u ni na rt zgodovinaportal.mss.edus.si/msswww/programi2011/programi/media/pdf/ucni_nacrti/...dr....

U�NI NA�RT

ZGODOVINA Gimnazija

Splošna gimnazija – Gimnazija z italijanskim u�nim jezikom

Obvezni predmet (280 ur)

2

U�NI NA�RT

ZGODOVINA

Gimnazija; Splošna gimnazija – gimnazija z italijanskim u�nim jezikom

Obvezni predmet (280 ur)

Predmetna komisija:

Vojko Kunaver, prof., Zavod RS za šolstvo, �lan

dr. Aleš Gabri�, Inštitut za novejšo zgodovino, �lan

mag. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, �lanica

mag. Jelka Razpotnik, Gimnazija Šentvid, �lanica

mag. Andreja Vali�, Gimnazija Kranj, �lanica

mag. Boris Radosavljevi�, III. Gimnazija Maribor, �lan

Mojca Glaser Tehovnik, Gimnazija Vi�, �lanica

Sonja Bizjak, Gimnazija Piran, �lanica

Sre�ko Zgaga, Gimnazija Poljane, �lan

Milena Globo�nik, Gimnazija Kranj, �lanica

Janez Globo�nik, Zavod RS za šolstvo, �lan

Pri pripravi prilagoditve je sodeloval: Guido Križman, Srednja šola Pietro Coppo Izola.

Pri posodabljanju u�nega na�rta je predmetna komisija za posodabljanje u�nega na�rta za

zgodovino izhajala iz obstoje�ega u�nega na�rta za zgodovino iz leta 1998.

Recenzenti:

dr. Peter Štih, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

dr. Danijela Trškan, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Špela Frantar, Gimnazija Bežigrad

Uredili: Katja Križnik in Nataša Purkat

Sprejeto na 111. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 28. 2. 2008.

*Prilagoditve so ozna�ene z odebeljenim tiskom.

3

Kazalo

1 Opredelitev predmeta………………………………………………………………………………..6

2 Splošni cilji/kompetence predmeta……………………………………………………….................8

2.1 Cilji, ki se nanašajo na znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in

procesov………………………………………………………………………………………………...8

2.2 Cilji, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veš�in………………………………………….8

2.3 Cilji, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanja, naravnanosti, stališ�…………………..9

2.4 Klju�ne kompetence……………………………………………………………………………….9

3 Cilji in vsebine………………………………………………………………………………………13

3.1 Prazgodovina in stari vek………………………………………………………………………...13

3.1.1 Obvezne širše teme……………………………………………………………………………...13

3.1.1.1 Zakaj je pomembna zgodovina?.................................................................................................13

3.1.1.2 Od mestnih držav do prvih imperijev……………………………………………….................14

3.1.1.3 Prazgodovinska in anti�na kulturna dediš�ina na tleh današnje Slovenije in v

Istri…………………………………………………………………………………...………………..16

3.1.2 Izbirne širše teme………………………………………………………………………………..17

3.1.2.1 Sti�iš�a kultur…………………………………………………………………………………………….17

3.1.2.2 Zgodovina vsakdanjega življenja………………………………………………………………………18

3.1.2.3 Od prvih umetnikov do prvih znanstvenikov…………………………………………………………19

3.1.2.4 Od magije do religije……………………………………………………………………………………21

3.2 Srednji vek, doba humanizma in renesanse, doba absolutizma, za�etki

industrializacije…………………………………………………………………………….................22

3.2.1 Obvezne širše teme……………………………………………………………………………...22

3.2.1.1 Razli�ni modeli vladanja……………………………………………………………................22

3.2.1.2 Etni�ne družbene in gospodarske spremembe…………………………………………………24

3.2.1.3 Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci. Apeninski polotok: od mestnih komun do

regionalih držav. Istra od srednjega veka do 18. stoletja …...……………………………………..25

3.2.2 Izbirne širše teme………………………………………………………………………………..………..27

3.2.2.1 Sti�iš�a kultur…………………………………………………………………………………………….27

3.2.2.2 Kako tema�en je bil v resnici srednji vek?.................................................................................28

3.2.2.3 Srednjeveške verske vojne…………………………………………………………………................29

3.2.2.4 Na�ini življenja na podeželju in v mestih na tleh današnje Slovenije in v Istri od 11.

do 18. stoletja …………………………………………………………………………………………............30

3.3 19. stoletje………………………………………………………………………………................32

4

3.3.1 Obvezne širše teme……………………………………………………………………..............32

3.3.1.1 Vzpon meš�anstva in uveljavitev parlamentarizma…………………………………................32

3.3.1.2 Nemirne vode: od nacionalnih gibanj do prve svetovne vojne………………………………...33

3.3.1.3 Slovensko nacionalno oblikovanje. Italijanski Risorgimento. Od združitve Italije do konca

19. stoletja. Istra v 19. stoletju.………………………………………………………………………34

3.3.2 Izbirne širše teme………………………………………………………………………………..36

3.3.2.1 Bliš� in beda industrijskega razvoja…………………………………………………………………..36

3.3.2.2 Vsakdanje življenje v 19. stoletju………………………………………………………………………37

3.3.2.3 Razvoj družbe na Slovenskem v 19. stoletju. Italijanska družba v drugi polovici 19. stoletja

…………………………………….................................................................................………………........38

3.2.3.4 Sti�iš�a kultur: Daljni Vzhod, Severna in Latinska Amerika v 19. stoletju……………..............40

3.4 20. in za�etek 21. stoletja….……………………………………………………………...............41

3.4.1 Obvezne širše teme……………………………………………………………………...............41

3.4.1.1 Razvoj demokracije…………………………………………………………………................41

3.4.1.2 Sodelovanje in konflikti v 20. stoletju………………………………………………................42

3.4.1.3 Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju. Italija v 20. stoletju. Italijanska manjšina v

Jugoslaviji in Sloveniji….......................................…………………………………………...............44

3.4.2 Izbirne širše teme………………………………………………………………………..............45

3.4.2.1 Civilno družbena gibanja in �lovekove pravice…………………………………………................45

3.4.2.2 Migracije prebivalstva………………………………………………………………………………….46

3.4.2.3 Znanost in tehnologija v 20. stoletju………………………………………………………………….48

3.4.2.4 Spreminjajo�i se na�ini življenja na Slovenskem in v Italiji po drugi svetovni vojni............49

4 Pri�akovani dosežki………………………………………………………………………………...51

4.1 Prazgodovina in stari vek………………………………………………………………………..51

4.1.1 Obvezne teme…………………………………………………………………………………...51

4.1.2 Izbirne teme……………………………………………………………………………………..52


industrializacije…………………………………………………………………………….................53

4.2.1 Obvezne teme…………………………………………………………………………………...53

4.2.2 Izbirne teme……………………………………………………………………………………..55

4.3 19. stoletje…………………………………………………………………………………………56

4.3.1 Obvezne teme……………………………………………………………………………...........56

4.3.2 Izbirne teme……………………………………………………………………………..............57

4.4 20. stoletje in za�etek 21. stoletja………………………………………………………...............58

4.4.1 Obvezne teme…………………………………………………………………………...............58

4.4.2 Izbirne teme..................................................................................................................................59

4.5 Pri�akovani dosežki, ki se nanašajo na spretnosti in veš�ine.....................................................60

5

4.6 Pri�akovani dosežki na podro�ju razvijanja odnosov, ravnanja, naravnanosti in

stališ�…………………………………………………………………………………………………..60

5 Medpredmetne povezave…………………………………………………………………...............62

6 Didakti�na priporo�ila……………………………………………………………………………..63

6.1 Tematska zasnova in izbirnost…………………………………………………………………..63

6.2 Ciljno-procesna zasnova………………………………………………………………………….63

6.3 Oblike in metode dela…………………………………………………………………………….64

6.4 Šole z italijanskim u�nim jezikom……………………………………………………………….65

6.5 Dijaki s posebnimi potrebami……………………………………………………………………65

6.5 Šole z italijanskim u�nim jezikom….............................................................................................65

7 Vrednotenje dosežkov………………………………………………………………………………66

7. 1 Podro�ja preverjanja in ocenjevanja znanja z opismo pri�akovanih rezultatov znanja……66

7.1.1 Znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov, idej, problemov,

odnosov, konceptov…………………………………………………………………………………..66

7.1.2 Analiza, sinteza, interpretacija, argumentacija in vrednotenje zgodovinskih

virov……………………………………………………………………………………………………66

7.1.3 Projekti………………………………………………………………………………………….67

1 OPREDELITEV PREDMETA

6

Zgodovina je v programu gimnazije (modul 280 ur) obvezni u�ni predmet v obsegu 280 ur.

Namen pouka zgodovine je spodbujanje radovednosti o življenju ljudi v preteklosti ter

sedanjosti in razvijanje sposobnosti boljšega razumevanja zna�ilnosti razli�nih zgodovinskih

obdobij, pojavov, procesov, sprememb in problemov v preteklosti in sedanjosti doma in v

svetu.

Pouk zgodovine v šoli izhaja iz zgodovine kot znanstvene discipline. Glavni koncepti

zgodovine so: koncept �asa in prostora, koncept sprememb, koncept kontinuitete, koncept

vzro�nosti in posledi�nosti.

Poudarek pri pouku je na kriti�ni analizi in interpretaciji podatkov, didakti�no prilagojeni

dijakom, in na oblikovanju samostojnih zaklju�kov, mnenj in stališ� o pojavih in procesih ter

na raziskovanju razli�nih perspektiv in interpretacij o posameznih pojavih in procesih.

Poudarjeno je tudi medsebojno delovanje med ljudmi in okoljem ter zgodovinskimi pojavi in

procesi. Z izbranimi zgodovinskimi primeri ter u�nim gradivom se prispeva tudi k

razumevanju in spoštovanju tolerance, �lovekovih pravic, demokrati�nih vrednot in kulturne

raznolikosti.

U�ni na�rt je zasnovan tematsko, tako da zajema izbrane klju�ne zgodovinske pojave in

procese, ki pomenijo pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja �loveštva.

Poudarek je na socialno-kulturnih temah in vsebinah z zgodovino vsakdanjega življenja, s

prikazom materialnih in duhovnih dosežkov �loveštva v izbranih zgodovinskih obdobjih.

U�ni na�rt prinaša ve� širših tem in sicer tri obvezne in štiri izbirne, izmed katerih profesorji

glede na zanimanje dijakov, svojo strokovno presojo in pogoje pouka izberejo eno do dve. V

vsakem letniku se torej obravnavajo štiri širše teme oz. v celotnem gimnazijskem programu

dvanajst obveznih in štiri do osem izbirne širše teme. Vsaka širša tema je opredeljena s

tematskimi cilji, z jedrnimi vsebinami in klju�nimi koncepti. Z izbirnimi širšimi temami se

znanje poglablja in nadgrajuje.

Poudarjena je tudi lokalna, nacionalna, slovenska, regionalna in evropska zgodovina, pri

posameznih širših temah pa je vklju�en tudi izveevropski svet.

Slovenska in italijanska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediš�ina so umeš�ene

v širši srednjeevropski in evropski prostor, kar omogo�a boljše razumevanje vplivov na

dogajanje in procese in njihovo medsebojno povezanost. Zgodovina ima tudi pomembno

7

vlogo pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete, poudarja pa se tudi evropska in

individualna identiteta.

U�ni na�rt se navezuje na znanja in spretnosti, ki so jih dijaki usvojili v devetletni osnovni

šoli, ta znanja in spretnosti nadgrajuje in poglablja.

2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE PREDMETA

2.1 Cilji, ki se nanašajo na znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov,

pojavov in procesov

Dijaki/-nje:

1. pojasnijo klju�ne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, italijanske,

slovenske in krajevne zgodovine;

2. razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na italijansko in slovensko

zgodovino;

3. pojasnijo in primerjajo na�ine življenja in miselnosti ter znanstvene dosežke ter njihov

vpliv na gospodarske procese, socialne odnose in okolje v razli�nih zgodovinskih obdobjih;

4. razložijo in ocenijo �lovekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti;

5. raziš�ejo zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oz.

odvijali ter z današnje perspektive;

6. razlikujejo vzroke, povode in posledice, ter ugotavljajo soodvisnost razli�nih pojavov in

procesov, kontinuitete in sprememb v razvoju;

7. pravilno uporabljajo temeljno zgodovinsko terminologijo.

2.2 Cilji, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veš�in

Dijaki/-nje:

8

1. razvijajo sposobnosti �asovnih in prostorskih predstav;

2. razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kriti�ne presoje vrednosti in

uporabnosti informacij in zgodovinskih virov;

3. se zavedajo relativnosti informacij;

3. oblikujejo samostojne zaklju�ke, mnenja, stališ�a in interpretacije zgodovinskih dogodkov,

pojavov in procesov;

4. se u�ijo iz multiperspektivnih zgodovinskih virov, ki so dostopni prek vklju�evanja IKT v

pouk zgodovine;

5. razvijajo sposobnosti razli�nih oblik komunikacije (pisno, ustno, debatne tehnike, z

uporabo IKT …).

2.3 Cilji, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanja, naravnanosti,

stališ�

Dijaki/-nje:

1. razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost italijanskega in slovenskega

naroda in njegovih dosežkov ter utrjejujejo narodno zavest in zavest o državni pripadnosti;

2. poudarjajo pozitivne kulturne vplive znotraj slovenskega in italijanskega naroda in s

sosednjimi narodi;

3. razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto;

4. ocenijo pomen ohranjanja slovenske, italijanske, evropske in svetovne kulturne dediš�ine;

5. razvijajo odgovoren osnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediš�ine;

6. prek izbranih primerov iz zgodovine razvijajo poglede na svet, ki spoštujejo �lovekove

pravice, enakost in demokracijo ter demokrati�no in odgovorno državljanstvo;

7. obsodijo zlo�ine proti �loveštvu, genocide, holokavst in druge oblike množi�nega kršenja

�lovekovih pravic;

8. razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje enakopravnosti med spoloma;

9. razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje razli�nosti in druga�nosti ver, kultur in

skupnosti;

10. razvijajo pripravljenost premagovati stereotipe in predsodke;

11. razvijajo odprtost do novih idej in previdnost pri izrekanju sodb;

12. razvijajo pozitiven odnos do raznolikosti, multikulturnosti in druga�nih družbenih

modelov;

9

13. razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odlo�anja ter svoje poglede na zgodovino;

14. razvijajo dovzetnost za razli�ne poglede oz. interpetacije ter razumejo zakaj se pojavijo.

2.4 Klju�ne kompetence

Pri pouku zgodovine je možno razvijati vseh osem klju�nih kompetenc za vseživljensko

u�enje, ki so zapisane v Priporo�ilu Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2006.

V nadaljevanju navajamo, kako se lahko posamezne klju�ne kompetence za vseživljenjsko

u�enje uresni�ujejo pri pouku zgodovine.

2.4.1 Sporazumevanje v maternem jeziku

Sporazumevalno kompetenco v maternem jeziku lahko pri pouku zgodovine spodbujamo in

razvijamo na ve� na�inov, in sicer:

1. s spodbujanjem pravilne uporabe zgodovinske terminologije v italijanskem jeziku;

2. s spodbujanjem razli�nih oblik komunikacije kot so npr. razli�ne oblike ustne in pisne

komunikacije;

3. z oblikovanjem, izražanjem in zagovarjanjem argumentov v esejih ali pri razli�nih debatnih

tehnikah ipd.

4. z vklju�evanjem najrazli�nejših pisnih in ustnih zgodovinskih virov kot so npr.:

A Ustno izro�ilo kot so miti, pripovedke, zgodovinske pesmi, genealoške ali zgodovinske

pripovedi.

B Pisani literarni viri kot so letopisi in kronike, biografije, spomini, avtobiografije, dnevniki,

literarna dela z zgodovinskim ozadjem.

C Publicisti�ni viri kot so letaki, javna pisma, �asopisi, politi�ne publikacije, razne bele,

modre oz. »barvne« državne knjige z razlago politike.

D Deli aktov ali vrste aktov kot so razne listine, urbarji, diplomatska poro�ila, sodniške

utemeljitve sodb, poslovne knjige ipd.;

5. s spodbujanjem in vklju�evanjem zgodovinske strokovne literature v pouk, ki je že pisana

na temelju zgodovinskih virov, z uporabo razli�nih leksikonov in enciklopedij;

10

6. z vklju�evanjem razli�nih debatnih tehnik in z razli�nimi oblikami sodelovalnega u�enja se

lahko spobduja kulturo kriti�nega in konstruktivnega dialoga oz. soo�enja razli�nih mnenj in

stališ�.

2.4.2 Sporazumevanje v tujih jezikih

Zmožnost sporazumevanja v tujih jezikih se lahko spodbuja in razvija tudi pri pouku

zgodovine:

1. z mednarodno izmenjavo dijakov;

2. s strokovnimi ekskurzijami in terenskim delom v tujini;

3. z vklju�evanjem v razli�ne mednarodne projekte ipd.

2.4.3 Matemati�na kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Matemati�na kompetenca se lahko razvija tudi pri pouku zgodovine, in sicer:

1. matemati�no logi�no in prostorsko razmišljanje z umeš�anjem zgodovinskih dogodkov,

pojavov in procesov v ustrezen zgodovinski prostor ter z vzro�no-posledi�nim mišljenjem;

2. z uporabo razli�nih �asovnih merskih enot in orientacijo v zgodovinskem �asu;

3. s prera�unavanjem �asa iz starih na�inov štetja let in koledarjev v sedanjega;

4. s prera�unavanjem starih mer in uteži v moderne;

5. z uporabo zgodovinskih virov, ki vklju�ujejo statisti�ne podatke v obliki grafov, tabel ipd.

Osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji se razvija in spodbuja:

1. s sklepanjem s pomo�jo dokazov iz razli�nih zgodovinskih virov;

2. s spodbujanjem enostavnih metod zgodovinskega raziskovalnega dela v okviru pouka in v

okviru zgodovinskih raziskovalnih nalog.

2.4.4 Digitalna pismenost

Digitalno pismenost se lahko spodbuja:

1. z vklju�evanjem IKT tehnologije za iskanje uporabnih in verodostojnih zgodovinskih

informacij, podatkov in dokazov ter za njihovo shranjevanje;

2. za iskanje multiperspektivnih zgodovinskih virov na svetovnem spletu;

3. za obdelavo, posredovanje oz. predstavitev razli�nih ugotovitev in spoznanj;

11

4. za komunikacijo s pomo�jo e-medijev kot je e-pošta, spletni forumi, spletne konference,

sletne u�ilnice, spletni portfolio.

2.4.5 U�enje u�enja

Pri pouku zgodovine se spodbuja in razvija u�inkovite u�ne strategije tudi z vpeljevanjem

elementov refleksivnega izobraževanja npr. z uporabo portfolija in s spodbujanjem

vseživljenjskega u�enja z razvijanjem razli�nih spretnosti in veš�in pri u�enju z razli�nimi

zgodovinskimi viri.

2.4.6 Socialne in državljanske kompetence

Socialno in državljansko kompetenco lahko pri pouku zgodovine spodbujamo in razvijamo:

1. z usvajanjem znanja o multikulturni evropski družbi ter o njenih glavnih socialnih,

ekonomskih in politi�nih prelomnicah;

2. z umeš�anjem nacionalne v evropsko kulturno identiteto;

3. s spodbujanjem medkulturnega dialoga in strpnosti;

4. z razvijanjem kulture dialoga z upoštevanjem in spoštovanjem druga�nih pogledov in

stališ� in z zagovarjanjem svojih pogledov in stališ� in argumentov zanje;

5. z razvijanjem pripravljenosti za premagovanje predsodkov in stereotipov;

6. z razvijanjem in spodbujanjem pozitivnega odnosa do demokracije, do spoštovanja

�lovekovih pravic, enakosti in do odgovornega in kriti�nega državljanstva;

7. s poznavanjem temeljnih mednarodnih dokumentov, v katerih so zapisane in opredeljene

pravice �loveka in državljana;

8. s poznavanjem preteklih in sodobnih dogodkov in trendov v italijanski, slovenski,

evropski in svetovni zgodovini;

9. s poznavanjem ciljev razli�nih socialnih in politi�nih gibanj;

10. s poznavanjem evropske integracije in struktur Evropske unije;

11. z razumevanjem in spoštovnjem razli�nih ver in etni�nih skupin;

12. s spoštovanjem demokrati�nih na�el in s pripravljenostjo sodelovanja v demokrati�nem

parlamentarnem sistemu.

2.4.7 Samoniciativnost in podjetnost

12

Samoiniciativnost in podjetnost se spodbuja pri pouku zgodovine s spodbujanjem

inovativnosti, ustvarjalnosti, v aktivnem sodelovanju v raznih projektih in s prizadevanjem za

doseganje skupnih ciljev ter s prepoznavanjem in uresni�evanjem razli�nih priložnosti v

zasebne, poklicne oz. poslovne namene, z razvijanjem sposobnosti na�rtovanja, organizacije

in vodenja projektov npr. pri sodelovlanem u�enju, s spodbujanjem motivacije in odlo�enosti

za doseganje ciljev.

2.4.8 Kulturna zavest in izražanje

Kulturno zavest lahko pri pouku zgodovine spodbujamo:

1. z oblikovnjem zavesti o lokalni, nacionalni, slovenski in evropski kulturni dediš�ini;

2. s spodbujanjem pozitivnega odnosa do lokalne, nacionalne, slovenske in evropske kulturne

dediš�ine;

3. s spodbujenjem pozitivnega odnosa o pomenu ohranjanja in varovanja kulturne dediš�ine;

4. s spodbujanjem spoštovanja do kulturne razli�nosti in medkulturnega dialoga.

3 CILJI IN VSEBINE U�ni na�rt vpeljuje delitev znanj, ki izhajajo iz splošnih in tematskih ciljev ter jedrnih vsebin,

na splošna znanja in posebna znanja. Splošna znanja so znanja, ki so potrebna za splošno

izobrazbo in so namenjena vsem dijakom in dijakinjam, zato jih mora u�itelj/ica obvezno

obravnavati. Posebna znanja pa so opredeljena kot dodatna ali poglobljena znanja, zato jih

u�itelj/ica obravnava glede na zanimanje in zmožnosti dijakov in dijakinj. V u�nem na�rtu so

splošna znanja, izražena v tematskih ciljih in jedrnih vsebinah zapisana v okviru obveznih

širših tem s pokon�nim tiskom, posebna znanja, izražena v tematskih ciljih in jedrnih

vsebinah v okviru izbirnih širših tem, pa so zapisana s poševnim tiskom.

3.1 Prazgodovina, stari vek

13

3.1.1 Obvezne širše teme (60-70 % razpoložljivih u�nih ur)

3.1.1.1 Zakaj je pomembna zgodovina?

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- pojasnijo, kaj preu�uje zgodovina;

- ponazorijo in ocenijo pomen razli�nih vrst zgodovinskih virov za zgodovino;

- sklepajo in utemeljijo, kako sta se skozi zgodovino spreminjala zgodovinski �as in prostor;

- sklepajo in utemeljijo pomen znanja zgodovine za današnji �as;

- razložijo multiperspektivni pogled na zgodovinsko dogajanje;

- ugotavljajo vzroke za nastanek razli�nih zgodovinskih interpretacij posameznih

zgodovinskih dogodkov, pojavov ali procesov;

- seznanijo se z u�benikom in s temeljno zgodovinsko terminologijo in ju znajo uporabljati;

- seznanijo se z dostopnostjo zgodovinskih virov in znajo razlikovati med zgodovinsko

literaturo in zgodovinskimi viri;

- seznanijo se z vlogo knjižnic, arhivov, muzejev in IKT glede uporabe zgodovinske literature

in virov;

- v povezavi s šolsko knjižnico spoznajo pomen razli�nih leksikonov, enciklopedij,

zgodovinskih atlasov, spletnih programov za iskanje literature kot je npr. COBISS/OPAC,

uporabnih spletnih iskalnikov (npr. Google) in spletnih strani z zgodovinsko vsebino in se jih

nau�ijo uporabljati;

- razlikujejo med objektivnim dejstvom oz. dokazom ter subjektivnim mnenjem oz.

interpretacijo ter se glede na to u�ijo kriti�ne presoje vrednosti in uporabnosti informacij iz

razli�nih zgodovinskih virov in literature.

Vsebine:

1) Kaj preu�uje zgodovina?

2) Pomen zgodovinskih virov.

3) Zgodovinski �as in prostor.

4) Razvoj zgodovinske misli.

5) Pomen zgodovine za današnji �as.

Klju�ni koncepti oz. ideje:

14

Zgodovina, zgodovinski viri in literatura, citiranje, pomožne zgodovinske vede, koledar,

periodizacija, multiperspektivizem, interpretacija zgodovine.

Medpredmetne povezave, kroskurikularne teme:1

Knjižni�no informacijsko znanje za srednjo šolo:Uporabljajo knjižnice in namenu ustrezen vir za

teko�e informiranje o publikacijah, Lo�ijo in izberejo primerne informacijske vire za opredeljeno

potrebo,Znajo uporabiti informacijski vir glede na hitrost, natan�nost, nazornost posredovanja

informacije in glede na svojo potrebo in njim najustreznejši na�in sprejemanja sporo�il, Uporabljajo

tehnologijo za pridobivanje in uporabo informacij za opredeljeno potrebo, Uporabljajo knjižnico,

njene storitve in opremo za lastno ustvarjanje.

Informatika: Predstavitev informacij.

3.1.1.2 Od mestnih držav do prvih imperijev

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- pojasnijo, po katerih lastnostih se �lovek razlikuje od živali;

- razložijo pojem neolitske revolucije;

- sklepajo o naravnih in gospodarskih temeljih življenja;

- analizirajo okoliš�ine in vzroke družbenega in politi�nega organiziranja prvih �loveških

družb;

- primerjajo oblike državnih organizacij in oblik vladanja v starem veku;

- primerjajo na�ine urejanja odnosov med državami, med vladarji in vladajo�imi na eni strani

in med ljudstvom na drugi strani;

- umestijo klju�ne dogodke, pojave in procese iz obdobja prazgodovine in starega veka v

ustrezen zgodovinski �as in prostor;

- u�ijo se brati zgodovinske zemljevide, analizirajo simbole v legendah zemljevidov in na

zemljevidih;

- umestijo zgodovinske dogodke, pojave in procese v ustrezen zgodovinski �as s pomo�jo

obstoje�ih zgodovinskih trakov ali pa jih izdelajo sami;

- razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja ter kriti�ne presoje vrednosti in uporabnosti

informacij iz izbranih zgodovinskih virov in literature;

1 Pri vsaki širši temi so ozna�ene tudi možne medpredmetne povezave z oznako tem oz. sklopov iz u�nih na�rtov drugih predmetov, in sicer s pokon�nim tiskom. Posebej pa so ozna�ene tudi kroskurikularne teme zlasti pri knjižno informacijskih znanjih in informatiki in to s poševnim pod�rtanim tiskom. Ozna�ene medpredmetne povezave ali kroskurikularne teme nakazujejo le možnosti, ki niso obvezujo�e, seveda pa so možne tudi razli�ne druge medpredmetne povezave ali povezave prek kroskurikularnih tem po strokovni presoji profesorjev.

15

- oblikujejo samostojne zaklju�ke, mnenja in stališ�a;

- razvijajo sposobnost razli�nih oblik komunikacije;

- razvijajo socialne spretnosti pri razli�nih vrstah sodelovalnega u�enja;

- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjene kulturne dediš�ine iz obdobja

prazgodovine in starega veka v razli�nih arheoloških parkih, muzejskih zbirkah ipd.

Vsebine:

a) �lovekovi za�etki

1) Pojav �loveka.

2) Neolitska revolucija.

b) Prve visoke kulture

1) »Rodovitni polmesec«: nove ideje, nova odkritja (za�etki obdelave kovin, prva mesta).

2) Prve civilizacije ob velikih rekah (študijski primer).

3) Prve civilizacije na tleh današnje Evrope (študijski primer).

c) Grki in Rimljani

4) Grška polis: Atene, Sparta.

5) Imperij Aleksandra Makedonskega.

6) Rim: od mestne države do prestolnice imperija.

7) Zna�ilnosti, razvoj in spremembe v organizaciji rimske družbe.

8) Vzpon in propad rimskega imperija.

9) Slovensko ozemlje in Istra v prazgodovinskem obdobju. 10) Prazgogodovinska najdiš�a v Istri ter kaštelirji. 11) Rimska doba na Slovenskem in v Istri.

Klju�ni koncepti, ideje:

Razli�ne oblike gospodarstva: lov, nabiralništvo, poljedelstvo, živinoreja, obrt, trgovina;

razli�ne oblike državne organizacije: monarhija, republika, mestna država; ideja imperija;

razli�ne oblike vladavin: teokracija, aristokracija, demokracija; družbena hierarhija;

sužnjelastniška družba.

Medpredmetne povezave, kroskurikularne teme:

Biologija: Evolucija,

Geografija: Nastanek in zgradba Zemlje.


Istri

16

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- primerjajo zna�ilnosti na�inov življenja v posameznih obdobjih kamene dobe;

- primerjajo zna�ilnosti gospodarskih, družbenih in kulturnih dosežkov ljudstev iz posameznih

obdobij kovinskih dob na Slovenskem in v Istri;

- analizirajo zna�ilnosti ohranjenih mitov in arheoloških najdb, ki povezujejo grško

civilizacijo z današnjim slovenskim ozemljem;

- primerjajo zna�ilnosti življenja v rimskih mestih in na podeželju ter med provincami na tleh

današnje Slovenije, Istre in Rimom;

- analizirajo zna�ilnosti rimskega kulturnega izro�ila od umetnosti do odlomkov del piscev, ki

jih povezujejo z današnjim slovenskim in istrskim ozemljem;

- umestijo klju�ne dogodke, pojave in procese iz obdobja prazgodovine in rimskega obdobja v

ustrezen zgodovinski �as in prostor;

- u�ijo se brati zgodovinske zemljevide, analizirajo simbole v legendah zemljevidov in na

zemljevidih;

- umestijo zgodovinske dogodke, pojave in procese v ustrezen zgodovinski �as s pomo�jo

obstoje�ih zgodovinskih trakov ali pa jih izdelajo sami;

- razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja ter kriti�ne presoje vrednosti in uporabnosti

informacij iz izbranih zgodovinskih virov in literature;

- oblikujejo samostojne zaklju�ke, mnenja in stališ�a;


- razvijajo socialne spretnosti pri razli�nih vrstah sodelovalnega u�enja;

- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjene kulturne dediš�ine iz obdobja

prazgodovine in rimskega obdobja na tleh današnje Slovenije in Istre v razli�nih arheoloških

parkih, muzejskih zbirkah ipd.

Vsebine:

a) Prazgodovina

1) Sledi paleolitskih in mezolitskih kultur.

2) Prvi poljedelci.

3) Sijaj bronaste dobe.

4) Halštatska kultura.

5) Kelti in latensko obdobje.

6) Slovensko ozemlje in Istra v prazgodovinskem obdobju.

17

7) Prazgodovinska najdiš�a v Istri ter kaštelirji.

b) Grki in Rimljani

1) Sledi grške civilizacije med mitom in resnico.

2) Rimska doba na Slovenskem in v Istri.

3) Rimska mesta.

4) Rimsko podeželje.

5) Rimsko kulturno izro�ilo.


Periodizacija prazgodovine, anti�no grško kulturno izro�ilo, anti�no rimsko kulturno izro�ilo,

kaštelirji.


Biologija: Evolucija,

Geografija: Nastanek in zgradba Zemlje.

3.1.2 Izbirne širše teme (30-40 % razpoložljivih u�nih ur)

3.1.2.1 Sti�iš�a kultur

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- primerjajo možnosti in zna�ilnosti gospodarskega, družbenega, politi�nega in kulturnega

razvoja izbranega kulturnega obmo�ja oz. ljudstva;

- raziš�ejo možnosti vzpostavljanja kulturnih stikov med posameznimi ljudstvi in obmo�ji ter

predstavijo dokaze, da so takšni stiki obstajali;

- izbrano civilizacijo umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;

- razvijajo spretnost zbiranja in izbiranja informacij iz razli�nih medijev, kriti�no presodijo

njihovo uporabno vrednost;

- oblikujejo svoje zaklju�ke, mnenja, stališ�a, interpretacije;


- razvijajo socialne spretnosti pri razli�nih oblikah sodelovalnega u�enja;

- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja svetovne kulturne dediš�ine.

Vsebine:

a) Gospodarski, družbeni, politi�ni in kulturni razvoj:

18

1) Indija (dravidska, vedska civilizacija).

2) Kitajska od dinastije Shang do dinastije Qin.

3) Amerika (graditelji gomil, Nazca, Olmeki, Maji).

b) Stiki med civilizacijami (Življenje v miru, življenje v vojni):

1) Trgovski stiki.

2) Izmenjava idej.

3) Vojne.


Kultura, civilizacija, kulturni stiki.

Medpredmetne povezave, krokurikularne teme:

- Knjižni�no informacijsko znanje za srednjo šolo:Uporabljajo knjižnice in namenu ustrezen vir za






- Informatika: Predstavitev informacij.

Sociologija: Identiteta in kultura.

3.1.2.2 Zgodovina vsakdanjega življenja

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- opišejo položaj in vlogo žensk in moških v razli�nih obdobjih pri izbranih civilizacijah

starega sveta;

- primerjajo podobnosti in razlike v življenju grške in rimske družine, upoštevajo� razli�ne

poklice in družbene sloje ter razrede;

- primerjajo podobnosti in razlike v vzgoji in izobraževanju deklic in de�kov pri izbranih

civilizacijah starega veka;

- sklepajo o pojmovanju izraza �lovekove pravice v starem veku ter raziš�ejo, v kolikšni meri

so bile v tem �asu spoštovane �lovekove pravice;

- z razli�nih perspektiv preiš�ejo zna�ilnosti iz zgodovine vsakdanjega življenja;

- primere iz vsakdanjega življenja umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;



19




- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja kulturne dediš�ine kultur starega

veka;

- spoznajo odnos do spoštovanja �lovekovih pravic v starem veku.

Vsebine:

a) Ženske, moški, otroštvo:

1) Ženske in moški pri prvih visokih kulturah.

2) Ženske in moški v stari Gr�ij in Rimu.

3) Koncepti ženske podrejenosti.

4) Družina: grška oikos, rimska familija.

5) Ženske na prestolu.

6) Otroštvo: vzgoja in izobraževanje deklic in de�kov.

7)Koliko so bile spoštovane pravice posameznika (moški, ženske, otroci)?

b) Vsakdanje življenje:

1) Vsakdanjik kmetov, obrtnikov, trgovcev, plemi�ev, vladarjev.

2) Naselbine: vasi, mesta. Bivališ�a.

3) Preskrba z vodo in hrano.

4) Osebna higiena. Obla�ila.

5) Promet in ceste. Popotniki.

6) Skrb za javni red, mir in varnost.

7) Zdravstvo in, porodni�arstvo.


Matriarhat, patriarhat, matrilinearno in patrilinearno pravo, ženska enakopravnost, dedno

pravo, suženjstvo.


Sociologija: Družbene razli�nosti in neenakosti, Družina, Šolanje.

3.1.2.3 Od prvih umetnikov do prvih znanstvenikov

Cilji širše teme:

20

Dijaki/-nje:

- primerjajo umetnostne in znanstvene dosežke v posameznih obdobjih prazgodovine in

starega veka;

- sklepajo o vzrokih za pojav umetnosti in znanosti;

- primerjajo vzroke za pojav prava ter zna�ilnosti med obi�ajnim in zapisanim pravom;

- primerjajo zna�ilnosti pravnih dolo�il izbranih zakonikov;

- razložijo pojmovanje �lovekovih pravic v starem veku in danes;

- umetniške stvaritve in znanstvene dosežke umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;






- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja kulturne dediš�ine kultur starega

veka.

Vsebine:

a) Za�etki umetnosti in znanosti v prazgodovini:

1) Rojstvo umetnosti v mlajšem paleolitiku.

2) Megalitski kulturni spomeniki.

3) Za�etki znanosti: koledar, obdelava kamna in kovin.

b) Egip�ansko, grško, helenisti�no in rimsko kulturno izro�ilo:

1) Pisava.

2) Zna�ilnosti znanosti, vrste znanstvenih panog (matematika, astronomija, medicina).

3) Znanosti izstopijo iz službe religiji.

4) Odsev zgodovinskega dogajanja v umetnosti in književnosti.

5) Za�etki gledališ�a.

6) Šolstvo, prve akademije.

c) Razvoj prava:

1) Prvi zakoni in zakoniki pri visokih kulturah starega vzhoda.

2) Pravo pri Grkih in Rimljanih.


Umetnost, znanost, mecenstvo, mentorstvo, obi�ajno zapisano pravo, �lovekove pravice,

mirovna pogodba.


21

Umetnostna zgodovina: Prazgodovinska umetnost, Umetnost starega veka – umetnost starih

civilizacij, Umetnost starega veka – anti�na umetnost.

Sociologija: Identiteta in kultura.

Italijanš�ina: Anti�na književnost, Biblija in književnost Starega Orienta.








3.1.2.4 Od magije do religije

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- pojasnijo, kaj pomeni biti �lovek kot duhovno bitje;

- razložijo proces razvoja magije in njene pojavne oblike pri posameznih prazgodovinskih

kulturah in ljudstvih starega veka;

- preiš�ejo okoliš�ine nastanka krš�anstva, zna�ilnosti krš�anstva, vzroke za njegovo širjenje

in kaj pomeni sprejem krš�anstva za državno religijo;

- analizirajo duhovna in socialna sporo�ila še ene od izbranih svetovnih religij ter sklepajo o

posledicah stikov med posameznimi svetovnimi religijami;

- razli�ne oblike duhovnega življenja oz. religijo umestijo v ustrezen zgodovinski �as in

prostor;






- razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje razli�nosti in druga�nosti ver;

- razvijajo pripravljenost premagovati predsodke in stereotipe;

- razvijajo pozitiven odnos do raznolikosti in multikulturnosti;

- spoznajo pomen medkulturnega dialoga in tolerance.

Vsebine:

22

a) Magi�ne predstave o �loveku in svetu

1) �lovek kot duhovno bitje in potreba po ritualih.

2) Od magije do religije.

3) Podobne pojavne oblike duhovnega življenja na dolo�eni stopnja razvoja pri razli�nih

kulturah (študijski primeri).

b) Nastanek svetovnih religij

1) Krš�anstvo: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporo�ila, vpliv na kulturo, stiki z

drugimi religijami in kulturami.

2) Judovstvo, hinduizem, budizem, konfucionizem, islam (študijski primer): nastanek, širjenje,

duhovna in socialna sporo�ila, vpliv na kulturo, stiki z drugimi religijami in kulturami


Magija, religija, mitologija, politeizem, monoteizem, kulturno izro�ilo, »svete knjige«

(Talmud, Biblija, Koran …), medkulturni dialog, toleranca.

Medpredmetno povezovanje, kroskurikularne teme:

Sociologija: Religija in verovanjski sistemi.

Italijanš�ina: Biblija in književnost Starega Orienta.

3.2 Srednji vek, doba humanizma in renesanse, doba absolutizma, za�etki industrializacije 3.2.1 Obvezne širše teme (60-70 % razpoložljivih u�nih ur)

3.2.1.1 Razli�ni modeli vladanja

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- navedejo vzroke za razpad rimskega imperija in ocenijo posledice za evropski in

sredozemski prostor;

- sklepajo o zna�ilnostih posameznih modelov vladanja in jih primerjajo z današnjimi;

- ocenijo obseg udeležbe razli�nih družbenih slojev in razredov (oz. stanov) pri vladanju oz.

odlo�anju;

- analizirajo zna�ilnosti stanovske družbe in sklepajo o njenih spremembah v posameznih

obdobjih;

- z razli�nih perspektiv analizirajo okoliš�ine za nastanek razli�nih modelov vladanja;

- primerjajo reformne poskuse posameznih evropskih vladarjev ter presodijo, v kolikšni meri

so bili uspešni;

23

- razli�ne modele vladanja umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;





- razvijajo socialne spretnosti pri razli�nih oblikah sodelovalnega u�enja.

Vsebine:

a) Od razpada zahodnega dela rimskega cesarstva do stanovskih monarhij:

1) Razpad rimskega imperija.

2) Frankovska monarhija in oblikovanje fevdalne družbe.

b) Med posvetno in cerkveno oblastjo:

1) Oblikovanje stanovskih monarhij in stanovska družbena struktura.

2) Italijanske mestne države.

3) Papeška država.

4) Boj za oblast med papeži in cesarji.

c) Med absolutizmom in parlamentarizmom:

1) Nizozemska osvobodilna vojna in za�etki parlamentarne države.

2) Anglija med absolutizmom in parlamentarno državo.

3) Uspehi in neuspehi absolutnih monarhij.

4) Vpliv razsvetljenskih idej na reformne poskuse v posameznih absolutnih monarhijah.

�) Nastanek italijanskih mestnih držav: 1) Nastanek in notranja ureditev italijanskih mestnih držav. 2) Razvoj mestnih komun na podro�ju gospodarstva in kulture. 3) Boj za prevlado in nastanek regionalnih držav. d) Istra med Benetkami in Habsburško monarhijo 1) Istra kot sti�iš�e med razli�nimi kulturami in narodi.

2) Delitev Istre med Benetkami in Habsburško monarhijo.

3) Mesta in podeželje ter razvoj Istre na gospodarskem in kulturnem podro�ju do 18.

stoletja.


Ideja cesarstva, stanovska monarhija, stanovska družba, mestna država, papeška država, boj

za investituro, absolutizem, parlamentarizem, razsvetljeni absolutizem.

24


Sociologija: Odlo�anje v skupnosti.








3.2.1.2 Etni�ne, družbene in gospodarske spremembe

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- pojasnijo etni�ne, gospodarske in družbene spremembe, ki jih povzro�i srednjeveška

kolonizacija;

- sklepajo o vzrokih in pogojih za velika geografska odkritja;

- primerjajo prednosti ter slabosti velikih geografskih odkritij za Evropo in za ostali svet;

- ocenijo pomen humanizma in renesanse za nadaljnji zgodovinski razvoj;

- utemeljijo trditev, da je bilo 18. stoletje tudi stoletje novih idej in izumov;

- klju�ne etni�ne, družbene in gospodarske spremembe umestijo v ustrezen zgodovinski �as in

prostor;






- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja evropske in svetovne kulturne

dediš�ine;

- razvijajo pozitiven odnos do spoštovanja razli�nosti in druga�nosti ver, kultur oz.

multikulturnosti;

- razvijajo odprtost do novih idej in do premagovanja stereotipov in predsodkov.

Vsebine:

a) Srednjeveška kolonizacija, velika geografska odkritja:

1) Srednjeveška kolonizacija.

25

2) Ali so Evropejci odkrili preostali svet?

3) Pomembna geografska odkritja in oblikovanje kolonialnih imperijev.

4) Menjava dobrin in idej.

5) Trgovina s sužnji.

b) Doba humanizma, renesanse in reformacije, razsvetljenstvo:

1) Kaj je renesansa, kaj pomeni izraz »renesan�ni �lovek«?

2) Odsev zgodovinskega dogajanja v renesan�ni umetnosti.

3) Razvoj znanosti v �asu renesanse.

4) Humanizem in humanisti�ni misleci.

5) Šolstvo, tisk, širjenje pismenosti.

6) Reformacija.

7) Katoliška in protestantska Evropa.

8) Izvori in zna�ilnosti razsvetljenskih idej in njihovi avtorji.

c) Gospodarski razvoj:

1) Avtarki�no gospodarstvo v okviru zemljiškega gospostva.

2) Srednjeveška kolonizacija in vpliv na gospodarstvo.

3) Napredek v kmetijstvu.

4) Srednjeveška mesta.

5) Gospodarski razvoj na podeželju.

6) Zgodnji kapitalizem.

7) Merkantilizem in fiziokratizem.

8) Za�etki industrializacije v Angliji.


Kolonizacija, avtarki�no gospodarstvo, stanovska družba, geografska odkritja, kolonialni

imperiji, humanizem in renesansa, kapitalizem, reformacija, razsvetljenstvo, industrijska

revolucija.



Italijanš�ina: Književnost srednjega veka v Evropi, Renesansa v Italiji.

Umetnostna zgodovina: Umetnost srednjega veka, Umetnost novega veka.





26




3.2.1.3 Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci. Apeninski polotok: od mestnih komun do

regionalih držav. Istra od srednjega veka do 18. stoletja

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo obseg naselitve Alpskih Slovanov v Vzhodne Alpe

- opišejo družbo Alpskih Slovanov;

-opišejo zna�ilnosti etni�nega, ozemeljskega, gospodarskega in družbenega razvoja

zgodovinskih dežel, v katerih so živeli tudi Slovenci;

- preiš�ejo kako je zgodovinsko dogajanje vplivalo na kulturno ustvarjanje - razvijajo

odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja slovenske kulturne dediš�ine:

- raziš�ejo vzroke za nastanek italijanskih komun;

- opišejo politi�no ureditev italijanskih mestnih držav;

- sklepajo o posledicah politi�ne razdrobljenosti italijanskega polotoka;

- primerjajo beneški ter habsburški del Istre;

- preiš�ejo, kako je zgodovinsko dogajanje vplivalo na razvoj Istre in na njena ljudstva.

Vsebine:

a) Med Alpskimi Slovani v Vzhodnih Alpah:

1) Naselitev Alpskih Slovanov v Vzhodne Alpe.

2) Nastanek in zna�ilnosti kneževin Alpskih Slovanov (Karantanija, Karniola).

3) Pokristjanjevanje in vklju�itev v zahodnoevropski kulturni prostor.

b) Slovenski prostor in za�etki zgodovinskih dežel:

1) Oblikovanje zgodovinskih dežel.

2) Mesta, podeželje.

5) Kulturni razvoj na Slovenskem

c) Habsburška monarhija in Slovenci:

1 Turški vpadi in kme�ki upori.

3) Vloga in pomen reformacije.

4) Protireformacija in odsev zmage katoliške cerkve v baro�ni umetnosti na Slovenskem.

27

�) Nastanek italijanskih mestnih držav:

1) Nastanek in notranja ureditev italijanskih mestnih držav.

2) Razvoj mestnih komun na podro�ju gospodarstva in kulture.

3) Boj za prevlado in nastanek regionalnih držav.

d) Istra med Benetkami in Habsburško monarhijo

1) Istra kot sti�iš�e med razli�nimi kulturami in narodi.

2) Delitev Istre med Benetkami in Habsburško monarhijo.

3) Mesta in podeželje ter razvoj Istre na gospodarskem in kulturnem podro�ju do 18.

stoletja.


Zgodnjesrednjeveške kneževine, pokristjanjevanje, rimsko-nemško cesarstvo, zgodovinske

dežele, dinasti�ni teritoriji, zgodnji kapitalizem, kme�ki upori, humanizem in renesansa,

reformacija in protireformacija, komuna, statut, “signorie”, politi�na razdrobljenost, boj

za prevlado, politika ravnotežja, beneško-habsburške vojne, etni�na podoba

prebivalstva, istrska grofija, beneška Istra.



Italijanš�ina: Književnost srednjega veka v Evropi in v Italiji, Renesansa.











Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

28

- preiš�ejo zna�ilnosti gospodarskega, družbenega, politi�nega in kulturnega razvoja

izbranega obmo�ja oz. kulture;

- preiš�ejo in sklepajo o odnosih izbranega obmo�ja oz. kulture z zahodnim svetom;

- klju�ne družbene, gospodarske, politi�ne in kulturne spremembe izbrane kulture ali obmo�ja

umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;






- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja evropske in svetovne kulturne

dediš�ine;

- razvijajo pozitiven odnos do spoštovanja razli�nosti in druga�nosti ver, kultur oz. spoznajo

pomen multikulturnosti in medkulturnega dialoga in strpnosti;

- razvijajo odprtost do novih idej in do premagovanja stereotipov in predsodkov.

Vsebine:

1) Rusija.

2) Vikingi.

3) Arabci.

4) Bizanc.

5) Mongoli.

6) Osmani.

7) �rna Afrika.

8) Kitajska.

9) Amerika.

10) Japonska.

11) Indokitajska.


Odnosi z zahodnim svetom, civilizacija, kultura, religija.





29






3.2.2.2 Kako tema�en je bil v resnici srednji vek?

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- utemeljijo trditev, da je bil srednji vek tema�en;

- primerjajo podobnosti in razlike med južnimi, osrednjimi in zahodnimi predeli Evrope v

posameznih obdobjih srednjega veka;

- klju�ne družbene in kulturne dogodke, pojave ali procese umestijo v ustrezen zgodovinski

�as in prostor;






- razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja slovenske in evropske kulturne

dediš�ine.

Vsebine:

1) Srednjeveška pobožnost.

2) Zna�ilnosti in odnos do higiene, medicina, bolezni.

3) Revš�ina, bogastvo – lakota, izobilje.

4) Šolstvo in izobraženost posameznih družbenih slojev.

5) Vloga in pomen samostanov.

6) Vraževernost, �arovniški procesi.

7) Ob�utenje življenja in smrti.


Higiena, medicina, epidemije, revš�ina, bogastvo, šolstvo, izobrazba, vraževernost, religija.


Sociologija: Religija in verovanjski sistemi, Družba – zdravje, telo, bolezen.

30

Italijanš�ina: Književnost srednjega veka v Evropi in v Italiji.









3.2.2.3 Srednjeveške verske vojne

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- primerjajo zna�ilnosti vojn v imenu boga ali v imenu ideje v srednjem veku z izbranim

današnjim primerom;

- analizirajo vzroke za križarske vojne ter presodijo njene posledice;

- utemeljujejo misel, ali je šlo v �asu križarskih vojn za »spopad dveh civilizacij«;

- raziš�ejo, zakaj je prihajalo do razhajanj tudi znotraj krš�anske (katoliške) cerkve;

- klju�ne dogodke in pojave umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;






- razvijajo pozitiven odnos do spoštovanja razli�nosti in druga�nosti ver, kultur oz.

multikulturnosti;

- razvijajo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja �lovekovih pravic.

Vsebine:

1) Vojne v imenu boga : vojne v imenu ideje?

2) Pokristjanjevanje z ognjem in me�em v Evropi.

3) Pokristjanjevanje novega sveta.

4) Križarske vojne in njihove posledice: vojne krš�anskega in muslimanskega sveta.

5) Razli�na verska gibanja, sekte in križarske vojne v Evropi: vojne med kristjani.

6) Inkvizicija.

31


Verske vojne, pokristjanjevanje, križarska vojna, verska gibanja in sekte, inkvizicija.











do 18. stoletja

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- pojasnijo zna�ilnosti stanovske družbene hierarhije;

- preiš�ejo in primerjajo zna�ilnosti življenja na gradovih, v mestih in na podeželju (agrarno

in neagrarno prebivalstvo) ter primerjajo na�in življenja v obmorskih mestih v Istri in

mestih na istrskem podeželju;

- razložijo vpliv zgodnje kapitalisti�ne proizvodnje na podeželje in mesta;

- analizirajo spremembe, ki so jih prinesle reforme razsvetljenih absolutistov na podeželje in v

mesta;

- analizirajo odlomke iz zgodovinopisnih in potopisnih del, ki opisujejo zna�ilnosti dežel na

obmo�ju današnje Slovenije ter Istre v celoti;

- s pomo�jo izbranih umetniških del z zgodovinskih ozadjem (arhitekturnih, slikovnih,

likovnih, glasbenih) razložijo zna�ilnosti vsakdanjega življenja na Slovenskemin v Istri;







- razvijajo pozitiven odnos do ohranjanja slovenske kulturne dediš�ine in narodne identitete;

32

- razvijajo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja �lovekovih pravic.

Vsebine:

1) Gospodi in podložniki.

2) Mestni statuti v beneški Istri.

3) Od vitezov do gospodov.

4) Med rudarji, fužinarji, kova�i, ribi�i in trgovci.

5) V prvih manufakturah.

6) Vpliv reform razsvetljenih absolutistov na življenje v mestih in na podeželju.

7) Prikaz življenja na Slovenskemin v Istri v prvih zgodovinopisnih in potopisnih delih.

8) Umetnost kot vir za preu�evanje življenja na Slovenskem in v Istri v obdobju:

- srednjega veka,

- humanizma in renesanse,

- baroka in

- razsvetljenstva.


Fevdni odnosi, fevdalni odnosi, mestni privilegiji in statuti, založništvo, manufakture,

razsvetljeni absolutizem, romanika, gotika, humanizem, renesansa, reformacija,

protiferormacija, barok, razsvetljenstvo.


Slovenš�ina: Književnost srednjega veka v Evropi na Slovenskem in v Istri, Renesansa,

reformacijana Slovenskem in v Istri, protireformacija, barok, Slovensko ljudsko slovstvo.

Italijanš�ina: Književnost srednjega veka v Italiji, Renesansa, Barok.









3.3 19. stoletje

3.3.1 Ovezne širše teme (60-70 % razpoložljivih u�nih ur)

33

3.3.1.1 Vzpon meš�anstva in uveljavitev parlamentarizma

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- primerjajo razsvetljenske ideje o enakosti in ocenijo dosežke ameriških revolucionarjev;

- analizirajo dosežke francoske revolucije s stališ�a razsvetljenskih zahtev po enakosti;

- analizirajo in ocenijo dosežke meš�anstva in njegovih gibanj za enakost v 19. stoletju;

- primerjajo razli�ne razvojne faze parlamentarizma v 19. stoletju;

- primerjajo zna�ilnosti razli�nih politi�nih strank;





- analizirajo multiperspektivne zgodovinske vire in ob njih razvijajo sposobnost samostojnega

izbiranja in odlo�anja;



- razvijajo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja �lovekovih pravic, enakosti in demokracije.

Vsebine:

1) Razsvetljenske ideje o enakosti.

2) Ameriška revolucija.

3) Francoska revolucija.

4) Napoleonova diktatura (konec starega režima in stanovske ureditve družbe).

5) Zna�ilnosti meš�anske družbe.

6) Liberalna gibanja in meš�anske revolucije v 19. stoletju.

7) Uveljavitev ustavnega reda in parlamentarizma.

8) Nastanek modernih politi�nih strank.


Revolucija, �lovekove pravice, diktatura, restavracija, liberalizem, konservativizem,

klerikalizem, volilna pravica, ustava, parlamentarizem

politi�ne stranke.

34


Sociologija: Družbene razli�nosti in neenakosti, Odlo�anje v skupnosti.








3.3.1.2 Nemirne vode: od nacionalnih gibanj do prve svetovne vojne

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- primerjajo posamezna nacionalna gibanja;

- ocenijo dosežke posameznih nacionalnih gibanj;

- primerjajo razvoj in uspeh oz. neuspeh posameznih nacionalnih držav (študija primera);

- raziš�ejo vzroke in posledice imperializma;









- razvijajo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja �lovekovih pravic, enakosti in demokracije.

Vsebine:

1) Nacionalna gibanja v 19. stoletju.

2) Nacionalne države in njihova vloga v evropskem prostoru.

3) Tekmovanje med državami in odkrivanje »neodkritega sveta«.

4) Temelji imperializma in kolonialna politika.

5) Delitev sveta in posledice kolonializma.

6) Krizna žariš�a in pot v svetovno vojno.

35


Nacionalno gibanje, nacionalizem, šovinizem, nacionalna država, realna politika,

kolonializem/imperializem, pax britanica, sistem zvez, krizno žariš�e.









3.3.1.3 Slovensko nacionalno oblikovanje. Italijanski Risorgimento. Od združitve Italije

do konca 19. stoletja. Istra v 19. stoletju.

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo posamezne etape slovenskega nacionalnega oblikovanja;

- raziš�ejo dosežke posameznih obdobij;

- poznajo zna�ilnosti razli�nih politi�nih strank;

- raziš�ejo gospodarski položaj slovenskih dežel;

- opišejo položaj Apeninskega polotoka po dunajskem kongresu;

- primerjajo in ocenijo razli�ne zamisli o združitvi Italije;

- raziš�ejo posamene etape v procesu združitve Italije;

- analizirajo in ocenijo posamezna vprašanja v novo nastali državi;

- raziš�ejo gospodarski, kulturni in nacionalni položaj Istre v 19. stoletju.

Vsebine:

a) Razvoj slovenske narodne zavesti: 1) Za�etki slovenskega nacionalnega oblikovanja konec 18. stoletja.

2) Mar�na revolucija.

3) Spremembe v �asu ustavne dobe.

4) Krepitev nacionalne zavesti v drugi polovici 19. stol. in �eški vplivi.

5) Nastanek politi�nih strank.

b) Gospodarski razvoj:

1) Slovenci in industrializacija.

36

2) Položaj posameznih družbenih skupin: kmetje, delavci, meš�anstvo.

3) Agrarna kriza in izseljevanje.

c) Italijansko narodno gibanje v prvi polovici 19. stoletja:

1) Položaj Italije po dunajskem kongresu.

2) Delovanje tajnih organizacijah ter neuspeli upori iz dvajsetih in tridesetih let 19.

stoletja.

3) Glavni pobudniki ter njihove ideje o združevanju Italije

4) Vojne za združitev Italije

�) Italija po združitvi do konca 19. stoletja:

1) Oblikovanje države v obdobju t.i. desnice.

2) Italijanska družba in nerešana vprašanja v novi državi.

3) Industrializacija in vzpon Italije v obdobju t.i. levice.

d) Istra v 19. stoletju:

1) Gospodarske, kulturne in nacionalne razmere v Istri v 19. stoletju.


Liberalni in konservativni krogi, ilirizem, politi�ni program, slogaštvo,

nacionalizem, germanizacija, izseljevanje, slovenske politi�ne stranke/tabori, jugoslovanska

ideja, Risorgimento, republika, konfederacija, plebiscit, aneksija, industrializacija, desnica,

levica, nacionalizem, popis prebivalstva.


Slovenš�ina: Razsvetljenstvo v slovenski književnosti, Romantika na Slovenskem, Med

romatiko in realizmom na Slovenskem. Italijanš�ina: Razsvetljenstvo. Romanticizem.

Umetnostna zgodovina: Umetnost 19. in 20. stoletja.









3.3.2.1 Bliš� in beda industrijskega razvoja

37

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo zna�ilnosti industrijskega razvoja v 19. stoletju;

- raziš�ejo spremembe, ki jih je v svetu povzro�il industrijski razvoj;

- analizirajo družbene spremembe in vsakdanje življenje;

- klju�ne prelomnice iz gospodarske in družbene zgodovine 19. stoletja umestijo v ustrezen

zgodovinski �as in prostor;








- razvijajo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja �lovekovih pravic, enakosti in demokracije;

- razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja.

Vsebine:

1) Industrijska revolucija.

2) Gospodarski liberalizem in monopolni kapitalizem.

3) Gospodarske krize.

4) Posledice industrijske revolucije: komunikacije in povezovanje sveta.

5) Suženjsko vprašanje.

6) Spremembe v družbeni strukturi.

7) Socialno vprašanje.

8) Delavsko gibanje.


Industrializacija, svetovne razstave, liberalni kapitalizem, monopol,

recesija, inflacija, urbanizacija, socialno vprašanje, delavsko gibanje,

socialne reforme, socializem, marksizem.


Sociologija: Družbene razli�nosti in neenakosti.



38






3.3.2.2 Vsakdanje življenje v 19. stoletju

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo zna�ilnosti vsakdanjega življenja razli�nih družbenih skupin v 19. stoletju;

- analizirajo spremembe v vrednotah in na�inu življenja;

- ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja;

- analizirajo zna�ilnosti kulturnega razvoja;

- klju�ne zna�ilnosti iz zgodovine na�inov življenja v 19. stoletju umestijo v ustrezen

zgodovinski �as in prostor;









- razvijajo pozitiven odnos do spoštovanja enakosti med spoloma.

Vsebine:

1) Bivalna kultura in higiena.

2) Odnosi v družini.

3) Sistem vrednot.

4) Širjenje šol in pomen izobraževanja.

5) Emancipacija/položaj žensk.

6) Otroštvo in mladost.

7) Kulturno življenje.


39

Bivalna kultura, bidermajer, emancipacija, sufražetke, iracionalna filozofija, darvinizem,

romantika, realizem, impresionizem, naturalizem.


Sociologija: Identiteta in kultura, Družina, Šolanje.


Italijanš�ina: Književnost evropske romantike, Književnost evropskega realizma in

naturalizma.








3.3.2.3 Razvoj družbe na Slovenskem v 19. stoletju. Italijanska družba v drugi polovici 19.

stoletja

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo zna�ilnosti vsakdanjega življenja razli�nih družbenih skupin na Slovenskem v 19.

stoletju;

- opišejo spremembe v družbi na Slovenskem;

- ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja za Slovence;navedejo

dosežke slovenskih znanstvenikov in umetnikov.









- razvijajo pozitiven odnos do spoštovanja enakosti med spoloma;

40

- primerjajo položaj prebivalcev Italije na kulturnem, socialnem in gospodarskem podro�ju;

- ražiš�ejo zna�ilnosti vsakdanjega življenja razli�nih družbenih skupin;

- analizirajo posledice gospodarskega razvoja.

Vsebine:

1) Kme�ki položaj.

2) Položaj delavstva.

3) Slovensko meš�anstvo (izobraženci in podjetniki).

4) Širjenje šol.

5) Za�etki uveljavljanja žensk.

6) Dosežki slovenskih znanstvenikov.

7) Dosežki slovenske kulture.

8) Gospodarski razvoj v Istri.

9) Izjemni položaj Trsta.

10) Zaostritev odnosov med italijanskim in slovanskim delom prebivalstva.

11) Socialna raznolikost italijanske družbe.

12) Nerešena vprašanja v novi državi.

13) Hitra industrializacija in posledice ekonomskega liberalizma.

14) Socialno vprašanje in emigracija.


Emancipacija, slovenska moderna, multikulturnost, svobodno pristaniš�e, nacionalizem,

iredentizem, razbojništvo, prora�un, šolska reforma, emigracija, protekcionizem.


Sociologija: Identiteta in kultura, Družina, Šolanje.


Slovenš�ina: Slovenska moderna.

Italijanš�ina: Verizem, futurizem.








41

3.3.2.4 Sti�iš�a kultur: Daljni Vzhod, Severna in Latinska Amerika v 19. stoletju

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo zna�ilnosti kitajskega in japonskega prostora v 19. stoletju;

- analizirajo posledice kolonialne razdelitve azijskega prostora;

- raziš�ejo zna�ilnosti severnoameriškega prostora v 19. stoletju;

- analizirajo posledice množi�nega priseljevanja v severno Ameriko;

- raziš�ejo zna�ilnosti srednje- in južnoameriškega prostora v 19. stoletju ter analizirajo

položaj novo nastalih držav in njihove probleme;

- glavne zna�ilnosti gospodarskega, družbenega, politi�nega in kulturnega razvoja izbrane

kulture ali obmo�ja umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;









- razvijajo pozitiven odnos do ohranjanja svetovne kulturne dediš�ine in spoznajo pomen

vzpostavljanja in ohranjanja medkulturnega dialoga in tolerance.

Vsebine:

1) Širitev kolonialne oblasti evropskih držav v Aziji in plantažno kmetijstvo.

2) Modernizacija, vzpon Japonske ter vzpon japonskega nacionalizma.

3) Šibkost Kitajske in evropski nadzor nad njenim gospodarstvom.

4) Kitajsko protikolonialno gibanje in kitajska revolucija.

5) Severna Amerika ob koncu 18. stoletja, industrializacija in migracije v severno Ameriko.

6) Državljanska vojna v ZDA.

7) Širjenje na Divji zahod in odnos do ameriških staroselcev.

8) Boj južnoameriških kolonij proti kolonialni oblasti in vpliv ZDA.

9) Politi�na nestabilnost in gospodarski problemi novonastalih držav v južni Ameriki (študija

primera).


42

Kolonializem, reforme, modernizacija, nacionalizem, revolucija, vojna,

neodvisnost, suženjstvo, dolarski imperializem, industrializacija, migracije, evropeizacija,

državljanska vojna.









3.4 20. stoletje in za�etek 21. stoletja

3.4.1. Obvezne širše teme (60-70 % razpoložljivih u�nih ur)

3.4.1.1 Razvoj demokracije

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- primerjajo razli�ne oblike demokrati�nih ureditev v zgodovini �loveštva;

- analizirajo/ocenijo dosežke v razvoju demokracije v posameznih obdobjih;

- analizirajo vzroke za pojav totalitarnih sistemov ter njihove posledice za demokrati�no

ureditev v Evropi in svetu;

- raziš�ejo posledice razširitve demokracije po padcu berlinskega zidu;

- analizirajo in ocenijo uspeh demokrati�nih procesov danes;

- klju�ne dogodke, pojave in procese umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;








43


- razvijajo pozitiven odnos o pomenu vzpostavljanja in ohranjanja medkulturnega dialoga in

tolerance.

Vsebine:

1) Razsvetljenska ideja o treh vejah oblasti in razvoj demokracije do 20. stoletja (anti�na

demokracija, razsvetljenstvo, razvoj v 19. stol.).

2) Demokrati�ni sistemi med obema vojnama v 20. stoletju.

3) Totalitarni sistemi: fašizem, nacionalsocializem, boljševizem.

4) Širitev demokracije po padcu berlinskega zidu v Evropi in v svetu.

5) Problemi demokrati�ne ureditve v sodobnem svetu.


Demokracija, tri veje oblasti, ustava, diktatura, totalitarizem.


Sociologija: Odlo�anje v skupnosti, Izzivi sodobnega sveta, Množi�ni mediji in komunikacije.








3.4.1.2 Sodelovanje in konflikti v 20. stoletju

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo korenine za pojav blokovske delitve sveta;

- primerjajo življenje med hladno vojno v razli�nih blokih;

- raziš�ejo in primerjajo razli�ne konflikte, ki jih je povzro�ila hladna vojna;

- raziš�ejo razli�ne oblike politi�nega, gospodarske in kulturnega povezovanja sveta po drugi

svetovni vojni;

- analizirajo vpliv gospodarstva na povezovanje v Evropi;

- primerjajo razli�na obdobja evropske integracije ter ocenijo njihovo uspešnost;

44

- analizirajo razli�ne oblike povezovanja tretjega/nerazvitega sveta od druge svetovne vojne

dalje;

- raziš�ejo razli�ne cilje in oblike terorizma ter poglede nanj;










- razvijajo pozitiven odnos o pomenu vzpostavljanja in ohranjanja medkulturnega dialoga in

tolerance.

Vsebine:

1) Prva in druga svetovna vojna – totalna vojna.

2) Hladna vojna – ne vojna in ne mir .

3) Protislovja hladne vojne.

4) Svetovno povezovanje (OZN).

5) Gospodarski razvoj in njegova nihanja.

6) EGS in za�etki evropske integracije.

7) EU in njena širitev.

8) Spremembe in povezovanja v svetu (Afrika, Azija, Latinska Amerika).

9) Teroristi�na gibanja in njihov vpliv na svet.


Totalna vojna, svetovna vojna, hladna vojna, bipolarnost sveta, dekolonizacija, pomiritev,

sodelovanje, evropska integracija.


Sociologija: Izzivi sodobnega sveta.





45




3.4.1.3 Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju. Italija v 20. stoletju. Italijanska

manjšina v Jugoslaviji in Sloveniji

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- opišejo položaj slovenskega naroda v razli�nih obdobjih/državah 20. stoletja;

- raziš�ejo okoliš�ine in dejavnike, ki so vodili do rojstva; samostojne države in vklju�evanja

v evropsko integracijo

- primerjajo položaj zamejcev, zdomcev in izseljencev;

- primerjajo položaj manjšin v Italiji in Jugoslaviji;

- raziš�ejo okoliš�ine in dejavnike, ki so vodili do vzpona in utrditve fašisti�nega režima;

- opišejo fašizacijo italijanske države in njen vpliv na družbo;

- raziš�ejo okoliš�ine nastanka republike po drugi svetovni vojni;

- raziš�ejo dejavnike, ki so vplivali na gospodarski razvoj Italije po drugi svetovni vojni

ter ocenijo njegove posledice;

- opišejo glavne spremembe v italijanski družbi po drugi svetovni vojni;

- poznajo pomembnejše korake evropske integracije Italije;

- raziš�ejo položaj, delovanje in vprašanja italijanske manjšine od druge svetovne vojne

do danes.

Vsebine:

a) Nacionalni položaj slovenskega naroda:

1) Položaj slovenskega naroda v prvi in drugi Jugoslaviji.

2) Položaj slovenskega naroda med drugo sv. vojno.

3) Komunisti�ni prevzem oblasti.

4) Vzponi in padci na podro�ju gospodarskega in kulturnega delovanja v drugi polovici 20.

stoletja.

b) Osamosvojitev Slovenije:

1) Kriza v Jugoslaviji v 80. letih.

2) Osamosvojitev Slovenije.

3) Mednarodno priznanje in povezovanje Slovenije.

46

c) Manjšine:

1) Zamejci, izseljenci, zdomci.

�) Italija v 20. stoletju:

1) Italija po prvi svetovni vojni, vzpon in utrditev fašizma.

2) Nastanek republike po drugi svetovni vojni.

3) Gospodarski in kulturni napredek v drugi polovici 20. stoletja.

4) Glavne etape vklju�evanja v evropski integracijski proces.

d) Položaj manjšine po drugi svetovni vojni:

1) Tržaško vprašanje in ureditev položaja italijanske in slovenske manjšine.

2) Položaj italijanske manjšine v samostojni Sloveniji in na Hrvaškem


Manjšine, nacionalni problem, unitarizem, federalizem, osvobodilna vojna, državljanska

vojna, revolucija, represija, diktatura, državljanstvo, izseljenstvo, fašizem, fašizacija, ustava,

demokracija, tržaško vprašanje, italijanski ekonomski �udež, Osimski sporazum,

Evropska unija.


Sociologija: Odlo�anje v skupnosti.

Geografija: Slovenci v zamejstvu in izseljenci, italijanska manjšina v Istri.









3.4.2.1 Civilno družbena gibanja in �lovekove pravice

47

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo zna�ilnosti prvih organiziranih gibanj za �lovekove pravice;

- primerjajo uspeh gibanj za pravice žensk v posameznih obdobjih 20. stoletja;

- ocenijo pomen deklaracije o �lovekovih pravicah;

- raziš�ejo in primerjajo nekatere kršitve �lovekovih pravic v 20. stoletju;

- ocenijo delovanje posameznih civilno družbenih gibanj v novejši zgodovini;









- razvijajo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja �lovekovih pravic, enakosti, tolerance in

demokracije;

- razvijajo pozitiven odnos do odgovornega in kriti�nega državljanstva;

- obsodijo množi�no kršenje �lovekovih pravic.

Vsebine:

1) Gibanja za svobodo in enakost v 19. stoletju.

2) Ženska volilna pravica in vklju�itev žensk v politi�no življenje.

2) Deklaracija o �lovekovih pravicah (DN, OZN).

3) Primeri kršenja �lovekovih pravic v 20. stoletju (študija primera).

4) Gibanja za državljanske pravice.

5) Študentska gibanja.

6) Mirovna gibanja.

7) Globalna soodvisnost in izzivi �lovekovih pravic v sodobnem svetu.


Civilno družbena gibanja, nevladne organizacije, boj za državljanske pravice, �lovekove

pravice, strpnost, globalizacij, gibanje za enakopravnost žensk, ženska volilna pravica.


48

Sociologija: Izzivi sodobnega sveta, Družbene razli�nosti in neenakosti.








3.4.2.2 Migracije prebivalstva

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo in primerjajo vzroke za migracije v razli�nih obdobjih 20. stoletja;

- primerjajo položaj politi�nih in ekonomskih migrantov;

- analizirajo posledice urbanizacije sodobnega sveta;

- primerjajo vplive migracij na tradicionalno družbo ter njene odzive na mešanje kultur;









- razvijajo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja �lovekovih pravic, enakosti, tolerance,

demokracije in medkulturnega dialoga;

- obsodijo holokavst, množi�ni kršenje �lovekovih pravic in zlo�ine proti �loveštvu.

Vsebine:

a) Iskanje boljšega življenja na prehodu iz 19. v 20. stoletje:

1) Preseljevanje Evropejcev.

2) Preseljevanje Azijcev.

49

b) Politi�ne migracije med obema vojnama in po drugi svetovni vojni:

1) Iz Nem�ije (Judje, protinacisti�no usmerjeni).

2) Iz vzhodne Evrope po 1945 zaradi komunizma; izgon Nemcev.

3) Na slovenskem ozemlju (fašizem na Primorskem, begunci po 2. sv. vojni).

4) Zaradi spremembe meja (študija primera npr. Indija itd.).

c) Ekonomske migracije v Evropi in svetu:

1) Od 60. let dalje v zahodno Evropo (iz Tur�ije, Jugoslavije, danes iz Afrike in Azije).

2) Iz Latinske Amerike v ZDA in Kanado.

3) Iz podeželja v mesta.

�) Multikulturna družba:

1) Tradicionalno življenje priseljencev.

2) Mešanje kultur.


Migracije, ekonomska kriza, urbanizacija, izkoriš�anje, globalizacija,

državljanstvo, multikulturna družba, trenja med kulturami, strpnost,

terorizem.


Geografija: Slovenci v zamejstvu in izseljenci.









3.4.2.3 Znanost in tehnologija v 20. stoletju

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

50

- primerjajo klju�ne izume in odkritja;

- ocenijo njihov vpliv na družbo in vsakdanje življenje;

- raziš�ejo spremembe v izrabi prostega �asa;

- analizirajo ekološke probleme in na�ine njihovega reševanja;

- klju�ne znanstvene in tehnološke novosti umestijo v ustrezen zgodovinski �as in prostor;








- razvijajo pozitiven odnos do varovanja okolja.

Vsebine:

1) Napredek tehnike (teko�i trak, ra�unalniki, robotizacija itd.).

2) Napredek znanosti (genetika itd.).

3) Poglobljene razlike med razvitim in nerazvitim svetom.

4) Naraš�anje pomena izobrazbe.

5) Družbene spremembe.

6) Prosti �as.

7) Ekološki problemi.

8) Protijedrska in okoljevarstvena gibanja.


Tehni�ni napredek, razvoj znanosti, postindustrijska družba, ekološki problemi, trajnostni

razvoj, izobraževanje, razviti/nerazviti svet.


Biologija: Ekologija.








51


3.4.2.4 Spreminjajo�i se na�ini življenja na Slovenskem in v Italiji po drugi svetovni vojni

Cilji širše teme:

Dijaki/-nje:

- raziš�ejo zna�ilnosti uvajanja komunisti�nega sistema in sekularizacije po drugi svetovni

vojni;

- pojasnijo zna�ilnosti potrošnike družbe in njen vpliv na vsakdanje življenje;

- pojasnijo, v kolikšni meri so bile socialne dobrine dostopne vsem;

- analizirajo zna�ilnosti študentskega gibanja in ocenijo njegov pomen;

- razložijo, kako se je spremenilo življenje v obdobju samostojne Slovenije in po vstopu v

Evropsko unijo;








- razvijajo pozitiven odnos do pomena spoštovanja �lovekovih pravic, enakosti in tolerance in

obsodijo njihovo kršenje;

- razvijajo pozitiven odnos do narodne identitete, državnosti in kulturne dediš�ine;

- ražiš�ejo zna�ilnosti italijanske družbe v �asu politi�nih sprememb po drugi svetovni

vojni;

- opišejo in pojasnijo vsakdanje življenje italijanskega prebivalstva v dobi hitrih

gospodarskih in socialnih sprememb;

- ražiš�ejo zna�ilnosti študentskega gibanja, opišejo delovanje delavskega gibanja ter cilje

desnega in levega terorizma.

Vsebine:

1) Med pogumom in strahom.

2) Uveljavitev potrošniške družbe.

3) Socialne dobrine za vse.

52

4) Popularna kultura.

5) Novi pogledi novih generacij.

6) Med Zahodom, Vzhodom in Jugovzhodom.

5) Nove priložnosti v samostojni Sloveniji.

6) Italijanska družba v �asu velikih sprememb.

7) Sever in Jug.

8) Razvoj, napredek, nasilje.


Totalitarizem, sekularizacija, potrošništvo, generacijski konflikti, medkulturni dialog,

terorizem, ekonomski �udež, študentsko gibanje.


Sociologija: Identiteta in kultura, Odlo�anje v skupnosti.

Slovenš�ina: Slovensko pripovedništvo po 2. svetovni vojni. Italijanš�ina: Neorealizem in

avantgarda.

Umetnostna zgodovina: Umetnost v 19. in 20. stoletju.








4 PRI�AKOVANI DOSEŽKI

4.1 Prazgodovina, stari vek

53

V poglavju smo posebej opredelili vsebinska znanja, ki se nanašajo na obvezne in izbirne

širše teme. Pri�akovani dosežki pri obveznih širših temah so zapisani s pokon�nim in pri

izbirnih širših temah s poševnim tiskom. Z vsebinskimi znanji je opredeljeno temeljno znanje

oz. poznavanje in razumevanje glavnih zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov.

Pri�akovani dosežki so zapisani splošno, dijaki pa jih bodo usvojili v razli�nem obsegu in

razli�no poglobljeno. Posebej pa smo opredelili tudi znanja, ki se nanašajo na razvijanje

spretnosti in veš�in pri pouku zgodovine ter na razvijanje odnosov, ravnanja in naravnanosti.

Gre za usvajanje vseživljenjskega znanja, ki ni uporabno le pri pouku zgodovine, ampak tudi

drugih predmetov, pri nadaljnjem izobraževanju in pri razli�nih poklicih. Pri�akovani dosežki

so opredeljeni na temelju splošnih ciljev in kompetenc, ciljev širših tem in vsebin.

4.1.1 Obvezne teme

4.1.1.1 Zakaj je pomembna zgodovina?

Dijak/-inja:

- pojasni, kaj preu�uje zgodovina;

- ponazori in oceni pomen zgodovinskih virov za zgodovino;

- sklepa in utemelji, kako sta se skozi zgodovino spreminjala zgodovinski prostor in �as;

- sklepa in utemelji pomen znanja zgodovine za današnji �as;

- razloži multiperspektivni pogled na zgodovinsko dogajanje.

4.1.1.2 Od mestnih držav do prvih imperijev

Dijak/-inja:

- pojasni lastnosti, po katerih se �lovek razlikuje od živali;

- razloži pojem neolitske revolucije;

- opredeli obmo�ja in �as nastanka in razvoja prvih visokih kultur in ostalih civilizacij starega

sveta;

- sklepa, kako so naravne in gospodarske razmere vplivale na spremembe v družbeni

organizaciji in na za�etke politi�nega organiziranja v obliki prvih mestnih držav v

Mezopotamiji ali v obliki enotne centralizirane države v Egiptu;

- analizira zna�ilnosti razli�nih državnih oblik kot so bile npr. mestne države, centralizirane

enotne države, imperiji;

54

- primerja in sklepa o zna�ilnostih razli�nih oblik vladavin kot so bile npr. teokracija,

aristokracija, demokracija v razli�nih pojavnih oblikah in bodisi v monarhijah ali v

republikah;

- sklepa o zna�ilnostih sužnjelastniške družbe in utemelji zna�ilnosti družbene hierarhije;

- utemelji vpliv in odmev anti�ne politi�ne tradicije na današnji �as.


Istri

Dijak/-inja:

- primerja in opiše zna�ilnosti na�inov življenja v posameznih obdobjih kamene dobe;

- razloži zna�ilnosti gospodarskih, družbenih in kulturnih dosežkov ljudstev iz posameznih

obdobij kovinskih dob na Slovenskem in v Istri;

- analizira zna�ilnosti ohranjenih mitov in arheoloških najdb, ki povezujejo grško civilizacijo

z današnjim slovenskim ozemljem ter v Istri;

- primerja podobnosti in razlike v življenju rimskih mest in podeželja ter med provincami na

tleh današnje Slovenij, Istre in Rimom;

- analizira zna�ilnosti rimskega kulturnega izro�ila od umetnosti do odlomkov del piscev, ki

jih povezujejo z današnjim slovenskim in istrskim ozemljem.

4.1.2 Izbirne teme

4.1.2.1 Stišiš�a kultur

Dijak/-inja:

- primerja in opiše zna�ilnosti gospodarskega, družbenega, politi�nega in kulturnega

razvoja izbranega obmo�ja oz. izbranega ljudstva;

- sklepa obsegu in na�inih kulturnih stikov med razli�nimi obmo�ji in ljudstvi;

- raziš�e in predstavi dokaze o obstoju kulturnih stikov med razli�nimi obmo�ji ali ljudstvi.

4.1.2.2 Zgodovina vsakdanjega življenja

Dijak/-inja:

- preiš�e in primerja položaj in vlogo žensk in moških pri razli�nih civilizacijah starega veka;

55

- z razli�nih zornih kotov primerja podobnosti in razlike v življenju grške in rimske družine z

vidika pripadnosti razli�nim poklicem, družbenim slojem in razredom;

- primerja podobnosti in razlike v vzgoji in izobraževanju deklic in de�kov pri izbranih

civilizacijah starega veka;

- sklepa o pojmovanju in obsegu spoštovanja �lovekovih pravic in jih primerja z današnjim

pojmovanjem;

- z razli�nih zornih kotov preiš�e zna�ilnosti vsakdanjega življenja ter oblikuje svoje

zaklju�ke.

4.1.2.3 Od prvih umetnikov do prvih znanstvenikov

Dijak/-inja:

- sklepa o zna�ilnostih umetnostnih in znanstvenih dosežkov v prazgodovini in starem veku;

- oblikuje svoj sklep o pomenu pojava umetnosti in znanosti za tedanje življenje in delovanje

in za nadaljnji razvoj;

- sklepa o odsevu zgodovinskega dogajanja v umetnosti in književnosti;

- primerja zna�ilnosti prvih pojavov organiziranega izobraževanja in šolanja;

- sklepa o zna�ilnostih prvotne zgodovinske misli in jo primerja z današnjo;

- sklepa o vzrokih za pojav prava ter opredeli zna�ilnosti in pomen obi�ajnega in zapisanega

prava;

- primerja zna�ilnosti pravnih dolo�il;

- sklepa o pojmovanju in spoštovanju �lovekovih pravic;

- analizira prvo znano mirovno pogodbo in oceni njen pomen.

4.1.2.4 Od magije do religije

Dijak/-inja:

- sklepa o vzrokih za pojav �loveka kot duhovnega bitja ter utemelji izrazne zna�ilnosti

�lovekove duhovnosti;

- primerja in sklepa o zna�ilnostih pojava magije v razli�nih obdobjih;

- sklepa o procesu razvoja religije in o razli�nih verskih sistemih pri civilizacijah starega

veka;

- sklepa o vzrokih za nastanek krš�anstva ter opredeli razvoj krš�anstva od ene od sekt v

državno religijo;

- analizira in primerja duhovna in socialna sporo�ila krš�anstva in še ene od izbranih

svetovnih religij in oceni pomen na razli�na podro�ja �lovekovega življenja in delovanja.

56


industrializacije

4.2.1 Obvezne teme

4.2.1.1 Razli�ni modeli vladanja

Dijak/-inja:

- sklepa o vzrokih za razpad rimskega imperija;

- opredeli posledice razpada zahodnega dela rimskega imperita za evropski in sredozemski

prostor;

- sklepa o zna�ilnostih posameznih modelov vladanja in jih primerja med sabo;

- sklepa o obsegu in na�inu udeležbe razli�nih družbenih slojev, stanov oz. razredov pri

odlo�naju v državi oz. pri vladanju;

- analizira zna�ilnosti stanovske družbe in sklepa o njenih spremembah v posameznih

obdobjih;

- z razli�nih zornih kotov sklepa o okoliš�inah za nastanek razli�nih modelov vladnja in

razli�nih na�inov soudeležbe pri vladanju;

- primerja reformne poskuse absolutisti�nega na�ina vladanja posameznih evropskih vladarjev

ter presodi, v kolikšni meri so bili uspešni.

4.2.1.2 Etni�ne, družbene in gospodarske spremembe

Dijak/-inja:

- pojasni zna�ilnosti in obseg etni�nih, gospodarskih in družbenih sprememb po kon�ani

srednjeveški kolonizaciji;

- sklepa o vzrokih in pogojih za velika geografska odkritja;

- preiš�e, primerja in argumentira prednosti in slabosti velikih geografskih odkritij za Evropo

in za ostali svet;

- preiš�e in glede na izbrane podatke sklepa o glavnih spremembah, ki jih je prineslo obdobje

humanzima in renesanse na razli�nih podro�jih;

- primerja podobnosti in razlike v razvoju na razli�nih podro�jih v dobi humanizma in

renesanse med posameznimi predeli Evrope;

57

- argumentira trditev, da je bilo 18. stoletje tudi stoletje novih idej in izumov na razli�nih

podro�jih življenja in dela.

4.2.1.3 Razvoj zgodovinskih dežel in Sloveni. Apeninski polotok: od mestnih komun do

regionalih držav. Istra od srednjega veka do 18. stoletja

Dijak/-inja:

- na zemljevidu opredelijo obseg naselitve Alpskih Slovanov v Vzhodne Alpe ter primerja

prvi in drugi val naselitve;

- po literaturi in zgodovinskih virih preiš�e in glede na izbrane podatke sklepa o zna�ilnostih

gospodarskega, družbenega in politi�nega razvoja posameznih državnih tvorb Alpskih

Slovanov;

- sklepa o zna�ilnostih in posledicah pokristjanjevanja Alpskih Slovanov;

- analizira zna�ilnosti etni�nega, ozemeljskega, gospodarskega in družbenega razvoja

zgodovinskih dežel, v katerih so živeli tudi Slovenci;

- na konkretnih primerih preiš�e, kako je zgodovinsko dogajanje vplivalo na kulturno

ustvarjanje in delovanje med Slovenci;

- primerja prednosti in slabosti razsvetljenskih reform za Slovence.

- našteje vzroke za nastanek italijanskih mestnih držav;

- preiš�e in glede na izbrane podatke analizira politi�no ureditev in delovanje mestnih

držav;

- na konkretnih primerih preiš�e, kako je gospodarski razvoj mestnih komun vplival na

napredek znanosti in culture;

- sklepa o posledicah vojn za prevlado na nadaljni politi�ni razvoj na Apeninskem

polotoku;

- analizira zna�ilnosti etni�nega, ozemeljskega, gospodarskega in družbenega razvoja v

beneški in habsburški Istri.

4.2.2 Izbirne teme


Dijak/-inja:

58

- preiš�e razli�no literature in zgodovinske vire in glede na izbrane podatke sklepa in oblikuje

svoje zaklju�ke o zna�ilnostih gospodarskega, kulturnega, družbenega in politi�nega razvoja

izbranega kulturnega obmo�ja oz. ljudstva;

- z razli�nih zornih kotov sklepa o odnosih izbranega kulturnega obmo�ja ali ljudstva z

Zahodnim svetom in obratno.

4.2.2.2 Kako tema�en je bil v resnici srednji vek?

Dijak/-inja:

- sklepa o stereotipih, mitih, pojmih oz. zna�ilnostih, ki se jih povezuje s srednjim vekom;

- argumentira trditev, da je bil srednji vek tema�en;

- primerja podobnosti in razlike v razvoju na razli�nih podro�jih delovanja in življenja med

južnimi, srednjimi, zahodnimi, severnimi in vzhodnimi predeli Evrope.

4.2.2.3 Srednjeveške verske vojne

Dijak/-inja:

- sklepa o vzrokih za križarske vojne;

- argumentira misel, da je šlo v �asu križarskih vojn za »spopad dveh civilizacij«;

- po literaturi in zgodovinskih virih preiš�e in iz izbranih podatkov sklepa in oblikuje sklepe,

zakaj je prišlo do razhajanj znotraj krš�anske (katoliške) cerkve in kakšne so bile posledice;

- sklepa in primerja zna�ilnosti vojn v imenu boga ali ideje na izbranem primeru iz srednjega

veka in na izbranem današnjem primeru.


do 18. stoletja

Dijak/-inja:

- pojasni zna�ilnosti stanovske družbene hierarhije;

- preiš�e in primerja zna�ilnosti življenja na gradovih, v mestih na podeželj in v obmorskih

mestih v Istri;

- primerja na�in življenja v Habsburškem in v beneškem delu Istre;

- razlikuje zna�ilnosti življenja in dela agrarnega in neagrarnega prebivalstva;

- razloži vpliv zgodnje kapitalisti�ne proizvodnje na podeželje in mesta;

- analizira spremembe, ki so jih prinesle reforme razsvetljenih absolutistov na podeželje in v

mesta;

59

- analizira odlomke iz zgodovinopisnih in potopisnih del, ki opisujejo zna�ilnosti

zgodovinskih deže ter v Istri;

- s pomo�jo izbranih umetniških del z zgodovinskih ozadjem (arhitekturnih, slikovnih,

likovnih, glasbenih) razloži zna�ilnosti vsakdanjega življenja na Slovenskem in v Istri.

4.3 19. stoletje

4.3.1 Obvezne teme

4.3.1.1 Vzpon meš�anstva in uveljavitev parlamentarizma

Dijak/-inja:

- primerja ideje o enakosti skozi njihov razvoj in oblikuje svoj zaklju�ek o njihovi vlogi v

posameznih obdobjih;

- utemelji zahteve meš�anstva po enakosti;

- analizira dosežke razli�nih družbenih skupin po francoski revoluciji;

- gibanja meš�anstva za enakost v 19. stoletju presodi z razli�nih zornih kotov;

- oblikuje svoj zaklju�ek o uspehih in neuspehih razli�nih razvojnih faz parlamentarizma v 19.

stoletju;

- ugotavlja programske prednosti in slabosti razli�nih politi�nih strank.

4.3.1.2 Nemirne vode: od nacionalnih gibanj do prve svetovne vojne

Dijak/-inja:

- ugotavlja podobnosti in razlike med razli�nimi nacionalnimi gibanji;

- oblikuje svoj zaklju�ek o uspehih/neuspehih posameznih nacionalnih gibanj;

- analizira razvoj dolo�ene nacionalne države in ugotavlja vzroke in posledice njenega

uspeha/neuspeha;

- analizira pojav imperializma in njegove posledice .

4.3.1.3 Slovensko nacionalno oblikovanje. Italijanski Risorgimento. Od združitve Italije

do konca 19. stoletja. Istra v 19. stoletju.

Dijak/-inja:

60

- primerja posamezne etape nacionalnega oblikovanja in ugotavlja, v �em je bil napredek

nacionalnega oblikovanja;

- oblikuje mnenje o doseženih rezultatih nacionalnega oblikovanja do za�etka 20. stoletja;

- primerja zna�ilnosti razli�nih politi�nih strank in ugotavlja vzroke za njihov uspeh in

neuspeh;

- analizira zna�ilnosti gospodarskega razvoja v �asu 19. stoletja in sklepa o stopnji njegove

razvitosti.

- opiše položaj Italije po dunajskem kongresu;

- primerja poglede razli�nih intelektualcev na združitev Italije ter ovrednoti njihove

prednosti in slabosti;

- opiše razplet zgodovinski dogajanj, ki so privedla do oblikovanja skupne italijanske

države;

- opredeli ovire in vprašanja, ki so nastale pri oblikovanju nove italijanske države;

- analizira zna�ilnosti gospodarskega razvoja v drugi polovici 19. stoletja;

- preiš�e in glede na izbrane podatke spozna etni�no in gospodarsko podobo Istre v 19.

stoletju.

4.3.2 Izbirne teme

4.3.2.1 Bliš� in beda industrijskega razvoja

Dijak/-inja:

- primerja posamezne stopnje industrijskega razvoja;

- ugotavlja in argumentira, kateri izumi so pomenili prelom v tehni�nem razvoju;

- analizira spremembe v družbenem življenju in oblikuje mnenje o pozitivnih in negativnih

spremembah;

- se vživi v vlogo razli�nih družbenih slojev in presodi industrijski razvoj s stališ�a razli�nih

družbenih skupin.

4.3.2.2 Vsakdanje življenje v 19. stoletju

Dijak/-inja:

61


spremembah;

- se vživi v vlogo razli�nih družbenih slojev in presodi vsesplošen razvoj s stališ�a razli�nih

družbenih skupin;

- utemelji velik pomen širjenja mreže šol in izobraževanja;

- pri delu z viri sklepa o zna�ilnostih kulturnega razvoja.

4.3.2.3 Razvoj družbe na Slovenskem v 19. stoletju. Italijanska družba v drugi polovici 19.

stoletja

Dijak/-inja:

- analizira spremembe v družbenem življenju na Slovenskem in oblikuje mnenje o pozitivnih in

negativnih spremembah;

- se vživi v vlogo razli�nih družbenih slojev in presodi vsesplošen razvoj s stališ�a razli�nih

družbenih skupin;

- utemelji velik pomen širjenja mreže šol in izobraževanja za slovenski narod;

- analizira spremembe v italijanski družbi in oblikuje mnenje o pozitivnih in negativnih

spremembah;

- ugotovi razlike v razvoju med južnim in severnim delom Italije;

- argumentirano presodi o posledicah gospodarskega razvoja Italije na koncu 19. stoletja.

4.3.2.4 Sti�iš�a kultur: Daljni Vzhod, Severna in Latinska Amerika v 19. stoletju

Dijak/-inja:

- primerja kitajski in japonski prostor ter ugotavlja podobnosti in razlike med njima;

- argumentirano presodi posledice kolonialne razdelitve azijskega prostora;

- primerja severno, srednje- in južnoameriški prostor v 19. stoletju ter ugotavlja podobnosti

in razlike med njimi;

- argumentira probleme novonastalih držav v ameriškem prostoru;

- iz razli�nih zornih kotov presodi konfliktne situacije (vojne) v omenjenih prostorih.

4.4 20. stoletje in za�etek 21. stoletja

62

4.4.1 Obvezne teme

4.4.1.1 Razvoj demokracije

Dijak/-inja:

- analizira razvoj demokracije skozi zgodovino �loveštva;

- oblikuje svoje stališ�e o dosežkih v razvoju demokracije v posameznih obdobjih;

- argumentira pojav totalitarnih sistemov in njihov uspeh oziroma neuspeh;

- utemelji pomen padca berlinskega zidu za nadaljno širitev demokracije v Evropi in svetu;

- oblikuje svoj zaklju�ek o razvoju demokrati�nih procesov v svetu danes.

4.4.1.2 Sodelovanje in konflikti v 20. stoletju

Dijak/-inja:

- analizira zna�ilnosti obdobja hladne vojne ter oblikuje stališ�e o pomenu in poledicah hladne

vojne za Evropo in svet;

- analizira in primerja razli�ne oblike politi�nega, gospodarskega in kulturnega povezovanja

sveta po drugi svetovni vojni;

- argumentira/pojasni pomen gospodarskega povezovanja za Evropo in svet;

- oblikuje svoj zaklju�ek o pomenu evropske integracije.

4.4.1.3 Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju. Italija v 20. stoletju. Italijanska

manjšina v Jugoslaviji in Sloveniji

Dijak/-inja:

- primerja posamezna obdobja slovenske politi�ne zgodovine in ugotavlja, v �em je bil

napredek v položaju slovenskega naroda;

- oblikuje argumentirano mnenje o doseženih rezultatih reševanja mejnih problemov;

- utemelji dejavnike, ki so vodili do rojstva samostojne države,

- sklepa o vklju�evanju v evropsko integracijo;

- ugotavlja položaj in probleme zamejcev, zdomcev in izseljencev ter uspehe njihovega

delovanja;

- presodi položaj manjšin v Republiki Sloveniji iz razli�nih zornih kotov.

- preiš�e in spozna razli�ne oblike politi�nega, gospodarskega in kulturnega nadzora

italijanske družbe v obdobju fašizma;

63

- opiše nastanek italijanske republike po drugi svetovni vojni ter oceni zgodovinske

posledice prevlade krš�anske demokracije;

- analizira gospodarski razvoj Italije po drugi svetovni vojni in oblikuje mnenje o

pozitivnih in negativnih spremembah;

- primerja posamezna obdobja italijanske politi�ne zgodovine in pozna glavne etape

procesa vklju�evanja v evropsko skupnost (unijo);

- analizira položaj in delovanje italijanske manjšine v SFRJ in ga primerja s položajemv

Sloveniji in na Hrvaškem po osamosvojitvi obeh držav ter ovrednoti oblike sodelovanja

na državni in mednarodni ravni.

4.4.2 Izbirne teme

4.4.2.1 Civilno družbena gibanja in �lovekove pravice

Dijak/-inja:

- primerja razli�na gibanja za �lovekove pravice;

- argumentirano utemelji pomen gibanj za pravice žensk;

- utemelji pomen deklaracije o �lovekovih pravicah za napredek �loveške družbe;

- predstavi nekatere kršitve �lovekovih pravic v 20. stoletju in oblikuje svoj zaklju�ek o

zna�ilnostih kršitev �lovekovih pravic v 20. stoletju;

- argumentira pomen delovanja modernih civilno družbenih gibanj;

4.4.2.2 Migracije prebivalstva

Dijak/-inja:

- na izbranih primerih primerja razli�ne vrste migracij in poiš�e skupne zna�ilnosti;

- presodi migracije z razli�nih zornih kotov in oblikuje svoje mnenje o njihovi neizbežnosti;

- utemelji obstoj in zna�ilnosti multikulturne družbe (na zahodu).

4.4.2.3 Znanost in tehnologija v 20. stoletju

Dijak/-inja:

- primerja posamezne stopnje industrijskega razvoja v 20. stoletju;

- ugotavlja in argumentira, kateri izumi so pomenili prelom v tehni�nem razvoju;


spremembah;

- utemelji naraš�anje pomena izobrazbe in izrabe prostega �asa;

64

- presodi utemeljenost razli�nih na�inov reševanja ekoloških problemov;

- sklepa o razlikah med razvitim in nerazvitim svetom ter argumentira možnosti za boljše

sodelovanje med njima.

4.4.2.4 Spreminjajo�i se na�ini življenja na Slovenskem in v Italiji po drugi svetovni vojni

Dijak/-inja:

- argumentira zna�ilnosti komunisti�nega sistema in sekularizacije po drugi svetovni vojni ter

oblikuje mnenje o pozitivnih in negativnih spremembah;

- zna�ilnosti vsakdanjega življenja potrošniške družbe presodi z razli�nih zornih kotov in

oblikuje svoje mnenje o njihovih posledicah;

- primerja in sklepa o posledicah razpetosti Slovencev med Jugovzhodno, Vzhodno in

Zahodno Evropo;

- analizira spremembe v življenju v obdobju samostojne Slovenije in po vstopu v Evropsko

unijo ter oblikuje mnenje o pozitivnih in negativnih sprememba;.

- ugotovi spremembe v družbenem življenju in oblikuje mnenje o pozitivnih in negativnih

spremembah;

- argumentira zna�ilnosti študentskega gibanja v Italiji in utemelji naraš�anje napetosti v

družbi;

- analizira zna�ilnosti obdobja t. i. rde�ega in �rnega terorizma in ga primerja z drugimi

oblikami terorizma v svetu.

4.5 Pri�akovani dosežki, ki se nanašajo na spretnosti in veš�ine Dijak/-inja:

- se zna orientirati v zgodovinskem �asu in prostoru;

- zna zbrati in izbrati uporabne informacije, podatke in dokaze iz razli�nih medijev ter

kriti�no presoditi njihovo verodostojnost;

- zna oblikovati svoje zaklju�ke, mnenja, stališ�a in interpretacije, ki so podprta z

verodotojnimi informacijami, podatki in dokazi;

- zna kriti�no analizirati razli�ne poglede in interpretacije o zgodovinskih dogodkih, pojavih

in procesih;

- se zna u�inkovito izražati na razli�ne na�ine in primerno razli�nim situacijam (ustno, pisno,

z uporabo IKT …).

65

4.6 Pri�akovani dosežki na podro�ju razvijanja odnosov, ravnanja,

naravnanosti in stališ�

Dijak/-inja:

- razvije pozitiven odnos o pomenu varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne

dediš�ine;

- razvije odgovoren odnos do varovanja okolja;

- oblikuje pogled na svet, ki temelji na spoštovanju �lovekovih pravic, enakosti, demokarcije

in odgovornega in kriti�nega državljanstva;

- razvije sposobnost razumevanja in spoštovanja razli�nih ver, kultur in skupnosti;

- pozna pomen medkulturnega dialoga in tolerance ter premagovanja predsodkov in

stereotipov;

- razvije odprtost do novih idej, do raznolikosti, multikulturnosti;

- razvije dovzetnost za razli�ne poglede in interpretacije in razume, zakaj se pojavljajo;

- razvija kulturo dialoga, spoštovanja druga�nih mnenj in stališ�;

- zna argumentirano zagovarjati svoje poglede in stališ�a.

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE Medpredmetno povezovanje lahko poteka z razli�nimi predmeti kot so na primer:

slovenš�ina, umetnostna zgodovina, geografija, sociologija, filozofija, knjižni�no

informacijska znanja, informatika … Možnosti horizontalnih, vertikalnih in kroskurikularnih

medpredmetnih povezav so zapisane v tretjem poglavju u�nega na�rta.

Medpredmetno povezovanje lahko poteka na ve� ravneh. Multidisciplinarno povezovanje

lahko poteka prek skupnih oziroma sorodni tem, interdisciplinarno povezovanje prek skupnih

tem in ciljev ter transdisciplinarno povezovanje prek skupne problemske situacije. V pomo�

pri na�rtovanju multi- in interdisciplinarnega medpredmetnega povezovanja so splošni cilji in

cilji širših tem ter jedrne vsebine ter pri transdisciplinarnem povezovanju klju�ni koncepti oz.

ideje, ki so opredeljeni v tretjem poglavju. Oblike medpredmetnega povezovanja so lahko:

projektno delo, ekskurzije, terensko delo, timsko pou�evanje ipd.

6 DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA

66

Zgodovina v gimnaziji je obvezni predmet, ki se pou�uje v obsegu 280 ur. Teme iz slovenske,

italijanske, istrske in svetovne zgodovine so enakovredno zastopane.

6.1 Tematska zasnova in izbirnost

U�ni na�rt je zasnovan tematsko, tako da zajema izbrane klju�ne zgodovinske pojave,

procese, odnose, ideje in koncepte, ki pomenijo pogoj za razumevanje kulturnega oz.

civilizacijskega razvoja �loveštva. U�ni na�rt prinaša za vsak letnik ve� širših tem in sicer tri

obvezne in štiri izbirne, izmed katerih profesorji glede na zanimanje dijakov, pogoje pouka in

svojo strokovno presojo izberejo eno do dve širši temi. V vsakem letniku se torej obravnava

štiri do pet širših tem. Vsaka širša tema je v u�nem na�rtu posebej opredeljena z opredelitvijo

ciljev širše teme, z vsebinami in s klju�nimi koncepti oz. idejami obdobja ali teme. Profesorji

naj pouk na�rtujejo tako, da 60-70 % razpoložljivih u�nih ur na letnik namenijo obravnavi

obveznih širših tem, preostalih 30-40 % pa za obravnavo izbirnih širših tem. Izbirne širše

teme predstavljajo nadgradnjo in poglabljanje obveznih tem. Zaporedje obravnave obveznih

in širših tem ni predpisano oz. je prepuš�eno strokovni presoji u�iteljev. Zlasti izbirne širše

teme se lahko izvede v obliki alternativnega pouka kot so razli�ni projekti, ki so lahko tudi

interdisciplinarno zasnovani, ali pa v obliki izvenšolskega pouka kot so ekskurzije, terensko

delo, muzejsko delo ipd. Tematizacija širših tem v vsebine je dovolj splošna, da omogo�a pri

na�rtovanju pouka urno razporeditev po strokovni presoji profesorjev. Praviloma so širše

teme iz politi�ne zgodovine temazizirane bolj splošno kot teme iz kulturne zgodovine oz. iz

zgodovine na�inov življenja.

6.2 Ciljno-procesna zasnova

U�ni na�rt je zasnovan ciljno-procesno, kar omogo�a ob tematski in izbirni zasnovanosti

širših tem v ve�ji meri tudi vklju�evanje aktivnejših na�inov u�enja. Cilji širših tem so

zasnovani dovolj splošno, da omogo�ajo profesorjem operacionalizacijo oz. na�rtovanje

podrobno in konkretno opredeljenih operativnih ciljev pri sprotnih pripravah na pouk. Cilji

širših tem izhajajo iz splošnih ciljev ter iz klju�nih kompetenc. Vklju�ujejo cilje, ki se

nanašajo na znanje in razumevanje zgodovinskega dogajanja (vsebinski cilji), nadalje cilje, ki

vklju�ujejo spretnosti in veš�ine (proceduralni cilji) in cilje, ki vklju�ujejo razvijanje odnosov,

ravnanja, naravnanosti in stališ�. Vsi trije sklopi ciljev omogo�ajo usvajanje vseživljenjskega

67

znanja, zadnja dva sklopa pa tudi znanja, ki ni uporabno le pri pouku zgodovine, ampak tudi

pri drugih predmetih, pri nadalnjem študiju in v poklicnem življenju.

6.3 Oblike in metode pouka

U�ne oblike in metode profesor samostojno izbira glede na splošne cilje predmeta zgodovine

v gimnaziji, glede na cilje širših tem ter glede na zanimanje dijakov. Razli�ne u�ne oblike in

metode naj bodo na�rtovane tudi tako, da bodo pove�ale aktivno vlogo dijakov ter mentorsko

vlogo profesorja.

Pri pouku zgodovine v gimnaziji se izgrajuje vsebinsko znanje ter razvija spretnosti dela z

razli�nimi zgodovinskimi viri. S tem dijaki razvijajo tudi spretnosti uporabe enostavnih

metod zgodovinskega raziskovalnega dela.

Pri obravnavi ob�utljivih ali kontroverznih tem iz zgodovine priporo�amo pouk z

multiperspektivnimi zgodovinskimi viri in z vklju�evanjem osebne zgodovine prek virov prve

roke ali »ego–dokumentov« ter razli�nih življenjskih zgodb (pisma, dnevniki, avtobiografije,

biografije, razli�ne druge oblike pri�evanj …) udeležencev oziroma pri� ali sodobnikov

takšnih dogodkov v zgodovini. Namen takšne obravnave je osvetlitev ob�utljivih in

kontroverznih tem iz ve� razli�nih vidikov oziroma perspektiv ter ugotavljanje, zakaj je

prihajalo do razli�nih pogledov in odlo�itev. Cilj takšne obravnave je tudi sprava in

poudarjanje pozitivnih med�loveških vplivov ter odstranjevanje pristranskosti, predsodkov in

stereotipov znotraj slovenske zgodovine, pri obravnavi zgodovine sosednjih narodov ter v

svetovni zgodovini nasploh. Po drugi strani pa je cilj takšnega pouka tudi obsodba zlo�inov

proti �loveštvu, genocidov, holokavsta in množi�nih oblik kršenja �lovekovih pravic. S takšno

obravnavo se pri dijakih razvijajo tudi sposobnosti samostojnega izbiranja in odlo�anja ter

oblikovanje svojih pogledov na zgodovino. Prav tako pa se s takšno obravnavo razvija tudi

dovzetnost za analiziranje razli�nih interpretacij, razumevanje, zakaj se pojavijo ter kriti�no

presojanje, katere so glede na klju�evanje objektivnih zgodovinskih dejstev in tehtnost

argumentov bolj verodostojne.

Z uporabo izbranih tem in zgodovinskih zgledov se ob uporabi aktivnih na�inov pou�evanja

in u�enja razvija dovzetnost do vrednot, ki so zna�ilne za pluralno in strpno zasnovanost

pouka zgodovine ter demokrati�ne družbe.

68

Izbrane zgodovinske teme se lahko obravnava iz lokalnega, regionalnega, nacionalnega in

evropskega vidika. Pri takšni obravnavi se priporo�a tudi vklju�evanje v razli�ne projekte

sodelovanja in izmenjav znotraj države in na mednarodni ravni.

Pri obravnavi tem s podro�ja narodne, evropske in svetovne kulturne dediš�ine in

medkulturnih vplivov se priporo�a tudi u�enje z odkrivanjem.

Pri pouku se razvija tudi razli�ne oblike komunikacije kot so na primer razli�ne oblike ustne

in pisne komunikacije, debatne tehnike ipd.

Razli�na u�na gradiva se lahko pripravlja in predstavlja tudi z uporabo novih virov in

informacijsko-komunikacijske tehnologije. U�na gradiva se tako lahko pripravi tudi s

pomo�jo uporabe razli�nih zgodovinskih spletnih strani, pouk lahko poteka tudi prek spletnih

u�ilnic, pri preverjanju in ocenjevanju znanja se lahko uporablja elektronski portfolio ipd.

6.4 Šole z italijanskim u�nim jezikom

Predmet zgodovina ima na šolah z italijanskim u�nim jezikom na narodnostno mešanem

podro�ju Slovenske Istre posebno mesto in pomen. V ciljih in strukturi ohranja sicer

isto zasnovo kot splošni u�ni na�rt za ta predmet, vendar se razporeditev vsebin in obseg

obravnave posameznih tem prilagaja specifi�nim ciljem teh šol, to je oblikovanju

narodne zavesti in identitete pri dijakih, pripadnikih italijanske narodne manjšine.

Slednji pa skozi spoznavanje zgodovine ve�inskega naroda razvijajo v sebi tudi strpnost

do ve�inskega naroda, ki je temelj za medsebojno razumevanje pripadnikov obeh

narodnih skupnosti. U�ni na�rt tako vklju�uje natan�nejšo obravnavo zgodovine

italijanske narodne skupnosti v Istri, zgodovino Italije, kjer živi mati�ni narod, ter

zgodovino Slovencev (ki se obravnava kot zgodovina ve�inskega naroda in kot

zgodovina države, katere državljani so).

U�itelj mora v svoji pripravi na pouk upoštevati navedene cilje in razvijati vse

predvidene kompetence, pri tem mora izbirati ustrezno u�no gradivo, vire in literaturo v

italijanskem jeziku, tako v izvirniku kot v prevodu. Prav to pa dijakom omogo�a, da

69

razvijajo kriti�en odnos do razli�nih zgodovinskih interpretacij istih dogodkov pri

obeh narodih.

6.5 Dijaki s posebnimi potrebami

Pri prilagajanju pouka dijakom s posebnimi potrebami se izhaja iz njihovih individualnih

potreb, ki so opredeljene z odlo�bami.

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV

Znanje se preverja in ocenjuje v skladu z veljavnim Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju

znanja. Pri pouku zgodovine v gimnazijah se znanje preverja ustno in pisno, preverja in

ocenjuje pa se lahko tudi razli�ne izdelke dijakov in dijakinj, ki so rezultat projektov.

Pri pouku zgodovine v gimnaziji se enakovredno preverja in ocenjuje vsebinsko znanje ter

obvladovanje spretnosti dela z zgodovinskimi viri v razmerju 70 % vsebinskega znanja : 30 %

spretnosti dela z zgodovinskimi viri.

7.1 Podro�ja preverjanja in ocenjevanja znanja z opisom pri�akovanih

rezultatov znanja

7.1.1 Znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov, idej,

problemov, odnosov, konceptov

Dijaki/-nje:

- izkažejo znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov, idej, problemov

in odnosov,

- uporabljajo ustrezne in pomembne podatke in dejstva,

- obvladajo uporabo zgodovinske terminologije in termine uporabljajo za prikaz razumevanja

zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov, idej, problemov in odnosov,

- sklepajo o zgodovinskih vzrokih, povodih in posledicah, razlagajo in utemeljujejo njihov

pomen za zgodovino ter jih med sabo lo�ujejo,

70

- izkažejo razumevanje konceptov, jih znajo uporabiti v razli�nih zgodovinskih kontekstih, jih

umestijo v ustrezen zgodovinski �as in kriti�no presojajo njihov pomen in omejitve z vidika

zgodovinskega �asa,

- sklepajo o spreminjanju zgodovinskega prostora skozi �as ter presojajo o medsebojnem

vplivu naravnega in geografskega okolja na zgodovinski razvoj in zgodovinskega razvoja na

okolje.

7.1.2 Analiza, sinteza, interpretacija, argumentacija in vrednotenje zgodovinskih virov

Dijaki/-nje:

- zbirajo, izbirajo, analizirajo in kriti�no presojajo verodostojne in uporabne podatke iz

razli�nih ali multiperspektivnih zgodovinskih virov,

- lo�ujejo bistvene od nebistvenih podatkov,

- na temelju izbranih podatkov oblikujejo samostojne zaklju�ke, mnenja, stališ�a in

interpretacije zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov, problemov, odnosov,

- zaklju�ke, mnenja, stališ�a in interpretacije predstavljajo na razli�ne na�ine (ustno, pisno,

plakatov, referatov, esejev …).

7.1.3 Projekti

Dijaki/-nje:

- projekt je logi�no strukturiran ter vklju�uje uvod, glavni del in zaklju�ek,

- izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi,

- uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani oz. navedeni v opombah ali v

seznamu bibliografije,

- citati (v narekovajih) in povzete ideje so ustrezno ozna�ene z opombami ali referencami,

- projekt je ustrezno predstavljen z uporabo IKT, plakatov ...

Na temelju opredeljenih podro�ij preverjanja in ocenjevanja znanja ter opisu pri�akovanih

rezultatov si lahko profesorji samostojno pripravijo kriterije ali opisne kriterije za preverjanje

in ocenjevanje znanja po posameznih širših temah ali jedrnih vsebinah oziroma za posamezne

izdelke dijakov.

Znanje se lahko preverja in ocenjuje tudi z alternativnimi oblikami kot so na primer

avtenti�ne naloge, portfolio, debatne tehnike … in drugimi oblikami preverjanja in

ocenjevanja znanja.

u ni na rt zgodovinaportal.mss.edus.si/msswww/programi2011/programi/media/pdf/ucni_nacrti/...dr....

Documents