). Postoi apsolutna segregacija pome|u imotot {to go

drì investicionata kompanija i imotot na Roberto, liceto koe upravuva so imotot. Pod uslov investicionata kompanija da ne otide vo ste~aj, pravata na Ruth vrz upravuvanite

168

investicii nema da bidat zasegnati, duri i ako Roberto, investicioniot menaxer samiot stane insolventen.

IRSKA Rezultatot }e zavisi od stepenot do koj upravuvaniot imot se drì odvoeno od

imotot na Roberto. Ako imotite se soodvetno odvoeni, tie }e bidat izla~eni od ste~ajnata masa na li~niot ste~aj na Roberto. Profesionalnite investicioni menaxeri kako Roberto

treba da go odvojat imotot na svoite klienti, kako onoj {to go dràt za Simon i Rebecca. ^lenot 52 od Zakonot za investicionite posrednici od 1995 godina i dava pravo na nadzornata vlast da naloì uslovi za za{tita na imotot na klientite na investicionite firmi. Reìmot za za{tita na imotot na investicionite firmi se utvrden so edna publikacija na Centralnata banka. Povredata na uslovite na Centralnata banka pretstavuva povreda (nezakonit akt) soglasno ~len 74 na Zakonot za investicionite posrednici. Pokraj toa, koga investicionata firma svesno drì pari na svoite klienti vo nekoja institucija {to ne e onaa specificirana od strana na nadzornata vlast, taa moè da bide vinnovna za nezakonski akt (~len 52(5)). Propu{taweto da se ozna~i smetkata na koja se dràt parite na klientot kako smetka "spored ~lenot 52" vo finansiskite izve{tai isto taka pretstavuva nezakonski akt. Licata koi odrùvaat smetki za parite na klientite se za{titeni od odgovornosta za izmamno nezakonsko prisvojuvawe so ~lenot 52(8), vo koj se propi{uva deka licata kaj koi se vodat smetkite

soglasno uslovite za parite na klientite nema da odgovaraat kako kontruktiven trustee ako dojde do nezakonska isplata od smetkata, osven ako liceto koe ja izvr{ilo isplatata znaelo deka isplatata bila nezakonska ili ne izvr{ilo razumna istraga vo pogled na nejzinata polnova`nost (validnost). Kone~no, spored ~lenot 52(9), izmamnoto nezakonsko prisvoojuvawe na imotot na klientot od strana na direktor, slu`benik ili vraboten vo firmata {to go drì ili kontrolira toj imot pretstavuva nezakonsko dejstvie. Vo ste~ajnata postapka vo koja imotot ne e za{titen i ne im e dostapen na klientite, spored Zakonot za obes{tetuvawe na investitorite od 1998 godina moè da se istakne barawe za nadomest na {teta za parite i instrumentite na klientot {to gi drì investicionata firma za smetka na investitorite.

Ako Roberto ne go odvoil imotot na svoite klienti od svojot sopstven imot, toga{

Simon i Rebecca }e moàt da go baraat svojot imot samo ako moàt da go sledat. Ako toa ne e mo`no, tie }e imaat (prakti~no bezvredno) li~no pobaruvawe za vrednosta na is~eznatiot imot i za povreda na trustot. Povredata na relevantnite uslovi za za{tita na imotot moàt da rezultiraat so sankcii i klientite isto taka moàt da imaat polza od {emata za obes{tetuvawe kreirana spored Zakonot za obes{tetuvaweto na investitorite

od 1995 godina. Koga stanuva zbor za Ruth, "Roberto" e posebno pravno lice vo odnos na DEF Ltd. Ovaa

kompanija nema da bide zasegnata od ste~ajot na Roberto. Ako Roberto nezakonski go prisvoil imotot na investicionata kompanija, vrednosta na udelot na Ruth }e ima namalena pazarna vrednost. Ako DEF moè da go sledi toj nezakonski prisvoen imot, toga{ moè da go vrati nazad. Ako toa ne e mo`no, toga{ ima (povtorno prakti~no bezvredno) li~no pobaruvawe protiv nego. Ako Roberto e direktor na kompanijata, toj moè da ima pravo na tu`ba za povreda na direktorskite obvrski vrz osnova na nezakonskoto prisvojuvawe na imotot {to i pripa|al na kompanijata. Me|utoa, ovie obvrski direktorite gi imaat vo odnos na samata kompanija vo celina, a ne vo odnos na individualnite akcioneri, pa zatoa vistinska procesna legitimacija za tuèwe }e ima

169

DEF, a ne Ruth i ako imotot ne moè da se sledi, DEF (povtorno bezvredno) }e ima samo li~no pobaruvawe vo odnos na Roberto.

ITALIJA

Vo Italija, "Roberto" }e zna~i dru{tvo {to pruà uslugi na upravuvawe so imotot soglasno zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58, testo unico delle dosposizioni in materia di

intermediazione finanziaria i drugite normi usvoeni od strana na nacionalnite regulatori na davatelite na finansiski uslugi. Vo vrska so Opcijata a, ovlasteni upraviteli na imotot

se: (a) bankite; (b) societa di gestione del risparmio; (v) societa di intermediazione mobiliare; (g) societa fiduciarie ili drugi ovlasteni firmi (~len 18 od Zakonot od 24 fevruari 1998

godina, broj 58). Vo vrska so Opciite b i v, "Roberto" e ili societa di gestione del risparmio ili societa di investimento a capitale variabile (SICAV) {to e soodvetno ovlasteno da upravuva so

{ema za kolektivno investirawe (~len 33 od Zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58)

ili investiciona kompanija {to gi drì investiciite odbrani od strana na Roberto. Bez

ogled na izvesni razliki pome|u razli~nite uslugi {to gi nudi Roberto, postoi bazi~no zaedni~ko re{enie vo vrska so pra{awata navedeni vo slu~ajot 5 vo odnos na pravata na Simon, Rebecca i Ruth vo vrska so upravuvaweto so imotot od strana na Roberto. Ovie prava

mora sekoga{ da bidat za{titeni od pobaruvawata na drugite doveriteli na Roberto preku usvojuvawe na adekvatni merki naso~eni kon za{tita i za~uvuvawe na pravata na

klientite vrz upravuvaniot imot (~len 21.1 to~ka e od zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58).

Opcija a Vo vrska so Opcijata a, generalnata ramka na ovoj za{titen reìm e usvoena so

~lenot 22 od zakonot od 24 fevruari 1998, broj 58. Spored ovaa odredba, finansiskite instrumenti i parite na individualnite klienti {to se dràt vo site mo`ni svojstva od strana na ovlasteniot upravitel na imotot koj ne e banka "}e pretstavuvaat poseben imot za site nameri i celi razli~en od imotot na posrednicite i od imotot na drugite klienti. Tu`bite vo vrska so toj imot ne moàt da bidat podneseni od strana na doveritelite na posrednikot ili vo ime na tie doveriteli, nitu pak od doveritelite na depozitarot ili pod-depozitarite ili vo nivno ime. Doveritelite na individualnite klienti moàt da podnesat tu`ba do visinata na vrednosta na imotot {to go poseduvaat tie klienti. Bankite gi dràt finansiskite instrumenti na svoite klienti spored istoto pravilo, no parite na klientot vo banka podleàt na poinakov reìm, to est tie se dràt na tekovni smetki (vidi ~len 22 od Zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58; ~len 1834 Gra|anski zakonik). Vo ovoj slu~aj, ako bankata e insolventna, investitorite se za{titeni samo so kompenzacionite {emi osnovani soglasno op{tite bankarski zakoni za op{tite klienti. Nivnite pobaruvawa se rangiraat pari pasuu so pobaruvawata na drugite ne-obezbedeni doveriteli na bankata.

Opcija b Vo vrska so {emite za kolektivno investirawe organizirani kako "fondi comuni di

investimento", to est kako zbiren imot upravuvan od strana na dru{tvo za upravuvawe,

170

klu~nata odredba so koja se {titat pravata na investitorite vo slu~aj na insolventnost e ~lenot 36 od Zakonot od 24 fevruari 1998 godina, broj 58. Spored ovaa odredba, sekoj

investicionen fond (i sekoj pod-fond) pretstavuva nezavisen zbir na imot (partimonio

autonomo), odvoen za site celi od imotot na dru{tvoto za upravuvawe i od imotot na sekoj od investitorite, kako i od siot drug imot (patrimonio) upravuvan od strana na istoto trgovsko dru{tvo. Do ovoj zbir na odvoen imot ne moàt da dojdat doveritelite na dru{tvoto za upravuvawe so podnesuvawe tu`ba, nitu so tu`bi podneseni od strana na doveritelite na depozitarot ili pod-depozitarite ili so tu`bi podneseni vo niven interes. Tu`bite podneseni od strana na doveritelite na individualnite investitori se prifa}aat samo vo pogled na udelot na investitorot vo fondot (quote di partecipazione). Vo nitu eden slu~aj dru{tvoto za upravuvawe ne moè da go koristi vo sopstven interes (ili vo interes na treti lica) imotot vo zbirniot imot {to go upravuva. Sli~ni odredbi se

prifateni za SICAV i za penziskite fondovi. Zakonot bara site {emi za kolektivno investirawe da go deponiraat imotot {to go dràt za investitorite vo banka, koja e odgovorna za odreden broj va`ni zada~i, vklu~uvaj}i go i nadzorot vrz regularnosta na instrukciite na investicioniot menaxer vo vrska so upravuvaniot imot (zakon od 24 fevruari 1998, broj 58, ~lenovi 38, 36.2; zakon od 21 april 1993, broj 124, ~len 6bis).

Opcija v Vo vrska so Opcijata v ne postojat nekoi posebni odredbi {to go pokrivaat

slu~ajot. Investicionata kompanija e posebno pravno lice, {to vo sekoj pogled se

razlikuva od Roberto. Insolventnosta na Roberto ne moè da gi zagrozi pravata na investitorite vo investicionata kompanija.

LUKSEMBURG Za navedenite aktivnosti se potrebni razli~ni ovlastuvawa (licenci). Site tie

aktivnosti podpa|aat pod pravilata na Zakonot za finansiskiot sektor od 1993 godina, so izmenite, osobeno pod pravilata na Zakonot za implementacija na direktivata za investicionite uslugi od 1998 godina. Opcijata a (individualni uslugi na upravuvawe)

bara ovlastuvawe kako investicionen menaxer (gerant de fortune), soglasno ~lenot 24B.

Opcijata b bara ovlastuvawe ili kako distributer na akciite ili udelite na UCI (UCI e

pretprijatie za kolektivno investirawe, ~len 24D) ili kako SICAV (societe d'investissement

a capital variable, dru{tvo za investirawe so varijabilen ili promenliv kapital, {to

pretstavuva UCI organizirano kako trgovsko dru{tvo) ili kako dru{tvo za upravuvawe na FCP (fonds commun de placement, vzaemni fondovi, {to se UCI organizirani na dogovorna osnova kako nepodelena sopstvenost). Opcijata v bara ovlastuvawe za investicionen menaxer. Me|utoa, nadzornite vlasti na luksembur{kite finansiski pazari ponekoga{ ne sakaat da gi prifatat investicionite mehanizmi (kompanii) {to funkcioniraat na na~in sli~en na SICAV, no nemaat ist stepen na kontrola ili ograni~uvawa na investiraweto. Site tie lica podleàt na posebni pravila vo slu~aj na insolventnost.

171

Opcija a Ako Roberto SA dejstvuva kako investicionen menaxer, toga{ ~lenot 36 od Zakonot

od 1993 godina go obvrzuva da gi prezeme neophodnite merki za da go popre~i me{aweto na imotot ili parite; osobeno za da se izbegne koristeweto na imotot na klientite za sopstveni celi, osven so izre~na soglasnost na klientot. ^lenot 36bis, {to se primenuva samo na onie profesionalci vo finansiskiot sektor {to upravuvaat so imot na treti lica (kako Roberto SA) bara od Roberto SA izre~no da gi identifikuva site smetki i imot {to toj gi upravuva za svoite klienti. Roberto SA mora da go deponira imotot na svoite klienti kaj ovlasten i oficijalno kontroliran depozitar (generalno banka vo Luksemburg). Vo slu~aj na insolventnost, spored ~lenot 36 bis (3), imotot na tretite lica

(to est na klientite) se izdvojuva (izla~uva) od imotot na Roberto SA i ne e dostapen za raspredelba na li~nite doveriteli na Roberto.

Opcija b Situacijata na investitorite {to u~estvuvaat vo {ema za kolektivno investirawe

e sli~na na situacijata na FCP (vzaemnite fondovi) spomenati pogore. Zakonot od 20 dekemvri 2002 godina za pretprijatijata za kolektivno investirawe go regulira ovoj vid

na UCI. Imotot {to go drì FCP go upravuva dru{tvo za upravuvawe i toj e deponiran kaj ovlasten depozitar (luksembur{ka banka). Klientite imaat akcii (udeli) {to pretstavuvaat pro rata prava vo FCP, no op{to zemeno se vo situacija na nepodelena

sopstvenost vrz relevantniot imot, zatoa {to FCP nema nikakov praven subjektivitet. Insolventnosta na Roberto SA kako distributer na udelite ili akciite na UCI ne

vlijae vrz pravata na investitorite, koj imaat sopstveni~ki udeli vrz FCP, nitu pak vlijae vrz samiot FCP kako takov. Do merkata do koja Roberto SA drì pari vo tranzit za

zapi{uvawe na akcii (udeli) vo FCP, }e se primeni praviloto od ~lenot 36bis, navedeno vo Opcijata a i toa }e obezbedi segregacija na sredstvata na investitorot.

Ako Roberto SA e dru{tvo za upravuvawe so FCP, toga{ negovata insolventnost obi~no }e dovede do likvidacija na FCP. Ovaa procedura podleì na kontrola na Trgovskiot sud vo Luksemburg i ja sproveduvaat likvidatori nazna~eni od strana na sudot. Imotot {to go drì FCP se realizira soglasno pravilata utvrdeni so zakonot i od strana na sudot (~len 80 od Zakonot od 1988 i ~len 104 od Zakonot od 2002 godina) i site investitori u~estvuvaat vo likvidacionata masa pro rata zavisno od akciite (udelite) {to gi imale vo fondot.

Opcija v Ako se isklu~i situacijata na privatnite investicioni kompanii, {to e objasneta

pogore, toga{ ovaa situacija moè da se sporedi so SICAV. SICAV e organiziran kako trgovsko dru{tvo i podleì na istite pravila, osven koga e izre~no propi{ano poinaku so zakonite od 1988 i 2002 godina. Investitorite imaat akcii ili udeli vo SICAV, a

imotot {to se drì za nivna smetka zakonski e vo sopstvenost na SICAV, {to e pravno lice. Imotot mora da bide deponiran kaj ovlasten depozitar (luksembur{ka banka). Situacijata na Roberto SA kako investicionen menaxer ili distributer na UCI udelite ili akciite e ista kako pogore. Vo site tie slu~ai na insolventnost na koj bilo profesionalen upravitel, pravata na investitorite se za{titeni so posebnite zakonski

172

pravila za finansiskiot sektor (glavno zakonite od 1988 i 2002 godina i Zakonite od 1993 godina).

HOLANDIJA

Generalno investirawe vo finansiski intrumenti Vo site tri situacii, Roberto }e podpadne ili pod odredbite na Zakonot za nadzor

vrz trguvaweto so hartiite od vrednost ili pod odredbite na Zakonot za nadzor na {emite za kolektivno investirawe (ASCIS) ili pod Zakonot za nadzor vrz kreditnite institucii

od 1992 godina. Kako rezultat na toa, Roberto nema sopstvenost vrz hartiite od vrednost, nema prava vrz parite na klientot na bankarskata smetka (vidi Slu~aj 1 pod oddelot

Investirawe vo hartii od vrednost i Dogovoren aran`man pome|u John BV i Sam) i ima obvrska imotot na svojot klient da go dr`i celosno odvoeno od negoviot sopstven imot. Ako Roberto stane insolventen, toa nema da ima nikakvo vlijanie vrz pravata na trite

klienta. Ako Roberto e ~lenska institucija ({to ima forma na trgovsko dru{tvo i praven personalitet) (vidi Slu~aj 1 pod oddelot nasloven kako Zakon za upravuvaweto i

prenosot od smetkite za hartiite od vrednost), toga{ Rebecca nema ni{to so insolventnosta na Roberto Company. Kolektivniot depozit ne pretstavuva sostaven del od

imotot na Roberto Company. Opcija a

Vo slu~ajot 5, Roberto e institucija za hartii od vrednost {to podpa|a pod ASST

1995. Pokonkretno Roberto e DOO ili akcionersko dru{tvo, a parite i finansiskite

instrumenti na Simon }e mu bidat predadeni na treto lice za da bidat staveni na smetki na ime na Simon. Toa soodvetstvuva na situacijata razgleduvana vo Slu~ajot 1 pod naslovot

Dogovoren aran`man pome|u John BV i Sam. Insolventnosta na Roberto nema vlijanie vrz imotot vo sopstvenost na Simon. Investicijata ostanuva na ime na Simon kaj tretoto lice.

Opcija b Rebecca ili institucijata za hartii od vrednost so koja taa sklu~ila dogovor }e gi

dr`at akciite ili pravata vo investicionata kompanija ili vo investicioniot fond. Ako

Roberto e institucija za hartii od vrednost, toga{ situacijata e ista kako i vo Opcijata a. Ako Roberto e upravitel na investiciona kompanija ili na investiccionen fond, toga{

negovata insolventnost nema nikakvo vlijanie vrz pravata na Rebecca. Akciite ili pravata se deponirani kaj upravitelot (administratorot). Za propisite vidi slu~aj 9 pod naslov Nadzor.

Opcija v

DEF BV }e bide investiciona institucija vo smisla na ASCIS (vidi slu~aj 9). Ne e verojatno deka Roberto, kako direktor na investiciona institucija, e posrednik (broker)

173

za akciite vo investicionata institucija. Vo sekoj slu~aj, li~nata insolventnost na Roberto nema da ima nikakvo vlijanie vrz sopstvenosta vrz akciite na Ruth.

PORTUGALIJA Portugalija gi implementira{e evropskite direktivi za finansiskite uslugi,

imeno direktivite 98/646/EEC, 93/6/EEC i 93/22/EEC.

Profesionalnoto upravuvawe so investiciite podleì na relevantnite odredbi

od Zakonot za bankite (~lenovi 4.1.g i h, 6f i 8.2) i na Zakonot za dru{tvata za upravuvawe (dekret-zakon 163/94) (vidi go vovedot na odgovorot na Slu~ajot 1) i nego treba da go vr{i

trgovsko dru{tvo (sociedade anonima, akcionersko dru{tvo) pod nadzor na Centralnata banka. Ovie zakoni gi implementiraat navedenite direktivi (vidi osobeno Direktiva

93/22/EEC, Aneks, ^len A..3). Soglasno evropskiot reìm, investicijata na Simon nema da bide zasegnata od insolventnosta na Roberto SA. Spored Zakonot za dru{tvata za

upravuvawe, ~len 5, imotot {to soodvetstvuva na investicijata na Simon mora da se deponira na posebna bankarska smetka na ime na Simon i toj e izzemen od pobaruvawata na

doveritelite na Roberto SA, duri i vo slu~aj na insolventnost i/ili ste~aj. Investicijata na Rebecca isto taka }e bide celosno za{titena od doveritelite na

Roberto SA vo slu~aj na negova insolventnost i ste~aj. Toa }e bide investicionen fond (fundo de investimento) {to moè da bide otvoren (aberto) ili zatvoren (fechado). Pokraj Zakonot za bankite, investicionite fondovi se posebno regulirani so Dekret zakonot

276/94 od 2 noemvri, so koj se implementirani direktivite 85/811/EEC za UCITS. Pokraj otvorenite i zatvorenite fondovi, ovoj zakon dozvoluva trezorski fondovi (fundos de

tesouraria) i fond od fondovi (fundos de fundos). Investicionite fondovi se avtonomni imoti {to im pripa|aat zaedni~ki na investitorite - imatelite na udeli - i tie se

izzemeni od pobaruvawata na doveritelite na dru{tvoto za upravuvawe (sociedade gestiora

de fundos de investimento).

Upravuvaweto so imotot vo interes na Ruth od strana na Roberto preku akcii vo finansiska kompanija, DEF Ltd. koja gi drì investiciite izbrani od strana na Roberto e sli~no, no ne i identi~no na zatvorenite investicioni fondovi. Toa isto taka e sli~no na

SICAV (investiciona kompanija so varijabilen ili promenliv kapital). Bidej}i stanuva zbor za zatvoren investicionen fond, investiciite }e se dràt vo fondot koj ne e trgovsko dru{tvo (nema praven subjektivitet), tuku poseben imot upravuvan od strana na finansiska kompanija Roberto SA (sociedade gestiora do fundo de investimento). SICAV ne e dozvolen vo Portugalija. Spored Zakonot za bankite i Zakonot za dru{tvata za

upravuvawe, ovaa alternativa se ~ini deka ne e mo`na. Ako e dozvolena, DEF Ltd. nema da odgovara za dolgovite na Roberto i negoviot ste~aj nema da predizvika nikakvi {tetni posledici za investiciite na negovite klienti.

Simon, Rebecca i Ruth }e bidat podednakvo za{titeni i izzemeni od insolventnosta

na Roberto ili Roberto SA.

174

[KOTSKA Opcija a Toa moè da se napravi ili preku zastapni{tvo (agency) ili preku trust. Me|utoa,

vo praksa poverojaten e trustot (vidi Slu~aj 1). Vo sekoj slu~aj, klientite kako Simon se

za{titeni od ste~ajot na Roberto. Vo slu~aj na zastapuvawe, tie se za{titeni zatoa {to imotot e vo nivna sopstvenost. Vo slu~aj na trust, tie se za{titeni zatoa {to imotot na

trustot e posebna imotna masa {to ne e del od imotot na Roberto.

Opcija b

Zbirniot fond ne moè lesno da se upravuva vrz osnova na zastapuvawe (agency). Vo praksa, zbirniot fond od vakov vid }e treba da bide trust. Klientite kako Rebecca se

za{titeni od ste~ajot na Roberto: vidi pogore. Zbirniot fond moè da se drì vo trust za razli~ni investitori. Ne e neophodno trustot da ima samo eden beneficijar (korisnik). Ne postoi ograni~uvawe na brojot na korisnicite (beneficijarite) {to moè da gi ima trustot.

Opcija v Ako imotot e vloèn vo kompanija so poseben praven subjektivitet, toga{ akciite

vo taa kompanija im pripa|aat na akcionerite, kako na Ruth, a ne na Roberto. Imotot na samata kompanija i pripa|a na kompanijata, kako pravno lice, a ne na Roberto. Zatoa nitu akciite vo kompanijata, nitu imotot na kompanijata nema da bidat zasegnati od ste~ajot na Roberto kako fizi~ko lice.

[PANIJA Opcija a Ovoj slu~aj podrazbira upravuvawe so individualno portfolio na hartii od

vrednost, {to se regulira so zakonot za berzite na hartii od vrednost, Ley 2471988 de 28 de

julio del Mercado de valores {to e menuvan nekolku pati. Ovoj zakon gi regulira pretprijatijata za investicioni uslugi {to se javuvaat vo tri formi {to variraat so ogled na dejnostite {to moàt da gi vr{at: (a) sociedades de valores (b) agencias de valores i

(v) sociedades gestoras de carteras. [panskiot minister za finansii mora da i dade ovlastuvawe na kompanijata za

investicioni uslugi {to dejstvuva vo [panija. Tie se organizirani ili kako akcionerski dru{tva (sociedad anonima) ili kako dru{tva so ograni~ena odgovornost (sociedad de

responsabilidad limitada). Kompaniite za investicioni uslugi od drugite zemji na Evropskata Unija moàt da rabotat na teritorijata na [panija.

Ste~ajnite postapki {to vlijaat vrz kompaniite za investicioni uslugi se

regulirani vo ~len 76bis od zakonot, {to propi{uva posebna procedura spored koja postoi jasna intervencija na Nacionalnata komisija za berzite za hartii od vrednost (Comision

Nacional del mercado de valores), javna slu`ba ~ija funkcija e da gi kontrolira berzite na

175

hartii od vrednost. Za da gi za{titi investitorite od ste~aj na investicionata kompanija, zakonot propi{uva kreirawe garancija preku fondo de garantia de inversiones.

Site {panski kompanii za investicioni uslugi mora da participiraat vo ovie fondovi, {to se strukturirani kako poseben imot i detalno regulirani so ~len 77 od zakonot. Investitorite koi ne uspeale da se namirat direktno od nivnata kompanija za investicioni uslugi moàt da baraat refundirawe od garantniot fond vo koj participira nivnata kompanija za investicioni uslugi. Po isplatata na garancijata, garantniot fond ima regresno pravo vo visina na pobaruvaweto na konkretniot investitor.

Opcija b

Rebecca e u~esnik vo investicionen fond upravuvan od strana na Roberto. [panskoto pravo, {to sodrì posebno pravilo za ste~ajot vo ~lenot 17.4 od Ley 46/1984 de 26 de

diciembre, reguladora de las instituciones de inversion colectiva gi regulira investicionite fondovi i investicionite kompanii. Vtoriot stav od ~len 17.4 jasno se primenuva na situaciite opi{ani vo Opcijata b. Toj naglasuva deka imotot na fondot ne odgovara za dolgovite na u~esnicite, menaxerite ili depozitarite. [panskoto pravo gi {titi u~esnicite vo investicionite fondovi propi{uvaj}i deka menaxerite treba da bidat

pravni lica. Spored {panskoto pravo, Roberto ne moè da upravuva so {ema za kolektivno investirawe vo li~no svojstvo kako fizi~ko lice. Zakonot prili~no gi ograni~uva investiciite {to moè da se pravat preku investicioniot fond.

Pravnata priroda na investicijata i na penziskiot fond e prili~no kontroverzno pra{awe vo {panskoto pravo, no se ~ini deka tie se organizirani kako so-sopstvenost. Fondovite se vo sopstvenost na u~esnicite i so niv upravuva investiciona kompanija {to gi ima site ovlatuvawa na sopstvenik, no ne se smeta za sopstvenik. Me|utoa, ~lenot 17.4 gri`livo ja ograni~uva odgovornosta na u~esnikot na doveritelite na fondot do visinata na iznosot {to e ednakov na investicijata. Zatoa investicioniot fond sosema jasno pretstavuva poseben imot.

Opcija v Ruth e akcioner na investiciona kompanija. [panskoto pravo gi regulira tie

kompanii, zaedno so investicionite fondovi, vo pogore spomenatiot zakon. Investicionite kompanii se organizirani vo forma na akcionerski dru{tva (sociedad

anonima) i se osnovani spored pravnite pravila {to generalno se primenuvaat na tie kompanii. Ovie pravila se dopolneti so uslovite utvrdeni vo Ley reguladora de las

instituciones de inversion colectiva, ~ie ispolnuvawe go pretvora akcionerskoto dru{tvo (sociedad anonima) vo dru{tvo za kolektivno investirawe (sociedad de inversion colectiva).

Koristej}i ja kompaniskata struktura, parite na Ruth se bezbedni vo slu~aj na ste~aj na Roberto, zatoa {to kompanijata gi drì investiciite {to bile kupeni. Me|utoa cenata {to treba da se plati e izgubenata fleksibilnost, zatoa {to strukturata na sociedad de inversion colectiva e prili~no rigidna.

176

[VEDSKA Opcija a Simon, koj izbral pozicija {to se razlikuva od onaa na drugite dvajca klienti se

~ini deka pred se zavr{il na pozicija {to e posebna i oddelna od pozicijata na menaxerot

Roberto. Bidej}i Roberto gi dobil parite vo isklu~iv interes na Simon i ne bil ovlasten da gi rizikuva parite davaj}i si zaem samiot na sebe, Simon moè da go izla~i imotot od

ste~ajnata masa, pod uslov toj da se drèl odvoeno od imotot na Roberto. Osnovata na vakvata presuda e ili Zakonot za trust parite ili ~lenot 53 od Zakonot za komision {to

vo ovaa situacija se preklopuvaat (vidi go odgovorot na slu~ajot 4). Zakonot za trust parite direktno se primenuva na parite primeni za smetka na mandatarot i po analogija se primenuva na drugite zamenlivi stvari primeni pod istite uslovi. Zakonot za komisionoto zastapuvawe se primenuva na site vidovi stvari - zamenlivi ili ne - primeni od mandatorot so komisija (ovlastuvawe) da se prodadat ili na predmetite kupeni od treto lice vo ime na mandatarot, no za smetka na mandatorot.

Spored ~lenot 53 stav dva od Zakonot za komisionoto zastapuvawe, mandatorot (komitentot) vedna{ stanuva sopstvenik na stokite {to mandatarot (komisionerot) gi kupil vo svoe ime, no za smetka na mandatorot. Dali stokite se kupeni za smetka na mandatorot ili za smetka na mandatarot se re{ava so ogled na namerata na mandatarot, nezavisno od toa dali mandatarot imal mandat ili ne (to est dejstvuval spored negotiorum

gestio - rabotovodstvo bez nalog). Tretoto lice (prodava~ot) ne treba da bide informirano koj e planiraniot sopstvenik. Posledicata od direktnoto preminuvawe na sopstvenosta od tretoto lice na mandatorot e deka sopstvenosta ne se zadrùva kaj mandatarot vo nekoja "logi~ka sekunda" ({to e slu~aj vo nekoi drugi zakonodavstva) i zatoa ne moè da se kreira nevladetelska zaloga (floating charge) na siot imot na mandatarot ili Globalzession

na postojniot i idniot imot na komisionerot na predmetite {to toj gi kupuva za mandatorot.

Dopolnitelen uslov za pravoto na mandatorot da go izdvoi (izla~i) ona {to bilo kupeno za nego e sekako deka imotot mora individualno da se razlikuva od sopstveniot imot na mandatarot. Vo nekoi drugi slu~ai, moè da postoi so-sopstvenost (vidi slu~aj 4, Alternativa 1). Ako imotot se sostoi od dematerijalizirani finansiski instrumenti tie mnogu ~esto se registriraat na ime na mandatarot, no na posebna smetka, nare~ena administratorska ili upravitelska smetka (vidi Zakon za smetkite za hartii od vrednost, aktiekontolagen 1989:827).

Ovde isto taka treba da se spomene deka soglasno Zakonot za finansiskite pretprijatija, investicioniot menaxer mora da gi drì oddelno parite (iako ne i drugite stvari) {to gi primil od klientot, so {to se zgolemuva verojatnosta deka tie pari }e se dràt zasebno. Vo vrska so drugite stvari, "samo" rizikot od nezakonsko prisvojuvawe dava pottik da se vidi deka imotot e individualiziran od sopstveniot imot na menaxerot.

Opcija b

Rebecca koja izbrala zbirna {ema, isto taka ima pravo na pro rata separacija (izla~uvawe) pod istite uslovi kako i Simon, spored Zakonot za trust parite i po analogija spored slu~aite {to se re{avaat so Zakonot za komisionoto zastapuvawe.

Vo [vedska postoi zakon za fondovite na finansiskite instrumenti (lagen om

vardepappersfonder). Toj se primenuva na fondovite {to se kreirani so kapitalot dobien od javnosta, vo koj investitorite imaat udeli i vo koj fondot e vo sopstvenost na

177

investitorite. Spored Zakonot, kompaniite mora da imaat ovlastuvawe da se angaìraat vo ovoj vid pretprijatija. Deka fondot e vo sopstvenost na investitorite e navedeno vo samiot zakon, ne kako posledica, tuku kako definicija na obemot na negovata primena. Zatoa, podocna se propi{uva deka samiot fond kako takov ne e pravno lice (ne e stiftelse,

vidi Slu~aj 4, Alternativa 1 in fine). Fond kompanijata go drì vo sopstvenost samo ona {to proizleguva od nejziniot akcionerski kapital i od ona {to go uplatile investitorite na ime na provizii. Seto toa implicira deka osnovnite pravila za separacijata (izla~uvawe) vo ste~ajot gi sre}avame vo zakonite spomenati vo prethodniot paragraf.

Opcija v

Ruth koj izbrala akcii vo investiciona kompanija (vo koja Roberto e glaven izvr{en funkcioner) se ~ini deka izbrala re{enie vo koe kompanijata ne e kompanija opfatena so Zakonot za fondovite za finansiski instrumenti (naveden pogore), tuku e investiciona kompanija vo tradiccionalnata smisla na toj zbor, vo koja kompanijata e sopstvenik na celiot imot i investitorite imaat samo akcii vo taa kompanija kako pravno lice. Ako e

toa slu~aj, Ruth treba da se zadovoli so akciite. Roberto kupil akcii vo polza (za smetka) na Ruth, verojatno so namera Ruth da stane sopstvenik i zatoa Ruth }e bide sopstvenik, duri i

ako Roberto gi kupil akciite vo svoe ime, pod uslov akciite da se dràt odvoeno od sopstveniot imot na Roberto. Vidi go ~lenot 53 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe.

Krajniot rezultat za Ruth sekako }e zavisi od solventnosta na akcionerskoto dru{tvo. SPOREDBENI ZABELE[KI Opcija a Vo mnozinstvoto zemji (Avstrija, Belgija, Danska, Anglija, Finska, Germanija,

Grcija, Irska, Italija, Luksemburg, Holandija, Portugalija, [kotska, [vedska) Simon e za{titen, ~esto iako ne sekoga{ preku zakonite so koi se implementira evropskoto zakonodavstvo. Generalno postoi obvrska za odvoeno drèwe na imotot na klientot od imotot na menaxerot. Koga nema mo`nost za prioritet, ako stvarite se sostaven del od imotot na menaxerot (primer Belgija, Francija, Luksemburg, Holandija) na menaxerot ne mu e dozvoleno da go drì imotot i ponekoga{ imotot mora da se drì odvoeno, duri i koga taa segregacija ne se bara spored zakon, kako rabota na op{tiot praven reìm za da moàt klientite da imaat prioritet vo ste~ajnata postapka (Anglija). Zakonite moè da baraat upravuvaweto da go vr{i trgovsko dru{tvo (kompanija). Me|utoa, vo nekoi zemji se ~ini deka Simon ne e za{titen, zatoa {to regulatornata ramka {to bara segregacija nema da go opfati upravuvaweto so individualnite portfolija (Francija, [panija).

Generalno, regulatornoto zakonodavstvo, onamu kade {to se primenuva ~esto bara upravitelot da bide kompanija (trgovsko dru{tvo). Isto taka toa ~esto pretstavuva osnova za {ema za za{tita na investitorite.

178

Opcija b Ovde ramkata e postavena od strana na evropskoto zakonodavstvo. Zbirnata

investicija kako ovaa mora da bide regulirana. Investitorot Rebecca e sekoga{ za{titen. Zakonskata implementacija na direktivite varira. Ponekoga{ fondot mora da ima praven subjektivitet, a investitorite se javuvaat kako akcioneri ili imateli na udeli (primer Danska, Luksemburg). Vo drugite slu~ai, investitorite gi poseduvaat stvarite direktno, kako so-sopstvenici (Avstrija, Belgija, Anglija, Finska, Grcija, [panija - mnozinski stav). Ovie mo`nosti natamu se razgleduvaat vo Slu~ajot 9, "[emi za kolektivno investirawe".

Opcija v Vo ovoj slu~aj, investitorot Ruth e za{titen vo site pravni sistemi. Posebniot

praven subjektivitet na korporacijata toa go stava nadvor od sekakov somne`. Mo`nosta korporativnata forma taka lesno da gi replicira ste~ajnite efekti na trustot ne vodi kon pra{aweto zo{to taa ne bila koristena pove}e kako funkcionalen ekvivalent na

common law trustot. Istite mo`nosti opfa}aat publicitet {to go privlekuva sekoja korporativna forma i pravila za upravuvaweto na mandatarot {to moè da se primenuvaat. Vo edna po{iroka smisla, toa opfa}a regulacija na akcionerskite sobranija i na glasaweto, kako i na strukturata na upravniot odbor. Isto taka e to~no deka korporativnata forma ~esto povlekuva poinakov dano~en tretman. Kako {to ni pokaùvaat odgovorite vo slu~ajot 9 se povoobi~aeno e da se vr{i modifikacija na "normalnite" pravila od pravoto za trgovskite dru{tva koga trgovskoto dru{tvo sluì kako mehanizam za kolektivno investirawe.

179

SLUÂJ 6: SLEDEWE NA IMOTOT (TRACING)

Slu~aj Fakti~kata sostojba e ista kako i vo slu~ajot 58, osven kako {to e detalizirano

podolu. Se javuvaat slednive alternativi: Alternativa 1 Bez ovlastuvawe, Roberto gi upotrebil site pari od smetkata na Simon (€1.000) da

kupi umetni~ka slika. Koga Simon doznal za toa, pazarnata vrednost na slikata porasnala

na €2.000. Roberto e seu{te solventen. Simon saka da go raskine odnosot i da ja zeme slikata. Dali moè da go stori toa?

Alternativa 2 Faktite se isti kako i vo Alternativata 1. Me|utoa, pred Simon da doznae za

transakcijata, umetni~kata slika e uni{tena. Taa bila osigurena na nejzinata pazarna vrednost. Dodeka Simon doznal za toa, Roberto stanal li~no insolventen. Simon saka da go raskine odnosot i da go prezeme pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija. Dali moè da go stori toa?

Alternativa 3

Bez ovlastuvawe, Roberto kupuva umetni~ka slika so site pari od smetkata na Simon

(€1.000) i so €1.000 od svoi sopstveni pari. Vo momentot koga Simon doznal za toa, pazarnata

vrednost na slikata padnala na €1.000 i Roberto stanal li~no insolventen. Simon saka da go raskine odnosot i da ja zeme slikata. Dali moè da go stori toa?

8 Samo za potsetuvawe, fakti~kata sostojba na slu~ajot 5 e slednava: Roberto e

profesionalen investicionen menaxer (upravitel). Toj upravuva so imot vo interes na razli~ni

klienti, imeno za Simon, Rebecca i Ruth. Upravuvaniot imot e kupen so pari {to mu se preneseni od

strana na negovite klienti. Roberto nudi razli~ni formi na uslugi: (a) uslugi na individualno upravuvawe, spored koi gi drì odvoeno poziciite na sekoj od klientite; (b) u~estvo vo {emi za kolektivno investirawe, kaj koi imotot {to se upravuva za svoite klienti se drì vo zbir (pul) i sekoj u~esnik vo {emata gi deli pro rata prihodite od kolektivnoto investirawe; i (v) akcii na investiciona kompanija (DEF Ltd.) koja drì investicii {to gi bira Roberto.

Edna godina po priemot na parite od svoite klienti, Roberto stanal li~no insolventen. Koj

od negovite klienti }e pomine podobro: Simon koj ja izbral opcijata a; Rebecca koja ja izbrala

opcijata b ili Ruth, koja ja izbrala opcijata v?

180

Alternativa 4 Roberto ima neobezbeden mehanizam na dozvolen minus (unsecured overdraft facility)

(revolving kredit/kreditna linija) kaj svojata banka vo li~no svojstvo. Toj pozajmuva

€100.000 od toj mehanizam i tie pari gi koristi za da kupi zemji{na parcela vo svoe ime. Podocna, bez ovlastuvawe, toj gi koristi site pari od smetkata na Simon (€100.000) za da go

plati dolgot {to go ima vo odnos na bankata. Dodeka Simon doznal za toa, Roberto e li~no insolventen. Simon saka da go raskine odnosot i da ja zeme zemji{nata parcela. Dali moè da go stori toa?

RASPRAVA AVSTRIJA Alternativa 1

Kako {to e navedeno vo slu~ajot 5, Roberto nema da moè da gi zeme parite na svojot klient spored avstriskoto pravo. Konkretnata fakti~ka sostojba podrazbira fiducijaren odnos pome|u Roberto i Simon, a ne odnos na direktno zastapuvawe.

Vo vraska so interniot odnos, Simon moè da go raskine fiducijarniot odnos so neposreden efekt (~len 1020 Gra|anski zakonik) i da bara nadomest na {teta (~len 1012

Gra|anski zakonik), zatoa {to Roberto grubo ja povredil doverbata na Simon koga gi investiral parite bez nikakvo ovlastuvawe (~len 1020 Gra|anski zakonik). Vo vrska so nadvore{niot odnos, kupuvaweto na umetni~kata slika e pravno polnova`no. So drugi zborovi, Roberto - kako fiducijaren sopstvenik na parite na Simon - stanuva "formalen" sopstvenik na umetni~kata slika.

Ako Roberto ja kupil slikata vo tekot na svoite upravuva~ki aktivnosti, toj nea ja drì za Simon (vo negovoto svojstvo na mandator), a Simon moè da ja ratifikuva

neovlastenata transakcija (~len 1016 Gra|anski zakonik). Toa nego mu dava li~no (obligaciono) pobaruvawe slikata da se prenese vo negova sopstvenost. Istoto vaì i ako

Roberto ja kupil slikata za svoja smetka. Simon }e moè da ja dobie slikata po ratifikacijata na transakcijata {to Roberto ja sklu~il bez ovlastuvawe. Samata namera

so koja dejstvuval Roberto ne gi zasega pravata na Simon na slikata. Vo dvata slu~ai koristeni se parite od smetkata na Simon i vo dvata slu~ai Roberto izvr{il povreda na

fiducijarniot dogovor. Zatoa ostanuva na Simon da re{i dali ja saka umetni~kata slika ili ne.

Alternativa 2 Simon sekako moè da go raskine odnosot so neposredno i direktno dejstvo (vidi

Alternativa 1). Toj isto taka }e ima pravo da ja bara slikata (kako vo Alternativata 1) ako taa

seu{te postoi (i ako toj ja ratifikuval, to est odobril neovlastenata transakcija). Spored doktrinata za subrogacija predmetite {to gi zamenuvaat predmetite vo imotot na fiducijarot dodeka postoi fiducijarniot odnos isto taka se smetaat za fiducijaren imot. Tokmu zatoa Simon moè da go prezeme pobaruvaweto vo odnos na osiguritelot, za koe se

181

smeta deka ja zamenuva slikata. Pravata na Simon na osiguritelnoto obes{tetuvawe ne zavisat od namerata so koja Roberto ja sklu~il transakcijata.

Simon ima pravo na separacija (izla~uvawe) spored ~lenot 44 od Zakonot za ste~aj, zatoa {to toj e priznaen kako "materijalen" sopstvenik na fiducijarniot imot spored

avstriskoto pravo (vidi Slu~aj 4). Negovoto pobaruvawe dobiva prioriteten tretman vo odnos na pobaruvawata na drugite doveriteli.

Alternativa 3 Simon moè da go raskine odnosot so neposreden i direkten efekt (vidi pogore). Vo

vrska so umetni~kata slika, Simon ne moè ednostavno samo da ja zeme umetni~kata slika (otkako }e ja ratifikuva ili odobri neovlastenata transakcija), zatoa {to toj deli 50 postotna so-sopstvenost so Roberto. Sudovite }e re{at dali Roberto ili Simon }e ja dobie slikata po isplatata na polovinata od nejzinata pazarna vrednost na drugata strana ili taa moè da se stavi na javna proda`ba, a ostvarenite prihodi da se podelat na pola.

Bidej}i Simon saka da ja dobie slikata, se ~ini najverojatno deka toj }e ja dobie zatoa {to negovoto pobaruvawe ima prioritet vo odnos na pobaruvawata na doveritelite na Roberto

(~len 44 od Zakonot za ste~aj). Simon moè da bara dopolnitelna nadomest na {teta za zagubata {to toj ja pretrpel od padot na pazarnata vrednost na slikata (~len 1012 od Gra|anskiot zakonik). Me|utoa ova pobaruvawe nema da ima prioritet vo tekot na ste~ajnata postapka.

Alternativa 4 Simon moè da go raskine odnosot so neposredno i direktno dejstvo. No toj ne moè

da ja zeme zemji{nata parcela, zatoa {to Roberto ja kupil li~no so svoi pari. Ne postoi vrska pome|u kupuvaweto na zemji{teto i dejnosta na Roberto za Simon vo ramkite na

fiducijarnite odnosi. Bez ogled na toa, Roberto }e se smeta za vinoven za povreda na fiducijarniot dogovor. Me|utoa baraweto za nadomest na {teta nema da ima prioritet.

BELGIJA

Alternativa 1 Treba da se napravi distinkcija pome|u pra{aweto na ratifikacijata na

postapkite na Roberto, so {to Simon pravno se obvrzuva ili steknuva prava, i pra{aweto na sposobnosta na Simon da gi istaknuva sopstveni~kite prava vo odnos na treti lica, kako na primer vo odnos na doveritelite na roberto. Vo vrska so raskinuvaweto na dogovorot, Simon kako mandator moè po sopstvena voqa da go raskine mandatot. Za da moè da ja dobie umetni~kata slika od nego }e se bara da ja ratifikuva transakcijata sklu~ena od strana na Roberto bez ovlastuvawe. Retroaktivnata ratifikacija na aktot na mandatarot e legitimna, duri i po raskinuvaweto na mandatot. Za da bide mo`na vakvata ratifikacija,

Roberto moral da ja kupi slikata vo svojstvo na mandatar, a ne vo li~no svojstvo i za svoja polza. Ako Roberto ili negovite doveriteli dokaàt deka kupuvaweto ne e izvr{eno za smetka na Simon, toga{ toj i ne moè da ja ratifikuva transakcijata i namesto toa }e bide ostaven samo so li~no obligaciono-pravno pobaruvawe za nadomest na {teta. No Simon

182

moè da istakne protiv argument deka Roberto gi koristel negovite pari i toa }e se smeta za dovolen dokaz deka kupuvaweto e napraveno pri izvr{uvaweto na mandatot. Ako bide

prifaten ovoj argument, toga{ ratifikacijata e mo`na. Kako rezultat na toa, Simon

stanuva sopstvenik na umetni~kata slika i so pravo moè da ja bara slikata od Roberto. Dali vakvoto barawe moè da bide polnova`no vo odnos na tretite lica, kako na

primer vo odnos na doveritelite na Roberto, zavisi od fakti~kata situacija vo vrska so

vladenieto na Roberto. ^lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik naveduva deka vladenieto vrz dvi`nata stvar e polnova`no kako sopstveni~ko pravo i kreira soborliva prezumpcija za sopstvenosta za liceto koe e vo vladenie so stvarta. Sekoj sovesen i ~esen doveritel moè

da prezumira deka liceto koe ima vladenie (Roberto) e sopstvenik na stvarta. Ako liceto {to nema vladenie (Simon) ja bara sopstvenosta vrz taa stvar, toga{ od toa lice se bara da ja sobori prezumpcijata. Zatoa, od nego se bara da dokaè deka vladenieto ne e vo soglasnost so uslovite od ~lenovite 2228 i 2229 od Gra|anskiot zakonik i pretstavuva obi~no drèwe (detencija). Vladenieto mora da bide kontinuirano, nepre~eno, javno i nesomnitelno. Ako Roberto ja kupil umetni~kata slika kako mandatar, toga{ toj nea ne ja vladee kako sopstvenik, tuku ima samo pravo na detencija vrz taa umetni~ka slika. Ako toa

moè da se dokaè, a tovarot na dokaùvaweto e kaj Simon, toga{ po odobruvaweto na transakcijata (ratifikacijata) sovesnite i ~esnite doveriteli na Roberto mora da go

priznaat sopstveni~koto pravo na Simon vrz umetni~kata slika. Ako Roberto stanal insolventen pred ratifikacijata, toga{ mandatot avtomatski

se raskinuva (otpovikuva). Taka, site akti izvr{eni od strana na Roberto vo polza na Simon

po momentot vo koj toj stanal insolventen se smetaat za ni{tovni i nevaè~ki. Me|utoa, ni{tovnosta na tie akti moè da se istaknuva samo od strana na mandatorot ili od negovite doveriteli, a ne od strana na mandatarot, negovite doveriteli ili drugi lica. Zatoa Simon seu{te moè da ja ratifikuva transakcijata i da ja zeme slikata se dodeka

moè da dokaè deka kupuvaweto bilo akt izvr{en spored mandatot i deka Roberto ja drì slikata vo detencija za vistinskiot sopstvenik, vo slu~ajot Simon. Ratifikacijata isto taka mora da bide brza, zatoa {to sudovite nastojuvaat da gi za{titat pravata steknati od strana na tretite lica vo periodot od sklu~uvaweto na samata transakcija do nejzinata ratifikacija od strana na mandatorot.

Alternativa 2 Ako e dobiena osiguritelna polisa vo polza na Simon, toga{ o~igledno toj ima

pravo da gi zeme parite. Ako polisata glasi na ime na Roberto, toga{ Simon moèbi seu{te }e ima pravo da gi bara parite od osiguruvaweto, spored principot na realna subrogacija, no samo do merkata do koja toj ima sopstveni~ko pravo vrz samata umetni~ka slika (vidi Alternativa 1). Me|utoa, spored belgiskoto pravo ne postoi generalen princip za realna subrogacija. Samo vo nekoi posebni i konkretni situacii pravata vrz imotot (stvarite) A moàt da bidat preneseni po pat na realna subrogacija kako prava vrz imotot (stvarite) B,

zatoa {to B stapuva na mesto na A i ja prezema funkcijata na A. Ako pretpostavime deka Roberto ja kupil umetni~kata slika kako mandatar za

smetka na Simon, davaj}i go pravoto na sopstvenost vrz slikata na Simon po ratifikacijata (vidi pogore) Simon moè direktno da gi bara parite od osiguurvaweto bez

da se soo~uva so konkurencijata na doveritelite na Roberto. Osnovata na ovaa realna subrogacija moème da ja sretneme vo ~lenot 1303 od Gra|anskiot zakonik. Vo ovoj ~len se naveduva deka ako predmetot e uni{ten bez vina na dol`nikot i dol`nikot ima pravo ili ot{tetno pobaruvawe vo odnos na predmetot (osiguritelno pobaruvawe), toga{ toj mora da go prenese toa pravo na doveritelot koj ima pobaruvawe vo odnos na toj predmet. Druga

183

osnova moè da bide ~lenot 1934 od Gra|anskiot zakonik vo koj se naveduva deka strankata {to go ~uva predmetot za sopstvenikot, a go izgubila bez svoja vina (ili zaradi vi{a sila

- vis maior) i zatoa ja primila cenata ili ne{to drugo, e dol`na na sopstvenikot da mu go prenese ona {to go primila. Ovaa logika {to stoi zad pobaruvaweto na Simon za parite od osiguruvaweto ja sre}avame vo analognata primena na ~lenot 10 od Zakonot za hipoteka vo kombinacija so ~lenot 58 od Zakonot za osiguruvawe od 25 juni 1992 godina. Spored ova pravilo, pravata na hipotekarnite doveriteli vrz nedvi`nost se prenesuvaat na parite od osiguruvaweto dobieni po uni{tuvaweto na nedvi`nosta ako tie pari ne se upotrebeni za da povtorna izgradba na nedvi`nosta.

Alternativa 3 Ako e nesporno deka Roberto kupil polovina od umetni~kata slika za sebe, a

polovina od slikata kako mandatar vo polza na Simon, toga{ Simon moè da ja ratifikuva transakcijata (vidi Alternativa 1). Toga{ moè da se tvrdi deka kupuvaweto e izvr{eno

zaedni~ki i deka umetni~kata slika e vo zaedni~ka sopstvenost. Ako Roberto stane insolventen, toga{ Simon ima pravo na polovina od slikata (ili od nejzinata vrednost)

kako zaedni~ki sopstvenik, to est }e ima prioritet vo odnos na doveritelite na Roberto. Toj isto taka moè da bara dopolnitelna nadomest na {teta za zagubata {to proizlegla od padot na pazarnata vrednost na slikata. Baraweto za nadomest na {teta nema da ima prioritet. Duri i baraweto vo svojstvo na so-sopstvenik na polovina od vrednosta na umetni~kata slika te{ko }e moè da se istakne, ako se ima predvid ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik so koj se {titat sovesnite i ~esnite treti lica (vidi Alternativa

1). Bidej}i slikata e vo vladenie na Roberto, sovesnite treti lica moàt da smetaat deka slikata e vo nivna sopstvenost. Tovarot na dokaùvaweto za postoeweto zaedni~ka

sopstvenost e na Simon. Ako Roberto ja kupil slikata vo svoe ime, so ednostavno koristewe na parite na

Simon, toga{ Simon ne e zaedni~ki sopstvenik. Slikata }e se smeta za sopstvenost na Roberto, a Simon ima obligaciono (li~no) pobaruvawe vo odnos na parite {to bile iskoristeni za taa cel. Se ~ini deka vo ovaa situacija ne postoi pravna osnova da se tvrdi deka Simon moè da bide sopstvenik na slikata po pat na realna subrigacija, preku prenesuvawe na negovite prava vrz parite na slikata.

Alternativa 4 Simon moè da go raskine mandatot (vidi Alternativa 1), no toj ne moè da ja bara

zemji{nata parcela. Simon nema nikakva vrska so zemji{teto. Roberto ja kupil parcelata vo svoe ime i platil za nea so svoi pari od dozvoleniot minus na negovata smetka. Parite na

Simon bile koristeni samo za da se vrati kreditot. Ovde ne moè da ima realna subrogacija vo polza na Simon.

Ako Simon gi dade parite na Roberto kako zaem za da mu ovozmoì isplata na bankata i ako zaemot na Simon e obezbeden so hipoteka vrz zemji{nata parcela, toga{ Simon moè da go zapleni zemji{teto so vr{eweto na svoite prioritetni hipotekarni prava.

Nezavisno od hipotekata, Simon o~igledno moè da ja zapleni parcelata ako Roberto ne mu plati dobrovolno, kako doveritel vo izvr{na postapka.

Simon isto taka moè da se povikuva na li~nata subrogacija na pravata na bankata, so primena na ~len 1251 stav 1 od Gra|anskiot zakonik. Ako bankata ima privilegija ili hipoteka vrz zemji{teto so koja se obezbeduva zaem, toga{ Simon moè da tvrdi deka

184

bankarskata isplata napravena so negovite pari se smeta za negova isplata, kako doveritel na Roberto, na drug obezbeden doveritel (razla~en doveritel). Toa mu

ovozmoùva na Simon da ja prezeme pozicijata i hartiite od vrednost na isplateniot doveritel. Me|utoa, soglasno ~len 5 od Zakonot za hipotekata, Simon moè da ja bara ovaa pozicija samo vo odnos na trtite lica ako subrogacijata bila registrirana na marginata na zemji{niot register.

DANSKA Alternativa 1 Pra{aweto naveduva deka Roberto ja kupil umetni~kata slika bez ovlastuvawe na

Simon. Od ovde sledi deka spored dogovorot za usluga za individualen menaxment ili Roberto trebalo da go konsultira Simon pred sekoja transakcija soglasno dogovorot ili

Roberto moè da gi koristi parite od smetkata na Simon za specificiranite i to~no navedenite celi, {to ne opf}aat kupuvawe na umetni~ka slika.

Dali odnesuvaweto na Roberto pretstavuva povreda na dogovorot {to mu dava pravo

na Simon da go raskine odnosot ili ne, zavisi od dogovornite odredbi. Vo otsusto na izre~ni odredbi za povredata, faktot deka Roberto postapuval bez ovlastuvawe najverojatno }e go pottikne danskiot sudija kon zaklu~okot deka postoi su{testvena povreda na dogovorot, duri i koga investicijata bila uspe{na (idnite transakcii

izvr{eni bez ovlastuvawe ne mora da se tolku uspe{ni) i deka Simon moè da go raskine odnosot ex nunc.

Me|utoa, spored danskoto pravo, faktot deka Roberto dejstvuval bez ovlastuvawe ne podrazbira deka kupuvaweto na slikata bilo ni{tovna transakcija (kako {to e slu~aj na primer kaj izmamnite transakcii) i deka Simon mora da ima pravo da ja zeme slikata.

Faktot deka slikata vredi mnogu pove}e od kupovnata cena {to ja platil Simon ne e relevanten, zatoa {to samata cel na dogovorot e zgolemuvawe na po~etnata investicija.

Vo princip, Roberto isto taka treba da dobie nadomest na pruènite uslugi do momentot na raskinuvaweto na dogovorot.

Pod uslov parite na Simon realno da se drèle odvoeno na negovata smetka i pod

uslov tie pari nesporno da se koristele za kupuvawe na slikata, Simon moè da ja vrati slikata, duri i ako Roberto stane insolventen vo vremeto na vra}aweto.

Alternativa 2 Pretpostavkite {to se napraveni vo Alternativata 1, imeno deka parite na Simon

ve}e se dràt odvoeno na negovata smetka i deka tie pari nesporno se upotrebeni za kupuvawe na slikata, vaàt i vo ovoj slu~aj. Kako rezultat na toa, Simon moè da go povrati obes{tetuvaweto isplateno od strana na osiguritelnoto dru{tvo od imotot na

Roberto kako zamena za slikata. Bidej}i insolventnosta na Roberto najverojatno implicira

deka odnosot e raskinat, ne e neophodno Simon izre~no da go raskinuva dogovorot vrz osnova na povredata na dogovorot od strana na Roberto zaradi kupuvaweto na umetni~kata slika.

185

Alternativa 3 I ovde povtorno, se smeta deka i natamu vaàt pretpostavkite od Alternativata 1.

Kako rezultat na toa, Simon moè da ja vrati slikata od imotot na Roberto, pod uslov da mu

plati polovina od vrednosta na slikata vo vremeto na vra}aweto, to est €500.

Alternativa 4

Bidej}i postapkite na Roberto jasno pretstavuvaat povreda na dogovorot i bidej}i Roberto stanal insolventen, Simon moè da go raskine odnosot i da gi bara nazad svoite pari od imotot. Me|utoa, bidej}i negovite pari ne se koristeni za kupuvawe na zemji{teto, Simon ne moè da ja bara zemji{nata parcela od imotot.

ANGLIJA Alternativa 1 Parite se imot na trust. Spored angliskoto pravo, sledi deka prihodite {to

moàt da se sledat isto taka se sopstvenost na trustot, ako korisnikot (beneficijarot) na

trustot taka saka. Toa e taka nezavisno od toa dali kupuvaweto od strana na trustee bilo ovlasteno ili ne. Simon moè da ja bara umetni~kata slika kako svoja sopstvena. Ako trustot ne e gol trust, {to mu dava pravo na Simon da go bara imotot na trustot vo sekoe vreme, toga{ toj }e moè da ja bara slikata kako imot na trustot i istovremeno da bara nazna~uvawe na nov trustee.

Vo ramkite na principite na pravoto na zastapuvawe (agency), angliskoto pravo ja priznava mo`nosta za ratifikacija na neovlasteniot akt, so retroaktivno dejstvo za liceto koe ja odobrilo transakcijata. Me|utoa, transakcijata ne moè da bide ratificirana, osven ako zastapnikot, pri nejzinoto sklu~uvawe, izre~no dejstvuval vo polza (za smetka) na vlastodavecot.

Alternativa 2 Se ~ini deka osiguritelnoto obes{tetuvawe se tretira kako produkt {to moè da

se sledi, isto kako i vo slu~aj na proda`ba na stvarite. Ova e pozicijata vo SAD i Kanada, iako vo Anglija vakvata pozicija e sporna. Vo sekoj slu~aj, Simon ima li~no obligaciono pobaruvawe vo odnos na Roberto za povreda na trustot.

Alternativa 3 Simon moè da istaknuva deka umetni~kata slika e imot n atrustot, do visinata na

negoviot udel. Toa }e zna~i deka Roberto ja drì slikata vo trust, pri {to polovina od

slikata e negova, a drugata polovina se drì za Simon. Kaj vakviot priod, Simon mora da go snosi svojot del od padot na pazarnata vrednost na slikata i toj }e dobie od trustot €500 (50 posto od vrednosta na slikata). Negovoto li~no pobaruvawe vo odnos na Roberto za povreda na trustot }e ovozmoì vra}awe na ostatokot, no bez prioritet.

186

Podobro re{enie za Simon e da bara razla~no pravo spored equity vrz umetni~kata slika za da go obezbedi svoeto pobaruvawe za povreda na trustot za polniot iznos od

€1.000. Razla~noto pravo spored equity pretstavuva stvarno-pravno obezbeduvawe {to ne bara vladenie vrz predmetot na razla~noto pravo od strana na doveritelot. Toa moè da nastane po sila na zakon i vo takov slu~aj ne se bara registracija na razla~noto pravo. Vo na{iot konkreten slu~aj, Simon moè da ja bara celata slika da bide predmet na razla~noto pravo za otplatata na pobaruvaweto za povredata na trustot. Kako efekt na toa toj ima obezbedeno pobaruvawe za celiot iznos na svojata zaguba. Ako stanuva zbor za zloupotreba na imotot na trustot, korisnikot (beneficijarot) moè slobodno da izbira pome|u argumentot deka prihodite {to moàt da se sledat se dràt vo trust ili

argumentot deka tie se dràt vo trust i podleàt na razla~no pravo spored equity za da se obezbedi pobaruvaweto za povreda na trustot.

Alternativa 4 Sosema e nejasno dali zemji{teto se smeta za produkt {to moè da se sledi vo

konkretniot slu~aj. Akademski se tvrdi deka e toa mo`no, no sudskite mislewa se

podeleni. Akademskiot argument e deka iako Roberto gi dolì parite so koi go kupil zemji{teto, zatoa {to pozajmenite pari mu pripa|aat na zaemodavecot, i potoa go vratil toj zaem so nezakonsko prisvojuvawe na pari. Vo ekonomska smisla, krajniot izvor na kupovnata cena za zemji{nata parcela se nezakonski prisvoenite pari.

Ako, sprotivno na iznesenite fakti, bankata ima razla~no pravo vrz zemji{teto za

da ja obezbedi kreditnata linija, toga{ Simon moè da bara da bide subrogiran na toa razla~no pravo. Ova barawe ne zavisi od dokaùvaweto deka konkretniot imot e steknat so parite na tuìtelot; to est ovoj argument }e funkcionira duri i ako Roberto gi potro{il site pari {to bile pozajmeni od bankata, namesto da gi iskoristi za kupuvawe na zemji{nata parcela. Ova barawe isto taka e dostapno duri i vo slu~aj koga prethodnoto razla~no pravo bilo formalno namireno.

FINSKA Alternativa 1 Pravilata vo vrska so sledeweto ne se sigurni vo finskoto pravo. Ako e sosema

jasno deka Roberto gi upotrebil parite na simon za celi {to se nadvor od obemot na investicioniot dogovor i deka Roberto nemal namera umetni~kata slika da ja kupi za

smetka na Simon, toga{ e sosema verojatno deka Simon ne moè da ja dobie umetni~kata slika. Toj ima samo pravo da go raskine investicioniot mandat i da bara nadomest na

{teta. Rezultatot }e bide razli~en ako Roberto dejstvuval vo ramkite na investicioniot dogovor, so cel da gi ispolni svoite obvrski, no gi nadminal svoite ovlastuvawa vo nekoi

detali. Vo vakvi okolnosti, Simon verojatno }e izbere da ja bara umetni~kata slika. So drugi zborovi Simon moè da go ratifikuva (odobri) kupuvaweto na slikata, nezavisno od

me|uvremenata insolventnost na Roberto. Slu~aite pome|u ovie dve ekstremni alternativi se osobeno nesigurni. Ako

steknuvaweto na slikata jasno bilo nadvor od investicioniot dogovor, no Roberto ja kupil slikata so namera da ja stekne za smetka na Simon, toga{ najverojatno Simon ima pravo vo nekoj razumen rok da go odobri (ratificira) steknuvaweto na slikata. Me|utoa, ne e mnogu

187

verojatno deka Simon }e go stori toa, otkako Roberto stanal insolventen. Ratifikacijata moè da se sporedi so nov dogovor za steknuvawe, {to na Simon nema da mu dade

prioritetno pravo vo odnos na op{tite doveriteli. Ako Roberto jasno ne postapuval nadvor od investicioniot dogovor, toga{ moè da se zaklu~i deka nitu Roberto, nitu

negoviot ste~aen upravitel ne moàt da ja odbijat ratifikacijata na Simon, duri i koga Roberto nemal namera da ja kupi slikata za smetka na Simon.

Alternativa 2 Pravata na Simon vo prv red zavisat od toa dali toj samiot moè da ja bara slikata.

Ako Simon moè da ja bara slikata, toga{ toj ima pravo na osiguritelnoto obes{tetuvawe.

Spored Zakonot za osiguritelnite dogovori od 28 juni 1994/543, ~len 62, to est ako poinaku ne e dogovoreno so osiguritelnoto dru{tvo, sopstvenikot na o{tetenite stoki normalno moè da bara obes{tetuvawe nezavisno od toa koj go sklu~il dogovorot so osiguritelnoto dru{tvo. Insolventnosta na imatelot na polisata ne vlijae vrz pravoto na sopstvenikot. Me|utoa, Simon go gubi svoeto pravo na obes{tetuvawe ako Roberto gi primil i gi pome{al parite pred zapo~nuvaweto na ste~ajnata postapka. Toa e mo`no zatoa {to osiguritelnoto dru{tvo ima pravo obes{tetuvaweto da mu go plati na imatelot na polisata, osven ako sopstvenikot e spomenat vo osiguritelniot dogovor ili ja izvestil osiguritelnata kompanija za svojata namera li~no da go bara obes{tetuvaweto.

Alternativa 3 Najnapred nu`no mora da se razgledaat pravilata razgleduvani vo Alternativata 1.

Ako Simon soglasno tie pravila moè da ja bara umetni~kata slika, toga{ za nego se smeta deka e sopstvenik na polovina od slikata, dodeka Roberto ja ima vo sopstvenost drugata polovina. Toga{, slikata moè da se prodade vo zaedni~ki interes na doveritelite na Simon i na Roberto. Padot na pazarnata vrednost na slikata podednakvo gi zasega dvajcata, zatoa {to i dvajcata se smetaat za sopstvenici na edna polovina od taa slika. Ako mu se

dade na Simon celosna sopstvenost vrz umetni~kata slika, za smetka na doveritelite na Roberto, toa ne moè da bide opravdano duri ni so nezakonskoto odnesuvawe na Roberto.

Alternativa 4 Simon nema pravo da go zeme zemji{teto. Kako {to se naveduva vo prethodnite

odgovori, sledeweto vo izvesna merka e priznaeno vo finskoto pravo. Obemot na ovaa ideja, vo otsustvo na precizno zakonodavstvo i sudski presedani, sepak e nejasen vo detali. Me|utoa, se ~ini deka limitite se ograni~eni. Koga se zasegnati interesite na tretite lica, to est na doveritelite, ovie ograni~uvawa se u{te potesni. Vo prethodnite slu~ai, pra{aweto za sledeweto be{e ednostavno zatoa {to istiot predmet direktno se menuva od edna pojavna forma vo druga. Vo ovaa alternativa, parite na Simon orginalno ne se upotrebeni za kupuvawe na zemji{teto zaradi ispolnuvawe na investicioniot dogovor i fakti~ki tie orginalno ne bile koristeni za kupuvawe na zemji{nata parcela voop{to.

Vo vakvi okolnosti, Simon ne moè da go bara zemji{teto.

188

FRANCIJA Alternativa 1 Roberto ja kupil slikata so parite na Simon. Celta na kupuvaweto bila investirawe

na parite na Simon. Pra{aweto {to se postavuva e dali e mo`no pobaruvaweto na Simon vo

odnos na parite {to mu bile preneseni na Roberto da se zameni so pobaruvawe vo odnos na ona {to gi zamenilo tie pari, to est vo odnos na slikata.

Francuskoto pravo ima nekolku odredbi {to propi{uvaat zamena na edna stvar so druga, to est realna ili stvarno-pravna subrogacija (subrogation reelle). Pravnite avtori

generalno prifa}aat deka subrogation reelle e dozvolena vo sekoja situacija vo koja zamenata na edna stvar so druga dozvoluva za~uvuvawe na ekonomskata vrednost na prvata stvar, na primer vo ovoj konkreten slu~aj na parite. Francuskite sudovi imale tendencija da go

pro{irat domenot na subrogation reelle, {iroko tolkuvaj}i gi ili odredbite od francuskite zakoni ili namerata na strankite. Vo na{iot konkreten slu~aj me|utoa

Roberto dejstvuva bez ovlastuvawe i francuskite sudovi nema da moàt da smetaat deka samite stranki imale namera parite da se potro{at za kupuvawe na takov predmet (umetni~kata slika), {to se bara za da dojde do realna subrogacija. Zatoa, Simon nema da ima pravo vo odnos na umetni~kata slika.

Alternativa 2 Koga }e bide uni{ten osiguren predmet doa|a do realna subrogacija i se smeta deka

osiguritelnoto obes{tetuvawe go zamenuva uni{teniot predmet. Istata logika {to e razviena spored Alternativata 1 se primenuva i ovde. So ogled na faktot deka Simon nema pravo da go bara predmetot, toj isto taka nema da ima pravo da go bara ni obes{tetuvaweto od osiguruvaweto.

Alternativa 3 So ogled na faktot deka umetni~kata slika bila kupena so parite na Roberto i na

Simon, Simon nema da moè da tvrdi deka negovite pari se zameneti so celata umetni~ka slika, zatoa {to vo predvid se zema vrednosta na sekoja investicija vo slikata vo vremeto na nejzinoto kupuvawe. No Roberto dejstvuval bez ovlastuvawe i kako takov na Simon }e mu bide te{ko da dokaè deka namerata na strankite bila da dojde do realna subrogacija. Zatoa Simon nema pravo da ja zeme slikata. Me|utoa, Simon sekoga{ moè da go tuì Roberto

za isplata na negovata investicija. Koga Simon }e dobie presuda so koja mu se naloùva na

Roberto da mu ja vrati investicijata (dolgot), Simon moè da ja zapleni slikata vo izvr{na postapka (kako del od imotot na Roberto), osven ako Roberto mu go vrati dolgot.

Alternativa 4 Simon nema pravo vrz zemji{nata parcela kupena od strana na Roberto so parite na

Roberto. Simon nema pravo in rem (stvarno pravo) {to }e mu dozvoli da go sledi zemji{teto

(droit de suite). Simon ne moè da se potpre na realnata subrogacija na zemji{teto: (a) parite na Simon ne bile koristeni za kupuvaweto na zemji{nata parcela; a obi~niot indirekten efekt ne e dovolen za da dade pravo na Simon vrz samoto zemji{te; i (b) strankite nemale

189

namera da kreiraat realna subrogacija, nitu pak nekoja posebna odredba od francuskoto pravo predviduva realna subrogacija vo toj pogled. Tu`bata na Roberto e mo`na osnova za

Simon da pobara raskinuvawe na nivniot odnos. Francuskite sudovi dozvoluvaat vakvo raskinuvawe, nezavisno od insolventnosta na Roberto.

GERMANIJA Alternativa 1

Pravoto na Simon da go raskine odnosot zavisi od dogovorot i ako ni{to drugo ne e mo`no, vrz osnova na ~lenot 626 od Gra|anskiot zakonik (vidi slu~aj 1, alternativa 1). Negovoto pobaruvawe vo odnos na umetni~kata slika se bazira na ~lenot 667 od Gra|anskiot zakonik i ne zavisi od toa dali Roberto ima ovlastuvawe da ja kupi slikata. Spored ~lenot 687 stavav 2 od Gra|anskiot zakonik samiot fakt deka parite na smetkata

na Simon bile koristeni indicira deka moè da se smeta deka kupuvaweto e izvr{eno za smetka na Simon. Bidej}i za Roberto se pretpostavuva deka e solventen vo Alternativata 1, ne se postavuva pra{aweto na prioritetot na pobaruvaweto.

Alternativa 2

Ako se pretpostavi deka osiguritelniot dogovor e na ime na Roberto, no e platen od parite {to se upravuvaat za Simon, toga{ nema nikakov somne` deka Simon ima pravo da bara da mu bide preneseno pobaruvaweto vo odnos na osiguritelnoto dru{tvo (~len 667 od Gra|anskiot zakonik). Ne e jasno dali Simon dobil prioritet vo odnos na generalnite

doveriteli na Roberto. Fakti~kata sostojba e takva {to imotot {to e upravuvan za Simon se drì odvoeno (slu~aj 5, Opcija a). Spored relevantnata sudska praksa sepak se istaknuva principot na direktnost (neposrednost) (vidi go vovedot na odgovorot na slu~ajot 4). Toa zna~i deka na Simon ne mu se dava prioritet vo odnos na pobaruvawata {to Roberto gi drì za nego. Dominantniot stav vo literaturata e deka baraweto za nadomest na {teta {to go pretstavuva predmetot (imotot) }e se tretira kako da e samiot imot (predmet), ako toj bil drèn odvoeno na ist na~in. Duri i spored ova pravilo, vo konkretniot slu~aj postojat somneì dali Simon }e ima pozitiven ishod. Samiot predmet (imot) e kupen od strana na

Roberto i ne doa|a direktno od Simon, pa zatoa spored brojni avtori (i spored sudskata praksa) Simon nema prioritet koga go istaknuva svoeto barawe vrz predmetot pred toj da

bide uni{ten (vidi go vovedot na slu~ajot 4). Istoto vaì i za pobaruvaweto nadomest na {teta.

Alternativa 3 Bidej}i Roberto ja kupil umetni~kata slika bez ovlastuvawe, toj sekako mu odgovara

na Simon za nadomest na {teta za povreda na dogovorot. Ako Simon e zainteresiran za slikata, edinstvenoto mo`no pobaruvawe {to moè da go istakne spored ~lenot 667 od Gra|anskiot zakonik e prenosot na 50 postotniot udel vo sopstvenosta vrz slikata. Ova se

smeta za li~en praven lek (spored obligacionoto pravo). Duri i ako parite na Simon i slikata se drèni oddelno, se javuvaat problemite povrzani so principot na direktnost i

190

neposrednost kako {to se tie pojasneti vo Alternativata 2 i vo vovedot na Slu~ajot 4. Re{enieto e sporno.

Alternativa 4 Simon najverojatno nema da bide vo mo`nost da istakakne barawe vo odnos na

zemji{nata parcela. Roberto ja kupil parcelata so sopstveni pari i zatoa ne moè da se tvrdi deka toj go steknal zemji{teto, kako {to propi{uva ~lenot 667 od Gra|anskiot

zakonik "pri vr{eweto na rabotite za svojot klient". Sudot treba da bide mnogu genijalen za da kaè deka moè da se vospostavi potrebnata vrska vo nekoe podocne`no vreme so

odlukata na Roberto da gi iskoristi parite na Simon za da go otplati dolgot vo odnos na bankata kreiran zaradi kupuvaweto na zemji{teto.

GRCIJA Alternativa 1 Spored gr~koto pravo sledeweto generalno ne e dozvoleno, osven ako nekoja

posebna zakonska odredba toa izre~no ne go priznava vo vrska so konkretniot praven odnos. Pra{aweto dali Simon moè da ja zeme slikata treba da se odgovori spored pravnata ramka so koja se regulira zastapuvaweto (~len 211 od Gra|anskiot zakonik). Ako

Roberto ja steknal slikata vo li~no svojstvo, toga{ toj stanuva sopstvenik na taa slika, duri i koga taa bila kupena so parite na Simon. Vo takov slu~aj, Simon moè samo da gi bara svoite pari nazad.

Od druga strana, ako Roberto ja kupil slikata kako zastapnik na Simon, toj }e stane sopstvenik na slikata zatoa {to dogovorot sklu~en vo negovo ime producira direktni efekti za negova smetka (~len 211 od Gra|anskiot zakonik). Vo vrska so toa {to Roberto

nema ovlastuvawe da ja kupi slikata, ~lenot 299 od Gra|anskiot zakonik propi{uva deka polnova`nosta na dogovorot sklu~en vo ime na drug bez ovlastuvawe za zastapuvawe zavisi od podocne`noto odobruvawe na transakcijata od strana na zastapuvanoto lice

(ratifikacija). Zatoa, Simon moè da stane sopstvenik na slikata, pod uslov podocna da go odobri sklu~uvaweto na dogovorot vo negovo ime. Vo vakov slu~aj, Simon moè da ja bara

slikata spored ~len 1094 od Gra|anskiot zakonik (priznavawe na sopstvenosta i restitucija na stvarta). Bez ogled na toa, moè samo da se prezumira deka Roberto dejstvuva

kako direkten zastapnik na Simon ako Roberto na drugata stranka i navel deka dogovorot go sklu~uva vo ime na Simon ili ako toa moè da se izvede od okolnostite na slu~ajot (deka

dogovorot e sklu~en vo ime na Simon) (~len 211 od Gra|anskiot zakonik in fine). Za da se izbegnat nedorazbirawata, gr~kiot Gra|anski zakonik sodrì pravilo za tolkuvawe vo koe se naveduva deka ako ne e mo`no da se proceni deka liceto dejstvuvalo vo ime na drug, }e se smeta deka toa lice dejstvuvalo vo svoe ime (~len 212 od Gra|anskiot zakonik).

Alternativa 2

Vidi ja Alternativata 1 za podetalna rasprava. Ako Simon e sopstvenik na umetni~kata slika, toga{ toj moè da bara obes{tetuvawe od osiguritelnoto dru{tvo. ako toj ne e toa, toga{ pobaruvaweto od osiguruvaweto mu pripa|a na sopstvenikot na

191

slikata, to est na Roberto. Ako Roberto stane insolventen, toga{ osiguritelnoto pobaruvawe e dostapno na pobaruvawata na doveritelite na Roberto.

Alternativa 3 Vidi ja Alternativata 1 za podetalna rasprava. Sopstvenosta vrz slikata ne zavisi

od toa koj e sopstvenik na parite {to se koristat za pla}awe na slikata, tuku od toa dali

Roberto dejstvuval kako direkten zastapnik na Simon spored ~lenot 211 od Gra|anskiot zakonik.

Alternativa 4

Vidi ja Alternativata 1 za podetalna rasprava. Nema nikakov somne` deka Roberto

ne dejstvuval kako zastapnik na Simon. Simon nema nikakvo pravo vrz zemji{teto.

IRSKA Dali Simon moè da gi bara €1.000 vo razli~nite alternativi zavisi od toa dali toj

moè da gi sledi vo sekoj slu~aj. Ortodoksnata analiza na sledeweto ne e celosno precizna, no deneska e tolerantno jasno deka sledeweto e dvo-fazen proces so koj Simon

mora prvo da gi identifikuva €1.000 ili stvarta {to niv gi zamenila vo racete na Roberto

i toga{ da go istakne svoeto barawe vrz taa stvar. Vode~kiot slu~aj e Shanahan's Stamp

Auctions v. Farrelly. Investitoritevo investiciona {ema za po{tenski marki bile grupirani vo sindikati na koi im bile raspredeluvani blokovi marki, a koga tie marki bile stavani na aukcija, investitorite gi dobivale prihodite od nivnata proda`ba. [emata bila izmamna i koga oti{la vo ste~aj sudijata Bud J smetal deka investitorite {to bile grupirani vo sindikati imaat prioritetno barawe vrz onie marki {to im bile dodeleni od strana na kompanijata i deka investitorite {to ne bile grupirani vo sindikatite moàt da gi sledat svoite pari i da gi baraat markite {to ne bile dodeleni.

Vo ponovo vreme, vo slu~ajot In re Money Markets International, eden klient mu dal instrukcija na svojot posrednik (broker) da kupi akcii i svoite pari gi deponiral odnapred na smetkata na brokerot. Pred da dojde do kupuvawe na akciite, brokerot bil

suspendiran od Berzata i sudijata Laffoy J smetal deka klientot moè da gi sledi avansiranite pari na smetkata na brokerot i da gi bara vo poln iznos, bez ogled na podocne`nite zdelki napraveni preku smetkata pred suspenzijata na brokerot.

Alternativa 1 Simon moè da gi sledi svoite €1.000 vo umetni~kata slika i da gi bara nazad. Alternativa 2 Simon moè da gi sledi svoite €1.000 vo slikata i vo chose in action (bestelesnoto

pobaruvawe) {to e pretstaveno so pobaruvawe od osiguritelnata kommpanija.

192

Alternativa 3

Ako liceto vo fiducijarna pozicija kako onaa vo koja se nao|a Roberto vo odnos na Simon "kupi ne{to so izme{anite sredstva za svoja smetka i za smetka na korisnikot (Simon vo ovoj slu~aj), korisnikot ima razla~no pravo za site pari iskoristeni pri

kupuvaweto". Zatoa Simon }e ima razla~no pravo vrz slikata do vrednosta od €1.000. Alternativa 4 Iako kako principielna rabota zemji{teto treba da se smeta za produkt na parite

na Simon {to moè da se sledi, spored dene{nite vaè~ki propisi, Simon verojatno nema da moè da sledi preku dozvoleniot minus i da go bara zemji{teto.

ITALIJA Alternativa 1 Simon ima pravo da ja zeme slikata pod uslov da go odobri (ratificira)

neovlasteniot akt (~lenovi 1711, 2032 od Gra|anskiot zakonik). Ako Simon go ratifikuva

kupuvaweto na slikata, Roberto treba da mu ja vrati slikata spored pravilata {to se primenuvaat na mandatot, spored koi sopstvenosta na slikata mu pripa|a na Simon (vidi

~len 1706 od Gra|anskiot zakonik). Raskinuvaweto na dogovorot za mandat e mo`no i pokraj ratifikacijata na transakcijata, zatoa {to aktite na Roberto pretstavuvaat pogolemo prekr{uvawe na dogovornite obvrski spored dogovorot za mandat.

Alternativa 2

Ako Simon dokaè deka Roberto gi koristel negovite pari za da ja kupi umetni~kata slika (to est so iznesuvawe na dokazi od trgovskite knigi) toj ima pravo da go prezeme pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija po ratifikacijata na transakcijata (~lenovi 1711, 2032 Gra|anski zakonik). Toj moè da go stori toa soglasno ~len 1705.2 od Gra|anskiot zakonik: "mandatorot moè, stavaj}i se na mesto na mandatarot, da gi vr{i pobaruvawata {to nastanale kako rezultat na mandatot......" Ovaa odredba e izvr{na duri i vo slu~aj na insolventnost na mandatarot, pod uslov mandatot da ima "sigurna data" (data

certa, oficijalno sertificiran datum) pred izvr{uvaweto na tu`bata na doveritelot ili pred objavuvaweto na ste~ajnata postapka spored itlijanskiot Zakon za ste~aj (vidi ~len 1707 od Gra|anskiot zakonik). Faktot deka Roberto e insolventen pretstavuva problem. Vo

na{iot konkreten slu~aj ratifikacijata se slu~uva po insolventnosta na Roberto. Iako ratifikacijata ima retroaktivno dejstvo, uslovot za "sigurna data" od ~lenot 1707 od Gra|anskiot zakonik ne e ispolnet vo na{iot konkretn slu~aj. Toa zna~i deka pravoto na Simon vo odnos na pobaruvaweto se rangira pari passu so drugite pobaruvawa protiv ste~ajniot dol`nik.

Alternativno, Simon moè da gi bara parite od osiguruvaweto bez da treba da gi deli so drugite doveriteli ako dokaè deka osiguritelnoto pobaruvawe treba da mu se

193

isplati nego po sila na zakon (ex lege, ~len 2038 od Gra|anskiot zakonik) ili ako vrz osnova na orginalniot dogovor za mandat uspee da dokumentira pismeno so to~no

opredelena data pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len 1707 Gra|anski zakonik) vrz osnova {to iako upotrebata na parite na Simon ne bila ovlastena, bez ogled na toa

samoto kupuvawe na slikata bilo vo ramkite na ovlastuvawata na Roberto. Me|utoa ne ni se ~ini deka ovie alternativni re{enija se dostapni vo praksa.

Alternativa 3 Simon ima barawe za restitucija na €1.000 {to Roberto gi koristel za da ja kupi

slikata (~len 2041 od Gra|anskiot zakonik). Ova e li~no obligaciono pobaruvawe. Zatoa toa se rangira pari passu so neobezbedenite pobaruvawa na drugite doveriteli na Roberto.

Vrz osnova na pogore navedenata logika, spored Alternativata 1, Simon ima pravo da ja zeme slikata. Bidej}i slikata e kupena so pari na Simon i na Roberto moè da se tvrdi deka slikata e vo nivna so-sopstvenost. Alternativno, nekoj moè da tvrdi deka slikata mu pripa|a na Simon i deka Roberto ima barawe za restitucija vo odnos na Simon za €1.000 (~len

2042 Gra|anski zakonik). Me|utoa, faktot deka Roberto e insolventen pretstavuva problem, zatoa {to pravoto vrz slikata moè da se istaknuva kako sopstveni~ko pravo vo odnos na doveritelite na Roberto samo ako se ispolneti formalnite uslovi utvrdeni so ~lenot 1707 od Gra|anskiot zakonik (sigurna data). Kako {to e navedeno pogore, spored Alternativata 2, nepo~ituvaweto na ovoj uslov verojatno zna~i deka pobaruvaweto na Simon na slikata doa|a pari passu so pravata na drugite doveriteli.

Alternativa 4 Simon nema pravo da ja dobie zemji{nata parcela. Toj ima li~no (obligaciono)

pobaruvawe na parite {to Roberto gi iskoristil za da si go otplati dolgot na bankata, no ne postoi relevantnata vrska pome|u taa isplata i steknuvaweto na zemji{teto.

LUKSEMBURG Alternativa 1

Roberto SA i Simon se pretpostavuva deka sklu~ile dogovor za mandat, so odredeni ograni~uvawa. Simon ima pravo da go raskine odnosot vo sekoe vreme, kako {to e toa

objasneto vo slu~ajot 1. Vo Alternativata 1, povredata na investiccionite instrukcii pretstavuva dobra osnova za raskinuvawe. Po raskinuvaweto, mandatarot mora da dade ot~et pred mandatorot za site svoi postapki, vklu~uvaj}i gi i postapkite {to bile

prezemeni nadvor od negovite ovlastuvawa. Simon moè slobodno da ja zeme slikata so odobruvawe na sklu~enata transakcija, {to mandatorot moè da go stori vo sekoe vreme. Alternativno, toj moè da gi bara parite i da bara poni{tuvawe na transakcijata, zatoa {to taa bila sklu~ena bez ovlastuvawe. Faktot deka Roberto SA dejstvuval bez ovlastuvawe ne vlijae vrz pravoto na Simon da ja bara slikata {to bila platena so negovite pari, ako ja odobri (ratifikuva) transakcijata. Me|utoa, zemaweto na slikata, duri i vo otsustvo na izre~na ratifikacija, }e se smeta za premol~na ratifikacija (odobruvawe) i Simon }e bide dogovorno obvrzan vo odnos na prodava~ot.

194

Ratifikacijata e uslov za transakcijata da se izvr{i vo polza (za smetka) na Simon,

duri i ako e sklu~ena bez ovlastuvawe ili so pre~ekoruvawe na dadenite ovlastuvawa so mandatot. So drugi zborovi, mora da bide mo`no transakcijata da se tolkuva kako transakcija sklu~ena za smetka na Simon. Ako toa ne e slu~aj, toj }e ima samo barawe za vra}awe na zloupotrebenite pari.

Istaknuvaweto na toa barawe vo odnos na treti lica, kako protiv kupuva~ot koj ja kupil slikata od Roberto SA }e bide mnogu te{ko. ^lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik utvrduva prezumpcija deka imatelot (vladetelot) na dvi`na stvar e nejzin sopstvenik. Ovaa prezumpcija se primenuva i ako vladenieto nema mani, to est ako e javno, kontinuirano i nepre~eno. Vo vakov slu~aj, sovesnoto treto lice (kako kupuva~ot)

osobeno ako ja steknal slikata od Roberto SA vo regularna transakcija pri redovnoto rabotewe }e moè da se potpre na ovaa prezumpcija i da se sprotistavi na sekoe barawe za

restitucija istaknato od strana na Simon (revindication). Realnata subrogacija e teorija so mnogu ograni~ena primena spored pravoto na

Luksemburg i najverojatno nema da se primeni ovde, osobeno ako se ima predvid zamenlivata priroda na predmetite (pari) {to nezakonski bile prisvoeni.

Alternativa 2

Ako Roberto SA ja osigural slikata kako zastapnik na Simon, Simon moè da gi bara koristite od osiguruvaweto. Me|utoa, Simon ne e obvrzan da go stori toa, zatoa {to Roberto

SA dejstvuval bez ovlastuvawe. Simon ima pravo da go raskine odnosot i toj ili moè da bara vra}awe na iznosite {to bile upotrebeni za kupuvawe na slikata so poni{tuvawe na neovlastenata transakcija ili moè da bara isplata od osiguritelnata kompanija, {to ja

zamenuva slikata so primena na konceptot za realna subrogacija (subrogation reelle). Vo slu~aj na insolventnost na Roberto SA, ova pravo ovozmoùva prioritet pred drugite doveriteli zatoa {to nitu orginalniot predmet (slikata), nitu subrogiraniot predmet (pobaruvaweto od osiguruvaweto) ne bile sopstvenost na Roberto SA. Ako pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija e namireno preku isplata na Roberto SA, toga{ Simon moè da

istakne pobaruvawe samo kako generalen doveritel na Roberto SA, zatoa {to negovite pari se pome{ani so parite na Roberto SA. Ako Roberto SA e investicionen menaxer reguliran

spored Zakonot od 1993 godina, toga{ moè da se tvrdi deka se primenuva ~lenot 36bis od toj zakon, {to mu dava pravo na Simon da gi zeme parite, zatoa {to tie pari se zasmetuvaat oddelno.

Kako i vo Alternativata 1, ako Simon nema pravo da ja odobruva (ratifikuva) transakcijata, toj nema da bide vo mo`nost da dokaè bilo kakvo pravo vo odnos na pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija.

Alternativa 3 Ako Simon ima pravo da ja ratifikuva transakcijata, toga{ toj }e bide so-

sopstvenik na slikata zaedno so Roberto SA. Me|utoa }e bide te{ko toa barawe da se

istakne vo praksa. Vo princip, toj }e ima pravo na 50 posto od proda`nata cena dobiena so prinudnata proda`ba na slikata vo ramkite na ste~ajnata postapka. Pokraj toa, toj moè

da istakne barawe na €500 {to bile izgubeni vo transakcijata. Me|utoa, toj }e bide tretiran kako generalen neobezbeden doveritel vo vrska so toa barawe. Ako Simon ne ja ratifikuva isplatata, toga{ toj ima barawe za restitucija na €1.000 {to Roberto SA gi upotrebil bez ovlastuvawe, no i ovde }e bide tretiran kako generalen doveritel.

195

Alternativno, Simon isto taka moè da se obide da bara vra}awe na kupovnata cena od prodava~ot ako moè da dokaè deka prodava~ot znael ili trebalo da znae deka Roberto SA dejstvuva bez ovlastuvawe i toga{ treba da bara poni{tuvawe na transakcijata.

Alternativa 4

Simon nema pravo da go zeme zemji{teto vo vakvi okolnosti. Realnata subrogacija (subrogation reelle) se primenuva samo vo ograni~eni okolnosti. Toj e ostaven so pobaruvawe

vo odnos na Roberto SA koj dejstvuval bez ovlastuvawe i nezakonski gi prisvoil sredstvata na mandatorot.

HOLANDIJA Alternativa 1 Mo`nosta institucijata za hartii od vrednost ili kreditnata institucija da gi

upotrebat parite na klientot za kupuvawe umetni~ka slika, {to e o~igledno nadvor od polnomo{noto na institucijata, e mnogu oddale~ena. Vo praksa, toa nema da se slu~i. Za podolu navedenite odgovori, faktite na Slu~ajot 6 treba da se promenat na toj na~in {to

Simon gi prenesuva parite na bankarskata smetka na Roberto so izre~en mandat tie da bidat investirani vo nedvi`nosti. Vo vakov slu~aj, ako Roberto so tie pari kupi umetni~ka slika, stanuvaat relevantni podolu postavenite pra{awa.

Se primenuva ~len 110 Kniga 3 Gra|anski zakonik

Ako menaxerot dejstvuva vo polza (za smetka) na klientot Simon, toga{ slikata }e dojde vo imotot na Simon bez voop{to da stanuva sopstvenost na menaxerot, kako posledica

na ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik (direktno steknuvawe na sopstveni~koto pravo od strana na mandatorot; vidi slu~aj 1 pod naslov Dogovor za mandat). Me|utoa, vakvoto direktno steknuvawe na sopstvenosta }e se slu~i samo ako mandatarot "go implementira odnosot" pome|u mandatorot i mandatarot. Obvrska na mandatorot e toa da go dokaùva, no ne e jasno kade treba da se povle~e linijata pome|u dejstvijata {to zna~at realizacija na mandatot i dejstvijata {to toa ne se. Subjektivnata namera na mandatarot e nerelevantna. Faktot deka mandatarot gi koristel parite bez ovlastuvawe moè da pretstavuva znak deka mandatarot ne go realizira mandatot. Vo takov slu~aj, pravoto na sopstvenost nema direktno da premine na mandatorot, tuku sopstvenosta i natamu }e ostane kaj mandatarot.

Drugo pra{awe {to se javuva e na koj na~in treba da se raskine odnosot. Ovde stanuva zbor za dogovor za mandat i zatoa Simon moè da go raskine vo sekoe vreme (vidi slu~aj 1 pod naslov Dogovor za mandat i Investirawe vo finansiski instrumenti:

to~ka a: raskinuvawe). Ako menaxerot e odgovoren za povreda na dogovorot, toga{ klientot moè da pobara (delumno) raskinuvawe na dogovorot i nadomest na {teta (~lenovi 265 i 277, 278 Kniga 6 od Gra|anskiot zakonik). Kako rezultat na raskinuvaweto strankite se osloboduvaat od svoite obvrski do merkata do koja tie ne bile izvr{eni (~len 271 Kniga 6 prva re~enica). Ako obvrskite bile (delumno) izvr{eni, tie mora da se

196

vratat (~len 271 Kniga 6, vtora re~enica); ako toa ne e mo`no mora da se otplati vrednosta na ispolnuvaweto (~len 272 Kniga 6).

Ako slikata mu pripa|a na Simon kako rezultat na ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik, toga{ bidej}i do{lo do zgolemuvawe na vrednosta na slikata, edinstvenoto razumno obes{tetuvawe e {tetata predizvikana so raskinuvaweto na dogovorot (vremeto potrebno da se najde drug menaxer, propu{tenite pazarni mo`nosti vo toj period itn.).

Insolventnosta na Roberto ne e relevantna za sopstvenosta vrz slikata. Po steknuvaweto na slikata od strana na Roberto SA, sopstvenosta preminuva na Simon bez da

vleguva vo imotot na Roberto. Ot{tetnoto pobaruvawe nema prioritet vo ste~ajnata postapka i ne e verojatno deka toa pobaruvawe }e bide uspe{no.

Ne se primenuva ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik Ako ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik ne se primenuva (vidi slu~aj 1 pod

naslov Dogovor za mandat), toga{ slikata }e dojde vo imotot na menaxerto Roberto. Vo vakov slu~aj dostapni se istite mo`nosti za raskinuvawe na dogovorot kako {to e toa opi{ano vo prethodniot del. Visinata na obes{tetuvaweto }e bide ednakva na razlikata pome|u vrednosta na pravata na klientot ako menaxerot pravilno gi vr{el svoite obvrski i vrednosta na pravata na klientot po raskinuvaweto na dogovorot (~len 277 Kniga 3 Gra|anski zakonik). Zatoa mora da se utvrdi profitot {to Roberto bi go imal ako iznosot

od €1.000 bil pravilno investiran. Ovoj iznos, zaedno so orginalnite €1.000 mora da se isplati kako nadomest na {teta (osven {tetite za raskinuvaweto na dogovorot: vidi go prethodniot del). Klientot mo`e da go pra{a sudot za nadomest na {teta vo natura namesto kako pari~no obes{tetuvawe (~len 103 Kniga 6 Gra|anski zakonik). Sudot ima diskreciono ovlastuvawe da dade vakva forma na obes{tetuvawe. Vo vakov slu~aj, klientot verojatno }e ja pobara slikata kako na~in na obes{tetuvawe. Toa e sekako mo`no ako klientot Simon isto taka ustaknal barawe za neosnovanno zbogatuvawe (~len 212 Kniga 6 Gra|anski zakonik).

Ako Roberto e insolventen, toga{ sudskata odluka za dosuduvawe pari~no obes{tetuvawe ili obes{tetuvawe vo natura nema nekoja osobena razlika. Kako i da

bilo, mnogu e neverojatno deka Simon }e dobie ne{to, zatoa {to praksata indicira deka neobezbedenite doveriteli voobi~aeno ostanuvaat so prazni race.

Alternativa 2 Vo vrska so raskinuvawto na dogovoort, rezultatot e ist kako i vo Alternativata

1, iako zaradi insolventnosta, dosuduvaweto nadomest na {teta nema da bide od nekoja osobena pomo{. Vo slu~aj na insolventnost na vakvite pobaruvawa ne im se dava nikakov prioritet i obi~no ne ostanuva mnogu za neobezbedenite doveriteli.

Se primenuva ~lenot 110 Kniga 3od Gra|anskiot zakonik

Ako se primenuva ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik (vidi Slu~aj 1 pod naslov Dogovor za mandat) mandatorot e zakonski sopstvenik na slikata od momentot na nejzinoto predavawe na mandatarot. So isklu~ok na nekoi posebni dogovori kako na primer za plodou`ivawe (~len 213 stav 1 Kniga 3 Gra|anski zakonik), hipoteekata i

197

zalogot (~len 229 Kniga 3 Gra|anski zakonik), holandskoto pravo seu{te ne go razgleduvalo pra{aweto dali vo vakvi okolnosti mandatorot isto taka ima pravo i na pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija. Moèbi izvesna merka na pomo{ moè da se izvede od ~lenot 420 Kniga 7 od Gra|anskiot zakonik. Ovoj ~len na mandatorot mu dava pravo da go prezeme pobaruvaweto vo odnos na tretite lica ako mandatarot izvr{i povreda na dogovorot ili ako mmandatarot otide vo ste~aj. Ovaa vtorata situacija se javuva vo Alternativata 2 i prili~no e verojatno deka klientot Simon moè da pobara od osiguritelnata kompanija da mu plati direktno na nego.

Ne se primenuva ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik Ovde se pretpostavuva deka ne se primenuva ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot

zakonik zatoa {to mandatarot dejstvuval bez ovlastuvawe, iako toa ne e lesno za dokaùvawe. Voobi~aeno ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik ima {irok opfat.

Faktot deka Roberto isto taka dejstvuval bez ovlastuvawe samiot po sebe ne pretstavuva pri~ina za isklu~uvawe na efektite na ~lenot 110 Kniga 3. Ako pretpostavime deka ~lenot 110 Kniga 3 ne se primenuva na konkretniot slu~aj, zatoa {to strankite ja isklu~ile negovata primena i mandatorot ne go ratifikuval aktot na mandatarot, toga{ po predavaweto (isporakata) slikata }e bide vo sopstvenost na mandatarot. Pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija isto taka }e mu pripa|a na mandatarot. Mandatorot Simon

moè da bara samo nadomest na {teta za povreda na dogovorot. ^lenot 429 Kniga 7 moè da bide od pomo{ (vidi go prethodniot oddel).

Alternativa 3 Se primenuva ~lenot 110 Kniga 3od Gra|anskiot zakonik Praviloto vo ~lenot 110 Kniga 3 se primenuva bez ogled na faktot deka Roberto gi

koristel i svoite sopstveni pari. Spored holandskoto pravo, voop{to ne e va`no od kade doa|aat parite ako se primenuva ~lenot 110 Kniga 3. Odgovorot na pra{aweto za raskinuvaweto na dogovorot e ist kako i vo Alternativata 1. Raskinuvaweto na dogovorot e mo`no. Nema nadomest na {teta, osven na onaa proizlezena kako rezultat od

raskinuvaweto na dogovorot. Slikata }e bide vo sopstvenost na Simon kako posledica na primenata na ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik.

Ne se primenuva ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik Klientot Simon ima pravo da bara nadomest na {teta {to proizlegla od

raskinuvaweto na dogovorot. Vidi ja Alternativata 1, vo delot Ne se primenuva ~lenot

110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik. Ova obes{tetuvawe moè da se dade vo pari ili vo natura, no bez ogled na toa pobaruvawata nemaat prioritetna forma vo slu~aj na insolventnost na Roberto.

198

Alternativa 4 ^lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik ne se primenuva zatoa {to ovoj slu~aj

se odnesuva na registrirana nedvi`nost i zatoa {to proda`bata ne e povrzana so

izvr{uvaweto na dogovorot pome|u Roberto i Simon. Simon moè da go raskine odnosot zaradi povreda na dogovorot (vidi Alternativa 1). Toj moè da dobie nadomest na {teta vo forma na pari ili moè da dobie nadomest na {teta vo forma na zemji{na parcela (vidi Alternativa 1 pod oddelot Ne se primenuva ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik). Me|utoa ovie sudski presedani ne ni se mnogu od korist zatoa {to tie pobaruvawa ne nosat nikakov prioritet.

PORTUGALIJA

Alternativa 1 Portugalskoto pravo ja nadminuva Direktivata 93/22/EEC. Profesionalnoto

upravuvawe so "tu| imot" osven prenoslivi hartii od vrednost (Zakon za banki, ~len 4i i j) e opfateno vo sferata rezervirana za dru{tvata za upravuvawe {to se regulirani so Zakonot za bankite i Zakonot za dru{tvata za upravuvawe. Ova prili~no ja pro{iruva sferata na primena na Zakonot za dru{tvata za upravuvawe. Soglasno ~lenot 1.3 od ovoj Zakon, Roberto SA mora da ima mandat vo pismena forma daden od strana na Simon vo koj se naveduvaat uslovite, rokovite i obemot na slobodata pri upravuvaweto.

Simon moè da go raskine odnosot so Roberto po sopstvena èlba, no ako toa go stori

predvremeno i bez opravdana pri~ina (justa causa) toj }e treba da mu plati nadomest na {teta na Roberto SA vo zavisnost od uslovite na mandatot i zavisno od okolnostite na konkretniot slu~aj.

Potekloto na parite ne e relevantno barem koga stanuva zbor za sopstvenosta vrz umetni~kata slika. Ova zavisi od ovlastuvawata na kupuva~ot i od toa za ~ija smetka e

izvr{eno kupuvaweto. Va`no e da se znae dali slikata bila kupena za smetka na Simon ili za ne~ija druga smetka. Ako kupuvaweto na slikata e napraveno za smetka na Simon, iako sprotivno na pi{anite uslovi na mandatot i ako mandatot opfa}a i ovlastuvawe za zastapuvawe, Simon ima pravo da go odobri (ratificira) upravuvaweto na Roberto SA ako taka saka (iako ne e dolèn da go stori toa). Toa }e mu ovozmoì da bara restitucija na slikata kako na predmet {to e vo negova sopstvenost. Ako mandatot {to mu e daden na Roberto SA e bez polnomo{no (ovlastuvawe za zastapuvawe), a slikata bila kupena vo ime

na Roberto SA, no za smetka na Simon, Simon ima pravo da bara prenos na sopstvenosta vrz slikata i predavawe na taa slika (~len 1181 Gra|anski zakonik). Ako slikata ne bila

kupena za Simon, tuku za Roberto SA ili za nekoe treto lice, Simon nema da ima nikakvo pravo vrz slikata. Toj }e ima pravo da istakne pobaruvawe na €1.000 (plus kamata).

Alternativa 2 Ako vo me|uvreme slikata bila uni{tena, Simon moè da bira pome|u (a) ne

odobruvawe (ne-ratifikacija) na kupuvaweto i da bara restitucija na parite (€1.000) ili (b) odobruvawe (ratifikacija) na kupuvaweto i barawe obes{tetuvawe za nejzinata vrednost od Roberto SA i/ili od osiguritelnata kompanija. Bidej}i uni{tuvaweto na

199

slikata samata restitucija ja pravi nevozmo`na, Simon moè da ja bara nejzinata osigurena vrednost, soglasno ~len 794 od Gra|anskiot zakonik.

Ste~ajot na Roberto SA vodi kon dopolnitelni komplikacii. Bidej}i stanuva zbor za finansiska kompanija, insolventnosta na Roberto SA ne se regulira so op{tite odredbi od

Zakonot za ste~aj (CPEREF - Codigo dos Processo especiais de Recuperacao da Empresa e da

Falencia, Dekret Zakon 132/93 od 23 april), tuku so posebnite odredbi na Zakonot za

bankite (~lenovi 139-153 i 198) vo vrska so sanacijata (saneamento e recuperacao) pod nadzor na Centralnata banka. Bez ogled na toa, op{tite pravila na Zakonot za ste~aj se primenuvaat ako ne se vo sprotivnost na posebnite pravila od Zakonot za bankite. Soglasno ~len 167.2 od Zakonot za ste~aj, mandatite, so ili bez zastapuvawe, avtomatski se raskinuvaat kako posledica na sudskata deklaracija na ste~ajnata postapka.

Ako mandatot {to Simon mu go dal na Roberto SA e so zastapuvawe, Simon moè da go odobri (ratifikuva) negovoto upravuvawe so ednostrano izvestuvawe i kako posledica na ovaa ratifikacija toj }e ima pravo na slikata ili ako slikata e uni{tena na pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija (~len 794 Gra|anski zakonik). Vo slu~aj na

mandat bez zastapuvawe, predmetot ili pravata steknati od strana na Roberto SA kako zastapnik se izzemeni od pobaruvawata na doveritelite na zastapnikot (~len 1184 od Gra|anskiot zakonik) i se prenesuvaat na vlastodavecot. Zatoa ste~ajot na Roberto SA iako

go komplicira celiot slu~aj ne vlijae vrz Simon. Alternativa 3 Prvoto pra{awe e dali Roberto SA, pri kupuvaweto na slikata toa go storil

polovina za svoja smetka, a polovina za smetka na Simon ili alternativno, ja kupil celata

slika za smetka na Simon, iako gi koristel svoite sopstveni sredstva za pla}aweto na slikata. Vo sekoj slu~aj, Simon ne e obvrzan so aktot na Roberto SA. Toj moè da go odobri (ratifikuva) ili ne, kako {to smeta za soodvetno.

Bidej}i Roberto SA stanal insolventen, iako seu{te ne oti{ol vo ste~aj, Simon moè

da bara restitucija na €1.000, ako izbere da nego ratifikuva kupuvaweto. Ako Simon go ratifikuva kupuvaweto, a mandatot e so zastapuvawe, slikata (ili edna polovina od nea,

zavisno od tolkuvaweto) mu pripa|a na nego i moè da se bara restitucija (rei vindicatio).

Vo slu~aj na mandat bez zastapuvawe, slikata mu pripa|a na Roberto SA se dodeka

sopstvenosta vrz nea ne bide prenesena na Simon. Simon moè da izbere pome|u odobruvawe (ratifikacija) na kupuvaweto i barawe prenos na sopstvenosta vrz slikata i ne-odobruvawe (ne-ratifikacija) i barawe restitucija na parite. Prenosot na sopstvenosta

vrz slikata moè da se bara so posebna tu`ba za posebno izvr{uvawe (execucao especifica,

~len 410 od Gra|anskiot zakonik).

Bidej}i Roberto SA e insolventen, toj }e odi vo ste~aj kako posledica na sudskata postapka povedena od strana na Simon. Sudot }e gi povika site negovi doveriteli i postapkata }e se transformira vo postapka za ste~aj. Toga{ e ekstremno va`no da se ima predvid deka slikata e za{titena od pobaruvawata na drugite doveriteli, zatoa {to ili mandatot bil so ovlastuvawe za zastapuvawe i slikata mu pripa|a na Simon ili mandatot

bil bez ovlastuvawe za zastapuvawe i ~lenot 1184 od Gra|anskiot zakonik izre~no ja izzema od sudska zaplena, pod uslov mnandatot da e sodràn vo dokument vo pismena forma kreiran pred datumot na izvr{uvaweto (vidi go vovedot na odgovorot na Slu~ajot 1).

200

Alternativa 4 Bidej}i Roberto SA e investiciona firma i finansiska kompanija spored odredbite

na Zakonot za bankite i Zakonot za dru{tvata za upravuvawe (so koi e implementirana

Direktivata 93/22/EEC) ovoj tip na situacija ne e mnogu verojaten. Ako slu~ajot moè da se tolkuva kako Roberto SA (dru{tvo za upravuvawe) kupuva nedvi`nost za sebe so koristewe na kreditniot mehanizam na bankata i podocna so zloupotreba povlekuva pari od smetkata na Simon za da go otplati svojot dolg na bankata i ako Simon doznal za toa duri otkako Roberto SA stanal insolventen, re{enieto spored portugalskoto pravo }e bide slednovo.

Povlekuvaweto na pari od smetkata na Simon pretstavuva zloupotreba i e nezakonsko, pa spored toa i ni{tovno. ^lenot 6.5. od Zakonot za dru{tvata za upravuvawe

naveduva deka smetkite na klientite moàt da se debitiraat (a) za isplata na steknuvaweto na hartiite od vrednost (ili drugi stvari) vo ramkite na upravuvaweto (b) za pla}awe na nagradata {to ja dolàt klientite ili (v) za prenosi na drugite smetki na istiot klient. Simon moè da go tuì Roberto SA za vra}awe na parite, no ne moè da ja

stekne nedvi`nosta. Dodeka nema ste~ajna ili likvidaciona postapka na Roberto SA, Simon

moè da podnese barawe za zaplena (arresto) (preliminarna vremena merka za sudska

zaplena) na nedvi`nosta za obebeduvawe na svoeto pobaruvawe (~len 619-622 od Gra|anskiot zakonik).

[KOTSKA Pravoto vo ovaa sfera na nitu eden na~in ne e oslobodeno od somneì.

Alternativa 1

Roberto moèl da ima namera (a) da gi pozajmi parite na samiot sebe, pa umetni~kata slika bila ne{to {to e kupeno so pomo{ na toj zaem ili (b) da ja kupi slikata kako imot na trustot, ili (v) nezakonski da gi prisvoi (proneveri) parite. Site tri mo`nosti podrazbiraat povreda na trustot.

(a) Na trustee ne mu e dozvoleno samiot da si pozajmuva pari (osven koga uslovite na trustot izre~no ne go dozvoluvaat takviot zaem). Ako toj si pozajmil pari na samiot sebe, toj ima obvrska vedna{ da gi vrati parite. Toj isto taka ima obvrska da plati kamata za periodot vo koj gi poseduval parite.

Ako trustee pozajmil pari od trustot i gi investiral vo trgovska dejnost vo koja toj

e partner, toga{ kamatata {to treba da ja plati e onaa kamata {to e povisoka od (i)

obi~nata kamata ili (ii) realnata stapka na povrat dobiena so upotrebata na parite. No vo

vakvite slu~ai se ~ini deka nema nikakvo "sledewe" (tracing). Ako trustee go kupil predmetot so nezakonski zaem se ~ini deka predmetot ne e imot na trustot. Isto taka se

~ini deka trustee ne e odgovoren za isplata na trustot na koj bilo profit {to toj go napravil so predmetot steknat so nezakonskiot zaem.

(b) Ako namerata na Roberto bila da ja kupi slikata kako imot na trustot, toga{ spored principot na realnata subrogacija, kupeniot predmet }e se smeta za del od imotot na trustot. Ako trustee napravi neovlasteno kupuvawe ili investicija, toga{ predmetot ili investicijata treba da se upari~at i dobienite sredstva da se investiraat na ovlasteniot na~in. Ako so upari~uvaweto se dobie profit, toj profit mu pripa|a na

201

trustot. Ako so proda`bata se dobie zaguba, toga{ trustee e dolèn da ja nadomesti taa zaguba.

(v) Ako Roberto ednostavno gi proneveril parite (nezakonsko prisvojuvawe), toga{ rezultatot e verojatno ist kako i vo to~kata (b).

Dali Simon moè da go raskine odnosot? Kako {to e kaàno pogore, korisnicite (beneficijarite) na trustot moàt da baraat prestanok i likvidacija na trustot. No ovaa mo`nost postoi nezavisno od toa dali imalo povreda na trustot ili ne.

Alternativa 2 Ako slikata e imot na trustot, toga{ pobaruvaweto od osiguritelnata kompanija

treba da mu se isplati na Roberto vo negovoto svojstvo na trustee, to est toa pobaruvawe e sostaven del od imotot na trustot. Toa e zatoa {to parite od osiguruvaweto se zamena (surogat, surrogatum) za samata slika. Ako slikata ne e sostaven del od imotot na trustot, toga{ ni pobaruvaweto od osiguritelot ne e sostaven del od imotot na trustot.

Alternativa 3

(a) Ako €1.000 bile zemeni kako zaem, toga{ slikata e vo sopstvenost na Roberto, a ne na trustot (vidi pogore). Roberto dolì na trustot €1.000 plus kamata. Vo takov slu~aj, slikata ne e relevantna.

(b) Me|utoa, ako Roberto ja kupil slikata delumno za trustot, a delumno za samiot

sebe ({to se ~ini neverojatno), toga{ slikata e vo sopstvenost, pro indiviso, na ednakvi delovi na Roberto i na Roberto vo negovoto svojstvo na trustee. Vo vakov slu~aj trustot ima vo sopstvenost ne{to {to ~ini €500 i zaguba {to iznesuva €500. Roberto e dolèn da go obes{teti trustot za zagubata. (No sekako toj sega e insolventen). Se~ini deka ne postoi nikakva osnova da se tvrdi deka trustot ima nekoi prava vrz udelot na Roberto vrz slikata.

(v) Ako Roberto nezakonski gi prisvoi parite, toga{ pozicijata e nesigurna. Se sugerira deka rezultatot e ist kako i vo to~kata (b).

Alternativa 4 Roberto nezakonski pozajmil €1.000 od trustot i mora da gi vrati so kamata. (Sekako,

toj sega e insolventen). Trustot nema nikakvo pravo vrz zemji{teto. [PANIJA Alternativa 1

Duri i koga Roberto dejstvuva bez ovlastuvawe, negovoto odnesuvawe ne se smeta za nezakonsko zatoa {to toa sosema jasno nosi koristi za Simon (~len 1715 od Gra|anskiot

zakonik). Simon moè da go raskine odnosot po sopstvena èlba (~lenovi 1732 i 1733 od Gra|anskiot zakonik), a Roberto treba da mu vrati na Simon se {to primil po sila na nivniot odnos (~len 1720 od Gra|anskiot zakonik). No bidej}i Roberto ja kupil slikata so pari na Simon, Simon moè da ja bara slikata direktno. Toa se temeli vrz ~lenovite 1717 i

202

1720 od Gra|anskiot zakonik. No {panskiot Vrhoven sud utvrdil deka koga mandatot se vodi vo svoe ime (in nomine proprio), pravata steknati od strana na mandatarot se steknati po sila na vremena ili provizorna titula.

Alternativa 2

Ne samo {to Simon ima pravo da go prezeme sekoj predmet {to bil kupen od parite {to mu bile preneseni na Roberto, tuku po raskinuvaweto na odnosot, toj mo`e da gi

prezeme site prava {to gi imal Roberto po sila na nivniot odnos (~len 1720 od Gra|anskiot zakonik). Ako Roberto e vo ste~aj, toga{ Simon ima prioritetno pravo vrz osnova na ~lenot

908 od Trgovskiot zakonik, zatoa {to iznosot {to go pla}a osiguritelnata kompanija se odnesuva na predmet {to sosema jasno mu pripa|a na Simon, a titulata {to ja ima Roberto ne e neotpovikliva.

Alternativa 3 Roberto ne gi sledel instrukciite na Simon i namesto toa gi investiral parite na

nepovolen na~in (cenata na slikata orginalno bila €2.000, a pazarnata vrednost padnala na €1.000, {to zna~i deka udelot na Simon od €1.000 padnal na €500). Bidej}i ovaa

investicija ne e korisna za interesite na Simon i ne e izvr{ena soglasno negovite instrukcii, odnesuvaweto na Roberto se smeta za nezakonsko (~lenovi 1714 i 1715 od

Gra|anskiot zakonik). Koga odnosot bil raskinat, Simon ima pravo da bara se {to go dobil Roberto po sila na nivniot odnos (to est slikata) (~len 1720 od Gra|anskiot zakonik). Simon

isto taka ima pravo na nadomest na {teta, osobeno zatoa {to Roberto e profesionalen menaxer, a {panskiot Gra|anski zakonik gi prinuduva {panskite sudovi da vodat smetka dali mandatot se vr{i so ili bez nadomest koga ja utvrduvaat odgovornosta na menaxerot (~len 1726 od Gra|anskiot zakonik).

Postoi eden poseben fakt {to ne smee da se zanemari. Bideji Roberto ja kupil

slikata delumno i so svoi sopstveni pari, a delumno so parite na Simon, samo 50 posto od slikata mu pripa|a na nego. Bidej}i slikata e nedeliv predmet, Simon treba da go

kompenzira Roberto za €500 (~len 1062 od Gra|anskiot zakonik). Baraweto nadomest na {teta od strana na Simon pretstavuva neobezbedeno pobaruvawe i zatoa ne mo`e da se tvrdi deka e mo`no prebivawe.

Alternativa 4

Vo Alternativata 4 Roberto gi koristi parite na Simon za svoi li~ni potrebi. Toa se smeta za nezakonsko odnesuvawe. Roberto treba da plati kamata na iznosot na

upotrebenite pari, po~nuvaj}i od denot na koj tie bile zemeni (~len 1724 od Gra|anskiot zakonik). Zatoa Simon ima pravo da gi vrati svoite €1.000 plus kamata i nadomest na {teta.

Me|utoa, Simon nema pravo da go bara zemji{teto {to fakti~ki ne bilo kupeno so negovite pari, tuku so parite {to bankata mu gi pozajmila na Roberto.

203

[VEDSKA Alternativa 1 Nema nikakov somne` deka Simon moè da go raskine odnosot bez obvrska da go

kompenzira Roberto za izgubenata dobivka, zatoa {to Roberto izvr{il seriozna povreda na dogovorot koristej}i gi site pari za neovlastena investicija (vidi go odgovorot na Slu~ajot 1, Alternativa 1). Problemot e dali Simon moè da go dobie zgolemuvaweto na vrednosta, duri i ako izbere da go raskine mandatot.

Ako Roberto ja kupil slikata vo ime na Simon, Simon moè da ja odobri zdelkata i so

samoto toa da stekne sopstvenost vrz slikata (~len 25 od Zakonot za dogovorite). Moème da se zapra{ame dali toa }e mu na{teti na negovoto pravo za raskinuvawe na mandatot bez kompenzacija za Roberto. Se somnevam vo toa. Mandatot e planiran kako traen i so ovaa

transakcija Roberto demonstriral deka ne gi po~ituva instrukciite na Simon. Zatoa, ovde sme soo~eni so su{testvena anticipatorna povreda.

Ako Roberto ja kupil slikata vo svoe ime, namerata na Roberto re{ava dali Roberto

ili Simon }e bidat sopstvenici na slikata. Toa ne e izre~no navedeno vo soodvetnite ~lenovi na Zakonot za komisionoto zastapuvawe (~len 53 spored koj mandatorot vedna{ stanuva sopstvenik koga mandatarot }e kupi "za svoja smetka"), no toa mnogu poo~igledno proizleguva od ~lenot 42. Spored ovoj ~len, mandatarot koj kupil finansiski instrumenti za sebe koga imal mandat da kupi takvi instrumenti za mandatorot i podocna istite tie instrumenti mu gi prodal na mandatorot, e dolèn da mu gi prodade na mandatorot po cenata po koja i samiot gi kupil, osven ako dokaè deka tie bile kupeni za nekoe treto lice (drug mandator ili za sebe). Osobeno treba da se zabeleì - ako nema drugi mandatori - deka mandatarot moè da dokaè deka prvoto kupuvawe go napravil za sebe i vo toj slu~aj mandatorot koj mu dal ist mandat ne stanuva sopstvenik na tie instrumenti koga bile kupeni za prv pat od strana na mandatarot; no toj }e stane sopstvenik ako mandatorot podocna mu gi prodade po istata cena po koja toj gi kupil. Ova e identi~no na prezumpcijata deka kupuvaweto e izvr{eno vo vrska so mandatot. Taka ako Roberto ne moè

da dokaè deka samiot sakal da stane sopstvenik, Simon vedna{ stanuva sopstvvenik na slikata i zatoa i na zgolemuvaweto na vrednosta. Soglasno ~len 15, mandatorot ima pravo da go odbie kupuvaweto, ako mandatarot bil nebreèn i su{testveno gi povredil interesite na mandatorot ili dejstvuval ne~esno. Vo vakov slu~aj, toj verojatno nema da go koristi toa pravo. No toj sepak treba da bide ovlasten da go raskine trajniot mandat zaradi neovlastenoto odnesuvawe (pretpostavena povreda).

Ako Roberto moè da dokaè deka kupil so namera samiot da stane sopstvenik, Simon

nema osnov da ja bara sopstvenosta vrz slikata. Toj mora da se zadovoli so obligaciono

pobaruvawe vo odnos na Roberto za vra}awe na parite {to gi upotrebil. [vedskoto pravo ima prili~no nerazvien koncept za neosnovano zbogatuvawe, so mal broj odredbi rasfrlani po razli~ni zakoni i mnogu mal broj sudski slu~ai bazirani na generalniot

princip. Zatoa ne moè da se pretpostavi deka samiot fakt {to Roberto gi upotrebil parite na Simon treba da pretstavuva osnova za obvrzuvawe na Roberto da go vrati zgolemuvaweto na vrednosta. Dopolnitelno dobra pri~ina za ovaa pretpostavka e {to duri i ako slikata izgubila vo vrednost, Roberto seu{te }e ima obvrska da dade ot~et za parite {to gi koristel.

204

Alternativa 2 Soglasno ~len 54 od Zakonot za dogovorite za osiguruvawe (lag om forsakringsavtal,

1927:77), osiguruvaweto od uni{tuvawe i drugi {teti se prezumira deka e napraveno vo interes na sopstvenikot, zalogoprima~ot ili drugoto lice {to go snosi rizikot na stokite (predmetot). Favoriziranoto treto lice e privilegirano, duri i koga liceto koe go zelo osiguruvaweto }e odi vo ste~aj i voop{to ne e va`no dali osiguritelnata kompanija bila izvestena ili na nekoj drug na~in znaela za interesot na tretoto lice vrz osigureniot predmet. Ako Roberto dejstvuval za da gi promovira interesite na Simon, iako

bez ovlastuvawe, a Simon ili izvr{i ratifikacija spored ~lenot 25 od Zakonot za dogovorite ili ja otfrli zdelkata spored 15 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe - pred ili po otvoraweto na ste~ajnata postapka - i so toa stane ili ostane sopstvenik (vidi

Alternativa 1), toga{ odredbata se primenuva i Simon }e moè da gi dobie parite od osiguruvaweto. Ako od druga strana, Roberto dejstvuval so namera samiot da stane sopstvenik na slikata, toj }e stane sopstvenik i }e go snosi rizikot za stokite. Zatoa, Simon nema da ima pravo na parite od osiguruvaweto spored ~lenot 54 od Zakonot za dogovorite za osiguruvawe.

Vrz osnova na doktrinata za subrogacija (surrogation) moè da se tvrdi deka Simon - duri i ako Roberto kupil za svoja smetka - ima pravo na osiguritelnoto pobaruvawe, zatoa

{to Roberto nezakonski gi prisvoil parite na Simon. Me|utoa, ovaa doktrina se pretpostavuva deka se primenuva samo koga ne postoi naru{uvawe na lanecot, to est koga

predmetot vedna{ bil zamenet so drug predmet. Vo takov slu~aj, Roberto stanuva sopstvenik na slikata, ostavaj}i go Simon samo so li~no (obligaciono) pobaruvawe ako slikata bide uni{tena. Osven koga osiguruvaweto za slikata izre~no bilo sklu~eno vo interes na

Simon, vo site drugi situacii Simon nema da ima pravo na parite od osiguruvaweto. Alternativa 3 Kako {to e raspravano, Simon moè da go raskine odnosot bez da mora da go

obes{tetuva Roberto. Razlikata vo sporedba so Alternativata 1 e {to slikata e kupena na

ednakvi delovi so parite na Simon i na Roberto. Moè da se pretpostavi deka Roberto i Simon

vo ovoj slu~aj stanale so-sopstvenici na slikata (i toa e efektivno vo ste~ajna postapka).

Ovaa situacija moè da se sporedi so slu~ajot pred Vrhovniot sud NJA 1994, 506 koga liceto koe primilo depozit vo ìto pome{ano so sopstvenoto ìto vo ste~ajnata postapka bilo smetano za ìto vo so-sopstvenost. Ostanal problemot dali namaluvaweto na vrednosta go pogoduva samo udelot na Roberto ili sekoj od udelite proporcionalno. Vo

NJA 1994, 506 Vrhovniot sud napi{al deka deponentot ima pravo da ja separira (izla~i) koli~inata {to ja deponiral. Me|utoa, vo ovoj slu~aj, depozitarot izvadil delovi od deponiranite koli~ini za sopstvena upotreba, i nemalo dokazi deka koli~inata na vkupniot depozit nekoga{ bila pomala od koli~inata {to depozitarot sakal da ja izdvoi. Zatoa bilo sosema prirodno vakvite odbitoci da se smetaat za povlekuvawa od vlogot na depozitarot. Sudot nemal nikakva pri~ina da se izjasni vo slu~ajot vo koj na primer gluvcite izele polovina od vkupniot depozit. Bidej}i kako po~etna to~ka ja koristime so-sopstvenosta, pazarnite promeni i drugite slu~ajni nastani treba da se distribuiraat proporcionalno.

205

Alternativa 4 Ovde Roberto pozajmil €100.000 za da kupi nedvi`nost za samiot sebe i podocna gi

koristel parite na Simon za da go otplati dolgot na zaemodavecot. Bidej}i Roberto ne ja kupil nedvi`nosta za Simon i bidej}i ne postoi direktna vrska

pome|u kupuvaweto i nezakonskoto prisvojuvawe, Simon nema prioritetno pravo vo odnos na nedvi`nosta vo sporedba so drugite generalni doveriteli na Roberto.

SPOREDBENI ZABELE[KI Ovie slu~ai iznesuvaat nekoi ostri distinkcii. Ona {to e interesno e deka tie

razliki nu`no ne se povrzani so pravoto na kontinentalna Evropa i drugite evropski jurisdikcii. Slu~aite gi odrazuvaat politi~kite odluki {to baraat uramnoteùvawe na interesite na izmamenite klienti i na generalnite doveriteli na menaxerot. Nekoi zemji, vo koi e priznaen trustot i drugi vo koi toj toa ne e, go favoriziraat klientot; drugi gi favoriziraat doveritelite.

Raskinuvaweto na odnosot e univerzalno dostapno ako stanuva zbor za nezakonsko prisvojuvawe na parite na klientot.

Alternativa 1

Klu~noto pra{awe ovde e dali pravata na Simon zavisat od namerata ili svojstvoto vo koe dejstvuval Roberto. Mnogu sistemi }e mu dozvolat na Simon da ja ima slikata samo ako

Roberto ja kupil za nego (Belgija, Finska, Francija, Grcija, Holandija, [kotska, [vedska). Spored generalnite principi, se dodeka Roberto kupil za smetka na Simon, duri i da nemal

ovlastuvawe za toa, Simon moè da ja zadrì slikata po pat na odobruvawe (ratifikacija) na transakcijata. No vo tie sistemi, ako Roberto dejstvuval za sebe i za svoja smetka, toa e re{ava~ki i Simon nema pravo vrz slikata., tuku samo pravo da bara nadomest na {teta. Linijata na razgrani~uvaweto se povlekuva na razli~ni na~ini. Vo Belgija, Grcija i [kotska se ~ini deka stanuva zbor za pra{awe za koe re{ava Roberto. Vo Finska i

Holandija pra{aweto e mnogu poobjektivno i se odnesuva na toa dali Roberto dejstvuval vo ramkite na me|usebniot odnos ili ne.

Vo drugite sistemi, svojstvoto ili namerata na Roberto se smetaat za nebitni (Avstrija, Anglija, Germanija, Irska, Italija, Luksemburg, Portugalija, [panija). Se ~ini deka Danska go sledi ova re{enie ako kupuvaweto ne bilo ovlasteno, no ne i ako bilo izmamno. Italija dodava formalen uslov za dokaùvaweto deka dogovorot za mandat postoel pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka nad Roberto.

Alternativa 2 Onie sistemi {to dozvoluvaat barawe vo odnos na slikata, generalno }e dozvolat

barawe i vrz osiguritelnoto obes{tetuvawe (interesno, no pozicijata vo Anglija i Irska

e nejasna). Nekoi od zemjite {to nema da mu dozvolat na Simon da ja zeme slikata imaat posebno pravilo za osiguritelnoto obes{tetuvawe, kako praviloto deka pravoto vrz

206

predmetot }e generira i pravo vrz pobaruvaweto od osiguruvaweto za zagubata na toj predmet (Belgija, Francija).

Insolventnosta na Roberto gi iznesuva na videlina razlikite vo efektite na re{enijata od Alternativata 1. Vo Germanija, Simon moè da ja dobie slikata i obes{tetuvaweto od osiguruvaweto, no samo kako li~no (obligaciono) pobaruvawe za prenos, i nema prioritet vo ste~ajnata postapka. Istoto vaì za Holandija (kade ~lenot 110 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik ne vodi kon direkten prenos na predmetot vo imotot

na Simon). Nekoi drugi sistemi go razbiraat efektot preku odobruvawe (ratifikacija) {to e mo`na duri i za neovlastenite transakcii (Italija, Luksemburg, Portugalija, [panija). Ovaa teorija isto taka ne vodi kon za{tita vo ste~ajnata postapka, ako ratifikacijata e nemo`na po proglasuvaweto na ste~ajnata postapka. Drugite sistemi predviduvaat prioritet za klientot, bilo zatoa {to postoi pravo na separacija (izla~no pravo) duri i koga slikata ili osiguritelnoto pobaruvawe mu pripa|aat na Roberto

(Avstrija), bilo zatoa {to trust interesot na Simon ne zavisi od ratifikacijata (Anglija, Irska) ili pak zatoa {to ratifikacijata se slu~ila po otvoraweto na ste~ajnata postapka (Portugalija, Italija).

Alternativa 3

Vo najgolemiot broj zemji, faktot {to parite na Roberto bile upotrebeni su{testveno ne go menuva re{enieto od prethodnite slu~ai, so isklu~ok {to pobaruvaweto, koga }e bide prifateno, e ograni~eno na 50 postoten udel vo slikata. Zatoa duri i koga stanuva zbor za so-sopstvenost, postoi neobezbedeno pobaruvawe za ostanatiot del od zagubata. Vo Anglija i Irska, pobaruvaweto moè da bide obezbedeno so razla~no pravo spored equity vrz slikata, {to na beneficijarot na trustot mu dava obezbedeno pobaruvawe do merkata do koja prihodite moàt da se likvidiraat (upari~at).

Alternativa 4 Ako ja trgneme na strana mo`nosta (spomenata vo izve{tajot za Portugalija)

zemji{teto da bilo kupeno za smetka na Simon, site zemji osven Anglija i Irska smetaat deka kupuvaweto na zemji{teto ne e povrzano so parite na klientot i ja negiraat sekoja mo`nost za posebno pobaruvawe vo odnos na parcelata. Kako {to pojasnuva izve{tajot za Anglija, mo`nosta za "sledewe nazad" preku isplata na dolgot i vo ovaa jurisdikcija ~eka na kone~noto re{enie; toa e slu~aj i vo Irska.

207

SLUÂJ 7: MERODAVNO PRAVO

Slu~aj Jane upravuva so imot vo interes na klientot Monica. Imotot e lociran vo va{ata

zemja, vo koja ìveat i imaat svoe ìveali{te (domicil) i Monica i Jane. Vo nivniot dogovor tie vgradile klauzula vo koja se naveduva deka nivniot odnos e trust reguliran so pravoto

na Jersey. Pome|u niv nastanal spor i se povela sudska postapka. Jane se povikuvala na nepolnova`nosta na odredbata za trustot vo dogovorot i tvrdela deka odnosot treba da se regulira spored lokalnoto (doma{noto) pravo. Kakov }e bide rezultatot?

RASPRAVA AVSTRIJA Avstrija ne ja ratifikuva{e Ha{kata Konvencija za merodavnoto pravo za trustot

i za negovoto priznavawe. Bidej}i i dvete stranki imaat ìveali{te i se domicilirani vo Avstrija i imotot se nao|a na avstriska teritorija soodvetniot odnos ne opfa}a stranski element. Toa ja spre~uva primenata na avstriskoto privatno pravo za sudirot na zakonite (IPRG). Zatoa, polnova`nosta na "klauzulata za merodavnoto pravo" pome|u Jane i Monica se regulira so op{tite pravila na avstriskoto pravo.

Zaradi dogovornata avtonomija na strankite, klauzulata e zakonski polnova`na i pravoto na Jersey }e go regulira trustot ili fiducijarniot odnos. Me|utoa, toa vaì samo

za dispozitivniot del od avstriskoto pravo. Strankite ne moàt "dogovorno da ja isklu~at" primenata na zadolìtelnite ili obligatornite normi na avstriskoto pravo.

Kako posledica na toa, dogovornata avtonomija dozvoluva primena na pravoto na Jersey vo vrska so dogovorniot del od trustot, dodeka sopstveni~kite ili stvarno-pravnite aspekti na odnosot go sledat lex rei sitae, {to vo ovoj slu~aj e avstriskoto pravo.

BELGIJA Ako sudskiot spor vo vrska so trustot reguliran so stransko pravo se pojavi pred

belgiskite sudovi, toga{ sudot gi primenuva belgiskite pravila na me|unarodnoto privatno pravo. Trustot e isklu~en od primenata na Rimskata konvencija od 1980 godina za merodavnoto pravo za dogovornite obligacii. Belgiskiot sud zatoa se potpira na op{tite principi na belgiskoto me|unarodno privatno pravo za da go utvrdi obemot do koj treba da se po~ituva izborot na pravoto na Jersey. Nata obemot do koj treba da se po~ituva izborot

na pravoto na Jersey. Natamu, Belgija ja ima potpi{ano, no ne i ratifikuvano Ha{kata trust konvencija.

Doveduvaweto na trustot pod pravilata za sudirot na zakonite so koi se reguliraat dogovorite ovozmoùva priznavawe na trustot vo izvesna merka. Spored belgiskoto me|unarodno privatno pravo dominira teorijata za dogovornata avtonomija. Osven koga dogovorot e ~isto interen i ne vodi kon sudir na zakonite i koga site kontakti (to~ki na

208

vrzuvawe) se vrzani za edna zemja, strankite moàt da se dogovorat kako sakaat po sopstvena èlba i slobodno moàt da go izberat merodavnoto pravo (lex contractus).

Sprotivnata teorija za objektivnite to~ki na vrzuvawe (theorie de rattachment objecti) bara dovolen kontakt (dopirni to~ki) pome|u dogovorot i pravoto {to e izbrano kako merodavno pravo za regulirawe na dogovorot. Ovaa teorija e otfrlena od strana na najvisokite sudovi: pravoto na site dràvi moè da se opredeli kako merodavno pravo se dodeka izborot na pravoto e "razumen".

Me|utoa, teorijata za dogovornata avtonomija ne se primenuva sekoga{. Postojat najmalku tri isklu~oka. Vaèn prv isklu~ok se pra{awata za formata i sposobnosta (kapacitetot). Formalnite aspekti na dogovorot se reguliraat so pravoto na mestoto na

sklu~uvawe na dogovorot (locus regit actum). Pravoto na li~niot (personalniot) status (nacionalnosta - dràvjanstvoto) na dogovornite strani ja regulira nivnata pravna i delovna sposobnost. Vtoriot isklu~ok se odnesuva na sopstveni~kite ili stvarno-pravnite aspekti na trustot, {to se reguliraat so pravoto na dràvata vo koja se nao|a nedvi`nosta (lex rei sitae). Treto, belgiskite pravila za me|unarodniot praven poredok sekoga{ preovladuvaat pred pravoto izbrano so dogovorot. Pravnite avtori se soglasuvaat deka konceptot na stranski trust samiot po sebe ne e sprotiven na me|unarodniot praven poredok i deka voqata na strankite treba da se po~ituva vo najgolema mo`na merka. Iako se ~ini deka postoi konsenzus deka konceptot na stranski trust samiot po sebe ne e sprotiven na me|unarodniot praven poredok - za razlika od kreiraweto na trustot spored belgiskoto pravo, {to ne e mo`no - postoi pogolema nesigurnost vo vrska so obemot do koj stranskiot trust moè da se vr{i vo Belgija. Stranskiot trust moè da se soo~i so golem broj pravila {to mu pripa|aat na me|unarodniot praven poredok, kako za{titata na doveritelite vo slu~aj na insolventnost i za{titata na tretite lica {to postapuvale sovesno i ~esno (sovesni treti lica). Belgiskoto pravo isto taka }e gi regulira imperativnite pravila na semejnoto pravo vo vrska so brakot, nasleduvaweto (prinudniot nasleden del ili legitim) i maloletnicite.

Kako zaklu~ok, trustot spored pravoto na Jersey moè da bide kreiran vo Belgija samo ako ne podrazbira izmama. Natamu, situacijata moè da bide celosno povrzana so

Belgija. Vo slu~ajot 7, izborot na pravoto na Jersey verojatno nema da bide priznaeno zatoa {to nema nikakva dopirna to~ka so nitu edna druga zemja osven so Belgija. Ako postoi nekoj me|unaroden element, {to takviot izbor go pravi polnovaèn, toga{ na stranskiot trust }e mu bide dadena polna pravna sila. Me|utoa, zaradi razli~ni aspekti, seu{te }e preovlada belgiskoto pravo. Ratifikacijata na trust konvencijata }e vovede pogolema sigurnost vo vrska so ova pra{awe.

DANSKA

Konvencijata za merodavnoto pravo (Rimska konvencija) od 1980 godina e usvoena vo danskoto pravo so Zakonot za merodavnoto pravo (Zakon broj 188 od 9 maj 1984 godina).

Spored ~lenot 1(1), Konvencijata se primenuva na dogovornite obligacii vo site situacii vo koi treba da se izvr{i izbor pome|u zakonite na nekolku zemji.

Soglasno ~lenot 3(1) od Konvencijata, danskoto pravo priznava deka strankite vo me|unaroden dogovor moàt slobodno da izberat koe pravo }e go regulira dogovorot. Me|utoa, celosnata dogovorna sloboda e ograni~ena na (izvornite) me|unarodni dogovorni odnosi, to est na dogovornite odnosi so realna geografska vrska so pove}e od eden praven sistem.

209

Koga va`nite okolnosti vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot (osven izborot na merodavnoto pravo za dogovorot) se povrzani samo so edna zemja, strankite ne moàt po

sopstvena voqa da gi otfrlat zadolìtelnite pravila na taa zemja (~len 3(3) od Konvencijata). Bidej}i edinstvenata rabota {to go povrzuva dogovorot pome|u Jane i

Monica so zemja {to ne e Danska e samata klauzula za izborot na merodavnoto pravo, }e se primenat zadolìtelnite danski pravila nezavisno od klauzulata za merodavnoto pravo. Primeri za vakvite zadolìtelni pravila se pravilata od danskoto pravo za potro{uva~ite, zdravjeto (zdravstvoto) i za{titata na rabotnicite. Opredeleni zadolìtelni pravila }e se primenuvaat duri i ako dogovorot e izvorno me|unaroden dogovor, na primer danskite pravila za konkurencijata {to se primenuvaat sekoga{ koga dogoovorot proizveduva efekti na danskiot pazar. Natamu, klauzulata za izborot na merodavnoto pravo ne ja isklu~uva primenata na op{tata odredba od ~lenot 36 od Zakonot za dogovorite od 1917 godina, spomenata vo vovedot na odgovorot na slu~ajot 1. Samata klauzula za izborot na merodavnoto pravo moè da se otfrli spored op{tata odredba ako se~ini ne~esna.

Me|utoa, kako to~ka na otstapuvawe, danskite sudovi mora da ja po~ituvaat klauzulata za merodavnoto pravo i da ne zemaat predvid nezadolìtelnite (dispozitivnite) danski pravila i namesto toa da go koristat materijalnoto pravo na Jersy

za da go re{at sporot. Samo ako praviloto od stranskiot praven sistem e (o~igledno) nekompatibilno so su{testvenite danski pravni principi, toa }e bide trgnato nastrana spored principot za ordre public (javniot poredok).

Pra{aweto ne naveduva vrz koi osnovi nastanal sporot pome|u Jane i Monica. Vo svojot ~len 2(f) Rimskata konvencija ne gi pokriva sporovite vo vrska so toa dali vlastodavecot e obvrzan so postapkite na svojot zastapnik. Ako sporot se odnesuva na takov spor, toga{ se primenuvaat op{tite principi na izborot na merodavnoto pravo od danskoto me|unarodno privatno pravo, zatoa {to Ha{kata konvencija od 1978 godina seu{te ne e ratificirana vo Danska. Spored ~lenot 2(g) common law trustot e izzemen od opfatot na Konvencijata. Bidej}i institucijata trust e nepoznata vo Danska, ovaa odredba

ne go isklu~uva dogovorot sli~en na onoj pome|u Monica i Jane od opfatot na Konvencijata. ANGLIJA Mnogu {to, no ne i celata Ha{ka konvencija za merodavnoto pravo za trustot i za

negovoto priznavawe e vgradeno vo angliskoto pravo so Zakonot za priznavaweto na

trustovite od 1987 godina. Za celite na me|unarodnoto privatno pravo, Jersey e posebna jurisdikcija {to se razlikuva od Anglija i Vels. Zakonot za priznavaweto na trustovite

od 1987 godina ne ja koristi mo`nosta {to ja nudi ~lenot 24 od Konvencijata za da se isklu~i primenata na taa Konvencija vo vrska so sudirot na zakonite {to moè da se pojavi pome|u jurisdikciite vo ramkite na nekoja pogolema dràva. Zatoa na ovaa situacija se primenuvaat pravilata na Konvencijata.

Koga stnuva zbor za izborot na merodavoto pravo, Konvencijata jasno trgnuva od pozicijata na avtonomijata na vastodavecot (kreatorot na tustot, settlor). Najvisokata va`nost na avtonomijata na vastodavecot e poddràna vo prvata angliska sudska presuda so koja se tolkuva Konvencijata. Vo Re Barton, testatorot kako merodavno pravo za regulacija na trustot go izbral angliskoto pravo. Testatorot imal ìveali{te (domicil) vo Teksas vo vremeto na svojata smrt. Sudot smetal deka izborot na merodavnoto pravo e polnovaèn, iako toa im ovozmoìlo na korisnicite (beneficijarite) da go raskinat

trustot spored principite od presedanot Saunders v. Vautier, princip {to kako takov ne

210

postoi vo Teksas. Ova e silna presuda vo polza na polnova`nosta na izre~niot izbor na merodavnoto pravo, zatoa {to vlastodavecot sosema jasno ne sakal predvremen pprestanok na trustot. Sudot go otfrlil argumentot deka ~lenot 15 ja popre~uva primenata na presedanot Saunders v. Vautier.

Zatoa izborot na pravoto na Jersey e polnovaèn, osven ako ne bide iznajdena nekoja osnova vo Konvencijata so koja moè da se nadmine primarniot princip na avtonomijata na vlastodavecot. Za da moè da se utvrdi dali e toa slu~aj, }e bide neophodno da se

poseduvaat pove}e informacii vo vrska so efektot na izborot na pravoto na Jersey vo konkretniot slu~aj. Na primer, ako uslovite na trustot se dozvolivi spored angliskoto pravo, toga{ verojatno izborot na pravoto na Jersey }e bide izvr{en pred angliskite

sudovi. Me|utoa, ako bilo izbrano pravoto na Jersey za da se izbegne nekoe pravilo od angliskoto pravo, potrebna e pogolema analiza. Na primer, celniot trust e trust kaj koj

nema lice so status na beneficijar (korisnik) na trustot. Trustee go drì imotot na trustot za taa cel. Pravoto na Jersey dozvoluva trust kaj koj sopstvenosta (imotot) se posvetuva na takva nepersonalna cel, duri i ako taa cel e celosno privatna. Ortodoksnoto razbirawe na angliskoto pravo e deka edinstveniot celen trust {to e dozvolen e dobrotvorniot trust za dobrotvorni celi, {to sekoga{ ima element na javna polza. So odredeni opskurni isklu~oci ne e mo`no da se kreira ne-dobrotvoren trust. Zatoa strankite moàt da go izberat pravoto na Jersey za da kreiraat takov trust.

Za golem broj dràvi najva`nata odredba za ovaa situacija }e bide ~lenot 13 od Ha{kata konvencija. To est moè da se tvrdi deka trustot za nedobrotvorni celi pretstavuva "kategorija na trust" {to ne e dozvolena so angliskoto pravo i zatoa ~lenot 13 zna~i deka od angliskite sudovi ne se bara da go priznaat izborot na pravoto na Jersey kako merodavno pravo, {to bilo izbrano tokmu za da moè da se kreira takov trust. Zaradi nekoi pri~ini, ~lenot 13 ne e vgraden vo angliskoto pravo. Efektot na ova go detalizirame ponatamu vo tekstot.

Ako izborot na pravoto na Jersey bil napraven za da se izbegne primenata na nekoi pravila na angliskoto pravo {to se na listata na pra{awa navedeni vo ~lenot 15 od Konvencijata ili {to se analogni na toa, toga{ ~lenot sekako }e dozvoli primena na konkretnoto anglisko pravilo. Ova se ~ini neverojatno, kako i sekoja relevantnost na ~lenot 16. Zatoa verojatno i edinstvenata osnova vrz koja izborot na pravoto na Jersey moè da bide nevaliden e javnata politika, kako {to e taa predvidena so ~lenot 18. Me|utoa, povtorno ovaa verojatnost bara od nas da znaeme mnogu precizno {to

postignuvaat strankite so izborot na pravoto na Jersey. Eden komentar vika deka spored ~lenot 18, angliskite sudovi }e go poni{tat izborot na stranskiot praven sistem, ako toj izbor bil naso~en kon kreirawe na ne-dobrotvoren trust na imot vo Anglija. Od druga strana, osnovnata cel na Konvencijata e da se ovoozmoì avtonomija na vlastodavecot pri izborot na merodavnoto pravo i zatoa i nema mnogu smisla taka brzo da se povikame na ~lenot 18. Najgolemiot broj komentatori se ~ini deka se soglasuvaat deka ~lenot 18 treba da se primeni samo vo prili~no ekstremni situacii. Mnogu e silno ako se kaè deka stranskata norma e "manifestvo nespoiva" so javnata politika. Eden avtor, kombiniraj}i go ovoj priod kon ~lenot 18 so angliskata odluka da ne se prifati ~lenot 13 zaklu~uva deka "Zakonot za priznavaweto na trustovite od 1987 godina se ~ini deka ima iznenaduva~ki efekt vrz ovlastuvaweto na angliskiot vlastodavec vo inaku celosno doma{niot kontekst da kreira trust {to e nepoznat ili nedozvolen vo angliskoto doma{no pravo, so ednostavniot izbor na stransko merodavno pravo za negovo regulirawe. Toa }e gi vodi kolata i kowite preku tradicionalnite doktrinarni ograni~uvawa na angliskoto pravo za trustot.

Ako izborot na stranskiot praven sistem bil napraven za da se izbegnat angliskite pravila za trajnosta na prenosot {to pretstavuva rabota na javnata politika okolu

211

sposobnosta bogatstvoto da se vrze beskone~no, mo`no e da postoi posilen slu~aj za primena na ~lenot 18.

Zatoa e te{ko da se kaè na apstrakten na~in dali izborot na pravoto na Jersey }e bide poddràno od strana na angliskite sudovi. Ima mnogu slabo sudsko tolkuvawe na Zakonot za priznavaweto na trustovite od 1987 godina i komentatorite se donekade

podeleni. Efektite na izborot na pravoto na Jersey }e pretstavuvaat klu~en faktor za angliskata odluka dali takviot izbor bil efektiven ili ne.

FINSKA Dogovorot generalno }e se smeta za polnovaèn koga stanuva zbor za dogovornite

odnosi pome|u Jane i Monica. Me|utoa, bidej}i se ~ini deka dogovorot e povrzan samo so Finska, }e se primenuvaat zadolìtelnite pravila na finskoto pravo. Zadolìtelnite odredbi vo vrska so dogovornite odnosi pome|u strankite na investicioniot dogovor me|utoa se mnogu retki, osobeno ako dogovorot ne spa|a pod odredbite na Zakonot za za{titata na potro{uva~ite od 20 januari 1978/38. Ako Jane e pretpriema~, a Monica e potro{uva~, to est taa go sklu~ila dogovorot isklu~ivo za celi koi ne se trgovski, toga{ normalno }e se primenuva Zakonot za za{tita na potro{uva~ite. Finskoto pravo vo vrska so pravniot status na tretite lica, na primer generalnite doveriteli, }e se primenuva zatoa {to sopstvenosta se nao|a vo Finska. Zatoa koga ili Jane ili Monica }e stanat insolventni, pravata na doveritelite se re{avaat spored finskoto pravo.

FRANCIJA Francuskite sudovi moàt da im dozvolat na Jane i na Monica nivniot dogovor da se

regulira so pravoto na Jersey pod uslov (a) nivniot dogovor da ima me|unaroden karakter i (b) da nema povreda na javnata politika. Francuskite sudovi nastojuvaat da gi priznaat efektite na anglo-amerikanskiot trst {to bile polnova`no kreirani, iako Francija nema direkten ekvivalent na trustot, preku prevod na trustot na francuski kategorii {to imaat najsli~ni karakteristiki. Vo slu~ajot 7, strankite i sopstvenosta (imotot)

nemaat nikakva vrska so Jersey. Se ~ini deka site tie se povrzani samo so Francija. Zatoa, sosema e verojatno deka francuskite sudovi }e re{at deka odnosot treba da se regulira so francuskoto pravo, to est deka odredbata za izborot na merodavnoto pravo vo dogovorot pome|u Jane i Monica e ni{tovna.

Francija ne ja ratifikuvala Ha{kata Konvencija za merodavnoto pravo za trustot i za negovoto priznavawe. Francuskata vlada objavi deka taa nema da ja ratifikuva se dodeka francuskiot sistem ne prifati nekoj mehanizam sli~en na trustot. Za taa cel, francuskata vlada mu predloì na Nacionalnoto sobranie nacrt zakon za voveduvawe na

fiducie spored francuskoto pravo. Me|utoa, francuskiot Parlament ne go odobri nacrtot zaradi stravuvawe za dano~no izbegnuvawe (evazija) i vo pomala merka zaradi pra{awa povrzani so pravnata kompatibilnost na fiducijata so francuskiot praven sistem.

212

GERMANIJA Germanija ne ja ratifikuva{e Ha{kata Konvencija za merodavnoto pravo za

trustot i za negovoto priznavawe. Zatoa, }e se primenuvaat op{tite pravila na germanskoto pravo za sudirot na zakonite. Rezultatite {to proizleguvaat od ovie pravila ne se razlikuvaat su{testveno od ona {to bi se dobilo spored Ha{kata Konvencija. So drugi zborovi, pravoto na Jersey gi regulira site dogovorni aspekti na odnosot pome|u strankite. Me|utoa, site pra{awa vo vrska so prenosot na sopstvenosta, razla~nite prava vrz sopstvenosta, za{titata na doveritelite vo slu~aj na insolventnost i vo drugite aspekti za{titata na sovesnite i ~esnite treti lica se reguliraat spored lex rei sitae, to

est spored germanskoto pravo (vidi ~len 11 to~ka d, vtora re~enica, i ~len 15 od Ha{kata Konvencija).

GRCIJA Gr~kite sudovi go koristat metodot na "aklimatizacija" za da gi razre{at

procesnite problemi {to se javuvaat od anglo-saksonskiot trust. Toa podrazbira primena na relevantnoto trust pra{awe odredba {to e najsoodvetna spored doma{nata pravna institucija.

Treba da se zabele`i deka Grcija ja potpi{ala Ha{kata konvencija za trustot od 1

juli 1985 godina, {to seu{te ne e ratificirana. Grcija ja ratifikuva{e Evropskata Konvencija za merodavnoto pravo za dogovornite obligacii od 1980 godina. Evropskata Konvencija ja priznava avtonomijata na dogovornite stranki da go izberat merodavnoto pravo za regulirawe na nivniot dogovor, bez ogled na toa dali izbranoto pravo e pravo na nekoja dr`ava ~lenka na Evropskata Unija (~len 3 od Konvencijata, ~len 25 stav 1(a) od Gra|anskiot zakonik). Zatoa, do merkata do koja spored gr~koto pravo (lex fori) dogovorot

se kvalifikuva kako dogovor za mandat (ova preliminarno pra{awe se odgovara spored lex

fori; vidi go vovedot na odgovorot na Slu~ajot 1), dogovornite stranki imaat pravo samite da go izberat pravoto {to gi regulira nivnite dogovorni odnosi. Odredbite na stranskoto pravo ne se primenuvaat samo ako tie se sprotivni na bonos mores (dobrite obi~ai) ili na

javnata politika (ordre public) (~len 33 od Gra|anskiot zakonik i ~len 16 od Evropskata Konvencija).

Bez ogled na toa, upravuvaweto so imotot isto taka ima i stvarno-pravni (in rem)

efekti (steknuvawe na sopstvenosta, za{tita na sopstvenosta, vladenie vrz predmetot itn.). Vo vrska so tie efekti, upravuvaweto so sopstvenosta spa|a vo sferata na stvarno-

pravnite pravila regulira so lex rei sitae (~len 27 od Gra|anskiot zakonik). Kako rezultat na toa, gr~kite sudovi }e go primenat gr~koto stvvarno pravo vo

vrska so stvarno-pravnite efekti na pravniot odnos pome|u Jane i Monica. Od druga strana, gr~kite sudovi }e gi primenat pravilata od pravoto na Jersey vo vrska so drugite prava i obvrski {to proizleguvaat od upravuvaweto so sopstvenosta, so soodvetna primena na

ograni~uvawata utvrdeni so bonos mores i so gr~kata javna politika (osobeno so pravilata vo vrska so odano~uvaweto ili prinudnite pravila vo vrska so nasleduvaweto itn.). So soodvetna primena na ovie ograni~uvawa, istaknuvaweto na nepolnova`nosta vo sudskiot spor nema da bide uspe{no.

213

IRSKA Irska seu{te ne ja implementirtala Ha{kata Konvencija za merodavnoto pravo za

trustot i negovoto priznavawe. Common law pravilata za nesre}a pravat razlika pome|u trust vrz dvi`ni i trust vrz nedvi`ni predmeti.

Ako imotot upravuvan od strana na Jane vo interes na Monica e li~en imot i so samoto toa sostaven od dvi`ni stvari, toga{ trustot se regulira so merodavnoto pravo. Vlastodavecot na trustot moè da go izbere toa merodavno pravo, kako {to toa e vo konkretniot slu~aj. Zatoa, odnosot }e se regulira so pravoto izvrano so aktot za trustot, pravoto na Jersey (nezavisno od toa {to Monica i Jane imaat domicil vo Irska i nezavisno

od toa dali stvarite se nao|aat vo Irska, Jersey ili na nekoe drugo mesto). Ako {to e mnogu poverojatno imotot upravuvan od strana na Jane e nedvi`nost,

pra{aweto za polnova`nosta na trustot upatuva na lex rei sitae na nedvi`nosta, iako pra{awata za kreiraweto na toj trust se reguliraat soglasno pravoto izbrano od strana

na vlastodavecot, {to ne mora da bide lex situs. Vode~kiot slu~aj e verojatno Cripps Warburg

v. Cologne Investment Co. Ltd. Zaemoprima~ot ne uspeal da go vrati dolgot. Po tu`ba na

zaemodava~ot za vra}awe na zaemot so kamata, sudijata D'Arcy J od Visokiot sud smetal deka dogovorot za zaem se regulira so negovoto merodavno pravo, {to spored faktite bilo angliskoto pravo. Me|utoa, zaemot bil obezbeden so hipoteka vrz hotel za ~ie kupuvawe i

bil zemen kreditot. Tuìtelot podnel paralelna hipotekarna tu`ba i D'Arsy J smetal deka na ovaa tu`ba se primenuva irskoto pravo zatoa {to taa se odnesuvala na nedvi`nost.

Zatoa po baraweto na Jane za polnova`nosta na trustot, irskiot sud }e go primeni irskoto pravo vrz osnova na toa {to nedvi`nosta se nao|a vo Irska, iako na site pra{awa vo vrska so kreiraweto i izvr{uvaweto irskiot sud }e go primeni pravoto izbrano so aktot za kreirawe na trustot.

ITALIJA Ha{kata Konvencija za merodavnoto pravo za trustot i za negovoto priznavawe e vo

sila vo Italija od 1 januari 1992 godina. Od toa vreme, pra{aweto navedeno vo slu~ajot 7 be{e prili~no debatirano pome|u pravnite avtori i postojat nekolku sudski presudi vo vrska so toa. Vo konkretniot slu~aj, ne e opi{ana sodrìnata napravniot instrument so koj se kreira trustot; pretpostavuvame deka sopstvenosta (na primer vilata) bila polnova`no prenesena na Jane. Ne e jasno dali slu~ajot povlekuva i drugi pra{awa osven polnova`nosta na klauzulata za izbor na merodavnoto pravo {to e ovde osporena. Zatoa odgovorot na pra{aweto najnapred i vo prv red mora da se odnesuva na polnova`nosta na klauzulata za merodavnoto pravo vo polza na stranskoto pravo soglasno Ha{kata Konvencija za trustot vo pogore opi{aniot trust.

^lenot 6 od Konvencijata propi{uva deka: "Trustot }e se regulira so pravoto

izbrano od strana na vlastodavecot (kreatorot na trustot, settlor)." Ovaa odredba ne zna~i subordinirawe na avtonomijata na strankite pri izborot na merodavnoto pravo na postoeweto na to~kite na vrzuvawe so koi }e se vospostavi me|unarodniot karakter na pravniot odnos reguliran so stranskoto pravo utvrdeno od strana na vlastodavecot. Zatoa izborot vo polza na stranskoto pravo e polnovaèn, duri i koga trustot e celosno lociran vo Italija. So drugi zborovi, faktot {to su{testvenite elementi na trustot (osven

izborot na pravoto na Jersey kako merodavno pravo) site se povrzani so Italija samoto po sebe ne vodi kon ni{tovnost na odredbata za trustot vo dogovorot pome|u Jane i Monica.

Ovoj zaklu~ok najnapred bil istaknat vo Italija od strana na Lupoi i deneska e {iroko

214

rasprostranet vo italijanskata literatura za trustot. Navistina, ~len 13 od Konvencijata propi{uva deka: "Nitu edna dràva nema da bide obvrzana da go priznae trustot ~ii su{testveni elementi, osven izborot na merodavnoto pravo, mestoto na upravuvawe i voobi~aenoto prestojuvali{te na trustee, se mnogu pove}e povrzani so dràvi koi nemaat institucija na trust ili konkretnata kategorija trust {to e involvirana." Ovoj ~len potvrduva deka klauzulata za izbor na merodavnoto pravo nema da se smeta za ni{tovna samo zatoa {to site relevantni to~ki na vrzuvawe upatuvaat na zemja "{to nema institucija na trust ili ja nema konkretnata kategorija na trust {to e involvirana". Natamu, ~lenot 13 ne bara ne-priznavawe na trustot vo takov slu~aj; toj samo ja dozvoluva. No zo{to bi sledelo ne-priznavaweto ako konkretniot trust o~igledno ne e sprotiven so javnata politika (~len 16), nitu so zadolìtelnite odredbi za forumot vo vrska so pra{awata navedeni vo ~lenot 15 od Konvencijata? Ako trustot ne e sprotiven na tie odredbi, ~lenot 13 mora da pretstavuva samo sredstvo za kraen stepen (krajna nu`da), {to moè da se iskoristi za da se negira priznavaweto na trustot koga negovite efekti i bez ogled na toa se nepoèlni i nevoobi~aeni vo mestoto vo koe se nao|a imotot na trustot ili predmetot od negoviot imot i mestata vo koi treba da se izvr{i nekoe dejstvie vo vrska so niv.

Najnoviot sudski slu~aj so koj e poddràn izborot na stransko merodavno pravo za regulacija na trustot {to e povrzan samo so Italija e presudata na Tribunale di Bologna od 1 oktomvri 2003 godina. Vo ovoj slu~aj, vlastodavecot, koj bil ìtel na San Marino, kreiral trust vrz nedvi`nosti locirani vo Italija. Eden od korisnicite na trustot imal prestojuvali{te vo San Marino. Trust instrumentot (napi{an na italijanski jazik) sodrèl klauzula za izbor na merodavnoto pravo vo polza na angliskoto pravo. Tribunale di

Bologna smetal deka trustot e polnova`no kreiran i deka bilo sosema nerelevantno {to vlastodavecot i korisnicite (beneficijarite) na trustot bile ìteli na San Marino. Sudot navel deka presudata bi bila ista i koga tie bi bile ìteli na Italija. Prethodnite presudi vo taa nasoka dozvoluvaat registracija na trust instrumentite vo zemji{niot register (ili vo drugite javni registri).

Iako golemoto mno{tvo avtori i sudski presudi go priznavaat slobodniot izbor na merodavnoto pravo od strana na vlastodavecot spored Konvencijata i optirale za priznavawe na trustot, nekoi avtori i mal broj sudski presudi se sprotistavile na dominantnata tendencija. Osnovniot argument protiv e deka Konvencijata pretstavuva me|unaroden instrument i zatoa toj nema da se primenuva ako trustot nema objektivna vrska so stranskata jurisdikcija, osven onie {to se navedeni vo ~lenot 13 od Konvencijata. Sli~en argument e deka izborot na stranskoto pravo vo vakov slu~aj pretstavuva zloupotreba i deka zatoa ne e polnovaèn. Dvata argumenta se otfrleni zatoa {to ne se kompatibilni so ~lenot 6 od Konvencijata. Tie i dvata opcionoto ne-priznavawe na trustot go pretvoraat vo zadolìtelno ne-priznavawe, sprotivno na zakonodavnata istorija na ~lenot 13 od Konvencijata. Celosnata avtonomija na strankite spored Konvencijata vo odnos na trustot {to e celosno lociran vo Italija isto taka e ne{to {to e osporuvano, zatoa {to naredbata so koja i se dava pravna sila na Konvencijata vo italijanskoto pravo trreba da proizvede minimum efekti, to est efekti {to go isklu~uvaat priznavaweto na trrustot {to spa|a pod ~lenot 13. Ovaa pozicija povtorno e sprotivna na izre~niot tekst na ~lenot 13 i na negovata zakonodavna istorija.

Vrz osnova na faktite na slu~ajot, ne ni se ~ini deka trustot od Slu~ajot 7 proizveduva efekti {to se sprotivni na zadolìtelnite pravila navedeni vo ~lenot 15 od Konvencijata, na javnata politika ili na zakonite so direktna primena ili deka postojat pri~ini da se negira priznavaweto na trustot soglasno ~len 13 od Konvencijata. Vo toj kontekst, izborot na stranskoto pravo za regulacija na trustot e polnova`no i trustot treba da bide priznaen.

215

LUKSEMBURG Luksemburg ja ratifikuva{e Ha{kata Konvencija za priznavaweto na trustot od 1

juli 1985 godina so zakonot od 27 juli 2003 godina i fiducijarnite dogovori {to stapi vo

sila vo septemvri 2003 godina (Zakon od 2003 godina). Bidej}i ratifikacijata na Ha{kata Konvencija e od mnogu ponov datum ne e mo`no

da se kaè na koj na~in sudovite vo Luksemburg }e go tolkuvaat tekstot na Konvencijata. Me|utoa, moè da bide interesno da se razgleda nivnata pozicija pred

ratifikacijata: sudovite vo Luksemburg ne go rekarakterizirale trustot za da go dovedat vo soglasnost so kategoriite {to mu se poznati na pravoto na Luksemburg. Se smetalo deka

"bidej}i lex situs na imotot gi regulira stvarnite prava (pravata in rem) povrzani so toj imot, trustot kako poim {to ne e poznat vo pravoto na Luksembrug ne moè da bide kreiran vrz imot lociran vo Luksemburg." Me|utoa, istata presuda smetala deka sudovite vo Luksemburg go priznavaat trustot kreiran od stranci vo stranstvo (vo zemja {to go priznava poimot na trustot) soglasno lokalno vaè~koto pravo, bez da se obiduva da go rekarakterizira kako luksembur{ka pravna institucija. Me|utoa, vakvoto priznavawe ne dava pravo na priznavawe i izvr{uvawe na koi bilo stvarni prava, {to inaku bi ja isklu~ilo primenata na pravoto na Luksembrug (kako na primer pravniot lek sledewe na imotot za korisnicite). Presudata e otvorena vo pogled na kriteriumite za priznavawe na trustot, no se ~ini deka i stvarno pravnite elementi (lokacijata na predmetite od imotot na trustot) i li~nite elementi (domicilot na osnova~ite, na trustees, korisnicite itn.) imaat svoja uloga.

Vrz osnova na sudskata praksa od vremeto pred ratifikacijata na konvencijata, bidej}i i Jane i Monica imaat ìveali{te vo Luksemburg i bidej}i imotot na trustot verojatno se nao|a vo Luksemburg, sudovite na Luksemburg normalno }e odbijat nivnite odnosi da gi karakteriziraat kako trust spored pravoto na Jersey. Moàt da postojat dve osnovni pri~ini za toa. Prvo, ako dogovorot nema nikakov me|unaroden karakter, primenata na stranskoto pravo nema da gi obvrzuva sudovite vo Luksemburg. Duri i ako strankite vo princip imaat pravo svojot dogovor da go podvedat pod odredbite na stranskoto pravo, tie so samoto toa nemaat pravo da ja isklu~at primenata na zadolìtelnite lokalni pravila na mestoto so koe predmetot na dogovorot e ekskluzivno povrzan. Ovoj priod e potkrepen so Rimskata Konvencija za merodavnoto pravo {to se primenuva na dogovornite obligacii (duri iako trustot e izzemen od Konvencijata). Duri i da ne gi razgleduvame pra{awata povrzani so dogovorite sklu~eni so potro{uva~ite, pravoto na Jersey nema to~ka na vrzuvawe so odnosot, {to celosno e povrzan so Luksemburg. Zatoa sudovite vo Luksemburg }e imaat pravo da gi primenat zadolìtelnite odredbi na luksembur{koto pravo, pa duri iako ova ne e sigurno so ogled na "stranskata" priroda na trustot, toj odnos da go rekarakteriziraat vo dogovor soglasno pravoto na Luksemburg,

kako mandat. Vtoro, primenata na pravoto na Jersey podrazbira priznavawe na kreirawe na stvarni prava (prava in rem) vrz imot vo Luksemburg {to e isklu~eno so op{tiot princip

za lex rei situ, kako {to toj e prienet vo navedenata sudska praksa. Duri i ako pretpostavime deka luksembur{kite sudovi }e go priznaat dogovorniot odnos kako takov, to est vrz osnova na uslovite na dogovorot so koj se kreira trustot, tie nema da im dadat pravna sila na site elementi od trust odnosot {to se sprotivni na zadolìtelnite principi na pravoto na Luksemburg, osobeno vo vrska so kreiraweto na stvarnite prava. Za da se utvrdi zakoi principi potencijalno stanuva zbor, sudovite vo Luksemburg obi~no }e go

216

sporedat toj odnos so nekoja ekvivalentna institucija od pravoto na Luksemburg, kako na primer mandatot.

Spored pravilata utvrdeni so Ha{kata Konvencija (ako pretpostavime deka konkretniot trust spa|a pod odredbite na Konvencijata) izborot na pravoto na Jersey vo princip }e bide priznaeno kako pravo so koe se regulira polnova`nosta, efektite, konstrukcijata i administracijata na trustot (~len 6 i ~len 8). ^lenot 2 od Zakonot od 2003 godina propi{uva deka za celite na implementacijata na Ha{kata Konvencija i vo vrska so imotot {to e podveden pod trustot lociran vo Luksemburg, pravnata pozicija na trustee }e bide determinirana so upatuvawe na pozicijata sopstvenik (proprietaire), bez prejudicirawe na principot na segregacija na imotot (izla~no pravo) ako e toa primenlivo.

Priznavaweto na izborot na merodavnoto pravo }e podleì na ograni~uvawata utvrdeni so samata Konvencija, osobeno vo slednive ~lenovi.

Spored ~len 13, sudot vo Luksemburg nema da bide obvrzan da go priznae trustot ~ii su{testveni elementi (osven izbranoto pravo, mestoto na upravuvawe i voobi~aenoto

prestojuvali{te na trustee) se povrzani potesno so dràvata ~ii zakoni ne ja poznavaat institucijata na trustot. Vo konkretnoto scenario, najtesnata vrska }e bide Luksemburg. Iako pravoto na Luksemburg nema trust institucija identi~na na common law trustot, sudovite moèbi }e utvrdat deka im e te{ko da go iskoristat toj argument ako se znae deka vo Luksemburg postoi institucijata fiducie, {to spored Zakonot od 2003 godina podpa|a pod definicijata na trust sodràna vo ~lenot 2 od Ha{kata konvencija.

^len 15 sodrì lista na pra{awa na koi }e se primenuvaat zadolìtelnite pravni pravila vrz osnova na op{tite pravila na me|unarodnoto privatno pravo (vklu~uvaj}i go prenosot na sopstvenosta i stvarno-pravnite obezbeduvawa, za{titata na doveritelite vo slu~aj na insolventnost i za{titata na bona fide tretite lica). Ako nekoe od zadolìtelnite pravila od pravoto na Luksemburg (primenlivo na primer kako lex rei sitae

ili kako personalno pravo za Jane ili Monica) e sprotivno na pravoto na Jersey so koe se regulira trustot, sudovite vo Luksemburg }e imaat pravo da gi primenat zadolìtelnite pravila od pravoto na Luksemburg {to tie verojatno i }e go napravat.

^lenot 16 ja za~uvuva primenata na me|unarodno zadolìtelnite zakoni (lois

d'application immediate). Povtorno, vlijanieto na ovaa odredba }e zavisi od realnite pra{awa {to treba da se re{at.

^lenot 18 sodrì op{t isklu~ok od javniot poredok, to est odredbite od Konvencijata moàt da ne bidat primeneti ako nivnata primena e o~igledno sprotivna na javniot poredok.

Nakuso, ratifikacijata na Ha{kata Konvencija na pravoto vo Luksemburg mu dade ramka za priznavawe na trustot, iako negovata prethodna pozicija ve}e dozvoluva{e priznavawe na trustot vo nekoi okolnosti.

Imaj}i ja predvid fakti~kata situacija, vo koja ne postoi to~ka na vrzuvawe so

Jersey osven izborot na merodavnoto pravo, efektite od vakviot izbor na pravoto vo praksa verojatno }e bidat ograni~eni na primenata na zadolìtelnite pravila na luksembur{koto pravo so koe se povrzani najgolemiot broj drugi to~ki na vrzuvawe.

HOLANDIJA

Holandija e stranka na Ha{kata trust konvencija (HTC). ^lenot 6 dozvoluva izbor na merodavno pravo. Ne e neophodna nikakva posebna vrska so izbranoto merodavno pravo. ^lenot 11 od Konvencijata obvrzuva na priznavawe na trustot. Me|utoa, ~lenot 13

217

dozvoluva dràvata {to go vr{i priznavaweto da ne go dade toa priznavawe ako su{testvenite elementi na trustot se mnogu poblisku vrzani so dràvite {to nemaat institucija na trust. Pri re{avaweto dali e ispolnet ovoj uslov, sudot moè da ne go zeme predvid, me|u drugite faktori, i sekoj izre~en izbor na merodavnoto pravo. Vo ovoj slu~aj, trustee, korisnikot i imotot se locirani vo Holandija. Sosema e verojatno deka holandskite sudovi nema da go priznaat trustot. Me|utoa, ne e mnogu jasno kakva pozicija }e zazemat involviranite lica. Vo ovoj slu~aj "trustee" (Jane) sekako }e se smeta za zakonski sopstvenik na imotot ako toj imot bil registriran na nejzino ime vo toa vreme. "Korisnikot" (Monica) ima samo dogovorni prava protiv Jane. Mo`no e odnosot da se prekvalifikuva kako odnos na mandat i na nego da se primenat tie odredbi od holandskiot

Gra|anski zakonik (vidi go Slu~ajot 1). Dali pravoto na Jersey za trustot }e ima nekoja uloga e prili~no somnitelno, osven ako nema vo toa pravo nekoi pravila {to moàt da se primenat na odnosite regulirani so dogovorot za mandat {to ne se sprotivni na zadolìtelnite holandski pravila. Vo vakva situacija se ignorira kvalifikacijata na trustot i odnosot se tretira kako ~isto dogovoren. Vo Holandija, }e se primeni i Rimskata Konvencija za merodavnoto pravo za dogovornite obligacii. ^lenot 3 stav 3 dozvoluva izbor na merodavno pravo vo ~isto nacionalnite situacii kako ovaa, no takviot izbor na merodavnoto pravo ne moè da gi ukine zadolìtelnite pravila na taa

nacionalna dràva. Ako stanuva zbor za dogovor za mandat, Monica moè da go raskine dogovorot po èlba i po raskinuvaweto Jane treba da ja vrati sopstvenosta. Ako Jane stanal insolventen pred prenosot, sopstvenosta sekako }e vleze vo ste~ajnata masa, a

Monica nema da ima nikakov prioritet vrz sopstvenosta ili vrz finansiskata kompenzacija pred drugite doveriteli na Jane vo ste~ajnata postapka.

PORTUGALIJA Portugalija ne e stranka na Konvencijata za merodavnoto pravo na trustot i za

negovoto priznavawe od 1 juli 1985 godina. Rimskata Konvencija za me|unarodnoto privatno pravo ne se primenuva na trustot

(~len 1.2g). Zatoa, drèj}i se do portugalskiot sistem na me|unarodno privatno pravo, trustot mora da bide predmet na funkcioniraweto na depecage i da se regulira, barem koga stanuva zbor za sopstveni~kite ili stvarno-pravnite aspekti na trustot, na lex rei

sitae (~len 46 od Gra|anskiot zakonik). Vo dogovorniot del, toj }e se regulira so pravoto utvrdeno od strana na strankite, iako toa e ograni~eno na pravoto ~ija primena go reflektira seriozniot interes na dogovornite strani ili e povrzana so nekoj od elementite na dogovorot {to moàt da se smetaat za relevantni vo sferata na me|unarodnoto privatno pravo (~len 41 od Gra|anskiot zakonik). Ako ne e utvrdeno nekoe merodavno pravo, na ednostranite akti se primenuva pravoto na voobi~aenoto ìveali{te. Kaj bilateralnite dogovori, merodavnoto pravo e pravoto na voobi~aenoto ìveali{te zaedni~ko za strankite, ako ima takvo; ili ako stanuva zbor za besplatni raspolagawa, to est dogovori bez nadomest, pravoto na voobi~aenoto ìveali{te na strankata koja gi dava beneficiite. Kaj drugite dogovori, merodavno e pravoto na mestoto vo koe se izvr{uva dogovorot.

Zatoa, portugalskoto pravo }e gi regulira pra{awata na sopstvenosta. Vo vrska so obligaciite {to gi obvrzuvaat Monica i Jane, pravoto na Jersey moè da se prifati, pod uslov da postoi su{testvena vrska so aran`manot ili ako toa korespondira so serioznite interesi na edna ili pove}e od strankite; ako toa ne e taka i obligaciite pome|u Jane i

218

Monica isto taka }e bidat regulirani so portugalskoto pravo, kako pravo zaedni~ko za nivnite voobi~aeni ìveali{ta (domicil) i kako mesto vo koe se izvr{uva dogovorot.

[KOTSKA Zakonot za priznavaweto na trustovite od 1987 godina se primenuva vo [kotska

isto kako i vo Anglija i so nego se implementira Ha{kata Konvencija za priznavaweto na trustot. [kotska i Anglija za celite na me|unarodnoto privatno pravo se me|usebni stranci i Zakonot od 1987 godina se primenuva kako pome|u dva razli~ni pravni sistemi vo ramkite na Obedinetoto Kralstvo. Me|utoa, Jersey ne e del od Obedinetoto Kralstvo.

Zakonot od 1987 godina propi{uva pravila za {kotskoto me|unarodno privatno pravo ne samo vo odnos na drugite dràvi {to ja prifatile Konvencijata, tuku i vo odnos na drugite dràvi. Taka koga stanuva zbor za {kotskoto me|unarodno privatno pravo,

Zakonot od 1987 godina se primenuva vo vrska so Jersey i toa e taka nezavisno od toa dali me|unarodnoto privatno pravo na Jersey ja prifatilo Konvencijata ili ne. Dali

me|unarodnoto privatno pravo na Jersey }e go priznae trustot e posebno pra{awe, {to ovde nema da go razgleduvame.

Konvencijata propi{uva deka vlastodavecot (truster) moè slobodno da go izbere merodavnoto pravo za trustot. Me|utoa, "koga izbranoto pravo...... ne go propi{uva trustot ili konkretnata involvirana kategorija trust, izborot nema da bide polnovaèn" i vo toj slu~aj merodavno pravo }e bide pravniot sistem "{to ima najtesna vrska" so trustot. Zatoa e relevantno da se znae dali pravoto na Jersey "go predviduva trustot ili konkretnata kategorija trust". Izrazot "izbranoto pravo" se ~ini deka upatuva na vnatre{noto pravo, a ne na me|unarodnoto privatno pravo na izbraniot praven sistem, zatoa {to e propi{ano deka vo Konvencijata "zborot "pravo" zna~i vaè~kite pravni pravila vo dràvata, osven nejzinite pravila za sudirot na zakonite". Se podrazbira deka zakonodavstvoto na Jersey zabranuva trust ~ij predmet se nedvi`nosti locirani vo Jersey, no nema pravilo {to zabranuva sopstvenost vrz nedvi`nosti na drugi mesta vo stranstvo. Ako toa pravilo treba da se kategorizira kako pravilo od "pravilata za sudirot na zakonite" vo Jersey, toga{ izborot na merodavnoto pravo e nepolnovaèn. Pod pretpostavka deka prviot stav e korekten, izborot na merodavnoto pravo }e bide polnovaèn. Me|utoa, ako izborot na pravoto na Jersey treba da se otfrli, toga{ {kotskoto pravo }e pretstavuva praven sistem "{to e najtesno povrzan " so trustot i vo toj slu~aj trustot vo sekoj slu~aj }e bide polnovaèn.

^lenot 18 od Konvencijata dozvoluva izborot na pravoto da se smeta za nepolnovaèn ako izborot e sprotiven na javnata politika. Mo`nosta da se negira priznavaweto na izborot na pravoto (vo vrska so trustot ili za drugi pra{awa) zatoa {to izborot pretstavuval zloupotreba ima prili~no zna~ewe, no vo golema merka ostanuva netestiran pred {kotskite sudovi. Vo praksa, sosema e neverojatno deka izborot na pravoto na Jersey }e bide poni{teno zatoa {to samiot izbor pretstavuva zloupotreba.

Treba da se dodade deka prenosot na imotot na trustee }e bide polnovaèn nezavisno od toa koj praven sistem go regulira trustot i }e bide polnovaèn, duri i ako samiot trust se proglasi za ni{toven. Pri~inata za toa e {to imotot se nao|a vo [kotska, a {kotskoto pravo za sopstvenosta go prifa}a principot na apstrakcija, pa zatoa

poni{tuvaweto na causa na prenosot ne zna~i poni{tuvawe i na samiot prenos. Ako causa

(osnovot) e ni{toven, toga{ vo zavisnost od okolnostite e mo`no steknuva~ot da bide obvrzan da izvr{i povtoren prenos zaradi pravilata za neosnovano zbogatuvawe.

219

[PANIJA Fakti~kata situacija dozvoluva dve varijacii, vo zavisnost od toa dali trustot e

doma{en ili me|unaroden. Varijantata a podrazbira celosno doma{na situacija kaj koja ne postoi stranski element, zatoa {to trustee e lociran vo [panija. Vo takov slu~aj,

administriraweto na trustot se vr{i vo [panija, a Monica i Jane se {panski dràvjani. Sosema e jasno deka ovaa situacija ne dava mo`nost za izbor na stransko pravo, zatoa {to ovaa opcija se javuva samo ako postoi stranski element vo odnosot. Me|utoa, ova moè da bide usloveno. [panskoto pravo ja analizira fakti~kata situacija {to e opi{ana pogore vo smisla na dogovor. Od ovaa gledna to~ka, ne postoi teoriska te{kotija da se prifati

deka odnosot fakti~ki se vodi spored uslovite na pravoto na Jersey, do merkata do koja se zasegnati {panskite jus cogens pravila. [panskoto dogovorno pravo se regulira spored principot na avtonomija na strankite. Zatoa, ne postoi pre~ka za strankite da gi izberat pravilata od pravoto na Jersey vo svojot dogovor, namesto na primer da se potpiraat na standardnite klauzuli. Edinstvenoto naloèno ograni~uvawe, kako i kaj doma{nite

dogovori, se {panskite jus cogens pravila za koi postoi osobena verojatnost deka }e vlijaat vrz situacijata na tretite lica. Faktot deka strankite svojata kreacija ja

narekuvaat trust e sosema nerelevanten (osven do merkata do koja toa pomaga vo tolkuvaweto na namerata na strankite). Klauzulata za izborot na merodavnoto pravo e nepolnova`na i situacijata }e bide regulirana so lokalnoto pravo. Me|utoa, dogovorot se izvr{uva spored uslovite na pravoto na Jersey do merkata do koja ne se zasegnati {panskite jus cogens pravila.

Ako trustee e lociran nadvor od jurisdikcijata ili ako trustot se administrira vo stranstvo ili ako Monica e stranski dràvjanin, toga{ vo princip postoi prisustvo na

stranski element (Varijanta b). Me|utoa, seu{te ostanuva otvoreno pra{aweto dali ovoj stranski element e relevanten do taa merka {to trustot go pravi me|unaroden. Bidej}i [panija ne ja ratifikuvala Ha{kata Konvencija i nema sudska praksa vo vrska so ova pra{awe, moème samo da pogoduvame i da {pekulirame za mo`nite odgovori spored {panskite pravila za me|unarodnoto privatno pravo.

Za da moème da doneseme odluka dali situacijata e me|unarodna, nu`no mora da se razgledaat site fakti na slu~ajot, namesto da razgleduvame oddelni aspekti izolirano. Ako fakti~kata situacija e ve{ta~ki internacionalizirana situacija, toga{ smetam

deka izborot na pravoto na Jersey ne e dozvoleno. Slu~ajot se re{ava na pogore opi{aniot na~in.

Me|utoa, ako odnosot e izvorno me|unaroden, toga{ e nu`no da se adresira pra{aweto na karakterizacijata za da se utvrdi dali {panskoto me|unarodno privatno pravo go dozvoluva konkretniot izbor na merodavnoto pravo. Vo toj pogled, nu`no mora da se izvr{i te{ka ve`ba na karakterizacija na nepoznata institucija. Bidej}i {panskoto pravo ne ja priznava institucijata na trustot kako takva, {panskite pravila od me|unarodnoto privatno pravo {to go opredeluvaat merodavnoto pravo za trustot ne postojat kako takvi. Zatoa karakterizacijata funkcionira so koristewe na tnr. teorija za ekvivalentnosta, odnosno preku utvrduvawe koja {panska institucija e funkcionalen ekvivalent na trustot. Vo slu~aj na trustot, zaradi razli~nite funkcii {to toj gi vr{i, ubedlivo se tvrdi deka funkcionalniot ekvivalent na trustot ne moè da se utvrdi generalno za site trustovi, tuku samo od slu~aj do slu~aj za sekoj individualen trust.

Po na{e mislewe, {emata na upravuvawe kako onaa {to e opi{ana bara dogovorna karakterizacija. Na prv pogled, toa podrazbira primena na pravilata na {panskoto me|unarodno privatno pravo za dogovorite. No ovde se javuva problemot vo vrska so ovie

220

pravila, zatoa {to tie se utvrdeni so Rimskata konvencija za merodavnoto pravo {to se primenuva na dogovornite obligacii, {to vo ~lenot 1.2(g) go isklu~uva trustot. Zatoa, mora da se potpreme na pravilata utvrdeni so ~lenot 10.5 od Gra|anskiot zakonik {to se primenuvaat samo na onie "dogovori" {to ne se opfateni so Rimskata Konvencija.

^lenot 10.5 od Gra|anskiot zakonik pretstavuvaat izvesen problem do merkata do koja gi ograni~uvaat mo`nostite za izbor na merodavnoto pravo na onie stranski prava {to imaat vrska so konkretniot slu~aj. Izborot na pravoto na Jersey zatoa moè da se

poddrì ako pravoto na Jersey ne e povrzano so slu~ajot, iako mora da se priznae deka ovoj uslov mnogu lesno moè da se zaobikoli, osobeno ako se ima na um deka spored ~lenot 10.5

"sekoja vrska" (alguna conexion) }e se smeta za dovolna. Me|utoa ako strankite {to ja kreirale {emata na upravuvawe ne go znaat dovolno navedenoto pravilo i pravoto na

Jersey e celosno nepovrzano so slu~ajot, toga{ izborot na pravoto na Jersey moè da se smeta za ni{tovno. ^lenot 10.5 od Gra|anskiot zakonik utvrduva dopolnitelni pomo{ni pravila {to go primenuvaat pravoto na zaedni~koto dràvjanstvo na strankite ili ako nema takvo zaedni~ko dràvjanstvo, toga{ pravilata go primenuvaat pravoto na zaedni~koto voobi~aeno ìveali{te i kone~no pravoto na mestoto vo koe se izvr{uva dogovorot. Merodavnoto pravo zatoa moè da bide nekoe pravo {to strankite i voop{to

ne go o~ekuvale. Me|utoa, moè da se tvrdi deka pravoto na Jersey seu{te moè da ima nekoja uloga kako opi{anata, to est toa da se primenuva kako manifestacija na avtonomijata na strankite, samo so ograni~uvawata na jus cogens pravilata na vaè~koto pravo. Ako eden vakov slu~aj dojde pred {panskite sudovi, toga{ vo predvid mora da se zemat me|unarodno imperativnite pravila na {panskoto pravo (to est onie pravila na {panskoto pravo {to se primenuvaat bez ogled na merodavnoto pravo).

Generalnoto rezonirawe na me|unarodnoto privatno pravo go poddrùva ova re{enie. Ako se poglednat te{kotiite so koi se soo~uvaat {panskite sudovi vo slu~aite so izborot na merodavnoto pravo, bi sakale da istakneme deka zavisno od okolnostite na slu~ajot ne e verojatno deka sudot moè da ja proglasi klauzulata za izborot na merodavnoto pravo za ni{tovna pri primenata na lex fori, zatoa {to tendencijata kon primena na doma{noto pravo seu{te pretstavuva silna praksa.

[VEDSKA Se ~ini deka izborot na merodavnoto pravo }e bide obvrzuva~ki za strankite.

Izvesno vreme postoe{e vaè~ki zakon vo koj se deklarira{e deka ne smeat da se zaobikolat zadolìtelnite pravila vo polza na trgovskiot zastapnik so upatuvawe na stransko pravo, no ova pravilo neodamna be{e ukinato so Zakonot za trgovskoto zastapuvawe. Zatoa se ~ini deka ne postoi nekoj generalen princip spored koj zadolìtelnite pravila ne moàt da se trgnat na strana so upatuvawe na nekoe stransko

pravo. Sekako pravilata na ordre public }e utvrdat ograni~uvawa. Natamu, postojat izvesni raspravi vo vrska so toa dali izbranoto pravo mora da ima nekoja prirodna vrska so strankite ili so zasegnatiot imot, no se veli deka ovoj stav te{ko moè da se poddrì ako strankite moàt da go postignat istiot rezultat so transformacija na upatuvaweto na stranskoto pravo vo su{testvena klauzula {to kreira ist efekt spored doma{noto pravo.

Me|utoa, ako Monica (klientot) e vo ste~aj, treba da se zabeleì deka Jane i Monica

ne moàt da sklu~at su{testven dogovor vo polza na Jane ili na nekoe treto lice, {to }e bide obvrzuva~ki za generalnite doveriteli na Monica {to bi bil popovolen od inaku vaè~koto pravo, zatoa {to dogovorot se odnesuva na imot lociran vo [vedska. Zatoa {vedskoto pravo verojatno nema da ja zeme predvid klauzulata za izborot na merodavnoto

221

pravo vo slu~aj na ste~aj na Monica, barem ako imotot ne e lociran vo Jersey vo vremeto na kreiraweto na trustot. Toa bi bilo soglasno na op{tiot princip deka na sopstvenosta se

primenuva lex rei sitae. SPOREDBENI ZABELE[KI Me|u zemjite {to ja ratificirale Ha{kata Konvencija (Italija, Luksemburg,

Holandija, [kotska i Anglija) situacijata ne e unniformna. [kotska i Anglija go priznavaat izborot vo ramkite na ograni~uvawata utvrdeni vo Konvencijata (vidi na primer ~len 15 i 16 za zadolìtelnoto pravo i ~len 18 za "javnata politika"). Italija go ima istiot priod, iako trustot ne e priznaen kako pravna forma {to generalno se primenuva vo taa jurisdikcija. Od druga strana, Holandija verojatno nema da ja priznae vakvata klauzula, glavno kako rezultat na nedovolniot kontakt so forumot, potpiraj}i se na ~len 13 koj propi{uva deka trustot ne mora da se priznae ako edinstvenata su{testvena vrska e so ne-trust jurisdikcija. Vo Luksemburg, isklu~okot od klauzulata za izbor na merodavnoto pravo se bazira na ~lenot 13 od Konvencijata i toa verojatno nema da gi impresionira sudovite, zatoa {to Luksemburg ima institucija fiducie, {to soglasno

Zakonot od 2003 godina spa|a vo definicijata na trustot sodràna vo ~lenot 2 od Ha{kata Konvencija.

Pome|u drugite zemji, ima razli~ni priodi na pra{aweto na avtonomijata na strankite pri izborot na merodavnoto pravo, iako funkcionalno verojatno i nema nekoi osobeni varijacii. Postoi izvesna razlika okolu toa dali avtonomijata da se izbere stranski praven sistem e ograni~ena so uslovot za nekoja objektivno su{testvena vrska so toj sistem. Koga se bara toa (Francija, Portugalija, [panija) klauzulata za izborot na merodavnoto pravo }e bide zanemarena vo celost. Koga toa ne se bara (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Germanija, Grcija, [vedska) klauzulata za izborot na merodavnoto pravo }e se smeta za polnova`na, no podlo`na na odredeni ograni~uvawa. Naj~esto spomenuvanoto ograni~uvawe sekako e javnata politika ili javniot poredok. Najgolemiot broj izve{tai isto taka spomenuvaat deka stvarno-pravnite ili sopstveni~kite aspekti na odnosot }e se reguliraat so lex rei sitae. Na sli~en na~in, pravata na doveritelite i na sovesnite i ~esnite treti lica ne treba da bidat zasegnati so izborot na pravoto (na primer Germanija, Finska, [vedska). Izvestuva~ot od Irska zabeleùva deka polnova`nosta na trustot povrzan so nedvi`nost vo Irska sekoga{ }e se regulira so irskoto pravo, no duri i vo takov slu~aj moàt da bidat izbrani razli~ni pravni sistemi za regulacija na postojnite trustovi. Belgiskiot izvestuva~ isto taka gi spomenuva pravilata vo vrska so formata i pravnata i delovnata sposobnost na strankite.

222

POSEBEN DEL

SLUÂJ 8: PENZISKI FONDOVI

Slu~aj Nekolku godini funkcionira penziski fond za vrabotenite vo kompanijata, {to

obezbeduva to~no utvrdeni beneficii (koristi) po penzioniraweto. Vo fondot vloùvaat i rabotodavecot i vrabotenite. Upravitelite (menaxerite) na fondot smetaat deka postoi vi{ok na sredstva kako rezultat na uspe{nite investicii.

a. Dali rabotodavecot moè da go suspendira upla}aweto na vlogovite

(pridonesite)? b. Komu mu pripa|a vi{okot? RASPRAVA AVSTRIJA Penziskiot fond za vrabotenite {to obezbeduva to~no opredeleni beneficii

(koristi) po penzioniraweto, otkako vo tekot na nekolku godini i rabotodavecot i rabotnikot pla}ale pridonesi vo fondot, ne se smeta za "penziski fond" spored avstriskiot Zakon za investicionite fondovi. Me|utoa, avstriskoto privatno pravo poznava alternativni koncepti {to gi ispolnuvaat uslovite opi{ani vo slu~ajot 8. Ovie alternativi se bazirani na poseben zakon {te nare~en Betriebspensionsgesetz (BPG). Spored

~lenot 2 od BPG vo osnova postojat tri {emi za penziski fondovi. Prvata {ema e nare~ena Pensionkasse (penziska kasa - ~len 2 Z 1 BPG). Ovaa penziska

{ema pretstavuva osiguritelno re{enie {to mu ovozmoùva na rabotodavecot da organizira osiguritelno dru{tvo. Osiguritelnoto dru{tvo ima sopstven praven subjektivitet zasnovan na poseben zakon, Pensionkassengesetz (PKG). Rabotodavecot i

vraboteniot pla}aat pridonesi (vlogovi) vo osiguritelnoto dru{tvo vo polza na vraboteniot. Vrabotenite moàt da gi baraat beneficiite (koristite) po penzioniraweto, nezavisno od toa dali seu{te imaa dogovor za rabota kaj istiot rabotodavec.

Vtorata {ema za penziskite fondovi e direktno vetena penzija (direkte

Leistingszusage) (~len 2 Z 2 BPG). Kaj ovaa penziska {ema so direktno pobaruvawe, rabotodavecot e dolèn da mu obezbedi beneficija na vraboteniot po penzioniraweto, ako vraboteniot rabotel za toj rabotodavec pove}e od pet godini. Voop{to ne e va`no dali vraboteniot seu{te ima dogovor za rabota kaj istiot rabotodavecot vo vremeto na penzioniraweto.

Tretata mo`na {ema za penziski fond e {emata na ìvotnoto osiguruvawe (~len 2

Z 3 BPG). Rabotodavecot pla}a osiguritelni premii vo polza na vrabotenite soglasno dogovor za osiguruvawe pome|u osiguritelnoto dru{tvo i rabotodavecot. Rabotnikot moè da gi bara beneficiite (koristite) po penzioniraweto, nezavisno od toa dali e seu{te vraboten vo istata kompanija.

223

Opi{anite {emi za penziskite fondovi se bazirani na individualnite i kolektivnite dogovori pome|u rabotodavecot i vraboteniot. Strankite moàt slobodno da gi dogovaraat sopstvenite uslovi za najgolemiot broj elementi na {emite za penziskite fondovi, osobeno vo vrska so pra{aweto dali pridonesite (vlogovite) ili penziite {to treba da se pla}aat se fiksni (orientacija spored pridonesite ili orientacija spored

rezultatite). BPG garantira deka penziite akumulirani so tekot na godinite se neotpoviklivi, iako e mo`no da se modificira direktno vetenata penzija, imaj}i ja predvid ekonomskata situacija na kompanijata. Kaj direktno vetenite penzii (~len 2 Z 2

BPG) od samiot rabotodavec se bara da kreira prinosi i rezervi, spored aktuarskata matematika, za da moè da gi namiri o~ekuvanite barawa na vrabotenite. Prinosite

(accruals) mora da bidat obezbedeni so obvrznici ili depoziti vo investicionen fond. Pokraj {emite za penziskite fondovi bazirani na BPG, postoi i poseben tip

penziski investicionen fond spored avstriskiot Zakon za investicionite fondovi. Penziskite fondovi (PIF) se posebni avstriski investicioni fondovi na koi im e zabraneto da gi distribuiraat svoite profiti na imatelite na sertifikatite pred nivnoto penzionirawe. Imateli na sertifikatite moàt da bidat samo slednive investitori: (a) osiguritelnite kompanii, (b) penziskite kasi (pensionkassen, ~len 2 Z 1

BPG) opi{ani pogore i (v) poedinci. Na poedincite im se dozvoluva da poseduvaat PIF sertifikati samo ako potpi{at neotpovikliv plan za otplata. Pri penzioniraweto na poedinecot, penzijata se ispla}a kako anuitet.

BELGIJA Penziskite planovi i beneficii se podeleni na tri kategorii. Prvata e osnovniot

zakonski penziski plan, {to funkcionira spored principite na preraspredelba (repartition) (plata koga si odi{). Vtorata e dopolnitelen penziski plan povrzan so profesionalnata aktivnost, {to po~iva vrz principot na kapitalizacija. Ovde postojat grupni osiguritelni polisi i penziski fondovi so definirani beneficii ili definirani pridonesi (kontribucii, vlogovi). Treto, postojat individualni dopolnitelni penzioni planovi, vklu~uvaj}i gi privatnoto ìvotno osiguruvawe i individualnite penzioni investicioni fondovi (regulirani vo Zakonot od 4 dekemvri 1990 godina {to uìvaat posebni dano~ni beneficii).

Kon krajot na 1998 godina, kapitalizacioniot imot vo vtorata kategorija iznesuvale pribli`no 15 posto od belgiskiot bruto nacionalen proizvod, {to e daleku pod evropskiot prosek od okolu 40 posto. Vo ovaa kategorija sistemot na grupnoto osiguruvawe e dominanten (okolu 65 posto) {to e sprotivno na najgolemiot broj drugi evropski zemji vo koi penziskite fondovi se dominantni. Stepenot na participacijata e ograni~en na 31 posto od aktivnoto naselenie, vo sprotivnost so 90 posto vo Holandija i 50 posto vo Velika Britanija. Imotot vo tretata kategorija, kon krajot na 1998 godina iznesuval okolu 15 posto od bruto nacionalniot proizvod. Ovde sosema jasno penziskite fondovi dominiraat (70 posto) nad individualnoto ìvotno osiguruvawe.

Sosema e jasno deka penziskite fondovi bile uspe{ni i deka dobile zgolemena uloga vo belgiskiot finansiski sektor. Nivniot praven status vo golema merka se temeli vrz Kralskiot dekret od 14 maj 1985 godina i na ponoviot dekret od 7 maj 2000 godina. Spored ova zakonodavstvo, penziskite fondovi se organizirani vo ramkite na posebno pravno lice, so poseben praven subjektivitet, {to se smeta za sopstvenik na fondovite. Korporativnite formi {to bile staveni na raspolagawe se neprofitni asocijacii i

224

vzaemni osiguritelni dru{tva. Seugi {emi, korporativni ili fiducijarni, ne se dozvoleni.

Garantiraweto na nekoi posebni beneficii po penzioniraweto ne e voobi~aeno za belgiskite penziski fondovi. Neoficijalnite procenki se deka pomalku od 10 posto od fondovite se obvrzuvaat na vakov na~in. Me|utoa, za onie koi toa go pravat se primenuvaat posebni pravila. Kralskiot dekret od 7 maj 2000 godina pretstavuva obid pravniot status na fondovite {to obezbeduvaat to~no opredeleni beneficii da se dobliàt do statusot na osiguritelnite dru{tva. Na primer, dekretot deneska primenuva sli~ni pravila na ovie penziski fondovi vo pogled na solventnosta, smetkovodstvoto i cenite.

Osnovniot princip e deka immotot na penziskiot fond ne moè da se bara nazad od strana na rabotodavecot ili ne moè povtorno da se vrati vo negoviot imot. Nezavisno od toa kolku dobro raboti fondot, rabotodavecot ne moè da prenese del od imotot ili sredstvata na fondot nazad vo svojot imot. Iako Kralskiot dekret od 2000 godina i natamu go sankcionira ovoj princip, vo isklu~itelni situacii kako likvidacija, ste~aj ili masovni otpu{tawa od rabota, toj dozvoluva imotot na penziskiot fond da se koristi za isplata na vrabotenite ili da se koristi za drugi celi, pod uslov da ostanat dovolno sredstva za da se garantiraat obvrskite na fondot. Raspredelbata na imotot toga{ se upravuva pod nadzor vo polza na vrabotenite i rabotni~kite sindikati. Ako samiot penziski fond mora da se likvidira, toga{ negoviot imot se distribuira pome|u vrabotenite i mo`no i rabotodavecot soglasno vnatre{nite pravila na penziskiot fond i statutot na pravnoto lice.

Vtoriot princip inherenten na sistemot na penziskite fondovi e principot na solidarnosta. Ovde i rabotodavecot i vraboteniot mora da dadat pridonesi za da go poddràt foondot. Me|utoa, vo slu~aj na ste~aj deficitot pa|a samo na tovar na rabotodavecot koj nego treba da go pokrie. Ako od druga strana, fondot raboti dobro, rabotodavecot moè slobodno da proglasi "odmor za pridonesite" i da go suspendira pla}aweto na pridonesi vo nivna polza za nekoj ograni~en vremenski period, pod uslov toa da bide soglasno propisite za penziskite fondovi. Soglasno praviloto deka imotot na fondot ne moè da bide vraten nazad vo imotot na rabotodavecot, rabotodavecot ne moè samiot da gi bara i prisvojuva vi{ocite {to mu pripa|aat na fondot, so {to se ovozmoùva postojan rast na fondot. Tie vi{oci ne moàt da gi baraat nitu samite vraboteni, zatoa {to tie imaat samo pravo vrz garantiranite beneficii na fondot. Me|utoa, vi{ocite moàt da bidat distribuirani pome|u vrabotenite preku izmena na propisite (vnatre{nite propisi) za penziskiot fond so koj se davaat to~no opredelenite beneficii.

Vo poslednite nekolku godini, belgiskiot zakonodavec pokaà zgolemena svest za potrebata za natamo{no stmulirawe na upotrebata na penziskite planovi i napravi prili~ni napori vo toj pogled. Toa e ilustrirano so ponovoto zakonodavstvo za penziskite planovi za samo-vrabotenite profesionalci, koi sega od 1 januari 2004 godina, uìvaat odbitoci od danocite do 7 posto od nivniot godi{en prihod za finansiskite pridonesi za penziskite planovi.

Na 28 aprl 2003 godina e donesen zakon za socijalnite planovi {to treba da dovede do demokratizacija na vtorata kategorija penziski beneficii, preku nivno rasprostranuvawe na pogolema grupa lica. Planot moè da bide kreiran od strana na poedine~na kompanija ili za cel sektor ili granka.

225

DANSKA Vo Danska, najgolemiot broj penziski {emi {to se odnesuvaat na zanimawata se

reguliraat preku kolektivnite dogovori sklu~eni od strana na danskite organizacii na pazarot na trudot. No nekoi vakvi penziski {emi se reguliraat vo individualnite dogovori za rabota. Rabotodavecot ima pravo na izbor da osnova posebna penziska fondacija, samo za svoite vraboteni ili da mu se pridruì na penziskiot fond. Vo dvata slu~ai, se primenuva Zakonot za penziskite fondovi (Zakon za konsolidacija broj 159 od 8 mart 2001). Posebnite penziski fondacii ne se mnogu voobi~aeni vo Danska, zatoa {to najgolemiot broj danski kompanii se mali i sredni pretprijatija, {to ne mislat deka e vredno samite da osnovaat i da administriraat posebni penziski fondacii.

Spored Zakonot, osnovnite akti na penziskiot fond treba da sodrì pravila za zasmetuvawe i alokacija na site vi{oci na ~lenovite. Tie isto taka treba da sodràt pravila za pokrivawe na deficitite. Izvestuvaweto za tie pravila mora da dostaveno do Danskata finansiska nadzorna vlast. Spored Zakon, vlasta ja obezbeduva transparentnosta na pravilata i obezbeduva pravilata da vodat kon "razumna" alokacija na vi{ocite. Generalno, rabotodavecot mora da gi namiri site kusoci (deficiti).

a. Dali rabotodavecot moè da go suspendira upla}aweto na pridonesite? Dali rabotodavecot moè da go suspendira upla}aweto na pridonesite zavisi od

dogovorot pome|u rabotodavecot i vrabotenite i od osnovnite akti (statutot) na penziskiot fond. Pravilata na najgolemiot broj danski penziski {emi go obvrzuvaat rabotodavecot da pla}a kontinuirani pridonesi vo fiksen iznos i tokmu zatoa rabotodavecot ne moè da go suspendira pla}aweto na pridonesite. Me|utoa, nekoi penziski {emi ne mu davaat pravo na vraboteniot na kontinuirani uplati na pridonesite od strana na rabotodavecot. Namesto toa tie mu davaat pravo na vraboteniot da dobiva penzija vo fiksen iznos od momentot na penzioniraweto. Vo vakov slu~aj, statutot (vnatre{nite pravila) na penziskiot fond moàt da mu davaat pravo na rabotodavecot na suspenzija na uplatite za nekoj opredelen period, ako penziskata {ema pokaùva vi{oci.

b. Komu mu pripa|a vi{okot? Komu mu pripa|a vi{okot zavisi od vnatre{nite pravila (statutot) na penziskiot

fond. Me|utoa, spored Zakonot za penziskite fondovi, raspredelbata na vi{ocite mora da bide "razumna". Ako rabotodavecot go garantiral nadopolnuvaweto na vi{ocite, toga{ moè da se smeta za razumno rabotodavecot da ima polza od tie vi{oci ili vo slu~aj na vi{ok, rabotodavecot da proglasi privremena suspenzija na uplatite vo fondot.

ANGLIJA Trustovite tradicionalno imaat golema uloga vo penziskite aran`mani. Po

zloupotrebite so prisvojuvaweto na penziskite fondovi od strana na Robert Maxwell se pojavi izvesna zagriènost deka toa treba da se promeni. Me|utoa, Komitetot za reforma na penziskite propisi prepora~a natamo{no koristewe na trust mehanizmot. Preporakite na Komitetot dovedoa do Zakonot za penziite od 1995 godina.

226

Vi{okot moè da se pojavi vo penziskite {emi so "definirani beneficii" (to~no opredeleni koristi). "Definiranite pridonesi (vlogovi)" ili "money purchase" penziskite {emi stanaa mnogu popularni po donesuvaweto na Zakonot za penziite od 1995 godina, zatoa {to tie ne zna~at nikakov rizik za rabotodavecot, koj ne e obvrzan da gi nadopolnuva penziskite fondovi {to ne rabotat dobro i se soo~uvaat so kusoci. Me|utoa, vakvite {emi se porizi~ni za vrabotenite.

[emite so definirani ili to~no opredeleni beneficii moàt da generiraat vi{oci. Toa vodi kon golem broj sudski sporovi, glavno zaradi dve pra{awa. Spored

op{toto common law ne postoi nekoj ednostaven odgovor, zatoa {to ishodot }e se potpre na pravilata na konkretnata {ema. Pozicijata e pojasna vo Anglija deneska po donesuvaweto na Zakonot za penziite od 1995 godina.

(a) Dali rabotodavecot moè da gi suspendira uplatite na pridonesite vo

fondot? Zakonot bara periodi~ni aktuarski procenki na penziskiot fond. Ako postojat

kusoci, rabotodavecot mora da go nadopolni. Ako postojat vi{oci, rabotodavecot ima pravo da dozvoli "praznik za pridonesite" (contribution holiday) (da ja suspendira uplatata na pridonesite za nekoj opredelen period). Pozicijata be{e neodamna pojasneta vo vrska so vi{ocite vo National Grid Co. plc. v. Mayes. Spored uslovite na planot, vo slu~aj na vi{oci rabotodavcite }e sklu~at aran`man, zaveren od strana na aktuarot kako {to e razumno, za na~inot na koristeweto na vi{ocite"; me|utoa ne moàt da se napravat nikakvi izmeni so koi "sredstvata od [emata }e mu se isplatat na nekoj od rabotodavcite". Ovoj uslov {to zabranuva isplati na rabotodavcite mora da postoi inaku Dano~nata uprava (Inland Revenue) nema da ja dade svojata soglasnost na {emata, {to e potrebno za da se dobie najpovolen dano~en tretman. Koga vi{ocite bile potvrdeni i zavereni od strana na aktuarot, rabotodavcite so eden del od tie vi{oci moàt da se spravat preku zgolemuvawe na beneficiite (koristite) za vrabotenite (vklu~uvaj}i ja i mo`nosta vremeno da go suspendiraat pla}aweto na pridonesite od strana na vrabotenite). Vo odnos na drugiot del od vi{ocite, rabotodavcite predloìja aran`man spored koj del od svoite pridonesi }e se smetaat za plateni iako ne bile plateni. No House

of Lords smeta{e deka ova e prifatlivo, iako ekonomskiot efekt od osloboduvaweto od

dolgot e ist kako i isplatite na rabotodavcite. House of Lords smeta{e deka celta na ovaa klauzula so koja se zabranuva isplatata na sredstvata od fondot na rabotodavcite bila da se spre~i pristapot na rabotodavecot do sredstvata na fondot, {to ve}e bil izzemen od normalnoto odano~uvawe i dobil popovolen dano~en tretman. Ovaa cel nema da bide povredena ako na rabotodavecot mu se dozvoli vremeno da go suspendira upla}aweto na pridonesite.

(b) Komu mu pripa|a vi{okot? Ako vi{okot moè da se eliminira so vremena suspenzija na uplatite na

pridonesite, toga{ ne e tolku bito komu mu pripa|a toj vi{ok. Vakvite vi{oci moàt da se pojavat i koga {emata ve}e prestanala da postoi. Pra{aweto za toa {to se slu~uva so vi{ocite se re{ava do dobro izgotven dokument, no pred Zakonot za penziite od 1995 godina ima{e golem broj na sporovi koga uslovite na trustot jasno ne go regulirale ova pra{awe. Be{e nemo`no da se izvede nekoe op{to pravilo, zatoa {to ishodot na sekoj slu~aj zavisi od tolkuvaweto na uslovite na konkretniot trust. Zakonot za penziite od

227

1995 godina oddelno go regulira vi{okot na postojnite {emi od vi{ocite {to se pojavuvaat kaj {emite {to se vo proces na prestanok. Ovlastuvaweto za prenos na imotot

na rabotodavecot pred prestanokot na {emata mora da go kontroliraat trustees i moè da se koristi samo ako tie mislat deka toa e vo interes na korisnicite (beneficijarite) i deka koristite (beneficiite) spored {emata bile indeksirani vo odnos na inflacijata. Ako se povede prestanok na {emata, vi{okot imot moè da mu bide vraten na rabotodavecot, duri i koga dokumentot za trustot izre~no zabranuva sekakvi prenosi na rabotodavecot ({to se potrebni za povolniot dano~en tretman). Ovde povtorno, beneficiite (koristite) moàt da bidat indeksirani. Me|utoa, ako aktot za trustot predviduva deka vi{ocite }e se koristat vo polza na vrabotenite, takvata odredba }e bide efektivna (polnova`na).

FINSKA Spored finskoto penzisko zakonodavstvo, odredeno nivo na uplati za penziite e

zadolìtelno. Postojat tri alternativni na~ini na koj privatniot rabotodavec moè da ja orgizira zadolìtelnata penzija za svoite vraboteni. Rabotodavecot moè (a) da sklu~i

dogovor za osiguruvawe so specijalno licencirana osiguritelna kompanija, (b) da osnova penziska fondacija ili (v) da mu se pridruì na penziskiot fond. Spored zakonot, rabotodavecot i vrabotenite zaedni~ki gi administriraat i penziskata fondacija i penziskiot fond, iako se smeta deka rabotodavecot ima posilna pozicija vo penziskata fondacija, otkolku vo penziskiot fond. Vo vrska so detalite, administracijata na penziskata fondacija i na fondot se opredeluva so nivnite vnatre{ni pravila (statut). Sosema jasno, najva`niot na~in za organizirawe na penziite za vrabotenite e da se sklu~i penzisko siguruvawe, no ulogata na penziskite fondacii i na penziskite fondovi ne e nerelevantna.

Penziite se finansiraat od strana na rabotodavcite i na vrabotenite. Vlastite godi{no go utvrduvaat u~estvoto na vrabotenite vo tro{ocite na zadolìtelnite penzii, spored formula utvrdena so zakonite. Ovie uplati se odbivaat od platite na vrabotenite od strana na rabotodavecot, a potoa se koristat za finansirawe na rabotni~kite penzii spored sistem izbran od strana na rabotodavecot. Ako penzijata go nadminuva potrebnoto minimalno nivo, u~estvoto na vraboteniot vo tro{ocite }e bide utvrdeno so dogovor pome|u rabotodavecot i vraboteniot ili so vnatre{nite pravila (statutot) na penziskata fondacija ili na fondot. Osnovnoto zakonsko pravilo (dispozitivna norma) e deka vraboteniot e dolèn da plati, najmnogu polovina od ekstra tro{ocite.

Koga rabotodavecot go koristi osiguruvaweto za da gi organizira zadolìtelnite penzii za svoite vraboteni, toj mora da pla}a osiguritelni premii {to gi utvrduvaat vlastite vrz osnova na formula utvrdena so zakonite. Premijata e ednakva na nekoj procent od platata na sekoj od vrabotenite. Ako rabotodavecot izbral da gi organizira penziite na svoite vraboteni preku penziska fondacija ili penziski fond, toga{ rabotodavecot e dolèn da i plati na fondacijata ili na fondot iznos so koj se obezbeduva solventnosta i solidnosta na fondacijata ili na fondot soglasno nekoi aktuarski kriteriumi utvrdeni so zakonite i od strana na vlastite.

228

a. Dali rabotodavecot moè vremeno da go suspendira pla}aweto na pridonesite?

Ako ekonomskata situacija na fondacijata ili na fondot gi ispolnuva

kriteriumite utvrdeni so zakonite i od strana na vlastite, toga{ rabotodavecot moè da go suspendira pla}aweto na pridonesite.

b. Komu mu pripa|aat vi{ocite? Na istiot na~in na koj rabotodavecot e dolèn da se griì za finansiskite kusoci

(deficitot) na fondacijata ili na fondot, rabotodavecot od druga strana ima pravo vrz vi{ocite ako imoto na fondacijata ili na fondot trajno go nadmine nivoto definirano so zakonite i od strana na vlastite. Ako dojde do likvidacija na fondacijata ili na fondot, na primer zaradi faktot {to rabotodavecot prestanal da postoi ili zaradi odredbi vo negoviot statut (vnatre{ni pravila), toga{ pravata na vrabotenite vo odnos na nivnite idni penzii generalno mora da bidat obezbedeni preku dobivawe osiguruvawe od posebno licencirana osiguritelna kompanija. Mo`nite vi{oci potoa }e mu bidat vrateni na rabotodavecot ili }e bidat upotrebeni na na~in utvrden so statutot ili vnatre{nite pravila na fondacijata ili na fondot. Se dodeka fondacijata ili fondot se griì za zadolìtelnite penzii na vrabotenite, osnovnoto dispozitivno pravilo e deka vi{ocite im pripa|aat na rabotodavcite.

FRANCIJA Francuskoto pravo propi{uva cela niza {emi {to spored svojata priroda se

penziski olanovi. Prviot e osnovniot penziski plan, {to funkcionira spored principot na

kontribucii (vlogovi ili pridonesi - repartition). Ovie penzii se ispla}aat od strana na instituciite za socijalno osiguruvawe, {to se javno-pravni lica regulirani so administrativnoto pravo. Pridonesite za socijalno osiguruvawe se zadolìtelni za rabotodavecot i za vrabotenite se dodeka tie se vo raboten odnos. Francuskata vlada vodi

tradicionalni penziski {emi so pridonesi (retraites par repartition), {to se sprotivni na kapitaliziranite {emi, glavno zaradi politi~ki pri~ini. Neodamne{nata debata za penziskata politika dovede do zakonodavni promeni {to i natamu go zadràa principot

na penziskite {emi so pridonesi: Zakonot do 24 juli 2003 godina (loi portant reforme des

retraites) go potvrduva ovoj princip i go prodolùva (so izvesni isklu~oci) traeweto na pridonesite {to se baraat od vrabotenite za da se steknat so pravoto na celosna penzija.

Vtoriot e dopolnitelniot penziski plan povrzan so profesionalnata aktivnost, {to se bazira na principot na kapitalizacija. Francuskite kompanii moàt da osnovaat odreden broj {tedni {emi {to im se dostapni na nivnite vraboteni. Eden izve{taj izdaden vo 2000 godina predloì implementacija na {tedni fondovi na vrabotenite {to bi gi blokirale pridonesite na vrabotenite vo fondovite do petnaeset godini i nivniot efekt vo izvesna smisla e sli~en na efektot na penziskite fondovi. Zakonot od 19 fevruari 2001 godina ima za cel vo izvesna merka da gi implementira sugestiite na ovoj izve{taj. Ovoj Zakon sozdava nov vid fond za vrabotenite nare~en plan partenarial

d'epargne salariale volontaire, ~ii karakteristiki opfa}aat blokirawe na pridonesite na vrabotenite za period od deset godini i mo`nost vrabotenite da dobbijat dopolnitelni

229

sredstva vo vremeto na nivnoto penzionirawe. Zakonot od 24 juli 2003 godina go modificira{e plan partenarial d'epargne salariale volontaire vo plan partenarial d'epargne

salariale volontaire pour la retraite, to est {teden fond na vrabotenite posveten na penziite. Osnovnata razlika pome|u ovie dve {emi e deka prvata gi blokira pridonesite na vrabotenite za period od deset godini, dodeka vtorata go blokira iznosot se do penzioniraweto na vraboteniot (dodeka ne bidat ispolneti opredeleni okolnosti). Dvata plana (i) se osnovani soglasno kolektivnite dogovori pome|u rabotni~kite sindikati i

rabotodavecot (ili vo nekoi slu~ai, so grupa rabotodavci), (ii) obezbeduva pridonesi na rabotodavecot, pokraj onie na vrabotenite, zaedno so dano~ni privilegii i namaleni

socijalni izdatoci, i (iii) gi investira pridonesite vo {emite za kolektivno investirawe. Tretiot tip planovi se individualnite dopolnitelni penziski planovi, {to

opfa}aat ìvotno osiguruvawe, kako i plan d'epargne individuaelle, kreirani so Zakonot od 24 juli 2003 godina, {to vo svojata osnova e poseben vid dogovor za osiguruvawe vo polza na vrabotenite.

Kone~no, reìmot na francuskite penziski fondovi e vospostaven so Zakonot od 25 mart 1997 godina (Zakonot za penziskiot fond): tnr. Fonds d'epargne retraite }e dozvolat sozdavawe na kapitalizirani penziski fondovi. Dosega ne se doneseni nikakvi implementacioni dekreti (podzakonski akti) na Zakonot za penziskiot fond. Francuskata vlada vo 1998 godina ja objavi svojata namera da go ukine Zakonot za penziskiot fond i parlamentot toa go napravi so Zakonot od 17 fevruari 2002 godina (loi

de modernisation sociale). a. Dali rabotodavecot moè da ja suspendira uplatata na pridonesite? Vo vrska so osnovnite penzii od socijalnoto osiguruvawe, rabotodavecot ne moè

da go suspendira upla}aweto na pridonesite. Vo vrska so dopolnitelniot penziski plan povrzan so profesionalnata aktivnost, rabotodavecot e obvrzan so uslovite na samiot plan. Vo vrska so posebniot vid dogovor za osiguruvawe, rabotodavecot ne pla}a nikakvi pridonesi.

b. Komu mu pripa|aat vi{ocite? Vo vrska so osnovnite penzii od socijalnoto osiguruvawe vi{ocite i pripa|aat na

konkretnata institucija za socijalno osiguruvawe. Vo vrska so dopolnitelniot penziski plan povrzan so profesionalnata aktivnost, rabotodavecot ne moè da gi bara vi{ocite. Tie im pripa|aat na vrabotenite. Vrabotenite {to se penzioniraat imaat pravo na ìvoten anuitet (rente viagere acquise a titre onereux) ili na direkten prenos na kapitalot, zavisno od uslovite na navedeniot plan. Vo vrska so ìvotnoto osiguruvawe, vi{ocite mu pripa|aat na osiguritelot, ako poinaku ne e predvideno so dogovorot za ìvotno osiguruvawe. Vraboteniot }e ima polza od ìvotniot anuitet (rente viagere).

230

GERMANIJA Vo Germanija, penziite na vrabotenite (nadvor od sistemot na socijalno

osiguruvawe) se baziraat na poseben zakon, Gesetz zur Verbesserung der betrieblichen

Altersverordnung od 12 dekemvri 1974 godina. Postojat ~etiri {emi spored ~lenot 1 od Zakonot. Unterstutzungskasse (stav 4) ja karakterizira faktot {to vrabotenite nemaat pobaruvawa; taa stana re~isi opsoletna od momentot koga Vrhovniot sud zastana na stavot deka vo sferata na trudovoto pravo konzistentnoto odnesuvawe na rabotodavecot moè da bide obvrzuva~ko za nego. Direktzusage (stav 1) pretstavuva direktno pobaruvawe vo odnos

na rabotodavecot. Direktversicherung i Pensionskasse (stavovi 2 i 3) se osiguritelni re{enija; edinstvenata razlika pome|u dvete {emi e deka vo edniot slu~aj samiot rabotodavec go organizira osiguritelnoto dru{tvo, koe vo ovoj slu~aj ima sopstven praven subjektivitet. Zatoa za celite na pra{awata postaveni vo ovoj slu~aj, nu`no mora da se napravi razlika pome|u {emata so direktno pobaruvawe (stav 1) i osiguritelnata {ema (stavovi 2 i 3). Za tretiot tip {emi e predloèna izvorna trust {ema za penziskiot fond: taa e nare~ena

Finanzmarktforderungsgesetz (vidi slu~aj 1, alternativa 1), no seu{te ne e zakonski usvoena. Zaradi dano~ni celi, penziskite {emi osven onie spored zakon vo osnova se nepostoe~ki.

Avtonomijata na strankite postoi za dobar del od sostavuvaweto na {emata, osobeno za pra{aweto {to e toa {to }e bide fiksirano: pridonesite ili eventualnite penzii (orientacija kon pridonesite ili kon rezultatot). Mnozinstvoto se orientirani kon eventualnite penzii (vtoriot tip) i samo vo toj pogled se postavuvaat izvesni pra{awa {to imaat nekoe zna~ewe. Rizcite povrzani so ovaa {ema vodat kon zna~itelno namaluvawe vo vetuvawata na kompaniskite penzii. Vo ovaa {ema moè da se veti nekoj fiksen iznos (stati~en tip) ili mnogu povoobi~aeno, vetuvaweto moè da se koregira periodi~no (dinami~en tip). Me|utoa, postoi zakonska dol`nost na sekoi tri godini da se razgleduva prilagoduvaweto (korekciite) na penziite, zemaj}i ja predvid ekonomskata

situacija na kompanijata (vidi ~len 16 BetAVG). Ako vetenite penzii se ispla}aat od strana na samiot rabotodavec ({ema so

direktno vetuvawe, ~len 1 stav 1 BetrAVG) toj toga{ mora da sozdade rezervi, {to spored aktuarskata matematika, se nu`ni za namiruvawe na predvidlivite pobaruvawa (vidi ~len 253 stav 1 od Trgovskiot zakonik). Rezervite i zgolemeniot obem na investiciite sosema jasno mu pripa|aat na rabotodavecot (kompanijata). Spored germanskoto pravo, za{titata na vrabotenite se obezbeduva preku {emite za vzaemno osiguruvawe, sli~ni na {emite za garantirawe na depozitite {to gi koristat komercijalnite banki. Vo bilansot na sostojbata na rabotodavecot, penziskite investicii mora da se zavedat po nivnata kupovna cena (~len 253 stav 1(1), ~len 255 od Trgovskiot zakonik). Uspe{nite investicii na rabotodavecot ne se direktno povrzani so nekoja obvrska. Zatoa, duri i koga zgolemuvaweto na vrednosta na investiciite vodi kon re-evaluacija na tie investicii spored ~lenovite 249, 253ff od Trgovskiot zakonik, toga{ vakvoto zgolemuvawe pretstavuva samo zbir na aktivata vo bilansot na sostojbata. Me|utoa novite predmeti steknati po povisoki ceni (novite investicii vo portfolioto {to postojano se menuva) }e gi odrazat tie zgolemuvawa vo vrednosta na bilansot na sostojbata. Ovoj vi{ok sekako moè da se upotrebi kako rezerva i toj go namaluva iznosot na rezervite potrebni vo idnina.

Spored osiguritelnata {ema (stavovi 2 i 3), moè da se obvrzat na pridonesi i rabotodavcite i vrabotenite. Spored germanskoto pravo za ìvotnoto osiguruvawe, premiite se zasmetuvaat na konzervativen na~in. Zatoa, prisustvoto na vi{ocite se smeta za normalno. Vi{okot udel kaj sekoja polisa na ìvotnoto osiguruvawe se pripi{uva na polisata (barem za delot koj ne e povle~en od strana na osiguritelnata kompanija). Me|utoa, vakviot vi{ok ne ja reducira obvrskata za uplata na premiite. Bidej}i

231

rabotodavecot normalno mu vetuva na rabotnikot opredelena penzija, vi{okot mora da bide distribuiran. Spored stati~kata {ema, koga rabotodavecot vetuva samo opredelen iznos, vi{okot ne se koristi vo polza na vraboteniot ({to e izvedeno od argument od ~len 16 stav 3 to~ka 2 BetrAVG). Ako vi{okot e celosno upotreben vo polza na vraboteniot, toga{ se smeta deka e celosno ispolnet uslovot na sekoi tri godini da se razgleduva eventualnoto adaptirawe (korekcija) na iznosot. [emata se smeta za dinami~na.

GRCIJA Vo Grcija penziite se pla}aat od strana na instituciite za socijalno osiguruvawe,

{to se javno-pravni lica, po dostignuvaweto na opredelena starosna vozrast i po opredelen raboten sta`. Pridonesite za socijalno osiguruvawe se zadolìtelni i za rabotodavecot i za rabotnikot za vreme na rabotniot odnos. Dràvata ~esto se obvrzuva sebe si da dade dopolnitelni pridonesi vo instituciite na socijalnoto osiguruvawe. Rabotodavecot ne moè da ja suspendira uplatata na pridonesite. Sekoj eventualen vi{ok i pripa|a na konkretnata institucija za socijalno osiguruvawe {to e odgovorna za isplatata na penziite.

Od druga strana, vo Grcija ~esto se koristat privatnite osiguritelni {emi od strana na nekolku rabotodavci kako dopolnitelni penziski planovi za nivnite penzionirani vraboteni. Sekoja privatna {ema se regulira so dogovor sklu~en pome|u osiguritelnoto dru{tvo i rabotodavecot, pod uslov rabotodavecot da pla}a pridonesi vo polza na svoite vraboteni. Ovie privatni {emi ne se zadolìtelni za rabotodavecot, koj moè da ja prekine {emata soglasno uslovite na konkretniot osiguritelen dogovor. Natamu, sekoj vi{ok mu pripa|a ili na rabotodavecot ili na vraboteniot, vo zavisnost od uslovite na konkretniot dogovor.

Penziskata politika vo momentov vo Grccija e vo faza na reformi. Neodamne{nata debata za penziskata politika dovede do zakonski izmeni kon sistem na privatni penzii, {to e dopolnitelen (komplementaren) na javniot sistem za socijalno osiguruvawe. Zakonot 3029/2002 im dava pravo na rabotodavcite i/ili na vrabotenite da osnovaat privatno-pravni lica so privaten dogovor (Fondovi za profesionalno osiguruvawe) za da se obezbedat dopolnitelni penzii i drugi beneficii vo natura i vo pari (na primer medicinska pomo{, obes{tetuvawe vo slu~aj na nesre}en slu~aj ili bolest, itn.) na onie vraboteni koi izbrale da participiraat vo fondot. Fondovite gi kontrolira ministerot za trud i socijalno osiguruvawe. Pristapuvaweto na fondot ne e zadolìtelno nitu za vrabotenite, nitu za rabotodavcite, osven ako rabotodavecot ne prezeme obvrska da osnova vakov fond. Fondovite funkcioniraat soglasno principite na kapitalizacijata, to est site pridonesi uplateni od strana na vrabotenite i/ili rabotodavcite tie gi investiraat vo dvièn ili nedvièn imot i so toj imot upravuva odborot na menaxerite na fondot. Zakonot 3029/2002 predviduva ograni~uvawa vo vrska so upravuvaweto na imotot {to mu pripa|a na sekoj od fondovite. Natamu, statutot (vnatre{nite pravila) na fondot osobeno treba da gi opredelat visinata na pridonesite {to treba da gi pla}aat rabotodavcite i/ili vrabotenite, metodite na korekcii (prilagoduvawe) na visinata na tie pridonesi, visinata na penziite i na drugite eventualni beneficii i metodite na korekcija (prilagoduvawe) na tie penzii i beneficii.

Kako rezultat na toa, ne postojat nekoi op{to primenlivi principi na gr~koto pravo vo vrska so pra{awata navedeni vo slu~ajot 8 i ovie pra{awa se re{vaat od slu~aj do slu~aj spored odredbite na statutot (vnatre{nite pravila) na sekoj konkreten fond.

232

Me|utoa, sistemot na dopolnitelnite privatni penzii {to e opi{an pogore seu{te ne e stapen vo sila, zatoa {to seu{te ne se re{eni odreden broj dano~ni pra{awa.

IRSKA a. Dali rabotodavecot moè da ja suspendira uplatata na pridonesite? Rabotodavecot sekako moè vremeno da go suspendira pla}aweto na pridonesite

ako penziskiot trust sodrì izre~ni odredbi za toa. Ako toj nema takvi odredbi, se javuvaat dve pozicii. Prvo, dokumentot za penziskiot trust ne moè da se menuva bez izre~no dadeno ovlastuvawe za menuvawe. Vo takov slu~aj, ako trustot ne mu dava pravo na rabotodavecot da ja suspendira uplatata na pridonesite, toga{ toj ne moè da se menuva za da se postigne taa cel. Me|utoa, vtoro, kako generalno pravilo najgolemiot broj sovremeni dokumenti za penziskite trustovi voobi~aeno }e predvidat deka tie moàt da se menuvaat ili dopolnuvaat. Koga }e se slu~i toa, op{toto pravo bara za sekoja su{testvena promena na uslovite da se dostavi soop{tenie do ~lenovite na penziskata {ema vo rok od {est meseci. Vo vakov slu~aj, ako trustot ne dozvoluva rabotodavecot da ja suspendira uplatata na pridonesite, dokumentot za trustot moè da bid epromenet za da se postigne taa cel.

b. Komu mu pripa|aat vi{ocite? Pra{aweto na sopstvenosta vrz vi{ocite vo penziskiot trust, osobeno pri

prestanok (likvidacija) na trustot zavisi od uslovite vo aktot za penziskiot trust, koi ~esto dozvoluvaat vi{ocite da gi zgolemat penziskite beneficii. Sekoj "preostanat vi{ok po zgolemuvaweto na beneficiitevo aktot za penziskiot trust, koi ~esto dozvoluvaat vi{ocite da gi zgolemat penziskite beneficii. Sekoj "preostanat vi{ok po zgolemuvaweto na beneficiite mu se vra}a na osnovniot rabotodavec".

ITALIJA Vo Italija, pravoto za penziskite fondovi e reformirano nekolku pati vo tekot

na psolednata decenija. Pred tie izmeni, privatnite penziski {emi voobi~aeno bea organizirani kako fond osnovan kako poseben imot ili kako asocijacija (zdruènie) bez

svojstvo na pravno lice (~len 36 od Gra|anskiot zakonik) ili kako fondacija (~len 39 od Gra|anskiot zakonik). Fondot ~esto be{e prenesuvan na rabotodavecot (~lenovi 2114-2117

od Gra|anskiot zakonik). Ovie postari fondovi seu{te obezbeduvaat penziski beneficii za okolu 600.000 ~lenovi, pod pokrivkata na navedenite reformi, vo nekoi sektori na pazarot so plati {to se nad prosekot (banki, osiguritelni dru{tva, kompaniski menaxeri itn.).

Deneska, penziskite fondovi se osnovaat kako asocijacii (zdruènija) bez svojstvo na pravno lice, kako zdruènija so svojstvo na pravno lice ili kako fondacii. Ako se osnovani za rabotnicite vo eden cel sektor (na primer za rabotnicite vo industrijata za ~elik) tie mora da imaat svojstvo na pravno lice (zakon od 21 april 1993 godina, broj 124,

~len 4.1., 4.4.). Fondot obi~no go upravuvaat institucii specijalizirani za aktivnosti na

233

upravuvawe so imot spored dogovor so fondot (zakon 124/1993, ~len 6, 6bis, 6ter). Imotot na fondot ne moè da se koristi za nekoi drugi celi osven za onie za koi bil osnovan, nitu pak moè da bide zaplenet od strana na doveritelite na upravitelot. Kaj {emite za kolektivno upravuvawe opi{ani vo slu~ajot 9, imotot na fondot mora da se ~uva vo depozit (~uvawe) kaj banka (zakon 124/1993 ~len 6bis).

Ovie novite {emi voobi~aeno se poznati kako "zatvoreni fondovi" zatoa {to se osnovaat so kolektivnite dogovori {to gi pokrivaat samo onie rabotnici vo kategorijata

za koja se dogovaraat (pregovaraat) takvite dogovori (zakon 124/1993, ~len 3). Vo juni 2002 godina ima{e ~etirieset i dva zatvoreni fondovi so okolu 1.050.000 ~lenovi. Od druga strana, "otvorenite" penziski fondovi se za onaa kategorija rabotnici {to ne moàt da im se priklu~at na "zatvorenite" penziski fondovi, kako na primer samo-vrabotenite rabotnici (zakon 124/1993, ~len 9). Otvoreniot penziski fond se osnovaat od strana na istata institucija za upravuvawe so imot {to gi upravuva i zatvorenite fondovi. Ovie fondovi nemaat svojstvo na pravno lice, nitu pak se nezavisni tela {to nosat odluki, no tie gi nudat istite osnovni garancii kako i zatvorenite fondovi: nivniot imot nitu moè da se koristi za celi {to se razlikuvaat od onie za koi bil osnovan fondot, nitu pak moàt da bidat zaplenuvani od strana na doveritelite na upravitelot. Vo juni 2002 godina ima{e okolu 100 otvoreni fondovi so okolu 300.000 ~lenovi.

Najgolemiot broj italijanski penziski fondovi se fondovi so definirani pridonesi. Realno, zatvorenite penziski fondovi deneska moàt da bidatt osnovani kako {emi so definirani (to~no opredeleni) iznosi na pridonesite (zakon 124/1993, ~len 2.2.). Isplatata na to~no opredelenite benefici e garantirana so osiguritelno pokritie (zakon 124/1993, ~len 6.3).

Bidej}i nema sudska praksa, pretpostavuvame deka na postavenite pra{awa moè da se odgovori na sledniov na~in.

a. Dali rabotodavecot moè da ja suspendira uplatata na pridonesite? Vo najgolemiot broj slu~ai, fondot se osnova so dogovor. Ako toj e osnovan na

neopredeleno vreme, rabotodavecot moè da se povle~e od nego so ednostrano dadena izjava, vrz osnova na generalnite principi na pravoto {to ne dozvoluvaat beskone~no vaè~ki obligacii. Ovaa izjava }e dovede do prestanok na obvrskata na rabotodavecot za uplati na pridonesite vo fondot, no ne moè da gi zasegne steknatite prava na drugite lica koi upla}ale pridonesi vo toj fond. Ako fondot e osnovan na opredeleno vreme, rabotodavecot ne moè da se povle~e od fondot pred istekot na rokot. Vo sekoj slu~aj, suspenzijata na upla}aweto pridonesi so ednostran (unilateralen) akt se ~ini problemati~na, osven ako ovlastuvaweto za suspenzija ne bilo dogovoreno vo vremeto na osnovaweto na fondot. Ako vakvoto ovlastuvawe ne bilo izre~no rezervirano, toa verojatno moè da se vtemeli vrz principot deka nepredvidlivite nastani (okolnosti) {to ja naru{uvaat ekonomijata na dogovorot moàt da dovedat do negovo raskinuvawe, osven koga negovata izmena e mnogu posoodvetna. No ovoj pricip povrzan so pravi~nosta funkcionira smo ako rizicite na koi reagira rbotodavecot ne se tipi~no povrzani so konkretniot dogovor. Ova e strogo ogrni~uvawe na primenata na principot.

234

b. Komu mu pripa|aat vi{ocite? Pridonesite na rabotodava~ite vo penziskite fondovi se smetaat za del od

odloènata nagrada na vrabotenite, iako vrskata pome|u dopolnitelnite penziski beneficii (koristi) i drugite komponenti na nivnata nagrada ne funkcioniraat za site celi vo site aspekti. Ako fondot e finansiran od strana na rabotodavecot, toj ne moè da gi bara vi{ocite, zatoa {to toa moè da go potkopa penziskoto vetuvawe. Isto taka treba da se spomene deka izre~na zakonska odredba propi{uva deka imotot na penziskiot fond e vo sopstvenost na penziskiot fond (zakon 124/1993, ~len 4ter). Ovaa formula, {to ne e ba{ sosema jasna, zna~i deka kapitaliziranite pridonesi vo fondot (i vi{ocite, ako gi ima) ne se vo sopstvenost na rabotodavecot, nitu pak vo sopstvenost na ~lenovite na {emata. Zatoa moè da se tvrdi deka vo momentov nikoj nema pravo na vi{ocite na penziskiot fond. Me|utoa zaklu~okot e razli~en vo pogled na fondovite {to i bile preneseni na osiguritelnata kompanija, koja garantira to~no opredeleni beneficii (koristi). Ovie fondovi se vo sopstvenost na osiguritelnata kompanija. Vi{ocite vo fondot isto taka mu pripa|aat na osiguritelot, po analogija so pravniot reìm {to se primenuva na fondovite za ìvotno osiguruvawe, iako zakonite za penziskite fondovi ne se izre~ni vo vrska so ova konkretno pra{awe.

LUKSEMBURG Vo 1999 godina, Luksemburg donese dva bitni zakona {to za prv pat obezbedija

pravna osnova za dopolnitelnite penziski planovi i penziski fondovi. Zakonite se doneseni na 8 juni 1999 godina. Tie sodràt zakon za dopolnitelnite penziski planovi i

zakon za osnovawe na penziski fondovi vo forma na sepcav (societe d'epargne-pension a capital

variable) ili vo forma na assep (association d'epargne-pension). Pred taa data, sekoj dopolnitelen penziski plan be{e predmet na privaten, dogovoren aran`man.

Se pretpostavuva deka rabotni~kiot penzionen fond ja prifa}a formata na dopolnitelen penzionen plan, to est sepcav ili assep ili forma na pravno lice (fond de

pension) regulirana od strana na Komesarot za osiguruvawe (Commissariat aux Assurances).

Sepcav ima praven subjektivitet poseben od rabotodavcite i od vrabotenite. Assep

pretstavuva so-sopstvenost vrz imotot bez svojstvo na pravno lice. Sepcav i assep podleàt na striktna kontrola od strana na CSSF (Commission de Surveillance du Secteur Financier),

odnosno nadzornata vlast na finnansiskiot sektor na Luksemburg. Tretiot tip penziski plan podleì na kontrola na Commissariat aux Assurances koj e nadzorno telo na osiguritelniot sektor.

Gore navedenite zakoni izre~no ne predviduvaat situacija na fond {to generira vi{oci zaradi negovite investiraweto na imotot {to ve}e e finansiran so pridonesite. Namesto toa, zakonite glavno se odnesuvaat na situaciite na deficitite (kusocite) pome|u pretpostavenite obvrski i imotot na fondot (soglasno aktuarskata kalkulacija definirana so zakonot).

Me|utoa, sosema e verojatno deka individualniot fond }e go regulira toa pra{awe

vo penziskiot propis (reglement de pension), {to sekoj sepcav i assep se dol`ni da go usvojat kako vnatre{en propis. Osobeno ~lenot 60 od Zakonot od 1999 godina za sepcav i assep bara da se utvrdat obvrskite na licata koi gi pla}aat pridonesite, finansiskiot plan i nekoi drugi propisi vo vrska so pridonesite {to treba da se dadat.

Vrz osnova na op{tite pravni principi i vo otsustvo na nekoj poseben konkreten

propis ({to mora da bide odobren od strana na CSSF) moè da se tvrdi deka vi{ocite ne

235

vodat kon suspenzija na obvrskite na rabotodavecot za uplata na pridonesite soglasno obvrskite {to gi prezel i deka vi{ocite mu pripa|aat na fondot.

HOLANDIJA Op{to Za rabotni~kite penziski planovi se dostapni razli~ni strukturi. Regulacijata na

penziite ja sre}avame vo Pensioen- en Spaarfondsenwet (Zakon za penziskite i {tednite fondovi; PSW) (posledna verzija Stbl. 2000, 256). ^lenot 2 od Zakonot go obvrzuva sekoj rabotodavec koj im vetil penzija na svoite vraboteni za realizacija na svoeto vetuvawe da izbere nekoja od mo`nostite {to gi nudi zakonot. Rabotodavecot moè da mu se pridruì na generalniot kompaniski penziski fond, moè da osnova deloven penziski fond vo vrska so svoeto pretprijatie ili moè da sklu~i dogovor so nekoe osiguritelno dru{tvo ili da im obezbedi mo`nost i sredstva na svoite vraboteni tie samite da sklu~at dogovor so osiguritelnata kompanija.

Vo Holandija ~esto koristen mehanizam za kompaniskite penziski fondovi e fondacijata. Imotot {to go so~inuva penziskiot fond se drì vo fondacija. Fondacijata e sopstvenik na imotot. Ako penziite se obezbedeni preku dogovor za osiguruvawe so osiguritelot, toga{ vrabotenite imaat li~no pobaruvawe protiv osiguritelot za parite od svojata penzija. Vo takov slu~aj, ne e mo`na suspenzija na upla}aweto na pridonesite i nema mo`nost za vi{oci.

Fondacijata kako upravitel na penziskiot fond a. Dali rabotodavecot moè da ja suspendira uplatata na pridonesite? Op{tiot stav vo Holandija e deka rabotodavecot ima pravo da profitira od

vi{ocite. Eden od na~inite na koj rabotodavecot moè da ima korist od profitot e preku suspendirawe na uplatata na pridonesite. Me|utoa, ovaa mo`nost e kontroverzna. Sugerirana e i druga mo`nost. Nekoi tvrdat deka "korisnicite" (beneficijarite) na fondot treba da profitiraat od vi{ocite.

b. Komu mu pripa|aat vi{ocite? Formalno, vi{ocite i pripa|aat na fondacijata, zatoa {to fondacijata seu{te e

sopstvenik na tie sredstva. Me|utoa, strukturata na fondot, negovite vnatre{ni akti (statutot) i dogovornite aran`mani pome|u vrabotenite i rabotodavcite se relevantni za opredeluvaweto komu mu pripa|aat vi{ocite, nezavisno od toa koj e zakonski sopstvenik na fondot. êsto se tvrdi deka vi{ocite treba da mu se vratat na rabotodavecot, zatoa {to rabotodavecot e toj {to e obvrzan da go nadopolni fondot ako se pojavi kusok vo iznosot {to e potreben za ispolnuvawe na penziskite obvrski. Me|utoa, kone~niot zaklu~ok vo vrska so ovaa to~ka zavisi od aran`manite vo dogovorot. Strankite moàt da sklu~at nov dogovor i da se dogovorat deka vi{ocite }e bidat upotrebeni za zgolemuvawe na beneficiite (koristite) {to im se ispla}aat na vrabotenite.

236

Iato taka e mo`no na situacijata da gleda od ekonomska perspektiva. Spored ova gledi{te, individualnite vraboteni ili kolektivot na vrabotenite (vklu~uvaj}i gi i onie {to ve}e gi dobile svoite penzii i onie ~ii prava se zaspani) se onie {to treba da gi dobijat tie vi{oci. Ova prelevawe moè da ima forma na skrateno rabotno vreme, mo`nost da se posetuvaat kursevi (doobuka), odmor na verski praznici itn.

Nekoi od vi{ocite se tvrdi deka im pripa|aat na dano~nite vlasti, zatoa {to deneska se ~ini deka i premnogu penziski premii se odbivaat od profitot na kompanijata. Deneska toa e predmet na rasprava.

PORTUGALIJA Vo Portugalija vo osnova postojat dva glavni penziski sistemi {to go pokrivaat

celoto naselenie: edniot e za dràvnite slu`benici (Caixa Nacional de Pensoes), a drugiot za licata koi ne se vraboteni od strana na dràvata (Sistema de Seguranca Social). Vo idnina, }e postoi eden edinstven generalen sistem za socijalno osiguruvawe.

Osven dràvniot sistem, postoi i privaten sistem, baziran na penziskite fondovi povrzani so osiguritelnite dru{tva. Kako rezultat na kolektivnite dogovori, privatnite penzii moàt da go dopolnat osnovniot sistem za socijalno osiguruvawe, {to e na primer slu~aj so vrabotenite vo bankarskiot sektor. Pokraj ova, sekoj moè dobrovolno da go dopolni sekoj drug penziski plan preku nekolku privatni penziski fondovi (PPRs - Planos

de Poupanca-Reforma) {to e upravuvan vo vrska so osiguritelnite dru{tva. Ovaa varijanta stanuva se pove}e popularna zatoa {to obezbeduva dano~ni privilegii.

Soglasno Zakonot za penziskite fondovi od 1999 godina (Dekret-Zakon 475/99 od 9 noemvri) penziskite fondovi se "imot {to isklu~ivo e raspredelen na eden ili pove}e penziski planovi" i nivniot imot se raspredeluva samo na korisnicite preku soobrazuvawe so penziskiot plan. Sodrìnata na penziskite planovi mora prethodno da bide odobrena od strana na nadzorna vlast na osiguritelnata dejnost - Osiguritelniot Institut na Portugalija (Instituto dos Seguros de Portugal - ISP). Postoi celosna separacija na imotot pome|u fondot i negovite ~lenovi, u~esnici i korisnici (beneficijari). Penziskite fondovi, kako i investicionite fondovi, se avtonomni imotni masi {to se upravuvani od strana na posebni kompanii za upravuvawe so penziskite fondovi -

Sociedades Gestoras de Fundos de Pensoes. Penziskite fondovi i nivnite kompanii za upravuvawe se pod nadzor na ISP, telo {to vr{i generalen nadzor vrz osiguritelnata industrija.

Soglasno Zakonot za penziskite fondovi od 1999 godina, penziskite planovi moàt da bidat zatvoreni ({to e slu~aj so fondovite rabotodavec-vraboteni) ili otvoreni (fondovi {to se otvoreni za javnosta); tie moàt da bidat fondovi so definirani i to~no opredeleni koristi (visinata na pridonesite varira za da se dobie to~no opredelenata korist), so definirani i to~no opredeleni iznosi na pridonesite (beneficiite se promenlivi) ili me{oviti. Tie isto taka moàt da bidat so vlogovi (contributivos, a vloùvaat rabotodavecot i vrabotenite). Zatvorenite (rabotodavec- vraboten) penziski fondovi moàt da bidat so to~no opredeleni i definirani koristi (beneficii), to~no opredeleni i definirani pridonesi ili me{oviti; otvorenite fondovi mora da bidat so definirani i to~no opredeleni pridonesi (vlogovi).

Sekoj penziski plan mora da bide odobren od strana na ISP i moè da bide izmenet samo so negova soglasnost. Sekoja plan so definirana i to~no opredelena beneficija (korist) ili me{ovit plan mora da ima aktuarski plan i individualniot aktuar mora da bide nazna~en za kontrola na negovata to~nost (aùrnost).

237

Vi{ocite se reguliraat so ~lenot 28 od Zakonot za penziskite fondovi od 1999 godina. Ako postoi vi{ok vo tekot na pet posledovatelni godini kaj penziskiot plan so definirani i to~no opredeleni beneficii, vi{okot moè da mu bide vraten na rabotodavecot (associado) pod nadzor i kontrola na ISP, otkako }e bidat razgledani okolnostite zaradi koi do{lo do pojava na vi{ocite i otkako }e se zemat predvid interesite na u~esnicite i na korisnicite (beneficijarite). ISP nema da dozvoli vra}awe na vi{ocite ako toa e direktna ili indirektna posledica na izmenata na penziskiot plan ili ako dojde do drasti~no namaluvawe na brojot na u~esnicite. Iznosot i uslovite na vra}aweto se definiraat od strana na ISP. Vo slu~ajot 8, penziskiot plan e so definirani beneficii, a pridonesite se varijabilni, a vo slu~aj na vi{oci suspenzijata na pla}aweto na pridonesite moè da mu bide predloèna na ISP. Klauzuata za vi{ocite mora da bide sodràna vo penziskiot plan.

[KOTSKA Zakonite i praksata se isti kako i vo Anglija. [PANIJA

Penziskite fondovi se reguliraat so posebni zakonski odredbi (Ley 8/1987 de

regulacion de los planes y fondos de pensiones i Real Decreto 1307/1988) {to se menuvani vo

pove}e navrati. Kako i kaj investicionite fondovi, {panskiot zakonodavec izbral bewind tip na struktura, kaj koja fondovite nominalno se vo sopstvenost na u~esnicite koi u~estvuvaat samo do merkata na nivnite vlogovi (pridonesi).

Penziskite fondovi se instrumenti za sproveduvawe na penziskite planovi. Zakonot priznava tri vida na penziski planovi: (a) penziski planovi promovirani od strana na rabotodavcite vo polza na vrabotenite (sistema de empleo); (b) penziski planovi kreirani od strana na zdruènijata (asocijaciite) ili rabotni~kite sindikati za nivnite ~lenovi (sistema asociado) i (v) individualnite penziski planovi (sistema individual) {to se promovirani od strana na bankite ili drugite finansiski institucii i se otvoreni za op{tata javnost. Zakonot isto taka pravi razlika pome|u planovite so definirani i to~no opredeleni koristi (beneficii) (plan de prestacion definida), penziski {emi so definirani pridonesi i me{oviti {emi.

Situacijata opi{ana vo konkretniov slu~aj e situacija na sistema de empleo so definirani beneficii (koristi), zatoa {to vo drugite slu~ai ne moè da se javi vi{ok. Dali vo ovoj slu~aj rabotodavecot moè da go suspendira pla}aweto na svoite pridonesi glavno zavisi od samiot penziski plan. Ako penziskiot plan ja predviduva taa mo`nost, toga{ ne se javuvaat problemi. No ako od druga strana, toa e neo~ekuvana situacija {to ne e predvidena so planot, menaxerite (upravitelite) }e se obratat do Comision de Control del

plan (Komisijata za kontrola na planot) za da dobijat instrukcii. Ova telo e formirano od zastapnici na rabotodavecot, na vrabotenite i na tretite lica - korisnici (beneficijari). Bidej}i zakonot predviduva deka vrabotenite imaat mnozinstvo glasovi vo toa telo, mnogu e poverojatno deka tie }e gi suspendiraat svoite uplatite na pridonesite, otkolku onie na rabotodavecot. Kako {to e navedeno pogore, site sredstva na fondot (planot) im pripa|aat na u~esnicite, so drugi zborovi vi{okot im pripa|a na niv.

238

[VEDSKA Obi~no, penziite vo [vedska za privatno vrabotenite lica, pokraj osnovnoto nivo

{to go obezbeduva dràvata za site gra|ani, se reguliraat so kolektivnite dogovori pome|u rabotodavecot i sindikatot na vrabotenite. Premiite se odbivaat od platite ili se pla}aat kako dopolna na platite vo zaedni~ki upravuvana osiguritelna kompanija. Rabotodavcite i vrabotenite se zastapeni vo odborot na kompanijata. Ako upravuvaweto so fondot bilo uspe{no i kompanijata stanala i premnogu kapitalizirana, samata kompanija ima izbor pome|u zapirawe ili namaluvawe na visinata na pridonesite od rabotodavecot, vra}awe na del od imotot na rabotodavecot ili zgolemuvawe na penziite na vrabotenite. Vo 1990 godina se slu~i tokmu toa. Ima{e izvesni pravni raspravi dali

vi{ocite vo zaedni~koto osiguritelno dru{tvo (Alecta) treba da im koristat na rabotodava~ite ili na vrabotenite. Na krajot odborot re{i deka vi{ocite treba da im se vra}aat na rabotodavcite proporcionalno (srazmerno) na nivnite uplati, pod uslov tie seu{te da se rabotodavci.Pri~inata za ovaa odluka se ~ini deka leì vo faktot deka soglasno ~len 1 od zakonot za za{tita na penziskite vetuvawa (lag om tryggande av pension-

sutfastelser, 1967:531) rabotodavecot e odgovoren za penziskoto vetuvawe, duri i ako rabotodavecot mu gi platil premiite na fondot (pravno lice, stiftelse, so cel da vr{i isplata na penziite).

Taka, spored tolkuvaweto {to go postignale strankite na pazarot na trudot vo realniot slu~aj, vi{ocite mu pripa|aat na rabotodavecot, no bidej}i vi{ocite mu se vra}aat na rabotodavecot toa zna~i deka nema suspendirawe na uplatite na pridonesite.

Vo zakonot za fondovite (stiftelselagen, 1994:1220) postojat nekoi posebni odredbi za fondovite od kolektivnite dogovori (kollektivavtalsstiftelser). Ako premiite se uplateni vo vakvite fondovi, namesto vo osiguritelno dru{tvo, sudbinata na vi{ocite zavisi od statutot ili vnatre{nite pravila na fondot.

SPOREDBENI ZAKLUÔCI Zaradi istoriskite, socijalnite i ekonomskite razliki vo Evropa postojat golemi

razliki vo vrska so postoeweto i va`nosta na penziskite fondovi za vrabotenite, nadvor od sistemot za socijalno osiguruvawe sponzoriran od strana na dràvata. Vo Belgija, tie imaat se pogolemo zna~ewe, dodeka vo Grcija tie se re~isi nepoznati i se bara postoewe na individualni planovi. Golem broj zemji imaat zakoni od ponovo vreme, kako Francija, Italija i Luksemburg, no obvrzuvaweto na dràvata vo odnos na ovoj vid investicii varira, kako {to toa ni go pokaùva i izve{tajot za Francija. Vo drugite zemji, kako Avstrija, Anglija, Finska, Germanija, Holandija i [panija tie se ~ini deka se ve}e utvrden del od sekojdnevieto na rabotnte odnosi.

Odgovorite pokaùvaat mno{tvo pravni formi {to moàt da se koristat za da se generiraat posakuvanite ekonomski efekti. Nekoi izve{tai (Avstrija, Finska, Germanija, Grcija, Italija, Holandija, [vedska) ja spomenuvaat mo`nosta za koristewe na osiguruvawe od strana na treto lice. Ovde sekoj vi{ok e vo polza na osiguritelot, a pridonesite na rabotodavecot se baraat kako rabota na dogovornoto pravo. Nekoi od izve{taite (Avstrija i Germanija) isto taka ja spomenuvaat mo`nosta rabotodavecot da veti penzii, so odrùvawe na rezervi za da go obezbedi ispolnuvaweto na taa obvrska, pa

239

zatoa ovde vi{ocite sosema jasno mu pripa|aat na rabotodavecot i realno i ne se postavuva pra{aweto za suspenzija na uplatite na pridonesite.

Te{kotiite {to se javuvaat vo slu~ajot od ovoj del se vidlivi koga fondot e poseben imot i e izdvoen od rabotodavecot, no za razlika od osiguritelot-treto lice, toj ne e celosno nezavisen. I ovde povtorno sre}avame mnogu formi. Toj moè da bide fondacija (Danska, Finska, Italija, Holandija) ili asocijacija so svojstvo na pravno lice (Italija) ili pravno lice sui generis (Avstrija, Belgija, Germanija, Luksemburg). Toj isto taka moè da bide poseben imot bez svojstvo na pravno lice, kako neinkorporirana asocijacija (Italija, Luksemburg), fond (Portugalija) ili trust (Anglija, Irska, [kotska). Nezavisno od toa dali fondot ima svojstvo na pravno lice mo`no e vi{ocite da mu pripa|aat na nego (Luksemburg, Portugalija, [vedska), no ako u~esnici se rabotodavecot i vrabotenite, su{testvenoto pra{awe seu{te moè da bide odgovoreno vo zavisnost od toa koj od niv e krajniot korisnik (beneficijar). Nekoi zemji (Belgija, Danska, Holandija, [vedska) indiciraat preferirawe na avtonomijata na strankite, zabeleùvaj}i deka re{enieto moè sekoga{ da se pronajde vo uslovite na konkretniot plan. Ako tamu nema nikakvo re{enie, nekoi od zemjite (Finska, Holandija) sugeriraat deka korist od vi{ocite }e ima rabotodavecot, zatoa {to toj go prezema rizikot da gi nadopolni kusocite. Drugi zemji pak (Italija, [panija) sugeriraat deka vi{ocite im pripa|aat na vrabotenite. Danska, Anglija, Irska i [kotska sugeriraat me{ovit stav, a avtonomijata na voqata ima ograni~ena uloga zaradi opredeleni zakonski zadolìtelni pravila.

240

SLUÂJ 9: [EMI ZA KOLEKTIVNO INVESTIRAWE

Slu~aj Kompanija za finansiski uslugi saka da osnova {ema za kolektivno investirawe.

Taa se nadeva deka }e izbere mehanizam {to }e i ovozmoì sloboden prenos na pravata na investitorite i {to }e i ovozmoì promena na pravilata so koi se regulira {emata, koga toa }e bide neophodno.

RASPRAVA AVSTRIJA Avstriskoto privatno pravo poznava eden tip na {ema za kolektivno investirawe,

imeno investicionite fondovi {to se regulirano so avstriskiot Zakon za

investicionite fondovi (InvFG - Zakon 532 od 1993 godina). Avstriskite investicioni fondovi se otvoreni fondovi {to funkcioniraat po principot na diverzifikacija na rizikot i samite se nudat na otvorenata klientela. Isto taka e mo`no da se osnova poseben fond {to ima samo ograni~en broj na investitori. Site vidovi avstriski investicioni fondovi dozvoluvaat promeni na uslovite i promeni na investitorite, iako ne postoi sekundaren pazar za trguvawe so "sertifikatite" na investicionite fondovi. Spored avstriskiot Zakon za investicioniot fond, investitorite imaat pravo na otkup na udelot.

Promenata na uslovite na investicioniot fond, spored ~len 22(3) InvFG, ne bara soglasnost na investitorite, tuku taa mora da bide napravena vo niven interes, mora da bide odobrena od strana na nadzorniot odbor i mora da bide objavena. ^lenot 22(3) od

InvFG se odnesuva samo na javnoto pravo za izmenite. Na avstriskite investicioni fondovi se primenuvaat razli~ni {emi za nadzor.

Nadzorot spored InvFG opfa}a bankarskiot nadzornik, nadzoren odbor, invesiciona kompanija (posebna banka) i depozitarna banka. Investicionata kompanija upravuva so fondot i nosi investicioni odluki. Depozitnata banka dejstvuva spored investicionite odluki na investicionata kompanija i zatoa kupuva i prodava akcii, obvrznici itn. Nadzorniot odbor toga{ gi odobruva investicionite odluki na investicionata kompanija i izve{taite i finansiskite izjavi na investicioniot fond. Bankarskiot nadzornik na investicionata kompanija isto taka gi odobruva izve{taite i finansiskite izjavi na investicioniot fond.

Pravilata na InvFG za investicionata kompanija se smetaat za leges speciales vo

odnos na generalnite pravila za bankite vo avstriskiot Zakon za bankite (Bankwesengesetz

- BWG). Regulacijata vo InvFG za dozvolenite investicioni odluki isto taka e orientirana kon solventnosta i likvidnosta.

Nadzornikot na bankite postoi kaj {emite {to podpa|aat pod InvFG, zatoa {to investicionite kompanii i depozitnata banka podpa|aat pod definicijata na kreditna institucija (~len 1 BWG). Nadzorot spored ovoj zakon glavno se odnesuva na pra{awa povrzani so solventnosta i likvidnosta.

241

BELGIJA Belgija ja implementira{e evropskata direktiva za pretprijatijata za kolektivno

investirawe vo prenoslivi hartii od vrednost, so nejzinite izmeni od 1988 godina, vo Knigata III od Zakonot od 4 dekemvri 1990 godina. Deneska vo Belgija se mo`ni dve od trite sugerirani formi vo evropskata direktiva: (a) zaedni~ki fond i (b) investiciona kompanija. Unit trust ne moàt da bidat osnovani spored belgiskoto pravo.

Zakonot konkretno predviduva ~etiri razli~ni {emi za kolektivno investirawe, dve vo forma na korporacija (pravno lice) i dve vo forma na zaedni~ki fond. Dvete formi moàt da se organiziraat so fiksen ili so varijabilen kapital. Finansiskite pazari moàt da izberat otvoren zaedni~ki fond, zatvoren zaedni~ki fond, otvorena investiciona kompanija i zatvorena investiciona kompanija. Otvorenite varijanti im dozvoluvaat na investitorite da se zaminat vo sekoe vreme i da baraat otkup na nivnite udeli (akcii). Zatvorenite investicioni kompanii i fondovi ne dozvoluvaat otkup po barawe, no od druga strana tie ne mora da sledat strategija na rasprostranuvawe na rizikot vo ista merka kako i otvorenite formi. Site ~etiri formi kako svoja edinstvena cel mora da imaat kolektivno investirawe za isklu~iva polza (korist) na akcionerite i/ili u~esnicite. Celiot imot mora da bide deponiran kaj registriraniot depozitar, {to ima forma na dru{tvo za upravuvawe.

Pravilata {to ja reguliraat investicionata kompanija vo golema merka se sodràni vo nejziniot statut (vnatre{nite pravila na dru{tvoto). Statutot (pravilata) moàt da bidat izmeneti soglasno vaè~kite odredbi na op{toto pravo za trgovskite dru{tva. Pravilata so koi se reguliraat investicionite fondovi se sodràni vo dogovorot i propisite za upravuvaweto na sekoj fond. Ovie statuti ili propisi ne moàt da se menuvaat bez soglasnost na Komisijata za bankarstvo i finansii i bez soglasnosta na generalnoto sobranie na nejzinite investitori. Generalnoto sobranie moè polnova`no da re{ava ako investitorite {to se prisutni pretstavuvaat najmalku 50 posto od akciite vo cirkulacija. Ako toa ne e slu~aj, toga{ mora povtorno da se svika sobranie za nekoja podocne`na data i toga{ toa moè da nosi odluki nezavisno od brojot na prisutnite investitori.

Vladata ja ovlastila Komisijata za bankarstvo i finansii da vr{i nadzor vrz fondovite za kolektivno investirawe i vrz kompaniite (dru{tvata) za kolektivno investirawe. Novite investicioni fondovi i kompanii moàt da zapo~nat so svoeto rabotewe duri otkako Komisijata }e dade soglasnost za fondot ili kompanijata (dru{tvoto), }e gi odobri nivnite vnatre{ni propisi ili statut i }e ja dade svojata soglasnost za nazna~uvaweto na depozitarot. Preliminarnata soglasnost (odobrenie) na Komisijata isto taka se bara i za (a) sekoja izmena na propisite ili na statutot (b) za sekoja izmena na dru{tvoto za upravuvawe ili na depozitarot i (v) za sekoja mo`na izmena na kontrolnotoo u~estvo vo dru{tvoto za upravuvawe.

242

DANSKA Kako {to e spomenato vo slu~ajot 5, kolektivnoto investirawe vo prenoslivite

hartii od vrednost se regulira so Zakonot za UCITS i ne-UCITS. Zakonot sodrì pravila

za organizacijata, davaweto soglasnost i nadzorot na UCITS i ne-UCITS. UCITS i ne-UCITS

mora da bidat organizirni vo forma na asocijacii (zdruènija) so kapital od najmalku 10

milioni danski kruni. Dogovorot za zdruùvawe treba da bide odobren od strana na Danskata vlast za

finansiski nadzor i taa isto taka mora da gi odobri site izmeni na dogovorot za zdruùvawe. Ne postojat drugi posebni propisi za drugite formi na {emite za kolektivno investirawe. Ovie investicioni {emi zatoa moàt da ja zemat korporativnata forma {to im stoi na raspolagawe i na drugite pretprijatija.

UCITS i ne-UCITS podleàt na nadzor na Danskata vlast za finansiski nadzor, institucija za koja e odgovoren ministerot za ekonomski raboti. Drugite formi na {emite za kolektivno investirawe podleàt na nadzorot {to se primenuva na izbranata korporativna forma.

ANGLIJA Generalno postojat dva sistema {to se koristat za ovie {emi vo anglsikoto pravo,

unit trust i investicionen trust. Vo unit trust, udelite (units) imaat vrednost utvrdena od strana na upravitelot (menaxerot) (spored formula) i upravitelot e obvrzan da gi otkupi udelite (units) koga investitorite }e go pobaraat toa. Investitorite se korisnici na

trustot, a trustee go drì imotot. Tokmu zatoa, investitorite imaat direktno sopstveni~ko pravo spored equity (beneficial interest) vrz investicijata.

Investicioniot trust, iako e toa konfuzno, voop{to ne e trust. Investitorite se akcioneri vo korporacija (pravno lice) {to gi drì vloènite pari kako sopstven imot. Investitorite nemaat nikakvo direktno sopstveni~ko pravo vrz imotot na korporacijata. Tie ne moàt da mu go prodadat svojot udel na upravitelot, tuku so akciite vo dru{tvoto javno se trguva na berzata za hartii od vrednostjavno se trguva na berzata za hartii od vrednost. Kako posledica na toa {emata se smeta za "zatvorena" (closed-ended) vo smisla deka imotot vo zbirot (pulot) e fiksirn (to~no opredelen) (osven ako kompanijata izdava novi akcii). Unit trust se potencijalno (i vo praksa voobi~aeno) "otvoreni" (open-ended) pa zatoa novite investicii moàt da go zgolemat negoviot imot vo sekoe vreme. Ovaa razlika e zamatena so kreiraweto vo 1997 godina na "otvorena investiciona kompanija". Ova e kompanija (pa so samoto toa i pravno lice) so varijabilen akcionerski kapital, {to moè da izdava i da gi otkupuva akciite sosema rutinski.

Vo vrska so promenata na pravilata so koi se regulira {emata, toa bi bilo mo`no vo sekoj od navedenite slu~ai. Za unit trustot i za otvorenata investiciona kompanija postojat detalni pravila so koi se reguliraat sednicite na investitorite i na~inot na koj tie moàt da gi izmenat pravilata na {emata. Izmenite baraat soglasnost na Vlasta za finansiski uslugi. Kaj investicioniot trust, izmenite na statutot na kompanijata se reguliraat so pravilata na pravoto za trgovskite dru{tva (pravoto za kompaniite), a izmenata na statutot bara soglasnost na akcionerite. Ne postoi nekoe direktno regulirawe na Vlasta za finansiskite uslugi za ovoj slu~aj. Vo site slu~ai, promenite mora da bidat odobreni so tri-~etvrtinsko mnozinstvo.

Vo slu~aj na unit trust ili otvorena investiciona kompanija, {emata podleì na

Delot XVII od Zakonot za finansiskite uslugi i pazarite (FSMA) od 2000 godina. Toj

243

sodrì nekoi detalni pravila za unit trustot i dava soglasnost na vnatre{nite pravila na otvorenite investicioni kompanii. Vo pogled na unit trustot, nivnite trustees ne moàt da bidat oslobodeni od odgovornosta za nebre`nost spored uslovite za trustot. Trustee mora da bide posebno pravno lice od menaxerot koj gi bira investiciite i dvajcata

mora da bidat korporacii (pravni lica). FSMA isto taka dava soglasnost na donesuvaweto na "pravilata na trust {emata", a ovlastuvaweto za izgotvuvawe na pravila za trust {ema go pro{iruva i na otvorenite investicioni kompanii. Pravilata se mnogu detalni, ja opfa}aat konstrukcijata na {emata, nejziniot prospekt, na~inot na koj {emata moè da investira, na~inot na drèweto na investiciite, dozvolivite provizii i mnogu drugi raboti. Propisite so koi se reguliraat dozvolivite investicii deneska gi dozvoluvaat fondovite {to investiraat vo zemji{te i vo visoko-rizi~ni investicii kako fju~ersi i opcii.

Ima i drugi propisi na Vlasta za finansiskite uslugi {to se primenuvaat pogeneralno. Sekoj {to vr{i dejnost na upravuvawe so investicii mora da dobie soglasnost za toa od strana na Vlasta za finansiski uslugi, {to podrazbira nadzor vo toa dali liceto koe go podnelo baraweto e "podobno i soodvetno" lice. Drugite pravila go reguliraat odnesuvaweto na site aspekti na dejnosta, vklu~uvaj}i ja promocijata na investicionite mo`nosti, prifa}aweto na klientite i upravuvaweto so imotot na klientite.

Situacijata donekade se razlikuva kaj investicionite trustovi. Akciite na ovie kompanii ne pretstavuvaat produkti {to se reguliraat spored FSMA. Tokmu zatoa vnatre{noto rabotewe na kompanijata ne podleì na nadzorot na Vlasta za finansiskite uslugi. Osobeno, direktorite na kompanijata (koi moàt da bidat i onie {to gi biraat investiciite) ne treba da dobivaat soglasnost kako "podobni i soodvetni" lica od Vlasta za finansiski uslugi. Nema uslovi vo vrska so kvalifikaciite za licata koi treba da bidat nazna~eni za direktori vo kompanijata. Vnatre{noto rabotewe na kompanijata se regulira so Zakonot za kompaniite od 1985 godina i 1989 godina. Akcionerite imaat pravo da glasaat na godi{nite sobranija za direktori i za drugi pra{awa {to se soodvetno staveni na dneven red. Tie isto taka imaat na raspolagawe razli~ni pravni lekovi {to na akcionerite im gi dava pravoto za kompaniite (pravoto za trgovskite dru{tva). Ovie kompanii imaat status na "investiciona kompanija", no edinstveniot efekt od toa e deka

kompanijata ne podleì na danokot za prinos od kapitalot (capital gains tax) (zatoa {to investitorite }e platat danok na sopstvenite dobivki). Ako ({to e mnogu verojatno) akciite na kompanijata se trguvaat na Londonskata berza za hartii od vrednost, toga{ mora da se respektiraat pravnite lica (pravniot subjektivitet) i investicionite pravila za toa lice. Ima nekoi pravila {to se specifi~ni za investicionite trustovi {to se primeni na berza. Kompanijata vo svoite godi{ni smetki mora da gi navede desette najgolemi investicii vo svoeto portfolio. Odborot na direktorite mora da dejstvuva nezavisno od site investicioni menaxeri, a mnozinstvoto direktori ne smeat da bidat povrzani so menaxerot (dru{tvoto za upravuvawe).

244

FINSKA [emite za kolektivno investirawe voobi~aeno se organiziraat soglasno Zakonot

za investicionite fondovi od 1 januari 1999/48. Ovie fondovi se sostojat od zbir na

hartii od vrednost (pooled securities) i/ili derivati, {to investitorite gi poseduvaat pro

rata. Kompanijata za upravuvawe nosi odluki vo vrska so investiciite, a depozitnata kompanija gi sproveduva tie odluki i go ~uva investicioniot imot. Investicionite fondovi se najsoodveten mehanizam za celite opi{ani vo slu~ajot 9, a vo slu~aj na privatni investitori, tie se prakti~no edinstveniot mehanizam {to se koristi.

Investitorite vo investicionite fondovi moàt slobodno da gi prenesuvaat svoite udeli ili na primer da gi koristat kako obezbeduvawe. Spored Zakonot za investicionite fondovi, pravilata na investicionata {ema moàt da se menuvaat. Izmenite treba da bidat odobreni od strana na nadle`nite vlasti (Finansiskiot nadzor ili vladata) po barawe na dru{tvoto za upravuvawe. Investitorite mora da bidat informirani za promenite i ako ne gi prifa}aat tie promeni, tie imaat period od eden mesec da baraat otkup na nivnite investicii od strana na fondot.

Edno osobeno regulirano sredstvo za kolektivno investirawe e fondot za nedvi`nosti, {to se regulira so noviot Zakon za fondovi za nedvi`nosti. Vo ovoj slu~aj imotot na fondot se sostoi glavno od nedvi`nosti {to se vo sopstvenost na posebno licencirani akcionerski dru{tva. ^lenovite na javnosta koi investiraat steknuvaat akcii vo kompanijata. Akciite se slobodno prenoslivi, osven ako ne e poinaku predvideno so statutot na kompanijata, vo ramkite na Zakonot za kompaniite. Promenite na pravilata na investcionata {ema treba da dobijat soglasnost na Finansiskiot nadzor, po barawe na kompanijata, kako {to e toa slu~aj so obi~nite investicioni fondovi. Me|utoa, investitorite nemaat apsolutno pravo da baraat otkup na nivnite akcii. Toa pravo zavisi od statutot i odlukite na kompanijata i od op{tite preduslovi za otkup definirani vo Zakonot za kompaniite.

Edna opcija, {to ponekoga{ se koristi za rizi~nite kapitalni investicii, podrazbira osnovawe na komanditno dru{tvo. Investitorite stanuvaat komanditori so ograni~ena odgovornost, bez nekoja osobena mo`nost da bidat involvirani vo investicionite odluki, {to gi nosat investicioniot menaxer ili investicionata kompanija. Spored Zakonot za javno i komanditno dru{tvo od 29 april 1988 godina (zakon broj 389), Glava 1 ~len 4, partnerot ne moè da go prenese svojot udel vo dru{tvoto bez soglasnost na drugite ~lenovi i sekoja promena na dogovorot za osnovawe na dru{tvoto bara soglasnost na site ~lenovi. Me|utoa ovie dve odredbi moàt da bidat zameneti so dogovorot za dru{tvoto. Zatoa, investiciite (udelite) moàt da stanat prenoslivi i izmenite vo dogovorot da se pravat na primer so glasawe na sli~en na~in kako i kaj dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ili kaj akcionerskoto dru{tvo. I pokraj ovie pravni mo`nosti, javnoto i komanditnoto dru{tvo kaj rizi~nite kapitalni investicii voobi~aeno gi koristi nekoj ograni~en broj golemi investitori.

Isto taka e mo`no da se osnova dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili akcionersko dru{tvo {to kako svoja osnovna dejnost ima investirawe. Ovoj vid kompanija se regulira so normalnite pravila za toj vid na dru{tva.

Dru{tvata za upravuvawe i depozitarot se griàt za investicionite fondovi i tie mora da imaat licenca od vladata, koja isto taka moè da ja poni{ti dozvolata ako ne se ispolnuvaat uslovite za nejzinoto stknuvawe. Postojniot nadzor go vr{i Finansiskiot nadzor, koj isto taka vr{i nadzor vrz bankite i drugite institucii {to pozajmuvaat pari. Istata vlast dava soglasnost na pravilata na investicionite fondovi, ako fondot se regulira spored direktivite 85/611/EEC i 88/220/EEC. Vo poinakov slu~aj, davaweto soglasnost mora da se dobie od vladata.

245

Komanditnoto dru{tvo {to vr{i rizi~ni kapitalski aktivnosti vrz osnova na kapitalot ne podleì na nikakov nadzor od strana na vlastite. Udelite vo ova dru{tvo ne se prenesuvaat slobodno i javno, nitu pak voobi~aeno se nudat na javnosta na nekoj drug na~in.

FRANCIJA Na finansiskite institucii {to sakaat da vodat {emi za kolektivno investirawe

na raspolagawe im stojat dve opcii. Tie moàt ili da osnovaat societe d'investissement a

capital variable (SICAV) ili fonds commun de placement (FCP). Dvete formi voobi~aeno gi osnovaat banki i mnogu ~esto se koristat od strana na kompaniite i poedincite kako

pogodno sredstvo za investirawe.

SICAV e dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili akcionersko dru{tvo ~ija

edinstvena cel e da upravuva so portfolioto na hartiite od vrednost. SICAV im izdava akcii na investitorite. Ovie akcii se slobodno prenoslivi na drugi investitori. Ovie akcii isto taka moàt pod opredeleni uslovi da bidat primeni za trguvawe na berza. Investitorot moè da pobara od sekoj SICAV da mu gi otkupi akciite {to gi izdal vo bilo koe vreme, osven ako SICAV ne re{i vremeno da go suspendira otkupot (a) soglasno uslovite

na statutot na SICAV, (b) ako dojde do isklu~itelni okolnosti, i (v) ako e vo interes na akcionerite na SICAV otkupot da bide vremeno suspendiran. Zatoa, udelite na

investitorite vo SICAV se slobodno prenoslivi. Vo praksa, investitorite retko go koristat sekundarniot pazar za prenos na svoite akcii vo SICAV i pove}e sakaat SICAV da im gi otkupi akciite.

Za da se osnova SICAV, finansiskata institucija treba da dobie soglasnost od AMF

(Vlasta za finansiskite pazari) za osnovawe na akcionersko dru{tvo (societe anonyme) so minimalen kapital od 8 milioni evra.

So SICAV upravuva negoviot pretsedava~ i odborot na direktorite, kako i so sekoja

korporacija od vakov tip. Me|utoa, menaxerite na SICAV }e treba da se soobrazat so posebnite pravila za moralnoto odnesuvawe {to se odnesuvaat na vzaemnite fondovi.

Imotot na SICAV mora da se drì kaj depozitar. Depozitarot, me|u drugoto }e treba da gi kontrolira postapkite na menaxmentot na SICAV. Statutot na SICAV moè da go izmenat

akcionerite na SICAV. Za da se odrì akcionerskoto sobranie ne se bara kvorum. So ogled na faktot {to akcionerite mnogu retko, ako voop{to i nekoga{ doa|aat na akcionerskite sobranija, bi bilo prili~no lesno kompanijata za finansiskite uslugi da gi kontrolira akcionerskite sobranija so nekoj nominalen iznos na kapitalot i da izdejstvuva promena na statutot na SICAV. No su{testvenite promeni, kako spojuvawata i podelbite, baraat

soglasnost na AMF. FCP e so-sopstvenost (copropriete) na hartii od vrednost. Akciite (udelite) {to gi

izdava FCP se slobodno prenoslivi i sekoj imatel na udel moè da pobara od FCP otkup na toj udel po negovata likvidaciona vrednost soglasno vnatre{nite pravila na FCP, osven

ako upravata na FCP ne re{i vremeno da go suspendira otkupot (a) soglasno vnatre{nite pravila na FCP, (b) ako dojde do isklu~itelni okolnosti ili (v) ako e vo interes na imatelite na udelite da dojde do vremena suspenzija na otkupot. Vo praksa, investitorite baraat od FCP da izvr{i otkup na nivnite udeli i investitorite retko go koristat sekundarniot pazar za proda`ba ili kupuvawe na udelite vo FCP. FCP se osnova zaedno so trgovskoto dru{tvo {to e nazna~eno za upravuvawe so fondot) i so dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili akcionersko dru{tvo {to dejstvuva kako depozitar {to go drì imotot

na FCP.

246

Vlasta za finansiskite pazari (AMF) mora da ja dade svojata soglasnost za osnovaweto na site FCP. Vnatre{nite pravila {to se funkcionalno ekvivalentni na statutot na trgovskite dru{tva treba da bidat izgotveni zaedni~ki od strana na dvete pravni lica {to go kreiraat FCP i treba da bidat odobreni od strana na AMF. Vnatre{nite pravila me|u drugoto treba da sodràt odredbi za zapi{uvaweto na udelite (akciite) na FCP i da dadat osnovni upatstva za na~inot na investirawe na imotot na FCP.

Postoi debata vo vrska so toa dali vnatre{nite pravila moàt da se menuvaat bez soglasnost na investitorite, samo so soglasnost na menaxerot i na depozitarot i so odobrenie na AMF. Nekoi tvrdat deka e sosema dovolno da se dostavi detalno izvestuvawe za promenata na uslovite na vnatre{nite pravila. Me|utoa so ogled na faktot deka se smeta deka investitorite gi prifatile vnatre{nite pravila {to postoele vo vremeto na nivnoto steknuvawe na udelite, sosema e mo`no francuskite sudovi da odbijat da ja smetaat promenata na vnatre{nite pravila za efektivna vo odnos na investitorot, bez negova soglasnost. Me|utoa ne postoi dovolna sudska praksa vo vrska so ova pra{awe.

SICAV i FCP podleàt na sli~en nadzoren reìm. Najnapred, revizorite vr{at

kontrola na smetkite na {emata i treba niv da gi zaverat i potvrdat. Vtoro, AMF moè da sprovede istraga ili istragi vo {emata. Kone~no, depozitorot mora da go kontrolira na~inot na koj se upravuva so imotot.

GERMANIJA Spored germanskoto pravo, postojat tri osnovni vidovi {emi za kolektivno

investirawe {to po~ivaat vrz diverzifikacijata na rizikot: (a) tip {to e reguliran so

Zakonot za investicionite fondovi (KAGG, slu~aj 5, opcija v), (b) tip na akcionersko dru{tvo, i (v) investicionen klub {to obi~no se organizira kako gra|ansko dru{tvo spored ~len 705ff od Gra|anskiot zakonik. Poslednite dve {emi ne spa|aat pod odredbite

na Zakonot (vidi ~len 6 stav 1(2) i ~len 1 stav 3 od KAGG). Me|utoa, Zakonot gi pokriva prakti~no site vidovi investicioni instrumenti, so {to ja pokriva materijata

regulirana so UCITS direktivata. Zatoa toj i moè da bide izbran vo prakti~no sekoe investiciono pole (vidi slu~aj 5 opcija v za podetalno pojasnuvawe).

[emata na investicioniot klub realno ne dozvoluva zamena na investitorite (trguvawe so udelite ili akciite), nitu pak promena na vnatre{nite pravila. Spored pravilata za gra|anskite dru{tva, kaj niv vaì principot na ednoglasnost vo odnos na dvete pra{awa. Duri i koga postojat isklu~oci od ovoj princip, sekoja vakva {ema koja duri i da e otvorena za nadvore{nite investitori niv nema da im bide interesna od dano~ni pri~ini. U{te dve {emi funkcioniraat vrz principot na diverzifikacija na

rizikot: zakonskata {ema (soglasna so KAGG) i kompaniskata {ema. Niv gi koristi javnosta, zatoa {to se otvoreni kon nadvore{nite investitori. Osnovnata razlika pome|u niv e {to spored germanskiot Zakon za akcionerskite dru{tva ne se dozvoluva dru{tvoto da funkcionira kako "otvoren fond" {to vr{i postojat otkup na svoite akcii. Toa bi bilo sprotivno na ~lenovite 57, 58V, 71a od Zakonot za akcionerskite dru{tva, {to zabranuvaat dru{tvoto da vr{i otkup na sopstvenite akcii od akcionerite. Zatoa dvete

{emi nudat dve alternativi. Spored KAGG, investitorot ima pravo na otkup vo site slu~ai (~len 7a, 11 stav 2, 25h, 26 i 34 KAGG; princip na otvoren fond), no ne postoi

sekundaren pazar za trguvawe so "akciite". Treba da se zabeleì deka vo ovoj slu~aj e vozmoèn samo dogovoren ili indenture tip (alternativi 1 i 2 od ~lenot 1 stav 3 od UCITS

Direktivata; ~len 6 stav 1(2) od KAGG). Vo {emata so akcionerskoto dru{tvo ne e moèn otkup na akciite. No sepak postojat sekundarni pazari {to ne moàt da se razvijat dobro

247

za site {emi. Vo {emata so akcionerskoto dru{tvo, promenata na vnatre{nite pravila se vr{i na normalen na~in kako i sekoja promena na statutot na akcionerskoto dru{tvo, {to

bara tro-~etvrtinsko mnozinstvo spored ~lenot 179ff od Zakonot za akcionerskite dru{tva. Promenata na vnatre{nite pravila spored ~lenot 15 stav 2(1) KAGG ne bara soglasnost na investitorite, no taa mora da bide vo niven interes i da bide odobrena od strana na nadzornata vlast. ^lenot 15 stav 2(1) KAGG se odnesuva samo na javno pravnata strana na izmenata. Vo vrska so soglasnosta na investitorite, izmenata moè da se dozvoli spored klauzulata za promena na statutot, {to moè da se sretne vo statutite na re~isi site investicioni fondovi. Ovie klauzuli se razgleduvaat od strana na sudovite vrz osnova na Zakonot za ne~esnitena na sudovite vrz osnova na Zakonot za ne~esnite

dogovorni uslovi (AGBG). Vo primena se tri paralelni {emi za nadzor i kontrola (i toa ~esto e predmet na

kritika). Prudencijalniot nadzor vrz bankite se primenuva i na {emite {to podpa|aat pod KAGG, zatoa {to investicionata kompanija vo {emata, kako i depozitnata banka podpa|aat pod definicijata na kreditna institucija (vidi ~len 1 stav 1 to~ka 5 i 6 od

Gesetz uber das Kreditwesen od 11.07.1985 godina). Nadzorot spored zakonot glavno se odnesuva na pra{awata povrzani so solventnosta i likvidnosta i se bazira na {emite na evropskite direktivi za indeksot na solventnosta, sopstvenite fondovi i adekvatnosta na kapitalot. Ovoj vid nadzor se primenuva i na {emata so akcionerskoto dru{tvo, zatoa {to ekonomski (iako ne i tehni~ki) ovie dru{tva upravuvaat so portfolio za drugi, imeno za svoite akcioneri.

Nadzorot vrz osnova na KAGG se primenuva samo na onie pravni lica {to podpa|aat pod odredbite na zakonot, no ne i na {emata so akcionerskoto dru{tvo.

Pravilata za smetaat za leges speciales vo odnos na KWG. So te{ka regulacija na investicionite e odluki, ovoj zakon isto taka e naso~en kon solventnosta i likvidnosta i vgraduva konzervativen priod. Sepak postojat pravila {to ne se takvi po obem, kako praviloto deka investiciite moàt da se pravat za pretpriemni~ki celi. Postojat i pravila vo vrska so odnosite na investitorite, glavno pravila za objavuvawe. Tokmu zatoa,

vo mnogu aspekti nadzorot na KAGG ima svoe zna~ewe vo pogled na indeksite. Vo toj pogled, germanskoto pravo tesno gi sledi direktnivite za UCITS (so malku postogi pravila, no sepak so redovno sledewe na direktivite). Tokmu zatoa i nema potreba od nekoj podetalen opis na "germanskiot" model, zatoa {to vo osnova stanuva zbor za pravilata od UCITS direktivata.

Kodeksot za odnesuvawe sodràn vo ~lenovite 10 i 11 od Direktivata za investicionite uslugi, implementirana so ~lenovite 31-34a od Zakonot za hartiite od

vrednost (Wertpapierhandelsgesetz), se primenuva i ovde, zatoa {to ~lenot 2 stav 3 to~ka 6 od WpHG ja koristi istata terminologija kako i ~lenot 1 stav 1a to~ka 3 od KWG za definirawe na obemot na primena na zakonot.

GRCIJA Zakonot 1969/91 so koj vo gr~koto zakonodavstvo be{e implementirana

Direktivata na EEC 86/611 so izmenite priznava samo dva vida {emi za kolektivno investirawe: vzaemni fondovi i investicioni kompanii. Vzaemnite fondovi se otvoreni fondovi, dodeka investicionite kompanii se zatvoreni fondovi.

Investicionite kompanii se nezavisni pravni lica organizirani kako akcionerski dru{tva (societe anonyme). Investitorite vloùvaat vo akcionerskiot kapital kade {to so svoite vlogovi, preku investicionata kompanija, kreiraat portfolio

248

na investicioni instrumenti {to se upravuvaat za nivna smetka. Investicionite kompanii mora da bidat primeni za trguvawe na Atinskata berza za hartii od vrednost

(~len 8 od Zakonot 1969/1991; vidi i ~len 2 stav 1 od Direktivata na EEC 85/611). Od druga strana, vzaemnite fondovi ne se nezavisni pravni lica. Tie se portfolija

na investicioni instrumenti. Od pravna gledna to~ka, vzaemnite fondovi pretstavuvaat

nepodelena so-sopstvenost vrz hartiite od vrednost (vidi ~len 785 od Gra|anskiot zakonik). Investitorite se so-sopstvenici vrz hartiite od vrednost i tie se solidarno odgovorni za site obvrski na vzaemniot fond (~len 17 staav 1 ~len 18 stav 1 od Zakonot 1969/1991). Interesite na investitorite vo vzaemniot fond se podeleni na udeli-edinici

(units).

Akciite vo investicionite kompanii se slobodno prenoslivi. Od druga strana, imatelot ne moè da gi prodava udelite-edinici vo vzaemniot fond na drug investitor. Tie moàt da bidat otkupeni i poni{teni samo od strana na kompanijata {to upravuva so fondot (vidi slu~aj 5).

Vo vrska so mo`nosta od eventualnata promena na pravilata {to ja reguliraat {emata, vo su{tina pravilata vo vrska so investicionata politika, ovie dve {emi ne davaat podednakvi mo`nosti.

Koga stanuva zbor za vzaemnite fondovi, imatelite na udelite-edinici (units)

nemaat pravo na promena na pravilata so koi se regulira {emata, nitu pak vlijanie vrz investicionata politika na investicioniot menaxer. Iako investicioniot menaxer se smeta za mandatar (polnomo{nik) na investitorite, pravilata za polnomo{noto od Gra|anskiot zakonik ne se primenuvaat na ovoj slu~aj, osobeno onie pravila {to se povrzani so ograni~uvawata na mandatot (ovlastuvaweto, ~len 717 od Gra|anskiot zakonik) ili vo vrska so negovoto otpovikuvawe (~len 724 od Gra|anskiot zakonik). Investicioniot menaxer uìva {iroki, neotpoviklivi i isklu~ivi investicioni ovlastuvawa vrz {emata. Imatelite na udelite koi ne se soglasuvaat so konkretnata investiciona politika na fondot moàt samo da pobaraat otkup na svoite udeli. Ograni~uvawata utvrdeni za investicioniot menaxer se utvrdeni so Zakonot 1969/91 i so statutot na fondot i tie treba da bidat odobreni od strana na Komisijata za pazarite na kapitalot (vidi podolu) i da bidat javno dostapni (objaveni). Investitorite ne moàt da go menuvaat statutot na fondot.

Od druga strana, investicionite kompanii podleàt na odredbite od Zakonot 1969/91 i na nivnite statuti (vnatre{ni pravila). So ogled na toa {to investicionite kompanii se akcionerski dru{tva (societes anonymes) tie isto taka se reguliraat so

Zakonot 2190/20, {to generalno se primenuva na akcionerskite dru{tva. Ovoj Zakon osobeno im dava pravo na akcionerite za promena na statutot na kompanijata so odluka donesena na akcionerskite sobranija. So vakvite odluki moàt da se menuvaat i statutarnite pravila so koi se regulira {emata, osobeno nejzinata investiciona politika. Zatoa samo investicionite kompanii gi ispolnuvaat dvata uslova navedeni vo slu~ajot 9.

[to se odnesuva na nadzorot, Zakonot 1969/91 se primenuva koga investicionata kompanija ima statutarno sedi{te vo Grcija. Investicionite kompanii mora da bidat akcionerski dru{tva (societes anonyme). Kako {to e navedeno pogore, tie mora da pobaraat priem na Atinskata berza.

Osnovaweto na investicionata kompanija bara prethodna dozvola {to ja izdava Komisijata za pazarite na kapitalot, {to e javna vlast pod nadzor na Ministerstvoto za finansii, {to ima pravo da ja kontrolira organizacijata na kompanijata, nejziniot tehni~ki i finansiski kapacitet, kredibilitetot i iskustvoto na nejzinite menaxeri, osobeno vo pogled na soodvetnosta na menaxmentot vo odnos na dovereniot imot za upravuvawe. Komisijata za pazarite na kapitalot natamu e ovlastena kontinuirano da go

249

kontrolira upravuvaweto na kompanijata, osobeno po~ituvaweto na prinudnite pravila vo vrska so investicionata politika na {emata i objavuvaweto na informaciite na investitorite. Komisijata za pazarite na kapitalot isto taka ima pravo da povede disciplinska postapka protiv investicionata kompanija i/ili nejzinite funkcioneri i vraboteni, ako tie ne se soobrazat so nivnite konkretni zakonski ili statutarni obvrski.

IRSKA Direktivata za investicionite uslugi 93/22/EEC predviduva deka sekoja firma {to

pruà investicioni uslugi treba da bide ovlastena od strana na Centralnata banka i Vlasta za finansiskite uslugi na Irska (CBFSAI). Ako pretpostavime deka ja dobile taa soglasnost, {emite za kolektivno investirawe vo Irska moàt da bidat organizirani na brojni razli~ni na~ini, me|utoa moème da identificirame dve dominantni formi. Vo prvata, {to ima poseben praven subjektivitet, imotot na {emata e vo sopstvenost na kompanija vo koja investitorite dobivaat akcija (udel) za svojata investicija (vlog) (investiciona kompanija kako otvoren fond). Vo vtoriot slu~aj koga osnovaweto na {emata ne vodi kon osnovawe na poseben praven subjekt, imotot na {emata se drì vo

polza na investitorite, ~ii proporcionalni udeli se pretstaveni so units (edinici - udeli) od strana na trustee (unit trust). Akciite ili udelite (unit) mu davaat na investitorot pravo da u~estvuva vo podelbata na profitot ili prihodite {to se javuvaat kako rezultat na investicionite aktivnosti na {emata. Upravata i ~uvaweto na imotot e odvoeno vo dvata slu~ai.

Najpopularnite formi opfa}aat: UCITS (pretprijatija za kolektivno investirawe vo prenoslivi hartii od vrednost {to se soobrazni so uslovite od UCITS Direktivata, {to naloùvaat strukturni uslovi, no deneska isto taka i gi ograni~uvaat investicionite strategii); unit trusts; investicioni komanditni dru{tva (investment limited

partnerships) i kolektivni investicioni kompanii. Site tie strukturi se regulirani od

strana na CBFSAI i podleàt na specifi~nite uslovi vo vrska so nivnoto ovlastuvawe/organizacija (na primer uslovi za direktorite, trustees, menaxerite i ~uvarite - depozitari) i osobeno uslovi vo vrska so zadolìtelnoto objavuvawe. Aktot za sozdavawe na trustot, memorandumot i dogovorot za zdruùvawe gi utvrduvaat operativnite pravila na fondot.

UCITS podleàt na Propisot na Evropskite Zaednici (Pretprijatija za kolektivno investirawe vo prenoslivi hartii od vrednost) od 1985 godina. Tie moàt da

bidat organizirani samo kako otvorena {ema (open-ended). Kaj otvorenata {ema, postojano ili vo kratki intervali se izdavaat udeli po ceni {to se povrzani so tekovnata vrednost na neto imotot i moàt da bidat otkupeni po barawe na imatelite povtorno po tekovnata neto vrednost na imotot ili po cena povrzana so taa vrednost. Konkretno, UCITS moàt da

imaat forma na unit trust, otvorena investiciona kompanija so promenliv kapital ili otvorena investiciona kompanija so fiksen kapital.

Kolektivnite investicioni kompanii (CIC) se reguliraat so Delot XIII od Zakonot za kompaniite od 1990 godina {to dozvoluva osnovawe na {emi za kolektivno investirawe so korporativna struktura {to ne podleì na investicionite ograni~uvawa na reìmot na UCITS i im dozvoluva na tie kompanii lessno da go otkupuvaat svojot akcionerski kapital. Kompaniite za kolektivno investirawe investiraat samo vo nedvi`nosti. Spored ~lenot 252(2), akciite vo CIC po barawe na akcionerot mora da bidat otkupeni direktno od strana na kompanijata ili indirektno so imotot na kompanijata. Po sila na ~lenot 80, CIC spored Delot XIII isto taka moàt da bidat organizirani kako zatvoreni

250

kompanii. Kaj zatvorenite {emi, se primenuvaat ograni~uvawa vo pogled na otkupot na udelite (ovde akciite) {to go pretstavuvaat kapitalot na {emata.

Unit trusts se reguliraat so Zakonot za unit trust od 1990 godina. Unit trusts moàt da bidat osnovani kako otvoreni {emi ili kako zatvoreni {emi.

Investicionite komanditni dru{tva se reguliraat so Zakonot za investicionite komanditni dru{tva od 1994 godina. Ovie strukturi imaat forma na komanditno dru{tvo {to investira vo imot. Za razlika od tradicionalnata struktura na javnoto trgovsko dru{tvo (partnership), ovde vo ova dru{tvo (limited partnership) komanditorite imaat ograni~ena odgovornost. Imotot na dru{tvoto mora da bide ~uvan kaj poseben depozitar. Depozitarite podleàt na obvrskite utvrdeni so Zakonot za investicionite komanditni dru{tva od 1994 godina.

ITALIJA [emata za kolektivno investirawe od slu~ajot 9 e regulirana so Zakon od 24

fevruari 1998 godina, broj 58, Testo unico delle disposizioni in materia di intermediazione

finanziaria i so drugi normi so koi vo Italija bea implementirani evropskite direktivi za kolektivnite pretprijatija za prenoslivi hartii od vrednost i bea regulirani i drugite {emi za kolektivno investirawe. Ovie sekundarni normi vo najgolemiot del se sodràni

vo propisite usvoeni od strana na Consob - glavnoto regulatorno telo za finansiskite uslugi - i od Bankata na Italija.

"[emite za kolektivno investirawe" (Organismi di investimento collettivo del risparmio)

spored Zakonot broj 58 od 24 fevruari 1998 godina, ~len 1.1. to~ka m gi opfa}aat vzaemnite fondovi (fondi comuni di investimento) upravuvani od strana na dru{tvo za upravuvawe i investicionite kompanii so varijabilen kapital, to est otvorenite investicioni kompanii (societa di investimento a capitale variabile, SICAV).

Zakonot 58/1998, ~len 1.1. to~ka n, isto taka go definira upravuvaweto na za{tedite kako zbir (pul) (gestione collettiva del risparmio). Toj se sostoi od (i) promocija, osnovawe i organizacija na investicioni fondovi i upravuvawe vo odnosite so imatelite na nivnite akcii (udeli); (ii) upravuvawe so {emite za kolektivno upravuvawe, so imotot, za svoja smetka, za smetka na treti lica, preku investirawe vo finansiski instrumenti, zaemi ili drugi dvi`ni i nedvi`ni stvari.

Italijanskite kompanii ovlasteni za upravuvawe na zbirovite (pulovite) na imot

se kompanii za upravuvawe so investiciite (societa di gestione del risparmio) regulirani so istiot zakon (~lenovi 34-35), kako i so propisite na Consob i Bankata na Italija.

Kako {to e ve}e navedeno vo odgovorot na slu~ajot 5, kompanijata za upravuvawe so investiciite moè da upravuva (me|u drugoto) so: (a) investicioni fondovi {to se sostojat od izdvoen imot (ppatrimonio autonomo) upravuvan kako zbir (pul), podelen na

udeli (akcii) i drèn od pogolem broj investitori (zakon 58/1998, ~lenovi 36-40); (b) investicionite kompanii so varijabilen kapital (SICAV) ~ija edinstvena cel e kolektivno investirawe vo pul (zbir) na imot preku nudewe na svoite akcii (udeli) na javnosta (zakon 58/1998, ~lenovi 43-50).

Vo vrska so postavenoto pra{awe, to est izborot na mehanizmot {to ovozmoùva

sloboden prenos na udelite na investitorite soodvetni se i dvete formi (to est i investicionite fondovi i SICAV), iako pravnata struktura na tie mehanizmi e o~igledno razli~na. Investicionite fondovi se zamisleni kako zbir na imot. Pravnata priroda na odnosot {to go povrzuva sekoj investitor so fondot e sporna; teoriite {to se predloèni za konceptualizacija osciliraat pome|u so-sopstvenost i fiducijarna sopstvenost, {to vo

251

ovoj slu~aj go odrazuva modelot predviden so mehanizmot na unit trust {to funkcionira vo anglofonskite jurisdikcii. Od druga strana, pravnata pozicija na investitorite vo SICAV

soodvetstvuva na onaa na akcionerite vo akcionerskoto dru{tvo i ne e pomalku problemati~na od prvata.

Sertifikatite na fondot se izdavaat so ednakva vrednost i so ednakvi prava. tie se izdavaat kako sertifikati na ime ili na donositel, zavisno od barawata na investitorot (zakon 58/1998, ~len 38.8). Bankata na Italija, po konsultacii so Consob, gi regulira nivnite karakteristiki i nivnata inicijalna nominalna vrednost. Pravilata na sekoj fond, {to samo natamu gi specificiraat nivnite karakteristki, gi odobruva Bankata na Italija po konsultacii so Consob (zakon 58/1998, ~lenovi 36.3, 39).

Akciite vo SICAV se akcii na donositel ili akcii na ime. Dogovorot za dru{tvoto moè: (a) da ja ograni~i emijata na registriranite akcii (akciite na ime); (b) da ja ograni~i prenoslivosta na registriranite akcii (zakon 58/1998, ~len 45). Zatoa slobodniot prenos na nivnite akcii moè da bide predmet na ograni~uvawa.

Imatelite na sertifikati vo otvorenite investicioni fondovi i akcii na SICAV

imaat pravo da baraat otkup na svoite akcii vo investiraniot imot. Ova ni pojasnuva zo{to ne postoi sekundaren pazar za niv.

Promenite na pravilata na {emata za kolektivno investirawe se vr{i spored razli~ni proceduri za investicionite fondovi i za SICAV.

Pravilata za investicionite fondovi gi menuva dru{tvoto za upravuvawe. Tie promeni podleàt na soglasnost od strana na Bankata na Italija, {to }e bide dadena ako bidat ispolneti izvesni kriteriumi {to se utvrdeni so zakonot 58/1998, ~lenovi 36-37. Bidej}i dru{tvoto za upravuvawe mora da dejstvuva vo interes na investitorite i na integritetot na pazarot, predloènite promeni mora da bidat soglasni so tie dva osnovni kriteriuma.

Promenite na dogovorot za dru{tvoto na SICAV se glasaat na akcionersko sobranie na investicionata kompanija, {to }e se smeta za polnova`no konstituirano duri i koga nema kvorum. Tie isto taka podleàt na soglasnost na Bankata na Italija (zakon 58/1998,

~len 47).

Realniot obrazec na {emite za kolektivno investirawe {to se promoviraat vo

Italija e takov {to investicionite fondovi se mnogu popopularni vo sporedba so SICAV

vo Italija. Ovaa preferencija glavno se dolì na faktot deka investicionite fondovi postojat na pazarot podolg vremenski period i se mnogu povkoreneti kaj nesofisticiranite investitori.

LUKSEMBURG Luksemburg ima razli~ni {emi za kolektivno investirawe organizirani spored

posebni zakoni. Prviot e Zakonot od 30 mart 1988 godina za pretprijatijata za kolektivno investirawe, so izmenite (Zakon od 1988 godina) {to pretstavuva osnova za mnogu uspe{ni luksembur{ki investicioni fondovi, organizirani glavno vo formata na FCP (fonds

commun de placement) ili kako SICAV (societe d'investissement a capital variable). Ovoj Zakon e celosno zamenet so Zakonot od 20 dekemvri 2002 godina so koj osobeno se implementiraat najnovite evropski direktivi (UCITS III) (UCI Zakon). Osnovnite odredbi na Zakonot od

1988 godina sepak i natamu opstojuvaat i vo ponovata verzija na tekstot. Pokraj toa, moàt da se prifatat i drugi formi, so praven subjektivitet ili bez nego. UCI se podeleni na dve kategorii: (a) Del I UCI {to podleàt na Delot I od UCI Zakonot i {to pretstavuva implementacija na evropskite UCITS Direktivi, i (b) Del II UCI {to zaradi razli~ni

252

pri~ini se isklu~eni od Delot I na Zakonot, a {to moàt da imaat investiciona politika po{iroka od onaa dozvolena spored direktivite na EU (na primer nedvi`nosti, leveraged

funds itn.). Vtoriot e Zakonot od 19 juli 1991 godina za pretprijatijata za kolektivno

investirawe ~ii akcii ne se nameneti za emisija na javnosta (institucionalni investicioni fondovi). Tretiot e Zakonot od 8 juni 1999 godina so koj se kreiraat

penziskite fondovi, pod forma na sepcavs ili assep (vidi slu~aj 8). Ako celta na kompanijata za finansiskite uslugi e slobodniot prenos na pravata

na investitorot, to est mo`nosta za zapi{uvawe i otkup na akciite ili slobodniot prenos na akciite na sekundarniot pazar, kako i mo`nata izmena na pravilata na {emata vo sekoe vreme, treba da se zeme predvid SICAV ili FCP organizirani spored UCI Zakonot.

SICAV e luksembur{ko akcionersko dru{tvo ~ija edinstvena cel e investirawe na sopstveniot imot vo hartii od vrednost ili vo drug podoben imot za da se izvr{i diverzifikacija na rizikot i za da se podeli profitot pome|u akcionerite. Akciite se nameneti za javno trguvawe ili preku javna ili preku privatna emisija. Dogovorot za zdruùvawe go indicira iznosot na korporativniot akcionerski kapital {to celo vreme

treba da bide ednakov na neto vrednosta na imotot (net asset value - NAV) na SICAV, {to pretstavuva isklu~ok od generalnite principi na pravoto za trgovskite dru{tva. SICAV

mora d aima depozitna banka osnovana vo Luksemburg.

FCP pretstavuva kolektivna masa na hartii od vrednost i drug podoben imot, sostaven i upravuvan spored principot na diverzifikacijata na rizikot, vo polza na kolektivnite sopstvenicci {to odgovaraat samo do visinata na svoite vlogovi i ~ii prava se pretstaveni so akcii nameneti za javno trguvawe preku privatni ili javni emisii. FCP generalno mora da ima depozitarna banka osnovana vo Luksemburg, Pokraj toa,

bidej}i FCP e nepodelena imotna masa bez praven subjektivitet, taa mora da ima dru{tvo za upravuvawe {to }e dejstvuva vo vo svoe ime, no vo polza na FCP. FCP se regulira soglasno nejzinite vnatre{ni pravila.

Akciite na SICAV i edinicite na FCP vo princip se slobodno prenoslivi, pa duri i moàt da bidat primeni za trguvawe na berzata za hartii od vrednost. Investitorite generalno imaat pravo da baraat otkup na nivnite akcii ili edinici vo redovni intervali. Iako ova pravo na otkup se bara za SICAV ili FCP da se kvalifikuvaat kako

UCITS od Delot I od Zakonot (to est kako otvoren investicionen fond {to podleì na

UCITS direktivite), pravoto na otkup moè da bide ograni~eno, pa duri i isklu~eno ako

stanuva zbor za UCI od Delot II od Zakonot (zatvoren fond). Pokraj toa, duri i ako stanuva zbor za UCITS od Delot I od Zakonot, otkupot moè da se suspendira od strana na odborot na direktorite ili dru{tvoto za upravuvawe vo specifi~ni okolnosti, generalno predvideni so dogovorot za dru{tvoto ili so vnatre{nite propisi, kako i vo opredeleni slu~ai predvideni so UCI Zakonot.

FCP i SICAV podleàt na nadzor na CSSF ~ija osnovna cel e za{tita na interesite na investitorite. Kontrolata po~nuva od momentot na kreiraweto na investicionata

{ema, a SICAV ili FCP mora da dobijat odobrenie od CSSF. Ova podrazbira soglasnost na statutarnite dokumenti i na depozitarnata banka ({to i vo edniot i vo drugiot slu~aj mora da bide luksembur{ka banka), a vo slu~aj na FCP dru{tvo za upravuvawe. Direktorite

na SICAV/FCP kako i depozitarnata banka i dru{tvoto za upravuvawe (vo slu~aj na FCP) isto taka podleàt na odobrenie vrz osnova na nivnata reputacija i profesionalno

iskustvo. Po dobivaweto na soglasnosta, SICAV i FCP se registriraat na listata {to ja vodi CSSF, {to se objavuva vo slu`beniot vesnik.

Promenite na statutarnite dokumenti i na direktorite mora da bide odobrena od strana na CSSF. Ako stanuva zbor za fond so praven subjektivitet, kako SICAV, promenite se vr{at preku normalnite proceduri za izmena na dokumentite na soodvetnata forma,

253

vklu~uvaj}i go i glasaweto na akcionerite. Za FCP imatelite na edinicite nemaat status na akcioneri. Promenata na statutarnite dokumenti, osobeno na pravilata za upravuvawe

so fondot, glavno gi vr{i dru{tvoto za upravuvawe, {to podleì na soglasnost na CSSF

(i na depozitarnata banka, ako toa e predvideno so pravilata za upravuvawe so fondot).

Pravilata za upravuvawe ponekoga{ (osobeno za malite fondovi) moàt da predviduvaat soglasnost na imatelite na edinicite (units). Za da se za{titat imatelite na edinicite

(units) vo slu~aj na su{testveni promeni, CSSF moè da pobara od dru{tvoto za upravuvawe da dostavi prethodno izvestuvawe za promenite, preku cirkularno pismo ili so objavuvawe vo dnevniot pe~at. Vo opredeleni slu~ai, taa isto taka moè da pobara dru{tvoto za upravuvawe da im dozvoli na investitorite da pobaraat otkup na svoite udeli (bez nikakvi dava~ki) pred da se izvr{i promenata.

Investicionata politika na SICAV ili na FCP mora da bide odobrena od strana na

CSSF i mora da soodvetstvuva na kriteriumite i ograni~uvawata utvrdeni vo UCI Zakonot i CSSF cirkularite. Revizorite ja kontroliraat primenata na investicionata politika

vo praksa, isto kako i CSSF. Depozitarot isto taka ima izvesni kontrolni funkcii vo pogled na aktivnostite na investicioniot fond. Ovaa uloga e po{iroka vo slu~ajot na

FCP, kade {too depozitarot go kontrolira zasmetuvaweto na neto vrednosta na imotot (NAV) i obezbeduva soobraznost na dru{tvoto za upravuvawe so investicionite ograni~uvawa. Depozitarot dejstvuva vo isklu~iv interes na investitorite i odgovara pred niv za site nezakonitosti.

HOLANDIJA Vo Holandija, Zakonot za nadzor vrz {emite za kolektivno investirawe (ASCIS) gi

regulira nudeweto na pravata za u~estvo vo investicionite institucii. Natamo{nite pravila za tie investicioni institucii se utvrdeni vo Dekretot za nadzor vrz {emite za kolektivno investirawe (DSCIS). Osven izvesni zakonski isklu~oci i generalni izzemawa, se zabranuva nudewe u~estva vo nelicencirani investicioni institucii (~len 4(1) ASCIS). Licencite se davaat od strana na Vlasta za finansiskite pazari (AFM) koja isto taka vr{i nadzor vrz licenciranite institucii (zaedno so Holandskata Centralna banka {to vr{i prudencijalen finansiski nadzor).

ASCIS ja definira investicionata institucija na dva na~ina. Taa moè da bide

investiciona kompanija ili investicionen fond. ^lenot 1(a) ASCIS ja opi{uva investicionata kompanija kako "pravno lice {to nudi ili prima pari ili drugi stoki za kolektivno investirawe za u~esnicite da moàt da u~estvuvaat vo podelbata na dobivkata od investiciite. Vo praksa, toa }e bide akcionersko dru{tvo so varijabilen kapital. Vakvata kompanija ima obvrska da pobara priem na svoite akcii na oficijalnata lista na

berzata za hartii od vrednost. ^lenot 1(b) ASIC go opi{uva inveesticioniot fond kako "imot {to ne bil inkorporiran vo pravno lice vo koj bile nudeni ili primani pari ili drugi stoki za kolektivno investirawe za da moàt u~esnicite da u~estvuvaat vo podelbata na profitot od investicijata." Ovie definicii pokaùvaat deka osnovnata razlika pome|u dvata mehanizma e deka investicionata kompanija e pravno lice, dodeka investicioniot fond ne e. Vo praksa investicionite fondovi mnogu ~esto se strukturirani na takov na~in {to upravitelot ili depozitarot se pravni lica. Nekoi avtori sugeriraat deka distinkcijata isto taka mora ili glavno mora da se vtemeli vrz faktot deka investicionata kompanija e zakonski i beneficijaren sopstvenik (sopstvenik spored equity) na imotot {to e steknat kako investicija. Ako investicionata kompanija ne e beneficijaren sopstvenik vrz investicioniot imot (pravnoto lice go

254

drì imotot vo polza na u~esnicite) toga{ taa }e se okarakterizira kako investicionen fond.

Investicionata institucija {to gi vr{i pogore navedenite aktivnosti vo ili od od Holandija nadvor od nekoj ograni~en krug na investitori mora da dobie licenca (dozvola) od AFM. Institucijata dejstvuva vo ili od Holandija ako pravnoto lice ima svoe statutarno sedi{te vo Holandija, nezavisno od zemjata vo koja se nudat investiciite ili koga pravnoto lice e domicilirano nadvor od Holandija, no e aktivno na holandskiot pazar. Holandskiot Vrhoven sud go pojasni zna~eweto na zatvoreniot krug: ako pred izdavaweto na hartiite od vrednost, postoi odnos pome|u investicionata institucija i u~esnikot vo koj u~esnikot razumno ima znaewe za detalite na emisionata investiciona institucija i za izdadenite hartii od vrednost, toga{ moème da zboruvame za zatvoren ili ograni~en krug. Uslovot za dobivawe dozvola (licenca) ne se primenuva na investicionite institucii so sedi{te vo druga dràva ~lenka na EEA {to imaat UCITS licenca, nitu pak se primenuva na poedincite {to ne dejstvuvaat vo svojata profesija ili dejnost, a nudat akcii vo investicionata institucija.

Ovie investicioni institucii mora da zadovoluvaat opredleni osnovni uslovi, kako neophodnata ekspertiza i podobnost, finansiskite garancii, administrativnite uslovi i informaciite {to i se dadeni na javnosta. Investicionite institucii moàt da bidat otvoreni i zatvoreni. Za investicionite fondovi i za UCITS mora da bidat ispolneti nekoi ekstra uslovi.

Ako investicionata institucija bara pari ili drug imot isklu~ivo od profesionalnite investitori ili ako u~esnicite isklu~ivo im se nudat na profesionalnite investitori, toga{ ne se bara nikakva licenca. Profesionalnite investitori isto taka se obvrzani da se soobrazat so tie proda`ni ograni~uvawa.

Investicioniot fond mora da ima depozitar i upravitel (dru{tvo za upravuvawe), a i dvajcata mora da bidat celosno odvoeni me|usebno. Fondot isto taka mora da bide oddeleno, no ne e sosema jasno dali ASCIS ima za cel fakti~kka podvoenost ili podvoenost so sopstveni~ki efekt. Bidej}i ASCIS ne naveduva natamo{ni pravila za na~inot na koj treba da se izvede oddelenosta vo praksa, generalno se smeta deka treba da ima fakti~ka separacija (nacrt zakonodavstvoto za ASCIS sodrì vakvi pravila). Toa zna~i deka depozitarot ili upravitelot (dru{tvoto za upravuvawe) se sopstvenici na imotot, no tie se me|usebno potrebni za da dojde do raspolagawe so imotot. Mo`no e da se dogovori struktura vo koja investitorite se zakonski sopstvenici na imotot. Toa ne e mudra struktura ako ima imot {to se sostoi od nedvi`nosti. Vo tie slu~ai, investitorite moàt da vr{at prenos na svoite udeli (akcii) vo investicioniot fond na drugi lica, no pravilata za takviot prenos se isti kako i pravilata za prenosot na osnovniot imot na fondot. Taka ako investicioniot fond investiral vo nedvi`nosti, investitorot koj saka da go prenese svojot udel mora da se soobrazi so pravilata za prenos na nedvi`nostite. Vo praksa, samo mal broj investicioni fondovi se strukturirani na takov na~in {to investitorite imaat zaedni~ka pravna titula (so-sopstvenost). Vo najgolemiot broj slu~ai, dru{tvoto za upravuvawe ili depozitarot imaat sopstvenost vrz imotot, {to gi ostava investitorite so li~no pobaruvawe vo odnos na zakonskiot sopstvenik.

Kolektivno investirawe (UCITS) Holandskiot UCITS pretstavuva investiciona institucija (kompanija ili fond) so

slednive karakteristiki: Holandskiot UCITS pretstavuva investiciona institucija (kompanija ili fond) so

slednive karakteristiki:

255

- Kako svoja isklu~iva statutarna ili dogovorna cel taa ima investirawe vo hartii od vrednost so osnovna namera da se disperzira rizikot;

- Edinicite (units) se otkupuvaat po barawe na investitorot, direktno ili indirektno; i

- Nejzinoto sedi{te, ili ako stanuva zbor za investicionen fond, sedi{teto na upravitelot (dru{tvoto za upravuvawe) se nao|a vo Holandija.

Na vrvot na op{tite uslovi navedeni pogore, holandskiot UCITS isto taka mora da

se soobrazi so drugite uslovi. Glavnoto sedi{te na UCITS investicionata kompanija ili glavnoto sedi{te na upravitelot (dru{tvoto za upravuvawe), ako stanuva zbor za investicionen fond, mora da se nao|aat vo Holandija. Aktivnostite na upravitelot na UCITS investicioniot fond mora da bidat ograni~eni na upravuvawe so investicioni institucii. UCITS ne moè da vr{i nikakvi drugi aktivnosti osven investirawe vo hartii od vrednost so osnovna cel za diverzifikacija na rizikot i toj mora da vodi otvorena politika (otvoren fond). Imotot mora da bide daden na ~uvawe (depozit) kaj

depozitar {to e nezavisen od UCITS. Depozitarot na UCITS mora da ima sedi{te vo EU ili vo dràva ~lenka na EEA ili mesto na vr{ewe na dejnosta vo Holandija.

Od Evropskata Direktiva za edinicite za kolektivno investirawe vo prenoslivi hartii od vrednost (UCITS) (Direktiva 85/611/EC OJ 1985, L. 357/3) proizleguva deka UCITS

od drugite dràvi ~lenki mora da bidat priznaeni vo Holandija, isto kako {to i

holandskite UCITS treba da bidat priznaeni vo drugite dràvi ~lenki. Ovaa Direktiva e implementirana vo Zakonot za investicionite institucii. Investicionite institucii {to podleàt na soodveten nadzor vo svoite doma{ni dràvi moàt da dobijat osloboduvawe od golemiot broj uslovi povrzani so licenciraweto i nadzorot.

Ministerot za finansii e nazna~en kako nadzoren organ so ASST 1995 i ASCIS. Za

ASCIS i ASST 1995 nadzornata zada~a vo sferata na prudencijalniot nadzor (solidnosta na institucijata, {to zna~i nadzor vrz kapitalnite uslovi i drugite finansiski uslovi) be{e delegiran na Institucijata za nadzor na penziite i osiguruvaweto - Pensioen en

verzekeringskamer ili PSI) i na Holandskata Centralna banka (DCB). Vr{eweto na delovnite aktivnosti e delegirano na Vlasta za finansiskite pazari. DCB vr{i nadzor

dali licenciranata institucija gi ispolnuva finansiskite uslovi. AFM vr{i nadzor na site drugi aspekti na izdava licenci. Vo vrska so investicionata institucija, AFM i DCB

imaat pravo vo svoite sferi na nadzorot da pobaraat informacija, da dadat nasoki i da dadat predupreduvawe. AFM i DCB treba da se konsultiraat me|usebno pred da iskoristat

nekoi od pravata {to im se dadeni. AFM po konsultacija so DCB moè da nazna~i tivok administrator ako invsticionata institucija e vo faza {to go kompromitira adekvatnoto funkcionirawe na institucijata AFM i DCB moàt da i naloàt na institucijata da plati pari~na kazna ili administrativna kazna za povredata na nivnite sferi na nadzor. Krajniot praven lek e povlekuvawe na licencata od strana na AFM. Nadzornite institucii isto taka imaat pravo i obvrska za razmena na informacii, duri i so stranskite nadzorni institucii i da rabotat zaedno. Vo praksa AFM e nadzorna vlast.

Ulogata na DCB e mnogu ograni~ena za site prakti~ni celi. Najsoodvetnata opcija e akcionersko dru{tvo (Naamloze vennootschap) so

varijabilen kapital {to treba da pobara priem na berzata za hartii od vrednost.

256

PORTUGALIJA Poèlno re{enie e da se osnova investicionen fond. Osnovnite propisi so koi se

reguliraat investicionite fondovi se utvrdeni so Dekret-Zakonot 276/94 od 2 noemvri,

izmenet so Dekret-Zakonot 308/95 od 20 noemvri i Dekret-Zakonot 323/97 od 26 noemvri so koj vo portugalskoto pravo be{e implementirana Direktivata 85/611/EEC od 20 dekemvri

1985 godina. Ovoj zakon ne prifa}a kompanii so varijabilen kapital kako SICAV, no i natamu ja

prifa}a distinkcijata pome|u otvoren i zatvoren fond. Otvorenite fondovi se onie fondovi kaj koi edinicite se izdavaat vo varijabilen (promenliv) broj. Novite investitori dobivaat novi edinici i imaat pravo da baraat niven otkup. Zatvorenite fondovi izdavaat fiksen broj edinici {to slobodno moàt da se prenesuvaat na novi investitori.

Spored portugalskoto pravo, investicioniot fond e avtonomen imot bez praven subjektivitet {to e upravuvan od strana na dru{tvo za upravuvawe. Vo fondot interesite na investitorite se izrazeni kako edinici pretstaveni so sertifikati. Pravilata za upravuvaweto so fondot i pravata na investitorite se utvvrdeni so pravilata za

upravuvaweto (menaxerskite pravila) {to moàt da se menuvaat samo so soglasnost na Komisijata za pazarot za hartii od vrednost (CMVM).

Postojat razli~ni vidovi fondovi, za hartii od vrednost i za nedvi`nosti, so

pogolem ili pomal rizik. Portugalskoto pravo sodrì UCITS, ne-UCITS, garantirani fondovi, fondovi so indeks za hartiite od vrednost, trezorski fondovi, fondovi za fondovi i grupi na fondovi.

Investicionite fondovi se pod nadzor na Komisijata za pazarot za hartii od vrednost (CMCM), iako kompaniite za upravuvawe so investiciite se pod nadzor na

Centralnata banka (Banco de Portugal). Vlasta za pazarot na hartiite od vrednost e ovlastena da dava soglasnost na statutot na fondot, na negovite smetkovodstveni pravila i na koristeweto na finansiskite instrumenti za upravuvawe so imotot, kako derivatite

i repos. Postojat nekolku Propisi doneseni od strana na CMVM vo vrska so investicionite fondovi.

[KOTSKA Pravoto i praksata na [kotska se isti kako i vo Anglija.

[PANIJA Mo`nostite dostapni za {emite za kolektivno investirawe ve}e se spomenati vo

odgovorot na slu~ajot 5. Tie opfa}aat investicionen fond (fondo de inversion) i investiciona kompanija ili sociedad de inversion regulirana so poseben zakon {to isto e

spomenat (Ley 46/84 de las instituciones de inversion colectiva). Investicioniot fond e verojatno instrumentot {to bi bil izbran od strana na

kompanijata za finansiski uslugi. Fondot e podelen na nominalni udeli (akcii) {to se slobodno prenoslivi. Pravilata so koi se regulira {emata se utvrduvaat vo Reglamento de

Gestion del Fondo (pravila za upravuvawe so fondot) {to se sostaven del od dogovorot za osnovawe na fondot. Tie moàt da se menuvaat so soglasnost na Nacionalnata komisija za

257

pazarot na hartiite od vrednost (Comision Nacional del Mercado de Valores), javna agencija zadolèna za nadzor i inspektirawe na {panskite pazari za hartii od vrednost i na aktivnostite na site u~esnici na tie pazari. Sekoja promena na pravilata mora da bide soop{tena na u~esnicite (imatelite na udelite). Ako promenata e su{testvena i gi dopira su{testvenite aspekti kako na primer politikite na investirawe ili raspredelbata na koristite (beneficiite), toga{ u~esnikot koj koj go saka toa moè da go prinudi fondot da go otkupi negoviot udel (akcija) po cena {to toj (taa) ja ima na denot na dadenoto odbruvawe za promena na pravilata. Kontrolata na fondovite ima forma na izve{tai {to treba periodi~no da im bidat dostaveni na imatelite na udelite (akciite), to et na u~esnicite, a {to se kontroliraat od strana na Nacionalnata komisija za pazarite na hartii od vrednost.

Investicionite kompanii se regularni kompanii {to se osnovaat vo forma na akcionerski dru{tva (sociedad anonyma). Statutot na kompanijata sodrì pravila za regulacija na {emata. Sekoja promena na tie pravila bara promena na statutot, {to treba da bide odobreno od strana na generalnoto sobranie na akcionerite i podleì na strogite ograni~uvawa {to ovaa opcija ja pravi krajno neatraktivna za kompaniite za finansiski uslugi (dru{tvata za upravuvawe) {to sakaat da osnovaat {ema za kolektivno investirawe. Od druga strana, nadzornite mehanizmi se redovnite nadzorni mehanizmi za akcionerskite dru{tva. Statutot na kompanijata treba da predvidi komisija na akcionerite nadle`na za kontrola i revizija na kompanijata. Investicionite kompanii isto taka mora da im obezbedat na akcionerite periodi~ni izve{tai i tie se pod nadzor na Nacionalnata komisija za pazarite za hartii od vrednost. Zatoa sociedad de inversion pretstavuva instrument {to e osobeno podloèn na kontrola.

[VEDSKA Finansiskata kompanija {to saka da osnova {ema za kolektivno investirawe {to

dozvoluva sloboden prenos na udelite (akciite) na investitorite i dozvoluva nu`na promena na pravilata na {emata koga toa }e bide potrebno vo [vedska bi dejstvuvala kako

fond kompanija (fondbolag) {to }e osnova fond za finansiski instrumenti (vardepappersfond). Fondot e vo sopstvenost na investitorite (~len 1 od Zakonot za

fondovite za finansiski instrumenti 1990: 1114, lag om vardepapppersfonder) srazmerno na svoite vlogovi (investicii, ~len 30). Fondot ne e pravno lice. Toj ne moè da ima prava i

obvrski i negoviot imot ne moè da bide zaplenuvan za bilo ~ii dolgovi (~len 8). Od druga strana, doveritelite na investitorite sekako moàt prisilno da izvr{uvaat vrz udelot (akcijata) na investitorot. Investitorite gi pretstavuva kompanijata, koja dejstvuva vo svoe ime (~len 12). Fond kompanijata sorabotuva so institutot za pozit (forvaringsinstitut,

{to e obi~no banka, ~len 14). Udelite (akciite) }e imaat ednakva vrednost (~len 30).

Investitorite ili nivnite doveriteli moàt da baraat otkup na nivnite akcii od fond kompanijata (~lenovi 2 i 32).

Pravilata na fondot moàt da bidat smeneti, no samo so soglasnost na Odborot za finansiska inspekcija (Finansinspectionen).

258

SPOREDBENI ZABELE[KI Ovoj slu~aj moèbi najjasno pokaùva deka, imaj}i gi predvid pravnite pravila,

istite ekonomski rezultati moàt da se postignat nezavisno od izbranata pravna forma. Toa isto taka gi opfa}a osnovite {to se pod prili~no golemo vlijanie na evropskoto zakonodavstvo na regulatornoto nivo.

Ako gi trgneme po strana formite {to se podobri za javna ponuda (kako razli~nite vidovi personalni dru{tva) vode~kata tendencija pokaùva dva vode~ki modela: zaedni~ki fond i korporativna forma. Ovie alternativi moàt da se sretnat vo Belgija, Anglija, Francija, Germanija, Grcija, Irska, Italija, Luksemburg, Holandija, [kotska i [panija. Samo fond formata e spomenata vo Avstrija, Danska, Finska, Portugalija i [vedska. Korporativnata forma vo ovoj kontekst ~esto se modificira za da se dobie varijabilen (promenliv) kapital, so {to se kreira otvoren fond, iako toa ne e dozvoleno so op{tite pravila na pravoto za trgovskite dru{tva. Ova moème da go vidime vo Anglija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Holandija i [kotska. Mo`nata upotreba na ponormalnata korporativna forma, so nevarijabilen kapital, e spomenata vo Anglija, Germanija, Grcija i [kotska. Belgija, Anglija i Irska gi dozvoluvaat site mo`nosti, {to moèbi se dostapni i vo drugite zemji: otvoreni i zatvoreni fondovi vo dvete varijanti i kako zaedni~ki fond i kako investiciona kompanija.

Kaj otvorenite fondovi, vklu~uvaj}i gi i najgolemiot broj fondovi i nekoi kompanii, normalniot na~in na likvidacija za investitorite e otkupnata transakcija so fondot. Investicijata tehni~ki ne se prenesuva, tuku se otkupuva so pari. Vistinskata prenoslivost e potrebna kaj zatvorenata korporativna forma.

Site mehanizmi organizirani vo korporativna forma dozvoluvaat izmeni soglasno op{toto pravo za trgovskite dru{tva ili spored razli~ni zakonski pravila. Od druga strana, investicionite fondovi i unit trusts ponekoga{ moàt da gi menuvaat pravilata i bez da baraat soglasnost od u~esnicite (imatelite na udelite ili akciite) vo {emata. Vo site slu~ai, toa e materija {to sekade e detalno regulirana soglasno UCITS Direktivata.

259

SLUÂJ 10: POVE]E IMATELI NA OBVRZNICI

Slu~aj

Kompanijata XYZ Ltd. saka da dobie pari na finansiskite pazari. Taa e podgotvena i sposobna da dade stvarno-pravno obezbeduvawe za da go obezbedi dolgot. Transakcijata

mora da bide strukturirana taka {to XYZ Ltd. moè da izdade obezbedeni dol`ni~ki instrumenti na pogolem broj investitori, na takov na~in {to sekoj investitor drì ist vid na stvarno-pravno obezbeduvawe vrz istiot imot (predmet) na na~in {to prakti~no ovozmoùva izvr{uvawe na obezbeduvaweto. Na koj na~in moàt da se postignat ovie celi?

RASPRAVA AVSTRIJA Vo avstriskoto pravo postoi star zakon so koj se regulira ovaa transakcija. Toa e

Gesetz vom 24 april 1874 betreffend die gemeinsame Vertretung der Rechte der Besitzer von auf Inhaber

lautenden oder durch Indossament ubertragbaren Teilschuldverschreibungen eingeraumten

Hypothekarrechte (posledni izmeni od 1991 godina). Ovoj zakon gi regulira Teilschuldverschreibungen. Ova se obvrznici {to se negocijabilni na pazarot na kapitalot, izdadeni od strana na kompaniite vo situacii kako onaa opi{ana vo slu~ajot 10.

Ovie obvrznici moàt da bidat obezbedeni so hipoteka vrz nedvi`nost na kompanijata {to gi izdava obvrznicite. Zakonot sodrì posebni odredbi za vakvoto obezbeduvawe. Hipotekata se kreira so prezentacija na hipotekarniot akt pred sudot {to go vodi zemji{niot register. Ovoj akt (dokument) treba da bide sostaven od strana na kompanijata {to gi izdava obvrznicite. Individualniot imatel na obvrznicata ne e registriran vo zemji{niot register. Vo registerot se registrira samo vkupniot iznos za koj se izdadeni obvrznicite, brojot na izdadenite obvrznici i datumite na koi tie treba da bidat plateni. So kupuvaweto na obvrznicata, kupuva~ot isto taka steknuva i udel vo

hipotekata. Ako e toa neophodno, moè da se nazna~i kurator (Kurator) od strana na sudot za da se griì za interesite na individualnite imateli na obvrznicite.

BELGIJA Belgiskoto gra|ansko pravo ne predviduva generalno obezbeduvawe vrz celiot imot

na trgovskoto dru{tvo. Pobliska alternativa e vospostavuvaweto na zalo`no pravo vrz pretprijatieto na izdava~ot pri {to pod terminot "pretprijatie" se podrazbira goodwill-

ot, dvi`nite stvari, dogovornite prava, pravata od intelektualna sopstvenost, zalihite do maksimumot od 50 posto i celiot drug imot (site drugi predmeti) {to i sluàt na dejnosta, to est pretprijatieto (vidoizmeneta forma na fonds de commerce). Pod ovoj poim ne se opfateni nedvi`nostite. Zalogot vrz nedvi`nostite nikoga{ ne se koristi i zatoa

260

se bara hipoteka. Trgovskite zalozi moè da se davaat samo vo polza na bankarski institucii, a ne i vo polza na obi~ni doveriteli.

Trgovskite dru{tva {to sakaat da izdavaat obezbedeni dol`ni~ki instrumenti na dol`ni~kite investitori }e ja smetaat za prifatliva (iako retko koristena) alternativa izdavaweto na hipotekarnite obvrznici. Belgiskoto pravo na trgovskite dru{tva dava mo`nost za izdavawe na vakvite obvrznici, so hipotekarno pokritie, na pogolem broj investitori. Hipotekata moè da se stavi na edna ili na pogolem broj nedvi`nosti na dru{tvoto i mora da bide registrirana vvo zemji{niot register vo polza na postojnite i idnite imateli na obvrznicite. Vo isklu~itelni slu~ai, registracijata na hipotekata ne gi spomenuva doveritelite ili imatelite na obvrznicite, tuku samo samite dol`ni~ki instrumenti. Zatoa, sekoja poedine~na obvrznica vo sebe go vgraduva pravoto na proporcionalen del od obezbeduvaweto vo slu~aj na insolventnost na dol`nikot. Prakti~noto izvr{uvawe na obezbeduvaweto e organizirano preku kreirawe na generalno sobranie na imatelite na obvrznicite, koe imenuva mandatar koj e ovlasten da gi zastapuva doveritelite. Ova imenuvawe ne e polnova`no bez soglasnosta na pretsedatelot na lokalniot sud od prv stepen.

Trgovskite dru{tva {to sakaat da ponudat obezbeduvawe {to ne e hipoteka mora da pobara preliminarna soglasnost od generalnoto sobranie na imatelite na obvrznicite za da moè da dade drug vid obezbeduvawe na dolgot. Sobranieto isto taka moè da re{i nekoi predmeti (imot) da bidat deponirani kaj depozitar.

DANSKA Kako pojdovna to~ka, spored danskoto pravo e mo`no celoto pretprijatie da se

stavi pod obezbeduvawe. No spored ~lenot 47a od Zakonot za registracija nikoj ne moè da stavi pod hipoteka se {to poseduva ili }e go stekne vo idnina, dodeka spored ~lenot 47b ne moè da se dade hipoteka vrz li~en imot ako stanuva zbor za neopredeleni stvari. Zatoa, floating charge ili kompaniskiot zalog poznat vo drugite pravni sistemi e zabranet vo Danska, glavno zaradi motivi od socijalna priroda.

Me|utoa, ako e stavena hipoteka na nedvi`nost od koja se vodi pretprijatieto, toga{ hipotekata ja pokriva celata fabrika (~len 37 od Zakonot za registracija). Ovaa odredba gi opfa}a slu~aite vo koi pretprijatieto ja vr{i dejnosta od sopstveni prostorii. Mo`no e da se stavi hipoteka i vrz fabri~kata hala ako pretprijatieto se vodi od iznajmeni prostorii (~len 47b(2) od Zakonot).

Danskiot deloven svet napravil razli~ni obidi za da ja zaobikoli zabranata na kompaniskiot zalog. Eden model e da se izolira relevantniot imot (akcii, pobaruvawa itn.) preku osnovawe na subsidijar (zavisno dru{tvo), prenos na sopstvenosta vrz imotot na subsidijarot i davawe na akciite na subsidijarot na investitorot (voobi~aeno banka) kako obezbeduvawe. Me|utoa, ovoj model ne e tolku soodveten vo situaciite vo koi postoi golem broj investitori.

Mora da se zaklu~i deka danskoto pravo deneska se ~ini deka ne ni nudi nekoe prakti~no re{enie za da se zadovolat potrebite na XYZ Ltd. Investitorite sekako moàt da obezbedat individualni zaemi zemaj}i oddelni predmeti kako obezbeduvawe.

261

ANGLIJA Angliskoto pravo dozvoluva kreirawe na razla~no pravo vrz promenliva klasa

predmeti. Najgolemiot broj zaemi vo trgovijata se obezbeduvaat so "equitable charge"

(razla~no pravo spored equity) kaj koe dol`nikot moè da ostane vo vladenie vrz stvarta. Razla~noto pravo moè da bide "fiksno" (fixed) {to zna~i deka dol`nikot ne moè slobodno da raspolaga so zalo`niot predmet vo redovnoto rabotewe ili "promenlivo" (floating) koga ne postoi vakvata mo`nost. Obi~no se koristi razla~noto pravo so promenliv zaloèn predmet (opredeliv) (floating charge) ako postoi namera da se stavi zalo`no pravo vrz celiot imot na dol`nikot, {to postoi vo vo razli~ni vremenski momenti.

Ako ima pogolem broj doveriteli, a osobeno koga e poèlno dol`ni~kite obligacii da se napravat slobodno prenoslivi na pazarot na kapitalot se koristi trustot, zatoa {to postoi eden zastapnik za doveritelite {to ja olesnuva administracijata na

obezbeduvaweto. Celiot imot na XYZ Ltd. moè da bide daden kako obezbeduvawe na trustee. Toj steknuva razla~en interes (pravo) vo polza na doveritelite, srazmerno na nivnoto u~estvo vo zaemot. Ne postoi nikakvo ograni~uvawe na brojot na doveritelite {to moàt da u~estvuvaat vo trustot. Nivniot interes moè slobodno da se prenesuva na investicionite pazari. Vakvite prenosi se smetaat za prenos na dolg, zaedno so korisni~kiot interes vo sooodvetniot del na razla~niot interes, ~ija celina za celo

vreme ja drì trustee. Javnata emisija }e podpadne pod Zakonot za finansiskite uslugi i pazari od 2000 godina (vidi go odgovorot na slu~ajot 9).

Trustee moè, no ne mora da bide nekoj od doveritelite. Kaj ovoj tip na transakcija voobi~aeno e da postojat odredbi spored koi doveritelite moàt da glasaat pri donesuvaweto na odlukite vo pogled na ~ekorite {to treba da bidat prezemeni vo vrska so

obezbeduvaweto. Vakvite ~ekori treba da bidat prezemeni od strana na trustee vo polza na site doveriteli.

Trustot isto taka moè da se koristi koga postojat pogolem broj doveriteli ~ii interesi se sukcesivni, a ne konkurentni. Toa e voobi~aeno kaj finansiraweto na proekti, kade {to razli~nite zaemodava~i moàt da finansiraat razli~ni fazi na proektot. Povtorno i ovde nema potreba od mno{tvo transakcii so obezbeduvaweto, zatoa {to trustee za celo vreme go drì razla~noto pravo.

FINNSKA Najseopfatnoto stvarno-pravno obezbeduvawe se narekuva razla~no pravo (zalog)

vrz pretprijatieto. Razla~noto pravo na doveritelot vo vakov slu~aj go opfa}a prakti~no celoto pretprijatie (celiot trgovski imot) na trgovskoto dru{tvo, osven nedvi`nostite. Nedvi`nostite moàt da se stavat pod hipoteka oddelno. Vo dvata slu~ai, razla~noto pravo se registrira kaj vlastite i razla~noto pravo kone~no se vospostavuva so predavawe na sertifikatot (potvvrdata) za registracijata vo vladenie na doveritelot.

Ako postojat pogolem broj doveriteli, kako {to e toa pretpostaveno vo slu~ajot 10, toga{ sekako ne e prakti~no obezbeduvaweto da se stavi vo zaedni~ko vladenie; nitu pak toa e neophodno. Istoto stvarno-pravno obezbeduvawe moè da se dade pari passu na pogolem broj investitori preku predavawe na sertifikatot za registracijata ili nekoj drug vid na obezbeduvawe na grià kaj nekoe neutralno treto lice, koe e informirano za aran`manot. Neutralnosta zna~i deka tretoto lice mora da bide formalno nezavisno vo svoite odnosi so trgovskoto dru{tvo {to go dava obezbeduvaweto. Me|utoa, uslovot vo

262

vrska so neutralnosta ne e osobeno strog. Zatoa, verojatno }e bide prifatlivo ako tretoto lice e zavisno dru{tvo na dru{tvoto XYZ Ltd. Od druga strana, sosema e

neverojatno deka vraboten vo dru{tvoto XYZ }e dejstvuva kako treto lice koe }e se griì za interesite na imtelite na obvrznicite. Ako sertifikatite ili drugoto obezbeduvawe na soodveten na~in e preneseno vo vladenie na tretoto lice, toga{ sekoj investitor moè da ima podednakvo razla~no pravo vo slu~aj na ste~aj na XYZ Ltd. Sosema e neva`no dali tretoto lice e neutralno fizi~ko ili pravno lice, na primer banka ili druga kreditna institucija.

Obi~noto izvestuvawe na tretoto lice za razla~noto pravo na doveritelite spored zakonot e sosema dovolno za da se perfektuira obezbeduvaweto. Ne e neophodno tretoto lice da veti deka }e se griì za interesite na doveritelite. Vakvata obvrska, barem na nekoe minimlano nivo, e naloèna so zakon. Toa zna~i na primer deka po dobienoto izvestuvawe tretoto lice ne smee da mu go vrati obezbeduvaweto nazad na dol`nikot, tuku samo na doveritelite. Me|utoa, vo praksa, obi~no }e postoi relativno detalen dogovor za mandat vo koj se specificirani pravata i obvrskite na tretoto lice vo griàta za interesite na investitorite. Ako vakviot dogovor e sklu~en pome|u XYZ Ltd. i nekoe treto

lice, toga{ voop{to ne e sigurno pod kakvi okolnosti dogovorot in favorem tertii (vo polza na treto lice) moè da bide izmenet od orginalnite dogovorni strani, bez da se soslu{aat

imatelite na obvrznicite. Za da se izbegne ovoj vid nesigurnost, dogovorot pome|u XYZ Ltd. i tretoto lice moè da se vgradi vo dokumentite za obvrznicite.

Aran`manot za obezbeduvawe opi{an vo ova pra{awe ne e voobi~aen vo Finska. Obezbeduvaweto {to im se nudi na doveritelite vo ovoj vid okolnosti e bankarska garancija ili ne{to sli~no. Potoa na garantot mu se dava nekoe stvarno-pravno obezbeduvawe kako kontra-obezbeduvawe. Na vakov na~in moàt da se izbegnat razli~nite problemi vo vrska so administriraweto na stvarno-pravnoto obezbeduvawe {to se drì vo zaednica.

FRANCIJA Francuskoto trgovsko dru{tvo ("izdava~ot") moè da izdade obezbedeni dol`ni~ki

instrumenti na pogolem broj investitori. Izdava~ot na primer moè da dade zalog vrz svoeto pretprijatie (nantissement de fonds de commerce) ili hipoteka (hypotheque) vrz svoite nedvi`nosti. Izdava~ot moè da gi garantira dol`ni~kite instrumenti so razla~ni prava {to se davaat ili (a) pred emisijata ili (b) po izdavaweto na dol`ni~kite instrumenti.

Osven ako ne e predvideno ne{to drugo so statutot na izdava~ot, generalnoto obi~no sobranie na akcionerite na izdava~ot ima ovlastuvawe da donese odluka za davawe razla~no pravo od strana na zastapnikot na izdava~ot vo polza na imatelite na dol`ni~kite instrumenti izdadeni od strana na izdava~ot.

Zastapnikot na izdava~ot moè da prodolì so kompletiraweto na site formalnosti potrebni za razla~noto pravo da moè da se istaknuva vo odnos na tretite lica, na primer registracijata na hipotekata. Zastapnikot na izdava~ot e odgovoren za obnovuvaweto na site mo`ni registracii na razla~nite prava.

Imatelite na dol`ni~kite instrumenti se smeta deka retroaktivno go prifatile razla~noto pravo so nivnoto zapi{uvawe na dol`ni~kiot instrument. Imatelite na istiot tip dol`ni~ki instrumenti izdadeni od strana na izdava~ot se smetaat za sostaven del od grupata nare~ena masse, {to ima svojstvo na pravno lice. Masse izbira zastapnik,

263

koj ima celosni ovlastuvawa da dejstvuva vo polza na imatelite na dol`ni~kite instrumenti.

Razla~nite prava vo polza na imatelite na dol`ni~kite instrumenti moàt da se dadat i po izdavaweto na dol`ni~kite instrumenti. Vo vakov slu~aj, zastapnikot na masse go prifa}a razla~noto pravo dadeno od strana na izdava~ot vo polza na imatelite na dol`ni~kiot instrument.

GERMANIJA [emata {to obi~no se bira spored germanskoto pravo vo vakva situacija e trust za

imatelite na obvrznicite. Obezbeduvaweto na direktno razla~no pravo vrz zemji{tata za sekoj investitor oddelno ne e vozmo`no, zaradi uslovot za registracija. Kolektivnite {emi {to vlijaat vrz pravata na imatelite na obvrznicite delumno se regulirani so Schuldverschreibungsgesetz od 1899 godina. Me|utoa zakonot se odnesuva samo na obvrznicite denominirani vo germanski marki/evra i samo na ograni~en broj pra{awa, glavno mnozinskoto glasawe vo slu~aj na neisplata po obvrznicite. Razla~nite prava ne se regulirani so zakonot. Zatoa, {emata se bazira na op{tite uslovi za raboteweto (standardni dogovorni uslovi). Najsporniot problem vo germanskoto pravo proizleguva od faktot {to uslovite treba da bidat specificirani na samite obvrznici i deka tie prvo se vgraduvaat vo dogovorot pome|u kompanijata izdava~ i vode~kata banka vo sindikatot

(ili emisionata banka) vo koj moè da bide stranka i trustee (fiducijarot). Uslovite na ovoj dogovor zatoa se pregovaraat individualno pome|u strankite. Zatoa se tvrdi deka sekoga{ koga emisionite banki se prvite imateli na obvrznicite (cvrsto obvrzuvawe da se izvr{i zapi{uvawe na celata emisija) uslovite na dogovorot ne podleàt na kontrolata spored Zakonot za ne~esnite dogovorni uslovi (AGBG). Mnozinskiot stav me|utoa ne e tolku tehni~ki. Toj istaknuva deka duri i vo slu~aite na cvrsto obvrzuvawe da se izvr{i zapi{uvawe na celata emisija, celta na zdelkata e obvrznicite da se stavat na raspolagawe na javnosta i tokmu za taa javnost uslovite od dogovorot sosema jasno pretstavuvaat standardni uslovi {to nikoj od javnosta ne gi pregovaral. Ako se prifati ova, toga{ kako su{testven princip se smeta site imateli na obvrznicite da se tretiraat podednakvo i sekoe otstapuvawe da se smeta za ni{tovno spored ~lenot 9 stav 2 od AGBG.

Realizacijata na obezbeduvaweto e zada~a na trustee i taa ne e pokomplicirana od realizacijata na bilo koe obezbeduvawe vrz nedvi`nost od strana na individualniot razla~en doveritel.

GRCIJA Ovie celi vo Grcija moàt da se postignat preku izdavawe na obezbedeni

obvrznici od strana na trgovskoto dru{tvo. Zakonot 3156/2003 propi{uva deka sekoja obvrznica izdadena i predadena na pogolem broj investitori moè da bide obezbedena so stvarno-pravno razla~no pravo. Stvarno-pravnoto razla~no pravo moè da bide kreirano vrz dvi`na stvar (oosobeno vrz pobaruvawa od treti lica, akcii itn.) ili vrz nedvi`nost. Stvarno-pravnoto obezbeduvawe se kreira so dogovor sklu~en pome|u davatelot na obezbeduvaweto (koj moè da bide kompanija izdava~ ili treto lice, ako imotot mu pripa|a na toa treto lice) i zastapnikot na imatelite na obvrznicite. Zakonot 3156/2003 propi{uva deka vo slu~aj na obvrznici obezbedeni so stvarno-pravno obezbeduvawe,

264

zadolìtelno e nazna~uvaweto na zastapnik na imatelite na obvrznicite, koj moè da bide kreditna institucija ili kompanija {to dava investicioni uslugi, a {to }e upravuva so stvarno-pravnoto obezbeduvawe vo ime i za smetka na site imateli na obvrznici. Ako stvarno-pravnoto obezbeduvawe treba da se registrira vo javen register ili vo register za hipoteki itn. za da stane polnova`no, vakvata registracija treba da se izvr{i vo ime na zastapnikot na imatelite na obvrznicite zaedno so izjava vo koja se naveduva deka vakvoto stvarno-pravno obezbeduvawe se dava vo polza na imatelite na obvrznicite za da se obezbedat nivnite obvrznici. Vakvoto stvarno-pravno obezbeduvawe e poseben imot (predmet) {to go drì zastapnikot na imatelite na obvrznicite vo ime i za smetka na bilo koj ili na site imateli na obvrznici i toa ne moè da go baraat li~nite doveriteli na zastapnikot na imatelite na obvrznicite. Od druga strana, pravata na imatelite na obvrznicite vrz predmetot na obezbeduvaweto se nedelivi se do negovata realizacija, {to ja vr{i zastapnikot na imatelite na obvrznicite vo svoe ime i za smetka na imatelite na obvrznicite.

IRSKA Trustot naveden vo izve{tajot za Anglija isto taka bi bil najsoodvetnoto re{enie

kako rabota na irskoto pravo. ITALIJA Postojat nekolku na~ini za strukturirawe na ovaa transakcija. Kompanijata moè

da izdade obvrznici obezbedeni so kreirawe na stvarno-pravno razla~no pravo vrz nedvi`nostite (hipoteka) ili vrz drugite stvari vo sopstvenost na trgovskoto dru{tvo. Vo praksa stanuva zbor za finansiski imot {to se dava vo zalog kako obezbeduvawe za otplatata na dolgot (zaemot). Voobi~aenite formalnosti za vospostavuvaweto hipoteka vrz nedvi`nosta vo golema merka se poednostaveni ako so hipotekata se obezbeduvaat

obvrznici na donositel ili drug vid obvrznici (~lennovi 2831, 2839, 2845 od Gra|anskiot zakonik). Hipotekata se vnesuva vo zemji{niot register na ime na dol`nikot za celata grupa imateli na obvrznicite. Vo anotacijata se spomenuva imeto na zaedni~kiot zastapnik na imatelite na obvrznicite. Izvestuvaweto i dostavite vo vrska so hipotekata se dostavuvaat do zaedni~kiot zastapnik na imatelite na obvrznicite ili do kuratorot koj e imenuvan za taa cel.

Zaedni~kiot zastapnik, koj moè, no ne mora da bide nekoj od doveritelite se nazna~uva na sostanokot na imatelite na obvrznicite. Ovoj sostanok isto taka ima ovlastuvawe da nosi odluki i za drugite raboti navedeni vo zakonot, vklu~uvaj}i gi i izmenite na uslovite na kreditot (~len 2415 od Gra|anskiot zakonik). Ako toj ne bil nazna~en na sostanokot na imatelite na obvrznicite, zaedni~kiot zastapnik }e bide nazna~en od strana na sudot po barawe na eden ili pove}e imateli ili po barawe na direktorite na trgovskoto dru{tvo. Toj ostanuva na taaa pozicija za period od tri godini i moè povtorno da bide imenuvan. Zaedni~kiot zastapnik gi izvr{uva odlukite na sostanokot na imatelite na obvrznicite i gi za{tituva nivnite zaedni~ki interesi vo odnos na trgovskoto dru{tvo izdava~. Toj ima pravo da prisustvuva na akcionerskite sobranija. Zaradi za{tita na zaedni~kite interesi, toj gi zastapuva imatelite na

obvrznicite vo site sudski postapki (~len 2418 od Gra|anskiot zakonik). Individualnite

265

tu`bi na imatelite na obvrznicite ne zastaruvaat so ovoj reìm, osven koga tie tu`bi se nespoivi so odlukite na sostanokot na imatelite na obvrznicite (~len 2419 od Gra|anskiot zakonik).

So reformata na italijanskoto pravo za trgovskite dru{tva {to stapi vo sila vo 2004 godina, trgovskite dru{tva moàt da steknuvaat sredstva i preku izdavawe na finansiski instrumenti {to se obezbedeni so onoj imot na dru{tvoto {to e raspredelen na nekoja konkretna delovna mo`nost {to e finansirana so pari pozajmeni za emisijata na

tie instrumenti (~lenovi 2247bis-2247decies od Gra|anskiot zakonik za patrimoni destinati ad

uno specifico affare). Ovoj reìm obezbeduva funkcionalen ekvivalent na osnovaweto novo pravno lice, bez pri toa da gi ima formalnite karakteristiki. Predmetite se poseben imot preku izdvojuvaweto i ne podleàt na pobaruvawata na drugite doveriteli na trgovskoto dru{tvo. Prihodite generirani od toj imot podleàt na istiot reìm. Odlukata so koja se kreira vakviot imot gi naveduva predmetite {to se opfateni. Ako imotot opfa}a nedvi`nosti ili registrirani dvi`ni stvari, mora da se izvr{i anotacija vo soodvetniot register. Vo vrska so drugite predmeti, kreiraweto na razla~noto pravo

treba da se objavi vo konsultacija so registerot za trgovskite dru{tva (~lenovi 2188ff od Gra|anskiot zakonik). Odlukata so koja se kreira obezbeduvaweto (~len 2247bis, 2247

decies) se zapi{uva vo toj register (~len 2247 quarter). Vrednosta na toj imot ne moè da nadminuva 10 posto od neto vrednosta na imotot na dru{tvoto (~len 2247bis od Gra|anskiot zakonik). Spored ovie novi odredbi, doveritelite na dru{tvoto odrùvaat sostanoci regulirani so zakonot. Tie se kolektivno zastapuvani od strana na zaedni~ki zastapnik, na pogore opi{aniot na~in. Doveritelite ~ii prava se obezbedeni so kreiraweto na toj imot moàt da gi vr{at svoite individualni prava samo ako tie se kompatibilni so ovlastuvawata na nivniot zaedni~ki zastapnik i so odlukite na sostanokot na doveritelite (~len 2247 octies od Gra|anskiot zakonik).

Na krajot, izdavaweto na obvrznicite isto taka moè da bide obezbedeno so prenos na imotot so koj se obezbeduva zaemot na nekoj italijanski trustee. Vo vakov slu~aj,

transakcijata se regulira so stranskoto pravo, vrz osnova na ~len 6 od Ha{kata konvencija za merodavnoto pravo za trustot i za negovoto priznavawe.

LUKSEMBURG Trgovskite dru{tva vo Luksemburg moàt da izdavaat obvrznici (obligations) spored

~lenot 76ff od Zakonot od 10 avgust 1915 za trgovskite dru{tva, so izmenite. Imatelite na obvrznicite }e formiraat grupa doveriteli (masse) organizirana spored ~lenovite 85 do

94-5 od Zakonot za trgovskite dru{tva. Masse }e bide zastapuvano od zastapnik na imatelite na obvrznicite (representant des obligataires). Zastapnikot moè da bide nazna~en ili na po~etokot na emisijata, od strana na trgovskiot sud, ili po izvr{enata emisija ili od strana na trgovskoto dru{tvo ili od strana na trgovskiot sud, po barawe na imatelite na obvrznicite ili po barawe na nekoe zainteresirano treto lice. Zastapnikot ima pravo da go drì i da izvr{i registracija na obezbeduvaweto za smetka na imatelite na obvrznicite i da dejstvuva za niv vo slu~aj na insolventnost na izdava~ot. Ova e zakonski isklu~ok od principot deka razla~nite prava se pomo{ni ili pridru`ni prava i zatoa moè da gi drì samo doveritelot na obezbedeniot dolg.

Vo smisla na razla~no pravo vrz celoto pretprijatie, vo pravoto na Luksemburg nema ekvivalent na "floating charge". Vrz osnova na principot deka razla~noto pravo kreirano vrz predmet lociran vo Luksemburg mora da bide osglasno so zadolìtelnite principi na luksembur{koto pravo (lex rei sitae), luksembur{koto trgovsko dru{tvo nema

266

da moè da kreira floating charge vrz svojot imot lociran vo Luksemburg. Kako delumen ekvivalent, dru{tvoto moè da kreira zalog vrz svoeto pretprijatie kako funkcionalna

celina (going concern) (gage sur fonds de commerce) {to e regulirano so Dekretot na Golemoto Vojvodstvo od 1935 godina. Dekretot propi{uva precizno koi predmeti od imotot na pretprijatieto se opfateni so taa forma na obezbeduvawe, kako i pravilata za registracija i realizacija. Dve ograni~uvawa ja ograni~uvaat upotrebata na ovoj mehanizam vo praksa: (i) vakvite obezbeduvawa moàt da gi primaat samo posebno ovlasteni banki i pivari, a samo nekolku banki pobarale da dobijat vakvo ovlastuvawe i (ii) fonds de commerce vo smisla na Dekretot moàt da imaat samo funkcionalnite industriski i trgovski dru{tva, {to gi isklu~uva finansiskite kompanii ili pravnite lica osnovani za posebna cel.

Dol`nikot isto taka o~igledno moè da dade razla~no pravo vrz nekoj konkreten imot, kako bankarska smetka, portfolio na hartii od vrednost ili na pobaruvawa, i vrz nedvi`nosti, koristej}i vo sekoj poseben slu~aj posebno razla~no pravo predvideno so pravoto na Luksemburg ili so relevantniot lex situs. So pravilnoto strukturirawe na razla~noto pravo vrz imotot kako portfolio na hartii od vrednost, mo`no e da se kreira mehanizam sli~en na floating charge vrz grupa na imot (to est vrz predmet {to ne e opredelen, no e opredeliv, to est {to ovozmoùva zamena na predmetite vo zbirot). Vo toj pogled, treba da se zabeleì deka so zakonot od 1 avgust 2001 godina Luksemburg kreira{e mo`nost za koristewe na prenosot na sopstvenosta za celite na razla~nite prava vo razli~ni okolnosti.

Vo vrska so imotot lociran vo drugite zemji, izdava~ot moè da dade obezbeduvawe spored lokalnoto pravo i }e treba da se soobrazi so lokalnite zadolìtelni pravila.

Onamu kade {to se primenuva, neodamne{nata EU inicijativa (kako Propisot na Sovetot 1346/2000/EC za insolventnite postapki, Direktivata 98/26/EC za kone~nosta na pla}awata

ili Direktivata 2002/47/EC za finansiskite aran`mani za obezbeduvawe) obezbeduva pravna sigurnost pod tamu utvrdenite uslovi za priznavaweto na tie razla~ni prava vo slu~aj na insolventnost na izdava~ot.

Odredbite za zastapuvaweto na imatelite na obvrznicite ne se zadolìtelni za trgovskite dru{tva vo Luksemburg. Spored ~lenot 94-6 od Zakonot za trgovskite dru{tva, luksembur{kite trgovski dru{tva {to gi podveduvaat svoite emisii na obvrznici na stransko pravo moàt da ne gi primenuvaat relevantnite odredbi, pa vo praksa obvrznicite i sopstvenite menici ~esto se reguliraat so pravoto na Anglija ili Wujork. Vo vakov slu~aj, pra{awata na zastapuvaweto na imatelite na obvrznicite, vklu~uvaj}i go i pra{aweto na drèwe obezbeduvawe za promenlivata grupa imateli na obvrznici }e podleì na merodavnoto pravo za obvrznicite (so sooodvetna primena na zadolìtelnite pravila na lex situs, kako pomo{nata ili dopolnitelnata priroda na razla~noto pravo).

Specifi~ni pra{awa moàt da se pojavat vo vrska so luksembur{kite razla~ni prava kreirani vo poddr{ka na obvrznicite ili sopstvenite menici izdadeni spored stransko merodavno pravo, koga obezbeduvaweto go drì treto lice, kako na primer trustee

za obezbeduvaweto. Razla~nite prava vo Luksemburg glavno imaat pomo{na ili dopolnitelna priroda i ne moàt da postojat ako ne postoi i obvrskata {to tie ja obezbeduvaat. Zatoa te{kotiite moàt da se pojavat koga tretoto lice {to drì razla~no pravo kako trustee samoto nema pobaruvawe vo odnos na izdava~ot. Prakti~arite zabrzano nastojuvaat da gi nadminat ovie te{kotii so koristewe na tnr. paralelen dol`ni~ki mehanizam: izdava~ot }e se obvrze deka }e go plati iznosot na site obezbedeni obvrski alternativno na obezbedenite doveriteli i na trustee koj go drì obezbeduvaweto, a

obvrskata vo odnos na trustee e paralelna na obvrskata vo odnos na razla~nite doveriteli. Nacrt zakonot koj e pu{ten vo procedura (broj 5251 za implementacija na Direktivata

2002/47/EC za aran`manite na finansiskite obezbeduvawa) predlaga da se dozvoli

267

razla~noto pravo da se dava direktno na liceto koe dejstvuva za smetka na korisnicite (beneficijarite) na aran`manot (kako na trustee) duri i koga toa lice ne e doveritel na obezbedenite obvrski, so {to se ukinuva nu`nosta od paralelen mehanizam za obezbeduvawe.

Postojat natamo{ni mo`nosti {to davaat pravo na pribegnuvawe kon specifi~ni mehanizmi i kon nekoe dopolnitelno strukturirawe:

i. Prvata mo`nost za XYZ SA e upotrebata na posreduvaweto na hipotekarnata

banka (banque d'emission de lettres de gage) kreirana so Zakonot od 21 noemvri 1997 godina, so izmenite. Ovie banki moàt da davaat zaemi na trgovski dru{tva ili na fizi~ki lica i da zemaat obezbeduvawe na nedvi`nosti. Za da se refinansiraat samite sebe, bankite

izdavaat tnr. hipotekarni obvrznici (lettres de gage hypothecaires). Imatelite (donositelite) na ovie hipotekarni obvrznici imaat pravo na prioriteten tretman od predmetot na obezbeduvaweto, to est na pobaruvawa od trgovskite dru{tva - dol`nici {to se obezbedeni so stvarno-pravnoto obezbeduvawe {to go zela bankata.

ii. Vtorata mo`nost e upotrebata na fiducijarniot dogovor, organiziran so

zakonot od 27 juli 2003 godina za trustot i fiducijarnite dogovori. Fiducijarniot dogovor pretstavuva dogovor so koj se prenesuva titulata vrz imotnite prava (fiducijaren imot) na fiducijarot, {to mora da bide kvalifikuvana institucija i kreira za taa institucija odreden broj ograni~uvawa ili instrukcii za koristeweti na fiducijarniot imot (fiducijarni obligacii). Fiducijarot }e bide doveritel i obezbedena strana (razla~en doveritel) i }e gi vr{i pravata vrz predmetot na obezbeduvaweto. Upotrebata na fiducijarniot dogovor kako mehanizam za obezbeduvawe e izre~no priznaena so ~lenot 8 od Zakonot od 2003 godina.

HOLANDIJA Vo Holandija steknuvaweto pari na finansiskite pazari so davawe obezbeduvawe

na celoto pretprijatie moè da se izvede preku trusthypotheek. Ovaa hipoteka moè da opfati samo registriran imot. Koga nekoi dvi`ni predmeti ja opsluùvaat nedvi`nosta izvesen vremenski period, tie moàt da se dadat vo zalog za da se obezbedi istoto pobaruvawe za koe bila dadena i hipotekata (ma{ini vo fabrika). Moè da bide dogovoreno deka izvr{uvaweto vrz toj imot }e se vr{i spored pravilata za hipotekarnoto izvr{uvawe (~len 254 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik). Generalen floating charge ne e

moèn spored holandskoto pravo. Trgovskoto dru{tvo XYZ BV }e dobie pari na pazarot preku izdavawe na obvrznici. Kako obezbeduvawe za otplatata, vrz imotot na dru{tvoto }e bide stavena hipoteka. Hipotekaren doveritel }e bide nekoj {to ne e imatel na obvrznica. Voobi~aeno, hipotekaren doveritel }e bide nekoe trgovsko dru{tvo. Spored holandskoto pravo mora da bidat razre{eni nekolku problemi.

Prviot problem e {to razla~noto pravo e pomo{no (pridru`no) pravo, {to zna~i deka toa moè da se drì samo od strana na hipotekarniot doveritel kako obezbeduvawe za negovoto pobaruvawe. Problemot se javuva zatoa {to pobaruvawata gi imaat imatelite na obvrznicite. Postojat tri razli~ni na~ini za da se re{i problemot preku kreirawe na pobaruvawe za hipotekarniot doveritel. Pobaruvaweto moè da se kreira ako hipotekarniot doveritel dejstvuva kako garant (surety); preku kreirawe na paralelen dolg ili preku aktivna podelba (realna podelba na pobaruvawata). Slabata strana na garancijata e {to hipotekarniot doveritel mora najnapred da gi isplati imatelite na obvrznicite, pred da moè da go realizira obezbeduvaweto. Vo vtorata struktura, hipotekarniot doveritel i trgovskoto dru{tvo dogovorno se dogovaraat deka

268

hipotekarniot doveritel ima pobaruvawe vo odnos na dru{tvoto za istiot iznos {to imatelite na obvrznicite moàt da go baraat od dru{tvoto. Principot na sloboda na dogovaraweto ja dozvoluva ovaa struktura. Me|utoa, ponekoga{ se zabeleùva deka vakviot dogovor ne sozdava nezavisno pobaruvawe za hipotekarniot doveritel vo odnos na dru{tvoto, taka {to vo praksa toa e isto kako i tretoto re{enie - aktivnata podelenost. Vo ovaa situacija involviranite strani se dogovaraat deka vedna{ po imatelite na obvrznicite hipotekarniot doveritel ima pravo da gi bara parite {to se dolàt po obvrznicite, za koi pobaruvawa moè da se dade hipoteka. Pome|u hipotekarniot doveritel i imatelite na obvrznicite se dogovara deka imatelite na obvrznicite imaat ekskluzivno pravo na parite. Vo holandskata praksa ponekoga{ se veli deka ovaa struktura ne funkcionira. Ako samo eden od doveritelite ima pravo na parite (imatelite na obvrznicite), drugiot (zastapnikot) nema ni{to pove}e od pravo da gi naplati parite i nema da ima nezavisno pobaruvawe vo odnos na dol`nikot (trgovskoto dru{tvo). Hipotekarniot doveritel ne moè da dobie hipoteka vo vakov slu~aj. Me|utoa, toa ne ja popre~ilo holandskata praksa da go koristi ovoj metod na kreirawe na razla~no pravo.

Vtoriot problem e {to ne e jasno vrz koja pravna ossnova hipotekarniot doveritel dejstvuva za smetka na imtelite na obvrznicite. Fakti~ki moè da stanuva zbor za dogovor fiducia cum amico, za anglo-amerikanski trust, za posebna forma na zastapuvawe/mandat ili za posebna forma na bewind (upravuvawe). Prvite dve opcii obi~no ne se koristat. Prvata zatoa {to na imatelite na obvrznicite im dava samo li~ni prava (obligacii) vo odnos na hipotekarniot doveritel. Vtorata zatoa {to spored holandskoto pravo ne moè da se kreira vistinski anglo-amerikanski trust. Drugite dve opcii moàt da se koristat za da se objasni zo{to trustee moè da dejstvuva za smetka na imatelite na obvrznicite.

Drug problem e {to hipotekarniot doveritel se opredeluva i pred da bidat poznati imatelite na obvrznicite. Ako se prifati deka vo momentot na registracijata na hipotekarniot akt, hipotekata i imatelite na obvrznicite seu{te pretstavuvaat iden nastan, toga{ ovoj problem moè da se re{i. Momentot vo koj se izdavaat obvrznicite e moment vo koj hipotekata stanuva polnova`no kreirana. ^lenot 260 Kniga 3 od Gra|anskiot zakonik dava retroaktiven efekt na hipotekata od denot na koj taa }e bide registrirana.

Kako rezime, najvoobi~aenata struktura za golemite proekti so mnogu imateli na obvrznici e onaa kaj koja sopstvenosta vrz obvrznicite se dava na edno lice (naj~esto trgovsko dru{tvo) {to upravuva so obvrznicite za grupata imateli. Strukturata na zastapuvaweto ne e tolku pogodna za ova.

PORTUGALIJA XYZ Ltd. izdava obvrznici i ja vr{i emisijata na pazar. Postojat nekolku mo`ni

alternativi, vo vrska so obvrznicite {to treba da bidat izdadeni. Ovde se opfateni i trgovskite hartii od vrednost (Dekret zakon 181/92 od 22 avgust) so rok na dostasanost do

edna godina ili dve godini ili za gotovinskite obvrznici (Dekret zakon 408/91 od 17

oktomvri) so rok na dostasanost nad dve godini (tie moàt da bidat izdadeni samo od strana na investicionite kompanii, lizing kompaniite, faktoring kompaniite i

kompaniite za naem-kupuvawe, site kreditni institucii). Za podolgoro~nite zaemi XYZ

Ltd. moè da izdade obi~ni obvrznici.

Dekret zakonot 125/90 od 16 april gi ovlastuva finansiskite institucii, kako bankite i drugite pravni lica {to pruàat finansiski uslugi, da izdadat poseben vid obvrnici - obrigacoes hipotecarius ili hipotekarni obvrznici - {to se obezbedeni so

269

hipoteka vrz nedvi`nostite, a ~ija isplata (na glavnicata i na kamatite) e privilegirana i ima prioritet vo odnos na op{tite doveriteli. Emisijata na hipotekarnite obvrznici e rezervirana za finansiskite institucii ovlasteni za finansirawe na gradeweto ili steknuvaweto na nedvi`nosti i e strogo kontrolirana od strana na Bankata na Portugalija, glavno vo vrska so vrednosta na nedvi`nostite obezbedeni so obvrznicite.

XYZ Ltd. moè da izdava hipotekarni obvrznici ako e finansiska institucija specijalizirana za finansirawe na gradewe ili steknuvawe na nedvi`nosti.

[KOTSKA Zakonot i praksata generalno se isti kako i vo Anglija. Bidej}i razla~noto pravo

e sporedno i pomo{no pravo, ne e mo`no trustee da go drì razla~noto pravo se dodeka toj ne go drì i obezbedeniot dolg (pobaruvawe) (kone~en stav vo vrska so ova pra{awe te{ko moè da se dade, zaradi nesigurnosta vo precizniot obem na principot na akcesornost). Zatoa se sovetuva obvrznicite da bidat sostaveni taka {to dolgot e plativ ili na imatelite na obvrznicite ili na trustee.

Obezbeduvaweto {to se koristi, vo praksa naj~esto e "floating charge". Toj e sli~en na angliskiot floating charge. Stanuva zbor za obezbeduvawe {to moè da go opfati celiot imot na kompanijata dol`nik, dvièn i nedvièn, realen i li~en. Koga dru{tvoto steknuva imot, imotot avtomatski podleì na obezbeduvaweto bez da ima potreba za nekoj nov praven akt. Koga kompanijata raspolaga so imotot, predmetot prestanuva da bide predmet na obezbeduvaweto bez da ima potreba od nov praven akt. Zatoa ova obezbeduvawe ne e stvarno pravo. Me|utoa, nastanot nare~en "zaplena" (attachment) moè da go konvertira obezbeduvaweto vo stvarno pravno. Toga{ toa stanuva stvarno pravo na obezbeduvawe vrz celiot imot na dru{tvoto, {to postoi vo momentot na zaplenata. Pravilata za prioritetite se komplicirani. Obezbeduvaweto mora da bide javno registrirano vo momentot na prvoto kreirawe. Isto taka mora javno da se registrira i zaplenata.

[PANIJA

Za da se postignat opi{anite celi, XYZ Ltd. moè da izdade obligaciones (dolgovi ili dol`ni~ki obvrznici) {to se ednakvi, negocijabilni i prenoslivi tituli povrzani

so zaem. Druga mo`nost e pagares de empresa (trgovski hartii od vrednost). Ovie hartii se izdavaat individualno i sekoja titula se odnesuva na razli~en dogovor za zaem, zaradi {to se ~ini deka se pomalku adekvaten mehanizam vo sporedba so obligaciones za konkretnataa cel.

Od 1995 godina, {panskoto pravo go ograni~i izdavaweto na obligaciones na eden tip

trgovski dru{tva, imeno na akcionerskite dru{tva (sociedad anonima). Zatoa toa e prviot uslov {to treba da go ispolni XYZ Ltd. Dogovorot za izdavawe na obvrznicite ne podleì na prehtodno administrativno odobruvawe, no postojat izvesni formalnosti {to treba da se sledat. Prvo, postoi potreba za soglasnost od generalnoto sobranie na akcionerite; direktorite ne moàt da re{at na svoja raka da izdadat obvrznici. Vtoro, odlukata treba

da se dostavi zaedno so opredeleni dokumenti do Comision nacional der mercado de valores

(Nacionalnata komisija za pazarite za hartii od vrednost - CNMV) i toa se tretira kako javen dokument, registriran vo Trgovskiot register i objaven vo oficijalniot bilten na

270

Registerot. Su{testven uslov naloèn so zakonot e formiraweto sindicato de

obligacionistas, telo bez praven subjektivitet za za{tita na interesite na imatelite na obvrznicite, ~ii tro{oci za raboteweto pa|aat na tovar na izdava~ot. Isto taka e neophodno da se nazna~i comisario kako zastapnik i upravitel na sindicato de obligacionistas

koj e zadolèn za odnosite pome|u izdava~ot i teloto {to gi zastapuva imatelite na obvrznicite.

Obvrznicite moàt da bidat obi~ni ili obezbedeni, a obezbeduvaweto moè da bide obligaciono (li~no) ili stvarno-pravno. Obezbeduvawata se nabroeni vo zakonot na lista {to ne e kone~na (~len 284.1 Ley de Sociedad Anonimas). Stvarno-pravnite obezbeduvawa na primer gi opfa}aat hipotekite na dvi`ni i nedvi`ni predmeti i zalogot vrz hartiite od vrednost ({to treba da bidat deponirani vo banka). Ako se nudat ovie obezbeduvawa, toga{ emisijata ne podleì na kvantitativnite ograni~uvawa {to

zakonot gi naloùva na imatelite na obvrznicite (~lenovi 284.2, 282 i 289). Obezbeduvaweto moè da se zasnova od momentot na izdavaweto na obvrznicite ili podocna.

Zakonot utvrduva posebni uslovi za obvrznicite obezbedeni so stvarno pravno obezbeduvawe. Ne e neophodno da se izdava javen dokument, {to treba da gi ispolni uslovite od ~lenot 154 od Ley hipotecaria i da se registriraat garantiranite obvrznici na kompanijata i vo Registerot na sopstvenosta i vo Trgovskiot register. Vo sekoj slu~aj, istoto obezbeduvawe mora gi opfati site izdadeni obvrznici (ne e mo`no da se dade obezbeduvawe samo za nekoi obvrznici so hipoteka na dvi`ni stvari, a za drugi so

hipoteka vrz nedvi`nosti). Comisario na Sindicato de Obligacionistas e lice ovlasteno za priemot ili odbivaweto na stvarno-pravnoto obezbeduvawe {to go nudi XYZ Ltd.

Vo sekoj slu~aj, imatelite na obezbedeni obvrznici isto taka moàt da gi realiziraat svoite pobaruvawa vrz site stoki, prava i akcii vo sopstvenost na trgovskoto dru{tvo (~len 284.3 LSA), {to zna~i deka dru{tvoto odgovara za dolgot ne samo so obezbeduvaweto, tuku so celiot svoj imot. Obezbedenite pobaruvawa dobivaat prioritet i prethodnite emisii imaat prednost pred podocne`nite (~len 288.1 LSA).

Koga stanuva zbor za pravata na investitorite, tie moàt da gi baraat predvidenite prava i da pozajmuvaat kapital so istekot na dogovoreniot period (vtasanost). Ako XYZ ne gi namiri svoite obvrski ili ako ima docnewe podolgo od {est

meseci, toga{ Comisario moè da izvr{uva vrz predmetot na obezbeduvaweto. Neophodna e prethodno donesena odluka na imatelite na obvrznicite.

[VEDSKA Vo princip, kompanijata {to saka da dobie pari na finansiskite pazari za stvarno

pravno obezbeduvawe moè da ja administrira transakcijata samata i da nudi obezbeduvawe vrz na primer promenliviot imot na kompanijata (foretagsinteckning, floating

charge {to se registrira na kompanijata i opfa}a 45 posto od vrednosta na celiot imot na dru{tvoto), zatoa {to obezbeduvaweto vo vakov slu~aj ne mora da se prenesuva vo vladenie na zaemodava~ite (iako negocijabilnite instrumenti {to go pretstavuvaat obezbeduvaweto treba da bidat preneseni vo vladenie na doveritelite). Kaj dogovorite za zaem treba da se propi{e deka zaemodava~ite imaat ednakvi prava vrz obezbeduvaweto.

Mnogu poprakti~en na~in za strukturirawe na transakcijata e koristeweto na bankata kako posrednik. Bankata ili }e se obide da najde investitori za celiot iznos ili samata }e go garantira zaemot. Normalno bankata kontinuirano gi zastapuva investitorite i ima izvesni ovlastuvawa da dade sooglasnost za promenetite okolnosti.

271

Ako se nudi obezbeduvawe {to bara prenos na vladenieto kako za{tita od generalnite doveriteli na dol`nikot, bankata moè da primi i da drì hartii od vrednost za smetka na zaemodava~ite kolektivno. Taka, individualnite zaemodava~i nema da imaat pravo za realizacija na obezbeduvaweto, {to e soglasno na op{toto pravilo za so-sopstvenosta (ovde so-zalog) deka raspolagaweto so so-sopstvenosta bara ednoglasnost. Bankata dejstvuva vo fiducijarno svojstvo i zaemodava~ite se za{titeni vo svoite prava vrz obezbeduvaweto ako bankata odi vo ste~aj. Ne e va`no dali involviraweto na bankata bilo poznato koga zaemodava~ite go davale kreditot ili bankata se pojavila podocna, kako

negotiorum gestor za zaemodava~ite, nazna~ena od strana na zaemoprima~ot, no dejstvuvaj}i vo interes na zaemodava~ite.

SPOREDBENI ZABELE[KI Prvoto pra{awe vo konkretniot slu~aj e dali doveritelite moàt da dobijat

obezbeduvawe vrz generalniot imot na emisionata kompanija. Toa e mo`no vo Anglija, Irska, [kotska i [vedska preku registrirano obezbeduvawe. Vo Avstrija, Danska, Grcija, Holandija i Portugalija obezbeduvaweto vrz promenliviot imot e ednostavno nepoznato. Vo drugite zemji toa e mo`no vo vrska so dvi`nite predmeti (Belgija samo za zaemodava~ite banki, Finska, Francija i Germanija). Vo Luksemburg, vakvoto obezbeduvawe e ograni~eno na odredeni dol`nici i na odredeni doveriteli. Neodamne{nite promeni na zakonite vo Italija dozvoluvaat izdavawe na finansiski instrumenti vo polza na konkreten izdvoen imot vo ramkite na imotot na kompanijata dol`nik. Vo vakov slu~aj, doveritelite imaat ekskluzivno obezbedeno pobaruvawe vrz imotot na taa izdvoena imotna masa.

Vtoriot problem e povrzan so pozicijata na razla~niot doveritel koj dejstvuva vo interes na doveritelite. Vo Anglija, Irska, [kotska i Germanija toj e trustee, a investitorite ili doveritelite se korisnici na trustot. Italijanskoto pravo ja dozvoluva istata struktura, preku izbor na stransko merodavno pravo spored Ha{kata Konvencija. Vo Luksemburg, razla~niot doveritel moè da dejstvuva spored fiducijaren dogovor ili (ako stanuva zbor za nedvi`nosti) spored poseben zakon za hipotekarnite banki. Vo Francija, doveritelite pretstavuvaat telo so praven subjektivitet, zastapuvano od zastapnik koj gi ima site ovlastuvawa da dejstvuva vo polza na doveritelite. Sli~en obrazec na zastapuvawe postoi vo Belgija, Italija, Holandija i [panija (isto taka mo`no i vo Avstrija, preku Kurator sli~en na trustee), iako investitorite sekoga{ ne se smetaat za telo so praven subjektivitet. Zastapnikot moè da bide identifikuvan kako mandatar {to gi zastapuva investitorite (Belgija, [panija, Italija), no toa go postavuva pra{aweto dali investitorite direktno go dràt stvarno-pravnoto obezbeduvawe ili moàt da bidat izloèni na rizikot od insolventnost na mandatarot. Belgiskiot izve{taj spomenuva deka nazna~uvaweto na mandatarot bara soglasnost na sudot. Holandskiot izve{taj spomenuva drugi mo`nosti za razbirawe na odnosot (fiducia cum

amico, trust, bewind).

Holandskiot, {kotskiot i luksembur{kiot izve{taj gi spomenuvaat problemite generirani od akcesornata priroda na razla~noto pravo {to go drì trustee ili mandatarot: toj moè da go realizira samo celoto razla~no pravo ako ima pobaruvawe za celiot dolg. Toa vo praksa se ~ini deka ne pretstavuva tolku golem problem, kolku {to e toa slu~aj vo teorijata.

272

SLUÂJ 11: DAVAWE NA ZEMENOTO OBEZBEDUVAWE KAKO OBEZBEDUVAWE

ZA SOPSTVENIOT DOLG (SECURITISATION - OPREDMETUVAWE NA RAZLA^NOTO PRAVO ILI IZDAVAWE NA HARTIJA OD VREDNOST ZA

RAZLA^NOTO PRAVO) Slu~aj Trgovskoto dru{tvo ABC Ltd. pozajmuva pari na drugi i zaemot e obezbeden so

hipoteka vrz nedvi`nosti. Sega dru{tvoto saka toa samoto da pozajmi pari na finansiskiot pazar. Saka da go iskoristi svoeto portfolio na obezbedeni zaemi kako obezbeduvawe za transakcijata. Celite }e bidat deka ABC Ltd. samoto nema da bide odgovorno za transakcijata, a investitorite nema da trpat {tetni posledici od podocne`nata insolventnost na ABC Ltd. Na koj na~in }e bide strukturirana ovaa transakcija za da se izolira portfolioto na obezbedeni zaemi od generalnoto

pretprijatie na ABC Ltd.? RASPRAVA AVSTRIJA

Vo avstriskata literatura postojat samo nekolku napisi za securitisation i nitu edna sudska presuda. Zatoa slednive zabele{ki imaat samo preliminaren karakter.

Vo princip, avstriskoto pravo gi predviduva site pravni instrumenti potrebni za da se strukturira edna vakva transakcija. Prvo, }e bide neophodno da se osnova nova kompanija, mehanizam za posebna cel (special purpose vehicle - SPV). Vo vtorata faza, ABC Ltd.

}e gi prenese svoite obezbedeni zaemi na SPV. Vo zamena za niv, SPV }e mu plati izvesen iznos na ABC Ltd. Za da gi dobie parite {to se neophodni za ovaa isplata, SPV }e im izdade

obvrznici na investitorite. Ako tie investitori se edinstvenite doveriteli na SPV, toga{ obezbeduvaweto na pobaruvawata cedirani na SPV isto taka }e gi obezbeduva pobaruvawata na investitorite. Bidej}i ne postoi direkten odnos pome|u investitorite i

ABC Ltd. ovaa kompanija nem da odgovara za dolgovite na SPV vo odnos na imatelite na obvrznicite.

Iako avstriskoto pravo gi predviduva bazi~nite instrumenti za strukturirawe na ovaa operacija, sepak postojat odreden broj prakti~ni problemi {to frlaat seriozen somne` vrz izvodlivosta na ovoj mehanizam spored avstriskoto pravo. Prvo, postoi

problem vo vrska so proviziite (Gebuhren). Ako pobaruvaweto e cedirano, treba da se plati provizija od 0,8 posto. Ako pobaruvaweto e obezbedeno so hipoteka, }e bide neophodno prenosot na obezbeduvaweto da se registrira vo zemji{niot register. Ovaa registracija bara isplata na natamo{ni provizii. Ako brojot na pobaruvawata {to e prenesen so cesija e golem, toga{ tro{ocite na cesijata }e bidat prili~no golemi.

Vo vrska so SPV moàt da se pojavat i drugi problemi ako toa e organizirano kako zavisno dru{tvo (supsidijar) na ABC Ltd., taka {to ABC Ltd. e akcioner na SPV. Vo ovoj

slu~aj ABC Ltd. moè da stane odgovorno za dolgovite na SPV ako vrednosta na prenesenite zaemi na SPV e pomala od cenata {to SPV ja platilo za niv. Spored avstriskoto pravo,

trgovskoto dru{tvo ne smee da go ispla}a kompaniskiot kapital na akcionerite (Verbot

der Einlagenruckgewahr). Ako akcionerot i prodade imot na kompanijata po povisoka cena od

273

realnata vrednost na prodadeniot imot, transakcijata }e dovede do odgovornost na ABC

Ltd. za dolgovite na SPV soglasno navedeniot princip. BELGIJA Belgija go izmeni Zakonot od 4 dekemvri 1990 godina za da kreira zakonska

mo`nost za refinansirawe na zaemite preku transformirawe na dolgovite vo hartii od vrednost. Institucijata za investirawe na pobaruvaweto sluì kako mehanizam za posebna cel komu mu se prenesuva obezbedenoto pobaruvawe, {to moè da bide strukturirana kako investicionen fond - bez praven subjektivitet - ili kako investiciona kompanija - so praven subjektivitet. Prenosot na obezbedenite pobaruvawa e olesnet vo 1994 godina so izmena na ~lenot 1690 od Gra|anskiot zakonik. Prenosot moè da se istaknuva vo odnos na treti lica bez formalnosti. Za da moè da se istaknuva prenosot vo odnos na dol`nikot, dovolno e ednostavno i neformalno izvestuvawe.

Zaemot pretstavuva imot na mehanizamot za posebna cel, no toj i natamu e servisiran od prenesuva~ot. Administratorot - vo forma na trgovsko dru{tvo - vr{i nadzor vrz prenesuva~ot (originator) i gi vr{i pravata povrzani so pobaruvawata. Vo slu~aj na insolventnost na originatorot, negovite doveriteli ne moàt da se namiruvaat od obezbedenite pobaruvawa, zatoa {to tie i pripa|aat na institucijata za investiraweto na dolgot ili na nejzinite investitori.

DANSKA

Ako ABC Ltd. e hipotekaren institut definiran so Zakonot za hipotekarnite krediti (Konsolidiran zakon broj 768 od 28 avgust 2001 godina), toga{ se primenuvaat pravilata na toj zakon. Samo hipotekarnite institucii moàt da izdavaat hipotekarni obvrznici. Hipotekarnite institucii podleàt na soglasnost na Danskata vlast za finansiski nadzor, a uslov za dobivawe na toa ovlastuvawe e poseduvawe na kapital od

minimum 150 milioni danski kruni. Se pretpostavuva deka ABC Ltd. ne e hipotekaren institut definiran so Zakonot.

Konceptot na SPV (mehanizmot za posebna cel) e nepoznat vo danskoto pravo. ABC

Ltd. moè da osnova posebno zavisno dru{tvo vo korporativna forma (trgovsko dru{tvo so svojstvo na pravno lice) {to za svoja cel }e ima pozajmuvawe pari od treti lica. ABC Ltd. toga{ moè da mu gi prenese obezbedenite pobaruvawa (pravoto na primawe isplati po obezbedenite zaemi) na zavisnoto dru{tvo, {to od svoja strana moè da go prenese pravoto na primawe isplati (obezbedenite pobaruvawa) na investitorite kako obezbeduvawe.

Me|utoa, postoi rizik da bide zanemaren ako zavisnoto dru{tvo stane insolventno i zaradi toa ABC Ltd. da stane odgvorno vo odnos na investitorite soglasno teorijata za

haeftelsesgennembrud (podigawe na prevezot, "lifting the corporate veil"), imaj}i predvid deka realnata cel na aran`manot bila da se vnese sve` kapital vo vladea~koto dru{tvo. Zatoa,

ako ABC Ltd. stane insolventno, toga{ postoi rizik imotot na zavisnoto dru{tvo da se smeta za sostaven del od ste~ajnata masa.

Dali aran`manot }e bide zanemaren ili ne zavisi od toa kolku dobro administrativnoto i ekonomskoto rabotewe na dvete dru{tva se vodelo odvoeno preku posebni smetki, posebno knigovodstvo i smetkovodstvo itn. i vo izvesna merka dali aran`manot se smeta za motiviran od zdravi trgovski motivi ili ne.

274

ANGLIJA Portfolioto na obezbedeni zaemi (pobaruvawa) mora generalno da se prenese na

drugo pravno lice {to se narekuva mehanizam za posebna cel (SPV - special purpose vehicle).

SPV e voobi~aeno kompanija, no moè da bide i trust. Toga{ SPV moè da bara pari

nudej}i go portfolioto kako obezbeduvawe, {to mu ovozmoùva na SPV da mu pla}a na ABC

Ltd. za zaemite. Na vakov na~in se obezbeduva deka duri i ako ABC Ltd ne uspee, toga{

zaemodavcite na SPV ostanuvaat nezasegnati, a na sli~en na~in ABC Ltd. ne e odgovoren za transakcijata pome|u zaemodava~ite i SPV. Voobi~aeno SPV kreira razla~no pravo vrz celiot sovj imot vo polza na onie kon koi steknuva obvrski (obligacii), kako onie {to investirale (akcioneri) i onie {to mu dale kredit za da se olesni transakcijata.

Ako dol`nicite za zaemite vo portfolioto i natamu mu gi ispla}aat dolgovite na

ABC Ltd., toga{ ABC gi drì tie isplati vo trust za SPV. Toa e voobi~aeno za site transakcii kaj koi imalo cesija na pobaruvawata. Toa moè da bide va`no, zatoa {to ABC

Ltd. moèbi ne saka publicirawe na transakcijata ili ne saka klientite i potencijalnite klienti da znaat deka ABC Ltd. go cedira svoeto portfolio na pobaruvawa na drugo lice.

Zatoa celoto "servisirawe" na zaemite (pobaruvawata) i natamu moè da go vr{i ABC Ltd.

Ako ABC Ltd. postapuva soodvetno so osnovawe posebna smetka, toga{ SPV (i zatoa i

negovite zaemodava~i) nema da bidat zasegnati od insolventnosta na ABC Ltd. Trustot isto taka se koristi koga predmetite {to mu se preneseni na SPV ne moàt

lesno da se identificiraat oddelno, zaradi prirodata na stvarite ili zaradi sistemot na knigovodstvo {to go koristi ABC Ltd.. Vo vakov slu~aj, postoi prenos na generi~ki zbir (pool) na predmeti na SPV kako trustee, koj go drì celiot zbir na nepodeleni udeli na razli~ni zaemodavci zavisno od visinata na nivnite vlogovi. Trustot mnogu ~esto se koristi za zaemi kaj koi postoi dogovorena cena za zbir od zaemi, no vo isto vreme odnapred ne se znae so precizna to~nost kolku prihodi }e donesat tie zaemi. Ovde tie moàt da bidat preneseni na trustee, koj }e gi drì zaemite vo trust za SPV i za originatorot, ABC Ltd. vo nepodeleni udeli. Ako zaemite dadat nekoj vi{ok nad cenata

{to treba da ja plati SPV, tie vi{oci }e se dràt vo trust za ABC Ltd. Dvete mo`nosti spomenati vo stavot ~esto se kombiniraat vo struktura na "master trust" so treto lice

trustee na koi ABC Ltd mu prenesuva dopolnitelni blokovi zaemi od vreme na vreme kako {to se javuvaat. Toa e voobi~aeno na primer kaj securitisation na dolgovite od kreditnite karti~ki. Toa zna~i deka edna edinstvena struktura moè da se upotrebi za dolg vremenski period.

Zavisno od celite na transakcijata, moè da bide va`no SPV da ne bide zavisno

dru{tvo na ABC Ltd. Ako SPV e samo zavisno dru{tvo na ABC Ltd., toga{ transakcijata nema efektivno da go otstrani imotot od bilansot na sostojbata na ABC Ltd. Ako tie se celosno

nezavisni, toga{ ABC Ltd. raspolaga so svoeto portfolio na zaemi i namesto niv steknuva gotovina. Ova moè da bide va`no za mnogu pretprijatija, a osobeno banki, zatoa {to toa moè da vlijae na nivnite rezervi ili uslovite vo vrska so rezervite (zaemite baraat rezervi, a gotovinata ne). Zatoa, za ABC Ltd (ili za nekoja druga strana) e voobi~aeno da gi drì akciite na SPV kako trustee vo dobrotvoren trust. Toa zna~i deka ABC Ltd. nema

korisni~ki interes (sopstveni~ko pravo spored equity) vrz akciite, pa zatoa bilansite na dvete kompanii ne se konsolidiraat. Uslovite na trustot }e ja ograni~at sposobnosta na

trustee za prenos na akciite. Deneska e mnogu povoobi~aeno akciite na SPV da se dràt vo trust za ne-dobrotvorni celi, kreiran vo druga jurisdikcija, kako na primer vo Jersey.

Ponekoga{ smetkovodstvenite aspekti ne se tolku bitni. ABC Ltd. moè da ne bide zasegnata so smetkovodstvenite raboti, tuku samo saka da postigne ekonomski efekti od

275

transakcijata. Na primer, preku izolacijata na portfolioto na imotot vo SPV, taka {to kreditniot rizik na ABC Ltd. ve}e ne e relevanten pri utvrduvaweto na cenata na obvrznicite obezbedeni so portfolioto, mo`no e deka nudeweto na obvrznicite }e postigne povisok krediten rejting otkolku {to bi moèla da go postigne ABC Ltd. Vo ovaa

situacija, strankite moàt da ja razgleduvaat mo`nosta za "sinteti~ka securitisation". Kaj ovaa transakcija, predmetot na obezbeduvaweto (portfolioto zaemi vo konkretniot

slu~aj) realno ne se prenesuva na SPV. Namesto toa, preku koristewe na derivativi kako svapovi za krediti so zadoccneto pla}awe (credi default swaps) se postignuva istiot ekonomski efekt. Isto taka moè da pomogne koga zaradi istata pri~ina, na primer pravni pre~ki, te{ko moè da se izvr{i prenosot na predmetot na obezbeduvaweto na SPV.

FINSKA ABC Ltd. moè da ja za~uva sopstvenata pozicija preku prenos na zaemite zaedno so

povrzanite razla~ni prava, bez regresno pravo vo slu~aj na nepla}awe. Vo vakov slu~aj, ABC Ltd. obi~no ne odgovara za transakcijata. Za da moè efektivno da gi za{titi

investitorite od negativnite efekti na podocne`nata insolventnost na ABC, potrebni se dopolnitelni aran`mani.

Prenosot na zaemite (pobaruvawata) i razla~nite prava povrzani so niv ne e polnovaèn vo odnos na doveritelite na prenesuva~ot bez dopolnitelni dejstvija {to produciraat publicitet. Soodvetnite dejstvija zavisat od tipot na zajmovniot dokument.

Ako zaemot treba da se plati (a) na imatelot na sopstvena menica (menica na donositel) ili (b) na imenuvaniot kreditor ili lice {to toa go nazna~ilo (menica po naredba) toga{ menicata ne smee da se ostavi vo vladenie na prenesuva~ot, to est ABC Ltd.

Namesto toa, sopstvenata menica treba da se dade vo vladenie na steknuva~ot ili na treto lice, {to mora da bide izvesteno za prenosot ili od strana na prenesuva~ot ili od strana na steknuva~ot. Samo bankite i sporedlivite finansiski institucii se oslobodeni od taa obvrska: prenesenite sopstveni menici na donositel ili po naredba moè da se deponiraat kaj niv.

Ako zaemot treba da mu se isplati na orginalniot kreditor (doveritel), {to zna~i deka ima samo ednostavna sopstvena menica, toga{ dol`nikot mora da bide izvesten za prenosot. Izvestuvaweto na dol`nikot mora jasno da stavi do znaewe deka imalo prenos i deka po toj prenos, samo steknuva~ot ima pravo da raspolaga so zaemot. Ne e sosema sigurno dali e mo`no da mu se naloì na dol`nikot svoite isplati da mu gi vr{i na orginalniot zaemodavec, osven ako taka ne odredi steknuva~ot. Najverojatno, ovoj tip na aran`man ne e moèn, no so nego celiot prenos }e stane nepolnovaèn vo slu~aj na insolventnost na steknuva~ot.

Isporakata na hipotekarnite dokumenti ili na drugite razla~ni prava verojatno ne e neophodno za da se za{titi steknuva~ot vo slu~aj na insolventnost na prenesuva~ot. No toa pod uslov dejstvijata so koi prenosot na zaemot stanuva efektiven vo slu~aj na insolventnost na prenesuva~ot da bile soodvetno izvr{eni. Steknuva~ot moè da bide i SPV, to est personalno ili kapitalsko dru{tvo posebno osnovano za taa cel. Verojatno e

prifatlivo duri i zavisno dru{tvo na ABC Ltd. Duri i koga portfolioto na obezbedenite zaemi e efektivno odvoeno od

pretprijatieto na ABC Ltd. {to postapilo na gore navedeniot na~in, problemite so kreiraweto na razla~nite prava vo polza na investitorite i natamu ostanuvaat. Samo ako investitorite imaat razla~no pravo, tie moàt da bidat za{titeni vo eventualnata

276

podocne`na insolventnost na steknuva~ot, {to e i generalna ideja na hartiite od vrednost obezbedeni so imot. Zatoa, zaemite so nivnite hartii od vrednost mora da se zaloàt ili prenesat za celite na obezbeduvaweto na investitorite. Za da se kreira takvoto razla~no pravo, mo`no e da postoi obvrska za koristewe na treto lice, na primer drug SPV. Pravilata {to se primenuvaat za kreirawe na razla~nite prava vo polza na investitorite ve}e se razgleduvani vo odgovorot na slu~ajot 10. Zaemot i dokumentite za obezbeduvaweto sekako moàt direktno da se prenesat od vladenieto na orginalniot kreditor vo vladenie na treto lice koe }e upravuva so obezbeduvaweto (hartiite od vrednost) vo polza na investitorite. Zatoa, dol`nicite mora da bidat izvesteni za prenosot i za aran`manot na obezbeduvawe vo isto vreme. Bez ogled na toa, formalnostite za kreiraweto na razla~noto pravo vo polza na investitorite ne moàt da se izbegnat, na primer so upotreba na trust aran`man.

Securitisation ne e voobi~aeno sredstvo za finansirawe vo Finska ako toa se razbere na regularen na~in, kako zaemi (pobaruvawa) {to se koristat kako obezbeduvawe na investitorite. Prviot aran`man od vakov vid e sklu~en verojatno vo 1990 godina. Pri~inite za ograni~enata upotreba na securitisation od edna strana se silnata pozicija na bankite kako finansieri i pravnata sloènost na prenosot i od druga strana, aran`manite na obezbeduvaweto. Postojat obidi za re{avawe na vtorata grupa problemi,

barem vo eden navrat, so koristewe na SPV registrirano vo anglo-saksonska zemja. Me|utoa, ova re{enie moè da predizvika problemi so klauzulata za izborot na merodavnoto pravo vo slu~aj na eventualna insolventnost na steknuva~ot. Edno re{enie

na neprijatnostite povrzani so securitisation na zaemite obezbedeni so imot e sodràno vo Zakonot za hipotekarnite krediti od 23 dekemvri 1999/1240. Hipotekarnata banka moè da kreira razla~no pravo vo polza na investitorite so ednostaven upis vo svoite sopstveni registri. Toa ovozmoùva hipotekarnata banka da go koristi kreditot i negovite obezbeduvawa kako stvarno-pravno obezbeduvawe za svoite sopstveni investitori

(doveriteli). Hipotekarnata banka treba da dobie posebna licenca i nejzinoto rabotewe e pod nadzor na Finansiskata vlast za nadzor. Na primer bankata mora da go izvestuva Finansiskiot nadzor za investiciite i nivnite obezbeduvawa edna{ mese~no.

FRANCIJA

Francuskite propisi za securatisation, implementirani vo 1988 godina, kreiraat nova francuska kreacija poznata kako fonds commun de creance (FCC) {to pretstavuva investicionen mehanizam so ograni~ena cel. Ovoj nov mehanizam e fond bez svojstvo na pravno lice. Od 1988 godina, francuskite kompanii prili~no go koristele FCC kako mehanizam za refinansirawe. FCC mora, po zakon, za svoja edinstvena cel da ima steknuvawe na pobaruvawa i izdavawe na hartii od vrednost {to gi pretstavuvaat tie pobaruvawa.

Vo kreiraweto i upravuvaweto na FCC se involvirani tri stranki. Prvata e sponzorot na fondot, {to e entitet ~ij imot se prenesuva na FCC. Vtorata stranka e upravitelot na fondot, koj mora da bide trgovsko dru{tvo (pravno lice) odobreno od

strana na francuskata Commission des operations de bourse (Berzanska komisija), ~ija edinstvena cel e upravuvaweto so FCC. Tretata stranka e depozitarot na fondot {to mora da bide francusko kreditno pretprijatie ili drugo francusko pretprijatie odobreno od strana na francuskoto Ministerstvo za ekonomija, {to dejstvuva kako depozitar na imotot na FCC.

277

Pobaruvawata na ABC Ltd. zatoa moàt da se iskoristat kako mehanizam za dobivawe pari na finansiskite pazari. Moè da se kreira FCC. FCC go prima

portfolioto na obezbedenite krediti od ABC Ltd. Potoa toa portfolio na obezbedeni zaemi se izdvojuva od imotot na ABC Ltd. Potoa, FCC izdava hartii od vrednost {to go pretstavuvaat portfolioto na obezbedenite krediti i ako taka re{i moè preku javna ponuda da gi ponudi na pazarot, pod uslov da se po~ituvaat francuskite proceduri za

javnite ponudi. Upravitelot na FCC isto taka moè da podnese barawe za priem na hartiite od vrednost izdadeni od strana na FCC na berzata. Imatelite na hartiite od

vrednost izdadeni od strana na FCC moàt da gi prodadat i da gi prodavaat na sekundarniot pazar.

GERMANIJA Dejnosta na trguvawe so hartii od vrednost obezbedeni so imot e ne{to {to seu{te

se razviva vo Germanija. Ramkata, osobeno od aspekt na dano~noto pravo se smeta za nepovolna. Predlozite odredbite od Zakonot za investicionite fondovi (KAGG, vidi Slu~aj 5, Opcija v) da se primenuvaat na originatorite se ~ini deka ne gi odrazuvaat problemite so koi tie se soo~uvaat so vakvite strukturi vo SAD. Kaj bankite i kaj vlastite nadle`ni za nadzor vrz bankarstvoto postoi jasna namera za podobruvawe na dano~nata i nadzornata ramka i za razvoj na ovaa trgovska dejnost. Jasen izraz na ovaa voqa moè da se vidi vo Rundschreiben 4/97 des Bundesaufsichtsamts fur das Krediwesen, "Verauβerung

von Kundenforderungen im Rahmen von Asset-Backed Securities-Transaktionen durch deutsche

Kreditinstitute", AZ I 3-21-3/95 - 18.3.1997. Normalno se pretpostavuva deka dogovornite pobaruvawa od najmalku €50 milioni mora da se securitised za da moè transakcijata da se napravi profitabilna.

Vo princip, nema nekoi osobeni sporovi vo pogled na gra|ansko-pravnite instrumenti {to moàt da se iskoristat za izolirawe na obezbedenite zaemi od op{toto

pretprijatie na ABC Ltd. Nu`no mora da se izvr{i prenos na imotot, neotpoviklivo i polnova`no na "mehanizamot za posebna cel" (ovoj termin isto taka se koristi i vo germanskata literatura). Mehanizmot go drì imotot vo polza na investitorite kaj koi se zemaat pari na finansiskite pazari. Prenosot na zaemot, kako i prenosot na sekoe dogovorno pobaruvawe mora da se bazira na kupoprodaèn dogovor pome|u originatorot (vo ovoj slu~aj ABC Ltd.) i mehanizmot za posebna cel, a realniot prenos se regulira so

~lenot 398ff od Gra|anskiot zakonik. Problemite se javuvaat vo vrska so pravilata za to~nosta na denominacijata (iznosot) na dogovornoto pobaruvawe {to se prenesuva. Mo`no e da se izvr{i prenos na pobaruvawa {to }e nastanat vo idnina, no koi vo momentot na nivnoto nastanuvawe moàt da se izvedat od aktot na prenosot (opredelivi). Spored germanskoto pravo, pobaruvawata ne moàt da se prenesat ako taa mo`nost e

isklu~ena pome|u doveritelot (kreditorot) ABC Ltd i negovite dol`nici vo portfolioto na obezbedenite zaemi (pactum de non cedendo, ~len 399 Gra|anski zakonik). Vo mnozinstvoto slu~ai (pribli`no 65 posto) malite i srednite pretprijatija osobeno verojatno }e gi prifatat vakvite ograni~uvawa vo svoite dogovori so svoite dol`nici. Razli~ni tipovi pobaruvawa obi~no se ve}e cedirani, osobeno pobaruvawata {to proizleguvaat od proda`ba na stoki {to originatorot samiot gi primil na kredit (cesija na snabduva~ot, verlangerter Eigentumsvorbehalt). U{te edno ograni~uvawe moè da se sretne vo pravilata za profesionalnata tajnost, {to prakti~no gi iskluùva bankite kako originatori. Generalno, pobaruvawata proizlezeni od dogovor, {to originatorot seu{te ne go ispolnil se smetaat za opasni, zatoa {to povredata na dol`nosta od strana na

278

originatorot isto taka vlijae vrz prenesenoto pobaruvawe (~len 404 od Gra|anskiot zakonik). Cesijata na hipotekarnite zaemi podleì na natamo{ni formalnosti (~lenovi 1117, 1154, 1192 Gra|anski zakonik). Zaemite na potro{uva~ite se ~inat nesoodvetni za transakcijata zaradi rizikot od primena na Zakonot za potro{uva~kite krediti. Del od toj rizik e pravoto na potro{uva~ot da dostavi izvestuvawe spored noviot ~len 609a od Gra|anskiot zakonik. Me|utoa, ova pravilo ne go sodrì istoto pravo ako stanuva zbor za trgovskite krediti, osven koga kamatnata stapka e varijabilna.

Postojat razli~ni mislewa vo vrska so toa kolku intenzivno dogovornoto pobaruvawe treba da bide "rezervirano" za mehanizamot za posebnata namena i za investitorite. Vo vrska so odnosot na originatorot so dol`nikot ako e isklu~ena mo`nosta pla}awata na originatorot da se smetaat za ispolnuvawe vo odnos na

mehanizmot za posebna cel (SPV) i investitorite, toga{ treba da se informira dol`nikot. Interesot na originatorot da ne ja objavuva cesijata moè delumno da se po~ituva ako cesijata ne bide objavena vedna{, iako SPV mora da ima pravo blagovremeno da ja objavi taa cesija, osobeno ako originatorot po~ne da ima problemi so pla}awata. Isto taka moè da se koristi trust smetkata {to ja ima originatorot vo polza (za smetka)

na mehanizmot za posebna namena, SPV (za prioritetite vo odnos na vakvite smetki vidi go Slu~ajot 4). Vo vrska so doveritelite na originatorot, cesijata bez objavuvawe na javnosta e dovolna za da go garantira prioritetot na mehanizmot za posebna namena i na investitorite, se dodeka seu{te postoi prenesenoto pobaruvawe (to est toa ne bilo ispolneto).

Mehanizmot za posebna nnamena ne moè da se organizira kako javno trgovsko dru{tvo (zadolìtelna neograni~ena odgovornost za site partneri) ili kako gra|ansko dru{tvo (virtuelno zadolìtelnata neograni~ena odgovornost i pretprijatieto }e podpadnat pod ~lenot 1ff od Trgovskiot zakonik). Zatoa, formata {to se bira e

komanditnoto dru{tvo (Kommanditgesellschaft, ~len 161ff od Trgovskiot zakonik) ili dru{tvo na kapital. Komanditnoto dru{tvo ima trustee za ogromen broj komanditori {to ne se li~no odgovorni (ako toa ne e slu~aj, se bara registracija na sekoj od sodu`nicite-partneri). Tnr (kupierte) Publikums-Kommanditgesellschaft pokaà deka ima dve slabosti: sekundarniot pazar za udelite (akciite) e krajno nerazvien i pozicijata na ~lenovite na dru{tvoto moè da bide mnogu slaba, zatoa {to vo princip avtonomijata na strankite za sostavuvawe na dogovorot za dru{tvoto po~iva samo vrz Zakonot za ne~esnite dogovorni

uslovi (AGBG). Dru{tvata so ograni~ena odgovornost i zadrugite se ~ini deka se formi {to se favorizirani od strana na germanskoto pravo, iako postojat sli~ni problemi.

Originatorot treba da poseduva najmalku 20 posto od akciite ili udelite (vidi ~len 271

od Trgovskiot zakonik). GRCIJA Vo Grcija, pravnata ramka za privatnite transakcii na securitisation e utvrdena

neodamna. Zakonot 3156/2003 ja predviduva mo`nosta gr~kite trgovski dru{tva (originatori) da izvr{at securitisation na svoite trgovski pobaruvawa za da dojdat do kapital na pazarite na kapitalot. Transakcijata e strukturirana preku izdavawe na obvrznici preku mehanizmot za posebna namena (SPV) (kupuva~), koj ako e osnovan vo Grcija mora da bide trgovsko dru{tvo. Spored Zakonot 3156/2003 (~len 14 stav 13) kako kupuva~ moè da se javi i trgovsko dru{tvo osnovano nadvor od Grcija.

Transakcijata vo osnova e strukturirana na sledniov na~in: kupuva~ot go steknuva portfolioto na obezbedenite pobaruvawa od originatorot preku cesija na koja mutatis

279

mutandis se primenuvaat odredbite od ~lenot 441 (cesija) i 513 (kupoproda`ba) od Gra|anskiot zakonik. Dogovorot za kupuvawe treba da bide registriran vo javniot

register. Cesijata (prenosot na pobaruvawata) stanuva polnovaèn od denot na registracijata, bez kakvo bilo izvestuvawe na nekoj od dol`nicite. Vo vrska so

sopstveni~kite prava, Zakonot 3156/2003 propi{uva deka vakvoto portfolio se izdvojuva od imotot na kompanijata izdava~ i na originatorot i za originatorot se vodi kako vonbilansna transakcija. Po sila na zakon se kreira floating charge vrz celiot imot na kupuva~ot vo polza na imatelot na obvrznicite.

Iako pravilata za privatnata securitizacija se od mnogu nov datum, se o~ekuva deka vo Grcija }e ima prili~en broj vakvi vonbilansni transakcii, glavno zaradi dano~nite povolnosti predvideni so navedeniot zakon.

IRSKA Pravoto i praksata na Irska se isti kako i vo Anglija. ITALIJA Zakonot od 30 april 1999 godina, broj 130, Disposizioni sulla cartolarizzazione dei crediti

(za izdavaweto hartii od vrednost za pobaruvawata) se primenuva na Slu~ajot 11. Ovoj Zakon gi regulira transakciite na securitisation {to podrazbiraat prenos (cesija) na

postojni ili idni pari~ni pobaruvawa, {to moàt da se identifikuvaat kako zbir (pool,

blocco) {to se sostoi od mno{tvo pobaruvawa. Po stapuvaweto vo sila na ovoj zakon, italijanskiot pazar za hartiite od vrednost obezbedeni so imot {to i se nudat na javnosta prili~no se razvi i be{e rangiran na vtoro mesto vo Evropa, po pazarot vo Velika Britanija.

Kaj transakciite na securitisation, sopstvenosta vrz portfolioto pobaruvawa trgovskoto dru{tvo - originator gi prenesuva na mehanizam za posebna cel (special purpose

vechicle - SPV). Spored italijanskoto pravo, SPV pretstavuva trgovsko dru{tvo {to za svoja osnovna cel ima prezemawe na transakcii na securitisation. Ovoj mehanizam mora da se registrira kako finansiski posrednik vo poseben register za finansiskite kompanii {to go vodi Bankata na Italija. Za da se finansira steknuvaweto na portfolioto na pobaruvawa, SPV izdava dol`ni~ki hartii od vrednost, {to za site celi se tretiraat kako

finansiski instrumenti. Spored Zakonot 130/1999, iznosite {to se pla}aat po prenesenite pobaruvawa SPV }e gi koristi isklu~ivo za namiruvawe na pravata povrzani

so izdadenite dol`ni~ki instrumenti (securitised debts, kako i za pokrivawe na tro{ocite povrzani so transakcijata). Natamu, pobaruvawata povrzani so sekoja transakcija }e

pretstavuvaat imot {to e odvoen (izoliran) za site celi (patrimonio separato a tutti gli effeti) od imotot na kompanijata i od imotot povrzan so drugite transakcii. Nitu eden doveritel osven imatelite na instrumentite izdade za finansiraweto na steknuvaweto na portfolioto na sekuritiziranite pobaruvawa nema da moè da povede postapka vo vrska so sekoj zbir (pool) na pogore navedenite pobaruvawa.

Prenosot na pobaruvawata spored Zakonot 130/1999 se regulira so ~lenot 58 od italijanskiot Zakon za bankite. Spored nego, prenosot e efektiven vo odnos na dol`nikot, originatorot i doveritelite-treti lica preku negovo objavuvawe vo italijanskiot Slu`ben vesnik. Ova objavuvawe proizveduva odreden broj posledici.

280

Najva`nata od niv vo vrska so pra{awata povrzani so ovoj slu~aj e {to sekoja garancija ili razla~no pravo povrzani so prenesenite pobaruvawa, avtomatski se prenesuvaat na

SPV so istiot stepen na prioritet so koj bile obezbedeni prenesenite pobaruvawa. Vo kontekstot na sekuritizacijata na portfolijata na zaemite obezbedeni so hipoteka, ovaa karakteristika ima klu~no zna~ewe. Administrativnite i dano~nite tro{oci za registracijata na razla~noto pravo na steknuva~ot, soglasno op{tite zakonski odredbi ({to i inaku bi se primenuvale na sekoj steknuva~) moàt da sozdadat mnogu seriozni pre~ki za transakcijata.

ABC }e go prenese portfolioto na obezbedenite zaemi na SPV bez pravo na regres i zatoa i nema da bide odgovorno vo odnos na investitorite ako portfolioto pobaruvawa

preneseni na SPV ne funkcionira onaka kako {to se o~ekuvalo (so soodvetna primena na sekoja garancija dadena vo polza na investitorite). Ovoj zbir (pool) na imot zatoa treba da

bide izoliran od generalnoto pretprijatie na ABC Ltd., no spored Zakonot 130/1999 istiot zbir imot isto taka }e bide izoliran od generalnoto pretprijatie na SPV i od rizicite

povrzani so drugite transakcii na securitisation. Toa zna~i deka investitorite to~no }e znaat kade odat nivnite pari i }e gi snosat samo rizicite povrzani so konkretnata transakcija vo koja tie u~estvuvale.

LUKSEMBURG

Zakonot od 22 mart 2004 godina za securitisation vospostavuva seopfatna pravna i dano~na ramka za securitisation mehanizmite vospostaveni vo Luksemburg. Zakonot ne e zadolìtelen i operaciite na securitisation seu{te moàt da se vr{at nadvor od ramkata, onaka kako {to toa se pravelo prethodno.

Securitisation mehanizmite moàt da imaat forma na trgovsko dru{tvo (securitisation

kompanija) ili na securitisation fond. Fondot nema praven subjektivitet i nego go upravuva i zakonski go zastapuva dru{tvo za upravuvawe. Za da podpadne pod odredbite na Zakonot,

mehanizmot za securitisation mora da go prezeme ili da go stekne rizikot (samiot ili preku nekoj mehanizam za steknuvawe) i da izdade hartii od vrednost ~ij povrat i/ili vrednost gi odrazuva tie rizici. Securitiziranite rizici moàt da se odnesuvaat na sekakov vid imot, kako pobaruvawa, dvi`ni i nedvi`ni stvari, no isto taka moàt da opfatat obvrski na treti lica ili obvrski {to se inherentni na nekoi ili na site aktivnosti na tretite lica. Ova ovozmoùva securitisation na celoto pretprijatie. Zakonot predviduva golema fleksibilnost vo pogled na metodite za steknuvawe na tie rizici ({to se dviàt od steknuvawe, garancii ili zaemi so ograni~eno regresno pravo do kreditni derivati).

Mehanizmite za securitizacija treba da bidat licencirani i se pod nadzor na CSSF, ako izdavaat hartii od vrednost na javnosta na kontinuirani osnovi. Mehanizmite za sekuritizacija isto taka moàt da bidat osnovani vo forma na mehanizami so pove}e oddeli, a Zakonot od 2004 godina izre~no propi{uva deka postoi oddelenost (segregacija) pome|u sekoj od oddelite (primer razli~ni fondovi vo ramkite na eden mehanizam).

Zakonot isto taka ja voveduva mo`nosta za nazna~uvawe na fiducijaren zastapnik, koj moè da vr{i razli~ni vidovi funkcii vo polza na investitorite i doveritelite na mehanizmot za securitisation. Tie osobeno moàt da vr{at funkcii sli~ni na onie {to gi vr{i trustee za sopstvenite menici ili za hartiite od vrednost. Tie mora da imaat registrirano sedi{te vo Luksemburg, negovite aktivnosti mora da bidat ograni~eni samo na fiducijarno zastapuvawe i mora da dobie licenca od ministerot nadleèn za CSSF.

Ako ABC Ltd. ja izbral securitisation spored Zakonot od 2004 godina, toa go prenesuva svoeto portfolio na obezbedeni zaemi na mehanizam za securitisation, {to potoa izdava

281

dol`ni~ki ili kapital hartii od vrednost. Pobaruvawata stanuvaat sopstvenost na mehanizmot za securitisation vedna{ po sklu~uvaweto na dogovorot pome|u strankite i vakviot prenos moè da se istaknuva vo odnos na treti lica, bez nikakvi natamo{ni formalnosti.

ABC Ltd. moè bez ogled na toa moè da ostane nadleèn za upravuvaweto i povratot na pobaruvawata i ako ne se izvesteni za ne{to drugo, tretite lica-dol`nici moàt polnova`no da gi namiruvaat svoite obvrski so nivna isplata na ABC Ltd. Natamo{nite pobaruvawa {to proizleguvaat od postojnite ili idnite dogovori moàt da bidat preneseni na mehanizmot za securitisation, se dodeka pobaruvaweto moè da se identifikuva (opredeleno ili opredelivo), vo vremeto na nastanuvaweto ili vo nekoe drugo dogovoreno vreme. Vakviot prenos na idnite pobaruvawa ne moè da se napravi se dodeka ne nastane pobaruvaweto; me|utoa po nastanuvaweto na pobaruvaweto prenosot moè da se istaknuva vo odnos na tretite lica od momentot na dogovorot (to est retroaktivno), bez ogled na toa {to bila povedena ste~ajna postapka vrz prenesuva~ot.

Ako ABC Ltd. stane insolventno, mehanizamot za securitisation moè da go objavi prenosot na tretite lica-dol`nici, so {to gi obvrzuva svoite dolgovi da mu gi pla}aat na mehanizmot ili na negoviot praven naslednik ili liceto {to toj go nazna~il. Pokraj toa, mehanizmot za securitisation ima pravo da gi bara iznosite {to mu bile isplateni na ABC

Ltd. za negova smetka pred otvoraweto na ste~ajnata postapka, bez ogled na pobaruvawata na ste~ajniot upravnik ili pravata na drugite doveriteli vo postapkata.

Zakonot od 2004 godina isto taka propi{uva sigurna pravna osnova za drugite mehanizmi {to generalno se koristat vo me|unarodnite strukturi za securitisation za da se

dobie izdvojuvawe ili segregacija i "oddale~uvawe od ste~ajot". Taka Zakonot od 2004

godina izre~no ja propi{uva polnova`nosta i izvr{nosta na subordinacijata ili klauzulite za ograni~enoto regresno pravo, duri i vo slu~aj na ste~ajni postapki {to

vlijaat vrz mehanizmot za securitisation. Toj isto taka deklarira polnova`nost na tnr. klauzuli za ne-podnesuvawe barawe (non-petition clauses), to est klauzulite so koi

doveritelite na mehanizmot za securitisation se obvrzuvaat deka nema da podnesuvaat barawa za otvorawe na ste~ajna postapka ili barawa za poveduvawe na izvr{na postapka i propi{uva neprifatlivost na site tu`bi podneseni so povreda na ovaa odredba.

Kako alternativa na Zakonot od 2004 godina, ABC Ltd. moè da upotrebi kompanija osnovana vo Luksemburg kako mehanizam za posebna cel (SPV) nadvor od Zakonot od 2004

godina, {to sepak moè da ima polza od nekoi od pogore opi{anite karakteristiki. Druga mo`nost {to tradicionalno se koristi za celite na securitisation pred donesuvaweto na Zakonot od 2004 godina se fiducijarnite dogovori (vidi go odgovorot na Luksemburg na slu~ajot 10) spored koj pobaruvawata se prenesuvaat na fiducijarni osnovi na kreditna institucija ili na drug ovlasten profesionalec i tie pobaruvawa se dràt izdvoeno kako

fiducijaren imot. Kone~no, ABC Ltd. isto taka moè da ja razgleda mo`nosta za osnovawe na hipotekarna banka (vidi go odgovorot na Luksemburg na slu~ajot 10).

HOLANDIJA Op{to Ovaa transakcija voobi~aeno se strukturira so koristewe na mehanizam za posebna

cel (SPV). ABC Ltd, kako originator go prenesuva portfolioto na obezbedenite zaemi na

SPV (moè da bide praven ili ekonomski prenos, no privremeno i samo ekonomski prenos) po cena ednakva ili nezna~itelno pomala od vrednosta na portfolioto. Se pretpostavuva

282

deka dogovorite za zaem ne go popre~uvaat takviot prenos. Formalnostite {to treba da se ispolnat za da se izvr{i polnovaèn prenos zavisat od pravoto {to se primenuva na

dogovorite za zaem. Tretiot aspekt go podrazbira pra{aweto dali so na SPV isto taka mu se prenesuvaat i razla~nite prava povrzani so tie zaemi (pobaruvawa). Voobi~aeno SPV

nema regresno pravo vo odnos na originatorot za kreditniot rizik na pobaruvawata. SPV se osnova samo za ovaa cel i ima praven subjektivitet. Faktot deka SPV ima ograni~ena

zakonska osnova go namaluva rizikot od ste~aj na SPV. SPV ne smee da ima nikakva vrska so originatorot, a vo poinakov slu~aj rezultatite od raboteweto na SPV }e se pojavat vo konsolidiraniot bilans na sostojbata na originatorot. Metodata {to ~esto se koristi vo Holandija e prenos na akciite na SPV na fondacija, osnovana specijalno za taa cel. Fondacijata na originatorot mu izdava neponi{tlivi potvrdi (sertifikati).

Voobi~aeno SPV go upravuva trust kompanija. Toa e kompanija ~ija dejnost e da bide zakonski direktor vo drugi kompanii i niv da im obezbeduva administrativni uslugi (vklu~uvaj}i ja i uslugata na dejstvuvawe kako po{tenska adresa) i drugi pravni ili finansiski uslugi.

SPV na pazarot doa|a do pari za da go plati prenosot na emitiranite hartii od vrednost kako obvrznici, srednoro~ni sopstveni menicci ili trgovski hartii od vrednost. Ovie dol`ni~ki hartii od vrednost mora da bidat obezbedeni. Toa se postignuva so davawe obezbeduvawe na trustee za obezbeduvawe (druga kompanija ili fondacija

osnovana isklu~ivo za taa cel) {to dejstvuva za investitorite. Voobi~aeno SPV ne gi servisira samite zaemi, zatoa {to toa e golem administrativen tovar za koj SPV nema kapaciteti. Isto taka originatorot saka da gi prodolì svoite odnosi so dol`nicite na prenesenite pobaruvawa (dolgovi ili zaemi). Servisiraweto se aranìra spored dogovor

za zastapuvawe pome|u SPV i originatorot. Sekako, ovoj dogovor se sklu~uva na takov na~in {to insolventnosta na originatorot nema nikakvi posledici vrz SPV, koj e zakonski sopstvenik na obezbedenite zaemi. Sekoga{ se obezbeduvaat uslugi na poddr{ka, {to prezemaat ako originatorot otide vo ste~aj. Ovaa praksa vo Holandija e seu{te vo svojata rana faza. Me|utoa, moème da istakneme nekoi problemi.

Prenos na obezbedenite zaeni i na drugite pobaruvaa Proda`ba i cesija na zaemite i pobaruvawata Pobaruvawata (receivables) mora da bidat preneseni soglasno ~len 94 Kniga 3 od

Gra|anskiot zakonik. Ovoj ~len bara pismen instrument za prenos (cesija) pome|u originatorot i SPV i izvestuvawe na dol`nicite na bilo koj na~in za cesijata (izvestuvawe na orginalnite zaemoprima~i). Duri po ispolnuvaweto na ovie uslovi

titulata vrz pobaruvawata preminuva na SPV. Ovaa procedura na izvestuvawe moè da bide optovaruva~ka. Vo holandskata praksa, iznajdeni se nekoi re{enija za da se minimizira rizikot povrzan so docneweto pri izvestuvaweto na dol`nicite za cesijata (prenosot). Vo ovaa situacija, izvestuvaweto na dol`nicite se odloùva se do nastapuvaweto na nekoja specifi~na situacija. Kako posledica na toa, samo nastapuvaweto na taa situacija vodi kon povtoren prenos na titulata vrz pobaruvaweto na SPV. Sekako SPV bara nekoi garancii deka originatorot }e gi ispolni svoite obvrski za prenos. Ne e mo`no da se kreira obezbeduvawe {to realno go garantira prenosot. Edinstvenata rabota {to moè da bide obezbedena e pla}aweto nadomest na {teti za neispolnuvawe na originatorot. Toa moè da se napravi preku premol~en zalog vrz zaemite {to eventualno treba da se prenesat od originatorot na SPV.

283

Prenos na obezbeduvaweto Spored holandskoto pravo, razla~nite prava povrzani so pobaruvawata (vo ovoj

slu~aj so zaemite) avtomatski se prenesuvaat zaedno so samoto pobaruvawe. Vo re~isi site situacii, razla~noto pravo se smeta za pridru`no (pomo{no, akcesorno) pravo na osnovniot dolg. Toa gi sozdava istite problemi kako onie opi{ani vo Slu~ajot 10. Trustee

za obezbeduvaweto mora da bide doveritel so svoe sopstveno pobaruvawe (pravo), inaku nema da bide mo`no da dobie razla~no pravo. Istata metoda postoi i ovde. Trustee za obezbeduvaweto moè da dejstvuva kako garant (surety), so dogovor moè da se kreira

paralelen dolg ili zaemodava~ite i trustee za obezbeduvaweto moàt da se dogovorat za aktivna delivost.

Vo Slu~ajot 11 ne e jasno na koj na~in zaemite se obezbedeni. Ako tie se obezbedeni so hipoteka vrz nedvi`nost, toga{ }e bide neophodno ili barem mudro, da se napravi zabele{ka za cesijata (prenosot) vo javniot register vo koj se registriraat nedvi`nostite.

Vaè~ko pravo za holandskite SPV

Holandskite SPV mora da bidat strukturirani na takov na~in {to se izbegnuva

primenata na Zakonot za nadzor vrz trguvaweto so hartiite od vrednost od 1995 godina i

Zakonot za nadzor na kreditnite institucii od 1992 godina. Zakon za nadzor vrz trguvaweto so hartiite od vrednost od 1995 godina SPV ne saka da bide obvrzana na po~ituvawe na uslovite za izdavawe prospekti i na

obvrskiteza kontinuirano izvestuvawe i objavuvawe utvrdeni vo navedeniot Zakon.

Spored definicijata na ovoj Zakon, SPV podpa|a pod negovite odredbi. Me|utoa, postojat i isklu~oci. Izzemaweto od uslovite za izdavaweto na prospektite se pravi ako: (a)

hartiite od vrednost podpa|aat na proda`noto ograni~uvawe "samo profesionalci" (b) toa e navedeno vo samata ponuda itn. i (v) odnapred bila izvestena holandskata vlast za finansiskite pazari.

Ako hartiite od vrednost izdadeni od strana na SPV imaat nominalna vrednost ednakva ili pogolema od €45.378.02 ili nekoj ekvivalent vo stranska valuta, toga{ SPV ne treba da gi ispolnuva nitu uslovite povrzani so prospektite, nitu uslovite povrzani so objavuvawata i izvestuvawata.

Zakon za nadzor na kreditnite institucii od 1992 godina

Kreditnata institucija e definirana kako institucija (vo po{iroka smisla) {to se angaìra vo dejnosta so priem na pari~ni sredstva {to se vra}aat (za odreden period

ili ne) i {to dava zaeni ili investira za sopstvena smetka. Vo Holandija, vakvata institucija mora da ima bankarska licenca od Holandskata Centralna banka.

Aktivnostite na SPV se opfateni so ovaa definicija, taka {to SPV se kvalifikuva kako kreditna institucija, osven koga na SPV mu bilo dadeno izzemawe. Za da moè da gi iskoristi vaè~kite izzemawa, SPV mora da gi ispolni uslovite propi{ani so Ministerskiot propis od 4 fevruari 1993 godina. Prvata mo`nost e fondot na SPV da se

284

finansira od profesionalnite u~esnici na pazarot, isklu~ivo po pat na zaemi ili dol`ni~ki hartii od vrednost {to imaat orginalen rok na vtasuvawe od najmalku dve

godini. Vtorata mo`nost, utvrdena so najnovata verzija na Ministerskiot propis od 1997 godina ne bara orginalen rok na vtasanost najmalku dve godini i namesto toa bara finansiraweto da bide izvr{eno preku izdavawe na dol`ni~ki hartii od vrednost {to

imaat rejting. Isto taka imotot {to originatorot mu go prenesuva na SPV mora da proizleguva od prethodno definirana i homogena grupa imot (predmeti) na originatorot. Uslovot deka finansiraweto mora da se dobie od profesionalnite u~esnici na pazarot seu{te postoi kako uslov. Nominalnite vrednosti nad 1.000.000 holandski guldeni ili drug stranski ekvivalent avtomatski se kvalifikuvaat kako SPV dol`ni~ki hartii od vrednost isklu~ivo nameneti za profesionalci i zatoa i bez proda`ni ograni~uvawa.

PORTUGALIJA Noviot Zakon za securitisation na pobaruvawata (titularizacao de creditos) e objaven vo

1999 godina (Dekret-zakon 453/99 od 5 noemvri). Spored ovoj zakon, cesijata na pobaruvawata nameneti za securitisation moè da ja napravi dràvata i drugite javni korporacii, finansiskite institucii, osiguritelnite kompanii, penziskite fondovi i nivnite dru{tva za upravuvawe i drugite pravni lica ~ii smetki vo izminatite tri godini bile revidirani od strana na smetkovoditel registriran kaj Komisijata za

pazarite na hartii od vrednost (CMVM). Portugalskoto pravo gi priznava i pass-through (premin) i pay-though (isplatnite)

{emi za securitisation. Vsu{nost, pobaruvawata moè da bidat preneseni na fond za

securitisation (fundos de titularizacao) i/ili na kompanija za securitisation (sociedades de

titularizacao). Tie se edinstvenite dozvoleni mehanizmi so posebna cel (SPV). Zakonot za

securitisation ne dozvoluva trustovi kako struktura za mehanizam za posebna cel. Fondovite za securitisation se avtonomen imot {to ne e dostapen za namiruvawe i

izvr{uvawe na doveritelite na upravitelot na fondot. Nivnata pravna ramka e mnogu sli~na na reìmot na investicionite fondovi. Ovie fondovi se podeleni na units

(edinici ili udeli, unidades de titularizacao) i se vo zaedni~ka sopstvenost ili so-sopstvenost na imatelite na edinicite. Fondovite za securitisation nemaat praven subjektivitet i se upravuvani od strana na specijalizirani dru{tva za upravuvawe. Izdadenite edinici (units) moè da trguvaat na berzata za hartii od vrednost. Portugalskoto pravo bara postoewe na depozitar {to e zadolèn za naplatata na iznosite na glavnicata i kamatite vo vrska so prenesenite pobaruvawa.

Kompaniite za securitisation se finansiski kompanii (sociedades financeires)

organizirani kako akcionerski dru{tva (zatoa ovde }e stanuva zbor za ABC SA) i moàt da vr{at samo dejnost na securitisation. Securitisation kompaniite moàt da gi finansiraat

svoite aktivnosti samo preku izdavawe na obvrznici. Securitisation dejnosta ja kontrolira CMVM.

ABC SA (Ltd.) moè da doa|a do pari preku preku prenos na svoeto portfolio na pobaruvawa na securitisation fond ili kompanija. Vo princip, prenosot (cesijata) e polnova`na vo odnos na dol`nicite po nivnoto izvestuvawe so prepora~ano pismo, no izvestuvaweto ne e neophodno koga cesijata ja vr{i finansiska institucija, osiguritelno dru{tvo, penziski fond ili nivnite dru{tva za upravuvawe.

Securitised kreditite (pobaruvawa) imaat prioritet za da sluàt kako garancija na imatelite na obezbedenite obvrznici i tie ne podleàt na izvr{uvawe za dolgovite na

ABC SA (Ltd) se do celosnata isplata na glavnicata i kamatite. Imatelite na edinicite i

285

portfolioto na securitised pobaruvawata se izdvoeni od pretprijatieto na ABC SA i ne se zasegnati od negovata insolventnost ili ste~ajna postapka. Za da se potvrdi oddale~enosta od ste~ajot od vakov vid na finansiska tehnika, prenosot (cesijata) mora da bide bezuslovna i efektivna (vistinska proda`ba) (~len 4.4. od Zakonot za securitisation).

Zatoa, vetuvaweto na iden prenos ne moè da pretstavuva osnov za {ema za securitisation. Intervencijata na rejting agenciite e zadolìtelna ako hartiite od vrednost izdadeni vrz osnova na securitisation se nudat na javnosta.

Me|utoa, izdvojuvaweto na imotot vo ramkite na securitisation kompanijata ne e apsolutno. Fakti~ki, portugalskoto pravo ne go poznava principot na ograni~en regres,

zatoa {to prihodite od proda`bata na generalniot imot na securitisation kompanijata isto taka moàt da se koristat za isplata na imatelite na obezbedenite obvrznici (~len 601 od

Gra|anskiot zakonik). [KOTSKA Pravoto i praksata se isti kako i vo Anglija so slednive karakteristiki. Vo

praksa, prenosite se vr{at na eden od slednive dva na~ina. Spored prviot metod

"hipotekarnoto portfolio" celosno se prenesuva od ABC na SPV so izvestuvawe (nare~eno "intimation") na dol`nicite i registracija na prenosot vo Zemji{niot register na

[kotska. Ako se slu~i toa, dol`nicite prodolùvaat so isplatata na dolgot na SPV, a ne na ABC. Spored vtorata metoda, nema izvestuvawe na dol`nicite i prenosite ne se registriraat vo Zemji{niot register na [kotska. Vo vakov slu~aj zakonot seu{te go smeta ABC za doveritel i razla~nite prava se isklu~ivo kaj ABC. Dol`nicite i natamu go otpla}aat dolgot kaj ABC. Dogovorot pome|u ABC i SPV go obvrzuva ABC site vakvi

isplati da gi prefrli na SPV vedna{ po nivniot priem. Ako ABC stane insolventno, toga{ hipotekarnoto portfolio seu{te go drì ABC pa zatoa toa e generalno dostapno na

negovite doveriteli. Zatoa ovaa vtora metoda e rizi~na za SPV. SPV moè da ja za{titi svojata pozicija vo izvesna smisla preku zemawe na obezbeduvawe. Mo`no e dogovorot

pome|u ABC i SPV da sodrì klauzula spored koja ABC deklarira deka go drì hipotekarnoto portfolio vo trust za SPV. Ako vakvata klauzula e polnova`na, toga{ SPV

e vo princip za{titena od insolventnosta na ABC. Me|utoa, ne e sigurno dali vakvata klauzula e polnova`na. Se tvrdi deka ovde nema bona fide upotreba na trustot. Pravnite avtori imaat sprotivni mislewa vo vrska so ova pra{awe.

[PANIJA Mehanizmot za postignuvawe na celite vo {panskoto pravo e titulizacion ili

securitisation {to su{testveno e regulirano so ~lenovite 5 i 6 od Zakonot broj 19 od 7 juli

1992 godina, {to e dopolnet so Cirkularot 2 od 16 mart 1994 godina i razvien so RD 926 od 15 maj 1998 godina.

Fondovite za securitisation ili FTH funkcioniraat kako mehanizam za posebna cel (SPV). RD 926/198 bukvalno veli deka tie go sledat fiducijarniot model na poseben

izdvoen imot bez praven subjektivitet, {to zna~i deka se zamisleni kako patrimoine

d'affectation, to est izdvoen del od imotot vrzan za nekoja posebna cel, vo vrska so negoviot sostav i odgovornosti (~len 5.1 od Zakonot 19/1992) od imotot na site drugi lica povrzani so toj izdvoen imot.

286

Pozicijata na involviranite strani ja objasnuva funkcijata na ovoj finansiski instrument. Finansiskata kompanija kako ABC Ltd. nudi zaemi garantirani so hipoteka.

Nejzinite zaemi (krediti) delumno mu se prenesuvaat (cesija) na FTH na na~in {to se razlikuva od obi~nata cesija na pobaruvawata regulirana so ~lenovite 1526 i 1878 od

Gra|anskiot zakonik i ~lenovite 347 i 348 od Trgovskiot zakonik. Ovaa posebna ili specijalna cesija se vr{i preku participaciones hupotecarius, {to se izvoren vid na vrednost preku koj se prenesuva procent od kreditot, a ne samata hipoteka. Prenesuva~ot-izdava~ot (ABC) ostanuva nositel na titulata na obezbedeniot kredit i se pretpostavuva deka toj upravuva i ja pravi efektivna ako e toa neophodno. Za da se olesni slobodnata cirkulacija na pobaruvawata, dol`nicite ne mora da se izvestuvaat za izvr{enata cesija (prenosot na pobaruvawata).

Fondot za securitisation ili FTH gi steknuva tie pobaruvawa (imot). Fondot se kreira precizno za da gi reinvestira i da dobie pari preku emisija na novi obvrznici. Dru{tvoto za upravuvawe so FTH e nuèn akter zatoa {to fondot nema praven

subjektivitet. Dru{tvoto e nadle`no za upravuvawe i zastapuvawe na fondot (~len 5.2.

Zakon 19/1992). Toa steknuva participaciones hipotecarias i izdava bonos de titulizacion. Ovie obvrznici moàt da se trguvaat samo na oficijalnite ili organiziranite pazari (berzi) vo [panija i moàt da bidat pretstaveni samo digitalno (~len 5.8 i 5.9 Zakon 19/1992).

Dru{tvoto za upravuvawe mora da bide akcionersko dru{tvo (sociedad anonima) i da ispolnuva nekoi dopolnitelni uslovi, vklu~uvaj}i i ovlastuvawe od ministerstvoto za ekonomija, registracija vo Trgovskiot register i vo posebniot register, kapital od

najmalku 150 milioni pezeti itn. Dru{tvata za upravuvawe pravno se karakteriziraat kako trgovski dru{tva {to upravuvaat so pravata na treti lica i spored ~lenot 6.1. od

Zakonot 19/1992 i ~lenot 12.1 RD 926/1998 tie se pretstaveni i definirani kako prava na imatelite na obvrznicite.

Kone~no, imatelite na obvrznicite koi vo praksa obi~no se institucionalni ili profesionalni investitori (investicioni ili penziski fondovi) imaat pravo da gi baraat predvidenite prava pokraj vra}aweto na pozajmeniot kapital, po istekot na predvideniot rok. Tie nemaat direkten odnos so hipotekarniot dol`nik ili so kompanijata zaemodavec. Tie nema da bidat zasegnati so podocne`nata insolventnost na ABC, zatoa {to fondot e poseben odvoen imot.

Securitisation, onaka kako {to e taa prifatena vo {panskoto pravo, treba da pretstavuva normalno sredstvo za postignuvaweto na celite navedeni vo slu~ajot 11. Postojnata praksa me|utoa seu{te ne go koristi ovoj mehanizam ne{to osobeno ~esto, iako negovoto koristewe vo posledno vreme raste i e spektakularno, osobeno poslednite godini.

[VEDSKA Pojdovnata to~ka e deka trgovskoto dru{tvo (originatorot), moèbi banka, ima

portfolio na obezbedeni zaemi (obi~no na lica koi stavile hipoteka na svoite nedvi`nosti), no saka toa portfolio da go prenese od sopstveniot bilans na sostojbata za gotovina (pari). Portfolioto se prenesuva na mehanizam za posebna cel (SPV) {to parite gi dobiva so izdavawe obvrznici na pazarot na kapitalot. Prenesuva~ot }e gi administrira zaemite vo odnos na hipotekarniot doveritel i normalno mora da dade nekoi garcii vo polza na SPV vo vrska so portfolioto ili da kupi soodvetno osiguritelno pokritie za da gi podobri {ansite na SPV da dojde do pari (direktno ili indirektno preku zavisno dru{tvo) po poniska kamatna stapka. Prenesuva~ot ne saka

287

nikakva odgovornost vo odnos na kupuva~ite na obvrznicite. Od druga strana, od prenesuva~ot mnogu ~esto se o~ekuva da go otkupi portfolioto i da gi isplati obvrznicite koga tie }e vtasaat za naplata.

Vakvata securitisation prethodno ne be{e ekonomi~na ako SPV be{e {vedska kompanija, zatoa {to uslovite za kapitalizacijata bea isti i za SPV kako i za

originatorot. Samo mal broj securitisations bea sprovedeni, a i vo tie slu~ai so SPV locirani vo Jersey. Vo 2001 godina bea usvoeni nekolku izmeni na zakonite za da se olesni

securitisation so {vedskite kompanii kako SPV. Prvata izmena se odnesuva na uslovot za kapitalizacijata za SPV. Ako kompanijata

ili nekoe drugo lice vr{i dejnost {to se sostoi isklu~ivo od steknuvawe na pobaruvawa vo mal broj slu~ai i finansiskite sredstva ne se dobieni od javnosta, takvoto lice se izzema od uslovot za poseduvawe dozvola (ovlastuvawe ili licenca) {to obi~no se bara za vr{eweto na ovaa dejnost (Glava 1, ~len 3, lagen 1992:1610 om finansieringsverksamhet).

Vtorata izmena e od privatno-pravna priroda, no vlijae i vrz pra{awata na smetkovodstvoto, kapitalizacijata i danocite. Izmenata se odnesuva na problemot dali portfolioto {to prethodno go poseduval originatorot se prenesuva na SPV na takov

na~in {to SPV e za{titeno vo slu~aj na ste~aj na originatorot. Inaku bi bilo nevozmo`no ili barem skapo (so visoka kamatna stapka) izdavaweto na SPV obvrznicite na pazarot na kapital.

Pobaruvawata na hipotekarniot doveritel normalno se materijalizirani vo negocijabilni instrumenti. Nivniot prenos vo princip bara prenos na vladenieto nezavisno od toa dali se prenesuva sopstveni~koto pravo ili fiducijarnata sopstvenost

ili instrumentot samo se stava pod zalog (~len 10 i 22 od Zakonot za sopstveni menici 1936:81, skuldebrevslag). No ovoj prenos na vladenieto bi bil nesoodveten vo slu~aj na

securitisation, zatoa {to za originatorot obi~no se pretpostavuva deka gi administrira hipotekarnite zaemi. Vo ~lenot 22 od Zakonot za sopstvenite menici ve}e postoi isklu~ok koga prenesuva~ot e banka ili institut koj trguva so finansiski instrumenti. Vo ovie slu~ai proda`bata na negocijabilnite instrumenti e obvrzuva~ka za doveritelite na bankata ili institutot, duri i koga instrumentot ostanuva kaj prenesuva~ot kako depozit. Zakonodavstvoto od 2001 godina go pro{iruva isklu~okot za da se pokrijat i pretprijatijata od pazarot na kapital (kreditmarknadsforetag).

Vo vladiniot nacrt vo vrska so ~lenot 22 od Zakonot za sopstvenata menica se veli deka ovoj ~len ne gi pokriva samo proda`bite, tuku i zalozite. No ova e zabluda. Sosema e o~igledno deka orginalniot isklu~ok (vo 1936 godina) od uslovot za prenos na vladenieto bil ograni~en na proda`bite i verojatno samo na vistinskite kupoproda`bi. Bidej}i sudovite se obvrzani samo so izre~niot tekst na zakonite, a ne so izjavite vo nacrt zakonite, mnogu e va`no dali securitisation vo konkretniot slu~aj treba da se okarakterizira kako vistinska proda`ba ili kako obezbeduvawe. Ova gi istaknuva implikaciite na garancijata izdadena od strana na originatorot za povtoren otkup na portfolioto ako prenesenite pobaruvawa ne bidat plateni. Dali vakvata garancija dava osnova za nejzina karakterizacija kako prenos na obezbeduvawe nadvor od isklu~okot na ~lenot 22 ne e pra{awe {to e re{avano so sudskite presedani.

Ako pobaruvawata od dol`nicite se neprenoslivi, tuku se knigovodstveni pobaruvawa, prenosot na pobaruvawata - nezavisno dali stanuva zbor za realna proda`ba ili obezbeduvawe - e za{titen od doveritelite na prenesuva~ot samo ako dol`nicite bile izvesteni za toj prenos (so isklu~ok na prenosite {to se del od proda`bata na celoto pretprijatie) (vidi ~len 31 od Zakonot za sopstvenite menici). Izmenite na

zakonodavstvoto od 2001 godina za olesnuvawe na securitisation ne gi reguliraat vakvite dolgovi. Zatoa, dol`nicite mora da bidat informirani ili od strana na originatorot

288

ili od strana na SPV koga pobaruvawata }e mu bidat prodadeni na SPV, ako SPV bara za{tita od insolventnosta na originatorot.

Vistinskiot prenos na vladenieto ili izvestuvaweto kako negov ekvivalent, soglasno presedanite vo drugite sferi nadvor od securitisation, podrazbira deka prenesuva~ot ve}e nema nikakov pristap do negocijabilnite instrumenti ili knigovodstvenite pobaruvawa i ve}e nema pravo da vr{i naplata po dolgovite od zaemoprima~ite, barem ne za svoja smetka (vidi na primer NJA 1949, 164, NJA 1972, 246 i

NJA 1975, 635). Bidej}i se pretpostavuva deka originatorot }e gi administrira dol`ni~kite odnosi so hipotekarnite doveriteli, moè da se kaè deka originatorot realno ima pristap do pobaruvawata. Vo eden ponov slu~aj na Vrhovniot sud, NJA 1995, 367 bilo prifateno deka zakupodavecot (prenesuva~) moè da prodolì so upravuvaweto na predmetot na zakupot za zakupecot i so toa da napla}a zakup od zakupcite za smetka na steknuva~ot, bez da go uni{ti pravoto na steknuva~ot za separacija vo slu~aj na ste~aj na zakupodavecot. Ovoj problem ne e razgleduvan vo ponovite izmeni na ~lenot 22 od Zakonot za sopstvenite menici, no moè da se pretpostavi deka praviloto od 1995 godina isto taka

}e bide poddràno vo kontekstot na securitisation. SPOREDBENI ZABELE[KI Golem broj izve{tai zabeleùvaat ponovi zakoni naso~eni kon olesnuvawe na ovoj

se pobiten vid transakcija (Francija, Grcija, Italija, Luksemburg, Portugalija, [panija).

Toa mnogu ~esto e naso~eno kon otstranuvawe na pre~kite naloèni so generalnite propisi. Ovie pre~ki ~esto se javuvaat vo vrska so prenosot na zaemite, bilo zatoa {to ne e proceneta nivnata vrednost ili seu{te ne se vtasani ili zaradi uslovot za

izvestuvaweto na dol`nikot. Nekoi izve{tai (Italija, Holandija) isto taka gi spomenuvaat pre~kite povrzani so prenosot na razla~nite prava so koi se obezbeduvaat konkretnite zaemi. Mnogu ~esto zakonodavnite re{enija se ograni~eni na securitisation na nekoj konkreten vid imot, kako pobaruvawata, {to moè da go popre~i natamo{niot razvoj na transakciskata struktura. Drugite zakoni se po{iroki po svojata sodrìna

(primer Luksemburg). Strukturata {to se koristi za da se dojde do rezultatite utvrdeni vo Slu~ajot 11 e

prenos na mehanizam za posebna cel (SPV). Ovoj mehanizam pod toa ime se spomenuva vo Avstrija, Belgija, Anglija, Finska, Francija, Germanija, Grcija, Irska, Italija, Holandija, [kotska, [panija i [vedska. Vo Luksemburg toj se narekuva securitisation entity.

SPV sekoga{ nema praven subjektivitet (Belgija, Luksemburg, Holandija, Portugalija gi spomenuvaat dvete mo`nosti; Francija i [panija znaat za SPV koj e fond bez praven

subjektivitet). Koga SPV nema praven subjektivitet, toga{ sekoj prenos na razla~nite prava moè da bara struktura sli~na na onaa razgleduvana vo Slu~ajot 10, pri {to nekoe lice go drì obezbeduvaweto za investitorite (vidi go izve{tajot za Holandija). Vo drugite jurisdikcii, verojatno }e stanuva zbor za obi~na kompanija.

Vo jurisdikciite vo koi nema konkretno zakonodavstvo, izve{taite indiciraat deka transakcijata moè da bide ote`nata zaradi op{tite pravni uslovi za prenosot na zaemite (Avstrija, Germanija, Holandija), osobeno ako strankite se nadevaat deka }e ja izvedat transakcijata bez da gi izvestat dol`nicite za toa. Spored {kotskoto pravo toa moè da ja zagrozi transakcijata. vo drugite zemji, neizvestuvaweto na dol`nicite moè da se izvr{i preku trust (Anglija) ili preku posebna bankarska smetka, kako onie navedeni vo Slu~ajot 4 (Germanija). Druga mo`nost {to moè da gi razre{i te{kotiite

289

povrzani so prenosot na imotot na SPV e sinteti~kata securitisation (spomenata vo angliskiot izve{taj) {to gi replicira efektite na prenos preku dogovoren aran`man.

Sveta Petka - Bogorodica Trojeru~ica (Treuhand ili Treu und Glauben)

trgovskite trustovi vo evropskoto … · ovoj priod e sli~en na germanskiot priod na ovaa sfera vo...

Documents