učinkovit nastop na trgu dela - bb.siučinkovit nastop na trgu dela 5 kadar nimamo postavljenih...

Učinkovit nastop na trgu dela

Interno gradivo

Vsebina MOTIVACIJSKO SREČANJE .................................................................................................................................. 1

Prepoznavanje lastnih stališč ......................................................................................................................... 2

1. MODUL: PREPOZNAVANJE KOMPETENC ................................................................................................... 3

1.1 Kaj lahko ponudim delodajalcu? ....................................................................................................... 3

1.2 Metoda postavljanja ciljev SMART ................................................................................................... 4

1.3 Zaposlitveni cilj ................................................................................................................................. 5

1.4 Členjenje cilja .................................................................................................................................... 6

2. MODUL: TRG DELA .................................................................................................................................... 7

2.1 Značilnosti trga dela .......................................................................................................................... 7

2.2 Zaposlitvene možnosti ...................................................................................................................... 8

2.3 Zaposlitev v tujini .............................................................................................................................. 8

2.4 Odkriti in skriti trg dela ..................................................................................................................... 9

2.5 Viri informacij ................................................................................................................................. 11

2.6 Center za informiranje in poklicno svetovanje – CIPS in knjižnice .................................................. 12

2.7 Seznam uporabnih spletnih strani .................................................................................................. 15

3. MODUL: DELODAJALCI ............................................................................................................................ 19

3.1 Pričakovanja delodajalcev in iskalcev dela ..................................................................................... 19

3.2 Analiza oglasov ............................................................................................................................... 20

4. MODUL: PRIDOBIVANJE VEŠČIN ISKANJA ZAPOSLITVE ........................................................................... 22

4.1 Komunikacija................................................................................................................................... 22

4.2 Asertivna komunikacija ................................................................................................................... 23

4.3 Postanite vidni ................................................................................................................................ 25

4.4 Telefonski razgovor z delodajalcem ................................................................................................ 26

4.5 Osebna predstavitev ....................................................................................................................... 26

4.6 Prijava (vloga, ponudba) za zaposlitev ............................................................................................ 27

4.7 Nekaj pravopisnih pravil ................................................................................................................. 28

4.8 Življenjepis ...................................................................................................................................... 31

4.9 Prijava po e-pošti ............................................................................................................................ 31

4.10 Ponudba za delo ......................................................................................................................... 32

4.11 Zaposlitveni razgovor ................................................................................................................. 34

4.12 Tipična vprašanja na razgovoru .................................................................................................. 36

4.13 Analiza razgovora ....................................................................................................................... 38

4.14 Zahvalno pismo .......................................................................................................................... 38

4.15 Pogodba o zaposlitvi ................................................................................................................... 40

5 PRILOGE ................................................................................................................................................... 54

6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................................. 58

NAMESTO UVODA

Skupina žab je organizirala tekmovanje. Njihov cilj je bil doseči vrh visokega stolpa.

Zbralo se je že veliko gledalcev, da bi si ogledali tekmo in navijali … Tekma se je začela.

Če smo iskreni, nihče od gledalcev ni verjel, da je možno, da bi žabe lahko priplezale na

vrh stolpa. Vse, kar se je slišalo, je bilo: »Oh kako naporno! Nikoli jim ne bo uspelo!« ali

»Tega pa res ne bodo zmogle. Stolp je previsok!«

Žabe so začele obupavati, razen nekaterih, ki so energično plezale naprej …

Ljudje so še kar vzklikali: »To je prenaporno! Tega nihče ne zmore!«

Vedno več žabam so popustile moči in so odnehale, le še dve žabi sta plezali dalje.

Enostavno nista želeli odnehati. Na koncu je omagala še ena, ena sama žaba pa je z

velikim naporom edina dosegla vrh.

Ostale žabe so seveda želele vedeti, kako ji je uspelo. Obstopile so jo, da bi jo povprašale,

kako je zmagala. Izkazalo se je … Zmagovalka je bila gluha.

In morala?

Nikoli ne poslušaj ljudi, ki vidijo le črno in pesimistično.


1

MOTIVACIJSKO SREČANJE

»Kaj storiti, če izgubite voljo do iskanja dela? Preberite spodnje neuspehe osebe, ki

je pomembno vplivala na podobo današnjega sveta:

1809 12. februarja se rodi v postelji, postlani s koruznim ličjem. Njegov oče je

neizobražen tesar, mati ne zna brati.

1818 Umre mu mati, star je 9 let.

1831 Propade mu posel.

1832 Ni izvoljen v legislaturni svet zvezne države Illinois.

1832 Izgubi delo, ne uspe se vpisati na pravno fakulteto.

1833 Izposodi si denar, ustanovi podjetje, ki propade v enem letu, in potem 17 let

odplačuje dolg.

1835 Zaroči se, njegova zaročenka umre in to mu zlomi srce.

1836 Doživi živčni zlom, v postelji ostane 6 mesecev.

1840 Kandidira za mesto elektorja – izgubi.

1843 Kandidira za mesto kongresnika – izgubi.

1848 Kandidira za mesto kongresnika – izgubi.

1854 Kandidira za senatorja – izgubi.

1856 Kandidira za nominacijo za mesto podpredsednika, prejme manj kot 100

glasov.

1858 Kandidira za senatorja – izgubi.

1860 Izvoljen za predsednika ZDA.« (Kariera/09, 2008, str. 201)

Kdo je je ta oseba?1

1 Abraham Lincoln

Vsak od nas ima na voljo 24 ur – nič manj, nič več!

Nataša Rosenstein


2

Prepoznavanje lastnih stališč

Dopolnite spodnje stavke. Dobiti zaposlitev je _________________________________________________.

Dobiti zaposlitev je _________________________________________________.

Iskanje zaposlitve je ________________________________________________.

Iskanje zaposlitve je ________________________________________________.

Zaposlitev mi pomeni _______________________________________________.

Zaposlitev mi pomeni _______________________________________________.

Natanko čez eno leto se zopet srečamo. Kako poteka vaše življenje,

kakšen je vaš običajen dan, kako se počutite…?


3

1. MODUL: PREPOZNAVANJE KOMPETENC

1.1 Kaj lahko ponudim delodajalcu?

Pri postavljanju zaposlitvenega cilja je potreben temeljit razmislek o sebi, svojih

znanjih, izkušnjah, osebnostnih lastnostih in interesih. Za lažjo določitev

ustreznega zaposlitvenega cilja in kasnejšo pripravo prijav, ponudb in življenjepisov

dopolnite spodnjo tabelo.

Izobrazba (stopnja in strokovni naziv)

1.

2.

Delovne izkušnje

Podjetje:

Delovno mesto:

Delovne naloge:

Podjetje:

Delovno mesto:

Delovne naloge:

Podjetje:

Delovno mesto:

Delovne naloge:

Podjetje:

Delovno mesto:

Delovne naloge:


4

Podjetje:

Delovno mesto:

Delovne naloge:

Napišite 10 veščin, ki bi lahko predstavljale vašo prednost pri delodajalcih, in

opišite, na kakšen način ste to veščino že uspešno uporabili.

Zap.

št. Veščina Opis

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

1.2 Metoda postavljanja ciljev SMART

Če ne vemo, kam gremo, ne bomo tja nikoli prišli.

Boris Vene, Nikola Grubiša


5

Kadar nimamo postavljenih ciljev, smo hitro zadovoljni. Cilji so izhodišče za

odločitev. S tem ko si postavimo cilj, zavestno sprejmemo odločitev, da bomo

naredili vse, kar je v naši moči, da ga dosežemo.

1.3 Zaposlitveni cilj

Ne le v zasebnem, temveč tudi v poklicnem življenju je pomembno, da si

postavimo jasne cilje. Za lažje oblikovanje zaposlitvenega cilja razmislimo in

odgovorimo na spodnja vprašanja.

Katera dela bi z veseljem opravljali? Zakaj? Napišite tri.

1. _______________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. _______________________________________________________________

_________________________________________________________________

3. _______________________________________________________________

_________________________________________________________________

CILJ

SPECIFIČEN

MERLJIV

ATRAKTIVEN, DOSEGLJIV,

AS IF REALEN

ČASOVNO DEFINIRAN


6

1.4 Členjenje cilja

Ko imamo jasno postavljen cilj, je polovica dela že opravljenega. Druga polovica pa

se začne s členjenjem cilja oz. z vprašanjem: kaj je prvi korak, da dosežem svoj cilj?

Omenjeno vprašanje si postavljamo toliko časa, dokler ne pridemo do aktivnosti, ki

se je lahko lotimo takoj.

Primer:

Cilj:

15. 1. 2013 opravljam delo prodajalke oblačil v Ljubljani, v kolektivu sodelavcev, s

katerimi se dobro razumem in se lahko nanje zanesem. Mesečno za opravljeno

delo dobivam neto 800 € plače.

Členjenje:

Kaj je prvi korak, da to dosežem?

Predstavim se podjetjem, ki se ukvarjajo s prodajo oblačil.


Pripravim seznam delodajalcev, katerim se bom predstavila.


Pripravim osebno predstavitev za vsakega posameznega delodajalca.


Pripravim seznam veščin, ki bi mi pri delu prodajalke koristile.

Ali imam vsa potrebna znanja in veščine za opravljanje katerega izmed

zgoraj navedenih poklicev?


7

2. MODUL: TRG DELA

2.1 Značilnosti trga dela

Trg dela se ves čas spreminja. Nanj vplivajo družbene, gospodarske, ekonomske

in socialne spremembe, posledično pa je vedno bolj zaželena tudi prilagodljivost

kandidatov.

Kako se je v zadnjih desetih letih spremenil trg dela?

Pred desetimi leti Danes

Nizka brezposelnost

Zaposlitev v svojem kraju bivanja

Zaposlitev v svoji branži

Zaposlitev od 6.00 do 14.00 oz. od 7.00 do 15.00

Zaposlitev pri enem delodajalcu

Zaposlitev za polni delovni čas

Zaposlitev za nedoločen čas

Pridobitev zaposlitve na podlagi poslane prijave na prosto delovno mesto

Trg dela je sestavljen iz ponudbe delodajalcev in povpraševanja delojemalcev oz.

iskalcev zaposlitve, vendar pa ponudba in povpraševanje nikoli nista v ravnovesju.

Kdo so delodajalci?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

Kdo so iskalci zaposlitve?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

Nihče se ne more vrniti nazaj in ponovno pričeti, toda

vsakdo lahko začne danes in poskrbi za nov zaključek.

Maria Robinson


8

2.2 Zaposlitvene možnosti

2.3 Zaposlitev v tujini

Namen portala EURES je zagotavljanje informacij, svetovanja in storitev iskanja

kandidatov/zaposlitve (usklajevanja ponudbe del in povpraševanja po njih)

MOJE MOŽNOSTI

ZAPOSLITEV V ENAKI PANOGI

ZAPOSLITEV V DRUGI PANOGI

Zaposlitev v Sloveniji

SAMOZAPOSLITEV

Zaposlitev za polni delovni

čas

Zaposlitev za polovični

delovni čas

Zaposlitev na eno, dve, tri ali

štiri izmene

Zaposlitev v javnem podjetju

Zaposlitev v zasebnem podjetju

IZOBRAŽEVANJE

Samostojni podjetnik

»Popoldanski« s. p.

izmene

Zaposlitev izven kraja bivanja

Zaposlitev v tujini

Zaposlitev v kraju bivanja


9

delavcem in delodajalcem kakor tudi državljanom, ki želijo izkoristiti prednosti, ki

jih ponuja načelo prostega pretoka oseb.2

V EURES-ovo mrežo je vključenih več kot 850 EURES-ovih svetovalcev. Njihova

naloga je, da iskalcem zaposlitve in delodajalcem, ki jih zanima evropski trg dela,

zagotavljajo tri osnovne EURES-ove storitve: informiranje, svetovanje in

posredovanje zaposlitve. Svetovalci imajo strokovno znanje s področja praktičnih,

pravnih in administrativnih zadev, povezanih z mobilnostjo na nacionalni in

čezmejni ravni.3

Dodatne informacije na področju trga dela so na voljo na spletnih straneh:

http://www.ess.gov.si/eures,

http://ec.europa.eu/eures/.

2.4 Odkriti in skriti trg dela

Za uspešen nastop na trgu dela je pomembno, da naprej jasno oblikujemo svoj

zaposlitveni cilj, nato pa pričnemo z iskanjem zaposlitve. Še pred nekaj leti so

posamezniki zaposlitev iskali s pošiljanjem prijav na zaposlitvene oglase, ki so bili

objavljeni v tiskani obliki ali na katerem izmed spletnih zaposlitvenih portalov.

Uporabili so pasivne oblike iskanja zaposlitve, ki danes pogosto ne zadostujejo.

Približno 20 % delovnih mest zapolnijo iskalci zaposlitve, ki uporabijo katero od

pasivnih oblik iskanja zaposlitve, ostalih 80 % zaposlitev dobijo iskalci, ki uporabijo

katero izmed aktivnih oblik iskanja zaposlitve.

2 Vir: http://ec.europa.eu/eures/main.jsp?catId=27&acro=eures&lang=sl, 31. 5. 2012

3 Vir: http://ec.europa.eu/eures/main.jsp?acro=eures&lang=sl&catId=3&parentCategory=3, 31. 5. 2012

Kako ste do sedaj iskali zaposlitev (na kakšen način, v katerih časopisih oz. spletnih straneh), koliko časa ste namenili iskanju zaposlitve?

AKTIVNE OBLIKE ISKANJA ZAPOSLITVE

http://www.ess.gov.si/eures

http://ec.europa.eu/eures/

http://ec.europa.eu/eures/main.jsp?catId=27&acro=eures&lang=sl

http://ec.europa.eu/eures/main.jsp?acro=eures&lang=sl&catId=3&parentCategory=3


10

TIPIČNI NAČINI ISKANJA NOVIH SODELAVCEV Znotraj podjetja: napredovanje že zaposlenih za polni ali polovični delovni čas, ponovna zaposlitev bivših sodelavcev. Razmišljanje delodajalcev: »Zaposliti želim nekoga, čigar delo že poznam.« ____________________________________________________ Dokaz: zaposlitev kandidata, ki lahko dokaže posedovanje spretnosti, potrebnih za kvalitetno opravljanje dela.

______________________________________________ Pomoč dobrih prijateljev ali poslovnih sodelavcev: zaposlitev kandidata, priporočenega s strani prijatelja ali znanca, ki mu delodajalec zaupa.

_____________________________________ Pomoč agencij: zaposlitev kandidata, pri- poročenega s strani zasebnih agencij, ki jim delodajalec zaupa. ____________________________ Objava zaposlitvenih oglasov v časopisih ali na internetu _____________________ Življenjepis: Zaposli- tev kandidata, ki ga delodajalec izbere na podlagi ži- vljenje-

pisa. TIPIČNI NAČINI ISKANJA ZAPOSLITVE

Slika 1: Načini iskanja novih sodelavcev in iskanja zaposlitve

Vir: Boles, 2005

Ali ste že iskali zaposlitev tudi na skritem trgu? Na kakšen način?

MREŽENJE USMERJENO KOMUNICIRANJE S PODJETJI

ZAPOSLITVENI SEJMI


11

Kateri izmed v preteklosti uporabljenih načinov iskanja zaposlitve se je izkazal za uspešnega?

Katerega izmed na novo spoznanih načinov iskanja zaposlitve bi lahko uporabili v

prihodnje? Napišite dva.

1. _______________________________________________________________

2. _______________________________________________________________

2.5 Viri informacij

Informacije, ki jih potrebujemo na poti do uresničitve našega cilja, so lahko zelo

različne Morda iščemo informacije o možnosti izobraževanja ali dodatnega

usposabljanja, informacije o prostih delovnih mestih, o uspešnih podjetjih, ideje,

kako napisati dober življenjepis itd. Ne glede na to, katere informacije iščemo, jih

lahko dobimo bodisi na spletu, v knjigah, časopisih in revijah ali preko svojih

znancev.

Kaj pomeni zgornja slika zame kot iskalca zaposlitve?

Kako si razlagate trditev Alberta Einsteina, da je norost delati vedno eno

in isto ter pričakovati drugačne rezultate?

______________________________________________

______________________________________________

______________________________________________

______________________________________________

______________________________________________

______________________________________________

______________________________________________

______________________________________________


12

Katere informacije in podatke lahko najdem na internetu?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

Kako mi pri iskanju zaposlitve lahko pomagajo prijatelji in znanci?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

Prijatelji in znanci, ki jih lahko prosim za pomoč pri iskanju zaposlitve:

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

2.6 Center za informiranje in poklicno svetovanje – CIPS in

knjižnice

Komu je namenjen CIPS in kaj vse lahko tam dobimo?4

CIPS je poleg ostalih ciljnih skupin namenjen tudi brezposelnim, ki potrebujejo

informacije in poglobljeno poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve ali odločanju

za dodatno izobraževanje.

V knjižnici CIPS-a so na voljo naslednje informacije:

opisi poklicev in informacije o trgu dela; 4 Vir: http://www.ess.gov.si/slo/ncips/Opis/KajJeCips.htm, 24. 5. 2010

http://www.ess.gov.si/slo/ncips/Opis/KajJeCips.htm


13

informacije o možnostih za izobraževanje in usposabljanje (redno in izredno

izobraževanje, pridobivanje certifikatov, izpopolnjevanje, prekvalifikacije);

informacije o možnih finančni pomoči za izobraževanje in usposabljanje

(republiške, kadrovske in Zoisove štipendije, različne fundacije, krediti itn.);

informacije o možnostih zaposlovanja v poklicu (prosta mesta, število

brezposelnih);

priročniki za pisanje prijav, vodenje razgovorov z delodajalci ipd.;

pisni in računalniški programi za samostojno načrtovanje poklicne poti.

Poleg informiranja so v centru na voljo še naslednje storitve:

individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne poti;

individualno svetovanje pri načrtovanju izobraževalne poti;

predavanja o poklicih;

pogovori z delodajalci.

CIPS-i na Gorenjskem:

KRANJ: Šuceva ulica 23; telefon 059 695 700

ŠKOFJA LOKA: Spodnji trg 40; telefon 04/512 12 81

RADOVLJICA: Kranjska cesta 13; 04/531 49 66

TRŽIČ: Trg svobode 18; telefon 04/596 11 64

JESENICE: Cesta Maršala Tita 19; telefon 04/581 13 00

DELOVNI ČAS: ponedeljek, torek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00, sreda 8.00–12.00 in

13.00–17.00, petek 8.00–13.00.

Lokalne knjižnice so prav tako dober vir informacij, saj brezposelnim osebam

omogočajo brezplačen dostop do različnih priročnikov, namenjenih iskanju

zaposlitve, nasvetom o obnašanju na zaposlitvenih razgovorih, zastavljanju ciljev

itd. Poleg tega vam knjižnice omogočajo tudi brezplačen dostop do interneta in

dnevnega časopisja.

Osrednja knjižnica Kranj Gregorčičeva ulica 1 4000 Kranj tel.: 04 201-35-50


14

Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.30–19.30 sobota 8.30–13.30

Ostali oddelki: Cerklje, Krvavška cesta 2, 4207 Cerklje, tel.: 04/281 58 25 Šenčur, Stranska pot 1, 4208 Šenčur, tel.: 04/251 68 10 Stražišče, Škofjeloška c. 18, 4103 Kranj, tel.: 04/231 64 00

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Šolska ulica 6, Škofja Loka 4220 Tel.: 04/511 25 05

Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda, petek 08.00–19.00 četrtek 12.00–19.00 sobota 7.30–12.30

Knjižnica Jesenice Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice tel.: 04/583 42 00

Delovni čas: vsak dan 7.30–19.00

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Gorenjska cesta 27, 4240 Radovljica tel.: 04/537 39 00

Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda, petek 8.00–19.00 četrtek 10.00–19.00 sobota 8.00–13.00

Knjižnica Medvode Cesta komandanta Staneta 10, 1215 Medvode tel.: 01/361 30 53 Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda, petek 10.00–19.00 četrtek 08.00–13.00 sobota 08.00–12.00


15

Nekaj uporabnih knjig:

Sever, Andreja, Kako napišem prijavo na delovno mesto, 2002

Powers, Paul, Zmagovalni zaposlitveni razgovori, 2007

Bolles, Richard N., Kakšne barve je vaše padalo? 2005

Ivanuša - Bezjak, Mirjana, Kako iskati zaposlitev, 1995

Goreya, Roy, Tam kjer je volja, tam je pot, 2001

Zaletel, Aleš, Kariera/09: kako uspešno iskati zaposlitev? 2008

Kozoderc, Danilo, Služba mene išče: načrtovanje poklicne poti, 2005

Johnson, Spencer, Kje je moj sir? 2008

Različne knjige lahko najdete tudi na internetu, in sicer na internetni strani http://books.google.com, kjer so vam slednje na voljo tudi za prebiranje.

2.7 Seznam uporabnih spletnih strani

ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE www.ess.gov.si

E-SVETOVANJE http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje

PROSTA DELOVNA MESTA www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta www.aktiv.si www.mojedelo.com www.kariera.si www.zaposlitev.net www.zaposlitev.com www.nova-zaposlitev.si http://borzadela.najdi.si www.mojazaposlitev.si www.e-zaposlitev.com www.mojasluzba.si http://zaposlitev.ws/delo http://zaposlitev.tiktak.si www.dela.si www.prosnja.info http://zaposlitev.delo.si www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/prosta_delovna_mesta

http://books.google.com/

http://www.ess.gov.si/

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje

http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta

http://www.aktiv.si/

http://www.mojedelo.com/

http://www.kariera.si/

http://www.zaposlitev.net/

http://www.zaposlitev.com/

http://www.nova-zaposlitev.si/

http://borzadela.najdi.si/

http://www.mojazaposlitev.si/

http://www.e-zaposlitev.com/

http://www.mojasluzba.si/

http://zaposlitev.ws/delo

http://zaposlitev.tiktak.si/

http://www.dela.si/

http://www.prosnja.info/

http://zaposlitev.delo.si/

http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/prosta_delovna_mesta


16

www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti http://gorenjska.olx.si/zaposlitev-cat-190 (Brezplačni mali oglasi –

Gorenjska) www.skofjaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=50&Naslov=Prosta

_delovna_mesta (Občina Škofja Loka – prosta delovna mesta) http://kranj.si/podrocje.aspx?id=751 (Občina Kranj – prosta delovna

mesta) www.trzic.si/zaposlitev.aspx (Občina Tržič – prosta delovna mesta) www.mju.gov.si/si/delovna_razmerja_in_stipendiranje/objave_prostih_d

elovnih_mest/objave_drugih_prostih_delovnih_mest (Javna uprava – prosta delovna mesta)

AGENCIJE ZA ZAPOSLOVANJE www.adecco.si www.atama.si www.iss.si www.manpower.si www.trenkwalder.si http://sl.kadis.si www.mojakariera.si www.zaposlovanje.biz www.naton.si www.interim.si www.hill-int.si www.mservis.si/kadrovska-agencija www.profil.si http://kadrovanje.com www.trescon.si www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/posre

dovanje_in_zagotavljanje_dela (Register koncesionarjev, ki opravljajo dejavnost posredovanja zaposlitev in dela)

SPLETNIKI IMENIKI / SEZNAMI PODJETIJ www.bizi.si (Poslovni imenik) www.ajpes.si (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve) www.rumenestrani.com www.storitvenik.si www.rabim.info www.infocity.si http://firma.najdi.si www.itis.si (Telefonski imenik Slovenije) www.pirs.si (Poslovni informator RS) www.mestna-infotocka.si (Mestna info točka Škofja Loka)

http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti

http://gorenjska.olx.si/zaposlitev-cat-190

http://www.skofjaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=50&Naslov=Prosta_delovna_mesta

http://www.skofjaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=50&Naslov=Prosta_delovna_mesta

http://kranj.si/podrocje.aspx?id=751

http://www.trzic.si/zaposlitev.aspx

http://www.mju.gov.si/si/delovna_razmerja_in_stipendiranje/objave_prostih_delovnih_mest/objave_drugih_prostih_delovnih_mest

http://www.mju.gov.si/si/delovna_razmerja_in_stipendiranje/objave_prostih_delovnih_mest/objave_drugih_prostih_delovnih_mest

http://www.adecco.si/

http://www.atama.si/

http://www.iss.si/

http://www.manpower.si/

http://www.trenkwalder.si/

http://sl.kadis.si/

http://www.mojakariera.si/

http://www.zaposlovanje.biz/

http://www.naton.si/

http://www.interim.si/

http://www.hill-int.si/

http://www.mservis.si/kadrovska-agencija

http://www.profil.si/

http://kadrovanje.com/

http://www.trescon.si/

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/posredovanje_in_zagotavljanje_dela

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/posredovanje_in_zagotavljanje_dela

http://www.bizi.si/

http://www.ajpes.si/

http://www.rumenestrani.com/

http://www.storitvenik.si/

http://www.rabim.info/

http://www.infocity.si/

http://firma.najdi.si/

http://www.itis.si/

http://www.pirs.si/

http://www.mestna-infotocka.si/


17

www.gzs.si/register/iskanje.asp (Register članov Gospodarske zbornice Slovenije)

www.ozs.si/register.asp?IDpm=14 (Register obrtnikov Obrtne zbornice Slovenije)

REGISTER INVALIDSKIH PODJETIJ http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjet

ja_v_rs/register_invalidskih_podjetij

IZOBRAŽEVANJE www.borzaznanja.si http://ucenje.cvzu-gorenjske.si www.cvzu-lur.si www.portalznanja.com http://tecaji.org http://www.impletum.zavod-irc.si/sl/gradiva

PRAVNI NASVETI www.informiran.si www.pravozatelebane.com

BELA IN ČRNA LISTA DELODAJALCEV http://skei.si/crna_lista_delodajalcev http://skei.si/bela_lista_delodajalcev

INFORMATIVNI IZRAČUN PLAČE www.adecco.si http://www.findinfo.si/Orodja/ObracunPlac.aspx http://www.cpr.si/racunovodstvo/pripomocki/informativni-izracun-place http://www.aktiv.si/portal/Online_izracun_place/index.jsp http://www.kliksi.com/internetphp/racunovodstvo/placa/dohodnina.ht

ml

SAMOZAPOSLITEV www.ra-sora.si

Razvojna agencija Sora www.bsc-kranj.si

Regionalna razvojna agencija Gorenjske www.ragor.si

Razvojna agencija zgornje gorenjske www.podjetniski-portal.si Podjetniški portal www.japti.si

http://www.gzs.si/register/iskanje.asp

http://www.ozs.si/register.asp?IDpm=14

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_rs/register_invalidskih_podjetij

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_rs/register_invalidskih_podjetij

http://www.borzaznanja.si/

http://ucenje.cvzu-gorenjske.si/

http://www.cvzu-lur.si/

http://www.portalznanja.com/

http://tecaji.org/

http://www.impletum.zavod-irc.si/sl/gradiva

http://www.informiran.si/

http://www.pravozatelebane.com/

http://skei.si/crna_lista_delodajalcev

http://skei.si/bela_lista_delodajalcev

http://www.adecco.si/

http://www.findinfo.si/Orodja/ObracunPlac.aspx

http://www.cpr.si/racunovodstvo/pripomocki/informativni-izracun-place

http://www.aktiv.si/portal/Online_izracun_place/index.jsp

http://www.kliksi.com/internetphp/racunovodstvo/placa/dohodnina.html

http://www.kliksi.com/internetphp/racunovodstvo/placa/dohodnina.html

http://www.ra-sora.si/

http://www.bsc-kranj.si/

http://www.ragor.si/

http://www.podjetniski-portal.si/

http://www.japti.si/


18

Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije http://evem.gov.si/evem Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike

DRUGE KORISTNE SPLETNE STRANI

www.ess.gov.si/ncips/cips CIPS – Center za informiranje in poklicno svetovanje

www.cpi.si

CPI – Center RS za poklicno izobraževanje (informacije o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah)

http://ec.europa.eu/eures/home.jsp?lang=sl

EURES – Evropski portal za zaposlitveno mobilnost (informacije o zaposlovanju v tujini)

www.cmepius.si

CMEPIUS – Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja

http://ec.europa.eu/ploteus/ PLOTEUS – portal o možnostih izobraževanja v evropskem prostoru

http://zlatanit.dnevnik.si

Zlata nit – natečaj, v okviru katerega se išče 101 dobrega delodajalca

http://isio.acs.si ISIO – Informativno-svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih

www.durs.gov.si

Davčna uprava RS www.uradni-list.si/1/content?id=35660

Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del

www.prostovoljstvo.org

Slovenska mreža prostovoljskih organizacij

http://evem.gov.si/evem

http://www.ess.gov.si/ncips/cips

http://www.cpi.si/

http://ec.europa.eu/eures/home.jsp?lang=sl

http://www.cmepius.si/

http://ec.europa.eu/ploteus/

http://zlatanit.dnevnik.si/

http://isio.acs.si/

http://www.durs.gov.si/

http://www.uradni-list.si/1/content?id=35660

http://www.prostovoljstvo.org/


19

3. MODUL: DELODAJALCI

Ste vedeli …da raziskave dokazujejo, da si ljudje najbolj zapomnimo tisto kar zaznavamo na začetku ali na koncu nekega niza? Ali torej drži, da imate večje možnosti, da si vas delodajalec zapomni, če imate razgovor med prvimi ali med zadnjimi? …da se delodajalci že po prvih desetih minutah razgovora odločijo ali ste primeren kandidat za razpisano delovno mesto ali ne? Kaj to pomeni za iskalce zaposlitve?

3.1 Pričakovanja delodajalcev in iskalcev dela

Dopolnite spodnje trditve. Delodajalci od kandidatov za zaposlitev pričakujejo: __________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

Kandidati za zaposlitev od delodajalcev pričakujejo: __________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

__________________________________________________

Ali obstaja idealni in popolni delodajalec?

Ali obstaja idealni in popolni kandidat za zaposlitev?


20

3.2 Analiza oglasov

Kadar se prijavljamo na prosto delovno mesto, je zelo pomembno, da oglas kar se da natančno preberemo in razmislimo o tem kašnega kandidata išče delodajalec. PRODAJALEC, DELOVNO MESTO JE V LJUBLJANI – M/Ž Podatki o prostem delovnem mestu oz. vrsti dela številka GN12825

Naziv delodajalca METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D.

Naslov delodajalca LAVA 8, 3000 CELJE

Kontaktna oseba delodajalca za kandidate

kontaktna oseba: . . telefon: 03 424 15 30 el. naslov: [email protected]

Naziv delovnega mesta oziroma dela

PRODAJALEC, DELOVNO MESTO JE V LJUBLJANI - M/Ž

Opis del in nalog PRODAJA IN SVETOVANJE PRI PRODAJI TEKSTILNIH IZDELKOV.

Upravna enota delovnega mesta oziroma dela

LJUBLJANA

Število prostih delovnih mest

3

Poklicna strokovna izobrazba

PRODAJALEC

Alternativno TEHNIK TRGOVSKE AKADEMIJE

Trajanje zaposlitve Določen čas, 3 mesece

Delovni čas polni delovni čas

Delovne izkušnje 6 mes

Vozniški izpit B

Znanje jezikov angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno

Računalniška znanja urejevalniki besedil – osnovno, delo s preglednicami – osnovno


21

Drugi pogoji

Od izbranega kandidata pričakujemo osebno urejenost, komunikativnost in sposobnost svetovanja pri prodaji, pripravljenost na delo v izmenah. Izbranemu kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja, zaposlitev za polni delovni čas, redno plačilo, delo v uveljavljenem podjetju in prijetnem ambicioznem kolektivu. Zaposlitev se sklepa zaradi trenutno povečanega obsega dela. Prosimo, da kandidati, ki v celoti ustrezajo razpisanem delovnem mestu, pošljejo prijavo z življenjepisom na eno izmed spodaj ponujenih prijavnih možnosti: PRODAJALEC – LJUBLJANA.

Prijava je mogoča do 10. 6. 2012

Način prijave kandidatov kandidati naj pošljejo po e-pošti: b)pisno vlogo z življenjepisom

Poskusno delo 2 meseca

Objava PD na Ljubljana

Vir: Zavod RS za zaposlovanje, http://www.ess.gov.si, 6. 6. 2012

Katere zahteve moram izpolnjevati, če se želim prijaviti na zgornji oglas? ODKRITE_ZAHTEVE:_________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

SKRITE_ZAHTEVE:___________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

Kaj naredimo, če v oglasu nismo našli vseh potrebnih informacij?

http://www.ess.gov.si/


22

4. MODUL: PRIDOBIVANJE VEŠČIN ISKANJA ZAPOSLITVE

4.1 Komunikacija

Čemu služi komunikacija?

Izmenjavi informacij in usklajevanju mnenj,

vplivanju na drugo osebo oziroma več oseb,

reševanju problemov in nesoglasij,

vzdrževanju stikov in razvoju odnosov.

Proces komuniciranja sestavljajo štirje elementi:

oddajnik oziroma pošiljatelj, ki je vir informacij in tudi pobudnik

komunikacijskega procesa,

sprejemnik – poslušalec, sogovornik, ki je lahko oseba, skupina ali naprava,

sporočilo oziroma informacija, ki je lahko besedna ali nebesedna,

komunikacijska pot – kanal, ki je lahko osebni neposredni stik, telefon, pismo,

e-pošta itd.

»sprejemnik« »oddajnik«

Slika 1: Elementi v procesu komuniciranja

Komuniciranje lahko poteka na različne načine. Običajno govorimo o dveh vrstah

komunikacije: verbalni in neverbalni. Verbalna (besedna) komunikacija je lahko

pisna ali ustna. Neverbalna (nebesedna) komunikacija poteka z gibi, mimiko,

pogledom itd. Vedno komuniciramo tako verbalno kot neverbalno, saj običajno

informacija


23

svoje besede podkrepimo z mimiko, kretnjami rok in celega telesa.

Slika 2: Sestavni deli komunikacije

Vir: Možina et al., 2004

Komunikacija je pravzaprav sredstvo za vzpostavljanje in ohranjanje odnosov med

ljudmi. Ti so za posameznika pogosto pomembnejši od drugih pogojev dela – ne

samo za iskalca dela, temveč tudi za delodajalca. Raziskave namreč kažejo, da

delodajalce pri sprejemanju novih delavcev najbolj skrbi, ali bodo dobro shajali z

drugimi sodelavci.

Pomembno vlogo ima poslovni bonton, ki ga je potrebno upoštevati na vsakem

koraku, ne le v kontaktu z delodajalcem:

čarobne besede (prosim, hvala, oprostite, izvolite);

pri rokovanju je gostitelj tisti, ki prvi ponudi roko, in ne gost;

pri vstopanju skozi vrata ima prednost ženska;

na zaposlitvenem razgovoru ne sedemo, dokler nam tega ne dovolijo;

vedno pustimo sogovornika, da pove do konca oz. mu z nebesedno

komunikacijo nakažemo, da želimo nekaj dodati (Peklenik, 2010, str. 10).

4.2 Asertivna komunikacija

Komunikacija med ljudmi poteka lahko na štiri načine: pasivno, agresivno,

manipulativno in asertivno.


24

Pasivna komunikacija oz. obnašanje je značilno za plahe, boječe, občutljive in vase

zaprte ljudi. Zanje je značilen občutek, da so brez moči ter da so potrebe in želje

drugih bolj pomembne od njihovih lastnih. Namesto svojega mnenja izražajo

mnenje drugih, pogosto se opravičujejo, neradi se izpostavljajo, ne zbujajo

pozornosti in odlašajo z dejanji. Posledica tovrstnega obnašanja je, da so omenjeni

ljudje pogosto izkoriščani in prevzamejo vlogo žrtve. Pasivno obnašanje pri osebah

krepi frustracijo, stres, samopomilovanje in nezadovoljstvo s samim seboj.

Agresivna komunikacija oz. obnašanje je značilno za močno ciljno usmerjene ljudi,

ki se pri doseganju ciljev ne ozirajo na ljudi okoli sebe. Običajno brez zadržkov

povedo svoje mnenje, prepričani so v svoj prav in težko prenesejo nasprotovanje.

Odločajo se hitro, drugi jih vidijo kot nepotrpežljive in nepredvidljive. Imajo nizko

samopodobo, kar pred drugimi prikrivajo z agresivnim vedenjem, zaradi česar se

jih ljudje pogosto bojijo in jih ne spoštujejo.

Manipulativna komunikacija oz. obnašanje je značilno za ljudi, ki se zelo dobro

zavedajo svojih potreb in interesov, ki jih želijo uresničiti, vendar tega ne počnejo

na odkrit način. Ne upajo si biti neposredni in odkriti, pogosto spreminjajo svoje

mnenje, v odnosih z drugimi pa taktizirajo. So prilagodljivi in potrpežljivo čakajo na

priložnost, da dosežejo svoje. Čeprav gledano kratkoročno dosežejo želeno, slej ko

prej začutijo tudi posledice svojih manipulacij in ljudje postanejo do njih

nezaupljivi.

Asertivna komunikacija oz. obnašanje je »uveljavljanje samega sebe« (Chalvin v

Kavaš, 2011, str. 12). Osebe, ki uporabljajo tovrstno komunikacijo, se zavedajo tako

svojih vrlin kot tudi svojih pomanjkljivosti. Svojih občutkov, potreb in interesov ne

skrivajo pred drugimi, temveč se jih zavedajo in jih znajo tudi izraziti. Znajo

postaviti meje, zavedajo se svojih pravic in odgovornosti ter z ljudmi ravnajo

spoštljivo, takšno ravnanje pa pričakujejo tudi od drugih.

Asertivna komunikacija temelji na aktivnem poslušanju sogovornika, na izražanju

svojih misli, občutkov in želja. V komunikaciji uporabljamo specifične trditve in ne

posplošitev, govorimo o vedenju osebe in ne o njenih osebnostnih lastnostih,

spoštujemo sogovornika in se zavedamo, da ko nas nekdo v svoji izjavi poniža in ne

spoštuje, je to izjava o njem in ne o nas.

Za boljše sporazumevanje imejmo v mislih tudi sledečih 10 zapovedi:


25

1. Kaj želim povedati?

2. Govorimo jasno in ne uporabljamo dvoumnih besed.

3. V pogovoru uporabljajmo dejstva in čustva.

4. Pozorno poslušajmo.

5. Opazujmo sogovornikovo neverbalno komunikacijo.

6. Ne oddaljujmo se od bistva pogovora.

7. Preverimo, ali nas je sogovornik res pravilno razumel.

8. Bodimo pripravljeni dodatno razložiti svoje misli.

9. Zavedajmo se, da vsak vidi stvari iz svoje perspektive.

10. Neprestano se izpopolnjujmo pri sporazumevanju.

4.3 Postanite vidni

Obstaja velika verjetnost, da vas veliko delodajalcev še ne pozna. Ne vedo, da

obstajate, kakšna znanja, izkušnje in veščine imate. Kako naj vas torej povabijo na

razgovor ali se odločijo, da ste prav vi tisti, ki ga iščejo?

Poti do delodajalcev je več. Lahko jih pokličemo, jim pošljemo ponudbo in

življenjepis ali pa se pri njih zglasimo kar osebno. Vse tri možnosti lahko uporabimo

tako v primeru, ko ima delodajalec razpisano delovno mesto, kot tudi v primeru, ko

točno določeno delovno mesto ni razpisano. Ne glede na to, katero možnost

izberemo, je potrebna predhodna priprava.

Na eno delovno mesto se prijavi veliko število kandidatov, kar pomeni, da mora

delodajalec našo predstavitev zaznati kot kakovostno, domiselno in izvirno. To je

mogoče doseči s predhodno pripravo, v okviru katere je potrebno razmisliti o 3

stvareh:

1. Kaj predstavljam? Predstavljam svojo primernost za delo, svoja znanja,

izkušnje, spretnosti in sposobnosti, tako da predstavimo dosedanje uspehe in

dosežke. Zato moramo vedeti, kaj znamo, zmoremo in tudi kaj hočemo.

2. Komu se predstavljam? Predstavljam se delodajalcem, ki potrebujejo

nove sodelavce. Ne potegujemo se za »kakršnokoli delo«, temveč za konkretno

delovno mesto.

3. Čemu se predstavljam? Da bi delodajalci v nas videli primernega


26

kandidata in nas zaposlili.

4.4 Telefonski razgovor z delodajalcem

Zlata pravila telefonskega sporazumevanja:

1. Kličite ob primerni uri.

2. Po pozdravu se najprej predstavite.

3. Vaš glas naj bo primeren.

4. Spoštujte sogovornika.

5. Poslušajte sogovornika.

6. Med telefoniranjem ne počnite nič drugega.

7. Pogovor naj bo kratek in jedrnat.

Ko kličemo delodajalca, moramo vedeti, kdo je tista oseba, s katero se želimo oz.

nameravamo pogovarjati o zaposlitvi. Obvezno se predstavimo vsakič, ko se oglasi

druga oseba.

Pri telefonskem pogovoru z delodajalcem nam je lahko v pomoč naslednji načrt.

Najprej pozdravimo, se jasno predstavimo, povprašamo po osebi, s katero želimo

govoriti (gospod/gospa; vodja kadrovske službe). Če te osebe ni, povprašamo, kdaj

jo lahko pokličemo oz. s kom lahko govorimo v zvezi z zaposlitvijo. Ko dobimo

želeno osebo na telefon, se ponovno predstavimo in povemo, da kličemo v zvezi z

zaposlitvijo oz. oglasom. Postavimo vprašanje, ki je povezano s skritim delom

oglasa ali povprašamo po nejasno zapisanem pogoju za zaposlitev; prosimo za

pojasnilo ipd. Lahko povprašamo po možnosti za osebni razgovor ali po možnosti,

da bi vlogo oddali osebno. Na koncu se zahvalimo, zaželimo lep dan.

Vsekakor poskušamo doseči, da si nas bo delodajalec zapomnil. Ne smemo

pozabiti: z glasom lahko naredimo bistveno več kot le z vlogo.

4.5 Osebna predstavitev

Pripravite kratko osebno predstavitev, primerno za telefonski razgovor z delodajalcem. Ostali člani naj vaš nastop ocenijo; pozorni naj bodo na pohvalo . ___________________________________________________________________


27

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

4.6 Prijava (vloga, ponudba) za zaposlitev

IME IN PRIIMEK

moj naslov kraj, datum

telefon

NASLOV DELODAJALCA

Prijava na delovno mesto

ali Vloga za sprejem v delovno razmerje

ali Ponudba

Spoštovani g. ali ga. (ime in priimek),

UVOD: Vsebuje sporočilo, za katero delovno mesto kandidirate in kje ste

zasledili objavo delovnega mesta (če je bilo objavljeno).

JEDRO: je najpomembnejši del vaše prijave na delovno mesto. Vsebuje naj

podatke o tistih vaših delovnih izkušnjah, znanjih, spretnostih, osebnostnih


28

lastnosti, interesih ..., ki so potrebni za opravljanje dela, za katero se

potegujete. Predstavite jih opisno in izčrpno.

ZAKLJUČEK: je tudi pomemben del prijave, s katerim se poskušate nevsiljivo

najaviti na zaposlitveni pogovor. Tudi na tem mestu poskušajte biti čim bolj

izvirni in drugačni.

Lastnoročni podpis

Priloge: spričevala in druga dokazila (če jih delodajalec zahteva), priporočila

4.7 Nekaj pravopisnih pravil

Vloga naj bo napisana v odprtem, pozitivnem, optimističnem slogu.

Pazimo na rdečo nit ter zgradbo – uvod, jedro, zaključek.

Za vejico, piko, dvopičjem je presledek; presledek je tudi pred in za tremi

pikami (…).

V naslovu navedemo tudi ime delovnega mesta v rodilniku (2. sklonu) in v

spolu, ki nam ustreza.5

Pozorni smo na tipkarske napake. Besedilo preberemo vsaj trikrat, obvezno

tudi potem, ko je natisnjeno.

Za nagovorom je vejica,6 nadaljevanje besedila je z malo začetnico.7

Za ločili (vejica, pika, dvopičje ipd.) je presledek, tudi v datumu.

Trditev zaključimo s piko, klicaja načeloma ne uporabljamo.

Pazimo na ločevanje vezaja in pomišljaja ter na presledke.8

»Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.«

5 Npr. Prijava na prosto delovno mesto prodajalke, Vloga na delovno mesto skladiščnika

6 Spoštovani,

7 prijavljam se na razpis … / na spletnem portalu … / dobil sem informacijo … / razveselila sem se informacije

… 8 Vezaj večinoma pišemo brez presledkov in pomeni, da gre za eno besedo (e-pošta, poklicno-tehniško

izobraževanje), pomišljaj je daljši in ga uporabimo za premor. Piše se s presledkoma na obeh straneh. Računalniški program Word vezaj avtomatično podaljša v pomišljaj, če pravilno navedemo presledke (delal sem v skladišču – zaposlen sem bil kot viličarist).


29

Tri pike se uporabljajo za naštevanje, pred njimi ni vejice, pišejo se za

presledkom.

Pred itd. (in tako dalje) ni vejice; če je na koncu povedi, napišemo le eno

piko.

Beseda vnaprej se piše skupaj.

Raba besede v kolikor ni priporočljiva, bolje je uporabiti »če«.

Pišemo kratke povedi oz. pazimo na to, da so podatki v eni povedi med

seboj povezani.

Izogibamo se pogojnemu naklonu (Peklenik, 2010, str. 19).9

Pri pisanju prijave (vloge, ponudbe) moramo paziti:

da je napisana jasno, kratko in jedrnato,

da opisujemo to, kar znamo in želimo delati in ne tega, kar ne znamo ali ne

želimo,

da upoštevamo zahteve in želje delodajalca glede razpisanega delovnega

mesta,

da še pred pisanjem prijave (vloge ali ponudbe) zberemo čim več podatkov

o delovnem mestu, podjetju, naravi dela itd.,

da imamo na razpolago dovolj časa za pisanje prijave (vloge, ponudbe), ki jo

vedno pišemo sami,

da za vsako delovno mesto napišemo novo prijavo (vlogo, ponudbo).

Primer prijave (vloge, ponudbe) za zaposlitev na delovno mesto:

Marko Žen Bezjakova 64 1000 Ljubljana Kranj, 12. 3. 2012 tel. 01 644 43 33 KIJ – proizvodnja kovinskih izdelkov, trgovina Podgrad 12 Ljubljana Prijava na delovno mesto ključavničarja Spoštovani, 9 Namesto »Želela bi se prijaviti …« napišemo »Želim se prijaviti …«


30

na oglasni deski Urada za delo Ljubljana objavljate prosto delovno mesto ključavničarja. Ker sem se izšolal za ta poklic in imam bogate delovne izkušnje, sem se odločil kandidirati. Moja prva zaposlitev je bila v Tovarni kovinskih izdelkov Jasa v ročni obdelavi serijske proizvodnje. Izdelovali smo jamsko podporje in transportne trakove. Kmalu sem sprejel ponujeno delo v obratu individualne proizvodnje, kjer se je zahtevalo dobro poznavanje načrtov (tudi nemških) ter natančnost in vestnost pri delu. Kasneje sem opravljal delo planerja specialnih orodij za serijsko proizvodnjo. Spremljal sem proces od tehnološkega oddelka preko konstrukcije orodja do orodjarne, ki je orodje izdelala. Zadolžen sem bil tudi za vzdrževanje in njihovo obnovo. V strojni obdelavi sem zarisoval po zahtevah načrta in tehnološkega postopka naslednja dela: vrtanje, rezkanje, žaganje, avtogeno rezanje in podobno. Za to delo sem bil določen zaradi svoje natančnosti in doslednosti, povem pa lahko, da sem vsa doslej našteta dela opravljal z veseljem in odgovorno. Zelo se zanimam za delo pri vas in se bom vašemu vabilu na razgovor z veseljem odzval. Do takrat vas lepo pozdravljam.

Marko Žen

Priloga: življenjepis


31

4.8 Življenjepis

Osebni podatki: Ime in priimek: Janez Vzorec Datum rojstva: 20. 10. 1972 Državljanstvo: Slovensko Naslov: Kremenčkova ulica 12, 1000 Ljubljana GSM: 041 XX XX XX E-pošta: [email protected] Izobrazba:

2005 Vpis na fakulteto za organizacijske vede

– smer informatika

2001 Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana – smer

računalniški tehnik

1997 Srednja šola tehničnih strok Bežigrad, smer stojni tehnik – tehnolog

Delovne izkušnje:

2007 Skrbnih ključnih strank v nabavi in prodaji na področju strojne in

programske opreme, svetovanje in podpora strankam v podjetju XY

d.o.o.

2002–2005 Prodaja računalniške opreme ter vodenje in koordinacija skupnega

pomena v podjetju XZZ d.o.o., Ljubljana

2001–2002 Servisiranje računalniške opreme v podjetju XY d.o.o., Ljubljana

2000–2001 Proizvodnja osebnih in prenosnih računalnikov v podjetju XYZ d.o.o.,

Ljubljana

1999–2000 Komercialna dela v podjetju XXY d.o.o., Ljubljana

1993–1999 Dela v lastnem trgovskem podjetju XXX d.o.o., Ljubljana

1992–1993 Vodja računalniškega oddelka v konstrukciji v podjetju ZXY d.o.o.,

Ljubljana

–1992 Delo v razvojni konstrukciji prototipov v podjetju ZZX d.o.o., Ljubljana

Ostala znanja:

Angleščina – razumevanje, branje, govorjenje

Nemščina – razumevanje, branje

MS Office, internetne aplikacije

Opravljeno šolanje za HP, TCP/IP

Vozniški izpit B-kategorije

4.9 Prijava po e-pošti

Prijava po e-pošti ima tako prednosti kot slabosti. Prednost je v tem, da ima

delodajalec vsaj en naš podatek avtomatično shranjen, slabost pa, da ne oddamo

ničesar fizičnega; če ne dobimo odgovora, imamo včasih občutek, kot da sploh

nismo ničesar oddali. Po e-pošti oddane vloge in življenjepisi se vedno pošiljajo v

mailto:[email protected]


32

priponki. Poleg je obvezno potrebno napisati spremni tekst (gl. primer).

Spoštovani, v priponki vam pošiljam vlogo na delovno mesto prodajalke. Lepo vas pozdravljam in se veselim vašega vabila na razgovor. Tina Zajc

Ime dokumenta, ki ga pripnemo, mora vsebovati podatka o imenu delovnega

mesta ter naše ime in priimek (npr. Tina Zajc_Vloga_prodajalka) (Peklenik, 2010,

str. 16).

4.10 Ponudba za delo

Janez Aleš

Nazarjeva 34

4202 Naklo Naklo, 20. 4. 2010

MIZA D.O.O.

Ulica Rdečih tulipanov

1000 Ljubljana

PONUDBA ZA ZAPOSLITEV

Spoštovani gospod Mlakar,

morda boste v prihodnje potrebovali pridnega in natančnega mizarja z izkušnjami

v ladijskem mizarstvu, zato bi se vam rad predstavil.

Po poklicu sem mizar in imam večletne izkušnje z izdelavo ladijskega pohištva.

Trenutno sem zaposlen v podjetju Elan Marine v Begunjah, kjer izdelujem različne

sestavne sklope notranje in zunanje opreme za različne tipe plovil. Pri svojem delu

sem zelo natančen in potrpežljiv. Trudim se, da so moji izdelki najvišje kakovosti

ter modernih dizajnov, s čimer pripomorem k zadovoljstvu svojih nadrejenih,

posredno pa tudi k zadovoljstvu strank – naročnikov. S svojimi idejami in


33

izkušnjami sem večkrat pomagal pri uvedbi novih načinov izdelave in montaže

ladijskega pohištva in bil za to tudi nagrajen.

Poznam vse vrste lesa in njihove značilnosti ter postopke obdelave. Imam smisel za

oblikovanje in izdelovanje lesenih izdelkov ter pohištva. Opravljati znam vse faze

izdelave pohištva, od priprave načrta, razreza, oblikovanja, sestavljanja, do

brušenja in lakiranja ter ne nazadnje montiranja.

Sedaj si želim novih izzivov ter pridobitev novih znanj in spretnosti, in ker vaše

podjetje slovi po tem, da vam izobraževanje kadra veliko pomeni, bom z veseljem

postal član vašega kolektiva.

Vesel bom vašega povabila na pogovor, kjer vam bom lahko podrobneje predstavil

svoje znanje, spretnosti in delovne izkušnje.

Veliko poslovnih uspehov Vam želim.

Janez Aleš

PRILOGE:

- Dokazilo o izobrazbi

- Življenjepis

- Slike mojih izdelkov

- Pohvala za inovatorja leta

- Priporočilo in reference

Katere so prednosti in slabosti prijave (vloge) na objavljeno delovno

mesto ter katere so prednosti in slabosti ponudbe?


34

4.11 Zaposlitveni razgovor

Na zaposlitveni razgovor glejte kot na poslovni sestanek: vi imate znanja,

kompetence ipd., delodajalec nudi delo. Glavni namen zaposlitvenega razgovora za

delodajalca je ugotoviti, ali ste zanj najprimernejši kandidat. Zato je pomembno, da

se predstavite v najlepši luči.

Vsako vabilo na zaposlitveni razgovor je velik uspeh, hkrati pa tudi velika

odgovornost. Vabilo na razgovor pomeni, da ste delodajalca že prepričali o svojih

kvalitetah, zavedati pa se morate, da niste edini, ki mu je to uspelo.

Delodajalci običajno na razgovor pokličejo več kandidatov in si tako poskušajo

ustvariti svoj pozitivni vtis o bodočem sodelavcu, zato je zelo pomembno, da se

izkažete tudi na razgovoru. Slednje je lažje doseči z dobro pripravo, ki naj vključuje

še dodatno zbiranje informacij o podjetju, zaposlenih itd. in razmišljanje o

potencialnih vprašanjih, ki vam jih lahko zastavi delodajalec na razgovoru, ter vaših

odgovorih.

Priporočila za zaposlitveni razgovor:

1. Na razgovor pridemo le nekaj minut prej. Ne zamujamo; da pa ne bi zgrešili

stavbe ali vhoda, si natančno ogledamo lokacijo na zemljevidu ali »v živo«. Če

smo prišli prezgodaj, ne vstopajmo v prostor za razgovore, ne motimo

zaposlenih pri delu; najbolje je, da počakamo v bližini. Neposredno pred

razgovorom ne kadimo in nikakor ne pijemo alkohola.

2. Uredimo se delovnemu mestu in svojim zmožnostim primerno. Počutiti se

moramo udobno, zato se tako tudi oblečemo (in ženske naličijo). Nikakor ne

Kakšna oseba name naredi dober prvi vtis?

Nikoli ne dobimo druge možnosti, da bi naredili dober prvi

vtis.


35

pretiravamo z dišavami in nakitom. Velja, naj bo vsak iskalec zaposlitve urejen,

čist (moški obriti oz. z urejeno brado). Prav je, če je mogoče, da poskrbimo za

telesno urejenost ter za čista in zlikana oblačila.

3. Pred razgovorom počakamo; tudi če zamujajo, se ne pritožujemo; pokažemo

veliko mero razumevanja.

4. Delodajalcu oz. kadroviku ne ponujamo roke; gostitelj je tisti, ki prvi ponudi

roko.

5. Odgovarjamo na vprašanja, ne okolišimo, držimo se svojega občutka – če

menimo, da smo premalo povedali, dopolnimo, nikakor pa ne govorimo »v tri

dni«.

6. Na koncu razgovora se zahvalimo; rokujemo se le na pobudo sogovornika.

Skušamo zapustiti prostor s čim manj ropota (Peklenik, 2010, str. 24, 25).

»Vstopili ste v pisarno sogovornika …,

se nasmehnili,

ga pogledali v oči,

primerno krepko stisnili roko (ne mlačno in ne premočno),

se glasno predstavili z imenom in priimkom,

postali, dokler vam niso ponudili sedeža,

se usedli pokončno, noge postavili na tla,

ponovno pogledali sogovornika v oči.

Zdaj se pogovor začenja.

Govorite dovolj glasno, razločno in z navdušenjem.10« Delodajalec si želi izbrati kandidata, ki bo zmogel izpolnjevati zahteve delovnega

mesta, se bo dobro ujel z drugimi sodelavci in doprinesel k rezultatom podjetja. Da

bi ugotovil, kdo izmed kandidatov je najprimernejši, želi pridobiti odgovore na

določena, bolj ali manj standardna vprašanja.

10

Ivanuša Bezjak, 1995, str. 98


36

Katere so tiste osebnostne lastnosti, na katere ste ponosni? Predstavite jih ostalim

članom v skupini. Če težko govorite o svojih prednostih, razmislite, kaj so vam rekli

tisti, ki so vas pohvalili (nekdanji delodajalci, starši, otroci idr.).

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Katerih svojih osebnostnih lastnosti ne bi želeli razkriti delodajalcu in kako bi jih predstavili, ne da bi si s tem zaprli vrata v zaposlitev?

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

4.12 Tipična vprašanja na razgovoru

Povejte kaj o sebi …

Ali ste že kdaj opravljali to vrsto delo?

S katerimi orodji ali opremo ste delali?

Kje ste bili nazadnje zaposleni in kaj ste delali?

Zakaj ste zapustili zadnjo službo?

Zakaj želite delati ravno v našem podjetju?

Kakšno plačo pričakujete?

Zakaj bi zaposlili vas in ne koga drugega?

Koliko ste bili odsotni z dela v zadnji službi?

Kako je z vašim zdravjem?

Kdaj bi lahko začeli delati?

Katera je vaša največja vrlina?

Katere so vaše prednosti in slabosti?

Koliko ste stari?

Imate še vi kakšno vprašanje?

Na razgovoru lahko dobimo tudi kakšno neprijetno vprašanje. Nekatera so že

omenjena na prejšnjih straneh, nekaj je zapisanih spodaj. Razmislite, kako bi

odgovorili nanje.


37

Kadite?

Kaj boste najprej naredili, ko se zaposlite?

Koliko časa ste prijavljeni na Zavodu?

Kako to, da že ________ mesecev/let iščete zaposlitev?

Kaj delate sedaj, ko ste brezposelni?

Kako to, da ste zamenjali toliko zaposlitev?

Kako ste se razumeli s sodelavci?

Kaj vam pomeni zaposlitev?

Kakšen tip ljudi vas spravi »iz tira«?

Kako delate, če ste pod pritiskom?

Kaj vas motivira za delo?

Kako se izognete napetim situacijam?

Kako rešujete konflikte in probleme?

Poleg teh običajnih in neprijetnih vprašanj lahko naletite tudi na »nezakonita«

vprašanja, na katera niste dolžni odgovoriti. Težava je seveda v tem, da si lahko z

jasnim nasprotovanjem zaprete vsa vrata. Primeri nezakonitih vprašanj:

Koliko otrok imate?

Ali ste pogosto bolni?

Kaj menite o ljudeh druge rase?

Katere veroizpovedi ste?

Na nezakonita vprašanja lahko odgovorimo na tri načine:

1. »Preslišimo«, da je šlo za nezakonito vprašanje in pač odgovorimo.

2. Sogovornika skušamo prepričati, da odgovor na to vprašanje nikakor ni

povezan z delom.

3. Upremo se vprašanju, češ da nam tega že ni treba razlagati.

Kako bi odgovorili delodajalcu na nezakonito vprašanje?


38

4.13 Analiza razgovora

Pomembno je, da analiziramo in ocenimo vsak korak v procesu iskanja zaposlitve,

tudi zaposlitveni razgovor, in to čim prej po zaključku. Takšna analiza nam pomaga

odkriti šibke točke in ponuja priložnost za učenje in razvijanje. Zapišite si čim več

vprašanj z zaposlitvenega razgovora in svojih odgovorov nanje.

Kdaj so vaše možnosti, da dobite zaposlitev, manjše?

Slabo poznavanje podjetja: delodajalci pričakujejo, da se boste pozanimali o

delovnem mestu in njihovem podjetju. Če tega ne storite, menijo, da niste dovolj

zainteresirani.

Slabše odgovarjanje na vprašanja: če se ne poznate dovolj oziroma tega ne

znate povezati s potrebami delodajalca, potem tudi delodajalec ne more sklepati,

ali ustrezate njegovim zahtevam.

Niste postavili dodatnih vprašanj: če ne postavite dodatnih vprašanj, si lahko

delodajalec razlaga, da je vaše zanimanje premajhno.

Premalo samozavesti: če sami dvomite v svoje kompetence za uspešno

opravljanje nekega dela, bo to zaznal tudi delodajalec.

Negativen nastop: če ste nastopali preveč nastopaško, kritizirali prejšnje

sodelavce ali delodajalca, če se slabše znajdete v spornih situacijah, se bo

delodajalec spraševal, kako se boste vključili v njegovo delovno okolje.

Drugi kandidati: možno je, da ste vse naredili optimalno, a kljub vsemu niste

dobili zaposlitve. Pri iskanju zaposlitve se nenehno srečujete s konkurenco velikega

števila drugih iskalcev zaposlitve. Tudi za delodajalce je včasih težko izbrati eno

osebo izmed več zelo dobrih kandidatov. Na koncu lahko sprejmejo odločitev na

podlagi dobrega občutka ali intuicije. Naučite se čim več in pojdite naprej!

4.14 Zahvalno pismo

Zahvalno pismo pri nas še ni zelo uveljavljena praksa, kljub temu pa obstaja kar

nekaj delodajalcev, ki bodo zahvalnega pisma veseli. Poudariti je treba, da

zahvalno pismo napišemo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Iskalec zaposlitve ima jasen občutek, da se je med njim in delodajalcem

»zgodila« kemija.

Iskalec zaposlitve se je na razgovoru resnično dobro počutil in si želi delati v


39

tem delovnem okolju.

Iskalec zaposlitve ima občutek, da bo delodajalec pismo prav razumel.

Iskalec zaposlitve odda pismo isti dan, ko je bil na razgovoru.

Besedilo zahvalnega pisma ima popolnoma enako obliko kot vsako drugo poslovno

pismo (oba naslova, kraj in datum, naslov (zahvalno pismo), nagovor in kratko

besedilo. Pomembno je napisati, za kaj se zahvaljujemo. To je zelo odvisno od

okoliščin (Peklenik, 2010, str. 27).

Ime, priimek Naslov Kraj in datum Naslov delodajalca Spoštovani g. Novak, hvala za današnji zaposlitveni razgovor za delovno mesto vodje prodaje, kjer sem imel priložnost spoznati vaše podjetje in zaposlene v njem. Menim, da lahko s svojimi predstavljenimi delovnimi izkušnjami in kompetencami doprinesem k uresničitvi vaših poslovnih ciljev. Še enkrat hvala za vaš čas in informacije. S spoštovanjem,

Matej Petek

Napišite primer zahvalnega pisma.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


40

4.15 Pogodba o zaposlitvi

Podpis pogodbe o zaposlitvi je sestavni del vsake nove zaposlitve. Pomembno je, da pred podpisom pogodbo dobro pregledamo in delodajalca povprašamo o morebitnih nejasnostih.

POGODBA O ZAPOSLITVI OSNOVNE DOLOČBE

1. člen

Pogodbeni stranki s to pogodbo urejata medsebojne odnose iz delovnega razmerja. Glede pravic in obveznosti delodajalca in delavca, ki niso urejene s to pogodbo, se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št.42/02, 103/07), Kolektivne pogodbe _____________________ in splošnih aktov delodajalca, ter vse naknadne spremembe in dopolnitve navedenih aktov in predpisov.

2. člen

Pogodba o zaposlitvi se sklepa za določen čas 12 mesecev, s polnim delovnim časom, za opravljanje dela na delovnem mestu »prodajalec«. DELA IN NALOGE

3. člen

Na delovnem mestu, za katerega se sklepa ta pogodba o zaposlitvi, bo delavec opravljal predvsem naslednja dela in naloge: - ______________________ - ______________________ - ______________________

4. člen

V času trajanja te pogodbe je delavec dolžan v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom in kolektivno pogodbo, opravljati tudi druga dela, ki ne sodijo med dela delovnega mesta za katera se sklepa ta pogodba.

5. člen

Delavec je dolžan svoje delo opravljati skrbno, v skladu s pravili in zadnjimi dognanji stroke in v skladu z vsemi tehničnimi in drugimi predpisi.


41

KRAJ OPRAVLJANJA DELA

6. člen

Delo se opravlja v trgovini Lola, Tržaška 3, Ljubljana. DELOVNI ČAS

7. člen

Delovni čas delavca traja 36 ur tedensko v okviru 5 dnevnega delovnega tedna. V delovni čas se všteva efektivni delovni čas in čas za odmor v trajanju 30 minut.

8. člen

Delavec ne sme odkloniti določenega dela po izteku delovnega časa, če gre za delo, ki ga je v okviru izvedbe določenega projekta ali naloge potrebno opraviti.

9. člen

Razporeditev delovnega časa določi direktor pred začetkom novega koledarskega leta in se lahko med letom prerazporedi, če potrebe delovnega procesa to zahtevajo.

10. člen

Delavec je dolžan delati preko polnega delovnega časa v primerih in ob pogojih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih v 143. členu. PLAČA, NADOMESTILA, DODATKI IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI

11. člen

Plačilo za opravljeno delo po tej pogodbi je sestavljeno iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost (gibljivi del plače) in dodatkov.

12. člen

Za opravljeno delo pripada delavcu za poln delovni čas, ob upoštevanju zahtevnosti dela, doseganju normalnih delovnih rezultatov in normalnih delovnih pogojev za 174 ur po tej pogodbi mesečno osnovna bruto plača v višini 580,00 EUR.

13. člen

Delavcu pripada tudi del plače za delovno uspešnost (gibljivi del plače), ki jo določi


42

direktor družbe na podlagi osebne presoje.

14. člen

Delavcu pripada dodatek na delovno dobo najmanj v višini 0,48% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

15. člen

Poleg plače pripadajo delavcu še povračilo stroškov za prehrano.

16. člen

Plačilno obdobje po tej pogodbi predstavlja koledarski mesec. Plačilo za opravljeno delo se delavcu izplača najkasneje 19. dan v mesecu za pretekli mesec. Če pade plačilni dan na dela prost dan, je plačilni dan prvi naslednji delovni dan. Plačilo se izvrši na račun, ki ga določi delavec. LETNI DOPUST IN REGRES

17. člen

Delavcu pripada letni dopust v višini 21 dni. Delavec ima v primeru, če mu preneha delovno razmerje preden pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu preneha delovno razmerje pred 1. junijem v tekočem letu, pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.

18. člen

Izrabo dopusta določa in odreja glede na potrebe delovnega procesa delodajalec. Delavec ima pravico, da dvakrat po en dan dopusta izkoristi na dan, ki ga sam določi. O nameravani izrabi mora pisno obvestiti delodajalca 5 delovnih dni pred izrabo.

19. člen

Delavcu poleg letnega dopusta pripada tudi regres v višini minimalne plače in se mu izplača najkasneje do 1. julija. Če delavcu pripada le sorazmerni del letnega dopusta, mu pripada le sorazmerni del regresa. OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK


43

Obveznosti delavca: 20. člen

1. Vestno opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. 2. Upoštevanje zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. 3. Spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu. 4. Obveščanje delodajalca o okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. 5. Vzdrževati se vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Obveznosti delodajalca:

21. člen

1. Zagotavljanje dela in potrebnih sredstev za delo. 2. Zagotavljanje varnih delovnih razmer v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter Izjavo o varnosti z oceno tveganja. 3. Plačilo za opravljeno delo v višini, na način in v roku določenih s to pogodbo. 4. Varovanje delavčeve osebnosti in varovanja osebnih podatkov delavca. IZOBRAŽEVANJE

22. člen

Delavec ima pravico in dolžnost do dodatnega izobraževanja v skladu s pogoji, ki jih določi delodajalec. Če delavca na izobraževanje napoti delodajalec, mu ta stroške izobraževanja poračuna pri naslednji plači. V primeru, da traja izobraževanje več kot 5 delovnih dni, pogodbeni stranki uredita pravice in obveznosti iz izobraževanja s posebno pogodbo o izobraževanju s katero se delavec zaveže, da ne bo prekinil delovnega razmerja najmanj 1 leto po zaključenem izobraževanju. POSLOVNA SKRIVNOST

23. člen

Delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu poslovnih skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu ali v zvezi z delom pri delodajalcu. Poslovno skrivnost tvorijo poleg podatkov, ki so določeni z internimi akti, tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela


44

nepooblaščena oseba. Za kršitev poslovne skrivnosti je delavec odgovoren v skladu z določbami odškodninskega prava. KONKURENČNA PREPOVED

24. člen

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja direktorja družbe za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo, ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Kršitev konkurenčne prepovedi se šteje za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in predstavlja razlog, da delodajalec delavcu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi.

25. člen

V primeru kršitve konkurenčne prepovedi lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode. KONKURENČNA KLAVZULA

26. člen

Delavec bo na delovnem mestu »prodajalec« pridobival specifična znanja in zveze, ki so plod delodajalčeve dejavnosti, zato se delavec zavezuje, da 3 leta po prenehanju pogodbe o zaposlitvi po njegovi volji ali krivdi, teh znanj in zvez ne bo izkoriščal za svoj ali tuj račun. Ob zahtevku za začetek izplačevanja nadomestila je delavec dolžan sporočiti tudi ali je zaposlen in kakšne dohodke pridobiva pri tem. Sporočiti mora tudi vsako spremembo zaposlitve oz. dohodka. Če delavec tega ne sporoči in delodajalec delavcu izplača nadomestilo, ki presega razliko med delavčevo povprečno plačo pred prenehanjem delovnega razmerja in delavčevim zaslužkom v času trajanja konkurenčne klavzule, je dolžan delodajalcu vrniti preveč izplačano nadomestilo. Če delavec krši konkurenčno klavzulo, je dolžan delodajalcu povrniti nastalo škodo in izgubljeni dobiček. Stranki te pogodbe soglašata, da delodajalec delavca lahko ob ali po prenehanju delovnega razmerja pisno odveže konkurenčne prepovedi in v tem primeru ne velja obveznosti delodajalca do plačila preostalega nadomestila po tej pogodbi. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI


45

27. člen

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi s 3 mesečnim odpovednim rokom. O višini odpravnine se dogovorita s posebno pogodbo. Delavec lahko odpove to pogodbo o zaposlitvi s 4 mesečnim odpovednim rokom.

28. člen

Kršitev posameznih določb te pogodbe pomeni pravno podlago za odpoved te pogodbe za obe stranki v skladu z določili zakona. KONČNE DOLOČBE

29. člen

Pogodbeni stranki se obvezujeta čuvati vse podatke, ki se nanašajo na konkretno opredelitev pravic in obveznosti v tej pogodbi, kot zaupne in jih ne smeta sporočati tretjim osebam.

30. člen

Delavec se je pred podpisom pogodbe seznanil z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela na delovnem mestu oziroma pri delu, za katero se sklepa ta pogodba o zaposlitvi. Dejstva iz prvega in drugega odstavka tega člena delavec potrjuje s podpisom te pogodbe o zaposlitvi.

31. člen

Delavec s podpisom te pogodbe podaja pisno privolitev delodajalcu za uporabo in obdelavo svojih osebnih podatkov z namenom sklenitve delovnega razmerja in izvajanjem pogodbe o zaposlitvi.

32. člen

Za ureditev ostalih elementov delovnega razmerja stranki lahko skleneta aneks k tej pogodbi o zaposlitvi.

33. člen

Ta pogodba je sestavljena v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod delavec, enega pa delodajalec.


46

V Ljubljani, dne 06. 05. 2011 Delavec: Delodajalec: _____________________ _____________________ _____________________ _____________, direktor _____________________

________________________________, ki jo zastopa direktor _________________ (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) In ___________________, roj. ________________, stan. _______________________ __________________, po poklicu (v nadaljnjem besedilu: delavec) sklepata

POGODBA O ZAPOSLITVI št. _________

OSNOVNO DOLOČBE 1. člen

Pogodbeni stranki s to pogodbo urejata medsebojne odnose iz delovnega razmerja. Glede pravic in obveznosti delodajalca in delavca, ki niso urejene s to pogodbo, se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št.42/02, 103/07), Kolektivne pogodbe _____________________ in splošnih aktov delodajalca, ter vse naknadne spremembe in dopolnitve navedenih aktov in predpisov.

2. člen

Pogodba o zaposlitvi se zaradi začasno povečanega obsega dela sklepa za določen čas 12 mesecev, od _________ do __________, s polnim delovnim časom, za


47

opravljanje dela na delovnem mestu »__________________«, ki je razvrščeno v _______. tarifni razred.

3. člen

Delavec začne z delom po tej pogodbi dne _______________. Od tega dne dalje tudi učinkuje za pogodba o zaposlitvi. V primeru, če delavec tega dne iz upravičenih razlogov ne začne delati, se šteje, da je pogodba vseeno sklenjena. DELA IN NALOGE

4. člen

Na delovnem mestu, za katerega se sklepa ta pogodba o zaposlitvi, bo delavec opravljal predvsem naslednja dela in naloge: - ______________________ - ______________________ - ______________________

5. člen

Delavec se zavezuje, da bo poleg prej navedenih del, opravljal tudi druga dela, ki so z njimi povezana oziroma, ki so potrebna za uspešen rezultat opisanega dela.

V času trajanja te pogodbe je delavec dolžan v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom in kolektivno pogodbo, opravljati tudi druga dela, ki ne sodijo med dela delovnega mesta za katera se sklepa ta pogodba.

6. člen

Delavec je dolžan svoje delo opravljati skrbno, v skladu s pravili in zadnjimi dognanji stroke in v skladu z vsemi tehničnimi in drugimi predpisi. Delavec je dolžan svoje delo opravljati pravočasno, t.j. v dogovorjenih oziroma postavljenih rokih. O vsakršni predvideni zamudi, odstopanju od postavljenih nalog ali kakršnihkoli drugi spremembi, ki odstopa od načrtovanega dela, je dolžan obvestiti nadrejene. KRAJ OPRAVLJANJA DELA

7. člen

Delo se opravlja v vseh poslovnih prostorih na sedežu delodajalca in v vseh


48

dislociranih enotah delodajalca, na terenu in na službenem potovanju. DELOVNI ČAS

8. člen

Delovni čas delavca traja 40 ur tedensko v okviru 5 dnevnega delovnega tedna. V delovni čas se všteva efektivni delovni čas in čas za odmor v trajanju 30 minut.

9. člen

Delavec ne sme odkloniti določenega dela po izteku delovnega časa, če gre za delo, ki ga je v okviru izvedbe določenega projekta ali naloge potrebno opraviti.

10. člen

Razporeditev delovnega časa določi direktor pred začetkom novega koledarskega leta in se lahko med letom prerazporedi, če potrebe delovnega procesa to zahtevajo.

11. člen

Delavec je dolžan delati preko polnega delovnega časa v primerih in ob pogojih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih v 143. členu. PLAČA, NADOMESTILA, DODATKI IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI

12. člen

Plačilo za opravljeno delo po tej pogodbi je sestavljeno iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost (gibljivi del plače) in dodatkov. Del plače je lahko tudi plačilo oz. nagrada na podlagi uspešnosti poslovanja podjetja, če tako po preučitvi poslovnih rezultatov določi delodajalec.

13. člen

Za opravljeno delo pripada delavcu za poln delovni čas, ob upoštevanju zahtevnosti dela, doseganju normalnih delovnih rezultatov in normalnih delovnih pogojev za 174 ur po tej pogodbi mesečno osnovna bruto plača v višini ______________ EUR.

14. člen

Delavcu pripada tudi del plače za delovno uspešnost (gibljivi del plače), ki jo določi


49

direktor družbe na podlagi kriterijev ocenjevanja uspešnosti delavca.

15. člen

Učinkovitost izvrševanja delovnih obveznosti se ugotavlja na osnovi kriterijev in meril, ki so za stroko v katero spada delovno mesto normalna. Smatra se, da delavec normalno izpolnjuje svoje delovne obveznosti, če opravlja delo v predpisani kakovosti in dosega 100% predpisano količino delo.

16. člen

Delavcu pripada dodatek na delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

17. člen

Plača se lahko spremeni v skladu s spremembo predpisov ali kolektivnih pogodb oz. s spremembo notranjih aktov družbe.

18. člen

Poleg plače pripadajo delavcu vsi dodatki in nadomestila ter povračila stroškov po izhodiščnih stopnjah določenih s kolektivno pogodbo oz. splošnimi akti družbe.

19. člen

Plačilno obdobje po tej pogodbi predstavlja koledarski mesec. Plačilo za opravljeno delo se delavcu izplača najkasneje 15. dan v mesecu za pretekli mesec. Če pade plačilni dan na dela prost dan, je plačilni dan prvi naslednji delovni dan. Plačilo se izvrši na račun, ki ga določi delavec. LETNI DOPUST IN REGRES

20. člen

Delavcu pripada letni dopust v višini najmanj 20 dni in se odmerja na podlagi kriterijev iz kolektivne pogodbe oz. splošnih aktov delodajalca. Delavec ima v primeru, če mu preneha delovno razmerje preden pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu preneha delovno razmerje pred 1. julijem v tekočem letu, pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. Delodajalec določi delavcu letni dopust z obvestilom, praviloma v začetku


50

koledarskega leta za tekoče leto.

21. člen

Izrabo dopusta določa in odreja glede na potrebe delovnega procesa delodajalec. Delavec ima pravico, da dvakrat po en dan dopusta izkoristi na dan, ki ga sam določi. O nameravani izrabi mora pisno obvestiti delodajalca 5 delovnih dni pred izrabo.

22. člen

Delavcu poleg letnega dopusta pripada tudi regres v višini določeni s kolektivno pogodbo oz. splošnimi akti delodajalca in se mu izplača najkasneje do 1. julija. Če delavcu pripada le sorazmerni del letnega dopusta, mu pripada le sorazmerni del regresa. OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK Obveznosti delavca:

23. člen

1. Vestno opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. 2. Upoštevanje zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. 3. Spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu. 4. Obveščanje delodajalca o okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. 5. Vzdrževati se vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Obveznosti delodajalca:

24. člen

1. Zagotavljanje dela in potrebnih sredstev za delo. 2. Zagotavljanje varnih delovnih razmer v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter Izjavo o varnosti z oceno tveganja. 3. Plačilo za opravljeno delo v višini, na način in v roku določenih s to pogodbo. 4. Varovanje delavčeve osebnosti in varovanja osebnih podatkov delavca. IZOBRAŽEVANJE


51

25. člen

Delavec ima pravico in dolžnost do dodatnega izobraževanja v skladu s pogoji, ki jih določi delodajalec. Če delavca na izobraževanje napoti delodajalec, tudi krije stroške izobraževanja. V primeru, da traja izobraževanje več kot pet delovnih dni, pogodbeni stranki uredita pravice in obveznosti iz izobraževanja s posebno pogodbo o izobraževanju. POSLOVNA SKRIVNOST

26. člen

Delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu poslovnih skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu ali v zvezi z delom pri delodajalcu. Poslovno skrivnost tvorijo poleg podatkov, ki so določeni z internimi akti, tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Za kršitev poslovne skrivnosti je delavec odgovoren v skladu z določbami odškodninskega prava. KONKURENČNA PREPOVED

27. člen

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja direktorja družbe za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo, ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Kršitev konkurenčne prepovedi se šteje za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in predstavlja razlog, da delodajalec delavcu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi.

28. člen

V primeru kršitve konkurenčne prepovedi lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode. KONKURENČNA KLAVZULA

29. člen

Delavec bo na delovnem mestu » « pridobival specifična znanja in zveze, ki so plod delodajalčeve dejavnosti, zato se delavec zavezuje, da 1 leto po prenehanju pogodbe o zaposlitvi po njegovi volji ali krivdi, teh znanj in zvez ne bo


52

izkoriščal za svoj ali tuj račun. Po prenehanju delovnega razmerja delavec ne sme: - vabiti drugih delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, za delo pri delodajalcu konkurenčnih pravnih ali fizičnih osebah, - uporabljati podatkov, ki predstavljajo poslovno tajnost delodajalca. Če delavec zaradi spoštovanja navedene konkurenčne klavzule ne bo mogel pridobivati zaslužka, primerljivega njegovi plači pri delodajalcu, mu je delodajalec dolžan za čas spoštovanja konkurenčne klavzule mesečno izplačevati denarno nadomestilo v višini 1/3 povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Ob zahtevku za začetek izplačevanja nadomestila je delavec dolžan sporočiti tudi ali je zaposlen in kakšne dohodke pridobiva pri tem. Sporočiti mora tudi vsako spremembo zaposlitve oz. dohodka. Če delavec tega ne sporoči in delodajalec delavcu izplača nadomestilo, ki presega razliko med delavčevo povprečno plačo pred prenehanjem delovnega razmerja in delavčevim zaslužkom v času trajanja konkurenčne klavzule, je dolžan delodajalcu vrniti preveč izplačano nadomestilo. Če delavec krši konkurenčno klavzulo, je dolžan delodajalcu povrniti nastalo škodo in izgubljeni dobiček. Stranki te pogodbe soglašata, da delodajalec delavca lahko ob ali po prenehanju delovnega razmerja pisno odveže konkurenčne prepovedi in v tem primeru ne velja obveznosti delodajalca do plačila preostalega nadomestila po tej pogodbi. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

30. člen

Glede pogojev, načina in postopka za odpoved te pogodbe kakor tudi glede odpovednih rokov in odpravnin se neposredno uporabljajo določila zakona o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe oz. splošnih aktov družbe. Delavec lahko odpove to pogodbo o zaposlitvi s ________ mesečnim odpovednim rokom.

31. člen

Kršitev posameznih določb te pogodbe pomeni pravno podlago za odpoved te pogodbe za obe stranki v skladu z določili zakona. KONČNE DOLOČBE


53

32. člen

Pogodbeni stranki se obvezujeta čuvati vse podatke, ki se nanašajo na konkretno opredelitev pravic in obveznosti v tej pogodbi, kot zaupne in jih ne smeta sporočati tretjim osebam.

33. člen

Delavec se je pred podpisom pogodbe seznanil z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela na delovnem mestu oziroma pri delu, za katero se sklepa ta pogodba o zaposlitvi. Dejstva iz prvega in drugega odstavka tega člena delavec potrjuje s podpisom te pogodbe o zaposlitvi.

34. člen

Delavec s podpisom te pogodbe podaja pisno privolitev delodajalcu za uporabo in obdelavo svojih osebnih podatkov z namenom sklenitve delovnega razmerja in izvajanjem pogodbe o zaposlitvi.

35. člen

Za ureditev ostalih elementov delovnega razmerja stranki lahko skleneta aneks k tej pogodbi o zaposlitvi.

36. člen

Ta pogodba je sestavljena v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod delavec, enega pa delodajalec. V Ljubljani, dne ______________________ Delavec: Delodajalec: _____________________ _____________________ _____________________ _____________, direktor _____________________


54

5 PRILOGE Priloga 1: Tabela baza potencialnih delodajalcev

Podjetje Dejavnost Kontaktni podatki


55


56

Priloga 2: Seznam aktivnosti, namenjenih iskanju zaposlitve Kje in kako iščem zaposlitev

Zapisal/a bom imena potencialnih oseb za mreženje.

Poklical/a bom tri osebe z mojega seznama oseb za mreženje in pridobil/a informacije,

pomembne za iskanje zaposlitve.

Pripravil/a si bom kratko samopredstavitev, ki jo bom uporabil/a ob začetnem

kontaktu.

Obiskal/a bom naslednji zaposlitveni sejem.

S prijatelji bom izvedel/izvedla vajo neposrednega kontakta z delodajalci.

Osebno bom šel/šla v agencijo za zaposlovanje.

Kandidiranje na delovna mesta

Napisal/a bom prijavo, življenjepis za konkretno delovno mesto.

Trem osebam bom dal/a v pregled svojo prijavo in življenjepis.

Poiskal/a bom informacije o treh delodajalcih z mojega področja.

S svetovalcem se bom dogovoril/a za vključitev v delavnico za iskanje zaposlitve.

Naredil/a bom svojo osebno mapo (portfolio).

Svoj življenjepis bom shranil/a v spletno bazo iskalcev zaposlitve npr. e-CV.

Zaposlitveni razgovor

Zapisal/a bom odgovore na možna vprašanja delodajalca.

Zbral/a bom izkušnje petih ljudi o poteku njihovih zaposlitvenih razgovorov.

Poklical/a bom delodajalca in preveril/a, kako so odločili o moji vlogi.

Napisal/a bom zahvalno pismo po opravljenem zaposlitvenem razgovoru.

Naredil/a bom podrobno analizo zadnjega zaposlitvenega razgovora.

Skupaj s prijatelji bom vadil/a zaposlitveni razgovor.

Načrtovanje in spremljanje aktivnosti

Naredil/a bom akcijski načrt.

Dopolnila bom seznam aktivnosti in akcijski načrt.

Redno bom spremljal/a svoj napredek.

Nagradil/a se bom za dobro opravljeno aktivnost.

Povečal/a bom čas, vložen v iskanje zaposlitve.

Poiskal/a bom pomoč pri soočanju z negativnimi čustvi zaradi dosedanjih zavrnitev.


57

Priloga 3: Akcijski načrt

Časovna

opredelitev

Cilj

Nagrada za uspešno

dosežen cilj


58

6 VIRI IN LITERATURA

Asertivnost – sinteza odločnosti in empatije. Povzeto 7. 6. 2012 po http://www.cdk.si/soutripanje/st47/asertivnost.htm. Bolles, R. N. (2005). Kakšne barve je vaše padalo? Varaždin: Katarina Zrinski. Eržen, J. idr. (2006). Poti do dela in zaposlitve: gradivo za udeležence. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

E-svetovanje. Povzeto 25. 4. 2010 po

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/VescineIskanjaDela/Kandidiranje/UcniPrimerPrij

ave.aspx.

Ivanuša Bezjak, M. (1995). Kako iskati zaposlitev. Maribor: Rotis.

Kavaš, M. (2011). Asertivna komunikacija. Diplomsko delo, Kranj: B&B.

Mreža kadrov. Povzeto 25. 4. 2010 po

http://www.mrezakadrov.com/jobc.asp?id_clanka=86.

Niklanovič, S. idr. (2003). Delovni zvezek: Klub za iskanje zaposlitve. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Peklenik, A. (2010). Svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela. Interno gradivo,

Kranj: B&B.

Petrovič Erlah, P., Žnidarec Demšar, S. (2004). Asertivnost. Nazarje: Argos.

Rosenstein, N. (2007). Po korakih do prave zaposlitve: priročnik za uspešno kariero.

Ljubljana: Ambicij.

Sanchez, K. E. (2012). Pravila za postavljanje in členjenje ciljev. Poslovna asistenca,

št. 5, letnik XIX.

Svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela. Gradivo za udeležence. Ljubljana:

ZRSZ, Invel, Kadis.


59

Učinkovita komunikacija. Povzeto 23. 4. 2011 po

http://www.blazkos.com/ucinkovita-komunikacija.php.

Zaletel, A., Palčič, D. (2008). Kariera/09. Ljubljana: Moje delo d. o. o.

Zaposlitveni portal Moje delo. Povzeto 18. 4. 2010 po http://www.mojedelo.com.

Zaposlitveni portal Prošnja.info. Povzeto 18. 4. 2010 po

http://www.prosnja.info/primer-zivljenjepis.html.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Povzeto 24. 5. 2011 po

http://www.ess.gov.si/slo/ncips/Opis/KajJeCips.htm.

učinkovit nastop na trgu dela - bb.siučinkovit nastop na trgu dela 5 kadar nimamo postavljenih...

Documents