ulj fif zg1 pzv sno paleografija 01

8/19/2019 Ulj Fif Zg1 Pzv Sno Paleografija 01

1/37

PALEOGRAFIJA: ena od temeljnih pomožnih ved, ki s svojimi ugotovitvami omogoa nadaljne

inte!p!eta"ije teksta# P!ouuje po!eklo in !a$voj sta!ih pisav %%& !a$vidno i$ imena 'sta! ( pisati)#

* +#st# 'ko sko!aj vse ti# $godovinske vede $anejo postavljati temelje) se i$ pojma diplomatike

i$vila paleog!a-ija %%& $apisi na mehkih mate!ialih, po kate!ih se pi.e 'papi!us, pe!gament, papi!)#

Istoasno pa se uveljavijo tudi vede, ki p!ouujejo $apise na t!dih mate!ialih %%& $apise se klesa,

i$dol/e… 'kasneje se pisave na t!dih mate!ialih $ane !a$likovat od ostalih)# Paleog!a-ija se omeji na

papi!us, papi! in pe!gament# 0a omejitev velja .e danes#

Paleog!a-ija ui /!ati sta!e pisave %%& doloa p!avila p!episovanja, k!aj in sta!ost !okopisa in

ugotavlja mo!e/itne napake, ki so nastale p!i pisanju ali p!episovanju teksta# 1ovej.a gledanja ji

p!ipisujejo pomen p!i kultu!ni $godovini, kontinuiteta, pojasnjevanju stikov kultu!, kontinuiteta…

* s!ednjem veku .e ni /ilo pogojev $a njen nastanek %%& p!episoval"i sta!ih tekstov jih istoasno

pona!ejajo in te pisave mo!ajo o/vladati 'menihi v javnih služ/ah, uitelji, .tudentje, pisa!ji v

u!adih…) %%& p!e/!ali so sta!o pisavo, i$javili, da jo !a$umejo, p!episali in pot!dili p!epis#

2ta!e pisave že v s!ednjem veku o$naujejo kot sta!e, imenujejo jih tudi $ pose/nimi te!mini#

Po$najo ve v!st sta!ih pisav 'galika, /eneventana'3),…#)#

2istematino se je pisave p!episovalo od +#st# dalje

%%& diplomatine vojne %%& ponovno uveljavljeni sta!i p!ivilegiji -!an"oskih /enediktin"ev%%& se $avedali, da vse s!ednjeve.ke pisave niso živele naenk!at in po vsej Ev!opi, temve le v

posame$nih pasovih te! so sasoma $am!le ali se !a$vile v neko d!ugo# 4kva!jajo se $ $unanjimi

elementi $apisov#

* +5#st# se postavi te$a, da je .lo p!i !a$voju sta!ih pisav $a kontinui!an p!o"es %%& mlaj.e

pisave de!ivat ene same %%& !imske pisave6 ne pa de!ivati petih osnovnih na"ionalnih pisav# & 0e$a o

stalnem sp!eminjanju enega osnovnega tipa pisave# 2p!eminjanje po Ev!opi pa ni /ilo istoasno#

* +7# st# se povsod po Ev!opi paleog!a-ija uveljavi kot ena od dveh na kated!ah $a $godovino ali

-ilologijo '3)# P!injo se veliki p!ojekti i$dajanja vi!ov $a $godovino '8onumenta Ge!mani"a

9isto!ia)#

Ra$iskoval"i so ugotovili, da mo!ajo $nanje paleog!a-ije postavljati na vi.ji nivo %%& a!hivske


2/37

o$# paleog!a-ske .ole 'unaj, P!aga, Rim, *atikan, Pa!i$…)# 1a teh .olah se je p!ouevala kot

$nanstvena in ne le kot upo!a/na veda# O/stajajo .e danes# anes paleog!a-ija o/staja kot neke v!ste

pose/na veda na veini unive!$ s .tudijem $godovine#


3/37

Materiali in oblike zapisov:

Po$navanje lastnosti in !a$.i!jenosti mate!ialov je pomem/no $a dati!anje !okopisov# Od

kvalitete je odvisen nain pisanja# 1ekate!i mate!iali so /ili lastni le posame$nim !egijam :

Indija 'as Aleksand!a *elikega) ; palmovi listi6 Egipt ; t!akovi na mumijah6 #st) je sta!a !imska ku!$iva %%& klju/ stoletni !a$liki se sko!aj ne

!a$likuje6v Rimu se istoasno pi.e tudi na lesene ta/li"e, na o/!o/ju impe!ija se pojavljajo lesene

ta/li"e 'Anglija)6 v s!ednjem veku so jih uen"i upo!a/ljali $a uenje pisave in !aunanje te! pisatelji

$a svoje kon"epte

1ajpomem/nej.i antini mate!ial $a pisanje pa je /il papi!us '!astlina $ 1ila) %%&$aetek

$godovine knjige#6 nad i$delavo papi!usa je imel monopol Egipt %%& glavni t!g je /il v Aleksand!iji, v

Rimu le skladi.e in dokonna i$delava6 navadno v o/liki $vitka ' volumen,…)6 i$delano i$

vsest!ansko upo!a/ne !astline '"vetovi $a ok!as, ste/la $a pletenje, ko!enina $a ku!javo, oglje $a

!nilo, $a papi! upo!a/ljen st!žen)6 $a lepljenje papi!usovih t!akov so upo!a/ljali lepilo i$ moke,

osnovni list so nato o/!e$ali, $lepili in $ložili6 =AR0A je st!an papi!usa, na kate!i t!akovi teejovodo!avno, namenjena $a pisanje6 v !imski do/i so po$nali ve tipov papi!usa, imenovali so se po

delavni"ah, najsla/.a kakovost se upo!a/lja $a $avijanje /laga6 $aetek $vitka se je imenoval

p!otokolus, $akljuek pa eshatolon6 tekst je navadno tekel v veih stolp"ih, .i!okih ok# ?@ "m, dolg

pa je /il tudi po ve met!ov%%&$ato so ga $avili na palko%%&dodatno pove$an $ v!vi"o in sh!anjen v

.katli"o %%& na v!hu je o$naka vse/ine 'indeks)6 po p!ievanjih naj /i se $apise dalo sp!ati in nato na


4/37

papi!us ponovno pisati6 v ># st# ga upo!a/ljajo egipanski k!istjani6 na * ga v # st# i$pod!ine

pe!gament '/olj o/stojen na vlagi)6 na B ga upo!a/ljajo .e v $godnjem s!ednjm veku %%& listine

me!ovin.kih k!aljev do kon"a #st#%%& pape.ka pisa!na ga $a listine upo!a/lja do C#st# 'k!.anski

kodeksi)6 na $aton vpliva tudi i$su.evanje movi!ij v Egiptu 'movi!ja so pogoj $a gojenje) in

ost!ej.a klima na B6 v s!ednjem veku so sku.ali uvesti gojenje na 2i"iliji 'F!ide!ik II#) %%& poiskus ni

uspel6 ime p!eide na papi! 'p!av tako p!ide i$ *)

Pe!gament: pojavi se v po$ni antiki kot p!evladujo6 ka!ta'3) pe!gamena6 p!ej po$nali

Egipani 'v ># tisoletju p!#n#.t#)6 p!i.lo je do upo!a/e živalske kože v pisalne namene6 ime do/i po

mestu Pe!gamonu '$god/a antinih pis"ev: !ivalstvo med Aleksand!ijo 'Ptolomej) in Pe!gamonom),

ki v tem asu postane s!edi.e p!oi$vodnje pe!gamenta6 v Rimu +#st#n#.t# %%& napisano naj /i /ilo

veliko .tevilo lite!a!nih del6 od #st# dalje $amenjuje papi!us %%& nanj je lažje pisati 'gladkostmate!iala), možnost pisanja na o/eh st!aneh, ima enotno homogeno st!uktu!o6 je o/stojnej.i od

papi!usa, venda! mnogo d!ažji6 po$noantini sa!ko-agi i$ #st#%%& =!istus $ $vitkom v !oki, kasneje

pa ima v !oki kodeks6 vodilno vlogona B p!ev$ame v 5#st# %%& tudi v posvetnih pisa!nah6 nain

i$delave:živalsko kožo namoijo v apneno vodo, jo gladijo do istoe, napnejo v okvi! in jo

posu.ijo, nadaljna o/delava pa je !a$lina6 nain i$delave ostaja enak .e danes6 antini pe!gament je

/il $elo -in 'tenak, /el) %%& i$delano i$ ovje kože6 italijanski pe!gament i$ po$nega s!ednjega veka

%%& i$delan i$ ko$jih kož, p!evleen s k!edo6 i!"i in anglosasi upo!a/ljajo monej.o kožo telikov %%&

ne tako -in pe!gament6 v po$nem s!ednjem veku se uveljavi koža ne!ojenih jagnjet6 kvaliteta

pe!gamenta in i$/o! mate!iala $a $apis sta odvisna od sk!ipto!ija 'pe!gament i$delali sami):

seve!nja.ki % pe!gament 'navadno /olj g!o/, temnej.i %%& ka!ta tevtonika), južnja.ki pe!gament ' /olj

-in, /olj /el)6 glavna pomankljivost: velik st!o.ek %%& $a i$delavo nekega kodeksa na I!skem i$ #st#

'3) upo!a/ljenih C@@ kož6 pe!gament je /il t!žno /lago6 pisalo se je dvost!ansko in tudi po !o/ovih6

$a /a!vanje papi!usa so upo!a/ljali pu!pu! 'papi!us ni /ilo mogoe t!ajno o/a!vati) i$ neke v!ste

mo!skih polžev6 o/a!van pe!gament je /il na B upo!aljan le i$jemoma6 možno tudi i$/!isanje teksta

'možno tudi vek!at) %%& p!anje%%&palim-est6 na ta nain so o/delali $asta!ele $apise 'je$ik,

!e-o!me…)6 možnost /!anja palim-estov je odvisna od p!votnega !nila, naina odst!anitve in

keminih s!edstev 'v +7#st# so kemikalije unievale $apise)6 danes se $a /!anje palim-estov upo!a/lja

ult!avijolina osvetlitev in d!uga !aunalni.ka tehnologija6 najpogostej.i so do 5#, 7#st#%%& p!edvsem

so palim-este upo!a/ljali I!"i o$# njihovi menihi6 v s!ednjem veku je pe!gamentni kodeks omogoal

ok!a.evanje teksta s miniatu!ami in !a$ko.nimi ini"ialkami# % % % P!vi ini"ialke s!eamo v po$ni


5/37

antiki%%& o$naujejo $aetke poglavij# 2p!va so p!evladovali geomet!ijski liki, nato pa živalski

elementi# 1aj/olj $nani k!asitelji so I!"i# * ka!olin.ki do/i se pojavijo tudi ant!opomo!-ni

liki#6Pe!gament se kot i$kljuni mate!ial upo!a/lja do kon"a +#st# * novem veku so na pe!gamentu

le listine %%& $apisi s t!ajno v!ednostjo6 vsakdanje akte se pi.e na papi!#

Papi!: antika ga ni po$nala6d!uga imena $a papi!: va!ak, kahit 'a!a/#), ka!ta papi!i, ka!ta

/am/i"ijana, kutunea 'lat#)6 na B se pojavi .ele v +?#st6 o!ientalni mate!ial, p!oi$vodnjo i$na.li =itaj"i

'>#st#), su!ovine !astlinskega po!ekla6 od #st# so !astlinskim su!ovinam dodajali odpadne lanene

tkanine%%& dosežena veja p!ožnost, elstninost6 l#C+ se do sk!ivnosti dokopljejo Pe!$ij"i 'po!a$ijo

=itaj"e, /itka p!i 2ama!kantu) sasoma osvoji ves a!a/ski svet v +>#st# papi!ni mlini

'p!oi$vodnja papi!usa)6 p!oi$vodnja v k!.anskem delu v +?#st# 'sp!va v k!.anskem delu Dpanije in

v Italiji)6 * >#pol +#st#

posame$ni napisi na 2LO i$!pani .e danes6 Pape.ka pisa!na papi! $aneupo!a/ljati +#+?@ $a !egist!e6 1ajsta!ej.a listina l#++@7 na dvo!u k!alji"e Adelajde6 ovoljevali le $a

manj pomem/ne v!ste $apisov6 papi! ni t!ajno o/stojen6 p!va listina p!i nas i$ +?#st, l# +?+5'3) p!vi

mlin v edadu, p!i nas do >#pol#+#st# ni $nan no/en papi!ni mlin uvo$ i$ Italije6 L#+C7 Jan

=hisel postavi tak o/!at v Fužinah p!i Lju/ljani papi!ni"a *eve6 l#+7'3) o/!at v lju/ljanskem

p!edmestju, v istem asu v /ližini *ipave6 v +5#st# o/!ati v Radeah, užem/e!kuH6 O sta!ej.ih

mlinih pisal Jože 2olej 'B, letnik 5,7,+>)6 pe!gament je /il .e dolgo edini dovoljeni mate!ial, /il pa

je p!ed!ag $a množini tisk in ga je /ilo težko p!ido/ivati6 najsta!ej.i papi! je /il de/el in mehak6

ok#l#+?@@ navada, da papi! vse/uje vodni $nak 'na "elulo$o položijo $nak i$ ži"e) papi!nia!ja o$#

tova!ne6 teh $nakov je $nanih na tisoe omogoajo i$vo! papi!ja in pos!edno dati!anje teksta6

$a!adi i$!a/e so vodni $naki $ leti de-o!mi!ali ' $nani sta dve temeljni $/i!ki vodnih $nakov avto!jev

#

sam svoj !e"ept $a !nilo#


6/37

s!ednjem veku# !ugje upo!a/ljajo ptija pe!esa 'de/elej.a pote$a $apisa)# * +5# in +7#st# se

uveljavijo kovinska pe!esa 'sp!emenjen nain pisave)#

* s!ednjem veku je /ila osnovna op!ema vsakega pisa!ja: eno ali ve pe!es, k!eda $a /eljenje

pe!gamenta, >kamen imenovan plove", najmanj > !oga $a !nilo, oste! nož, /!itev $a !adi!anje

pe!gamenta, !avnilo, .ilo in .estilo $a o/likovanje st!ani, svine" $a i$delovanje !t te! oala#

Tehnika pisanja in prepisovanja

Antika: pisa! je navadno imel mate!ial na kolenih# 2!ednji vek: uveljavi se nagnjen pult# Roke p!i

kalig!a-skem pisanju: t!ije p!sti d!žijo pe!o 'dva sta sk!ena), teža pa sloni na ma$in"u ; nain

pisanja do +#st#

4na do/a $a pisa!ja: dolga6 najp!ej o/vladanje al-a/eta6 pouitev v ok!aj.evanju 'o/vladovanje

k!ati" in st!okovne te!minologije)6 neose/na pisava

vsi pi.ejo enako6 ka!olin.ki pisa! mo!alo/vladati vsaj pisave '!ke ( st!uktu!o !k ( pove$avo med !kamiH)6 v s!ednjem veku so

po$nali ve pisav pona!ejanje6 v s!ednjem veku so si umislili svoje pisa!je in jim tekst na!ekovali6

od # do +>#st# je veina pisanja nastala v samostanih pismenstvo se oh!ani v najveji me!i6 vsak

samostan je imel svoj sk!ipto!ij 'o/likovanje knjižni"e, i$delava svojega sloga, i$delava knjig $a

$unanje na!onike $a dena!)6 povp!ena dolžina delovanja pisa!ja do >@ let, !edki pisa!ji dejavni do

C@ let6 p!episovanje ene same knjige lahko vodja $aupal veim pisa!jem 'i$delava veih i$vodov)6 v

po$nem s!ednjem veku so p!i i$delavi !okopisa udeleženi: menihi, nune, kle!iki, duhovniki, župniki,

javni nota!ji, p!episovalske delavni"e, uitelji, .tudentjeH6 unive!$e v Pa!i$u,


7/37

1aj/olj !a$.i!jena skupina k!ati", ki je /ila v !a/i od antike do novega veka so t#i# sveta imena 'p!i.la

v lat# tekste i$ g!.kih antinih del)#

G!e $a sistem k!ati" 'kont!ak"ija), kje! je upo!a/ljen le $aetni in konni del /esede:

- 2 'desus) % 22 'san"tus), 2A

- KP2 '=!istus) % LR2 '"le!i"us)

- 2P2 'spi!itus) % EP2 'epis"opus)

- 12, 82 'dominus) % P


8/37

* s!ednjem veku so temeljile na antini dedi.ini, dodane pa so jim /ile nove va!iante# * +?#st#

p!ide do /uma na"ionalnih je$ikov v pisanju# 1ekate!ih k!ati" niso mogli ve upo!a/ljati#

o 5#st# so /ile k!ati"e v $apisih !elativno !edke: /olj ko neka pisava teži k popolnosti, manj k!ati"

upo!a/lja# 2p!va je pisava lepa, kasneje pa se $not!aj pisave !a$vije podtip pisave 'ni ve lepa)#

Baetki pisav so vedno lepi, kasneje pa ta postane neitljiva# =4RBI*1A pisava je hit!a,

nep!avilna pisava#

=!ati"e so se .e pose/ej namnožile v +># in +?#st#, ko je pot!e/a po vsakdanjih $apisih

'gospoda!sko poslovanje) /ot!ovala k temu, da so pisali vedno .i!.i sloji ljudi# *edno ve se je

ok!aj.evalo# 0o se dogaja $ !a$vojem ev!opske d!už/e#

P!o-esionalni pisa!ji so se v s!ednjem veku vadili v kalig!a-iji, pa tudi v hit!ostnem pisanju#

Od +>#st# dalje 's pojavom unive!$) se pojavijo spe"i-ine k!ati"e, lastne posame$nim vedam# Belo

so se !a$.i!ile suspen$ije

sistem !e.evanja 'od neke /esede so se oh!anili p!edvsem soglasniki,samoglasniki so i$pu.eni# Bnot!aj suspen$ij je /ilo ve skupin, ki so upo!a/ljale

pomožna $namenja 'pike, podpijaH):

% #I# id est % #m# '#n#3) enim % "on % e est % nnovo % s

smu

Pogosto so ok!aj.evali $adnji $log:

% Nue % /us % i6 o$# i: % h 'del !ke se p!e!ta) Q hae"

% 'o!um), nekate!i konni $log, pogosto v goti"i6 !epek je p!e!tan

* latin.ini so se $a množino upo!a/ljali:

% imp impe!ato! % impp impe!ato!es % imppp t!ije impe!ato!ji % A Augustus

% AA ve Avgustov

*eliko je /ilo suspen$ij, ki so nastale tako, da so o/d!žali le vsak $aetni $log v /esedi:

% 9R he!des 'dedii) % PP papa 'papež) % Nuiden

%R di"itu! P!i suspen$ijah je /ilo ok!aj.evalno $namenje vodo!avna !ti"a# * s!ednjem veku pa se je sp!emenila

v $anko np!: 'opom/a )

Po$namo dve skupini s!ednjeve.kih k!ati" kont!ak"ije:

- ista kont!ak"ija 'oh!anjena p!va in $adnja !ka)


9/37

- me.ana kont!ak"ija 'e je vmes .e kak.na !ka)

Ok!aj.evalna $namenja: # , % , S , H

* s!ednjem veku so namesto pik na o/eh st!aneh upo!a/ljali apost!o-#

* +@#st#: 'opom/a 5) 'kone" /esede na 4R)6 pogosto $namenje

e je nad vokalom /ila valovita, vodo!avna ali pokonna !ti"a, je to navadno pomenilo manjkajoi

$log, ki je vse/oval !ko R#

Pogoste k!ati"e so /ile tudi nadpisane !ke:% nT 'nod!o'3)) % uT 'ue!o'3))

% P 'pe!) % P'p!o) % P'p!ae)

INTERPUNKCIJA

e v antiki so $a lažjo /e!ljivost med /esede postavljali # , venda! se to ni o/d!žalo# o +7#st# so

pisave /!e$ inte!punk"ije#Od antike dalje so pike na:

- osnovni liniji: A #

- na $go!nji liniji: A U 'samo ena pika)

- na s!edini: A V

Pomen teh $nakov ni vedno jasen 'ni enotnosti)#

Blasti teolo.ka 'litu!gina) dela so $namenja mo!ala o/likovati, da je /il /!ale" vnajp!ej opo$o!jen,

kdaj dvigniti glas# Bato so poleg pik $aeli pisati tudi majhne !ti"e: W #j# ali W:j # * posame$nih

!eligijah so $aeli i$mi.ljati .e nova $namenja#

ŠTEI!KE

RI82=E D0E*IL=E

P!va $namenja so /ile v /istvu k!ati"e 'nekate!e .e sta!ej.e od latinskih pisav)# Osnovni $naki so

/ili:

I i$p!ožen p!st, * dlan, K dve dlani

2o posledi"a .tetja na p!ste, kasneje Rimljani p!ev$amejo od G!kov .tevilke $a +@@, +@@@ in C@#

+@@ Q ∼ , +@@@ Q φ 'I) 'opom/a 7) 8, C@ Q L, C@@ Q 'opom/a +@) ' I ) I )

Ba .tevilke so ponavadi upo!a/ljeli vsaj vodo!avno !ti"o, $a milijon np!# 8 '$elo !edko)

@@ Q ali 6 Q IIII I* 'danes)

Rimljani po$najo "elo pose/ne $nake $a ulomke 'opom/a ++)


10/37

0ekom s!ednjega veka se !imske .tevilke sp!emenijo va!iante p!i +@@%letni"ah in +@@@%i"ah

" m

III Q ?@@ 6 IIII Q @@@

ARA)

PI"AA ANTIKI

- =apitala 'danes velike tiskane !ke)

- =u!$ivna pisava i$ nje i$hajajo vse dana.nje lat# 8ale pisane !ke

loveku v p!adavnini je slika p!edmeta pomenila p!edmet sam 'slikovna pisava Q piktog!a-ija)#

Ra$voj k p!avi pisavi je v tesni $ve$i $ !eligijo ideog!a-ija# 2liko ne p!edstavlja ve p!edmet

sam, ampak .i!.o vse/ino 'hie!o#'3))# 2plo.na tenden"a p!#n#.t# je /ila ustva!iti s im manj $naki

=!eta in ipe! Feniani G!ki '+#tisoletje p!#n#.t#)# G!ki oh!anijo veino -enianskih

i$!a$ov $a $nake 'al-a, /eta,H)# odajo pa .e $nake $a vokale ; osnova $a kasnej.e ev!opske

pisave#

Latinski al-a/et je potome" B g!.ke pisave po pos!edovanju Et!u.anov, ki jo p!ilagodijo je$iku#

1ajve vpliva g!.ka kolonija 9alkis v J Italiji# 2p!va je /ilo >+ !k, od A do K# Potem dodajo .e X

in B# 8ed # in #st# pod g!.kim vplivom ; pisanje v menjajoi sme!i Q gust!akadon# Dele kasneje

se uveljavi pisanje od leve p!oti desni#

1e po$najo ose/nih imen !k kot G!ki 'kot je i$govo!)# 0o velja samo $a vokale# !ugim !kam

pa $a!adi lažje i$govo!jave dodajajo vokale '


11/37

1ajsta!ej.i $apis #, C# st#p!#n#.t# v gust!akadomu je na ,,!nem kamnuMM 'najden l#+577)#

Pisava se je najp!ej pojavila na kamnitih spomenikih# Latinska pisava se že v antiki 'od >#st#

nap!ej) deli na dva osnovna tipa:

+# majuskula A<

># .ti!i linijski sistem Q minuskula 'posame$ne k!e p!eko!aijo eno ali ve linij male tiskane

!ke)

eli se tudi na:

+# knjižna pisava 'medse/oj se k!ižata, istoasna upo!a/a, me.anje)

># ku!$ivna pisava 'navadno samo minuskula)6 !ke samo pove$ane

=njižne pisave so sta!ej.e 'svean i$gled, p!avilne, lepe, g!e /olj $a !isanje kot $a pisanje) od

ku!$ivne, !a$vile so se i$ epig!a-skih va!iant 'spomeniki)# 1a knjižno pisavo se v +C# st# op!e tudi

tisk# Je /olj kon$e!vativna, malo se sp!eminja

težje dati!anje#=u!$ivna pisava se o/likuje, ko neko "ivili$a"ija doseže splo.no stopnjo pismenosti v s!ed# smislu#

0eži.e je hit!ost in va!evanje s p!osto!om 'pe!gament)# =u!$ivne pisave se pi.e v enem $amahu#

P!av tu je najp!ej opa$na sp!emem/a stila vpliv na knjižno in potem spet na ku!$ivno pisavo#

B uved/o tiska se p!o"es vplivanja p!ekine, ku!$iva se tak!at naj/olj !a$vije 'sp!emem/e), knjižna

pisava pa $am!e# =u!$iva ni $am!la vse do danes# * +5#, +7#st do/i individualni $naaj ni ve

dveh enakih !okopisov# 2eveda je le%to od!a$ splo.nih dejavnikov !a$voja# Badnje stoletje, ko se je

.e pa$ilo na enoten i$gled pisave, je /ilo +5#st# 2ledi o/ve$no .olstvo .i!oki sloji $anejo pisati,

eni /olje, d!ugi sla/.e#

KAPITA!A

Epig!a-ska 'na kamnu, /!onu) dati!a C# in #st# p!#n#.t## 0ak $apis je oh!anjen tudi na eladi i$ *a

'desnaleva) * osnovi g!e $a dva tipa:

+# svean tip 'sko!aj kvad!atne !ke) Q 8O148E10AL1A =API0ALA

># aktna!ski tip 'dokumenta!ski tip), hit!ej.e na!ave: d!žavni akti, H !ke niso tako .i!oke,

tenden"a 333# 1ekate!i spomeniki vse/ujejo o/a tipa te pisave# Ba!adi p!osto!a se upo!a/ljajo

k!ati"e, inte!punk"ija .e ni !a$vita#

1a mehkih mate!ialih =1JI1A =API0ALA: o/staja istoasno $ epig!a-sko:

- kvad!atna

- !ustina pisava


12/37

0a o/lika majuskule se oh!ani do danes# !ke teh tipov so delno p!avilne, -o!mi!ane

p!opo!"ionalne !ke so enake vi.ine, !a$en


13/37

!ke# Pisanje vsakdanjih tekstov je /ilo svo/odno# Oh!anjena je na papi!usu, vo.enih ta/li"ah,

glini, svin"u# ati!anje je težko $a!adi !a$linih al-a/etov in individualnosti pisa!jev# Osnovno

naelo, ki se ga lahko d!žimo je, da je veje .tevilo ligatu! in težnja po p!eseganju dvolinijskega

sistema $nailnost mlaj.ih !okopisov# 1ajsta!ej.i oh!anjeni p!ime!ki so i$ +#st#n#.t# 'papi!usi i$

Egipta, vo.ene ta/li"e i$ a"ije, Pompeji) do #st#n#.t# 4po!a/lja se v poslovnem in vsakdanjem

življenju

M!AJŠA RIM"KA KUR#IA'minuskula)

Ra$vije se okoli l#>@@ 'sta!ej.a !imska ku!$iva in o/like knjižne pisave)# O/likuje se kot povsem

nova pisava veja pot!e/a pisanja, tehnina sp!emem/a kota pisanja '$asuk mate!iala $a C[\)

.e /olj ku!$ivna pisava# *!h je dosegla v ?#st#n#.t# in je $a!adi veje p!aktinosti povsem i$!inila

ku!$ivno majuskulo i$ vsakdanjega življenja 'po!ast pismenosti)# = uveljavitvi je p!e"ej p!ispevalatudi menjava mate!iala ; p!ožen pe!gament in gosje pe!o# G!e $a .ti!i linijski sistem osnova

vseh s!ednjeve.kih in novove.kih minuskulnih pisav# !ke imajo lahko .e ve o/lik# Lahko je

pove$ana "ela v!sti"a# =e! se je sp!emenil kot pisanja so postale pouda!jene navpine linije, ni ve

senenja, veliko je pove$av kje! se !ke dvigajo ena nad d!ugo ; i$!a$ita nep!opo!"ionalnost,

pov!.nost, odstaja ve o/lik iste !ke '$a!adi pove$av $ d!ugimi)# Belo veliko je ligatu! 'ena !ka

se np!# modno dviguje nad d!ugo, je $elo majhna)# Pisava je mono nagnjena na desno, povea se

.tevilo ok!aj.av#


14/37

0ipi se !a$likujejo od samostana do samostana 'samostanski ski!pto!ij)#

* Italiji jo imenujejo lango/a!dska, sta!oital# pisava, v Dpaniji vi$igotska, v Galiji me!ovin.ka#

Pomem/en je /il sk!ipto!ij samostana ,,


15/37

'-,h,p,l,N,g) g!edo /olj v glo/inoWvi.ino# #st# se vanj vpisujejo !oma!ji v

.tevilnih pisavah, ki p!iajo, kako se je pisalo v doloenem okolju#


16/37

P$!UNCIA!A

=njižna pisava, ki se je upo!a/ljala od C# do 7#st# '.lo naj /i $a polovino velikost, venda! je to

samo ime)# Je $adnja antina pisava, ki je nastala v po$ni antiki# 1i nastala i$ un"iale, ampak je

p!odukt mlaj.e !imske ku!$ive in un"iale# * nasp!otju $ un"ialo njen kanon ni tako st!oga 'hit!ej.e pisanje) in vse do 5#st# je /ilo na B p!e"ej samostanov, ki so gojili to pisavo '2al$/u!g, Fulda,

*e!onaH)# Ima %linijsko shemo, vpliv mlaj.e !imske ku!$ive, venda! so tu vse !ke loene in

enotne o/like# Od un"iale se !a$likujejo p!edvsem !ke a, /, d, e , -, g, p, !, u, n in m 'slednja dva

sta minuskulna) 'opom/a >>)

a je to un"iala, mo!ajo /iti take vsaj !ke#

0u je ve k!ati", ligatu!# o 5#st# /esede .e niso deljene s p!esledki# Po$namo o/do/ja 'od C# do

7#st#)#

+) o/do/je -o!mi!anja p!ed C#st#

>) C#%#st# najep.a

?) #st# o/do/je upadanja

) 5#,7#st# njena !a/a upada, umika se ka!olin.ki minuskuli#

*asih so !ke v nekem $apisu me.ani"a o/eh pisav, da /i lahko loili med un"ialnim in

polun"ialnim $apisom mo!ajo vsaj .ti!i !ke '/,g,m,sW!) imeti minuskulno o/liko, da lahko !eemo,

da g!e $a polun"ialni $apis# Pogostej.e so k!ati"e, ligatu!e, od inte!punk"ijskih $nakov najdemo vmlaj.ih kodeksih piko, ki pa se ne upo!a/lja dosledno, novi stavek se $ane $ poveano !ko, ki je

nekoliko dvignejena nad !to v!sti"e 'tudi p!i un"ialnih $apisih)# * sta!ej.ih kodeksih /esede niso

deljene v mlaj.ih pa vasih '+@#st#)#

o #st# nastane najlep.a pisava# 1a njej stojijo vse $godovinske s!ednjeve.ke pisave, tudi

ka!olin.ka pisava, ki je p!edhodni"a na.e pisave#

Od #st# postaja ta pisava sla/.a, se pa oh!ani vse do 5#, $aetka 7#st#, ko jo je nadomestila

ka!olin.ka minuskula#

Bnailnost pisav od 5#st# je kom/ini!aje veih pisav#

Polun"iala p!ide tudi na

tam umaknejo, je /ilo k!.anstvo $!injeno v alles '/!e$ stikov s kontinentom)# Ba!adi a!ijanstva

in palagij'3) v spo!u'3) $ Rimom# 1a I!skem je !a$vit tip !edovni.tva, ki temelji na333# * #st# se

po.lje go! skupino misiona!jev ti želijo pove$ati spet k!.anski svet# Dele v d!ugi polovi"i #st#


17/37

je ponovno dosežena enotnost med t!emi tipi k!.anstva 'sta!o/!itansko, novo !imsko in i!sko)#

Rokopis

* C#st#, ko so $aele na

umaknile, se k!.anstvo tu .e ni ut!dilo# Ostanki k!.antva so /ili potisnjeni v ales# Rimljani so

na Otok p!inesli tudi latinsko pismenost, venda! pa je ves ta as keltska kultu!a oh!anila svoje

avtohtone elemente# 0udi v anglosa.kem o/do/ju od C#st# so no!manskega osvajanja Anglije +@

je ta kultu!a imela odloilen vpliv na angle.ko umetnost, ki se kaže tudi v /ogati deko!a"iji

kodeksov# 1a I!skem, ki si"e! nikoli ni /ila pod !imsko o/lastjo, pa je k!.anstvo ostalo

nedotaknjeno# 0u se je !a$vil pose/en tip k!.anske "e!kve, ki je temeljil na !edovni.tvu v

samostanih, ki so v$gajali misijona!je ne samo $a I!sko in Anglijo, temve tudi $a Ev!opo# Rimskaku!$ivna minuskula se tako tukaj ni nikoli ut!dila# 8isiona!ji so $a svoje delo uvedli novo pisavo,

d!ugano od soasnih na kontinentu# Banimali so se $a g!.ke pisave I1B4LAR1E posave, v

majuskuli in minuskuli 'in$ula!na polun"iala, evangelia!ij)# Pismenstvo pa je /ilo vsekako! pod

vplivom ve!skih knjig, ki so p!ihajale i$ Rima, pisanih v un"iali in polun"iali# iste kapitale in

un"iale pa niso I!"i nikoli upo!a/ljali# Loimo ? na"ionalne pisave: I!ska, Anglosa.ka, =eltska

'po$na samo minuskulni tip), venda! pa je loevanje med njii težko# Po$namo dva tipa: topa 'o/la)

; v sveanih kodeksih in ost!a ; manj sveani $apisi#

I$gled je i$!edno svean# !ke se dotikajo, so pove$ane# Ra$en !k p, l,H so v > linijskem

sistemu# 2 p!osto!om se ne va!uje# !ke so so !ahlo nagnjene na levo# P ni $akljuen, opa$en je

kont!ast med tankimi in osenenimi#

!ka A 'vdol/ena $go!nja !ti"a) se pogosto $amenjuje s !kama in0 '!avna $go!nja !ti"a)

'opom/a >?)

!ke so $elo ok!ogle# 1aslovi poglavij v samosvojih kapitalkah# Baetni"e so o$naene s piki"ami

in /ogato o!namenti!ane# Po$najo ve pose/nih ok!aj.av#

I1B4LAR1A POL41IALA ; I1B4LAR1A 8AJ42=4LA se je upo!a/ljala p!edvsem $a

sveane napise, ki so nastajali v #,#,5#st# v samostanih# Bnailnosti: haste se $anejo $ majhnim

t!ikotnikom nagnjenim na levo, $a naslove se upo!a/lja ok!a.ena kapitala, vse !ke stoje v

dvolinijski shemi, ok!ogline !k so $elo i$!ažene, pokonne pote$e so k!atke in masivne, s

p!osto!om se ne va!uje, /esede niso deljene do 5#st#, ini"ialke so ok!a.ene s piki"ami,


18/37

o!namentika je $oomo!-na, -lo!alna, pleteni"e, spi!ale#

I1B4LAR1A 8I142=4LA je nastala i$ majuskule in ku!$ivne polun"iale# e na p!vi pogled je

njena glavna $nailnost ost!a o/lika !k ',,volji $o/je)# Je /olj kompli"i!ana# 2podnje haste so

dolge, $/itost !k, i$ st# v st# je pisava vedno /olj ost!a, veliko je ligatu! in ok!aj.av# 4po!a/ljali so

jo do ++#st#' $a pisanje vsakdanjih $apisov), ko jo je i$pod!inila ka!olin.ka minuskula, ki je tja

p!i.la +@ $ 1o!mani# o +?#st# se je v $elo ost!i o/liki oh!anila na I!skem $a $apise v ljudskem

'keltski je$ik) je$iku 'na"ionalna pisava) in je vplivala na dana.njo tam# Belo $godaj se je v!nila na

kontinent $ misiona!ji, ki so v 5# in 7#st# misijona!ili po "esa!stvu in ustanavljali samostane: 2ankt

Gallen, Fulda, #st# o >#pol#C#st# je /ila Dpanija pod !imsko o/lastjo in naj/olj

!a$.i!jena pisava je /ila mlaj.a !imska ku!$iva, ko so sem p!i.li *i$igoti in /ili tu do $aetka 5#st# *

5#st# so polotok $asedli A!a/"i# 2p!va so /ili do k!.anskih podložnikov tole!antni in tako je p!i.lo

do dolone asimila"ijea!a/skih in k!.anskih elementov# 0ako je vi$igotika, ki se je -o!mi!ala v

#st# doživela v!h v +@#,++#st# Ra$vijala se je v dveh sme!eh: kot dokumenta!na in kot knjižna# 0o

je /ila pisava i/e!skih k!istjanov# ep!av je nastala .ele o/ kon"u vladavine *i$igotov, je do/ila

ime po njih 'v +?#, +#st# so jo imenovali tudi mo$a!a/ska ali toletska pisava)# A!a/sko%k!.anska

sim/io$a se je i$!ažala tudi v dvoje$inih kodeksih# =njižna minuskula je /ila na kon"ilu l#+@7@

p!epovedana $a!adi težnje !imske ku!ije, da /i litu!gine pisave sp!avili na eno# okonen po!a$ je

doživela , ko so p!i.li v Dpanijo južno-!an"oski .ko-je p!ista.i !imske ku!ije# =u!$ivna va!ianta se

oh!ani do +#st# *i$igotika je /ila edina pisava, ki ni p!e.la v d!ugo ampak je /ila na vi.ku nasilno

ukinjena# 0ežko dati!anje# *p!a.anje kaj dela $elo podo/na pisava na sinajskem polotoku


19/37

'samostan sv# =ata!ine): minuskula# 1ekate!i domnevajo, da g!e $a ostanke lokalne !imske

t!adi"ije, ki kasneje vpliva na I/e!ski polotok# Ali pa, da so to pisavo p!inesli /egun"i p!ed A!a/"i

v #st#

1ajsta!ej.i vi$igotski !okopis je pisan v pisavi, ki je imela di!ektno $ve$o s po$noantino ku!$ivo#

Od #st# dalje se .i!i a!a/ska kultu!a vpliv na pisavo '*IBIGO0I=A)6 na"ionalna pisava

i/e!skih k!istjanov od 7# do +>#st#)#

=one" +?#st# se imenuje toletana o$# toledanska pisava# 1agnjena je na levo ali pa $elo pokonna#

!ugje v Ev!opi je !a$.i!jena ka!olin.ka minuskula#

Ponavljajo se tudi dvoje$ikovni kodeksi 'latinsko in a!a/sko)# O/stajata tako kvad!atna kot

ku!$ivna pisava# =njižna pisava je l#+@7@ "elo p!epovedana 'hoteli so poenotiti pisavo po "eli

Ev!opi ; ka!olin.ka minuskula)#

Rimska "e!kev domneva, da ima nekate!e elemente Gotov, ti so a!ijan"i 'nasp!otovanje -!an"oskih.ko-ov) pisava $am!e# lje 'do +#st#) se oh!ani ku!$ivna va!ianta# Je edina s!ednjeve.ka

pisava, ki ni !oživela nekega p!ehoda v d!ugo linijo# Je $elo .i!oka pisava '8in 1) 'opom/a >)#

Pose/nosti:

A 'opom/a >5 a) in /)) a) je odp!t ali /)

G 'opom/a >7 a) in /)) a) 'un"iala: /) )

0 'opom/a ?@) R 'opom/a ?+)

namesto , Bamenjujejo d in t, e in i, g in N, !ka h se dodaja ali spu.a

o/do/ja:

+) 5#%7#st#, .i!oke !ke, /esede se ne delijo

>) 7#%+@#st#, !ke niso $/ite

?) +@#%++#st#, go!nji del hast je nekoliko de/elej.i

) +>#st# kaže se vpliv ka!olin.ke minuskule

Pose/nosti v pisanju $a!adi vdo!a lokalnega je$ika: / namesto v, g namesto ", Nu

(ENEENTANA ) j*+noitalska ,in*sk*la

* # In 5#st# se je v J Italiji poleg un"iale in polun"ialeupo!a/ljala tudi ku!$ivna minuskula, ki je

/ila v knjigah mnogo lep.a in itlivej.a kot v javnem življenju# Pod vplivom polun"ialne pisave je

knjižna pisava do/ivala /olj st!oge elemente# ente! te pisave je kone" 5#st# postal 8onte"assino,

ki je /il p!ej opu.en $a!adi Lango/a!dov# 0a novi tip minuskule je hit!o osvojil sosednje

sk!ipto!ije v


20/37

1adaljnih C@@ let je /ila to pisava J Jad!ana# * +#st# so jo imenovali Lango/a!dska pisava, .ele v

+7#st# pa se je uveljavil na$iv


21/37

govo!iti o ku!iali i$ tega o/do/ja

>) >%+@7, najsta!ej.i dokument i$ tega asa je i$ l#5 namenjeno poslan"u ka!la *elikega#

Po$namo sta!ej.o 'papi!us, do +@@@) in mlaj.o 'pe!gament, ++#,+>#st#)# olgo asa se je upi!ala

ka!olin.ki minuskuli, v ++#st# pa so nem.ki "esa!ji postavljali papeže po !odu i$ 1emije in ti so s

se/oj p!ipeljali svoje pisa!je# o s!ede ++#st# se p!e"ej sp!emeni, p!i/liža se ka!olin.ki minuskuli#

1a $aetku +>#st# pape.ka ku!ija opu.a ku!ialo in uvaja pisavo $elo podo/no "esa!ski

diplomatini minuskuli# 1ota!ji mesta Rim so $ase/ne listine p!av tako pisali v ku!iali, vse do

+?#st#, ko so jo $amenjali $ goti"o# =one" te pisave je s papežem Pas"alom 'um!e +++5)# Badnja

listina je i$ +>#st# *se do +C#st# je naj/olj !a$vita pisava v k!.anskem svetu# Pape.ka pisa!na je

/ila naj/olj p!oduktuvna pisa!na nasploh#=u!ialne !ke so .i!oke, haste so dolge, !a$mak med

v!sti"ami je velik, ligatu!e, k!ati" je malo6 v mlaj.i ku!iali so !ke manj.e# * +?#st# p!ide do /uma

pismenosti, ne samo v pape.ki pisa!ni#

MER$IN'IKA oz- MER$INŠKA PI"AA

Je $adnja na"ionalna pisava omejena na na"# * $godnjem s!ednjem veku# Od +#st# so to pisavo

'# ; 5# st#) na o/moju po$noantine Galije imenovali tudi -!ankogalika Q me!ovin.ka pisava#

Pose/nost: se ne !a$vije v samostanih, ampak na k!aljevem, me!ovin.kem dvo!u 've v k!# listinah

kot kodeksih)# Ima to!ej p!edvsem laine ko!enine# 4po!a/ljala se je od # do p!/l# 7#st#

1ajsta!ej.a listina 'na papi!usu) je listina k!alja =lodvika II# i$ l#>C, malo je oh!anjenih ke! je

pisana na papi!usu, ki pa se ne oh!ani v vlažni Ev!opi# Ime je do/il v +#st# po me!ovin.kem

o/do/ju# Ideolo.ko se nana.a na me!ovin.ki dvo! 'se seli)# va tipa:

+) listinska ; veliko ligatu!, malo k!ati", dolge haste, nagnjenost v levo

>) knjižna ; !ke so lep.e, nastane p!edvsem v samostanih Galije in po njih se imenujejo nekate!e

!a$lii"e me!ovingike 'Lu^euil, Laon, o!/ie###)

va tipa: oglata in ost!a#

1ekaj desetletij kasneje .e upo!a/ljajo to me!ovin.ko pisavo '"elo do 7#st#)# =asneje jo

nadomestijo $ lažjo minuskulo# Oh!anjena je "elo do p!vih apetingov '+@#st#)# Po$na .tevilne

va!iante !egionalne in samostanske ose/nosti# 2plo.ne $nailnosti so: dolge !ke, veliko

ligatu!, $/itost !k, ki so najvek!at nagnjene v levo# !ke so i$!edno spaene, linije so $elo k!ive,

!ke so lahko $elo visoke, na s!edi so stisnjene# !ke so p!epletene# I$ide i$ mlaj.e !imske ku!$ive#


22/37

je v nekaj desetletjih $amenjala vse sta!e pisave pod ev!opskim k!.anstvom#

KAR$!INŠKA MINU"KU!A . karolina

4po!a/ljala se je od p!ihoda =a!la velikega na o/last '5%5+) do kon"a +>#st# 0ej pisavi je

uspelo i$pod!initi posame$ne na"ionalne pisave, .e nadalje se oh!ani #st# ente! ka!olin.ke minuskule:


23/37

minuskule '5#st#) so vse !ke i$oli!ane, so minuskulne '!a$en A, ki je odp!t in 1, ki je

majuskulen): Pogoste so ligatu!e E0, 10 'opom/a 7), 2I, 20

Pokonlne pote$e so $go!aj navadno ode/eljene: ae 'opom/a C+)

Ba naslove upo!a/ljajo !ustino kapitalo# * 7#st# nastajajo naj!a$linej.i !okopisi#

>) +@#st# ; op!ema !okopisov je v p!ime!javi s p!ej si!oma.nej.a, p!ide do poenostavitev, !a$voj

lokalnih pisav, ni ve luksu$nih !okopisov 'politini in gospoda!ski $aton ka!olin.kega

"esa!stva)# !ke so neenake, nep!avilne, i$ginjajo ku!$ivni elementi, odp!ti minuskulni A je

velika !edkost, p!av tako polun"ialni ; v glavnem majuskulni, manj je ligatu!, namesto

di-tonga _ se javlja ##


24/37

lomljene lomijo, niso ve ok!ogle ; napoved goti"e, nekate!i ta tip imenujejo ka!olino%goti"a#

Redno se $aenjajo $ $aetno !ti"o, haste imajo na v!hu t!ikotniek, ki se !a$veji, dva I imata

nad se/oj tanki !ti"i, da se loita od u, .tevilne k!ati"e# 1a !ko I se že pojavi tanka !ti"a, da

jo /!ale" lahko loi od !ke L#

p!ae 'opom/a ?) p!e de 'opom/a

)

!ke postanejo /olj visoke, ve k!ati", loki na v!hu ali na dnu se $anejo $oževati, kone"

+>#st# pa se že lomijo 't!end goti"e ka!olinogoti"a)# Pojavljajo se že $naki $a deljenje#

iplomatina minuskula: že od 7#st# p!ehaja v /olj hit!o pisanje in je v pisa!nah od 7#st# nap!ej

$amenjavala me!ovin.ko minuskulo# Bnailnosti, ki jih je o/d!žala do nje so vi.ina in o$kost !k,

tako da je do kon"a ++#st# osvojila p!aktino vse pisa!ne# P!e"ej je me!ovin.kih elementov 'np!#ligatu!e)# vonadst!opni ( $naki $a ok!aj.ave so pentlji"e# Ba asa papežev, ki p!idejo i$

1emije '++#st#) je diplomatska minuskula osvojila tudi pape.ko pisa!no sveana, /olj kot

k!aljevska#

p!egled le del teksta)#

Pisa!na vasih ni imela asa, da /i napisali tekst, i$stavitelj je /il lahko na potovanju '"esa!) in je

p!epustil i$delavo listine nekemu samostanskemu pisa!ju# esa! si je dal tekst p!e/!ati in je ; e je

/il tekst ust!e$en ; uka$al peatenje#

Po!ast pismenega poslovanja je /il posledi"a gospoda!skega !a$voja, po!asta p!e/ivalstva,

politike, klima se je i$/olj.ala# 1eag!a!no gospoda!stvo je do/ilo !a$"vet, pojavila so se mesta#

0!gov"i mo!ajo pisati !aunske knjige, -inanniki pa $adolžni"e#*si $apisi niso tako sveani#

Pisa!na je mo!ala vsak dan i$staviti veliko listin# Pape.ka pisa!na, ki je /ila naj/olj.a v s!ednjem

veku je imela $aposlenih ve +@@ ljudi# 1a dan so lahko i$gotovili ?@@ listin# P!o"edu!a je /ila

vestopenjska: p!o.nja, odo/!itev, odgovo!, u!ad $a peatenje#

Pape.ka pisa!na je v s!ednjem veku pok!ivala "el k!.anski svet, up!avljala $ vsako župnijo#

!uge pisa!ne so i$stavljale manj listin


25/37

1a slovenskem o$emlju je uveljavitev ka!olin.ke minuskule $aslužen edajski evangelij v

Oglejskem pat!ia!hatu in 2al$/u!.ka nad.ko-ija#

'1ata.a Golo/: ,,2ti.ki !okopisiMM)6 veliko !okopisov je oh!anjenih# =os in 2t!le l#+7?+ i$data

knjigo 2!ednjeve.ki !okopisi#

*se dosedanje pisave so temeljile na nekih no!mah# Pisava je /ila neose/na, tiskovna pisava# 0o je

/ilo do +>#, +?#st# =njižne pisave je težko loevati med se/oj# Po +?#st# se sp!emenijo kot !e$ultat

nekega o/do/ja, o/do/ja vejega hitenja, vejega pisanja# 1ova pisava je vplivala $a C@@ let na

pisave v Ev!opi# 0o je /ila goti"a

'$TICA 'gotska majuskula)9umanisti 'navdu.evali so se nad ka!olino) so v +C#st# menili, da j ta, tedaj že $elo neitljiva,

pisava p!i.la $ /a!/a!i, ki so vd!li v Italijo, $ato tak.no ime ; napana p!edstava# * +>#st# se

uveljavijo nove unive!$e in pisa!ni.ki monopol samostanov nad pisanjem se p!eneha# 4po!a/a

papi!ja knjige na!edi "enej.e in s tem dostopnej.e, knjiga postane t!žno /lago# =njige se niso

p!episovale $a du.ni /lago!, temve $a plailo, t!g# B !a$vojem unive!$ se povea tudi

p!episovanje in pojavi se tudi laina p!oi$vodnja knjig# 1ov tip pisave se $ane pojavljati v 2

F!an"iji in #st# se $aenjajo $ao/ljene ka!olin.ke !ke

sp!eminjati# !ke postajajo vi.je in .i!.e in ost!ej.e, $/ijajo se tesno d!uga o/ d!ugo 'nekate!i

sk!ipto!iji so !ke $/liževali, $ožali)#

!ke so postale ožje in /olj ost!e#

- 'opom/a ), ok!asna !ta v not!anjosti je sp!emenila i$gled

- $go!nja ste/la so lopatasto ode/eljena ali !a$"epljena 'opom/a )

- !ke so se $/ijale v /esedah 'kot da so vtisnjene ena v d!ugo)#

Bnailnosti goti"e: oglatost, de/elina pote$, pokonnost !k

Ra$voj !ke A v goti"i: 'opom/a 5), v +C#st# se $ane $api!ati#

G, j, p, N, ` in $adnja pote$a 9 so na liniji# !ki 2 in F ne g!esta pod linijo# *se navpine pote$e na

liniji so p!elomljene in pove$ane s pove$ovalnimi !ti"ami# 8 'opom/a 7) 'de/ele osnovne

in tanke pove$ovalne !ti"e)#

*ide$ /esed je podo/en koniastim a!kadam v gotski a!hitektu!i# 2p!emem/e v a!hitektu!i so

vplivale tudi na pisavo# * +?#st# gotika in goti"a doživita najveji !a$"vet in podo/nost# !ke


26/37

goti"e so t!ajale dlje kot gotika, vse do +C#st# Pisava je doživljala poasen !a$voj#

Lopatasta !a$"epljenost se je v +?#st# sp!emenila v !om/e# 0a pisava je v knjižni va!ianti postala v

+C#st# težko itljiva tudi že tak!at# P!edvsem humanisti so ve!jeli, da je ta pisava p!odukt tistih

/a!/a!ov, ki so p!i.li v Italijo# Po njih je do/ila ime 'ki je napano, ke! Goti niso po$nali te pisave)#

Po$namo ve va!iant goti"e# 0a je imela najve va!iant v skladu $ namenom in posame$nimi

!eligijami#

=njižna goti"a ali tekstu!a'3) je segala v mejno pod!oje listin# * nasp!otju s knjižno pisavo je

gotska ku!$iva /olj kompli"i!ana kot knjižna#

'2tip.i) 0ipi goti"e:

+) LI00ERA FOR8A0A: F!an"ija, +?#, +#st#, knjižna goti"a litu!ginih kodeksov

>) 0EK04RA: Anglija, 1emija, p!avni kodeksi

?) LI00ERA RO041A: Italija, p!avni kodeksi /olonjske p!ovenijen"ije'3) 'p!evodbbb)) FRA04RA: splo.ni tip p!elomljenih !k, v 1emiji od +#st#

C)


27/37

elo se je mo!alo imp!ej konati, mo!alo je /iti im manj st!ani, tako je /ila knjiga "enej.a# *

s!ednjem veku je /ilo $aželjeno in v navadi, da je .tudent .tudi!al na ve unive!$ah, p!i !a$linih

p!o-eso!jih 'pisavo so p!ena.ali .tudentje)# 0o je /ilo lažje, ke! je /il u!adni je$ik latin.ina# *

mat!ikah'3) s!ednjeve.kih unive!$ vidimo, da so se .tudentje vpisali $a leto ali dve# Dtudentje so

p!ena.ali lite!atu!o in tudi $nanje goti"e#

Bunaj unive!$itetnih s!edi. se je pisava .i!ila tudi s knjigami, ki so nastajale v "iste!"ijanskih

sk!ipto!ijih v F!an"iji# 2amostani istega !eda so /ili v tesnih stikih med se/oj# 8enihi so se

pogosto menjavali 'v skladu s pot!e/ami doloenih samistanov), $ato so tudi sk!ipto!iji veliko

dop!inesli k .i!jenju goti"e# P!i tem so imeli nem.ki, -!an"oski sk!ipto!iji vejo vlogo kot italijanski

'/eneventana, .e dolgo samo v Italiji, pisali v mlaj.i ku!$ivi)# * F!an"iji je /il glavni sedež in od

tam so p!ihajala navodila v ,,pod!užni"eM 'p!i nas 2tina, =ostanjevi"a)#

Pose/nost !a$voja goti"e je /ila na


28/37

- a se v +C#st# $ap!e 'glej opom/o 5)

- I v +?#st# je nad njim !ti"a , v +#st# pa jo $amenja pika 'opom/a 5?)

- 2 ni ve ok!ogla in v eni pote$i pisana 'opom/a 5), ampak $a!adi lomljenosti tanka !ti"a

nav$go!6 oteži loevanje od " 'opom/a 5)

- 0 !ti"a g!e nad p!eno, lahko .e sta!i 0 'opom/a 5C)

R lomljena p!ena !ti"a, postane $elo majhen 'opom/a 5)

'otska k*rziva

* nasp!otju s knjižno pisavo je gotska ku!$iva /olj kompli"i!ana kot knjižna# Gotska ku!$iva je

pomem/en dosežek tedanje do/e# Osnova !k je enaka# Gotska ku!$iva imenovana tudi notula

'noti"a3)# 0ehnino je d!ugana od p!ej.nih ku!$iv# Pod te!minom ku!$iva so !a$umeli novo

pisavo, ki je nastala kot skupek p!ej.njih ku!$ivnih in knjižnih pisav# I$vi!a i$ +>#st# 1a $aetkudelitev med knjižno pisavo in ku!$ivo .e ni /ila oitna, nastane $ !eduk"ijo knjižne pisave# Gotska

ku!$iva se v 2 F!an"iji,


29/37

* +?#, +#st# hoejo posnemati pape.ko pisa!no in -!# =!aljevo pisa!no in kone" +?#st# p!evladuje

tip /olj ni$ke in .i!oke pisave, se pa že $ane tudi poasi dvigovati, !ke postajajo ožje in vi.je# )#

Istoasno o/staja v posame$nih deželah ve !a$linih stilov# =asneje se ne pa$i ve na lepoto, ke!

je koliina p!oduk"ije mono na!astla in so mnenja, da tisti, ki $na /!ati /o $nal /!ati /o $nal /!ati

tudi tak.ne stva!i# 0ekom +#st# se ta pisava p!e"ej individuali$i!a, tudi e g!e $a latin.ino# *

Italiji in alma"iji se je goti"a postopoma p!eo/!a$ila v humanistiko, venda! pa je .e vse do +#st#

o/d!žala nekate!e gotske ostanke# * 1emiji se je goti"a inten$ivno upo!a/ljala in se nep!estano

p!eo/likovala in se postopoma ut!dila, ko Gutten/e!g $ njo tiskal p!vo knjigo#

0udi v knjižni goti"i se je !a$voj pisanja p!i/liževal ku!$ivi# 0ej pisavi med tekstu!o in ku!$ivo

p!avimo

olutio 2alutati in

dvo!"e plemiev, ka!dinalov in "elo sam pape.ki dvo!# B op!emo kodeksov se ne va!uje,

!a$ko.ne ilumina"ije# 9umanistika se deli:

+) knjižna: p!edhumanistika je si"e! že pisava s p!etežno humanistinimi elementi, venda! .e

vplivi un"iale in kapitale# * +C#st# p!ide do me.ani"e med goti"o in humanistiko ;


30/37

gotikoantiNa%$elo p!ilju/ljena v 1emiji in p!i tiskanju 'i$ goti"e o/d!ži !ti"o nad I, ni$ki t,

dolgi in k!ogli s)# 1ajsta!ej.i !okopis i$ +@5, napisal ga je 2alutati# * pisanje uvedel že sko!aj

po$a/ljene k!ati"e 'dolgi $akljuni s, H)# odal je nekaj pose/nosti# =e! je /il

!a$.i!jena p!edvsem v Italiji# Ba naslove se upo!a/lja kvad!atna kapitala# =asneje se je $aela

upo!a/ljati me.ani"a med novo pisavo in goti"o goti"a antiNue# 0a je hit!o i$pod!inila

/asta!do# Ra$like s ++#st#: h ima $go!aj o$ko pentljo, t ima .i!oko, k!ivo !to, ! je $go!aj .i!ok,

nad I je loevalna !ti"a, l ima pentlji"o, ok!a.enih ini"ial p!i ka!olin.ki minuskuli ni#

>) =u!$ivna humanistika je i$najd/a 1i""olinija'(+?)# Bael je pisati humanistino minuskulo v

/olj ku!$ivnem nainu#


31/37

stalno sp!eminjala#

948A1I20I1E PI2A*E * 1O*E8 *E=4

* vsej Ev!opi poskus poenotenja vseh pisav 'po l#+C@@), venda! !elativne enotnosti $nailne $a

ka!olin.ko do/o ni /ilo ve# 0o ji je uspelo $golj p!i tisku in s .olanimi u!adiki, p!edvsem p!i

latinskih tekstih# Poleg pa so se oh!anile tudi gotske va!iante# Po +C@@ se je !a$.i!ila tudi $unaj

Italije in se o/d!žala tudi d!ugje# 0o so/ivanje dveh pisav 'hum(got) se je oh!anilo dolgo asa tudi

p!i nas# Pisava humanistov se je i$o/likovala kone" +C#st# v t#i# antino pisavo 'antiNua), ki je

p!e.la v tisk# Glavno pod!oje je /ilo tiskanje u/enikov '$nanstveni tisk, ki se je hit!o .i!il po vsej

Ev!opi#)# Osnova i$ ka!olin.ke minuskule $ nekate!imi manj.imi sp!emem/ami '!ti"a na I), $a

naslove kvad!atna kapitala#8ajhne !ke pod vplivom goti"e# Belo $apletena pisava $a!adi

ok!aj.av# Poleg tiska se je $asid!ala tudi v pisavah $a listine# 1ajp!ej v pape.ki pisa!ni, potem tudiv d!ugih k!aljevih pisa!nah 'vdo! antitue v pisa!ni.ko ku!$ivno pisavo)# =u!$ivna humanistika ni

mogla i$pod!initi goti"e v nem.kih tekstih 'na pod!oju 2 od Alp % humanistina ku!$iva postala

vodilna pisava $a vse nenem.ke tekste), !a$en v !omanskih deželah# P!i/lju/ljena je /ila tam, kje!

je latin.nina .e vedno ostala u!adni je$ik# 1ajve $aslug imajo humanisti, ki so si dopisovali po

vsej Ev!opi# 9it!o pa se je .i!ila tudi s tiskom# * +5#st# je že sko!aj tak.na kot danes# o kon"a

!enesanse se je "an"e!aledka ut!dila tudi $unaj Italije, pisava je postala /olj ok!ogla in umi!jena#

an"e!ales"a se je ut!dila v +#st# p!edvsem v 2 ge!manskih, angle.kih in slovanskih je$ikih v

novem veku, i$ nje je kot najpomem/nej.i tip nastala !ound hand v Angliji in ta je v +7#st# vplivala

na nastanek dana.nje mode!ne pisave# an"e!aleska je v !a$linih je$ikih do/ila !a$line na$ive,

g!e pa $a isti tip pisave#

Pisava je "an"e!ales"a6 pojavlja se ve k!ati", ligatu!a E0, na kon"u /esed so o$nake $a

manjkajoi R48, pogosta je !ka AE, 2 je dolgi, !ka 4 ima pogosto kljuki"o, I ima sko!aj vedno

piko, G je podo/en , X ima v novem veku sko!aj vedno nad se/oj dve piki# !ke, ki g!edo

nav$dol imajo .i!oke pote$e, visoke !ke pa imajo $go!aj ode/eljene podalj.ke#

an"e!ales"a se upo!a/lja tudi v d!ugih je$ikih p!eko p!ehodnih stopenj#

1O*O*ED=E 1O*OGO02=E PI2A*E

P!otestantje so na nem.kem odklanjali humanistiko, ke! so jo imeli $a pisavo katoli.ke "e!kve,

venda! tudi njihova tekstu!a pa $a!adi $apletenosti, ni mogla p!eživeti# Ljudje so asu množinega

tiskanja želeli p!ep!ostej.o pisavo 0ako nastane t#i# .va/a!ska pisava# 0a je /ila /!e$ pose/nih


32/37

ok!askov '/!e$ $ank, lomljenja, pomožnih !ti"), p!ilju/ljena na p!opagandnem tisku# Ra$vila se je

di!ektno i$ -aktu!e, je pa /ojl ok!ogla, /olj mehka in s tem tudi lažje /e!ljiva# Faktu!a 'o$# $adnja

stopnja gotske knjižne pisave) se oh!ani kot !okopisna pisava diplom, d!ago"enih knjig +7#st# do

>@#st# v AO mona!hiji# Pisa!ni.ke pisave so postale pogoste#

* +#st# so se o/likovale na"ionalne ku!$ivne pisave v 'B Ev!opi) F!an"iji, 1i$o$emskem, Angliji,

Dpaniji# 1a 1em.kem so v +#pol#+#st# vse ku!$ivne pisave i$hajale i$ po$nogotske ku!$ive ali

tiskane pisave '.va/a!ske) ; poslovna ali pisa!ni.ka ali ku!entna pisava# !ke so velike in lomljene

in nagnjene levo poslovna o$# pisa!ni.ka o$# ko!entna 'ku!$ivna) pisava#

* tem asu je v 1emiji vladala nekaka !enesansa# Pisava nasploh je i$gu/ljala sta!e gotske

$nailnosti, !ke g!edo /olj v .i!ino, so /olj ok!ogle, /olj ku!$ivne# 1agnjenost je i$!a$ita v desno,

ni ve lomljenih !k#

* $aetku +#st# se je najp!ej o/likovala poasna polku!$ivna pisava, ok!ogla, .i!oka, .e vednolomljena, $ 33 elementi# =onna ste/la so vasih podvojena, !ke pa so /ile .e vedno pove$ane

med se/oj#

0a pisava se je v >#pol# +#st# !a$vila v /olj .i!oko p!ijetno pisavo# !ke so že /ile /olj $aok!ožene,

!ke v s!ednjih delih manj.e, pisava postane pokonna ali desno nagnjena !enesanna ku!$iva#

Banjo je $nailna ok!a.enost s pentljami# Ok!a.ene so tudi $aetni"e stavkov#

* +#st# se je pisava odlikovala po $avojih, ok!a.enosti# 8edtem nastane tudi d!uga va!ianta te

/a!one pisave, ki je /olj p!ep!osta# 1asplo.no je $gled /a!one pisave nagnjenost v desno# *

d!ugi pol#+#st# je postal s!ednji del the !k spet nekoliko veji# olge !ke so spet nekoliko

k!aj.e# *isoke !ke so do/ile pentlje, p!eglasi so nad a,o,u v o/liki dveh !ti" in p!av tako ima `

dve piki"i# 1a u je .e vedno !ti"a# * +#st# se dokonno loita u in v, glede na i$govo!javo# *elike

!ke so p!ome! /a!onega ok!aj.evanja# Od +5# In +7#st# so /olj no!mi!ane !ke, medtem ko v tem

asu doživi samosvojost v!hune"# Badnja -a$a se $ane ok# $aetka +5#st# $ !a$svetljenstvom#

2!edi +5#st# indust!iali$a"ija, povea se .tevilo spisov, o/!aunov in to poveano opismenjevanje

pov$!oi nastanek novih o/lik pisav# * +5#st# dva tipa:

+) podo/en kot v +#st#, pisalo se je hit!eje, nagnjenost v desno, ni kalig!a-skih p!avil, kone"

+5#st se uveljavi ost!o, jekleno pe!o

>) neogotski ; enostavnost#

=one" +5#st# v Ev!opi vpliv angle.ke ok!ogle pisave 'osnova ji je humanistika)# Angle.ka ok!ogla

pisava 'humanistina pisava): i$ +#, +5#st#, pisali hk!ati .e v de!ivatih goti"e 'd!žavni.ke $adeve)#

* +5#st# vpliva na pisavo v F!an"iji, kasneje pa na nem.ko in na kon"u na slovensko pisavo# I$ nje


33/37

se je !a$vila dan# latinina pisava, ki je poenostavljena ok!ogla pisava#

* 1emiji in Avst!iji se je neogotska pisava uveljavila .ele v $adnji t!etini +7#st# 2i"e! pa se je od

>#pol#+5#st# $aela upo!a/ljati antiNua tudi $a nem.ke tekste# 0a p!o"es pospe.ijo napoleonske

vojne, /i!ok!a"ija, o/ve$no .olstvo# *se $ahteve $ vse vejim opismenjevanjem so .le v p!ep!osto

pisanje, upo!a/a jeklenega pe!esa, nalivnega pe!esa, svinnika je omogoila ta p!ehod ; enoten

duktus, /!e$ pomakanja v !nilo# Bnailnost je nagnjenost !k na desno, $oženost !k, dolgi

podalj.ki, veji !a$mik v!st# * >@#st# p!ide na nem# p!osto!u do nasp!otij med $agovo!niki gotske

in hum 'ang#) pisave# 0ik p!ed +# nastane no!malini al-a/et, ki se je naslonil na !anesanno

humanistino pisavo# * goti"i se pi.e samo .e nem.ko# Janua!ja +7+ je 9itle! $ odlokom

p!epovedal to nem.ko pisavo, e. da je to judovska pisava, ki so jo vsilili 1em"em in antiNua naj

/i /ila no!malna# Ra$logi pa so /ili: pisava je postala $unaj 1emije ne/e!ljiva, $ato so imeli

$aložniki in astnika!ji p!o/leme# P!ehod na to novo pisavo se p!ine takoj, medtem ko je sta!a.va/a!ska pisava ostala .e nekaj asa v !a/i $a sveane napise, .tampiljke, uline i$veskeH Ba

.ole je /ila p!edvidena no!malna pisava in tako p!ide v Ev!opo po letu @@ spet do poenotenja

pisave#

=AROI1D=A 8I142=4LA

* p!vem o/do/ju ka!olin.ke minuskule

P!ime! ?>: p!epis listine, ka!olin.ka minuskula6 po letu 5@@, $elo pokonna pisava, !ke so

i$oli!ane, dvojne o/like istih !k 'opom/a ), vse !ke so na osnovni liniji, pod so !ke g, !

P!ime! ??: l#5@, minuskula 'elementi p!ed333 minuskule in me!ovingike ; p!e"ej kon$e!vativna

pisava)

a 'opom/a ) d v dveh o/likah 'un"ialni in minuskulni) n un"ialna

o/lika

P!ime! ?: $aetek 7#st#, dolgi I%ji

P!ime! ?C: 7#st#, vi$igotski 333, veliko ok!aj.av 'p!avni.ki tekst)

* d!ugem

P!ime! ?C /): kone" 7#st#, ode/eline $go!aj, !ka a je minuskulna, ve je k!ati" 'od!a$ degene!a"ije

pisave)

P!ime! ?: +@#st#, t!ikotni nastavki, 8 g!e desno, A je minuskulen, un"ialne !ke na $aetku


34/37

P!ime! ?5: p!va st!an -!eisin.kih, /!ižinskih spomenikov, je$ik ni latin.ina, saj se pojavlja !ka

9, pisava ni p!avilna 'dekaden"a kultu!e)# Pojavlja se !ka B# * tej pisavi ni ok!aj.av $a!adi

je$ika, ki ni latin.ina# 0o je $nailno .e v +>#st# $a nem.ino, -!an"o.ino, .ele kasneje p!ide

do 333 o ok!aj.evanju#

0!etje o/do/je

P!ime! ?7: ++#st#, ka!olin.ka minuskula 'tipina $a to stoletje), t!ikotni $akljuki, $akljuni s,

ligatu!e st in "t,

i u! inte!'3) non ae 'opom/a @)

P!ime! @ a): $adnja et!tina ++#st#, /olj ost!a, /olj .piasta, lomljena va!ianta, ve je k!ati" '/olj

sta!a pisava, /olj je ok!aj.ana)

P!ime! +: s!eda ++#st#, t!adi"ijska knjiga Passanske .ko-ije, dva $apisa, ki se loita po pisavi'p!i/ližno isti as)# P!e"ej je ge!manskih imen 'nekoliko nenavadna),

% 'opom/a +) % % 1 ali 11 'namesto imen, pogosto v t#i# mandatih),

loevanje u in v, 'opom/a >) Ni

o kon"a +>#st# so ta dejanja .e ustna 'p!ie '$a!adi spo!ov) um!ejo) peat '$anejo

$apisovat np!# !a$line t!ansak"ije)# * +>#st# je ka!olin.ka minuskula dosegla svoj v!h

'ok!aj.evanje $ $aetnimi un"ialnimi !kami, A v!hovi)#

et!to o/do/je

P!ime! @ /): ve je ok!aj.av, !ke so že ost!e, $naki $a deljenje 'inte!punk"ija je /olj !a$vita)

P!ime! >: i$ l#++?, novost: 'opom/a C) ; $akljuni in, vse !ke imajo neke $akljuke, "it

si/i "%us 'opom/a ) set 26

P!ime! ?: kone" +>+, p!ehod v goti"o, !ke so $elo ost!e, veliko je ok!askov, ki otežujejo

/!anje, v tistem asu pa so ga olaj.evali: np! n 'opom/a ) 'se!i-i Q$akljuki)6 asopisi jih

imajo vedno, lažje, hit!ej.e /!anje# *eliko je k!ati", si"e! so klasine# !ke so ost!e, so pa tudi že

lomljene 'ok!ogline)#

! 'opom/a 5), s je visoka in .e ok!ogla, p!e"ej je majuskulnih !k np!# !ka 1 '+>#st#)

iplomatska minuskula

P!ime! : leta 55>, listina k!alja =udvika III#, loi se od knjižnih soasnih pisav, malo je ok!aj.av

in ligatu!, !ke niso ve me!ovin.ke, ampak i$ ka!olin.ke minuskule# Oh!ani se odp!ti A# !ke so


35/37

visoke, dvonadst!opne ; ostanek p!ej.njih pisav# 9aste 'visoke !ke) imajo pentlje '7#%++#st#

)E0, , G# Ok!aj.evalna $namenja '!ti"e) postajajo pentlji"e#

P!ime! C: listina "esa!ja Otta II# '$aetek vladanja) $a /ava!skega vojvodo# Je .e nekoliko

dopolnjena# A je polun"ialen, "elo minuskulna ni ve odp!ta# Ima pentlje, haste so $go!aj $avite v

desno# esa!ska pisa!na ; je /olj kon$e!vativna#

P!ime! : l# +@C?, 9en!ik III#, v s!edi ++#st# so p!e"ej.nje sp!emem/e poenostavitve, p!i/liža

se diplomatini minuskuli# *e$ane !ke so $a ose/na in k!ajevna imena 'enaka velikost kot ostale

!ke)# De ve je pentelj, ok!aj.evalna $namenja $a m, u in !# !ke so $elo ok!aj.ane, ve je k!ati"#

Odp!ti a je ponovno p!isoten#

modo m[ mus 'opom/a 7)

P!ime! : i$ l# +@C?# 2!eda ++#st# je p!inesla v "esa!sko pisa!no po$itivne sp!emem/e# * tem asu

so leon"le!ji'3) "esa!ske pisa!ne poenostavili pisavo in jo p!i/ližali diplomatini minuskuli# De ve je pentelj in ok!aj.evalnih $namenj# A je odp!t# * skladu $ !a$vojem pisave je ve k!ati" np!# FR8

-!ot!um

P!ime! C>: i$ l#+>5>, goti"a +?#st# že $ $naki o$# napovedjo # 1a so ok!asne !ti"e# Pojavijo se

$naki $a nove stavke# !ugi I je v goti"i $elo dolg in g!e pod !to# 'loijo 0 od t, eno d!ugo 0)#

P!ime! C: ta goti"a je i$jemno p!avilna, g!e pa /olj $a luksu$en p!ime! i$ +#st# *e je tipov enain

iste !ke np!#R, !ka I ima tanke !ti"e $elo po.evne# *se !ke so na liniji, !a$en !ke h, ki g!e pod

linijo in dolgega I# !ke, $lasti ok!ogle 'o, /, p) ena poleg d!uge dajo vide$ ve!ige#

P!ime! : l#++?7, diplomatina majuskula, lahka /e!ljivost, ki pa jo otežujejo ok!aski v hastah#

Pentlje so kot ok!aj.evalna $namenja# Ra$vidna je upo!a/a majuskulnih !k $a pisanj imen#

P!ime! 5: listina i$ l#++?5 i$ pisa!ne F!ide!ika I#


36/37

eni pote$i# Ostale !ke so enostavne, pose/nost pa sta .e !ki s in - # 'opom/a C)

GO0IA

Baetni p!ime! goti"e, l#++7+: !ke niso tako lomljene kot kasneje# Ok!ogline so vsaj enk!at

lomljene# 2 je .e malo ok!ogel# !ke so pokonne# !ke s hastami imajo lopataste ode/elitve#

8ed de/elimi pokonnimi in tankimi pote$ami ; te tanke pote$e pove$ujejo !ke $not!aj /esede#

l#+>@: že /olj masiva pisava, !ka I ima !ti"o# je .e /olj kon$e!vativna# 2 je ok!ogel, lomljenost

ni klasina#

latinski tekst, dosti ok!aj.av, !ki in 0 se loita '0 ima $go!nji del !aven)# !ka G se p!i/ližuje

dana.nji#

Ba!adi novih je$ikov se pojavi !k P!ime! C: " t Nuatenus0 'opom/a >)

P!ime! C5: l# +>5, ok!aj.ave, dvonadst!opni a, N in g /olj loljivi, p!i -in s ni ve pentelj, sta /olj

enostavna, p!av tako p lažje /e!ljivo

P!ime! C7 /): k!aljevska listina, ok!a.ena, stili$i!ana# 1a p!vi pogled je podo/na knjižni pisavi,

venda! je ku!$ivna# *iden je vpliv Italije na -o!muli!anje ku!$ivne goti"e '$adnja nepopolna v!sti"a

se !a$.i!i do desnega !o/a# I ima pogosto loevalno $namenje, upo!a/ljajo se !e-e!enne toke $a

manjkakoe ime# R g!e pod !to 'kot p!i knjižni P), je /olj ok!ogla, a je minuskulna,

dvonadst!opna in ne polun"ialna#

P!ime! @ a): ista pisava, isti k!aj, /olj ku!$ivna in manj sveana pisava, v osnovi so !ke enake,

$!ane linije p!i 2 in P# L#+>7@

P!ime! +: v nem.ini '+# P!ime!), manj je ok!aj.av, ne g!e $a k!aljevsko pisa!no, pisava je hit!a in

nep!avilna# 4po!a/lja se , !ti"e nad samoglasniki '4E, OE), manj k!ati", manj.i m, n, te! e!#

P!ime! >: ne /e!emo, L#+>7C, da!ovni"a# Podo/na je knjižni pisavi +?#st#, venda! g!e $a lep.o

gotsko ku!$ivo# Elementi gotske knjižne pisave '$aetni"e k!ajev imen,H in podo/nost !k ;

p!estopajo > linijske !te)# Je p!e"ej ok!aj.ana

P!ime! : je listina i$ l# +>75# =u!$ivna goti"a s knjižnimi elementi '8 ; sp!edaj $akljuen s

k!ogom)# *e je o/lik ena in iste !ke 'np!# O je un"ialni ali gotski)# G in si nista ve podo/na#

e sta I in J skupaj, ima I piko# k 'opom/a ?)

P!ime! ?: i$ l#+?>, $elo ok!aj.ana, hit!o pisana listina, od knjižne pisave so ostale samo

$aetni"e, /olj enostavne o/like#


37/37

P!ime! > /): $adolžni"a i$ k!aljevske pisa!ne, pisava je $elo ku!$ivna ; nem.ka ku!entna pisava#

0o je $nailna pisava $a kasneje ; do +# st#

P!ime! ?: l#+C+C, s!ednjeve.ka goti"a# G!e $a pomem/nej.o listino, lep.a pisava, $apis o nekem

p!avnem dejanju 'ima t!ajno mo)# *eliko je ok!askov nad !kami# Baetni"e stavnov so

pouda!jene# !ke so /olj na!a$en kot p!ej in si niso tako podo/ne#

ulj fif zg1 pzv sno paleografija 01

Documents