univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · 0.001), t25-fw (p < 0.001), pasat-3 (p =...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV,

KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN

OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO

EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO

SKLEROZO

(Magistrsko delo)

Maribor, 2016 Matej Koprivnik

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: izr. prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., spec.

nevrologinja

Somentor: asist. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrolog

Somentor: izr. prof. dr. Aleš Novak, univ. dipl. ekonomist

i

ZAHVALA

Za strokovne usmeritve, vodenje, svetovanje, pojasnila in podporo se iskreno

zahvaljujem izr. prof. dr. Tanji Hojs Fabjan, dr. med., spec. nevrologinji, asist.

Jožefu Magdiču, dr. med., spec. nevrologu, izr. prof. dr. Alešu Novaku, univ. dipl.

ekonomistu.

Zahvala gre tudi:

sodelujočim bolnikom in njihovim svojcem,

mag. Lidiji Žitnik, dr. med., spec. nevrologinji,

specializantom nevrologije: Saši Gselman, dr. med., Nuši Čoh, dr. med.,

Biljani Štern, dr. med., Alešu Kodeli, dr. med., in Dejanu Krajncu, dr. med.,

medicinskim sestram Olgi Žunkovič, mag. zdr. nege, Meliti Kokol, dipl.

m. s., in Sonji Kostanjevec, dipl. m. s.,

celotnemu kolektivu Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor,

vsem, ki so kakor koli pripomogli k nastanku tega dela.

Prav posebna zahvala gre mojim najbližjim!

iii

PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI

ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE

PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO

SKLEROZO

POVZETEK

Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo

heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem

živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo

vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje

terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna

ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek

zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke

prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na

obliko, trajanje bolezni, spol in starost.

Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra

2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258

bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na

Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je

bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon

od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta

(razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in

sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z

benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %)

s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je

prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske

podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi

merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded

Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis

Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance

iv

Scale BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale MFIS) in z

zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS.

Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično

značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001),

PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-

VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in

MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter

posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in

PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in

MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW

(p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri

napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši

napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih

EDSS, MFIS in 9-HPT.

Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke

prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC

in MFIS.

Ključne besede: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi,

ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.

v

A COMPARISON OF FUNCTIONAL TESTS, QUALITY OF

LIFE, FATIGUE AND NEUROLOGICAL DISABILITY ON EDSS

IN PATIENTS WITH MULTIPLE SCLEROSIS

ABSTRACT

Multiple sclerosis (MS) is a chronic, inflammatory, presumably autoimmune disease,

with very heterogeneous symptoms, depending on the size and location of lesions in

the central nervous system (CNS). Symptoms include motor, sensory and cognitive

functions, and have an impact on the functioning and quality of life. For proper

selection, evaluation of therapeutic procedures and patient follow-up, appropriate

patient assessment is crucial (“objective and subjective”), providing professional and

cost-effective treatment. The purpose of our research is to explore relation between

the degree of neurological impairment, functional tests, quality of life and fatigue,

compared to disease type and duration, patient gender and age.

Research methodology: a cross-sectional study was conducted from April to

December 2015. We have used selected research sample of 258 multiple sclerosis

(MS) patients treated at the Department of Neurological Diseases at UMC Maribor.

Of these 192 (75 %) were women and 66 (25 %) men, with a mean age of 48.5 years

(range 21 to 84 years). The mean disease duration was 12.52 years (range 0 to 56

years). Patients with different disease types were included, 168 (65.1 %) with

relapsing-remitting MS (RRMS), 29 (11.2 %) with benign MS, 50 (19.4 %) with

secondary progressive MS (SPMS), and 11 (4.3 %) with primary progressive MS

(PPMS). Immunomodulatory therapy (IMT) was present in 134 (51.9 %) patients.

Basic demographic data were collected by questionnaire from patients: gender, age,

type and duration of the disease and IMT. With standardized measurement

instruments, we assessed the degree of neurological impairment (Expanded

Disability Status Scale, EDSS), functional disability (Multiple Sclerosis Functional

Composite, MSFC), balance (Berg Balance Scale, BBS), impact of fatigue (Modified

Fatigue Impact Scale, MFIS) and health-related quality of life according to EQ-VAS.

Results: differences between the various types of MS reached the level of statistical

significance for the performance on the following tests: BBS (p < 0.001), 9-HPT (p <

vi

0.001), T25-FW (p < 0.001), PASAT-3 (p = 0.001), EDSS (p < 0.001) and the level

of satisfaction expressed in EQ-VAS (p < 0.001). A statistically significant

correlation was found between the EQ-VAS and MFIS (p < 0.001), EDSS (p < 0.01),

BBS (p < 0.01), disease duration (p < 0.01) and the individual components of the

MSFC ((T25-FW (p < 0.01), 9-HPT (p < 0.01) and PASAT-3 (p < 0.01)). EDSS

showed a statistically significant correlation with the MFIS (p < 0.01), BBS (p <

0.05) and the individual components of the MSFC ((T25-FW (p < 0.01), 9-HPT (p <

0.01) and PASAT-3 (p < 0.01)). The score in MSFC is the most predictive functional

test for neurological disability on EDSS. Quality of life in patients with MS is related

to scores on EDSS, MFIS and 9-HPT.

Conclusion: from professional and economical point of view the combined use of

instruments MSFC and MFIS is the most reasonable way of rating neurological

impairment in MS patients.

Key words: multiple sclerosis, neurological disability, EDSS, functional tests,

assessing quality of life, assessing fatigue.

vii

KAZALO VSEBINE

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ............................................................................ 1

2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKEGA DELA ................................................... 3

2.1 Namen magistrskega dela .............................................................................. 3

2.2 Cilji magistrskega dela .................................................................................. 3

3 MULTIPLA SKLEROZA .................................................................................... 5

3.1 Etiologija in patogeneza MS ......................................................................... 6

3.2 Klinična slika in oblike MS ........................................................................... 7

3.3 Diagnosticiranje MS ...................................................................................... 9

3.4 Zdravljenje MS ............................................................................................ 10

3.4.1 Zdravljenje z zdravili .................................................................................... 11

3.4.2 Rehabilitacija bolnika z MS .......................................................................... 12

3.5 Ocenjevanje bolnika z MS .......................................................................... 13

3.5.1 Ocenjevanje funkcionalne prizadetosti .................................................... 14

3.5.1.1 Ocenjevanje stopnje prizadetosti po EDSS .......................................... 14

3.5.1.2 The Multiple Sclerosis Functional Composite (MSFC) ...................... 15

3.5.1.3 Bergova lestvica za oceno ravnotežja .................................................. 17

3.5.2 Samoocena bolnika z MS ........................................................................ 18

3.5.2.1 Ocenjevanje kakovosti življenja – EQ 5D-3L ..................................... 19

3.5.2.2 Ocenjevanje utrudljivosti pri MS – vprašalnik Modified Fatigue Impact

Scale (MFIS) .......................................................................................................... 20

3.6 Namen in cilj presečnih študij in registrov .................................................. 21

3.7 Ekonomski pogled na MS ........................................................................... 22

4 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 25

4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................................ 25

4.2 Metodologija ............................................................................................... 26

4.2.1 Raziskovalne metode ............................................................................... 26

4.2.2 Raziskovalni vzorec ...................................................................................... 27

4.2.3 Postopki zbiranja podatkov ...................................................................... 27

5 REZULTATI ...................................................................................................... 29

viii

5.1 Povzetki osnovnih podatkov ....................................................................... 29

5.2 Funkcionalni testi, nevrološka prizadetost in kakovost življenja ................ 34

5.3 Kakovost življenja ....................................................................................... 35

5.4 Utrujenost .................................................................................................... 37

5.5 Napovedni modeli za oceno stopnje nevrološke prizadetosti bolnikov z

MS……………. ..................................................................................................... 38

5.5.1 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih z

RRMS ..................................................................................................................... 39

5.5.2 Napovedni model za oceno stopnje nevrološke prizadetosti pri bolnikih s

SPMS ..................................................................................................................... 40


PPMS ..................................................................................................................... 40


benigno MS ............................................................................................................ 40

5.6 Napovedni modeli za oceno stopnje zadovoljstva bolnikov z MS .............. 41

5.6.1 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z RRMS ....... 41

5.6.2 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s SPMS .. 42

5.6.3 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s PPMS .. 42

5.6.4 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z benigno

MS………………………………………………………………………………... 42

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ............................................................... 44

7 SKLEP ............................................................................................................... 51

8 LITERATURA ................................................................................................... 52

9 PRILOGE

ix

KAZALO TABEL

Tabela 1: Oblike MS .................................................................................................... 8

Tabela 2: Fenotipske oblike MS .................................................................................. 9

Tabela 3: McDonaldovi diagnostični kriteriji za MS iz leta 2010 ............................. 10

Tabela 4: Konceptualni model kategorij stroškov MS, namenjen analizi

ekonomskega bremena ............................................................................................... 23

Tabela 5: Število bolnikov in stroški MS v Evropi leta 2010 .................................... 24

Tabela 6: Število bolnikov in stroški MS v Sloveniji leta 2010 ................................ 24

Tabela 7: Povzetki osnovnih podatkov za bolnike z MS ........................................... 29

Tabela 8: Demografske značilnosti skupin z različnimi oblikami bolezni ................ 31

Tabela 9: Prikaz vrednosti različnih ocenitev pri bolnikih z različnimi oblikami

bolezni ........................................................................................................................ 32

Tabela 10: Stopnja povezanosti (r) med oceno posameznega funkcionalnega testa in

oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS ........................................... 34

Tabela 11: Stopnja povezanosti (rho) med oceno posameznega funkcionalnega testa

in stopnjo prizadetosti (EDSS) pri bolnikih z MS ..................................................... 35

Tabela 12: Stopnja povezanosti med stopnjo nevrološke prizadetosti (EDSS) in

oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS ........................................... 36


stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS............................................................ 37

Tabela 15: Stopnja povezanosti med samooceno kakovosti življenja (EQ-VAS) in

stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS............................................................ 38

Tabela 16: Napovedna moč posameznih modelov in vključenih spremenljivk pri

napovedovanju nevrološke prizadetosti ..................................................................... 39


napovedovanju stopnje zadovoljstva.......................................................................... 41

x

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Struktura bolnikov glede na obliko bolezni MS ............................................ 30

Graf 2: Stopnja zadovoljstva pri bolnikih z MS glede na obliko bolezni .................. 33

1

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA

Multipla skleroza (MS) je kronična demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja.

Najpogostejši simptomi MS vključujejo izgubo vida in/ali dvojni vid, okorelost,

šibkost, motnje ravnotežja, izgubo koordinacije in spretnosti, odrevenelost, bolečine,

težave z mehurjem in nadzorom črevesja, utrujenost, motnje govora in požiranja,

motnje spolnosti, čustvene spremembe in upad kognitivnih funkcij. Vrsta in število

simptomov se med posamezniki močno razlikujeta in sta odvisna od mesta nastanka

lezije v možganih ali hrbtenjači (European Multiple Sclerosis Platform EMSP],

2012, april).

Ocena bolnikovega stanja predstavlja osnovo za izbiro ustrezne obravnave. Za

objektivno oceno je smiselna uporaba standardiziranih merilnih instrumentov. Ti

nam omogočijo vpogled v trenutno stanje, merjenje uspešnosti obravnav in so

osnova za kakovosten pretok informacij, tako med člani tima, ki sodelujejo pri

obravnavi bolnika, kot širše.

Stopnjo prizadetosti pri bolnikih z MS lahko ocenimo z uporabo različnih

ocenjevalnih lestvic. Za oceno uporabljamo lestvico razširjene stopnje prizadetosti

(angl. Expanded Disability Status Scale EDSS), ki predstavlja »splošno« oceno

nevrološke prizadetosti. Za podrobnejšo oceno uporabimo funkcionalne lestvice in

instrumente, ki temeljijo na bolnikovi samooceni. Tako podrobneje opredelimo

stopnjo prizadetosti na posameznem funkcionalnem področju.

Osnovo za potrjevanje uspešnosti posameznega pristopa vsekakor predstavlja ocena

bolnikovega stanja. Na spletu je dostopnih kar nekaj podatkovnih baz, ki podajajo

informacije o ocenjevalnih instrumentih, primernih za uporabo pri bolnikih z MS.

Med najobširnejšimi in preglednimi so priporočila, ki jih na svoji spletni strani v

okviru sekcije za nevrofizioterapijo (angl. Neurology section) podaja Ameriško

združenje za fizioterapijo (angl. American Physical Therapy Association APTA)

(Neurology Section American Physical Therapy Association Multiple Sclerosis

Outcome Measures Taskforce [NS APTA MSOMT], 2012, februar). APTA

priporoča tudi večino instrumentov, ki smo jih uporabili v svoji raziskavi.

2

Na osnovi lastnih izkušenj iz klinične prakse ugotavljamo, da ima lahko določena

stopnja nevrološke prizadetosti različen vpliv na prizadetost posameznih funkcij.

Želeli smo raziskati, pri kateri stopnji nevrološke prizadetosti oziroma času trajanja

bolezni se najpogosteje pojavljajo težave na posameznem funkcionalnem področju.

Prav tako nas je zanimala povezava z obliko bolezni, spolom in starostjo.

Zbrani podatki so nam osvetlili pot zbiranja podatkov, ki se je pokazala kot smiselna

osnova za kakovostno in racionalno timsko delo, ki je hkrati tudi ekonomsko najbolj

sprejemljiva.

Podatki bodo vneseni v interni register obolelih z MS, zdravljenih na Oddelku za

nevrološke bolezni UKC Maribor.

3

2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKEGA DELA

2.1 Namen magistrskega dela

V skupini bolnikov z MS, zdravljenih na Oddelku za nevrološke bolezni UKC

Maribor, smo želeli pridobiti podatke o stopnji nevrološke prizadetosti, ocenjene z

EDSS, in trenutnem stanju na področjih ravnotežja, kognitivnih funkcij, hitrosti hoje,

koordinacijskih spretnosti rok, kakovosti življenja in utrujenosti. Raziskali bomo

povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti EDSS, oceno ravnotežja z Bergovo

lestvico (angl. Berg Balance Scale BBS), funkcionalnimi testi (angl. Multiple

Sclerosis Functional Composite MSFC), kakovostjo življenja (EQ-VAS) in

utrujenostjo (angl. Modified Fatigue Impact Scale MFIS), glede na obliko, trajanje

bolezni, spol in starost.

Pridobljeni podatki bodo del bolnikovih podatkov v internem registru MS Oddelka

za nevrološke bolezni UKC Maribor in bodo namenjeni spremljanju bolnikove

prizadetosti.

2.2 Cilji magistrskega dela

Cilji v teoretičnem delu:

narediti sistematičen pregled področja MS (etiologija, patogeneza, klinična

slika in zdravljenje),

podrobneje predstaviti področja obravnave in rehabilitacije pri bolnikih z MS,

poudariti pomen ocenjevanja, presečnih študij in registrov pri bolnikih z MS,

klinični vidik zdravljenja MS povezati z ekonomskim vidikom zdravljenja v

smislu iskanja in snovanja novih predlogov za boljšo klinično in ekonomsko

učinkovitost obravnave te skupine bolnikov.

Cilji empirične raziskave:

pridobiti podatke o stanju bolnikov glede na stopnjo nevrološke prizadetosti,

ocenjeno z EDSS;

pridobiti objektivne numerične podatke funkcionalnih lestvic o stanju

bolnikov na področjih ravnotežja (BBS), kognitivnih funkcij (angl. Paced

4

Auditory Serial Addition Test, PASAT-3), hitrosti hoje (časovno merjeni test

hoje (angl. Timed 25-Foot Walk, T-25-FW)) in koordinacije rok (test z

devetimi zatiči (angl. 9-Hole Peg Test, 9-HPT)), pridobljene s

standardiziranimi merilnimi instrumenti;

pridobiti numerične podatke o stanju bolnikov na področju kakovosti

življenja, pridobljene s standardizirano numerično skalo EQ-VAS;

pridobiti numerične podatke o vplivu utrujenosti, pridobljene s

standardizirano lestvico MFIS;

BBS, MSFC (T25-FW, 9-HPT, PASAT-3), samooceno stopnje kakovosti

življenja, merjeno z EQ-VAS, in samooceno vpliva utrujenosti, merjeno z

MFIS.

5

3 MULTIPLA SKLEROZA

MS je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko nevrološko obolenje z

nepredvidljivim potekom. Natančen vzrok za MS ni znan. Predstavlja najpogostejši

vzrok nevrološke invalidnosti, ki prizadene ljudi v njihovih produktivnih letih, med

15. in 55. letom starosti (European Multiple Sclerosis Platform [EMSP], 2012), in

drugi (za poškodbami) najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih odraslih (Cross, &

Naismith, 2014).

Epidemiologija

Na svetu se je število zabeleženih primerov MS z 2,1 milijona v letu 2008 povečalo

na 2,3 milijona v letu 2013 (Multiple Sclerosis International Federation [MSIF],

2013; Browne, et al., 2014). Po trenutnih ocenah je samo v Evropi več kot 600.000

ljudi obolelih za MS (EMSP, 2012), v Sloveniji pa med 2.500 in 3.000 (Rot, Horvat-

Ledinek, & Šega-Jazbec, 2014), po drugih podatkih pa kar 3.109 obolelih za MS

(Bon, & et al., 2013).

Prevalenca

Globalno gledano se je prevalenca MS med letoma 2008 in 2013 povečala iz 30 na

33 primerov na 100.000 prebivalcev (MSIF, 2013). Povečanje prevalence MS na

svetu med letoma 2008 (World Health Organization, Multiple Sclerosis International

Federation [WHO-MSIF], 2008) in 2013 MSIF, 2013) lahko delno pripišemo daljši

življenjski dobi (obolelih z MS in prebivalstva nasploh), v nekaterih državah

povišanju incidence MS, lahko pa je posledica izboljšav diagnosticiranja in

poročanja o MS, vzpostavitve kliničnih registrov in objav novih epidemioloških

raziskav (MSIF, 2013; Browne, et al., 2014).

MS je prisotna v vseh regijah sveta, vendar pa se njena razširjenost zelo razlikuje, pri

čemer je najvišja v Severni Ameriki (140/100.000) in Evropi (108/100.000)

ter najnižja v Podsaharski Afriki (2,1/100.000) in Vzhodni Aziji (2,2/100.000).

Razširjenost se precej razlikuje tudi znotraj posamezne regije, tako je, na primer,

najvišja stopnja prevalence v Evropi zabeležena na Švedskem (189/100.000),

najnižja pa v Albaniji (22/100.000) (MSIF, 2013). Med države, ki poročajo o najvišji

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Browne%20P%5Bauth%5D

6

stopnji zabeležene prevalence, uvrščamo Madžarsko (176/100.000), Slovenijo (150),

Nemčijo (149), Združene države Amerike (135), Kanado (132,5), Češko republiko

(130), Norveško (125), Dansko (122), Poljsko (120) in Ciper (110) (WHO-MSIF,

2008). Ugotovitve o razlikah razširjenosti MS glede na zemljepisno širino potrjuje

tudi Atlas MS 2013 (MSIF, 2013). Pogled na prevalenco glede na bruto domači

proizvod pa nam pokaže, da je le-ta mnogo višja v državah z visokimi (89/100.000)

kot v državah z nizkimi dohodki (0.5/100.000) (WHO-MSIF, 2008).

Incidenca

Incidenca MS v svetu je 2,5 na 100.000 prebivalcev, z razponom od 1,1 do 4.

Regionalno gledano je incidenca MS največja v Evropi (3,8/100.000), sledijo

vzhodno Sredozemlje (2/100.000), Združene države Amerike (1,5), zahodni Pacifik

(0,9/100.000) in Afrika (0,1/100.000). Podatki za države v Jugovzhodni Aziji niso na

voljo (WHO-MSIF, 2008). Koutsouraki s sodelavci na osnovi pregleda 56

epidemioloških študij s področja MS v Evropi, objavljenih med letoma 2000 in 2009,

ugotavljajo, da je incidenca MS v Evropi narasla (Koutsouraki, Costa & Baloyannis,

2010).

3.1 Etiologija in patogeneza MS

Etiologija MS še ni znana, domneva pa se, da imajo vpliv tako genetski kot okoljski

dejavniki (Ascherio, & Munger, 2007a; Ascherio, & Munger, 2007b). Med

potencialne dejavnike tveganja za nastanek MS uvrščamo: ženski spol, belo

(kavkazijsko) raso, dedne dejavnike, okužbo z virusom Epstein-Barr (EBV), zmerno

podnebje, nizko raven vitamina D, pomanjkanje izpostavljenosti sončni svetlobi in

kajenje (Garg, & Smith, 2015).

MS je avtoimunska (Campston, & Coles, 2002), vnetna, demielinizacijska bolezen

osrednjega živčevja z različno stopnjo okvare aksona. Patološki znak predstavljajo

lezije, znane kot plaki, ki so posledica izgube mielina. Najpogosteje so vidne v

hrbtenjači (50 %), optičnih živcih (25 %), možganskem deblu/malih možganih

(20 %) in periventrikularni beli substanci. Patološke značilnosti posameznih lezij se

razlikujejo in so odvisne od lokacije, starosti in morebitne regeneracije. Razdelimo

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Koutsouraki%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20233110

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Smith%20TW%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=26445701

7

jih v tri patološke kategorije: aktivne (akutne), kronične aktivne in kronične

neaktivne (Lassmann, Raine, Antel, & Prineas, 1998).

3.2 Klinična slika in oblike MS

Pri obolelih z MS opažamo različne simptome in znake prizadetosti osrednjega

živčevja, tako motorične, senzorične, avtonomne in druge (Compston, & Coles,

2008; Crayton, & Rossman, 2006). Najpogostejši simptomi vključujejo (med

drugimi) izgubo vida in/ali dvojni vid, okorelost, šibkost, motnje ravnotežja, izgubo

koordinacije in spretnosti, odrevenelost, bolečine, težave z mehurjem in nadzorom

črevesja, utrujenost, motnje govora in požiranja, motnje spolnosti, čustvene

spremembe in upad kognitivnih funkcij (EMSP, 2012; & Compston, & Coles, 2008).

Pojav teh simptomov je odvisen od obsega (Crayton, & Rossman, 2006) in lokacije

lezij (Crayton, & Rossman, 2006; EMSP, 2012), zagonov in napredovanja bolezni.

Simptomi so pogosto med seboj povezani, tako lahko eden poslabša drugega

(Crayton, & Rossman, 2006).

Leta 1996 je Svetovalni odbor za klinično raziskovanje na področju MS (angl.

Advisory Committee on Clinical Trials in Multiple Sclerosis) Ameriškega

nacionalnega združenje za MS (angl. US National Multiple Sclerosis Society,

NMSS) opredelil štiri klinične podtipe MS: recidivno-remitentna MS (angl.

Relapsing/Remitting Multiple Sclerosis, RRMS), sekundarno-progresivna MS (angl.

Secondary Progresive Multiple Sclerosis, SPMS), primarno-progresivna MS (angl.

Primary Progresive Multiple Sclerosis, PPMS) in progresivno-recidivna MS (angl.

Progresive Relapsing MS, PRMS) (Lublin, & Reingold, 1996). Povzetek značilnosti

oblik MS je prikazan v tabeli 1.

Podtipi vključujejo še: klinično izoliran sindrom (angl. Clinicaly isolated syndrome,

CIS), prvo klinično manifestacijo, sugestivno na MS (Miller, D., Barkhof, F.,

Montalban, X., Thompson, A., & Filippi, M., 2005), radiološko izoliran sindrom

(angl. Radiologically isolated syndrome, RIS), na MR naključno odkrite za MS

značilne lezije, brez kliničnih znakov bolezni (Okuda, et al. 2009), benigno MS

(angl. Benign Multiple Sclerosis), kjer je bolnik po 15 letih od nastopa bolezni še

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Crayton%20HJ%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16750459

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Rossman%20HS%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16750459







http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Lublin%20FD%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8780061

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Reingold%20SC%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8780061

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Miller%20D%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Barkhof%20F%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Montalban%20X%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Thompson%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Filippi%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Okuda%20DT%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19073949

8

vedno popolnoma funkcionalen v vseh nevroloških sistemih (Lublin, & Reingold,

1996).

Tabela 1: Oblike MS

Oblike MS Potek bolezni

Recidivno-remitentna MS Najpogostejša oblika, ki predstavlja

približno 85 % primerov. Značilni so

diskretni zagoni (razvijajo se več dni ali

tednov), ki jim sledi več tednov ali

mesecev trajajoče popolno ali delno

okrevanje. Med zagoni stabilna obdobja

brez poslabšanj nevroloških funkcij.

Sekundarno-progresivna MS

Začetnim zagonom sledi postopno

nevrološko poslabšanje (ni povezano z

akutnimi napadi).

Primarno-progresivna MS

Funkcionalni upad prisoten od začetka

pojava bolezni, ne poteka v zagonih.

Progresivno-recidivna MS

Funkcionalni upad prisoten od začetka

pojava bolezni, s poznejšimi zagoni.

Progresivno-recidivne in primarno-progresivne MS v zgodnjih fazah (do pojava

zagonov) ni mogoče razlikovati.

(Vir: Weiner, 2008).

Odbor je nadalje priporočal, da se izraz progresivno-recidivna MS umakne, saj je

nejasen in se prekriva z drugimi podtipi bolezni. Priporočal je zamenjavo termina

kronično progresivna z bolj specifičnima izrazoma SPMS in PPMS in uvedel

definiciji za benigno in maligno MS. V letu 2012 je omenjeni odbor ob sodelovanju

tudi drugih strokovnjakov s področja obravnave in raziskav MS ponovno proučil

področje fenotipske klasifikacije MS in med drugim priporočil, da je treba osnovno

fenotipsko razporeditev MS na recidivno (angl. relapsing) in progresivno (angl.

progressive) ohraniti, vendar z nekaterimi spremembami (glej tabelo 2); na primer:

PPMS se opredeli kot aktivna napredujoča MS; CIS je treba vključiti kot del

fenotipskega spektra MS; RIS se ne obravnava kot posebna oblika MS. Posebno

opozorilo pa so izdali tudi za rabo izraza benigna MS, ki je pogosto zlorabljen, zato

ga je treba uporabljati previdno, in vedno je opredeljen retrogradno (Lublin, et al.,

2014).




9

Tabela 2: Fenotipske oblike MS

CIS

→ aktiven → RRMS

→ neaktivna

→ aktivna

→ neaktiven

→ aktivna nenapredujoča PPMS/SPMS → aktivna napredujoča

→ neaktivna nenapredujoča

→ neaktivna napredujoča

CIS klinično izoliran sindrom, RRMS recidivno-remitentna multipla skleroza,

PPMS – primarno progresivna multipla skleroza, SPMS – sekundarno progresivna

multipla skleroza

(Vir: Lublin, et al., 2014).

3.3 Diagnosticiranje MS

Schumacher in sodelavci so leta 1965 s predstavitvijo temeljnih konceptov razsoja v

času (angl. disseminiation in time, DIT) in prostoru (angl. dissemination in space,

DIS) s hkratno opredelitvijo zagona (traja vsaj 24 ur, ločen od ponovnega zagona

vsaj 30 dni) naredili prvi poskus k standardizaciji diagnostičnih kriterijev za MS

(Schumacher, & et al., 1965). Temu so leta 1983 sledili Poserjevi kriteriji, ki so v

klinične kriterije vključili tudi paraklinične teste in oceno cerebrospinalnega likvorja

(Poser, & et al., 1983). Mednarodni forum za diagnosticiranje MS (angl. The

International Panel on MS Diagnosis) je leta 2001 predstavil McDonaldove kriterije

za diagnosticiranje MS, ki zajemajo tako magnetno resonančno slikanje (MR) kot

klinične in druge paraklinične diagnostične metode (McDonald, et al., 2001).

Kriteriji so bili posodobljeni leta 2005 (Polman, & et al., 2005) in 2010 (Polman, &

et al., 2011).

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Poser%20CM%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=6847134

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=McDonald%20WI%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=11456302


10

Tabela 3: McDonaldovi diagnostični kriteriji za MS iz leta 2010

Klinični potek Zahtevani dodatni pogoji za diagnozo

MS

Vsaj dva zagona in objektivni klinični

dokaz za vsaj dve okvari ali objektivni

klinični dokaz vsaj ene okvare in

prepričljiva anamneza zagona v

preteklosti.

Niso potrebni.

Vsaj dva zagona in objektivni klinični

dokaz ene okvare.

Dokaz razsoja v prostoru z MR ali drugi

zagon s prizadetostjo drugega področja

osrednjega živčevja.

En zagon in objektivni klinični dokaz

za vsaj dve okvari.

Dokaz razsoja v času z MR ali drugi

zagon.

En zagon in objektivni klinični dokaz

za eno okvaro (klinično izoliran

sindrom).

Dokaz razsoja v času in prostoru z MR

ali drugi zagon.

MS – multipla skleroza, MR magnetnoresonančno slikanje

(Vir: Polman, & et al., 2011).

Kot je razvidno iz prejšnjih sklopov diagnostičnih kriterijev, se diagnoza MS lahko

izvede izključno na osnovi kliničnih dokazov, kljub temu pa nedavni McDonaldovi

kriteriji poudarjajo pomen MR-slikanja v smislu podpore, dopolnitve ali celo

zamenjave z nekaterimi kliničnimi merili (Milo, & Miller, 2014).

3.4 Zdravljenje MS

Zgodnja optimizacija obravnave bolnikov z MS lahko prepreči kopičenje

nepopravljivih nevroloških okvar in zmanjša tveganje za napredovanje bolezni

(Ziemssen, et al., 2015).

Obravnavo MS lahko v grobem razdelimo v tri kategorije (EMSP, 2012):

obvladovanje zagona,

zdravljenje osnovne bolezni,

rehabilitacija in obvladovanje simptomov.

Za uspešno obvladanje simptomov in zagotovitev individualizirane skrbi za

posameznega pacienta je potreben multimodalen pristop, ki vključuje tako

11

nefarmakološke metode, kot so izobraževanje in podpora bolniku, telesna dejavnost,

kot tudi farmakološko intervencijo. Takšen celoviti integrirani terapevtski model

nam ponuja največ možnosti za uspeh pri reševanju vprašanj, povezanih s kakovostjo

življenja bolnikov z MS (Crayton, Heyman, & Rossman, 2004; Crayton, & Rossman,

2006).

V preteklih letih smo bili priče pomembnemu napredku k boljšemu razumevanju

imunopatogeneze, večji dostopnosti in uporabi MR ter dostopnosti do

imunomodulatornega zdravljenja pri MS. Za zdravljenje MS je na voljo široka paleta

terapevtskih možnosti, vključno z nedavno odobrenimi peroralnimi zdravili, še vedno

pa ostaja velik izziv doseganje uravnoteženja med varnostjo in učinkovitostjo

zdravljenja. Glede na heterogenost bolezni je vsekakor nujen personaliziran pristop,

hkrati pa se kaže velika potreba po novih terapevtskih sredstvih, ki bodo imela vpliv

na preprečitev ali zmanjšanje nevronske in/ali aksonske degeneracije pri bolnikih s

progresivno obliko MS (Garg, & Smith, 2015).

3.4.1 Zdravljenje z zdravili

Zdravljenje MS zajema uporabo imunomodulatornih zdravil, ki vplivajo na potek

bolezni (angl. disease-modifying drugs – DMDs), simptomatsko zdravljenje,

osredotočeno na lajšanje specifičnih simptomov, in zdravljenje akutnih zagonov s

kortikosteroidi (metilprednizolon) (Berkovich, 2013).

V zadnjih letih je bil narejen precejšen napredek v smeri bolj učinkovitega

zdravljenja MS. Pomemben prispevek k temu predstavlja razvoj zdravil, ki

učinkovito spreminjajo potek bolezni, tako da zmanjšajo število in resnost zagonov

ter upočasnijo njeno napredovanje (EMSP, 2012; Garg, & Smith, 2015). Ta nova era

se je začela v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo dokazano, da

IFN ß 1b pri bolnikih z RRMS zmanjša število zagonov bolezni. Od takrat se je

število imunomodulatornih zdravil povečalo (za oblike MS, ki potekajo z zagoni) in

trenutno obsega 10 agensov, še več pa jih je na obzorju (Cross, & Naismith, 2014).

V Evropski uniji so za zdravljenje RRMS trenutno odobrene učinkovine: IFN ß, GA,

teriflunomid, dimetilfumarat (DMF), fingolimod, natalizumab in alemtuzumab

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Crayton%20H%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15596731







12

(Ziemssen, et al., 2015). Kot je znano iz vsakdanje klinične prakse, je v slovenskem

prostoru trenutno odobrenih osem učinkovin oziroma 11 zdravil. Delimo jih na

zdravila prvega in drugega izbora, ki se razlikujejo glede na učinkovitost, varnostni

profil in tudi glede na način aplikacije zdravila; le-ta je lahko v obliki

samoinjiciranja, infuzije ali oralno (Garg, & Smith, 2015).

Čeprav je trenutno na trgu kar 11 imunomodulatornih zdravil, določene potrebe še

vedno ostajajo nezadovoljene. Pri nobenem zdravilu namreč niso opazili, da bi

popolnoma ustavilo napredovanje bolezni (Rudick, Larocca, Hudson, & MSOAC,

2014).

3.4.2 Rehabilitacija bolnika z MS

Za preprečevanje zapletov in povečanje neodvisnosti obolelega z MS je rehabilitacija

bistvenega pomena, saj ima vpliv tako na telesna in kognitivna kot tudi čustvena

področja obolelega, posledično pa ima vpliv tudi na z zdravjem povezano kakovost

življenja. Za reševanje teh različnih vidikov MS je potreben timski pristop, ki ne sme

temeljiti zgolj na znanstveno dokazanih metodah, temveč hkrati na v bolnika

usmerjenem pristopu, ki upošteva tako bolnikovo avtonomijo kot tudi njegove

življenjske cilje. Zavedati se moramo, da so oboleli in njegova družina

najpomembnejši del multidisciplinarnega tima. Vsekakor bi moral tim za

rehabilitacijo MS glede na težave posameznika vključevati tudi (EMSP, 2012):

specialista nevrologa z izkušnjami s področja rehabilitacije ali specialista

fizikalne in rehabilitacijske medicine; za konzultacije pa morajo biti na voljo

tudi zdravniki specialisti za področja, kot so urologija, oftalmologija, interna

medicina itd.,

negovalni tim (specializiran),

fizioterapevta,

delovnega terapevta,

logopeda,

(nevro-)psihologa,

socialnega delavca,


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Rudick%20RA%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24057430


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Hudson%20LD%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24057430

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=MSOAC%5BCorporate%20Author%5D

13

po potrebi tudi druge strokovnjake (na primer za prehrano, izobraževanje

itd.).

Učinkovitost rehabilitacijskih postopkov lahko preverimo z uporabo standardiziranih

merilnih instrumentov in/ali evalvacijo doseganja postavljenih rehabilitacijskih ciljev

(EMSP, 2012).

3.5 Ocenjevanje bolnika z MS

Poznamo tako generične (angl. generic) ocenjevalne instrumente kot specifične

instrumente za določeno obolenje (angl. desease-specific). Generični nam omogočajo

neposredno primerjavo med boleznimi, kljub temu pa so v primerjavi s specifičnimi

manj odzivni na posamezne vidike določene bolezni (Uitdehaag, 2014).

Z uporabo ustreznih kliničnih lestvic je pri bolnikih z MS mogoče oceniti različna

področja prizadetosti, ki se lahko kažejo tako na fizičnem in kognitivnem področju

kot tudi na zmanjšani kakovosti življenja (Gray, & Butzkueven, 2008).

Za ocenjevanje obolelih za MS imamo na voljo številne merilne instrumente in že

izbira primernega zahteva precejšen raziskovalni napor (de Vet, Terwee, & Bouter,

2003).

Izbira primernega ocenjevalnega instrumenta mora biti pogojena s ciljem določene

študije. V nekaterih primerih je široko uporabljena nevrološka lestvica

najprimernejša izbira, v raziskavah, ki se osredotočajo na določen vidik bolezni (na

primer mobilnost), pa je primernejša uporaba bolj specifičnih ocenjevalnih

instrumentov (Uitdehaag, 2014).

Pri izbiri ocenjevalnega instrumenta se moramo najprej vprašati o interesih svojega

raziskovanja. Le-ti so lahko odvisni od prebivalstva, ki ga želimo raziskovati, števila

vključenih oseb, trajanja raziskave, zunanjih dejavnikov ipd. V nadaljevanju je izbira

lahko odvisna tudi od pričakovanih koristi terapevtskih postopkov. Idealen

ocenjevalni instrument naj bi imel sposobnost kvantitativne zaznave nepovrnljivega

trajnega napredovanja bolezni, le-to pa se je pri MS pokazalo kot težko dosegljivo.

Vsekakor je nujna podrobnejša opredelitev področja oziroma vidika napredovanja

14

bolezni, ki ga želimo z raziskovanjem zajeti, na primer koordinacija, kognicija,

utrudljivost, moč, dnevne aktivnosti ipd. Širina izražanja problematike, povezane z

MS, postavlja pred preiskovalca precejšen izziv, kako izmeriti vse vidike bolezni

(Goldman, Motl, & Rudick, 2010).

Prvi korak k izbiri ustreznega merilnega instrumenta vsekakor predstavlja jasna

opredelitev interesa merjenja, ki se nanaša tako na področja, ki jih želimo izmeriti,

kot tudi sam namen merjenja. Na splošno nam namen lahko predstavlja sposobnost

diskriminacije med subjekti na neki časovni točki (diskriminacija) ali pa merjenje

sprememb v daljšem časovnem obdobju (vrednotenje). Pomembno vlogo imajo tudi

merske lastnosti merilnih instrumentov, ki se nanašajo na veljavnost, ponovljivost,

občutljivost (EMSP, 2012), zanesljivost in uporabnost merilnega orodja (National

Collaborating Centre for Chronic Conditions (UK) [NCCCC-UK], 2004).

3.5.1 Ocenjevanje funkcionalne prizadetosti

V preteklosti je pri ocenjevanju funkcionalne prizadetosti obolelih z MS

prevladovalo merjenje prizadetosti, zlasti hoje, z lestvico EDSS. MSFC je oceno

funkcionalne prizadetosti razširil tudi na področja kognitivnih funkcij (PASAT) in

spretnosti zgornjih okončin (9-Hole Peg Test) (Karabudak, et al., 2015).

Funkcionalno prizadetost ocenjujemo tudi z mnogimi drugimi ocenjevalnimi

instrumenti, v našem primeru smo jo nadgradili z uporabo Bergove lestvice za oceno

ravnotežja, ki je pri obolelih z MS pogosto uporabljena.

3.5.1.1 Ocenjevanje stopnje prizadetosti po EDSS

Leta 1955 je Kurtzke predstavil lestvico za oceno stopnje prizadetosti pri MS

(Kurtzke, 1955), ki je bila nato leta 1961 razširjena na osem funkcionalnih sistemov

(Kurtzke, 1961); ti zajemajo funkcije piramidne proge, sistema malih možganov,

možganskega debla, senzoričnega sistema, mokrenja in odvajanja blata, vidnega (ali

optičnega) sistema, višjih živčnih (kognitivnih) in drugih funkcij (Kurtzke, 1972,

1983; Uitdehaag, 2014).

Leta 1983 je bila objavljena razširjena različica lestvice stopnje prizadetosti

(Expanded Disability Status Scale – EDSS), 10-stopenjska lestvica o prizadetosti

15

zaradi MS, ki ocenjuje omenjene funkcionalne sisteme glede na stopnjo prisotne

okvare, in sicer v razponu od 0 (normalen nevrološki status) do 10 (smrt zaradi MS)

v intervalih po 0,5 (Kurtzke, 1983).

Ocene EDSS od 0 do 3,5 temeljijo na minimalni do zmerni prizadetosti v enem ali

več funkcionalnih sistemih, nad 4,0 pa izhajajo predvsem iz težav pri hoji. Pri ocenah

od 6,0 do 7,5 je stopnja prizadetosti odvisna izključno od funkcije hoje: uporabe

pripomočkov (enostranska 6,0 in obojestranska 6,5) in prehojene razdalje. Ocena 8,0

označuje nezmožnost hoje, funkcija zgornjih ekstremitet določa oceno med 8,0 in

9,0, bulbarne funkcije oceno 9,0 do 9,5, smrt zaradi MS pa je opredeljena z oceno 10

(Goldman, et al., 2010). Podrobnejšo opredelitev ocen in navodila za ocenjevanje po

lestvici EDSS podajamo v Prilogi 3.

Ob tem se moramo zavedati tudi pomanjkljivosti pri merjenju napredovanja

prizadetosti z lestvico EDSS, saj ta predvsem v srednjem in zgornjem razponu ocen

ni dovolj občutljiva, ker se osredotoča predvsem na status hoje, ob tem pa izpušča

komponente prizadetosti vida in kognitivnih funkcij (Balcer, 2001).

Kljub vsem kritikam lestvica EDSS še vedno predstavlja pomembno mesto na

področju raziskav MS (Uitdehaag, 2014). Njeno uporabo med drugimi priporoča tudi

nevrofizioterapevtska sekcija Ameriškega združenja za fizioterapijo (NS APTA

MSOMT, 2012, februar). Tako bo do ustrezne in adekvatne validacije novega

instrumenta, ki bi lestvico uspešno nadomestil, preteklo še kar nekaj let. Eden od

možnih kandidatov za zamenjavo je vsekakor MSFC, vendar pa le-ta potrebuje

dodatne spremembe, prilagoditve in raziskave v smeri vključitve novih podlestvic

(Uitdehaag, 2014).

3.5.1.2 The Multiple Sclerosis Functional Composite (MSFC)

MSFC je sestavljen iz treh komponent, ki merijo hitrost hoje, spretnost zgornjih udov

in kognitivne funkcije (Cutter, et al., 1999; Fischer, Jak, Kniker, Rudick, & Cutter,

2001).

Izvedba se začne s testom hoje (ang. Timed 25-Foot Walk, T25FW), ki ocenjuje

funkcijo hoje oziroma čas, ki ga posameznik potrebuje, da prehodi razdaljo 25

16

čevljev (angl. foot, ft) oziroma 7,62 metra. Na osnovi dveh preizkusov izračunamo

povprečno hitrost hoje. Sledi testiranje s testom devetih zatičev (angl. 9-Hole Peg

Test, 9HPT), ki meri funkcijo zgornjih udov glede na čas, ki ga bolnik potrebuje za

vstavljanje in odstranjevanje devetih zatičev iz deščice. Najprej opravimo dva

preizkusa z dominantno, nato dva preizkusa z nedominantno roko in izračunamo

povprečno vrednost dveh preizkusov za vsako roko. Končna ocena se zapiše kot

povprečje povprečnih vrednosti za obe roki. Kot zadnja komponenta se izvede

kognitivni test (angl. Paced Auditory Serial Addition Test, PASAT), ki poda oceno o

številu pravilnih odgovorov pri seštevanju zaporednih števil, ki ji bolnik sliši na dve

ali tri sekunde. Ocene teh treh dimenzij so povezane z namenom oblikovanja enotne

ocene MSFC, ki je standardizirana na osnovi referenčnega prebivalstva z uporabo

kreiranja tako imenovanih vrednosti "Z" (angl. Z-scores) za vsako posamezno

komponento testa. Povprečne vrednosti posameznih komponent nam zagotavljajo

enotno oceno, ki označuje uspešnost izvedbe glede na referenčno prebivalstvo.

Izračunamo jo s formulo: MSFC Ocena = {Zzg.uda, povprečje + Znogi, povprečje + Zkognitivne

funkcije} / 3.0., kjer je Zxxx = Z-ocena (angl. MSFC Score = {Zarm, average+ Zleg, average +

Zcognitive} / 3.0., where Zxxx = Z-score). Le-ta se lahko uporablja kot orodje za

odkrivanje morebitnih sprememb pri obolelih za MS (Fischer, Jak, Kniker, Rudick,

& Cutter, 2001).

MSFC za razliko od EDSS ne temelji na rutinskem nevrološkem pregledu, kar

posledično zahteva dodaten čas za usposabljanje (Gray, & Butzkueven, 2008).

Izvede ga lahko ustrezno usposobljena oseba, ki za samo izvedbo potrebuje približno

15 minut (Rudick, et al., 2001) oziroma odvisno od sposobnosti posameznega

preiskovanca (NS APTA MSOMT, 2012, februar).

MSFC so uporabili v več nedavnih kliničnih študijah, hkrati pa se uporablja v

številnih potekajočih (Polman & Rudick, 2010). Kot primarni ocenjevalni instrument

je bil pri bolnikih s SPMS prvič uporabljen v s placebom kontrolirani raziskavi

interferona beta-1a (Cohen, et al., 2002). Hkrati ne gre spregledati, da sta glede na

oceno MSFC v kliničnih študijah statistično pomembne koristi pokazala tako

interferon beta-1a kot natalizumab (Polman, & Rudick, 2010).

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Cohen%20JA%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=12221157

17

MSFC predstavlja ponovljivo, odzivno, poceni in obetavno klinično orodje, ki

ocenjuje številne pomembne klinične razsežnosti MS (Hyland, & Rudick, 2011).

Njegovo uporabo pri obolelih z MS priporoča tudi nevrofizioterapevtska sekcija

Ameriškega združenja za fizioterapijo (NS APTA MSOMT, 2012, februar).

Sčasoma in z bolj razširjeno uporabo bo MSFC vsekakor treba še dodatno

izpopolniti, da bo kot tak še v večji meri prispeval k oceni izidov kliničnih študij pri

MS (Polman, & Rudick, 2010). Vse več dokazov govori v prid možnim koristim ob

zamenjavi testa PASAT s testom SDMT (angl. Symbol Digit Modalities Test,

SDMT) (Karabudak, et al., 2015).

Ocene MSFC korelirajo tako z oceno EDSS (Cutter, et al., 1999; Kalkers, et al.,

2000), distribucijo lezij pri MR (Kalkers, et al., 2001) kot samooceno kakovosti

življenja (Miller, Rudick, Cutter, Baier, & Fischer, 2000).

3.5.1.3 Bergova lestvica za oceno ravnotežja

Bergova lestvica za oceno ravnotežja (Berg Balance Scale, BBS) je bila razvita kot

klinično orodje za oceno funkcijskega ravnotežja, še posebej pri starejših ljudeh.

Namenjena je primerjavi ravnotežja med skupinami ljudi, opisovanju oziroma razlagi

ravnotežja pri posamezniku, spremljanju stanja in ocenjevanju učinkovitosti

zdravljenja (Berg, Wood-Dauphinee, Williams, & Gayton, 1989).

Sestavlja jo 14 nalog, ki z neposrednim opazovanjem izvedbe posameznega giba

podajo kvantitativno oceno ravnotežja in posledične ogroženosti za padce pri

starejših odraslih ljudeh (Berg, Wood-Dauphinee, Williams, & Maki, 1992). Vsaka

naloga ima določen kriterij za točkovanje glede na izvedbo posameznika. Naloge

obsegajo stojo in sedenje brez opore, vstajanje, sedanje, presedanje, stojo z zaprtimi

očmi, stojo s stopali skupaj, doseg naprej v predročenju, pobiranje predmeta s tal,

oziranje preko ramena, obračanje za 360°, izmenično polaganje noge na stopnico in

stojo na eni nogi (Wang, et. al., 2006). Lestvica meri bolnikovo sposobnost

ohranjanja ravnotežja, bodisi statičnega ali pri opravljanju časovno določenih

različnih funkcionalnih gibov. Za izvedbo je potrebnih 10 do 20 minut. Vsaka

posamezna naloga se točkuje v razponu od 0 do 4 točke, pri čemer ocena 0

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Hyland%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=21455068


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Kalkers%20NF%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=10746590


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Miller%20DM%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=10987899


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Cutter%20G%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=10987899


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Fischer%20JS%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=10987899

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Berg%20KO%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=1468055

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Wood-Dauphinee%20SL%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=1468055

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Williams%20JI%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=1468055


18

predstavlja posameznikovo nezmožnost za dokončanje naloge in ocena 4 sposobnost

za samostojno dokončanje naloge. Celotna ocena obsega 56 možnih točk, pri čemer

ocena od 0 do 20 točk predstavlja slabo, od 21 do 40 sprejemljivo in od 41 do 56

dobro ravnotežje. Lestvica meri tako statične kot dinamične vidike ravnotežja. Je

preprosta in za izvedbo ne zahteva posebnega usposabljanja. Potrebujemo le stol,

štoparico, ravnilo, stopničko in ustrezen prostor. Kljub temu pa je treba opozoriti, da

naj bi jo izvajali le zdravstveni delavci z ustreznim znanjem o tem, kako varno

mobilizirati bolnika (Whitney, Poole, & Cass, 1998; Zwick, Rochelle, Choksi, &

Domowicz, 2000).

Njeno uporabo pri obolelih z MS priporoča nevrofizioterapevtska sekcija

Ameriškega združenja za fizioterapijo, in sicer pri stopnjah prizadetosti od 0,0 do 7,5

(uporabljena v študijah, ki so vključevale obolele z ocenami EDSS 6,5 in manj) glede

na lestvico EDSS (NS APTA MSOMT, 2012, februar).

3.5.2 Samoocena bolnika z MS

Poznamo ocenjevalne instrumente, ki temeljijo na oceni zdravnika (angl. physician

based) in so pogosto obravnavani kot bolj objektivni, in tiste, ki izhajajo iz bolnikove

samoocene (angl. patient-based) in jih označujejo kot bolj subjektivne. Zavedati se

moramo, da tudi tako imenovana objektivna ocena ne zagotovi vseh pomembnih

informacij o vplivu funkcionalne oviranosti na bolnika ter da nam tudi bolniki lahko

posredujejo veljavne in zanesljive informacije o svojem zdravstvenem stanju in

učinkih zdravljenja (Willke, Burke, & Erickson, 2004).

Zelo verjetno bodo ocenjevalni instrumenti, ki temeljijo na bolnikovi samooceni

(angl. patient-reported outcome measures, PROMs), s časom pritegnili večje

zanimanje kot eden od klinično relevantnih ocenjevalnih instrumentov (Uitdehaag,

2014) in postali vedno bolj pomembna komponenta raziskav o imunomodulatornem

zdravljenju (Hyland, & Rudick, 2011).

Na področju MS je na voljo kar nekaj ocenjevalnih instrumentov, ki temeljijo na

bolnikovi samooceni, in verjetno se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Pomembno je, da so te lestvice vključene v trenutne študije in tako omogočajo



19

sistematično oceno svojega potenciala. Da bo imela njihova uporaba v kliničnih

študijah ustrezno težo, je treba dokazati njihovo zanesljivost, veljavnost in odzivnost

(Uitdehaag, 2014).

3.5.2.1 Ocenjevanje kakovosti življenja – EQ 5D-3L

Merjenje in ohranjanje kakovosti življenja pri MS je še posebej pomemben cilj tako

za obolelega kot za zdravnika, ki mora biti sposoben oceniti vpliv napredovanja

bolezni in terapevtskih posegov na bolnika kot celoto (Karabudak, et al., 2015).

EQ-5D vprašalnik pojmujejo kot z zdravjem povezani vprašalnik o kakovosti

življenja (angl. Health-Related Quality of Life, HRQOL) (Balestroni, & Bertolotti,

2012, september; Gusi, Olivares, & Rajendram 2010). Predstavlja standardiziran

merilni instrument, namenjen oceni zdravstvenega stanja. Razvila ga je skupina

EuroQol (angl. EuroQol Group) z namenom zagotovitve preprostega generičnega

instrumenta, namenjenega tako klinični kot ekonomski presoji (EuroQol Group,

1990). EQ-5D je primeren za uporabo pri široki paleti zdravstvenih stanj in

obravnav. Uporabljajo ga tako v kliničnih in observacijskih študijah kot drugih

raziskavah, povezanih z zdravjem. Preveden je bil v več kot 170 jezikov. Izpolnjujejo

ga anketiranci sami (navodila za izpolnjevanje so vključena v vprašalnik) in je kot

tak zelo primeren za uporabo tako v poštnih anketah, na klinikah in v osebnih

intervjujih. Predstavlja kognitivno nezahteven instrument, ki za dokončanje zahteva

le nekaj minut. Tristopenjska različica EQ-5D (angl. 3 level version, EQ-5D-3L), ki

je bila predstavljena leta 1990, obsega dva dela, in sicer deskriptivnega in EQ-

vizualno analogno lestvico (EQ VAS). Deskriptivni del vključuje pet dimenzij:

pokretnost, skrb zase, vsakdanje aktivnosti, bolečina/neugodje in tesnoba/potrtost, pri

čemer vsako razdeli na tri nivoje: brez težav, nekaj težav, skrajne težave. Anketirani

pri vsaki dimenziji označi izjavo, ki najbolj primerno opiše njegovo zdravstveno

stanje. Vizualna analogna lestvica pa z navpično osjo, na kateri so skrajne točke

označene kot »najboljše zdravstveno stanje, ki si ga lahko zamislite« (ang. »best

imaginable health state«), in »najslabše zdravstveno stanje, ki si ga lahko zamislite«

(angl. »worst imaginable health state«), ugotavlja samooceno zdravstvenega stanja

(Van Reenen, & Oppe, 2015, april).

20

EQ-5D so med drugim uporabili tudi v študiji, v kateri je sodelovalo kar 4516

obolelih za MS in katere namen je bil oceniti vlogo različnih dejavnikov pri tem,

kako ljudje z MS ocenjujejo svojo kakovost življenja. Ugotovili so, da mlajši bolniki,

ki imajo krajši čas trajanja bolezni, so ženskega spola, imajo višjo izobrazbo, z

RRMS in so v delovnem razmerju, ocenjujejo svojo kakovost življenja bolje kot

starejši bolniki z daljšim časom trajanja bolezni, moškega spola, progresivno obliko

MS, nižje izobrazbe in statusom invalida (Jones, et al., 2013).

3.5.2.2 Ocenjevanje utrudljivosti pri MS – vprašalnik Modified Fatigue Impact

Scale (MFIS)

Pri obolelih z MS je ocenjevanje utrudljivosti pomembno iz več razlogov, saj nam

pomaga ugotoviti, kako utrudljivost vpliva na delovanje posameznika, hkrati pa

pripomore k opredelitvi dejavnikov, ki prispevajo k njenemu pojavu. Na osnovi tega

je omogočen začetek primerne intervencije in njeno upoštevanje pri obravnavi drugih

simptomov ali težav. Za oceno utrudljivosti uporabljamo različna merilna orodja

(subjektivna), ki jih v grobem lahko razdelimo na splošna (angl. general measures)

in za določeno prebivalstvo specifična (angl. population-specific measures), med

katerimi najdemo tudi tiste, ki so namenjena tudi ali zgolj bolnikom z MS

(Hutchinson, et al., 2009).

Leta 1998 je Svet MS za smernice v klinični praksi (angl. The Multiple Sclerosis

Council for Clinical Practice Guidelines) za uporabo v klinični praksi in

raziskovanju priporočil 21 postavk obsegajočo Prilagojeno lestvico vpliva utrujenosti

(angl. Modified Fatigue Impact Scale, MFIS) (Multiple Sclerosis Council for

Clinical Practice Guidelines, 1998). Njeno uporabo priporoča tudi

nevrofizioterapevtska sekcija Ameriškega združenja za fizioterapijo, in sicer pri

stopnjah prizadetosti od 0,0 do 7,5 glede na lestvico EDSS (NS APTA MSOMT,

2012, februar). V prvi medkulturni študiji MFIS raziskovalci niso zaznali

pomembnih kulturnih ali jezikovnih razlik v psihometričnih lastnostih belgijske,

italijanske, slovenske in španske različice MFIS in jo kot tako priporočajo za

uporabo tako v raziskovalne namene kot v klinični praksi (Kos, et. al., 2005).

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Kos%20D%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15732270

21

MFIS predstavlja skrajšano verzijo 40 postavk obsegajoče lestvice FIS (angl. Fatigue

Impact Scale) (Fisk, et. al., 1994). Je samoocenjevalni vprašalnik z 21 postavkami, ki

ga lahko v primeru okvare vida ali disfunkcije zgornjih ekstremitet izvedemo v obliki

intervjuja. Za izvedbo ne potrebujemo posebnega orodja, potrebnih je le 5-10 minut

časa, namenjenega izpolnjevanju. Posamezna postavka je ocenjena po 5-stopenjski

Likertovi lestvici (04). Skupno oceno v razponu od 0 do 84 sestavljajo telesna

podlestvica (036), kognitivna podlestvica (040) in psihosocialna podlestvica

(08), pri čemer višje številke kažejo na večjo utrudljivost (NS APTA MSOMT,

2012, februar).

3.6 Namen in cilj presečnih študij in registrov

Presečne študije nam omogočajo proučevanje oziroma prerez določenega

prebivalstva v nekem trenutku ali v zelo kratkem časovnem obdobju. Običajno so

izvedene z namenom ocene razširjenosti določenega pojava ali posamezne lastnosti

pri določenem prebivalstvu. Tako nam zagotavljajo neke vrste »posnetek« stanja in z

njim povezanih značilnosti v določenem trenutku (Levin, 2006).

Tudi v svoji raziskavi smo z namenom vpogleda v trenutno stanje pri nas spremljanih

bolnikov z MS uporabili to obliko zbiranja podatkov, ki se je pokazala kot smiselna

osnova za nadaljnje interdisciplinarno spremljanje bolnikov z MS, in sicer z internim

registrom obolelih za MS Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor.

V evropskem prostoru so trenutno na voljo številne baze podatkov in nacionalni

registri MS (Flachenecker, & Stuke, 2008), na primer: danski register MS (angl.

Danish MS Registry) (BrØnnum-Hansen, Koch-Henriksen, & Stenager, 2011),

norveški register MS in biobanka (angl. the Norwegian MS Registry and Biobank)

(Myhr, Grytten, Torkildsen, Wergeland, Bø, & Aarseth, 2015), švedski register MS

(angl. the Swedish MS Registry), ki je od leta 2011 vključen v švedski nacionalni

register nevroloških bolezni (angl. national Swedish Neurology Registry) (Andersen,

2012), italijanska mreža podatkovnih baz MS (angl. the Italian MS Database

Network) (Trojano, et al., 2006) in nemški register MS (angl. the German MS

Registry) (Flachenecker, et. al., 2008). Flachenecker in sodelavci (2014) pa

ugotavljajo, da je v Evropi aktivnih kar 20 registrov ali podatkovnih baz MS.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Fisk%20JD%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8148458

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Trojano%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16998720

22

Evropska platforma MS (angl. European Multiple Sclerosis Platform [EMSP], 2011;

& Rogan, 2014) je leta 2011 začela s tri leta trajajočim projektom vzpostavitve

enotnega evropskega registra MS (The European Register for Multiple Sclerosis

(EUReMS) (EMSP, 2011; Flachenecker, et. al., 2014), ki je dokazal, da je čezmejno

zbiranje podatkov mogoče in ima potencial, da pripelje do boljših rezultatov za tiste

z MS, ki živijo v Evropi. Končni cilj EUReMS je zagotoviti celoviti vir zbranih

podatkov, namenjenih raziskavam in klinični praksi v vseh evropskih državah

(EMSP, 2011).

EUReMS bo lahko z učinkovito in verodostojno evidenco dolgoročno zagotavljal

najnovejše in primerljive epidemiološke, klinične in socialno-ekonomske podatke, ki

bodo omogočili vpogled v najboljše prakse pri MS v Evropi. Hkrati bo omogočil

delitev in repliciranje teh praks v sosednjih državah, kar bo verjetno pripomoglo k

zmanjšanju razlik pri obvladovanju MS v Evropi. Podatki bodo pomembni tako za

bolnike, skrbnike, zdravstvene strokovnjake kot tudi raziskovalce (Pugliatti, et al.,

2012).

3.7 Ekonomski pogled na MS

Konceptualni model kategorij stroškov MS, ki je namenjen analizi ekonomskega

bremena MS, kategorizira elemente stroškov, ki bi jih bilo treba upoštevati v

študijah, povezanih s stroški MS. Konceptualni model razdeli vpliv MS v dve večji

kategoriji stroškov: oprijemljive (angl. tangible costs) in neotipljive (angl. intangible

costs) stroške. Oprijemljivi stroški vključujejo neposredne zdravstvene stroške (angl.

direct medical costs), neposredne nezdravstvene stroške (angl. direct nonmedical

costs) in posredne stroške (angl. indirect costs) (Trisolini, Honeycutt, Wiener, &

Lesesne, 2010). Podrobnejši prikaz konceptualnega modela navajamo v tabeli 4.

http://eurems.eu/

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Flachenecker%20P%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24777278

23

Tabela 4: Konceptualni model kategorij stroškov MS, namenjen analizi

ekonomskega bremena

Oprijemljivi stroški

Neotipljivi stroški

Neposredni stroški

Posredni stroški

- Bolečina, trpljenje

- Vplivi na kakovost

življenja

- Stres

- Vplivi na kakovost

življenja

družine/prijateljev

Zdravstveni:

Zdravniki

Testi/Testiranja

Recepti

Bolnišnica

Medicinsko-

tehnični

pripomočki

Terapije

Dolgotrajna

oskrba

Nezdravstveni:

Modifikacije

doma/avtomobila

Transport

Formalna oskrba

Neformalna oskrba

Povečana

obolevnost:

- Izguba dela

- Sprememba

dela

Zgodnja smrtnost:

- Izguba

zaslužka

Vpliv na družino in

prijatelje:

- Spremembe

zaposlitve

- Učinki na

zdravje

(Vir: Trisolini, & et al., 2010).

Stroški MS se v različnih evropskih državah bistveno razlikujejo (na primer med

10.000 in 54.000 evri). Takšna raznolikost stroškov v evropskih državah je lahko

posledica razlik v razširjenosti MS, razlik v stroških za posamezni primer ali pa je

kombinacija obojega (Sobocki, Pugliatti, Lauer, & Kobelt, 2007). Vrednostni obseg

ocenjenih stroškov se razlikuje tudi na račun razpoložljivosti in stroškov zdravstvene

oskrbe, uporabe plačljivih in neplačljivih storitev, pogostnosti umika iz delovne

sredine in posledični izgubi dohodka, lahko pa odražajo tudi razlike v uporabi metod

v študijah, povezanih z MS stroški (Trisolini, & et al, 2010). Skupni stroški MS v

Evropi so bili leta 2005 ocenjeni na 12 milijard evrov (Sobocki, et al., 2007). Tabela

5 prikazuje število bolnikov in stroške MS leta 2010 v Evropi, tabela 6 pa v

Sloveniji.

24

Tabela 5: Število bolnikov in stroški MS v Evropi leta 2010

Število

bolnikov (v tisočih)

Stroški na bolnika v Evropi

(€PKM, 2010)

Skupni stroški v Evropi

(v milijonih €PKM, 2010)

V Evropi Neposredni zdravstveni

Neposredni nezdravstveni

Posredni Skupaj Neposredni zdravstveni


Posredni Skupaj

500

9.811

8.438

8.725

26.974

5.295

4.554

4.709

14.559

€PKM – evrov, prilagojenih na pariteto kupne moči

(Vir: Olesen, & et al., 2012).

Tabela 6: Število bolnikov in stroški MS v Sloveniji leta 2010

Število

bolnikov (v tisočih)

Stroški na bolnika v Sloveniji

(v tisočih €PKM, 2010)

Skupni stroški v Sloveniji

(v milijonih €PKM, 2010)

V

Slovenji

Neposredni zdravstveni


Posredni Skupaj Neposredni zdravstveni


Posredni Skupaj

3.109

7.529

5.595

5.444

18.568

23,41

17,40

16,93

57,73

€PKM – evrov, prilagojenih na pariteto kupne moči

(Vir: Bon & et al., 2013).

Neposredni stroški MS so veliki in se povečujejo (dva- do trikrat) z naraščanjem

stopnje prizadetosti po EDSS od 2,0 do 4,0 ali 6,5 (Trisolini, & et al, 2010).

25

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze

Predvidevali smo, da je pri različni stopnji nevrološke prizadetosti po EDSS

dojemanje le-te s strani bolnikov različno, ker se prizadetost različno odraža. Zato

smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja in hipoteze, na katere smo med

raziskavo skušali odgovoriti, jih potrditi ali ovreči.

Raziskovalna vprašanja

RV1: Kakšna je povezava med oceno posameznega funkcionalnega testa in oceno

kakovosti življenja?

RV2: Kakšna je povezava med stopnjo nevrološke prizadetosti, ocenjene z EDSS, in

ocenami funkcionalnih testov?

RV3: Kakšna je povezava med stopnjo nevrološke prizadetosti po EDSS in

kakovostjo življenja?

RV4: Kako trajanje bolezni vpliva na kakovost življenja?

RV5: Kakšna je povezava med stopnjo nevrološke prizadetosti po EDSS in

utrujenostjo?

RV6: Kakšna je stopnja povezanosti med samoocenama kakovosti življenja in

stopnjo utrujenosti?

RV7: Kateri funkcionalni test je najboljši napovednik nevrološke prizadetosti,

ocenjene z EDSS?

RV8: Katera ocena funkcionalnega testa ima največji vpliv na kakovost življenja,

ocenjeno z EQ-VAS?

RV9: Katere ocene funkcionalnih testov je smiselno uporabiti za strokovno

utemeljeno in racionalno timsko delo pri bolnikih z MS?

26

Hipoteze dela

Na osnovi teoretičnega znanja, lastnih kliničnih izkušenj in postavljenih

raziskovalnih vprašanj smo zastavili naslednje hipoteze:

H1: Pričakujemo, da bodo slabši rezultati pri funkcionalnih testih (BBS, 9-HPT,

T25-FW, PASAT-3) povezani s slabšo oceno kakovosti življenja po EQ-VAS.

H2: Pri bolnikih z višjo stopnjo prizadetosti, ocenjene po EDSS, pričakujemo slabše

rezultate pri funkcionalnih testih (BBS, 9-HPT, T25-FW, PASAT).

H3: Pri bolnikih z višjo stopnjo nevrološke prizadetosti po lestvici EDSS

pričakujemo nižjo oceno kakovosti življenja, ocenjeno z EQ-VAS.

H4: Pričakujemo, da trajanje bolezni ni povezano s slabšo oceno kakovosti življenja

po EQ-VAS.

H5: Bolniki z višjo stopnjo nevrološke prizadetosti po lestvici EDSS bodo imeli

pričakovano višjo stopnjo utrujenosti, ocenjene po MFIS.

H6: Samoocena utrujenosti, merjena z MFIS, bo pričakovano pozitivno korelirala s

samooceno kakovosti življenja, merjeno z EQ-VAS.

H7: Pričakujemo, da bo ocena po MSFC najboljši napovednik nevrološke

prizadetosti, ocenjene po EDSS.

H8: Pričakujemo, da bo ocena po EDSS imela največji vpliv na kakovost življenja,

ocenjeno z EQ-VAS.

H9: Pričakujemo, da bo tako strokovno kot tudi stroškovno najbolj utemeljena pot

zbiranja podatkov kombinirana uporaba ocen MSFC in MFIS.

4.2 Metodologija

4.2.1 Raziskovalne metode

Na osnovi pregleda relevantne strokovne literature iz raziskovanega področja smo v

teoretičnem delu uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. V

empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Narejena

je bila raziskava v obliki presečne študije.

27

Najprej smo izdelali podroben načrt poteka raziskave, določili predmet raziskovanja

in na osnovi tega oblikovali raziskovalna vprašanja in hipoteze.

V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z

MS, zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni UKC

Maribor. Vključevanje je potekalo tako, da smo dopis s prošnjo za sodelovanje

poslali vsem bolnikom z MS, ki so glede na podatke internega registra MS ustrezali

kriterijem za vključitev v raziskavo. Vsem, ki so se telefonsko odzvali vabilu, smo

po ustrezni obrazložitvi ponudili možnost posebnega termina izvedbe testov oziroma

izvedbe v času že dogovorjenega termina pregleda pri nevrologu. Na dogovorjeni

dan je nevrolog s kliničnim pregledom in oceno EDSS potrdil oziroma ovrgel

možnost vključitve v raziskavo (bolnikov v fazi zagona nismo vključevali). Bolnike

smo dokončno vključili po njihovem pisnem pristanku k raziskavi.

Podatke, zbrane z uporabo standardiziranih merilnih instrumentov, smo analizirali in

statistično obdelali z uporabo programa SPSS ter jih prikazali tabelarno in grafično z

uporabo programa MS Excel. Hipoteze smo preverili z uporabo programa SPSS. K

rezultatom smo podali tudi interpretacije predstavljenih izsledkov.

4.2.2 Raziskovalni vzorec

V raziskavo smo vključili priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z

MS s stopnjo prizadetosti po EDSS ≤ 6,5 (ocena, ki še omogoča uporabo vseh v naši

raziskavi predvidenih instrumentov), različnih oblik bolezni, starosti, obeh spolov, ne

glede na trajanje bolezni. Vsi so bili zdravljeni v nevrološki ambulanti ali na

Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor.

4.2.3 Postopki zbiranja podatkov

Presečna raziskava bolnikov z MS je potekala v nevrološki ambulanti in na Oddelku

za nevrološke bolezni UKC Maribor v obdobju od aprila do decembra 2015. Oceno o

etični ustreznosti raziskovalne naloge smo pridobili s strani Komisije za medicinsko

etiko UKC Maribor. Bolnike smo vključili po pisnem pristanku k raziskavi. Na dan

testiranja je bil pred izvedbo vsakega posameznega funkcionalnega testa

28

posamezniku razložen potek izvedbe in po potrebi ponujena tudi demonstracija ali

uvodni preizkus izvedbe posameznega testa.

Posamezni test je bil pri bolniku izveden šele, ko smo s strani nevrologa dobili

podano pozitivno oceno o klinični ustreznosti/primernosti za nadaljnje ocenjevanje,

hkrati pa je le-ta na osnovi kliničnega pregleda podal oceno stopnje nevrološke

prizadetosti po EDSS. Bolnike smo ocenili enkrat, in sicer z dvema

standardiziranima ocenjevalnima instrumentoma: BBS in MSFC (T25-FW, 9-HPT,

PASAT-3).

V nadaljevanju so bolniki izpolnili še lestvico EQ-VAS (namenjeno samooceni

stopnje kakovosti življenja) in MFIS vprašalnik (namenjen samooceni utrujenosti).

Zbrane podatke smo statistično obdelali z deskriptivno statistično metodo, pri čemer

smo za spremenljivke, ki so na intervalnem ali razmernostnem nivoju, izračunali

aritmetično sredino (M) in standardno deviacijo (SD), pri podatkih na ordinalnem

nivoju (EDSS) in kjer lastnosti porazdelitve niso dopuščale uporabe "M" (SD) (v

nekaterih primerih BBS in 9-HPT), smo kot mero centralne tendence uporabili

mediano (Me) in interkvartilni razmik (Q1-Q3), pri nominalnih spremenljivkah (spol,

oblika MS) pa smo izračunali frekvence (f) in deleže (%).

Stopnje povezanosti med posameznimi spremenljivkami na razmernostnem nivoju

smo računali z uporabo Pearsonovega koeficienta "r", za spremenljivke na

ordinalnem nivoju pa smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient. Za izračun

prediktivne napovedi vključenih spremenljivk smo uporabili linearno regresijo,

metodo »STEPWISE«.

Za tabelarne prikaze rezultatov smo uporabili program Excel, osnovne statistične

analize pa smo naredili v programu SPSS 13.0. Za preverjanje razlik med

posameznimi skupinami smo pri večkategorialnih spremenljivkah, ki so na

intervalnem ali razmernostnem nivoju, uporabili analizo variance (ANOVA), pri

spremenljivkah na ordinalnem nivoju pa Kruskal-Wallis H-test. Za kriterij statistične

pomembnosti smo uporabili 5-odstotno stopnjo tveganja za napako alfa.

29

5 REZULTATI

5.1 Povzetki osnovnih podatkov

V raziskavo je bilo vključenih 258 bolnikov z MS, od tega je bilo 66 (25 %) moških

in 192 (75 %) žensk. V času raziskave je bila njihova povprečna starost 48,5 leta (SD

= 12,69; razpon od 2184 let), trajanje bolezni 12,5 leta (SD = 9,28; razpon od 056

let). Osnovni deskriptivni podatki bolnikov z MS so prikazani v tabeli 7.

Tabela 7: Povzetki osnovnih podatkov za bolnike z MS

Demografski podatki bolnikov z MS

SPOL Starost (leta)

M (SD)

Trajanje

bolezni (leta) –

M (SD)

IMT

M – N

(%)

Ž – N

(%)

NE (%) DA (%)

66 (25) 192 (75) 48,5 (12,69) 12,5 (9,28) 124 (48) 134 (52)

Povprečni dosežki bolnikov z MS na uporabljenih lestvicah

EDSS

Me

(IQ1IQ3)

BBS

M (SD)

MSFC – M (SD) EQ-VAS

M (SD)

9-HPT T25-FW PASAT-3

2,5

(1,5–4,5)

50,2

(9,07)

27,1

(13,46)

7,5

(4,50)

38,5

(12,36)

70,7

(19,48)

Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; Me – mediana;

(Q1Q3) – interkvartilni razmik; IMT – imunomodularna terapija; EDSS – lestvica

za oceno nevrološke prizadetosti; BBS Berg balance scale; 9-HPT 9-Hole

Peg Test; T-25-FW Timed 25-Foot Walk Test; PASAT-3 Paced Auditory Serial

Addition Test; MS – multipla skleroza; EQ-VAS – lestvica za oceno kakovosti

življenja

Med vključenimi bolniki jih je imelo največ RRMS (65 %), najmanj pa je bilo

bolnikov s PPMS (4 %).

30

Na grafu 1 je prikazana struktura vzorca vključenih bolnikov z MS glede na obliko

bolezni.

Graf 1: Struktura bolnikov glede na obliko bolezni MS

V nadaljevanju so prikazani osnovni podatki za bolnike z MS glede na obliko

bolezni.

65 % 20 %

4 % 11 %

RRMS SPMS PPMS benigna MS

31

V tabeli 8 so prikazane demografske značilnosti skupin z različnim potekom bolezni.

Tabela 8: Demografske značilnosti skupin z različnimi oblikami bolezni

Oblika

MS

Spol Starost (leta)

M (SD)

Trajanje

bolezni (leta)

M (SD)

IMT

M (%) Ž (%) NE (%) DA (%)

RRMS

(N = 168)

44 (26) 124 (74) 43,7 (11,80) 10,11 (7,69) 54 (32) 114 (68)

SPMS

(N = 50)

9 (18) 41 (82) 58,5 (9,92) 18,3 (10,36) 33 (66) 17 (34)

PPMS

(N = 11)

5 (45) 6 (55) 56,8 (5,19) 6,5 (4,28) 11(100) 0 (0)

Benigna

(N = 29)

8 (27) 21 (73) 55,5 (8,70) 18,8 (9,71) 26 (90) 3 (10)

Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; IMT –

imunomodularna terapija; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna

oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna

oblika

Kot je razvidno iz tabele 8, je bilo v raziskavo vključenih 168 bolnikov z RRMS, 50

s SPMS, 11 s PPMS in 29 z benignim potekom bolezni. Pri vseh oblikah bolezni

ugotavljamo občutno višji odstotek žensk, le-ta je z 82 % najbolj očiten pri SPMS.

Najnižjo povprečno starost imajo bolniki z RRMS, najstarejši pa so bolniki s SPMS.

Trajanje bolezni je bilo najkrajše pri bolnikih s PPMS, in sicer v povprečju 6,5 leta,

najdaljše pa pri bolnikih z benignim potekom bolezni. IMT terapijo je v času

raziskave prejemalo 68 % bolnikov z RRMS, 34 % s SPMS in le 10 % z benignim

potekom bolezni.

V tabeli 9 so prikazane vrednosti ocenitev z različnimi uporabljenimi ocenjevalnimi

instrumenti pri bolnikih z različnimi oblikami MS.

32

Tabela 9: Prikaz vrednosti različnih ocenitev pri bolnikih z različnimi oblikami

bolezni

Oblika

MS

EDSS BBS MSFC EQ-VAS

Me

(IQ1-IQ3)

M (SD)/

Me (IQ1-IQ3)

9-HPT

M (SD)/Me

(IQ1-IQ3)

T25- FW

M (SD)

PASAT-3

M (SD)

RRMS

(N =

168)

2,0

(1,1–3,5)

56,0

(53,0–56,0)

24,2

(7,10)

5,9

(2,41)

39,7

(12,60)

74,2

(17,89)

SPMS

(N = 50)

6,0

(4,5–6,0)

39,9

(10,80)

34,1

(14,57)

12,7

(6,23)

34,7

(11,53)

57,0

(17,28)

PPMS

(N = 11)

5,0

(3,5–6,0)

37,2

(9,52)

30,6

(25,8–80,5)

11,7

(4,48)

30,8

(11,00)

53,0 (9,59)

Benigna

(N = 29)

1,5

(1,0–2,0)

56,0

(52,0–56,0)

22,5

(3,8)

5,6

(1,33)

40,7

(10,81)

81,1

(19,47)

Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; Me – mediana;

(Q1Q3) – interkvartilni razmik; EDSS – lestvica za oceno nevrološke prizadetosti;

BBS Berg balance scale; 9-HPT 9-Hole Peg Test; T25-FW Timed 25-Foot

Walk Test; PASAT-3 Paced Auditory Serial Addition Test; EQ-VAS – lestvica za

oceno kakovosti življenja; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna


oblika

Pri skupinah, kjer distribucija rezultatov ni podobna normalni, je namesto aritmetične

sredine (M) in standardne deviacije (SD) prikazana mediana (Me) z interkvartilnimi

razmiki (IQ1IQ3).

Razlike ocen uporabljenih lestvic med skupinami različnih oblik bolezni, ki so

prikazane v prejšnji tabeli, so statistično značilne pri testu BBS (p < 0,001), 9 HPT (p

< 0,001), T25-FW (p < 0,001) in PASAT-3 (p = 0,001). Prav tako smo ugotovili

statistično značilne razlike stopnje prizadetosti po EDSS (p < 0,001). Nazornejši

prikaz razlik stopnje kakovosti življenja po analogni skali med skupinami z

različnimi oblikami MS je viden na grafu 2. Tudi te dosegajo nivo statistične

pomembnosti (p < 0,001).

33

Graf 2: Stopnja zadovoljstva pri bolnikih z MS glede na obliko bolezni

34

5.2 Funkcionalni testi, nevrološka prizadetost in kakovost življenja

V tabeli 10 je prikazana povezava ocen posameznih funkcionalnih testov pri bolnikih

z MS ter različnih oblikah MS s kakovostjo življenja.

Tabela 10: Stopnja povezanosti (r) med oceno posameznega funkcionalnega

testa in oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS

FUNKCIONALNI TEST

BBS 9-HPT T25-FW PASAT-3

VSI (N = 258)

EQ-VAS 0,43** 0,40** 0,42** 0,19**

RRMS (N = 168)

EQ-VAS 0,32** 0,33** 0,33** 0,14

SPMS (N = 50)

EQ-VAS 0,100 0,34* 0,18 0,01

PPMS (N = 11)

EQ-VAS 0,07 0,57 0,12 0,56

Benigna MS (N = 29)

EQ-VAS 0,65** 0,31 0,45* 0,09

Opombe: EQ-VAS – lestvica za oceno kakovosti življenja; BBS Berg Balance

Scale; 9-HPT 9-Hole Peg Test; T25-FW Timed 25-Foot Walk Test; PASAT-3

Paced Auditory Serial Addition Test; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno

remitentna oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno

progresivna oblika; * p < 0,05; ** p < 0,01

Rezultati v tabeli 10 kažejo, da dosežki na posameznem funkcionalnem testu pri

bolnikih z MS korelirajo s samooceno kakovosti življenja. Višja stopnja zadovoljstva

je prisotna ob večji stopnji funkcionalnosti (pozitivne korelacije z dosežki na testih

BBS in PASAT-3), pri večji stopnji oviranosti pa se kaže nižja stopnja zadovoljstva

(negativne korelacije EQ-VAS z 9-HPT in T25-FW). Podobne povezave ugotavljamo

tudi v skupini bolnikov z RRMS in delno v skupini bolnikov z benigno MS. V

skupinah SPMS in PPMS tovrstnih povezav nismo uspeli dokazati.

V tabeli 11 je prikazana povezava ocen posameznih funkcionalnih testov pri bolnikih

z MS ter različnih oblikah MS s stopnjo prizadetosti po EDSS.

35

Tabela 11: Stopnja povezanosti (rho) med oceno posameznega funkcionalnega

testa in stopnjo prizadetosti (EDSS) pri bolnikih z MS

FUNKCIONALNI TEST

BBS 9-HPT T25-FW PASAT-3

VSI (N = 258)

EDSS 0,77* 0,67** 0,80** –0,25**

RRMS (N = 168)

EDSS –0,60** 0,64** 0,67** –0,19*

SPMS (N = 50)

EDSS –0,55** 0,05 0,64** –0,02

PPMS (N = 11)

EDSS –0,68* –0,03 0,81** –0,09

Benigna MS (N = 29)

EDSS –0,64** 0,57** 0,74** –0,27

Opombe: EDSS – lestvica za oceno nevrološke prizadetosti; BBS – Berg Balance

Scale; 9-HPT – 9-Hole Peg Test; T25-FW – Timed 25-Foot Walk Test; PASAT-3 –

Paced Auditory Serial Addition Test; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno

remitentna oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno

progresivna oblika; * –p < 0,05; ** –p < 0,01

Iz tabele 11 lahko razberemo, da med oceno posameznih funkcionalnih testov

(stopnjo funkcionalnosti) pri bolnikih z MS in stopnjo nevrološke prizadetosti prihaja

do pomembne povezanosti. Pri večji stopnji funkcionalnosti je nižja stopnja

prizadetosti, ocenjena z EDSS (negativne korelacije med dosežki na testu BBS

oziroma PASAT-3 in EDSS), pri večji stopnji nefunkcionalnosti pa se kaže višja

stopnja nevrološke prizadetosti (pozitivne korelacije EDSS z 9-HPT in T25-FW).

Opisane povezave so konstantno in konsistentno prisotne, kadar se funkcionalnost

ocenjuje s testom BBS ali T25-FW, tudi pri drugih oblikah bolezni.

5.3 Kakovost življenja

Ugotovili smo, da bolniki z MS, ki dosegajo višjo stopnjo nevrološke prizadetosti,

poročajo o slabši kakovosti življenja. Med oceno nevrološke prizadetosti (EDSS) in

samooceno kakovosti življenja (EQ-VAS) bolnikov z MS namreč obstaja negativna

povezanost (p < 0,01).

36


oceno kakovosti življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS

EDSS

VSI (N =

258)

RRMS (N =

168)

SPMS (N =

50)

PPMS (N

= 11)

Benigna MS (N =

29)

EQ-VAS 0,492** 0,312** 0,255 0,352 0,399*

Opombe: EQ-VAS – lestvica za oceno kakovosti življenja; EDSS – lestvica za oceno

nevrološke prizadetosti; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna


oblika; * p < 0,05; ** p < 0,01

S podrobnejšo analizo smo tovrstno povezavo dokazali pri bolnikih z RRMS in

benigno MS, pri bolnikih s SPMS in PPMS stopnja povezanosti med stopnjo

nevrološke prizadetosti in oceno kakovosti življenja ni dosegla nivoja statistične

pomembnosti (Tabela 12).

Analiza odnosa med trajanjem bolezni in oceno kakovosti življenja bolnikov z MS je

pokazala, da bolniki, ki imajo bolezen dalj časa, kakovost svojega življenja

ocenjujejo kot slabšo v primerjavi z bolniki, ki imajo bolezen krajši čas (p < 0,01).

Tabela 13: Stopnja povezanosti med trajanjem bolezni in oceno kakovosti

življenja (EQ-VAS) pri bolnikih z MS

Trajanje bolezni

VSI

(N = 258)

RRMS

(N = 168)

SPMS

(N = 50)

PPMS

(N = 11)

Benigna MS

(N = 29)

EQ-VAS 0,197** 0,106 0,234 0,439 0,417*

Opombe: EQ-VAS – ocena kakovosti življenja; MS – multipla skleroza; RRMS –

recidivno remitentna oblika; SPMS – sekundarno progresivna oblika; PPMS –

primarno progresivna oblika; * p < 0,05; ** p < 0,01

37

S podrobnejšo analizo smo tovrstno povezavo dokazali zgolj pri bolnikih z benigno

obliko MS, pri bolnikih z RRMS, SPMS in PPMS stopnja povezanosti med trajanjem

bolezni in oceno kakovosti življenja ni dosegla nivoja statistične pomembnosti

(Tabela 13).

5.4 Utrujenost

Bolniki z MS, ki dosegajo višjo stopnjo nevrološke prizadetosti, opisujejo višjo

stopnjo utrujenosti (MFIS). Med oceno nevrološke prizadetosti (EDSS) in oceno

utrujenosti glede na MFIS namreč obstaja pozitivna povezanost (p < 0,01).


stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS

EDSS

VSI

(N = 258)

RRMS

(N = 168)

SPMS

(N = 50)

PPMS

(N = 11)

Benigna MS

(N = 29)

MFIS 0,431** 0,345** 0,130 0,542 0,295

Opombe: MFIS – lestvica za oceno utrujenosti; EDSS – lestvica za oceno nevrološke

prizadetosti; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna oblika; SPMS –

sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna oblika; * p < 0,05;

** p < 0,01

Podrobnejša analiza je pokazala, da med stopnjo nevrološke prizadetosti in stopnjo

utrujenosti prihaja do pozitivne povezanosti le pri bolnikih z RRMS. Pri bolnikih s

SPMS, PPMS in benigno MS tovrstne povezave nismo dokazali (Tabela 14).

Med stopnjo utrujenosti (MFIS), ki so jo podali bolniki z MS, in samooceno

kakovosti življenja obstaja negativna korelacija; bolniki z MS, ki poročajo o višji

stopnji utrujenosti, ocenjujejo življenje kot manj kakovostno (p < 0,01).

38

Tabela 15: Stopnja povezanosti med samooceno kakovosti življenja (EQ-VAS)

in stopnjo utrujenosti (MFIS) pri bolnikih z MS

EQ-VAS

VSI

(N = 258)

RRMS

(N = 168)

SPMS

(N = 50)

PPMS

(N = 11)

Benigna MS (N

= 29)

MFIS 0,650** 0,670** 0,446** 0,138 0,427*

Opombe: MFIS – lestvica za oceno utrujenosti; EQ-VAS – ocena kakovosti

življenja; MS – multipla skleroza; RRMS – recidivno remitentna oblika; SPMS –

sekundarno progresivna oblika; PPMS – primarno progresivna oblika; * p < 0,05;

** p < 0,01

Podrobnejša analiza je pokazala, da med samooceno kakovosti življenja in stopnjo

utrujenosti prihaja do negativne povezanosti tako pri bolnikih z RRMS, SPMS kot

tudi benigno MS. Pri bolnikih s PPMS tovrstne povezave nismo dokazali (Tabela

15).

5.5 Napovedni modeli za oceno stopnje nevrološke prizadetosti bolnikov z MS

Upoštevajoč nekatere demografske značilnosti bolnikov z MS (starost, trajanje

bolezni) in stopnjo zadovoljstva so se med uporabljenimi testi za oceno

funkcionalnosti kot najbolj prediktivni izkazali test MSFC, pa tudi posamezni

podtesti MSFC (T25-FW, PASAT-3, 9-HPT) ter BBS. Trajanje bolezni in starost se

pri napovedni oceni EDSS nista izkazala za pomembna (starost: p = 0,552; trajanje

bolezni: p = 0,80).

Model lahko opišemo z naslednjo enačbo:

EDSS = 3,61 – 1,97* MSFC + 0,09* T25-FW + 0,05* PASAT 3 – 0,53* BBS – 0,02*

9-HPT.

Kot lahko vidimo, ima pri napovedovanju nevrološke prizadetosti, ocenjene z EDSS,

največjo napovedno moč skupni dosežek na testu MSFC, ponderji posameznih

podtestov so nizki. Z uporabljenim modelom lahko pojasnimo 0,7 deleža celotne

variabilnosti (R² = 0,69). V tabeli 16 je prikazana napovedna moč modelov glede na

vključene spremenljivke.

39


napovedovanju nevrološke prizadetosti

R R2 Pomembnost spremembe

Konstanta, T25-FW 0,75 0,56 p < 0,001

Konstanta, T25-FW,

MSFC

0,79 0,62 p < 0,001

Konstanta, T25-FW,

MSFC, PASAT-3

0,81 0,66 p < 0,001

Konstanta, T25-FW,

MSFC, PASAT-3,

BBS

0,82 0,68 p < 0,001

Konstanta, T25-FW,

MSFC, PASAT-3,

BBS

0,83 0,69 p < 0,001

Opombe: BBS Berg Balance Scale; 9-HPT 9-Hole Peg Test; T25-FW Timed

25-Foot Walk Test; PASAT 3 Paced Auditory Serial Addition Test; MSCF –

Multiple Sclerosis Functional Composite; R koeficient multiple regresije; R2

kvocient pojasnjene variabilnosti

Največji delež variabilnosti lahko pojasnimo z upoštevanjem dosežka na testu T25-

FW.


RRMS

V skupini bolnikov z RRMS so imeli pri napovedovanju stopnje nevrološke

prizadetosti pomembno prediktivno moč trajanje bolezni (p = 0,03), dosežki na testih

MSFC (p < 0,001), T25-FW (p = 0,002) in PASAT-3 (p = 0,001). Z modelom lahko

pojasnimo 0,61 deleža variabilnosti (R² = 0,609) na testu EDSS, matematično pa ga

lahko opišemo z enačbo:

EDSS = 0,026*trajanje bolezni – 2,31*MSFC + 0,164* T25-FW + 0,065* PASAT3.

Starost, stopnja zadovoljstva in dosežki na testih BBS, 9-HPT in MFIS pri

napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti za bolnike z RRMS niso imeli

40

pomembne prediktivne moči.


SPMS

V skupini bolnikov s SPMS so pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti

imeli pomembno prediktivno moč dosežki na testih BBS (p = 0,03), dosežki na testih

9-HPT (p = 0,04) in stopnja zadovoljstva EQ-VAS (p = 0,02). Z modelom lahko

pojasnimo 0,49 deleža variabilnosti (R² = 0,490) na testu EDSS, matematično pa ga

lahko opišemo z enačbo:

EDSS = 8,007 – 0,035*BBS -0,03* 9-HPT -0,02* EQ-VAS

Starost, trajanje bolezni in dosežki na testih MSFC, T25-FW, PASAT-3 in MFIS pri

napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti za bolnike s SPMS niso imeli

pomembne prediktivne moči.


PPMS

V skupini bolnikov s PPMS nobena od vključenih spremenljivk (starost, trajanje

bolezni, dosežki na testu BBS, MSFC, T25-FW, 9-HPT, PASAT-3, MFIS in EQ-

VAS) pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti ni dosegla prediktivne moči

na nivoju statistične pomembnosti.


benigno MS

V skupini bolnikov z benigno MS se je pri napovedovanju stopnje nevrološke

prizadetosti kot pomemben podatek izkazal le dosežek na testu BBS (p = 0,02), s

katerim pa lahko pojasnimo 0,52 deleža variabilnosti (R² = 0,524) na testu EDSS.

Matematični prikaz modela opišemo z enačbo:

EDSS = 5,095*BBS.

Starost, trajanje bolezni in dosežki na testu MSFC, T25-FW, 9-HPT, PASAT-3,

MFIS in EQ-VAS pri napovedovanju stopnje zadovoljstva niso dosegli prediktivne

41

moči na nivoju statistične pomembnosti.

5.6 Napovedni modeli za oceno stopnje zadovoljstva bolnikov z MS

Pri napovedovanju stopnje zadovoljstva so se za spremenljivke z dobro napovedno

močjo izkazali le dosežki na testu zatičev 9-HPT (p = 0,03), dosežki na testu MFIS

(p < 0,001) in stopnja nevrološke prizadetosti EDSS (p = 0,02). Druge vključene

spremenljivke (starost, trajanje bolezni, BBS, MSFC, T25-FW in PASAT-3) se pri

napovedovanju zadovoljstva niso izkazale za pomembne.

Model lahko opišemo z naslednjo enačbo:

EQ-VAS = 114,8 – 0,25* 9-HPT – 0,54*MFIS – 1,96*EDSS.

Kot lahko vidimo, ima pri oceni zadovoljstva največji ponder stopnja nevrološke

prizadetosti EDSS, sam model pa pojasnjuje 0,5 deleža celotne variabilnosti (R² =

0,50). V tabeli 17 je prikazana pojasnjevalna moč modelov glede na vključene

spremenljivke.


napovedovanju stopnje zadovoljstva

R R2 Pomembnost spremembe

Konstanta, MFIS 0,65 0,42 p < 0,001

Konstanta, MFIS,

EDSS

0,69 0,48 p < 0,001

Konstanta, MFIS,

EDSS, 9-HPT

0,73 0,50 p < 0,001

Največji delež variabilnosti lahko pojasnimo z upoštevanjem dosežka na testu MFIS.

5.6.1 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z RRMS

V skupini bolnikov z RRMS sta se kot uporabna testa pri napovedovanju

zadovoljstva izkazala 9-HPT (p = 0,05) in skupni dosežek na MFIS (p < 0,001).

Model, ki pojasnjuje 0,5 deleža variabilnosti (R² =0,496) na testu EQ-VAS, lahko

matematično opišemo z enačbo:

42

EQ-VAS = 118,13 – 0,77*9-HPT – 0,58* MFIS.

Starost, trajanje bolezni, stopnja nevrološke prizadetosti EDSS in dosežki na testih

BBS, MSFC, T25-FW in PASAT-3 pri napovedovanju stopnje zadovoljstva bolnikov

z RRMS niso imeli dobre prediktivne moči.

5.6.2 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s SPMS

V skupini bolnikov s SPMS so se kot uporabne spremenljivke pri napovedovanju

zadovoljstva izkazali dosežki na testu 9-HPT (p = 0,01), skupni dosežek na MFIS (p

< 0,01) in stopnja nevrološke prizadetosti EDSS (p = 0,02). Model, ki pojasnjuje

0,44 deleža variabilnosti (R² = 0,437) na testu EQ-VAS, lahko matematično opišemo

z enačbo:

EQ-VAS = 155,79 – 0,67*9-HPT – 0,52* MFIS – 6,12*EDSS.

Starost, trajanje bolezni in dosežki na testih BBS, MSFC, T25-FW in PASAT-3 pri

napovedovanju stopnje zadovoljstva bolnikov s SPMS niso imeli dobre prediktivne

moči.

5.6.3 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih s PPMS

V skupini bolnikov s PPMS nobena od vključenih spremenljivk (starost, trajanje

bolezni, dosežki na testu BBS, MSFC, T25-FW, 9-HPT, PASAT-3, MFIS in EDSS)

pri napovedovanju stopnje zadovoljstva ni dosegla prediktivne moči na nivoju

statistične pomembnosti.

5.6.4 Napovedni model za oceno stopnje zadovoljstva pri bolnikih z benigno MS

V skupini bolnikov z benigno MS se je pri napovedovanju zadovoljstva kot

pomemben podatek izkazal le dosežek na testu 9-HPT (p < 0,001), s katerim pa

lahko pojasnimo kar 0,74 deleža variabilnosti (R² = 0,738) na testu EQ-VAS.

Matematični prikaz modela opišemo z enačbo:

EQ-VAS = 0,44*9-HPT.

Starost, trajanje bolezni in dosežki na testih BBS, MSFC, T25-FW, PASAT-3, MFIS

43

in EDSS pri napovedovanju stopnje zadovoljstva niso dosegli prediktivne moči na

nivoju statistične pomembnosti.

44

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Kljub pozornosti, ki je je MS v zadnjih letih deležna, ostaja še veliko odprtih

vprašanj, tako v smislu terapij, preprečevanja prizadetosti kot ocenjevanja. Dodatno

pozornost bo treba nameniti tudi področju obvladovanja stroškov, povezanih z

zdravljenjem MS (Mehr, & Zimmerman, 2015).

MS zaradi svoje heterogene in spreminjajoče se klinične slike zahteva širok

multidisciplinaren pristop. Nujno je transparentno, večdimenzionalno, racionalno

spremljanje in evidentiranje stanja obolelih. Potrebna sta znanje in premislek o izbiri

najprimernejšega ocenjevalnega orodja. Literatura priporoča množico ocenjevalnih

instrumentov, razporejenih glede na področje ocenjevanja, obliko bolezni, stopnjo

prizadetosti in ocenjevalca. Potrebna je tako objektivna kot subjektivna ocena

bolnika. Kot piše Uitdehaag (2014), lahko ocenjevalne instrumente glede na namen

razporedimo v dve vrsti: tiste, ki zajamejo vse vidike določene bolezni (celotna

presoja v eni oceni), in tiste, ki se osredotočajo zgolj na določen vidik bolezni (na

primer hoja). Glede na to, da je MS znana po svoji zelo heterogeni manifestaciji

kliničnih znakov, je vse bolj očitna potreba po veljavnem večdimenzionalnem

ocenjevalnem orodju. Vendar pa se moramo zavedati, da v primeru, ko vse dimenzije

bolezni strnemo v eno oceno, obstaja nevarnost, da se v tem procesu veliko

informacij izgubi. Takšna izguba lahko zamegli pogled na dejansko (celotno)

zdravstveno stanje osebe, po drugi strani pa lahko ločena ocena posameznih področij

omogoči velik nabor analitičnih izzivov (Uitdehaag, 2014).

Da bi zadovoljili omenjene potrebe in tako osvetlili strokovno in ekonomsko najbolj

sprejemljiv način ocenjevanja stanja bolnikov z MS, smo se odločili za zbiranje

podatkov o zdravstvenem stanju bolnikov z MS na posameznih funkcionalnih

področjih in hkratno evalvacijo napovedne vrednosti posameznega standardiziranega

ocenjevalnega orodja. Metoda priložnostnega vključevanja preiskovancev je bila

izbrana z namenom pridobitve vpogleda v dejansko strukturo problematike MS

prebivalstva v naši regiji.

V naši skupini bolnikov z MS so prevladovale ženske. Tudi literatura navaja, da

obstaja jasna razlika v obolevnosti med spoloma, bolezen se namreč veliko pogosteje

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Mehr%20SR%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=26702334

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Zimmerman%20MP%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=26702334

45

pojavlja pri ženskah kot moških (Rejdak, Jackson, & Giovannoni, 2010), saj je pri

ženskah kar dvakrat pogostejša (MSIF, 2013). Povprečna starost vključenih je bila

48,5 leta, le-ta je bila v povprečju nižja pri bolnikih z RRMS, višja pa pri bolnikih s

SPMS, PPMS in benignim potekom bolezni. Pri obolelih je od postavitve diagnoze v

povprečju preteklo 12,5 leta. Trajanje bolezni je bilo pri bolnikih s PPMS in RRMS

krajše kot pri bolnikih s SPMS in benignim potekom bolezni. To je tudi pričakovano

glede na sam potek bolezni in kriterije diagnosticiranja. Rejdak in sodelavca

ugotavljajo, da je povprečna starost ob nastopu MS približno 30 let, pri tem pa se pri

skoraj 70 % bolnikov simptomi pojavijo v starosti med 20 in 40 let. Bolezen le redko

nastopi pred 10. ali po 60. letu, vendar pa so bili opisani tudi primeri MS pri starosti

treh ali 67 let (Rejdak, Jackson, & Giovannoni, 2010). Glede na podatke Atlasa 2008

(globalno gledano) simptomi MS nastopijo v starosti med 25,3 in 31,8 leta, s

povprečno starostjo nastopa pri 29,2 leta (WHO-MSIF, 2008). Naši dobljeni

demografski podatki so primerljivi z rezultati epidemioloških študij. V raziskavo so

bili vključeni bolniki z različnimi oblikami bolezni. V večini primerov ima MS

recidivno-remitenten potek (Lublin, & Reingold, 1996), le-ta predstavlja kar 85 %

obolelih. 80 % RRMS sčasoma preide v SPMS, PPMS je diagnosticirana pri 10 %

obolelih, progresivno-recidivna MS pa je prisotna pri 5 % obolelih (MSIF, 2013).

Tudi v našem vzorcu bolnikov jih je največ imelo RRMS.

Poznano je dejstvo, da je dostopnost zdravljenja z imunomodulatorno terapijo za

bolnike z MS v evropskih državah različna in se giblje od 13 do 69 %, kar je med

drugim odvisno od organizacije zdravstvenega sistema in kriterijev odobritve

zdravljenja (Wilsdon, Barron, Mitchell-Heggs, & Ginoza, 2014). V naši skupini

bolnikov z MS jih je bilo z imunomodulatorno terapijo zdravljenih 52 %, med

katerimi so občutno prevladovali bolniki z RRMS (68 %), le manjši delež pa so

predstavljali bolniki s SPMS z zagoni in bolniki z benignim potekom bolezni, kar je

skladno z evropskimi smernicami zdravljenja in primerljivo z razvitimi državami.

Objektivna ocena ne zagotovi vseh pomembnih informacij o vplivu funkcionalne

oviranosti na bolnika, zato so pomembni tudi podatki o samooceni zdravstvenega

stanja in učinkih zdravljenja (Willke, Burke, & Erickson, 2004).

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Rejdak%20K%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20603280


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Giovannoni%20G%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20603280




46

Pri naših bolnikih smo ugotovili, da je višja stopnja samoocene kakovosti življenja

prisotna ob večji stopnji funkcionalnosti (pozitivne korelacije z dosežki na testih

BBS in PASAT-3), pri večji stopnji oviranosti pa se kaže nižja stopnja kakovosti

življenja EQ-VAS (negativne korelacije z 9-HPT in T25-FW). Omenjene ugotovitve

se nanašajo na celotno v raziskavo vključeno prebivalstvo. Zgolj parcialno pa se

podobni trendi kažejo tudi pri skupinah z RRMS in benigno MS. Značilno pozitivno

korelacijo med oceno kakovosti življenja in oceno MSFC pri bolnikih z MS je

ugotovil tudi Ozakbas s sodelavci (Ozakbas, Cagiran, Ormeci, & Idiman, 2004). V

šest let trajajoči študiji pa so Tepavčevič in sodelavci ugotovili, da višje stopnje

telesne prizadetosti pri MS v izhodišču predstavljajo tako kratkoročno kot

dolgoročno statistično pomembni napovedni označevalec slabšanja kakovosti

življenja (Tepavčevič, & et al., 2014). To delno potrjujejo tudi Benedict in sodelavci,

ko ugotavljajo, da je na osnovi telesne prizadetosti MS bolnikov mogoče napovedati

oceno telesne komponente kakovosti življenja (Benedict, & et al., 2005).

Pri naši skupini bolnikov z MS smo ugotovili povezavo med ocenami funkcionalnih

testov in oceno stopnje nevrološke prizadetosti po EDSS. Bolniki, ki izkazujejo višjo

stopnjo funkcionalnosti na uporabljenih testih, izkazujejo nižjo prizadetost in

nasprotno. Pri tem je smiselno izpostaviti, da je ta povezanost zmerna do visoka in se

je konsistentno kazala pri uporabi testov BBS (negativna korelacija) in T25-FW

(pozitivna korelacija), in to neodvisno od oblike MS. Podoben odnos se je pokazal

tudi za test devetih zatičev (pozitivna korelacija), vendar ne pri bolnikih s PPMS ali

SPMS. V obeh skupinah je bila stopnja povezanosti med stopnjo funkcionalnosti in

stopnjo nevrološke prizadetosti nična. Rudick in sodelavci so v štiri leta trajajoči

študiji, ki je vključevala 1272 bolnikov z RRMS, preverili povezanost med EDSS in

MSFC na začetku, po 24 in 48 mesecih. Ugotovili so negativne korelacije med

MSFC in EDSS (ob vseh merjenjih), pozitivne korelacije pri vseh merjenjih pa so

bile razvidne med EDSS in podtestoma T25-FW in 9-HPT (Rudick, Hashmonay,

Meng, Chin, & Cutter, 2012). Študij o povezavi med EDSS in BBS nismo zasledili.

So pa Ozakbas in sodelavci v študiji iz leta 2004 ugotovili zmerno močno povezavo

med EDSS in izhodiščno oceno celotnega MSFC, pri čemer je bila očitna največja

povezanost s podtestom T25-FW (Ozakbas, Cagiran, Ormeci, & Idiman, 2004). Pri

bolnikih z MS smo ugotovili tudi negativno stopnjo povezanosti med oceno

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Ozakbas%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=14759626


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Ormeci%20B%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=14759626

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Idiman%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=14759626





47

kognitivnih funkcij s testom PASAT-3 in stopnjo nevrološke prizadetosti EDSS,

vendar je ta povezava, kljub dokazani statistični pomembnosti, šibka. Na osnovi

opisanega lahko sklepamo, da se kognitivna prizadetost pri bolnikih z MS pokaže

pozneje kot telesna/fizična prizadetost. Tudi Rudick in sodelavci so v prej omenjeni

študiji ugotovili tako kratkoročno kot dolgoročno negativno povezavo med EDSS in

PASAT, vendar je bila ta povezava šibkejša kot s testoma T25-FW in 9-HPT

(Rudick, & et al., 2012).

Naši bolniki z MS, ki dosegajo višjo stopnjo nevrološke prizadetosti po EDSS,

poročajo o slabši kakovosti življenja. Tovrstno negativno povezavo smo dokazali pri

bolnikih z RRMS in benigno MS. Ta povezava pa pri bolnikih z MS ni tako

enoznačna, saj v našem primeru stopnja povezanosti med stopnjo nevrološke

prizadetosti in oceno kakovosti življenja pri bolnikih s PPMS in SPMS ne dosega

nivoja statistične pomembnosti. Kot prediktor telesne komponente ocene kakovosti

življenja se je v študiji Yamouta in sodelavcev med drugimi pokazal tudi EDSS

(Yamout, et al., 2013). Dobro napovedno vrednost za oceno kakovosti življenja je

pokazala ocena stopnje prizadetosti (Alshubaili, Awadalla, Ohaeri, & Mabrouk,

2007).

Rezultati naše raziskave so pokazali, da do pomembne povezave prihaja tudi med

samooceno kakovosti življenja in trajanjem bolezni; bolniki, ki imajo bolezen dalj

časa, so v povprečju manj zadovoljni kot bolniki s krajšim trajanjem bolezni.

Tovrstno statistično pomembno povezavo smo dokazali pri bolnikih z benigno MS in

pri celotnem raziskovalnem vzorcu. Po eni strani takšni rezultati niso presenetljivi,

saj s trajanjem bolezni prihaja do objektivnega progresivnega slabšanja

zdravstvenega stanja in s tem samostojnega življenja ter povečane stopnje

negotovosti za prihodnost, kar pa vsekakor znižuje stopnjo zadovoljstva, vsaj

psihičnega. Preseneča pa dejstvo, da smo tovrstno povezavo zaznali tudi pri bolnikih

z benigno MS (diagnoza šele po 15 letih), saj imajo le-ti nizko stopnjo prizadetosti in

lahko dolgo nemoteno funkcionirajo. Tudi Baumstarck in sodelavci so v študiji, ki je

potekala na 526 bolnikih z RRMS, ugotovili značilno nasprotno povezavo med

oceno kakovosti življenja in trajanjem bolezni (Baumstarck, Pelletier, Boucekine,

Auquier; & MusiQoL study group, 2015).

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Yamout%20B%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=23294397

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Alshubaili%20AF%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17877820

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Awadalla%20AW%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17877820


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Mabrouk%20AA%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17877820


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Baumstarck%20K%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25558798

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Pelletier%20J%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25558798


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Auquier%20P%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25558798

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=MusiQoL%20study%20group%5BCorporate%20Author%5D

48

Do sedaj smo spoznali, da je MS bolezen, na katero vpliva mnogo dejavnikov, po

drugi strani pa sama bolezen povzroča velike spremembe pri bolnikih. Izkazalo se je,

da stopnja nevrološke prizadetosti po EDSS pri bolnikih z MS ni povezana zgolj s

stopnjama funkcionalnosti in zadovoljstva, temveč tudi s stopnjo utrudljivosti teh

bolnikov. Ugotovili smo, da do pozitivne povezanosti med stopnjo nevrološke

prizadetosti in stopnjo utrujenosti prihaja pri vseh naših bolnikih z MS ter pri

bolnikih z RRMS. Patrick in sodelavci ugotavljajo, da je v primerjavi z drugimi

podtipi MS utrujenost manjša pri bolnikih z RRMS. Utrujenost po njihovih

spoznanjih tako kratkoročno kot dolgoročno korelira z oceno EDSS (EDSS

predstavlja tudi dober prediktor stopnje utrujenosti po enem letu) (Patrick,

Christodoulou, Krupp; & New York State MS Consortium, 2009). Pri bolnikih s

SPMS, PPMS in benigno MS tovrstne povezave nismo dokazali. Razlogov za to je

lahko več, vsekakor pa se moramo zavedati, da sam potek bolezni in slabšanje

simptomatike vplivata na bolnikovo osredotočenost na simptomatiko. V primerih, ko

se simptomatika progresivno slabša in ne prihaja do daljših izboljšanj zdravstvenega

stanja, so bolniki bolj kot na samo utrujenost verjetno osredotočeni na slabšanje

funkcionalnosti, pri bolnikih z izboljšanji v funkcionalnosti pa je osredotočenost

najverjetneje preusmerjena na upad učinkovitosti zaradi utrujenosti. Glede na to, da

je utrudljivost bolnikov z MS pogosta in zmanjšuje kakovost njihovega življenja, je

tudi pri pregledu teh bolnikov to smiselno upoštevati in v pregled vključiti le tiste

teste/ocene, ki imajo dobro prediktivno vrednost (prognostično veljavnost) pri oceni

nevrološke funkcionalnosti in oceni kakovosti življenja. Papuć in Stelmasiak sta z

ocenjevanjem poljskih bolnikov z MS ugotovila, da imajo dobro napovedno vrednost

za oceno kakovosti življenja ocena depresije, stopnje prizadetosti in utrudljivost

(Papuć, & Stelmasiak, 2012). Da ima utrudljivost dobro prediktivno vrednost tako za

telesno kot mentalno komponento ocene kakovosti življenja, so potrdili Yamout in

sodelavci (Yamout, et al., 2013).

Z analizo smo dokazali tudi negativno stopnjo povezanosti med samoocenama

kakovosti življenja EQ-VAS in stopnje utrujenosti MFIS. Povezava je najbolj očitna

pri vseh bolnikih z MS in RRMS, pomembno pa se nakazuje tudi pri SPMS in

benigni MS. Pri bolnikih s PPMS omenjene povezave nismo dokazali. Negativno

stopnjo povezanosti med omenjenima spremenljivkama so v svoji študiji ugotovili

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Christodoulou%20C%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19181775


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=New%20York%20State%20MS%20Consortium%5BCorporate%20Author%5D

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Papu%C4%87%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22137087

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Stelmasiak%20Z%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22137087


49

tudi Labuz-Roszak in sodelavci in tako potrdili, da je kakovost življenja pri MS med

drugim povezana tudi s prisotnostjo nemotoričnih simptomov, kot je utrujenost

(Labuz-Roszak, et al., 2013). Zmerno močno inverzno korelacijo med oceno

kakovosti življenja in utrujenostjo pri MS ugotavljajo tudi Amato in sodelavci

(Amato, et al., 2001).

Kot se je izkazalo pri bolnikih z MS, ima z vidika nevrološke prizadetosti, ocenjene z

EDSS, med testi funkcionalnosti najboljšo napovedno veljavnost rezultat na testu

MSFC, med dosežki na posameznih podtestih pa sta najbolj informativna rezultata na

testih T25-FW in PASAT-3. Nizko napovedno moč smo zaznali tudi pri testu BBS.

Pri napovedovanju kakovosti življenja je pri bolnikih z MS smiselno upoštevati

ocene EDSS, MFIS in 9-HPT. Tukaj bi izpostavili zgolj BBS, ki je v omenjenem

kontekstu v literaturi skoraj ne zasledimo. Glede napovedne veljavnosti BBS,

povezane s funkcionalnim statusom bolnikov z MS, smo v literaturi zasledili zgolj

njeno dobro oceno za napovednost oziroma identifikacijo oseb, ogroženih za padce

(Nilsagård, Lundholm, Denison, & Gunnarsson, 2009).

Opozoriti moramo na dejstvo, da za bolnike s PPMS stopnje prizadetosti in stopnje

zadovoljstva ob poznavanju vključenih podatkov (starost, trajanje bolezni,

funkcionalnost, kakovost življenja) ni bilo mogoče napovedati. Sklepamo lahko, da

je to odraz različnega poteka bolezni pri teh bolnikih, vsekakor pa so ti rezultati

najverjetneje posledica nizkega števila sodelujočih bolnikov s PPMS.

Z namenom racionalizacije timskega dela je glede na ugotovljene napovedne

vrednosti posameznih (pod)testov bolnike že od začetka trajanja bolezni smiselno

spremljati s testom MSFC. S tem si zagotovimo dobro napovedno veljavnost tako za

področje nevrološke prizadetosti, s podtestom 9-HPT pa tudi za področje kakovosti

življenja. Uporaba BBS glede na naše klinične izkušnje ni smiselna (za izvedbo je

potreben primerljiv čas kot pri MSFC), kar še dodatno potrjuje njena zgolj delna

napovedna veljavnost. MSFC lahko izvede primerno usposobljen zdravstveni

strokovnjak, torej sodelovanje zdravnika (in s tem povezani stroški) ni potrebno.

Stroški se razlikujejo zgolj na področju materiala, potrebnega za izvedbo, a so kljub

različnosti zanemarljivi. Tudi Ozakbas in sodelavci na osnovi svoje študije MSFC

opisujejo kot bolj občutljivo orodje za zaznavanje funkcionalnih sprememb, ko ga

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Nilsag%C3%A5rd%20Y%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Lundholm%20C%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Denison%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Gunnarsson%20LG%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300

50

primerjamo z EDSS. Kljub temu pa EDSS še vedno vidijo kot uporabno orodje za

vsakodnevno rutinsko prakso in zaključujejo, da se MSFC zdi najbolj uporabno

ocenjevalno orodje, namenjeno kliničnemu raziskovanju (Ozakbas, et al., 2004).

Omenjeno oceno bi bilo smiselno že na začetku nadgraditi z oceno MFIS, ki, kot je

razvidno, podaja dobro napovedno veljavnost za področje kakovosti življenja, hkrati

pa pri bolnikih z MS v novejšem času zagotavlja vse bolj upoštevano samooceno

bolnika. MFIS je za klinično prakso sprejemljiv instrument tako z vidika časa in

stroškov, potrebnih za izvedbo, še posebej, če je podan v elektronski obliki.

Kot vemo, je spremljanje bolnikovega stanja nujno tako za bolnike kot za

zdravstvene in ekonomske strokovnjake. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je za

ustrezen vpogled v problematiko MS potreben tako objektiven kot subjektiven vidik

dojemanja zdravja obolelega z MS. Le celostna ocena nam omogoči celosten,

učinkovit in racionalen pristop k omenjeni problematiki.



51

7 SKLEP

Kot racionalen, a hkrati celosten način spremljanja stanja bolnikov z MS se je

pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS, vendar velja opozoriti,

da se opisani izsledki nanašajo zgolj na kratkoročno povezanost in napovedne

vrednosti instrumentov, torej je za njihovo implementacijo v klinično prakso treba

preveriti tudi njihovo dolgoročno povezanost in napovedne vrednosti. Nadgradnja

obstoječe študije in upoštevanje iz nje izhajajočih izsledkov sta smiselna tako iz

bolnikovega, strokovnega kot tudi ekonomskega vidika.

52

8 LITERATURA

Alshubaili, A. F., Awadalla, A. W., Ohaeri, J. U., & Mabrouk, A. A. (2007).

Relationship of depression, disability, and family caregiver attitudes to the quality of

life of Kuwaiti persons with multiple sclerosis: a controlled study. BMC Neurol,

7:31.

Amato, M. P., et al. (2001). Quality of life in multiple sclerosis: the impact of

depression, fatigue and disability. Mult Scler, 7(5), 340–4.

Andersen, O. (2012). From the Gothenburg cohort to the Swedish multiple sclerosis

registry. Acta Neurol Scand, 126 (195), 13–19.

Ascherio, A., & Munger, K. L. (2007a). Environmental risk factors for multiple

sclerosis. Part I: the role of infection. Ann Neurol, 61(4), 288–99.

Ascherio, A., & Munger, K. L. (2007b). Environmental risk factors for multiple

sclerosis. Part II: Noninfectious factors. Ann Neurol, 61(6), 504–13.

Balcer, L. J. (2001). Clinical outcome measures for research in multiple sclerosis. J.

Neuroophthalmol, 21, 296–301.

Balestroni, G., & Bertolotti, G. (2012). [EuroQol-5D (EQ-5D): an instrument for

measuring quality of life]. Monaldi Arch Chest Dis, 78(3), 155–9.

Baumstarck, K., Pelletier, J., Boucekine, M., Auquier, P.; & MusiQoL study group.

(2015). Predictors of quality of life in patients with relapsing-remitting multiple

sclerosis: a 2-year longitudinal study. Rev Neurol (Paris), 171(2), 173–80.

Benedict, R. H., & et al. (2005). Predicting quality of life in multiple sclerosis:

accounting for physical disability, fatigue, cognition, mood disorder, personality, and

behavior change. J Neurol Sci., 231(12), 2934.

Berg, K. O., Wood-Dauphinee, S. L., Williams, J. I., & Gayton, D. (1989).

Measuring balance in the elderly: preliminary development of an instrument.

Physiother Can, 41, 304–311.

Berg, K. O., Wood-Dauphinee, S. L., Williams, J. I., & Maki, B. (1992). Measuring

balance in the elderly: validation of an instrument. Can J Public Health, 83(2), S7–

11.

Berkovich, R. (2013). Treatment of Acute Relapses in Multiple Sclerosis.

Neurotherapeutics, 10(1), 97–105.

Bon, J., & et al. (2013). Stroški možganskih bolezni v Sloveniji v letu 2010.

Zdravniški vestnik, 82, 164–75. Prevzeto 18. april 2016 iz

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J36W4M4Z/?

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Alshubaili%20AF%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17877820


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Ohaeri%20JU%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17877820


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17877820



http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Balestroni%20G%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=23614330

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Bertolotti%20G%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=23614330


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Baumstarck%20K%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25558798


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Boucekine%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25558798

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Auquier%20P%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25558798

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=MusiQoL%20study%20group%5BCorporate%20Author%5D


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Berg%20KO%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=1468055

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Wood-Dauphinee%20SL%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=1468055


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Maki%20B%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=1468055

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1468055?access_num=1468055&link_type=MED&dopt=Abstract

http://link.springer.com/journal/13311

53

Browne, P., & et al. (2014). Atlas of Multiple Sclerosis 2013: A growing global

problem with widespread inequity. Neurology, 83, 1022–1024. Prevzeto 16. februar

2016 iz http://www.neurology.org/content/83/11/1022.full.pdf+html

BrØnnum-Hansen, H., Koch-Henriksen, N., & Stenager, E. (2011). DESCRIPTION

OF DANISH REGISTERS. The Danish Multiple Sclerosis Registry. Scandinavian

Journal of Public Health, 39(7), 62–64.

Campston, A., & Coles, A. (2002). Multiple sclerosis. Lacent, 359, 1221–1231.

Compston, A., & Coles, A. (2008). Multiple sclerosis. Lacent, 372, 1502–17.

Cohen, J. A., & et al. (2002). Benefit of interferon beta-1a on MSFC progression in

secondary progressive MS. Neurology, 59(5), 679–687.

Crayton, H., Heyman, R. A., & Rossman, H. S. (2004). A multimodal approach to

managing the symptoms of multiple sclerosis. Neurology, 14, 63(5), 12–8.

Crayton, H. J, & Rossman, H. S. (2006). Managing the symptoms of multiple

sclerosis: a multimodal approach. Clin Ther, 28(4), 445–60.

Cross, A. H., & Naismith, R. T. (2014). Established and novel disease-modifying

treatments in multiple sclerosis. J Intern Med, 275, 350–363.

Cutter, G. R., & et al. (1999). Development of a multiple sclerosis functional

composite as a clinical trial outcome measure. Brain, 122, 871–882. Prevzeto 16.

marec 2016 iz http://brain.oxfordjournals.org/content/brain/122/5/871.full.pdf

de Vet, H. C., Terwee, C. B., & Bouter, L. M. (2003). Current challenges in

clinimetrics. J Clin Epidemiol, 56, 137–1141.

EuroQol Group. (1990). EuroQol-a new facility for the measurement of health-

related quality of life. Health Policy, 16, 199–208.

European Multiple Sclerosis Platform EMSP]. (2011). Projects / EUReMS. Prevzeto

27. februar 2016 iz http://www.emsp.org/projects/eurems/

European Multiple Sclerosis Platform EMSP]. (2012, april). Recommendations on

Rehabilitation Services for Persons with Multiple Sclerosis in Europe. Brussels,

Belgium. Prevzeto 22. februar 2016 iz http://www.emsp.org/wp-

content/uploads/2015/11/12-0431_Henze-30-04-12.pdf

Fischer, J. S., Jak, A. J., Kniker, J. E., Rudick, R. A., & Cutter, G. (2001). Multiple

Sclerosis Functional Composite (MSFC). Administration and scoring manual.

National Multiple Sclerosis Society. Prevzeto 16. marec 2016 iz

http://main.nationalmssociety.org/docs/HOM/MSFC_Manual_and_Forms.pdf

Fisk, J. D., & et. al. (1994). Measuring the functional impact of fatigue: initial

validation of the fatigue impact scale. Clin Infect Dis, 18 (1), 79–83.

http://www.neurology.org/content/83/11/1022.full.pdf+html

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Cohen%20JA%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=12221157



http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Heyman%20RA%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15596731






http://www.emsp.org/projects/

http://www.emsp.org/projects/eurems/

http://www.emsp.org/wp-content/uploads/2015/11/12-0431_Henze-30-04-12.pdf

http://www.emsp.org/wp-content/uploads/2015/11/12-0431_Henze-30-04-12.pdf

http://main.nationalmssociety.org/docs/HOM/MSFC_Manual_and_Forms.pdf

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Fisk%20JD%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8148458


54

Flachenecker, P., & et. al. (2008). Multiple Sclerosis Registry in Germany. Results of

the Extension Phase 2005/2006. Dtsch Arztebl Int, 105(7), 113–9. Prevzeto 29.

februar 2016 iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2696719/pdf/Dtsch_

Arztebl_Int-105-0113.pdf

Flachenecker, P., & Stuke, K. (2008). National MS registries. J Neurol, 255 (6), 102–

8.

Flachenecker, P., & et. al. (2014). Multiple sclerosis registries in Europe – results of

a systematic survey. Mult Scler, 20 (11), 1523–32.

Garg, N., & Smith, T. W. (2015). An update on immunopathogenesis, diagnosis, and

treatment of multiple sclerosis. Brain and Behavior, 5(9), e00362.

Goldman, M. D., Motl, R. W., & Rudick, R. A. (2010). Possible clinical outcome

measures for clinical trials in patients with multiple sclerosis. Ther Adv Neurol

Disord, 3(4), 229-239. Prevzeto 20. februar 2016 iz

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3002657/pdf/10.1177_17562856103

74117.pdf

Gray, O., & Butzkueven, H. (2008). Measurement of disability in multiple sclerosis.

Neurology Asia, 13, 153 – 156. Prevzeto 25. februar 2016 iz http://www.neurology-

asia.org/articles/20082_153.pdf

Gusi, N., Olivares, P. R., & Rajendram, R. (2010). The EQ-5D Health-Related

Quality of Life Questionare. V Preedy, V. R., Watson, R. R., Handbook of Disease

Burdens and Quality of Life Measures (87–99). New York: Springer.

Hutchinson, B., & et al. (2009). Toward a Consensus on Rehabilitation Outcomes in

MS: Gait and Fatigue. Report of a CMSC Consensus Conference, November 28–29,

2007. Int J MS Care, 11, 67–78.

Hyland, M., & Rudick, R. A. (2011). Challenges to clinical trials in multiple

sclerosis: outcome measures in the era of disease-modifying drugs. Curr Opion

Neurol, 24, 255–261.

Jones, K. H., & et al. (2013). How People with Multiple Sclerosis Rate Their Quality

of Life: An EQ-5D Survey via the UK MS Register. PLoS ONE, 8(6), 1–8. Prevzeto

27. marec 2016 iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3679154/pdf/pone.

0065640.pdf

Kalkers, N. F., & et al. (2000). MS functional composite: relation to disease

phenotype and disability strata. Neurology, 54(6), 1233–9.

Kalkers, N. F., & et al. (2001). Concurrent validity of the MS Functional Composite

using MRI as a biological disease marker. Neurology, 56(2), 215–9.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2696719/pdf/Dtsch_Arztebl_Int-105-0113.pdf

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2696719/pdf/Dtsch_Arztebl_Int-105-0113.pdf

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Flachenecker%20P%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19300969

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Stuke%20K%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19300969


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Garg%20N%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=26445701


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3002657/pdf/10.1177_1756285610374117.pdf

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3002657/pdf/10.1177_1756285610374117.pdf

http://www.neurology-asia.org/articles/20082_153.pdf

http://www.neurology-asia.org/articles/20082_153.pdf

http://link.springer.com/book/10.1007/978-0-387-78665-0

http://link.springer.com/book/10.1007/978-0-387-78665-0



http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3679154/pdf/pone.0065640.pdf

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3679154/pdf/pone.0065640.pdf



55

Karabudak, R., & et al. (2015). Functional clinical outcomes in multiple sclerosis:

Current status and future prospects. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 4,

192–201.

Kos, D., & et. al. (2005). Evaluation of the Modified Fatigue Impact Scale in four

different European countries. Mult Scler, 11(1), 76–80.

Koutsouraki, E., Costa, V., & Baloyannis, S. (2010). Epidemiology of multiple

sclerosis in Europe: a review. Int Rev Psychiatry, 22(1), 2–13.

Kurtzke, J. F. (1955). A new scale for evaluating disability in multiple sclerosis.

Neurology, 5, 580–583.

Kurtzke, J. F. (1961). On the evaluation of disability in multiple sclerosis.

Neurology, 11, 686–694.

Kurtzke, J. F., et al. (1972). Studies on the natural history of multiple sclerosis. 6.

Clinical and laboratory findings at first diagnosis. Acta Neurol Scand, 48, 19–46.

Kurtzke, J. F. (1983). Rating neurologic impairment in multiple sclerosis: An

expanded disability status scale (EDSS). Neurology, 33, 1444–52.

Labuz-Roszak, B., et al. (2013). Quality of life in multiple sclerosis – association

with clinical features, fatigue and depresssive syndrome. Psychiatra Polska, XLVII

(3), 433441.

Lassmann, H., Raine, C. S., Antel, J., Prineas, J. W. (1998). Immunopathology of

multiple sclerosis: report on an international meeting held at the Institute of

Neurology of the University of Vienna. J Neuroimmunol, 86(2), 213–7.

Levin, K. A. (2006). Study design III: Cross-sectional studies. Evidence-Based

Dentistry, 7, 24–25. Prevzeto 29. februar 2016 iz

http://www.nature.com/ebd/journal/v7/n1/pdf/6400375a.pdf

Lublin, F. D., Reingold, S. C. (1996). Defining the clinical course of multiple

sclerosis: results of an international survey. National Multiple Sclerosis Society

(USA) Advisory Committee on Clinical Trials of New Agents in Multiple Sclerosis.

Neurology, 46(4), 907–11.

Lublin, F. D., et al. (2014). Defining the clinical course of multiple sclerosis: the

2013 revisions. Neurology, 83(3), 278–86.

McDonald, W. I., et al. (2001). Recommended diagnostic criteria for multiple

sclerosis: guidelines from the International Panel on the diagnosis of multiple

sclerosis. Ann Neurol, 50(1), 121–7.

Mehr, S. R., Zimmerman, M. P. (2015). Reviewing the Unmet Needs of Patients with

Multiple Sclerosis. Am Health Drug Benefits, 8(8), 426–31.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Kos%20D%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15732270


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Koutsouraki%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20233110

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Costa%20V%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20233110

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Baloyannis%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20233110


http://www.nature.com/ebd/journal/v7/n1/pdf/6400375a.pdf



http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=defining+the+clinica+course+of+multiple+sclerosis++lubin+1996




http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Mehr%20SR%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=26702334

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Zimmerman%20MP%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=26702334

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Reviewing+the+Unmet+Needs+of+Patients+with+multiple+sclerosis

56

Miller, D. M., Rudick, R. A., Cutter, G., Baier, M., & Fischer, J. S. (2000). Clinical

significance of the multiple sclerosis functional composite: relationship to patient –

reported quality of life. Arch Neurol, 57(9), 1319–24.

Miller, D., Barkhof, F., Montalban, X., Thompson, A., & Filippi, M. (2005).

Clinically isolated syndromes suggestive of multiple sclerosis, part I: natural history,

pathogenesis, diagnosis, and prognosis. Lancet Neurol, 4(5), 281–8.

Milo, R., & Miller, A. (2014). Revised diagnostic criteria of multiple sclerosis.

Autoimmunity Reviews, 13, 518–524.

Myhr, K. M., Grytten, N., Torkildsen, Ø., Wergeland, S., Bø, L., & Aarseth, J. H.

(2015). The Norwegian Multiple Sclerosis Registry and Biobank. Acta Neurol

Scand, 132 (199), 24–28. Prevzeto 28. februar 2016 iz http://www.helse-

bergen.no/en/OmOss/Avdelinger/ms/PublishingImages/Sider/New-articleThe

Norwegian-Multiple-Sclerosis-Registry-and-Bioba

Multiple Sclerosis Council for Clinical Practice Guidelines. (1998). Fatigue and

multiple sclerosis: evidence-based management strategies for fatigue in multiple

sclerosis. Washington DC: Paralyzed Veterans of America. Prevzeto 28. marec 2016

iz http://www.kintera.org/AccountTempFiles/Account403152/ECSoft/MS

FatigueCPG.pdf

Multiple Sclerosis International Federation [MSIF]. (2013). Atlas of MS 2013:

Mapping Multiple Sclerosis Around the World. London, United Kingdom: Multiple

Sclerosis International Federation. Prevzeto 16. februar 2016 iz

http://www.msif.org/wp-content/uploads/2014/09/Atlas-of-MS.pdf

National Collaborating Centre for Chronic Conditions (UK) [NCCCC-UK]. (2004).

Multiple Sclerosis: National Clinical Guideline for Diagnosis and Management in

Primary and Secondary Care. London, United Kingdom: Royal College of

Physicians. Prevzeto 3. marec 2016 iz

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK48919/pdf/Bookshelf_NBK48919.pdf

Neurology Section-American Physical Therapy Association-Multiple Sclerosis

Outcome Measures Taskforce [NS APTA MSOMT]. (2012, februar). Compendium

of Instructions for Outcome Measures. Prevzeto 14. februar 2016 iz

http://www.neuropt.org/docs/ms-edge-documents/ms-edge-compendium-of-

instructions.pdf?sfvrsn=4

Nilsagård, Y., Lundholm, C., Denison, E., & Gunnarsson, L. G. (2009). Predicting

accidental falls in people with multiple sclerosis – a longitudinal study. Clin Rehabil,

23(3), 259–69.

Okuda, D. T., et al. (2009). Incidental MRI anomalies suggestive of multiple

sclerosis: the radiologically isolated syndrome. Neurology, 72(9), 800–5.

Olesen, J., & et al. (2012). The economic cost of brain disorders in Europe. Eur J

Neurol, 19(1), 155–62.





http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Fischer%20JS%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=10987899


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Miller%20D%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Barkhof%20F%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Montalban%20X%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Thompson%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Filippi%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=15847841


http://www.helse-bergen.no/en/OmOss/Avdelinger/ms/PublishingImages/Sider/New-articleThe

http://www.helse-bergen.no/en/OmOss/Avdelinger/ms/PublishingImages/Sider/New-articleThe

http://www.kintera.org/AccountTempFiles/Account403152/ECSoft/MS%20FatigueCPG.pdf

http://www.kintera.org/AccountTempFiles/Account403152/ECSoft/MS%20FatigueCPG.pdf

http://www.msif.org/wp-content/uploads/2014/09/Atlas-of-MS.pdf

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK48919/pdf/Bookshelf_NBK48919.pdf

http://www.neuropt.org/docs/ms-edge-documents/ms-edge-compendium-of-instructions.pdf?sfvrsn=4

http://www.neuropt.org/docs/ms-edge-documents/ms-edge-compendium-of-instructions.pdf?sfvrsn=4

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Nilsag%C3%A5rd%20Y%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Lundholm%20C%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Denison%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Gunnarsson%20LG%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19218300


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Okuda%20DT%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19073949




57

Ozakbas, S., Cagiran, I., Ormeci, B., & Idiman, E. (2004). Correlations between

multiple sclerosis functional composite, expanded disability status scale and health-

related quality of life during and after treatment of relapses in patients with multiple

sclerosis. J Neurol Sci, 15, 218(1–2), 3–7.

Papuć, E., Stelmasiak, Z. (2012). Factors predicting quality of life in a group of

Polish subjects with multiple sclerosis: accounting for functional state, socio-

demographic and clinical factors. Clin Neurol Neurosurg, 114(4), 341–6.

Patrick, E., Christodoulou, C., Krupp, L. B; & New York State MS Consortium.

(2009). Longitudinal correlates of fatigue in multiple sclerosis. Mult Scler, 15(2),

258–61.

Polman, C. H., et al. (2005). Diagnostic criteria for multiple sclerosis: 2005 revisions

to the "McDonald Criteria". Ann Neurol, 58(6), 840–6.

Polman, C. H., & Rudick, R. A. (2010). The Multiple Sclerosis Functional

Composite: A clinically meaningful measure of disability. Neurology, 74, S8–S15.

Prevzeto 25. februar 2016 iz

http://patients.aan.com/resources/neurologynow/index.cfm?event=home.showArticle

&id=ovid.com%3A%2Fbib%2Fovftdb%2F00006114-20100

Polman, C. H., et al. (2011). Diagnostic Criteria for Multiple Sclerosis: 2010

Revisions to the McDonald Criteria. Ann Neurol, 69(2), 292–302.

Poser, C. M., et al. (1983). New diagnostic criteria for multiple sclerosis: guidelines

for research protocols. Ann Neurol, 13(3), 227–31.

Pugliatti, M., et al. (2012). Assess, compare and enhance the status of Persons with

Multiple Sclerosis (MS) in Europe: a European Register for MS. Acta Neurol Scand,

126 (195), 24–30.

Rejdak, K., Jackson, S., Giovannoni, G. (2010). Multiple sclerosis: a practical

overview for clinicians. British Medical Bulletin, 95, 79–104.

Rogan, E. (2014). Activities of the European multiple sclerosis platform. Eur Neurol,

72 (1), 43–6.

Rot, U., Horvat-Ledinek, A., Šega-Jazbec, S. (2014). Ekonomsko breme multiple

skleroze. Zdravniški vestnik, 83, 538–543. Prevzeto 18. april 2016 iz

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDY0HG2P

Rudick, R. A., et al. (2001). Use of the Multiple Sclerosis Functional Composite to

predict disability in relapsing MS. Neurology, 56(10), 1324–1330.

Rudick, R. A., Hashmonay, R., Meng, X., Chin, P., Cutter, G. (2012). Correlation

between EDSS and MSFC in the FREEDOMS study. Lyon, France: ECTRIMS.

Prevzeto 27. april 2016 iz http://registration.akm.ch/einsicht.php?XNABSTRACT_I


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Cagiran%20I%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=14759626




http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Papu%C4%87%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22137087

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Stelmasiak%20Z%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22137087

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=factors+predicting+quality+of+life+papu%C4%87+2012

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Patrick%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19181775


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Krupp%20LB%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19181775

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=New%20York%20State%20MS%20Consortium%5BCorporate%20Author%5D



http://patients.aan.com/resources/neurologynow/index.cfm?event=home.showArticle&id=ovid.com%3A%2Fbib%2Fovftdb%2F00006114-20100

http://patients.aan.com/resources/neurologynow/index.cfm?event=home.showArticle&id=ovid.com%3A%2Fbib%2Fovftdb%2F00006114-20100


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Poser%20CM%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=6847134



http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Jackson%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20603280



http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Rogan%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25278126


http://www.dlib.si/results/?&query=%27rele%253dZdravni%25c5%25a1ki%2bvestnik%27

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDY0HG2P

http://registration.akm.ch/einsicht.php?XNABSTRACT_ID=155931&XNSPRACHE_ID=1&XNKONGRESS_ID=171&XNMASKEN_ID=900

58

D=155931&XNSPRACHE_ID=1&XNKONGRESS_ID=171&XNMASKEN_ID=9

00

Rudick, R. A., Larocca, N., Hudson, L. D., MSOAC. (2014). Multiple Sclerosis

Outcome Assessments Consortium: Genesis and initial project plan. Mult Scler,

20(1), 12–17.

Schumacher, G. A., et al. (1965). Problems of experimental trials of therapy in

multiple sclerosis: report by the panel on the evaluation of experimental trials of

therapy in multiple sclerosis. Ann N Y Acad Sci, 122, 552–68.

Sobocki, P., Pugliatti, M., Lauer, K., & Kobelt, G. (2007). Estimation of the cost of

MS in Europe: Extrapolations from multinational cost study. Multiple Sclerosis, 13,

1054–1064.

Tepavcevic, D. K., et al. (2014). Change in quality of life and predictors of change

among patients with multiple sclerosis: a prospective cohort study. Qual Life Res,

23(3), 102737.

Trisolini, M., Honeycutt, A., Wiener, J., & Lesesne, S. (2010). Global Economic

Impact of Multiple Sclerosis. London: Multiple Sclerosis International Federation.

Prevzeto 27. april 2016 iz

http://www.msif.org/wpcontent/uploads/2014/09/ExecSummary_English.pdf

Trojano, M., et al. (2006). Italian Multiple Sclerosis Database Network. Neurol Sci.,

27(5), 358–61.

Uitdehaag, B. M. J. (2014). Clinical outcome measures in multiple sclerosis. V

Goodin, D. S. (Ured.), Multiple Sclerosis and Related Disorders (str. 393–404).

Edinburgh, London, New York, Oxford, Philadelphia, St. Luis, Sydney, Toronto:

Elsevier.

Van Reenen, M., & Oppe, M. (2015, april). EQ-5D-3L User Guide. Basic

information on how to use the EQ-5D-3L instrument. EuroQol, 3–22. Prevzeto 27.

marec 2016 iz http://www.euroqol.org/fileadmin/user_upload/Documenten/PDF/Fold

ers_Flyers/EQ-5D-3L_UserGuide_2015.pdf

Wang, C. Y., Hsieh, C. L., Olson, S. L., Wang, C. H., Sheu, C.F., Liang, C. C.

(2006). Psychometric properties of the Berg Balance Scale in a community-dwelling

elderly resident population in Taiwan. J Formos Med Assoc, 105(12), 992–1000.

Weiner, H. L. (2008). A shift from adaptive to innate immunity: a potential

mechanism of disease progression in multiple sclerosis. J Neurol, 255 (1), 3–11.

Whitney, S. L., Poole, J. L., Cass, S. P. (1998). A review of balance instruments for

older adults. Am J Occup Ther, 52(8), 666–671.


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Larocca%20N%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24057430

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Hudson%20LD%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=24057430

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=MSOAC%5BCorporate%20Author%5D

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=multiple+sclerosis+outcome+assesments+consortium+genesis

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=SCHUMACHER+BEEBE

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Trojano%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16998720


http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780444520012000169

http://www.euroqol.org/fileadmin/user_upload/Documenten/PDF/Folders_Flyers/EQ-5D-3L_UserGuide_2015.pdf

http://www.euroqol.org/fileadmin/user_upload/Documenten/PDF/Folders_Flyers/EQ-5D-3L_UserGuide_2015.pdf

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Wang%20CY%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17185241

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Hsieh%20CL%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17185241

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Olson%20SL%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17185241

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Wang%20CH%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17185241

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Sheu%20CF%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17185241

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Liang%20CC%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=17185241


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=A+SHIFT+FROM+ADAPTIVE+TO+INNATE+IMMUNITY+A+POTENTIAL+MEHANISEM+OF+DESEASE+PROGRESION+IN+MULTIPLE

59

Willke, R. J., Burke, L. B., Erickson, P. (2004). Measuring treatment impact: a

review of patient-reported outcomes and other efficacy endpoints in approved

product labels. Controlled Clinical Trials, 25, 535–552. Prevzeto 6. marec 2016 iz

https://www.researchgate.net/publication/8138755Measuring_treatment_impact_A_r

eview_of_patient reported outcomes and other efficacy endpoints in approved

productlabels

Wilsdon, T., Barron, A., Mitchell-Heggs, A., Ginoza, S. (2014). Access to medicines

for multiple sclerosis: Challenges and opportunities. Charles River Associates.

Prevzeto 16. avgust 2016 iz

http://www.crai.com/sites/default/files/publications/CRA-Biogen-Access-to-MS-

Treatment-Final-Report.pdf

World Health Organization, Multiple Sclerosis International Federation [WHO-

MSIF]. (2008). Atlas: Multiple Sclerosis Resources in the World 2008. Geneva,

Switzerland: World Health Organization 2008. Prevzeto 16. februar 2016 iz

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/43968/1/9789241563758_eng.pdf

Yamout, B., et al. (2013). Predictors of quality of life among multiple sclerosis

patients: a comprehensive analysis. Eur J Neurol, 20(5), 756–64.

Ziemssen, T., et al. (2015). Optimizing therapy early in multiple sclerosis: An

evidence-based view. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 4, 460–469.

Zwick, D., Rochelle, A., Choksi, A., Domowicz, J. (2000). Evaluation and treatment

of balance in the elderly: a review of the efficacy of the Berg Balance Test and tai chi

quan. NeuroRehabilitation,15(1), 49–56.

https://www.researchgate.net/publication/8138755Measuring_treatment_impact_A_review_of_patient

https://www.researchgate.net/publication/8138755Measuring_treatment_impact_A_review_of_patient

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/43968/1/9789241563758_eng.pdf


http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=predictors+of+quality+yamout+2013

9 PRILOGE

Priloga 1: Izjava o zavestni in svobodni privolitvi za sodelovanje v raziskavi

Spoštovani,

spodaj navedeni raziskovalec Matej Koprivnik, zaposlen na Oddelku za nevrološke

bolezni UKC Maribor, vas prosim za sodelovanje v raziskavi Primerjava

funkcionalnih testov, kakovosti življenja, utrujenosti in ocene nevrološke prizadetosti

po EDSS pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki jo bom izvedel v okviru magistrskega

študija na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru.

Raziskavo bom izvedel pod mentorstvom odgovorne raziskovalke izr. prof. dr. Tanje

Hojs Fabjan, dr. med., spec. nevrologinje, in somentorstvom asist. Jožefa Magdiča,

dr. med., spec. nevrologa, ter izr. prof. dr. Aleša Novaka, univ. dipl. ekonomista.

Raziskava bo potekala na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor, vanjo bo

predvidoma vključenih 250 bolnikov z multiplo sklerozo.

Pred vključitvijo bo nevrolog podal mnenje o primernosti posameznega bolnika za

vključitev v raziskavo in podal oceno nevrološke prizadetosti.

Pri vsakemu preiskovancu bomo izvedli štiri funkcionalna testiranja (ravnotežje,

koordinacija rok, hoja, kognitivne funkcije). Vsak preiskovanec bo izpolnil tudi

vprašalnika o zdravju in utrujenosti.

Testiranja posameznega preiskovanca bodo predvidoma trajala eno uro.

Sodelovanje v raziskavi ne bo imelo vpliva v smeri tveganja za vaše zdravje. Svoje

sodelovanje v raziskavi lahko kadar koli brez pojasnil prekinete. Za morebitna

dodatna vprašanja sem vam vedno na voljo.

Zbrani podatki bodo uporabljeni zgolj v namene magistrskega dela, internega registra

bolnikov z multiplo sklerozo UKC Maribor, pedagoške in znanstveno-raziskovalne

namene. Podatki bodo varovani in dostopni zgolj pooblaščenim osebam in se bodo

ob javnih predstavitvah predstavljali zgolj kot del celotnega raziskovalnega vzorca,

iz katerega ne bo mogoče razbrati identitete posameznika.

Oceno o etični ustreznosti raziskave je potrdila Komisija za medicinsko etiko UKC

Maribor.

Za vaše razumevanje in pripravljenost na sodelovanje se vam lepo zahvaljujem!

Matej Koprivnik, dipl. fiziot., spec.

Spodaj podpisani(a)______________________________izjavljam, da sem

seznanjen s potekom raziskave, da sem izjavo prebral/-a in da sem dobil/-a

priložnost za postavitev vprašanj v zvezi z raziskavo. Potrjujem svojo privolitev za

udeležbo v opisani raziskavi, Primerjava funkcionalnih testov, kakovosti življenja,

utrujenosti in ocene nevrološke prizadetosti po EDSS pri bolnikih z multiplo

sklerozo, in dovolim uporabo rezultatov za namen magistrskega dela, pedagoškega

ter znanstveno-raziskovalnega dela in internega registra bolnikov z multiplo

sklerozo UKC Maribor.

____________________________

Ime, priimek in podpis udeleženca Maribor, dne_______2015.

Priloga 2: Preiskovančev list (zdravniški del)

Kontaktna tel. številka: ______ ___________

Na testiranje naročen dne: ____ ____ 2015, ob ___ uri

Priimek in ime: _________________________ Rojen/a: ___________

Spol: m ž

OBLIKA MS: RRMS SPMS PPMS BENIGNA

TRAJANJE BOLEZNI: _____ let

IMT: ne da

Katera: Betaferon Avonex Copaxone Rebif Tecfidera

Tysabri Gilenya Extavia Aubagio drugo:_________

ANTIDEPRESIVI: da ne

ZDRAVILA PROTI BOLEČINI: da ne

ZDRAVILA PROTI SPASTIČNOSTI: da ne

SPREMLJAJOČE BOLEZNI: ne da

Katere: depresija

kronična bolečina

polinevropatija

drugo:______________

OCENA EDSS: ___

Piramidni sistem: ___; Vidni sistem: ___; Možgansko deblo: ___; Senzorični sistem:

___; Mali možgani: ___; Mokrenje in odvajanje blata: ___; Višje živčne funkcije:

___; Drugi izpadi: ___

PREHOJENA RAZDALJA (poročana): ni omejena ≥ 1 km _____ m

Zdravniški pregled opravljen: ___ ___ 2015 ob _____ uri

Priloga 3: Preiskovančev list (fizioterapevtsski del)

Kontaktna tel. številka: ______ __________

Na testiranje naročen dne ____ ____ 2015, ob ___ uri

BERGOVA LESTVICA ZA OCENO RAVNOTEŽJA

Doseženo število točk: _____

MSFC

Skupna ocena: __________

TEST HOJE (25-foot Walk test):

Preizkus 1: ____ sekund

Preizkus 2: ____ sekund

Povprečje: ____ sekund

TEST 9 ZATIČEV

DOMINANTNA ROKA:

Preizkus 1: _____ sekund


Povprečje: _____ sekund

NEDOMINANTNA ROKA:



Povprečje: ________ sekund

POVPREČJE OBEH POVPREČIJ: _____ sekund

PASSAT-3 Skupaj: _____ pravilnih

MODIFIED FATIGUE IMPACT SCALE (MFIS)

Skupni dosežek MFIS (0–84): ____

Telesna podlestvica (0–36): ____

Kognitivna podlestvica (0–40): ____

Psihosocialna podlestvica (0–8): ____

VPRAŠALNIK EQ-5D-3 L

Numerična lestvica (število): _____

Pokretnost: 1 2 3

Skrb zase: 1 2 3

Vsakdanje aktivnosti: 1 2 3

Bolečina/Neugodje: 1 2 3

Tesnoba/Potrtost: 1 2 3

Testiranje izvedeno dne ____ ____ 2015 ob _____ uri

Priloga 4: Vprašalnik EQ-5D-3L (EQ-VAS)

Priloga 5: Dovoljenje za uporabo slovenskega prevoda EQ-5D-3L (EQ-VAS)

Soma Sirini [email protected] prek domene bby9dd73em08oxzj.vnj8qn.d-

qfg7mam.eu1.bnc.salesforce.com

10.

feb

.

Dear Matej Koprivnik,

As the "Comparison of functional tests, Quality of life and EDSS estimation

of neurological disability in patients with multiple sclerosis - masters study"

study you registered involves low patient numbers (250) you may use the

EQ-5D-3L instrument (Paper version) free of charge. Please note that

separate permission is required if any of the following is applicable:

- Funded by a pharmaceutical company, medical device manufacturer or

other profit-making stakeholder;

- Number of respondents over 5000

- Routine Outcome Measurement;

- Developing or maintaining a Registry;

- Digital representations (e.g. PDA, Tablet or Web)

Please find attached the Slovenian (Slovenia) EQ-5D-3L version (word

format). A brief user guide is downloadable from the EuroQol website

(www.euroqol.org)

Kind regards,

Soma Sirini

Legal consultant

EuroQol Research Foundation

T: +31 884400186

E: [email protected]

W: www.euroqol.org

mailto:[email protected]

http://www.euroqol.org/

tel:%2B31%20884400186

mailto:[email protected]

http://www.euroqol.org/

Priloga 6: Prilagojena lestvica vpliva utrujenosti (Modified Fatigue Impact Scale –

MFIS)*

Zaradi utrujenosti v zadnjih

štirih tednih …

NIKOLI REDKO VČASIH POGOSTO SKORAJ

VEDNO

1. Sem manj buden.

0 1 2 3 4

2. Imam težave pri daljšem

vzdrževanju pozornosti.

0 1 2 3 4

3. Ne zmorem trezno

razmišljati.

0 1 2 3 4

4. Sem neroden in imam

slabo koordinacjo

0 1 2 3 4

5. Sem pozabljiv.

0 1 2 3 4

6. Moram se nadzorovati

pri telesnih dejavnostih.

0 1 2 3 4

7. Sem manj motiviran za

vse, kar zahteva telesni

napor.

0 1 2 3 4

8. Manj se mi ljubi

sodelovati pri družabnih

dejavnostih.

0 1 2 3 4

9. Sem omejen glede

dejavnosti zunaj doma.

0 1 2 3 4

10. Težko zdržim telesni

napor dalj časa.

0 1 2 3 4

11. Težko se odločam.

0 1 2 3 4

12. Sem manj motiviran za

vse, kar zahteva

razmišljanje.

0 1 2 3 4

13. Čutim nemoč v mišicah.

0 1 2 3 4

14. Počutim se nelagodno.

0 1 2 3 4

15. Težko dokončam naloge,

ki zahtevajo

razmišljanje.

0 1 2 3 4

16. Težko zberem misli pri

delu doma ali v službi.

0 1 2 3 4

17. Težje dokončam naloge,

ki zahtevajo telesni

napor.

0 1 2 3 4

18. Moje mišljenje je

upočasnjeno.

0 1 2 3 4

19. Imam težave s

koncentracijo.

0 1 2 3 4

20. Omejil sem svoje telesne

dejavnosti.

0 1 2 3 4

21. Potrebujem več počitka,

počivam dalj časa.

0 1 2 3 4

*Ritvo P in sod. (1997); prevod: Janša J, Vidmar G (2002)

Navodila za točkovanje

Postavke lestvice je moč združiti v tri podlestvice, ki predstavljajo telesno,

kognitivno in psihosocialno področje. Višja kot je ocena na posamezni podlestvici,

višja je stopnja utrujenosti.

Telesna podlestvica

Razpon vrednosti je od 0 do 36. Dosežek dobimo s seštevkom vrednosti naslednjih

postavk: 4 + 6 + 7 + 10 + 13 + 14+ 17 + 20+ 21.

Kognitivna podlestvica

Razpon vrednosti je od 0 do 40. Dosežek dobimo s seštevkom vrednosti naslednjih

postavk: 1 + 2 + 3 + 5 + 11 + 12 + 15 + 16 + 18 + 19.

Psihosocialna podlestvica

Razpon vrednosti je od 0 do 8. Dosežek dobimo s seštevkom vrednosti postavk 8 in

9.

Skupni dosežek MFIS

Skupni dosežek na lestvici vpliva utrujenosti je v razponu od 0 do 84. Dobimo ga s

seštevkom dosežkov na telesni, kognitivni in psihosocialni podlestvici.

Priloga 7: Dovoljenje za uporabo slovenskega prevoda prilagojene lestvice vpliva

utrujenosti – Modified Fatigue Impact Scale (MFIS)*

4. feb.

Pozdravljen Matej,

Za uporabo slovenskega prevoda PRILAGOJENE LESTVICE

VPLIVA UTRUJENOSTI (MODIFIED FATIGUE IMPACT SCALE –

MFIS),

dodatnih dovoljenj ne potrebujete.

Lep pozdrav,

Jelka Janša

Priloga 8: Multiple sclerosis functional composite (MSFC) administration and

scoring manual (pdf)

Fischer, J. S., Jak, A. J., Kniker, E. J., Rudick, R. A., Cutter, G. (October 2001).

Multiple sclerosis functional composite (MSFC). Administration and scoring

manual. Prevzeto 5. februar 2015 iz

http://www.nationalmssociety.org/NationalMSSociety/media/MSNationalFiles/Broc

hures/10-2-3-31-MSFC_Manual_and_Forms.pdf



Priloga 9: Dovoljenje za uporabo multiple sclerosis functional composite (MSFC)

Rosalind Kalb [email protected] prek domene

email-od.com

22.

feb.

Dear Matej Koprivnik,Thank you for your email to the National MS Society. The Multiple Sclerosis Functional Composite is a free-access measure. You are free to use it for your study. Best wishes,

Rosalind Kalb

Rosalind Kalb, PhD

Vice President, Clinical Care

Advocacy, Services and Research Department

National Multiple Sclerosis Society

Tel: 212 476-0479; 5-digit dialing:10479#

https://support.google.com/mail/answer/1311182?hl=sl

tel:212%20476-0479

Priloga 10: Bergova lestvica za oceno ravnotežja

Ime in Priimek_______________________Datum_________________________

Kraj_______________________________Ocenjevalec____________________

AKTIVNOSTI TOČKE (04)

1. Vstajanje ______________

2. Stoja brez opore ______________

3. Sedenje brez opore ______________

4. Sedanje ______________

5. Presedanje ______________

6. Stoja z zaprtimi očmi ______________

7. Stoja s stopali skupaj ______________

8. Doseg naprej v predročenju ______________

9. Pobiranje predmeta s tal ______________

10. Oziranje nazaj preko leve in desne rame ______________

11. Obračanje za 360 stopinj ______________

12. Izmenično polaganje noge na stopnico ali pručko ______________

13. Stoja stopalo pred stopalom ______________

14. Stoja na eni nogi ______________

SKUPNO ____________

MAKSIMALNO: 56

SPLOŠNA NAVODILA

Demonstrirajte vsako nalogo in/ali posredujte jasna navodila, kot so napisana. Vsako nalogo ocenite z

oceno od 0 do 4, glede na kvaliteto izvedbe testirane osebe. Zabeležite najnižjo oceno, ki velja za

vsako postavko. Pri večini nalog prosite testirano osebo, naj določen čas vzdržuje dani položaj.

Postopoma odštevajte točke v primeru, da testirana oseba ne izvede naloge znotraj predpisane razdalje

ali časa, če mora biti fizioterapevt v pripravljenosti ali potrebuje pomoč oziroma kakršen koli drug

pripomoček. Testirane osebe morajo razumeti, da je potrebno med izvedbo predpisanih nalog

vzdrževati ravnotežje. S katero nogo bodo začeli izvajati nalogo ali kakšen bo njihov doseg, je

odločitev posameznika. Slabo razumevanje naloge lahko negativno vpliva na njeno izvedbo in

ocenjevanje. Pripomočki, ki jih potrebujemo pri testiranju, so: štoparica oziroma ročna ura s

sekundnim kazalcem in meter z označbami na 5, 12 in 25 centimetrih. Stol, ki ga uporabljamo pri

testiranju, naj bo primerno visok. V nalogi št. 12 lahko uporabimo stopnico ali pručko (povprečna

višina stopnice).

1. VSTAJANJE

NAVODILA: Prosim vstanite. Poizkusite brez uporabe rok.

( ) 4 vstane brez pomoči rok in samostojno stabilizira položaj telesa

( ) 3 samostojno vstane s pomočjo rok

( ) 2 s pomočjo rok vstane po večkratnih poskusih

( ) 1 potrebuje minimalno pomoč pri vstajanju ali stabiliziranju položaja telesa

( ) 0 potrebuje zmerno ali maksimalno pomoč pri vstajanju

2. STOJA BREZ OPORE

NAVODILA: Prosim stojte 2 minuti brez opore.

( ) 4 varno stoji 2 minuti

( ) 3 ob fizioterapevtovi pripravljenosti stoji 2 minuti

( ) 2 brez opore stoji 30 sekund

( ) 1 po večkratnih poskusih brez opore stoji 30 sekund

( ) 0 brez pomoči ne stoji 30 sekund

Če testirana oseba samostojno stoji 2 minuti, doseže maksimalno število točk pri samostojnem

sedenju. Preidite k nalogi št. 4.

3. SEDENJE NA STOLU BREZ OPORE ZA HRBET S STOPALI NA TLEH ALI NA PRUČKI

NAVODILA: Prosim sedite 2 minuti s prekrižanimi rokami.

( ) 4 varno in sigurno sedi 2 minuti

( ) 3 ob fizioterapevtovi pripravljenosti sedi 2 minuti

( ) 2 sedi 30 sekund

( ) 1 sedi 10 sekund

( ) 0 brez podpore ne sedi 10 sekund

4. SEDANJE

NAVODILA: Prosim sedite.

( ) 4 z minimalno uporabo rok varno sede

( ) 3 sedanje nadzoruje z uporabo rok

( ) 2 sedanje nadzoruje z nogami, naslonjenimi ob sedno površino stola

( ) 1 samostojno sedi, a ni sposoben nadzorovati sedanja

( ) 0 potrebuje pomoč pri sedanju

5. PRESEDANJE

NAVODILA: Pripravite stole za presedanje z zasukom. Prosite testirano osebo, da se prvič presede s

stola na stol, ki ima naslon za roke, drugič pa s stola na stol, ki je brez naslona za roke. Za izvedbo

naloge lahko uporabimo stola (enega z in drugega brez naslona za roke) ali posteljo in stol.

( ) 4 z minimalno pomočjo rok se varno presede

( ) 3 s pomočjo rok se presede

( ) 2 s pomočjo verbalnih vzpodbud in/ali fizioterapevtove pripravljenosti se presede

( ) 1 potrebuje eno osebo za pomoč pri presedanju

( ) 0 potrebuje dve osebi za pomoč ali nadzor, da se varno presede

6. STOJA Z ZAPRTIMI OČMI BREZ OPORE

NAVODILA: Prosim zaprite oči in stojte mirno 10 sekund.

( ) 4 varno stoji 10 sekund

( ) 3 ob nadzoru stoji 10 sekund

( ) 2 stoji 3 sekunde

( ) 1 ni sposoben zapreti oči za 3 sekunde, vendar mirno stoji

( ) 0 potrebuje pomoč, da ne pade

7. STOJA S STOPALI SKUPAJ BREZ OPORE

NAVODILA: Postavite stopala skupaj in stojte, ne da bi se držali.

( ) 4 samostojno postavi stopali skupaj in varno stoji 1 minuto

( ) 3 samostojno postavi stopali skupaj in ob fizioterapevtovi pripravljenosti stoji 1 minuto

( ) 2 samostojno postavi stopali skupaj, vendar ne zadrži položaja 30 sekund

( ) 1 potrebuje pomoč, da doseže želeni položaj, vendar je sposoben stati 15 sekund s

stopali skupaj

( ) 0 potrebuje pomoč, da doseže želeni položaj in ga ni zmožen zadržati 15 sekund

8. DOSEG NAPREJ V PREDROČENJU STOJE

NAVODILA: Predročite roko do 90 stopinj antefleksije. Iztegnite prste in sežite naprej, kolikor

zmorete (ocenjevalec položi začetek ravnila do konice prstov, ko je roka v položaju 90 stopinj

antefleksije). Med izvedbo naloge se testirana oseba ne sme dotikati ravnila s prsti. Rezultat, izmerjen

na konici najdaljšega prsta, je razdalja, ki jo doseže ob največjem nagibu trupa. V kolikor je možno,

prosite testirano osebo, da nalogo izvede z obema rokama hkrati, ker se s tem izognemo rotaciji trupa.

( ) 4 prepričljivo zmore doseg naprej > 25cm

( ) 3 varno zmore doseg naprej > 12 cm

( ) 2 varno zmore doseg naprej > 5 cm

( ) 1 seže naprej, vendar potrebuje nadzor

( ) 0 med poizkusi izgubi ravnotežje/potrebuje pomoč

9. POBIRANJE PREDMETA S TAL IZ STOJEČEGA POLOŽAJA

NAVODILA: Poberite čevelj/copat, ki je položen pred stopala.

( ) 4 varno in brez težav pobere copat

( ) 3 ob fizioterapevtovi pripravljenosti pobere copat

( ) 2 ne more pobrati copata, ker mu zmanjka 2-5 cm, kljub temu pa samostojno ohranja

ravnotežje

( ) 1 ne more pobrati copata in med poizkušanjem potrebuje fizioterapevtov nadzor

( ) 0 nezmožen poizkusiti/potrebuje pomoč, da ne izgubi ravnotežja ali pade

10. STOJE OZRETI SE NAZAJ PREKO LEVEGA IN DESNEGA RAMENA

NAVODILA: Ozrite se naravnost nazaj preko levega ramena. Enako ponovite še na desno stran.

Ocenjevalec sme izbrati nek predmet, točno za testirano osebo, s katerim spodbudi boljši zasuk.

( ) 4 pogleda nazaj preko obeh ramen in dobro prenese težo

( ) 3 pogleda nazaj samo preko enega ramena, na drugo stran izvede le manjši prenos teže

( ) 2 ozre se samo v stran, vendar ohrani ravnotežje

( ) 1 med oziranjem potrebuje fizioterapevtovo pripravljenost

( ) 0 potrebuje pomoč, da ne izgubi ravnotežja ali pade

11. OBRAT ZA 360 STOPINJ

NAVODILA: Obrnite se okoli svoje osi. Odpočijte si. Obrnite se še v drugo stran.

( ) 4 varno se obrne za 360 stopinj v 4 sekundah ali manj

( ) 3 varno se obrne za 360 stopinj samo v eno stran v 4 sekundah ali manj

( ) 2 varno se obrne za 360 stopinj, vendar počasi

( ) 1 potrebuje nadzor zelo blizu ali verbalno spodbudo

( ) 0 potrebuje pomoč med obračanjem

12. IZMENIČNO POLAGANJE NOGE NA STOPNICO ALI PRUČKO MED STOJO BREZ

OPORE

NAVODILA: Izmenično položite vsako nogo na stopnico oziroma pručko. Nadaljujte, dokler se 4-krat

z vsako nogo ne dotaknete stopnice oziroma pručke.

( ) 4 samostojno in varno stoji ter dokonča 8 stopnic v 20 sekundah

( ) 3 samostojno stoji in dokonča 8 stopnic v > 20 sekundah

( ) 2 ob fizioterapevtovi pripravljenosti brez pomoči dokonča 4 stopnice

( ) 1 ob minimalni pomoči > 2 stopnici

( ) 0 potrebuje pomoč, da ne pade/ni zmožen poskusiti

13. STOJA BREZ OPORE S STOPALOM PRED STOPALOM

NAVODILA: (ocenjevalec naj nalogo nazorno pokaže testirani osebi.) Položite eno stopalo natančno

pred drugo. Če čutite, de ne morete postaviti stopalo ene noge tik pred stopalo druge, poskusite stopiti

dovolj daleč naprej, tako da je peta sprednje noge pred prsti zadnje noge (za dosego teh točk, mora

dolžina koraka presegati dolžino stopala, razdalja med stopali pa mora biti približno enaka normalni

širini koraka).

( ) 4 samostojno postavi eno stopalo tik pred drugo in zadrži 30 sekund (peta – prsti)

( ) 3 samostojno postavi eno stopalo pred drugo in zadrži 30 sekund

( ) 2 samostojno naredi manjši korak in zadrži 30 sekund

( ) 1 potrebuje pomoč, da napravi korak, vendar lahko zadrži 15 sekund

( ) 0 izgubi ravnotežje, medtem ko naredi korak ali stoji

14. STOJA NA ENI NOGI

NAVODILA: Stojte na eni nogi brez držanja, kolikor dolgo zmorete.

( ) 4 samostojno dvigne nogo in drži > 10 sekund

( ) 3 samostojno dvigne nogo in drži 5–10 sekund

( ) 2 samostojno dvigne nogo in drži = ali > 3 sekunde

( ) 1 poizkuša dvigniti nogo, vendar je ne more zadržati 3 sekunde, lahko pa stoji

samostojno

( ) 0 nezmožen poskusiti ali potrebuje pomoč, da ne pade

( ) DOSEŽENO ŠTEVILO TOČK (maksimum = 56)

Prevzeto 5. februar 2015 iz:

http://www.dfs.si/mojprostor/novica/1-

Bergova%20lestvica%20za%20oceno%20ravnote%C5%BEja%20%28Rugelj%20in%20Pa

lma%202013%29.pdf

http://www.dfs.si/mojprostor/novica/1-Bergova%20lestvica%20za%20oceno%20ravnotežja%20(Rugelj%20in%20Palma%202013).pdf



Priloga 11: Dovoljenje za uporabo slovenskega prevoda Bergove lestvice za oceno

ravnotežja (Berg Balance Scale)

Darja <[email protected]>

3.

feb.

Pozdravljeni,

za prevod Bergove lestvice smo pridobili dovoljenje avtorjev za prevod v slovenski

jezik. Lestvica je objavljena v reviji Fizioterapija:

RUGELJ, Darja, PALMA, Polona. Bergova lestvica za oceno ravnotežja = Berg

balance scale. Fizioterapija, ISSN 1318-2102, 2013, letn. 21, št.1, str. 15-25.

[COBISS.SI-ID4502635]. Lestvica je objavljena tudi na spletni strani DFS in je na

voljo (za uporabo) vsem fizioterapevtom v Sloveniji. Kakršnakoli dodatna dovoljenja

niso potrebna.

Lep pozdrav in uspešno delo želim,

Darja Rugelj

Priloga 12

Priloga 12: Razširjena lestvica stopnje prizadetosti po Kurtzkeju (EDSS)

Priloga 13: Komisija za medicinsko etiko (KME) UKC

Priloga 14: Potrdilo lektorja o lektoriranju

Priloga 15: Izjava o ustreznosti zaključnega dela

univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · 0.001), t25-fw (p < 0.001), pasat-3 (p =...

Documents