univerza na primorskem pedago Ška fakulteta · the causes are the distance of the area,...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

NIKA APAT

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Magistrski študijski program druge stopnje

Zgodnje učenje

Magistrsko delo

Z IZKUSTVENIM UČENJEM DO ZNANJA O

LASTNOSTIH, UPORABNOSTI IN PRIDOBIVANJU

SOLI

Nika Apat

Koper 2016

Mentorica: doc. dr. Janja Plazar

Somentorica:

izr. prof. dr. Nives Kovač

ZAHVALA

»Izkušnja brez učenja je boljša kot učenje brez izkušnje« (angleški pregovor) (Stupica,

2007, str. 163).

Ob zaključku študija se iskreno zahvaljujem mentorici, doc. dr. Janji Plazar, za

pomoč in nasvete pri nastajanju magistrskega dela. Posebna zahvala gre somentorici,

izr. prof. dr. Nives Kovač, za vse strokovne razprave, podajanja znanja in neomejeno

pomoč.

Zahvaljujem se Nataši Počkaj in Suzani Košćak, strokovnima delavkama VIZ Vrtec

Mavrica Izola, ki sta me odprtih rok sprejeli v njuno skupino in mi skupaj z otroki

omogočile izvajanje dejavnosti, ki so bile ključnega pomena pri empiričnem delu.

Hvala prijateljem; Ensi za slovnične napotke in lektoriranje, Tariti in Anji za pomoč

pri prevajanju povzetka in strokovne literature ter Romi za pomoč pri tehničnem

oblikovanju ter za vse spodbudne besede.

Na koncu pa še posebna zahvala mojim staršem, Mojci in Eriku, ki sta vsa leta

študija verjela vame, mi nudila ogromno podpore in z mano »bila bitke«. Magistrskega

dela pa ne bi bilo tudi brez stare mame Marte in starega ata Franca, ki sta me ves čas

mojega izobraževanja neumorno spodbujala, še posebej stari ata, ki bi me danes s

ponosom objel in mi čestital.

Žal ga ni več ob meni, zato mu posvečam pričujoče magistrsko delo.

Vsem omenjenim iz srca HVALA!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Nika Apat, študentka magistrskega študijskega programa druge stopnje

Zgodnje učenje,

izjavljam,

da je magistrsko delo z naslovom Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih,

uporabnosti in pridobivanju soli

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Krajinski park Sečoveljske soline predstavlja pomembno področje v Sloveniji s

kulturnega, naravovarstvenega, izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega vidika.

Posebnosti kulturne dediščine, ki se nahaja v sredozemskem delu Slovenije, otroci

velikokrat nimajo možnosti videti in spoznati. Vzroke lahko najdemo v oddaljenosti

kraja, stroških organizacije izleta in prevoza otrok, za kar vzgojno-varstveni zavodi

pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev.

Namen magistrskega dela je bil preveriti predznanje predšolskih otrok o lastnostih,

pridobivanju in uporabi soli ter raziskati učinkovitost izkustvenega učenja na to temo.

Sol in njene lastnosti smo otrokom približali z dejavnostmi, v katerih so bili sami aktivni

raziskovalci.

V teoretičnem delu dela predstavljamo pomen zgodnjega učenja naravoslovja ter

pomen izkustvenega učenja. V nadaljevanju smo se posvetili morju, soli, solinam in

Krajinskemu parku Sečoveljske soline.

V empiričnem delu smo pred naravoslovnimi dejavnostmi preverjali predznanje

predšolskih otrok o lastnostih, pridobivanju in uporabnosti soli. Osredotočili smo se na

oblikovanje in izvedbo primernih dejavnosti, preko katerih bi otroci usvojili novo znanje.

Po izvedbi dejavnosti smo s pomočjo intervjujev pri otrocih preverjali, koliko znanja so

pridobili.

Na podlagi primerjave rezultatov intervjujev, ki smo jih z otroki opravljali pred in po

aktivnostih, ugotavljamo, da so otroci preko dejavnosti pridobili nova naravoslovna

znanja in usvojili nove pojme.

Ključne besede: zgodnje učenje naravoslovja, izkustveno učenje, sol, Krajinski

park Sečoveljske soline, predšolski otrok.

ABSTRACT

Gaining knowledge about the characteristics, usefulness and extraction of salt

through inquiry based learning.

The Sečovlje Salina Nature Park represents an important area in Slovenia, from a

cultural, environmental, educational and scientific point of view. The specifics of the

cultural heritage, located in the Mediterranean part of Slovenia, are often ignored by

children. The causes are the distance of the area, organisation and transportation

costs, for which the educational institutions have insufficient financial resources.

The purpose of my post-graduate paper is to test the prior knowledge of preschool

children about the characteristics, production and usage of salt but also to research the

effectiveness of inquiry based learning on this particular subject. We have introduced

the subject of salt and its properties to children with activities in which they were

themselves actively involved as researchers. In the theoretical part we presented the

importance of pre-school teaching of natural sciences and the importance of inquiry

based learning. We later devoted our attention to the sea, salt, salt pans and the

Sečovlje Saline Nature Park.

In the empirical part, before executing the activities, we tested the prior knowledge

of preschool children about the characteristics, production and usefulness of salt. We

focused on designing and executing suitable activities through which children could

gain new knowledge. After executing the activities we tested the knowledge they

gained by interviewing them.

Based on the comparison between the interviews executed before and after the

activities, we established that the children have acquired new scientific knowledge and

concepts through the activities.

Key words: early learning of natural science, inquiry based learning, salt, Sečovlje

Salina Nature Park, pre-school children.

KAZALO

1! UVOD ....................................................................................................................... 1!

2! TEORETIČNI DEL .................................................................................................... 1!

2.1! Pomen zgodnjega učenja naravoslovja ............................................................. 1!

2.2! Izkustveno učenje .............................................................................................. 3!

2.3! Soline in sol ........................................................................................................ 6!

2.3.1! Morje in morska voda .................................................................................. 6!

2.3.2! Pridelava soli ............................................................................................. 10!

2.3.3! Sol ............................................................................................................. 12!

2.3.3.1! Sestava in fizikalno-kemijske lastnosti ................................................ 12!

2.3.3.2! Pomen in uporaba soli ........................................................................ 14!

2.4! Sečoveljske soline ........................................................................................... 16!

2.4.1! Opis prostora ............................................................................................. 16!

2.4.2! Tradicionalna pridelava soli ....................................................................... 19!

2.4.2.1! Solinar in njegovo delovno orodja ....................................................... 23!

2.4.3! Sol iz Sečoveljskih solin ............................................................................ 25!

3! EMPIRIČNI DEL ..................................................................................................... 28!

3.1! Problem, namen in cilj ...................................................................................... 28!

3.2! Raziskovalna vprašanja ................................................................................... 29!

3.3! Metodologija ..................................................................................................... 29!

3.3.1! Skupina otrok ............................................................................................ 29!

3.3.2! Postopek zbiranja in obdelava podatkov ................................................... 30!

3.4! Rezultati in razprava ........................................................................................ 30!

3.4.1! Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja pred izvedbo dejavnosti .... 30!

3.4.1.1! Lastnosti soli ....................................................................................... 30!

3.4.1.2! Uporaba soli ........................................................................................ 32!

3.4.1.3! Raztapljanje ........................................................................................ 34!

3.4.1.4! Izhlapevanje ........................................................................................ 34!

3.4.1.5! Pomen morja ...................................................................................... 35!

3.4.1.6! Pridobivanje soli .................................................................................. 36!

3.4.2! Izvedba dejavnosti ..................................................................................... 39!

3.4.2.1! Opis splošnih načel pri eksperimentiranju .......................................... 39!

3.4.2.2! Spoznavanje soli ................................................................................. 40!

3.4.2.3! Raztapljanje soli .................................................................................. 41!

3.4.2.4! Izhlapevanje ........................................................................................ 44!

3.4.2.5! Uporabnost soli ................................................................................... 47!

3.4.2.6! Kroženje vode ..................................................................................... 48!

3.4.2.7! Soline in solinarji ................................................................................. 50!

3.4.2.8! Krajinski park Sečoveljske soline(KPSS) ............................................ 51!

3.4.3! Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja po izvedbi dejavnosti ......... 52!

3.4.3.1! Lastnosti soli ....................................................................................... 52!

3.4.3.2! Uporaba soli ........................................................................................ 55!

3.4.3.3! Raztapljanje ........................................................................................ 56!

3.4.3.4! Izhlapevanje ........................................................................................ 57!

3.4.3.5! Pomen morja ....................................................................................... 58!

3.4.3.6! Pridobivanje soli .................................................................................. 59!

4! SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................... 62!

5! LITERATURA .......................................................................................................... 64!

6! PRILOGE ................................................................................................................ 69!

KAZALO SLIK

Slika 1: Kemična sestava morske vode (Slanost, 2015) ................................................ 7!

Slika 2: Kalotni model ionskega kristala (NaCl) (Smrdu, 2014). ................................... 12!

Slika 3: Model raztopine natrijevega klorida (Smrdu, 2014a). ...................................... 13!

Slika 4: Zemljevid Krajinskega parka Sečoveljske soline (Lepa Vida). ........................ 18!

Slika 5: Beaumejev aerometer. .................................................................................... 20!

Slika 6: Konciranje (Krajinski park Sečoveljske soline). ............................................... 22!

Slika 7: Pobiranje soli v kristalizacijskem bazenu (Krajinski park Sečoveljske soline). 23!

Slika 8: Solinarjevo orodje (od leve proti desni: lopata, badil, botaso, paloto, gavero)

(Krajinski park Sečoveljske soline). .............................................................................. 25!

Slika 9: Taperini (Krajinski park Sečoveljske soline). ................................................... 25!

Slika 10: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol? (n=23). .......................... 31!

Slika 11: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip? (n=23). ........................ 31!

Slika 12: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol? (n=23). ..................... 32!

Slika 13: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol? (n=23). ..................... 33!

Slika 14: Odgovori otrok na vprašanje: Na kaj te spomni sol? (n=23). ......................... 33!

Slika 15: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo? (n=23).

...................................................................................................................................... 34!

Slika 16: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v

posodo in postavimo na sončno mesto? (n=23). .......................................................... 35!

Slika 17: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno? (n=23). ............... 36!

Slika 18: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol? (n=23). .......................... 37!

Slika 19: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline? (n=23). ......... 38!

Slika 20: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol? (n=23). ............. 39!

Slika 21: Opazovanje mlete in grobe morske soli. ........................................................ 41!

Slika 22: Opazovanje soli s pomočjo lupe. ................................................................... 41!

Slika 23: Opazovanje raztapljanja različnih količin soli v vodi. ..................................... 42!

Slika 24: Opazovanje, v kateri vodi (vroči, topli ali hladni) se sol prej raztopi. ............. 43!

Slika 25: Reševanje delovnega lista po koncu eksperimentiranja. ............................... 44!

Slika 26: Natakanje morske vode v pekač, na katerem smo označili nivo vode. ......... 45!

Slika 27: Dnevno beleženje nivoja morske vode v pekaču. .......................................... 46!

Slika 28: Morska sol-končni pridelek. ........................................................................... 46!

Slika 29: Plakat, ki prikazuje kje, kako in zakaj vse uporabljamo sol. .......................... 48!

Slika 30: Otroci pri ogledu videa o kroženju vode. ....................................................... 49!

Slika 31: Risba prikazuje kroženje vode v naravi. ........................................................ 49!

Slika 32: Hoja po soli. ................................................................................................... 51!

Slika 33: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol (pred in po dejavnostih)?

(n=23). .......................................................................................................................... 53!

Slika 34: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip (pred in po dejavnostih)?

(n=23). .......................................................................................................................... 54!

Slika 35: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol (pred in po dejavnostih)?

(n=23) ........................................................................................................................... 55!

Slika 36: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol (pred in po

dejavnostih)?(n=23). ..................................................................................................... 56!

Slika 37: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo (pred in

po dejavnostih)? (n=23). ............................................................................................... 57!


posodo in postavimo na sončno mesto (pred in po dejavnostih)? (n=23). ................... 58!

Slika 39: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno (pred in po

dejavnostih)? (n=23). .................................................................................................... 59!

Slika 40: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol (pred in po dejavnostih)?

(n=23). .......................................................................................................................... 59!

Slika 41: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline (pred in po

dejavnostih)? (n=23). .................................................................................................... 60!

Slika 42: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol (pred in po

dejavnostih)? (n=23). .................................................................................................... 61!

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Pomembnejše kemijske sestavine morske vode v oceanih s slanostjo

35 v primerjavi z rečno vodo (v g kg-1 vode) (Faganeli in Bajt, 1997). ........................... 9!

Preglednica 2: Povprečne koncentracije izbranih elementov v piranskih soleh (povzeto

po Kovač idr., 2013). ..................................................................................................... 28!

Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.

Magistrsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Solinarstvo je že v preteklosti predstavljalo pomembno panogo, ki je imela velik

vpliv na gospodarstvo in življenjske razmere pri nas, o čemer pričajo viri, ki izvirajo že

iz druge polovice 13. stoletja in opisujejo obseg trgovine s soljo. Pridelava soli je skozi

stoletja omogočala gospodarski razcvet Pirana, saj je bila ta včasih edini vir dohodka

za okoliške prebivalce (Bonin, 2009; Vinčec, 2009). Piranske soline, ki delujejo v

Strunjanu in Sečovljah, so še vedno delujoče soline iz niza solin, ki so nekoč delovale

vse od Trsta do Sečovelj ter Vrsarja do Brionskih otokov (Glavaš, 2013). Sečoveljske

soline se raztezajo na 650 ha površine in ležijo ob izlivu reke Dragonje (Vinčec, 2009 in

KPSS) in predstavljajo del Krajinskega parka Sečoveljske soline. (KPSS) Danes se v

Krajinskem parku Sečoveljske soline (naravna) morska sol še vedno prideluje po več

stoletjih starih postopkih, ki izvirajo iz najmanj 14. stoletja. Območje KPSS ni znano

samo po tradicionalni pridelavi soli, temveč tudi po varovanju in trajnem ohranjanju

naravne in kulturne dediščine. Krajinski park Sečoveljske soline je izjemnega pomena

za raziskovanje naravnih procesov in biotskih raznovrstnosti, park pa je pomemben

tudi iz izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega vidika. O temu priča tudi dejstvo,

da je v letu 2015 park obiskalo 35.608 ljudi. Struktura obiskovalcev je pisana,

prevladujejo odrasli (37,7 %), sledijo pa jim učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (36,5

%). Le odstotek in pol (1,46 %) obiskovalcev predstavljajo osebe s posebnimi

potrebami in le v enem primeru so v krajinskem parku izvedli voden ogled za vrtec.

(Škornik, 2016) Vzroke, zakaj veliko predšolskih otrok nima možnosti obiskati

Krajinskega parka Sečoveljske soline, lahko najdemo v oddaljenosti kraja, stroških

organizacije izleta in prevoza otroka, za kar vzgojno-varstveni zavodi pogosto nimajo

dovolj finančnih sredstev.

V magistrskem delu bomo otrokom z metodo izkustvenega učenja, preko

dejavnosti v vrtcu predstavili lastnosti in uporabnosti soli ter kako jo pridelujemo in jih

ozavestili o pomembnosti ohranjanja Krajinskega parka Sečoveljske soline.

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Pomen zgodnjega učenja naravoslovja

Otrok je ob rojstvu postavljen v novo okolje, v katerega se skozi odraščanje

vključuje. Njegovo okolje prehaja iz ožjega k širšemu. Le tega otrok po svojih najboljših

močeh in zmožnostih spoznava, odkriva in se nanj odziva. Del njegovega okolja je

vsekakor narava, katere del smo. Poznavanje naravnih zakonitosti je ključ za preživetje

in normalno življenje.



2

Temelje naravoslovja otroku postavljamo že v zgodnjem otroštvu, ko otrok prične

naravo zaznavati s pomočjo čutil.

Raziskave na področju razvojne in kognitivne psihologije pričajo, da ima okolje v

zgodnjem otroštvu velik pomen in lahko prihaja do zaostanka v otrokovem razvoju, v

kolikor le-teh primanjkuje (Hadzigeorgiou v Plazar, 2015). V zgodnjem otroštvu se otrok

srečuje z naravoslovjem vsakodnevno, na primer: igranje z mivko, nabiranje kamnov,

opazovanje travniških žuželk, sprehod ob morju itd. Preko igre otrok pridobiva osnovno

naravoslovno znanje, ki pa ni zanemarljivo, saj je dobra podlaga za nadaljnje

razumevanje kompleksnejših pojavov in procesov v kasnejših fazah kognitivnega

razvoja (Eshach in Fired v Plazar, 2015). Ideje, ki jih otrok pridobi na podlagi

naključnega opazovanja, so osnova za naivno in neznanstveno dojemanje sveta

(Novak idr., 2003).

Velikokrat so mnoge naravoslovne dejavnosti abstraktne in otroci ne zmorejo najti

povezave med svojimi laičnimi predstavami in znanstvenimi pojmovanji. Prav zaradi

tega se velikokrat znajdejo v stiski in naravoslovne dejavnosti zavračajo. »Pouk

naravoslovja pomeni za otroka prvo vodeno spoznavanje narave - sveta, ki ga

obkroža« (Kurikulum za vrtce, 1999). V kolikor otroke z vodenim proučevanjem okolja,

torej z opazovanjem, meritvami in poskusi, že v predšolskem obdobju navajamo na

metode znanstvenega dela, poskrbimo za lažji prehod iz laičnega, naivnega v

razumsko dojemanje sveta (Novak idr., 2003).

Otroške predstave niso znanstvene, temveč se imenujejo naivne oziroma alternativne

predstave, ki si jih ustvarijo na podlagi svojega doživljanja sveta preko čutil, iz izkušenj

iz kulturnega okolja, stika s sovrstniki, iz medijev ter iz poenostavljenih razlag odraslih

(Piaget 1972 v Plazar, 2015). Značilno je animistično (predmete si predstavljajo kot

žive), finalistično (naključne pojave imajo za začetne) in artificialistično (v pojave so

vpleteni ljudje) dojemanje sveta (Novak idr., 2003).

Otroci radi raziskujejo svet okoli sebe, zato se lahko preko igre naučijo in seznanijo

z mnogimi novostmi; pridobivajo izkušnje z živimi bitji, naravnimi pojavi. Skozi

dejavnosti otrok postopoma razvija naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje,

sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez,

klasificiranje, povzemanje bistva in oblikovanja konceptov. Vsi ti procesi pri otroku

potekajo nezavedno, a obenem so to osnove znanstvene metodike v naravoslovju

(Kurikulum za vrtce, 1999). Otrok je torej postavljen v vlogo raziskovalca, ki v določeni

didaktični situaciji raziskuje in išče odgovore na problemska vprašanja. Otroke tak

način učenja motivira, saj je raziskovanje povezano z realnim okoljem in njihovimi

izkušnjami (Petek, 2012). Pri raziskovanju v predšolskem obdobju sledimo dvema



3

ciljema, in sicer ohranjanje radovednosti otrok in skrb za trajen interes za znanje ter

oblikovanje sposobnosti, ki so potrebne pri samostojnem reševanju problemov (Kunst

2007 v Petek, 2012).

Naravoslovne dejavnosti imajo dve pomembni vlogi v zgodnjem otroštvu. Prva je

ta, da za otroke predstavljajo neposredno okolje, ki ga lahko raziskujejo sami, ne da bi

jim kdo pri tem pomagal in so ob tem neobremenjeni s predsodki. Druga vloga pa je ta,

da naravoslovne dejavnosti omogočajo preskoke od konkretnega k abstraktnem načinu

dojemanja, ki je pomemben za celosten otrokov razvoj (Novak idr., 2003).

V predšolskem obdobju otroci pokažejo velik interes za naravoslovne dejavnosti,

kar pripelje do pozitivnega odnosa do naravoslovja ter postavitev temeljev za učenje

naravoslovja v šoli. Pomembno je, da otrok v predšolskem obdobju svoj pozitiven

odnos do narave razvija tudi s pomočjo kompetentnega odraslega, tistega, ki je za to

usposobljen. Cilj naravoslovja v predšolskem obdobju je vzgojiti naravoslovno

pismenega otroka, ki pozna temeljne pojme in je sposoben reševati probleme in

naravo odkrivati na logičen in znanstven način. Lepičnik (2006) poudarja, da je otroku

potrebno omogočiti pridobivanje izkušenj, zato mu je potrebno nameniti dovolj časa, da

je lahko aktiven v okolju. Omenili smo, da otroka pri spoznavanju z naravo vodi

kompetentni odrasli, v vrtcu je to vzgojitelj, ki otroku nudi dovolj časa in priložnosti, da z

lastnim preizkušanjem začuti naravo z vsemi čutili. Otroka spodbuja z vprašanji ter ga

spodbuja k opazovanju, raziskovanju, eksperimentiranju in razlaganju (Kurikulum za

vrtce, 1999). Vzgojitelj mora dobro poznati značilnosti otrok, ki jih ima v skupini, in

mora na podlagi znanja, ki ga otroci že imajo, pripraviti dejavnosti, ki bodo otroke

pripeljale do novih znanj (Petek, 2012). Vzgojitelj oziroma kompetentni odrasli

otrokovih napačnih predstav nikoli ne označi kot napačne, temveč ga preusmeri v

strokovno ustrezne predstave, ki so seveda prirejene otrokovi starosti in s tem tudi

zmožnosti dojemanja (Novak idr., 2003).

2.2 Izkustveno učenje

»Povej mi – pa bom pozabil,

pokaži mi – pa si bom mogoče zapomnil,

naj naredim – pa bom razumel« (Konfucij v Špehar Ašković, 2009, str. 20).

Za vsako učenje v najširšem pomenu velja, da je izkustveno učenje, saj je učenje

vsako progresivno spreminjanje posameznika na osnovni izkušnji. Izkušnje se med

seboj razlikujejo, lahko gre za neposredno vpletenost, doživljanje preko čutil ali giba,

opazovanje (Špehar Ašković, 2009).



4

Že dolgo velja prepričanje, da se največ naučimo takrat, ko se učimo s pomočjo

izkušnje, za kar je potrebna konkretna situacija. Izkustveno učenje je nastalo kot

odgovor na učenje, ki je bilo zasnovano predvsem na knjigah in učiteljevih predavanjih,

otrok pa pri tem razvija predvsem abstraktno simbolično znanje. Ideje o izkustvenem

učenju segajo že v obdobje šolskoreformnega gibanja. Idejni avtorji izkustvenega

učenja so John Dewey, Jean Piaget, Kurt Lewin in David Kolb, ki so poskušali dokazati

povezanost med aktivnostjo, mišljenjem in učenjem (Lepičnik, 2008) ter kako mišljenje

in učenje združiti z izkušnjami. Garvas (2010, str. 36) navaja: »Izkustveno učenje je

način, kako se povežejo teorija in praksa, izkustveno spoznavanje resničnosti in

konkretna akcija, in to ne glede na starost udeležencev«. Kljub temu da je tak način

učenja zelo razširjen, si avtorji še vedno niso enotni pri opredelitvi, a rdeča nit vseh

različnih poimenovanj je poudarjanje neposredne aktivne vpletenosti posameznika v

vsakdanjo življenjsko situacijo, v kateri pridobiva neposredne izkušnje ter razmišljanje o

že pridobljenih izkušnjah (Lepičnik, 2008).

Piaget je bil zagovornik aktivnega usvajanja učnih vsebin, bil je mnenja, da otroci,

ki prihajajo do določenih znanj na podlagi lastnih izkušenj, obravnavano snov tudi bolje

razumejo, kot pa če bi jim snov posredovali drugi (Hus, 2009).

Kolb, ki ga uvrščamo med pomembnejše teoretike, izkustveno učenje definira kot

vsako učenje v neposrednem stiku z realnostjo, ki jo proučuje. Zanj je izkustveno

učenje proces, kjer se znanje ustvarja s pretvorbo izkušnje. Kolb govori torej o

neposrednih srečanjih s pojavom in ne o razmišljanju o takem srečanju oziroma o

možnostih, kaj bi naredili v resnični situaciji (Kolb 1984 v Hus, 2009). Model, ki ga je

osnoval, je nastal na podmeni, da se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah veliko

premalo poudarja posameznikova konkretna izkušnja, obenem pa abstraktna in

teoretična znanja ostajajo nepovezana s posameznikovim življenjem, prakso in

življenjskimi problemi (Špehar Ašković, 2009). Kolbov model vsebuje temeljne procese

izkustvenega učenja, ki so: konkretna izkušnja, razmišljajoče opazovanje, abstraktno

razmišljanje in preizkušanje novih zamisli. Kolb trdi, da poteka človekovo učenje v

prepletanju dveh dimenzij spoznavanja; prvo spoznavanje označuje kot neposredno,

enkratno, subjektivno doživljanje na eni in abstraktno razmišljanje na drugi strani,

druga dimenzija pa gre od razmišljajočega opazovanja pojavov do aktivnega

poseganja vanje. Za uspešno učenje je potrebno stalno krožno-ciklično prehajanje med

temi ravnmi, od izkušnje prek opazovanja in razmišljanja do teoretičnega osmišljanja,

eksperimentalnega ustvarjanja nove izkušnje (Marentič Požarnik, 2000). Ni

pomembno, ali se učenja prične s konkretno oziroma abstraktno izkušnjo, pomembno

je, da se uresniči vsaka izmed stopenj. Če povzamemo Kolba in njegovo mišljenje o



5

učenju; učenje je razumljeno kot proces in ne kot rezultat, je cikličen proces, ki temelji

na izkušnjah, je proces, ki zahteva razreševanje konfliktov, gre za holističen način

prilagajanja svetu, povezavo med osebo in okoljem ter proces ustvarjanja znanja

(Golob 2006 v Hus, 2009).

Marentič Požarnik (2000) poudarja, da je bistvo izkušnje v tem, da se iz nje nekaj

naučimo in novoosvojeno znanje povežemo že z obstoječim znanjem. Omenjena

slovenska avtorica je v okviru svojega bogatega in pestrega znanstvenoraziskovalnega

dela veliko pozornosti namenila učnim strategijam, razredni interakciji in

mikropoučevanju, raziskovala pa je tudi učne stile, izkustveno učenje, trajnost znanja in

okoljsko vzgojo (Kalin in Šteh, 2010). Ugotovila je, da izkustveno učenje uporabljajo

po vsem razvitem svetu, predvsem zato, ker pomaga pri ljudeh razvijati lastnosti, ki jih

bodo v prihodnosti potrebovali. Gre za sposobnost prilagajanja na nove okoliščine,

osebno avtonomijo, empatijo, sposobnost komunikacije in sodelovanja ter sposobnost

celovitega dojemanja okolice. S pomočjo izkustvenega učenja pridobimo tudi

zmožnosti znajdenja v nepredvidljivih situacijah, na katere se ne moremo pripraviti

oziroma se vnaprej naučiti pravilne reakcije (Hus, 2009).

Izkustveno učenje se smatra kot ustvarjalni proces, » ( proces ustvarjalnega

spreminjanja dojete situacije v novo spoznanje; je spoznanje, ki je utemeljeno na lastni

izkušnji in lastnem razmišljanju«. (Mijoč,1995 v Garvas, 2010) Zavedati se moramo, da

vsak posameznik v nove izkušnje vstopa z različnim predznanjem, uporabnimi

teorijami, zato je določena situacija za vsakega posameznika lahko popolnoma različna

in jo popolnoma drugače doživlja. S tem, ko se učimo na podlagi lastnih izkušenj,

krepimo samostojnost, samospoštovanje, samozavest, radovednost, odprtost,

sodelovanje, razmišljanje (Garvas, 2010).

Značilnost izkustvenega učenje je, da s takim načinom učenja želimo povezati

neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje (percepcijo), spoznavanje (kognicijo) in

ravnanje (akcijo) v neločljivo celoto. Za to obliko učenja so značilne tri glavne

značilnosti. Prva značilnost je cikličen proces učenja, druga je holističen način

prilagajanja svetu, tretja pa je, da gre za proces ustvarjanja znanja in ne sprejemanje

gotovih spoznanj od zunaj (Marentič Požarnik, 2000).

Z izkustvenim učenjem se srečujemo v vseh življenjskih obdobjih. Kolb proces

razdeli v tri faze: prva faza je pridobivanje znanja (formalno šolanje), druga faza je faza

specializacije poklicnih ali strokovnih znanj (zgodnja odrasla doba), tretja faza

predstavlja fazo integracije, ko uvidimo širši smisel svojega znanje (do te faze ne pride

vsak posameznik) (Marentič Požarnik, 2000). Med osrednje metode izkustvenega

učenja prištevamo simulacijo, igro vlog, strukturirane naloge; opazovanje procesa, čas



6

za razmislek, vizualizacija, metode projektov, študij primera (Lepičnik, 2008). Izkušnje

so enkratna podlaga za učenje in izobraževanje, zato je izkustveno učenje izredno

pomembno že v predšolskem obdobju. Takrat učenje otroka temelji na neposrednih

dejavnostih in pridobivanju konkretnih izkušenj. Otrok za smiselno učenje smatra tisto

učenje, ki izhaja iz njegovih predhodnih izkušenj, ki jih lahko nato navezuje z novimi.

Izkušnje morajo biti v predšolskem obdobju konkretne, oprijemljive, dojemljive čustvom

in dosegljive otrokovemu delovanju. Konkretna izkušnja se otroku veliko trajneje vtisne

v spomin. To še posebej velja za mlajše otroke, ki so veliko bolj motivirani za učenje,

pri katerem vključujejo svoja čutila. Za pridobivanje konkretnih izkušenj potrebujejo

otroci spodbudno in bogato okolje, ki jim nudi veliko izkustvenih doživetij.

Izkustveno učenje pomeni učiti se iz realne situacije (Garvas, 2010). Izkušnje v

zgodnjem otroštvu morajo temeljiti na otrokovi neposredni interakciji z materiali, ljudmi

in dogodki. Kompetentni odrasli mora otroku omogočati interakcijo z drugimi in

spodbujati otoka, da problemske situacije rešuje samostojno (Garvas, 2010). Golob (v

Ivanuš Grmek, 2009) poudarja, da mora učenje temeljiti na različnih učenčevih

zmožnostih, vsebina mora biti povezana s konkretno življenjsko situacijo, kjer je le to

mogoče, neposredna učna situacija naj bi bila za učenca ugodna, kar pomeni, da je v

razredu sproščena klima, medsebojno sodelovanje in ugodni prostorski pogoji,

potrebno pa je doseči tudi izmenjavo položaja učitelja in učenca, kar pomeni, da oba

sodelujeta. Prav zato smo izkustveno učenje uporabili za pridobivanje in poglabljanje

znanja o lastnostnih, uporabnosti in pridobivanju soli pri predšolskih otrocih.

2.3 Soline in sol

2.3.1 Morje in morska voda

Za Slovence je morje okno v svet, saj nas preko Jadrana povezuje s celim svetom.

Poleg tega je morje pomembna naravna vrednota. Raba morja se z napredkom

tehnologije ne omejuje samo na tradicionalne vrste rab, kot so ribištvo, pomorski

promet in turizem, temveč postaja tudi pomemben vir energije, v morju se odvija

globokomorsko rudarjenje, govori se o pomorskih hitrih cestah, morje pa igra

pomembno vlogo tudi pri proizvodnji hrane (Vahtar, 2014). Prav tako je morje

pomembno zaradi črpanja nafte in zemeljskega plina, priprave pitne vode

(desalinacija), rekreacije in uporabe vode v zdraviliški dejavnosti in kmetijstvu. Iz morja

pridobivamo tudi različne spojine in elemente, hkrati pa je tudi vir življenja oziroma

predstavlja pomemben življenjski prostor.

Morska voda prekriva približno 70 % zemeljske oble in predstavlja 95 % celotne

hidrosfere. Morsko vodo delimo na morja, oceane in slana jezera. Morski vodi lahko



7

rečemo tudi vodna raztopina soli bolj ali manj stalnega razmerja. Vsebuje dobrih 96 %

vode, ostalo pa so v vodi raztopljene soli. V primerjavi z rečno, morska voda vsebuje

približno 300-krat več raztopljenih soli, kar se odraža v njeni slanosti, ki je

najznačilnejša lastnost morske vode (Glavni ioni v morju).

Velikokrat si postavimo vprašanje: »Zakaj je morje pravzaprav slano?«. Sol v

morje prihaja iz različnih virov. Prvi, manjši vir, se nahaja pod našimi nogami,

Slika 1: Kemična sestava morske vode (Slanost, 2015)

deževnica pronica skozi prst in kamnine in raztaplja majhne količine mineralov, ki jih

nato potoki in reke odnesejo v morje. Gre za proces izpiranja. Raztopljena snov v

rekah pa ni le posledica kemičnega preperevanja kamnin, ampak k temu prispeva še

recikliranje morske soli z aerosoli in padavine (Glavni ioni v morju in Faganeli in Bajt,

1997). Koncentracije soli, ki so prisotne v sladkih vodah, pa so kljub temu zelo nizke,

zato jih ne okusimo. Drugi vir predstavljajo minerali, ki tvorijo soli in se nahajajo v

zemljini skorji pod oceani. Voda pronica skozi razpoke v morskem dnu, se močno

segreje ter se nato oplemenitena z raztopljenimi minerali vrne na površje (hidrotermalni

izviri – globokomorski gejzirji) in tako prispeva k raztopljeni frakciji morske vode.

Poznamo tudi podmorske ognjenike, ki v oceane izbruhajo velike količine magme, pri

tem pa se v vodo izločajo kemične snovi. Dodatne minerale pa v morje prinaša tudi

veter. Ravno zaradi različnih virov lahko v morski vodi najdemo vse elemente

periodnega sistema (Zakaj je morje slano) (Slika 1). K slanosti najbolj prispeva natrijev

klorid (NaCl) oziroma glavna sestavina kuhinjske soli, ki predstavlja največji odstotek

raztopljenih soli in je zato glavni vzrok za slanost morske vode (Kralj Serša, Jeršin

Tomassin in Nemec, 2016).

"#$%!

&&!'!

()*%+,!

-.!'!

/)0123+,!

4!'!

56#7)8!

9!'!

")#:+,!

.!'!

")#+,!

.!'!!"#$%&'()")*'+'(#,-)."(+,/"(



8

Slanost je merilo za vsebnost vseh soli v gramih, raztopljenih v 1 kg slane

raztopine (slanice). Običajno je izražena v odstotkih ali promilih, ki ustrezajo utežnemu

deležu vseh soli v skupni masi raztopine. Slanost 3,5 % pomeni, da je v 1000 g slane

vodne raztopine raztopljeno 35 g soli (Krajinski park Sečoveljske soline). Slanost lahko

določimo z uporabo različnih pripomočkov, kot so optični refraktometri, areometri ipd.,

ali pa jo določimo na osnovi meritev električne prevodnosti morske vode. Tovrstno

določanje slanosti danes prevladuje, pri čemer slanost izražajo kot praktično slanost, ki

je v merskem sistemu SI (mednarodni sistem enot) brez enote. Na slanost morja vpliva

razmerje med količino padavin in dotokom sladke vode v morje ter izhlapevanje.

Slanost pa nato vpliva na barvo in prozornost vode in na življenje v njej (Kralj Serša

idr., 2016).

Koncentracija raztopljenih soli se spreminja tudi z geografskim položajem morja.

Povprečna slanost vode v oceanih je približno 35 %, kar pomeni, da je v litru vode

raztopljenih 35 g soli, med njimi največ natrijevega klorida (NaCl). Med glavne kemijske

sestavine morske vode prištevamo kloridne, sulfatne, hidrogen-karbonatne in bromidne

anione in natrijeve, magnezijeve, kalcijeve, kalijeve in stroncijeve katione (Libes, 2009).

Sulfidi dajejo morski vodi grenak okus, kloridi pa slan (Kralj Serša idr., 2016). 1

Kljub temu da so reke glavni vir raztopljenih soli v morju, pa morska voda ni

koncentrirana rečna voda (Preglednica 1). V rečnih vodah prevladujejo: kloridni (Cl),

hidrogenkarbonatni, sulfatni, karbonatni anioni in kalcijevi, natrijevi, magnezijevi ter

kalijevi kationi. V primeru morske vode sta koncentraciji natrijevih in kloridnih ionov

bistveno višji glede na rečno vodo, njuni sestavi pa se razlikujeta tudi po vsebnosti

drugih sestavin. Morska voda poleg zgoraj naštetih glavnih ionov vsebuje skoraj vse

elemente periodnega sistema v majhnih količinah (Faganeli in Bajt, 1997).

1 Povprečne (praktične) slanosti v površinskem sloju slovenskega morja so v razponu

vrednosti od 17 do 39 (običajno med 33,0 in 37,5) v sloju, pri dnu pa od 34 do 39 (med 36,0 in

38,0).

Slanost je v površinskem sloju odvisna od količine padavin in vnosa sveže vode rek Soče,

Rižane, Dragonje in ostalih pritokov.

(Orlando Bonaca in sod., 2013 in Načrt opravljanja morskega okolja, 2013).



9

Preglednica 1: Pomembnejše kemijske sestavine morske vode v oceanih s slanostjo

35 v primerjavi z rečno vodo (v g kg-1 vode) (Faganeli in Bajt, 1997).

Pomembnejše kemijske sestavine morske vode v oceanih s

slanostjo 35 v primerjavi z rečno vodo (v g kg-1 vode)

Ioni Morska voda Rečna voda

Cl- 19,35 0,008

SO2-4 2,79 0,011

HCO3- 0,15 0,058

Na+ 10,76 0,006

Mg2+ 1,29 0,004

Ca2+

K+

Br-

B

0,41

0,39

0,07

0,003

0,015

0,008

F- 0,001

Poleg raztopljenih mineralnih snovi so v morski vodi prisotne še raztopljene

organske snovi, kot so ogljikovi hidrati in aminokisline. Morska voda vsebuje še

različne raztopljene atmosferske pline (dušik, kisik, argon, ogljikov dioksid) in

anorganske in organske neraztopljene oziroma suspendirane snovi (na primer ostanki

organizmov, mineralni delci (). Sestava morske vode je odvisna od različnih

dejavnikov, kot so na primer organizmi, detritično usedanje, rečni in atmosferski vnosi,

obarjanje, izhlapevanje (Škornik, 2008).

Morska voda ima sorazmerno stabilen pH, ki se giblje med 7,4 in 8,3, kar pomeni,

da je voda nekoliko bazična (Zakaj je morje slano).2

Gostota morske vode je zaradi raztopljenih soli višja od gostote čiste vode (1000

kg/m3). Povprečna gostota na gladini je približno 1027 kg/m3. Odvisna je od

temperature in slanosti; z višanjem temperature gostota pada, z večanjem pa se

slanost povečuje. Toplejša voda in manj slana voda z manjšo gostoto ostaja na površju

(Škornik, 2008).

2 Za slovensko morje so značilne pH vrednosti v ozkem razponu med 7,5 in 8,5, ki ga vzdržuje

delovanje karbonatnega sistema (Orladno Bonaca in sod., 2013). Posamezne izstopajoče

vrednosti so običajno posledica trenutnega (specifičnega) stanja v času meritve.



10

2.3.2 Pridelava soli

Osnovno surovino za pridelavo soli predstavlja morska voda ali slanica. Iz čistega

morja lahko pridobimo sol najvišje kvalitete. V preteklosti, pred samim razvojem

industrije in intenzivnega kmetijstva, kvaliteta morske vode ni bila vprašljiva. Danes pa

temu ni več tako. Kvaliteta morske vode je pogosto vprašljiva zaradi komunalnih in

industrijskih odplak ter ostankov kmetijske proizvodnje. Prav zato je spremljanje in

ohranjanje ustrezne kvalitete morske vode izredno pomembno za pridelavo soli za

prehrambne namene.

Zaradi onesnaževanja morske vode so bile mnoge soline opuščene oziroma se v

njih prideluje sol, ki pa ni primerna za uživanje. Tak primer najdemo v Egiptu, kjer so

lokalne oblasti na območju delte Nila v bližini Aleksandrije prepovedale pridelavo soli

za uporabo v prehrani. Pridobljena sol se lahko uporablja le za industrijsko uporabo

(Čisto morje).

Glede na način proizvodnje poznamo evaporirano (industrijsko izhlapevanje

slanice), kameno (predelava solne rude), sol iz naravnih solnih virov in jezer ter morsko

sol (naravno zgoščanje morske vode v izparilnih in kristalizacijskih bazenih).

a) Evaporirana sol je sol, ki se pridobiva z izparevanjem slane vode v industrijskih

kristalizatorjih (Pravilnik o kakovosti soli). Slanico, ki jo izparevajo, pridobijo iz

različnih virov, na primer iz morske vode, z raztapljanjem podzemnih nahajališč

soli ali solne rude. Viri navajajo, da je v svetovnem merilu večina evaporirane soli

poizvedene iz slanice, pridobljene z raztapljanjem podzemnih nahajališč soli.

Slednja vsebuje zelo visok delež NaCl (izredno nizka vsebnost primesi), zato jo

uporabljajo predvsem v kemični in živilski industriji (Evaporirana sol).

b) Kameno sol pridobivajo s predelavo solne rude. Kamena sol poleg NaCl vsebuje

tudi primesi ostalih soli in kamenin, ki se nahajajo v nahajališčih. Kamena sol se

uporablja predvsem za posipavanje cest. Pridobivanje kamene soli je podzemski

rudarski postopek, pri katerem sol fizično kopljejo iz zemlje s postopki, ki

vključujejo vrtanje, razstreljevanje in drobljenje kamnin. (Pridobivanje kamene

soli).

c) Morsko sol se pridobiva z izparevanjem morske vode in izločanjem soli z naravno

kristalizacijo soli v bazenih. Poleg NaCl morska voda vsebuje še kalcijeve,

kalijeve in magnezijeve soli (predvsem kloride, bromide, karbonate, sulfate,

jodide), ki kristalizirajo poleg NaCl (Krajinski park Sečoveljske soline).



11

Soline se med seboj razlikujejo po geografski legi, velikosti, načinu pridelave in

gospodarjenju ter po količinah pridelane soli. Škornik (2008) soline razdeli v šest tipov

oziroma kategorij:

- rudniki soli in soline v notranjosti,

- slana jezera in depresije,

- prvobitne, primitivne soline,

- rokodelske soline,

- industrijske soline,

- nedelujoče, opuščene soline.

V rudnikih soli pridobivajo sol oziroma slanico iz podzemeljskih zalog. Take

rudnike lahko najdemo v notranjosti kopnega. Depresije in slana jezera so značilna

predvsem za polsuhe dele severne Afrike in Azije. V sušnih obdobjih je izhlapevanje

veliko in jezera postanejo velika in suha območja soli. Sol tam pridobivajo z naravnim

izhlapevanjem. Prvobitne, primitivne soline je človek vklesal v obrežno kamnino.

Značilne so za Sredozemlje in območje ob atlantski obali. V takih solinah sol pobirajo iz

skalnatih gredic, ki so jih pred tem vklesali v skalnato morsko obalo. Nadgradnja prej

omenjenih soli so bile plitvo izkopane lagune, ki so jih obdajali nasipi, ki jih je obdelal

človek. Tako so nastale rokodelske soline, v katerih so pridelali sol le za lokalne

potrebe. V rokodelskih solinah se pojavijo manjši bazeni in lagune, ki so med sabo

ločene z nasipi, voda pa se pretaka preko zapornic. Sol v rokodelskih solinah pobirajo

ročno. Glavni povod za opuščanje tradicionalnega in rokodelskega solinarjenja v

Sredozemlju je modernizacija, ki je prispevala k širjenju solnih polj. Obseg industrijskih

solin zajema večje sisteme bazenov in lagun ter strojno ali polstrojno pridelavo.

Posledica industrijskih solin so nedelujoče ali opuščene soline, ki jih najdemo tako v

Sredozemlju kot ob obali Atlantika (Škornik, 2008).

Morske soline predstavljajo območja antropogenega nastanka, v katerih je človek

preoblikoval obsežna mokrišča z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov, v

katerih je nato s pomočjo sonca in vetra zgoščeval s pomočjo plimovanja ali črpalk

zajeto morsko vodo do njene nasičenosti s soljo. Morske soline tako najdemo ob izlivih

rek, ki so tisočletja nalagale rečne nanose in tako ustvarile naravne pogoje za nastanek

solin (Škornik, 2008).

V povezavi s soljo pogosto zasledimo dva izraza: rafinirana in nerafinirana sol.

Rafinirana sol je tista sol, ki je očiščena vseh primesi in nečistoč, medtem ko

nerafinirana sol, ki se jo pridobi z naravno kristalizacijo soli na solnih bazenih, vsebuje

vidne primesi naravnega izvora (Pravilnik o kakovosti soli). Rafinirana sol je sestavljena



12

iz okoli 99,5-99,9 % NaCl, poleg tega pa lahko vsebuje tudi aditive (živilske dodatke) za

belo barvo ter aditive, ki preprečujejo, da bi se kristali zlepili v kepo ob stiku z vlago.

Vse soli lahko jodiramo, fluoriziramo in jim dodamo minerale železa. Naravna morska

sol, ki ni rafinirana, ne vsebuje nobenih dodatkov in ni kemično obdelana, ker se jo

pridobiva z izhlapevanjem s pomočjo sonca in vetra, kar omogoča, da sol ohrani svoje

naravne vsebnosti mineralov.

2.3.3 Sol

2.3.3.1 Sestava in fizikalno-kemijske lastnosti

Sol je splošno kemijski termin, ki se nanaša na ionske spojine, ki nastanejo, ko

kislina reagira z bazo (Salt). Natrijev klorid (NaCl) je sol, ki nastane, ko reagirata

natrijev hidroksidom NaOH in klorovodikova kislina HCl. Slednja je močna kislina,

natrijev hidroksid močna baza, zato je sol nevtralna (Smrdu, 2008).

Natrijev klorid se v naravi pojavlja kot mineral halit; brezbarven kubični mineral

(Pravilnik o kakovosti soli). Halit sodi med najpogostejše evaporitne minerale, ki

nastanejo z izločanjem iz naravno visoko koncentriranih raztopin ali slanic zaradi

močnega izhlapevanja oziroma evaporacije. Ob stalnem izhlapevanju vode, ko ima

voda približno 30 °C, se z naraščajočo koncentracijo postopno izločajo iz raztopine

različni minerali (Vrabec in Preisinger, 2006). Mineral halit, ki je najbolj poznana in

razširjena vrsta soli, opredeljujejo besede, kot so sol, kamena sol, namizna sol,

kuhinjska sol, idr. Mineral halit sodi v razred preprostih haloidov; minerali, ki so spojine

kovin ali nekovin s halogenskimi elementi (Pavšič, 2006). Ionski kristal halita je zgrajen

iz manjših pozitivno nabitih natrijevih kationov in večjih negativno nabitih kloridnih

anionov (Slika 2) (Gale idr., 2007). Kristali soli so brezbarvni kubični kristali, oblikovani

kot kocke, redko tudi kot oktaedri, oblika je pogojena tudi s temperaturo. Halit je po

strukturi masiven in zrnat, je brezbarven ali bel. Posebnost minerala je njegova

skeletna rast, ker robovi kock rastejo hitreje kot osrednji del kristalov (Schröter 1993;

Vrabec in Preisinger, 2006).

Slika 2: Kalotni model ionskega kristala (NaCl) (Smrdu, 2014).



13

Med lastnosti natrijevega klorida sodita visoko vrelišče (1413 °C) in tališče (801

°C), kar je posledica močne ionske vezi. Na sobni temperaturi je v trdem stanju, v obliki

belih kristalčkov, ki so brez vonja. Topen je v polarnih topilih, kot je na primer voda in

pri tem tvori nevtralno raztopino in s tem znižuje temperaturo tališča ledu. Z višanjem

temperature njegova topnost narašča (Gale idr., 2007).

Raztapljanje poteka tako, da v na primer 100 ml vode vržemo nekaj kristalčkov

natrijevega klorida in mešamo. Pri tem se polarne molekule vode usmerijo proti ionom,

ki so na površini kristala, v smeri negativnega konca proti pozitivnim ionom in s

pozitivnim koncem proti negativnim ionom (Slika 3) (Brenčič, 1999). Molekule vode

tako obdajo ione in jih odstranjujejo iz kristalne mreže. Kristalčki se postopoma

zmanjšujejo in nastane homogena raztopina. S postopkom dodajanja soli lahko

nadaljujemo, saj se v vodi raztopijo znatne količine kristalčkov natrijevega klorida,

vendar ta postopek ne poteka v nedogled. Obstaja določena največja količina

natrijevega klorida, ki se raztopi v 100 ml vode; V 100 ml vode se pri 20 °C raztopi

približno 36 g natrijevega klorida. Nadaljnje dodajanje topljenca je neuspešno.

Raztopini z največjo možno količino topljenca pravimo nasičena raztopina (Brenčič,

1999).

Slika 3: Model raztopine natrijevega klorida (Smrdu, 2014a).

V trdnem agregatnem stanju NaCl (ionski kristal) ne prevaja električnega toka, ker

se gradniki (ioni) ne morejo premikati po kristalu. V talini in raztopini pa so ioni NaCl

(nosilci električnega naboja) prosto gibljivi, zato so električno prevodni (Smrdu,

Zmazek, Vrtačnik, Glažar, Godec in Frenk Savec, 2016).

Natrijev klorid je glavna sestavina tudi kuhinjske soli (kuhinjska sol vsebuje več kot

95 % natrijevega klorida).



14

2.3.3.2 Pomen in uporaba soli

V današnjih časih ni težko kupiti, pridobiti sol, nekoč pa je njeno pomanjkanje zelo

vplivalo na zdravje ljudi. Egipčani so med prvimi ugotovili, kako koristna je lahko sol,

saj so jo uporabljali za mumificiranje umrlih, z njo utrjevali barve oblačil in z njo posipali

ribe in oljke, da so dlje ostale sveže oziroma postale užitne. Skladiščenje hrane je bilo

in je še danes pomembno za vso družbo. V 21. stoletju hrano hladimo, zmrzujemo in

konzerviramo, v 19. stoletju pa je bilo učinkovito shranjevanje hrane velikokrat pod

vprašajem. V suhih podnebjih se lahko hrano posuši, v vlažnih pa je to nemogoče, saj

se na hrano hitro naselijo glive in bakterije. Za shranjevanje pridelane hrane so

uporabili sol, kar pomeni, da so nasolili meso, maslo, kruh, ribe in na tak način

poskrbeli za daljši rok uporabe (Škornik, 2008).

Vrednost soli se je lahko primerjala z vrednostjo zlata, saj je Kasidor, rimski

učenjak in državnik, v 6. stoletju izjavil, da se je zlatu mogoče odpovedati, soli pa ne.

Kraji, ki so imeli primerne pogoje za pridobivanje soli, so lahko pričeli razvijati

gospodarstvo (Veršnik, 2011).

Trgovina s soljo je bila ena izmed pomembnejših dejavnosti, sol pa je bila tako

pomembna dobrina, da so jo uporabljali kot menjalno sredstvo in države so nad njo

želele imeti monopol. V latinščini so poznali izraz »salarium argentum«, kar v prevodu

pomeni solni denar. Izraz se je nanašal na del plačila, ki ga je rimski vojak dobil v soli,

izraz pa je bil celo izpeljanka za angleško besedo »salary«, ki v prevodu pomeni plača.

Bila je privilegij višjih slojev in je bila priljubljena pri odpravljanju in odlaganju slabih

energij, urokov itd. Za odganjanje hudiča so na primer metali sol čez levo ramo. »Vse

kulture na svetu uporabljajo sol kot močno sredstvo očiščevanja« (Škornik, 2008, str.

48). Za čiščenje prostora je najboljša neprečiščena morska ali kamena sol, ki jo je

potrebno hraniti v zaprti posodi.

V srednjeveških obredih so sol uporabljali kot izraz gostoljubnosti in gostom ob

prihodu ponudili kruh in sol. Ponekod se je ta običaj ohranil še do danes.

Damjan J. Ovsec je zapisal, da je »sol tako pomembna življenjska dobrina, da je

postala celo sredstvo za odmerjanje pameti«. (Škornik, 2008, str. 49)

Sol ima torej že od nekdaj pomembno vlogo na različnih področjih, na primer v

gospodinjstvu, kulinariki, medicini, kozmetiki, farmaciji, tekom časa pa je sol postala

tudi pomembna industrijska surovina. Razvitejše države jo največ uporabijo v namene

kemične industrije, manj razvite pa jo uporabljajo v živilski industriji ter poljedelstvu.

Največji porabniki soli so v jugovzhodni Aziji in Severni Ameriki (Gale idr., 2007).

Vladimir M. Sedivy poroča, da se letno pridobi 300 milijonov ton soli; od tega 120

milijonov ton morske soli (Sedivy, 2016). Za potrebe kemične industrije gre kar 56 %



15

soli (kemični industriji najbolj ustreza čista in sipka sol), 22 % se uporabi v prehrambne

namene, 12 % za posipavanje cest, 10 % pa je namenjena drugi uporabi (Sedivy,

2016).

Industrija je glede na podatke največji porabnik soli. Sol uporabljajo pri izdelavi

natrijevega hidrogenkarbonata (NaHCO2; imenovana tudi soda bikarbona), natrijevega

hidroksida (NaOH, imenovana tudi kavstična soda) klorovodikove kisline (HCl;

imenovana tudi solna kislina), klora in mnogih drugih kemikalij. Potrebna je tudi v

metalurgiji, jedrskih elektrarnah, fotografskih in optičnih industrijah za izdelavo leč,

mehčanje vode, za gašenje požarov, proizvodnjo mila in pripravo ustnih vod, v

medicini, za posipanje cest itd. (Gale idr., 2007). Sol je nepogrešljiva pri strojenju kož,

v tekstilni industriji pa jo uporabljajo za barvanje tkanin. Tudi kozmetična industrija

uporablja sol za pripravo kopalnih soli ali aditivov; gre za snovi, ki jih ne uživamo kot

živilo, temveč se živilom dodajajo z namenom, da se izboljša obstojnost in podaljša rok

uporabe. Naloga aditivov v kozmetiki je poudarjanje barve, sprememba okusa in videza

(Pajk Žontar in Peterman). V farmaciji sol uporabljajo za izdelavo fiziološke raztopine,

za izpiranje ran, infuzijo itd.

V zimskih mesecih sol uporabljamo kot posipni material za vzdrževanje voznih

cest (proti poledici), saj na ta način znižamo tališče vode.

Kljub temu pa NaCl oziroma kuhinjsko sol najpogosteje povezujemo s prehrambno

industrijo in je najpogostejša začimba v kulinariki. Rekli bi lahko, da je bistvena

sestavina naše prehrane, saj so naši živčni impulzi odvisni od transporta natrijevih

ionov (Atkins, 1995). Sol dodajamo jedem za izboljšanje okusa ter za konzerviranje

hrane.

Medicinska stroka si je velikokrat nasprotujoča glede škodljivosti soli. Prekomerne

količine soli v prehrani naj bi povečale tveganje za srčno-žilne bolezni in zviševale krvni

tlak. Obenem pa sol uporabljajo kot nosilec vnosa v organizem tistih elementov, katerih

pomanjkanje povzroča zdravstvene težave (Škornik, 2008). V krvi in telesnih tekočinah

naj bi človek imel od 150 do 300 g soli, medtem ko se dnevne potrebe soli gibljejo med

10 do 15 g (Schroter, 1993). Na podlagi raziskav, ki sta jih opravili Svetovna

zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija Združenih narodov za hrano in

kmetijstvo (FAO), je priporočen vnos soli za odraslega človeka največ 5 g soli na dan,

torej ena čajna žlička. Za osnovno delovanje organizma pa mladostniki in odrasli

dnevno potrebujejo le 1,4 g soli, mlajši otroci v starosti od 1 do 4 let pa 0,8 g soli (Sol in

zdravje). Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da odrasli prebivalci Slovenije v

povprečju presegajo za dobrih 130 % priporočene dnevne količine soli. Slovensko

prebivalstvo največ soli užije s kruhom in krušnimi izdelki, mesnimi izdelki, vloženo



16

zelenjavo, siri in polpripravljenimi ter pripravljenimi izdelki (Sol in zdravje).

Problematiko čezmernega vnosa soli oziroma natrija na nacionalni ravni podrobneje

obravnava dokument »Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v

prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010-2020«. Glavni cilji nacionalnega

akcijskega načrta so, da s trajnejšim sodelovanjem z živilskopredelovalno industrijo

zmanjšajo vnos vsebnosti soli v skupinah živil, da v sodelovanju s ponudniki prehrane

poskušajo izboljšati ponudbo obrokov, prizadevajo si za boljšo osveščenost

prebivalcev o pomenu zmanjšanja vnosa soli, želijo pa tudi doseči sodelovanje

zdravstvenih delavcev pri zniževanju in vzdrževanju krvnega tlaka (Nacionalni akcijski

načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani, 2010).

Kljub temu pa naše telo potrebuje za svoje delovanje natrij iz soli, saj natrijevi ioni

poskrbijo, da voda v telesu ni preveč kisla oziroma bazična. Natrij deluje v povezavi s

kalijem in klorom, skupaj vzdržujejo razporeditve tekočine in pH, sproščanje in krčenje

mišic in pospešujejo prenos živčnih impulzov (Merljak, 2012). Različni avtorji

poudarjajo, da so nekateri elementi (sledovi težkih kovin) pomembni za prehrano ljudi.

Med take elemente sodijo kalij, železo, baker, cink, mangan, selen, magnezij, jod

(Fiala, 2007; Kovač idr., 2013).

Pri uživanju soli je pomembno, katero vrsto izberemo, saj ima morska sol v

primerjavi s kameno veliko bolj raznoliko vsebnost mineralov (Gale idr., 2007). Slovenci

imamo možnost, da lahko uživamo lokalno morsko sol, ki jo pridobivajo v Piranskih

solinah (Strunjanske in Sečoveljske soline).

2.4 Sečoveljske soline

2.4.1 Opis prostora

Nekoč so Piranske soline obsegale soline Fazan v Luciji, manjše Strunjanske

soline in največje Sečoveljske soline. Danes pod imenom Piranske soline delujejo le še

tiste v Strunjanu in v Sečovljah. Piranske soline se uvrščajo med edine soline ob

vzhodni obali Jadranskega morja, kjer s tradicionalnimi postopki v celotnem procesu

pridelujejo sol z dnevnim pobiranjem v slanici na biosedimentu – petoli (Škornik,

Sovinc, Gogala, 2004).

Strunjanske soline so bile zgrajene v naplavni ravnici potoka Roja (Strunjanski

polotok) in so v Krajinskem parku Strunjan (KPS). Sodijo med najmanjše soline v

Sredozemlju (Krajinski park Strunjan).

Sečoveljske soline se raztezajo na 593 ha površine in ležijo ob izlivu reke

Dragonje (Vinčec, 2009) ter predstavljajo del Krajinskega parka Sečoveljske soline

(KPSS), ki v celoti obsega 750 ha. Leta 1990 je bil sprejet občinski odlok Občine Piran,



17

ki je razglasila krajinska parka Sečoveljske in Strunjanske soline, v katerem so

dovoljene samo dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnotežja. Med take dejavnosti

sodita solinarstvo in gojenje morskih organizmov. V KPSS (in v KPS) varstvo narave in

kulturne dediščine ohranjajo z nadaljevanjem tradicionalnega solinarstva, upoštevajoč

cilje varstva narave (Vahtar, 2014). KPSS in KPS sta priznani kot posebni lokaliteti, ki

ju zaznamuje velika biotska raznovrstnost, vključujoč ornitofavno, halofitno vegetacijo,

redke in ogrožene vrste, pestrost habitatnih tipov. Predstavljajo torej uspešen model

sobivanja trajnostne gospodarske panoge in varovanje tako kulturne kot naravne

dediščine. Piranske soline so od nekdaj pritegnile pozornost znanstvenikov, zato

predstavljajo tudi območje za raziskovanje naravnih procesov in prej omenjene biotske

raznovrstnosti.

Piranske soline so kulturna dediščina, ki jo varuje občinski odlok, območje Muzeja

solinarstva je kulturni spomenik državnega pomena, tradicionalna pridelava soli pa je

zaščitena kot nesnovna kulturna dediščina. Oba krajinska parka sta del ekološkega

omrežja Natura 2000, kot življenjsko okolje redkih in ogroženih živalskih ter rastlinskih

vrst. Sečoveljske soline so od leta 1993 uvrščene tudi na seznam močvirij

mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije (Pipan, 2010). S podpisom

konvencije se države podpisnice zavezujejo k varovanju in ohranjanju močvirja ter si

prizadevajo za trajnostno rabo. V letu 2001 so bile Sečoveljske soline zavarovane z

Uredbo vlade Republike Slovenije kot krajinski park (Škornik idr., 2004). Termin

»krajinski park« kot kategorija in definicija se je v Sloveniji opredelil leta 1970, v

Zakonu o varstvu narave (ZVN). V 7. členu zakon določa, da je izhodišče za izvajanje

varstva narave naravovarstveno vrednotenje pokrajinskih območij. Krajinski parki se v

8. členu prej omenjenega zakona definirani kot »( večja naravno zaključena

pokrajinska območja s prvobitno ali kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne

znamenitosti ali krajinske lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki človekovega

dela in ji dajejo poseben značaj ter imajo rekreacijski pomen«. (ZVN, 1970, 7. in 8.

člen) Zakon se je čez 11 let spremenil (1981) in nastal je nov zakon, Zakon o naravni in

kulturni dediščini. Trenutno (leto 2016) je aktualni zakon, Zakon o ohranjanju narave

(ZON-UPB2), sprejet leta 2004, ki v 71. členu definira krajinski park kot »območje s

poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko

ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost«. (ZON-UPB2, 2004) Definicija krajinskega

parka se je s časom spreminjala. Z vsakim novim zakonom se je na novo definirala in

vsebinsko le delno povzela prejšnje zakone. Ključnega pomena pri definiciji krajinskega

parka je, da je v njem nenehno prisoten medsebojni vpliv človeka in narave, ki je

ustvaril neko pokrajino, v kateri najdemo visoko estetsko, ekološko, kulturno vrednost,



18

ki jo je potrebno ohranjati. Omenjena je še možnost rekreacije in turizma v povezavi z

življenjskim stilom in gospodarsko dejavnostjo lokalnega prebivalstva.

V magistrskem delu smo dali večji pomen Krajinskemu parku Sečoveljske soline.

KPSS leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, meji z Republiko Hrvaško in se

nahaja v južnem delu občine Piran (Slika 4). V severnem delu parka še vedno poteka

aktivna pridelava soli, ta del se imenuje Lera. Južni del parka se imenuje Fontanigge in

ga s severnim delom meji struga potoka Drnica. Sečoveljske soline so na severu

omejene s strugo Kanala Sv. Jerneja, na vzhodu jih meji nasip bivše ozkotirne

železnice, na jugu mejijo z reko Dragonjo, na zahodu pa soline varujejo morski nasipi v

Piranskem zalivu (Sovinc, 2007; Škornik, 2008). Na spletni strani (KPSS) lahko

preberemo, da je cilj krajinskega parka varstvo narave, ohranitev izjemnih naravnih in

kulturnih vrednosti, varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,

naravnih ekosistemov in značilnosti nežive narave ter ohranitev in nega kulturne

krajine. Prizadevajo si za skladen ter trajnostni razvoj, med pomembnejše dejavnosti

parka pa sodi vzgojno in izobraževalno delo ter upravljanje z zavarovanim območjem

(Krajinski park Sečoveljske soline). Ker gre za pomembno območje, v parku veljajo tudi

pravila obnašanja, ki si jih lahko obiskovalci preberejo pri vhodu v park oziroma na

spletni strani KPSS. Od obiskovalcev se pričakuje, da v parku ne povzročajo hrupa, s

katerim bi motili živali in druge obiskovalce. Za odpadke so namenjeni koši, v katerih se

odpadki tudi ločujejo. Obisk s psom, ki mora biti na povodcu, je mogoč le na območju

Fontanigge. Obiskovalci lahko park obiščejo le, ko je ta po urniku obiskovanja odprt.

Pomembno je tudi, da se zadržujejo na sprehajalnih poteh in objektih, ki so jim

namenjeni, in se ne zadržujejo na drugih območjih (Krajinski park Sečoveljske soline).

Slika 4: Zemljevid Krajinskega parka Sečoveljske soline (Lepa Vida).



19

Po parku so urejene sprehajalne in kolesarske poti, na katerih obiskovalca

spremljajo informativne table. Obiskovalci parka lahko obiščejo tudi trgovino s soljo in

drugimi lokalnimi proizvodi, multimedijsko dvorano, projekcijsko dvorano, kjer

predvajajo film o solinah ter razgledno ploščad (Sovinc, 2007).

Če povzamemo, je KPSS hkrati krajinski park državnega pomena ter etnološka,

tehnična, zgodovinska, naselbinska in krajinska dediščina izjemnega pomena. V

južnem delu KPSS (ob kanalu Giassi) je prikazu kulturne dediščine solinarstva

namenjen Muzej solinarstva (Vahtar, 2014), ki je del Pomorskega muzeja Sergeja

Mašere Piran. Muzejsko zbirko si obiskovalci ogledajo v solinski hiši, ob kateri je tudi

solni fond s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo. Solinska hiša predstavlja

enonadstropno hišo, v kateri so solinarji bivali in shranjevali sol, v pritličnem skladišču

so prav tako shranjevali sol, po vzorcu iz preteklosti je urejena tudi krušna peč (Muzej

solinarstva). V muzeju so prikazani tradicionalni in srednjeveški način pridelave soli ter

notranjost solinarske hiše (Sovinc, 2007).

2.4.2 Tradicionalna pridelava soli

Prva pisna omemba Piranskih solin sega v leto 804, same soline (njihov nastanek)

pa so verjetno precej starejše. Te so takrat obsegale soline Fazan v Luciji (danes na

tem mestu najdemo marino), manjše Strunjanske soline in največje Sečoveljske soline.

Nekoč so ob severovzhodni obali Jadranskega morja delovale številne soline, vendar

so se do danes v Tržaškem zalivu ohranile le Sečoveljske in Strunjanske, zato jim

pripisujemo tolikšno pomembnost (Krajinski park Sečoveljske soline).

Severozahodna Istra je bila do konca druge svetovne vojne znana po kmetijskem

gospodarstvu in ribištvu, Piran pa je bil znan po solinarstvu. Pisni viri, ki bi pričali o

začetkih solinarstva severozahodne Istre, niso ohranjeni, poznani so pa pisni viri iz

konca 13. ter začetka 14. stoletja (Bonin, 2014). Podrobnejši opis piranskega

solinarstva, vključujoč gradnjo novih solnih polj v 14. stoletju, je v svojih pisnih virih

opisala Darija Mihelič (1996). Med leti 1325 in 1339 naj bi na piranskem ozemlju

delovalo 37 solnih polj, ki so bila razporejena med Strunjanom, predelom Fazan in

Sečovljami. Lastniki so bili Pirančani, ki so izhajali iz vrst mestnega patricijata.

Solinarstvo je v tistih časih zagotavljalo stalen vir zaslužka, zato so bogate družine

kupovale solna polja, cerkev pa jih je dobivala kot zapuščino (Mihelič, 1996 v Bonin,

2014). Leta 1358 so v želji za večji ekonomski učinek pridobivanja soli uvedli postopek,

ki je bil uveljavljen na Pagu (Geister 2004; Pahor in Poberaj, 1963; Žagar, 1992). Gre

za gojenje tako imenovane petole, to je nekaj milimetrov debela mikrobna preproga, ki

pokriva dno kristalizacijskih bazenov, in predstavlja naravno podlago za ročno



20

pobiranje soli. Od leta 1460 do leta 1797, ko propade Beneška republika, govorimo o

300 let dolgi zlati dobi Piranskih solin, saj so bile te takrat največje in najpomembnejše

soline na severozahodu Jadrana. Benečani so v tistem času izvajali v solinah velika

infrastrukturna dela ter gradili bazene pravilnih oblik. Ti si sledijo v zaporednem

vrstnem redu in ustvarjajo površine namenjene zgoščevanju morske vode oziroma

slanice (t.i. izhlapevalnih bazenov) in kristalizacijskih površin (Škornik, 2008). Solno

polje je zaključena proizvodna enota, ki je poleg notranjih nasipov, kanalov in

kanalčkov obsegala tudi kanal, ki je namenjen prvemu črpanju ali za rezervo morske

vode, ter glavni dovodni kanal za morsko vodo. Solnemu polju pripada tudi hiška

(Žagar,1996).

Tradicionalna pridelava soli se je v toku zgodovine nekajkrat spremenila, klimatski

pogoji severnega Jadrana ter izkušnje solinarjev pa so bili tisti, ki so pripeljali do

vsakodnevnega pobiranja soli s primernim slojem slanice v bazenih (Ministrstvo za

kmetijstvo in okolje). Sol v Sečoveljskih solinah še danes pridelujejo po več kot 700 let

starih postopkih. Iztok Škornik, avtor knjige Spoznajmo soline, pove, da so se pri tem

spremenila le oblačila solinarjev.

V KPSS poteka pridelava soli na približno 593 ha parka, pri čemer je za pridelavo

tradicionalne soli namenjeno 435 ha. To območje se deli na že prej omenjeni dve

območji, tj. Lera in Fontanigge. Na slednjem so pridobivanje soli opustili v 60. letih 20.

stoletja, vendar se to območje še vedno uporablja za pripravo slanic, na območju Lere

pa sol še danes pridelujejo v skladu s srednjeveško tradicijo (Škornik idr., 2004).

Za pridelavo soli je potrebno s plimo zajeti morsko vodo, ki v soline prihaja

izključno iz Piranskega zaliva. Zajeto morsko vodo se nato vodi preko območja

zgoščevanja morske vode (t.i. bazenov izhlapevanja), kjer voda izhlapeva iz morske

vode oziroma slanice ter se tako postopoma zgoščuje oziroma se koncentracija slanice

zvišuje. Solinarji spremljajo slanost s pomočjo Beaumejevega aerometra (Slika 5). To

je merilec gostote tekočin, ki izkorišča vzgon (Grubelnik, Zupan, Gosak, Markovič,

Ketiš, Rupnik in Jug, 2016). Solinarji slanost izračunavajo iz gostote, ki jo nato izražajo

v stopinjah Bé (Baumé) (Krajinski park Sečoveljske soline).

Slika 5: Beaumejev aerometer.



21

Najvišjo slanost pridobi slanica v območju kristalizacije oziroma v kristalizacijskih

bazenih, kjer nato poteka pobiranje soli (Glavaš, 2013). Izhlapevanje, ki poteka na Leri,

je razdeljeno na tri območja, ki so namenjena pripravi slanice do slanosti, ki je blizu

zasičenosti. Bazeni, namenjeni izhlapevanju, imajo ilovnato dno. Slanica se nato

prečrpa v postrežnice na kristalizaciji oziroma v zbirnike, če so količine večje od

dnevne porabe. V območje izhlapevanje sodi tudi območje Fontanigge, kjer se nahaja

mreža kanalov, ki so nekoč služili za dovod morske vode do posameznih solnih polj,

odvodu izrabljenih in padavinskih vod in za transportne plovne poti. Bazeni na

Fontaniggah so med seboj povezani z zapornicami, ki služijo uravnavanju pretokov in

količini slanice. Morska voda prehaja iz območja zgoščevanja v območje kristalizacije

(kristalizacijske bazene) po načelu prostega pada oziroma s pomočjo črpalk (Škornik,

2004). Sol končno kristalizira na območjih kristalizacije, kjer so solna polja t.i. fondi s

štiriindvajsetimi, osemnajstimi ali šestnajstimi kristalizacijskimi bazeni ali gredami, t. i.

cavedini (Škornik, 2008).

Osnovni proces pridelave soli je naravna kristalizacija soli iz nasičene slanice.

Nasičenost slanice se doseže v obdobju (ugodnega vremena) od dveh do treh tednov.

Sol se kristalizira postopoma, in sicer ko slanost slanice znaša 5 °Bé, se izločijo

karbonati, pri ~13 °Bé sadra ter šele pri ~25 °Bé pride do izločanja natrijevega klorida

(NaCl). V slanici ostanejo še magnezijeve soli, ki se izločijo iz slanice šele pri višji

slanosti. Kristalizacija NaCl poteka v obliki tanke skorje na dnu kristalizacijskih

bazenov, na poglobljenih delih bazena pa najdemo skupke kristalov (Glavaš, 2013;

Kovač idr., 2013).

Pregovor pravi, da se sol dela pozimi, kar pomeni, da je takrat potrebno pripraviti

solinarsko polje za poletno žetev (Žagar, 1996). Med najpomembnejša zunajsezonska

opravila tako prav gotovo sodi obnavljanje in gojenje petole, ki poteka skozi vse leto.

Petola je sestavljena iz različnih mikroorganizmov (bakterije, mikroalge, glive) in

mineralov, med katerimi prevladujejo kremen, karbonati, sadra, halit in glineni minerali.

Med mikroorganizmi prevladujejo nitaste cianobakterije Coleofasciculus chthonoplastes

(Glavaš, 2013; Glavaš idr., 2015; Kovač idr., 2013). Pobiranje bele, kvalitetne soli je

mogoče le na ustrezno pripravljeni in nepoškodovani petoli. Ta namreč preprečuje

mešanje soli z morskim blatom ter deluje kot bioaktivna površina, ki je pomembna za

vezavo posameznih ionov (Glavaš, 2013; Glavaš idr., 2015; Pahor in Poberaj,1963).

Skozi vse leto je petola prekrita z morsko vodo ali slanico (razen v času

vzdrževalnih del), kar vpliva na sestavo in procese v petoli (Glavaš, 2013).

Sestava petole se skozi leto spreminja; v začetku gojenja je petola dokaj mehak in

občutljiv substrat, ki se pa v teku zorenja mineralizira in postane v času solinarske



22

sezone dovolj trdna podlaga za ročno pobiranje soli v kristalizacijskih bazenih (Glavaš

idr.,2015). Solinarji običajno že meseca marca začnejo proces priprave za

vzgojo/obnovo petole. Solinarji najprej operejo in očistijo kristalizacijske bazene. Pri

čiščenju mulja s podlage bazenov, ki se nabere preko zime, si pomagajo z metlami. S

pomočjo metel odstranijo s podlage tudi »črve« oziroma ličinke muh slanaric, ki živijo v

petoli, in lahko povzročajo njene poškodbe. Po čiščenju solinarji premažejo dno

kristalizacijskih bazenov z morskim blatom ali blatom iz obrobnih kanalov

kristalizacijskih bazenov (v katerih zastaja voda). Nato v bazene ponovno spustijo

svežo morsko vodo (s slanostjo nižjo od 5 °Bé, ki jo dnevno oziroma na dva dni

menjujejo. Omenjeni postopek solinarji imenujejo »konciranje« (Slika 6), ki izhaja iz

italijanske besede »concimare« (gnojiti) (Škornik, 2008).

Slika 6: Konciranje (Krajinski park Sečoveljske soline).

Nekaj milimetrov debel spomladanski nanos blata namreč omogoča obnovitev in

razrast mikrobne podlage ali petole ter prispeva k izravnavi podlage kristalizacijskih

bazenov. Novejše raziskave kažejo, da se mikrobna sestava morskega blata za

konciranje razlikuje od tiste v petoli. K nastanku sezonske petole torej prispeva

predvsem razrast cianobakterij in drugih mikroorganizmov, ki izvirajo iz prejšnje sezone

(Glavaš, 2013; Glavaš idr. v tisku). Med posebnosti Piranskih solin pa sodi tudi dnevno

pobiranje soli v času med junijem in septembrom. V preostalih sredozemskih solinah

se sol pobira nekajkrat v letu (Sau, 2007).

Dnevno pobiranje soli prav gotovo pogojujejo tudi vremenski pogoji z značilnimi

poletnimi nevihtami. Sol se v Sečoveljskih solinah pobira ročno s pomočjo lesenih

strgal, imenovanih gaveri (Slika 7). Z gaveri se sol pobira oziroma grabi v sloju slanice

na kupe, v katerih se sol delno odcedi, nato pa se jo z lopatami naloži na vozičke in

odpelje (Specifikacija pridelka oziroma živila).



23

Slika 7: Pobiranje soli v kristalizacijskem bazenu (Krajinski park Sečoveljske soline).

Povprečni letni pridelek soli znaša od 2000 do 4000 ton ter je povsem odvisen od

vremenskih razmer. V kolikor je solinarska sezone deževna, je ves predhodni trud

solinarjev za pripravo solnih polj zaman.

V zaključku lahko povzamemo, da omenjena tradicionalna pridelava soli vključuje:

- izhlapevanje vode iz morske vode/slanice v bazenih za zgoščevanje ter

kristalizacijo soli v kristalizacijskih bazenih,

- obnavljanje in gojenje petole v kristalizacijskih bazenih,

- pobiranje in skladiščenje soli,

- vzdrževanje ustreznega vodnega režima na celotnem območju solin,

- uporabo tradicionalnega solinarskega orodja,

- znanje in veščine urejanje, vzdrževanja ter ohranjanja solinarske infrastrukture

(Furlan, P., Makovec, M., Pokleka, D., Glavaš, N., Kovač, N., v tisku).

2.4.2.1 Solinar in njegovo delovno orodja

Delo solinarja je pridobivanje mineralne snovi oziroma soli iz morske vode. Pri

svojem delu se drži tradicije in sol pridobiva ročno in z naravno kristalizacijo na solnih

bazenih. Solinar je pri svojem delu odvisen od vremena. Kljub temu da se sol pridobiva

poleti, solinar dela celo leto. V jesenskem času postavlja temelje za uspešno sezono,

saj takrat obnavlja in vzdržuje bazene. V času solinarske sezone, ki traja od maja do

septembra, skrbi za zgoščevanje vode in pobiranje pridelka. Solinar pri svojem delu

sodeluje z vodarji in vzdrževalci solnih polj in opreme. Delo solinarja prispeva k

varovanju in trajnem ohranjanju naravne in kulturne dediščine v solinah (Vodar v

solinah).

Vzdrževanje in ohranjanje solnega polja, ustreznega vodnega režima, vzgoja in

obnavljanje petole, skladiščenje soli in uporaba solinarskega orodja in druge

dejavnosti, ki so povezane s tradicionalno pridelavo soli, potekajo skozi celo leto (razen



24

pobiranja soli). Pri tem solinarji danes uporabljajo lesena, kemično neobdelana ročna

orodja in druge pripomočke (Krajinski park Sečoveljske soline).

Zora Žagar (1996) je v svojem članku »Delovno orodje in pripomočki v solinah«

natančno opisala, kaj vse potrebuje solinar za svoje nemoteno delo. Solinarji še danes

uporabljajo pri svojem delu orodja, ki so jih uporabljali že njihovi predniki, razlika je le

ta, da so nekoč solinarji v času sezone soli bivali v hišah v solinah. Hiše so bile grajene

iz laporja ali belega istrskega apnenca, šlo je za arhitektonsko nezahtevne in strogo

namensko urejene hiše. Pritličje hiše je bilo namenjeno skladiščenju soli, v zgornjem

delu hiše pa so bili bivalni prostori.

Orodje je bilo leseno, nekatero pa tudi kamnito oziroma kovinsko. Izvirne oblike

orodij naj bi nastajale sočasno z gradnjo prvih solinarskih polj, ki so se tekom let

izpopolnjevale. Orodje se deli glede na njegov namen: orodje kot sestavni del solnega

polja, orodje, ki se ga uporablja za vzdrževalna dela na solnih poljih, orodja, ki so

povezana s pobiranjem in spravljanjem soli, orodja, namenjena transportu soli ter

pripomočki, s katerimi se ugotavlja slanost morske vode in vreme.

Med, tudi danes, najznačilnejša orodja oziroma opremo solinarjev uvrščamo (Slika

8):

- Gavero ali lesena grablja (grablje): uporablja se za pobiranje (strganje) soli v

kristalizacijskih bazenih (cavedinih) ali kristalizacijskih gredah. V času sezone ga

solinar vsakodnevno uporablja.

- Taperini (Slika 9) oziroma leseni cokli ali natikači pravokotne oblike, ki imajo v

sredini ozek pasek. Ker je dno bazenov zaradi petole zelo občutljivo, jih solinar

uporablja pri hoji po kristalizacijskih bazenih.

- Vozički na kolskem tiru. Na vozičke (vagonet) sol nalagajo z lopatami.

- Badil predstavlja kovinsko lopato z lesenim držalom, ki so jo uporabljali pri

vzdrževalnih delih v solnem polju.

- Baticion je nabijač za glino.

- Paloto je lesena lopata in nabijač, namenjeno vzdrževanju solnih bazenov (Žagar,

1996; Škornik, 2008).



25

Slika 8: Solinarjevo orodje (od leve proti desni: lopata, badil, botaso, paloto, gavero)

(Krajinski park Sečoveljske soline).

Slika 9: Taperini (Krajinski park Sečoveljske soline).

Prej omenjena gavero in samokolnica sta bila solinarjem v pomoč tudi pri

konciranju solnih bazenov (Žagar, 1996).

Beaumejev areometer je eden izmed pomembnejših solinarjevih pripomočkov. Gre

za merilec gostote tekočin, ki izkorišča vzgon. To je steklena zaprta cevka, ki je

opremljena z merilno skalo za odčitavanje gostote. Na spodnji strani je cevka

razširjena (trebušaste oblike) in obtežena, da stabilno plava v vzorčni raztopini.

Solinarji ga uporabljajo za merjenje gostote slanice (Grubelnik idr., 2016).

2.4.3 Sol iz Sečoveljskih solin

Sol, ki jo pridelujejo tako v Sečoveljskih kot v Strunjanskih solinah, je nemleta,

nerafinirana, bogata z minerali morja ter slovi po izrednem okusu, ki ga dopolnjuje v

kristalih ujeta matična voda (Sau, 2007). V »Pravilniku o kakovosti soli« (Uradni list RS,

št. 70/2003)« je zapisano, da je morska sol sol, ki se pridobiva z naravno kristalizacijo



26

soli v solnih bazenih. Nerafinirano morsko sol pa pravilnik opredeljuje kot sol, ki lahko

vsebuje vidne primesi naravnega izvora, in so posledica kristalizacije in ročnega

strganja soli. Pravilnik določa tudi pogoje glede minimalne kakovosti, ki jih mora pri

proizvodnji in prometu izpolnjevati sol, namenjena za prehrano ljudi in proizvodnjo

živil. Jedilna sol mora vsebovati ustrezno količino joda, zato 8. člen tega pravilnika

pravi, da se jedilna sol (po potrebi) jodira:

- s 25 mg kalijevega jodida na 1 kg soli, tako da v 1 kg soli ni manj kot 20 mg in ne

več kot 30 mg kalijevega jodida ali

- z 32 mg kalijevega jodata na 1 kg soli, tako da v 1 kg soli ni manj kot 26 mg in ne

več kot 39 mg kalijevega jodata.

V 10. členu pravilnika pa so zapisani pogoji, ki jih nerafinirana morska sol mora

izpolnjevati:

- vsebovati mora najmanj 95 % čistega natrijevega klorida na suho snov;

- vsebovati mora najmanj 0,1 % Ca2+ in najmanj 0,2 % Mg2+;

- ne sme vsebovati več kot 7 % vode;

- vsebuje lahko vidne primesi naravnega izvora, ki so posledica kristalizacije in

ročnega strganja soli v solnih bazenih;

- biti mora brez vonja oziroma z značilnim vonjem po morju;

- 20 % vodna raztopina mora biti nevtralna na lakmus;

- ne sme vsebovati nobenih aditivov, ki se dodajajo živilu zaradi tehnoloških ali

organoleptičnih razlogov, doda se ji lahko samo jod (Pravilnik o kakovosti soli).

»Pravilnik o označbi geografskega porekla Piranska sol (Uradni list RS, št. 101/03)

in 45/08 – ZKMe-1« določa način pridelave, predelave in priprave za trg ter območje

pridelave in predelave za sol z označbo geografskega porekla Piranska sol (Pravilnik o

označbi geografskega porekla). Raziskave kažejo, da je kvaliteta Piranske soli v skladu

z nacionalnimi predpisi o kvaliteti soli kot tudi predpisanimi mednarodnimi standardi za

živila (Komisija Codex Alimentarius) (Kovač idr., 2013). Standardi za jedilno sol, ki jih

podaja »Codex Alimentarius (zbirka pravno neobvezujočih mednarodnih standardov za

živila, smernic, priporočil in dobrih praks, namenjenih pridelovalcem in predelovalcem

hrane, državnim organom ter potrošnikom) vključujejo (predpisujejo) tudi dovoljene

koncentracije težkih kovin v jedilni soli, ki so: 0,5 µg g-1 arzena (As), 0,5 µg g-1 kadmija

(Cd), 2,0 µg g-1 bakra (Cu), 0,1 µg g-1 živega srebra (Hg) 2,0 µg g-1 svinca (Pb) (Codex

standard).



27

V Piranskih solinah pridelujejo različne vrste nerafinirane morske soli:

a) Tradicionalno sol: kristalizira iz slanice s koncentracijo 26°- 29 °Bè. Pobiranje

poteka v času stabilnih vremenskih razmer, ki omogočajo stalen dotok

koncentrirane slanice v zalogovnik ali zbiralnik za zgoščeno slanico (postrežnice).

Tradicionalna sol vsebuje 95 % NaCl, vsota kalcija in magnezija v njej pa je

najmanj do 0,4 % (Škornik, 2008).

b) Piransko sol: slednja kristalizira iz slanice z višjo koncentracijo (28−31 °Bè) in jo

pobirajo v obdobju daljšega stabilnega vremena. Višja slanost slanice vodi do

izločanja in večje vsebnosti magnezijevih spojin. Grenka sol ali magnezijev sulfat

(MgSO4 · 2H2O) tako prispeva k nekoliko bolj grenkemu okusu Piranske soli.

Vsebnost NaCl je 95 %, vsota kalcija in magnezija pa najmanj 0,5 %. To vrsto soli

je zaradi gostejše slanice težko pobirati (KPSS).

c) Solni cvet: kristali solnega cveta nastanejo na površini slanice ob brezvetrju (Sau,

2007) v obliki tanke, krhke skorje; kristali solnega cveta imajo značilno navzdol

obrnjeno piramidno strukturo. Solni cvet je bele do rahlo rožnate barve, njegova

posebnost je, da je nasipna teža zelo majhna. Zanj velja, da drobnejši kristal

pomeni boljšo kvaliteto. Od ostalih vrst soli se loči po svoji lahkosti, da ga lahko

drobimo kar med prsti (Škornik, 2008).

Zgoraj opisane soli vsebujejo podobne koncentracije glavnih elementov (Kovač

idr., 2013), kot so natrij (Na), klor (Cl), magnezij (Mg), kalcij (Ca), kalij (K), žveplo (S),

železo (Fe). Kljub temu pa primerjava njihove elementne sestave kaže, da ima

Piranska sol višjo koncentracijo magnezija (Mg), solni cvet pa vsebuje manj kalcija

(Ca). Podrobnejša sestavo soli je opisana v delu Kovač idr. (2013), koncentracije

izbranih elementov pa so prikazane v preglednici 2. Sestavo soli iz Sečoveljskih solin

je po podatkih Pavla Kuharja povzel tudi Iztok Geister (2004) : voda (2,5-6,5%), v vodi

netopne snovi (0,04−0,20 %), natrij (36,0−38,0 %), kalij (0,03−0,11 %), kalcij

(0,20−0,40 %), magnezij (0,20−0,45 %), klor (57,6−59,0 %), sulfati, soli žveplove

kisline (0,30−0,50%), karbonati, soli ogljikove kisline (0,04−0,18%) in brom

(0,01−0,025 %).



28

Preglednica 2: Povprečne koncentracije izbranih elementov v piranskih soleh (povzeto

po Kovač idr., 2013).

Vrsta soli Piranska sol Tradicionalna

sol

Solni

cvet

Element Koncentracija (povprečje, v %)

Ca 0,21-0,22 0,17-0,21 0,06-0,07

Mg 0,35-0,76 0,20-0,36 0,33-0,39

K 0,07-0,18 0,02-0,07 0,11-0,12

I 0,53 0,36 0,51

S 0,16-0,35 0,22-0,29 0,12-0,22

Fe 0,021 0,021 0,021

Kvaliteta in mineralna sestava soli je lahko zelo različna, saj je odvisna sestava

morske vode (slanice), od koncentracije slanice ob kristalizaciji soli v kristalizacijskih

bazenih itd. Kvaliteta slanice je odvisna od vremena in uspešnosti vodarjev pri pripravi

slanice (Škornik, 2008).

Poleg različnih vrst soli so Sečoveljske soline znane tudi po proizvodnji drugih

produktov, uporabnih v prehrambne, kozmetične in zdravilne namene. Mednje sodi tudi

slanica in solinsko blato, tako imenovani fango, ki ju pogosto uporabljajo v termah in

»wellnessih« (Glavaš in Kovač, 2009; Glavaš, 2013; Glavaš idr., 2016; KPSS).

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilj

Uporaba soli v našem vsakdanu je postala nekaj samoumevnega in o soli

pravzaprav veliko ne razmišljamo, kljub temu da je dnevno prisotna, če ne drugje, v

naši prehrani. Že res, da naše telo za svoje delovanje potrebuje sol, a le-to pogosto

vnašamo v telo v prekomernih količinah, kar lahko privede do raznih bolezni.

V Sloveniji pridelujemo sol v Piranskih solinah, ki delujejo v Strunjanu in Sečovljah.

Gre torej za pomembno območje v Sloveniji tudi z izobraževalnega in

znanstvenoraziskovalnega vidika, ki ga otroci velikokrat nimajo možnosti videti in

izkustveno spoznati. Vzroke lahko najdemo v oddaljenosti kraja, stroških organizacije

izleta in prevoza otrok, saj vzgojno-varstveni zavodi pogosto nimajo dovolj finančnih

sredstev.

Namen magistrskega dela je preveriti predznanje predšolskih otrok o lastnostih,

pridobivanju in uporabi soli ter raziskati učinkovitost izkustvenega učenja na to temo. V

vzgojno-varstvenem zavodu bomo zasnovali in izvedli različne dejavnosti, ki bodo



29

vključevale eksperimentiranje s soljo, pri čemer bodo otroci pridobili znanje o

lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli. Preverili bomo tudi, koliko znanja so skozi

dejavnosti pridobili.

Cilji magistrskega dela so:

- ugotoviti predznanje predšolskih otrok o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli,

- zasnovati in izvesti dejavnosti v vrtcu, ki omogočajo otrokovo izkustveno

spoznavanje lastnosti, uporabnosti in pridobivanja soli,

- predstaviti predšolskim otrokom Sečoveljske soline s posebnim poudarkom na

tradicionalni pridelavi soli,

- ozavestiti predšolske otroke o pomenu trajnostnega razvoja za ohranjanje

Krajinskega parka Sečoveljske soline,

- raziskati na novo usvojeno znanje, ki so ga otroci pridobili po izvedbenih

naravoslovnih dejavnostih v zvezi z lastnostmi, uporabnostjo in pridobivanjem soli.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:

1. V kolikšni meri predšolski otroci poznajo lastnosti, uporabnost in pridobivanje soli?

2. Katere dejavnosti so najbolj primerne za izkustveno spoznavanje lastnosti,

uporabnosti in pridobivanja soli v predšolskem obdobju?

3. S katerimi dejavnostmi bi predšolskim otrokom najbolj nazorno prikazali

Sečoveljske soline?

4. Na kakšen način predšolskim otrokom približati pomembnost Krajinskega parka

Sečoveljske soline?

5. Kakšno znanje glede lastnosti, uporabnosti in pridobivanja soli so pridobili

predšolski otroci na podlagi izkustvenega učenja?

3.3 Metodologija

3.3.1 Skupina otrok

V raziskavi je sodelovala skupina predšolskih otrok, ki obiskujejo enoto izolskega

vrtca Mavrica. V skupini je bilo 23 otrok, starih med 5 in 6 let, od tega je bilo 10 deklic

in 13 dečkov. Dva izmed dečkov sta otroka s posebnimi potrebami (zaradi varovanja

podatkov ne bomo navedli, za katere posebnosti gre). Otroci so med sabo zelo

povezani, si radi pomagajo, so vedoželjni in živahni. Vzgojiteljica in pomočnica

vzgojiteljice sta poudarili, da izjemno radi likovno ustvarjajo in poslušajo glasbo ter se

plesno izražajo. Veliko prostega časa preživijo na prostem, kjer imajo veliko časa za

raziskovanje svoje bližnje okolice.



30

3.3.2 Postopek zbiranja in obdelava podatkov

Preden smo se lotili izvedbe dejavnosti, smo s pomočjo intervjuja pri otrocih

preverjali predznanje o lastnostih, uporabi in pridelavi soli. Vsak otrok je individualno

odgovarjal na vprašanja, intervju pa smo izvedli izven igralnice, da je bil otrok lahko

popolnoma osredotočen na vprašanja in da jih ne bi motili zunanji dražljaji. Po

končanih dejavnostih, ki so potekale dobra dva meseca, smo intervju, ki je vseboval

ista vprašanja kot predhodni, ponovno opravili. Na tak način smo ugotovili, koliko

znanja so otroci pridobili z izkustvenim učenjem. Med dejavnostmi smo bili še posebej

pozorni na odzive, komentarje otrok, ki smo jih skrbno zapisovali, dejavnosti pa tudi

dokumentirali (fotografirali, za kar smo predhodno pridobili pisna dovoljenja vseh

staršev).

Raziskava je potekala v mesecih od aprila do junija 2016. Pridobljene rezultate

smo pregledali, jih analizirali, prikazali v obliki grafov ter jih ustrezno interpretirali.

3.4 Rezultati in razprava

Naše raziskovanje se je začelo s preverjanjem predznanja otrok o poznavanju soli.

Od aprila do junija 2016 smo z otroki izvajali izbrane dejavnosti, ki so omogočale

otrokom izkustveno učenje o soli. Otroci so preko dejavnosti pridobivali znanje o

lastnostih, uporabi in pridobivanju soli. Ob zaključku dejavnosti smo otrokom zastavili

enaka vprašanja kot pred pričetkom dejavnosti. V interpretacijo rezultatov smo vključili

tudi verbalne in neverbalne odzive otrok med izvedbo intervjuja.

3.4.1 Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja pred izvedbo

dejavnosti

3.4.1.1 Lastnosti soli

Intervju se je pričel z vprašanjem o lastnostih soli. Iz grafa 1 je razvidno, da je 22 otrok

odgovorilo, da je sol bele barve, samo en deček je izjavil, da je rjave barve (Slika 10).



31

Slika 10: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol? (n=23).

Slika 11: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip? (n=23).

Ko smo otroke spraševali, kakšna je sol na otip, smo dobili pester nabor

odgovorov. Najpogostejši odgovor (osem otrok je odgovorilo enako) je bil, da je sol na

otip mehka. Pripomnili so, da jo je »lepo imet v rokah«. Sedem otrok na vprašanje ni

znalo odgovoriti. Trije otroci so odgovorili, da je zrno soli majhna kroglica, prav tako pa

so trije odgovorili, da sol občutijo kot hrapavo. Zanimiv je odgovor dveh otrok, ki sta sol

opisala kot ledeno oziroma mrzlo, saj ju spominja na sneg (Slika 11).

0

5

10

15

20

25

Bele Rjave

Šte

vilo

otr

ok

Kakšne barve je sol?

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Mehka Ne vem Majhna kroglica Hrapava Ledena Mrzla

Šte

vilo

otr

ok

Kakšna je sol na otip?



32

Izmed 23 otrok je skoraj polovica otrok (10 otrok) odgovorilo, da je sol po okusu

slana (Slika 12). Drugih osem otrok na vprašanje ni poznalo odgovora. Dva otroka sta

sol opisala kot kislo, druga dva pa sta se izrazila »Je sladka in obenem ni sladka«. Iz

njunega odgovora je bilo razbrati, da nista prepričana o okusu soli. Odgovor enega

dečka pa je bil, da je sol grenka.

Slika 12: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol? (n=23).

3.4.1.2 Uporaba soli

Uporabo soli so otroci povezovali predvsem s prehrano (Slika 13). Večina

vprašanih je odgovorila, da sol uporabljamo pri kuhanju oziroma za pripravo hrane.

Dodali so, da jo damo v solato, na piščanca, v juho, na meso itd. Čisto vsak od 21

otrok je naštel več kot tri različne jedi, v katere dodajamo sol. Dva izmed vprašanih pa

sta nam podala čisto drugačna odgovora, in sicer je eden odgovoril, da sol

uporabljamo za konje, le-ti pa si z njo brusijo zobe, drugi pa je bil mnenja, da sol

uporabljamo za zdravilo; »Sol damo za vrat, toplo sol, to pomaga, če te boli vrat«. Po

njegovem odgovoru sklepamo, da je imel deček neposredno izkušnjo z uporabo soli za

lajšanje bolečin.

0

2

4

6

8

10

12

5#)1)! (2;2<! "+=#)! 5#)>?)!+1!1+!

=#)>?)!

@%21?)!

Šte

vilo

otr

ok

Kakšnega okusa je sol?



33

Slika 13: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol? (n=23).

Da bi dobili dodatne odgovore v povezavi z uporabo soli, smo otrokom postavili

vprašanje, na kaj jih spomni sol (Slika 14). Nekaj manj kot polovica otrok (8 otrok) je sol

ponovno povezovalo s hrano (kuhanjem). Samo dva otroka je sol asociirala na soline,

kot razlago sta pojasnila, da je to zato, ker sol pridobivamo v solinah. Simpatičen je

odgovor dečka, ki ga sol spominja na duhca, saj je le-ta bel kot sol. Presenetilo nas je

dejstvo, da je kar 12 otrok ni znalo poiskati asociacije na besedo sol.

Slika 14: Odgovori otrok na vprašanje: Na kaj te spomni sol? (n=23).

0

5

10

15

20

25

Kuhanje/hrano Zdravila Konje

Šte

vilo

otr

ok

Za kaj se uporablja sol?

0

2

4

6

8

10

12

14

Nič Hrano Soline Duhca

Šte

vilo

otr

ok

Na kaj te spomni sol?



34

3.4.1.3 Raztapljanje

Pri otrocih nismo preverjali samo poznavanja osnovnih lastnosti soli, temveč smo

jih spraševali tudi o raztapljanju soli v vodi. Iz Slike 15 je razvidno, da je 15 otrok

odgovorilo, da v kolikor damo sol v vodo, le-ta postane slana. Rezultat nas je

presenetil, saj je odgovor na tretje vprašanje (Kakšnega okusa je sol?) poznalo le 10

otrok. Iz tega lahko predvidimo, da so otroci poznali besedo slanost, vendar ne v

povezavi z okusom, temveč z raztapljanjem. Štirje otroci so odgovorili, da se bo sol

raztopila (otroci so uporabili izraz stopila). Štirje otroci niso poznali odgovora na

vprašanje, dva dečka sta odgovorila, da voda postane kisla oziroma ni več dobra voda.

Omenjena dečka sta diagnosticirana kot otroka s posebnimi potrebami, zato sklepamo,

da sta nama želela povedati, da bo voda postala slana oziroma da se vodi spremeni

okus.

Slika 15: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo? (n=23).

3.4.1.4 Izhlapevanje

Poleg raztapljanja smo pri otrocih želeli preveriti tudi poznavanje pojma

izhlapevanje. Dobili smo zanimive odgovore na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če slano

vodo nalijemo v posodo in posodo postavimo na sončno, dobro osvetljeno mesto (Slika

16). Le dva od vprašanih otrok sta odgovorila, da se bo »voda posušila« in bo v posodi

ostala sol. Nekaj jih je odgovorilo, da se bo »voda samo posušila«, »da bo voda

postala topla« (kar nismo smatrali za napačen odgovor, saj nismo specifično določili,

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Voda postane

slana

Sol se bo

stopila

Nič Voda postane

kisla

Ne bo več

dobra voda

Šte

vilo

otr

ok

Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo?



35

koliko časa bo slana voda ostala na sončnem mestu), »sol se bo stopila« itd. Četrtina

vprašanih (7 otrok) ni vedela, kaj se bo zgodilo.


posodo in postavimo na sončno mesto? (n=23).

3.4.1.5 Pomen morja

Morje za Slovence predstavlja okno v svet in nas preko Jadrana povezuje s celim

svetom. Morje je z našega vidika pomembno zaradi številnih razlogov: ribištvo,

pomorski transport, turizem, naravna vrednota (Vahtar, 2014). Zaradi velike

pomembnosti morja smo želeli od otrok izvedeti, zakaj je po njihovo morje pomembno.

Slika 17 prikazuje, da so si otroci podobni pri tem, da je morje pomembno zato, da se v

njem lahko kopamo in plavamo. Nekaj več kot četrtina vprašanih je odgovorila, da je

morje pomembno, ker v njem živijo morske živali, spet druga četrtina otrok vidi

pomembnost v tem, da lahko pijemo vodo. Pri tem ne gre za poznavanje uporabnosti

morske vode za pridobivanje (po desalinaciji) pitne vode, ampak zgolj za njeno

asociacijo s pitno vodo. Štirje otroci so se zavedali, da iz morja pridobivamo sol, dva pa

sta omenila, da morje koristi zdravju. Odgovor slednjih dveh nas je presenetil, zato

sklepamo, da imata prehodno izkušnjo v povezavi z zdravilnim učinkom morja.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Nič Voda

postane

topla

Voda se

posuši

Voda se

posuši in

ostane sol

Drugo

(nastane

sirup, sol se

stopi)

Voda ne bo

več slana

Šte

vilo

otr

ok

Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v posodo in

postavimo na sončno mesto?



36

Slika 17: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno? (n=23).

3.4.1.6 Pridobivanje soli

Intervju z otroki smo zaključili z vprašanji o pridobivanju morske soli. Slika 18

nazorno prikaže, da je več kot 50 % vprašanih (13 otrok) odgovorilo, da sol

pridobivamo v trgovini. Večinski odgovor nas ni presenetil, saj le redko kateri otroci

vedo, kako določena živila pridobivamo. Izmed vprašanih so nam le trije odgovorili

popolnoma pravilno (da sol pridobivamo v solinah), ker so soline že predhodno obiskali

z vrtcem in/ali starši. Tudi odgovor petih otrok bi lahko smatrali za pravilnega, saj so

odgovorili, da sol pridobivamo »v morju«. Zanimiv je odgovor enega dečka, ki meni, da

sol pridobivamo v mlaki. Ko smo ga povprašali, naj opiše, za kakšno mlako gre, je

razložil, da je več majhnih mlak in potem tam nastane sol. Na podlagi odgovora in

razlage lahko sklepamo, da je tudi on že bil v solinah in je solinske bazene poimenoval

mlake. Samo eden izmed otrok pa ni poznal odgovora na vprašanje.

0 2 4 6 8

10 12 14 16 18

Šte

vilo

otr

ok

Zakaj je morje pomembno?



37

Slika 18: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol? (n=23).

Pester nabor odgovorov smo dobili pri predzadnjem, desetem vprašanju. Otroke

smo povprašali, kje v njihovi bližini imamo soline. Otroci obiskujejo vrtec Mavrica v Izoli

in zanimalo nas je, koliko se zavedajo svoje neposredne okolice. Trije so zaradi

predhodne izkušnje z obiskom solin odgovorili, da imamo soline v Strunjanu, ki je od

Izole oddaljen 5 kilometrov. Nekaj otrok je naštelo kraje Lucija, Portorož in Piran, ki

sicer sodijo v piransko občino, v kateri delujejo Piranske soline na območjih Strunjana

in Sečovelj. V preteklosti pa so soline delovale tudi v Luciji. Mesto Ljubljana je bil tudi

eden izmed odgovorov na prej omenjeno vprašanje (Kje v naši bližini imamo soline?).

Nekaj manj kot polovica otrok (7 otrok) pa ni poznalo odgovora na vprašanje, štirje

otroci so odgovorili, da soline najdemo v trgovinah, trije otroci pa so dejali, da v njihovi

bližini ni solin (Slika 19).

0

2

4

6

8

10

12

14

V trgovini Iz morja V solinah V mlaki Ne vem

Šte

vilo

otr

ok

Kje pridobivamo sol?



38

Slika 19: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline? (n=23).

Za konec intervjuja smo zastavili vprašanje, kako ljudje pridobivamo sol. Več kot tri

četrtine vprašanih (16) otrok ni poznalo odgovora na vprašanje, tri otroci so pa

odgovorili pravilno, in sicer da voda izhlapi (uporabili so izraz izpuhti) in potem

preostalo sol pograbijo. Vsi trije, ki so nam podali pravilni odgovor, so s starši in/ali z

vrtcem predhodno že obiskali soline. Odgovor enega otroka tudi štejemo kot

pravilnega, izrazil se je: »Ljudje gredo na soline in poberejo sol«. Da otroška domišljija

ne pozna meja, smo se prepričali, ko sta nam dva vprašana odgovorila, da sol

pridelujejo tako, da pada dež ter da naredijo kroglice in nastane sol (Slika 20).

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Šte

vilo

otr

ok

Kje v naši bližini imamo soline?



39

Slika 20: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol? (n=23).

Otroci so nam podali pester nabor različnih odgovor na vprašanja, ki smo jim jih

zastavili pred izvedbo naravoslovnih dejavnosti. Pri odgovarjanju so bili suvereni, saj

smo jim pred intervjujem razložili, da ni napačnih odgovorov in naj odgovorijo tisto, kar

oni mislijo, da je prav. Najmanj odgovorov smo dobili pri zadnjem vprašanju, ko smo

otroke spraševali, kako pridobivamo sol. Na podlagi odziva smo sklepali, da večina

otrok ni imela neposredne izkušnje v povezavi s pridobivanjem soli oziroma niso o tem

nič slišali ali videli. Glede na zastavljena vprašanja smo v nadaljevanju zasnovali

dejavnosti, na podlagi katerih bodo otroci pridobili znanje o lastnostih, uporabnosti in

pridobivanju soli z izkustvenim učenjem. Želeli smo oblikovati dejavnosti, v katere bodo

otroci neposredno vključeni, saj se s takim učenjem največ naučijo.

3.4.2 Izvedba dejavnosti

3.4.2.1 Opis splošnih načel pri eksperimentiranju

Pri eksperimentiranju v vrtcu je potrebno poskrbeti za varnost in zaščito otrok.

Otroke je treba zaščititi pred nevarnimi snovmi ali predmeti, ki bi jim lahko škodovale.

Vzgojitelj je dolžan podati navodila za varno izvajanje eksperimenta ali pri sodelovanju

pri njem, na primer pri delu z zelo toplo vodo. V primeru našega eksperimenta, kjer

smo uporabljali tudi zelo toplo vodo, smo otroke dodatno opozarjali, naj se z rokami ne

dotikajo sten kozarca in naj v vodo ne pomočijo prstov. Vse pripomočke, ki smo jih

uporabljali pri eksperimentih, smo označili slikovno ali besedno, tako so na primer pod

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Ne vem Voda izpuhti

in potem sol

poberejo

Tako da pada

dež

Jo zmeljejo Grejo na

soline in

poberejo

Šte

vilo

otr

ok

Kako ljudje pridobivamo sol?



40

kozarce, ki so vsebovali vodo z različno temperaturo, položili fotografije, ki so

ponazarjale, kakšna voda je v kozarcih. Pri opazovanju soli smo bili pozorni na to, da

smo sol posuli na črn papir, da smo pridobili kontrast, ter da so otroci nazornejše videli

belo barvo. Preden smo se lotili eksperimentov v vrtcu, smo vse eksperimente

predhodno preverili (brez prisotnosti otrok, na primer doma), da je delo v vrtcu potekalo

tekoče. Posebno pozornost smo namenili eksperimentu, ki je bil namenjen

spoznavanju raztapljanja soli.

Na dejavnosti eksperimentiranja smo se dobro pripravili, saj eksperimentiranje

poteka najbolj optimalno, če smo na eksperimente pripravljeni in so tudi otroci ob tem

počutijo varno in sproščeno.

Poudariti moramo, da smo otroke spodbujali k napovedovanju rezultatov

eksperimentov in ob koncu eksperimentov tudi skupaj preverili, če so bile njihove

napovedi pravilne. Ob koncu vsakega eksperimenta so otroci izpolnjevali delovne liste,

s pomočjo katerih so utrjevali novoosvojeno znanje.

3.4.2.2 Spoznavanje soli

Opis dejavnosti:

Otrokom smo v skupino prinesli mleto in grobo (nemleto) morsko sol. Ugotavljali

smo, kakšne barve, oblike, okusa, otipa je mleta in groba morska sol. Obe vrsti soli so

otroci med seboj primerjali. Najprej so soli opazovali s prostim očesom, nato še z ročno

lupo. Preko dejavnosti smo si zastavili naslednje cilje:

- otrok odkriva in spoznava lastnosti soli,

- spoznava različne vrste soli,

- razvršča in ureja različne vrste soli (Hvala in Krnel, 2005).

Pripomočki: mleta in groba morska sol, ročna lupa, črn papir, ročna lupa.

Potek eksperimenta:

Otroci so se poljubno razdelili v skupine, vsaka skupina pa je na mizo dobila večji

kos črnega papirja, na katerega smo nasuli na eno polovico mleto morsko sol, na

drugo polovico pa grobo morsko sol (Slika 21). Sledilo je navodilo, da obe soli

opazujejo s prostim očesom ter jo potipajo, okušajo, vonjajo ter ju primerjajo med

seboj. Otroci so nemudoma zakopali svoje roke v kupčke soli in jo pričeli okušati in

vonjati. Kaj hitro so ugotovili in občutke izrazili, da je groba sol bolj hrapava, trda,

žgečkljiva, praska, se kotali in pika, medtem ko je mleta sol mehka. Vsi so ugotovili, da

sta obe soli bele barve, nekaj otrok pa je pripomnilo, da je groba sol temno bele barve.

Glede okusov so se otroci razhajali, saj je bila za nekatere sol grenka, za druge kisla,

za nekatere pa slana. Enotni so si bili, da se mleta in groba sol ne razlikujeta po okusu



41

in vonju. Sledilo je opazovanje s pomočjo ročne lupe. Ugotovili so, da se z lupo veliko

bolje vidi kot s prostim očesom, saj so s pomočjo lupe videli »male kristalčke, majhne

kamenčke, dragulje, led, itd.« (s takimi izrazi so otroci opisovali mleto in grobo sol med

opazovanjem z lupo). Med opazovanjem smo poudarili, da lupo uporabljamo za

opazovanje majhnih stvari, ki jih s prostim očesom ne moremo dobro zaznati. Poleg

tega, da so otroci spoznali lupo, so pridobili še izkušnjo z rokovanjem z lupo (Slika 22).

Slika 21: Opazovanje mlete in grobe morske soli.

Slika 22: Opazovanje soli s pomočjo lupe.

3.4.2.3 Raztapljanje soli

Opis dejavnosti:

V okviru te dejavnosti smo pripravili različne eksperimente, s pomočjo katerih

otroci spoznavajo proces raztapljanja in vpliv mešanja, velikosti kristalov, količine soli

ter temperature vode (topila) na hitrost raztapljanja soli v vodi. Ob izvajanju

naravoslovnih poskusov smo želeli doseči naslednje cilje:



42

- otrok odkriva in spoznava, kako se snovi mešajo in kako se pri tem spreminjajo

lastnosti,

- otrok spoznava razliko v raztapljanju različnih vrst soli,

- otrok odkriva, kaj vpliva na hitrost pri raztapljanju (Hvala in Krnel, 2005).

Pripomočki: prozorni plastični kozarci, mleta in groba sol, žličke, voda različnih

temperatur, delovni list (Priloga 1).

Potek eksperimenta:

Otrokom smo razložili, kako bo dejavnost potekala, nato pa ob vsakem

eksperimentu sprotno podajali navodila. Za sprotno beleženje rezultatov eksperimentov

smo pripravili delovni list,ki so ga otroci po končani dejavnosti izpolnili (Priloga 1).

1. eksperiment: Raztapljanje različne količine soli v enaki količini vode.

Otroci so bili razdeljeni v tri skupine, vsaka skupina je na mizo dobila 4 plastične

kozarce, napolnjene z 1 dl vode. V prvem kozarcu so raztapljali eno žličko fino mlete

soli, v drugem dve žlički, v tretjem štiri žličke, v zadnjem kozarcu pa osem žličk fino

mlete soli. Preden so otroci začeli z raztapljanjem, smo jih spodbudili k napovedovanju

rezultatov eksperimenta oziroma kje se bo po njihovo sol najhitreje raztopila in kaj se

bo zgodilo v kozarcu z vodo, v katerem bodo raztapljali osem žličk soli. Napovedovanje

oziroma predvidevanje rezultatov je pomemben del raziskovalnega pristopa. Večina

otrok je napovedala, da se bo najhitreje raztopila ena žlička soli v 1 dl vode, osem žličk

soli v 1 dl vode pa se ne bo raztopilo oziroma bi morali mešati »skoraj do jutri«. Po

končanem eksperimentu se je napoved otrok potrdila (Slika 23). Osem žličk fino mlete

soli se v 1 dl vode ni popolnoma raztopilo, dobili smo nasičeno raztopino soli. Deček je

z naslednjimi besedami povzel eksperiment: »Zmagala je ena žlička soli, ker se je

najhitreje raztopila«.

Slika 23: Opazovanje raztapljanja različnih količin soli v vodi.



43

2. eksperiment: Raztapljanje soli v topli in hladni vodi

Otroci so pred seboj imeli tri kozarce z enako količino in različno temperaturo

vode. V prvi kozarec, pod katerega smo dali sliko s kozarcem vode z ledom, smo

natočili vodo iz hladilnika. V drugi kozarec, pod katerega smo dali sliko vode, ki teče iz

pipe, smo natočili vodo, ki je imela sobno temperaturo. V zadnji, tretji kozarec, pod

katerega smo dali sliko lonca vode na gorilniku, smo dali vročo vodo, ki smo jo segreli

na gorilniku (Slika 24). Zaradi varnosti vode nismo segreli do vrelišča ter smo med

samo dejavnostjo otroke večkrat opozorili, da se kozarca ne dotikajo oziroma ne

poskušajo v vodo pomočiti prstov. Preden smo v kozarce natrosili sol, smo jih

povprašali, če se bo sol sploh raztopila in v katerem kozarcu se bo prej. Enotni so si

bili, da se bo sol najhitreje raztopila v kozarcu s toplo vodo. Dejstvo so zagovarjali s

tezo, da se »na vročem stvari stopijo«. Na podlagi izjave sklepamo, da so otroci že

imeli predhodno izkušnjo z raztapljanjem soli. Raztapljanje lahko opazujejo v domačem

okolju, ko s starši pripravljajo hrano ali pa jim starši pripravijo vodo, v kateri raztopijo

kopalno sol. Sledila je izvedba eksperimenta, pri katerem so otroci enake količine soli

raztapljali v enaki količini vode, te so se med seboj razlikovale po temperaturi. Njihovo

predvidevanje se je izkazalo za pravilno. Po eksperimentu je sledil komentar otroka:

»Če bi dali sto (100) temperatur, bi se zelo hitro raztopilo«.

Slika 24: Opazovanje, v kateri vodi (vroči, topli ali hladni) se sol prej raztopi.

3. eksperiment: Raztapljanje različnih velikosti kristalov soli.

Pod prvi kozarec smo postavili sliko fino mlete soli, pod drugi pa sliko nemlete soli.

V oba kozarca smo natočili enako količino vode. Otroke smo vprašali, katera sol se bo

hitreje raztopila. Enotni so si bili, da se bo prej raztopila fino mleta sol, ker »je majhna«.

Po eksperimentu so res ugotovili, da se manjši delci veliko hitreje raztapljajo kot večji.

Otroci so po vsakem eksperimentu rešili delovni list, na katerem so bile tri naloge

(Slika 25). Pri prvi nalogi so morali obkrožiti kozarec, v katerem se je sol najhitreje



44

raztopila in prečrtati kozarec, v katerem se sol ni raztopila popolnoma. Pri drugi nalogi

so morali z modro barvo obkrožiti vodo, v kateri se je sol najhitreje raztopila, z rdečo

barvo pa obkrožiti vodo, v kateri se je sol najpočasneje raztopila. Pri zadnji, tretji nalogi,

so morali obkrožiti, katera velikost kristalov soli se v vodi najhitreje raztopi.

Slika 25: Reševanje delovnega lista po koncu eksperimentiranja.


Opis dejavnosti:

Namen dejavnosti je bil, da bi otrokom omogočili neposredno izkušnjo z

izhlapevanjem vode. V našem primeru so otroci na tak način spoznali, kako s pomočjo

izhlapevanja nastane iz morske vode sol. Cilji dejavnosti so bili:

- otrok spoznava, kako sol pridobivamo iz morja (Hvala in Krnel, 2005),

- otrok spoznava izhlapevanje vode,

- otrok spoznava način beleženja informacij (Kurikulum za vrtce, 1999).

Pripomočki: dva črna pekača, morska voda, oznaka nivoja vode, opazovalna tabela,

delovni list (Priloga 2).

Potek eksperimenta:

Otrokom smo v skupino prinesli morsko vodo in dva črna pekača. V oba pekača

smo nalili morsko vodo, otroci pa so za lažje opazovanje izhlapevanja vode in s tem

nižanje gladine vode izdelali lestvico, na kateri so bili označeni različni nivoji vode z



45

različnimi barvami (rdeča, modra, rumena). Voda je na začetku eksperimenta segala

do rdeče črte. En pekač smo postavili na mizo ob okno, drugi pekač pa smo prekrili s

kartonasto škatlo. Eksperiment smo pričeli na petek, 6. 5. 2016, zato smo otroke

vprašali, kaj se bo z morsko vodo v pekačih zgodilo čez vikend. Za vodo, ki bo

postavljena ob okno, so odgovorili naslednje: »Ne bo več slana«, »Bo postala navadna

voda.«, »Voda se bo posušila in bo ostala sol.«, »Sol se bo stopila«. Voda, ki bo

prekrita s škatlo in ne bo na svetlobi, pa bo »Zmrznila«, »Bo izgubila sol«. Po

predvidevanjih je sledilo reševanje delovnega lista; na že narisanih posodah so

označili, do katere črte sega voda v obeh pladnjih (Slika 26).

Slika 26: Natakanje morske vode v pekač, na katerem smo označili nivo vode.

V ponedeljek, 9. 5. 2016, so otroci pogledali, kaj se je čez vikend zgodilo z vodo.

Opaziti je bilo, da je v pekaču, ki je bil postavljen na sonce, nivo vode padel za pol

centimetra, v pekaču, ki je bil pokrit s škatlo, pa je nivo vode ostal enak. Vprašali smo

jih, kaj se je zgodilo z vodo, ki je v pekaču, ki je bil na soncu: »Ta voda je izhlapela (

tudi na Luni je bila voda pa je izhlapela«, »Voda je pod črto, ker je sonce merilo v vodo

in se je posušila«. V pekaču, ki je bil pokrit s škatlo, pa je nivo vode enak, »ker voda ni

imela sonca«. Otroke seznanimo, da voda hitreje izhlapeva s pomočjo sončnih žarkov

in toplote, zato se dogovorimo, da pekač z morsko vodo pustimo še naprej pri oknu in

dnevno beležimo nivo vode. Pekač z vodo, ki je bil pokrit s škatlo, smo zaradi

prostorske stiske odmaknili, smo jih pa seznanili, da bi tudi tista voda izhlapela, le da bi

za to potrebovala veliko več časa kot voda, ki je izpostavljena sončnim žarkom in

toploti. Na delovnem listu so otroci označili nivo vode v obeh pekačih, skupaj pa smo

povzeli ugotovitve, da je za izhlapevanje vode potrebna toplota. Otroke spodbudimo,

da razmišljajo, kaj se bo dogajalo med izhlapevanjem v pekaču z morsko vodo,



46

odgovorili so nam, da »bo ostal moker pladenj.«, »bo ostala sol.«, »bodo ostale

kapljice«.

Eksperiment, pri katerem so otroci spoznavali, kako z izhlapevanjem morske vode

pridobivamo sol, je trajal skoraj štiri tedne (od 6. 5 do 27. 5. 2016). Otroci so nestrpno

pričakovali, kaj se bo zgodilo z morsko vodo in kaj bo ostalo v pladnju, zato so vsak

dan ob prihodu v igralnico najprej stopili do pladnja, ki je bil postavljen na okensko

polico. Celotna skupina je opazovala, dnevno pa je bil določen otrok, ki je bil zadolžen

za vpis nivoja vode v tabelo (Slika 27). Med opazovanjem so komentirali, da »voda

noče it nikamor«, »da gre počasi«. Deček, ki je komentiral, da »gre počasi«, je podal

tudi razlago: »počasi gre, ker imamo grdo vreme, ni dosti sonca ( zato tudi v škatli ni

šla voda nikamor«. Deček je na podlagi predhodnega eksperimenta osvojil znanje, da

je za hitrejše izhlapevanje potrebno sonce in višje temperature oziroma je za

izhlapevanje vode potrebna toplota. V torek, 24. 5. 2016, so otroci v pladnju opazili

kristale soli in na njihovih obrazih smo lahko videli navdušenje in ponos, da jim je

končno uspelo pridelati sol. V petek, 27. 5. 2016, so s pomočjo vzgojiteljice in

pomočnice vzgojiteljice »pograbili sol« na kup ter rešili še zadnjo nalogo delovnega

lista; narisali so, kaj se je zgodilo z vodo v pladnju in kaj je na pladnju ostalo (Slika 28).

Slika 27: Dnevno beleženje nivoja morske vode v pekaču.

Slika 28: Morska sol-končni pridelek.



47

3.4.2.5 Uporabnost soli

Opis dejavnosti:

Otroci so spoznali lastnosti soli, niso pa še spoznali, v koliko različnih namenov

lahko uporabljajo sol. Dogovorili smo se, da s pomočjo staršev doma poizvejo, kje vse

uporabljamo sol in poiščejo slike na spletu, v revijah, časopisih, reklamah, da bomo v

skupini izdelali plakat. Ob izvajanju dejavnosti smo si zastavili naslednje cilje, da otrok:

- spoznava različne uporabe soli,

- dobi predstavo o pomenu soli,

- spozna različne medije kot vir informacij (Hvala in Krnel, 2005).

Pripomočki: internet, revije, časopisje, bel plakat, škarje, lepilo, flomastri.

Potek dejavnosti:

Otrokom smo v ponedeljek, 9.5., dali nalogo, da s pomočjo staršev poiščejo

informacije, v kakšne namene uporabljamo sol in prinesejo slikovni material v vrtec, da

bomo izdelali plakat. V četrtek, 12. 5., so otroci pri jutranjem krogu predstavili material,

ki so ga prinesli od doma, in povedali, kaj so se naučili. Večina otrok je prinesla

fotografije hrane, nekateri fotografije snežnih plugov, samo en deček pa je prinesel

sliko barv za tkanine. Tisti, ki so prinesli fotografije prehrambnih izdelkov, so povedali,

da damo sol na hrano, da postane slana in bolj okusna. »Na cesto posipamo sol, da

lahko vozimo po snegu«, to je bila izjava dečka, ki je prinesel fotografijo snežnega

pluga. Deček, ki je prinesel sliko barv za tkanine, je povedal, da s pomočjo soli

barvamo majice. Ko so vsi predstavili svoj material, sem jih pokazala fotografije, ki sem

jih poiskala. Povedala sem jim, da sol najdemo tudi v kopalni soli in pilingih za telo

(oboje sem prinesla s sabo, da so lahko poskusili na svoji koži), sol najdemo tudi v

fiziološki raztopini, ki so jo takoj prepoznali na sliki in komentirali, da »s tem mama

očisti šmrklje iz nosa«. Otrokom nepoznana je bila solna soba, ki je namenjena krepitvi

imunskega sistema, deklica pa je ob ogledovanju slike izjavila: »Sej, če gremo mi na

sprehod ob morju je isto kot da smo v solni sobi«. Spoznali so, da sol najdemo tudi v

pomivalnem stroju in da jo damo v bazen za razkužitev. Predlaga sem, da naredimo

plakat; otroci so slike razporedili glede na namen uporabe, dodali smo napise in plakat

obesili poleg pladnja z morsko soljo (Slika 29). Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice

sta omenili, da se otroci pogosto zadržujejo pri plakatu in si med seboj razlagajo, kako

in zakaj vse uporabljamo sol.



48

Slika 29: Plakat, ki prikazuje kje, kako in zakaj vse uporabljamo sol.

3.4.2.6 Kroženje vode

Opis dejavnosti:

V enem izmed eksperimentov so otroci spoznavali pojem izhlapevanje in v igralnici

opazovali, kako iz pladnja z morsko vodo voda izhlapeva in nastaja sol. Da bi otroci

pojem izhlapevanje dodobra razumeli, smo zasnovali dejavnost, s pomočjo katere

bodo otroci spoznali kroženje vode v naravi. Proces kroženja vode v naravi smo jim

želeli kar se da nazorno prikazati, zato smo se odločili, da si pri dejavnosti pomagamo

z ogledom posnetkov na spletu (www.youtube.com) in delovnim listom. Cilji, ki smo jih

pri dejavnostih uresničevali, so, da otrok:

- odkriva in spoznava vodo v različnih pojavnih oblikah,

- spoznava izhlapevanje, kondenziranje in različne vrste padavin (Kurikulum za

vrtce, 1999).

Pripomočki: splet, projektor, suhe barvice, delovni list (glej prilogo 3).

Potek dejavnosti:

Otroke smo odpeljali v večnamenski prostor njihovega vrtca, kjer so si posnetke

ogledali na velikem platnu. Sprememba na okolje je na otroke delovala pozitivno in so

bili nestrpni in radovedni. Predvajali smo jim dva posnetka:

https://www.youtube.com/watch?v=U80LVjVX75k (13. 10. 2016) in

https://www.youtube.com/watch?v=0_c0ZzZfC8c (13. 10. 2016). Oba posnetka sta v

angleškem jeziku, zato smo jim prevajali oziroma razlagali, kaj si ogledujejo na

posnetku. Na prvem posnetku otrok s pomočjo risb razlaga, kaj se dogaja pri

izhlapevanju, kondenziranju in kako pride do padavin. Drugi predvajani posnetek

kroženje vode predstavi preko pesmi, ki je otrokom šla hitro v uho in so si zaželeli, da

posnetek večkrat predvajamo (Slika 30). Po končanem ogledu smo jih nagovorili, naj

povedo, kaj so videli in kako oni razumejo kroženje vode v naravi. Oglasila se je

deklica, ki je kroženje vode opisala s sledečimi besedami: »Kroženje vode gre tako, da



49

prvo pade vodica na travo in potem nekaj vodice gre pod zemljo, nekaj jo mi popijemo

in tisto kar ostane gre v oblake. Izhlapi. Za izhlapevanje rabimo sonce in toplo vreme.

Potem gre voda v oblake in čez nekaj časa pade nazaj kot dež. Pozimi pa lahko kot

sneg«. Deklica je nazorno opisala kroženje vode. Preostali otroci so tudi podajali

komentarje in ker se otroci dobro likovno izražajo, smo jim razdelili delovne liste.

Naloga je bila, da narišejo kroženje vode v naravi. Zavzeto so se lotili risanja s suhimi

barvicami in zelo nazorno narisali kroženje vode v naravi. Na večini risbic smo lahko

videli vodo, ki izhlapeva v nebo (izhlapevanje so ponazorili s puščico usmerjeno

navzgor), na nebu so bili poleg sonca oblaki, iz oblaka pa so padale dežne kaplje nazaj

v vodo (Slika 31).

Slika 30: Otroci pri ogledu videa o kroženju vode.

Slika 31: Risba prikazuje kroženje vode v naravi.



50

3.4.2.7 Soline in solinarji

Opis dejavnosti:

Otroci so že osvojili lastnosti soli, uporabnost soli, manjkalo je le še znanje o

pridobivanju soli. Pri razlagi opisa solin in dela v solinah smo si pomagali s pravljico z

naslovom Soline, pisateljice Biljane Škornik. Pravljica otroku na razumljiv način pojasni

in prikaže, kako iz morja nastane sol. Poleg že nazornih ilustracij v knjigi smo v

igralnico prinesli tudi fotografije solin ter fotografije, na katerih je prikazano delo v

solinah. Po ogledu fotografij so sledila vprašanja otrok: »Kaj je težko grabit sol?«,

»Kako lahko hodijo v tistih natikačih?« ( Takšna vprašanja smo pričakovali, zato smo

v igralnici ponazorili »soline«. Otroci so se preko aktivnega učenja seznanili s samim

postopkom pridobivanja soli. Ob izvajanju dejavnosti smo uresničevali naslednje cilje:

- otrok spoznava, kako sol pridobivamo iz morja (Hvala in Krnel, 2005),

- rokuje s pripomočki, ki jih solinarji potrebujejo pri svojem delu.

Pripomočki: pravljica, lesene deščice, taperini (cokle za hojo po občutljivem dnu

kristalizacijskega bazena), slamnik, gavero (leseno strgalo, s katerim v

kristalizacijskem bazenu zrinejo/grabijo sol na kupčke), groba sol, delovni list (Priloga

4).

Potek dejavnosti:

Otrokom smo dali na voljo lesene deščice in jih nagovorili, da postavijo solni

bazen, takega, kot so ga videli v pravljici in na fotografijah. V model solnega bazena

smo jim nasuli grobo sol. Predstavili smo jim orodje, ki ga solinar potrebuje za svoje

delo v solinah. Omenjeno orodje so otroci videli že v pravljici in na fotografijah, zato so

ga takoj prepoznali. Ker smo želeli, da otroci dobijo lastno izkušnjo, smo jim nadeli

taperine, na glave poveznili slamnike in v provizoričnem solnem bazenu so s pomočjo

lesenega strgala na kupe grabili sol. Prav vsak otrok je želel čim hitreje priti na vrsto ter

poskusiti grabit. Ko so pograbili sol, smo jim omogočili prosto igro s soljo (Slika 32).

Veliko otrok je z bosimi nogami hodilo po soli, drugi so si delali tako imenovan »piling«,

tretji so konstruirali s soljo. Dejavnost smo zaključili z reševanjem delovnega lista, ki je

vseboval dve nalogi. Prva je bila, da izmed narisanih orodij obkrožijo tista, ki jih solinarji

uporabljajo pri svojem delu. Pri drugi nalogi pa so otroci narisali solinarja v vsej svoji

opravi pri delu.



51

Slika 32: Hoja po soli.

3.4.2.8 Krajinski park Sečoveljske soline(KPSS)

Opis dejavnosti:

Dejavnost smo zasnovali z namenom, da otrokom predstavimo njihovo bližnje

okolje, v katerem najdemo dva krajinska parka; Strunjan (KPS) in Sečoveljske soline

(KPSS). Osredotočili smo se na KPSS, ki ni poznan samo po tradicionalni pridelavi

soli, temveč tudi po varovanju in trajnem ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Leta

1989 so Sečoveljske soline zavarovali kot krajinski park, v katerem so dovoljene samo

dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnotežja. Med take dejavnosti sodita solinarstvo

in gojenje morskih organizmov. Poleg namena krajinskega parka smo otroke seznanili

tudi s pravili obnašanja, ki veljajo v krajinskih parkih. Cilji, ki smo jih pri dejavnosti

uresničevali, so, da otrok:

- pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko

dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja (Kurikulum za vrtce,

1999),

- spoznava pojme trajnostni razvoj in krajinski park,

- spoznava svojo bližnjo okolico.

Pripomočki: projektor, power point predstavitev, delovni list (Priloga 5).

Potek dejavnosti:

Otroke smo odpeljali v večnamenski prostor v njihovem vrtcu, da so si na velikem

platnu lahko ogledali fotografije KPSS. Pred samo dejavnostjo smo se odpravili na

voden ogled po krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer smo veliko fotografirali, da

smo otrokom lahko pokazali pristne fotografije. Otroci so si z zanimanjem ogledovali



52

fotografije in poleg komentirali, saj so soline že spoznavali s pravljico Soline, avtorice

Biljane Škoberne. Ob gledanju pa so postavljali zanimiva vprašanja: »Kaj delajo

solinarji pozimi?«, »Koliko let že obstajajo soline?«, »Imajo soline v Bosni?«. Na

vprašanja jim nismo takoj odgovorili, ampak smo počakali, če si bodo otroci med sabo

odgovorili. Deklica se je takoj oglasila z odgovorom, da morajo solinarji tudi pozimi

delati, takrat namreč »čuvajo bazene«. Deček je pojasnil, da soline obstajajo »že ful

let, ampak ko so bili dinozavri, solin še ni bilo«. Drugi deček pa je rekel, da mogoče

imajo tudi v Bosni soline, ker »če imajo v Bosni morje imajo tudi soline«. Po ogledu

fotografij smo otrokom razložili, kaj pomeni krajinski park; območje, kjer se prepletajo

številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna

krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Prebrali smo jim definicijo krajinskega

parka in jo potem s preprostimi, njim bolj razumljivimi besedami pojasnili. Hitro so

razumeli, da v krajinskem parku najdemo nekaj, »kar je potrebno čuvati, ker to ne raste

povsod« in »soline so park, krajinski, ker že ogromno let delajo sol kot včasih«.

Razložili smo jim, da ko se gibamo v območju krajinskega parka, veljajo prav posebna

pravila obnašanja in takrat se je oglasila deklica: »Tudi v skupini imamo pravila, ne

smemo recimo teči po igralnici«. Ko smo prebrali in pokomentirali pravila, so otroci

dobili delovne liste, na katerih je bila naloga z naslednjim navodilom; Nariši opozorilne

znake, ki nam povedo, kako se moramo obnašati v KPSS (in tudi v KPS). Narisali so

zelo nazorne znake, prav vsi otroci pa so narisali znak, na kateremu je prečrtan pes.

3.4.3 Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja po izvedbi dejavnosti

Po končanih dejavnostih smo ponovno z vsakim otrokom opravili individualni

intervju, ki je vseboval ista vprašanja kot intervju pred dejavnostmi. Na podlagi

odgovorov smo ugotavljali znanje, ki so ga otroci pridobili z izkustvenim učenjem.

3.4.3.1 Lastnosti soli

Po izvedbi dejavnosti je bilo vseh triindvajset otrok trdno prepričanih, da je sol bele

barve. Pred izvedbo je le en deček menil, da je rjava, ko smo ga ponovno vprašali po

dejavnostih, je razložil, da »je mogoče videl sol, v katero se je vmešalo blato, zato je

mislil, da je rjava« (Slika 33).



53

Slika 33: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol (pred in po dejavnostih)?

(n=23).

Na podlagi čutne izkušnje z otipom soli so otroci po dejavnostih podali različne

odgovore na vprašanje. Iz slike 34 je razvidno, da je sedem otrok sol začutilo kot

grobo, šest otrok kot hrapavo, pogost odgovor pa je bil, da sol pika (kar pet otrok je

odgovorilo enako). Trije otroci so sol začutili kot mehko. Dva otroka pa sta podala

nasprotna si odgovora, enemu je bila sol mehka, spet drugemu pa trda. Otroci so pri

dejavnosti spoznali dve vrsti soli (grobo in mleto), pri vprašanju pa nismo spraševali za

otip določene vrste soli, zato sklepamo, da pridevnike, kot so groba, pika, hrapava,

trda, so otroci uporabili za grobo sol, pridevnike majhna in mehka pa za mleto sol. Po

dejavnostih so otroci podajali pestrejše odgovore na vprašanje kot pred dejavnostjo.

0

5

10

15

20

25

Bele Rjave

Šte

vilo

otr

ok

Kakšne barve je sol?

Pred dejavnostjo

Po dejavnostih



54

Slika 34: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip (pred in po dejavnostih)?

(n=23).

Na vprašanje, kakšnega okusa je sol, so po dejavnostih vsi otroci odgovorili, da je

sol slana (Slika 35). Več kot polovica otrok pred dejavnostjo ni poznala izraza slano.

Tekom dejavnosti so otroci večkrat okušali sol in pogovarjali smo se, da je sol slana in

z dodajanjem soli hrani postane le-ta okusnejša.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Šte

vilo

otr

ok

Kakšna je sol na otip?

Pred

dejavnostjo Po dejavnostih



55

Slika 35: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol (pred in po dejavnostih)?

(n=23)

3.4.3.2 Uporaba soli

Ko smo otroke pred dejavnostmi spraševali, za kaj vse uporabljamo sol, so nam v

večini odgovarjali, da jo uporabljamo v prehrani, pri kuhanju. Pri drugem preverjanju

smo želeli ugotoviti, koliko različnih vrst uporab bodo otroci našteli. Velika večina otrok

je naštela tri stvari. Naštevali so, da sol uporabljamo v prehrani, za posipavanje cest in

za piling oziroma namakanje nog (kopalna sol). Trije otroci, ki so našteli več kot tri

stvari, so poleg naštetega dodali še, da sol uporabljamo za bazene, za raztopino, s

katero očistimo nos, ter da lahko gremo v solno sobo. Otroci so odgovore poiskali s

starši in jih v obliki fotografij ali časopisnih izrezkov prinesli v vrtec, kjer smo jim

ponovno razložili, kako lahko uporabimo sol in skupaj nato izdelali plakat. Iz grafa je

razvidno, da so otroci po dejavnosti spoznali, da sol ni uporabna samo v prehrani,

temveč da sol lahko uporabljamo na več načinov (Slika 36).

0 5 10 15 20 25

Slana

Ne vem

Kisla

Sladka in ni sladka

Grenka

0*"+$1,(,*-,.(

Kakšnega okusa je sol?

Po dejavnostih

Pred dejavnostmi



56

Slika 36: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol (pred in po

dejavnostih)?(n=23).

3.4.3.3 Raztapljanje

Pojem raztapljanje so otroci usvajali s pomočjo dejavnosti, kjer so raztapljali

različne količine soli, raztapljali so jo v vodah, ki so se razlikovale po temperaturi ter

raztapljali dve različni vrsti soli (grobo in mleto). Dejavnost jih je popolnoma prevzela,

zato lahko tudi iz slike 37 razberemo, da je vseh 23 otrok odgovorilo pravilno, le izražali

so se različno. Četrtina vprašanih je razložila celotno raztapljanje, torej sol se v vodi

raztopi in le-ta postane slana. Več kot polovica otrok se je osredotočila le na sol in

odgovorila, da se sol v vodi raztopi. Štirje otroci pa so odgovorili, da voda postane

slana. Kljub temu da so nekateri otroci že pred dejavnostmi poznali odgovor na

vprašanje, so se po dejavnostih znali bolje izraziti oziroma so osvojili pojem

raztapljanje.

A!

&!

.A!

.&!

BA!

B&!

Šte

vilo

otr

ok

Za kaj se sol uporablja?

Pred dejavnostmi

Po dejavnostih



57

Slika 37: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo (pred in

po dejavnostih)? (n=23).


Pri odgovoru na vprašanje, kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v posodo

in postavimo na sonce, je 17 otrok uporabilo izraz »izhlapi«. Trinajst od vprašanih je

podalo popoln odgovor, in sicer da voda izhlapi in nastane sol. Štirje otroci niso

uporabili izraza »izhlapi«, so pa izpostavili, da bo nastala sol.

Iz slike 38 lahko razberemo, da so otroci pred dejavnostmi namesto izraza

izhlapevanje uporabljali sušenje (»voda se bo posušila«), kljub napačnemu izrazu pa

so po večini vedeli, kaj se bo s slano vodo zgodilo. Prav tako kot pri raztapljanju so tudi

po tej dejavnosti otroci obogatili svoje znanje z novim izrazom, tj. izhlapevanje. Pojem

izhlapevanje so otroci dodobra spoznali, saj so skoraj mesec dni opazovali pladenj z

morsko vodo na okenski polici, v katerem je bilo iz dneva v dan manj vode, na koncu

pa je na pladnju nastal kupček soli.

Otroci so pred dejavnostmi podali odgovor, da bo voda postala topla, kar seveda

ni napačen odgovor, vendar ga po dejavnostih niso več omenili. Sklepamo, da so nam

želeli po dejavnostih pokazati, da so osvojili nov pojem, zato segrevanja vode niso več

omenili.

0 2 4 6 8

10 12 14 16

Voda

postane

slana

Sol se bo

stopila

Nič Voda

postane

kisla

Ne bo več

dobra

voda

Sol se

stopi in

voda

postane

slana

Šte

vilo

otr

ok

Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo?

Pred dejavnostmi

Po dejavnostih



58


posodo in postavimo na sončno mesto (pred in po dejavnostih)? (n=23).

3.4.3.5 Pomen morja

Pomembnosti morja za pridelavo soli so se otroci pričeli zavedati med dejavnostmi

o solinah. Takrat so spoznali, da brez morja ne bi bilo ne solin in ne morske soli. Pred

dejavnostmi so otroci med intervjujem predvsem poudarjali pomembnost morja zaradi

živih bitij, ki živijo v morju, kar je seveda tudi eden izmed razlogov pomembnosti. Med

dejavnostmi smo jim razložili, da je morje pomembno zaradi številnih razlogov

(transport, prehrana, naravna danost (), a pri ponovnem intervjuju se je izkazalo, da je

več kot polovica otrok (Slika 39) pomembnost morja pripisala temu, da »iz njega

dobivamo sol«. Štirje otroci pa so ostali pri svojem prvotnem odgovoru, njim je morje

pomembno za užitek, torej da se v njem lahko v poletnem času kopajo. Na podlagi

novih odgovorov lahko opazimo, kakšno moč ima izkustveno učenje, saj je v tem

primeru pri otrocih zabrisalo prejšnje znanje, ki ni bilo napačno. Otroci so pri ponovnem

intervjuvanju pozabili na predhodno znanje in izpostavili samo na novo pridobljenega.

0 2 4 6 8 10 12 14

Nič

Voda postane topla

Voda se posuši

Voda se posuši in ostane sol

Drugo

Voda ne bo več slana

Voda izhlapi in nastane sol

Voda izhlapi

Nastane sol

0*"+$1,(,*-,.(

Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v posodo in

postavimo na sončno mesto?

Po dejavnostih

Pred dejavnostmi



59

Slika 39: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno (pred in po

dejavnostih)? (n=23).

3.4.3.6 Pridobivanje soli

Iz slike 40 lahko razberemo, da so otroci po dejavnosti usvojili znanje o

pridobivanju soli. Vsi otroci so odgovorili pravilno, eni so sicer poimenovali kraj, kjer sol

pridobivamo, drugi pa so izpostavili morje, ker iz morje pridobivamo sol. K pravilnim

odgovorom je pripomogla dejavnost, kjer so si soline in pridobivanje soli ogledali na

video posnetku ter dejavnost, kjer smo provizorične soline naredili kar v igralnici. Pri tej

dejavnosti smo dosegli cilj, saj so otroci spoznali, da sol pridobivamo v solinah in jo

nato kupimo v trgovini.

Slika 40: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol (pred in po dejavnostih)?

(n=23).

0 5 10 15 20

Za kopanje/plavanje

Ker v njem živijo morske

živali

Da lahko pijemo vodo

Ker iz njega dobimo sol

Za zdravje/da ozdravimo

0*"+$1,(,*-,.(

Zakaj je morje pomembno?

Po dejavnostih

Pred dejavnostmi

0

5

10

15

20

25

V trgovini Iz morja V solinah V mlaki Ne vem

Šte

vilo

otr

ok

Kje pridobivamo sol?

Pred dejavnostmi

Po dejavnostih



60

Odgovor na vprašanje, kje imamo v naši bližini soline, je bila otrokom pred

dejavnostmi velika uganka. Nekaj otrok je sicer poznalo Strunjanske soline, ker so jih

predhodno že obiskali z vrtcem in/ali starši, Sečoveljskih solin pa ni poznal nihče. Ko

smo intervju ponovili, je več kot polovica otrok znala našteti tako Strunjanske kot

Sečoveljske soline. Dva otroka sta odgovorila, da soline najdemo v Piranu. Solin v

Piranu ni, se pa podjetje, v okviru katerega delujejo Strunjanske in Sečoveljske soline,

imenuje Piranske soline, kar smo otrokom tudi povedali in na podlagi tega sklepamo,

da ju je to zmedlo in sta mislila, da soline najdemo v Piranu. Posrečen se nam zdi

odgovor dečka, ki je odgovoril, da soline najdemo v bližini Nikinega doma (Lucija).

Kljub temu da je predšolskim otrokom zemljevid abstraktna zadeva, smo jim za prikaz

razdalje med Izolo in Strunjanom ter Sečovljami pokazali kraje na zemljevidu. Med

razlago zemljevida smo jim omenili, da Nika (jaz) živi v Luciji, ki je zelo blizu Sečovelj.

Deček si je očitno težko zapomnil ime kraja, zapomnil pa si je, da tam živi Nika (Slika

41).

Slika 41: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline (pred in po


Spodbudno je dejstvo, da iz slike 42 razberemo, da je 17 otrok osvojilo znanje o

pridelavi soli. Seveda niso znali opisati celotnega postopka, ki je dolgotrajen in za

njihovo starost težko razumljiv. Naš cilj je bil, da razumejo, da je potrebno morje po

kanalih speljati v solne bazene, ki se razlikujejo po funkciji (izparilni in kristalizacijski)

ter da je za nastanek soli potrebno izhlapevanje morske vode ter da nastalo sol

0 5 10 15 20

Ne vem

V trgovini

V Strunjanu

V Portorožu

Nimamo jih v bližini

V Luciji

V Piranu

V Ljubljani

V Strunjanu in Sečovljh

Blizu Nikinega doma

0*"+$1,(,*-,.(

Kje v naši bližini imamo soline?

Po dejavnostih

Pred dejavnostmi



61

solinarji pograbijo na kupe ter odpeljejo v skladišče. Nekaj manj kot polovica otrok je

odgovorila, da voda iz bazenov izhlapi in sol pograbijo, devet otrok je poudarilo le

grabljenje soli, šest otrok pa ni opisalo nobenega postopka, temveč so odgovorili, da

sol dobijo iz morja.

Slika 42: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol (pred in po


Na podlagi celotne raziskave lahko trdimo, da je izkustveno učenje v predšolskem

obdobju učinkovito in uporabno. S pomočjo intervjuja, ki smo ga izvedli pred in po

dejavnostih, smo lahko preverili, koliko znanja je pridobil posamezen otrok. Poleg

znanja, ki so ga otroci pridobili preko aktivnega učenja, so otroci pridobivali izkušnje z

delom v skupinah. Pri delu v skupinah so se otroci učili strpnosti in si nudili medsebojno

pomoč. Poskrbeli so, da so vedno vsi prišli na vrsto, oziroma da si je imel vsak otrok

možnost pobliže ogledati stvari. Delo je potekalo v sproščenem in pozitivnem vzdušju,

otroci so bili radovedni in vedno pripravljeni na novo znanje in nove naloge, ki so jih z

zanimanjem reševali. Radovedni otroci, sproščeno okolje, dobro zasnovane dejavnosti,

vse to je potrebno za nadgradnjo otrokovega znanja.

0 2 4 6 8

10 12 14 16 18

Kako ljudje pridobivamo sol?

Pred dejavnostmi

Po dejavnostih



62

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Namen magistrskega dela je bil, da predšolske otroke podučimo o lastnostih,

uporabnosti in pridobivanju soli, saj se s soljo srečujejo vsakodnevno, soline pa se

nahajajo v njihovi neposredni bližini. Predznanje otrok smo pred aktivnostmi preverjali s

pomočjo individualnih intervjujev, kjer smo na podlagi rezultatov ugotovili, da je njihovo

znanje o tematiki zelo okrnjeno. Preden smo se lotili izvedbe aktivnosti, smo pregledali

strokovno literaturo in na podlagi prebranega ter na podlagi rezultatov analize

predznanja otrok skrbno oblikovali in načrtovali dejavnosti, na podlagi katerih bi otroci z

izkustvenim učenjem pridobili novo znanje. Zasnovali in načrtovali smo dejavnosti, kjer

bodo imeli vsi otroci možnost biti aktivni in sami priti do rezultata oziroma do odgovora

na vprašanje, ki smo jim ga zastavili. Pri dejavnostih smo si pomagali tudi s spletnimi

stranmi (www.youtube.com), power point prezentacijami, fotografijami ter drugim

materialom. Za boljše pomnjenje smo otrokom za vsako dejavnost pripravili tudi delovni

list, na katerem so bile naloge za obkrožanje, podčrtovanje, risanje, ki so jih otroci z

veseljem reševali. Po zaključku vseh dejavnosti smo jim delovne liste speli v delovni

zvezek, ki so ga odnesli domov.

Na podlagi primerjave odgovorov otrok na vprašanja pred in po izvedenih

aktivnostih lahko opazimo viden napredek v poznavanju prej omenjene tematike. Pred

izvedbo dejavnosti večina otrok ni vedela, kje in kako pridobivamo sol, situacija po

dejavnostih pa je popolnoma drugačna, saj otroci povedo, da sol pridelujejo v solinah

ter poimenujejo kraja Strunjan in Sečovlje, kjer še danes obratujejo soline. Uporabo soli

so otroci pred aktivnostmi povezovali predvsem v povezavi s prehrano. Po dejavnostih

je vsak otrok naštel več kot tri načine uporabe, vendar je med temi tremi načini še

vedno eden pripadal uporabi v prehrani. Dejavnost o uporabnosti soli smo zasnovali

tako, da so otroci s pomočjo staršev poiskali fotografije, časopisne izrezke, slike iz

spleta itd., ki prikazujejo, kje vse je moč uporabiti sol. Otroci so vestno prinašali

material, ki pa je bil po večini slikovni, in sicer slike solin ter jedi, v katere sodi sol. Sol

se uporablja še za mnoge druge namene, zato smo za preostali slikovni material

poskrbeli sami ter nato s pomočjo otrok pripravili plakat, ki smo ga nato obesili v

igralnici. Kljub temu da smo otrokom razložili ostale načine uporabe soli, nekatere

načine so tudi preizkusili (na primer solni piling) ter da so sodelovali pri izdelavi plakata,

menimo, da to vseeno ni bilo dovolj izkustveno za njih, zato je tudi večina otrok po

dejavnosti naštela največ tri načine uporabe soli. Veliko večji je napredek pri

poznavanju Sečoveljskih solin in Krajinskega parka Sečoveljske soline. Po končanih

dejavnostih so namreč vsi otroci našteli, kje na slovenski obali se nahajajo soline,

dobro pa so tudi poznali pomen krajinskega parka in pravila, ki veljajo v njem. Za prikaz



63

Sečoveljskih solin smo poleg fotografij otrok predvajali videoposnetke Sečoveljskih

solin, na manjšem zemljevidu pa smo tudi umestili kraja Sečovlje in Strunjan. Eden

izmed predvajanih posnetkov je bil tudi videospot obalnega pevca Slavka Ivančića

(https://www.youtube.com/watch?v=50Hk4HTCHlg), saj je videospot posnet v

Sečoveljskih solinah in prikazuje delo solinarja na solnem polju. Videospot je bil

otrokom zelo všeč in so se med večkratnim predvajanjem naučili besedilo pesmi

Solinar ter jo nato velikokrat prepevali.

Izkustveno učenje je izredno pomembno v predšolskem obdobju, saj se otroci

najlažje naučijo stvari iz konkretnih situacij. Prav izbrane aktivnosti s pomočjo

eksperimentalnega dela so pripomogle k izboljšanju otrokovega znanja o lastnostih,

uporabi in pridobivanju soli. Preko aktivnosti pa so si otroci urili ročne spretnosti ter se

navajali na komuniciranje v skupinah ter podajanje rezultatov. Otroci so radi med seboj

pokomentirali, kako jim je šlo pri eksperimentih in ugotavljali, ali je prišlo do razlik med

njimi.

Aktivnosti, ki smo jih izvedli, pa nudijo možnost tudi medpredmetnega

povezovanja, saj smo med samim izvajanjem aktivnosti uresničevali cilje tudi drugih

področij, ki jih najdemo v kurikulumu (jezik, družba, matematika).

Otroci veljajo za zelo radovedne in zvedave, zato so zanje primerne dejavnosti, pri

katerih sami raziskujejo, odkrivajo in prihajajo do novih ugotovitev, znanj. Konkretna

izkušnja je za predšolske otroke bistvena, zato lahko s pomočjo dejavnosti

izkustvenega učenja izpopolnjujejo stara in gradijo nova znanja.

S pisanjem magistrskega dela smo veliko pridobili. V prvi fazi smo si razširili

znanje iz naravoslovja, izkustvenega učenja ter pridobili novo znanje o lastnostih,

uporabi in pridobivanju soli. Izziv so nam predstavljale dejavnosti, katere smo skrbno

zasnovali tako, da so otroci od njih nekaj pridobili ter pazili, da nismo dejstev napačno

poenostavili. Najbolj smo uživali med samo izvedbo dejavnosti, saj je bilo s skupino

otrok res prijetno delati, ker so bili vedoželjni in marljivi ter zelo klepetavi in so radi

stvari pokomentirali oziroma jih opisovali s svojimi besedami. Po ponovnem

individualnem intervjuvanju smo na podlagi rezultatov odgovorov videli, da smo

zasnovali primerne dejavnosti, saj je pri otrocih bil viden napredek v znanju. Prav

zaradi znanja, ki ga otroci z izkustvenim učenjem pridobijo, bomo takšno obliko dela

redno vključevali v svoje delo.



64

5 LITERATURA

Atkins, P. W. in sod. (1995). Kemija: zakonitosti in uporaba. Ljubljana: TZS.

Bonin, M. (2009). Sečoveljske soline: predel Lera v začetku 20. stoletja. Diplomsko

delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije.

Brenčič, J. in Lazarini, F. (1999). Splošna in anorganska kemija za gimnazije,

strokovne in tehniške šole. Ljubljana: DZS.

Codex standard. Pridobljeno 4. 11. 2016,

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uac

t=8&sqi=2&ved=0ahUKEwio2rrcu8nQAhUFmBoKHVfzAAIQFggZMAA&url=http%3

A%2F%2Fwww.fao.org%2Finput%2Fdownload%2Fstandards%2F3%2FCXS_150

e.pdf&usg=AFQjCNHsy3nVljSClRFRxsqNIvoYaen9TQ&sig2=B_A_ADbP8yu0Abn

LNAWilQ&bvm=bv.139782543,d.bGg.

Evaporirana sol. Pridobljeno 7. 10. 2016, http://www.dksol.si/zanimivosti/vrste-

soli/evaporirana/vakuumska-ali-rafinirana-sol-evaporated/vakuum-or-refined-salt.

Faganeli, J. in Bajt, O. (1997). Kemija v pomorstvu. Portorož: Fakulteta za pomorstvo

in promet.

Fiala, P. (2007). Minerali (3. del). Pridobljeno 15. 10. 2016, http://www.pomurske-

lekarne.si/tocka-zdravja/minerali-3-del.

Furlan, P., Makovec, M., Pokleka, D., Glavaš, N., Kovač, N. (v tisku). Piranske soline.

Gale, L., Rman, N., Škrinjar, P., Žvab, P. (2007). Sol in njen pomen za mineralne

surovine. Mineralne surovine, 3, 1: 184-191.

Garvas, M. (2010). Izkustveno učenje kot praska in teorija izobraževanja in

usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. Andragoška spoznanja 16(1),

35-46.

Glavaš, N. in Kovač, N. (2009). Kemijska sestava in pretvorba petole (stromatolit,

Sečoveljske soline) = Chemical composition and transformation of petola

(Stromatolite, Sečovlje salina). V Slovenski kemijski dnevi 2009, Maribor, 24. in 25.

september 2009. Maribor: FKKT, 2009, str. 1-8.

Glavaš, N. (2013). Sestava in pretvorbe petole in solinarskega blata v Sečoveljskih

solinah: doktorska disertacija (Univerza v Ljubljani). Ljubljana: samozaložba.

Glavaš, N., Šmuc, N.R., Dolenec, M., Kovač, N. (2015). The seasonal heavy metal

signature and variations in the microbial mat (petola) of the Sečovlje Salina

(northern Adriatic). Journal of soils and sediments 15, 2359–

2368, doi:10.1007/s11368-015-1273-5



65

Glavni ioni v morju. Pridobljeno 25. 9. 2016,

http://ocean.stanford.edu/courses/bomc/chem/lecture_04.pdf.

Geister, I. (2004). Sečoveljske soline / Sečovlje saltpans. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.

Grobelnik, L., Zupan, D., Gosak,M., Markovič, R., Ketiš, B., Repnik, R., Jug, M. (2013).

Fizika 8. I-učbenik za fiziko v 8. razredu osnovne šole. Pridobljeno 4. 11. 2016,

https://eucbeniki.sio.si/fizika8/index.html.

Holman, J. (1998). Svet snovi: učbenik kemije za strokovne in poklicne šole. Maribor:

Obzorja.

Hus, V. in Korban Črnjavič, M.(2009). Stališče učiteljev do izkustvenega učenja in

poučevanja predmeta spoznavanje okolja. Revija za elementarno izobraževanje

letnik 2, št.1.

Hvala, B. (2005). Zakaj? Zakaj? Zakaj? Raziskovalne igre s snovmi v vrtcu. Ljubljana:

Modrijan založba, d. o. o.

Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju

predmeta Spoznavanje okolje v tretjem razredu osnovne šole. Znanstvena poročila

Pedagoškega inštituta. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Kalin, J. in Šteh, B. (2010). 70 let življenja profesorice ddr. Barice Marentič Požarnik.

Sodobna pedagogika 2 (2010), str. 338-341.

Kovač N., Glavaš N., Dolenec M., Rogan Šmuc N. (2013). Chemical composition of

natural sea salt from Sečovlje Salina (Gulf of Trieste, northern Adriatic). Acta

Chimica Slovenica, 60: 706-714

Kovač, N. (2009). Chemical characeterization od stromatolitc »petola« layer (Sečovlje

salt-pans, Slovenia) using FT-IR spectroscopy. Annales, Series Historia Naturalis,

19:95-102.

Krajinski park Sečoveljske soline. Pridobljeno 18. 7. 2016, http://www.kpss.si/si/o-

parku.

Krajinski park Strunjan. Pridobljeno 18. 7. 2016,

http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=static&item=61.

Kralj Serša, M., Jeršin Tomassin, K. in Nemec, L. (2016). Geografija 1. I-učbenik za

geografijo v 1. letniku gimnazij. Pridobljeno 18. 8. 2016,

https://eucbeniki.sio.si/geo1/index.html.

Kunaver, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solica: za učitelje, vzgojitelje

in starše 11(3).

Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport: Zavod RS za šolstvo.



66

Lepa Vida. Pridobljeno 20. 11. 2016, http://www.thalasso-lepavida.si/en/what-you-

need-to-know/.

Lepičnik Vodopivec, J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: AWTS.

Lepičnik Vodopivec, J. (2008). Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih

otrok. Revija za elementarno izobraževanje 1,1/2.

Libes, S. M. (2009). Introduction to Marne Biogeochemisrty. Second Edition.

Amsterdam;Boston: Elsevier/Academic

Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, L. (ur.)(2001). Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor:

Obzorja.

Mejak, M. (2012). Solimo z zrcnem soli. Pridobljeno 15. 10. 2016, http://www.nasa-

lekarna.si/clanki/clanek/solimo-z-zrncem-soli/.

Muzej solinarstva. Pridobljeno 22. 10. 2016, http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-

solinarstva.

Orlando, B., Lipej, L., Malej, A., France, J., Čermelj, B., Bajt, O., Kovač, N., Mavrič, B.,

Mozetič, P., Ramšak, A., Kogovšek, T., Malačič, V. (2013). Okoljsko stanje morja.

Analiza bioloških lastnosti v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji.

Pridobljeno 15. 8. 2016,

http://evode.arso.gov.si/direktive/MSFD_P/2012/2012_I_3_03_PZS_01.pdf.

Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije

za obdobje 2010-2020 (2010). Pridobljeno 15. 11. 2016,

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uac

t=8&ved=0ahUKEwiGvv7pucnQAhVMVhoKHWWwCA0QFggZMAA&url=http%3A

%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-

ZF4CAGWN%2F531c3a0f-7885-40d7-b7e7-

3f6039fda0d5%2FPDF&usg=AFQjCNFOQlDqsGDOV2OvGeI5HlVXRb7u9A&sig2

=NLuwzgDqzkMrW5O_7pnrhg&bvm=bv.139782543,d.ZGg.

Načrt o upravljanja morskega okolja (2013). Pridobljeno 17. 9. 2016,

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_Bi

stvene_lastnosti_morskega_okolja.pdf.

Novak, T. (ur.)(2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor: Pedagoška fakulteta

Univerze v Mariboru.

Pahor, M. in Poberaj, T. (1963). Stare Piranske soline. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pajk Žontar, T. in Peterman, M. (2010). Aditivi v živilih. Pridobljeno 7. 10. 2016,

https://issuu.com/ursa_smid/docs/aditivi_2010/16?e=2243644/36975638.

Pavšič, J.(ur.)(2006). Geološki terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC.



67

Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim

pristopom. Revija za elementarno izobraževanje, 5. (4), 101-114.

Pipan, P. (2010). Sečoveljske soline. Pridobljeno 5. 10. 2016,

http://www.dedi.si/dediscina/430-secoveljske-soline.

Plazar, J. (2015). Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učence. Revija za

elementarno izobraževanje 8(4), str. 159-177.

Pravilnik o kakovosti soli (2003). Pridobljeno 5. 11. 2016, https://www.uradni-

list.si/1/content?id=44331.

Pravilnik o označbi geografskega porekla Piranska sol (2003). Pridobljeno 5. 11. 2016,

https://www.uradni-list.si/1/content?id=45551#!/Pravilnik-o-oznacbi-geografskega-

porekla-Piranska-so.

Pridobivanje kamene soli. Pridobljeno 5. 11. 2016,

http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CO

NCEPT=6541&L1=302&L2=302.

Sau D. (2007). Pridelava soli v krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineralne

surovine, 3, 1: 196-198.

Schröter,W. idr. (1993). Kemija: splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba.

Sedivy, V. M. (2016). Razumevanje pomena industrijske soli. Pridobljeno 30. 8. 2016,

http://www.salt-partners.com/pdf/Bangkok2016_PresentationSedivy.pdf.

Slanost (2015). Pridobljeno 17. 8. 2016,

https://www.soest.hawaii.edu/oceanography/courses/OCN623/Spring%202015/Sal

inity2015web.pdf.

Salt. Pridobljeno 17. 8. 2016, s http://www.chemistryexplained.com/Ru-Sp/Salt.html.

Smrdu, A. (2006). Kemija: Snov in spremembe 1: učbenik za kemijo v 1. letniku

gimnazije. Ljubljana: Jutro.

Smrdu, A. (2010). Kemija. Snov in spremembe 2: učbenik za kemijo v 2. letniku

gimnazije. Ljubljana: Jutro.

Smrdu, A. (2014). Osnovna celica NaCl, model. Pridobljeno 17. 11. 2016,

http://www.jutro.si/slike/u1/a70_osnovna_NaCl.jpg.

Smrdu, A. (2014a). Natrijev klorid, raztopina, model. Pridobljeno 17. 11. 2016,

http://www.jutro.si/slike/u2/a073_NaCl.jpg.

Smrdu, A., Zmazek, B., Vrtačnik, M., Glažar, S., Godec, A., Ferk Savec,V. (2016).

Kemija 1. I-učbenik za kemijo v 1. letniku gimnazij. Pridobljeno 18. 8. 2016,

https://eucbeniki.sio.si/kemija1/index.html.

Solinar. Pridobljeno 7. 8. 2016, https://www.youtube.com/watch?v=50Hk4HTCHlg.

Sol in zdravje (2016). Pridobljeno 8. 11. 2016, http://www.nijz.si/sl/sol-in-zdravje.



68

Sovinc, A. (2007). Krajinski park Sečoveljske soline zavarovano območje narave in

rudarski pridobivalni prostor – je sožitje mogoče? V Mineralne surovine, 3,1, 192-

195.

Specifikacija pridelka oziroma izdelka Piranska sol. Pridobljeno 14. 8. 2016,

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Varna_in_kak

ovostna_hrana_in_krma/zasciteni_kmetijski_pridelki/Specifikacije/Piranska_sol_sp

ec-nova_potrjena_2012.pdf.

Škornik, I.(ur.)(2004). Krajinski park Sečoveljske soline. Ljubljana: Ministrstvo za okolje,

prostor in energijo Republike Slovenije.

Škornik, I. (2008). Spoznajmo soline. Portorož: Soline.

Škornik, I. (2016). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Portorož:

SOLINE Pridelava soli d.o.o.

Škoberne, B. (2010). Soline. Tržič: Loreda.

Špehar Ašković, R. (2009). Izkustveno učenje – kaj je že to? (Raziskava). Didakta,

18/19, 20-26.

Vahtar, M. (ur.)(2014). Trajnostno živeti z morjem: načrt upravljanja morskega okolja :

začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije: določitev dobrega

stanja morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov. Ljubljana: Inštitut za vode

Republike Slovenije.

Vinčec, M. (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper: Arsvideo.

Veršnik, N. (2011). Sol – dragocenejša od zlata? Gea, 21(avgust), str. 18-25.

Vodar v solinah. Pridobljeno 15. 8. 2016,

http://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=2055&Filter.

Vrabec, M., Preisinger, D. (2006). Kristali halita iz slovenskih solin in o evaporitih na

splošno. Scopolia. Supplementum 3, str. 448-453.

Zakaj je morje slano (2006). Pridobljeno 24. 9. 2016, http://wol.jw.org/sl/wol/d/r64/lp-

sv/102006246#h=6.

Zakon o ohranjanju narave. Pridobljeno 28. 9. 2016, https://www.uradni-

list.si/1/content?id=51097.

Žagar, Z. (1996). Delovno orodje in pripomočki v solinah (odraz stoletnih izkušenj in

iznajdljivosti). Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in

Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, 25, str. 139-150.



69

6 PRILOGE

Priloga 1: Delovni list Raztapljanje soli

RAZTAPLJANJE SOLI

1. V KATEREM KOZARCU SE JE SOL NAJHITREJE RAZTOPILA? OBROŽI.

V KATEREM KOZARCU SE SOL V CELOTI NE RAZTOPI? PREČRTAJ.

1 ŽLICA SOLI 2 ŽLICI SOLI

4 ŽLICE SOLI 8 ŽLIC SOLI



70

2. V KATERI VODI SE SOL NAJHITREJE RAZTOPI? OBKROŽI Z MODRO

BARVO.

V KATERI VODI SE SOL NAJPOČASNEJE RAZTOPI? OBKROŽI Z RDEČO

BARVO.

3. KATERA SOL SE HITREJE RAZTOPI V VODI? OBKROŽI

←

←

FINO MLETA SOL

NEMLETA SOL



71

Priloga 2: Delovni list izhlapevanje vode

IZHLAPEVANJE MORSKE VODE

1. OZNAČI DO KATERE ČRTE SEGA MORSKA VODA 1. DAN OPAZOVANJA

DATUM: ____________________

VREME:

2. OZNAČI DO KATERE ČRTE SEGA MORSKA VODA 2. DAN OPAZOVANJA

DATUM: ______________________

PLADENJ Z MORSKO VODO

V TEMI

PLADEN Z MORSKO VODO

NA SVETLOBI



72

Priloga 3: Delovni list Kroženje vode

KROŽENJE VODE V NARAVI

1. NARIŠI KAKO VODA KROŽI V NARAVI.



73

Priloga 4: Delovni list Delo v solinah

DELO V SOLINAH

1. OBKROŽI ORODJE, KI GA SOLINAR POTREBUJE PRI SVOJEM DELU.

2. NARIŠI SOLINARJA MED DELOM (OBLEKA, OBUTEV, ORODJE).



74

Priloga 5: Delovni list Krajinski park Sečoveljske soline

KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE

1. NARIŠI OPOZORILNE ZNAKE, KI NAM POVEDO, KAKO SE MORAMO

OBNAŠATI V KRAJINSKEM PARKU SEČOVELJSKE SOLINE.

univerza na primorskem pedago Ška fakulteta · the causes are the distance of the area,...

Documents