uČni naČrt predmeta / ourse sylla us predmet ... · pdf filedon sebesky: the contemporary...

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Predmet: Antropologija glasbe: Glasbe sveta

Course title:

Študijski program in stopnja Study programme and level

Študijska smer Study field

Letnik Academic year

Semester Semester

Glasbeno-teoretska pedagogika, 2. stopnja

Vse 1 ali 2 1 ali 3

Vrsta predmeta / Course type Strokovni izbirni

Univerzitetna koda predmeta / University course code:

Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Laboratory work

Teren. vaje Field work

Samost. delo Individ. work

ECTS

60 120 6

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. dr. Svanibor Pettan

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenski

Vaje / Tutorial: Slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)

Vsebina:

Content (Syllabus outline):

Študnet spoznava: glasbo kot univerzalni, vsečloveški pojav v različnih sociokulturnih kontekstih; antropološki pogled na glasbene prakse sveta in faktorje, ki jih določajo (zemljepisni, zgodovinski, demografski, verski, jezikovni in dr.); aplikacijo teoretičnih izhodišč na enajst svetovnih glasbenih regij; pojmovanja zunanjih in notranjih meja med regijami ter študij stičnih točk med njimi; vplive evropskih glasb na druge dele sveta in zunajevropske vplive na evropske glasbe; konceptualizacijo ljudskih, umetnih in popularnoglasbenih praks ter procese kot so akulturacija, transkulturacija, idr.; različne glasbene prakse v raznovrstnih kontekstih – od vaških veselic do simfoničnih koncertov in Eurosonga; raznovrstne raziskovalne pristope glede na

glasbene zvrsti in regionalne značilnosti; pisne in druge vire (knjižne izdaje, periodika, diskografija, avdiovizualni priročniki).

Temeljni literatura in viri / Readings:

Blacking, John. How Musical is Man? 1976. Manuel, Peter. Popular Musics of the Non-Western World. 1988. Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000. Muršič, Rajko. Neubesedljive zvočne igre. 1993. Nettl, Bruno in dr. (ur.). Excursions in World Music. 1997. Pettan, Svanibor. Rom Musicians in Kosovo: Interaction and Creativity. 2002. Seeger, Anthony. Why Suya Sing. 2004. Shehan Campbell, Patricia. Teaching Music Globally. 2004. Stokes, Martin (ur). Ethnicity, Identity and Music. 1994. Titon, Jeff Todd (ur.). Worlds of Music. 1996.

Cilji in kompetence:

Objectives and competences:

Študent pozna zgodovino, teorijo in recepcijo obravnavanih glasbenih zvrsti v njihovem kulturnem kontekstu. Razvije sposobnost: kritičnega vrednotenja glasbe in sposobnost kritičnega opazovanja družbene vloge glasbe.

Predvideni študijski rezultati:

Intended learning outcomes:

Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe ter odnosa med glasbo in kulturo v pristopih znanstvenikov v različnih delih sveta. Vpliv študijskih izkušenj iz drugih delov sveta na celostno in večplastno dojemanje glasbe v lastnem prostoru. Kritično obravnavanje virov in metodoloških postopkov. Spretnost uporabe domače in tuje literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov in izvajanja izbranih glasbenih primerov.

Knowledge and understanding:

Metode poučevanja in učenja:

Learning and teaching methods:

Predavanja, individualne naloge, sodelovalno izvajanje glasbe.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %) / Weight (in %)

Assessment:

Kolokvija, izpit. Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10

Type (examination, oral, coursework, project):

pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG

Reference nosilca / Lecturer's references:

Red. prof. dr. Svanibor Pettan - (Ur./ed.) Music, Politics, and War: Views from Croatia. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore

Research, 1998. - "Musical Reflections on Politics and War: An Ethnomusicologist in Croatia in the 1990s". V/In:

Reuer, Bruno (ur./ed.) Musik im Umbruch - New Countries, Old Sounds?, München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1999, 281-292.

- (Soavtor/co-author) Pesmi in plesi ljudstev sveta za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.


Predmet: Aranžiranje za male ansamble

Course title:




Semester Semester


vse 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Laboratory

work



ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. mag. Jaka Pucihar

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu.

Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Ted Pease and Ken Pullig: Modern Jazz Voicing Berklee Press 2001, 134 strani - Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani - Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani - Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani - Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani - Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani - Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani - Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani - Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani

Cilji in kompetence: Objectives and competences:

- obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur



Znanje in razumevanje: študent - je sposoben izdelati aranžma za različne

sestave male-combo-zasedbe, - je sposoben natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov, - uporablja znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - je sposoben izdelati aranžma glede na zasedbo in stil, - vrednoti lastne dosežke, - vrednoti kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanja o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih, - vrednoti teoretično znanje s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine, - vrednoti in umešča lasten aranžerski stil v

današnje stilne opredelitve.




Glasbene metode, predavanja, individualne naloge



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Aranžiranje za male ansamble za modul Aranžiranje in improvizacija je sestavljen iz - kolokvija po prvem semestru in - izpita. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija. Končna ocena modula Aranžiranje in improvizacija je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena)

50% 50%



doc. mag. Jaka Pucihar: - aranžmaji za big band RTV Slovenija (Da jora ta banerina, S'noči sem na vasi stal, My favourite things...) - kompozicije za big band (Concerto Grosso za flavto, kitaro in veliki jazzovski orkester, Flautino) - aranžmaji za veliki revijski orkester (slovenske popevke: Samo ti, Preproste stvari, Jutro, Zdravi bili,

Vzhod-Zahod in druge)


Predmet: Aranžiranje za velike ansamble

Course title:




Semester Semester


vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 60 4 (2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija, opravljen izpit iz predmeta Aranžiranje za velike ansamble, ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu.

Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev za večje zasedbe


Izbrana poglavja iz: Ted Pease and Ken Pullig: Arranging for large jazz ensemble; Berklee Press 2003, 208 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani

Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani



- obvladovanje aranžiranja za velike zasedbe (big band, ritmo-simfonični orkester, pihalni orkester) - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije kompleksnejših jazzovskih partitur



Znanje in razumevanje: - sposobnost izdelave aranžmaja za večje

zasedbe, - sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov, - uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil - vrednotenje lastnih dosežkov - vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih - vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize ter glasbene zgodovine - vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnje stilne opredelitve




Glasbene metode, predavanja, individualne naloge, analiza



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)






Predmet: Aranžiranje za velike ansamble

Course title:




Semester Semester


vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4(2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja.

Vsebina:


razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev


Dick Lowell and Ken Pullig: Arranging for Large Jazz Ensemble; Berklee Press 2003, 204 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayburn Wright: Inside the Score; Kendor Music Inc. 1982, 191 strani Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani



- obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur



Znanje in razumevanje: -sposobnost izdelave aranžmaja za različne sestave (male-combo-zasedbe, big band in ritmo-simfonični orkester) -sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov - Uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnja stilne opredelitve




predavanja, individualne naloge



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) pisni izpit, kolokviji od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)






Predmet: Dimenzije nastopanja 1

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marina Horak

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program.

Vsebina:


Predmet je zasnovan v obliki delavnice, ki poživlja glasbeno izvajanje s kreativnimi skupinskimi aktivnostmi in uči študente osnove neortodoksnih pedagoških tehnik, ki jih bodo lahko uporabili tudi v svojem pedagoškem delu. Delo se odvija eksperimentalno, študenti na osnovnem nivoju pridobijo in ovrednotijo izkušnje o samih sebi. Osvobajajo dele svojega ustvarjalnega jaza, ki so še zakriti. Počistijo nanošene usedline in ovirajoče prekrivalne sloje, sestavljene iz sprejetih »resnic«, fiksnih idej, klišejev in starih vzorcev, ki otežujejo novo učenje. Ob skrbnem vodstvu študenti sami ustvarjajo varen prostor za izkustvene situacije, se soočajo in povezujejo s samimi seboj ter z neokrnjeno domišljijo brez cenzure pridobijo vpoglede v svoje muziciranje. Integralni del razvojnega procesa je vzpostavljanje kritičnega dialoga in zmožnost dajanja in sprejemanja iskrene medsebojne povratne informacije, kakor tudi opredeljevanje in formuliranje zavestno zastavljenih lastnih ciljev za

interpretacijo posamezne skladbe. Študenti se na osnovnem nivoju učijo samoopazovanja in žive pozornosti, pridobivajo povratne informacije (feed-back) brez vrednostnega opredeljevanja, in s tem nova odkritja. Negativne manifestacije– kot so strah, negotovost, šibkost, počasnost, napetost in podobno – izkusijo v novi luči in jih preobrazijo v pozitivne aspekte ustvarjalne svobode. Pot k samemu sebi, brez katere ni pristnega izraza, ni premočrtna. Študenti se na osnovnem nivoju učijo zakrite aspekte lastne osebnosti pretopiti v glasbeni izraz, ki je integralni del življenjske izkušnje. Ker vsak prihaja iz drugačne življenjske pozicije, je nujno, da najde do cilja (ki je zakoličen predvsem v strukturah in v substanci glasbe same, v osebnem jeziku skladatelja in slogu dobe, v kateri je živel) svojo lastno pot, ki pa jo je pogosto potrebno izkrčiti in začrtati. Napotki pedagogov včasih zaradi študentovih psiholoških zadržkov in prevelikih napetosti oziroma krčevitosti fizičnega značaja ne padejo na plodna tla. Poleg tega se usvojena znanja včasih »porazgubijo« zaradi treme ... s postopnim odpravljanjem takih in še drugih, sorodnih problemov in težav, se bo podana snov laže zakoreninila in bo to pripomoglo k želenemu rezultatu, h kateremu stremita tako profesor kot študent.


Edward de Bono: Lateral Thinking Moshe Feldenkrais: The Potent Self Leonard Orr / Konrad Halbig: Bewussstes Atmen Barry Green (with Th. Gallwey): The Inner Game of Music (literatura je veliko obširnejša, predstavlja pa le dodatno oporo v ozadju, ki bo individualno svetovana in priskrbljena posameznemu študentu po potrebi)



osnove celostnega razvijanja izrazno-izvajalskih sposobnosti

osnove privarčevanja ur nekoristnega vadenja »v prazno« ( ki prinaša frustracijo mentorju in študentu)

uporaba znanja na osnovni ravni na najbolj optimalen način

osnove razvijanja osebne avtonomije študentov in s tem podkrepitev sposobnosti za samostojno delo

osnove razvijanja zaupanja v lastne

sposobnosti, zasidranega v osebni avtoriteti / avtonomiji študenta

osnove sposobnosti upoštevanja in usvajanja mentorjevih napotkov in nasvetov kot povabilo k ustvarjanju iz polne svobode

poustvarjalen individualno-osebni izraz (osnove) v stičišču in v komplementarnosti osebnih kvalitet in vsebin, ki se napajajo iz življenjskih izkušenj po eni strani in glasbenih struktur, ki so integralni del vsake kompozicije (formalno, motivično, vsebinsko …) po drugi



Znanje in razumevanje:

vzpostavitev zdrave fiziološko-funkcionalne baze za vsakovrstno individualno (pevsko ali instrumentalno) tehniko na osnovni ravni

nadzor dihanja kot izvor moči in elastičnosti na osnovni ravni

pridobitev večje gibalne in posledično izrazne svobode na osnovni ravni

konstruktiven odnos do napak kot osebnih "učnih pripomočkov" na osnovni ravni

kinetičen odnos do uporabe telesa in občutek za notranjo gibljivost

občutek za lahkotnost in navidezno breztežnost

prepustnost telesa - „prevodnika“ mentalnih impulzov

fizično in psihično doživljanje časa in prostora v glasbi

povezava med mentalno in fizično hitrostjo

iznajdljiva uporaba domišljije / imaginacije

prevedba v naprej slišanega v ustrezen gib in dojemanje zvočnih medprostorov, kot bistvena nosilca izraza

povečana sposobnost samostojnosti pri študiju

dobro počutje in ravnovesje pri igranju oziroma petju

obvladovanje strahu pred lastnim izražanjem in posledično pred nastopanjem

razumevanje razlike med osredotočenostjo (fokus) in koncentracijo

zavedanje osrediščenosti in zdrav odnos do samonadzora (kontrole)

čustveno zaledje razmišljanja in osmišljanje čustvene zavesti

razumevanje globljih vidikov zvoka in tišine

delovanje telesa kot celote v harmoniji z


dihanjem

pristen oseben stik s čustvi in razpoloženji (kompleksnimi čustvi)

globinsko razumevanje čustev in razpoloženj v glasbi

pomen dajanja in sprejemanja pri igranju pred publiko

jasna samopresoja dosežkov in odnosa do lastnega izvajanja

objektivna konstruktivna kritičnost, neobremenjena z lastnimi nepredelanimi emocijami (praktična raba: pisanje kritik in strokovnih poročil)

prenos usvojenih veščin v lastno pedagoško delo



Ob obilici informacij in napotkov, ki jih mora intelekt nujno absorbirati in prebaviti v teku študija, se občasno zastre stik s samim seboj, brez katerega ni mogoče biti umetnik. Z vajami, ki podpirajo intuitivno izkušnjo samega sebe in avtonomno doživljanje lastnih notranjih impulzov se stik (ponovno) vzpostavi in intenzivira, rezultat pa je, da ob podpori boljše propustnosti na telesnem, mentalnem in duševnem področju ustvarjalni potek (Vorgang) in osebno oblikovanje (Gestaltung) iz globljih slojev zavesti (ki niso podložni »sodniku intelektu«) spet postaneta pravir našega muziciranja.

postavljanje baze za telesno in energijsko "preddverje" tehnike, kot osnove za subtilno paleto instrumentalne / pevske tehnike

kompenzatorna telovadba, ki aktivira mišične predele, ki so ob igranju instrumenta neaktivni / pasivni, s Posebno pozornostjo do velikih gibov ramenskega obroča

vaje za ločevanje med težnostnim (pasivnim) principom, in krožnim/spiralnim (aktivnim) principom

vaje za osmislitev in doživljanje fizičnega giba nadlakti in podlakti, rok in prstov v smislu fiziološkega dobrega počutja

vaje z žogicami Dalcroze za integracijo giba in fokusa, za hitrejšo fizično in mentalno odzivnost

odpiranje zaviralnih »zapornic«, za katerimi sta zajezena znanje in izraz.

vaje za dihanje (vòdeno dihanje) za sprostitev energije brez napora, za prevzgojo poteka »misel-gib«

usvajanje tehnik s katerimi prikličemo v zavest "navdih" in oživimo optimalno lastni naravni potencial

osnove sproščevalne meditacije, ki ojača miselno-čustveni stik s samim seboj

odkrivanje in definiranje vzrokov in razlogov za obstoječe blokade v " muzikalnosti" ter odpravljanje le-teh s primernimi pristopi, ki so dodatek k ortodoksnim pedagoškim napotkom.

plesno-gibalne in igralske improvizacije, spontano slikanje ob glasbi kot razjasnjevanje in intenziviranje osebnega pristopa k izrazu

energijske vaje za razumevanje principov polarnosti kot so teža-lahkost, misel-telo, sproščenost-napetost, narediti-prepustiti se, zavedanje-moč …

eksperimentiranje z zvočno substanco (izrazna improvizacija, chanting, ipd.)

prevzgoja miselnih vzorcev pri igranju (izločevanje negativnih formulacij)

diskusijsko in meditativno obravnavanje vseh aspektov strahu in njegovih izvorov, ter ciljno usmerjene vaje za premagovanje treme

diskusijsko in meditativno obravnavanje problematike v zvezi z občutkom odgovornosti, z

željo po uspehu, s strahom tako pred porazom kot pred uspehom

vaje za sprostitev zadržanih energij, za kontinuirano gibanje »znotraj-samega-sebe«, za miselno usmerjanje energije

izkustveno-eksperimentalno razvijanje predstav in notranje vizualizacije (imaging)

uporaba globinskih simbolnih struktur kot "orodij", s katerimi dosežemo izvire navdiha in prodremo do srži glasbe



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) sprotna opisna evalvacija Za pozitivno oceno, mora študent med letom opraviti: vodenje študentskih dnevnikov, poročila o praktičnih vajah,


reševanje realnih problemov, skupinsko debatno/diskusijsko ovrednotenje dosežkov, kratko seminarsko nalogo in predavanje na eno od med letom praktično obravnavanih tematik. Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


Doc. Marina Horak - Predavanje o zvoku, tišini in poslušanju (psihološke implikacije pri glasbenem pouku), Slovenski

klavirski dnevi, 11.11.2005, Sežana - Performance workshop (delavnica nastopanja), Davies-University of California, 26.-28.2.2007 - Meditacija kot pot k sebi, predavanje/delavnica, 4. srečanje Medicina odrskih umetnosti, EPTA,

ISSTIP (International society for Study of Tension in Performance), 10.3.2007, Ljubljana



Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 90 3 (1+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program. Opravljen izpit Dimenzije nastopanja 1

Vsebina:


Predmet je zasnovan v obliki delavnice, ki poživlja glasbeno izvajanje s kreativnimi skupinskimi aktivnostmi in uči študente nadgradnjo neortodoksnih pedagoških tehnik, ki jih bodo lahko uporabili tudi v svojem pedagoškem delu. Delo se odvija eksperimentalno, študenti na nadaljevalnem nivoju pridobijo in ovrednotijo izkušnje o samih sebi. Osvobajajo dele svojega ustvarjalnega jaza, ki so še zakriti. Počistijo nanošene usedline in ovirajoče prekrivalne sloje, sestavljene iz sprejetih »resnic«, fiksnih idej, klišejev in starih vzorcev, ki otežujejo novo učenje. Ob skrbnem vodstvu študenti sami ustvarjajo varen prostor za izkustvene situacije, se soočajo in povezujejo s samimi seboj ter z neokrnjeno domišljijo brez cenzure pridobijo vpoglede v svoje muziciranje. Integralni del razvojnega procesa je vzpostavljanje kritičnega dialoga in zmožnost dajanja in sprejemanja iskrene medsebojne povratne informacije, kakor tudi opredeljevanje in

formuliranje zavestno zastavljenih lastnih ciljev za interpretacijo posamezne skladbe. Študenti se na nadaljevalnem nivoju učijo samoopazovanja in žive pozornosti, pridobivajo povratne informacije (feed-back) brez vrednostnega opredeljevanja, in s tem nova odkritja. Negativne manifestacije– kot so strah, negotovost, šibkost, počasnost, napetost in podobno – izkusijo v novi luči in jih preobrazijo v pozitivne aspekte ustvarjalne svobode. Pot k samemu sebi, brez katere ni pristnega izraza, ni premočrtna. Študenti se na nadaljevalnem nivoju učijo zakrite aspekte lastne osebnosti pretopiti v glasbeni izraz, ki je integralni del življenjske izkušnje. Ker vsak prihaja iz drugačne življenjske pozicije, je nujno, da najde do cilja (ki je zakoličen predvsem v strukturah in v substanci glasbe same, v osebnem jeziku skladatelja in slogu dobe, v kateri je živel) svojo lastno pot, ki pa jo je pogosto potrebno izkrčiti in začrtati. Napotki pedagogov včasih zaradi študentovih psiholoških zadržkov in prevelikih napetosti oziroma krčevitosti fizičnega značaja ne padejo na plodna tla. Poleg tega se usvojena znanja včasih »porazgubijo« zaradi treme ... s postopnim odpravljanjem takih in še drugih, sorodnih problemov in težav, se bo podana snov laže zakoreninila in bo to pripomoglo k želenemu rezultatu, h kateremu stremita tako profesor kot študent


Edward de Bono: Lateral Thinking Moshe Feldenkrais: The Potent Self Leonard Orr / Konrad Halbig: Bewussstes Atmen Barry Green (with Th. Gallwey): The Inner Game of Music Eloise Ristad: A Soprano on her Head William Westney: The Perfect Wrong Note John Diamond: Lebensenergie in der Musik (literatura je veliko obširnejša, predstavlja pa le dodatno oporo v ozadju, ki bo individualno svetovana in priskrbljena posameznemu študentu po potrebi)



nadgradnja celostnega razvijanja izrazno-izvajalskih sposobnosti

nadgradnja privarčevanja ur nekoristnega vadenja »v prazno« ( ki prinaša frustracijo mentorju in študentu)

uporaba znanja na nadaljevalni ravni na najbolj optimalen način

nadgradnja razvijanja osebne avtonomije

študentov in s tem podkrepitev sposobnosti za samostojno delo

nadgradnja razvijanja zaupanja v lastne sposobnosti, zasidranega v osebni avtoriteti / avtonomiji študenta

nadgradnja sposobnosti upoštevanja in usvajanja mentorjevih napotkov in nasvetov kot povabilo k ustvarjanju iz polne svobode

poustvarjalen individualno-osebni izraz (nadgradnja) v stičišču in v komplementarnosti osebnih kvalitet in vsebin, ki se napajajo iz življenjskih izkušenj po eni strani in glasbenih struktur, ki so integralni del vsake kompozicije (formalno, motivično, vsebinsko …) po drugi




vzpostavitev zdrave fiziološko-funkcionalne baze za vsakovrstno individualno (pevsko ali instrumentalno) tehniko na nadaljevalni ravni

nadzor dihanja kot izvor moči in elastičnosti na nadaljevalni ravni

pridobitev večje gibalne in posledično izrazne svobode na nadaljevalni ravni

konstruktiven odnos do napak kot osebnih "učnih pripomočkov" na nadaljevalni ravni







prevedba v naprej slišanega v ustrezen gib in dojemanje zvočnih medprostorov, kot bistvena nosilca izraza





zavedanje osrediščenosti in zdrav odnos


do samonadzora (kontrole)



delovanje telesa kot celote v harmoniji z dihanjem











kompenzatorna telovadba, ki aktivira mišične predele, ki so ob igranju instrumenta neaktivni / pasivni, s Posebno pozornostjo do velikih gibov ramenskega obroča



vaje z žogicami Dalcroze za integracijo giba

in fokusa, za hitrejšo fizično in mentalno odzivnost













vaje za sprostitev zadržanih energij, za kontinuirano gibanje »znotraj-samega-sebe«, za miselno usmerjanje energije





Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) sprotna opisna evalvacija Za pozitivno oceno, mora študent med letom opraviti: vodenje študentskih dnevnikov, poročila o praktičnih vajah, reševanje realnih problemov, skupinsko debatno/diskusijsko ovrednotenje dosežkov, kratko seminarsko nalogo in predavanje na eno od med letom praktično obravnavanih tematik. Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).








Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 90 3 (1+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program. Opravljen izpit Dimenzije nastopanja 2.

Vsebina:


Predmet je zasnovan v obliki delavnice, ki poživlja glasbeno izvajanje s kreativnimi skupinskimi aktivnostmi in uči študente izpopolnjevanje neortodoksnih pedagoških tehnik, ki jih bodo lahko uporabili tudi v svojem pedagoškem delu. Delo se odvija eksperimentalno, študenti na izpopolnjevalnem nivoju pridobijo in ovrednotijo izkušnje o samih sebi. Osvobajajo dele svojega ustvarjalnega jaza, ki so še zakriti. Počistijo nanošene usedline in ovirajoče prekrivalne sloje, sestavljene iz sprejetih »resnic«, fiksnih idej, klišejev in starih vzorcev, ki otežujejo novo učenje. Ob skrbnem vodstvu študenti sami ustvarjajo varen prostor za izkustvene situacije, se soočajo in povezujejo s samimi seboj ter z neokrnjeno domišljijo brez cenzure pridobijo vpoglede v svoje muziciranje. Integralni del razvojnega procesa je vzpostavljanje kritičnega dialoga in zmožnost dajanja in sprejemanja iskrene medsebojne povratne informacije, kakor tudi opredeljevanje in

formuliranje zavestno zastavljenih lastnih ciljev za interpretacijo posamezne skladbe. Študenti se na izpopolnjevalnem nivoju učijo samoopazovanja in žive pozornosti, pridobivajo povratne informacije (feed-back) brez vrednostnega opredeljevanja, in s tem nova odkritja. Negativne manifestacije– kot so strah, negotovost, šibkost, počasnost, napetost in podobno – izkusijo v novi luči in jih preobrazijo v pozitivne aspekte ustvarjalne svobode. Pot k samemu sebi, brez katere ni pristnega izraza, ni premočrtna. Študenti se na izpopolnjevalnem nivoju učijo zakrite aspekte lastne osebnosti pretopiti v glasbeni izraz, ki je integralni del življenjske izkušnje. Ker vsak prihaja iz drugačne življenjske pozicije, je nujno, da najde do cilja (ki je zakoličen predvsem v strukturah in v substanci glasbe same, v osebnem jeziku skladatelja in slogu dobe, v kateri je živel) svojo lastno pot, ki pa jo je pogosto potrebno izkrčiti in začrtati. Napotki pedagogov včasih zaradi študentovih psiholoških zadržkov in prevelikih napetosti oziroma krčevitosti fizičnega značaja ne padejo na plodna tla. Poleg tega se usvojena znanja včasih »porazgubijo« zaradi treme ... s postopnim odpravljanjem takih in še drugih, sorodnih problemov in težav, se bo podana snov laže zakoreninila in bo to pripomoglo k želenemu rezultatu, h kateremu stremita tako profesor kot študent.


Edward de Bono: Lateral Thinking Moshe Feldenkrais: The Potent Self Leonard Orr / Konrad Halbig: Bewussstes Atmen Barry Green (with Th. Gallwey): The Inner Game of Music Eloise Ristad: A Soprano on her Head William Westney: The Perfect Wrong Note John Diamond: Lebensenergie in der Musik Daniel Goleman: Emotionale Intelligenz Alice Miller: Das Drama des begabten Kindes Mantak Chia: Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost (literatura je veliko obširnejša, predstavlja pa le dodatno oporo v ozadju, ki bo individualno svetovana in priskrbljena posameznemu študentu po potrebi)



izpopolnjevanje celostnega razvijanja izrazno-izvajalskih sposobnosti

izpopolnjevanje privarčevanja ur nekoristnega vadenja »v prazno« ( ki prinaša frustracijo mentorju in študentu)

uporaba znanja na izpopolnjevalni ravni na najbolj optimalen način

izpopolnjevanje razvijanja osebne avtonomije študentov in s tem podkrepitev sposobnosti za samostojno delo

izpopolnjevanje razvijanja zaupanja v lastne sposobnosti, zasidranega v osebni avtoriteti / avtonomiji študenta

izpopolnjevanje sposobnosti upoštevanja in usvajanja mentorjevih napotkov in nasvetov kot povabilo k ustvarjanju iz polne svobode

poustvarjalen individualno-osebni izraz (izpopolnjevanje) v stičišču in v komplementarnosti osebnih kvalitet in vsebin, ki se napajajo iz življenjskih izkušenj po eni strani in glasbenih struktur, ki so integralni del vsake kompozicije (formalno, motivično, vsebinsko …) po drugi




vzpostavitev zdrave fiziološko-funkcionalne baze za vsakovrstno individualno (pevsko ali instrumentalno) tehniko na izpopolnjevalni ravni

nadzor dihanja kot izvor moči in elastičnosti na izpopolnjevalni ravni

pridobitev večje gibalne in posledično izrazne svobode na izpopolnjevalni ravni

konstruktiven odnos do napak kot osebnih "učnih pripomočkov" na izpopolnjevalni ravni







prevedba v naprej slišanega v ustrezen gib


in dojemanje zvočnih medprostorov, kot bistvena nosilca izraza





zavedanje osrediščenosti in zdrav odnos do samonadzora (kontrole)



delovanje telesa kot celote v harmoniji z dihanjem











kompenzatorna telovadba, ki aktivira

mišične predele, ki so ob igranju instrumenta neaktivni / pasivni, s Posebno pozornostjo do velikih gibov ramenskega obroča



vaje z žogicami Dalcroze za integracijo giba in fokusa, za hitrejšo fizično in mentalno odzivnost













vaje za sprostitev zadržanih energij, za kontinuirano gibanje »znotraj-samega-

sebe«, za miselno usmerjanje energije





Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)







Predmet: Dirigentska praksa s hospitacijami PED-M1 (modul glavnega predmeta dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 1 1,2

Vrsta predmeta / Course type Obvezni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 90 4 (2+2) / 15

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Milivoj Šurbek, izr. prof. Marko Vatovec

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti prvega letnika magisterija - vodenje vsaj dveh celotnih vaj šolskega zbora ali orkestra, in vsaj en 40 - minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.

Vsebina:


- priprava na vaje šolskih ansamblov, zborov in orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vodenje vsaj dveh celotnih vaj šolskega zbora ali orkestra, in vsaj en 60 - minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra

- hospitacija vaj orkestrov ali zborov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in Opere Ljubljana

- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov Akademije za glasbo

- sodelovanje na javnih koncertih študentov AG z orkestri in zbori slovenskih glasbenih institucij

- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v

organizaciji Akademije za glasbo Ljubljana


Dela iz zakladnice svetovne in slovenske simfonične, operne in zborovske literature, ki so trenutno na programih šolskih ansamblov in slovenskih glasbenih institucij



- priprava na delo z orkestrom ali zborom - spoznavanje specifike delovanja orkestra ali zbora - spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti - spoznavanje dela orkestrov in zborov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj



- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami

- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra - razume principe vodenja - razume principe delovanja različnih glasbenih

instrumentalnih in pevskih skupin


- znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih ansamblov (glede na trenutne možnosti)

- znanje uporablja pri ocenjevanju dela svojih kolegov - znanje uporablja pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju

šolskega ansambla - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih

ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih Kolegov

Metode poučevanja in učenja


Predavanja, vaje, samostojno vadenje



Assessment:

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



red. prof. Milivoj Šurbek - dam: Giselle, 1992, Cankarjev dom - Čajkovski: Labodje jezero, 1975 - 1980, Ljubljanska oper - Prokofjev:Romeo in Julija, 1993, Ljubljanska opera

Marko Vatovec, izr. prof. - december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*; - december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; - 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor

Akademije za glasbo; Program: Mendelssohn, Brahms, Pärt, Misson, Orban, Čopi* *.... krstne izvedbe del


Predmet: Dirigentska praksa s hospitacijami PED-M2 (modul glavnega predmeta dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 90 4 (2+2) / 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti prvega letnika magisterija - vodenje vsaj dveh celotnih vaj šolskega zbora ali orkestra, in vsaj en 40 - minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.

Vsebina:


- priprava na vaje šolskih ansamblov, zborov in orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vodenje vsaj dveh celotnih vaj šolskega zbora ali orkestra, in vsaj en 60 - minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra

- hospitacija vaj orkestrov ali zborov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in Opere Ljubljana

- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov Akademije za glasbo

- sodelovanje na javnih koncertih študentov AG z orkestri in zbori slovenskih glasbenih institucij

- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v

organizaciji Akademije za glasbo Ljubljana





- priprava na delo z orkestrom ali zborom - spoznavanje specifike delovanja orkestra ali zbora - spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti - spoznavanje dela orkestrov in zborov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj



- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami

- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra - razume principe vodenja - razume principe delovanja različnih glasbenih

instrumentalnih in pevskih skupin


- znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih ansamblov (glede na trenutne možnosti)

- znanje uporablja pri ocenjevanju dela svojih kolegov - znanje uporablja pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju

šolskega ansambla - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih

ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih Kolegov

Metode poučevanja in učenja





Assessment:





Marko Vatovec, izr. prof. - december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*;

- december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; - 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor



Predmet: Edicijske tehnike

Course title:




Semester Semester


vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Aleš Nagode

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program. Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)

Vsebina:


Spoznavanje značilnosti in praktično pripravljanje različnih tipov notnih izdaj:

o praktična in spomeniška izdaja, o didaktična izdaja, o urtext-izdaja, o znanstveno-kritična izdaja.


John Caldwell. Editing Early Music. Oxford: Clarendon Press, 1985.

Appel, B., Veit, J. in Landgraf, A. (ur.). Editionsrichtlinien Musik. Kassel: Bärenreiter, 2000



Študent se usposobi za urejanje različnih tipov glasbenih izdaj.



Znanje in razumevanje: Poznavanje značilnosti različnih vrst izdaj glasbenih del in postopkov za njihovo urejanje. Uredniško delo pri pripravljanju različnih vrst glasbenih izdaj. Sposobnost razumevanja razmerja med glasbenim delom, oz. primarnimi viri in izdajami, ki jih uporablja pri vsakdanjem strokovnem delu. Delo s primarnimi viri.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje, vodeni individualni študij.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjujejo se individualne in domače naloge. Končna ocena je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG.



Doc dr. Aleš Nagode -Hladnikova pisma Premrlu. Zvuk (Beogr.), 1990, 5, str. 73-79. -Osterc in cerkvena glasba. Muzik. zb., 1995, 31, str. 75-80. -Slavnostne maše Venčeslava Wratnyja. Muzik. zb., 1996, 32, str. 51-60.


Predmet: Estetika glasbe

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. dr. Matjaž Barbo

Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Predmet upošteva širši filozofski pristop k estetskim problemom glasbe. Glavni poudarek velja analizi sprememb glasbeno-filozofskih in glasbeno-estetskih misli v njihovem kronološkem ter logičnem zaporedju po vsebinskih povezavah in usmeritvah. Pri pregledu različnih estetsko-teoretičnih konceptov glasbe jih pojasnjuje glede na njihove posamične uresničitve v mejah določenih duhovno-zgodovinskih pogojev. Vse to se povezuje z analizo glasbenih dejstev v njihovem zgodovinskem kontekstu, z razčlembo temeljnih konceptov premisleka o glasbi, kriterijih vrednotenja, normativnih sistemih, o razmerjih do ustvarjalnega in recepcijskega procesa idr.


• C. Dahlhaus, Estetika glasbe, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986 • C. Dahlhaus in H. H. Eggebrecht, Kaj je glasba, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991 • E. Fubini, Geschichte der Musikästhetik, Stuttgart 1997 • Edward A. Lippman (ur.), Musical Aesthetics: A Historical Reader, zv. I-III, New York 1986-90.



•Študenti poznajo ključne tokove glasbeno-estetske in glasbeno-filozofske misli. •Študenti poznajo osnovne glasbeno-estetske pojme, teorije in procese ter njihovo spreminjanje v času. •Študentje izoblikujejo osnovni odnos do estetskih fenomenov in kriterije za vrednotenje glasbe.



• Študenti spoznajo temeljne tokove glasbeno-estetske in glasbeno-filozofske misli. • Študenti spoznajo osnovne glasbeno-estetske pojme, teorije, procese v času. Študenti prek obravnave estetskih vprašanj poglobijo profesionalen, kritičen in zavesten odnos do estetskih fenomenov s področja glasbe ter postavljajo kriterije in orientacijske točke za vrednotenje glasbe. Študenti v soočenju s temeljnimi glasbeno-estetskimi koncepti vzpostavljajo povezavo s sodobnimi tokovi ter lastnimi stališči in to preverjajo v analizi aktualnega glasbenega življenja. Študenti se učijo uporabe domače in tuje literature ter drugih virov, ustnega in pisnega izražanja o estetskih vprašanjih, identificirajo in rešujejo probleme, kritično analizirajo strokovno literaturo ipd..




Predavanja, individualne naloge, vodeni individualni študij.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG



Red. prof. dr. Matjaž Barbo - Orgelske improvizacije Primoža Ramovša med liturgično procesualnostjo in konceptom dela. V:

SNOJ, Jurij (ur.), FRELIH, Darja (ur.). Zbornik ob jubileju Jožeta Sivca. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2000, str. 257-266.

- Prvi Koncert za violino in orkester (1927) L. M. Škerjanca. V: KURET, Primož (ur.). Glasba, poezija - ton, beseda : koncerti, simpozij, spremljevalne prireditve, Ljubljana: Festival, 2001, str. 37-47.

- Elektronska glasba - poskus avantgardističnega preskoka pri nekaterih članih skupine Pro musica viva. V: KURET, Primož (ur.). Glasba v tehničnem svetu - Musica ex machina : koncerti [in] simpozij. Ljubljana: Festival, 1995, str. 197-203.


Predmet: Filmska glasba in namenska glasba

Course title:




Semester Semester


Vse smeri, razen Kompozicija in glasbena teorija

1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Rok Golob

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v študijski program.

Vsebina:


Zgodovina filmske glasbe

Pomembni skladatelji filmske glasbe

Pomembni primeri filmske glasbe

Primeri kvalitetne gledališke glasbe

Primeri kvalitetne glasbe za TV, radio in oglase

Poslušanje, primerjanje in gledanje glasbenih izsekov

Kreiranje lastne zvočne kulise za film, gledališče, radio ali televizijo ter sodelovanje študentov pri ustvarjanju, komentiranju in argumentiranju glasbe


- Karlin, Fred and Wright Rayburn: On the track, Založnik: Schrimer books, 2004 Samo za študente, ki predmet vpisujejo v celoti: - Irwin Bazelon: Knowing the score - notes on film music Založnik: Van Nostrand Reinhold, 1975 - Jon Burlingame: Sound and vision: 60 years of Motion Picture Soundtracks, Založnik: Billboard books, 2000



Predmet Filmska in namenska glasba omogoča da študenti: - Poznajo široko paleto filmske in namenske glasbe - Poznajo pomembne skladatelje filmske in namenske glasbe - Poznajo principe komponiranja za film, gledališče, radio in televizijo - Poznajo snemanje videa, obdelavo in finalizacijo končnega produkta z glasbo



Znanje in razumevanje: • Razumevanje pomembnosti vpliva glasbe v

filmu in ostalih namenskih zvrsti na emocije gledalca

• Poznavanje filmske glasbe, njenih pomembnih akterjev in zavedanje kompozicijskih tehnik in vpliva filmske glasbe na glasbeno produkcijo

• Razumevanje snemanja glasbe in nove tehnologije, vloge tonskega mojstra in producenta

• Kreiranje lastne glasbe za film, tv, radio ali gledališče

• Zavedanje glasbene moči ob gledanju filmov, predstav, reklam…

• Vrednotenje dobre in slabe filmske ali druge namenske glasbe

• Kritičnost in stremenje k višji kvaliteti produciranja glasbe

• Spodbujanje kreativnosti in odprtosti novih tehnologij

• Znanje se lahko uporabi za produciranje »uporabne« glasbe – reklame, jingli…




Skupinsko delo s študenti. V skupini je lahko do 30 študentov



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih za vse študente sledi pisni izpit v elektronski obliki. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Rok Golob: - “KIBUKI MAGICAL TRIP". za komorni orkester

Ljubljana - Cankarjev dom - Gallusova dvorana - 4.3.2008 Berlin - 10.3.2008 Komorni orkester solistov DSS

- "THE JOURNEY OF ONE SOUL za veliki simfonični orkester in mešani zbor.: Izvedba: Orkester Slovenske filharmonije in zbor APZ Tone Tomšič, 21. in 22. septembra 2006 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.. Dirigiral George Pehlivanian.

- PLANET ŽIVLJENJA za simfonični orkester in zbor Izvedba: Simfonični orkester slovenske filharmonije in zbor Camerata Labacensis, dirigent Marko Letonja, Gallusova dvorana v Cankarjevem domu, oranžni abonma (2002)


Predmet: Filmska glasba

Course title:




Semester Semester


Kompozicija in glasbena teorija 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 90 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se izbirni predmet nahaja. Namenjen študentom kompozicije in glasbene teorije

Vsebina:


Spoznavanje z vsebinskimi in tehničnimi prvinami filmske glasbe. Tehnika usklajevanja glasbe s sliko, vsebinske in tehnične posebnosti. Spoznavanje specifičnih računalniških programov za usklajevanje glasbe s sliko. Uporaba pridobljenega znanja pri skladanju lastne glasbe za TV, film , video itd.


Irwin Bazelon: Knowing the score - notes on film music. Van Nostrand Reinhold, 1975 (ZDA, 352 strani) Jon Burlingame: Sound and vision: 60 years of Motion Picture Soundtracks, Billboard books, 2000. (ZDA, 288 strani) Karlin, Fred and Wright Rayburn: On the track. Schrimer books, 2004. (ZDA, 560 strani)



Spoznavanje široke palete filmske glasbe

Spoznavanje pomembnih skladateljev filmske glasbe

Spoznavanje principov komponiranja za film in televizijo

Spoznavanje principov komponiranja za gledališče, radio in TV

Snemanje videa, obdelava in finalizacija končnega produkta z glasbo



- Zgodovina filmske glasbe - Pomembni skladatelji filmske glasbe - Kultni primeri filmske glasbe - Primeri kvalitetne gledališke glasbe - Primeri kvalitetne glasbe za TV, radio in oglase - Poslušanje, primerjanje in gledanje glasbenih izsekov

• - Kreiranje lastne zvočne kulise za film, gledališče, radio ali televizijo ter sodelovanje študentov pri ustvarjanju, komentiranju in argumentiranju glasbe




Assessment:

Pisni izpit, ki se ga piše na računalnik in odda na CD-ju. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Izpiti in nastopi



Predmet: Glasba in tehnologija

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Leon Stefanija

Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Študij je usmerjen v sistematično obravnavo naslednjih specialnih problematik izbrane teme:

računalniške avdiovizualne aplikacije,

uporaba avdiovizualne tehnologije v snemalnem studiu,

uporaba avdiovizualne tehnologije v radijskem mediju,

uporaba avdiovizualne tehnologije na televiziji,

uporaba avdiovizualne tehnologije na posameznih stopnjah izobraževalnega procesa,

etika in pravo v avdiovizualnih medijih.


Zaradi hitrega spreminjanja tehnologije se objavlja sproti pred začetkom predavanj



Študent: •pozna možnosti aplikacije sodobne tehnologije, povezane s produkcijo in reprodukcijo glasbe, v storitvenem in gospodarskem okolju; •pozna možnosti aplikacije sodobne tehnologije, povezane s produkcijo in reprodukcijo, na vseh ravneh izobraževalnega procesa.



Znanje in razumevanje: Študent spozna osnovne, z izbrano tematiko povezane teoretske in praktične vidike aplikacije tehnologije v glasbeni praksi. Doseže razumevanje osnovnih tematskih in metodoloških procesov, v katere je obravnavana tematika vpeta in sicer tako teoretično kot po praktični plati. Obravnavane tematike ponujajo študentu vzorec obravnav specifičnih vprašanj, kakor tudi primer premišljene in kritične uporabe uveljavljenih tehnologije v glasbeni praksi. Študent skozi uporabo znanstvene literature in posameznih tehnologij manipulacije zvoka in slike presoja različne možnosti obdelovanja avdiovizualnih podatkov, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Ob soočenju teoretskih posplošenj z zelo podrobnim in konkretnim obravnavanjem tehnologije za obdelovanje avdia in videa veča svoje zavedanje o možnostih in posledicah uporabe le-teh v praksi. Kritična uporaba strokovne literature in avdiovizualne tehnologije na različnih področjih.




Predavanja in vodeni skupinski in individualni študij.



Assessment:




Izr. prof. dr. Leon Stefanija - Kompozicijske zasnove v slovenski instrumentalni glasbi zadnje četrtine 20. stoletja, v: Muzikološki

zbornik, 2001, zv. 37, str. 113-127. - The Notion of ˝Minority˝ in 20th-century Slovene Art Music, v: S. Pettan, A. Reyes in M. Komavec

(ur.), Proceedings of the 1st International Meeting of the International Council for Traditional Music (ICTM), Study Group Music and Minorities, Ljubljana, Slovenia, June 25-30, 2000. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001, 2001, str. 71-80.

- Glasba in slovenska glasba 20. stoletja, v: Slovenci v 20. stoletju, ur. Drago Jančar in Peter Vodopivec, Slovenska matica, Ljubljana 2001, 186-196.


Predmet: Glasba v najzgodnejšem življenjskem obdobju

Course title: Music in the earliest childhood education




Semester Semester

Glasbena pedagogika 2. stopnja, Glasbeno teoretska pedagogika,

Instrumentalna in pevska pedagogika,

Glasbena umetnost, 2.stopnja

Vse smeri omenjenih programov 2. 3 in 4



Predavanja

Lectures Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work

Druge oblike študija


ECTS

45 15 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Katarina Zadnik, doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vključijo se lahko vsi zainteresirani kandidati, ki so zaključili 1. stopnjo programov Glasbena pedagogika in Glasbena Umetnost. Pogoj za pristop k izpitu je 75 % prisotnost na kontaktnih urah ter vse opravljene študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


Glasbeni razvoj v prenatalnem obdobju in prvih letih življenja (do 5 let); glasba v kurikulumu za vrtce, glasbeni razvoj dojenčka in malčka; vloga spodbudnega glasbenega družinskega okolja; pomen in vloga naravnega procesa inkulturacije; telesni, govorni, socialni razvoj v povezavi z glasbenimi dejavnostmi v najzgodnejšem obdobju; vloga odrasle osebe (starši/vzgojitelji) v spodbujanju celostnega in glasbenega razvoja otroka skozi različne glasbene dejavnosti; sodelovanje vzgojitelja s starši v izvedbeni fazi glasbenih dejavnosti; odzivi otrok na glasbene dejavnosti; postopki dela na področju glasbenih dejavnosti

med odraslo osebo in otrokom; petje: cilji, izbor pesmi, metode in postopki učenja, petje ob spremljavi, petje in gibanje; ritmična izreka: cilji, izbor besedil (prstne igre, bibarije), metode in postopki učenja, ritmična izreka in gibanje; mali inštrumenti: cilji, klasifikacija, uporaba inštrumentov; poslušanje glasbe: cilji, kriteriji izbora posnetkov, metode in postopki; glasbeno-didaktične igre in glasbene pravljice: cilji, vloga, klasifikacija, izbor primerov.

Temeljna literatura in viri / Readings:

Campbell, D. (2004): Mozart za otroke. Prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe. Ljubljana: Tangram (str. 296) Bamberger, J. (1995): The mind behind the musical ear: how children develop musical inteligence. London: Harvard University (str.290) Borota, B. (2013): Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba Annales (str. 263) Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006): Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta Koper (str. 144) Deliege, I., Sloboda, J. (1996): Musical beginnings: origins and development of musical competence. London: Oxford University (str. 222) - Denac, O. (1993): Ko pojem, plešem. Pesem kot spodbuda za plesno ustvarjanje. Radovljica: Didakta (str. 95) - Denac O. (2002): Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Priročnik za vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana (138 str.) - Denac, O. (2010): Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora (130 str.) - Denac, O. (2011): Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga (89 str.) - Gordon, E. (1997): A Music Learning Theory for Newborn and Young Children. Chicago: GIA Publications (str.131) - Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo (78 str.) - Manastterioti, V. (1983): Prva srečanja z glasbo. Ljubljana: Mladinska knjiga (85 str.) - Oblak, B. (1997): Ustvarjalnost v glasbeni vzgoji. Glasbeno-pedagoški zbornik. Zvezek 2, Ljubljana: Akademija za glasbo, str. 121-129. - Pesek A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja in glasbene psihologije in pedagogike. MK. Ljubljana. (199 str.) - Pound, L., Harrison, C., (2003): Supporting Musical Development in the Early Years, Open University Press, Buchingham, Philadelphia (156 str.) - Sicherl-Kafol, B. (2009): Ringaraja, pesem nam ugaja. Ljubljana: Mladinska knjiga (str. 87) - Sicherl-Kafol. B. (2011): Ringaraja, pesem nas razvaja. Ljubljana: Mladinska knjiga (str. 91) - Voglar M. (1976): Otrok in glasba. DZS. Ljubljana. (323 str.) - Voglar, M. (1984): Rad imam glasbo. Ljubljana: DDU Univerzum (41 str.) - Voglar, M. (2010 ): Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga (str.31) - Zadnik, K. (2008): Glasba za otroke od rojstva do 18. meseca starosti. Glasba v šoli in vrtcu, letn. 13, št. 2/3, str. 39-45. - Zadnik, K., Jerman, J. (2015): Musical activities in earliest childhood music education. V: Burgess, E. (ur.). Music education and perceptions, (Fine arts, music and literature). Hauppauge, New York: Nova Science,

2015, str. 1-20. * Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



Poznavanje, razumevanje in upoštevanje zakonitosti glasbenega razvoja otrok od prenatalnega obdobja do petega leta starosti; razumevanje in upoštevanje vloge glasbene vzgoje v telesno-gibalnem, govornem in socialnem razvoju v povezavi z glasbenimi dejavnostmi; razumevanje in upoštevanje vloge odrasle osebe (staršev/varuhov/vzgojiteljev) v spodbujanju glasbenega in celostnega razvoja; prepoznavanje, razumevanje in upoštevanja otrokovih potreb v izvedbeni fazi glasbenih dejavnosti; razvijanje estetske občutljivosti in odgovornosti za ustrezno in kakovostno uporabo glasbenih vsebin za ciljno populacijo; poznavanje in kreativna uporaba aktualnih didaktičnih gradiv in druge specialno-didaktične literature za ciljno populacijo; razvijanje kompetence (samo)refleksije in vrednotenja; razvijanje interesa za akcijsko raziskovanje na predmetnem področju in za vseživljenjsko učenje; oblikovanje poklicne samopodobe bodočega učitelja kot dinamičnega in kreativnega zastopnika glasbene umetnosti.



Znanje in razumevanje: Študent: - pozna in razume glasbeni razvoj otrok od prenatalnega obdobja do petih let starosti; - pozna in razume zakonitosti glasbeno-izobraževalnega procesa v najzgodnejšem življenjskem obdobju ter vlogo odrasle osebe v celostnem in glasbenem razvoju; - pozna in razume sodobni glasbeno-didaktični koncept, glasbeno literaturo in gradiva za ciljno populacijo ; - razvija avtonomno uporabo specialno-didaktične in glasbene literature; - razvija kompetenco (samo)refleksije in akcijskega raziskovanja; - razvija kriterije vrednotenja glasbenih del in estetsko občutljivost; - razvija profesionalno odgovornost in poklicno samopodobo.


Metode poučevanja in učenja: Learning and teaching methods:

Predavanja z diskusijskimi vložki, glasbene metode učenja/poučevanja, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje, delavnice, ilustrativno-demonstracijska metoda, metode glasbenega učenja, izkušenjsko učenje, metoda dela s tekstom in zvočnimi gradivi, metoda razlage, metoda pogovora.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisne in praktične naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Ocene pisnega in ustnega izpita: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Pisni izpit ustni izpit

70% 30%



Zadnik, K., Jerman, J. (2015): Musical activities in earliest childhood music education. V: Burgess, E. (ur.). Music education and perceptions, (Fine arts, music and literature). Hauppauge, New York: Nova Science, 2015, str. 1-20. - Zadnik, K. (2014). The role of music education in general and music schools in Slovenia. V: Nitschké, A. (ur.), Sagrillo, D. (ur.). Die Musik in der Bildung : Aspekte europäischer Musikerziehung und ihre Anwendung in Luxemburg, (Würzburger Hehte zur Musikpädagogik,. Weikersheim: Margraf publishers GMGH, str. 201-218. - Zadnik, K. (2013): Vpliv predšolskih programov in predmeta nauk o glasbi na glasbeni razvoj učencev v glasbeni šoli. V: Glasba v šoli in vrtcu, letn. 17, št. 1/2, str. 13-20. - Zadnik, K. (2013): Interdisciplinary connection between the field of music education, art and culture. V: VIDULIN-ORBANIĆ, Sabina (ur.). Glazbena pedagogija u svjetlu sadašnjih i budućih promjena 3: zbornik radova s trećeg Međunarodnog simpozija glazbenih pedagoga: tema simpozija Interdisciplinarni pristup glazbi: istraživanje, praksa i obrazovanje. Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, Odjel za glazbu, str. 127-133. - Zadnik, K. (2011): Razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri 8-letnih učencih v glasbeni šoli. V: Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 16, str. 19-41. - Zadnik, K. (2012): The effect of music-school education on musical developement of eight-year-old children. V: DENAC, Olga (ur.). New perspectives in music education in Slovenia, (Fine arts, music and literature). New York: Nova Science Publishers, str. 17-28. - Zadnik, K. (2008): Glasba za otroke od rojstva do 18. meseca starosti. V: Glasba v šoli in vrtcu, let. 13, št. 2/3, str. 39-45. - Zadnik, K. (2005): Opisno ocenjevanje glasbenega razvoja pet- in šestletnih otrok. Nova Gorica: Educa, Melior., 102 str., ISBN 961-6039-65-2.


Predmet: Glasbena akustika

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Drago Kunej

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program.

Vsebina:


Nihanja, sestavljanje nihanj, utripanje. Razstavljanje nihanj. Fourierova vrsta, spekter zvena. Šum, dušeno nihanje in resonanca. Valovanja, hitrost širjenja valovanj. Odboj in lom valovanja. Stoječe valovanje. Dopplerjev pojav. Parametri zvočnega polja. Amplituda, hitrost, zvočna energija, zvočni tok in zvočni tlak. Ohmov zakon akustike.

Fiziološke zakonitosti zaznavanja zvoka. Slušni prag. Weber-Fechnerjev zakon. Jakost, decibeli. Glasnost, foni. Višina zvoka, centi. Frekvenčni prag. Ultrazvok in infrazvok. Ločljivost človekovega slušnega sistema, vprašanje notiranja. Uho in sluh. Zgradba ušesa, prehodni pojav, nelinearno popačenje, raziskave zvena, kombinacijski toni, konsonanca in disonanca.

Tonski sitemi, interval, pitagorova lestvica, lestvica čiste uglasitve, srednjetonska

lestvica, enako temperirana lestvica, absolutna uglasitev.

Govor in petje. Nastanek glasu, petje, pevski registri in formantna področja. Govor.

Idiofoni. Udarala, neposredno in posredno vzajemno udarjanje. Tolčenje po lesu in kovini. Prosto-prosto nihajoča ploščica. Strgala. Vpeto-prosto nihajoča ploščica. Trzala. Drgala. Membranofoni. Nihanje opne. Neposredno udarjani bobni. Veliki, srednji in mali bobni. Pavke. Posredno udarjani bobni. Drgalni bobni. Miriltoni. Kordofoni. Tehnologija strun. Nihanje strune. Vzbujanje strun. Brenkala in trzala. Godala in oblikovanje zvenskega spektra. Udarjanje strun. Aerofoni. Akustika piščali. Nihanje zračnih stolpcev, iztočni popravek, prepihovanje, moduliranje piščali, višji registri, menzura, lijak. Helmholtzov resonator. Trobila, vzbujanje z ustniki, preprosti rogovi, fanfare in rogovi s stranskimi odprtinami in zaklopkami. Modulacija s podaljški in iztegom. Vzbujanje z rezilnim robom. Končne, prečne in kljunaste flavte. Vzbujanje z enojnim udarnim jezičkom. Vzbujanje z dvojnim udarnim jezičkom. Dude. Vzbujanje s prenihavajočim jezičkom. Orgle. Glasbeni mehanizmi. Pogon mehanizma. Glasbeni zapis. Izvajalni mehanizem.

Prostorska akustika. Poodmevanje (reverberacija). Nastanek, popravljanje in merjenje poodmevanja. Osnove projektiranja dvoran.

Hrup in sluh, avdiometrija. Merjenje hrupa in njegovo preprečevanje.

Elektroakustika. Mehansko-električni pretvorniki. Mikrofoni in odjemniki. Elektro-mehanski pretvorniki. Zvočniki in slušalke. Ozvočenje prostorov. Stereofonija. Reprodukcija zvoka. Gramofon. Kompaktna plošča. Magnetni zapis zvoka. Magnetofoni, kasetofoni in digitalni zapis zvoka. Zvočni film. Elektronska glasba. Generatorji zvoka. Sintetizatorji. Računalniki v glasbi.


• Bruno Ravnikar. Osnove glasbene akustike in informatike. Ljubljana, 1999. • Miroslav Adlešič. Svet zvoka in glasbe. Ljubljana, 1964. • Jakob Jež in Marijan Lipovšek. Pregled in opis glasbil. Ljubljana, 1989. • Lucijan M. Škerjanc. Nauk o instrumentih. Ljubljana, 1964. • La Nuova Enciclopedia della Musica. Ur. Garzanti. Milano, 1993.



Študent pozna osnove glasbene akustike in mejnih ved.



Znanje in razumevanje: Poznavanje osnovnih poglavij iz glasbene akustike. Poznavanje fizikalnih zakonitosti proizvajanja, širjenja, zapisovanja in zaznavanja zvoka omogoča bolj poglobljeno razumevanje glasbe, glasbene reprodukcije in z njo povezanih pojavov. Poznavanje fizikalnih osnov omogoča študentu odkrivanje in razumevanje soodvisnosti med fizikalnimi na eni in psihološkimi ter estetskimi zakonitostmi na drugi strani. Poznavanje in uporaba elektroakustične in računalniške tehnologije v glasbi. Uporaba tujejezične strokovne literature.




Predavanja, vodeni individualni študij



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Akademije za glasbo



Doc. dr. Drago Kunej - Akustične ugotovitve na podlagi rekonstrukcije domnevne koščene piščali = Acoustic findings on

the basis of reconstructions of a presumed bone flute. Moustérienska "koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 2). TURK, Ivan (ur.). Znanstvenoraziskovalni center SAZU Ljubljana 1997, str. 185-197.

- Kola in pesmi iz Starega trga ob Kolpi. Ljubljana 1997. 1 partitura (14 str.). - Prva magnetofonska snemanja zvočnega gradiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Tradit. - Inšt.

slov. narodop. Ljublj., letn. 28, št. 2, 1999, str. 217-232.


Predmet: Glasbena paleografija

Course title:




Semester Semester


vse 1 ali 2 2 ali 4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Aleš Nagode

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program. Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)

Vsebina:


sistemi notiranja v antiki,

črkovna notacija,

koralna notacija,

črna menzuralna notacija,

bela menzuralna notacija,

tabulature v solistični glasbi.


Constantin Floros. Die Einführung in die Neumenkunde. Wilhelmshaven: Heinrichshofen, 1980.

Willi Apel. Die Notation der Polyphonen Musik. Leipzig: Breitkopf & Härtel, 1962.



• Študent pozna zakonitosti zapisovanja glasbe od antike do 17. stoletja • Študent je sposoben transkribiranja starejših notnih zapisov v sodobno notacijo



Poznavanje načinov zapisovanja glasbe od antike do 17. st. Branje izvirnih glasbenih zapisov. Razvijanje zavedanja o soodvisnosti med zapisom in kompozicijsko tehniko. Delo s primarnimi viri.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje, vodeni individualni študij.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjujejo se individualne in domače naloge. Končna ocena je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG.



Doc dr. Aleš Nagode -Hladnikova pisma Premrlu. Zvuk (Beogr.), 1990, 5, str. 73-79. -Osterc in cerkvena glasba. Muzik. zb., 1995, 31, str. 75-80. -Slavnostne maše Venčeslava Wratnyja. Muzik. zb., 1996, 32, str. 51-60.


Predmet: Glasbena publicistika

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 120 6


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Zvrsti muzikološkega strokovnega izražanja: • dnevno časopisje (poročilo, kritika); • koncertni in programski listi; • zahtevnejši teksti o glasbi v poljudno-znanstvenem tisku; • radijska oddaja; • glasba in televizija; • govorno izražanje o glasbi.


• Bosiljka Perić Kempf. Lice i naličje. Reka 2006. • Harry Haskel. The attentetive listener: three centuries of music criticism. London, Boston 1995. • Jože Faganel. Stilistika. Ljubljana 1995. • Carl Dahlhaus. Das musikalische Kunstwerk. Laaber 1988.



• Študent pozna osnovna strokovna izhodišča in tehnike sporočanja, ki so podlaga strokovno-publicističnemu pisanju. • Študent je usposobljen za sestavljanje strokovnih prispevkov v tiskanih in elektronskih medijih in govorno izražanje o glasbi.



Študent pozna osnovna teoretska izhodišča, ki zadevajo: • strokovno korektnost publicističnih prispevkov, • problem odnosa med subjektivnostjo in argumentacijo vrednotenja, • stilistične posebnosti publicističnega ubesedovanja. Študent se usposobi za praktično pisanje: • poročila, • kritike, • predstavitve, • zahtevnejših strokovnih besedil o glasbi, • urejanje oddaj v elektronskih medijih, • govorno izražanje o glasbi. Študent izoblikuje zavedanje o nujni povezanosti med sistemom znanstveno preverjenih dejstev in teorij o glasbi ter možnostih prenosa le-teh v publicistično prakso. • Sposobnost strokovnega ubesedovanja, • iskanje in kritična uporaba strokovne literature v različnih jezikih, • sposobnost nastopanja v javnosti.




Sodelovalno učenje, individualne naloge, vodeni individualni študij.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjuje se individualne naloge in domače naloge. Povprečje ocen oddanih pisnih izdelkov tvori zaključno oceno.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG



Predmet: Gregorijanski koral – izbrana poglavja

Course title:




Semester Semester


Sakralna glasba 1 ali 2 1,2 ali 3,4

Vrsta predmeta / Course type Strokovno izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

15 15 90 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Tone Potočnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v prvi letnik študijskega programa Glasbena umetnost II smer Sakralna glasba. - Predmet Gregorijanski koral – Izbrana poglavja predpostavlja znanja iz predmeta Gregorijanski koral 1, 2 in 3. (predmeti na I. stopnji študija)

Vsebina:


- srednjeveški glasbeni teoretiki, njihove teorije in spisi; - kodikografska in semiološka raziskava neobjavljenih rokopisov; s posebnim ozirom na slovensko dediščino; - problematika glasbene rekonstrukcije gregorijanskih melodij; - raziskovalno-komparativni specialistični študij določene nevme in njenih zakonitosti: novi vidiki; - ostala glasbeno-liturgična izročila, ki so izven ‘uradnega’ gregorijanskega korala (npr. cistercijanski, kartuzijanski, dominikanski oz. beneventanski, rimski, ambrozijanski, oglejsko idr.); - gregorijanski koral v delih različnih skladateljev; - prisotnost gregorijanskega korala na slovenskem ozemlju; - kritični pretres različnih izvajalskih pristopov

gregorijanskega korala: pevski in dirigentsko interpretativni vidiki.


Nabor literature in virov bo vsakič določen skladno na izbrano specializacijsko smer.



- poglobljeno teoretično spoznavanje in zavedanje izvorov evropske glasbene kulture; - ozaveščanje in študij rokopisnih zakladov gregorijanskega korala na slovenskih tleh; - poglabljanje v duhovne razsežnosti glasbe in njene premene v različnih izročilih; - izvor koralne melodije iz (latinske) besede – specialistično primerjalni študij osnovnih zakonitosti tega odnosa; - poglobljen vpogled v glasbene zmožnosti latinske besede – posredno tudi besede drugih jezikov; - uvid v izvor in začetne prvine kasnejših glasbenih oblik evropskega zahoda; - poglabljanje spoznanj, ki jih vsebujejo nevmatski zapisi in sistem nevm, kot most do sporočilne vrednosti glasbenega zapisa; - ozaveščanje o vlogi gregorijanskega korala ob rojstvu in razvoju polifonije.



- vpogled v izvor in temelje evropske glasbene kulture; - uvid v rokopisni zaklad gregorijanskega korala na slovenskih tleh; - poznavanje ranolikosti izročil, ki jih vsebujejo nasledniki starih zgodovinskih duhovnih gibanj v Evropi in pri nas; - vpogled in začutenje drugačnega, bolj poglobljenega odnosa do glasbe; - suveren vpogled v nevmatske zapise in sistem nevm in dojemanje sporočilne vrednosti glasbenega zapisa; tudi v sodobnih kompozicijskih delih, kjer je gregorijanski koral prisoten. - uvid v vlogo gregorijanskega korala pri rojstvu in razvoju polifonije.




- uvodi in razgrnitev problematike v obliki predavanj ter - samostojno (in seminarsko) delo, ki poteka ob uporabi tistih znanstveno-raziskovalnih metod, ki so prikladne za specilaistični študij raznih poglavij iz področja gregorijanskega korala. V različnih obdobjih in postopkih dela so uporabne zlasti tele:

kompilativna, deskriptivna, komparativna, analitična, sintetična in induktivno-deduktivna metoda.



Assessment:

- klavzurni pisni in ustni izpit o razgledanosti na področju raziskovanja; - samostojni pisni izdelek (minimum 8000 znakov s presledki). Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

40% 60%



Doc. Tone Potočnik – reference za področje gregorijanski koral: • ustanovitelj in vodja Koralnega zbora Akademije za glasbo, koralnih zborov Schola Labacensis in Schola Sitiensis; • Izumitelj metode Gregorianoterapija (predavanja: Amsterdam, Beograd, Lion, Rim, Zürich, Ženeva); • zgoščenke-CD:

- Ego sum ressurectio et vita, zbor Schola Labacensis, Ljubljana, založba ČarniCe, 2005; - Potočnik T., Misson A., Škofjeloški pasijon, Celje, Mohorjeva družba, 2009.


Predmet: Historični instrumenti

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 20 10 90 5

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Darja Koter

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se izvaja predmet. Pisne naloge in ustne prezentacije referatov so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu

Vsebina:


- Klasifikacija glasbenih instrumentov po sistemu Hornbostel- Sachs.

- Staroveški in antični instrumenti v okviru razvoja družbe, umetnosti in mitologije.

- Organologija instrumentov - oblikovne, tehnične in glasbene značilnosti idiofonov, membranofonov, kordofonov, aerofonov in elektrofonov.

- Instrumenti srednjega veka (oblike instrumentov, trubadurska lirika, razvoj instrumentalne glasbe, glasbena ikonografija v likovni umetnosti).

- Izdelovanje instrumentov od 16. do 20. stoletja (pojav in razvoj posameznih obrti, najpomembnejše delavnice, izdelovalci in ohranjena dediščina).

- Glasbilarstvo na Slovenskem (vzporednice z

evropsko prakso, najpomembnejše delavnice, izdelovalci in ohranjena dediščina).

- Razvoj instrumentov in poustvarjalne prakse; stara glasba in historični instrumenti v sodobnih okvirih.


-The Oxford Companion to Musical Instruments (ur. Antony C. Baines), Oxford – New York: Oxford University Press, 1992, str. 1–392. - The Grove dictionary of musical instruments. 2nd ed. New York: Oxford University Press, 2014. VOL. 1-5. -Sachs, C., Handbuch der Musikinstrumentenkunde, Breitkopf&Härtel Wiesbaden, 1930, 1990, str. 3–393. - Škulj, E. (1992), Orglarstvo, (Knjižnica Cerkvenega glasbenika, Zbirka 7, Priročnik za organiste, zv. 10). Ljubljana: Družina, Cerkveni glasbenik, 48 str. -Kuret, P. (1973), Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem, Ljubljana: Slovenska matica, str. 5–145. -Koter, D. (1997), Čembalo na slovenskih in istrskih freskah. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, ISSN 1318-6876, 1997, št. 2, str. 37-47. -Koter, D. (2001, 2005), Glasbilarstvo na Slovenskem, Maribor: Obzorja, str. 7–197. - Škulj, E. 2001), Jenkova orglarska delavnica. Ljubljana: Družina, . 376 str. - Koter, D. (2003), Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606-1918 = Instrument Makers in Slovenia 1606-1918. Muzikološki zbornik, zv. 39, str. 123-152. - Škulj, E. 2004), Goršičeva orglarska delavnica : [ob 140-letnici prvih orgel]. Ljubljana: Družina. - Koter, D. (2008), Musica coelestis et musica profana : glasbeni motivi v likovni dediščini od severne Istre do Vremske doline = simboli musicali nelle opere d'arte tra l'Istria settentrionale e Val di Vreme = musical symbols in fine arts heritage from Northern Istria to the Vreme Valley. Koper: Pokrajinski muzej, 147 str. -Koter, D. (2009), Likovna oprema baročnih orgel : Johann Frančišek Janeček in dekoracija njegovih orgelskih omar = Artistic decor of baroque organs : Johann Frančišek Janeček and his decoration of organ cases. Muzikološki zbornik, letn. 45, št. 1, str. 45-63. -Koter, D. (2012), Izdelovanje glasbil. V: SNOJ, Jurij. Zgodovina glasbe na Slovenskem. 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, str. 443-459. -Koter, D. (2014). Historična glasbila v poustvarjalni praksi : zmožnosti in perspektive v slovenski glasbeni kulturi. De musica disserenda, letn. 10, št. 2, str. 7-20. -Koter, D. (2015), Izdelovalec klavirjev Martin Ropas : od obrtnika do fabrikanta. V: VINKLER, Jonatan (ur.), WEISS, Jernej (ur.). Musica et artes : ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem; Ljubljana: Akademija za glasbo, str. 337-350.



- poznavanje in razumevanje zgodovinskega razvoja glasbenih instrumentov in njihovih izdelovalcev;

- analitično poslušanje in prepoznavanje posameznih instrumentov;

- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture; - poznavanje in poglabljanje strokovne

terminologije; - praktična in ustvarjalna uporaba znanj in

dosežkov na verbalnem, pisnem in umetniškem področju;

- uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;

- interdisciplinarno povezovanje vsebin;

- samostojno in strokovno neoporečno posredovanje zaključkov laičnemu in strokovnemu občinstvu



Znanje in razumevanje: Pozna in razume značilnosti in zakonitosti razvoja historičnih instrumentov ter vedenja o posameznih instrumentih in izdelovalcih. Pozna in razume razvojne procese svetovne in slovenske zgodovine glasbe v povezavi z instrumentalno in vokalno-instrumentalno izvajalsko prakso. Razširi in poglobi teoretska znanja in poznavanje terminologije o instrumentih. Zna uporabiti in javno interpretirati pridobljeno znanje laični in strokovni javnosti. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti zakonitosti razvoja instrumentov ter značilnosti posameznih oblik. Zna povezovati pridobljeno znanje in izvajalsko prakso. Poveže razvoj in značilnosti izvajalske prakse instrumentalne in vokalno-instrumentalne glasbe ter lastno poustvarjalnost. Razume in povezuje glasbene procese in pojavne oblike v likovni umetnosti. Vzpostavi kritičen odnos do primarnih virov in strokovne literature. Razvije in poglobi sposobnost posredovanja znanj in umetniškega izražanja. Uporabi domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in analizira podatke ter jih interpretira v ustni in pisni obliki; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.




Predavanja, vodeno samostojno učenje, delo na terenu, ustne prezentacije, portfolio



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Seminar ter pisni oz. ustni izpit se ocenijo


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Seminar predstavlja 40%, pisni oz. ustni izpit 60% končne ocene.


KOTER, Darja. Musical symbols : the symbiosis of religious and secular themes in art heritage = Glasbeni simboli : sožitje verskih in posvetnih tem v likovni dediščini. V: NAGODE, Aleš (ur.). Glasba kot sredstvo in predmet v procesih sakralizacije profanega in profanacije sakralnega = Sacralization of the profane and profanation of the sacred: music as a means and an object, (Muzikološki zbornik, ISSN 0580-373X, 2014, zv. 2). V Lubljani: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014, zv. 50, [št.] 2, str. 299-308. KOTER, Darja. Peter, Johann and August Rumpel - organ and piano makers in Slovenia and Wienna. V: DARMSTÄDTER, Beatrix (ur.), HOHEISEL, Ina (ur.). Unisonus : Musikinstrumente erforschen, bewahren, sammeln. Wien: Praesens, 2014, str. 651-668.


Predmet: Igranje partitur PED-M1 (modul glavnega predmeta dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 120 5 (2+3) / 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov prvega letnika Praktični del izpita: igranje pripravljene partiture opernih, orkestrskih ali vokalno-instrumentalnih del in a vista branje lažje orkestrske partiture

Vsebina:


transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - izpuščanje zapisa v partituri - branje in igranje orkestrskih in/ali opernih

partitur iz obdobja glasbe XX. in XXI. stol. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela




- branje in analiza orkestrskih partitur - branje in igranje opernih in/ali orkestrskih partitur XX. in XXI. stol. a vista - formiranje klavirske adaptacije opernih in/ali orkestrskih partitur - igranje in interpretacija opernih in/ali orkestrskih partitur na klavirju



- sposobnost branja partiture orkestrskih del iz XX. in XXI. stol.

- sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja XX. in XXI. stol.

- sposobnost interpretiranja partiture klasicističnih opernih in/ali orkestrskih del iz obdobja XX. in XXI. stol. na klavirju

- razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre

- poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu


- hiter uvid v glasbeno delo - razumevanje kompozicijske in oblikovne

strukture - hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija,

kontrapunkt

Metode učenja in poučevanja





Assessment:






Akademije za glasbo; Program: Mendelssohn, Brahms, Pärt, Misson, Orban, Čopi* - *.... krstne izvedbe del


Predmet: Igranje partitur PED-M2 (modul glavnega predmeta dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 120 5 (2+3) / 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov drugega letnika Praktični del izpita: igranje pripravljene orkestralne ali vokalno instrumentalne ali operne partiture.

Vsebina:


transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - izpuščanje zapisa v partituri - branje in igranje orkestrskih in/ali opernih

partitur iz obdobja glasbe XIX., XX. in XXI. stol. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela


Orkestrske partiture skladateljev XX. in XXI. Stol, operne in druge vokalno instrumentalne partiture skladateljev: Bacha, Haydna, Mozarta, Brahmsa, Verdija, Puccinija, Wagnerja, Stravinskega...


- branje in analiza orkestrskih in/ali vokalno instrumentalnih in opernih partitur - branje in igranje orkestrskih in/ali vokalno instrumentalnih in opernih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije orkestrskih in/ali vokalno instrumentalnih partitur - igranje in interpretacija orkestrskih in/ali vokalno instrumentalnih partitur na klavirju



- sposobnost branja orkestrskih ali/in vokalno instrumentalnih in opernih partitur

- sposobnost igranja orkestrskih ali/in vokalno instrumentalnih in opernih partitur

-sposobnost interpretiranja orkestrskih ali/in vokalno instrumentalnih in opernih partitur

- razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre

- poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu


- hiter uvid v glasbeno delo - razumevanje kompozicijske in oblikovne

strukture - hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija,

kontrapunkt






Assessment:








Predmet: Izbrana poglavja iz slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

15 15 60 3


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Uspešno dokončana prva stopnja

Vsebina:


Razvoj glasbene ustvarjalnosti na Slovenskem in primerjave z evropskim prostorom (vokalna glasba, solistična instrumentalna glasba, komorna glasba, vokalno-instrumentalna glasba, glasbeno-gledališka glasba, posvetna in nabožna glasba)

Razvoj glasbene poustvarjalnosti (glasbena društva, ustanove, razvoj solistične poustvarjalnosti in komornih skupin, razvoj zborovstva, salonska glasba, razvoj simfoničnih orkestrov, solistična poustvarjalnost, poustvarjalnost stare glasbe, primerjave z evropskim prostorom)

Vloga in pomen glasbe v okviru nacionalnih gibanj (medkulturne in mednacionalne povezave v glasbi, narodnobuditeljska ustvarjalnost in poustvarjalnost)

Slovenski glasbeni poustvarjalci in njihov

pomen v evropskem kontekstu (solisti, komorni glasbeniki)

Razvoj glasbeno-šolskih ustanov, učnih programov in učbeniških gradi v evropskih primerjavah

Umevanje kulturnozgodovinskega razvoja Slovencev v evropskih okvirih


Budkovič, C. (1992), Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I, Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 11–190, 201–286, 287–320 Budkovič, C. (1995), Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 11–270, 273–390 Koter, D., Člani Academiae philharmonicorum in poustvarjalna praksa v Ljubljani, Ob 300. obletnici ustanovitve Academiae philharmonicorum labacensis in 100. obletnici rojstva skladatelja Blaža Arniča, Ljubljana: Festival, 2001, str. 36-43. Kuret, P. (2001), Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum, 1701-2001, Ljubljana: Slovenska filharmonija, str. 13–153 130 let Glasbene matice, Ljubljana: Glasbena matica, 2004, str. 1-132. Winkler Kuret, L. (2006), Zdaj je nauka zlati čas, Glasbeni učbeniki na Slovenskem od srede 19. stoletja do sedemdesetih let 20. stoletja, Nova Gorica: Educa, str. 11–160 Prvine jazza v slovenski glasbeni ustvarjalnosti v času med obema vojnama. Kontinuiteta in avantgarda - med tradicijo in novimi izzivi, Ljubljana: Festival, 2005, str. 238-251. Kuret, P. (2005), Ljubljanska Filharmonična družba 1794-1919, Ljubljana: Nova revija, str. 13–470 Slovenska zborovska stvaritev I (ur. J. Jež), spremno besedilo Matjaž Barbo, Ljubljana: ZKOS, 1995, str. 138–152 Koter, D., Glasba na Slovenskem v času fin de siècla : Glasbena matica in Filharmonična družba. Stoletja glasbe na Slovenskem, Ljubljana: Festival, 2006, str. 305-314 N. Cigoj Krstulović, »Naprej za čast rodú in domovine…«, Ljubljana, Glasbena matica, 2010, str. 1-32. Tematske publikacije Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo.



poznavanje, razumevanje in poglabljanje zgodovine slovenske glasbe;

analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del;

razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in družbenih okvirih;

uzaveščanje vrednot nacionalne kulture;

praktična in ustvarjalna uporaba znanj ter razumevanja glasbenih pojavov in dosežkov na verbalnem, pisnem in umetniškem področju;

uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;

interdisciplinarno povezovanje vsebin;

razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja ter povezovanja in samoiniciativnega reševanja raziskovalnih problemov;

razvijanje raziskovalnega mišljenja

samostojno in strokovno neoporečno posredovanje zaključkov in umetniških vsebin laičnemu in strokovnemu občinstvu



Znanje in razumevanje: Znanje in razumevanje

Pozna in poglablja zakonitosti razvoja glasbenega življenja v kontekstu nacionalnih kultur.

Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji.

Razširja teoretska znanja in poznavanje repertoarja ter razume vsebinske povezave.

Uporaba

Zna uporabiti in javno interpretirati pridobljeno znanje laični in strokovni javnosti.

Zna povezovati pridobljeno znanje in izvajalsko prakso. Povezuje glasbeno in nacionalno kulturo.

Vzpostavlja kritičen odnos do primarnih virov in strokovne literature.

Refleksija

Razvija in poglablja sposobnost posredovanja znanj in umetniškega izražanja. Povezuje glasbeno in nacionalno kulturo.

Vzpostavlja kritičen odnos do primarnih virov in strokovne literature.

Razvija in poglablja sposobnost posredovanja znanj in umetniškega izražanja




Predavanja, vodeno samostojno učenje, raziskovalne seminarske naloge, ustne prezentacije, portfolio



Assessment:

Ocena pisnega izdelka oz. seminarske naloge ter javni zagovor. Končna ocena združuje oba dela izpita v enakomernem razmerju. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

50% / 50%





Predmet: Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 20 10 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures:

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik.

Opravljena seminarska naloga in njena javna prezentacija sta pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu

Vsebina:


- A. Schönberg, A. Berg, A. Webern – dunajska atonalna šola

- I. Stravinski in prenova baletne suite - Glasba ruskega socialističnega realizma (S.

Prokofjev, D. Šoštakovič) - Politonalnost in polifonija Nove glasbe (D.

Milhaud, A. Honegger, P. Hindemith) - Poljska skladateljska šola (W. Lutosławski, K.

Penderecki) - Punktualna in serialna glasba (O. Messiaen, P.

Boulez, G. Ligeti) - Aleatorika, glasba naključij in sinergije

umetnostnih vej (J. Cage) - Postserialna glasba (K. Penderecki, M. Kagel) - Postmodernizem in »nova preprostost«, doba

osebnih slogov - Slovenska klavirska glasba (J. Ravnik, M.

Lipovšek, J. Šivic)

- Ekspresionizem in slogovni pluralizem (M. Kogoj, M. Bravničar)

- S. Osterc in približevanje evropskim slogovnim trendom

- Prvine jazza v klasični glasbi (M. Kogoj, E. Adamič, M. Kozina)

- Simfonična glasba (L. M. Škerjanc, M. Bravničar, B. Arnič)

- Slogovna raznolikost ter vplivi ljudske motivike v inštrumentalni in vokalni glasbi (K. Pahor, M. Kozina, M. Gabrijelčič, A. Srebotnjak)

- Skupina Pro musica viva - Individualnost postmodernizma


Karoly. O., Introducing Modern Music, Penguin Books 1995, str. 1–305 Stanley, J., Classical Music, The great composers and their masterworks, London: Mitchell Beazley, 1994, 2005, str. 11–261 Klemenčič, I. (1988), Slovenski glasbeni ekspresionizem od začetkov do druge vojne, Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 1–182 Koter, D. (2004), Prvine jazza v slovenski glasbeni ustvarjalnosti v času med obema vojnama, v: Kontinuiteta in avantgarda – med tradicijo in novimi izzivi, Ljubljana: Festival Ljubljana, str. 238–251 Barbo, M. (2001), Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni, Ljubljana:Filozofska fakulteta, str. 11–66, 79–94, 111–207 Stefanija, L. (2001), O glasbeno novem, Ljubljana: Študentska zal., str. 51–280 Sutherland, R. (2009), Nove glasbene perspektive : evropska in ameriška avantgarda v glasbi 20. stoletja, (Zbirka Velika šerpa, 03). Ljubljana: LUD Šerpa: Slovensko muzikološko društvo. Pompe, G. (2011), Postmodernizem in semantika glasbe, (Zbirka Razprave FF). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 266 str. Koter, D. (2012), Slovenska glasba 1848-1918, (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2012. 387 str. Koter, D. (2012), Slovenska glasba 1918-1991, (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2012. 529 str. Pompe, G. (2014), Novi tokovi v glasbi 20. stoletja. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za muzikologijo. Barbo, M. (2015), Pomen v glasbi in glasba v pomenu, (Zbirka Razprave FF). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, tematske številke o slovenskih skladateljih, 2005- Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st.



- Poznavanje, razumevanje in poglabljanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. stoletja;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del;

- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture; - praktična in ustvarjalna uporaba znanj na

verbalnem, pisnem in umetniškem področju; - uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob

vključevanju v ITK; - interdisciplinarno povezovanje vsebin; - razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega

in problemskega razmišljanja, samostojnega študija in raziskovanja;

- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja



Znanje in razumevanje: Pozna in poglablja zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe 20. in 21. st. Pozna pomembnejše ustvarjalce in šole, razume njihov pomen in vplive na nadaljnji razvoj. Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, glasbenih oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji. Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Zna ciljno oblikovati zapise o glasbenih pojavih ter komentarje k izbranim skladbam. Povezuje teoretska spoznanja in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje. Razvija sposobnost iskanja in ocenjevanja virov ter ustno in pisno izražanje. Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT, samostojno in kritično zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih delih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.




Predavanja, vodeno samostojno učenje, seminarske naloge, delo na terenu, ustne prezentacije, portfolio



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Kolokvij po prvem semestru, seminarska naloga in pisni oz. ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30%, seminar 30% ter pisni oz. ustni izpit 40% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega


semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.




Predmet: Jazz harmonija A1

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4(2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik harmonizacije, vključujoč specifične tehnike kot reharmonizacija, ''upper structure'' tehnika, kvartna harmonija itd. - razvijanje in širjenje znanja uporabe različnih lestvic na dane harmonije - analiza že izdelanih in izdelava lastnega ''chord progression-a'' glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Mark Levine: The Jazz Theory Book; Sher Music CO 1995, 522 strani - Mark Levine: The Jazz Piano; Sher Music CO 1989, 307 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol. 1; Frans Elsen 2001, 136 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol.2 - David Liebman: A Chromatic Approach to Jazz Harmony and Melody; Advance Music, 173 strani - Ron Miller: Modal Jazz – Composition & Harmony; Advance Music, 142 strani - Gary Keller: The Jazz Chord/Scale Handbook; Advance Music 2002, 111 strani - Jim McNeely: The Art of Comping; Advance Music1993, 96 strani


- obvladovanje branja in zapisovanja akordičnih označb - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije - obvladovanje zakonitosti glede uporabe specifičnih lestvic glede na dani akord in izdelava t.i. ''chord progression-a''



Znanje in razumevanje: -sposobnost orientacije v jazzovski literaturi -sposobnost harmonske analize skladb različnih jazzovskih stilov - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na klavirju - oblikovna in harmonska analiza




predavanja, individualne naloge



Assessment:

Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija






Predmet: Jazz harmonija A2

Course title:




Semester Semester


vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4(2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik harmonizacije, vključujoč specifične tehnike kot reharmonizacija, ''upper structure'' tehnika, kvartna harmonija itd. - razvijanje in širjenje znanja uporabe različnih lestvic na dane harmonije - analiza že izdelanih in izdelava lastnega ''chord progression-a'' glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Mark Levine: The Jazz Theory Book; Sher Music CO 1995, 522 strani - Mark Levine: The Jazz Piano; Sher Music CO 1989, 307 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol. 1; Frans Elsen 2001, 136 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol.2 - David Liebman: A Chromatic Approach to Jazz Harmony and Melody; Advance Music, 173 strani - Ron Miller: Modal Jazz – Composition & Harmony; Advance Music, 142 strani - Gary Keller: The Jazz Chord/Scale Handbook; Advance Music 2002, 111 strani - Jim McNeely: The Art of Comping; Advance Music1993, 96 strani



- obvladovanje branja in zapisovanja akordičnih označb - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije - obvladovanje zakonitosti glede uporabe specifičnih lestvic glede na dani akord in izdelava t.i. ''chord progression-a''



Znanje in razumevanje: -sposobnost orientacije v jazzovski literaturi -sposobnost harmonske analize skladb različnih jazzovskih stilov - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na klavirju - oblikovna in harmonska analiza




Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)






Predmet: Kompozicija PED-M1 (modul glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija)

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 210 9 (4+5) /15

Nosilci predmeta / Lecturers: red. prof. Pavel Mihelčič, red. prof. Jani Golob, red. prof. Uroš Rojko, red. prof. Marko Mihevc

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovensko

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program

Vsebina:


Komponiranje glasbenih form za komorne zasedbe; analiza glasbenih umetniških del; delo z mentorjem pri pregledu in korekcijah samostojno narejenih glasbenih del; spoznavanje novih elementov vertikale in horizontale ter tonskih konstrukcij.


David Cope - Techniques Of The Contemporary Composer, Schirmer USA; Forte Allen - The Structure of Atonal Music, Yale University Press; Messiaen - The Technique of My Musical Language; Smith Brindle - Serial Composition; Diether de la Motte – Wege zum komponieren; Hermann Erpf – Lehrbuch der Instrumentation; Alfred Baumgartner – Musik des 20. Jahrhunderts, Joseph Machlis – Introduction to Contemporary Music; Walter Gieseler – Komposition im 20. Jahrhundert; Claus Ganter – Ordnungsprinzip oder Konstruktion; Cecil Forsyth – Orchestration; Persichetti, 20. Century Harmony; Erhard Karkoschka, Das Schriftbild der neuen Musik, Gardner Read, 20th Century Microtonal Notation, Kurt Stone, Music Notation in the 20th Century, Wim Martens, American Minimal Music; Paul Griffiths, Modern Music; Paul Mathews, Orchestration;



razvijajo in razumejo kreativni postopek komponiranja.; obvladujejo specifičnosti posameznih glasbenih zasedb; poznajo zgradbo posameznih glasbenih oblik različnih stilnih obdobij. Slušno in vizualno analizirajo glasbena dela na podlagi vertikalne, linearne, inštrumentacijske in glasbeno vsebinske analize. Analizirajo postopek, način, idejni koncept izbranega dela. Prepoznavajo stilne in karakterne posebnosti. Razumejo načine združevanja kompozicijskih elementov. Kritično razmišljajo in vrednotijo posamezna dela.



razvoj lastnega kompozicijskega sloga; samostojno komponiranje glasbenih del za manjše zasedbe; sposobnost samostojne analize glasbenih del na podlagi vertikalne, linearne, inštrumentacijske in glasbeno vsebinske analize. Sposobnost analize postopka, načina, idejnega koncepta, ki ga je uporabil skladatelj izbranega dela. Sposobnost analize stilnih in karakternih posebnosti. Razumevanje združevanja kompozicijskih elementov.




individualno delo z mentorjem; metoda dela z notnim gradivom; slušno obravnavanje primerov; analiza s pomočjo partiturne igre; ustvarjanje lastnih primerov s primerjalno metodo; oblikovna, vertikalna, linearna, instrumentacijska in slogovna analiza glasbenih del.



Assessment:

Komisijski ustni izpit s predložitvijo izdelanih skladb Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



Jani Golob, red.prof.: - Koncert [1992] za violino, violončelo in orkester Concerto for violin, violoncello and orchestra Ed.

DSS 1322* - Krpanova kobila [1992]: opera buffa v treh dejanjih Krpan's mare: opera buffa in three actsDSS

1335* - Krst pri Savici (1989): balet The Babtism at the Savica: ballet Ed. DSS 1242*

Marko Mihevc, red. prof.: - 1990 Equi, Ed.DSS 1288 (1992) - In signo tauri, Ed.DSS 1336 (1993) - Miracula Ed.DSS 1349 (1996

Pavel Mihelčič, red. prof., - Solange, koncert za oboo, harfo in godalni orkester (1991), - Svetloba noči za orkester (1993), - Zeleno drevce, uvod in pesem za orkester in glasova (1994)

Uroš Rojko, red. prof.: - IZVIR II za veliki orkester in obligatni „pol-klarinet“; Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: 15.05.2008, - POBEGLI TRIO (ENTKOMMENES TRIO) za harmonikarski trio, Edition Wunn, krstna izvedba: - STONE WIND IV za violončelo, akordeon in klavir;Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: Berlin,


Predmet: Kompozicija PED-M2 (modul glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija)

Course title:




Semester Semester


Kompozicija in glasbena teorija 2 3, 4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 210 9 (4+5) /15

Nosilci predmeta / Lecturers: red. prof. Pavel Mihelčič, red. prof. Jani Golob, red. prof. Uroš Rojko, red. prof. Marko Mihevc

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: slovensko

Vaje / Tutorial: slovensko


Prerequisits:

Opravljen izpit iz predmeta Kompozicija PED-M1

Vsebina:


Komponiranje glasbenih form za večje komorne zasedbe; analiza zahtevnejših glasbenih umetniških del; delo z mentorjem pri pregledu in korekcijah samostojno narejenih glasbenih del; spoznavanje novih elementov vertikale in horizontale ter tonskih konstrukcij.


David Cope - Techniques Of The Contemporary Composer, Schirmer USA; Forte Allen - The Structure of Atonal Music, Yale University Press; Messiaen - The Technique of My Musical Language; Smith Brindle - Serial Composition; Diether de la Motte – Wege zum komponieren; Hermann Erpf – Lehrbuch der Instrumentation; Alfred Baumgartner – Musik des 20. Jahrhunderts, Joseph Machlis – Introduction to Contemporary Music; Walter Gieseler – Komposition im 20. Jahrhundert; Claus Ganter – Ordnungsprinzip oder Konstruktion; Cecil Forsyth – Orchestration; Persichetti, 20. Century Harmony; Erhard Karkoschka, Das Schriftbild der neuen Musik, Gardner Read, 20th Century Microtonal Notation, Kurt Stone, Music Notation in the 20th Century, Wim Martens, American Minimal Music; Paul Griffiths, Modern Music; Paul Mathews, Orchestration;



razvijajo in razumejo kreativni postopek komponiranja.; obvladujejo specifičnosti posameznih glasbenih zasedb; poznajo zgradbo posameznih glasbenih oblik različnih stilnih obdobij. Slušno in vizualno analizirajo zahtevnejša glasbena dela na podlagi vertikalne, linearne, inštrumentacijske in glasbeno vsebinske analize. Analizirajo postopek, način, idejni koncept izbranega dela. Prepoznavajo stilne in karakterne posebnosti. Razumejo načine združevanja kompozicijskih elementov. Kritično razmišljajo in vrednotijo posamezna dela.



razvoj lastnega kompozicijskega sloga; samostojno komponiranje glasbenih del za manjše in večje komorne zasedbe; sposobnost samostojne analize glasbenih del na podlagi vertikalne, linearne, inštrumentacijske in glasbeno vsebinske analize. Sposobnost zahtevnejše analize postopka, načina, idejnega koncepta, ki ga je uporabil skladatelj izbranega dela. Sposobnost kompleksnejše analize stilnih in karakternih posebnosti. Razumevanje združevanja kompozicijskih elementov.




individualno delo z mentorjem; metoda dela z notnim gradivom; slušno obravnavanje primerov; analiza s pomočjo partiturne igre; ustvarjanje lastnih primerov s primerjalno metodo; oblikovna, vertikalna, linearna, instrumentacijska in slogovna analiza glasbenih del.



Assessment:

Komisijski ustni izpit s predložitvijo izdelanih skladb Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG








Uroš Rojko, red. prof.: - IZVIR II za veliki orkester in obligatni „pol-klarinet“; Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: 15.05.2008, - POBEGLI TRIO (ENTKOMMENES TRIO) za harmonikarski trio, Edition Wunn, krstna izvedba: - STONE WIND IV za violončelo, akordeon in klavir;Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: Berlin,


Predmet: Kompozicijske tehnike 20. in 21. stoletja

Course title:




Semester Semester


vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Uroš Rojko

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program

Vsebina:


Preko analize, poslušanja nosilcev zvoka s partituro, skozi aktivno debato se z izbranimi deli obravnavajo naslednji avtorji: Ravel (Bolero – primerjava Šostakovič – simf. št. 7 (“Leningrajska”), Ives (Unanswered Question, Central Park in the Dark), Schönberg (5 Orchesterstücke op.16; Pierot Lunaire), Berg (3 Orchesterstücke op. 6), Webern (6 Orchesterstücke op. 6), Bartók (Glasba za godala, tolkala, harfo in čelesto), Strawinski (Le sacre de printemps), Messiaen (Tzrangalila), Cage (Music for Marcel Duchamp), Boulez (Notations I-IV, ), Stockhausen (Kontakte, Mantra, Tierkreis...) Nono (Prometej), Xenakis (Metastasis, Jonchaies, Ata, Xas, Sappho, Oresteia...) , Kagel (Filmi Ludwig van..., Match...), Penderecki (Lukas Passion), Lutoslawski (Simf. št. 3, Simf. št. 4, Beneške igre), Ligeti (Lux Aetherna, Requiem, Lontano, Atmospheres, Aventures, Nouvelles Aventures, Volumina...), Kurtag (Stele), Feldman (Godalni kvartet št.2),, Globokar (Masse, Macht und Individuum), Scelsi, Reich, Nancarow, Donatoni,

Rihm, Crumb (Makrokozmos...), Furrer (Fama), Spallinger (Farbe der Frühe für 7 Klaviere), Smolka (8 Pieces for Gitarrenquartet), Ablinger, Kogoj, Ramovž, Lebič, Jež...


Musik-Konzepte (edition text + kritik), Walter Gieseler: Komposition im 20. Jahrhundert, Partiture in zgoščenke, Internet....



Spoznavanje komp. Tehnik 20./21. st., (potom analize, poslušanja CDjev s partituro, (ali DVDjev) skozi aktivno debato);Prepoznavanje sodobnega glasbenega izraza, spoznavanje (zlasti ekskluzivnega) sodobnega glasbenega repertoarja, uvajanje primerjalnega ovrednotenja glasbenih del, ugotavljanje vzporednic in analogij znotraj sodobne glasbe, pa tudi glasbe prejšnjih stoletij z glasbo 20./21. st.; Spoznavanje specifičnosti ustvarjalnega dela posameznih skladateljev sodobnega časa, zlasti tistih, ki poosebljajo specifično stilno opredelitev, s katero so bistveno zaznamovali glasbo današnjega časa. Vse to predstavlja neobhodno učno in informativno polje zlasti za mlade skladatelje, dirigente, teoretike in pedagoge, zelo koristno pa je tudi za instrumentaliste, saj se le ti vedno znova soočajo s problematiko izvajalske prakse na področju sodobne glasbe.



Znanje in razumevanje: Prepoznavanje, razločevanje, vrednotenje obdelanih umetniških del, posledično razumevanje razlogov, nujnosti razvoja sodobne glasbe in umestnosti na sploh V lastni (po)ustvarjalni praksi, vrednotenje obdelanih umetniških del, Bogatenje, usposabljanje lastnega pogleda na umetnost in življenje, oživljanje senzibilnosti za nove kvalitete, “kultivacija ušes”, posledično: razvijanje boljše komunikacije, tolerantnosti do drugačnega v smislu: ne moremo govoriti vseh jezikov. Jezik, ki ga ne razumemo, zato ni slab...




Predavanja in vaje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisni izpiti od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil. Gostujočim študentom se obveznosti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



Uroš Rojko, red. prof.: - IZVIR II za veliki orkester in obligatni „pol-klarinet“; Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: 15.05.2008, - POBEGLI TRIO (ENTKOMMENES TRIO) za harmonikarski trio, Edition Wunn, krstna izvedba: - STONE WIND IV za violončelo, akordeon in klavir;Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: Berlin


Predmet: Koralni zbor

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

20 20 20 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: Tone Potočnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik študijskega programa Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk kontaktnih ur.

Vsebina:


Petje psalmov; predstavitev tonovskih načinov; mašni proprij; mašni ordinarij; jutranjice; hvalnice; dnevne molitvene ure; večernice; tropi, sequence; stilni programi, vezani na določeno liturgično obdobje, praznik, posamezne godove; predstavitev posameznih glasbenih oblik; predstavitev različnih stilov petja: silabični, nevmatski, melizmatični; različni načini petja: solistično, responzorialno, antifonično; specifični glasbeni kodeksi; oživljanje tradicije, ki je vezana ali je celo nastala na slovenskih tleh. Opomba: Določitev vsakoletnega programa je vezana na konkretne projekte in nastope.


Izbor del GK iz: Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.) Antiphonale Monasticum. Solesmis. 2005. (560 str.) Psalterium Monasticum. Solesmis. 1981. (560 str.) Liber Hymnarius. Solesmis. 1983. (622 str.) Offertoriale Triplex. Solesmis. 1985. (196 str.) Nocturnale Romanum. Editio Princeps.Romae. 2002. (622 str.) Ad Cantum Leticie. Pizzicato. Udine. 1999. (113 str.) Two Aquileian Poetic Offices. Ottawa Institute of Medieval Music. Ottawa. 2002. (66 str.)



Poznavanje in realizacija specifičnosti petja gregorijanskega korala (v nadaljevanju GK); izvajanje izbranih del iz literature GK; doseganje subtilnosti vokalnega izraza; doseganje homogenega enoglasnega petja; poglabljanje poznavanja literature GK; vzpostavljanje pozitivnega odnosa do sakralne glasbe.



Znanje in razumevanje: Študent/ka pozna osnove petja GK, tako solističnega kot zborovskega; pozna literaturo s področja GK; razume nujnost poznavanja te glasbene zvrsti za oblikovanje in interpretacijo glasbe z duhovnim izročilom. usvojeno znanje uporabi pri petju v koralnem zboru; pri petju sooblikuje homogenost enoglasnega petja ter subtilnost glasbenega izraza; poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe; vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti; doživlja nujnost doživetja tišine; usvojeno znanje uporabi pri zgodovini glasbe, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij ter drugih glasbenih področjih (zborovsko in solistično petje, zborovsko dirigiranje, kontrapunkt, improvizacija).




Predavanje. Projektno delo. Delo na terenu. Poslušanje in analiza različnih interpretacij. Nastopi. Transkripcija koralnih melodij. Petje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit v obliki nastopa. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



Doc. Tone Potočnik – reference za področje gregorijanski koral: • ustanovitelj in vodja Koralnega zbora Akademije za glasbo, koralnih zborov Schola Labacensis in Schola Sitiensis; • Izumitelj metode Gregorianoterapija (predavanja: Amsterdam, Beograd, Lion, Rim, Zürich, Ženeva); • zgoščenke-CD: • Ego sum ressurectio et vita, zbor Schola Labacensis, Ljubljana, založba ČarniCe, 2005; • Potočnik T., Misson A., Škofjeloški pasijon, Celje, Mohorjeva družba, 2009.


Predmet: Magistrsko delo - dirigiranje

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

540 18

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Marko Vatovec, red. prof. Milivoj Šurbek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Opravljene vse študijske obveznosti iz magistrskega programa Glasbeno-teoretska pedagogika 2.

Vsebina:


Magistrsko delo študenta na univerzitetnem študijskem programu Glasbeno teoretska pedagogika II. stopnje na smeri Dirigiranje izkazuje usposobljenost iz njegovega področja glasbeno-umetniške produkcije, prav tako dokazuje njegovo sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega premisleka, vsebinsko in oblikovno ustreznega zapisa uvidov in izsledkov analiz, ki se tičejo strokovnih tem iz področja njegovega umetniškega poustvarjanja in pedagoškega delovanja. Magistrsko delo glasbene teoretske pedagogike smeri Dirigiranje je sestavljeno iz dveh delov:

javne poustvarjalne predstavitve umetniškega dela (magistrski koncert);

magistrskega pisnega dela. 1. Javna poustvarjalna in ustvarjalna predstavitev umetniškega dela – magistrski koncert. V tem delu magistrskega dela študent na javnem koncertu

predstavi program del iz literature, ki ustreza izpitnim zahtevam navedenih v učnem načrtu Dirigiranje PED-M2 modula glavnega predmeta Dirigiranje. Iz koncertnega programa mora biti jasen študentov koncept izbora del, v katerem naj se prepozna tudi njegova osebna nota. Študent mora za svoj program pripraviti tudi koncertni list, ki poleg običajnih podatkov o izvajanih delih vsebuje tudi jedrnat pisni razmislek (kot nagovor publiki, do največ 4000 znakov) o njegovem konceptu pri izbiri in obliki programa. Mentor koncertnega dela magistrske naloge je profesor glavnega predmeta. 2. Magistrsko pisno delo: vsebuje študentovo samostojno poglobljeno analizo del s poudarkom na didaktičnem pristopu k učenju del, ki jih izvaja na magistrskem koncertu. Magistrsko pisno delo vsebuje: kratek opis temeljnega koncepta magistrskega koncertnega programa, kratko slogovno-zgodovinsko umestitev vsakega posameznega dela in navedbo tistih podatkov, ki so bistveni za (raz)umevanje dela, oblikovno-kompozicijsko analizo del in didaktični pristop k učenju oz. vadenju skladb z analizo didaktičnih problemov posamezne skladbe. Dolžina čistega besedila mora vključno s tabelami obsegati najmanj 30.000 znakov s presledki. Zaželjene so samo slike z analitičnimi tabelami, notnimi primeri ipd. Slike-mašila niso dovoljene. Citati, opombe so urejeni po standardih slovenske muzikološke vede. Interdisciplinaren pristop oz. slog je še posebej zaželjen. Pri izdelavi pisnega dela si študent lahko izbere mentorja, ki je različen od mentorja magistrskega koncerta.


Javna poustvarjalna in ustvarjalna predstavitev umetniškega dela (magistrski koncert): Literatura za ta del magistrskega dela je navedena na učnih načrtih glavnega predmeta 2. letnika

magistrsko pisno delo Literatura je individualno izbrana glede na študentov izbor teme magistrskega dela.


- Samostojno in kreativno delo pri oblikovanju koncertnega programa; - javno izvajanje najzahtevnejše literature in najbolj reprezentativnih del iz svetovne glasbene zakladnice na koncertnem nivoju; - sposobnost vodenja vaje in učenja zahtevnejših delov partiture; - obvladovanje najzahtevnejših tehničnih in muzikalnih elementov; - obvladovanje ustrezne slogovne interpretacije z izborom literature vseh slogovnih obdobij od renesanse do sodobnih del in vseh glasbenih oblik; - obvladovanje samostojnega dirigiranja orkestru oz. zboru; - samozavestno in prepričljivo nastopanje-obvladovanje odrskega stresa-treme; - samostojno in kreativno pisno izražanje; - povezovanje svojega umetniškega področja z drugimi strokami in kompetentno ter strokovno ustrezno pisno izražanje. - sposobnost analiziranja didaktičnih oz. vadbenih problemov izbranih partitur - sposobnost izbire strategij reševanja didaktičnih problemov programa



Znanje in razumevanje: - sposobnost samostojne konceptualne zasnove koncertnega programa; - sposobnost kreativnega pristopa k lastni interpretaciji del; - sposobnost dirigiranja v predpisanih tempih; - sposobnost samostojnega glasbeno-umetniškega izražanja v slogovno ustrezni interpretaciji z ustreznim nadzorovanjem zvoka; - sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja; - uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi; - (samo)vrednotenje interpretacije; - (samo)vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi; - sposobnost učenja in reševanja težav pri učenju skladb - poznavanje, razumevanje in uporabljanje osnovnih didaktičnih principov pri vodenju ansambla - sposobnost pisnega zapisa lastnih spoznanj, analitičnih uvidov in pisno izražanje napotkov za načrten, konceptualno jasen in ozaveščen


poustvarjalni pristop ob koncertiranju. - sposobnost oblikovanja priprave na učenje skladb s predvidenimi zapleti in rešitvami za morebitne težave pri učenju



Individualna predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, vodenje in sprotno evalviranje dosežkov, samoevalvacija



Assessment:

Magistrski koncert Magistrsko pisno delo in zagovor Ocenjevanje je v skladu s statutom Univerze v Ljubljani in pravilniki Akademije za glasbo.

9 ECTS (50%) 9 ECTS (50%)






Predmet: Magistrsko delo - Kompozicija in glasbena teorija

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

540 18(9+9)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Pavel Mihelčič, red. prof. Jani Golob, red. prof. Marko Mihevc, red. prof. Uroš Rojko

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Opravljene vse študijske obveznosti iz študijskega programa, razen Kompozicija PED-M2.

Vsebina:


Magistrsko delo študenta na univerzitetnem študijskem programu Glasbeno teoretska pedagogika II. stopnje na smeri Kompozicija in glasbena teorija izkazuje usposobljenost iz njegovega področja glasbeno-umetniške produkcije, prav tako dokazuje njegovo sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega premisleka, vsebinsko in oblikovno ustreznega zapisa uvidov in izsledkov analiz, ki se tičejo strokovnih tem iz področja njegovega umetniškega poustvarjanja in pedagoškega delovanja. Magistrsko delo glasbene teoretske pedagogike smeri Kompozicija in glasbena teorija je sestavljeno iz dveh delov: • javne poustvarjalne predstavitve umetniškega dela (magistrski koncert); • magistrskega pisnega dela. 1. Javna predstavitev umetniškega dela

(magistrski koncert): V tem delu magistrskega dela študent na javnem koncertu avtorske - solistične in komorne glasbe predstavi svoja dela, ki ustrezajo izpitnim zahtevam navedenih v učnih načrtih 1. in 2. letnika glavnega predmeta kompozicija. Glavni predmet je predmet, ki nosi naziv smeri: kompozicija. Iz koncertnega programa mora biti razvidna študentova selektivnost v izbiri sredstev in inštrumentalnih ali vokalnih zasedb, pri čemer mora biti zaznana tudi njegova osebnost in izvirnost. Študent mora za svoj program pripraviti koncertni list, v katerem mora poleg podatkov o izvajalcih in o izvedenih delih zapisati tudi kratek komentar in strokovna kompozicijska izhodišča predstavljenih del. Program avtorskih del naj traja cca 30 minut ali najmanj tri konceptualno različne skladbe. Vsaj eno od del mora biti večje komorno delo (lahko pa tudi orkestrsko). Kadar javna izvedba ni mogoča, mora biti večje komorno delo v obsegu 10 – 15 minut trajajočega dela priloženo magistrski nalogi. Mentor koncertnega dela magistrske naloge je profesor glavnega predmeta. 2. Magistrsko pisno delo: je študentov samostojen in poglobljen razmislek na izbrano temo iz širšega glasbeno-pedagoškega področja, lahko pa je tudi povezan s študentovim magistrskim programom, s poudarkom na didaktičnem pristopu k analizi svojih del. Dolžina čistega besedila mora vključno s tabelami obsegati najmanj 30.000 znakov s presledki. Zaželjene so samo slike z analitičnimi tabelami, notnimi primeri ipd. Slike-mašila niso dovoljene. Citati, opombe so urejeni po standardih slovenske muzikološke vede. Interdisciplinaren pristop oz. slog je še posebej zaželjen. Pri izdelavi pisnega dela si študent lahko izbere mentorja, ki je različen od mentorja magistrskega koncerta.


1. javna predstavitev ustvarjalnega dela (magistrski koncert): Ker gre za javni koncert komornih glasbenih del, sestavljajo ta del magistrskega dela skladbe, ki so nastajale v obdobju celotnega študija na drugi stopnji. Ob koncertu mora študent predložiti za vsako skladbo 3 računalniško zapisan partiture.

2. pisno delo (magistrski esej): Literatura je individualno izbrana glede na študentov izbor teme magistrskega dela



Vrhunsko, izvirno umetniško izražanje.

Obvladovanje kompozicijske tehnike.

Oblikovno ravnovesje

samostojno in kreativno pisno izražanje;

povezovanje svojega umetniškega področja z drugimi strokami in kompetentno ter strokovno ustrezno pisno izražanje.

sposobnost analiziranja didaktičnih problemov izbranih partitur




Sposobnost samostojnega ustvarjalnega dela.

Sposobnost pisanja: vokalna, vokalno-inštrumentalna, inštrumentalna dela; solistično, komorno, orkestrsko zapisovanje.


Uporaba pridobljenih znanj:

Realizacija izvirnih glasbenih zamisli.

Sposobnost zapisovanje glasbe v vseh možnih vokalno-inštrumentalnih kombinacijah.

Sposobnost uporabe vseh znanih kompozicijsko-tehničnih sredstev oz. seznanjaje in postopno osvajanje novih znanj s področja kompozicije.

poznavanje, razumevanje in uporabljanje osnovnih didaktičnih principov poučevanju glasbe

sposobnost pisnega zapisa lastnih spoznanj, analitičnih uvidov, napotkov za načrten, konceptualno jasen in ozaveščen ustvarjalni pristop ob komponiranju.

sposobnost oblikovanja priprave na poučevanje glasbe s predvidenimi zapleti in rešitvami za morebitne težave pri učenju






Assessment:

Magistrski koncert Magistrsko pisno delo in zagovor Ocenjevanje je v skladu s statutom

9 ECTS (50%) 9 ECTS (50%)


Univerze v Ljubljani in pravilniki Akademije za glasbo.







Uroš Rojko, red. prof.: - IZVIR II za veliki orkester in obligatni „pol-klarinet“; Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: 15.05.2008, - POBEGLI TRIO (ENTKOMMENES TRIO) za harmonikarski trio, Edition Wunn, krstna izvedba: - STONE WIND IV za violončelo, akordeon in klavir;Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: Berlin


Predmet: Magistrsko delo - Sakralna glasba

Course title:




Semester Semester


Sakralna glasba 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

540 18

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Marko Vatovec

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Opravljene vse študijske obveznosti iz magistrskega programa Glasbeno teoretska pedagogika II.

Vsebina:


Magistrsko delo študenta na univerzitetnem študijskem programu Glasbeno teoretska pedagogika II. stopnje na smeri Sakralna glasba izkazuje usposobljenost iz njegovega področja glasbeno-umetniške produkcije, prav tako dokazuje njegovo sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega premisleka, vsebinsko in oblikovno ustreznega zapisa uvidov in izsledkov analiz, ki se tičejo strokovnih tem iz področja njegovega umetniškega poustvarjanja in pedagoškega delovanja. Magistrsko delo glasbene teoretske pedagogike smeri Sakralna Glasba je sestavljeno iz dveh delov:

javne poustvarjalne predstavitve umetniškega dela (magistrski koncert);

magistrskega pisnega dela. 1. Javna poustvarjalna in ustvarjalna predstavitev umetniškega dela – magistrski koncert. V tem delu magistrskega dela študent na javnem koncertu

predstavi program del iz literature, ki ustreza izpitnim zahtevam navedenih v učnem načrtu Zborovsko dirigiranje M2 modula glavnega predmeta Sakralna glasba. Iz koncertnega programa mora biti jasen študentov koncept izbora del, v katerem naj se prepozna tudi njegova osebna nota. Študent mora za svoj program pripraviti tudi koncertni list, ki poleg običajnih podatkov o izvajanih delih vsebuje tudi jedrnat pisni razmislek (kot nagovor publiki, do največ 4000 znakov) o njegovem konceptu pri izbiri in obliki programa. Mentor koncertnega dela magistrske naloge je profesor glavnega predmeta. 2. Magistrsko pisno delo: vsebuje študentovo samostojno poglobljeno analizo del s poudarkom na didaktičnem pristopu k učenju del, ki jih izvaja na magistrskem koncertu. Magistrsko pisno delo vsebuje: kratek opis temeljnega koncepta magistrskega koncertnega programa, kratko slogovno-zgodovinsko umestitev vsakega posameznega dela in navedbo tistih podatkov, ki so bistveni za (raz)umevanje dela, oblikovno-kompozicijsko analizo del in didaktični pristop k učenju oz. vadenju skladb z analizo didaktičnih problemov posamezne skladbe. Dolžina čistega besedila mora vključno s tabelami obsegati najmanj 30.000 znakov s presledki. Zaželjene so samo slike z analitičnimi tabelami, notnimi primeri ipd. Slike-mašila niso dovoljene. Citati, opombe so urejeni po standardih slovenske muzikološke vede. Interdisciplinaren pristop oz. slog je še posebej zaželjen. Pri izdelavi pisnega dela si študent lahko izbere mentorja, ki je različen od mentorja magistrskega koncerta.


javna poustvarjalna in ustvarjalna predstavitev umetniškega dela (magistrski koncert): Literatura za ta del magistrskega dela je navedena na učnih načrtih glavnega predmeta 2. letnika

magistrsko pisno delo Literatura je individualno izbrana glede na študentov izbor teme magistrskega dela.



- Samostojno in kreativno delo pri oblikovanju koncertnega programa; - javno izvajanje najzahtevnejše literature in najbolj reprezentativnih del iz svetovne glasbene zakladnice na koncertnem nivoju; - sposobnost vodenja vaje in učenja zahtevnejših delov partiture; - obvladovanje najzahtevnejših tehničnih in muzikalnih elementov; - obvladovanje ustrezne slogovne interpretacije z izborom literature vseh slogovnih obdobij od renesanse do sodobnih del in vseh glasbenih oblik; - obvladovanje samostojnega dirigiranja orkestru oz. zboru; - samozavestno in prepričljivo nastopanje-obvladovanje odrskega stresa-treme; - samostojno in kreativno pisno izražanje; - povezovanje svojega umetniškega področja z drugimi strokami in kompetentno ter strokovno ustrezno pisno izražanje. - sposobnost analiziranja didaktičnih oz. vadbenih problemov izbranih partitur - sposobnost izbire strategij reševanja didaktičnih problemov programa



Znanje in razumevanje: - sposobnost samostojne konceptualne zasnove koncertnega programa; - sposobnost kreativnega pristopa k lastni interpretaciji del; - sposobnost dirigiranja v predpisanih tempih; - sposobnost samostojnega glasbeno-umetniškega izražanja v slogovno ustrezni interpretaciji z ustreznim nadzorovanjem zvoka; - sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja; - uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi; - (samo)vrednotenje interpretacije; - (samo)vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi; - sposobnost učenja in reševanja težav pri učenju skladb - poznavanje, razumevanje in uporabljanje osnovnih didaktičnih principov pri vodenju ansambla - sposobnost pisnega zapisa lastnih spoznanj, analitičnih uvidov in pisno izražanje napotkov za


načrten, konceptualno jasen in ozaveščen poustvarjalni pristop ob koncertiranju. - sposobnost oblikovanja priprave na učenje skladb s predvidenimi zapleti in rešitvami za morebitne težave pri učenju






Assessment:

Magistrski koncert Magistrsko pisno delo in zagovor Ocenjevanje je v skladu s statutom Univerze v Ljubljani in pravilniki Akademije za glasbo.

9 ECTS (50%) 9 ECTS (50%)





Predmet: Modeli pisnih magistrskih nalog o glasbi

Course title: Models of the written master's theses in music



Letnik Academic

year

Semester Semester

Glasbena umetnost 2. stopnja, Instrumentalna in pevska

pedagogika 2.stopnja, Glasbeno-teoretska pedagogika

2. stopnja

Vse študijske smeri 1. ali 2. 1. ali 2. ali

3. ali 4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work


Samost. delo Individ.

work ECTS

30 30 90 5

Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Branka Rotar Pance, izr. prof.

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures:

Slovenski, angleški

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v letnik študija Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti: izdelava prispevkov za portfolio in seminarske naloge.

Vsebina:


- vrste in značilnosti pisnih prispevkov o glasbi

- raziskovalni pristopi na glasbenem področju in pisanje raziskovalnih poročil

- interdisciplinarnost glasbenih področij in z glasbo povezanih področij

- modeli pisnih magistrskih nalog o glasbi - izbira tematskega področja in naslova

za pisno magistrsko delo - načrtovanje in proces nastajanja

pisnega magistrskega dela - struktura pisnega magistrskega dela - izbira in uporaba relevantnih

informacijskih virov - izbira in uporaba ustreznih podatkovnih

baz - ustrezno povzemanje prispevkov ter

pravilno navajanje avtorjev, - ustrezna uporaba sistema citiranja - avtorstvo in plagiatorstvo - predstavitev zaključnega pisnega dela - priprava pisnih prispevkov za objavo v

znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacijah

Temeljni literatura in viri / Readings: - Cencič, M. (2002): Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Foster, D., H., Scott, A., Crabtree, P. D. (2005): Sourcebook for Research in Music. 2nd Edition. Bloomington:Indiana University Press Mesec, B. (1998): Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Phelps, R. S. et all (2005): A guide to research in music education. Lanham, Md.; Toronto: Scarecrow Press, 2005. Smernice za oblikovanje in izdelavo magistrskega dela GP. UL: Akademija za glasbo. http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=4079 (obiskano 3.10.2015) Smernice za oblikovanje in izdelavo magistrskega dela GU, IPP, GTP. UL: Akademija za glasbo. http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=4079 (obiskano 3.10.2015) Turabian, K.L. et all (2013): A Manual for Writers of Research Papers, Theses, and Dissertations, Eighth Edition: Chicago Style for Students and Researchers (Chicago Guides to Writing, Editing, and Publishing) Eighth Edition. Chichago: The University of Chicago Press



http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=4079

http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=4079

- Poznavanje in razumevanje različnih pisnih prispevkov o glasbi

- poznavanje in razumevanje različnih raziskovalnih pristopov na glasbenih področjih

- uzaveščanje in uporaba interdisciplinarnih povezav - poznavanje in uporaba relevantnih informacijskih

virov in podatkovnih baz - usposabljanje za pisanje zahtevnejših strokovnih in

znanstvenih prispevkov o glasbi - praktična uporaba znanj pri samostojnem

načrtovanju in strukturiranju magistrskega pisnega dela


Znanje in razumevanje: Študent/ka

- pozna in razume različne vrste strokovnih in znanstvenih prispevkov o glasbi

- pozna in razume različne raziskovalne pristope na glasbenem področju

- smiselno uporablja interdisciplinarne povezave

- pozna in samostojno uporablja relevantne informacijske vire za pripravo pisnih prispevkov o glasbi na različnih tematskih področjih

- se usposobi za strokovno in stilistično neoporečno pisanje pisnih prispevkov o glasbi

- pozna in razume različne modele pisnih magistrskih nalog o glasbi

- se usposobi za samostojno načrtovanje, strukturiranje, pisanje in predstavitev pisnega magistrskega dela




Predavanja z diskusijskimi vložki, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije, sodelovalno učenje/poučevanje



Assessment:

Ocenjujeta se portfolio s pisnimi nalogami in seminar. Portfolio in seminar se ocenita 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Portfolio predstavlja 50% seminar pa 50% končne ocene.



Dr. Branka Rotar Pance, izredna profesorica za področje glasbeno-pedagoški predmeti ROTAR PANCE, Branka. Primož Kuret - urednik Glasbene mladine. V: ŠKULJ, Edo (ur.). Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret : ob 80-letnici. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2015, str. 22-42. [COBISS.SI-ID 2526343] ROTAR PANCE, Branka. Vremšakov opus za otroške in mladinske zbore. V: KOTER, Darja (ur.). Samo Vremšak : (1930-2004) : tematska številka = thematic isssue, (Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, ISSN 1318-6876, zv. 21). Ljubljana: Akademija za glasbo, Katedra za zgodovino glasbe, Oddelek za glasbeno pedagogiko, 2014, zv. 21, str. 61-81, ilustr. [COBISS.SI-ID 2509191] ROTAR PANCE, Branka. Glasbena olimpijada - spodbuda in izziv za glasbeno nadarjene učence in dijake. V: JURIŠEVIČ, Mojca (ur.). Spodbudno učno okolje : ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2014, str. 73-84, ilustr., tabela. [COBISS.SI-ID 2485127] PUCIHAR, Ilonka, ROTAR PANCE, Branka. Bodily movement as inseparable part of musical activities. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, ISSN 1318-6876, 2014, zv. 20, str. 93-111. [COBISS.SI-ID 2479495] ROTAR PANCE, Branka. Children choir as artistic body - project Pedenped. V: Treći međunarodni simpozij glazbenih pedagoga Glazbena pedagogija u svjetlu sadašnjih i budućih promjena, Pula, 18.-20. travnja 2013. VIDULIN-ORBANIĆ, Sabina (ur.). Glazbena pedagogija u svjetlu sadašnjih i budućih promjena 3 : zbornik radova s trećeg Međunarodnog simpozija glazbenih pedagoga : tema simpozija Interdisciplinarni pristup glazbi: istraživanje, praksa i obrazovanje = Music pedagogy in the context of present and future changes 3 : proceedings from the Third International Symposium of Musical Pedagogues, Pula, 18th-20th April, 2013 : topic of the symposium Interdisciplinary approach to music: research, practice and education. U Puli: Sveučilište Jurja Dobrile, Odjel za glazbu: = Juraj Dobrila University, Department of Music, 2013, str. 127-133. [COBISS.SI-ID 2361735] ROTAR PANCE, Branka. Slovenian music education between tradition and challenges. V: DENAC, Olga (ur.). New perspectives in music education in Slovenia, (Fine arts, music and literature). New York: Nova Science Publishers, cop. 2012, str. 1-16. [COBISS.SI-ID 2325383]

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2526343







Predmet: Multimedija 1

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

40 10 10 120 6 (3+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Spoznavanje multimedijskih vsebin in seznanjanje z programsko opremo Notni zapisi z računalniškimi programi Coda Finale in Sibelius. Spoznavanje kompleksnih programov virtualnega studija - Steinberg Cubase, Logic Audio Pro Povezava s programi za prezentacijo Powerpoint


Sibelius: Handbook Coda Finale: Handbook D. Cope: Techniques of the contemporary composer

Microsoft Office Powerpoint: Manual


Pisanje partitur na računalnik

Kreiranje audio posnetkov in CD-jev z lastno glasbo

Razpošiljanje notnega materiala po elektronski pošti

Uporaba Powerpoint prezentacij pri predstavitvi projektov…



Razumevanje in uporaba ustreznih programov za notacijo in snemanje glasbe

Poznavanje različnih formatov audio zapisov in pretvarjanje v druge formate

Praktična uporaba pri izdelavi multimedijskih prezentacij




delovanja, vrste priključkov, vrste operacijskih sistemov, zaščita pred virusi in antispyware-om, funkcije za odpravljanje napak, zanimivosti in uporabnost programov, modificiranje in pretvarjanje glasbenih datotek in slik, uporaba z internetnimi programi in intenetom

Uporaba programa Powerpoint za različne predstavitve in oblike predavanj

Prednosti računalniškega zapisa not pred ročnim.

Prikaz osnovne in moderne notografije z vsemi tehničnimi, lepopisnimi in praktičnimi značilnostmi s pomočjo računalnika

Priprava zvočnega posnetka in CD-ja iz narejenih partitur

Elektronsko razpošiljanje notnih materialov in njihovo spreminjanje v različne formate

Natančnost pri pripravi in posvečanje detajlom

Prednosti profesionalno narejenih partitur



Assessment:

Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),

Izpiti in nastopi


6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).







Predmet: Multimedija 2

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

40 10 10 120 6 (3+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Opravljen izpit Multimedija 1.

Vsebina:


Nadgradnja znanj in veščin iz Multimedija 1 Snemanje, obdelava, mešanje in masteriziranje zvočnih posnetkov do končne oblike, primerne za izdajo na CD, objavo na You Tube, prezentaciji v Powerpoint ali demo posnetku za potrebe promocije


Izbrana poglavja iz Cubase: Handbook Wavelab: Handbook Windows Movie Maker: Manual Bob Katz: Mastering Audio 2007 Focal Press USA 334 strani Izbrana poglavja Mike Snior: Mixing secrets for the small studio Focal Press USA 342 strani



- Multimedija v povezavi z glasbo: uporaba profesionalnih glasbenih programov za snemanje audio in midi kanalov - Spoznati kaj je dobra glasbena produkcija in kako se do te pride - Spoznati mastering: končno obdelavo zvoka - Snemanje videa, obdelavain finalizacija končnega multimedijskega projekta za glasbo



- Obvladovanje programske opreme - Uporaba znanja pri praktičnem delu finalizacije tonskih in multimedijskih projektov




- Multimedija v povezavi z glasbo: uporaba profesionalnih glasbenih programov za snemanje audio in midi kanalov - Spoznati kaj je dobra glasbena produkcija in kako se do te pride - Spoznati mastering: končno obdelavo zvoka - Snemanje videa, obdelava in finalizacija končnega produkta z glasbo



Assessment:

Dokončan zvočni posnetek na CD ali DVD, ustni zagovor. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Izpiti in nastopi



Predmet: Obča glasbena didaktika

Course title:




Semester Semester


Kompozicija in glasbena teorija, Dirigiranje, Sakralna glasba

1 1



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Branka Rotar Pance, doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program Pogoj za pristop k izpitu je oddana individualna naloga.

Vsebina:


- Razvoj didaktične misli, glasbeno-didaktični sistemi, predmetno področje in naloge, interdisciplinarno povezovanje.

- Glasbeno izobraževanje. Kategorije znanja, sposobnosti in spretnosti.

- Dejavniki in naloge glasbenega pouka. Učenje in poučevanje. Nevrofiziološke osnove učenja, kritična obdobja za učenje glasbe, klasifikacije oblik učenja.

- Delo učitelja glasbe v šolskem kontekstu. Komunikacijski procesi in spretnosti. Odnos učitelj –učenec. Stili vodenja razreda.

- Kognitivni, afektivni, psihomotorični procesi pri glasbenem pouku. Spoznavni stili in stili zaznavanja.

- Motivacija v procesu glasbenega izobraževanja. Motivacija učitelja in učencev za glasbeni pouk. Motivacijske strategije.

- Učne metode. Glasbene metode, verbalno-

tekstualne metode. Dejavniki izbora učnih metod.

- Učni koraki izvajanja učnega procesa. - Učne oblike. Učila in učni pripomočki. - Učni cilji. Taksonomije vzgojno-izobraževalnih

ciljev. - Načrtovanje glasbenega pouka od makro do

mikro ravni in njegova realizacija. - Didaktični principi in glasbeni pouk. - Didaktika kot znanstvena veda. Metode in

metodološki pristopi na glasbeno-izobraževalnem področju.

- Lik učitelja glasbe.


- Jank W., Meyer H. (2006): Didaktični modeli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (288 str.) - Marentič Požarnik, B. (2000): Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana. (izbrana poglavja, 299 str.) - Pranjić M. (2005): Didaktika, Golden Marketink. Tehnička knjiga. Zagreb (389 str.) - Pesek A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja in glasbene psihologije in pedagogike, MK,

Ljubljana. (izbrana poglavja, 199 str.) - Rotar Pance B. (2006): Motivacija – ključ h glasbi. Educa. Melior. Nova Gorica. (118 str.) - Strmčnik F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične tem, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana.(izbrana

poglavja, 401 str.) - Tomić A. (1997): Izbrana poglavja iz didaktike, Center za pedagoško izobraževanje FF, Ljubljana (182

str.) - Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti.

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/ - Rotar Pance B. (2007): Obca glasbena didaktika. Interno gradivo, (89 str.)

http://www.glejme.com/moodle/



- Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih didaktičnih pojmov;

- razvijanje elementarne didaktične sposobnosti za uresničevanje nalog glasbenega izobraževanja;

- aplikativna uporaba didaktičnih zakonitosti, principov in postopkov na področjih predmetnih specialnih didaktik v povezavi s pedagoško prakso;

- razvijanje kritičnega odnosa do obče in glasbeno-didaktične literature ter uporabe ikt pri glasbenem pouku;

- razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na glasbenem področju;

- uzaveščanje procesa vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/



Znanje in razumevanje: Študent/-ka

- pozna razvoj didaktične misli skozi čas in pomembne glasbeno-didaktične sisteme;

- pozna in razume temeljne didaktične pojme, zakonitosti, principe;

- pozna in razume posebnosti načrtovanja, izvajanja in vrednotenja procesov učenja in poučevanja na različnih glasbeno-predmetnih področjih;

- uporablja usvojena znanja pri ciljnem in procesno- razvojno načrtovanju glasbenega pouka na svojem predmetnem področju;

- uporablja usvojena znanja pri evalviranju dosežkov glasbenega pouka;

- razvija sposobnost samorefleksije pedagoškega dela;

- vzpostavlja kritičen odnos do obče in glasbeno-didaktične literature;

- razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za timsko delo;

- razvija sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov;

- razvija lastne strategije učenja in poučevanja glasbe;

- uporablja IKT in razvija informacijsko pismenost;

- razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja;

- razvija profesionalno odgovornost za delo na glasbeno-izobraževalnem področju;

- uzavešča proces vseživljenjskega učenja.




Predavanja z diskusijskimi vložki, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Delni pisni izpit iz Obče glasbene didaktike za Splošni pedagoški modul I je ocenjen z ocenami 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Splošnega pedagoškega


modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).


Rotar Pance B. (2007): Music Education as a part of the Slovenian National Examination of Primary School Pupils. V: Malmberg, I. (ur.), Wimmer, C. (ur.). Communicating Diversity: Musik lehren und lernen in Europa. Wißner-Verlag. Augsburg. Str. 124-128.

Rotar Pance B. (2007): Visualisation of Music Content as Stimulation for the Acitivities in the Framework of Elementary Music Education.V: Kodejška, M. (ur.), Kozinova, M. (ur.), Miššikova, M. (ur.). Everything depends on a good beginning. Charles University. Faculty of Education. Prague. Str. 116 –119.

Rotar Pance, B. (2006): Motivacija - ključ h glasbi. Educa, Melior, Nova Gorica.


Predmet: Orgle A1

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 90 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Mario Perestegi, spec.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v prvi letnik študijskega programa Glasbena umetnost II smer Sakralna glasba. Predmet lahko vpišejo samo študenti, ki si kot modul glavnega predmeta izberejo Zborovsko dirigiranje

Vsebina:


- izpopolnjevanje interpretativnih elementov različnih glasbenih oblik, ki so potrebni za suvereno obvladovanje orgelske literature različnih slogovnih obdobij in različnih glasbenih oblik; - seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in izbir registracije za dela orgelske literature različnih slogovnih obdobij in različnih glasbenih oblik; - obvezni sestavni del predmeta so interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Dela starih mojstrov: - Dela italijanskih mojstrov: G. Frescobaldi - izbira iz opusa (Fiori musicali: Messa delli Apostoli, Toccate Lib . I in II) B. Pasquini - izbira iz opusa (Toccata in A, Introduzione e pastorale in G, Quatro sonate: D,G, f) G. Gabrieli – izbira iz opusa C. Merulo – izbira iz opusa D. Zipoli – izbira iz opusa - Dela francoskih mojstrov: N. de Grygni - izbor iz opusa F. Couperin - izbor iz opusa L. C. Daquin - Noels I-X L. N. Clerambault – izbor iz opusa G. G. Nivers – Suite za orgle - Dela nemških mojstrov: N. Bruhns - izbor iz opusa J. N. Krebs - izbor iz opusa V. Lübeck - izbor iz opusa D. Buxtehude - izbor iz opusa G. Böhm - izbor iz opusa Dela J. S. Bacha: a. (koralne obdelave) Koralne obdelave – Orgelbüchlein BWV599 – 644 c. (Preludiji in fuge) Preludiji (Toccate, Fantazija, Passacaglia) in fuge izbor iz opusa Dela Romantike: C. Franck - izbor iz opusa F. Liszt - izbor iz opusa R. Schumann - Izbira iz opusa J. Brahms – izbor iz opusa M. Reger – izbor iz opusa L. Viern - izbor iz opusa A. Guilmant - izbor iz opusa C. M. Widor - izbor iz opusa Dela XX. in XXI. stoletja: P. Eben - izbor iz opusa P. Hindemith - izbor iz opusa O. Messiaen - izbor iz opusa J. Alain - izbor iz opusa M. Dupre - izbor iz opusa M. Duruflé - izbor iz opusa N. Hakim - izbor iz opusa A. Klobučar - izbor iz opusa ter drugih enakovredno uveljavljenih skladateljv XX. in XXI. stol. Literatura se redno posodablja.

Dela slovenskih skladateljev Izbor zahtevnejših del iz orgelske literature slovenskih skladateljev. Literatura se redno posodablja.



- Rast v vedno suverenejšem obvladovanju zahtevnejših glasbeno-tehničnih izvajalskih in registracijskih elementov orgelske igre različnih evropskih šol in slogovnih obdobij od renesanse do danes; - individualna osebna in ustvarjalna rast v vedno samostojnejšem poustvarjanju glasbe na koncertnem nivoju.



- Sposobnost samostojnega obvladovanja zahtevnejših glasbeno-tehničnih izvajalskih in registracijskih elementov orgelske igre različnih evropskih šol in slogovnih obdobij od renesanse do danes.




Individualno delo s študentom,

izvajalska praksa,

interni nastopi.



Assessment:

- Pogoj za opravljanje izpita sta reden obisk pouka ter najmanj eden interni nastop. - Izpitni program mora vsebovati:

Delo starega mojstra

Delo J. S. Bacha (Preludij in fuga)

Delo/i iz obdobja romantike,

Delo/i iz XX. in XXI. stoletja,

Delo slovenskega skladatelja. - Izpitna roka sta dva: spomladanski in jesenski. Ocenjevanje je v skladu s statutom Univerze v Ljubljani in pravilniki Akademije za glasbo.



Izr. prof. Mario Perestegi, spec. – orgle: - celovečerni solistični recitali na mednarodnih orgelskih festivalih: • Riga (Stolnica, 20.7.2005 in 12.6.2009), • Sydney (Stolnica st. Andrews,18.9.2005), • New York (Stolnica, 29.3.2006), • Paris (Katedrala Notre-Dame, 15.2.2009), • Bruxelles (Stolnica, 7.7.2009); • Berlin (Stolnica St. Hedwige, 1.10.2008).


Predmet: Orgle A2

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 90 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Mario Perestegi, spec.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v drugi letnik študijskega programa Glasbena umetnost II smer Sakralna glasba ter opravljen izpit iz predmeta Orgle A I. Predmet lahko vpišejo samo študenti, ki si kot modul glavnega predmeta izberejo Zborovsko dirigiranje

Vsebina:


- izpopolnjevanje interpretativnih elementov različnih glasbenih oblik, ki so potrebni za suvereno obvladovanje orgelske literature različnih slogovnih obdobij in različnih glasbenih oblik; - seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in izbir registracije za dela orgelske literature različnih slogovnih obdobij in različnih glasbenih oblik; - obvezni sestavni del predmeta so interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Dela starih mojstrov: - Dela italijanskih mojstrov: G. Frescobaldi - izbira iz opusa (Fiori musicali: Messa delli Apostoli, Toccate Lib . I in II) B. Pasquini - izbira iz opusa (Toccata in A, Introduzione e pastorale in G, Quatro sonate: D,G, f) G. Gabrieli – izbira iz opusa C. Merulo – izbira iz opusa D. Zipoli – izbira iz opusa - Dela francoskih mojstrov: N. de Grygni - izbor iz opusa F. Couperin - izbor iz opusa L. C. Daquin - Noels I-X L. N. Clerambault – izbor iz opusa G. G. Nivers – Suite za orgle - Dela nemških mojstrov: N. Bruhns - izbor iz opusa J. N. Krebs - izbor iz opusa V. Lübeck - izbor iz opusa D. Buxtehude - izbor iz opusa G. Böhm - izbor iz opusa Dela J. S. Bacha: a. (koralne obdelave) Koralne obdelave – Orgelbüchlein BWV599 – 644 c. (Preludiji in fuge) Preludiji (Toccate, Fantazija, Passacaglia) in fuge izbor iz opusa Dela Romantike: C. Franck - izbor iz opusa F. Liszt - izbor iz opusa R. Schumann - Izbira iz opusa J. Brahms – izbor iz opusa M. Reger – izbor iz opusa L. Viern - izbor iz opusa A. Guilmant - izbor iz opusa C. M. Widor - izbor iz opusa Dela XX. in XXI. stoletja: P. Eben - izbor iz opusa P. Hindemith - izbor iz opusa O. Messiaen - izbor iz opusa J. Alain - izbor iz opusa M. Dupre - izbor iz opusa M. Duruflé - izbor iz opusa N. Hakim - izbor iz opusa A. Klobučar - izbor iz opusa ter drugih enakovredno uveljavljenih skladateljv XX. in XXI. stol. Literatura se redno posodablja.

Dela slovenskih skladateljev Izbor zahtevnejših del iz orgelske literature slovenskih skladateljev. Literatura se redno posodablja.



- Rast v vedno suverenejšem obvladovanju zahtevnejših glasbeno-tehničnih izvajalskih in registracijskih elementov orgelske igre različnih evropskih šol in slogovnih obdobij od renesanse do danes; - individualna osebna in ustvarjalna rast v vedno samostojnejšem poustvarjanju glasbe na koncertnem nivoju.



- Sposobnost samostojnega obvladovanja zahtevnejših glasbeno-tehničnih izvajalskih in registracijskih elementov orgelske igre različnih evropskih šol in slogovnih obdobij od renesanse do danes.




Individualno delo s študentom,

izvajalska praksa,

interni nastopi.



Assessment:

- Pogoj za opravljanje izpita sta reden obisk pouka ter najmanj eden interni nastop. - Izpitni program mora vsebovati:

Delo starega mojstra

Delo J. S. Bacha (Preludij in fuga)

Delo/i iz obdobja romantike,

Delo/i iz XX. in XXI. stoletja,

Delo slovenskega skladatelja. - Izpitna roka sta dva: spomladanski in jesenski. Ocenjevanje je v skladu s statutom Univerze v Ljubljani in pravilniki Akademije za glasbo.



Izr. prof. Mario Perestegi, spec. – orgle: - celovečerni solistični recitali na mednarodnih orgelskih festivalih: • Riga (Stolnica, 20.7.2005 in 12.6.2009), • Sydney (Stolnica st. Andrews,18.9.2005), • New York (Stolnica, 29.3.2006), • Paris (Katedrala Notre-Dame, 15.2.2009), • Bruxelles (Stolnica, 7.7.2009); • Berlin (Stolnica St. Hedwige, 1.10.2008).


Predmet: Orkestrsko dirigiranje PED-M1 (modul glavnega predmeta Dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 150 6 (3+3)/15

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Milivoj Šurbek

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov prvega letnika MA: štiri orkesterska dela iz obdobja XX. in XXI. stol. ali ena opera iz obdobja klasicizma ter en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov Praktični del izpita – dirigiranje orkesterskega dela iz obdobja XX. in XXI. stol ali opere iz obdobja klasicizma orkestru ali pianistu-korepetirorju (pr. 30' glasbe), ustni del izpita – poznavanje stilne interpretacije obdobja XX. in XXI. stol. oz. klasicističnih oper. Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Vsebina: Content (Syllabus outline):

-- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. - dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli. - interpretacija simfonične literature XX. in XXI. stoletja ali operne literature iz obdobja klasicizma ali literature za pihalne orkestre - izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Orkestrske skladbe iz obdobja XX. in XXI. stoletja, skladateljev: Schoenberg, Webern, Stravinski, Ligeti, Bartok, Kodaly, Honneger, Hindemith, Milhaud, Penderecki, Gorecki, Škerjanc, Osterc, Srebotnjak, Krek, Opere: skladateljev Mozart, Beethoven, Rossini... Literatura za pihalne orkestre iz obdobja XX. in XXI. stol



- obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja. - poznavanje sodobnih glasbenih zapisov - seznanjanje z različnimi slogi vodenja glede na

glasbeni zapis - sposobnost samostojne analize in interpretacije

partiture - stilna interpretacija izbora orkestrske literature iz

obdobja XX. in XXI. stoletja., ali operne literature iz obdobja klasicizma oz. literature za pihalne orkestre



- sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost izvedbe dirigentske analize - sposobnost vodenja ansambla - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na

izvedbo - poznavanje vadbenih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

- poznavanje stilnih in kompozicijskih značilnosti orkestrske glasbe XX. in XXI. stoletja ali stilnih in kompozicijskih značilnosti oper iz obdobja klasicizma ali stilnih in kompozicijskih značilnosti literature za pihalne orkestre XX. in XXI. stol

- obvladovanje stilne interpretacije in njenih značilnosti

- elemente vodenja eventualno uporablja pri pedagoški praksi


- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih

- znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla - pri vrednotenju svojega dela, pri ocenjevanju dela svojih kolegov - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ali drugega ansambla



Individualna predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, vodenje in sprotno evalviranje dosežkov, samoevalvacija, dirigentska praksa pri delu s šolskim ansamblom ali profesionalnim ansamblom



Assessment:






Predmet: Orkestrsko dirigiranje PED-M2 (modul glavnega predmeta Dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 150 6(3+3)/

15

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Milivoj Šurbek

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov drugega letnika MA: štiri orkesterska dela iz obdobja XX. in XXI. stol. ali ena opera iz obdobja romanticizma, verizma ali XX. stol. ter en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov Praktični del izpita – dirigiranje orkesterskega dela iz obdobja XX. in XXI. stol ali opere iz obdobja romanticizma, verizma ali XX. stol. orkestru ali pianistu-korepetirorju (pr. 45'glasbe), ustni del izpita – poznavanje stilne interpretacije obdobja XX. in XXI. stol. oz. klasicističnih oper. Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Vsebina:


-- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta, zajema pa simfonično ali operno literaturo ali pa literaturo za pihalne orkestre - dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli. - interpretacija simfonične literature XX. in XXI. stoletja ali operne literature iz obdobja romantike, verizma, XX. stol. ali literature za pihalne orkestre - izvajalska praksa v obliki internih in javnih

nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

- priprava magistrske naloge v obliki javnega ali internega koncertnega nastopa simfonične ali operne glasbe ali glasbe za pihalne orkestre s spremno besedo, ki zajema pisno analizo programa


Orkestrske skladbe iz obdobja XX. in XXI. stoletja, skladateljev: Schoenberg, Webern, Stravinski, Ligeti, Bartok, Kodaly, Honneger, Hindemith, Milhaud, Penderecki, Gorecki, Škerjanc, Osterc, Srebotnjak, Krek, Opere: skladateljev Verdi, Wagner, Puccini... Literatura za pihalne orkestre iz obdobja XX. in XXI. stol



- obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja. - poznavanje glasbenih zapisov - seznanjanje z različnimi slogi vodenja glede na

glasbeni zapis - sposobnost samostojne analize in interpretacije

partiture - stilna interpretacija z izborom orkestrske ali

operne literature iz obdobja XIX., XX. in XXI. Stoletja.

- priprava magistrskega dela, ki zajema koncert simfonične ali operne glasbe ali glasbe za pihalne orkestre in spremno pisno analizo del s programa



- sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost izvedbe dirigentske analize - sposobnost vodenja ansambla - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na

izvedbo - poznavanje vadbenih postopkov pri študiju skladb


in pri samostojnem domačem delu - poznavanje stilne in kompozicijske značilnosti orkestrske glasbe XX. in XXI. stoletja ali stilne in kompozicijske značilnosti oper iz obdobja romanticizma, verizma ali XX. stol. ali stilne in kompozicijske značilnosti literature za pihalne orkestre XX. in XXI. stol

- obvlada stilno interpretacijo in njene značilnosti - elemente vodenja eventualno uporablja pri

pedagoški praksi - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih

- znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih ansamblov

- pri vrednotenju svojega dela, pri ocenjevanju dela svojih kolegov - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ali drugega ansambla - pripravi magistrsko delo, ki zajema koncert simfonične ali operne glasbe ali glasbe za pihalne orkestre in spremno pisno analizo del s programa



Individualna predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, vodenje in sprotno evalviranje dosežkov, samoevalvacija, dirigentska praksa pri delu s šolskim ansamblom ali profesionalnim ansamblom



Assessment:






Predmet: Pedagogika in andragogika 1

Course title:




Semester Semester


Vse 1 1,2

Vrsta predmeta / Course type obvezni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Irena Lesar, doc.

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: slovenski

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


- Opredelitev osnovnih pojmov: pedagogika kot znanost, teorija (filozofija), umetnost kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije. - Šola kot družbena institucija: šola in ideologija (šola kot ideološki aparat države in pojav »prikritega kurikuluma«; potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna/ šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri; sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo / pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole, etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije); • vzgojne dimenzije šolskega programa (dualizem vloge šole v sodobni družbi: vzgojni in izobraževalni vidik; pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole; šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola

kot skupnost; sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti: pravičnost, solidarnost, inkluzivnost; upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psiholoških pravic otroka v institucionalni vzgoji); • izobraževanje in učenje odraslih: potrebe po izobraževanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega izobraževanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Življenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraževanje odraslih in razlike med izobraževanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraževanja in učenja odraslih. Ovire in motivi za izobraževanje in učenje odraslih. Motivacija za izobraževanje in učenje odraslih. Problematika vseživljenjskosti učenja in izobraževanja. Andragoški ciklus. - Estetska vzgoja: vzgoja o umetnosti vs. vzgoja preko umetnosti. Pedagoške vrednosti umetniške izkušnje (imaginacija, metafora in naracija). Vloga učitelja (osebna zavzetost, refleksija ključnih vrednot, prepričanj in poslanstva) in njegov profesionalni razvoj.


- Peček, M. in Lesar, I. (2009). Moč vzgoje: sodobna vprašanja teorije vzgoje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. (233 strani)

- Kroflič, R. (2010). Umetnost kot induktivna vzgojna praksa (Vzgoja preko umetnosti v Vrtcu Vodmat). V: R. Kroflič, D. Štirn Koren, P. Štirn Janota, A. Jug (ur.). Kulturno žlahtenje najmlajših: rzavoj identitete otrok v prostoru in času preko raznovrstnih umetniških dejavnosti. Ljubljana: Vrtec Vodmat, str. 14–39.

- Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. (101 str.). - Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni model moralne

vzgoje). Ljubljana: VIJA. (str. 11-83). - Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna

pedagogika, št. 4/2003, str. 8-28. Seznam literature se vsako leto aktualizira.



- Poznavanje dejavnikov formiranja in delovanja šole kot institucije; - opredelitev vloge učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu; - razumevanje pomena temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega koncepta šole; - načini reševanja disciplinskih konfliktov ter oblikovanje primerne klime odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri; - usvajanje temeljnih znanj s področja izobraževanja odraslih in spoznavanje različnih pristopov, metod in načinov dela z odraslimi;

- prepoznavanje in analiziranje problemov in situacij izobraževanja odraslih v šolah in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraževanja; - uporabljanje pridobljenih spoznanj za nadaljnje lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.; - znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, s posebnim poudarkom na estetski vzgoji, o njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih; obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj; - pedagoško vodenje posameznika in/ali skupine; - ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja ter medsebojnih odnosov; - avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost; občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.



Znanje in razumevanje: - razume osnovne pojme in zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa, pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja; - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri; - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in izobraževalno prakso; - je usposobljen/a za kritično analiziranje in sintetiziranje tudi drugih področij družbenega udejstvovanja, s čimer more aktivno in kompetentno delovati v družbi.


- razvija sposobnosti refleksije in kritičnega vrednotenja svojega dela in dela sodelavcev z vidika doseganja vzgojnih ciljev - argumentira svoje strokovne odločitve - kritično bere, konstruktivno sodeluje v diskusijah, - uporablja didaktična znanja in IKT v pedagoškem procesu.



Predavanja so podpora in uvod k samostojnemu študiju. Izhajajo iz implicitnih teorij študentk/-ov o možnostih in mejah vzgoje, kakor tudi iz njihovih izkušenj. Zasnovana so problemsko, pri čemer se problemi osvetlijo z različnimi vzgojnimi koncepti in preko aktivne udeležbe študentov konfrontirajo s praktičnimi izkušnjami in z implicitnimi teorijami o moči vzgoje.

Predavanja usmerjajo pozornost študentk/ -ov na specifične vzgojne probleme in njihovo reševanje v praksi. Podprti so z govorilnimi urami, elektronsko pošto in individualnimi in skupinskimi konsultacijami. Dopolnijo se lahko tudi z obiskom kulturnih prireditev (muzej, film....)



Assessment:

Izpit iz Pedagogike in andragogike 1 je pisni izpit. Ocene so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



Dr. Irena LESAR, docentka 1) LESAR, Irena, ČUK, Ivan, PEČEK, Mojca. Prepoznane lastnosti, ki pojasnjujejo učni uspeh običajnih

učencev in učencev s posebnimi potrebami. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 3/4, str. 3-19 2) LESAR, Irena, PEČEK, Mojca. Education (edukacija) versus "upbringing and teaching/learning"

(vzgoja in izobraževanje) - terminological problems and their implications in practice. V: PROTNER, Edvard (ur.), WAKOUNIG, Vladimir (ur.), KROFLIČ, Robi (ur.). Pädagogische Konzeptionen zwischen Vergangenheit und Zukunft : Ambivalenzen, Begriffsverwirrungen und Reformeifer, (Erziehung in Wissenschaft und Praxis, Bd 4). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2009, str. 63-74. [COBISS.SI-ID 8034633]

3) LESAR, Irena. Šola za vse? : ideja inkluzije v šolskih sistemih. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009. VII, 280 str., ilustr. ISBN 978-961-253-044-0. [COBISS.SI-ID 248658176]




Predmet: Pedagogika in andragogika 2

Course title:




Semester Semester


Vse 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Irena Lesar, doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Prisotnost (80 %) pri predstavitvi seminarskih nalog.

Vsebina:


Na podlagi analize primerov in pedagoških konceptov iz zgodovine ter analize obstoječega stanja študentke in študenti poglobljeno spoznavajo: - razne dimenzije in kontekste vzgoje in izobraževanja, - položaj šole kot družbene institucije, - razmerje med šolo in državo, - razmerje med učiteljem in družbo, učiteljem in učencem ter učiteljem in starši, - stopnje v razvoju otroka s pedagoškega vidika, - izobraževanje in učenje kot permanenten in kontinuiran vseživljenjski ciklus.


- Ozvald, K. (2000). Kulturna pedagogika. Ljubjana: Jutro – ACS. - Makarenko. A. S. (1950). Pedagoška pesnitev. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rousseau, J. J. (1997). Emil ali O vzgoji. Novo mesto: Pedagoška obzorja. - Komenský, J. A. (1995). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja. - Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. - Kant, I. (1997). O pedagogiki. Phainomena, let. 6, št. 19/20, str. 36-44. - Zasebno šolstvo: struktura, primerjava različnih šolskih sistemov in zakonodajne rešitve v Republiki

Sloveniji (1996). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. (str. 9-45 in str. 85-117) - Seitz, M., Hallwachs, U. (1996). Montessori ili Waldorf. Zagreb: Eduka. - Neil, A. S. (1979). Slobodna deca Samerhila. Beograd: SIGZ. - Peček, M., Čuk in I., Lesar, I. (2009). Moč vzgoje: sodobna vprašanja teorije vzgoje. Ljubljana: Tehniška

založba Slovenije, str. 44-47, 159-200. - Pavlović, Z., Vršnik Perše, T., Rutar, T. (2007). Pravna varnost, pravilniki in vzgojni koncept. V: Sodobna

pedagogika (SP), let. 58, posebna izdaja, str. 92-105. - Kroflič, R. (2007). Se je v vzgoji mogoče izogniti kaznovanju? V: Kornhauser, P. s sod. Zagotovimo našim

otrokom mladost brez telesnega kaznovanja = Youth without corporal punishment for our children. Ljubljana: ZPMS, str. 123-134.

- Lesar, I. (2008). Ali je razlikovanje med integracijo in inkluzijo pomembno za pedagoško prakso? V: Didakta, let. 18, str. 8-12.

- Lesar, I. (2009). Usmerjanje – komu je namenjeno in kam lahko vodi? V: Defektologica slovenica : revija defektologov in specialnih pedagogov Slovenije, letn. 17, št. 2 (september 2009), str. 80-88.

- Lesar, I. (2009). Ali formalne rešitve na področju šolanja marginaliziranih omogočajo uresničevanje ideje inkluzije? V: Sodobna pedagogika, let. 60, št. 1, str. 334-348.

Vsak študent oz. študentka se na podlagi razpisanih tem odloči za pripravo seminarske naloge, za katero, po posvetovanju z učiteljem, izbere ustrezno literaturo. Predvidena je relevantna domača in tuja literatura, dostopna v knjižnicah in na svetovnem spletu.



Poglobljeno spoznavanje konceptov, poskusov in praktičnih rešitev, ki so odločilno vplivali na zasnovo in delovanje šole kot institucije ter na vlogo učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu; - poglabljanje in razširjanje znanj s področja izobraževanja in učenja odraslih; - razumevanje pomena temeljnih usmeritev s področja vzgoje in izobraževanja na osnovi praktičnih primerov; - uporabljanje usvojenih znanj za lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.



Znanje in razumevanje: - razume terminologijo in zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa; - pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja; - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi


teoretičnimi koncepti ter vzgojno in izobraževalno prakso; - razume vpetost učitelja med pričakovanja in zahteve države, pričakovanja staršev in njihovih otrok, stroke in njegovih lastnih vizij o tem, kaj je šola in kakšna je vloga vzgoje oz. izobraževanja v njej, - razvija sposobnosti refleksije in kritičnega vrednotenja svojega dela, - argumentira svoje strokovne odločitve, - kritično bere, konstruktivno sodeluje v diskusijah, - uporablja didaktična znanja in IKT v pedagoškem procesu.



Samostojni študij literature z namenom samostojne priprave seminarske naloge. Individualne konzultacije.



Assessment:

Izpit iz Pedagogike in andragogike 2 je v obliki priprave seminarske naloge in njene uspešne predstavitve v skupini (65%) ter prisotnosti in aktivnemu sodelovanju pri predstavitvah seminarskih nalog (35%). Ocene izpita so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



dr. Irena LESAR, docentka: 1) LESAR, Irena, ČUK, Ivan, PEČEK, Mojca. Prepoznane lastnosti, ki pojasnjujejo učni uspeh običajnih

učencev in učencev s posebnimi potrebami. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 3/4, str. 3-19 2) LESAR, Irena, PEČEK, Mojca. Education (edukacija) versus "upbringing and teaching/learning"

(vzgoja in izobraževanje) - terminological problems and their implications in practice. V: PROTNER, Edvard (ur.), WAKOUNIG, Vladimir (ur.), KROFLIČ, Robi (ur.). Pädagogische Konzeptionen zwischen Vergangenheit und Zukunft : Ambivalenzen, Begriffsverwirrungen und Reformeifer, (Erziehung in Wissenschaft und Praxis, Bd 4). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2009, str. 63-74. [COBISS.SI-ID 8034633]

3) LESAR, Irena. Šola za vse? : ideja inkluzije v šolskih sistemih. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009. VII, 280 str., ilustr. ISBN 978-961-253-044-0. [COBISS.SI-ID 248658176]




Predmet: Pedagoška praksa - glasba v srednjih glasbenih šolah

Course title:




Semester Semester



2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 45 90 30 6 (3+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Dušan Bavdek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial: slovenski


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 2.letnik ter sočasno opravljanje predmeta Specialna glasbena didaktika - glasba v srednjih glasbenih šolah ali pa že opravljen izpit iz le-tega. Pogoj za pristop k izpitu je 100 % prisotnost na hospitacijah, opravljeni vsi učni nastopi in strnjena pedagoška praksa ter druge študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


- Glasbeno pedagoška praksa: cilji, oblike, dokumentacija in vrednotenje,

- hospitacije: opazovalni kriteriji, pisna in ustna refleksija,

- modeli glasbenih dejavnosti pri predmetih glasbeni stavek in solfeggio v srednjih glasbenih šolah,

- načrtovanje pouka glasbenega stavka in solfeggia. Podrobne pisne priprave za učne ure glasbenega stavka in solfeggia v vseh razredih srednjih glasbenih šol. Izvedba učnih ur in refleksija,

- kriteriji vrednotenja izvedenih samostojnih

učnih ur. Procesni vidik in vidik glasbeno-pedagoških dosežkov,

- problemi pri vodenju skupinskega in razrednega dela. Rešitve iz prakse za prakso,

- pedagoška dokumentacija, - strnjena pedagoška praksa. Dnevnik pedagoške

prakse. Navodila, vsebina, vprašanja za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoškega dela.


- HABE, T. (2008): Solfeggio 1 za srednje glasbene šole. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. (139 str.)


- HABE, T. (2005): Solfeggio 3 za srednje glasbene, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. (168 str.)

- HABE, T. (2007): Solfeggio 4 za srednje šole, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. (136 str.) - JEPPESEN, K. (1975): Kontrapunkt. Akademija za glasbo, Ljubljana (220. str.) - OSREDKAR, J. (2009): Glasbeni stavek. Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

(181 str.) - OSREDKAR, J. (2004): Glasbeni stavek. Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana (165

str.) - OSREDKAR, J. (2006): Glasbeni stavek. Kontrapunkt. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

(137 str.) - MIHELČIČ, P. (2004): Teorija glasbe. DZS, Ljubljana. (91 str.) - GLASBA. PREDMETNI KATALOG. UČNI NAČRTI ZA GIMNAZIJE.

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm - AMON, R. (2005): Lexikon der Harmonielehre. Doblinger, Wien. (416 str.) - BUTTERWORTH, A. (2005): Harmony in practice. The Associated Board of the Royal School of Music,

London. (268 str.) - ELLIOTT, D.J. (ed.) (2005): Praxial music education. Reflections and dialogues. Oxford University Press,

Inc. New York. (336 str.) Priporočena literatura in viri / Suggested readings:

- PISTON, W. (1987) Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New York - ALDWELL, E., SCHACHTER, C. (1989) Harmony and Voice Leading. Second Edition. Harcourt Brace

Jovanovich, Orlando - KOSTKA, S., PAYNE, D. (2009) Tonal Harmony: with an introduction to twentieth-century music.

McGraw-Hill, New York. (713 str.) - SALZER, F., SCHACHTER, C. (1989): Counterpoint in composition: the study of voice leading. Columbia

University Press. (478 str.) * Seznam literature se sproti dopolnjuje z novostmi.



- Fleksibilna uporaba teoretičnega znanja iz predmeta Specialna glasbena didaktika – glasba v srednjih glasbenih šolah,

- opazovanje in spremljanje dela izkušenih profesorjev glasbenega stavka in solfeggia v srednjih glasbenih šolah;

- opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja in dosežkov dijakov pri pouku glasbenega stavka in solfeggia v srednjih glasbenih šolah,

- razvijanje spretnosti ciljnega in procesno-razvojnega načrtovanja ter izvajanja učnih ur glasbenega stavka in solfeggia v srednjih glasbenih šolah,

- obvladovanje osnovnih metod in tehnik poučevanja glasbenega stavka in solfeggia ter vodenja razreda,

- samostojna izvedba predavanj ob obravnavi učne tvarine kot živega organizma v stalni povezavi z glasbeno prakso (vse zakonitosti je potrebno ilustrirati s primeri iz glasbene literature s petjem oz. igranjem na klavirju, s poslušanjem in analizo). Didaktično ustrezno, muzikalno in natančno izvajanje vseh vaj,

- samostojno sestavljanje vseh vrst ustreznih vaj. - uporaba IKT v procesu učenja in poučevanja

glasbe, - razvijanje sposobnosti za refleksijo in

samorefleksijo glasbeno-pedagoške prakse, - ozaveščanje širšega konteksta vzgojno-

izobraževalnih ustanov in prilagajanje spreminjajočim se profesionalnim okoljem,

- razvijanje profesionalne odgovornosti in interesa za vseživljenjsko učenje.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka zna jasno, učinkovito, zanimivo in prepričljivo podajati učno snov in izpeljati pedagoški proces predmetov glasbeni stavek in solfeggio v srednjih glasbenih šolah ob izpolnjevanju vseh pripadajočih zahtev. Ob tem: - zna opazovati in spremljati učni proces, - zna napisati učno pripravo za pouk glasbenega stavka in solfeggia za vse razrede srednjih glasbenih šol, - pozna in razume sodobno načrtovanje pouka glasbenega stavka in solfeggia v srednjih glasbenih šolah, - uporablja osvojena znanja, sposobnosti in spretnosti pri hospitacijah, učnih nastopih in analizi strnjene pedagoške prakse, - pridobiva prve pedagoške izkušnje pri izvajanju učnih ur glasbene vzgoje v vseh letnikih srednjih glasbenih šol, - uporablja evalvacijske kriterije pri vrednotenju svojega pedagoškega dela in dela kolegov, - uporablja IKT pri načrtovanju in izvedbi učnih ur,

- reflektira hospitacije in učne nastope in razvije sposobnost samorefleksije, - razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za vodenje razreda, - razvija poklicno samopodobo, profesionalno odgovornost in interes za vseživljenjsko učenje, - ozavešča širši kontekst delovanja glasbenih vzgojno-izobraževalnih ustanov, - s pomočjo odkrivanja in zavedanja osebnostnih lastnosti in posebnosti dijakov subtilno individualno usmerjati njihov glasbeni razvoj v smeri kar najučinkovitejšega doseganja in osvajanja zadanih ciljev, - skupinsko in individualno motivirati bolj nadarjene dijake k ustvarjalnemu in analitičnemu delu, ki presega zahteve učnega načrta – h kompoziciji in s tem postavljati izhodišča oz. temelje njihovih glasbenih osebnosti, - je sposoben/-na ustrezno vrednotiti znanje dijakov.


- Predavanje, - ilustrativno-demonstracijska metoda, - nastopi, - metode glasbenega učenja, - učenje iz izkušenj, - študije primerov, - delo z glasbenim tekstom in zvočnimi gradivi, - razlaga, - pogovor, - AV predstavitve, - študije primerov.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt): Predmet Pedagoška praksa – glasba v srednjih glasbenih šolah je zaključen, ko študent opravi vse obvezne hospitacije, učne nastope in strnjeno prakso ter odda dnevnik glasbenopedagoške prakse in ostalo zahtevano pisno dokumentacijo. Slednja se oceni opisno: je opravil/ni opravil in je nujni pogoj za pridobitev končne ocene. Samostojni učni nastopi (priprava, analiza, izvedba) in dnevnik glasbenopedagoške prakse se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5


(negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končna ocena je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) obeh naštetih elementov: - samostojni učni nastopi, - dnevnik glasbeno pedagoške prakse.

75 % 25 %


BAVDEK, D. (2004): Harmonija. I, delovni listi in vaje, zimski semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (38 str.) BAVDEK, D. (2005): Harmonija. I, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (26 str.) BAVDEK, D. (2005): Harmonija. II, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (47 str.) BAVDEK, D. (2006): Harmonija. II, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (30 str.) BAVDEK, D. (2006): Harmonija. III, delovni listi in vaje, zimski semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (62 str.) BAVDEK, D. (2005): Harmonija. III, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (57 str.) BAVDEK, D. (2006): Solfeggio I, delovni listi in vaje. Študijsko gradivo, tipkopis. (65 str.) BAVDEK, D. (2006): Solfeggio II, delovni listi in vaje. Študijsko gradivo, tipkopis. (73 str.) BAVDEK, Dušan. Svetovni glasbeni dnevi 2003 = Slovenija 2003. Bilten – Slov. Muzikol. Druš., 2003, 18, str. 17-19. [COBISS.SI-ID 26877026] BAVDEK, Dušan. Slavko Osterc: A recollection. World new music magazine, 2003, 13, str. 56-60. [COBISS.SI-ID 23234658]




Predmet: Pedagoška praksa - glasba v srednjem šolstvu

Course title:




Semester Semester


Vse 1 1, 2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

5 10 75 90 6 (3+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Branka Rotar Pance

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program in sočasno opravljanje predmeta Specialne glasbene didaktike - glasbe v srednjem šolstvu ali pa že opravljen izpit iz Specialne glasbene didaktike - glasbe v srednjem šolstvu. Pogoj za pristop k izpitu je 100 % prisotnost na hospitacijah, opravljeni vsi učni nastopi in dvotedenska strnjena pedagoška praksa ter druge študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


- Glasbenopedagoška praksa III: cilji, oblike, dokumentacija, vrednotenje.

- Hospitacije: opazovalni kriteriji, pisna in ustna refleksija.

- Modeli glasbenih dejavnosti pri pouku glasbe na srednješolski ravni izobraževanja.

- Načrtovanje pouka glasbe v srednješolskih izobraževalnih programih. Podrobne pisne priprave za učne ure glasbe, izvedba učnih ur in refleksija.

- Kriteriji vrednotenja izvedenih samostojnih učnih ur. Procesni vidik in vidik glasbeno-

pedagoških dosežkov. - Problemi pri vodenju razrednega dela. Rešitve

iz prakse za prakso. - Pedagoška dokumentacija. - Dvotedenska strnjena pedagoška praksa.

Dnevnik pedagoške prakse. Navodila, vsebina, vprašanja za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoškega dela.


- Das Kanon Buch (1999). Schott Music International. GmbH& Co.KG. Mainz. (351 str., izbor). - Kern, R., Kern, W. (1998): Unterrichtspraxis Music. 1 . zv. (56 str. + CD), 2. zv. (80 str. + CD), 3. zv. (80

str. + CD). Helbling. RUM (Innsbruck). - Kopač V. (2001): Glasba v gimnaziji. DZS. Ljubljana. (103 str.) - Lebič, L., Loparnik B. (1982): Umetnostna vzgoja. Osnove glasbene umetnosti. MK. Ljubljana. (304 str.) - Maierhofer, L., Kern, W. (1992): Sing & swing. Das Schulliederbuch. Helbling. Rum/Innsbruck. (352 str.) - Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M., Ivačič S. (2007): Glasba 1. Učbenik za glasbo v prvem letniku

gimnazije. MK. Ljubljana. (164 str., 4 priloženi CD-ji) - Može F. (2006): Glasbena umetnost. Samostojni delovni zvezek za glasbo v gimnazijah. Šolski center.

Novo mesto. (120 str.) - Može F. (2006): Glasbena umetnost. Samostojni delovni zvezek za glasbo v srednjih strokovnih in

poklicnih šolah. Šolski center. Novo mesto. (112 str.) - Šivic, U. (ur.), Komavec, M. (ur.), Pušenjak, M. (ur.): Družinska pesmarica. 100 slovenskih ljudskih in

ponarodelih pesmi. MK. Ljubljana. (223 str., izbor) - Glasba. Predmetni katalog. Učni načrt.

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2005/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm#I

* Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



- Fleksibilna uporaba teoretičnega znanja iz Specialne glasbene didaktike- glasbe v srednjem šolstvu v pedagoški praksi;

- opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja in dosežkov dijakov pri pouku glasbe ter dela izkušenih učiteljev glasbe;

- razvijanje spretnosti ciljnega in procesno-razvojnega načrtovanja ter izvajanja učnih ur glasbe na srednješolski ravni izobraževanja;

- obvladovanje osnovnih metod in tehnik poučevanja glasbe ter vodenja razreda na srednješolski ravni izobraževanja;

- uporabljanje IKT v procesu učenja in poučevanja glasbe;

- razvijanje sposobnosti za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoške prakse;

- uvajanje v različne oblike glasbeno-pedagoškega dela (individualno, partnersko, timsko delo);

- uzaveščanje širšega konteksta izobraževalnih ustanov in prilagajanje spreminjajočim se



profesionalnim okoljem; - razvijanje profesionalne odgovornosti in

interesa za vseživljenjsko učenje



Študent/-ka zna analitično opazovati in spremljati učni proces; zna napisati učno pripravo za pouk glasbe v srednješolskih izobraževalnih programih; razume ciljno in procesno-razvojno načrtovanje

glasbenih dejavnosti in učnih ur glasbe v

srednješolskih izobraževalnih programih




Ilustrativno-demonstracijska metoda, nastopi, metode glasbenega učenja, izkušenjsko učenje, metoda dela s tekstom in zvočnimi gradivi, metoda razlaganja, metoda pogovora.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Predmet Pedagoška praksa 3 je zaključen, ko študent opravi vse obvezne hospitacije, učne nastope in dvotedensko strnjeno prakso ter odda dnevnik glasbenopedagoške prakse in ostalo zahtevano pisno dokumentacijo. Slednja se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Samostojni učni nastopi (priprava, analiza, izvedba) in dnevnik glasbenopedagoške prakse se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Pedagoške prakse 3 je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10, je opravil) vseh njenih sestavin (povprečna ocena).



doc. dr. Branka Rotar Pance - Rotar Pance, B. (2006): Motivacija - ključ h glasbi. Nova Gorica: Educa, Melior, 2006. 118 str.,

[COBISS.SI-ID 224286208] - Rotar Pance, B. (2006): Poti do glasbenih znanj. V: MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), COTIČ, Mara (ur.),

FELDA, D. (ur.), ROŽAC-DAROVEC, V.(ur.), DAROVEC, D. (ur.). Zgodnje učenje in poučevanje otrok, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Pedagoška fakulteta, 2006, str. 535-542. [COBISS.SI-ID 2173911]

- Rotar Pance, B. (2008): Izobraževanje učiteljev glasbe v evropskih državah v projektu meNET. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2008, zv. 10, str. 25-39. [COBISS.SI-ID 1990279]





Predmet: Pedagoška praksa - nauk o glasbi in solfeggio

Course title:




Semester Semester


Vse 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

10 10 80 140 8 (4+4)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Ker je Pedagoška praksa MA organsko povezana s predmetom Specialna glasbena didaktika – nauk o glasbi in solfeggio, je pogoj za opravljanje študijskih obveznosti pri Pedagoški praksi MA ustrezen obisk predavanj in opravljene naloge pri povezanem predmetu.

Vsebina:


- Pedagoška praksa pri nauku o glasbi (NGL) in solfeggiu (S) v glasbeni šoli (GŠ): cilji, oblike, dokumentacija, vrednotenje,

- hospitacije: opazovalni kriteriji, pisna in ustna refleksija,

- modeli dobre prakse pri NGL in S v GŠ, - načrtovanje pouka NGL in S v GŠ, podrobne

pisne priprave za učne ure, izvedba učnih ur in refleksija,

- kriteriji vrednotenja izvedenih samostojnih učnih ur, procesni vidik in vidik glasbeno-pedagoških dosežkov,

- problemi pri vodenju razrednega dela, rešitve iz prakse za prakso,

- pedagoška dokumentacija - dvotedenska strnjena pedagoška praksa,

dnevnik pedagoške prakse, navodila, vsebina, vprašanja za refleksijo in samorefleksijo pedagoškega dela pri NGL in S v GŠ.


- Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti. Nauk o glasbi. Solfeggio. Izobraževalni program ples – nauk o glasbi. http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/

- Peklaj, C. (ur.) (2007): Mentorstvo in profesionalna rast učiteljev. Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana (121 str.).

- Rotar Pance B. (2007): Specialna glasbena didaktika 3. Interno gradivo, (107 str.) http://www.glejme.com/moodle/

- Tornič Milharčič B., Beuermann D. (ur.) (2005): Glasba: ustvarjalnost, preverjanje in ocenjevanje. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (189 str.)

- učbeniška literatura za nauk o glasbi in solfeggio v GŠ. - Valentinčič Zuljan, M. Vogrinc, J., Bizjak, C., Krištof, Z., Kalin, J. (2007): Izzivi mentorstva. Univerza v

Ljubljani Pedagoška fakulteta, Ljubljana. (247 str.). - Zadnik, K. (2006): Dejavniki glasbenega razvoja pri pet- do osemletnih učencih v glasbeni šoli. V:

Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 7, str. 124-139. UL Akademija za glasbo. Ljubljana.

- Zadnik, K. (2009): Glasbeno mišljenje v nižjih razredih nauka o glasbi v glasbeni šoli. V: Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 12, str. 71-96. UL Akademija za glasbo. Ljubljana.




- fleksibilna uporaba teoretičnega znanja iz Specialne glasbene didaktike – nauk o glasbi in solfeggio pri pedagoški praksi v GŠ,

- opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja in dosežkov učencev pri predmetih nauk o glasbi (NGL) in Solfeggio (S) ter dela mentorjev v GŠ,

- razvijanje spretnosti ciljnega in procesno-razvojnega načrtovanja ter izvajanja učnih ur NGL in S v GŠ,

- obvladovanje osnovnih metod in tehnik poučevanja NGL in S ter vodenja razreda v GŠ,

- poglabljanje sposobnosti za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoške prakse,

- uvajanje v različne oblike glasbeno-pedagoškega dela (individualno, partnersko, timsko delo),

- uzaveščanje širšega konteksta vzgojno-izobraževalnih ustanov in prilagajanje spreminjajočim se profesionalnim okoljem,

- razvijanje profesionalne odgovornosti in interesa za vseživljenjsko učenje.


http://www.glejme.com/moodle/course/view.php?id=3



Znanje in razumevanje: Študent - razume ciljno in procesno-razvojno načrtovanje

dejavnosti in učnih ur NGL in S v GŠ, - zna analitično opazovati in spremljati učni

proces v pri NGL in S v GŠ, - zna napisati učno pripravo za pouk NGL in S v

GŠ, - uporablja usvojena znanja, sposobnosti in

spretnosti pri hospitacijah, učnih nastopih in analizi strnjene pedagoške prakse,

- pridobiva pedagoške izkušnje pri izvajanju glasbenih dejavnosti in učnih ur,

- uporablja evalvacijske kriterije pri vrednotenju svojega pedagoškega dela in dela kolegov,

- uporablja IKT pri načrtovanju in izvedbi učnih ur,

- reflektira hospitacije in učne nastope in poglablja sposobnost samorefleksije,

- razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za vodenje razreda,

- razvija poklicno samopodobo, profesionalno odgovornost in poglablja interes za vseživljenjsko učenje,

- uzavešča širši kontekst delovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov.




Ilustrativno-demonstracijska metoda, nastopi, metode glasbenega učenja, izkušenjsko učenje, metoda dela s tekstom in zvočnimi gradivi, metoda razlaganja, metoda pogovora.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Predmet Pedagoška praksa MA je zaključen, ko študent opravi vse obvezne hospitacije, učne nastope in dvotedensko strnjeno prakso ter odda dnevnik pedagoške prakse v GŠ in ostalo zahtevano pisno dokumentacijo. Slednja se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Samostojni učni nastopi (priprava, analiza, izvedba) in dnevnik glasbenopedagoške prakse se ocenijo z ocenjevalno lestvico:


10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Končna ocena Pedagoške prakse MA je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10, je opravil) vseh njenih sestavin (povprečna ocena).










Predmet: Polifona ritmična gibanja

Course title: Advanced Rhythmic Studies

Študijski program in stopnja

Study programme and level

Študijska smer

Study field

Letnik

Academic year

Semester

Semester

Glasbena umetnost 2. stopnja,

Instrumentalna in pevska pedagogika,

Glasbeno-teoretska pedagogika

vse 1 1 in 2



Predavanja

Lectures

Seminar

Seminar

Vaje

Tutorial

Klinične vaje

work

Druge oblike

študija

Samost. delo

Individ. work ECTS

60 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Urška Pompe

Jeziki /

Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenski, angleški

Vaje / Tutorial:

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje

študijskih obveznosti:

Prerequisits:

Opravljen izpit iz solfeggia 1 in solfeggia 2

Vsebina:


Skoraj vsak instrumentalist, skladatelj, se v

današnjem času sreča z glasbo Ligetija, Messiaena,

Varèseja, Xenakisa, Bouleza, Carterja,

Ferneyhougha ali z elementi ljudske glasbe

Balkana, Indije, Afrike ali Kube. Namen predmeta

je študentom ponuditi več načinov pristopa k

zahtevnejšim ritmičnim polifonim strukturam s

poudarkom na natančnem pulziranju,

razumevanju matematičnih ritmičnih struktur in

njihovih poddelitev in istočasno ohranjanju

emocionalnih vsebin zapisa.


Rafael Reina:Applying Karnatic Rhythmical Techniques to Western Music, Ashgate, 2015

Jacob Adler: Wheels within wheels (version 1.1 phoenix, az, august 2011) Jorgen Jersild: Polyrhythmic (chester Music, London, 1975) Urška Pompe: Ritem za glasbenike (skripta nosilke predmeta)



• Pridobivanje natančnega vpogleda v različne kompleksne ritmične strukture

• Analitično prepoznavanje različnih ritmičnih

gibanj v skladbah • Razvijanje in utrjevanje natančne izvedbe

kvintole in septole • Prepoznavanje in ohranjanje natančnega,

enakomernega, stalnega pulziranja ne glede na ritmično zahtevnost primerov Matematično prepoznavanje ritmičnih struktur;

• Razumevanje in usvajanje različnih ritmičnih pristopov s poudarkom na osnovah karnatske ritmične tehnike

• Pridobivanje vpogleda v sodobno glasbeno literaturo in različne kompozicijske pristope na področju ritma

• Izvajanje različnih ritmičnih vzorcev in konceptov polifoničnih ritmičnih gibanj

• Uporaba razširjenih ritmičnih tehnik v lastnih kompozicijah




Študent

• pridobi natančen vpogled v različne kompleksne ritmične strukture;

• je sposoben natančno analizirati zahtevna ritmična gibanja skladbe;

• utrdi in poglobi izvajanje ritmičnih poddelitev, se posebno kvintole in septole (5:3. 5:4, 7:5);

• utrdi in poglobi ritmično pulziranje, ki mu pomaga pri nadaljnem izraznem delu študija skladb vseh glasbenih obdobij;

• se seznani z različnimi ritmičnimi pristopi s poudarkom na karnatski ritmični tehniki

• pridobi vpogled v sodobno glasbeno literaturo, v kompozicijske pristope ritmičnih gibanj;

• Izvaja različne kompleksne ritmične vzorce in koncepte polifoničnih ritmičnih gibanj

• (kompozicije) je sposoben uporabljati razširjene ritmične tehnike v svojih kompozicijah.




Delo v skupini do 16 študentov. Glasbene metode

učenja/poučevanja, individualne naloge,

sodelovalno učenje/poučevanje, delavnice,

ilustrativno-demonstracijska metoda,

metode glasbenega učenja, izkušenjsko učenje,

metoda dela s tekstom in zvočnimi gradivi,

metoda razlage, metoda pogovora.


Delež (v %) /

Weight (in %)

Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje,

naloge, projekt)

Študent opravi kolokvij ob koncu zimskega

semestra (40% ocene) ter pisni in ustni

letni izpit (50%). Delež procenta

ocenjevanja vsebuje tudi prisotnost pri

predmetu, pripravljenost na pouk in

osebna zavzetost, ki se tedensko preverja

(10%).

Ocenjevalna lestvica:

10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),

5 – 1 – (nezadostno).

Kandidat uspešno opravi obveznosti, če

Type (examination, oral, coursework,

project):

dobi oceno od zadostno (6) do odlično

(10).


- nagrada Prešernovega sklada RS za umetniška dela v zadnjih dveh letih (2007)

- Brst / avtorska zgoščenka ZKP RTV SLO 2010

- Edicije DSS (http://www.dss.si/edicije/?action=showauth&mod=user&sub=&id=101 )

- skladbe na zgoščenkah različnih izvajalcev:

Venci veili (Naše zlate pesmi, APZ, 1999)

Much Ado About Nothing, 1996 (Matej Zupan, Nika Records 2008, 1996)

Almost a loneliness (2005) (SLOWIND FESTIVAL 2005 - S skladatelji in interpreti novega časa)

- Srž, 2009 (MD7 Moderno, ZKP 2010) Vrata dneva, 2006 (BARBARA JERNEJČIČ FÜRST: DOTIKI ZKP, 2010)

Type to enter text

http://www.dss.si/edicije/?action=showauth&mod=user&sub=&id=101


Predmet: Psihologija 1

Course title:




Semester Semester


Vse 1 1, 2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

45 15 90 5(2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Cirila Peklaj, red. prof.

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenščina

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program Pri Psihologiji 1 morajo študenti obvezno opraviti vaje in kolokvij (1) iz vaj ter aktivno sodelovati na kontaktnih urah.

Vsebina:


- Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa.

- Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos.

- Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in lastne aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov.

- Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega živčnega sistema.

- Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje,

učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja glasbe.

- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Psihološke osnove moralnega razvoja.

- Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (1999). Sensation and percption, Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers, Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, Ljubljana, DZS, 7-35. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy. Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja. Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50.



Pri Psihologiji 1 študenti usvojijo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju: - poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov

razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem delu z učenci;

- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne značilnosti in potrebe učencev;

- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih povratnih informacij;

- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

- usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - pozna metode in tehnike proučevanja učnega

procesa, pozna zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem, teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja;

- razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke osnove učenja;

- zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov);

- zna uporabiti metode in tehnike opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci;

- zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z učenci;

- zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov;

- zna povezati teoretska spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;

- zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.




Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge, portfolio.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio in individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.


Kolokvij in pisni izpit se ocenita: 6-10 (pozitivno) oz.1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30% , pisni izpit pa 70% končne ocene izpita iz Psihologije I. Končna ocena je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin (povprečna ocena).


- Peklaj, C., Vodopivec, B.. (1998). Metacognitive, affective-motivational processes and student achievement in mathematics. Studia psychologica, 40/3, str. 197-209.

- Marentič-Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, Cirila. (1995). Izziv raznolikosti : stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa.

- Peklaj, C., Vodopivec, B. (1999). Effects of cooperative versus individualistic learning on cognitive, affective, metacognitive and social processes in students. European Journal of Psychology of Education, Vol. 14, No. 3, str. 359-373


Predmet: Psihologija 2

Course title:




Semester Semester


Vse 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

45 15 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Cirila Peklaj, red. prof.

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenščina

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 2. letnik. Pri Psihologiji 2 morajo imeti študenti obvezno opravljen delni modularni izpit iz Psihologije 1, opravljen seminar, pozitivno ocenjen portfolio in aktivno sodelovati na kontaktnih urah – vse to so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu Psihologija 2

Vsebina:


- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Psihološke osnove moralnega razvoja.

- Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.

- Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja: sposobnosti (intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja, učna motivacija, osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja.

Fizikalni in socialni dejavniki učenja. - Individualne razlike med učenci. Učenci s

posebnimi potrebami. Psihološki vidiki individualizacije in diferenciacije pouka.

- Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin. Komunikacija in vodenje razreda. Učiteljeva osebnost. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

- Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvaja


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9/2, 103-120. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidik 9-32. Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja, 9/1, 91-106.



Pri Psihologiji 2 študenti nadgrajujejo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju:. - poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov

razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem delu z učenci;

- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne značilnosti in potrebe učencev;

- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih povratnih informacij;

- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

- usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka

- zna opredeliti modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko učenje);

- pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti ustvarjalnih ljudi, zlasti z vidika glasbene ustvarjalnosti;

- zna opredeliti in razume proces pomnjenja in pozabljanja;

- zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke, fizikalne in socialne);

- pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in vodenja skupin, pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega učnega okolja;

- pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev s posebnimi potrebami;

- pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja;

- zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev;

- upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati učencem, kako se učiti v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja;

- zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrževati ustrezno disciplino za nemoteno delo v razredu;

- zna pri poučevanju upoštevati značilnosti in potrebe učencev s posebnimi potrebami;

- zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka;

- zna povezati teoretska spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;




Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge, vodeni seminarji, portfolio, mini nastopi.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio in seminar se ocenita opisno: je opravil/ni opravil. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov.



Red. prof. Cirila Peklaj - Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja.

Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50. - Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and self-efficacy in

students attending heterogeneous and ability-grouped classes. Studia Psychologica, 48, 333-347. - Peklaj, C. (2006). Cooperative activity and its potential for learning in tertiary education. Pshološka

obzorja, 15/3, 37-50.


Predmet: Psihologija glasbe

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 2 ali 4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Predmet zajema dva vsebinska sklopa: zgodovino in teorijo psihologije glasbe. V prvem sklopu se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji psihologije glasbe in dobijo pregled nad delom osnovnih teoretskih vsebin psihologije glasbe. Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi področji psihologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s sociologijo, psihologijo, epistemologijo, kognitivnimi vedami in kulturologijo.


John A. Sloboda. The Musical Mind: The Cognitive Psychology of Music. London: Oxford University Press, 1985. Klaus-Ernst Behne, Günter Kleinen in Helga de la Motte-Haber (ur.). Musikpsychologie. Zv.16. Göttingen: Hogrefe-Verlag, 2002. Clayton Roberts. The Logic of Historical Explanation. University Park, PA: Pennsylvania State University Press, 1996. Diana Deutsch (ur.). The Psychology of Music. 2. izd. Cognition and Perception (Paperback). New York: Academic Press, 1998. Helga de la Motte-Haber. Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. D. J. Hargreaves in A. C. North, (ur.). The social psychology of music. Oxford: Oxford University Press, 1997. David Huron. The Ernest Bloch Lectures 1999. http://www.musiccog.ohio-state.edu/Music220/Bloch.lectures/ John. A. Sloboda (ur.). Generative processes in music. Oxford: Oxford University Press, 231–269. Albert Wellek. Musikpsychologie und Musikästhetik: Grundriss der systematischen Musikwissenschaft. 2. izd. Bonn: Bouvier Verlag Herbert Grundmann, 1982.



Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju psihologije glasbe. Študent poznajo del osnovnih teoretskih področij psihologije glasbe. Študent vzpostavi zavedanje o interdisciplinarnih metodoloških in vsebinskih povezavah s sociologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe, kognitivnimi vedami in kulturologijo



Znanje in razumevanje: Študent spozna osnovne, z izbrano tematiko povezane teoretske in praktične vidike aplikacije tehnologije v glasbeni praksi. Doseže razumevanje osnovnih tematskih in metodoloških procesov, v katere je obravnavana tematika vpeta in sicer tako teoretično kot po praktični plati. Obravnavane tematike ponujajo študentu vzorec obravnav specifičnih vprašanj, kakor tudi primer premišljene in kritične uporabe uveljavljenih tehnologije v glasbeni praksi. Študent skozi uporabo znanstvene literature in posameznih tehnologij manipulacije zvoka in slike presoja različne možnosti obdelovanja avdiovizualnih podatkov, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Ob soočenju teoretskih posplošenj z zelo podrobnim in konkretnim obravnavanjem tehnologije za obdelovanje avdia in videa veča svoje zavedanje o možnostih in posledicah uporabe le-teh v praksi. Kritična uporaba strokovne literature in


avdiovizualne tehnologije na različnih področjih.



Predavanja, vodeni individualni študij



Assessment:









Predmet: Semiologija polifonije

Course title:




Semester Semester


Vse razen Sakralna glasba 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 10 20 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. mag. Ivan Florjanc

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program. Male skupine (največ 6-8), redno vsakotedensko preverjanje znanja ob vajah.

Vsebina:


• Uvod: pregled razvoja evropske glasbene notacije in specifika bele menzuralne notacije; metrika Gallusovih madrigalov in menzuralizem; • claves, literae, voces musicales; • octoechos in gvidonjanski modalni sistem v polifoniji renesanse in baroka; • notni sistem bele menzuralne notacije (figura, modus, tempus, prolatio, punctum, ligaturae, proportio, color oz. hemiolia); • tactus, problematika in njegov pomen v interpretaciji renesančne glasbe; • principi odnosa zlog-figura in podpisovanje besedila..


Pomemben je študentov neposredni stik z viri in zgodovinskimi traktati. Temeljna literatura je dosegljiva v obliki faksimilov ali kritičnih izdaj: • Gaffurio F., Practica musicae, Lodi 1496; • Zarlino G., Le istitutioni harmoniche, Venezia 1561/1589; • Praetorius M., Syntagma musicum, Wolfenbüttel 1619; • Walter J.G., Praecepta der Musicalischen Composition, Weimar 1708. Pomožna čeprav precej manj zanesljiva pa je lahko (pod določenimi pogoji): • Apel W., Die Notation der Polyphonen Musik, Leipzig, 1962.



• Poznavanje zakonitosti sistemov zapisovanja glasbe od 15. do 17. stoletja; • zmožnost razumevanja zakonitosti menzuralnega notnega zapisa in zavest o mejah in pomanjkljivostih transkribiranja v sodobno notacijo; • ozaveščanje problema historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred klasicizmom in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del; • osvojitev predznanj, ki so neobhodna za historično izvajalsko prakso.



• Poznavanje temeljnih zakonitosti sistemov zapisa, razumevanja in izvajanja glasbe iz časa renesanse in baroka; • poglobljen uvid v temeljne principe za historično izvajalsko prakso in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del. • Branje menzuralnih notnih zapisov v virih; • pogoj za ustrezno posutvarjalno prakso stare vokalne in inštrumentalne glasbe; • priprava za branje tabulaturnih zapisov. • zmožnost neposredenega razumevanja zakonitosti izvirnega renesančnega notnega zapisa in zavest o mejah transkribiranja skladb v beli menzuralni notaciji v sodobno notacijo. • vse oblike obravnavanja in dela s primarnimi viri renesanse in baroka.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) (a) Zaključni izpit in delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog); (b) Pozitivne ocene so od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo.



Izr. prof. mag. Ivan Florjanc, (ARRS – humanistika, šifra raziskovalca 15469) – kompozicija: Kompozicija: • Poligrammi No. 1, godalni kvartet, 1987; • Modalna maša – Missa modalis, mešani zbor in simfonični orkester, 1988; • Kyrie Charantanorum, za bas, zbor in orkester, 2005; • Slovenski protestantski napevi MDVIII MMVIII, Harmonizacija za zbore, Druga dopolnjena izdaja ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, Ljubljana, Družina, 2008, str. 117-242. Raziskovalno delo: Glasbeno teoretska iskanja Marija Kogoja, v: Kuret P. (ur.). Mediteran - vir glasbe in hrepenenja evropske romantike in moderne, Ljubljana, 2010, str. 254-268.


Predmet: Slovenska ljudska in popularna glasba

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 120 6


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Slovenska ljudska glasba kot fokus glasbenonarodopisne raziskovalne tradicije na Slovenskem ter primerjava z značilnostmi in raziskovalnimi pristopi v drugih evropskih državah. Raznovrstne oblike življenja ljudske glasbe: od »avtentičnih« funkcionalnih podeželjskih kontekstov do folklornih skupin, preporodniških ansamblov ter obdelav v domenah umetne glasbe, jazza in popularne glasbe. Kontinuum med ljudsko in popularno glasbo, vključno z narodnozabavno glasbo. Potencial popularnoglasbenih študij v obravnavanju predmetnega območja. Projektna obravnava izbrane seminarske teme, ki lahko zajame manjšinske/podkulturne skupnosti, vprašanja ideologije in cenzure, odnos med lokalnim, nacionalnim in regionalnim oz. med ruralnim in urbanim,vokalnim in inštrumentalnim, amaterskim in profesionalnim in dr..


Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991. Kumer, Zmaga. Slovenska ljudska pesem. 2002. Lundberg, Dan in dr. Music – Media – Multiculture. 2003. Marušić, Dario. Piskaj – Sona – Sopi. 1995. Middleton, Richard. Studying Popular Music. 1990. Muršič, Rajko. Center za dehumanizacijo. 1995. Shepherd, John in Peter Wicke. Music and Cultural Theory. 1997. Sivec, Ivan. Vsi najboljši muzikanti. 1998, 2003. Slobin, Mark (ur.). Retuning Culture. 1996. Terseglav, Marko in Robert Vrčon (ur.). Valens Vodušek. Etnomuzikološki članki in razprave. 2003.



Študnet pozna: večplastnost slovenske glasbe v evropskem kontekstu in uvrščanje dejanskih ljudskih in popularnoglasbenih praks v kontekst celostne podobe glasbenega življenja; zemljepisne in časovne mejnike ter jih razume glede na raznovrstne kriterije (žanrske posebnosti, funkcionalnost, spol, starost, ideološke značilnosti in dr.); raziskovalne tradicije in sodobne znanstvene pristope v tretiranju ljudskih in popularnoglasbenih praks..



Poznavanje strukturnih in funkcionalnih značilnosti slovenskega ter evropskega kontinuuma med ljudsko in popularno glasbo. Poznavanje obravnavanih raziskovalnih tradicij ter raziskovalcev, njihovih metodologij in teorij ter dejanskih dosežkov. Razumevanje pojmovnega aparata in procesov. Prepoznavanje in interpretacija regionalnih značilnosti slovenske ljudske glasbe ter žanrskih značilnosti slovenske popularne glasbe in kontekstualizacija obeh v evropskem prostoru. V seminarskem delu aplikacija obravnavanih konceptov in teorij na konkretne glasbene prakse na Slovenskem. Kritično obravnavanje virov in aplikacija obravnavanih teoretičnih zasnov na konkretne seminarske projekte. Spretnosti uporabe pisnih, slušnih in avdiovizualnih virov ter zbiranja, analize in interpretiranja podatkov.




Predavanja.



Assessment:

Kolokvij, seminarska naloga, izpit. Kolokvij in seminarska naloga prineseta vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG








Predmet: Sociologija glasbe

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Predmet ima dve vsebinski enoti. V okviru prve vsebinske enote se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji na področju sociologije glasbe, v okviru druge vsebinske enote pa pregled nad delom osnovne teorije glasbenosocioloških raziskav. Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi tematikami sociologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, filozofijo, ekonomijo, epistemologijo in kulturologijo.


Kurt Blaukopf. Glasba v družbenih spremembah: Temeljne poteze sociologije glasbe. Ljubljana: ŠKUC/FF, 1993. Elisabeth Haselauer. Handbuch der Musiksoziologie. Wien: Böhlau, 1980. Theodor W. Adorno. Sociologija glasbe. Ljubljana: DZS, 1986. Katarina Inhetveen. Musiksoziologie in der Bundesrepublik Deutschland. Opladen 1997. Christian Kaden. Musiksoziologie. v: MGG, ur. Ludwig Finscher, Sachteil 6. Kassel: Bärenreiter, 1997. 1618-1652. Christian Kaden, Karsten Mackensen (ur.). Soziale Horizonte von Musik. Ein kommentiertes Lesebuch zur Musiksoziologie. Kassel: Bärenreiter, 2004. Michael Haralambos in Martin Holborn. Sociologija. Teme in pogledi. DZS Ljubljana 1999. Frane Adam (ur.). Kompendij socioloških teorij. Ljubljana 1995. Oxford Dictionary of Sociology. Oxford: Oxford University Press, 1994/1998.



Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju sociologije glasbe. Študent pozna osnovne teoretske glasbenosociološke pristope. Študent se usposobi za apliciranje spoznanih metod na različne glasbene pojave.



Študent: pozna delo najpomembnejših raziskovalcev na področju sociologije glasbe v preteklosti do danes; si pridobi temeljna spoznanja sociologije glasbe. Študent je sposoben spoznane metode in spoznanja aplicirati na različne glasbene pojave. Študent poglablja razumevanje mesta sociologije glasbe v muzikologiji in povezav med sociologijo glasbe in ostalimi muzikološkimi predmeti (psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe itd.) in drugimi strokami (epistemologijo raziskovanja, kulturologijo itd.). Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno historično in analitično mišljenje na področju sociologije glasbe. Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature. Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.




Predavanja



Assessment:









Predmet: Solfeggio M

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 120 6 (3+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Urška Pompe

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

- Vpis v študijski program. - Opravljen preizkusni test iz solfeggia,

katerega stopnja zahtevnosti ustreza nivoju Solfeggia A3 iz prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Glasbena umetnost

Vsebina: Content (Syllabus outline):

Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov

Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature

slušno usvajanje posebnosti 20.stoletja (ritem, melodika, harmonska gibanja)

prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: triglasna polifonija, štiriglasna homofonija, atonalnost)

poliritmične vaje


• E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II

• angleška, francoska literatura za solfeggio

• L. Friedmann: Ear Training for 20th century music

• R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2

• L. Edlund: Modus novus

• J. Jersild: Advanced rhythmic studies

• J. Jersild: Etudes

• • Ostalo (kratek izbor):

• O. Messiaen: Traite de rythme, de couleur, et d’ornithologie

• V. Persichetti: Harmonija 20. Stoletja

• skripta Solfeggio III nosilke predmeta Literatura se redno posodablja



Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s praktično slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega Vse naštete spretnosti so pomemben del nadgradnje slušateljeve muzikalnosti (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), le-ta pa pomembno vpliva na njihov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.



- slušna obutljivost in slušna inteligenca - sposobnost tri ali štiriglasnega zapisa: - polifoni sluh - petje a prima vista z intonančno čistostjo - dobra zaznava absolutnih tonskih višin - sposobnost štiriglasnega homofonega

zapisa:

harmonski sluh

ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem

vodenje dveh linij hkrati (melodika, ritem)

sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih odlomkov in njihov zapis

razumevanjie, slušna zaznava, prepoznava in posledična praktična uporaba glasbenih pojmov, ki spadajo pod kompozicijske tehnike 20. stoletja




Skupinski in individualni pristop k slušateljem glede na obravnavano tematiko (aktivno, refleksivno poučevanje)



Assessment:

ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

Izpiti in nastopi



Urska Pompe: 2010 - Avtorska zgosčenka Brst, izdana pri založbi RTV Slovenija - Praizvedba zborovske skladbe na projektu Rusalke zbora Carmina Slovenica - Praizvedba skladbe Sir za saksofon in orkester (otvoritev SGD) 2009 - Praizvedba skladbe Brst v Bernu, Svici - Praizvedba skladbe Srž v Zagrebu (Bienale) - Arhivsko snemanje skladbe Brst v Berlinu (Deutschlandradio Kultur, Siemens Villa) 2007 Nagrada Presernovega sklada RS za ustvarjalne dosežke zadnjih dveh let


Predmet: Specialna glasbena didaktika - glasba v srednjih glasbenih šolah

Course title:




Semester Semester



2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 30 30 30 5 (3+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Dušan Bavdek

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 2.letnik ter sočasno opravljanje predmeta Pedagoška praksa – glasba v srednjih glasbenih šolah. Pogoj za pristop k izpitu je 75 % prisotnost na kontaktnih urah ter vse opravljene študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


Glasba v programih srednjega glasbenega izobraževanja – predmeta glasbeni stavek (predmet vključuje glasbeno teoretske discipline harmonijo, kontrapunkt in glasbeno oblikoslovje) ter solfeggio: - učni načrti (različne smeri) za predmet glasbeni

stavek v srednjem glasbenem šolstvu, - učni načrt za predmet solfeggio v srednjem

glasbenem šolstvu, - načini in oblike podajanja, izvajanja in

preverjanja znanja različnih glasbenih vsebin, - sestavljanje različnih vrst vaj - teoretično in v

praksi (v realnem času), - načini, oblike in modeli spodbujanja glasbene

ustvarjalnosti pri vseh in posebej pri bolj nadarjenih dijakih,

- evalvacija pouka in glasbenih dosežkov, - učitelj kot izvajalec glavnega predmeta.




- HABE, T. (2005): Solfeggio 3 za srednje glasbene, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. (168 str.)

- HABE, T. (2007): Solfeggio 4 za srednje šole, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. (136 str.) - JEPPESEN, K. (1975): Kontrapunkt. Akademija za glasbo, Ljubljana (220. str.) - OSREDKAR, J. (2009): Glasbeni stavek. Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

(181 str.) - OSREDKAR, J. (2004): Glasbeni stavek. Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana (165

str.) - OSREDKAR, J. (2006): Glasbeni stavek. Kontrapunkt. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

(137 str.) - MIHELČIČ, P. (2004): Teorija glasbe. DZS, Ljubljana. (91 str.) - GLASBA. PREDMETNI KATALOG. UČNI NAČRTI ZA GIMNAZIJE.

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm - AMON, R. (2005): Lexikon der Harmonielehre. Doblinger, Wien. (416 str.) - BUTTERWORTH, A. (2005): Harmony in practice. The Associated Board of the Royal School of Music,

London. (268 str.) - ELLIOTT, D.J. (ed.) (2005): Praxial music education. Reflections and dialogues. Oxford University Press,

Inc. New York. (336 str.) Priporočena literatura in viri / Suggested readings:

- PISTON, W. (1987) Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New York - ALDWELL, E., SCHACHTER, C. (1989) Harmony and Voice Leading. Second Edition. Harcourt Brace

Jovanovich, Orlando - KOSTKA, S., PAYNE, D. (2009) Tonal Harmony: with an introduction to twentieth-century music.

McGraw-Hill, New York. (713 str.) - SALZER, F., SCHACHTER, C. (1989): Counterpoint in composition: the study of voice leading. Columbia

University Press. (478 str.) * Seznam literature se sproti dopolnjuje z novostmi.



- Poznavanje, razumevanje in upoštevanje zakonitosti glasbenega in splošnega razvoja dijakov,

- poznavanje, razumevanje in avtonomno izvajanje učnih načrtov za glasbo v srednješolskih izobraževalnih programih,

- poznavanje in kreativna uporaba aktualnih učbenikov v slovenskem jeziku v kombinaciji z izbrano tujo literaturo in druge specialno-didaktične literature za ciljno populacijo,

- sposobnost priprave vseh vrst lastnih vaj in nalog za dijake – tudi sproti ob klavirju,

- nadgrajevanje znanja in kreativne uporabe

sodobnih specialno-didaktičnih konceptov glasbene vzgoje in z njimi povezane literature,

- uporaba sredstev IKT pri glasbenem pouku in medpredmetno povezovanje,

- sposobnost razvijanja estetske občutljivosti in odgovornosti pri dijakih,

- poglabljanje interesa za akcijsko raziskovanje na predmetnem področju in za vseživljenjsko učenje.



Znanje in razumevanje – študent/-ka: - pozna in razume aktualne učne načrte za predmeta glasbeni stavek in solfeggio v srednjih glasbenih šolah ter sodobni glasbeno-didaktični koncept srednješolskega pouka glasbe, - avtonomno uporablja glasbeno literaturo, didaktična ter specialno-didaktična gradiva, - jasno, učinkovito, zanimivo in prepričljivo podaja učno snov, - s pomočjo odkrivanja in zavedanja osebnostnih lastnosti in posebnosti dijakov subtilno individualno usmerja njihov glasbeni razvoj v smeri kar najučinkovitejšega doseganja in osvajanja zadanih ciljev, - skupinsko in individualno motivira bolj nadarjene dijake k ustvarjalnemu in analitičnemu delu, ki presega zahteve učnega načrta – h kompoziciji in s tem postavljati izhodišča oz. temelje njihovih glasbenih osebnosti, - ustrezno vrednoti znanje dijakov, - pravilno in kritično uporablja terminologijo s področja glasbene teorije oz. glasbeno teoretskih premetov, - kvalitetno organizira in izpelje pouk solfeggia in glasbenega stavka (v vseh letnikih in v vseh smereh srednjega glasbenega izobraževanja), - zna pripraviti osebne učne načrte za pouk predmetov solfeggio ter glasbeni stavek (za vse smeri in vse letnike izobraževanja), - ima sposobnosti refleksije in samorefleksije glasbenega pouka in interes za akcijsko raziskovanje, - sintetično, analitično in ustvarjalno preizkuša znanje, sposobnosti in spretnosti pri Pedagoški praksi – Glasba v srednjih glasbenih šolah, - udejanja medpredmetno povezovanje, - sproti dopolnjuje in nadgrajuje vedenje o možnostih uporabe sredstev IKT v učnem procesu, - razvija profesionalno odgovornost, poklicno samopodobo in interes za vseživljenjsko učenje.


- Predavanje in razlaga, - razgovor in razprava, - glasbene metode učenja/poučevanja, - poslušanje, proučevanje in analiza, - seminarji, - individualne naloge, - samostojno delo in nastop (sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, igre vlog), - portfolio, - delavnice.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisne in praktične naloge ter portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Ocene seminarja, pisnega in ustnega izpita so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocene: - seminarja predstavlja 20 % končne ocene, - pisni izpit predstavlja 30 % končne ocene, - ustni izpit 50% končne ocene.

20 % 30 % 50 %



BAVDEK, D. (2004): Harmonija. I, delovni listi in vaje, zimski semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (38 str.)

BAVDEK, D. (2005): Harmonija. I, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (26 str.)

BAVDEK, D. (2005): Harmonija. II, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (47 str.)

BAVDEK, D. (2006): Harmonija. II, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (30 str.)

BAVDEK, D. (2006): Harmonija. III, delovni listi in vaje, zimski semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (62 str.)

BAVDEK, D. (2005): Harmonija. III, delovni listi in vaje, letni semester. Študijsko gradivo, tipkopis. (57 str.)

BAVDEK, D. (2006): Solfeggio I, delovni listi in vaje. Študijsko gradivo, tipkopis. (65 str.)

BAVDEK, D. (2006): Solfeggio II, delovni listi in vaje. Študijsko gradivo, tipkopis. (73 str.)

BAVDEK, Dušan. Svetovni glasbeni dnevi 2003 = Slovenija 2003. Bilten – Slov. Muzikol. Druš., 2003, 18, str.

17-19. [COBISS.SI-ID 26877026]

BAVDEK, Dušan. Slavko Osterc: A recollection. World new music magazine, 2003, 13, str. 56-60. [COBISS.SI-

ID 23234658]




Predmet: Specialna glasbena didaktika - nauk o glasbi in solfeggio

Course title:




Semester Semester


Vse 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

60 20 10 90 6 (3+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu je 75 % prisotnost na kontaktnih urah ter vse opravljene študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


- Zgodovinski vpogled v razvoj predmetov Nauk o glasbi (NGL) in Solfeggio (S) v glasbeni šoli (GŠ),

- zakonodaja in izobraževalni programi v GŠ, načrtovanje, cilji, dejavnostna področja pri NGL in S, učbeniška literatura,

- solfeggio kot osrednje dejavnostno področje NGL in S, metode solfeggia, ritmična vzgoja, melodična vzgoja, vzgoja harmonskega posluha, intervali, akordi, lestvice, sistematika v posameznih razredih NGL in S, didaktični postopki in gradiva,

- glasbeni nareki: vrste in postopki narekovanja, - izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene

literature, vokalna tehnika, Orffov inštrumentarij pri NGL,

- ustvarjalnost pri NGL in S, primeri ustvarjalnih

nalog, - poslušanje pri NGL in S, poglabljanje

analitičnega poslušanja, - glasbeno-teoretska in oblikovna znanja,

glasbeno opismenjevanje: sistematika, didaktični postopki in gradiva, vloga didaktičnih iger,

- evalvacija pouka in glasbenih dosežkov pri NGL in S.

- Uporaba IKT pri pouku NGL in S, medpredmetno povezovanje v GŠ,

- didaktični sistemi E. Willemsa, J. E. Dalcroza in Z. Kodalya,

- absolutni in relativni posluh, glasbeni spomin, glasbeni testi.


- Okorn F. (2000): Zakon o glasbenih šolah, v: Glasba v šoli, let.6, št.1-2, str. 5-11 - Mirković Radoš K. ( 1996): Psihologija muzike. Zavod za udžbenike in nastavna sredstva. Beograd. 292

str. - Rojko P. (1981) Testiranje u muzici, Muzikološki zavod Muzičke akademije, Zagreb (100 str.) - Rotar Pance B. (2006): Glasbeno šolstvo v Sloveniji, 1. konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in

Slovenije, Svetovni slovenski kongres, Ljubljana, str. 121 –123. - Smolej Fritz B. (1997): Absolutni posluh : (spoznanja in dileme).v. glasba v šoli. Let. 3. št.6 str. 4-6. - Smolej Fritz B. (2000): Razvoj vidikov glasbene sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test. Psihološka

obzorja. Vol.9. št.1. str. 91-106 - Tornič Milharčič B., Beuermann D. (ur.) (2005): Glasba: ustvarjalnost, preverjanje in ocenjevanje. Zavod

RS za šolstvo, Ljubljana. (189 str.) - Winkler Kuret L (2006): Zdaj je nauka zlati čas. Glasbeni učbeniki na Slovenskem od srede 19. stoletja

do sedemdesetih let 20. stoletja. Educa. Nova Gorica. (172 str.) - Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti. Nauk o glasbi. Solfeggio. Izobraževalni

program ples – nauk o glasbi. http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/


- učbeniška literatura za nauk o glasbi in solfeggio v GŠ - Zadnik, K. (2006): Dejavniki glasbenega razvoja pri pet- do osemletnih učencih v glasbeni šoli. V:

Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 7, str. 124-139. UL Akademija za glasbo. Ljubljana.

- Zadnik, K. (2009): Glasbeno mišljenje v nižjih razredih nauka o glasbi v glasbeni šoli. V: Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 12, str. 71-96. UL Akademija za glasbo. Ljubljana.




- Poznavanje in razumevanje uveljavljenih didaktičnih sistemov solfeggia,

- poznavanje in razumevanje filozofije in terminologije predmetov Nauk o glasbi (NGL) in Solfeggio (S) v glasbeni šoli (GŠ),

- poznavanje, razumevanje in sposobnost realiziranja učnih načrtov za NGL in S v GŠ,



- avtonomna uporaba učbeniških gradiv in druge specialno-didaktične in strokovne literature na predmetnem področju,

- kreativno oblikovanje učnih ur NGL in S ob uporabi IKT,

- multidisciplinarno povezovanje vsebin, - razvijanje estetske občutljivosti in

odgovornosti, - oblikovanje poklicne samopodobe bodočega

učitelja NGL in S v GŠ in njegove naravnanosti za vseživljenjsko učenje.



Znanje in razumevanje: Študent: - Pozna, razume in uporablja učne načrte za

Nauk o glasbi (NGL) in Solfeggio (S) v glasbeni šoli (GŠ),

- pozna in razume uveljavljene didaktične sisteme solfeggia, terminologijo in metode dela na predmetnem področju,

- ustvarjalno uporablja znanja pri ciljnem in razvojno-procesnem načrtovanju ter izvajanju didaktičnih komponent pri NGL in S,

- razvija sposobnost avtonomne uporabe didaktičnih gradiv, specialno-didaktične in glasbene literature,

- poglablja sposobnosti refleksije in samorefleksije dosežkov pri pouku NGL in S,

- sintetično, analitično in ustvarjalno preizkuša znanje, sposobnosti in spretnosti pri Pedagoški praksi MA,

- udejanja medpredmetno povezovanje, - poglablja vedenja o možnosti uporabe

sodobnih tehnologij pri pouku, - razvija kriterije vrednotenja glasbenih del in

estetsko občutljivost, - razvija profesionalno odgovornost in poklicno

samopodobo.




Predavanja z diskusijskimi vložki, glasbene metode učenja/poučevanja, (raziskovalni) seminarji, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, igre vlog, portfolijo, delavnice



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisne in praktične naloge ter portfolijo se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Ocene seminarja, pisnega in ustnega izpita se ocenijo z ocenjevalno lestvico: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). - seminar - pisni izpit - ustni izpit Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi pri vseh navedenih delih oceno od zadostno (6) do odlično (10) ali opravil/ni opravil.

20% 60% 20%











Predmet: Specialna glasbena didaktika - glasba v srednjem šolstvu

Course title:




Semester Semester


Vse 1 1, 2

Vrsta predmeta / Course type Obvezni strokovni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

45 30 75 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program. Pogoj za pristop k izpitu je 75 % prisotnost na kontaktnih urah ter vse opravljene študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


- Glasba v programih srednjega izobraževanja: od polpretekle zgodovine do aktualnega stanja.

- UN za glasbo in za glasbeno-izbirne predmete v splošni gimnaziji. UN za glasbene predmete v programih predšolske glasbene vzgoje, učbeniki in gradiva.

- Poslušanje glasbe in mladostniki, glasba v medijih, realizacija ciljev s področja poslušanja glasbe, kriteriji izbora posnetkov, modeli poslušalskih dejavnosti.

- Mladostnik in izvajanje glasbe, realizacija ciljev s področja izvajanja, kriteriji izbora primerov, mutacija v srednješolskem obdobju, modeli izvajalskih dejavnosti.

- Mladostnik in glasbena ustvarjalnost, realizacija ciljev s področja ustvarjanja, modeli ustvarjalnih dejavnosti.

- Tematsko-informativna znanja pri glasbenih predmetih v splošni gimnaziji in v programu predšolske glasbene vzgoje. Dejavnostni vidik – poglabljanje in razširjenje didaktičnih znanj, spretnosti in veščin. Uporaba IKT pri pouku in samostojnem delu dijakov.

- Evalvacija pouka in glasbenih dosežkov na srednješolski ravni. Raziskave in dognanja.

- Učitelj glasbe kot razrednik. - Profesionalni razvoj učitelja glasbe: študijska

skupina, strokovna periodika, simpoziji in seminarji.


- Elliott D.J. (ed.) (2005): Praxial music education. Reflections and dialogues. Oxford University Press, Inc. New York. (336 str.)

- Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M., Ivačič S. (2007): Glasba 1. Učbenik za glasbo v prvem letniku gimnazije. MK, Ljubljana. (164 str.)

- Oblak B. (1997): Glasba v luči kurikularne prenove, v: Zbornik Kurikularna prenova (ur. Barle Lakota, A., Bergant K.), Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana, str. 145 – 157.

- Oblak, B. (1997): Ustvarjalnost v glasbeni vzgoji,V: Glasbeno-pedagoški zbornik. zvezek 2. Akademija za glasbo. Ljubljana. str. 121-128.

- Rotar Pance, B. (2002): Pisna priprava za pouk v 1. letniku gimnazije. V: Glasba šoli, let. 8, št. 3/4, str. 30-32.

- Rutar Ilc, Z. (2003): Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ. Ljubljana. (193 str.) - Zilmann D., Gan, S. (1997): Musical taste in adolescence. v: The Social Psychology of Music (Hargreaves

D.J., North, A.C. – ur.). Oxford University Press. 1997. (str. 161-187) - Glasba. Predmetni katalog. Učni načrt.






- Poznavanje, razumevanje in upoštevanje zakonitosti glasbenega in splošnega razvoja dijakov;

- nadgrajevanje znanja in kreativne uporabe sodobnih specialno-didaktičnih konceptov glasbene vzgoje in z njimi povezane literature;

- poznavanje, razumevanje in avtonomno izvajanje učnih načrtov za glasbo v srednješolskih izobraževalnih programih;

- poznavanje in kreativna uporaba aktualnih didaktičnih kompletov in druge specialno-didaktične literature za ciljno populacijo;

- uporabljanje IKT pri glasbenem pouku in medpredmetno povezovanje;

- razvijanje estetske občutljivosti in odgovornosti;




- poglabljanje interesa za akcijsko raziskovanje na predmetnem področju in za vseživljenjsko učenje;

- oblikovanje poklicne samopodobe bodočega učitelja glasbe.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - pozna in razume aktualne učne načrte za

glasbo v srednješolskih programih; - pozna in razume sodobni glasbeno-didaktični

koncept srednješolskega pouka glasbe in terminologijo;




Predavanja z diskusijskimi vložki, glasbene metode učenja/poučevanja, (raziskovalni) seminarji, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, igre vlog, portfolijo, delavnice



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisne in praktične naloge ter portfolijo se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Ocene seminarja, pisnega in ustnega izpita so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena seminarja predstavlja 20 % končne ocene, pisni izpit predstavlja 60 % končne ocene, ustni izpit 20% končne ocene.



Rotar Pance B. (2007): Music Education as a part of the Slovenian National Examination of Primary School Pupils. V: Malmberg, I. (ur.), Wimmer, C. (ur.). Communicating Diversity: Musik lehren und lernen in Europa. Wißner-Verlag. Augsburg. Str. 124-128.

Rotar Pance B. (2007): Visualisation of Music Content as Stimulation for the Acitivities in the Framework of Elementary Music Education.V: Kodejška, M. (ur.), Kozinova, M. (ur.), Miššikova, M. (ur.). Everything depends on a good beginning. Charles University. Faculty of Education. Prague. Str. 116 –119.

Rotar Pance, B. (2006): Motivacija - ključ h glasbi. Educa, Melior, Nova Gorica


Predmet: Uvod v etnomuzikologijo

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 120 6


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Zgodovinski pregled razvoja etnomuzikologije. Sodobni koncepti, teorije in metode. Odnos med primerjalno muzikologijo, glasbeno folkloristiko in moderno etnomuzikologijo ter med etnomuzikološko prakso v Sloveniji in drugje po svetu. Pot od terenskega raziskovanja do objave etnomuzikološkega prispevka. Uvod v etnokoreologijo in etnoorganologijo, odnos med etnomuzikologijo in sorodnimi vedami. Razsežnosti aplikativne etnomuzikologije. Pomembni etnomuzikologi, ustanove, združenja in relevantna literatura v Sloveniji in drugje. Izbrane teme iz svetovne etnomuzikološke prakse.


Blum, Stephen et al. (ur.). Ethnomusicology and Modern Music History. 1993. Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991. Kaufman Shelemay, Kay (ur.). Ethnomusicology – History, Definitions, Scope. 1992. Kumer, Zmaga. Etnomuzikologija. 1988. Kunst, Jaap. Ethnomusicology. A Study of Its Nature, Its Problems, Methods and Representative Personalities to which is added a Bibliography. 1959. Leydi, Roberto. Druga godba. 1995. Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000. Myers, Helen (ur.). Ethnomusicology: An Introduction. 1992. Pettan, Svanibor in dr. (ur.). Glasba in manjšine / Music and Minorities. 2001. Wade, Bonnie. Thinking Musically. 2004.



Študent pozna: temeljne dosežke etnomuzikološke stroke v zgodovinskih in zemljepisnih razsežnostih. značilnosti in povezave terenskega in kabinetskega raziskovalnega dela. določanje položaja slovenskega raziskovanja v kontekstih evropske in svetovne etnomuzikologije.



Mejniki v zgodovinskem razvoju stroke Etnomuzikološka teorija ter osnovni konceptualni in metodološki aparat. Predstavniki in dosežki v slovenskem in svetovnem merilu. Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe. Predmet je komplementaren s predmetom Uvod v muzikologijo in omogoča nadaljnje povezovanje predmetnih področij etnomuzikologije in muzikologije, kar je ključnega pomena za študij na oddelku. Poudarjene so tudi večplastne povezave s področji etnologije in kulturne antropologije, ki imata tudi esencialni pomen pri študiju etnomuzikologije. Kritično obravnavanje in primerjava virov. Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.



Assessment:

Kolokvija, izpit. Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG








Predmet: Uvod v metodologijo znanstvenega raziskovanja

Course title:




Semester Semester


vse 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

60 15 105 6 (3+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Janez Jerman

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik , v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu je seminarska naloga.

Vsebina:


- model medosebnega znanstvenega spoznavanja s kriteriji znanstvenega pristopa,

- merjenje in merski nivoji spremenljivk, - napake pri ocenjevanju in opazovanju, - etika raziskovanja za zaščito osnovnih pravic,

integritete in dostojanstva, - raziskovalni načrt s postavitvijo ciljev in hipotez

pri delu v raziskovalnem timu, - klasifikacija pristopov, metod in tehnik

raziskovanja: splošne in specifične metode raziskovanja,

- kvalitativne metode raziskovanja: opazovanje,anketa, intervju, študija primera, akcijsko raziskovanje,

- kvantitativne metode raziskovanja: testi znanja, ocenjevalne lestvice, lestvice za merjenje stališč,

- uporabnost posameznih metod, - obdelava posameznih podatkov in

interpretacija rezultatov, - merske karakteristike metod merjenja, - možnost generalizacije in predikcije na osnovi

dobljenih rezultatov, - opredelitev statistike in predstavitev osnovnih

pojmov ter faze statističnega raziskovanja, - oblikovanje statističnih vrst: frekvenčna

porazdelitev in ranžirna vrsta - kvantili, - relativna števila: strukture, - srenje vrednosti: aritmetična sredina, mediana,

modus, - absolutne in relativne mere variabilnosti:

variacijski razmik, varianca, standardni odklon, povprečni absolutni odklon, koeficient variacije,

- normalna porazdelitev in standardizirana normalna porazdelitev; prilagoditev stvarne porazdelitve normalni porazdelitvi; preverjanje normalnosti stvarnih porazdelitev: koeficient asimetrije in sploščenosti,

- transformacija netehtanih vrednosti spremenljivk v tehtane vrednosti,osnovni pojmi odvisnosti med pojavi in linearni regresijski model,

- koeficienti korelacije: Pearsonov in Spearmanov koeficient korelacije, Cramerjev koeficient kontigence (hi kvadrat preizkus),

- osnovni pojmi vzorčenja in inferenčne statistike ter načini izbora enot v vzorec in vrste vzorcev,

- določanje intervala zaupanja za aritmetično sredino, napake pri statističnem preizkusu in moč statističnega preizkusa,

- preizkušanje statistične značilnosti omenjenih koeficientov korelacije in preizkušanje statistične značilnosti razlik med aritmetičnimi sredinami:z-test, t-test, F-test, Mann-Whitneyev test, Wilcoxonov test,

- uporaba statističnih metod glede na merske lestvice in metode raziskovanja,

- izdelava in predstavitev znanstveno-raziskovalnega dela.


- Ferguson, G. A, & Tekane, Y. (1989). Statistical Analysis in Psychology and Education (6th ed.) (str. 479-490). Boston. McGraw-Hill. (12. strani)

- Flere, S. (2000). Sociološka metodologija, temelji družboslovnega raziskovanja (str. 55-56, 92-97).Maribor. pedagoška fakulteta. (8 strani)

- Musek, J., Pečjak, V., Polič, M. (1981). Uvod v psihološko metodologijo (str. 50-84). Ljubljana, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Oddelek za psihologijo. (35 strani)

- Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije (str. 34-79). Ljubljana. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Oddelek za psihologijo. (46 strani)

- Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja (29-203). Ljubljana. Zavod RS za šolstvo in šport. ( 175 strani).

- Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge (str. 7-128, 156-163, 172-193, 203-203, 214-270, 285-331, 335, 337-345, 436-447). Maribor. Obzorja. (280 strani)

*seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



- sintetično, analitično, ustvarjalno mišjenje ter reševanje problemov,

- fleksibilna uporaba znanja v praksi, - splošna razgledanost, sposobnost

komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij,

- sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola izvajanja načrtov,

- poznavanje vsebine področja, - uporaba ustreznih metod raziskovanja in

razvoja prakse.



Znanje in razumevanje: študent - pozna vsebine področja, - zna reševati probleme znanstvenega

raziskovanja, - razlikuje kvalitativne in kvantitativne metode

raziskovanja in juh uporablja glede na vrsto raziskave in glede na merski nivo pridobljenih podatkov,

- načrtuje in izvede statistično raziskavo vključno s predstavitvijo in analizo podatkov ter interpretira dobljene rezultate,

- upošteva poklicno etiko in kodeks, - prevzema odgovornost za ustreznost analize

rezultatov raziskovalnega dela, - sodeluje v interdisciplinarnem timu, - interdisciplinarno povezuje vsebine.




- predavanja, - vaje, - konzultacije v malih skupinah (3 študenti) in

predstavitev raziskovalnih seminarjev, - refleksija oz. evalvacija predstavljenega

raziskovalnega seminarja, - individualne konzultacije s študenti, ki želijo

dodatno razlago za njihova vprašanja o posameznih vsebinah.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) - pisni izpit - seminarska naloga

Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

75% 25%



Doc. dr. Janez Jerman: - Jerman, J. (2010). Korigirani indeks diskriminativnosti testne naloge, računan po indirektni metodi.

Defektol. slov. (Ljubl.), apr. 2010, letn. 18, št. 1, str. 29-40. [COBISS.SI-ID 8669769] - Jerman, J., Glažar, S. A. (2008): Znanje naravoslovja v devetletni in osemletni osnovni šoli. Defektol. slov.

(Ljubl.), april 2008, letn. 16, št. 1, str. 61-76. [COBISS.SI-ID 7710281] - Jerman, J., Pretnar, T. (2006):. Comparative analysis of musical abilities of 11-year-olds from Slovenia

and the island of Martinique. Educ. 3-13, October 2006, vol. 34, no. 3, str. 233-242. [COBISS.SI-ID 6560841]





Predmet: Uvod v muzikologijo

Course title:




Semester Semester


Vse 1 ali 2 1 ali 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 120 6


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta

Vsebina:


• Spoznavanje obsega, ciljev in metode muzikologije. • Tradicionalno členjenje muzikologije na sistematični in historični del ter področja raziskovanja. • Posamezne muzikološke poddiscipline: teorija glasbe, estetika, analiza, akustika, fiziologija poslušanja, psihologija, sociologija, lingvistika, ekonomija, etnomuzikologija, pedagogika idr. • Zgodovinski razvoj historične muzikologije. • Muzikologija na Slovenskem


• Barbo, M. Obča muzikologija, Ljubljana 2004 • Sivec, J. Razvoj in dosežki glasbenega zgodovinopisja na Slovenskem, v: Muzikološki zbornik 17/2 (1981), ur. A. Rijavec, 145-181.


• Študenti spoznavajo zgodovino, osnovne metode in področja muzikološkega raziskovanja. • Posebej natančno se seznanijo s slovensko muzikološko tradicijo.



Študent pozna osnovna z razvojem muzikologije povezana zgodovinska dejstva. Študent pozna metodologije in tehnike muzikološkega znanstvenega dela. Študent pridobljena temeljna znanja uporabi za razvijanje svojega pogleda na stroko in uspešnejše ter celovitejše reševanje strokovnih problemov. Ob kritični presoji literature o obravnavani tematiki izpopolnjuje svoj vpogled v pestrost in spoznavni domet različnih muzikoloških pristopov ter spoznava kvalitativne razlike med njimi. Kritična uporaba strokovne literature. Poznavanje metodologij in tehnik muzikološkega znanstvenega dela, ki so temelj za delo pri drugih historičnih, sistematičnih in interdisciplinarnih vsebinah.




Predavanja, študij obvezne literature in glasbenih del.



Assessment:

Izpit. Povprečje ocen oddanih pisnih izdelkov tvori zaključno oceno.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil AG








Predmet: Vokalna tehnika M1 (modul glavnega predmeta Sakralna glasba)

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 60 3 (1+2)/ 25

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Pia Brodnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli ali se pevsko izobražujejo na konservatorijih za glasbo, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike M1.

Vsebina:


Tehnične in muzikalne prvine:

izpopolnjevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonančno ravnovesje),

koordinacija tehnike in komunikacije (oblikovanje pesmi),

vokalna tehnika zborovskega pevca (otroški, mladinski in odrasli zbori),

estetika glasovne barve,

psihologija in glas,

vokalna higiena,

petje vokaliz in pesmi.


Zbirke vokaliz:

F. Abt: Practische Gesangschule, op.474, H.L.Verlag

G. Concone: 50 lecons, op.9., C.F. Peters

N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters Pesmi:

Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov, z lažjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: Arie antiche različnih avtorjev, pesmi tujih in slovenskih skladateljev (L.van Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, A. Dvorak, G. Faure, J. Ipavec, J. Pavčič, S. Osterc, L.M.Škerjanc, itd.), zbirke slovenskih ljudskih pesmi v priredbah različnih skladateljev.

Literatura:

R. Miller: The Structure of Singing, Schirmer Books, 1996, (Poglavje: 15., 16., 17.)

S. McCoy: Your Voice: An Inside View, Inside View Press, 2006, (str. 15 – 158)

J. McKinney: The Diagnosis and Correction of Vocal Faults: A Manual for Teachers of Singing and for Choir Directors, Singular, 1984, (str. 11 – 199)



- prepoznavanje napake v glasu na podlagi slušne informacije ter njihovo uspešno odpravljanje in stabiliziranje glasu,

- nadgrajevanje tehnike appoggio - spoznavanje pomena vokalne tehnike za

interpretacijo in oblikovanje pesmi, - poznavanje in obvladovanje higiene glasu, - poklicno uzaveščanje pravilne tehnike govora

in petja v razredu



Študent - kritično analizira svoj glas in prepoznava

glasovne značilnosti drugega glasu, - z vsakodnevno vadbo uri sluh in se navaja na

samokontrolo - koordinacijo telesa za željen zvok (pomembnost psihofizične stabilnosti),

- preko različnih virov informacij (avdio, video posnetki in žive izvedbe kolegov ali profesionalnih izvajalcev) kritično analizira, sintetizira in vrednoti znanja ter jih nadgrajuje,

- znanja in izkušnje iz vokalne tehnike prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo ali bodo del profesionalnega udejstvovanja: didaktika glasbenega pouka, pedagoška praksa, solfeggio, zborovsko petje, zborovsko dirigiranje.



Glasbene metode, predavanja, vodeni individualni študij, pevski seminarji.



Assessment:

Izpit iz Vokalne tehnike M1 je sestavljen iz praktičnega dela (petje vokaliz in lažjih samospevov slovenske in svetovne pesemske literature). Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG


doc. Pia Brodnik - solistka na European festival of Sacred baroque music, Cluj, Romunija, Trieste, Italija, 2010 - solistični recital na 9. poletnem festivalu Studenec, 2009 - izdaja solistične zgoščenke Luštno je vigred, 2008


Predmet: Vokalna tehnika M2 (modul glavnega predmeta Sakralna glasba)

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 60 3 (1+2)/ 15

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Pia Brodnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli ali se pevsko izobražujejo na konservatorijih za glasbo, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike M2.

Vsebina:


Tehnične in muzikalne prvine:

izpopolnjevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonančno ravnovesje),

koordinacija tehnike in komunikacije (oblikovanje pesmi),

vokalna tehnika zborovskega pevca (otroški, mladinski in odrasli zbori),

estetika glasovne barve,

psihologija in glas,

vokalna higiena,

petje vokaliz in pesmi.


Zbirke vokaliz:

F. Abt: Practische Gesangschule, op.474, H.L.Verlag

G. Concone: 50 lecons, op.9., C.F. Peters

N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters Pesmi:

Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov, z lažjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: Arie antiche različnih avtorjev, pesmi tujih in slovenskih skladateljev (L.van Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, A. Dvorak, G. Faure, J. Ipavec, J. Pavčič, S. Osterc, L.M.Škerjanc, itd.), zbirke slovenskih ljudskih pesmi v priredbah različnih skladateljev.

Literatura:

R. Miller: The Structure of Singing, Schirmer Books, 1996, (Poglavje: 15., 16., 17.)

S. McCoy: Your Voice: An Inside View, Inside View Press, 2006, (str. 15 – 158)

J. McKinney: The Diagnosis and Correction of Vocal Faults: A Manual for Teachers of Singing and for Choir Directors, Singular, 1984, (str. 11 – 199)



- prepoznavanje napake v glasu na podlagi slušne informacije ter njihovo uspešno odpravljanje in stabiliziranje glasu,

- nadgrajevanje tehnike appoggio - spoznavanje pomena vokalne tehnike za

interpretacijo in oblikovanje pesmi, - poznavanje in obvladovanje higiene glasu, - poklicno uzaveščanje pravilne tehnike govora

in petja v razredu.



Študent - kritično analizira svoj glas in prepoznava

glasovne značilnosti drugega glasu, - z vsakodnevno vadbo uri sluh in se navaja na

samokontrolo - koordinacijo telesa za željen zvok (pomembnost psihofizične stabilnosti),

- preko različnih virov informacij (avdio, video posnetki in žive izvedbe kolegov ali profesionalnih izvajalcev) kritično analizira, sintetizira in vrednoti znanja ter jih nadgrajuje,

- znanja in izkušnje iz vokalne tehnike prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo ali bodo del profesionalnega udejstvovanja: didaktika glasbenega pouka, pedagoška praksa, solfeggio, zborovsko petje, zborovsko dirigiranje.



Glasbene metode, predavanja, vodeni individualni študij, pevski seminarji.



Assessment:

Izpit iz Vokalne tehnike M2 je sestavljen iz praktičnega dela (petje vokaliz in lažjih samospevov slovenske in svetovne pesemske literature). Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG


doc. Pia Brodnik - solistka na European festival of Sacred baroque music, Cluj, Romunija, Trieste, Italija, 2010 - solistični recital na 9. poletnem festivalu Studenec, 2009 - izdaja solistične zgoščenke Luštno je vigred, 2008


Predmet: Zbor M1 (modul glavnega predmeta Sakralna glasba)

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 60 30 4 (2+2)/ 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji (2) – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede delni modularni izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.

Vsebina:


Vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti,

opevanje,

skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora),

izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in

priložnostnih nastopov.


Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne zborovske literature



- nadgrajevanje znanja bistvenih elementov zborovskega petja:

o osnov vokalne tehnike, o harmonskega posluha, o natančnega intoniranje, o fraziranja, artikulacije, agogike. o skupinskega petja;

- razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti;

- poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb;

- sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje;

- sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.



Znanje in razumevanje: Študent nadgradi sposobnost samostojnega kultiviranega

petja z osnovami vokalne tehnike; rešuje intonančne težave; se zna tonsko prilagoditi trenutni situaciji v zboru in

kreativno sodelovati v ansamblu, pozna temeljno zborovsko literaturo, zna prepričljivo in stilno ustrezno interpretirati

svoje glasovni delež, nadgradi sposobnost timskega dela, uporablja pridobljene veščine in interpretacijske

znanja pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu,

- vrednoti sposobnosti skupinskega muziciranja,

- vrednoti interpretacijo, vrednoti uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah.




Glasbene metode v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Zbor M1 kot sestavni del modula glavnega predmeta zborovsko dirigiranje je opravljen, ko študent s kolokviji (2)-avdicijami pridobi pozitivno oceno (6-10), pri čemer se izračuna povprečna ocena, ali pa ko opravi delni modularni ustni izpit ter pridobi pozitivno oceno (6-10).



Marko Vatovec, izr. prof. december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*; december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor



Predmet: Zbor M1

Course title:




Semester Semester


Vse, razen Sakralna glasba 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

90 30 4 (2+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.

Vsebina:


- vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti - opevanje - skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora) - izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov





Poglabljanje obvladovanja bistvenih elementov zborovskega petja in širjenje repertoarja obveznega predmeta Zbor - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja, Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.



Znanje in razumevanje: - sposobnost samostojnega kultiviranega

petja z osnovami vokalne tehnike - sposobnost prepoznavanja in razumevanja

intonančnih težav - sposobnost tonskega prilagajanja trenutni

situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

- poznavanje temeljne zborovske literature - prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleža - sposobnost timskega dela - izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

- vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

- vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah - glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri orkestru, solističnem igranju) - poznavanje stilne interpretacije - harmonski posluh - skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe - analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-


teoretičnih predmetih) - poznavanje osnovnih didaktičnih principov

s področja zborovskega petja



Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).






Predmet: Zbor M2 (modul glavnega predmeta Sakralna glasba)

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 60 30 4 (2+2) /

15

Nosilec predmeta / Lecturer: Izr. prof. Marko Vatovec

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji (2) – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede delni modularni izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.

Vsebina:


Vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti,

opevanje,

skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora),

izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov.





- nadgrajevanje znanja bistvenih elementov zborovskega petja:

o osnov vokalne tehnike, o harmonskega posluha, o natančnega intoniranje, o fraziranja, artikulacije, agogike. o skupinskega petja;

- razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti;

- poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb;

- sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje;

- sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.



Znanje in razumevanje: Študent nadgradi sposobnost samostojnega kultiviranega

petja z osnovami vokalne tehnike; rešuje intonančne težave; se zna tonsko prilagoditi trenutni situaciji v zboru in

kreativno sodelovati v ansamblu, pozna temeljno zborovsko literaturo, zna prepričljivo in stilno ustrezno interpretirati

svoje glasovni delež, nadgradi sposobnost timskega dela, uporablja pridobljene veščine in interpretacijske

znanja pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu,

- vrednoti sposobnosti skupinskega muziciranja,

- vrednoti interpretacijo, vrednoti uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah.




Glasbene metode v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Zbor M2 kot sestavni del modula glavnega predmeta zborovsko dirigiranje je opravljen, ko študent s kolokviji (2)-avdicijami pridobi pozitivno oceno (6-10), pri čemer se izračuna povprečna ocena, ali pa ko opravi delni modularni ustni izpit ter pridobi pozitivno oceno (6-10).






Predmet: Zbor M2

Course title:




Semester Semester


Vse, razen Sakralna glasba (modul glavnega predmeta zborovodstvo)

2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

90 30 4(2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v študijski program. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.

Vsebina:


- vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti - opevanje - skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora) - izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov





Poglabljanje obvladovanja bistvenih elementov zborovskega petja in širjenje repertoarja obveznega predmeta Zbor - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja, Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.



Znanje in razumevanje: - sposobnost samostojnega kultiviranega

petja z osnovami vokalne tehnike - sposobnost prepoznavanja in razumevanja

intonančnih težav - sposobnost tonskega prilagajanja trenutni

situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

- poznavanje temeljne zborovske literature - prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleža - sposobnost timskega dela - izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

- vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

- vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah - glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri orkestru, solističnem igranju) - poznavanje stilne interpretacije - harmonski posluh - skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe - analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih)


- poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja zborovskega petja



Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).






Predmet: Zborovsko dirigiranje M1 (modul glavnega predmeta Sakralna glasba)

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

60 15 165 8 (4+4) / 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so trije nastopi z vodenjem 15 min. vaje v razredu, opravljene hospitacije in praksa z mladinskim zborom Predmet je obvezen za študente, ki si kot modul glavnega predmeta izberejo Zborovsko dirigiranje

Vsebina:


- Začetki večglasja in renesansa: splošno, zasedbe, instrumentarij, notacija, tempo, okraševanje, dinamika in fraziranje - Barok: splošno, zasedbe, instrumentarij, notacija, tempo, okraševanje, dinamika in fraziranje - Klasicizem: splošno, zasedbe, instrumentarij, okraševanje, tempo, dinamika in fraziranje - Romantika: splošno, zasedbe, instrumentarij, notacija, okraševanje, tempo, dinamika, fraziranje - Sodobna glasba: splošno, zasedbe, instrumentarij, notacija, dinamika, fraziranje


Robinson, R., Winold A.(1992): The Choral Experience, HarperCollins Publishers, Illinois.(510 str., izbrana poglavja) Harnoncourt, N. (1997): The musical dialogue, Amadeus Press, West Yorkshire. (225 str., izbrana poglavja), Wagner R.(2005): O dirigovanju, Studio Lirica, Beograd, (108 str. – izbrana poglavja), večglasne skladbe za mladinske zbore slovenskih in tujih skladateljev izbrane glede na različna slogovna obdobja



- prepoznavanje interpretativnih posebnosti in zahtev posameznih slogovnih obdobij - sposobnost stilno verne interpretacije glasbenega teksta - samostojno in suvereno vodenje vaje razrednega in šolskega ansambla



Znanje in razumevanje: Študent:

uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu,

povezuje poznavanje slogovnih interpretativnih značilnosti s splošnimi značilnostmi zgodovinskega razvoja glasbe,

vrednoti tehnično obvladovanje vodenja pevske vaje,

vrednoti interpretacijo, vrednoti uspešnosti realizacije znanja pri vodenju

vaje razrednega ansambla. vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov znanje uporablja pri vodenju vaj razrednega in

šolskega ansambla in dirigentski praksi, pri ocenjevanju dela svojih kolegov, pri sodelovanju v različnih šolskih ansamblih,

zna samostojno reševati probleme povezane s slogovno verno interpretacijo glasbenega teksta, zna samostojno voditi pevsko vajo.




Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, samoevalvacija in skupinska evalvacija v razredu, hospitacije, dirigentska praksa z mladinskimi zbori



Assessment:

Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru Pisni del izpita – poznavanje izvajalske prakse posameznih stilnih obdobij

30% 30% 40%


Ocena dela med letom Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG





Predmet: Zborovsko dirigiranje M2 (modul glavnega predmeta Sakralna glasba)

Course title:




Semester Semester





Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 180 8 (4+4) / 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so trije nastopi z vodenjem celotne vaje šolskega ali lastnega zbora in redno delo med letom Predmet je obvezen za študente, ki si kot modul glavnega predmeta izberejo Zborovsko dirigiranje

Vsebina:


- organizacijske predpostavke za vodenje zbora - promocija in nabiranje pevcev za uspeh zbora - načrtovanje in priprava zborovskega programa - vodenje in organiziranje zborovskega delovanja - komunikacija in izmenjava informacij - financiranje amaterske zborovske dejavnosti in

pridobivanje primerne družbene podpore in finančnih sredstev

- organizacija nastopov, koncertov, gostovanj - načrtovanje in izbira programa za diplomski

koncert - dirigiranje orkestru, dirigiranje vokalno

instrumentalnih del - značilnosti instrumentarija posameznih

instrumentalnih skupin orkestra (način produkcije

tona, artikulacija, intoniranje) - dirigentska, historična in strukturna analiza

koncertnega programa - priprava na interpretacijo koncertnega programa - priprava načrta vadenja koncertnega programa - priprava na izvedbo programa diplomskega

koncerta


Phillips Kenneth H.(2004), Directing the choral music program, Oxford University Press,(420 str., izbrana poglavja), izbrana a cappella in vokalno instrumentalna sakralna literatura za magistrski koncert prirejena izvedbenim zmožnostim šolskih ansamblov in dirigentskim sposobnostim študenta



- sposobnost organiziranja in vodenja šolskega ali amaterskega pevskega zbora - poznavanje sistema javnega delovanja in financiranja šolskih in amaterskih zborov - sposobnost načrtovanja celoletnega dela in priprave letnega koncerta - sposobnost priprave orkestra za izvedbo vokalno instrumentalnega dela - sposobnost dirigiranja vokalno instrumentalnega dela - organizacija in priprava zaključnega diplomskega koncerta



- študent samostojno organizira diplomski koncert s šolskim ali amaterskim zborom - zna samostojno pripraviti program dela - vodi vaje za pripravo diplomskega koncertnega programa - dirigira diplomski koncertni program


- znanje uporablja pri vodenju ansambla in dirigentski praksi - pri izdelavi spremne besede diplomskega koncerta - pri vodenju različnih ansamblov - vrednoti tehnično obvladovanje vodenja pevske vaje - vrednoti interpretacijo - vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju vaje ansambla - vrednoti kvaliteto podajanja ansambla - uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu - se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta - uporablja znanje pri sodelovanju v različnih ansamblih



Individualna predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, vodenje in sprotno evalviranje dosežkov, samoevalvacija, dirigentska praksa pri delu s študentovim ali šolskim ansamblom



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt): Ocena dela med letom: povprečje ocen vodenja treh vaj šolskega ali lastnega ansambla Praktični del izpita: dirigiranje koncertnega programa pianistu-korepetirorju Pisni del: priprava historična, oblikovne in dirigentske analize koncertnega programa z najmanj 10.000 znaki 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

40% 40% 20%




Akademije za glasbo; Program: Mendelssohn, Brahms, Pärt, Misson, Orban, Čopi*

*.... krstne izvedbe del


Predmet: Zborovsko dirigiranje PED-M1 (modul glavnega predmeta Dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 150 6 (3+3) / 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov četrtega letnika: eno večje vokalno-instrumentalno delo iz obdobja baroka in koncertni program a cappella skladb iz obdobja renesanse in baroka ter en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov. Praktični del izpita – dirigiranje posameznih stavkov(najmanj treh) iz vokalno-instrumentalnega dela iz obdobja baroka in več daljših a cappella skladb ali stavkov cikličnega dela iz obdobja renesanse zboru ali klavirju (skupaj minimum 30' glasbe), ustni del izpita – poznavanje stilne interpretacije obdobja renesanse in baroka. Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Vsebina:


- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje.

- interpretacija zborovske literature z izborom vokalno-instrumentalne in a cappella literature iz obdobja renesanse in baroka. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli - izvajalska praksa v obliki internih in javnih

nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella skladbe skladateljev iz obdobja renesanse in baroka: A. in G. Gabrieli, Wilaert,Banchieri, Marenzio, A. in D. Scarlatti,Palestrina, Lasso, Gallus, Monteverdi, Schütz, Dolar, Buxtehude, J.S.Bach in sinovi, Händl, Telleman, Plavec, Zupan,



- obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja s poudarkom na oblikovanju in izbiri interpretaciji in ansamblu primernih kretenj

- seznanjanje z različnimi slogi vodenja glede na vrsto in velikost ansambla

- sposobnost samostojne analize in interpretacije partiture - izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom

vokalno-instrumentalne in a cappella literature iz obdobja renesanse in baroka



- dirigentska analiza - sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost vodenja ansambla - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na

izvedbo - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu - stilna interpretacija


- vzpostavitev kritičnega odnosa do dela svojih kolegov

- razvoj sposobnosti samorefleksije pri vodenju - poznavanj stilne in kompozicijske značilnosti

glasbe XX. in XXI. stoletja

- uporaba elementov vodenja pri pedagoški praksi in pri sodelovanju v šolskih ansamblih






Assessment:







Predmet: Zborovsko dirigiranje PED-M2 (modul glavnega predmeta dirigiranje)

Course title:




Semester Semester


Dirigiranje 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 ID 150 6 (3+3) / 15


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov petega letnika: eno večje vokalno-instrumentalno delo iz obdobja XX. in XXI. stol. in koncertni program a cappella skladb iz obdobja XX. in XXI. stol ter en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov. Praktični del izpita – dirigiranje vokalno-instrumentalnega dela iz obdobja XX. in XXI. Stol. in a cappella skladb iz obdobja XX. in XXI. stol zboru ali klavirju (a capp. minim 30'glasbe), ustni del izpita – poznavanje stilne interpretacije obdobja XX. in XXI. stol. Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Vsebina:


- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli. - interpretacija zborovske literature XX. in XXI. stoletja - izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Zborovske skladbe iz obdobja XX. in XXI. stoletja, skladateljev: Schoenberg, Webern, Stravinski, Ligeti, Bartok, Kodaly, Honneger, Hindemith, Poulenc, Penderecki, Eben, Sandström, Osterc, Kogoj,Krek, Lebič, Rojko, Mihevc,...



- obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja s poudarkom na oblikovanju in izbiri interpretaciji in ansamblu primernih kretenj

- seznanjanje z različnimi slogi vodenja glede na vrsto in velikost ansambla

- sposobnost samostojne analize in interpretacije partiture - stilna interpretacija z izborom zborovske vokalno-

instrumentalne in a cappella literature iz obdobja XX. in XXI. stoletja.



- dirigentska analiza - sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost vodenja ansambla - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na

izvedbo - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu - stilna interpretacija


- vzpostavitev kritičnega odnosa do dela svojih kolegov

- razvoj sposobnosti samorefleksije pri vodenju - poznavanj stilne in kompozicijske značilnosti

glasbe XX. in XXI. stoletja - uporaba elementov vodenja pri pedagoški praksi in pri sodelovanju v šolskih ansamblih

Metode učenja in poučevanja Learning and teaching methods:




Assessment:






uČni naČrt predmeta / ourse sylla us predmet ... · pdf filedon sebesky: the contemporary...

Documents