SL

SPREMINJANJE PRIHODNOSTI ENERGIJE:CIVILNA DRUŽBA KOT EDEN GLAVNIH AKTERJEV PRI PROIZVODNJI ENERGIJE IZ

OBNOVLJIVIH VIROV

Študija EESO o vlogi civilne družbe pri izvajanju direktive EU o obnovljivih virih

KONČNO POROČILO

(januar 2015)

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 1/3434

To študijo je izvedla skupina devetih članov opazovalne skupine EESO za trajnostni razvoj (ODD) in strokovne skupine EESO za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo (TEN):

osrednja skupina treh članov, ki so vodili projekt in obiskali šest držav članic: Lutz Ribbe (glavni koordinator), Isabel Caño Aguilar in Brenda King ter

razširjena skupina šestih članov, ki so podpirali izvajanje študij primerov v izbranih državah članicah: Andrzej Chwiluk (Poljska), Pierre-Jean Coulon (Francija), Tom Jones (Združeno kraljestvo), Vitas Mačiulis (Litva), Georgi Stoev (Bolgarija) in Frank van Oorschot (Nizozemska).

Tajništvo opazovalne skupine EESO za trajnostni razvoj (Rayka Hauser in Nuno Quental) je zagotavljalo stalno podporo pri organizaciji študij primerov in pripravi tega poročila.

Skupina EESO, ki je pripravila to študijo, bi se rada posebej zahvalila svetu za trajnostni razvoj francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, vladi Walesa, poljskemu sindikatu rudarjev, predstavništvom Evropske komisije v Nemčiji, Bolgariji, na Poljskem in v Walesu, številnim organizacijam civilne družbe, združenjem proizvajalcev energije iz obnovljivih virov, zadrugam, skupnostnim pobudam in socialnim podjetjem ter oblastem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v obiskanih državah. Vsi so podprli organizacijo študije, dejavno sodelovali v razpravah, pokazali izjemno voljo pri spodbujanju uveljavljanja decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter s podajanjem lastnih pogledov na neprecenljiv način prispevali k oblikovanju sklepov te študije.

To poročilo v prvi vrsti ponuja bogate povratne informacije, ki jih je skupina med obiski in razpravami prejela od različnih zainteresiranih strani.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 2/3434

Kazalo

1. Povzetek glavnih ugotovitev in priporočil....................................................................................61.1 Glavne ugotovitve...................................................................................................................61.1.1 Priložnosti........................................................................................................................61.1.2 Občutek nemoči..............................................................................................................61.1.3 Močan argument v prid decentralizirani proizvodnji energije iz obnovljivih virov61.1.4 Skoraj neizkoriščene izjemne možnosti........................................................................71.2 Glavna priporočila..................................................................................................................71.2.1 Vzpostavitev poštenih konkurenčnih pogojev za energijo iz obnovljivih virov........71.2.2 Decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov naj postane prednostna naloga politike.........................................................................................................................................71.2.3 Vzpostavitev stabilnih okvirov politike v podporo decentralizirani energiji iz obnovljivih virov.....................................................................................................................................81.2.4 Okrepitev aktivnega dialoga s civilno družbo o energetski politiki...........................81.2.5 Začetek transparentnega dialoga o cenah, stroških in koristih energije...................91.2.6 Obvladovanje socialnih posledic energetskega prehoda.............................................92. Uvod.................................................................................................................................................93. Pristop študije...............................................................................................................................123.1 Cilji.........................................................................................................................................123.2 Metodologija..........................................................................................................................124. Pregled napredka na področju energije iz obnovljivih virov v EU..........................................145. Argumenti za sodelovanje civilne družbe in za decentralizirano energijo iz obnovljivih virov

165.1 Civilna družba zahteva dejavno vlogo................................................................................165.2 S civilno proizvodnjo energije se veča sprejemanje infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov pri lokalnem prebivalstvu......................................................................................175.3 Decentralizirana proizvodnja energije sprošča sredstva, potrebna za prehod na energijo iz obnovljivih virov................................................................................................................175.4 Decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov prispeva k razvoju skupnosti in boju proti energetski revščini........................................................................................185.5 Decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov ustvarja delovna mesta in gospodarsko rast...................................................................................................................................206. Razprava o cenah in stroških energije iz obnovljivih virov......................................................207. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da bi izkoristili potencial decentralizirane proizvodnje energije?.................................................................................................................................................227.1 Enaki konkurenčni pogoji....................................................................................................227.2 Stabilen in skladen okvir politike........................................................................................237.3 Transparenten in vključujoč postopek oblikovanja politike............................................247.4 Enostavni in pregledni upravni postopki...........................................................................257.5 Programi podpore, prilagojeni potrebam decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov...................................................................................................................................257.6 Odprava ovir za decentralizirano proizvodnjo energije...................................................287.7 Razvoj in koordinacija omrežja za prilagoditev potrebam obnovljivih virov energije. 297.8 Upravljanje z energijo in shranjevanje..............................................................................30

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 3/3434

8. Sklepi..............................................................................................................................................31A. Priloge.............................................................................................................................................34A.1. Poročila z obiskov držav članic..............................................................................................34A.2. Seznam mnenj EESO v zvezi z obnovljivimi viri energije....................................................34

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 4/3434

Iz preambule k Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (direktiva EU o obnovljivih virih energije):

"(3) Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednje velikih podjetij (MSP). Priložnosti za rast in delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo najboljših praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami ter spodbujati financiranje iz strukturnih skladov na tem področju.

(4) Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije. (…)

(6) Primerno bi bilo podpreti fazo predstavitev in trženja decentraliziranih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov. Premik k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnost oskrbe z energijo, krajše prevozne poti ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest. (…)

(43) Pristojni organi bi morali razmisliti, ali bi lahko pri namestitvi majhnih decentraliziranih naprav za proizvodnjo obnovljive energije dovoljenja nadomestili s preprostim obvestilom pristojnega organa ter tako spodbudili državljane, da prispevajo k ciljem te direktive.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 5/3434

1. Povzetek glavnih ugotovitev in priporočil

1.1 Glavne ugotovitve

1.1.1 Priložnosti

Skupina, ki je pripravila študijo, je v vseh državah članicah, ki jih je obiskala, odkrila vplivno civilno družbo, ki je zavezana energetskemu prehodu, se zaveda s tem povezanih družbeno-gospodarskih priložnosti in je pripravljena izkoristiti prednosti decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Ugotovila je, da so ljudje navdušeni nad možnostmi za ustvarjanje dohodka, razvoj skupnosti in socialne inovacije, ki jih ponuja energija iz obnovljivih virov, ter da so se pripravljeni poučiti o najboljših praksah in podpornih politikah v drugih državah članicah.

1.1.2 Občutek nemoči

Posamezni akterji pa so obenem izrazili tudi razočaranje zaradi birokratskih ovir in kompleksnih postopkov, zaradi nedavnih političnih reform, ki so male proizvajalce in skupnosti postavile v slabši položaj kot velike centralizirane proizvajalce energije, zaradi nepriznavanja vrednosti decentralizirane energije s strani oblikovalcev politik, v nekaterih primerih pa tudi zato, ker z organi oblasti ni mogoče navezati konstruktivnega dialoga. Evropska komisija je s temi ovirami seznanjena in jih podrobno navaja v svojem Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (2013)1. Takšne ovire dejansko še vedno obstajajo ali se celo povečujejo (npr. z uvedbo dražb za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v številnih državah članicah), kar za nekatere predstavnike civilne družbe pomeni neposreden napad na decentralizirano energijo v korist velikih centraliziranih proizvajalcev.

1.1.3 Močan argument v prid decentralizirani proizvodnji energije iz obnovljivih virov

Ena od glavnih ugotovitev študije je bila, da civilna družba ni zadovoljna, da se o energetski politiki z njo zgolj posvetuje. Skupnosti, organizacije civilne družbe in posamezniki si želijo postati tudi proizvajalci energije iz obnovljivih virov; skupini, ki je izvedla študijo, je bilo predloženih dovolj dokazov in razlogov v podporo temu trendu.

Decentralizirana proizvodnja energije povečuje sprejemanje infrastrukture za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni ter na ta način krepi podporo in vključevanje v proces prehoda. Sprošča nujno potrebna sredstva, potrebna za izvedbo energetskega prehoda, prinaša skupne družbeno-gospodarske koristi in ohranja dodano vrednost v skupnostih. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov ne prinaša več samo koristi tradicionalnim energetskim podjetjem, temveč postaja gospodarska priložnost tudi za državljane, kmetovalce, zadruge, mala in srednja podjetja, lokalne skupnosti, dobrodelna združenja ter nevladne organizacije. Spodbuja lokalni razvoj, socialne inovacije in sodelovanje. Decentralizirani sistemi posameznikom in skupnostim omogočajo delitev stroškov in koristi obnovljivih virov energije ter opredelitev možnosti za boljše usklajevanje ponudbe in povpraševanja (npr. s sistemi skupnega ogrevanja). Ob ustreznih okvirih politike lahko decentralizirana energija iz obnovljivih virov začne ustvarjati delovna mesta in gospodarsko rast.

1 COM(2013) 0175 final.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 6/3434

Študija EESO je pokazala, da razvoj energije iz obnovljivih virov hitro napreduje zlasti v tistih državah članicah, v katerih je bilo lokalnemu prebivalstvu omogočeno, da bodisi posamezno bodisi skupinsko izvaja lastne državljanske pobude na področju energetike. Ključni pogoj za ta razvoj sta bila dobro zasnovana shema podpore in trden zakonodajni okvir za decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Da bi izkoristili to novo priložnost, bi morale EU in države članice v podnebnih in energetskih politikah namenjati znatno več pozornosti povezovanju decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov z lokalnim in regionalnim razvojem. Zdaj je pravi čas za uvedbo sklopa trdnih, zanesljivih in skladnih podpornih struktur za decentralizirano energijo iz obnovljivih virov, kar bi Evropi omogočilo prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

1.1.4 Skoraj neizkoriščene izjemne možnosti

Iz študije je razvidno, da je pet let po sprejetju direktive o obnovljivih virih energije v ustreznih dokumentih na nacionalni ravni bolj redko zaslediti skladne strategije, usmerjene v podpiranje decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov v korist lokalnih skupnosti. Skupina, ki je pripravila študijo, je odkrila, da v nobeni izmed držav članic, ki jih je obiskala, nimajo dosledne vladne strategije, ki bi bila usmerjena v spodbujanje decentralizirane proizvodnje energije. Ravno nasprotno, nestabilne politike in nedavne reforme regulativnih okvirov za obnovljive vire energije so v vseh državah, vključenih v študijo, ustvarile negotovost, nenaklonjenost novim naložbam in pomisleke med zainteresiranimi stranmi glede prihodnosti decentralizirane proizvodnje energije.

1.2 Glavna priporočila

1.2.1 Vzpostavitev poštenih konkurenčnih pogojev za energijo iz obnovljivih virov

V poročilu Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov za leto 20132 je poudarjeno, da bo podpora uvajanju tovrstne energije potrebna toliko časa, dokler v EU ne bo vzpostavljen odprt in konkurenčen notranji energetski trg, s čimer bodo odpravljene tržne pomanjkljivosti in bodo internalizirani zdravstveni, okoljski in socialni stroški, povezani z uporabo fosilnih goriv. Vlade bi si morale poleg tega prizadevati za postopno odpravo škodljivih in neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, "ki spodbujajo razsipnost in škodijo trajnostnemu razvoju", v skladu z znova potrjenimi zavezami iz sklepnega dokumenta konference Rio+20 z naslovom Prihodnost, ki si jo želimo. Oblikovanje cen za emisije CO2 je zgolj ena od možnosti za internalizacijo zunanjih stroškov, s čimer se zvišajo relativni stroški tehnologij, ki temeljijo na fosilnih gorivih.

1.2.2 Decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov naj postane prednostna naloga politike

Nove energetske politike ni mogoče izvajati brez podpore državljanov, obratno pa bi lahko z njihovo podporo cilje politike dosegli mnogo hitreje, kot si mnogi predstavljajo. EESO priporoča oblikovalcem politik na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni EU, naj izrecno poskrbijo, da bo odgovornost za decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov postalo eno od prednostnih področij. Komisija se v svojem naslednjem poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih

2 COM(2013) 175 final.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 7/3434

virov za leto 2015 ne bi smela osredotočiti zgolj na gole številke, temveč bi morala oceniti, v kakšni meri so bile odpravljene birokratske ovire in je bil omogočen dostop do trga za nove, manjše akterje.

1.2.3 Vzpostavitev stabilnih okvirov politike v podporo decentralizirani energiji iz obnovljivih virov

Upravni postopki v zvezi s tovrstno energijo bi morali biti enostavnejši, hitrejši in cenovno dostopnejši.

Stroški in čakalne dobe za priključitev proizvodnih objektov iz sektorja decentralizirane proizvodnje energije na omrežje bi morali biti razumni, upravljavcem sistemov pa bi morale biti v primeru kršitev naložene kazni.

Na točkah "vse na enem mestu" bi bilo treba malim vlagateljem nuditi svetovanje od faze preučitve izvedljivosti in načrtovanja do začetka obratovanja.

Električna energija iz obnovljivih virov bi morala imeti glede pošiljanja v omrežje prednost pred jedrsko energijo in energijo iz fosilnih goriv.

Decentralizirana energija iz obnovljivih virov bi morala biti izvzeta iz postopkov, ki povzročajo nesorazmerno breme, stroške in negotovost, kot so zahteve po neposrednem trženju.

Odkupne tarife bi morale predstavljati glavno obliko podpore za tovrstno energijo. Te tarife pomenijo enostaven in zanesljiv način, da proizvajalci energije natančno preračunajo svoje naložbe in donose. Zaradi naložbene varnosti je verjetneje, da bodo mali proizvajalci dobili potrebna posojila. Odkupne tarife je mogoče in jih je treba stalno prilagajati padajočim naložbenim stroškom.

Da bi obvladali nihanja ponudbe in njihov izjemen vpliv na konične cene električne energije, bi sistem odkupnih tarif lahko dopolnili z mehanizmi za upravljanje z energijo, npr. s sistemom merjenja neto porabe (glej spodaj), pametnimi omrežji in razvojem skladiščnih zmogljivosti.

Države članice bi morale biti zelo previdne pri objavljanju razpisov za energijo iz obnovljivih virov, saj zapleteni in dragi postopki pomenijo nesorazmerno breme za male proizvajalce, to pa bi preprečilo, da bi lahko pri proizvodnji decentralizirane energije izkoristili podporo, namenjeno proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Dajanje prednosti velikim centraliziranim proizvajalcem in omejevanje konkurence bi lahko povzročilo zvišanje potrošniških cen. Javni razpisi prav tako ne bi mogli biti uspešni tam, kjer ni energetskega trga. Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 bi bilo v tem smislu zato treba razjasniti.

Proizvajalci decentralizirane energije bi morali biti upravičeni do merjenja neto porabe in podpore za proizvodnjo presežne energije.

V strukturnih skladih in Kohezijskem skladu EU, pa tudi v nacionalnih proračunih, bi bilo treba dodeliti namenska sredstva za preprečevanje, da se napredek na področju obnovljivih virov in decentralizirane proizvodnje energije ne upočasni zaradi omejitev omrežja.

1.2.4 Okrepitev aktivnega dialoga s civilno družbo o energetski politiki

Politiko za energijo iz obnovljivih virov bi bilo treba zasnovati in izvajati v stalnem dialogu z zainteresiranimi stranmi iz civilne družbe, da bi vzpostaviti skupno razumevanje in cilje, podporo izvajanju ter kulturo sodelovanja in vzajemno zaupanje. Pri tem bi moral biti odločilnega pomena evropski energetski dialog v okviru EESO.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 8/3434

Civilno družbo bi bilo treba vključiti v razvoj podnebnih in energetskih akcijskih načrtov držav članic ter v spremljanje in pregledovanje njihovega izvajanja.

Strategije, programe financiranja in podporne ukrepe na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni bi morali redno spremljati in pregledovati, pri čemer bi morala dejavno sodelovati civilna družba, da bi zagotovili, da spodbujajo decentralizirano proizvodnjo energije in ji ne škodijo. Pozorno bi bilo treba spremljati zlasti uvajanje spornih ukrepov, kot so zahteve po neposrednem trženju ali javni razpisi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da bi opredelili morebitne škodljive učinke za civilno proizvodnjo energije in jih hitro odpravili.

1.2.5 Začetek transparentnega dialoga o cenah, stroških in koristih energije

Razprave o energetski politiki so dostikrat osredotočene predvsem na vprašanje kratkoročnih cen, zato je potrebna transparentna javna razprava o stroških in cenah energije. Za energijo iz obnovljivih virov so značilni zelo nizki zunanji stroški, kar je popolnoma drugače kot pri energiji iz konvencionalnih virov, ki zajeten del zdravstvenih in okoljskih stroškov prenaša na sedanjo družbo, pa tudi na naslednje generacije. Da bi omogočili popoln pregled nad stroški in koristmi, povezanimi s subvencijami za energijo iz obnovljivih virov, fosilna goriva in jedrsko energijo, bi bilo treba objaviti jasne in celovite podatke; mednje sodijo tudi podatki o zunanjih stroških zagotavljanja zdravja ljudi in kakovosti okolja ter koristi, povezanih s tem, da ni potreben uvoz energije, ter z energetsko varnostjo. V poročilu Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov za leto 20133 je poudarjeno, da se stroški tehnologij za obnovljive vire energije sicer stalno nižajo, vendar pa so v podporo uvajanju tovrstne energije še vedno potrebni finančni, pravni in upravni ukrepi politike, dokler v EU ne bo vzpostavljen odprt in konkurenčen notranji energetski trg, s čimer bodo odpravljene tržne pomanjkljivosti in bodo internalizirani zunanji stroški.

1.2.6 Obvladovanje socialnih posledic energetskega prehoda

Čeprav je pričakovati, da bo neto učinek energetskega prehoda na zaposlovanje in prihodke gospodinjstev pozitiven, so nekatere sektorje energije iz konvencionalnih virov že prizadele tržne izgube in izgube delovnih mest (kar pa ni nujno povezano s povečevanjem uporabe energije iz obnovljivih virov). Vlade bi morale prevzeti odgovornost za upravljanje družbeno-gospodarskih učinkov prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, da bi ta prehod končno koristil celotni družbi. Nacionalne strategije za družbeni prehod je treba natančno uskladiti s politiko uveljavljanja energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili nemoten prehod in potrebna nova znanja in spretnosti ter usmerjeno reševali vsakršne negativne socialne učinke na delovna mesta in socialno šibkejša gospodinjstva. Vlade morajo poskrbeti, da bodo stroški podpore za decentralizirano energijo iz obnovljivih virov pravično razporejeni po celotni družbi.

2. Uvod

Oblikovalci politik Evropske unije so skupaj določili jasen politični cilj: emisije CO2 je treba do leta 2050 zmanjšati za 80 do 95 %. Evropa bo postala z viri gospodarno in podnebju prijazno nizkoogljično gospodarstvo. Razlog za ta načrt pa niso zgolj podnebne spremembe. Da bi se spopadli z izzivi, povezanimi z omejenimi zalogami fosilnih goriv, ter odpravili odvisnost Evrope od uvoza 3 COM(2013) 175 final.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 9/3434

energije iz politično nestabilnih regij, je potreben korenit preobrat v energetski politiki. Energetske sisteme je treba oblikovati na tak način, da bodo sodobnim potrošnikom, pa tudi naslednjim generacijam, zagotavljali čisto, varno in cenovno dostopno energijo. Pri načrtovanju proizvodnje energije je treba upoštevati zunanje družbene, okoljske in zdravstvene vplive ter posledice za prihodnje rodove.

Energija iz obnovljivih virov ima pri tem prehodu osrednjo vlogo. Namen direktive EU o obnovljivih virih energije iz leta 20094 je bil spodbuditi proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in povečati zanesljivost oskrbe. Vsaka država članica mora do leta 2020 doseči določen delež obnovljivih virov v svoji končni porabi energije in s tem prispevati k skupnemu cilju EU, v skladu s katerim naj bi delež obnovljivih virov energije znašal 20 %. Komisija je v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 predlagala nadaljnje zvišanje tega deleža na vsaj 27 % do leta 2030. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira ta cilj5, vendar zahteva, da se nacionalni cilji glede energije iz obnovljivih virov določijo na ravni držav članic, kar bi Komisiji omogočilo nalaganje ukrepov in zagotavljanje, da vse države članice prispevajo k doseganju skupnega cilja.

Predsednik Komisije Juncker je v svojem pismu novemu komisarju za energetiko, v katerem je začrtal pot za prihodnost, zapisal: "Prav tako moramo okrepiti delež energije iz obnovljivih virov na naši celini. To ni le vprašanje odgovorne podnebne politike. Kot nujnega ga narekuje tudi industrijska politika, če želimo, da nam bo srednjeročno še vedno na voljo cenovno dostopna energija. Trdno verjamem v potencial zelene rasti in želim si, da bi Evropska unija postala vodilna na področju energije iz obnovljivih virov."

EESO se zaveda tehničnih, gospodarskih in družbenih izzivov, povezanih s prehodom na z viri gospodarno nizkoogljično gospodarstvo. Pojavili so se pomisleki v zvezi s porazdelitvijo stroškov in koristi prehoda, vključitvijo razpršenih in spreminjajočih se virov energije v sistem oskrbe z energijo ter v zvezi z novo infrastrukturo in nasprotovanjem določenim vrstam infrastrukture za obnovljivo energijo na lokalni ravni. Ti izzivi se že uspešno rešujejo. Tehnološki razvoj in uvajanje na trgu znižujejo stroške tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije, napredek pa je viden tudi pri razvoju pametnih omrežij in drugih rešitev za obvladovanje nihanj pri povpraševanju in ponudbi.

Ko so v EESO sklenili izvesti to študijo, so se dobro zavedali, da so pri zasnovi in izvajanju politik za energijo iz obnovljivih virov tržne strukture in družbeno-gospodarski vidiki vsaj tako pomembni kot tehnična in tehnološka vprašanja. Cilj študije zato ni analiza tehničnih izzivov, saj se o njih trenutno razpravlja drugod. Namesto tega je posvečena manj raziskani temi: vlogi, ki jo civilna družba ima oziroma bi jo lahko in bi jo morala imeti v tem procesu korenite preobrazbe.

Je vloga civilne družbe omejena zgolj na opazovanje in sprejemanje novih politik in projektov? Se z akterji civilne družbe posvetuje in ali ima to kakšen učinek? Ali pa je civilna družba v celoti vključena in ji je omogočeno, da ima aktivno, morda celo odločilno vlogo v novem decentraliziranem sistemu za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov? In nazadnje, kateri so s tem povezani dejavniki uspeha in izzivi?

4 Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

5 Mnenje EESO o okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (NAT/636).

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 10/3434

Do sedaj je imela civilna družba pri proizvodnji energije zgolj postransko vlogo. Energetski sektor je bil izjemno centraliziran, vloge pa jasno razdeljene. Tradicionalna (in še vedno osrednja) proizvodnja energije je potekala v manjšem številu centralnih enot, povečini elektrarn na fosilna goriva in jedrskih elektrarn. Na trgu je prevladovalo izjemno majhno število velikih energetskih podjetij: v Nemčiji štiri, v Združenem kraljestvu šest, v Franciji le eno. Državljani, podjetja in industrija so bili pasivni potrošniki, ki so plačevali za energetske proizvode.

Razvoj nizkoogljične energije bo v energetski sektor vnesel korenite spremembe. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je že po svoji naravi bolj decentralizirana, saj izkorišča vire, ki so pogosto razpoložljivi lokalno, obenem pa je njihovo prevažanje nemogoče ali predrago. Proizvodnja energije in elektrike bo potekala v neposredni bližini bivalnega okolja prebivalstva, kar pomeni, da bo energetska infrastruktura v okolju bistveno bolj vidna.

Da bi bila politika uspešna, je nujno, da jo javnost sprejme. To je veljalo že za dosedanje energetske politike, za prihodnje pa bo verjetno še bolj. Podpore civilne družbe ne potrebuje le podnebna politika EU: lokalno prebivalstvo mora sprejeti vsak posamezen projekt, vsako vetrno, sončno in bioplinsko elektrarno. Projekti imajo običajno večjo podporo, ko ljudje, ki jih zadevajo, prepoznajo koristi, ki jih prinašajo spremembe v njihovem bivalnem okolju, podpora pa je še večja, če jim te spremembe koristijo neposredno.

Z vidika globalnih podnebnih sprememb ni pomembno, kdo je lastnik oziroma upravljavec vetrne elektrarne, z vidika sprejemanja politike pa je to lahko odločilnega pomena. Izvajanje direktive o obnovljivih virih energije – in nenazadnje podnebne politike – je zato tesno povezano z vprašanjem, komu sta dodeljena prednostni dostop in možnost za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter pridobivanje s tem povezanih koristi: zunanjim vlagateljem, ki izkoriščajo lokalne vire regije za lastne gospodarske interese, ali lokalnemu prebivalstvu, ki tako lahko izkorišča lastne sončne in vetrne vire ter biomaso in ne proizvaja zgolj energije, temveč ustvarja novo regionalno vrednost, priložnosti in delovna mesta. To ne pomeni, da lahko prehod na energijo iz obnovljivih virov izvedejo mali proizvajalci sami niti da bi to morali storiti. Posameznikom in skupnostim je namreč treba omogočiti, da tekmujejo z velikimi vlagatelji ter s tem ustvarijo lokalno vrednost in imajo pomembno vlogo pri energetskem prehodu.

V direktivi o obnovljivih virih energije so opredeljene priložnosti za rast in zaposlovanje, ki jih prinaša regionalna in lokalna proizvodnja energije iz obnovljivih virov. Države članice so v njej pozvane, naj podprejo nacionalne in regionalne razvojne ukrepe ter spodbujajo financiranje iz strukturnih skladov na tem področju, čeprav razvoj obnovljivih virov energije na lokalni ravni v besedilu ni izrecno opredeljen oziroma mu ni izrečena izrecna podpora.

Skupina ODD je v študiji raziskala, kakšne izkušnje imajo s takimi sistemi v šestih državah članicah. V tem poročilu so predstavljene ugotovitve študije EESO in podana priporočila institucijam EU in nacionalnim oblikovalcem politike, namenjena izboljšanju regulativnih pogojev za decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki bi jo v lastno korist izvajale lokalne skupnosti in civilna družba.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 11/3434

Poročilu so priložena nacionalna poročila z dodatnimi informacijami o vsaki izmed šestih držav članic, ki jih je skupina obiskala med pripravo študije.

3. Pristop študije

3.1 Cilji

Študija si prizadeva odgovoriti na dva sklopa vprašanj:

Kolikšna je raven sodelovanja civilne družbe pri izvajanju direktive o obnovljivih virih? Ali ima civilna družba vlogo obveščenega opazovalca? Ali je vključena v posvetovanja v procesu odločanja? Ali je neposredno vključena v proizvodnjo energije, s čimer prispeva k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo in ima od tega koristi?

V kolikšni meri nacionalni in regionalni regulativni okviri (politične, upravne, finančne in tehnične ureditve) podpirajo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v okviru civilne družbe?

Da bi odgovorila na ta vprašanja, si je študija prizadevala opredeliti strategije in konkretne ukrepe na različnih ravneh upravljanja, ki spodbujajo decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in jo povezujejo s koristmi za skupnost, pri čemer je izpostavila primere dobre prakse in podala priporočila za politike/politična priporočila.

V tem poročilu se izraz decentralizirana energija iz obnovljivih virov nanaša na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki je v lasti (vsaj 50 %) državljanov, lokalnih pobud, skupnosti, lokalnih oblasti, dobrodelnih organizacij, nevladnih organizacij, kmetovalcev, zadrug ali MSP, ali pa jo le-ti upravljajo, kar ustvarja tok lokalne vrednosti, ki ostaja v regiji. Vsi projekti na področju obnovljivih virov energije ne pomenijo dodane vrednosti za lokalne skupnosti. Opredelitev ne vključuje npr. polj vetrnih elektrarn, ki so v lasti velikih korporacij in katerih dodana vrednost zaobide lokalne skupnosti.

3.2 Metodologija

Študija je temeljila na zbiranju in analizi podatkov iz različnih virov, zlasti povratnih informacij, ki so jih v okviru obiskov v izbranih državah članicah podale različne zainteresirane strani. Izvedene so bile naslednje dejavnosti: pregled literature, statističnih podatkov in dokumentov nacionalnih politik; razgovori s ključnimi zainteresiranimi stranmi na ravni EU; spletni vprašalnik o različnih vidikih nacionalne upravne, tehnične in finančne politike na

področju energije iz obnovljivih virov, namenjen organom oblasti in zainteresiranim stranem; obiski v šestih državah članicah, ki so vključevali delavnice in predstavitve z organi oblasti in

zainteresiranimi stranmi ter oglede lokalnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Teh šest držav je bilo izbranih, da bi: (a) v geografskem smislu uravnoteženo predstavili EU; (b) zagotovili primere "novih" in "starih" držav članic ter (c) predstavili različna izhodišča in ravni izvajanja direktive o obnovljivih virih energije.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 12/3434

Datumi obiskov:

- v Nemčiji: od 11. do 13. marca 2014;- na Poljskem: od 7. do 9. aprila 2014;- v Franciji: 23. in 24. aprila 2014;- v Združenem kraljestvu: od 5. do 7. maja 2014;- v Litvi: od 13. do 15. maja 2014;- v Bolgariji: od 14. do 16. julija 2014.

Treba je omeniti, da so v vseh navedenih državah v času obiskov v okviru študije potekale korenite reforme na področju ukrepov in okvirov politike za energijo iz obnovljivih virov. Pripravljavci študije so tako imeli priložnost prisostvovati burnim nacionalnim razpravam o potencialnih učinkih teh reform na civilno proizvodnjo energije. K temu poročilu so priložena poročila o posameznem obisku.

Glede na osredotočenost na civilno družbo je študija preučila vire energije iz obnovljivih virov, pri katerih tipično sodelujejo mali proizvajalci in lokalna skupnost, in sicer proizvodnjo sončne (fotovoltaika in proizvodnja toplote s sprejemniki sončne energije) in vetrne energije ter energije iz biomase in bioplina ter proizvodnjo električne energije v mikrohidroelektrarnah.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 13/3434

4. Pregled napredka na področju energije iz obnovljivih virov v EU

Gospodarstvo EU je še vedno močno odvisno od fosilnih goriv in uvoza goriv, vendar delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije stalno narašča. Leta 2012 je dosegel 14,1 %6, kar je še vedno v skladu s ciljem 20-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni bruto porabi energije EU do leta 2020. Vendar so bile med državami članicami EU velike razlike v stopnji napredka, poleg tega pa se je leta 2014 ta napredek upočasnil. Če se bo ta trend nadaljeval, EU morda ne bo izpolnila cilja 20 %.

0

10

20

30

40

50

60

2012

Europe 2020 target

Slika1: Delež energije iz obnovljivih virov po državah članicah (% v končni bruto porabi energije)Vir: EUROSTAT, sporočilo za javnost, STAT/ 14/ 37, 10.3.2014.

6 Eurostat (2014).

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 14/3434

Po podatkih Eurostata (2012) proizvodnja energije iz obnovljivih virov v EU v glavnem temelji na biomasi (46 %) in hidroelektrarnah (16 %), vendar se vse bolj izkoriščajo nove vrste obnovljivih virov, kot sta fotovoltaika in veter, ki pomenita nove možnosti za sodelovanje civilne družbe.

Slika2: Nameščena električna zmogljivost za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v EU 28.Vir: podatki Eurostata.

Končna poraba električne energije iz obnovljivih virov je leta 2012 znašala 23,5 %. Ta uspeh je deloma posledica izjemne rasti v sektorju fotovoltaike (ki je v EU do leta 2012 pomenil 23 % nameščenih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov) in sektorju vetrne energije (ki je pomenil 35 % nameščenih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov).

Napredek na področju obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja je bil veliko počasnejši in je leta 2012 znašal 15,6 %. Biomasa predstavlja 15 % v proizvodnji toplote in 87 % obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja. Delež bioplina je manjši in znaša le 3 % obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja. Biomasa se pogosto uporablja za proizvodnjo toplote v obratih za soproizvodnjo toplote in električne energije, vendar se še vedno večinoma sežiga v neučinkovitih napravah. Uporaba lesne biomase je še vedno zelo razširjena v vzhodni Evropi, pri čemer jo Poljska obsežno uvaža iz Rusije. Proizvedena energija velja za energijo iz obnovljivih virov, za katero proizvajalci pridobijo zelene certifikate, čeprav v resnici ne prispeva k zmanjšanju emisij, včasih pa prispeva celo h krčenju gozdov. Poleg tega se v večini obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije sežiga mešanica premoga in biomase, zaradi česar je priglašeni delež obnovljivih virov energije težko spremljati: to težavo so izpostavile zainteresirane strani iz Poljske, Litve in Bolgarije. Na Poljskem je bilo 70–75 % vseh zelenih certifikatov v obdobju 2007–2011 izdanih termoelektrarnam na premog, kar je povečalo njihove dobičke ter hkrati znižalo ceno zelenih certifikatov. To znižanje je močno prizadelo vetrne elektrarne, ki so tako postale ekonomsko nevzdržne.

Pomembno je poudariti, da sta se politična in družbena razprava o energiji iz obnovljivih virov do zdaj osredotočali zlasti na proizvodnjo električne energije, proizvodnja toplotne energije pa je imela manj vidno vlogo. Potreben je ponoven razmislek o tem, kaj bi morali obravnavati prednostno, saj je raba energije znatno večja v sektorju ogrevanja kot v sektorju električne energije. Poleg tega bi povezovanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov s proizvodnjo toplote lahko predstavljalo odlično priložnost za pridobitev nujno potrebnih skladiščnih zmogljivosti (energijo za

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 15/3434

ogrevanje), iz katerih bi lahko v okviru nihajoče proizvodnje energije iz obnovljivih virov vedno znova črpali.

5. Argumenti za sodelovanje civilne družbe in za decentralizirano energijo iz obnovljivih virov

Med obiski v okviru študije je EESO pridobil obširne dokaze o pomenu decentralizirane energije iz obnovljivih virov, ki segajo od zagotavljanja kratko- in srednjeročnega sprejemanja novih proizvodnih zmogljivosti do mobilizacije sredstev za prehod, doseganja dolgoročne samozadostnosti, ustvarjanja regionalne vrednosti, spodbujanja lokalnega razvoja in prekinitve tradicionalnih monopolnih razmerij v energetskem sektorju. To ne pomeni, da lahko prehod na energijo iz obnovljivih virov izvede civilna družba sama niti da bi to morala storiti. Pomembno pa je zagotoviti, da regulativni okviri ustvarjajo enake konkurenčne pogoje, ki civilni družbi omogočajo, da konkurira velikim centraliziranim vlagateljem in odigra svojo pomembno vlogo v energetskem prehodu.

5.1 Civilna družba zahteva dejavno vlogo

Med obiski EESO v okviru študije v šestih državah članicah EU ter v razpravah z organizacijami civilne družbe v Bruslju so bili dobljeni nekateri nepričakovani rezultati. Skupina, ki je pripravila študijo, je bila priča zelo odprti civilni družbi7 zainteresiranih strani, ki je podprla energijo iz obnovljivih virov ter jasno priznala, da ji ta energija zagotavlja možnosti v energetskem prehodu. Te razprave z zainteresiranimi stranmi so zaznamovali družbeno-gospodarski pomisleki, osredotočene pa so bile na koristi za skupnost in ne na cilje blažitve podnebnih sprememb.

Skupina se je v različnih državah članicah sestala s predstavniki civilne družbe z zelo različnimi ravnmi zaupanja. V Nemčiji so zainteresirane strani izjavile naslednje: "mi ne samo podpiramo energetski prehod, temveč SMO energetski prehod. Energetskega prehoda niso sprožili politiki ali velika energetska podjetja, temveč mi sami. Na podlagi pritiska, ki smo ga izvajali, so bili vzpostavljeni okvirni pogoji, ki so omogočili prehod." Na Poljskem, v Litvi in Bolgariji pa je bilo veliko zanimanje za decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov posledica velikega nezadovoljstva z upravnimi in finančnimi ovirami za udeležbo v procesih oblikovanja politik in proizvodnji energije. Vladni predstavniki v teh treh državah niso priznali vrednosti in potenciala nove podnebne in energetske politike, temveč so v glavnem opozarjali na grožnje in težave, povezane z decentralizirano energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega so izražali dvome, da lahko energija iz obnovljivih virov zadovolji znaten delež potreb po električni energiji (argument, ki se pogosto uporablja v začetnih fazah energetskega prehoda), ter pomisleke v zvezi z visokim deležem uporabe energije iz obnovljivih virov.

Civilna družba je jasno in dosledno odgovorila na ključno vprašanje iz študije: civilna družba želi dejavno sodelovati pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Udeleženec razprave na Poljskem je to vprašanje povzel z naslednjimi besedami: "Ne želimo, da bi drugi izkoriščali sončno in vetrno energijo v naši regiji. Naše vire želimo izkoriščati v našo korist." Skupina je poleg tega ugotovila, da

7 Prisotni so bili predstavniki malih podjetij, akademiki, okoljske nevladne organizacije, lokalna združenja, zadruge ter lokalne in regionalne oblasti.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 16/3434

obstaja velika želja po informacijah, primerih dobre prakse in modelih uspeha kot tudi po pridobljenih izkušnjah, da se ne bi ponovile napake, ki so jih zagrešili drugi.

5.2 S civilno proizvodnjo energije se veča sprejemanje infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov pri lokalnem prebivalstvu

Uspešen energetski prehod zahteva visoko raven sprejemanja pri civilni družbi. Med obiski EESO so zainteresirane strani navedle primere, ko so infrastrukturni projekti s področja energije iz obnovljivih virov, zlasti polja vetrnih elektrarn, naleteli na odpor lokalnega prebivalstva. Običajno gre za primere, ko infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov postavijo zunanji vlagatelji, lokalne skupnosti pa so deležne le borne koristi oziroma nadomestila. V nasprotju s tem pa so bile skupnosti tam, kjer so bili v projekte energije iz obnovljivih virov vključeni državljani in lokalni podjetniki, veliko bolj pripravljene ceniti koristi, ki jih prinašajo ti projekti, in sprejeti morebitne nevšečnosti estetske ali druge narave. Zelo dober primer pomena vključenosti lokalne ravni je bil podan med razpravo EESO novembra 2013 o uporabi obnovljivih virov energije na lokalni ravni8. Regija Samsø na Danskem zdaj vse svoje energetske potrebe zadovoljuje z obnovljivimi viri energije, večinoma zaradi vključenosti državljanov v projekte na lokalni ravni. Vlagatelji v vetrno energijo morajo kot del prizadevanj za ohranitev javne podpore in vključenosti v sektor obnovljivih virov energije svoje delnice prodajati lokalnemu prebivalstvu.

Decentralizirana energija iz obnovljivih virov poleg tega državljane ozavešča, opogumlja in motivira, da izrazijo svoje mnenje in sodelujejo pri oblikovanju politik. Ta proces krepi demokracijo in legitimnost političnih odločitev. Prispeva lahko k izboljšanju dialoga in izgradnji zaupanja in sodelovanja med institucijami in civilno družbo.

5.3 Decentralizirana proizvodnja energije sprošča sredstva, potrebna za prehod na energijo iz obnovljivih virov

Brez dvoma bodo za uveljavljanje energije iz obnovljivih virov in s tem povezane infrastrukture potrebna znatna finančna sredstva9. Priznava se, da bo moral večino sredstev prispevati zasebni sektor. Dobro zasnovane sheme podpor so bile uspešne pri sproščanju in pritegnitvi izjemnih zneskov, ki so jih vložili državljani, skupnosti in lokalni podjetniki. Potencial za naložbe državljanov v energetski prehod je bil izkoriščen le deloma, pri čemer so med državami članicami EU velike razlike. Danska in Nemčija sta najverjetneje najboljša primera prehoda, ki ga je veliki meri izvedla civilna družba.

V Nemčiji so decentralizirane naložbe v energijo iz obnovljivih virov leta 2012 znašale 5,14 milijarde EUR, medtem ko so tradicionalno veliki dobavitelji energije v istem letu v obnovljive vire vložili zgolj 1,7 milijarde EUR. Trenutno nameščena fotovoltaična zmogljivost v Nemčiji znaša več kot 30 000 MW in se povečuje za 7 MW na dan, kar je enako skupni trenutno nameščeni fotovoltaični

8 "Lokalne pobude na področju energije iz obnovljivih virov: pozitivni primeri, dejavniki uspeha in vloga civilne družbe", november 2013. http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-local-renewable-energy.

9 To se zagotovo ne nanaša zgolj na energijo iz obnovljivih virov. V podnebnem in energetskem svežnju Evropske komisije za leto 2030 je navedeno, da se stroški prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ne razlikujejo bistveno od stroškov, ki bodo nastali v vsakem primeru zaradi potrebe po obnovi starajočega se energetskega sistema, rastočih cen fosilnih goriv in zagotavljanja skladnosti z veljavno podnebno in energetsko politiko. Vendar pa bo precejšen del odhodkov, ki so bili prej namenjeni gorivom, preusmerjenih na inovativno opremo z visoko dodano vrednostjo, ki bo spodbujala naložbe v inovativne izdelke in storitve, ustvarjala delovna mesta in rast ter izboljšala trgovinsko bilanco Unije.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 17/3434

zmogljivosti na Poljskem. Skoraj polovica zmogljivosti je v rokah več kot 1 000 energetskih zadrug, državljanov in kmetov.

Slika3: Lastništvo nameščenih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Nemčiji (2012).Vir: blog „German Energy Transition“ (Nemški energetski prehod), 2014.

V zgodnjih fazah energetskega prehoda so visoki stroški naložb in ustrezno visoke odkupne tarife za proizvodnjo sončne energije ustvarili spodbude za državljane za oddajo proizvedene sončne energije v omrežje. Na tem področju je prišlo do korenite spremembe. Zaradi intenzivnega tehnološkega razvoja in ustreznega znižanja naložbenih stroškov je za male proizvajalce postalo bolj dobičkonosno, če svojo električno energijo uporabljajo sami, s čimer se zmanjšuje količina električne energije, ki se črpa iz omrežja. To pa je spodbudilo prizadevanja za optimizacijo lastne porabe energije, ki tako poteka v glavnem med obdobji največje lastne proizvodnje ter znižuje npr. konice porabe energije v poznih popoldanskih ali zgodnjih večernih urah.

Decentraliziranost energije iz obnovljivih virov pomeni, da njena proizvodnja običajno poteka bližje potrošniku, kar prinaša znaten potencial za zmanjšanje stroškov omrežne infrastrukture. Poleg tega je študija EESO ugotovila, da imajo mali proizvajalci v primerjavi z velikimi občutno nižja pričakovanja glede višine dobička.

5.4 Decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov prispeva k razvoju skupnosti in boju proti energetski revščini

Energija iz obnovljivih virov izrablja lokalno razpoložljive vire. Če so vzpostavljeni ustrezni regulativni okviri, proizvodnja energije s strani državljanov in lokalnih skupnosti ustvarja nov tok vrednosti, ki lahko ostane v isti regiji. Nekatere skupnosti, ki so udeležene v proizvodnji energije iz obnovljivih virov, lahko v svoji regiji ohranjajo precejšnje finančne vire, ki so se prej porabljali za uvoz energije in fosilnih goriv, zdaj pa jih je mogoče vložiti v nova lokalna delovna mesta in družbeno-gospodarski razvoj.

Tak primer je na primer skupnost Treuenbrietzen v Nemčiji, ki je skupaj s svojimi prebivalci vzpostavila lastne obrate za sončno in vetrno energijo ter bioplin. Obrat za bioplin proizvaja električno energijo in toploto, ki se prenašata prek novega toplotnega omrežja, ki ga je skupnost vzpostavila sama. Dodate potrebe po toploti deloma krije peč za kurjenje z lesnimi sekanci. Poleg tega je skupnost vzpostavila ločeno električno omrežje in je v procesu izgradnje lastnih zmogljivosti shranjevanja energije, da bi postala energetsko bolj neodvisna. Lokalne cene energije znašajo 16,6 ¢/kWh, kar je

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 18/3434

30–35 % pod povprečnimi cenami električne energije v Nemčiji. Toplota se potrošnikom dobavlja po ceni 7,5 ¢/kWh, kar je veliko pod stroški domačega plinskega ogrevanja ali ogrevanja na olje. Skupnost Treuenbrietzen je dokaz za to, da se lahko z lokalno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov dejansko prihrani.

Pobude za decentralizirano energijo iz obnovljivih virov spodbujajo sodelovanje med različnimi lokalnimi akterji, kakor kaže silovita rast energetskih zadrug v EU (slika 4).

Slika4: Začasni podatki o številu registriranih energetskih zadrug in zemljevid njihovih lokacij.Vir: projekt REScoop (2014).

Lokalne pobude za energijo iz obnovljivih virov so povezane tudi z inovativnimi poslovnimi modeli, razvojem socialnega podjetništva in večjim sodelovanjem. Skupina, zadolžena za pripravo študije, je bila v lokalnih skupnostih priča širokemu naboru poslovnih in socialnih inovacij. Bioplinska elektrarna je, na primer, prek sodelovanja z več kmetijami zmanjšala poslovno tveganje in zagotovila surovine, obenem pa rešila okoljski problem, ki ga predstavlja gnoj. V Bolgariji so lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi ustanovili zadrugo ter najemnino, ki so jo prejemali od operaterja mobilne telefonije za anteno, nameščeno na strehi stavbe, vložili v sprejemnike sončne energije za ogrevanje celotne stavbe. Drug primer iznajdljivosti pri reševanju težav je tudi nemška energetska zadruga, ki je zgradila streho iz sončnih panelov za lokalni nogometni stadion in svojim članom poplačala vložek iz prihodkov, ustvarjenih s prodajo energije, obenem pa jim podarila letne vstopnice za vse tekme moštva. V Walesu so pripravljavci študije obiskali lokalno pobudo na področju energije iz obnovljivih virov v skupnosti Talybont-on-Usk, ki zagotavlja ogrevanje za lokalno šolo ter s pomočjo fotovoltaičnih celic, nameščenih na strehi občinske stavbe, napajanje za dva električna avtomobila, ki sta na voljo lokalnim prebivalcem.

Na podeželskih območjih Poljske je električno omrežje slabe kakovosti, kar povzroča pogoste izpade, nižje napetosti in s tem povezane težave. Po ocenah zainteresiranih strani, s katerimi so bila opravljena posvetovanja v okviru obiska EESO, bi bil razvoj lokalne proizvodnje energije iz obnovljivih virov na teh območjih dejansko cenejši za 30 do 60 milijonov PLN10, kolikor bi stala popolna prenova električnega omrežja na dolge razdalje do leta 2020. Poljska regija Podlaška v svoji strategiji za

10 Približno 7 milijard EUR.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 19/3434

regionalni razvoj za leto 2020 priznava energijo iz obnovljivih virov kot priložnost za krepitev gospodarstva regije. Sklicuje se na dejstvo, da se več kot 5 milijard PLN11 regije letno porabi za uvoz energije. Električna energija in toplota se lahko na lokalni ravni že proizvajata iz obnovljivih virov energije po nižjih stroških, zato se regionalna strategija osredotoča na razvoj lokalnega decentraliziranega energetskega sistema in spodbujanje revolucije na področju lokalne proizvodnje energije iz obnovljivih virov, pri čemer bi bile zmogljivosti za proizvodnjo energije in toplote v lasti prebivalstva. V njej je izrecno navedeno, da bi morale biti naložbe zlasti v rokah lokalnega prebivalstva, da se prepreči izguba vrednosti za regijo.

5.5 Decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov ustvarja delovna mesta in gospodarsko rast

Rast obnovljivih virov energije prinaša nova delovna mesta vzdolž njihove vrednostne verige. Ta učinek ustvarjanja delovnih mest je v primerjavi s premogom in plinom (0,11 zaposlitvenega leta/GWh) zlasti visok v sektorjih energetske učinkovitosti (0,38), fotovoltaike (0,87), biogoriv (0,21) in vetrne energije (0,17). Zanimivo je tudi, da večina delovnih mest na trgu energije iz obnovljivih virov zahteva visoko usposobljeno delovno silo ter da je pet od šestih delovnih mest lokalnih12. EU mora tako zagotoviti razvoj znanj in spretnosti, da bi zadostili potrebam tega novega trga dela.

Vendar energetski prehod – tudi če upoštevamo, da bo neto izid rasti obnovljivih virov energije pozitiven – pomeni, da se bodo nekateri sektorji (ki temeljijo na fosilnih gorivih in v nekaterih državah na jedrski tehnologiji) soočili z izgubo trgov in delovnih mest. V državah, v katerih je v teh sektorjih zaposlenih veliko ljudi, so bili tovrstni pomisleki posebno pogosti. Oblikovati je treba nacionalne strategije, da bi zagotovili nemoten prehod, razvili potrebna nova znanja in obravnavali socialne učinke izgube delovnih mest v tradicionalnih energetskih sektorjih.

6. Razprava o cenah in stroških energije iz obnovljivih virov

V javnih razpravah o energetski politiki so običajno v ospredju pomisleki glede cen, med pripravo študije pa so se stalno pojavljala vprašanja v zvezi s stroški podpore za energijo iz obnovljivih virov. V nekaterih obiskanih državah so oblikovalci politik in mediji zaradi naraščajočih cen energije za gospodinjstva kritizirali mehanizme podpore za energijo iz obnovljivih virov. Ekonomski vidik poslovanja na področju energije iz obnovljivih virov je ključnega pomena za razumevanje, da je javna podpora za doseganje ciljev na področju podnebja in energije in dolgoročne koristi dejansko še vedno potrebna, ne pa da pa vodi k nepričakovanim dobičkom v času, ko so javne finance pod drobnogledom in velikim pritiskom.

Zastavlja se vprašanje, za katero obdobje si družba prizadeva omejiti stroške. Poceni kratkoročna rešitev se lahko dolgoročno izkaže za drago in obratno. Ta argument bi moral sam po sebi služiti v razmislek tistim, ki menijo, da so obnovljivi viri dragi in v breme javnim financam13. Dejansko večji obseg proizvodnje vodi k stalnemu zmanjševanju stroškov na enoto energije iz obnovljivih virov (t. i.

11 Približno 1.5 milijard EUR.12

13 Pri tem je treba poudariti, da so proizvajalci fosilnih goriv zgolj v letu 2011 prejeli 523 milijard USD subvencij.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 20/3434

učna krivulja), kar je tudi sicer običajno na področju tehnologije. Proizvodni stroški obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov so v glavnem odvisni od naložbenih stroškov. Do nedavnega so bile tehnologije na področju energije iz obnovljivih virov dražje od tehnologij, ki se uporabljajo pri pridobivanju jedrske energije in energije iz premoga, saj so bile še vedno v povojih – njihov razvoj je potekal vzporedno z uvajanjem na trg. Leta 2008 so v Nemčiji odkupne tarife za fotovoltaiko v skladu s takratnimi višjimi proizvodnimi stroški znašale 46 ct/kWh, danes pa v skladu s stroški tehnologije znašajo največ 12,8 ct/kWh za manjše obrate z napetostjo do 10 kW (oziroma dosti manj za večje obrate).

Slika5: Povprečne potrošniške cene (cena neto sistema) za že nameščene strešne fotovoltaične naprave z napetostjo do 10 kWp.Vir: BSW

Tehnologije energije iz obnovljivih virov postopoma dosegajo cenovne ravni, ki se lahko kosajo z energijo iz premoga in plina oziroma jedrsko energijo14. Vetrna energija na kopnem je že konkurenčna, čeprav maloprodajne cene ne odražajo v celoti zunanjih okoljskih in zdravstvenih stroškov energije iz fosilnih goriv in jedrske energije. Pričakovati je, da bodo zahvaljujoč tehnološkemu razvoju naložbeni stroški pri energiji iz obnovljivih virov vse nižji. Hkrati sta sonce in veter obnovljiva vira energije, ki sta brezplačna, zato je verjetno, da bo električna energija iz obnovljivih virov kmalu konkurenčna tudi brez subvencij. Ta trend je potrdila Evropska komisija, ki je v svojem sporočilu o okviru energetske in podnebne politike za obdobje 2020–203015 navedla, „da se stroški prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ne razlikujejo bistveno od stroškov, ki bodo nastali v vsakem primeru zaradi potrebe po obnovi starajočega se energetskega sistema, rastočih cen fosilnih goriv in zagotavljanja skladnosti z veljavno podnebno in energetsko politiko. Vendar pa bo precejšen del odhodkov, ki so bili prej namenjeni gorivom, preusmerjenih na inovativno opremo z visoko dodano vrednostjo, ki bo spodbujala naložbe v inovativne izdelke in storitve, ustvarjala delovna mesta in rast ter izboljšala trgovinsko bilanco Unije.14 Nekatere zainteresirane strani so med razgovorom opozorile na razpravo (ki je v času obiskov v okviru študije še potekala) o

dveh jedrskih reaktorjih na območju Hinkley Point C v Združenem kraljestvu. Medtem je Evropska komisija odobrila subvencije, ki so bile predmet razprave. Prihodnji operater EDF bo v naslednjih 35 letih prejel 10,9 ¢ za vsak kWh proizvedene električne energije, ob upoštevanju letnih stopenj inflacije. Ta tarifa znatno presega časovno obdobje in višino nemške odkupne tarife za vetrno energijo.

15 COM(2014) 15 final.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 21/3434

Decentraliziranost energije iz obnovljivih virov pomeni, da njena proizvodnja običajno poteka bližje potrošniku, kar prinaša znaten potencial za zmanjšanje stroškov omrežne infrastrukture. Poleg tega je študija EESO ugotovila, da imajo mali proizvajalci glede stopenj dobička občutno nižja pričakovanja v primerjavi s pričakovanji, ki so običajna za velike proizvajalce.

Poleg tega številne koristi energije iz obnovljivih virov, zaradi katerih je njena podpora prednostnega pomena, močno presegajo ekonomske vrednosti. Energija iz obnovljivih virov namreč prispeva k blaženju podnebnih sprememb, ustvarjanju delovnih mest in lokalnih možnosti preživljanja, večji zanesljivosti oskrbe z energijo, manjši odvisnosti od uvoza iz nestabilnih regij ter izboljšanju trgovinske bilance EU zaradi manjše odvisnosti od fosilnih goriv. Politike, ki ne upoštevajo teh dolgoročnih učinkov in številnih sočasnih koristi, ki jih prinašajo obnovljivi viri energije, lahko v prihodnosti vodijo k neugodnim mešanicam energetskih virov. Bilo bi škodljivo, če bi se ta spodbudni razvoj ustavil zaradi zavrnitve politik podpore v času, ko so te začele kazati prve rezultate.

Čeprav je pričakovati, da bo neto učinek energetskega prehoda na zaposlovanje in prihodke gospodinjstev pozitiven, so nekatere proizvajalce energije iz konvencionalnih virov že prizadele tržne izgube, kar ima posledice za delovna mesta v zadevnih sektorjih. To vprašanje bi morali obravnavati nemudoma in proaktivno. Treba je vzpostaviti nacionalne strategije in jih natančno uskladiti s politiko uveljavljanja energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili nemoten in pravičen prehod in potrebna nova znanja ter ciljno obravnavali vsakršne negativne socialne učinke na delovna mesta in socialno šibkejša gospodinjstva. Dejansko težavo energetske revščine bi bilo treba obravnavati s konkretnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi ter se ne bi smela uporabljati kot argument v prid ohranjanju cen energije na umetno nizki ravni (npr. v Bolgariji). Podobno resnične težave izgube delovnih mest v konvencionalnih sektorjih (ki včasih ni nujno povezana s povečanjem uporabe energije iz obnovljivih virov) ne bi smeli uporabljati kot argument v prid zaviranju napredka na področju decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov (npr. na Poljskem). Vlade bi morale prevzeti odgovornost za upravljanje družbeno-gospodarskih učinkov prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, da bi ta prehod končno koristil vsem sektorjem družbe.

7. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da bi izkoristili potencial decentralizirane proizvodnje energije?

7.1 Enaki konkurenčni pogoji

V poročilu Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov za leto 2013 16 je poudarjeno, da se stroški tehnologij za obnovljive vire energije sicer stalno nižajo, vendar pa so v podporo uvajanju tovrstne energije potrebni finančni, pravni in upravni ukrepi politike, dokler v EU ne bo vzpostavljen odprt in konkurenčen notranji energetski trg, s čimer bodo odpravljene tržne pomanjkljivosti in bodo internalizirani zdravstveni, okoljski in socialni stroški, povezani z uporabo fosilnih goriv. Oblikovanje cen za emisije CO2 je ena od možnosti za internalizacijo zunanjih stroškov, s čimer se zvišajo relativni stroški tehnologij, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Prihodki od prodaje dovoljenj se lahko vrnejo ali pa namenijo za sklade v podporo obnovljivim virom energije.

16 COM(2013) 175 final.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 22/3434

7.2 Stabilen in skladen okvir politike

Skladnost in stabilnost politike je ključni dejavnik za vse naložbe, vključno v energijo iz obnovljivih virov, kar so poudarile zainteresirane strani na vseh obiskih v okviru študije. Stabilne in skladne politike vlagateljem omogočajo načrtovanje, obvladovanje tveganj in dostop do posojil.

Na primer, nemški zakon o energiji iz obnovljivih virov, katerega osrednji instrumenti so enostaven dostop do omrežja, prednostna obravnava energije iz obnovljivih virov, trženje, ki ga izvaja upravljavec omrežja, in odkupne tarife, zagotovljene za dvajset let, so odličen primer varne naložbe, zaradi česar se je decentralizirana proizvodnja energije razvila veliko hitreje, kot bi si lahko predstavljali.

Spreminjanje te stabilne osnove bi lahko imelo usodne posledice, vključno z negotovostjo malih vlagateljev glede tega, ali bodo po fazi načrtovanja dejansko prejeli finančno podporo (npr. zaradi uvedbe letne zgornje meje glede novih zmogljivosti). Vendar pa so približno v času obiskov v Nemčiji, na Poljskem, v Franciji in v Združenem kraljestvu potekale razprave17 o korenitih reformah politike. V Bolgariji so mali proizvajalci izpostavili nasprotujoče si zakone in odločitev vlade, da po tem, ko je leta 2013 objavila, da so cilji za leto 2020 doseženi, preneha z uvajanjem energije iz obnovljivih virov. Popolnoma nesprejemljive so spremembe okvirnih pogojev po začetku projektov obnovljivih virov, kot na primer v Bolgariji, kjer so bili mali vlagatelji v fotovoltaiko in vetrne elektrarne soočeni z insolventnostjo zaradi uvedbe novih davkov in dajatev na obnovljive vire energije. Čeprav je bolgarsko vrhovno sodišče julija 2014 odpravilo 20-odstotni davek na vetrno in sončno energijo, ki je bil uveden januarja istega leta, proizvajalci niso dobili povrnjenega davka, ki so ga v tem času že plačali. Zaradi zamrznitve programov podpore za fotovoltaiko leta 2010 v Franciji so naložbe ravno tako skoraj popolnoma zamrle.

Slika 6: Negotovost glede politik na področju obnovljivih virov energije v EU.Vir: EDP Renováveis (2013).

17 V nekaterih državah, kot sta Nemčija in Poljska, so reforme že uvedene.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 23/3434

Pravna negotovost ni samo dejavnik destabilizacije za naložbe – iz nedavnih reform politike je jasno razviden trend zmanjševanja podpore malim proizvajalcem in oblikovanja pogojev, v katerih je njihov položaj v primerjavi z velikimi proizvajalci slabši (npr. uvedba dražb za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov). V vseh obiskanih državah se je v razpravah pokazalo, da so decentralizirani proizvajalci energije iz obnovljivih virov ta trend povezali s smernicami Komisije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–202018. V teh smernicah so precejšnje omejitve za odločitve držav članic glede zagotavljanja odkupnih tarif za naložbe v obnovljive vire energije po letu 2016. Sodelujoči na lokalnih predstavitvah so se izrekli proti prevelikim nadomestilom in v prid stroškovno učinkovitemu razvoju obnovljivih virov energije. Nedavne reforme okvirov podpore za obnovljive vire energije pa so označili za tekmovanje v slabšanju pogojev. Nekateri so opozorili na trend ponovne centralizacije, ki ga spodbuja EU in se skriva za argumenti o stroškovni učinkovitosti ali zmanjšanju stroškov.

Po mnenju Mednarodne agencije za energijo19 se prav v trenutku, ko obnovljivi viri energije postajajo stroškovno konkurenčna možnost v vse večjem številu primerov, na nekaterih ključnih trgih OECD povečuje negotovost glede politike. Negativen učinek spreminjajočih se regulativnih okvirov se je v letu 2014 že občutil, EU pa grozi, da ne bo dosegla cilja 20-odstotnega deleža končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020.

7.3 Transparenten in vključujoč postopek oblikovanja politike

Poleg stabilnosti politike je bil v času študije EESO kot ključni dejavnik izpostavljen tudi demokratični proces oblikovanja politik in izvajanja reform. EESO se je v okviru pobude za evropski energetski dialog že zavzemal za to, da bi bilo treba politiko oblikovati v odprti in transparentni razpravi z zainteresiranimi stranmi iz civilne družbe z vseh ravni, da bi bila uspešna in da bi bili njeni rezultati trajnostni. To je bistvenega pomena za oblikovanje skupnega razumevanja zadevnih vprašanj, opredelitev skupnih ciljev ter zagotavljanje široke podpore izvajanju. Energetski prehod v Nemčiji in na Danskem je potekal "od spodaj navzgor", politične odločitve so bile rezultat pritiska javnosti, ukrepe pa je večinoma izvajala civilna družba, medtem ko so pripravljalci študije v drugih sodelujočih državah (v Bolgariji in na Poljskem) ugotovili, da med oblastmi in decentraliziranimi proizvajalci energije ni ne resničnega dialoga ne zaupanja.

7.4 Enostavni in pregledni upravni postopki

Mali proizvajalci niso nujno strokovnjaki na področju energetike, zato potrebujejo podporo in nasvete ter upravne postopke, ki so enostavni in pregledni ter jih je mogoče opraviti v razumnem času. Med državami članicami, vključenimi v študijo, so bile ugotovljene velike razlike glede postopkov v zvezi z majhnimi napravami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter časa, potrebnega za odobritev teh naprav, te razlike pa kažejo povezanost z razširjenostjo decentralizirane proizvodnje energije. Medtem ko je odobritev strešnega sončnega panela v Nemčiji mogoče pridobiti prej kot v enem delovnem dnevu, za to pa je treba vložiti spletni obrazec, so v drugih državah, kot so Bolgarija, Litva,

18 http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52014XC0628%2801%29.19 Medium-Term Renewable Energy Market Report 2014 – Market Analysis and Forecasts to 2020 (Srednjeročno poročilo o trgu

energije iz obnovljivih virov – analiza trga in napovedi do leta 2020), Mednarodna agencija za energijo.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 24/3434

Poljska in Združeno kraljestvo (Wales), zainteresirane strani navajale zapletene postopke, ki trajajo več mesecev ali več let. Zapleteni in dolgotrajni postopki odobritve in načrtovanja so lahko za male proizvajalce dragi in tvegani, zlasti če se v tem obdobju bistveno spreminjajo regulativni okvir in odkupne tarife.

7.5 Programi podpore, prilagojeni potrebam decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Prednostno pošiljanje v omrežjeZa energijo iz obnovljivih virov bi v primerjavi z jedrsko energijo in energijo iz fosilnih goriv moralo veljati prednostno pošiljanje v omrežje, kar pomeni, da bi se tovrstna energija morala upravljavcem elektroenergetskih sistemov prodajati kot prva. V Nemčiji je bila ta prednost vzpostavljena z zakonom o energiji iz obnovljivih virov iz leta 2000, ohranja pa jo tudi prenovljeni zakon iz leta 2014.

Odkupne tarifeNajpogostejša oblika podpore za obnovljive vire energije so odkupne tarife, ki omogočajo dolgoročne pogodbe (za 10–25 let) za oddajo električne energije iz obnovljivih virov v omrežje, to energijo pa nato na trgu prodaja upravljavec omrežja. Proizvajalec prejema fiksno odkupno tarifo, obenem pa se mu ni treba ukvarjati z neposrednim trženjem.

Odkupne tarife bi morale ostati glavna podpora za projekte decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Te tarife pomenijo enostaven in zanesljiv način, da proizvajalci energije natančno preračunajo svoje naložbe in donose. Zaradi s tem povezane naložbene varnosti je verjetneje, da bodo mali proizvajalci dobili potrebna posojila.

Pri nemškem energetskem prehodu se odkupne tarife financirajo s t.  i. davkom na obnovljive vire energije, ki predstavlja razliko med ceno električne energije na borzi in zagotovljeno odkupno tarifo (ki je na začetku energetskega prehoda znašala več kot 50 ¢/kWh za fotovoltaiko, trenutno pa znaša 12 ¢/kWh). Med viškom proizvodnje električne energije cena na borzi pade, s čimer se poveča ta davek. Razlog za padec cen električne energije pa ni samo prevelika proizvodnja energije iz obnovljivih virov, temveč tudi napaka v sistemu ETS, poceni električna energija iz termoelektrarn (saj niso internalizirani okoljski in zdravstveni stroški za družbo), trg z električno energijo, ki še vedno ni dokončno vzpostavljen, in premajhne zmogljivosti za upravljanje omrežja in shranjevanje energije.

Zaradi tehnološkega razvoja je prišlo do velikega znižanja stroškov vetrne energije in fotovoltaike, vlade v nekaterih državah članicah EU pa niso dovolj hitro reagirale in znižale dajatve za nove objekte. Tako je kar nekaj novih objektov za obnovljive vire energije prejelo dolgoročne pogodbe z odkupnimi tarifami, ki so močno presegale naložbe, posledica česar je njihov nesorazmerno visok dobiček. Odkupne tarife se lahko v bistvu enostavno redno prilagajajo nenehno spreminjajočim se stroškom naložb. Dejansko so se že zmanjšale in v večini držav jih redno posodabljajo. To pa bo še nekaj let vplivalo na cene energije in – neupravičeno tudi na podobo obnovljivih virov energije in odkupnih tarif – zaradi te počasne reakcije vlad.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 25/3434

Da bi obvladali nihanja ponudbe in njihov izjemen vpliv na konične cene električne energije, bi sistem odkupnih tarif lahko dopolnili z mehanizmi za upravljanje z energijo, npr. s sistemom merjenja neto porabe, pametnimi omrežji in razvojem skladiščnih zmogljivosti (glej spodaj).

Odkupne premijeV nedavnih reformah politike je zaznati spremembo usmeritve v korist odkupnih premij, kar pomeni, da bodo morali proizvajalci (katerih nameščene zmogljivosti presegajo določeno mejo) svojo električno energijo iz obnovljivih virov prodajati neposredno na energetskem trgu, za to pa bodo poleg tržne cene prejeli določeno premijo. Uvedba tržnih premij je za proizvajalce iz sektorja decentralizirane proizvodnje energije problematična. Neposredno trženje je dodatno in precejšnje breme za MSP, ki proizvajajo energijo, kar zmanjšuje njihove možnosti za pridobitev financiranja za projekt, saj posojilodajalec verjetno ne bo obravnaval odkupne premije kot finančno zanimivega vira dohodkov.

Merjenje neto porabeEno izmed pomembnih možnosti za spodbujanje decentralizirane proizvodnje energije predstavlja merjenje neto porabe, ki proizvajalcem, priključenim na omrežje, omogoča, da uporabljajo lastno energijo, presežke pa oddajo v omrežje. Merjenje neto porabe lahko potrošnikom, ki so hkrati proizvajalci, omogoči, da iz omrežja pozneje črpajo točno toliko električne energije, kolikor so je v omrežje oddali, pri tem pa krijejo le stroške omrežja. Skupaj z ukrepi upravljanja z energijo bi to javno omrežje lahko spremenilo v dejansko virtualno skladišče. Danska je tovrsten sistem za energijo, pridobljeno s fotovoltaiko, pričela izvajati leta 1998, naletel pa je na velik uspeh. Litovski parlament je začel razpravo o prvem takem zakonodajnem predlogu na začetku leta 2014.

Sistemi kvotV nizu razširjenih mehanizmov podpore je tudi uvedba kvotnih obveznosti za energijo iz obnovljivih virov. Ti sistemi se v različnih državah različno izvajajo in so različno uspešni. Na Poljskem, na primer, morajo distributerji energije na trgu kupovati zelene certifikate, četudi drži, da večina teh certifikatov izvira iz tradicionalnih elektrarn na premog, kjer se sežiga tudi biomasa (delno uvožena iz Rusije). Prihodki od zelenih certifikatov naj bi prispevali k razvoju obnovljivih virov energije, iz študije EESO pa je razvidno, da se je namesto tega pocenila električna energija iz premoga. Poleg tega se je zaradi obsežne uporabe biomase močno znižala cena zelenih certifikatov na Poljskem in s tem dobiček od, na primer, naložb v vetrno energijo. Zeleni certifikati so postali popolnoma neučinkoviti ali pa imajo celo nasprotni učinek. V tem smislu so odkupne tarife bolj predvidljiv instrument, ki proizvajalcem omogoča večjo korist, zlasti v primeru stroškovno intenzivnih tehnologij.

Podpora za naložbeNavedeni mehanizmi nagrajujejo proizvodnjo, ker pa je večina proizvodnih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov zelo kapitalsko zahtevna, obstajajo tudi številni instrumenti, s katerimi je mogoče premagati ovire za naložbe. Vlagatelji v zmogljivosti majhnega in srednjega obsega običajno dobijo možnost izbire med odkupno tarifo in enkratno podporo za naložbo, katere namen je zmanjšati začetne stroške. Te sheme bi lahko bile posebno zanimive za območja, ki prejemajo sredstva iz strukturnih skladov. Previdno bi jih bilo treba prilagoditi in skrbeti, da ne bi prihajalo do prevelikih dobičkov, neučinkovitosti, ki bi vodila v nepotrebno visoke cene energije in neoptimalne energetske mešanice ter, do odtoka kapitala v hedge sklade namesto v podporo decentralizirani proizvodnji energije.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 26/3434

Okvir 1: primer nemškega energetskega prehodaV prvi polovici leta 2014 je 30 % porabljene električne energije v Nemčiji izviralo iz obnovljivih virov. Razlog za izreden porast obnovljivih virov energije v Nemčiji je predvsem sprejetje nemškega zakona o obnovljivih virih energije, ki je začel veljati leta 2000. Zakon ni bil namenjen samo spodbujanju decentralizirane proizvodnje energije, pač pa je vzpostavil okvirne pogoje, na podlagi katerih je civilna družba lahko postala aktivna proizvajalka obnovljivih virov energije. Zakon je omogočil:

enostavne postopke načrtovanja in odobritve za vlagatelje (ni upravnih ovir); enostaven dostop do omrežja; prednostno pošiljanje električne energije iz obnovljivih virov v omrežje v primerjavi z jedrsko

energijo in energijo iz fosilnih goriv; fiksne odkupne tarife za obdobje 20 let; trženje električne energije s strani upravljavca omrežja; podporo naložbam v obliki prednostnih kreditov za objekte obnovljivih virov energije iz

državnega sklada za obnovo; kritje stroškov, nastalih z zakonom zaradi davka na cene električne energije iz zakona o

obnovljivih virih energije. Predvsem energetsko intenzivne industrijske panoge so lahko oproščene tega davka, da to ne bi ogrozilo njihove mednarodne konkurenčnosti.

V državah, ki jih je obiskal EESO, imajo izjemno zapleten sklop tarif, kvot, nepovratnih sredstev in subvencij. Tovrstno zapletenost deloma opravičuje potreba po diferenciranju shem podpore, kar pa je treba čim bolj zmanjšati: diferenciacija glede na gorivo ali tehnologijo spodbuja razvoj tehnologij z različnimi stroški, ki ne

morejo neposredno medsebojno konkurirati, kar vodi h krajšim učnim krivuljam. Z njo je prav tako mogoče obvladovati posebnosti strukture stroškov;

diferenciacija glede na razrede moči preprečuje prekomerne dobičke, ki so posledica ekonomij obsega, uporablja pa se lahko tudi za spodbujanje sektorja decentralizirane proizvodnje energije, za katerega so značilne manjše moči;

diferenciacija glede na nosilec energije (npr. električna energija v primerjavi s toplotno) omogoča doseganje posebnih ciljev za vsakega izmed njih. V nasprotju s sektorjem električne energije, kjer se odkupne premije običajno izplačujejo za obdobje, daljše od 10 let, se proizvodnja toplotne energije večinoma spodbuja prek posojil in nepovratnih sredstev, ki prispevajo h kritju stroškov naložbe. V tem pogledu dober primer predstavljajo francoski skladi za spodbujanje toplotne energije (fonds chaleur). Z letom 2015 bo obveznosti glede uporabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje uvedla tudi Litva, in sicer za vse nove stavbe in obstoječe stavbe, na katerih se bodo izvajala večja obnovitvena dela.

7.6 Odprava ovir za decentralizirano proizvodnjo energije

Premišljen pristop do javnih naročilV številnih preučevanih državah so bile zaradi nedavnih sprememb pri podpori obnovljivim virom energije uvedena javna naročila kot glavni postopek za določanje odkupnih tarif ali premij za

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 27/3434

obnovljive vire energije. Samo objektom z zelo nizko proizvodno zmogljivostjo v prihodnosti ne bo treba sodelovati na dražbi. V ozadju tega trenda so vsaj deloma smernice Evropske komisije o državni pomoči za energetiko in varstvo okolja.

Zainteresirane strani v vseh obiskanih državah so izrazile pomisleke glede zapletenih in dragih postopkov javnih naročil, ki bi zvišali stroške financiranja in zmanjšali možnosti za pridobitev posojil zaradi višjih naložbenih tveganj (negotovost glede pridobitve podpore). To nesorazmerno finančno breme za manjše projekte bi ob upoštevanju dejstva, da mali proizvajalci skoraj nikoli ne morejo zagotoviti količin, ki se običajno zahtevajo v javnih naročilih, civilni družbi in lokalnim skupnostim preprečilo, da izkoristijo podporo, namenjeno energiji iz obnovljivih virov. To bi lahko tudi uničilo konkurenco na trgu energije, saj bi samo nekaj velikih proizvajalcev lahko sodelovalo v javnih naročilih.

Javna naročila so ugodnejša za velike proizvajalce in s tem za morebitno ponovno centralizacijo, s čimer se zasebniki in skupnosti izrinjajo iz proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Dajanje prednosti centraliziranim proizvajalcem bi lahko povečalo končne cene zaradi višjih pričakovanih dobičkov velikih podjetij v primerjavi z decentraliziranimi proizvajalci energije. Javni razpisi prav tako ne bi mogli biti uspešni tam, kjer ni energetskega trga. Izkušnje iz nekaterih obiskanih držav (zlasti v Združenem kraljestvu), kažejo, da javni razpisi dejansko zvišajo skupne stroške in lahko povzročijo zamude pri projektih in njihovemu preklicu. Javna naročila so bila prvi sistem podpore obnovljivim virom energije v Združenem kraljestvu, ki so ga opustili zaradi sistema kvot, ki so ga nato zamenjale odkupne tarife za projekte pod 5 MW.

Ne preveč strogo omejevanje ciljev na področju energije iz obnovljivih virovVeč držav članic EU je vzpostavilo mehanizme za upočasnitev razvoja energije iz obnovljivih virov, in sicer z zmanjšanjem ali opustitvijo pomoči, takoj ko se dosežejo cilji za dano obdobje. Med državami članicami, obiskanimi v okviru študije, je Bolgarija posebej izstopajoč primer: vlada je leta 2013 objavila, da je nacionalni cilj za energijo iz obnovljivih virov do leta 2020 v višini 16 % dosežen, od tedaj pa upravljavci omrežij to navajajo kot razlog, zakaj na omrežje ne želijo priključiti novih proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov. Litva je javno podporo električni energiji iz obnovljivih virov omejila s tem, ko je za vsako od glavnih tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov opredelila razmeroma lahko dosegljive cilje. Z izjemo vodne energije so bile zmogljivosti dosežene v manj kot dveh letih.

Potreba po bolj predvidljivi rasti sektorja energije iz obnovljivih virov in obvladovanju z njo povezanih družbenih in gospodarskih stroškov je lahko ustrezen argument v prid omejevanju, vendar je ključnega pomena, da omejevanje ne prekine prizadevanj držav članic za energetski prehod ali zaustavi nadaljnjega napredka tam, kjer bi bil mogoč in nujen.

Odprava ovir za povezovanje z omrežjemObjekti z majhnimi zmogljivostmi, ki so tipični za civilno proizvodnjo energije, so običajno priključeni na distribucijsko omrežje. Povezava z omrežjem ostaja problem v številnih državah, vključenih v študijo, bodisi zaradi čakalne dobe upravnih postopkov ali stroškov. Čeprav mora biti v skladu z direktivo o obnovljivih virih energije objektu za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov dovoljeno, da se priključi na omrežje, visoki stroški, ki jih zaračunavajo nekateri upravljavci, dejansko

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 28/3434

preprečujejo izkoriščanje te pravice. Število možnosti povezave za nove projekte je pogosto omejeno, zaradi česar decentralizirani proizvajalci energije nimajo nujno možnosti povezave po razumni ceni. Tej težavi se je mogoče izogniti z mikronapravami, ločenimi od omrežja, ki so lahko s stroškovnega vidika prava rešitev za zelo oddaljena območja, kjer so omrežja šibka ali pa jih sploh ni.Nemški zakon o energiji iz obnovljivih virov predstavlja odličen primer dobre prakse na področju povezav z omrežjem20.

Izjeme od neposrednega trženjaNeposredno trženje je dodatno in precejšnje breme za decentralizirane proizvajalce energije, ki zmanjšuje njihove možnosti za pridobitev financiranja za projekt, saj posojilodajalec verjetno ne bo obravnaval odkupne premije kot finančno zanimivega vira dohodkov.

7.7 Razvoj in koordinacija omrežja za prilagoditev potrebam obnovljivih virov energije

Obstoječa omrežja so bila zasnovana v času centralizirane proizvodnje energije in enosmernega toka od velikih proizvajalcev energije, priključenih na visoko napetost, do potrošnikov na nizki napetosti. Omrežja je treba prilagoditi značilnostim razpršenih in nihajočih obnovljivih virov energije, kot so veter, sonce in plima. Za njihovo uporabo bodo potrebne strukturne spremembe infrastrukture ter boljša koordinacija trga z električno energijo in proizvodnje električne energije ter rešitve upravljanja z energijo z vidika izvoza ali shranjevanja odvečne elektrike. Usklajevanje med upravljavci prenosnih omrežij prek regionalnih pobud za usklajevanje postaja vse pomembnejše. Na primer, napovedovanje povpraševanja po energiji: center CORESO lahko upravljavce prenosnih omrežij iz petih držav članic vnaprej obvešča o pričakovanih presežkih in primanjkljajih električne energije na nacionalni in regionalni ravni, da lahko tako bolje upravljajo lastna omrežja in odpravijo morebitne težave. Ena izmed rešitev za spremenljivo razpoložljivost obnovljivih virov energije je uporaba hibridnih sistemov, ki zajemajo več virov energije, shranjevanje in upravljanje povpraševanja. Ob ustreznem upravljanju bi nastalo pametno omrežje, ki bi zagotavljalo trajnostno, gospodarno in zanesljivo dobavo električne energije. Delegacija EESO je v Franciji obiskala odličen primer take pobude: "Nice Grid" zagotavlja optimizirano upravljanje z energijo in večjo energetsko neodvisnost 500 zasebnim, poslovnim in industrijskim uporabnikom, pri čemer združuje shranjevanje in upravljanje povpraševanja ter znižuje konično obremenitev za do 17 %.

20 V členu 8 zakona o energiji iz obnovljivih virov (Povezava) je navedeno: „(1) Upravljavci omrežij na omrežja nemudoma in prednostno priključijo obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in jamskega plina, in sicer na tistem mestu v omrežju, ki je primerno glede na napetost in je glede na zračno razdaljo najbližje lokaciji obrata, razen če je na tem ali drugem omrežju mesto priključitve, ki je v tehničnem smislu ugodnejše ter bolj ekonomično; pri določanju bolj ekonomične povezave se upoštevajo neposredni stroški priključitve. V primeru enega ali več obratov s skupno nameščeno močjo, manjšo od 30 kW, ki se nahajajo na parceli z obstoječo povezavo z omrežjem, za primerno mesto povezave velja mesto povezave tega območja.“

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 29/3434

Slika 7: struktura projekta "Nice Grid".Vir: Nice Grid (2014).

V Nemčiji se je ekipa seznanila z naslednjo trditvijo nemške zvezne agencije za omrežja glede struktur decentralizirane proizvodnje: "Jasno je, da bo sprememba energetskega sistema najbolje uspela, če bodo vsi vpleteni pri tem tesno sodelovali. […] Pozdraviti moramo pristope za čim večjo porabo energije pri viru. To je bilo vedno načelo dobave energije, saj se s tem izgube v omrežju zmanjšajo na minimum."21

7.8 Upravljanje z energijo in shranjevanje

Spremenljiva razpoložljivost nekaterih obnovljivih virov energije ostaja izziv za upravljanje dobave, vendar z vse bolj razširjeno uporabo energije iz obnovljivih virov v ospredje prihajajo nove in inovativne rešitve. Povezovanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov s proizvodnjo toplote bi lahko predstavljalo odlično priložnost za pridobitev nujno potrebnih skladiščnih zmogljivosti, iz katerih bi lahko v okviru nihajoče proizvodnje energije iz obnovljivih virov vedno znova črpali. Električna energija za toploto ali z drugimi besedami uporaba "poceni" presežne ponudbe električne energije iz obnovljivih virov za namene ogrevanja ali hlajenja s toplotnimi črpalkami in rezervoarji tople vode že predstavlja izvedljivo alternativo, kar zadeva ekonomičnost in upravljanje z energijo. Razprava o tej možnosti je potekala na obisku v Franciji, medtem ko se v Nemčiji nekaj tovrstnih projektov že izvaja.

8. Sklepi

Civilna družba ima, če obstajajo pravi regulativni pogoji, močan interes za izvajanje dobršnega dela prehoda na decentralizirano in trajnostno proizvodnjo energije ter tudi zmožnost, da to stori. V vseh obiskanih državah so zainteresirane strani iz vrst civilne družbe prepoznale poslovne priložnosti in pokazale izjemen interes za sodelovanje pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov, da bi ustvarjali prihodke in sredstva zadržali v lokalnih skupnostih. Tam, kjer so bili vzpostavljeni spodbudni okviri

21 Smart Grid and Smart Market: Keynote Paper of the Federal Grid Agency on the changing energy supply system, 2011.

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 30/3434

politike, so se mali proizvajalci hitro vključili na trg, postali glavna gonilna sila razvoja obnovljivih virov energije in preoblikovali nacionalno energetsko krajino. Projekti pridobivanja energije iz obnovljivih virov so pogosto v središču skupnostnih pobud, katerih družbene, gospodarske in okoljske koristi presegajo zgolj proizvajanje energije, saj spodbujajo sodelovanje, socialne inovacije, izobraževanje, izboljšanje lokalnih storitev in ustvarjanje novih lokalnih delovnih mest. Poleg tega lastništvo zmogljivosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter dobiček in koristi, ki jih prinaša proizvodnja energije, povečujejo sprejemanje nove infrastrukture in morebitnih nevšečnosti s strani državljanov. Izjemne skupne zmogljivosti civilne družbe na področju naložb, izvajanja in inovacij predstavljajo ključne vire za prehod na trajnostno energijo.

Vendar izjemen skupni potencial civilne družbe za spodbujanje napredka pri prehodu na energijo iz obnovljivih virov in potencial decentralizirane proizvodnje energije za spodbujanje lokalnega in regionalnega razvoja ostajata v veliki meri neizkoriščena. V okviru študije je bilo v obiskanih državah opredeljenih nekaj izvrstnih primerov strategij za vključevanje skupnosti, poenostavitev upravnih postopkov, finančnih spodbud in izboljšanega dostopa do omrežja in trgov za male proizvajalce energije iz obnovljivih virov. Vendar v nobeni od teh držav članic ni vladne strategije, ki bi bila izrecno usmerjena v spodbujanje civilne družbe in ustvarjanje enakih pogojev za decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Ravno nasprotno, nestabilne politike in nedavne reforme regulativnih okvirov za obnovljive vire energije so v vseh državah, vključenih v študijo, povzročile večjo negotovost, nenaklonjenost novim naložbam in pomisleke med zainteresiranimi stranmi glede prihodnosti decentralizirane proizvodnje energije. Kjer zapletene in dolgotrajne postopke izdaje dovoljenj spremljajo nenehno spreminjajoče se sheme podpore, pravila glede dostopa do trga, ki diskriminirajo male proizvajalce, in (v nekaterih primerih) novi davki in dajatve za obnovljive vire energije, so mali in srednje veliki vlagatelji v primerjavi z velikimi proizvajalci energije bistveno prikrajšani.

Iz študije EESO je razvidno, da je treba prednost nujno nameniti podpori decentralizirani proizvodnji energije s strani državljanov. Nacionalne, lokalne in regionalne oblasti bi morale določiti cilje za decentralizirano proizvodnjo energije, zlasti z vidika njihove vključitve v načrtovanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni. Mehanizmi podpore bi morali posebej obravnavati decentralizirano proizvodnjo energije. Nepovratna sredstva, posojila in sheme za podpiranje proizvodnje bi morali biti zasnovani tako, da bi vzpostavili stabilen dolgoročni okvir za naložbe, ki bi zagotavljal dostojno, vendar ne prekomerno donosnost naložb. Upravni postopki bi morali biti za decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov enostavni, hitri in cenovno dostopni. Priporočamo združevanje postopkov v obliki točk "vse na enem mestu", kjer bi svetovali potencialnim vlagateljem in jih spremljali v različnih fazah procesa (od načrtovanja do začetka obratovanja), obenem pa bi bilo na njih mogoče urediti vso potrebno dokumentacijo.

Oblikovanje in uresničevanje politik na področju energije iz obnovljivih virov na ravni EU in ravni držav članic bi moralo potekati ob stalnem dialogu z zainteresiranimi stranmi iz civilne družbe, da bi zagotovili skupno razumevanje in cilje, podporo izvajanju in dolgoročne koristi, ki jih prinašata kultura sodelovanja in vzajemno zaupanje. Pri tem bi lahko bil odločilnega pomena evropski energetski dialog v okviru EESO. Zainteresirane strani iz civilne družbe bodo nujno morale imeti priložnost sodelovanja v transparentnem razvoju nacionalnih energetskih akcijskih načrtov v posameznih državah članicah, da bi do leta 2030 dosegli podnebne in energetske cilje, ter pri

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 31/3434

spremljanju in prilagajanju njihovega izvajanja. Strategije, programe financiranja in podporne ukrepe na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni bi morali redno spremljati in pregledovati, pri čemer bi morala dejavno sodelovati civilna družba, da bi zagotovili, da spodbujajo decentralizirano proizvodnjo energije in ji ne škodijo. Pozorno bi bilo treba spremljati zlasti uvajanje spornih ukrepov (kot so revizije), da bi opredelili morebitne negativne učinke za decentralizirano proizvodnjo energije in jih hitro odpravili.

Pospešitev uveljavljanja decentralizirane proizvodnje energije zahteva spremembo paradigme, kar zadeva načrtovanje omrežja. Boljše upravljanje omrežij na različnih geografskih ravneh in usklajevanje med upravljavci prenosnih omrežij sta ključnega pomena za uspešno in obsežno uveljavitev obnovljivih virov energije. Za razširitev, posodobitev in prilagoditev omrežja na izzive, ki jih predstavlja decentralizirana in spremenljiva proizvodnja, so potrebne ogromne naložbe. V okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada bi morali namensko vezati sredstva, potrebna za dosego ciljev na področju energije in podnebja do leta 2020, in tako preprečiti, da se napredek na področju energije iz obnovljivih virov upočasni zaradi omejitev omrežja.

V javnih razpravah o energetski politiki so običajno v ospredju pomisleki glede cen, tovrstne razprave pa lahko celo postanejo populistične. Potrebna je odprta in transparentna javna razprava o stroških in cenah energije. Zagotoviti bi morali jasne in celovite podatke o stroških, povezanih s subvencijami za energijo iz obnovljivih virov, fosilna goriva in jedrsko energijo, prav tako pa tudi o koristih od uvoza energije, ki smo se mu izognili, ter koristih za okolje in zdravje, ki jih je težko finančno ovrednotiti.

Čeprav je pričakovati, da bo neto učinek energetskega prehoda na zaposlovanje in prihodke gospodinjstev pozitiven, so nekatere proizvajalce energije iz konvencionalnih virov že prizadele tržne izgube, kar ima posledice za delovna mesta v zadevnih sektorjih. To vprašanje bi morali obravnavati nemudoma in proaktivno. Treba je vzpostaviti nacionalne strategije in jih natančno uskladiti s politiko uveljavljanja energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili nemoten prehod in potrebna nova znanja ter usmerjeno reševali vsakršne negativne socialne učinke na delovna mesta in socialno šibkejša gospodinjstva. Dejansko težavo energetske revščine bi bilo treba obravnavati s konkretnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi ter se ne bi smela uporabljati kot argument v prid ohranjanju cen energije na umetno nizki ravni (npr. v Bolgariji). Podobno resnične težave izgube delovnih mest v konvencionalnih sektorjih (ki včasih ni nujno povezana s povečanjem uporabe energije iz obnovljivih virov) ne bi smeli uporabljati kot argument v prid zaviranju napredka na področju decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov (npr. na Poljskem). Vlade bi morale prevzeti odgovornost za upravljanje družbeno-gospodarskih učinkov prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, da bi ta prehod končno koristil vsem sektorjem družbe.

*

* *

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 32/3434

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 33/3434

A. Priloge

A.1. Poročila z obiskov držav članicNa volja na: www.eesc.europa.eu/red-study

A.2. Seznam mnenj EESO v zvezi z obnovljivimi viri energije

EESC-2014-04780-00-03-TCD-TRA (EN) 34/3434