univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · 0.001), t25-fw (p < 0.001), pasat-3 (p =...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV,
KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN
OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO
EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO
SKLEROZO
(Magistrsko delo)
Maribor, 2016 Matej Koprivnik
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV,
KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN
OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO
EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO
SKLEROZO
(Magistrsko delo)
Maribor, 2016 Matej Koprivnik
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentorica: izr. prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., spec.
nevrologinja
Somentor: asist. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrolog
Somentor: izr. prof. dr. Aleš Novak, univ. dipl. ekonomist
i
ZAHVALA
Za strokovne usmeritve, vodenje, svetovanje, pojasnila in podporo se iskreno
zahvaljujem izr. prof. dr. Tanji Hojs Fabjan, dr. med., spec. nevrologinji, asist.
Jožefu Magdiču, dr. med., spec. nevrologu, izr. prof. dr. Alešu Novaku, univ. dipl.
ekonomistu.
Zahvala gre tudi:
sodelujočim bolnikom in njihovim svojcem,
mag. Lidiji Žitnik, dr. med., spec. nevrologinji,
specializantom nevrologije: Saši Gselman, dr. med., Nuši Čoh, dr. med.,
Biljani Štern, dr. med., Alešu Kodeli, dr. med., in Dejanu Krajncu, dr. med.,
medicinskim sestram Olgi Žunkovič, mag. zdr. nege, Meliti Kokol, dipl.
m. s., in Sonji Kostanjevec, dipl. m. s.,
celotnemu kolektivu Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor,
vsem, ki so kakor koli pripomogli k nastanku tega dela.
Prav posebna zahvala gre mojim najbližjim!
ii
iii
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI
ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE
PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO
SKLEROZO
POVZETEK
Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo
heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem
živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo
vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje
terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna
ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek
zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke
prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na
obliko, trajanje bolezni, spol in starost.
Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra
2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258
bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na
Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je
bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon
od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta
(razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in
sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z
benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %)
s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je
prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske
podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi
merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded
Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis
Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance
iv
Scale BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale MFIS) in z
zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS.
Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično
značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001),
PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-
VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in
MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter
posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in
PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in
MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW
(p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri
napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši
napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih
EDSS, MFIS in 9-HPT.
Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke
prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC
in MFIS.
Ključne besede: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi,
ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
v
A COMPARISON OF FUNCTIONAL TESTS, QUALITY OF
LIFE, FATIGUE AND NEUROLOGICAL DISABILITY ON EDSS
IN PATIENTS WITH MULTIPLE SCLEROSIS
ABSTRACT
Multiple sclerosis (MS) is a chronic, inflammatory, presumably autoimmune disease,
with very heterogeneous symptoms, depending on the size and location of lesions in
the central nervous system (CNS). Symptoms include motor, sensory and cognitive
functions, and have an impact on the functioning and quality of life. For proper
selection, evaluation of therapeutic procedures and patient follow-up, appropriate
patient assessment is crucial (“objective and subjective”), providing professional and
cost-effective treatment. The purpose of our research is to explore relation between
the degree of neurological impairment, functional tests, quality of life and fatigue,
compared to disease type and duration, patient gender and age.
Research methodology: a cross-sectional study was conducted from April to
December 2015. We have used selected research sample of 258 multiple sclerosis
(MS) patients treated at the Department of Neurological Diseases at UMC Maribor.
Of these 192 (75 %) were women and 66 (25 %) men, with a mean age of 48.5 years
(range 21 to 84 years). The mean disease duration was 12.52 years (range 0 to 56
years). Patients with different disease types were included, 168 (65.1 %) with
relapsing-remitting MS (RRMS), 29 (11.2 %) with benign MS, 50 (19.4 %) with
secondary progressive MS (SPMS), and 11 (4.3 %) with primary progressive MS
(PPMS). Immunomodulatory therapy (IMT) was present in 134 (51.9 %) patients.
Basic demographic data were collected by questionnaire from patients: gender, age,
type and duration of the disease and IMT. With standardized measurement
instruments, we assessed the degree of neurological impairment (Expanded
Disability Status Scale, EDSS), functional disability (Multiple Sclerosis Functional
Composite, MSFC), balance (Berg Balance Scale, BBS), impact of fatigue (Modified
Fatigue Impact Scale, MFIS) and health-related quality of life according to EQ-VAS.
Results: differences between the various types of MS reached the level of statistical
significance for the performance on the following tests: BBS (p < 0.001), 9-HPT (p <
vi
0.001), T25-FW (p < 0.001), PASAT-3 (p = 0.001), EDSS (p < 0.001) and the level
of satisfaction expressed in EQ-VAS (p < 0.001). A statistically significant
correlation was found between the EQ-VAS and MFIS (p < 0.001), EDSS (p < 0.01),
BBS (p < 0.01), disease duration (p < 0.01) and the individual components of the
MSFC ((T25-FW (p < 0.01), 9-HPT (p < 0.01) and PASAT-3 (p < 0.01)). EDSS
showed a statistically significant correlation with the MFIS (p < 0.01), BBS (p <
0.05) and the individual components of the MSFC ((T25-FW (p < 0.01), 9-HPT (p <
0.01) and PASAT-3 (p < 0.01)). The score in MSFC is the most predictive functional
test for neurological disability on EDSS. Quality of life in patients with MS is related
to scores on EDSS, MFIS and 9-HPT.
Conclusion: from professional and economical point of view the combined use of
instruments MSFC and MFIS is the most reasonable way of rating neurological
impairment in MS patients.
Key words: multiple sclerosis, neurological disability, EDSS, functional tests,
assessing quality of life, assessing fatigue.
vii
KAZALO VSEBINE
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ............................................................................ 1
2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKEGA DELA ................................................... 3
2.1 Namen magistrskega dela .............................................................................. 3
2.2 Cilji magistrskega dela .................................................................................. 3
3 MULTIPLA SKLEROZA .................................................................................... 5
3.1 Etiologija in patogeneza MS ......................................................................... 6
3.2 Klinična slika in oblike MS ........................................................................... 7
3.3 Diagnosticiranje MS ...................................................................................... 9
3.4 Zdravljenje MS ............................................................................................ 10
3.4.1 Zdravljenje z zdravili .................................................................................... 11
3.4.2 Rehabilitacija bolnika z MS .......................................................................... 12
3.5 Ocenjevanje bolnika z MS .......................................................................... 13
3.5.1 Ocenjevanje funkcionalne prizadetosti .................................................... 14
3.5.1.1 Ocenjevanje stopnje prizadetosti po EDSS .......................................... 14
3.5.1.2 The Multiple Sclerosis Functional Composite (MSFC) ...................... 15
3.5.1.3 Bergova lestvica za oceno ravnotežja .................................................. 17
3.5.2 Samoocena bolnika z MS ........................................................................ 18
3.5.2.1 Ocenjevanje kakovosti življenja – EQ 5D-3L ..................................... 19
3.5.2.2 Ocenjevanje utrudljivosti pri MS – vprašalnik Modified Fatigue Impact
Scale (MFIS) .......................................................................................................... 20
3.6 Namen in cilj presečnih študij in registrov .................................................. 21
3.7 Ekonomski pogled na MS ........................................................................... 22
4 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 25
4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................................ 25
4.2 Metodologija ............................................................................................... 26
4.2.1 Raziskovalne metode ............................................................................... 26
4.2.2 Raziskovalni vzorec ...................................................................................... 27
4.2.3 Postopki zbiranja podatkov ...................................................................... 27
5 REZULTATI ...................................................................................................... 29
viii
5.1 Povzetki osnovnih podatkov ....................................................................... 29
5.2 Funkcionalni testi, nevrološka prizadetost in kakovost življenja ................ 34
5.3 Kakovost življenja ....................................................................................... 35
5.4 Utrujenost .................................................................................................... 37
5.5 Napovedni modeli za oceno stopnje nevrološke prizadetosti bolnikov z
MS……………. ..................................................................................................... 38
5.5.1 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih z
RRMS ..................................................................................................................... 39
5.5.2 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih s
SPMS ..................................................................................................................... 40
5.5.3 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih s
PPMS ..................................................................................................................... 40
5.5.4 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih z
benigno MS ............................................................................................................ 40
5.6 Napovedni modeli za oceno stopnje zadovoljstva bolnikov z MS .............. 41
5.6.1 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z RRMS ....... 41
5.6.2 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s SPMS .. 42
5.6.3 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s PPMS .. 42
5.6.4 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z benigno
MS………………………………………………………………………………... 42
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ............................................................... 44
7 SKLEP ............................................................................................................... 51
8 LITERATURA ................................................................................................... 52
9 PRILOGE
ix
KAZALO TABEL
Tabela 1: Oblike MS .................................................................................................... 8
Tabela 2: Fenotipske oblike MS .................................................................................. 9
Tabela 3: McDonaldovi diagnostični kriteriji za MS iz leta 2010 ............................. 10
Tabela 4: Konceptualni model kategorij stroškov MS, namenjen analizi
ekonomskega bremena ............................................................................................... 23
Tabela 5: Število bolnikov in stroški MS v Evropi leta 2010 .................................... 24
Tabela 6: Število bolnikov in stroški MS v Sloveniji leta 2010 ................................ 24
Tabela 7: Povzetki osnovnih podatkov za bolnike z MS ........................................... 29
Tabela 8: Demografske značilnosti skupin z različnimi oblikami bolezni ................ 31
Tabela 9: Prikaz vrednosti različnih ocenitev pri bolnikih z različnimi oblikami
bolezni ........................................................................................................................ 32
Tabela 10: Stopnja povezanosti (r) med oceno posameznega funkcionalnega testa in
oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS ........................................... 34
Tabela 11: Stopnja povezanosti (rho) med oceno posameznega funkcionalnega testa
in stopnjo prizadetosti (EDSS) pri bolnikih z MS ..................................................... 35
Tabela 12: Stopnja povezanosti med stopnjo nevrološke prizadetosti (EDSS) in
oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS ........................................... 36
Tabela 14: Stopnja povezanosti med stopnjo nevrološke prizadetosti (EDSS) in
stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS............................................................ 37
Tabela 15: Stopnja povezanosti med samooceno kakovosti življenja (EQ-VAS) in
stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS............................................................ 38
Tabela 16: Napovedna moč posameznih modelov in vključenih spremenljivk pri
napovedovanju nevrološke prizadetosti ..................................................................... 39
Tabela 17: Napovedna moč posameznih modelov in vključenih spremenljivk pri
napovedovanju stopnje zadovoljstva.......................................................................... 41
x
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura bolnikov glede na obliko bolezni MS ............................................ 30
Graf 2: Stopnja zadovoljstva pri bolnikih z MS glede na obliko bolezni .................. 33
1
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA
Multipla skleroza (MS) je kronična demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja.
Najpogostejši simptomi MS vključujejo izgubo vida in/ali dvojni vid, okorelost,
šibkost, motnje ravnotežja, izgubo koordinacije in spretnosti, odrevenelost, bolečine,
težave z mehurjem in nadzorom črevesja, utrujenost, motnje govora in požiranja,
motnje spolnosti, čustvene spremembe in upad kognitivnih funkcij. Vrsta in število
simptomov se med posamezniki močno razlikujeta in sta odvisna od mesta nastanka
lezije v možganih ali hrbtenjači (European Multiple Sclerosis Platform EMSP],
2012, april).
Ocena bolnikovega stanja predstavlja osnovo za izbiro ustrezne obravnave. Za
objektivno oceno je smiselna uporaba standardiziranih merilnih instrumentov. Ti
nam omogočijo vpogled v trenutno stanje, merjenje uspešnosti obravnav in so
osnova za kakovosten pretok informacij, tako med člani tima, ki sodelujejo pri
obravnavi bolnika, kot širše.
Stopnjo prizadetosti pri bolnikih z MS lahko ocenimo z uporabo različnih
ocenjevalnih lestvic. Za oceno uporabljamo lestvico razširjene stopnje prizadetosti
(angl. Expanded Disability Status Scale EDSS), ki predstavlja »splošno« oceno
nevrološke prizadetosti. Za podrobnejšo oceno uporabimo funkcionalne lestvice in
instrumente, ki temeljijo na bolnikovi samooceni. Tako podrobneje opredelimo
stopnjo prizadetosti na posameznem funkcionalnem področju.
Osnovo za potrjevanje uspešnosti posameznega pristopa vsekakor predstavlja ocena
bolnikovega stanja. Na spletu je dostopnih kar nekaj podatkovnih baz, ki podajajo
informacije o ocenjevalnih instrumentih, primernih za uporabo pri bolnikih z MS.
Med najobširnejšimi in preglednimi so priporočila, ki jih na svoji spletni strani v
okviru sekcije za nevrofizioterapijo (angl. Neurology section) podaja Ameriško
združenje za fizioterapijo (angl. American Physical Therapy Association APTA)
(Neurology Section American Physical Therapy Association Multiple Sclerosis
Outcome Measures Taskforce [NS APTA MSOMT], 2012, februar). APTA
priporoča tudi večino instrumentov, ki smo jih uporabili v svoji raziskavi.
2
Na osnovi lastnih izkušenj iz klinične prakse ugotavljamo, da ima lahko določena
stopnja nevrološke prizadetosti različen vpliv na prizadetost posameznih funkcij.
Želeli smo raziskati, pri kateri stopnji nevrološke prizadetosti oziroma času trajanja
bolezni se najpogosteje pojavljajo težave na posameznem funkcionalnem področju.
Prav tako nas je zanimala povezava z obliko bolezni, spolom in starostjo.
Zbrani podatki so nam osvetlili pot zbiranja podatkov, ki se je pokazala kot smiselna
osnova za kakovostno in racionalno timsko delo, ki je hkrati tudi ekonomsko najbolj
sprejemljiva.
Podatki bodo vneseni v interni register obolelih z MS, zdravljenih na Oddelku za
nevrološke bolezni UKC Maribor.
3
2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKEGA DELA
2.1 Namen magistrskega dela
V skupini bolnikov z MS, zdravljenih na Oddelku za nevrološke bolezni UKC
Maribor, smo želeli pridobiti podatke o stopnji nevrološke prizadetosti, ocenjene z
EDSS, in trenutnem stanju na področjih ravnotežja, kognitivnih funkcij, hitrosti hoje,
koordinacijskih spretnosti rok, kakovosti življenja in utrujenosti. Raziskali bomo
povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti EDSS, oceno ravnotežja z Bergovo
lestvico (angl. Berg Balance Scale BBS), funkcionalnimi testi (angl. Multiple
Sclerosis Functional Composite MSFC), kakovostjo življenja (EQ-VAS) in
utrujenostjo (angl. Modified Fatigue Impact Scale MFIS), glede na obliko, trajanje
bolezni, spol in starost.
Pridobljeni podatki bodo del bolnikovih podatkov v internem registru MS Oddelka
za nevrološke bolezni UKC Maribor in bodo namenjeni spremljanju bolnikove
prizadetosti.
2.2 Cilji magistrskega dela
Cilji v teoretičnem delu:
narediti sistematičen pregled področja MS (etiologija, patogeneza, klinična
slika in zdravljenje),
podrobneje predstaviti področja obravnave in rehabilitacije pri bolnikih z MS,
poudariti pomen ocenjevanja, presečnih študij in registrov pri bolnikih z MS,
klinični vidik zdravljenja MS povezati z ekonomskim vidikom zdravljenja v
smislu iskanja in snovanja novih predlogov za boljšo klinično in ekonomsko
učinkovitost obravnave te skupine bolnikov.
Cilji empirične raziskave:
pridobiti podatke o stanju bolnikov glede na stopnjo nevrološke prizadetosti,
ocenjeno z EDSS;
pridobiti objektivne numerične podatke funkcionalnih lestvic o stanju
bolnikov na področjih ravnotežja (BBS), kognitivnih funkcij (angl. Paced
4
Auditory Serial Addition Test, PASAT-3), hitrosti hoje (časovno merjeni test
hoje (angl. Timed 25-Foot Walk, T-25-FW)) in koordinacije rok (test z
devetimi zatiči (angl. 9-Hole Peg Test, 9-HPT)), pridobljene s
standardiziranimi merilnimi instrumenti;
pridobiti numerične podatke o stanju bolnikov na področju kakovosti
življenja, pridobljene s standardizirano numerično skalo EQ-VAS;
pridobiti numerične podatke o vplivu utrujenosti, pridobljene s
standardizirano lestvico MFIS;
BBS, MSFC (T25-FW, 9-HPT, PASAT-3), samooceno stopnje kakovosti
življenja, merjeno z EQ-VAS, in samooceno vpliva utrujenosti, merjeno z
MFIS.
5
3 MULTIPLA SKLEROZA
MS je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko nevrološko obolenje z
nepredvidljivim potekom. Natančen vzrok za MS ni znan. Predstavlja najpogostejši
vzrok nevrološke invalidnosti, ki prizadene ljudi v njihovih produktivnih letih, med
15. in 55. letom starosti (European Multiple Sclerosis Platform [EMSP], 2012), in
drugi (za poškodbami) najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih odraslih (Cross, &
Naismith, 2014).
Epidemiologija
Na svetu se je število zabeleženih primerov MS z 2,1 milijona v letu 2008 povečalo
na 2,3 milijona v letu 2013 (Multiple Sclerosis International Federation [MSIF],
2013; Browne, et al., 2014). Po trenutnih ocenah je samo v Evropi več kot 600.000
ljudi obolelih za MS (EMSP, 2012), v Sloveniji pa med 2.500 in 3.000 (Rot, Horvat-
Ledinek, & Šega-Jazbec, 2014), po drugih podatkih pa kar 3.109 obolelih za MS
(Bon, & et al., 2013).
Prevalenca
Globalno gledano se je prevalenca MS med letoma 2008 in 2013 povečala iz 30 na
33 primerov na 100.000 prebivalcev (MSIF, 2013). Povečanje prevalence MS na
svetu med letoma 2008 (World Health Organization, Multiple Sclerosis International
Federation [WHO-MSIF], 2008) in 2013 MSIF, 2013) lahko delno pripišemo daljši
življenjski dobi (obolelih z MS in prebivalstva nasploh), v nekaterih državah
povišanju incidence MS, lahko pa je posledica izboljšav diagnosticiranja in
poročanja o MS, vzpostavitve kliničnih registrov in objav novih epidemioloških
raziskav (MSIF, 2013; Browne, et al., 2014).
MS je prisotna v vseh regijah sveta, vendar pa se njena razširjenost zelo razlikuje, pri
čemer je najvišja v Severni Ameriki (140/100.000) in Evropi (108/100.000)
ter najnižja v Podsaharski Afriki (2,1/100.000) in Vzhodni Aziji (2,2/100.000).
Razširjenost se precej razlikuje tudi znotraj posamezne regije, tako je, na primer,
najvišja stopnja prevalence v Evropi zabeležena na Švedskem (189/100.000),
najnižja pa v Albaniji (22/100.000) (MSIF, 2013). Med države, ki poročajo o najvišji
6
stopnji zabeležene prevalence, uvrščamo Madžarsko (176/100.000), Slovenijo (150),
Nemčijo (149), Združene države Amerike (135), Kanado (132,5), Češko republiko
(130), Norveško (125), Dansko (122), Poljsko (120) in Ciper (110) (WHO-MSIF,
2008). Ugotovitve o razlikah razširjenosti MS glede na zemljepisno širino potrjuje
tudi Atlas MS 2013 (MSIF, 2013). Pogled na prevalenco glede na bruto domači
proizvod pa nam pokaže, da je le-ta mnogo višja v državah z visokimi (89/100.000)
kot v državah z nizkimi dohodki (0.5/100.000) (WHO-MSIF, 2008).
Incidenca
Incidenca MS v svetu je 2,5 na 100.000 prebivalcev, z razponom od 1,1 do 4.
Regionalno gledano je incidenca MS največja v Evropi (3,8/100.000), sledijo
vzhodno Sredozemlje (2/100.000), Združene države Amerike (1,5), zahodni Pacifik
(0,9/100.000) in Afrika (0,1/100.000). Podatki za države v Jugovzhodni Aziji niso na
voljo (WHO-MSIF, 2008). Koutsouraki s sodelavci na osnovi pregleda 56
epidemioloških študij s področja MS v Evropi, objavljenih med letoma 2000 in 2009,
ugotavljajo, da je incidenca MS v Evropi narasla (Koutsouraki, Costa & Baloyannis,
2010).
3.1 Etiologija in patogeneza MS
Etiologija MS še ni znana, domneva pa se, da imajo vpliv tako genetski kot okoljski
dejavniki (Ascherio, & Munger, 2007a; Ascherio, & Munger, 2007b). Med
potencialne dejavnike tveganja za nastanek MS uvrščamo: ženski spol, belo
(kavkazijsko) raso, dedne dejavnike, okužbo z virusom Epstein-Barr (EBV), zmerno
podnebje, nizko raven vitamina D, pomanjkanje izpostavljenosti sončni svetlobi in
kajenje (Garg, & Smith, 2015).
MS je avtoimunska (Campston, & Coles, 2002), vnetna, demielinizacijska bolezen
osrednjega živčevja z različno stopnjo okvare aksona. Patološki znak predstavljajo
lezije, znane kot plaki, ki so posledica izgube mielina. Najpogosteje so vidne v
hrbtenjači (50 %), optičnih živcih (25 %), možganskem deblu/malih možganih
(20 %) in periventrikularni beli substanci. Patološke značilnosti posameznih lezij se
razlikujejo in so odvisne od lokacije, starosti in morebitne regeneracije. Razdelimo
7
jih v tri patološke kategorije: aktivne (akutne), kronične aktivne in kronične
neaktivne (Lassmann, Raine, Antel, & Prineas, 1998).
3.2 Klinična slika in oblike MS
Pri obolelih z MS opažamo različne simptome in znake prizadetosti osrednjega
živčevja, tako motorične, senzorične, avtonomne in druge (Compston, & Coles,
2008; Crayton, & Rossman, 2006). Najpogostejši simptomi vključujejo (med
drugimi) izgubo vida in/ali dvojni vid, okorelost, šibkost, motnje ravnotežja, izgubo
koordinacije in spretnosti, odrevenelost, bolečine, težave z mehurjem in nadzorom
črevesja, utrujenost, motnje govora in požiranja, motnje spolnosti, čustvene
spremembe in upad kognitivnih funkcij (EMSP, 2012; & Compston, & Coles, 2008).
Pojav teh simptomov je odvisen od obsega (Crayton, & Rossman, 2006) in lokacije
lezij (Crayton, & Rossman, 2006; EMSP, 2012), zagonov in napredovanja bolezni.
Simptomi so pogosto med seboj povezani, tako lahko eden poslabša drugega
(Crayton, & Rossman, 2006).
Leta 1996 je Svetovalni odbor za klinično raziskovanje na področju MS (angl.
Advisory Committee on Clinical Trials in Multiple Sclerosis) Ameriškega
nacionalnega združenje za MS (angl. US National Multiple Sclerosis Society,
NMSS) opredelil štiri klinične podtipe MS: recidivno-remitentna MS (angl.
Relapsing/Remitting Multiple Sclerosis, RRMS), sekundarno-progresivna MS (angl.
Secondary Progresive Multiple Sclerosis, SPMS), primarno-progresivna MS (angl.
Primary Progresive Multiple Sclerosis, PPMS) in progresivno-recidivna MS (angl.
Progresive Relapsing MS, PRMS) (Lublin, & Reingold, 1996). Povzetek značilnosti
oblik MS je prikazan v tabeli 1.
Podtipi vključujejo še: klinično izoliran sindrom (angl. Clinicaly isolated syndrome,
CIS), prvo klinično manifestacijo, sugestivno na MS (Miller, D., Barkhof, F.,
Montalban, X., Thompson, A., & Filippi, M., 2005), radiološko izoliran sindrom
(angl. Radiologically isolated syndrome, RIS), na MR naključno odkrite za MS
značilne lezije, brez kliničnih znakov bolezni (Okuda, et al. 2009), benigno MS
(angl. Benign Multiple Sclerosis), kjer je bolnik po 15 letih od nastopa bolezni še
8
vedno popolnoma funkcionalen v vseh nevroloških sistemih (Lublin, & Reingold,
1996).
Tabela 1: Oblike MS
Oblike MS Potek bolezni
Recidivno-remitentna MS Najpogostejša oblika, ki predstavlja
približno 85 % primerov. Značilni so
diskretni zagoni (razvijajo se več dni ali
tednov), ki jim sledi več tednov ali
mesecev trajajoče popolno ali delno
okrevanje. Med zagoni stabilna obdobja
brez poslabšanj nevroloških funkcij.
Sekundarno-progresivna MS
Začetnim zagonom sledi postopno
nevrološko poslabšanje (ni povezano z
akutnimi napadi).
Primarno-progresivna MS
Funkcionalni upad prisoten od začetka
pojava bolezni, ne poteka v zagonih.
Progresivno-recidivna MS
Funkcionalni upad prisoten od začetka
pojava bolezni, s poznejšimi zagoni.
Progresivno-recidivne in primarno-progresivne MS v zgodnjih fazah (do pojava
zagonov) ni mogoče razlikovati.
(Vir: Weiner, 2008).
Odbor je nadalje priporočal, da se izraz progresivno-recidivna MS umakne, saj je
nejasen in se prekriva z drugimi podtipi bolezni. Priporočal je zamenjavo termina
kronično progresivna z bolj specifičnima izrazoma SPMS in PPMS in uvedel
definiciji za benigno in maligno MS. V letu 2012 je omenjeni odbor ob sodelovanju
tudi drugih strokovnjakov s področja obravnave in raziskav MS ponovno proučil
področje fenotipske klasifikacije MS in med drugim priporočil, da je treba osnovno
fenotipsko razporeditev MS na recidivno (angl. relapsing) in progresivno (angl.
progressive) ohraniti, vendar z nekaterimi spremembami (glej tabelo 2); na primer:
PPMS se opredeli kot aktivna napredujoča MS; CIS je treba vključiti kot del
fenotipskega spektra MS; RIS se ne obravnava kot posebna oblika MS. Posebno
opozorilo pa so izdali tudi za rabo izraza benigna MS, ki je pogosto zlorabljen, zato
ga je treba uporabljati previdno, in vedno je opredeljen retrogradno (Lublin, et al.,
2014).
9
Tabela 2: Fenotipske oblike MS
CIS
→ aktiven → RRMS
→ neaktivna
→ aktivna
→ neaktiven
→ aktivna nenapredujoča PPMS/SPMS → aktivna napredujoča
→ neaktivna nenapredujoča
→ neaktivna napredujoča
CIS klinično izoliran sindrom, RRMS recidivno-remitentna multipla skleroza,
PPMS – primarno progresivna multipla skleroza, SPMS – sekundarno progresivna
multipla skleroza
(Vir: Lublin, et al., 2014).
3.3 Diagnosticiranje MS
Schumacher in sodelavci so leta 1965 s predstavitvijo temeljnih konceptov razsoja v
času (angl. disseminiation in time, DIT) in prostoru (angl. dissemination in space,
DIS) s hkratno opredelitvijo zagona (traja vsaj 24 ur, ločen od ponovnega zagona
vsaj 30 dni) naredili prvi poskus k standardizaciji diagnostičnih kriterijev za MS
(Schumacher, & et al., 1965). Temu so leta 1983 sledili Poserjevi kriteriji, ki so v
klinične kriterije vključili tudi paraklinične teste in oceno cerebrospinalnega likvorja
(Poser, & et al., 1983). Mednarodni forum za diagnosticiranje MS (angl. The
International Panel on MS Diagnosis) je leta 2001 predstavil McDonaldove kriterije
za diagnosticiranje MS, ki zajemajo tako magnetno resonančno slikanje (MR) kot
klinične in druge paraklinične diagnostične metode (McDonald, et al., 2001).
Kriteriji so bili posodobljeni leta 2005 (Polman, & et al., 2005) in 2010 (Polman, &
et al., 2011).
10
Tabela 3: McDonaldovi diagnostični kriteriji za MS iz leta 2010
Klinični potek Zahtevani dodatni pogoji za diagnozo
MS
Vsaj dva zagona in objektivni klinični
dokaz za vsaj dve okvari ali objektivni
klinični dokaz vsaj ene okvare in
prepričljiva anamneza zagona v
preteklosti.
Niso potrebni.
Vsaj dva zagona in objektivni klinični
dokaz ene okvare.
Dokaz razsoja v prostoru z MR ali drugi
zagon s prizadetostjo drugega področja
osrednjega živčevja.
En zagon in objektivni klinični dokaz
za vsaj dve okvari.
Dokaz razsoja v času z MR ali drugi
zagon.
En zagon in objektivni klinični dokaz
za eno okvaro (klinično izoliran
sindrom).
Dokaz razsoja v času in prostoru z MR
ali drugi zagon.
MS – multipla skleroza, MR magnetnoresonančno slikanje
(Vir: Polman, & et al., 2011).
Kot je razvidno iz prejšnjih sklopov diagnostičnih kriterijev, se diagnoza MS lahko
izvede izključno na osnovi kliničnih dokazov, kljub temu pa nedavni McDonaldovi
kriteriji poudarjajo pomen MR-slikanja v smislu podpore, dopolnitve ali celo
zamenjave z nekaterimi kliničnimi merili (Milo, & Miller, 2014).
3.4 Zdravljenje MS
Zgodnja optimizacija obravnave bolnikov z MS lahko prepreči kopičenje
nepopravljivih nevroloških okvar in zmanjša tveganje za napredovanje bolezni
(Ziemssen, et al., 2015).
Obravnavo MS lahko v grobem razdelimo v tri kategorije (EMSP, 2012):
obvladovanje zagona,
zdravljenje osnovne bolezni,
rehabilitacija in obvladovanje simptomov.
Za uspešno obvladanje simptomov in zagotovitev individualizirane skrbi za
posameznega pacienta je potreben multimodalen pristop, ki vključuje tako
11
nefarmakološke metode, kot so izobraževanje in podpora bolniku, telesna dejavnost,
kot tudi farmakološko intervencijo. Takšen celoviti integrirani terapevtski model
nam ponuja največ možnosti za uspeh pri reševanju vprašanj, povezanih s kakovostjo
življenja bolnikov z MS (Crayton, Heyman, & Rossman, 2004; Crayton, & Rossman,
2006).
V preteklih letih smo bili priče pomembnemu napredku k boljšemu razumevanju
imunopatogeneze, večji dostopnosti in uporabi MR ter dostopnosti do
imunomodulatornega zdravljenja pri MS. Za zdravljenje MS je na voljo široka paleta
terapevtskih možnosti, vključno z nedavno odobrenimi peroralnimi zdravili, še vedno
pa ostaja velik izziv doseganje uravnoteženja med varnostjo in učinkovitostjo
zdravljenja. Glede na heterogenost bolezni je vsekakor nujen personaliziran pristop,
hkrati pa se kaže velika potreba po novih terapevtskih sredstvih, ki bodo imela vpliv
na preprečitev ali zmanjšanje nevronske in/ali aksonske degeneracije pri bolnikih s
progresivno obliko MS (Garg, & Smith, 2015).
3.4.1 Zdravljenje z zdravili
Zdravljenje MS zajema uporabo imunomodulatornih zdravil, ki vplivajo na potek
bolezni (angl. disease-modifying drugs – DMDs), simptomatsko zdravljenje,
osredotočeno na lajšanje specifičnih simptomov, in zdravljenje akutnih zagonov s
kortikosteroidi (metilprednizolon) (Berkovich, 2013).
V zadnjih letih je bil narejen precejšen napredek v smeri bolj učinkovitega
zdravljenja MS. Pomemben prispevek k temu predstavlja razvoj zdravil, ki
učinkovito spreminjajo potek bolezni, tako da zmanjšajo število in resnost zagonov
ter upočasnijo njeno napredovanje (EMSP, 2012; Garg, & Smith, 2015). Ta nova era
se je začela v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo dokazano, da
IFN ß 1b pri bolnikih z RRMS zmanjša število zagonov bolezni. Od takrat se je
število imunomodulatornih zdravil povečalo (za oblike MS, ki potekajo z zagoni) in
trenutno obsega 10 agensov, še več pa jih je na obzorju (Cross, & Naismith, 2014).
V Evropski uniji so za zdravljenje RRMS trenutno odobrene učinkovine: IFN ß, GA,
teriflunomid, dimetilfumarat (DMF), fingolimod, natalizumab in alemtuzumab
12
(Ziemssen, et al., 2015). Kot je znano iz vsakdanje klinične prakse, je v slovenskem
prostoru trenutno odobrenih osem učinkovin oziroma 11 zdravil. Delimo jih na
zdravila prvega in drugega izbora, ki se razlikujejo glede na učinkovitost, varnostni
profil in tudi glede na način aplikacije zdravila; le-ta je lahko v obliki
samoinjiciranja, infuzije ali oralno (Garg, & Smith, 2015).
Čeprav je trenutno na trgu kar 11 imunomodulatornih zdravil, določene potrebe še
vedno ostajajo nezadovoljene. Pri nobenem zdravilu namreč niso opazili, da bi
popolnoma ustavilo napredovanje bolezni (Rudick, Larocca, Hudson, & MSOAC,
2014).
3.4.2 Rehabilitacija bolnika z MS
Za preprečevanje zapletov in povečanje neodvisnosti obolelega z MS je rehabilitacija
bistvenega pomena, saj ima vpliv tako na telesna in kognitivna kot tudi čustvena
področja obolelega, posledično pa ima vpliv tudi na z zdravjem povezano kakovost
življenja. Za reševanje teh različnih vidikov MS je potreben timski pristop, ki ne sme
temeljiti zgolj na znanstveno dokazanih metodah, temveč hkrati na v bolnika
usmerjenem pristopu, ki upošteva tako bolnikovo avtonomijo kot tudi njegove
življenjske cilje. Zavedati se moramo, da so oboleli in njegova družina
najpomembnejši del multidisciplinarnega tima. Vsekakor bi moral tim za
rehabilitacijo MS glede na težave posameznika vključevati tudi (EMSP, 2012):
specialista nevrologa z izkušnjami s področja rehabilitacije ali specialista
fizikalne in rehabilitacijske medicine; za konzultacije pa morajo biti na voljo
tudi zdravniki specialisti za področja, kot so urologija, oftalmologija, interna
medicina itd.,
negovalni tim (specializiran),
fizioterapevta,
delovnega terapevta,
logopeda,
(nevro-)psihologa,
socialnega delavca,
13
po potrebi tudi druge strokovnjake (na primer za prehrano, izobraževanje
itd.).
Učinkovitost rehabilitacijskih postopkov lahko preverimo z uporabo standardiziranih
merilnih instrumentov in/ali evalvacijo doseganja postavljenih rehabilitacijskih ciljev
(EMSP, 2012).
3.5 Ocenjevanje bolnika z MS
Poznamo tako generične (angl. generic) ocenjevalne instrumente kot specifične
instrumente za določeno obolenje (angl. desease-specific). Generični nam omogočajo
neposredno primerjavo med boleznimi, kljub temu pa so v primerjavi s specifičnimi
manj odzivni na posamezne vidike določene bolezni (Uitdehaag, 2014).
Z uporabo ustreznih kliničnih lestvic je pri bolnikih z MS mogoče oceniti različna
področja prizadetosti, ki se lahko kažejo tako na fizičnem in kognitivnem področju
kot tudi na zmanjšani kakovosti življenja (Gray, & Butzkueven, 2008).
Za ocenjevanje obolelih za MS imamo na voljo številne merilne instrumente in že
izbira primernega zahteva precejšen raziskovalni napor (de Vet, Terwee, & Bouter,
2003).
Izbira primernega ocenjevalnega instrumenta mora biti pogojena s ciljem določene
študije. V nekaterih primerih je široko uporabljena nevrološka lestvica
najprimernejša izbira, v raziskavah, ki se osredotočajo na določen vidik bolezni (na
primer mobilnost), pa je primernejša uporaba bolj specifičnih ocenjevalnih
instrumentov (Uitdehaag, 2014).
Pri izbiri ocenjevalnega instrumenta se moramo najprej vprašati o interesih svojega
raziskovanja. Le-ti so lahko odvisni od prebivalstva, ki ga želimo raziskovati, števila
vključenih oseb, trajanja raziskave, zunanjih dejavnikov ipd. V nadaljevanju je izbira
lahko odvisna tudi od pričakovanih koristi terapevtskih postopkov. Idealen
ocenjevalni instrument naj bi imel sposobnost kvantitativne zaznave nepovrnljivega
trajnega napredovanja bolezni, le-to pa se je pri MS pokazalo kot težko dosegljivo.
Vsekakor je nujna podrobnejša opredelitev področja oziroma vidika napredovanja
14
bolezni, ki ga želimo z raziskovanjem zajeti, na primer koordinacija, kognicija,
utrudljivost, moč, dnevne aktivnosti ipd. Širina izražanja problematike, povezane z
MS, postavlja pred preiskovalca precejšen izziv, kako izmeriti vse vidike bolezni
(Goldman, Motl, & Rudick, 2010).
Prvi korak k izbiri ustreznega merilnega instrumenta vsekakor predstavlja jasna
opredelitev interesa merjenja, ki se nanaša tako na področja, ki jih želimo izmeriti,
kot tudi sam namen merjenja. Na splošno nam namen lahko predstavlja sposobnost
diskriminacije med subjekti na neki časovni točki (diskriminacija) ali pa merjenje
sprememb v daljšem časovnem obdobju (vrednotenje). Pomembno vlogo imajo tudi
merske lastnosti merilnih instrumentov, ki se nanašajo na veljavnost, ponovljivost,
občutljivost (EMSP, 2012), zanesljivost in uporabnost merilnega orodja (National
Collaborating Centre for Chronic Conditions (UK) [NCCCC-UK], 2004).
3.5.1 Ocenjevanje funkcionalne prizadetosti
V preteklosti je pri ocenjevanju funkcionalne prizadetosti obolelih z MS
prevladovalo merjenje prizadetosti, zlasti hoje, z lestvico EDSS. MSFC je oceno
funkcionalne prizadetosti razširil tudi na področja kognitivnih funkcij (PASAT) in
spretnosti zgornjih okončin (9-Hole Peg Test) (Karabudak, et al., 2015).
Funkcionalno prizadetost ocenjujemo tudi z mnogimi drugimi ocenjevalnimi
instrumenti, v našem primeru smo jo nadgradili z uporabo Bergove lestvice za oceno
ravnotežja, ki je pri obolelih z MS pogosto uporabljena.
3.5.1.1 Ocenjevanje stopnje prizadetosti po EDSS
Leta 1955 je Kurtzke predstavil lestvico za oceno stopnje prizadetosti pri MS
(Kurtzke, 1955), ki je bila nato leta 1961 razširjena na osem funkcionalnih sistemov
(Kurtzke, 1961); ti zajemajo funkcije piramidne proge, sistema malih možganov,
možganskega debla, senzoričnega sistema, mokrenja in odvajanja blata, vidnega (ali
optičnega) sistema, višjih živčnih (kognitivnih) in drugih funkcij (Kurtzke, 1972,
1983; Uitdehaag, 2014).
Leta 1983 je bila objavljena razširjena različica lestvice stopnje prizadetosti
(Expanded Disability Status Scale – EDSS), 10-stopenjska lestvica o prizadetosti
15
zaradi MS, ki ocenjuje omenjene funkcionalne sisteme glede na stopnjo prisotne
okvare, in sicer v razponu od 0 (normalen nevrološki status) do 10 (smrt zaradi MS)
v intervalih po 0,5 (Kurtzke, 1983).
Ocene EDSS od 0 do 3,5 temeljijo na minimalni do zmerni prizadetosti v enem ali
več funkcionalnih sistemih, nad 4,0 pa izhajajo predvsem iz težav pri hoji. Pri ocenah
od 6,0 do 7,5 je stopnja prizadetosti odvisna izključno od funkcije hoje: uporabe
pripomočkov (enostranska 6,0 in obojestranska 6,5) in prehojene razdalje. Ocena 8,0
označuje nezmožnost hoje, funkcija zgornjih ekstremitet določa oceno med 8,0 in
9,0, bulbarne funkcije oceno 9,0 do 9,5, smrt zaradi MS pa je opredeljena z oceno 10
(Goldman, et al., 2010). Podrobnejšo opredelitev ocen in navodila za ocenjevanje po
lestvici EDSS podajamo v Prilogi 3.
Ob tem se moramo zavedati tudi pomanjkljivosti pri merjenju napredovanja
prizadetosti z lestvico EDSS, saj ta predvsem v srednjem in zgornjem razponu ocen
ni dovolj občutljiva, ker se osredotoča predvsem na status hoje, ob tem pa izpušča
komponente prizadetosti vida in kognitivnih funkcij (Balcer, 2001).
Kljub vsem kritikam lestvica EDSS še vedno predstavlja pomembno mesto na
področju raziskav MS (Uitdehaag, 2014). Njeno uporabo med drugimi priporoča tudi
nevrofizioterapevtska sekcija Ameriškega združenja za fizioterapijo (NS APTA
MSOMT, 2012, februar). Tako bo do ustrezne in adekvatne validacije novega
instrumenta, ki bi lestvico uspešno nadomestil, preteklo še kar nekaj let. Eden od
možnih kandidatov za zamenjavo je vsekakor MSFC, vendar pa le-ta potrebuje
dodatne spremembe, prilagoditve in raziskave v smeri vključitve novih podlestvic
(Uitdehaag, 2014).
3.5.1.2 The Multiple Sclerosis Functional Composite (MSFC)
MSFC je sestavljen iz treh komponent, ki merijo hitrost hoje, spretnost zgornjih udov
in kognitivne funkcije (Cutter, et al., 1999; Fischer, Jak, Kniker, Rudick, & Cutter,
2001).
Izvedba se začne s testom hoje (ang. Timed 25-Foot Walk, T25FW), ki ocenjuje
funkcijo hoje oziroma čas, ki ga posameznik potrebuje, da prehodi razdaljo 25
16
čevljev (angl. foot, ft) oziroma 7,62 metra. Na osnovi dveh preizkusov izračunamo
povprečno hitrost hoje. Sledi testiranje s testom devetih zatičev (angl. 9-Hole Peg
Test, 9HPT), ki meri funkcijo zgornjih udov glede na čas, ki ga bolnik potrebuje za
vstavljanje in odstranjevanje devetih zatičev iz deščice. Najprej opravimo dva
preizkusa z dominantno, nato dva preizkusa z nedominantno roko in izračunamo
povprečno vrednost dveh preizkusov za vsako roko. Končna ocena se zapiše kot
povprečje povprečnih vrednosti za obe roki. Kot zadnja komponenta se izvede
kognitivni test (angl. Paced Auditory Serial Addition Test, PASAT), ki poda oceno o
številu pravilnih odgovorov pri seštevanju zaporednih števil, ki ji bolnik sliši na dve
ali tri sekunde. Ocene teh treh dimenzij so povezane z namenom oblikovanja enotne
ocene MSFC, ki je standardizirana na osnovi referenčnega prebivalstva z uporabo
kreiranja tako imenovanih vrednosti "Z" (angl. Z-scores) za vsako posamezno
komponento testa. Povprečne vrednosti posameznih komponent nam zagotavljajo
enotno oceno, ki označuje uspešnost izvedbe glede na referenčno prebivalstvo.
Izračunamo jo s formulo: MSFC Ocena = {Zzg.uda, povprečje + Znogi, povprečje + Zkognitivne
funkcije} / 3.0., kjer je Zxxx = Z-ocena (angl. MSFC Score = {Zarm, average+ Zleg, average +
Zcognitive} / 3.0., where Zxxx = Z-score). Le-ta se lahko uporablja kot orodje za
odkrivanje morebitnih sprememb pri obolelih za MS (Fischer, Jak, Kniker, Rudick,
& Cutter, 2001).
MSFC za razliko od EDSS ne temelji na rutinskem nevrološkem pregledu, kar
posledično zahteva dodaten čas za usposabljanje (Gray, & Butzkueven, 2008).
Izvede ga lahko ustrezno usposobljena oseba, ki za samo izvedbo potrebuje približno
15 minut (Rudick, et al., 2001) oziroma odvisno od sposobnosti posameznega
preiskovanca (NS APTA MSOMT, 2012, februar).
MSFC so uporabili v več nedavnih kliničnih študijah, hkrati pa se uporablja v
številnih potekajočih (Polman & Rudick, 2010). Kot primarni ocenjevalni instrument
je bil pri bolnikih s SPMS prvič uporabljen v s placebom kontrolirani raziskavi
interferona beta-1a (Cohen, et al., 2002). Hkrati ne gre spregledati, da sta glede na
oceno MSFC v kliničnih študijah statistično pomembne koristi pokazala tako
interferon beta-1a kot natalizumab (Polman, & Rudick, 2010).
17
MSFC predstavlja ponovljivo, odzivno, poceni in obetavno klinično orodje, ki
ocenjuje številne pomembne klinične razsežnosti MS (Hyland, & Rudick, 2011).
Njegovo uporabo pri obolelih z MS priporoča tudi nevrofizioterapevtska sekcija
Ameriškega združenja za fizioterapijo (NS APTA MSOMT, 2012, februar).
Sčasoma in z bolj razširjeno uporabo bo MSFC vsekakor treba še dodatno
izpopolniti, da bo kot tak še v večji meri prispeval k oceni izidov kliničnih študij pri
MS (Polman, & Rudick, 2010). Vse več dokazov govori v prid možnim koristim ob
zamenjavi testa PASAT s testom SDMT (angl. Symbol Digit Modalities Test,
SDMT) (Karabudak, et al., 2015).
Ocene MSFC korelirajo tako z oceno EDSS (Cutter, et al., 1999; Kalkers, et al.,
2000), distribucijo lezij pri MR (Kalkers, et al., 2001) kot samooceno kakovosti
življenja (Miller, Rudick, Cutter, Baier, & Fischer, 2000).
3.5.1.3 Bergova lestvica za oceno ravnotežja
Bergova lestvica za oceno ravnotežja (Berg Balance Scale, BBS) je bila razvita kot
klinično orodje za oceno funkcijskega ravnotežja, še posebej pri starejših ljudeh.
Namenjena je primerjavi ravnotežja med skupinami ljudi, opisovanju oziroma razlagi
ravnotežja pri posamezniku, spremljanju stanja in ocenjevanju učinkovitosti
zdravljenja (Berg, Wood-Dauphinee, Williams, & Gayton, 1989).
Sestavlja jo 14 nalog, ki z neposrednim opazovanjem izvedbe posameznega giba
podajo kvantitativno oceno ravnotežja in posledične ogroženosti za padce pri
starejših odraslih ljudeh (Berg, Wood-Dauphinee, Williams, & Maki, 1992). Vsaka
naloga ima določen kriterij za točkovanje glede na izvedbo posameznika. Naloge
obsegajo stojo in sedenje brez opore, vstajanje, sedanje, presedanje, stojo z zaprtimi
očmi, stojo s stopali skupaj, doseg naprej v predročenju, pobiranje predmeta s tal,
oziranje preko ramena, obračanje za 360°, izmenično polaganje noge na stopnico in
stojo na eni nogi (Wang, et. al., 2006). Lestvica meri bolnikovo sposobnost
ohranjanja ravnotežja, bodisi statičnega ali pri opravljanju časovno določenih
različnih funkcionalnih gibov. Za izvedbo je potrebnih 10 do 20 minut. Vsaka
posamezna naloga se točkuje v razponu od 0 do 4 točke, pri čemer ocena 0
18
predstavlja posameznikovo nezmožnost za dokončanje naloge in ocena 4 sposobnost
za samostojno dokončanje naloge. Celotna ocena obsega 56 možnih točk, pri čemer
ocena od 0 do 20 točk predstavlja slabo, od 21 do 40 sprejemljivo in od 41 do 56
dobro ravnotežje. Lestvica meri tako statične kot dinamične vidike ravnotežja. Je
preprosta in za izvedbo ne zahteva posebnega usposabljanja. Potrebujemo le stol,
štoparico, ravnilo, stopničko in ustrezen prostor. Kljub temu pa je treba opozoriti, da
naj bi jo izvajali le zdravstveni delavci z ustreznim znanjem o tem, kako varno
mobilizirati bolnika (Whitney, Poole, & Cass, 1998; Zwick, Rochelle, Choksi, &
Domowicz, 2000).
Njeno uporabo pri obolelih z MS priporoča nevrofizioterapevtska sekcija
Ameriškega združenja za fizioterapijo, in sicer pri stopnjah prizadetosti od 0,0 do 7,5
(uporabljena v študijah, ki so vključevale obolele z ocenami EDSS 6,5 in manj) glede
na lestvico EDSS (NS APTA MSOMT, 2012, februar).
3.5.2 Samoocena bolnika z MS
Poznamo ocenjevalne instrumente, ki temeljijo na oceni zdravnika (angl. physician
based) in so pogosto obravnavani kot bolj objektivni, in tiste, ki izhajajo iz bolnikove
samoocene (angl. patient-based) in jih označujejo kot bolj subjektivne. Zavedati se
moramo, da tudi tako imenovana objektivna ocena ne zagotovi vseh pomembnih
informacij o vplivu funkcionalne oviranosti na bolnika ter da nam tudi bolniki lahko
posredujejo veljavne in zanesljive informacije o svojem zdravstvenem stanju in
učinkih zdravljenja (Willke, Burke, & Erickson, 2004).
Zelo verjetno bodo ocenjevalni instrumenti, ki temeljijo na bolnikovi samooceni
(angl. patient-reported outcome measures, PROMs), s časom pritegnili večje
zanimanje kot eden od klinično relevantnih ocenjevalnih instrumentov (Uitdehaag,
2014) in postali vedno bolj pomembna komponenta raziskav o imunomodulatornem
zdravljenju (Hyland, & Rudick, 2011).
Na področju MS je na voljo kar nekaj ocenjevalnih instrumentov, ki temeljijo na
bolnikovi samooceni, in verjetno se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.
Pomembno je, da so te lestvice vključene v trenutne študije in tako omogočajo
19
sistematično oceno svojega potenciala. Da bo imela njihova uporaba v kliničnih
študijah ustrezno težo, je treba dokazati njihovo zanesljivost, veljavnost in odzivnost
(Uitdehaag, 2014).
3.5.2.1 Ocenjevanje kakovosti življenja – EQ 5D-3L
Merjenje in ohranjanje kakovosti življenja pri MS je še posebej pomemben cilj tako
za obolelega kot za zdravnika, ki mora biti sposoben oceniti vpliv napredovanja
bolezni in terapevtskih posegov na bolnika kot celoto (Karabudak, et al., 2015).
EQ-5D vprašalnik pojmujejo kot z zdravjem povezani vprašalnik o kakovosti
življenja (angl. Health-Related Quality of Life, HRQOL) (Balestroni, & Bertolotti,
2012, september; Gusi, Olivares, & Rajendram 2010). Predstavlja standardiziran
merilni instrument, namenjen oceni zdravstvenega stanja. Razvila ga je skupina
EuroQol (angl. EuroQol Group) z namenom zagotovitve preprostega generičnega
instrumenta, namenjenega tako klinični kot ekonomski presoji (EuroQol Group,
1990). EQ-5D je primeren za uporabo pri široki paleti zdravstvenih stanj in
obravnav. Uporabljajo ga tako v kliničnih in observacijskih študijah kot drugih
raziskavah, povezanih z zdravjem. Preveden je bil v več kot 170 jezikov. Izpolnjujejo
ga anketiranci sami (navodila za izpolnjevanje so vključena v vprašalnik) in je kot
tak zelo primeren za uporabo tako v poštnih anketah, na klinikah in v osebnih
intervjujih. Predstavlja kognitivno nezahteven instrument, ki za dokončanje zahteva
le nekaj minut. Tristopenjska različica EQ-5D (angl. 3 level version, EQ-5D-3L), ki
je bila predstavljena leta 1990, obsega dva dela, in sicer deskriptivnega in EQ-
vizualno analogno lestvico (EQ VAS). Deskriptivni del vključuje pet dimenzij:
pokretnost, skrb zase, vsakdanje aktivnosti, bolečina/neugodje in tesnoba/potrtost, pri
čemer vsako razdeli na tri nivoje: brez težav, nekaj težav, skrajne težave. Anketirani
pri vsaki dimenziji označi izjavo, ki najbolj primerno opiše njegovo zdravstveno
stanje. Vizualna analogna lestvica pa z navpično osjo, na kateri so skrajne točke
označene kot »najboljše zdravstveno stanje, ki si ga lahko zamislite« (ang. »best
imaginable health state«), in »najslabše zdravstveno stanje, ki si ga lahko zamislite«
(angl. »worst imaginable health state«), ugotavlja samooceno zdravstvenega stanja
(Van Reenen, & Oppe, 2015, april).
20
EQ-5D so med drugim uporabili tudi v študiji, v kateri je sodelovalo kar 4516
obolelih za MS in katere namen je bil oceniti vlogo različnih dejavnikov pri tem,
kako ljudje z MS ocenjujejo svojo kakovost življenja. Ugotovili so, da mlajši bolniki,
ki imajo krajši čas trajanja bolezni, so ženskega spola, imajo višjo izobrazbo, z
RRMS in so v delovnem razmerju, ocenjujejo svojo kakovost življenja bolje kot
starejši bolniki z daljšim časom trajanja bolezni, moškega spola, progresivno obliko
MS, nižje izobrazbe in statusom invalida (Jones, et al., 2013).
3.5.2.2 Ocenjevanje utrudljivosti pri MS – vprašalnik Modified Fatigue Impact
Scale (MFIS)
Pri obolelih z MS je ocenjevanje utrudljivosti pomembno iz več razlogov, saj nam
pomaga ugotoviti, kako utrudljivost vpliva na delovanje posameznika, hkrati pa
pripomore k opredelitvi dejavnikov, ki prispevajo k njenemu pojavu. Na osnovi tega
je omogočen začetek primerne intervencije in njeno upoštevanje pri obravnavi drugih
simptomov ali težav. Za oceno utrudljivosti uporabljamo različna merilna orodja
(subjektivna), ki jih v grobem lahko razdelimo na splošna (angl. general measures)
in za določeno prebivalstvo specifična (angl. population-specific measures), med
katerimi najdemo tudi tiste, ki so namenjena tudi ali zgolj bolnikom z MS
(Hutchinson, et al., 2009).
Leta 1998 je Svet MS za smernice v klinični praksi (angl. The Multiple Sclerosis
Council for Clinical Practice Guidelines) za uporabo v klinični praksi in
raziskovanju priporočil 21 postavk obsegajočo Prilagojeno lestvico vpliva utrujenosti
(angl. Modified Fatigue Impact Scale, MFIS) (Multiple Sclerosis Council for
Clinical Practice Guidelines, 1998). Njeno uporabo priporoča tudi
nevrofizioterapevtska sekcija Ameriškega združenja za fizioterapijo, in sicer pri
stopnjah prizadetosti od 0,0 do 7,5 glede na lestvico EDSS (NS APTA MSOMT,
2012, februar). V prvi medkulturni študiji MFIS raziskovalci niso zaznali
pomembnih kulturnih ali jezikovnih razlik v psihometričnih lastnostih belgijske,
italijanske, slovenske in španske različice MFIS in jo kot tako priporočajo za
uporabo tako v raziskovalne namene kot v klinični praksi (Kos, et. al., 2005).
21
MFIS predstavlja skrajšano verzijo 40 postavk obsegajoče lestvice FIS (angl. Fatigue
Impact Scale) (Fisk, et. al., 1994). Je samoocenjevalni vprašalnik z 21 postavkami, ki
ga lahko v primeru okvare vida ali disfunkcije zgornjih ekstremitet izvedemo v obliki
intervjuja. Za izvedbo ne potrebujemo posebnega orodja, potrebnih je le 5-10 minut
časa, namenjenega izpolnjevanju. Posamezna postavka je ocenjena po 5-stopenjski
Likertovi lestvici (04). Skupno oceno v razponu od 0 do 84 sestavljajo telesna
podlestvica (036), kognitivna podlestvica (040) in psihosocialna podlestvica
(08), pri čemer višje številke kažejo na večjo utrudljivost (NS APTA MSOMT,
2012, februar).
3.6 Namen in cilj presečnih študij in registrov
Presečne študije nam omogočajo proučevanje oziroma prerez določenega
prebivalstva v nekem trenutku ali v zelo kratkem časovnem obdobju. Običajno so
izvedene z namenom ocene razširjenosti določenega pojava ali posamezne lastnosti
pri določenem prebivalstvu. Tako nam zagotavljajo neke vrste »posnetek« stanja in z
njim povezanih značilnosti v določenem trenutku (Levin, 2006).
Tudi v svoji raziskavi smo z namenom vpogleda v trenutno stanje pri nas spremljanih
bolnikov z MS uporabili to obliko zbiranja podatkov, ki se je pokazala kot smiselna
osnova za nadaljnje interdisciplinarno spremljanje bolnikov z MS, in sicer z internim
registrom obolelih za MS Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor.
V evropskem prostoru so trenutno na voljo številne baze podatkov in nacionalni
registri MS (Flachenecker, & Stuke, 2008), na primer: danski register MS (angl.
Danish MS Registry) (BrØnnum-Hansen, Koch-Henriksen, & Stenager, 2011),
norveški register MS in biobanka (angl. the Norwegian MS Registry and Biobank)
(Myhr, Grytten, Torkildsen, Wergeland, Bø, & Aarseth, 2015), švedski register MS
(angl. the Swedish MS Registry), ki je od leta 2011 vključen v švedski nacionalni
register nevroloških bolezni (angl. national Swedish Neurology Registry) (Andersen,
2012), italijanska mreža podatkovnih baz MS (angl. the Italian MS Database
Network) (Trojano, et al., 2006) in nemški register MS (angl. the German MS
Registry) (Flachenecker, et. al., 2008). Flachenecker in sodelavci (2014) pa
ugotavljajo, da je v Evropi aktivnih kar 20 registrov ali podatkovnih baz MS.
22
Evropska platforma MS (angl. European Multiple Sclerosis Platform [EMSP], 2011;
& Rogan, 2014) je leta 2011 začela s tri leta trajajočim projektom vzpostavitve
enotnega evropskega registra MS (The European Register for Multiple Sclerosis
(EUReMS) (EMSP, 2011; Flachenecker, et. al., 2014), ki je dokazal, da je čezmejno
zbiranje podatkov mogoče in ima potencial, da pripelje do boljših rezultatov za tiste
z MS, ki živijo v Evropi. Končni cilj EUReMS je zagotoviti celoviti vir zbranih
podatkov, namenjenih raziskavam in klinični praksi v vseh evropskih državah
(EMSP, 2011).
EUReMS bo lahko z učinkovito in verodostojno evidenco dolgoročno zagotavljal
najnovejše in primerljive epidemiološke, klinične in socialno-ekonomske podatke, ki
bodo omogočili vpogled v najboljše prakse pri MS v Evropi. Hkrati bo omogočil
delitev in repliciranje teh praks v sosednjih državah, kar bo verjetno pripomoglo k
zmanjšanju razlik pri obvladovanju MS v Evropi. Podatki bodo pomembni tako za
bolnike, skrbnike, zdravstvene strokovnjake kot tudi raziskovalce (Pugliatti, et al.,
2012).
3.7 Ekonomski pogled na MS
Konceptualni model kategorij stroškov MS, ki je namenjen analizi ekonomskega
bremena MS, kategorizira elemente stroškov, ki bi jih bilo treba upoštevati v
študijah, povezanih s stroški MS. Konceptualni model razdeli vpliv MS v dve večji
kategoriji stroškov: oprijemljive (angl. tangible costs) in neotipljive (angl. intangible
costs) stroške. Oprijemljivi stroški vključujejo neposredne zdravstvene stroške (angl.
direct medical costs), neposredne nezdravstvene stroške (angl. direct nonmedical
costs) in posredne stroške (angl. indirect costs) (Trisolini, Honeycutt, Wiener, &
Lesesne, 2010). Podrobnejši prikaz konceptualnega modela navajamo v tabeli 4.
23
Tabela 4: Konceptualni model kategorij stroškov MS, namenjen analizi
ekonomskega bremena
Oprijemljivi stroški
Neotipljivi stroški
Neposredni stroški
Posredni stroški
- Bolečina, trpljenje
- Vplivi na kakovost
življenja
- Stres
- Vplivi na kakovost
življenja
družine/prijateljev
Zdravstveni:
Zdravniki
Testi/Testiranja
Recepti
Bolnišnica
Medicinsko-
tehnični
pripomočki
Terapije
Dolgotrajna
oskrba
Nezdravstveni:
Modifikacije
doma/avtomobila
Transport
Formalna oskrba
Neformalna oskrba
Povečana
obolevnost:
- Izguba dela
- Sprememba
dela
Zgodnja smrtnost:
- Izguba
zaslužka
Vpliv na družino in
prijatelje:
- Spremembe
zaposlitve
- Učinki na
zdravje
(Vir: Trisolini, & et al., 2010).
Stroški MS se v različnih evropskih državah bistveno razlikujejo (na primer med
10.000 in 54.000 evri). Takšna raznolikost stroškov v evropskih državah je lahko
posledica razlik v razširjenosti MS, razlik v stroških za posamezni primer ali pa je
kombinacija obojega (Sobocki, Pugliatti, Lauer, & Kobelt, 2007). Vrednostni obseg
ocenjenih stroškov se razlikuje tudi na račun razpoložljivosti in stroškov zdravstvene
oskrbe, uporabe plačljivih in neplačljivih storitev, pogostnosti umika iz delovne
sredine in posledični izgubi dohodka, lahko pa odražajo tudi razlike v uporabi metod
v študijah, povezanih z MS stroški (Trisolini, & et al, 2010). Skupni stroški MS v
Evropi so bili leta 2005 ocenjeni na 12 milijard evrov (Sobocki, et al., 2007). Tabela
5 prikazuje število bolnikov in stroške MS leta 2010 v Evropi, tabela 6 pa v
Sloveniji.
24
Tabela 5: Število bolnikov in stroški MS v Evropi leta 2010
Število
bolnikov (v tisočih)
Stroški na bolnika v Evropi
(€PKM, 2010)
Skupni stroški v Evropi
(v milijonih €PKM, 2010)
V Evropi Neposredni zdravstveni
Neposredni nezdravstveni
Posredni Skupaj Neposredni zdravstveni
Neposredni nezdravstveni
Posredni Skupaj
500
9.811
8.438
8.725
26.974
5.295
4.554
4.709
14.559
€PKM – evrov, prilagojenih na pariteto kupne moči
(Vir: Olesen, & et al., 2012).
Tabela 6: Število bolnikov in stroški MS v Sloveniji leta 2010
Število
bolnikov (v tisočih)
Stroški na bolnika v Sloveniji
(v tisočih €PKM, 2010)
Skupni stroški v Sloveniji
(v milijonih €PKM, 2010)
V
Slovenji
Neposredni zdravstveni
Neposredni nezdravstveni
Posredni Skupaj Neposredni zdravstveni
Neposredni nezdravstveni
Posredni Skupaj
3.109
7.529
5.595
5.444
18.568
23,41
17,40
16,93
57,73
€PKM – evrov, prilagojenih na pariteto kupne moči
(Vir: Bon & et al., 2013).
Neposredni stroški MS so veliki in se povečujejo (dva- do trikrat) z naraščanjem
stopnje prizadetosti po EDSS od 2,0 do 4,0 ali 6,5 (Trisolini, & et al, 2010).
25
4 EMPIRIČNI DEL
4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
Predvidevali smo, da je pri različni stopnji nevrološke prizadetosti po EDSS
dojemanje le-te s strani bolnikov različno, ker se prizadetost različno odraža. Zato
smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja in hipoteze, na katere smo med
raziskavo skušali odgovoriti, jih potrditi ali ovreči.
Raziskovalna vprašanja
RV1: Kakšna je povezava med oceno posameznega funkcionalnega testa in oceno
kakovosti življenja?
RV2: Kakšna je povezava med stopnjo nevrološke prizadetosti, ocenjene z EDSS, in
ocenami funkcionalnih testov?
RV3: Kakšna je povezava med stopnjo nevrološke prizadetosti po EDSS in
kakovostjo življenja?
RV4: Kako trajanje bolezni vpliva na kakovost življenja?
RV5: Kakšna je povezava med stopnjo nevrološke prizadetosti po EDSS in
utrujenostjo?
RV6: Kakšna je stopnja povezanosti med samoocenama kakovosti življenja in
stopnjo utrujenosti?
RV7: Kateri funkcionalni test je najboljši napovednik nevrološke prizadetosti,
ocenjene z EDSS?
RV8: Katera ocena funkcionalnega testa ima največji vpliv na kakovost življenja,
ocenjeno z EQ-VAS?
RV9: Katere ocene funkcionalnih testov je smiselno uporabiti za strokovno
utemeljeno in racionalno timsko delo pri bolnikih z MS?
26
Hipoteze dela
Na osnovi teoretičnega znanja, lastnih kliničnih izkušenj in postavljenih
raziskovalnih vprašanj smo zastavili naslednje hipoteze:
H1: Pričakujemo, da bodo slabši rezultati pri funkcionalnih testih (BBS, 9-HPT,
T25-FW, PASAT-3) povezani s slabšo oceno kakovosti življenja po EQ-VAS.
H2: Pri bolnikih z višjo stopnjo prizadetosti, ocenjene po EDSS, pričakujemo slabše
rezultate pri funkcionalnih testih (BBS, 9-HPT, T25-FW, PASAT).
H3: Pri bolnikih z višjo stopnjo nevrološke prizadetosti po lestvici EDSS
pričakujemo nižjo oceno kakovosti življenja, ocenjeno z EQ-VAS.
H4: Pričakujemo, da trajanje bolezni ni povezano s slabšo oceno kakovosti življenja
po EQ-VAS.
H5: Bolniki z višjo stopnjo nevrološke prizadetosti po lestvici EDSS bodo imeli
pričakovano višjo stopnjo utrujenosti, ocenjene po MFIS.
H6: Samoocena utrujenosti, merjena z MFIS, bo pričakovano pozitivno korelirala s
samooceno kakovosti življenja, merjeno z EQ-VAS.
H7: Pričakujemo, da bo ocena po MSFC najboljši napovednik nevrološke
prizadetosti, ocenjene po EDSS.
H8: Pričakujemo, da bo ocena po EDSS imela največji vpliv na kakovost življenja,
ocenjeno z EQ-VAS.
H9: Pričakujemo, da bo tako strokovno kot tudi stroškovno najbolj utemeljena pot
zbiranja podatkov kombinirana uporaba ocen MSFC in MFIS.
4.2 Metodologija
4.2.1 Raziskovalne metode
Na osnovi pregleda relevantne strokovne literature iz raziskovanega področja smo v
teoretičnem delu uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. V
empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Narejena
je bila raziskava v obliki presečne študije.
27
Najprej smo izdelali podroben načrt poteka raziskave, določili predmet raziskovanja
in na osnovi tega oblikovali raziskovalna vprašanja in hipoteze.
V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z
MS, zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni UKC
Maribor. Vključevanje je potekalo tako, da smo dopis s prošnjo za sodelovanje
poslali vsem bolnikom z MS, ki so glede na podatke internega registra MS ustrezali
kriterijem za vključitev v raziskavo. Vsem, ki so se telefonsko odzvali vabilu, smo
po ustrezni obrazložitvi ponudili možnost posebnega termina izvedbe testov oziroma
izvedbe v času že dogovorjenega termina pregleda pri nevrologu. Na dogovorjeni
dan je nevrolog s kliničnim pregledom in oceno EDSS potrdil oziroma ovrgel
možnost vključitve v raziskavo (bolnikov v fazi zagona nismo vključevali). Bolnike
smo dokončno vključili po njihovem pisnem pristanku k raziskavi.
Podatke, zbrane z uporabo standardiziranih merilnih instrumentov, smo analizirali in
statistično obdelali z uporabo programa SPSS ter jih prikazali tabelarno in grafično z
uporabo programa MS Excel. Hipoteze smo preverili z uporabo programa SPSS. K
rezultatom smo podali tudi interpretacije predstavljenih izsledkov.
4.2.2 Raziskovalni vzorec
V raziskavo smo vključili priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z
MS s stopnjo prizadetosti po EDSS ≤ 6,5 (ocena, ki še omogoča uporabo vseh v naši
raziskavi predvidenih instrumentov), različnih oblik bolezni, starosti, obeh spolov, ne
glede na trajanje bolezni. Vsi so bili zdravljeni v nevrološki ambulanti ali na
Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor.
4.2.3 Postopki zbiranja podatkov
Presečna raziskava bolnikov z MS je potekala v nevrološki ambulanti in na Oddelku
za nevrološke bolezni UKC Maribor v obdobju od aprila do decembra 2015. Oceno o
etični ustreznosti raziskovalne naloge smo pridobili s strani Komisije za medicinsko
etiko UKC Maribor. Bolnike smo vključili po pisnem pristanku k raziskavi. Na dan
testiranja je bil pred izvedbo vsakega posameznega funkcionalnega testa
28
posamezniku razložen potek izvedbe in po potrebi ponujena tudi demonstracija ali
uvodni preizkus izvedbe posameznega testa.
Posamezni test je bil pri bolniku izveden šele, ko smo s strani nevrologa dobili
podano pozitivno oceno o klinični ustreznosti/primernosti za nadaljnje ocenjevanje,
hkrati pa je le-ta na osnovi kliničnega pregleda podal oceno stopnje nevrološke
prizadetosti po EDSS. Bolnike smo ocenili enkrat, in sicer z dvema
standardiziranima ocenjevalnima instrumentoma: BBS in MSFC (T25-FW, 9-HPT,
PASAT-3).
V nadaljevanju so bolniki izpolnili še lestvico EQ-VAS (namenjeno samooceni
stopnje kakovosti življenja) in MFIS vprašalnik (namenjen samooceni utrujenosti).
Zbrane podatke smo statistično obdelali z deskriptivno statistično metodo, pri čemer
smo za spremenljivke, ki so na intervalnem ali razmernostnem nivoju, izračunali
aritmetično sredino (M) in standardno deviacijo (SD), pri podatkih na ordinalnem
nivoju (EDSS) in kjer lastnosti porazdelitve niso dopuščale uporabe "M" (SD) (v
nekaterih primerih BBS in 9-HPT), smo kot mero centralne tendence uporabili
mediano (Me) in interkvartilni razmik (Q1-Q3), pri nominalnih spremenljivkah (spol,
oblika MS) pa smo izračunali frekvence (f) in deleže (%).
Stopnje povezanosti med posameznimi spremenljivkami na razmernostnem nivoju
smo računali z uporabo Pearsonovega koeficienta "r", za spremenljivke na
ordinalnem nivoju pa smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient. Za izračun
prediktivne napovedi vključenih spremenljivk smo uporabili linearno regresijo,
metodo »STEPWISE«.
Za tabelarne prikaze rezultatov smo uporabili program Excel, osnovne statistične
analize pa smo naredili v programu SPSS 13.0. Za preverjanje razlik med
posameznimi skupinami smo pri večkategorialnih spremenljivkah, ki so na
intervalnem ali razmernostnem nivoju, uporabili analizo variance (ANOVA), pri
spremenljivkah na ordinalnem nivoju pa Kruskal-Wallis H-test. Za kriterij statistične
pomembnosti smo uporabili 5-odstotno stopnjo tveganja za napako alfa.
29
5 REZULTATI
5.1 Povzetki osnovnih podatkov
V raziskavo je bilo vključenih 258 bolnikov z MS, od tega je bilo 66 (25 %) moških
in 192 (75 %) žensk. V času raziskave je bila njihova povprečna starost 48,5 leta (SD
= 12,69; razpon od 2184 let), trajanje bolezni 12,5 leta (SD = 9,28; razpon od 056
let). Osnovni deskriptivni podatki bolnikov z MS so prikazani v tabeli 7.
Tabela 7: Povzetki osnovnih podatkov za bolnike z MS
Demografski podatki bolnikov z MS
SPOL Starost (leta)
M (SD)
Trajanje
bolezni (leta) –
M (SD)
IMT
M – N
(%)
Ž – N
(%)
NE (%) DA (%)
66 (25) 192 (75) 48,5 (12,69) 12,5 (9,28) 124 (48) 134 (52)
Povprečni dosežki bolnikov z MS na uporabljenih lestvicah
EDSS
Me
(IQ1IQ3)
BBS
M (SD)
MSFC – M (SD) EQ-VAS
M (SD)
9-HPT T25-FW PASAT-3
2,5
(1,5–4,5)
50,2
(9,07)
27,1
(13,46)
7,5
(4,50)
38,5
(12,36)
70,7
(19,48)
Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; Me – mediana;
(Q1Q3) – interkvartilni razmik; IMT – imunomodularna terapija; EDSS – lestvica
za oceno nevrološke prizadetosti; BBS Berg balance scale; 9-HPT 9-Hole
Peg Test; T-25-FW Timed 25-Foot Walk Test; PASAT-3 Paced Auditory Serial
Addition Test; MS – multipla skleroza; EQ-VAS – lestvica za oceno kakovosti
življenja
Med vključenimi bolniki jih je imelo največ RRMS (65 %), najmanj pa je bilo
bolnikov s PPMS (4 %).
30
Na grafu 1 je prikazana struktura vzorca vključenih bolnikov z MS glede na obliko
bolezni.
Graf 1: Struktura bolnikov glede na obliko bolezni MS
V nadaljevanju so prikazani osnovni podatki za bolnike z MS glede na obliko
bolezni.
65 % 20 %
4 % 11 %
RRMS SPMS PPMS benigna MS
31
V tabeli 8 so prikazane demografske značilnosti skupin z različnim potekom bolezni.
Tabela 8: Demografske značilnosti skupin z različnimi oblikami bolezni
Oblika
MS
Spol Starost (leta)
M (SD)
Trajanje
bolezni (leta)
M (SD)
IMT
M (%) Ž (%) NE (%) DA (%)
RRMS
(N = 168)
44 (26) 124 (74) 43,7 (11,80) 10,11 (7,69) 54 (32) 114 (68)
SPMS
(N = 50)
9 (18) 41 (82) 58,5 (9,92) 18,3 (10,36) 33 (66) 17 (34)
PPMS
(N = 11)
5 (45) 6 (55) 56,8 (5,19) 6,5 (4,28) 11(100) 0 (0)
Benigna
(N = 29)
8 (27) 21 (73) 55,5 (8,70) 18,8 (9,71) 26 (90) 3 (10)
Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; IMT –
imunomodularna terapija; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna
oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna
oblika
Kot je razvidno iz tabele 8, je bilo v raziskavo vključenih 168 bolnikov z RRMS, 50
s SPMS, 11 s PPMS in 29 z benignim potekom bolezni. Pri vseh oblikah bolezni
ugotavljamo občutno višji odstotek žensk, le-ta je z 82 % najbolj očiten pri SPMS.
Najnižjo povprečno starost imajo bolniki z RRMS, najstarejši pa so bolniki s SPMS.
Trajanje bolezni je bilo najkrajše pri bolnikih s PPMS, in sicer v povprečju 6,5 leta,
najdaljše pa pri bolnikih z benignim potekom bolezni. IMT terapijo je v času
raziskave prejemalo 68 % bolnikov z RRMS, 34 % s SPMS in le 10 % z benignim
potekom bolezni.
V tabeli 9 so prikazane vrednosti ocenitev z različnimi uporabljenimi ocenjevalnimi
instrumenti pri bolnikih z različnimi oblikami MS.
32
Tabela 9: Prikaz vrednosti različnih ocenitev pri bolnikih z različnimi oblikami
bolezni
Oblika
MS
EDSS BBS MSFC EQ-VAS
Me
(IQ1-IQ3)
M (SD)/
Me (IQ1-IQ3)
9-HPT
M (SD)/Me
(IQ1-IQ3)
T25- FW
M (SD)
PASAT-3
M (SD)
RRMS
(N =
168)
2,0
(1,1–3,5)
56,0
(53,0–56,0)
24,2
(7,10)
5,9
(2,41)
39,7
(12,60)
74,2
(17,89)
SPMS
(N = 50)
6,0
(4,5–6,0)
39,9
(10,80)
34,1
(14,57)
12,7
(6,23)
34,7
(11,53)
57,0
(17,28)
PPMS
(N = 11)
5,0
(3,5–6,0)
37,2
(9,52)
30,6
(25,8–80,5)
11,7
(4,48)
30,8
(11,00)
53,0 (9,59)
Benigna
(N = 29)
1,5
(1,0–2,0)
56,0
(52,0–56,0)
22,5
(3,8)
5,6
(1,33)
40,7
(10,81)
81,1
(19,47)
Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; Me – mediana;
(Q1Q3) – interkvartilni razmik; EDSS – lestvica za oceno nevrološke prizadetosti;
BBS Berg balance scale; 9-HPT 9-Hole Peg Test; T25-FW Timed 25-Foot
Walk Test; PASAT-3 Paced Auditory Serial Addition Test; EQ-VAS – lestvica za
oceno kakovosti življenja; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna
oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna
oblika
Pri skupinah, kjer distribucija rezultatov ni podobna normalni, je namesto aritmetične
sredine (M) in standardne deviacije (SD) prikazana mediana (Me) z interkvartilnimi
razmiki (IQ1IQ3).
Razlike ocen uporabljenih lestvic med skupinami različnih oblik bolezni, ki so
prikazane v prejšnji tabeli, so statistično značilne pri testu BBS (p < 0,001), 9 HPT (p
< 0,001), T25-FW (p < 0,001) in PASAT-3 (p = 0,001). Prav tako smo ugotovili
statistično značilne razlike stopnje prizadetosti po EDSS (p < 0,001). Nazornejši
prikaz razlik stopnje kakovosti življenja po analogni skali med skupinami z
različnimi oblikami MS je viden na grafu 2. Tudi te dosegajo nivo statistične
pomembnosti (p < 0,001).
33
Graf 2: Stopnja zadovoljstva pri bolnikih z MS glede na obliko bolezni
34
5.2 Funkcionalni testi, nevrološka prizadetost in kakovost življenja
V tabeli 10 je prikazana povezava ocen posameznih funkcionalnih testov pri bolnikih
z MS ter različnih oblikah MS s kakovostjo življenja.
Tabela 10: Stopnja povezanosti (r) med oceno posameznega funkcionalnega
testa in oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS
FUNKCIONALNI TEST
BBS 9-HPT T25-FW PASAT-3
VSI (N = 258)
EQ-VAS 0,43** 0,40** 0,42** 0,19**
RRMS (N = 168)
EQ-VAS 0,32** 0,33** 0,33** 0,14
SPMS (N = 50)
EQ-VAS 0,100 0,34* 0,18 0,01
PPMS (N = 11)
EQ-VAS 0,07 0,57 0,12 0,56
Benigna MS (N = 29)
EQ-VAS 0,65** 0,31 0,45* 0,09
Opombe: EQ-VAS – lestvica za oceno kakovosti življenja; BBS Berg Balance
Scale; 9-HPT 9-Hole Peg Test; T25-FW Timed 25-Foot Walk Test; PASAT-3
Paced Auditory Serial Addition Test; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno
remitentna oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno
progresivna oblika; * p < 0,05; ** p < 0,01
Rezultati v tabeli 10 kažejo, da dosežki na posameznem funkcionalnem testu pri
bolnikih z MS korelirajo s samooceno kakovosti življenja. Višja stopnja zadovoljstva
je prisotna ob večji stopnji funkcionalnosti (pozitivne korelacije z dosežki na testih
BBS in PASAT-3), pri večji stopnji oviranosti pa se kaže nižja stopnja zadovoljstva
(negativne korelacije EQ-VAS z 9-HPT in T25-FW). Podobne povezave ugotavljamo
tudi v skupini bolnikov z RRMS in delno v skupini bolnikov z benigno MS. V
skupinah SPMS in PPMS tovrstnih povezav nismo uspeli dokazati.
V tabeli 11 je prikazana povezava ocen posameznih funkcionalnih testov pri bolnikih
z MS ter različnih oblikah MS s stopnjo prizadetosti po EDSS.
35
Tabela 11: Stopnja povezanosti (rho) med oceno posameznega funkcionalnega
testa in stopnjo prizadetosti (EDSS) pri bolnikih z MS
FUNKCIONALNI TEST
BBS 9-HPT T25-FW PASAT-3
VSI (N = 258)
EDSS 0,77* 0,67** 0,80** –0,25**
RRMS (N = 168)
EDSS –0,60** 0,64** 0,67** –0,19*
SPMS (N = 50)
EDSS –0,55** 0,05 0,64** –0,02
PPMS (N = 11)
EDSS –0,68* –0,03 0,81** –0,09
Benigna MS (N = 29)
EDSS –0,64** 0,57** 0,74** –0,27
Opombe: EDSS – lestvica za oceno nevrološke prizadetosti; BBS – Berg Balance
Scale; 9-HPT – 9-Hole Peg Test; T25-FW – Timed 25-Foot Walk Test; PASAT-3 –
Paced Auditory Serial Addition Test; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno
remitentna oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno
progresivna oblika; * –p < 0,05; ** –p < 0,01
Iz tabele 11 lahko razberemo, da med oceno posameznih funkcionalnih testov
(stopnjo funkcionalnosti) pri bolnikih z MS in stopnjo nevrološke prizadetosti prihaja
do pomembne povezanosti. Pri večji stopnji funkcionalnosti je nižja stopnja
prizadetosti, ocenjena z EDSS (negativne korelacije med dosežki na testu BBS
oziroma PASAT-3 in EDSS), pri večji stopnji nefunkcionalnosti pa se kaže višja
stopnja nevrološke prizadetosti (pozitivne korelacije EDSS z 9-HPT in T25-FW).
Opisane povezave so konstantno in konsistentno prisotne, kadar se funkcionalnost
ocenjuje s testom BBS ali T25-FW, tudi pri drugih oblikah bolezni.
5.3 Kakovost življenja
Ugotovili smo, da bolniki z MS, ki dosegajo višjo stopnjo nevrološke prizadetosti,
poročajo o slabši kakovosti življenja. Med oceno nevrološke prizadetosti (EDSS) in
samooceno kakovosti življenja (EQ-VAS) bolnikov z MS namreč obstaja negativna
povezanost (p < 0,01).
36
Tabela 12: Stopnja povezanosti med stopnjo nevrološke prizadetosti (EDSS) in
oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS
EDSS
VSI (N =
258)
RRMS (N =
168)
SPMS (N =
50)
PPMS (N
= 11)
Benigna MS (N =
29)
EQ-VAS 0,492** 0,312** 0,255 0,352 0,399*
Opombe: EQ-VAS – lestvica za oceno kakovosti življenja; EDSS – lestvica za oceno
nevrološke prizadetosti; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna
oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna
oblika; * p < 0,05; ** p < 0,01
S podrobnejšo analizo smo tovrstno povezavo dokazali pri bolnikih z RRMS in
benigno MS, pri bolnikih s SPMS in PPMS stopnja povezanosti med stopnjo
nevrološke prizadetosti in oceno kakovosti življenja ni dosegla nivoja statistične
pomembnosti (Tabela 12).
Analiza odnosa med trajanjem bolezni in oceno kakovosti življenja bolnikov z MS je
pokazala, da bolniki, ki imajo bolezen dalj časa, kakovost svojega življenja
ocenjujejo kot slabšo v primerjavi z bolniki, ki imajo bolezen krajši čas (p < 0,01).
Tabela 13: Stopnja povezanosti med trajanjem bolezni in oceno kakovosti
življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS
Trajanje bolezni
VSI
(N = 258)
RRMS
(N = 168)
SPMS
(N = 50)
PPMS
(N = 11)
Benigna MS
(N = 29)
EQ-VAS 0,197** 0,106 0,234 0,439 0,417*
Opombe: EQ-VAS – ocena kakovosti življenja; MS – multipla skleroza; RRMS –
recidivno remitentna oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS –
primarno progresivna oblika; * p < 0,05; ** p < 0,01
37
S podrobnejšo analizo smo tovrstno povezavo dokazali zgolj pri bolnikih z benigno
obliko MS, pri bolnikih z RRMS, SPMS in PPMS stopnja povezanosti med trajanjem
bolezni in oceno kakovosti življenja ni dosegla nivoja statistične pomembnosti
(Tabela 13).
5.4 Utrujenost
Bolniki z MS, ki dosegajo višjo stopnjo nevrološke prizadetosti, opisujejo višjo
stopnjo utrujenosti (MFIS). Med oceno nevrološke prizadetosti (EDSS) in oceno
utrujenosti glede na MFIS namreč obstaja pozitivna povezanost (p < 0,01).
Tabela 14: Stopnja povezanosti med stopnjo nevrološke prizadetosti (EDSS) in
stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS
EDSS
VSI
(N = 258)
RRMS
(N = 168)
SPMS
(N = 50)
PPMS
(N = 11)
Benigna MS
(N = 29)
MFIS 0,431** 0,345** 0,130 0,542 0,295
Opombe: MFIS – lestvica za oceno utrujenosti; EDSS – lestvica za oceno nevrološke
prizadetosti; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna oblika; SPMS –
sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna oblika; * p < 0,05;
** p < 0,01
Podrobnejša analiza je pokazala, da med stopnjo nevrološke prizadetosti in stopnjo
utrujenosti prihaja do pozitivne povezanosti le pri bolnikih z RRMS. Pri bolnikih s
SPMS, PPMS in benigno MS tovrstne povezave nismo dokazali (Tabela 14).
Med stopnjo utrujenosti (MFIS), ki so jo podali bolniki z MS, in samooceno
kakovosti življenja obstaja negativna korelacija; bolniki z MS, ki poročajo o višji
stopnji utrujenosti, ocenjujejo življenje kot manj kakovostno (p < 0,01).
38
Tabela 15: Stopnja povezanosti med samooceno kakovosti življenja (EQ-VAS)
in stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS
EQ-VAS
VSI
(N = 258)
RRMS
(N = 168)
SPMS
(N = 50)
PPMS
(N = 11)
Benigna MS (N
= 29)
MFIS 0,650** 0,670** 0,446** 0,138 0,427*
Opombe: MFIS – lestvica za oceno utrujenosti; EQ-VAS – ocena kakovosti
življenja; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna oblika; SPMS –
sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna oblika; * p < 0,05;
** p < 0,01
Podrobnejša analiza je pokazala, da med samooceno kakovosti življenja in stopnjo
utrujenosti prihaja do negativne povezanosti tako pri bolnikih z RRMS, SPMS kot
tudi benigno MS. Pri bolnikih s PPMS tovrstne povezave nismo dokazali (Tabela
15).
5.5 Napovedni modeli za oceno stopnje nevrološke prizadetosti bolnikov z MS
Upoštevajoč nekatere demografske značilnosti bolnikov z MS (starost, trajanje
bolezni) in stopnjo zadovoljstva so se med uporabljenimi testi za oceno
funkcionalnosti kot najbolj prediktivni izkazali test MSFC, pa tudi posamezni
podtesti MSFC (T25-FW, PASAT-3, 9-HPT) ter BBS. Trajanje bolezni in starost se
pri napovedni oceni EDSS nista izkazala za pomembna (starost: p = 0,552; trajanje
bolezni: p = 0,80).
Model lahko opišemo z naslednjo enačbo:
EDSS = 3,61 – 1,97* MSFC + 0,09* T25-FW + 0,05* PASAT 3 – 0,53* BBS – 0,02*
9-HPT.
Kot lahko vidimo, ima pri napovedovanju nevrološke prizadetosti, ocenjene z EDSS,
največjo napovedno moč skupni dosežek na testu MSFC, ponderji posameznih
podtestov so nizki. Z uporabljenim modelom lahko pojasnimo 0,7 deleža celotne
variabilnosti (R² = 0,69). V tabeli 16 je prikazana napovedna moč modelov glede na
vključene spremenljivke.
39
Tabela 16: Napovedna moč posameznih modelov in vključenih spremenljivk pri
napovedovanju nevrološke prizadetosti
R R2 Pomembnost spremembe
Konstanta, T25-FW 0,75 0,56 p < 0,001
Konstanta, T25-FW,
MSFC
0,79 0,62 p < 0,001
Konstanta, T25-FW,
MSFC, PASAT-3
0,81 0,66 p < 0,001
Konstanta, T25-FW,
MSFC, PASAT-3,
BBS
0,82 0,68 p < 0,001
Konstanta, T25-FW,
MSFC, PASAT-3,
BBS
0,83 0,69 p < 0,001
Opombe: BBS Berg Balance Scale; 9-HPT 9-Hole Peg Test; T25-FW Timed
25-Foot Walk Test; PASAT 3 Paced Auditory Serial Addition Test; MSCF –
Multiple Sclerosis Functional Composite; R koeficient multiple regresije; R2
kvocient pojasnjene variabilnosti
Največji delež variabilnosti lahko pojasnimo z upoštevanjem dosežka na testu T25-
FW.
5.5.1 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih z
RRMS
V skupini bolnikov z RRMS so imeli pri napovedovanju stopnje nevrološke
prizadetosti pomembno prediktivno moč trajanje bolezni (p = 0,03), dosežki na testih
MSFC (p < 0,001), T25-FW (p = 0,002) in PASAT-3 (p = 0,001). Z modelom lahko
pojasnimo 0,61 deleža variabilnosti (R² = 0,609) na testu EDSS, matematično pa ga
lahko opišemo z enačbo:
EDSS = 0,026*trajanje bolezni – 2,31*MSFC + 0,164* T25-FW + 0,065* PASAT3.
Starost, stopnja zadovoljstva in dosežki na testih BBS, 9-HPT in MFIS pri
napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti za bolnike z RRMS niso imeli
40
pomembne prediktivne moči.
5.5.2 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih s
SPMS
V skupini bolnikov s SPMS so pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti
imeli pomembno prediktivno moč dosežki na testih BBS (p = 0,03), dosežki na testih
9-HPT (p = 0,04) in stopnja zadovoljstva EQ-VAS (p = 0,02). Z modelom lahko
pojasnimo 0,49 deleža variabilnosti (R² = 0,490) na testu EDSS, matematično pa ga
lahko opišemo z enačbo:
EDSS = 8,007 – 0,035*BBS -0,03* 9-HPT -0,02* EQ-VAS
Starost, trajanje bolezni in dosežki na testih MSFC, T25-FW, PASAT-3 in MFIS pri
napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti za bolnike s SPMS niso imeli
pomembne prediktivne moči.
5.5.3 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih s
PPMS
V skupini bolnikov s PPMS nobena od vključenih spremenljivk (starost, trajanje
bolezni, dosežki na testu BBS, MSFC, T25-FW, 9-HPT, PASAT-3, MFIS in EQ-
VAS) pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti ni dosegla prediktivne moči
na nivoju statistične pomembnosti.
5.5.4 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih z
benigno MS
V skupini bolnikov z benigno MS se je pri napovedovanju stopnje nevrološke
prizadetosti kot pomemben podatek izkazal le dosežek na testu BBS (p = 0,02), s
katerim pa lahko pojasnimo 0,52 deleža variabilnosti (R² = 0,524) na testu EDSS.
Matematični prikaz modela opišemo z enačbo:
EDSS = 5,095*BBS.
Starost, trajanje bolezni in dosežki na testu MSFC, T25-FW, 9-HPT, PASAT-3,
MFIS in EQ-VAS pri napovedovanju stopnje zadovoljstva niso dosegli prediktivne
41
moči na nivoju statistične pomembnosti.
5.6 Napovedni modeli za oceno stopnje zadovoljstva bolnikov z MS
Pri napovedovanju stopnje zadovoljstva so se za spremenljivke z dobro napovedno
močjo izkazali le dosežki na testu zatičev 9-HPT (p = 0,03), dosežki na testu MFIS
(p < 0,001) in stopnja nevrološke prizadetosti EDSS (p = 0,02). Druge vključene
spremenljivke (starost, trajanje bolezni, BBS, MSFC, T25-FW in PASAT-3) se pri
napovedovanju zadovoljstva niso izkazale za pomembne.
Model lahko opišemo z naslednjo enačbo:
EQ-VAS = 114,8 – 0,25* 9-HPT – 0,54*MFIS – 1,96*EDSS.
Kot lahko vidimo, ima pri oceni zadovoljstva največji ponder stopnja nevrološke
prizadetosti EDSS, sam model pa pojasnjuje 0,5 deleža celotne variabilnosti (R² =
0,50). V tabeli 17 je prikazana pojasnjevalna moč modelov glede na vključene
spremenljivke.
Tabela 17: Napovedna moč posameznih modelov in vključenih spremenljivk pri
napovedovanju stopnje zadovoljstva
R R2 Pomembnost spremembe
Konstanta, MFIS 0,65 0,42 p < 0,001
Konstanta, MFIS,
EDSS
0,69 0,48 p < 0,001
Konstanta, MFIS,
EDSS, 9-HPT
0,73 0,50 p < 0,001
Največji delež variabilnosti lahko pojasnimo z upoštevanjem dosežka na testu MFIS.
5.6.1 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z RRMS
V skupini bolnikov z RRMS sta se kot uporabna testa pri napovedovanju
zadovoljstva izkazala 9-HPT (p = 0,05) in skupni dosežek na MFIS (p < 0,001).
Model, ki pojasnjuje 0,5 deleža variabilnosti (R² =0,496) na testu EQ-VAS, lahko
matematično opišemo z enačbo:
42
EQ-VAS = 118,13 – 0,77*9-HPT – 0,58* MFIS.
Starost, trajanje bolezni, stopnja nevrološke prizadetosti EDSS in dosežki na testih
BBS, MSFC, T25-FW in PASAT-3 pri napovedovanju stopnje zadovoljstva bolnikov
z RRMS niso imeli dobre prediktivne moči.
5.6.2 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s SPMS
V skupini bolnikov s SPMS so se kot uporabne spremenljivke pri napovedovanju
zadovoljstva izkazali dosežki na testu 9-HPT (p = 0,01), skupni dosežek na MFIS (p
< 0,01) in stopnja nevrološke prizadetosti EDSS (p = 0,02). Model, ki pojasnjuje
0,44 deleža variabilnosti (R² = 0,437) na testu EQ-VAS, lahko matematično opišemo
z enačbo:
EQ-VAS = 155,79 – 0,67*9-HPT – 0,52* MFIS – 6,12*EDSS.
Starost, trajanje bolezni in dosežki na testih BBS, MSFC, T25-FW in PASAT-3 pri
napovedovanju stopnje zadovoljstva bolnikov s SPMS niso imeli dobre prediktivne
moči.
5.6.3 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s PPMS
V skupini bolnikov s PPMS nobena od vključenih spremenljivk (starost, trajanje
bolezni, dosežki na testu BBS, MSFC, T25-FW, 9-HPT, PASAT-3, MFIS in EDSS)
pri napovedovanju stopnje zadovoljstva ni dosegla prediktivne moči na nivoju
statistične pomembnosti.
5.6.4 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z benigno MS
V skupini bolnikov z benigno MS se je pri napovedovanju zadovoljstva kot
pomemben podatek izkazal le dosežek na testu 9-HPT (p < 0,001), s katerim pa
lahko pojasnimo kar 0,74 deleža variabilnosti (R² = 0,738) na testu EQ-VAS.
Matematični prikaz modela opišemo z enačbo:
EQ-VAS = 0,44*9-HPT.
Starost, trajanje bolezni in dosežki na testih BBS, MSFC, T25-FW, PASAT-3, MFIS
43
in EDSS pri napovedovanju stopnje zadovoljstva niso dosegli prediktivne moči na
nivoju statistične pomembnosti.
44
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
Kljub pozornosti, ki je je MS v zadnjih letih deležna, ostaja še veliko odprtih
vprašanj, tako v smislu terapij, preprečevanja prizadetosti kot ocenjevanja. Dodatno
pozornost bo treba nameniti tudi področju obvladovanja stroškov, povezanih z
zdravljenjem MS (Mehr, & Zimmerman, 2015).
MS zaradi svoje heterogene in spreminjajoče se klinične slike zahteva širok
multidisciplinaren pristop. Nujno je transparentno, večdimenzionalno, racionalno
spremljanje in evidentiranje stanja obolelih. Potrebna sta znanje in premislek o izbiri
najprimernejšega ocenjevalnega orodja. Literatura priporoča množico ocenjevalnih
instrumentov, razporejenih glede na področje ocenjevanja, obliko bolezni, stopnjo
prizadetosti in ocenjevalca. Potrebna je tako objektivna kot subjektivna ocena
bolnika. Kot piše Uitdehaag (2014), lahko ocenjevalne instrumente glede na namen
razporedimo v dve vrsti: tiste, ki zajamejo vse vidike določene bolezni (celotna
presoja v eni oceni), in tiste, ki se osredotočajo zgolj na določen vidik bolezni (na
primer hoja). Glede na to, da je MS znana po svoji zelo heterogeni manifestaciji
kliničnih znakov, je vse bolj očitna potreba po veljavnem večdimenzionalnem
ocenjevalnem orodju. Vendar pa se moramo zavedati, da v primeru, ko vse dimenzije
bolezni strnemo v eno oceno, obstaja nevarnost, da se v tem procesu veliko
informacij izgubi. Takšna izguba lahko zamegli pogled na dejansko (celotno)
zdravstveno stanje osebe, po drugi strani pa lahko ločena ocena posameznih področij
omogoči velik nabor analitičnih izzivov (Uitdehaag, 2014).
Da bi zadovoljili omenjene potrebe in tako osvetlili strokovno in ekonomsko najbolj
sprejemljiv način ocenjevanja stanja bolnikov z MS, smo se odločili za zbiranje
podatkov o zdravstvenem stanju bolnikov z MS na posameznih funkcionalnih
področjih in hkratno evalvacijo napovedne vrednosti posameznega standardiziranega
ocenjevalnega orodja. Metoda priložnostnega vključevanja preiskovancev je bila
izbrana z namenom pridobitve vpogleda v dejansko strukturo problematike MS
prebivalstva v naši regiji.
V naši skupini bolnikov z MS so prevladovale ženske. Tudi literatura navaja, da
obstaja jasna razlika v obolevnosti med spoloma, bolezen se namreč veliko pogosteje
45
pojavlja pri ženskah kot moških (Rejdak, Jackson, & Giovannoni, 2010), saj je pri
ženskah kar dvakrat pogostejša (MSIF, 2013). Povprečna starost vključenih je bila
48,5 leta, le-ta je bila v povprečju nižja pri bolnikih z RRMS, višja pa pri bolnikih s
SPMS, PPMS in benignim potekom bolezni. Pri obolelih je od postavitve diagnoze v
povprečju preteklo 12,5 leta. Trajanje bolezni je bilo pri bolnikih s PPMS in RRMS
krajše kot pri bolnikih s SPMS in benignim potekom bolezni. To je tudi pričakovano
glede na sam potek bolezni in kriterije diagnosticiranja. Rejdak in sodelavca
ugotavljajo, da je povprečna starost ob nastopu MS približno 30 let, pri tem pa se pri
skoraj 70 % bolnikov simptomi pojavijo v starosti med 20 in 40 let. Bolezen le redko
nastopi pred 10. ali po 60. letu, vendar pa so bili opisani tudi primeri MS pri starosti
treh ali 67 let (Rejdak, Jackson, & Giovannoni, 2010). Glede na podatke Atlasa 2008
(globalno gledano) simptomi MS nastopijo v starosti med 25,3 in 31,8 leta, s
povprečno starostjo nastopa pri 29,2 leta (WHO-MSIF, 2008). Naši dobljeni
demografski podatki so primerljivi z rezultati epidemioloških študij. V raziskavo so
bili vključeni bolniki z različnimi oblikami bolezni. V večini primerov ima MS
recidivno-remitenten potek (Lublin, & Reingold, 1996), le-ta predstavlja kar 85 %
obolelih. 80 % RRMS sčasoma preide v SPMS, PPMS je diagnosticirana pri 10 %
obolelih, progresivno-recidivna MS pa je prisotna pri 5 % obolelih (MSIF, 2013).
Tudi v našem vzorcu bolnikov jih je največ imelo RRMS.
Poznano je dejstvo, da je dostopnost zdravljenja z imunomodulatorno terapijo za
bolnike z MS v evropskih državah različna in se giblje od 13 do 69 %, kar je med
drugim odvisno od organizacije zdravstvenega sistema in kriterijev odobritve
zdravljenja (Wilsdon, Barron, Mitchell-Heggs, & Ginoza, 2014). V naši skupini
bolnikov z MS jih je bilo z imunomodulatorno terapijo zdravljenih 52 %, med
katerimi so občutno prevladovali bolniki z RRMS (68 %), le manjši delež pa so
predstavljali bolniki s SPMS z zagoni in bolniki z benignim potekom bolezni, kar je
skladno z evropskimi smernicami zdravljenja in primerljivo z razvitimi državami.
Objektivna ocena ne zagotovi vseh pomembnih informacij o vplivu funkcionalne
oviranosti na bolnika, zato so pomembni tudi podatki o samooceni zdravstvenega
stanja in učinkih zdravljenja (Willke, Burke, & Erickson, 2004).
46
Pri naših bolnikih smo ugotovili, da je višja stopnja samoocene kakovosti življenja
prisotna ob večji stopnji funkcionalnosti (pozitivne korelacije z dosežki na testih
BBS in PASAT-3), pri večji stopnji oviranosti pa se kaže nižja stopnja kakovosti
življenja EQ-VAS (negativne korelacije z 9-HPT in T25-FW). Omenjene ugotovitve
se nanašajo na celotno v raziskavo vključeno prebivalstvo. Zgolj parcialno pa se
podobni trendi kažejo tudi pri skupinah z RRMS in benigno MS. Značilno pozitivno
korelacijo med oceno kakovosti življenja in oceno MSFC pri bolnikih z MS je
ugotovil tudi Ozakbas s sodelavci (Ozakbas, Cagiran, Ormeci, & Idiman, 2004). V
šest let trajajoči študiji pa so Tepavčevič in sodelavci ugotovili, da višje stopnje
telesne prizadetosti pri MS v izhodišču predstavljajo tako kratkoročno kot
dolgoročno statistično pomembni napovedni označevalec slabšanja kakovosti
življenja (Tepavčevič, & et al., 2014). To delno potrjujejo tudi Benedict in sodelavci,
ko ugotavljajo, da je na osnovi telesne prizadetosti MS bolnikov mogoče napovedati
oceno telesne komponente kakovosti življenja (Benedict, & et al., 2005).
Pri naši skupini bolnikov z MS smo ugotovili povezavo med ocenami funkcionalnih
testov in oceno stopnje nevrološke prizadetosti po EDSS. Bolniki, ki izkazujejo višjo
stopnjo funkcionalnosti na uporabljenih testih, izkazujejo nižjo prizadetost in
nasprotno. Pri tem je smiselno izpostaviti, da je ta povezanost zmerna do visoka in se
je konsistentno kazala pri uporabi testov BBS (negativna korelacija) in T25-FW
(pozitivna korelacija), in to neodvisno od oblike MS. Podoben odnos se je pokazal
tudi za test devetih zatičev (pozitivna korelacija), vendar ne pri bolnikih s PPMS ali
SPMS. V obeh skupinah je bila stopnja povezanosti med stopnjo funkcionalnosti in
stopnjo nevrološke prizadetosti nična. Rudick in sodelavci so v štiri leta trajajoči
študiji, ki je vključevala 1272 bolnikov z RRMS, preverili povezanost med EDSS in
MSFC na začetku, po 24 in 48 mesecih. Ugotovili so negativne korelacije med
MSFC in EDSS (ob vseh merjenjih), pozitivne korelacije pri vseh merjenjih pa so
bile razvidne med EDSS in podtestoma T25-FW in 9-HPT (Rudick, Hashmonay,
Meng, Chin, & Cutter, 2012). Študij o povezavi med EDSS in BBS nismo zasledili.
So pa Ozakbas in sodelavci v študiji iz leta 2004 ugotovili zmerno močno povezavo
med EDSS in izhodiščno oceno celotnega MSFC, pri čemer je bila očitna največja
povezanost s podtestom T25-FW (Ozakbas, Cagiran, Ormeci, & Idiman, 2004). Pri
bolnikih z MS smo ugotovili tudi negativno stopnjo povezanosti med oceno
47
kognitivnih funkcij s testom PASAT-3 in stopnjo nevrološke prizadetosti EDSS,
vendar je ta povezava, kljub dokazani statistični pomembnosti, šibka. Na osnovi
opisanega lahko sklepamo, da se kognitivna prizadetost pri bolnikih z MS pokaže
pozneje kot telesna/fizična prizadetost. Tudi Rudick in sodelavci so v prej omenjeni
študiji ugotovili tako kratkoročno kot dolgoročno negativno povezavo med EDSS in
PASAT, vendar je bila ta povezava šibkejša kot s testoma T25-FW in 9-HPT
(Rudick, & et al., 2012).
Naši bolniki z MS, ki dosegajo višjo stopnjo nevrološke prizadetosti po EDSS,
poročajo o slabši kakovosti življenja. Tovrstno negativno povezavo smo dokazali pri
bolnikih z RRMS in benigno MS. Ta povezava pa pri bolnikih z MS ni tako
enoznačna, saj v našem primeru stopnja povezanosti med stopnjo nevrološke
prizadetosti in oceno kakovosti življenja pri bolnikih s PPMS in SPMS ne dosega
nivoja statistične pomembnosti. Kot prediktor telesne komponente ocene kakovosti
življenja se je v študiji Yamouta in sodelavcev med drugimi pokazal tudi EDSS
(Yamout, et al., 2013). Dobro napovedno vrednost za oceno kakovosti življenja je
pokazala ocena stopnje prizadetosti (Alshubaili, Awadalla, Ohaeri, & Mabrouk,
2007).
Rezultati naše raziskave so pokazali, da do pomembne povezave prihaja tudi med
samooceno kakovosti življenja in trajanjem bolezni; bolniki, ki imajo bolezen dalj
časa, so v povprečju manj zadovoljni kot bolniki s krajšim trajanjem bolezni.
Tovrstno statistično pomembno povezavo smo dokazali pri bolnikih z benigno MS in
pri celotnem raziskovalnem vzorcu. Po eni strani takšni rezultati niso presenetljivi,
saj s trajanjem bolezni prihaja do objektivnega progresivnega slabšanja
zdravstvenega stanja in s tem samostojnega življenja ter povečane stopnje
negotovosti za prihodnost, kar pa vsekakor znižuje stopnjo zadovoljstva, vsaj
psihičnega. Preseneča pa dejstvo, da smo tovrstno povezavo zaznali tudi pri bolnikih
z benigno MS (diagnoza šele po 15 letih), saj imajo le-ti nizko stopnjo prizadetosti in
lahko dolgo nemoteno funkcionirajo. Tudi Baumstarck in sodelavci so v študiji, ki je
potekala na 526 bolnikih z RRMS, ugotovili značilno nasprotno povezavo med
oceno kakovosti življenja in trajanjem bolezni (Baumstarck, Pelletier, Boucekine,
Auquier; & MusiQoL study group, 2015).
48
Do sedaj smo spoznali, da je MS bolezen, na katero vpliva mnogo dejavnikov, po
drugi strani pa sama bolezen povzroča velike spremembe pri bolnikih. Izkazalo se je,
da stopnja nevrološke prizadetosti po EDSS pri bolnikih z MS ni povezana zgolj s
stopnjama funkcionalnosti in zadovoljstva, temveč tudi s stopnjo utrudljivosti teh
bolnikov. Ugotovili smo, da do pozitivne povezanosti med stopnjo nevrološke
prizadetosti in stopnjo utrujenosti prihaja pri vseh naših bolnikih z MS ter pri
bolnikih z RRMS. Patrick in sodelavci ugotavljajo, da je v primerjavi z drugimi
podtipi MS utrujenost manjša pri bolnikih z RRMS. Utrujenost po njihovih
spoznanjih tako kratkoročno kot dolgoročno korelira z oceno EDSS (EDSS
predstavlja tudi dober prediktor stopnje utrujenosti po enem letu) (Patrick,
Christodoulou, Krupp; & New York State MS Consortium, 2009). Pri bolnikih s
SPMS, PPMS in benigno MS tovrstne povezave nismo dokazali. Razlogov za to je
lahko več, vsekakor pa se moramo zavedati, da sam potek bolezni in slabšanje
simptomatike vplivata na bolnikovo osredotočenost na simptomatiko. V primerih, ko
se simptomatika progresivno slabša in ne prihaja do daljših izboljšanj zdravstvenega
stanja, so bolniki bolj kot na samo utrujenost verjetno osredotočeni na slabšanje
funkcionalnosti, pri bolnikih z izboljšanji v funkcionalnosti pa je osredotočenost
najverjetneje preusmerjena na upad učinkovitosti zaradi utrujenosti. Glede na to, da
je utrudljivost bolnikov z MS pogosta in zmanjšuje kakovost njihovega življenja, je
tudi pri pregledu teh bolnikov to smiselno upoštevati in v pregled vključiti le tiste
teste/ocene, ki imajo dobro prediktivno vrednost (prognostično veljavnost) pri oceni
nevrološke funkcionalnosti in oceni kakovosti življenja. Papuć in Stelmasiak sta z
ocenjevanjem poljskih bolnikov z MS ugotovila, da imajo dobro napovedno vrednost
za oceno kakovosti življenja ocena depresije, stopnje prizadetosti in utrudljivost
(Papuć, & Stelmasiak, 2012). Da ima utrudljivost dobro prediktivno vrednost tako za
telesno kot mentalno komponento ocene kakovosti življenja, so potrdili Yamout in
sodelavci (Yamout, et al., 2013).
Z analizo smo dokazali tudi negativno stopnjo povezanosti med samoocenama
kakovosti življenja EQ-VAS in stopnje utrujenosti MFIS. Povezava je najbolj očitna
pri vseh bolnikih z MS in RRMS, pomembno pa se nakazuje tudi pri SPMS in
benigni MS. Pri bolnikih s PPMS omenjene povezave nismo dokazali. Negativno
stopnjo povezanosti med omenjenima spremenljivkama so v svoji študiji ugotovili
49
tudi Labuz-Roszak in sodelavci in tako potrdili, da je kakovost življenja pri MS med
drugim povezana tudi s prisotnostjo nemotoričnih simptomov, kot je utrujenost
(Labuz-Roszak, et al., 2013). Zmerno močno inverzno korelacijo med oceno
kakovosti življenja in utrujenostjo pri MS ugotavljajo tudi Amato in sodelavci
(Amato, et al., 2001).
Kot se je izkazalo pri bolnikih z MS, ima z vidika nevrološke prizadetosti, ocenjene z
EDSS, med testi funkcionalnosti najboljšo napovedno veljavnost rezultat na testu
MSFC, med dosežki na posameznih podtestih pa sta najbolj informativna rezultata na
testih T25-FW in PASAT-3. Nizko napovedno moč smo zaznali tudi pri testu BBS.
Pri napovedovanju kakovosti življenja je pri bolnikih z MS smiselno upoštevati
ocene EDSS, MFIS in 9-HPT. Tukaj bi izpostavili zgolj BBS, ki je v omenjenem
kontekstu v literaturi skoraj ne zasledimo. Glede napovedne veljavnosti BBS,
povezane s funkcionalnim statusom bolnikov z MS, smo v literaturi zasledili zgolj
njeno dobro oceno za napovednost oziroma identifikacijo oseb, ogroženih za padce
(Nilsagård, Lundholm, Denison, & Gunnarsson, 2009).
Opozoriti moramo na dejstvo, da za bolnike s PPMS stopnje prizadetosti in stopnje
zadovoljstva ob poznavanju vključenih podatkov (starost, trajanje bolezni,
funkcionalnost, kakovost življenja) ni bilo mogoče napovedati. Sklepamo lahko, da
je to odraz različnega poteka bolezni pri teh bolnikih, vsekakor pa so ti rezultati
najverjetneje posledica nizkega števila sodelujočih bolnikov s PPMS.
Z namenom racionalizacije timskega dela je glede na ugotovljene napovedne
vrednosti posameznih (pod)testov bolnike že od začetka trajanja bolezni smiselno
spremljati s testom MSFC. S tem si zagotovimo dobro napovedno veljavnost tako za
področje nevrološke prizadetosti, s podtestom 9-HPT pa tudi za področje kakovosti
življenja. Uporaba BBS glede na naše klinične izkušnje ni smiselna (za izvedbo je
potreben primerljiv čas kot pri MSFC), kar še dodatno potrjuje njena zgolj delna
napovedna veljavnost. MSFC lahko izvede primerno usposobljen zdravstveni
strokovnjak, torej sodelovanje zdravnika (in s tem povezani stroški) ni potrebno.
Stroški se razlikujejo zgolj na področju materiala, potrebnega za izvedbo, a so kljub
različnosti zanemarljivi. Tudi Ozakbas in sodelavci na osnovi svoje študije MSFC
opisujejo kot bolj občutljivo orodje za zaznavanje funkcionalnih sprememb, ko ga
50
primerjamo z EDSS. Kljub temu pa EDSS še vedno vidijo kot uporabno orodje za
vsakodnevno rutinsko prakso in zaključujejo, da se MSFC zdi najbolj uporabno
ocenjevalno orodje, namenjeno kliničnemu raziskovanju (Ozakbas, et al., 2004).
Omenjeno oceno bi bilo smiselno že na začetku nadgraditi z oceno MFIS, ki, kot je
razvidno, podaja dobro napovedno veljavnost za področje kakovosti življenja, hkrati
pa pri bolnikih z MS v novejšem času zagotavlja vse bolj upoštevano samooceno
bolnika. MFIS je za klinično prakso sprejemljiv instrument tako z vidika časa in
stroškov, potrebnih za izvedbo, še posebej, če je podan v elektronski obliki.
Kot vemo, je spremljanje bolnikovega stanja nujno tako za bolnike kot za
zdravstvene in ekonomske strokovnjake. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je za
ustrezen vpogled v problematiko MS potreben tako objektiven kot subjektiven vidik
dojemanja zdravja obolelega z MS. Le celostna ocena nam omogoči celosten,
učinkovit in racionalen pristop k omenjeni problematiki.
51
7 SKLEP
Kot racionalen, a hkrati celosten način spremljanja stanja bolnikov z MS se je
pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS, vendar velja opozoriti,
da se opisani izsledki nanašajo zgolj na kratkoročno povezanost in napovedne
vrednosti instrumentov, torej je za njihovo implementacijo v klinično prakso treba
preveriti tudi njihovo dolgoročno povezanost in napovedne vrednosti. Nadgradnja
obstoječe študije in upoštevanje iz nje izhajajočih izsledkov sta smiselna tako iz
bolnikovega, strokovnega kot tudi ekonomskega vidika.
52
8 LITERATURA
Alshubaili, A. F., Awadalla, A. W., Ohaeri, J. U., & Mabrouk, A. A. (2007).
Relationship of depression, disability, and family caregiver attitudes to the quality of
life of Kuwaiti persons with multiple sclerosis: a controlled study. BMC Neurol,
7:31.
Amato, M. P., et al. (2001). Quality of life in multiple sclerosis: the impact of
depression, fatigue and disability. Mult Scler, 7(5), 340–4.
Andersen, O. (2012). From the Gothenburg cohort to the Swedish multiple sclerosis
registry. Acta Neurol Scand, 126 (195), 13–19.
Ascherio, A., & Munger, K. L. (2007a). Environmental risk factors for multiple
sclerosis. Part I: the role of infection. Ann Neurol, 61(4), 288–99.
Ascherio, A., & Munger, K. L. (2007b). Environmental risk factors for multiple
sclerosis. Part II: Noninfectious factors. Ann Neurol, 61(6), 504–13.
Balcer, L. J. (2001). Clinical outcome measures for research in multiple sclerosis. J.
Neuroophthalmol, 21, 296–301.
Balestroni, G., & Bertolotti, G. (2012). [EuroQol-5D (EQ-5D): an instrument for
measuring quality of life]. Monaldi Arch Chest Dis, 78(3), 155–9.
Baumstarck, K., Pelletier, J., Boucekine, M., Auquier, P.; & MusiQoL study group.
(2015). Predictors of quality of life in patients with relapsing-remitting multiple
sclerosis: a 2-year longitudinal study. Rev Neurol (Paris), 171(2), 173–80.
Benedict, R. H., & et al. (2005). Predicting quality of life in multiple sclerosis:
accounting for physical disability, fatigue, cognition, mood disorder, personality, and
behavior change. J Neurol Sci., 231(12), 2934.
Berg, K. O., Wood-Dauphinee, S. L., Williams, J. I., & Gayton, D. (1989).
Measuring balance in the elderly: preliminary development of an instrument.
Physiother Can, 41, 304–311.
Berg, K. O., Wood-Dauphinee, S. L., Williams, J. I., & Maki, B. (1992). Measuring
balance in the elderly: validation of an instrument. Can J Public Health, 83(2), S7–
11.
Berkovich, R. (2013). Treatment of Acute Relapses in Multiple Sclerosis.
Neurotherapeutics, 10(1), 97–105.
Bon, J., & et al. (2013). Stroški možganskih bolezni v Sloveniji v letu 2010.
Zdravniški vestnik, 82, 164–75. Prevzeto 18. april 2016 iz
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J36W4M4Z/?
53
Browne, P., & et al. (2014). Atlas of Multiple Sclerosis 2013: A growing global
problem with widespread inequity. Neurology, 83, 1022–1024. Prevzeto 16. februar
2016 iz http://www.neurology.org/content/83/11/1022.full.pdf+html
BrØnnum-Hansen, H., Koch-Henriksen, N., & Stenager, E. (2011). DESCRIPTION
OF DANISH REGISTERS. The Danish Multiple Sclerosis Registry. Scandinavian
Journal of Public Health, 39(7), 62–64.
Campston, A., & Coles, A. (2002). Multiple sclerosis. Lacent, 359, 1221–1231.
Compston, A., & Coles, A. (2008). Multiple sclerosis. Lacent, 372, 1502–17.
Cohen, J. A., & et al. (2002). Benefit of interferon beta-1a on MSFC progression in
secondary progressive MS. Neurology, 59(5), 679–687.
Crayton, H., Heyman, R. A., & Rossman, H. S. (2004). A multimodal approach to
managing the symptoms of multiple sclerosis. Neurology, 14, 63(5), 12–8.
Crayton, H. J, & Rossman, H. S. (2006). Managing the symptoms of multiple
sclerosis: a multimodal approach. Clin Ther, 28(4), 445–60.
Cross, A. H., & Naismith, R. T. (2014). Established and novel disease-modifying
treatments in multiple sclerosis. J Intern Med, 275, 350–363.
Cutter, G. R., & et al. (1999). Development of a multiple sclerosis functional
composite as a clinical trial outcome measure. Brain, 122, 871–882. Prevzeto 16.
marec 2016 iz http://brain.oxfordjournals.org/content/brain/122/5/871.full.pdf
de Vet, H. C., Terwee, C. B., & Bouter, L. M. (2003). Current challenges in
clinimetrics. J Clin Epidemiol, 56, 137–1141.
EuroQol Group. (1990). EuroQol-a new facility for the measurement of health-
related quality of life. Health Policy, 16, 199–208.
European Multiple Sclerosis Platform EMSP]. (2011). Projects / EUReMS. Prevzeto
27. februar 2016 iz http://www.emsp.org/projects/eurems/
European Multiple Sclerosis Platform EMSP]. (2012, april). Recommendations on
Rehabilitation Services for Persons with Multiple Sclerosis in Europe. Brussels,
Belgium. Prevzeto 22. februar 2016 iz http://www.emsp.org/wp-
content/uploads/2015/11/12-0431_Henze-30-04-12.pdf
Fischer, J. S., Jak, A. J., Kniker, J. E., Rudick, R. A., & Cutter, G. (2001). Multiple
Sclerosis Functional Composite (MSFC). Administration and scoring manual.
National Multiple Sclerosis Society. Prevzeto 16. marec 2016 iz
http://main.nationalmssociety.org/docs/HOM/MSFC_Manual_and_Forms.pdf
Fisk, J. D., & et. al. (1994). Measuring the functional impact of fatigue: initial
validation of the fatigue impact scale. Clin Infect Dis, 18 (1), 79–83.
54
Flachenecker, P., & et. al. (2008). Multiple Sclerosis Registry in Germany. Results of
the Extension Phase 2005/2006. Dtsch Arztebl Int, 105(7), 113–9. Prevzeto 29.
februar 2016 iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2696719/pdf/Dtsch_
Arztebl_Int-105-0113.pdf
Flachenecker, P., & Stuke, K. (2008). National MS registries. J Neurol, 255 (6), 102–
8.
Flachenecker, P., & et. al. (2014). Multiple sclerosis registries in Europe – results of
a systematic survey. Mult Scler, 20 (11), 1523–32.
Garg, N., & Smith, T. W. (2015). An update on immunopathogenesis, diagnosis, and
treatment of multiple sclerosis. Brain and Behavior, 5(9), e00362.
Goldman, M. D., Motl, R. W., & Rudick, R. A. (2010). Possible clinical outcome
measures for clinical trials in patients with multiple sclerosis. Ther Adv Neurol
Disord, 3(4), 229-239. Prevzeto 20. februar 2016 iz
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3002657/pdf/10.1177_17562856103
74117.pdf
Gray, O., & Butzkueven, H. (2008). Measurement of disability in multiple sclerosis.
Neurology Asia, 13, 153 – 156. Prevzeto 25. februar 2016 iz http://www.neurology-
asia.org/articles/20082_153.pdf
Gusi, N., Olivares, P. R., & Rajendram, R. (2010). The EQ-5D Health-Related
Quality of Life Questionare. V Preedy, V. R., Watson, R. R., Handbook of Disease
Burdens and Quality of Life Measures (87–99). New York: Springer.
Hutchinson, B., & et al. (2009). Toward a Consensus on Rehabilitation Outcomes in
MS: Gait and Fatigue. Report of a CMSC Consensus Conference, November 28–29,
2007. Int J MS Care, 11, 67–78.
Hyland, M., & Rudick, R. A. (2011). Challenges to clinical trials in multiple
sclerosis: outcome measures in the era of disease-modifying drugs. Curr Opion
Neurol, 24, 255–261.
Jones, K. H., & et al. (2013). How People with Multiple Sclerosis Rate Their Quality
of Life: An EQ-5D Survey via the UK MS Register. PLoS ONE, 8(6), 1–8. Prevzeto
27. marec 2016 iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3679154/pdf/pone.
0065640.pdf
Kalkers, N. F., & et al. (2000). MS functional composite: relation to disease
phenotype and disability strata. Neurology, 54(6), 1233–9.
Kalkers, N. F., & et al. (2001). Concurrent validity of the MS Functional Composite
using MRI as a biological disease marker. Neurology, 56(2), 215–9.
55
Karabudak, R., & et al. (2015). Functional clinical outcomes in multiple sclerosis:
Current status and future prospects. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 4,
192–201.
Kos, D., & et. al. (2005). Evaluation of the Modified Fatigue Impact Scale in four
different European countries. Mult Scler, 11(1), 76–80.
Koutsouraki, E., Costa, V., & Baloyannis, S. (2010). Epidemiology of multiple
sclerosis in Europe: a review. Int Rev Psychiatry, 22(1), 2–13.
Kurtzke, J. F. (1955). A new scale for evaluating disability in multiple sclerosis.
Neurology, 5, 580–583.
Kurtzke, J. F. (1961). On the evaluation of disability in multiple sclerosis.
Neurology, 11, 686–694.
Kurtzke, J. F., et al. (1972). Studies on the natural history of multiple sclerosis. 6.
Clinical and laboratory findings at first diagnosis. Acta Neurol Scand, 48, 19–46.
Kurtzke, J. F. (1983). Rating neurologic impairment in multiple sclerosis: An
expanded disability status scale (EDSS). Neurology, 33, 1444–52.
Labuz-Roszak, B., et al. (2013). Quality of life in multiple sclerosis – association
with clinical features, fatigue and depresssive syndrome. Psychiatra Polska, XLVII
(3), 433441.
Lassmann, H., Raine, C. S., Antel, J., Prineas, J. W. (1998). Immunopathology of
multiple sclerosis: report on an international meeting held at the Institute of
Neurology of the University of Vienna. J Neuroimmunol, 86(2), 213–7.
Levin, K. A. (2006). Study design III: Cross-sectional studies. Evidence-Based
Dentistry, 7, 24–25. Prevzeto 29. februar 2016 iz
http://www.nature.com/ebd/journal/v7/n1/pdf/6400375a.pdf
Lublin, F. D., Reingold, S. C. (1996). Defining the clinical course of multiple
sclerosis: results of an international survey. National Multiple Sclerosis Society
(USA) Advisory Committee on Clinical Trials of New Agents in Multiple Sclerosis.
Neurology, 46(4), 907–11.
Lublin, F. D., et al. (2014). Defining the clinical course of multiple sclerosis: the
2013 revisions. Neurology, 83(3), 278–86.
McDonald, W. I., et al. (2001). Recommended diagnostic criteria for multiple
sclerosis: guidelines from the International Panel on the diagnosis of multiple
sclerosis. Ann Neurol, 50(1), 121–7.
Mehr, S. R., Zimmerman, M. P. (2015). Reviewing the Unmet Needs of Patients with
Multiple Sclerosis. Am Health Drug Benefits, 8(8), 426–31.
56
Miller, D. M., Rudick, R. A., Cutter, G., Baier, M., & Fischer, J. S. (2000). Clinical
significance of the multiple sclerosis functional composite: relationship to patient –
reported quality of life. Arch Neurol, 57(9), 1319–24.
Miller, D., Barkhof, F., Montalban, X., Thompson, A., & Filippi, M. (2005).
Clinically isolated syndromes suggestive of multiple sclerosis, part I: natural history,
pathogenesis, diagnosis, and prognosis. Lancet Neurol, 4(5), 281–8.
Milo, R., & Miller, A. (2014). Revised diagnostic criteria of multiple sclerosis.
Autoimmunity Reviews, 13, 518–524.
Myhr, K. M., Grytten, N., Torkildsen, Ø., Wergeland, S., Bø, L., & Aarseth, J. H.
(2015). The Norwegian Multiple Sclerosis Registry and Biobank. Acta Neurol
Scand, 132 (199), 24–28. Prevzeto 28. februar 2016 iz http://www.helse-
bergen.no/en/OmOss/Avdelinger/ms/PublishingImages/Sider/New-articleThe
Norwegian-Multiple-Sclerosis-Registry-and-Bioba
Multiple Sclerosis Council for Clinical Practice Guidelines. (1998). Fatigue and
multiple sclerosis: evidence-based management strategies for fatigue in multiple
sclerosis. Washington DC: Paralyzed Veterans of America. Prevzeto 28. marec 2016
iz http://www.kintera.org/AccountTempFiles/Account403152/ECSoft/MS
FatigueCPG.pdf
Multiple Sclerosis International Federation [MSIF]. (2013). Atlas of MS 2013:
Mapping Multiple Sclerosis Around the World. London, United Kingdom: Multiple
Sclerosis International Federation. Prevzeto 16. februar 2016 iz
http://www.msif.org/wp-content/uploads/2014/09/Atlas-of-MS.pdf
National Collaborating Centre for Chronic Conditions (UK) [NCCCC-UK]. (2004).
Multiple Sclerosis: National Clinical Guideline for Diagnosis and Management in
Primary and Secondary Care. London, United Kingdom: Royal College of
Physicians. Prevzeto 3. marec 2016 iz
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK48919/pdf/Bookshelf_NBK48919.pdf
Neurology Section-American Physical Therapy Association-Multiple Sclerosis
Outcome Measures Taskforce [NS APTA MSOMT]. (2012, februar). Compendium
of Instructions for Outcome Measures. Prevzeto 14. februar 2016 iz
http://www.neuropt.org/docs/ms-edge-documents/ms-edge-compendium-of-
instructions.pdf?sfvrsn=4
Nilsagård, Y., Lundholm, C., Denison, E., & Gunnarsson, L. G. (2009). Predicting
accidental falls in people with multiple sclerosis – a longitudinal study. Clin Rehabil,
23(3), 259–69.
Okuda, D. T., et al. (2009). Incidental MRI anomalies suggestive of multiple
sclerosis: the radiologically isolated syndrome. Neurology, 72(9), 800–5.
Olesen, J., & et al. (2012). The economic cost of brain disorders in Europe. Eur J
Neurol, 19(1), 155–62.
57
Ozakbas, S., Cagiran, I., Ormeci, B., & Idiman, E. (2004). Correlations between
multiple sclerosis functional composite, expanded disability status scale and health-
related quality of life during and after treatment of relapses in patients with multiple
sclerosis. J Neurol Sci, 15, 218(1–2), 3–7.
Papuć, E., Stelmasiak, Z. (2012). Factors predicting quality of life in a group of
Polish subjects with multiple sclerosis: accounting for functional state, socio-
demographic and clinical factors. Clin Neurol Neurosurg, 114(4), 341–6.
Patrick, E., Christodoulou, C., Krupp, L. B; & New York State MS Consortium.
(2009). Longitudinal correlates of fatigue in multiple sclerosis. Mult Scler, 15(2),
258–61.
Polman, C. H., et al. (2005). Diagnostic criteria for multiple sclerosis: 2005 revisions
to the "McDonald Criteria". Ann Neurol, 58(6), 840–6.
Polman, C. H., & Rudick, R. A. (2010). The Multiple Sclerosis Functional
Composite: A clinically meaningful measure of disability. Neurology, 74, S8–S15.
Prevzeto 25. februar 2016 iz
http://patients.aan.com/resources/neurologynow/index.cfm?event=home.showArticle
&id=ovid.com%3A%2Fbib%2Fovftdb%2F00006114-20100
Polman, C. H., et al. (2011). Diagnostic Criteria for Multiple Sclerosis: 2010
Revisions to the McDonald Criteria. Ann Neurol, 69(2), 292–302.
Poser, C. M., et al. (1983). New diagnostic criteria for multiple sclerosis: guidelines
for research protocols. Ann Neurol, 13(3), 227–31.
Pugliatti, M., et al. (2012). Assess, compare and enhance the status of Persons with
Multiple Sclerosis (MS) in Europe: a European Register for MS. Acta Neurol Scand,
126 (195), 24–30.
Rejdak, K., Jackson, S., Giovannoni, G. (2010). Multiple sclerosis: a practical
overview for clinicians. British Medical Bulletin, 95, 79–104.
Rogan, E. (2014). Activities of the European multiple sclerosis platform. Eur Neurol,
72 (1), 43–6.
Rot, U., Horvat-Ledinek, A., Šega-Jazbec, S. (2014). Ekonomsko breme multiple
skleroze. Zdravniški vestnik, 83, 538–543. Prevzeto 18. april 2016 iz
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDY0HG2P
Rudick, R. A., et al. (2001). Use of the Multiple Sclerosis Functional Composite to
predict disability in relapsing MS. Neurology, 56(10), 1324–1330.
Rudick, R. A., Hashmonay, R., Meng, X., Chin, P., Cutter, G. (2012). Correlation
between EDSS and MSFC in the FREEDOMS study. Lyon, France: ECTRIMS.
Prevzeto 27. april 2016 iz http://registration.akm.ch/einsicht.php?XNABSTRACT_I
58
D=155931&XNSPRACHE_ID=1&XNKONGRESS_ID=171&XNMASKEN_ID=9
00
Rudick, R. A., Larocca, N., Hudson, L. D., MSOAC. (2014). Multiple Sclerosis
Outcome Assessments Consortium: Genesis and initial project plan. Mult Scler,
20(1), 12–17.
Schumacher, G. A., et al. (1965). Problems of experimental trials of therapy in
multiple sclerosis: report by the panel on the evaluation of experimental trials of
therapy in multiple sclerosis. Ann N Y Acad Sci, 122, 552–68.
Sobocki, P., Pugliatti, M., Lauer, K., & Kobelt, G. (2007). Estimation of the cost of
MS in Europe: Extrapolations from multinational cost study. Multiple Sclerosis, 13,
1054–1064.
Tepavcevic, D. K., et al. (2014). Change in quality of life and predictors of change
among patients with multiple sclerosis: a prospective cohort study. Qual Life Res,
23(3), 102737.
Trisolini, M., Honeycutt, A., Wiener, J., & Lesesne, S. (2010). Global Economic
Impact of Multiple Sclerosis. London: Multiple Sclerosis International Federation.
Prevzeto 27. april 2016 iz
http://www.msif.org/wpcontent/uploads/2014/09/ExecSummary_English.pdf
Trojano, M., et al. (2006). Italian Multiple Sclerosis Database Network. Neurol Sci.,
27(5), 358–61.
Uitdehaag, B. M. J. (2014). Clinical outcome measures in multiple sclerosis. V
Goodin, D. S. (Ured.), Multiple Sclerosis and Related Disorders (str. 393–404).
Edinburgh, London, New York, Oxford, Philadelphia, St. Luis, Sydney, Toronto:
Elsevier.
Van Reenen, M., & Oppe, M. (2015, april). EQ-5D-3L User Guide. Basic
information on how to use the EQ-5D-3L instrument. EuroQol, 3–22. Prevzeto 27.
marec 2016 iz http://www.euroqol.org/fileadmin/user_upload/Documenten/PDF/Fold
ers_Flyers/EQ-5D-3L_UserGuide_2015.pdf
Wang, C. Y., Hsieh, C. L., Olson, S. L., Wang, C. H., Sheu, C.F., Liang, C. C.
(2006). Psychometric properties of the Berg Balance Scale in a community-dwelling
elderly resident population in Taiwan. J Formos Med Assoc, 105(12), 992–1000.
Weiner, H. L. (2008). A shift from adaptive to innate immunity: a potential
mechanism of disease progression in multiple sclerosis. J Neurol, 255 (1), 3–11.
Whitney, S. L., Poole, J. L., Cass, S. P. (1998). A review of balance instruments for
older adults. Am J Occup Ther, 52(8), 666–671.
59
Willke, R. J., Burke, L. B., Erickson, P. (2004). Measuring treatment impact: a
review of patient-reported outcomes and other efficacy endpoints in approved
product labels. Controlled Clinical Trials, 25, 535–552. Prevzeto 6. marec 2016 iz
https://www.researchgate.net/publication/8138755Measuring_treatment_impact_A_r
eview_of_patient reported outcomes and other efficacy endpoints in approved
productlabels
Wilsdon, T., Barron, A., Mitchell-Heggs, A., Ginoza, S. (2014). Access to medicines
for multiple sclerosis: Challenges and opportunities. Charles River Associates.
Prevzeto 16. avgust 2016 iz
http://www.crai.com/sites/default/files/publications/CRA-Biogen-Access-to-MS-
Treatment-Final-Report.pdf
World Health Organization, Multiple Sclerosis International Federation [WHO-
MSIF]. (2008). Atlas: Multiple Sclerosis Resources in the World 2008. Geneva,
Switzerland: World Health Organization 2008. Prevzeto 16. februar 2016 iz
http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/43968/1/9789241563758_eng.pdf
Yamout, B., et al. (2013). Predictors of quality of life among multiple sclerosis
patients: a comprehensive analysis. Eur J Neurol, 20(5), 756–64.
Ziemssen, T., et al. (2015). Optimizing therapy early in multiple sclerosis: An
evidence-based view. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 4, 460–469.
Zwick, D., Rochelle, A., Choksi, A., Domowicz, J. (2000). Evaluation and treatment
of balance in the elderly: a review of the efficacy of the Berg Balance Test and tai chi
quan. NeuroRehabilitation,15(1), 49–56.
9 PRILOGE
Priloga 1: Izjava o zavestni in svobodni privolitvi za sodelovanje v raziskavi
Spoštovani,
spodaj navedeni raziskovalec Matej Koprivnik, zaposlen na Oddelku za nevrološke
bolezni UKC Maribor, vas prosim za sodelovanje v raziskavi Primerjava
funkcionalnih testov, kakovosti življenja, utrujenosti in ocene nevrološke prizadetosti
po EDSS pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki jo bom izvedel v okviru magistrskega
študija na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru.
Raziskavo bom izvedel pod mentorstvom odgovorne raziskovalke izr. prof. dr. Tanje
Hojs Fabjan, dr. med., spec. nevrologinje, in somentorstvom asist. Jožefa Magdiča,
dr. med., spec. nevrologa, ter izr. prof. dr. Aleša Novaka, univ. dipl. ekonomista.
Raziskava bo potekala na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor, vanjo bo
predvidoma vključenih 250 bolnikov z multiplo sklerozo.
Pred vključitvijo bo nevrolog podal mnenje o primernosti posameznega bolnika za
vključitev v raziskavo in podal oceno nevrološke prizadetosti.
Pri vsakemu preiskovancu bomo izvedli štiri funkcionalna testiranja (ravnotežje,
koordinacija rok, hoja, kognitivne funkcije). Vsak preiskovanec bo izpolnil tudi
vprašalnika o zdravju in utrujenosti.
Testiranja posameznega preiskovanca bodo predvidoma trajala eno uro.
Sodelovanje v raziskavi ne bo imelo vpliva v smeri tveganja za vaše zdravje. Svoje
sodelovanje v raziskavi lahko kadar koli brez pojasnil prekinete. Za morebitna
dodatna vprašanja sem vam vedno na voljo.
Zbrani podatki bodo uporabljeni zgolj v namene magistrskega dela, internega registra
bolnikov z multiplo sklerozo UKC Maribor, pedagoške in znanstveno-raziskovalne
namene. Podatki bodo varovani in dostopni zgolj pooblaščenim osebam in se bodo
ob javnih predstavitvah predstavljali zgolj kot del celotnega raziskovalnega vzorca,
iz katerega ne bo mogoče razbrati identitete posameznika.
Oceno o etični ustreznosti raziskave je potrdila Komisija za medicinsko etiko UKC
Maribor.
Za vaše razumevanje in pripravljenost na sodelovanje se vam lepo zahvaljujem!
Matej Koprivnik, dipl. fiziot., spec.
Spodaj podpisani(a)______________________________izjavljam, da sem
seznanjen s potekom raziskave, da sem izjavo prebral/-a in da sem dobil/-a
priložnost za postavitev vprašanj v zvezi z raziskavo. Potrjujem svojo privolitev za
udeležbo v opisani raziskavi, Primerjava funkcionalnih testov, kakovosti življenja,
utrujenosti in ocene nevrološke prizadetosti po EDSS pri bolnikih z multiplo
sklerozo, in dovolim uporabo rezultatov za namen magistrskega dela, pedagoškega
ter znanstveno-raziskovalnega dela in internega registra bolnikov z multiplo
sklerozo UKC Maribor.
____________________________
Ime, priimek in podpis udeleženca Maribor, dne_______2015.
Priloga 2: Preiskovančev list (zdravniški del)
Kontaktna tel. številka: ______ ___________
Na testiranje naročen dne: ____ ____ 2015, ob ___ uri
Priimek in ime: _________________________ Rojen/a: ___________
Spol: m ž
OBLIKA MS: RRMS SPMS PPMS BENIGNA
TRAJANJE BOLEZNI: _____ let
IMT: ne da
Katera: Betaferon Avonex Copaxone Rebif Tecfidera
Tysabri Gilenya Extavia Aubagio drugo:_________
ANTIDEPRESIVI: da ne
ZDRAVILA PROTI BOLEČINI: da ne
ZDRAVILA PROTI SPASTIČNOSTI: da ne
SPREMLJAJOČE BOLEZNI: ne da
Katere: depresija
kronična bolečina
polinevropatija
drugo:______________
OCENA EDSS: ___
Piramidni sistem: ___; Vidni sistem: ___; Možgansko deblo: ___; Senzorični sistem:
___; Mali možgani: ___; Mokrenje in odvajanje blata: ___; Višje živčne funkcije:
___; Drugi izpadi: ___
PREHOJENA RAZDALJA (poročana): ni omejena ≥ 1 km _____ m
Zdravniški pregled opravljen: ___ ___ 2015 ob _____ uri
Priloga 3: Preiskovančev list (fizioterapevtsski del)
Kontaktna tel. številka: ______ __________
Na testiranje naročen dne ____ ____ 2015, ob ___ uri
BERGOVA LESTVICA ZA OCENO RAVNOTEŽJA
Doseženo število točk: _____
MSFC
Skupna ocena: __________
TEST HOJE (25-foot Walk test):
Preizkus 1: ____ sekund
Preizkus 2: ____ sekund
Povprečje: ____ sekund
TEST 9 ZATIČEV
DOMINANTNA ROKA:
Preizkus 1: _____ sekund
Preizkus 2: _____ sekund
Povprečje: _____ sekund
NEDOMINANTNA ROKA:
Preizkus 1: _____ sekund
Preizkus 2: _____ sekund
Povprečje: ________ sekund
POVPREČJE OBEH POVPREČIJ: _____ sekund
PASSAT-3 Skupaj: _____ pravilnih
MODIFIED FATIGUE IMPACT SCALE (MFIS)
Skupni dosežek MFIS (0–84): ____
Telesna podlestvica (0–36): ____
Kognitivna podlestvica (0–40): ____
Psihosocialna podlestvica (0–8): ____
VPRAŠALNIK EQ-5D-3 L
Numerična lestvica (število): _____
Pokretnost: 1 2 3
Skrb zase: 1 2 3
Vsakdanje aktivnosti: 1 2 3
Bolečina/Neugodje: 1 2 3
Tesnoba/Potrtost: 1 2 3
Testiranje izvedeno dne ____ ____ 2015 ob _____ uri
Priloga 4: Vprašalnik EQ-5D-3L (EQ-VAS)
Priloga 5: Dovoljenje za uporabo slovenskega prevoda EQ-5D-3L (EQ-VAS)
Soma Sirini [email protected] prek domene bby9dd73em08oxzj.vnj8qn.d-
qfg7mam.eu1.bnc.salesforce.com
10.
feb
.
Dear Matej Koprivnik,
As the "Comparison of functional tests, Quality of life and EDSS estimation
of neurological disability in patients with multiple sclerosis - masters study"
study you registered involves low patient numbers (250) you may use the
EQ-5D-3L instrument (Paper version) free of charge. Please note that
separate permission is required if any of the following is applicable:
- Funded by a pharmaceutical company, medical device manufacturer or
other profit-making stakeholder;
- Number of respondents over 5000
- Routine Outcome Measurement;
- Developing or maintaining a Registry;
- Digital representations (e.g. PDA, Tablet or Web)
Please find attached the Slovenian (Slovenia) EQ-5D-3L version (word
format). A brief user guide is downloadable from the EuroQol website
(www.euroqol.org)
Kind regards,
Soma Sirini
Legal consultant
EuroQol Research Foundation
T: +31 884400186
W: www.euroqol.org
Priloga 6: Prilagojena lestvica vpliva utrujenosti (Modified Fatigue Impact Scale –
MFIS)*
Zaradi utrujenosti v zadnjih
štirih tednih …
NIKOLI REDKO VČASIH POGOSTO SKORAJ
VEDNO
1. Sem manj buden.
0 1 2 3 4
2. Imam težave pri daljšem
vzdrževanju pozornosti.
0 1 2 3 4
3. Ne zmorem trezno
razmišljati.
0 1 2 3 4
4. Sem neroden in imam
slabo koordinacjo
0 1 2 3 4
5. Sem pozabljiv.
0 1 2 3 4
6. Moram se nadzorovati
pri telesnih dejavnostih.
0 1 2 3 4
7. Sem manj motiviran za
vse, kar zahteva telesni
napor.
0 1 2 3 4
8. Manj se mi ljubi
sodelovati pri družabnih
dejavnostih.
0 1 2 3 4
9. Sem omejen glede
dejavnosti zunaj doma.
0 1 2 3 4
10. Težko zdržim telesni
napor dalj časa.
0 1 2 3 4
11. Težko se odločam.
0 1 2 3 4
12. Sem manj motiviran za
vse, kar zahteva
razmišljanje.
0 1 2 3 4
13. Čutim nemoč v mišicah.
0 1 2 3 4
14. Počutim se nelagodno.
0 1 2 3 4
15. Težko dokončam naloge,
ki zahtevajo
razmišljanje.
0 1 2 3 4
16. Težko zberem misli pri
delu doma ali v službi.
0 1 2 3 4
17. Težje dokončam naloge,
ki zahtevajo telesni
napor.
0 1 2 3 4
18. Moje mišljenje je
upočasnjeno.
0 1 2 3 4
19. Imam težave s
koncentracijo.
0 1 2 3 4
20. Omejil sem svoje telesne
dejavnosti.
0 1 2 3 4
21. Potrebujem več počitka,
počivam dalj časa.
0 1 2 3 4
*Ritvo P in sod. (1997); prevod: Janša J, Vidmar G (2002)
Navodila za točkovanje
Postavke lestvice je moč združiti v tri podlestvice, ki predstavljajo telesno,
kognitivno in psihosocialno področje. Višja kot je ocena na posamezni podlestvici,
višja je stopnja utrujenosti.
Telesna podlestvica
Razpon vrednosti je od 0 do 36. Dosežek dobimo s seštevkom vrednosti naslednjih
postavk: 4 + 6 + 7 + 10 + 13 + 14+ 17 + 20+ 21.
Kognitivna podlestvica
Razpon vrednosti je od 0 do 40. Dosežek dobimo s seštevkom vrednosti naslednjih
postavk: 1 + 2 + 3 + 5 + 11 + 12 + 15 + 16 + 18 + 19.
Psihosocialna podlestvica
Razpon vrednosti je od 0 do 8. Dosežek dobimo s seštevkom vrednosti postavk 8 in
9.
Skupni dosežek MFIS
Skupni dosežek na lestvici vpliva utrujenosti je v razponu od 0 do 84. Dobimo ga s
seštevkom dosežkov na telesni, kognitivni in psihosocialni podlestvici.
Priloga 7: Dovoljenje za uporabo slovenskega prevoda prilagojene lestvice vpliva
utrujenosti – Modified Fatigue Impact Scale (MFIS)*
4. feb.
Pozdravljen Matej,
Za uporabo slovenskega prevoda PRILAGOJENE LESTVICE
VPLIVA UTRUJENOSTI (MODIFIED FATIGUE IMPACT SCALE –
MFIS),
dodatnih dovoljenj ne potrebujete.
Lep pozdrav,
Jelka Janša
Priloga 8: Multiple sclerosis functional composite (MSFC) administration and
scoring manual (pdf)
Fischer, J. S., Jak, A. J., Kniker, E. J., Rudick, R. A., Cutter, G. (October 2001).
Multiple sclerosis functional composite (MSFC). Administration and scoring
manual. Prevzeto 5. februar 2015 iz
http://www.nationalmssociety.org/NationalMSSociety/media/MSNationalFiles/Broc
hures/10-2-3-31-MSFC_Manual_and_Forms.pdf
Priloga 9: Dovoljenje za uporabo multiple sclerosis functional composite (MSFC)
Rosalind Kalb [email protected] prek domene
email-od.com
22.
feb.
Dear Matej Koprivnik,Thank you for your email to the National MS Society. The Multiple Sclerosis Functional Composite is a free-access measure. You are free to use it for your study. Best wishes,
Rosalind Kalb
Rosalind Kalb, PhD
Vice President, Clinical Care
Advocacy, Services and Research Department
National Multiple Sclerosis Society
Tel: 212 476-0479; 5-digit dialing:10479#
Priloga 10: Bergova lestvica za oceno ravnotežja
Ime in Priimek_______________________Datum_________________________
Kraj_______________________________Ocenjevalec____________________
AKTIVNOSTI TOČKE (04)
1. Vstajanje ______________
2. Stoja brez opore ______________
3. Sedenje brez opore ______________
4. Sedanje ______________
5. Presedanje ______________
6. Stoja z zaprtimi očmi ______________
7. Stoja s stopali skupaj ______________
8. Doseg naprej v predročenju ______________
9. Pobiranje predmeta s tal ______________
10. Oziranje nazaj preko leve in desne rame ______________
11. Obračanje za 360 stopinj ______________
12. Izmenično polaganje noge na stopnico ali pručko ______________
13. Stoja stopalo pred stopalom ______________
14. Stoja na eni nogi ______________
SKUPNO ____________
MAKSIMALNO: 56
SPLOŠNA NAVODILA
Demonstrirajte vsako nalogo in/ali posredujte jasna navodila, kot so napisana. Vsako nalogo ocenite z
oceno od 0 do 4, glede na kvaliteto izvedbe testirane osebe. Zabeležite najnižjo oceno, ki velja za
vsako postavko. Pri večini nalog prosite testirano osebo, naj določen čas vzdržuje dani položaj.
Postopoma odštevajte točke v primeru, da testirana oseba ne izvede naloge znotraj predpisane razdalje
ali časa, če mora biti fizioterapevt v pripravljenosti ali potrebuje pomoč oziroma kakršen koli drug
pripomoček. Testirane osebe morajo razumeti, da je potrebno med izvedbo predpisanih nalog
vzdrževati ravnotežje. S katero nogo bodo začeli izvajati nalogo ali kakšen bo njihov doseg, je
odločitev posameznika. Slabo razumevanje naloge lahko negativno vpliva na njeno izvedbo in
ocenjevanje. Pripomočki, ki jih potrebujemo pri testiranju, so: štoparica oziroma ročna ura s
sekundnim kazalcem in meter z označbami na 5, 12 in 25 centimetrih. Stol, ki ga uporabljamo pri
testiranju, naj bo primerno visok. V nalogi št. 12 lahko uporabimo stopnico ali pručko (povprečna
višina stopnice).
1. VSTAJANJE
NAVODILA: Prosim vstanite. Poizkusite brez uporabe rok.
( ) 4 vstane brez pomoči rok in samostojno stabilizira položaj telesa
( ) 3 samostojno vstane s pomočjo rok
( ) 2 s pomočjo rok vstane po večkratnih poskusih
( ) 1 potrebuje minimalno pomoč pri vstajanju ali stabiliziranju položaja telesa
( ) 0 potrebuje zmerno ali maksimalno pomoč pri vstajanju
2. STOJA BREZ OPORE
NAVODILA: Prosim stojte 2 minuti brez opore.
( ) 4 varno stoji 2 minuti
( ) 3 ob fizioterapevtovi pripravljenosti stoji 2 minuti
( ) 2 brez opore stoji 30 sekund
( ) 1 po večkratnih poskusih brez opore stoji 30 sekund
( ) 0 brez pomoči ne stoji 30 sekund
Če testirana oseba samostojno stoji 2 minuti, doseže maksimalno število točk pri samostojnem
sedenju. Preidite k nalogi št. 4.
3. SEDENJE NA STOLU BREZ OPORE ZA HRBET S STOPALI NA TLEH ALI NA PRUČKI
NAVODILA: Prosim sedite 2 minuti s prekrižanimi rokami.
( ) 4 varno in sigurno sedi 2 minuti
( ) 3 ob fizioterapevtovi pripravljenosti sedi 2 minuti
( ) 2 sedi 30 sekund
( ) 1 sedi 10 sekund
( ) 0 brez podpore ne sedi 10 sekund
4. SEDANJE
NAVODILA: Prosim sedite.
( ) 4 z minimalno uporabo rok varno sede
( ) 3 sedanje nadzoruje z uporabo rok
( ) 2 sedanje nadzoruje z nogami, naslonjenimi ob sedno površino stola
( ) 1 samostojno sedi, a ni sposoben nadzorovati sedanja
( ) 0 potrebuje pomoč pri sedanju
5. PRESEDANJE
NAVODILA: Pripravite stole za presedanje z zasukom. Prosite testirano osebo, da se prvič presede s
stola na stol, ki ima naslon za roke, drugič pa s stola na stol, ki je brez naslona za roke. Za izvedbo
naloge lahko uporabimo stola (enega z in drugega brez naslona za roke) ali posteljo in stol.
( ) 4 z minimalno pomočjo rok se varno presede
( ) 3 s pomočjo rok se presede
( ) 2 s pomočjo verbalnih vzpodbud in/ali fizioterapevtove pripravljenosti se presede
( ) 1 potrebuje eno osebo za pomoč pri presedanju
( ) 0 potrebuje dve osebi za pomoč ali nadzor, da se varno presede
6. STOJA Z ZAPRTIMI OČMI BREZ OPORE
NAVODILA: Prosim zaprite oči in stojte mirno 10 sekund.
( ) 4 varno stoji 10 sekund
( ) 3 ob nadzoru stoji 10 sekund
( ) 2 stoji 3 sekunde
( ) 1 ni sposoben zapreti oči za 3 sekunde, vendar mirno stoji
( ) 0 potrebuje pomoč, da ne pade
7. STOJA S STOPALI SKUPAJ BREZ OPORE
NAVODILA: Postavite stopala skupaj in stojte, ne da bi se držali.
( ) 4 samostojno postavi stopali skupaj in varno stoji 1 minuto
( ) 3 samostojno postavi stopali skupaj in ob fizioterapevtovi pripravljenosti stoji 1 minuto
( ) 2 samostojno postavi stopali skupaj, vendar ne zadrži položaja 30 sekund
( ) 1 potrebuje pomoč, da doseže želeni položaj, vendar je sposoben stati 15 sekund s
stopali skupaj
( ) 0 potrebuje pomoč, da doseže želeni položaj in ga ni zmožen zadržati 15 sekund
8. DOSEG NAPREJ V PREDROČENJU STOJE
NAVODILA: Predročite roko do 90 stopinj antefleksije. Iztegnite prste in sežite naprej, kolikor
zmorete (ocenjevalec položi začetek ravnila do konice prstov, ko je roka v položaju 90 stopinj
antefleksije). Med izvedbo naloge se testirana oseba ne sme dotikati ravnila s prsti. Rezultat, izmerjen
na konici najdaljšega prsta, je razdalja, ki jo doseže ob največjem nagibu trupa. V kolikor je možno,
prosite testirano osebo, da nalogo izvede z obema rokama hkrati, ker se s tem izognemo rotaciji trupa.
( ) 4 prepričljivo zmore doseg naprej > 25cm
( ) 3 varno zmore doseg naprej > 12 cm
( ) 2 varno zmore doseg naprej > 5 cm
( ) 1 seže naprej, vendar potrebuje nadzor
( ) 0 med poizkusi izgubi ravnotežje/potrebuje pomoč
9. POBIRANJE PREDMETA S TAL IZ STOJEČEGA POLOŽAJA
NAVODILA: Poberite čevelj/copat, ki je položen pred stopala.
( ) 4 varno in brez težav pobere copat
( ) 3 ob fizioterapevtovi pripravljenosti pobere copat
( ) 2 ne more pobrati copata, ker mu zmanjka 2-5 cm, kljub temu pa samostojno ohranja
ravnotežje
( ) 1 ne more pobrati copata in med poizkušanjem potrebuje fizioterapevtov nadzor
( ) 0 nezmožen poizkusiti/potrebuje pomoč, da ne izgubi ravnotežja ali pade
10. STOJE OZRETI SE NAZAJ PREKO LEVEGA IN DESNEGA RAMENA
NAVODILA: Ozrite se naravnost nazaj preko levega ramena. Enako ponovite še na desno stran.
Ocenjevalec sme izbrati nek predmet, točno za testirano osebo, s katerim spodbudi boljši zasuk.
( ) 4 pogleda nazaj preko obeh ramen in dobro prenese težo
( ) 3 pogleda nazaj samo preko enega ramena, na drugo stran izvede le manjši prenos teže
( ) 2 ozre se samo v stran, vendar ohrani ravnotežje
( ) 1 med oziranjem potrebuje fizioterapevtovo pripravljenost
( ) 0 potrebuje pomoč, da ne izgubi ravnotežja ali pade
11. OBRAT ZA 360 STOPINJ
NAVODILA: Obrnite se okoli svoje osi. Odpočijte si. Obrnite se še v drugo stran.
( ) 4 varno se obrne za 360 stopinj v 4 sekundah ali manj
( ) 3 varno se obrne za 360 stopinj samo v eno stran v 4 sekundah ali manj
( ) 2 varno se obrne za 360 stopinj, vendar počasi
( ) 1 potrebuje nadzor zelo blizu ali verbalno spodbudo
( ) 0 potrebuje pomoč med obračanjem
12. IZMENIČNO POLAGANJE NOGE NA STOPNICO ALI PRUČKO MED STOJO BREZ
OPORE
NAVODILA: Izmenično položite vsako nogo na stopnico oziroma pručko. Nadaljujte, dokler se 4-krat
z vsako nogo ne dotaknete stopnice oziroma pručke.
( ) 4 samostojno in varno stoji ter dokonča 8 stopnic v 20 sekundah
( ) 3 samostojno stoji in dokonča 8 stopnic v > 20 sekundah
( ) 2 ob fizioterapevtovi pripravljenosti brez pomoči dokonča 4 stopnice
( ) 1 ob minimalni pomoči > 2 stopnici
( ) 0 potrebuje pomoč, da ne pade/ni zmožen poskusiti
13. STOJA BREZ OPORE S STOPALOM PRED STOPALOM
NAVODILA: (ocenjevalec naj nalogo nazorno pokaže testirani osebi.) Položite eno stopalo natančno
pred drugo. Če čutite, de ne morete postaviti stopalo ene noge tik pred stopalo druge, poskusite stopiti
dovolj daleč naprej, tako da je peta sprednje noge pred prsti zadnje noge (za dosego teh točk, mora
dolžina koraka presegati dolžino stopala, razdalja med stopali pa mora biti približno enaka normalni
širini koraka).
( ) 4 samostojno postavi eno stopalo tik pred drugo in zadrži 30 sekund (peta – prsti)
( ) 3 samostojno postavi eno stopalo pred drugo in zadrži 30 sekund
( ) 2 samostojno naredi manjši korak in zadrži 30 sekund
( ) 1 potrebuje pomoč, da napravi korak, vendar lahko zadrži 15 sekund
( ) 0 izgubi ravnotežje, medtem ko naredi korak ali stoji
14. STOJA NA ENI NOGI
NAVODILA: Stojte na eni nogi brez držanja, kolikor dolgo zmorete.
( ) 4 samostojno dvigne nogo in drži > 10 sekund
( ) 3 samostojno dvigne nogo in drži 5–10 sekund
( ) 2 samostojno dvigne nogo in drži = ali > 3 sekunde
( ) 1 poizkuša dvigniti nogo, vendar je ne more zadržati 3 sekunde, lahko pa stoji
samostojno
( ) 0 nezmožen poskusiti ali potrebuje pomoč, da ne pade
( ) DOSEŽENO ŠTEVILO TOČK (maksimum = 56)
Prevzeto 5. februar 2015 iz:
http://www.dfs.si/mojprostor/novica/1-
Bergova%20lestvica%20za%20oceno%20ravnote%C5%BEja%20%28Rugelj%20in%20Pa
lma%202013%29.pdf
Priloga 11: Dovoljenje za uporabo slovenskega prevoda Bergove lestvice za oceno
ravnotežja (Berg Balance Scale)
Darja <[email protected]>
3.
feb.
Pozdravljeni,
za prevod Bergove lestvice smo pridobili dovoljenje avtorjev za prevod v slovenski
jezik. Lestvica je objavljena v reviji Fizioterapija:
RUGELJ, Darja, PALMA, Polona. Bergova lestvica za oceno ravnotežja = Berg
balance scale. Fizioterapija, ISSN 1318-2102, 2013, letn. 21, št.1, str. 15-25.
[COBISS.SI-ID4502635]. Lestvica je objavljena tudi na spletni strani DFS in je na
voljo (za uporabo) vsem fizioterapevtom v Sloveniji. Kakršnakoli dodatna dovoljenja
niso potrebna.
Lep pozdrav in uspešno delo želim,
Darja Rugelj
Priloga 12
Priloga 12: Razširjena lestvica stopnje prizadetosti po Kurtzkeju (EDSS)
Priloga 13: Komisija za medicinsko etiko (KME) UKC
Priloga 14: Potrdilo lektorja o lektoriranju
Priloga 15: Izjava o ustreznosti zaključnega dela