www.finance.siFINANCE, petek, 17. julija 2009

SLOV

ENIJ

A [ OGLASNA PRILOGA ]LA

ST M

INUT

E*

Slovenija vabi, odzovite se klicu

»Turiste dobivajo tisti, ki ponudijo največ za najboljšo ceno,« pravi Dimitrij Piciga, direktor STO.

*SLOVENIJA V ZADNJEM HIPU

Dopust v Sloveniji je lahko umirjen ali razburljiv, lenoben ali poln adrenalina, v vsakem primeru pa sproščujoč in poživljajoč.

20, 21

Vabljeni na Blejsko poletjeRazstava Dali: Pristava, do 15.11. vsak dan od 10. do 19.ure

Blejski dnevi, 24.-26.julijOkarina etno festival Bled: 1.-2., 6.-7., 8.-9. avgust ob 20.30

www.bled.si • www.bled.si • www.bled.si

20-24

20 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 17. julija 2009 SLOVENIJA LAST MINUTE 21www.finance.si

FINANCE, petek, 17. julija 2009

Vabimo vas v Žirovnico, kjer se prepletata kulturna in tehnična dediščina z neokrnjeno naravo. Ogledate si lahko rojstne hiše slavnih mož (Prešernova, Jalnova, Čopova, Finžgarjeva, Janševa), tehnično dediščino (hidroelektrarni Završnica in Moste, staro predilnico v Mostah), se povzpnete na 1046 m visok vršac Ajdna, kjer si ogledate poznoantično najdišče in uživate v enem od naj-lepših razgledov v Karavankah. Za vas smo pripravili tudi sprehajalne, popo-tniške, gorske in kolesarske poti vseh težavnostnih stopenj. Po dnevu, polnem vtisov, se lahko okrepčate v kateri izmed naših gostiln, kjer vam postrežejo s pristno domačo hrano. Za zaključek si lahko ogledate še čebelnjak Antona Janše in razveselite svoje bližnje z nakupom odličnih čebelarskih izdelkov, lahko se pa tudi sami preizkusite v čebelarjenju. Za ljubitelje jahanja pa smo pripravili tudi več različnih programov, ki trajajo od ene ure do dveh dni.

Več informacij dobite na tel. št. 04 5801 503, po faksu št. 04 5804 545 ali po elektronski pošti: info@zirovnica.eu, vabimo pa vas, da obiščete našo sple-tno stran www.zirovnica.eu

Foto

: arh

iv L

TO B

ovec

, Bob

o

Foto

: Arh

iv L

TO B

ovec

, Dan

ijel Ž

agar

Foto

: Arh

iv L

TO B

ovec

, Mat

evž

Mač

ek

D O L I N EN AV D I H A

LTO Bovec / Local Tourist OrganisationTrg golobarskih žrtev 8, 5230 BovecTel.: +386 (0)5 38 96 444, faks: +386 (0)5 38 96 445gsm: 031-388-700e-mail:info@bovec.siwww.bovec.si

Foto

: B. K

ladn

ik

doživite KANIN poletijulija in avgusta vsak dan, www.boveckanin.si

Na Bovškem so poletne prireditve v polnem teku. Ravnokar se je končal prvi del Festivala Kluže – bov-škega ambientalnega gledališča. Drugi del tega festivala si boste lahko ogledali med 7. in 13. avgustom.

Poleg Festivala Kluže so v Bovcu čez poletje pripra-vili še niz drugih prireditev, katerih seznam si lahko ogledate na spletni strani www.bovec.si. Morda še bolj kot same prireditve so adut bovškega turizma izjemne naravne danosti, ki se jih vsekakor splača obi-skati. Na prvem mestu so seveda doline Trente, Soče, stoterih slapov Loga pod Mangartom ter manjših dolinic Loške Koritnice, Možnice, Bavšice, Zapo-dna, Zadnjice, Vrsnika, Lepene ter krajev Strmca, Čezsoče, Žage, Srpenice in drugih. Vseh rek, rečic in slapov, hribov, gora in poti do njih pa niti ni mogoče našteti.

Nova destinacijska znamka

Lani so v Lokalni turistič-ni organizaciji Bovec začeli projekt nove destinacijske znamke. Razviti želijo de-stinacijsko znamko, ki ce-lostno predstavlja celotno turistično območje – ne le Bovec. Novi slogan se glasi »Doline navdiha«. Izbrali so ga skozi koncept trajnostne-ga razvoja.

Spočijte se! Branko Žnidaršičbranko.znidarsic@finance.si

UVODNIK

Julij se je že prevesil v drugo polovico in ve-čina tistih, ki še niste na dopustu, se vas verjetno nanj odpravlja prav v teh dneh. Situacija, v kateri smo se znašli letos, sicer res ni idealna za sproščen odhod na zaslužen počitek, a kljub vsemu vsaj za nekaj dni preklopite možgane na »off«, odženite vse skrbi in se prepustite uživanju. Tu-di če si letos ne želite ali ne zmorete privoščiti daljšega dopusta v tujini ali doma-čih turističnih središčih, ne obupajte. V Sloveniji je namreč ogromno bolj ali manj skritih lepih kotičkov, kjer si lahko privoščite tudi poceni dopust, ki si ga boste morda zapomnili za vse življenje. Nekateri izmed teh kotičkov so lahko čisto blizu vas – le malce se je treba razgledati naokoli, pa jih boste našli.

In kaj vse ponuja poletna Slovenija? Veliko. Sloven-ske občine, Slovenska turistična organizacija in lokalne turistične organizacije se zelo trudijo s promocijo svojih krajev in pripravo zanimivih turističnih produktov, s katerimi si želijo pritegniti domačega gosta. Če vam torej ni za tuje obale, se odpravite na domačo, če vam tudi to ne ustreza, greste lahko v eno izmed številnih zdravilišč, če še to ni izvedljivo, pa se odpravite na potep ob slovenskih jezerih in rekah, po planinah in gričih, zelo lepo doživetje je obisk kakšne izmed kraških jam …

Kotičkov, primernih za poležavanje v senci, sprehaja-nje in enodnevne izlete, je dovolj na vsakem koraku. Po-dobno velja za kolesarjenje, veliko je ponudnikov jahanja, vožnje s čolni … Lahko pa zberete nekaj več poguma in se odločite za kakšno bolj adrenalinsko pustolovščino, saj menda ta dejavnost precej uspešno odpravlja stres. Lahko skočite s padalom ali elastiko, preskusite soteskanje, se odpravite v adrenalinski park, se popeljete po umetni sankaški stezi ali z zorbom …

Ne samo naravne lepote in različni športi, zanimive so tudi številne prireditve. Čedalje več slovenskih krajev organizira različne poletne festivale v takšni in drugačni obliki – naj gre za folklorne ali etnografske prireditve, upodobitve srednjeveškega dogajanja, občinske prazni-ke, različne glasbene prireditve in podobno. Skratka, pot pod noge, priložnosti je ogromno. Za začetek pa se lahko odpravite na gasilsko veselico v domačem kraju, če seveda ni že mimo.

Spočijte se!

Za nekaj dni preklopite možgane na »off«, odženite vse skrbi in se prepustite uživanju.

O tem, kako Slovenija preživlja trenutne gospodarske razmere, smo se pogovarjali z mag. Dimitrijem Picigo iz Slovenske turistične orga-nizacije. Pravi, da Slovenija skozi te čase dobro vozi. »Čeprav je zmanjšano rast ali upad opaziti povsod, so negativna gibanja pri nas dokaj blaga,« pravi.

Koliko se recesija pri letova-njih v Sloveniji že pozna?

Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize imamo manj dinamično rast skupnega števila gostov in njihovih prenočitev oziroma padec teh kazalnikov. Pri tem naj omenimo, da Slove-nija kot turistična destinacija v regiji osrednje in JV Evrope dosega boljše oziroma manj slabe podatke glede prihodov in prenočitev kot posamezne turistične destinacije omenjene regije. Zavedati se moramo, da je turizem del gospodarstva neke države, in tako kot gospodarstvo ni neobčutljiv za negativne vpli-ve krize. Turizem se od globalne finančne krize ne more distan-cirati oziroma izolirati.

Se turistične navade zaradi recesije kaj spreminjajo?

Ja, zaznavamo potenciranje nekaterih že znanih teženj na področju potovanj oziroma spremembe teh teženj, kot de-nimo potovanja za krajši čas in bliže domu, potovalne odločitve v zadnjem trenutku, zmanjševa-nje števila potovanj in nekoliko daljši glavni dopust, manjši iz-datki turistov v namembni de-stinaciji … Turisti so in bodo postali še bolj občutljivi za raz-merje med ceno in vrednostjo, kar pomeni, da bodo iskani tisti turistični produkti, kjer bo turist

n

n

največ dobil za znesek, ki ga je pripravljen oziroma sposoben odšteti za oddih. Še zdaleč pa ti spremenjeni trendi ne pome-nijo, da bodo ljudje prenehali potovati, zato se tudi turistični tokovi ne bodo ustavili. Dejstvo pa je, da zaradi naštetih vpli-vov krize opažamo precejšnje spremembe v povpraševanju v turizmu. In če želimo biti kon-kurenčni na evropski in svetovni ravni, moramo te spremembe v povpraševanju pri ponudbi upoštevati.

Kaj bi Slovencem svetovali za letošnji dopust, če bi jih že-leli prepričati, naj ostanejo na »domačem terenu«?

Slovenski gosti so za sloven-ski turizem velikega pomena, ne nazadnje znaša delež domačih gostov v številu vseh gostov več kot 50 odstotkov. Gibanje domačih gostov je v Sloveniji – tako kot zaradi spremenje-nih trendov v turizmu domala v skoraj vseh evropskih državah – pozitiven, saj v tem letu ugo-tavljamo stalno rast zanimanja Slovencev za oddih doma. Trend je po eni strani okrepljen zaradi vpliva finančne krize, saj turisti iščejo bližnje in dostopnejše de-stinacije, po drugi strani pa tudi z vse bolj privlačno turistično ponudbo slovenskih turističnih destinacij. Naj spomnimo, da so turistični ponudniki ponudbo v zadnjih letih bistveno nadgra-dili s številnimi novimi nalož-bami v infrastrukturne objekte, hkrati pa imamo tudi vse več inovativne in kreativne turistič-ne ponudbe. Slovenci smo gosti, ki smo o turistični ponudbi v Evropi in svetu dobro obvešče-ni, in zato tudi gosti, ki cenimo kakovostno turistično ponudbo in smo zanjo pripravljen plačati tudi ustrezno ceno.

n

[ INTERVJU ] Dimitrij Piciga, Slovenska turistična organizacija

Ne bojte se, ljudje ne bodo nehali potovatiKljub svetovnemu gospodarskemu in finančnemu krču bodo potovanja, izleti in počitnice ostali aktualni

Kaj je za Slovence privlačnega na domači ponudbi, da jih pre-priča za oddih doma?

Slovenija tudi za slovenske goste še vedno skriva številne turistične bisere, ki na vsakem koncu države presenetijo še tako zahtevnega gosta. Kombinacija neokrnjene narave z različni-mi turističnimi storitvami pa omogoča vedno nove oblike turističnih produktov oziroma turistične ponudbe, ki prijetno presenetijo tudi tiste, ki so pre-

n

potovali domala ves svet. K temu naj dodamo, da je STO glede na aktualno dogajanje v svetovnem gospodarstvu in težnje v giba-nju števila domačih gostov ter s ciljem uskladitve naših tržno-promocijskih aktivnosti na do-mačem trgu okrepila promocijo slovenske turistične ponudbe doma, vendar – naj poudarimo – ne na račun promocije Slove-nije na tujih trgih. Z akcijo pod sloganom BLIZU DOMA, BLIZU SRCA tako želimo Slovencem približati naravne lepote Slo-venije in hkrati spomniti, da je oddih doma na dosegu roke – torej blizu doma – in hkrati pri prijateljih – torej blizu srca. Ak-cijo Slovenska turistična orga-nizacija izvaja v sodelovanju s partnerji in slovenskim turi-stičnim gospodarstvom. Tako je v okviru akcije Slovencem na večjih bencinskih servisih Pe-trola od začetka junija v pollitr-skih plastenkah na voljo izvirska voda, ki jo polni partner akcije, podjetje Unitur. Plastenke so opremljene s posebno etiketo z napisom BLIZU DOMA, BLIZU SRCA, motivom vode in povabi-lom k sodelovanju v nagradni igri, ki poteka v sodelovanju s partnerjem akcije, Združenjem slovenskih naravnih zdravilišč. V okviru akcije smo že in še bo-mo podelili številne tedenske in vikend ter druge pakete v 15 slo-venskih naravnih zdraviliščih, kot vrhunec akcije in kot glavno nagrado pa bomo nekomu zago-tovili tri leta zapored teden dni razvajanja za dve osebi v Grand hotelu Primus v Termah Ptuj. Tudi bralce Financ vabimo, da izpolnijo kupon, ki je na voljo na plastenkah vode, ali letake in tako sodelujejo v žrebanju za glavno in druge nagrade. Lahko pa se pridružijo tudi »lovu na zaklad« – iskanju plastenk, ki so

jih v sodelovanju s partnerji na turističnih destinacijah poskrili po vsej Sloveniji.

Katere destinacije bi želeli posebej omeniti?

Vsaka destinacija v Sloveni-ji je na svoj način edinstvena in posebna in hkrati na dose-gu roke. Prav to je tudi ena od glavnih konkurenčnih prednosti slovenske turistične ponudbe – velika raznovrstnost na razme-roma majhnem prostoru. Tako turist ne v nekaj dneh, temveč nekaj urah lahko spozna desti-nacije, ki jih odlikuje odprtost Panonske nižine, destinacije z alpskim oziroma gorskim podnebjem, edinstveni Kras in mediteransko podnebje. Med osrednje slovenske turistične »centre« uvrščamo Ljubljano, Bled, Postojno in Obalo. Kot omenjeno, pa tudi druge slo-venske turistične destinacije za obiskovalce skrivajo vrsto biserov, vrednih odkrivanj.

Kako se na akcijo Na lepše odzivajo turisti?

Kot že omenjeno, je bila vloga domačega gosta v slovenskem tu-rizmu vedno velika in vedno bo. Slovenska turistična organizaci-ja temu ustrezno – čeprav prete-žni del njenih aktivnosti potekal na tujih trgih – veliko pozornost posveča tudi promociji turizma med domačo ciljno javnostjo. Največji projekt, s katerim želi-mo slovensko turistično ponud-bo približati Slovencem, je prav Na lepše, ki letos teče že osmo leto. Projekt je med domačimi in tujimi gosti odlično sprejet, saj v eni zloženki poleg podrobnega opisa ponudnikov in turističnih produktov na hrbtni strani po-nuja tudi karte s številnimi na-migi oziroma predlogi za oddih v Sloveniji.

n

n

Slovenija tudi za slovenske goste še vedno skriva številne turistične bisere, ki na vsakem koncu države presenetijo še tako zahtevnega gosta.

Tako pravi mag. Dimitrij Pici-ga, direktor Slovenske turistične organizacije.

▶

Trdnjava Kluže je le eno od prizorišč tradicionalne prireditve Festival Kluže. ▶

Dolina Soče s priznanjem destinacija odličnosti v turizmu

V Bovcu so lani kot prva destinacija v Sloveniji prido-bili nominacijo in priznanje »evropska destinacija odličnosti v turizmu«. Dolina Soče, ki je naziv prejela, je projekt Lokalne turistične organizacije Bovec v sodelovanju s Fundacijo poti miru v Posočju iz Kobarida. To je prvi uresničeni projekt v tu-rizmu z evropsko odmevnostjo, ki je nastal skozi konkretno de-stinacijsko povezovanje na ob-močju Severne Primorske.

Kaj je ali bo novega na Bovškem?

Odprtje Penziona Boka konec ju-lija ob več kot 100 metrov visokem slapu Boka,

nov je Penzion Vančar v Čez-soči,

športna agencija Soča Rafting je letos prenovila svoje prostore,

v zaključni fazi je gradnja mla-dinskega doma (youth hostel) v Bovcu,

prenovljen je bovški trg,do jeseni bodo dogradili kulturni

dom, ki bo z več kot 500 sedeži ena izmed največjih dvoran v regiji,

do konca tega leta bo dokončno opremljena Stergulčeva hiša, v ka-teri bo med drugim muzej bovške zgodovine,

odprto je novo igrišče za golf z devetimi luknjami,

konec leta bo otvoritev povezave smučišč Sella Nevea v Italiji in Ka-nin v Sloveniji.

▶

▶

▶

▶

▶▶

▶

▶

▶

NAPOVEDUJEMO

V dolinah navdiha

Foto

: Nad

a Žg

ank/

arhi

v LT

O Bo

vec

22 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 17. julija 2009 SLOVENIJA LAST MINUTE 23www.finance.si

FINANCE, petek, 17. julija 2009

obc_ZAGORJE_92x190_136.indd 1 15.07.2009 15:10:51 Uhr

Poletje v ŠentrupertuSklop glasbenih dogodkov pod imenom Poletje v Šentrupertu je ena najpomembnejših poletnih kulturnih prireditev na Dolenjskem. Prireditve imajo že več kot 10-letno tradicijo, s katero Šentrupert pridobiva ugled in prepoznavnost.

Vsako leto privabimo več po-slušalcev, ki uživajo v nastopih vrhunskih glasbenih umetnikov v ambientu bogate kulturne de-diščine, s katero se v Šentruper-tu zagotovo lahko pohvalimo. V sklopu prireditev imamo tudi poseben segment pod imenom Šentrupert Šentrupertu, v ka-terem dajemo priložnost za predstavitev mladim domačim glasbenim ustvarjalcem. V leto-šnjem programu so že nastopili

pevski zbor OŠ dr. Pavla Lunač-ka Šentrupert in domača skupi-na Cantamus, obetata pa se nam še dva domača glasbena recita-la: Kaje Kapus na violončelu in Zoltana Petra na klavirju, ki bo v soboto, 25. julija 2009, ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori ter domačinke Ane Anderlič na klarinetu s spremljavo, ki se bo predstavila v soboto, 5. septembra 2009, ob 19.30 v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu.

Vabljeni tudi na preostale koncerte:

- sobota, 18. julija: trio Smetana iz Češke, ob 21. uri v cerkvi sv. Frančiška na Veseli Gori, vstop prost,

- torek, 21. julija: Frithof Smith (CH) in Musica Cubicu-laris (SI), ob 20.30 v cerkvi sv.

Ruperta v Šentrupertu, vstop prost,

- sobota, 15. avgusta: Šukar, ob 21. uri pred Barbovo grašči-no na Veseli Gori, vstopnina 10 evrov,

- petek, 21. avgusta: Panto-mime (NL), ob 20.30 v cerkvi sv. Duha na Vihru, vstop prost,

- petek, 28. avgusta: Auser-Musici (IT), ob 20.30 v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu, vstop prost.

Poleg glasbenih prireditev pa šentruperska dolina s svojim razgibanim reliefom, številnimi razglednimi vrhovi in neokr-njeno naravo vabi vse, ki radi aktivno in koristno preživljajo prosti čas. Vse dni v letu vabi Steklasova pohodna pot, ki je poimenovana po zgodovinarju Ivanu Steklasi. Pot je krožna, dolga dobrih 22 kilometrov in

zelo prijetna za hojo, saj je več kot polovica poteka po poljih, travnikih in gozdu. Pot povezuje tudi kolesarske in jahalne poti z bogato kulturno dediščino, turi-stično ponudbo pa zapolnjujejo številne turistične kmetije ob njej. Letos praznujemo že 10. obletnico tradicionalnega Je-senskega pohoda po Steklasovi poti, ki ga organiziramo vsako drugo soboto v oktobru.

Vse informacije o dogodkih so dostopne na spletni strani www.sentrupert.si.

Občina Šentrupert | Šentrupert 33 | 8232 Šentrupert | tel.: 00386 7 34 34 600 | fax: 00386 7 34 34 601www.sentrupert.si | obcina@sentrupert.si

Vabljeni v deželo mehke lepote in umirjenih barv – v Šentrupert.

Ptuj je najstarejše sloven-sko mesto, ki v svojih ulicah skriva stotero zakladov. Kjerkoli v mestu obstoji človek, je dediščina kulisa okrog njega.

Bogate zgodbe mestne zgo-dovine boste odkrili v ptujskih cerkvah in samostanih, obo-kanih vinskih kleteh, na Ptuj-skem gradu, pri mestnem stol-pu in Orfejevem spomeniku, v

Mitrejih in drugih podobnih objektih. Mesto in okolica pa poleg kulturne dediščine po-nujata tudi številne možnosti za preživljanje aktivnih poči-tnic. Ljubitelji narave si lahko privoščijo jahanje, na voljo so tekaške steze, veliko spreha-jalnih, pohodniških in kolesar-skih poti različnih zahtevnosti. Poletite lahko na panoramski polet z balonom, se preizku-site v jadralnem in športnem

letalstvu ali skočite v tandemu s padalom.

Jedro turistične ponudbeIn katere so glavne turistične

točke Ptuja? To so Terme Ptuj, ki so ene najmlajših slovenskih term, Golf igrišče Ptuj, ki se ponaša z ve-liko vodnimi ovirami, reka Drava in Ptujsko jezero, pohodniške po-ti po neokrnjeni naravi, dravska kolesarska pot, ptujske kulturne poti in mitrejska pot.

Kultura in narava, sprostitev in zabava

Ptuj poletiStarodavne ptujske ulice so

idealna kulisa za razne prireditve na prostem. Naštevamo najbolj zanimive:

Art stays Ptuj 2009, 24.–31. julija, mednarodni festival so-dobnih vizualnih umetnosti z mednarodno likovno kolonijo in glasbenim festivalom Arsana,

Ptujska poletna noč, 31. juli-ja–1. avgusta, kulturno-zabavna prireditev po ulicah in trgih sta-rega mestnega jedra z bogato gostinsko in drugo ponudbo na stojnicah,

Rancarija, 1. avgusta ob prazniku mestne občine Ptuj, tekmovanje v veslanju s tradicio-nalnimi dravskimi čolni »rancar-kami« na reki Dravi in Ptujskem jezeru,

40. festival narodnozabavne glasbe, 21.–22. avgusta, tradici-onalni festival narodnozabavne glasbe,

Rimske igre v Termah Ptuj, 21.–23. avgusta, rimske igre so kulturno-zabavna prireditev, ki temelji na antičnih koreninah Ptuja,

Ptuj – odprto mesto, 24. avgu-sta–1. septembra, ptujski pou-lični festival z nastopi pouličnih gledališč, animatorjev, glasbe-nikov, plesalcev, lutkarjev, pan-tomimikov, slikarjev, grafitarjev in drugih ustvarjalcev, poteka konec avgusta več dni po ulicah in trgih starega mestnega jedra,

Poli kolesarski maraton, 5. septembra, največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji,

Ptujske grajske igre, 5. sep-tembra, družabna prireditev, ki oživlja zgodovino gradu in mesta, prikazuje srednjeveško kulturo, vzgaja pripadnost ptuj-skemu kulturnemu prostoru.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Ptuj in okolica poleg kulturne dediščine ponujata številne možnosti za preživljanje aktivnih počitnic.▶

Adrenalin je hormon, ki nastaja v sredici nadledvič-ne žleze, sprošča pa se pri vseh posebnih okoliščinah, ki segajo zunaj rutine človekovega vsakodnevne-ga delovanja. Tudi stres na delu lahko povzroči izlo-čanje adrenalina, če pa na zadevo pogledamo s prave perspektive, lahko kaj hitro spoznamo, da nam bo adrenalin pomagal tudi pri premagovanju stresa. In kako najlaže spodbudimo izločanje adrenalina?

Vsakdo, ki se je že kdaj spo-prijel z »nenavadnim« športom, pozna občutek. Najprej malo strahu, nato neverjeten užitek in na koncu popolna sprostitev. Tako imenovani adrenalinski športi, kakor komercialna se že sliši ta oznaka, so odličen način premagovanja stresa, še posebno, če si v poletnem času ne moremo privoščiti dolgega oddiha. In Slovenija ponuja pol-no adrenalinskih izzivov.

Slovenske vodeKamorkoli se obrnemo, v Slo-

veniji naletimo na vodo, pa naj gre za deroče reke, mirna jezera ali razburkano morje. Zakaj jih ne bi izkoristili s športom, ki nam bo hitreje pognal kri po žilah? Na vsaki reki najdemo ponudnike, ki nas bodo varno popeljali po brzi-cah. Naj gre za rafting, canyoning (soteskanje), vožnjo s kajakom ali kaj podobnega, boj z rekami ima v Sloveniji že dolgo zgodovino, za središče »športov v strugi« pa prav gotovo velja Bovec z reko Sočo.

Slovenski zrakČe nam voda ne diši preveč,

se bomo morda bolje počuti-

li v zraku. Tudi tu Slovenija ponuja precejšen odmerek adrenalina. Najbolj pogumni bodo morda poskusili edin-stveno občutje prostega pada pri skoku s padalom ali skoku z elastiko. Če pa nas metanje v praznino ne navdušuje ta-ko zelo, si lahko privoščimo lahkoten, lahko pa tudi akro-batsko obarvan polet z jadral-nim padalom ali motornim zmajem. Za naštete zračne dogodivščine se bo najbolje pozanimati kar na najbližjem letališču.

Slovenska zemljaNekaterih ne moreta nav-

dušiti niti voda niti zrak in se

najbolje počutijo na trdnih tleh, čeprav tudi »zemeljski« športi lahko spodbudijo tvor-bo adrenalina. V Sloveniji v zadnjih letih lahko opazimo velik razmah dejavnosti kole-sarskih parkov, kjer se lahko s polnovzmetenim kolesom odpravimo prek različnih skokov in ovir ali pa se pre-pustimo divjanju po gozdnih strminah. Kolesarski adre-nalin lahko sproščamo na Pohorju, v Kranjski Gori, na Kaninu ter drugih kolesarskih parkih po Sloveniji. Ker pa so takšna divjaška kolesa zelo draga, nam jih bodo posodili kar v parkih, skupaj z zaščitno opremo.

Adrenalinska Slovenija za lažje premagovanje stresaNaravna raznolikost Slovenije omogoča polno izletov in aktivnosti, ki nam pospešijo srčni utrip

Razdalje, s katerimi se spopadamo na izletu s kole-som, so lahko zelo dolge. Tisti, ki so skoraj priraščeni na kolo, prevozijo tudi vso Slovenijo, za povprečne izletnike pa Slovenija ponu-ja slikovite ture, ki jih lahko povežemo tudi z obiskom lokalnih znamenitosti.

Za Slovenijo lahko rečemo, da je kolesarskim izletnikom prijazna dežela, saj urejene kolesarske poti lahko najdemo vsepovsod po državi, poskrbeti moramo le, da bo izbrana tura primerna za naše fizične spo-sobnosti in kolesarsko opremo. Kdor teh poti še ne pozna, mu bodo prav gotovo v veliko pomoč kolesarske karte, ki obsegajo vso Slovenijo ali pa posamezna ob-močja. Najdemo jih v lokalnih turističnih organizacijah in tu-rističnoinformacijskih centrih v mestih.

Zavijmo s cesteČeprav je Slovenijo s kolesa

lepo videti že s cestnih tur, ki so speljane po krajinskih parkih, v okolici naravnih zdravilišč in prek slovenskega podeželja, kjer najdemo lokalne krožne kole-sarske poti, pa Slovenija ponuja tudi veliko malce bolj razgibanih gozdnih poti, ki so kot nalašč za gorske kolesarje. Ti se lahko povzpnejo tudi na kakšno od slovenskih planin, se okrepčajo, sledi pa razburljiv spust v dolino. Če nam to še ne požene dovolj adrenalina po krvi, se lahko od-pravimo v katerega od urejenih »bike parkov«, ki v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju.

Novi izzivi, dosegljivi z železnico

Novi kolesarski izzivi v Slove-niji so lahko obarvani tudi s kul-turno dediščino. Lepo doživetje je denimo kolesarski izlet skozi podzemlje Pece, kjer bomo viju-

gali po opuščenih rovih rudni-ka svinca. Če pa se odločimo za daljši kolesarski podvig, bo prav gotovo lep izziv prečkanje meje z Avstrijo na brodu čez Muro – na točki, kjer se začne slovenski del vseeevropskega kolesarskega projekta Euro Velo, ki povezuje Baltik z Jadranom.

Glede na to, da Slovenija vse-eno ni tako majhna, kot se zdi, ko se po njej vozimo z avtomo-bilom, je možno do nekaterih kolesarskih poti priti tudi z vla-kom. Da ne bomo prehitro zavili proti domu, je ob veliko urejenih kolesarskih poteh poskrbljeno tudi za prenočitev, servis koles, ponekod pa se lahko na pot z va-mi odpravi izkušen vodnik.

Rekreativno tekmovalno kolesarstvo

Slovenija spodbuja tudi rekreativno tekmovalno ko-lesarstvo. V poletnih mesecih se lahko udeležimo cele vrste rekreativnih dogodkov, naj ome-nimo le tradicionalni vzpon na Mangart, ki bo letos potekal 23. julija.

Najbolj pogumni bodo morda poskusili edinstveno občutje prostega pada pri skoku s padalom ali skoku z elastiko. ▶

Zakaj pa ne s kolesom? Slovenija kot stičišče gora in morja, krasa in panonskega sveta ponuja edinstveno pokrajino, ki kar kliče po skoku na kolo

Urejene kolesarske poti lahko najdemo vsepovsod po Sloveniji, izbrati moramo le primerno turo za naše fizične sposobnosti in kolesarsko opremo.

▶

Adrenalinsko je lahko povsod

Četudi v zgornjih vrsticah niste našli adrenalinskega izziva, ki bi vas navdušil, je možnosti v Sloveniji še ogro-mno. Odvisniki od bencin-skih hlapov se lahko odločijo za divjo vožnjo s štirikole-sniki. Zaljubljenci v gore si popestrijo hribolazništvo še z obiskom plezališča, zimski nostalgiki pa bodo napadli umetne sankaške proge, ki jih najdemo na večjih slo-venskih smučiščih. V vsakem primeru pa velja – adrenalin sprošča, možnosti za tako sprostitev pa so v Sloveniji skoraj neomejene.

Dežela velja za eno večjih strnjenih kraških ozemelj. Zaradi zakraselosti so vse vode ra-zen Kolpe ponikalnice.

Središče dežele je mesto Kočevje, od koder se lahko odpravite na izlet po okoliških gozdovih ali označenih pešpoteh.

Na Kočevskem si lahko ogledate števil-ne kulturne znamenitosti. Posebnost je sramotilni steber v Predgradu (13.stol), ob katerem so kaznovali zločince.17. in 18. 07.2009 bo v Predgradu potekala tradicionalna srednjeveška prireditev Pragerjada z zabavnim programom.

Posebnost Kočevske je ohranjenost prvobitne narave in zlasti gozdov.

www.obcinakocevje.si

Fot

o: D

ream

stim

e

24 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 17. julija 2009

Predstavljamo vam najbolj vroče poletne ponudbe za potovanje z vlakom. Vse podrobnosti in še veliko več si lahko ogledate na spletni strani Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.si.

SLOVENIJAZ vlakom do slovenske oba-

le – brez čakanja v kolonah: Do Kopra vsak dan vozijo štirje di-rektni vlaki. Vsako soboto, nede-ljo in praznik iz Maribora, Celja in Ljubljane v Koper vozi še vlak Inter City Slovenija. Ob vikendih vozi tudi kopalni vlak na progi Jesenice–Nova Gorica–Koper.

Skok do zdravilišč in kopa-lišč – kopalni izlet brez stre-sa: Neposredno ob železniški postaji so Zdravilišče Laško in Welness park Thermana ter Atomske toplice in Terme Olimia v Podčetrtku. Poleg re-dnih vlakov vsako soboto vozi še poseben zdraviliški vlak do Laškega in Podčetrtka. Z na-kupom železniške vozovnice si zagotovite dodatne popuste pri

nekaterih zdraviliških storitvah. V Ljubljani z železniške postaje petkrat na dan vozi vlak v naku-povalno središče BTC, kjer se lahko osvežite v vodnem mestu Atlantis. Z nakupom vozovnice si zagotovite 25-odstotni popust za obisk kopališča.

Obisk Postojnske jame in Škocjanskih jam – nepo-sredno do vhoda: Z vlakom se lahko odpravite tudi na obisk Postojnske jame, Predjamske-ga gradu in Škocjanskih jam. Z železniške postaje Postojna je vzpostavljena neposredna av-tobusna povezava do Postojnske jame in Predjamskega gradu, z železniške postaje Divača pa do Škocjanskih jam. Za imetnike železniških vozovnic je avtobu-sni prevoz brezplačen.

Vstopnice za koncerte in prireditve z dodatno ugodno-stjo: V info centrih na železni-ških postajah Ljubljana, Celje in Maribor lahko kupite vstopnice za prireditve ali koncerte v Slo-veniji in tujini. Ob nakupu vsto-

pnice dobite bon za 50-odstotni popust pri nakupu železniške vozovnice, ki velja za dve osebi za potovanje v Sloveniji.

Ugodnosti za nakupe žele-zniških vozovnic – za vsakega nekaj: Za vse potnike velja ob vikendih 30-odstotni popust, poleg tega veljajo za posame-zne kategorije potnikov še do-datni popusti – denimo popust za družine, ko otroci do 12. leta potujejo brezplačno.

TUJINANa obisk v Avstrijo – dva

meseca potovanj že od 25 evrov, enotna vozovnica za Gradec: Mladim do 26. leta starosti ponujamo posebno vozovnico »Sommerticket«, ki omogoča dva meseca neomejenega šte-vila potovanj po Avstriji že od 25 evrov dalje. Pod blagovno znam-ko Regio As ponujamo povratna potovanja do Beljaka ali Gradca. Zanimiva ponudba je tudi krožno potovanje prek Koroške po progi Ljubljana–Beljak–Celovec–Pre-valje–Maribor–Celje–Ljubljana

s poljubno izbiro odhodne po-staje. Naprodaj je tudi enotna vozovnica za mesto Gradec – vo-zovnica velja tudi za vzpenjačo na grad Schlossberg.

Potepanje po Evropi z vo-zovnico Inter Rail: Inter Rail z največjo paleto ponudbe doslej omogoča oglede 30 evropskih dr-žav že od 32 evrov dalje. Ponud-ba velja za potnike vseh starosti, cene pa so odvisne od izbrane države, števila potovalnih dni in starosti potnika. Za potovanje v

Grčijo z ladijsko linijo iz Benetk ali Ancone veljajo dodatne ugo-dnosti. Primerna kombinacija je tudi za pot z letalom in nakupom Inter Rail v Sloveniji.

Nizkocenovne ponudbe že od 19 evrov dalje: Pravočasno rezervirajte sedeže za nizko-cenovne ponudbe do Dunaja, Züricha, Budimpešte, Salzburga, Prage in Beograda. Število mest je omejeno. Za Nemčijo, Avstri-jo, Češko, Slovaško, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino

ter Makedonijo in Grčijo velja ponudba City Star za skupine do pet oseb. Prva oseba plača redno ceno, druga le polovično, otroci pa potujejo brezplačno ali s 75-odstotnim popustom.

Skupine mladih do 20 let – 70-odstotni popust: Velja za skupine najmanj šest oseb, starih do 20 let, in sicer na poto-vanjih v Avstrijo in na Hrvaško – na direktnih vlakih za Salz-burg, Innsbruck, Beljak, Gradec, Dunaj, Reko, Pulj in Split.

Najbolj vroče ponudbe za vlak

Cerklje pod krvavCem

www.cerklje.si

Slovenska zimska smučar-ska središča si čedalje bolj uspešno prizadevajo goste privabljati tudi poleti. Z malo iznajdljivosti in inova-tivnosti imajo turistom kaj ponuditi — veliko priložnosti za sprehode, kolesarjenje, adrenalinske športe ali pa zgolj za lenarjenje v senci.

Svež zrak, neokrnjena nara-va, hlad v senci gozdov, veliko možnosti za rekreacijo …, vse to so prednosti, ki ste jih deležni, če se odpravite na dopust v vi-še ležeče kraje. Kranjska Gora, Krvavec, Pohorje, Rogla, Bovško … je le nekaj imen, kjer lahko uživate v naravi in si nabirate novih moči.

Odkrivanje skritih kotičkovSeveda pa lahko v naravi

uživate tudi niže – denimo ob rekah, kakršne so Soča, Kolpa, Krka in druge, na še ne dovolj odkritih območjih, kakršni sta denimo Kostel ali Kočevska, da številnih slovenskih jezer – znanih in manj znanih – niti ne omenjamo. Ker vsa ta ob-

močja sodijo v podeželski svet Slovenije, se lahko med dopu-stom veliko naučite o slovenski kulturno-zgodovinski dediščini, spoznavate, kakšen odnos do narave imajo tamkajšnji prebi-valci, uživate ob domači hrani in odkrivate zanimive kotičke, ki jih nikoli ne zmanjka. Tudi priložnosti za aktivnosti je za-

res veliko – lahko si privoščite čisto običajen sprehod, lahko se zapeljete s kolesom, zajaše-te konja, se spustite po mirni reki ali pa si privoščite kaj bolj adrenalinskega.

Zrak, ki prijaPosebna odlika vseh opisa-

nih krajev je svež zrak. V više

ležečem svetu in krajih z veliko gozda je zrak veliko bolj prijeten in tudi blagodejen. Nekatere de-stinacije se lahko pohvalijo celo z dokazano zdravilnimi učinki svoje klime, je pa res, da v nobe-nem primeru ne boste zgrešili, če se boste odločili za dopust v naravi – čim dlje od mesta in čim bliže gozda.

Včasih bi se radi zapeljali na nekajdnevni izlet po Sloveniji, vendar ne zgolj na eno lokacijo. Da nam ne bi bilo treba vsak večer iskati prenočišča, lahko tega peljemo kar s seboj. Potrebnih je le nekaj priprav in že smo na poti!

Izleti z avtodomom so vedno bolj priljubljeni, predvsem za-radi edinstvenosti preživljanja prostega časa s prijatelji, saj veliki avtodomi sprejmejo tudi šest in več potnikov. Za prve iz-kušnje potovanja z avtodomom je tega najbolje najeti. Ponudba je zelo pestra, saj lahko najame-mo vse velikosti, pa tudi cene

niso več tako visoke, kot so bile pred leti.

Cena je odvisna od velikosti vozila in časa izposoje

Seveda pa so cene odvisne tudi od sezone, poleti je izpo-soja najdražja, saj bomo za pov-prečni avtodom morali odšteti med 100 in 110 evrov na dan, cena pa lahko variira, odvisno od opremljenosti in velikosti avtodoma, nekateri ponudniki pa ponujajo tudi posebne vikend pakete za najem. Nepoučenega najemnika lahko presenetijo še kavcija za vozilo ter stroški plina in kemikalij za mobilno strani-šče, upoštevati pa je treba tudi malce večjo porabo goriva.

Vedno več postajališč za avtodome

Glede na to, da smo se za iz-let z avtodomom odločili zato, da bi bili bolj svobodni, nam tudi iskanje primernih kampov ne bo pogodu. V Sloveniji zato sledimo zgledu tujine, kjer na turističnih točkah in tudi av-tocestah najdemo postajališča, kjer se lahko založimo s svežo vodo ter izpraznimo rezervo-arje odpadne vode in mobilno stranišče, postajališča pa imajo tudi električne priključke. V Sloveniji najdemo takšna po-stajališča na avtocestnem kri-žu, pa tudi v turističnih krajih, kot sta Rogla in Bovec ter še marsikje.

Med dopustom si privoščite stik z naravo

Hiša na kolesih tudi za krajše izlete