uni tomc edi 1968 - corepreventivnim vzdrževanjem (sap ag, (2004) lo810 - preventive maintenance...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

DIPLOMSKO DELO

Edi Tomc

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika

NA�RTOVANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA S PROGRAMOM SAP R/3 V PODJETJU

KRKA, d.d., Novo mesto

Mentor: redni prof. dr. Jože Gri�ar Kandidat: Edi Tomc Somentor : doc. dr. Mateja Podlogar

Kranj, junij 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju profesorju dr. Jožetu Gri�arju in somentorici doc. dr. Mateji Podlogar za vso podporo pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi svoji ženi Sabini za pomo� in podporo v �asu študija.

POVZETEK V podjetju smo se odlo�ili avtomatizirati proces preventivnega vzdrževanja, katerega na�rtovanje sedaj poteka ro�no. Avtomatizacija bo realizirana v okolju celovite programske rešitve SAP R/3 v modulu vzdrževanje - PM. V diplomski nalogi je tako narejena avtomatizacija procesa preventivnega vzdrževanja z namenom optimizacije �asov priprave, izvajanja planiranih vzdrževalnih aktivnosti in izboljšanja preglednosti nad izvajanjem preventivnih aktivnostih, z uporabo kvalitetnih poro�il, ki bodo izdelana na podlagi podatkov, pridobljenih iz avtomatskega na�rtovanja preventivnih aktivnosti. Prototipna rešitev je razvita in preizkušena v testnem okolju SAP R/3 v Krki d.d.. KLJU�NE BESEDE Programska rešitev SAP R/3 Preventivno vzdrževanje Strategija vzdrževanja Plan vzdrževanja Terminiranje plana vzdrževanja KEYWORDS SAP R/3 (Systems, applications and products in data processing) Preventive maintenance Maintenance strategy Maintenance plan Scheduling for maintenance plan ABSTRACT In the enterprise we have decided to automate the process of preventive maintenance, which is currently performed manually. Automation will be realized in the programming environment SAP R/3 in the plant maintenance module- PM. In this diploma work is therefore performed the automation of preventive maintenance process with the intention to optimize preparation times, execution of planned maintenance activities and improving preventive activities execution review, with the use of quality reports, that will be created on base of preventive activities automatic planning data. The prototype solution is developed and tested in Krka d.d. SAP R/3 test environment.

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................... 6

1.1. Opredelitev problema...................................................................................................... 6 1.2. Predstavitev okolja .......................................................................................................... 6 1.3. Opredelitev ciljev naloge ................................................................................................ 7 1.4. Proces na�rtovanja preventivnega vzdrževanja............................................................... 7

2. METODA DELA ................................................................................................................... 9 2.1. Teoreti�no izhodiš�e ....................................................................................................... 9 2.2. Mejni pogoji .................................................................................................................. 10 2.3. Nastavitve parametrov rešitve....................................................................................... 13

2.3.1. Tipi preventivnega vzdrževanja ....................................................................... 13 2.3.2. Struktura preventivnega vzdrževanja ............................................................... 15 2.3.3. Strategija, paket in cikel vzdrževanja............................................................... 15

3. OPIS PROTOTIPNE REŠITVE .......................................................................................... 36 3.1. Izgradnja mati�nih podatkov......................................................................................... 36

3.1.1. Tehni�no mesto in oprema vzdrževanja........................................................... 36 3.1.2. Seznam opravil z operacijami .......................................................................... 37 3.1.3. Postavka preventivnega vzdrževanja ............................................................... 44 3.1.4. Plan preventivnega vzdrževanja....................................................................... 47 3.1.5. Terminiranje plana preventivnega vzdrževanja ............................................... 51

3.1.5.1. Ro�no terminiranje................................................................................... 51 3.1.5.2. Avtomatsko terminiranje.......................................................................... 57

3.1.6. Poro�ila............................................................................................................. 60 3.1.6.1. Pregled terminov vzdrževanja.................................................................. 61 3.1.6.2. Delovni nalog vzdrževanja....................................................................... 67

4. ZAKLJU�EK....................................................................................................................... 73 4.1. Ocena u�inkov............................................................................................................... 73 4.2. Pogoji za uvedbo ........................................................................................................... 74 4.3. Možnosti nadaljnjega razvoja........................................................................................ 74

VIRI IN LITERATURA .......................................................................................................... 75

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _________________________________________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________ Edi Tomc: Na�rtovanje preventivnega vzdrževanja s programom SAP R/3 v podjetju Krka, d.d., Novo mesto stran 6 od 78

1. UVOD

1.1. Opredelitev problema

V Krki, tovarni zdravil, d.d., Novo mesto (v nadaljevanju Krka), smo v januarju 2005 s ciljem enovitega obvladovanja procesov vzdrževanja, vpeljali modul vzdrževanje- PM (Plant Maintenance), ki predstavlja enega izmed modulov Logistike in je preko poslovnih procesov povezan z moduli: MM - materialno poslovanje, FI/AA - Finance in ra�unovodstvo ter CO – kontroling, v okolju celovite programske rešitve SAP R/3 (v nadaljevanju SAP R/3). Ve�ino procesov, ki smo jih pred vpeljavo SAP R/3 na vzdrževanju dolo�ili, modul PM pokriva. Vendar pa je še nekaj funkcionalnosti, ki jih le ta ponuja, neizkoriš�enih. Danes, dobro dve leti po vpeljavi modula SAP R/3 - PM, se na�rtovanje preventivnega vzdrževanja za posamezno opremo še vedno izvaja ro�no na podlagi dnevnikov posegov. To so pisni dokumenti, ki za vsako opremo, za katero se zahteva preventivno vzdrževanje, vsebujejo terminske podatke za dolo�eno obdobje ter aktivnosti, katere je na dan zapadlosti potrebno izvesti. Tako je po posameznih službah/oddelkih vzdrževanja3 potrebno vsak dan te dnevnike ro�no pregledovati in za posamezno opremo ugotavljati, katera planirana aktivnost zapade, kateri material oz. rezervne dele potrebujemo za uspešno izvedbo vzdrževalne aktivnosti, idr. Prav tako je potrebno ro�no odpreti delovni nalog vzdrževanja in zagotoviti vse potrebne vire: interne, eksterne, material. Glede na to, da se preventivno vzdrževanje izvaja za približno 8000 razli�nih kosov opreme, zahteva proces na�rtovanja in spremljanja preventivnega vzdrževanja zelo veliko �asa. Skupen problem pri izvajanju procesov preventivnega vzdrževanja v podjetju, katerega rešuje prototipna rešitev predstavljena v diplomski nalogi, je tako ro�no na�rtovanje preventivnih vzdrževalnih aktivnosti in nepreglednost ter nedostopnost do podatkov na�rtovanja in realizacije teh aktivnosti.

1.2. Predstavitev okolja

V Krki imamo šest glavnih enot vzdrževanja (KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto (2003) SOP o vzdrževanju), katerih naloga je, ob �im manjših stroških zagotavljati maksimalno razpoložljivost in zanesljivost opreme. In to tako v proizvodni, kot neproizvodni dejavnosti. Po odlo�itvi uprave je bila leta 2005 izveden52 a zamenjava obstoje�e informacijske podpore poslovnim procesom z vpeljavo SAP R/3. Razlog zamenjave je bila tehnološka zastarelost obstoje�e rešitve in vse težje vzdrževanje v smislu podpore obstoje�im poslovnim procesom. Z razvojem novih tehnologij postaja vzdrževanje vedno bolj kompleksen poslovni proces in je tako pomemben del našega podjetja. S ciljem enovitega obvladovanja procesov smo tako poleg ostalih osmih modulov, vpeljali tudi modul vzdrževanje. Cilj vpeljave je bil tudi, da morajo procesi, ki jih modul podpira, ustrezati sodobnim trendom vzdrževanja ter inšpekcijskim in zakonodajnim zahtevam. Le te pa so v farmacevtski industriji zelo visoke.



Vzdrževanje opreme v podjetju zajema proizvodne stroje in naprave, laboratorijske stroje in merilno regulacijsko opremo, transportna sredstva, zgradbe in pisarniško opremo, informacijsko opremo ter infrastrukturo. Najve�jo težo nosi vzdrževanje tiste opreme, ki neposredno vpliva na ustvarjanje vrednosti v podjetju. To pa so predvsem proizvodni stroji in naprave, proizvodne linije, idr. Za obvladovanje vzdrževanja tako raznolike vrste opreme, je bilo ob vpeljavi modula postavljeno osem glavnih procesov. Med njimi je tudi preventivno vzdrževanje. V diplomski nalogi je predstavljena rešitev avtomatizacije na�rtovanja planov preventivnega vzdrževanja.

1.3. Opredelitev ciljev naloge

Cilj je avtomatizirati procese na�rtovanja preventivnega vzdrževanja v okviru SAP R/3 v modulu vzdrževanje - PM. Plani za posamezne objekte (opremo) vzdrževanja naj se izvajajo avtomatsko (avtomatsko terminiranje), glede na pred nastavljene vrednosti - parametre. Rezultat takšnega izvajanja naj bodo avtomatsko oblikovani dokumenti delovni nalogi, z vsemi potrebnimi podatki za izvajanje preventivnih posegov. Izvaja naj se rezervacija virov: interni, eksterni, material. Avtomatizacija mora prinesti velik prihranek �asa tako pri pripravi kot tudi pri realizaciji planov preventivnih posegov ter hitrejši in enostavnejši dostop do kvalitetnih poro�il, katerih vsebina naj bo celovita in pregledna. Posredno se bodo zmanjšali tudi stroški izvajanja preventivnih posegov, saj bodo viri vnaprej planirani.

1.4. Proces na�rtovanja preventivnega vzdrževanja

Proces (Dr. Jože Gri�ar, 2003 [Zapiski s predavanj: Projektiranje organizacijskih procesov]) na�rtovanja preventivnega vzdrževanja (slika 1) se pri�ne z zahtevo vodstva posamezne službe vzdrževanja, po pripravi planov vzdrževanja za opremo, za katere vzdrževanje je le ta odgovorna. Plane vzdrževanja pripravijo odgovorni tehnologi v službi in jih dajo v potrditev vodstvu službe. Ko je plan vzdrževanja potrjen, odgovorni tehnologi izvedejo postopek terminiranja plana in posredujejo vodstvu službe Poro�ilo o planiranih aktivnostih za izvajanje preventivnega vzdrževanja. Odprti delovni nalogi preventivnega vzdrževanja, ki nastanejo pri termiranju, predstavljajo osnovo za izvajanje planiranih aktivnosti v postopku lansiranja.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________________________________________________________________ Edi Tomc: Na�rtovanje preventivnega vzdrževanja s programom SAP R/3 v podjetju Krka, d.d., Novo mesto stran 8 od 78

Slika 1: Na�rtovanje preventivnega vzdrževanja



2. METODA DELA

2.1. Teoreti�no izhodiš�e

Proces preventivnega vzdrževanja zajema vse aktivnosti, ki se izvajajo z namenom, da odložimo ali prepre�imo okvaro ali poškodbo na opremi. Preventivna vzdrževalna dela so intervalno planirana na osnovi priporo�il proizvajalca, tehni�ne dokumentacije, izkušenj in stanja opreme. Upoštevati pa je potrebno še pravne podlage (zakonski pregledi), zahteve za zaš�ito okolja, idr. (SAP AG, (2004) LO100 - Plant Maintenace) Namen preventivnega vzdrževanja je na�rtovano (planirano) izvajanje vzdrževalnih aktivnosti s ciljem zmanjševanja nepredvidenih odstopov in pove�anja razpoložljivosti opreme ter izvajanja analiz in sledljivosti. Na podlagi le teh optimiziramo preventivne vzdrževalne procese. Preventivno vzdrževanje je najbolj primerno za tisto opremo v podjetju, ki ima iz razli�nih vidikov kriti�no vlogo v poslovnem procesu. Praviloma gre za bolj kompleksno in dražjo opremo. Sama uvedba preventivnega vzdrževanja prinaša dodatne stroške, katere optimiziramo z ustrezno vzdrževalno strategijo, ki temelji na razmerju med kurativnim in preventivnim vzdrževanjem (SAP AG, (2004) LO810 - Preventive Maintenance and Service). Zaradi vseh teh dejavnikov je preventivno vzdrževanje z organizacijskega vidika gotovo najzahtevnejša oblika vzdrževanja. Pri predstavitvi in reševanju problema ro�nega na�rtovanja preventivnega vzdrževanja je sodelovala projektna skupina SAP_PM, katero sestavlja devet �lanov: Vodja projektne skupine (naro�nik rešitve opisane v diplomski nalogi), oseba iz IT oddelka - tehni�na podpora in �lani projektne skupine, ki predstavljajo posamezne službe vzdrževanja in kot taki obvladujejo procese preventivnega vzdrževanja ter omenjeno problematiko. Cilj diplomske naloge je, da jaz kot oseba iz IT oddelka, na podlagi opredelitve problema in podanih zahtev, poiš�em ustrezno rešitev v okviru obstoje�ega sistema, pripravim testno okolje in skupaj z vodjem projektne skupine to predstavim �lanom skupine. V primeru uspešnega testiranja in zadovoljivega odziva uporabnikov, se po odobritvi vodje skupine rešitev prenese še v produkcijsko okolje.



2.2. Mejni pogoji

Mejni pogoji predstavljajo osnovne predpogoje za izvajanje procesov na�rtovanja preventivnega vzdrževanja s programom SAP R/3. Tako za ro�no, kot tudi za avtomatsko na�rtovanje preventivnega vzdrževanja morajo biti zagotovljeni osnovni oz. mati�ni podatki vzdrževanja (v nadaljevanju mati�ni podatki). Vseh podatkov, ki nastopajo v vzdrževanju je zelo veliko. Mati�ni podatki so zajeti v ve� nivojsko hierarhi�no strukturo, organizirano po razli�nih kriterijih, del mati�nih podatkov pa so seveda tudi šifranti s katerimi so opisani. Ker je v diplomski nalogi obravnavana rešitev za to�no dolo�en problem, se bomo tudi pri mati�nih podatkih poskušali omejiti samo na podatke, ki nastopajo v izbranem procesu. Vsekakor pa je za nadaljnje razumevanje reševanja predstavljene problematike, potrebno predstaviti del obstoje�ih mati�nih podatkov. Glavni mati�ni podatek oz. zapis vzdrževanja, je tako oprema, ki predstavlja individualni fizi�ni objekt in se ga v rešitvi vzdržuje kot avtonomno enoto. Struktura glavnega zapisa opreme je podana na sliki 2.

Slika 2: Struktura glavnega zapisa opreme (vir: IDS Scheer AG 2003) Katere podatke je potrebno obvezno vnesti pri oblikovanju zapisa opreme je dolo�eno v nastavitvah sistema, pa� glede na kriterije, ki v podjetju veljajo za posamezne kategorije (v nadaljevanju skupine) in vrste opreme. Ve� izbirnih - dodatnih vnosov pri oblikovanju zapisa zagotavlja uporabnikom kvalitetnejše podatke za obdelavo in kasnejše analize.



V splošnem pa velja, da za vse vrste opreme vzdržujemo slede�e podatke: • Splošno: Klasifikacija, vrsta opreme, podatki proizvajalca, idr, • Lokacija: Podatki fizi�ne lokacije opreme v podjetju, • Organizacija in odgovornosti: Podatki kontiranja, kdo je odgovoren za vzdrževanje opreme, kdo je lastnik opreme, idr, • Struktura: Nivo objekta v hierarhi�ni strukturi vzdrževanja. Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 je podan s slikami 3,4,5 in 6.

Slika 3: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: splošno)



Slika 4: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: lokacija)

Slika 5: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: organizacija in odgovornosti)

Slika 6: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: struktura )



Poleg teh glavnih podatkov je potrebno imeti še slede�e mati�ne podatke: • urejeno hierarhi�no strukturo vzdrževanja, • ažuren seznam odgovornih za vzdrževanje, • urejeno skladiš�e tehni�nega materiala, • seznam zaposlenih, • urejen seznam osnovnih sredstev v ra�unovodstvu osnovnih sredstev (FI-AA modul). Seznam odgovornih smo rešili s skupinami planerjev, ki predstavljajo posamezne službe vzdrževanja in glavnimi delovnimi mesti, oz. oddelki znotraj služb vzdrževanja. Posamezni tehnologi in vzdrževalci so dodeljeni glavnim delovnim mestom vzdrževanja.

2.3. Nastavitve parametrov rešitve

2.3.1. Tipi preventivnega vzdrževanja

Ker gre pri preventivnem vzdrževanju za planirano dejavnost, pomeni, da le ta temelji na dolo�eni strategiji. Na osnovi strategije pozna SAP R/3 naslednje tipe preventivnega vzdrževanja (slika 7):

Slika 7: Tipi preventivnega vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003)



• Na osnovi �asa: Planirane aktivnosti se izvajajo v dolo�enih �asovnih intervalih (npr.: vsake štiri mesece).

• Na osnovi izvajanja: Planirana aktivnost se izvaja na osnovi dolo�enih števcev, oz. ko so mejne vrednosti dosežene (npr.: vsakih 10000 km, vsakih 500 obr. ur, število udarcev, idr).

• Na osnovi pogojev: Planirana aktivnost se izvaja, ko je posamezen pogoj zunaj dolo�enih mejnih vrednosti (npr.: temperatura izven obmo�ja 20 - 45°C).

Skladno s tipi je možno oblikovati naslednje plane preventivnega vzdrževanja (slika 8).

Slika 8: Delitev planov preventivnega vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003) • Posamezen cikli�ni plan: Ustreza strateškemu planu za katerega je dolo�ena enkratna

izvedba. • Strateški plan: Temelji na izbrani strategiji, ki mu dolo�a pakete oz. periode izvajanja

vzdrževalnih posegov. • Ve�kratni števec plana: Dodeljen števec, oz. �asovna enota dolo�ata, kdaj je potrebno

izvesti posamezen poseg.



2.3.2. Struktura preventivnega vzdrževanja

Spodaj (slika 9) je prikazana celotna struktura na�rtovanja preventivnega vzdrževanja, kot jo pozna SAP R/3. Zraven so podane kode oz. transakcije (npr.: IP11, IA05, idr), ki po SAP R/3 terminologiji predstavljajo ukaze, s katerimi v ukazni ali menijski vrstici pridemo do objektov (npr.: strategij, operacij, seznama opravil, opreme, idr), nad katerimi izvajamo funkcije kot so oblikovanje, sprememba, pogled ter tiskanje. Transakcijo lahko zaženemo neposredno tako, da vpišemo kodo v ukazni vrstici ali pa do nje pridemo preko strukture menija SAP/ R3. Ker je rešitev problema podana v skladu s prikazano strukturo spodaj, je tudi v nadaljevanju izgradnja in dostop do posameznih objektov podana s spodaj navedenimi transakcijami.

Slika 9: Struktura preventivnega vzdrževanja v SAP R/3

2.3.3. Strategija, paket in cikel vzdrževanja

Da lahko pri�nemo z na�rtovanjem preventivnega vzdrževanja, moramo predhodno dolo�iti vse potrebne strategije vzdrževanja. Gre za specifi�ne mati�ne podatke, ki morajo biti tako kot ostali mati�ni podatki predhodno zagotovljeni. V celotni strukturi preventivnega vzdrževanja predstavljajo fiksen del podatkov, katere se enkrat nastavi in se jih ne spreminja. Izjema so potrebe po novih strategijah oz. njihovih ciklih za npr. vzdrževanje nove opreme (novi pogoji). Vse spremembe na teh mati�nih podatkih se izvajajo po predhodni uskladitvi �lanov projektne skupine. Preden pogledamo izdelano rešitev v SAP R/3, je dobro pojme od strategije do cikla pravilno razumeti. Enostaven prikaz pojmov je podan na slikah 10, 11 in 12.



Slika 10: Strateški plan - poslovni scenarij (vir: IDS Scheer AG 2003)

Slika 11: Strategija vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003)



Slika 12: Paket vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003) Ker imamo v podjetju opremo razdeljeno po razli�nih skupinah in vrstah, se tudi strategije in dolžine ciklov razlikujejo. Za vse podane zahteve je bilo potrebno �im ve� rešitev spraviti na t.k.i. skupni imenovalec. Dolo�itev strategij, paketov, ciklov in vseh pripadajo�ih parametrov v SAP R/3 smo naredili s transakcijo IP11 - Vzdrževalne strategije (Maintenance strategies - Change): Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 13): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Vzdrževalne strategije.

Slika 13: Prikaz poti do transakcije IP11



Po zagonu transakcije IP11 se prikaže za�etni zaslon transakcije (slika 14).

Slika 14: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP11 Na splošno velja, da najprej dolo�imo strategijo vzdrževanja, ki jo sestavlja ve� paketov vzdrževanja. Ti paketi dolo�ajo periodo izvajanja posameznih vzdrževalnih aktivnosti (operacij). Paket je razširjen podatek o ciklu vzdrževanja. Paketi strategije imajo lahko razli�ne enote ciklov (npr.: mesec, leto), vendar morajo vedno biti enake dimenzije (npr.: �as). Po temeljiti analizi vseh zahtev, ki jih je obravnavala projektna skupina, so bile oblikovane štiri strategije vzdrževanja: • A - �asovni plan (S&N) – mesec, • C - �asovni plan (MERILA) – mesec, • D - Vozila, • E - �asovni plan (S&N) - teden . Izdelane strategije prikazuje slika 14. Strategije A, C in E predstavljajo tip preventivnega vzdrževanja na osnovi �asa, strategija D pa na osnovi izvajanja. Strategija A je namenjena na�rtovanju preventivnih posegov za vse proizvodne kot tudi neproizvodne stroje in naprave. Enota za cikel je mesec. Strategija C je namenjena vsej merilno/testni opremi v proizvodnji in laboratorijih. Enota za cikel je prav tako mesec. Razlika med A in C strategijo je v številu paketov. Strategija D je namenjena za vsa vozila v lasti podjetja, katerih vzdrževanje se vodi interno. Enota cikla je km - prevožen kilometer. Strategija E je namenjena enaki vrsti opreme kot A in C, s tem da je enota za cikel teden.



Najbolj množi�no uporabljena bo strategija A (nastavitve prikazuje slika 15). Ve�ina sedanjega na�rtovanja planov preventivnega vzdrževanja v podjetju namre� temelji na tipu preventivnega vzdrževanja na osnovi �asa z najmanjšo dolžino enote oz. cikla 1 mesec.

Slika 15: Nastavitev strategija A v transakciji IP11 (pogled podrobno) Na za�etku se najprej opredeli Ime in Oznaka, oz. opis strategije. Klju�en podatek je Oznaka terminiranja, oz. indikator planiranja katerega pomen glede na vnos je slede�i: (Primer za dolžino cikla 1 mesec oz. 30 dni in za teko�i datum 05.07.2006.) • 1 �as - klju�ni datum: Planirana aktivnost zapade na 05.08.2006, oz. na vsakega petega v

mesecu. • 2 �as - tovarniški koledar: Planirana aktivnost zapade na teko�i dan + 30 delovnih dni,

oz. na 16.08.2006. • 3 �as: Planirana aktivnost zapade na teko�i dan + 30 koledarskih dni, oz. na 04.08.2006. Glede na zahteve so izbrane razli�ne vrednosti, s tem da se pri vseh dolo�i lasten koledar (V1 - Tovarniški koledar) kateri se upošteva pri terminiranju. Za nastavitev koledarja je uporabljen koledar Slovenije, ki je že v osnovi del SAP R/3 rešitve (lokalizacijski paket za Slovenijo). To pa iz razloga, da ne spreminjamo standardnega koledarja Slovenije, �e bo potrebno vnesti dodatne proste dni (npr.: izredni kolektivni dopust). Koledar Slovenije je sistemski koledar in se uporablja tudi v ostalih modulih logistike. Za enoto strategije je dolo�ena �asovna dimenzija mesec.



Ostali parametri na vnosnem zaslonu bi pomenili privzeto vrednost za vsak posamezen plan vzdrževanja, dolo�en na osnovi te strategije, zato jih pri opredelitvi strategije ne vzdržujemo. Njihov pomen in uporaba je prikazana v nadaljevanju, oz. jih je možno dolo�iti tudi v naslednjih korakih na�rtovanja. Strategiji A smo dodelili naslednje pakete - cikle vzdrževanja (slika 16).

Slika 16: Prikaz paketov strategije A v transakciji IP11 (pogled paketi) Vsak paket je sestavljen iz zgoraj prikazanih postavk. Poleg besedil in kratkih besedil, ki so namenjeni opisu paketov oz. ciklov, je potrebno vnesti naslednje vrednosti: • Številka paketa: Numeri�na naraš�ajo�a vrednost, priporo�en je korak vsaj 10. To pa iz

razloga, da lahko kasneje po potrebi vrivamo dodatne pakete. • Dolžina cikla: Interval oz. perioda izvajanja vzdrževalne aktivnosti. • Hierarhija: �e ve� paketov zapade na isti dan nam hierarhija dolo�a, kateri od njih se bo

izvedel. Izvede se namre� samo tisti z najvišjo hierarhijo, ostali se izvedejo v naslednjem ciklu, seveda �e imajo zopet dolo�eno najvišjo hierarhijo. Ker so bile zahteve, da se vedno izvedejo vsi vzdrževalni posegi, kljub možnosti podvajanja, je nastavljena samo ena hierarhija.

• Za�etni in kon�ni premik v dnevih: Predstavlja rok oz. mejno obmo�je izraženo v dnevih, v katerem naj bi bila vzdrževalna aktivnost zaklju�ena glede na odpoklic delovnega naloga iz plana vzdrževanja, prikazanega v nadaljevanju. To pred nastavljeno vrednost lahko spremenimo samo pri sami obdelavi delovnega naloga.



Zaporedje nastavljenih paketov strategije A je možno videti tudi v grafi�ni podobi (slika 17).

Slika 17: Prikaz zaporedja paketov strategije A v transakciji IP11 (zap. pak.) Strategija C je, kot smo že omenili, namenjena vsej merilno/testni opremi v proizvodnji in laboratorijih. Enota strategije je mesec. Dodeljene pakete - cikle strategije C, prikazuje slika 18. Razlika med strategijo A in C je samo v številu paketov, saj je vsaka od njiju namenjena popolnoma drugi vrsti opreme.

Slika 18: Prikaz paketov strategije C v transakciji IP11 (pogled paketi) Strategija E - �asovni plan (S&N) – teden, je bila izdelana z namenom, da jo lahko uporabimo za na�rtovanje preventivnega vzdrževanja za vse vrste opreme, katerih intervali oz. periode izvajanja vzdrževalnih aktivnosti, so manjše od 1 meseca. Glede na to, da ima 1 leto 52 tednov, je dolo�enih 52 paketov. Enota cikla je teden, oznaka terminiranja pa - 3 �as. V nasprotju s strategijo A in C le ta omogo�a, da �e je terminiranje plana preventivnega vzdrževanja zagnano na teko�i dan, ki je npr. ponedeljek, bo tudi naslednja aktivnost planirana na ponedeljek, ne glede na dolžino cikla. Saj je enota cikla 1 teden, to pa je 7 dni.



Ena izmed zahtev posameznih �lanov projektne skupine je bila tudi ta, da želijo na�rtovati planirane aktivnosti na to�no dolo�en dan v tednu. Predvsem je tu mišljeno na ponedeljek, tako, da bi že v za�etku tedna dobili pregled, kateri preventivni posegi so za izbrani teden predvideni. �e isti primer pogledamo z uporabo strategije A, vidimo, da bi zgolj v teoriji ali povsem naklju�no pri izbranem ciklu 1 mesec, naslednja planirana aktivnost zapadla na ponedeljek. Tu smo namre� omejeni s parametrom Oznaka terminiranja, saj nam nobena od treh možnosti pri izbrani enoti cikla mesec, ne zagotavlja izpolnitve pogojev. (Razlog: razli�no število dni po mesecih, tako koledarskih kot delovnih.) Nastavitev strategije E (slika 19) se od A in C poleg enote strategije, števila paketov in nazivov razlikuje, kot smo že omenili, še za parameter Oznaka terminiranja. V primeru E je to 3- �as. Hierarhija kot tudi izbrani koledar sta ista. Dodeljene pakete - cikle strategije E prikazujeta slika 20 in 21.

Slika 19: Nastavitev strategija E v transakciji IP11 (pogled podrobno)



Slika 20: Prikaz paketov strategije E v transakciji IP11 (pogled paketi) Idr.

Slika 21: Prikaz paketov strategije E v transakciji IP11 (pogled paketi) Strategija D - Vozila: �lan projektne skupine je bil tudi predstavnik oddelka Avtopark, ki je zadolžen za vzdrževanje vseh tipov vozil v lasti podjetja. Tu gre predvsem za redne vzdrževalne posege, medtem ko se za ostale ve�je posege pokli�e zunanji servis. Vzdrževalna strategija D predstavlja tip preventivnega vzdrževanja na osnovi izvajanja. Enota strategije oz. periode ni �as, temve� km - prevoženi kilometri. Dodeljene pakete - cikle strategije D prikazuje slika 22.



Parameter Oznaka terminiranja je nastavljen na 3 - Aktivnost. Rešitev dolo�i planirani datum na osnovi podatkov izbranega števca: trenutno stanje števca, letna ocena, teko�i datum.

Slika 22: Prikaz paketov strategije D v transakciji IP11 (pogled paketi) Samo na�rtovanje plana preventivnega vzdrževanja na osnovi izvajanja se razlikuje od vzdrževanja na osnovi �asa v tem, da je potrebno za objekte vzdrževanja, ki so zajeti v planu, oblikovati to�ko merjenja- števec, kot npr. prevoženi_kilometri. Zatem pa preko dokumentov merjenja le tega povezati z objektom vzdrževanja. Se pravi v našem primeru bi bilo potrebno za vozilo, ki je zajeto v plan strategije D, vedno po vsaki opravljeni vožnji oblikovati dokument merjenja in preko to�ke merjenja vnesti trenutno stanje števca prevoženih kilometrov. Ko bi bila mejna vrednost, ki jo opredeljuje cikel presežena, bi se nam samodejno oblikoval odpoklic oz. delovni nalog s seznamom opravil- operacij za izvedbo preventivnega posega. 2.3.4. Ostale sistemske in uporabniške nastavitve SAP R/3 Sistemske nastavitve predstavljajo centralno nastavitev rešitve, ki se izvaja preko t.k.i. transakcij za nastavitev rešitve (v nadaljevanju Customizing), v customizing strukturi. Uporabniške nastavitve pa uporabnikom omogo�ajo še dodatno prilagoditev posameznih vnosnih zaslonov, ki ne vplivajo na osnovno funkcionalnost, ki jo opredeljuje rešitev, oz. je dolo�ena preko sistemskih nastavitev. S sistemskimi nastavitvami so bile v našem primeru narejene predvsem pred nastavitve obveznih vnosov za posamezne transakcije in oblikovani izbrani profili, ki hranijo dolo�ene pred nastavljene vrednosti in tako dodatno poenostavijo uporabo posameznih transakcij. Do customizing strukture pridemo z ukazom SPRO. Do posameznih objektov, ki jih želimo nastavljati, pa prav tako kot v standardnem SAP R/3 uporabniškem meniju, pridemo z vnosom transakcije v ukazni vrstici, oz. preko menija customizing strukture.



Nastavitve za transakcijo IA05 - oblikovanje seznama opravil z operacijami, v že prej omenjeni strukturi preventivnega vzdrževanja so slede�e: Tu smo dolo�ili dva profila s privzetimi vrednostmi, glede na to ali je seznam opravil predviden za interne službe vzdrževanja, ali pa je potrebno izdelati še rezervacijo eksternega naro�ila oz. nabavnega naro�ila za zunanjega izvajalca. Definiranje profilov s privzetimi vrednostmi (Define profiles with default values): Pot do transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6 v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 23.

Slika 23: Prikaz poti do transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6 Ko zaženemo program, se prikaže za�etni zaslon transakcije, kjer smo dolo�ili podatke glave profilov (slika 24). Z aktiviranjem pogleda podrobnosti, pa smo vnesli še vrednosti za posamezen profil (slika 25).

Slika 24: Prikaz za�etnega zaslona transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6



Slika 25: Nastavitev vrednosti profilov v transakciji SIMG_CFMENUOLIPOIL6 (pogled podrobno)



Na�rtovanje preventivnega vzdrževanja poteka strukturirano, kar pomeni, da posamezen plan gradimo po korakih z že prej omenjenimi transakcijami (slika 9). V skladu s tem se dolo�eni podatki prenašajo iz koraka v korak. Zaradi tega smo tu dolo�ili nekaj obveznih vnosov vrednosti v polja znotraj transakcije IA05. Dolo�itev izbire polj plana vzdrževanja (Define field selection): Pot do transakcije OLIP_OP5 v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 26.

Slika 26: Prikaz poti do transakcije OLIP_OP5

Z zagonom transakcije se prikaže za�etni zaslon (slika 27), kjer je bila izbrana prva postavka in za njo dolo�ena slede�a polja kot obvezen vnos pri oblikovanju zapisa s transakcijo IA05 (slika 28).

Slika 27: Prikaz za�etnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani ekrani pregleda)



Slika 28: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani ekrani pregleda) Nato smo dolo�ili kaj so obvezni vnosi vrednosti v polja v postavki Izbira polja plani glava ekranov in ekrani izbire (slika 29). Nastavljene vrednosti prikazuje slika 30.

Slika 29: Prikaz za�etnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani glava ekranov in ekrani izbire)

Slika 30: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani glava ekranov in ekrani izbire)



Nastavitve v postavki Izbira polja plani detajlni ekran postopka prikazuje slika 31 in 32.

Slika 31: Prikaz za�etnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani detajlni ekran postopka)

Slika 32: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani detajlni ekran postopka) Za pravilno delovanje te in ostalih transakcij pa so nastavljene še nekatere osnovne nastavitve.



Nastavitev tipov plana vzdrževanja (Set maintenance plan categories): Pot do transakcije OLIP_V_T399W_I v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 33.

Slika 33: Prikaz poti do transakcije OLIP_V_T399W_I Za naš tip plana PM smo dolo�ili, da je rezultat terminiranja oz. odpoklica, nalog vzdrževanja. Ker je bila v splošnem zahteva uporabnikov modula PM, da se vsaka nastala sprememba v sistemu zabeleži, smo nastavili, da se za vsako spremembo podatkov plana oblikuje dokument sprememb (Vsebina spletne strani. http://sap.help.com (Obiskana Septembra 2006)). Ta vsebuje objekt spremembe, staro in novo vrednost, datum in �as, ter uporabniško ime osebe, ki je naredila spremembo. Zadeva je dolgoro�no lahko obremenjujo�a glede kapacitet sistema, vendar je ta nastavitev smiselna, saj gre za kriti�ne podatke. Dolo�ili smo še 0100 za referen�ni objekt, kar predstavlja Tehni�no mesto+oprema+sklop (slika 34). Referen�ni objekt opredeljuje objekt vzdrževanja, za katerega se izvaja na�rtovanje preventivnega vzdrževanja in je zapisan na delovnem nalogu.

Slika 34: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_V_T399W_I (PM - Nalog vzdrževanja)

Nastavili smo lastni koledar podjetja, ki se upošteva pri terminiranju planov preventivnega vzdrževanja.



Nastavitev koledarja (Maintain calendar): Pot do transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05 v SAP R/3 customizing meniju prikazuje slika 35.

Slika 35: Prikaz poti do transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05

Po zagonu transakcije se prikaže za�etni zaslon, kjer je bil izbran podobjekt tovarniški koledar (slika 36).

Slika 36: Prikaz za�etnega zaslona transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05 (izbira: Tovarniški koledar)



Za tovarniški koledar je bila dolo�ena vrednost V1 - PM_Tovarniški koledar s slede�imi nastavitvami (slika 37).

Slika 37: Prikaz nastavitev tovarniškega koledarja (V1 - PM_Tovarniški koledar) Veljavnost koledarja je dolo�ena od leta 2003, pa do leta 2020. Kot koledar praznikov je privzet koledar praznikov Slovenije, s tem, da bo kasneje možno dodati tudi ostale proste dneve, ki jih dolo�i podjetje.



Prikaz nastavitev za to obdobje po delovnih in prostih dnevih, ki jih dolo�a koledar Slovenije, prikazuje slika 38.

Slika 38: Prikaz nastavitev tovarniškega koledarja V1 z upoštevanjem koledarja praznikov �e podrobno pogledamo leto 2007, dobimo slede�a prikaza (slika 39 in 40). Prazniki (dela prosti dnevi):

Slika 39: Prikaz praznikov v Sloveniji v letu 2007



Slika 40: Prikaz tovarniškega koledarja V1 za leto 2007 Uporabniške nastavitve so lokalnega zna�aja, kar pomeni, da so lastne vsakemu uporabniku posebej in si jih kot takšne tudi vsak sam nastavlja. V našem primeru je bilo uporabnikom svetovano, naj si nastavijo slede� parameter v transakciji SU3, ki je namenjena vzdrževanju lastnih podatkov uporabnika (slika 41). Dolo�ena polja na vnosnih zaslonih posameznih transakcij so v podatkovnem slovarju rešitve opisana s t.k.i. id parametrom, ki ob priklicu transakcije oz. programa, polje na zaslonu napolni z vrednostjo iz SAP R/3 spomina in ga tako ni potrebno vedno ro�no vnašati. Polje profil v transakciji IA05 predstavlja obvezen vnos, vrednost ZPM001 pa uporabniku zagotavlja poenostavljen vnos seznama opravil. In to tako za interne operacije, ki jih izvajajo interne službe vzdrževanja, kot tudi eksterne operacije, za katere je potrebno izdelati še naro�ilo za dobavitelja storitve. Ravno tako je bilo za transakcijo IP04 nastavljeno, da se ob zagonu polje vrsta naloga na zaslonu napolni z vrednostjo VZ02. Le ta predstavlja vrsto delovnega naloga za preventivno vzdrževanje.



Uporabniške nastavitve privzetih vrednosti: Pot do transakcije SU3 v SAP R/3 meniju: Orodja/ Administracija/ Monitor/ Vzdrževanje uporabnikov.

Slika 41: Prikaz uporabniških nastavitev parametrov (AAT in PIN)



3. OPIS PROTOTIPNE REŠITVE

3.1. Izgradnja mati�nih podatkov

3.1.1. Tehni�no mesto in oprema vzdrževanja

Pojem Tehni�no mesto predstavlja hierarhi�no strukturo vzdrževanja, organizirano glede na fizi�no lokacijo opreme, vrsto opreme ter funkcijo, ki jo le ta opravlja. Vsako opremo, ki jo oblikujemo v programski rešitvi, je potrebno dodeliti ustreznemu tehni�nemu mestu. Na ta na�in smo opremo razvrstili po lokacijah ter strukturirali podatke zaradi boljše preglednosti, oz. lažje in kvalitetnejše izdelave poro�il vzdrževanja. Za preizkušanje rešitev avtomatizacije na�rtovanja preventivnega vzdrževanja v testnem okolju, smo izbrali slede�e obstoje�e objekte vzdrževanja, ki se nahajajo v objektu Pilota sinteze na lokaciji Novo mesto (slika 42): Oprema Oznaka objekta 1007102 KLIMAT 1 EX IZOLACIJE 1007103 KLIMAT 2 EX IZOLACIJE 1007104 KLIMAT 3 EX IZOLACIJE.

Slika 42: Prikaz strukture tehni�nega mesta objekta Pilota sinteze



Legenda barv v prikazu strukture tehni�nih mest nam poda informacijo o vrsti objekta.

Slika 43: Legenda barv strukture tehni�nih mest

3.1.2. Seznam opravil z operacijami

Najbolj nazorno prikazuje shemo na�rtovanja preventivnega vzdrževanja slika 9.: (Podpoglavje 2.3.2., struktura preventivnega vzdrževanja v SAP R/3). Tako bo tudi na�rtovanje plana preventivnega vzdrževanja v testnem okolju potekalo po prikazani strukturi in sicer od spodaj navzgor. Se pravi od seznama opravil z operacijami do odpoklica oz. naloga vzdrževanja. Sama rešitev omogo�a razli�ne poti pri izgradnji mati�nih podatkov na�rtovanja, vendar je prikazani najbolj primeren, saj poteka po korakih od za�etka pa do konca na�rtovanja preventivnega vzdrževanja. Ko bo uporabnik obvladoval potek na�rtovanja plana po korakih, bo lahko ve� korakov naenkrat združil in nastavil znotraj ene transakcije. Za strategijo s pripadajo�imi paketi in cikli vzdrževanja smo že povedali, da gre za pred nastavljene mati�ne podatke, ki morajo biti tako kot oprema vzdrževanja predhodno opredeljeni v sistemu. V grobem bi lahko povedali, da seznam opravil podaja, katere aktivnosti oz. operacije bomo izvajali pri preventivnem posegu na izbrani opremi vzdrževanja. Sama operacija pa podaja kdo, koliko �asa in kateri viri so potrebni za samo izvedbo posega. Rešitev ponuja tri razli�na izhodiš�a za na�rtovanje seznama opravil z operacijami in sicer: - za tehni�no mesto, - za opremo, - splošno. V praksi to pomeni, da �e kot izhodiš�e vzamemo prvi dve postavki, bo na�rtovani seznam opravil veljal samo za izbrano tehni�no mesto ali opremo vzdrževanja in ga ne bo možno uporabiti za druge primere.



Po predstavitvi možnih rešitev se je projektna skupina odlo�ila za oblikovanje splošnega seznama opravil (slika 44), kar pomeni, da je seznam opravil neodvisen od tehni�nega mesta, ali opreme vzdrževanja in ga lahko dodelimo kateremukoli objektu vzdrževanja. Izbira je povsem logi�na, saj imamo v podjetju ve� enakih kosov opreme in tako ni potrebno za vsak kos na�rtovati svoj seznam opravil.

Slika 44: Prikaz strukture seznama opravil vzdrževanja



S transakcijo IA05 - Navodila - kreiranje (General maintenance task lists - Create) zaženemo program, kjer bomo dolo�ili seznam opravil z operacijami. Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 45): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje dela/ Delovni plani/ Navodila.

Slika 45: Prikaz poti do transakcije IA05 Po zagonu transakcije se nam prikaže za�etni zaslon (slika 46).

Slika 46: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP11



Skupina plana kot tudi števec skupine plana na naslednjem zaslonu predstavlja avtomatski števec in zato ro�ni vnos ni potreben. Gre za t.k.i. interno števil�enje, za katerega se nastavi števil�no obmo�je. Tu smo povzeli pred nastavljene vrednosti rešitve, saj je razpon števil�nega obmo�ja dovolj velik. Številka seznama je dodeljena ob shranitvi vnosa. Pomen polja profil smo podali že v poglavju o nastavitvah sistema. Po potrditvi za�etnega zaslona pridemo do naslednjega vnosnega zaslona, kjer vnesemo slede�e vrednosti (slika 47).

Slika 47: Prikaz zaslona transakcije IP11 (Glava splošni pogled) Skupini seznama opravil je priporo�ljivo dati takšen naziv, da bo skupen ve� objektom oz. opremam vzdrževanja. Ker je prikazan primer na�rtovanja plana za izbrane centralne klimatske sisteme, smo tudi skupini dali naziv Pregled klimatskih sistemov. Obrat planiranja je mati�ni podatek logistike in je v našem primeru 1200 - Vzdrževanje. Pomen delovnega mesta smo tudi že predstavili. Za izvajanje preventivnega posega je odgovoren oddelek energetske oskrbe neproizvodnih objektov iz službe energetske oskrbe. Polja Uporaba in Proizvodno podro�je sta bolj informativnega zna�aja in služita pri analizah poro�il, ki temeljijo na teh podatkih. Status seznama opravil podaja, ali je prikazan seznam veljaven ali ne. V primeru, da bi želeli le tega blokirati za uporabo, bi namesto vrednosti 4 - Lansirano vnesli B - Blokirano. Stanje tehni�nega sistema podaja podatek, ali objekt vzdrževanja med preventivnim posegom obratuje ali ne. Na koncu vnesemo še izbrano strategijo vzdrževanja. Ve�ino vnosov v polja vnesemo s pomo�jo nabora vrednosti, ki predstavljajo mati�ne podatke vzdrževanja. Sedaj ko smo podatke glave seznama opravil zagotovili, je potrebno vnesti še postopke ali operacije. Vnesene postopke prikazuje slika 48.



Podobno kot za funkcionalnost obveznih vnosov polj, lahko re�emo, da je ta in ve�ina drugih transakcij sestavljena iz glave zaslona ali dokumenta in iz postavk ali v našem primeru postopkov dokumenta. Gre pa za to, da v glavo vnesemo glavne oz. bolj pogoste podatke, ki se programsko prenašajo na postopke, in tako ni potrebno vedno ponavljati enakih vnosov.

Slika 48: Prikaz zaslona transakcije IP11 (Pregled postopka) Ker postopek 0110 (slika 49) predvideva uporabo materiala, ki ga bo potrebno zagotoviti pri izvajanju, smo za le tega na�rtovali rezervacijo v izbranem skladiš�u tehni�nega materiala. Rezervacija se bo izvedla, ko bo izbrana postavka plana terminirana in se bo za njo izvedel odpoklic terminiranja z dokumentom nalog vzdrževanja.

Slika 49: Prikaz postopka 0110 v pregledu postopka transakcije IP11



Rezervacijo materiala 803110 za izbrano operacijo 0110 (slika 50), izvedemo s pomo�jo gumba Komponente - .

Slika 50: Prikaz rezervacije materiala za izbrani postopek (pregled komponent) Ko smo tako dolo�ili posamezne operacije, ki jih je potrebno izvesti pri preventivnem posegu klimatskega sistema, je potrebno za vsako izmed njih dolo�iti še periodo izvajanja. Le to dolo�imo s pomo�jo gumba Paketi vzdrževanja - , s katerim pridemo do naslednjega vnosnega zaslona (slika 51).



Slika 51: Prikaz nastavitev paketov vzdrževanja za izbrane postopke (pregled paketa vzdrževanja) Ker je bila v glavi podatkov izbrana strategija A, se nam prikažejo za njo veljavni paketi oz. periode izvajanja s �asovno enoto mesec. S pripenjanjem paketov je tako dolo�ena perioda izvajanja posameznih operacij. Po zaklju�ku dolo�anja seznama opravil z operacijami, le tega shranimo.

Tako smo oblikovali skupino seznama opravil 410 s seznamom opravil 1. Le ta pa vsebuje že prej prikazane operacije. Rešitev nam seveda omogo�a tudi dolo�itev novih seznamov opravil z operacijami v okviru skupine 410. Ta pristop je smiseln, �e bi želeli za podobno skupino strojev dolo�iti razli�ne sezname opravil z operacijami. Recimo enega za elektro sklop, drugega za hidravli�ni sklop, tretjega za pnevmatski sklop, idr.



3.1.3. Postavka preventivnega vzdrževanja

Naslednji korak pri na�rtovanju plana preventivnega vzdrževanja za izbrane objekte je dolo�itev postavk za plan vzdrževanja. Postavka vzdrževanja povezuje objekt vzdrževanja, v preiskušanem primeru je to oprema, in skupino seznama opravil z operacijami, ki smo jo predhodno dolo�ili. Strukturo postavk prikazuje slika 52. Hkrati pa dolo�a vrsto dokumenta - vrsto delovnega naloga, kateri se bo oblikoval iz odpoklica plana vzdrževanja. Ko je posamezna postavka dodeljena dolo�enemu planu, pomeni, da ni ve� razpoložljiva za dodelitev drugim planom vzdrževanja.

Slika 52: Prikaz strukture postavk plana vzdrževanja Posamezno postavko vzdrževanja dolo�imo s transakcijo IP04 - Kreiranje postavke vzdrževanja (Maintenance items - create). Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 53): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje vzdrževanja/ Plani vzdrževanja/ Postavke vzdrževanja.




Po zagonu transakcije se prikaže za�etni zaslon (slika 54).

Slika 54: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP04 Na vnosnem zaslonu dolo�imo tip plana vzdrževanja in strategijo vzdrževanja. Tip plana vzdrževanja opredeljuje nadaljnje možnosti programa, katere, smo že povedali v podpoglavju 2.3.4.. Izbrana vrednost za strategijo vzdrževanja pa mora biti enaka, kot smo jo navedli pri dolo�itvi skupine seznama opravil z operacijami. V nasprotnem primeru dodelitev le te ni možna. Po potrditvi za�etnega zaslona z izbranimi vnosi, se nam prikaže naslednji vnosni zaslon (slika 55), kjer smo dolo�ili nadaljnje vrednosti, ki opredeljujejo izbrano postavko vzdrževanja.



Slika 55: Prikaz nastavitev postavke vzdrževanja v transakciji IP04 Z vnosom objekta vzdrževanja - opreme 1007102 se del vnosnih podatkov na zaslon prenese iz samega mati�nega zapisa opreme, preostali del pa iz sistemskih in uporabniških nastavitev SAP R/3. Dodelitev skupine seznama opravil opravimo s pomo�jo gumba - Izbira delovnega plana. Ta nam prikaže vse skupine seznama opravil, ki imajo dolo�eno strategijo A. Lahko pa tudi vnesemo kar šifro skupine seznama, seveda �e jo poznamo. Dolo�ili smo skupino seznama opravil 410 (slika 56).



Slika 56: Prikaz izbrane skupine seznama opravil za postavko vzdrževanja v transakciji IP04 Posamezni postavki lahko dodelimo samo eno skupino seznama opravil z pripadajo�imi operacijami naenkrat. Razli�ne postavke pa lahko imajo dodeljeno isto skupino seznama opravil.

Z gumbom - Shranjevanje, oblikujemo zapis postavke vzdrževanja . Na enak na�in oblikujemo še postavke vzdrževanja za opremo: 1007103 KLIMAT 2 EX IZOLACIJE 1007104 KLIMAT 2 EX IZOLACIJE .

3.1.4. Plan preventivnega vzdrževanja

Plan preventivnega vzdrževanja povezuje postavke vzdrževanja in s terminiranjem oblikuje odpoklice oz. vzdrževalne naloge za na�rtovane preventivne posege (slika 57). Smiselno je, da plan povezuje postavke, ki predstavljajo objekte- opremo vzdrževanja istega tipa. Podobno priporo�ilo je že navedeno pri poimenovanju skupine seznama opravil z operacijami.

Slika 57: Prikaz strukture plana vzdrževanja



Posamezen plan vzdrževanja dolo�imo s transakcijo IP42 - Plan strategije (Create - strategy plan). Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 58): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje vzdrževanja/ Plani vzdrževanja/ Kreiranje.

Slika 58: Prikaz poti do transakcije IP42 Po zagonu se prikaže za�etni zaslon transakcije (slika 59).

Slika 59: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP42 Na vnosnem zaslonu dolo�imo tip plana vzdrževanja in strategijo vzdrževanja. Pomen vnesenih vrednosti, ki jih lahko prikli�emo iz nabora vrednosti, je isti kot pri oblikovanju postavk preventivnega vzdrževanja. Po potrditvi vnesenih vrednosti na za�etnem zaslonu, se prikaže naslednji vnosni zaslon (slika 60).



Slika 60: Prikaz nastavitev plana vzdrževanja v transakciji IP42 S pomo�jo gumba - Dodelitev postavk, na zaslonu dodelimo izbrane postavke vzdrževanja našemu planu (slika 61). �e postavka nima dolo�ene iste strategije kot plan, dodelitev ni možna. Planu smo dodelili postavke vzdrževanja, ki smo jih predhodno dolo�ili (921, 922 in 924). Cikli oz. periode izvajanja, so dolo�ene na podlagi vrednosti iz seznama opravil z operacijami. V našem primeru so to 2, 6 in 12 mese�ne periode.



Slika 61: Prikaz dodeljenih postavk za plan vzdrževanja v transakciji IP42 Sedaj pa je potrebno dolo�iti parametre terminiranja plana vzdrževanja v sklopu podatkov v glavi plana (slika 62).

Slika 62: Prikaz nastavitev parametrov terminiranja plana vzdrževanja v transakciji IP42 Pomen podatkov v sekciji Oznaka terminiranja je slede�i: Oznaka terminiranja je podatek, ki je dolo�en z izbrano strategijo vzdrževanja. Pomen vrednosti �as - klju�ni datum je podana v podpoglavju 2.3.3., Strategija, paket in cikel vzdrževanja.



Pomen podatkov v sekciji Nadzor priklica je slede�i: • Horizont odpiranja: Vnos vrednosti v odstotkih pomeni, koliko �asa mora prete�i od

za�etka zagona posameznega cikla, preden se oblikuje odpoklic z nalogom vzdrževanja. �e to ponazorimo s primerom, bi bile vrednosti za dolžino cikla 250 dni naslednje:

- 0 % - takojšnji priklic, - 80 % - priklic po 200 dnevih, saj je to 80% od 250 dni, - 100 % - priklic po 250 dnevih na planirani datum.

• Interval priklica: Z njim dolo�imo obdobje oz. veljavnost plana, za katero sistem oblikuje odpoklice med procesom terminiranja plana vzdrževanja.

• Zagon cikla predstavlja datum pri�etka terminiranja plana, za obdobje dolo�eno z intervalom priklica. Po preteku tega obdobja je potrebno ponovno dolo�iti zagon cikla, s katerim podaljšamo veljavnost plana za naslednje obdobje. Ta podatek je vsekakor obvezen, da lahko plan sploh terminiramo. Vendar pa ga lahko dolo�imo v naslednjem koraku na�rtovanja plana preventivnega vzdrževanja.

Pomembno je dolo�iti še tovarniški koledar, ki se upošteva pri terminiranju. Le tega pa nam dolo�a že izbrana strategija A. Kot smo že v uvodu pri nastavitvah strategij dolo�ili, velja za vse strategije na osnovi �asa tovarniški koledar podjetja Krka (V1). Z gumbom - Shrani, shranimo naše vnose in tako oblikujemo plan preventivnega vzdrževanja .

3.1.5. Terminiranje plana preventivnega vzdrževanja

Funkcija terminiranja plana preventivnega vzdrževanja je ustvarjanje odpoklicev oz. dokumentov nalogi vzdrževanja z vsemi podatki, ki smo jih na�rtovali za preventivne posege na izbranih objektih - opremah vzdrževanja. Terminiranje predstavlja zadnji korak pri na�rtovanju plana preventivnega vzdrževanja in ga je potrebno obvezno izpeljati, �e želimo, da se oblikujejo omenjeni dokumenti. Le ti se oblikujejo na podlagi podatkov, ki smo jih dolo�ili v predhodnih korakih na�rtovanja. Glede na možnosti, ki jih rešitev ponuja, je bilo predvideno, da vsak uporabnik po zaklju�ku oblikovanja plana preventivnega vzdrževanja, sam ro�no terminira svoj plan in ga tako postavi v obdelavo.

3.1.5.1. Ro�no terminiranje

Kot je bilo že omenjeno, bo ro�no terminiranje izvedel vsak uporabnik sam in sicer s transakcijo IP10 - Terminiranje. (Scheduling for maintenance plans - schedule) Ro�no lahko terminiramo samo en plan naenkrat.



Pot do transakcije v SAP meniju (slika 63): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje termina za plane vzdrževanja.


Po zagonu transakcije IP10 se nam prikaže za�etni zaslon (slika 64), kjer vnesemo številko plana vzdrževanja. V našem primeru je to plan pod zaporedno številko 391 - Letni pregled klimatov.

Slika 64: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP10

Po potrditvi vnosa na za�etnem zaslonu se prikaže naslednji zaslon (slika 65), kjer izberemo na�in terminiranja, oz. zagon plana vzdrževanja.



Slika 65.: Prikaz zaslona transakcije IP10 za nastavitev terminiranja Transakcija omogo�a razli�ne funkcije terminiranja. Obi�ajno s funkcijo Zagon aktiviramo oz. postavimo plan za opremo, za katero se zahteva preventivni poseg, v obdelavo. Ostale funkcije kot so Za�etek v ciklu, Nov za�etek in Ro�ni klic so namenjene ve� ali manj za naknadne popravke terminiranja plana. Z gumbom postavimo plan v obdelavo tako, da vnesemo datum zagona plana (slika 66).

Slika 66: Prikaz nastavitve datuma zagona plana v transakciji IP10 Vneseni datum predstavlja dejanski za�etek obdelave plana vzdrževanja. Dokler ne shranimo vnosa, se plan fizi�no ne terminira. To pa pomeni, da lahko kalkulacijo prikazanih vrednosti popravljamo z vnosom datuma za�etka, dokler nam le ta ne ustreza. Po potrditvi zaslona, kjer je dolo�en datum zagona plana, se prikažejo terminirani priklici (slika 67).



Slika 67: Prikaz terminiranih priklicev plana vzdrževanja 391 v transakciji IP10 Ker je bilo v parametrih terminiranja plana vzdrževanja dolo�eno, da je interval priklica 5 let in horizont odpiranja 96%, ter na�in terminiranja �as - klju�ni datum, se je oblikovalo 30 postavk z datumom planiranja na vsakega drugega v mesecu za obdobje 5 let, oz. do leta 2012. Datumi priklica pomenijo kdaj se bodo oblikovali dokumenti delovni nalogi vzdrževanja, oz. koliko dni prej naj se le ti ustvarijo. Za periodo 2 meseca ali 60 dni pomeni, da se dokumenti oblikujejo 2 dni prej (60 dni * 0,04 = 2,4 � 2 dni). Vnos shranimo in s tem plan dejansko terminiramo.



�e pogledamo kako program izvede terminiranje za npr. prve tri postavke (slike 68, 69 in 70) oz. priklice vidimo, da za prvi cikel vzame datum zagona in mu prišteje 60 koledarskih dni. Za vsak naslednji cikel pa vzame datum zaklju�ka predhodnega cikla in prišteje periodo. Glede na datum zagona plana se porazdelijo paketi vzdrževanja, kar pomeni pri tretji postavki tudi 6 mese�ni paket. Za vse naslednje postavke se upošteva ista formula.

Slika 68: Prikaz algoritma priklica št. 1 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10

Slika 69: Prikaz algoritma priklica št. 2 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10



Slika 70: Prikaz algoritma priklica št. 3 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10 Ker se je oblikovalo 30 postavk terminiranja, se bo za vsako od njih oblikovalo toliko nalogov vzdrževanja, kot je na�rtovanih postavk v planu preventivnega vzdrževanja 391. Se pravi 3 za vsako, saj smo plan izdelali za 3 objekte - opreme vzdrževanja. Vsaka postavka terminiranja ima lahko enega izmed slede�ih statusov: • Nov za�etekPriklic. - Sistem je oblikoval dokumente vzdrževanja na osnovi priklica. • Terminirano�akan. - Sistem je oblikoval samo odpoklic. Ko le ta zapade, se oblikujejo še

dokumenti vzdrževanja. • Zaklju�eno - Ko so vsi dokumeti delovni nalogi vzdrževanja potrjeni kot zaklju�eni, rešitev dodeli postavki terminiranja plana ta status. • Presko�eno - Z gumbom - Prenos priklica lahko dolo�eno postavko terminiranja presko�imo. To pomeni, da smo preklicali vse preventivne posege za objekt vzdrževanja na zapadli datum. Oziroma, da se ne bo oblikoval noben dokument vzdrževanja iz tega priklica. Proces terminiranja se izvaja naprej za naslednje postavke. • Blokirano - �e postavki terminiranja dodelimo skozi obdelavo ta status, pomeni, da se terminiranje blokira za to in vse naslednje postavke, vse dokler le tega ne prekli�emo. Ker je bil postavljen za�etek terminiranja plana na 02.02.2007, je zapadli planski termin za prvo postavko dosežen, saj je teko�i datum sistema 02.04.2007. To nam pove tudi sam status postavke. Rezultat vseh parametrov terminiranja za prvo postavko so tako naslednji nalogi vzdrževanja (slika 71). Do le teh lahko pridemo z gumbom - Prikaz objektov priklica.



Slika 71: Prikaz objektov priklica št. 1 plana vzdrževanja 391 v transakciji IP10

3.1.5.2. Avtomatsko terminiranje

S postopkom ro�no terminiranje uporabnik postavi predhodno na�rtovani plan preventivnega vzdrževanja v obdelavo in s tem dolo�i priklice za posamezne planske termine. �e je teko�i datum sistema enak datumu priklica, potem le ta oblikuje dokumente vzdrževanja z vsemi podatki potrebnimi za izvedbo preventivnih posegov. Vendar to pomeni, da se bo ta dogodek zgodil kve�jemu enkrat. In to seveda na dan, ko uporabnik izvede ro�no terminiranje s transakcijo IP10. Za naslednje dni bi bilo potrebno ta korak ponavljati.

Seveda je nesprejemljivo, da bi uporabniki vsak dan ro�no terminirali svoje plane vzdrževanja, saj bi to pomenilo preveliko obremenitev za njih. V ta namen je bila izkoriš�ena možnost avtomatskega terminiranja, ki jo ponuja rešitev s pomo�jo transakcije IP30 - Nadzor termina (Scheduling for maintenance plans - deadline monitoring).

Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 72): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje termina za plane vzdrževanja.

Slika 72: Prikaz poti do transakcije IP30 v SAP R/3 meniju



V omenjeni transakciji je bila nastavljena varianta programa Terminiranje_PM s pred nastavljenimi vrednostmi. Le te nam zagotavljajo, da bodo v postopek zajeti vsi aktivni plani ne glede na tip ali strategijo vzdrževanja. Rezultat obdelave bo poleg �asovno terniniranih planov še zapisnik, ki bo podal seznam planov s podatki o samem terminiranju. Po zagonu transakcije se prikaže naslednji zaslon programa, kjer smo dolo�ili prikazane vrednosti (slika 73) in jih shranili pod zgoraj omenjeno varianto programa (Vsebina spletne strani. http://service.sap.com (Obiskana November 2006)).

Slika 73: Prikaz nastavitev vrednosti za nadzor termina planov vzdrževanja v transakciji IP30 Da se program kontinuirano izvaja vsakodnevno, je bilo s pomo�jo transakcije SM36 - Definiranje posla (Define job) nastavljeno opravilo Terminiranje_PM. Gre za standardno SAP R/3 orodje, s katerim lahko za posamezen program ali skupino programov nastavimo �asovne parametre (za�etek, perioda, omejitve) in tehni�ne parametre (ime programa in variante, nadzor izpisa zapisnika in listo prejemnikov) za nadzor izvajanja.



Za preizkušani primer smo nastavili, da se program izvaja vsak dan v letu brez omejitev ob 01:00:00 uri. To pa iz razloga, da so dokumenti delovni nalogi kot nosilci podatkov o planiranih preventivnih posegih, uporabnikom na voljo takoj zjutraj pred pri�etkom dela in ne enkrat sredi ali celo pred koncem delovnega dneva. Pregled opravila Terminiranje_PM s primerom zapisnika prikazuje slika 74 in 75.

Slika 74: Prikaz nastavljenega opravila TERMINIRANJE_PM za nadzor termina planov vzdrževanja v transakciji SM36



Slika 75: Prikaz zapisnika opravila TERMINIRANJE_PM za nadzor termina planov vzdrževanja v transakciji SM36

3.1.6. Poro�ila

Modul PM - vzdrževanje vsebuje svoj informacijski sistem PMIS (Plant maintenance information sistem) , kjer so zajeta vsa standardna in uporabniško dolo�ena poro�ila. Namen poro�il je pregled in izvajanje analiz na osnovi podatkov vzdrževanja. Le s temi pa zagotavljamo: • pregled nad razpoložljivostjo opreme vzdrževanja, • pregled nad stroški in vzdrževalnimi posegi v vsej življenjski dobi opreme, • hitrejšo odpravo napak s pomo�jo baze podatkov o predhodnih rešitvah, • u�inkovitejše planiranje preventivnih posegov na posamezni opremi vzdrževanja, • u�inkovitejše planiranje materialnih potreb, idr. Ker pa diplomska naloga predstavlja rešitev na�rtovanja preventivnega vzdrževanja z avtomatizacijo terminiranja planov vzdrževanja, so v nadaljevanju predstavljeni samo dokumenti pregleda terminov vzdrževanja, ter dokument delovni nalog vzdrževanja. Le ta predstavlja osnovo za izvedbo preventivnega posega na opremi.



3.1.6.1. Pregled terminov vzdrževanja

Poro�ila v pregledu terminov vzdrževanja nam omogo�ajo strukturiran pogled terminiranja na�rtovanih planov preventivnega vzdrževanja. Pregled je možen v grafi�ni obliki, ali pa v obliki seznama. Pot do transakcij v SAP R/3 meniju (slika 76): Logistika/ Vzdrževanje/ Vzdrževanje v skladu s planom/ Planiranje termina za plane vzdrževanja/ Pregled terminov vzdrževanja.

Slika 76: Prikaz poti do transakcij IP19 in IP24 Do grafi�nega pregleda pridemo z zagonom transakcije IP19 - Grafi�no (Scheduling overview - graphical). Za�etni vnosni zaslon nam omogo�a vnos selekcijskih vrednosti s katerimi omejimo prikaz želenih podatkov. Ker želimo prikazati terminiranje za celoten plan 391 - Letni pregled klimatov, izberemo naslednje vrednosti (slika 77). Obdobje lahko omejimo, bodisi za teko�e leto ali ve�. Pa� odvisno od tega, za katero obdobje želimo prikazati termine plana preventivnega vzdrževanja.



Slika 77: Prikaz nastavitev vrednosti za grafi�ni pregled terminov plana 391 v transakciji IP19 Po potrditvi selekcijskega zaslona z izbranimi vrednostmi, dobimo pregled v grafi�ni obliki (slika 78). Sama tehnologija prikaza se imenuje SAP Ganttov diagram in je uporabljena tudi v drugih modulih SAP R/3.



Slika 78: Grafi�ni prikaz pregleda terminov plana 391 v transakciji IP19 S postavitvijo drsnika na posamezen simbol, se v nogi pregleda prikaže, na kateri dan v letu je ta aktivnost terminiranja postavljena. Primer za zgornji zeleni kvadratek prikazuje slika 78. Legenda posameznih barvnih simbolov na zaslonu podaja njihov pomen (slika 79).

Slika 79: Legenda barv simbolov v grafi�nem pregledu terminov planov vzdrževanja



Možnosti orodja so velike, tako lahko pogled prilagodimo našim potrebam. Preko izbire v meniju lahko nastavljamo gostoto mreže, �asovno skalo, idr, ter tako nastavimo prikaz preglednejši. Ker je preizkušeni plan preventivnega vzdrževanja na�rtovan kot letni pregled klimatov in sicer za tri razli�ne objekte- opreme vzdrževanja, bomo podrobneje prikazali pregled terminov plana za opremo 1007102 KLIMAT1 EXIZOLACIJE (slika 80). Za ostala dva objekta - opremi je plan enak.

Slika 80: Grafi�ni prikaz pregleda terminov plana 391 za opremo 1007102 (�asovna enota: mesec) Iz legende barv je razvidno, da je bil za seznam opravil z operacijami 0060, 0080 in 0110 priklic že sprožen. To pomeni, da je tudi delovni nalog preventivnega vzdrževanja za to opremo že odprt. Da je delovni nalog odprt, nam ponazarja simbol zraven postavke 921 (slika 80), saj smo pri na�rtovanju postavke plana dolo�ili, katera vrsta delovnega naloga naj se oblikuje pri terminiranem odpoklicu. �e še podrobneje nastavimo �asovno enoto na enoto dan, vidimo, da so omenjene tri aktivnosti planirane na dan 02.04.2007 (slika 81). Sam dokument delovni nalog je bil oblikovan 2 dni prej. To je bilo dolo�eno s parametrom horizont odpiranja, katerega pomen in nastavljeno vrednost pri preizkušanju smo spoznali pri na�rtovanju plana preventivnega vzdrževanja. Terminirani skrajni za�etek naloga je postavljen na 26.03.2007, kar pomeni, da bi z na�rtovanim posegom že lahko pri�eli na ta dan. V procesu terminiranja predstavlja funkcionalnost terminirani skrajni za�etek in konec datum najzgodnejšega možnega za�etka in najkasnejšega zaklju�ka izvedbe preventivnega posega vzdrževanja. Pri terminiranju plana se te vrednosti nastavijo na podlagi izbrane strategije in cikla vzdrževanja. Vrednosti dolo�a parameter za�etni in kon�ni premik v dnevih, dolo�en za strategijo A in izbrani cikel oz. periodo vzdrževanja.



Slika 81: Grafi�ni prikaz pregleda terminov plana 391 za opremo 1007102 (�asovna enota: dan)



S transakcijo IP24 – Seznam (Scheduling overview - list), pa pridemo do pregleda terminov plana vzdrževanja 391 v na�inu seznam (slika 82 in 83). Pot do transakcije in nastavitev izbirnih vrednosti pregleda prikazuje slika 76 in 77.

Slika 82: Prikaz pregleda terminov plana 391 v na�inu seznam (transakcija IP24)



Slika 83: Prikaz pregleda terminov plana 391 v na�inu seznam (transakcija IP24) Vsebinsko gre za iste podatke, vendar prikazane druga�e. Oba pregleda nazorno podajata podatke o terminiranju plana preventivnega vzdrževanja. Glede na to, da je oba pregleda možno tudi izpisati, je bila projektni skupini predložena uporaba grafi�nega izpisa kot zakonska osnova za inšpekcijske preglede. Vsakemu grafi�nemu izpisu so v nogi dokumenta dodani podpisniki (Pripravil, Pregledal, Odobril). Glede na vloge, ki smo jih dolo�ili ob postavitvi sistema so to: • Pripravil - Tehnolog vzdrževanja, • Odobril - Vodja delovne enote, • Odobril - Vodja službe.

3.1.6.2. Delovni nalog vzdrževanja

Kot je že v podpoglavju 1.3. omenjeno, je cilj avtomatizacije na�rtovanja preventivnega vzdrževanja avtomatsko terminiranje planov za razli�ne objekte vzdrževanja. Kon�ni rezultat tega procesa pa so avtomatsko oblikovani delovni nalogi vzdrževanja. Le ti so nosilci podatkov (kaj, kdaj, kako, s �im, idr) o predvidenih preventivnih posegih. Predstavljajo osnovo za pri�etek izvajanja opravil. Kako bo uporabnik pregledoval odprte delovne naloge, rešitev ponuja ve� poti. Do le teh lahko pride preko transakcije IP10 - Terminiranje in izbire Prikaz objektov priklica. Lahko pa delovni nalog prikli�emo z dvoklikom na objekt priklica v pogledu transakcij namenjenih za pregled terminiranja, tako v grafi�nem (IP19) kot v obliki seznam pregleda (IP24). V grafi�nem pregledu enostavno kliknemo na barvni simbol , ki predstavlja oblikovan delovni nalog. V pregledu seznama pa kliknemo na številko delovnega naloga v koloni Nalog, seveda �e obstaja. Vse te možnosti so ve� ali manj namenjene pregledovanju terminiranja planov vzdrževanja. Za teko�e delo pa tehnologi oz. vzdrževalci po posameznih službah/oddelkih vzdrževanja, spremljajo in obdelujejo delovne naloge za svoje delovno mesto s pomo�jo transakcije IW38 Sprememba seznama delovnih nalogov (Order list - change).



Pot do transakcije v SAP R/3 meniju (slika 84): Logistika/ Vzdrževanje/ Obdelava vzdrževanja/ Nalog/ Seznam nalogov.

Slika 84: Prikaz poti do transakcij IW38 Transakcija ima širok nabor selekcijskih parametrov, ki omogo�ajo, da se iz seznama vseh delovnih nalogov vzdrževanja prikaže samo tisto, kar želimo. Sam prikaz selekcijskega zaslona je lahko tudi predmet sistemskih in uporabniških nastavitev. Tako so si posamezni uporabniki oz. oddelki vzdrževanja oblikovali pred nastavljene variante programa, oz. zgoraj omenjene transakcije. Te vsebujejo parametre z vrednostmi lastne samo njim. Po zagonu transakcije se prikaže zaslon, kjer dolo�imo izbirne vrednosti (slika 85).



Slika 85: Prikaz nastavitev izbirnih vrednosti ob zagonu transakcije IW38 Ker je za objekte vzdrževanja, za katere smo na�rtovali in terminirali plan preventivnega vzdrževanja 391, odgovoren oddelek energetske oskrbe neproizvodnih objektov iz službe energetske oskrbe objektov, smo za parameter glavno delovno mesto izbrali vrednost STOE_002. To je šifra mati�nega stavka delovnega mesta vzdrževanja. Za vrsto naloga smo dolo�ili vrednost VZ02, kar opredeljuje delovne naloge preventivnega vzdrževanja.



Vrednost parametra obdobje se avtomati�no nastavi na osnovi dinami�nega izra�una, ki ga rešitev omogo�a pri oblikovanju variant programa. V glavi pa smo še dolo�ili status naloga - Odprto. Gre za pomemben podatek pri obvladovanju nalogov vzdrževanja. Vsak delovni nalog skozi postopek obdelave pridobi razli�en status. Ob ro�nem oblikovanju ali pa kot v našem primeru, kjer so se nalogi avtomatsko oblikovali iz terminiranih odpoklicev, sistem dodeli nalogu status odprt. Tako se nam prikažejo odprti delovni nalogi preventivnega vzdrževanja (slika 86), z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo posegov na objektih - opremah, za katere je bil plan na�rtovan.

Slika 86: Prikaz seznama nalogov na podlagi izbranih vrednosti v transakciji IW38 Z dvoklikom na izbrano šifro delovnega naloga (7005117) le tega prikažemo (slika 87). Vsi podatki na delovnem nalogu so rezultat na�rtovanja plana preventivnega vzdrževanja za objekt vzdrževanja.

Slika 87: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Podatki glave)



Postopke oz. seznam operacij predvidene za poseg prikazuje slika 88.

Slika 88: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Postopki) Komponenta oz. material, ki smo ga pri na�rtovanju predvideli za postopek 0110, je prav tako zabeležen na delovnem nalogu (slika 89).

Slika 89: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Komponente)



Da je izvor naloga na�rtovano planiranje je vidno na zavihku Planiranje in Nadzor (slika 90 in 91).

Slika 90: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Planiranje)

Slika 91: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Nadzor) Z avtomatskim oblikovanjem delovnega naloga se zaklju�i proces avtomatskega na�rtovanja preventivnega vzdrževanja v SAP R/3, kar je temeljni cilj diplomske naloge. Sama nadaljnja obdelava delovnega naloga in izvajane storitve predstavlja obstoje�e procese, kateri se izvajajo že od za�etka vpeljave modula PM - vzdrževanje.



4. ZAKLJU�EK

Cilj diplomske naloge je avtomatizacija procesa na�rtovanja preventivnega vzdrževanja v SAP R/3, z namenom optimizacije �asov priprave in izvajanja planiranih vzdrževalnih aktivnosti za objekte vzdrževanja v podjetju, za katere je le to predvideno. Hkrati pa omogo�iti enostavnejši pregled in nadzor nad podatki planiranja.

4.1. Ocena u�inkov

Predstavljena rešitev v diplomski nalogi odpravlja ro�no na�rtovanje planov preventivnega vzdrževanja in dokumente dnevniki posegov, ki so bili podlaga za ro�no oblikovanje delovnih nalogov preventivnega vzdrževanja. S postavitvijo ustreznih strategij vzdrževanja, izgradnjo seznama opravil s planiranimi aktivnostmi ter dodeljenimi viri, potrebnimi za izvedbo posegov, povezavo le teh na razli�ne postavke plana preventive, ki predstavljajo objekt vzdrževanja, ter izgradnjo samih preventivnih planov, kateri povezujejo ve� razli�nih postavk z vsemi na�rtovanimi dodelitvami, se s postopkom terminiranja le teh proces na�rtovanja popolnoma avtomatizira. To vsekakor v praksi predstavlja boljše, hitrejše in natan�nejše planiranje preventivnega vzdrževanja. Tu mislim tudi na boljše planiranje �loveških potreb, materialnih potreb in potreb po zunanjih storitvah, saj le te lahko planiramo že pri na�rtovanju seznama opravil s posameznimi operacijami. Ob postopku terminiranja se ob izpolnjenih pogojih oblikujejo dokumenti delovni nalogi preventivnega vzdrževanja, takrat pa se izvede tudi rezervacija vseh predvidenih virov. Ustrezno in pravo�asno zagotavljanje virov ter samo na�rtovanje in izvajanje preventivnega vzdrževanja pomeni tudi prihranek stroškov. Naloga služb/oddelkov vzdrževanja je tako samo vsakodnevno spremljanje seznama odprtih delovnih nalogov, kateri v nadaljnjih postopkih obdelave zagotavljajo opravljene preventivne posege na objektih vzdrževanja. Samo potrjevanje planov vzdrževanja od strani vodstva posameznih služb vzdrževanja je tudi enostavnejše, saj so izpisi na�rtovanih planov vedno dostopni, ponovljivi ter pregledni. Izpisi terminiranja na�rtovanih planov preventivnega vzdrževanja so hitro dosegljivi in pregledni ter zadoš�ajo vsem zakonskim normativom, ki so predmet inšpekcijskih pregledov. Predstavljena rešitev tako prinaša nedvoumno velik kvalitativni napredek. Sama kvantitativna ocena u�inkov pa je odvisna od mnogih dejavnikov, ki nastopajo v procesu, zato je te ocene težko ovrednotiti. Vsekakor pa rešitev prinaša velik prihranek �asa pri na�rtovanju planov preventivnega vzdrževanja, saj plane pripravimo ponavadi enkrat letno in jih terminiramo za poljubno dolgo obdobje. Delovnih nalogov ni potrebno ro�no oblikovati, saj je kon�ni produkt terminiranja plana avtomatsko oblikovanje delovnih nalogov. Po preteku obdobja veljavnosti za izvajanje terminiranja, je potrebno periodo veljavnosti plana samo podaljšati in le tega ponovno terminirati. Se pravi, da ni potrebno ponovno na�rtovanje posameznih planov preventivnega vzdrževanja. V letu 2006 je bilo v vseh službah vzdrževanja v podjetju ro�no oblikovanih približno 8000 delovnih nalogov preventivnega vzdrževanja. Ro�no oblikovanje posameznega delovnega naloga vzdrževanja vzame uporabniku v povpre�ju 5 minut. �e za primer vzamemo eno izmed ve�jih služb vzdrževanja, ki na leto izvede 3000 preventivnih posegov, to pomeni 3000 ro�no oblikovanih delovnih nalogov. Izra�un pokaže, da so za oblikovanje v povpre�ju porabili 250 ur. V povpre�ju bi za avtomatsko na�rtovanje planov, ki bi s postopkom terminiranja avtomatsko oblikovali delovne naloge porabili približno 30 ur.



Prihranek �asa na letni ravni je tako približno 220 ur, kar je za obstoje�i poslovni proces velik prihranek.

4.2. Pogoji za uvedbo

Na podlagi izdelane rešitve so �lani projektne skupine po preizkušanju v testnem okolju potrdili primernost rešitve vpeljave avtomatiziranega na�rtovanja planov preventivnega vzdrževanja v podjetju. Pred samo uvedbo v produkcijsko okolje bo potrebno zagotoviti prenos ustreznih mati�nih podatkov in nastavitev iz razvojnega in testnega okolja. Tu so mišljeni predvsem mati�ni podatki strategije, paketi in cikli vzdrževanja opisani v to�ki 2.3.3., ter centralne nastavitve sistema opisane v to�ki 2.3.4.. Za samo tehni�no izvedbo prenosa je odgovoren �lan projektne skupine – oseba iz IT oddelka. Poleg tega bo potrebno izvesti še ustrezno izobraževanje za vse službe vzdrževanja v podjetju. Za to se bo potrebno ustrezno pripraviti, kajti celoten proces je z uporabniškega vidika dokaj zahteven. Za izobraževanje bodo odgovorni �lani projektne skupine, ki bodo organizirali izobraževanja znotraj svojih služb.

4.3. Možnosti nadaljnjega razvoja

V diplomski nalogi so prikazane vse možne rešitve na�rtovanja planov preventivnega vzdrževanja v SAP R/3. Na osnovi uporabniških zahtev in pri samem preizkušanju rešitev s strani �lanov projektne skupine, se je pokazalo, da bo ve�ina planov na�rtovanih na osnovi strategij vzdrževanja, ki temeljijo na �asovnih enotah. To pa predvsem iz razloga, ker tudi dosedanje na�rtovanje preventivnega vzdrževanja temelji na teh osnovah. Preventivno vzdrževanje na osnovi izvajanja in na osnovi pogojev omogo�a dodatne možnosti na�rtovanja planov preventive, tudi za zelo specifi�ne tipe opreme, za katere je predvideno tako vzdrževanje. Je pa seveda potrebno še nekaj dodatnega dela, tu mislim na popisovanje števca, ki dolo�a mejne vrednosti. Funkcionalnost oz. rešitev, ki jo omogo�a SAP R/3, je oblikovanje dokumentov merjenja, ki temeljijo na to�kah (števcih) merjenja za izbrane objekte vzdrževanja. Da je to lahko težava, se je izkazalo pri preizkušanju na�rtovanja planov, ki temeljijo na strategiji D - Vozila. Po vsaki opravljeni vožnji s katerimkoli vozilom v lasti podjetja, je potrebno preko dokumentov merjenja vnašati števec, ki opredeljuje trenutno stanje prevoženih kilometrov na vozilu. Z organizacijskega vidika se je pokazalo, da vsi vozniki nimajo dostopa do SAP R/3 nasploh, oz. zaradi narave dela ne morejo redno zagotavljati tega podatka. Zato bo na�rtovanje preventivnega vzdrževanja za to vrsto opreme v podjetju še vedno potekalo ro�no. Vsekakor pa na�rtovanje planov preventivnega vzdrževanja na osnovi izvajanja oz. pogojev, podaja smer nadaljnjega razvoja, saj rešitev omogo�a vzdrževanje na osnovi izvajanja (pogojev) ali �asa hkrati. To v praksi pomeni, da se oblikuje odpoklic z delovnim nalogom v odvisnosti od tega, kateri pogoj je izpolnjen prej. Ali je prej dosežen števec (to�ka merjenja), ali pa �asovna perioda. SAP R/3 kot modularna rešitev predstavlja že oblikovane procese, katere si je mogo�e preko nastavitev sistema prilagoditi. Se pa je že ob vpeljavi rešitve, tako kot v tem primeru pokazalo, da je za u�inkovito uporabo posameznih rešitev potrebno prilagoditi organizacijo podjetja celoviti programski rešitvi in ne obratno.



VIRI IN LITERATURA Poro�ila, interni dokumenti: • Dr. Jože Gri�ar, (2003) Zapiski predavanj: Projektiranje organizacijskih procesov. • IDS Scheer AG, (2003) Plant Maintenance – Vzdrževanje. • SAP AG, (2004) LO100 - Plant Maintenace . • SAP AG, (2004) LO810 - Preventive Maintenance and Service. • Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto (2003) SOP o vzdrževanju. Knjige: • Appelrath, H.J., Ritter, J.(2000): SAP R/3 Implementation. Methods and Tools. Springer-

Verlag Berlin. • Vogel, A., Kimbell, I.(2005): my SAP ERP for Dummies. Wiley Publishing, Inc.,

Indianapolis, Indiana, Canada. Spletne strani: • Vsebina spletne strani. http://sap.help.com (Obiskana Septembra 2006). • Vsebina spletne strani. http://service.sap.com (Obiskana November 2006).



KAZALO SLIK Slika 1: Na�rtovanje preventivnega vzdrževanja ....................................................................... 8 Slika 2: Struktura glavnega zapisa opreme (vir: IDS Scheer AG 2003) .................................. 10 Slika 3: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: splošno) ................................ 11 Slika 4: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: lokacija)................................. 12 Slika 5: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: organizacija in odgovornosti)

.......................................................................................................................................... 12 Slika 6: Primer glavnega zapisa opreme v SAP R/3 (pogled: struktura ) .............................. 12 Slika 7: Tipi preventivnega vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003)...................................... 13 Slika 8: Delitev planov preventivnega vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003)..................... 14 Slika 9: Struktura preventivnega vzdrževanja v SAP R/3........................................................ 15 Slika 10: Strateški plan - poslovni scenarij (vir: IDS Scheer AG 2003).................................. 16 Slika 11: Strategija vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003).................................................. 16 Slika 12: Paket vzdrževanja (vir: IDS Scheer AG 2003) ......................................................... 17 Slika 13: Prikaz poti do transakcije IP11 ................................................................................. 17 Slika 14: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP11............................................................... 18 Slika 15: Nastavitev strategija A v transakciji IP11 (pogled podrobno).................................. 19 Slika 16: Prikaz paketov strategije A v transakciji IP11 (pogled paketi)................................. 20 Slika 17: Prikaz zaporedja paketov strategije A v transakciji IP11 (zap. pak.) ....................... 21 Slika 18: Prikaz paketov strategije C v transakciji IP11 (pogled paketi) ................................. 21 Slika 19: Nastavitev strategija E v transakciji IP11 (pogled podrobno) ................................. 22 Slika 20: Prikaz paketov strategije E v transakciji IP11 (pogled paketi) ................................ 23 Slika 21: Prikaz paketov strategije E v transakciji IP11 (pogled paketi) ................................ 23 Slika 22: Prikaz paketov strategije D v transakciji IP11 (pogled paketi)................................ 24 Slika 23: Prikaz poti do transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6........................................... 25 Slika 24: Prikaz za�etnega zaslona transakcije SIMG_CFMENUOLIPOIL6 ........................ 25 Slika 25: Nastavitev vrednosti profilov v transakciji SIMG_CFMENUOLIPOIL6 (pogled

podrobno) ......................................................................................................................... 26 Slika 26: Prikaz poti do transakcije OLIP_OP5....................................................................... 27 Slika 27: Prikaz za�etnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani ekrani

pregleda)........................................................................................................................... 27 Slika 28: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani ekrani

pregleda)........................................................................................................................... 28 Slika 29: Prikaz za�etnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani glava ekranov

in ekrani izbire) ................................................................................................................ 28 Slika 30: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani glava

ekranov in ekrani izbire) .................................................................................................. 28 Slika 31: Prikaz za�etnega zaslona transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani detajlni ekran

postopka) .......................................................................................................................... 29 Slika 32: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_OP5 (Izbira polja plani detajlni

ekran postopka) ................................................................................................................ 29 Slika 33: Prikaz poti do transakcije OLIP_V_T399W_I ......................................................... 30 Slika 34: Prikaz nastavljenih vrednosti transakcije OLIP_V_T399W_I (PM - Nalog

vzdrževanja) ..................................................................................................................... 30 Slika 35: Prikaz poti do transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05 ........................................ 31 Slika 36: Prikaz za�etnega zaslona transakcije SIMG_CFMENUSAPCOY05 (izbira:

Tovarniški koledar) .......................................................................................................... 31 Slika 37: Prikaz nastavitev tovarniškega koledarja (V1 - PM_Tovarniški koledar)............... 32 Slika 38: Prikaz nastavitev tovarniškega koledarja V1 z upoštevanjem koledarja praznikov 33



Slika 39: Prikaz praznikov v Sloveniji v letu 2007................................................................. 33 Slika 40: Prikaz tovarniškega koledarja V1 za leto 2007....................................................... 34 Slika 41: Prikaz uporabniških nastavitev parametrov (AAT in PIN)....................................... 35 Slika 42: Prikaz strukture tehni�nega mesta objekta Pilota sinteze ......................................... 36 Slika 43: Legenda barv strukture tehni�nih mest ..................................................................... 37 Slika 44: Prikaz strukture seznama opravil vzdrževanja.......................................................... 38 Slika 45: Prikaz poti do transakcije IA05................................................................................. 39 Slika 46: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP11............................................................... 39 Slika 47: Prikaz zaslona transakcije IP11 (Glava splošni pogled) ......................................... 40 Slika 48: Prikaz zaslona transakcije IP11 (Pregled postopka) ............................................... 41 Slika 49: Prikaz postopka 0110 v pregledu postopka transakcije IP11.................................. 41 Slika 50: Prikaz rezervacije materiala za izbrani postopek (pregled komponent) .................. 42 Slika 51: Prikaz nastavitev paketov vzdrževanja za izbrane postopke (pregled paketa

vzdrževanjat) .................................................................................................................... 43 Slika 52: Prikaz strukture postavk plana vzdrževanja.............................................................. 44 Slika 53: Prikaz poti do transakcije IP04 ................................................................................. 44 Slika 54: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP04............................................................... 45 Slika 55: Prikaz nastavitev postavke vzdrževanja v transakciji IP04 ..................................... 46 Slika 56: Prikaz izbrane skupine seznama opravil za postavko vzdrževanja v transakciji IP04

.......................................................................................................................................... 47 Slika 57: Prikaz strukture plana vzdrževanja ........................................................................... 47 Slika 58: Prikaz poti do transakcije IP42 ................................................................................. 48 Slika 59: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP42............................................................... 48 Slika 60: Prikaz nastavitev plana vzdrževanja v transakciji IP42 ........................................... 49 Slika 61: Prikaz dodeljenih postavk za plan vzdrževanja v transakciji IP42 .......................... 50 Slika 62: Prikaz nastavitev parametrov terminiranja plana vzdrževanja v transakciji IP42 ... 50 Slika 63: Prikaz poti do transakcije IP10 ................................................................................. 52 Slika 64: Prikaz za�etnega zaslona transakcije IP10............................................................... 52 Slika 65.: Prikaz zaslona transakcije IP10 za nastavitev terminiranja .................................... 53 Slika 66: Prikaz nastavitve datuma zagona plana v transakciji IP10 ...................................... 53 Slika 67: Prikaz terminiranih priklicev plana vzdrževanja 391 v transakciji IP10 ................. 54 Slika 68: Prikaz algoritma priklica št. 1 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10 ........... 55 Slika 69: Prikaz algoritma priklica št. 2 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10 ........... 55 Slika 70: Prikaz algoritma priklica št. 3 za plan vzdrževanja 391 v transakciji IP10 ........... 56 Slika 71: Prikaz objektov priklica št. 1 plana vzdrževanja 391 v transakciji IP10 ................ 57 Slika 72: Prikaz poti do transakcije IP30 v SAP R/3 meniju ................................................. 57 Slika 73: Prikaz nastavitev vrednosti za nadzor termina planov vzdrževanja v transakciji IP30

.......................................................................................................................................... 58 Slika 74: Prikaz nastavljenega opravila TERMINIRANJE_PM za nadzor termina planov

vzdrževanja v transakciji SM36 ...................................................................................... 59 Slika 75: Prikaz zapisnika opravila TERMINIRANJE_PM za nadzor termina planov

vzdrževanja v transakciji SM36 ...................................................................................... 60 Slika 76: Prikaz poti do transakcij IP19 in IP24 ...................................................................... 61 Slika 77: Prikaz nastavitev vrednosti za grafi�ni pregled terminov plana 391 v transakciji

IP19 .................................................................................................................................. 62 Slika 78: Grafi�ni prikaz pregleda terminov plana 391 v transakciji IP19 ........................... 63 Slika 79: Legenda barv simbolov v grafi�nem pregledu terminov planov vzdrževanja .......... 63 Slika 80: Grafi�ni prikaz pregleda terminov plana 391 za opremo 1007102 (�asovna enota:

mesec)............................................................................................................................... 64



Slika 81: Grafi�ni prikaz pregleda terminov plana 391 za opremo 1007102 (�asovna enota: dan)................................................................................................................................... 65

Slika 82: Prikaz pregleda terminov plana 391 v na�inu seznam (transakcija IP24) ............ 66 Slika 83: Prikaz pregleda terminov plana 391 v na�inu seznam (transakcija IP24) ............ 67 Slika 84: Prikaz poti do transakcij IW38 ................................................................................. 68 Slika 85: Prikaz nastavitev izbirnih vrednosti ob zagonu transakcije IW38.......................... 69 Slika 86: Prikaz seznama nalogov na podlagi izbranih vrednosti v transakciji IW38 ........... 70 Slika 87: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Podatki glave)................................... 70 Slika 88: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Postopki)........................................... 71 Slika 89: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Komponente) .................................... 71 Slika 90: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Planiranje) ......................................... 72 Slika 91: Prikaz delovnega naloga 7005117 (pogled: Nadzor)............................................. 72

uni tomc edi 1968 - corepreventivnim vzdrževanjem (sap ag, (2004) lo810 - preventive maintenance...

Documents