UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ORGANIZACIJA OBČINE VOJNIK V VSAKDANJIH IN KRIZNIH SITUACIJAH

Organization in rutine and crisis situation at Municipality of Vojnik

Kandidatka: Tanja Čretnik Študentka rednega študija Številka indeksa: 81613715 Program: univerzitetni Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: redni prof., dr. Duško Uršič

Maribor, maj 2008

1

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju rednem prof. dr. DUŠKU URŠIČU in mentorici v Občini Vojnik MOJCI SKALE za vodenje, skrb in spodbudo pri opravljanju diplomskega dela. Iskrena hvala tudi županu in ostalim zaposlenim v občinski upravi Občine Vojnik, strokovnemu sodelavcu civilne zaščite g. Danilu PRAPROTNIKU in gasilskemu poveljniku Občine Vojnik g. Ivanu JEZERNIKU za strokovno pomoč, posredovane informacije in podporo pri izdelavi diplomske naloge.

Vso zahvalo sem dolžna tudi mojim najbližjim, ki so mi vsa študijska leta potrpežljivo stali ob strani.

2

KAZALO PREDGOVOR................................................................................................................................................. 4

1 UVOD ............................................................................................................................................................ 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja ............................................ 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................................................. 5 1.3 Omejitve ..................................................................................................................... 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................. 6

2 JAVNI SEKTOR IN JAVNA UPRAVA..................................................................................................... 7 2.1 Javni sektor ................................................................................................................ 7 2.2 Javna uprava.............................................................................................................. 7

3 LOKALNA SAMOUPRAVA, LOKALNA SKUPNOST IN POKRAJINA............................................ 8 3.1 Lokalna samouprava ................................................................................................. 8

3.1.1 Struktura in organizacija lokalne samouprave...................................................... 8 3.1.3 Financiranje lokalne samouprave ......................................................................... 9 3.1.4 Pravna ureditev lokalne samouprave v Sloveniji ................................................. 9 3.1.5 Načela in izhodišča sistema lokalne samouprave................................................. 9

3.2 Lokalna skupnost..................................................................................................... 10 3.3 Pokrajina .................................................................................................................. 10

4 OBČINA...................................................................................................................................................... 12 4.1 Ustanovitev in območje občine ............................................................................... 12 4.2 Naloge občine ........................................................................................................... 12 4.3 Občinski organi........................................................................................................ 13

4.3.1 Občinski svet ...................................................................................................... 13 4.3.2 Nadzorni odbor ................................................................................................... 13 4.3.3 Župan.................................................................................................................. 14

4.4 Občinska uprava...................................................................................................... 14 4.5 Splošni in posamični akti občine ............................................................................ 14 4.6 Premoženje in financiranje občine......................................................................... 15 4.7 Občinske javne službe ............................................................................................. 15 4.8 Nadzor državnih organov ....................................................................................... 16 4.9 Ožji deli občine ........................................................................................................ 16

5 OBČINA VOJNIK ..................................................................................................................................... 17 5.1 Predstavitev Občine Vojnik .................................................................................... 17 5.2 Organiziranost Občine Vojnik v vsakdanjih situacijah....................................... 17

5.2.1 Organi Občine .................................................................................................... 17 5.2.2.1 Občinski svet ............................................................................................... 18 5.2.2.2 Nadzorni odbor ............................................................................................ 20 5.2.2.3 Župan........................................................................................................... 21

5.2.2 Občinska uprava ................................................................................................. 21 5.2.2.1 Organizacija in naloge občinske uprave...................................................... 21 5.2.2.2 Sistematizacija delovnih mest ..................................................................... 25 5.2.2.3 Organizacijska kultura................................................................................. 26 5.2.2.4 E-uprava in e-poslovanje občinske uprave.................................................. 27

5.2.3 Občinske javne službe ........................................................................................ 29 5.2.4 Participacija občanov.......................................................................................... 30

3

5.2.4.1 Zbor občanov............................................................................................... 30 5.2.4.2 Referendum in svetovalni referendum ........................................................ 30

5.2.5 Informacije javnega značaja ............................................................................... 31 5.2.6 Organi skupne občinske uprave.......................................................................... 32

5.2.6.1 Skupna občinska uprava .............................................................................. 32 5.2.6.2 Svet regije .................................................................................................... 33

5.3 Organiziranost Občine Vojnik v kriznih situacijah ............................................. 34 5.3.1 Opredelitev krizne situacije ................................................................................ 34 5.3.2 Pravni viri ........................................................................................................... 35

5.3.2.1 Zakon o obrambi.......................................................................................... 35 5.3.2.2 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami............................... 36

5.3.3 Obrambni načrt Občine Vojnik .......................................................................... 37 5.3.4 Zaščita in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah.......................................... 40

5.3.4.1 Načrt zaščite in reševanja ob eksplozijah in porušitvah objektov ............... 42 5.3.4.2 Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči ............................................... 43 5.3.4.3 Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi ....................... 44 5.3.4.4 Načrt zaščite in reševanja ob potresu .......................................................... 45 5.3.4.5 Načrt zaščite in reševanja ob požarih .......................................................... 47 5.3.4.6 Načrt zaščite in reševanja ob zemeljskih plazovih ...................................... 48 5.3.4.7 Načrt zaščite in reševanja ob poplavah........................................................ 49

5.3.5 Primer: poplava 18. septembra 2007 .................................................................. 53 6 SKLEP......................................................................................................................................................... 58

7 POVZETEK................................................................................................................................................ 60

8 SUMMARY................................................................................................................................................. 61

9 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................ 62

SEZNAM KRATIC....................................................................................................................................... 64

SEZNAM SLIK ............................................................................................................................................. 65

SEZNAM TABEL ......................................................................................................................................... 65

PRILOGE ...................................................................................................................................................... 66

4

PREDGOVOR Javni sektor je smotrno deliti na javno upravo, javne službe in javna podjetja. Javna uprava kot del javnega sektorja vključuje državno upravo in lokalno samoupravo ter se ukvarja z upravljanjem javnih zadev. Kot del lokalne samouprave je tudi občina, ki je kot temeljna lokalna skupnost osnova lokalne demokracije in je tisti del oblasti, ki je najbližje občanom. Delovanje občine je določeno s statutom, ki zagotavlja, da bo le-ta delovala kot temeljna lokalna samoupravna skupnost. Statut opredeljuje temeljna načela za organizacijo, delovanje občine, oblikuje pristojnosti občinskih organov, javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in definira druga vprašanja skupnega pomena. V začetnem delu diplomskega dela je na kratko predstavljeno razvrščanje od širšega pojma javni sektor do ožje veje oblasti, ki jo imenujemo občina. V nadaljevanju je predstavljeno teoretično, kako je občina organizirana, njene naloge, akti, ki jih uporablja pri svojem delovanju, njeno premoženje in financiranje ter nadzor občine s strani državnih organov. Organiziranost lokalnih skupnosti je v večjem delu opredeljeno z zakonodajo. Na podlagi teoretičnega znanja sem želela tudi praktično prikazati upoštevanje zakonskih določb, zato sem preučila organiziranost Občine Vojnik tako v vsakdanjih kot kriznih situacijah. Zadnji del diplomskega dela je namenjen prikazu praktičnega delovanja Občine Vojnik v krizni situaciji, ki se je zgodila septembra 2007 ob katastrofalni poplavi ter njeno delovanje in sodelovanje po poplavi. Pri diplomskem delu sem uporabila tako primarne kot sekundarne vire podatkov. Primarne podatke sem pridobila v pogovoru s tajnico občine in z zaposlenimi v občinski upravi, s sodelujočimi v poplavi in na podlagi opazovanja. Ti podatki so bili po večini podani ustno, nekateri pa pisno v obliki internih dokumentov. Sekundarne podatke sem črpala iz strokovne literature domačih avtorjev, strokovnih revij in iz medmrežja.

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja Običajno pojmovanje javnega sektorja se v slovenski literaturi nanaša na skupno ime za javno upravo, politični sistem, izobraževalno, raziskovalno, zdravstveno in kulturno sfero. V pojem javna uprava v organizacijskem smislu sodijo tiste organizacije, ki sicer niso neposredno sestavni del državnega organizma, opravljajo pa naloge, za katere normalno in redno izpolnjevanje je odgovorna država. Te organizacije morajo pri opravljanju nalog zagotavljati predvsem družbene interese. Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v njeno pristojnost država in za to zagotovi sredstva. V Občini Vojnik poskušajo zaposleni in župan v čim večji možni meri zadovoljiti potrebe svojih občanov. To lahko dosegajo z dobro organiziranostjo tako v vsakdanjih zadevah kot ob kriznih situacijah. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve V diplomskem delu bom proučila Občino Vojnik, njeno organizacijo in delovanje tako v običajnem delovanju kot tudi v krizni situaciji. Ob zaključku bom predstavila organiziranje občinske uprave in sile za zaščito, reševanje in pomoč ob poplavi septembra 2007. V svoji nalogi sem si zastavila naslednje cilje: - predstaviti Občino Vojnik na splošno, - predstaviti organiziranost občine v vsakdanjih razmerah, - predstaviti načrtovano organiziranost v kriznih situacijah, - predstaviti primer organiziranosti ob poplavi septembra 2007, - ugotoviti in predlagati morebitne boljše rešitve glede organiziranosti v vsakdanjih in kriznih situacijah. Trditve, za katere menim, da veljajo za Občino Vojnik: - v okviru zakonskih določb, ki na grobo določajo ustroj in delovanje občin, si je Občina Vojnik ob ustanovitvi postavila dobro organizacijo dela in jo z leti še dopolnjuje, - zaposleni v občinski upravi dobro sodelujejo in si medsebojno pomagajo, so zelo fleksibilni na delovnih mestih, poskušajo čim bolj ugoditi prošnjam in potrebam svojih občanov ter jim pomagati, - Občina Vojnik ima dobro zastavljene ukrepe v obrambnem načrtu ter načrtih zaščite in reševanja.

6

1.3 Omejitve Omejitve: - proučevala bom organizacijo z vidika zakonskih in podzakonskih določb ter upoštevanju teh v praksi, - nekateri podatki so zaupne narave in mi bodo dani le na vpogled, - nekateri podatki mi bodo podani ustno. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V teoretičnem delu bom uporabila deskriptivni pristop in sicer metodo kompilacije, v empiričnem delu pa analitični pristop z deduktivnim sklepanjem. Pri diplomskem delu bom uporabila tako primarne vire kot sekundarne vire podatkov. Primarne podatke bom pridobila pri tajnici občine in zaposlenih, od strokovnega sodelavca Občine Vojnik za pripravo načrtov zaščite in reševanja ter poveljnika Gasilske zveze Vojnik-Dobrna. Ti podatki bodo po večini podani ustno, nekateri bodo pisni v obliki internih dokumentov. Sekundarne podatke bom črpala iz strokovne literature domačih avtorjev, strokovnih revij ter iz medmrežja.

7

2 JAVNI SEKTOR IN JAVNA UPRAVA 2.1 Javni sektor Za sodobna gospodarstva je značilno, da temeljijo na principu t.i. mešanega gospodarstva, kjer ima poleg trga pomembno vlogo tudi država oziroma javni sektor. Na splošno bi lahko javni sektor opredelili kot zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti, pri čemer gre za dejavnosti, ki delujejo po netržnih načelih. Javni sektor obstaja zato, da bi se zadovoljile tiste potrebe skupnosti in posameznikov, ki jih tržni mehanizmi ne morejo zadovoljiti. Običajno pojmovanje javnega sektorja se v slovenski literaturi nanaša na skupno ime za javno upravo, politični sistem, izobraževalno, raziskovalno, zdravstveno in kulturno sfero (Ferfila 2007, 52). Po Zakonu o javnih uslužbencih javni sektor sestavljajo državni organi (vladne službe, ministrstva, organi v sestavi ministrstev, upravne enote) in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (občin), nosilci javnih pooblastil, to so javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Po tem zakonu javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja. Zakon o javnih financah pa opredeljuje, da so javni sektor neposredni in posredni proračunski uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oba v obveznem delu zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje (Stropnik 2007, 10). 2.2 Javna uprava Javna uprava je strokovni izvršilni mehanizem, s pomočjo katerega deluje država in s katerim izvršuje svoje cilje ter dosega svoje koristi (Virant 2004, 23). V pojem javna uprava v organizacijskem smislu sodijo tiste organizacije, ki sicer niso neposredno sestavni del državnega organizma, opravljajo pa naloge, za katere normalno in redno izpolnjevanje je odgovorna država. Te organizacije morajo pri opravljanju nalog zagotavljati predvsem družbene interese. To po eni strani pomeni, da so v posebnih razmerjih do državnih organov oziroma da imajo ti organi posebne, praviloma bistveno večje pravice nasproti takšnim organizacijam, kot jih imajo sicer do drugih. Z druge strani pa imajo te organizacije, zato da bi tudi dejansko lahko zagotavljale opravljanje svoje dejavnosti v javnem interesu, pooblastila in položaj, k se v določenih pogledih približuje položaju in pooblastilom državnih organov (Čretnik 2006, 50). Javno upravo lahko definiramo kot funkcionalno in organizacijsko. Funkcionalno pomeni javna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni (izvršilni) ravni, organizacijsko pa skupek subjektov (organov in organizacij), ki opravljajo to dejavnost (Virant 2004, 21).

8

3 LOKALNA SAMOUPRAVA, LOKALNA SKUPNOST IN POKRAJINA 3.1 Lokalna samouprava Za lokalno samoupravo je značilno, da vsebuje teritorialno prvino (lokalno skupnost), funkcionalno prvino (svoje lastno delovno področje), organizacijsko prvino (opravljanje nalog neposredno ali po svojih organih), materialno-finančno prvino (lastna materialna in finančna sredstva) in pravno prvino (lastnost pravne osebe). Sem pa prištevamo še lokalno zavest, ki je pomembna za uresničevanje lokalne samouprave. Kaže se v občutku pripadnosti in medsebojne solidarnosti prebivalcev lokalne skupnosti in v možnosti njihove javne uveljavitve (Vlaj 2004, 13). 3.1.1 Struktura in organizacija lokalne samouprave Struktura lokalne samouprave se nanaša na vprašanje, ali je lokalna samouprava zgrajena samo na eni ravni in temelji samo na ožjih lokalnih skupnostih ali pa je zgrajena na dveh ali več ravneh in zajema poleg ožjih tudi širše lokalne skupnosti. Zato govorimo o enonivojski ali dvonivojski lokalni samoupravi. Enonivojska zajema samo ožje lokalne skupnosti, ki se navadno imenujejo občine, večnivojska pa je zgrajena tudi na drugi ravni, na širši lokalni ravni, ki pa se po Evropi imenjejo zelo različno (okraji, pokrajine, grofije in podobno) (Kaučič in Grad 2003, 328). Za lokalno samoupravo je bistveno, da prebivalci lokalne skupnosti sami upravljajo lastne zadeve in opravljajo naloge bodisi neposredno bodisi preko organov lokalne samouprave. Če naj bo lokalna samouprava demokratična, mora ustrezati težnjam in zahtevam lokalnega prebivalstva. To je mogoče (poleg neposrednega odločanja) zagotoviti samo tako, da imajo občani neposreden vpliv na oblikovanje najpomembnejših lokalnih organov, da so torej predstavljeni v teh organih. S tega vidika lahko tudi v lokalni samoupravi govorimo o predstavniškem sistemu in o predstavniškem telesu. To je po zahtevah neposredne demokracije praviloma neposredno izvoljeno telo, ki naj bi sprejemalo najpomembnejše odločitve lokalne samouprave. Predstavniško telo (ki se navadno imenuje svet) ima zato v organizaciji lokalne samouprave podobno, čeprav ne povsem enako mesto kot predstavniško telo v organizaciji državne oblasti. Poleg predstavniškega telesa pa opravljajo funkcije lokalne samouprave še izvršilni in upravni organi (prav tam, 329). Svet sprejema temeljne akte in druge odločitve, opravlja volilno, nadzorno in druge najpomembnejše funkcije lokalne samouprave. Število članov sveta je v različnih državah zelo različno in odvisno predvsem od števila prebivalcev lokalne skupnosti. Značilno pa je, da člani sveta praviloma opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Odločitve sveta lokalne skupnosti izvršujejo izvršilni in upravni organi lokalne samouprave. Izvršilno funkcijo lahko opravlja več organov ali en sam ali pa celo posamične osebe. Ureditve tega so v posameznih sistemih lokalne samouprave precej različne. Ponekod namreč skrbijo za izvrševanje odločitev sveta eden ali več odborov, drugje posebno kolegijsko telo, pogosto pa ena sama oseba – župan. Ureditve pa se lahko razlikujejo tudi glede na velikost lokalnih skupnosti in zahtevnost njenih funkcij.

9

3.1.2 Naloge lokalne samouprave V nasprotju z državo, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem oblasti, se lokalna samouprava ukvarja predvsem s praktičnimi zadevami, ki se tičejo življenja in dela občanov, ki so torej javnega pomeni v lokalni skupnosti. Te zadeve se nanašajo tako na socialna, izobraževalna, zdravstvena in druga področja družbenih dejavnosti, kot tudi gospodarsko področje, zlasti seveda na področje gospodarske infrastrukture, v tem okviru pa še posebej na komunalno dejavnost. Glavna naloga lokalne samouprave je torej, da na teh področjih ponuja občanom ustrezne storitve, ki naj zagotavljajo splošne pogoje za življenje in delo ljudi v lokalni skupnosti (prav tam, 330). 3.1.3 Financiranje lokalne samouprave Za opravljanje svojih nalog potrebuje lokalna samouprava ustrezno materialno osnovo, ki ji zagotavlja tudi potrebno samostojnost in neodvisnost. Lokalni samoupravi so torej za njeno delovanje potrebna ustrezna finančna sredstva. Ta pridobiva iz lastnih virov, ker ima pravico predpisati lokalne davke in druge davščine, ter iz dotacij države. Eno kot drugo je seveda v veliki meri odvisno od gospodarskih zmogljivosti lokalnih skupnosti, ki so zelo različne in odvisne od več dejavnikov, zlasti pa od velikosti ter od tega, ali gre za urbano ali pa za ruralno skupnost. Čeprav sodobna lokalna samouprava ob vseh nalogah, ki jih opravlja, pravzaprav ne more shajati brez državne dotacije, je ta še posebej potrebna v manj razvitih in gospodarsko manj sposobnih lokalnih skupnostih. 3.1.4 Pravna ureditev lokalne samouprave v Sloveniji Urejanje lokalne samouprave že v ustavi je nadvse pomembno za položaj lokalne samouprave, saj je njen položaj zagotovljen z ustavo in vanj država ne more posegati, temveč ga z zakoni lahko le razčlenjuje v okviru ustavnih določb (prav tam, 331). Tudi temeljna izhodišča za ureditev našega sistema lokalne samouprave so dana že v ustavi, podrobneje razčlenjena pa zlasti v Zakonu o lokalni samoupravi in drugih zakonih s tega področja (Zakon o financiranju občin, Zakon o lokalnih volitvah ter Zakon o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij). Poleg teh virov pravne ureditve lokalne samouprave je treba omeniti tudi odločbe ustavnega sodišča, ki so na tem področju še posebej pomembne in tudi številne. Na splošno bi lahko glede naše lokalne zakonodaje rekli, da je v primerjavi z ustrezno zakonodajo v drugih državah zelo splošna in prepušča zelo veliko prostora za samoupravno ureditev v občinskih aktih, zlasti v statutih1 (prav tam, 332). 3.1.5 Načela in izhodišča sistema lokalne samouprave Gledano z vidika razmerja med državo in lokalno samoupravo, je splošna značilnost naše ureditve v tem, da v naši ureditvi država ne more prenašati nobenih svojih nalog na lokalno skupnost brez njenega soglasja. V tem se naša ureditev razlikuje od večine sodobnih 1 Več o položaju občin v posameznih državah glej Vlaj (2004).

10

evropskih ureditev, za katere je značilno, da država zaradi racionalnosti in ekonomičnosti upravljanja prenaša na občine in druge lokalne skupnosti čedalje več svojih pristojnosti. Za demokratično upravljanje lokalne skupnosti je pomembno zakonsko načelo, po katerem občani teh skupnosti odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetnikov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. S tem je zakon kot temeljno obliko sodelovanja občanov pri odločanju v lokalni skupnosti določil posredno demokracijo. Vendar pa je obenem določeno tudi, da imajo občani pravico odločati o zadevah lokalne samouprave tud neposredno na svojih zborih, z referendumom in prek ljudske iniciative (prav tam, 333). 3.2 Lokalna skupnost Lokalna skupnost je družbena skupnost na določenem območju, navadno na območju enega ali več med seboj povezanih naselij. Lokalne skupnosti znotraj države se med seboj razlikujejo po velikosti in številu prebivalcev, saj imajo naravo lokalne skupnosti tako manjša naselja ali skupine naselij kot tudi velika mesta ali celo velemesta (prav tam, 325). V lokalni skupnosti ljudje zadovoljujejo svoje potrebe, ki so povezane z življenjem v taki lokalni skupnosti in jih je mogoče reševati le na skupen način. Te potrebe se po svoji naravi bistveno razlikujejo od potreb, ki se zadovoljujejo na območju celotne države. Lokalne potrebe so zlasti potrebe po socialni in drugi varnosti, po komunalni opremljenosti in podobno ter se zadovoljujejo v skladu z lokalnimi interesi, ki so v nasprotju z državnimi interesi omejeni zgolj na lokalno skupnost. Lokalne skupnosti so lahko ožje ali širše. Ožje lokalne skupnosti se navadno imenujejo občine, širše pa različno od države do države, kot na primer okraji, pokrajine, dežele (regije), grofije in podobno. Tudi naloge, ki jih morajo izvrševati širše lokalne skupnosti, so drugačne od tistih v manjših skupnostih, ker se nanašajo na širše območje, na večje število prebivalcev in so tudi sicer po svoji naravi nekje med nalogami ožjih lokalnih skupnosti in nalogami države (prav tam, 326). 3.3 Pokrajina O širši lokalni skupnosti kot o družbenem pojavu lahko govorimo ne glede na to, ali ji zakonodajalec priznava pravno subjektiviteto in samoupravo ali ne (Kaučič in Grad 2003, 347). Po zakonu pokrajina opravlja tiste lokalne naloge širšega pomena, ki se nanašajo na komunalni, gospodarski, kulturni in socialni razvoj, na zadovoljevanje skupnih potreb prebivalstva in gospodarstva v pokrajini. Podrobneje te zadeve določi statut pokrajine, ki v skladu z zakonom določi tudi organe in način njenega financiranja (prav tam, 348). V Sloveniji imamo ta trenutek pokrajine kvečjemu v sociološkem, zgodovinskem in geografskem smislu, ne pa tudi pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti. Pripravlja se Zakon o ustanovitvi pokrajin, ki je predvideval delitev države na 14 pokrajin, vendar v začetku tega leta ni dobil potrebne dvotretjinske podpore v državnem zboru. V

11

tem sklopu se še pripravljajo Zakon o pokrajinah, Zakon o financiranju pokrajin in Zakon o prenosu pristojnosti na pokrajine, ki posega v približno 50 področnih zakonov (Siol 2008). Pokrajine bodo po ustanovitvi opravljale predvsem naloge (Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2008): - na področju ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja svojega območja, - na področju urejanja prostora in varstva okolja ter prometa in zvez na pokrajinski ravni, - zagotavljanja javnih gospodarskih služb pokrajinskega pomena, - zagotavljanja javnih negospodarskih služb pokrajinskega pomena.

12

4 OBČINA 4.1 Ustanovitev in območje občine Zakon o lokalni samoupravi opredeljuje občino kot temeljno lokalno skupnost. Območje občine je določeno z Zakonom o ustanovitvi občine in obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Območje občine se lahko spremeni oziroma nova občina se lahko ustanovi po opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Z zakonom, s katerim se ustanovi nova občina, se določi njeno območje, ime in sedež, število članov prvega občinskega sveta in druge zadeve, pomembne za konstituiranje občine. V skladu s sodobnimi pojmovanji naj bi občina predvsem ustrezno zadovoljevala potrebe svojih prebivalcev in izpolnjevala druge naloge, ki so ji poverjene z zakonom. Zato se mora oblikovati na območju, na katerem lahko ustrezno izpolnjuje svoje naloge. To območje, na katerem naj bi se ustanovila, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi, zlasti mora biti zagotovljena popolna osnovna šola, dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe, preskrba z življenjskimi potrebščinami, komunalna opremljenost ter izpolnjeni drugi potrebni pogoji. Da lahko izpolnuje svoje naloge, mora biti tudi dovolj velika, zato zakon določa, da mora občina imeti praviloma najmanj 5000 prebivalcev in le izjemoma manj, če so podani razlogi, ki jih določa zakon. 4.2 Naloge občine Ustava določa, da spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Zakon o lokalni samoupravi pa določa, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki se določijo s splošnim aktom občine ali z zakonom (Zakon o lokalni samoupravi sistemsko ureja lokalno samoupravo in tudi zakoni, ki urejajo posamezna področja družbenega življenja). Zakon o lokalni samoupravi je torej nekoliko razširil ustavno definicijo, tako da lahko občina opravlja lokalne zadeve javnega pomena (Kaučič in Grad 2003, 335). Ustava pa tudi določa, da lahko država po predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti z zakonom prenese nanju opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva (Vlaj 2004, 203). Tradicionalna vloga oziroma naloge občine se nanašajo na urejanje komunalnega gospodarstva, socialno življenje (osnovne šole, vrtci, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo), javni red in mir, prostorsko načrtovanje in varstvo okolja, skrb za lokalno infrastrukturo, opravljanje nadzora nad lokalnimi razmerami ter gospodarjenje z občinskim premoženjem.

13

4.3 Občinski organi2 Ustava sicer ničesar ne določa o organih občine in to vprašanje v celoti prepušča Zakonu o lokalni samoupravi, ki je v posebnem poglavju uredil in določil, da so občinski organi občinski svet, župan in nadzorni odbor. Poleg teh temeljnih organov določajo posebni zakoni še nekatere druge občinske organe (občinska volilna komisija in še nekateri drugi organi). 4.3.1 Občinski svet Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Poleg tega pa odloča še o drugih zadevah, ki jih določata statut in zakon. V okviru pravil in dolžnosti občine ima občinski svet predvsem urejevalno (normodajno) funkcijo, volilno funkcijo in nadzorno funkcijo ter funkcijo odločanja o konkretnih zadevah. Tako v okviru urejevalne funkcije občinski svet sprejema splošne akte občine, kot so statut občine, odloki in drugi občinski akti, prostorski in drugi plani razvoja, proračun in zaključni račun. V okviru volilne funkcije občinski svet voli oziroma imenuje občinske funkcionarje ter jih razrešuje. Tako imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov, člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta ter imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Pri izvajanju svoje nadzorne funkcije občinski svet nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. Občinski svet prejema tudi nekatere najpomembnejše konkretne odločitve v občinski samoupravi, med katerimi je posebej pomembno, da odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja (v kolikor ni za to pooblaščen župan). Občinski svet ima tudi svoja delovna telesa, pri čemer zakon določa, da mora občinski svet obvezno ustanoviti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. Lahko pa ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Njihove člane lahko občinski svet imenuje izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov. Naloga delovnih teles je predvsem, da obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo svoja mnenja in predloge. Poleg teh teles lahko občinski svet kot svoja posvetovalna telesa ustanovi tudi krajevne, vaške in četrtne odbore. Zakon določa še nekatera druga vprašanja v zvezi z položajem člana občinskega sveta, zlasti nezdružljivost funkcije z drugimi funkcijami ter prenehanje mandata člana občinskega sveta. Tako določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi. 4.3.2 Nadzorni odbor Nadzorni odbor je poseben občinski organ, ki nadzoruje finančno poslovanje občine. Zakon določa, da je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Pri tem zlasti opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje smotrnost porabe 2 Zakon o lokalni samoupravi.

14

proračunskih sredstev in finančno poslovanje uporabnikov občinskih proračunskih sredstev. Zakon določa tudi način dela nadzornega odbora in njegova pooblastila oziroma pooblastila njegovih članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet za mandatno dobo članov občinskega sveta. Svoje naloge opravlja nepoklicno in njihova funkcija je zaradi vsebine in narave njihovega dela nezdružljiva s številnimi drugimi funkcijami. Tako ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občin, tajnik občine, zaposleni v občinski upravi ali člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 4.3.3 Župan Poleg občinskega sveta, ki sprejema temeljne odločitve v občini, je organ občine tudi župan, ki se tako kot občinski svet voli neposredno za štiri leta. Župan je individualni organ, katerega glavna naloga je, da vodi občinsko upravo ter predstavlja in zastopa občino. Poleg tega je tudi varuh zakonitosti delovanja občinske samouprave. Poleg župana ima lahko občina enega ali več podžupanov, kar je odvisno od velikosti občine in njenih potreb. Podžupane imenuje občinski svet izmed svojih članov na županov predlog. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga po potrebni tudi nadomešča. Funkciji med seboj nista združljivi. Župan je neposredno povezan z občinskim svetom, saj ga predstavlja, sklicuje in vodi seje, vendar pa ni njegov član in nima pravice glasovanja. Poleg tega ima v razmerju do občinskega sveta kot najvišjega organa občinske samouprave raznolike funkcije, pa tudi vpliv na njegovo delovanje. Na eni strani je njegova dolžnost skrbeti za izvajanje odločitev občinskega sveta in končno tudi nadzorovati zakonitost njegovega delovanja. 4.4 Občinska uprava Občinska uprava na strokovni ravni izvaja odločitve občinskih organov in pripravlja strokovne podlage za njihove odločitve. Sestavljajo jo eden ali več organov. Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana, ki določi tudi sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi. Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Več občin lahko ustanovi tudi enega ali več organov skupne občinske uprave. Tak organ ustanovijo občinski sveti teh občin, vodi pa ga predstojnik, ki ga imenujejo župani teh občin. 4.5 Splošni in posamični akti občine Občina kot samoupravna lokalna skupnost ima pravico, da si z lastnimi pravnimi akti ureja notranjo organizacijo in družbena razmerja v občini, seveda v okviru ustave in zakona. Samoupravni položaj občine v naši ustavni ureditvi se kaže tudi v tem, da pravni akti občine niso podrejeni podzakonskim aktom državnih organov, temveč samo ustavi in zakonu (Kaučič in Grad 2003, 343).

15

Zakon o lokalni samoupravi določa, da statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena, ki jih določa zakon. Zaradi njegovega pomena za občinsko samoupravo ga sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino vseh svojih članov, torej z absolutno kvalificirano večino. Poleg statuta so splošni akti občine še odloki, odredbe, pravilniki in navodila. S temi akti ureja zadeve iz lastne pristojnosti, zadeve iz prenesene pristojnosti pa ureja občina z odloki in drugimi predpisi, ki jih določajo zakoni. V skladu z ustavnim načelom ustavnosti in zakonitosti morajo biti vsi ti predpisi v skladu z ustavo in zakonom. Podobna zahteva pa velja tudi za materialne akte in akte poslovanja občine, ki morajo temeljiti na zakonu in drugem zakonitem predpisu. 4.6 Premoženje in financiranje občine Po Zakonu o lokalni samoupravi sestavljajo premoženje občine nepremičnine in premične stvari, ki so last občine, denarna sredstva in pravice. Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci. Zakon tudi zavezuje občino, da mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. V skladu s tem lahko občina del svojega premoženja odsvoji le proti plačilu, ki postane del premoženja občine. Izjemoma lahko občina del svojega premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne in druge tovrstne namene. O odsvojitvi premoženja odloča občinski svet. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih sredstev, sredstev države in iz zadolžitve. Med lastne vire občine spadajo davki in druge dajatve ter dohodki od njenega premoženja. Država občinam, ki ne morejo financirati omenjenih zadev v primerni višini iz lastnih virov, zagotavlja dodatna sredstva v višini in na način, ki ga določi zakon. Občina ima pravico predpisati lastne (lokalne) davke za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. To so: davek od premoženja, davek od prometa nepremičnin in drugi davki, ki jih določa zakon. Občini pripada tudi del prihodkov iz dohodnine v razmerju, ki ga s posebnim aktom določi državni zbor. Vsi prihodki in izdatki občine morajo biti zajeti v občinskem proračunu, ki ga občina sprejme v skladu z zakonom. Če občinski proračun ni pravočasno sprejet, se javna poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto. Poslovanje občine ali druge samoupravne lokalne skupnosti ter pravnih oseb, ki jih ustanovi ali je njihov lastnik, preverja računsko sodišče. 4.7 Občinske javne službe Temeljna naloga občinske samouprave je, da zagotavlja možnosti za delo in življenje na svojem območju, zato je dolžna skrbeti za delovanje ustreznih javnih služb, ki opravljajo za to potrebne dejavnosti. Zakon o lokalni samoupravi posebej določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb, za katere se sama tako odloči, in javnih služb, za

16

katere je tako določeno z zakonom. V vseh teh primerih gre za javne službe, ki opravljajo dejavnosti, potrebne za izvajanje lokalne samouprave na območju občine, zato imenujejo tudi lokalne javne službe. Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina po zakonu na različne načine. Lahko jih namreč opravlja sama neposredno, v okviru občinske uprave, lahko pa z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, z dajanjem koncesij in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja lokalnih javnih služb lahko dve ali več občin skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. 4.8 Nadzor državnih organov Čeprav je delovanje občinske samouprave načeloma avtonomno, so vendarle tako kot državni organi tudi organi lokalnih skupnosti dolžni ravnati po zakonu, kar nadzorujejo državni organi (Kaučič in Grad 2003, 345). Nadzor državnih organov nad delovanjem organov lokalnih skupnosti je na splošno urejen že v ustavi. Ta določa, da v zadevah, ki so v izvirni pristojnosti lokalnih skupnosti, opravljajo državni organi nadzor le nad zakonitostjo dela organov teh skupnosti. V drugih zadevah, iz prenesenega dela, pa opravlja država nadzor tudi nad primernostjo in strokovnostjo delovanja organov lokalnih skupnosti (prav tam, 346). 4.9 Ožji deli občine3 Na območju občine se lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pri notranji členitvi mora občinski svet upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja. Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati. Organ upravljanja ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju ožjega dela občine, pod pogojem, da imajo volilno pravico. Po zakonu pa ni nujno, da ima ožji del občine svoj svet. Statut občine namreč lahko določi, da ožji del občine nima sveta. V takem primeru lahko občinski svet ustanovi krajevne, vaške ali četrtne odbore. To lahko stori tudi, če na območju občine niso ustanovljeni ožji deli občine. 3 Zakon o lokalni samoupravi.

17

5 OBČINA VOJNIK 5.1 Predstavitev Občine Vojnik4 Občina Vojnik se razprostira na 75 km2, kjer prebiva čez 8.000 prebivalcev. Sestavljajo jo tri krajevne skupnosti: Frankolovo, Nova Cerkev ter Vojnik in so deli občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjskem, finančnem in pravnem smislu. Tako kot sama občina so tudi krajevne skupnosti pravne osebe javnega prava. Občina Vojnik se je ustanovila leta 1994. V letu 1995 se je z odlokom ustanovila enovita občinska uprava, ki danes šteje 14 zaposlenih v občinski upravi, 5 delavcev v režijskih obratih ter 3 zaposlene preko javnih del. Od dejavnosti sta v občini najbolj razvita kmetijstvo in turizem (predvsem kmečki turizem), veliko je tudi obrtnikov in malih podjetij. Večina prebivalcev se na delo vozi v sosednji občini Celje in Zreče. Za razvoj podjetništva Občina Vojnik skupaj z Regionalno razvojno agencijo gradi poslovno – obrtno cono v velikosti 25 ha, v kateri nekatera podjetja že opravljajo dejavnost. S tem bo občina zagotovila preko 500 novih delovnih mest. V občini delujejo tudi raznovrstna društva (gasilska, turistična, športna, kulturno-umetniška, vinogradniška, mladinska itd.), ki skrbijo za druženje občanov, ohranjanje kulture in zgodovine občine ter poneso svoj glas tudi drugod po Sloveniji in ostalih državah Evrope. 5.2 Organiziranost Občine Vojnik v vsakdanjih situacijah 5.2.1 Organi Občine5 Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. Organi občine so občinski svet,nadzorni odbor in župan. Poleg teh organov, ki so določeni z zakonom, ima občina še naslednje organe: - občinsko volilno komisijo, - štab civilne zaščite, - svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 4 Povzeto po internem gradivu Občine Vojnik. 5 Statut Občine Vojnik.

18

5.2.2.1 Občinski svet Občinski svet ima 18 članov, ki so nazadnje bili izvoljeni na lokalnih volitvah leta 2006. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan, in sicer jih mora sklicati najmanj štirikrat letno, vendar so seje v praksi enkrat mesečno. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava, torej vsak zaposlen za določeno področje, na katerem dela. Seje občinskega sveta so javne. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni interes. Občinski svet ima tudi odbore in komisijo, ki jih imenujemo stalna delovna telesa. Na prvi redni seji so se člani občinskega sveta odločili, da bo vsak odbor imel po 7 članov. Člani odborov so v večini strokovno usposobljeni za posamezno področje, glede na vrsto odbora, katerega člani so. Občinski svet imenuje člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. Predsednike odborov in komisij imenuje praviloma občinski svet, sicer jih volijo člani odborov in komisij izmed sebe. Člani odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo zadeve z njihovega področja. V Občini Vojnik deluje 6 odborov: 1. Odbor za družbene dejavnosti, ki obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, s kulturo, socialo, z zdravstvom, s športom in z rekreacijo, daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena, skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine, opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale ter predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. 2. Odbor za finance in občinsko premoženje obravnava osnutek občinskega proračuna in njegove izvršitve, daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja, o katerem odloča občinski svet, predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj, daje mnenja občinskemu svetu o aktih in predpisih s področja financiranja, stanovanjske problematike in premoženja, daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela, daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje ter predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.

19

3. Odbor za okolje in prostor ter komunalo sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe, predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini, daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z akti s področja svojega delovanja, predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini, obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb, predlaga občinskemu svetu prioritetni vrstni red investicij s področja svojega delovanja, predlaga velikost funkcionalnega zemljišča k objektom, obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanja prostora in izgradnje komunalne infrastrukture, predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. 4. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini, daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini, daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja, predlaga ukrepe na više in strmo ležečih območjih za ohranjanje poseljenosti, odpravo zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij, obravnava druga vprašanja razvoja podeželja in predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. 5. Odbor za gospodarstvo in turizem predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj malega gospodarstva in turizma, daje mnenja občinskemu svetu o aktih s tega področja, daje mnenja glede vprašanj s področja gospodarstva in turizma, sodeluje s subjekti malega gospodarstva in turizma in jih povezuje z drugimi institucijami, ki skrbijo za razvoj gospodarstva in turizma, obravnava druga vprašanja s področja malega gospodarstva in turizma, predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. 6. Statutarno pravna komisija, ki pripravlja predloge za spremembo statuta v skladu z zakoni, daje mnenja in predloge k predlaganim odlokom in drugim splošnim aktom, pripravlja predloge za spremembo poslovnika občinskega sveta in pripravlja predloge statutov krajevnih skupnosti. Občinski svet ima tudi občasni delovni telesi: 1. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. Naloge te komisije so, da predlaga svetu potrditev mandatov članov sveta in župana, kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet, občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, obravnava višino nagrad in povračil za neprofesionalno opravljanje funkcij, pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, pripravlja predloge za imenovanja, ki se nanašajo na izvajanje ustanoviteljskih pravic občine v javnih zavodih in gospodarskih službah lokalnega pomena, v skladu z zakonom predlaga nadomestila in povračila za uspešnost občinskih funkcionarjev, predsednikov in članov delovnih teles in delavcev, ki opravljajo strokovna, administrativna in tajniška opravila za delovna telesa občinskega sveta. 2. Komisijo za vloge in pritožbe, ki obravnava vloge in pritožbe občanov Občine Vojnik. V tem mandatu se še ni sestala.

20

5.2.2.2 Nadzorni odbor

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, imenuje ga Občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja. Šteje pet članov, ki so strokovno usposobljeni za to področje. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna; - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Prav tako pa nadzorni odbor izvaja nadzor: - proračuna in zaključnega računa proračuna občine; - finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti; - finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev). Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov odbora. Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o kršitvah v roku petnajst dni obvestiti župana občine, občinski svet občine, pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Predlog kandidatov za člane nadzornega odbora na osnovi javnega poziva komisije podajo občani in politične stranke. Glasovanje je tajno. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Kandidati za člane nadzornega odbora morajo izpolnjevati naslednja pogoja: imeti najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj iz stroke. Župan in predsednik nadzornega odbora ne smeta biti iz iste stranke. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnica občine in zaposleni v občinski upravi ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, in spoštovati dostojanstvo, dobro ime ter integriteto posameznikov. Občinski svet, župan ter organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

21

Nadzorni odbor ob koncu vsakega leta pripravi poročilo o svojem delu in porabi sredstev v preteklem letu ter ga posreduje županu in občinskemu svetu do konca meseca marca naslednjega leta.

5.2.2.3 Župan Župan opravlja funkcijo poklicno. Njegova osnovna naloga je, da predstavlja in zastopa občino ter občinski svet. Kot svojega namestnika (podžupana) je izbral enega izmed občinskih svetnikov, ki opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Njegova naloga je, da pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz njegove pristojnosti, za katere ga pooblasti ter nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Župan poleg temeljne naloge opravlja še naslednje: - sklicuje občinski svet in vodi njegove seje; - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druga gradiva za obravnave na občinskem svetu; - odgovarja za izvrševanje proračuna; - odloča o najetju kratkoročnih posojil med letom; - sprejme načrte zaščite in reševanja; - imenuje poveljnika, štab in poverjenike civilne zaščite občine; - sklicuje predsednike svetov krajevnih skupnosti; - poroča občinskemu svetu o rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine; - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine; - skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta; - sprejema sklep o javni razgrnitvi prostorsko izvedbenih aktov; - ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja; - odloča o pridobitvi nepremičnin, katerih skupna vrednost ne sme presegati vrednosti 1 % proračuna za tekoče leto; - določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi; - nadzoruje in usmerja delo občinske uprave; - sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah; - razpisuje volitve v organe krajevnih skupnosti; - opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in statut. 5.2.2 Občinska uprava 5.2.2.1 Organizacija in naloge občinske uprave6

Ob ustanovitvi občine se je oblikovala prva občinska uprava. Organiziranost občinske uprave je določena z Odlokom o organiziranosti in delovnem področju občinske uprave, ki določa, da je občinska uprava organizirana kot enovit občinski organ: Občinska uprava Občine Vojnik. V sestavi občinske uprave je organiziran režijski obrat kot samostojen obrat za opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb. Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnica občine, ki jo imenuje in razrešuje župan. Pogoj za to delovno mesto je, da mora imeti 6 Statut Občine Vojnik.

22

univerzitetno izobrazbo (družboslovne smeri). Tajnica občine organizira in koordinira zakonito in smotrno delo delavcev, jim nudi strokovno pomoč, skrbi za delovno disciplino ter razporeja delo med delavce v občinski upravi. Prav tako izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, opravlja najzahtevnejše naloge in sodeluje v projektnih skupinah. Zadolžena je tudi za kadrovsko področje in lahko izdaja odločbe ter druge akte, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če jo župan za to pooblasti. Prav tako je odgovorna za področje stanovanjskega gospodarstva in opravlja druge naloge po naročilu župana. Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na posameznih delovnih področjih, pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan. Izvršuje pa tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. Hkrati opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za svoje delo je občinska uprava odgovorna tajnici občine, disciplinsko in odškodninsko pa županu. Posamezno nalogo občinske uprave opravi tisti delavec, v katerega delovno področje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih mest oziroma po svoji naravi. Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, jo opravi delavec, ki ga določi tajnica občine. Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev oziroma sodelovanje različnih strok in stopenj znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge oblike sodelovanja. Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali posebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. Občinska uprava zagotavlja: - strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog, - zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, - polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in - učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: - splošnih zadev, - normativno pravnih zadev, - upravnih zadev, - javnih financ, - gospodarskih dejavnosti (podjetništva, obrti, turizma in kmetijstva), - družbenih dejavnosti, - varstva okolja in urejanja prostora, - gospodarskih javnih služb in infrastrukture, - inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, - gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, - druge naloge iz pristojnosti občine.

23

Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava naslednje naloge: - opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzornega odbora ter za druge občinske organe; - izvaja kadrovske zadeve; - sprejema, odpravlja ter arhivira pošto; - avtomatsko obdeluje podatke za potrebe organov občine; - izvaja civilno zaščito in reševanje; - nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim in društvom pri njihovem delovanju in - druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. Na področju normativno-pravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja splošne in druge akte ter mnenja in stališča, ki jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občinski organi; - izvaja postopek oddaje javnega naročila; - sestavlja pogodbe, oceno sprejetih pogodb in pravno spremlja pogodbe; - izvaja strokovno pravno pomoč pri volilnih opravilih; - daje pravno pomoč županu, občinskemu svetu in drugim občinskim organom; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: - vodi upravne postopke in izdaja odločbe v teh postopkih na I. stopnji; - vodi evidenco o upravnih stvareh; - sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pristojni organi; - opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. Na področju javnih financ in gospodarjenja s premoženjem občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; - pripravlja finančna poročila in zaključni račun proračuna; - zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih aktov s področja javnih financ; - opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate, krajevne skupnosti; - spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti občine (cene komunalnih storitev, cene programov vrtca, cene pogrebnih storitev...) in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih razmerij; - spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo uvedbo oziroma usklajevanje; - pripravlja premoženjsko bilanco občine; - gospodari z občinskim premoženjem; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja strategijo razvoja občine ter programske usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s področja gospodarstva; - izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, - spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini;

24

- opravlja druge naloge s tega področja. Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na različnih področjih družbenih dejavnosti; - skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih družbenih dejavnosti in nadzoruje izvajanje programov; - pripravlja in izvaja programe javnih del; - opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih dejavnosti. Na področju urejanja prostora občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja programska izhodišča za sprejemanje prostorskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov; - pripravlja prostorske akte občine; - izdaja lokacijske dokumentacije; - vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje posegov v prostor; - nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti okolja za območje občine; - pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; - opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organizacijo gospodarskih javnih služb; - izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem; - pripravlja projekte in investicijske programe in opravlja nadzor nad investicijami; - opravlja druge naloge na tem področju. Občinska uprava v režijskem obratu, ki je samostojna notranja organizacijska enota občinske uprave, opravlja dejavnosti naslednjih gospodarskih javnih služb: - gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; - vzdrževanja občinskih cest, zimske službe ter urejanja in vzdrževanja parkirišč; - urejanja zelenih površin; - vzdrževanja in urejanja pokopališč; - urejanja in vzdrževanja mest za plakatiranje in oglaševanje; - gospodarjenja in vzdrževanja vodovodov. Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in obvestil ter preko skupnih delovnih teles.

25

5.2.2.2 Sistematizacija delovnih mest7 S sistematizacijo delovnih mest se zagotavlja polna zaposlenost uslužbencev in racionalna kadrovska razporeditev glede na obseg in zahtevnost dela. Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnica občine, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci. Višje upravne delavce imenuje župan. Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo. Za nemoteno delovanje občinske uprave je sistematizirano skupaj 15 delovnih mest in 2 pripravnika. Od tega je 1 delovno mesto na položaju, 7 uradniških delovnih mest, 7 strokovno tehničnih delovnih mest in 2 pripravnika. Župan ali po njegovem pooblastilu tajnica občine lahko uslužbencu začasno, vendar največ za obdobje enega leta, odredi opravljanje tudi drugih nalog, ki ne sodijo v opis njegovega delovnega mesta, če zahtevnost nalog ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. To se lahko zgodi v primeru začasnega povečanja obsega dela, nadomestitve začasne odsotnosti delavca, če se ugotovi, da je takšen način opravljanja teh nalog najučinkovitejši in najracionalnejši ter bistveno ne vpliva na izvajanje z opisom delovnega mesta določenih nalog. Javni uslužbenec mora v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, izjemnega povečanja obsega dela ter v primeru drugih nepredvidljivih razmer začasno, vendar ne več kot tri mesece, opravljati manj zahtevno delo, če tako odredi nadrejeni. Njegova plača ostane v tem primeru nespremenjena. Če gre za projektno delo oziroma delo v projektni skupini, mora javni uslužbenec opravljati delo, če ga predstojnik vanjo imenuje. Delo v projektni skupini mora ustrezati strokovni usposobljenosti javnega uslužbenca. Za posamezna delovna mesta se kot poseben pogoj lahko določi poskusno delo, ki traja: - za višje svetovalce - šest mesecev, - za svetovalce - pet mesecev, - za višje referente – štiri mesece, - za referente – tri mesece, - za strokovno tehnična delovna mesta VII. stopnje – 3 mesece, - za ostala delovna mesta - dva meseca. Pri sprejemanju pripravnikov v delovno razmerje se upoštevajo potrebe po zaposlovanju novih uslužbencev v občinski upravi in potrebe po strokovnem usposabljanju pripravnikov za opravljanje določenih nalog ter možnosti zagotavljanja ustreznih mentorjev, kar je odvisno od števila zaposlenih v občinski upravi. Javni uslužbenci, imenovani v naziv, za katerega je predpisana univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, morajo opraviti državni izpit iz javne uprave. Prav tako morajo javni uslužbenci, ki so imenovani v druge nazive, opraviti strokovni upravni izpit. 7 Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Vojnik.

26

V občinski upravi so vsa delovna mesta primerna za zaposlovanje žensk, ker niso škodljiva za zdravje in s povečano nevarnostjo ne vplivajo na psihofizične sposobnosti žensk. V občinski upravi lahko invalidi in uslužbenci z omejeno delovno zmožnostjo opravljajo vsa dela, za katera imajo ustrezno stopnjo izobrazbe in ustrezna dodatna znanja in ki ustrezajo njihovi preostali delovni zmožnosti.

Vsa delovna mesta v občinski upravi spadajo, glede na oceno tveganja skladno z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, v razred tveganja od 1 do 3. Ob upoštevanju vseh navodil za varno delo in predlaganih ukrepih strokovnega delavca, je tveganje na posameznem delovnem mestu sprejemljivo. Krajše nadomeščanje začasno odstotnih delavcev se praviloma rešuje znotraj zaposlenih v občinski upravi občine Vojnik. 5.2.2.3 Organizacijska kultura

Beseda kultura ima različne pomene in se uporablja tudi v povezavi z organizacijami, s skupinami in timi. Stare in Seljak (2006, 97) sta v svojem delu zapisala, da je organizacijska kultura način mišljenja, razmišljanja in občutkov v organizaciji. Gre za poseben, organizaciji lasten način emocialnega reagiranja, ki se povezuje z vprašanjem, kako odvračati strah in kako vzbujati veselje. Je ključ do razumevanja organizacije, pri čemer je treba še posebej upoštevati vodilnega uslužbenca, ki ima veliko možnosti, da s svojim ravnanjem da pečat organizaciji. Preko organizacijske kulture se lahko ugotovi, kakšno je stanje v organizaciji, poleg tega neformalno oblikovana kultura dostikrat bolj določa ravnanje v organizaciji kot vsi pravilniki. Prvi stik z novo kulturo dobi posameznik skozi vidne elemente, med katere lahko uvrstimo jezik, tehnologijo in izdelke, načine izražanja, način oblačenja, navade izražanja čustev, naslavljanja, mite in zgodbe, rituale in ceremonije in podobno (Brezigar 2006, 10). Na občinski upravi nisem opazila kakšnih posebnih pravil glede oblačenja, lahko izpostavim samo večjo urejenost ob uradnih kot pa neuradnih dnevih. Posameznikove vrednote opredeljujejo vedenje posameznika in igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju osebnosti. Vrednote imajo neposreden vpliv na odločitve, ki jih posameznik sprejema doma ali pri delu. Z vrednotami poimenujemo pojave in dejavnosti, ki jih ocenjujemo kot dobre, zaželene ali pravilne v moralnem smislu in se je treba zanje zavzemati.Vrednote nam pomagajo pri uravnavanju in usmerjanju svojega obnašanja (Stare in Seljak 2006, 103). Na občinski upravi v Vojniku ocenjujem, da so najpomembnejše vrednote strokovnost oziroma profesionalnost, medsebojno zaupanje in spoštovanje, odkritost, pripravljenost za timsko delo in pomoč sodelavcu, prijaznost, nepristranskost ter enakovrednost do vseh strank. V tako majhni občini anonimnost zaposlenih ne more biti zagotovljena, kajti večino zaposlenih je občanov Občine Vojnik. Kot zanimivost lahko navedem Staretove in Seljakove (2006, 106) navedbe, da v kanadskem javnem sektorju med tradicionalne in dominantne vrednote javnega sektorja

27

urvščajo služenje javnosti, politično nevtralnost, lojalnost izvoljeni vladi, anonimnost, poštenost, profesionalnost, nepristranskost in enakovrednost do vseh strank. Zaposleni poskusijo rešiti probleme na svojem področju najprej individualno, če pa kljub temu ne najdejo rešitve, se obrnejo na sodelavca ali tajnico občine. Prisotno je timsko delo in sodelovanje v skupno dobro opravljeno delo. Po opazovanju sodeč delavci delujejo enakovredni drug drugemu, tudi s tajnico občine, saj tudi ta vpraša sodelavce za določeno mnenje. Zaposleni so usposobljeni za delo, ki ga opravljajo, ostajajo v organizaciji in v njej napredujejo. Prav tako jim organizacija zagotavlja stabilno okolje, v katerem se lahko razvijajo in uporabljajo svoje znanje. Vodja mora dajati jasno sliko o tem, kaj je za njega pomembno in kaj pričakuje. Če mu to ne uspe, lahko dobi napačne ali manj kakovostne rezultate ali pa so rezultati v mejah pričakovanj, a je učinkovitost procesa manjša. To se dogaja zaradi izgubljenega časa in energije, ki jo zaposleni porabijo, ko skušajo ugotoviti zaželene izide. Eden od enostavnejših načinov posredovanja pričakovanj je med sestanki ter skozi načrte in podcilje (Brezigar 2006, 22). V občinski upravi Občine Vojnik se po potrebi župan, tajnica občine in zaposleni enkrat mesečno sestanejo, kjer se pogovorijo o preteklem delu, kritikah in pohvalah, novostih, izrazijo svoja pričakovanja in načrte za prihodnost. Ljudje smo različni in se različno odzivamo na pojave okoli nas. Če nam je nekaj všeč, če si nekaj želimo, bomo željo, interes najbrž tudi želeli uresničiti. Pri tem pa je lahko naš interes v nasprotju z interesi naših sodelavcev in neskladje interesov lahko pripelje do konflikta. Nesporazumi se dogajajo na vsakem koraku, z večjo ali manjšo močjo. Ni okolja brez konfliktov (Brejc 2004, 84). Če pride do konfliktov med uslužbenci občinske uprave, poskušajo te najprej rešiti sami, med sabo, kar se je do sedaj izkazalo za najuspešnejšo metodo. V primeru nerešenega konflikta se reševanje prestavi na višjo stopnjo, kar pomeni, da se v reševanje spora vključi tudi tajnica občine ali celo župan. 5.2.2.4 E-uprava in e-poslovanje občinske uprave Elektronsko poslovanje pomeni elektronski način opravljanja dejavnosti. E-poslovanje je splet vsega, kar v sklopu dejavnosti opravimo s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij, je torej veliko več, kot le izmenjava računalniških podatkov in delovanje spletne trgovine. Obsega e-bančništvo, e-trženje, e-zavarovalništvo, spletno trgovino, delo in izobraževanje na daljavo, računalniško podprto skupinsko delo ter nenazadnje sem spada tudi e-uprava (Kmetec 2006, 9). Značilnosti elektronskega poslovanja so: - način dela (računalniška izmenjava podatkov na odprtih omrežjih, kot je internet), - vsebina poslovanja (prodaja in nakup blaga, storitev in informacij, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, opravljane dela in izobraževanje na daljavo) in

28

- udeleženci poslovanja (podjetja, državne ustanove in posamezniki). Ena izmed najpreprostejših oblik elektronskega poslovanja danes je uporaba elektronske pošte in ne glede na to, da vedno več ljudi uporablja internetne tehnologije, je komuniciranje s pomočjo elektronske pošte nekaj povsem razumljivega – tudi med državljani in državno upravo. V potrditev tega je tudi Uredba o uradnem poslovanju, ki upravne organe zavezuje k odgovarjanju na elektronsko pošto državljanov, s čimer to ni več vprašanje upravne kulture, ampak delovanja pravne države (Pinterič 2007, 16). V javni upravi se vse bolj uveljavljajo koncepti elektronskega poslovanja z namenom povečati kakovost storitev javne uprave in povečati učinkovitost in uspešnost njenega poslovanja. E-uprava torej ne zajema le elektronskih upravnih storitev, ampak uporabo sodobne informacijske tehnologije v celotnem razponu delovanja javne uprave. Predvsem možnosti povezovanja, ki jih nudi internet in z njim povezane tehnologije, prinašajo možnost za spremembe v strukturi in delovanju uprave (Kmetec 2006, 10). E-uprava zajema elektronsko poslovanje v javni upravi na vseh ravneh (državni, regionalni, lokalni) in vseh vejah oblasti (zakonodajni, izvršilni in sodni). Tako se vse pogosteje srečujemo z izrazi kot so e-volitve, e-demokracija, e-storitve, e-vlada, e-zdravstvo ipd., ki se vsi skupaj združujejo v pojem e-uprava (ang.e-government). E-uprava obsega: - poslovanje med upravo in občani, - poslovanje med upravo in podjetji, - poslovanje med upravo in nevladnimi oziroma neprofitnimi organizacijami, - notranje poslovanje uprave, ki obsega tako poslovanje znotraj posameznih upravnih organov in institucij kot tudi poslovanje med njimi. E-uprava omogoča večjo transparentnost in učinkovitost notranjega poslovanja uprave ter nove in boljše načine komunikacije znotraj uprave in z uporabniki ter tako prispeva k večji odprtosti in kakovosti storitev. Usmerjenost k zadovoljevanju potreb strank oziroma uporabnikov pa jo sili k reorganizaciji in prenovi procesov, to vodi do večje uspešnosti poslovanja in bistveno večje kakovosti storitev. Mesečna revija Javni sektor (marec 2007, 17) je v obdobju od 2003 do 2006 preučevala odgovarjanje slovenskih občin na elektronsko pošto občanov. Ugotovili so, da je veliko občin objavljalo na spletnih straneh elektronske naslove, ki niso bili dejansko vzpostavljeni, so bili pretečeni ali pa prezapolnjeni z elektronsko pošto, katere nihče ni tekoče odstranjeval. V letu 2003 je bil odstotek odgovorov na elektronsko pošto občanov močno pod 30 % in je ostajal praktično nespremenjen do junija 2006, ko je na elektronsko pošto občana odgovorilo 58 % občin. V Občini Vojnik vsak zaposleni uporablja svoj e-poštni naslov, preko katerega komunicira, kajti ta način je hitrejši in cenejši. Kot skupni naslov se uporablja obcina@vojnik.si, kjer elektronska pošta prispe v tajništvo občine, kjer se jo pregleda in posreduje zaposlenemu glede na področje, na katerega se nanaša. Občina Vojnik ima urejeno tudi spletno stran (www.vojnik.si), kjer lahko obiskovalci te spletne strani najdejo različne informacije glede dogajanja v občini. Pojavile so se tudi kritike občanov glede ažuriranja podatkov, vendar poskuša občinska uprava to delo

29

opravljati sproti. Vsak zaposleni je za spremembe in dogajanje na svojem področju odgovoren, da sproti objavlja na tej spletni strani. Glede na priložnost v pogovoru z ljudmi, ki so si spletno stran že ogledali, sem ustno vprašala ali so zadovoljni z ureditvijo spletne strani Občine Vojnik, so bili odgovori dokaj pozitivni, najbolj pa je prevladovala pohvala glede obveščanja o prireditvah, ki se dogajajo v občini. 5.2.3 Občinske javne službe8 Občina zagotavlja gospodarske javne službe neposredno v okviru občinske uprave (režijski obrat), z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij ter z izdajanjem koncesij. Za izvajanje oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ima Občina Vojnik sklenjen dogovor s podjetjem Vodovod-kanalizacija. Med obvezno javno službo štejemo tudi zbiranje, odvoz, reciklažo, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov ter čiščenje javnih površin, katero pogodbeno opravlja podjetje Javne naprave Celje. Izvaja se tudi gasilska služba, kjer je sklenjena pogodba z Gasilsko zvezo Vojnik-Dobrna, v kateri so opredeljene naloge zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah. Podjetje Adriaplin d.o.o. zagotavlja preko koncesijske pogodbe oskrbo naselij s plinom. Za javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin, skrbi Elektro Celje. Prometno in neprometno signalizacijo ureja Interpunkt prav tako na podlagi koncesijske pogodbe. Na področju zunanjega oglaševanja je sklenjena pogodba o plakatiranju in oglaševanju s podjetjem Premena d.o.o. Za vzdrževanje lokalnih cest je sklenjena pogodba o vzdrževanju lokalnih cest (letno vzdrževanje) in pogodba o vzdrževanju cest – zimsko vzdrževanje (zimska služba) s podjetjem Ceste mostovi Celje. Občina zagotavlja v režijskem obratu oziroma krajevni skupnosti gospodarsko javno službo za urejanje javnih parkirišč, poti, površin za pešce in zelenih površin ter čiščenje javnih površin. Občina ima sklenjeno koncesijsko pogodbo z podjetjem Raj d.o.o., ki skrbi za urejanje pokopališč, pokopališko in pogrebno dejavnost ter dajanje grobnih prostorov v najem. Občina ima pogodbeno urejeno upravljanje tržnic in živilskih sejmov, krasitev trgov in naselij, gospodarjenje z javnimi objekti, komunalno-informacijski sistem, požarno preventivno službo, deratizacijo in dezinfekcijo, emisijski monitoring, kopališko dejavnost, avtobusni promet, odvoz nepravilno parkiranih vozil in taksi službo. Strokovno tehnične, organizacijske in pospeševalne funkcije javnih služb opravlja strokovna služba občine, ki opravlja razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb, koordinira razvoj in pripravlja planske dokumente, vodi postopke, razpisuje in oddaja koncesije, opravlja strokovni nadzor nad izvajalci javnih služb, informira in vzdržuje informacijsko bazo za potrebe gospodarskih javnih služb, določa pogoje in daje soglasja ter dovoljenja za posege v prostor in za priključitev na infrastrukturne objekte. 8 Interni dokumenti Občine Vojnik.

30

Gospodarske javne službe se financirajo z neposrednim zaračunavanjem storitev, s ceno javnih dobrin (komunalna taksa, tarifa...), z lokalnim komunalnim davkom, požarnim davkom in takso, z izdajanjem vrednostnih papirjev, z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, z najemninami, iz prihodkov javnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja, koncesionarja ali osebe zasebnega prava, ki zagotavljajo javno službo, iz proračunskih sredstev občine, iz posojila in iz ostalih sredstev. Za varstvo uporabnikov javnih dobrin je oblikovan svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki ga je imenoval občinski svet in je sestavljen iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin ter šteje pet članov. Svet za varstvo uporabnikov varuje interese uporabnikov in daje strokovnemu organu predloge s področja javnih služb, zastopa interese uporabnikov v zvezi z načrtovanjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do organov občine, zastopa interese uporabnikov v razmerju do izvajalcev storitev, opozarja na pomankljivosti in predlaga izboljšave ter opravlja druge naloge v skladu s svojimi pravili ali drugimi akti o delu in poslovanju. 5.2.4 Participacija občanov9 Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum, svetovalni referendum in ljudska iniciativa. 5.2.4.1 Zbor občanov Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del in ga vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje delovnega predsedstva zbora, ki naj zbor občanov vodi. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

Zbor občanov v občini lahko razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti, o lokalni problematiki, o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov in o spremembah območja občine ter daje mnenje o prej omenjenih zadevah. Pogoj, da zbor občanov lahko razpravlja o zgoraj navedenih zadevah je, da mora biti prisotnih na zboru najmanj 20 % volivcev z območja, za katerega je bil sklican zbor občanov. Sklepi na zboru občanov so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih volivcev. Glasuje se lahko z dvigom rok, lahko pa se opravi tajno glasovanje. Način glasovanja se določi na zboru.

5.2.4.2 Referendum in svetovalni referendum Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu 9 Statut Občine Vojnik.

31

z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini in če tako določa zakon. Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 3 % volivcev območja, za katero se vlaga. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Postopek za izvedbo referenduma se izvede v skladu z zakonom. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. 5.2.5 Informacije javnega značaja Informacije javnega značaja ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Prav tako ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Vsak organ je dolžan redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati (uradno glasilo organa, svetovni splet, ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga.

32

Javnost dela občinske uprave Občine Vojnik se zagotavlja z uradnimi sporočili ter z dajanjem informacij v občinskem glasilu ter v drugih sredstvih javnega obveščanja, z novinarskimi konferencami, z udeležbo na konferencah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s predstavniki sredstev javnega obveščanja oziroma na drug ustrezen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, pojasnila in druge podatke poda župan in tajnica občine, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v občinski upravi. Za javnost dela je odgovoren župan oziroma druga oseba, ki jo le-ta pooblasti (Statut Občine Vojnik). 5.2.6 Organi skupne občinske uprave 5.2.6.1 Skupna občinska uprava10 Medobčinski inšpektorat Občin Zreče, Vitanje, Dobrna in Vojnik je bil ustanovljen v letu 2002. S pričetkom leta 2007 pa so k prvim štirim občinam pristopile še tri nove občine, tako da zdaj Medobčinski inšpektorat deluje na območju sedmih občin in sicer Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Oplotnica, Vitanje, Vojnik in Zreče. Ima status samostojnega skupnega upravnega organa in opravlja naloge izvajanja inšpekcijskega nadzorstva na področjih, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic. Je tudi prekrškovni organ, ki odloča o prekrških na prvi stopnji. V Medobčinskem inšpektoratu je za delovanje na območju Občin Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zreče zaposlena ena komunalno – cestna inšpektorica, za območje Občin Slovenske Konjice, Šentjur in Oplotnica pa 1 komunalno – cestni inšpektor in 1 nadzornik. Najpogosteje Medobčinski inšpektorat vrši nadzor nad odloki občin ustanoviteljic, ki določajo: - nadzor nad občinskimi cestami, - nadzor nad ločenim zbiranjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki, - nadzor nad odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih in padavinskih voda, - nadzor nad spoštovanjem odlokov o plakatiranju, - nadzor nad predpisi, ki urejajo zunanji videz mest, vzdrževanje zelenih površin, objektov in naprav ter okolice zgradb, - nadzor nad vodenjem in pobiranjem turistične takse, - nadzor nad drugimi občinskimi predpisi. Inšpektorat opravlja upravne naloge izvajanje inšpekcijskega nadzorstva na področjih, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic. Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa inšpektorat kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. Inšpektor mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah tajnika občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic. Inšpekcijsko nadzorstvo se izvaja v obliki rednih in izrednih pregledov, kontrolnih inšpekcijskih pregledov v primerih naložene odprave nepravilnosti, koordiniranih akcij z 10 Interno gradivo Medobčinskega inšpektorata.

33

ostalimi inšpektorati in policijo ter pogoste prisotnosti na terenu in preventivnega delovanja s sprotnim opozarjanjem na predpisane obveznosti. Inšpektorat vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic izmed tajnikov občin ustanoviteljic. Predstojnik mora imeti univerzitetno strokovno izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj. Predstojnik predstavlja inšpektorat, organizira opravljanje nalog inšpektorata, skrbi za izdelavo – realizacijo programa dela ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo. Predstojnik inšpektorata, po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic, odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenega v inšpektoratu. O izločitvi zaposlenega v inšpektoratu odloča tajnik občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve zaposlenega o stvari tudi odloči. Sredstva za delo inšpektorata občine ustanoviteljice zagotavljajo v svojih proračunih, in sicer v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Župani občin ustanoviteljic so sklenili sporazum, s katerim so podrobneje določili svoje pravice in obveznosti do inšpektorata, programiranje dela, način poročanja, način financiranja, opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in drugih del za inšpektorat ter druge, za nemoteno delo inšpektorata, pomembne zadeve. Za delo inšpektorata so zagotovile opremo in prostor občine ustanoviteljice, vsaka na svojem sedežu. 5.2.6.2 Svet regije Vizija regionalnega razvoja za naslednje programsko obdobje do leta 2013 je skladen razvoj z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki v vseh slovenskih regijah, kar bo zagotovilo visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja vseh prebivalcev Slovenije. Vizija stremi k trajnostnemu razvoju v najširšem pomenu, ki optimalno izrablja vse regionalne potenciale, pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij (Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko). Po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja naj bi bile država in samoupravne lokalne skupnosti odgovorne za skladni regionalni razvoj. Občina Vojnik se povezuje v Savinjsko regijo, kamor je vključenih še 31 občin.

34

Slika 1: Savinjsko regijo tvori 32 občin

Vir: Regionalna razvojna agencija Celje Temeljni cilj razvoja Savinjske regije je oblikovanje ekonomsko uspešne ter ljudem in okolju prijazne regije. Učinkovito gospodarstvo in blaginja ljudi v regiji pa bosta temeljila na visoko produktivnem, konkurenčnem, modernem, razvojno naravnanem, odprtem in prilagodljivem podjetju in podjetništvu. Razvoj regije se generira ciljno. V ta namen so oblikovani akcijski načrti na dveh ključnih področjih razvoja: gospodarstvu in človeških virih (Regionalna razvojna agencija Celje). 5.3 Organiziranost Občine Vojnik v kriznih situacijah 5.3.1 Opredelitev krizne situacije Krizne situacije so neizbežne. Pomembno je, da se znamo nanje pripraviti in jih izkoristiti za prevetritev razmer v organizaciji, obenem pa dokazati, da je organizacija, kljub krizni situaciji, sposobna ohraniti zaupanje ključnih javnosti in minimizirati morebitno škodo. Pomembno je torej, da znamo s krizno situacijo upravljati (Dialog Company 2008). Požar, izbruh vode, prometna nesreča, zastrupitve delavcev, trajnejši izpad električne energije, razpad trga so samo vrh ledene gore potencialnih kriznih situacij. Prestrukturiranje delov organizacije, različne oblike pritiskov, prezaposlovanje, odpuščanje ali porodniške, vsi ti pojavi imajo nekaj skupnega - organizacijo postavijo v situacijo, ki nujno zahteva tudi izredno odgovorno in zahtevno krizno komuniciranje. V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane (Statut Občine Vojnik). Za komuniciranje v kriznih situacijah je ključno, da je organiziranost občinske uprave dobro postavljena, torej kdo je za kaj odgovoren, kar pa ni dovolj. Vsi zaposleni morajo

35

vedeti, kako ukrepati v tistem prvem najpomembnejšem času, zato je na oglasni deski občinske uprave obešeno navodilo s kontaktnimi osebami. Čimprej je potrebno obvestiti lokalne medije, prav tako sklicati člane civilne zaščite in gasilska društva. 5.3.2 Pravni viri Pri obrambnem načrtu Občine Vojnik so kot najpomembnejši pravni vir uporabili Zakon o obrambi, pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah pa Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Načrti zaščite in reševanja so izdelani v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 5.3.2.1 Zakon o obrambi Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države. Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba, ki skupaj tvorita celoto. Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Vojaško obrambo izvajajo obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska. Izvaja se lahko samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Zaščito in reševanje prebivalstva, živali, premoženja in drugih dobrin v vojnem stanju opravljajo organi, službe, enote in organizacije, ki to dejavnost opravljajo v miru. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Prav tako se lahko izredno stanje razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost in lahko predstavlja tudi nevarnost oboroženega napada ali oborožen napad na državo ali države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje. Vlada je podrobneje predpisala kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti. Kdor se pri opravljanju obrambnih dolžnosti, pri delu ali kako drugače seznani s tajnimi obrambnimi podatki, jih je dolžan varovati v skladu s predpisi, ki urejajo določanje, varovanje in dostop do tajnih podatkov državnih organov in varovanje tajnih obrambnih podatkov. Dolžnost varovanja obrambnih podatkov velja tudi po prenehanju dela ali opravljanja dolžnosti.

36

5.3.2.2 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja. Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč. Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah obsega zlasti prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč, pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem, prvo veterinarsko pomoč, gašenje in reševanje ob požarih, reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov, reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, rekah in jezerih, reševanje ob velikih nesrečah v prometu, ob rudniških nesrečah, reševanje v gorah in jamah, reševanje na vodi in iz vode, varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, varstvo pred snežnimi plazovi, izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi, iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah, reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega nasilja in zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje. V 5. členu je navedeno, da varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti zagotavljajo državljani in drugi prebivalci Republike Slovenije kot posamezniki, prebivalci, prostovoljno organizirani v društva, strokovna združenja ter druge nevladne organizacije, ki opravljajo dejavnost, pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, lokalne skupnosti in država. Civilna zaščita (v nadaljevanju CZ) je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. Operativno-strokovno vodenje CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem. Vodenje izvajajo poveljniki CZ, štabi CZ, poverjeniki za CZ in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč. Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Poveljnik CZ ali vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij. Lahko odredi vstop v stanovanje, uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev, odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo, uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, obvezno sodelovanje državljanov pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje, uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči, uporabo zemljišča za začasno deponiranje

37

ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje in porušitev objekta oziroma posek drevja. Te ukrepe lahko poveljnik CZ ali vodja intervencije odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. 5.3.3 Obrambni načrt Občine Vojnik Obrambni načrt Občine Vojnik je bil nazadnje oblikovan leta 2005 in vsebuje pregled predpisov in drugih normativno pravnih podlag za izdelavo obrambnega načrta, mobilizacijske dokumente in dokumente za opravljanje dejavnosti občine. Za organizacijo in delovno področje občinske uprave za delo v vojni je odgovorna tajnica občine, ki je tudi odgovorna za mirodobne priprave v občinski upravi, s katero se zagotavlja čimbolj nemoten prehod in prilagoditev delovanja občinske uprave in organov občine za delo v vojni. V primeru prenosa določenih nalog in pristojnosti iz ministrstev na občino, tajnica občine organizira delo občinske uprave tako, da se izvajajo tudi prenesene naloge in pristojnosti iz države na občino. Na začetku tega načrta so najprej imenovani vodja priprav civilne obrambe, njegov namestnik in upravitelj obrambnega načrta. Namestnik vodje priprav civilne obrambe ima nalogo, da prevzema in opravlja vse naloge iz pristojnosti vodje priprav civilne obrambe. Naloga upravitelja obrambnega načrta pa je, da organizira izdelavo in dopolnjevanje obrambnega načrta občine, usmerja in usklajuje naloge ter aktivnosti izvajalcev pri izdelavi in dopolnjevanju dokumentov obrambnega načrta, skrbi za hranjenje in ustrezno varovanje načrta ter je neposredno odgovoren vodji priprav civilne obrambe. V tem načrtu niso načrtovane potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti, katere bi država prenesla na občino, ker pristojna ministrstva teh dodatnih nalog niso posredovala. Prav tako dokumenti za materialno in zdravstveno oskrbo občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč v vojnem stanju niso izdelani, ker Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ni posredovala ustreznih usmeritev. Navodilo o načinu in postopkih obveščanja županov občin o izvajanju določenih ukrepov za pripravljenost ter izvajanju mobilizacije je označeno s stopnjo interno in je podano iz Ministrstva za obrambo. Vsebuje način in postopek obveščanja vodje civilne obrambe. Organizacija in način pozivanja izvrševalcev in delavcev občinske uprave se izvaja kot pozivanje po sredstvih zvez (telefon, mobitel) ali kot samopozivanje. Pozivanje izvrševalcev in delavcev občinske uprave po telefonu opravi tisti, ki je prvi prejel obvestilo o izvajanju določenih ukrepov. Samopozivanje izvrševalcev pa se izvaja na način sprotnega obveščanja med prihodom na delovno mesto v občinsko upravo. Samosklic delavcev v občinski upravi se izvaja tako, da delavec na osnovi sheme samosklica fizično pozove naslednjega po shemi (prikazano v prilogi 1).

38

Naloge in postopki od obveščanja izvrševalcev v Občini Vojnik do poročanja pristojnemu ministrstvu: Tabela 1: Opomnik za delo izvrševalcev

Zap št. Naloge in postopki Izvajalec oz.

izvrševalec

Potreben čas za

izvedbo

Priloga dokument

1. Izpostava za obrambo seznani enega od izvrševalcev v občini o izvajanju določenih ukrepov za pripravljenost

Izpostava za obrambo

Dokument o seznanitvi

2.

Oseba, katera je bila seznanjena z izvajanjem določenih ukrepov v občini, obvesti oz. pokliče na delovno mesto še druga dva izvrševalca

Izvrševalec, katerega se je seznanilo

20 min

Seznam izvrševalcev

3.

Po potrebi sklicati določene vodje oddelkov ali sklicati vse, glede na obseg nalog, ki bi izhajale iz izvajanja ukrepov za pripravljenost

Vodja priprav CO11 ali njegov namestnik in upravitelj ON12

20 min

Seznam odgovornih delavcev

4. Seznaniti vodje oddelkov z nalogami, ki izhajajo iz obrambnih dokumentov in nalog iz ukrepov, ki se izvajajo

Vodja priprav CO ali njegov namestnik

15 min

Obrambni načrt občine

5.

V kolikor se izvajajo ukrepi na področju zaščite, reševanja in pomoči, poklicati poveljnika in načelnika OŠCZ13 in jih seznaniti z vsebino ukrepov, s katerimi so bili seznanjeni

Vodja priprav CO ali njegov namestnik in upravitelj ON

30 min

Načrti delovanja zaščite, reševanja in pomoči

6. Glede na potrebe izvajanja nalog, odrediti pozivanje vseh delavcev občinske uprave na delovno mesto

Vodja priprav CO ali njegov namestnik in upravitelj ON

2 uri

Mobilizacijski dokumenti

7.

V kolikor iz ukrepov, s katerimi je seznanjena občina, izhajajo naloge tudi za javna podjetja, zavode in organizacije, katerih ustanovitelj je občina, o tem seznaniti njihove odgovorne osebe

Vodja priprav CO ali njegov namestnik in upravitelj ON

1 ura

Seznami odgovornih oseb

8. V primeru, da država prenese na občino v izvajanje del svoje pristojnosti, se pristopi k izdelavi ustreznih dokumentov

Vodja priprav CO ali njegov namestnik in upravitelj ON

3 ure

9.

V primeru potrebe zahtevati od Uprave za obrambo Celje, za nudenje strokovne pomoči pri dopolnjevanju obrambnega načrta občine

Vodja priprav CO ali njegov namestnik in upravitelj ON

1 ura

11 Civilna obramba. 12 Obrambni načrt. 13 Občinski štab civilne zaščite.

39

10.

Dati županu v podpis uredbo o izvajanju dežurstva v občinski upravi in pristopiti organiziranju dežurstva v skladu z navodilo o izvajanju dežurstva

Upravitelj ON in direktorica občinske uprave

15 min

Odredba in navodilo o izvajanju dežurstva

11.

Zahtevati od odgovornih delavcev občinske uprave in poveljnika OŠCZ, da se o izvedenih nalogah redno pisno poroča

Odgovorni delavci občinske uprave in poveljnik OŠCZ

Na kolegiju vodje priprav CO

12. Opredeliti časovne roke sklica kolegija vodje priprav CO, zaradi poročanja in analize izvedenih nalog

Vodja priprav CO ali njegov namestnik

Čas sklica kolegija

13.

V skladu z zahtevami redno poročati pristojnim ministrstvom o izvedenih nalogah, ki izhajajo iz prenesenih pristojnosti na občino

Vodja priprav CO ali njegov namestnik in upravitelj ON

Opredeljeni čas

V obrambnem načrtu je priložen tudi seznam razporejenih delavcev na delovno dolžnost, kjer je vpisano ime in priimek zaposlenega, enotna matična številka, naslov prebivališča, delovno mesto oziroma dolžnost, na katero je razporejen in katerega dne je bil razporejen. Ta akt je upravitelj obrambnega načrta predložil Upravi za obrambo Celje. Dežurstvo v občinski upravi se uvede zaradi zagotavljanja kontinuiranega opravljanja nalog iz pristojnosti občine v vojni ali drugih izrednih razmerah. Za organizacijo in izvajanje dežurstva v občinski upravi je odgovorna tajnica občine, ki pripravi listo dežurstva in seznani izvajalce dežurstva z nalogami in ukrepi v času izvajanja dežurstva. Lista dežurstva se pripravlja tedensko. Vsaka sprememba na dežurni listi se lahko opravi samo z vednostjo tajnice občine. Delavci, ki so po listi dežurstva določeni za izvajanje dežurstva, morajo biti dosegljivi po telefonu ali na naslovu stalnega prebivališča. Daljšo odsotnost iz kraja bivanja odobri tajnica občine. Dosegljivost delavcev pomeni, da se ga lahko takoj pokliče ob vsakem času, izven delovnega časa, ne glede na kraj nahajanja. Dosegljivost se vodi v knjigi odsotnosti in traja do preklica. Dežurstvo se izvaja med delovnim časom in izven delovnega časa, od začetka uvedbe dežurstva do preklica oziroma od 00.00 ure do 24.00 ure naslednjega dne. Čas trajanja dežurstva določi tajnica občine. Dežurstvo se opravlja v prostorih občinske uprave, v pisarni, ki jo v ta namen določi vodja priprav civilne obrambe. V času dežurstva mora dežurni izvajati osnovne samozaščitne ukrepe notranjega varovanja, voditi evidenco prihodov in odhodov obiskovalcev ter evidentirati namen obiska. V tem času dežurni ne zapušča prostorov. V primeru potrebe izvajanja nujnih nalog, obvesti o tem vodjo priprav civilne obrambe oziroma njegovega namestnika ali upravitelja obrambnih dokumentov. Dežurni mora biti pred prevzemom dolžnosti seznanjen z načinom prejema in prenosa obvestil o izvajanju določenih ukrepov ali drugih nalog na področju civilne obrambe ter zaščite, reševanja in pomoči. Za to je odgovoren upravitelj obrambnih dokumentov.

40

Dežurni je dolžan o posameznih dogodkih in ukrepih, ki so se evidentirali v času njegovega dežurstva, seznaniti dežurnega, kateremu predaja dežurstvo. Dežurni ne sme zadrževati prejetih informacij, ki jih je prejel, temveč mora o tem takoj seznaniti odgovorno osebo občine. V času dežurstva se vodi knjiga dežurstva, v katero se beležijo vsa obvestila in dogodki, ki so se zgodili v času dežurstva, kakor tudi način njihovega reševanja in obveščanja odgovornih oseb. Vpisuje se tudi predaja in prevzem dežurstva, pri čemer se vpiše datum in čas predaje dežurstva in podpis obeh dežurnih. Med izvajanjem dežurstva izven delovnega časa nimajo vstopa v poslovne prostore občinske uprave neznane osebe, razen delavcev občinske uprave, ki pa se morajo identificirati in navesti razlog prihoda. Njihov prihod in namen se evidentira v knjigo dežurstva. V primeru potrebe intervencije organov za notranje zadeve oziroma Policijske postaje Celje, se pokliče na telefon št. 5482-110. V primeru vojne javna podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih ustanovitelj je občina, opravljajo iste naloge kot v mirodobnem času. 5.3.4 Zaščita in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah V primerih zaščite in reševanja v Občini Vojnik najpogosteje sodelujejo prostovoljna gasilska društva (v nadaljevanju: PGD), ki jih na območju občine naštejemo pet: Vojnik, Lemberg, Nova Cerkev, Socka ter Frankolovo in so hkrati skupaj z PGD iz sosednje občine Dobrna članice Gasilske zveze Vojnik-Dobrna (v nadaljevanju GZ Vojnik-Dobrna). V sistemu zaščite in reševanja poleg javne gasilske službe (v nadaljevanju JGS) sodelujejo Zdravstvena reševalna služba Celje in Zdravstveni dom Vojnik, Elektro Celje, Cestno podjetje Celje, Veterinarska postaja Celje, nevladne organizacije, ostala društva v občini, Rdeči križ, Karitas in policija. Smernice, ki se jih drži tudi Občina Vojnik, so predpisane z zakoni, pravilniki in navodili, kako ravnati v času elementarnih nesreč. Člani civilne zaščite so organizirani po posameznih sklopih in se za te namene tudi vsako leto izobražujejo na posebnih seminarjih. Prav tako so s svojimi nalogami seznanjeni odgovorni sodelavci ter PGD v občini. Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči. Načrt zaščite in reševanja je na podlagi ocene ogroženosti in spoznanj stroke razdelana zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob določeni naravni ali drugi nesreči. Za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ima Občina Vojnik pripravljene naslednje načrte zaščite in reševanja: - ob eksplozijah in porušitvah objektov - ob jedrskih nesrečah

41

- ob nesrečah z nevarnimi snovmi - ob potresih - ob požarih - ob zemeljskih plazovih - ob poplavah. Občina Vojnik je v sodelovanju s strokovnim sodelavcem za zaščito in reševanje najprej za vsako vrsto nesreče, ki jo predvideva na svojem območju, pripravila ocene ogroženosti, kjer so opredeljeni viri, možni vzroki in verjetnost nastanka nesreč, možne posledice in predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter ublažitev in odpravo posledic nesreče. Nekateri načrti (ob eksplozijah in porušitvah objektov, ob jedrski nesreči, ob potresih in ob poplavah) morajo biti usklajeni s temeljnim načrtom zaščite in reševanja države in regije. So narejeni po navodilih države, ki jih tudi pregleda in potrdi. Ostali načrti pa so narejeni zaradi ugotovitve ogroženosti za posamezno vrsto nesreče na območju občine in so se pristojni na Občini Vojnik sami odločili, da jih naredijo. Vsak načrt vsebuje naslednje sestavine: - značilnosti nesreče, kjer so opredeljeni vzroki nastanka nesreče, možni obseg nesreč in ogroženosti prebivalstva ter verjetnost nastanka verižnih nesreč in motenj; - obseg načrtovanja; - koncept zaščite, reševanja in pomoči, kjer sta opredeljeni temeljni ravni načrtovanja in načela zaščite, reševanja in pomoči (priloga 2); - sile in sredstva ter razpoložljivi viri, kjer so opredeljeni organi in organizacije, ki sodelujejo pri izvedbi nalog zaščite, reševanja in pomoči, materialno tehnična sredstva za izvajanje načrta ter predvidena finančna sredstva; - opazovanje, obveščanje in alarmiranje, kjer je opisano opazovanje nevarnosti, obveščanje pristojnih organov, alarmiranje in obveščanje javnosti; - aktiviranje sil in sredstev, kjer je določeno aktiviranje organov vodenja ter naloge izvajalcev; - upravljanje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči; - ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči, kjer so opredeljene naloge in izvajalci teh ukrepov; - osebna in vzajemna zaščita, kjer so podani napotki občanom (priloga 3 in 4). K vsakemu načrtu so priložene tudi priloge, kjer so seznami in imeniki odgovornih oseb občine, imeniki za poklic gasilskih društev, pogodbenih izvajalcev itd. Načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah so bili objavljeni javno preko lokalnega časopisa Ogledalo ter predstavljeni v okviru javne konference. Prav tako pa so objavljeni na spletni strani občine. Po odpravi posledic nesreče OŠCZ pripravi končna poročila in izdela analize dogodkov, ki so osnova za ažuriranje načrtov zščite in reševanja in obnovo pripravljenosti sistema zaščite, reševanja in pomoči.

42

5.3.4.1 Načrt zaščite in reševanja ob eksplozijah in porušitvah objektov14 Načrt se aktivira po prejetem obvestilu o nesreči ali po prejetem zahtevku za pomoč preko Regijskega Centra za Obveščanje (v nadaljevanju ReCO). Pri izvedbi nalog zaščite, reševanja in pomoči sodelujejo gasilska društva, OŠCZ, poverjeniki, tehnično reševalne enote in pogodbeni izvajalci nalog za tehnično reševanje, začasno nastanitev in prehrano ter transport. V načrtu so eksplozije in porušitve v smislu zaščite, reševanja in pomoči razdeljene na majhne do srednje velike ter zelo velike in katastrofalne (potres, zelo velike industrijske nesreče, vojna ipd.). Prva vrsta tovrstnih nesreč so tiste, ki jih v glavnem obvladujejo redne in dežurne intervencijske službe, po potrebi le z manjšo dodatno pomočjo vodstvenih struktur sistema zaščite, reševanja in pomoči. Druga vrsta tehničnih nesreč so tiste, pri katerih se takoj aktivirajo vse strukture zaščite, reševanja in pomoči in ki jih hierarhično vodi in koordinira poveljnik CZ Občine Vojnik (v nadaljevanju poveljnik CZ). Pri majhnih nesrečah vse aktivnosti vodi vodja intervencije PGD. Če potrebuje dodatno pomoč v silah in sredstvih, jo zagotavljajo poveljnik CZ in/ali poveljnik GZ Vojnik- Dobrna. Če obstaja potreba po evakuaciji prebivalstva iz prizadetega ali ogroženega objekta ali območja, vodja gasilske intervencije organizira umik prizadetega prebivalstva iz objektov in območja in preko ReCO zahteva pomoč OŠCZ za izvedbo evakuacije. Potrebo po požarni straži in drugih oblikah varovanja premoženja oceni vodja gasilske intervencije. Požarno stražo izvajajo krajevno pristojna PGD, druge oblike varovanja premoženja pa zagotovi poveljnik CZ preko pooblaščenih izvajalcev. Za obveščanje javnosti je zadolžen vodja intervencije PGD. Z intervencijsko sanacijo se zagotovijo vsi tisti tehnični, varnostni in zaščitni ukrepi, ki jih je mogoče izvesti brez posebnih finančnih sredstev ter po izvedbi katerih bo ponovno mogoč promet, druge pristojne službe pa bodo lahko varno in nemoteno izvajale trajno sanacijo. Če gre za večjo, veliko ali katastrofalno nesrečo ali neobvladljive razmere, če so potrebne še dodatne gasilske sile in sredstva, če je potrebna gradbena in druga mehanizacija ter dodatna tehnična oprema oziroma druge sile in sredstva, in če vodja gasilske intervencije oceni, da lahko OŠCZ podpre delovanje JGS pri koordiniranju aktivnosti različnih služb, logistike, odnosih z javnostjo ali kako drugače, potem obvesti ReCO, ki o tem obvesti odgovorno osebo Občine Vojnik (v nadaljevanju odgovorno osebo). Po seznamu so to župan, poveljnik CZ, tajnica občine ali nekateri zaposleni v občinski upravi. Pri informiranju ogroženim prebivalcem je potrebno redno posredovati zlasti informacije o razmerah na prizadetem območju, o nevarnostih za človeka, premoženje in okolje, o tem, kaj se dogaja s poškodovanimi, o tem kako dolgo bo trajal težaven položaj, kakšno pomoč lahko pričakujejo in kdaj bo prispela, kako naj izvajajo osebno in vzajemno zaščito, kako naj sodelujejo z lokalnimi oblastmi pri odpravljanju posledic, kje lahko dobijo dodatne informacije in o drugem. Tekoče obveščanje javnosti izvajajo medijske hiše Radio Celje, Radio Fantasy in TV Celje. Navodila, opozorila in obvestila, pomembna za javnost, odgovorni posredujejo medijem, ki so dolžni, po potrebi, prednostno obveščati javnost o zadevah s področja zaščite in reševanja. 14 Povzeto po internem gradivu Občine Vojnik.

43

V tem načrtu so opredeljeni tako zaščitni ukrepi kot tudi ukrepi reševanja in pomoči. Med splošne zaščitne ukrepe, ki se izvajajo, štejemo zavarovanje lokacije ali območja ter urejanje prometa in zavarovanje infrastrukturnih naprav in napeljav. Poleg splošnih pa se izvajajo tudi specifični zaščitni ukrepi, ki se ob eksplozijah izvajajo kot posebni preventivni tehnični ukrepi, nastanitev in oskrba ter pregled in ocena stanja objektov in naprav. Ob porušitvah objektov pa se skrbi za nastanitev in oskrbo, zagotavljanje hrane, pitne vode, zdravil, oblek, obutve in podobno, zagotavljanje dodatne zaščitne in reševalne opreme ter specialne opreme, tehnično in fizično varovanje premoženja ter pregled in ocena stanja objektov in naprav. Med splošne ukrepe reševanja in pomoči štejemo gašenje in tehnično reševanje, nujno medicinsko pomoč, posebne tehnične ukrepe za reševanje in pomoč, identifikacijo in oskrbo mrtvih, odstranjevanje in pokope kadavrov, intervencijsko sanacijo in odpravo drugih posledic nesreč. Ob porušitvah objektov med specifične ukrepe štejemo iskanje in reševanje zasutih ljudi, reševanje premoženja, intervencijsko odstranjevanje ruševin, organizacijo informacijskega centra, psihološko pomoč ter duhovno pomoč verskih skupnosti.

5.3.4.2 Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči V načrtu je najprej opredeljeno, da območje občine lahko prizadanejo nesreče v Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljevanju NEK) in v jedrskih elektrarnah v tujini, ki so znotraj 1000 km območja oddaljenosti od Slovenije. Zaščitni ukrepi se izvajajo na podlagi meritev ob jedrski nesreči v NEK ali v tujini. Na območju občine se načrtujejo predvsem prehrambeni ukrepi. V primeru jedrske nesreče v tujini, ki bi ogrozila tudi Slovenijo in območje občine se izvajajo ustrezni ukrepi, ki so predvideni za območje splošne pripravljenosti ter drugi ukrepi iz pristojnosti posameznih ministrstev. V primeru nesreče v NEK, ko je razglašena splošna nevarnost, OŠCZ zagotovi popolno aktiviranje občinskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v manj kot 24-tih urah oziroma v rokih, ki jih opredeljuje temeljni načrt ter zagotavlja v sodelovanju z ReCO Celje pravočasno in objektivno obveščanje prebivalcev na ogroženem območju o razsežnostih nesreče, njenih posledicah, o ukrepanju za zmanjševanje in odpravo posledic ter o ravnanju ob nesreči. Ob večji nesreči, ko razpoložljive sile in sredstva Občine Vojnik ne zadoščajo za uspešno izvajanje načrtovanih ukrepov in nalog, poveljnik CZ zaprosi za pomoč poveljnika CZ Zahodnoštajerske regije. Ker je Občina Vojnik predvidena za sprejem in oskrbo ogroženih prebivalcev iz Posavske regije, se načrt aktivira ob razglašeni objektni nevarnosti. Po sprejetem obvestilu o objektni nevarnosti zaradi jedrske nesreče v NEK ali jedrski nesreči v tujini z čezmejnimi vplivi, poteka obveščanje tako, da odgovorna oseba, ki je ReCO Celje prva dosegljiva, po prejemu obvestila o jedrski nesreči v NEK ali v tujini takoj izvede medsebojno obveščanje vseh odgovornih oseb. Obvestilo se posreduje po razpoložljivih sredstvih zvez (mobitel, telefon,…).

44

Alarmiranje javnosti za neposredno nevarnost se izvaja preko siren, kjer je vključeno območje celotne občine. Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz občinske pristojnosti, je odgovoren poveljnik CZ in župan, ki s tem namenom skrbi za pripravo sporočil za javnost, seznanjanje prebivalcev z usmeritvami in napotki glede samozaščitnega ravnanja in drugimi usmeritvami za izvajanje osebne in vzajemne zaščite, navezuje stike z redakcijami medijev in novinarji ter skrbi, da imajo na razpolago informativna in druga gradiva in da so jim dostopni informacijski viri ter spremlja poročanje medijev. Informacije za prebivalstvo vsebujejo predvsem podatke o smeri gibanja radioaktivnega oblaka, o navedbi kontaminiranih ali neposredno ogroženih območij in naselij, o trenutnem stanju v elektrarni (razvoj dogodkov), o vplivih nesreče na prebivalstvo in okolje, kakšno pomoč lahko pričakujejo, ukrepih za omilitev nesreče, kako naj izvajajo osebno in vzajemno zaščito, kako naj sodelujejo pri izvajanju zaščitnih ukrepov ter objavo telefonske številke svetovalne službe, kjer lahko dobijo dodatne informacije. Pozivanje pripadnikov CZ in drugih občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč izvaja služba za administrativna dela in informacijsko podporo. Dejavnosti zaščite in reševanja na območju občine ob jedrski nesreči operativno vodi poveljnik CZ s pomočjo OŠCZ. Poveljnik CZ občine določi vodjo intervencije za vodenje intervencij na posameznem področju za zaščito in reševanje. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka po telefaksu, radijskih zvezah (ZARE ali ZARE +), javnih telefonskih zvezah (analogne ali digitalne), preko brezžičnih telefonov (GSM) in internetu. 5.3.4.3 Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi Načrt se aktivira takoj po prejetem obvestilu o nesreči z nevarno snovjo ali ob radiološki, kemični ali biološki kontaminaciji kjerkoli na območju občine. Pri izvedbi nalog zaščite, reševanja in pomoči sodelujejo gasilska društva, CZ in podjetja, ki skladiščijo, transportirajo ali uporabljajo nevarne snovi. Opazovanje nevarnosti izvajajo državne enote in službe, ki jih vodja intervencije ali poveljnik CZ zahtevata preko ReCO. Začetno alarmiranje JGS izvede ReCO po lastni presoji takoj po prejetem obvestilu o nesreči in sicer le takrat, ko je nesreča zelo velika in zahteva takojšnje posredovanje vseh razpoložljivih sil ali ko je ogroženo zdravje ljudi, živali in rastlinstva. O naknadnem splošnem javnem alarmiranju odloča poveljnik matičnega PGD ali poveljnik CZ v dogovoru z vodjo gasilske intervencije, ki ukaz posreduje na ReCO. Načini aktiviranja se izvajajo preko pozivnikov (ZARE, Nokia), telefonov (žični, GSM) ali javnega alarmiranja.

45

Kot zaščitni ukrep pri nesrečah z nevarnimi snovmi se izvaja fizično, tehnično, prometno in zunanje zavarovanje lokacije nesreče, kemična zaščita (presoja ogroženosti, jemanje vzorcev, odrejanje zaščitnih in sanacijskih ukrepov, terenske in nujne laboratorijske kemijske preiskave in analize), umik in evakuacija zaposlenih in občanov, zaščita virov pitne vode in vodotokov (čiščenje kanalizacije, izklop vodovoda in vzdrževanje sistema oskrbe s pitno vodo na podlagi ocene situacije in zapiranje jaškov in dostopov do potencialno ogroženih območij) ter posebni preventivni tehnični ukrepi (vstop v stanovanje in odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo). Pri ukrepih za reševanje in pomoč z nevarnimi snovmi se predvideva ukrepanje v skladu s pravili stroke in ravnanjem ob nesrečah z nevarnimi snovmi, prečrpavanje nevarnih snovi, izvajanje prve pomoči prizadetim na območju nesreče, prevoz ranjenih in poškodovanih do bolnice, urejanje in organizacija prometa, obveščanje o prometnem režimu, transport na začasno skladiščenje in intervencijsko sanacijo in odpravo drugih posledic nesreč. Operativne načrte varstva pred nesrečami z nevarnimi snovmi naj bi izdelala podjetja, zavodi in organizacije, ki transportirajo, skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi na podlagi zakonodaje s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva pred požari, varstva pri delu in drugih področij. Prav tako naj bi JGS Občine izdelala operativne načrte za izvajanje nalog JGS ob nesrečah z nevarnimi snovmi. 5.3.4.4 Načrt zaščite in reševanja ob potresu

V načrtu je zapisano, da se 98.24 % območja Občine Vojnik (7.969 prebivalcev) nahaja na območju VII. stopnje, 1.76 % območja (143 prebivalcev) pa v VIII. stopnji po Evropski potresni lestvici. Opazovanje potresne aktivnosti ni v občinski pristojnosti, zato na območju občine ni potresnih opazovalnic. Na območju celotne države Agencija RS za okolje - Urad za seizmologijo stalno spremlja in proučuje potresne aktivnosti. Na podlagi obvestil s terena ReCO o močnejšem potresu obvesti poveljnika CZ oziroma njegovega namestnika in župana oziroma drugo odgovorno osebo po seznamu odgovornih oseb. Ob potresu se objavi posebno telefonsko številko, na kateri lahko državljani dobijo vse informacije o potresu, napotke kako naj ravnajo in sporočajo posledice nesreče. Načrt zaščite in reševanja ob potresu se aktivira, ko pride do močnejšega potresa, to je potres VII. stopnje ali več po Evropski potresni lestvici oziroma, ko je zaznati poškodbe pri ljudeh in na objektih ter nastanejo razmere, ko redne službe in dejavnosti ne morejo zaradi obsega nesreče odpravljati posledic. Odločitev o uporabi načrta zaščite in reševanja ob potresu sprejme poveljnik CZ. Če lokalni viri na prizadetem območju občine ne zadoščajo za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, poveljnik CZ postopno, glede na posledice in potrebe, zaprosi za pomoč (regijske) državne sile in sredstva, ki so na voljo. Pri izvedbi nalog sodelujejo župan in občinska uprava, organi CZ, enote in službe CZ, občinski pogodbeni izvajalci, javne službe za zaščito, reševanje in pomoč, enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij.

46

Za sprotno informiranje organov v Občini Vojnik in drugih izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o stanju in razmerah na prizadetem območju, sprejetih ukrepih in poteku izvajanja zaščite in reševanja ter odpravljanja posledic potresa, skrbi poveljnik CZ ob pomoči ostalih sodelavcev Občine Vojnik. V dogovoru z županom posreduje v ReCO podatke o prvih posledicah potresa na telefonsko številko 112. Prav tako poveljnik CZ pripravlja in objavlja informacije za obveščanje javnosti preko lokalnih medijev, kamor pošlje pisno informacijo po faksu. Obveščanje prebivalcev na prizadetem območju se izvaja preko sredstev javnega obveščanja, predvsem preko Radia Celje in Radia Fantasy ter preko posebne telefonske številke. Za posredovanje informacij in obveščanje prebivalcev sta odgovorna župan in poveljnik OŠCZ. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč, vzpostavijo čim bolj neposreden stik in redno komuniciranje s prebivalci, da bi dosegli ustrezno zaupanje in odzivanje na njihove odločitve. Poveljnik CZ skrbi, da se prebivalcem razdelijo napotki za ravnanje po potresu preko krajevnih skupnosti in pošte. Pozivanje – aktiviranje pripadnikov CZ in občinskih pogodbenih izvajalcev izvaja OŠCZ s svojo službo za podporo. JGS se aktivira preko ReCO na zahtevo poveljnika CZ. Aktiviranje se izvaja preko pozivnikov (ZARE, Nokia) in telefonov (žični, GSM). Intervencijo vodi vodja intervencije, ki je praviloma vodja gasilske intervencije. Ko se aktivira CZ, mora delovanje vseh enot, služb in operativnih sestavov za zaščito in reševanje biti v skladu z usmeritvami poveljnika CZ oziroma vodje intervencije. Operativno vodenje je v rokah poveljnika CZ in štaba CZ, vodij intervencij ter vodij reševalnih enot. Poveljnik CZ ob nesreči določi vodjo intervencije za izvajanje posameznega ukrepa zaščite in reševanje ter naloge. Vodja intervencije vodi in koordinira potek intervencije in je za svoje in delo enote odgovoren poveljniku CZ, kateremu redno poroča o poteku intervencije. V primeru, da občina ne razpolaga z ustreznimi silami, poveljnik CZ, skladno z načelom postopnosti, zaprosi za pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč poveljnika CZ za Zahodnoštajersko, ta pa, glede na potrebe, poveljnika CZ RS. Pri prenosu podatkov in komuniciranju se lahko uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omrežjih. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka po telefaksu, elektronski pošti, radijskih zvezah (ZARE) in internetu. Vrtec Vojnik, Osnovne šole Frankolovo in Vojnik ter Podružnica Nova cerkev, Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Špesov dom (dom upokojencev), ki se nahajajo na območju VII. stopnje potresne ogroženosti, naj bi izdelali elaborat za evakuacijo iz objekta, v katerem razdelajo tudi ukrep začasne nadomestne namestitve in osnovne oskrbe učencev in varovancev.

47

5.3.4.5 Načrt zaščite in reševanja ob požarih Načrt se aktivira po prejetem obvestilu o požaru in ob razglašeni požarni ogroženosti naravnega okolja. Za operativno izvedbo nalog JGS se uporabljajo operativni gasilski načrti izvajalcev. V skladu z načelom preventive je vsakdo dolžan spremljati razmere in o dogodku obvestiti ReCO. O obveščanju odgovornih oseb odloča poveljnik GZ Vojnik-Dobrna, razen v primerih, ko vodja intervencije potrebuje dodatno pomoč drugih sestavov zaščite in reševanja. V ta namen takoj, preko ReCO, obvesti odgovorne osebe Občine Vojnik. Javno alarmiranje se izvede za aktiviranje JGS in z namenom opozarjanja in obveščanja prebivalstva na nevarnost požarov, predvsem v naravnem okolju. Za obveščanje javnosti je odgovoren vodja intervencije. Na območju celotne občine se alarmiranje JGS izvaja v skladu z alarmnim načrtom GZ Vojnik – Dobrna oziroma alarmnimi načrti PGD. Za alarmiranje je odgovoren vodja operativne gasilske enote – vodja intervencije PGD, ki je bil obveščen ali aktiviran na intervencijo. V ta namen oceni potrebo po alarmiranju in posreduje ukaz za alarmiranje na ReCO Celje. Slednji izbere ustrezni znak za alarmiranje in proži sirene v lokalnem sistemu alarmiranja. Vodja intervencije lahko alarmiranje izvede tudi samostojno, to je ročno. V tem primeru o dogodku obvesti ReCO Celje. Pri izvedbi nalog zaščite, reševanja in pomoči sodelujejo gasilci in druge sile sistema zaščite in reševanja. ReCO Celje proži sirene v lokalnem sistemu javnega alarmiranja, obvešča odgovorne osebe Občine Vojnik, posreduje informacije javnosti in medijem o vzrokih alarmiranja in evidentira aktiviranje in izvoz intervencijskih ekip. JGS mora v primeru požara čimhitreje organizirati izvoz in gasilsko intervencijo ter izvajati zaščito, reševanje in pomoč. Vodje enot pa takoj javijo v ReCO podatke o interveniranju (vodja enote, čas, sile in sredstva). Aktiviranje JGS se izvede iz ReCO istočasno po pozivnikih ZARE in z javnim alarmiranjem matičnega PGD. ReCO izvede aktiviranje JGS takoj po prejetem obvestilu o požaru. Med zaščitne ukrepe za požare v objektih štejemo zbiranje podatkov o velikosti in obsegu požara, obveščanje organov in organizacij, ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč, alarmiranje, fizično in tehnično zavarovanje lokacije ali območja požara ter preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam in sredstvom, zavarovanje infrastrukturnih naprav in napeljav, preprečitev izteka ali razsutja nevarnih snovi ter kontaminacije ozračja z nevarnimi snovmi v objektih ali na območju požara, prečrpavanje ali prelaganje nevarnih snovi v objektih ali na območjih požara in odstranitev nevarnih snovi v objektih ali na območjih požara, umik prizadetega in ogroženega prebivalstva na varno lokacijo po določitvi vodje intervencije, evakuacija, nastanitev in oskrba, urejanje prometa in požarna straža. Med ukrepe za reševanje in pomoč štejemo gašenje požarov, reševanje ljudi in živali iz objektov in območij, prvo medicinsko pomoč poškodovanim osebam in veterinarsko pomoč živalim, reševanje vrednejših predmetov in premoženja iz objektov ali območja požara in umik premoženja na varno lokacijo, odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo, uporaba tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči, vstop v

48

stanovanje in porušitve objekta, oskrba gasilske reševalne službe z gorivom in oskrba gasilcev s prehrano, varovanje objektov in območja nesreče pred razširitvijo požara, pred možnostmi eksplozij in drugih verižnih nesreč, zagotavljanje gradbene mehanizacije in tehnične opreme za izvedbo operativnih reševalnih nalog ter urejanje prometa. Požarne in druge operativne načrte varstva pred požari bi naj izdelala podjetja, zavodi in organizacije na podlagi zakonodaje s področja varstva pred požari, varstva pri delu in drugih področij. 5.3.4.6 Načrt zaščite in reševanja ob zemeljskih plazovih Načrt se aktivira po odločitvi poveljnika CZ, vodje intervencije oziroma takrat, ko pride do aktiviranja sistema zaščite, reševanja in pomoči. Pri izvedbi nalog zaščite, reševanja in pomoči sodelujejo gasilci, CZ, pogodbeni izvajalci za tehnično reševanje, začasno nastanitev in prehrano.

Pri počasnih plazovih se organizira dežurna služba za spremljanje aktivnosti plazu ali zagotovi tehnični sistem nadzora in alarmiranja. O tem odloča poveljnik CZ. Dežurno službo organizira JGS v dogovoru s poveljnikom CZ. Matična PGD po opravljenem prvem ogledu in oceni situacije svoje ugotovitve posreduje ReCO, ki obvesti odgovorne osebe. Te opravijo ogled in oceno situacije, se posvetujejo z vodjo intervencije matičnega PGD in pridobijo druge potrebne informacije glede na časovni potek plazu in ogroženost objektov ter odločajo o nadaljnem obveščanju pristojnih. O alarmiranju odloča poveljnik CZ v sodelovanju z matičnim PGD, ki ukaz za alarmiranje prenese na ReCO. V primeru alarmiranja se uporabi najbližja sirena na območju sproženega zemeljskega plazu lokalnega sistema javnega alarmiranja. Izjemoma, ob nenadni sprožitvi hitrega plazu, lahko ReCO Celje takoj po prejetem obvestilu sproži alarmne sirene na ogroženem območju z znakom na nevarnost in o tem obvesti odgovorno osebo. Tekoče obveščanje javnosti izvajajo medijske hiše Radio Celje, Radio Fantasy in TV Celje. Navodila, opozorila in obvestila, pomembna za javnost, poveljnik CZ posreduje medijem. O nadaljnjem aktiviranju organov vodenja odloča poveljnik matičnega PGD, ki ga je ReCO prvega obvestil o zdrsu zemeljskega plazu. O aktiviranju sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč odloča poveljnik CZ v dogovoru z vodstvom JGS. Aktiviranje se izvede preko telefonov (žični, GSM) ali pozivnikov (ZARE - Nokia). V primeru potrebe po evakuaciji prebivalstva iz prizadetega ali ogroženega objekta ali območja, če gre za večjo nesrečo, kjer so potrebne gradbena in druga mehanizacija, dodatne sile in sredstva ter dodatna tehnična oprema in če to zahteva poveljnik PGD, potem ReCO obvesti odgovorno osebo.

49

Poveljnik CZ oziroma OŠCZ (po posvetu z vodjo enote PGD, geologom in drugimi strokovnjaki) organizira in zagotovi izvedbo nalog zaščite, pomoči in reševanja. Obenem, če je potrebno posebej določi (v dogovoru z vodstvom PGD) vodjo splošno reševalne intervencije, ki sprejme, organizira in vodi reševalno akcijo vseh sestavov, ki so bili aktivirani, na lokaciji, kjer je določen za vodjo intervencije. Med zaščitne ukrepe se predvideva opazovanje oziroma priprava opozoril in navodil, zbiranje podatkov o velikosti in obsegu nesreče, obveščanje organov in organizacij, ki vodijo in izvajajo zaščito, pomoč in reševanje, obveščanje javnosti in alarmiranje, fizično in tehnično zavarovanje objekta, lokacije ali območja nesreče ter preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam in sredstvom, zavarovanje infrastrukturnih naprav in napeljav, umik prizadetega in ogroženega prebivalstva na varno lokacijo (ki jo določi vodja intervencije), evakuacija, nastanitev in oskrba, sprotni odvoz zemlje in plazu, urejanje prometa in spremljanje dinamike plazenja (uvedba dežurne službe za spremljanje dinamike plazu, spremljanje hitrosti premikov, smeri in obsega gibanja plazu). Ukrepi za reševanje in pomoč so iskanje zasutih ljudi, prva pomoč poškodovanim, reševanje premoženja, odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo, uporaba tujega zemljišča in porušitve objekta in posek drevja, urejanje prometa in sanacija ter odprava drugih posledic nesreč (zagotavljanje dodatne gradbene in druge mehanizacije za izvedbo nalog zaščite in reševanja, aktiviranje komisije za ugotavljanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč in logistika). 5.3.4.7 Načrt zaščite in reševanja ob poplavah

Koncept odziva ob poplavah temelji na posledicah, ki jih povzroči poplava na ljudeh, v naravi in na objektih. Opozorila pred poplavami na območju občine posreduje ReCO. V načrtu so opredeljene štiri različne vrste poplav: - naraščanje vodotokov, kjer poteka stalno spremljanje razmer (ReCO redno spremlja in dokumentira stanje vodostajev, od Oddelka za hidrološko prognozo preko Centra za obveščanje Republike Slovenije dobi podatke o rekah, ki presežejo pogojne vodostaje, kakor tudi od občanov, ki živijo ob vodotokih), - poplave, kjer je že stanje pripravljenosti za ukrepanje (ko je pogojni vodostaj presežen in še narašča, se vzpostavi stanje pripravljenosti za ukrepanje. Izvaja se obveščanje javnosti in prebivalstva, alarmiranje prizadetih prebivalcev, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, določitev zaščitnih in drugih ukrepov, zbiranje informacij in posredovanje podatkov, izvajanje nalog in ukrepov zaščite, reševanja in pomoči, informiranje javnosti, ocenjevanje škode, spremljanje stanja in zaključek aktivnosti), - hipne ali nenadne poplave (predvideva se, da bo prihajalo predvsem na področju struge reke Hudinje in lokalnega potoka Tesnica. Izvaja se obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, na osnovi ocene situacije poveljnik CZ občine določi zaščitne ukrepe), - katastrofalne poplave (izvaja se alarmiranje, obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktiviranje sil za ZRiP, na osnovi napovedi poteka nesreče in ocene situacije poveljnik CZ občine določi zaščitne ukrepe in naloge - prikazano v prilogi 6). V mreži vodomerskih postaj v Zahodno Štajerski regiji na območju občine, na reki Hudinji, ni ustreznega merilnega mesta. Vremenska napoved je osnovni pokazatelj, ki napoveduje možnosti poplav. Zato je opazovanje nevarnosti poplav vezano na obvestila

50

občanov in gasilcev, ki živijo ob strugah vodotokov. Ti posredujejo sporočilo o nevarnosti poplav ali o poplavah na ReCO in odgovornim osebam Občine Vojnik. Sporočilo se posreduje praviloma po telefonskih zvezah. Z vsebino sporočila se seznanijo poveljnik CZ, JGS in lokalna občila. Ta načrt se aktivira, ko pride do poplave oziroma ob nevarnosti poplave. Odločitev o tem sprejme poveljnik CZ, ob nenadnih poplavah pa tudi gasilski poveljnik Občine Vojnik (v nadaljevanju gasilski poveljnik). Pri izvedbi nalog iz občinske pristojnosti sodelujejo župan, občinska uprava, organi CZ, enote in službe CZ, občinski pogodbeni izvajalci, javne službe za zaščito, reševanje in pomoč, enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij. V kolikor je obvestilo o nevarnosti poplav posredoval ReCO, so obveščene vse odgovorne osebe v Občini Vojnik. Na podlagi ocene stanja poveljnik CZ ali gasilski poveljnik obvesti o nevarnosti poplav tudi ostale izvajalce ukrepov. V kolikor nevarnost poplav ugotovijo prebivalci ali PGD, ki spremljajo vodostaje in to sporočilo posredujejo gasilskemu poveljstvu ali v stavbo Občine Vojnik, so le-ti o tem dolžni takoj obvestiti tudi ReCO na telefonsko številko 112 (prikazano v prilogi 7). V primeru nevarnosti poplav in ob sami poplavi se uvede dežurstvo na kritičnih mestih vodotoka. Dežurstvo izvaja teritorialno pristojno gasilsko društvo, ki posreduje podatke odgovornim osebam, ReCO (na 112) in gasilskemu poveljstvu. Ob nevarnosti poplav, kjer so lahko ogrožena življenja ljudi oziroma je potrebno začeti z izvajanjem določenih zaščitnih ukrepov, se prebivalstvo opozori na bližajočo se nevarnost s sirenami z alarmnim znakom za preplah. Takoj po alarmiranju pristojni Občine Vojnik posreduje obvestilo v ReCO in po lokalnem radiu o vrsti nevarnosti in napotke za osebno in vzajemno zaščito z napotki za izvajanje zaščitnih ukrepov. Odločitev o alarmiranju sprejme poveljnik CZ ali gasilski poveljnik, ki zahtevo za sproženje siren posreduje na ReCO. Javno alarmiranje na območju občine lahko izvajajo neposredno tudi posamezna PGD s tem, da v ReCO posredujejo obvestilo o proženju siren ter pojasnilo o vzrokih za proženje. Za obveščanje prebivalcev o stanju na prizadetem območju je pristojna Občina Vojnik. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo vzpostaviti s prizadetim prebivalstvom na poplavljenem območju čim boljše sodelovanje in si pridobiti njihovo zaupanje. Informacije o razmerah na prizadetem območju občine posreduje preko javnih medijev. Za obveščanje širše javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz občinske pristojnosti sta odgovorna župan in poveljnik CZ, v skladu s svojimi pristojnostmi. Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka v občilih, ki so dolžna na zahtevo državnih organov, javnih podjetij in zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti države. V takih primerih se sporočilo najprej pošlje za takojšnjo objavo Radiu Celje in Radiu Fantasy. Poveljnika CZ aktivira ReCO ali gasilski poveljnik ali župan. Po obvestilu in prvih

51

poročilih ter glede na posledice poplave poveljnik CZ najprej aktivira OŠCZ, ki je pristojen za operativno in strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči, oziroma podpira vodenje. Župan neposredno aktivira uslužbence Občine Vojnik po lastni presoji, pripadnike službe za podporo - ekipo za administrativna dela in informacijsko podporo ter občinsko komisijo za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Poveljnik CZ s pomočjo sistema samosklica aktivira člane OŠCZ. Gasilski poveljnik preko ReCO ali telefonskih zvez aktivira poveljnike PGD. Po prejemu obvestila o nevarnosti nastanka poplav na območju občine poveljnik CZ v sodelovanju z gasilskim poveljnikom prouči situacijo in na podlagi stanja in napovedi za naprej (višina vodostaja, nadaljne padavine) sprejme odločitev o pripravljenosti in aktiviranju občinskih sil in sredstev. Ob nenadnih poplavah gasilski poveljnik odredi takojšnje aktiviranje gasilskih enot ter obvesti poveljnika CZ o potrebi po aktiviranju drugih občinskih sil in sredstev. Vodja intervencije, ki je praviloma vodja gasilske intervencije, vodi intervencijo ter o stanju redno poroča poveljniku CZ. Za izvajanje zaščite, pomoči in reševanja ob poplavi poveljnik CZ, glede na oceno stanja, aktivira enote CZ in druge sile zaščite in reševanja ter vključi v aktivnosti zaščite in reševanja tehnično reševalno enoto CZ z ekipo za reševanje na vodi, Območno združenje Rdečega križa Celje, pogodbena podjetja z gradbeno mehanizacijo, pogodbena podjetja za prehrano, Policijsko postajo Celje in Veterinarsko postajo Celje. Gasilski poveljnik določi in aktivira gasilske ekipe na območju občine, ki bodo sodelovale pri zagotavljanju pomoči. Pozivanje – aktiviranje pripadnikov CZ in občinskih pogodbenih izvajalcev izvaja OŠCZ s svojo službo za podporo na sedežu Občine Vojnik. JGS se aktivira s pomočjo pozivnikov (ZARE, Nokia) preko ReCO na zahtevo gasilskega poveljnika. Izvzem in izvoz tehnične in opreme JGS organizirajo poveljniki PGD. O izvozu obvestijo ReCO preko številke 112 ali po radijskih zvezah ZARE. Intervencijo vodi vodja intervencije, ki je praviloma vodja gasilske intervencije. Ko se aktivira CZ mora delovanje vseh enot, služb in operativnih sestavov za zaščito in reševanje biti v skladu z usmeritvami poveljnika CZ oziroma vodje intervencije. Operativno vodenje je v rokah poveljnika CZ in OŠCZ, vodje intervencije, gasilskega poveljnika ter vodij reševalnih enot. Dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik CZ s pomočjo OŠCZ. Poveljnik CZ v sodelovanju z gasilskim poveljnikom ob nesreči določi vodjo intervencije za izvajanje posameznega ukrepa zaščite in reševanja. Vodja intervencije vodi in koordinira potek intervencije in je za svoje delo odgovoren poveljniku CZ, kateremu redno poroča o poteku intervencije. V primeru, da Občina Vojnik ne razpolaga z ustreznimi silami, poveljnik CZ, skladno z načelom postopnosti, zaprosi za pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč poveljnika CZ za Zahodnoštajersko regijo, ta pa, glede na potrebe, poveljnika CZ RS.

52

Pri prenosu podatkov in komuniciranju se lahko uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omrežjih. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka po javnih telekomunikacijskih zvezah, sistemu radijskih zvez ZARE ali po zvezah radioamaterjev. Pri operativnem vodenju dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč se uporablja sistem radijskih zvez zaščite in reševanja (ZA-RE) in sistem osebnega klica. Za neposredno vodenje intervencije na terenu se uporabljajo simpleksni kanali, ki jih dodeli ReCO Celje. Aktivnosti tehničnega reševanja ob poplavah izvajajo tehnično-reševalna enota CZ, ekipa za reševanje na vodi, gasilske enote PGD ter pogodbeni izvajalec gradbene stroke. Izvajajo se nujna popravila infrastrukturnih objektov, reševanje ljudi, živali in materialnih dobrin iz in na vodi, črpanje vode ipd. Pri opravljanju nalog sodelujejo obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda, podjetje za vzdrževanje cest idr. Pri izvajanju teh nalog po potrebi sodelujejo tudi enote Slovenske vojske (opisano v prilogi 8).

53

5.3.5 Primer: poplava 18. septembra 2007 Slika 2 : Poplavno območje v Občini Vojnik 18.9.2007

Vir: Interno gradivo Občine Vojnik. V tej poplavi je voda do Vojnika pritekala iz dveh smeri. Največ vode je priteklo iz smeri Socke ter iz smeri Lemberga preko Nove Cerkve do Višnje vasi in dalje do Vojnika. Manj poplavljenega pa je bilo na območju KS Frankolovo. Pri zaščiti in reševanju so v večini sodelovala PGD Občine Vojnik, kjer se je pokazala njihova dobra organiziranost in reakcija ob tej poplavi.

Nova Cerkev

Frankolovo

Vojnik

54

V praksi se navadno ne odvija tako, kot je prvotno načrtovano. Tako je bilo tudi 18. septembra 2007. Obstaja dogovor, da PGD Vitanje obvesti gasilskega poveljnika o večjem vodostaju. Ta o tem obvesti poveljnika PGD Socka, da kontrolira vodostaje med Vitanjem in Socko. V primeru te poplave je poveljnik PGD Vitanje obvestil gasilskega poveljnika, ta pa je ob stalnem spremljanju vremenskih napovedi presodil možnost katastrofalne poplave, zato je preko ReCO aktiviral vsa društva na območju Občine Vojnik. To dejanje se je kasneje pokazalo za učinkovito, kajti ko je prišlo obvestilo s strani PGD Vitanje, je imela JGS Občine Vojnik od 30 do 45 minut časa za aktiviranje in preventivno pomoč, preden je povišana voda prispela do Vojnika. Za sprotno informiranje o gibanju oziroma upadanju vodostaja reke Hudinja je ostal gasilski poveljnik v kontaktu s PGD Vitanje vse do ene ure zjutraj. Okrog 15.30 ure je bilo alarmiranje PGD preko siren. Ob nesrečah je dogovorjeno, da se v Vojniku izvede tihi alarm (zaradi večje koncentracije ljudi), vendar je v tem primeru poveljnik PGD Vojnik ocenil in odredil alarmiranje s sireno tudi na tem območju. Ob alarmiranju za PGD so bili o nevarnosti obveščeni hkrati tudi prebivalci občine. Za nemoten potek informacij do medijev, občanov in gasilcev so skrbeli poveljnik CZ, župan ter strokovno tehnični sodelavci občine – glede na posamezne zadolžitve. V popoldanskem času tega dne je bila kontaktna oddaja na TV Celje, kjer so bili prisotni gasilski poveljnik, poveljnik CZ in župan. Lokalne televizije in radii so bili prisotni na terenu, od koder so sproti obveščali prebivalce o nahajališču plazov ter poškodovanih in neprevoznih cestah. Javna gasilska služba je komunicirala preko prenosnih radijskih postaj (sistem ZARE). V pomoč so uporabljali mobilne telefone, vendar so bile zveze preko tega vira komunikacije med 17. in 19. uro preobremenjene. Nekatere glavne ceste so bile zaradi poplavljenosti in plazenja neprevozne, zato so PGD najprej delovala na svojem področju, kasneje ob zasilni prevoznosti cest pa so priskočili na pomoč sosednjim PGD. Ob polnoči so župan, poveljnik CZ in gasilski poveljnik sklicali krizni sestanek v prostorih Občine Vojnik. Občinska uprava je preko mobilnih in stacionarnih telefonov poklicala vse sile zaščite in reševanja: OŠCZ ter predsednike in poveljnike PGD. Po mnenju gasilskega poveljnika je bila udeležba zadovoljiva. Najprej so bila predstavljena poročanja s terena (nastali problemi, kaj je poškodovano, kaj je potrebno še narediti), kasneje pa se je naredil načrt zaščite, reševanja in pomoči za naslednje dneve (o opremi, številu sil itd). Čiščenje in prečrpavanje vode je trajalo približno teden dni, za kar je bilo potrebno organizirati sile in sredstva. V praksi velja, da človek lahko dela 12 ur, po tem času pa se opravi zamenjava. Pri tem se je pokazal problem organizacije, saj se dan ali dva po poplavi še lahko dobi delovna sila, kasneje pa je težje, kajti zaposleni se morajo vrniti v službe. Zato so pri tej organizaciji poskušali najprej angažirati tiste, ki so brezposelni in ki so v svojih službah nadomestljivi. Takoj po poplavi se je opravilo najnujnejše delo, ostalo so nadaljevali naslednje dni. Da je bilo delo bolj učinkovito, so od dveh do sedmih zjutraj vsi počivali.

55

Kot je predvideno v načrtu, je potrebno za urejanje prometa ter varovanja življenja ljudi in premoženja aktivirati tudi policijo. V primeru te poplave je bila policija večkrat poklicana in obveščena za potrebno pomoč, vendar se na to ni odzvala. Problem se je pokazal v tem, da so gasilci opravljali določena dela, za katera niso pristojni oziroma nimajo pooblastil, namesto policije. V tej situaciji je bilo potrebno urejati in preusmerjati promet oziroma prepovedati vožnjo po določeni cesti zaradi neprevoznosti. Prebivalci jih niso jemali resno, kot posledice tega pa so se pokazale, da je bilo kasneje potrebno te ljudi reševati, kar je vzelo še dodaten čas in ljudi, kar bi lahko uporabili na drugem mestu za reševanje in pomoč ob poplavi. Po tej poplavi se je pojavil problem pitne vode, kajti ta voda je bila onesnažena in ni bila primerna za pitje. Zaradi istega razloga je nastal še dodatni problem, ker je tudi gasilske službe niso mogle dovažati, ker je niso imeli od kod črpati. Najprej so poskusili rešiti ta problem z nakupom plastenk vode v trgovini, vendar so že kmalu pošle zaloge, zato je bil organiziran prevoz pitne vode iz Celja. Gasilski poveljnik je opozoril na ponavljajoči se problem, kateremu se tudi v tej poplavi ni bilo moč izogniti. Ljudje, ki živijo v bližini voda in strug, ki večkrat poplavljajo, ne odreagirajo pravočasno in preventivno, ker so teh razmer že navajeni. Ko je praktično že prepozno za reševanje premoženja, pa želijo pomoč gasilcev. Zaradi tega so se, velikokrat neupravičeno, kasneje pojavile kritike, da PGD ne opravljajo svojega dela. Gasilski poveljnik je prav tako iz svojih izkušenj opozoril na problem, da so ljudje, ki so člani PGD in živijo na poplavnem območju, tudi sami ogroženi, zato se ne vključijo v reševalno akcijo, kar vpliva na zmanjšanje števila reševalcev. Se pa tudi v takih primerih najdejo maloštevilni, ki kljub tem razlogom sodelujejo pri reševanju na terenu. Po županovem klicu na pomoč Slovenski vojski se je ta hitro odzvala in pomagala pri čiščenju. Poleg hitre pomoči je pozitivno tudi to, da ni bilo papirne procedure, ki je običajna v teh zadevah. V načrtu zaščite in reševanja ob poplavah je pri nalogah Enot in služb CZ zapisano, da opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči takrat, kadar jih ni mogoče zagotoviti s prostovoljnimi in poklicnimi izvajalci, javnimi službami, pogodbenimi izvajalci in drugimi. Kljub temu, da je župan odredil aktiviranje vseh sil in sredstev CZ, je bil odziv slab. Mogoče je razloge iskati v tem, da so pripadniki CZ bili v tej poplavi tudi sami ogroženi. Razlog, da niso prišli na kraj dogodka, je lahko bil tudi zaradi težje dostopnosti ali pa se preprosto niso odzvali na vpoklic. Že naslednji dan po poplavi so bili s strani zaposlenih na področju komunale opravljeni ogledi na terenu, kjer so si ogledali stanje, evidentirali, fotografirali in pripravili seznam opravil za sanacijo. Pogodbeni izvajalci, ki so predvideni tudi v načrtu, so že ta dan začeli s sanacijo ogroženih stanovanjskih objektov in stavb ter cest, kjer so omogočili prevoznost. Manjše plazove in nanose so odstranili zaposleni v režijskem obratu, večje sanacije pa so se izvedle preko javnega razpisa. Pri tej poplavi se je pokazala tudi solidarnost zaposlenih v občinski upravi, saj so v svojem prostem času en dan prostovoljno čistili prostore hiš, ki so bile najbolj poplavljene.

56

Po zbranih podatkih gasilskega poveljnika je bilo v tej poplavi opravljenih 4.285 ur, ki jih je opravilo 408 prostovoljnih gasilcev. Pri svojem delu so uporabili 17 vozil in 36 črpalk. Poveljnik ocenjuje, da je bilo skupnih stroškov PGD v Občini Vojnik v višini 306.199,40 EUR. Komisija, ki je bila imenovana posebej za to poplavo, je s pomočjo zaposlenih na področju komunale ocenila škodo, ki je nastala po tej poplavi. Tabela 2: Ocenjena škoda po poplavi 1. JAVNE POTI IN LOKALNE CESTE ŠTEVILO 89 OCENJENA ŠKODA STROŠKOV IN SANACIJE 54 000 € 2. BANKINE, PREPUSTI, OBCESTNI JARKI IN UREDITEV ODVODNJAVANJA ŠTEVILO 13 OCENJENA ŠKODA STROŠKOV IN SANACIJE 23 000 € 3.MOSTOVI ŠTEVILO 13 OCENJENA ŠKODA STROŠKOV IN SANACIJE 35 300 € 4. ŠKODA NA VODOTOKIH ŠTEVILO 21 OCENJENA ŠKODA STROŠKOV IN SANACIJE 55 200 € 5. POPLAVLJENI OBJEKTI Stanovanjske hiše 105 Gospodarska poslopja 42 Drugi objekti 69 ŠTEVILO OBJEKTOV SKUPAJ: 158 OCENJENA ŠKODA STROŠKOV IN SANACIJE 541.000 €

OCENJENA ŠKODA STROŠKOV IN SANACIJE SKUPAJ 708 500 €

Po poplavi je Občina Vojnik po sklepu občinskega sveta ustanovila komisijo, ki je razdelila del sredstev rezerv (za leto 2007 v višini 1,5% prejemkov proračuna, kar znaša 90.755,18 EUR) ter darovana sredstva s posebnega računa15, ki so do dne 4.2.2008 znašala 54.196,11 EUR. Določen del donatorskih sredstev je bilo porabljenih skladno z nameni, ki so jih opredelili donatorji za sanacijo komunalne infrastrukture, večji del pa je komisija razdelila med poplavljence oziroma najbolj ogrožene družine (33.450 EUR) ter 12.500 EUR med PGD, za povrnitev stroškov ob intervencijah. Skupen znesek, ki ga je razdelila komisija, je 45.950 EUR. Prav tako je Občina Vojnik povrnila denarna sredstva tistim prostovoljcem oziroma 15 Ki je bil odprt za te namene.

57

njihovim delodajalcem, ki so pomagali več dni v poplavi, za izgubo dohodka. Občina Vojnik je od države za sanacijo po poplavi do sedaj prejela sredstva dvakrat in sicer najprej v višini 153.000 EUR za sanacijo plazov in cest po poplavi. Drugi znesek je bil v višini 27.230 EUR in je bil namenjen za sanacijo komunalne infrastrukture. Vlada RS bo Občini Vojnik namenila še 236.000 EUR za trajno sanacijo plazov in cest. Komunikacije v času poplave znotraj občinske uprave so potekale hitreje kot v običajnem poteku komuniciranja, sestanki se niso sklicevali vnaprej po e-pošti, ampak so bili termini usklajeni telefonsko. Naloge zaposlenih v občinski upravi so se v času poplav spremenile tako po vsebini kot rokih izvedbe, saj je bilo potrebno vse zahtevane aktivnosti opraviti nujno. Prednost v poslovanju so imele zadeve, ki so organizacijsko, vsebinsko in finančno bile povezane s poplavo. Zato je bilo potrebno odrediti nadurno delo, prav tako se je del aktivnosti (predvsem razvojnih), prestavilo na kasnejši čas.

58

6 SKLEP Vsaka organizacija ima svoje poslanstvo, vizijo in temu posledično tudi načrte. Tudi Občina Vojnik ni izjema, kjer poskušajo tako župan kot zaposleni v občinski upravi v čim večji možni meri zadovoljiti potrebe svojih občanov. Temu glavnemu cilju pa lahko sledijo le z dobro organiziranostjo, kjer zaposleni uspešno medsebojno sodelujejo ter si pomagajo. Konflikte poskušajo reševati najprej na individualni ravni. Zaposleni v občinski upravi pri svojem delovanju upoštevajo zakone in zakonske določbe ter spremljajo njihove spremembe. Hkrati tajnica občine, ki redno spremlja vse spremembe, opozori zaposlenega glede na njegovo področje, zato ocenjujem, da je delo občinske uprave kakovostno. Pri pridobivanju podatkov o organiziranosti Občine Vojnik sem imela na voljo veliko virov, vendar sem pri predstavitvi organizacijske kulture v občinski upravi imela težave z ocenitvijo te kulture, kar sem rešila z opazovanjem zaposlenih. Tako kot v drugih organizacijah tudi v Občini Vojnik nastanejo različne krizne situacije, v katerih se župan, zaposleni in drugi prisotni dobro znajdejo in kakovostno ter hitro ukrepajo. Ena izmed kriznih situacij, ki se je zgodila v zadnjih letih in za katere občinska uprava nima načrta, so bili porodniški dopusti treh zaposlenih naenkrat, kar so najprej poskusili rešiti s kadrovanjem znotraj občinske uprave, z zaposlovanjem študentov, ki so zaključili s šolanjem in ki so že pomagali na tem delovnem mestu ali z zaposlovanjem novih kadrov. V primeru vojne, naravnih in drugih nesrečah ima Občina Vojnik sestavljene načrte organiziranja občinske uprave ter sil in sredstev zaščite, pomoči in reševanja. Obrambni dokumenti omogočajo sklic odgovornih oseb in zaposlenih občinske uprave ter opredeljujejo posamezne organizacijske, kadrovske in materialne rešitve za neprekinjeno delovaje občine v vojnem stanju. Pregledani so s strani Uprave za obrambo Celje, kjer je bilo v večini ugotovljeno, da so dokumenti izdelani v skladu z usmeritvami. V primeru naravnih in drugih nesreč ima Občina pripravljenih sedem načrtov, v katerih so predvidene sile in sredstva za zaščito, pomoč in reševanje. Te načrte strokovni sodelavec sproti popravlja in dopolnjuje na podlagi preteklih izkušenj in napak. Pri preučevanju načrtov ob naravnih in drugih nesrečah sem prišla do podatka, da Občina Vojnik v nekaterih primerih nesreč predvideva, da tudi organizacije, kot so vrtec, osnovna šola, zdravstveni dom in podjetja, ki so na območju občine, pripravijo svoje načrte zaščite in reševanja ter jih predložijo občini v vednost, vendar teh podatkov do sedaj še ni dobila. Le redkokdaj se dogodki zgodijo po predvidenih načrtih. Tudi v poplavi septembra 2007, ki je prizadela velik del občine, organizacija zaščite in reševanja ni potekala po načrtu. Že v osnovi je bilo obveščanje gasilskih enot kar neposredno preko Regijskega centra za obveščanje Celje, kar se je kasneje izkazalo za učinkovito. Nadalje se ob aktiviranju vseh sil in sredstev, ki so načrtovane v primeru takšne nesreče, te niso odzvale v tolikšni meri, kot je predvideno. Komunikacijo v času krize, kot se je pokazalo tudi v tej poplavi, bi lahko izboljšali tako, da bi bil sklic članov civilne zaščite preko Regijskega centra za obveščanje kot je sedaj

59

urejeno obveščanje gasilcev. Sedaj se to opravlja s klici na mobilne ali stacionarne telefone, ki pa so lahko v času krize preobremenjeni. V času poplave je bilo sodelovanje z mediji ažurno in večinoma korektno. Problem so predvsem izseki iz celotnih izjav občanov, saj so določeni stavki v celotnem besedilu drugačni, kot pa če so izvzeti iz konteksta. Že dan po poplavi se je pokazala dobra organiziranost občinske uprave tudi v krizni situaciji, saj so se naloge zaposlenim razporedile glede na potrebe, ki so se pokazale. Veliko dela je bilo z administracijo, nekateri so šli na teren, kjer so si nastalo stanje ogledali ter popisali škodo, potrebni so bili klici na več strani itd.. Prav tako so zaposleni en dan prostovoljno pomagali starejši gospe pri čiščenju poplavljene hiše. V tej poplavi se je pokazala predanost prostovoljnih gasilcev svojemu delu, da so se zbrali v tako velikem številu in pomagali soljudem. Po poplavi je bilo na posebni račun, ki je bil odprt posebej za te namene, nakazano veliko donatorskih sredstev podjetij, drugih občin kot tudi posameznikov, ki so na ta način izkazali svojo dobrodelnost za pomoč ljudem v stiski. Prav tako so se z enakim namenom svojim sejninam odpovedali svetniki Občine Vojnik in delu svoje plače tudi zaposleni v občinski upravi. Ob poskusu nakazila tega denarja občanom, ki so bili poplavljeni in so imeli škodo, se je prav tako pokazala dobrodelnost nekaterih občanov, ki so se njim namenjenemu denarju odpovedali ter darovali naprej. Se pa tudi v takšnih primerih najdejo nekateri, ki poskušajo to situacijo izkoristiti in na ta način pridobiti denar. Občina Vojnik je že pred to poplavo gradila protipoplavne nasipe, ki so v tem času v končni fazi. Po zaključku del poplava ne bi smela več presenetiti zgornji in osrednji del Vojnika, kot se je zgodilo lansko jesen. Še vedno pa se ni našla protipoplavna rešitev za varovanje pokopališča in Arclina.

60

7 POVZETEK Občina, kot najožji del lokalne skupnosti, je tisti del oblasti, ki je najbližje občanom in varuje njihove koristi. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih država s soglasjem občine prenese v njeno pristojnost. V Občini Vojnik prebiva okoli 8.000 prebivalcev na 75 km2 površine. Že ob ustanovitvi je bila postavljena dobra organizacija, ki se z leti še izboljšuje. Z dobro zastavljeno organiziranostjo lahko župan ter zaposleni v občinski upravi v čim večji možni meri zadovoljujejo potrebe svojih občanov. Občinska uprava Občine Vojnik deluje dobro tako znotraj delovnega kolektiva kot tudi uspešno sodeluje z drugimi občinami, podjetji, zavodi in nenazadnje tudi občani. V primeru nesporazuma poskušajo reševati probleme najprej na individualni ravni. Občina Vojnik ima v primeru nastanka krizne situacije pripravljene načrte, ki določajo organiziranost občinske uprave in drugih izvajalcev zaščite, pomoči in reševanja. V primeru vojnega stanja ima sestavljen obrambni načrt, ob nastanku naravnih in drugih nesreč pa ima pripravljene načrte za vsako nesrečo posebej (skupno jih je sedem). Po nastali krizni situaciji te načrte skrbno prilagodijo glede na napake in pomankljivosti, ki so jih spoznali v posamezni nesreči. Ključne besede: občina, občinska uprava, župan, občani, organizacija, sodelovanje, krizna situacija.

61

8 SUMMARY Municipality is the narrowest part of local community and it is part of authority that is nearest to citizens and serves to their benefits. Municipality works under constitution, independently solves issues and implements assignments that are granted to municipality by government. There are approximately 8000 inhabitants living on 75 km2 areas. When formally established organization was well built and with years is getting even better. Major and employees are trying hard to fulfill needs of citizens. Municipality works well inside of working group as well as outside with other communities, firms, institutions and citizens. In cases when problems emerge they try to solve them on individual level. Municipality of Vojnik has plans in cases of crises situations, which determinate organization of employees and the rest of involved parties that are helping and rescuing. In case of war state the municipality has defensive plans. In natural disaster situations they have other plans prepared. After crises situations the planes are promptly checked and adjustments are implemented. Key words: Municipality, municipal administration, mayor, citizens, organization, cooperation, crisis situation.

62

9 LITERATURA IN VIRI SEZNAM LITERATURE 1. Brejc, Miha. 2004. Ljudje in organizacija v javni upravi. Ljubljana: Fakulteta za upravo 2. Brezigar, Matjaž. 2006. Organizacijska kultura v podjetju X: diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 3. Čretnik, Egidij. 2006. Zdravstveno varstvo v Sloveniji in nekaterih državah Evropske unije: magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije. 4. Ferfila, Bogomil. 2007. Ekonomski vidiki javnega sektorja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 5. Kaučič Igor in Franc Grad. 2003. Ustavna ureditev Slovenije. Ljubljana: GV Založba 6. Kmetec, Lidija. 2006. Elektronsko poslovanje javne uprave z vidika občin. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 7. Pinterič, Uroš. 2007. Elektronska uprava v Sloveniji – od strategije do prakse (II. del). Javni sektor: mesečnik. Marec 2007. 16-18. 8. Stare, Janez in Janko Seljak. 2006. Vodenje ljudi v upravi: povezanost osebnostnega potenciala za vodenje z uspešnostjo vodenja. Ljubljana: Fakulteta za upravo. 9. Stropnik, Neca. 2007. Notranja revizija v javnem sektorju: diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 10. Virant, Gregor. 2004. Pravna ureditev javne uprave. Ljubljana: Fakulteta za upravo 11. Vlaj, Stane. 2004. Lokalna samouprava. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

63

SEZNAM VIROV 1. Di@log Company. 2008. Integralno komuniciranje. [online] Available: http://www.dialog-si.net/si/storitve/ik_krizno.php. [17.12.2007]. 2. Interni dokumenti Občine Vojnik. 3. Interni dokumenti Medobčinskega inšpektorata. 4. Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Vojnik. 5. Pogovor z Ivanom Jezernikom, poveljnikom Gasilske zveze Vojnik-Dobrna. 6. Regionalna razvojna agencija Celje. Savinjska regija. [online] Available: http://www.rra-celje.si/default.asp?V_DOC_ID=850. [4.4.2008]. 7. Siol. (2008). Žagar: Slovenija pokrajine potrebuje. [online] Available: http://siol.net/slovenija/novice/2008/03/pokrajine.aspx. [7.4.2008]. 8. Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. (2008). [online] Available:http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/. [20.12.2007]. 9. Statut Občine Vojnik. 10. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Uradni list RS, št. 51/2006. [online] Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200651&dhid=82623 [21.1.2008]. 11. Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS, št. 94/2007. [online] Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200794&dhid=92014 [21.1.2008] 12. Zakon o obrambi. Uradni list RS, št. 103/2004. [online] Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2004103&dhid=71832 [21.1.2008]. 13. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uradni list RS, št. 51-2182/2006. [online] Available: Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradno prečiščeno besedilo) (ZVNDN-UPB1) - Uradni list RS, št. 51-2182/2006 (stran 5609) - 18.5.2006. [27.3.2008].

64

SEZNAM KRATIC CO – Civilna obramba CZ – Civilna zaščita GZ – Gasilska zveza ReCO – Regijski center za obveščanje ON – Obrambni načrt OŠCZ – Občinski štab civilne zaščite JGS – Javna gasilska služba NEK – Nuklearna elektrarna Krško PGD – Prostovoljno gasilsko društvo

65

SEZNAM SLIK SLIKA 1.............................................................................................................................. 34 SLIKA 2.............................................................................................................................. 53 SEZNAM TABEL TABELA 1.......................................................................................................................... 38 TABELA 2: ........................................................................................................................ 56

66

PRILOGE PRILOGA 1: Shema samooklica izvrševalcev in odgovornih v Občini Vojnik

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefonMobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

Ime in priimek Naslov

Stacionarni telefon

Mobilni telefon

67

PRILOGA 2: Načela zaščite, reševanja in pomoči Zaščita, reševanje in pomoč ob poplavah se organizira v skladu z naslednjimi načeli: - načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev (pri zaščiti in reševanju je občina dolžna uporabiti najprej svoje sile in sredstva, in le če te ne zadoščajo niti zadostno vključenje sil in sredstev sosednjih občin, se vključi v pomoč in reševanje država), - načelo preventive (vsakdo je dolžan spremljati razmere, po javnem alarmiranju ali pred njim izvajati preventivne in zaščitne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreč, ki so v njegovi moči), - načelo pomoči (vsak je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Vsaka pomoč je načeloma brezplačna), - načelo pravice do varstva pred in ob nesreči (vsakdo ima pravico do varstva pred nesrečami in njihovimi posledicami. Pri tem se upošteva načelo prednosti), - načelo pravice do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (po zakonu ima vsak zagotovljeno pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami), - načelo obveznega izvajanja odločitev (vodenje zaščite, reševanja in pomoči temelji na obveznem izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč), - načelo zakonitosti (nihče ni dolžan in ne sme izvesti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo).

68

PRILOGA 3: Napotki občanom kako ravnati ob potresu Učinki potresa na stavbe in predmete

Jakost po MSK Učinki na stavbe Potresni učinki

učinki na predmete Zaznavanje v zgradbi

I. ni ni nihče II. ni ni zelo redki

III. ni viseči predmeti rahlo nihajo nekateri

IV. ni škripanje, žvenket, ropot veliko

V. majhne poškodbe posameznih slabih zgradb

premikanje, loputanje, pokanje večina

VI. majhne poškodbe veliko zgradb pomiki pohištva večina

VII. posamezne hude poškodbe slabih zgradb

prevračanje nestabilnega pohištva

večina se prestraši

VIII. hude poškodbe veliko slabih zgradb in rušenje posameznih prevračanje pohištva izguba

ravnotežja

IX. poškodbe veliko zgradb in rušenje mnogo slabih

zasuki in prevračanje spomenikov splošen preplah

X. hude poškodbe veliko zgradb in rušenje večine slabih

XI. hude poškodbe večine zgradb in rušenje mnogih

XII. uničenje vseh površinskih in podpovršinskih gradenj

Kaj storiti pred potresom

• Poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi. • Pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik in osebne dokumente. • Vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdnih in negorljivih kasetah. • Reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč morajo biti dosegljivi ob

vsakem času. • Imeti moramo zalogo hrane.

Kaj storiti med potresom

• Ohranimo mirno kri. • Če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem. • Iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se

pritisnimo k notranjim stenam. • Izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom. • Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč. • Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja. • Na prostem se oddaljimo od poslopji, električnih daljnovodov in drugih napeljav.

69

Kaj storiti po potresu • Če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni. • Če smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varčujmo svojo energijo in v

enakomernih presledkih udarjajmo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno kličimo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo.

• V stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napetost. • Če je zgradba, v kateri prebivamo, poškodovana, takoj odnesimo morebitne

nevarne snovi na za ta namen določeno mesto. • Če je potres tudi v gorah, se pri hoji izogibajte krušljivih sten in območij skalnih

podorov. NUJNA ZALOGA HRANE S preudarno sestavljeno zalogo živil lahko obvarujemo sebe in svojo družino pred nekaterimi neugodnimi presenečenji. Zato je prav, da imamo pripravljeno stalno zalogo hrane. Hrana ni le za preživetje, s pravilno prehrano se telo obnavlja, ohranja svojo delovno sposobnost in kljubuje številnim boleznim in naporom. Telo lahko sprejme vse hranilne snov, če je izbor živil pester in živila karseda sveža. V preglednici so našteta živila in pijače, ki jih potrebuje odrasel človek za optimalno prehranjevanje za dva tedna, te količine pa zadoščajo za preživetje z racioniranjem prehrane za 30 dni.

Živilo, jed Količine na osebo Rok trajanja

prepečenec (trdi keksi, suhi kruhki) 1000 g 1 leto

testenine 1000 g 1 leto riž (ješprenj, druge kaše) 250 g 1 leto moka (zdrob, kosmiči) 1000 g 1 leto instant krompirjevi izdelki 2 zavitka 1 leto suh fižol (leča, soja) 500 g 1 leto instant juhe 5 vrečk 1 leto sladkor 500 g 1 leto pločevinke z mesom (šunka, pastete, hrenovke) 1000 g 1 leto

pločevinke z ribami 250 g 1 leto pripravljene jedi 1000 g 1 leto konzervirana zelenjava 1000 g 1 leto konzervirano sadje 1000 g 1 leto marmelada (med) 500 g 1 leto sadni sok 1 l 1 leto

70

evaporirano mleko (kondenzirano mleko) 400 g 1 leto

mleko v prahu 250 g 1 leto sterilizirano mleko 1 l 6 tednov topljeni sir (trdi sir) 500 g 2 meseca jedilno olje 1/4 l 1 leto mast, zaseka 250 g 1 leto margarina 250 g 6 tednov namizna voda (mineralna voda) 10 l 1 leto instant vitaminski napitki 200 g 2 leti čokolada (kakav) po želji 6 mesecev orehi (mandlji) 100 g 2 meseca rozine (suhe slive) 250 g 2 meseca čaj po želji 6 mesecev kava po želji 6 mesecev sol 250 g neomejeno suh kvas 1 zavitek 6 mesecev Ne pozabite! Če imate v družini dojenčka ali člana, ki ima dieto, morate imeti na zalogi tudi dietne izdelke. Kadar mislimo na zaloge, pogosto pozabimo, kako pomembna je zaloga pitne vode. Človek potrebuje na dan liter in pol tekočine. Za prvo silo bi bila dnevna zaloga vode za pitje in kuho dva do tri litre na osebo. Če upoštevamo umivanje živil, pomivanje posode in umivanje, je potrebnih osem litrov vode. Za pripravo otroške hrane in čajev je treba zagotoviti dodatno še en do dva litra vode. Za shranjevanje pitne vode so najcenejše in tudi najbolj priročne plastične posode za destilirano vodo, plastenke, ki so ostale od mineralnih vod ali drugih napitkov. Neprimerna je embalaža, v kateri so bili detergenti, sredstva za uničevanje plevela, živalskih in rastlinskih zajedalcev ipd. Žejo blažijo tudi mineralne vode, sadni napitki in trajno (sterilizirano) mleko. V sili lahko uporabimo mineralno vodo tudi za kuho. Domača lekarna Na zalogi morajo biti obveze, obliži, gaza, zdravila za blažitev bolečin in prebave, sredstva proti vročini. V domači lekarni morajo biti vsa tista zdravila, ki jih morate redno jemati. Sredstva za osebno higieno Zagotovite potrebno zalogo mila, zobne paste in ščetk, šamponov za lase, pralnih praškov, toaletnega papirja in razkužil. Druge potrebščine V spremenjenih življenjskih razmerah boste nujno potrebovali tudi vžigalice, sveče, žepno svetilko, radijski sprejemnik na baterije, rezervne baterijske vložke, odpirač za pločevinke, plinski kuhalnik, kaseto iz negorljivega materiala za dokumente in dragocenosti.

71

PRILOGA 4: Napotki občanom, kako ravnati ob poplavi

A. Ukrepi pred poplavo

• Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.

• Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite.

• Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb.

• Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo.

• Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče.

• Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.

• Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku.Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda.

• Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod. B. Ukrepi med poplavo

• Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenjem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora...).

• Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi.

• Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen.

• Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.

• Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene.

• Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi.

C. Ukrepi po poplavi

• Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo.

72

• Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov.

• Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.

• Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ali plinskega omrežja.

Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.

73

PRILOGA 5: Občina Vojnik uporablja narejen seznam za hitrejšo informiranje sil zaščite in reševanja o nesreči.

74

PRILOGA 6: Potek izvedbe zaščite in reševanja

POPLAVA

KLASIFIKACIJA DOGODKA- razglasitev vrste poplav

Priprava informacije za javnost

Naraščanje vodotokov Dokumentiranje Obveščanje

javnosti

Spremljanje situacije in aktivnosti

Obveščanje Aktiviranje sil

Napoved možnih dodatnih posledic

Ocena situacije

Priporočila in predlogi za izvajanje

zaščitnih ukrepov

Določitev zaščitnih ukrepov Izvajanje zaščite,

reševanja in pomoči

Priprava informacij za javnost

Spremljanje aktivnosti in situacije

Prilagajanje aktivnosti nastalim razmeram

Poplave Spremljanje stanja

Obveščanje pristojnih organov

Aktiviranje Določitev zaščitnih ukrepov

Izvajanje nalog in ukrepov

Ocenjevanje škode

Spremljanje stanja

Informiranje javnosti

Hipna poplava Obveščanje pristojnih organov

Aktiviranje sil

Napoved možnih dodatnih posledic

Ocena situacije

Priporočila in predlogi za izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog

Določitev zaščitnih ukrepov

Izvajanje zaščite, reševanja in pomoči

Prilagajanje aktivnosti nastalim razmeram

Katastrofalne poplave

75

PRILOGA 7: Shema obveščanja pristojnih organov o nevarnosti nastanka poplav ali ob poplavah

ReCO

Župan občine Vojnik

Poveljnik CZ občine in gasilski poveljnik občine

Sredstva javnega obveščanja

Občinski štab CZ in gasilsko poveljstvo

Spremljanje nivoja vodotoka

PGD Vitanje Prebivalci ki živijo ob vodotokih

76

PRILOGA 8: Naloge sodelujočih v zaščiti in reševanju ob poplavah Župan skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejme načrte zaščite in reševanja, skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreče, skrbi za obveščanje prebivalstva o nevarnostih, o stanju varnosti in o sprejetih zaščitnih ukrepih in opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Direktorica občinske uprave na predlog poveljnika CZ odredi in koordinira ukrepe drugih oddelkov občinske uprave, zagotavlja pogoje dela za poveljnika CZ in štaba CZ, zagotavlja informacijsko podporo pri izvajanju nalog, nudi pomoč službe za družbene dejavnosti, organizira delo in zagotavlja pogoje za delo komisije za ocenjevanje škode ter opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Poveljnik CZ odreja aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za ZiR, vodi in usmerja ZRP ob naravnih in drugih nesrečah, odreja umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območji, odreja uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev, odreja odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo, odreja uporabo tujega zemljišča za ZiR, odreja porušitev objekta oziroma posek dreves, odreja obvezno sodelovanje državljanov v ZiR v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi za ZiR. OŠCZ nudi poveljniku CZ strokovno pomoč pri vodenju nalog ZriP, organizira in izvaja reševalne intervencije iz občinske pristojnosti, zagotavlja informacijsko podporo, zagotavlja logistično podporo občinskim silam ZiR, opravlja administrativne in finančne zadeve. Gasilski poveljnik občine določa gasilske ekipe za sodelovanje in pomoč pri izvedbi ZRP ukrepov, odreja umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območji, koordinira aktivnosti s poveljnikom CZ oz. OŠCZ in poroča poveljniku CZ o situaciji in izvajanju ukrepov ZRP. Javna gasilska služba izvaja vse naloge ZRP v skladu s pravili stroke, sodeluje in pomaga pri oskrbi s pitno vodo, sodeluje in pomaga pri izvedbi ukrepov ZRP ob poplavi, sodeluje ali izvaja zavarovanje lokacije in/ali območja nesreče ter infrastrukturnih naprav in napeljav ob poplavi, Organizira ali sodeluje pri izvedbi takojšnjega začasnega umika prizadetih in ogroženih ljudi, živali in premoženja, Izvaja določene naloge tehničnega reševanja ob poplavi, Izvaja splošno reševalne naloge ob poplavi, Sodeluje in pomaga pri izvajanju intervencijske sanacije in pri odpravi drugih posledic poplave. Enote in službe Civilne zaščite opravljajo naloge ZRP takrat, kadar jih ni mogoče zagotoviti s prostovoljnimi in poklicnimi izvajalci, javnimi službami, pogodbenimi izvajalci in drugimi. Pogodbeni izvajalci gradbene stroke skrbijo za odstranjevanje naplavin in izvedba vodnih prepustov, gradbeno tehnični posegi v prostoru po navodilu poveljnika CZ. Pogodbeni izvajalci za zagotovitev prehrane skrbijo za priprava prehrane za potrebe sistema zaščite in reševanja. Pogodbeni izvajalci za začasno nastanitev skrbijo za začasno nastanitev in osnovna oskrba ogroženih in prizadetih občanov.

77

Pogodbeni izvajalci za prevoze skrbijo za izvedbo prevozov ljudi za potrebe sistema zaščite in reševanja Zdravstvena reševalna služba Celje in zdravstveni dom Vojnik izvajata prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč poškodovanim in obolelim ob poplavi ter sodelujeta z Občinskim štabom civilne zaščte ob poplavi. Policija varuje življenje, osebno varnost in premoženje ljudi na prizadetem območju, ureja promet v skladu z določenim prometnim režimom in vzdržuje javni red. V skladu z nastalimi razmerami preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in prekrške. Prav tako sodeluje pri izvajanju humanitarnih, oskrbovalnih, izvidovalnih in drugih nalog. Elektro Celje v primeru poplave vzpostavi takojšen nadzor nad okvaro elektro infrastrukture in opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Cestno podjetje Celje izdela načrt prometne ureditve na prizadetem območju ter vzpostavlja prometni režim s prometno signalizacijo v cestnem prometu glede na razmere, obvešča javnost ter prednostne uporabnike prometnih storitev o zaporah, omejitvah in drugih spremembah v cestnem prometu in opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Veterinarska postaja Celje daje prvo veterinarsko pomoč poškodovanim živalim, zasilni zakol poškodovanih živali, izvaja druge higienske in protiepidemijske ukrepe.

78

PRILOGA 9: Poplavljen trg v Vojniku 18.9.2007

Vir: PGD Nova Cerkev

79

PRILOGA 10: Poplavljeno parkiršče pri trgovskem centru - 18.9.2007

Vir: PGD Nova Cerkev

80

PRILOGA 11: Reševanje živali v poplavi 18.9.2007

Vir: PGD Nova Cerkev

81

PRILOGA 12: Čiščenje po poplavi 18.9.2007

Vir: PGD Nova Cerkev